FR LP by J B

Osnovna šola Cirila Kosmača Piran

Šolsko leto 2012/2013

LETNA PRIPRAVA ZA IZBIRNI PREDMET FRANCOŠČINA 1

Učiteljica: Jezerka Beškovnik

Ravnateljica: Zlata Milič

Učbeniški komplet: Učbenik: Junior plus 1 (I. Saracibar, D. Pasor, C. Martin, M. Butzbach), založba CLE, 2005 Delovni zvezek: Junior plus 1 (I. Saracibar, D. Pasor, C. Martin, M. Butzbach), založba CLE, 2005 CD in DVD za učbenik in delovni zvezek Priročnik za učitelja Drugi pripomočki in gradiva: - različne spletne strani na internetu, - drugi učbeniki za učenje francoščine kot tujega jezika, - interaktivna tabla - pesmi in zgodbe v francoščini… - Interaktivno gradivo Ligne directe namenjeno delu na i-tabli

Uvodna ura: predstavitev učbenika in dela ter kriterijev in opisnikov ocenjevanja Cilji

0 Dossier 0

Enota

Tematski sklop/besedišče - pozdravi - predstaviti se - počutje - števila do 20

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) -učenka/učenec se sreča z novim jezikom in opazuje, da se glasovna podoba jezika in zapis ne ujemata -spoznava nove črke -opazuje besede in stavke ter jih ponavlja za učiteljem

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -učenec/učenka za učiteljem ponavlja krajše povedi in razume njihov pomen, pri tem si pomaga z učiteljevo razlago in s slikami -razume vprašanje Comment tu t'appelle? in nanj odgovarja -razume vprašanje Comment ça va? in nanj odgovarja -razume vprašanje Quel âge as-tu? in nanj odgovarja -zna pozdraviti (Bonjour!, Salut!) in se posloviti (Au revoir!, Salut!, À bientôt!) -uri natančen prepis novih besed -šteje in računa do dvajset

-pisno in ustno preverjanje znanja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave -razmišlja o tem, zakaj se učimo več tujih jezikov in primerja glasovno in slikovno podobo besed

Cilji

1 Dossier 1

Enota

Tematski sklop/besedišče - opisovanje oseb - kaj imamo radi -šolske potrebščine -dnevi v tednu - meseci v letu - barve - števila do 100

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) -elle est gentille, il est grand et brun… -J'aime la lecture et les yoyages exotiques… -j'aime, tu aimes, il aime… -un classeur, une trousse… -lundi, mardi, janvier, février… -jaune, rouge, bleu, noir… - soixante, quatre-vingts…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -razume vprašanji Qui est-ce? In Qu'est-ce que c'est? in nanju odgovarja, -pove, kdaj ima rojstni dan - pove in zapiše kaj ima rad in česa ne, -pozna imena barv -sprašuje po barvi predmeta in odgovori na tako vprašanje -po vzorcu predstavi prijatelja, učilnico, šolsko torbo in učiteljico -razume navodilo, naj pokaže predmet določene barve - šteje in računa s števili do 100

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in ustno ocenjevanje znanja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave - spozna francoski šolski sistem

Cilji

2 Dossier 2

Enota

Tematski sklop/besedišče -dejanja - kampiranje -družina - deli telesa

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - sauter, manger… (je saute, nous sautons…) - les douches, les bungalows… - la mère, le père, la grandmère… - la tête, les jambes…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -zna vprašati, kaj nekdo počne in odgovoriti -razume preproste ukaze in se ustrezno odziva nanje -na višjem nivoju samostojno opisuje sliko na kampiranju -po vzorcu opiše svojo družino -izraža svojino - pokaže razumevanje in poimenuje dele telesa

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in ustno ali pisno ocenjevanje znanja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave - pojem počitnic po svetu

Cilji

3 Dossier 3

Enota

Tematski sklop/besedišče -živali - hišni ljubljenčki -abeceda

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - un chat, un chien… - ce perroquet ne parle pas… - a, be, se, de…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave

-poimenuje živali - pove kje se nahajajo -sošolca vpraša, če ima rad neko žival in če ima hišnega ljubljenčka, -po vzorcu opisuje živali -izraža množino -sprašuje po črkovanju in črkuje besede…

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja ter pisno ali ustno ocenjevanje znanja

MINIMALNI STANDARDI Učenec/ka večinoma le poimenuje stvari, osebe in živali v francoščini. Lahko pokaže razumevanje vprašanja ali besedila tudi le z nebesednim odzivom. Odgovori v francoščini so delno pravilni toda večinoma razumljivi. Letna priprava se lahko prilagaja med šolskim letom, če to okoliščine zahtevajo.

OPERATIVNI CILJI IN STANDARDI Medkulturne sporazumevalne zmožnosti CILJI: učenci razvijajo naslednje zmožnosti sprejemanja, tvorjenja in posredovanja besedil: -poslušanje in slušno razumevanje: učenci razumejo besedna sporočila v francoščini in nebesedne slušne prvine sporazumevanja, -govorno sporazumevanje: učenci se govorno sporazumevajo v ustrezni pogovorni francoščini, -govorno sporočanje: učenci govorno sporočajo v francoščini, -branje in bralno razumevanje: učenci razumejo pisna besedila v francoščini, -pisanje, pisno sporazumevanje in pisno sporočanje: učenci zapisujejo, pisno sporočajo in se pisno sporazumevajo v ustrezni pisni francoščini, -posredovanje (mediacija): učenci govorno in/ali pisno posredujejo iz francoščine v slovenščino in nasprotno v okoliščinah, ko se osebe iz različnih razlogov ne morejo neposredno sporazumevati. POSLUŠANJE IN SLUŠNO RAZUMEVANJE Poslušanje Jezikovna zmožnost Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Besedila in okoliščine

Učenci ob poslušanju in poslušanju z gledanjem: -razvijejo osnovne strategije poslušanja in slušnega razumevanja ter sporazumevalne strategije (npr. razumevanje glavnih misli besedil, iskanje določenih podatkov itd.); -spoznajo nekaj preprostih, pogosto rabljenih jezikovnih struktur in besedišče v skladu s predlaganimi temami ter njihov pomen in rabo v sobesedilu; -spoznajo pomen osnovnih sporazumevalnih funkcij (npr. vprašanja, pozdravi); -spoznajo osnovne lastnosti krajših in preprostih besedil (npr. eno- in večgovorna besedila); -spoznajo najosnovnejše prvine nebesedne podpore govoru in njihov pomen in to uporabljajo v govoru; -spoznajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja); nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -se ozaveščajo o nekaterih najosnovnejših medkulturnih podobnostih in razlikah (pesmi, izštevanke, igre, pravljice itn.); -razvijajo svojo medkulturno občutljivost; -poslušajo govor v živo in videoposnetke: besedila so preprosta, kratka, najprej z bogato nebesedno podporo, ki se lahko postopoma zmanjšuje; šumov, motenj in drugega je malo, narečnih in drugih posebnosti ni, hitrost govora je prilagojena, upočasnjena; več o besedilih - glej standarde znanja; za dejavnosti poslušanja učenci uporabljajo slovenščino/ italijanščino/madžarščino, nebesedni odziv ali kratek besedni odziv v francoščini.

-prepozna časovno zaporedje dogodkov, ki je jasno in nedvoumno nakazano; -ugotovi jasno izraženo razpoloženje govorcev (npr. veselje, (ne)zadovoljstvo). Minimalni standardi: -prepozna, da je besedilo, govorjeno v eni od različic standardne francoščine, v tem jeziku (prepozna francoščino med temi jeziki) -izlušči glavno misel (temo) besedila in/ali nekaj glavnih poudarkov preprostega pogovora; -razume nekaj pomembnih podatkov, podrobnosti v kratkih, govorjenih informativnih besedilih, ki so večkrat in jasno izražene; -razume kratke, preproste napotke in to pokaže z upoštevanjem napotkov. Besedila in okoliščine: Govorjena besedila, ki so posneta, posredovana prek medijev ali posredovana v medsebojni komunikaciji v živo, imajo naslednje lastnosti: -so kratka, prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, -število govorcev je omejeno in njihove vloge so popolnoma jasne, -besedila so govorjena v standardnih različicah govorjene francoščine, govor je prilagojen, umetno počasen in razločen (MS: v besedilu so dolgi premori), -navezujejo se na učencu znane in razumljive teme na njegovem osebnem in družbenem področju, -imajo konkretno (MS: vsakdanjo) vsebino, -vsebujejo konkretno, pogosto rabljeno besedišče, -vsebujejo preproste slovnične strukture;(MS: govorjena besedila spremlja bogata nebesedna in druga podpora (npr. interpretacija govorice telesa, mimika, okoliščine, slika; ponovitev, prevod posameznih fraz itn.); -motečih šumov in drugih zvočnih motenj ni. Primeri besedil: Kratka, (zelo) preprosta, prilagojena in počasi ter razločno govorjena besedila: basni, dialogi, otroška dramska besedila, filmi, izštevanke, razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, obvestila, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), pesmi (poezija, petje), poročila, pravila, pravljice, programi prireditev, razglasi, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe. Besedila poslušajo večkrat (dvakrat do trikrat). Odziv: Učenci pokažejo razumevanje z nebesednim in besednim odzivom. Besedni odziv v angleščini je kratek, daljši govorni odziv je v slovenščini. Minimalni standardi: Besedila učenci poslušajo večkrat (dvakrat do trikrat), po potrebi z dodatnimi pojasnili, prilagoditvami. Odziv: Učenci pokažejo razumevanje z nebesednim in besednim odzivom, Besedni odziv v francoščini je kratek, daljši govorni odziv je v slovenščini. BRANJE IN BRALNO RAZUMEVANJE Branje Jezikovna zmožnost Pragmatična zmožnost

Učenci:razvijajo osnovne bralne in učne strategije (predvsem razumevanje in delno interpretacija), svoj odnos/stališča do branja in interes za branje; -spoznajo osnovno, pogosto rabljeno besedišče in preproste jezikovne strukture ter pomene v sobesedilu; -spoznajo osnovna razmerja med glasovi in črkami (izgovorom in zapisom); -spoznajo nekatere osnovne lastnosti izbranih pisnih besedil (npr.razglednica) in jih upoštevajo pri tvorjenju besedil;

-spoznajo najosnovnejša sredstva medpovednega povezovanja (npr. zaimke); -spoznajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi,naslavljanja), -spoznajo nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -se ozaveščajo o nekaterih najosnovnejših medkulturnih podobnostih in razlikah (pesmi, izštevanke, igre, pravljice); -razvijajo svojo medkulturno občutljivost in ozaveščenost; -spoznajo medkulturne podobnosti in razlike na primerih izvirnih besedil (npr. pesmi) in nekatere značilnosti tradicionalne in sodobne kulture dežel ciljnega jezika in drugih, zlasti evropskih kultur; Besedila in okoliščine -pregledujejo in berejo kratka neumetnostna in umetnostna (književna) besedila, sprva preprosta, z obilo nejezikovne podpore (npr. stripi), pozneje daljša in z manj podpore; več o besedilih - glej standarde znanja; -se na bralno besedilo odzivajo nebesedno, z besednim odzivom v francoščini (kratko) in v slovenščini. Učenec ob tihem branju besedil pokaže naslednja znanja v opisanih okoliščinah: Sociolingvistična/družbenokulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost

