industrija april 2012

Proizvajalci plastike ustvarjajo nove izdelke in iščejo nove trge 10 Kako metalurgi razvijajo izdelke z več dodane vrednosti 18 Stroške razsvetljave lahko znižamo tudi za 70 odstotkov 22 Nemci v smetnjakih »narudarijo« za 12 milijard evrov surovin 26

www.finance.si

Franc Frelih:

w

P&PIndustrija Kako do petih tovarn 6–9

panoge in posel

April 2012, št. 4

Z elektroentuziasti v prve vrste razvoja električnih vozil

28–31

Zadeti od razvoja

Stroje za brizganje plastike tržijo tudi v Avstriji Iskra Vzdrževanje montira in vzdržuje stroje znamke Hai- Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si tian tudi v Avstriji 14

V Siliku in Tesnilih GK v razvoj skupaj s kupci

Kupci so nosilci razvoja, zato razvijamo skupaj z njimi, pravijo v Tesnilih GK 17

V Metalu Ravne povišali dodano vrednost

Lani jim je uspelo povišati dodano vrednost na 48 tisoč evrov 21

S pametno razsvetljavo do nižjih stroškov

Do marca 2013 je na voljo še slabih pet milijonov za naložbe v prenovo razsvetljave 22–24

P&P Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika Finance IZDAL IN ZALOŽIL: ČASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednica: Nataša Koražija Tel.: 01 30 91 482 Faks: 01 30 91 545 E-pošta: natasa.korazija@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno Naslovnica: Thinkstock Tehnična urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trženje: Klemen Koštrun Tel.: 01 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Naročnine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor Časnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana Novinarji panožne priloge Industrija upoštevajo Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

Natisnili smo: 13.830 izvodov

2 P&P panoge in posel Industrija

Enega redkih vedrih prizorov slovenske industrije so te dni uprizorili Pipistrelovi inženirji, zadeti od razvoja električne panthere.

V

ečina gospodarskih novic zadnje čase je podobna dodatnim kamnom okoli vratu utopljencev. Na srečo imamo nekaj zanesenjakov, ki razvijajo nove izdelke in gledajo v prihodnost. To so tisti, ki se v miru pripravljajo na obdobje drage nafte, ki nas je k sreči že doletelo. K sreči zato, ker bomo zaradi visokih cen fosilna goriva uporabljali pametneje, hkrati pa bo to dobra tržna spodbuda za razvoj in izboljšave brezfosilnih tehnologij.

Medtem ko intervencionisti zahtevajo sprostitev naftnih rezerv bogatih držav, so ekologi in liberalni ekonomisti tokrat presenetljivo na istem bregu: obojim je všeč draga nafta, ker spodbuja inovacije in razvoj.

projekti postajajo veliki: Iskra Avtoelektrika je z razvojem električnega motorja za avtomobil twizy postala Renaultova razvojna dobaviteljica prvega reda.

Videti je, da razvoj poganjajo elektropionirji.

Roman Sušnik iz Enstroja je že leta 2005 naredil električni motor in z njim poletel na svojem apisu. Motor je pozneje izboljševal in zdaj ga vgrajujejo v Pipistrelova letala, v cessne, solar-flighte in druga električna letala.

Najuspešnejši smo za zdaj pri električnih letalih, kar se kaže v Pipistrelovih nagradah na Nasinih tekmovanjih in tudi v njihovih prodajnih številkah: letos napovedujejo 50odstotno rast prodaje. Te dni na letalskem sejmu v Friedrichshafnu predstavljajo novo V Sloveniji imamo na srečo veliko elektroentuziastov, ki so bili ves čas v prvih vrstah električno letalo panthera, ki so ga prodajali razvoja električnih vozil. Izkušnje, ki so jih že, ko je bilo še na papirju. pridobivali v času poceni nafte, ko jih nihče ni jemal preveč resno, so zdaj nenadoma Posnetek, kako so te dni panthero privlekli mednarodno zanimive. Andrej Pečjak ima iz hangarja in pokazali medijem, je legendadenimo v domači garaži že štiri predelane ren. Zadetost od razvoja dobrega izdelka je električne avtomobile za družinsko uporabo. verjetno najboljša različica zadetosti. To je Te dni je skupaj s še enim elektronavdušen- občutek, ki bi ga morali vsi imeti priložnost cem Nejcem Šterom v Italiji, kjer sodelujeta izkusiti: da po večmesečnih ali večletnih rapri razvoju električnega vozila, ki bo v serijski zvojnih mukah in dolgih nočeh privlečeš iz proizvodnji septembra. Tudi Elaphe in nje- garaže lepo in prodajljivo zverino. Škoda, da gov soustanovitelj Andrej Detela so ves čas je v naših tovarnah tako malo menedžerjev in vključeni v mednarodne razvojne projekte na lastnikov, ki bi vlagali v razvoj 26 odstotkov področju električnih vozil in se dogovarjajo prihodkov in zaposlenim privoščili takšne za proizvodnjo električnih motorjev. Mali užitke.

NA KRATKO uporabne ergonomije (Applied Ergonomics Conference), ki 15. leto zapored Kranjski gumarji z Konference poteka v organizaciji inštituta za industrijski inženiring, se je udeležilo 717 ljudi. ergonomsko izboljšavo Interesenti za navdušili v ZDA Goodyear Dunlop Sava Tires je na Juteks v skrbni mednarodnem ergonomskem tekmoDvanjuružba Ergo Cup Competition v ZDA z vozom pregled družbe za surovce na konfekcijskem stroju BOM prava Juteksa je v začetku aprila ponuzasedla drugo mesto v kategoriji ekipna izboljšava delovnega mesta. »Uspelo nam je izboljšati pripomoček, ki v celoti odpravlja ročno dviganje in prenašanje bremen ter preprečuje zdravstvene okvare. To smo dosegli predvsem na podlagi znanja, izkušenj in iznajdljivosti ter z minimalnimi stroški,« je povedal specialist varstva pri delu v kranjskem podjetju Primož Mali. Program že uporabljajo tudi v Goodyear Dunlop Savi Tires.

U

dnikom, ki se zanimajo za nakup večinskega lastniškega deleža proizvajalca talnih oblog, odprla podatkovno sobo za skrbni pregled družbe. Ta soba bo odprta do sredine maja. Nezavezujočo ponudbo za odkup delnic konzorcija lastnikov, ki ima skupno v lasti 48,5 odstotka delnic, naj bi po neuradnih informacijah oddala dva strateška vlagatelja. Omenjata se francoski Tarkett in neka druga družba iz jugovzhodne Evrope.

V začetku leta uvoz rasel hitreje od izvoza zvoz je bil v prvih dveh mesecih letos 2,9

I

odstotka večji kot v istem obdobju lani, uvoz pa se je okrepil za 4,5 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 91,9-odstotna, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS. Slovenija je v prvih dveh mesecih izvozila za 3,2 milijarde evrov blaga, vrednost uvoženega blaga pa je januarja in februarja bila 3,5 milijarde. Samo v februarju je izvoz znašal 1,6 milijarde evrov, uvoz pa 1,7 milijarde. Februarski izvoz je bil tri odstotke večji kot v istem obdobju lani, uvoz pa je vrednost iz februarja 2011 presegel za 0,7 odstotka. Tri četrt izvoženega blaga (v vrednosti 1,2 milijarde evrov) je šlo v države članice EU, preostala četrtina (445,2 milijona evrov) pa v druge države.

Aljoša Vrhunec iz podjetja MikroCaps (drugi z desne) si je prislužil naziv naj inovatorja s področja trajnostnih tehnologij. Zmaga na izboru Tehnovacija 2012 mu je prinesla inovacijski vavčer v vrednosti pet tisoč evrov.

Tehnovacija 2012: naj inovator je Aljoša Vrhunec

T

ehnoCenter Univerze v Mariboru in Štajerska gospodarska zbornica sta končala letošnji izbor Tehnovacija 2012 za najboljšo inovacijo s področja trajnostnih tehnologij. Na sklepni prireditvi, ki je v okviru mednarodne konference Podim potekala v Mariboru, je bil izmed 45 prijaviteljev za zmagovalca izbran Aljoša Vrhunec iz podjetja MikroCaps z inovacijo »ekološko prijaznejših membranskih gnojil«. Gre za delno razgradljivo poliakrilatno 4 P&P panoge in posel Industrija

membrano z dodatkom škroba, ki je ekološko bolj sprejemljiva.

Za nagrado je Vrhunec dobil inovacijski vavčer v vrednosti pet tisoč evrov in priložnost za navezavo koristnih stikov s poslovnimi partnerji v tujini. V izboru so lahko sodelovali podjetja, podjetniki posamezniki, raziskovalci ter drugi posamezniki in skupine, ki so lahko prijavili inovacije s področja trajnostnih tehnologij. Te je nato ocenjevala petčlanska komisija.

MLM z bančnim posojilom do novih strojev Žerdoner. Stroja sta kupljena iz kvote slaba dva milijona evrov Mariborski livarni Maribor (MLM) so v začetku aprila name-

V

stili nova stroja – obrezilno stiskalnico in peskalni stroj. »V pogon jih bomo spravili takoj, saj so se naročila proizvajalcev avtomobilov za sestavne dele, ki jih proizvajamo, v prvem četrtletju letos povečala,« je dejal predsednik uprave Branko

vrednega posojila NKBM, Probanke in Abanke. Posojilo so banke odobrile po tem, ko MLM ni uspelo pridobiti državnega poroštva za 11-milijonsko posojilo, namenjeno širitvi proizvodnje ohišij menjalnikov.

Mariborska livarna Maribor je z bančnim posojilom prišla do nove obrezilne stiskalnice. Podjetje bo z novo pridobitvijo laže izpolnjevalo naročila tlačnih ulitkov za koncern Volkswagen.

Kemijski inštitut s sredstvi EU razvija akumulator emijski inštitut je s partnerji na razpisu

K

sedmega okvirnega programa Evropske unije pridobil sredstva za 3,9 milijona evrov vreden projekt razvoja akumulatorja za električna vozila. EU bo projekt sofinancirala z 2,8 milijona evrov. Prvič je koordinator evropskega projekta na področju javno-zasebnega partnerstva iz Slovenije, poudarjajo na inštitutu. V skupini je sicer sedem raziskovalnih institucij in univerz iz Slovenije, Francije, Nemčije, Švedske in Italije, slovenski raziskovalno-industrijski konzorcij Center odličnosti za nizkoogljične tehnologije ter štiri evropska podjetja (Renault, Volvo Technology Transfer, SAFT in Solvionic).

Marca na zavodu 3,6 odstotka manj brezposelnih a zavodu za zaposlovanje je bilo marca

N

prijavljenih 110.859 brezposelnih, kar je 3,6 odstotka manj kot februarja, ko jih je bilo prijavljenih 115.036, in 2,7 odstotka manj kot marca lani. Na novo se je prijavilo 6.639

brezposelnih ali 3,9 odstotka manj kot februarja in 15,9 odstotka manj kot marca lani.

Med njimi je bilo 774 iskalcev prve zaposlitve, 1.656 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 3.128 brezposelnih zaradi poteka zaposlitve za določen čas. V prvih treh mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 113.953 brezposelnih oziroma 0,8 odstotka manj kot pred letom dni.

Februarja pičla rast nemških industrijskih naročil ndustrijska naročila nemškim tovarnam

I

so februarja zrasla za 0,3 odstotka, kar je precej manj od pričakovane 1,4-odstotne rasti, kažejo sezonsko prilagojeni podatki nemškega zveznega statističnega urada. S tem je bil nadomeščen le del januarskega 2,7-odstotnega upada. Najbolj, za 3,8 odstotka, se je na mesečni ravni zmanjšalo število naročil dobrin za končno porabo, kar kaže na upad prodaje na drobno na evrskem območju. Tudi na letni ravni je upad večji od napovedanega – naročila so se skrčila za 6,1 odstotka (napoved 5,5 odstotka); pri tem so se naročila iz tujine zmanjšala za 7,6 odstotka, domača pa za 4,6.

Ustavili prodajo Žita onzorcij prodajalcev Žita je končal

K

postopek prodaje večinskega deleža, za katerega sta se zanimala srbska skupina MK Grupa in slovenska Panvita.

Lastniki dobre polovice Žita – Kad, Sod, KD Kapital, KD ID, KD Galileo in KD Rasto – se s ponudnikoma niso uskladili o oceni poštene vrednosti podjetja. Razhajali so se tudi pri dejavnikih formalnopravne organiziranosti skupine Žito, so pojasnili v KD Skladih. Kupca sta namreč ključ ustvarjanja vrednosti za delničarje videla v optimiziranju organiziranosti poslovanja z ločitvijo nepremičninskega dela in osnovne dejavnosti. Tako so se lastniki na podlagi sklepnih pogajanj z najboljšim ponudnikom odločili, da ne bodo podaljšali veljavnosti sporazuma o skupni prodaji večinskega deleža. Sporazum je potekel 31. marca. Upravo in nadzornike največjega pekarskega podjetja so pozvali k pripravi ukrepov za optimalno rešitev trenutnega položaja in obvladovanje nihanj cen vhodnih surovin.

Pripravila: Andreja Lončar

P&P panoge in posel Industrija 5

INTERVJU

Začel s Plasto in zaslužil Kako postati industrialec? »Recept je preprost: veliko dela in prav tudi malo sreče,« odgovarja Franc Frelih, lastnik petih tovarn. so zdaj drugi časi, a kako se vam je uspelo približati stotim milijonom evrov prodaje?

Recept je zelo preprost: veliko dela in pravih odločitev, stalno vlaganje čim več dobička v podjetje, pa tudi malo sreče.

