__MAIN_TEXT__

Page 1

d o b ro

L e t n i k 1 2 , Š t e v i L k a 49 P om L a d 2020

ž i v Lj e n j e


WEEKENDMAXMARA.COM

Franšizna trgovina Weekend Max Mara: LJUBLJANA – WOLFOVA ULICA 10


PO VSEBINI

Letnik 12 | Številka 49 | Pomlad 2020

»Kultura je za zdaj pri nas še vedno dostopna večini, in ne zgolj najpremožnejšim elitam. To je dobro in pomembno«, je Živi M. Brecelj v Intervjuju poudarila generalna direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Uršula Cetinski.

26 

DUEL . Dvojec Nevio Medved in Igor Višnjar ter Matic Fabjan, estetski kirurgi, o manj in bolj zaželenih ter ‘zdravih’ lepotnih posegih .

30 

POD ŽAROMETI . Najbolj vroči športni avtomobili na trgu .

34 

NA NOŽ . Kulinarično zlato Zlati ghee in Grajska vinoteka Strelec z razgledom .

12 12 

INTERVJU . Uršula Cetinski . “Že Dürerja so zmerjali s parazitom” .

16 

ŠKARJE . Modni trendi za jesen in zimo 2020/21 iz Milana .

18 

PLATNO . Admir Kapić . Modni oblikovalec na strokovnem izpopolnjevanju v Nemčiji, o trajnostnih izzivih v modi .

20 

MODNA SCENA . Športni zapeljivec v Dieslu .

23 

MLADI UPI . Rolkar Timotej Lampe Ignjić o uspešni mednarodni športni poti .

7

34

46 40 

UM-NO . Nekdanji odgovorni urednik časopisa Delo Mitja Meršol o novodobnih komunikacijah digitalne dobe .

42 

POBEG . Panama . Najvarnejša država v Srednji Ameriki medvedov .

46 

DOBRO MESTO . Kjoto . Karin A. Košak, predavateljica in galeristka, o čarih in estetiki Kjota .

16

Goodlifestyle.si


UREDNIŠKA BESEDA

Pobrskajmo po pameti

L

Foto: Matevž Kostanjšek

judje smo smešna bitja. Čedalje bolj. Pred desetletji je vladal skupinski duh, ljudje so imeli občutek drug za drugega, radi s(m)o pripadali, blaginja ni bila utopija. Ni prevladoval egoizem, človek je imel posluh za sočloveka. Socializem je pač poskušal ljudi združevati in skrbeti za dobrobit čim več posameznikov. Danes je stanje dramatično drugačno. Smo družba čedalje večjih individualistov in egoistov. Ni nam kaj prida mar za sočloveka, izjema so seveda najožji sorodniki. Sicer imajo ljudje polna usta sočutja, a to se v dejanjih žal ne zazna. Kapitalizem nas peha v povsem druge dimenzije. Hlepenje po denarju, po postavljanju sebe v ospredje, solidarnost se čuti v malo primerih, recimo, ko Slovenci besno zbirajo denar za težko bolne otroke in njihove nesramno predrage operacije v tujini. S tem si anonimneži za nekaj evrov kupijo lažno prepričanje, da so nekaj naredili za sočloveka. Tako pač mislim. Upam, da se motim. Bogataši so ob goreči notredamski katedrali v Parizu lani tekmovali, kdo bo dal več denarja za obnovo, in seveda računali na medijsko izpostavljenost, škoda le, da ne tekmujejo tudi pri hranjenju lačnih v Jemnu in številnih drugih državah, kjer so na meji s humanitarno krizo. Vsa ta histerija se kaže tudi zdaj ob širjenju koronavirusa. V Italiji so ljudje namesto v domove na začetku s severa bežali na jug države, kjer je bil komaj kdo okužen z virusom. Niti pomislili niso, da bi se držali zapovedanih pravil, raje so odšli na jug in tam okužili sodržavljane. Egoistično, neodgovorno in docela nespametno vedenje. A to je čisti primer sodobnega človeka, ki misli zgolj nase, manj ali kar nič pa na sočloveka, ki je (lahko) v enaki stiski kot on. Vsako kritično stanje nas lahko tudi prizemlji in spametuje, morda se bo to zgodilo tudi s koronavirusom. Morda bo ta prerešetal naše vrednote in nas napeljal k razmisleku, kaj zares hočemo, želimo, potrebujemo, kaj je res vredno v življenju.

— ALEŠ ČAKŠ ales.caks@goodlife.si

Revija Goodlife 49, pomlad 2020 DOBRO ŽIVLJENJE Goodlifestyle.si, info@goodlife.si Lastnik in izdajatelj: GL, d. o. o., Erbežnikova 2, 1000 Ljubljana Odgovorni urednik: Aleš Čakš Pomočnica urednika: Maja Tomšič Avtorji: Izabela Arsovska,Alenka Birk, Mitja Bokun, Živa M. Brecelj, Aleš Čakš, Igor Fabjan, Matej Kačič, Kaja Komar, Primož Korošec, Matevž Kostanjšek, Leja Kovačič, Mitja Meršol Lektura: Simona Fortuna Trženje: Saša Vitič, sasa.vitic@goodlife.si Prelom in oblikovanje: Jure Šajn Naslovnica: Mitja Bokun (naslovnica vsebuje elemente oglaševanja) Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središče, Dunajska 5, 1000 Ljubljana ISSN 1855-6957 Revija Goodlife izide štirikrat letno.

8

Goodlifestyle.si


Prvo ekološko kokosovo olje s certifikatom pravične trgovine

NOVO

www.melvita.si NAMA • MAXI • MÜLLER • LEKARNA LJUBLJANA • LEPOSANA


KOŠARICA

E KOL EKCI JE UHA NI STAR AUR A IZ 18 KAR ATN H, WED DING COL LECT ION GOG VAN ENT HOM MAG E Á VINC FREY WILL E SHO P.FRE YWI LLE.C OM

UR

ŽEN SKA TOR BA MER CED

42,14 EVR A

E-TR GOV INA.AU TOC OM

E KC IJ E C T IO N N E KO L COLLE K A R AT 18 IZ D D IN G A E R U W , A H R S TA GOG T VA N UHANI IN C E N GE Á V A M M HO IL L E FREY W L E.C O M R E Y W IL S H O P. F

ES-B ENZ

M M 8 V ,3 RO P RI EV OM G I 00 I. C C 1.6 C C UC U G G A

ZAP EST NIC HO AA MM URO AG FRE RA EÁ YW IZ 1 VIN 8K ILL CEN SHO ARA E TV P. F R TNE A N EYW KO GO LEK GH ILL E. C ,W CIJ EDD OM E ING CO LLE

MER CE.S I

CTI

ON

OBE SEK ZA K MER LJU CED ČE S E S- B WA R 52,6 E OV S NZ 9 EV K I, RA E-T R G OV I N A. AU T OCO MM ERC E. S I

VRTNA MIZICA BLOW GLOSTER VRTNI POČIVALNIKI FERN

OD 900 EVROV PREHOD.SI

ŠP

FA R

PIS

AL OM 74 ER EV CE E-T RA DE RG S- B OV EN INA Z . AU TO CO MM ER C 15,

E. S

OR

GLOSTER TN

IC

OP AT I A 0 FE CE EV TC RO H. CO V M 63

VE

OD 2.550 EVROV PREHOD.SI

RS

I

RECI KLIR AN STO L NICO LESS 186 EVROV DON AR .SI

10

V IS K I W H IS KY S M O K EH EA D IS LA Y S IN G LE M A LT 38,92 EV R A R R S EL EC T IO N.C O M

Goodlifestyle.si


V PRIMERU ŠKODE ZAGOTOVIMO ZAČASNO NAMESTITEV

Sklenite zavarovanje PaketDom Generali

• optimalna varnost • odgovornost • asistenca

www.generali.si I 080 70 77


12

Goodlifestyle.si


INTERVJU

Že Dürerja so zmerjali s parazitom URŠULA CETINSKI • Direktorica Cankarjevega doma v Ljubljani Piše: Živa M. Brecelj • Foto: Peter Uhan

Uršula Cetinski je od leta 2014 na čelu Cankarjevega doma, ki ga že svoj drugi mandat razvija v sodoben kulturni center s konceptom, po katerem bi se ljudje družili ves dan. Diplomiranka primerjalne književnosti in nemščine ter magistra upravljanja v kulturi in medijih, ki je zelo uspešno vodila številne slovenske kulturne institucije, nam je med drugim zaupala, zakaj kultura v Sloveniji ostaja dostopna vsem.

V

odili ste številne festivale, Slovensko mladinsko gledališče, ste tudi na čelu Nacionalnega sveta za kulturo. Na katere dosežke ste najbolj ponosni? Najbolj sem ponosna na festival Mesto žensk, saj sem ga tudi ustanovila. Slovensko mladinsko gledališče in Cankarjev dom sta imela že pred mojim vodenjem zelo lepo preteklost, Mesto žensk pa je bila moja ideja, ki so se ji pridružili tudi drugi, ki jih je navdušila. S Koenom Van Daeleom, ki je danes programski vodja Kinodvora, sva leta 1995 s pomočjo Urada za žensko politiko ustanovila popolnoma novo kulturno civilno iniciativo žensk in moških, s katero smo opozorili na družbeno prikrajšanost žensk v kulturi in družbi. Ponosni smo, da smo ustvarili idejno tako močen projekt, da se je ohranil do danes. To se je dogajalo še pred gibanjem Me Too in podobnimi danes popularnimi iniciativami. Ko smo leta 1995 začeli projekt Mesto žensk, te teme še niso bile tako javno prisotne in takrat je bilo prizadevanje za enake družbene možnosti obeh spolov nekaj nenavadnega. Je lažje ustvariti nov projekt ali nadaljevati uspešno zgodbo? Če nadaljuješ delo v ustanovi z velikim ugledom, moraš imeti zelo

13

veliko energije, znanja, spretnosti in izkušenj, da ta ugled ohraniš, kaj šele da ga stopnjuješ. Lažje je začeti nekaj na novo, vendar moraš imeti zelo močno idejo, da projekt spelješ in ga ohraniš skozi čas. Nekoč ste zelo navdihujoče izjavili, da je vaša kariera vaša strast, strastno življenje pa je užitek. Kako strastno bo prihodnjih pet let, ko boste na čelu Cankarjevega doma? Prihodnjih pet let bo zelo strastno tudi zato, ker živimo v zelo hitro spreminjajočem se okolju, mi pa smo si zastavili zelo visoke cilje. V Ljubljani namreč nastajajo različna prizorišča, kot na primer Cukrarna in podhod Ajdovščina, kjer bodo kinodvorane s podobnimi programi, kot jih imamo v Cankarjevem domu. Prostor se spreminja, na Gospodarskem razstavišču napovedujejo tudi novo kongresno dvorano. To so naravni procesi, Ljubljana kot mesto se razvija in kulturna ponudba se širi. K širitvi in zanimanju za kulturne storitve prispeva tudi turizem. V očeh javnosti še vedno veljamo za osrednji kulturni in kongresni center v Sloveniji, zelo radi pa bi širili svoj vpliv, moč in ugled tudi v mednarodni prostor. To se ne dogaja le na kongresnem, temveč tudi umetniškem področju, saj imamo najstarejši jazz festival v Evropi. Pred nekaj leti smo gostili evropsko jazz konferenco z najpomembnejšimi svetovnimi jazz strokovnjaki. Imamo veliko manjši proračun kot najodmevnejši kulturni centri v Evropi, ta primanjkljaj pa želimo nadomestiti z dobrimi idejami, ki bi bile privlačne tudi za mednarodno skupnost, saj smo ne nazadnje tista kulturna organizacija, ki skrbi za ugled celotne države, in ne le prestolnice. Za ugled Slovenije skrbimo z gostovanji najuglednejših imen svetovne umetnosti, s čimer našo državo uvrščamo na evropski in svetovni zemljevid, hkrati pa spodbujamo odmevnost slovenskih umetnikov tako lokalno kot globalno.

Goodlifestyle.si


Cankarjev dom ste razvili v prostor druženja, ustanovo s konceptom, ki ni namenjena zgolj obiskovanju predstav, koncertov, razstav ... Pogosto slišim, kako se je Cankarjev dom v zadnjih petih letih spremenil in odprl. Želimo si, da se ljudje pri nas zadržujejo tudi čez dan, in ne le zvečer, ko obiščejo

»Kultura je za zdaj pri nas še vedno dostopna večini, in ne zgolj najpremožnejšim elitam. To je dobro in pomembno.« prireditve. Želimo si, da bi Cankarjev dom prodrl v zavest ljudi kot prijeten prostor, kjer se srečujejo s sebi podobnimi, z ljudmi, ki jih zanimata umetnost in kultura. Marsikateremu obiskovalcu pomeni kakovostno druženje celo več kot sama prireditev. Lahko že napoveste presežke sezone 2020? Gre za 40. jubilejno sezono, v kateri se ukvarjamo z različnimi temami, med katerimi bi izpostavila zanimanje za staro Grčijo z razstavo Ideja, ki bo zaradi izjemnega obiska podaljšana do maja. Na njej je med drugim razstavljen model antikiterskega mehanizma, za katerega se je izkazalo, da gre za najstarejši poznani mehanski analogni računalnik, narejen med letoma 150 in 100 pred našim štetjem. Leta 1902 so ga našli v razbitinah antične ladje, 42 metrov pod morsko gladino, in je po obliki zelo podoben današnjemu prenosnemu računalniku. Z njim so stari Grki zelo natančno merili lego nebesnih teles. Junija pride k nam razstava enega največjih fotografov 20. stoletja Henrija Cartierja-Bressona. Razstavljenih bo 121 črno-belih portretov njegovih sodobnikov, pomembnih osebnosti prejšnjega stoletja, kot so Pablo Picasso, Marilyn Monroe, Coco Chanel, Henri Matisse, Igor Stravinski, Simone De Beauvoir ... Kulturi in kulturnikom se že kar klišejsko in pavšalno očita parazitstvo in vzporedno s tem se uspešnost ministrov za kulturo meri po tem, kdo odreže manjši kos proračuna za kulturo, uspešen vodja kulturne ustanove pa je tisti, ki porabi in od države zahteva čim manj sredstev. Družbeno nelagodje, povezano z umetniki, ki na prvi pogled ne proizvajajo funkcionalnih dobrin, ni nič novega. Moj mož, umetnostni zgodovinar in strokovnjak za Albrechta Dürerja, slikarja 15. in 16. stoletja, mi je pripovedoval o korespondenci, v kateri Dürer piše, da so ga zmerjali s parazitom. Zdaj pa v Evropi ugotavljajo, da je kultura izjemno produktivna gospodarska panoga in da kulturni turist porabi veliko več denarja kot prostočasni. Nekateri evropski muzeji imajo celo preveč obiskovalcev. Galerija Uffizi v Firencah si je zmanjšanje obiska zastavila celo kot strateški cilj. Najslavnejši muzeji in galerije so tako polni, da so razstavljene umetnine že ogrožene. Kako pa je pri nas? Tudi pri nas kultura zelo ugodno vpliva na okolje. Ko se v manjšem kraju odločijo odpreti muzej, to za sabo potegne več kot dvajset drugih delovnih mest, saj se zaradi muzeja