-prepozna in ugotovi (njemu) znano vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, izštevanka itn.) ob sobesedilni, slikovni opori; -razume glavno misel (temo) besedil z znanega tematskega področja; -razume ključne podrobnosti v kratkih preprostih besedilih; -prepozna, poišče in razume dogovorjene določene podatke v besedilu (števila, imena, poimenovanja itn.); -bere in razume jasna pisna tehnična navodila za izdelavo znane stvari, ki so delno slikovno podprta, in druga navodila (npr. v učnem gradivu); razume pripovedno besedilo, tudi obsežnejše, zelo poenostavljeno, slikovno podprto besedilo (npr. jezikovno poenostavljena besedila v obliki knjižic), vendar morda ne vseh podrobnosti in notranjih razmerij med osebami, dogodki itn -razume pomen nekaterih njemu neznanih besed oziroma besednih zvez iz sobesedila v predvidljivih kratkih in preprostih besedilih; -prepozna nekatere nebesedne okoliščine (npr. osnovni sporočilni namen); -razume najobičajnejše in preproste znake, simbole (piktograme) in napise v najbližjem okolju; prepozna črke angleške besede in razume Minimalni standardi znanja: Učenec ob tihem branju besedil pokaže naslednja minimalna znanja v opisanih okoliščinah: -ugotovi znano vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, izštevanka itn.) ob sobesedilni, slikovni opori; -razume glavno misel (temo) besedil z učencu znanega, zanj relevantnega tematskega področja; -razume nekaj neposredno izraženih poglavitnih podrobnosti v kratkih, preprostih besedilih; -prepozna, poišče in razume nekaj dogovorjenih podatkov v besedilu (števila, imena, poimenovanja itn.); -bere in razume preprosta, jasna pisna tehnična navodila za izdelavo znane stvari, ki so opremljena z nazornimi slikami ali pa s prikazom, in druga preprosta navodila (npr. v učnem gradivu); -razume najobičajnejše in preproste znake, simbole (piktograme) in napise v njemu najbližjih okoliščinah; -razume pomen posameznih njemu neznanih besed oz. besednih zvez iz sobesedila v predvidljivih kratkih in preprostih besedilih;prepozna črke angleške abecede in večinoma razume njihovo vlogo (npr. za spremembo pomena (bad - bat), enako je pri fonemih. Besedila in okoliščine:

Besedila so različnih vrst besedil (besedila izhajajo iz oglasov, tabelskega besedila, brošur, spleta, slovarjev, učbeniških gradiv, navodil (za uporabo preprostih naprav in izdelavo stvari), letakov, grafitov, nalepk na embalaži, obvestil o varnosti, revij, lahko so poenostavljena (umetnostna) besedila, besedila na prosojnici in v powerpointu, osebna pisma, elektronska sporočila, javna obvestila, recepti, pravila (v šoli, v razredu), napisi na znakih (prometni, krajevni), videoteks) in naslednjih značilnosti: -besedila so kratka (2-3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana (MS: zelo kratka (nekaj povedi, odstavek; pri ugotavljanju glavne misli do 3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, -napisana so v standardnih različicah francoščine, -navezujejo se na učencu znane in razumljive teme na njegovem osebnem in družbenem področju, -imajo konkretno vsebino, -vsebujejo pogosto rabljeno besedišče, -vsebujejo preproste slovnične strukture, -imajo pripovedno strukturo, -vsebujejo nebesedno podporo (slike itd.). Za bralne dejavnosti učenci uporabljajo slovenščino/italijanščino/madžarščino, nebesedni odziv ali kratek besedni odziv v francoščini. Minimalni standardi: Učenec pri branju pogosto potrebuje razlago besed in večkratno branje. Bralno razumevanje pokaže pretežno nebesedno, s kratkim besednim odzivom v francoščini ali z daljšim besednim odzivom v slovenščini/italijanščini/ madžarščini. GOVORNO SPOROČANJE

Govor

Jezikovna zmožnost

Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost

Učenci: -se usposobijo za osnovno govorno sporazumevanje in sporočanje: tvorijo kratka govorna besedila, medosebne dialoge, kratko se odzovejo na slišano oziroma prebrano, govorijo ali pojejo primerna izvirna besedila v angleščini (npr. pesmi, izštevanke itn.), poimenujejo, povedo sezname ipd.; -razvijajo osnovne učne strategije, primerne starosti in jezikovnemu znanju; -razvijajo in uporabljajo najosnovnejše sporazumevalne strategije; -uporabljajo ozek nabor osnovnih jezikovnih struktur, upovedujejo večinoma v preprostih, enostavčnih povedih; -uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besedišče s tematskih področij,primernih in zanimivih za učence; -razvijajo najosnovnejše veščine razumljive in pomensko ustrezne izgovarjave in intonacije -spoznajo in uporabljajo osnovne funkcije (npr. iskanje podatkov, izražanje mnenj, pozdravi) in vzorcev socialne interakcije; -spoznajo osnovne značilnosti ustreznega govora glede na sogovornika in namen; -spoznajo pomen nebesedne podpore in uporabljajo osnovno nebesedno podporo v govoru (npr. mimika, kretnje); -spoznajo osnovne lastnosti krajših in preprostih besedil (npr. eno-, večgovorna besedila); -v govoru uporabljajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -ozaveščajo se o osnovnih medkulturnih značilnostih pri govorjenju v francoščini (podobnosti s slovenskimi in razlike med

Besedila in okoliščine

njima). Glej spodaj

Standardi Predvidena raven glede na SEJO: A1/A2 Učenec pokaže naslednja znanja v opisanih okoliščinah: -obvlada kratke, preproste in jasno strukturirane sporočanjske in sporazumevalne dejavnosti v znanih okoliščinah; -odgovarja na zastavljena vprašanja, sprašuje, samostojno se večinoma še ne pogovarja, izjemoma se sporazumeva z različnimi govorci francoščine, če ti govorijo zelo počasi, razločno in konča kratek pogovor in opravlja osnovne transakcijske dejavnosti (npr. nakup), črkuje svoje ime in priimek; -govorno se odziva na pobude o temah iz njegovega najbližjega okolja; -na kratko in preprosto opisuje in pripoveduje, poizveduje, predstavlja, se dogovarja itn.; -izgovor omejenega obsega besedišča je večinoma razumljiv. V (po)govoru uporablja: -preprosto, pogosto rabljeno besedišče, poimenovanja so še precej nezanesljiva; -preproste slovnične strukture in najosnovnejša vezniška sredstva (»and«, »but«, »because«). Dela veliko osnovnih napak, ki tudi ovirajo razumljivost; -osnovno nebesedno podporo; -uporablja najosnovnejše komunikacijske strategije (npr. vpraša po pomenu); -v govoru upošteva najosnovnejša pravila medkulturnega sporazumevanja, primerna njegovemu kognitivnemu in jezikovnemu razvoju; Pripravljeni govor je še fragmentiran, s prvimi zasnovami tekočnosti; učenec dela premore, išče besede, potrebuje veliko podpore sogovornika (dialoška oblika); Nepripravljeni, spontani govor je zelo fragmentaren. Minimalni standardi Učenec -obvlada kratke, preproste in jasno strukturirane sporočanjske in sporazumevalne dejavnosti v znanih okoliščinah; -odgovarja na zastavljena vprašanja o najbližjih temah iz učenčevega sveta, samostojno se večinoma še ne pogovarja, in opravlja posamezne najosnovnejše transakcijske dejavnosti (npr. simulacija nakupa), -govorno se odziva na pobude o temah iz njegovega najbližjega okolja, ki so zanj osebno relevantne, -na kratko in preprosto opiše sebe, kje živi, kaj dela, vse po vnaprej pripravljenih slikovnih ali besednih iztočnicah. V sporazumevalnih dejavnostih učenec pokaže razumevanje vprašanj in drugih pobud. V (po)govoru uporablja: -omejeno, zelo preprosto, pogosto rabljeno besedišče, poimenovanja so še precej nezanesljiva (tudi neustrezna) -zelo preproste slovnične strukture in najosnovnejša vezniška sredstva (»and«). V govoru dela veliko osnovnih napak, ki ovirajo razumljivost. Izgovarjava je večinoma razumljiva, tudi pripravljeni govor je zelo fragmentaren.

Besedila in okoliščine: -naloge so vodene z veliko podpore (slikovna, podatki itd.); -prvotno je sporazumevanje, to je dialoška oblika, enogovorne dejavnosti so redkejše. Preproste, kratke in jasno strukturirane (običajno predhodno naučene/poučevane) sporočanjske dejavnosti, ki so učencu znane vnaprej: glasno branje, kratek situacijski dialog, enogovorna dejavnost ob vidni ali besedni iztočnici, igranje vnaprej naučene vloge, petje, izštevanje, tvorjenje zelo preprostih navodil ob jasno podanih iztočnicah, poimenovanje stvari, oseb, dejanj, lastnosti itn. v neposredni okolici/na slikah, recitiranje pesmi, pojasnjevanje (preproste tabele, grafi itn.), opisi vsakodnevnih, rednih aktivnosti, živali, predmetov, krajev itn., pozdravljanje, zahvaljevanje, preproste, kratke in jasno strukturirane sporazumevalne dejavnosti v učencu znanih okoliščinah (ang. interactive activities): učenec sprašuje in odgovarja na preprosta vprašanja o znani situaciji, se besedno in nebesedno odziva na iztočnice (npr. vprašanja, navodila, pozivi itn.), sodeluje v vnaprej naučenih dialogih ali po vnaprej pripravljenem vzorcu, izraža svoje mnenje, pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč), nakupuje. PISANJE IN PISNO SPOROČANJE Učenci: -se usposobijo za osnovno pisno sporočanje in sporazumevanje: tvorijo kratka pisna besedila o njim najbližjih temah (npr. dom, šola, hrana, itn.) Pisanje -razvijajo osnovne strategije tvorjenja pisnega besedila, npr. pisanje osnutka, pisanje čistopisa, preverjanje besedila in se ozaveščajo o napakah kot delu učnega procesa; -uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besedišče v povezavi s predlaganimi temami in tistimi, ki zanimajo učence; Jezikovna zmožnost -uporabljajo osnovne jezikovne strukture in vezniška sredstva, upovedujejo pretežno v enostavčnih povedih; -spoznajo in uporabljajo osnovna pravila pravilnega zapisovanja zelo znanih besed (tudi začetnica, ločila); -uporabljajo najosnovnejša sredstva medpovednega navezovanja (npr. zaimke); Pragmatična zmožnost -pri tvorjenju besedil upoštevajo nekatere osnovne lastnosti (zgradba in oblika) posameznih preprostih besedilnih vrst(npr. razglednica) Sociolingvistična/ -v pisanju uporabljajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne družbeno-kulturna dogovore (npr. zahvala, opravičilo); zmožnost -se ozaveščajo o osnovnih medkulturnih značilnostih pri tvorjenju pisnih besedil v francoščini (podobnosti in razlike s Medkulturna ozaveščenost slovenskimi) Ortografske spretnosti -spoznavajo in uporabljajo osnovna načela za zapisovanje v francoščini in razmerja med glasovi in zapisom. Besedila in okoliščine Glej spodaj Standardi: Predvidena raven gleda na SEJO: A1/A2 Učenec pokaže naslednja znanja v opisanih okoliščinah: -piše nize enostavčnih in večstavčnih povedi večkrat s neustreznim besednim redom (MS: in drugimi skladenjskimi pomanjkljivostmi),

