Page 1

Industrijska elektronika: razvoj v energetsko varčnost 20–21 Tudi v strojegradnji je Kitajska prevzela vodstvo 18–19 Kompresorji: po nove zgolj, če je nujno 30–31 Varilci in obdelovalci nad krizo z razvojem 24–26

www.finance.si

Boris Božič, ABB, o pospešeni robotizaciji 8–9

panoge in posel

Industrija

Avgust 2012, št. 8

Strojegradnja: rastejo proizvajalci kmetijskih strojev in nišne opreme

10–13


! A N I B E S V A N E J L V O REN

P

HIT:

Investicija v sonËno elektrarno od A do Ž

Celovit pregled prednosti in slabosti, upravnih postopkov ter pridobitve državnih spodbud za postavitev sonËne elektrarne 26. september 2012, GZS, med 9. in 15. uro Iz programa: • • • •

Kako deluje sonËna elektrarna? Kakšna je njena donosnost/doba povraËila vloženih sredstev? Kateri upravni in drugi postopki so potrebni za njeno postavitev? Kakšen je sistem/postopek pridobitve državnih spodbud (podpor) ter potreben Ëas do izdaje prvega raËuna za proizvedeno elektriËno energijo? • Kako izbrati pravega ponudnika sonËnih elektrarn? • Kako investicijo predstaviti banki in kakšna je potrebna dokumentacija? • Kako zavarovati investicijo?

Seminar bodo vodili Rok Lesjak, Gorenje d.d., Mitja Žigante, Banka Koper d.d. Aleš KavËiË, Zavarovalnica Generali. 2 P&P panoge in posel Industrija

www.finance-akademija.si/elektrarna11


Toplo-hladna sporočila

Poleg proizvajalcev dvižne in transportne opreme ter izdelovalcev kmetijskih strojev so inovativni tudi nišni proizvajalci, kot sta Bosio in Gostol TST. 10–13

Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

Na medpodjetniških Povpraševanje po trgih so pristrojih obstaja, te- čakovanja žava je financiranje proizvajalPrednost na trgu imajo cev toploponudniki, ki zagotavljajo financiranje; med takimi je hladna, na denimo ameriški proizvajatrgu končlec CNC-strojev Haas. 14–15 nih izdelkov Upravljanje tovarn pa grenka: na daljavo v Evropo Nemška družba Linde je med se vrača prvimi, ki vodi tovarne iz odrevščina. daljenih nadzornih centrov. 16

Največ poškodb je tam, kjer ni serijske proizvodnje Tako meni direktor Zbornice varnosti in zdravja pri delu Milan Dobovišek. 28–29

Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika Finance IZDAL IN ZALOŽIL: ČASNIK FINANCE, D. O. O. www.finance.si/industrija Urednica: Nataša Koražija Tel.: 01 30 91 482 Faks: 01 30 91 545 E-pošta: natasa.korazija@finance.si Urednik fotografije: Aleš Beno Naslovnica: Thinkstock Tehnična urednica: Maja Volk Jezikovna urednica: Tatjana Habinc Oglasno trženje: Klemen Koštrun Tel.: 01 513 08 26 E-pošta: klemen.kostrun@finance.si Naročnine: Svetlana Mitrić Tel.: 080 15 80 Direktor Časnika Finance in odgovorni urednik: Peter Frankl Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana

V

slovenskih tovarnah pospešeno kupujejo robote in avtomatizirajo proizvodnjo: ABB bo denimo letos v Sloveniji prodal za četrtino več industrijskih robotov in opreme kot lani (o tem več v intervjuju z direktorjem ABB). Proizvajalci robotov po svetu se letos šibijo pod naročili: že lani se je število instaliranih robotov povečalo za 30 odstotkov, letos panoga še vedno raste z dvomestnimi številkami. Na tem valu jezdi tudi ribniška Yaskawa, ki ji je lani uspelo prepričati japonske lastnike, največje proizvajalce industrijskih robotov na svetu, da so postali strateški razvojni dobavitelj robotskih celic za Evropo. Tiste družbe, ki poslujejo na medpodjetniških trgih, razvijajo nove izdelke in imajo ob tem normalne lastnike, lahko v miru delajo. Zato poleg norega sveta, ki ga prikazujejo mediji, obstaja še ena resničnost, pravi eden izmed naših sogovornikov. Sam ima srečo, da sodeluje z zdravimi podjetji, kjer razvijajo nove izdelke in rešujejo tehnološka vprašanja. O takem svetu inovativnih in podjetnih ljudi, ki se ne ozirajo na recesijo in ne izgubljajo časa s politiko, piše tudi kolumnist New York Timesa Thomas Freidman. Ko se je vrnil z delavnice o novih smernicah v robotiki, je srečen ugotovil, da na terenu obstajajo ljudje, ki

panoge in posel

niso trdi od strahu pred zlomom javnih financ, temveč izumljajo nove izdelke, jih izboljšujejo in med sabo sodelujejo. V Sloveniji je takšnih ljudi in podjetij malo. Tudi podjetij, ki živijo od izvoza, je manj, kot bi si želeli. Čeprav je slovenskega izvoza za približno 65 odstotkov BDP, to ne pomeni, da je zgolj tretjina naših prihodkov odvisna od domačega trga. Nasprotno: slovensko gospodarstvo ustvari kar 70 odstotkov prihodkov na domačem trgu. To na prvi pogled ni logično, je pa posledica zajemanja podatkov, saj je v našem izvozu zajetega tudi veliko uvoza. Tudi napovedi o poslovanju podjetij, ki prodajajo končnim kupcem, so bolj zadržane od napovedi podjetij na medpodjetniških trgih. Proizvajalci strojev, opreme in izdelkov B2B govorijo o toplo-hladnih odzivih na trgu, podjetja, ki prodajajo končnim kupcem, pa prilagajajo strategijo. Unilever, eden izmed treh največjih živilskih proizvajalcev na svetu, se je denimo odločil, da bo na evropskem trgu pakiral izdelke v manjšo embalažo, da se bo prilagodil tanjšim denarnicam evropskih kupcev. Trik, ki ga sicer uporabljajo na hitro rastočih trgih, je zdaj aktualen tudi na stari celini. V Evropo se vrača revščina.

Industrija

Naslednja številka izide

24. septembra 2012 Kontakt v oglasnem trženju: Klemen Koštrun, tel.: (01) 513 08 26, klemen.kostrun@finance.si Partnerji priloge:

www.finance.si/dit

Močni smo v dvižni tehniki in pri kmetijskih strojih

P&P

Industrija

panoge in posel November 2010, št. 1

om uprave Bisola Intervju z Urošem Mercem, predsednik slovenskega gospodinjstva Mala elektrarna zadošča za potrebe sodimo v evropsko povprečje Pri uporabi robotov v industriji v robotizacijo in avtomatizacijo Podjetja povečujejo vlaganja

?

UVODNIK

Sončne elektrarne prinašajo velike priložnosti xx

Novinarji panožne priloge Industrija upoštevajo Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na spletni strani (http://www.finance.si/kodeks). Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (http://www.finance.si/portfelji).

Natisnili smo: 13.530 izvodov

P&P panoge in posel Industrija 3


NA KRATKO

Kolektor gradi tovarno magnetov v Essnu drijski koncern Kolektor se je zaradi drage najemnine za tovarno magnetov Kolektor KMT v nemškem Essnu odločil za zidanje tovarne. Za najemnino letno plačujejo 650 tisoč evrov, kar je po besedah prvega moža Stojana Petriča predrago. Naložba je vredna med deset in 12 milijoni evrov, v novo tovarno pa naj bi se 220 delavcev preselilo prihodnje leto. Kolektor KMT izdeluje magnete za elektromotorje v avtomobilski industriji. Letno ustvarijo med 50 in 80 milijonov evrov prihodkov, velik razpon pa je predvsem odraz nihanja cen redkih zemelj, ki so osnovna surovina.

Kovintrade bo nadziral Boštjan Jeraj

N

ovi nadzornik celjskega Kovintrada je Boštjan Jeraj, sicer v podjetju odgovoren za divizijo metalurgija in prodajo na debelo. Mandat začne 22. oktobra. Delničarji so na avgustovski skupščini izglasovali tudi 1,25 evra bruto dividende na delnico. Za izplačilo dividend bodo porabili 141 tisoč evrov, medtem ko preostanek dobička v vrednosti 6,3 milijona evrov ostane nerazporejen.

Gorenje

I

Velenjsko Gorenje je v zadnjih letih za gradnjo treh tovarn v Srbiji namenilo okoli 70 milijonov evrov.

Gorenje s še eno tovarno v Valjevu

V

elenjski proizvajalec bele tehnike Gorenje je konec julija začel graditi tovarno v srbskem Valjevu, v kateri bo do leta 2015 zaposlil 400 delavcev. Vrednost naložbe je ocenjena na približno 20 milijonov evrov, proizvodnja pa naj bi stekla predvidoma februarja prihodnje leto. Dogovor s srbsko vlado

o širitvi proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu je velenjskemu podjetju zagotovil nepovratna sredstva, kar je tudi glavni razlog za širitev. Vlada jim je zagotovila od pet do sedem milijonov evrov oziroma deset tisoč evrov za vsako novo delovno mesto v tovarni.

Japec Jakopin po energetiki tudi v turizem

P

odjetnik Japec Jakopin je kupil hotela Bellevue in Pod Voglom v Bohinju. V zadnjih letih slabo vzdrževana objekta sta bila do zdaj v lasti družine Zmaga Pačnika. Proizvajalec plovil Seaway, katerega lastnika sta Japec in Jernej Jakopin, je za letos napovedal širitev. V Puconcih bodo namreč gra-

dili proizvodni obrat, kjer naj bi stroje zagnali že v začetku prihodnjega leta. Zdaj podjetje velik del proizvodnje nameni jadrnicam, v prihodnosti pa se namerava ukvarjati tudi z izdelavo orodij za vetrno energijo. Jakopin načrtuje, da bo to področje kmalu pomenilo tretjino proizvodnje.

F

prevzemu. Največji francoski farmacevt, ki po svetu zaposluje 110 tisoč delavcev, ima težave, ker generična zdravila drugih proizvajalcev agresivno odžirajo tržni delež njegovim najdonosnejšim zdravilom. V zadnjih treh letih je Sanofi Aventis že odpustil štiri tisoč delavcev v Franciji, v zadnjih mesecih pa so delovne knjižice delili tudi raziskovalcem v Nemčiji, Italiji in na Madžarskem.

Nekdanji menedžerji Dinosa lastništvo predali Nemcem Sanofi Aventis seli raziskovalni emško podjetje Scholz je po novem edini lastnik podjetja za predelavo N oddelek v ZDA odpadkov Dinosa. Od dozdajšnjega polovičnega lastnika, družbe Euro Trend v lasti nekdanjih menedžerjev, so odkupili 51-odstotni lastniški delež. Kupnina naj bi, kot je pred dnevi pisal Dnevnik, znašala okoli 12 milijonov evrov. Scholz ima štiri tisoč zaposlenih, centre za predelavo odpadkov pa v 20 državah po Evropi. Dinos, največji slovenski predelovalec odpadkov, je lani prihodke od prodaje povečal za 38 odstotkov, na skoraj 151 milijonov evrov. 4 P&P panoge in posel Industrija

armacevt Sanofi Aventis je napovedal, da bo v francoskih enotah v mestih Toulouse in Montpellier odpustil 2.500 delavcev v raziskavah in razvoju, oddelek pa preselil v ameriško zvezno državo Massachusetts. Tam je sedež največjega svetovnega proizvajalca zdravil za redke bolezni, podjetja Genzyme, ki so ga lani pripojili v 20,1 milijarde dolarjev vrednem sovražnem


Hella s širitvijo na Kitajskem bliže naročnikom

N

emška Hella je v kitajskem mestu Xiamen ustanovila novo proizvodno podjetje Hella Electronic Device. Tam želi vodilni svetovni proizvajalec svetlobnih in elektronskih naprav, ki ima hčerinsko družbo tudi v Sloveniji, vzpostaviti proizvodni center za avtomobilske releje za celoten azijski trg. Hkrati se bodo približali najpomembnejšim naročnikom na tamkajšnjem

trgu, avtomobilskim proizvajalcem Shanghai Volkswagen, FAW-Volkswagen, Shanghai General Motors, Hyundai Motors in Delphi Automotive. Do zdaj je Hella na kitajskem trgu zaposlovala 3.800 delavcev v desetih proizvodnih enotah. V zadnjem poslovnem letu so ustvarili sedem odstotkov prodaje celotne skupine, to je okoli 360 milijonov evrov.

Goodyearu na tujih trgih upadla prodaja

N

ajvečji svetovni dobavitelj avtodelov Robert Bosch se zaradi upada naročil v avtomobilski industriji z inženirji v tovarni v nemškem mestu Schweinfurt pogaja o skrajšanju delovnika. Ukrep bi začeli izvajati oktobra, do konca leta pa bi lahko zajel 1.100 delavcev. Pomanjka-

nje dela pesti tudi druge nemške proizvodne enote podjetja, kjer bodo delavci izkoristili nadure in dopust. Enak ukrep pripravlja tudi Opel v glavni proizvodni enoti v mestu Rüsselsheim, skrajšan delovnik pa je za nemško enoto napovedal tudi Ford.

Siemens ima za četrtino manj naročil

P

rihodki nemškega Siemensa so v tretjem četrtletju poslovnega leta, ki se je končalo junija, znašali 19,5 milijarde evrov. Na letni ravni gre za desetodstotno rast, pri čemer so pet odstotnih točk prispevale ugodne tečajne razlike. Dobička je bilo za 1,8 milijarde evrov. Vrednost naročil se je znižala za četrtino, na 17,8 milijarde evrov. To med drugim zajema

3,7 milijarde evrov vredno naročilo vlakov iz Nemčije. »Učinek upočasnjevanja svetovnega gospodarstva se je v zadnjih mesecih povečal. Med kupci opažamo manjše zanimanje za naročila, kar nas oddaljuje od doseganja postavljenih poslovnih ciljev,« je ob objavi rezultatov dejal predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Siemensa Peter Löscher.