14

začnejo razvijati tudi druge dejavnosti. Kultura je težko merljiva kategorija, saj veliko ljudi potuje v določeno mesto ali državo izključno zaradi nje, sredstva pa porabijo tudi v hotelih, restavracijah, trgovinah in podobno. Se pravi, da je kultura kljub vsemu gospodarska in tržno zanimiva prvina? Zagotovo je. Ko sem bila otrok, je bilo potovanje z letalom nekaj posebnega in domišljala sem si, da z njimi potujejo samo izjemni ljudje. Danes se je zaradi globalizacije in dostopnosti letalskih prevozov turizem razširil po vsem svetu ter postal dostopen tudi srednjemu in nižjemu srednjemu sloju. Vsi si ne želijo le počivati na plažah, veliko jih raje obiskuje kulturno bogate kraje. Včasih se mi zdi, da Benetke ne bodo potonile zaradi poplav, ampak zaradi milijonov ljudi, ki jih vsako leto obiščejo. Svet se močno spreminja in v tem spremenjenem svetu je kulturna ponudba ena najbolj privlačnih in poslovno zanimivih dejavnosti. Občasno sicer račune prekriža višja sila, med katero sodijo tudi virusi. Tudi kultura se ne prodaja sama od sebe in zahteva premišljene marketinške poteze. Glede na nove spletne medije me zanima, katere marketinške poti so se izkazale pri vas za najučinkovitejše. Cankarjev dom ima več kot pol milijona obiskovalcev na leto in več kot dva tisoč prireditev, za katere jih je treba navdušiti. Lani smo posodobili spletno stran, ki obiskovalca nagovarja sodobneje. Njenim uporabnikom tudi predlagamo, kaj vse bi jih utegnilo zanimati. Obiskovalci zelo pohvalijo tudi naše udejstvovanje na družbenih omrežjih, kjer jih seznanjamo z življenjem Cankarjevega doma v zakulisju, denimo z našim čebelarstvom na strehi in pridelovanjem Cankarjevega medu. Koliko medu pridelate na leto? Zelo malo. Približno sto litrov, zato ga uporabljamo zgolj za poslovna darila. Bili smo prva ljubljanska kulturna institucija, ki je uvedla urbano čebelarstvo. Zdaj med pridelujejo tudi drugi, recimo Španski borci. Koga bi želeli pripeljati v Cankarjev dom, pa si ga finančno ne morete privoščiti? Zelo smo si želeli pripeljati čudovito nemško predstavo Peter Pan v režiji Roberta Wilsona, ki smo ga gostili že dvakrat in velja za enega največjih režiserjev dvajsetega stoletja. Ta projekt je žal neuresničljiv, saj bi nas tri predstave v Gallusovi dvorani stale 400.000 evrov. Tudi marsikatera razstava je zaradi previsokih sredstev za nas nedosegljiva. Proračun malo boljše razstave v Italiji ali Nemčiji znaša milijon evrov in več, kar mi porabimo za več kot tisoč prireditev. Letos smo si želeli novo sezono začeti s plesno predstavo svetovno znane koreografije Pine Bausch Pomladno obredje, pa smo se tudi temu zaradi previsoke cene morali odreči. Pred dvema letoma smo zaradi previsokih stroškov odpovedali predstavo ruskega režiserja Leva Dodina. Vendar si lahko kljub temu nekajkrat letno privoščimo presežke, ne moremo pa si privoščiti svojega sanjskega programa. Po drugi strani gostite najpomembnejša imena jazz glasbe ... Tako je. Pri filmu, jazzu in etno glasbi so stroški veliko nižji in lahko gostimo najprivlačnejša imena. Sicer pa naš program kljub vsemu kolegi in strokovnjaki po svetu ocenjujejo kot vrhunski. Kdo so po vašem mnenju največji slovenski umetniki? Glede na evropski in svetovni kulturni prostor se mi zdi v Sloveniji izstopajoča kakovost gledaliških igralcev. Za

tem verjetno stojijo zelo dobra akademija za gledališče in izjemno nadarjeni ljudje. Že ko sem bila mlada, so o slovenskih igralcih govorili kot o neverjetni kombinaciji nemške natančnosti in rahlo melanholične ruske duše. In temu bi pritrdila. Veliko naših igralcev bi lahko igralo na najbolj uglednih svetovnih odrih. Tudi pri baletu izstopa delo Edwarda Cluga, njegove predstave gostujejo celo v Dunajski državni operi. Na področju sodobnega plesa cenim številne, med njimi Iztoka Kovača, in žal mi je, da so prenehali igrati njegovo predstavo Zasledovalci sreče. To je bila ena najduhovitejših predstav, kar sem jih videla. Imamo vrhunsko lutkovno umetnost. Uspešen je tudi slovenski film, ki kljub nizkemu proračunu prejema nagrade na mednarodnih festivalih, pa tudi veliko vizualnih umetnikov je takšnih, da o literatih sploh ne govorim. Zakaj pri nas ob vrhunskih umetniških dosežkih, predvsem na področju filma, kar naprej poudarjamo, s kako smešno malo sredstvi so ga ustvarjalci posneli? Mar ni to skrajno cinično in podcenjujoče do ustvarjalcev, saj jim bodo za naslednji vrhunski projekt namenili še manj denarja? Vsem, ki delamo v kulturi, se zdi to velika škoda. Potrebovali bi samo malo več sredstev in bi še bolj zacveteli. Škoda je, da se pri kulturnem proračunu šele zdaj počasi vračamo na tisto, kar smo že imeli pred več kot desetimi leti. Škoda je, da smo se med zadnjo recesijo odločili, da moramo tako zelo varčevati ravno pri kulturi. S

»Junija pride v Cankarjev dom razstava enega največjih fotografov 20. stoletja Henrija Cartierja-Bressona. Razstavljenih bo 121 črno-belih portretov pomembnih osebnosti prejšnjega stoletja.« tem se je v kulturi naredila gromozanska škoda, okrevanje pa bo dolgotrajno. Kljub temu se moramo zavedati, da je finančna moč naše države manjša od gospodarsko najuspešnejših držav in da je kulturni trg doma majhen. Menim, da bi morali najti racionalno pot, zmagovalni recept tako za kulturo kot državo v celoti. Ljudje marsikdaj ne razumejo, zakaj morajo davkoplačevalci podpirati kulturo ... To je zato, da kultura v Sloveniji ostaja čim bolj dostopna. Namesto 800 evrov, ki bi jih morali sicer odšteti za koncert vrhunskega orkestra, obiskovalci zaradi državne podpore plačajo petdeset. Upoštevati je treba njihovo kupno moč, ki je odvisna od njihovih osebnih prihodkov. Kultura je za zdaj pri nas še vedno dostopna večini, in ne zgolj najpremožnejšim elitam. To je dobro in pomembno.

Goodlifestyle.si


ŠKARJE

Oče in sin

CANALI, jesen in zima 2020/21

Moda se ves čas spreminja, pravijo, a hkrati se vanjo nenehno vračajo retro vzorci, desetletja stare oblike krojenja v posodobljenih različicah in materiali, ki so jih nekateri oblikovalci že skoraj pozabili (denimo žamet ali žakar). Vse to sem opazil na zadnjem tednu milanske mode (Milano Moda Uomo) in oblikovalec Andrea Pompilio je že eden tistih, ki radi staro spreminjajo v novo.

ANDREA POMPILIO, jesen in zima 2020/21

junija 2020) so to plašči, ki spominjajo na baročne pelerine iz težkih volnenih materialov. Njegov zaščitni znak je karo vzorec, »oversized« pletenine, letos ima v kolekciji posebno piko na i: natikače iz kozje kože. Letos je eksperimentiral tako, da je v ista oblačila oblekel starejšega in mlajšega moškega, da bi primerjal različne energije nošenja in identitet oblačenja. Piše: Aleš Čakš • Foto: Aleš Čakš Za fante, denimo, je ukrojil kratke karo bermuda hlače, za oba, starejšega in mlajšega, je zasnoval zelo dolge pletene barvite šale, materiali v kolekciji so ob žametu in bombažu še volna, kašmir, kozje krzno. V tevilo modnih revij se na tednu mode v Milanu sicer že nekaj novih oblačilih bo Pompilijev moški popoln dandy. let krči, oblikovalci tudi združujejo moške in ženske kolekcije v eno revijo, krepi pa se modni sejem Pitti Immagine Uomo, ki SODOBNI KLASIK se vsako leti zgodi nekaj dni pred tednom moške mode v Milanu. Žal je tudi več znamk, med njimi presenetljivo Gucci, ki z določenimi oblačili Znamka Canali, tudi namenjena samo moškim, je sinonim za modno iz kolekcij pretirano poženščijo moške, jih spreminjajo v androgine in eleganco, klasičen slog na sodobnem moškem. Že nekaj časa imajo tri včasih moški (tudi izbor manekenov je pri nekaterih oblikovalcih čedalje linije: Exclusive, Black Edition in Canali 1934. V prvi prevladujejo oblačila bolj bizaren) delujejo, žal, prej modne pokveke kot primeri izborne mode. izbranih materialov (svila, kašmir), namenjena je zelo modnemu moškemu, ki išče samosvoj slog v prefinjenosti, unikatnih krojih, med barvami URBANI ŠIK prevladujeta bež in blaga siva. V Black Edition so oblačila za moške, ki jih zanimajo zadnje smernice, močnejše barve, puliji, brezrokavniki, moderni Andrea Pompilio, znamke Canali, Giorgio Armani in Emporio Armani kroji, medtem ko so v liniji Canali 1934 (tega leta je nastala znamka ali Salvatore Ferragamo na srečo ne, pa so vseeno izjemno inovativni v Canali) oblikovalci predani klasičnemu slogu v sodobnih različicah. Spet oblikovanju nove mode in trendov, čeravno se vsi pomalem vračajo v so v ospredju najbolj fini materiali, tudi žakar, klasično krojeni plašči iz (modno) preteklost. Andrea Pompilio, ki izdeluje moška oblačila, vsakič kašmirja in volne alpake, obleke z dvorednim zapenjanjem in karirastimi znova preseneti s posebnimi kosi, v zadnji kolekciji (v prodaji bo od vzorci. Canali je tudi sinonim za brezhibno urejenega poslovneža.

CANALI VS. ANDREA POMPILIO • Urbano vs. klasika

Š

16

Goodlifestyle.si


Koliko vozil potrebuje podjetje za optimalno poslovanje?

= car sharing 17

Goodlifestyle.si


PLATNO

Manjka borcev za eko planet

A

meriški Forbes je na svoji spletni strani oktobra zapisal, da bi do leta 2025 vse modne blagovne znamke morale ustvariti vsaj polovico svojih modnih kosov iz trajnostnih materialov. Takšno je namreč povpraševanju na trgu, saj ekološka ozaveščenost in trajnostna filozofija s ciljem ustvarjati v duhu ohranjanja okolja in socialne odgovornost postajata vse pomembnejša.

OBLAČIL RISANE JUNAKE

ADMIR KAPIĆ •

Modni oblikovalec je že zgodaj začutil, kaj si želi v življenju početi. »Mislim, da sem to vedel že kot otrok, čeprav takrat še nisem vedel, da je to lahko pravi poklic. Risal sem obleke in si predstavljal svoje najljubše risane junake, oblečene v moje kreacije. Prav risanke so »krive«, da sem vzljubil risanje,« se spominja Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv oblikovalca Kapić. In tako je prek svoje ljubezni do risanja, pozneje tudi slikanja, prišel do S tem se ukvarja tudi mladi slovenski modni oblikovalec Admir Kapić, svoje prave strasti - do kreativnega modnega oblikovanja. »V mojem ki je že presenetil s svojimi kolekcijami Centaurus A7, Origins in VDR, ustvarjanju je ves strah, ljubezen, vznemirjenje, radovednost, raziskovanje trenutno pa svoje znanje o trajnostnem modnem oblikovanju nadgrajuje in navsezadnje spoznavanje samega sebe. Najbolj dragoceno darilo, ki sem v Berlinu na Mednarodni univerzi za umetnost in modo ESMOND. ga dobil zaradi predanosti oblikovanju, je, da sem med raziskovanjem in Njegova velika želja je ustvariti etično blagovno znamko trajnostnih iskanjem navdiha iz kolekcije v kolekcijo našel sebe.« Že v času študija na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti je bil med nadarjenimi oblačil, ki bo dokaz, da je trajnost danes mogoča in nujna.

18

Modni oblikovalec, ki se kali pri Hugo Boss

Goodlifestyle.si


in izbran za izmenjavo na eni najprestižnejših turških univerz, na Univerzi za likovno umetnost Mimar Sinan.

MANIPULACIJA TEKSTILA V DIPLOMSKI NALOGI

“To je bila daleč najboljša šola, na kateri sem študiral. Program, ki so ga imeli, je bil zelo napreden in njihovi študenti so imeli visoko znanje, razumevanje tekstila in risarskih tehnik, po mojem mnenju dveh najbolj pomembnih medijev za nas oblikovalce.” Kapić doda, da je tamkajšnji program zelo predan industrijskemu oblikovanju, saj ima Turčija dolgo tradicijo tekstilne industrije.

Študij je nato končal v Ljubljani z diplomsko nalogo Raziskava v oblikovanju in manipulacija tekstila ter s kolekcijo CENTAURUS A7. »Želel sem, da bi moja diplomska naloga služila kot nek pripomoček dodiplomskim študentom, da lažje razumejo začetke oblikovanja. Kako se lotiti raziskave in na kaj moramo pri tem biti pozorni.« Vzporedno je pripravljal kolekcijo CENTAURUS A7, s katero je želel predstaviti manipulacijo tekstila, predvsem bombaža v različnih tkanjih in gostoti, ter ročnega plisiranja. »Bila je zanimiva izkušnja in med oblikovanjem sem se zelo zabaval. Najprej sem se lotil materiala in ga začel polagati na lutko, šivati, gubati in mečkati. Vzporedno pa sem svojo vizualno raziskavo dopolnjeval z obdobjem punka, znanstvene fantastike in vesolja.« S kombinacijo modernih materialov se je poigraval tudi v kolekciji ORIGINS, v kateri je predstavil plašče s silhueto iz zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja. »Petdeseta leta me že dolgo spremljajo, danes tudi devetdeseta leta in mešanica obeh desetletij,« razloži Kapić, »mislim, da bo zima še dolgo moj najljubši letni čas. Najbolj me je strah dejstva, da zime skorajda ni več. Globalno segrevanje in aroganten način življenja, ki ga danes živimo, uničuje letne čase, biotsko raznovrstnost, pitno vodo in človeštvo.« Tudi pri materialih se čuti oblikovalčeva ekološka naravnanost. »Zelo so mi pri srcu vsi naravni materiali, posebno bombaž in bambus, predvsem zato, ker sta biorazgradljiva in nimata tako negativen vpliv na Zemljo, kot ga imajo sintetični materiali.«

»Med raziskovanjem in iskanjem navdiha iz kolekcije v kolekcijo sem našel - sebe.«

TRAJNOST V VISOKI MODI V svoji magistrski nalogi Trajnost v visoki in konfekcijski modi se je lotil še zgodovine trajnostnega vidika v visoki modi, v katero sodita dve pomembni imeni, Lynda Grose in Julie Gilhart. »Groseva je v sodelovanju z Espritom v 90tih letih ustvarila linijo oblačil Ecollection, ki je zelo povzdignila standarde v tekstilni industriji. Na drugi strani pa imamo Julie Gilhart, trajnostno aktivistko, ki redno organizira dogodke in zbira denar za okoljevarstvo po svetu. V času, ki ga živimo, ne moremo imeti preveč aktivistov, gibanj in borcev za naš planet. Še premalo jih je.« Po njegovo potrebujemo veliko več gibanj, kot sta Fashion revolution ali pa Copenhagen Fashion Summit, ki se že nekaj let bori za trajnost in transparentnost v modni in tekstilni industriji. Sicer pa je v svoji nalogi preučeval tudi Stello McCartney, njeno