-piše kratka in preprosta besedila o njemu znanih temah s konkretno vsebino (MS: npr. o sebi, drugih znanih ali namišljenih osebah, kaj delajo, kaj delajo, kje živijo) Besedila vsebujejo: -ponavljajoče se, preprosto in pogosto rabljeno besedišče (MS: tudi s pomenskimi napakami); -maloštevilne preproste slovnične strukture, pri rabi sistematično dela napake, ki občasno (MS: večkrat) ovirajo razumljivost; -občasno preprosta in pogosta vezniška sredstva (MS: samo »et«) in druga osnovna sredstva medpovednega povezovanja (npr. zaimki). -ustrezno zapisuje črke francoske abecede, besede so večkrat zapisane fonetično ali z drugimi pomanjkljivostmi (MS: razmeroma številnimi); -dokaj ustrezno uporablja končna ločila, druga pa še razmeroma neustrezno; -brez večjih pomanjkljivosti uporablja osnovne standardne oblike preprostih besedil (npr. razglednica, zasebno vabilo, npr. za rojstni dan); (MS: standardne so prepoznavne) -obvlada naslednje strategije pisanja: izpolnjevanje (tabel, obrazcev, oblačkov, besedil z vrzelmi, slik), prenašanje informacij (iz tabel, miselnih vzorcev, slušnih/pisnih besedil). Pri teh dejavnostih še dela napake. Besedila in okoliščine: Učenec piše besedila z vodenimi nalogami (vnosni podatki: besedilo, slike, ključne besede, podatki, tabele, že pripravljeni vzorci besedila itn.). Vrste pisnih besedil: dnevniki aktivnosti (v obliki tabele), elektronsko sporočilo, navodila, obrazci (izpolnjevanje vprašalnikov, tabel, miselnih vzorcev itn.), opisi (oseb, prostora, predmetov, poti), osebni slovarji (tudi slikovni), razglednice, seznami (nakupovalni), sporočila, stripi, vabila, voščilnice, zapiski... Posredovanje (mediacija) Učenci: v slovenščini govorno posredujejo bistvo preprostega francoskega besedila, ki je bogato podprto z nebesedilnimi prvinami (npr. risanke) in pomen preprostih, pogostih oznak in opozoril. Standardi in minimalni standardi (drugo vzgojno-izobraževalno obdobje) Standardi in minimalni standardi za posredovanje (mediacijo) so opisani pri štirih sporazumevalnih zmožnostih, saj je uspešnost odvisna od sprejemanja (poslušanja, branja) in izražanja (govornega, pisnega). KRITERIJI Na začetku šolskega leta so učenci seznanjeni s kriteriji ocenjevanja: Kriteriji pri ustnem ocenjevanju so: - besedišče (širina, bogastvo, pestrost in raznolikost besedišča),

- slovnica (pestrost slovničnih izraznih sredstev, ustreznost in pravilnost), - sporazumevalna zmožnost (ustreznost, koherentnost, tekočnost, komunikacijske strategije, samostojnost), - izgovorjava (ustreznost), - slovnična pravilnost in besedni red, - ustrezna uporaba komunikacijskih strategij, - gladkost govora, - samostojno in jasno izražene misli, - poznavanje teme. OPISNIKI: zadostna ocena: Učenec razume preprosta vprašanja, zna jih tvoriti in nanje odgovoriti z nebesednim ali besednim odzivom. Navodila in usmeritve za nalogo so lahko podana tudi v maternem jeziku; besedišče je skromno in ponavljajoče se, učenec uporablja preproste slovnične izraze z napakami, ki pa sicer še vedno dopuščajo, da je sporočilo razumljivo. Odziv je netekoč in delno ustrezen nalogi. Izgovorjava je razumljiva. dobra ocena:

Učenec razume vprašanja, zna jih tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je primerno in dokaj ponavljajoče, učenec uporablja nekaj slovničnih izraznih sredstev z občasnimi napakami. Govori dokaj tekoče in povezano, toda večinoma ne samostojno. Izgovorjava je dokaj ustrezna.

prav ocena:

dobra

odlična ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je pestro, raznoliko in ustrezno. Napak skoraj ni. Učenec pravilno uporablja slovnična jezikovna sredstva in govori samostojno, smiselno povezano. Uporablja različne komunikacijske strategije in ustrezno izgovarja besede.

Kriteriji pri pisnem ocenjevanju so:* - vsebina (besedilo ali odgovor izpolni zahtevo naloge, iztočnice so razvite), - besedišče (širina, bogastvo, pestrost in raznolikost besedišča), - slovnica (pestrost slovničnih izraznih sredstev, ustreznost in pravilnost, pravopis), - zgradba in oblika besedila ter čitljivost pisave, - pravopis, - površinski kazalci kohezije (zaimki, sinonimi, vezniška sredstva…), - jasnost izražanja misli,

- poznavanje in obdelava teme, - ustreznost sporočila glede na naslovnika in sporočilni namen. OPISNIKI: zadostna ocena:

Učenec razume preprosta vprašanja, zna jih tvoriti in nanje odgovoriti z besednim odzivom. Navodila in usmeritve za nalogo so lahko podana tudi v maternem jeziku; besedišče je skromno in ponavljajoče se, učenec uporablja preproste slovnične izraze z napakami, ki pa sicer še vedno dopuščajo, da je sporočilo razumljivo. Odziv je delno ustrezen nalogi. Učenčev zapis besed ima precej napak. Izražanje misli je občasno nejasno.

dobra ocena:

Učenec razume vprašanja, zna jih tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je primerno in dokaj ponavljajoče, učenec uporablja nekaj slovničnih izraznih sredstev z občasnimi napakami. Besedilo je dokaj smiselno povezano. Učenec uporablja večinoma kratke, enostavne povedi za izražanje misli. Učenčev zapis besed je dokaj pravilen.

prav dobra ocena:

odlična ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je pestro, raznoliko in ustrezno. Napak skoraj ni. Učenec pravilno uporablja slovnična jezikovna sredstva. Zapis besed je pravilen, z redkimi napakami. Besedilo je v celoti smiselno povezano in ustrezno glede na nalogo.

2. Besedišče 5 Besedišče je izredno bogato. Včasih presega pričakovanja pri poznavanju aktivnega besedišča glede na učenčev razred in nivo. Uporablja fraze, reke, stalne besedne zveze in idiome ciljnega jezika. 4 Besedišče je ustrezno, bogato, nekaj je neustreznih rab, ki pa ne motijo razumevanja.Uporablja bogato besedišče, fraze, reke, stalne besedne zveze in idiome ciljnega jezika. 3 Besedišče je skromno, vendar učenec ubesedi smiselne informacije. Uporablja običajno besedišče. 2 Besedišče je zelo skromno. Učenec je le delno osvojil ciljno besedišče. Veliko je neustreznih rab, ki motijo razumevanje. Uporablja zelo omejeno število besed in je na meji razumljivega. 1 Besedišče je neustrezno in moti razumevanje. Uporablja le posamezne besede. 3. Kvaliteta predstavitve - nastop 5 Predstavitev je zanimiva. Vzpostavi stik z občinstvom in ga pritegne. Učenec nastopa popolnoma samostojno in suvereno. Sporoča natančno in zelo jasno in glasno. Predstavitve ne bere. Spretno in diskretno uporablja pomagala (npr. oporne točke ali miselni vzorec). Pokaže dobro poznavanje vsebine predstavitve. Zna odgovarjati na vprašanja poslušalcev oz. ustrezno odreagira, če ne pozna odgovora. Predstavitev je tekoča in smiselno podprta s slikovnim in drugim gradivom. Med nastopom gleda občinstvo. 4 Na predstavitev je ustrezno pripravljen-a in pozna vsebino predstavitve. Vsebino podaja dokaj samostojno. Sporoča natančno, jasno, glasno, a ne vedno samostojno in pravilno. Poslušalce pritegne. Na nekaterih mestih predstavitve ne izpelje povsem tekoče, vendar z učiteljevo pomočjo ali samostojno učinkovito reši situacijo. 3 Na predstavitev je delno pripravljen-a. Sporoča pomanjkljivo, le delno jasno in ne dovolj natančno in glasno. Pripovedovanje ne pritegne poslušalcev. Pripoveduje sam sebi. Vsebino podaja ob pomoči. Na vprašanja poslušalcev zna le delno odgovoriti oz. se ob njih zmede. 2 Nastop je nesproščen, pripravljen površno in nenatančno. Sporočilnost je zelo pomanjkljiva. Vsebino podaja ob nenehni pomoči. Raven pripovedovanja komaj dosega pričakovano znanje na tej stopnji učenja jezika. Pripoveduje zmedeno in netekoče. Sporoča zelo tiho in nejasno, nesamostojno in nepravilno. Uporablja ogromno mašil. Pri pripovedovanju potrebuje pomoč sošolcev ali učitelja. 1 Sporoča izredno nejasno in pomanjkljivo ali pa sploh ne sporoča. Nastop ni oz. je slabo pripravljen, ne zmore podati niti ob pomoči učitelja. Ni sporočilnosti. 4. Uporaba jezika – slovnica in izgovorjava 5 Učenec uporablja raznovrstne slovnične strukture, izbira in uporablja jih popolnoma ustrezno. Pokaže dobro poznavanje osvojenih slovničnih struktur, še posebej ciljnih. Izgovorjava je razumljiva in ustrezna, izgovorjava in intonacija sta zelo podobna pristnemu govorcu. 4 Slovnične strukture so preproste in se ponavljajo, a so ustrezno rabljene. Izgovorjava in intonacija sta razumljivi in podobni pristnemu govorcu. Naredi nekaj manjših napak, ki ne motijo razumevanja.

3 2 1

Učenec ima težave z izbiro in uporabo slovničnih struktur, jih nespretno uporablja. Misli vseeno uspešno upoveduje. Izgovorjava je na trenutke nerazumljiva. Intonacija in izgovor sta občasno motena in se oddaljujeta od rojenega govorca. Učenec ima težave z upovedovanjem misli. Jezikovna pravilnost je na meji razumljivega. Izgovorjava je nerazumljiva, motena, pomanjkljiva, ne ustreza rojenemu govorcu. Učenec ne obvlada niti osnovnih slovničnih struktur. Izgovarja fonetično, oz. tako napačno, da je težko razumeti povedano.

5. Gradiva 5 Besedilo je dovolj obsežno in sporočilno. Tudi slike in druga neverbalna sporočila popolnoma dopolnjujejo vsebino ustnega nastopa in so nazorna, slikovita in jasna. Učenec je zelo učinkovit in ustvarjalen pri uporabi gradiv. Komentarji h gradivu so zelo nedvoumni, nazorni in ustvarjalni. Gradivo je jezikovno dovršeno. Ni grobih napak v zapisu besed. 4 Gradivo je dovolj obsežno in sporočilno. Slike in druga neverbalna sporočila dobro dopolnjujejo vsebino, so slikovita in nazorna. Učenec učinkovito uporablja gradiva. Komentarji h gradivu si nedvoumni, nazorni in ustvarjalni. V gradivu je nekaj napak, ki pa ne bistveno motijo razumevanja. 3 Gradiva le delno ustrezajo vsebini nastopa oz. kriterijem, so sicer nazorna, a delno jasna. . Med nastopom so delno učinkovito uporabljena ali pa se le deloma nanašajo na vsebino nastopa. Komentarji h gradivu so delno jasni, in ne dovolj nazorni in ustvarjalni. Niso pripravljena samostojno (zgolj prepisovanje iz različnih virov, ki morda niti niso navedeni). 2 Gradiva so zelo skromna,, povprečna ali podpovprečna, jezikovno nedovršena in niso ustrezno ali so pomanjkljivo uporabljena med nastopom. Komentarji h gradivom so zelo pomanjkljivi. 1 Zahtevana slikovna gradiva niso pripravljena ali so neustrezna, nejasna in neestetska, sredstva so uporabljena nenatančno, pomanjkljivo, ne podpirajo vsebine ali jih učenec sploh ne uporablja. Komentarjev ni ali so napačni.

