July 2010 SLO

Page 1

10 Smisel in ozadje »team buildinga«

42 Kongresni barometer cen v Sloveniji in JV Evropi

Pogled na programe »team buildinga« z drugačne, poglobljene strani

Beograd najcenejši, najdražje je kongres organizirati v Zagrebu in Bukarešti. V Sloveniji najceneje v Mariboru.

Mag. Roman Vodeb

51 ICCA objavila lestvico držav in mest glede na število srečanj v letu 2009 ICCA

Uredništvo revije Kongres

www.slovenia.info

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJA JUGOVZHODNE EVROPE, LETNIK IV, ŠT. 3, JULIJ 2010 www.kongres-magazine.eu URADNO GLASILO ZAVODA-KONGRESNOTURISTIČNI URAD


Pa vaπe zgodbe?

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o., Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana

Bi poskusili nekaj novega?

Gospodarsko razstaviπËe d.o.o. Odkrijte naπe skrivnosti.


Kazalo vsebin

Naš izbor

5 7 8 10 12 13

Uredniški uvodnik Tematski uvodnik Kolumna: Mag. Dejan Križaj Kolumna: Mag. Roman Vodeb Kolumna: Tina Možina Kolumna: Tomislav Dumančić

Stran 10: V žarišču:

16 19 20 22 25 27 28 29

Novice: Novice iz Slovenije Novice iz Evrope Novice Zavod-Kongresnoturistični urad, Slovenija Novice Kongresnega urada Srbije Novice, Akademija Conventa Novice, IMEX Novice, Fotoreportaža IMEX 2010 Novice, Apimedica & Apiquality 2010

30 32 34 36 38 40 42 46 48 50 51 52 54 56 57

Intervju: Marin Rinčić V žarišču: Andrej Drapal Darja Brečko Poženel Uroš Čimžar Maruša Rosulnik Kopenhagenski protokol o trajnostnih srečanjih Kongresni barometer Rok Klančnik Izjave & mnenja Kulinarika: Prof. dr. Janez Bogataj Raziskave: ICCA Horwath HTl IMEX Revija Kongres Agencija se predstavi: Dariva

59 63 65 66

Kongresne lokacije: Incentive lokacije Kongresna Ljubljana Kongresni popotnik: Beograd Kongresne osebnosti: Tone Matjašič

70 73

Primeri & triki & nasveti: Primeri dobre prakse Gadgets

78 81 83 87

PR: AIPC BTC, Rimini Čatež IT&CMA

90 94

Zaključna beseda Mesto kongresnih storitev

PRVA REVIJA INDUSTRIJE SREČANJA JUGOVZHODNE EVROPE Glavni in odgovorni urednik: Gorazd Čad; Pomočnik urednika: Jan Klavora; Uredniški odbor: Renata Balažic, Gorazd Čad, Petra Čuk, Anuša Gaši, Miha Kovačič, Tina Možina, Srečo Peterlič, Tatjana Radovič, Darja Slivnjak, Mirjana Sušec, Maja Vidergar, Paul Kennedy; Oblikovanje in AD: Andreja Martinc; Prelom: Milana Veselinović; Prevod: Nina Polak, Paul Kennedy; Lektoriranje: Metka Golčman; Tisk: SCHWARZ d.o.o.; Naklada: 3000 izvodov; ISSN Number: 1855-8607 Revija Kongres je vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 1423. Revija izhaja 5x letno: Januar; april; julij; oktober; december

Smisel in ozadje »team buildinga« Pogled na programe »team buildinga« z drugačne, poglobljene strani Mag. Roman Vodeb

Stran 32 V žarišču:

Znamčenje korporativnih dogodkov in incentive srečanj Znamke so v svojem bistvu zgodbe Andrej Drapal

Stran 42: V žarišču:

Kongresni barometer cen v Sloveniji in JV Evropi Beograd najcenejši, najdražje je kongres organizirati v Zagrebu in Bukarešti. V Sloveniji najceneje v Mariboru. Uredništvo revije Kongres

Stran 46: V žarišču:

Eyjafjallajökull Kako ukrepati ob prihodnjem vulkanskem izbruhu Rok Klančnik

Stran 51: Raziskave:

ICCA objavila lestvico držav in mest glede na število srečanj v letu 2009 ICCA

Izdajatelj, produkcija in trženje: GO®MICE d.o.o., Štihova 4, SI-1000 Ljubljana, T: +386 (0)1 430 51 03, F: +386 (0)1 430 51 04, E: kongres@go-mice.eu; Datum izdaje: Julij 2010; Cena: 6,70 EUR; 18,00 EUR Za reproduciranje vsebine je potrebno pisno soglasje uredništva. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost se od revije obračunava davek na dodano vrednost po 8,5-odstotni stopnji. Za kvalificirane organizatorje dogodkov je revija brezplačna.


Go smart. Go creative. Go mice.

conGress and

marketinG aGency

www.go-mice.eu


5

Uredniški uvodnik

Gorazd Čad

SVETIŠČA KONGRESNE INDUSTRIJE IMEX – praznik kongresne industrije

sakič, ko se vračam z velikih mednarodnih borz, se počutim pomirjenega in polnega nove duhovne energije. Morda sem podoben vernikom, ki prihajajo iz svojih cerkva. Obisk borze je obred s svojo strukturno ustaljenostjo. S svojim redom, zaporedjem in sistemom dogodkov. Ni slučajno, da se borze ponavljajo in s tem ustvarjajo povezano skupnost ter pozitivne medsebojne človeške in družbene odnose. Obred je pogosto spremljevalec praznikov; v našem smislu je bil obisk borze IMEX praznik kongresne industrije. Na praznik je navadno hiša pospravljena in urejena ter v takšnem duhu se razstavljavci predstavljamo svojim kupcem. Normalno delo kongresne industrije zamre in vsi se posvetimo globalnemu praznovanju. Le malo je ljudi na svetu, ki zares obvladajo borzno liturgijo. Mojster Ray Bloom je to dokazal že velikokrat. Gre za prepoznavanje znamenj časa in iskanje odgovora na probleme kongresne industrije. Gre pa tudi za ustvarjanje skupnosti in pravilno nagovarjanje svojih vernikov. Ko se je na vratih borze IMEX

V

poslavljal od praktično vsakega razstavljavca, je ponovno dokazal, da je eden redkih, ki obredje kongresnih borz razume do obisti.

Nerazumevanje kompleksnosti organizacije borze se kaže v lahkomiselnem kritiziranju pomanjkljivosti posameznih borz. Časi, ko se je takšnega posla lahko lotil vsakdo, so skupaj s krizo minili. Prostor ostaja odprt le za posvečene profesionalce, ki razumejo dodano vrednost.

Borze bodo v primerjavi z drugimi orodji trženja ohranjale svoj pomen in delež, ki ga bo po mojem mnenju kriza še okrepila.

Pričakujem pa, da bo kakšen dogodek, ki ga vodi slepa želja po profitu, propadel in izginil s kongresnega zemljevida. Pomembna bo resnična družbena odgovornost organizatorjev. Namesto kvantitete in števila vabljenih gostov ter razstavljavcev bo pomembna njihova kvaliteta. Kam in na katero borzo po krizi bo pomembno vprašanje, ki bo zaznamovalo našo prihodnost.

Cerkve različnih religij so kot institucije preživele tudi zaradi svoje trdnosti in konsistentnosti. Podobno bo z borzami. Sam bom še naprej verjel v borzne obrede s karizmatičnimi voditelji, dokler se ne pojavi ustrezna virtualna alternativa, ki bo naredila revolucijo na področju distribucije. Prvi spletni sejmi že obstajajo: www.virtualtradeshowhosting.com.



7

Tematski uvodnik

Borut Nikolaš

ODLIČNOST INCENTIVE PRODUKTOV Celodnevni turnir v pikadu še ne pomeni incentive programa

se prevečkrat se mi dogaja, da po izvedbi izobraževalnih delavnic, motivacijskih programov ali timskih treningov v pogovoru s strankami prihajam do enakih zaključkov. Vedno več – beri preveč – je »šalabajskov«, ki izkoriščajo in zlorabljajo besedni zvezi incentive programi in team building, le da bi na hitro zaslužili in naročnika prepeljali žejnega čez vodo. Težko se sprijaznim s tem, da neko podjetje, ki se oglašuje kot organizator »incentive programov«, organizira – kot smo včasih rekli – enodnevni sindikalni izlet za zaposlene v obliki športnih družabnih iger z žogo ali vodenega izleta po Piranu, trži in oglašuje pa ga kot incentive program.

tem povezano zadovoljstvo svojih strank ter partnerjev.

Negativna plat te medalje je ta, da če nimate sreče pri izbiri pravega organizatorja, v tem ne vidite nobenih koristi in prednosti, ki bi vam lahko pomagale pri premagovanju konkurence, temveč le odvečen strošek za svoje podjetje. Pozitivna plat medalje je ta, da z izbiro pravega organizatorja incentive programa povečate lojalnost svojega najkvalitetnejšega kadra in si s tem zagotavljate varno prihodnost svojega podjetja, dolgoročno pa tudi vrhunsko kakovost svojih izdelkov ali storitev in s

Vse najmanjše detajle programa je treba vedno prilagoditi željam naročnika. Ker pa velikokrat naročniki omahujejo med mnogimi svetovnimi destinacijami, ki so na razpolago, je zelo pomembno, da smo sposobni slišati in razumeti ter tudi uresničiti naročnikove želje. Zelo zaželeno je vključevanje učinka pozitivnega presenečenja, ki ga dosežemo z drobnimi nenapovedanimi vložki, ki programom dvigajo kakovost. To so vendarle programi z visoko dodano vrednostjo in

V

Treba se je namreč zavedati, da zahteva organizacija incentive programov veliko izkušenj, znanj in prilagajanj. Tu ne smemo mimo pomembnosti izbire prave lokacije, ki mora v nečem izstopati in hkrati nuditi vse ugodje, ki ga naročnik pričakuje.

predstavljajo nagrado najuspešnejšim in najzaslužnejšim za uspehe podjetja ali družbe. To so največkrat različni timi znotraj poslovnih enot podjetja ali posamezniki, ki vodijo vnaprej dogovorjene projekte in so ob tem nadpovprečno uspešni ter hkrati vzor vsem drugim. Ste kdaj opazili, koliko podjetij ponuja na spletnih straneh storitve team buildinga? Sam sem lani iz radovednosti poklical eno izmed njih in jih vprašal, kaj mi lahko ponudijo kot enodnevni program team buildinga. Odgovor je bil: »Predlagamo vam celodnevni turnir v pikadu. To vam lahko organiziramo kjer koli v Sloveniji, kjer imajo igralne avtomate. Ne boste verjeli, kako se bodo okrepili vaši prijateljski odnosi.« Kar zmrazilo me je, ko sem na lastna ušesa slišal, kaj nekdo prodaja kot storitev team buildinga. Več kot očitno je, da se temu gospodu niti sanja ne (in ni edini), da je team building v prvi vrsti izobraževanje zaposlenih, kjer se s pomočjo prepletanja različnih tehnik reševanja timskih nalog in interaktivnih delavnic izboljšujejo zaupanje, komunikacija, organizacija in motivacija znotraj različnih timov. To povzroči različne analize in povzetke posameznikov ter celotnih timov. Ločimo jih na enodnevne in večdnevne ter jih periodično ponavljamo, da lahko pridemo do želenih ciljev, ki jih tudi merimo. Verjamem, da se boste po enodnevnem igranju pikada smejali vsakomur, ki vas bo hotel prepričati, da je lahko team building koristen in prinaša poleg tega še merljive rezultate. S pravim programom team buildinga boste zato veliko lažje izkoristili znanja in potenciale, ki se skrivajo v vaših zaposlenih. S pomočjo modelov »iz prakse v prakso« in FSNP (forming, storming, norming, performing), ki smo ju v Maya teamu razvili prvi v Sloveniji, vsa nova pridobljena znanja na izobraževalnem treningu prenesete v svoje delavno okolje. Pridobljeni rezultati vam lahko pomagajo pri kadrovski politiki, saj v rutini vsakodnevnih opravil nimate možnosti odkriti vseh talentov, ki jih v sebi skriva vaš tim in posamezniki znotraj njega. Zdaj ko vsi vemo, kaj je in kako bi moral potekati incentive program ali team building, nas do odličnosti loči samo še korak. Do tam, ko nam naročnik brezpogojno zaupa, saj ve, da bodo vse njegove želje uslišane, udeleženci zadovoljni, visoko motivirani, napolnjeni z novo, svežo energijo, izkušnjami in svežimi idejami. Kako torej do odličnosti incentive produktov? Prepričan sem, da veste, da čarobna palica, ki bi vam pri tem pomagala, ne obstaja, zato je treba združiti vse elemente kvalitetnega incentive programa ali team buildinga z zvrhano mero profesionalizma, kreativnosti in zabave. Čeprav sem zabavo omenil šele na koncu, je zelo ali celo najpomembnejša sestavina vseh visokokakovostnih produktov, ki zadovoljujejo tudi najzahtevnejše stranke.


8

Kolumna

Inovativni priboljški kongresnega in slovenskega turizma Priložnosti za posnemanje in nadgrajevanje tako za kongresni kot slovenski turizem v svetu ne manjka. Mag. Dejan Križaj

Proces inoviranja v turizmu skriva v sebi nepregledno vrsto malih, postopnih sprememb in peščico revolucionarnih premikov, ki so večkrat na novo definirali turizem in širili njegov obseg. Tako je bil Thomas Cook eden pionirjev organiziranega turizma, ki je v 19. stoletju med prvimi ponudil turistične pakete. Konec prejšnjega stoletja je bil easyJet med prvimi pobudniki novega načina poslovanja letalskih družb. Legoland pa je primer parka, s kakršnimi so podjetja začela izkoriščati turistične produkte za še večjo prepoznavnost lastne neturistične blagovne znamke in širitev osnovnega obsega poslovanja.

Seveda pa novosti niso le velike, revolucionarne; mnogokrat je pomembna le majhna pozornost, s katero turista dodatno »pocrkljamo«, razveselimo in zato morda celo za vedno prevzamemo konkurenci. Inovacije v kongresnem turizmu Tudi na področju kongresnega turizma se skriva nepregledna množica takšnih priložnosti za inovativna crkljanja ... Nabor priložnosti se na primer skriva v napravi Spotme (www.spotme.com), ki so jo proizvajalci poimenovali »The Swiss Army Knife of Interactive Meeting Tools« (švicarski vojaški nožek interaktivnih orodij za sestanke). Z napravo, ki je bila na kratko omenjena v lanski julijski številki Kongresa in katere prva različica je bila izdelana že leta 2001, se nabor interaktivnih možnosti na

poslovnih srečanjih res razmahne. Napravica ni od muh, saj izpolnjuje pomembne želje organizatorjev in udeležencev strokovnih srečanj. Glede na potrebe in razpoložljiv program dogodka si lahko posamezni udeleženec sestavi lasten seznam predavanj in delavnic, ki se jih bo v okviru dogodka udeležil, ter se na njih prijavi. S pomočjo možnosti glasovanja preko naprave lahko predavatelji izvedejo interaktivna predavanja in med predavanjem izvajajo ankete, katerih rezultati so takoj prikazani na tabli. Ker je pomemben del srečanj mreženje, omogočajo tovrstne naprave iskanje in identificiranje posameznih udeležencev oziroma tako imenovani »človeški radar«, s pomočjo katerega poiščete prave stike glede na svoje želje. Številke so impresivne: kar 95% udeležencev napravo uporabi vsaj enkrat med dogodkom. V povprečju jo posamezni uporabnik vzame v roke dvajsetkrat na dan. Na enem izmed dogodkov skupine Congrex Group so udeleženci izmenjali 9.200 sporočil, 940 elektronskih vizitk, »človeški radar« pa je omogočil stike 1.033 osebam. Drugi šopek kongresnih priboljškov, ki čakajo na prilagoditev slovenskim razmeram, je storitev lokalnega osebnega poslovno-turističnega agenta, ki ga lahko najamete v Šanghaju (www.atyourside.asia). »Moderne gejše« so kvalificirani prevajalci in jezikoslovci, poznavalci IT-področja, poskrbijo pa za celotno poslovno in turistično izkušnjo posameznikov, ki jih najamejo kot agente – lahko bi jih imenovali »lokalne tajnice in turistični agenti v eni osebi«. In še ena azijska pogruntavščina iz Singapurja. Gre za butični hotel Quincy (www.quincy. com.sg), namenjen poslovnim gostom, kjer je celotna poslovno-turistična izkušnja zapakirana v paket »all-inclusive«. Začne se z

brezplačno limuzino (ki ima brezplačni wi-fiinternet), ki vas pobere na letališču. Poleg treh obrokov so vam na voljo brezplačni koktajli (od 18. do 20. ure) in brezplačni minibar, ki ga polnijo enkrat dnevno. Sobe so stilsko opremljene, vključno s pisarniškim pohištvom, razkošnima spalnico in kopalnico, na voljo pa vam je tudi brezplačno pranje perila. Cene za poslovni paket »all-inclusive« se gibljejo malce nad 100 evrov na noč. Priložnosti za posnemanje in nadgrajevanje tako za kongresni kot slovenski turizem v svetu torej ne manjka.

Inovativnost slovenskega turizma O inovativnosti v slovenskem turizmu se je začelo resneje govoriti leta 2004, ko je bil prvič objavljen Sejalec – razpis Slovenske turistične organizacije za ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu. Po dveh ponovitvah tega razpisa smo leta 2006 začeli razmišljati, kako bi slovenskemu turizmu še dodatno pomagali. Na pobudo avtorja članka so Slovenska turistična organizacija, Fakulteta Turistica in Direktorat za turizem Ministrstva za gospodarstvo vzpostavili projekt Banka


9

turističnih priložnosti Slovenije (www.BTPS. si). Portal Banke priložnosti se je od takrat razvil v »informacijsko centralo« za razvoj slovenskega turizma. V njem objavljamo vse priložnosti, s pomočjo katerih lahko slovenski turizem še izboljšamo, in (na Facebooku podoben način) povezujemo posameznike ter ustanove, ki želijo izboljšave uresničiti. Potrdilo, da s projektom Banke turističnih priložnosti Slovenije očitno plujemo v pravi smeri, smo lani dobili z dvema pomembnima priznanjema. Svetovna turistična organizacija (www.unwto.org) je projektu podelila priznanje za posebne in inovativne dosežke na področju turizma Ulysses. Kot primer dobre prakse pa je bila BTPS predstavljena tudi na portalu Evropskega leta ustvarjalnosti in inovativnosti 2009 (create2009.europa.eu).

Priznanji sta nam seveda dali nov zagon, zato smo lani objavili še en razpis – Snovalec. Ta s konkretno vsoto 40.000 evrov, ki jih vsako leto prispeva Direktorat za turizem, spodbuja uresničevanje najboljših idej, ki jih objavijo uporabniki portala Banke priložnosti. Lani so prvi štirje projekti že dobili vsak svoj del

nagradnega sklada in do konca letošnjega leta bo Slovenija bogatejša še za štiri turistične novosti. Inovativna slovenska potepanja Razpisa Snovalec in Sejalec se dopolnjujeta. Snovalec spodbuja nastajanje nove, še neuresničene in drugačne turistične ponudbe. Sejalec pa nagrajuje uresničeno in inovativno turistično ponudbo, torej tisto, ki ni le nova, ampak tudi že uspešna. V zaključni fazi povezovanja obeh razpisov smo prišli do rezultata, ki je še posebej uporaben za turiste. Že posamezni turistični produkti, ki so novi in drugačni, so lahko navdih za to, kam po Sloveniji na potep. Da bi delo olajšali tistim, ki želijo obsežnejšo zgodbo o drugačnem slovenskem turizmu, smo k sodelovanju povabili nagrajence razpisov Sejalec in

Snovalec – štiri turistične agencije in en turistični portal. Prosili smo jih, da iz množice nagrajenih inovativnih produktov izdelajo prvo serijo turističnih paketov, ki ponujajo sestavljeno izkušnjo inovativnega slovenskega turizma. Paketi trajajo od enega do sedem dni, stanejo od slabih 40 do dobrih 400 evrov in pokrivajo več slovenskih regij. Prepričani smo, da boste skoznje začutili veter sprememb, ki prinaša svežino in nove ideje, kam vse se slovenski turizem še lahko razvije in kakšne priboljške že ponuja. V Banki turističnih priložnosti Slovenije na www.BTPS.si so izdelani paketi združeni pod imenom Inovativna slovenska potepanja. Vabljeni, da svoj delež priboljškov s svojo inovativno ponudbo (če bo nagrajena) v nove pakete prispevate tudi vi!


10

Kolumna

Smisel in ozadje »team buildinga« Pogled na programe »team buildinga« z drugačne, poglobljene strani

Mag. Roman Vodeb

V psihologiji dela doslej ni bilo običaja, da bi se uporabljali Freudovi oz. psihoanalitični koncepti. Ko pa so se v teoriji zgodili nekateri očitni zdrsi in so raziskovalci mobbinga (šikaniranja/trpinčenja) ter burnouta (izgorevanja) zašli v razumevanju omenjenih poglavij, smo se nekateri teoretski psihoanalitiki čutili dolžne, da spregovorimo. Skozi znane psihoanalitične koncepte smo intervenirali v psihologijo dela, tako da je danes v psihologiji dela marsikaj videti drugače, kot je bilo videlo pred leti. Medtem ko sta mobbing in burnout že dodobra teoretsko razčlenjena, je psihoanaliza izpostavila še neki pomemben fenomen. Spregovoriti je treba o nezavednem čustvovanju na delovnem mestu, ki ga je smiselno v prihodnosti še bolj raziskati in teoretsko dodelati. Tisti, ki so iz ZDA oz. Zahodne Evrope k nam prinesli idejo o t. i. »team buildingu« (TB) – torej »grajenju kolektiva« –, v bistvu niti ne vedo, za kaj v resnici gre. V tem kontekstu se je psihoanaliza spet izpostavila kot »deklica za vse«.

Skozi psihoanalizo je mogoče razumeti smisel, bistvo in teoretsko ozadje TB. Bistvo TB je namreč določeno nezavedno psihično dogajanje oz. nezavedno čustvovanje udeležencev delavnic/ aktivnosti TB – to ima temelje v otroškem čustvovanju. V intenzivno skupaj delujočih skupinah (ali le tandemih) se vzpostavi določen tip čustvovanja, ki ima t. i. transfer(ira)no (simbolno) obeležje. Freud je dodelal koncept t. i. transferja, ki je pogoj, da v pogovorni psihoterapiji (npr. klasični psihoanalizi)

prihaja do psihičnih sprememb (beri: ozdravitev oz. odpravi neželenih simptomov) pri pacientih oz. pacientkah. Na delovnem mestu pa navadno prihaja do podobnega »transfer(ira)nega« (simbolnega) čustvovanja. Tako kot je nekdo čustvoval v otroštvu do takrat t. i. »pomembnih drugih« – največkrat do očeta in mame (ter bratov in sester) –, čustvuje tudi na delovnem mestu v odnosu do nadrejenih in/ali podrejenih. Tovrstno čustvovanje je na neki način dvorezno oz. spolzko. Negativno čustvovanje (t. i. negativni transfer) je vselej problematično – aktivira se npr. pri mobbingu (predvsem napadalca, pa tudi žrtve). Pogojno problematičen pa je tudi t. i. pozitivni transfer – predvsem tisti, ki zaznamuje spolno mešane tandeme oz. skupine. Seksualnost, ki obvladuje vse ljudi, zna ravno zaradi (pozitivnega) transfernega čustvovanja »spotakniti« marsikakšen dobro delujoč kolektiv (a to ni nujno). Pri TB imajo zagovorniki in naročniki (delodajalci) tovrstne »terapije« idejo, da se bo neki delovni kolektiv začenjal (pozitivno) »čutiti« med seboj, se bolje razumevati – delavci naj bi postali lojalnejši drug do drugega. Prav zaradi aktivnosti, povezanih s TB, naj bi v delovnem kolektivu začela prevladovati pozitivna (transferna) čustvovanja. Ta lahko dvignejo storilnost (produktivnost) in ustvarjalnost (kreativnost) dotičnega delovnega kolektiva. V končni fazi se to odraža – vsaj ambicija je takšna –, da se dvigne dobiček, zmanjšajo pa se vsa kontraproduktivna negativna čustvovanja, ki jih je mogoče ravno skozi aktivnosti TB pretvoriti v pozitivna. Človek, ki se dobro počuti v nekem kolektivu, rad hodi v službo in daje tudi več od sebe – v smislu ustvarjalnosti in storilnosti. Aktivnosti oz. delavnice, ki jih vsebuje TB, so oblikovane tako, da se sodelavci med seboj »zapopadejo« oz. se začenjajo bolj pristno čutiti. Laično rečeno: bolje se spoznajo. Vendar je v ozadju tega »boljšega čutenja« (posledično pa tudi boljšega zaupanja in večje

lojalnosti) aktivacija določenih čustvovalnih paradigem, ki jih ima vsak naseljene v svojem nezavednem in so vezane na otroštvo. »Rojenim samotarjem« sicer tudi TB tovrstnega (v otroštvu rojenega) čustvovanja ne more aktivirati – ker pač nimajo infantilnih dispozicij. Mnogi pa se ravno skozi TB začnejo bolje čutiti oz. se med seboj ujemati, si zaupati. Psihoanalitično rečeno: zgodi se jim transfer(ni odnos). Delavnice oz. aktivnosti, ki so sestavni del TB, so zastavljene tako, da v udeležencih aktivirajo dispozicije za transferno čustvovanje. Ko se udeleženci TB vrnejo na delovno mesto, sodelavce pogosto vidijo v drugi, bolj pozitivni luči – takšni, ki jim je bila doslej neznana.

