GOODLIFE 37

Page 1






Premium klub s premium ponudbo


KAZALO

Letnik 9 | Številka 37 | Poletje 2017

10 . KOŠARICA . Poletna strast . 12 . OBISK . Ingrid Divković . Knjižni prvenec Vas

14 .

j**e ego mlade hrvaške pisateljice je bil na Hrvaškem kar trikrat ponatisnjen in razprodan. Zdaj lahko o gospodu Egu beremo tudi v Sloveniji. In kdaj ga je spoznala? . PORTRET . Desa Muck . Ne mara, če je veliko intervjujev, čeprav je za novinarja zelo hvaležna sogovornica. Poleg književnosti, kaj se v tistem obdobju dogaja v njenem notranjem življenju, vedno pove kaj, kar trajno ostane s človekom. Na primer to, da se je tudi iz zelo zaj…… situacij treba delati norca, da se laže skozi pride. .

18 . PLATNO . Ciril Jazbec . »Ravno je prišel iz

20

Washingtona. Sestanek za ameriško izdajo revije National Geographic je bil uspešen. Prvi Slovenec je, ki bo imel dve objavi v tej prestižni reviji.« o Cirilu Jazbecu piše Alenka Birk podeželske ceste. .

28 .

L . DUEL . Teja Roglič je spoznavala svet desk.

Takšnih za sneg in takih za asfalt. Timotej Lampe Ignjić je skejtar, Rok Marguč pa deskar na snegu. Kaj imata skupnega, kdo je drznejši in kdo hitrejši? .

14 20 . ŠKARJE . Lara Bohinc . »Zelo uspešna sem v

Skandinaviji, ena mojih večjih strank je švedska kraljeva družina, predvsem obe princesi.« Oblikovalka Lara Bohinc pove Alešu Čakšu, kdo vse nosi njen nakit. .

7

»Začeti bomo morali iskati resnico – pa naj nam ob tem jetra raznese, če je treba. Sama fizično ne prenesem več laganja in sprenevedanja okrog sebe.« DESA MUCK pove Patriciji Maličev o tem kdo smo v resnici

»Sedela sem s prijateljico in sva govorili o moških, o katerih se punce pač pogovarjamo (smeh). Govorila mi je o moškem in ugotovili sva, da je dober, samo škoda, ker ga j**e ego. In to je bil klik.« INGRID DIVKOVIĆ o naslovu njene knjige

32 . UM-NA-KOLO . Kolumna analitičnega in 50 .

duhovitega psihoterapevta Antona Majhna, ki vedno najde rešitev v zadrgi. .

POBEG . Z vlakom na poletno Reko, kjer vas ne zadržujejo cestni zastoji, pogled skozi okno vam odkriva vse odtenke zelene in modre in sprehod po Reki, ki je zdaj nogometno tudi malo slovenska. .

54 . DOBRO MESTO . Minsk Janeza Škrabca .

18

Goodlifestyle.si


POZDRAV

Moja odločitev je ... Potujem zelo rada. Oziroma bi lahko rekla, da zelo, zelo, zelo rada. Daleč, blizu, dolgo, kratko, mrzlo – no, raje toplo, sončno, deževno, prašno, moderno, čisto, kaotično, z letalom, avtom, kolesom, avtobusom in ja, tudi z vlakom. Pravzaprav, če bi se morala odločiti za najljubši prevoz, bi bil to vlak. Zakaj? Ker tako potujem najbolj umirjena. Nobenega kaosa s prtljago, čakanja, kot recimo pri letalu. Veliko prostora za sedenje, celo spanje, sprehajanje. Brez težav s parkiranjem, gnečo na cesti, stroški z gorivom in cestninami kot pri avtomobilu. Vedno dovolj časa za sanjarjenje, skozi okno pogled na naravo, mesta, vasi. Poslušanje glasbe, branje knjige, klepetanje. Zdi se mi, da prihaja čas, ko bo to spet naše pogostejše prevozno sredstvo. V to smer gre prihodnost transporta. V nelastništvo, kot lahko berete v Daljnogledu. Kmalu ne bomo potrebovali svojih vozil oziroma, če pogledamo dobro, jih že zdaj ne. Poglejmo na primeru. V našem glavnem mestu človek brez težav preživi (in to še z nižjimi stroški, če upoštevamo kupnino avta, zavarovanje, amortizacijo, gorivo, parkirnine ...) brez lastnega avta. Na voljo so storitve BicikeLJ, električni »car sharing«, daljši najem vozila za vikend ali potovanje, vlak, avtobusni prevozi, uporaba taksija in celo storitve prevozi.org, kjer si strošek prevoza delijo naključni sopotniki. Pa ne gre samo za finančne stroške, gre predvsem za kockanje z našimi življenji. Mogoče nam kmalu uspe videti, kaj počnemo našemu naravnemu okolju. Kot v eni izmed svojih knjig piše Donald Neal Walsh: »Nič, nič ni prijaznejšega od narave. In nič, nič ni bilo do nje bolj okrutno kakor človek. Vendar se izogibate vsaki vpletenosti v to, zanikate vsakršno odgovornost. Nismo mi krivi, pravite, in glede tega imate prav. Ne gre za krivdo, gre za stvar odločitve. Že jutri se lahko odločite, da boste nehali uničevati vaše deževne pragozdove. Lahko se odločite, da ne boste več načenjali zaščitne plasti, ki lebdi nad vašim planetom. (...) – toda ali boste to res storili?« Piše, da je svet v takem stanju zaradi vsakega izmed nas in odločitev, ki smo jih sprejeli ali jih nismo (tudi če se ne odločiš, je to odločitev). Kakšne bodo torej naše odločitve?.

— MATEJA JANEŽIČ mateja.janezic@goodlife.si

Nova doba ustvarjanja je tu! Revija Goodlife 37, poletje 2017 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlife.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorna urednica: Mateja Janežič Avtorji: Izabela Arsovska, Alenka Birk, Mitja Bokun, Bor Borg, Aleš Čakš, Nuša Fabjan, Peter Giodani, Žiga Intihar, Mateja Janežič, Ciril Jazbec, Matevž Kostanjšek, Primož Korošec, Anton, Majhen, Patricija Maličev, Vesna Pogorelec, Teja Roglič, Kaja Stankovič, Anja Tomšič, Gruša Zorn Trženje: Saša Vitič Prelom in oblikovanje: Jure Šajn AR (obogatena resničnost) vsebine: Digidrom.si in Artrebel9.com Naslovnica: Branko Ograjenšek Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana

Vam je všeč, kako naša naslovnica oživi? Kako svobodno deluje to potovanje z vlakom! Kakšne premikajoče se slike pa nastajajo v vaši domišljiji? Bi radi z nami delili kakšno idejo? Pošljite nam svojo zgodbo, ilustracijo ali že pripravljeno »živo« ilustracijo. Mogoče boste hitrejši od naših predlogov in vas povabimo k sodelovanju. Sledite pa še naprej tudi našim natečajem za naslovnice, ker ustvarjamo vedno nove zgodbe, ki presegajo meje papirja. Iščemo inovativne in drzne zgodbe, ki obogatijo naše vsebine. Spremljajte našo revijo, naš portal in družbena omrežja, na katerih vam bomo ves vmesni čas ponujali dobre zgodbe in vas spodbujali tudi k novim izzivom. Jesenski Goodlife pa bo z vami ponovno septembra.

GOODLIFESTYLE.SI FACEBOOK.COM/GOODLIFE.SI INSTAGRAM.COM/REVIJA_GOODLIFE YOUTUBE.COM (REVIJA GOODLIFE)

ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno. 8

Goodlifestyle.si



KOŠARICA

SA A G KE NA PS O BA TR AB K G V TE E & RO OM VI LC E V . C O O ,00 C H D 5 ET RF FA

D JA ZA IP H O N E 6,

M HO A LLE J I I KC W LE REY O K L, F A, A SS ERI E P T M N I CO R – CA S S E I N A OM W ST .C P E E R T R OV L L E A I Z N D E V W H U ,00 R E Y 0 F 98 O P. SH

AG

32

M

Č O P IČ A Z A LI C A V S LO G U M ER M A ID A R IE LL E, BRUSH C H U B BY 14,00 E V R OV M ER M A ID S A LO N.C OM

P, FL AM IN GOV KI CM 48 E, ND MA ISO N DU MO 29,99 EV ROV DE.C OM MA ISO ND UM ON

KOVČEK MAJ OLIC A PRIN T, DOLCE & GAB BAN A 8.602,00 E VROV FARF ETCH.COM

S ŠAM PA N J CEM C L IC VEUV QUO USTV E T R IC A R IT E H RO POLE SÉ TNI K O K TA JL 51,36 E V R OV M E R IT .S I

KN JI GA O FR A N C O SK EM SLO G U, FR EN C H ST YL E, BÉ RÉ N IC E V IL A BAUD RY, A SS O LU IN E 67,00 EV RO V A SS O UL IN E. C O M OBE SEK LUN KO L A PI E KC EN I JA ÁH H O M A, UND M AG ERT IMP WA E ERIA SSE L 670 ,00 E , F R E Y W R – VRO ILLE SHO V P. F R EYW ILLE .CO M

F, GOL A ZA B R TO Z SKA BEN ŽEN D E SE C MER A R 9 EV . 263,8 VINA .S I O G RCE M E-T R M E O C O AU T

S TO L

10

S HOR

T E N Z IJ A M I, FORN ASET T I 1.110,0 0 E V R OV FA R F E TC H.C OM

P E N T I, URA SER ŽENSKA L ATO, Z O T ŽNA 18 K T R O I B U LG A R N.E U A L A L MA

GT 1 AMG EK ENZ Č B L E S E OD CED OM MER I AV T C E.S LČ E K E D MER MO R OV COM V O E T 9 U 105,4 I N A.A G OV E-T R

:18

Goodlifestyle.si



OBISK

Tudi vas j**e ego?

Ko je začela pisati, se je veliko naučila o Ne zamerite mi tega naslova. sebi, o drugih. Drugače je začela gledati Pravzaprav sem si ga sposodila na življenje. Predvsem se je naučila, da ne od nje. Je močan. Prav tako kot more vseh stvari delati vrhunsko. Lahko ona. Vendar ne vulgaren. Kot večino dela dobro. »Ampak te bi pa rada tudi ona ni. Ingrid Divković je vrhunsko. V življenju ne moremo imeti čudovita mlada ženska, polna vsega, to so zablode, in da bomo v vsem energije, z nasmehom na obrazu, Tekst: Mateja Janežič • Foto: Peter Giodani odlični. V tem trenutku želim pisati, vedra in tudi nemirna. Predvsem ustvarjati z vsem srcem in videti, kam pa radovedna. In kot sama pravi, me bo vodilo.« Pa to ni vse, kar potrebuje zelo konservativna. Kletvic za vrhunsko pisanje in umetniško ustvarjanje. »Za pisanje ne potrebuješ samo ne uporablja. V umetniškem izražanju pa si jih rada privošči. talenta. Mislim, da je celo še bolj pomemben pogum. Kaj vam bo talent, če Razkrije zgodbo, kako je nastal naslov njene prve knjige. nimate force – tako pravimo mi na Reki (smeh) –, poguma, da to pokažete svetu. »Najprej sem ji dala naslov Zgodba o gospodu Egu. Pa se mi ni Če se bojite, kaj bodo rekli drugi, potem raje ne pišite. Ker vas bo bolela duša. Če zdel pravi. Občutek sem imela, da je ego v naši družbi tako velik, danes kupite mojo knjigo in jo zažgete, vržete stran, to ni moj problem.« da si zasluži močnejši naslov. Potem je knjiga nekaj časa čakala brez njega. En sončen dan sem sedela s prijateljico na kavi in sva govorili o drugih temah, moških in take reči, o katerih se punce S pojmom ega se je prvič srečala med študijem filozofije. V bolj študijskih pač pogovarjamo (smeh). Govorila mi je o moškem in ugotovili okvirih s Freudovimi dognanji. »A že na faksu mi je bilo čudno, da imajo sva, da je dober, samo škoda, ker ga j**e ego. In to je bil klik. Ni profesorji, ki učijo, raziskujejo in pišejo o egu, sami največji ego. Ko imaš bilo drugega glagola, ki bi mu bolj ustrezal. Prišel je pravi naslov.« visoka pričakovanja, in ti ljudje jih imajo, to vedno znova izražajo skozi ego.

INGRID DIVKOVIĆ • Hrvaška pisateljica

»P

recej drastičen naslov,« so ji govorili nekateri ljudje. Drugi, da je šlo za marketinški trik. A Ingrid pove, da je z njim šokirala tudi sebe. »Kar se kletvic tiče, sem sicer zelo konservativna. V vsakdanjiku jih skorajda ne uporabljam. V umetniškem izražanju pa je bil ta glagol nenadomestljiv. Sama sebi sem naredila paradoks. Če bi bil naslov Zgodba o gospodu Egu, bi izbrala varno pot, to sem načeloma jaz. Vesela sem, da sem poslušala svoj glas.« Ko je leta 2013 knjigo Vas j**e ego? izdala na Hrvaškem, je bila kar trikrat ponatisnjena in razprodana.

12

Le da ga takrat še nisem prepoznala, nisem vedela, kaj je to.«

Potem jo je življenje učilo. Vedno bolj je bila pozorna na reakcije ljudi, na svoja čustva in odzive, na družbeno izražanje. V nekem življenjskem obdobju je bila ohromljena. Zdrava fizično, z diplomo v žepu, a brez vsakršne motivacije, želje. Otopela. »Ko je moje stanje, ko sem končala študij, doseglo čustveno dno, ne vem, ne kdaj ne zakaj, sem se usedla in začela pisati knjigo. Takoj sem si rekla, da nisem psihologinja po stroki, a želim izraziti in pokazati, da imamo z gospodom Egom težave v naši družbi. Rekla sem si, pa napiši to zgodbo. Zase.« Knjigo je napisala v 13 dneh. To je bila njena terapija.

Goodlifestyle.si


Temperamentna in duhovita Rečanka, ki govori hitro in čustveno, prizna, da jo je v življenju velikokrat vodil inat, kljubovanje. Smeje se pravi, da verjetno zaradi njenih bosanskih korenin. Zdaj je nehala delati z inatom. Svoje knjige ni velikokrat prebrala v celoti, a jo zna na pamet. Večino stavkov uporablja kot citate, jih objavlja na družbenih omrežjih in iz njih piše nove zgodbe na svojem blogu. Njen najljubši citat ... »Na koga čakaš, da se zgodiš sebi.« To je tudi zadnji stavek v knjigi in ko ga je objavila na spletu kot citat, je postal zgodba zase. Začel je odpirati različne svetove.

»Izpovedala sem se mami. Pa mi je rekla: Hčerka moja, ne nosi znamk, bodi ti svoja znamka.«

Hudomušno pravi: »Pisatelji nismo finančno inteligentna bitja. Že ko sem bila majhna, sem ozavestila, da nisem materialistka v negativnem pomenu. Seveda je dobro imeti denar, a imam do njega pozitiven odnos. Stvari me ne zasužnjujejo ali definirajo.« Kar nekajkrat so ji ljudje s svojim egom želeli pokazati, da je majhna, manj vredna od njih. Prihaja iz delavske družine, kjer so imeli vedno dovolj, a nikoli preveč. Kot najstnica je spoznala ljudi, ki so imeli vedno veliko in so se odevali v drage znamke. »In so mene, običajno dekle brez znamk, ampak s stilom, prizadeli. Dali so mi vedeti, da sem manj vredna kot oni. Izpovedala sem se mami. Pa mi je rekla: Hčerka moja, ne nosi znamk, bodi ti svoja znamka. Zgodbo o tem sem pred dvema letoma napisala na svojem blogu. Odziv je bil nor. Vsi mogoči portali, hrvaški, srbski, bosanski, so ga citirali in pisali o njem. Ljudje so me klicali, mi pisali in se mi zahvaljevali.«

13

Spet drugič jo je prizadel odhod ljudi, ki so ji bili blizu. »Ko je prišel moj uspeh, jih je mnogo izginilo iz mojega življenja. To je verjetno naravno. Ko si tak kot drugi, si del njih, če pa se kdo odloči narediti kaj drugačnega, je odslovljen. Ko sem jim spoznanja o egu samo govorila, je bilo vse ok, ker so si verjetno rekli, kar naj ona tam nekaj piska. Ko pa sem začela javno pisati, tudi knjige, takrat so se začeli čutiti ogrožene. Bilo mi je težko, mislila sem, da sem jaz kaj zagrešila. Potem sem si rekla, da to ni naravno; če delaš, kar te res veseli, in s tem nikogar ne ogrožaš, je prav, da gre, če mu takšna nisem všeč.«

tako hudo, če ne še hujše. To je ta ego, ko vas nekdo stalno vleče vanj s svojim pritoževanjem, skrbmi kot žrtev. Seveda sta oba uničujoča, mogoče je samo, da je superiornega laže prepoznati. Imamo enkraten primer tega ega. Donald Trump. Klasičen primer. Nobenega drobca hvaležnosti in empatije nima.«

Dotakneva se tudi očitnega in neočitnega ega ali povedano drugače, superiornega in inferiornega. »Moj oče je zelo avtoritativen, mama pa je bila vedno v nekem strahu. Oče ima torej dominanten ego, za katerim se verjetno skriva bolečina izkušenj. Tako je ljubezen akumuliral v moč.