Shell se je prerinil na vrh lestvice največjih

P

o petih letih na vrhu ameriški Exxon Mobil ni več največje industrijsko podjetje, kaže lestvica revije IndustryWeek, ki razvršča tisoč največjih industrijskih podjetij. Z vrha ga je zrinil nizozemski Shell, katerega prihodki so lani zrasli za dobrih 28 odstotkov, na 388,4 milijarde evrov. Rekordne cene nafte so pripomogle k rasti naftnih podjetij, katerih skupni prihodki so se povečali za 24,5 odstotka, na 4,7 bilijona evrov ali 29,2 odstotka prihodkov vseh tisoč podjetij na lestvici, še piše IndustryWeek. Skupni prihodki vseh podjetij na lestvici so se okrepili za dobrih 14 odstotkov v primerjavi s predlanskimi in so znašali 16 bilijonov evrov. Šele na osmem mestu lestvice najdemo prvo nenaftno podjetje. To je japonska Toyota, med deseterico pa je še eno avtomobilsko podjetje, in sicer nemški Volkswagen.

Pripravila: Špela Mikuš

Bloomberg

Avtomobilski proizvajalci v Nemčiji krajšajo delovnik

P

roizvajalec pnevmatik Goodyear je v drugem letošnjem četrtletju prodal za 5,2 milijarde dolarjev (4,5 milijarde evrov) pnevmatik. To je osem odstotkov manj kot v istem obdobju lani, ko je ameriško podjetje dosegalo prodajne rekorde. Med razlogi za zmanjšanje prodaje navajajo predvsem šibko makroekonomsko okolje in neugodna valutna razmerja. Prodaja je upadla v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki, medtem ko se je v Severni Ameriki rahlo povečala. Dobiček lastnika kranjske Save je v drugem četrtletju znašal 85 milijonov dolarjev, kar je dvakrat več kot v istem obdobju lani.

Pripravila: Andreja Lončar

20 največjih industrijskih podjetij na svetu Z lestvice 1.000 največjih industrijskih podjetij (IndustryWeek) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

Podjetje Royal Dutch Shell Exxon Mobil China Petroleum BP PetroChina ConocoPhillips Chevron Toyota Total Volkswagen E.on General Motors General Electric Petroleo Brasileiro Samsung Gazprom ENI Daimler Ford Lukoil

Prihodki 2011 (v mrd EUR) 389,20 378,50 319,80 307,00 255,70 198,50 197,90 193,00 173,20 165,60 124,30 120,70 118,30 118,00 116,00 115,50 115,00 112,00 109,50 107,40

Rast/upad prihodkov v primerjavi z 2010 (v %) 28,12 26,47 30,37 26,37 36,74 26,40 23,61 -2,16 18,45 25,59 18,67 10,83 -1,94 21,67 7,06 28,77 11,13 9,35 5,67 27,34

Vir: IndustryWeek

P&P panoge in posel Industrija 5


o

g

l

a

s

Atlas Copco se v Sloveniji vedno bolj usmerja v rešitve na področju stisnjenega zraka

S

kupina Atlas Copco ima vodilno mesto v svetu na področju kompresorjev, priprave zraka, gradbene in rudarske opreme, pnevmatskega orodja ter montažnih sistemov. S pomočjo inovativnih izdelkov in storitev strankam zagotavlja rešitve, ki jim dolgoročno izboljšujejo produktivnost. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1873, sedež ima v Stockholmu na Švedskem, deluje pa v več kot 170 državah. V Sloveniji ima svojo poslovalnico v Trzinu, v njej dela 30 zaposlenih. Čeprav je navzoče po vsem svetu, je usmerjeno v storitve na lokalnih trgih. Njegov uspeh temelji na strokovnih in izkušenih prodajalcih ter serviserjih.

Kompresorska tehnika

V okviru prodaje kompresorske tehnike zagotavljajo industrijske kompresorje in ekspanderje, plinske in procesne kompresorje ter ekspanderje, opremo za pripravo zraka in plina ter centralne nadzorne sisteme. Stavijo predvsem na inovacije. S številnimi pomembnimi inovacijami so že dolga leta vodilni pri kompresorski tehnologiji. Stotine patentov na področju kompresorjev in opreme za upravljanje zraka so pripomogle k temu, da je Atlas Copco postal prva izbira pri svojih strankah, kar izraža tudi njihov slogan »First in Mind – First in Choice®«.

D Ž E V

Okolje in varčevanje z energijo

Zelo pomemben mejnik na njihovi poti je bil razvoj Z-kompresorjev, ki so bili prvi, ki so pridobili certifikat TÜV za brezoljni kompresor. V okviru tega standarda so bile certificirane vse tehnologije družbe Atlas Copco. Tako lahko ponudijo celo vrsto brezoljnih kompresorjev, in sicer centrifugalne, zobate, spiralne, batne, vijačne na osnovi brizganja vode, brezoljne vijačne in štiristopenjske združene batne in vijačne stroje kakor tudi serije mobilnih brezoljnih kompresorjev za najem. Ti kompresorji zagotavljajo stoodstotno brezoljni stisnjeni zrak za proizvajalce tekstila, hrane in pijače, v rudarstvu, pomorski in elektronski industriji (vključno z izdelavo polprevodnikov in čistih prostorov) kot tudi v farmacevtski, kemični, kozmetični in avtomobilski industriji, služi mestnim upravam pri upravljanju odpadne vode in bolnišnicam za medicinski in dihalni zrak. Pomembna inovacija je bila tudi vpeljava frekvenčnega pretvornika (VSD – Variable Speed Drive), ki prinaša tudi do 35-odstotne prihranke energije, saj prilagaja pretok dejanski porabi stisnjenega zraka. Komprimirani zrak sodi med najpomembnejše industrijske pripomočke, je pa tudi eden največjih porabnikov energije. Zato ima vsak prihranek v sistemih za zagotavljanje komprimira-

nega zraka pomemben vpliv na stroške in okolje. Sistemi komprimiranega zraka v industriji povprečno porabijo okrog 10 odstotkov celotne električne energije, v nekaterih podjetjih pa se lahko ta delež povzpne tudi do 40 odstotkov. Pri tem se do 90 odstotkov električne energije pretvori v toploto, ki je ponavadi izgubljena, čeprav jo je mogoče koristno uporabiti za gretje vode ali ogrevanje.

Inovacije

Atlas Copco pridobljeno znanje o kompresorski tehniki izkorišča tudi pri tehnologiji vakuumskih črpalk. Na podlagi sinergij med področjem stisnjenega zraka in vakuumsko tehnologijo v družbi oblikujejo in proizvajajo svoje lastne sisteme vakuumskih črpalk, ki imajo primerljivo kakovost in zanesljivost kot kompresorji. Z novo GV rotacijsko vijačno črpalko z oljnim tesnjenjem so trgu ponudili svoj prvi sistem grobovakuumskih črpalk (med 0,5 milibara in 500 milibarov) in si tako z novim izdelkom še povečali že tako velik produktni portfelj.

No svo Wit ga per kok 90 ran ww ww


Driven by Efficiency Žene ga učinkovitost Every part a work of art Vsak del je umetniško delo

Nov vrhunec vzdržljivosti, nov mejnik v zanesljivosti in najboljša učinkovitost v svojem to sustainability, je novi GA oljni kompresor moči 30-90 kilovatov, With newrazredu heigths– in newvijačni milestones in reliability and best in classki ga žene učinkovitost. Obiščite našo spletno in si oglejte, kakobetween lahko naši performance; the new GA oil-injected screwstran compressor range 30novi to kompresorji povečajo vašo produktivnost. 90 kW is Driven by Efficiency. Go to our microsite to learn how this new compressor range can boost your productivity. www.atlascopco.com/drivenbyefficiency www.atlascopco.com/drivenbyefficiency


INTERVJU

ABB pospešeno opre slovenske tovarne z r

»Letos bomo za četrtino presegli lansko prodajo industrijskih rob napoveduje Boris Božič, direktor ABB Inženiringa Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

S

kupina ABB je švedska inženirska multinacionalka s sedežem v Švici, vodilna na področju energetike, avtomatizacije procesov in robotike. Podružnice imajo v več kot sto državah in zaposlujejo približno 145 tisoč ljudi, lani pa so ustvarili skupaj 38 milijard dolarjev prihodkov ter v raziskave in razvoj vložili 1,3 milijarde dolarjev. Za primerjavo: BDP Slovenije je 36,6 milijarde evrov. ABB je v Sloveniji že 20 let, lani je imel 13,2 milijona evrov prihodkov in zaposluje 27 ljudi. »V ABB Slovenija bomo tudi v prihodnje povečevali prihodke in še okrepili prodajno organizacijo, da bi dosegli postavljene cilje,« pravi Boris Božič, ki je direktor ABB Inženiringa šele dobra dva meseca; pred tem je deset let delal v Schneider Electricu. 8 P&P panoge in posel Industrija

Letos vam gre prodaja industrijskih robotov zelo dobro. Kdo so vaši glavni kupci?

Lani smo prodali enako število robotov kot v rekordnem letu 2008, letos avgusta pa že presegli celoletno lansko številko. Do konca leta pričakujemo, da bo bomo zrasli za četrtino. Naši največji kupci so proizvajalci iz avtomobilske in kovinskopredelovalne industrije, livarstva, farmacije ter proizvajalci plastičnih izdelkov. Na oddelku robotike pokrivamo celoten spekter storitev – od prodaje, vodenja projektov, izvedbe do poprodajnih storitev. Projekte vodimo lokalno, če pa so večji, vključimo specializirane centre ABB za posamezne robotske aplikacije. Pomemben delež prodaje pomenijo tudi sistemski integratorji, ki naše robote vgrajujejo v svoje rešitve. Posel z roboti je pomemben del našega poslovanja, druga pomembna področja pa so energetski

produkti, energetski sistemi, nizkonapetostni proizvodi in motorji ter njihovi zagoni.

Kako se spreminja sestava vaših kupcev?

Za nas je zelo pomemben energetski sektor, še zlasti izdelki za energetiko in sistemi. Z našimi roboti, pogoni, motorji, merilnimi instrumenti, nizkonapetostnimi proizvodi ter z njimi povezanimi rešitvami in servisom pa se osredotočamo bolj na industrijske uporabnike. V prihodnosti se bomo osredinili na področje energetike in hkrati povečevali aktivnosti v različnih segmentih.

Kje pričakujete največjo rast prodaje?

Zrastemo lahko na vseh področjih po-


privlačne in inovativne rešitve. Narašča tudi povpraševanje na področju avtomatizacije stavb. Naš sistem KNX denimo omogoča nadzorovanje in upravljanje električnih instalacij, prezračevanje, varnost ter podatkovna in komunikacijska omrežja v stavbah.

Ali ima vaša matična skupina ABB v Sloveniji kakšnega dobavitelja?

Da. Dobavitelji se pojavljajo na različnih področjih. Lahko so kot dobavitelji izdelkov ali pa kot inženirska podjetja, ki sodelujejo pri projektih.

Katera naša podjetja proizvajajo za ABB? Tega ne razkrivamo.

premlja z roboti

Trenutno je aktualen zelo zanimiv energetski projekt, kjer menimo, da imamo prave izdelke in reference. Za prihodnje leto pričakujemo, da bo nekaj projektov z napetostnimi pretvorniki, in verjamemo, da bomo zaradi naših energetskih produktov in rešitev zelo zanimiv dobavitelj. ABB ima vso potrebno opremo za takšne objekte, hkrati pa ponujamo izdelke in storitve, ki omogočajo proizvodnjo, prenos in distribucijo energije, najmočnejši pa smo pri hidroelektrarnah.

Irena Herak

kih robotov in aplikacij,«

Na katere razpise se te dni pripravljate?

Boris Božič, direktor ABB Inženiringa, ob robotu za enega izmed slovenskih proizvajalcev s področja avtomobilske industrije. Robot je zdaj, ko to berete, že polno zaposlen v eni večjih slovenskih tovarn.

slovanja. Zaradi rasti povpraševanja po energiji v prihodnjih desetletjih pričakujemo naložbe v proizvodnjo energije, prenos energije in omrežja. To pa so področja, kjer ima ABB veliko izkušenj in močan portfelj izdelkov, hkrati pa veliko vlagamo v raziskave in razvoj, denimo na področju pametnih omrežij. Sočasno se bosta krepili industrijska avtomatizacija in optimizacija industrijskih procesov. Z našimi roboti, pogoni, motorji, nadzornimi sistemi, merilnimi izdelki in drugim imamo pravi nabor izdelkov, da ponudimo

Kako to, da ste na energetskih razpisih še vedno glavni tekmeci iz Evrope, ni pa še konkurence iz Azije?

Na določenih področjih so Kitajci in drugi Azijci že zelo močni, vendar slovenski kupci zahtevajo kakovost. Hkrati je tako, da kakovostni kitajski izdelki niso več poceni. Azijcev ni predvsem zato, ker se pri velikih projektih zahtevajo reference in kompetence, pa tudi dobava nadomestnih delov in podpora. Prej ali slej se bo kateri pojavil, pa bomo videli.

Ali iz Slovenije prodajate tudi na tuje trge?

Na področju robotike pokrivamo tudi hrvaški trg. V drugih divizijah ima ABB močno lokalno prodajno mrežo in ne prodajamo neposredno. Se pa lahko zgodi, da kakšno slovensko inženirsko podjetje ali OEM-proizvajalec (originalni proizvajalec naprav) kupi naše izdelke v Sloveniji in jih uporabi ali vgradi v svoje projekte v drugi državi.

Ali se vam kdaj zgodi, da nekaterih izdelkov zaradi mednarodnih konvencij ne smete prodajati?

Če je izdelek na seznamu, da ga je mogoče uporabiti pri proizvodnji orožja in bi potoval v kakšno politično sporno državo, se moramo posvetovati z matično družbo. Strogo upoštevamo pravilo »dual use« – gre za izdelke, opremo ali tehnologijo, ki jo je mogoče uporabiti za civilne in vojaške namene. Končnega uporabnika vedno zaprosimo za izjavo, da naših izdelkov ne bo uporabljal v vojaške namene. Spremljamo tudi seznam držav, ki ga izdajajo ZN in ZDA ter preprečuje prodajo v države, kamor je prepovedano prodajati.

Kaj so posebnosti slovenskega trga?

Slovenija je v isti skupini z Avstrijo. Na tem trgu so bili včasih zelo favorizirani domači ponudniki in lokalni igralci, zdaj pa sta precej bolj pomembni kakovost in cena.

Ali ima ABB krizni scenarij ob morebitni ustavitvi povpraševanja v neki državi?

Še vedno vidimo priložnost za rast v Sloveniji. Redno preverjamo razmere na trgu in se prilagajamo.

Te dni je aktualna zgodba o industrijski špijonaži prek računalniških virusov, ki vdrejo v računalnike v tovarnah in prenesejo podatke o proizvodnji. Virus naj bi napadel sisteme za nadzor elektrarn in tovarn v Evropi, omenjajo se tarče, kot so Siemens, EDF in ABB. Ste imeli težave s tem tudi v Sloveniji?

