kongres_october_2010_slo

Page 1

6 Socialna zapuščina srečanj Socialna zapuščina pomeni več kot le »zeleno« konferenco Rob Davidson

42 Športni stadioni so postali priljubljena izbira organizatorjev konferenc in drugih dogodkov v Veliki Britaniji

44 Center Stožice Intervju z direktorjem Javnega zavoda Tivoli Roman Jakič

Vas zanima organizacija dogodka ali udeležba na dogodku na športnem stadionu? Andrew Kirby

www.slovenia.info

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJA JUGOVZHODNE EVROPE, LETNIK IV, ŠT. 4, OKTOBER 2010 www.kongres-magazine.eu URADNO GLASILO ZAVODA-KONGRESNOTURISTIČNI URAD


Kako želite, da zveni Vaša konferenca, kongres, vaš dogodek? zabava, koncert, ples…?

Allegro veselo

DJ Tiesto 2009 at GR

Festival Saeta Equina with Lorenzo at GR

Vivace

živahno

Vino Ljubljana, the oldest international wine competition in the world

Diners Black Card Event 2008 with Al Gore at GR

Sensibile

občutljivo

Maestoso

veličastno

Na GR uglasimo vse zvoke! S partnerji vam pripravimo dogodek na ključ.

GR največji prireditveni center v Sloveniji The largest Exhibition and Convention Centre in Slovenia Gospodarsko razstavišče d.o.o. Dunajska cesta 18, SI - 1001 Ljubljana, p.p. 3517, Slovenia T: +386/1/300 26 00; F: +386/1/300 26 49; E: info@gr-sejem.si

www.ljubljanafair.com www.gr-sejem.si


Kazalo vsebin

Naš izbor Stran 6: Kolumna:

5 6 8

Uredniški uvodnik Kolumna: Rob Davidson Kolumna: Dr. Maja Konečnik Ruzzier

12 15

Novice: Novice iz Slovenije Novice iz Evrope

18 20 22 24 26 28 30 32 34 35 36 38 40 42 44 46 47 50 52

V žarišču: Uroš Čimžar Miguel Neves Dejan Križaj Eling Hamso VisitDenmark Marko Marn Kulinarika: Prof. Janez Bogataj Raziskave: ICCA IAPCO Agencija se predstavi: Spektar putovanja Zavod-Kongresnoturistični urad se predstavi: Novice Zavod-Kongresnoturistični urad Seznam članov Zavoda-Kongresnoturističnega urada Predstavitev PCO, DMC in event agencij Zavoda- Kongresnoturistični urad

54

Intervju: Matej Kadunc

56 61

Primeri & triki & nasveti: Primeri dobre prakse Gadgets

66 68 69 70 72 74 75

PR: AIPC Sveti Martin Spa & Golf Resort Poletna šola v Tamperah Poletna šola ECM EIBTM Mladinski kulturni center Brežice Kompas Novo mesto

Andrew Kirby

76 80

Zaključna beseda Mesto kongresnih storitev

Roman Jakič

Kongresne lokacije: Andrew Kirby Roman Jakič Ježeršek Kongresna Ljubljana Kongresni popotnik: Dubrovnik Kongresne osebnosti: Rok Klančnik

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJA JUGOVZHODNE EVROPE Glavni in odgovorni urednik: Gorazd Čad; Pomočnik urednika: Jan Klavora; Uredniški odbor: Renata Balažic, Gorazd Čad, Petra Čuk, Anuša Gaši, Miha Kovačič, Tina Možina, Srečo Peterlič, Tatjana Radovič, Darja Slivnjak, Mirjana Sušec, Maja Vidergar, Paul Kennedy; Oblikovanje in AD: Andreja Martinc; Prelom: Milana Veselinović; Prevod: Nina Polak, Paul Kennedy; Lektoriranje: Metka Golčman; Tisk: Kerschoffset Zagreb d.o.o.; Naklada: 3000 izvodov; Številka ISSN: 1855-8607 Revija Kongres je vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 1423. Revija izhaja 5x letno: Januar; april; julij; oktober; december

Socialna zapuščina srečanj Socialna zapuščina pomeni več kot le »zeleno« konferenco Rob Davidson

Stran 8: Kolumna:

Močna blagovna znamka poslovnega doživetja zahteva usklajeno delovanje in povezovanje posameznih ponudnikov Destinacija igra pomembno vlogo pri obravnavi znamke poslovnega doživetja. Dr. Maja Konečnik Ruzzier

Stran 24: V žarišču:

Umetnost dobre predstavitve Mislite, da ste dobri v predstavitvah? Berite naprej in ugotovite, ali je temu res tako. Elling Hamso

Stran 42: Kongresne lokacije:

Športni stadioni so postali priljubljena izbira organizatorjev konferenc in drugih dogodkov v Veliki Britaniji Vas zanima organizacija dogodka ali udeležba na dogodku na športnem stadionu?

Stran 44: Kongresne lokacije:

Center Stožice Intervju z direktorjem Javnega zavoda Tivoli

Izdajatelj, produkcija in trženje: GO®MICE d.o.o., Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, T: +386 (0)1 430 51 03, F: +386 (0)1 430 51 04, E: kongres@go-mice.eu; Datum izdaje: Oktober 2010; Cena: 6,70 EUR; 18,00 EUR Za reproduciranje vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od revije obračunava davek na dodano vrednost po 8,5-odstotni stopnji. Za kvalificirane organizatorje dogodkov je revija brezplačna.


Go smart. Go creative. Go mice.

conGress and

marketinG aGency

www.go-mice.eu


5

Uredniški uvodnik

Gorazd Čad

KONGRESI V ARENI STOŽICE »LIVE« Prihodnost za organizacijo velikih dogodkov je javno-zasebni konzorcij

e dni me je razveselila vest, da ima Ljubljana možnost kandidirati za organizacijo kongresa svetovne antidopinške agencije WADA 2013. Ljubljana tekmuje v konkurenci Dallasa, Johannesburga, mesta Kuvajt in Sochija. Do izgradnje stadiona in dvorane v Stožicah si zaradi premajhnih kapacitet takšne kandidature ne bi mogli predstavljati.

T

Žal nam s kandidaturo verjetno ne bo uspelo, saj lahko takšne dogodke organizira samo javnozasebni konzorcij, ki je po kakovosti storitev in zmožnosti financiranja sposoben kongrese te velikosti pridobiti, financirati, organizirati ter tudi izvesti. Če nam takšnega konzorcija ne uspe ustanoviti, bomo morali od kandidature žal odstopiti. Če bi Ljubljani v težki bitki uspelo zmagati, nas bi obiskalo 3.000 kongresnih udeležencev in številni visoki politiki. Kongres bi imel multiplikativen vpliv na lokalno in nacionalno

gospodarstvo, saj kongresni gostje z večjimi proračuni koristijo večji spekter storitev višjega kakovostnega razreda ter porabijo nekajkrat več kot klasični turisti. Pogosto svoje bivanje na destinaciji podaljšajo in so brezplačni ambasadorji Slovenije. Stadion Stožice odpira številna nova kongresna poglavja. Čeprav je v zvezi z razvojem kongresne dejavnosti precej različnih mnenj in se ključni deležniki tako ali drugače razhajajo, je nedvomno, da dejavnost ustvarja večstranske učinke. Zato ni presenetljivo, da se je trend organizacije kongresov na športnih stadionih naprej pojavil v Veliki Britaniji – najbrž tudi zaradi izjemne medijske pozornosti, ki spremljajo takšna prizorišča, in podjetniške usmerjenosti. Ključni problem mega kongresov je torej obstoj javno-zasebnega konzorcija. Da bo takšen konzorcij lahko deloval, je treba doseči konsenz o pomenu kongresnega turizma in njegovih multiplikativnih učinkih.

Če Ljubljana leta 2013 uspe pridobiti kongres WADA, bo promocijski učinek podoben predsedovanju EU. Pred ljubljanskim turizmom je izziv, kako stimulirati trženje dogodkov tega tipa. V tujini se uporabljajo različne prakse. Možnosti so

različne – od davčnih olajšav do povišanja turistične takse pri gostih, ki jih generira dejavnost. Najradikalnejše razmišljanje v ZDA gre v smeri koncesije za opravljanje dejavnosti, ki jo mesto podeli privatnemu partnerju, ki je nosilec megakongresa.

Rešitev je torej v modelu trženja, v katerem sodelujejo vsi, ki v kongresni nabavni verigi profitirajo in so od nje življenjsko odvisni. V takšni verigi bo svoje naredila tudi ekstremna tekmovalnost na področju kakovosti storitev, saj dimenzije projektov zahtevajo vrhunsko projektne ekipe. Nezanemarljiv vidik celotne zgodbe so hotelske kapacitete in letalska dostopnost Ljubljane. Tudi tu bomo morali kongresni deležniki izvajati aktivnejšo politiko in prevzeti del odgovornosti za razvoj novih letalskih linij ter boljšo letalsko dostopnost. Za marsikoga sporna investicija v stadion Stožice ima tudi na prvi pogled skrito kongresno dimenzijo, ki jo kaže dobro izkoristiti. Koliko kongresov pa bomo zares pripeljali v Stožice, je najbolj odvisno od vseh, ki od kongresnega turizma zares živimo.


6

Kolumna

Socialna zapuščina srečanj Socialna zapuščina pomeni več kot le »zeleno« konferenco

Rob Davidson

Mnoge udeležence na konferencah moti čezmerna potrošnja, ki take dogodke pogosto spremlja. To se največkrat dogaja pri luksuznih srečanjih, ki se odvijajo v senci prikrajšanih skupnosti v razvijajočih se državah. Posledično se

pojavlja vedno večja želja, predvsem pri mlajših predstavnikih generacije Y, da bi skupnosti gostiteljice »nekaj vrnili« ali pa bi »nekaj spremenili«. To poznamo kot koncept »socialne zapuščine« konferenc, ki je eden izmed novih gonilnih trendov v industriji srečanj. Socialna zapuščina se nanaša na »ljudi« kot enega izmed aspektov modela trojnega izida (Tripple bottom line) v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb (ljudje, planet, dobiček) in princip zelenih srečanj dodatno nadgrajuje. Socialna zapuščina se ukvarja s tem, kako srečanja vplivajo na ljudi in gospodarstvo skupnosti, kjer se odvijajo, in kako lahko še povečajo koristi lokalnega prebivalstva. Iniciative socialne zapuščine Eden izmed najpogostejših načinov ustvarjanja zapuščine konference v neki skupnosti so donacije preko dobrodelnih organizacij. Udeleženci so povabljeni, da donirajo lokalnim

organizacijam ali kakemu drugemu cilju že v času registracije na dogodek ali na gala večerji na dogodku samem. S stališča organizatorjev je to najpreprostejši način puščanja socialne zapuščine, saj tudi udeležencem vzame najmanj časa in jim dovoli, da se osredotočijo na konferenco. Pri daljših dogodkih, kjer je čas udeležencev manj omejen, se pojavljajo možnosti za konkretnejši pristop k socialni zapuščini – udeleženci lahko pol dneva ali ves dan namenijo delu neposredno na nekem projektu. Projekti lahko segajo od urejanja lokalnega parka, pomoči v domih za starejše do gradnje knjižnice v vaški šoli. Vendar pa večino udeležencev še vedno najbolj motivirajo aktivnosti, kjer imajo priložnost spoznati lokalno prebivalstvo in z njim vzpostaviti stik. Primer tega pristopa najdemo na konferenci Greening the Hospitality Industry v Vancouvru leta 2008. Udeleženci so sodelovali z vancouvrsko dobrodelno organizacijo, kjer so v pakete zlagali hrano in gospodinjske potrebščine. V eni uri je 31 prostovoljcev z vsega sveta pomagalo 1600 ljudem z obroki v osrednjem okraju Vancouvra. Udeleženci pa lahko v času srečanja delijo z lokalno skupnostjo tudi svoja znanja in veščine, kar je še en način ustvarjanja socialne zapuščine. Tako so na primer na zdravniških konferencah svetovno priznani strokovnjaki vodili predavanja v lokalnih bolnišnicah ali pa so govorili na javnih predavanjih kot del svojega prispevka na konferenci. Prednosti dimenzije socialne zapuščine Ob učinkoviti izvedbi ima lahko dimenzija

socialne zapuščine na lokalno skupnost poglobljen vpliv. Ta pristop ni namenjen samo državam v razvoju, temveč vsem destinacijam, kjer neki segment prebivalstva živi v slabših razmerah. Vključevanje aktivnosti socialne zapuščine v program srečanja lahko bistveno okrepi ugled posameznih podjetij in industrije srečanj kot celote, saj pokaže socialno noto industrije. To je danes še posebej pomembno, saj so mediji in gospodarstvo posebno pozorni na poslovne dogodke, ki so pripravljeni preveč razkošno in dajejo vtis zabavnega potovanja. Vendar pa niso samo podjetja tista, ki pridobijo, če jih povezujejo z dejavnostmi socialne zapuščine. Martin Sirk (ICCA) verjame, da lahko mednarodna združenja s promocijo socialnih koristi svojih dogodkov izboljšajo svojo podobo na trgu in pridobijo veliko podporo destinacij, kjer gostujejo njihovi dogodki – kar dodatno izboljša njihov pogajalski položaj pri dobaviteljih. Pravi tudi, da se politična debata počasi preusmerja od neposrednega gospodarskega vpliva mednarodnih dogodkov na vpliv družbene odgovornosti podjetij – in prav tukaj lahko mednarodna združenja pustijo velik vtis: »Politiki radi slišijo, kako mednarodni dogodki v njihovih skupnostih ustvarijo socialno zapuščino.« Vloga kongresnih uradov Kongresni uradi lahko v tem procesu igrajo pomembno vlogo, in sicer predvsem pri povezovanju organizatorjev z lokalnimi dobrodelnimi organizacijami.


7

V času, ko interes po ponudbi aktivnosti na področju socialne zapuščine pri organizatorjih poslovnih dogodkov narašča, so se številni kongresni uradi odločili sprejeti vlogo posrednika med naročniki in lokalno skupnostjo. Izjemen primer te prakse predstavlja avstralski Melbourne Convention + Visitors Bureau (MCVB), ki je letos prejel najvišje avstralsko priznanje vrhovnega organa na tem področju – Meetings & Events Australia (MEA) za svoje rekordno število zelenih iniciativ in prispevek k trajni zapuščini poslovnih dogodkov, ki so se odvijali v Melbournu in Victorii, vključno z visokim zneskom zbranih sredstev in drugih iniciativ za lokalne dobrodelne organizacije. Za slednje MCVB ponuja serijo orodij in nasvetov za družbeno odgovornost podjetij, ki načrtujejo poslovni dogodek v tej regiji. Več informacij na strani urada MCVB: www.mcvb.com.au/about-mcvb/corporatesocial-responsibility.aspx Zaključek Jasno je, da je interes za vidike družbene odgovornosti podjetij na konferencah narasel – in še narašča. Usmerja pa se ne samo na »zelene« iniciative, ampak tudi na socialno zapuščino dogodkov.

Lahko celo trdimo, da z dodajanjem dimenzije socialne zapuščine konferencam organizatorji izkoristijo pomembno priložnost in se tako izognejo morebitnim obtožbam, da so taka srečanja potratna in ekstravagantna poraba denarja podjetij. To je gibanje, ki ga poganja generacija Y, najhitreje rastoča starostna skupina v globalni delovni sili – in ta bo tukaj še nekaj časa.


8

Kolumna

Močna blagovna znamka poslovnega doživetja zahteva usklajeno delovanje in povezovanje posameznih ponudnikov Destinacija igra pomembno vlogo pri obravnavi znamke poslovnega doživetja. Dr. Maja Konečnik Ruzzier

Poslovne turiste šele v zadnjih letih obravnavamo v okviru turistične dejavnosti, čeprav uradna statistika še vedno ne uspe natančno določiti meje med poslovnimi in drugimi turisti. Kljub temu obstajajo podatki, ki nakazujejo, da je poslovnemu turizmu treba pripisati pomembno mesto v turistični dejavnosti. Prav tako pa

mnoge študije kažejo, da so poslovni turisti najbolj zaželena skupina turistov, saj je njihova dnevna potrošnja v povprečju najvišja. To na drugi strani izpostavlja, da gre za zahtevno skupino turistov, ki želi v sklopu svojega poslovnega potovanja prejeti celovito, edinstveno in skladno doživetje, pa naj gre za doživetje predvsem v poslovnem ali tudi poslovno-počitniškem paketu.

Močna blagovna znamka poslovnega doživetja, ki se pomembno vtisne v misli poslovnih turistov, zahteva skladno in usklajeno delovanje ter povezovanje posameznih ponudnikov, ki vsak v skladu s svojimi močmi in poslovno filozofijo organizacije prispevajo k zagotavljanju posameznih sestavnih delov

doživetja po svojih najboljših močeh. Pri tem je pomembno, da vsak izmed ponudnikov pozna svojo jasno vlogo in pravila sodelovanja ter da hkrati deluje v skupni filozofiji posredovanja osnovne zgodbe, ki jo blagovna znamka poslovnega dogodka želi posredovati. Zgodba poslovnega doživetja mora biti oblikovana kot plod skupnega sodelovanja vseh ponudnikov, hkrati pa mora biti jasno, kdo izmed ponudnikov igra ključno vlogo pri preverjanju in spremljanju posameznih delnih korakov. Ker v tem članku z izrazom »poslovno doživetje« v grobem zajemamo vse vrste poslovnih dogodkov (kongresov, seminarjev, poslovnih srečanj ipd.), so tudi akterji oz. ponudniki poslovnega doživetja različni. V splošnem pa gre za sodelovanje med kongresnimi uradi, profesionalnimi kongresnimi organizatorji, DMC in drugimi agencijami za organizacijo dogodkov, kongresnimi ter razstaviščnimi centri, hoteli, ponudniki drugih kongresnih storitev in prizorišč. Koliko in kdo izmed prej navedenih ponudnikov sodeluje pri posredovanju poslovnega doživetja, je odvisno od vrste dogodka. Ne glede na število ponudnikov pa mora biti jasno, katero osnovno zgodbo oz. osnovne identitetne ideje dogodka želimo izpostaviti ter kdo je ključni akter pri načrtovanju ter poznejšem spremljanju in preverjanju predhodno dogovorjenih dolžnosti za posredovanje popolnega poslovnega doživetja. Ob večjih dogodkih je smiselno, da to vlogo prevzamejo kongresni uradi oz. profesionalni kongresni organizatorji, ki poleg nadzora nad izvedbeno ravnjo skrbijo za ustrezno načrtovanje in trženje dogodka.

Poleg sodelovanja vseh zgoraj navedenih akterjev pa je treba pri obravnavi blagovne znamke poslovnega doživetja izpostaviti tudi znamko destinacije, kjer se doživetje odvija. Gledano z očmi poslovnih turistov (velikokrat predvsem tistih posameznikov, ki se odločajo, na kateri destinaciji izvesti posamezen dogodek), igra pomembno vlogo destinacija, opazovana na ravni celine, države, mesta ali zaokroženega smiselnega regionalnega področja. Primerna destinacija se izbere glede na različne kriterije, vedno pa se ustreznost kriterijev ocenjuje v skladu s ciljno skupino poslovnih turistov, za katere se predvideva, da se bodo dogodka udeležili. V tem pogledu so v prednosti države, ki veljajo kot tradicionalno dobre lokacije za poslovni turizem (ZDA, Singapur, Japonska, Nemčija, Kanada). Nasprotno pa so v podrejenem položaju države, ki na področju poslovnega turizma nimajo dolgoletne tradicije in izkušenj ter morajo posledično za pritegnitev poslovnih turistov vložiti dodatne napore. In kdaj bodo turisti posamezno poslovno doživetje opredelili kot popolno in edinstveno? Dojemanje poslovnega dogodka je pri vsakem udeležencu sicer subjektivno, hkrati pa veljajo neka osnovna pravila, ki ločijo uspešne ponudnike poslovnih doživetij od konkurence.


9

Usklajenost, doslednost, profesionalnost, a hkrati dajanje občutka pristnosti in vpetosti v lokalno okolje veljajo za značilnosti, ki odlikujejo dobre poslovne dogodke.

V primeru poslovnega turizma se je treba še bolj zavedati, da lahko samo ena neprofesionalno opravljena storitev pomeni pomembno poslabšanje premoženja celotnega doživetja v očeh ciljnega turista! Da pa bo poslovno doživetje res edinstveno, je pomembno, da uspe ponudnikom v posredovani zgodbi dodati posamezno edinstveno značilnost/korist ali njihovo

kombinacijo, ki jo pri trženju in izvajanju poslovnega doživetja dosledno upoštevajo ter na njej gradijo prednost pred konkurenco. Seveda pa morajo biti izpostavljene značilnosti/koristi in s tem povezane obljube osnovane na realnih temeljih ter vpete v storitve vseh ponudnikov/destinacije, ki uspejo v očeh turistov oblikovati močno blagovno znamko poslovnega doživetja.


+386 (0)4 259 45 55 events@adria.si www.adria.si



12 Novice

Novice iz Slovenije

INVESTICIJA V KONGRESNI HOTEL WELLNESS PARKA LAŠKO Thermana Laško z Wellness Parkom Laško zaključuje tretjo fazo kongresnega hotela. Vrednost investicije znaša približno 17 milijonov evrov. S tem so v podjetju pridobili novi kongresni center na 3700 m2, kjer lahko v 7 sodobno opremljenih dvoranah sprejmejo kar 1100 udeležencev kongresov in seminarjev. Posebnost sta osrednja večnamenska dvorana za 490 gostov in Gala dvorana za 100 udeležencev. Ponudba hotela Wellness Park Laško se z zaključkom investicije povečuje za 84 dodatnih sob. www.thermana.si

200 metrov stran od vhoda v jamo in bo tako dopolnjeval turistično ponudbo kraja, s katero bodo v prihodnje razveseljevali obiskovalce.

DOBER NOGOMET SI ZASLUŽI DOBER STADION! DOBER STADION SI ZASLUŽI DOBER CATERING!

www.humanfish.com

Hiša kulinarike Jezeršek zagotavlja catering tudi na novem nogometnem stadionu v Stožicah. Prvič je izvedla pogostitev v sredo na otvoritveni tekmi Slovenije proti Avstraliji. Zmagali so! Hram nogometa bo v slogu največjih svetovnih stadionov tržil več kot le nogomet. Podjetja in posamezniki bodo lahko v času tekem zakupili posebne VIP-prostore – tako imenovane lože, kjer bodo uživali v okusni hrani, družbi in dobrem nogometu.

100 let hotela Palace Hotel letos praznuje najdragocenejšo med vsemi obletnicami – stoletnico. Sto let je hotel Palace povezoval naš prostor z Evropo in sto let je Evropa z njegovo pomočjo spoznavala Portorož. Izgradnja tega luksuznega hotela je za vedno spremenila podobo portoroškega zaliva in začrtala njegov nadaljnji razvoj. Že od leta 1910 je simbol razvoja in uspeha Portoroža.

Novi adrenalinski park Koren Sports d.o.o. iz Tržiča slovensko turistično »sceno« že 12 let razveseljuje z različnimi inovativnimi produkti in storitvami. Tokrat pa vam ponosno predstavljajo svoj tretji družinski plezalni park – Pustolovski park Postojna, ki so ga v sodelovanju s Turizmom Kras d.d. postavili v sklopu znamenitega turističnega bisera Postojnska jama. Pustolovski park je le

www.kempinski.com/en/portoroz

www.jezersek.com


13 Novice

»Za nami je 30 let, odkar je pomladi leta 1980 začel delovati Cankarjev dom,« so bile ene prvih besed, ki jih je na novinarski konferenci 7. septembra 2010 izrekel generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. V teh 30 letih so izvedli več kot 41.500 prireditev, ki jih je obiskalo približno 12,5 milijona obiskovalcev, med drugim je bilo izpeljanih tudi zavidljivo število kongresov. Letošnjo sezono so že začeli z mednarodnim kongresom o cerebralni paralizi, končali pa jo bodo z evropskim venskim forumom. Kongresna dejavnost v Cankarjevem domu si je v preteklosti ustvarila zalogo kongresov, s katero lahko optimistično zrejo tudi v prihodnost. www.cd-cc.si

Turistica – poletje v znamenju izobraževanja Fakulteta za turistične študije - Turistica je letos že drugič gostila mednarodno poletno šolo AlpenAdria, ki jo izvaja v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto z Dunaja in Fakulteto za turistični in hotelski management iz Opatije. Letošnja poletna šola z naslovom »International Tourism and Marketing Intelligence« se osredotoča na trženje v turizmu. 29 študentov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije je nabiralo nova znanja ter izkušnje do konca julija.

»Kadrovski premiki«

V Rimskih termah bodo v začetku oktobra praznovali prav poseben jubilej. Minilo je namreč več kot 90 let, odkar so ruski ujetniki postavili

Peti Blejski strateški forum, ki že tradicionalno poteka zadnji vikend v avgustu, je na Bled znova privabil pomembne svetovne voditelje in strokovnjake. Eden izmed vrhuncev strateškega foruma, ki se je to leto odvijal pod geslom »Svet v naslednjem desetletju«, je bil nagovor nekdanjega ameriškega zunanjega ministra Colina Powlla na slavnostni večerji v Grand Hotelu Toplice.

www.rimske-terme.si

www.turistica.upr.si

Obeležitev »Ruske steze« v Rimskih termah

BLEJSKI STRATEŠKI FORUM

temelje zgodovinski stezi, ki so jo pozneje poimenovali Ruska steza in ki še danes obdaja Rimske terme. Rusko pot je leta 1918 zgradilo 47 ruskih ujetnikov in v takšni obliki se je ohranila vse do današnjih dni. Steza je danes pomemben del zgodovine Rimskih Toplic, zato so še posebej ponosni na njen 92. rojstni dan.

V Rimskih termah je mesto vodje prodaje s 1. julijem zasedel Marko Božiček, ki je bil pred prihodom v Rimske terme dve leti direktor RA&LA, d.o.o., predstavniškega podjetja skupine Pivovarne Laško (Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Fructal) v Sarajevu. www.rimske-terme.si

www.hotelibled.com

Foto Bobo – CEP

Cankarjev dom z optimizmom v novo, 31. sezono

21. KONFERENCA REPM Od 29. avgusta do 2. septembra je na Bledu, v Grand Hotelu Toplice, potekala 21. Konferenca REPM (Rare-Earth Permanent Magnets and their Applications – Magneti redkih zemelj in njihova uporaba) v organizaciji Instituta »Jožef Stefan« in idrijskega Kolektorja. Za organizacijo 21. Konference so se potegovale 4 države: ZDA, Rusija, Singapur in Slovenija, z večino glasov pa je zmagala slednja. Med udeleženci iz 30 držav je bilo tudi veliko pomembnih znanstvenikov s tega


14 Novice

Novice iz Slovenije

področja iz Amerike in z Daljnega vzhoda.

Grand hotel Metropol spet med najboljšimi

www.hotelibled.com Grand hotel Metropol, zgrajen leta 1972 na vrhu griča Svetega Lovrenca, velja za enega vodilnih in najprestižnejših hotelov v Sloveniji ter pridobiva svoj prejšnji blišč. S prenovo 97 sob, recepcije, jedilnice, restavracije, strehe, fasade, glavnega vhoda, prenovo vrtov ob hotelu in z doseganjem mednarodnih standardov se hotel znova vrača med najpomembnejše in najprestižnejše v Sloveniji. www.metropol-resort.com

Nova vrhunska restavracija na Bledu V nekdanji restavraciji Rikli tik ob blejski promenadi je družba Sava Hoteli Bled odprla novo Gourmet restavracijo Promenada. Vodi jo uveljavljeni kuharski mojster Andrej Kuhar, ki je prvi slovenski kuhar z Michelinovo zvezdico. Sava Hoteli Bled z njim sodelujejo že od leta 2006. V novi restavraciji bo poleg ponudbe a la carte na voljo tudi ponudba poslovnih kosil.

Spa & Golf Resort Sveti Martin je dobitnik nagrade New Millennium

www.hotelibled.com Spa & Golf Resort Sveti Martin je dobitnik nagrade New Millennium (Madrid, Španija), ki je ugledno mednarodno priznanje za prestižnost, inovativnost in odličnost v turizmu MICE. Spa & Golf Resort Sveti Martin je leta 2005 dobil priznanje za najlepši in najbolj urejen hrvaški resort. V letih 2006 in 2007 pa je dobil priznanje Golden Green Flower s strani Evropskega turističnega foruma. www.spa-golf.com.hr

PRENOVA SOB V KONGRESNEM HOTELU HABAKUK POD POHORJEM Kongresni hotel Habakuk to jesen najzahtevnejšim gostom ponuja prenovljenih 52 hotelskih sob in 6 apartmajev. Z elegantno opremljenimi sobami, kjer se pridih pohorskih gozdov zliva z modernim dizajnom in vrhunsko tehnologijo, zagotavljamo visoko raven bivanja. Z izbranimi kakovostnimi materiali, možnostjo priprave toplega napitka v sobi, z večjo delovno površino in sodobnimi tehnološkimi rešitvami bomo zagotovili presežek udobja v prenovljenih sobah. Vrhunska kulinarika in svet harmonije ter sprostitve v Wellness - Spa centru Habakuk pa sta zagotovilo, da bo bivanje na obronkih Pohorja edinstveno doživetje.