Pravijo ji ambasadorka lepih mislih. Če mora izbirati med lepimi in težkimi besedami, bo vedno izbrala lepe. Zato je njena najljubša beseda ... »Ljubezen. Do življenja, do rasti, do bolečine, do knjig, do ljudi ... Ljubezen je transformacijska beseda in energija.« In beseda, ki ji zdaj največkrat pride na pot? »Inspiracija. In ego. In ker jo zdaj vedno bolj ozaveščam in zato večkrat slišim, je to beseda jaz. To je zdaj moja vaja. Da jo čim večkrat slišim in vidim, kaj sporoča.«

Mama pa je iz generacije žensk, ki so skrbele za družino. In je znala velikokrat reči, da je vse to žrtvovala zame in za sestro. Vloga žrtve torej. Mama je žrtev, oče je strah in trepet. Kdo ima zdaj večji ego? Oče je bil strog, seveda, ampak mamino čustveno izsiljevanje je bilo prav

Kako torej piše? Kje najde inspiracijo? »Potovanja, različni kraji me mečejo iz območja udobja in pisatelji to potrebujemo. Če sem na istem prostoru, ne napredujem. Če pa hodim okoli in spoznavam ljudi in kraje, se veliko naučim. To me hrani. Ne morem biti dolgo pri miru. Vsaj stokrat sem se že selila. In zdaj sem tu v Ljubljani, s sabo domov bom nesla nova spoznanja. Rada bi šla tudi na Tajsko, na meditacijo v tišini. To bo zame velik izziv, ker zelo rada govorim (smeh). Kmalu pa odpotujem na Majorko. Pisat tretjo knjigo.«

Goodlifestyle.si



PORTRET

Vedno povem po pravici DESA MUCK • Pisateljica Piše: Patricija Maličev • Ilustracije: Mitja Bokun

Desa Muck se je rodila 29. avgusta 1955 v Ljubljani. Po šolanju se je zaposlila kot vzgojiteljica, pozneje pa kot negovalka duševno prizadetih. V začetku osemdesetih let se je začela ukvarjati z igro, najprej v televizijski seriji Ante in v istem obdobju nastopila tudi v nekaj odmevnejših jugoslovanskih filmih, med drugim v Kako so me idioti sistematično uničili. Pisala je ljubezenske zgodbe za Anteno, bila je avtorica stripa Desovila, s serijo mladinskih knjig Blazno resno pa se je v devetdesetih uveljavila tudi kot pisateljica. Med letoma 1996 in 2002 je nastopala kot humoristka v nedeljskih oddajah ZOOM in Mario. In vmes pisala. V vseh teh desetletjih se ji je ogromno dogajalo, navzven in navznoter. Včasih je kaj od tega našlo pot v literaturo, drugič ne. Še vedno pridno piše knjige za otroke, mladino in odrasle. In še vedno z izjemnim uspehom.

N

e da ne mara intervjujev. Ne mara, če jih je veliko. Če je treba odgovarjati na vprašanja. Čeprav je za novinarja zelo hvaležna sogovornica. Zakaj? Vedno, mimo književnosti in vsaj delnega popisa, kaj se v tistem obdobju dogaja v njenem notranjem življenju, pove kaj, kar trajno ostane s človekom. Na primer to, da se je tudi iz zelo zaj…… situacij v življenju treba delati norca, da se laže skozi pride. Čeprav vsi vemo, da je humor obramba. »Z njim ščitimo svojo ranljivost. Sicer pa večina iz moje generacije skozi otroštvo 'ni dobro skoz prišla' ... Vsi smo bili vzgajani v želji, da smo nevidni, neslišni, brezpravni ... Skratka, čim manj moteči za okolje. Humor sem prejkone razvila zaradi grobih in nesramnih vrstnikov, manj zaradi obrambe pred odraslimi. Bila sem drugačen otrok, lahko si predstavljate, zalita, z očali, štorasta, vase zaprta ... Tako sem se pač videla. Veliko so me zafrkavali, me izločali iz igre, bilo je precej osamljenosti, tesnobe, spraševanja, kaj je narobe z menoj ...« Tako je postala klovn, šaljivec … In če so se ji smejali, je to zanjo pomenilo, da so jo sprejeli. »S samoironijo in humorjem sem jim tudi preprečevala, da bi bili kruti do mene. Pustili so me pri miru, ker niso vedeli, kaj jim bom zabrusila nazaj. In še danes se me to včasih drži – bolje je, da se ne vtikaš v Deso, ker ne veš, kaj ti bo zabrusila nazaj ...«

15

»In še danes se me včasih drži – 'bolje je, da se ne vtikaš v Deso, ker ne veš, kaj ti bo zabrusila nazaj'.« Je najbolj brana slovenska pisateljica. Že dolgo. Je tudi tista med njimi, ki si ni nikdar načrtno ustvarjala imidža umetnice, ki bi se, ker je nedostopnost eden od magnetov za bralstvo in občinstvo sploh, zapirala v stolpe ali pa se pojavljala povsod tam, kjer so bliskavice fotografov. Gotovo ima svoje muhe, kot človek in sodelavka, a jaz ne vem zanje. ČE ME NE POTEGNE, NE BO NIČ Ko sva se prvič uradno srečali, sva se pohecali glede ene od slovenskih umetniških svetinj. A ne zlohotno. Šlo je, pač, za ljubezen. Če kdo za mladino in odrasle v teh časih govori o bistvenem v življenju, in to zelo neposredno, je to prav ona. Čeprav, pravi, so se z novimi tehnologijami reči zelo spremenile. »Vseeno so ti otroci in najstniki zelo drugačni od tistih izpred dvajsetih let.« Pravi, da je delala in da še vedno dela po naročilu ali v samozaložbi. In strinja se, da niti ni tako težko nekoga prepričati, da knjigo odpre. »Teže ga je prepričati, da je po prebranih prvih stavkih ne odloži. Ljudje, ki jih berejo po službeni dolžnosti, znajo zelo hitro oceniti, kakšen material imajo pred seboj. Tudi sama, ko v knjižnici primem v roko kakšno knjigo – če me ne potegne, ne bo nič ...« In tudi ko obišče te svete hrame branja, se v njih ne zamudi predolgo; navadno si izposodi knjige s kupa, ki jih je pred njo vrnil nekdo drug. »Preprosto nimam časa bloditi med policami.« Ko je kot najstnica zašla v hipijevsko klapo, takrat je tudi začela pisati ljubiče za Anteno, se je rada zadrževala v okolici umetnikov, jih občudovala – bolj od daleč. Tako se ljudje zbližajo z umetnostjo, prek umetnikov. Nekateri potem živijo od nje. In od nje tudi umrejo. Ljubezen je bila tista, okoli katere se tako ali drugače, v pisanju in zunaj njega, vrti velik del njenega življenja. Zanimivo, da jo novinarji vedno

Goodlifestyle.si


Pet najljubših: 1. mačka 2. računalnik 3. gozd 4. torta 5. knjiga

sprašujejo o tem. In Desa vedno pove nazaj, po pravici. Če je moški v njenem življenju in če ga ni. Zdaj je. In je lepo. O ODNOSIH MOŠKI-ŽENSKA NIMAM POJMA Kdo se ne spomni njenih kolumn v Oni, o odnosih moški-ženska. Zelo branih, seveda. Pove, da na te stvari pač gledamo vsak po svoje. »Ni skupnega imenovalca. Danes vam lahko o tej temi povem vse, kar vem, ne le na eni strani – temveč z enim stavkom. (smeh)« In ta stavek je, »da o tem nimam pojma. Tudi ko me punce sprašujejo, kako zapecati tipa, jim rečem, samo mene ne sprašujte, če nočete ostati same. Če bi vedela, bi bilo verjetno v mojem življenju v marsikaterem obdobju marsikaj drugače. Včasih celo začnem še s forami iz moje generacije: 'Ne smeš pokazati, da ti je preveč všeč. To jih plaši!' in podobnimi bedarijami, ampak potem hitro vse prekličem, ker, evo, res se mi ne sanja. Morda obstaja en stavek, ki drži: če sta dva za skupaj, se bosta našla. Če pa nista, je itak brezzveze.« V enem od tekstov je nekoč zapisala, da današnji mladi moški žensk sploh ne zapeljujejo več. »Tak občutek sem dobila, ko sem se pogovarjala z mladimi puncami. Vse skupaj se je očitno preselilo na internet. Poznam kar nekaj parov, ki so se spoznali prek spleta – in zelo v redu funkcionirajo. Včasih smo hodili na Kolezijo pa na matinejo v kino, tja pač, kjer smo vedeli, da bomo tega in tega srečali. Spomnim se, da so v enem časopisu za mlade obstajali oglasi: Videl sem te na železniški postaji, bila si obuta v bele škornje, modro jopico, imela si črne lase. Pogovarjala si se s prijateljico, slišal sem, da ti je ime Sandra. Pridi takrat in takrat tja in tja ... (smeh) Kako smo to brali, če se bomo kje pojavili!«

16

ISKATI RESNICO, PA ČE NAM JETRA RAZNESE Med avtorji ceni Nicholasa Sparksa pa Zorana Hočevarja in Vinka Möderndorferja, »zelo neslovenski pisatelj, zelo izdelan, pa Feri Lainšček, rada sem imela Kovačiča, pa Vojnović … O, kar dosti dobrih pisateljev imamo.« Slovenske mladinske literature ne spremlja redno, vendar se ji zdi, da je kar na visoki ravni. »Nekaj časa je bila moda, da smo uvažali slikanice: moderne, lepo oblikovane, ampak vsebina je bila grozna. Pet stavkov, ki naj bi otroke navajali k humanizmu. Ribice, ki so razdale vse lesketajoče se luske, in ovce, ki so dale vso volno drugim, pa še pulover, ki so jim ga spletli, da jih ne bi zeblo. Na koncu sem pričakovala, da si bo še izrula srce in ledvice in nahranila lačnega psa. Ne vem, kakšno je to sporočilo, da si ti lačen, premražen in nag, zato da so drugi zadovoljni. Tuje založbe se pri mladinskih pa tudi drugih pisateljih odločijo, da bodo ustvarile literarno zvezdo, včasih le za eno sezono. Sprožijo propagandni stroj in naredijo uspešnico, ne glede na to, ali si knjiga to zares zasluži. Ne nazadnje jih pri odločitvi vodi tudi to, da je avtor komunikativen in fotogeničen. Iz kakega povprečnega slovenskega avtorja v zamazanih hlačah ter mrkim pogledom in otožnim momljanjem bi težko ustvarili pišočo zvezdo, zanimivo za množice.« Pravi, da je, tudi ko gre za sodobno literaturo za odrasle bralce, treba začeti ljudem odpirati oči: »Res smo že globoko zabredli. Vse teme, ki bi ljudi spodbujale, da bi se soočali sami s seboj in situacijo, v kateri živimo, so dobrodošle. Morali bi pisati knjige, ki pametno – ne osladno, 'bodimo dobri, imejmo se radi, pa bo vse v redu' – opozarjajo na moralne vrednote, ki jih ne upoštevamo več.« Ko jo vprašam, katere so te vrednote, pravi, da je že deset božjih zapovedi lahko zasilna osnova. »Absolutno nimamo pravice nikomur jemati stvari, ki niso naše, in vzeti česa, česar

si nismo zaslužili s svojim delom. Nimamo pravice poškodovati tujega imetja. Tujega telesa in duha. Spoštljivi moramo biti do šibkejših, živali, otrok in ostarelih, ki se ne morejo braniti sami, in jih čuvati. Odvaditi se moramo laganja – za to pa moramo najprej postati odkriti do sebe. Kar je božjastno težko. Koliko nas pa sploh ve, kdo smo v resnici? Večinoma zase in za druge živimo neke vloge, za katere mislimo, da so sprejemljive, s katerimi pač znamo preživeti. Začeti bomo morali iskati resnico – pa naj nam ob tem jetra raznese, če je treba. Sama fizično ne prenesem več laganja in sprenevedanja okrog sebe.« HIBRID MED GEPARDOM, ORLOM IN ČLOVEKOM Desa prizna, da so tudi obdobja, ko veliko sanjari. »Sanjarim tudi, kako bi bilo, če bi si lahko zgradila novo telo. Bila bi hibrid med gepardom, orlom in človekom. Tega telesa ne bi nikoli bolel križ ... ali kolena. Imelo bi izostrena čutila in velikansko telesno moč in hitrost.« Ampak to, da ima dobre noge, so ji vseeno že rekli? »To pa ja. No, včasih sem sanjarila, kako bi bilo, če bi imela veliko denarja, pa bi si ful lepo adaptirala in opremila hišico. Izmišljujem si zgodbe, včasih si v glavi zložim tudi celotno opero in si jo potem še odpojem ... Take stvari. Nikoli ne sanjarim, kako bi bilo, če bi bila spet mlada. Saj vem, da imam realno več možnosti, da se spremenim v križanca med človekom, orlom in gepardom, kot da spet postanem mlada. Meni ni bilo tako lepo, ko sem bila mlada. Nenehno sem bila razočarana nad sabo. Skoraj nikoli nisem dosegla nobenega cilja, ki sem si ga zastavila. Shujšati, končati kako pošteno šolo itd. Sanjarila sem tudi o tem, da bi bila svetovno znana.« (Smeh.) Še vedno ima rada gledališče, rada piše za gledališče in še raje igra v njem. Pozabila sem jo vprašati, ali te dni kaj piše. Ampak, zagotovo se kaj kuha tudi v tej smeri.

Goodlifestyle.si


LE KLIK VAS LOČI DO NAJBOLJŠE KARTICE ZA OBROČNA PLAČILA IN PRIHRANKE.

030 32 42 52

Naše stranke cenijo enostavne obročne nakupe doma, po svetu in na spletu, ter številne prihranke na prodajnih mestih.

NAROČI SVOJO NA:

DINERSKARTICA.SI/GOODLIFE


PLATNO

Hitro berem svetlobo

naravo, iskal je nekaj več. Začelo se je Kako neinspirativno vreme,« v osnovni šoli. »Odraščal sem v vasici začne pogovor, ko se usedeva v med Kranjem in Tržičem, kjer sem enega izmed ljubljanskih lokalov, imel z balkona pogled na Triglav, polja, kjer strežejo pravo turško kavo. gozdove, in ko sem videl sončne zahode Ura je deset dopoldne, nebo je od tam, me je posrkalo v fotografijo. oblačno, pripravlja se k dežju. Tekst: Alenka Birk • Foto: Ciril Jazbec Svet sem videl zelo grafično – linije »V Kranju že pada,« doda in kozolcev, poti, makadame, ki se vijejo njegove radovedne temne oči … Razvijal sem svoj talent, črpal znanje so videti malce nesrečne, a kljub od vsepovsod. Tudi v gimnazijskem obdobju sem bil povsem zasvojen s temu v njih prepoznam sijaj nekoga, ki živi svoje sanje.