Kibernetska varnost za nadzor industrijskih sistemov ali električnega omrežja je vse bolj pomembna tema povsod po svetu, tudi v Sloveniji. Današnji nadzorni sistemi so zelo povezani in temeljijo na odprtih standardih, zato se je ABB že pred več kot desetletjem začel ukvarjati s kibernetsko varnostjo. Strankam omogočamo varno delovanje.

Greste kdaj na kavo z vašimi tekmeci iz Siemensa ali nekdanjega Schneiderja?

Srečamo se na konferencah ali poslovnih sestankih. ABB sicer strogo upošteva kodeks vodenja in obnašanja in ravna pošteno na trgu. Zaposleni in vodstvo redno obnavljajo znanje, in kadar gre za kršenje zakonov ali našega kodeksa, ni popuščanja. P&P panoge in posel Industrija 9


STROJEGRADNJA

Najmočnejši smo v dvižni tehniki in pri kmetijskogozdarskih strojih Stroje in naprave v Sloveniji izdeluje 13 tisoč zaposlenih; poleg proizvajalcev dvižne in transportne opreme ter izdelovalcev kmetijske tehnike so dobri tudi proizvajalci v ozkih nišah Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

V

Sloveniji je bilo konec leta 2011 skupaj 446 družb, ki izdelujejo stroje in naprave, zaposlovale pa so 13.150 ljudi. S popravilom in montažo strojev se ukvarja še 422 družb, ki zaposlujejo 4.736 ljudi, kažejo podatki združenja kovinske industrije pri GZS.

Na tujih trgih prodamo za dobro milijardo strojev

Vseh 446 družb, ki izdelujejo stroje in naprave, je ustvarilo 1,529 milijarde evrov prihodkov, od tega več kot milijardo na tujih trgih. Skupaj so pridelale 48 milijonov evrov čistega dobička (a hkrati tudi 32 milijonov čiste izgube) in 31.783 evrov 10 P&P panoge in posel Industrija

dodane vrednosti na zaposlenega. Dodana vrednost je sicer zrasla za dobrega pol odstotka, vendar je nižja od slovenskega povprečja predelovalnih dejavnosti, ki je 36.014 evrov.

Letos je pričakovati rahlo rast

V okviru kovinske industrije najboljši položaj po konkurenčnosti zaseda proizvodnja motornih vozil in prikolic, izdelovalci strojev in naprav pa so nekoliko manj konkurenčni od povprečja predelovalnih dejavnosti. Leta 2009 so podjetja, ki izdelujejo stroje in naprave, doživela velik upad proizvodnje – kar 20-odstoten, kar je več kot sorodni proizvajalci v kovinski industriji. Predlanskim so zrasli za šest odstotkov, lani za 11,7 odstotka. V zadnjem četrtletju 2011 in prvem četrtletju 2012 se je poslovna

dejavnost upočasnila, zato analitiki za letos kovinski industriji napovedujejo 1,3-odstotno rast. »Proizvajalci strojev in naprav v povprečju še ne dosegajo rezultatov iz leta 2008,« ugotavlja Janja Petkovšek, direktorica združenja kovinske industrije.

Raznolikost igralcev

Zbirka podjetij v tej dejavnosti je tako raznolika, da nam povprečje ne pokaže veliko. Največje podjetje za proizvodnjo strojev in naprav, to je Secop kompresorji, je že lani napovedalo umik iz Slovenije in je že močno zmanjšalo obseg proizvodnje, ki je lani dosegala 125 milijonov evrov. Naslednja dva največja proizvajalca sta ADK in Palfinger iz okolice Maribora, oba pa se ukvarjata s proizvodnjo dvigalnih in transportnih naprav.


Podjetje Bosio iz Štor je letos poleti postavilo industrijsko peč v ruski tovarni OMZ Group, kjer proizvajajo opremo iz posebnega jekla za elektrarne, naftno industrijo in rudarstvo. V peči, ki prenese temperature do 1.150 stopinj Celzija, bodo proizvajali jeklene izdelke s premerom do 3,5 metra in do 12 metrov dolžine.

Močni proizvajalci kmetijskih in gozdarskih strojev

Na severovzhodu Slovenije imamo tudi več močnih igralcev na področju kmetijskih in gozdarskih strojev: Farmtech iz Ljutomera, Tajfun s Planine pri Sevnici, Pišek Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, nekoliko manjši, a prav tako hitro rastoč pa je proizvajalec Uniforest iz Petrovč.

Ljutomerski Farmtech lovi načrt 12-odstotne rasti

Farmtech, ki proizvaja kmetijsko tehniko, med drugim traktorske prikolice in prikolice za kmetijstvo, se je lani združil s Komptechom. Že istega leta jim je uspelo nadoknaditi upad prihodkov, ki jih je doletel leta 2009. Lani so zrasli za 20 odstotkov in ustvarili 21 milijonov evrov prihodkov,

za letos pa napovedujejo 12-odstotno rast prodaje. »V prvih sedmih mesecih smo dosegli načrtovano. Do konca leta pa je težko napovedati in potrditi izpolnjevanje načrta, saj so se razmere v kmetijstvu zaradi suše precej spremenile,« pravi Sonja Rajh, direktorica Farmtecha. Na začetku leta so končali 2,5-milijonsko naložbo v širitev proizvodnih in poslovnih prostorov.

Razvijajo nove izdelke in se širijo na nove trge

Glavni trgi Farmtecha so v srednji in jugovzhodni Evropi. V Sloveniji prodajo zgolj 13 odstotkov, sicer pa prodajajo v 19 državah, največ v Nemčiji, Avstriji, Švici, Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem in tudi v Avstraliji. »Naši potencialni trgi so na območju jugovzhodne Evrope in tu predvidevamo hitrejšo rast – po oživljanju gospodarskih aktivnosti,« dodaja Rajhova. Lani jim je poleg rasti na starih trgih uspela širitev na nekaj novih trgov, denimo v Italijo in Rusijo. Zaradi zaostrenih razmer se pospešeno ukvarjajo z razvojem novih izdelkov in preobrazbo zdajšnjih traktorskih prikolic. Prilagajajo se potrebam kmetov, ki so se usmerili v biološko

predelavo hrane in predelavo biomase. Pri razvoju kmetijskega programa dela sedem ljudi, ukvarjajo se z razvojem prikolic za gradbeništvo, trosilnikov gnoja in različnih drugih prikolic.

Tajfun vstopil na trg hidravličnih dvigal

Tudi v Tajfunu, proizvajalcu gozdarskih strojev, so lani imeli rekordnih 22 milijonov evrov prihodkov, letos pa je pričakovati dodatno rast zaradi nakupa postojnskega Liva, ki je odslej Tajfun Liv. »Letos bomo v Tajfunu Livu s prodajo hidravličnih dvigal ustvarili približno sedem milijonov evrov prihodkov. Naš načrt je, da tudi na področju dvigal postanemo najpomembnejši igralci,« razlaga direktor Iztok Špan. Ob tem je njihov cilj, da poiščejo dodatne sinergije med proizvodnjo v Tajfunu in v novi tovarni v Postojni. Skupina Tajfun naj bi letos zrasla za 15 odstotkov, vendar Iztok Špan ne želi razkrivati podrobnosti načrta: »Svet je čuden. Ni pravega zagona, ves čas dobivamo toplo-hladna sporočila.«

Nagrajeni za mobilno žičnico

Te dni so na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejeli nagrado šampion


Aleš Beno

STROJEGRADNJA

Proizvajalci strojev in naprav v povprečju še ne dosegajo rezultatov iz leta 2008, ugotavlja Janja Petkovšek, direktorica združenja kovinske industrije pri GZS. za mobilno žičnico. To je povsem nov stroj, ki so ga dali na trg letos poleti, ko so praznovali 45-letnico podjetja. Poleg mobilne žičnice so razvili še nov rezalno-cepilni stroj na kolesih, ki omogoča dvakrat hitrejše cepljenje hlodovine od starega modela, ter močnejši gozdarski vitel z vgrajenim daljinskim upravljanjem. Na področju gozdarskih vitlov sicer Tajfun obvladuje približno 30 odstotkov evropskega trga. Razvoj bodo po novem usmerili predvsem v uporabo elektronike pri delu v gozdu.

Stiskalnice za industrijo umetnih mas iz Javorja Strojev

Poglejmo še, kaj delajo pri nekaterih proizvajalcih nišnih strojev. V družbi Javor Stroji, kjer proizvajajo stiskalnice za industrijo umetnih mas, jim je lani uspelo povečati prihodke na nekaj več kot šest milijonov evrov, s čimer se postopoma približujejo rekordnemu letu 2008. »Letos ne pričakujemo rasti, to so za zdaj naše zmogljivosti. Imeli smo že precej boljša leta. Praviloma vsako leto izdelamo od štiri do pet novih strojev, v kriznih letih pa smo imeli več dela s storitvami,« pojasnjuje Rudi Tomšič, direktor podjetja.

Težave z zgodovino: dolgovi Javorja

Zdaj imajo 42 zaposlenih, ki bodo letos ustvarili približno 73 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. »Naše glavne težave izhajajo iz zgodovine, ker smo podedovali nekaj dolgov Javorja. Predvidevamo, da bomo šele čez tri ali štiri leta lahko začeli vlagati v širitev, prej bo težko,« pravi Tomšič. Njihovi glavni kupci so v ZDA in Nemčiji, to so proizvajalci plošč iz umetnih mas, za katere izdelujejo hidravlične stiskalnice. Z njihovimi stroji proizvajalci umetnih mas izdelujejo plošče, ki se nato 12 P&P panoge in posel Industrija

»Trg nam zadnje čase daje toplo-hladna sporočila, zato je težko karkoli napovedovati,« razlaga Iztok Špan, direktor Tajfuna. Letos so kupili postojnski Liv, kjer bodo izdelovali hidravlična dvigala, na trg pa so dali tudi tri povsem nove izdelke, med njimi je mobilna žičnica, ki so jo nagradili na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.

uporabljajo v strojegradnji, gradbeništvu in drugih dejavnostih. »To je mala niša v predelavi umetnih mas. V ZDA je približno 20 podjetij, ki se ukvarjajo z izdelavo takšnih plošč, podobno je v Evropi. Vse naše glavne kupce poznamo in jih obiskujemo,« dodaja Tomšič. Javor Stroji so hčerinsko podjetje lesarskega podjetja Javor iz Pivke, ki je v likvidaciji. Pred 34 leti so začeli proizvajati stiskalnice za lesno industrijo, pozneje so se preusmerili na stroje za industrijo umetnih mas.

Bosio gradi industrijsko peč za Indijo

generatorje. Sestavne dele pakirajo in jih te dni v zabojniku pošiljajo v Indijo v mesto Surat severno od Mumbaja, kjer bodo oktobra začeli montažo. V Indiji sicer stvari potekajo počasi oziroma – prepočasi.

Novi projekti

Poskusno so zagnali tudi plinifikator, ki ga bodo uporabljali za pridobivanje električne energije iz odpada. »Vse te izdelke razvijamo sami. Strinjam se, da premalo sodelujemo z univerzami, za kar smo delno krivi tudi sami,« prizna Bosio.

Podjetje Bosio iz Štor, ki proizvaja indu- Septembra bodo poslali industrijsko oprestrijske peči in pralne linije, je lani prodalo mo v Uzbekistan, kjer želijo v prihodnje za 10,9 milijona evrov izdelkov. S tem jim nastopiti aktivneje, enako velja za Azerše ni uspelo doseči prodajnih številk iz bajdžan. »Na teh dveh trgih bi morala slorekordnega leta 2008, vendar so z rezultati venska podjetja nastopati skupinsko in z kljub temu zadovoljni. Največji proizvajalci strojev »Leta 2008 smo zrasli za 200 odstotkov glede PODJETJE PRIHODKI 2011 (V MIO EUR) na leto prej,« pravi diSecop kompresorji (selitev na Slovaško) 125,52 rektor Hugo Bosio. To MLM, pipe in ventili 84,07 pomeni, da so ves čas ADK, dvigalne in transportne naprave 80,6 rasli – če odmislimo nenavadno leto 2008. Palfinger, dvigalne in transportne naprave 69,05 Letos načrtujejo poveGKN Driveline, zglobne gredi 51,2 čati prihodke na 12,5 Litostroj Power, hidroenergetska oprema 44,05 milijona evrov. »Za Hidria IMP, klimatizacija 32,8 zdaj smo še optimisti, je pa vse odvisno Tajfun, gozdarski stroji 22,05 od finančnih razmer Tovarna kovinske opreme 21,73 na trgu in prožnosti Kladivar, fluidna tehnika 21,4 bank,« še pove Bosio. V štorskem proizvaFarmtech, kmetijska tehnika 20,97 jalcu industrijskih Herz, pipe in ventili 18,51 peči so konec avgusta Pišek Vitli Krpan, gozdarski stroji 17,57 končali izdelavo glavLiv, hidravlika in kolesa 17,36 nih sestavnih delov za 22 metrov visoko peč EHO Elektrika, hladilne in prezračevalne naprave 17,06 za indijskega kupca, Agromehanika, traktorji in kmetijski stroji 16,65 ki jo bodo uporabljali Gostol-Gopan, oprema za prehrambno in kemijsko industrijo 16,2 za kaljenje rotorjev za Vira: združenje kovinske industrije, gvin.com


Miloš Milač

»V prvih sedmih mesecih smo poslovali po načrtih o 12-odstotni rasti v tem letu. Za naprej pa je težko napovedovati, ker so se razmere v kmetijstvu zaradi suše precej spremenile,« pravi Sonja Rajh, direktorica Farmtecha. moralno podporo vlade oziroma ministrstva. Smo pa že zelo aktivni v Rusiji, ki je za nas najpomembnejši trg,« pravijo v Bosiu.