15

Novice iz Evrope

Poletna šola na Finskem Že 24. Poletna šola ECM je letos prvič potekala na Finskem, in sicer od 28. avgusta do 1. septembra. Gostila jo je druga največja kongresna destinacija na Finskem – mesto Tampere. Izobraževalna vsebina je bila namenjena tistim, ki so pred kratkim začeli kariero v industriji srečanj, in tistim, ki raziskujejo potenciale industrije srečanj v njihovem kraju, mestu in destinaciji. Udeležilo se jo je tudi 6 predstavnikov iz Slovenije, in sicer iz podjetja Go.Mice, Zavod-Kongresnoturističnega urada, Grand Hotela Union, Gospodarskega razstavišča in Zavoda za turizem Maribor.

Novice

modernim italijanskim dizajnom predstavlja resnično modno oazo v najprestižnejšem delu Beograda. S 55 unikatno oblikovanimi sobami in apartmaji, barom, restavracijo, 2 sobama za srečanje ter savno bo Beograd Art Hotel ustrezal specifičnim potrebam modernih popotnikov. www.belgradearthotel.com

Zakaj ne bi pripravili srečanja na morju? Nedavno renovirana ladja Sea Star, ki domuje na južnem Hrvaškem, je prva tovrstna ladja na Jadranu. Gosti lahko do 400 ljudi, njena tri prečudovita nadstropja pa jo uvrščajo med enega izmed najbolj posebnih prizorišč na Hrvaškem, saj lahko gosti vse vrste dogodkov – od predstav, koncertov, sestankov do večerij ob sončnem zahodu. www.seastar.com.hr

www.europeancitiesmarketing.com

TRAVEX obljublja, da bo Azijski turistični forum (ATF) razprodan

Popolnoma nov hotel sredi glavne ulice Kneza Mihajlova v Beogradu V središču Beograda se je odprl popolnoma nov hotel – Beograd Art Hotel. Navdihnjen z

Zaznan je bil velik porast prvih prijav na Azijski turistični forum. Že na začetku so pridobili 25 % prijav več, kot so pričakovali. Dr. Thong Khon, minister za turizem v Kambodži in stalni podpredsednik Azijskega turističnega foruma, meni, da je tudi ponovni gospodarski optimizem eden izmed razlogov za porast povpraševanja. www.asiatraveltips.com

Mednarodni ekoforum »Save the Planet« Bolgarski trg potrebuje na področju ravnanja z vodo in odpadki ter recikliranja nov strokovni zagon ter inovacije. Konferenca in sejem »Save the Planet« predstavljata veliko zbirališče strokovnjakov, investitorjev ter predstavnikov


16 Novice

javnih uprav v Jugovzhodni Evropi. Strateški partner dogodka je Nizozemska. Leta 2010 je konferenca privabila 38 govorcev in 218 udeležencev iz 13 držav. Sejma so se skupinsko udeležila nizozemska podjetja.

nudi toplo in prijazno atmosfero, odlično ponudbo ter visokousposobljeno osebje. www.palace.hr

www.viaexpo.com

PRVI HILTON V čRNI GORI

BLIŽNJICA dO BOLGARSKEGA TRGA NA EE & RES Kongres in sejem EE & RES je vodilni dogodek, ki združuje najnovejšo industrijo ter znanje držav Jugovzhodne Evrope. Leta 2010 se ga je udeležilo 118 razstavljavcev, 3255 strokovnjakov in več kot 300 udeležencev kongresa ter govorcev iz 34 držav. Na sejmu so se skupinsko predstavila podjetja iz Avstrije, Češke, Kitajske, Finske, Velike Britanije in ZDA. Dogodek združuje ponudnike električne energije, komunalnih storitev, investitorje, razvijalce novih energij, večje porabnike energije in predstavnike javne uprave. www.viaexpo.com

PALACE HOTEL ZAGREB NOVI čLAN SKUPINE WORLdHOTELS Ena zagrebških najbolj prepoznavnih stavb, Hotel Palace Zagreb, je za svojega strateškega partnerja za globalni marketing izbrala skupino WORLDHOTELS. Portfelju skupine se je hotel pridružil 1. avgusta. Novo partnerstvo predstavlja hotelov prenovljeni videz, ki ga spremljajo tudi projekti prenove in nova orientacija aktivnosti. Tradicionalni Art Nouveau Palace Hotel Zagreb

Veriga Hilton Worldwide namerava odpreti svoj prvi hotel v črnogorski prestolnici Podgorici do konca leta 2012. Hilton Podgorica bo prvi hotel te verige v državi, večmilijonska naložba pa predvideva obnovo zgodovinske stavbe. Hotel z 200 sobami bo postavljen v središču mesta in nudil tudi spa ter wellness center, restavracijo, bar in bistro. Prostori za dogodke v velikosti 900 m2 bodo vključevali tudi plesno dvorano z originalnim stopniščem.


“ www.termemb.si

Naravno okolje za poslovna srečanja Poslovni turizem v objemu Pohorja ponuja enkratno izkušnjo, ki si jo bodo obiskovalci vašega dogodka zapomnili za vedno. Vse, kar vam ponujamo, smo že preizkusili in zaradi dobrih izkušenj tudi uvrstili v ponudbo. Za vas naredimo več. Tu smo doma. Vabljeni!

Za organizacijo kongresov, poslovnih srečanj, motivacijskih treningov, razstav in drugih poslovnih dogodkov smo dosegljivi na: Hotel Habakuk Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: +386 2 30 08 100 habakuk@termemb.si

Hotel Bellevue Na Slemenu 35 2208 Pohorje Tel.: +386 2 60 75 100 bellevue@termemb.si

Hotel Piramida Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel.: +386 2 23 44 400 piramida@termemb.si


18 V žarišču

Kako izboljšati uvrstitev v iskalnikih Če nas ni na prvi strani, nas ni

Spletni iskalniki, kot je Google, so najpogostejša vstopna točka, prek katere uporabniki spleta dostopajo do spletnih mest.

Če vašega spletnega mesta ni na prvi strani iskalnih zadetkov, ste izgubili tudi do 80 % morebitnih strank. Le približno dva izmed desetih uporabnikov spleta namreč zajadrata tudi na drugo stran iskalnih zadetkov.

Uroš Čimžar je direktor Spletne agencije Klaro. Ta je zrasla iz razvojnega podjetja, ki ga je s prijatelji ustanovil še v času študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Uroš je strokovnjak za informacijsko arhitekturo, ukvarja pa se z različnimi vidiki spleta. Vedno je na sledi tehnološkim in kreativnim inovacijam, ki jih ponuja internet.

Dejavnosti, ki prispevajo k boljši uvrstitvi vašega spletnega mesta v iskalnikih, imenujemo optimizacija za iskalnike. Iskalniki uporabljajo »pajke«, programe, ki občasno obiskujejo spletna mesta in »berejo« vsebino. Na podlagi njihovih izsledkov iskalnik indeksira strani: jih zbere, obdela in shrani podatke, kar omogoča hitro ter natančno podajanje informacij. Google za določanje pomembnosti uporablja poseben algoritem, ki je dobro varovana skrivnost, strokovnjaki za optimizacijo pa so našli že precej načinov, kako se mu prilagoditi.

V grobem lahko optimizacijo razdelimo na tehnično optimizacijo, vsebinsko optimizacijo in grajenje povezav. Prva je skrb za pravilno programiranje, na katerem temelji vaše spletno mesto. Vsebinska optimizacija pomeni prilagajanje besedil,

naslovov, imen menijskih postavk in drugih lastnosti, da iskalniki pravilno »razumejo« vsebine na vašem spletnem mestu in jih zato bolje uvrstijo. Ravno tu lahko sami naredite nekaj preprostih, a koristnih sprememb. S tem lahko podprete tudi dejavnosti zunanjih izvajalcev, ki jim boste zaupali optimizacijo spletnega mesta ali pa morda samo tretji sklop, torej grajenje povezav. Vaše ključne besede Ključna beseda je izraz, ki ga uporabniki vpišejo v iskalnik, ko iščejo vsebine o določeni temi. Lahko gre za posamezno besedo ali besedno zvezo. Najprej razmislite, kaj bi kot uporabnik spleta vpisali v iskalnik, če bi vas zanimala vsebina, ki jo predstavljate na svojem spletnem mestu. Če se ukvarjate na primer s konferenčnimi dejavnostmi, bodo na vašem seznamu ključnih besed izrazi, kot so najem dvorane, konferenca, organizacija dogodkov in podobno. Svoje ključne besede nato preverite na dva načina. Najprej jih preprosto vpišete v iskalnik in preverite, kako relevantni so rezultati. Mimogrede si še zabeležite, na katerem mestu med rezultati je vaše spletno mesto. Da dobite relevantne rezultate, lahko uporabite različico iskalnika Google, ki zanemari vašo zgodovino iskanja in vam poda »očiščene« ter nepersonalizirane rezultate. Najdete jo na http://www.google. com/xhtml. Nato lahko preverite še, kako iskane so vaše ključne besede. Uporabite lahko brezplačni orodji Google Vpogled v iskanje (http:// www.google.com/insights/search/) in Google Adwords Keyword Tool (najlažje ga boste našli tako, da izraz google keyword tool vpišete v iskalnik). Tako boste lahko ocenili, katere ključne besede so dovolj iskane, da se jih splača poudariti na spletnem mestu, in dobili še kakšno dodatno zamisel.


19 V žarišču

Vsebine na spletnem mestu Ko je vaš seznam ključnih besed pripravljen, je čas, da jih vključite na svoje spletno mesto. Če imate dostop do urejanja vsebin na spletnem mestu, imate veliko možnosti za izboljšave. Preglejte besedila na spletnem mestu in jih spremenite tako, da vanje vključite svoje

ključne besede. Pomembno je, da so prisotne na začetku besedil, v naslovih in podnaslovih. Lahko jih tudi zapišete z odebeljeno pisavo, kar iskalnik zazna in taki besedi pripiše večji pomen. Poleg tega uredite poimenovanje postavk v menijih spletnega mesta. Ključne besede, ki jih uporabite v imenih menijskih postavk, bodo imele z vidika iskalnikov večjo

veljavo. Metavsebine so vsebine, ki niso neposredno vidne na spletnem mestu in so namenjene prav iskalnikom. Če imate dostop do urejanja tega dela spletnega mesta, tja vpišite svoje ključne besede in kratke opise. Ti naj prav tako vsebujejo ključne besede, priporočljivo pa je tudi, da opis ni kopija dela vsebine na straneh. Tudi slike lahko prispevajo k optimizaciji vašega spletnega mesta. Največkrat so datoteke s slikami na spletnih mestih poimenovane nekako takole: IMG00965. jpg. Preden jih naložite na spletno mesto, jih preimenujte, tako da uporabite relevantne ključne besede, na primer dvorana-zaprireditve.jpg. Pri nalaganju vnesite tudi alternativno oziroma povezano besedilo, kjer zapišete, kaj je na sliki. Potrpljenje se obrestuje Obisk pajkov in indeksacija strani zahtevata nekaj časa, zato rezultati optimizacije vašega spletnega mesta ne bodo vidni takoj.

Na rezultate svojih sprememb počakajte nekaj mesecev, hkrati pa redno spremljajte svoje uvrstitve v iskalnikih za izbrane ključne besede. Vaš seznam ključnih besed bo v pomoč tako vam, ko boste pripravljali nove vsebine, kot tudi morebitnim zunanjim izvajalcem, ki jim boste zaupali izvedbo drugih dejavnosti, ki prispevajo k dobri uvrstitvi med rezultati iskalnikov.


20 V žarišču

Komunikacija 2.0

Zavedajte se moči socialnih medijev

Moč socialnih medijev raste iz minute v minuto in večina organizacij si ne more več privoščiti, da te medije ignorira.

V zadnjih letih se je svetovni splet ali World Wide Web preoblikoval v »web 2.0«,

Miguel Neves živi v Londonu, kjer vodi evropski sedež podjetja SYNAXIS Meetings & Events. Hkrati je podpredsednik trženja pri MPI United Kingdom & Ireland. Magistrski študij s področja Conference and Events Management je zaključil na Westminster University. Je velik podpornik koncepta Meeting Architecture in na tem področju vedno išče ter deli znanje.

izraz Tima O’Reillyja pa predstavlja prenovljeno različico interneta, ki namesto statičnih informacij promovira sodelovanje in interaktivnost. Ta posodobitev svetovnega spleta je zanetila pomembne spremembe v načinih in metodah komuniciranja. »Komunikacija 2.0« je nov pogled na komuniciranje v tem svetu. Ta koncept se stalno razvija in še ne premore ustaljenih definicij ter člankov, vendar pa je v skladu z novimi načini komuniciranja veliko informacij o njem dostopnih na spletu. Če hočemo bolje razumeti socialne medije in »komunikacijo 2.0«, se moramo najprej vprašati, kaj dejansko pomeni socialno. Socialno je množina, skupnost in interaktivnost hkrati. Pomeni ustvarjanje in deljenje vsebin, ki informirajo, zabavajo ter navdušujejo. Socialno nakazuje, da je lahko neki popularen video ustvarjen, dostopen,

deljen, promoviran in komentiran ter lahko doseže kogar koli, ki je povezan z internetom, čez noč, z nizkimi stroški trženja. Doseg socialnih medijev je nepredstavljiv, njihova največja zvezda, Facebook, je pred kratkim dosegla 500 milijonov aktivnih uporabnikov. Za primerjavo: Facebook ima zdaj 1,6-krat več aktivnih uporabnikov, kot je vseh prebivalcev Združenih držav Amerike. Socialni mediji zajemajo širok spekter strani in spletnih storitev. Najbolj znani so Skype, Wikipedija, Flickr, MySpace, Last.fm, TripAdvisor, Twitter, LinkedIn in drugi. To neverjetno obilje orodij je kot stranski učinek spremenilo način našega komuniciranja – v obliki in po vtisu, ki ga pušča.

Orodja, kot je Skype, nas danes spreminjajo v resnične državljane sveta, saj drage telefonske klice v tujino nadomeščajo s kakovostno brezplačno avdio in video komunikacijo. Seveda pa vedno večja popularnost teh orodij povzroča nekaj digitalnega »hrupa«. Ker vedno


21 V žarišču

se je pomembno zavedati, da izkupiček iz uporabe socialnih medijev ne bo vedno neposredno povezan s prepoznavnostjo in prodajo. Veliko organizacij uporablja socialne medije, da izboljša podporo uporabnikom; Easyjet na primer uporablja Twitter, da širi sporočila med svojimi uporabniki. Odziv strank in ustvarjanje spletnih skupnosti, ki so osredotočene na deljenje znanja, lahko organizacijam samo koristi. Uspešno ustvarjanje pozitivnega ugleda znamke je v mnogih primerih bolj odvisno od tega, koliko ima organizacija »oboževalcev«, in ne od tega, koliko ima »strank« – koncept, ki ga lahko jasno povežemo s »komunikacijo 2.0«.

več ljudi po svetu ustvarja in gleda vsebine preko socialnih medijev, se je treba s tem »hrupom« vedno znova boriti. Ta dejavnik je v povezavi s tem, da je občinstvo vedno bolj domače v digitalnem svetu in ima manj časa za osebna srečanja, vodil do določenih napak organizacij in drugih akterjev pri uporabi socialnih medijev. Enega bolj znanih spodrsljajev si je privoščila organizacija Habitat UK, ki je v svojih prvotnih poskusih uporabe omrežja Twitter mešala marketinška sporočila s ključnimi besedami drugih, nepovezanih tem. Negativen odziv na to akcijo je povzročil velik zaostanek prisotnosti Habitata v socialnih medijih in predstavlja odlično lekcijo za vse, ki pri uporabi »komunikacije 2.0« niso previdni. V novinarstvu velikokrat zagotavljajo, da je »vsebina kraljica« – enako velja za »komunikacijo 2.0«. Vse, kar se je spremenilo, je način posredovanja in širjenja sporočil. Da se prebijejo skozi ves hrup, morajo biti sporočila kratka in jedrnata, kot na primer naslovi. Pri obilju formatov, ki so na voljo, je zelo pomembno, da uporabljamo slike in video, saj te res povedo več kot tisoč besed. Seveda pa je pomembno, da slike in videe objavimo v primerni kakovosti, na čim

preprostejši in neposredni način. Iskalniki so lačni ključnih besed in ker je Google navadno prva izbira uporabnikov, je nujno, da je vsebina sporočila prijazna do iskalnika. Če ta koncept nadgradimo še s principi »komunikacije 2.0«, je ključno tudi, da je vsebino preprosto deliti in širiti naprej.

Glavni cilj je seveda razširiti vsebino med čim več uporabnikov, da to uresničimo, pa se je treba odpovedati kančku nadzora nad to vsebino, kar mnogim povzroča težave. Na koncu je vsebina več kot očitno v ospredju in njen ustvarjalec je v veliki meri nepomemben, vendar je ta povezava še vedno zelo pomembna. Če si to vsebino deli veliko uporabnikov, bo ta kmalu prešla iz čudne in nenavadne, pregrizla bo skozi hrup, postala zanimiva in sveža ter postala senzacija pri uporabnikih, kar je tudi njen končni cilj. Povrnitev investicije je pri uporabi socialnih medijev velikokrat kamen spotike, vendar

Sicer pa so vsebine, namenjene socialnim medijem, v bistvu podobne tistim, ki jih ustvarjamo za klasične medije, vendar komuniciranje skozi socialne medije še vedno predstavlja nekatere izzive. Pri teh je najpomembnejši osebni pristop, saj se uporabniki ne želijo pogovarjati s stroji, ampak z ljudmi. Za organizacije, ki želijo interakcijo z uporabniki, je pomembno, da se izogibajo »smetenja«, neposredne prodaje in vsiljevanja svojih idej. Pravilna raba »komunikacije 2.0« zahteva nekaj vloženega časa, ne pa preplavljanja kanalov z vsebino. Za vsak medij je potreben poseben pristop, ki mora vsebovati več kot le monolog. Zaradi tega so s socialnimi mediji stroški nizki pri tehnologiji, velik pa je vložek človeških virov. »Komunikacija 2.0« je tukaj in tu bo ostala, njena množična privlačnost pa bo pritegnila vse velike organizacije. Sicer je lahko zastrašujoča in polna nevarnosti, vendar pa imajo socialni mediji velik potencial za vse uporabnike.


22 V žarišču

BTPS izzivi čakajo tudi na kongresni turizem

Kongresni turizem lahko izzivalce vključi v svojo inovativno ponudbo, se iz njihovih izzivov kaj nauči ali pa – objavi nove BTPS izzive.

V sklopu Banke turističnih priložnosti Slovenije – razvojnega portala slovenskega turizma – je na voljo nova storitev, BTPS izzivi. Z njo Banka priložnosti in partnerji (Slovenska turistična organizacija, UP Fakulteta za turistične študije Portorož Turistica in UP Fakulteta za management Koper) ponujajo roko vsem s turizmom povezanim organizacijam, da izkoristijo moč mladine, gostov in strokovnjakov za skupno reševanje problemov, s katerimi se srečujejo pri svojem poslovanju. Prva serija izzivov (btps-izzivi.turistica.si) se ukvarja z inovativnim trženjem za zeleni turizem.

Mag. Dejan Križaj je raziskovalec in višji predavatelj na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za turistične študije Portorož Turistica. Raziskuje specifike turistične inovativnosti in njenega spodbujanja ter od leta 2005 vodi rubriko Inovativni kot(l)iček v reviji Tur!zem. Je koordinator razpisov za ustvarjalne in inovativne turistične predloge ter dosežke Snovalec in Sejalec ter idejni vodja projekta Banka turističnih priložnosti Slovenije.

Rešitve izzivov (rok za oddajo rešitev je bil 22. 9.) bodo predstavljene na 17. oglaševalskem festivalu Zlati boben. Poleg nagrade, ki jo poklanjajo v nadaljevanju predstavljeni izzivalci, imajo Izzivi dodaten čar, saj avtorjem nagrajenih rešitev ponujajo pet minut slave na Zlatem bobnu – svetovnem dogodku, ki pokriva 400-milijonski trg in je drugi največji tovrstni festival v Evropi. Promoviranje zelenega turizma Prvi izzivalec, Kompas Novo mesto, je inovativna turistična agencija, ki prednostno skrbi za razvoj trajnostnega turizma na podeželju. Kar štirje turistični produkti agencije so postali finalisti natečaja STO za inovativne turistične dosežke Sejalec: »Splavarjenje z Rudolfovim splavom po reki Krki«, »Zgodba o cvičku na Matjaževi domačiji«, »Regijska mreža tematskih poti« in »Turizem v zidanicah«. Kompas Novo mesto v svojem BTPS izzivu za zgoraj omenjene produkte išče rešitve za inovativno promocijo in trženje. Kriterij izbire je ekonomsko najučinkovitejši, zeleno

naravnan in privlačen predlog novega načina promoviranja njihove ponudbe. Najboljša rešitev BTPS izziva bo nagrajena z nepozabnim dnem na reki Krki in med dolenjskimi griči ter vinogradi za družbo do 30 oseb ali s 5-dnevnim paketom v dolenjski zidanici s programom. Rešitve za najinovativnejši »eko catering« Vivo catering s sedežem na renesančnem gradu Fužine v Ljubljani sodi v vrh slovenskega cateringa. Ponaša se z mednarodnimi izkušnjami, pogostitve pa pripravlja tako v Sloveniji kot tujini. Letos so v podjetju začeli razvijati Vivo eko catering. Gre za sledljivost izvora živil, načina pridelave jedi in pijač, uporabe papirja, čistil, električne energije, ločevanja odpadkov, načina serviranja in postavitve, prevozov ter vsega drugega, kar zajema pogostitev ter način razmišljanja v podjetju samem. Iščejo najinovativnejši predlog za Vivo eko catering. Nagrada za najboljšo rešitev je pogostitev za osem oseb v slogu, kot ga je bila deležna britanska kraljica Elizabeta II. ob obisku v Sloveniji.

Iskanje poti do turistov – ljubiteljev dobre fotografije Projekt Adriatic2Alps.com, lani nagrajen na razpisu za najperspektivnejše turistične ideje Snovalec, ponuja organizacijo potovanj po Sloveniji in okolici, namenjenih fotografom. Potovanja so izvedena v manjših skupinah, program in urnik pa se prilagajata doseganju


23 V žarišču

optimalnih pogojev. Vodijo jih izkušeni fotografi, ki nastopajo tudi kot tutorji. Ljubitelji dobre fotografije so specifična interesna skupina, zato v tem BTPS izzivu Židana marela sprašuje: »Kako pristopiti do ljubiteljev dobre fotografije na način, da izstopamo od številčne konkurence in smo ravno dovolj provokativni, da pritegnemo potencialne kupce svojih storitev?« Najboljša rešitev izziva bo nagrajena z brezplačno udeležbo na fotografski delavnici v protivrednosti do 300 evrov ali s fotografiranjem za »photobook« v enaki protivrednosti.

Trženje prvega slovenskega ekološkega hotela Bohinj Park EKO Hotel se trži kot prvi ekološki hotel v Sloveniji. Leži na pragu edinega slovenskega nacionalnega parka, s čimer promovira stik domačih in tujih gostov z neokrnjeno naravo. V BTPS izzivu avtorji sprašujejo, kako tržiti slovenski ekološki hotel v čezmorskih deželah, s čim bi najbolj pritegnili pozornost turistov zunaj sezone, kakšen turistični produkt bi bil najbolj zanimiv za nemške, francoske in nizozemske motoriste ter ali je v njihovem hotelu smotrno tržiti tudi ponudbo »all inclusive«. Najboljši odgovor bodo nagradili z vikend paketom za dve osebi v Bohinj Park EKO Hotelu.

Trženje medene zgodbe v turizmu V Thermani Laško so z okoliško ponudbo za zdraviliške in zunanje goste oblikovali nov turistični proizvod, medeno zgodbo, ki vključuje ogled razstave čebelarske dediščine, vrta medovitih rastlin, čebelnjaka, dela čebelarja, pridelave meda in medenih izdelkov, izdelave medenega peciva in okraskov iz čebeljega voska. V svoje programe so dodatno vključili medeno razvajanje, medena kulinarična doživetja, posvetovanje z apiterapevtom o preventivni uporabi čebeljih izdelkov in medene spominke. Ob celovito zastavljeni medeni zgodbi jih v BTPS izzivu zanima, kako to zgodbo tržiti na germanskih in italijanskih tržiščih ter ali je ta produkt primeren za slovenskega gosta. Za nagrado podarjajo vikend paket za dve osebi v hotelu Wellness Park Laško in vrednostni bon v višini 10 evrov za koriščenje storitev programov wellness. Spodbujanje odgovornega turizma Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas je v Burkina Fasu začelo delovati na področju odgovornega turizma, ki ga razumemo kot turizem, ki ne škoduje ne naravnemu okolju ne lokalni skupnosti, prispeva k ekonomski, kulturni, socialni in okoljski trajnosti ter stremi k seznanjanju turistov z lokalno kulturo in lokalnimi težavami. Turisti se na potovanju, ki ga društvo ne organizira sámo, ampak ga želi vključiti v že obstoječe turistične programe slovenskih in tujih potovalnih agencij, lahko

udeležijo sedmih različnih delavnic. V BTPS izzivu Humanitas zanima, kako spodbuditi slovenske turistične agencije k vzpostavitvi odgovornih potovanj v Burkina Faso in vključitvi delavnic v svoj program ter kako jih spodbuditi k upoštevanju osnovnih principov odgovornega turizma v poslovnih strategijah. Najboljša rešitev bo nagrajena s 3-dnevnim bivanjem v Burkina Fasu ter udeležbo na treh delavnicah po lastni izbiri. Trženje svetovne atrakcije Podjetje Turizem Kras upravlja dva najdragocenejša slovenska bisera – Postojnsko jamo in Predjamski grad, turistični atrakciji svetovnega formata. Postojnska jama je v svetu druga največja jama, ki je odprta za turiste, in edina, ki si jo lahko ogledate z vlakcem, Predjamski grad pa se uvršča med 10 najspektakularnejših gradov na svetu. Turizem Kras vas izziva k oblikovanju tiskanega oglasa velikosti A4 in megaplakata za Postojnsko jamo ter Predjamski grad (ločeno in skupaj) za objavo v tiskanih medijih oz. na megaplakatih, ki naj vsebujeta sporočilo, da sta to destinaciji, ki ju turist preprosto mora obiskati (»a must-see«). Nagrada za najboljšo rešitev je alternativni ogled postojnskega jamskega sistema in kosilo v čudovitem ambientu Jamskega dvorca za 4 osebe.

Sedem ponudnikov, sedem izzivov ... Kongresni turizem lahko izzivalce vključi v svojo inovativno ponudbo, se iz njihovih izzivov kaj nauči ali pa – objavi nove BTPS izzive. Vabljeni!


24 V žarišču

Umetnost dobre predstavitve Mislite, da ste dobri v predstavitvah? Berite naprej in ugotovite, ali je temu res tako.

Ko mi je prijatelj podaril knjigo o govorništvu, sem bil upravičeno užaljen, saj me je že večkrat slišal govoriti. Danes sem mu hvaležen, saj mi je knjiga popolnoma spremenila pogled na predstavitve – moje ali od drugih. Glavna lekcija, ki sem se je naučil, je, da lahko vsako predstavitev bistveno izboljšamo, če sledimo nekaterim preprostim pravilom. Poglejmo nekaj najočitnejših pomanjkljivosti, ki jih lahko z malo truda odpravite.

Elling Hamso, partner, Event ROI Institute (www.eventroi.org)

Poslušalci naj bodo aktivni! Kaj želite povedati svojemu občinstvu? Zakaj bi vas sploh poslušali? Razen če ste zabavljač in vas ljudje poslušajo iz čiste zabave, bodo želeli od vas v zameno za svoj čas in pogosto tudi denar nekaj dobiti. Vaši poslušalci in drugi udeleženci, kot so govorniki, sponzorji ali lastniki konference, bodo od vaše predstavitve nekaj pridobili le na en način. Poslušalec mora po predstavitvi narediti nekaj, kar ustvarja vrednost zanje in za druge udeležence. Ni dovolj, da poslušalec kaj občuti ali na kaj pomisli – to samo po sebi ne ustvarja vrednosti. Tudi to, da se nečesa nauči, ni dovolj; učenje samo po sebi nima vrednosti.

Samo takrat, ko poslušalec dejansko naredi to, kar se je naučil, ima vaša predstavitev pravo vrednost. Pomembno je torej, kaj bo poslušalec naredil po predstavitvi. Nekaj, česar brez vašega predavanja ne bi naredil. Vsak del predstavitve, ki ne spodbuja takega obnašanja, je v najboljšem primeru izguba časa in le odvrne od ključnega sporočila.

V svoji knjigi Presentation Zen Garr Reynolds predlaga, da se ob pripravi vsake predstavitve vprašate: »Če si bo poslušalec zapomnil samo eno stvar (in že to je veliko!), kaj bi naj to bilo?« Strinjam se z Reynoldsom, bi pa dodal: Kaj bi želeli, da vaš poslušalec naredi, in kako bo to ustvarilo vrednost za vse vpletene? Pozabite na alineje Alineje niso več v modi, a pred tem jim je uspelo narediti veliko škode, saj poslušalca zamotijo od tega, kar govorec želi povedati. V najslabšem primeru dobimo dolg seznam hkrati predstavljenih alinej. Bolje je, da jih predstavite posamezno. A zakaj bi sezname alinej sploh uporabljali?