19

trajnostno in etično znamko, ki je spremenila globalni pogled na modo, in še nekatere druge znamke, ki imajo že dovolj visok odstotek predanosti k trajnosti, da po njegovo dokazujejo, da je trajnost danes možna in nujna, brez izgovorov. Hkrati pa opozarja, da so nekateri oblikovalci le delno trajnostni pri svojem ustvarjanju. »Skrb Vivienne Westwood za trajnost se že mogoče kaže skozi aktivizem, vendar njena znamka še vedno uporablja določene materiale, mešanice materialov in barvila, ki nikakor niso okolju prijazna. Seveda pa je njeno pozivanje kupcev, da kupujejo manj in samo to, kar potrebujejo, pa boj proti trenutni ekonomiji in masovnemu potrošništvu, vredno vseh pohval.« TUDI POTROŠNIKI SMO LAHKO TRAJNOSTNI Poleg velikih imen v modni industriji, se je Kapić lotil različnih trajnostnih strategij v modi. Kot prvo je izpostavil, da o pravi reciklaži lahko govorimo šele takrat, ko je material recikliran nazaj v vlakno. »Tako lahko z njim vnovič pridelamo prejo in cikel se nadaljuje. V modni industriji imamo tako mehansko kot kemično recikliranje. In čeprav je kemično veliko boljše, saj lažje zadržimo kakovost vlakna, je zaradi visokih stroškov manj priljubljeno.« Po njegovem mnenju je treba tudi potrošnike podučiti o drugih strategijah, kot je uveljavljeni koncept 3R, »reduce, reuse, recycle«, torej zmanjšaj, vnovič uporabi in recikliraj oziroma poskrbi za možnost reciklaže. »S strategijo 3R lahko podaljšamo življenjsko dobo oblačilu do te mere, da opraviči svoj ogljični odtis,

»Industrija mora narediti svoj del za okolje in mi potrošniki svoj. Nimamo več časa in luksuza za arogantnost in malomarnost.« ki je nastal med samo izdelavo oblačila. Povsod je treba upoštevati vse strategije. Industrija mora narediti svoj del in mi, potrošniki, svoj. Nimamo več časa in luksuza za arogantnost in malomarnost,« je kritičen mladi ustvarjalec. Moda je namreč precej velik onesnaževalec, saj ima v svoji verigi še veliko drugih industrij, poleg tega pridela približno petnajst odstotkov odpadkov. V tem segmentu so lahko podjetja trajnostna tako pri porabi energije, papirja, barv in pakiranja, kot tudi transporta izdelkov. Kapić za svoje prihodnje kolekcije načrtuje le trajnostne kose, spremlja pa tudi domače oblikovalce in njihovo ekološko ali trajnostno usmerjenost. »Mateja Benedetti je na slovenski modni sceni daleč najbolj predana trajnosti. Trajnost je njen življenjski stil in to se vidi. Njene kolekcije so premišljene in oblikovane tako, da so biorazgradljive in z minimalnim negativnim vplivom na okolje.«

Goodlifestyle.si


AD&styling: ALEŠ ČAKŠ • Fotografija: URŠKA KOŠIR (Studio Železna), Asistent: TIT BONAČ (Studio Železna) • Model: TIMOTEJ LAMPE IGNJIĆ • Make-up: LENA PETROVIČ (Studio Železna) • Frizura: DAVID ULE (David Hair Design) • Postprodukcija: SIMON KJOSTAROV

MODNA SCENA

Zapeljivec

20

Goodlifestyle.si


Oblačila: DIESEL (diesel.com, galerijaemporium.si, emporium.si) • Obutev: ADIDAS (adidas.com) • Ura: G-SHOCK (gshock.com)

21

Goodlifestyle.si


22

Goodlifestyle.si


MLADI UPI

Profesionalec Ko se dobim z mladim, 28-letnim profesionalnim rolkarjem Timotejem Lampetom Ignjićem, takoj prepoznam njegovo organiziranost, motiviranost in profesionalnost v vsem, kar počne.

ponuja. Lani je v sodelovanju z MOL zasnoval skatepark v Tivoliju. »Zaživel je in vesel sem, ko vidim, da se na njem vsak dan zbirajo mladi, ki tam trenirajo, športajo in se družijo.« Kakšnih posebnih idolov nima, pravi, je pa s svojimi rezultati in aktivnostmi, ki spodbujajo rolkanje, zgled številnim mladim. »Ko sem aš najboljši rolkar, ki ga bil mlajši, sem se navduševal nad med drugimi podpira Piše: Kaja Komar • Foto: osebni arhiv triki Ryana Shecklerja. Nekaj let Zavarovalnica Triglav, ni le pogumen pozneje sem rolkal ob njem in kar športnik, ki več kot polovico leta preživi na treningih in tekmovanjih v tujini, temveč tudi ustanovitelj kreativne naenkrat je nekdo, ki sem ga tako cenil, tekmoval na istih dogodkih kot jaz. video- in fotoprodukcije VIG, sodeloval je v kulinarično-dobrodelnem Ni tako pomembno, koliko si dober, ampak koliko želiš biti dober,« svetuje bodočim rolkarjem. »Že res, da moraš poskrbeti za dobro kondicijo, trenirati projektu FerFud in lani pomagal postaviti rolkarski park v Tivoliju. stabilizacijo in delati vaje za moč, a še bolj pomembno je, kaj je v glavi.« KO HOBI POSTANE SLUŽBA Motivacija, organiziranost in predanost rolkanju so mu omogočile, da je lahko Njegova športna pot se je začela, ko mu je oče za uspešno končano šolsko tekmoval na najboljših tekmovanjih, pravočasno končal šolo in dobil kakšnega leto leta 2004 kupil prvo rolko, ki si jo je dvanajstletnik, takrat velik sponzorja več. »Ker v naši panogi pred leti ni bilo zveze, ki bi te predlagala ljubitelj deskanja na snegu, že dolgo želel. Tako kot so v sedemdesetih za sponzorstvo, sem moral za vse poskrbeti sam. Že kmalu sem začel hoditi kalifornijski deskarji na valovih zaradi brezvetrja na rolkah divjali po na sestanke, kjer sem moral predstaviti sebe in svoj šport ter jih prepričati ulicah Dogtowna, predelu Los Angelesa v Kaliforniji, tako je mladi deskar z rezultati. Zdaj so moji sponzorji že več let in imamo zelo dober odnos, s na snegu našel svojo novo strast in poletje preživel na rolki. »Vse poletje številnimi sodelujemo tudi pri naših drugih projektih.« V vseh teh letih na rolki sem rolkal, se učil trikov in poskušal. Kmalu sem šel na prvo tekmo, ta je namreč spoznal še svojo strast do videa in fotografije. »Še preden je rolkanje svet me je čisto prevzel, in zaželel sem si, da bi se s tem tudi profesionalno postalo olimpijska disciplina, smo snemali drug drugega med izvajanjem ukvarjal.« Iz leta v leto je na tekmovanjih dosegal boljše rezultate, prerastel tekmovanja na domačem terenu, se preizkusil v sosednjih državah, šel na evropska prvenstva v Švico, Avstrijo, Nemčijo in začel tekmovati še v svetovnem pokalu. Vedno več časa je preživel na rolki, premagoval ovire na ulici in se odpravil čez ocean.

N

TIMOTEJ LAMPE IGNJIĆ •

Najboljši slovenski rolkar

»Zadnjih nekaj let sem vse zime preživel v Los Angelesu, kjer sem lahko treniral ves čas in v večjih skateparkih, kar se pozna pri rezultatih na tekmovanjih.« Čeprav so starši sprva mislili, da bo rolkanje le hobi, ki ga bo po nekaj mesecih opustil, so ga pozneje, ko so videli, da je resen in tudi dober, začeli podpirati. »Oče je verjel vame in zelo sem mu hvaležen, da me je podpiral, me vozil na tekmovanja, dokler nisem bil polnoleten. Bil je tudi tisti, ki me je opominjal, da je šola pomembna.« Zaradi treningov in tekmovanj v tujini je srednjo šolo končal z izpiti. »Če sem hotel na rolki dati od sebe sto odstotkov, sem moral trenirati, tega pa takrat nisem mogel v Sloveniji, saj je Ljubljana prvi notranji skatepark Urban Roof dobila šele 2010.« Treningi so se obrestovali, zasedel je številna prva mesta na tekmovanjih po Balkanu, visoka mesta na tekmah na Japonskem, Kitajskem, v ZDA in Kanadi, v zadnjih treh letih pa tekmoval tako na evropskem kot svetovnem prvenstvu. Med njegove največje dosežke sodi peto mesto v skupnem seštevku globalne lestvice prestižnega tekmovanja FISE, eno njegovih najljubših tekmovanj pa je bilo vseeno na domačih tleh. »Od nekdaj rad tekmujem pred domačim občinstvom. Pred leti sem bil na manjšem tekmovanju v Kopru, kjer je bilo res prijetno vzdušje. Več dni smo se družili, rolkali in se počutili kot prava skupnost.« POMEMBNI STA MOTIVACIJA IN VZTRAJNOST Čeprav je prepotoval skoraj ves svet, spoznal vse celine in njihove kulture, se mladi rolkar rad vrne domov v Ljubljano in ceni vse, kar mu Slovenija

23

trikov in se preizkušali v snemanju kratkih filmov. Iz hobija je pred petimi leti nastalo naše podjetje – VIG produkcija.« Rolkar priznava, da je zaradi športne poti pridobil številne kompetence, kot sta načrtovanje in organiziranost, ki so mu v veliko pomoč pri produkciji. Za kratico VIG se skriva »very important game« in mlada ekipa jemlje svoje delo skrajno resno. Sodelovali so s številnimi profesionalnimi športniki, pokrivali športne in nešportne dogodke, reklame, režirano video vsebino. Eden njegovih najljubših projektov je bil Tenis sredi morja z Zavarovalnico Triglav, ko so košarkar Marko Milić ter teniški igralci Goran Ivanišević, Aljaž Bedene in Andrej Rublev na posebnem teniškem igrišču sredi morja odigrali partijo tenisa, vsak na svojem supu.

Goodlifestyle.si


SM O

IO

O M

AC

LN

SI

A ER

EN

IM

IN 19,

I K BR L N A G C O ZA LE AB O N V O IS A ZA N P N LJ IC SE SA M T A E O M R, K I VA I N ŠK A IE S X E EE IM HL D 'S A RK , ET

O O

LJ

JE EN Č IŠ

LA

ER EL

LI V

O

EB

H

RI

G

A

BA

N

A

C

A

N

Z

Č

E

ZA

SK

N

EL

ŽE O

ARO

G

AJE

IN

ML

T E KO ČA P ODL STU AGA DO F IX FL M AC U I D, COS MET I C S.C OM

VA L NI N ZM OČ EŠA NI E MA NIC LIK TIČ SIR OR NIH DRA E DK E GO S E IH I NC CEN N , IZ O OSM IH R SM OŽ IH C IH , NE VET K TA OV R IZ DA VIK RPH F LO TO I W N ER N RIA 8-CO ECT SM A R, ETI C. C OM

LO CC ITA NE. SI

D

M

E4 EM OV EL OM IC S. C TN US TIC ZA ME OS I LO CC MA

PO

NO IV E NZ ER TE MI IN , U ZA N L ERUM M HI S P M RU LE AR SE .CO IA ED OČ NT TIC OŽ AJ SE K ME LJ V ES OS ŽIV ITE -C PO AŽ IA VL OR NA KT VI

100-OD STOTN O NA RAV EN VEČ NA ME NS KI NEG OVALN I BA LZA M PET IT REM EDY, 100 G,

CE RT IFI CI RA NO EKOLOŠ KO KO KO SOVO OL JE ZA SU HE IN PO ŠKOD OVAN E LA SE, 50 ML, ME LV ITA.C OM

RD

RDE ČIL OZ G LO AL WP I CA L AY MA BLU CC OSM S H, ETI C S. CO M

N

SV

N PO SH, TR DI ŠA M PO LU SH.S I

C

A LIC , ZA SH O U BL ČIL E OM Y A RD S. C PL C I W O ET GL SM CO C MA

LO

Izbor: Alenka Birk • Foto: Matevž Kostanjšek • Podlaga: instaset.eu

ET LJ UD EV A ET AN LEC IC D E C S. LE XTR C O A A M R,

SALON

M ILO AV O GOO D EAST E R, L U S H.S I PO

ML

EN LAK S, IH V 187 TN ME GO IZ U DLA OM PO PIČ S. C ČO ČO O TIC TEK ME OS CC MA ZA

SET SŠ LN TIR IM IM IN IO OČ LJI NIM ZA I EL RO VIK MA IKS TO TIČ IRJ RIA NO ID -CO AR SM PH I N, ET I C. CO M O I N Č Č , O O L N G M Z A K R O , 15 R T AS E E O ASK S T Ž E R E S E. S I NA M T M O U O O E IN N LEK B O O K E L L TA PETM IM M & V I O K L G T M I C E R AM SEZA N O 'OC ASK , N M A M I G L BOR PILIN IM G, E R IH 0 N 6 A , BR PEEL V IZ N I A. S I I JA H NAM GER DRO AJ

E VA

DN EV NA IN PO NE ŠK GA ST OD RE N OV Z A S HY GT U AN DR HE E L HE AT IN NI AS -C NG IN R G E EA AN VE HA M, LE D IR B K MA OI LA I LGO EHL XI ' S, MA VN RK IC A ET

24

KO N C

ENTR AT Z A OBRA ZA N Z J E GA CA N N IN Z A A B IS NJO S AT IV A SEE HERB D O IL AL CO NCEN K IE H T R AT L'S, V E, ELEB L AG O V N IC A MAX IM A R KET

GEL ZA TUŠIRAN JE BREZ EMBALA ŽE NANA, LUSH.SI

Goodlifestyle.si


S

T V E

K A P I T A L

S

L

D

E

P O

L A

A

O

A V N

R E V I J A

NAROČITE SE NA POSLOVNO REVIJO DELA SVET KAPITALA Vsak zadnji četrtek v mesecu na izbranih prodajnih mestih ali v vašem nabiralniku! Svet kapitala prinaša vsebine iz lokalnega in globalnega okolja, finančnega in pravnega sveta, marketinga, prodaje in vodenja, borze in finančnih naložb. Za kakovostnejše in svobodnejše življenje ter avtentičen poslovni življenjski slog.

REVIJO LAHKO KUPITE NA IZBRANIH PRODAJNIH MESTIH ALI SE NANJO NAROČITE.