Proizvajalec brez kataloga: Gostol TST

Še en nišni igralec je Gostol TST, kjer delajo tako raznolike stroje, da za nekatere sploh nimajo kataloga. »To pomeni, da vse opredelimo skupaj s kupcem ter njegovimi željami in potrebami. Na splošno se nam takšna produktna in tržna razpršitev splača, ker nismo odvisni samo

Razvoj konkurenčne prednosti s strateškim pristopom do trajnostnega razvoja doc. dr. Melita Rant, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Gostol TST proizvaja peskalne stroje za livarne, avtomobilsko industrijo, orodjarne in železarne ter jih prodaja predvsem v državah EU in nekdanje Sovjetsko zveze. V prihodnje se želijo razširiti na nove trge, še zlasti v Severno Ameriko, pojasnjuje direktor Matej Koglot.

od enega izdelka, hkrati pa smo neodvisni od določenega trga ali kupca,« razlaga direktor Matej Koglot. Stroje zdaj prodajajo livarnam, avtomobilski industriji, orodjarnam, kovačijam, železarnam, proizvajalcem strojev in podjetjem, ki se ukvarjajo s toplotno obdelavo kovin. V zadnjem obdobju razvijajo nove izdelke, ki doslej niso bili v njihovem programu, a za zdaj o tem še ne želijo govoriti. Lani je Gostolu TST uspelo povečati prisocialne (in ne ekonomske) potrebe oblikovale trge in gospodarsko rast v prihodnosti. Zato mora biti naslednje strateško vprašanje vrhnjega managementa: »Ali lahko naš proizvod preoblikujemo tako, da v večji meri ustvarja družbene koristi in socialno vrednost ter kako naj to vrednost pretvorimo v ekonomsko?«

Zaupanje in legitimnost v management padata, saj naj bi ta s svojim načinom vodenja podjetij prispeval k porastu socialnih, okoljskih in ekonomskih problemov. To morda ni povsem neutemeljena obtožba, vendar vprašanje, kdo je kriv, je manj pomembno, kot vprašanje, kje na strani podjetij iskati rešitve za naraščajoče socialne, ekonomske in okoljske izzive. Torej, kako mora management razmišljati in odločati, da bo krmilil svojo ladjo (podjetje) tako, da bo ta predstavljala rešitev in ne problema?

Kako zasnovati sistem poslovnih aktivnosti, da bo stroškovno učinkovit pri izrabi virov? Pri iskanju odgovora je potrebno celovito gledati na dobavitelje in verigo vrednosti. Tudi narava zemlja je dobavitelj in za tega dobavitelja je značilno troje: da so mnoge od dobrin narave strateškega pomena, da nam dobrine (za enkrat) zaračunava pod ceno ali pa sploh ne (npr. večino storitve kot je čiščenje ozračja pa sploh ne zaračunava) in da ta dobavitelj postaja preobremenjen.

Teorija strateškega managementa uči, da je podjetje konkurenčno, ko je sposobno zadovoljiti potrebe kupca z vrednostjo (utelešeno v proizvodih in storitvah), ki jo proizvede z relativno nižjimi stroški izvedbe poslovnih aktivnosti, v katerih se ta vrednost ustvarja. Pravo strateško vprašanje mora torej biti, kje se danes porajajo nezadovoljene potrebe? Namreč, kjer so potrebe najbolj nezadovoljene, so poslovne priložnosti za rast največje. Trditev, da nezadovoljene potrebe oblikujejo trge, še vedno drži.

Kaj naredimo z dobaviteljem strateških dobrin, ki je preobremenjen in lahko kmalu zamuja z dostavami? To je pomembno poslovno tveganje. Hitro sprejmemo proti ukrepe. Z rastočo možnostjo nepravočasnih dostav, postaja opcija investiranja v lastno proizvodnjo inputov smiselna. Na tem mestu se je dobro vprašati, ali podjetja investirajo dovolj v regeneracijo narave?

In kje danes obstajajo nezadovoljene potrebe? Teh je ogromno, največ pri najrevnejših slojih prebivalstva. Na dnu socialno ekonomske piramide potrebe po zdravju, prehrani, finančni varnosti nenehno naraščajo in to na globalnem nivoju. To so sicer v prvi vrsti socialne in ne ekonomske potrebe, vendar bodo po Porterju ravno nezadovoljene

hodke na sedem milijonov evrov, letos načrtujejo podobno oziroma nekaj več. »Odvisno od tega, kako se bodo projekti zavlekli; včasih smo odvisni tudi od kupcev in njihove hitrosti. Več bomo vedeli proti koncu leta,« še pravi Koglot. Njihovi stroji se uporabljajo povsod po svetu, kjer je potrebna površinska obdelava ali zaščita kovinske površine. Zato zdaj želijo razširiti prodajno mrežo čim širše po svetu, za začetek še zlasti v Severni Ameriki. Zdaj prodajajo v državah nekdanje Sovjetske zveze, v EU in tudi Indiji.

Iskanje odgovorov na ta vprašanja pomeni, da mora management razviti nove vrste znanj in sposobnosti. Mora prevetriti identiteto podjetja, ki temelji na globinskem razumevanju potreb družbe, identifikaciji možnih nosilcev vrednosti za potrebe, izvore produktivnosti v verigi vrednosti in meje med profitnim in neprofitnim delovanjem. Le tako je mogoče zasnovati poslovni model podjetja za čas, ki prihaja.

P&P panoge in posel Industrija 13


Povpraševanje po strojih obstaja, težava je financiranje

Aleš Beno

TRG STROJEV

Prednost na trgu imajo ponudniki, ki zagotavljajo financiranje; med takimi je denimo ameriški proizvajalec CNC-strojev Haas Nataša Koražija natasa.korazija@finance.si

V

slovenskem Teximpu so te dni na seznam podjetij, ki jih zastopajo, dodali Universal Robots, dansko družbo, ki je razvila inovativne industrijske robote za srednja in mala podjetja (več o robotu najdete na portalu http://industrija.finance.si/zmagovalni_robot_je_garal_za_novinarje_1_496397). Teximp je sicer podružnica švicarske multinacionalke z istim imenom, ki se ukvarja s trženjem in servisiranjem strojev za mehansko obdelavo kovin ter merilno in drugo opremo. V Sloveniji so njihovi kupci mali in veliki obdelovalci kovin, denimo Unior, Eta Cerkno, Domel, MLM, Iskra, Strojna gonila in podobni. Teximp med drugim zastopa ameriškega proizvajalca CNC-strojev Haas Automation, švicarskega proizvajalca obdelovalnih strojev Tornos, japonska proizvajalca strojev Matsuura in Nakamura-Tome, proizvajalca merilne opreme Tesa in Faro 14 P&P panoge in posel Industrija

ter še nekaj drugih izdelovalcev industrijske opreme. Ameriški Haas, ki vsak mesec izdela kar 1.200 CNC-strojev, je največji proizvajalec teh strojev na svetu in ima v Severni Ameriki več kot 40-odstotni tržni delež. »To je najbolje prodajani CNC-stroj, čeprav ima hkrati tudi največ konkurence v svoji niši. Njihova glavna prednost je odlično organizirano servisno omrežje z zalogami nadomestnih delov,« pravi Saša Sladič, ki vodi podjetje Teximp v Sloveniji vse od ustanovitve leta 1995. Poslovni model ameriškega Haasa je v tej dejavnosti unikaten in se povsem razlikuje od preostalih proizvajalcev CNC-strojev. Vse namreč močno zanima prodaja, pri servisu in oskrbi z nadomestnimi deli pa so šibkejši. Haas ima zdaj pri svojih distributerjih po svetu kar za 60 milijonov dolarjev nadomestnih delov, ki jih sami financirajo. »V Sloveniji imamo v zalogi vse vitalne sestavne dele, od mehanskih do elektronskih sklopov, hkrati pa ves čas tudi stroj ali dva,« dodaja Sladič.

Katera podjetja so po vašem mnenju najbolj prizadevna pri osveževanju strojnega parka?

Do leta 2002 so bili naši kupci predvsem velika podjetja, zdaj največ sodelujemo z malimi in srednjimi. Res pa je, da so mala in srednja podjetja predvsem izdelovalci za velike naročnike in izjemoma sama razvijajo izdelke.

Kako se v vaši dejavnosti čuti ohlajanje gospodarstva?

Ne občutimo krize, dela je dovolj. Svet, kot ga prikazujejo mediji, je drugačen od resničnosti, ki jo vidim. Kriza leta 2009 je bila res huda, zdaj ni tako. Takrat je Nemčija kihnila, mi pa smo skoraj umrli. Prihodki so nam upadli kar za petkrat. Zdaj je drugače: povpraševanje je, težava je kreditiranje podjetij. Banke ne podpirajo gospodarstva, zato ne vem, od česa bodo živele srednjeročno, če ne plasirajo denarja. Pri nas to rešujemo tako, da smo našli druge vire financiranja. Kupcem Haasovih strojev denimo ob 20-odstotnem pologu zagotavljamo lizing s 3,9-odstotno


fiksno letno obrestno mero. Lizing je za zdaj največ na tri leta, nakup stroja pa se lahko povrne v enem do najpozneje v petih letih – odvisno od dodane vrednosti izdelka, ki ga proizvajajo.

Kakšen je vaš tržni delež?

V katero smer se razvijajo CNCstroji?

V dve smeri: v kompleksne, večnamenske stroje, kjer lahko na devet- in večosni stružnici opravljamo zelo zahtevne rezkalne operacije ali pa lahko na šestosnem rezkalnem centru hkrati opravljamo obdelave struženja in brušenja. Druga smer je razvoj preprostih strojev – preprostih za uporabo in programiranje – in cenovno dostopnih.

Aleš Beno

V Sloveniji smo doslej prodali približno 240 Haasovih CNC-strojev in okoli 60 strojev drugih proizvajalcev, težko pa rečem, kakšen je naš tržni delež. V najboljših letih, torej 2007 in 2008, smo prodali tudi 35 strojev, ki stanejo od 40 tisoč evrov navzgor. Najdražji stroj, ki smo ga prodali, je stal milijon evrov in pol. Letos pričakujemo, da bodo prihodki primerljivi z lanskimi, ko smo prodali za približno tri milijone evrov strojev in storitev. Upam, da bo prihodnje leto bolje in bo gospodarstvo laže prišlo do sredstev za naložbe.

Ne občutimo krize, dela je dovolj. Kriza leta 2009 je bila res huda, zdaj ni tako. Povpraševanje v podjetjih obstaja, težava je kreditiranje.

Po novem zastopate tudi dansko podjetje Universal Robots z roboti za mala in srednja podjetja. Koliko jih boste prodali letos?

Tako pravi Saša Sladič, direktor Teximpa

Če jih bomo pet, bom zelo vesel. Morda pa jih bomo več, bomo videli.

SUNON Vodilni proizvajalec ventilatorjev in ponudnik celostnih rešitev hlajenja Hladilni sistemi za LED razsvetljavo 2012 2

Ventilatorji

Passive Cooling

Active Cooling

Active Cooling Application

Energy Saving

IC Elektronika d.o.o Vodovodna cesta 100, 1001 Ljubljana, Slovenija

DR MagLev

T : 01 568 01 36 E : info@ic-elect.si URL : www.ic-elect.si

Super Silence

LA006-001A99DN HA30101V3-E000-A99 000-

P&P panoge in posel Industrija 15


NOVE TEHNOLOGIJE

Upravljanje tovarn na daljavo Nemška družba Linde je med prvimi, ki vodi tovarne brez zaposlenih Anamarija Urbanija industrija@finance.si

Zdaj iz Leune vodijo 10 evropskih tovarn, kmalu 28

Za zdaj je s tem centrom povezanih 10 Lindejevih evropskih tovarn, v katerih zrak razgrajujejo na sestavne dele – kisik, dušik in žlahtne pline. Do konca leta naj bi jih bilo 28. Upravljanje na daljavo za zdaj poteka poskusno, saj so v obratih zaradi varnosti še vedno v pripravljenosti delovne ekipe, v prihodnjih mesecih pa jih bodo začeli upravljati brez njih samo iz centra v Leuni.

Spremembe v proizvodnji in storitvah

Upravljanje na daljavo prodira že v mnoge panoge in bo temeljito spremenilo proizvodnjo, pa tudi storitve. Nove možnosti uporabe takšnega upravljanja so omogočile boljša tehnologija in večje pasovne širine pri prenosu podatkov. Podzemne železnice tako ne potrebujejo več voznikov, naftne ploščadi na morju nadzorujejo s kopnega, čistilne naprave pa s pametnimi telefoni.

Siemens: najobetavnejše področje je softver za nadzor obratov

Ponudniki tehnologij upravljanja na daljavo si obetajo velike posle. Siemens je industrijski softver, ki skrbi za nadzor in upravljanje obratov na velike razdalje, oklical za najobetavnejše področje 16 P&P panoge in posel Industrija

Linde AG

Č

edalje več podjetij vodi, nadzoruje in vzdržuje svoje obrate in sisteme na daljavo. Nemška družba Linde, proizvajalka industrijskih plinov, je eno prvih velikih podjetij, ki vodi cele tovarne brez delavcev. Ko je na primer tlak v Lindejevem obratu v Baslu previsok, v nadzornem centru zasvetijo opozorilne luči. Na zaslonih skupina nadzornikov spremlja izmerjene vrednosti, poleg tega kamera posreduje posnetke. Nadzorniki pa ne sedijo v obratu v Švici, temveč v 600 kilometrov oddaljeni Leuni, kjer ima Linde svoj sodobni center za upravljanje na daljavo.

koncerna. Povezava med napravami za avtomatizacijo in softverskimi rešitvami pomeni konkurenčno prednost koncerna. Gre za trg, vreden milijarde, ki bo v prihodnjih letih nadpovprečno rasel. Podjetja z avtomatizacijo privarčujejo, saj obrati delujejo učinkoviteje. Pri tem ne gre predvsem za prihranek pri stroških delovne sile. Seveda nekaj delovnih mest ni več potrebnih. Prej je bilo v vsakem obratu za upravljanje in nadzor odgovornih od sedem do deset ljudi, zdaj pa toliko ljudi v Leuni hkrati upravlja pet ali šest obratov. Glavni cilj uporabe takih upravljavskih sistemov je varčevanje z energijo. Z boljšim nadzorom in upravljanjem ter s primerjavo obratov med seboj je mogoče optimizirati porabo energije. Linde si je postavil za cilj enoodstotni prihranek energije, kar se ne zdi veliko, a je treba povedati, da pomeni energija od 60 do 70 odstotkov obratovalnih stroškov.

ThyssenKrupp bo plavže in jeklarne upravljal iz ene centrale

Zdaj skoraj ni več tehničnih omejitev za daljinsko upravljanje. Načeloma ni pomembno, ali stoji obrat, ki ga je treba nadzorovati, v soseščini ali pa je oddaljen več sto kilometrov. Tako denimo ThyssenKrupp za zdaj svoje jeklarne in plavže upravlja iz central v njihovi bližini, v prihodnje pa naj bi jih upravljali skupaj iz ene same, oddaljene centrale.

Pri centralnem vodenju tovarn sicer nekaj delovnih mest ni več potrebnih, vendar pa je glavni cilj uporabe takih upravljavskih sistemov varčevanje z energijo.