Če točka ni dovolj pomembna, da si zasluži celotno stran v predstavitvi, ko o njej govorite, potem verjetno sploh ne sodi v predstavitev. Ko ste predstavili vse točke, jih lahko povzamete ter ponovite – in to je verjetno edini primer, ko alineje služijo svojemu namenu. Pravilo sedmih besed Ne samo alineje, ampak lahko tudi besede na splošno predstavitev »ubijejo«. Razlog je preprost – temu bi lahko rekli napaka v človeškem dizajnu: preprosto ne moremo brati in poslušati istočasno. Ko občinstvo bere, težje posluša, kar govorite. Tako preprosto je. Besedilo res odvrne pozornost od govorca in študije so pokazale, da si občinstvo v takih primerih zapomni manj.


25 V žarišču

Garr Reynolds pravi, da uporabite največ 7 besed na stran. Če potrebujete več besed, naredite več strani ali pa namesto besed uporabite sliko. Slike so glasnejše Star pregovor, da slika pove več kot tisoč besed, pač drži. Poleg tega so nevrologi odkrili, da slikovne informacije procesiramo z drugim delov možganov kot jezik, tako da lahko hkrati poslušamo govorca in gledamo sliko. Vendar pa vsaka slika ne bo dosegla učinka – med povedanim in sliko mora biti jasna povezava. Dramatična fotografija, ki je jasno povezana z vašim sporočilom, bo delovala kot »spominski trnek«. Včasih je dovolj preprosta risba, drugič uporabite internet in preverite spletno mesto Istockphoto.com ali preprosto Googlovo iskanje slik, ki vam brez težav najde primerne slike za vašo predstavitev. Pravilo 10 minut Kako dolgo lahko zadržite pozornost poslušalcev, če ste zanimiv in vešč govorec? Največ 10 minut.

Obširne nevrološke raziskave so pokazale, da nam po 10 minutah koncentracija začne popuščati. Dober primer je Steve Jobs – njegove predstavitve so ene boljših na svetu (dostopne tudi na strani YouTube). Preden se izteče 10 minut, pokaže videoposnetek, nekaj predstavi,

pripelje koga na oder ali kaj drugega, da spremeni način svoje predstavitve in znova ujame pozornost poslušalcev. Čas za razmislek Poslušamo in pozabljamo. Informacije vstopajo v naš kratkoročni spomin in se ne procesirajo v dolgoročnega, kar pa je nujno, če se hočemo česa spomniti tudi pozneje. Poslušalec mora informacije procesirati aktivno, na primer tako, da jih povezuje s tistim, kar že ve, se o njih pogovarja z drugimi, sprašuje in komentira glede na svoje izkušnje. Vsaka predstavitev mora vključevati nekaj časa za razmislek in debato. Tradicionalni vprašanja in odgovori takoj po predstavitvi ne pomagajo veliko. Zakaj poslušalcem ne bi privoščili od 10 do 20 minut odmora, da se med sabo pogovorijo o tem, kar so pravkar slišali, o tem, kako bodo pridobljeno znanje uporabljali pri svojem delu, in jim dali priložnost, da pripravijo vprašanja ter komentarje. Primeren format predstavitve se imenuje 4 x 20, dvajset minut predstavitve, 20 minut debate, 20 minut vprašanj in odgovorov ter 20 minut odmora. Kako postati boljši govornik? Seveda je za občutno izboljšavo potrebno več kot le nekaj trikov. Poznamo tri elemente za doseganje odličnosti na tem področju. Prvič, vsebina predstavitve mora biti oblikovana učinkovito – uvod, telo in zaključek, poziv k dejavnosti, izogibanje stvarem, ki odvračajo pozornost, ponavljanje in obnavljanje vsega pomembnega. Drugič, strani predstavitve morajo biti učinkovito oblikovane z grafi in nekaj besedami, ki podpirajo sporočilo ter od njega ne odvračajo pozornosti. Tretji pomemben element pa je nastop govorca na odru – hitrost, glas in telesna govorica.

Na to temo je napisanih veliko knjig, med najboljšimi pa sta Presentation Zen in Presentation Zen Design Garra Reynoldsa. Tudi na spletu je mogoče najti nekaj dobrih virov, odlična je na primer stran Andrewa Dlugana www.dlugan.sixminutes.com. Tu pa so še mnoga društva profesionalnih govorcev, ki izvajajo treninge in vaje. Še ena priložnost za učenje je dvodnevni trening Dianne Lowther v času Event ROI Week, vsak prvi teden septembra v Down Hall blizu Londona (www.eventroi.org/roi-week). Še nekaj zanimivih recenzij in posnetkov: http://meetingsupport.org/content/sixminutes-speaking-and-presentation-skills http://meetingsupport.org/content/ presentation-secrets-steve-jobs http://vimeo.com/channels/ roiweek#13293684


26 V žarišču

Ste pripravljeni na zeleno prihodnost? Za Dance »zeleno« ne pomeni samo okoljsko, ampak tudi gospodarsko in družbeno odgovornost

VisitDenmark je uradna turistična organizacija na Danskem, ki državo predstavlja kot atraktivno destinacijo za oddih in poslovni turizem v tujini. Njihov cilj je povečati poznavanje Danske in spoznavanje njenih prednosti ter privabiti čim večje število obiskovalcev. Vse mednarodne trženjske aktivnosti se odvijajo v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem v turistični industriji. www.visitdenmark.com

Svet se nenehno spreminja, upoštevati je treba veliko različnih dejavnikov in okoljska problematika je le eden izmed njih. Danes je biti zelen preraslo v trend in mnoge industrije se želijo pridružiti zelenemu valu. To velja tudi za mednarodno kongresno industrijo. A kaj zares pomeni biti »zelen«? Ali gre za prehranjevanje z organsko hrano, večkratno rabo brisač, recikliranje odpadkov ali uporaba javnih prevoznih sredstev? Trajnostna srečanja na Danskem Danska se na trajnost osredotoča že kar nekaj let.

Za Dance »zeleno« ne pomeni samo okolja, ampak veliko več. Gre za upoštevanje treh elementov trajnosti, to so okolje, gospodarstvo in družbena odgovornost. Biti »zelen« pa naj ne bi imelo pozitivnega vpliva le na okolje, ampak tudi na poslovanje. Z novimi pristopi pri organizaciji dogodkov so Danci ugotovili, da je mogoče hkrati biti prijazen do okolja in konkurenčen na trgu – kar je ključna ugotovitev za prihodnost. Decembra 2009 je dansko glavno mesto gostilo COP15 – največjo konferenco Združenih narodov o klimatskih spremembah – in seveda sta organizaciji VisitDenmark ter Turistična organizacija Danske to priložnost izkoristili za promocijo zelenih sestankov po svetu. Kot del svoje strategije se je organizacija VisitDenmark združila z nekaterimi izmed največjih partnerjev v kongresni industriji, skupaj pa so pripravili priporočila za organizatorje zelenih srečanj. Sestavljen je bil konzorcij različnih zainteresiranih strani v danski kongresni industriji. Rezultat njihovega dela je bil Kopenhagenski protokol o trajnostnih srečanjih (CSMP), izdan spomladi 2010 – napredni vodnik po organizaciji trajnostnih srečanj, namenjen

predvsem organizatorjem poslovnih, vladnih in društvenih dogodkov ter svetovalcem in menedžerjem večjih prizorišč ter hotelov. Jonathan Cohen, trženjski menedžer segmenta poslovni turizem pri VisitDenmark, razloži: »CSMP je le še eden izmed načinov, da svetu pokažemo, da je Danska zelo predana konceptu trajnostnih srečanj. Globoko smo prepričani, da mora mednarodna kongresna industrija ustvariti bolj trajnostno pot razvoja, če želi utrditi svoj ugled kot družbeno zavedna, zanesljiva do naročnikov in dobra investicija za delničarje – in Kopenhagenski protokol o trajnostnih srečanjih je bil ter še vedno je eden izmed korakov v pravo smer.«

Konferenca COP15 je prejela certifikat kot prvi trajnostni mednarodni politični vrh na svetu, dansko zunanje ministrstvo pa se je odločilo, da bo konferenco dvignilo nad ravni zahtev OZN. To je še dodatno dvignilo razvoj kongresne industrije v danskem glavnem mestu, ki zdaj ponuja večjo »zeleno« ponudbo kot pred tem prestižnim dogodkom. Dansko glavno mesto Kopenhagen je bilo nedavno imenovano tudi kot najbolj »zeleno« Evropsko mesto po indeksu Siemens’ Green City – študiji okoljske trajnosti, ki je zajemala 30 velikih evropskih mest v 30 evropskih državah. Indeks ima osem kategorij, med


27 V žarišču

drugim tudi ravnanje z izpusti CO2, okoljsko politiko in recikliranje. Kopenhagen se je v vseh kategorijah uvrstil med najboljših sedem mest, na koncu pa je bil ocenjen kot mesto z najboljšim rezultatom v skupnem seštevku. Leta 2009 se je rekordno število Kopenhagenskih hotelov odločilo za »zeleno« pot.

Do leta 2010 je bilo tako 51 % vseh hotelskih sob v Kopenhagnu uradno okolju prijaznih, medtem ko je bilo leta 2008 takih le 8 %, kar je še en dokaz visokih ambicij, ki si jih je mesto postavilo na področju trajnosti. V čem je Danska posebna? Naštejmo nekaj primerov, kako Danska upošteva trajnost na vseh področjih življenja,

vključno s kongresno industrijo: Okoljski davki: Ti so na Danskem visoki, vendar tudi »vračajo« industriji v obliki subvencij za inovacije na področju varovanja okolja. Na neki način Danska podjetja usmerjajo od ogljika proti okoljskim inovacijam. Alternativna energija: Danska je v svetovnem vrhu po uporabi alternativnih energetskih virov, kot so veter, vodik in voda. Danska industrija vetrnic predstavlja 40 % svetovnega trga, kar pomeni, da je na tem tržišču svetovna sila. Približno 20 % danske električne energije je proizvedene s pomočjo vetra. Danski koncept »Energetskih ogledov« nudi tehnične študijske obiske tujih delegatov, ki si ogledajo danske rešitve na energetskem področju. Javni prevoz: Danska ima enega najbolje razvitih sistemov javnega prevoza. V Kopenhagnu podzemna železnica povezuje mestno letališče s središčem mesta, pot pa traja manj kot 15 minut. Nagrajena je bila tudi kot najboljša podzemna železnica na svetu. Kopenhagen je leta 2009 vpeljal tudi serijo avtobusov na elektriko, ki delujejo v ožjem središču mesta in peljejo mimo največjih turističnih znamenitosti, nakupovalnih središč, restavracij ter hotelov. Kultura kolesarjenja: Skoraj vsak Danec ima kolo, ki ga zaradi razširjenega sistema kolesarskih prog in dobre varnosti uporablja pogosto. Kolesa je mogoče poceni najeti, v večjih mestih, kot so Kopenhagen, Aarhus and Aalborg, pa ponujajo tudi brezplačno izposojo koles »City-Bikes«. V Kopenhagnu okoli 36 % prebivalcev kolesari na delo, v šolo ipd. Uradni cilj mesta pa je to številko dvigniti na 50 % do leta 2015 in tako izpuste CO2 znižati za 80.000 ton na leto. V mnogih primerih pa v Kopenhagnu ne potrebujete niti kolesa, saj je mesto obvladljivo tudi peš. Kompaktno mestno jedro omogoča sprehajanje med prizorišči srečanj, hoteli, turističnimi atrakcijami, restavracijami in nakupovalnimi središči le v nekaj minutah. Ravnanje z odpadki: 67 % odpadkov na Danskem se reciklira ali ponovno uporabi.

Toplota, proizvedena s sežiganjem odpadkov, prestavlja 20 % daljinskega ogrevanja. Le 7 % vseh odpadkov pristane na odlagališčih. Recikliranje: Danska je uvedla sistem vračanja za številne tipe embalaže, na primer pločevinke, steklenice in plastične nakupovalne vrečke, kar spodbuja njihovo ponovno rabo ali recikliranje, namesto da pristanejo v sežigalnicah odpadkov ali na odlagališčih. Ekooznačevanje: Na danskem za skoraj vsako osnovno živilo obstaja organska alternativa. Če je izdelek označen z »Ø-mærke«, to pomeni, da je bil potrjen kot organski s strani danskih strokovnjakov, ki se držijo strogih standardov. Tudi drugi certifikati, kot sta oznaki labod in roža, uporabniku zagotavljata, da je bil izdelek proizveden z najmanjšim mogočim vplivom na okolje in da ne vsebuje toksičnih sestavin. V uporabi pa je tudi mednarodna ekoznamka Green Key. Danska si torej nenehno prizadeva postati vodilna svetovna sila pri ustvarjanju trajnostnih rešitev.

Čeprav ne trdijo, da so najbolj »zelena« destinacija na svetu, pa so Danci koncept trajnosti sprejeli na vseh področjih življenja, vključno s poslovanjem, to pot pa nameravajo tudi nadaljevati. Za nadaljnje informacije o danski kot »zeleni« destinaciji obiščite www.visitdenmark.com. Več informacij o Kopenhagenskem protokolu o trajnostnih srečanjih in spremljevalnih dokumentih dogodka COP15 obiščite www.csmp.dk.


28 V žarišču

»m-Komuniciranje« z udeleženci kongresnih dogodkov Posredujte udeležencem kongresnih dogodkov prave informacije ob pravem času

Mobilni telefoni že nekaj časa niso več le orodje za govorno komuniciranje in pošiljanje kratkih besedilnih sporočil. Nenehen razvoj mobilne tehnologije sproti spreminja naše dojemanje mobilnih telefonov.

Marko Marn je pod mentorstvom doc. dr. Petra Baloha diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z diplomskim delom Mobilna tehnologija v kongresni dejavnosti: primer uporabe. Dela v podjetju Media Entertainment Networks d.o.o., kjer skrbi za prodajo in trženje hotelskih sistemov Pay-TV ter IPTV in rešitev za napredno komuniciranje na javnih mestih.

Ti so danes visokozmogljive, večpredstavnostne naprave, ki nam v povezavi s hitrim mobilnim omrežjem nudijo številne storitve s področja komuniciranja, poslovanja in zabave. Razvoj mobilne tehnologije ima dodano vrednost tako za uporabnika kot tudi za podjetja, ki znajo izkoristiti njen potencial. Vprašanje, ki se poraja, je: Ali je mogoče (in kako) uporabiti potencial mobilne tehnologije za napredno komuniciranje z udeleženci kongresnih dogodkov? Odgovor je pritrdilen, saj se je na podlagi raziskovanja potreb in zahtev udeležencev izkazalo, da si ti želijo hitrega ter preprostega obveščanja o poteku kongresnega dogodka. Njihove jasno opredeljene potrebe in zahteve po informacijah je mogoče zadovoljiti z uporabo mobilne tehnologije. Pri vpeljavi mobilne tehnologije na novo področje je treba paziti, da se upoštevajo potrebe in navade prihodnjih uporabnikov, saj si želimo, da bo rešitev uporabnikom prinesla dodano vrednost. Rešitev za uporabnike ne sme predstavljati bremena, saj se lahko hitro zgodi, da se bodo uporabniki uporabi rešitve izogibali.

Za potrebe kongresne dejavnosti se je kot najprimernejša rešitev izkazal mobilni portal, na katerem bi bile na voljo vse vsebine, ki jih udeleženci kongresnih dogodkov potrebujejo.

Gre za mobilnemu telefonu prirejene spletne strani (mobilne spletne strani). Te med vsebino ne vključujejo odvečnih elementov, ki zmanjšujejo preglednost in povečujejo čas prenosa mobilne spletne strani. Ključno je, da se prikazujejo bistvene informacije, ki zadevajo uporabnika. Uporaba Uporabnik se z mobilnim pregledovalnikom spletnih strani poveže na mobilno spletno stran kongresnega dogodka. Domača stran kongresnega dogodka mu posreduje navigacijske možnosti. Z izbiro določene povezave je uporabnik preusmerjen do želenih vsebin (hotel, dogodek, vodnik po mestu in vabila na obkongresne dogodke). Informacije potekajo dvosmerno: od uporabnika in do uporabnika. Do uporabnika prihajajo želene informacije, obvestila preko SMS-sporočil in datoteke, ki jih želi prenesti v svoj mobilni telefon. Uporabnik lahko pošilja naslednje informacije in s tem vpliva na prikaz vsebin: določanje svoje lokacije (pri usmerjanju do hotela, navigaciji po mestu, točkah zanimanja – POI), nastavitev želenih obvestil (obveščanje o začetku predavanj) in dodajanje vsebin med priljubljene vsebine.

Podjetja pridobijo z mobilnim portalom nov trženjski kanal, preko katerega lahko oglašujejo obkongresno ponudbo. Primer je oglaševanje restavracij v okolici kongresnega dogodka. Mobilna tehnologija bi v kongresno dejavnost prinesla nov veter, ki bi napolnil jadra kongresne dejavnosti s konkurenčno prednostjo in tehnološko naprednostjo.


Jesenska zakladnica okusov

Prepustite se jesenskemu razvajanju v restavraciji Borbona & zapeljivi dovršenosti Borbona cateringa.

Vabi Vas executive chef Branko Podmenik s kulinarikoma Juretom Kapelar in Dejanom Mastnakom.

Verovškova 55, 1000 Ljubljana Telefon: 00386 1 5802912, fax: 00386 1 5802659 info@borbona.si – www.borbona.si


30 Kulinarika

KAKO LAHKO OKUŠAMO SLOVENIJO? Kdo so in kje so »kuharji« turističnih okusov Slovenije?

Okušanje je najprej povezano s kulinariko in gastronomijo, ki sta med temeljnimi motivi sodobnega turizma v svetu.

Za gastronomijo Slovenije sta značilni velika pestrost in raznolikost. Prof. dr. Janez Bogataj

Že stoletja ju sooblikujejo ustvarjalnosti na stičišču Alp, Mediterana in Panonske nižine, zlasti po drugi svetovni vojni pa tudi nekateri vplivi balkanskih in drugih evropskih ter neevropskih kuhinj. Močno so bili v zgodovinskem razvoju prisotni predvsem vplivi podonavske kuhinje, kar je posledica stoletnega sobivanja v tem delu srednje Evrope. Seveda ne moremo govoriti o slepem prevzemanju, ampak predvsem o ustvarjanju novih prehranskih oblik, ki so bile skladne z naravnimi pogoji in življenjskimi potrebami. Te se danes odslikavajo v 24 različnih gastronomskih regijah Slovenije s 180 značilnimi jedmi. Svojevrstna je tudi simbioza s kulturo vinske trte in vini, med katerimi zavzemajo posebno mesto izvirna ali avtohtona vina (npr. šipon, ranina, cviček,

teran, grganja, klarnica, rebula, zelen idr.). Severovzhodne gastronomske regije Slovenije so se razvijale v okolju žitnih kultur z močnatimi jedmi, pogačami (npr. prekmurska gibanica, prleška gibanica, haloška gibanica, ajdov krapec, postržjača, erpica idr.) in mesnimi jedmi, temelječimi na številnih izdelkih ob zakolu prašiča ali kolinah (prekmurske koline, prekmurska šunka, tünka, zabel idr.). Med močnatimi jedmi tega dela Slovenije izstopa kruh. Sicer je paleta krušne dediščine izjemna in zelo raznolika po celotni Sloveniji, vendar je prav v panonskem delu Slovenije ohranjenih cela vrsta posebnosti. Eno izmed njih

predstavlja pletena štruca belega kruha, ki je bila v preteklosti značilno darilo nevesti ob poroki ali porodnici ob rojstvu otroka. Bogata podoba kruha s prepletom testenih kit simbolizira otroka, torej potomstvo.


31 Kulinarika

Vrhunsko kakovost predstavlja v celotnem slovenskem in delu mednarodnega okolja kranjska klobasa, ki pomeni z drugimi poltrajnimi in trajnimi mesninami veliko zakladnico regionalnih znanj ter kulinaričnih tehnologij. Kranjska klobasa je od leta 2008 zaščitena, v Sori pri Medvodah pa že od leta 2004 pripravijo državno ocenjevanje, na katerem izberejo najboljšo kranjsko klobaso. Podobno tekmovanje pripravljajo v Clevelandu (Ohio) v Združenih državah Amerike. Pomembno vlogo v prehrani imajo tudi kislo zelje, repa, stročnice, krompir in paleta najrazličnejših zelenjavnih ter mesnih enolončnic ali »jedi na žlico«.

Kultura krompirja in krompirjevih jedi sodi sicer med razvojno mlajše, zato pa je njihova popularnost zelo velika. To dokazuje tudi svojevrstno Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi, ki ima veliko število članov, organizira vsakoletne festivale praženega krompirja in se mednarodno povezuje. Med močnatimi jedmi so po celotnem slovenskem ozemlju razširjeni štruklji; slani ali sladki, kuhani ali pečeni in z različnimi sirnimi, jajčnimi, sadnimi, zelenjavnimi ter mesnimi nadevi. Pisna pričevanja o tej jedi segajo že v 15. stoletje. Podobno velja tudi za najbolj razširjeno sladko ali slano praznično pogačo – »potico«. Med vsemi vrstami potic, ki jih je čez 120, je najznačilnejša pehtranova, sledijo ji še medena, ocvirkovka ali špehovka, orehova, drobnjakova in druge. Najpogosteje se potice pečejo za božične in velikonočne praznike ter druge praznične priložnosti. Mediteranski ali primorski del Slovenije ponuja v gostilnah, restavracijah in na nekaterih turističnih kmetijah najbolj vabljivo ter kakovostno hrano, ki temelji na bogatih izročilih gastronomske dediščine s kraškim pršutom, oljkami in oljčnim oljem, ovčjim ter kozjim sirom, jajčnimi omletami ali »frtaljami« z zelišči, mesno-zelenjavnimi enolončnicami

in bogastvi iz Jadranskega morja. Gostilne na mediteranskem delu Slovenije ponujajo odlično hrano, ki jo zaokrožajo vrhunska vina. Gostilne so najbolj kakovostna »svetišča«, v katerih se srečujemo s pestro paleto slovenske kulinarične razpoznavnosti. Prav zato že v letu 2011 uvajamo novo blagovno znamko in konzorcij najbolj razpoznavnih ter kakovostnih ponudnikov »Gostilna Slovenija«. Govorimo lahko o inovativnem turističnem in splošno kulturnem produktu, ki svojo inovativnost gradi na povezovanju ter razpoznavnosti vsega najboljšega, kar je pravzaprav del naše prehranske kulturne dediščine na eni ter sodobne kulinarične ustvarjalnosti na drugi strani. Seveda take, ki je dosledno usmerjena v sonaravne in trajnostne smeri. Okusiti Slovenijo pomeni tudi odkrivati, spoznavati, raziskovati …

Dokler ne okusiš, tudi ne odkriješ, ne spoznaš, ne raziščeš Slovenije, dežele, ki ponuja od kratkega izleta, aktivnih počitnic do krajših ter daljših oddihov v pestrem kulturnem in naravnem okolju. Okušamo pripovedi in zgodbe v slovenskih mestih z bogatimi kulturnimi dogodki. Potepanja po mestnih ulicah nas privedejo do urejenih muzejev in galerij ter drugih kulturnih hramov. V slikovito slovensko pokrajino so vtkane vasi z razvitimi oblikami turizma, ki poleg odlične nastanitve ter postrežbe ponujajo verjetno najbolj optimalne zvrsti ekoturizma in stike z naravnim okoljem rodovitnih ravnin ter dolin, gorskega sveta, obrežij rek, potokov in jezer ter obale Jadranskega morja. Slovenija ima skoraj še eno svojo površino pod površjem, in sicer v številnih kraških jamah, ponorih rek in drugih pojavih kraškega sveta. Naravno okolje je idealni okvir in prizorišče številnih športnih aktivnosti. Odlična in predvsem okusna ter zdrava hrana, o kateri je bil govor

že zgoraj, je seveda eden temeljev zdravja in dobrega počutja, ki nam ga omogoča okušanje naravnih in termalnih zdravilišč s celovitimi programi. Ti ne sežejo le do našega fizičnega zdravja, ampak vse do naše duše. Zato ni presenečenje, da premore Slovenija izvrstne pogoje za izvajanje najrazličnejših oblik poslovnega turizma. Organizacija kongresov, sestankov, simpozijev in najrazličnejših strokovnih srečanj ne vključuje le kakovostnega izvedbenega servisa, ampak povezavo z naravo, kulturnimi dogodki ter drugimi posebnostmi vsakdanjikov in praznikov prebivalcev Slovenije. Okušamo tudi možnosti za zabavo, od glasbe in plesa do obiska igralnic. Za vsakega nekaj se torej lahko okusi v Sloveniji: za vse starosti ali bolje rečeno – za vse mladosti. Seveda pa se morajo palete okušanj in zgodb, s katerimi so povezane, zavedati (ter jih poznati) v prvi vrsti vsi, ki delujejo v turizmu. Tudi organizatorji kongresov!


32 Raziskave

Pozicioniranje Slovenije ne mednarodnem kongresnem trgu Svetovna ponudba za kongresni turizem močno presega povpraševanje, kar ustvarja izrazito konkurenčno tržišče. In kako na mednarodnem kongresnem trgu kotira Slovenija? Vprašanje, ki si ga je zastavilo uredništvo revije Kongres, se pravzaprav glasi, kako uspešna je Slovenija na trgu združenj, kot ga opredeljuje in meri mednarodno združenje ICCA (International Congress and Convention Association). Slovenijo smo primerjali s skupino držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja, ki so v Evropsko unijo vstopile maja 2004, ter s skupino držav Jugovzhodne Evrope. Slovenija se po številu organiziranih srečanj, ki stalno krožijo med vsaj tremi državami in pritegnejo vsaj 50 udeležencev, uvršča na 42. mesto oziroma v evropskem merilu na 23. mesto. Med novimi članicami EU se v kongresni dejavnosti uvršča v zlato sredino. Madžarska, Češka in Poljska pritegnejo še enkrat več srečanj kot Slovenija in skoraj petkrat več kot Malta, Ciper, Slovaška ter Latvija.

Maruša Rosulnik, mlada raziskovalka v kongresni in marketinški agenciji Go.Mice, asistentka na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU, doktorska študentka s področja trajnostnega razvoja kongresnih destinacij ter podnebna zagovornica projekta Challenge Europe.

Na ravni mest zaseda Ljubljana 64. mesto. Po številu kongresov mednarodnih znanstvenih združenj, med evropskimi mesti pa se skupaj s Firencami in za Reykjavikom ter Portom uvršča na 35. mesto. V skupini novih članic EU je Ljubljana na polovici – ob Vilni, Varšavi in Talinu ter s pogledom na Prago in Budimpešto.

Graf 1: Število srečanj prirejenih v državah

Tabela 1 Leto 2009

V letih 2002 in 2004 je bil zabeležen največji porast kongresov v tej skupini držav, pri čemer prve države v skupini v zadnjih dveh letih beležijo upad dogodkov. Število srečanj upada na Madžarskem, Češkem, Poljskem in v Sloveniji. Medtem narašča v Estoniji, Litvi, na Malti, Cipru in Slovaškem. Če pa pogledamo obdobje od leta 2000 do 2009, beleži prvi del skupin povprečno rast med 7 in 8 odstotkov, medtem ko je drugi del skupine dosegel povprečno rast 22 odstotkov. Tako Slovenija s povprečno rastjo oziroma upadom v zadnjih dveh letih brani svoj sredinski položaj, medtem ko konkurenčne destinacije, predvsem Estonija in Litva, napredujejo s trikrat hitrejšo rastjo.

Madžarska

Češka

Poljska

Estonija

Slovenija

Litva

Malta

17

18

19

22

23

25

29

30

31

5032

100,5

95,8

93,2

25,1

40,7

20,5

17,3

18,6

17,7

19,4 40

Mesto v evropskem merilu Povprečno število srečanj

Ciper Slovaška

60 Latvija

150

120

90 30

Tabela 2 Budimpešta

Praga

Talin

Varšava

Mesto v evropskem merilu

9

11

25

27

Povprečno število srečanj

81,4

80,1

17,4

32,2

Vilna Ljubljana 30 16,4

Riga

Bratislava

57

72

35 21

17,3

11,1

120

133

4,9

10 2,5

30

0

Beograd

Bukarešta

Sofija

Zagreb

Mesto v evropskem merilu

21

8,8

12

8,3

10,3

Povprečno število srečanj

35

37

53

81

90

Madžarska

Slovenija

Slovaška

Češka

Litva

Latvija

Poljska

Malta

Estonija

Ciper

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2000 Ljubljana

2002

0

Tabela 3 Leto 2009

60

Nikozija Valletta 20

2001

Leto 2009


33 Raziskave

Tudi na ravni prestolnic je za prvi del skupine značilna povprečna 8- oziroma 9-odstotna rast srečanj in za drugi del skupine več 10-odstotna rast. Izjema sta Talin in Vilna, ki zasedata 25. in 30. mesto ter beležita 40,9-odstotno in 33,6-odstotno rast. Za primerjavo: Ljubljana na 35. mestu beleži 10,9-odstotno rast. Prestolnice iz sredine skupine, z izjemo Varšave in Ljubljane, torej zaznavajo hitrejšo rast in se približujejo mestom s tradicionalnih prvih mest, ki jih zaznamuje trend počasne rasti oziroma upadanja. Če nato Ljubljano primerjamo s prestolnicami Jugovzhodne Evrope, zavzema Ljubljana skladno s svojim gospodarskim položajem prvo mesto, sledijo Beograd, Bukarešta, Zagreb in Sofija. Izpostaviti je treba predvsem naglo rast kongresne dejavnosti v Beogradu (povprečno 52,5 odstotka med letoma 2000 in 2009, v primerjavi z 10,9-odstotno rastjo Ljubljane) in Sofiji (povprečno 70,5 odstotka rasti).