Ambicija oz. namera koncepcije TB je ravno v tem, da se delavci začenjajo videvati tudi v pozitivni in neuradni luči. V službi so namreč vsi uradni in profesionalni. Ne kažejo svojih globljih čustev. V službi mnogi ljudje sami sebe na neki način igrajo. Sodelavci jih zato ne morejo čutiti, zato jih tudi ne dojamejo kot ljudi z globljimi (pozitivnimi) čustvi. TB pa lahko tovrstne poglede na sodelavce spremeni v pozitivno smer. Pri TB ne gre toliko za to, da bi se delavce motiviralo – čeprav se zgodi tudi to, ker so udeleženci (dragih) delavnic/aktivnosti TB navadno hvaležni svojemu delodajalcu in so mu posledično tudi lojalnejši. Prav tako tudi ni glavni smisel TB, da se zaposleni malce razvedrijo in nasmejijo ter občutijo prijetnost, ki je v turobni službi navadno ne doživljajo. Glavni cilj koncepcije oz. paradigme TB je aktiviranje transfernega čustvovanja – in tega ponudniki raznih delavnic/aktivnosti TB navadno ne zavedajo (tega ne vedo niti naročniki oz. delodajalci). Vedo le, da mora biti TB zasnovan tako, da je udeležencem


11

prijetno, celo adrenalinsko. V resnici pa gre pri TB za to, da se mora razbiti monotonija v izkazovanju rutinskih čustev. Udeleženci TB se drug drugemu kažejo v drugi luči – takšni, ki v sodelavcih vzbudi drugačne poglede in drugačna (nezavedna) čustva do teh istih sodelavcev. Ko se sodelavci »opremijo« z drugo »sliko« o sodelavcih, jih na delovnem mestu doživljajo drugače – beri: bolje. Ves kontekst TB je tak, da pridejo ljudje zaradi pozitivne izkušnje iz TB nabiti z več pozitivne energije do sodelavcev. In prav to si delodajalec – naročnik TB – tudi v resnici želi – bolje rečeno: bi si moral želeti. Delodajalci namreč tega ne vedno in niti ne vidijo pravega ter resničnega smisla delavnic/ aktivnosti TB. TB naročajo, ker je to modno in ker to vsi priporočajo. Ne zavedajo pa se vseh razsežnosti nezavednega čustvovanja in vloge nezavednega nasploh. TB ima seveda tudi pasti. Aktivira namreč lahko tudi nekatera negativna čustva – predvsem pri udeležencih, ki imajo odpor do določenih tipov delavnic/aktivnosti TB. Neposrečeno izbrane delavnice/aktivnosti lahko »razdražijo« nekatere udeležence na tak način, da se sodelavcem pokažejo v negativni luči. To seveda ni priporočljivo. Nekateri ljudje svoj »pravi obraz/Jaz« spretno skrivajo – strokovno rečeno: kompenzirajo svoj (psihični ali socialni) »patos«. Pri TB ne sme priti do raznih t. i. dekompenzacij, ki v »polni pripravljenosti« čakajo pri/v nekaterih ljudeh. Do podobnih dekompenzacij pride pri nekaterih, ki se opijejo. Takrat mnogi postanejo čisto drugi ljudje. Pri dekompenzacijah ne mislimo na tiste, ki postanejo (v objemu alkohola) »čisto drugi« v pozitivni luči, pač pa postanejo »čisto drugi« v negativni luči – npr. agresivni, prepirljivi in popadljivi. Nespretno koncipirane delavnice/ aktivnosti TB lahko nekoga predstavijo v »čisto drugi«, torej negativni luči. To pa je nekaj, kar se pri TB ne sme zgoditi. V tem primeru ne gre oz. ne bi šlo za »grajenje kolektiva«, pač pa njegovo »razdiranje«.

Dejavnosti, ki sicer sestavljajo TB, se lahko uporabljajo tudi kot »trik«, ki omehča določene poslovne partnerje pri sklepanju pomembnih poslov, kjer ne manjka lisičenja. A v tem primeru ne gre za »grajenje kolektiva«, pač pa za premišljeno poslovno potezo. Znameniti dolžniški odnosi so trenutek, ki nezavedno vpliva na poslovne partnerje, ki se po dragih srečanjih TB čutijo kar nekako dolžne, da pristanejo na določeno poslovno sodelovanje. Lahko pa je TB za poslovne partnerje nekakšen luksuz, ki si ga privoščijo (šele) potem, ko se potihoma že odločijo za predvideno poslovno sodelovanje. Nezavedno ozadje tovrstnih srečanj je pač drugo kot pri klasičnem TB, kjer so udeleženci sodelavci matičnega delovnega kolektiva. Kolektiv (team) se lahko gradi (build-ing) na številne načine. Dragi ponudniki so pri svojih ponudbah zelo izvirni in domiselni. Seveda pri svojih domislicah kopirajo ideje,

ki jih v tujini poznajo že dolga leta. Treba pa je reči, da sodijo v sklop oz. logiko TB tudi običajni sindikalni izleti, skupna rekreacija (sodelavcev), kongresi/seminarji/ konference in (večdnevni) posveti ter podobna izobraževanja, pa tudi »posestankovsko popivanje« in še marsikaj. Vsa neformalna druženja zunaj formalnega delovnega časa imajo značilnosti in (posredno) funkcijo TB. Dobro je le, da ima vse te dejavnosti oz. druženja nekdo pod kognitivno (miselno) kontrolo. Gledano skozi psihoanalizo bi lahko rekli, da je priporočljivo, da neki »um« vse skupaj nadzira na tak način, da ve, kako zaposleni med seboj čustvujejo, kako se čutijo. Na ta način se je mogoče izogniti kakšnemu neljubemu mobbingu, pa tudi morebitne seksualno stike med (nadrejenimi) sodelavci in (podrejenimi) sodelavkami je dobro imeti pod določeno (miselno) kontrolo.


12

Kolumna

Ali obstaja potencial za regionalne incentive ideje? Ni pomembno, kaj imamo, ampak kaj lahko damo. Tina Možina

Velikokrat se znajdem v situaciji, ko zagreto zagovarjam svoje prepričanje, da nas je obdobje gospodarske krize, v katerem smo, streznilo. V pozitivno smer.

Recesija, ta tako osovražena, velikokrat uporabljena, zlovešča beseda, izgublja moč in danes ne straši več z isto vnemo, kot je še včeraj. Optimisti smo prepričani, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Naš način razmišljanja se je spremenil. Materialne stvari, ki jih lahko dokazano kaj hitro izgubimo, so izgubile svojo vrednost. Zatekamo se k stvarem, ki so pristne in nam nudijo varnost, domačnost, ljubezen. Ni pomembno, kaj imamo, ampak kaj lahko damo. Sočutje v nas se je končno le prebudilo.

Denar je izgubil svojo vrednost. Denar ni več sveta vladar! Potolčeno in nesimetrično jabolko je spet postalo bolj iskano kot zloščeno in sijoče, popolno zaokroženo ter pretirano pordečelo jabolko. Kaj je danes vredno? Vprašanje postaja vse težje, saj se vrednostni vzorci od posameznika do posameznika razlikujejo. Skupno pa nam verjetno ostaja, da danes raje dvakrat preverimo, premislimo, preden plačamo. Zadnje čase med nakupovanjem opažam, s kakšno pozornostjo ljudje pregledujejo cene. Pogosto slišim vprašanja in komentarje: »Koliko pa to stane? Pet evrov, saj niso resni. Za tole?« Kupci, zavedajoč se, kako pomembno je danes imeti delo in kako je vse

težje zaslužiti, postajajo v svoji vlogi zahtevni. Vse težje jih je prepričati. Praviloma ne iščejo luksuza, želijo le pravo vrednost za denar. Mnenja so različna, a sama menim, da na primer cene hotelskih namestitev ne bodo nikoli več dosegle cen izpred dveh ali treh let. Naj si vsi ponudniki turističnih storitev to še tako želimo, a streznitev je tu, hočemo ali nočemo. Enako je z drugimi storitvami.

Potrebujemo nov pristop. Potrebujemo zgodbe. Romantične, duhovite, iskrive, zanimive, napete zgodbe. Zgodbe, v katere verjamemo in s katerimi bomo ljudi navdušili ter jih prepričali. Zgodbe, ki bodo pristne in ne zlagane, laži imamo namreč že vsi dovolj. Pred meseci sem brala Kongresno prilogo nekega časopisa, kjer sem zasledila oglas podjetja, ki je promoviralo svoje storitve točno takole: »Organizacija poslovnih dogodkov, prireditveni marketing, motivacijski dogodki, team building, poslovni sestanki, konference, prireditve na prostem, promocijske prireditve, incentive«. Ni me sram priznati, da – čeprav sem že zadnjih pet let aktivno vključena v to vejo turizma – razlike med vsakim pojmom ne znam definirati. Zdi se mi, da je v uporabi vse preveč izrazov, tujk, nejasnosti, s katerimi poskušamo navdušiti. Čas je, da se vrnemo na izhodišče in da se lotimo stvari preprosto. Je prostor za regionalne incentive ideje? Upam, da moje zgornje razmišljanje ponuja jasen odgovor. Celovite zgodbe se porajajo iz regije. Ne samo, da je prostor za regionalne incentive ideje – te so tudi nujno potrebne. Ne trdim, da lokalne zgodbe niso pomembne

in ne štejejo, vendar tu ne gre za količino. Ne potrebujemo kopice manj jasnih zgodb, zadostuje jih le nekaj. In to pravih, pristnih, le naših, v katere verjamemo in s katerimi bomo ravno zato prepričali. Še kot otroka so me navduševale Walt Disneyjeve pravljice. Živo imam pred očmi štiri velike knjige, ki so pod različnimi barvami združevale pisane zgodbe: modra, rdeča, zelena in oranžna – kot da bi bilo včeraj. Moja najljubša je bila modra. Če vanje verjamemo, pa zgodbe prinašajo še nekaj zelo pomembnega. Vlivajo nam samozavest in nas navdajajo s ponosom. Osrečujejo nas in nas delajo boljše. In zato postajamo uspešnejši gostitelji. Gostitelji na destinaciji. In dobrega gostitelja zna ceniti prav vsak gost. Tak gost se zadovoljen vrača domov, pripoveduje zgodbe prijateljem, znancem, ki nas radovedno obiskujejo, in gost postaja stalen. Krog je sklenjen. Moč zgodbe pa še enkrat dokazana.


13

Kolumna

Kaj potrebujemo za preboj v kongresnem turizmu regije JV Evrope? Potrebujemo sodoben kongresni center, opremljen z najnovejšimi multimedijskimi pripomočki, velikimi razstavnimi prostori ter dobro prilagodljivostjo Tomislav Dumančić

Zadnje desetletje je predstavljalo obdobje intenzivnih investicij v turistični sektor na Hrvaškem. Velike spremembe so se zgodile na področju izboljšanja namestitvene infrastrukture, ki se ne sklada več z zastarano idejo, da je Hrvaška predvsem »budget« turistična destinacija. Veliko število objektov je svojo kvaliteto prilagodilo mednarodnim standardom (4 in 5 zvezdic), hkrati pa so se razvijale še druge zmogljivosti, na primer wellness, ki bodo pripomogle k razvoju kongresnega turizma.

Kongresni turizem predstavlja zgolj 4 % vseh prihodov ali samo 1 % dejanskih nočitev v celotnem hrvaškem turističnem prihodku, kar namiguje na velik potencial za razvoj segmenta. V zadnjih letih je segment MICE v regiji zabeležil relativno visoko rast, kar uvršča Hrvaško na 41. mesto na področju kongresnega turizma (za Slovenijo). Druge države iz regije – Srbija (na 55. mestu) ter Bosna in Hercegovina (81.) – so se na lestvici uvrstile še nižje. Po indeksu ICCA za leto 2008 o razvrstitvi svetovnih kongresnih destinacij se je naša vodilna destinacija Dubrovnik uvrstila na 153. mesto, medtem ko je bil Beograd uvrščen na 120. Zagreb je 164., Opatija pa šele na 265. mestu. Kongresni turizem predstavlja le 4 % vseh prihodov ali samo 1 % dejanskih nočitev v celotnem hrvaškem turističnem prihodku, kar namiguje na velik potencial za razvoj segmenta. Največjo spodbudo za naraščajočo rast v segmentu MICE bi predstavljala gradnja sodobnega kongresnega centra. Trenutno je na

hrvaškem okoli 80 hotelov z večnamenskimi dvoranami in različnimi stopnjami opremljenosti. Približno 20 podobnih je še v Črni gori, 30 v Srbiji in 10 v Bosni in Hercegovini. Vendar pa vse te lokacije ne dosegajo standardov, potrebnih za organizacijo največjih dogodkov, ki zajemajo po nekaj tisoč udeležencev. V mnogih mestih so tudi razstavni prostori, ki so bili renovirani in se uporabljajo za organizacijo dogodkov, vendar pa je bil zadnji presenetljivo zgrajen že pred štiridesetimi leti. Da bi lahko zgradili sodoben kongresni center, opremljen z najnovejšimi multimedijskimi pripomočki, velikimi razstavnimi prostori ter dobro prilagodljivostjo, bi potrebovali podporo širše javnosti ter financiranje skozi javno-zasebno partnerstvo. Hkrati pa je pogoj za razvoj kongresnega turizma tudi dobro razvita prometna infrastruktura. Poleg relativno dobro razvite mreže mednarodnih letališč ima Hrvaška tudi urejeno mrežo avtocest in regionalnih cest ter dobro povezavo z glavnimi evropskimi cestnimi potmi, kar je pomembno predvsem za regionalne kongresne dogodke.

V zadnjem času je ekonomska kriza negativno vplivala na povpraševanje za kongresnih in incentive paketih na celotnem svetovnem trgu. Ta trend je imel večji učinek na atraktivne, eksotične destinacije, kar pomeni, da se je povečalo povpraševanje po regionalnih, bolj cenovno dostopnejših destinacijah.

Zahvaljujoč nenehnim investicijam hotelirjev v izboljšanje kvalitete storitev v kongresnem turizmu in hkrati tudi v infrastrukturi, lahko v prihodnjih letih v tem segmentu pričakujemo precejšnjo rast – na Hrvaškem ter drugod v regiji. Ne nazadnje pa bi rad omenil tudi podjetje, v okviru katerega delujem – Valmar Hotels & Resorts, ki na svojih obalnih destinacijah (Dubrovnik, Istra, Krk in Pag) razvija bogato ponudbo kongresnih objektov, visokokakovostno namestitev ter gastronomske in wellness zmogljivosti. Nekaj poglavitnih pogojev za razvoj segmenta MICE v našem podjetju je pridobivanje novih znanj in upravljavskih sposobnosti, pripravljenost dostopanja do tržnega deleža ter strateška usmerjenost k pospešeni širitvi kongresnih paketov. Skupaj z lanskim odprtjem kongresnega hotela Valmar Lacroma Dubrovnik je podjetje ponudilo tudi del zemlje v svoji lasti za izgradnjo modernega kongresnega centra skozi javno-zasebno partnerstvo.


The Global Meetings & Incentives Exhibition Fira Gran Via, Barcelona, Spain

30 November – 2 December 2010 www.eibtm.com

Where The World Meets



16 Novice

Novice iz Slovenije

Verski kongresni turizem prekosil vse druge kongrese v Sloveniji V Celju je 13. junija potekala mašna slovesnost evharističnega kongresa, na kateri se je zbralo 25.000 ljudi. To dokazuje, kako pomemben je lahko verski turizem in kakšno tržno nišo lahko predstavlja, saj je to največji letošnji enodnevni kongres pri nas. V Sloveniji se te tržne niše še vedno ne zavedamo najbolje, čeprav imamo odlične lokacije, kot so Brezje, Ptujska Gora, Sveta gora nad Solkanom, samostan Stična itn. Samo upamo lahko, da jih bomo v prihodnje

V Biotermah gradijo nov hotel V Biotermah Mala Nedelja se gradi nov hotel s štirimi zvezdicami. Prve goste pričakujejo sredi junija 2010. Hotel Bioterme **** je sodoben kompleks, ki združuje moderno hotelsko udobje s svežino in pridihom narave ter izročilom naših pradedov. www.bioterme.si

VAS ZANIMA, KAKO IZ MLEKA NASTANE SIR IN KAKO POTEKA ŽIVLJENJE NA ŠE ŽIVIH PLANINAH TER SOŠKI FRONTI? V novem muzeju Mlekarne Planika si lahko ogledate stalno razstavo Od planine do Planike, ki jo je uredil Tolminski muzej in kjer je predstavljena dediščina planinskega pašništva ter planin in že skoraj tisočletna tradicija posoškega sirarstva. Z novim turističnim vodnikom Fundacije »Poti miru v Posočju« pa lahko prehodite jarke, kaverne in druge ostaline italijanske in avstro-ogrske frontne črte ter na še živih planinah začutite delo od jutra do večera. www.potimiruvposocju.si

Dediščinski turizem – nova priložnost za razvoj kakovostnega turizma v Sloveniji Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica je v sodelovanju s Fakulteto za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnim središčem Univerze na Primorskem pripravila nov magistrski program Dediščinski turizem, ki kot prvi v Sloveniji zapolnjuje vrzel v visokošolskem izobraževanju s področja turizma in dediščine. Študijski program omogoča priložnosti za drugačen zagon slovenskega turizma, ki bo v enaki meri zagotavljal zadovoljstvo turistov, turističnih ponudnikov in domačinov. www.turistica.upr.si

Po Dravi je zaplula Dravska vila Po reki Dravi je zaplula turistična ladjica Dravska vila. Med prijetno plovbo in ob čudovitem pogledu na Maribor lahko domačini ter turisti v ladijski kavarni uživajo še ob kavi in slaščici. Ladjica zapluje vsak dan ob 11. in 18. uri, njena ustaljena pot pa je med Mariborskim otokom in dvoetažnim mostom. Dravsko vilo je mogoče tudi najeti. Najem vključuje aperitiv, medtem ko organizatorji plovbe ob doplačilu poskrbijo še za catering. Ladjica sprejme do 80 oseb. www.maribor-pohorje.si

Turistično gospodarstvo in turistična znanost skupaj pred turistične izzive Za svetovni turizem je leto 2010 izzivov polno leto predvsem zaradi neljubih gospodarskih in naravnih razmer. Predstavniki turistične stroke so skupaj s slovenskim turističnim gospodarstvom pripravili memorandum turističnega razvoja Slovenije. Ta obsega tri točke: 1. predlog vizije razvoja turizma v Republiki Sloveniji, 2. opredelitev ovir in problemov pri uresničevanju vizije razvoja turizma ter 3. predlogi ukrepov. www.turistica.si/downloads/gradivo10_2_(2).pdf


17 Novice

Na počitnice v Gusarski zaliv Letos letu so se Indijancem v Termah Čatež pridružili gusarji. Ti so ostali zvesti vodi in zgradili Gusarski zaliv, naselje 20 plavajočih hišk. Te so postavljene na jezeru, s kopnim pa so povezane z lesenim mostom. Hiške so zgrajene iz naravnih materialov in dajejo občutek domačnosti. V vsaki hiški je mogoča namestitev do 5 oseb. www.terme-catez.si

Mag. Dimitrij Piciga ponovno imenovan za direktorja STO V prostorih Slovenske turistične organizacije (STO) na Dimičevi 13 v Ljubljani je 31. maja potekala seja Sveta zavoda STO. Člani sveta so na seji, ki jo je vodila predsednica Eva Štravs Podlogar, za direktorja STO izvolili dosedanjega direktorja mag. Dimitrija Picigo. www.slovenia.info

Nov videz po stoletju tradicije storitev in kakovosti Ob letošnjem praznovanju 105. rojstnega dneva bo Grand Hotel Union Executive razkril drugo fazo prenovitve svojih 86 najboljših sob. Novo opremo je deloma financirala Evropska unija

(Evropski sklad za regionalni razvoj). Sobe so z uporabo nežnih, a visokokakovostnih tkanin pridobile novo mehkobo in ohranile tipične elemente, ki že od nekdaj definirajo arhitekturo in notranjo opremo hotela Union v slogu Art Nouveau. Oprema je bila posodobljena še z novimi TV-sprejemniki z ravnim širokim zaslonom. www.gh-union.si

Deseta obletnica agencije Maya team Pred desetimi leti so za prve goste pripravili aktivne počitnice v dolini Soče. V preteklem desetletju so razvili tri znamke: Team spirit, ki nudi in izvaja številne ekipne ter konferenčne aktivnosti (incentive, team building, team bonding, poslovni dogodki); Outdoor centre, ki skrbi za organizacijo individualnih in skupinskih enodnevnih avantur (rafting, kajak, soteskanje, treking, kolesarjenje …) in Slovenija experience, ki izvaja aktivne počitnice za družine in posameznike po Sloveniji. www.maya.si

Catering na zelo oddaljenih lokacijah – Moskva, Berlin, Helsinki, Beograd, Madrid, Milano ... Hiša kulinarike Jezeršek se je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo specializirala za izvedbo cateringa na zelo oddaljenih lokacijah. Po izvedbi cateringa na pomembni turistični borzi WTM London novembra lani je Hiša kulinarike Jezeršek sodelovala na številnih predstavitvah in promocijah Slovenskega turizma. Z razvojem sodobne tehnologije cateringa na zelo oddaljenih lokacijah so postale razdalje več sto, celo tisoč kilometrov premagljive tudi za izvedbo vrhunskega cateringa. www.jezersek.com

GR – Gospodarsko razstavišče Ljubljana – odličen prostor za poslovanje Po tem, ko je GR uspešno gostilo 7. Mednarodni kongres avtoimunosti 2010 z več kot 1.400 udeleženci, s ponosom najavljajo še 3. Mednarodni forum o apiterapiji in 2. Mednarodni forum o kakovosti čebeljih pridelkov v oktobru. Kongresa bosta pritegnila 1.000 svetovnih strokovnjakov in tudi mnogo slovenskih privržencev apiterapije. www.gr-sejem.si


18 Novice

Bohinj Park EKO Hotel dobil svetovni certifikat Green Globe

bo pričela prihodnji mesec, medtem ko se njen zaključek predvideva v maju 2011. www.terme-zrece.eu

Bohinj Park EKO Hotel je tudi uradno postal 1. ekoresort v Sloveniji, ki se ponaša s prestižnim svetovnim certifikatom Green Globe. »V prizadevanju, da se izognemo »zelenemu zavajanju« nekaterih oznak znotraj turistične industrije, smo se odločili za resno in ugledno združenje,« pravi Anže Čokl, direktor hotela. Hotel predstavlja enega najnaprednejših ekoloških hotelov v Evropi, hkrati pa postavlja temelje trajnostnega razvoja v turizmu Slovenije. www.bohinj-park-hotel.si

Nov hotel v Rogaški Slatini V Rogaški Slatini se je odprl nov Grand Slam hotel ***. Edinstvenost hotela so 4 notranja teniška igrišča. Pred hotelom je še 6 teniških igrišč. Hotel je primeren za programe team buildinga: zgrajen je na mirni lokaciji, obdan z zelenjem, številnimi stezami za kolesarjenje in hojo, trimstezo ter manjšim smučiščem. www.terme-rogaska.si

NOVA KOLESARSKA KARTA OBSOTELJA IN KOZJANSKEGA Z majem se je začela »visoka« kolesarska sezona, torej je Razvojna agencija Sotla iz Šmarja pri Jelšah ravno pravi čas izdala novo kolesarsko karto Obsotelja in Kozjanskega. »Povej mi, s čim se voziš, pa ti povem, kdo si« so prenovili znan slovenski pregovor. In če je vaš odgovor »s kolesom«, ste bolj zdravi in okoljsko ozaveščeni, hkrati pa vabljeni na raziskovanje nove kolesarske destinacije – Obsotelja in Kozjanskega. www.ra-sotla.si

UNIOR TURIZEM NADALJUJE Z NALOŽBAMI V TURISTIČNO INFRASTRUKTURO Kljub časom, ki gospodarstvu in investicijam niso naklonjeni, Uniorjev program Turizem nadaljuje z vlaganji. Najpomembnejša investicija se v letošnjem letu načrtuje v Termah Zreče, kjer se predvideva dograditev Hotela Dobrava. Terme Zreče bodo tako pridobile 45 sob oziroma 100 ležišč, razširjen restavracijski del s 173 dodatnimi sedeži ter dodatne seminarske prostore v velikosti 622 m2 in wellness površine v velikosti 440 m2. Vrednost investicije se ocenjuje na 10,9 milijonov €, od katerih je dobra 2,5 milijona pridobljena iz sredstev Evropske unije. Gradnja se �1�0�0 �9�5 �7�5

�2�5 �5 �0

�Og � l��as� ���1�7�1��x��5�5��d�v�o�j�e�z�i�c�n�i


19

Novice iz Evrope

Novice

Farmacevti izbrali hotel Valmar Lacroma v Dubrovniku

deluje v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori, pokriva pa tudi celotno obalno območje od Grčije do Italije za obalne ekskurzije.

Spomladanska kongresna sezona v hotelu Valmar Lacroma v Dubrovniku se je začela s kongresi farmacevtskih podjetij, ki so pokazala velik interes za največji kongresni hotel in spa center v Dubrovniku. Marca se je tam odvijal Kardiovaskularni kongres podjetja Abbott, aprila pa konferenca ADIT 2010. V naslednjih mesecih se bodo tam zvrstili še številni pomembni kongresni, na primer Kongres o hepatoceličnem karcinomu, ki bo potekal junija, udeležilo pa se ga bo okoli 800 udeležencev.

www.meetadria.net

www.valamar.com

Rovinj in Maistra gostila Microsoft WinDays Deseta konferenca Microsoft WinDays se je odvijala v Rovinju med 19. in 23. aprilom letos. Dogodek je gostil edinstveni kongresni center Maistra, nekdanja tobačna tovarna s čudovito lokacijo v središču mesta. Najpomembnejša poslovno-tehnološka konferenca na Hrvaškem se je začela neposredno po zaključku festivala Weekend Media, največjega srečanja komunikacijskih strokovnjakov v regiji.

nagrado 26. maja na nagradnem banketu borze IMEX v nemškem Frankfurtu.