Naročila Na revijo: 080 11 99

NarocNiNe@delo.si

info.delo.si/svet-kapitala


DUEL

Lepo je zmerno NEVIO MEDVED, IGOR VIŠNJAR TER MATIC FABJAN • Slovenski estetski kirurgi Piše: Leja Kovačič • Foto: Primož Korošec

Tokratni Duel je pravzaprav tercet, saj so za mizo sedli trije estetski kirurgi, Matic Fabjan iz Estetike Fabjan ter Nevio Medved in Igor Višnjar, ki sta skupaj odprla Medved Višnjar estetsko kirurgijo. »Poznamo se, družimo pa ne, verjetno zato, ker nimamo časa,« pravi Matic, Igor pa se pošali: »No, Nevio in jaz se veliko druživa, predstavljam ga kot svojo boljšo polovico in ljudje to verjamejo, dokler ne izvedo, da imam ženo.« Beseda je tekla o najbolj priljubljenih posegih in prihodnosti estetske kirurgije, mnenja pa so se med pogovorom tudi kresala.

»Če Slovenijo primerjamo s Hrvaško in Srbijo, vidimo, da pri nas ni želje po izstopanju. V Srbiji je estetska kirurgija statusni simbol, pri nas ni.«

I

NEVIO

gor: Slovenija je zelo konservativna dežela, ljudje nočejo, da drugi vedo, da hodijo na posege, vsi pa bi bili radi videti sveže. To se sklada tudi z najinimi nazori, saj meniva, da je lepo zmerno. Matic: Dobro je, da tvoj pacient drugim ne pade v oči. Igor: Nismo prodajalci storitev, ampak tisti, ki poskrbimo, da se ljudje v svoji koži dobro počutijo. Matic: Smo psihologi. Tako pogovor kot poseg je psihoterapija. Igor: Naša naloga je, da s pomočjo pogovora ugotovimo, kaj nekomu povzroča težave s samopodobo, in to skušamo odpraviti. Obstajajo pa tudi ljudje, ki jim z našimi storitvami ne moreš pomagati, saj vir težav ni videz, temveč nekaj drugega. Tedaj moraš biti ti tisti, ki človeka ustavi. Nevio: Če Slovenijo primerjamo s Hrvaško in Srbijo, vidimo, da pri nas niželje po izstopanju. V Srbiji je estetska kirurgija statusni simbol, pri nas ni. Matic: In prav je tako. Žal pa primeri pretiravanja, ki jih vidimo na Balkanu, prek medijev mečejo slabo luč na estetsko kirurgijo.

26

KIRURŠKI ALI NEKIRURŠKI POSEG? Matic: Niso mi všeč marketinški triki. Napišeš, da gre za nekirurški poseg, dodaš fotografijo prej in potem, ljudje pa verjamejo, da bo tudi pri njih rezultat čudežen. Sploh ne vem, kaj pomeni beseda nekirurški; če poseg opravlja kirurg, je kirurški. (smeh) Igor: Botoks, uporaba polnil, in lifting obraza s pomočjo niti na primer nista kirurška posega. Matic: Bolje bi bilo reči bolj in manj invazivni posegi. Nevio: Vedno si želimo s čim manj invazivnim posegom narediti kar največ. Če govorimo o pomladitvi in preoblikovanju telesa, lahko v zgodnejšem življenjskem obdobju naredimo več z manj invazivnimi posegi, saj tkiva zaradi starosti še niso toliko spremenjena, da bi pomagal le kirurški poseg.

Goodlifestyle.si


Igor: Vse bolj priljubljeni so nekirurški ambulantni posegi, po katerih se lahko takoj vrneš v službo. Z njimi lahko potrebo po kirurškem posegu prestaviš za deset let, saj deluješ preventivno. Petintridesetletnica namreč ne potrebuje liftinga čela, botoks je dovolj. Matic: Govorimo o povratnih in nepovratnih procesih. Pri manj invazivnih posegih se pacient počasi vrača v prvotno stanje. K meni pride veliko pacientov, ki so že večkrat uporabili botoks, a rezultat ne zdrži, porabili so že veliko denarja in niso zadovoljni. Razumeti morajo, da bodo morali neinvazivne posege obnavljati, če se odločijo zanje, in tako zapravili kar nekaj denarja. Igor: Tudi ko zgradiš lepo in moderno hišo, jo moraš vzdrževati in čistiti. Se pa strinjam, najbolj pomemben je iskren pogovor, pacientu moraš povedati, kakšen bo učinek in koliko časa bo trajal. DVA ZA, EDEN PROTI – LIPOSUKCIJI Igor: Trendi gredo v smer neinvazivnih posegov. Trenutno je zelo priljubljena vaser ultrazvočna liposukcija, ki maščobo odstrani izjemno nežno. Matic: Liposukcija je poseg, ki bi ga prepovedal, pa sem plastični kirurg. Neetičen je, podpiranje lenobe. Igor: Vsi drugi posegi pa so podpiranje mladosti? (smeh) Treba je vedeti, da zaradi tempa življenja marsikdo ne more doseči oblike telesa, ki bi si jo želel. Matic: Liposukcije izvajam bolj poredko in pri določenih pacientih, ker vem, da se pri večini telo razleze nazaj. Nevio: Liposukcija ni metoda hujšanja, to morajo pacienti razumeti. Matic: Pa res razumejo?

»Obstajajo tudi ljudje, ki jim z našimi storitvami ne moreš pomagati, saj vir težav ni videz, temveč nekaj drugega. Tedaj moraš biti ti tisti, ki človeka ustavi.« IGOR

MATEJ Igor: Velika večina se drži diete in tudi redno telovadijo, saj dojemajo poseg kot motivacijo. Sem pa slišal za posameznike, ki gredo na liposukcijo enkrat na leto, tega midva ne podpirava. Ljudem hočeva s tem posegom omogočiti nov začetek ali pa njihovi postavi dodati piko na i. MATIČNE CELICE IN KOMORE Matic: Prihodnost našega poklica gre v obnovo tkiv in delo z volumnom. Največja težava v estetski kirurgiji je namreč prav to - kako vzdrževati volumen. Igor: Menim, da je prihodnost v genskem inženiringu. Matične celice. O tem leta 2020 še ne vemo res veliko, a v to smer gresta medicina in farmacija. Nevio: Preprečevanje in upočasnjevanje staranja sta mogoča tudi s hormonsko nadomestno terapijo. V tujini so zelo moderne individualizirane pomlajevalne tehnike z nadomeščanjem hormonov, ki nas ohranijo vitalne tudi v zrelejših letih. Matic: Jaz bolj razmišljam o koži. Tako kot danes obstajajo hiperbarične komore in podobno, bodo čez leta obstajale komore, ki bodo skrbele, da se gube sploh ne bodo pojavile. Igor: Vsekakor je prihodnost v upočasnjevanju staranja. Matic: Zgrozim se, ko vidim, da je nekdo star 80 let, na vse načine se trudi, estetska kirurgija tega seveda ne more skriti in rezultat je strašen. Igor: Pri 80 letih ne moreš biti videti, kot da si star 50. Treba je najti način, da nisi karikatura, ampak da se zgolj dostojno staraš. Matic: Jaz še kar razmišljam o komorah. (smeh vseh) Kot se danes pripelješ na bencinsko črpalko ali avto napolniš z elektriko, boš nekega dne dal obraz v komoro in se ne boš staral. Boš pa verjetno moral to narediti vsak dan. Igor: Najprej vsak dan, potem pa enkrat na mesec! (smeh)  VSAK ESTETSKI KIRURG MORA ZNATI NAREDITI LEPE DOJKE

Igor: Pacientu moraš jasno povedati, da to ni način hujšanja, temveč način preoblikovanja telesa in predvsem motivacija. Mnogi se razdajajo za družino in za kariero in jim ne uspe ohranjati privlačne postave. Drugi telovadijo in se trudijo, a zaradi genetike ne morejo izoblikovati določenih delov telesa. Obema skupinama lahko pomagamo. Matic: Prvi skupini ne, saj rezultati le redko zdržijo. Kakšne so vajine izkušnje?

27

»Jaz najraje izvajam posege na obrazu, še najraje operacije nosu. Lahko jih naredim deset na dan.«

Matic: Jaz najraje izvajam posege na obrazu, še najraje operacije nosu. Lahko jih naredim deset na dan. Kot otrok sem rad sestavljal lego kocke, še zdaj jih, in operacija nosu je podobna. Združuje gradbeništvo, funkcionalnost in estetiko. Igor: Midva narediva največ povečav prsi in preoblikovanj telesa, na teh področjih se tudi veliko izobražujeva. Moškim lahko oblikujemo trebušnjake, ženskam pa polnejše prsi in športen trebušček.

Nevio: Tudi v svetu so trendi podobni, večina žensk si želi lepih prsi, druga najpogostejša želja pa je preoblikovanje telesa. Predvsem lahko pomagamo ženskam, ki sta jim nosečnost in dojenje spremenila postavo, zaradi novih tehnologij pa se lahko tudi skoraj povsem izognemo brazgotinam. Matic: Vsak estetski kirurg mora znati narediti lepe dojke, to je osnova. Igor: In to je tudi zelo lep poseg. V kratkem času narediš nekaj izjemno lepega, to nista samo dve izboklini, prsi so simbol ženstvenosti in materinstva.

Goodlifestyle.si


ONA NOSI Oblači jo: Alenka Birk • Riše: Izabela Arsovska

OBLEKA ARA D MAX M WEEKEN

K LO BU K W EE K EN D M A XM

A RA PLAŠ

WEE

Č

KEN

D MA X MA RA

W

O

G R EE LIC KE A ND M

AX

M

AR

A

BL U ZA W EE K EN D M A

X M A RA

TO RBI CA WE EKE ND MA X MA RA

KEN

O

WEE

KRIL

RA O X MA KRIL D MA KEN WEE

OB LEK A WE EKE ND MA X MA RA

D MA X MA M D

EN

EE

K

WEEKE

W

O

BU

TE

V

A

X

M

A

RA

RA TO R B IC

Ona obožuje jesen in udobna oblačila. S kartico Diners Club Goodlife lahko uresniči svoje želje. Omogoča ji preprosto plačevanje doma, na spletu in v tujini. Svoje nakupe lahko razdeli na več delov. Čaka pa jo še posebna ugodnost pri Weekend Max Mari z 10-odstotnim popustom za celoten nakup najljubših kosov. Za pridobitev kartice pokliče na 041 68 22 61 ali jo naroči na GOODLIFE.SI.

28

A ND MA

X MARA

Ona nosi … … prav posebno garderobo, ki se po damsko nosi. Našla jo je v omejeni izdaji, navdihnjeno z oskarjem nagrajeno kostumografinjo Gabriello Pescucci, natančneje z njenimi stvaritvami iz filmov in TV-serij. Iz celotne kolekcije sije ljubezen do morja - polna je potiskov školjk in koralnih vej, ne samo na oblačilih, temveč tudi na torbicah in obutvi. Svobodomiselna lahkotnost in brezčasni glamur sta ujeti v zgodbo, ki vas popelje na filmski set. Luči, kamera, akcija!

Weekend Max Mara, Wolfova ulica 10, Ljubljana

Goodlifestyle.si


POD ŽAROMETI

V boju s štoparico

Mercedes-Benz AMG E53 4Matic

Sodobni avtomobilski svet danes niso le elektrika, ekologija, gospodarnost in nežen glas, ampak štejejo tudi kilovati, navor in siloviti pospeški. Športni avtomobili z visokozmogljivimi motorji še niso rekli zadnje besede.

30

Najbolj vroči športni avtomobili na trgu Piše: Matej Kačič • Foto: arhiv proizvajalcev

ustvari moč kar 320 kW (435 KM) in največji navor 520 Nm. Lahkota, s katero AMG E53 v 4,5 sekunde pospeši do sto kilometrov na uro ter doseže elektronsko omejeno hitrost 250 km/h, vedno znova navduši, nič manj impresivna v športni vožnji pa nista niti devetstopenjski menjalnik in pametni štirikolesni pogon.

ŠIK POSLOVNEŽ V SUPERGAH

MALA RAKETA Z VELIKO POTENCIALA

Mercedes-Benz AMG E53 4Matic – 320 kW/435 KM, 520 Nm

Toyota yaris GR – 192 kW/261 KM, 360 Nm

Pri Mercedesu stopajo v pomlad s prenovljenim modelom razreda E, ki prinaša osveženo zunanjo podobo, več varnostne opreme, veliko možnosti individualizacije ter najsodobnejšo tehnologijo. Dih jemajoče pozdrave ob tem pošilja tudi ekipa vrhunskih inženirjev iz športne divizije Mercedes-AMG, kjer ročno izdelujejo močne motorje. Najbolj sveža novost iz Affalterbacha je prenovljeni AMG E53, ki spredaj prinaša agresivnejši športni videz z značilno masko hladilnika AMG, zadaj pa bolj napet zadek z dvodelnimi lučmi in novim difuzorjem. Pravi biser se skriva pod motornim pokrovom, kjer je z ročnim podpisom AMGinženirja nameščen elektrificiran 3,0-litrski šestvaljni vrstni motor. S pomočjo turbopolnilnika in dodatnim električnim kompresorjem

Japonska Toyota, znana po hibridni tehnologiji in posledično umirjeni vožnji ter neslišnem premikanju, je z novim yarisom poskrbela za eno večjih presenečenj leta. Brez skrbi, priljubljeni mestni malček je ostal simpatičen, okreten in varčen, a so mu na povsem novi osnovi iz aluminija in ogljikovih vlaken dodali še trivratni »alter ego«, ki sliši na ime yaris GR. Zlobnega brata že na pogled razganja od moči, športnik po duši pa nase ne opozori le z agresivnim videzom, nižjo streho, 18-palčnimi platišči in odlično aerodinamiko, ampak tudi z globokim glasom, zmogljivim motorjem, natančnim ročnim menjalnikom in celo štirikolesnim pogonom z dvema diferencialoma Torsen z omejenim zdrsom. Za pravi biser ob štirikolesnem pogonu velja motor male

Goodlifestyle.si


rakete, saj prisilno polnjeni stroj s 192 kilovati (261 KM) in 360 Nm navora velja za najmočnejši trivaljnik na svetu. Yaris GR ob vsem odlikuje tudi skromna masa, zato se z mesta do sto kilometrov na uro požene v manj kot petih sekundah, števec pa se zaradi elektronske omejitve ustavi pri hitrosti 230 kilometrov na uro. ŠPORTNIK Z EKOLOŠKIM PRIDIHOM Cupra leon PHEV – 180 kW/245 KM, 400 Nm Pod imenom cupra smo nekoč poznali najbolj športne seate, danes pa gre za samostojno blagovno znamko športnih avtomobilov. Cupra leon je njen najnovejši izdelek v razredu kompaktnih kombilimuzin in

Toyota yaris GR

mesta do sto kilometrov na uro pa bo hibridni cupra leon skočil v 6,4 sekunde. V ponudbi bo tudi dvolitrska turbobencinska klasika z močjo 180, 221 ali 228 kilovatov (245, 300 ali 310 KM), hitrim dvosklopčnim menjalnikom ter štirikolesnim pogonom. IKONA Z MOČJO REAKTIVNEGA LETALA Cupra leon PHEV

Porsche 911 turbo S – 479 kW/650 KM, 800 Nm

karavanov, da gre za športno oster avtomobil na osnovi novega seat leona, pa je jasno že na daleč. Za strupeni in precej samosvoj značaj poskrbijo aerodinamični dodatki, zaradi prilagodljivega športnega vzmetenja pa je še bolj suveren na asfaltu. Cupra leon pa ne izstopa le z dinamičnim videzom in bogato opremo, ampak predvsem z zmogljivimi motorji, med katerimi je premierno tudi priključni hibrid. Ta ni najmočnejši, a bo gotovo poskrbel za športne užitke in obračanje glav, kar zagotavlja kombinacija 1,4-litrskega TSI bencinskega motorja in elektromotorja s skupno močjo 180 kilovatov (245 KM) in kar 400 Nm največjega navora. Baterija z zmogljivostjo 13 kWh ob tem zagotavlja do 60 električnih kilometrov, z

Porsche 911 turbo S

31

Znamka Porsche je že več kot 70 let sinonim za prestižne športne avtomobile, s katerimi si uresničimo sanje, model 911 pa velja za njeno srce. Ljubitelji športnih avtomobilov z vsega sveta pa so pred kratkim doživeli pravo nirvano, saj je Porsche predstavil model 911 turbo S, ki velja za najbolj strupenega do zdaj. Na videz se kupe ali kabriolet od klasike loči po nekaterih skrbno premišljenih in učinkovitih podrobnostih, kot so agresivno oblikovan sprednji odbijač, širša drža, stranski vstopniki za zrak in na zadku po dvižnem spojlerju ter dveh ovalnih ali štirih pravokotnih izpušnih ceveh, iz katerih hrumi kot za stavo. 911 turbo S namreč poganja nov 3,8-litrski bokserski šestvaljnik, ki razvije moč 479 kilovatov (650 KM) ter 800 Nm navora, povezan pa je z osemstopenjskim dvosklopčnim menjalnikom. Z mesta do stotice se brutalni 911 turbo S izstreli v le 2,7 sekunde, v manj kot devetih sekundah doseže 200 kilometrov na uro, končna hitrost pa znaša 330 kilometrov na uro. Za prenos moči na asfalt skrbi štirikolesni pogon, ki vključuje sredinski in zadnji diferencial z omejenim zdrsom, izjemne vozne lastnosti pa zagotavljata tudi prilagodljivo vzmetenje in štirikolesno krmiljenje.