Slab položaj Zagreba odseva delež srečanj, prirejenih v prestolnici, v primerjavi s seštevkom vseh srečanj v državi, ki je bil v Zagrebu leta 2009 26,3 odstotka. Medtem je delež srečanj, prirejenih v Ljubljani, v primerjavi z vsoto srečanj v Sloveniji 61,9 odstotka in v Beogradu v primerjavi s Srbijo 83,3 odstotka.

Čeprav umestitev po številu kongresov združenj ne prikaže celotnega obsega kongresne dejavnosti, jasno prikaže priložnosti za izboljšanje konkurenčnega položaja Slovenije in Ljubljane na mednarodnem kongresnem tržišču.

Na ravni držav Slovenija ohranja prvo mesto pred Hrvaško, Romunijo, Srbijo in Bolgarijo. Presenetljiv je indeks rasti, ki v vseh državah razen v Sloveniji presega 150. Kongresna dejavnost je v letih od 2000 do 2009 v Bolgariji naraščala s povprečno rastjo 98,2 odstotka, v Romuniji s 63,7 odstotka, Srbiji z 59,8 odstotka in na Hrvaškem s 55,2 odstotka, medtem ko je rast v Sloveniji 7,3-odstotna. Hitra rast drugih držav in povprečna Slovenije tako zmanjšuje razlike med državami v regiji Jugovzhodne Evrope ter odpira vrata boju za prvo mesto.

Tabela 4 Leto 2009

Slovenija

Hrvaška

Romunija

Srbija

Bolgarija

40,7

34,5

24,2

11,4

15,2

23

24

26

28

33

Povprečno število srečanj Mesto v evropskem merilu

Graf 2: Število srečanj prirejenih v prestolnicah 150 150

120 120

Graf 3: Število srečanj prirejenih v prestolnicah

Graf 4: Število srečanj prirejenih v državah

120 120

30 30

60

100 100

25 25

50

80 80

20 20

40

60 60

15 15

30

40 40

10 10

20

20 20

55

10

00

00

0

90 90

Budimpešta

Vilna

Nikozija

Praga

Ljubljana

Valletta

Ljubljana

Sofija

Slovenija

Srbija

Talin

Riga

Beograd

Zagreb

Hrvaška

Bolgarija

Varšava

Bratislava

Bukarešta

Romunija

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

2000

00

2001

30 30

2000

60 60


34 Raziskave

Več kot 3,4 milijarde evrov od vodilnih PCO-agencij v letu 2009 Skupno število dogodkov, pri katerih je sodelovalo 100 članov IAPCO, se je od leta 2008 povečalo za 9 %

Leto 2009 ni bilo nobena izjema. IAPCO je kot že zadnja 4 leta na borzi IMEX oznanil rezultate letne ankete med svojimi člani in letošnji rezultati so bili presenetljivo cvetoči – kljub trendu recesije in upada gospodarske rasti. Anketa iz leta 2008, ki je bila predstavljena na IMEX 2009, je predvidevala, da bodo člani posledice krize začutili večinoma leta 2009, vendar pa na splošno podjetja niso doživele dramatičnih upadov gospodarske rasti. »Seveda so se naši člani leta 2009 v času gospodarske krize soočili z izzivi,« je povedal predsednik IAPCO Philippe Fournier, »vendar pa so dobro usposobljeni kadri in stalna želja po izboljšanju kakovosti pozitivno vplivali na rezultate poslovanja.« Skupno število dogodkov, pri katerih je sodelovalo 100 članov IAPCO, se je od leta 2008 povečalo za 9 odstotkov; v celoti to pomeni 5.641 dogodkov čez leto. Dogodki združenj so zrasli za 15 odstotkov, vladni dogodki za 46 odstotkov in poslovni dogodki za samo 2 odstotka, kar odraža 46-odstotni padec celotnega trga poslovnih sestankov. Skupno število udeležencev se je z 1.968.519 povzpelo na 2.117.915. Verjetno najpomembnejše številke pa so skupni proračuni članov IAPCO: 1,121 milijarde evrov (530 evrov na udeleženca) za dogodke in 300 milijonov evrov (545 evrov na kvadratni meter) za sejme/borze. To znese kar 3,431 milijarde evrov ekonomskega učinka. Srečanja so zelo pomembna tudi za gospodarstvo! www.iapco.org

SREČANJA

79 % odgovorov

84 % odgovorov

99 % odgovorov

97 % odgovorov

2006

2007

2008

2009

Skupno število srečanj društev

1465

1909

1818

2102

lokalnih

961

1200

1086

1283

mednarodnih

504

709

732

819

Skupno število vladnih srečanj

307

458

273

399

lokalnih

135

170

100

176

mednarodnih

172

288

173

223

1154

1622

3079

3140

lokalnih

714

1134

2021

2572

mednarodnih

440

488

1058

568

1422011

1798589

1968518

2117915

414385

492251

425078

550605

Skupno število poslovnih srečanj

Skupno število udeležencev Skupno število kvadratnih metrov

79 % odgovorov

84 % odgovorov

99 % odgovorov

97 % odgovorov

2006

2007

2008

2009

Povprečno število udeležencev na dogodek

486

451

381

375

Povprečno število kvadratnih metrov na dogodek

142

123

82

98

71

87

89

90

DOGODKI

Povprečno število dogodkov na člana IAPCO

79 % odgovorov

84 % odgovorov

99 % odgovorov

97 % odgovorov

2006

2007

2008

2009

0,775

0,900

1,273

1,121

milijarde evrov

2,3

2,9

3,18

3,43

milijarde evrov

FINANCE Proračun Ekonomski učinek


35

Predstavitev agencije SPEKTAR PUTOVANJA

in pri pogajanjih o pogojih sodelovanja, kar prihrani denar in občutno zmanjša tveganje.

Agencija Spektar putovanja je bila ustanovljena leta 1988 in je danes uveljavljena agencija, ki povezuje stranke ter ponudnike na področju kongresnega turizma, hkrati pa nudi še druge turistične programe, letalske vozovnice, vodene ture in ekskurzije. Osnovna misija agencije je podpora organizatorjem dogodkov pri iskanju prizorišč, ki jim priporočajo posebno izbrane Exceptional Meeting and Conference Venues. Vizionarji na področju načrtovanja dogodkov z zanesljivim vodstvom Meeting Sourcing Services, ki jih nudi agencija PCO Spektar putovanja, so popolnoma brezplačni. Naš cilj je strankam prihraniti čas in povečati prihodke. Naša ekipa strankam pomaga najti pravo prizorišče srečanja na pravi lokaciji za pravo ceno. PCO Spektar putovanja ponuja podporo pri načrtovanju dogodkov od začetka do konca. Naši številni izdelki in storitve podjetjem ter društvom omogočajo podporo na vseh področjih organizacije dogodkov, do zadnje podrobnosti. Vaš osrednji vir pri načrtovanju srečanj Naši partnerji lahko svoje dogodke načrtujejo s pomočjo našega orodja VenueFinder ali pa poiščejo nekoga, ki jim bo svetoval pri iskanju pravega prizorišča, pomagal pri pogajanjih, trženju, spletnih registracijah in namestitvi, analizah pred dogodkom ter po njem in logistiki pri izvedbi dogodka. Naši znamki stranke zaupajo izvedbo svojih dogodkov znova in znova. Pri agenciji PCO Spektar putovanja se zavedamo, da za načrtovanje uspešnih srečanj potrebujemo čas in strokovnost. Naša ekipa ima za sabo že leta izkušenj in te nam pomagajo, da poznamo odgovore na vsa vprašanja svojih partnerjev. Naše stranke se preprosto obrnejo na nas ali pa si pomagajo z informacijami iz našega Resource centra. Ker smo kontaktna točka za več kongresnih centrov, vam lahko naša ekipa profesionalcev pomaga pri iskanju primernega prizorišča

Stroškovno učinkovite rešitve za upravljanje udeležencev Na trgu je kar nekaj podjetij, ki ponujajo programsko opremo za upravljanje udeležencev. Ne pustite se zmesti. PCO Spektar putovanja je ena izmed njih. Naše podjetje ponuja prilagojene in utrjene rešitve za komunikacijo z udeleženci in njihovo registracijo na dogodku. Naše podjetje uporablja najboljšo programsko opremo, ki strankam omogoča učinkovito in personalizirano online in offline upravljanje udeležencev. Olajšana registracija in upravljanje udeležencev PCO Spektar putovanja vam lahko s svojim sistemom upravljanja udeležencev zmanjša stroške na področju trženja, dela in plačila licenc, hkrati pa poenostavi proces sodelovanja z udeleženci. Naš sistem vsebuje: - prilagojeno spletno stran za registracijo in komuniciranje z udeleženci; - avtomatizirane opomnike in potrditve; - vedno posodobljena poročila in sledenje stroškov; - ankete pred in med dogodkom ter tudi po njem, ki pomagajo pri razvoju vsebine in analizi uspešnosti dogodka; - podporo pri izvedbi dogodka. Preprosta rešitev za prijavo na dogodek in drugo logistiko PCO Spektar putovanja ponuja odlične rešitve za registracijo udeležencev in logistično podporo med izvedbo dogodka. Zavedamo se, da so za dobro izvedbo dogodka potrebne ure in ure dela ter veliko izobraženih in usposobljenih kadrov. Naša agencija ponuja profesionalce, ki bodo skrbeli za vse vidike organizacije vašega dogodka – od registracije, storitev pred dogodkom, logistične podpore na dogodku do ocene in poročanja po dogodku. Naše dosedanje stranke so: Mednarodna in hrvaška podjetja: Pliva Croatia, Belupo, Medika, Novonordisc,

Agencija se predstavi

Oktalpharma, Alkaloid, Jansen Cilag, Medtronic, Johnson & Johnson, MSD, Merck, Lima OI, Discovery Cascade (France) Mednarodna in hrvaška združenja: Croatian Cardiac Society & ESC – European Cardiac Society Croatian Psychiatric Society Croatian Dermatovenereology Society & EADV – European Academy of Dermatology and Venereology Croatian Rhinologic Society Croatian Society of Hypertension & ESH – European Society of Hypertension IUSTI – International Union against Sexually Transmitted Infections Croatian Trauma Society Croatian Society of Gynecological Oncology & ESGO – European Society of Gynecological Oncology Croatian Society of Toxicology & European Society of Toxicology ADEE – Association for Dental Care in Europe IHMF – International Herpes Management Forum Croatian Medical Chamber


36 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Novice Zavod-Kongresnoturistični urad, Slovenija

Celodnevna julijska delavnica v Londonu Osmega julija je Kongresni urad Slovenije v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo in agencijo Moulden Marketing v londonskem Melia White House izvedel celodnevno delavnico, kar ni običajna praksa, saj se te navadno odvijajo le v popoldanskih urah. Dogodek, ki je združeval slovenske in španske razstavljavce, je naletel na zelo dober odziv med več kot šestdesetimi vabljenimi organizatorji dogodkov z angleškega tržišča, za katere so slovenska podjetja prispevala tudi lepe nagrade. Organizatorji dogodkov so se imeli na delavnici priložnost osebno srečati s po trinajstimi razstavljavci, kar je omogočilo velik pretok informacij o ponudbi in povpraševanju.

Kongresnega urada Slovenije in Slovenske turistične organizacije odvijala delavnica za 40 pomembnih belgijskih klientov. Pri njihovem izboru je sodelovala marketinška agencija Allied Consultants, delavnica pa je potekala v središču Bruslja, v Bruxelles Info Place na Place Royale. Za slovensko pogostitev je poskrbela Hiša kulinarike Jezeršek, večer pa so popestrili s prijetno glasbo. Za vse udeležence je bilo poskrbljeno s promocijskimi materiali in lepimi nagradami slovenskih kongresnih ponudnikov.

Priprave za Convento v polnem teku Priprave za Convento 2011, ki se bo odvijala od 19. do 20. januarja 2010 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, so že od marca v polnem zagonu. Pričakujemo lahko še večje število razstavljavcev in tudi vabljenih kupcev, kar je že razvidno iz števila zgodnjih prijav. Borza Conventa se je uveljavila kot eno najpomembnejših marketinških orodij na področju kongresne oziroma industrije MICE. Omogoča namreč oseben stik s ciljno skupino tako v formalnem kot neformalnem okolju ter zato postaja eden najpomembnejših dogodkov v industriji srečanj v Evropi. Kar devet izmed desetih razstavljavcev prepoznava Convento kot dogodek, ki se ga zaposleni v kongresni dejavnosti Jugovzhodne Evrope morajo udeležiti.

Delavnica v Bruslju V Bruslju se je 15. septembra v organizaciji

Nova znanja in nova poznanstva z Akademijo Conventa »Nova znanja, nova poznanstva in nove ideje« so najpogostejši odzivi udeležencev seminarjev Akademije Conventa. Dokaz, da si zaposleni na področju industrije srečanj oziroma kongresnega turizma želijo čim več takih srečanj in izkušenj. Izobraževalni seminarji Akademije Conventa so največja in najboljša izobraževalna ponudba na področju industrije

srečanj oziroma kongresnega turizma v Sloveniji. Seminarji so strukturirani z namenom, da bi udeleženci z osvojenim znanjem pripomogli k čim večjemu napredku svojih podjetij ali destinacij. Temeljijo na dolgoletnih izkušnjah in znanjih strokovnjakov, ki so jih pripravljeni deliti z oblikovalci kongresne industrije v prihodnosti. Maja je bil uspešno izveden Osnovni modul Akademije Conventa pod vodstvom izkušenega strokovnjaka Sreča Peterliča. Namenjen je bil spoznavanju kongresnega turizma kot celote. Udeleženci so pridobili operativno znanje za vodenje kongresnih projektov oziroma izvajanje posameznih aktivnosti znotraj kongresnih projektov. Spoznali so sistematičen način projektnega dela, ugotavljali, kako finančno voditi kongresne projekte, in se učili metod ter tehnik kongresne logistike. »Predavatelji so iz prakse in ne teoretizirajo. Predavajo predvsem s pomočjo praktičnih primerov, zato jih je mogoče z zanimanjem poslušati ves dan. Dejansko pridobimo znanja in nasvete, ki jih lahko takoj uporabimo v praksi,« je svoje vtise strnila Špela Pipan iz Sava Hotelov Bled. Marketinški modul se bo pod vodstvom Gorazda Čada, direktorja kongresne in marketinške agencije Go.Mice, odvijal 11. in 12. novembra, Komunikacijski modul pod vodstvom Roka Klančnika, predstavnika Slovenske turistične organizacije v Bruslju, pa 25. in 26. novembra. Že oktobra (14. in 15.) bo na vrsti Destinacijski modul pod vodstvom Mihe Kovačiča, direktorja ZavodaKongresnoturistični urad, Vodstveni modul pod vodstvom Paula Kennedyja iz Kennedy Consulting pa je predviden za zadnje dni oktobra oziroma začetek novembra. Kovačič bo predstavil mehanizme za razvoj destinacij, Kennedy pa načine za strateški poslovni razvoj in marketing na globalni ravni kongresnega turizma. www.academyconventa.com


37 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Thermana Laško nova članica Kongresnega urada

Slovenija tudi letos na EIBTM v Barceloni

Avgusta je v Laškem svoja vrata odprl nov Kongresni Center Wellness Park Laško, ki bo lahko sprejel do 1.100 udeležencev in takoj postal tudi član Kongresnega urada v kategoriji F, Kongresni hotel. Na 3.700 m² bodo obiskovalci izbirali med osmimi sodobno opremljenimi kongresnimi dvoranami in tremi sejnimi sobami. Največja dvorana sprejme do 490 oseb. V dvoranah je nameščen avdio-video sistem, ki omogoča izpeljavo dogodka na profesionalni ravni. Vse dvorane imajo dnevno svetlobo in možnost popolne zatemnitve. Uporaba brezžičnega interneta je brezplačna. Na voljo je dovolj parkirnih mest na zunanjih površinah neposredno ob hotelu ter v podzemni garaži. Kongresni center je povezan s sodobnim hotelom, kjer bodo gostje deležni tudi ponudbe Termalnega Centra s pokrito stekleno kupolo ter Wellness Spa Centra.

Med 30. novembrom in 2. decembrom se bo Kongresni urad v sodelovanju s STO in okoli petnajstimi slovenskimi podjetji udeležil tradicionalne borze EIBTM v Barceloni. V okviru dogodka bosta KUS in STO organizirala večerjo za izbrane tuje organizatorje dogodkov, ki jim bodo predstavili Slovenijo kot atraktivno kongresno turistično destinacijo.

www.thermana.si

www.eibtm.com

Predstavitev kongresne

30 November - 2 December 2010 dejavnosti na ravni

destinacij

Kongresni urad v jesenskem času predvideva organizacijo javnih srečanj na temo kongresne dejavnosti na ravni destinacij. Namen srečanj je dvigniti prepoznavnost kongresne dejavnosti in spodbuditi povezovanje na ravni destinacije, vse z namenom, da bi te postale uspešnejše pri pridobivanju domačih in mednarodnih dogodkov. Srečanja bodo organizirana v soorganizaciji lokalnih turističnih organizacij in ob tesnem sodelovanju članov Kongresnega urada ter drugih ponudnikov kongresne dejavnosti.


38 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Seznam članov Zavoda-Kongresnoturističnega urada Predstavljamo vam vse člane Zavoda-Kongresnoturističnega urada skupaj z njihovimi standardi in kontakti. Več o Zavodu-Kongresnoturističnem uradu si lahko pogledate tudi na njihovi spletni strani www.slovenia-convention.com.

Ime člana ZavodaKongresnoturističnega urada

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Standard

ABC rent a car, EUROPCAR Slovenija

Mitja Karun

mitja.karun@europcar.si

www.europcar.si

H

Adria Airways

Alen Mlekuž

alen.mlekuz@adria.si

www.adria-airways.com

H

Aerodrom Ljubljana

Janez Krašnja

janez.krasnja@lju-airport.si

www.lju-airport.si

H,J

Agencija Promo

Marko Križnik

marko@promo-ag.si

www.promo-ag.si

D

Auditoria

Boris Vrhovec

boris.vrhovec@auditoria.si

www.auditoria.si

Austria Trend Hotel Ljubljana

Jernej Osterman

jernej.osterman@austria-trend.at

www.austria-trend.at

Cankarjev dom

Breda Pečovnik

breda.pecovnik@cd-cc.si

www.cd-cc.si/congress

Intours

Tomaž Krušič

tomaz.krusic@intours.si

www.intours.si

C

The Slovenia Times

Brane Krajnik

brane.krajnik@sloveniatimes.com

www.sloveniatimes.com

H

Festival Ljubljana

Maja Pangršič

maja.pangrsic@ljubljanafestival.si

www.festival-lj.si

I

M-Tours Bled

Miro Mulej

mtours@mtours.net

www.mtours.net

C

Hotel Paka

Stanko Brunšek

stanko.brunsek@hotelpaka.com

www.hotelpaka.com

G

Go-Mice

Gorazd Čad

gorazd.cad@go-mice.eu

www.go-mice.eu

H,B

Gospodarsko razstavišče

Špela Terpin

spela.terpin@gr-sejem.si

www.gr-sejem.si

E,H

Grand hotel Union

Renata Balažic

renata.balazic@gh-union.si

www.gh-union.si

F,G

Hiša Kulinarike Jezeršek

Jure Jezeršek

jure@jezersek.si

www.jezersek.com

H

HIT Holidays Kranjska Gora

Polonca Bačnar

polonca.bacnar@hitholidays-kg.si

www.hitholidays-kg.si

G

HIT Nova Gorica

Nelida Nemec

nelida.nemec@hit.si

www.hit.si

G

Hotel Lek

Sandra Fiorelli

sandra.fiorelli@hotel-lek.si

www.hotel-lek.si

G

Hotel Lev

Mojca Peterkovič

mojca.peterkovic@hotel-lev.si

www.hotel-lev.si

G

Rogaška Hotels & Lotus Terme

Damijan Merc

damijan@hotel-sava-rogaska.si

www.rogaska.si

G

Best Western Premier Hotel Slon

Nataša Keršič

natasa.kersic@hotelslon.com

www.hotelslon.com

G

Best Western Premier Hotel Lovec

Monika Poklukar

monika.poklukar@kompas-lovec.eu

www.lovechotel.com

G

St. Bernardin

Mojca Gobina

mojca.gobina@h-bernardin.si

www.h-bernardin.si

F

LifeClass Hotels & Spa

Marko Lenček

marko.lencek@lifeclass.net

www.lifeclass.net

F,G

Kobilarna Lipica

Klavdij Čehovin

klavdij.cehovin@lipica.org

www.lipica.org

G,I

Kompas

Tina Možina

tina.mozina@kompas.si

www.kompas.si

C

Kompas Hoteli Bled

Nataša Keršič

natasa.kersic@hotelslon.com

www.kompashotel.com

G

Koren Sports

Matija Koren

matija@humanfish.com

www.humanfish.com

D

City hotel

Erika Bokal

erika.bokal@cityhotel.si

www.cityhotel.si

G

Lifetrek

Matej Mejovšek

matej@lifetrek.si

www.lifetrek.si

D

Hotel Mons - Hotel in kongresni center Ljubljana

Vesna Lešnik

vesna.lesnik@hotel.mons.si

www.hotel.mons.si

F

Prevajalska agencija Alkemist

Saša Gorše

sasa.gorse@alkemist.si

www.alkemist.si

B,D G B,E


39 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Ime člana ZavodaKongresnoturističnega urada

Ime odgovorne osebe

Elektronska pošta

Spletna stran

Standard

Terme Radenci

Polona Baš

polona.bas@zdravilisce-radenci.si

www.radenska-zdravilisce.si

G

Robotrade

Robert Omovšek

robert@robotrade.si

www.robotrade.si

H

Klaro d.o.o.

Uroš Čimžar

uros@klaro.si

www.rs-klan.com

H

Sava hoteli Bled

Elvira Krupić

elvira.krupic@hotelibled.com

www.hotel-toplice.com

G

SIQ - Slovenski inštitut za kakovost in Dajana Kragelj meroslovje

dajana.kragelj@siq.si

www.siq.si

Slovenska turistična organizacija

Karmen Novarlič

karmen.novarlic@slovenia.info

www.slovenia.info

Terme Čatež

Marjanka Bužančič

marjanka.buzancic@terme-catez.si

www.terme–catez.si

G

Terme Krka

Renata Zorman

renata.zorman@terme-krka.si

www.terme-krka.si

G

Terme Maribor

Darja Slivnjak

darja.slivnjak@termemb.si

www.termemb.si

Wellness Hotel Sotelia

Alenka Brglez

alenka.brglez@terme-olimia.com

www.terme-olimia.com

G

Terme Ptuj

Peter Šimenko

peter.simenko@terme-ptuj.si

www.terme-ptuj.si

G

Terme Spa Rogaška

Katarina Abraham

katarina.abraham@terme-rogaska.si

www.terme-rogaska.si

G

Liberty Slovenia

Boštjan Horjak

bostjan@liberty-slovenia.com

www.liberty-slovenia.com

C

Postojnska jama

Tamara Miljković

tamara.miljkovic@turizem-kras.si

www.postojnska-jama.si

UP, Visoka šola za turizem Portorož Turistica

Marjan Tkalčič

marjan.tkalcic@turistica.si

www.turistica.si

H

Hotel Astoria Bled

Alisa Cerič

alisa.ceric@vgs-bled.si

www.hotelastoria-bled.com

G

Vivo Catering

Jerneja Kamnikar

jerneja.kamnikar@vivo.si

www.vivo.si

H

Zavod za kulturo Bled

Matjaž Završnik

matjaz.zavrsnik@zkbled.si

www.zavod-za-kulturo-bled.si

J,I

Zavod za turizem Ljubljana

Tatjana Radovič

tatjana.radovic@visitljubljana.si

www.visitljubljana.si

A

Terme Dobrna

Brigita Tantura

brigita.tantura@terme-dobrna.si

www.terme-dobrna.si

G

Turistična agencija Maya

Borut Nikolaš

borut@maya.si

www.maya.si

D

Zavod za turizem Maribor

Bernarda Karo

bernarda.karo@maribor.si

www.maribor-pohorje.si

A

Vila Bled

Petra Čuk

petra.cuk@sportina-turizem.si

www.vila-bled.si

Teambuilding Akademija

Gregor Levič

gregor@tba.si

www.tba.si

D

Bohinj Park Hotel

Nataša Andlovec

natasa.andlovec@phb.si

www.bohinj-park-hotel.si

G

Hotel Drnča

Helena Vokič

helena.vokic@hotel-drnca.si

www.hotel-drnca.com

G

Hotel Plesnik

Marjana Cvetko

marjana.cvetko@plesnik.si

www.plesnik.si

G

Kempinski Palace Portorož

Marcos Torres Mueller

marcos.torres@kempinski.com

www.kempinski-portoroz.com

G

ŠC Pohorje

Iris Kociper

iris.kociper@sc-pohorje.si

www.pohorje.org

G

Terme Unior Zreče

Breda Einfalt

breda.einfalt@unitur.eu

www.unitur.eu

G

Thermana Laško

Daniela Likar

daniela.likar@thermana.si

www.thermana.si

F

Hotel Triglav Bled

Marcela Klofutar

marcela@hoteltriglavbled.si

www.hoteltriglavbled.si

G

F,G

H,I

I


40 ZavodKongresnoturistični urad se predstavi

Predstavitev PCO, DMC in event agencij ZavodaKongresnoturistični urad

Zavod-Kongresnoturistični urad je na temelju obstoječih standardov in priporočil s področja poslovnega turizma pripravil standardizacijo ter uvedbo standardov za svoje člane. Standardizacijo vidi urad kot strateško orodje za dvig kakovosti in prepoznavnosti slovenskega kongresnega turizma. Slovenija je tako ena prvih držav v svetu, kjer so uvedli celovite standarde za področje kongresne dejavnosti. Pridobljeni certifikat določenega standarda pomeni, da ponudnik izpolnjuje stroge kriterije v svoji kategoriji in da je po oceni Kongresnega urada Slovenije partner, vreden zaupanja. Veljavnost certifikatov je omejena na tri leta, zato se bo izpolnjevanje kriterijev stalno nadzorovalo. Kaj pravzaprav pomenijo standardi B, C in D? Kategorija B, v angleščini PCO (Professional Congress Organiser), je ključen člen pri organizaciji kongresov in drugih vrst srečanj. Njegovo področje je zelo široko in nudi naročniku celovito tehnično pomoč za izvedbo še tako zahtevnih dogodkov. Z vidika ponudnikov kongresnih storitev je to najzahtevnejši standard. Kategorija C, ki ji tudi v slovenskem jeziku rečemo DMC (Destination management company), je specializirana turistična agencija za kongresno dejavnost. Takšna agencija celovito pozna destinacijo za potrebe kongresne dejavnosti, ki jih predstavlja. To pomeni, da naročniku dogodka pomaga pri vseh vprašanjih, ki se navezujejo na kraj, kjer bo kongres organiziran. To obsega od izvedbe hotelskih namestitev za udeležence do priporočil, katero hrano naj udeleženci dobijo pri sprejemu na eni izmed posebnih lokacij. Naročnik tudi pričakuje, da predstavnik DMC-agencije pozna zakonitosti kongresne dejavnosti. Kategorija D, agencija za organizacijo dogodkov ali v angleščini Event agency, se ukvarja – kot že naslov pove – z organizacijo dogodkov. V to rubriko spadajo tudi motivacijski dogodki (incentive) in programi teambuildinga, ki so namenjeni dvigovanju timskega duha. V večini primerov je naročnik takih dogodkov podjetje, ki želi promovirati svoj dogodek oz. navezati kupce na svoje izdelke. Za lažje razumevanje: kongres je sestavljen iz več dogodkov.