Mateja Bertoncelj mateja.bertoncelj@finance.si

F

ranc Frelih, čigar podjetja letos ciljajo na sto milijonov evrov prihodkov, nikakor ni podoben podjetniku, ki jih srečujem ponavadi.

Tega, da sem ga morala kar nekajkrat prositi za pogovor, sem že navajena; poslovnežev, ki nočejo biti na očeh javnosti, je kar nekaj. Frelih se od drugih razlikuje po tem, da mu oči najbolj žarijo, ko pripoveduje o svojih otrocih, o tem, kako kuha zanje in kako z njimi preživlja večere. Otroci so na prvem mestu zato, ker je zadnja štiri leta samohranilec. Šele potem je na vrsti posel.

Razživi se spet, ko se odpravimo na oglede po podjetjih Plasta, SEP in Dana. Seznanili smo se tem, kako se naredijo plastična folija, vrečke in rezervoar za čistilne tekočine za avtomobile ter kako v Dani polnijo vodo in sokove. Posel Freliha še vedno zelo veseli, a kot pravi, to ni več Plasta, s katero je začel in kjer je prislužil denar za nakupe oziroma ustanovitve drugih podjetij. Veselijo ga novi projekti za Dano, a je še malo prezgodaj, da bi jih razkrival javnosti. No, po tem je podoben drugim – o poslu se hoče podrobno dogovoriti in kaj narediti, šele nato bo o tem govoril. Drugi velik izziv je iskanje sinergij med Plama-purom – to podjetje je prevzel v začetku leta skupaj s finančno družbo Moneta – in družbo SEP. Obe podjetji delata za avtomobilsko industrijo. Plama-pur je čez palec tako velik kot Frelihovi Plasta in Termoplasti-Plama skupaj.

Po izračunih revije Manager sodite v prvo tretjino najbogatejših Slovencev. Do denarja ste prišli z delom v podjetju, ki ste ga ustanovili leta 1980. Dobrih 20 let zatem ste začeli prevzemati druge družbe.

Kako postati industrialec? Seveda 6 P&P panoge in posel Industrija

V Ljubljani ste končali osnovno šolo, gimnazijo in ekonomsko fakulteto, potem pa se vrnili v Šentrupert.

Kaj vas je premamilo, da ste začeli delati v mali družbi Plasta, ki jo je vaš oče takrat šele ustanovil?

Nisem človek načrtov, sledim bolj nagonom, notranjim potrebam. V Ljubljani sem hodil na osnovno šolo in v jezikoslovno gimnazijo, kjer smo dobili zelo široko in poglobljeno znanje vseh gimnazijskih predmetov. Poleg angleščine in francoščine, ki smo se ju učili zelo intenzivno, smo imeli še nemščino, italijanščino, latinščino.

A po maturi sem se odločil za ekonomijo.

Ko sem končal študij, sem dobil kar nekaj ponudb za zaposlitev, med drugim v Fructalu, v katerem sem delal del diplomske naloge. Toda vleklo me je domov, starša sta se iz Ljubljane vrnila v Šentrupert. Oče, ki je bil pred tem zaposlen v Dani, je začel s svojim podjetjem – predelavo plastike – in sem se mu pridružil.

Kakšna je zdaj Plasta?

Družba ima okoli sto zaposlenih, ki so prihodke s predlanskih 16,9 milijona evrov lani povečali na 19,8 milijona in ustvarili 1,6 milijona evrov čistega dobička. Z lastnim znanjem in sodobno tehnološko opremo oziroma računalniško podprtimi sistemi izdelujemo tehnološko zahtevne folije in polietilenske, tudi biorazgradljive vrečke.

Od partnerjev prevzemamo ostanke folije in trde plastike ter jih na dveh proizvodnih linijah recikliramo oziroma spet spremenimo v surovino. Izdelujemo močne folije, ki se uporabljajo pri pakiranju plastenk, izolacijskih materialov in strešnikov. Naši kupci so Knauf Insulation, Bramac, Wienerberger, Ursa … Proizvajamo tudi folije, ki jih kmetje uporabljajo pri gojenju rastlin, pa industrijske, protipožarne in antikorozivne vrečke. Trgovcem prodajamo vrečke za sadje in zelenjavo, med našimi kupci je tudi klinični center.

Koliko odpisov ste lani naredili zaradi neplačil ali stečajev kupcev?

Kateri so glavni trgi?

Zaradi stečajev kupcev in upada na borzi smo lani odpisali 600 tisoč evrov.

Polovico prihodkov smo ustvarili s prodajo v tujini. Naši glavni trgi so države nekdanje Jugoslavije, kjer razmere niso rožnate. Lani smo najbolj rasli v Italiji, kjer sem dobil dobrega kupca in smo dosegli štiri milijone prihodkov. Letos bomo v tujini ustvarili že 60 odstotkov prihodkov, od teh 60 odstotkov v EU, preostalo na območju nekdanje Jugoslavije. Zelo pazimo, da dobavljamo samo tistim kupcem, ki plačujejo.

žil za nakup štirih tovarn

pravih odločitev, stalno vlaganje čim več dobička v podjetje, pa

Kakšna je prihodnost Plaste?

Do poletja bi radi izpeljali prvi del tri milijone evrov vredne naložbe v novo, 600 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano z novimi stroji za izdelavo folije.

Nekaj ljudi bomo zato na novo zaposlili.

Kakšen je bil občutek, ko ste zaslužili prvi milijon?

Ne spomnim se, ker pravzaprav nisem niti vedel, kdaj je prišel. Posli so se dobro razvijali, a ko je denar pritekal, sem ga tudi vlagal. Tega milijona ni bilo na knjižici.

Doslej si tudi nisem izplačeval dobička iz mojih podjetij. Izjema je SEP, kjer je vsako leto del dobička hotela moja francoska partnerica. Ker se je želela upokojiti, sem konec marca odkupil njen delež in zdaj sem edini lastnik SEP. Želim si, da bi podjetja vsako leto ustvarila od tri do pet milijonov evrov dobička. Ni tako pomembno, ali gre za pol milijona več ali manj, pomembno je, da vem, da dobro delamo – in tu mi zelo pomagajo vsi direktorji. V Plasti, pa tudi sicer, je moja desna roka Marjana Urbič, v Dani Marko Hren, v SEP Edmund Pal, v Termoplasti-Plami Jože Ceglar, Plamapur pa odlično vodi Radoš Gregorčič.

Urban Štebljaj

Ste si že kupili jahto? Kaj vozite?

Kakšen je bil občutek, ko sem zaslužil prvi milijon?

Ne spomnim se, ker nisem niti vedel, kdaj je prišel. Posli so se dobro razvijali, a ko je denar pritekal, sem ga tudi vlagal. Tega milijona ni bilo na knjižici. Doslej si tudi nisem izplačeval dobička iz mojih podjetij. Izjema je SEP, kjer je vsako leto del dobička hotela moja francoska partnerica.

Franc Frelih iz Plaste želi letos postaviti novo proizvodno dvorano. Z lastnim znanjem in sodobno tehnološko opremo oziroma računalniško podprtimi sistemi izdelujejo tehnološko zahtevne folije in polietilenske, tudi biorazgradljive vrečke.

Jahte si nisem kupil niti si je ne bom, ker me to ne zanima. Imam dva Porschejeva avtomobila – carrero in cayenna, ki sem si ju omislil pred nedavnim. Moje največje veselje so štirje otroci. Najstarejši sin Miha ima že svojo družino, tri hčerke. Zdaj se bo poslovno osamosvojil, bo pa ostal v plastiki.

Z menoj živijo Eva, ki študira pravo, Ani, ki je gimnazijka in hoče, da ji vsak dan skuham kosilo, in France, ki je osnovnošolec. Moja vez z otroki je še močnejša, ker sem samohranilec in že štiri leta zanje skrbim sam.

Imam veliko prijateljev in prijetno družbo tako v Šentrupertu kakor tudi v Ljubljani, Novem mestu in še kje. Med njimi so mnoga imena iz javnega življenja, poznamo se še iz študentskih časov. Rad igram tenis, kolesarim, grem v fitnes, savno. Rad se družim z ljudmi. Sem tudi strasten gobar, zelo uživam na sprehodih z mojima velikima švicarskima planšarskima psoma, še zlasti po gozdu. Narava mi veliko pomeni. Imam tudi vinograd, kjer pridelujem najboljši cviček.

P&P panoge in posel Industrija 7

INTERVJU Kaj najraje kuhate?

Kar hoče jesti hčerka, to pa sta piščanec in biftek, obožuje tudi njoke. Piščanca naredim pečenega, paniranega in s sirom.

Po 22 letih dela v Plasti ste izpeljali prva prevzema. Prevzeli ste Dano, ki ji je leta 2002 šlo zelo slabo in ste jo, kot kaže, uspešno sanirali.

Drugo je bilo podjetje TermoplastiPlama, nekoč Plastin tekmec, ki mu prav tako ni šlo dobro. Zakaj ste se odločili za nakup Dane?

Tu so me vodila tudi čustva, saj je bil oče včasih njen tehnični direktor, Dana tudi zaznamuje našo dolino. Nekoč je bila prepoznavna predvsem po alkoholnih pijačah, zdaj je po vodi. Naš delež je pri tako imenovanih mirnih vodah, torej vodah, ki ne vsebujejo ogljikovega dioksida, največji v Sloveniji. Poleg fizikalnih smo opravili tudi biološke teste vode; teh drugi proizvajalci navadno ne uporabljajo, ker dobri izsledki fizikalnih testov še ne zagotavljajo tudi dobrih rezultatov bioloških testov.

Ti pokažejo, kako voda deluje na žive organizme. Rezultati bioloških analiz Danine vode so bili tako dobri, da so jih strokovnjaki trikrat ponovili. To bomo v prihodnosti še bolj predstavili trgu, več pa za zdaj ne bi razkrival. V Dani je lani sto zaposlenih s prodajo pijač ustvarilo 13 milijonov evrov prihodkov in 30 tisoč evrov čistega dobička. Letos načrtujemo še milijon evrov več prihodkov. Rastemo lahko le na tujih trgih, kjer je Dana lani ustvarila petino prihodkov. Pomemben trg so ZDA, kamor prodajamo sirupe, izvažamo tudi v Italijo in na Slovaško.

Sokove za gostinske lokale prodajamo na Kitajsko. Zmogljivosti te linije povečujemo, saj nameščamo nov hladilni sistem in posodabljamo etiketiranje, za kar bo šlo 230 tisoč evrov.

Zakaj ste kupili Termoplasti-Plamo iz Podgrada pri Ilirski Bistrici?

Odločili smo se za širitev dejavnosti, a se nam Šentrupert ni zdel primeren.

Preprosto bi bili preveliki za ta kraj sredi lepe okolice. Termoplasti-Plama je v Brkinih, tam pa so zelo pridni, pošteni, delavni in zagrizeni ljudje. Podjetje je potem, ko ga je zapustil Jože Ceglar, ki je bil zelo uspešen direktor, zašlo v težave. Bila je prisilna poravnava, v kateri pa je podjetje poravnalo prav vse obveznosti do upnikov, le z odlogom.

Termoplasti-Plamo so mi ponudili v odkup, moj pogoj pa je bil, da družbo spet vodi Jože Ceglar. Ta se je strinjal,

8 P&P panoge in posel Industrija

Do poletja bodo v Plasti izpeljali prvi del tri milijone evrov vredne naložbe v novo, 600 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano z novimi stroji za izdelavo folije, s tem pa odprli nekaj novih delovnih mest. dal sem mu možnosti, da si pridobi določen lastniški delež. V letih 2009 in 2010 je podjetje za 4,5 milijona evrov kupilo veliko novih strojev in rezultati so tu. Prodajo povečujejo, tudi lani je 118 zaposlenih prihodke s predlanskih 18,6 milijona evrov povečalo na 22,3 milijona. Imeli so 1,3 milijona evrov čistega dobička in rasli na tujih trgih. V Termoplasti-Plami razvijajo, izdelujejo in prodajajo ovojno potiskano embalažo za papirno industrijo, tehnične folije, ki se uporabljajo pri proizvodnji surovin za avtoplašče, in tiskane folije za strojno pakiranje pelet za biomaso.

Družbi Plasta in Termoplasti-Plama izdelujeta tehnične folije. Kakšne sinergije ste poiskali in kakšne še boste?

Glavne sinergije so na nabavnem področju, kjer zaradi večjih količin, ker nabavljamo skupaj, dobimo nižje cene.

Druga skupna točka pa je, da naložbe vodimo usklajeno, kar pomeni, da si ne konkuriramo.

SEP ste pred šestimi leti ustanovili na novo. Kako ste prišli do tega partnerskega posla s Francozi?

Francozi so Renaultu oziroma Revozu že dobavljali rezervoarje za čistilno

tekočino oziroma za čiščenje avtomobilskih stekel. A Renault je hotel nižjo ceno, zato so iskali partnerja za proizvodnjo v Sloveniji. Tu je bila moja vstopnica znanje francoščine. Francoska partnerica je obiskala več izdelovalcev plastike, a se z nobenim ni mogla pogovarjati. Proizvodnjo smo začeli v okviru Plaste, ko pa se je okrepila, je bil po mojem mnenju čas za novo tovarno. Ker Francoze ni zanimala naložba v nepremičnino, je Plasta zgradila sodobne proizvodne prostore v Mokronogu in jih dala v najem podjetju SEP. Tu je lani 94 zaposlenih ustvarilo 8,6 milijona evrov prihodkov in 270 tisoč evrov čistega dobička. Za avtomobile izdelujejo rezervoarje za vodo s pripadajočim sistemom za pranje stekel. Prvi kupec je bil Revoz, zdaj prodajamo za znamke Jaguar, Nissan, Peugeot, Ford in Volkswagen. Kmalu gremo še v Srbijo, kjer smo sklenili dogovor s Fiatom, ki je kupil nekdanjo Crveno zastavo. Blizu Beograda imamo dva hektarja zemljišč, kjer želimo letos postaviti distribucijsko skladišče za vsa naša podjetja. SEP bo imel skupaj z ruskim partnerjem proizvodnjo v ruskem Toljatiju. Ruska družba Vital bo priskrbela prostore, mi znanje in tehnologijo.