Dostop do obratov prek interneta ali pametnih telefonov je pogosto stroškovno ugodnejši, hitrejši in prožnejši kot upravljanje na kraju samem. Tako na primer novo ladjo za turistična križarjenja Aido servisirajo na daljavo s Siemensovo platformo za upravljanje Simatic. Krmilna centrala nenehno dobiva podatke o ladji. Če ta potrebuje nadomestni del, je ta že pripravljen v naslednjem pristanišču, v katero bo ladja zaplula. Siemens podjetjem takšne upravljavske sisteme ponuja tudi za vodenje proizvodnje.

Največje ovire so lokalni predpisi in jezik

Še največja ovira za delovanje takšnih sistemov so jezikovne pregrade. V upravljavskem centru Lindeja sedijo Nemci, opravka pa imajo s partnerji z vsega sveta. Linde je zato v sodelovanju z jezikovno šolo Berlitz organiziral jezikovne tečaje. Težave pogosto povzročajo tudi predpisi v različnih državah. Tako na primer v Avstriji oblasti za zdaj še ne dovolijo upravljanja obratov iz tujine. Izkušnje poskusnega delovanja so dobre, zato bodo v Lindeju na daljavo začeli upravljati tudi tovarne za proizvodnjo vodika. Povpraševanje po njem se nenehno povečuje, zato bo Linde odprl veliko novih tovrstnih obratov, ki jih bodo povezali v omrežje in upravljali iz centra v Leuni.

Tehnologija omogoča, da vlaki na podzemni železnici vozijo brez voznikov, naftne ploščadi nadzorujejo s kopnega, čistilne naprave pa s pametnimi telefoni.


Odkrijte prihodnost avtomatskega varjenja Robotsko MIG/MAG varjenje: • Podaljšani časovni intervali mehanskega čiščenja - manj prekinitev proizvodnje • Podaljšani časovni intervali čiščenja gorilnika med varjenjem • Manj odpadnega materiala • Zaščita varilne opreme in manjša poraba sredstev proti madežem • Konstantna avtomatska kontrola nanosa zaščitnega sredstva Želite izboljšati proces varjenja? CERAMISHIELD RobotIQ® je odlična rešitev za vas. Nič več zaustavitev proizvodnje zaradi intenzivnega mehanskega čiščenja. Nič več nenehnega nanašanja olja za zaščito pred madeži. Vgradni inovativni sistem CERAMISHIELD RobotIQ® je popolnoma kompatibilen s procesom varjenja. Enkraten nanos sredstva za dolgotrajno zaščito varilne opreme. CERAMISHIELD RobotIQ® je popolna in visoko učinkovita rešitev za proces varjenja, ki vključuje kvalitetno zaščito in poseben dozirni sistem. Keramična zaščita CERAMISHIELD® LW-1 za dolgotrajno zaščito varilnih nastavkov in kontaktnih konic z samo enim nanosom, neodvisno od temperature varjenja. Vsestranski, popolnoma avtomatski dozirni sistem je popolnoma kompatibilen z varilnim robotom in s specifičnim proizvodnim procesom. Rezultat: Velika konkurenčna prednost zaradi neprekinjenega procesa varjenja, povišane učinkovitosti in visoko kvalitetnih rezultatov varjenja.

Več informacij na: www.ceramishield.com

Tekočine za rezanje Tekočine za rezanje, ki se mešajo z vodo: Multan® 21 - 60 Multan® 46 - 81 Multan® 71 - 2 Multan® 77 - 4

Za obdelavo neželeznih kovin, medenine, aluminijevih zlitin in jekla Popolnoma sintetično mazivo za vse vrste brušenja Večnamensko mazivo za obdelavo litoželeznih, jeklenih in aluminijevih zlitin Za težko strojno obdelavo aluminijevih in jeklenih zlitin (vključno z nerjavečim jeklom). Učinkovit pri različnih trdotah vode - možna nastanitev in delo z demineralizirano vodo

Tekočine za rezanje, ki se ne redčijo: Multan® 210 Nizko viskozno brusilno in rezalno olje narejeno na osnovi naravnih rastlinskih olj. Primerno za splošno strojno obdelavo Multan® 225 - 1 Olje za rezanje in honanje na osnovi naravnih rastlinskih olj. Primerno za srednje in zahtevne postopke strojne obdelave Multan® 233 - 2 Visoko viskozno rezalno olje na osnovi naravnih rastlinskih olj. Buster za HD koncept Dodatki: Multan® S Multan® AS

Sistemsko čistilo za stroj Sredstvo proti penjenju emulzij

Več informacij na: www.loctite.si

Henkel Slovenija d.o.o., Industrijska ulica 23, SI-2506 Maribor tel.: 02 22 22 288, 02 22 22 274 fax.: 02 22 22 275 www.loctite.si Oglas Finance_Industrija.indd 1

8/29/12 10:52 AM


TRG STROJEV

Tudi v strojegradnji je Kita

Kitajska si je izjemen položaj utrdila s prodajo strojev in naprav kot leto prej; delež Kitajske v svetovni prodaji je zrasel na 27 ods Anamarija Urbanija industrija@finance.si

P

o podatkih nemškega združenja strojne industrije (VDMA) se je po kriznem letu 2009 prodaja strojne industrije v svetu nominalno povečala za 40 odstotkov, lani pa nominalno za 12 in dosegla rekordno vrednost 2,1 bilijona evrov (predlanskim 1,8 bilijona). Kitajska je največja proizvajalka strojev, sledijo ji Japonska, ZDA, Nemčija in Italija. Svoj izjemni položaj si je zagotovila s prodajo strojev in naprav v vrednosti 563 milijard evrov, kar je 17 odstotkov več kot leto prej. Delež v svetovni prodaji te panoge je bil 27-odstoten. Iz primerjave z letom prej, ko je bila rast prodaje 27-odstotna, je mogoče videti, da se je že lani rast strojne industrije na Kitajskem upočasnila.

Za drugo mesto se prerivajo ZDA in Japonska

Kot že predlanskim je bila tudi lani tekma za drugo mesto med Japonsko in ZDA. Končala se je s tesnim izidom in zmago Japonske, ki je prodala za 292 milijard evrov strojev in naprav, ZDA pa za 264 milijard. Skupna vrednost prodaje obeh držav je znašala 576 milijard evrov, kar je le nekoliko več kot prodaja Kitajske. Nemčija je četrta največja proizvajalka strojev na svetu. S 16-odstotno rastjo prodaje, na 230 milijard evrov, je dokazala, da je tudi v tem pogledu gonilo evropskega gospodarstva. Svoj položaj na lestvici je kot peta in s 107 milijardami evrov prodaje ubranila tudi Italija, čeprav se je razdalja med njo in Nemčijo tudi lani znova povečala.

Trije veliki proizvodni centri strojne industrije

Regionalno so na svetu trije veliki proizvodni centri strojne industrije: Azija, Evropa in Amerika. Prva je že od leta 2009 največja proizvajalka strojev in naprav, predvsem zaradi dinamičnega in skoraj nepretrganega razvoja te panoge na Kitajskem. V Aziji je zdaj izdelana že polovica 18 P&P panoge in posel Industrija

Evropa k svetovni prodaji strojev prispeva tretjino. Na stari celini je bila lani rast strojegradnje 13-odstotna, največja evropska proizvajalka je Nemčija. vseh strojev na svetu. Poleg Kitajske in Japonske sta se med deset največjih proizvajalk uvrstili tudi Južna Koreja in Indija. Evropa k svetovni prodaji strojev prispeva tretjino. Rast strojegradnje je bila lani na

stari celini 13-odstotna. Poleg Nemčije in Italije med deset največjih proizvajalk sodita Francija in Velika Britanija. Potem ko je delež obeh Amerik več let zapored upadal, se je od predlanskim ustalil pri 17 odstotkih.

Po svetu šestodstotna rast, v Evropi dvoodstotni upad

Za letos VDMA napoveduje manjšo rast svetovne prodaje strojne industrije, ki naj bi bila samo šestodstotna, v Evropi pa naj bi nazadovala za dva odstotka. Da gre napovedi o nazadovanju jemati resno, priča tudi poročilo VDMA o giba-


Kitajska prevzela vodstvo

naprav v vrednosti 563 milijard evrov, kar je 17 odstotkov več 27 odstotkov Prodaja strojev v letu 2011 (v mrd eur) DRŽAVA

PRODAJA

Kitajska

563

Japonska

292

ZDA

264

Nemčija

230

Italija

107

Južna Koreja

65

Francija

49

Indija

44

Velika Britanija

43

Brazilija

40 Vir: VDMA

Shutterstock

Nemška strojegradnja že od lani čuti upad povpraševanja; v prvi polovici leta 2012 je obseg naročil v primerjavi z istim lanskim obdobjem upadel za sedem odstotkov.

njih v nemški strojegradnji, ki je paradna izvozna panoga te države. Ta že od lani čuti upadanje povpraševanja. Negotovost, povezana z nadaljnjim potekom krize, zmanjšuje pripravljenost na vlaganje v nove stroje. Letošnji junij je bil že osmi mesec zaporednega upadanja naročil. V prvi polovici leta je obseg naročil v primerjavi z istim lanskim obdobjem upadel za sedem odstotkov. Avtorji poročila za vse leto 2012 napovedujejo stagnacijo nemške proizvodnje strojev.

Preobrat v naročilih: 18-odstotna rast

Kljub tem napovedim pa je mogoče upa-

ti na preobrat, saj preseneča povečanje naročil iz držav evrskega območja, ki so se junija (najnovejši podatki so iz tega meseca) okrepila kar za 18 odstotkov. Nemške izvoznike strojev je pozitivno presenetila Španija, ki je v prvi polovici leta iz te države uvozila za dva odstotka več strojev kot v istem lanskem obdobju. Izvoz v druge evrske države, na primer v Francijo, Nizozemsko, Belgijo in Avstrijo, se je povečal celo za dvomestne stopnje. Se je pa zelo zmanjšal izvoz nemških strojev na Kitajsko – kar za 11 odstotkov.

Nova kitajska petletna strategija

Kitajska tako zmanjšan obseg uvoza strojev, ne samo iz Nemčije, temveč tudi iz drugih držav, poskuša nadomestiti s krepitvijo svoje proizvodnje. S petletnim načrtom si prizadeva, da bi v strojegradnji tehnološko napredovala in okrepila svoj tržni položaj. Že zdaj ima v izvozu izdelkov

te panoge 10-odstotni svetovni tržni delež. Strateški poudarki petletnega načrta so zmanjšanje odvisnosti od tujih tehnologij, varovanje okolja, varčevanje z naravnimi viri ter povečanje deleža za raziskovanje in razvoj. Zlasti zadnje je osrednja točka tega načrta, saj si kitajska podjetja prizadevajo, da bi postala vodilni inovatorji na pomembnih področjih. Glavne panoge naj bi bile regionalno porazdeljene, na primer visokotehnološka oprema v Hunanu, nove energije pa v Sečuanu.

Presežke bo Kitajska poskušala prodati v tujini

Že do leta 2015 naj kitajska strojegradnja ne bi več ponujala strojev v nižjem cenovnem razredu, temveč takšne, ki bi bili izdelani v skladu z najnovejšimi tehnološkimi dosežki. Na poti do tega cilja bodo nastale prevelike proizvodne zmogljivosti in proizvodni presežki, ki jih bo Kitajska poskušala prodati v tujini, kar bo precej spremenilo podobo svetovnega trga. Že zdaj je na primer ta država največja proizvajalka orodnih strojev. Ker vseh na domačem trgu ne more prodati, si je postavila cilj, da jih bo do leta 2015 izvozila v vrednosti štirih milijard dolarjev, kar je osemkrat več kot leta 2010.

Za nove tehnologije bodo namenili 215 milijard evrov

Načrt predvideva, da naj bi bila inovativnost usmerjena predvsem v šest strateških panožnih sektorjev, posebej pomembnih za celotno gospodarstvo, v katerih mora Kitajska dohiteti druge države: do okolja prijazna vozila, nove energetske vire, visokotehnološko opremo, energetsko učinkovitost, nove materiale, biotehnologijo in informacijsko tehnologijo. Za raziskovanje in razvoj ter pospeševanje inovativnosti bo država namenila najmanj dva odstotka BDP, približno 215 milijard evrov. Tehnološki razvoj bo pospeševala tudi z davčnimi olajšavami. Poleg tega bo Kitajska rade volje sprejela naložbe tistih tujih podjetij, ki bodo s sabo prinesla napredne tehnologije. P&P panoge in posel Industrija 19


INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA

Razvoj poganja želja po energetski varčnosti Proizvajalci delov za industrijsko elektroniko – električna vozila, merilne instrumente in fotovoltaiko – obvladujejo svetovne nišne trge Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

V

panogi elektronske in elektroindustrije delujejo 504 podjetja, ki zaposlujejo skoraj 30 tisoč ljudi. Lani so ustvarila 3,9 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, kaže analiza GZS na podlagi podatkov AJPES. Za primerjavo, BDP Slovenije je 36 milijard evrov. Ob tem se je vrednost elektronskih proizvodov, prodanih na tuje trge, v primerjavi z letom 2010 zvišala za skoraj desetino, na tri milijarde evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je lani znašala dobrih 34 tisoč evrov. Pomembna veja slovenske elektronske industrije je tudi industrijska elektronika. Ta se po besedah direktorja Zbornice elektronske in elektroindustrije pri GZS Janeza Renka deli na elektroniko, povezano z nadzornimi sistemi v infrastrukturi (na primer v energetiki), krmilje v elektromotorjih in opremo pri avtomatizaciji proizvodnje.

Kje nam gre dobro

»V Sloveniji smo gotovo zelo močni in napredni na področju telekomunikacij, električnih motorjev za avtomobile in letala, pa tudi pri sistemih za polnjenje baterij v električnih prevoznih sredstvih,« meni urednik revije Svet elektronike Jurij Mikeln. Eno izmed področij, na katerih je Slovenija zelo prepoznavna, je tudi industrijska avtomatizacija, še zlasti tako imenovani strojni vid, ki pomeni izjemno hitro vizualno prepoznavanje izdelkov ali njihovih delov, meni Mikeln. V nekaterih nišah imamo tudi podjetja, ki 20 P&P panoge in posel Industrija

obvladujejo svetovni trg, še pove. »Denimo na področju kolektorjev in električnih motorjev za sesalne aparate. Imamo pa tudi manjša podjetja, ki so vodilna v svetu na tehnološko zahtevnih področjih, kot so naprave za nadzor sinhrotronov. Slovenske družbe delujejo tudi na področju zajema in obdelave podatkov pri vesoljskih projektih.«

500

Dobavitelji teže zvišujejo dodano vrednost

Sistem izboljševanja okoljskega učinka izdelka

»Splošna ocena je, da slovenski proizvajalci industrijske elektronike na področjih, kjer so zgradili in dokazujejo svoje kompetence, niso nič slabši v primerjavi z dobavitelji iz drugih držav,« pravi Renko. Po njegovih besedah dodana vrednost dobaviteljskih podjetij kot gospodarski kazalec ne pokaže vselej vsega. Podjetja, ki prodajajo končne izdelke na trgu, imajo namreč pri tem vse niti v svojih rokah, medtem ko so dobavitelji precej odvisni od teh svojih kupcev.