Kriteriji za vrednotenje recitacije, deklamacije. Učenci se pripravijo do določenega datuma – odlog je možen le iz objektivnih razlogov po predhodnem dogovoru z učiteljem. Med nastopom sledi pravilom bontona in kulturnega obnašanja. Pesem deklamira ter pri tem upošteva ločila in intonacijo rojenega govorca. Učenci so pri izvajanju natančni, dovolj glasni in se ne poslužujejo pretiravanj pri interpretaciji zvokov. 5

Samostojno določi verzni poudarek, pavzo, prehod in premišljeno izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Izvirno, suvereno in nedvoumno upošteva tudi nebesedni govor. Pripovedovanje je dovolj glasno, tekoče in brez napak; Pri interpretaciji učenec upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje zanimivo, notranje doživeto, z manjšimi napakami ter upošteva osnovno sporočilnost pesmi; Upošteva ločila, posnema rojenega govorca v ritmu in naglaševanju; Dokaj samostojno določi verzni poudarek, pavzo in premor ter deloma izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Dokaj suvereno upošteva tudi nebesedni govor. Pripovedovanje je glasno, dokaj jasno, s pogostimi napakami; Pri interpretaciji učenec le deloma upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje dokaj zanimivo, a z napakami in ne dovolj ponotranjeno; Delno upošteva ločila, pomanjkljivo posnema naturalnega govorca v ritmu in naglaševanju; Redko izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Površno upošteva nebesedni govor. Pripovedovanje je premalo glasno, s številnimi napakami; Pri interpretaciji učenec ne upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje z napakami in izpuščanji; Delno ali ne upošteva ločil, ne uporablja pravilnega ritma in naglasa; Redko izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Površno upošteva nebesedni govor. Učenec ne zna besedila na pamet.

MERILA ZA OCENJEVANJE VODENEGA PISNEGA SESTAVKA. VSEBINA ŠT. TOČK 3 2 1 0

MERILA

Vsebina je izvirna, učenec/ka ustrezno razvije vse iztočnice. Dolžina besedila le ustrezna in ne odstopa bistveno od predvidene. Misli so jasno izražene. Vsebina je ustrezna. Učenec/ka se v pretežni meri drži navodil in v sestavek vključi in razvije skoraj vse zahtevane iztočnice. Misli so občasno nejasno izražene. Učenec/ka pri pisanju uporablja iztočnice iz navodil in jih povezuje na zelo osnovni ravni ali Vključi in razvije v sestavek le eno od zahtevanih iztočnic. Misli so nejasno izražene. Vsebina je zelo poenostavljena ali prekratka za presojo oz. je neprimerna.

BESEDIŠČE ŠT. TOČK 4 3 2 1 0

MERILA

Besedišče je primerno, občasno nadpovprečno bogato. Pravopisnih napak skoraj ni. Besedišče je primerno, toda se ponavlja. Opazimo več pravopisnih napak. Besedišče je osnovno, opazimo nekaj napačnih rab, pravopisne napake so prisotne. Besedišče je omejeno, razumevanje sestavka je oteženo. Pravopisne napake so pogoste. Razumevanje sestavka je nemogoče.

JEZIKOVNA PRAVILNOST ŠT. TOČK 3 2 1 0

MERILA

Besedilo vsebuje več raznolikih slovničnih struktur, občasno opazimo napako. Napak v rabi ločil skoraj ni. Besedilo vsebuje nekaj raznolikih slovničnih struktur, pogoste so osnovne napake. Napake v rabi ločil so prisotne. Besedilo ne vsebuje raznolikih slovničnih struktur oz. veliko slovničnih struktur je napačnih. Napake v rabi ločil so pogoste. Slovnične napake močno ovirajo razumevanje sestavka.

Piran, 1. 9. 2012

Osnovna šola Cirila Kosmača Piran

Šolsko leto 2012/2013

LETNA PRIPRAVA IZBIRNI PREDMET FRANCOŠČINA 2

Učiteljica: Jezerka Beškovnik

Ravnateljica: Zlata Milič

Učbeniški komplet: Učbenik: Junior plus 1 (I. Saracibar, D. Pasor, C. Martin, M. Butzbach), založba CLE, 2005 Delovni zvezek: Junior plus 1 (I. Saracibar, D. Pasor, C. Martin, M. Butzbach), založba CLE, 2005 CD in DVD za učbenik in delovni zvezek Priročnik za učitelja Drugi pripomočki in gradiva: - različne spletne strani na internetu, - drugi učbeniki za učenje francoščine kot tujega jezika, - pametna table (smart board) - pesmi in zgodbe v francoščini…

Uvodne ure: ponovitev snovi iz Francoščine 1 (poimenovanje števil, živali, barv, šolskih potrebščin, predstavljanje sebe in drugih, opis družine in posameznih oseb, opisovanje kaj nekdo počne in česa ne…) Cilji

4 Dossier 4

Enota

Tematski sklop/besedišče - Francija - Slovenija - ekologija

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - devant, sur… - le drapeau, les jours de fêtes… - on n'accepte pas les essais nucléaires, on exige l'air pur…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -odgovarja na vprašanja v zvezi s Francijo in Slovenijo ter zna tudi povprašati po določenih informacijah, - zna povedati, kje se kaj nahaja, - pozna nekaj možnosti za trajnostni razvoj na našem planetu, - spoznava Francijo na zemljevidu in jo primerja s Slovenijo

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave - različne države - ohranjanje narave

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in pisno ali ustno ocenjevanje znanja

Cilji

5 Dossier 5

Enota

Tematski sklop/besedišče -ura - detektivska zgodba - stavbe v mestu - vsakodnevna opravila

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - il est midi, il est 5 heures moins le quart… - mystère, un voleur… - la bibliothèque, la piscine… - elle s'habille, il se lave, elle se coiffe…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -vpraša in pove, koliko je ura - pove, kateri del dneva je - bere in razume besedila - tvori in odgovarja na vprašanja v zvezi z besedili - poimenuje zgradbe v mestu - opisuje svoj tipični dan in po vzoru tudi od drugih oseb…

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in pisno ali ustno ocenjevanje znanja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave - simboli Francije in Evropske unije

Cilji

Tematski sklop/besedišče

6 Dossier 6

Enota

-vreme in letni časi - živali (domače in divje)

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - l'hiver, le printemps… - il pleut, le soleil brille… - les girafes, le dauphin, la vache…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja - opisuje vreme in letne čase - poimenuje živali, pove, kje se nahajajo, jih opiše…

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave Naravni habitat

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in pisno ali ustno preverjanje znanja

Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Besedila in okoliščine

-spoznajo najosnovnejše prvine nebesedne podpore govoru in njihov pomen in to uporabljajo v govoru; -spoznajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja); nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -se ozaveščajo o nekaterih najosnovnejših medkulturnih podobnostih in razlikah (pesmi, izštevanke, igre, pravljice itn.); -razvijajo svojo medkulturno občutljivost; -poslušajo govor v živo in videoposnetke: besedila so preprosta, kratka, najprej z bogato nebesedno podporo, ki se lahko postopoma zmanjšuje; šumov, motenj in drugega je malo, narečnih in drugih posebnosti ni, hitrost govora je prilagojena, upočasnjena; več o besedilih - glej standarde znanja; za dejavnosti poslušanja učenci uporabljajo slovenščino/ italijanščino/madžarščino, nebesedni odziv ali kratek besedni odziv v francoščini.

Standardi: Predvidena raven glede na SEJO: A1/A2 Učenec ob poslušanju besedil in poslušanju z gledanjem pokaže naslednja znanja v opisanih okoliščinah: -izlušči glavno misel (temo) besedila in glavne poudarke preprostega pogovora; -razume nekaj pomembnih podatkov, podrobnosti (besed, besednih zvez, fraz) v govorjenih informativnih besedilih z znano tematiko na podlagi opor; -prepozna časovno zaporedje dogodkov, ki je jasno in nedvoumno nakazano; -ugotovi jasno izraženo razpoloženje govorcev (npr. veselje, (ne)zadovoljstvo). Minimalni standardi: -prepozna, da je besedilo, govorjeno v eni od različic standardne francoščine, v tem jeziku (prepozna francoščino med temi jeziki) -izlušči glavno misel (temo) besedila in/ali nekaj glavnih poudarkov preprostega pogovora; -razume nekaj pomembnih podatkov, podrobnosti v kratkih, govorjenih informativnih besedilih, ki so večkrat in jasno izražene; -razume kratke, preproste napotke in to pokaže z upoštevanjem napotkov. Besedila in okoliščine: Govorjena besedila, ki so posneta, posredovana prek medijev ali posredovana v medsebojni komunikaciji v živo, imajo naslednje lastnosti: -so kratka, prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, -število govorcev je omejeno in njihove vloge so popolnoma jasne, -besedila so govorjena v standardnih različicah govorjene francoščine, govor je prilagojen, umetno počasen in razločen (MS: v besedilu so dolgi premori), -navezujejo se na učencu znane in razumljive teme na njegovem osebnem in družbenem področju, -imajo konkretno (MS: vsakdanjo) vsebino, -vsebujejo konkretno, pogosto rabljeno besedišče, -vsebujejo preproste slovnične strukture;(MS: govorjena besedila spremlja bogata nebesedna in druga podpora (npr. interpretacija govorice telesa, mimika, okoliščine, slika; ponovitev, prevod posameznih fraz itn.); -motečih šumov in drugih zvočnih motenj ni.

Primeri besedil: Kratka, (zelo) preprosta, prilagojena in počasi ter razločno govorjena besedila: basni, dialogi, otroška dramska besedila, filmi, izštevanke, razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, obvestila, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), pesmi (poezija, petje), poročila, pravila, pravljice, programi prireditev, razglasi, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe. Besedila poslušajo večkrat (dvakrat do trikrat). Odziv: Učenci pokažejo razumevanje z nebesednim in besednim odzivom. Besedni odziv v angleščini je kratek, daljši govorni odziv je v slovenščini. Minimalni standardi: Besedila učenci poslušajo večkrat (dvakrat do trikrat), po potrebi z dodatnimi pojasnili, prilagoditvami. Odziv: Učenci pokažejo razumevanje z nebesednim in besednim odzivom, Besedni odziv v francoščini je kratek, daljši govorni odziv je v slovenščini. BRANJE IN BRALNO RAZUMEVANJE Branje