Svetovno prvenstvo v nogometu bo pridelalo 6-krat toliko ogljika kot tisto v Nemčiji leta 2006 Nogometno svetovno prvenstvo v JAR bo pridelalo več ogljikovih emisij kot 1 milijon avtomobilov letno. To je 2,57 milijona ton CO2 oz. 6-krat več kot na zadnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Na tako veliko porabo je vplivalo predvsem veliko število poletov v JAR in gradnja novih stadionov. Tako lahko zapišemo, da količina porabljenega ogljika ni bila poglavitni faktor za izbiro lokacije svetovnega prvenstva. www.euinfrastructure.com/article/carbonfootprint-of-world-cup-2010

www.maistra.com

Slovenija med elito MeetAdria DMC Group iz Jugovzhodne Evrope se je pridružila vodilni svetovni DMC mreži – Ovation Global Ovation Global DMC je mednarodno podjetje Destination Management Company s pisarnami v več kot 19 ključnih destinacijah na štirih celinah. Poleg lastnih pisarn ima Ovation predstavništva še na 7 drugih destinacijah preko strateških partnerstev in zavezništev, skupaj torej kar 26 lokacij. Strateški partnerji podjetja Ovation so navadno vodilne agencije DMC na določeni destinaciji. MeetAdria DMC Group uspešno

Gospod Christian Mutschlechner prejel JMIC Unity Award

Predsednik Joint Meeting Industry Council (JMIC) Leigh Harry je oznanil zmagovalca 2010 JMIC Unity Award – gospoda Christiana Mutschlechnerja, ki je direktor Dunajskega Kongresnega urada in nekdanji predsednik ICCA ter Evropskega združenja kongresnih mest. Gospod Mutschlechner je formalno prejel

Spletna stran www.tourism-review.com je objavila članek, v katerem je uvrstila Slovenijo med elitno družbo destinacij, kot so: Abu Dhabi, Južna Afrika, Peking (Kitajska), Zaragoza (Španija), Baltimore (ZDA) in Brazilija. Zapisali so: Evropa je vodilna na trgu na področju mednarodnih združenj, Vzhodna Evropa pa je naredila pomembne korake v poslovnem turizmu in kongresni dejavnosti. Slovenija je predsedovala Svetu EU v obdobju od januarja do junija 2008 ter se uveljavlja kot cenovno učinkovita destinacija za manjše dogodke, saj ponuja raznolike izkušnje na majhnem območju: Alpe, Mediteran, vinorodni okoliš, zgodovinska mesta in še mnogo več.


20 Novice

Novice Zavod-Kongresnoturistični urad, Slovenija

Izvoljeno novo predsedstvo Sveta ZavodaKongresnoturistični urad Šestega maja so se v Dvorcu Drnča v Begunjah na Gorenjskem zbrali člani Sveta ZavodaKongresnoturistični urad z namenom izvolitve novega predsednika in namestnika predsednika Sveta Zavoda za obdobje 2010–2012. Člani Sveta Zavoda-Kongresnoturistični urad so Renata Balažič (Grand Hotel Union d.d.), Karmen Novarlič (Slovenska turistična organizacija), Dušica Todorovič (Cankarjev dom d.d.), Gorazd Čad (Go®Mice d.o.o.), Boštjan Horjak (Liberty International d.o.o.), Tomaž Krušič (Demaco d.o.o.), Tina Možina (Kompas d.d.), Tatjana Radovič (Turizem Ljubljana) in Azra Botonjič (Zavod-Kongresnoturistični urad) kot predstavnica delavcev. Volitev se je udeležilo šest članov Sveta Zavoda, trije so bili odsotni. Za predsednika Sveta Zavoda-Kongresnoturistični urad je največ glasov prejel Gorazd Čad iz podjetja Go®Mice d.o.o.. Na glasovanju za namestnika predsednika sta v prvem krogu enako število glasov prejela dva kandidata, Tina Možina (Kompas d.d.) in Boštjan Horjak (Liberty International d.o.o.). V drugem krogu je bila za namestnico predsednika Sveta Zavoda-Kongresnoturistični urad soglasno potrjena Tina Možina, direktorica Incoming, Kompas d.d.

Uspešna udeležba Kongresnega urada na delavnici v Španiji Kongresni urad Slovenije se je od 22. do 24. aprila 2010. udeležil organizirane delavnice za

korporacijske kliente v Španiji. Tridnevni dogodek je bil sestavljen iz ddvodnevne delavnice, kjer smo ponudniki kongresnih storitev imeli individualne sestanke s tujimi vabljenimi gosti, ki so prišli iz vse Evrope. Na delavnici, ki jo je organizirala španska agencija ABC Events, se je predstavilo 35 ponudnikov. Kongresni urad Slovenije je ponudbo Slovenije predstavil osemindvajsetim potencialnim kupcem, med katerimi velika večina Slovenije ni poznala, vsi pa so bili nad ponudbo navdušeni. Goste bomo povabili na Convento, kar jim bo omogočilo, da Slovenijo spoznajo tudi v živo.

S predstavitvijo smo ugotovili, da je s strani potencialnih organizatorjev velik interes za organizacijo dogodkov v Sloveniji. Nekateri od klientov so imeli že konkretna povpraševanja za svoje dogodke. Vsekakor se je ponovno potrdilo, da s tovrstnimi dogodki vsako leto bolj utrjujemo položaj kongresne in incentive destinacije na nemškem trgu. Le s kontinuiranim nastopom in ustreznim trženjem bomo dosegli ter povečali prepoznavnost na tem pomembnem trgu.

DELAVNICA V MÜNCHNU: velik interes za organizacijo dogodkov v Sloveniji Zavod-Kongresnoturistični urad je v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo ter marketinško agencijo TMF in štirinajstimi člani urada 14. aprila izvedel delavnico za nemške organizatorje dogodkov v Münchnu. Delavnica je potekala na priznani lokaciji Stromberg (www. holgerstromberg.de) v središču Münchna.. Lastnik lokacije Holger Stromberger je priznan kuharski mojster v Nemčiji, ki je prejel Michelinovo zvezdico, bil že nekajkrat na nemških TV-oddajah in je kuhar nemške nogometne reprezentance. Dogodka se je udeležilo preko trideset nemških vabljenih gostov, organizatorjev dogodkov, predstavnikov agencij in podjetij. Gostje so lahko uživali ob kulinaričnih dobrotah, ki jih je pripravilo podjetje Vivo, in vrhunskih slovenskih vinih Kleti Bistrica. Med nemškimi gosti so bili izžrebani dobitniki dveh bogatih nagrad, ki so jih darovali slovenski udeleženci delavnice: Grand Hotel Union, Turizem Ljubljana / Kongresni urad in Bernardin Group. Nemški trg je za Slovenijo kot kongresno in incentive destinacijo zelo pomembno tržišče, k temu pa pripomore tudi direktna povezava Adrie Airways z Münchnom in Frankfurtom.

kongresni urad na delavnici v Milanu V torek, 15. junija, se je Kongresni urad skupaj z devetimi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva udeležil delavnice v Milanu. Organizirana je bila v sodelovanju z agencijo Ediman, ki nam je zagotovila nekaj več kot petdeset italijanskih klientov. Za prizorišče srečanja smo tokrat izbrali drugo lokacijo kot običajno, Spazio Anniluce v samem središču mesta. Kongresnemu uradu, ki se je delavnice udeležil skupaj s STO-jem, se je pridružilo še sedem slovenskih podjetij oziroma uradov: Ljubljana Turizem, Lifeclass Hotels & Spa, Bernardin Group, Hotel Mons, Hotel in kongresni center Ljubljana, Grand Hotel Union, Hotel Lev in City Hotel Ljubljana. Italijanski vabljeni gostje so pokazali veliko zanimanja za organizacijo dogodkov v Sloveniji in pričakujemo, da se bo vsaj nekaj povpraševanj tudi realiziralo. Med italijanskimi gosti so bili izžrebani dobitniki štirih bogatih nagrad, ki so jih podarili slovenski udeleženci delavnice: Grand Hotel Union, Turizem


21 Novice

Ljubljana/Kongresni urad, Hotel Lev, City Hotel Ljubljana in Bernardin Group.

IMEX 2010: preko 290 tujih organizatorjev dogodkov na slovenski stojnici Slovenija se je med 25. in 27. majem predstavila na globalni kongresni borzi IMEX v Frankfurtu. Kljub mednarodni finančni gospodarski krizi v okolju mednarodnega kongresnega turizma vlada dobra klima, kar je bilo čutiti na sejmišču, tako med ponudniki kakor tudi kupci kongresnih storitev. Slovenijo so na borzi predstavljali Slovenska turistična organizacija, ZavodKongresnoturistični urad, Turizem Ljubljana in štirinajst turističnih podjetij. Podjetje Jezeršek je poskrbelo za pogostitev obiskovalcev stojnice, delili smo tudi pločevnike energijske pijače, ki so bile zelo dobro sprejete. Na stojnici smo vzpostavili osebni stik s preko tristo kupci kongresnih storitev. Na stojnici so partnerji imeli skupaj preko 160 sestankov, pripravili pa smo tudi deset skupinskih prezentacij. Slovensko stojnico je obiskalo preko 290 tujih organizatorjev dogodkov, ki so izkazali interes za sodelovanje z nami. To potrjuje naše prepričanje, da Slovenija vedno bolj utira svojo pot na konkurenčnem mednarodnem kongresnem področju. Udeleženci borze IMEX: STO in ZavodKongresnoturistični urad, Turizem Ljubljana, Adria Airways, Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Austria Trend Hotel Ljubljana, Grand Hotel Union, Hotel Habakuk, Hotel Lev, Hotel Mons, Hotel in kongresni center Ljubljana, Life Class Hoteli & Spa, Bernardin Group, Intours DMC, Kompas

Slovenija, Go®Mice, Sava Hotels & Resorts. Borza IMEX je kljub težkim gospodarskim razmeram letos zabeležila rekorden obisk. Obiskalo jo je preko 3800 vabljenih kupcev iz šestdesetih držav, vseh obiskovalcev pa je bilo skoraj 9000. Statistika borze beleži 14-odstotno rast individualnih in skupinskih sestankov, vseh skupaj je bilo letos kar 57 tisoč. Morda je še pomembnejši kot številke podatek, da je bilo tudi vzdušje tako med kupci kot med razstavljavci nadvse pozitivno, slednji so zabeležili tudi porast sestankov in realiziranih poslov. Očitno večja je bila tudi udeležba vabljenih kupcev iz novih, rastočih in vse pomembnejših tržišč Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske, močno se je povečalo tudi število kupcev iz azijskih držav in Združenih držav Amerike.

zeleno nit – povabilo k zelenemu delovanju in počitnikovanju. Tudi zato je bila letos organizirana v slovenski prestolnici kot stičišču zelene narave in kulture. Turistično ponudbo dežele, ki je v zadnjih letih pogosto zbudila pozornost uglednih ocenjevalcev okoljskega ravnanja v turizmu, povezuje s partnerji, ki vedo, kaj današnji turisti iščejo. Organizator SIW-a, Slovenska turistična organizacija, je pri izboru vabljenih gostov sledila namenu pripeljati čim več novih obrazov, ki bodo odprli nove priložnosti. Tako se je letos borze udeležilo 65 % tujih udeležencev, ki se še nikoli prej niso udeležili slovenske turistične borze. V letu 2009 smo beležili 52 % novih udeležencev. Tudi število slovenskih udeležencev se je v letošnjem letu dvignilo na rekordno številko.

Predvidene trženjske aktivnosti Kongresnega urada v sodelovanju s STO do konca leta 2010 - Strateška seja Sveta Zavoda-Kongresnoturistični urad – začetek julija. Poslovne borze: - EIBTM, Barcelona, 30. november – 2. december 2010, rok za prijave: 5. 9. 2010; www.eibtm.com

Kongresni urad na SIW 2010 13. slovenska turistična borza (SIW), največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva, se je letos med 3. in 5. junijem odvijala v Ljubljani. SIW je imela letos posebno

Delavnice na tujem - Milano, Italija, 15. junij 2010, v sodelovanju z Ediman; www.ediman.it/chisiamo.asp - Velika Britanija, London, 8. julij 2010, v sodelovanju z Moulden Marketing. - Belgija, Bruselj, 15. september 2010.


22 Novice

Novice Kongresnega urada Srbije

štiri V Vrsto za Beograd Po uspešni organizaciji 16. srečanja European Society of Gynaecological Oncology – ESGO, ki je gostil 1.900 udeležencev, je največji in najbolje opremljeni kongresni center v Srbiji in JV Evropi Sava Center pridobil še organizacijo štirih pomembnih dogodkov: 21st European Maintenance Congress, 2010, z več kot 700 udeleženci; 13th European AIDS Conference, 2011, 3.500 udeležencev; Hart Failure Congress – ESC, 2012, 3.500 udeležencev, ter 9th European Congress of Menopause, 2014, 2.000 udeležencev.

srBija gostila sVetoVni kongres ihra

leti v mesto in iz njega vsak teden postaja njena kozmopolitanska prestolnica bolj dostopna kot kadar koli do zdaj. V Beograd je mogoče z direktnim največ 2-urnim letom prileteti iz več kot 40 evropskih letališč. Z oznanjenimi novimi letalskimi družbami in povečanjem števila letov je Srbija zdaj veliko bliže.

Beograjske noči Noč prekrije prestolnico nekdanje Jugoslavije in z vseh koncev se zasliši glasba. Ob bregovih Donave in Save se vijejo verige splavov – plavajočih nočnih klubov, iz katerih odmeva glasba v nočno nebo. Podkrepljeni s kebabom za večerjo in s turško kavo iz neštetih kavarn se nočni ptiči zberejo, da poslušajo glasbo ciganskih ansamblov, elektronske ritme, rokenrol, džez in house ritme. Novo! Kul! Vroče! Eksotično! V srcu Evrope in z vsakodnevnimi direktnimi leti iz več kot 40 evropskih prestolnic predstavlja Beograd izhodiščno točko za mnoge mednarodne incentive/kongresne skupine. Lonely Planet je sestavil lestvico svetovnih top 10 žurerskih destinacij v svojem novem vodniku »1000 Ultimate Experiences«. V konkurenci z mesti, kot so Dubaj, Buenos Aires in Cape Town, je vodnik razglasil Beograd kot »The No. 1 City to Party the Night Away«.

47. letni kongres je potekal med 18. in 21. januarjem 2010 v beograjskem hotelu Continental v Srbiji. Dogodek je združil več kot 200 predstavnikov hotelov z vsega sveta, vključno z lastniki, menedžerji in direktorji najprestižnejših svetovnih hotelskih verig, pa tudi okoli 50 predstavnikov hotelov iz balkanske regije.

Skupna iniciativa društva Destination Marketing Association International (DMAI) ter European Cities Marketing (ECM) je pripeljala do zagona programa »Destination Pro«, profesionalnega razvojnega programa, namenjenega profesionalcem s področja prodaje in »parketinga« kongresnih destinacij. Diplomo Destination Pro lahko pridobijo posamezniki, zaposleni pri uradni DMO (CVB ali turistični urad), ki uspešno zaključijo poletno šolo ECM in DMAI Destination Sales Training I & II. Certifikat Destination Pro lahko kandidati pridobijo le, če je izobraževanje zaključeno v dveh letih. Prvih pet certifikatov Destination Pro na svetu je bilo izdanih v Srbiji, prejeli pa so jih strokovnjaki iz slovenskega, srbskega, opatijskega, dunajskega, bruseljskega ter flandrijskega CVB.

začetek programa amBasadorjeV

sporazum o odprtem zračnem prostoru okrepil ugled srBije Sporazum o odprtem zračnem prostoru omogoča prost dostop do letalskega trga 36 držav podpisnic. S podpisom sporazuma je Srbija na dobri poti, da okrepi svojo mednarodno kongresno dejavnost. Ugnezdena v središču Evrope je Srbija stičišče civilizacij. Z več kot 250

program »destination pro« prVič V srBiji

Z energičnim prebivalstvom in svojo dediščino intelektualnega središča ponuja Beograd raznoliko nočno življenje: od eklektičnih napajališč za tiste, ki se spoznajo, do obleganih restavracij in barov na Skadarliji ter nočnih klubov na splavih na Savi in Donavi.

Kongresni urad Srbije začenja svoj program ambasadorjev. Namenjen je promociji Srbije na mednarodnem trgu, in sicer preko mreže srbskih profesorjev, doktorjev in poslovnežev, na njihovih področjih. Zagon programa je ključen korak za predstavitev Srbije kot nove destinacije na mednarodnem trgu. Poleg že omenjenih predstavnikov so v to uspešno sestavljanko vključeni tudi vsi ključni akterji s področja kongresne dejavnosti ter uradni predstavniki ministrstev.




25

Novice, Akademija Conventa Znanje kot predpogoj za uspeh v kongresni dejavnosti Prijavite se na naslednje module – ne bom vam žal

Danes znanje ni več samo privilegij, temveč nuja za razvoj in uspeh. Akademija Conventa zato ponuja priložnosti za pridobivanje poglobljenega znanja in primerov dobrih praks na področju kongresne dejavnosti. Njen poglavitni cilj je deliti znanje in izkušnje, razvite skozi leta tradicije, s tistimi, ki bodo oblikovali prihodnost kongresne dejavnosti. Akademija Conventa gosti predavatelje s strokovnimi izkušnjami, pa tudi tiste iz izobraževalnih ustanov. Formalna izobrazba je postala temelj, brez katerega razvoj ni več mogoč. Vendar pa lastnosti kongresne dejavnosti pogosto zahtevajo širše in tudi bolj poglobljeno znanje, ki ga ponuja Akademija. Srečo Peterlič je srečanje otvoril z osnovnim modulom, namenjenim pridobivanju osnovnih znanj s področja učinkovitega upravljanja in dela na projektih. Kot je pojasnil, so »udeleženci pridobili osnovne informacije in znanja s področja kongresne dejavnosti, ki so predpogoj

za vse, ki se z dejavnostjo ukvarjajo«. Udeleženci so pozdravili pridobljeno praktično znanje, ki ne ponuja le teoretičnih okvirjev. »Vsekakor sem pridobila znanje in nasvete, ki jih lahko nemudoma uporabim v praksi,« je povedala Špela Pipan iz Sava Hotel Bled. Tudi Bernarda Karo iz Zavoda za turizem Maribor je bila zadovoljna z osnovnim modulom, saj – kot je dejala – »sem pridobila nova znanja in se veselim naslednjih modulov«. Bližata se tudi destinacijski modul, ki ga vodi Miha Kovačič (Zavod-Kongresnoturistični urad), ter vodstveni modul pod vodstvom Paula Kennedyja (Kennedy Consulting). Prvi bo obravnaval mehanizme za implementacijo kvalitete in standardov kongresne dejavnosti pri kongresnih destinacijah, drugi pa se bo osredotočil na strateški razvoj poslovanja in trženje v kongresni dejavnosti. Za več informacij obiščite: www.academyconventa.com.

Novice


+386 (0)4 259 45 55 events@adria.si www.adria.si


27

Novice, IMEX

Novice

KRATKO POROČILO O BORZI IMEX

V Frankfurtu je 27. septembra vrata zaprla največja kongresna borza IMEX. Borze se udeležujem od samega začetka leta 2003 in od takrat je prerasla v ključno stičišče ter prestolnico kongresne industrije. To dokazujejo številni partnerji, saj na dogodku ne manjka praktično nobeno strokovno ali interesno združenje. Letos se je na borzi predstavljajo 3.500 razstavljavcev iz 150 držav, ki so se srečali s 3.800 vabljenimi gosti in preko 9.000 obiskovalci. Bistvo borze je sklepanje borznih sestankov, ki jih je bilo letos preko 57.000 oziroma 14 % več kot v preteklem letu. Prvi vtis morda ni bil tako spodbuden, s čimer so se strinjali tudi nekateri poznavalci industrije, s katerimi smo se pogovarjali. Pogrešali smo namreč nekatere razstavljavce iz regij, predvsem Črno goro, še vedno pogrešamo nastop Makedonije in Bosne in Hercegovine. Letošnji IMEX pa je na drugi strani postregel z odličnim strokovnim programom in številnimi spremljevalnimi dogodki. Kakšnih revolucionarnih novosti sicer nismo slišali, sta pa celoten dogodek zaznamovala pozitivni duh in pričakovanje konca recesije. To je potrdil tudi forum politikov (IMEX Politicians Forum), ki se ga je udeležilo 29 politikov in 65 vodilnih kongresnih organizatorjev. Običajni program dogodka spremljajo dogodki, kot so forum prihodnjih vodij (Future Leaders Forum), ki so se ga tokrat udeležili študentje Visoke šole za gostinstvo in turizem na Bledu, ter ženski forum (Women’s Forum) in tehnološki kotiček (Tech Tap). Letošnjo borzo so zaznamovale zelene zgodbe in številni ponudniki so trajnostna načela izkoristili kot svojo trženjsko zgodbo. Ne nazadnje so to promovirali celo organizatorji, ki pa dlje od partnerstva s ključnimi organizacijami GMIC (The Green Meeting Industry Council) in eksperti ter podeljevanja zelenih nagrad v praksi niso prišli. Borza je predvsem platforma za razprave, razvoj in raziskave na področju trajnostnega kongresnega turizma. Pot do zelenega obnašanja razstavljavcev pa bo očitno še dolga – z nekaj izjemami, kot so nagrajeni Švicarji, ki so prejeli priznanje za svojo leseno stojnico. Ključno ostaja vprašanje novih poslovnih modelov in povezav na področju kongresnega turizma. O konkretnih rešitvah so bili na

predavanjih, okroglih mizah in na razstavnih prostorih zelo skrivnostni. Zadnjo besedo pa bodo kot vedno imeli vabljeni kupci – organizatorji kongresov, zaradi katerih prihajamo vsako leto v Frankfurt.

jo je soustvarjala skupina VisitDenmark, Bella centra, MCI in različne vladne organizacije. www.webcast.cop15.dk

IMEX AMERICA USPEŠNO NAPREDUJE Priprave na IMEX America, ki bo oktobra 2011 potekal v Las Vegasu, potekajo po načrtu. Projektu so se pridružili številni strateški partnerji, med drugim MPI in eden največjih ponudnikov poslovnih in incentive programov Maritz. IMEX pričakuje, da bo preko 80 % vabljenih kupcev iz ZDA. www.imexamerica.com

ZANIMIVOSTI NA LETOŠNJEM IMEX-u NIK RAČIČ PREJEL PRIZNANJE AKADEMIJE IMEX Na vsakoletni podelitvi priznanj je čast letos pripadla Niku Račiču, ki je prejel nagrado za Evropo. Podeljeno mu je bilo za njegovo pionirsko vlogo pri razvoju kongresnega turizma na Hrvaškem. www.htz.hr

IMEX NAPOVEDAL PRVI DRUŽBENO ODGOVOREN DOGODEK IMEX je napovedal svoj prvi konkretni trajnostni projekt, ki so ga poimenovali IMEX Challenge Poland. V okviru dogodka bo skupina prostovoljcev 24. septembra uredila zaraščen park v okolici Varšave. www.imex-frankfurt.com/imexchallenge.html

NAGRADO GMI (GREEN MEETINGS) JE PREJELO ZUNANJE MINISTRSTVO DANSKE Danci so nagrado prejeli za odlično trajnostno izpeljan projekt okoljske konference COP15, ki

PREDSTAVLJENA PRVA AVSTRIJSKA KONGRESNA STATISTIKA Avstrijski kongresni urad (ACB) in Avstrijski turistični urad sta predstavila prvo vseavstrijsko statistiko kongresnega turizma. Po podatkih statistike je leta 2009 v Avstriji potekalo 2.000 znanstvenih in strokovnih konferenc. 52 % jih je bilo nacionalnih, 48 % pa mednarodnih. Kar 50 % jih je potekalo na Dunaju. Poleg konferenc je potekalo tudi 3.000 korporativnih dogodkov. www.acb.at

SAVA CENTER BEOGRAD PRIDOBIL POMEMBNE MEDNARODNE KONGRESE Sava center, največji kongresni center JV Evrope, je na IMEX-u oznanil pridobitev štirih pomembnih mednarodnih kongresov v prihodnjih letih: - 21st European Maintenance Congress, 2010, z več kot 700 udeleženci, - 13th European AIDS Conference, 2011, 3.500 udeležencev, - Hart Failure Congress – ESC, 2012, 3.500 udeležencev, - 9th European Congress of Menopause, 2014, 2.000 udeležencev. www.savacentar.net


28 Novice

Fotoreportaža IMEX 2010

Čeprav je osrednje prizorišče sejemski prostor, to ni dogodek za običajnega sejemskega obiskovalca. Strašen vrvež in gneča na prehodih spremljata še hitrost ter jedrnatost pogovorov. Vsi so navdušeni ob srečanjih svojih poslovnih partnerjev, a po nekaj stavkih že oddrvijo naprej. Svet v malem ali tekma dizajnerskih inovacij za čim večjo opaznost ponudnikov. Privabiti pozornost presega kakovost predstavitev dejanskih kvalitet destinacij. Dogodek, kjer vsi iščejo Waw.


29

Novice, Apimedica & Apiquality 2010

Novice

GO®MICE POMAGA OHRANJATI ČEBELE

Skupaj pomagajmo Sloveniji povrniti 100.000 izgubljenih čebeljih družin!

V poplavi različnih kampanj za zelena kongresna srečanja je malo konkretnih aktivnosti, ki lahko resnično prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa. Podjetje GO®MICE se je zadeve lotilo po strokovni plati z začetkom raziskovalnega projekta o odgovornem in trajnostnem kongresnem turizmu, ki ga vodi mlada raziskovalka Maruša Rosulnik. Vse komunikacijske in kongresne aktivnosti bodo v prihodnje izvajali s konkretnimi ter merljivimi rezultati za okolje. Prva takšna akcija je kampanja Ohranimo čebele, ki so jo pripravili za Čebelarsko zvezo Slovenije. Na področju organizacije kongresov pa letos pripravljajo največji kongres v Sloveniji – Forum Apimedica & Apiquality 2010. Ob organizaciji kongresa so v agenciji spoznali perečo problematiko čebelarjev. Letos so bile namreč zabeležene večje izgube čebeljih družin (23 %). Najvišje izgube so v Obalno-kraški

(41 %) in Ljubljanski regiji (37 %), v neposredni okolici Ljubljane z njenim zahodnim delom pa so povprečne izgube dosegle skoraj 50 %. Večina čebelarjev je izgubila družine pozimi. Zakaj so čebele za ljudi tako pomembne? Oprašijo do 80 % vseh rastlin! Brez čebel ne bo hrane in ne bo življenja. Zaradi aktualnosti so v agenciji skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije in partnerji zasnovali kampanjo Ohranimo čebele. Ta temelji na preprostih aktivnostih in izhodiščih, kaj lahko sami storimo za ohranitev čebel. Med drugim lahko posamezniki posadite medonosne rastline in drevesa, sodelujete pri pogozdovanju in urejanju gozdov z medovitimi rastlinami (javor, smreka, hoja), pri vrtnarjenju pazljivo uporabljate fitofarmacevtska sredstva, postanete čebelar in se vključite v najbližje čebelarsko društvo, omogočite čebelam, da dobijo neoporečno vodo, in aktivno sodelujete v kampanji.