CIRIL JAZBEC • Fotograf

S

Svoj prvi fotoaparat je v roke prijel že v osnovni šoli. Individualist je, morda ga zato zanima stvarnost krajev in ljudi, odrezanih od sveta. Ravno je prišel iz Washingtona. Sestanek za ameriško izdajo revije National Geographic je bil uspešen. Prvi Slovenec je, ki bo imel dve objavi v tej prestižni reviji. Po izvrstni seriji z Grenlandije bo konec leta izšla zgodba o Afriki. »Res sem ponosen, da sem dobil novo priložnost, saj je konkurenca huda in vseskozi se je treba boriti! Razvijati se moraš kot osebnost. Oni začutijo, ali so fotografije iskrene ali ne. Najprej te pošljejo za dva do tri mesece na teren, do dve leti pa je dela z vsako objavljeno zgodbo.« Tokrat je sam predlagal temo in jih navdušil z zgodbo o novi Afriki – o tehnološki revoluciji in inovatorjih. »Slikal bom nove afriške podjetnike. Tri mesece sem že bil na terenu.« Spet se mu uresničujejo otroške sanje, saj je revijo prebiral že v osnovni šoli. »Bil sem ambiciozen in sem sanjal o tem, da bom delal zanje.« V fotografiji je več kot 15 let. Si bil rojen za fotografa? »Težko rečem, tudi film me je zelo zanimal, a glede na moje karakterne lastnosti, mi je laže fotografirati.« Vedno si je želel razvijati strast do fotografije, predvsem slikati

18

fotografijo. Nisem se toliko zabaval kot drugi, raje sem razvijal fotografije.« Že konec gimnazije so ga odkrile oglaševalske agencije. URAVNOTEŽENOST ZA USPEH Za njim je veliko pomembnih nagrad, objav in razstav. Všeč mu je sodobna portretna fotografija z reportažnim izražanjem. »Zgodba mi je pomembna, estetsko sporočilo, kamor vnesem sebe.« Zanima me, katera je tista posebna sestavina, ki je pripomogla k temu, da živi svoje sanje. Je to talent, vztrajno delo, sreča? »Talent je pomemben, prav tako vztrajnost. Pomembna sta čustveni in duhovni vidik pa tudi fizično se moraš dobro počutiti. Vsi stebri morajo biti uravnoteženi. Včasih je to težko, sploh če imaš veliko dela. Pomaga, da se sam znam predstaviti in prepoznati, kdaj sta tisti trenutek in kraj, kjer se moraš pojaviti, da se nekaj zgodi, in kdo so ključni akterji.« Kdaj si se naučil ustvarjati »out of the box«, zunaj okvirov? »Na študiju v Londonu. Pokazali so mi, da je treba ustvarjati iz tega, kar je v tebi. Izhajam iz sebe, iz svojega okolja. Začel sem delati projekte o podnebnih spremembah ljudi, ki živijo na območjih, ki ta vpliv najbolj čutijo. Vse to izhaja iz vasi, kjer sem odraščal, kjer smo bili povezani, čutili z naravo. Zato velikokrat pristanem v krajih,

Goodlifestyle.si


kjer živi le nekaj sto ljudi, imajo svoje rituale in so zelo povezani, si pomagajo med sabo. Ko pridem na letališče, sem vedno šokiran nad razmikom med tem in njihovim svetom.« Kdaj pa so ga prevzela potovanja? »Pri petnajstih. S prijateljem sva sama odšla raziskovat Avstralijo. Videl sem parke, puščavo, aborigine, začutil sem duha in svetlobo južne hemisfere, spoznal drugačne občutke, kot da sem šel na drug planet.«

fotograf ima svojo teorijo, kdaj je tisti pravi magični trenutek. Veliko mojih fotografij je nastalo, ko je sonce zašlo.« Zakaj v času magične svetlobe izpade koža tako lepa, zlata in mehka? »Zaradi razmer svetlobno tipalo pri fotoaparatu precej laže zajame podobo, ki se zato lepše izriše skozi objektiv. Svetloba je mehkejša, ker se sonce umiri in le nežno poboža, zato vse podobe naredi lepše, bolj romantične.«

KO JE V ZRAKU SVETLOBA, KI ZAČARA

»Treba pa je paziti, ker lahko hitro narediš preveč romantične podobe. Ključ je v pravem razmerju in v prikazu pravih občutkov. Hrepenim po lepi svetlobi, želim pa ji dodati vsebino, da ne pokažem le površja. Zdaj ko sem bolj zrel, me ta magična svetloba ne navduši več toliko, na začetku pa me je čisto

»Svetloba me vedno navdihuje. Ko se na potovanju nekega dne zgodi lepa svetloba, začutim, da so tudi ljudje bolj vzradoščeni, ker je lep dan. Magična svetloba se dogaja

Med delom s produkcijami se jo je naučil ustvariti z umetnimi lučmi tudi sredi dneva. »Vedno poskušam najti lepo luč. Želim narediti izčiščene fotografije z izčiščenimi kompozicijami. Iščem svetlobo, ki pomaga zapeljati pogled v smer, kamor jaz želim, vedno opazujem, kje je. S treningom in delom sem se naučil, da jo znam prepoznati. Hitro berem svetlobo, sploh takrat, ko je treba sprejemati hitre odločitve.« Tudi to je razlog za prepoznavnost njegovega stila fotografije. »Vedno si pustim prostor, da me kaj preseneti. Včasih se lahko celotna zgodba zgodi v enem dnevu. Samo tam moraš biti in imeti čas. Zato je delo za National Geographic tako dobro – dajo ti čas. Vedno poslikam veliko materiala in uživam v izboru. Ko imaš na mizi sto fotografij, jih premikaš, povabiš prijatelje fotografe – takrat se začne dogajati ta čarovnija. To je velik izziv. Nekoč mi je zelo dober mojster fotografije rekel, da lahko fotografe primerja z glasbeniki – če se ti zgodi ena plošča v življenju, ki bo uspešnica, si že legenda. Kaj šele druga! Ni tako samoumevno, da se nekam odpraviš in narediš uspešnico.« FOTOGRAF MORA ČUTITI Kaj je še pomembno pri njegovem delu? »Fotograf mora čutiti.« Kako prijetno in navdihujoče se je pogovarjati z njim. Iskren je. »Bolj ko si v stiku s samim seboj in z naravo, boljše fotografije boš dal od sebe.« Cirila Jazbeca zanimajo ljudje. Na oddaljenih misijah se prvi teden samo pogovarja z njimi, navezuje stike in potem se mu začenjajo odpirati, ga kam povabijo. »Ja, to je ključno. To ni industrija, to je intuitivna zadeva, kot glasba. Oddaljeni kraji me zanimajo. Klišeji nikakor! Tudi ne antropološki portreti v slogu zadnjih plemen, ne, resnično življenje!« »Čustven, vztrajen, kreativen, to sem jaz v treh besedah. Zadnja leta imam sanjske projekte. Iščem le ravnotežje med avtorskim in komercialnim delom. Všeč mi je, da lahko sam izbiram, kaj delam. Všeč mi je ta fleksibilnost, ta svoboda. Veselim se svojega novega studia, s katerim bom lahko izboljšal svoje avtorske projekte. Cilj je narediti še kakšno dobro ploščo, to je izziv, ki ves čas tli v meni in me motivira.«

»Magična svetloba se dogaja pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu, takrat je praviloma laže delati zaradi mehkejših senc in lepših barv.« pred sončnim vzhodom in po sončnem zahodu, takrat je praviloma laže delati zaradi mehkejših senc in lepših barv. Zjutraj je precej krajša, odvisna pa je tudi od oblakov, koliko zatemnijo nebo. Meni je najlepši čas zjutraj, preden se sonce dvigne. Sončnih zahodov nikoli nisem maral, zanima me, kaj se zgodi okoli njega. Barve me zanimajo. To me fascinira. Vsak

19

prevzela. Ampak še vedno ustavim avto, če sem na cesti, ko se to zgodi, in naredim kakšno fotografijo. Ali pa postanem malce nervozen. Narava nam pričara neverjetno svetlobo.« Njegove oči se zaiskrijo. »Pri meni sta v ospredju zgodba in dejstvo, da znam magično svetlobo tudi ukrotiti, jo dodati tako, da dobim nekaj fotografij, ki potegnejo v zgodbo tako, da dobim most med bralci, gledalci in vsebino. Lepa svetloba pripomore k lepi estetiki, včasih pa tudi kaj zelo temnega dobro izpade.«

L'OCCITANE je ujel prav tako intenzivno senzoričnost občutkov, kakršne doživljamo med sprehajanjem po provansalskem polju, ki se kopa v zlati svetlobi po sončnem vzhodu ali pred sončnim zahodom, in ustvaril svojo prvo gurmanskoaromatično dišavo Terre De Lumiere. LOCCITANE.SI

Goodlifestyle.si


ŠKARJE

Larin nakit na švedskih princesah

Lara, kaj so vaše zadnje Z Laro Bohinc sva se srečala že tretjič. Prvič in drugič v oblikovalske novosti? Londonu, zdaj v Ljubljani. Ko Marca lani sem ustanovila novo podjetje – Bohinc Studio (www.bohincstudio. sva se v enem od trendovskih com), za pohištvo, luči in dodatke za lokalov pogovarjala, se je dom. Letos sem bila zato tudi v Milanu, že čutilo, da imava nekaj kjer sem predstavljala nove izdelke, »kilometrine«, da se že Piše: Aleš Čakš • Foto: arhiv gostje predvsem luči Collision Lights, pa nekaj malo poznava in veva, kaj vaz iz keramike po imenu Fortress. Po pričakujeva drug od drugega. novem sodelujem tudi s hotelom Bauer Prva intervjuja sva posvetila v Benetkah; tam sem imela rezidenco in razstavljene vaze iz stekla in kovine oblikovanju nakita, zdaj pa sva zašla tudi v oblikovanje (The Venturi Collection by Lara Bohinc at the Bauer Hotel Artist Residency). predmetov za dom, ti so namreč nova strast Lare Bohinc. Majhne izdelke zamenjuje z večjimi in njene marmornate miz(ic)e iz serije Solaris so izdelek, ki bi ga takoj imel, če Kako to, da ste se po dolgem času oblikovanja nakita, dodatkov odločili za novo smer v dizajnu? bi si ga seveda lahko privoščil.

LARA BOHINC • Oblikovalka

B

rez dvoma je Lara naša najuspešnejša oblikovalka v tujini. V Ljubljani je študirala na Akademiji za likovno umetnost, v Londonu pa je leta 1996 končala magisterij na Kraljevem kolidžu za umetnost (Royal College of Art). Že leto pozneje je dobila nagrado new generation design award v Londonu. Kot oblikovalka nakita je sodelovala z znamkami Gucci, Exte, Guy Laroche, Cartier … Njene izdelke nosijo svetovne zvezde, kot so Rihanna, Madonna, Cameron Diaz, Drew Barrymore, Sarah Jessica Parker, Beth Ditto in tudi švedska kraljeva družina. Lara rada preseneča in glede na to, da je industrijska oblikovalka, snuje tudi drugačne predmete, kot so nakit, torbice, šali … Kakšne?

20

Povsem po naključju …

Morda zato, ker ste študirali industrijsko oblikovanje? Ja, a potem še oblikovanje nakita in kovin na Kraljevem kolidžu za umetnost v Londonu. Kako se je zgodil moj preskok v industrijski dizajn? Med drugim sem sodelovala z revijo Wallpaper, kjer vsako leto naredijo razstavo Handmade exhibition na Saloni del Mobile v Milanu, in ob tem ugotovila, da bi oblikovanju majhnega nakita dodala še oblikovanje večjih predmetov. Hotela sem nekaj novega, drugačnega. Pred leti sem že naredila nekaj izdelkov za posebne stranke; škatle kot darila pa premične predale, in se dokončno odločila, da grem konkretneje v to smer dizajna.

Goodlifestyle.si


In ste naredili mizice iz marmorja s pozlačenim jeklom; barvito marmorno kolekcijo, oblečeno v medenino in 18-karatno zlato. Linija Solaris je požela uspeh, čeprav mizice niso poceni, stanejo osem tisoč evrov in še več … Še precej več. Tiste prve – Solaris Kinetic Table – so se prodale za več kot 52.000 evrov (narejenih je bilo deset kosov). Druge, ki niso bile iz omejenih serij, stanejo od šest pa do 23.000 evrov. Kje so izdelane te mizice? Vse so narejene v Veliki Britaniji, v Yorkshiru. Marmor je iz več držav, Angleži pa ga v delavnicah odrežejo. Sodelujete s kakšnim angleškim podjetjem? S podjetjem Lapicida. Gre za oblikovalsko sodelovanje Lara Bohinc & Lapicida. Drugo sodelovanje sem imela s švedskim podjetjem Skultuna, starim že 400 let, ki se ukvarja predvsem z aluminijastimi dodatki za dom. Zanje sem delala svečnike, okvirje za slike, ovojnice, škatle za svinčnike …

»Zanimivo je, da se mediji zelo zanimajo, katere kose denimo izbere pevka Rihanna, manj pa, kdo kupi marmornate mize, ki so recimo neprimerno dražje kot nakit.«

Če se vrneva k nakitu, dodatkom: nekaj izdelkov ste oblikovali tudi za moške? Zanje sem naredila nekaj kolekcij nakita in manšetnih gumbov, a moški so precej izbirčni in raje kupujejo ure, teh pa sama ne delam. Imajo pač raje stvari, ki imajo jasno funkcijo.

V Sloveniji redkokateri oblikovalec oblačil ali nakita živi samo od tega. Kako je v Veliki Britaniji oziroma pri vas? Seveda živim samo od oblikovanja, tudi moram! Drugega niti ne znam delati. Kako pa ste vpeti v modni svet, poznate oblikovalce oblačil? Poznam, seveda. Tudi Slovenko Natašo Čagalj, ki je kreativna direktorica ženske mode pri luksuzni znamki PORTS 1961? Seveda, samo ne osebno. Zelo mi je všeč, kar dela. Pa redno hodite na London Fashion Week? Hodim, seveda, pa tudi na London Design Week. Kaj delate, da ste nenehno uspešni, da vas mediji ne pozabijo? Vedno moraš delati nove stvari, in to dobro! Dvakrat na leto predstavim nove kolekcije in na predstavitev povabim ključne angleške medije. Mene je recimo res presenetilo, da smo kar nenadoma postali uspešnica v Skandinaviji. Nikoli si nisem mislila, da je to primeren trg za moje izdelke. Včasih se zelo trudiš, da bi ti nekje uspelo, pa ti morda tam, kjer uspeha sploh ne pričakuješ. Kako pa gre vaši spletni prodaji? Najbolje gre ravno spletni prodaji; sicer imam klasično trgovino v Nothing Hillu (Lara Bohinc’s Notting Hill Studio, Golborne Road) in eno spletno.

Vaše ime se pojavlja v najboljših revijah. Katerih? V Financial Timesu v prilogi How to spend it, pa v Telegraph Luxury.

Kdo so vaši kupci? Z vsega sveta so, na spletu je denimo tudi precej Slovenk. Pa najbolj zvesti? Zelo uspešna sem v Skandinaviji, ena mojih večjih strank je švedska kraljeva družina, predvsem obe princesi. Že desetletja vas nosijo svetovne zvezdnice … Ja, zanimivo je, da se mediji zelo zanimajo, katere kose denimo izbere pevka Rihanna, manj pa, kdo kupi marmornate mize, ki so recimo neprimerno dražje kot nakit. Kaj se je zgodilo po nagradi, ko ste od angleške kraljice Elizabete II. prejeli odlikovanje reda MBE (Member of the Most Excellent Order of the British Empire)? Pravzaprav nič dramatičnega, moja kariera se ni zato nič spremenila. Nekateri si po tej nagradi dodajo naziv MBE, sama tega nisem storila. Bolj kot moj naziv me zanima moje delo, moji izdelki, in enako velja za moje stranke. Kraljica verjetno ni tista, ki se sama odloči, kdo dobi nagrado … Seveda ne, ima svetovalce. Vsako leto podeli čez dvesto različnih nagrad, nazivov ...

21

Kolikor vem, v Sloveniji ne prodajate več svojih izdelkov? Ne, v Sloveniji že dolgo ne prodajam več. Imamo pa veliko strank iz Slovenije v spletni trgovini. Mi dostavljamo po vsej Evropi in v ZDA brezplačno. Imam tudi veliko strank, ki same pridejo do mene. Se vam zdi pomembno, da je cena vaših izdelkov še vedno visoka, glede na to, da delate z dobrimi materiali in da imate prepoznavno ime? Seveda, poceni ne moreš biti, saj izdelki, če so seveda dobri, tudi precej stanejo. Vendar je cena visoka tudi zaradi drage proizvodnje, ne le imena znamke.

Goodlifestyle.si


SALON K RE M A ZA

J

SO N EN JE ZA

ZF

O Z/

LA

RE M

E

M

ČA L A KO A P SI E S. T EM TER R K AN PL

A

K

O

E.

O

N

S

BR

C

,C

N

30

NA

O

R'

.S

E NT

E,

LA

O

C

O

RI

O

BN

VE

R SI , K O LI OŽ IE K ZN NO L FA A O V IT D V I TA S I . V A ZA EL VIT EL M

O

T VI

Č

A

/C

M

M

U

O

K

.C

N

FB

VO

Izbor: Alenka Birk • Foto: Matevž Kostanjšek

LAK ZA N OHT E ÔME V ERNI LOV E S IN GRAI N DE FOLI E, LANC OME .C O M

A

JE EN I NČ R. S SO FE ZA HO N, SU

“T

BI

JE

OM

OL

SR ED S RO TV O HO PI CA Z A FE SO LF R. SI NČ EE LI NG ENJ E ”O M BI A

SU

N,

LANC

M FU AR E, EP ÈR I D U UM NE L EA DE I TA I E C C E. S RR L' O TA N TE I CC LO

R VA N

I BA L ZAM I ZA U POPO STNI LNA CE P OTO NIKA Z F 25 , L'O C C I TA NE LO C C I TA N E.S I

BI O C EG F

EC

IO

FE

L

IT

EF

IA

O

ED

BI

SP

T

M

FE

RU

EF

SE

BRON Z E R/ RDEČ LANC I LO ÔME SUM LO O MER K BEL LE DE LANC TEIN T, OME .C O M

O BA

N

C S T.