Predstavitev članov ZavodaKongresnoturistični urad, ki imajo standard B, C, D Auditoria Boris Vrhovec Tržaška cesta 286d 1000 Ljubljana +386 1/ 24 45 670 www.auditoria.si boris.vrhovec@auditoria.si

Agencija Promo Marko Križnik Mesarska cesta 4d 1000 Ljubljana +386 1/ 43 82 470 www.promo-ag.si marko@promo-ag.si

Go.Mice Gorazd Čad Štihova ulica 4 1000 Ljubljana +386 1/ 43 05 103 www.go-mice.eu gorazd.cad@go-mice.eu

Auditoria Boris Vrhovec Tržaška cesta 286d 1000 Ljubljana +386 1/ 24 45 670 www.auditoria.si boris.vrhovec@auditoria.si

Intours Tomaž Krušič Dalmatinova ulica 3 1000 Ljubljana +386 1/ 43 03 550 www.intours.si tomaz.krusic@intours.si

Koren Sports Matija Koren Pot na Bistriško planino 10 4290 Tržič +386 1/ 30 03 845 www.humanfish.com matija@humanfish.com

M-Tours Bled Miro Mulej Prešernova cesta 3 4260 Bled +386 4/ 575 33 12 www.mtours.net mtours@mtours.net

Lifetrek Matej Mejovšek Partizanska cesta 18 4000 Kranj +386 4/ 20 14 875 www.lifetrek.si matej@lifetrek.si

Kompas Tina Možina Pražakova 4 1514 Ljubljana +386 1/ 20 06 312 www.kompas.si tina.mozina@kompas.si

Turistična agencija Maya Borut Nikolaš Padlih borcev 1, 5220 Tolmin +386 5/ 38 00 530 www.maya.si borut@maya.si

Liberty Slovenia Boštjan Horjak Parmova 51 1000 Ljubljana +386 1/ 23 61 018 www.liberty-slovenia.com bostjan@liberty-slovenia.com

Teambuilding Akademija Gregor Levič Stegne 3 1000 Ljubljana +386 590 720 70 www.tba.si gregor@tba.si


SLOVENIA MEETINGS Feel the people. Taste fresh ideas.

www.slovenia.info

www.slovenia-convention.com


42 Kongresne lokacije

Športni stadioni so postali priljubljena izbira organizatorjev konferenc in drugih dogodkov v Veliki Britaniji Vas zanima organizacija dogodka ali udeležba na dogodku na športnem stadionu?

Andrew Kirby, predavatelj organizacije dogodkov na Regent’s College

Uvod Nobenega dvoma ni, da so se v Veliki Britaniji v zadnjem desetletju v industriji srečanj pojavili novi tipi prizorišča dogodkov. Pogosto imenovana »nenavadna prizorišča«, kot so športni stadioni, koncertne dvorane in zabaviščni parki, so povečala svoje trženjske aktivnosti pri organizatorjih dogodkov ter zdaj ponujajo široko paleto prizorišč za 21. stoletje.

Stadioni so postali posebno priljubljena izbira za konference in druge dogodke, saj so organizatorji željni novih prizorišč z značilno dediščino, ki ustvarjajo enkratne izkušnje za udeležence in ujamejo atmosfero,

ki je hoteli ter konferenčni centri nikakor ne morajo ustvariti. Z uporabo trženjskih konzorcijev, na primer Stadium Experience (organizacija, ki jo sestavlja več kot 40 britanskih nogometnih klubov), imajo nogometni klubi vedno večjo korist od promocije v industriji srečanj in s tem ustvarjajo precejšen dobiček, ločen od njihove primarne funkcije gostitelja nogometnih tekem. Ta članek obravnava nekaj ključnih vprašanj pri razvoju in privlačnosti takih prizorišč za industrijo srečanj. Fleksibilnost V primerjavi z mnogimi konkurenti ponujajo nogometni stadioni velike zaprte prostore, ki se lahko uporabljajo za raznovrstne dogodke, srečanja in kongrese.

Fleksibilnost teh prostorov je ključni faktor pri pridobivanju organizatorjev, saj imajo možnost uporabe prostora povsem v skladu s svojimi potrebami, pa naj gre za predstavitev avtomobila, kakšnega drugega izdelka, modno revijo, poslovno konferenco ali neformalni sprejem. Take fleksibilnosti pri tradicionalnih ponudnikih ne najdemo vedno, in sicer predvsem zaradi njihove zgodovine in omejitev. Emirates Stadium (dom nogometnega kluba Arsenal) je bil na primer zgrajen leta 2006 kot nogometni stadion 21. stoletja, da bi nadomestil zastarani stadion Highbury. Najpomembnejše pa je, da

je bil stadion namensko zgrajen tudi za druge aktivnosti, ne le nogomet, saj se je klub zavedal pomembnosti uporabe prostorov na tistih 330 dni, ko se na njem ne odvijajo nogometna srečanja. Atmosfera Atmosfera, ki jo doživimo na stadionih, tudi ko tam ne poteka tekma, je še en pomemben faktor pri izbiri prizorišča. Možnost preživljanja časa na stadionu, raziskovanje »zaodrja«, kot so slačilnice in skupni prostori, ter ogled (ali dotik) slavne zelenice, so še drugi elementi, ki jih mnogi organizatorji uporabijo pri organizaciji svojih dogodkov. V Veliki Britaniji so vodeni ogledi po stadionih dodatna aktivnost mnogih programov konferenc, kar naredi izkušnjo za udeležence še bolj posebno. Catering Mnogo športnih prizorišč je v zadnjih petih letih veliko vlagalo prav v catering, da bi postali še bolj konkurenčni tradicionalnim konferenčnim centrom. Visokousposobljeno osebje, pogosto s poglobljenimi izkušnjami iz hotelov ali restavracij, pripomore k temu, da se je večina nogometnih klubov že znebila »slovesa«, da na poslovnih konferencah postrežejo »zrezke in pire«. Visokokakovostna ponudba, ki se lahko primerja s tisto v priznanih mestnih restavracijah, je danes vse pogosteje zahteva organizatorjev. Glede na to, da je hrana velikokrat faktor, ki si ga udeleženci najbolj zapomnijo (v pozitivnem ali negativnem smislu), so se športna prizorišča na tem področju zelo potrudila in pripravila primerno ponudbo ter zmogljivosti. Tehnologija Za pripravo nepozabnega in posebnega dogodka


43 Kongresne lokacije

imajo organizatorji posebno visoke zahteve glede opremljenosti z najnovejšo tehnologijo, razsvetljavo in zvokom. Tudi na tem področju se je veliko britanskih športnih prizorišč odločilo upoštevati te zahteve in zdaj lahko brez težav gostijo najbolj dodelane in vizualno zahtevne dogodke. Za organizatorje je to eden ključnih faktorjev, ki lahko močno vpliva na odločitev o izbiri prizorišča. Lokacija Ne nazadnje je tudi lokacija prizorišča še eden izmed faktorjev odločitve. Organizatorji morajo biti prepričani v to, da bodo njihovi udeleženci brez težav našli prizorišče, pa naj potujejo po cesti, tirih ali zraku.

Ker so nogometni stadioni pogosto zelo obiskani, so odlično dostopni, pot do njih pa je dobro označena z znaki ob cestah. Hkrati imajo tudi veliko (največkrat brezplačnih) parkirnih mest, kar jih v seštevku utrdi kot idealno lokacijo. Trženje športnih prizorišč Z novim zanimanjem za uporabo športnih prizorišč so ta prestrukturirala svoj način promocije domačim in mednarodnim organizatorjem. Udeležba na pomembnih sejmih, kot so International Confex in Event UK, pripomore k informiranju organizatorjev dogodkov o ponudbi prizorišč in predstavitvi njihovih posebnih lastnosti. Mnogo prizorišč je tudi posodobilo svoje spletne strani, ki zdaj predstavljajo močno znamko s pozitivno

predstavitvijo izkušenj in kakovosti prizorišča.

Glede na majhne razlike v ceni v primerjavi s hoteli in konferenčnimi centri so stadioni vedno pomembnejši igralci na rastočem trgu. V zadnjih letih se je izkazalo, da konference in drugi dogodki za športna prizorišča prinašajo praktične, komercialne ter finančne koristi, hkrati pa privabljajo stalne in nove goste. Priljubljenost takih lokacij na trgu je jasen kazalnik, da je

njihova prisotnost na trgu dokončno upravičena, saj vedno več organizatorjev dogodkov kot pozitivno ocenjuje njihovo fleksibilnost, enkratnost in posebno atmosfero. Glede na porast popularnosti športnikov in vključevanje športa v naš vsakdan bodo športna prizorišča v prihodnosti zagotovo še razvijala svoje storitve v industriji srečanj.


44 Kongresne lokacije

Center Stožice Intervju z direktorjem Javnega zavoda Tivoli

Roman Jakič se je rodil leta 1967 v Ljubljani. Je univerzitetni diplomirani pedagog in profesor sociologije. Bil je soustanovitelj Študentske organizacije. Leta 1990 je bil kot predstavnik Univerze v Ljubljani prvič izvoljen v slovenski parlament. Med letoma 1992 in 1996 je bil sekretar Liberalne akademije in nato do leta 2004 poslanec v Državnem zboru RS. Od leta 1998 je član Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, kjer deluje na področjih mednarodnih odnosov in športa. V obdobju 2002–2004 je bil poslanec Evropskega parlamenta. Opravljal je tudi druge visoke funkcije, tako v politiki kot v javnem življenju (bil je npr. predsednik Atletske zveze Slovenije). Kot prostovoljec Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskega komiteja vodi reprezentanco smučarjev invalidov. V letih od 2004 do 2008 je kot samostojni podjetnik deloval na področju poslovnega svetovanja za domača in tuja podjetja. Od leta 2008 je direktor Javnega zavoda Tivoli.

1. Kdaj predvidevate, da bodo vsa dela na obeh objektih Centra Stožice dokončana? Kdaj bo nastopil dan, ko boste lahko rekli »Naš stadion in dvorano Stožice lahko zdaj uporabljamo tudi v namene kongresnega turizma«?

zabavni dogodki, kulturni dogodki (npr. opera), konjeniške prireditve, različni turnirji, evropska in svetovna prvenstva v različnih športnih, plesi ter plesne prireditve, različni festivali, avto-moto spektakli, artistični cirkusi, sejemsko-kongresne prireditve…

Center bo popolnoma zaživel, ko bo končan trgovski del in ko bo končan oziroma urejen zunanji del celotnega parka. Zunanje površine Centra Stožice čakajo še na dodatne športne površine (igrišča za nogomet, odbojko na mivki, rolkarski park, otroška igrišča …), ki bodo celotnemu kompleksu dale popolno podobo skupaj z vsemi drugimi deli centra. Trenutno sta obiskovalcem na voljo stadion in dvorana, kjer pa že potekajo različne domače in mednarodne prireditve.

4. Ali morda že oglašujete Center Stožice kot potencialen prostor za organizacijo raznih dogodkov, kongresov, konferenc ...?

2. Bi nam lahko zaupali, kako po vašem mnenju najbolje izkoristiti stadion in dvorano Stožice na dan, ko se v Centru Stožice ne odvijajo športna tekmovanja? Prvenstveno želimo uresničevati poslanstvo Zavoda Tivoli, to pa je omogočiti kar najboljše možnosti in pogoje za vrhunski ter rekreativni šport v Ljubljani. Izgradnja Centra Stožice je pripomogla k temu, da bo imel Zavod Tivoli tudi v prihodnje velik pomen na športnem področju v širših slovenskih merilih. Center Stožice lahko danes in v prihodnosti gosti najvišje mednarodne ter vrhunske športne dogodke, ki jih želimo približati širši domači in tuji javnosti. Poleg omenjene vrste dogodkov si prizadevamo tudi, da bi v Centru Stožice potekali raznovrstni kulturni dogodki, zabavne prireditve in različni spektakli, ki bodo zadovoljili slovensko in tujo javnost. 3. Kje v prihodnosti vidite največjo tržno nišo za napolnitev stadiona in Centra Stožice? Največjo tržno nišo vidimo v organizaciji raznovrstnih prireditev, kot so velike mednarodne produkcije, različni šovi, glasbeno-

Za oglaševanje posameznih dogodkov trenutno skrbijo organizatorji sami. Vsekakor je naš namen tudi ta, da se postavimo na zemljevid ponudnikov in obiskovalcev tovrstnih dogodkov. Kot sem že omenil, za zdaj oglaševanje prepuščamo organizatorjem dogodkov, ne izključujemo pa možnosti, da bi v prihodnosti organizacijo izbranih prireditev prevzeli tudi sami. 5. Kdo je vaša ciljna publika? Želite Center Stožice ponuditi tudi zunaj svojih meja? Kot sem že omenil, je naš cilj vsekakor osvojiti tudi tujo publiko in organizatorje. Naša ciljna publika zajema zelo širok spekter različnih segmentov oziroma podskupin ljudi. Glede na poslanstvo Zavoda Tivoli in osnovno namembnost Centra Stožice so naša prva ter največja ciljna skupina športniki in njihovi gledalci ter navijači. V drugo in hkrati zelo veliko ciljno skupino sodijo potencialni obiskovalci vseh drugih raznovrstnih dogodkov. 6. Športni objekti v tujini postajajo vedno bolj popularni kot prizorišča za organizacijo dogodkov, poslovnih srečanj, kongresov ipd. Se po vašem mnenju pri vas tega dovolj zavedate? Vsekakor se tega zelo dobro zavedamo in k temu stremi tudi naša strategija dela. V Center Stožice želimo pripeljati veliko različnih dogodkov in ponuditi pisan ter pester program vsem obiskovalcem. Novi športni objekt je zaživel


45 Kongresne lokacije

šele pred kratkim in naša naloga je, da zasije v polni luči. Naš cilj je, da bo objekt prepoznaven v poslovnem svetu, kongresnem turizmu, športu, kulturi itd. in da vse to seveda približamo tako domači kot tuji publiki. 7. Kaj je po vašem mnenju vaša konkurenčna prednost pred kongresnimi in razstaviščnimi centri oz. pred hoteli s kongresnimi kapacitetami? Po našem mnenju so konkurenčne prednosti Centra Stožice predvsem bližina obvoznice, veliko število razpoložljivih parkirnih mest v samem kompleksu ter dober dostop in povezava z javnim prevozom. Poleg že omenjenega je vredno omeniti tudi dejstvo, da stoji novi športni center v neposredni bližini središča Ljubljane in je tako le korak stran od pisanega življenja, ki ga ponuja Ljubljana. Center Stožice je arhitekturno zelo zanimiv in atraktiven kompleks, ki že sam po sebi privlači gledalce in obiskovalce iz celotne regije, poleg tega pa bo celoten kompleks še dodatno obogaten z eno izmed največjih zunanjih športno-rekreativnih površin pri nas.

Uradno ime stadiona oz. dvorane

Center Stožice

Večji nešportni dogodki, ki so bili oziroma bodo organizirani v Centru Stožice (verska in politična zborovanja, koncerti, kongresi …)

- glasbeno-gledališka prireditev: NOTPADU LAJV, - koncert: JOSÉ CARRERAS, - koncert: LEONARD COHEN, - predstavitev lipicancev, - koncert: JOE COCKER in - DJ TIME D. GUETTA

Število sedežev na obeh objektih

- Dvorana Stožice: 12.400 sedežev (brez uporabe parterja), - Stadion Stožice: 16.100 sedežev (brez uporabe parterja)

Dodatni prostori v Centru Stožice, kjer bi bilo mogoče organizirati razne dogodke

1. Dvorana Stožice: - Mala (ogrevalna) dvorana, - Plezalna dvorana, - VIP-lože v veliki dvorani in - Velika dvorana 2. Stadion Stožice: - Stadion in - VIP-lože na stadionu 3. Zunanji plato med dvorano in stadionom 4. Park (ki še ni končan, na njem pa bodo nogometna igrišča, rolkarski park, igrišče za odbojko na mivki, otroško igrišče …)

Odgovorna oseba

direktor Roman Jakič

Kontakt odgovorne osebe

e-naslov: info@zavod-tivoli.si www.zavod-tivoli.si telefon: +386 1 430 66 60 faks: +386 1 231 77 84


46

Stadioni in catering Gremo na stadion nekaj dobrega pojest?

Veliki športni objekti so nedavno postali velika medijska tema tudi v Sloveniji. Sprašujemo se: »Ali Slovenci sploh potrebujemo tako velike dvorane in stadione?«

Če vprašate organizatorje dogodkov, ali Slovenija potrebuje velike športne objekte, bo odgovor verjetno »Da, še kako jih potrebujemo!« Sodobni menedžerski pristopi v tujini nam kažejo, kako dobro izkoriščeni in dobičkonosni so lahko takšni objekti. Koncerti in nakupovalna središča so vsem dobro znani. Novi trendi pa kažejo tudi na veliko možnost razvoja dejavnosti cateringa. Organizatorji kongresov pri nas vlagajo veliko truda v to, da bi gostom ponudili nekaj novega, svežega, drugačnega. Zakaj torej ne izkoristimo velikih športnih centrov tudi pri nas? Angleški profesor Andrew Kirby je na temo »kongresni turizem na športnih objektih« naredil več raziskav. Posebej je izpostavil možnost razvoja cateringa na športnih objektih. Napisal je: Mnogo športnih prizorišč je v zadnjih petih letih veliko vlagalo prav v catering, da bi postali še bolj konkurenčni tradicionalnim konferenčnim centrom. Visokousposobljeno osebje, pogosto s poglobljenimi izkušnjami iz hotelov ali restavracij, pripomore k temu, da se je večina nogometnih klubov že znebila »slovesa«, da na poslovnih konferencah postrežejo »zrezke in pire«. Visokokakovostna ponudba, ki se lahko primerja s tisto v priznanih mestnih restavracijah, je danes vse pogosteje zahteva organizatorjev. Glede na to, da je hrana velikokrat faktor, ki si ga udeleženci najbolj zapomnijo (v pozitivnem ali negativnem smislu), so se športna prizorišča na tem področju zelo potrudila in pripravila primerno ponudbo ter zmogljivosti. Razvoj cateringa na športnih objektih pa je eden izmed kratkoročnih ciljev tudi v podjetju Jezeršek gostinstvo d.o.o., ki je posebej specializirano prav

za catering na različnih lokacijah. Tradicionalno se v športnih objektih pije pivo in jé hamburgerje. Kot v vsakem poslu je tudi v cateringu treba biti inovativen. Iskati je treba nove in atraktivne lokacije, ki nam hkrati omogočajo poslovanje z visoko produktivnostjo. Stadion v Stožicah je nova vroča lokacija za organizacijo dogodkov v Sloveniji in Jezerškovi so bili na novo lokacijo pripravljeni s svežo ponudbo, ki so jo na trgu že uspešno predstavili.

Na stadionu v Stožicah so že izvedli 10 catering dogodkov in dokazali, da je lahko ogled športnega dogodka tudi zelo okusna izkušnja. Catering je specifična in logistično izredno zahtevna gospodarska panoga. Povpraševanje po tej storitvi je veliko, veliko je tudi ponudbe. Dobri logistični pogoji lahko močno pripomorejo h kakovosti in hkrati zmanjšajo zahtevnost izvedbe catering dogodkov. Sodobni objekti, kot je stadion v Stožicah, so zato idealno okolje za izvedbo dogodkov vseh vrst.

Športne dvorane so s sodobno avdio-video tehnologijo idealne za organizacijo največjih poslovnih srečanj.

Širok izbor manjših dvoran pa je velika prednost za organizatorje srednje velikih dogodkov. VIPlože so lahko odličen ambient za izvedbo manjših sestankov. Sodobne športne objekte lahko torej izkoriščamo na tisoč in en način.

Jure Ježeršek

Kongresne lokacije


47

Kongresna Ljubljana

Edicija »Kandidature« – odličen pripomoček za pridobivanje dogodkov Kongresni oddelek, ki deluje na zavodu Turizem Ljubljana, je pripravil prenovljeno različico edicije Kandidature za dogodke – Ljubljana Invites – produkt, namenjen vsem, ki želijo v Ljubljano pripeljati strokovno, znanstveno srečanje ali drug dogodek. Druga, nadgrajena izdaja v prvi vrsti poenostavi postopek priprave kandidature, predvsem pa na podlagi poznavanja najpogostejših kriterijev pri izbiri na pregleden in profesionalen način poda vse ključne atribute Ljubljane kot privlačne kongresne destinacije. Koncept Kandidatur deluje na principu standardizirane grafične podobe Turistične destinacije Ljubljana ter kombinacije fiksne in spremenljive vsebine, ki se prilagodi ter personalizira za posamezen dogodek. Edicija je razčlenjena na devet poglavij, skozi katera se predstavijo nosilci kandidature in celotna destinacija (Ljubljana ter Slovenija). Vsebinski sklopi so: vabilna pisma (*SV), strokovna organizacija/nosilec kandidatur (*SV), Ljubljana kot destinacija – z osmimi podpoglavji, ki jo predstavijo na kratek in celovit način (**FV), dostop in prometne povezave (**FV), lokacija dogodka in namestitve (**FV), profesionalni kongresni organizator (*SV), preliminarni program (*SV), stroškovnik (*SV) ter turistični ogledi in izleti (**FV). Opomba: *SV pomeni spremenljivo vsebino, oblikovano posebej za dogodek, ki je predmet kandidature; **FV pomeni predpripravljeno oz. fiksno vsebino, ki ustreza predmetnemu destinacijskemu poglavju. Pri poglavju o lokaciji dogodka in namestitvah so na standardizirani način pripravljeni vložni listi za štiri največje ponudnike (Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče, Grand hotel Union in Hotel Mons), ki vsebujejo osnovne opise, tehnične podatke in reference najpomembnejših izvedenih dogodkov. Če nosilec kandidature predlaga eno samo lokacijo, se priloži le en vložni

list, pripravljena vsebina pa je lahko dopolnjena z natančnejšimi podatki (tlorisi, predlagane dvorane za plenarna predavanja, panelne razprave, razstavo, osvežitve …). Ker so zahteve posameznih združenj oz. organizacij pri kandidaturah različne, je posebna pozornost namenjena prilagodljivosti vsebin, ki niso primerne le za »klasične« kongrese strokovnih in znanstvenih združenj. Zanimivost edicije je, da je bila prvič uporabljena ob kandidaturi Ljubljane za evropsko prvenstvo veteranske atletike, vključili pa so jo tudi v kandidaturo Ljubljane za Svetovno prestolnico knjige. Funkcionalni koncept in domišljena vsebina ljubljanskih Kandidatur nista ostala neopažena, saj je bila naša edicija navedena kot primer dobre prakse v knjigi »Marketing Destinations and Venues for Conferences, Conventions and Business Events«. Avtorja prof. Rob Davidson in Tony Rogers sta mednarodno priznana britanska strokovnjaka s področja kongresne dejavnosti, zato štejemo to objavo kot res relevantno priznanje. Kandidature za dogodke predstavljajo del brezplačnih storitev, ki jih ponuja Kongresni oddelek Turizma Ljubljana v okviru podpore organizatorjem srečanj in destinacijskega trženja. S številnimi združenji oz. organizacijami je stik vzpostavljen že v začetni fazi sestave kandidature ali pa se odvije v poznejših fazah, npr. ko je Ljubljana že v ožjem izboru in sledi ogledni obisk, ki pripomore h končni odločitvi izbire mesta gostitelja. Ljubljana je za zdaj edina destinacija v Sloveniji, ki premore ta produkt – lahko ga imenujemo tudi najboljši pomočnik za pripravo kandidatur. Na voljo je tako v tiskani kot digitalni obliki, kar je v skladu z okolju prijaznimi smernicami Turizma Ljubljana. Kongresna destinacija Ljubljana in naša podpora organizatorjem srečanj sta obsežneje predstavljeni v posebnem zavihku spletnega portala www.visitljubljana.si/si/organizatorji/.

Kongresne lokacije


48 Kongresne lokacije

Kongresna Ljubljana

Češnjica na grajski smetani ... ali Gostilna na gradu Nedavno odprtje Gostilne na Ljubljanskem gradu predstavlja izpolnitev dolgoletnih sanj, na katero se je izplačalo počakati nekoliko več časa, kot je bilo predvideno … Ambiciozen gastronomski projekt, ki še ni zaključen, je združil dva vrhunska ponudnika – ljubljansko Gostilno As ter Hišo Franko iz Starega sela pri Kobaridu – in naslednje leto obeta nadgradnjo, saj je v načrtu še odprtje restavracije z vrhunsko kulinariko. Če sodite med tiste, ki jim določene spomine obudijo okusi (kot slavne magdalenice v Proustovem Iskanju izgubljenega časa) ali si nostalgično želite priklicati babičine kuhinjske mojstrovine, je rešitev preprosta: pot pod noge – na Ljubljanski grad! Jedilnik gostilne predstavlja izbor tipičnih slovenskih jedi, pripravljenih po sodobnih recepturah, v spremstvu širokega nabora lepo dopolnjujočih slovenskih vin. Izjemno pomembna je kakovost svežih sestavin, ki so praviloma lokalne, jedi se prilagajajo letnim časom, poleg tega pa je vrhunska kakovost na voljo po dostopnih cenah. V predstavitvi Gostilne na gradu je tako zapisano: »Kot je v starih časih dišalo iz krušnih peči in ognjišč naših babic, zdaj diši iz naše kuhinje: kraška jota, istrski bobiči, prekmurski bograč, ocvrte perutničke, idrijski žlikrofi, primorski kalamari, pečene sardelice … Kulinarika Slovenije je kuhinja regij. In tako je tudi pri nas. Tri velike evropske kulture, alpska, panonska in sredozemska, si v naši kuhinji na gradu podajajo roko: prekmurska gibanica, blejske kremne rezine, kobariški štruklji. Prisegamo na poštene sestavine, biološko pridelano in zdravo hrano. Uporabljamo najboljša oljčna in bučna olja, meso z domačim poreklom, zelenjavo in sadje s tržnice, vina so iz kleti slovenskih vinarjev. Priprava domačih jedi terja znanje in spretnosti. To so mladim kuharjem z gradu predali trije mojstri, ki so s svojo ustvarjalnostjo spremenili pogled na prehranjevanje doma ter prepričali tudi svetovno gastronomsko javnost: Ana Roš in Valter Kramar iz Hiše Franko ter Svetozar Raspopović - Pope iz Gostilne As. Slovenija se lahko pohvali z bogato kulinarično kulturo, saj ima 24 gastronomskih regij s 178 značilnimi in razpoznavnimi jedmi, ki so temelj

široki paleti raznolikih okusov. Zato bo tudi iz kuhinje Gostilne na gradu vsak teden dišalo drugače.« Gostilna na gradu, ki v notranjosti premore prostor za največ 70 gostov, vrt pod senčnimi grajskimi oboki pa jih lahko sprejme do 200, je odprta vsak dan. Gostilno je mogoče zakupiti za poslovne ali posebne dogodke, možno pa je tudi naročilo izbrane catering pogostitve za dogodke, ki se odvijajo v drugih prostorih Ljubljanskega gradu in tudi na drugih lokacijah. www.nagradu.si

Sveža na prizorišču: Ljubljanska turistična kartica Urbana Sredi julija je Turizem Ljubljana kot pomembno novost predstavil Ljubljansko turistično kartico Urbana, funkcionalno nadgradnjo prvotne, pred šestimi leti izdane Turistične kartice Ljubljana, ki je bila takrat prvi tovrstni produkt v Sloveniji. Zasnovana kot pametna kartica, opremljena z validacijskim čipom, kartica imetnikom omogoča spoznavanje glavnih znamenitosti Ljubljane in doživljanje mesta na udoben način ter po najugodnejši ceni. Cilj Turizma Ljubljana je, da z Ljubljansko turistično kartico Urbana poveča prepoznavnost turistične ponudbe Ljubljane in jo poveže pri

skupnem trženju. Kartica je namenjena tako domačim kot tujim obiskovalcem in je lahko uporaben »osebni asistent« tudi za udeležence konferenc oz. poslovnih dogodkov ali njihove spremljevalce, ki v Ljubljani preživijo nekaj dni. Nakup Ljubljanske turistične kartice Urbana z različnim obdobjem veljavnosti (24, 48 ali 72 ur) imetnikom v tem času omogoča neomejeno brezplačno uporabo javnega prevoza z avtobusi LPP in po eno vožnjo z nekaterimi drugimi prevoznimi sredstvi (tirna vzpenjača na Ljubljanski grad, turistični vlakec, turistična ladjica, kolo). Ponuja tudi enkraten brezplačni vstop v ljubljanske muzeje in galerije ter dostop do različnih turističnih privlačnosti mesta v obdobju veljavnosti kartice, pa tudi do nekaterih storitev, ki jih izvaja Turizem Ljubljana (voden ogled mesta po izbiri med osnovnimi programi, izposoja digitalnega vodnika, prost dostop do svetovnega spleta). Projekt je podrobneje predstavljen na spletnem mestu http://www.visitljubljana.si/si/ljubljana-invec/turisticna-kartica-urbana/, kjer so našteti tudi ugodnosti in prihranki. Kartico lahko kupite v turističnih informacijskih centrih, številnih drugih točkah (avtobusna in železniška postaja, nekateri hoteli in druge namestitve, Ljubljanski grad ...), najpreprostejši in najudobnejši pa je nakup preko spleta. Cena: 23,00 € za 24-urno, 30,00 € za 48-urno in 35,00 € za 72-urno kartico. Organizatorji konferenc oz. poslovnih dogodkov, ki bi želeli naročiti večje število kartic, so upravičeni do določenih popustov.