V okviru kampanje bo izvedenih preko 15 projektov, po vsej Sloveniji bo potekalo podpisovanje peticije za ohranitev čebel in serija izobraževalno-promocijskih dogodkov. Zaključek vseh aktivnosti bo potekal v okviru FESTIVALOV ČEBELARSTVA v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Tradicionalni Medeni dnevi, ki jih vsako leto v sodelovanju s čebelarskimi društvi organizira Čebelarska zveza Slovenije, bodo potekali v času Foruma Apimedica & Apiquality 2010. V Ljubljani, na Bledu, v Dolenjskih Toplicah, Lipici in Mariboru bo v okviru Festivala čebelarstva potekala prodajna razstava, na kateri bodo sodelovali lokalni čebelarji s svojimi izdelki. Pripravili bodo pester družabni program in predavanja za javnost. Udeleženci Foruma iz tujih držav bodo lahko začutili utrip in avtentičnost slovenskih krajev ter podeželja! Več na: www.ohranimo-cebele.si


30 Interview

Ustanovitelj in izvrĹĄni direktor podjetja Rina Travel, enega izmed vodilnih podjetij na podroÄ?ju MICE na HrvaĹĄkem. Diplomiral je na Fakulteti za ekonomijo Univerze v Zagrebu, na oddelku Organizacije in managementa. Danes je podjetje Rina Travel & Events uveljavljeno podjetje, ki zaposluje veliko mladih strokovnjakov in ima mnogo rednih strank.


31

INTERVJU Z MARINOM RINČIĆEM

Intervju

Pogovor o stanju na področju incentive turizma z eno od vodilnih agencij, Rina Travel

1. Lahko na kratko predstavite svoje podjetje? Katere so vaše glavne aktivnosti, kdaj ste se začeli posvečati incentive turizmu, kateri so vaši glavni produkti …? Rina Travel & Events je agencija, specializirana za področje segmenta MICE. Ponujamo strokovno pomoč pri organizaciji poslovnih sestankov, seminarjev, delavnic, prestavitev, dogodkov, konferenc in drugih poslovnih srečanj. Sedež agencije je v Zagrebu, vendar poslujemo po celotnem ozemlju Hrvaške, predvsem na obali od Dubrovnika do Istre. Trenutno zaposlujemo 12 strokovnjakov, ki se trudijo, da vsak dogodek in sestanek, ki ga organiziramo, poteka brezhibno. Korenine podjetja segajo predvsem v team building in incentive dogodke, vendar pa danes te aktivnosti (ponujamo jih več kot 70) prestavljajo manj kot polovico naših storitev za podjetja. V 10 letih našega delovanja na trgu so nas stranke spodbudile, da zdaj ponujamo celotni paket storitev MICE. 2. Kaj za vas predstavlja incentive turizem? V tej niši team building in incentive dogodke pogosto mečejo v isti koš, mi pa gledamo na incentive dogodke kot način nagrajevanja, team building pa kot orodje za krepitev timskega dela. Incentive turizem je produkt stalne potrebe podjetij po nagrajevanju in motiviranju zaposlenih ter tudi po zahvali strankam za ohranjanje dobrih odnosov. Znano dejstvo je, da je učinek nagrade v obliki darila ali bonusa kratkotrajen, medtem ko je izjemno potovanje v tujo državo izkušnja, ki je zlepa ne pozabiš. 3. Ves svet se sooča s finančno in ekonomsko krizo. Kako bi opisali leto 2009 v primerjavi z letoma 2008 in 2010?

Kateri sektor vašega poslovanja (incentive programi, kongresi, sestanki, dogodki …) je doživel največji upad v donosu? Incentive programi so prvi doživeli hud udarec, predvsem s strani tistih, ki so se soočali z odpuščanji, a hkrati tudi tistih, ki so bili v dobrem finančnem položaju in tega niso želeli pokazati v ozračju vsesplošnega pesimizma. Leta 2008 se spominjamo kot zelo uspešnega na področju MICE, ki je takrat dosegel svoj vrhunec. V letu 2009 pa se je že močno čutil vpliv krize, razviden iz 55 % upada v povpraševanju strank. Leta 2010 zaznavamo počasno, a stalno rast; ne toliko znotraj hrvaškega trga, ki ga še vedno močno pesti kriza, ampak predvsem v Zahodni Evropi. 4. Kako bi ocenili hrvaški incentive turizem v JV Evropi in kako se primerjate s celotno Evropo? Sledite ali inovirate? V JV regiji ima vsaka država svoje posebne elemente, vendar samo stvari, ki so na vrhu svoje kategorije, pripeljejo ljudi. Treba je delati s tistim, kar imaš, da privabiš stranke. V skladu s tem torej ni veliko prostora za sledenje, vsak ponuja nekaj drugega. V primerjavi s preostalo Evropo ima Hrvaška potencial, da postane vodilna incentive destinacija v regiji – glede na svojo lego, mediteransko dediščino, podnebje in z eno najlepših obal Evrope. 5. Menite, da imate na Hrvaškem veliko konkurence? Kaj pa v JV Evropi? Veliko agencij se oglašuje kot specialist na vseh področjih turizma (vključno z MICE), vendar pa je pravih konkurentov relativno malo. S ponudbo 70 incentive aktivnosti in

svojimi izkušnjami lahko zatrdimo, da smo s strani svojih strank priznani kot zanesljiv partner. To je opazno tudi s seznama naših referenc. 6. Programi team buildinga so vedno bolj popularni. Od kod prihajajo vaše glavne stranke na tem področju? Hrvaška je na prvem mestu predvsem pri strankah iz regije, kot so Srbija, Slovenija in Bosna. Veliko gostov prihaja tudi iz Skandinavije, zadnje čase pa tudi iz ZDA. Vendar je na takšna vprašanja vedno težje odgovarjati, saj so na konferencah in incentive dogodkih udeleženci navadno iz več različnih držav. 7. V katero smer bi se morali po vašem mnenju razvijati incentive programi? Kje vidite nove priložnosti? Ponujanje edinstvenih izkušenj: stvari, ki so značilne in najboljše v neki regiji, ter posebnih elementov, ki jih ne najdemo nikjer drugje. To je najbolj iskano in najprivlačnejše za stranke. Naše poslanstvo je razvoj prav takih programov na najboljši mogoči ravni. 8. Kateri incentive program je pri vas najpopularnejši? Ga lahko na kratko opišete? S čistim, toplim morjem in več kot tisoč otoki je Hrvaška idealna lokacija za jadranje, plovbo in obmorske aktivnosti. Hrvaška je vsekakor primerna za vse, ki radi uživajo v bogati zgodovini, arhitekturi in naravnih znamenitostih, še ne pokvarjenim množičnim turizmom. Mediteranska hrana in vino sta hkrati zdrava ter okusna. Združite te faktorje in dobili boste dobro prestavo o tem, kar je ljudem všeč.


32 V žarišču

Znamčenje korporativnih dogodkov in incentive srečanj Znamke so v svojem bistvu zgodbe

Vprašanje znamčenja je v svoji osnovi preprosto, pri izvedbi pa nas pogosto preplavi val pomembnih in nepomembnih vprašanj, zaradi katerih nenadoma ne vidimo gozda. Če vemo, da so znamke v svojem bistvu zgodbe, ki se »samoorganizirajo« okoli določene osebe, organizacije, dogodka ali katere koli človekove aktivnosti, potem smo s tem povedali praktično vse.

Povedali smo, da lahko računamo na močno znamko, če bomo sposobni okoli dogodka, srečanja, sejma, kongresa … sestaviti zgodbo, ki bo relevantna, ki bo »sedla« v mentalni svet tistih, ki jih nagovarjamo.

Andrej Drapal, svetovalec in partner v družbi Pristop od leta 1991. Pred tem vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu. Pred tem glavni urednik Radia Študent, urednik Tribune … Še prej filozof in književnik. Navsezadnje pisec knjige »Kako stvari vznikajo« (Vale Novak, 2009) in avtor Standardnega modela znamčenja®.

S tem smo odprli vprašanje, koga nagovarjamo in v kakšnem svetu ti, ki jih nagovarjamo, živijo. Za korporativne dogodke si pogosto delamo utvare, da »pač zelo dobro poznamo ciljno skupino«, ker pogosto poznamo vabljene osebno, po poklicu ali vsaj po interesu, ki jih vodi na dogodek. In mislimo, da smo s tem opravili. Če je vprašanje znamčenja v resnici preprosto, pa to ne pomeni, da lahko preko tega (in drugih vprašanj) preskakujemo z brezbrižno samoumevnostjo. Poklic, geografski položaj in druge demografske značilnosti, kot so starost, spol, družinski prihodek … sicer do neke mere opredeljujejo ciljno skupino, še zdaleč pa je ne dovolj, da bi omogočale sestavljanje ustrezne zgodbe. Le redkim zgodbam namreč uspe to, kar je uspelo na primer »Rdeči kapici«, ki je univerzalna zgodba zahodne civilizacije. Ta zaradi svoje moči daje občutek, da je namenjena vsem in vsakemu. Večina zgodb pa je v

divjem konkurenčnem boju ostala dosti bolj lokalizirana, omejena – pa v svojem segmentu zato nič manj uspešna. Pouk za naše namene je, da pot do univerzalne zmage neke zgodbe vedno pelje prek usmerjenih lokalnih zmag. Slednje pa temeljijo na prirejenosti zgodb zelo jasnim odgovorom na vprašanja bitij, ki nas zanimajo. Namenoma uporabljam besedo bitja, v vsej polnosti te besede, da teh ne bi slučajno omejevali le na imenovalec skupnega poklica ali kake druge demografske značilnosti. Zdaj smo prišli do vprašanja ambicije znamčenja. Kako široko želimo poseči? Tega vprašanja si ne smemo zastaviti zato, ker bi morda menili, da obstajajo mali dogodki, ki ne zaslužijo znamčenja, in veliki dogodki, ki si to zaslužijo.

Vsak dogodek je v resnici že sam po sebi hkrati tudi znamka samega sebe. Zadrega nastane, ko upravitelj takega dogodka izrazito precenjuje moč dogodka samega oziroma zgodbe, ki jo dogodek nosi; ali ko tako moč podcenjuje in je ne izkorišča. Olimpijske igre pred 2000 leti so bile močan lokalni dogodek, ki bi ga ubili, če bi ga že takrat napolnili z ambicijami olimpijskih iger leta 2008. Dogodki in znamke rastejo (če se razvijajo v skladu s svojo gensko zasnovo) – in z rastjo potrebujejo vedno več hrane, seveda pa tudi vedno več nudijo. Ocenil bi, da večina neuspehov temelji prav na podcenjevanju tega preprostega življenjskega dejstva. Omenil sem gensko zasnovo.


33 V žarišču

Vsak upravitelj dogodka bi se moral ne le zavedati genske zasnove tega, kar upravlja, ampak bi moral imeti to zasnovo tudi lepo berljivo razloženo. Podobno kot danes mikrobiologi zapisujejo genske formule živih bitij. Le tako lahko dogodke repliciramo in predvsem razvijamo (mutiramo), tako da bodo vsakič prinašale nekaj novega, boljšega, da pa bodo še vedno izražale osnovno gensko strukturo. Lep primer takega razvoja so spet olimpijske igre. Vedno enake, a vsaka štiri leta drugačne. In s tem pridemo do vprašanja, ki je pri mnogih upravljavcih znamk zmotno na prvem mestu. Kako? Kako komunicirati? Kako promovirati? Seveda gre za pomembna vprašanja, a če nimamo rešenih predhodnih, potem bomo ob odlični izvedbi lahko prepričani le v to, da bomo odlično komunicirali in promovirali zmedo. Če nimamo zgodbe, bomo na silo »porivali« nekaj, kar nikogar ne zanima, in si bomo delali medvedjo uslugo. Če bomo »porivali« nerelevantno zgodbo, bo ta šla pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Če bomo eno leto govorili eno, neslednje pa povsem nekaj tretjega, bomo po nepotrebnem izgubljali energijo. In šele čisto na koncu pridemo do tistega, kar večina pojmuje pod znamčenjem (brandingom): zunanje podobe, imena, celostne vizualne, zvočne, vonjalne … podobe nekega dogodka. Celostna podoba je sicer pomemben trenutek resnice neke znamke, vendar le eden med mnogimi. Res ima pomembno mesto, saj je njena naloga povezati vse druge v enoten percepcijski svet; predstavlja neke vrste točko identifikacije. Ampak v resnici predstavlja golo točko,

ki je brez svojega okolja, brez ubrane igre vseh drugih trenutkov resnice neke znamke, popolnoma brez moči. Na koncu se vrnemo na začetek. Znamčenje korporativnih dogodkov, incentive dogodkov in do neke mere tudi kongresov ter celo sejmov je bolj vprašanje tako imenovanega internega znamčenja kot zunanjega pozicioniranja. Bolje rečeno: prej bo tak dogodek propadel zaradi slabe notranje koordinacije, fokusiranosti (oznamčenosti), kot pa zaradi slabe celostne podobe ali oglaševanja. In navsezadnje: večina korporativnih in incentive dogodkov zastavlja vprašanje soznamčenja (cobrandinga). Dogodek organizira določena firma oziroma se legitimira prek njene znamke. Vedno, ko je dogodek nosilec svoje samostojne znamke, se zastavlja vprašanje, v kakšnem razmerju je do znamke organizatorja. Seveda močna znamka organizatorja preliva svojo vrednost v znamko dogodka, velja pa razmisliti tudi o nevarnosti, da lahko spodrsljaj na znamki dogodka negativno vpliva na vrednost znamke organizatorja. Spet preprosta resnica, a pogosto spregledana. Vse okoli znamčenja je v resnici kmečko preprosto. Sedemo na peč in pripovedujemo zgodbe. In vemo, da na peči ni prostora za notesnike, plastične nakupovalne vrečke in hitrozamrznjeno hrano.


34 V žarišču

Vloga dizajna v kongresnem turizmu Zakaj je tudi pri kongresnem turizmu pomemben dober dizajn?

Darja Brečko Poženel je univerzitetna diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij in dobitnica študentske Prešernove nagrade. Vrsto let je sodelovala s priznanimi slovenskimi oblikovalskimi agencijami. Zadnjih 8 let deluje samostojno in skrbi za podobo ter vizualne komunikacije za ugledna slovenska podjetja, kot so RTV Slovenija, Mercator – Pekarna Grosuplje, ter različna manjša podjetja. Je likovna urednica revije Oddih in sodeluje pri številnih turističnih projektih. V zadnjem času predava na Visoki šoli za dizajn v Ljubljani, na smeri Vizualne komunikacije

Kje se najprej opazi dizajn za kongresni turizem in dogodke? Seveda pri oglaševanju povabila na določen dogodek – npr. na spletu, v tiskanih medijih, e-obvestilih in tiskanih povabilih. Povabilo navadno spremlja »glava« – celostna grafična podoba dogodka – in nato bistvene informacije o tem, kje in kdaj bo dogodek potekal. To se sliši zelo preprosto in vsem znano. Toda ali bo to vabilo delovalo prepričljivo, bo naša ciljna skupina verjela naši obljubi, da ravno za njih prirejamo enkraten dogodek, ki ga ne smejo zamuditi? Bo vzbudilo pravo zanimanje? Seveda želimo na svoje vabilo dober odziv in zagotovilo o čim večjem obisku. Hkrati si želimo, da bi bile vse aplikacije, prirejene za ta dogodek, atraktivne in prepričljive v taki meri, da bi si jih naši obiskovalci ohranili v dobrem spominu. V najboljšem primeru naj bi se spomnili tudi vseh tiskanih aplikacij, za katere navadno odštejemo precejšnje denarce. Vse to je mogoče in zelo uresničljivo, če vemo, kako dobro zasnovati vizualno komunikacijo dogodka, ki se začne pri celostni grafični podobi.

Za to pri dizajnu namreč gre – oblikovati sporočila tako, da ga bo ravno naša ciljna skupina takoj razumela in opazila. Poleg tematike dogodka moramo pri snovanju vizualne podobe določiti, kdo je naša ciljna skupina? So to strokovnjaki le točno določene panoge ali gre za širšo skupino različnih strok? Povsem drugačen vizualni jezik namreč prepoznava farmacevtska stroka v primerjavi s čebelarsko ali pa s skupino ministrov za visoko tehnologijo ali turističnih strokovnjakov. Ožja ko je naša ciljna skupina, lažje osnujemo vizualni jezik svojega sporočila. Za to pri dizajnu namreč gre – oblikovati sporočilo tako, da ga bo ravno naša ciljna skupina takoj razumela in opazila. V primeru kongresnega turizma praviloma nagovarjamo strokovnjake iz točno določenih področij in se moramo temu povsem prilagoditi.

Ali obstaja druga priložnosti za prvi vtis? Ta rek gotovo dobro poznate in ste ga najbrž tudi že kdaj izkusili na lastni koži. Zato je v svetu profesionalcev še toliko bolj pomembno, kako bomo nastopili pred partnerji in potencialnimi strankami. Tu so zamujene priložnosti še toliko bolj boleče, saj lahko posledično trpi ugled vašega podjetja ali organizacije. Poleg tega morate porabiti čisto preveč časa, da ta vtis popravite. Gotovo tega dodatnega časa nimate. Zato je nujno potrebna dobra vizualna zasnova, ki bo takoj na začetku dosegla jasno in nedvoumno prepoznavnost ravno pri naši ciljni skupini. In kako to doseči? Simbol ali logotip našega dogodka mora jasno in nedvoumno asociirati na tematiko dogodka na simbolni ravni. Simbol mora biti čim bolj preprost in jasnih oblik; bolj ko je zapleten in sestavljen iz več elementov, manj bo jasen in prepoznaven. Če pogledamo najlepše in najbolj prepoznavne simbole na svetu, kot je vsem znan simbol blagovne znamke Mercedes, lahko jasno vidimo odgovor na to vprašanje. Glede na dano vsebino je zelo pomembna tudi pravilna izbira barv, tipografije in kompozicije. Vse to močno vpliva na prepričljivost naše celostne grafične podobe in hkrati na našega prvega uradnega odposlanca, ki bo ustvaril naš prvi vtis – vabilo na dogodek.

Simbol ali logotip našega dogodka mora jasno ter nedvoumno asociirati na tematiko dogodka na simbolni ravni. Simbol mora biti čim bolj preprost in jasnih oblik; bolj ko je zapleten in sestavljen iz več elementov, manj bo jasen in prepoznaven. Urejena in dosledno oblikovana celostna grafična podoba ustvarja zaupanje ter ugled V kolikšni meri bi zaupali organizatorju dogodka, če bi v rokah mečkali neugleden list papirja, kjer bi vse informacije kričale druga


35 V žarišču

preko druge v divjih barvah kot na reklamnem listu za bližnji diskont? Najbrž bi trikrat preverili vse informacije, preden bi odpotovali na tak kongres. Zato je pri oblikovanju podobe in aplikacij pomembna tudi skrbno načrtovana gradacija informacij. Najbrž vam je znana dilema, kako razvrstiti informacije, ko pa so vse tako pomembne? Pred sabo imate na primer ime lastne organizacije, po možnosti še ime partnerske, ime konference, lokacijo, datum, še enega pomembnega sponzorja ter tri manjše. Z zadnjimi manjšimi sponzorji bi z lahko opravili, toda kaj storiti z vsemi pomembnimi, saj ne želite nikogar užaliti in hkrati prihodnjim obiskovalcem predati osnovno vsebinsko noto dogodka. Tu nastopi oblikovalec, ki z gradacijo in kompozicijo doseže urejeno ter smiselno celoto. Samo tako boste namreč dosegli vtis profesionalnosti. In kaj drugega je profesionalnost kot zaobljuba, da ste zanesljivi, resni in da boste svoje delo opravili na visoki strokovni ravni v obljubljenem roku. Prav to od vas želijo slišati tudi vaši poslovni partnerji.

Pomembno je tudi, da so vse aplikacije urejene in oblikovane v enaki maniri ter da je na daleč jasno, da prihajajo iz iste hiše. Najbrž ni treba posebej poudarjati, kako pomembna je tudi končna izvedba vseh aplikacij. Samo spomnite se občutka, ko v rokah držite vrhunsko oblikovano in lepo odtisnjeno tiskovino na krasnem papirju, da vam jo je težko zavreči. Tak cilj si gotovo želite doseči tudi sami, toda kaj, ko je to gotovo zelo drago. Ni nujno. Dober in izkušen oblikovalec namreč pozna načine, kako lahko s povsem preprostimi metodami doseže prav tak cilj. Skrbno in dobro zasnovana vizualna komunikacija močno vpliva na efektivnost naših sporočil. Zato je naša profesionalna odgovornost, da za to poskrbimo in si s tem posledično tudi zagotovimo boljši poslovni uspeh.

April 25-26, 2010 in Brdo, Slovenia


36 V žarišču

Testi spletnih strani Zakaj se prepiramo, če lahko testiramo?

Načrtovanje spletnih strani ne sme biti prepuščeno naključju. Ko se soočimo s to nalogo, običajno začnemo s cilji, ki naj bi jih spletna stran oziroma spletno mesto dosegalo. Ko zastavimo te, je čas za razmislek o načinih njihovega doseganja. Tu stvari postanejo zanimive.

Uroš Čimžar je direktor Spletne agencije Klaro. Ta je zrasla iz razvojnega podjetja, ki ga je s prijatelji ustanovil še v času študija na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Uroš je strokovnjak za informacijsko arhitekturo, ukvarja pa se z različnimi vidiki spleta. Vedno je na sledi tehnološkim in kreativnim inovacijam, ki jih ponuja internet.

Redkokdaj se zgodi, da obstaja samo en način za doseganje določenega cilja. Ko se v Klaru lotevamo načrtovanja spletnega mesta, vključimo v projektno skupino posameznike z različnimi znanji in načini razmišljanja. Vsak izmed njih prispeva svoje zamisli. Res je, da se skozi razpravo in izkušnje število možnosti zmanjša, a na koncu za vsak cilj lahko ostanejo tudi tri ali štiri primerne rešitve. Katero izbrati? Preden čez delovno mizo začnejo švigati jezni pogledi, lahko

predlagamo objektivnejšo metodo odločanja: testiranje. Kaj testirati? Teoretično bi lahko s testiranjem izboljšali učinkovitost prav vseh elementov spletne strani: organizacije vsebin oziroma informacijske arhitekture, oblikovanja, besedil, uporabljenih aplikacij oziroma funkcionalnosti in kombinacij vsega naštetega. Pogosta so testiranja pristajalnih strani, torej strani, ki ponujajo izdelke ali storitve. Obiskovalce nanje vabimo preko raznovrstnih oblik spletnega oglaševanja, optimizacije spletnih strani in podobnega. Vse to lahko zahteva precejšnje investicije, zato ni vseeno, kako uspešno pristajalna stran spreminja obiskovalce v kupce. Včasih že manjša sprememba v oblikovanju, postavitvi elementov na strani ali besedilu precej spremeni prodajne rezultate. Zgodi se, da zaradi nje opazimo tudi do 40 % rasti prodaje, kar je izreden učinek. V praksi bi bilo testiranje čisto vseh lastnosti spletnega mesta časovno in stroškovno neučinkovito, zato moramo takoj na začetku sprejeti nekaj odločitev. Najprej se odločimo, kateri cilji so tako pomembni, da učinkovitost načinov njihovega doseganja


37 V žarišču

zahteva testiranje. Najdemo primerno metodo testiranja in ovrednotimo njeno natančnost. Pri načrtovanju testiranja pazimo na stroške: če testiramo strani, na katerih prek spleta prodajamo posamezne izdelke, začnemo testiranje strani enega izdelka, potem pa najuspešnejšo rešitev uporabimo še pri drugih. Če gre za sorodne izdelke, ki imajo enako ali podobno ciljno skupino kupcev, se najbrž ne bomo pretirano ušteli.

Kako testirati? Izbira metode testiranja je odvisna od cilja, ki mu sledimo, in delno tudi od orodij, ki so nam na voljo. Če je naša naloga izbrati zasnovo in obliko pristajalne strani, ki bo obiskovalca učinkovito vodila k nakupu izdelka, lahko storimo naslednje: zasnujemo dve različici pristajalne strani in ju objavimo na spletu. Strani se razlikujeta po eni ključni lastnosti, na primer sliki, barvi, delu besedila ali postavitvi določenega elementa. Obiskovalce na obe strani pripeljemo na primer z oglaševanjem v iskalnem omrežju Google. Pri tem so

oglasi za obe strani identični. Potem merimo odziv v obliki oddanih naročil ali nakupov. Z analitičnimi orodji, kot so Google Website Optimizer, Google Analytics in CrazyEgg, lahko spremljamo vedenje obiskovalcev na obeh straneh: kam klikajo, koliko časa ostajajo na strani in podobno. Poskrbimo za to, da isti obiskovalec ne naleti na obe različici strani. To lahko uredimo s piškotki, ki se zapišejo v njegov brskalnik in ga vedno vodijo na isto različico. Tako med dvema različicama pristajalne strani izberemo učinkovitejšo. Tudi ta pa ima verjetno prostor za izboljšavo. Zato pripravimo še eno različico, recimo ji izzivalka, ki se od prve razlikuje po eni pomembni lastnosti. Ponovimo postopek testiranja in ohranimo zmagovalko. Ta cikel ponavljamo, dokler naša pristajalna stran ne dosega cilja, ki smo ga na začetku vsebinsko in, če se le da, številsko opredelili. Opisani metodi rečemo A – B oziroma bivariatno testiranje. Poleg tega obstaja tudi zahtevnejše, multivariatno testiranje, ki preverja učinkovitost več lastnosti hkrati. S čim si lahko pomagamo? Omenili smo že orodja za analizo dogajanja na spletnih straneh Google Analytics in CrazyEgg. Obe sta prosto dostopni na spletu, njuna uporaba pa zahteva le nekaj znanja. Google Analytics je obsežen sistem za spremljanje obiskanosti spletnih strani, ki nam pove, kako so obiskovalci prispeli na našo stran, koliko časa so se tam zadržali in kaj so počeli. Orodje lahko prilagodimo svojim potrebam, tako da nastavimo dodatne kriterije za merjenje.