I

VI

VL AŽ TA I L N I L M NO SER EL U VI K TA OŽ M Z .SI A O, M EL VI

TA

T SAIN OM VES Y T Y. C O E AU NIC B I L Z S LA N, Y OB SHIO IVN VAT E CU L O N T I LA AZ E ÉC L AG UCH POD O T T REN L AU

ČE KO O E NK AN NIC PI IR T T S ER N U K E A A GM O Z E SH PI L OM I T A EČ AT E. C TR D M M UL R E CO M AT M CÔ LAN N , LA ER W PO

A ZA LO I L N SO A , S AN KR NČ P EM EN T E F 50 JE RS A +, T Z PL .S I AN A O ER BR TE AZ R' S

EM

KR

PL

TE

VL

ENO ITV OV LJE N OB OO H S U S E R' NT PLA .SI ERS NT A L P

IN

ČR NA LA NC MA M ÔM SK O AR E LA NSI A EU NC R OM BI E. C G, OM

TE

22

E O OLJ IS T IL N Č O N IK A, CVET OTO N LNA P POPO ITA N E L'O C C .S I ITA N E LO C C

Goodlifestyle.si


Terre de Lumière Novi Eau de Parfum

Sijajna esenca zlatega trenutka

Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Mercator Center Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama Ljubljana: Maxi • Maribor: Europark • Maribor: Gosposka ulica 11 • Novo mesto: Glavni trg 13 • Novo mesto: Qlandia Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter • Koper: Čevljarska ulica 35 • Portorož: Obala 20 • Nova Gorica: Qlandia Spletna trgovina: www.loccitane.si


Testirajte poletje senco letošnjega poletja. Testirajte sončne žarke in najboljšo skluzivni plaži. ek na k ni nč se in ik aln lež jši ol jb na V juniju vam podarjamo LifeClass Portorož že od

50 €

na osebo na noč

IZBERITE daRIlo

paket vključuje: 4* • namestitev v udobni sobi LifeClass • min. 2 noči sen samopostrežni • nočitev z zajtrkom (zdrav in oku mediteranski zajtrk) • osvežilni napitek • vstop na plažo Meduza 4* orjem • kopanje v bazenih s termalnim Pram morsko vodo – Sea Spa vano ogre z nih • kopanje v NOVIH baze • uporaba fitnes centra zraku • aktivnosti na svežem morskem d Casinò Portorož Gran in ra • prost vstop v Casinò Rivie Paket velja samo v mesecu juniju

ka.

za namestitev od nedelje do četrt

1× izposoja ležalnika in senčnika na plaži Meduza 4* ali 1× vstop v Sauna Park

tel. 05 692 90 01 www.lifeclass.net LifeClass Hotels & Spa, Obala 33, 6320 Portorož


ONA NOSI Oblači jo: Alenka Birk • Riše: Izabela Arsovska S S L A M N IK M A LO L A O T R A KOV S, PA R GATA H AT S A L T.C O M LO L A H A

BI KI NI KO M PL ET Z RE SI CA M I M IS SO NI.C O M

TO P S K R AT E K M P OT IS KO OM C H LO E.C

TOR BIC A V OBL IKI SLA DO LEDA DO LCE GAB BAN A.C OM

E ČA M I A R V N IM I L B O V D Z O ČA L A D IO R.C O M S O R E A L", R IO "D R D IO N IN O Z VEZE K R ILO N D E Z, FERNA IE R A L IS A M M C H.C O FA R F E T

ČR TA STA OB LE KA Z

VO LA NO M DE LA DA CO LL EC TIO N 1, DE LA DA.CO M

SEK SI BIK INI LA REV ÊCH ERA SHA BAN DEAU EGG BLU E, IAM LAR EVE CHE.IT

TR AK ZA LA SE

PI S Z R ANE S ES AM AN DA CH I C L LO H LO E E. C É, OM

TJEM I S CVE Č A IK T NA .C O M M IU M IU

NI M POTIS KO M DI AN EVON FU RS TE NB ER G.C OM

SOPHIA WEBST ER LACEY, SOPHIAWEBST ER.COM

OB LE KA S CV ET LIČ

SANDA LE Z VISOKO PETO

V R O KO IC A Z A B R O T R A 3, ATA A DA D O SLAMN N O S R ANDE S O P H IE N.N E T DERSO N A IE SOPH

GU CC I.C OM

Ona želi nova poletna oblačila. Potovanje v Pariz ali Milano. Z zlato kartico Visa iz Abanke si lahko uresniči vse svoje želje. Visoko bonitetna plačilna kartica ji omogoča tudi brezskrbni potep po modnih prestolnicah, saj je turistično in nezgodno zavarovana za prosti čas v tujini in doma . Omogoča ji preprosto plačevanje doma in v tujini, pridobitev višjega limita, povečanje mesečnega limita za čas potovanja ter številne druge prednosti. Za več informacij in pridobitev kartice, lahko pokliče na brezplačno telefonsko številko Abafon 080 1 360 ali piše na info@abanka.si

25

Ona nosi … … Vse barve tega poletja! Luksuzna dizajnerska moda vnaša v najtoplejši del leta najboljše od vsega: dolge silhuete, mehke volane, potiske, resice, kratko, dolgo, široko, ozko, a vselej do potankosti izbrano. Tokrat se navdihuje v zanimivih detajlih, ki so letošnji nepogrešljivi poletni aduti. Mešajte sloge in si privoščite najboljše od najboljših. Ona je dama ob bazenu, zapeljivka na ulici, trendi »party girl«. Kjer koli se pojavi – ona je v središču.

Goodlifestyle.si


www.sparkasse.si

Udobni Popolni raÄ?un. Udobje za vsakega, ugodnosti za oba.


L DUEL Rok Marguč in Timotej Lampe Ignjić o najljubših deskah • NA NOŽ O ljubezni na prvi obliz Gelaterie Romantika in o japonskem zakladu Sushispottinga • UM-NA-KOLO Anton Majhen o tem, zakaj se mora zadrga odpirati in zapirati

27

Goodlifestyle.si


DUEL

Sneg je bolj mehak kot beton ROK MARGUČ IN TIMOTEJ LAMPE IGNJIĆ • Deskar na snegu in skejter Piše: Teja Roglič • Foto: Primož Korošec

»To ni skejt, to je longboard,« Rok popravi fotografa, ko ta reče, ali lahko med fotografiranjem malce premakne svoj skejt. Ja, veliko je še tega, česar večina ne ve o skejtanju in deskanju na snegu, in kdo bi bil boljši, da v Duelu razbije nekaj stereotipov, kot izjemno uspešna mladeniča, ki vsak na svoji deski in predvsem vsak na svoji podlagi žanjeta uspehe doma in v tujini. Da deskanje na snegu ni pravi šport, je Rok poslušal v srednji šoli, danes pa je edini od sošolcev, ki se še profesionalno ukvarja s športom, Timotej pa pravi, da je tako pri nas, v Ameriki pa je skejtanje šport številka ena. Timotej in Rok, ki se pred našim soočenjem nista poznala, sta nam zaupala še, zakaj sta deskanje na snegu in skejtanje športa za mlade in zakaj za kondicijo skrbita predvsem s tekom.

T

imotej: Prvič sem na deski stal pri osmih letih, in sicer na snegu, tako se je vse začelo, na skejtu pa pri dvanajstih. Rok: Jaz pa sem na deski prvič stal pri petih letih, pri nas tega še ni bilo, starša sta mi prvo desko za deskanje na snegu kupila v Franciji. V nasprotju s Timotejem sem jaz kar ostal na snegu, resno pa sem začel trenirati pri petnajstih. Skejtanje in deskanje na snegu sta naporna, z njima se večinoma ukvarjajo mladi, ker te pri teh športih

28

ne sme biti strah. Tudi na smučiščih večina ljudi smuča in ne deska, pri smučanju si v bolj naravnem položaju, verjetno je to za starejše manj naporno.

»Gotovo gre Timoteju bolje na deski na snegu kot meni na skejtu. Pravzaprav nisem nikoli zares skejtal, zdaj imam longboard, z njim se v poletnih mesecih premikam po mestu in vadim za zimo.« ROK

Goodlifestyle.si


Timotej: Seveda je tudi med skejterji več mladih, starejšim se prej kaj zgodi. Rok: Prej si kaj zlomiš (smeh). Če se med skejtanjem ustrašiš, prej padeš in tako se še hitreje poškoduješ. Res pa tudi industrija teži k temu, da so to športi za mlade. Timotej: Hitro se širijo in veljajo za kul športe. Rok: Kot je bilo z vsemi športi v preteklosti, pa tudi ti potrebujejo čas, to so mladi športi … Timotej: Ja, v Evropi. Rok: No, tudi v ZDA se je vse začelo razvijati šele v devetdesetih. Čas bo potreben, da jih bo družba sprejela kot prave športe. Spomnim se, da so me na športni gimnaziji sošolci, večinoma košarkarji in nogometaši, spraševali, kaj treniram; ko sem rekel, da deskanje na snegu, so me vsi začudeno spraševali: A to je pravi šport? Danes pa sem edini iz razreda, ki se še profesionalno ukvarja s športom. Timotej: Tudi meni so govorili, da to sploh ni šport, a odkar je skejtanje olimpijska disciplina, se stvari premikajo naprej. V Ameriki je moj šport trenutno eden najbolj priljubljenih in rastočih, tam se zdaj vse vrti okoli skejtanja. Pri nas pa mora verjetno miniti še nekaj časa, preden se bodo ljudje s tem ukvarjali množično. NEVARNOSTI NA DESKAH Rok: Deskarji na snegu imamo na srečo noge pripete na desko, zato kolena in križne vezi ne trpijo, bolj trpijo hrbtenica, ramena in roke, na udaru je zgornji telesa, jaz sem imel na primer izpahnjen komolec in zlomljeno dlančnico. Timotej (se namuzne): Mi smo pa kar izpostavljeni poškodbam. Mene na srečo še ni doletelo nič resnega, imel sem zvine gležnjev in odrgnine. V največji nevarnosti so prav kolena in gležnji, ker skačemo z višine na različne robove in drogove, hitro gre lahko kaj narobe. Rok: Kapo dol, vam skejterjem. Kakor koli jaz padem, vsaj padem na sneg, sneg je bolj mehak kot beton (glasen smeh obeh). Sneg je voda, le v drugem agregatnem stanju. Brez dvoma je skejtanje bolj nevarno od deskanja na snegu. Timotej: V eni sezoni zamenjam več kot 30 desk. Na deski so navadno le ime znamke, ki jih izdeluje, in nalepke mojih sponzorjev. Bolj ali manj sam odločam, kakšno desko bom imel. Rok: Jaz jih v eni sezoni zamenjam šest. Na eni strani je ime sponzorja, na drugi pa slika mojega psa, desko je poslikal Denis Križanec. LJUBITELJ REGGAEJA MED ROCKERJI

»V Ameriki je moj šport trenutno eden najbolj priljubljenih in rastočih, tam se zdaj vse vrti okoli skejtanja.« TIMOTEJ poslušajo rock ali metal. Je pa res, da bi bilo mogoče tako pri deskanju na snegu kot pri skejtanju še veliko narediti, treba bi bilo pritegniti proizvajalce, ju narediti še bolj zanimiva za gledalce, a smo spet pri tem, da sta to dokaj nova športa in imata še veliko potenciala. TIMOTEJ NA SNEGU, ROK NA SKEJTU Rok: Gotovo gre Timoteju bolje na deski na snegu kot meni na skejtu. Pravzaprav nisem nikoli zares skejtal, zdaj imam longboard, z njim se v poletnih mesecih premikam po mestu in vadim za zimo. Timotej: Najprej sem treniral deskanje na snegu, a ne iste discipline kot Rok. Na skejtanje sem se osredotočil, ker lahko to počnem ves čas, pozimi lahko skejtam v zaprtih prostorih ali pa grem v tujino, deskati na snegu pa poleti ne moreš. Tako sem začel skejtati in to me je povsem osvojilo. Rok: Poleti tudi kajtam, na dopustu moram nekaj početi, da mi ni dolgčas, zaradi kondicije veliko kolesarim, seveda pa tudi veliko tečem, saj od vseh aerobnih športov prav pri teku najbolj dela srčna mišica, zato je sestavni del kondicijske priprave. Timotej: Tudi jaz največ tečem, pri mojem športu mi to zelo pomaga, ker se v dveh minutah in pol nastopa povsem utrudim, zato moram biti res dobro pripravljen. V gimnastični dvorani pa delam še vaje z lastno težo. Rok: So ti kdaj med tekmovanjem merili srčni utrip? Timotej: Ne. Rok: Res bi me zanimalo, kako hitro ti bije srce med nastopom, gotovo ti noro razbija. Timotej: Brez dvoma, tudi zaradi adrenalina. KDO BO HITREJŠI?

Timotej: Moda je gotovo bolj pomembna pri skejterjih kot pri deskarjih na snegu, deskarji imajo pač kombinezone. A tudi pri nas je veliko različnih stilov, nekateri skejterji nosijo široke hlače, drugi ozke … Moda je velik del te kulture. Rok: Deskarji na snegu smo se že od začetka po slogu oblačenja razlikovali od drugih športnikov, imeli smo drugačna oblačila in frizure, zato nas je kdo kdaj tudi pogledal postrani. To pač sodi k temu športu in verjetno je to še en razlog, zakaj velja za šport za mlade. Timotej: Glede glasbe pa ni posebnosti v našem športu, jaz poslušam vse zvrsti. Rok: Meni je zelo všeč reggae in to ne sodi najbolj v povprečen okus deskarjev na snegu, največkrat namreč

29

Rok: Na Triglav teku sem prvič tekel lani, Jakov Fak je kar poletel med vsemi in zmagal na teku na deset kilometrov (smeh). Jaz seveda nimam toliko kondicije kot Jakov, njegov šport pač bolj temelji na teku kot moj. Mi je pa ta tek zelo všeč, res lep dogodek v lepi okolici. Timotej: Jaz bom letos tekel prvič, zelo se veselim. Ne vem, ali bom prehitel Roka, a ker sem malo mlajši, ga morda res lahko (smeh obeh). Zdaj ko si naju vprašala, kdo bo hitrejši, bova gotovo tekmovala (smeh). Rok: A ne pozabi, da šele z leti postaneš dober maratonec, ker si bolj vztrajen in vzdržljiv, zato ni nujno, da me boš zaradi mladosti prehitel (smeh obeh).

Za vse rekreativne in profesionalne športnike. Triglav tek bo potekal 9. septembra v neokrnjeni naravi Brda pri Kranju. Prijavite se na TRIGLAVTEK.SI

Goodlifestyle.si


NA NOŽ

Gelateria Romantika Tekst in stajling hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Na prvi obliz O

d nekdaj je imela rada italijanski sladoled. Tisti kremasti, sladki okus v ustih je eden njenih prvih spominov na otroštvo ter na počitnice s starši v Italiji. Okus, ki ti pričara vonj ter slike nekega obdobja. Okus brezčasnosti. Sladoled, ki ga dobiš samo v Italiji. Ljubezen na prvi obliz. Mateja Jerovšek si ni nikoli predstavljala, da bo kdaj živela od sladoleda. Življenjska pot jo je peljala daleč stran od slaščičarskih voda. Kot se spodobi, je izbrala odličen in dobičkonosen študij. Svojo srečo je iskala v resnih poklicih in se izšolala za pravnico in nato postala še odvetnica. Odvetnica, ki je bila zaposlena v velikem slovenskem podjetju. Za večino zgodba o uspehu. Njej pa vse to ni pomenilo kaj dosti. Po tihem je sanjala o svobodi in o kreativi. Zgodba je dobila drugačen epilog, ko jo je nekega večera, pred šestimi leti, poklicala sestra. Rekla ji je: »Tejka, z Gorazdom sva gledala oddajo na BBC. Ali veš, da je gelateria dober biznis? Po mojem bi ti morala v Ljubljani odpreti gelaterio.« Ideja je odzvanjala v njeni glavi, vendar sestre takrat še ni vzela resno. Šele čez nekaj let, ko je zaradi poškodbe na dopustu obsedela na obali in imela dovolj časa, si je priznala, da jo pisarna omejuje, da odvetniško delo ni življenje, da je dopusta premalo in predvsem ga ni takrat, ko bi ga potreboval. Da še ni izživela svoje kreativnosti. Da rada kuha in ne nazadnje obožuje italijanski sladoled. Gelateria v Ljubljani? Zakaj pa ne! Taka majhna, res dobra, z domačimi, ročno narejenimi sladoledi, ki spoštujejo znanje italijanskih mojstrov. Tradicionalni, a drzni v izboru okusov. Nešteto kombinacij. Mlečni, sadni, kombinirani z zelišči, čaji, okus slovenske potice pa polje sivke, meta, pehtran, bazilika, šabesa, zrele fige, lubenica, čokolada s solnim cvetom piranskih solin, kombinacija piva in sladoleda, zimski z muškatno bučo, ocvirki, teranov ... Vsak letni čas ponuja nekaj

30

svojega. Svoboda v mislih, svoboda kreiranja. Stran od pisarniških zidov. Konec ozkih in togih kostumov. Odločitev je padla. Ker pa sta drznost, ki ji je zagotovo ne manjka, in ideja o gelaterii premalo in ker ji je bilo jasno, da pot do uspeha vodi skozi trdo delo in da je znanje najmočnejše orožje, je izbrala najboljšo italijansko šolo, Carpigiani Gelato University v Bologni, in se tam naučila vseh italijanskih skrivnosti ročnega izdelovanja sladoleda. Zakonitosti mešanja sestavin, razmerja mlečnega in sadnega deleža. Različne tehnike. Sorbet, mlečni sladoled. Oborožena z znanjem in še bolj odločena, da je to to, kar si želi, se je vrnila v Slovenijo in začela iskati prostor. Le redki so jo podpirali in verjeli vanjo. Še posebno ker je zapuščala varne odvetniške vode. V Gelaterio Romantika so šli vsi njeni življenjski prihranki. Po še več znanja se je odpravila kar v Vancouver in se še dodatno izšolala pri enem najboljših kanadskih chefov italijanskega sladoleda, Jamesu Coleridgeu, s katerim sta postala dobra prijatelja in tudi delita recepte, nove ideje in inovacije tehnik. In Gelateria Romantika je odprla svoja vrata. Deluje že tretje leto. Najdete jo čisto v centru Ljubljane. Med Filharmonijo in Dvornim barom. Ime Romantika se ji več kot poda, saj je zgodba, ki stoji za njo, romantična. Zgodba o drznosti, strasti, sanjah in premagovanju ovir. Matejka je danes srečna in nasmejana v predpasniku, ki predstavlja vse, kar je ostalo uniformiranega. Z veseljem vsak dan zmeša sladolede in še na misel ji ne pride, da bi se še kdaj omejila s pisarniškimi zidovi. Idej ji nikoli ne zmanjka, vse sestavine izbira sama. Najboljše, ekološke, slovenske. Mleko, smetana iz slovenskih kmetij. In kam naprej? Omejitev ni, drznosti in poguma pa veliko. In ko si enkrat priletel v vodo, si se naučil plavati.