Energetska učinkovitost temeljna ideja razvoja

»Na področju okoljske učinkovitosti podjetij se v svetovnem merilu dogajajo velikanski premiki,« še pojasni Renko. Gre predvsem za prenovljeno direktivo RoHS, ki je bila sprejeta julija 2012, do januarja 2013 pa jo morajo članice Evropske unije prenesti v nacionalne pravne rede. Pomembna novost prenovljene direktive je zahteva po označevanju z znakom CE in izdelavi ocene skladnosti s to direktivo, ki se nanaša na prepoved rabe nevarnih snovi v proizvodnji elektrotehničnih izdelkov.

številkI

tisoč evrov so v Domelu lani namenili za razvoj krmilja za pogon elektromotorjev.

Druga pomembna usmeritev je zagotavljanje okoljske učinkovitosti izdelka po načelu upoštevanja celotnega življenjskega kroga izdelka, kar je zajeto v direktivi o okoljski zasnovi izdelkov, ki so povezani z energijo. Proizvajalci morajo natančno popisati materiale in postopke izdelave izdelkov ter vzpostaviti sistem izboljševanja ekološkega učinka izdelka. To pomeni nenehno izboljševanje tistih lastnosti izdelka, njegovih sestavin, ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje ter porabo naravnih surovin in virov. Čedalje več poudarka je na učinkoviti rabi virov, zato mora biti izdelek načrtovan tako, da se lahko reciklira, razgradi in spet uporabi.

Urejanje dobaviteljskih verig

Vse našteto poleg razvojnih in proizvodnih prilagoditev podjetjem prinaša tudi administrativne obremenitve. Podjetja, ki se ne bodo pravočasno prilagodila, bodo izpadla iz igre na trgu, meni Renko. Naši izvozniki že nekaj let upoštevajo določbe direktiv, sicer sploh ne bi več dobivali poslov v tujini, a pomembno je, da se zagotovi upoštevanje direktiv v celotni dobaviteljski verigi. Od-


nja največji, vložek v novo opremo pa se najhitreje povrne. »Nove rešitve prinašajo tudi možnosti za nove inovativne brezžične aplikacije,« dodaja Bertoncelj. Podjetje iz Železnikov se poskuša na svetovni trg prebiti prek tržnih niš, ki niso zanimive za množične proizvajalce elektronskih krmilij. »Ne gre za posamično proizvodnjo, ampak za količine od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč za posamezno aplikacijo. Pokrivanje določenih, specialnih tržnih niš je tudi s prodajnega stališča ugodnejše, saj je dodana vrednost mnogo višja kot pri množični proizvodnji,« še pojasnjuje sogovornik.

številka

4,2

milijona evrov so v Iskraemecu lani vložili v razvoj izdelkov za pametno merjenje. govornost in tveganja za konkurenčnost izdelkov se tako selijo po dobaviteljski verigi navzdol.

Dobavitelji bliže kupcem

Pomemben je tudi dinamični vidik prestrukturiranja, kjer dobavitelj po potrebi sledi proizvajalcu končnih izdelkov na nove trge. To zahteva velike naložbe. »Primer je Kolektor, ki je proizvodnjo med drugim selil v ZDA in Južno Korejo, za svojimi kupci,« pravi Renko. Tudi to zahteva vlaganja dobavitelja v skupni končni produkt, kar pomeni prevzem tveganj skupaj s kupcem – proizvajalcem končnega izdelka. Vzpostavljajo se tudi novi poslovni modeli pri uvajanju energetsko učinkovite opreme na trg, na primer plačevanje naložbe s prihranki, kar se že pojavlja na področju industrijske razsvetljave.

Energetsko varčne rešitve

V Domelu iz Železnikov bo program proizvodnje varčnih elektromotorjev za industrijsko elektroniko v prihodnosti postal eden glavnih poslovnih stebrov, napoveduje predsednik uprave Štefan Bertoncelj. »Draga energija in določbe standarda

Elektronske komponente so že tako rekoč v vsaki napravi, razvoj pa poteka s svetlobno hitrostjo. Na sliki je proizvodnja elektromotorjev v Domelu.

Irena Herak

Iskraemeco se usmerja v pametno merjenje

IEC 60034-30, ki predpisuje zahteve za energetsko učinkovitost elektromotorjev, pospešujejo prodajo elektronskih krmilij z močnostno elektroniko,« pravi Bertoncelj. Izkoristkov, zahtevanih v standardu, ni mogoče doseči s klasičnimi asinhronskimi elektromotorji (ti se zdaj uporabljajo za večino električnih pogonov), temveč le z novimi rešitvami, ki slonijo na močnostni elektroniki, še pojasnjuje Bertoncelj. Pretvorniki močnostne elektronike so vsa vezja, ki omogočajo pretvorbo napetosti, toka ali frekvence glede na potrebe porabnika.

Prednost je v celostni ponudbi

V Domelu so v zadnjem letu razvili novi vrsti krmilnih elektronik za pogon elektromotorjev. »Pri prvi gre za elektroniko manjših moči do enega kilovata z enofaznim priklopom vhodne napetosti, druga pa deluje na trifazno vhodno napetost, moči se gibljejo od dveh do sedmih kilovatov. Kombinacija našega motorja in lastnega krmilja preseže izkoristek 92 odstotkov,« razlaga Bertoncelj. Ena izmed tržnih prednosti je dobava celostne rešitve, saj Domel kupcem ponuja pogonsko krmilje in elektromotor v paketu.

Ciljajo na tržne niše

Glavne aplikacije za Domelove elektromotorje so na področjih prezračevanja, klimatskih naprav, kompresorjev in črpalk. Tu je po Bertoncljevih besedah učinek prihranka zaradi nepretrganega delova-

Iskraemeco, ki letos načrtuje povečanje prodaje električnih števcev z lanskih 70 na 90 milijonov evrov, je prav tako eno izmed gonil slovenske elektronske industrije. V Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu so zdaj tretji največji proizvajalec števcev. Od leta 2007 je lastnik podjetja egipčanski El Sewedy. Pred meseci so v Iskraemecu napovedali možnost sklenitve 110 milijonov evrov vrednega posla. Gre za namestitev pametnih števcev v Kuvajtu. Pogajanja za zdaj še potekajo, manjšo zamudo pa sta povzročila zamenjava vlade v Kuvajtu in muslimanski praznik ramazan, pravijo v podjetju.

Sto delavcev v raziskavah in razvoju

V kranjskem podjetju so v osmih letih, odkar so na Švedskem prvič uvedli daljinsko odčitavanje električnih števcev, veliko vložili v razvoj tako imenovanega pametnega merjenja. Letos so v redno proizvodnjo uvedli novo družino interoperabilnih (medsebojno povezljivih) pametnih števcev za meritve v gospodinjstvih ter razvili novo družino števcev za meritve pri komercialnih in industrijskih porabnikih. Ideje za nove izdelke najpogosteje prihajajo od kupcev, pravijo v podjetju in dodajajo, da bodo za raziskave in razvoj letos namenili okoli šest odstotkov prihodkov. V razvojnem oddelku je nekaj več kot sto zaposlenih (skupno jih je skoraj tisoč), ki med drugim sodelujejo z ljubljansko in mariborsko univerzo. V okviru centra odličnosti Namaste se povezujejo s podjetji na področjih, ki se nanašajo na anorganske nekovinske materiale ter njihovo uporabo v elektroniki, optoelektroniki, fotoniki in medicini. Vključeni pa so tudi v tehnološki center Semto za podjetja, ki pokrivajo ozka strokovna področja elektrotehnike. P&P panoge in posel Industrija 21


POLIMAT

Znanost in industrija skupaj

V dveh letih delovanja so razvili 67 inovacij, vložili pet patentnih p ter osvojili štiri nagrade za inovacije, pravi Mateja Dermastia, dire 25 prototipov ter osvojili štiri nagrade za inovacije. PoliMaT zaposluje 84 raziskovalcev: 42 iz podjetij, 42 pa iz raziskovalnih in izobraževalnih organizacij. Center odličnosti PoliMaT je 85-odstotno financiran iz Evropske unije, in sicer iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov pa so namenska sredstva proračuna Republike Slovenije.

Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

C

enter odličnosti PoliMaT je bil ustanovljen leta 2010, njegov program delovanja je določil konzorcij, ki se je takrat prijavil na razpis. Konzorcij, s katerim sodelujejo še zdaj, obsega tudi več slovenskih industrijskih podjetij iz različnih panog.

Kako se povezujete s podjetji, kako je prišlo do sodelovanja?

Leta 2009 je bil odprt razpis, na katerega so se med drugim prijavila slovenska industrijska podjetja ter izobraževalne, znanstvene, svetovalne in druge ustanove, ki so pomagale pri oblikovanju programa PoliMaTa. Ta konzorcij podjetij in institucij je pripravil štiriletni program, ki ga zdaj izvajamo v centru odličnosti. Skupina podjetij, s katerimi sodelujemo,

Direktorica PoliMaTa Mateja Dermastia pravi, da so v dveh letih delovanja ustvarili 67 inovacij, vložili pet patentnih prijav, ustanovili spin-off podjetje, izdelali

MITOL

Sodelovanje se kaže v dveh inovacijah

MELAMIN

Neposredni učinki sodelovanja še niso vidni

»S PoliMaTom sodelujemo pri raziskavah in razvoju, ki se osredotoča na izrabo obnovljivih surovinskih virov v kemijskopredelovalni industriji – utekočinjanja lesne biomase,« pojasnjuje direktor Melamina Srečko Štefanič. »To sodelovanje se kaže predvsem v skrajšanju raziskovalno-razvojne faze projektov, zaradi hitrega dostopa do vrhunske aplikativne in raziskovalne opreme ter usposobljenega kadra za delo s takšno opremo,« še razlaga Štefanič in dodaja, da neposredni učinki sodelovanja še niso vidni.

22 P&P panoge in posel Industrija

Iščemo in oblikujemo nove poslovne modele za boljše sodelovanje z industrijo. Hočemo postati dober partner slovenski industriji, skupaj z malimi in srednjimi podjetji. Tako razlaga direktorica Centra odličnosti PoliMaT Mateja Dermastia.

»Pri sodelovanju gre za povsem drugačen pristop k povezovanju podjetij in znanstvenih ustanov; za zdaj ga lahko označim kot pozitivnega,« pravi direktor Mitola Marjan Mateta. Kratkoročni učinki sodelovanja so nekateri na novo razviti produkti, dolgoročno pa načrtujejo skupne projekte, s katerimi bodo kandidirali na evropskih razpisih. »Neposreden rezultat sta skupni inovaciji na področju uporabe poliestra tekočega lesa in poliestra recikliranega PET kot mehčala v disperzijskih lepilih ter na področju sinteze 1K PU (enokomponentnega poliuretanskega) prepolimera.«


paj za večjo inovativnost

entnih prijav, ustanovili spin-off podjetje, izdelali 25 prototipov tia, direktorica PoliMaTa imamo 67 inovacij in 10 izumov, ki bi jih lahko prenesli na trg.

je bila tako določena že z razpisom. Naš glavni izziv se začenja zdaj, ko se končuje obdobje financiranja.

Kaj vas čaka po poteku financiranja?

Kakšna je vaša vloga v sodelovanju s podjetji?

Financiranje programa centrov odličnosti se končuje konec leta 2013. Po tem obdobju bomo odvisni od trga in pridobljenih novih projektov. Poleg sodelovanja z industrijo oziroma zasebnim sektorjem, ki ga vidimo kot glavni prihodnji vir financiranja, se pospešeno vključujemo v mednarodni prostor in mednarodne mreže znanja, še zlasti se povezujemo z institucijami v ZDA. Pripravljamo se na program Horizont 2020, že konec prejšnjega leta smo začeli pripravljati programe projektov, s katerimi bomo kandidirali na razpisih v letu 2014. Razvijamo tudi sistem izobraževanja in usposabljanja na področju polimerov. Vse, kar delamo, je v podporo slovenski industriji.

V Tehnološkem parku Ljubljana imamo svoj laboratorij z vrhunsko najsodobnejšo opremo, ki nam omogoča raziskave in

AKRIPOL

Večji razvoj pocenil poslovanje

Bojan Kos, direktor Akripola, pojasnjuje, da so intenzivnost sodelovanja s PoliMaTom povečali novembra lani na področju izboljšanja kakovosti akrilnih plošč. Najbolj so napredovali pri razvoju izdelkov, prvi rezultati sodelovanja pa so se začeli kazati postopoma, po šestih do osmih mesecih. »V zadnjem letu sodelovanja je nastalo približno deset inovacij, ki so bile večinoma povezane z zdajšnjim razvojnim programom ter so pripomogle k optimizaciji proizvodnih procesov in postopkov ter izboljšanju kakovosti proizvodnje. Pri tem smo vzpostavili kontrolne metode, ki omogočajo natančnejše določanje lastnosti vhodnih materialov, in s tem izboljšali nadzor nad celotnim nadaljnjim procesom izdelave plošč,« je še povedal Kos. Stroški poslovanja so se znižali, v proizvodnji pa so izboljšali in skrajšali postopke priprave orodij za pripravo kalupov ter optimizirali porabo materialov. »Nove metode izdelave laboratorijskih ojačenih akrilnih plošč omogočajo hitrejše preizkušanje različnih materialov in izdelavo različnih debelin plošč,« dodaja Kos. Načrtujejo tudi aktivnosti, ki bodo izboljšale lastnosti materialov in jim omogočile spremembo tehnoloških postopkov.

V PoliMaTu so med drugim razvili tekoči les.

razvoj do stopnje industrijskih prototipov. Cilj našega sodelovanja s podjetji je podpora pri pospeševanju njihovega razvojnega cikla, krepitev zmožnosti hitrega prodora na nove trge in povečevanje stroškovne učinkovitosti izdelkov ali tehnologij proizvodnih procesov. Za zdaj delamo predvsem pri skupnih raziskovalno-razvojnih projektih, v katerih sodelujejo raziskovalci z znanstvenega področja in iz industrije. Poleg tega iščemo in oblikujemo nove poslovne modele, kako še izboljšati sodelovanje z industrijo, povečati sodelovanje in postati resnično dober partner slovenski industriji, skupaj z malimi in srednjimi podjetji.