Google Analytics nastavimo tako, da v spletno stran vključimo kodo za sledenje, kar pomeni, da moramo imeti dostop do urejanja strani. Tudi CrazyEgg ponuja več različnih vrst podatkov, njegova vrednost pa je v preglednem prikazu klikov na vsaki posamezni strani. Je preprosto za uporabo, njegovi podatki pa so po naših izkušnjah zanesljivi. Če se ukvarjamo s testiranjem, nas hitro začne zanimati, kaj najbolj pritegne pozornost obiskovalcev, ko vstopijo na našo stran. V ta namen bi lahko izvajali zahtevne in drage teste, pri katerih premikanju oči testnih posameznikov sledimo s posebno kamero. Toda če se lotevamo testiranja številnih različic in potrebujemo hitre rezultate, si lahko privoščimo elegantno bližnjico. Orodje AttentionWizard je simulator testiranja s kamero, ki na podlagi velikega nabora podatkov oceni, kako bi se premikal pogled obiskovalcev na naši strani in kateri elementi bi najbolj pritegnili njihovo pozornost.

Odločitev za testiranje nam lahko prinese številne prednosti. Paziti moramo le, da se ne ujamemo v začarani krog iskanja popolnih različic, medtem pa v naši spletni prisotnosti zeva luknja, ki bi jo morala zapolniti delujoča spletna stran, spletna trgovina ali kaj podobnega. Lepota interneta je ravno v tem, da lahko tudi že objavljene točke spletne prisotnosti vsak dan prilagajamo in izboljšujemo.


38 V žarišču

Vzhajajoče destinacije in odločilni dejavniki na področju incentive potovanj Spremembe okolja zahtevajo, da se organizatorji in posamezniki nenehno prilagajajo silam sprememb

Incentive potovanja veljajo za uspešno orodje pri nagrajevanju in motivaciji udeležencev, za doseganje izjemnih rezultatov na svojih področjih ali pri izobraževanju. Tako kot drugi segmenti v turizmu je tudi incentive segment ranljiv v luči ekonomskih sprememb, ki vplivajo na poslovanje v bližnji prihodnosti. Razumljivo je, da dojemanje menedžerjev o spremembah v poslovnem okolju v veliki meri vpliva na formulacijo in implementacijo poslovnih strategij.

Tako so to torej izvršniki na področju incentive potovanj, regijo Jugovzhodne Evrope označili kot vzhajajočo destinacijo, ki pridobiva na popularnosti in pritegne vedno več incentive popotnikov. Maruša Rosulnik, , mlada raziskovalka v kongresni in marketinški agenciji Go. Mice, asistentka na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU, doktorska študentka s področja trajnostnega razvoja kongresnih destinacij ter podnebna zagovornica projekta Challenge Europe.

Študija avtorjev Xianga in Formice (2007) preučuje, kako menedžerji v industriji incentive potovanj dojemajo spremembe okolja in skladno s tem oblikujejo poslovne strategije. Z uporabo tehnik kognitivnega kartiranja so bila identificirana dojemanja menedžerjev o njihovem konkurenčnem okolju in pomembnih strateških vprašanjih, povezanih z incentive potovanji. Naslednja diagrama predstavljata dojemanja menedžerjev o strateških poslovnih odločitvah. Prvi prikazuje percepcije nosilcev odločanja o vzhajajočih destinacijah incentive potovanj. Izraz vzhajajoče destinacije se nanaša predvsem na tiste lokacije, ki postajajo zanimive za incentive potovanja, zlasti na ameriškem trgu. To so predvsem Azija, Karibi, Latinska Amerika in pa Mediteran, vključno z balkansko regijo. Tako so to torej nosilci odločanja na področju incentive potovanj regijo Jugovzhodne Evrope označili kot vzhajajočo destinacijo, ki pridobiva na

popularnosti in pritegne vedno več incentive popotnikov. Ta regija predstavlja vedno večjo konkurenco obstoječim destinacijam, kot so Havaji, Kankun in Tahiti. Atraktivnost vzhajajočih destinacij determinira več dejavnikov, vključno s ceno, varnostnimi vprašanji, zahtevami po skupinskih potovanjih in hotelsko infrastrukturo. Na privlačnost lokacije vpliva tudi raven storitev in tehnološke razvitosti. Vedno pomembnejši za te destinacije so poleg tega še proračun in varnostna vprašanja – sploh glede na politične in ekonomske spremembe v minulih letih. Drugi diagram predstavlja percepcijo nosilcev odločanja o trendih okolja, ki vplivajo na industrijo incentive potovanj. Diagram lahko na grobo razdelimo na tri plasti. Najbolj zunanja plast predstavlja zunanje okolje industrije incentive potovanj, kot so ekonomsko politično, sociokulturno, vodstveno in tehnološko okolje. Srednja plast prikazuje posledice in vplive teh dejavnikov, medtem ko sredina ponazarja vozle, ki predstavljajo vprašanja, povezana z operacijskim okoljem industrije incentive potovanj, kot so poraba podjetij, nove stranke in vodstvene spremembe. Tako ekonomska sila kot tudi gospodarska recesija vodita v manj dobička podjetij, več pritiska delničarjev in medijev, več vladnega vmešavanja ter več samoregulacije podjetij, kar povzroča manjšo porabo na področju incentive potovanj. Možnosti potovanja in demografske spremembe sta dva izmed večjih sociokulturnih dejavnikov, ki vodita v globalizacijo potovanja, pojav izkušenih popotnikov, raznolikost družbe in več ženske delovne sile, kar skupaj prispeva k pojavu novih strank, druge za drugo. Informacijska tehnologija je glavna sila v tehnološkem okolju, ki niža ceno dela, omogoča lažjo izvedbo transakcij in zagotavlja več informacijskih kanalov za industrijo incentive potovanj. Nova vodstvena sila vodi do vprašanj, kot so težave pri odločanju in komunikaciji, ter na koncu privede do potrebe po spremembah v vodstvu.


39 V žarišču

Odločilni dejavniki Terorizem

Varnost

Mednarodni programi

Destinacije

Korporativne vođe

Skupinsko potovanje

Politika

Proračun

Francija Severna Afrika

Hotelska infrastruktura

Potencialne destinacije

Nove destinacije

Notranji bazen

Luksuz

Poslovni objekti

Storitve

Tehnologija

Sredozemlje

Dostop po morju

Latinska Amerika

Balkan

Azija

Havaji

Multinacionalna podjetja

Vietnam

Epidemije

Negativno zaznavanje

Cancun

Politični pritiski

Tahiti Obstoječe destinacije

Je del

Diagram prikazuje, da so nekateri izmed teh vplivov okolja med sabo prepleteni in prekrivajoči se. Upad stroškov potovanja po zraku (gospodarski trend) na primer zviša možnost potovanja posameznikov (sociokulturna sprememba), kar na koncu vodi v globalizacijo potovanj in pojav izkušenih popotnikov. Trende v gospodarsko političnem, sociokulturnem, tehnološkem in vodstvenem okolju dojemamo kot pomembnejše od tistih na področju naravnega okolja, ki v tej razpravi

niso omenjeni. Poleg tega se nosilci odločitev osredotočijo predvsem na vprašanja, ki imajo takojšen učinek na poslovanje, na primer na zadovoljevanje potreb novih strank, kako se soočati z zmanjšanjem porabe podjetij in kako ravnati v primeru sprememb v vodstvu. Večino prepoznanih okoljskih trendov nosilci odločanja v veliki meri dojemajo kot grožnjo. Razen informacijske tehnologije so drugi koncepti, kot so poraba podjetij, raznolikost potreb potovanj, težave pri odločanju in komuniciranju, pogosto predstavljeni

kot problemi. Kot je povedal eden izmed menedžerjev: »Imaš nanosekundo, da priskrbiš oceno in ponudbo osebi, ki nima s potovanji opraviti nič, a bo morda odgovorna za sprejem odločitve …« Vsekakor pa enakomerne spremembe okolja zahtevajo, da se organizatorji in posamezniki nenehno prilagajajo silam teh sprememb.

Ekonomsko-politično

Nova uprava

+

Vladni mandat

-

+

Poseg medijev

-

+

Konkurenčno oblikovanje cen

+

+

Poraba podjetij

Samoregulacija + podjetij

Upravne spremembe

Težave v procesu + odločanja

Vmešavanje delničarjev

-

-

Profit podjetja

-

Zaveza destinciji

Stroški dela

+

Težave pri komuniciranju

Pritisk na dobavo produktov Pomanjkanje informacij o ponudnikih

+

Nizka kakovost informacij

+

+

Motivacijska potovanja

Strošek prevoza na destinaciji

+

-

+

-

+

Konkurenca

+

Stranke

Zaznana komercializacija motivacijskih potovanj Demografske spremembe strank

Tehnološko

Družbeno-kulturno Splet/ E-naslov/ Mobilnik

+

Enostavnost transakcij

Globalizacija potovanj Iznajdljivost + turistov

+

Sredstva za zagotavljanje informacij + narašča - pada

Poslovne priložnosti

SARS

Je lastnost

Recesija

Privlačnost

Bali Ptičja gripa

Povpraševanje

Brezžični dostop Internet

Kitajska

Kuba

Poslovni potencial

Je

Fitnes

Dostopnost gospodarstva

Karibsko otočje

Bahami Pomanjkanje znanja

Kongresne zmogljivosti

+

Pričakovanja strank

+

Nove stranke

+

Družbena raznolikost

Ženska delovna + sila

+

Možnost potovanja

+

+

+

Demografske spremembe


40 V žarišču

Kopenhagenski protokol o trajnostnih srečanjih Prispevek k svetu zelenih srečanj

Decembra 2009 se je več kot 33.000 ljudi udeležilo konference Združenih narodov o klimatskih spremembah COP15 (Konferenca podpisnic) v Kopenhagnu. V zadnjih dveh letih so gostitelji in organizatorji vložili veliko časa, energije in denarja, da bi pripravili dogodek z najvišjo ravnijo trajnosti. To ni bila okolju najprijaznejša konferenca doslej, je pa prikazala, kako so lahko tudi veliki, kompleksni dogodki organizirani na trajnosten in strateški način, ki ustvarja največjo korist za organizatorje, udeležence ter tudi za okolje. Lars Blicher-Hansen ima več kot tri desetletja izkušenj na področju organizacije dogodkov ter marketinga. Trenutno deluje kot neodvisni svetovalec, na podlagi svojih izkušenj kot marketinški direktor za poslovni turizem pri VisitDenmark, direktor danskega kongresnega urada, namestnik direktorja združenja danske hotelske industrije ter glavni informacijski uradnik v Bella centru v Kopenhagnu. www.blicher-hansen.dk lars@blicher-hansen.dk

Zveza sedmih organizacij je s skupnim trudom ustvarila dokumentacijo z naslovom Kopenhagenski protokol o trajnostnih srečanjih (CSMP), da bi delili in zabeležili izkušnje, pridobljene s pripravo Kopenhagna na ta dogodek. Protokol gradi na izkušnjah, pridobljenih pri organizaciji COP15, ter tudi na danski močni tradiciji in vodilnem položaju pri ustvarjanju trajnostnih rešitev ter skupnosti. V času priprav na COP15 sem deloval v okviru nacionalnega turističnega in kongresnega urada VisitDenmark in uspešno ustanovil »Delovno skupino za zeleno organizacijo

COP15« z več ključnimi partnerji, vključno z nacionalnim združenjem hotelov in restavracij, ter drugimi, ki so na koncu oblikovali zvezo, ki je pripravila protokol. Vsi smo delili vizijo o bolj trajnostnem, odgovornem in etičnem trgu v kongresni dejavnosti. Delo z OZN je za vse predstavljalo enkratno priložnost, da združimo moči in zajamemo, delimo ter izboljšamo izkušnje pri pripravi Kopenhagna za COP15. Naš cilj je bil dvojni: - prispevati k pospešenemu spreminjanju globalne kongresne dejavnosti v luči trajnosti in - nadalje izboljšati položaj Kopenhagna in Danske kot primarne destinacije za trajnostna srečanja. Kljub nerazveseljivim političnim rezultatom COP15 v Kopenhagnu decembra 2009 organizatorji menimo, da smo danes veliko bližje doseganju obeh ciljev.

Vsekakor je pomembno, da mediji na področju kongresne dejavnosti, kot je revija Kongres, pomagajo pri razširjanju idej CSMP kot novemu orodju, ki je na voljo vsem organizatorjem po svetu ter nudi podporo pri pripravljanju odgovornejših in bolj zelenih srečanj.


41 V žarišču

Delovna skupina in zveza vsebujeta raznoliko ekipo pomembnih akterjev na področju kongresne dejavnosti: - Dansko ministrstvo za zunanje zadeve (logistični organizator COP15), - Bella Center (lokacija COP15), - VisitDenmark, - Kongresni urad Kopenhagen, mesto Kopenhagen, - MCI Kopenhagen (profesionalni organizator kongresov), - Novo Nordisk A/S (organizator dogodkov korporacij). Protokol je v imenu zgoraj omenjenih akterjev spisal mednarodni strokovnjak Guy Bigwood, vodja oddelka za trajnost pri MCI.

Protokol ponuja fleksibilen okvir, ki nudi podporo pri organizaciji velikih kompleksnih dogodkov na trajnostni način. Ne ponuja podrobnih navodil, zajema pa vse dobre prakse in načine mišljenja, uporabljene pri organizaciji COP15.

Te izkušenim strokovnjakom predstavijo sistematične strateške pristope trajnostnega organiziranja dogodkov z uporabo mednarodno priznanih standardov, ki vodijo do pozitivnih dolgoročnih poslovnih rezultatov. CSMP ni namenjen samo organizatorjem dogodkov za korporacije, vlade ali združenja, temveč tudi svetovalcem in menedžerjem s strani ponudnikov. Poleg protokola nudi pomembne podatke tudi Trajnostno poročilo dogodka COP15, ki podrobno opiše trajnostne pristope, iniciative in učinke dogodka. Z jasnimi primeri in specifičnimi podatki postavlja to poročilo nove standarde v kongresni dejavnosti. Sistem organizacije dogodka COP15 je certificiran pri danskem Uradu za standarde po mednarodnem standardu na področju organizacije dogodkov BS8901. Doseganje tega standarda je tudi cilj organizatorjev Olimpijskih iger 2012 v Londonu, standard pa naj bi bil v naslednjih letih zvišan na raven ISO. CSMP in poročilo o COP15 bosta predana OZN-u, s priporočilom o organizaciji prihodnjih dogodkov ZN po vzoru Kopenhagenskega. Besedili Kopenhagenskega protokola o trajnostnih srečanjih in Trajnostnega poročila dogodka COP15 sta na voljo na www.csmp.dk.


42 V žarišču

Kongresni barometer cen v Sloveniji in JV Evropi Beograd najcenejši, najdražje je kongres organizirati v Zagrebu in Bukarešti. V Sloveniji najceneje v Mariboru.

Uredništvo revije Kongres se je odločilo, da bo naredilo kongresni barometer cen v Sloveniji in nekaterih mestih JV Evrope. Najbolj zanimivega ponudnika kongresnih kapacitet v nekem kraju smo prosili, da nam pripravi ceno za izmišljen kongres združenja, ki bo potekal v visoki sezoni septembra 2011. V barometer smo vključili 9 mest. Da bi lažje primerjali rezultate barometra, smo pripravili standardizirani vprašalnik. Ceno kongresnega barometra smo razdelili na dva dela. Prvi je kongresni, drugi pa nočitveni del. Cena kongresnega dela vključuje najem dvorane za 100 ljudi ter vse spodaj naštete dodatne zahteve: - kinopostavitev sedežev v dvorani; - 2 odmora za kavo, ki vključujeta kavo, čaj, vodo, sok in pecivo; - 1 kosilo (hladno-topli bife); - konferenčna dvorana naj ponuja LCD, ozvočenje in prisotnost tehnika. Cena nočitvenega dela naj bi vključevala nočitev z zajtrkom v hotelu s 4 zvezdicami. Raziskava je pokazala, da je najcenejša kongresna destinacija Beograd, najdražja pa sta Zagreb in Bukarešta. Večina slovenskih ponudnikov je v zlati sredini.

Kongresna mesta

Več informacij o vsakem ponudniku pa si lahko pogledate v nadaljevanju.

Cena kongresnega dela (EUR)

Površina kongresne dvorane (m2)

Oddaljenost od mednarodnega letališča (km)

Cena nočitvenega dela (EUR)

1

Beograd

2.300

250

20

85

2

Sofija

3.350

275

12

60

3

Dubrovnik

3.900

225

22

125

4

Maribor

3.950

230

60

100

5

Bled

4.220

283

30

116

6

Portorož

4.700

145

65

125

7

Ljubljana

5.500

250

25

140

8

Zagreb

5.500

286

17

145

9

Bukarešta

6.320

535

20

180


43 V žarišču

PORTOROŽ

MARIBOR

LJUBLJANA

Kongresni del

Kongresni del:

Kongresni del:

Dnevna svetloba v dvorani

da

Dnevna svetloba v dvorani

ne

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

da

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani (za govorce)

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani

da

Površina kongresne dvorane

145 m² 250 m²

Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

65 km

230 m²

Dnevna svetloba v dvorani

da

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

ne

Brezplačni brezžični internet v dvorani

ne

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

60 km

250 m² 25 km

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.700 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.950 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 5.500 EUR.

Nočitveni del:

Nočitveni del:

Nočitveni del:

ne

Brezplačni brezžični internet v sobah

da

Brezplačni brezžični internet v sobah

da

Bazen

da

Bazen

da

Bazen

da

Fitnes

ne

Fitnes

da

Fitnes

da

Savne

ne

Savne

da

Savne

da

Golf

ne

Golf

ne

Golf

ne

Brezplačni brezžični internet v sobah

Drugo: brezplačni vstop v Casino Bernardin, brezplačni brezžični internet v recepcijskem lobbyju. 4* hotel

4* hotel

4* hotel

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 100 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 140 EUR.

www.maribor-pohorje.si – Jurij Pivka

Turistično združenje Portorož

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 125 EUR.


44 V žarišču

DUBROVNIK

BEOGRAD

SOFIJA

Kongresni del:

Kongresni del:

Kongresni del:

da

Dnevna svetloba v dvorani

da

Dnevna svetloba v dvorani

da

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

da

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

da

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

ne

Brezplačni brezžični internet v dvorani

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani

da

Dnevna svetloba v dvorani

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

225 m² 22 km

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

250 m² 20 km

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

275 m² 12 km

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.900 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 2.300 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 3.350 EUR.

Nočitveni del:

Nočitveni del:

Nočitveni del:

Brezplačni brezžični internet v sobah

ne

Brezplačni brezžični internet v sobah

da

Brezplačni brezžični internet v sobah

da

Bazen

da

Bazen

ne

Bazen

da

Fitnes

da

Fitnes

ne

Fitnes

da

Savne

da

Savne

ne

Savne

da

Golf

ne

Golf

ne

Golf

ne

4* hotel

4* hotel

Drugo: kazino 4* hotel

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 125 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 85 EUR.

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 60 EUR.


45 V žarišču

BUKAREŠTA

ZAGREB

BLED

Kongresni del:

Kongresni del:

Kongresni del:

Dnevna svetloba v dvorani

da

Dnevna svetloba v dvorani

da

Dnevna svetloba v dvorani

da

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

ne

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

ne

Brezplačna možnost parkiranja za obiskovalce

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani

da

Brezplačni brezžični internet v dvorani

ne

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

535,2 m² 20 km

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

286 m² 17 km

Površina kongresne dvorane Odaljenost kongresnega centra od mednarodnega letališča

283 m² 30 km

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 6.320 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 5.500 EUR.

Cena z DDV-jem naj vključuje vse zgoraj omenjene zahteve in kongresno dvorano za 100 ljudi. Cena za organizacijo kongresa take velikosti je 4.220 EUR.

Nočitveni del:

Nočitveni del:

Nočitveni del:

Brezplačni brezžični internet v sobah

da

Brezplačni brezžični internet v sobah

da

Brezplačni brezžični internet v sobah

ne

Bazen

da

Bazen

ne

Bazen

da

Fitnes

da

Fitnes

da

Fitnes

ne

Savne

ne

Savne

ne

Savne

da

Golf

ne

Golf

ne

Golf

da

5* hotel

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 180 EUR.

Drugo: kozarec penine, dostop do zdraviliškega centra 4* hotel Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 145 EUR.

4* hotel

Cena naj vsebuje zgoraj navedene zahteve in naj vključuje DDV. Cena je 116 EUR.


46 V žarišču

Eyjafjallajökull Kako ukrepati ob prihodnjem vulkanskem izbruhu

Rok Klančnik

Bi si lahko izmislili kakšen bolj … zapleten, neizgovorljiv naslov za ta članek? Ne. Ne bi mogli – pa vendar, ta beseda, ime islandskega vulkana, ki od sredine aprila s pepelom posipa prizemljena letala, zajema celotno glavno sporočilo na novo odkritega znanja o kriznem menedžmentu v (slovenskem in širšem) turizmu, kot ga prinaša pred nekaj meseci izdana knjiga naše založbe. Do negativnega dogodka oz. pojava lahko v dobi »nove normalnosti« pride kadar koli in kjer koli. Četudi na Islandiji, ga bomo čutili tudi v … npr. Olimju. Treba je biti pripravljen na nepričakovano. Prav zares: nič nas ne sme presenetiti, smo rekli v času bridkega rdečega režima. Izbruh pepela islandskih ognjenikov (Eyjafjallajökull leži 25 km zahodno od vulkana Katla, ki je menda še mnogo bolj zahrbten. Vsakemu izbruhu Eyjafjallajökulla v letih 920, 1612 in 1821 je sledil še hujši izbruh Katle) je povzročil prizemljitev letalskega prometa v večjem delu Evrope, tudi nad Slovenijo. Res je – nič nismo krivi, ničesar dolžni, pa vendar je ta kriza letalskega prometa prizadela tudi nas. Če smo realni, najprej slovensko industrijo srečanj, saj sta april in maj idealen čas za poslovni, neprimerljivo manj pa za počitniški turizem. Kdo pa je kriv? Eyjafjallajökull, edini vulkan, ki ima celo svojo skupino, svoj »fan klub« na Facebooku? Celo tri. Za izbruh vulkana zagotovo ni kriv nihče izmed nas. Spomnite se, da poznamo dve vrsti negativnih dogodkov v turizmu: tiste, ki jih povzroči človek (terorist, objestnež ali celo nekdo nehote), in druge, ki so jim včasih rekli »vis maior«, višja sila ali celo božji prst. Ta izbruh sodi seveda med slednje. So se pa na evropskem letalskem trgu sporekli čisto resnični ljudje. Treba je namreč razumeti, da je imela samo naša nacionalna letalska družba Adria Airways več kot milijon evrov izgube – koliko, pomislite, jo je imela šele gigantska Lufthansa?

Z letali je tako kot s hotelskimi sobami: najdražje so tiste, ki so prazne. Letalo, ki ne more leteti, je luksuz in draginja, ki si je ne more privoščiti noben letalski prevoznik. Mnenja o tem, ali letala lahko ali ne morejo leteti skozi vulkanski pepel, so si bila čisto pričakovano zelo različna. Medtem ko so letališča in letalski kontrolorji trdili, da niti eno človeško življenje ni vredno tveganja (da naj torej letala ostanejo na tleh), so bili letalski prevozniki in njihova predstavnica IATA besni kot risi. Giovanni Bisignani, ki že osem let vodi ženevsko združenje civilnih letalskih družb, je za BBC rekel, da »se je zgodila čista zmešnjava«. Najhuje je bilo v Veliki Britaniji, saj naj bi British Airways dobila dokaze, da letenje skozi vulkanski pepel letalom ne bi škodilo. To tisočem turistom – tudi delegatom na kongresih – ni nič kaj dosti pomagalo. Izgubili so veliko časa, denarja in živcev. Nekateri naši hoteli – s tem pa tudi receptorji, natakarji, taksisti itd. – pa tudi veliko gostov. V nič bo šlo veliko materiala za kongrese, natisnjenega z aprilskimi in majskimi datumi. Kdo bo plačal škodo? Očitno mi sami, kot vedno. Kaj storiti, če bo presneti Eyjafjallajökull še naprej rohnel? Ali – še huje – če se kolcne njegovemu bratu, vulkanu Katla? Obstaja še tisoč drugih možnih scenarijev. Dobro bi se bilo enkrat usesti in jih »magari« ob buteljki briške rebule oblikovati v seznam. Knjiga Krizni menedžment ne bo rešila krize, vendar nam lahko pomaga z nasveti, kaj storiti tudi v tem primeru. Kajpak ne bomo šli na Islandijo in s kanglico gasili podivjanega ognjenika, temveč bomo bika prijeli za roge.


47 V žarišču

Ker k nam veliko večino tujcev pripelje Adria Airways, si prav ta zasluži našo največjo pozornost in sodelovanje. V krizni situaciji nam mora biti jasno, da imajo velike stroške in težave z odpovedanimi letalskimi poleti tudi naši poslovni partnerji. Bodimo v rednih stikih z njim, če lahko, jih tudi obiščimo in se dogovorimo za preložitev konference, srečanja ali motivacijskega potovanja. Na kratko in strukturirano – posvetimo se dvema nalogama: a) krizno komuniciranje pred, med in po krizi letalskega sektorja (redni stiki z Adrio

Airways in drugimi prevozniki, medsebojno obveščanje z organizatorji kongresov, incentivov in drugih turističnih skupin in potencialnim organizatorjem ter agentom, ki nam lahko goste pripeljejo po tleh), b) notranji in zunanji odzivi na krizo: pri notranjih gre za mnoge sveže organizacijske rešitve in posodobitve delovnih procesov, pri zunanjih pa velja posebno pozornost nameniti trgom, ki nas lahko dosežejo po cestah. Glede slednjih: slovenski vladi še enkrat povejmo, da se z obnovo slovenskih železnic in vlakov mudi. Z enim normalnim vlakom visoke hitrosti (TGV, InterCity) bi lahko iz Amsterdama po tirih v Ljubljano prispeli že v šestih in ne 20 urah.