Goodlifestyle.si


Sushispotting Tekst in stajling hrane: Gruša Zorn • Foto: Matevž Kostanjšek

Okisan riž in riba? »S

uši v prevodu pomeni okisan riž. Tradicija sušija ni nekaj okostenelega, ampak je živa in se spreminja. Prvotno je nastal zato, ker so hoteli ribo prezervirati, zato so jo okisali in zavili v riž, kjer je fermentirala. Takšno tradicionalno pripravo sušija najdete še ponekod na Japonskem. Verjetno pa je le malo takih, ki bi si ga dejansko upali pokusiti. Ima močan vonj. Tradicija se je spremenila s prihodom hladilnikov. Suši je tako ostal okisan riž s kombinacijo sveže ribe. Pa tudi kislost se je počasi spreminjala, tako da je danes riž okisan minimalno, mora pa biti pravilno pripravljen in ohlajen na človeško temperaturo. Takrat je najboljši, ker če ga shladiš preveč, začne izgubljati teksturo in prožnost ter postane trd in suh,« mi z žarom razlaga Miha Jesenšek, idejni oče projekta Sushispotting. »Danes je klasičnih sušijev več vrst: nigiri: kombinacija ribe in riža, maki, riba, riž ali zelenjava, lahko pa kombinacija, zavita v algo, ter uru maki, v katerih so alga ter druge sestavine skrite v notranjost, zunaj pa je riž, posut s sezamom. Uru makiji se imenujejo tudi kalifornijski zvitki, saj dejansko prihajajo iz Kalifornije. Američane je alga po zunanjosti motila, zato so naredili svojo različico, ki pa je postala tako priljubljena, da je prodrla tudi nazaj na Japonsko, kjer jih danes dobite skoraj povsod.« Miha je magister modernih kitajskih študij, ljubitelj čaja, Azije, azijske hrane. Svetovljan, ki je med študijem živel na Kitajskem. Poznavalec kitajske kulture ter raziskovalec tradicionalne kitajske kulture priprave in pitja čaja. »Ko sem se vrnil iz Kitajske, iz mesta Kuming, znanega

31

po največji čajni tržnici, sem študiral, kaj bi počel. Vedel sem, da me zanima nekaj v povezavi z Azijo in azijsko hrano. Tako sem se pred tremi leti povezal z Gregorjem Jagodnikom, ki je mariborski mojster sušijev,« razloži Miha o začetkih skupne kariere. Pri raziskavi trga sta prišla na idejo o paketih sušija, ki ti jih dostavijo domov. Res dober suši za kosilo. Od Maribora pa do Pirana. Enkrat tedensko. Iz najboljših sestavin in sveže pripravljen. Tik pred razvozom. Ne en dan prej. Pri razvozu idealne kombinacije mlečnega riža in ohlajene ribe ni mogoče doseči, vendar pa je bil zanju ideal, ki sta se mu želela približati. Ponuditi najboljše, kar se da. K sodelovanju sta potegnila še Ernesta Barbiča, ki je tudi izkušen in prekaljen maček, ki se je učil od vseh japonskih mojstrov sušija, ki delujejo v Sloveniji. Dva slovenska suši mojstra, Gregor, ki ima za seboj Tokyo Sushi Academy, najboljšo japonsko šolo sušija, ter Ernest z več kot desetletnimi izkušnjami, in Miha, ki stoji zadaj z logistiko. Opremljeni z vozilom, ki ima sledilno napravo, da lahko stranke predvidijo, kdaj pozvonijo na njihova vrata. Prvotno idejo od Maribora do Pirana so letos sicer opustili, ker odjemalcev na Obali skorajda ni bilo, so pa na vseh Odprtih kuhnah – Ljubljana, Celje, Nova Gorica in Koper. Paketi so v velikosti malice. Čeprav je Sushispottingovega sušija v paketih dovolj, da je človek sit, se ga je nemogoče preobjesti. Tako dober je, da zagotovo ni zadnjič, ko ga enkrat pokusiš. Torej, če nimate ideje za kosilo, pobrskajte po internetu, kdaj imajo dostavo. Ali pa obiščite Odprto kuhno v enem izmed krajev. Če pa ste tudi to zamudili, naj vam prišepnem, da Erik vsak torek pripravlja sušije tudi v gostilnici Izložba za Bežigradom v Ljubljani.

Goodlifestyle.si


UM-NA-KOLO

Rešitev je v zadrgi ANTON MAJHEN • Analitičen in duhovit. Je psihoterapevt in mentalni trener. Po športnem prepričanju pa mojster borilnih veščin, učitelj smučanja, teka na smučeh in plavanja. Njegova modrost je zahtevno preprosta in preprosto zahtevna. Razmišljal: Anton Majhen • Foto: Žiga Intihar

R

ešitev je v zadrgi, ki se mora odpirati in zapirati, je moj običajni odgovor na večino vprašanj, ki jih name naslovijo kolegi, ki se delajo, da ne vedo, da se mi pravzaprav ne da preveč razmišljati in da so o teh vprašanjih razmislili že drugi, in to bolj inteligentno od mene. Tak odgovor zato, ker se tudi njim zdi, da je potem vse jasno. In je mir. In življenje lepo teče dalje.

OSU JE OSU, ČEPRAV JE BOGA NOSU Zadnje čase pa me kolegi, ki vedo, da nikomur več ne verjamem, odkar sem sebe ujel na laži, dregajo pod rebra za obračun z novodobno psihologijo, guruji in starim slovenskim pregovorom Osu je osu, čeprav je boga nosu. Uspeh je namreč novodobni bog, ki ga vsi častimo, in simptomatično je večina novih gurujev, ki prodaja svojo teorijo uspeha, uspešna nikjer drugje kot v prodajanju svoje teorije uspeha. Ta bog pa, kot vsak drug, seveda terja vero vanj. Na prvi pogled se zdi preprosto pokazati s prstom nanje. Pa je v resnici tako preprosto? In kako naj se tukaj rešim z zadrgo?

32

MORATE MI VERJETI Pred nekaj leti sem poslušal sklop stanfordskih predavanj na temo »hacking consciousness«. Vsebina predavanj je bila zavest s perspektive kvantne fizike in fiziologije ter Vede. Vsi profesorji so bili tudi precej dobro uvedeni v transcendentalno meditacijo, z doživljanjem čiste zavesti (samadhi) in enosti so tudi referirali ključno enakost kot istost med kvantno fiziko in zavestjo. Briljantni profesor Tony Nader, ki svoja predavanja usmeri v eludacijo »težkega« problema zavesti, eno izmed predavanj konča z »morate mi verjeti«. Ultimativni znanstveni dokaz je torej vera v njegovo osebno izkušnjo. To stičišče vere z znanostjo je na prvi pogled paradoksalno. Ker se mi je že zareklo z zadrgo, si pomagajmo s preprosto predstavo, da je ta proces pravzaprav zadrga. Na eni strani zadrge postavimo Einsteina z mislijo, ki bi bila lahko imperativ znanosti. »Nešteto preizkusov ne more dokazati, da imam prav, en sam pa, da se motim.« Na drugi strani pa »nešteto preizkusov ne more dokazati, da se motim, en sam pa, da imam prav«, ki bi bil lahko imperativ vere. Voziček zadrge pa je stičišče. Če predpostavimo, da je res skoraj polovica raziskav v psihologiji neponovljiva, potem je zadrga polovično odprta na tem področju. Na splošno lahko rečemo, da se industrija znanosti giblje okoli polovice. MRTVAŠKI PLES V MASKAH Kako pa pride do radikalnega zaprtja te zadrge v življenju, pojasnjuje zgodba antropološke odprave v gozd Nove Zelandije. Poizkušajo priti v stik s pleme-

»Pravi verniki smo namreč ateisti, ki drvimo mimo cerkva na seminarje.« nom, ki naj bi izvajalo grozovit mrtvaški ples v maskah. Ko jih najdejo, jim razložijo svoja pričakovanja in naslednje jutro ga pleme tudi izvede. Odprava se z videnim zadovoljna vrne v civilizacijo in napiše poročilo. Za tem pride v stik s plemenom druga skupina in razvije vsebinski dialog z domačini. Ti jim razložijo, da je že pred njimi prišla skupina, ki je želela videti mrtvaški ples. Ker so jim želeli ustreči, so si vso noč izmišljevali ples, ki bi jih zadovoljil. Druščina tako ni dobila vpogleda v resnično kulturno proceduro, temveč, kakor pravi Slavoj Žižek, v improvizirano upodobitev lastnih želja. Verjetno smo že ugotovili, da si moramo nujno dvigniti samozavest. Nekaj več kot 90 odstotkov nas namreč misli, da je nadpovprečnih. Recimo v prometu. Samo želeti si moramo in verjeti vase in priti na seminar. Novodobni guruji imajo veliko neprespanih noči, da nam pripravijo uprizoritev naših želja. Za to nam upravičeno veliko zaračunajo. Pravi verniki smo namreč ateisti, ki drvimo mimo cerkva na seminarje. Zato se tukaj čisto na mestu zdi opozorilo: »Pazi, kaj si želiš, ker boš to tudi dobil.« V resnici se mora zadrga skozi življenje odpirati in zapirati, da opravlja svojo funkcijo. Pravi problem je samo, če se zatakne.

Goodlifestyle.si


o n e č š o Spr i l o k r o kam

Z zavarovanjem Tujina.

Za sproščena potovanja sklenite zavarovanje za tujino z medicinsko asistenco. Sebi in svojim najbližjim boste zagotovili dodatno varnost v primeru zdravstvenih težav in kritje morebitnih stroškov zdravstvenih storitev, ki bi ob tem nastali. Če v tujino potujete večkrat letno, sklenite letno zavarovanje Tujina Multitrip* – sklenete enkrat in velja celo leto, tudi za vso družino. Poleg tega dobite še DARILO. * Vključite se v program Varuh zdravja in prejeli boste 10-odstotni popust.

080 20 60


ULOV

Lego za pediatrično kliniko

Sladolent kreacije

Hot mobilna telefonija

Planico velikanko, zgrajeno iz 35.000 kock, je LEGO®Store podarila pediatrični kliniki. Za otroke so namenili še igralno mizo s kockami, da bodo lahko izdelali vozilo s skakalcem za skoke po velikanki. To so člani društva LEGO skupnost Slovenije sestavljali 160 ur. Svetovni prvak v poletih Robert Kranjec je bil nad donacijo navdušen. »Planica iz kock je to zimo poskrbela za to, da nisem pozabil na skoke. Od malega imam rad kocke in zdi se mi čudovito, da so Planico iz kock podarili pediatrični kliniki, saj bo bolnim otrokom pomagala vsaj malo pozabiti na bolezen. Odkar sem oče, sem še bolj občutljiv za to.«

V devetih dneh Festivala Lent se bo na dravskem obrežju zvrstilo kar 31 vrhunskih chefov, kar bo Maribor spremenilo v kulinarično središče Slovenije. Za to bo poskrbel sedmi SladoLent, ki bo na največjo promenado ulične prehrane pripeljal velika imena slovenske kulinarike in obiskovalcem ponudil več kot 60 avtorskih street food kreacij v družbi vrhunskih slovenskih vin. Mojstri obrti tako dokazujejo, da ulična prehrana ni (več) fast food, temveč je enako kreativna, kot so jedi v njihovih restavracijah. Zato ne preseneča, da se pred stojnicami še pred začetkom gnetejo navdušene množice dobrojedcev.

Od sredine maja so v vseh Hoferjevih poslovalnicah in na spletni strani www.hot.si na voljo storitve novega mobilnega operaterja HoT, Hofer Telekom. Ta se je že po prvem tednu na trgu povzpel na drugo mesto med operaterji, h katerim uporabniki prenašajo svojo številko. Kar ni čudno, saj je HoT prvi slovenski vsedigitalni operater, ki na trg prinaša najnižje tarife za klice, sporočila in prenos podatkov ter se ob tem zavezuje, da ne bo višal cen. Prvi omogoča, da račun v celoti upravljate prek digitalnih kanalov. Omrežje za opravljanje storitev v Sloveniji in gostovanje v tujini zagotavlja A1.

Oljke, vino, ribe

John Malkovich v ljubljani

Samostojnost otroka

V starem mestnem jedru Izole, prek Ljubljanske ulice pa vse do Manziolijevega trga bo potekala že 15. edicija tradicionalne etnološke prireditve Praznik oljk, vina in rib. Zvečer se bodo predstavili vinarji, oljkarji in ribiči ter obiskovalcem ponujali različne dobrote. Poleg bogate kulinarike bo za dobro vzdušje skrbel pester kulturni program. Nastopili bodo Slavko Ivančič, Trio Turn, ansambel Mužika, Duo Nice Price, Casablanca, Društvo harmonikarjev Izola, Moški pevski zbor Izola in drugi.

Ansambel Solisti Aquilani bo na Festivalu Ljubljana poustvaril Šostakovičev Godalni kvartet št. 8, ki ga je Rudolf Baršaj orkestriral za godalni orkester in nosi ime Komorna simfonija; v solistični vlogi se bo v Bachovem Violinskem koncertu predstavila slovenska violinistka Lana Trotovšek. Poseben bo drugi del, ko se bo v Šnitkejevem Koncertu za klavir in godala pridružil ansamblu in pianistki Anastaziji Terenkovi znani ameriški filmski igralec John Malkovich. Z izborom besedila iz romana Grobovi in junaki Ernesta Sabata bo vključil svoj glas kot del glasbe.

Počitnice so pred vrati. Za nov korak k samostojnosti lahko svojemu otroku osnovnošolcu odprete brezplačni osebni račun Akeš junior. Z njim bo dobil priložnost, da se pravočasno nauči ravnati z denarjem. Prejel bo svojo bančno kartico, s katero bo lahko sam plačeval in uporabljal bankomate doma in v tujini. Ob odprtju računa v zadnjem šolskem mesecu (juniju 2017) pa bo prejel še darilce za brezskrbne počitniške dni. Vabljeni tudi k ogledu spletne strani, na kateri lahko osnovnošolci dopolnijo svoje znanje o bankah in denarju ter se ob tem zabavajo.

30. MAJ

LEGO.COM

9. IN 10. JUNIJA

CENTER-IZOLA.SI

34

OD 23. JUNIJA DO 1. JULIJA

FESTIVAL-LENT.SI

20. JULIJ

LJUBLJANAFESTIVAL.SI

MAJ

HOT.SI

JUNIJ

ABANKA.SI/AKES-JUNIOR

Goodlifestyle.si


Novo! Virtualna resničnost

Skeniraj oglas in si oglej 360 stopinjski video.