Učenci:razvijajo osnovne bralne in učne strategije (predvsem razumevanje in delno interpretacija), svoj odnos/stališča do branja in interes za branje; Jezikovna zmožnost -spoznajo osnovno, pogosto rabljeno besedišče in preproste jezikovne strukture ter pomene v sobesedilu; -spoznajo osnovna razmerja med glasovi in črkami (izgovorom in zapisom); Pragmatična zmožnost -spoznajo nekatere osnovne lastnosti izbranih pisnih besedil (npr.razglednica) in jih upoštevajo pri tvorjenju besedil; -spoznajo najosnovnejša sredstva medpovednega povezovanja (npr. zaimke); Sociolingvistična/družbeno-spoznajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi,naslavljanja), kulturna zmožnost -spoznajo nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); Medkulturna ozaveščenost -se ozaveščajo o nekaterih najosnovnejših medkulturnih podobnostih in razlikah (pesmi, izštevanke, igre, pravljice); -razvijajo svojo medkulturno občutljivost in ozaveščenost; -spoznajo medkulturne podobnosti in razlike na primerih izvirnih besedil (npr. pesmi) in nekatere značilnosti tradicionalne in sodobne kulture dežel ciljnega jezika in drugih, zlasti evropskih kultur; Besedila in okoliščine -pregledujejo in berejo kratka neumetnostna in umetnostna (književna) besedila, sprva preprosta, z obilo nejezikovne podpore (npr. stripi), pozneje daljša in z manj podpore; več o besedilih - glej standarde znanja; -se na bralno besedilo odzivajo nebesedno, z besednim odzivom v francoščini (kratko) in v slovenščini. Učenec ob tihem branju besedil pokaže naslednja znanja v opisanih okoliščinah: -prepozna in ugotovi (njemu) znano vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, izštevanka itn.) ob sobesedilni, slikovni opori; -razume glavno misel (temo) besedil z znanega tematskega področja; -razume ključne podrobnosti v kratkih preprostih besedilih; -prepozna, poišče in razume dogovorjene določene podatke v besedilu (števila, imena, poimenovanja itn.); -bere in razume jasna pisna tehnična navodila za izdelavo znane stvari, ki so delno slikovno podprta, in druga navodila (npr. v učnem gradivu); razume pripovedno besedilo, tudi obsežnejše, zelo poenostavljeno, slikovno podprto besedilo (npr. jezikovno poenostavljena besedila v obliki knjižic), vendar morda ne vseh podrobnosti in notranjih razmerij med osebami, dogodki itn -razume pomen nekaterih njemu neznanih besed oziroma besednih zvez iz sobesedila v predvidljivih kratkih in preprostih besedilih;

-prepozna nekatere nebesedne okoliščine (npr. osnovni sporočilni namen); -razume najobičajnejše in preproste znake, simbole (piktograme) in napise v najbližjem okolju; prepozna črke angleške besede in razume Minimalni standardi znanja: Učenec ob tihem branju besedil pokaže naslednja minimalna znanja v opisanih okoliščinah: -ugotovi znano vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, izštevanka itn.) ob sobesedilni, slikovni opori; -razume glavno misel (temo) besedil z učencu znanega, zanj relevantnega tematskega področja; -razume nekaj neposredno izraženih poglavitnih podrobnosti v kratkih, preprostih besedilih; -prepozna, poišče in razume nekaj dogovorjenih podatkov v besedilu (števila, imena, poimenovanja itn.); -bere in razume preprosta, jasna pisna tehnična navodila za izdelavo znane stvari, ki so opremljena z nazornimi slikami ali pa s prikazom, in druga preprosta navodila (npr. v učnem gradivu); -razume najobičajnejše in preproste znake, simbole (piktograme) in napise v njemu najbližjih okoliščinah; -razume pomen posameznih njemu neznanih besed oz. besednih zvez iz sobesedila v predvidljivih kratkih in preprostih besedilih;prepozna črke angleške abecede in večinoma razume njihovo vlogo (npr. za spremembo pomena (bad - bat), enako je pri fonemih. Besedila in okoliščine: Besedila so različnih vrst besedil (besedila izhajajo iz oglasov, tabelskega besedila, brošur, spleta, slovarjev, učbeniških gradiv, navodil (za uporabo preprostih naprav in izdelavo stvari), letakov, grafitov, nalepk na embalaži, obvestil o varnosti, revij, lahko so poenostavljena (umetnostna) besedila, besedila na prosojnici in v powerpointu, osebna pisma, elektronska sporočila, javna obvestila, recepti, pravila (v šoli, v razredu), napisi na znakih (prometni, krajevni), videoteks) in naslednjih značilnosti: -besedila so kratka (2-3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana (MS: zelo kratka (nekaj povedi, odstavek; pri ugotavljanju glavne misli do 3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, -napisana so v standardnih različicah francoščine, -navezujejo se na učencu znane in razumljive teme na njegovem osebnem in družbenem področju, -imajo konkretno vsebino, -vsebujejo pogosto rabljeno besedišče, -vsebujejo preproste slovnične strukture, -imajo pripovedno strukturo, -vsebujejo nebesedno podporo (slike itd.). Za bralne dejavnosti učenci uporabljajo slovenščino/italijanščino/madžarščino, nebesedni odziv ali kratek besedni odziv v francoščini. Minimalni standardi: Učenec pri branju pogosto potrebuje razlago besed in večkratno branje. Bralno razumevanje pokaže pretežno nebesedno, s kratkim besednim odzivom v francoščini ali z daljšim besednim odzivom v slovenščini/italijanščini/ madžarščini. GOVORNO SPOROČANJE

Govor

Jezikovna zmožnost

Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Besedila in okoliščine

Pripravljeni govor je še fragmentiran, s prvimi zasnovami tekočnosti; učenec dela premore, išče besede, potrebuje veliko podpore sogovornika (dialoška oblika); Nepripravljeni, spontani govor je zelo fragmentaren. Minimalni standardi Učenec -obvlada kratke, preproste in jasno strukturirane sporočanjske in sporazumevalne dejavnosti v znanih okoliščinah; -odgovarja na zastavljena vprašanja o najbližjih temah iz učenčevega sveta, samostojno se večinoma še ne pogovarja, in opravlja posamezne najosnovnejše transakcijske dejavnosti (npr. simulacija nakupa), -govorno se odziva na pobude o temah iz njegovega najbližjega okolja, ki so zanj osebno relevantne, -na kratko in preprosto opiše sebe, kje živi, kaj dela, vse po vnaprej pripravljenih slikovnih ali besednih iztočnicah. V sporazumevalnih dejavnostih učenec pokaže razumevanje vprašanj in drugih pobud. V (po)govoru uporablja: -omejeno, zelo preprosto, pogosto rabljeno besedišče, poimenovanja so še precej nezanesljiva (tudi neustrezna) -zelo preproste slovnične strukture in najosnovnejša vezniška sredstva (»and«). V govoru dela veliko osnovnih napak, ki ovirajo razumljivost. Izgovarjava je večinoma razumljiva, tudi pripravljeni govor je zelo fragmentaren. Besedila in okoliščine: -naloge so vodene z veliko podpore (slikovna, podatki itd.); -prvotno je sporazumevanje, to je dialoška oblika, enogovorne dejavnosti so redkejše. Preproste, kratke in jasno strukturirane (običajno predhodno naučene/poučevane) sporočanjske dejavnosti, ki so učencu znane vnaprej: glasno branje, kratek situacijski dialog, enogovorna dejavnost ob vidni ali besedni iztočnici, igranje vnaprej naučene vloge, petje, izštevanje, tvorjenje zelo preprostih navodil ob jasno podanih iztočnicah, poimenovanje stvari, oseb, dejanj, lastnosti itn. v neposredni okolici/na slikah, recitiranje pesmi, pojasnjevanje (preproste tabele, grafi itn.), opisi vsakodnevnih, rednih aktivnosti, živali, predmetov, krajev itn., pozdravljanje, zahvaljevanje, preproste, kratke in jasno strukturirane sporazumevalne dejavnosti v učencu znanih okoliščinah (ang. interactive activities): učenec sprašuje in odgovarja na preprosta vprašanja o znani situaciji, se besedno in nebesedno odziva na iztočnice (npr. vprašanja, navodila, pozivi itn.), sodeluje v vnaprej naučenih dialogih ali po vnaprej pripravljenem vzorcu, izraža svoje mnenje, pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč), nakupuje. PISANJE IN PISNO SPOROČANJE Učenci: -se usposobijo za osnovno pisno sporočanje in sporazumevanje: tvorijo kratka pisna besedila o njim najbližjih temah (npr. dom, šola, hrana, itn.) Pisanje -razvijajo osnovne strategije tvorjenja pisnega besedila, npr. pisanje osnutka, pisanje čistopisa, preverjanje besedila in se ozaveščajo o napakah kot delu učnega procesa;

Jezikovna zmožnost Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Ortografske spretnosti Besedila in okoliščine

-uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besedišče v povezavi s predlaganimi temami in tistimi, ki zanimajo učence; -uporabljajo osnovne jezikovne strukture in vezniška sredstva, upovedujejo pretežno v enostavčnih povedih; -spoznajo in uporabljajo osnovna pravila pravilnega zapisovanja zelo znanih besed (tudi začetnica, ločila); -uporabljajo najosnovnejša sredstva medpovednega navezovanja (npr. zaimke); -pri tvorjenju besedil upoštevajo nekatere osnovne lastnosti (zgradba in oblika) posameznih preprostih besedilnih vrst(npr. razglednica) -v pisanju uporabljajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -se ozaveščajo o osnovnih medkulturnih značilnostih pri tvorjenju pisnih besedil v francoščini (podobnosti in razlike s slovenskimi) -spoznavajo in uporabljajo osnovna načela za zapisovanje v francoščini in razmerja med glasovi in zapisom. Glej spodaj

Standardi: Predvidena raven gleda na SEJO: A1/A2 Učenec pokaže naslednja znanja v opisanih okoliščinah: -piše nize enostavčnih in večstavčnih povedi večkrat s neustreznim besednim redom (MS: in drugimi skladenjskimi pomanjkljivostmi), -piše kratka in preprosta besedila o njemu znanih temah s konkretno vsebino (MS: npr. o sebi, drugih znanih ali namišljenih osebah, kaj delajo, kaj delajo, kje živijo) Besedila vsebujejo: -ponavljajoče se, preprosto in pogosto rabljeno besedišče (MS: tudi s pomenskimi napakami); -maloštevilne preproste slovnične strukture, pri rabi sistematično dela napake, ki občasno (MS: večkrat) ovirajo razumljivost; -občasno preprosta in pogosta vezniška sredstva (MS: samo »et«) in druga osnovna sredstva medpovednega povezovanja (npr. zaimki). -ustrezno zapisuje črke francoske abecede, besede so večkrat zapisane fonetično ali z drugimi pomanjkljivostmi (MS: razmeroma številnimi); -dokaj ustrezno uporablja končna ločila, druga pa še razmeroma neustrezno; -brez večjih pomanjkljivosti uporablja osnovne standardne oblike preprostih besedil (npr. razglednica, zasebno vabilo, npr. za rojstni dan); (MS: standardne so prepoznavne) -obvlada naslednje strategije pisanja: izpolnjevanje (tabel, obrazcev, oblačkov, besedil z vrzelmi, slik), prenašanje informacij (iz tabel, miselnih vzorcev, slušnih/pisnih besedil). Pri teh dejavnostih še dela napake. Besedila in okoliščine: Učenec piše besedila z vodenimi nalogami (vnosni podatki: besedilo, slike, ključne besede, podatki, tabele, že pripravljeni vzorci besedila itn.). Vrste pisnih besedil: dnevniki aktivnosti (v obliki tabele), elektronsko sporočilo, navodila, obrazci (izpolnjevanje vprašalnikov, tabel, miselnih vzorcev itn.), opisi (oseb, prostora, predmetov, poti), osebni slovarji (tudi slikovni), razglednice, seznami (nakupovalni), sporočila, stripi, vabila, voščilnice, zapiski...