Deček, ki je klical »volk!« Nekoč je v indijanski vasici živel fantek, ki je vsako noč kričal »volk, volk!«. Vaščani so ga oboroženi prihajali branit, a so naposled sprevideli, da je deček samo sanjal, zato se za njegove klice niso več menili. Neko jutro pa so ga našli pokončanega od volkov. Mogoče je torej bolje, da so bila letala na tleh, kot pa da bi se pripetile nesreče, podobne tisti pri Smolensku, kjer je umrl poljski predsednik. Čisto prvi scenariji in načrti kriznega vodenja v turizmu so nastali prav v letalskih družbah. Zaključimo z malenkost sposojenim Brechtom: »Knjiga je odličen instrument proti krizi v turizmu, vzemite jo v roko.«


48 V žarišču

Izjave & mnenja

Naročnike programov team buildinga smo povprašali, kako iz incentive programa potegniti kar največ. Dobili smo naslednje odgovore: Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor Zavarovalnici Maribor je eden dolgoročnih ciljev ustvarjati participativno podjetniško kulturo, ki zaposlenim omogoča, da se pri svojem delu in v svojem podjetju počutijo dobro ter delo opravljajo z veseljem in kvalitetno. Torej takšno kulturo, ki zaposlene navdušuje s timskim delom, z možnostjo vključevanja v proces poslovanja in s sodelovanjem pri kreiranju poslanstva ZM in svojega osebnega poslanstva. To dosegamo tako skozi letne razvojne pogovore, interno komuniciranje s posebnim poudarkom na osebni komunikaciji vodstva kot tudi z oblikami t. i. team buildinga. Vrsto let pospešujemo izgradnjo duha pripadnosti podjetju v obliki različnih delavnic, vodenih prodajnih in strateških konferenc. Velikokrat smo preizkušali sodelovanje skozi »igro«, naj bo to s »skrivnim prijateljem« ali s skupinskim reševanjem težav ob hkratnem testiranju meja vzdržljivosti – skozi zaupanje in kreativno viharjenje. Ob tem v Zavarovalnici Maribor ugotavljamo, da team buildingi (gradnja tima) na eni strani odpirajo nove poglede zaposlenim, po drugi strani pa tudi ZM. Ob tem pa je potrebna skrbna izbira izvajalca team buildinga – takšnega, ki zna spodbuditi in graditi prave vrednote ter pravi timski duh ob hkratni izjemni strokovni podkovanosti.

Tamara Valenčič, direktorica Službe za korporativno komuniciranje in odnose s sodelavci Si.mobil V Si.mobilu dajemo velik poudarek grajenju kakovostnih odnosov med sodelavci in jasnemu komuniciranju. Ravno od udejstvovanja v takšnih programih si obetamo predvsem krepitev ekipnega duha in povezovanja sodelavcev iz različnih oddelkov, ki sodelujejo vsakodnevno. Kakovostno organiziran incentive program običajno privede do lažjega premagovanja komunikacijskih ovir, hitrejšega prepoznavanja in reševanja vzvodov za konflikt ter boljšega razumevanja pričakovanj na različnih delovnih mestih v podjetju. Obenem se lahko na takšnih dogodkih lažje odkrijejo izvori posameznih vzgibov za motivacijo. Od tovrstnega druženja zunaj delovnega okolja pričakujemo boljšo zavzetost sodelavcev in večjo pripravljenost na pogovor o bolj kočljivih temah. V preteklosti se je že izkazalo, da takšne aktivnosti lahko privedejo do drugačnih zaključkov kot običajni pogovori na delovnem mestu. Vodja, ki se v nevsakdanjem okolju dotakne določenih tematik, lahko lažje odkrije ozadja, ki so spodbudila določeno situacijo. Iz takšnih programov potegnemo največ, če so organizirani v naravnem okolju in pod strokovnim vodenjem, pogoj pa je kakovostna izvedba, ki v največji meri upošteva želje sodelavcev in pričakovanja podjetja.

www.simobil.si

Izvajalce programov team buildinga smo povprašali, kako iz njihovega incentive programa potegniti kar največ. Dobili smo naslednje odgovore: Maya team Motivacijski dogodek ali incentive program je v prvi vrsti nagrada za dobro opravljeno delo timov znotraj poslovnih enot podjetja ali posameznikov, ki vodijo vnaprej dogovorjene projekte in so ob tem nadpovprečno uspešni ter hkrati vzor vsem drugim timom ali sodelavcem. Z izbiro incentive programov podjetje poveča lojalnost najkvalitetnejšega kadra do podjetja in si s tem dolgoročno zagotovi vrhunsko kvaliteto storitev ter zadovoljstvo strank in partnerjev. Programi so namenjeni vsem podjetjem in družbam, ki se zavedajo, da se skriva uspeh njihove prihodnosti v kadru, ki ga zaposlujejo, in ki cenijo ter spoštujejo neprecenljiv trud, znanje in zvestobo svojih zaposlenih. Ker se v Maya teamu zavedamo, da incentive ne sme biti samo nagrada za dobro opravljeno delo, ampak hkrati spodbujanje inovativnosti in lojalnosti, so naši programi kombinacija izobraževanja, naravne in kulturne dediščine, športnih programov ter gastronomije, ki je značilna za območje, kjer se program izvaja. Pri zaposlenih želimo doseči motivacijo za nadaljnje delo v obliki timskih nalog, ki so zabavno obarvane, ter sprostitev z zanimivimi in drugačnimi programi. S poudarkom na komunikaciji, zaupanju in organizaciji timov imajo vsi programi dodano vrednost, ki nam pomaga, da se naše redne stranke vsako leto vračajo.

www.ZavarovalnicaMaribor.si www.team-building.si


49 V žarišču

LIFETREK Events Incentive dogodek sam po sebi ni le poslovna komunikacija, je tudi izražanje, hedonizem, ustvarjalnost, telesna in prostorska dinamika. Vsak incentive dogodek načrtujemo tako, da je v ospredju pomnjenje in drugi posebni učinki, kar pa najlažje dosežemo z močno zgodbo. Verjamemo, da kreativnost šteje – »Built on the belief that creativity pays« –, zato damo največji poudarek na zasnovo ideje in tako krepimo visoko raven novih izkušenj. Dobro načrtovan in izdelan motivacijski program ne stane dosti več kot slabo načrtovan in površen, a je končni učinek pri prvem ta, da so udeleženci motivirani, polni zagona, navdušenja, so zadovoljni in presenečeni. Za tovrstne posledice pa se vseskozi, kot radi povemo, »mečemo na glavo«, predvsem pri snovanju dogodka in raziskovalnem procesu. Bistvo je, da imamo odgovore na to, kako izdelati učinkovit, dinamičen in navdušujoč program. Zadovoljen in motiviran udeleženec je največje jamstvo za uspešen motivacijski dogodek. V podjetju Lifetrek Events smo torej že danes v koraku s trendi, tako da naročnikom ponujamo sveže scenarije in razvijamo unikatne zgodbe. Na koncu pa še mala skrivnost incentive dogodka: med dogajanjem pravzaprav ves čas mislimo in občutimo, pravi učinek pa se sproži šele tedaj, ko vse skupaj mine.

povečujejo prepoznavnost ter ugled, hkrati pa na neformalni način povezujejo vse vpletene. Na koncu ostane le še čisto zadovoljstvo, ki dolgoročno vodi do nove dimenzije skupnega sodelovanja v prihodnosti.

KorenSports www.koren-sports.si

Rina travel & Events Prvi in najpomembnejši korak je, da skozi dialog in z našo pomočjo izberete nekaj možnih destinacij. To vam olajša naslednji korak, ki predstavlja iskanje primerne DMCagencije. Najboljše je, da agenciji predate čim podrobnejše podatke o skupini udeležencev ter želje in pričakovanja o dogodku. Če ste z DMC-agencijo zadovoljni, jim prepustite izbiro aktivnosti. Pametno se je tudi dogovoriti o proračunu aktivnosti, da vam lahko strokovnjaki svetujejo, kako za svoj denar dobiti največ. Na tak način se tudi izognete ponudbam, ki so zunaj vašega dosega. Pomembno je zaupati izkušnjam agencije, kot je Rina Travel & Events, ki je izpeljala že več kot 800 incentive programov. Znamo pripraviti programe, ki ustvarijo nepozabne izkušnje in uspešno motivirajo skupino v korist celotnega podjetja.

Pri nas za naročnike izvajamo več kot 100 različnih kataloških motivacijskih, turističnih in izobraževalnih programov, kljub temu pa večino programov postavimo po meri naročnika. In ravno to je bistvo, ki naj ga upošteva vsaka organizacija pri odločitvi za izvedbo teambuildinga ali incentive programa – da mu je program popolnoma pisan na kožo. Po našem mnenju se lahko iz incentive programov dobi največ, če različne programe vpnemo v lokalno okolje, pa naj bo to vezano na zgodovino, geografijo, etnologijo, ekologijo ali na lokalne legende. S tem tipičnim incentive programom dodamo še eno dimenzijo. Naročnik naj zahteva nasvet, kakšen program naj izbere, da bo kar najbolj ustrezal njegovim potrebam. Hkrati naj zahteva predlog lokacije in sam način izvedbe programa. Tukaj gre lahko za lahkoten tematski kolesarski izlet po slovenski Istri ali pa ekstremne alpinistične podvige v alpskem svetu. Lahko izbere romantično izkušnjo na brodih v Prekmurju ali divji jamarski podvig na Notranjskem. Mogoče naročniku bolj ustreza visokotehnološki lov za zakladom z GSM-aparati po Ljubljani ali morda ekološko naravnani program na Bledu. Glede vsebin in lokacij ne sme biti omejitev, tudi če so želje po preseganju slovenskih meja – pa naj bo udeležencev 10 ali celo 1000. Od svoje incentive ali teambuilding agencije torej ne zahtevajte le izvedbe, pač pa svetovanje in ciljno usmerjeno pripravo programa, vpeto v lokalno okolje, izpeljejo pa naj vam ga certificirani trenerji s področja skupinske dinamike.

www.zmagovalec.si

KOREN SPORTS d.o.o. – Humanfish Holidays Doživetje, čustva, skupinska pripadnost, motivacija, neformalno komuniciranje – vse to so dejavniki, ki jih upoštevamo pri organizaciji najboljših dogodkov na prostem. Koren Sports podjetjem, ki se zavedajo pomena motivacije zaposlenih, poslovnih partnerjev in strank, omogoča profesionalno vodene dogodke na prostem, ki so nabiti z energijo, čustvi in enkratnimi doživetji, ki

www.tba.si

www.rinatravel.com

Teambuilding Akademija Če želite, da ima incentive program največji mogoč učinek na udeležence, naj si ti atrakcij ne ogledujejo, pač pa jih preizkusijo.


50 V žarišču

Kongresi in ponudba lokalnih kulturnih okolij Dovolite udeležencem kongresa tudi stik z lokalnim okoljem

Prof. dr. Janez Bogataj

V iskanju novih vsebin in pristopov pri organizaciji kongresov pogostokrat niti ne pomislimo, da so kongresi neke vrste primež za udeležence. Primež, ki te privije glede programa, vsebine, urnika, prevoza, prehrane in še česa.

Čeprav je temeljni motiv vseh kongresov v njihovih tematikah ter raznih ravneh strokovnih stikov, si vsak udeleženec (vsaj na tiho) želi spoznati tudi nekaj tistega, kar je »zunaj« kongresa. Pri tem seveda ne mislim le na t. i. pred- in pokongresne turistične programe, ki so že nekoliko zastarela oblika in predvsem precej neekonomična glede na čas in splošne ekonomske razmere kjer koli v svetu. Zato se moramo vprašati, kaj lahko ponudijo udeležencem kongresov in srečanj posamezna lokalna, torej krajevna okolja oziroma kako lahko udeležence kongresov povežemo z njimi ter njihovimi ponudbami. Ali vložimo dovolj naporov in predvsem alternativnih idej, ki udeležencem ponudijo nekaj več kot le ukleščenje v primež kongresne dvorane in morda še slavnostno večerjo ali sprejem v delu istih prostorov? Zato ne preseneča pogosta slaba volja udeležencev kongresov, ki ob vrnitvi v njihova primarna okolja odgovarjajo na vprašanje, kako je bilo v kraju kongresa, z odgovori: saj nas niso nikamor spustili, smo bili ves čas zaprti samo v kongresnem središču, poznam le pot od letališča do kongresnega središča in nazaj, bili smo le na krajšem izletu z avtobusom itn.

Temeljno izhodišče za oblikovanje pestre kongresne ponudbe, ki je povezana s ponudbo lokalnega kulturnega okolja, je v ustvarjanju povezave med tematiko določenega kongresa, strokovnega srečanja oz. sestanka in možnostmi, ki jih ponuja kraj. Seveda nikakor ne po načelu ponudbe muzejev, kulturnih spomenikov, restavracij in vsega drugega, kar se avtomatično ponuja na splošnih in tematskih turističnih prospektih ter zloženkah. Razen specializiranih udeležencev tako ne bom vodili na ogled muzejev in galerij ter njihovih zbirk prav vseh gostov. Pri načrtovanju kongresov je tako treba zagotoviti udeležencem posebne obiske muzejev in galerij. V ustanovah naj jim pripravijo posebne programe, morda prikaz le enega predmeta, slike ali kipa. Še bolje, če so povezani z njihovimi poklicnimi usmeritvami. Odlične možnosti ponuja lokalna kulinarika, ki pa mora biti zares lokalna in ne stereotipna, kot jo ponujajo nekatere za take dejavnosti naravnane restavracije npr. v Ljubljani. Lokalna gastronomija lahko ponuja odlične zgodbe, »skozi« jedi gostje spoznavajo siceršnje življenje ljudi v kraju, njihovo sodobnost in kulturno dediščino. Pogostitve so lahko tudi povsem neformalne, npr. ob obisku ljubljanske tržnice ali gradu. Z obema lokacijama imajo odlične izkušnje v Hiši kulinarike Jezeršek, kjer so prvi v Sloveniji začeli s takimi vsebinami in pogostitvami med obiskom tržnice ali ogledu gradu. Seveda se drugačne ali alternativne možnosti ponujajo tudi z drugimi kulturnimi področji in lokalnimi ustvarjalnostmi. To so lahko koncerti otrok v

šolah, v nekoncertnih okoljih (npr. v parku ali botaničnem vrtu), nastopi otrok v otroškem vrtcu, lutkovne igre na tematiko kongresa idr. Za udeležence kongresov pogosto pripravimo drobna spominska darila, ki v veliko primerih posegajo na področje sodobne rokodelske ustvarjalnosti (Arts & Crafts). Pomen teh daril bo veliko večji, če bomo znali goste odpeljati tudi v delavnice rokodelskih mojstrov, da bodo v primarnih okoljih spoznavali njihovo ustvarjanje. Pri tem je seveda cena takega darila povsem zanemarljiva, saj jo pretehta osebni stik z rokodelcem, naravnimi gradivi in avtentičnim delovnim okoljem. Torej odpade pomislek ob prevzemu darila, češ, to je bilo narejeno na Kitajskem! V vseh naštetih in tudi drugih primerih torej poskušamo povezovati med seboj več vsebin, ki jih ponuja lokalno okolje.Nikoli le pogostitev in nikoli le koncert, ampak vedno skupaj še z eno ali več drugimi vsebinami, ki dajo v seštevku celostni vtis in doživetje udeležencem kongresa ali nekega drugega srečanja. Poleg tega niso potrebni niti bolj ali manj dolgi kongresni izleti, saj lahko brez težav zapolnimo ta čas tudi z lokalnimi programi, kar ne velja le za večja mesta, ampak tudi za manjše kraje, kjer se izvaja kongresna dejavnost. Zanimiva utegnejo biti srečanja z lokalnimi osebnostmi, npr. ogled nekega javnega spomenika in potem obisk v kiparjevem ateljeju. Pri jutranji kavi se udeležencem srečanja lahko pridružita krajevni pesnik ali pisatelj in se družita z njimi ob prebiranju literature. Poskušajmo torej vsaj nekaj programa izvajati zunaj uradnega kongresnega prostora. Tako Ljubljana kot vsa druga slovenska mesta, ki ponujajo kongresne dejavnosti, in pravzaprav Slovenija v celoti (glede na njeno geografsko velikost) ponujajo za take oblike idealne možnosti. Tako je npr. iz Cankarjevega doma v Ljubljani ali kongresne dvorane v katerem koli hotelu le korak do zelenega naravnega okolja, kjer se lahko nadaljuje srečanje udeležencev kongresa na veliko bolj sproščen in predvsem tudi zdrav način. Med alternativne možnosti lahko vključujemo družabne igre z nagradami (npr. mednarodni paleti udeležencev prilagojeno iskanje zaklada) in druge oblike, ki bodo udeležencem omogočile neizumetničene, neavtomatične in ne kongresnotehnološke poglede v vsakdanjike ter praznike lokalnih kultur.


51

ICCA objavila lestvico držav in mest glede na število srečanj v letu 2009

Raziskave

ICCA (International Congress and Convention Association) je globalna skupnost v kongresni dejavnosti, ki svojim članom omogoča, da ustvarijo in obdržijo svojo konkurenčno prednost. ICCA je leta 1963 ustanovila skupina potovalnih agentov. Njihov prvi in najpomembnejši cilj je bil ustvariti praktične načine vključevanja potovalne industrije v hitro rastoči trg mednarodne kongresne dejavnosti ter izmenjava informacij, povezanih z njihovim delovanjem na tem trgu. Iniciativa se je kmalu

izkazala za pravočasno: kongresna dejavnost se je razširila še hitreje, kot je bilo predvideno. Kot rezultat tega se je vedno več kandidatov iz vsega sveta prijavilo za članstvo v ICCA – to niso bili le potovalni agenti s področja kongresne dejavnosti, ampak tudi predstavniki vseh drugih sektorjev te dejavnosti. ICCA vsako leto objavi raziskavo, v kateri predstavi lestvico vseh držav in mest glede na število srečanj, ki se tam dogajajo. Rezultate te raziskave si lahko ogledate spodaj.

Svetovna lestvica (države): Število srečanj na leto

Svetovna lestvica (mesta): Število srečanj na leto

Evropska lestvica (države): Število srečanj na leto

Evropska lestvica (mesta): Število srečanj na leto

1

ZDA

595

1

Dunaj

160

1

Nemčija

458

1

Dunaj

160

2

Nemčija

458

2

Barcelona

135

2

Španija

360

2

Barcelona

135

3

Španija

360

3

Pariz

131

3

Italija

350

3

Pariz

131

4

Italija

350

4

Berlin

129

4

Združeno kraljestvo

345

4

Berlin

129

Singapur

119

5

Francija

341

5

Kopenhagen

103

6

Avstrija

236

6

Stockholm

102

Nizozemska

236

7

Amsterdam

98

Lizbona

98

Budimpešta

87

Madrid

87

5

Združeno kraljestvo

345

5

6

Francija

341

6

Kopenhagen

103

7

Brazilija

293

7

Stockholm

102

8

Japonska

257

8

Amsterdam

98

8

Švica

214

9

Kitajska

245

Lizbona

98

9

Švedska

184

236

10

Peking

96

10

Portugalska

168

236

11

Buenos Aires

90

11

Danska

151

11

Praga

86

Seul

90

12

Belgija

130

12

London

83

Budimpešta

87

13

Grčija

128

13

Istanbul

80

10

Avstrija Nizozemska

12

Švica

214

13

Kanada

213

14

Švedska

184

15

Republika Koreja

176

16 17 18 19 20

Avstralija Portugalska Danska Argentina Belgija

169 168 151 145 130

21

Grčija

128

22

Finska

124

23 24 25 26 27 28 29

41 44 52 70 87

Norveška Singapur Turčija Madžarska Mehika Republika Češka

120 119 118 112 107 104

Poljska

103

Tajska

103

Slovenija Hrvaška Srbija Bolgarija Makedonija

13

Madrid

87

14

Finska

124

14

Atene

75

15

Praga

86

15

Norveška

120

15

Bruselj

73

16

London

83

16

Turčija

118

16

Rim

69

17

Istanbul

80

17

Madžarska

112

17

Zürich

57

18

Sao Paulo

79

18

Republika Češka

104

18

Helsinki

56

19

Bangkok

76

19

Poljska

103

19

Dublin

51

20

Atene

75

20

Irska

77

20

Oslo

50

21

Bruselj

73

21

Rusija

48

21

Edinburg

46

22

Kuala Lumpur

72

22

Estonija

46

München

46

23

Rim

69

23

Slovenija

42

23

Milano

43

24

Hongkong

67

24

Hrvaška

38

24

Ženeva

39

25

Tajpej

64

25

Litva

35

25

Talin

35

26

Rio de Janeiro

62

26

Romunija

33

26

Göteborg

33

27

Sydney

61

27

Islandija

32

27

Glasgow

32

28

Šanghaj

58

28

Srbija

30

Varšava

32

Tokio

58

29

Malta

25

29

Hamburg

31

Montreal

57

30

Ciper

21

30

Krakov

30

Zürich

57

33

Bolgarija

14

Valencia

30

64

Ljubljana

26

37

Makedonija

6

Vilna

30

68

Beograd

25

Firence

26

87

Dubrovnik

19

Ljubljana

26

91

Bukarešta

18

37

Beograd

25

153

Sofija

11

50

Dubrovnik

19

171

Zagreb

10

81

Sofija

11

260

Bled

5

90

Zagreb

10

288

Portorož

5

133

Bled

6

147

Portorož

5

30

42 38 30 14 6

9

35


52 Raziskave

Vrnitev previdnega optimizma v hotelsko dejavnost – hotelirji predvidevajo, da je najhujše za nami Leto 2010 začetek dolge poti okrevanja

Izsledki zadnje izdaje globalne raziskave gospodarske klime na področju hotelske dejavnosti (Global Hotel Market Sentiment Survey) kažejo, da upravljavci hotelov menijo, da je najhujša kriza že za nami in da bo leto 2010 začetek dolgotrajnega okrevanja. Raziskava, ki jo vsakih 6 mesecev izvede podjetje Horwath HTL, vodilni »hospitality consultant« na svetu, se osredotoči na štiri ključna vprašanja, da izmeri vsesplošno klimo v dejavnosti v kratkem obdobju, ter ključne dejavnike, ki jo poganjajo.

Sanja Čižmar

Robert Hecker, vodja Horwath HTL v Aziji, je dejal: »Prezgodaj je še, da bi lahko trdili, da se bo ta občutek prenesel v oprijemljive rezultate v tem letu. Trg je začutil, da smo dosegli dno, in edina pot naprej je navzgor, kar lahko ima na industrijo le pozitiven učinek.« Številke dokazujejo spremembo v percepciji ter obračajo trend lanskega leta, ki je pokazal, da so pred šestimi meseci vprašani menili, da se bodo razmere še poslabšale v primerjavi z začetkom leta. Ni presenetljivo, da so regije, ki so se krizi najboljše upirale, iz nje izšle močnejše. Azija in Oceanija sta se premaknili z rezultatov –41 in –48 pred šestimi meseci do +47 in +42 v trenutni raziskavi. Evropa, ki je bila najbolj pesimistična v času zadnje raziskave, je zdaj ravno dosegla pozitivni teritorij in meni, da bo leto 2010 približno enako prejšnjemu letu, a ne slabše. Hotelirji v Ameriki, ki je bila ena izmed najbolj prizadetih regij v zadnjih 18 mesecih, so zdaj razpoloženi bolje kot sredi lanskega leta. Morda še en znak okrepitve samozavesti v industriji predstavlja dejstvo, da je večina odgovorila, da pričakuje, da bodo razmere na njihovih lokalnih trgih ostale nespremenjene ali da se bodo rahlo izboljšale, kar se tiče cen sob in zasedenosti, ter da bo njihov

hotel deloval nad povprečjem trga. Večina udeležencev raziskav predvideva – zaradi šibkega poslovnega in prostočasnega povpraševanja – nespremenjene cene sob v letu 2010, pričakujejo pa rahel dvig zasedenosti, in sicer zaradi prostočasnih in FIT-dejavnosti. O raziskavi Podjetje Horwath HTL je ustvarilo indeks, ki izračuna celoten povprečni rezultat gospodarske klime iz vseh rezultatov raziskave. Vsi odgovori so točkovani in preračunani. Indeks uporablja lestvico od –150 do +150, kjer spodnja številka predstavlja absolutni pesimizem, ničla nespremenjeno stanje, +150 pa povsem optimistični pogled. Raziskava se osredotoča na štiri ključna področja: stanje na lokalnem trgu, uspešnost lastnega podjetja, učinke različnih makroekonomskih dejavnikov in učinek štirih ključnih segmentov trga. Rezultati raziskave v JV Evropi SEE Hotel Market Sentiment Survey je bila ustvarjena, da hotelski industriji v regiji poda hitro oceno obetov na trgu za naslednjih 12 mesecev. Raziskava povzame rezultate, zbrane med 140 sodelujočimi v 7 državah: Bolgariji, Črni gori, na Hrvaškem, v Makedoniji, Romuniji, Sloveniji in Srbiji. Glede na to, da je za nami eno najslabših let v nedavni zgodovini, ni presenetljivo, da je večina trgov po svetu bistveno bolj optimistična glede leta 2010. Vendar pa so v povprečju obeti hotelirjev JV Evrope (JVE) manj optimistični. Raziskava pokaže, da so se pričakovanja v regiji dvignila z –43 na –2,9, kar predvideva le malo boljše dosežke kot v letu 2009. Rezultat regije (–2,9) je bistveno nižji od evropskega (9) in svetovnega povprečja (27).


53 Raziskave

To je tretja raziskava podjetja Horwath HTL, zato je trend v obetih predstavljen v tabeli.

Obeti v JV Evropi Februar 2009

Julij 2009

Februar 2010

Slovenija

-40

-67

20

Srbija

-21

-16

8

Črna gora

-40

-59

1

Hrvaška

-24

-47

-6

-3

-4

-6

Bolgarija

-32

-74

-6

Romunija

-25

-46

-10

Makedonija

Več kot 65 % vprašanih v regiji JVE je mnenja, da bo svetovna gospodarska rast pozitivno vplivala na njihove poslovne rezultate.