Koliko inovacij, ki so nastale v sodelovanju z vami, je že na trgu?

Program centrov odličnosti pokriva stroške za raziskave in razvoj ter nas zavezuje k izvajanju predkonkurenčnih raziskav. Prenos inovacij v gospodarsko izkoriščanje je v tem obdobju tako predvsem domena industrijskih partnerjev. Zdaj

Sodelujete z različnimi industrijskimi panogami, od kemične do farmacevtske, kje bi še lahko?

Zelo smo vpeti v kemično in farmacevtsko industrijo, dobro sodelujemo s podjetji s področja gradbenih materialov, spogledujemo se tudi z industrijo obnovljivih virov energije. Področja, ki se nam zdijo obetavna, so kmetijstvo, mikro-, nanoin optoelektronika ter fotovoltaika. Poskusili bomo tudi pospešiti raziskave na področju reciklaže in vnovične uporabe materialov, materialov za ortopedijo, implantatov ter regenerativne medicine.

Ali so podjetja v krizi še vedno pripravljena nameniti denar inovacijam?

Imamo izkušnje tako s podjetji, ki rešujejo trenutne težave in se ne ukvarjajo z inovacijami, kakor tudi s podjetji, ki vse več časa in denarja namenijo inovativnosti. Enotnega odgovora torej ni. Vsako podjetje se ravna po svoje. Menimo pa, da so inovacije za naše gospodarstvo edina rešitev iz krize. Znanje že imamo, treba ga je samo hitreje in učinkoviteje prenesti v industrijo. P&P panoge in posel Industrija 23


KOVINE

Obdelovalci kovin in varilc

Gremo tja, kjer je povpraševanje, naj bo to Rusija, Egipt, Turčija a na podjetja pri razvoju najzahtevnejših orodij za obdelavo površin Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

P

odjetja, ki se ukvarjajo z varjenjem ali obdelovanjem kovin, se tako kot v drugih predelovalnih panogah spopadajo s težavami zaradi dviga cen surovin, plačilne nediscipline in zmanjševanja števila naročil. Rešujejo se s širitvijo proizvodnje in iskanjem novih trgov. »Dela nam nikakor ne manjka,« pravi Branko Hohnec, direktor podjetja Seco Tools. »Kriza se pozna le po finančni plati. Naročil je sicer nekaj manj kot prejšnja leta, a nam še uspeva rasti,« dodaja Hohnec, čigar podjetje na slovenskem trgu prodaja izdelke in orodja, ki jih razvijajo v matični družbi na Švedskem. Slovenskim

podjetjem med drugim ponujajo dodatno brezplačno izobraževanje, a kot ugotavlja Hohnec, ni pravega zanimanja: »Izobraževanje je brezplačno, vendar se zanj odloči le redkokatero podjetje.«

Namesto evropskih bolj eksotični trgi

»Kriza se pozna pri naročilih, predvsem v Sloveniji, a tudi drugje po Evropi. Trg se sicer počasi prebuja, mi pa smo se usmerili tudi na nove, bolj eksotične trge. Gremo tja, kjer je povpraševanje, naj bo to Skandinavija, Egipt, Turčija ali Afrika,« nam je povedala Mojca Č. Andolšek iz FerroČrtaliča, ki sodi med vodilna evropska podjetja pri razvoju najzahtevnejših orodij za obdelavo površin, tudi kovin. Razlog za usmeritev na tuje trge je tudi vrednost naložb. »V Sloveniji so te vre-

dne od 50 do sto tisoč evrov, v tujini pa od 200 do 500 tisoč,« pravi Andolškova. Dolenjsko podjetje je med drugim nacionalni nosilec projekta CleanER, ki ga je potrdila evropska komisija, in s tem si je našlo nov, doslej neobdelan segment trga, ki je po prometu šestkrat večji od celotne svetovne jeklarske industrije.

Z večjim številom kupcev kljubujejo vse višji ceni surovin

Mojca Šolar, vodja razvoja v podjetju Elektrode Jesenice, pravi, da glede na dane razmere poslujejo zadovoljivo. »Težave nam povzročata nenehno spreminjanje cen surovin in zmanjšanje zalog surovin v svetu; na primer cena rutila se je v zadnjem času podvojila. Razloga, da še vedno poslujemo zadovoljivo, pa sta pestrost naše

V podjetju FerroČrtalič so za egiptovsko podjetje Arab Contractors razvili komoro za peskanje zelo velikih zvarjencev za jeklene konstrukcije, opremljeno z daljinsko upravljanim transportom za manipulacijo težkih obdelovancev do 40 ton. 24 P&P panoge in posel Industrija


arilci nad krizo z razvojem

určija ali Afrika, pravijo v družbi FerroČrtalič, ki sodi med vodilpovršin

odstotkov v državah nekdanje Jugoslavije, preostalo pa v EU, kjer je njen največji trg Nemčija, sledijo ji Francija, Nizozemska in Švedska.

ponudbe in število kupcev. Teh je trenutno okoli 350. Po Evropi prodajajo naše dodajne materiale končnim uporabnikom, v Sloveniji pa prodajamo večinoma končnim uporabnikom in trgovcem; tudi manjšim uporabnikom omogočamo nabavo dodajnih materialov neposredno v našem podjetju.« Družba Elektrode Jesenice sicer 30 odstotkov poslovanja opravi v Sloveniji, 30

Z razvojem nad krizo in (mednarodno) konkurenco

V vseh podjetjih zagotavljajo, da je rešitev razvoj. V Secu Tools večina razvoja sicer pripada matičnemu podjetju, v FerroČrtaliču pa tehnološkemu razvoju sledijo tako, da se poskušajo udeležiti čim več seminarjev in konferenc, ter s povezovanjem s slovenskimi in tujimi inštituti in fakultetami. »Smo predvsem razvojno podjetje,« pravi Andolškova in dodaja, da so v zadnjem času uvedli dve novosti: suhi led in čiščenje s sodo. »Tehnologija, ki jo uporabljamo, je odvisna od zadeve, ki jo rešujemo. V livarstvu orodje recimo čistimo

Na tujih trgih so naložbe nekajkrat večje kot v Sloveniji. Pri nas so naložbe tako vredne od 50 do sto tisoč evrov, v tujini pa od 200 do 500 tisoč. Tako razlaga Mojca Č. Andolšek iz podjetja FerroČrtalič.

Oglaševanje v prvem slovenskem poslovnem dnevniku: oglasi@finance.si Zaleže!

Metalna Senovo d.o.o., Titova 52 8281 Senovo, Slovenija T: ++386 (0)7/ 488 18 00 F: ++386 (0)7/ 488 18 18 E: dejan.marcola@metalna-senovo.si

Večji kupci so: - Libherr – Werk Biberach GmbH, Biberach - ARDELT, Eberswalde - KOCKS KRANE GMBH, Bremen - LMF GmbH ˛Co.KG, Leobersdorf - KOMATSU mining Germany GmbH - VOESTALPINE Stahl GmbH, Linz Slovenija predstavlja 10% v našem prodajnem portfeliju. Tu tržimo predvsem našo strojno obdelavo, saj smo z 10 obdelovalnimi centri (od teh 5 CNC linij) eden večjih ponudnikov strojne obdelave v naši regiji in širše. Na enem od obdelovalnih centrov lahko obdelujemo do 30t velike obdelovance z dimenzijami do 12m×4m×1,5m.

Metalna Senovo je podjetje za strojegradnjo, konstrukcijo in montažo kovinskih delov. Največ proizvaja kovinskih komponent za gradbene žerjave, luške žerjave in mobilno dvižno tehniko. Smo predvsem izvozno usmerjeno saj izvaža več kot 90% svoje proizvodnje predvsem na tržišča držav EU (80% NEM + 10% Avstrija). Proizvajamo licenčne produkte za končne kupce. V mesecu Juniju smo odpremili na Poljsko kompletno luško dvigalo s skupno težo 180t, kar je bila v tem momentu največja konstrukcija na področju strojegradnje v Sloveniji.

Vizija podjetja - postati sodobno mednarodno konkurenčno podjetje na področju strojegradnje. Naše poslanstvo pa ustvariti zadovoljstvo kupcev z razvojem in izdelavo visoko kvalitetnih konstrukcij in strojev ter njihovih komponent ob odgovornem in poklicnem odnosu do svojih strank. Metana Senovo d.o.o. v številkah: leto

2010

2011

2012

2012/2011 1,67

promet

5.900.000 €

8.400.000 €

14.000.000 €

število zaposlenih

90

90

120

najeti delavci

10

25

75

število zaposlenih

100

115

195

dobiček(-izguba)

-1.288.033 €

-561.502 €

+50.000 €

1,70

P&P panoge in posel Industrija 25


KOVINE Peskalna komora je namenjena površinski obdelavi elementov iz nerjavečih materialov.

D

s suhim ledom, saj ne smemo poškodovati površine. Vsak ulitek mora biti enak, prvi ali milijonti.« V Elektrodah proizvajajo približno 300 različnih izdelkov, razvoj na področju varjenja pa gre v smer vse zahtevnejših dodajnih materialov. »To so nove vrste nerjavnih jekel, drobnozrnatih materialov, novih materialov za termoenergetiko in še bi lahko naštevali. V zadnjem času smo izdelali oplaščene elektrode in pridobili priznanja za varjenje na naftnih ploščadih. Na tem področju smo celo presegli največje proizvajalce na svetu,« pojasni Šolarjeva. Svoj program razširijo vsako leto, letos so to »žice, polnjene po novi tehnologiji, novi varilni praški in oplaščene elektrode za zahtevnejše aplikacije, pri masivnih žicah pa že uspešno vpeljujemo novo bronsirano žico«.

Konkurenca je tudi v Sloveniji velika

Kriza ni zmanjšala konkurence v Sloveniji, na trgu pa se je pojavilo več cenejših ponudnikov, opaža Hohnec. »Konkurenca je predvsem nelojalna. Ponudniki, ki prodajajo cenejše izdelke iz Kitajske ali Koreje, so trg spremenili tako, da zdaj te nizkocenovne proizvajalce enačijo z nami. Mi pa poleg izdelka ponujamo še izobraževanje, servis in dodatne izbolj26 P&P panoge in posel Industrija

šave. Vsi se potegujejo le za zaslužek, ne upoštevajo pa dolgoročnih posledic.« Tudi Andolškova opozarja, da se varčevanje podjetij pozna predvsem pri vlaganjih v tehnologijo: »To na koncu povzroči doV podjetju Elektrode Jesenice proizvajajo približno 300 različnih izdelkov, program pa razširijo vsako leto. Med izdelki v njihovi ponudbi so tudi različni dodajni materiali.

datne težave, saj podjetje ne dobi prave rešitve. Da bi se izognili temu in poznejšim reklamacijam, si včasih raje nakopljemo dodaten strošek in zadeve izpeljemo res do konca.«

Za le ko Sp le je Iz ci so la pa tu in Ev na tu in O C po ve bi so av

Pr zm so po Le in va in po bo da


CAJHEN Dobri, boljši, najboljši Začetki podjetja CAJHEN segajo v leto 1969, ko je začelo prve korake kot majhna strugarska delavnica v Spodnji Rečici pri Laškem. Petnajst let kasneje je rastoče družinsko podjetje prevzela naslednja generacija. Izostrili so tudi vizijo in začeli s preciznim ostrenjem rezilnih orodij. Ta so kmalu začeli tudi izdelovati. Sledila je strma rast podjetja, posledično pa uspešna prodaja tako doma kot v tujini. Danes kar tretjino proizvodov in storitev prodajo v države zahodne Evrope, Ruske federacije, v ZDA, Kanado, Izrael in na Kitajsko. Prisotni so tudi na trgih bivše Jugoslavije.V Bosni in Hercegovini imajo svoje podjetje Orma d.o.o. in na Hrvaškem podjetje Cajhen, rezni alati d.o.o. Doma pa podjetje Cajhen poznajo tako mali kot veliki, od orodjarn, livarn do avtomobilske industrije - z njihovimi orodji so izdelani celo deli v najprestižnejših avtomobilih! Proizvodnja danes poteka na zmogljivih 5-osnih CNC strojih, ki so razporejeni na več kot 1300 m2 površin, podjetje zaposluje 28 ljudi. Leta 2008 so zgradili nove poslovne in proizvodne prostore ter tako ustvarili optimalne pogoje za prijetno in ustvarjalno delovno okolje. “Naše poslanstvo je iskanje novega in boljšega. Je iskanje rešitev, ki bi že danes omogočale, kar bo zahteva

vrhunski proizvajalec preciznih rezilnih orodij jutrišnjega dne,” pravijo. In ker jim to uspeva, so korak pred konkurenco, na trgu pa prepoznaven in cenjen partner.

Ostrina diamanta Podjetje proizvaja visoko precizna rezilna orodja, kar obsega proizvodnjo trdokovinskih orodij iz karbidnih trdin (VHM), PCBN orodja in orodja iz sintetičnih in naravnih diamantov (PCD, MCD). Slednja so ena najzahtevnejših, saj so narejena iz najtršega materiala na svetu. Zaradi svoje trdote so potrebni zahtevni in dragi postopki obdelave - in sicer s postopkom elektroerozije in brušenje s posebnimi brusi iz naravnih diamantov. Natančnost takih orodij je izredno visoka in se meri v nekaj tisočinkah milimetra! Orodja iz diamanta imajo v primerjavi z orodji iz karbidne trdine tudi več desetkratno življenjsko dobo in se uporablja predvsem v visokoserijski proizvodnji.

Do rešitve v eni noči Poleg standardnega asortimenta, so večji del proizvodnje orodja, izdelana za individualne potrebe. Slednjih orodij je kar 94% celotne proizvodnje. Sem spadajo poleg svedrov in stebelnih frezal tudi orodja, kot so stopničasti svedri, povrtala, profilna frezala in svedri, profilne žage, PCD in PCBN frezala, svedri ter izmenljive ploščice. Kombinacija različnih vhodnih materialov, prilagojena rezalna

geometrija in številne vrste trdih oplastitev prinašajo najboljše individualne rešitve za vsak tehnološki proces. Veliko uporabno vrednost imajo njihova orodja tudi zato, ker traja od povpraševanja do izdelane ponudbe samo nekaj ur, do končnega izdelka pa včasih samo ena noč! Zato je podjetje Cajhen nepogrešljiv partner mnogim vzorčnim in razvojnim oddelkom. Sicer pa izdelke tudi ostrijo in ponovno oplaščajo in jim tako povrnejo uporabno vrednost.