Islandija

4 dni, odhod 12. 10. – ZAGOTOVLJENO • let iz Ljubljane, 3 NZ, slovensko vodenje • od 789 € 5 dni, odhod 5. 10. – ZAGOTOVLJENO • let iz Ljubljane, 4 NZ, slovensko vodenje • od 888 €

Irska – smaragdni otok 8 dni, odhoda 11. 7. in 3. 8. –

ZAGOTOVLJENO • let iz Trsta, transfer iz Ljubljane vključen v ceno, hoteli 3-4*, slovensko vodenje • od 1.229 €

Oslo in norveški fjordi 6 dni, odhoda 27. 6. in 27. 7. –

01 2006 111 ·

ZAGOTOVLJENO • let iz Ljubljane, slikoviti hoteli 3*, slovensko vodenje • od 1.069 €

info@kompas.si ·

www.kompas.si ·

turistična agencija Kompas


KOLUT

Izbor: Nuša Fabjan

V

lak. Vse od svojih parnih začetkov je navdih mnogim, tudi umetnosti. Tako kot starejše umetnosti je tudi najmlajša med njimi – film – tesno povezana z vlakom. Že v prvih, danes antologijskih, filmskih kadrih je v ospredju prihod vlaka na

postajo. Kasnejšim vojnim filmom, s številnimi kadri železnice, pa sledi pojav igranih filmov, ki so v celoti snemani na železnici ali okrog nje. Mnogo pa je tudi takih, v katerih vlak ali železnica odigra pomembno, če ne glavno vlogo.

Življenje je čudež Pred zoro

(ŽIVOT JE ČUDO)

(BEFORE SUNRISE)

SRBIJA, 2004, ROMANTIČNA KOMEDIJA

ZDA, 1995; ROMANTIČNA DRAMA

IGRAJO: SLAVKO ŠTIMAC, NATAŠA ŠOLAK, VESNA TRIVALIĆ, VUK KOSTIĆ

IGRAJO: ETHAN HAWKE, JULIE DELPY

Mlad Američan in mlada Francozinja se srečata na vlaku, ki ju odpelje na Dunaj, tam spoznavata mesto in drug drugega. Minimalističen zaplet, a do podrobnosti izdelana karakterja in njuna ljubezenska zgodba. Jesse je pod krinko cinika skrit romantik, Celine pa je romantik na prvi pogled. Mlada popotnika ves čas zasleduje ideja, da se vidita prvič in zadnjič v življenju, zato drug drugemu o sebi razkrivata več, kot bi sicer. Film je požel vrsto pozitivnih kritik, Richard Linkalter pa je na Berlinalu prejel nagrado za najboljšo režijo.

Kaj boljšega se lahko zgodi podeželski vasici kot železniška povezava, ki pripelje turiste? Kaj hujšega se lahko zgodi turizmu kot vojna? Luka, eden izmed graditeljev železnice, si pred vojno zatiska oči, dokler ni vpoklican njegov sin, žena pa mu pobegne z zanimivim glasbenikom. Potem pa Luka sreča Sabaho in življenje mu spremeni bolj kot vojna.

Dekle na vlaku

ZDA, 2011; ZGODOVINSKA AVANTURISTIČNA DRAMA IGRAJO: ASA BUTTERFIELD, CHLOË GRACE MORETZ, CHRISTOPHER LEE

Hugo Cabret živi tajno življenje med zidovi živahne in prometne pariške železniške postaje, kjer se trudi obvarovati svojo skrivnost. To postane izjemno težka naloga, ko se v njegovo življenje vmešata čudaška deklica in zagrenjen starec. Za glasbeno podlago je poskrbel Howard Shore, zanjo pa prejel oskarja.

36

SLOVENIJA, 1997; DRAMA IGRAJO: GREGOR BAKOVIĆ, BARBARA CERAR, GREGOR ČUŠIN, MARKO MANDIČ, PETER MUSEVSKI, ANDREJ ROZMAN ROZA

Glavnega junaka po očetovi smrti vlak brezciljno prevaža od postaje do postaje. Ena izmed voženj je usodna za dekle in fanta, ki se na poti začneta spoznavati in zbliževati, a ju življenje na eni od postaj vodi vsakega po svoji poti. V nadaljevanju spremljamo posamezni usodi obeh, spoznamo pa, da je vsakega od njiju vlak zaznamoval na poseben način.

Umor na Orient ekspresu

(THE GIRL ON THE TRAIN)

(MURDER ON THE ORIENT EXPRESS)

ZDA, 2016; MISTERIOZNI TRILER

KRIMINALNA DRAMA

IGRAJO: EMILY BLUNT, REBECCA FERGUSON, HALEY BENNETT, JUSTIN THEROUX, LUKE EVANS

Hugo

Ekspres, ekspres

Z oskarjem nagrajeni režiser predstavi skrivnostno zgodbo o izigrani Rachel, ki svoje razočaranje zaradi moževe nezvestobe utaplja v alkoholu. Njena žalost preseže meje zdravorazumskega, ko se kljub brezposelnosti še vedno z vlakom vozi v London, kjer živi njen bivši mož z novo ženo, o neznanem paru čez cesto pa si v svoji domišljiji ustvari idejo o popolnem življenju. Monotonost vsakodnevnega potovanja z istim vlakom po istih tirnicah pa pretrga pretresljiv dogodek, ki povzroči, da na dan privrejo najbolj skrite sence Racheline preteklosti.

VB, 1974 – IGRAJO: ALBERT FINNEY, LAUREN BACALL, INGRID BERGMAN, MARTIN BALSMAN ZDA, 2017 – IGRAJO: JOHNNY DEEP, DAISY RIDLEY, MICHELLE PFEIFFER

Kultni film, posnet po kultnem romanu. Decembra 1935 se luksuzni vlak zaradi ekstremnih snežnih razmer ustavi. Detektiv Hercule Poirot je postavljen pred zahtevno nalogo: razrešiti mora skrivnostni umor ameriškega poslovneža in tajkuna, ki se je zgodil na Orient ekspresu. Po filmski uspešnici iz leta 1974 je roman Agathe Christie še kar nekajkrat navdihnil filmske ustvarjalce. Novembra letos pa prihaja zadnja različica z zvezdniško igralsko zasedbo: Johnny Deep, Daisy Ridley, Michelle Pfeiffer.

Goodlifestyle.si


www.kras-slovenija.si


DALJNOGLED

Imeti ali deliti?

LOGIKA NELASTNIŠTVA Dandanes smo navajeni na določen tip življenja. Kadar koli Računalniške storitve pa niso edine, ki si česa poželimo, avto, kolo ali smo jih pripravljeni uporabljati, a ne v celo hišo, to preprosto kupimo. celoti kupiti. Statistika je pokazala, da S tem ne ugodimo le sebi, ljudje radi plačujemo manj za prenočišča ampak tudi svoji potrebi po in prevoz. Tako je na področju deljenja ugajanju drugim, ki jih želimo Tekst: Kaja Stankovič • stanovanj uspelo podjetju AirBnb, ki s impresionirati. Vse to pa so le pomočjo svoje brezplačne spletne strani poslabšala družabna omrežja, Foto: Avant2GO in shutterstock več milijonom gostiteljev pomaga oddati s pomočjo katerih vidimo na stanovanja in popotnikom poiskati poceni videz popolna življenja, polna prenočišča. In kot si pri AirBnb več ljudi materialnih dobrin, ki jih za deli stanovanje, si podjetje Uber prizadeva več ljudi navdušiti, da bi si delili isti fotografskim objektivom pravzaprav sploh ne potrebujemo. avto. Svojo izkušnjo pove Matej Grošelj iz Avant2GO: »Načeloma si ljudje ne V zadnjih letih pa smo priča močnemu upadu nakupov delijo avta (to spada pod car sharing), ampak lahko pravzaprav vsakdo s svojim nekaterih predmetov, ki so bili včasih del našega vsakdana. vozilom, kadar želi (ko vklopi aplikacijo in je 'aktiven' na zemljevidu nekega Ene izmed prvih stvari, ki si jih nisem lastila, pa čeprav sem mesta), dodatno zasluži s prevozom ljudi, ki potrebujejo prevoz in imajo aplikacijo. jih nujno potrebovala, se spomnim še iz osnovne šole. To so Storitev je transparentna, saj stranke ocenjujejo voznika in nasprotno, poleg tega bili šolski učbeniki, ki jih večina od nas ni kupila, temveč smo pa je cenovno dinamična (glede na ponudbo in povpraševanje). Dosedanje si jih sposodili iz učbeniškega sklada.

Delitvena ekonomija se širi

I

deja o nelastništvu se je začela z razvijalci programske opreme, ki so namesto nakupa licenc raje posegli po drugi možnosti – plačevanju za dostop. Enako do nekaterih programov, kot je npr. Adobe, dostopamo tudi mi. Mesečna naročnina je v primerjavi z vrtoglavo ceno programa veliko bolj izvedljiva, zato se vse več ljudi odloča prav za to možnost.

38

izkušnje so, da so vozniki veliko bolj prijazni in uslužni (v Londonu so nam na primer ponudili vodo in nas vprašali, ali nam lahko pomagajo z nasveti pri ogledu znamenitosti). Uber je sicer veliko več kot največji 'taksist', saj s svojo logiko nelastništva prihaja tudi v logistično panogo. Zanimiva je primerjava storitvenega UBER-ja, ki deluje praktično brez svojega asseta (vozila) z npr. proizvodnim podjetjem, kot je Volkswagen (število zaposlenih, prihodki, borzna vrednost).«

Goodlifestyle.si


Načrte za učinkovito mobilnost ima tudi Mestna občina Ljubljana, ki nima zaman naslova zelene prestolnice 2016. Z več kot 288.000 prebivalci in vsakodnevnimi obiskovalci je Ljubljana prometno zelo obremenjena. Tako sta leta 2011 Mestna občina Ljubljana in podjetje Europlakat vzpostavila samopostrežni sistem izposoje koles BicikeLJ, ki se danes lahko pohvali s precej večjimi postajališči in več kot 100.000 registriranimi uporabniki. Ljubljana postaja evropski zgled tudi s cenovno dostopnim javnim prevozom, zaradi katerega vse več ljudi pušča svoje avtomobile doma in se na cilj popelje z mestnim avtobusom. Mnogi se odločijo za možnost parkiraj in pelji (P+R) ter svoj avtomobil pustijo na enem izmed ustreznih parkirišč, naprej pa se odpeljejo z avtobusom. Za aktivacijo in plačilo je potrebna kartica urbana, ki je osnova za vse storitve, ki nam jih ponuja LPP. Prijazen do okolja in ljudi je tudi brezplačni Kavalir, ki s svojim električnim pogonom v mestni peš coni pomaga vsem, ki teže hodijo. Prihodnost Ljubljane je tako v dobrih rokah, še naprej je namreč cilj nadomestiti dosedanji prometni sistem z energetsko bolj učinkovitimi, okoljsko čistejšimi, prostorsko manj potratnimi in bolj zdravimi oblikami v mestu in njegovi okolici ter obenem ustreči zahtevam uporabnikov – meni in tebi.

se razlikuje po tem, da se čas izposoje meri v minutah ali urah, in ne dnevih. Za t. i. car sharing se odloča vedno več ljudi, tako tisti, ki se zavedajo, koliko jih stane lastniško vozilo, kot tisti, ki bi vozilo uporabljali le občasno, ali pa tisti, ki nimajo denarja za lasten avtomobil oziroma se

ZA ČISTO OKOLJE Tako BicikeLJ kot Avant2Go sta bila med uporabniki odlično sprejeta in pomenita čedalje večjo razbremenitev za okolje. Poleg zmanjšanja CO2 in zastojev omogočata tudi manjšo časovno obremenitev pri mobilnosti svojih uporabnikov. V ta namen je bila lani septembra pripravljena nova storitev, poimenovana Eurban, na klic delujoča električna vozila e-golf, ki svoje storitve ponujajo v predelih, kjer avtobusi redkeje peljejo in je hkrati manj potnikov. SOPOTNIKI PO POTREBI Ena izmed najbolj priljubljenih oblik prevoza je tudi multimodalnost. Potniki uporabijo njim najbolj ugodno kombinacijo transporta. Ljubljančani se največkrat odločijo za mestni avtobus v paru s kolesom, medtem ko nekateri bolj oddaljeni prebivalci izberejo vlak ali primestni avtobus v kombinaciji z drugimi možnostmi. Za kraje s slabimi prometnimi povezavami in tujino je najbolj popularna spletna stran prevozi.org, na kateri vozniki avtomobilov objavijo čas odhoda na določeno destinacijo doma ali v tujini, prevoza potrebni pa se jim za včasih smešno nizko ceno priključijo kot sopotniki.

SOUPORABA AVTOMOBILA Avant car pa je še eno podjetje, ki z nagrajeno storitvijo Avant2Go, souporabo stoodstotno električnih vozil, razvija novo obliko mobilnosti in nelastništva. Matej Grošelj opiše, kako deluje: »Namesto da bi morali imeti avto v lasti (čeprav ga v povprečju več kot 90 odstotkov časa ne uporabljamo), si ga preprosto izposodimo zgolj takrat, ko ga potrebujemo, in zanj plačamo samo za čas uporabe. Želeni avto je mogoče na za to določenih lokacijah rezervirati kar prek aplikacije, v ceno pa so vključeni vsi stroški (registracija, zavarovanje, vzdrževanje, vinjeta, električna energija …). Od tipičnega najema avtomobila

39

Avant2Go ponuja še vrsto drugih prednosti: število lokacij za prevzem in vračilo vozil raste, ravno tako število vključenih vozil (oboje prek sto odstotkov v manj kot letu), s čimer je pokrit čedalje širši spekter potreb uporabnikov. Poleg tega boste lahko kaj kmalu z isto aplikacijo, ki trenutno deluje v Ljubljani in Murski Soboti, najemali vozila iz flote Avant2Go še v nekaterih drugih slovenskih mestih. Snovalci obljubljajo večje novosti še za poletje.

ga zaradi odličnih alternativ ne odločijo kupiti. Odvisno od potreb lahko samo za ceno mesečnega parkiranja v centru (kje so tu še stroški lastništva vozila in goriva) ves mesec uporabljate storitev souporabe.« Poleg tega, da projekt Avant2Go temelji na nelastništvu, okolju prizanaša tudi z električnim pogonom, ki z velikimi koraki vstopa v naš vsakdanjik in obenem s potencialom pridobivanja energije iz obnovljivih virov podpira možnost lokalne samozadostnosti. Sistem

Morda se sprašujete, zakaj nas vsa ta podjetja skušajo prepričati o nelastništvu. Eden izmed razlogov je, da deljenje vodi do bolj učinkovite uporabe sredstev. Naš že tako prenasičeni planet ne more preživeti kopičenja stvari, ki jih uporabljamo le kratek čas, nakup pa velikokrat opravimo iz dolgčasa, pri čemer se dostikrat ne zavedamo stroškov lastništva. V prihodnosti lahko pričakujemo alternative posedovanju domov, mobilnosti in komuniciranja. Nekatera podjetja se namreč v tem trenutku trudijo zmanjšati lastništvo pametnih telefonov in v zameno za plačilo ponuditi kar storitev komunikacije. Videti je, da nas od sveta brez mobilnikov ter dobe skoraj popolnega nelastništva ne loči veliko. Ampak to je že druga zgodba.

Goodlifestyle.si


Vsi na 6. Triglav tek v neokrnjeno naravo. Prijave so Ĺže odprte.

www.triglavtek.si


IGRAČE Poletna vročina. Razbeljene ceste. Zadnjica prilepljena na avtomobilske sedeže. Gneča na avtobusih. Kaj pa druga mobilna perspektiva? Veter v laseh, močne mišice, svoboda premikanja, vonj po naravi. Da si to uresničite, je Bor Borg v Intersportu izbral 5 najboljših poletnih prevoznih elementov. Popeljejo vas po mestnih ulicah, vas dostavijo v službo, domov ali na zmenek. Lahko pa jih odpeljete tudi v naravo in se z njimi naužijete svežega zraka.

SUP Starboard Whopper Zen

Skiro Firefly

Tudi vožnja s skirojem je ena sama zabava. Lahko ga uporabljate kot športni rekvizit in se z njim odpravite na posebno progo za rolkanje, lahko pa je priročno prevozno sredstvo. Skiro Firefly zelo dobro opravlja obe nalogi. 20-centimetrska kolesa ponujajo odličen oprijem, za varnost pa skrbita zavora in poseben sistem vzmetenja sprednjega kolesa. Seveda ga je s pomočjo po višini nastavljivega krmila možno prilagoditi različnim telesnim višinam.