Dejavniki, ki vplivajo na poslovne rezultate 1. Svetovna gospodarska rast

34

2. Lokalni turistični trendi

24

3. Lokalna gospodarska rast 4. Lokalni / Globalni trgi vrednostnih papirjev

6 -3 -12

6. Svetovne cene nafte

-32

8. H1N1

da najslabše kaže segmentu MICE. Najbolj pozitivno mnenje pa tudi tokrat prihaja iz Slovenije (rezultat 22,5). Na splošno so hotelirji iz JVE zabeležili pomembno izboljšanje gospodarske klime na trgu od julija 2009. Najbolj optimistični so bili Slovenci, na drugem koncu lestvice pa so Romuni z najmanj spodbudnimi obeti. Glede na kategorije hotelov so najbolj optimistični v hotelih s 3 zvezdicami.

2010 obeti Kakšna je Vaša ocena hotelskega trga leta 2010 v primerjavi z letom 2009?

Rezultati po segmentnih trga Kakšne rezultate pričakujete od vsakega od večjih segmentov trga v 2010, glede na 2009?

100%

100%

90%

90%

80%

80%

70%

70%

60%

60%

50%

50%

40%

40%

30%

30%

20%

20%

10%

10% 0%

0% Zasednost (%)

5. Pridobivanje na konkurenčnosti

7. Menjalni tečaji

Kar zadeva posamezne države v JVE, prihaja edini pozitivni rezultat s strani slovenskih udeležencev raziskave. Hotelirji iz drugih držav v regiji so bili bolj pesimistični o vplivu naštetih dejavnikov, saj so bili vsi povprečni rezultati negativni. Večina hotelirjev ne pričakuje velikih sprememb v primarnih segmentih povpraševanja. Segment prostega časa (FIT in skupine) se je odrezal bolje kot drugi (poslovni in MICE). Hotelirji v JVE so mnenja,

-35 -37

ARR *

Dobiček

Poslovni

Prosti čas FIT

veliko boljše

veliko boljše

boljše

boljše

enako slabše veliko slabše

enako *ARR = Average room rate = povprečna cena sobe.

slabše veliko slabše

Prosti čas skupina

MICE


54 Raziskave

Rezultati spremljanja trga MICE 2010 – predstavitev IMEX Letna raziskava dejavnosti MICE na področju nemško govorečega trga podjetja tmf: Aktualni razvoj trga, trendov destinacij in marketinških potreb

Johanna Fischer, Managing Director, tmf GmbH

Raziskava mmm 2010 se osredotoča na: - splošno poslovno dogajanje znotraj nemško govorečega trga MICE; - vpliv finančne krize; - povpraševanje po evropskih in čezoceanskih destinacijah; - rangiranje destinacij – sedanje in preteklo; - »outbound« proračune; - vire informacij za izbiro destinacije; - uspešne in neuspešne prakse pri izvedbi fampotovanj; - izmere kakovosti dogodkov; - omejitve in pravna vprašanja. Okoli 440 udeležencev v raziskavi je znanih organizatorjev mednarodnih dogodkov MICE – večinoma so to predstavniki agencij MICE ali podjetij iz Nemčije, Avstrije in Švice. Ker je letošnja raziskava mmm predstavljena kot raziskava celotne populacije s stopnjo odgovora 6 %, lahko rezultate obravnavamo kot reprezentativne za nemško govoreči trg MICE. Koristi zanesljivih podatkov v tem

Razumevanje situacije in mišljenja organizatorjev kongresov predstavlja enega najpomembnejših trgov – raziskava mmm 2010 opazuje trg nemškega, avstrijskega in švicarskega navzven usmerjenega poslovanja. tmf GmbH je specialist na področju marketinga dialoga za svetovne trge MICE ter ponuja pomoč v tržnih raziskavah, brandingu, strategijah in drugih komunikacijah (prodaja, marketing, PR). Strategija marketinga dialoga podjetja tmf gradi na obsežni marketinški strokovnosti, združeni z odličnimi bazami podatkov. Od leta 2004 izvaja tmf GmbH raziskavo mmm (spremljanje trga MICE), priznano študijo, ki ponuja reprezentativne podatke in strokovni vpogled v najpomembnejša dogajanja na nemško govorečem navzven usmerjenem trgu. Z izsledki mmm 2010 pridobijo turistične organizacije, kongresni uradi, kongresni centri, hoteli ter drugi ponudniki poglobljene informacije, na podlagi katerih lahko prilagodijo svoje strategije.

segmentu trga so očitne vsem, ki so vpleteni v pripravo in izvedbo dogodkov MICE. Hkrati bodo tudi naročnikom koristile izboljšane storitve, informacije po meri in boljše poznavanje njihovih delovnih vzorcev s strani izvajalcev. Smo prebrodili krizo? Zaradi finančne krize v letu 2009 se je industrija MICE soočila z resnimi ovirami pri splošnem razvoju. Vendar pa lahko v letu 2010 opazimo okrevanje na raven pred krizo. Incentive potovanja so še vedno najbolj prizadeta, vendar ne toliko kot leta 2009, in so na dobri poti k normalizaciji. Dno je bilo doseženo spomladi 2009, ko je skoraj polovica kupcev zaznala negativen učinek finančne krize na industrijo MICE, trenutno pa tretjina kupcev svojo situacijo ocenjuje kot pozitivno in brez vpliva krize. Evropske destinacije ostajajo priljubljene Skupno okrevanje industrije MICE postane

Trenutni poslovni razvoj Kako se bo razvijala situacija z naročili v tem letu (agencije MICE)?/ Kakšen je vaš status izpolnjevanja načrtov v primerjavi z lanskim letom (podjetja)? 5 4 3 2

pozitivno poslovanje (max 10)

1 0 -1 -2 -3

negativno poslovanje (min -10)

-4 -5

2004 Nemčija

2005 Avstrija/Švica

2006 MICE agencija

2007

2008

2009

2010

Podjetja (2010: n=436; 2009: n=438; 2008: n=529)


55 Raziskave

Povpraševanje po evropskih destinacijah – tekoče leto Kako močno je povpraševanje po evropskih destinacijah letos – v primerjavi s prejšnjim letom?

30%

13%

56%

2010

15%

67%

2009

21%

33%

60%

večje povpraševanje

nespremenjeno povp.

7%

2008

slabo povpraševanje (2010: n=434; 2009: n=435; 2008: n=529)

povečanem povpraševanju po bližjih lokacijah ter kratkotrajnih dogodkih, povpraševanje po dolgotrajnih dogodkih še vedno ni na ravni pred letom 2009.

razvidno s pregledom povpraševanja po evropskih destinacijah, ki se je letos spet povzpelo na raven pred krizo leta 2008. V skladu s splošnim trendom na trgu o

Razvrstitev priljubljenih destinacij – zadnja 3 leta V katerih državah ste organizirali dogodke v zadnjih 3 letih?

1. (1.) Španija

47%

2. (2.) Italija

44%

3. (3.) Francija

36%

4. (4.) Velika Britanija

26% 27%

5. (4.) ZDA

25%

6. (7.) Nizozemska

19%

22%

25% 25% 26%

7. (6.) Portugalska 8. (9.) Z.A. Emirati

17% 16%

8. (9.) Belgija

13%

2009; N=441

17%

21%

21%

19% 15% 17%

10. (15.) Švedska

2010; N=437

26%

2008; N=534

30% 31%

31%

43% 43%

51% 53%

47% 49%

Priljubljene destinacije: nekateri na vrhu, drugi dohitevajo Najbolj priljubljene destinacije nemško govorečega zunanjega trga MICE so znova Španija, Italija in Francija. Približno polovica organizatorjev MICE je izpeljala kak dogodek v omenjenih državah v zadnjih treh letih. Druge pomembne destinacije so še Velika Britanija, ZDA, Nizozemska in Portugalska. Nekaj točk popularnosti so pridobile predvsem Nizozemska, Združeni arabski emirati, Belgija in Švedska. Vse naštete – z izjemo ZAE – so blizu Nemčiji, Avstriji in Švici ter so pridobile zaradi dobrih prometnih povezav in bližine, ki so v trenutnem stanju industrije MICE izrednega pomena. Tržni delež več kot 50 zunanjih destinacij, izbranih s strani organizatorjev v nemško govorečem okolju, je prikazan v poročilu.

Zaključek Navzven usmerjeni nemško govoreči trg MICE se premika nazaj h količinam povpraševanja po ponudnikih in destinacijam pred krizo. Globalni pregled trga z upoštevanjem izvora naročnikov in poslovanja, ki ga upravljajo nemško govoreči organizatorji, zahteva jasne usmeritve in posodobljena znanja. Za trženje destinacij je najpomembneje biti sposoben prepoznati in doseči tiste ciljne skupine ter kategorije dogodkov, ki so predvidene v marketinških strategijah. Konkurenca med ponudniki na nemško govorečem trgu še zmeraj narašča – sam trg postaja vedno bolj zapleten in zahteven. Če želi biti izdelek, predstavljen na tem trgu, uspešen ter ciljno usmerjen pri prodaji, trženju in PR-u, potrebuje precej premišljen in strokoven pristop. tmf GmbH spodbuja vse vodilne destinacije in ponudnike, da se zavežejo tej raziskavi, tako da postanejo sponzorji projekta in svetovalci v naših razpravah, da bomo skupaj prišli do popolne slike o novih aspektih in prihodnjih nalogah na tem zahtevnem trgu. Enkratna spoznanja te raziskave vam bodo pomagala pri doseganju vaših ciljev.


56 V žarišču

Raziskava uredništva revije Kongres 95% anketirancev ima raje borzo z vnaprej dogovorjenimi sestanki. Najbolj zaželena borza z vnaprej dogovorjenimi sestanki je Conventa

Uredništvo revije Kongres je sklenilo, da bo med člani Kongresnega urada izvedlo anketo. Rezultati so naslednji:

Kaj vam bolj ustreza? 95%

1. Vprašanje: Kaj vam bolj ustreza? - Borza z vnaprej dogovorjenimi sestanki: 95 % - Klasičen sejem: 5 %

2. Vprašanje: Katera borza je za vas najučinkovitejša? - Conventa: 35 % - EIBTM: 17 % - IMEX: 13% - SIW: 8% - Ostalo: 27 %

5%

Borza z vnaprej dogovorjenimi sestanki Klasičen sejem

Katera borza je za vas najbolj učinkovita? 35%

CONVENTA EIBTM

17%

IMEX

3. Vprašanje: Zakaj vam bolj ustreza borza z vnaprej dogovorjenimi sestanki? (Sledi le nekaj izbranih izjav.) - Pri borzi z vnaprej dogovorjenimi sestanki se razstavljavec in udeleženec vnaprej dogovorita za sestanek, torej lahko vsak načrtuje sestanke glede na svoje preference. Pri vnaprej dogovorjenih sestankih udeleženec določi sestanke s tistim ponudnikom, ki ponuja storitve, ki ga zanimajo, ponudnik storitev pa lahko vnaprej pregleda npr. spletno stran udeleženca in se tako bolje pripravi na sestanek. Pri vnaprej dogovorjenih sestankih je tudi čas izrabljen veliko bolje. - Možna je učinkovitejša predpriprava. Na osnovi baze kupcev je možno izvajati »premarketing« in prej tudi selekcionirati ter segmentirati kliente. Klienti, ki se odzovejo na vabilo na sestanek ali se celo sami prijavijo nanj, so resnejši in bolj potencialni. Sejmi so naravnani bolj promocijsko, borze pa so lahko usmerjene že v konkretne posle – v prodajo.

SIW

13% 8%

Ostalo

- Klasičen sejem je namenjen različnim profilnim množičnim obiskovalcem, medtem ko je borza z vnaprej dogovorjenimi sestanki primernejša za specifične obiskovalce, ki iščejo točno določene ponudnike za sklepanje poslov in nadaljnje poslovanje. Ker so sestanki vnaprej dogovorjeni, se lahko nanje in na bodočega partnerja dobro pripraviš in s tem dosežeš večjo učinkovitost pri pogajanju. - Borza z naprej dogovorjenimi sestanki je bolj ciljno usmerjena. Potencialni kupci imajo jasneje izdelane želje in so bolj osredotočeni na konkretne posle. Na sestanke se lahko bolje pripraviš (kot razstavljavec) in ponudiš boljše storitve, ki jih kupec išče – pričakovanja kupca in prodajalca se lahko bolj približajo, kar je pomemben element sklenitve posla.

27%

- Ljudje se obnašamo vse bolj racionalno. Vsak vložek mora doseči pričakovan razplet. Taka pričakovanja gojimo tudi do svojih prodajnih aktivnosti. Zato so predpriprave na tovrstne aktivnosti nujno potrebne. Vnaprej dogovorjeni sestanki nam omogočajo kvalitetnejšo pripravo, saj se lahko predhodno seznanimo s profilom partnerja in naše ponudbe ciljano usmerimo.


57 Agencija se predstavi

Predstavitev agencije Dariva

- orientacijske igre, tradicionalne igre, ki jih poznamo iz otroštva, vodne igre in še mnogo drugih programov team buildinga.

Agencija Dariva ima svoje prostore v srcu Opatije, zibelke turizma na Hrvaškem, v glavni ulici Maršala Tita in v bližini vseh pomembnih hotelov ter kongresnih centrov. Leta 1996 ustanovljena agencija Dariva se je začela razvijati na področju industrije MICE in tudi drugih obetavnih področjih, kot so programi ekskurzij. Prilagojeni programi in izleti, aktivni programi, posebni dogodki, tematski večeri in gala dogodki so specialitete agencije Dariva. Primeri iz njihove ponudbe: Rimske razvaline na Brionih pričarajo posebno atmosfero, agencija pa poskrbi za vse drugo – vključno s cateringom. Ali pa morda gala večerja ali zabava v romantičnih prostorih starih vil iz avstrijskih časov z zgodovinskimi plesnimi dvoranami, seveda z glasbo in zabavo. Organizirajo tudi zabave na plaži, na ladjah, piknike na posebnih lokacijah, ki predstavljajo odličen način sprostitve po aktivnem dnevu na konferenci. Za tiste, ki si želijo aktivnosti ter veliko časa preživijo v pisarni pred računalniškim zaslonom, ponujajo: - abseil, prosto plezanje, jamarstvo, kolesarjenje, vožnja s kajakom, treking, quading po naravi, safarije s terenskim vozilom, paintball, rafting, vožnjo s kanuji, paragliding, jadranje,

Vse aktivnosti izvajajo in spremljajo profesionalni vodniki, ki jamčijo za varnost ter hkrati zabavo in sprostitev od vsakodnevne rutine. Tistim, ki si želite novih izkušenj, ponujajo kuharske tečaje in tekmovanja za ekipe, obiske zgodovinskih krajev pod vodstvom licenciranih vodnikov, pogosto oblečenih v zgodovinske kostume, fotosafarije … Dariva ima svoja vozila (visokokakovostne avtobuse in minibuse) ter ekipo šoferjev in vodnikov, ki so na voljo skozi vse leto. To zagotavlja točnost in varnost pri organizaciji kakršnega koli prevoza. Tako ponujajo tudi: - prilagojene programe za majhne skupine, ki jih spremljajo šoferji in vodniki, za tiste, ki želijo izkusiti nekaj novega pred kongresom ali po njem, - dnevne izlete za spremljevalno osebje, prirejene za določen dogodek ali iz njihove stalne ponudbe, na voljo od aprila do konca oktobra, - gastronomske izlete, ki združujejo degustacije vin, domačega pršuta in sira, obiske skritih kmetij po Istri, iskanje tartufov … Obsežne izkušnje pri organizaciji manjših in večjih dogodkov ter kongresov, pa tudi dobri stiki s hoteli na Hrvaškem in vso tehnično podporo za dogodke prispevajo k oblikovanju dobrih programov po konkurenčnih cenah. Dobro usposobljena ekipa skrbno izbranih sodelavcev Darive zagotavlja kakovost in varnost vseh ponujenih storitev. Njihovo vodilo je, da izberejo pristne koščke narave za aktivni del programov in avtentične lokacije z najboljšo gastronomsko ponudbo. Zato vložijo veliko v potovanja in raziskovanja novih krajev, možnosti, idej ter rešitev.

Vse to jim zagotavlja zavidljivo število strank: organizatorjev dogodkov in kongresov, tudi agentov iz drugih držav, ki potrebujejo zanesljivega partnerja na kraju samem. Veliko njihovih strank je z njimi že več kot 10 let in si še vedno želijo njihovih nasvetov ter storitev, kar jim je v velik ponos, saj se zavedajo, da je lažje pridobiti nove stranke kot obdržati iste toliko let. Dariva preprosto ponuja neskončno rešitev. www.da-riva.hr


ZDRUŽUJEMO PROFESIONALIZEM, KREATIVNOST IN ZABAVO. PRIDRUŽITE SE NAM. Poslovni in motivacijski dogodki, Strokovni in zabavni Team building programi

www.team-building.si info@maya.si 05 380 05 30


59

Incentive lokacije

Kongresne lokacije

Izvajalec: Maya team Lokacija: Tolmin z okolico

Kratek opis lokacije. Kaj je tako posebnega na tej lokaciji, da ste se odločili na njej izvajati program team buildinga? Dvodnevni program, ki se v celoti odvija na ožjem Tolminskem, združuje prepletenost motivacijskih in timskih izzivov s pomembnimi destinacijskimi naravnimi ter kulturnimi spomeniki. Vključuje dejavnosti v Triglavskem narodnem parku, pri cerkvici Sv. Duha na Javorci, ki ima certifikat Evropske kulturne dediščine, ter Tolminska korita z Dantejevo jamo. Ne smemo pozabiti tudi na smaragdno reko Sočo in njene skrivnostne brzice. Poleg pomembnih naravnih in kulturnih znamenitosti je pomemben del programa tudi lokalna gastronomija, ki je povezana z lokacijo. Skupaj z zgodbo Soške fronte in življenjem tukajšnjih prebivalcev v preteklosti smo v program vključili različne gastronomske vložke, ki izvirajo iz tega področja. Ob prihodu udeležencev pripravimo pokušnjo tolminskih domačih sirov in salam, ki jih pridelujejo okoliške kmetije, ter aperitiv žganjice Medvedova kri, ki jo prideluje samo Kmetija Valter Čujec v Poljubinju. V dolini Polog, ki je bilo zaledje avstro-ogrske vojske in kjer se je v sedanjosti ohranilo gorsko pašništvo, nam tamkajšnji sirarji pripravijo pokušnjo avtohtonega sira Tolminec, pološke skute in posebnih »abriblnov«, ki so »odrezki« sira po tem, ko ga vzamejo iz kalupov. Zanimiva je izkušnja uživanja »abriblnov«, saj med žvečenjem z zobmi spuščajo posebne zvoke. Precejšnjo vpletenost sira v posoško kuhinjo dokazuje tudi prava »tminska frika«, ki jo morajo udeleženci po navodilih recepta pripraviti sami. Jedi, ki izvirajo iz te pokrajine, odsevajo dejstvo, da je bilo po vaseh več revščine kot bogastva, in temu ustrezna je bila tudi prehrana. Jedi so bile preproste, vendar okusne. Izbira pridelkov, zlasti v hribih, je bila skromna, zato so gospodinje vpregle vso svojo iznajdljivost in tako je nastala preprosta, a okusna jed, imenovana frika. To

je bila nekoč tipična jed za golcarje, delavce v gozdu, in za pastirje, postregli pa so jo tudi doma za vso družino. Tu se nikakor ne moremo izogniti še soški postrvi, ki jo postrežemo skupaj z blitvo in krompirjem na enem izmed dveh piknikov. Soška postrv je vsem ljubiteljem dobre hrane že dolgo znana specialiteta. Zaradi spoštovanja varovanja in zaščite soške postrvi v naravnem okolju se poslužujemo umetno vzgojenih soških postrvi, ki imajo enako genetsko osnovo, le da so iz ene izmed domačih ribogojnic in ne iz naravnega okolja. So pa ravno tako zelo okusne. Kratek opis programa team buildinga Prva svetovna vojna je v letih med 1915 in 1917 zaznamovala širše območje Posočja in je bila nedvomno velika zgodovinska in civilizacijska prelomnica. Polog je skrita dolina, neopazna za sovražnika, vendar le malo oddaljena od bojnih položajev okoliških gora, kjer je takrat neusmiljeno kosila smrt. Na eni strani je bilo to zbirališče za vojake, počivališče za ranjene in bolne ter prostor za načrtovanje strateških odločitev. Na drugi strani pa je dolina s svojo rodovitno zemljo prostranih travnikov in pašnikov hranila lačne bojevnike, izviri kristalno čiste Tolminke in drugih pritokov pa so gasili žejo ter umivali zgarane roke vojakov in njihovih nadrejenih. Vsi ti ohranjeni spomeniki na takratno obdobje so nam omogočili, da smo sestavili unikaten program, ki izobražuje, motivira in nosi s seboj dve izredno močni sporočili. Prvo nam sporoča, kako zelo pomembni so bili za uspeh vojske medsebojna povezanost in zaupanje vojakov, strategija obrambe in napada, komunikacija med vojaki, poveljniki in štabom. Tu je še timska in individualna motivacija, predvsem pa vztrajnost, prilagodljivost in pravilno reagiranje v novih ter neznanih situacijah. Vse te vitalne timske elemente in vrline, ki so odlikovali vojake, njihove poveljnike in generale, pa danes z lahkoto prenesemo tudi v vsakdanje delovno

in poslovno okolje. Tudi tu »divja vojna«, a tokrat je »sovražnik« konkurenca, ki poskuša biti boljša in uspešnejša od nas. Gre za »vojno« na trgu, kjer poskušajo podjetja preživeti in utrpeti najmanjšo mogočo škodo. In prav z reševanjem različnih timskih nalog in problemov, povezanih s takratnimi dogodki, z lahkoto dosežemo, da udeleženci spoznajo moč učinka »win-win«. Ne gre za osvajanje ozemlja, ampak za pozitiven uspeh in prihodnost podjetja. Drugo sporočilo nas opominja, kako nesmiselno je bilo umazano vojskovanje in medsebojno pobijanje. Države, ki so si stale na nasprotnih bregovih, danes pridno sodelujejo z roko v roki. Gre za prevzemanje odgovornosti, cenjenje različnih mnenj in spoštovanje lastnine ter različnih pogledov. In tudi te vrline lahko z lahkoto umestimo v današnji poslovni in privatni svet. Splošne informacije - Primeren termin: 15. 3.–1. 11. - Priporočeno število udeležencev: 10–20 - Ciljna skupina: IT-oddelki, vodstveni kader, manjše poslovne skupine, menedžment, razvojne divizije, marketinški oddelki, prodajne službe, društva Kaj želite s programom doseči – katere rezultate bi radi dosegli pri naročniku? - Prožnost, elastičnost in fleksibilnost tima ter posameznikov, - povezovanje zadovoljstva pri delu in motiviranost za delo, - vzdrževanje motiviranosti tima, - efektivna komunikacija, - izogibanje konfliktnih situacij, - razporejanje in prilagajanje timskih vlog, - zaupanje in nadzor posameznika ter skupine in - prevzemanja odgovornosti.


60 Kongresne lokacije

Izvajalec: LIFETREK Events Lokacija: Trenta

Kratek opis lokacije. Kaj je tako posebnega na tej lokaciji, da ste se odločili na njej izvajati program team buildinga? Pri večletnem razvoju motivacijskih produktov in team buildingov na različnih lokacijah smo prišli do spoznanja, da Trenta in lokacija ob Soči omogoča posebno izkušnjo in izredne občutke. Naravna raznolikost okolja, neokrnjenost, razgibanost, divjost in naravna lepota so presežki, ki vzbudijo pri človeku posebna čustva. Lokacija omogoča izvedbo programa z veliko dinamike, prav tako pa koristimo njene naravne oblike in naravne danosti. Programe izvajamo na štiridesetih lokacijah po Sloveniji, a samo v Trenti je mogoče izvesti unikaten in učinkovit trening TrentaActive. Kratek opis programa team buildinga Trening metoda TrentaActive je plod našega lastnega razvoja in temelji na povsem situacijskem pristopu. Udeleženci treninga prevzamejo popolno odgovornost za strategijo in kreiranje rešitev. Naloge so kompleksne, dinamične in temeljijo na neznanih situacijah v okolju, ki pa je izredno spodbujajoče in orientacijsko zahtevno. Z metodo TrentaActive se tudi preprosto prilagodimo velikosti skupine in ciljem. Udeleženci se srečajo z raznolikim izborom možnosti za rešitev, uporabo številnih rekvizitov ter so v celotnem procesu treninga aktivni. Srečajo se z različnimi manevri in nalogami, podobnimi tistim v »adrenalinskem« parku, le da so naloge resnične, situacijske in potekajo v navdušujočem naravnem okolju. Splošne informacije: - Primeren termin: od aprila do novembra - Priporočeno število udeležencev: 10–80 - Ciljna skupina: zaposleni v podjetju, menedžment, klubske ekipe, razvojni oddelki, prodajne divizije … Kaj želite s programom doseči – katere rezultate bi radi dosegli pri naročniku? »What makes us special?« Če najdeš odgovor na vprašanje, kaj me dela posebnega, si našel odgovor na vsa druga. TrentaActive je edinstven trening predstavitve samega sebe, sodelovanja v ekipi, razbijanja rutine, spodbujanja ekipe k strateškemu delovanju in razvoju kreativnosti. S programom boste dosegli naslednje cilje: vzbuditev strasti in želje pri zaposlenih, dvig motivacije zaposlenih, razvoj in odpiranje potencialov, razvijanje osebnih ter timske vizije, razvijanje pripadnosti in zaupanja ter razvoj kreativnosti.


61 Kongresne lokacije

Izvajalec: KOREN SPORTS d.o.o. – Humanfish Holidays Lokacija: Krvavec

Kratek opis lokacije. Kaj je tako posebnega na tej lokaciji, da ste se odločili na njej izvajati program team buildinga? Eskimska vas Krvavec je zaradi svoje enkratnosti in inovativnosti prejela številna priznanja tako doma kot v tujini. Eskimski hotel z enkratno Iglu Restavracijo, Ice Barom in Iglu Wellnessom omogočajo izvedbo nepozabnih zimskih team buildingov in incentive programov. V okviru smučišča Krvavec imamo na voljo odlične možnosti za izvedbo programov tako za ljubitelje smučanja kot tudi tiste, ki bi radi sneg uporabljali le za izpeljavo svojih kreativnih zamisli, bližina Ljubljane in glavnega letališča pa omogočata, da se zelo hitro iz pisarn lahko »preselite« v objem popolne divjine.