Od razreza do pakiranja pod eno streho Celoten tehnološki proces izdelave rezilnih orodij, torej od razreza do pakiranja, poteka pod eno streho. Izdelki so proizvedeni na osnovi lastnega tehnološkega znanja in lastnih proizvodnih zmogljivosti. Prav vsak kos je podvržen končnim kontrolnim meritvam na najsodobnejših visoko preciznih optičnih merilnih naparavah z natančnostjo meritve 0,0002 mm. Vsako orodje se tako spremlja do konca uporabne dobe. S tem spremljajo rezultate, ki jim služijo kot podatki za nove izboljšave in optimizacije. Tako zagotavljajo vrhunsko kakovost izdelkov in njihovo uporabno vrednost.

www.cajhen.com


VARNOST V PROIZVODNJI

Največ poškodb je tam kjer ni serijske proizv

V industriji je najbolj tvegano ravnanje z delovno opremo tam, kjer ni serijske proizvodnje, meni direktor Zbornice varnosti in zdravja pri delu Milan Dobovišek Andreja Lončar andreja.loncar@finance.si

P

ravila in zahteve s področja varstva pri delu se tradicionalno zaostrujejo, saj je poškodb pri delu veliko, ob omilitvi zakonsko določenih minimalnih zahtev pa bi lahko trenutno varčevanje na vseh področjih dodatno zmanjšalo tudi skrb delodajalcev za varnost delavcev. V industriji je najbolj tvegano ravnanje z delovno opremo tam, kjer ni serijske proizvodnje, pravi direktor Zbornice varnosti in zdravja pri delu Milan Dobovišek. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je bila stopnja poškodb v panogi proizvodnje in predelave predlanskim 28 P&P panoge in posel Industrija

višja od slovenskega povprečja. Našteli so 42 poškodb moških oziroma 23 poškodb žensk na tisoč zaposlenih.

Lani več kot 18 tisoč poškodb

Na IVZ je bilo lani prijavljenih nekaj več kot 18 tisoč poškodb pri delu, medtem ko jih je inšpektorat za delo prejel slabih 13 tisoč. Ta razlika nastaja, ker IVZ beleži poškodbe, pri katerih je bil delavec vsaj en dan bolniško odsoten, za inšpektorat pa so minimum trije dnevi. Inšpektorat je sicer naštel 25 smrtnih primerov in 507 težjih poškodb. Največja varnostna tveganja se pojavljajo na gradbiščih, predvsem pri padcih z višine oziroma v globino. V proizvodnih dejavnostih je bilo največ nezgod pri proizvodnji kovinskih

ŠTEVILKA

42

moških na tisoč zaposlenih v proizvodnji in predelavi se je leta 2010 poškodovalo.

izdelkov, obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva, proizvodnji drugih strojev in naprav ter proizvodnji kovin. Pri vseh je najpogostejši vzrok – približno desetina primerov poškodb v vseh


am, izvodnje

ZAKONODAJA

Kaj je industrijskim podjetjem prinesel ZVZD 2011 Za področje industrije novi zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) ne prinaša pomembnejših novosti, ki bi neposredno vplivale na industrijo, pravi Dobovišek. Dobro pa je vedeti za naslednje spremembe: manj administrativnih bremen (omejitev količine zahtevanih evidenc); manjše zahteve po meritvah na delovnem mestu (temperatura, hitrost gibanja zraka, relativna vlaga, po potrebi tudi hrup, osvetlitev, škodljive kemijske snovi). Meritve so bile do zdaj predvidene enkrat na tri leta ali ob spremembah, ki

Kam gre denar za preventivo

Spremljanje in odkrivanje pomanjkljivosti bi podjetjem, ki delujejo v panogi varstva pri delu, lahko omogočili razvoj nove, z varnostnega vidika izboljšane proizvodne opreme, a se to pri nas ne dogaja, meni Dobovišek. »Pri nas v panogi ta hip deluje okoli 150 pooblaščenih podjetij, ki pa niso povezana, razen deloma v dve zbornici.

V proizvodni in predelovalni dejavnosti je stopnja poškodb pri delu višja od slovenskega povprečja, največ poškodb pa je v kovinski industriji. Najpogostejši vzrok je izguba nadzora med prenašanjem, premikanjem in ravnanjem s predmeti med delom. naštetih panogah – izguba nadzora med nošenjem, premikanjem in ravnanjem s predmetom dela, pravi glavni delovni inšpektor Franc Ručigaj.

Shutterstock

ŠTEVILKA

23

žensk na tisoč zaposlenih v proizvodnji in predelavi se je leta 2010 poškodovalo. Ker ni krovne organizacije in denarja, se ne zgodi nič.« Dobovišek dodaja, da naj bi se del prispevkov za zdravstveno zavarovanje ob poškodbi pri delu in poklicni

BOLNIŠKE

Nadpovprečen zdravstveni absentizem v proizvodnji Delež bolniške odsotnosti z dela v Sloveniji (povprečen delež delavcev, ki so dnevno na bolniški) je od leta 2007 do 2010 enakomerno upadal – s 4,4 na 4,1 odstotka. Lani se je spet povečal na 4,2 odstotka, pravijo na IVZ. Pri tem odstopajo navzgor proizvodne dejavnosti, predvsem proizvodnja teks-

tilij, drugih vozil in plovil ter električnih naprav. V nekaterih izmed teh dejavnosti, kjer je manj zaposlenih, je bolniška odsotnost tudi osemodstotna. Dodajmo, da se je prej nespremenljiv delež absentizma v proizvodnji leta 2008 povečal. Razloga sta kriza in občutnejše zmanjševanje števila zaposlenih v proizvodnji.

bi lahko vplivale na merjene dejavnike. Zdajšnja ureditev predvideva meritve ob začetku delovanja, v nadaljevanju pa le ob morebitni spremembi; delodajalec mora oceniti psihosocialna tveganja na delovnem mestu in preprečiti nasilje tretjih oseb nad zaposlenimi. Zadnje se po Doboviškovih besedah nanaša predvsem na tiste, ki delajo z denarjem; uvedba sistema promocije zdravja na delovnem mestu. Na tem področju ministrstvu od sprejetja novele (maja 2011) kljub obljubam še ni uspelo sestaviti smernic, pravi Dobovišek. bolezni vrnil v preventivo, a se to zaradi nepreglednosti porabe denarja ne zgodi. Gre za približno devet milijonov evrov.

V Avstriji zavarovalniški sistem

Pri tem za zgled navaja Avstrijo, kjer imajo financiranje razvoja varnosti urejeno s sistemom zavarovalništva. »Vsi delodajalci plačujejo del prispevkov za varnost in zdravje pri delu posebni zavarovalnici. Ta malim podjetjem ponuja brezplačne storitve, kot so izdelava ocene tveganja, zdravstveni pregledi ali pregledi delovne opreme, industrijska podjetja pa prek nje izvajajo določene naloge,« pojasnjuje Dobovišek. Strokovnjaki, ki opravljajo preglede in meritve, so v tem primeru precej povezani. »Tako lahko primerjajo rezultate in usmerjajo razvoj opreme za povečanje varnosti, kar pri nas ni mogoče,« dodaja.

Oceno tveganja lahko opravijo kar »laiki«

Dodatna težava je tudi lani spremenjena zakonodaja, po kateri lahko delodajalec sam določi stopnjo in smer izobrazbe osebe v podjetju, ki bo odgovorna za varnost in zdravje pri delu. Ta mora opraviti zgolj osemurni tečaj. »Stroka v tem vidi zelo veliko degradacijo področja, saj mi sami z nenehnim usposabljanjem komaj sledimo novim nevarnostim, ki nastajajo pri uvajanju novih tehnologij, kot so nanotehnologije, ultrazvok in razna sevanja,« pravi Dobovišek. Ker se pri nas zakonodaja prehitro spreminja, industrija in obrt »težko sledita vsem novostim na področju varnosti in zdravja pri delu«. P&P panoge in posel Industrija 29


KOMPRESORJI

Stisnjeni zrak, ki omogoča prih

Podjetja v nove kompresorje vlagajo le, če je res nujno; raje se zanašaj Špela Mikuš spela.mikus@finance.si

K

ompresorji so skoraj nepogrešljiv del industrijske proizvodnje. Uporabljajo jih skoraj v vseh dejavnostih – od strojne do živilske, lesne in kemične industrije. Slovenski trg je z njimi dodobra pokrit, kriza pa je podjetja prisilila, da namesto za nove denar raje namenjajo za popravilo starih. »Kompresorji so nekakšen energent, s katerim dosežemo višji pritisk atmosferskega zraka. S tem oskrbujemo stroje in druge aplikacije v proizvodnji,« pojasnjuje Toni Kirin, izvršni direktor podjetja Prochrom-comp. Poudarja, da so kompresorji koristni v vseh delih proizvodnje: »Kompresorji so nekakšen vzporedni energent električne energije ali drugega procesnega plina. So alternativa, ko je elektrika predraga. Tudi zato so recimo v Afriki zelo dobro zastopani.«

Kjer zrak ne sme biti kontaminiran, uporabljajo brezoljne kompresorje

Kompresorji se glede na različne vrste proizvodnje ne razlikujejo, razlaga Boštjan Langus iz podjetja Kompresorji Langus, razlike so pri postopkih priprave stisnjenega zraka. »V živilski in farmacevtski industriji se tako večinoma uporabljajo brezoljni kompresorji, pri katerih ni nevarnosti, da bi mazalno olje prešlo v stisnjeni zrak. Sicer se tudi zrak oljnih kompresorjev obdela in filtrira tako, da je čistejši od atmosferskega. Tako so recimo kompresorji za podvodne dihalne naprave vedno oljni, pa ta zrak še vedno vdihavamo.«

Vijačni kompresorji za bolj občutljivo proizvodnjo

»Kompresorje delimo na batne, vijačne in rotacijske ali turbokompresorje, drugi sistemi so manj pomembni,« pojasnjuje Langus. Batne kompresorje uporabljajo predvsem v industriji in pri visokem pri-

CALMS - Sistem za ravnanje s puščanjem komprimiranega zraka, vam lahko prihrani do 50% električne energije ! Prvi dnevni ultrazvočni pregled puščanja že za 860 EUR ROI krajši od 2. mesecev. + brezplačna polletna naročnina na internetno aplikacijo www.calms.eu T: 01/5632-063 F: 01/5631-351 rešitve na področju komprimiranega zraka

www.hpe.si info@hpe.si

tisku do 400 barov, vijačne pa tam, kjer so zelo velike potrebe po stisnjenem zraku. »Večje količine zraka, delovanje 24 ur na dan, z optimalnim izkoristkom in nizkimi obratovalnimi stroški vam bo zagotovil le kakovosten vijačni kompresor,« dodaja Langus. Zaradi možnosti sprotne nastavitve načina delovanja, tihega obratovanja, nizke stopnje ostanka olja v stisnjenem

zanimivost

Kompresorji za pogon avtomobilov

Uporaba stisnjenega zraka še zdaleč ni omejena le na proizvodna podjetja. Že leta si prizadevajo za uporabo stisnjenega zraka za pogon avtomobilov, a množične proizvodnje še ni. Prednosti stisnjenega zraka v prevoznih sredstvih so, da ta skoraj ne onesnažujejo okolja, vendar tudi ne zdržijo dolgih razdalj. Proizvajalcev avtomobilov na stisnjeni zrak je vse več. Pred dvema letoma je tako vozilo predstavila tudi Honda, a v množični prodaji ga kljub vsemu ni. Med drugim zato, ker so raziskave pokazale, da so tudi ob najbolj optimističnem predvidevanju avtomobili na stisnjeni zrak še vedno manj učinkoviti od električnih.

R

R

SHENITECH

R

passion beyond compression.

SHENITECH

30 P&P panoge in posel Industrija passion beyond compression.

SHENITECH


prihranke

Prochrom comp

zanašajo na popravilo starih

Industrijski vijačni kompresor s frekvenčno regulacijo

zraku in preprostega vzdrževanja so kompresorji primerni za velike in manjše industrijske obrate ter obrtne delavnice. »V izvedbah kompresorskih postaj zagotavljajo zanesljivo, stalno dobavo čistega stisnjenega zraka, s posebnimi patentiranimi regulatorji delovanja pa tudi najmanjšo porabo energije,« razlaga Langus.

Slovenski trg je že zapolnjen

Razvoj, usmerjen v prihranke

Prihod kitajskih proizvajalcev

Oba sogovornika se strinjata, da gre razvoj kompresorjev v smer večje učinkovitosti in manjše porabe energije. »Še zlasti pomembno je, da je elektromotor, ki je vgrajen v kompresor, čim bolj varčen, za kar so odgovorni proizvajalci teh motorjev, proizvajalci kompresorjev pa morajo biti pozorni na to, kako ga vgradijo,« pravi Kirin. Prihranki se skrivajo tudi v dodatni uporabi kompresorjev. »Z oljnim krogom v kompresorju lahko med drugim ogrevamo sanitarno vodo. Prihranimo lahko tudi tako, da topel zrak, ki ga kompresor oddaja, speljemo v sosednji prostor in ga tako ogrevamo,« dodaja Kirin.

»Slovenski trg je precej omejen, saj imamo malo velike industrije. Povpraševanje se je v zadnjih letih umirilo, konkurenca pa je vsako leto večja,« pravi Langus. Kirin pa opaža, da je novim proizvajalcem preboj otežen: »Najuglednejši proizvajalci kompresorjev so v Sloveniji že zastopani.«

Nekatere spremembe na trgu je povzročil prihod kitajskih proizvajalcev, zaradi katerih se je po Langusovem mnenju trg destabiliziral, varnost izdelkov pa zmanjšala. »Kupci zaradi krize posegajo po cenenih kompresorjih, ki pa večinoma ne prenesejo obremenitev uporabe,« pravi Langus. »Podjetja vlagajo v novosti le, če je res nujno,« ugotavlja Kirin in dodaja, da imajo več dela servisi. »Večina prodajalcev kompresorjev ima sicer tudi servis, vendar jih vsaj polovica nima obrtnega dovoljenja za opravljanje servisnih storitev, kar pomeni, da je trg skoraj brez nadzora,« opozarja Langus.

Nov spletni portal INDUSTRIJA

Novice • Napredne tehnologije Zelene tehnologije • Nasveti • Blogi industrija.finance.si P&P panoge in posel Industrija 31


INDUSTRIJA AVGUST 2012  

Strojegradnja

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you