Posredovanje (mediacija) Učenci: v slovenščini govorno posredujejo bistvo preprostega francoskega besedila, ki je bogato podprto z nebesedilnimi prvinami (npr. risanke) in pomen preprostih, pogostih oznak in opozoril. Standardi in minimalni standardi (drugo vzgojno-izobraževalno obdobje) Standardi in minimalni standardi za posredovanje (mediacijo) so opisani pri štirih sporazumevalnih zmožnostih, saj je uspešnost odvisna od sprejemanja (poslušanja, branja) in izražanja (govornega, pisnega). KRITERIJI Na začetku šolskega leta so učenci seznanjeni s kriteriji ocenjevanja: Kriteriji pri ustnem ocenjevanju so: - besedišče (širina, bogastvo, pestrost in raznolikost besedišča), - slovnica (pestrost slovničnih izraznih sredstev, ustreznost in pravilnost), - sporazumevalna zmožnost (ustreznost, koherentnost, tekočnost, komunikacijske strategije, samostojnost), - izgovorjava (ustreznost), - slovnična pravilnost in besedni red, - ustrezna uporaba komunikacijskih strategij, - gladkost govora, - samostojno in jasno izražene misli, - poznavanje teme. OPISNIKI: zadostna ocena: Učenec razume preprosta vprašanja, zna jih tvoriti in nanje odgovoriti z nebesednim ali besednim odzivom. Navodila in usmeritve za nalogo so lahko podana tudi v maternem jeziku; besedišče je skromno in ponavljajoče se, učenec uporablja preproste slovnične izraze z napakami, ki pa sicer še vedno dopuščajo, da je sporočilo razumljivo. Odziv je netekoč in delno ustrezen nalogi. Izgovorjava je razumljiva. dobra ocena:

prav ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Zna postaviti tudi vprašanja in nanje odgovoriti v zvezi na neznano besedilo (v okviru znanega besedišča).

dobra

Besedišče je ustrezno, raznoliko in dokaj pestro. Učenec uporablja slovnična izrazna sredstva večinoma pravilno, govori smiselno povezano in uporablja različne komunikacijske strategije. Izgovorjava je ustrezna. odlična ocena:

dobra ocena:

Učenec razume vprašanja, zna jih tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je primerno in dokaj ponavljajoče, učenec uporablja nekaj slovničnih izraznih sredstev z občasnimi napakami. Besedilo je dokaj smiselno povezano. Učenec uporablja večinoma kratke, enostavne povedi za izražanje misli. Učenčev zapis besed je dokaj pravilen.

prav dobra ocena:

odlična ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je

pestro, raznoliko in ustrezno. Napak skoraj ni. Učenec pravilno uporablja slovnična jezikovna sredstva. Zapis besed je pravilen, z redkimi napakami. Besedilo je v celoti smiselno povezano in ustrezno glede na nalogo.

Kriteriji za vrednotenje projekta, govorne vaje ali referata Učenec se pripravi do dogovorjenega datuma. Odlog je možen le po predhodnem dogovoru z učiteljem, če je razlog res utemeljen. Besedilo zna učenec pripovedovati na pamet, lahko se posluži le miselnega vzorca. Zaželjeno je, da uporabi čim več didaktičnih pripomočkov. Med nastopom sledi pravilom bontona in kulturnega obnašanja. 1. Vsebina 5 Vključi in ustrezno razvije vse iztočnice, popolno obvlada vsebino. 4 Vključi vse iztočnice, vendar so bolj skromno razvite, vsebino obvlada. 3 Vključi večino iztočnic in jih delno razvije, vsebino delno obvlada. 2 Vključi le del iztočnic in jih pomanjkljivo razvije, vsebino obvlada pomanjkljivo. 1 Vsebina ni ustrezna, vsebine ne obvlada. 2. Besedišče 5 Besedišče je izredno bogato. Včasih presega pričakovanja pri poznavanju aktivnega besedišča glede na učenčev razred in nivo. Uporablja fraze, reke, stalne besedne zveze in idiome ciljnega jezika. 4 Besedišče je ustrezno, bogato, nekaj je neustreznih rab, ki pa ne motijo razumevanja.Uporablja bogato besedišče, fraze, reke, stalne besedne zveze in idiome ciljnega jezika. 3 Besedišče je skromno, vendar učenec ubesedi smiselne informacije. Uporablja običajno besedišče. 2 Besedišče je zelo skromno. Učenec je le delno osvojil ciljno besedišče. Veliko je neustreznih rab, ki motijo razumevanje. Uporablja zelo omejeno število besed in je na meji razumljivega. 1 Besedišče je neustrezno in moti razumevanje. Uporablja le posamezne besede. 3. Kvaliteta predstavitve - nastop 5 Predstavitev je zanimiva. Vzpostavi stik z občinstvom in ga pritegne. Učenec nastopa popolnoma samostojno in suvereno. Sporoča natančno in zelo jasno in glasno. Predstavitve ne bere. Spretno in diskretno uporablja pomagala (npr. oporne točke ali miselni vzorec). Pokaže dobro poznavanje vsebine predstavitve. Zna odgovarjati na vprašanja poslušalcev oz. ustrezno odreagira, če ne pozna odgovora. Predstavitev je tekoča in smiselno podprta s slikovnim in drugim gradivom. Med nastopom gleda občinstvo. 4 Na predstavitev je ustrezno pripravljen-a in pozna vsebino predstavitve. Vsebino podaja dokaj samostojno. Sporoča natančno, jasno, glasno, a ne vedno samostojno in pravilno. Poslušalce

3 2

pritegne. Na nekaterih mestih predstavitve ne izpelje povsem tekoče, vendar z učiteljevo pomočjo ali samostojno učinkovito reši situacijo. Na predstavitev je delno pripravljen-a. Sporoča pomanjkljivo, le delno jasno in ne dovolj natančno in glasno. Pripovedovanje ne pritegne poslušalcev. Pripoveduje sam sebi. Vsebino podaja ob pomoči. Na vprašanja poslušalcev zna le delno odgovoriti oz. se ob njih zmede. Nastop je nesproščen, pripravljen površno in nenatančno. Sporočilnost je zelo pomanjkljiva. Vsebino podaja ob nenehni pomoči. Raven pripovedovanja komaj dosega pričakovano znanje na tej stopnji učenja jezika. Pripoveduje zmedeno in netekoče. Sporoča zelo tiho in nejasno, nesamostojno in nepravilno. Uporablja ogromno mašil. Pri pripovedovanju potrebuje pomoč sošolcev ali učitelja. Sporoča izredno nejasno in pomanjkljivo ali pa sploh ne sporoča. Nastop ni oz. je slabo pripravljen, ne zmore podati niti ob pomoči učitelja. Ni sporočilnosti.

4. Uporaba jezika – slovnica in izgovorjava 5 Učenec uporablja raznovrstne slovnične strukture, izbira in uporablja jih popolnoma ustrezno. Pokaže dobro poznavanje osvojenih slovničnih struktur, še posebej ciljnih. Izgovorjava je razumljiva in ustrezna, izgovorjava in intonacija sta zelo podobna pristnemu govorcu. 4 Slovnične strukture so preproste in se ponavljajo, a so ustrezno rabljene. Izgovorjava in intonacija sta razumljivi in podobni pristnemu govorcu. Naredi nekaj manjših napak, ki ne motijo razumevanja. 3 Učenec ima težave z izbiro in uporabo slovničnih struktur, jih nespretno uporablja. Misli vseeno uspešno upoveduje. Izgovorjava je na trenutke nerazumljiva. Intonacija in izgovor sta občasno motena in se oddaljujeta od rojenega govorca. 2 Učenec ima težave z upovedovanjem misli. Jezikovna pravilnost je na meji razumljivega. Izgovorjava je nerazumljiva, motena, pomanjkljiva, ne ustreza rojenemu govorcu. 1 Učenec ne obvlada niti osnovnih slovničnih struktur. Izgovarja fonetično, oz. tako napačno, da je težko razumeti povedano. 5. Gradiva 5 Besedilo je dovolj obsežno in sporočilno. Tudi slike in druga neverbalna sporočila popolnoma dopolnjujejo vsebino ustnega nastopa in so nazorna, slikovita in jasna. Učenec je zelo učinkovit in ustvarjalen pri uporabi gradiv. Komentarji h gradivu so zelo nedvoumni, nazorni in ustvarjalni. Gradivo je jezikovno dovršeno. Ni grobih napak v zapisu besed. 4 Gradivo je dovolj obsežno in sporočilno. Slike in druga neverbalna sporočila dobro dopolnjujejo vsebino, so slikovita in nazorna. Učenec učinkovito uporablja gradiva. Komentarji h gradivu si nedvoumni, nazorni in ustvarjalni. V gradivu je nekaj napak, ki pa ne bistveno motijo razumevanja. 3 Gradiva le delno ustrezajo vsebini nastopa oz. kriterijem, so sicer nazorna, a delno jasna. . Med nastopom so delno učinkovito uporabljena ali pa se le deloma nanašajo na vsebino nastopa. Komentarji h gradivu so delno jasni, in ne dovolj nazorni in ustvarjalni. Niso pripravljena samostojno (zgolj prepisovanje iz različnih virov, ki morda niti niso navedeni).

2 1

Gradiva so zelo skromna,, povprečna ali podpovprečna, jezikovno nedovršena in niso ustrezno ali so pomanjkljivo uporabljena med nastopom. Komentarji h gradivom so zelo pomanjkljivi. Zahtevana slikovna gradiva niso pripravljena ali so neustrezna, nejasna in neestetska, sredstva so uporabljena nenatančno, pomanjkljivo, ne podpirajo vsebine ali jih učenec sploh ne uporablja. Komentarjev ni ali so napačni.

Pripovedovanje je dovolj glasno, jasno, tekoče in pravilno; Pri interpretaciji učenec upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje zanimivo, notranje doživeto in izvirno ter upošteva motiv in osnovno sporočilnost pesmi; Upošteva ločila, izvirno posnema rojenega govorca v ritmu in naglaševanju; Samostojno določi verzni poudarek, pavzo, prehod in premišljeno izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Izvirno, suvereno in nedvoumno upošteva tudi nebesedni govor. Pripovedovanje je dovolj glasno, tekoče in brez napak; Pri interpretaciji učenec upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje zanimivo, notranje doživeto, z manjšimi napakami ter upošteva osnovno sporočilnost pesmi; Upošteva ločila, posnema rojenega govorca v ritmu in naglaševanju; Dokaj samostojno določi verzni poudarek, pavzo in premor ter deloma izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Dokaj suvereno upošteva tudi nebesedni govor. Pripovedovanje je glasno, dokaj jasno, s pogostimi napakami; Pri interpretaciji učenec le deloma upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje dokaj zanimivo, a z napakami in ne dovolj ponotranjeno; Delno upošteva ločila, pomanjkljivo posnema naturalnega govorca v ritmu in naglaševanju; Redko izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Površno upošteva nebesedni govor. Pripovedovanje je premalo glasno, s številnimi napakami; Pri interpretaciji učenec ne upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje z napakami in izpuščanji; Delno ali ne upošteva ločil, ne uporablja pravilnega ritma in naglasa; Redko izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen;

Površno upošteva nebesedni govor. Učenec ne zna besedila na pamet.

MERILA ZA OCENJEVANJE VODENEGA PISNEGA SESTAVKA. VSEBINA ŠT. TOČK 4 4 2 1

MERILA

BESEDIŠČE ŠT. TOČK 4 3 2 1 0

MERILA

JEZIKOVNA PRAVILNOST ŠT. TOČK 5 2 1

MERILA

Napake v rabi loÄ?il so pogoste. SlovniÄ?ne napake moÄ?no ovirajo razumevanje sestavka.