MANEKENKA NA STEROIDIH Alfa romeo giulia GTA – 397 kW/540 KM, 600 Nm Italijani se odlično spoznajo na oblikovanje, tuja pa jim ni niti proizvodnja športnih avtomobilov in rezultat je privlačna alfa romeo giulia GTA, kombinacija zapeljivih oblin in dirkaškega potenciala. Rasna športnica je za več užitkov v primerjavi z zmogljivo različico QV shujšala za sto kilogramov, pri čemer ji je pomagala obsežna uporaba ogljikovih vlaken, ob zmanjšanju mase pa so inženirji povečali moč 2,9-litrskega turbobencinskega V6 motorja. Najbolj strupena giulia tako namesto 375 kilovatov (510 KM) ponuja moč kar 397 kilovatov (540 KM), 600 Nm navora in za 0,3 sekunde boljši pospešek. Giulia GTA z mesta do sto kilometrov na uro skoči v 3,6 sekunde, končna hitrost pa presega 307 km/h. Za izjemni športni potencial in vrhunske vozne lastnosti

Alfa romeo giulia GTA

ob širših kolotekih poskrbijo tudi karoserijski dodatki, kot so aktivni sprednji usmerjevalnik, poudarjeni pragovi ter velik zadnji spojler, zadek pa ob tem krasi še usmerjevalnik zraka iz ogljikovih vlaken ter Akrapovičev dvojni izpuh iz titana. Različica GTA ima štirisedežno postavitev, zgolj 500 kupcev pa bo pri nakupu dobilo pokrivalo za avto, dirkaški kombinezon, čelado, rokavice in čevlje ter tečaj dirkaške vožnje v tovarniški akademiji.

Goodlifestyle.si


BLISKAVICA

Drugačne dimenzije spanja

Na letališče v Stockholmu smo prispeli zgodaj zjutraj. Nekoliko neprespani in utrujeni, zato smo dan začeli s skodelico kave. Prav to smo pred začetkom našega potovanja pri enem izmed najbolj prestižnih proizvajalcev postelj na svetu Hästens najbolj potrebovali.

V

Obisk tovarne na Švedskem in testiranje najudobnejše postelje na svetu

nalogo. Ni bilo strojev in robotov, le sto usposobljenih strokovnjakov, ki izdelajo 30 vzmetnic na dan. Podjetje že od leta 1852 ročno izdeluje naravne postelje iz konjske žime in drugih naravnih materialov. Pehr Adolf Janson, ustanovitelj švedske tovarne sanj, je imel lastne sanje: izoblikovati najboljše ročno narejene postelje na svetu. Lahko bi rekli, da mu je uspelo.

»Preden je Thomas Edison izumil Eksperimentalnem studiu Piše: A. Š. • Foto: arhiv Prehod žarnico, preden je Aleksander Prehod zagovarjamo Graham Bell opravil prvi telefonski kakovost bivanja, kamor klic in preden je Henry Ford svet prištevamo tudi dober spanec. Med spanjem se namreč raven stresa znižuje, vnetja in poškodbe se zdravijo, postavil na kolesa, je moj prapraded ustanovil Hästens,« je med hojo škodljive strupene snovi iz možganov pa prehajajo do jeter, od koder se po tovarni dejal Jan Ryde, lastnik pete generacije in trenutni izvršni naslednji dan izločijo. Potovanje smo začeli z ogledom tovarne, ki stoji dobro predsednik Hästensa. Bil je tako uspešen, da lahko med naročnike prištevamo tudi člane kraljeve družine. Vsak nov zaposleni v podjetju uro in pol iz Stockholma. začne delati v proizvodnji, brez izjeme, pa naj gre za direktorja ali mladega študenta. Šlo naj bi za filozofijo upravljanja, ki je ne slišimo ŠVEDSKA »TOVARNA SANJ« vsak dan. Tako vsak delavec v podjetju pozna vse izdelke bolje kot lasten Sprehoditi se po tovarni Hästens v Köpingu je bilo kot hoja po žep. Bili smo že v kar nekaj tovarnah pohištva, a bo treba priznati, da je animiranem filmu Walta Disneyja.  Vsak oddelek in vsak zaposleni, bil Hästens res najbolje organizirana, najtišja in najčistejša tovarna, kar oblečen v uradno belo-modro Hästensovo uniformo, je imel svojo smo jih obiskali. Testiranja postelje smo se zato še bolj veselili.

32

Goodlifestyle.si


VZMETNICE SLEDIJO ZAKONOM NARAVE Sledil je ogled proizvodnje. Delavci so z iglo in sukanci ročno šivali vzmetnice, za izdelavo ene pa je treba dobrih 320 ur dela. Dobili smo priložnost, da tudi sami poskusimo šivati. Ugotovili smo, da je za en šiv skozi plast v vzmetnici potrebna neverjetna moč in da je postopek izdelave izredno natančen, delikaten in kompleksen. Glavna osnova vseh postelj je etično pridobljena konjska žima, ki deluje kot vzmet. Zaradi lastnosti hitrega sušenja ustvarja odličen naravni sistem prezračevanja. Rezultat je neprekinjen in obnovljiv spanec pri idealni telesni temperaturi. Pogovor o materialih se je nadaljeval. Podučili so nas, da bombaž telesu in poram omogoča prosto dihanje, volna pa s svojimi toplotno odpornimi vlakni z antistatičnimi lastnostmi med

in luksuznih postelj čedalje bolj bližal. Vse bolj smo bili nestrpni od pričakovanja. Ali lahko res vzmetnica spremeni posameznikovo življenje, izboljša njegovo zdravje in odpravi določene težave? Ali gre zgolj za preprosto statusno stvar? To je bilo naše glavno raziskovalno vprašanje. Padel je mrak in zaspali smo brez težav. Najboljša noč, sledilo pa je najboljše jutro. Trije smo se zbudili pred budilko. Vsi udeleženci smo spali nepretrgano. Nekateri smo se v jutranjih urah zbudili v istem položaju, kot smo zaspali. Napetost v mišicah po napornem letu je izginila, hrbtenica je pri vseh med spanjem ostala popolnoma ravna. Prožnost ležišča je omogočala udobje in prilagodljivost. Težav z nočnim obračanjem zaradi neprimerne spalne temperature ni bilo. Zbudili smo se spočiti in polni energije. »Najboljši spanec, kar sem jih doživel v vseh 30 letih življenja,« je prišlo iz ust enega od udeležencev.

»Znamenite postelje Hästens imajo zvezdniki svetovnega kova, med njimi tudi igralec Tom Cruise in ruski predsednik Vladimir Putin, ki jih ima v vseh svojih rezidencah!« MATI VSEH POSTELJ Pot domov je bila dolga, spanec na letalu pa zaradi Hästensa neudoben in neučinkovit. Hästensova ambicija je zagotoviti posteljo za vse življenje. Nakup postelje pomeni pomembno spremembo v razmišljanju o spanju. Prav je, da zaznavanje spanja postane ključ v posameznikovem življenju. Približno tretjino življenja preživimo v postelji, zato je izbira vzmetnice izredno pomembna. Naložba v dober spanec bo zagotovo

spanjem zagotavlja najboljše termostatske lastnosti. Med hojo do končno izdelanih postelj so nam v oči poleg modro-belega vzorčnega tekstila padli leseni posteljni okvirji, narejeni iz trdnih, izbranih borovcev iz severnih švedskih gozdov. Vodnik je poudaril, da imajo certifikat FSC, kar potrjuje, da je bil za proizvodnjo uporabljen naravni bor, ki je bil posekan tako, da ne izčrpava gozdnih ekosistemov. NAJBOLJŠA NOČ, NAJBOLJŠE JUTRO

omogočila, da bomo čez dan najboljša različica samega sebe. Ne smemo pozabiti dejstva, da se je z izumom električne svetlobe uničil naš naravni ritem. V preteklosti so bili cikli spanja veliko bolj usklajeni s človekovo notranjo uro, dandanes pa z umetno svetlobo prevaramo telo: to zmotno verjame, da sonce še ni zašlo, zaradi česar ne more sprožiti blagodejnih procesov obnove. www.hastens-postelje.si

Po ogledu in večerji z Rydom se je trenutek testiranja dragocenih

33

Življenje je eno samo, zato moramo poskrbeti za dober in zdrav spanec prav vsak dan.

Goodlifestyle.si


NA NOŽ

Kulinarično zlato

Zjutraj na maslu pečena jajčka na oko, za kosilo spomladanski mladi krompir, pečen na maslu, poleti bi bile to bučke, jeseni gobe, pozimi pa sveže pečen kruh z maslom in marmelado ali maslenim namazom, vse to so božanske dišave iz naše kuhinje, ki nas očarajo.

Zlati ghee Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv Zlati ghee, Tit Bonač (Studio Železna)

Č

e maslo zamenjate za ghee, boste veliko naredili še za svoje zdravje, um, dušo in telo, dišalo pa bo še veliko bolj prijetno. V knjigi o zgodovini ajurvedske medicine (Bhavaprakasa) je zapisano, da ghee ni le dobrega okusa, temveč tudi poživlja, izboljšuje vid, zbistri um, spodbuja dolgoživost, je afrodiziak in ščiti telo pred različnimi boleznimi. Pa vendar ghee ni superživilo oddaljenih krajev. To je domače kuhano, prečiščeno maslo, ki so mu včasih rekli tudi žonta ali masunek. »Z izjemno počasnim kuhanjem se maslo prečisti – odstranijo se ogljikovi hidrati, beljakovine, kazein, laktoza, nečistoče in voda, tako da ostane le čista maščoba oziroma olje,« mi razloži Dušan M. Z. Badovinac, pobudnik in vodja Zavoda za zdravo življenje, ki ročno proizvaja prečiščeno maslo z imenom zlati ghee. Sam je ghee prvič poskusil na nekem dogodku, nato

34

pri prijatelju. »Začelo me je zanimati. In ko sem pričel raziskovati ozadje tega olja in možnosti, sem odkril, da gre za univerzalni živež. V tej rubriki so na primer voda, sol in med,« mi to, zakaj ga je to posebno maslo tako navdušilo, pojasni Badovinac.

OD OBDAROVANJA PRIJATELJEV DO ZAVODA Najprej sta bila dva enako misleča, štiri leta pozneje jih je bilo že osem, ki so pri Zavodu za zdravo življenje po receptih prababic ustvarjali kulinarično zlato. Ghee je zlato, ker je nepogrešljiv v tradicionalnih kuhinjah sveta, pravi vodja Zlatega gheeja. »A hkrati je veliko več. Ghee je esenca narave.« Zapisi o njem segajo več tisoč let v zgodovino, njegovo vsestransko uporabo in številne dobrodejne učinke so poznale tudi naše prababice. Zavod je tako obudil staro maslarsko kulturo na Slovenskem. Še pred dobrim desetletjem si ga lahko dobil le v specializiranih trgovinah ali po naročilu na kateri od kmetij. »Na začetku naše poti ni bilo posebnih vizij. Bil je hobi, zamisel, kako obdarovati bližnje, predvsem pa obiskovalce zvočnih kopeli, ki so k meni prihajali na glasbene seanse,« pove mojster igranja na gong in številna prvinska zvočila. »Pozneje pa so ljudje začutili nekaj resnosti in pristno kakovost in tako je z izkazanim zanimanjem tudi od njih prihajala podporna energija.« Doda še, da niso podjetje, temveč zavod, saj

Goodlifestyle.si


osnovne sheme generacije, pristavi ustvarjalec gheeja. Pravi ghee vsebuje betakaroten ter vitamine A, D, E in K, pa tudi dobri HDL-holesterol; ker ne vsebuje kazeina, je primeren za ljudi z intoleranco na laktozo. »Ustvarjamo tri vrste kuhanega masla ali gheeja: ovčjega, kozjega in kravjega. In kar nekaj namazov, kot so čemažev, tartufov, sezamov, lešnikov, pa ajurvedskih pripravkov s kurkumo in črnim sezamom. Imamo tudi kozmetiko in naravne čajne svečke iz čebeljega voska in gheeja.«

hrano ustvarjajo etično, z zavedanjem, da je hraniti ljudi častno. Tak je tudi njihov zaščitni znak – srečna krava. »V iskanju lepih, enostavnih oblik, ki izražajo organsko celoto, smo tudi pri izbiri logotipa želeli ustvariti občutek celote. Kravica je nasmejana, nosi zvonček kot simbol zdravilnega zvoka in prasile. Odvisno od izdelka ima zvonček v sebi različne vodne kristale, ki nas opominjajo, da je vse informacija in da prav vsak zvok, črka, vonj, ravnanje. OSNOVA VSEH MAZILJENJ Ghee v ajurvedski medicini velja za »kraljevo terapijo«, beseda izhaja iz sanskrtskega izraza za maziljenje. »Razlaga besede ghee je za mnoge novo spoznanje. Gre za staro