V skupnem podjetju s sto zaposlenimi bomo 51-odstotni lastnik. Naš začetni

vložek bo 200 tisoč evrov. Proizvodnjo bomo začeli januarja 2013.

Sandi Baumkirher

Letos ste skupaj s finančno družbo Moneta prevzeli podjetje Plama-pur, v katerem je bila Plasta že nekaj let 25-odstotni lastnik. Imenovani boste v njegov upravni odbor. Plama-pur je čez palec velika toliko kot vaši Plasta in Termoplasti-Plama skupaj.

Zakaj ste se odločili za prevzem in kakšni so vaši načrti?

O

G

L

Za nakup sem se odločil, ker je to dobra naložba. Podjetje Plama-pur in njegovega direktorja Radoša Gregorčiča dobro poznam. Podjetje je na istem industrijskem območju kot Termoplasti-Plama, Plamapur je tudi 19-odstotni lastnik družbe. Zato sem tudi pred leti sam kupil 25-odstotni delež Plama-pura. Ko je Moneta kupila 30odstotni delež Plama-pura, so me povabili, da se jim pridružim pri prevzemu podjetja.

To sem tudi storil, ker tako do Plama-pura nisem tako finančno izpostavljen, kot bi bil, če bi podjetje prevzel sam. Plama-pur ima veliko načrtov, dobro je organizirana in dobro vodena. Sinergijo pa vidim samo v poslovanju s SEP, saj oboji delajo za avtomobilsko industrijo, in to ob sodelovanju predvsem na ruskem trgu.

A

S

PROIZVAJALCI PLASTIKE PROIZVAJALCI PLOŠČ, FOLIJ, CEVI IN PROFILOV IZ PLASTIČNIH MAS Prihodki 2010 (v mio EUR)

Prihodki 2011 (v mio EUR)

Plama-pur

34,0

35,7

Plasta

16,9

19,8

Akripol

10,5

12,1

Izoterm

8,4

*

Argo

7,7

*

Minerva

7,7

*

Op.: *podatki še niso dostopni.

Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

PROIZVAJALCI EMBALAŽE IZ PLASTIČNIH MAS Prihodki 2010 (v mio EUR)

Prihodki 2011 (v mio EUR)

Sibo G

23,2

23,9

Termoplasti-Plama

19,3

22,3

Makoter

15,5

*

Motvoz

11,6

*

Ultrapac

10,1

*

AHA Plastik

10,1

*

Op.: *podatki še niso dostopni.

V AJM se odpravljajo na nove trge, Mik razvija inovativne sisteme odpiranja oken, Akripol se pomika v novo nišo, kjer bo manj odvisen od gradbeništva, Fragmat pa gradi tovarno izolacijskega materiala.

Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

PROIZVAJALCI IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS ZA GRADBENIŠTVO Prihodki 2010 (v mio EUR)

Prihodki 2011 (v mio EUR)

Kolpa

43,6

**

Fragmat Tim

31,0

**

AJM*

29,2

**

Juteks

26,5

**

Mik*

23,3

21,0

Roto

13,3

15,0

Op: *proizvajalca plastičnega stavbnega pohištva; **podatki še niso dostopni.

Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

PROIZVODNJA DRUGIH IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS Prihodki 2010 (v mio EUR) Grammer

35,1

Geberit

26,4

Tomplast in Unitplast

13,7

Plastika Skaza

12,0

Polycom

11,3 Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

10 P&P panoge in posel Industrija

Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

P

odjetja, ki proizvajajo plastiko, tako kot druga proizvodna podjetja čutijo krizo predvsem na domačem trgu. Letos se jih bo veliko bojevalo proti njej z novimi izdelki, razširitvijo proizvodnje in iskanjem novih trgov.

V Sibu G, največjem slovenskem proizvajalcu plastične embalaže, so lansko poslovanje glede na razmere ocenili za uspešno.

Tudi letos kljub slabšim gospodarskim napovedim pričakujejo rast prodaje »zaradi ugodne razpršenosti trgov, velikega deleža izvoza ter ugodne sestave dejavnosti kupcev iz farmacije in medicine«. Razvili bodo štiri nove izdelke, enega izmed teh v celoti že do konca leta.

Od proizvajalca surovine do ponudnika celostnih rešitev

Tudi na drugih področjih proizvodnje pla-

stike podjetja ne mirujejo. V Akripolu, kjer izdelujejo lite akrilne plošče, svetlobnike in podobno, so se odločili za razširitev dejavnosti, da bi bili manj odvisni od gradbeništva, ki se še vedno spopada s hudo krizo. Po besedah direktorja Bojana Kosa bodo več pozornosti namenili estetiki in nadgradnji ponudbe akrilnega stekla: »Ker gre za material, uporaben tudi v drugih panogah, ne le v gradbeništvu, si bomo prizadevali, da se iz proizvajalca surovine razvijemo v ponudnika celostnih rešitev. S svetlobniki želimo prodreti tudi na področji individualnih objektov in energetske učinkovitosti, saj razvoj vseh naših novih izdelkov temelji tudi na upoštevanju varovanja okolja.«

AJM vidi priložnost v gradbeništvu

Proizvajalec stavbnega pohištva AJM čuti upad kupne moči predvsem na domačem trgu.

Irena Herak

Strategije rasti: novi trgi, novi izdelki, nove dejavnosti O

G

L

A

S

P&P panoge in posel Industrija 11

PROIZVAJALCI PLASTIKE Kupci iščejo vse bolj izpopolnjene izdelke. Želimo si, da naš razvoj ne bi le odgovarjal na potrebe kupcev, temveč bi jih zadovoljil tisti hip, ko se jih zavedo.

»Za mnoge kupce je nakup oken in vrat ena izmed življenjskih naložb, ki pa jo v zdajšnjih negotovih razmerah mnogi raje odložijo,« pravi Janez Ajlec, direktor AJM. V podjetju se bodo zato poskusili prebiti na nove trge. »Lani smo preverili že francoski trg, ki je eden izmed prednostnih tudi letos,« dodaja Ajlec.

Eden izmed glavnih letošnjih ciljev je vstop na švicarski trg, kjer naj bi se jim že ponujalo nekaj možnosti.

V AJM so lani imeli za približno štiri milijone evrov novih naložb, od tega so 3,5 milijona namenili svojemu prvemu gradbenemu projektu stanovanjskega naselja Habakuk. »Pomembna naložba, predvsem za notranje procese v podjetju, je bil tudi nakup novega informacijskega sistema, ki je bil razvit v Nemčiji in je namenjen proizvajalcem stavbnega pohištva.« Ajlec še pravi, da ne izključujejo novih naložb tudi v gradbeništvu: »Menimo, da je s krizo in propadom gradbenih podjetij v slovenskem gradbeništvu nastala vrzel, ki jo bo v prihodnje treba zapolniti. Zato že zaposlujemo strokovnjake, ki imajo znanje in izkušnje, da bi se lahko lotili takih projektov.«

Tako pravi direktor AJM Janez Ajlec.

Mik predstavlja novo odpiranje oken

O

12 P&P panoge in posel Industrija

G

Barbara Reya

V celjskem proizvajalcu stavbnega pohištva Miku so se usmerili v razvoj izdelkov za energetsko varčnejše bivanje, na sejmih Dom v Ljubljani in Fensterbau/Frontale v Nürnbergu pa že predstavili novo odpiranje škatlastih oken. »Taka okna so značilna za stavbe z debelejšimi zunanjimi zidovi. Navadno gre za dvokrilna okna, sestavljena iz dveh samostojnih oken, ki sta povezani z masivnim okvirjem. Za odpiranje škatlastih oken je treba najprej odpreti notranja in potem zunanja krila, medtem ko odpiranje na nagib doslej ni bilo mogoče. Z

L

A

S

Najpomembnejši del naše strategije je trajnostni razvoj.

Nenehno dopolnjujemo ponudbo izdelkov, pri razvoju novih pa upoštevamo varovanje okolja.

Tako razlaga direktor Akripola Bojan Kos. našim inovativnim sistemom smo omogočili odpiranje obeh okenskih kril hkrati, pa tudi odpiranje na nagib.« Za patent je veliko zanimanja predvsem iz nemško govorečih dežel.

AJM za razvoj nameni odstotek vrednosti prodaje

V AJM, Akripolu in Miku se zavedajo, da je potrebnih čedalje več sredstev za naložbe in razvoj novosti. »Zadnja leta ves dobiček namenimo za izobraževanje zaposlenih ter razvoj in pospeševanje prodaje novih izdelkov in storitev. Poleg tega vlagamo v optimizacijo in posodobitve delovnih procesov in proizvodnje,« pravijo v Miku.

V Geberitu, kjer proizvajajo sanitarne in cevne sisteme ter druge izdelke iz plastičnih mas, vlagajo v širitev infrastrukture. »Kupec išče vse bolj izpopolnjene izdelke, zato je razvoj za nas eden glavnih dejavnikov ohranjanja konkurenčne prednosti in položaja na trgu. Imamo svoj razvojni oddelek, v okviru katerega sami in tudi v sodelovanju s tujimi strokovnjaki vseskozi iščemo nove rešitve na področju oken in vrat,« pravi Ajlec iz AJM. Želijo si, da njihov razvoj ne bi le odgovarjal na potrebe kupcev, temveč bi jih zadovoljil tako rekoč tisti hip, ko se jih zavedo. »V razvoj vložimo približno odstotek od vrednosti letne prodaje,« dodaja Ajlec.

Fragmat gradi novo tovarno izolacijskih materialov

Kriza bo najhujša za tiste, ki prodajajo na domačem trgu. Za Geberit, ki deluje v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije, pa bo leto težko tudi na drugih tujih trgih. Krizo naj bi čutila predvsem tista podjetja, ki so povezana z gradbeništvom. Nekateri bodo razvijali nove izdelke, v Fragmatu, kjer proizvajajo izolacijske materiale za gradbeništvo, pa menijo, da bi svojo vlogo morala odigrati tudi država: »S propadom gradbenih podjetij posredno in neposredno izgubljamo trg, v prisilnih poravnavah in stečajih pa pogosto tudi terjatve do teh kupcev. Zato mora država nujno sprejeti zakonodajo, s katero bodo direktorji insolventnih podjetij prisiljeni pravočasno ukrepati in se ne bodo mogli izmikati plačilu obveznosti do države, delavcev in upnikov. Kljub vsemu vlagamo v novo tovarno, pri tem pa računamo na sodelovanje bank pri dokončanju naložbe.« V novo tovarno bodo vložili približno 12 milijonov evrov; kjer bodo razvijali in proizvajali napredne in inovativne izolacijske materiale, ki jih za zdaj v skupini Fragmat še ne izdelujejo.

POGLAVJE

Stroje za brizganje plastike tržijo tudi v Avstriji Iskra Vzdrževanje je poleg zastopstva za trženje, montažo in vzdrževanje strojev znamke Haitian za Slovenijo pridobila zastopstvo tudi za Avstrijo Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

Za zdaj največ maloserijskih strojev, velikoserijski v vzponu

Preden je zastopstvo prevzela Iskra Vzdrževanje, jih je zastopalo podjetje iz Srbije, kar je oteževalo komunikacijo, zato so se tudi Srbi strinjali o neposrednem dogovoru.

Po slovenskih tovarnah je zdaj nameščenih največ evropskih maloserijskih strojev za brizganje plastike, čeprav je vse več tudi velikoserijskih strojev svetovnih proizvajalcev. Haitianove stroje imajo denimo v BSH – kar 16, nekaj pa tudi v Gorenju.

Električni stroji so natančnejši in varčnejši od hidravličnih

»Stroji za brizganje plastike so lahko električni ali hidravlični. Družba Haitian je kupila nemško podjetje Zhafir, ki razvija 14 P&P panoge in posel Industrija

Barbara Reya

D

ružba Iskra Vzdrževanje je že vrsto let pooblaščeni vzdrževalec za več znamk strojev za brizganje plastike, marca pa je podpisala ekskluzivno pogodbo za prodajo in servis strojev z največjim proizvajalcem strojev za predelavo plastike Haitianom. »Haitian Plastics Machinery s sedežem v Hongkongu je postal tehnološki voditelj v proizvodnji strojev za brizganje plastike,« pravita Dejan Balmazović in Boštjan Pražnikar, izvršna direktorja Iskre Vzdrževanja. Haitian ima približno milijardo dolarjev letnih prihodkov, zanimivo pa je, da v stroje za evropski trg vgrajuje kar 90 odstotkov komponent evropskega izvora. »Vgrajujejo denimo sestavne dele družb Bosch Rexroth, SMC, Festo, Schmerzal in drugih znanih evropskih proizvajalcev, njihove tovarne po svetu pa se raztezajo na kvadratnem kilometru pokritih površin. Proizvodnja v Hongkongu je popolnoma avtomatizirana, končani stoji se samodejno namestijo v zabojnike, te po tekočem traku dostavljajo neposredno v pristanišče,« pojasnjuje Balmazović.