Supanje je zagotovo ena izmed najbolj zabavnih vodnih aktivnosti zadnjih let, saj potovanje po vodni gladini združuje s celostno telesno vadbo. Lahko je precej umirjeno, na bolj razburkani vodni površini pa tudi zelo razburljivo. Starboard Whopper Zen je sup, ki bo zadovoljil skorajda vsakogar. Zaradi stabilnosti je primeren za učenje, poleg tega pa omogoča tudi jogo, fitnes in seveda ježo na valovih. INTERSPORT.SI

INTERSPORT.SI

Rolerji Firefly

Rolanje je asfaltna različica drsanja na ledu. Seveda ni treba posebej poudarjati, da gre za izjemno priljubljeno aktivnost, pri kateri se šport prepleta z aktivacijo mišic celotnega telesa, hitrostjo, zabavo in ne nazadnje tudi hitrejšim premikanjem po mestnih središčih. Rolerji Firefly s svojo sodobno zasnovo omogočajo učinkovito drsenje po asfaltni podlagi. Ponujajo odličen oprijem stopala in učinkovit prenos energije. INTERSPORT.SI

Otroški poganjalček Strider

Vsak izmed nas se vse življenje spominja dne, ko je prvič vozil kolo. Pot do samostojnega poganjanja je zagotovo precej lažja, če se otroci z novimi občutki lovljenja ravnotežja najprej seznanijo na poganjalčku. In Strider jim to omogoča. Nekajmesečna vadba z njim bo prepričljivo olajšala prve kolesarske kilometre. INTERSPORT.SI

Rolka Firefly

Rolkanje je brez dvoma eden izmed najbolj svobodnih, kreativnih in radoživih načinov premikanja na štirih kolescih. Ta mala deska je za mnoge vir navdiha. Za tiste, ki ne prisegate na vratolomne trike, pa je tudi odlična možnost za nekoliko hitrejše raziskovanje velemest. Firefly ponuja številne izdelke, ki bodo s svojo obliko in dizajnom prepričali skoraj vse sodobne športne nomade. INTERSPORT.SI

41

Goodlifestyle.si


ULOV

Odpela v sedmih jezikih

Tek v neokrnjeni naravi

Mamma mia v Portorožu

Mezzosopranistka in ambasadorka FREYWILLA Manca Izmajlova se je na povabilo lastnika podjetja dr. Friedricha Willeja maja mudila na Dunaju, v metropoli umetnosti in kulture ter domu prestižne znamke, znane po emajliranem nakitu. V enemu najlepših butikov FreyWille, nasproti muzeja Albertina, je navdušila publiko iz diplomatskih krogov s svojim repertoarjem, odpetim kar v sedmih jezikih. Tako je popestrila ekskluzivno predstavitev najnovejše kolekcije Hundertwasser Imperial, ki jo je možno videti tudi v butiku FreyWille v Ljubljani.

Notranji del parka Brdo pri Kranju bo 9. septembra prizorišče 6. Triglav teka. Gre za edinstven športni dogodek, ki tekačem odpira vrata v neokrnjeno naravo protokolarnega parka Brdo. S šestimi prilagojenimi trasami in petimi teki (polmaraton, tek na 10 km, poslovni štafetni tek 3 x 3,4 km, družinski tek, otroški tek Kuža pazi) ponuja možnost rekreacije za vse generacije. Zavarovalnica Triglav v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi športniki in mladimi upi, ambasadorji Triglav teka, promovira pomen zdravega življenja, obenem pa je tek za dober namen. Letos za boljšo oskrbo novorojenčkov.

Muzikal MAMMA MIA! oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine ABBA. Vse od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev. Slovensko različico muzikala si je v dveh letih ogledalo že več kot sto tisoč Slovencev! Romantično zgodbo, polno optimizma, izvajajo vrhunska slovenska umetniška imena: Simona Vodopivec Franko, Veronika Kozamernik, Lina Rahne, Alenka Godec, Damjana Golavšek, Uroš Smolej, Jure Sešek, Gojmir Lešnjak - Gojc in drugi.

Jazz festival ljubljana

Skrivnostni vrt

Dobrodelno veslanje

Letošnji Jazz festival Ljubljana bo povezal vse jazzovske generacije od legendarnih Archieja Sheppa in Reggieja Workmana do odličnih mladih izvajalk, kot sta Emilia Martensson (glas) in Susanna Risberg (el. kitara). Pogledali bomo na berlinsko sceno in nadaljevali z double piano koncertom ter izjemno newyorško trobentarsko četvorko. Da bo kostanj ostal vroč, bodo poskrbeli domači glasbeniki, dejavni doma ali v tujini – Artbeaters, Kaja Draksler, Dre Hočevar, Igor Lumpert, Cene Resnik, Boštjan Simon.

Četrtkov večer je bil čaroben. Skrivnostni vrt Gradu Tivoli je sprejel nenavadne ljudi, zato zabava ni bila vsakdanja. Domišljije ni sproščal le ambient, odet v tančice preteklosti, temveč tudi nenavadne mešanice gina Hendrick's in tonika s punčem ali malinovim pirejem, svežimi kumarami in baziliko. Večer se je začel s plesnim performansom in nadaljeval v nočne ure z DJ Kleenom, odzvanjala je tudi trobenta. Tančice skrivnosti je plast za plastjo odgrinjala vedeževalka Maša. Kaj je razkrila Uli Furlan, Nejcu Simšiču in Magnificu in drugim, žal ne vemo!

V športnem centru Reebok CrossFit Ljubljana so že drugič 24 ur dobrodelno veslali. Ekipe so na dvoranskih veslačih C2 poskušale preveslati čim več kilometrov, ki so bili osnova za donacijo, 1 km = 1 evro. Znak za začetek je dala Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste, s katero center vrsto let sodeluje. Veslalo je prek 300 veslačev, med drugim ekipe pokroviteljev Malalan, Avant2GO in številni športniki ter medijske osebnosti. Skupno so zbrali 2700 evrov in jih namenili slovenskim družinam z roba preživetja v projektu Volja vselej najde pot.

MAJ

SHOP.FREYWILLE.COM

OD 28. JUNIJA DO 2. JULIJA

LJUBLJANAJAZZ.SI

42

9. SEPTEMBER

TRIGLAVTEK.SI

2. JUNIJ

PAIDEIA-EVENTS.SI

26. AVGUSTA

MAMMAMIA-MUZIKAL.SI

26. MAJ

REEBOKCROSSFITLJUBLJANA.SI

Goodlifestyle.si


#SUPANJEJEZABAVA INTERSPORT ISI d.o.o. · Naklo · Sport to the people / Šport ljudem

Izberi BESTWAY, FIREFLY ali STARBOARD

Poglej ponudbo na www.intersport.si


ZDRAVO

Losos vrhunske kakovosti

Losos velja za pravo specialiteto in spada med najbolj priljubljene vrste rib, kar ni čudno, saj poleg tega, da je bogat z maščobnimi kislinami omega-3, vsebuje tudi številne hranilne snovi, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. Pri Hoferju boste v hladilniku našli bio prekajeni losos lastne blagovne znamke Natur aktiv, ki je zmagal na senzoričnem preverjanju Najboljši okus. Izvedla ga je avstrijska družba za potrošniške raziskave v sodelovanju s kulinarično revijo Gusto in dunajsko univerzo. HOFER.SI

Prigrizki z lokalnim pridihom

Le kdo ne pozna grisinov, brezčasnih, za vsako priložnost primernih slanih palčk z najrazličnejšimi posipi? Pri Hoferju lahko v njihovi stalni ponudbi najdete slastne premium grisine z bučnimi semeni ali čemažem. Za trgovca jih proizvaja slovensko družinsko podjetje Slap Bohinj iz Bohinjske Bistrice, kjer posebno pozornost posvečajo kakovosti uporabljenih surovin.

Brez glutena, brez slabe vesti

Topel sendvič za zajtrk, spremljava pri kosilu ali prigrizek za večerjo. Priročen kadar koli in kjer koli. Narezan kruh, bogat v okusu, a brez glutena, je hitro pripravljen. Peka in dopeka za narezani kruh znamke Enjoy free! nista potrebni, pogrejete ga lahko v 30 sekundah preprosto v opekaču. Pri Hoferju lahko izbirate med temnim, svetlim ali svetlim brezglutenskim kruhom s semeni. Vse tri vrste so primerne tudi za ljudi, ki ne prenašajo laktoze.

HOFER.SI

HOFER.SI

Univerzalna moka za pekovsko ustvarjanje

Za vse pekovske mojstre med vami, ki se velikokrat znajdete pred dilemo: sladko ali vseeno raje slano? Za obe vrsti peciva lahko uporabite alternativo klasičnim vrstam moke – univerzalno moko brez glutena. Visokokakovostna in vsestransko uporabna moka je na voljo v vseh Hoferjevih poslovalnicah med stalno ponudbo. Ne vsebuje arom ali sredstva za vzhajanje in je primerna tudi za ljudi s prehransko preobčutljivostjo za gluten. HOFER.SI

Zdravi pekovski izdelki

Že stara ljudska modrost opeva številne pozitivne lastnosti spomladanskih zelišč, kot sta čemaž in kopriva. In ljubitelji teh zdravilnih zeli boste zagotovo prišli na svoj račun: pri Hoferju vam v stalni ponudbi kot novost ponujajo hrustljave čemaževe štručke in koprivine bombetke lastne blagovne znamke Okus tradicije. Slastna izdelka pekarne Brumat sta plod slovenskega znanja in truda. HOFER.SI

44

Goodlifestyle.si



ZDRAVO

Za lahkotnost gibanja – Kolagenflex

Upadanje količine kolagena v telesu se kaže tudi v slabši regeneraciji hrustanca. To opazimo predvsem po oteženem gibanju, saj je kolagen pomembna sestavina sklepnega hrustanca. Kolagenflex vsebuje patentirano obliko kolagena Fortigel®, ki ga sestavljajo kratke molekule z velikim deležem aminokislin, pomembnih za izgradnjo sklepnega hrustanca. Dodani vitamin C pa ima vlogo pri nastajanju kolagena za normalno delovanje hrustanca in kosti. MEDEX.SI

Za lepo oblikovane mišice – Kolagenbody

Kolagen je tudi v mišicah, kjer je glavna sestavina vezivnega tkiva, ki obdaja mišična vlakna ter omogoča njihovo čvrstost in prožnost. S staranjem mišice postajajo bolj ohlapne, prav tako pa začnemo izgubljati mišično maso. Kolagenbody je bil razvit z mislijo na ohranjanje čvrstega telesa. Vsebuje hidrolizirani kolagen Bodybalance®, magnezij in vitamin C v prahu – kombinacijo aktivnih sestavin, ki pripomorejo k delovanju in krepitvi mišic ter ohranjanju normalnega delovanja sklepov in kosti.

Za močne lase in nohte – Kolagen v prahu

Kolagen v prahu vsebuje stoodstotno hidrolizirani kolagen z različno velikimi molekulami, ki se v telesu odlično absorbirajo. Kolagen v telesu poskrbi za vzdrževanje normalne strukture nohtov in pozitivno vpliva na strukturo in videz las. Z rednim uživanjem bodo vaši nohti trdni, lasje pa močni in sijoči. Za še boljši učinek priporočamo, da ga uživate skupaj v vitaminom C, ga vmešate v limonado ali drug sadni sok. MEDEX.SI

MEDEX.SI

Za mladosten videz kože – Kolagenlift

Kolagen je v globljih plasteh kože – v dermisu – in ji zagotavlja oporo, čvrstost in elastičnost. S staranjem ga telo ustvarja vedno manj. Patentirana oblika kolagena v Kolagenliftu zmanjšuje gube, izboljša napetost in elastičnost kože. Hialuronska kislina napolni prostor med kolagenskimi vlakni, dodani vitamin pa še podpre delovanje kolagena in hialuronske kisline. Kolagenlift v prahu vsebuje ribji kolagen in je primeren tudi za vegetarijance, ki uživajo ribe. MEDEX.SI

46

Goodlifestyle.si


Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 1509 Ljubljana

POSEBNA ponudba

revija + knjiga

8,99

Knjigi je mogoče kupiti skupaj z revijo na izbranih prodajnih mestih.

LEPE NAgrAdE

za nove naročnike

letna naroČnina samo

26,25

redna cena 3,50 € za izvod

+

Darilo ob nakupu kompleta

Knjižno kazalo FrEY WILLE

* V žrebanju za nagrade sodelujejo vsi novi naročniki z aktivirano naročnino od 6. junija do 3. julija 2017.

poseben popUsT

25

Ladival losjon za zaščito pred soncem za normalno in občutljivo kožo, z ZF 30, daje visoko UVA/UVB zaščito in ščiti pred škodljivimi posledicami Ir-A žarkov, prehransko dopolnilo Fidiprotekt pa je pravi orkester antioksidantov z ribjim oljem, ki še dodatno varujejo kožo pred škodljivimi učinki prostih radikalov.

%

22 paketov izdelkov LADIVAL LOSJON in FIDIPROTEKT

Za dodatne informacije in naročila nam pišite na narocnine@delo.si oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99


ZDRAVO

Trajno mleko in jogurt Mercator z najvišjo oceno za kakovost

Mercator redno spremlja kakovost svojih izdelkov. Še posebej je ponosen na mlečne izdelke Mercator, narejene v Sloveniji in preverjene na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Prepoznali jih boste po oznaki PRVOVRSTNA KAKOVOST. Izdelki so bili preverjeni na osnovi Pravilnika o ocenjevanju kakovosti mleka in mlečnih izdelkov GIZ mlekarstva Slovenije po 20-točkovnem sistemu, pri čemer izdelki od 17 do 20 točk sodijo v 1. in ekstra kakovostni razred. Znak prvovrstna kakovost lahko prejmejo samo izdelki, ki po strokovni oceni sodijo najmanj v prvi kakovostni razred.

20/20

MERCATOR.SI

Skuta – vir beljakovin

Skuta – slovenska tradicija, je okusna in dobrodošla v prehrani, saj je vir beljakovin, ki spadajo med prehransko najbolj kakovostne beljakovine. Vsebnost beljakovin v skuti preverjamo z referenčnimi analizami. Mercatorjeva skuta, narejena v Sloveniji, je prejela tudi oznako za prvovrstno kakovost, ocenjeno na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Beljakovine v skuti Mercator, nepasirani, polnomastni, 500 g, predstavljajo več kot 20 % energijske vrednosti. MERCATOR.SI

Jogurt, čudovito živilo

Jogurt je zaradi prijetnega okusa, predvsem pa slovesa dobrega živila, najbolj poznano fermentirano mleko. Lažja prebavljivost jogurta je posledica delne razgradnje beljakovin mleka med fermentacijo. Žive bakterije jogurtove kulture (Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus) izboljšujejo prebavo laktoze pri osebah, ki imajo težave pri prebavi laktoze. Jogurt mora zato vsebovati visoko število živih bakterij, vsaj 100 milijonov na gram, kar potrjujejo analize, kot nam je povedala strokovnjakinja Biotehniške fakultete. Mercatorjev tekoči jogurt, 3,2 % m. m. , 500 g, vsebuje v povprečju 500 milijonov živih bakterij jogurtove kulture na gram. Narejen je iz slovenskega mleka in je prvovrstne kakovosti, ocenjene na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. MERCATOR.SI

Mleko in mlečni izdelki imajo visoko prehransko vrednost

Ko govorimo o sestavi mleka in mlečnih izdelkov, največkrat navajamo le »glavne« sestavine, ki jih je količinsko največ. Ob tem pa pozabljamo, da imajo mleko in mlečni izdelki visoko prehransko vrednost zaradi pestrosti sestave, ki daje organizmu ob beljakovinah, maščobi in laktozi še celotno paleto mineralov, vitaminov in drugih biološko aktivnih snovi. Prav istočasna prisotnost vseh sestavin in njihova ugodna količinska kombinacija omogoča, da jih organizem lahko dobro izkoristi, poudarjajo na Biotehniški fakulteti. Uporaba kisle smetane v kulinariki je torej dobra zbira. Mercatorjeva kisla smetana je narejena v Sloveniji in je prvovrstne kakovosti, preverjene na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. MERCATOR.SI

48

Goodlifestyle.si


ste, kar jeste.

Mercator, Dunajska 107, Ljubljana

20/20

moj jogurt, odlične kakovosti. Preverjeno na Biotehniški fakulteti. Več na www.mercator.si


POBEG

Modrina morja skozi okno vlaka REKA • Vikend pobeg z vlakom Piše: Anja Tomšič • Foto: Vesna Pogorelec

5.50. Še pol ure. Še dobre pol ure in ljubljanski zrak bo počasi postal logaški, nato se bo slovenska atmosfera zamenjala s hrvaško in na koncu bom vdihavala le še čist, slan reški morski zrak. Poberem karte, potem pa se počasi, kot dve mešanici polža in lenivca, začneva premikati proti platformi 10. Tam naju že čaka ogromna podolgovata železna zverina, v katero pobegneva takoj, ko se odprejo vrata. Zgodnja ura, ki ni ravno moja najboljša prijateljica, povzroči, da strojevodjo vprašam, ali so sedeži označeni. Vem, eden izmed mojih malo manj bistrih trenutkov. On seveda potrdi in medtem ko začnem potrto iskati prostor na vozovnici, mi ponovno odgovori, da pa vseeno niso rezervirani. Številčno označeni, toda vendarle prosti. Oddahnem si in se zasmejim, da sem tisti trenutek izgubila le nekaj možganskih celic in ne zmožnosti izbiranja sedeža. Po nekaj trenutkih odločanja sva našli kupe samo za naju.