»Pravo moč in globino gheeja lahko najbolje okusimo na preprostih jedeh, kot so narezane bučke ali šampinjoni, pečeni v ponvi z gheejem, jajčka na oko, pire krompir z gheejem. Prava fantazija so kokice, pripravljene na njem.« 35

praindoevropsko besedo ghrta, ki pomeni maziliti ali zajeti v olje. In zanimivo, to olje je bilo vedno osnova vseh maziljenj. Ghrta pomeni enako kot grški hristos in hebrejski mesija. Kot pravijo modri ljudje, naj bi bil ghee maščoba, ki je človeškemu telesu najbližja in jo zato izkoristi v celoti.« Ghee poznajo skoraj po vsem svetu; čeprav nekateri pravijo, da prihaja iz Južne Azije, so ga uporabljale tudi številne staroevropske kulture, predvsem na območju Alp in Kavkaza. Stari ajurvedski zapisi kažejo, da ga v indijski kuhinji uporabljajo že tisočletja. Slovenski zlati ghee je pripravljen iz svežega mleka krav proste paše. »Poleg ekološkega certifikata ima tudi certifikat Demeter, ki potrjuje najvišjo povezanost z naravo.« Certifikat označuje pridelke in izdelke, pridelane po načelih biodinamike in strogih smernicah. Biodinamika poleg ekoloških zakonitosti upošteva tudi naravno gibanje Zemlje in letnih časov, njen utemeljitelj je dr. Rudolf Steiner, njegove modrosti pa je povzela tudi Maria Thun, ki je ugotovitve še znanstveno utemeljila. »Krave za naš ghee nikoli ne smejo biti privezane, vsaki pripada vsaj pol hektarja pašne površine. Samo enkrat v življenju so cepljene, ob sebi imajo teličke, zunaj so, kolikor dovoljuje narava. Tudi ko so pod streho, imajo vrata vedno odprta in možnost izbire.« TRI DNI KUHANJA Pri Zlatem gheeju so ga sprva kuhali 48 ur ob glasbeni spremljavi. »V zadnjih 20 mesecih je doživel regeneracijo z novo recepturo, ki je vse postavila na glavo in določila nepretrgano kuho kar 75 ur,« nam razkrije Badovinac. Dolga in počasna kuha omogoči pravilno transformacijo osnovnih gradnikov v izdelku, s tem pa tudi lažjo presnovo v našem telesu. »Vse tri dni je prisotna uravnotežena glasba iz kakovostnega hi-fi ozvočenja, vsaj na nekaj ur med kuho pa v roke vzamemo glasbilo in igramo živo glasbo, z glasom izražamo prijetne pesmi, z drugimi pripomočki in stenskimi geometrijami skrbimo za celostni ambient, ki nevtralno, a z živo energijo polni in informira hrano.« V prostorih, kjer nastaja zlati ghee, je tudi Teslov generator in energetski tročan (trikotnik kamnov v energijskem ravnotežju) za postavitev

Nekoč jih je še zanimalo, da bi prodrli na trg z bolj klasičnim prodajnim izdelkom, kot je denimo sladoled, danes pa jih bolj zanimajo butični izdelki. »Pravo moč in globino gheeja najbolje okusimo na enostavnih jedeh, kot so narezane bučke ali šampinjoni, pečeni na ponvi z gheejem, jajčka na oko, pire krompir z gheejem. Prava fantazija so kokice, pripravljene na njem, čudovite kot samostojen obrok ali za katero koli prilogo. Ker je sezona čemaža, ga lahko dodate na sveže kokice. Utrgaš nekaj listov, vanje zaviješ približno pet kokic in vstaviš v usta.« Na zlatem gheeju ustvarjajo v ljubljanskih lokalih Restavraciji As, Origanu, Makalonci, Hiši kulinarike Manna, kavarni Rog, Le Petite Cafeju, pa čez mejo v zagrebškem Restoran Mostovi.

Goodlifestyle.si


NA NOŽ

Kozarec vina z najlepšim razgledom

V

strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije; polovica bele sorte belpin, ki sak obiskovalec naše je na podlagi križanja beline in pinota prestolnice, pa če jo slovenski sinonim za chardonnay, in obišče poslovno ali druga polovica rdeče sorte rdečegrajca. zasebno, je ne more zapustiti, ne Najboljša slovenska vina iz vinoteke da bi obiskal njen zaščitni znak se na željo gostov prepletajo tudi z Ljubljanski grad, kjer se lahko Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv vinoteke okusno slovensko kulinariko. »Meni razvaja z okusno kulinarično sta sooblikovala chef Igor Jagodic in ponudbo in najlepšim razgledom naš glavni chef Jan Gomboc. Tako se v mestu. Od septembra lani lahko pri nas tudi kulinarično razvajate z dobrotami izpod rok pravih kuharskih obisk zaokroži še s kozarčkom najboljše slovenske kapljice v mojstrov. Namignem lahko, da pripravljamo nov, dopolnjen meni z jedmi, grajski vinoteki Strelec. V njej je tudi prodajalna vin z več kot v katerih boste lahko uživali tudi na naši čudoviti terasi na bastiji.« 200 slovenskimi vini iz vseh treh vinorodnih dežel Slovenije.

Grajska vinoteka Strelec

»Ljubljanski grad ni le zaščitni znak Ljubljane, je tudi najbolj obiskana turistična točka v Sloveniji, zato odločitev o izključno slovenski ponudbi vin ni bila težka. Kje drugje pa naj bi ponujali najboljše slovenske proizvode, ki jih niti ni malo?« nam na vprašanje o ponudbi odgovori Boštjan Verbič iz grajske vinoteke Strelec. V njej sta pogumno in odgovorno do Ljubljanskega gradu in slovenskih vin združili moči vinska domačija Belica iz Medane in kulinarična skupina Kaval Group z restavracijo Strelec, da bi na tako pomembnem kraju v prestolnici ponudili le najboljše.

Najlepši del vinoteke je terasa, s katere se odpira čudovit razgled na prestolnico, za romantike še najlepši ob sončnem zahodu. »Romantično vzdušje lahko začinijo penine Bjana Brut, Ščurkov Brut Zero, Isteničev Gourmet Rose, Kobalov Rumeni muškat in zanimivost na trgu - radgonski PetNat, ki jih trenutno strežemo na kozarec,« svetuje Verbič. »Sicer pa ponudbo penin, ki jih strežemo na kozarec, glede na obdobje spreminjamo in dopolnjujemo iz našega izbora, ki trenutno šteje približno 40 penin slovenskih proizvajalcev. Vse so na voljo za nakup v vinotečni trgovini.«

»Izbor približno 380 etiket, s katerimi se trenutno ponaša vinoteka, sva pripravila s sodelavko, vseskozi pa si prizadevamo ponudbo širiti in se izboljševati,« pojasni Verbič. Ko ga pobaram, ali lahko v vinoteki pokusimo tudi »ljubljansko grajsko kapljico«, vino iz ljubljanskega grajskega vinograda, ponosno pritrdi. »Seveda, grajsko vino lahko dobite tudi pri nas! Trenutno bo treba popiti vso steklenico ali jo kupiti za domov. Ob prihodnjih trgatvah, ko bo zaloga obilnejša, pa ga bomo postregli tudi na kozarček.«

V vinoteki pripravljajo tudi različne tematske dogodke, pokušnje vina, druženje s slovenskimi vinarji, delavnice spajanja vin s hrano, organizirajo zabave za zaključene družbe, predstavitve novih izdelkov, tiskovne konference … »Takoj po novem letu smo uvedli tematske večere z vinarji, izkazali so se za res enkraten dogodek. Gre za sproščeno druženje z vinarji, ko lahko vina pokusite in jih povprašate o rujni kapljici.«

Grajski vinograd je bil namreč zasajen spomladi leta 2016 z željo, da bi obudili tradicijo. V njem je nekaj več kot tisoč trt, ki so jih izbrali

36

In kaj če se pri njih oglasi zahteven gost iz Francije, ki velja in se ima za najbolj vinorodno deželo? »Kar nekaj jih je bilo, tudi pravi sommelierji, celo iz Francije, ki so povedali, da sodimo v sam vrh vinske zgodbe.«

Goodlifestyle.si


Souporaba 100 % elektriÄ?nih vozil Avant2Go

Svoboda mobilnosti.

080 12 23 www.avant2go.com


KREATIVCI

»Železna« Urška

internetne portale, kot sta psilon. Čeprav se po Zupančičevi org in lajf.com, in si tako prislužila jami v Ljubljani pogosto akreditacijo za razne dogodke. sprehajam, sem nedavno To, da so bile moje fotografije v večernih urah doživela vstopnice na zabave, mi je veliko prijetno presenečenje. pomenilo.« Z objavami na portalih Povabljena sem bila so prišle tudi prve pozitivne na modni dogodek na kritike in spodbude. Čeprav je s Železno cesto nasproti prihodom digitalne fotografije še Navja. Pričakale so me hitreje napredovala, se ni odločila rdeča preproga, obsijana Piše: Kaja Komar • Foto: arhiv Urške Košir za tak študij, temveč izbrala študij s sojem sveč, in bela zofa, prava. »Faks sem hitro končala, a ob njej pa lepa, elegantna nekako me ni vleklo v pravo. Želela ženska z mladim sem biti novinarka, kot honorarna novinarka sem začela sodelovati z RTV fotografom. Mislila sem, da sem se zmotila, povabljena Slovenija, kjer so prepoznali moj talent za sliko, in tako sem naredila še en faks, sem bila namreč v fotografski studio. »Seveda, tu je kot temu rečem.« V okviru RTV Slovenija se je udeležila različnih izobraževanj Studio Železna Fe16. Urška Košir, me veseli,« mi poda o snemanju in ravnanju s kamero, o sliki in dokumentarnem filmu pa so roko in me povabi v fotostudio, ki se je za to priložnost predavali tudi strokovnjaki z britanskega BBC in Danske filmske akademije. z znamko Alessio prelevil v modno pisto, ob kateri se je ob izbrani kapljici in prigrizkih zbrala pisana druščina.

URŠKA KOŠIR •

Fotografinja in solastnica Studia Železna

PROSTOR ZA DOMIŠLJIJO

DRUŽINSKA SREBRNINA

F

otografija je bila njena strast že v otroštvu. »Doma smo imeli majhen fotoaparat, ki smo ga uporabljali le ob posebnih priložnostih. Bil je kot družinska srebrnina, spravljen visoko na polici,« o svojem prvem srečanju s fotografijo pove Urška Košir. »Starši mi ga dolgo niso dali v roke. Ko so videli, da si res želim fotografirati, so mi kupili ‘trotl’ kamero Yashico.« Od takrat sta s fotoaparatom neločljiva. Nosila ga je s seboj v šolo in na vse šolske izlete. Njene fotografije so bile vedno boljše, najraje je fotografirala sošolke in sošolce. »Ker sem bila bolj introvertirana, sem s fotoaparatom dobila vstopnico za komunikacijo z ljudmi. Že v gimnaziji sem začela fotografirati za

38

Življenja brez fotoaparata si ne predstavlja več. Leta 2010 je začela sodelovati z revijo Playboy in njene fotografije so bile objavljene v Playboyevih edicijah po vsem svetu, večkrat tudi v ZDA. Kot prva in do danes edina ženska fotografinja se je leta 2015 podpisala pod serijo erotičnih fotografij za koledar Collegium graphicum, ki se ga je prijela oznaka slovenski Pirelli. »Žensko telo me že od nekdaj fascinira, v njem sem tudi odraščala, se včasih počutila neudobno in za to počutje iskala razloge. To sem opazila tudi pri sošolkah. Najbolj me je čudilo, da je bila s svojim telesom tako zelo nezadovoljna sošolka iz paralelke, ki je postala supermodel Slovenije. Takšna lepotica, z uradnim priznanjem, ona pa polna kompleksov,« se čudi fotografinja. Ker je vsako poletje s starši šla na počitnice v nudistični kamp, je spoznala tudi drugačen odnos do telesa. »Tam je bilo vse

Goodlifestyle.si


preprosto, brez sramežljivosti in ocenjevanja. Mladostno telo ali zgubana ženska, gola pred prikolico, pa tudi direktor je enak prevozniku, to je res fenomen.« Postopoma je svoja spoznanja o ženskem telesu združila s fascinacijo nad fotografijo. »Nisem niti vedela, da mi je žensko telo tako blizu, dokler me niso mentorji na fotografskih delavnicah začeli opozarjati, da je to moja tema. In da se opazi, da znam tako nagovoriti žensko, da se ob meni počuti varno.« Že od nekdaj ji je bila všeč revija Playboy, zaradi tiska in dobrih fotografij. Ko jo vprašam, kako posneti erotično fotografijo, da ni vulgarna, mi odgovori: »Kaj sploh je vulgarno? Playboy ima v različnih delih sveta različne standarde golote. Na vzhodu so punce v kopalkah ali spodnjem perilu, nikoli ne kažejo intimnih delov. Italija, ki je bolj katoliška, ima pravilo, da so spodnji intimni deli vedno zakriti. Slovenska revija je glede tega precej odprta, nič ni treba skrivati, edino merilo je, da se intimni deli vidijo diskretno. Punce so gole, ampak nekaj prostora pa pustimo za domišljijo.« Njene fotografije lepotic imajo prepoznavno estetiko. »Ko fotografiram, iščem estetiko, lepoto, osredotočena sem na sceno, in če ženska to

na lanskem dogodku 500 podjetnic, je ime dobil po ulici v Zupančičevi Jami v Ljubljani, v kateri je, in vendar bi lahko bil razlog tudi njena železna volja, ki danes pomaga uresničiti ideje še drugim. Studio Fe16 lahko najamemo, tako prostor, opremo kot njihovo celostno storitev. »Našo sejno sobo lahko najamete za poslovne dogodke, studio za snemanja, se odločite za teambuilding. Ponujamo t. i. foto teambuildinge, ki temeljijo na sproščeni interakciji vseh. Organiziramo tudi butične 'high-end' dogodke, imamo svoj catering z ekološkimi certifikati (vina Rodica, zlati ghee), poskrbimo za rdečo preprogo in sprejem.« Prednosti prostora so že izkoristila podjetja za predstavitev svojih novih izdelkov, za snemanje oglasa pa produkcijska hiša. Pri njih se srečujejo profesionalni fotografi in ljubitelji lepega, na delavnicah pridobivajo znanje oboževalci fotografije, profesionalna ekipa ustvarja unikatne poslovne, osebne in družinske portrete, umetniško fotografijo, akte, produktno fotografijo … »Fotografija je močna, ker smo ljudje vizualna bitja. Zanimiv podatek je, da naši možgani v le nekaj urah, od zajtrka do kosila, z družbenih omrežjih in jumbo plakatov konzumirajo toliko fotografij, kot so jih še pred pol stoletja v 60 letih svojega življenja!« Moči fotografije se, čeprav še vedno premalo, zavedajo tudi podjetja, ki vse pogosteje naročajo profesionalno portretiranje svojih zaposlenih. »Zelo je pomembno, da poslovni portret naredi profesionalni fotograf, saj bo le tako izražal strokovnost, urejenost, prijaznost in priljudnost. Takim osebam bomo veliko lažje zaupali svoje potrebe in reševanje morebitnih težav, s tem pa tudi denar. Njihova podoba bo pustila občutek varnosti in profesionalnosti – zmagovalno kombinacijo, ki jo s kakovostnim poslovnim portretom tudi hočemo doseči.«

kako komunicirati, in ker smo že mi tako sproščeni, se tudi model hitreje sprosti. Če je vzdušje na snemanju napeto, tudi fotografija ne more biti dobra.« Pa so vse lepotice na fotografiji v resnici tako lepe? »Lepota je zanimiva. Pogosto se zgodi, da nekdo, ki je na prvi pogled nezanimiv, pred objektivom zaživi. Ali nasprotno, ženska, ki je lepa kot slika, pred objektivom deluje povsem mrtvo.« V Fe16 poskušajo s svojim znanjem iz vsakega potegniti najboljše. »Za vsako stranko, ki pride k nam, najprej poskrbimo, da se prestavi v drug, naš svet. Pogostimo jo s kavico, poklepetamo, začnemo ličiti. Večina se na tej točki že tako prepusti, da pozabi na težave ali nelagodje.« Dve uspešni poslovni ženski sta se po sprva kar precejšnjem nelagodju ob vizažistki in frizerju tako sprostili, da je nastala tako dobra fotografija, da se je znašla v reviji Manager in na naslovnici njune knjige. Podobno rešujejo vse napetosti med družinskimi člani pri družinski fotografiji pa tudi pri intimni budoar fotografiji, po kateri sprašuje vse več bolj ali manj sramežljivih žensk. Da nastanejo res dobre fotografije, si je treba vzeti čas. »Najprej se spoznamo, pogovorimo, da ugotovimo, kaj si katera želi. Naj ženske ne skrbijo, k nam pridejo mlajše, starejše, brez otrok, pa tudi takšne po štirih porodih, suhe ali bolj močne. Pri