Haitian Plastics Machinery je vodilni proizvajalec strojev za brizganje plastike s sedežem v Hongkongu. Njihova posebnost je, da v stroje za evropski trg vgrajujejo kar 90 odstotkov komponent evropskega izvora, pravita Dejan Balmazović (levo) in Boštjan Pražnikar iz Iskre Vzdrževanja (na sliki v prostorih podjetja). visoko zmogljive električne stroje za brizganje plastike. Ti so precej bolj natančni, prilagodljivi, hitri, pa tudi varčnejši od hidravličnih,« razlaga Balmazović. Poleg strojev znamke Haitian so zdaj v okviru družbe Haitian International tudi Zhafirjevi stroji.

Poleg strojev še energetika in avtomatizacija

Iskra Vzdrževanje ima poleg zastopstva in vzdrževanja strojev še dve dejavnosti, to sta energetika in avtomatizacija proizvodnje (z avtomatizacijo se ukvarjajo v hčerinski družbi Iskra Strojegradnja in vzdrževanje).

Na področju energetike se bodo v prihodnje usmerili predvsem v projektiranje in postavitev strojev za kogeneracijo; gre za soproizvodnjo toplote in električne energije iz plina.

Prihranki s soproizvodnjo

Gre za postrojenja, s katerimi plin predelujejo v toploto in elektriko. Kogeneracija je primerna tako za poslovne kot za javne porabnike s kotlarnami, vrednost naložbe pa je odvisna od moči stroja; naložba je od 1,0 do 1,2 evra za vat, praviloma se nameščajo stroji z nazivno močjo do 999 kilovatov. Pri avtomatizaciji proizvodnje in podobnih projektih so med drugim sodelovali z Acronijem, Savatechom, BSH, Hello, Gorenjem in Dinosom, razvili pa so tudi stroje za kranjskega livarja Exoterm. V Iskri Vzdrževanju ter hčerinski družbi Iskri Strojegradnja in vzdrževanje je zdaj skupaj 63 zaposlenih, lani pa so ustvarili približno štiri milijone prodajnih prihodkov in približno 150 tisoč evrov dobička.

ODKRITJA

Amazonska gliva bi lahko rešila planet pred odpadki V amazonskem deževnem gozdu so študenti z univerze Yale po naključju odkrili glivo, ki prebavlja poliuretan natasa.korazija@finance.si

Š

Trpežna gliva lahko živi od poliuretana

tudenti z univerze Yale so se pod vodstvom profesorja biokemije Scotta Strobla odpravili na redno letno ekspedicijo v džunglo v Ekvador in tam odkrili glivo z imenom Pestalotiopsis microspora, ki žre poliuretan. To je polimer, ki ga uporabljajo za izdelavo pene za sedenje, izolacijske plošče, tesnila, preproge, podloge in številne druge izdelke iz plastike.

O

G

Odlagališča odpadkov po svetu se dušijo v plastiki, ki se zelo počasi razkraja. Obstaja sicer možnost sežiganja, pri tem pa se v ozračje sproščajo ogljikov monoksid in drugi plini. Zato je precej boljša možnost pospeševanje razkroja plastike. Zanimivo je, da lahko amazonska gliva preživi, tudi če se prehranjuje izključno s poliuretanom, in to

L

A

S

»Če bi glivo uvedli na odlagališča v Sloveniji, bi morda sčasoma izginila ali pa namesto poliuretana začela izkoriščati drugi vir hrane,« pravi Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Odkritje je po njegovem mnenju zanimivo, pred uporabo pa bo treba še veliko raziskati. v okolju brez kisika, ugotavljajo raziskovalci.

Bioremediacija odlagališč

Naloga skupine študentov na ekspediciji je bila, da poiščejo rastline, nato pa raziščejo mikroorganizme v njihovem tkivu. Domov so nepričakovano prinesli glivo, ki je znanstveno odkritje, predvsem zaradi njenega apetita do poliuretana. Izolirali so tudi encim, ki glivi omogoča razgradnjo poliuretana. Glivo bi lahko uporabljali pri bioremediaciji odlagališč – gre za postopek, pri katerem mikroorganizmi spreminjajo odpadke oziroma onesnažena območja v neškodljive končne produkte.

Odkritje ni presenetljivo

»Raznolikosti, ki jo ponuja narava, gotovo še nismo niti spoznali niti povsem izkoristili. Da imamo mikroorganizme, ki zapolnjujejo različne niše in prek posebnih encimskih sistemov izkoriščajo bolj nenavadne vire hrane, ni presenetljivo, je pa takšne organizme seveda zelo težko najti,« pravi Andrej Kržan, raziskovalec s Kemijskega inštituta.

16 P&P panoge in posel Industrija

Urban Štebljaj

Nataša Koražija

Neznanke pri uporabi na odlagališčih

Kljub temu je ob odkritju nekoliko zadržan do možnosti množične uporabe gliv na odlagališčih. »Vprašanje je, v kakšnih razmerah lahko glive preživijo in ustvarijo stabilno kulturo. Če bi jih denimo uvedli na odlagališča v Sloveniji, bi morda sčasoma izginile, ker bi živele v nepravih razmerah, ali pa bi namesto poliuretana raje izkoriščale kak drug vir hrane,« pravi Kržan. Praktične rešitve pri ravnanju z odpadki morajo zato temeljiti na vrstah, ki so v danih razmerah stabilne, saj je nenehno dodajanje izbranih kultur zelo nepraktično. Opozarja tudi na pazljivost pri prenosu tujih vrst v druga okolja, ker ne poznamo morebitnih vplivov. »Najdeni mikroorganizmi imajo poseben encimski sistem, ki ga je mogoče določiti z biotehnološkimi postopki in prenesti v druge organizme, a je tudi to lahko sporno.« Po Kržanovem mnenju je odkritje zelo zanimivo, a bodo šele nadaljnje študije pokazale, kakšna je resnična možnost uporabe.

V Siliku in Tesnilih GK s kupci razvijajo nove izdelke »Dobri smo pri razvoju novih izdelkov in projektov,« se pohvalijo v Siliku; prihodnje leto bodo razvojni center preselili na Vrhniko Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

V

Siliku se bodo letos ukvarjali predvsem z razvojem in naložbami, ki bodo omogočale nadaljnje delo podjetja. Načrtujejo nov razvojni center, ki ga bodo zgradili na zemljišču nekdanje Industrije usnja Vrhnika (IUV). V nepremičnine vrhniškega IUV, ki jih je Siliko kupil za 3,2 milijona evrov, bodo preselili del proizvodnje gumitehničnih, silikonskih in plastičnih izdelkov, glavni cilj pa je postavitev sodobnega razvojnega centra za področje gume, plastike in orodjarstva. Kot pravijo v podjetju, bodo najprej vse porušili, nato pa zgradili razvojni center. Vanj se nameravajo preseliti januarja prihodnje leto.

Novi prostori so nujni

Razvojni center ni edina Silikova naložba, saj podjetje v Sevnici gradi nove proizvodne prostore. Ti so zanj pomembni tudi zaradi nemških kupcev, ki zahtevajo najvišjo raven urejenosti procesov. »Z našimi prostori v Sevnici so zadovoljni, z našim sedežem v Brezjah pri Dobrovi pač ne. Če želimo razvijati izdelke za najzahtevnejše kupce, potrebujemo prostore na ustrezni ravni,« pravijo v podjetju. Na prvi pogled nepomembno dejstvo je denimo klimatizacija orodjarskih prostorov. Ta je namreč potrebna zaradi doseganja izjemno zahtevnih toleranc sestavnih delov orodij. »Tolerance so tako majhne, da lahko nanje vpliva celo raztezanje jekla pri različnih temperaturah,« pojasnjujejo.

Razvoj orodij za brizganje gume in plastike

Projekti, ki jih bodo razvijali v bližnji prihodnosti, so že pripravljeni, ves čas pa snujejo nove. »Ko namerava kdo na trg poslati nov model avtomobila, mora vnaprej pripraviti konstrukcijske načrte, vsi procesi trajajo dlje časa. Dobri smo pri razvoju novih izdelkov in projektov – tudi s tem povišujemo dodano vrednost. Tudi v prihodnje bomo tako razvijali orodja za brizganje gume, plastike in tekočega silikona,« pravijo v Siliku, kjer upad naročil zaradi krize v avtomobilski industriji nadomeščajo prav z razvojem novih izdelkov.

Za Siliko je osrednji trg še vedno Nemčija, v Tesnilih GK pa načrtujejo vstop na nove trge – letos bodo ciljali predvsem na Avstralijo, G Japonsko in Kitajsko. O Poleg tega se nameravajo v Tesnilih GK usmerjati v razvoj novih izdelkov. »Letos načrtujemo vlaganja v novo opremo in dodatne potrebne objekte.

Za nove naložbe vsako leto namenimo od a milijona do dva evrov,« pravi namestnica direktorja Anita Anželak. Pri pripravi novih projektov in izdelkov tesno sodelujejo s kupci. »Ti so nosilci razvoja, zato pravzaprav

NAJVEČJI GUMARJI Proizvodnja in obnavljanje gumijastih plaščev za vozila ter proizvodnja drugih izdelkov iz gume Prihodki 2010

Prihodki 2011

(v mio EUR)

(v mio EUR)

Sava Tires

389,7

*

Savatech

96,1

*

Veyance

77,9

*

Siliko

25,3

27,0

Tesnila GK

4,5

5,2

Op.: *podatki še niso dostopni. Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

moramo razvijati skupaj z njimi,« dodaja Anželakova, ki ne pričakuje večjih posledic krize za podjetje. »Stroške dobro nadziramo, ukrepe sprejemamo pravočasno, zato tudi letos načrtujemo vsaj 15-odstotno rast prihodkov,« je optimistična.

L

A

S

Siliko sodi med vodilne proizvajalce izdelkov iz gume. Na fotografiji je eden izmed njegovih produktov.

P&P panoge in posel Industrija 17

METALURGIJA

Kako metalurgi razvijajo izdelk Za razvoj novih izdelkov imajo metalurška podjetja svoje razvojne o

Institutom Jožefa Stefana, naravoslovnotehniško in strojno fakulte Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

M

etalurgi morajo sodelovati z inštituti, saj novih materialov in tehnologij ne morejo preizkušati neposredno v proizvodnji. Inštituti imajo praviloma posebno razvojno opremo in specialna znanja.

Metalurška industrija je že stoletja eden temeljev slovenskega gospodarstva. Ker proizvodnja obremenjuje okolje, hkrati pa vse bolj prodirajo podjetja iz držav v razvoju, se morajo metalurške družbe specializirati in izbirati smiselne tržne niše.

Za razvoj izdelkov z dodano vrednostjo imajo metalurška podjetja svoje razvojne oddelke, hkrati pa sodelujejo s slovenskimi in tujimi inštituti ter izobraževalnimi ustanovami. Preizkušanje materialov in tehnologije z eksperimentalnimi talinami pred uvedbo v proizvodnjo je precej cenejše. Dodatna razloga za sodelovanje z inštituti sta razvojna oprema za določena področja in specialno znanje.

IMT sodeloval tudi z avstralskim jeklarjem

Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT) je naslednik Metalurškega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1948. »Iz proračuna dobimo 70 odstotkov sredstev za delovanje na podlagi uspešno pridobljenih programov in projektov, preostalih 30 odstotkov pa na trgu,« pojasnjuje direktor inštituta Matjaž Godec.

Sodelujejo z vsemi pomembnejšimi podjetji iz metalurgije (Štore Steel, Metal, Acroni, Impol, Talum), kovinskopredelovalne industrije (Domel, Unior) in energetike, pa tudi z drugimi industrijskimi podjetji.

V tujini je IMT sodeloval z enim izmed vodilnih avstralskih proizvajalcev jekla, družbo BlueScope Steel, pri razvoju zaščitnih plasti na jeklenih panelnih ploščah za gradbeno industrijo. Zdaj med drugim delajo v projektni skupini, ki jo sestavljajo še francoski jeklar Arcelor Mittal, španski Acerinox in finski Outokumpu Stainless 18 P&P panoge in posel Industrija

Oy. S podjetjem Hilti iz Liechtensteina pa raziskujejo možnosti za izboljšanje triboloških lastnosti elementov ročnega orodja.

Varovalni premaz

Med izdelki, ki so plod slovenskega razvoja, IMT navaja visokotemperaturni varovalni premaz, ki za do 60 odstotkov zmanjša količino škaje (oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi) med ogrevanjem gredic, pri jeklih z višjo vsebnostjo ogljika pa tudi zmanjšuje razogljičenje površine. Premaz se uspešno uporablja v redni proizvodnji v železarni Štore Steel. »Inovativnost premaza je v njegovi sestavi, saj smo za eno izmed komponent uporabili odpadni material – ciklonski prah, ki nastaja med separacijo kremenčevega peska. To je pomembno tudi z ekološkega vidika, saj se tako lahko zmanjša količina neizkoriščenih odpadkov, ki nastajajo pri separaciji kremenčevega peska,« razlaga Godec.

Turboinštitutu dobavljajo materiale

Ljubljanski Turboinštitut razvija turbine za hidroelektrarne, zato je postopek nasproten – pri njih so metalurška podjetja dobavitelji: »Železarska podjetja nam dobavljajo material ali polizdelke – ulitke, odkovke …–, ki jih pri nas obdelujemo na obdelovalnih strojih CNC.« Njihovi naročniki so predvsem tujci. »Le izjemoma, kadar v Sloveniji gradimo ali obnavljamo hidroelektrarne, je razvoj narejen pri nas. Tako je bilo pri elektrarnah na Dravi, Savi in Soči,« so še povedali.