50 Kongresni popotnik

DUBROVNIK

Kongresni vtisi iz Dubrovnika

Kongresna geografija nekdanje Jugoslavije je prepoznala mestne lokacije Ljubljana, Zagreb, Sarajevo in Beograd, med jadranskimi cilji pa Portorož, Opatijo in Dubrovnik. To so bila mesta, ki so še danes zapisana v številnih historiatih združenj kot lokacije preteklih srečanj. Za Dubrovnik me je navdušil legendarni prof. Ignacij Voje, ki je eden največjih poznavalcev JV Evrope in dubrovniške republike, katere preteklost je krojila usodo celotne regije. Ob vsakem obisku se spomnim njegove primerjave, da je bil Dubrovnik nekakšen renesančni Hongkong. Vrhunec je republika doživela v 15. stoletju. Dvanajst stoletij je kljubovala pritiskom in grožnjam velesil s trgovsko spretnostjo ter diplomacijo. O karakterju Dubrovničanov govori napis nad vhodom v trdnjavo Lovrijenac »Svoboda ni naprodaj za vse zlato na svetu«. Navduševala me je naprednost Dubrovničanov, saj so bili med vodilnimi na področju higienskih meril in skrbi za prehrano ter zdravstvo. Zanimivo je bilo tudi uvajanje zgodnjih oblik kapitalizma v smislu kreditnega poslovanja, uvajanja zavarovalništva in dvojnega knjigovodstva. Dubrovniška republika je zame čudovit primer, da je lahko majhna država uspešna gospodarsko in politično, če le zna izkoristiti svoje potenciale. V Dubrovnik zahajam redno vse od leta 1996, ko je bilo mesto ranjeno zaradi brutalnega četniškega obleganja. Leta 1998 sem bil med redkimi gosti konference o projektnem

menedžmentu v Cavtatu. Hotel Croatia je bil takrat praktično edini resen kongresni hotel, ki pa je imel v tistem obdobju bolj klavrno podobo. Hoteli na Babinem kuku so tiste dni kazali žalostno sliko in bili večinoma zapuščeni. Na mestu današnjega hotela Radisson Blu so bili v Dubrovačkih vrtovih sunca naseljeni izgnanci. Takratne slike Dubrovnika so danes zamenjali novi kongresni hoteli, neznosna poletna turistična gneča in občutek, da si v središču sveta. Ob naključnem obisku pred glavno sezono na Stradunu srečaš Johna McEnroeja, ki se pripravlja na teniški obračun veteranov z Goranom Ivaniševićem pred knezovo palačo. Mesto obiskujejo številne znane osebnosti. Letos je kot znak popolne turistične obnove spet obnovljena gondola na Srđ, ki simbolično zaključuje eno težjih zgodovinskih obdobij Dubrovnika. Dubrovnik je tisto mesto, kjer danes raste in se pospešeno razvija zgodba regionalnega kongresnega turizma. V marsičem bo krojilo prihodnost kongresnega turizma regije. Najprej kot najuspešnejši hrvaški in zagotovo tudi regionalni turistični »brand« na globalnem kongresnem trgu. Z malce pretiravanja lahko rečemo, da bo destinacijski »brand« regije odvisen od uspešnosti Dubrovnika. Krojilo jo bo tudi kot prva regionalna destinacija, v kateri mednarodne in lokalne hotelske verige odpirajo kongresne centre ter izvajajo intenzivni destinacijski »kobranding«. Rezultat so številni incentivi mednarodnih korporacij, ki že zapolnjujejo posezono, in


51 Kongresni popotnik

odprtja novih kongresnih centrov, ki se vrstijo po tekočem traku. Lani je bil odprt kongresni center Valamar Lacroma, Radisson Blu in obnovljeni številni hoteli. V izjemno kratkem času so se v Dubrovniku razvile vse vrste kongresnih agencij in ponudnikov dodatnih storitev. »Gosparski« podjetniški duh in prodornost nimata meja, razen pri dogovoru o gradnji novega kongresnega centra, ki se odmika že vrsto let in bi v infrastrukturnem smislu dopolnila hotelske kongresne kapacitete in omogočila Dubrovniku kandidiranje za velike mednarodne kongrese. Glede na število razpoložljivih sob je to prav gotovo mogoče ob splošnem konsenzu, da je Dubrovniški kongresni turizem strateško pomemben. Da ni vse idealno, povejo sami Dubrovničani. Destinacijska dostopnost ni najboljša (manjkajo redne letalske linije). V visoki sezoni ni priporočljivo organizirati kongresov, saj se dogaja »overbooking« in so turistične prioritete usmerjene drugam. Velika gneča prinaša posledično manj prijaznosti turističnih delavcev. Dodatna gostinska ponudba ni vedno najboljša in je pogosto precenjena. Prometni kaos v konici v »Gradu« je neobvladljiv, potovanje iz Babinega kuka do središča pa pravi logistični podvig. Vsi nestrpno pričakujejo še zadnji avtocestni krak od Ploč do Dubrovnika, katerega datum odprtja pa je v tem trenutku težko napovedati, saj še ni popolnoma jasno, kaj bo z mostom do Pelješca. Osebno verjamem, da bo prav kongresni turizem spremenil podobo današnjega Dubrovnika. Čisto mogoče je, da bodo z novimi investicijami v kongresni turizem spremenili sociološko strukturo turistov. Treba pa je takoj dodati, da je ključno vprašanje vedno vizija destinacije in znanje, da bodo izgrajeno kongresno infrastrukturo uspešno tržili ter upravljali. Lepa kulisa Dubrovnika je samo del zgodbe, kongresni turizem pa je v veliki meri logistična dejavnost in tukaj manjka Dubrovniku do

odličnosti še nekaj pomembnih investicij v osnovno in kongresno infrastrukturo. Da se v Dubrovniku lahko ogromno naučimo tudi kongresni organizatorji, priča napis na vratih v Knežji dvor: »Obliti privatorum publica curate« oziroma »Pozabite lastne koristi in skrbite za skupne«. LIBERTAS! Več informacij: www.visitdubrovnik.hr Gorazd Čad

Primerjava z regijo: Dubrovnik je zastavonoša regionalnega turizma in prva asociacija tudi med kongresnimi naročniki, s katerimi se dnevno srečujem. Svoje kongresne priložnosti glede na možnosti še ni izkoristil v celoti. Je pa v regiji po potencialu najbližje opevanim mediteranskim kongresnim destinacijam Cannes in Monte Carlo. Največji potencial ima na področju korporativnih in drugih incentivov, po še nedorečeni izgradnji kongresnega centra pa tudi na trgu mednarodnih združenj.

Ocena destinacije

**** Pomen ocen ***** **** *** ** *

odlična kongresna destinacija kakovostna kongresna destinacija priporočljiva kongresna destinacija povprečna kongresna destinacija še kar


52 Kongresna osebnost

Enfant terrible Rok Klančnik

1. Se nam predstavite v dveh povedih? V prvi se predstavite kot oseba v zasebnem življenju, v drugi pa kot oseba v javnem življenju. Sem človek, ki že vse življenje išče neko pravo ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem. Ne vedno uspešno, priznam. Toda vsaj trudim se, bi nekako rekel Jack Nicholson v filmu Let nad kukavičjim gnezdom. V poslovnem svetu pa sem kar dobro zasedel mesto strateškega komunikatorja in oblikovalca mnenja v destinacijskem menedžmentu, dežurne tečnobe in prostovoljnega sommeliera. 2. Katere strokovne revije s področja turizma prebirate? Najraje imam seveda Kongres, a jih še kar nekaj, na primer češki MICE Central & Eastern Europe je precej informativen, v Belgiji pa redno spremljam MIM. Oh, pa vsako revijo, na katero naletim, zlasti angleške. Res najraje – za dušo – imam revije s področja turizma in kulinarike (npr. Food and Travel). Za študij pa Annals of Tourism Research in Journal of Travel & Tourism Marketing. 3. Katera je bila zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in katero knjigo bi priporočili našim bralcem? Vsekakor je to The 48 Laws of Power Roberta Greena, a tudi njegova Umetnost zapeljevanja (The Art of Seduction) je odlična. Glede na stanje duha v Sloveniji pa bi vsem iz srca priporočil Moč prijaznosti Piera Ferruccija. 4. Kateri je bil zadnji dogodek, ki ste se ga udeležili? Konec avgusta je bila to predstavitev in pokušnja sedemdesetih vrhunskih evropskih vin v bruseljskem hotelu Le Meridien – med Slovenci sta si na naš ponos udeležbo izborili hiši Movia in Čotar. Menim, da tudi tako ekskluzivni dogodki sodijo v našo panogo

poslovnega in kongresnega turizma. 5. Kateri film ste si nazadnje pogledali? Belle Époque – prečudovita, duhovita španska drama iz leta 1992 režiserja Fernanda Truebe. Penelope Cruz je bila še tako neholivudska, modrček pa je imela zagotovo dve številki manjši … Španski film mi da vse, kar v vsakem slovenskem pogrešam – ljubezen do življenja, ljubezen do ljubezni in dozo prismuknjenosti.… 6. Koliko tujih jezikov govorite? Govorim, pišem in berem v osmih tujih, v nekaterih tudi v dialektih. Ruska azbuka mi je malo zarjavela ... Jezike in njihove različice preprosto obožujem. A kaj bi to (šmrc!), če pa nam v poslovnem svetu (in kmalu tudi v zasebnem?) vse bolj vlada ingliš? 7. Vaš vzornik v mladosti in danes? V otroštvu seveda Kekec, v zadnjih dveh desetletjih pa, po globokem srečanju z argentinsko kulturo, Carlos Gardel. Carlitos je bil pevec tanga, ki se je povzpel iz uboštva v mednarodno slavo in v čast svoje kulture ter domovine. 8. Katera je bila vaša prva in katera je vaša zdajšnja zaposlitev? Že kot študent sem bil vsako poletje »na knjižico« zaposlen v poreškem uradu Kompasa Jugoslavije. Nato sem bil tudi poklicni novinar. Zdaj pa »združujem delo in sredstva« kot uslužbenec Slovenske turistične organizacije in njen vodja predstavništva v Bruslju za Beneluks. 9. Kaj najprej naredite, ko pridete v službo? Izbrišem najmanj 30 pošiljk »spama«, nato pa v pregledu člankov o turizmu v slovenskem tisku pikolovsko raziskujem, kdo se je tokrat vpisal med »poznavalce« naše panoge.

10. Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo? Je bila to oseba ali dogodek? Izguba očeta v zgodnjem otroštvu. Ta mi je, kljub svoji drami, dala ogromno moči za življenje. 11. Bi lahko izpostavili vašo najboljšo in najslabšo življenjsko izkušnjo? Najboljša je bila vsekakor zmaga na javnem razpisu za službo direktorja komuniciranja na Svetovni turistični organizaciji v Madridu. Najslabša … Bilo je veliko slabih, a nobeni nisem dovolil, da bi me spravila na kolena. 12. Na kaj ste v življenju najbolj ponosni? Kar stopim se od ponosa, ko mi moj sin Maj reče, da sem najboljši očka na svetu. 13. Katera oseba je najbolj pozitivno in katera najbolj negativno vplivala na slovenski turizem? Uh! Ne dam se, odgovoril bom! Prelomna – v pozitivnem smislu – oseba slovenskega turizma je bil leta 1995 tedanji državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Ta si je drznil potolči (postsocialistične) mline na veter, ustanovil je (poznejšo) Slovensko turistično organizacijo, zamenjal uveli lipov list in zapeljal nacionalni turizem na pravo smer. Zelo cenim tudi Dimitrija Picigo in njegovo delo zadnjih štirih let. Negativcev pa je bilo med nami vedno veliko, a niso vredni omembe. Tu mislim na ljudi, ki so imeli oblast in možnost, pa niso naredili nič. 14. Katero zgodbo o uspehu na področju turizma bi izpostavili? Omenil bom kar dve: razvoja slovenskega kongresnega turizma in naravnih zdravilišč. Oba sta bila povezana z ogromnimi težavami in pogosto brez podpore javni upravi, a uspelo je in nanju sem v tujini zelo ponosen. Bodimo vsi.


53 Kongresna osebnost

15. Katera trženjska ideja se vam je najbolj vtisnila v spomin na področju turizma? Na sončni strani Alp. Neprekosljivo. 16. Kaj pogrešate v slovenskem in JV evropskem kongresnem turizmu? Slovenski in JV evropski kongresni turizem se spreminjata po svoji logiki. Slovenskemu manjka nekaj samozavesti – boljši smo, kot si včasih upamo priznati! Majhni bomo vedno, smo pač veliki v srcu, kot pravijo naši »fuzbalerji«. Poudaril bi le še večjo potrebo po zavezanosti novi trajnostni formuli PPP (people, planet, profit) in pa to, da bi morale oblasti še večjo pozornost namenjati infrastrukturi (cestam, letališčem in železnici), ki je ključ do uspeha. 17. Bi nam zaupali, kateri je vaš najljubši spomladanski, poletni, jesenski in zimski kraj? Oh, rad bi povedal, pa se bojim, da sem tak begavec, da najljubše še vedno iščem, in sicer v različnih letnih časih. Mednje že sodijo mesto Buenos Aires, pa Pokljuka, ena majhna hiša v Premanturi in okolica Kranjske Gore, ko je tam vsaj meter snega. 18. Kaj počnete v prostem času? Doslej sem si v prostem času belil glavo, zakaj nimam nobenega prostega časa in da moram ves čas delati. Od zdaj (odkar sem čisto nedavno premagal hudo bolezen in scvrl škampa, ki sem ga redil v prsih) bo drugače: še bolj se bom veselil potovanj, službe in študija, dobrih jedi s tartufi, smeha s prijatelji ter crkljanja z življenjem. 19. Življenjski moto? Ne živi tako hitro, da te angel varuh ne bi mogel dohitevati.


54 Intervju

V gajbice odeta Mednarodna turistična borza O domiselni postavitvi stojnic na kongresu Mednarodne turistične borze SIW 2010 z Matejem Kaduncem

Matej Kadunc je zaposlen na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in je avtor ideje in postavitve stojnic z lesenimi zaboji.

1. Po mnenju uredništva revije Kongres je ideja postavitve stojnic iz lesenih zabojev zelo drzna. Vmesne poti ni. Lahko je samo dobro oz. slabo sprejeta. Kaj menite? Res je, gre za drzen projekt, v katerega smo verjeli in tako s prototipom stojnice navdušili tudi naročnika – Slovensko turistično organizacijo (STO). Podoba stojnic je nato navdušila tudi udeležence kongresa SIW. 2. Je bila realizacija takšne ideje, ki je bila na koncu odlično sprejeta tako pri naročniku (STO) kot pri udeležencih kongresa, hoja po robu? Res, da je bila ideja tvegana, vendar sem jo domislil do zadnje podrobnosti. Koncept sem moral najprej sam pri sebi prečistiti in dodelati ter nato z njim prepričati naročnika. 3. Kako ste prišli do same ideje? Do končne ideje sem prišel neko soboto okrog

dveh zjutraj. (smeh) Precej sem premišljeval o izhodiščih, ki sem si jih postavil v okviru projekta. Takrat sem si le domislil koncept z lesenimi zaboji, ključna pa je bila predhodno pravilna postavitev samih izhodišč. 4. Katero je bilo ključno izhodišče pri iskanju inovativnih rešitev za nove stojnice? Bilo jih je več. Postavil sem se v vlogo naročnika – Slovenske turistične organizacije ter po drugi strani Gospodarskega razstavišča. 5. So bile zahteve Slovenske turistične organizacije na prvem mestu? Ne, bile so povsem enakovredne zahtevam Gospodarskega razstavišča. Mogoče bi bilo bolje reči, da je bilo zahtev Gospodarskega razstavišča do novih stojnic celo več kot pogojev Slovenske turistične organizacije. Slovenska turistična organizacija je poleg drugih zahtev postavila v ospredje predvsem


55 Intervju

cenovni vidik projekta, saj stojnice za projekt SIW 2010 niso smele biti bistveno dražje od standardne postavitve preteklih let. 6. Katere so bile še zahteve Slovenske turistične organizacije? Razstavljavci si želijo predvsem funkcionalnih stojnic. Sam razstavni prostor mora biti privlačen in predvsem funkcionalen, saj je omejen z zelo majhno površino, ki je ena izmed osnovnih cenovnih postavk za razstavljavce. Funkcionalen mora biti predvsem v smislu, da je mogoče njegov prostor maksimalno izkoristiti in vključiti vanj vse potrebno – od razstavnih eksponatov do drugega promocijskega gradiva. 7. Postavili ste se tudi v vlogo razstavljavcev, torej v vlogo tistih, ki se na stojnicah predstavljajo. Tako je. Zavedati se je treba, da je naročnik, torej STO, na koncu enako zadovoljen kot njegovi kupci, torej razstavljavci, ki se predstavljajo na teh stojnicah. Ti razstavljavci so ponudniki počitniških destinacij v Sloveniji. Na njihovem mestu bi se verjetno na tem kongresu želel predstaviti tujim kupcem (agencijam, ki so zakupniki teh zmogljivosti) kot destinacije, ki jih je mogoče najti v osrčju neokrnjene narave sredi Evrope. S stojnicami sem želel nagovoriti obiskovalce kongresa, da gre za destinacije, prežete z naravo in skrbjo za zdravo življenje ter aktivnim družinskim uživanjem v tem neokrnjenem okolju, ki je drugačno od vseh drugih po Evropi. Stojnicam sem želel torej dodati komponento izrazite edinstvenosti. Ti dve ključni komponenti, prepoznavnost in izjemi vtis, sem moral vgraditi v samo postavitev stojnic. Če boste čez nekaj let udeležence tega kongresa vprašali, ali se ga spominjajo, se ga bodo takoj spomnili tudi zaradi simpatičnosti stojnic. 8. Stojnice so imele tudi vključene lesene zaboje z jabolki. Je tu morda kakšna posebna simbolika? Jabolka so bila tudi del celotnega koncepta uživanja v neokrnjeni naravi: živimo zdravo z naravo, gibajmo se v njej in hkrati jejmo njene zdrave pridelke. Ideja stojnic je bila že v osnovi močna in temeljito prečiščena, tako da je sveže sadje samo še dodalo svoj delež k polnosti predstavitve.

9. Kako pa vam je Gospodarsko razstavišče narekovalo pogoje dela? Omejitve na strani Gospodarskega razstavišča so bile predvsem tehnične. Ena osnovnih zahtev je bila zahteva po močni in varni konstrukciji, kar omogoča preprostejšo manipulacijo in tudi poznejše skladiščenje elementov. Kljub temu pa mora celotna postavitev delovati še vedno elegantno. To smo dosegli z zelo natančno izdelavo zabojev in drobnim vzorcem. Ključ je bil v tem, da so letvice na lesenih zabojih naredile droben vzorec, ki je poudaril natančnost izdelave in kakovost lesenih zabojev. Vsak zaboj je bilo treba izdelati zelo natančno, da smo se izognili morebitnim težavam pri sestavljanju celotne postavitve, saj so se morale dimenzije zabojev med seboj natančno ujemati. Prav zagotovitev kakovosti in toleranc v dimenzijskih odstopanjih (na manj kot pol milimetra natančno pri vsaki dimenziji) je bila ena najtežjih nalog pri realizaciji celotnega projekta. Prav tako smo morali upoštevati časovni vidik izdelave vseh stojnic, saj smo za izdelavo vseh stojnic potrebovali skoraj en mesec. 10. Lesen zaboj je izdelek, ki je v takšni obliki in kvaliteti izdelave lahko zelo uporaben tudi v našem vsakdanu. Tudi na to smo mislili. Omenjene lesene elemente je mogoče uporabiti tudi na istem sejmu naslednje leto ali na drugem sejmu. Razmišljali pa smo celo o možnosti dogovora, da odnesejo razstavljavci lesene zaboje s seboj, in se tako izognemo stroškom razstavljanja razstavnega prostora. Ko razstavljavci odidejo, je dvorana tako rekoč že pospravljena. Zelo premišljeno! In stroškovno učinkovito. 11. Imate že kakšne nove ideje za nadgradnjo? S takšno postavitvijo smo testirali odziv na stojnice, izdelane iz lesenih zabojev, zdaj lahko pripravim zanimive drzne strukture, kulise, nenavadne stojnice iz teh zabojev … Idej za nadgradnjo je zelo veliko.


56 Primeri, triki in nasveti

Primeri dobre prakse

Kongresa med prenovo Naročnik: Statistično društvo Slovenije in Institut »Jožef Stefan« Izvajalec: Cankarjev dom Datum: 11.–16. in 19.–23. 7. 2010

8. mednarodna konferenca učiteljev statistike in 16. evropski simpozij o kemiji fluora Cankarjev dom (CD) je pravkar zakorakal v 31. sezono. Vsako leto program vključuje več kot 2000 prireditev, CD obišče 600.000 obiskovalcev in udeležencev letno, na odrih pa vsako leto nastopi skoraj 20.000 izvajalcev. Vse to in raznovrstnost dejavnosti so razlogi, da je treba prostore v CD stalno vzdrževati, obnavljati ter zagotavljati najnovejši opremo in tehnologijo. Ključna težava pri načrtovanju programa in hkratnega posodabljanja CD je, kako zagotoviti proste dvorane za prenovo, ob tem pa ne ogroziti izvajanja programov in varnosti ter dobrega počutja obiskovalcev? Ključ do uspešnega usklajevanja in izvajanja kulturnih ter kongresnih prireditev in hkratnih prenovitvenih del je v skrbnem ter natančnem načrtovanju investicij in prireditev v partnerstvu med nosilci prenove, investitorji (CD) ter izvajalci oz. organizatorji prireditev v CD. Vsi izvajalci, izbrani z javnimi razpisi, so se na osnovi natančnih projektov in pogovorov s strokovnimi sodelavci iz CD identificirali s CD, bili so visoko motivirani, da delo opravijo kakovostno in pravočasno. Vnaprej so bili seznanjeni, zakaj CD določene prostore ali opremo prenavlja (zaradi obiskovalcev, izvajalcev, racionalnejše rabe energije …), zakaj so poleg vrhunske kakovosti (ki omogoča izvedbo programa na visoki ravni) zelo pomembni roki (vsaka zamuda pri izvedbi del lahko ogrozi načrtovane prireditve). Tako se je julija začela prenova Velike sprejemne dvorane, katere namen sta bili zamenjava vseh inštalacij in njihova umestitev v strop dvorane. Pri »rušenju« je bilo treba sproti odstranjevati odpadli gradbeni material in čistiti prostore. Investitor je skupaj z izvajalci del poiskal rešitve glede prehodov do dvoran, za vsak dan posebej je določil ure, ko prekine delo zaradi prireditev, da gradbišče pospravi in obiskovalcem omogoči nemoten potek prireditev ter dostop do dvoran. Napišemo lahko, da je londonski Barbican zaradi prenove preddverij za nekaj mesecev zaprl svoja vrata, Cankarjev dom pa je lahko zagotovil izvedbo dveh kongresov, in sicer 8. mednarodnega kongresa učiteljev statistike (ICOT8), ki je potekal med 11. in 16. julijem, ter 16. evropskega simpozija o kemiji fluora (ESFC). ICOT8 je potekal v izjemno vročem julijskem tednu, ko je zunanja temperatura dosegla krepko čez 30 stopinj in je bilo treba za nemoteno delo udeležencev zagotavljati hlajenje in primerno temperaturo prostorov (kljub potekajoči prenovi napeljave je bilo to mogoče zagotoviti). Otvoritev kongresa s slovesnim sprejemom je zaradi prenove pomenila največji zalogaj. Cankarjev dom je dosledno spoštoval vse dogovore z naročnikom in je za 600 udeležencev tisti večer zagotovil Veliko sprejemno dvorano. Z zaveso je ločil del dvorane, ki je bil že v prenovi, v celoti očistil strop in tla, napeljal ozvočenje, luči ter del dvorane, namenjen sprejemu, primerno uredil. Nihče izmed udeležencev ni niti opazil, da dogodek poteka skoraj na gradbišču. Očarani so bili nad čarobnim in prijetnim sprejemom, ki se je širil v zeleni park pred dvorano. Že naslednje jutro sta se nadaljevala prenova Velike sprejemne dvorane in kongres (nadstropje nižje). Ker je

kongres potekal v času svetovnega nogometnega prvenstva, je bilo Drugo preddverje kot prizorišče za spremljanje tekmovanj z velikimi LCD-zasloni in vrčki piva. Pa naj v zvezi s kongresom izdamo še dve zanimivosti – redko se lahko organizatorji izognejo odtekanju poslušalcev iz dvoran – tukaj tega ni bilo, vsi kotički za mreženje (networking) so bili vse dni kongresa izjemno zasedeni, poleg tega je kongres potekal v devetih dvoranah, po katerih je bilo treba dostaviti (prek mreže, seveda) kar 400 predavanj. In ko se je ICOT8 končal, se je v Cankarjevem domu začel nov kongres, in sicer 16. evropski simpozij o kemiji fluora (ESFC), na katerem je sodelovalo 327 udeležencev iz enaindvajsetih držav, predvsem Evrope, Severne Amerike, Japonske in Kitajske. ESFC je v Ljubljano pripeljal kar nekaj udeležencev, ki so mesto obiskali pred več kot desetletjem, in vsi so pohvalili njen razvoj, obnovo ter videz. Po dolgem času je bil del predavanj namenjen laični javnosti, zlasti mladini, saj je bil med uglednimi predavatelji na simpoziju tudi prof. dr. Herbert Roesky z Univerze v Göttingenu, ki je namesto klasičnega predavanja v Linhartovi dvorani uprizoril pravi kemijski šov v spremstvu tudi televizijske kamere, zaradi izjemne slikovitosti, pokanja in bliskanja pa je občinstvo navdušeno ploskalo. In sklenitev primera dobre izkušnje: dobro pripravljeni projekti, sodelovanje in nenehno usklajevanje ter nadzor lahko omogočijo, da v kriznih časih izkoristimo vse zmogljivosti in dosegamo dobre poslovne uspehe, naši naročniki pa so z delom zadovoljni. Pa še prenova v slikovitih številkah: v Veliki sprejemni dvorani je na novo položenih več kot 70 km električnih kablov, preko 2.000 vtičnic in prav toliko svetilk ter zamenjanih več kot 40.000 koščkov stropa. www.cd-cc.si


57 Primeri, triki in nasveti

Ko to tamo peva Naročnik: Abbott Laboratories Izvajalec: Life Events Datum: 29.–31. 8. 2010 Lokacija: Beograd, Srbija

Največji kongres leta v Sloveniji na GR Naročnik: Kenes International Izvajalec: Gospodarsko razstavišče Datum: 5.–9. 5. 2010

7. Mednarodni kongres o avtoimunosti, tj. o boleznih, ki so posledica pretiranega odziva imunskega sistema na organizmu lastne celice, je na Gospodarskem razstavišču organiziralo podjetje Kenes International. To je eden največjih organizatorjev medicinskih in znanstvenih kongresov na svetu. Kot pravi njihov vodja projekta Michal Krasny, so izbrali Slovenijo kot kongresno destinacijo in Gospodarsko razstavišče kot prireditveni center, ker so bili očarani nad Ljubljano kot »slikovito mešanico srednjeveških, baročnih in secesijskih mojstrovin v kombinaciji z odlično hrano, vinom ter prelepimi vedutami … Odločitev za Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je bila lahka, saj leži v središču mesta in ni kongresni center klasične vrste. Njegova največja prednost so večnamenske dvorane. V primeru tega kongresa se je prav zato ponudila možnost, da je vhod v plenarno dvorano vodil skozi razstavni prostor s strokovno razstavo, kar je bilo za kongres zelo pomembno … V imenu Kenes International se želim zahvaliti za odlično sodelovanje in ponudbo storitev pred ter med kongresom. Delo s tako profesionalno ekipo in imenitnimi posamezniki je velik privilegij. Lahko zagotovimo, da bosta Ljubljana in Gospodarsko razstavišče postali ena izmed naših najbolj priljubljenih kongresnih destinacij.« Svoje navdušenje nad organizacijo kongresa je v imenu več kot 1500 udeležencev izrazil tudi sam predsednik 7. Mednarodnega kongresa o avtoimunosti prof. Yehuda Shoenfeld iz Izraela: »Organizacija kongresa je bila odlična, dogodek pa bo ostal v spominu vseh udeležencev. Prejeli smo zelo pozitivne odzive svojih članov odbora, gostujočih predavateljev in študentov. Kongres je bil sijajen, z odlično kulinariko, dobro avdiovizualno podporo in družabnimi dogodki, ki so bili v užitek. Vaša izkazana odgovornost in podpora sta bili v veliko pomoč pri uspešnosti tega kongresa.« www.gr-sejem.si

Blaž Zupančič

V večernih urah se je ekipa farmacevtskega podjetja odpravila na nočno vožnjo iz Ljubljane v Beograd. Sama pot niti ne bi bila kaj posebnega, če ne bi šlo za posebno (pre)izkušnjo na vlaku; od posebnega vagona za catering in veselo razpoloženje, »jugo« spalnega vagona in tistega z zares osnovnimi ležalniki do vsesplošne scene »Ko to tamo peva«. Zgodnje jutro pa je beograjski peron št. 5 popestril še legendarni harmonikar Mičo iz filma Ko to tamo peva … ter v ritmu nostalgične balkanske melodije pospremil udeležence v središče srbske prestolnice. Na tej točki je nastopil čas za uradni del srečanja »National Sales Meeting«. Pozneje se je zgodilo in pripetilo marsikaj. Ustvarjalo se je na primer na posebni timski delavnici, kjer je titovka dobila ponovno veljavo, ekipa pa se je prepustila čudovitemu večeru, odlični srbski kulinariki in enkratnemu vzdušju na posebni lokaciji ob Savi. Kakor koli že, namen je bil dosežen in celo presežen. Doživelo se je tisto pristno Srbsko, kar pravzaprav krasi še vedno nekoliko melanholičen Beograd. Kar je celo dobro. Nekako smo se trudili, da bi vnesli red in disciplino, a nam preprosto ni uspevalo. Beograd je mesto, ki preprosto navdušuje in ga je vredno ponovno obiskati.