K

upeji so čudovita sobica, ki potniku ne omogoča le neizmerne količine udobja, ampak je hkrati odličen način za sklepanje novih poznanstev, morda celo prijateljstev. Iz torbe sem vzela knjigo, ki sem jo od nekdaj želela prebrati, vendar zaradi natrpanega urnika preprosto nisem mogla. Medtem ko sem se sama potopila v svet najljubšega avtorja, pa je moja prijateljica pridno grizljala svoje super zdrave piškote in ob opazovanju bežeče pokrajine poslušala vse vrste najnovejših pop hitov. VOŽNJA PO TIRIH IN REŠKA DOBRODOŠLICA Vemo, da je gneča na cesti ena izmed najbolj mučnih stvari na planetu. Hupanje, vročina, kričanje, preklinjanje, moledovanje in pregovarjanje so vse vrste čudovitih dejavnosti, ki po navadi sestavljajo čakanje v vrsti. Z vlakom sva se na srečo vsemu temu izognili. Na meji so nama cariniki po hitrem postopku pregledali osebni izkaznici in še preden sem ponovno vzela v roke knjigo, je pokrajina že hitela mimo nas. In moram reči, to je bila pokrajina kot nobena druga. Avtomobil ima seveda svoje prednosti, toda opazovanje prehajanja zelenja v razprostirajočo se morsko modrino skozi okno vlaka je povsem druga stvar. Ima nekakšen rustikalen čar, ki ga je težko opisati, a izredno lahko začutiti, ko enkrat z rokami, iztegnjenimi skozi okno, stojiš na hodniku. Čeprav je vožnja dejansko trajala tri ure, se je meni osebno zdelo, da smo na Reko prispeli v nekaj minutah. Čas teče hitro, ko udobno na ogromnem sedežu v dobri družbi neovirano in neobremenjeno prebiraš dobro knjigo.

50

Kot sončnice smo večina ljudi programirani, da se nagonsko obračamo proti soncu. Vitamin D ali kako se temu pravi. Toda obračanje in nastavljanje obraza soncu ter hkrati vdihovanje morskega zraka je stopnja višje, je z endorfini nabita aktivnost. Nekaj podobnega sem čutila, ko sva z vlaka stopili na reška tla. Nekaj v zvezi s sproščanjem hormona sreče. Ni čudno, da so tisti, ki prebivajo ob morju, zmeraj neusahljivo dobre volje, skoraj pijani. Od življenja, seveda. Po rahli začetni iskalni zmedi sva našli vodnico Alenko Šuljić-Petrc. Z avtom naju je peljala vse do svetišča trsatske Matere Božje. To je največje romarsko središče zahodne Hrvaške, ki ga je leta 2003 obiskal zdaj pokojni papež Janez Pavel II. Njemu v čast je tam postavljen tudi spomenik. Do svetišča sicer vodijo stopnice, ki naj bi jih bilo po zadnjem štetju 547, toda številka naj bi se z vsakim štetjem spremenila. Po njenih besedah je kar 93 odstotkov Hrvatov rimskokatoliške veroizpovedi. Tudi če obiskovalci morebiti ne verujejo ali so druge veroizpovedi, je obisk veličastnih cerkva in samostanov, ki krasijo Reko, skorajda obvezen. No, seveda ni obvezen, toda preprosto rečeno se tisti, ki se zanj ne odločijo, korenito prikrajšajo za pristno reško izkušnjo zgodovine, arhitekture in občutek celotnega mesta. LUKA RAZNOVRSTNOSTI IN BOJ PROTI MCDONALDSU Po ogledu večine čudovitih arhitekturnih znamenitosti smo se odpravile na tržnico. »V vsem mestu imamo samo en McDonald's. To je pravi boj,« se pošali Alenka. Tržnica je razdeljena na del s sadjem in zelenjavo, mesom in sirom ter seveda na ribarnico. »S supermarketi ni nič narobe, toda nikjer ni

»Avtomobil ima svoje prednosti, toda opazovanje prehajanja zelenja v razprostirajočo se morsko modrino skozi okno vlaka je povsem druga stvar. Ima nekakšen rustikalen čar.«

Goodlifestyle.si


1. (zgoraj) Razgled z najvišje točke Trsata 2. (desno) Vlak Slovenskih železnic v Ljubljani 3. (skrajno desno) Ulica v centru Reke 4. (na drugi strani) Tunel iz druge svetovne vojne, železniška postaja v Ljubljani, razgled na avtocesto s Trsata, center Reke ob sprejemu nogometašev.

51

Goodlifestyle.si


mogoče kupiti boljše domače proizvedene in industrijsko neobdelane hrane kot na tržnici.« V nasprotju z večino me vonj v ribarnici nikoli ni izredno motil in zdaj me ob pogledu na vse morske dobrote začenja popadati lakota. Navsezadnje vsi vemo, da je hrana eden izmed večjih užitkov življenja in kje bolje jesti morsko kot na morju. Prispemo v restavracijo, ki slovi po izvrstni pripravi vseh vrst rib. Tam se srečamo z Dinom Matešićem, uslužbencem Reške turistične skupnosti. Vljudno se ponudi, da nam kot domačin in dober poznavalec kuhinje te restavracije naroči hrano. Seveda sprejmeva, saj sta glavni namen in poanta tega pobega, da v kratkem času, ki ga imamo na voljo, čim bolj pristno izkusiva Reko. Poleg tega, da ne želiva naročati z menija stvari, ki jih ne razumeva, v jeziku, ki ga bolj ali manj ne znava prav dobro. Izkaže se, da je bila prepustitev izbire prava stvar, saj je hrana nič manj kot fenomenalna. Črni riž, postrežen s hobotnico, in rožnate testenine v obliki belušev so pravi balzam za brbončice, resnično doživetje za katerega koli gurmana. »Kaj pa je vam najbolj všeč pri Reki?« medtem vprašam Alenko. »V čem se razlikuje od drugih hrvaških mest?« »Prvenstveno zaradi položaja,« mi odgovori. Reka je bila v nasprotju z drugimi hrvaškimi mesti zgrajena okoli reke Rječine in njena lega omogoča, da lahko med smučanjem gledate na morje oziroma v istem dnevu obiščete tako smučišče kot plažo. Poleg tega je bila vedno znana kot mesto multikulturnosti. Kot nekdaj velika industrijska sila je v bivši Jugoslaviji privabila veliko delovne sile iz Makedonije, Srbije, Bosne in Črne gore, tako da se je tu oblikovalo mnogo različnih skupnosti. Različnih po religiji in nacionalnosti. Rezultat je veliko mešanih zakonskih zvez in več kot 22 narodnih manjšin. Prevladujoče so bosanska, srbska in italijanska, ki pa ima celo svoje šole, vrtce in izdaja svoj časopis. Nasploh se celotna mentaliteta giblje okoli

52

sprejemanja vsakogar, ne glede na narodnost, veroizpoved ali spolno usmerjenost. Ponos in glavna značilnost Reke je torej raznovrstnost tako v geografski legi kot sestavi prebivalstva. Vse vključujoča raznovrstnost.« KARNEVALI, FESTIVALI, NOGOMET IN ROCK'N'ROLL Ponosni pa niso le na različnost. Daleč od tega. Reka je članica mednarodnega združenja karnevalskih mest in vsakoletni karneval je tam dolgoletna, izredno pomembna tradicija. Njihov se od karnevala v Benetkah ali Riu de Janeiru razlikuje po tem, da maske izdelujejo ročno. Pri vsem tem je najpomembneje, da so v karneval vključeni vsi, od otrok do starejših občanov. Tukaj spet pride v igro sprejemanje in vključevanje vseh, pri čemer ni omejitev, ni pristopnih zahtev. Takrat pravijo, da maškare vladajo mestu. Po domače, »karnevalsko ludilo«. Ta norost lahko traja kar devet tednov, zadnji dan pa v središču mesta poteka velik sprevod, ki vključuje tudi skupine iz tujine in sosednjih držav. Karneval pa ni edino večje dogajanje. Zadnji dan maja je skupaj z barkami na reki v mesto priplul tudi Fiumare, kvarnerski festival morja in pomorske tradicije. Takrat Reka s povezovanjem pomorske in trgovske zgodovine postane svojevrsten časovni stroj, ki obiskovalca s tradicionalnimi plesi in pesmi popelje nazaj v preteklost. Milo rečeno imajo Rečani radi zabavo. Kdo je pa nima. Na najino srečo sva tudi sami ujeli delček tega vzdušja, ko je Reka zvečer pripravila sprejem svojih nogometašev. Reški nogometaši so namreč po enajstih letih s pomočjo slovenskega trenerja Matjaža Keka premagali zagrebški Dinamo in postali hrvaški prvaki. Tako se je na glavnem trgu dogajala prava ludnica oziroma norenje, na katerem ni manjkalo niti piva niti hrvaške himne. Spodobi se in pravično je. »Kaj pa Reki manjka?« podrezam še zadnjič. Vse vendarle ne more biti popolno. Odgovor je spet

preprost. »Hoteli,« pravi Dino. Tuđmanova zapuščina, ki se nanaša na privatizacijo lastništva nepremičnin, je povzročila, da primanjkuje nastanitev za turiste in obiskovalce. Privatizacija in burja, značilna za primorje, sta razloga, da Reka ne more prirejati velikih dogodkov, kot je festival Ultra. Pa nič ne de. Je bila pa navsezadnje vedno mesto rocka. Rock, ki se je igral v intimi kluba in občasno zaplaval na ulice mesta. Neosebni megalomanski glasbeni spektakli na nogometnem igrišču pač niso za vse. In prav je tako. TOPLA PO TEMPERATURI IN SPREJEMU Nasploh je bila Reka topla po temperaturi, kar sem seveda pričakovala od obmorskega mesta. Nisem pa se zavedala, kako izredno topel bo njihov sprejem ter predvsem kako bogata je njihova kulturna in naravna dediščina. Vtisnila se mi je v spomin kot očarljivo mestece, ki se lahko pohvali z mnogo več kot samo lepimi plažami in promenado. Je mesto s hitrim utripom, ki svoje identitete ne gradi na postavljanju zidov, temveč temelji na vključevanju, multikulturnosti in dobri stari rock'n'roll glasbi. Vožnja nazaj je bila mirna. Kot polha sva prespali skoraj celotno pot in se vrnili v Ljubljano bolj polni energije. Vlak je resnično raj za vse užitkarje, ki radi udobno potujemo, ne maramo zastojev na carini in med vožnjo sproščeno počnemo, kar koli si zaželimo. Na izi.

Nujne potrebščine za potovanje po Hrvaški: mobilna banka Abamobi, obročna kartica Visa Electron in zavarovanje zlorabe plačilnih kartic. Brezplačni Abafon 080 1 360 ABANKA.SI

Goodlifestyle.si


ŠE VEČ INTERNETA DOMA IN V TUJINI

Z MOBILNIM PAKETOM * EU VKLJUČENI 10 GB

20 GB Prenos podatkov

21 € 95

Klici in sporočila *

*

na mesec

Z mobilnim paketom EU Vključeni vam ni treba več skrbeti pri prestopu meje, saj lahko enako kot v Sloveniji tudi v območju EU koristite kar 20 GB prenosa podatkov, neomejeno pa lahko tudi kličete in pošiljate sporočila. Ponudba velja tudi za poslovne uporabnike.

www.telekom.si

*Naročniško razmerje s paketom EU Vključeni lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki mobilnih storitev, ki so zasebni ali poslovni uporabniki, v akcijskem obdobju od 25. 4. do 30. 9. 2017. Paket EU Vključeni z mesečno naročnino 21,95 EUR, oz. 19,95 EUR z ugodnostjo Poveži in prihrani, vključuje neomejene pogovore ter neomejene SMS-/MMS-e v vsa slovenska omrežja, neomejene pogovore ter SMS-e v državah območja EU, 120 minut pogovorov iz Slovenije v EU območje in 20 GB prenosa podatkov, ki velja v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije ali v državah območja EU tarife (pri poslanih in prejetih MMS-ih v državah območja EU se prenos podatkov odšteva iz skupne količine prenosa podatkov). Po preseženi vključeni količini prenosa podatkov (20 GB) v Sloveniji in državah območja EU se hitrost prenosa podatkov omeji na 0 kb/s v smeri k uporabniku in 0 kb/s v smeri od uporabnika. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Telekom Slovenije. Navedene količine in cene veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije in v državah območja EU v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom zaračuna priključna taksa v višini 12,07 EUR, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa za mobilne storitve Telekoma Slovenije v navedeni paket pa se zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Cene so v EUR z DDV. Neomejeni pogovori in neomejena sporočila SMS/MMS v vsa slovenska omrežja, neomejeni pogovori in SMS-i v državah območja EU so namenjena običajni uporabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala omrežju Telekoma Slovenije, ni dovoljena. Med kršitve sodijo namerna preobremenitev omrežja, onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom, uporaba storitve v komercialne namene, preprodaja storitve tretjim osebam, uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje SMS-/MMS-ov brez človekovega posredovanja ipd. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da je naročnikova uporaba storitve v nasprotju s temi pogoji, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve. Za več informacij o prodajni ponudbi paketa, državah območja EU in ostalih storitvah obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana


DOBRO MESTO

Minsk Utrinki JANEZA ŠKRABCA Foto: arhiv gosta in shutterstock

P

otovati je začel zaradi učenja tujih jezikov, že v osnovni šoli. A že takrat je ob tem z občasnimi deli znal zaslužiti kak dinar. Po gimnaziji se je za tri mesece odpravil v ZDA, kjer je med drugim delal v tovarni, nato prepotoval Ameriko z Greyhoundom. Pravzaprav Janez Škrabec od nekdaj prepleta svojo ljubezen do potovanj s poslom. Pravi, da tako potuje tudi zdaj. »Potovanja so pač moj lifestyle. Tedensko me lahko srečate na Brniku. Če ne bi rad potoval, spoznaval čarov mest in ljudi, če to ne bi bila moja velika vrednota, mi tudi zagotovo ne bi uspelo toliko internacionalizirati Rika.« Običajno raje potuje na vzhod kot zahod. Minsk nam predstavi zato, ker je zadnjih 20 let njegova stalnica v potovalnih urnikih. Riko ima namreč tu močno predstavništvo. Pravi, da je beloruska prestolnica v tem času doživela pravo renesanso in postala vse bolj privlačna sodobna metropola. Nedavna ukinitev viz bo dala še večjo spodbudo za njen turistični razcvet.

3 1

5 Ko pridem v Minsk ...

... vedno pomislim, kakšen sprejem naredijo na poti z letališča do mesta brezovi drevoredi. Vsakič znova sem očaran nad njimi. Potem pa si privoščim kavo v svojem stalnem in res čudovitem hotelu Europa.

5

Najraje zavijem ...

... v bistro Grand Cafe, ki je po francosko chic, ponudba hrane in vin pa je na zelo visoki ravni. Najboljšo italijansko kuhinjo obvladajo v restavraciji Falcone. Za lokalne jedi pa močno priporočam U Franziska in Kamyanitsa. Gurmanska poslastica so draniki – palačinke iz krompirja z mesom ali brez. Odličen je tudi brezov sok.

54

2

Navdušujejo me ...

... sodoben utrip mesta, zelene površine in šarm, v katerem se prepletata severnjaški občutek za red ter slovanska milina in strast. Malo nadležne so ledene zime. Pogled na zasneženo mesto z nizkim obzorjem je romantičen, a najlepše je od maja do oktobra.

6

7

6

Ogledam si ...

... TEATR. To je mednarodni gledališki festival, ki predstavlja presek najboljših uprizoritev v regiji. V Riku smo podprli tudi gostovanja SNG Drame. Sledim tudi Beloruskemu državnemu komornemu orkestru z dirigentom Jevgenijem Buškovim, ki je leta 2015 navdušil tudi občinstvo Festivala Ljubljana.

3

Kulturni utrip je živahen ...

4

Najhitreje pridete ...

... bi pa med bogato kulturno tradicijo in ustanovami izpostavil Gledališče Bolšoj Opera in balet, v katerem je vsaka predstava vredna ogleda.

... na želeni cilj, če izbirate med taksiji in metrojem. So pa na voljo tudi tramvaji, avtobusi in celo trolejbusi.

7

8

Sprehodite se ...

... po strogem mestnem jedru ob reki Svisloč, obiščite stari del mesta »Troitskoye predmestye«, športni navdušenci ne smete izpustiti Minsk Arene, kjer se je slovenska hokejska reprezentanca lani uvrstila na olimpijske igre leta 2018. Izjemen je tudi cirkus v Minsku, ogled nacionalne knjižnice pa nujen.

Ruščina in beloruščina ...

... sta enakopravna državna jezika. Zaradi razmer polpreteklosti večina uporablja ruskega, čeprav beloruščina v zadnjem času pridobiva veljavo in večjo uporabo. Beloruski jezik povsem razumem, sporazumevam pa se v ruščini.

Goodlifestyle.si




Millions discover their favorite reads on issuu every month.

Give your content the digital home it deserves. Get it to any device in seconds.