Litostroj Jeklo težko do državnih sredstev

Litostroj Jeklo, nekoč Litostroj Ulitki, z inštituti sodeluje pri raziskovalnih projektih in uporablja njihove raziskovalne zmogljivosti pri reševanju industrijskih vprašanj. Sodeluje še z naravoslovnotehniško in strojno fakulteto v Ljubljani, IMT ter Inštitutom za metalne konstrukcije, občasno tudi s tujimi inštituti (IfG Duisburg, univerza Delft, TU Gradec, TUV).

Šestnajst ton težki rotorji, ki jih je leta 2004 začel proizvajati Litostroj Jeklo, so bili vgrajeni v črpalkah na ladjah, ki so obratovale na deloviščih na morju po vsem svetu. Med drugim pri gradnji inženirskih presežkov The World in Palm Island v Dubaju, letališča Singapur, širitvi Sueškega in Panamskega prekopa.

ke z več dodane vrednosti oddelke, hkrati pa sodelujejo z inštitutom IMT, Turboinštitutom,

eto ter inštitutom za konstrukcije, izjemoma s tujimi ustanovami

Direktor in večinski lastnik podjetja Miroslav Gnamuš meni, da se v Sloveniji raziskovalni denar namenja za področja, ki so malo zastopana v BDP ali pa sploh ne. »Na koncu se strokovnjaki celo prodajo v tujino, torej pomenijo neto strošek.« Podjetje tudi na razpisih za javna sredstva pogosto naleti na gluha ušesa, s pojasnilom, »da smo jeklarska industrija, da smo veliko podjetje in nismo iz prednostnih panog«.

Nišni izdelek, ki vsako leto navrže dva milijona

»Najmanjša enota jekla, ki jo izdelamo pri nas, je 85 ton. Eksperimentiranje s takšno količino je zelo drago, zato je treba novo jeklo že pred izdelavo čim bolje spoznati in predvideti celotno tehnološko pot do končnega izdelka,« pojasnjuje Anton Jaklič, direktor kakovosti, razvoja in tehnologije v podjetju Acroni.

Pred desetimi leti so v Litostroju Ulitkih v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in z državno subvencijo razvili tehnologijo izdelave velikih rotorjev iz martenzitne bele litine. »Vsako leto proizvedemo za približno dva milijona evrov takih izdelkov in smo v tej ozki tržni niši še zdaj vodilni na svetu,« pravi Gnamuš.

»Raziskovalne ustanove zanimajo predvsem projekti, ki jim omogočajo objave v tujih znanstvenih revijah. Interes proizvajalca je ravno nasproten – razvito znanje obdržati za lastno konkurenčnost, ne pa ga zastonj trositi naokoli,« pravi direktor in večinski lastnik Litostroja Jekla Miroslav Gnamuš.

O

G

L

Aleš Beno

Leta 2004 so po petih letih raziskav v Litostroj Jeklu začeli uporabljati novo tehnologijo izdelave velikih rotorjev iz martenzitne bele litine. Projekt, ki je bil takrat vreden okoli 1,5 milijona nemških mark (danes približno 0,75 milijona evrov), so izpeljali s pomočjo državne subvencije.

Sodelovali so z NTF, Centrom za računalniško simulacijo livarskih procesov in IMT. Z zamenjavo tehnologije se je pri proizvodnji zmanjšal izmet s 30 na tri odstotke, poleg tega so namesto treh materialov za izdelavo začeli uporabljati le enega. Življenjska doba rotorjev se je podaljšala s štirih do 12. mesecev na poldrugo leto.

Naročniku, prodajalcu rezervnih delov za črpalke, pa se je tržni delež povečal s petih na 40 odstotkov, pravijo v podjetju. »Ocenjujem, da se je naložba povrnila v približno petih letih. Letno izdelamo za

A

S

METALURGIJA približno dva milijona evrov omenjenih rotorjev in smo še danes vodilni na svetu v tej ozki tržni niši,« pravi Gnamuš. Dodaja, da so novi material med drugim uporabili za zamenjavo materialov pri izdelkih v cementni in drobilniški industriji.

Analize vroče preoblikovalnosti jekel

Metal Ravne iz skupine SIJ – Slovenske industrije jekla na mednarodnem področju bolj kot z inštituti sodeluje s posameznimi kupci, za katere razvija nove izdelke. V Sloveniji največ sodeluje z IMT in ljubljansko naravoslovnotehniško fakulteto.

Z zadnjo so z metodo umetne inteligence (nevronskih mrež) obdelali glavne vplivne parametre na uspešnost izdelave ledeburitnega jekla.

Predhodne analize so temeljile na statističnih podatkih vpliva, kar je omogočalo le omejeno reševanje problemov. Na podlagi spoznanj so določili optimalni tehnološki kemijski analizni predpis, pri katerem ima jeklo najboljšo preoblikovalnost. Z laboratorijskimi simulacijami vročega preoblikovanja pa so optimizirali tehnološke parametre preoblikovanja. »Z uporabo tega znanja in izsledkov raziskav smo dosegli večjo kakovost in izpolnje-

O

G

L

vanje rokov dobave,« pojasnjuje glavni direktor Andrej Gradišnik. Neposredni ekonomski učinek je približno 450 tisoč evrov na leto v zadnjih dveh letih.

Acroni tudi pri evropskih projektih

Tudi jeseniški jeklar Acroni, ki tako kot Metal Ravne sodi v skupino SIJ, sodeluje s slovenskimi in tujimi univerzami ter inštituti, v slovenskem prostoru predvsem z IMT ter oddelkom za materiale in metalurgijo na naravoslovnotehniški fakulteti.

V okviru razvojnih projektov, sofinanciranih iz evropskega sklada za premog in jeklo, so sodelovali še z nemškim Betriebsforschungsinstitutom (BFI) in švedskim institutom Royal Institute of Technology (KTH). »Lani smo izdelali nekaj eksperimentalnih talin tudi na metalurškem inštitutu iz Zenice v Bosni in Hercegovini,« nam je povedal Anton Jaklič, direktor kakovosti, razvoja in tehnologije v Acroniju.

Nerjavna jekla za debelo pločevino

Acroni je skupaj z naravoslovnotehniško fakulteto in IMT razvil družino dupleksnih nerjavnih jekel za debelo pločevino z izboljšanimi mehanskimi in korozijskimi lastnostmi. RaziA S skovalci so določili optimalna temperaturna in deformacijska območja za preoblikovanje jekla z vročim valjanjem.

Ugotovitve so zdaj vgrajene v tehnološke predpise za izdelavo teh jekel. Gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo in najzahtevnejšo uporabo. Acroni proda okoli 300 ton teh izdelkov na mesec, v prihodnje pa je pričakovati rast povpraševanja.

Talum izboljšal ulitke za avtomobilsko industrijo

Talum zdaj sodeluje z Institutom Jožefa Stefana, mariborsko in ljubljansko strojno fakulteto, ekonomsko fakulteto, IMT ter nekaterimi podjetji. Pri proizvo20 P&P panoge in posel Industrija

Projekt IMT s podjetji

Vzpostavitev numeričnega modela na več merilih celotnega procesa izdelave jeklenih polizdelkov (jeklenih palic za uporabo v kovaški industriji, v proizvodnji vzmeti in strojegradnji) v podjetju Štore Steel. Namen je napoved lastnosti polizdelkov v odvisnosti od procesnih parametrov posameznih korakov.

Z Institutom Jožefa Stefana in podjetjem Impol so razvili tehnološki postopek izdelave aluminijskih panelov in profilov s sredico iz aluminijskih pen z zaprto poroznostjo. Visoka sposobnost absorpcije energije in ponovljivost lastnosti pen omogočata večjo uporabo v avtomobilski industriji (na primer kot blažilec trkov). Pomembna je tudi uporaba cenejšega sredstva za penjenje – dolomitnega prahu. Prototipi so že izdelani.

Z Uniorjem izvajajo projekt za povečanje vzdržljivosti kovaških orodij.

Z Metalom Ravne in Impolom potekata projekta optimizacije žarilnih peči.

S podjetjem Štore Steel razvijajo super čisto martenzitno-bainitno dupleks zlitino z ultra visoko trdnostjo, odporno proti utrujanju.

S Štore Steelom in Impolom proučujejo možnost izboljšanja jekla oziroma aluminija z dodajanjem ogljikovih nanomaterialov (nanocevk in fulerenov) med izdelavo kovin. dnji ulitkov, namenjenih za avtomobilsko industrijo, so v sodelovanju z metalurško fakulteto pomagali doseči višjo kakovost. »Proizvodnja v Talumu ni več vezana samo na primarni aluminij, ampak vse bolj na izdelke z visoko dodano vrednostjo,« pravijo.

Cinkarna za izboljšave lastnosti titancinkove pločevine

Cinkarna Celje pri raziskavah in razvoju novih izdelkov in tehnologij sodeluje z Institutom Jožefa Stefana, Kemijskim inštitutom, Zavodom za gradbeništvo Slovenije in univerzami. Težišče raziskav sta razvoj in uporaba ultrafinega titanovega dioksida, pravi koordinator področja Vladimir Vrečko. Na področju metalurgije pa si najbolj prizadevajo za izboljšanje lastnosti titancinkove pločevine. Poleg sodelovanja z raziskovalci omenjajo še sodelovanje z drugimi podjetji, s katerimi odkrivajo skupne interese za nadaljnje raziskave. Vsi razvojni projekti ta hip še potekajo.

METAL RAVNE

Pri raziskavah in razvoju sodeluje odstotek zaposlenih

skupni prodaji v zadnjih petih letih dosegel 24 odstotkov. »Metalurgija je izrazito konservativna panoga, kjer so postopki od razvojnega jekla prek poskusnih naročil do redne proizvodnje zelo dragi. Uveljavljanje novega izdelka ali iskanje novega kupca traja od več mesecev in tudi do več let, pravijo v Metalu Ravne.

Andreja Lončar

M

andreja.loncar@finance.si

etal Ravne vsako leto za razvoj nameni okrog milijon evrov, delež novih izdelkov v prodaji pa je od dva- do triodstoten.

Specializacija in naložbe v razvoj so edina možna strategija za slovenska jeklarska podjetja, ki so s svetovnega vidika majhni igralci na trgu proizvodnje jekla. V Metalu Ravne, ki sodi v skupino SIJ – Slovenska industrija jekla, se tega dobro zavedajo. »Znanje, ki nam ga uspe preliti v boljši končni izdelek, je edina konkurenčna prednost, ki nam na našem, ozko specializiranem svetovnem trgu orodnih in specialnih jekel omogoča preživetje in varnost obstoja podjetja,« pravi glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik.

Letos 16-odstotna rast prihodkov

Metal Ravne, nekoč Železarna Ravne, je slovel kot dobavitelj jugoslovanskih podjetij, kamor je izvozil 80 odstotkov izdelkov. Leta 1991 so z osamosvojitvijo Slovenije trg izgubili, zato so bili prisiljeni v prestrukturiranje.

Zdaj podjetje v osrčju Mežiške doline proizvaja konstrukcijska, orodna in specialna jekla več kot 200 dimenzij in oblik ter različne kakovosti. V prvih dveh mesecih letos so prodali za 29,9 milijona evrov gotovih izdelkov, kar je 16-odstotna rast v primerjavi z lani. Proizvodnjo gotovih izdelkov so v istem obdobju povečali za 13 odstotkov.

Primarni trg so države Evropske unije, izvažajo pa tudi v ZDA, Azijo in drugam.

Pol odstotka letnih prihodkov v raziskave in razvoj

Z raziskavami in razvojem se v podjetju ukvarja deset zaposlenih, kar je približno odstotek v podjetju z nekaj manj kot tisoč zaposlenimi. Poleg tega podjetje sodeluje z zunanjimi raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami. »Za raziskave in razvoj

Najprej upad in nato rast dodane vrednosti

»Brez intenzivnega razvoja pred 10 leti bi naše podjetje veliko teže preživelo zadnje krize. Brez razvoja pred 15 leti pa nas danes verjetno ne bi bilo več,« meni glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik.

Med novostmi v zadnjih letih Gradišnik poudarja dva izmed mnogih novih izdelkov in procesov. Prvi je nov postopek pri proizvodnji profilov za izdelavo zelo obremenjenih delov v parnih in plinskih turbinah za proizvodnjo električne energije.

S tem so izboljšali lastnosti materiala, hkrati pa ohranili oziroma celo znižali proizvodne stroške. Razvili so tudi novo orodno jeklo za izdelavo orodij za tlačno litje aluminija, s katerim so na testiranjih dosegli boljše rezultate kot s konkurenčnimi materiali.

vsako leto namenimo okoli pol odstotka prihodkov,« pravi Gradišnik. Glede na bilanco podjetja v prejšnjih letih to pomeni približno milijon evrov. Zaposleni se udeležujejo mednarodnih kongresov in predavanj s specializiranih področij po vsem svetu. Dodatno izobraževanje zaposlenim ponujajo tudi na podiplomski stopnji na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti.

Gospodarska kriza je poslovanje Metala Ravne precej prizadela. Leta 2008 so dosegli 42 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, leto pozneje pa le še 18 tisoč.

V letu 2010 so se razmere izboljšale in dodana vrednost se je, tudi s spremembami znotraj podjetja, zvišala na nekaj manj kot 39 tisoč evrov. V letu 2011 pa jim je uspela rast na 48 tisoč evrov.