58 Primeri, triki in nasveti

Zmagovalni timski duh v posoškem raju Naročnik: DHL Global Forwarding Austria GmbH Izvajalec: Maya team, Borut Nikolaš s.p. Datum: 10.–11. 9. 2010 Lokacija: Tolmin, Slovenija

Drugi vikend v septembru smo na strokovno-zabavnem programu team buildinga v Posočju gostili podjetje DHL iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Za cilj programa smo skupaj z vodstvom postavili izboljšanje komunikacije med zaposlenimi na različnih ravneh v različnih državah. Prvi večer je bil namenjen spoznavanju udeležencev, podkrepili pa smo ga z obilico domače kulinarike in odličnim ansamblom. Po naporni noči je sledil celodnevni program z reševanjem raznolikih timskih nalog na različnih lokacijah v Posočju. Za dobro jutro smo s pomočjo »Ledolomilcev« prebili led in nastale so štiri ekipe, ki so zbrale vsak svojega vodja. Njegova naloga je bila, da bo s svojo ekipo boljši od konkurence, pozornost pa je bila na komunikaciji, motivaciji, zaupanju in organizaciji tima. Ker je bila naročnikova želja, da je program zahteven, dinamičen in atraktiven, so nekateri na polovici že skoraj obupali, vendar sta zmagovalni timski duh in želja po napredku prinesla zmago prav vsem. Po končani analizi stanja v timu smo izvedli še enega izmed preizkusov timske homogenosti NASE in potrdili, da je ekipa DHL uspešno prestala vse naloge, program pa je presegel vse njihove želje in pričakovanja. Nadaljevanje zato sledi že v zimskem času v eni izmed slovenskih zimskih pravljic.


59 Primeri, triki in nasveti

Skriti kotiček – Otok Sv. Nikole Naročnik: Megafon Izvajalec: Talas-M DMC Datum: 5.–8. 7. 2010

Poleg prefinjenih in kričečih mediteranskih mest ponuja Mediteran še veliko nedotaknjenih skrivališč. Eden izmed teh, Otok Sv. Nikole, je bil izbran kot glavno prizorišče zadnjega incentive programa, ki ga je organiziral Talas-M DMC. Končni cilj – okrepiti timski duh in medsebojno komunikacijo med zaposlenimi v podjetju – je bil dosežen skozi ducat atraktivnih in nestresnih aktivnosti. Štiri ekipe so tekmovale v različnih disciplinah, na primer metanju tort, tekmovanju z vodnimi pištolami, igri z velikanskim Twisterjem, vožnji z banano in obročem, vodnem trampolinu in plezanju po ledeni gori. Ko so lovili dih med zanimivimi aktivnostmi, so lahko udeleženci uživali v zabavi z DJ-jem in koktajli, ki so ji sledili živa glasba, šov natakarjev in plesalka trebušnega plesa. Po razgibanem dnevu so bile vse ekipe nagrajene z odlično hrano z žara in hladnimi koktajli na plaži, obsijani s sončnim zahodom nad riviero Budve. Utrujeni, a zadovoljni so se udeleženci odpravili v hotel na počitek, preden so se soočili z izzivom naslednjega dne – kako ustvariti svoj kostum za tekmovanje na gala večerji?

Sedmi Žur z razlogom Naročnik: Si.mobil d.d. Izvajalec: Event manager d.o.o. Datum: 28. 8. 2010

Podjetje Si.mobil je letos že sedmič organiziralo Žur z razlogom. Za vrhunski elektrospektakel sta to leto poskrbela DJ Umek in legendarni Carl Cox. Dogodek je potekal v parku Tivoli in imel tudi letos humanitarno noto. Udeleženci so lahko s poslanimi SMS-i donirali društvu Beli obroč, ki skrbi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena odprtju nove prijazne sobe v Sloveniji. Pika na i nepozabnega doživetja sta bila vzdušje v VIP-prostoru in druženje s prijatelji Si.mobila. Vabljenje in prijavljanje udeležencev na dogodek je Si.mobil letos prvič izpeljal v sodelovanju s spletno rešitvijo Event manager. Z njegovo pomočjo so postavili spletno mesto, na katerem so bile objavljene vse informacije o dogodku, navodilih za donacijo in vstopu v VIP-prostor. Udeleženci so lahko svoj prihod na dogodek potrdili z enim samim klikom. Organizator si je tako precej olajšal administracijo prijav, saj je imel na enem mestu popoln nadzor nad komunikacijo (vabljenjem) in prijavami na dogodek. Svoj čas je lahko tako bolj kakovostno posvetil organizaciji dogodka. Zaradi dobrega nadzora nad udeležbo je lahko bistveno natančneje načrtoval potreben prostor, resurse in catering. Dogodek je zato potekal izredno gladko, brez kakršnih koli težav in zapletov. Udeleženci pa so zaradi preproste prijave dobili pozitivno uporabniško izkušnjo, saj organizatorji dogodkov vse prevečkrat odvrnejo udeležence prav z zapleteno prijavo. http://www.zurzrazlogom.si/



61

Gadgets

Imejte svojo pisarno vedno pri roki Prenosnik Fujitsu za zahtevne Fujitsu je za vse poslovne uporabnike zasnoval majhen, le 1,4 kg težak tablični računalnik LIFEBOOK T580, ki združuje vse prednosti standardnega prenosnika in tabličnega računalnika. Zaslon, ki ga lahko upravljamo z dotikom, podpira ukaze s štirimi prsti in prepoznava kar 14 različnih kontrolnih ukazov. »Mini« prenosnik aktivnim uporabnikom ponuja vse funkcije za nemoteno delo kjer koli, hkrati pa njegova teža ne vpliva na udobje potovanja. Nemoten dostop do svetovnega spleta podpirajo možnost vgradnje enote 3G/UMTS (skupaj z GPStehnologijo) in vmesnika WLAN ter Bluetooth. Visokodefinicijska osvetlitev LED in senzor svetlobe zagotavljata jasnost ter svetlost zaslona, tudi ko je ta izpostavljen neposredni sončni svetlobi. Hitrost delovanja zagotavlja najnovejši procesor Intel® Core™, prav tako kot standardni prenosnik pa ima tudi tablični računalnik LIFEBOOK T580 dva vhoda USB, pomnilniško kartico SD, bralnik pametnih kartic in vgrajeno kamero. Za ogled multimedijskih vsebin na večjem zunanjem zaslonu sta na voljo izhoda VGA in HDMI. www.si.ts.fujitsu.com

Primeri, triki in nasveti



63

Gadgets

Primeri, triki in nasveti

Novi iPod nano s tehnologijo »Multi-Touch«

Inovativen pristop k organizaciji dogodkov

Zapleši z njim

Z željo po napredku in skladno z razvojnimi trendi v tehnologiji je podjetje Studio 37 d.o.o. razvilo svojo mrežo tako imenovanega interaktivnega sistema »digital signage«. Sestavni del enote, ki predstavlja del tega sistema, je zaslon visoke ločljivosti (Full HD), občutljiv na dotik, ki omogoča intuitivno uporabo brez posebnih navodil. Naprave je mogoče upravljati in nadgrajevati tudi z oddaljene lokacije, kar omogoča hitro umeščanje novih vsebin ter nizke stroške vzdrževanja. Aplikacije so prilagojene željam in potrebam naročnika ter predstavljajo skorajda neomejene možnosti uporabe glede na okolje, v katerega je naprava Multidata umeščena. Širok spekter uporabe omogoča v ta namen razvit elektronski sistem, ki prikazuje tako avdio/video vsebine kot tudi statične objekte. Sistem Multidata omogoča inovativen pristop k organizaciji in nemotenemu delovanju dogodkov, kot so festivali, strokovne konference in posveti, strokovni kongresi, različni sejmi ter razstave.

Apple je predstavil na novo razviti iPod nano, ki ga odlikuje vmesnik Multi-Touch, ki uporabnikom omogoča brskanje po glasbeni zbirki s preprostimi pritiski in drsenjem s prsti po zaslonu. Novi iPod nano je skoraj pol lažji in manjši od prejšnje generacije predvajalnikov, ima ohišje iz brušenega aluminija in stekla ter vgrajeno priponko za nošnjo. Pripnete ga lahko na rokav, jopič ali trenirko ter imate svoje priljubljene skladbe vedno na dosegu roku – skupaj z možnostjo Genius Mixes, vgrajenim FM-radijskim sprejemnikom, števcem korakov in podporo za Nike + iPod, z enim samim polnjenjem pa omogoča do 24 ur predvajanja glasbe. iPod nano je na voljo v srebrni, grafitni, modri, zeleni, oranžni in rožnati barvi. www.store.apcom.si

Ste naveličani standardnih posterjev …?

www.multidata.si


ZDRUŽUJEMO PROFESIONALIZEM, KREATIVNOST IN ZABAVO. PRIDRUŽITE SE NAM. Poslovni in motivacijski dogodki, Strokovni in zabavni Team building programi

www.team-building.si info@maya.si 05 380 05 30



66 PR

Kolumna predsednika AIPC Edgarja Hirta Pričakovanja strank spodbujajo razvoj standardov kakovosti

Edgar Hirt je predsednik Mednarodnega združenja kongresnih centrov (AIPC) in direktor družbe CCH, Kongresni center Hamburg.

AIPC je vodilno mednarodno združenje kongresnih centrov. Njihova misija je spodbujanje, podpora in prepoznavanje odličnosti na področju upravljanja kongresnih centrov. Njihovi programi so usmerjeni v izboljšanje profila in storitev svojih članov, ki so objekti, namenjeni predvsem srečanjem, sestankom, kongresom in razstavam. AIPC je globalna mreža več kot 165 vodilnih centrov v 53 državah in z aktivnim sodelovanjem več kot 650 profesionalcev s področja upravljanja kongresnih centrov.

Predsednik AIPC Edgar Hirt zagotavlja, da bodo univerzalno priznani standardi za kongresne centre v prihodnosti zaradi globalizacije in vedno višjih pričakovanj naročnikov igrali pomembnejšo vlogo, kar bo privedlo do večje potrebe po zanesljivih sredstvih ocenjevanja kongresnih zmogljivosti. Hkrati pa bodo taki standardi kvalificiranim centrom omogočili, da bodo prikazali in dokumentirali svoje dosežke pristranskemu trgu. »Centri se navadno razvijajo v precejšnji izolaciji, saj ima le peščica svetovnih mest več kot en večji center,« pravi Hirt. »To je privedlo do tega, da do nedavnega nismo poznali nobenih univerzalno sprejetih standardov. Danes opažamo več teženj po razvoju takih standardov, ki jih poganjajo predvsem skrbi naročnikov, saj jih zanima, kaj lahko pričakujejo od novih ponudnikov in destinacij na trgu, opaziti pa je tudi težnjo po bolj metričnem pristopu s strani tistih organizatorjev, ki ocene potrebujejo za priporočila.« Nekateri centri so poskušali uvesti sisteme, ki so bili prvotno namenjeni ocenjevanju gostoljubja ali celo proizvodnje, ugotavlja Hirt, vendar ti standardi niso uspeli prikazati realnega stanja ocene vodenja centra. Hkrati pa imajo v posameznih državah ali regijah svoje standarde za kongresne centre, vendar jim manjka univerzalnosti, ki jo potrebujejo naročniki, ki zaradi kroženja svojih dogodkov redno iščejo prizorišča po vsem svetu. Zaradi teh razlogov se je AIPC odločil prevzeti zahtevno nalogo razvoja standardov kakovosti posebej za kongresne centre. Standardi so bili podvrženi vrsti preizkusov, saj morajo biti fleksibilni in prilagodljivi zaradi velikega števila različnih tipov, starosti ter postavitev centrov. Hkrati pa morajo biti prilagojeni potrebam naročnikov, da obdržijo relevantnost na trgu, in biti »stopnjevalni«, da sodelujočim

centrom ponudijo pogled naprej in jim dajo napotke za izboljšanje storitev. Ne nazadnje pa so morali ohraniti videz, da jih je razvilo telo, ki je blizu industriji, kot je AIPC, to pa jim je uspelo z uporabo zunanjih ocenjevalcev, ki ohranjajo kredibilnost. Standardi, ki so bili razviti, naslavljajo 10 ključnih področij v upravljanju centrov: storitve za stranke, kakovost objekta in operacij, odnosi z zaposlenimi, zdravje, varnost in ukrepi v primeru nesreče, finančna stabilnost, odnosi z lokalno skupnostjo, okoljska odgovornost, odnosi z industrijo in odnosi z dobavitelji. V procesu ocenjevanja morajo centri prikazati izmerljive politike in postopke v vsaki kategoriji ter v obliki, ki jo lahko pregleda ter oceni zunanji ocenjevalec. »V AIPC je naš trenutni največji izziv, da čim več članov prepričamo, da poskušajo doseči to priznanje,« pravi Hirt. »Zavedamo se, da je to še ena zahteva menedžerjem, ki imajo že zdaj veliko dela z izpolnjevanjem pričakovanj strank. Vendar pa je to način, da se centri po svojih storitvah in zmogljivostih ločijo od drugih, kar je na današnjem tekmovalnem trgu izrednega pomena.« Edgar Hirt www.aipr.org



68 PR

Kar jih ločuje od drugih … Naravne danosti pokrajine, prijazno osebje in kakovost storitve so razlogi, da je resort eden najboljših na celini na Hrvaškem. novih dogodkov. V tem svetu je Spa & Golf Resort Sveti Martin pravi kraj za proslavljanje uspehov in trenutke užitka. Udobje in povezani objekti nudijo več vrst namestitve, sprostitve, rekreacije ter zabave. V luksuznem ambientu hotela Spa Golfer so tudi kakovostni konferenčni centri. S svojo velikostjo lahko konferenčna dvorana Mura gosti tudi do 500 gostov. V prijetni atmosferi lahko njeno notranjost prilagodite svojim potrebam; razdeli se lahko celo na tri velike, ločene sobe. Sodoben sistem omogoča preprosto upravljanje vseh delov dvorane. Ekipa resorta

Po zaključku del na igriščih za golf so ta postala do zdaj največji projekt v turizmu na celini z investicijo v vrednosti 300 milijonov HRK in več kot 200 zaposlenimi. Ena izmed največjih investicij na nepozidanem območju na Hrvaškem. Spa & Golf Resort Sveti Martin najdemo v naravnem rezervatu v severozahodnem delu zgornjega Medžimurja. Obkrožajo ga čudovita okolica in tradicionalne ruralne stavbe. Sestavljen je iz kompleksa zaprtih termalnih bazenov, poletnega vodnega parka, wellnessa, restavracij, barov in očarljivega nakupovalnega centra. Novo golfigrišče z 9 luknjami in ogrevanimi umetnimi zelenicami za vadbo je eno prvih tovrstnih igrišč v Evropi, ki je zaradi zmanjšane rabe pesticidov hkrati tudi prijazno do okolja. Igranje golfa je mogoče skozi vse leto. Spa & Golf Resort Sveti Martin ponuja prenočišča v Apartmajih Regina (120 apartmajev). Od leta 2009 ponuja tudi prenočevanje v hotelu Spa Golfer, ki ima 151 modernih sob in 6 apartmajev. V notranjosti hotela je 1.800 m2 velik wellness center, ki poleg holističnih programov nudi tudi individualni pristop in sodobno opremo, ki pripomoreta k harmoniji duše ter telesa. Usposobljeno in prijazno osebje doda piko na i celotni izkušnji ter poskrbi, da je wellness center res vir lepote in užitka. S postopnim pridobivanjem priznanj, ki temeljijo predvsem na naravnih atributih pokrajine, prijaznosti osebja in kakovosti storitev, je resort postal eden izmed vodilnih na Hrvaškem. Spa & Golf Resort Sveti Martin je dobil nagrado New Millennium Award, prestižno mednarodno priznanje za dosežke na področju MICE. Prejel je tudi nagrado za najlepši in najboljše opremljen resort na Hrvaškem leta 2005. Leta 2006 mu je bila podeljena nagrada Golden Green Flower. Razburljiv poslovni svet je poln izzivov in

Sveti Martin nudi prilagojene rešitve za vse vaše potrebe – od ekskluzivnih manjših srečanj, večjih konferenc do pogostitev. Svoje izkušnje kot gostitelji mnogih dogodkov bodo združili z vašimi kreativnimi idejami, kar zagotavlja uspeh. Hrana, pripravljena po lokalnih receptih in s kakovostnimi sestavinami, že leta privablja gurmane. Najbolj kakovostna vina iz okoliških vinogradov, skrbno hranjena v družinskih vinskih kleteh, so nepogrešljiv sopotnik jedi, ki jih ponujajo v restavraciji Sveti Martin. Po vaših željah bodo kuharji ustvarili specialitete, ki bodo vaše poslovno kosilo, večerjo ali pogostitev spremenile v pravo pojedino. Vsaka izmed šestih lokacij za pogostitve nudi enkraten ambient s čudovito notranjostjo, postrežbo, atmosfero in razgledom. Razgled vas ponese do zelenih vinogradov, golfigrišč, bližnje vasi ali modrih poletnih kopališč. Izbira restavracije ostaja vaša, sami pa izberete tudi glasbo in meni, ob katerem boste uživali v simbiozi dela ter užitka. Spa & Golf Resort Sveti Martin Grkaveščak bb, Sv. Martin na Muri Telefon: +385 (0)40 371 111 E-pošta: info@spa-golf.com.hr Spletna stran: www.spa-golf.com.hr Odprto: Vse leto


69

»TERVETULOA TAMPEREELLE!«*

PR

* Dobrodošli v Tamperah!

Poletna šola ECM je letos potekala v Tamperah, drugem največjem mestu Finske. Mesto ima 210.000 prebivalcev, leži 175 kilometrov severno od Helsinkov in je obdano z dvema prečudovitima jezeroma. Odločitev organizatorjev za kraj poletne šole najverjetneje ni bila pretežka, saj je mesto poleg tega, da je v neposredni bližini tudi rojstno mesto tovarne ene najbolj znanih mobilnih telefonov – Nokia, znano tudi po organizaciji precejšnjega števila mednarodnih kongresov. V povprečju gosti od 40 do 50 mednarodnih kongresov letno (po statistiki ICCA od 10 do 20), kar ga uvršča na drugo kongresno mesto v državi, takoj za glavnim mestom Helsinki. Mesto je leta 1779 ustanovil švedski kralj in njegov razvoj je takoj zacvetel. V 19. stoletju se je začela razvijati tekstilna industrija, ki so se ji sčasoma pridružile še kovinska in papirna ter proizvodnja čevljev. Skupaj z razcvetom industrije se je povečevalo tudi število prebivalstva. Proti koncu 20. stoletja sta se tekstilna in kovinska industrija začeli umikati predvsem informacijski ter telekomunikacijski industriji ter zdravstveni tehnologiji, ki so zdaj tudi gonilne sile razvoja mesta. Pred približno 50 leti se je v mestu odprla prva univerza, ki je dvignila izobrazbeno strukturo prebivalstva in spodbudila nastanek raziskovalnih ustanov, ki povezujejo univerzo z industrijo. Profesorji so hitro postali največji in najboljši ambasadorji kongresnega turizma v Tamperah. Preobrat iz stare težke industrije v novo, visokotehnološko je viden tudi v arhitekturi. Stare tovarne so postale muzeji, knjižnice, restavracije, pisarne in šole. Ob tako močni industriji, kot jo imata mesto Tampere in njegova okolica, ter kar dvema univerzama in eni politehniki ni presenetljivo, da se je začel razvijati tudi kongresni turizem. Da bi razvoj industrije srečanj še pospešili, je mesto zgradilo nov kongresni center z imenom

»Tampere Hall«, ki lahko sprejme od 20 pa vse do 2000 udeležencev. Tampere Hall je bil v svoji kratki zgodovini s strani gostov kar štirikrat zaporedoma imenovan za najboljši kongresni center na Finskem. Tampere imajo strnjeno mestno jedro, v katerem je tudi kongresni center. To pomeni, da je večina kongresnih nastanitvenih kapacitet le streljaj od mestnega središča. Skupna kapaciteta nastanitev v mesto Tampere je 2622 sob. Sprejem udeležencev Poletne šole ECM v mestni hiši in uvodni pozdrav gospoda Karija Kankaale, direktorja Urada za pospeševanje podjetništva, pričata o tem, da se mestne oblasti zavedajo pozitivnih gospodarskih učinkov, ki jih prinaša industrija srečanj. Za hiter razvoj industrije srečanj namreč ne zadostuje samo dober kongresni center, temveč tudi dobre letalske in železniške povezave, politična podpora, dober kongresni urad ter še marsikaj. Mesto Tampere ima svoje mednarodno letališče, ki ima neposredno povezavo s Helsinki, Stockholmom, Rigo, Londonom (Stansted), Dublinom, Frankfurtom (Hahn), Bremnom, Milanom (Bergamo), Edinburgom, Oslom, Malago in Gdanskom. Za pospeševanje industrije srečanj skrbi Tampere Kongresnoturistični urad (TCB), ki kot nekomercialna organizacija ponudnikom kongresnih storitev pomaga pri pridobivanju nacionalnih in mednarodnih kongresov. Na drugi strani TCB ponuja brezplačno pomoč vsem organizatorjem srečanj, ki si želijo v mestu Tampere in njeni okolici organizirati srečanja. Vzporednice med mestom Tampere in Ljubljano se ponujajo kar same. Mesti si delita podobno polpreteklo zgodovino, podobno število prebivalcev in tudi kongresnih kapacitet. Obe mesti se zavedata pomena industrije srečanj in zato veliko denarja vlagata v njen razvoj. Zakaj organizirati vaše naslednje srečanje v Tamperah: - Tampere imajo ponudbo velikih mest in atmosfero majhnih. - Zaradi strnjenega mestnega jedra so vse pomembne zgradbe v dosegu nekaj minut hoje. - V zadnjih letih je Tampere Hall postal najboljši kongresni center na Finskem. - Kot nekdanje industrijsko mesto lahko Tampere ponudijo edinstvene prostore za organizacijo srečanj, večerij in raznih drugih dogodkov. - Muzeji lahko ponudijo odlično obkongresno dejavnost.

- Mesto in okolica pa sta idealni prizorišči za najrazličnejše aktivnosti na prostem, kot so nordijska hoja, plavanje v jezeru ali tradicionalna finska savna. - Tampere so zelo živahno, študentsko mesto, polno znanja.

Datum Ime kongresa

Število udeležencev

Maj 2009

EAA, The Annual Congress of the European Accounting Association (Letni kongres Evropskega združenja računovodij)

1.200

Avgust 2008

16th Congress of the Federation of European Societies of Plant Biology FESPB (16. kongres Zveze evropskih združenj za biologijo rastlin FESPB)

1.300

Julij 2004

ICT X – 10th International Congress of Toxicology (10. mednarodni toksikološki kongres)

2.500

Junij 2001

Conference of the European Society of General Practice Family Medicine – WONCA Region Europe (Konferenca Evropskega združenja za splošno družinsko medicino – regija WONCA)

2.200

Avgust 1995

IUFRO XX World Congress, International Union of Forestry Research Organizations (Svetovni kongres IUFRO XX, Mednarodno združenje za gozdne raziskave)

3.000


70 PR

Intervju z vodjema Poletne šole ECM

European Cities Marketing promovira in povezuje interese preko 125 članov iz več kot 100 večjih mest v 32 državah. Združenje ponuja platformo za mesta, ki želijo izboljšati svoje turistične aktivnosti skozi izmenjavo znanj in dobrih praks na evropskem območju. European Cities Marketing je tudi organizator Poletne šole ECM. Poletna šola ECM je nepogrešljiva priložnost za učenje za vse strokovnjake na področju industrije srečanj. Ustanovljena je bila leta 1986 in kmalu postala najpomembnejši seminar za vse, ki kakor koli sodelujejo na evropskem trgu srečanj. 25. Poletna šola ECM se bo odvila v Krakovu na Poljskem med 27. in 31. avgustom 2011.

Elisabeth Hansa

Pier Paolo Mariotti

Uredništvo revije Kongres je izvedlo intervju s prejšnjo direktorico poletne šole ECM gospo Elisabeth Hansa in prihodnjim direktorjem gospodom Pierom Paolom Mariottijem.

Lahko poletno šolo na kratko predstavita? Elisabeth Hansa: Poletna šola je pravkar praznovala 24. obletnico – začeli smo pred natančno 24 leti v Avstriji, naša prva poletna šola pa je imela 20 udeležencev. Danes smo zelo ponosni, da se je navadno udeleži od 50 do 75 udeležencev. Številka 75 je tudi največje število udeležencev, ki jih lahko sprejmemo. Kaj je namen te poletne šole? Elisabeth Hansa: Njen namen je predvsem ponuditi ljudem, ki so pravkar začeli delovati na področju industrije srečanj, osnovno znanje o tem področju – kako znotraj njega delovati, s kom in kako delati, kako spoznati svoje potencialne stranke, kako ustanoviti svoje podjetje ... Vsebino poskušamo zastaviti čim širše. Na začetku je bila šola namenjena samo kongresnim uradom, skozi čas pa se je odprla tudi vsem drugim sektorjem industrije srečanj. Pier Paolo Mariotti: Vsebina je osnovna, vendar hkrati zelo pomembna. Vsi govorniki so strokovnjaki na svojem področju. Tako udeleženci pridobijo dober pregled nad celotno industrijo – nanjo pogledajo s ptičje perspektive.


71 PR

Elisabeth Hansa: Ena izmed največjih prednosti te šole so bili vedno predavatelji. Udeleženci imajo resnično možnost interakcije in vprašanj, z vsakim predavateljem se lahko pogovorijo. Ti so iz različnih krajev, držav, tako da udeleženci pridobijo širok spekter izkušenj. Se je poletna šola vedno selila iz mesta v mesto? Elisabeth Hansa: Da, tako je bilo že na začetku. Ne spomnim se vseh mest, ki so jo gostila, a vedno se je selila po evropskih mestih. Ali kraj naslednje šole izberete po kakšnem ključu? Kot na primer iskanje novih trgov? Pier Paolo Mariotti: Da, to je eden izmed faktorjev, vendar ni edini. Vedno iščemo nove, vzhajajoče destinacije. Če jo gosti neko mesto, je to priložnost za celotno državo. Letos je veliko udeležencev iz skandinavskih držav. Zato je zelo pomembno, da se šola vsako leto odvija nekje drugje. Zakaj Tampere? Elisabeth Hansa: Navadno ne želimo gostovati v glavnih mestih. Želimo spoznati še druga mesta, ki si zares želijo gostiti tak dogodek. Tampere so se že nekajkrat potegovale za mesto gostitelja poletne šole. Mislim, da je bila odločitev prava. Naša prisotnost v Skandinaviji je zelo pomembna. Predvsem, ker smo se zadnji dve leti mudili bolj južno (Bolzano in Opatija). Kakšna je razlika med lansko in letošnjo poletno šolo? Elisabeth Hansa: Spremenili smo del vsebine za poletno šolo. Ne vseh, ampak nekatere dele. Kot sem omenila, se nam pridružuje vedno več ljudi iz hotelov, PCO-agencij … in ne več samo iz kongresnih uradov. Zato se trudimo svojo vsebino prilagoditi temu dejstvu in poskušamo vključiti tudi teme, kot so poslovna srečanja, incentive programi in

podobne, ki so pomembne tudi za hotele ter kongresne centre.

smo tako zaposleni. Kaj pa naslednja destinacija poletne šole?

Kateri so glavni razlogi za udeležbo na poletni šoli? Gre predvsem za željo po učenju ali tudi za navezovanje stikov? Elisabeth Hansa: Vsekakor je »networking« enako pomemben dejavnik kot sámo učenje, saj je v kongresni dejavnosti navada, da ljudje v njej ostanejo dlje časa. Ljudi lahko srečuješ vedno znova, na delavnicah, sejmih, borzah … Z njimi lahko vsakič izmenjaš informacije in ideje. Tako ustvariš vir informacij, ki je lahko zelo uporaben, kar je še en razlog za pomembnost druženja. Kaj menite o JV Evropi kot kongresni destinaciji? Elisabeth Hansa: Poletna šola se je v tej regiji odvijala že vsaj dvakrat. Po mojem mnenju je ta regija čudovita in vanjo se bomo zagotovo še vrnili. Kaj pa prihodnost poletne šole? Pier Paolo Mariotti: Naša dejavnost se spreminja zelo hitro in poletna šola se ji mora prilagajati. Izobraževanje je vsekakor pomembno orodje za začetek dobrega sodelovanja. Najti nove teme, nove aktivnosti je naša glavna naloga, saj sta struktura in format poletne šole že zelo dobra. Tudi sam sem prejšnje leto vse svoje zaposlene poslal na poletno šolo. Naše vodilo je, da je izobrazba brez dvoma temeljna. V naši dejavnosti je treba informacije stalno osveževati. Kašni so vaši pogledi na prihodnost – ali bo potreba po srečanjih sploh še obstajala, če bo mogoče vse urediti preko spleta? Pier Paolo Mariotti: Formati se spreminjajo. Včasih je mogoče celo ustvariti povezavo med virtualnimi in osebnimi sestanki. Vendar pa so osebni sestanki v vseh pogledih še vedno najpomembnejši, zato verjamem, da se bodo obdržali. Nova tehnologija jih lahko samo izboljša. Tehnologija nam le olajša delo, saj

Pier Paolo Mariotti: To je zelo lepa in zelo pomembna destinacija. Razglašena je bila tudi za del Unescove svetovne dediščine. Zelo pomembna pa je tudi zaradi političnih aspektov. Krakov je mesto, ki ga morate spoznati. Je zanimivo, mlado mesto. V njem živi približno 10.000 študentov z dveh univerz. Katerih pet razlogov za obisk bi izpostavili nekomu, ki ga zanima udeležba na naslednji Poletni šoli ECM? Pier Paolo Mariotti: - Srečanja s kolegi iz vse Evrope; - Učenje od najboljših učiteljev, ki jih najdete na trgu; - Učenje na praktičnih primerih; - Vse pridobljene informacije so aktualne; - Program je zelo interaktiven.