Piran, 1. 9. 2012

Osnovna šola Cirila Kosmača Piran

Šolsko leto 2012/2013

LETNA PRIPRAVA IZBIRNI PREDMET FRANCOŠČINA 2

Učiteljica: Jezerka Beškovnik

Ravnateljica: Zlata Milič

Učbeniški komplet: Učbenik: Junior plus 1 in 2 (I. Saracibar, D. Pasor, C. Martin, M. Butzbach), založba CLE, 2005 CD in DVD za učbenik in delovni zvezek Priročnik za učitelja Drugi pripomočki in gradiva: -

delovni zvezek: Junior plus 1 in 2 (I. Saracibar, D. Pasor, C. Martin, M. Butzbach), založba CLE, 2005 različne spletne strani na internetu, drugi učbeniki za učenje francoščine kot tujega jezika, interaktivna tabla (smart board) pesmi in zgodbe v francoščini…

Uvodne ure: ponovitev snovi iz Francoščine 1 in 2 (poimenovanje števil, živali, barv, šolskih potrebščin, predstavljanje sebe in drugih, opis družine in posameznih oseb, živali, opisovanje kaj nekdo počne in česa ne, poznavanje Francije in primerjanje s Slovenijo…) Cilji

0 Dossier 0

Enota

Cilji

1 Dossier 1

Enota

Tematski sklop/besedišče -domišljijski svet - v razredu

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) -des étoiles, au fond de la mer, loin de la lune… - un peu de silence, s'il vous plaît, prenez le cahier…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -učenec/učenka zna odgovoriti na vprašanja v zvezi z domišljijsko zgodbo - na višjem nivoju zna obnoviti zgodbo - razume navodila za delo v razredu in jih zna uporabiti v pravem trenutku

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave V šoli nekoč in danes ter po svetu

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja

Tematski sklop/besedišče - stanovanje in oprema - moja soba pripoveduje - rap v francoščini - zbirke

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) -le salon, les toilettes… - elle joue de la guitare, elle fait du tennis… - je m'appelle Dominique, je suis un peu cynique.. - les timbres, les ours en peluche…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -zna pokazati in poimenovati dele hiše in stanovanja -zna poimenovati pohioštvo in opreme v hiši -pripoveduje in piše o svoji sobi in o osebah, ki živijo v različnih sobah, - bere rap v francoščini -razume, zna vprašati in povedati, kaj nekdo zbira

Pisno ali ustno ocenjevanje znanja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave zbirke

Cilji Enota

Tematski sklop/besedišče

2 Dossier 2

-mesto, - oblačila

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) -la ville, le grand magasin… - Pardon, madame, la rue d' Aspic, c'est par ici? - combien ça coute? - le manteau, le capeau, la veste…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja - poimenuje stavbe v mestu in pove, kje se nahajajo, - zna vprašati za pot in jo nekomu razložiti, -učenec/učenka zna povedati, kaj ima nekdo oblečeno -zna kupiti, oblačilo - zna pripovedovati in pisati o zgodovini nekaterih oblačil

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave - zgodovina oblačil

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in pisno ali ustno ocenjevanje znanja

Cilji

3 Dossier 4

Enota

Tematski sklop/besedišče -trgovine - nakupovanje - v restavraciji - recept

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - la crémerie, la charcuterie… - qu'est que vous voulez? - je voudrais… - du saucisson, du fromage… - ingrédients, la recette… - menu, entrées, poisson…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja -zna pokazati in poimenovati trgovine -zna vprašati in povedati, kaj bi želel v trgovini - zna kupiti hrano - zna naročiti hrano v restavraciji - razume recept in ga delno zna obnoviti

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in pisno ali ustno ocenjevanje znanja

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave Tipične francoske jedi

Cilji

3 Dossier 3

Enota

Tematski sklop/besedišče -preživljanje časa - dopisovanje z vrstniki - stereotipi

Uporaba jezika (jezikovne strukture, pravorečje, pravopis) - le lundi je fais de la plongée, le mardi je fais de la guitare… - ici Cedric, 14 ans. J'aimerais correspondre avec… - moi je pense que les Espagnols…

Razvijanje jezikovne zmožnosti, spretnosti, in strategij učenja Učenec/ka: - opisuje kako preživi svoj prosti čas, kaj je počel prejšnje dni, kaj mu je všeč in kaj ne… - bere in odgovarja na pisma o dopisovanju, - prepoznava stereotipe in jih zna opisati.

Medkulturno uzaveščanje, družba, medpredmetne povezave Preživljanje časa

-samopreverjanje -pisno in ustno preverjanje znanja in pisno ali ustno ocenjevanje znanja

Jezikovna zmožnost Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Besedila in okoliščine

-spoznajo nekaj preprostih, pogosto rabljenih jezikovnih struktur in besedišče v skladu s predlaganimi temami ter njihov pomen in rabo v sobesedilu; -spoznajo pomen osnovnih sporazumevalnih funkcij (npr. vprašanja, pozdravi); -spoznajo osnovne lastnosti krajših in preprostih besedil (npr. eno- in večgovorna besedila); -spoznajo najosnovnejše prvine nebesedne podpore govoru in njihov pomen in to uporabljajo v govoru; -spoznajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja); nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -se ozaveščajo o nekaterih najosnovnejših medkulturnih podobnostih in razlikah (pesmi, izštevanke, igre, pravljice itn.); -razvijajo svojo medkulturno občutljivost; -poslušajo govor v živo in videoposnetke: besedila so preprosta, kratka, najprej z bogato nebesedno podporo, ki se lahko postopoma zmanjšuje; šumov, motenj in drugega je malo, narečnih in drugih posebnosti ni, hitrost govora je prilagojena, upočasnjena; več o besedilih - glej standarde znanja; za dejavnosti poslušanja učenci uporabljajo slovenščino/ italijanščino/madžarščino, nebesedni odziv ali kratek besedni odziv v francoščini.

okoliščine, slika; ponovitev, prevod posameznih fraz itn.); -motečih šumov in drugih zvočnih motenj ni. Primeri besedil: Kratka, (zelo) preprosta, prilagojena in počasi ter razločno govorjena besedila: basni, dialogi, otroška dramska besedila, filmi, izštevanke, razlage in navodila za razredne in druge dejavnosti, obvestila, opisi (dogajanj, oseb, živali, stvari, prostora, kraja), pesmi (poezija, petje), poročila, pravila, pravljice, programi prireditev, razglasi, recepti, reklamna sporočila, risanke, šale, televizijski in radijski sporedi, urniki, zgodbe. Besedila poslušajo večkrat (dvakrat do trikrat). Odziv: Učenci pokažejo razumevanje z nebesednim in besednim odzivom. Besedni odziv v angleščini je kratek, daljši govorni odziv je v slovenščini. Minimalni standardi: Besedila učenci poslušajo večkrat (dvakrat do trikrat), po potrebi z dodatnimi pojasnili, prilagoditvami. Odziv: Učenci pokažejo razumevanje z nebesednim in besednim odzivom, Besedni odziv v francoščini je kratek, daljši govorni odziv je v slovenščini. BRANJE IN BRALNO RAZUMEVANJE Branje

-bere in razume jasna pisna tehnična navodila za izdelavo znane stvari, ki so delno slikovno podprta, in druga navodila (npr. v učnem gradivu); razume pripovedno besedilo, tudi obsežnejše, zelo poenostavljeno, slikovno podprto besedilo (npr. jezikovno poenostavljena besedila v obliki knjižic), vendar morda ne vseh podrobnosti in notranjih razmerij med osebami, dogodki itn -razume pomen nekaterih njemu neznanih besed oziroma besednih zvez iz sobesedila v predvidljivih kratkih in preprostih besedilih; -prepozna nekatere nebesedne okoliščine (npr. osnovni sporočilni namen); -razume najobičajnejše in preproste znake, simbole (piktograme) in napise v najbližjem okolju; prepozna črke angleške besede in razume Minimalni standardi znanja: Učenec ob tihem branju besedil pokaže naslednja minimalna znanja v opisanih okoliščinah: -ugotovi znano vrsto besedila (npr. pravljica, razglednica, izštevanka itn.) ob sobesedilni, slikovni opori; -razume glavno misel (temo) besedil z učencu znanega, zanj relevantnega tematskega področja; -razume nekaj neposredno izraženih poglavitnih podrobnosti v kratkih, preprostih besedilih; -prepozna, poišče in razume nekaj dogovorjenih podatkov v besedilu (števila, imena, poimenovanja itn.); -bere in razume preprosta, jasna pisna tehnična navodila za izdelavo znane stvari, ki so opremljena z nazornimi slikami ali pa s prikazom, in druga preprosta navodila (npr. v učnem gradivu); -razume najobičajnejše in preproste znake, simbole (piktograme) in napise v njemu najbližjih okoliščinah; -razume pomen posameznih njemu neznanih besed oz. besednih zvez iz sobesedila v predvidljivih kratkih in preprostih besedilih;prepozna črke angleške abecede in večinoma razume njihovo vlogo (npr. za spremembo pomena (bad - bat), enako je pri fonemih. Besedila in okoliščine: Besedila so različnih vrst besedil (besedila izhajajo iz oglasov, tabelskega besedila, brošur, spleta, slovarjev, učbeniških gradiv, navodil (za uporabo preprostih naprav in izdelavo stvari), letakov, grafitov, nalepk na embalaži, obvestil o varnosti, revij, lahko so poenostavljena (umetnostna) besedila, besedila na prosojnici in v powerpointu, osebna pisma, elektronska sporočila, javna obvestila, recepti, pravila (v šoli, v razredu), napisi na znakih (prometni, krajevni), videoteks) in naslednjih značilnosti: -besedila so kratka (2-3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana (MS: zelo kratka (nekaj povedi, odstavek; pri ugotavljanju glavne misli do 3 odstavke), prilagojena in poenostavljena ter jasno strukturirana, -napisana so v standardnih različicah francoščine, -navezujejo se na učencu znane in razumljive teme na njegovem osebnem in družbenem področju, -imajo konkretno vsebino, -vsebujejo pogosto rabljeno besedišče, -vsebujejo preproste slovnične strukture, -imajo pripovedno strukturo, -vsebujejo nebesedno podporo (slike itd.). Za bralne dejavnosti učenci uporabljajo slovenščino/italijanščino/madžarščino, nebesedni odziv ali kratek besedni odziv v francoščini. Minimalni standardi:

Učenec pri branju pogosto potrebuje razlago besed in večkratno branje. Bralno razumevanje pokaže pretežno nebesedno, s kratkim besednim odzivom v francoščini ali z daljšim besednim odzivom v slovenščini/italijanščini/ madžarščini. GOVORNO SPOROČANJE