Novi izdelki pomenijo od dva do tri odstotke prodaje

Tradicija in znanje na strani razvitih držav

»Nove izdelke najpogosteje snujemo na podlagi potreb kupcev oziroma njihovih želja po izboljševanju lastnosti naših izdelkov, kar na koncu omogoča doseganje daljše življenjske dobe končnih izdelkov,« pojasnjuje Gradišnik, ki je peto leto na čelu ravenskega podjetja. Izzive prepoznajo tudi na podlagi novih izdelkov, ki se pojavijo na trgu in se uporabljajo za specifične potrebe. Delež novih izdelkov (jekel, proizvedenih v letu 2011), je v lanski prodaji pomenil od dva do tri odstotke.

Sicer pa je delež prodaje novih izdelkov v

Države v razvoju, predvsem Kitajska in Indija, počasi prevzemajo vlogo glavnega igralca na svetovnem jeklarskem trgu. Njihova dodatna prednost je, da obvladujejo tudi surovinski trg. Na ameriškem in evropskem trgu pa se podjetja v zadnjih letih združujejo. Gradišnik meni, da se kljub temu za jeklarsko industrijo v razvitih državah ni bati. »Države BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) pospešeno vlagajo v opremo, nimajo pa še dovolj tradicije in znanja,« je prepričan.

P&P panoge in posel Industrija 21

INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA

Stroške razsvetljave lahko zn Od začetka prejšnjega leta je na javnem razpisu za sofinanciranje prenove razsvetljave denar pridobilo 23 podjetij; stroške razsvetljave lahko znižamo za 20 do 70 odstotkov Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

R

azsvetljava v proizvodnih prostorih in skladiščih pomembno vpliva na učinkovitost delavcev, na zunanjih površinah pa pomeni tudi večjo varnost. Z uporabo sodobnih varčnih tehnologij lahko prihranimo velik del stroškov porabe električne energije. Pri starejših fluorescentnih svetilih se pojavi tudi stroboskopski učinek – utripanje svetil, ki je moteče za oči, pravijo v podjetju Intra lighting. Ne nazadnje zakonodaja podjetjem predpisuje ustrezno raven osvetljenosti.

Aljoša Huber iz podjetja Svetloba, ki trži sisteme pametne razsvetljave, dodaja še tri prednosti optimizacije razsvetljave.

Prva je davek na ogljični odtis, ki ga načrtuje Evropska unija. Druga je energetski menedžment in kontroling, saj sodobni sistemi omogočajo natančen zajem in obdelavo podatkov o porabi energije. Tretji pa znižanje temperature v prostorih, kar lahko zniža stroške hlajenja.

Država spodbuja učinkovito rabo energije

Varčno rabo energije spodbuja tudi država, ki je v ta namen decembra 2010 objavila 22 P&P panoge in posel Industrija

Zanimanje za poslovni model Zero, pri katerem podjetje odplača naložbo s prihranki, narašča, saj podjetja tako ne posegajo v svoj investicijski tok.

javni razpis za sofinanciranje naložb za večjo učinkovitost rabe električne energije za obdobje 2011–2013 (UREE1). Na voljo je 6,5 milijona evrov za sofinanciranje projektov podjetij, del teh sredstev pa država črpa iz evropskih kohezijskih skladov.

Naslednje odpiranje vlog na javnem razpisu za učinkovito rabo električne energije (UREE1) bo prvo delovno sredo v juniju, nadaljnja pa v trimesečnih razmikih do porabe sredstev oziroma najpozneje do 6. marca 2013.

Za zdaj izplačanih 1,6 milijona evrov

Vrednost sofinanciranja je med 30 in 40

odstotki upravičenih stroškov naložbe.

Pri tem mora vrednost naložbe pri velikih podjetjih znašati 200 tisoč evrov, pri srednjih 150 tisoč, pri malih ali mikro pa 120 tisoč evrov (vse brez DDV).

Na dozdajšnja javna odpiranja je prispelo 32 vlog, vsi prijavitelji so vsaj delno ali v celoti prenavljali notranjo ali zunanjo razsvetljavo v podjetju. Na razpisu je bilo uspešnih 25 vlog, sporočajo z ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ker sta dva upravičenca naknadno odstopila od pogodbe, je bilo za 23 vlog dodeljenih 1,6 milijona evrov. Dodajmo, da je med upravičenci 16 velikih podjetij, tri srednja in

znižamo tudi za 70 odstotkov Tudi Hella Saturnus v razsvetljavi

IZBRANI PONUDNIKI INDUSTRIJSKE RAZSVETLJAVE IN NJIHOVI PRIHODKI (V MIO EUR) Podjetje

2010

2011

Intra lighting

18,7

20,3

Siteco Sistemi, Maribor

7,0

n. p.

MTS International, Maribor

3,8

n. p.

Erco International, Vrhnika

0,9

1,3

ETT Lighting, Dobrna

1,0

1,1

Svetloba, Logatec

0,6

1,0

Op.: n. p. pomeni, da ni podatka.

Viri: podatki podjetij, GVIN

štiri mala oziroma mikro podjetja.

O

prodajno mrežo. Navzoči so na evropskih trgih (Velika Britanija, Francija, Danska ...), v Kanadi in Združenih arabskih emiratih.

V Helli Saturnus Slovenija v prihodnjem poslovnem letu 2012–2013, ki ga začnejo junija, načrtujejo 225 milijonov skupne prodaje. V diviziji industrijske LED-razsvetljave, ki so jo ustanovili na začetku prejšnjega leta, bodo ustvarili približno pol milijona evrov.

To je konservativna napoved, ker zdaj vodijo dva razvojna projekta, kmalu naj bi pridobili še dva. V prihodnje naj bi ta divizija strmo rasla in leta 2020 naj bi z razvojem in proizvodnjo LED-razsvetljave ustvarili 40 milijonov evrov prihodkov.

Program LED-svetil zunanje in notranje razsvetljave so v koncernu Hella začeli razvijati pred štirimi leti. »Na trgu je veliko manjših, cenenih ponudnikov, ki vidijo priložnost za hiter zaslužek in jih čez nekaj let ne bo več,« ugotavljajo v Helli, kjer vidijo svojo prednost predvsem v znanju in izkušnjah iz avtomobilske industrije. N. K.

G

V zadnjem letu intenzivnega razvoja so izdelali svetilo arago, namenjeno osvetlitvi industrijskih objektov in skladišč. Svetilo dosega do 97-odstotne svetlobne izkoristke (delež svetlobnega toka vira v svetilki, ki ga ta odda v prostor). Z zamenjavo zastarelih svetil z novimi, naprednimi svetili lahko zmanjšamo porabo energije za 20 do 70 odstotkov, dodatne prihranke pa dosežemo z regulacijo svetlobe z uporabo senzorjev navzočnosti in naravne svetlobe.

Energetsko pogodbeništvo

Na področju financiranja so se v Intra lightingu povezali s podjetjem GGE, ki so ga lani ustanovili Gorenje, Geoplin in Energetika Ljubljana. Tako celotno naložbo za zmanjšanje rabe energije prevzame GGE in si nato v pogodbenem obdobju vložek izplača iz ustvarjenih prihrankov pri stroških za energijo. Mogoč je tudi najem opreme.

Svetloba bo z reflecto potrojila lanske prihodke

Hitro rastoče podjetje v panogi ponudnikov je Svetloba s sedežem v Logatcu. Podjetje je od ustanovitve leta 2008 hitro raslo in lani prvič preseglo mejo milijon evrov prihodkov. Letos nameravajo lanske prihodke potrojiti. Ponujajo pametne sisteme industrijske razsvetljave reflecta – za naročnike opravijo projektni inženiring optimizacije razsvetljave, montažo in poskrbijo tudi za vzdrževanje.

L

A

S

Intra lighting ponuja arago

Eno največjih podjetij med ponudniki razsvetljave v Sloveniji je Intra lighting iz Mirna pri slovensko-italijanski meji, ki je predlanskim ob 18,7 milijona evrov prihodkov ustvarilo 293 tisoč evrov dobička.

Podjetje sta leta 1989 ustanovila Marjeta in Marino Furlan, zdaj pa zaposluje 274 delavcev. »Poklici so zelo raznoliki, večji del zaposlitev pa pomeni proizvodnja. Ob večjem povpraševanju najemamo tudi zunanje sodelavce,« pravijo v podjetju.

Ustrezen kader potrebujejo tudi za širitev v tujini, kjer že imajo razvejeno P&P panoge in posel Industrija 23

INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA Pri financiranju podjetje omogoča, da naročniki naložbo poplačajo s prihranki oziroma sistem razsvetljave najamejo za do deset let (poslovni model Zero). »Povpraševanje po poslovnem modelu Zero oziroma najemu sistemov razsvetljave (rent-a-light) narašča, saj podjetja tako ne posegajo v svoj investicijski tok,« pojasnjuje direktor Aljoša Huber. Svetloba naročnikom ponuja tudi ureditev dokumentacije za prijavo na razpis UREE1.

pametno senzoriko prilagajanja stopnji dnevne osvetlitve, navzočnosti zaposlenih in podobnim,« pove Huber.

V iskanju novih sodelavcev

Hitro vračilo naložbe

Prihranek stroškov razsvetljave – ti ponavadi pomenijo okoli petino stroškov električne energije podjetja – je od 50 do 80 odstotkov. Naložba se povrne v dveh do treh letih, Svetloba pa zagotavlja do petletno garancijo.

Po letu intenzivnega razvoja so v Intra lightingu izdelali svetilo arago za razsvetlitev industrijskih objektov in skladišč.

Eden izmed naročnikov, podjetje Impol, bo v prvi fazi prenovitve razsvetljave – ta pomeni približno tretjino celotnega projekta – prihranil sto tisoč evrov na leto, drugi, koncern Toyota Peugeot Citroën, pa v vsaki tovarni 200 tisoč evrov na leto. »Dodatne prihranke, po podatkih naših strank do 35 odstotkov, dosežemo še s

Podjetje Svetloba načrtuje širitev v države, kjer je cena električne energije že zdaj visoka, razmere osvetljenosti v industriji pa slabe.

Strateški cilj Svetlobe je globalizacija brez omejitev. Primarno načrtujejo širitev v države, kjer je cena električne energije že zdaj visoka, razmere osvetljenosti v industrijskih okoljih pa slabe. Zdaj izvažajo večinoma na Češko in Slovaško, pa tudi v srednjeevropske države, na Balkan in v Združene arabske emirate. Med drugim so opremili koncern Toyota Peugeot Citroën, češkega proizvajalca traktorjev Zetor in proizvajalca gradbene mehanizacije Bobcat.

Novi trgi pomenijo tudi nove potrebe po delavcih. »Ta hip iščemo delavce za montažo na višini, delo v proizvodnji in projektante. Angleški jezik je nuja, prednost pa bodo trenutno imeli tisti, ki znajo nemško, saj se letos pospešeno odpravljamo na avstrijski trg,« pravi Huber. Še vedno tudi najemajo zunanje sodelavce in tako sledijo cilju vitkega podjetja.

ANKETA

Kako so prenavljali razsvetljavo

V skupni porabi elektrike pet odstotkov manj

Trimo Trebnje: Celotna vrednost prenove razsvetljave in kompresorske postaje, ki smo jo končali februarja letos, je bila nekaj več kot 200 tisoč evrov. Delež subvencioniranja države je znašal okoli 39 odstotkov. Predvidevamo, da se bo poraba električne energije zmanjšala za približno pet odstotkov v celotni porabi, s čimer bi se naložba povrnila v treh letih.

Na svetilih je vgrajena regulacija moči, ki zagotavlja ustrezno osvetljenost tudi v prehodnih dnevnih obdobjih, ko dnevna svetloba usiha in se vključi umetna. Ti prehodi bodo odslej samodejni. Glede na daljšo življenjsko dobo svetil so tudi predvideni stroški zamenjav žarnic nižji.

Vsaj pet let brez stroškov vzdrževanja

Petrol: Dela pri prenovi zunanje oziroma ulične razsvetljave na 34 bencinskih servisih in treh skladiščih tekočih goriv po Sloveniji smo začeli konec letošnjega marca. Rok za dokončanje je konec septembra letos. Skupna vrednost naložbe, brez DDV, je 1,35 milijona evrov, pri čemer je vrednost priznanih upravičenih 24 P&P panoge in posel Industrija

stroškov iz omejitev razpisa dobrih 0,72 milijona evrov. Od teh bo država sofinancirala 30 odstotkov. Glavni cilj naložbe je zagotavljanje večje varnosti pri gibanju ljudi na objektih.

V prihodnje nameravamo prihraniti do dve tretjini zdajšnje porabe električne energije. Zaradi dolge življenjske dobe svetilk s sodobno in preizkušeno LEDtehnologijo pričakujemo vsaj petletno obdobje brez večjih stroškov vzdrževanja.

Ocenjujemo, da se bo naložba povrnila predvidoma v sedmih letih.

Stroške osvetlitve so znižali za več kot polovico

BTC Logistični center: V celostno prenovo razsvetljave v skladiščnih prostorih z energijsko varčnimi svetilkami in v zamenjavo celotne zunanje razsvetljave z LED-svetili smo vložili 225 tisoč evrov.

Pri tem državno sofinanciranje znaša nekaj manj kot 30 odstotkov naložbe. Osvetlitev delovnih površin se je izboljšala za skoraj sto odstotkov, izboljšale so se tudi delovne razmere.

Pričakovani letni prihranek energije je 524 megavatnih ur oziroma pri stroških za električno energijo približno 51 tisoč evrov.

Stroški vzdrževanja se bodo znižali za več kot polovico, saj LED-svetila ne potrebujejo vzdrževanja, sijalke, ki so uporabljene v svetilih notranje razsvetljave, pa imajo tudi precej daljšo življenjsko dobo, kot so jo imele sijalke v starih svetilih. Naložba se nam bo povrnila v približno štirih letih in pol, pri čemer subvencija države ni upoštevana.