72 PR

Pogovor z Graemom Barnettom, direktorjem EIBTM

Graeme Barnett, direktor EIBTM

1. Skoraj vsakdo v kongresni industriji pozna EIBTM. Jo lahko vseeno na kratko predstavite? Koliko razstavljavcev? Koliko vabljenih kupcev? Koliko let že deluje? EIBTM obstaja že več kot 21 let, da bi povezovala strokovnjake s področja kongresne industrije po svetu, in je dogodek z najdaljšo tradicijo na svojem področju. EIBTM kupcem omogoča, da spoznajo nove destinacije, prizorišča in storitve, ter ustvarja idealno okolje za spoznavanje in gradnjo odnosov ter odkrivanje novih trendov. Leta 2009 je EIBTM obiskalo skupno 8.170 ljudi, od tega 3.827 vabljenih kupcev. Hkrati pa je vključno z osebjem, mediji, VIP-gosti in govorniki EIBTM združil več kot 14.000 strokovnjakov s področja kongresne industrije v Barceloni z namenom sklepanja novih poslov. Naš program vabljenih kupcev zagotavlja udeležbo najpomembnejših predstavnikov strank z vsega sveta. Z več kot 3.300 razstavljavci iz preko 90 držav in s 40 izobraževalnimi srečanji, vključno s seminarji, namenjenimi poslovnim, društvenim in agencijskim trgom ter veliko količino uradnih dogodkov za networking vse 3 dneve, je EIBTM 2010 odlična priložnost za sklepanje novih stikov, ki bodo prinesli sveže posle in povrnitev investicije. EIBTM je vodilni dogodek v portfelju Reed Meetings and Events. 2. Če primerjate EIBTM 2010 s tistim leta 2009 – kakšna je razlika? Podjetja so spoznala dejansko povrnitev investicije, vložene v udeležbo na EIBTM. Tako bomo letos gostili več kot 20 novih razstavljavcev – od destinacij, hotelov, prizorišč do organizatorjev dogodkov. Hkrati pa letos s ponosom predstavljamo nekaj novosti. Ena izmed njih je namensko zgrajen prostor za predavanja, ki bo del razstavnega prostora in bo vsak dan vključeval špansko govoreča predavanja ter dnevne ure tehnologije. Slednje so pomemben del izobraževalnega programa, saj obiskovalce obveščajo o najnovejših tehnoloških inovacijah v industriji. Še ena nova pridobitev pa je naš lastni Green Room, kjer se bodo izvajali seminarji, povezani z družbeno odgovornostjo. Vsak dan se bo odvilo nekaj predavanj, ki se bodo osredotočila na ključna vprašanja trajnosti. Nova pa je tudi nagrada najboljšim in najbolj

obleganim stojnicam na letošnjem dogodku – EIBTM Stand Award. 3. Zakaj Barcelona? Barcelona je mesto, ki je do popolnosti opremljeno za izvedbo takega dogodka in hkrati ena izmed vodilnih svetovnih destinacij v kongresnem turizmu. Izkazala se je tudi kot eno najatraktivnejših in najbolj dinamičnih mest v Evropi. Zaradi svoje lokacije (v bližini čisto novega letališkega terminala El Prat) in podnebja (topla poletja in hladne zime) je idealen kraj za organizacijo kakršnega koli dogodka, hkrati pa premore tudi visoko raven profesionalnosti in mrežo prizorišč, ki gostijo EIBTM. Reed Travel Exhibitions ima močne povezave s Kongresnim uradom Barcelone in drugimi lokalnimi partnerji, ki so ključnega pomena za izvedbo borze. Partnerji in podporniki dogodka so tudi prizorišče Fira de Barcelona, Ultramar Express Event Management in hotelska mreža več kot 40 hotelov, vključno z novim hotelom Porta Fira čisto zraven prizorišča. Za tiste, ki hočejo v mesto prispeti že prej ali ostati dlje, pa Barcelona ponuja svoj edinstveni način življenja, kar jo naredi idealno za poslovanje in prosti čas. 4. Lahko naštejete 10 razlogov, zakaj naj se kupci udeležijo EIBTM? - To je priložnost, da spoznajo preko 3.300 mednarodnih razstavljavcev iz več kot 90 držav; - Razvijanje znanja in učenje skozi obširen izobraževalni program – svetovno priznani program seminarjev (ki je leta 2009 privabil več kot 4.000 udeležencev), ki ponuja različne teme, o katerih bodo govorili največji strokovnjaki; - Priložnosti za networking; - Spoznavanje novih destinacij, izdelkov in ponudb; - Odločanje za nakup; - Seznanjanje z najnovejšimi industrijskimi trendi, zadnjimi novicami in dogodki; - Optimizacija porabe časa – v treh dneh lahko dosežejo nekaj, za kar bi navadno potrebovali mesece; - Pogovori o poslovnih priložnostih s ključnimi akterji v industriji; - Program vabljenih kupcev – za tiste, ki organizirajo, vplivajo ali odločajo o


73 PR

proračunih na mednarodnem poslovnem področju za poslovna potovanja, srečanja, incentive dogodke, kongrese, predstavitve izdelkov, izobraževanja in druge dogodke; - Vodeni ogledi za vabljene kupce – ogled destinacij, kot so Bilbao, Costa Daurada, Costa del Sol/Malaga, Firence/Toskana, Madrid, Valencia, Rotterdam, Katalonija/ Barcelona/Costa Brava – Pirineu de Girona. 5. Naša revija se osredotoča predvsem na Jugovzhodno Evropo. Zakaj naj se ta del Evrope odloča za predstavitev na EIBTM? Dogodka se bo udeležilo veliko število razstavljavcev iz JV Evrope, na primer: Lidia Tours iz Bolgarije, Liberty Incentives & Congress, Hilton Athens, A La Carte Travel

Ltd, The DMC Greece, Turistična organizacija Cipra, Slovaška turistična organizacija, Slovenska turistična organizacija, Kongresni urad Beograd in še 28 razstavljavcev iz Hrvaške ter 22 iz Turčije. Kongresni urad Srbije predstavlja dober primer, zakaj naj se ponudniki udeležijo EIBTM. Na EIBTM sodelujejo že zadnja tri leta, letos pa bodo na dogodku promovirali svoj prvi Meetings Planners Guide. Ob svoji udeležbi leta 2009 so zbrali 250 poslovnih stikov in vidijo dogodek kot ključen za svoje poslovanje. 6. Ali poznate borzo Conventa? Kakšno je vaše mnenje o njej? Da, s to borzo sem seznanjen. S Convento sodelujemo in pomagamo pri pridobivanju

vabljenih kupcev, ki jih Slovenija zanima na EIBTM. Po mojem mnenju je to odlična regionalna borza. 7. Še kakšno sporočilo za naše bralce? Še vedno je čas, da se kvalificirate kot vabljeni kupec ali prijavite kot obiskovalec. Vse potrebne informacije dobite na spletni strani EIBTM www.eibtm.com. Hkrati pa spodbujamo obiskovalce, da svojo udeležbo napovejo vnaprej, kakor hitro je mogoče, saj tako lažje načrtujejo svoj poslovni urnik in poskrbijo za prevoz ter namestitev v Barceloni po ugodnejših cenah. Predprijava je brezplačna in vam bo prihranila 20 evrov vstopnine, ki bi jo sicer plačali ob vstopu.


74 PR

Predstavitev Mladinskega kulturnega centra Brežice Prilagodljiv center s konferenčnim delom, opremljen z najsodobnejšo avdio, video in komunikacijsko tehniko

Mladinski kulturni center Brežice se s kongresnim delom razprostira na več kot 2.500 m2 v samem osrčju mestnega parka in sprejme do 850 udeležencev v 2 večjih ter 4 manjših dvoranah. Največja večnamenska dvorana s sodobno tehnično opremo (vrhunsko ozvočenje, oder in govorniški pult) sprejme do 230 udeležencev s prostorom za bankete, ki sprejme do 80 gostov. Na voljo so še tri seminarske dvorane (za od 10 do 30 udeležencev), sejna soba z glasovalnim sistemom za od 30 do 45 oseb, računalniška soba za do 10 oseb ter snemalni in radijski studio z možnostjo prilagoditve v novinarsko sobo z vso ustrezno infrastrukturo. Vse seminarske dvorane so klimatizirane in opremljene z LCD-projektorjem ter platnom in omogočajo Wi-Fi-povezavo.

Dodatno: - število parkirišč: 51; - tehnična in gostinska podpora pri izvedbi dogodka; - možnost nastanitve. Informacije: Mladinski center Brežice, Gubčeva 10a, 8250 Brežice, Slovenija Tel.: +386 (0) 590 83 790 E-pošta: mc-brezice@siol.net


75

Najbolj inovativna turistična agencija v Sloveniji Odlična dodatna ponudba za organizatorje kongresov!

- 1. panoramski avtobus v Sloveniji (po Dolenjski, Ljubljani in drugih krajih) - Splavarjenje z Rudolfovim splavom po reki Krki (do 64 oseb): možnost organiziranja kulinaričnih doživetij, poslovnih srečanj, predstavitev - Zgodba o cvičku na Matjaževi domačiji (Hiša s tradicijo, prostor za poslovna srečanja) - Aktivni oddih: 1400 km pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti po Dolenjski in Beli krajini (www.slovenia-heritage.net) - Dolenjske zidanice – nova, unikatna turistična ponudba, www.zidanice.si

PR

- Po Poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine - 28 znamenitosti naravne in kulturne dediščine (www.slovenia-heritage.net, www.kompas-nm.si ) KOMPAS NOVO MESTO Novi trg 10, 8000 Novo mesto kompas.nm@siol.net www.kompas-nm.si


76

Zaključna beseda

Paul Kennedy, Kennedy Consulting

Postavljanje »dnevnega reda« Ponudniki storitev v industriji lahko posedajo in čakajo, kaj se bo zgodilo, ali …

nova smo postavljeni pred ekonomski paradoks – od privatnega sektorja se pričakuje, da bo gonilna sila ekonomskega razvoja, hkrati pa so predvsem evropske države močno zmanjšale proračunske izdatke. Vpliv manjšanja izdatkov javnega sektorja na kapitalskem in operativnem področju bo vplival na potrošnjo v vseh sektorjih gospodarstva ter bo po predvidevanjih komentatorjev vodil v nadaljnjo brezposelnost in s tem zmanjšanje povpraševanja po dobrinah in storitvah. Ponudniki storitev v naši industriji lahko posedajo in čakajo, kaj se bo zgodilo – in mnogi bodo to dejansko storili.

Z

Vendar pa lahko tisti, ki so po naravi gonilne sile poslovanja, s strateškim upravljanjem odnosov s kupci (Strategic account management – SAM) v svojem poslovanju poskrbijo za to, da bodo imeli na »dnevni red« gospodarstva večji vpliv.

V začetku tega leta je na letni konferenci slovenskega Kongresnoturističnega urada postalo jasno, da so nekateri ponudniki v svojih poslovnih filozofijah povsem pasivni, drugi pa so prepoznali potrebo po večji prepoznavnosti v očeh svojih strank/ kupcev, ki je potrebna za nadaljnji razvoj na tekmovalnem trgu. Vaša konkurenca pač niso več samo vaši sosedje, ampak predvsem druge destinacije. Pred nekaj leti se je prvič pojavil koncept strateškega upravljanja odnosov s kupci, ki je v svojem bistvu usmerjen predvsem v poznavanje trga, prepoznavanje ključnih obstoječih in – kar je še pomembnejše – ključnih prihodnjih strank, pomembnih v panogi. V našem sektorju to pomeni poznati najpomembnejše agencije v vsakem ključnem geografskem območju, ključna združenja in njihove vodje ter določiti »account menedžerje«, ki imajo jasna in dosledna navodila o vzpostavljanju stika, spoznavanju načina odločanja o prizoriščih, destinacijah in o sodelovanju na osebnem ter poslovnem področju. Pomembno je, da za vsako izmed teh ciljnih ali ključnih strank prepoznamo tistega, ki sprejema ključne odločitve (o vsebinah srečanj, logistiki, podpisu pogodbe itd.). Po mojih izkušnjah je srečanje s ciljnimi

strankami v njihovih prostorih jasno sporočilo zavezanosti, profesionalnosti in spoštovanja. Spominjam se nekega ponudnika storitev, ki je potarnal, kako malo novih strank je podjetje pridobilo in koliko več bi jih lahko bilo, če bi nekdo iz podjetja dejansko obiskal njihove pisarne in z njimi govoril o zahtevkih za ponudbo – kar sicer ni vedno dobrodošlo, je pa na splošno dobro sprejeto. Novembra bo Strateško upravljanje odnosov s kupci ena izmed tem Akademije Conventa – tema je namenjena predvsem vodjem, ki jih zanima strateško upravljanje in ki želijo iz prve roke, od vodje ene vodilnih evropskih PCO-agencij, izvedeti več o pričakovanjih podjetij.




Prijavnica Se želite naročiti na revijo Kongres? Izpolnite prijavnico. Ime in priimek

Naziv podjetja/institucije

Naslov

Poštna številka

Kraj

Država

Telefon/mobilni telefon

Faks

E-pošta

Davčna številka

A. Naročam revijo Kongres za leto 2010 (5 izvodov: posebna izdaja – Conventa 2010, pomlad 2010, poletje 2010, jesen 2010, zima 2010): Naročnik

Cena

Podjetje

38,00 €

Zasebni naročnik

23,00 €

Študent (dokazilo o statusu pošljite na uredništvo)

15,00 €

Naročnik v tujini

62,00 €

B. Naročam posamezno številko Prosimo, vpišite letnik in številko revije: Naročam zadnjo številko: Naročnik

Cena

Podjetje

9,5 €

Zasebni naročnik

6,7 €

Študent (dokazilo o statusu pošljite na uredništvo)

3,8 €

Kraj in datum

Žig in podpis

Prijavnico pošljite na spodnji naslov: GO®MICE d.o.o. , Štihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija Poštnina in DDV sta vključena v ceno. Revijo si lahko naročite tudi preko spleta na naslovu: http://en.kongres-magazine.eu/order-kongres-magazine/order-form/ Več informacij lahko dobite, če pokličete Jana Klavoro: M: +386 (0)40 598 005, T: + 386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu


80

Mesto kongresnih storitev

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

SLOVENSKA TURISTIčNA ORGANIZACIJA Dimičeva 13 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 5898 550 info@slovenia.info www.slovenia.info

KONGRESNI URAd BEOGRAd Masarikova 5/IX 11000 Beograd Srbija +381 11 3061-400 office@tob.co.rs www.tob.co.rs www.belgradetourism.org.rs

TURISTIčNA ORGANIZACIJA ŽUPNIJE dUBROVNIK & NERETVA 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 324 999 www.visitdubrovnik.hr info@visitdubrovnik.hr

KONGRESNI URAd čRNE GORE Rimski trg 47 81000 Podgorica Črna gora +382 (0) 20 235 157 mice@montenegro.travel www.montenegro.travel

TURIZEM LJUBLJANA Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 306 45 94 convention@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/meetings

KONGRESNI URAd OPATIJA HR-51410 Opatija, V. Nazora 3 Hrvaška +385 51 271 710 convention.bureau@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr

ZAVOd KONGRESNO-TURISTIčNI URAd Dunajska 156 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 569 1260 info@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com

KONGRESNI URAd MESTA REKA Užarska 14, 51000 Rijeka Hrvaška +385 51 315 716 convention@tz-rijeka.hr www.tz-rijeka.hr

ZAVOd ZA TURIZEM MARIBOR Partizanska 47 2000 Maribor Slovenija +386 2 234 66 08 www. maribor.travel www.maribor-pohorje.si zzt@maribor.si

KONGRESNI URAd SRBIJE Čika Ljubina 8 11000 Beograd Srbija +381 (11) 655 7 102 scb@serbia.travel www.scb.travel KONGRESNI URAd ZAGREB Kaptol 5 10 000 Zagreb Hrvaška +385 1 48 98 555 www.zagreb-convention.hr info@zagreb-convention.hr

Profesionalni kongresni organizator

GO®MICE d.o.o. Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.go-mice.eu

Go smart. Go creative. Go mice.

www.go-mice.eu


81

Mesto kongresnih storitev

�1�0�0 �9�5 �7�5

Kongresno-turistični servis Albatros �2�5 Ribenska cesta 2 4260 Bled �5 Slovenija �0 +386 (0) 45 780 350 info@albatros-bled.com www.albatros-bled.com �B�a�n�e�r

DMC-agencija �9�.��a�p�r�i�l��2�0�1�0��1�1�:�4�6�:�2�8

DUBROVNIK TRAVEL Obala S. Radica 25 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 313 555 Croatia@DubrovnikTravel.com www.DubrovnikTravel.com

Svet je lep Destinacija: ZEMLJA Destinacija:

Earth.indd 1

8.4.2010 10:19:36

KOMPAS Corporate Pražakova 4 1514 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2006 324 mice@kompas.si www.kompas-online.net LIBERTY INCENTIVES & CONGRESSES SLOVENIA Robbova 2 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 232 11 71 info@liberty-slovenia.com www.liberty-incentive.net INTOURS DMC Demaco d.o.o. Dalmatinova 3 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 430 3550 www.intours-dmc.si info@intours-dmc.si

Kongresi in srečanja, Ki vas navdihujejo

Organizirajte srečanje v prijetnem delovnem okolju in si privoščite tudi sprostitev! • 21 konferenčnih prostorov s kapaciteto do 350 udeležencev, • 6 hotelov s preko 660 sobami, • 10 restavracij z vrhunsko kulinariko, • usposobljeno osebje z bogatimi izkušnjami, • sodobna tehnična opremljenost dvoran, • moderna ponudba wellness storitev, • zanimivi dnevni in večerni spremljevalni programi, • eno najznamenitejših golf igrišč v Sloveniji in Evropi. Posebej ugodne cene konferenčnih kapacitet v obdobju november do april in dodatni popusti za zgodnje rezervacije za leto 2011! Odlična izbira za prednovoletna srečanja.

Agencija za organizacijo dogodkov Sava Hoteli Bled, d.d., Tel.: +386 4 579 16 07, e-mail: conference@hotelibled.com, www.hotelibled.com

revija Kongres 6_10_ SHB in T Ptuj slo.indd 1

7.10.2010 10:24:58


82

Mesto kongresnih storitev

Agencija za organizacijo dogodkov

MAYA TEAM Padlih borcev 1 5220 Tolmin Slovenija +386 (0)5 380 05 30 info@maya.si www.events-teambuilding.com

SINCE

1951

Kompas Corporate Business Travel, Congresses and MeeTings & inCenTives

Kongresni in razstaviščni center

CANKARJEV dOM, KULTURNI IN KONGRESNI CENTER Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress GOSPOdARSKO RAZSTAVIŠčE - LJUBLJANA EXHIBITION ANd CONVENTION CENTRE Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

PCo & dMC Poslovna PoTovanja in sre^anja, kongresi in MoTivaCijski dogodki

Kongresni hotel

☎ +386 1 2006 400 congresses�kompas.si www.kompas-online.net, www.kompas.si

OGLAS revija kongres 77,5x258 ma1 1

UNIQUE SLOVENIA Rakovnik 132 1215 Medvode Slovenija +386 (0)1 361 62 44 www.unique-slovenia.si miha.rott@unique-slovenia.si

10.3.2008 11:18:29


83

Mesto kongresnih storitev

Kongresni hotel

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si Hoteli Bernardin d.d. Obala 2 6320 Portorož-Portorose Slovenija +386 (0)5 690 70 00 booking@h-bernardin.si www.bernardingroup.si Terme Maribor d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN Monsadria d.o.o. Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Bohinj Park EKO Hotel Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Slovenija www.phb.si info@phb.si +386 (0)8 200 4000

stičišče poslovnih in družabnih poti na ptuju • dve konferenčni dvorani in trije seminarski prostori s kapaciteto od 20 do 250 ljudi, • sodobna tehnična podpora organizatorjem za vrhunsko izvedbo, • Grand Hotel Primus s 119 sobami, • namenski prostori za posebne dogodke (modne revije, rimske večerje…), • prireditveni in družabni prostor Klub Gemina XIII, • imperij dobrega počutja wellness Valens Augusta. Skupni cilj in pozitivna ptujska energija bosta zagotovilo za uspeh vašega dogodka. Iz vašega dogodka bomo v Grand Hotelu Primus pričarali doživetje, ki bo gostom ostalo v drugačnem spominu.

Terme Ptuj, d. o.o., Tel: +386 2 749 45 28, e-mail: tanja.bozic@terme-ptuj.si, www.terme-ptuj.si

revija Kongres 6_10_ SHB in T Ptuj slo.indd 2

7.10.2010 10:25:08


84

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Falkensteiner Club Funimation Borik Ulica Majstora Radovana 7 23000 Zadar Hrvaška +385 (0)23 206 630 ana.belamaric@falkensteiner.com www.borik.falkensteiner.com

Maistra Obala Vladimira Nazora 6. GRAD HR-52210 Rovinj Hrvaška +385 52 800 250 info@maistra.hr www.maistra.com

Hotel Drnča Dvorska vas 37a 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija +386 08 200 5000 info@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si

Perla, Casinò & Hotel Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Slovenija +386 (0)5 336 36 66 conference.perla@hit.si www.hit.si

Možnost vodenih degustacij in nakupa.

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE OPOZARJA; PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU


85

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

TERME OLIMIA d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)3 829 7848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

SAVA HOTELI BLEd, d.d. Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME čATEŽ d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

ŠPORTNI CENTER POHORJE Mladinska ulica 29 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 614 0950 tea.kozar@sc-pohorje.si www.pohorje.org

THERMANA d.d., HOTELS ANd RESORTS Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

Nov, sodoben in edinstven

Kongresni Center Wellness Park Laško • Na 3.700 m2 lahko izbirate med osmimi sodobno opremljenimi kongresnimi dvoranami in tremi sejnimi sobami. Največja dvorana sprejme do 490 oseb • Povezava kongresnega centra s sodobnim hotelom, kjer vas razvajamo v prostorih Termalnega Centra, ki ga pokriva steklena kupola, ter v prostorih Wellness Spa Centra • Oprema v dvoranah je najsodobnejša. Nameščen je avdio in video sistem, ki vam omogoča izpeljavo dogodka na profesionalni ravni. Vse dvorane imajo dnevno svetlobo in možnost popolne zatemnitve. Uporaba brezžičnega interneta je brezplačna.

Informacije: Thermana d.d., Laško 080 81 19, 03 734 89 00

Informacije: Thermana d.d., Laško www.thermana.si, info@thermana.si, www.thermana.si, info@thermana.si, 080 81 19, 03 423 21 00

V primeru slabega vremena je prireditev odpovedana!


86

Mesto kongresnih storitev

Ponudnik drugih kongresnih storitev

Adria Airways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Dnevnik d.d. Kopitarjeva 2 in 4 1510 Ljubljana Slovenija pr@dnevnik.si www.dnevnik.si +386 (0)1 308 2150

HI[A KULINARIKE

Hiša kulinarike Jezeršek Jezeršek gostinstvo d.o.o. Sora 1a 1215 Medvode Slovenija www.jezersek.com info@jezersek.si +386 (0)1 361 94 21 Klaro d.o.o. Peruzzijeva 84b 1000 Ljubljana Slovenija www.klaro.si info@klaro.si +386 (0)1 280 7770

Alkimist, prevajalska agencija Obirska ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija info@alkemist.si www.alkemist.si +386 (0) 590 73 273

Obsotelje in Kozjansko

Turizem v sožitju z naravo Obsotelje in Kozjansko še vedno velja za enega tistih delov Slovenije, kjer je zrak čist in krajina prvinska. Tukajšnji griči hranijo še veliko neodkritega. Treba si je le vzeti čas, jih prevoziti, prehoditi in pobližje spoznati. Zanimivih zgodb in doživetij je toliko, da bo dan za odkrivanje vseh prekratek. In treba bo spet priti, vnovič in zopet in znova. Za vas smo pripravili celovite predloge eno- ali večdnevnih ogledov tega dela Slovenije. Gastronomski užitki, čudovita naravna in kulturna dediščina, rokodelske umetnine in še veliko unikatnega ter posebnega boste lahko spoznali pri nas. Verjemite, prepričali vas bodo obsoteljsko-kozjanski griči, da spet pridete, vnovič in … Več: Razvojna agencija Sotla, Aškerčev trg 24, 3240 Šmarje pri Jelšah, 00386 (0)3 817 18 60, rasotla@siol.net, www.ra-sotla.si/turizem.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Projekt delno financira EU


87

Mesto kongresnih storitev

MEETINGS:review Hammer Hill Studios Stanbrook CM6 2NH Thaxted Velika Britanija +44 1371 831555 www.meetingsreview.com

PMS 281 C PMS 131 C PMS 2603 C PMS 542 C

PARTHEN OF MEETING ESSENTIALS Stroombaan 4 1181 VX Amstelveen Nizozemska +31 (0)20 572 73 74 info@parthen.nl www.parthen.nl

Sejmi, borze in dogodki

30 November - 2 December 2010

PMS 315 C

EIBTM Gateway House 28, The Quadrant Richmond Surrey TW9 1DN Velika Britanija +44 (0) 20 8271 2127 eibtm.helpline@reedexpo.co.uk www.eibtm.com

RESTAURANT & CATERING BORBONA Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 620 77 15 info@borbona.si www.borbona.si

GO®MICE d.o.o (CONVENTA) Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.conventa.si

TURIZEM KRAS dESTINACIJSKI MANAGEMENT d.d. Jamska cesta 30 6230 Postojna Slovenija +386 (0)5 7000 100 info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si

IMEX The Agora, 1st Floor Ellen Street Hove East Sussex Anglija BN3 3LN +44 1273 227311 www.imex-frankfurt.com/

Legenda

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

Profesionalni kongresni organizator

DMC-agencija

Agencija za organizacijo dogodkov

Kongresni in razstaviščni center

Kongresni hotel

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storitev



89

Mesta distribucije revije Kongres

Uredništvo revije Kongres se je povezalo z nekaterimi kongresnimi centri, hoteli ter letalsko družbo Adria Airways in se dogovorilo, da bo tudi v njihovih prostorih potekala distribucija Revije Kongres. Mesta distribucijo so:

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Terme Krka, d.o.o. Ljubljanska c. 26 8501 Novo mesto Slovenija +386 7 373 19 15 E: booking.hotel.krka@terme-krka.si www.terme-krka.si

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

Sava Hoteli Bled, d.d. Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Terme Maribor d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 231 77 97 info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Terme Olimia d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Best Western Premier Hotel Slon Slovenska cesta 34 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0) 1 470 11 00 recepcija@hotelslon.com www.hotelslon.com

Adria Airways Zgornji Brnik 130h 4210 Brnik Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Monsadria d.o.o. Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

Gospodarsko razstavišče - Ljubljana Exhibition and Convention Centre Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Če bi želeli imeti distribucijo revije Kongres tudi v vašem hotelu, agenciji, kongresnem centru itn., prosimo, pošljite elektronsko sporočilo na naslov jan.klavora@go-mice.eu.





Meet in SEE je prvi katalog ponudnikov kongresnih produktov in storitev JV Evrope.

Meet in Southeast Europe Southeast Europe Meeting Guide 2010/2011

"Bi se želeli vpisati v katalog Meet in Southeast Europe? Obiščite novi portal www.meetinsee.com, se registrirajte in samodejno boste vpisani tudi v katalog. Ta bo neposredna slika portala meetinsee, ki bo v digitalni obliki premierno predstavljen na EIBTM v Barceloni."


Global Meetings & Events Exhibition Fira Gran Via, Barcelona, Spain

30 November – 2 December 2010 www.eibtm.com

Where The World Meets Best for Business, Education and Networking

Register now at www.eibtm.com/register


blizu doma, blizu Srca.

logarska dolina

zaÄ?uti bliĹžino narave. okusi harmonijo raznolikosti. Postojnska jama

ljubljana

lipica

Pridi in poglej od blizu: Slovenija

www.slovenia.info


www.visitljubljana.si

a

eÄ? an j

Kr ea za us tiv pe ĹĄn no a sr

m es to


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.