»Večkrat se pošalim, da sem se kot majhna igrala z barbikami, zdaj pa fotografiram žive barbike, da jih pokažem svetu.«

začuti, se sprosti,« mi razloži fotografinja. »Ne počuti se več kot objekt, ampak subjekt – to je zelo pomembno. Ne samo žensko, kogarkoli slikaš, moškega, otroka, tudi če je to avto, moraš čutiti spoštovanje. Če fotografiraš zunaj, paziš, da modelov ne zebe. Ne zadržuješ jih v položaju, ki ni naraven in je lahko neprijeten. Če želiš kaj na modelu premakniti in vstopiti v intimni prostor, jo na to opozoriš.« Med Playboyevimi fotografi izpostavi Aleša Bravničarja. »Aleš lovi estetiko, zanj ni ključno le telo, ampak celota. Če pogledamo njegove fotografije, vidimo, da je kot kipar, da lepotice kot kipe postavi v prostor.« Njeni idoli med fotografi so še David LaChapelle, Helmut Newton, Ellen von Unwerth in Ana Diaz, fotografinji pri Playboyu. »In David Dubnitskiy, ki je šele vstopil v fotografijo in si v treh letih na instagramu pridobil milijon sledilcev, njegovi zasanjani portreti s pridihom erotike pa se prodajajo po vsem svetu.« ŽELEZNA VOLJA NA ŽELEZNI CESTI Urška je kreativna vodja več samostojnih projektov in fotografskih razstav, doma in v tujini. »Večkrat se pošalim, da sem se kot majhna igrala z barbikami, zdaj pa fotografiram žive barbike, da jih pokažem svetu,« komentira fotografinja. Ker je pred leti njen mali fotostudio postal premajhen za vse ideje, ki jih je želela uresničiti, je odprla Studio Železna Fe16, prostor navdiha s še boljšo kemijo. Studio, ki se je predstavil

39

STUDIO JE DRUG SVET Za vsako fotografijo stoji ekipa, torej vsaj pet ljudi, od vizažista do frizerja, ki prispeva svojo energijo, pravi Koširjeva. »Vedno poudarimo, da je ženska na naslovnici končni 'izdelek' dela celotne ekipe. Naša je uigrana, natančno vemo,

teh poudarimo obline, ki vsekakor so njihove prednosti. Vsaka punca ima kaj lepega. Mi v studiu iz njih naredimo boginje tako, da samo potegnemo iz njih to, kar že imajo,« poudari Koširjeva. »Večkrat se je že zgodilo, da je ženska, ki je pred fotografiranjem videla samo svoje napake, po tej izkušnji in pozitivnih odzivih na fotografije začela čisto drugače gledati nase in se ceniti.«

Goodlifestyle.si


UM-NO

Iz oči v - oči Piše: Mitja Meršol*

K

omu-ni-kacija je (če premečemo kacija) akcija "good lifea", dobrega življenja. Kako smo komunicirali nekoč, kako danes?

Nekoč: poglej me v oči in povem ti, kdo si in kaj misliš. No, res sem se lahko tudi zmotil, ampak se je resnica vsaj hitro pojavila. Zdaj: pritiskaj na tipkovnico in mi napiši, kaj misliš. Prikaži se na ekranu, da te vidim. Si res ti? Pa misliš, da te res sprašuje moj jaz? Nekoč sem ti iz oči bral, ali mi govoriš resnico ali lažeš. Danes smo spletni in spletkarski, fejsbukamo, tvitamo in si v imenu svobode govora prisvajamo tudi pravico do laži in vse skupaj prepuščamo nepreverjanju in neraziskanju. Za medijski pogovor je treba sedeti skupaj s sogovornikom in se (iz oči v oči) pogovarjati, postavljati ustrezna podvprašanja, vztrajati pri kakšnem vprašanju, poslušati sogovornikov podton, videti njegovo obrazno govorico ... Danes pa se že kar na elektronski pošti pojavi prošnja: Ali vam, gospod sogovornik, lahko kar po e-mailu pošljem vprašanja o tem in tem, vi pa mi, prosim, odgovore pošljite najpozneje do konca tedna. KAKŠNA KOMUNIKACIJA JE TO? Je dovolj, da komunikacija med študenti in profesorji v veliki meri teče po elektronski pošti, predavanja so ex-katedra, izpiti so sicer iz oči v oči ... Ali to zadošča? In prav v zvezi z vprašanjem pomembnosti prave, medčloveške komunikacije mi je spomin segel 55 let nazaj, ko sem bil študent na drugi strani oceana. Sedeli smo v predavalnici našega kolidža Antioch v Yellow Springsu blizu Daytona v Ohiu. Predaval nam je profesor ameriške literature. Junijsko sonce se je močno upiralo v predavalnico in profesor si je moral med govorjenjem nekajkrat pometi oči. Zakoračil je od table k nam, postal, si vnovič pomenljivo pomel oči in dejal: »Kako močno je to

40

Je dovolj, da komunikacija med študenti in profesorji v veliki meri teče po elektronski pošti, predavanja so ex-katedra, izpiti so sicer iz oči v oči ... A to zadošča?

varjati se moraš« sem se s študenti dobival na kavi zunaj predavalnice in smo sproščeno razmišljali in drug drugega poslušali, kako, na primer, intervjuvati, pisati zgodbe, sage ... To naše

*MITJA MERŠOL je nekdanji odgovorni urednik časopisne hiše Delo.

sonce. Predlagam, da se preselimo na travnik in tam nadaljujemo pouk.« In smo veselo odšli ven, se skupaj s profesorjem usedli na travo in neekskatedrsko premlevali pesnika Frosta in ga primerjali z njegovimi evropskimi vrstniki. Profesor nas je potem še večkrat preselil iz učilnice na sončno trato, večkrat pa nas je kar vse skupaj povabil k sebi domov na »večerni party«. Tako smo se - poleg drugega - o ameriški književnosti naučili več, kot če bi profesorja poslušali samo v predavalnici. Vse to je bila tudi novost, saj je bilo od študentov pričakovati (pravzaprav tudi zahtevano), da sedijo v klopeh in poslušajo katedrsko predavanje. ŽIVLJENJSKA UNIVERZA Hja, tako je bilo pred več kot pol stoletja, v Yellow Springsu, kjer se je med tamkajšnjim kvekerskim prebivalstvom v slogu utopičnega socialista Roberta Owensa prijazno kolektivistično lokalno uresničeval »ameriški sen«. Bili so časi še močno pred pametnimi telefoni, časi, ko so se prebivalci Yellow Springsa na ulicah neposredno, iz oči v oči, dogovarjali za srečanja in veselice. Profesor Abrams, moj mentor, je pogosto povabil k sebi nekaj študentov, jih seznanil s svojo družino, hkrati pa je na srečanje povabil svoje kolege in tudi vrsto sosedov, ki niso bili predavatelji. To je bila pravcata življenjska univerza, ki je nikoli ne bom pozabil. Komunikacijski slog ameriškega profesorja, ki nas je neprofesorsko človeško selil iz predavalnice na trato, se mi je neizbrisno vtisnil v spomin. In pred 20 leti sem ga kot začasni predavatelj na fakulteti tudi sam prakticiral. V slogu »ni dovolj, da samo predavaš, tudi pogo-

sestankovanje se je nekaterim tako vtisnilo v spomin, da me na primer študent in študentka, ki sta medtem postala zakonski par, še zdaj obiščeta, ko prideta z dela na tujem v Slovenijo. In komunikacija - pogovarjati se, poslušati se - je še kako pomembna v našem družinskem (zlasti medgeneracijskim dedek - vnuk) in sosedskem okolju, v okolju, ki si ga ustvarjamo kot »minimundus«. Kako prisluhniti prijazni trafikantki, prodajalki v trgovini v pritličju bloka, natakarju v kavarnici ... Prav rad skočim tudi v kakega izmed ljubljanskih dnevnih centrov aktivnosti in poklepetam s skupinicami, ki rišejo, tkejo, kuhajo, se učijo tujih jezikov ... In s to komunikacijo spoznavam good life, dobro življenje. In moram tudi reči, da mi je od družbenih omrežij ljubša družabna mreža, pod katero krnovci (člani že skoraj 40 let obstoječega Kroga rahlo načetih) vsako sredo igramo odbojko.

Goodlifestyle.si


Zavarujte tudi druge oblike mobilnosti Eno zavarovanje za več vrst mobilnosti. Z AvtoMobilnim zavarovanjem lahko poleg vozila zavarujete tudi: odgovornost in asistenco uporabnikov koles, skirojev, rolk in različnih električnih prevoznih sredstev, prtljago ter rehabilitacijo po nesreči v prometu. Več na triglav.si

Timotej Lampe Ignjič, profesionalni skateboarder in ambasador Zavarovalnice Triglav


POBEG

Udobni tropski paradiž PANAMA • Najvarnejša država v Srednji Ameriki Piše: Igor Fabjan • Foto: Igor Fabjan

Pred leti me je od obiska Paname odvračala domnevno visoka stopnja kriminala. Za nevarne predele so veljala in veljajo še danes težko prehodna gozdna območja ob meji s Kolumbijo. Prav tako ni bilo priporočljivo raziskovanje kolonialnega dela prestolnice Ciudad de Panama. V razpadajočih hišah so živele revne družine, četrt pa so obvladovale najhujše mestne tolpe. Ko se je zgodovinski del mesta znašel na Unescovem seznamu svetovne dediščine, so se oblasti zganile. Postavili so policijsko postajo in začeli obnavljati najveličastnejše zgradbe. To je pritegnilo investitorje in sprva so za razmeroma malo denarja kupovali stare hiše ter jih skrbno obnavljali. V njih so uredili prestižna stanovanja, gostinske lokale in butične trgovine. Danes je ta del mesta, imenovan Ciudad Viejo (Staro mesto), eden najprijetnejših in najvarnejših v prestolnici.

»V

42

»Cene v restavracijah so primerljive z zahodnoevropskimi. Dovolj pa se je sprehoditi do novejšega dela mesta, v katerem je mogoče dobiti kosilo že za dobrih pet dolarjev.«

kolonialnih hišah je urejenih tudi nekaj dostopnejših hotelov,« je k moji odločitvi za prenočišče prispeval Američan Joey. V Panamo je prišel pred desetletjem in se nad prijetnim življenjem v tropskih krajih tako navdušil, da je kar ostal. Preživlja se z vodenjem turistov in svetovanjem tujcem, ki se vedno pogosteje odločajo za selitev v Panamo. Država je namreč ena najbolj urejenih v Srednji Ameriki.

Magnolia Inn je urejen v eni izmed zgledno obnovljenih hiš. Pozornost vzbuja z bogato okrašenim pročeljem in mikavnimi balkoni, s katerih se ponujajo razgledi na stari del mesta. Sobe in hodnike krasijo razgibane štukature, ki spominjajo na razkošno preteklost zgradbe. Dopolnjujejo jih umetniške slike in kipi, za udobje pa je poskrbljeno s klimatskimi napravami in brezplačno internetno povezavo.

Joey je priporočal hotel Magnolia Inn (www.magnoliapanama.com). Za dvoposteljno sobo je bilo treba odšteti 80 ameriških dolarjev. Na voljo imajo tudi nekaj skupinskih sob v stilu hostlov, kjer je treba za prenočitev odšteti le 14 dolarjev. V Panami je mogoče plačevati kar z ameriškimi dolarji. Uradna valuta je sicer balboa, ki ima enako vrednost kot dolar, toda v uporabi so le kovanci in še ti za največ eno balboo. Domača valuta je poimenovana po španskem osvajalcu (Vasco Nunez de Balboa), ki je kot prvi Evropejec prečkal ameriško celino prek današnjega ozemlja Paname in prišel do Tihega oceana.

KOLONIALNA ZAPUŠČINA IN TRADICIONALNE JEDI Casco Viejo so zgradili v drugi polovici 17. stoletja. Še danes ga zaznamujejo številne kolonialne palače, več cerkva, muzejev, narodno gledališče, predvsem pa butične trgovine in hoteli ter čedalje več restavracij. Zaradi ozkih enosmernih ulic je bilo ta del mesta najlažje in najlepše raziskovati peš. Za vsakim ovinkom me je presenetilo kaj novega: v bližini hotela pivnica La Rana dorada (Zlata žaba), v kateri varijo odlično pivo. K postanku vabi kar nekaj prijetnih kavarn, v katerih poleg odlične kave prodajajo tudi slastno

Goodlifestyle.si


Odklop na otoku COLON

Staremu delu mesta dajejo čar razkošne KOLONIALNE HIŠE.

43

Goodlifestyle.si


NEBOTIČNIKI vladajo obalnemu delu prestolnice.

čokolado. Tako kakav kot kava v Panami dobro uspevata. V hribovitih predelih pridelujejo kavo najvišje kakovosti. Skodelica najbolj cenjene geishe stane vsaj šest dolarjev. Cene v restavracijah so primerljive z zahodnoevropskimi. Dovolj pa se je sprehoditi do novejšega dela mesta, v katerem je mogoče dobiti kosilo že za dobrih pet dolarjev. Tudi v legendarni tradicionalni restavraciji Cafe Coca Cola, ki je k obisku premamila tako slavne osebnosti, kot so bili Che Guevara, Evita in Juan Peron, Theodore Roosevelt. Na jedilniku so vedno različne vrste mesa, ki ga postrežejo z rižem in fižolom. Panamske jedi sicer niso pretirano izvirne. Kot prilogo pogosto postrežejo tudi lečo, juko, krompir ali jedilne banane. Ocvrte jedi presenetljivo še nimajo negativnega predznaka. Mnogi si jih z veseljem privoščijo, kar se vidi tudi po domačinih, ki se spopadajo s preveliko težo. K temu pripomorejo nezdrave maščobe in zelo sladkane pijače, ki so veliko bolj priljubljene od vode. Ta je presenetljivo kakovostna in je pitna tudi iz mestnega vodovodnega omrežja. Dovolj prepričljiv razlog, da lahko pozabite na kupovanje tiste v plastenkah. Za omejitev uporabe plastičnih izdelkov si prizadeva tudi vlada, ki je lani sprejela zakon o prepovedi deljenja in prodaje plastičnih vrečk v trgovinah. Najbolj privlačen sodobni del mesta s številnimi nebotičniki se razprostira ob obalnem pasu. Zaznamujejo ga parki s sprehajalnimi potmi in kolesarska steza. Obala žal ni primerna za kopanje, saj je neprivlačno obarvana. Poleg tega se ob oseki morje umakne daleč stran. Največ trgovin se vrsti ob cesti Avenida Central, ki je rezervirana za pešce in sega skoraj do

44

starega jedra. V mestu je več nakupovalnih središč, med katerimi je daleč največje Albrook ob glavni avtobusni postaji. V njem se vrstijo trgovine večine svetovnih blagovnih znamk, cene pa so podobne kot pri nas. V nakupovalnem središču je urejen tudi eden boljših mestnih hotelov Wyndham Panama Albrook Mall z odlično restavracijo in bazenom na razgledni terasi. Mestni promet, katerega pomemben del je podzemna železnica, je dobro razvit. Če se že odločite za taksi, se je za ceno treba dogovoriti vnaprej. Taksimetrov namreč večinoma ne uporabljajo. Nekateri vozniki za silo razumejo angleško, vsekakor pa se je priporočljivo seznaniti z osnovami španščine. Najenostavneje je uporabljati mobilno aplikacijo podjetja Uber.