Naložba se bo povrnila v treh letih

Gorenje: Lani jeseni smo zunanjo razsvetljavo v proizvodnih kompleksih v Velenju in Šoštanju zamenjali z varčnejšimi LEDsvetili. Naložba je stala 206 tisoč evrov, pri čemer smo na razpisu ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje energijsko učinkovite razsvetljave pridobili nepovratna sredstva v vrednosti 30 odstotkov naložbe. Stroške energije za potrebe razsvetljave smo s prenovo znižali za 79 odstotkov na letni ravni. Predvidevamo, da se bo naložba povrnila v treh letih.

Nove svetilke z LED-diodami usmerjajo svetlobo izključno navzdol, s čimer nismo samo občutno zmanjšali svetlobnega onesnaževanja, temveč zaradi specifične bele svetlobe dosegamo dobro osvetljenost želenih površin in s tem varno gibanje zaposlenih.

RECIKLAŽA

Nemci v smetnjakih »narudarijo« za 12 milijard evrov surovin V nemških obratih za recikliranje vsako leto pridobijo za 12 milijard evrov sekundarnih surovin, to je 15 odstotkov vseh potreb

nje surovin in njihovo še doslednejše nadomeščanje s sekundarnimi. Smetnjaki naj bi tako postali viri surovin, v katere bi poleg plastične embalaže odlagali tudi kovine in umetne mase ter manjše elektronske aparate. Tako bi na leto pridobili sedem kilogramov dragocenih snovi na prebivalca več.

Anamarija Urbanija industrija@finance.si

Z

aradi naraščajočih cen in vse večjega pomanjkanja surovin postaja uporaba sekundarnih surovin v industriji čedalje pomembnejša, s tem pa tudi tako imenovano upravljanje življenjskega cikla izdelkov. Nemci to s pridom izkoriščajo, kar kaže pred kratkim objavljena raziskava nemške trgovinske in industrijske zbornice (DIHK). V nemških obratih za recikliranje vsako leto pridobijo za 12 milijard evrov sekundarnih surovin, kar pomeni 15 odstotkov vseh potreb po surovinah.

Sekundarne surovine nadomeščajo primarne, ki jih je treba večinoma uvoziti.

Vrhunski v postopkih reciklaže

V nobeni drugi državi niso postopki recikliranja tako razviti kot v Nemčiji. Čedalje več materialov se vrne v proizvodni krog.

Iz odpadnega železa izdelajo že polovico jekla, s tem pa ne prihranijo samo železove rude, temveč tudi energijo. Star papir ima v proizvodnji papirja že 70-odstotni delež, za izdelavo stekla za različno stekleno posodje uporabijo 60 odstotkov črepinj oziroma starega stekla. Odpadni gradbeni material, na primer ostanke porušenih poslopij, zdrobijo in uporabijo pri gradnji cest. Celo orehove lupine koristno uporabijo, na primer za izdelavo folij. S predelavo odpadkov in vnovično uporabo pridobljenih surovin se privarčuje 18 milijonov ton ogljikovega dioksida na leto, kar je petina izpustov, ki jih v Nemčiji v zrak spustijo osebni avtomobili.

Več kot 170 tisoč delovnih mest v obratih za recikliranje

Pri pridobivanju sekundarnih surovin v več kot 7.700 podjetjih dela 170 tisoč redno zaposlenih. Ta podjetja, med katerimi je največ malih in srednjih, so lani ustvarila 56 milijard evrov prodaje. Večina jih je tudi tehnološko dobro opremljena, z linijami za sortiranje odpadkov, ki te sejejo, razvrščajo in odsesavajo. Sejalni bobni ločujejo velike od majhnih delov, zračni vrtinec 26 P&P panoge in posel Industrija

Nemčija postaja surovinsko bogata država Nemci iz odpadnega železa izdelajo že polovico jekla, s tem pa ne prihranijo samo železove rude, temveč tudi energijo. vsesa lažje folije, magnet s traku potegne pločevinke. Med naprednejšo opremo sodi tehnologija na podlagi infrardečih žarkov, ki ločuje različne vrste umetnih mas in jih pošilja vsako na svoj tekoči trak. Glede na odboj svetlobe lahko prepozna, ali gre za plastenko za vodo iz polietilentereftalata, za plastenko za šampon iz polietilena, plastični kozarček za jogurt iz polistirola ali za ovitek iz polipropilena, v katerem je bila margarina. Na koncu sortirani material stisnejo v bale.

Industrija v strahu pred pomanjkanjem surovin

Anketa, ki jo je opravila zbornica, je pokazala, da so devet izmed desetih nemških industrijskih podjetij zelo prizadele naraščajoče cene surovin. Še huje pa je, da se vsako drugo boji, da potrebnih surovin v prihodnje sploh ne bo moglo dobiti. Podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov in pridobivanjem sekundarnih surovin, imajo zato tudi v prihodnje lepe možnosti. DIHK jim do leta 2020 napoveduje 3,5-odstotno rast na leto.

Vsa proizvodna podjetja se bodo morala v prihodnje zaradi naraščajočih cen surovin še bolj posvečati učinkovitosti njihove uporabe in razvijanju čedalje bolj izpopolnjenih tehnologij recikliranja.

S strožjim zakonom do večjih izkoristkov

V Nemčiji zato vlada pripravlja spremembo zakona o recikliranju in odpadkih, ki bo predpisoval boljše izkorišča-

Strokovnjaki vladnega sveta za trajnostni razvoj so v raziskavi z naslovom »Kako Nemčija postaja država, bogata s surovinami« zapisali možnost stoodstotnega recikliranja vseh odpadnih materialov. Nemčija bi tako iz družbe, ki surovine deloma še vedno odlaga na deponije ali jih zažiga, postala družba, ki te dragocene snovi popolnoma izrabi.

Prebivalci avtomobilov, prenosnih telefonov, tiskalnikov, hladilnikov in drugih izdelkov ne bi več kupovali, temveč samo najemali. Lastnik materiala bi ostal proizvajalec, ki bi ga bil zavezan reciklirati in bi moral že pri načrtovanju izdelka misliti na to, kako ga bo lahko čim bolj preprosto recikliral.

Medtem ko je mogoče baker, aluminij in umetne mase že zlahka reciklirati, je srebro, kobalt in tantal še vedno težko izločiti iz zavrženih prenosnih telefonov, s tem pa gredo v nič redke, a pomembne kovine.

Treba bo najti nove postopke pridobivanja dragocenih sestavin iz teh izdelkov.

Rabljeni mobilniki – skladišča dragocenih kovin

K temu znanstveniki dodajajo svoje zamisli.

Zanje so rabljeni mobilniki pravi rudniki dragocenih redkih kovin. Zato svetujejo, da bi te zbirali za zalogo, jih uskladiščili in hranili, dokler tehnologija ne bo toliko napredovala in ne bo cena na svetovnem trgu dovolj visoka, da se bo recikliranje splačalo.

Verjetno pa bo minilo še nekaj desetletij, preden se bo uresničila še ena zamisel – iskanje surovin na odlagališčih smeti, v katerih se skrivajo materiali, vredni milijone. Takšne »rudnike« ima skoraj vsako večje mesto.

KAZALCI

Po mesecih rasti industrija spet navzdol Kdor more, naj se usmeri na trge zunaj Evrope, svetuje ekonomist Davorin Kračun Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

V

rednost industrijske proizvodnje se je februarja v primerjavi z januarjem znižala za 0,3 odstotka, glede na lanski februar pa je bila nižja za 0,4 odstotka.

V prvih dveh mesecih letos je bila proizvodnja v primerjavi z istim obdobjem lani večja za pol odstotka.

Vrednost industrijskih izdelkov je bila glede na januar višja za 6,9 odstotka v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v rudarstvu je bila nižja za 8,7 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa je upadla za 1,7 odstotka. Ekonomist Davorin Kračun ta nihanja pripisuje deloma sezonskim vplivom, deloma evropski konjunkturi. V EU je industrijska proizvodnja sicer zrasla, a le za 0,2 odstotka, slovenska industrija pa je močno odvisna od gibanj v Evropi. »Slovenski proizvajalci so računali na konjunkturo in zaradi tega nekoliko izgubili pri dinamiki, saj so se naročila nekoliko zmanjšala oziroma se niso povečala v pričakovanem obsegu,« pravi Kračun.

Najbolje kaže proizvajalcem računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov

Položaja v proizvodnji seveda ne gre posploševati, saj se razlikuje tudi po sektorjih. Tu še vedno najbolje kaže proizvodnji računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, ki pa je v primerjavi z januarjem kljub vsemu nekaj izgubila. Tudi na dnu ni nič novega, saj je še vedno najslabša proizvodnja tekstila, sledi ji proizvodnja pohištva.

Kračun vidi pozitivna znamenja v tem, da vsaj del industrije še vedno uspeva: »Tu in tam beremo o novih trgih, o povečani proizvodnji, hkrati pa tudi o stečajih, nelikvidnosti in odpuščanju. Pozitivno je vsaj to, da je določen del industrije v dobri kondiciji in mu uspeva po načrtih.«

Podjetja na domačem trgu v težavah

Napoved za nadaljevanje leta ni preveč optimistična. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoveduje kr-

čenje BDP za 0,9 odstotka, manjši bo tudi obseg predelovalnih dejavnosti, dodana vrednost pa naj bi se realno znižala za pol odstotka. Slabe razmere bodo po Kračunovem mnenju najbolj občutila podjetja, ki so vezana predvsem na domači trg. »Na ta podjetja bodo dodatno vplivali varčevalni ukrepi, ki bodo zmanjšali kupno moč prebivalstva in s tem domače povpraševanje.

Zaradi tega lahko pri njih pričakujemo kopičenje težav,« dodaja Kračun.

Izvozniki še v dobri kondiciji

Malo boljši časi se letos obetajo podjetjem, ki večino svojih izdelkov izvažajo. Po Kračunovih besedah jih lahko najbolj prizadene zaostrovanje razmer na izvoznih trgih, saj je slovenska industrija še vedno zelo odvisna od dogajanja v EU. »Kar se bo dogajalo v Evropi, je močno odvisno tudi od dogovora voditeljev o nadaljnji usodi evra in sanaciji dolžniških težav nekaterih držav.« Kračun opozarja predvsem na dogajanje v severni in mediteranski Evropi: »Iz mediteranskih držav vedno znova prihajajo informacije o težavah bank ali težavah s sanacijo javnega dolga. To finančne trge vznemiri in hkrati zaostri položaj teh držav. Zato upam, da bodo v Evropi prevladali pozitivni vplivi, ki so zdaj večinoma v severni Evropi. To bi bilo pomembno tudi za slovensko industrijo.«

Prihodnost je zunaj EU

Zaradi krize v EU so za marsikatero podjetje vse bolj privlačni trgi zunaj Evrope. »Treba pa je upoštevati, da so tudi na bolj oddaljenih trgih različna nihanja. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo počasi plahni, kot nova obetavna trga pa se kažeta Turčija in Indija, zato naj podjetja, če imajo možnost, ta potencial čim bolj izkoristijo,« pravi Kračun.

Odhod na bolj oddaljene trge pa ne pride v poštev za vsa podjetja. Po Kračunovem mnenju se bodo mala in srednja podjetja tudi v prihodnje bolj usmerjala na bližnje trge: »Od malih in srednjih podjetij ne moremo pričakovati, da bi se lahko razširila na oddaljene trge, predvsem zaradi raznih omejitev.« P&P panoge in posel Industrija 27

NIZKOOGLJIČNA EKONOMIJA

V Sloveniji imamo na področju razvoja električnih vozil močno sk nafte: Pipistrel, Iskra Avtoelektrika, Enstroj, Seaway, Elaphe in O

Velesila pri razvoju električnih vozil Nataša Koražija

N

natasa.korazija@finance.si

araščajoče cene nafte ugodno vplivajo na tržne možnosti tistih podjetij, ki so pravočasno razvila energetsko učinkovite izdelke. Med multinacionalkami sta to denimo BMW in Airbus, ki sta vodilna pri razvoju motorjev z manjšo porabo goriva. Zmagovalci pa bodo podjetja, ki so vodilna v razvoju in aplikacijah brezfosilnih tehnologij.

Naložbe v energetsko učinkovitost

Kako gre podjetjem, ki vlagajo v učinkovitost? BMW je vložil več milijard evrov v motorje z boljšim izkoristkom, v zajemanje energije, ki nastaja pri zaviranju, in v izdelavo ultralahkih materialov za avtomobilsko karoserijo. Lanska prodaja je zrasla na zgodovinsko rekordnih 68,8 milijarde evrov, dobiček pa na rekordnih 4,9 milijarde.

Drago gorivo je koristno, ker spodbuja inoviranje

Visoke cene nafte so koristne, ker nam lahko »kupijo« več časa za prehod v pofosilno družbo, ugotavljajo nekateri ekonomisti.

Znanstveniki bodo medtem lahko razvili zmogljivejše baterije za električna vozila ali pa tehnologijo za učinkovitejšo proizvodnjo biodizla iz rastlin. Nekatere interesne skupine sicer zahtevajo, naj ZDA, Francija, Velika Britanija in Japonska sprostijo naftne rezerve, ki so varovalka

Andrej Križ

Podobno je pri Airbusu: doslej so dobili že tisoč naročil za letala A320, ki bodo na trgu leta 2015. Letalo ima nov motor in posebna krila, ki omogočajo približno 15-odstotni prihranek goriva kot primerljivi Boeingovi modeli. Ob visokih cenah kerozina je to lepa prednost pred tekmeci. V aprilskem poročilu Citigroup ugotavljajo, da letalske

družbe najbolj zanima nakup učinkovitejših modelov letal, kadar se cene nafte gibajo med 80 in 130 dolarji za sod. Če so nižje, raje letijo s starimi požrešnimi stroji, če pa bodo višje, si bodo zaradi visokih stroškov poslovanja težko privoščili nakup novih letal.