Govor

Jezikovna zmožnost

Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Besedila in okoliščine

-preproste slovnične strukture in najosnovnejša vezniška sredstva (»and«, »but«, »because«). Dela veliko osnovnih napak, ki tudi ovirajo razumljivost; -osnovno nebesedno podporo; -uporablja najosnovnejše komunikacijske strategije (npr. vpraša po pomenu); -v govoru upošteva najosnovnejša pravila medkulturnega sporazumevanja, primerna njegovemu kognitivnemu in jezikovnemu razvoju; Pripravljeni govor je še fragmentiran, s prvimi zasnovami tekočnosti; učenec dela premore, išče besede, potrebuje veliko podpore sogovornika (dialoška oblika); Nepripravljeni, spontani govor je zelo fragmentaren. Minimalni standardi Učenec -obvlada kratke, preproste in jasno strukturirane sporočanjske in sporazumevalne dejavnosti v znanih okoliščinah; -odgovarja na zastavljena vprašanja o najbližjih temah iz učenčevega sveta, samostojno se večinoma še ne pogovarja, in opravlja posamezne najosnovnejše transakcijske dejavnosti (npr. simulacija nakupa), -govorno se odziva na pobude o temah iz njegovega najbližjega okolja, ki so zanj osebno relevantne, -na kratko in preprosto opiše sebe, kje živi, kaj dela, vse po vnaprej pripravljenih slikovnih ali besednih iztočnicah. V sporazumevalnih dejavnostih učenec pokaže razumevanje vprašanj in drugih pobud. V (po)govoru uporablja: -omejeno, zelo preprosto, pogosto rabljeno besedišče, poimenovanja so še precej nezanesljiva (tudi neustrezna) -zelo preproste slovnične strukture in najosnovnejša vezniška sredstva (»and«). V govoru dela veliko osnovnih napak, ki ovirajo razumljivost. Izgovarjava je večinoma razumljiva, tudi pripravljeni govor je zelo fragmentaren. Besedila in okoliščine: -naloge so vodene z veliko podpore (slikovna, podatki itd.); -prvotno je sporazumevanje, to je dialoška oblika, enogovorne dejavnosti so redkejše. Preproste, kratke in jasno strukturirane (običajno predhodno naučene/poučevane) sporočanjske dejavnosti, ki so učencu znane vnaprej: glasno branje, kratek situacijski dialog, enogovorna dejavnost ob vidni ali besedni iztočnici, igranje vnaprej naučene vloge, petje, izštevanje, tvorjenje zelo preprostih navodil ob jasno podanih iztočnicah, poimenovanje stvari, oseb, dejanj, lastnosti itn. v neposredni okolici/na slikah, recitiranje pesmi, pojasnjevanje (preproste tabele, grafi itn.), opisi vsakodnevnih, rednih aktivnosti, živali, predmetov, krajev itn., pozdravljanje, zahvaljevanje, preproste, kratke in jasno strukturirane sporazumevalne dejavnosti v učencu znanih okoliščinah (ang. interactive activities): učenec sprašuje in odgovarja na preprosta vprašanja o znani situaciji, se besedno in nebesedno odziva na iztočnice (npr. vprašanja, navodila, pozivi itn.), sodeluje v vnaprej naučenih dialogih ali po vnaprej pripravljenem vzorcu, izraža svoje mnenje, pritrjuje, zanika, izraža počutje, zahvalo, voščila in dobre želje, navezuje stik, se opravičuje, se poslavlja, telefonira, uresničuje svoje interese (izraža potrebe in želje, prepovedi, prošnje, išče in ponuja pomoč), nakupuje. PISANJE IN PISNO SPOROČANJE Pisanje Učenci: -se usposobijo za osnovno pisno sporočanje in sporazumevanje: tvorijo kratka pisna besedila o njim najbližjih temah (npr. dom,

Jezikovna zmožnost Pragmatična zmožnost Sociolingvistična/ družbeno-kulturna zmožnost Medkulturna ozaveščenost Ortografske spretnosti Besedila in okoliščine

šola, hrana, itn.) -razvijajo osnovne strategije tvorjenja pisnega besedila, npr. pisanje osnutka, pisanje čistopisa, preverjanje besedila in se ozaveščajo o napakah kot delu učnega procesa; -uporabljajo pogosto rabljeno, omejeno besedišče v povezavi s predlaganimi temami in tistimi, ki zanimajo učence; -uporabljajo osnovne jezikovne strukture in vezniška sredstva, upovedujejo pretežno v enostavčnih povedih; -spoznajo in uporabljajo osnovna pravila pravilnega zapisovanja zelo znanih besed (tudi začetnica, ločila); -uporabljajo najosnovnejša sredstva medpovednega navezovanja (npr. zaimke); -pri tvorjenju besedil upoštevajo nekatere osnovne lastnosti (zgradba in oblika) posameznih preprostih besedilnih vrst(npr. razglednica) -v pisanju uporabljajo najosnovnejše jezikovne označevalce družbenih razmerij (pozdravi, naslavljanja) in nekatere vljudnostne dogovore (npr. zahvala, opravičilo); -se ozaveščajo o osnovnih medkulturnih značilnostih pri tvorjenju pisnih besedil v francoščini (podobnosti in razlike s slovenskimi) -spoznavajo in uporabljajo osnovna načela za zapisovanje v francoščini in razmerja med glasovi in zapisom. Glej spodaj

Vrste pisnih besedil: dnevniki aktivnosti (v obliki tabele), elektronsko sporočilo, navodila, obrazci (izpolnjevanje vprašalnikov, tabel, miselnih vzorcev itn.), opisi (oseb, prostora, predmetov, poti), osebni slovarji (tudi slikovni), razglednice, seznami (nakupovalni), sporočila, stripi, vabila, voščilnice, zapiski... Posredovanje (mediacija) Učenci: v slovenščini govorno posredujejo bistvo preprostega francoskega besedila, ki je bogato podprto z nebesedilnimi prvinami (npr. risanke) in pomen preprostih, pogostih oznak in opozoril. Standardi in minimalni standardi (drugo vzgojno-izobraževalno obdobje) Standardi in minimalni standardi za posredovanje (mediacijo) so opisani pri štirih sporazumevalnih zmožnostih, saj je uspešnost odvisna od sprejemanja (poslušanja, branja) in izražanja (govornega, pisnega). KRITERIJI Na začetku šolskega leta so učenci seznanjeni s kriteriji ocenjevanja: Kriteriji pri ustnem ocenjevanju so: - besedišče (širina, bogastvo, pestrost in raznolikost besedišča), - slovnica (pestrost slovničnih izraznih sredstev, ustreznost in pravilnost), - sporazumevalna zmožnost (ustreznost, koherentnost, tekočnost, komunikacijske strategije, samostojnost), - izgovorjava (ustreznost), - slovnična pravilnost in besedni red, - ustrezna uporaba komunikacijskih strategij, - gladkost govora, - samostojno in jasno izražene misli, - poznavanje teme. OPISNIKI: zadostna ocena: Učenec razume preprosta vprašanja, zna jih tvoriti in nanje odgovoriti z nebesednim ali besednim odzivom. Navodila in usmeritve za nalogo so lahko podana tudi v maternem jeziku; besedišče je skromno in ponavljajoče se, učenec uporablja preproste slovnične izraze z napakami, ki pa sicer še vedno dopuščajo, da je sporočilo razumljivo. Odziv je netekoč in delno ustrezen nalogi. Izgovorjava je razumljiva. dobra ocena:

Učenec razume vprašanja, zna jih tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je primerno in

dokaj ponavljajoče, učenec uporablja nekaj slovničnih izraznih sredstev z občasnimi napakami. Govori dokaj tekoče in povezano, toda večinoma ne samostojno. Izgovorjava je dokaj ustrezna. prav ocena:

dobra

odlična ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Zna postaviti tudi vprašanja in nanje odgovoriti v zvezi na neznano besedilo (v okviru znanega besedišča). Besedišče je ustrezno, raznoliko in dokaj pestro. Učenec uporablja slovnična izrazna sredstva večinoma pravilno, govori smiselno povezano in uporablja različne komunikacijske strategije. Izgovorjava je ustrezna. Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je pestro, raznoliko in ustrezno. Napak skoraj ni. Učenec pravilno uporablja slovnična jezikovna sredstva in govori samostojno, smiselno povezano. Uporablja različne komunikacijske strategije in ustrezno izgovarja besede.

dobra ocena:

Učenec razume vprašanja, zna jih tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je primerno in dokaj ponavljajoče, učenec uporablja nekaj slovničnih izraznih sredstev z občasnimi napakami. Besedilo je dokaj smiselno povezano. Učenec uporablja večinoma kratke, enostavne povedi za izražanje misli. Učenčev zapis besed je dokaj pravilen.

prav dobra ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Zna postaviti tudi vprašanja in nanje odgovoriti v zvezi na neznano besedilo (v okviru znanega besedišča).

Besedišče je ustrezno, raznoliko in dokaj pestro. Učenec uporablja slovnična izrazna sredstva večinoma pravilno, besedilo je smiselno povezano. Zapis besed je večinoma pravilen. odlična ocena:

Učenec razume vsa vprašanja, jih zna tvoriti in nanje ustrezno odgovoriti. Besedišče je pestro, raznoliko in ustrezno. Napak skoraj ni. Učenec pravilno uporablja slovnična jezikovna sredstva. Zapis besed je pravilen, z redkimi napakami. Besedilo je v celoti smiselno povezano in ustrezno glede na nalogo.

3 2

vsebine predstavitve. Zna odgovarjati na vprašanja poslušalcev oz. ustrezno odreagira, če ne pozna odgovora. Predstavitev je tekoča in smiselno podprta s slikovnim in drugim gradivom. Med nastopom gleda občinstvo. Na predstavitev je ustrezno pripravljen-a in pozna vsebino predstavitve. Vsebino podaja dokaj samostojno. Sporoča natančno, jasno, glasno, a ne vedno samostojno in pravilno. Poslušalce pritegne. Na nekaterih mestih predstavitve ne izpelje povsem tekoče, vendar z učiteljevo pomočjo ali samostojno učinkovito reši situacijo. Na predstavitev je delno pripravljen-a. Sporoča pomanjkljivo, le delno jasno in ne dovolj natančno in glasno. Pripovedovanje ne pritegne poslušalcev. Pripoveduje sam sebi. Vsebino podaja ob pomoči. Na vprašanja poslušalcev zna le delno odgovoriti oz. se ob njih zmede. Nastop je nesproščen, pripravljen površno in nenatančno. Sporočilnost je zelo pomanjkljiva. Vsebino podaja ob nenehni pomoči. Raven pripovedovanja komaj dosega pričakovano znanje na tej stopnji učenja jezika. Pripoveduje zmedeno in netekoče. Sporoča zelo tiho in nejasno, nesamostojno in nepravilno. Uporablja ogromno mašil. Pri pripovedovanju potrebuje pomoč sošolcev ali učitelja. Sporoča izredno nejasno in pomanjkljivo ali pa sploh ne sporoča. Nastop ni oz. je slabo pripravljen, ne zmore podati niti ob pomoči učitelja. Ni sporočilnosti.

2 1

nedvoumni, nazorni in ustvarjalni. V gradivu je nekaj napak, ki pa ne bistveno motijo razumevanja. Gradiva le delno ustrezajo vsebini nastopa oz. kriterijem, so sicer nazorna, a delno jasna. . Med nastopom so delno učinkovito uporabljena ali pa se le deloma nanašajo na vsebino nastopa. Komentarji h gradivu so delno jasni, in ne dovolj nazorni in ustvarjalni. Niso pripravljena samostojno (zgolj prepisovanje iz različnih virov, ki morda niti niso navedeni). Gradiva so zelo skromna,, povprečna ali podpovprečna, jezikovno nedovršena in niso ustrezno ali so pomanjkljivo uporabljena med nastopom. Komentarji h gradivom so zelo pomanjkljivi. Zahtevana slikovna gradiva niso pripravljena ali so neustrezna, nejasna in neestetska, sredstva so uporabljena nenatančno, pomanjkljivo, ne podpirajo vsebine ali jih učenec sploh ne uporablja. Komentarjev ni ali so napačni.

Pripovedovanje je premalo glasno, s številnimi napakami; Pri interpretaciji učenec ne upošteva temeljne značilnosti deklamacije in pripoveduje z napakami in izpuščanji; Delno ali ne upošteva ločil, ne uporablja pravilnega ritma in naglasa; Redko izlušči besede in ideje, ki imajo največji pomen; Površno upošteva nebesedni govor. Učenec ne zna besedila na pamet.

MERILA ZA OCENJEVANJE VODENEGA PISNEGA SESTAVKA. VSEBINA ŠT. TOČK 5 6 3 2

MERILA

BESEDIŠČE ŠT. TOČK 4 3 2 1 0

MERILA

JEZIKOVNA PRAVILNOST ŠT. TOČK

MERILA

7 2 1 0

Piran, 1. 9. 2012