KORISTNI NAPOTKI Panama je razmeroma lahko dosegljiva, saj je mogoče povratno letalsko vozovnico z brniškega letališča kupiti že za okoli 500 evrov. Država je ena najvarnejših v Ameriki, le v največjih mestih se je določenim predelom bolje izogniti. Najbolje jo je obiskati v sušnem obdobju, od decembra do aprila. Tedaj je tudi veliko manj komarjev, ki prenašajo nekatere tropske bolezni. Najbolj nevarna malarija je k sreči redka.

PANAMSKI PREKOP V ŽIVO

RAZVAJANJE POD PALMAMI

S postaje Albrook vozijo sodobni avtobusi na vse konce Paname. Tudi do bližnjega prekopa, ki povezuje nekaj več kot 80 kilometrov oddaljena Atlantski in Tihi ocean. Do leta 2000 je bil v rokah ZDA, zdaj pa z njim gospodarijo domačini, ki jim zaradi visokih pristojbin za plovbo prinaša visoke prihodke. Tako imajo med drugim zagotovljeno brezplačno šolstvo in zdravstvo ter soliden pokojninski sistem. Najstarejši del prekopa si je mogoče ogledati pri vodnih zapornicah Miraflores. Tam je urejen muzej z razgledno ploščadjo. Plačilu vstopnine se lahko elegantno izognete (15 dolarjev za tujce), če se odločite za obisk restavracije ob razgledni ploščadi. Opazovanje velikih tovornih ladij, ki zapeljejo v vodni kanal in jih potem spuščajo ali dvigujejo s pomočjo spreminjanja gladine vode, je vedno zanimivo in vsak dan pritegne več kot tisoč obiskovalcev.

V tropski državi turisti seveda najprej pomislijo na plaže. Teh je v izobilju. Nekaj že v okolici prestolnice, kjer se nad valovi Tihega oceana navdušujejo deskarji, najprivlačnejše pa sem našel v pokrajini Bocas del Toro ob atlantski obali. Svet pod presenetljivo visokimi gorami zaznamujejo tropski gozdovi, morje pa ducat otokov, okrašenih s kokosovimi palmami. Največji in najlažje dosegljiv je otok Colon (Kolumb). Edino mestece na njem me je sprejelo s karibskim značajem, barvitimi hišami in sproščenim vzdušjem. Najprivlačnejši hoteli in naselja bungalovov se vrstijo ob dolgih peščenih obalah. Nekaj pa jih je tudi na bližnjih manjših otokih, ki so lahko dosegljivi s hitrimi čolni lokalnih prevoznikov.

Goodlifestyle.si


DINERS CLUB KOŠARICA RO ČN A UR A IG ER 1791493 LF HI Y TO M M 15 % PR IH RA NI TE ZA 100 € N BO = € 85 1000 TO ČK +

EAU DE TOIL ETTE COLOGN E CED RAT PRIH RAN ITE 15 % DVO P LA STNA SR A JC A, 1000 TOČ K + 40 € = BON ZA 50 Č R N O-B EL € P OT IS K P R IH R A N IT E 20 % 1000 TO Č K + 40 € = BON ZA 50 €

, SO NČ NA OČ

AL A, ČR NA PR IH RA NI TE 10 % 500 TO ČK + 45 € = BO N ZA 50 €

TE

VA KU UM SK A TE RM OV KA RO SM AR IN O 75 0 ML - BE LA 500 TO ČK + 40 € = BO N ZA 50 € PR IH RA NI TE 20 %

AL PI NA ZU KU

C H JR

0

SY

50

45

PR

+

A ER A V EW SI N A, 10 % € P E A 50 T I K Y, A N Z A N RT R IH BO = €

K

O

Č

9F

TO

TEELING WHISKEY SINGLE MALT VINTAGE RESERVE 24 YEARS OLD + DARILNA ŠKATLA PRIHRAN ITE 20 % 500 TOČK = KUPON ZA 20 % POPUSTA PRI NAKUPU NAD 150€

KAB INSK I KOVČEK SPIN NER LITE-CU BE DLX PRIH RAN ITE 20 % 1000 TOČ K + 40 € = BON ZA 50 €

NI CO O ŠK I ŠP O RT SH O W ER, M NI KE KAWA 10 % PR IH RA NI TE 50 € € = BO N ZA 45 + 500 TO ČK

PATI, ČR NA

Edinstveni nagradni program Diners Club S svojo izbrano kartico Diners Club dostopate do edinstvenega nagradnega programa, ki vam omogoča 365 dni prihrankov. Prihranite lahko tudi več kot 900 evrov letno. Nagradne točke nabirate s tem, ko plačujete s svojo kartico Diners Club. Boni iz nagradnega programa omogočajo seštevanje popustov. Izberite svojo kartico Diners Club in svojo nagrado.

GENERALI nezgodno zavarovanje voznika in potnikov - 94% popust Zavarovalnica Generali vam na paket nezgodnega zavarovanja voznika in potnikov v motornem vozilu nudi 94% popust. Podrobnosti paketa in prednosti sklenitve preverite na katalog.dinersclub.si PRIHRANITE IN KORISTITE 94 % POPUST

VEČ INFORMACIJ NA WWW.DINERSCLUB.SI

45

500 TOČK + 2 € = PAKET ZA 34 €

Goodlifestyle.si


DOBRO MESTO

Kjoto Kako je Kjoto doživela KARIN A. KOŠAK Foto: Dušan Arzenšek, arhiv gostje

M

agistra farmacije, predavateljica na fakulteti za dizajn (katedra za notranjo opremo, predmet zgodovina pohištva in interiera, katedra za modo – zgodovina oblačenja) in vodja galerije Kar=in v Ljubljani … to je Karin A. Košak, vedoželjna, razgledana in v umetnost zagledana ženska, s katero še tako mimobežen klepet hitro postane resna razprava o umetnosti, modi, kulturi, dizajnu. Pravi, da je starodavna prestolnica Japonske v obdobjih od dinastije Hej'an (794–1192) do obdobja Edo (1603–1867) Kjoto, tako kot vsa dežela Nipon, mesto prefinjenosti, lepote, elegance, zena in koncepta wabi sabi – nepopolne popolnosti. Galeristki in predavateljici je Kjoto blizu tudi zaradi znane japonske misli, da je občutenje lepote v nestalnosti, kot so češnjevi cvetovi: mono no avare oziroma imeti občutek za stvari.

1

1

2 Moj naj predel je ...

… tempelj v Zlatem paviljonu Kinkaku-ji, ki odseva v jezeru kot najlepši dragulj. Je tempelj zena, kot svojo rezidenco ga je dal postaviti šogun Ašikaga Jošimicu z arhitekturno zasnovo iz treh različnih slogov takratne kulture.

4

Gurmanske poslastice so …

… tržnica Nišiki z začetka 17. stoletja je kalejdoskop barv, oblik, sveže in pripravljene hrane kjotskega izvora, kot so posušene ribe čudnih oblik, cmočki s sezamom, male hobotnice tako tamago in najboljši zeleni čaj matcha z okoliških plantaž vasice Vazuka.

46

5

3

2

Najlaže se je gibati …

… peš, ko opazuješ detajle barvitih kimonov, rdeče obarvano jesensko listje – kojo, in s kolesom, ko kolesariš od cesarske palače do gradu Nijo, od koder izvira rod šogunata Tokugava, ki je v obdobju Edo (Edo je današnji Tokio) 300 let obvladoval Japonsko.

5

Najznamenitejši hotel v mestu …

… povsod so si podobni, zato je najimenitnejši »hotel« tradicionalno prenočišče riokan ali stara lesena hiša v Kjotu – mačija, kjer se neslišno premikajo vratni paneli šoji ali fusuma in gost počiva na tleh na tradicionalnem ležišču tatami.

3

V mestu je treba nujno videti …

… prelestno palačo z vrtovi Sento, starodavni predel s čajnicami Hanamikoji, šintoistično svetišče Fušimi Inari z več tisoč rdečimi vrati torii, ki so jih darovali ljudje za uresničene želje, kot je to neke vrste evropska votivna podoba.

6

Posebnost mesta pa je ...

… pot filozofov, poimenovana po filozofu Nišidi Kitaru, ob vodi pod češnjevimi drevesi, in Arašijama, čudotvorni gozd visokih dreves bambusa, ali kot bi kdo izrekel prastari haiku: »Veliko jutro – čez gore piha veter davnine.«

Goodlifestyle.si


ISLANDIJA

Vaš pravi Kompas za počitnice in potovanja

EKSKLUZIVNO PRI KOMPASU

Let direktno iz Ljubljane v Reykjavik, 4 polni dnevi. Doživite slapove, gejzirje, ledenike in z nekaj sreče severni sij ter zaplavajte v termalnih vodah Modre lagune. 30. 4. 2020, 4 dni od 749 €/os.

J A D R A N ..................................................................................................................................................................................................................................................................... ROVINJ

Hotel Istra 4* Družinski klub, 220 stopinj poševno z Urško, Miškino gledališče. Notranji bazen s sladko vodo. 24. 4.-3. 5. 2020 3 x polpenzion od 156 €/os.

SELCE PRI CRIKVENICI

Otrok do 10 let letuje BREZPLAČNO

MALI LOŠINJ

Hotel Katarina 4* Aktivno športni družinski klub, učenje pravilne tehnike teka, nordijska hoja, družinski pohod. Notranji bazen s sladko vodo, savne vključene v ceno. 24. 4.-3. 5. 2020 3 x polpenzion od 132 €/os.

Hotel Bellevue 5* 14. 3.-26. 3., 28. 3.-1. 4., 20. 4.-24. 4., 9. 10.-29. 12. 2020 2 x nočitev z zajtrkom v dvoposteljni sobi atrij od 133 €/os.

Otrok do 10 let letuje BREZPLAČNO

M E D I T E R A N ...................................................................................................................................................................................................................................................... SANTORINI

TURČIJA | ANTALYA

Hotel Costa Grand Resort & Spa 5* Zelo lep hotel ob plaži v bližini priljubljenega letoviškega kraja Kamari, razvajanje v hotelskem wellnessu, priporočamo mladoporočencem. 29. 5.-6. 11. 2020 7 x nočitev z zajtrkom od 995 €/os.

Let iz Ljubljane

Hotel Paloma Orenda Resort 5* Edinstvena lega ob turkiznem morju, kakovostne storitve priznane hotelske verige Paloma, brezplačen najem zasebnega paviljona na plaži (za rezervacije do 30. 4. 2020) 29. 5.-6. 11. 2020 7 x all inclusive od 989 €/os.

KOS

Hotel Mitsis Blue Domes Resort & Spa 5* Zabava za vso družino, kulinarično razvajanje v številnih restavracijah, ob peščeni plaži s kristalno čistim morjem. 7. 6.-27. 9. 2020 7 x all inclusive od 1.249 €/os. Let iz Ljubljane

Let iz Ljubljane

P O T O V A N J A ....................................................................................................................................................................................................................................................... KULINARIČNI PARIZ V DRUŽBI BINETA VOLČIČA

SKRIVNOSTNI CARIGRAD V IZBRANI DRUŽBI

Kulinarično doživetje Pariza z vrhunskim chefom Binetom Volčičem. Obisk največje tržnice na svetu Rungis, degustacija vrhunskih francoskih dobrot v Galeries Lafayette, možnost obiska kuharske delavnice v znameniti kuharski šoli Le Cordon Bleu, piknik ob Seni, možnost obiska kabareja in še veliko drugega. 11. 6. 2020, 4 dni od 1.069 €/os.

OSTAL A

Uživajte v dnevu, namenjenemu druženju in nakupovanju; od orientalskih bazarjev do modernega mesta, v plovbi z zasebno ladjo in s 4 hodno večerjo ob bogatem Bosporju in razvajanju v spa centru. Hagija Sofija in rimska cisterna pa vas bosta navdušili v stilubizantinske umetnosti. 4. 6. 2020, 4 dni od 769 €/os.

Edinstven program z obiskom Belfasta, središča ladjedelništva nekdanjega britanskega imperija z muzejem Titanik, Dublina, živahne prestolnice Irske s številnimi pubi in živo glasbo, škotske obale z neokrnjeno naravo in očarljivim Edinburgom. 26. 4. 2020, 12 dni od 769 €/os. Let iz Benetk

P O N U D B A .............................................................................................................................................................................................................................. VIKEND V NEW YORKU

Varna, obmorska lokacija na Jurski obali (UNESCO) v mestecu Swanage, odlična družba tečajnikov z vsega sveta (več kot 50 držav), pravi hit med tečajniki. Datumi tečajev: 27. 6.-11. 7.; 4. 7.-18. 7.; 18. 7.-1. 8.; 1. 8.-15. 8. 2020 od 2.275 €/os.

ZAGOTOVLJENO

Napovedujemo: ISLANDIJA V IZBRANI DRUŽBI, oktobra 2020

JEZIKOVNA ŠOLA HARROW HOUSE INTERNATIONAL COLLEGE

47

IRSKA IN ŠKOTSKA Z LADJO MSC SPLENDIDA

Informacije in rezervacije:

VSI ODHODI ZAGOTOVLJENI

Odlične časovnice letov, hotel v središču Manhattana. 29. 4. 2020 – let iz Zagreba, vključen transfer iz Ljubljane 14. 8., 23. 10. 2020 - let iz Ljubljane, vključen zajtrk od 1.299 €/os.

01 2006 111 •

info@kompas.si •

www.kompas.si •

Goodlifestyle.si

turistična agencija Kompas


NARAVA VAŠI KOŽI PODARJA DODATNE URE SPANCA

Odkrijte inovativni Booster za nočno nego kože okrog oči Immortelle Reset, ki osveži kožo in resetira vaš pogled. Utrujen videz je preteklost!

www.loccitane.si Ljubljana: Mestni trg 7 • Ljubljana: Citypark • Ljubljana: Aleja • Ljubljana: Supernova Mercator Šiška • Ljubljana: Supernova Rudnik • Ljubljana: Nama • Ljubljana: Maxi • Ljubljana: Müller BTC • Domžale: Müller • Velenje: Müller • Kranj: Qlandia • Kranj: Müller • Maribor: Europark Maribor: Gosposka ulica 11 • Murska Sobota: Müller Lendavska ulica • Novo mesto: Qlandia • Bled: Cesta svobode 10 • Celje: Citycenter Koper: Čevljarska ulica 35 • Koper: Planet Koper • Portorož: Obala 14 b • Nova Gorica: Qlandia • Spletna trgovina: www.loccitane.si

Profile for GOODLIFE magazine / revija

GOODLIFE 49, pomlad/spring 2020  

GOODLIFE 49, pomlad/spring 2020