28 P&P panoge in posel Industrija

V Sloveniji imamo največ znanja na področju bazičnih raziskav akumulatorjev, gorivnih celic in elektromotorjev, pri aplikacijah pa smo močni na področjih elektromotorjev in krmilne elektronike, pravi Gorazd Lampič iz Elapha.

pred motnjami v oskrbi. To bi res znižalo cene nafte, vendar bi bilo sporočilo napačno. Zanimivo je, da so okoljevarstveniki in liberalni ekonomisti pri tem na istem bregu: oboji zagovarjajo naraščanje cen goriva. Če je nafta draga, jo uporabljamo pametneje – hkrati pa to spodbuja inovacije, ugotavlja tudi Thomas Straubhaar,

o skupino podjetij, ki so dobro pripravljena na naraščajoče cene n Oprema Ravne V Pipistrelu so razvili električno panthero, ki so jo od 18. do 21. aprila predstavljali na sejmu Aero Expo v Friedrichshafnu. Napovedujejo, da bodo letos prodajo povečali za 50 odstotkov in se približali 12 milijonom evrov prihodkov.

Renaultov twizy verjetno ne bo velika prodajna uspešnica, je pa to velik uspeh za Iskro Avtoelektriko, ki se je z razvojem električnega motorja uvrstila med Renaultove razvojne dobavitelje prvega reda.

vse hibridne modele Volva, v prihodnje bodo izdelovali celostno hibridno platformo za vsa vozila znamk Volkswagnove skupine. Napovedujejo, da bodo čez tri leta ustvarili deset odstotkov prihodkov z razvojem in proizvodnjo delov za hibridna in električna vozila. Pripravljajo se tudi na začetek serijske proizvodnje glavnih delov elektromotornih pogonov za superšportni avto na električni pogon, ki bo na cesti konec prihodnjega leta.

V skupino Hidria sodi tudi Tomos, kjer so lani skupaj z Iskro Avtoelektriko razvili svoje prvo električno vozilo skuter e-lite, s katerim si obetajo uspešno prodajo predvsem v ekološko ozaveščenih državah. Doseg električnega skuterja je 110 kilometrov, s prenosnim polnilnikom pa je baterijo mogoče napolniti v dveh urah.

Pipistrel nameni 26 odstotkov prihodkov za razvoj

predsednik inštituta za mednarodno gospodarstvo iz Hamburga.

Priložnosti za slovenske pionirje elektrifikacije vozil

Kje so priložnosti za slovenska podjetja pri preskoku v brezogljično gospodarstvo?

Vrsta podjetij se že zdaj vključuje v oskrbovalne verige pri proizvodnji električnih vozil. V Hidrii že zdaj dobavljajo dele za

V svetovni konici naprednih zelenih podjetij je ajdovski proizvajalec ultralahkih letal Pipistrel.

Tu kar 26 odstotkov prodajnih prihodkov vložijo v razvoj, dodana vrednost na zaposlenega pa je lani zrasla kar na 63.300 evrov. Lani so v sodelovanju z ameriško podružnico Pipistrel-USA že tretjič zmagali na Nasinem tekmovanju Green Flight Challenge. Njihovo štirisedežno letalo taurus G4 je med 14 moštvi preletelo 200 milj v manj kot dveh urah in pri tem porabilo manj kot galono goriva na potnika oziroma protivrednost električne energije. Tako prvo- kakor tudi drugouvrščeno moštvo sta leteli v električnih letalih z izjemnimi tehničnimi lastnostmi in tako majhno

porabo, kakršne si pred dvema letoma, ko so začeli razvijati ta letala, nihče ni predstavljal. Pipistrel je tudi edini proizvajalec serijskih električnih dvosedežnih letal taurus electro G2. Gre za jadralno letalo, v katero je vgrajen električni motor. Zanimivo je, da ima taurus electro G2 boljše lastnosti kot enako letalo na klasično gorivo. Potrebuje krajšo vzletno stezo, hitreje pridobiva višino, hkrati pa je bolj odzivno – predvsem zaradi lahkega in inovativnega 40-kilovatnega električnega motorja. V Pipistrelu so med drugim razvili električno panthero s 145-kilovatnim motorjem, ki so jo od 18. do 21. aprila predstavljali na sejmu Aero Expo v Friedrichshafnu.

Za letos napovedujejo, da bodo prodajo povečali za 50 odstotkov in se približali 12 milijonom evrov prihodkov.

V Elaphu s partnerji postavljajo prvo proizvodnjo motorjev

Elaphe je soustanovil raziskovalec in izumitelj Andrej Detela, ki že 15 let razvija električne motorje nove generacije, vgrajene v kolesa. Te dni v Elaphu pospešeno nadaljujejo projekt kolesnih elektromotorjev ter skupaj z nekaterimi domačimi in tujimi partnerji postavljajo prvo proizvodnjo, pravi Gorazd Lampič, direktor Elapha. »Vključujemo se v mednarodne razvojne projekte in opažamo veliko rast povpraševanja pri razvoju. Praviloma se odločamo za tiste razvojne vsebine in partnerstva, ki so čim bliže naši osnovni dejavnosti,« pojasnjuje. Razvoj kolesnih elektromotorjev na področju dvokolesnikov je že v polnem zagonu, največ rešitev prihaja iz Azije. Pri električnih avtomobilih proizvajalci v Aziji in Evropi iščejo konkretne rešitve za celostne sisteme in odpirajo nove oddelke. Povpraševanje narašča tudi pri nišnih aplikacijah, kjer kolesni pogon omogoča preprostejšo vgradnjo ter preprostejše oblikovanje podvozja in vozila.

Nove priložnosti za vključevanje v oskrbovalne verige

In kje je po Lampičevem mnenju prostor za naša podjetja pri vključevanju v oskrbovalne verige industrije električnih vozil? »Električna vozila se dotikajo več gospodarskih dejavnosti: proizvodnje električne energije, novih materialov, komponent električnih vozil in polnilnih sistemov, razvile pa se bodo tudi nove storitve s tega področja.

P&P panoge in posel Industrija 29

NIZKOOGLJIČNA EKONOMIJA Možnosti za vključevanje slovenskih proizvajalcev in raziskovalcev je več, konkretne odločitve pa niso povezane le s tehnološko-proizvodnimi zmogljivostmi, ampak tudi s širšo vizijo,« odgovarja Lampič. Za proizvajalce, ki želijo izdelovati manjše komponente za električna vozila, je kratkoročno najvarnejše vključevanje v zdajšnje verige. Za ambicioznejše proizvajalce ali raziskovalce pa je pomembno, da sami ustvarjajo nove verige, v katere privabijo kompetentne partnerje, meni sogovornik. Možnosti so odprte povsod po svetu, v Sloveniji pa imamo po njegovem največ znanja na področju bazičnih raziskav akumulatorjev, gorivnih celic in elektromotorjev. Pri aplikacijah smo močni na področju elektromotorjev in krmilne elektronike.

Razvoj električne chebele

V podjetju Oprema Ravne so si postavili

za cilj, da v lastnem razvojnem oddelku, ki šteje približno 20 ljudi, razvijejo električno vozilo chebela. Vozila verjetno ne bodo sami serijsko izdelovali, iščejo pa sovlagatelje, ki bi bodisi odkupili prototip, znanje ali orodja bodisi bi se lotili maloserijske proizvodnje. Sodelujejo s slovenskimi partnerji in dvema avstrijskima ustanovama pri razvoju hibridnih materialov za strukturne dele vozila.

Prototip chebele so optimistično napovedali za letošnjo pomlad, a se je projekt nekoliko zavlekel, predvsem zato, ker razvoj vozila v celoti financirajo sami.

Marijan Kotnik, vodja razvoja v Opremi Ravne, je za Industrijo napovedal, da bodo še letos predstavili vozno strukturo vozila – brez zunanjih delov. Vozilo poganjata dva kolesna motorja z močjo 7,5 kilovata.

Kaj vse bo pri chebeli domača pamet

Plod domačega znanja bodo: konstrukcija in izdelava lahke šasije, podvozja, vzmetenja, zavornega in hladilnega sistema; konstrukcija in izdelava elektromotorja – fizikalne veličine je določilo podjetje Elaphe; integracija motorja v kolo; študija ergonomije potnikov; numerični model vozila na podlagi sodelovanja z družbo Alpra Design (notranjost še ni določena); regulatorji z algoritmi za pogon motorjev (razviti in izdelani v podjetju Sistemi INES); baterija, ki so jo sestavili strokovnjaki Opreme Ravne pod mentorstvom Andreja Pečjaka; skupna testiranja.

Andrej Pečjak ima že štiri električne avte Ko smo leta 2009 v Financah objavili pogovor z Andrejem Pečjakom, so bili v Sloveniji trije električni avtomobili, dva izmed teh sta bila njegova. »V Sloveniji je zdaj največ 30 električnih avtov, če ne upoštevamo štirikolesnikov vozil Snage ali malih vozil na elektriko,« predvideva Pečjak, ki ima zdaj v domači garaži že štiri predelane električne avtomobile za družinsko uporabo. V dva je vgradil motorje znamke Stoja Motors, ki jih je razvil Miro Zorič, v dva pa motorje Iskre Avtoelektrike. »Zdaj uporabljam predvsem Iskrine motorje, ker so po zmogljivosti, ceni in kakovosti optimalni za manjša in srednja vozila,« razlaga Pečjak. Če baterije za avtomobile

polni ponoči, je cena za sto prevoženih kilometrov približno en evro.

Za Italijane razvijajo električni dvosed

Andrej Pečjak je sodeloval tudi pri razvoju baterij za Seawayevo plovilo greenline: »Prodajne številke kažejo, da je to bil pravi projekt ob pravem času, in ponosen sem, da sem bil zraven.« Na področju električnih letal sledi Ericu Raymondu; njegove fotovoltaične celice je vgradil v svoje avtomobile, pri njem pa se oskrbuje tudi z ultralahkimi kosi za vgradnjo v avtomobile. Dosežki Pipistrela in Enstroja po njegovem mnenju pripomorejo k mednarodni prepoznavnosti Slovenije.

Te dni je Andrej Pečjak skupaj z Nejcem Šterom spet odpotoval v Italijo, kjer sodelujeta pri razvoju prototipa električnega vozila za italijanskega proizvajalca: »Prvi del razvoja je končan, dva prototipa vozita in sta v fazi pridobivanja evropske homologacije.« Jeseni bodo začeli serijsko proizvodnjo, v Slovenijo pa bomo dobili že nekaj avtomobilov iz predserijske proizvodnje, ki so jo že zagnali.

Avtomobil se bo prodajal kot osebni dvosed ali pa s kesonom kot mali dostavnik.

Aleš Beno

Andrej Pečjak (levo) in Nejc Šter sta sodelovala pri razvoju prototipa električnega vozila za italijanskega proizvajalca, kjer bodo jeseni začeli serijsko proizvodnjo.

30 P&P panoge in posel Industrija

Še letos bomo predstavili vozno strukturo vozila chebela, vendar brez zunanjih delov.

Tako nam je povedal Marijan Kotnik iz Opreme Ravne. Iščejo sovlagatelje, ki bi bodisi odkupili prototip ali znanje bodisi bi se lotili maloserijske proizvodnje.

visoke napetosti s trajnimi magneti iz redkih zemelj.

Epicenter razvoja električnih letal

Slovenija je postala epicenter razvoja električnih letal, kjer vodilni položaj zaseda Pipistrel, ob njem pa je še Enstroj; Roman Sušnik je že leta 2004 razvil električni pogon za jadralno letalo apis. Motor je pozneje izboljševal in naredil sedem prototipov,

novejše različice so vgradili v Pipistrelov taurus elektro, v cessno 172, solar-flight in še v nekaj drugih električnih letal. Sušnikov električni motor je po njegovih besedah primeren tudi za pogon avtomobilov, čolnov in drugih vozil. V Slovenijo se je pred leti preselil tudi pilot električnih letal Eric Raymond, ki je prvi naredil enosedežno letalo na električni pogon in zdaj razvija nove elektroprojekte v Radovljici.

Roman Sušnik iz Enstroja je razvil električni motor, ki ga vgrajujejo v Pipistrelova letala, v letala solar-flight in tudi v cessne. Primeren je še za pogon avtomobilov, čolnov in drugih vozil.

Irena Herak

Renaultov električni avtomobil twizy, ki ga poganja motor Iskre Avtoelektrike, je še manjši kot Daimlerjev smart, zato je lahko odličen mestni avto, pomanjkljivost je zgolj, da nima oken, zato je bolj mešanica motorja in avta. Glavna težava twizyja bi lahko bila izhodiščna cena 7.690 evrov, je pa res, da bo z ekosubvencijami zmanjšana na približno polovico. S subvencionirano ceno pa bi lahko vozilo že našlo širši krog kupcev.

Za Iskro Avtoelektriko je to velik korak: z razvojem električnega motorja so se uvrstili med Renaultove najuglednejše razvojne dobavitelje. Avto lahko pospeši na 80 kilometrov na uro, doseg pa je do sto kilometrov. Twizyjev motor je specifičen, nizkonapetostni, v Iskri Avtoelektriki pa že od leta 2009 razvijajo tudi motor

Aleš Beno

Twizy poganja motor Iskre Avtoelektrike

P&P panoge in posel Industrija 31