Kratek opis programa team buildinga V okviru Eskimske vasi Krvavec izvajamo kar nekaj timskih programov, kot so Zimski lov za izgubljenim zakladom, Olimpijada nenavadnih športov, Snow Challenge, Zimski golf, Gradnja sneženih skulptur ... Vsi programi so fizično nezahtevni in jih prilagajamo željam naročnika. Splošne informacije - Primeren termin: od decembra do aprila - Priporočeno število udeležencev: 10–500 Kaj želite s programom doseči – katere rezultate bi radi dosegli pri naročniku? S pomočjo nenavadne in enkratne izkušnje neformalno zbližati sodelavce in/ali poslovne partnerje.


62 Kongresne lokacije

Izvajalec: Rina Travel & Events Lokacija: Dalmacija

Kratek opis lokacije. Kaj je tako posebnega na tej lokaciji, da ste se odločili na njej izvajati program team buildinga? Na Hrvaškem se je težko odločiti samo za eno destinacijo, saj ima vsaka regija svoje posebnosti in šarm. Tokrat smo se odločili za Dalmacijo, ki je dober primer programov, ki se lahko izvedejo pri nas. Jadranje med Kornati, plavanje na skritih plažah Elafitov blizu Dubrovnika, odkrivanje tradicionalne morske hrane, spoznavanje Hrvaške skozi okuse in arome, avtentične Dalmatinske specialitete ter odlična vina – vse to so prednosti za incentive skupine, ki potujejo na Hrvaško. Poleg neverjetnih naravnih lepot so v Dalmaciji tudi kraji svetovne dediščine Unesca, najbolj prepoznaven od teh je vsekakor Dubrovnik, znani simbol Jadrana. Tukaj je tudi 1700 let star, a hkrati večno mlad Split, sproščen otok za luksuzne jahte in mesto zabave, pa Hvar, najbolj sončni kraj v Evropi, in Brač s svojo najbolj znano plažo Bol. Če ste že tukaj, morate obiskati tudi Zadar in njegovo slavno promenado, znano po neverjetnih sončnih zahodih in moderni arhitekturi, kot so Morske orgle in Pozdrav soncu. Težko je spregledati tudi Šibenik, obkrožen s prelepimi naravnimi parki, in druge destinacije v dalmatinskem arhipelagu, polnem neverjetne lepote, obal z veliko zalivi in otočki ter bujno vegetacijo: od jelkinih gozdov, zelišč do aromatičnih rož. Mirna atmosfera, bujno rastlinstvo, jasno modro morje in prečudovite plaže vas bodo zagotovo pripeljale še na kakšen obisk. Vsa ta bogastva so naredila Dalmacijo za idealen prostor uživanja v različnih novih izkušnjah in dogodkih, hkrati pa nudi tudi mir in tišino v mediteranskem ozračju ter morski pokrajini. Kratek opis programa team buildinga Ko se odločimo za uporabo jadrnic in v program vključimo regato podjetja ali pa izberemo adrenalinsko vožnjo z gliserji za iskanje zakladov med otoki, so nepozabni trenutki zagotovljeni. Ko veter piha v jadra, jadrnica pa plove čez valove, lahko sproščeno uživate v zvoku morja in spreminjanju pokrajine, ki brzi mimo vaših sončnih očal. S pomočjo izkušenih skiperjev spoznate najbolj varovane skrivnosti Jadrana, najdete najboljše dalmatinske taverne, plavate v skritih zalivih ter osvojite obvladovanje krmila, jader in vozlov. Ekipa svoja pridobljena znanja preizkusi v regati z najboljšimi jadrnicami. Jadranje je lahko organizirano kot enodnevna aktivnost, če pa želite izkusiti pomorsko življenje, ne zamudite priložnosti za spanje na ladjah. Ekskurzija z gliserji je idealna kombinacija

adrenalina in plovbe – je hitra ter razburljiva dogodivščina na morju. Odbijajte se od valov, začutite pljuske vode, vodite svoj čoln v vse mogoče smeri ter se ustavite neposredno pod previsom, usidrajte se v turkiznem peščenem zalivu. Obiščite Kornate v enem dnevu, zajtrkujte na enem otoku, kósite na drugem, kavo pa spijte na tretjem otoku. S takim programom se odlično zlije lov na zaklad. Pomembno je omeniti, da je hrvaško morje zelo čisto, toplo in prijazno. Splošne informacije: - Priporočeni datumi: od 1. aprila do 1. novembra. - Priporočeno število udeležencev: vsaka skupina naj šteje do 40 udeležencev, za ta program pa sprejemamo tudi do 300 ljudi. - Ciljne skupine: vsi, ki želijo združiti motivacijo in team building

Kaj želite s programom doseči – katere rezultate bi radi dosegli pri naročniku? Želimo, da naše stranke doživijo nekaj novega in čudovitega, da se zabavajo ter naučijo novih dejstev o destinaciji.


63

Kongresna Ljubljana

Nebotičnik – ljubljanski feniks Ljubljanski Nebotičnik, zgrajen leta 1933 po načrtih arhitekta V. Šubica, je dalj časa veljal za najvišjo stanovanjsko zgradbo v Evropi. Še bolj pa je bil znan kot prostor, kjer so se številne generacije Ljubljančanov družile ob kavi, plesu in različnih prazničnih priložnostih ter hkrati z najvišjih nadstropij občudovale prelep razgled nad celim mestom. Po več letih nedelovanja in dveh letih obnove se Nebotičnik konec junija 2010 spet odpira. V različnih nadstropjih, povezanih z originalnim spiralnim stopniščem, bodo zaživeli restavracija za 80 oseb, nočni klub, kavarna ter VIP-loža. Obširneje boste lahko o prenovljenem Nebotičniku in njegovi ponudbi prebrali v naslednji številki revije Kongres.

jarkov, ki nudijo zavetišče številnim živalim in rastlinam. Ker tukaj prebiva mnogo ogroženih vrst živali, je velik del barja zaščiten v okviru programa Natura 2000. Vrhunec poti predstavlja kanjon reke Iške – doživetje neokrnjene narave, ki obkroža sveže in čiste vode, doda celotni izkušnji še kanček sprostitve. To je hkrati tudi odličen prostor za piknike, ki so lahko organizirani po naročilu. Poldnevna tura je za skupine od 6 do 50 udeležencev izvedljiva skozi vse leto, razen pozimi.

Kongresne lokacije

planšarskih prebivališč, ki oživijo vsako poletje. V tem obdobju lahko obiskovalci poskusijo sveže mlečne izdelke, doživijo gorsko življenje, kakršno je bilo včasih, ter občudujejo tradicionalne lesene hiške. Planota, na najvišjih mestih visoka 1.660 metrov, je del Kamniško-Savinjskih Alp, ki se raztezajo na 900 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju. V bližini spodnje postaje žičnice, ki je glavna dostopna točka do planine, sta reka Kamniška Bistrica ter istoimenska ledeniška dolina, primerna za aktivnosti in sprostitev v neokrnjeni naravi. Ko dosežete zgornjo postajo žičnice, se lahko treking tura s panoramskim razgledom in okusom tipičnega planšarskega življenja začne. Najbolj priporočljiv čas za izvedbo te ture so pozni poletni in zgodnji jesenski meseci (živina se vrne v dolino do sredine septembra), organizirana pa je za od 6 do 50 udeležencev.

Avantura Geocaching Geocaching je zabavno-pustolovska »high-tech« avantura z uporabo ročnih navigacijskih naprav GPS. Udeleženci se razdelijo v skupine in dobijo več koordinat, ki jih morajo odkriti s pomočjo naprave GPS. Koordinate so lahko visoko na drevesu, na okenski polici, v skalni razpoki ali celo v tolmunu pod vodo! Ko ekipa koordinatno točko odkrije, dobi navodila do skrite točke, kjer mora s skupnimi močmi rešiti določeno nalogo. Lov na zaklad se naprej nadaljuje po istem vzorcu. Program Geocaching se lahko izvaja skozi vse leto, program težavnosti pa se prilagaja željam udeležencev. Avantura traja od 2 do 5 ur. Ta aktiven in zabaven incentive program je organiziran za ekipe od 10 do 40 ljudi v Ljubljani in okolici. Naravna kulisa za izvedbo avanture Geocaching je dolina Kamniške Bistrice, omenjena v prejšnjem programu, vendar pa je lahko ta zabavna tehnološka izkušnja organizirana na kar nekaj lokacijah po Sloveniji. www.nomad2000.com

Skrivnostno Ljubljansko barje in Iški Vintgar Na obrobju Ljubljane leži posebno in enkratno okolje Ljubljanskega barja. Najprijetnejši način raziskovanja njegovih naravnih in kulturnih posebnosti je s kolesom. Makadamske in poljske ceste se vijejo skozi mozaik travnikov, polj ter

Vrtna zabava v srcu mestnega parka Treking na Veliki planini Le 30 km od Ljubljane leži slikovita planota Velika planina, znana po avtentični arhitekturi

Gostitelj večera Turizem Ljubljana se je pri oblikovanju koncepta in izvedbe večera povezal z društvom Osum ter režiserjem Matejem Filipčičem z željo, da gostom pričara utrinek


64 Kongresne lokacije

sproščenega poznopomladanskega druženja v objemu negovanega naravnega okolja osrednjega ljubljanskega parka. Že sam dostop do vznožja Tivolskega gradu kot prizorišča je predstavljal prvo doživetje, saj so si številni gosti z zanimanjem ogledali fotografsko razstavo na temo zgodovine jamarstva v Sloveniji vzdolž Jakopičevega sprehajališča, ki se je v zadnjih letih preobrazil v obiskano galerijo na prostem. Lokacija pod Tivolskim gradom ni bila izbrana naključno, saj že sama stavba deluje kot impozantna kulisa, terasa pred njim in stopnišče pa sta služila kot slikovit oder za nastopajoče. Scenografski poudarki – starinski predmeti na travniku, cvetni lističi v fontani in mehka, a učinkovita osvetlitev – so posamezne vizualne elemente prostora povezali v pravljično celoto. Čeprav vreme ni bilo najbolj poletno in je na trenutke celo padal droben dež, to ni zmotilo ali pregnalo približno 250 gostov, ki so uvodoma uživali ob kulturnem programu. Nastopoma vrhunske operne pevke in šampionskega para športnih plesalcev je sledila animacijska točka mladih balerin in poznejše druženje ob prigrizkih ob spremljavi glasbenega nastopa znane Lucienne Lončina. Park Tivoli skriva v svojem zelenem objemu nekaj posebnih lokacij za manjše dogodke: Muzej novejše zgodovine (Cekinov grad) s prelepo poznobaročno Viteško dvorano, že omenjen Tivolski grad s panoramsko teraso (sedež Mednarodnega grafičnega likovnega centra, kjer je mogoče prirediti tudi grafične delavnice), ne nazadnje pa tudi kavarno ob Tivolskem bajerju, v bližini lepo urejenega rozarija. Dana lepota tega naravnega okolja, le streljaj od mestnega središča, se z malo domišljije in ščepcem kreativnosti zlahka spremeni v čarobno prizorišče za druženja ter dogodke.

www.kmetija-fornazaric.com e-mail: ivan.fornazaric@siol.net GSM: +386 41 383 879


65 Kongresni popotnik

BEOGRAD

Kongresni vtisi iz Beograda

Beograd sem v zadnjih letih obiskal večkrat, večinoma zaradi kongresnih razlogov. Na prvo žogo je moja asociacija na Beograd povezana z bogatim nočnim življenjem in kaotičnostjo. Na lestvico desetih svetovnih mest z najboljšim nočnim življenjem ga je uvrstil celo znameniti Lonely Planet. V prestolnico običajno prihajam po Avtocesti bratstva in enotnosti, ki je po prehodu hrvaško-srbske meje v precej žalostnem stanju. Večina kongresnih gostov prihaja v Beograd na letališče Surčin, ki je z glavnimi letalskimi vozlišči sicer zadovoljivo povezan, za resen zagon kongresnega turizma pa mu kritično primanjkuje nizkocenovnih letalskih povezav. O bivalnem okolju Novega Beograda prava tako nima smisla izgubljati besed. Destrukcija konec devetdesetih je močno vplivala na kaotično urbanizacijo. Kršenje norm je nacionalni šport. Blokovska naselja in osamljeni socialistični arhitekturni kolosi so odraz arhitekturne filozofije. V takšnem okolju, ki ga dopolnjujejo super moderni nakupovalni centri, je nekdanji ponos kongresnega turizma nekdanje Jugoslavije Sava Center. Funkcionalnost centra, ki je del svojih prostorov namenil trgovski dejavnosti, me vedno znova pozitivno preseneča. Prav tako relativno dobra ohranjenost notranjosti, ki je retro in se ni spremenila vse od izgradnje. Center je vse prej kot racionalen za upravljanje in potreben temeljite prenove, še vedno pa velja za največjega v regiji in Beogradu omogoča pridobivanje velikih mednarodnih kongresov. Če bodo prenovljeni še hoteli v okolici, zlati Continental, ki je nekje na poti izgubil del imena (Inter) in novi hotel Kempinski, bo to zagotovo nov motor beograjskega kongresnega dogajanja. V istem okrožju boste našli tudi nekaj novodobno zgrajenih hotelov s konferenčnimi kapacitetami, ki pa jim je kongresna dejavnost bolj dopolnilna (Holiday Inn in Hotel In). Na savskem otoku je postavljen Beograjski sejem, ki je iz časov nekdanje skupne države predimenzioniran, vendar zelo proaktiven s številnimi zanimivimi sejemskimi prireditvami. Po preboju skozi kaotičen promet preko savskih mostov se v povsem drugačni in meni precej ljubši podobi kaže stari del Beograda.

Tu je nekaj najprijaznejših kongresnih hotelov z dušo. Beograd premore kakšnih 1.700 solidnih hotelskih sob, primernih za kongresne goste, v hotelih kategorije 4 in 5 zvezdic. Glede na potencial mesta je na tem področju občutno podhranjen. Bolj kot hotelska ponudba pa Beograd navdušuje s številnimi kraji za sprejeme in drugačne vrste dogodkov. Ne nazadnje je bil vrsto let prestolnica skupne države, kar se kaže v številnih reprezentančnih zgradbah. Tu Beograd odkrije svojo dušo in kongresnim udeležencem ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa na Kalemegdanu in beograjski trdnjavi ter enem izmed številnih parkov. Ob tem je treba upoštevati, da gre za velemesto in da je treba čas za takšne aktivnosti pozorno odmerjati. Tisto, kar me v Beogradu vedno znova navdušuje, je prijaznost gostiteljev. Mesto je takšno zaradi Beograjčanov, ki so odprti in zelo gostoljubni. To je po mojem mnenju trenutno največja konkurenčna prednost mesta. Organizatorji dogodkov boste profesionalne in točne informacije o kongresnem turizmu hitro ter prijazno dobili v Beograjskem kongresnem uradu (www.tob.co.rs). Tu vam ponudijo celovit in popoln pregled kongresnih produktov, kot jih razumemo načrtovalci srečanj. Pogrešam samo celovit pregled incentive ponudbe, ki sicer obstaja, a je razpršena in nepregledna. Če pogledamo na Beograd z vidika kongresne infrastrukture, je pred nujno potrebnimi investicijami, da bo lahko tekmoval v prvi ligi evropskih velemest. Večina kongresnih kapacitet nujno potrebuje prenovo, da se bo znebila prevladujočega retrosloga z začetka sedemdesetih. Neformalno središče beograjske kongresne industrije v okolici Sava Centra ima izjemen potencial, ki pa je zaradi trenutno neprimernih kapacitet hotelov neizkoriščen. Razkorak med pričakovanji kongresnih načrtovalcev in dejanskim stanjem je preprosto prevelik. Poseben problem je beograjski promet, ki pa kljub vsemu nekako deluje, medtem ko se mestne oblasti trudijo s prenovo javnega sistema. Pri organizaciji kongresov je potrebno ta trenutek pozorno proučiti pri načrtovanju kongresov. Malce specifično je

tudi razumevanje ustaljenih evropskih praks kongresnega turizma, pa tudi cene velja – kot povsod – večkrat preveriti, saj so hitro povsem primerljive z evropskimi in prav nič fleksibilne. Z malo sreče boste v Beogradu za svoj dogodek našli prave partnerje tudi na področju agencij, ki vas bodo navdušile s svojo srčnostjo in predanostjo ter inovativnimi predlogi za organizacijo vašega kongresa. Razkorak med trenutno infrastrukturo in dejanskim potencialom mesta, ki ga ima zaradi svojega zgodovinskega in kulturnega položaja v regiji, je največji izziv načrtovalcev beograjske kongresne scene.

Primerjava z regijo: Beograd svojo kongresno zgodbo gradi na bogati kulturi, osrednjem položaju v JV Evropi in živahnem družabnem življenju. Glede na velikost in potencial mesta je v regiji primerljiv bolj ali manj z Bukarešto ali Sofijo, ki pa se po kongresni duši in turistični povsem razlikujeta. Beograd vidim kot neobrušen diamant, ki ima izjemen razvojni potencial in se lahko geostrateško umesti ob bok svetovnim kongresnim prestolnicam, če bo infrastrukturno uredil svojo ponudbo in uredil celotno nabavno verigo kongresne industrije. Več informacij: www.tob.co.rs Gorazd Čad

Ocena destinacije

*** Pomen ocen ***** **** *** ** *

odlična kongresna destinacija kakovostna kongresna destinacija priporočljiva kongresna destinacija povprečna kongresna destinacija še kar


66 Kongresna osebnost

Enfant terrible Tone Matjašič

1. Se nam lahko predstavite v dveh stavkih? V prvem se nam predstavite kot oseba v zasebnem, v drugem pa v javnem življenju. Večni optimist, ki se rad druži s pozitivnimi ljudmi, tipičen strelec, včasih prehiter, verjamem, da se dobro se z dobrim vrača. Turizem je pomemben del mojega življenja. Ponosen sem na ekipo PANORAMIC-a, v kateri delam – so odgovorni mladi ljudje; to, kar sem si želel, sem tudi ustvaril. Ko pride človek v določena leta, se funkcije kar lepijo, vendar menim, da pomeni to tudi določeno družbeno odgovornost in tako jih tudi vzamem. Poleg funkcije predsednika ZTAS sem tudi v

Strokovnem svetu STO, do nedavnega pa sem bil tudi član UO Turistično gostinske zbornice. 2. Katere strokovne revije s področja turizma prebirate? Turizem, Kongres, TTA, Travel Daily International na spletu, dnevno dobivam informacije s strani ECTAA (European Travel Agents and Tour Operators Aassociation), povezane z evropsko turistično zakonodajo. Po svetu redno iščem rubrike o turizmu v dnevnem časopisu; prav zdaj imam na mizi izrezke zanimivih podatkov o turizmu Arabskih emiratov iz Dubai News in zadnjo študijo Nemškega turističnega urada o gibanju emitivnih trgov. Zelo zanimivo branje, ki potrjuje našo usmerjenost na nove trge. 3. Katera je bila vaša zadnja knjiga, ki ste jo prebrali, in katero knjigo bi priporočili našim bralcem? Na polici v spalnici so knjige naložene takole: Funky Business, Karaoke kapitalizma (švedska avtorja, znana ekonomista Kjell A. Nordström in Jonas Ridderstråle), Odvetnik v Lincolnu, Naš ledenik se topi … Nikoli ne zaspim, ne da bi prebral vsaj eno poglavje iz knjig, ki jih berem. Vašim bralcem pa bi priporočal knjigo Plavaj z morskimi psi in ostani živ (avtor je Harvey Mackay). Zelo poučno. 4. Kateri je bil vaš zadnji dogodek, ki ste se ga udeležili? Kot udeleženci dogodka Arabian Travel Market smo bili povabljeni na prekrasno zabavo na golf igrišču hotela Intercontinental v Dubaju: dobra hrana, DJ, artisti, vse v belem in na koncu darilo: ogromen bel plišast zajec z rožnato pentljo. No, pa koncert Hazardov za nostalgike v dvorani Tivoli in muzikal »Nune

plešejo« v Londonu. 5. Kateri film ste si nazadnje ogledali? Vsako soboto na Hrvaški televiziji ob 8. uri zjutraj gledam kavbojko. Zadnja je bila klasika »Točno opoldne«. 6. Koliko tujih jezikov govorite? Na žalost niti enega iz držav, kjer je naše podjetje najbolj prisotno in ki so naša glavna tržišča (Japonska, Kitajska, Tajvan, Izrael). Seveda pa imamo te jezike »pokrite« z mojimi sodelavci, sam pa za sporazumevanje uporabljam angleščino. 7. Vaš vzornik v mladosti in danes? Nimam tipičnih vzornikov, velikokrat pa se spomnim svoje babice, preproste snažilke, ki je imela toliko življenjske energije, da najina nedelja ni minila brez obiska kina ali poletje brez potovanja z avtobusom v Fieso. Govorim o letih, ko je bilo to že razkošje. 8. Katera je bila prva in katera je vaša trenutna zaposlitev? Prva zaposlitev je bila v podjetju KOMPAS HERTZ Rent a car, največji HERTZ-ovi franšizi na svetu. Imeli smo tri tisoč avtov v Jugoslaviji. Leta 1990 sem ustanovil tretjo zasebno turistično agencijo v nekdanji državi in bil v njej aktiven osemnajst let. Zdaj vodim PANORAMIC TRAVEL, mlado dinamično podjetje. Ukvarjamo se z »incoming« turizmom, predvsem iz Izraela, Azije, Indije … Smo malo drugačni od večine slovenskih turističnih agencij. 9. Kaj naredite najprej, ko pridete v službo? Pozdravim ekipo, ker mi je lep vsak dan, ko lahko delam, potem prelistam Finance in grem


67 Kongresna osebnost

s sodelavci na čaj; zdaj poleti imamo lepo teraso in se naužijemo jutranjega sonca, da je dan še lepši. 10. Kaj vas je v življenju najbolj zaznamovalo? Je bila to oseba ali dogodek? Zaznamovale so me tako osebe kot dogodki. Ob enem takem dogodku, ko sem se določil zapustiti vse, kar sem v osemnajstih letih v poslovnem življenju ustvaril, in začeti znova, mi je nekdo rekel: »Ko zapreš vrata, se odpre okno,« in to se je izkazalo za resnično. 11. Na kaj ste v življenju najbolj ponosni? Na družino, na ekipo PANORAMIC TRAVEL GROUP in na hokejsko ekipo Koseze. 12. Katera oseba najbolj pozitivno in katera najbolj negativno vpliva na slovenski turizem? V slovenskem turizmu pogrešam osebo, kot je bil gospod Egon Conradi, nekdanji direktor KOMPASA, ki je imel veliko karizmo, predvsem pa je bil človek z veliko začetnico. Danes se ljudje na visokih položajih v turizmu ukvarjajo predvsem s financami, manjka pa jim čustvene inteligence, občutka za zaposlene. Včasih smo rekli, da smo turizem ljudje, in to še kako velja. 13. Katero zgodbo o uspehu na področju turizma bi izpostavili? Predvsem je turizem trdo delo na dolge proge in te zgodbe o uspehu v slovenskem turizmu žal še nismo napisali. Zmeraj bolj se mi zdi, da pišemo »Zgodbo o željah« … to pa ne da posebnih rezultatov. V našem podjetju pa sem ponosen, da odhajamo na nove trge, da dobivamo na širini razmišljanja in poslovanja.

14. Katera marketinška ideja se vam je najbolj vtisnila v spomin na področju turizma? Niti ena izmed idej me ni prepričala toliko, da bi bil nad njo navdušen, predvsem pa, da bi jo v svetu prepoznali kot nekaj posebnega. Bi pa vrnil vprašanje: Katere pa sploh so te ideje v Sloveniji in koliko jih je? V svetu pa zadnja leta vidim neverjeten spekter marketinških idej, posebej v azijskem in arabskem svetu. 15. Kaj pogrešate v slovenskem in JV evropskem kongresnem turizmu? Pravkar smo zaključili delo pri organizaciji kongresa Autoimmunity v Ljubljani. Sodelovali smo z največjo svetovno organizacijo za prirejanje kongresov »KENES«. V evropskem prostoru kongresnih razmer ne poznam dobro, v slovenskem prostoru pa pogrešam profesionalni odnos na vseh ravneh, visoko zahtevnost do izvajalcev (pri nas je kmalu vse dovolj dobro) in večje število dogodkov, ki bi obogatili dogajanja in kongresnim udeležencem ponudili možnost, da doživijo tudi nekaj države in mesta, kamor so prišli. 16. Bi nam zaupali, kateri je vaš najljubši spomladanski, poletni, jesenski in zimski kraj? Glede na to, da si težko privoščim najljubše kraje ob vsakem letnem času, bom raje povedal, kje sem bil in kje bom. Februarja in v času najhujše zime v Sloveniji sem bil v Izraelu na sejmu IMTM; bilo je prijetnih 30 stopinj. Spomladi sem bil v Dubaju na sejmu ATM, poleti pa bom nekaj dni na Hvaru – popoln turist na ležalniku s časopisom v rokah, skok v morje in nazaj na ležalnik. Jeseni, septembra, pa me čaka pot v Indijo, kjer bo predstavitev Slovenije ob obisku

slovenskega predsednika vlade, pa mogoče še naprej v Tokio na turistično borzo JATA. Vmes grem še nekajkrat v Split, Beograd in Skopje, kjer imamo svoja podjetja. 17. Kaj počnete v prostem času? Imam krasno ekipo prijateljev, s katerimi se družim že 25 let. Vsak ponedeljek igramo nogomet, od septembra do marca pa igramo v NHL (Nočna hokejska liga) v dvorani Tivoli. Z ekipo smo bili že na štirih svetovnih prvenstvih rekreativnih hokejistov v Kanadi, pa dvakrat na turnirju v Daytoni na Floridi. Športi, kjer tekmuješ sam s sabo ali je med nasprotnikoma mreža, me bolj kot za pridobivanje kondicije ne privlačijo. 18. Kaj bi radi povedali bralcem revije Kongres? V Sloveniji vidim krasen rod turističnih delavcev, ki so rojeni med letoma 1970 in 1980 (tudi leto gor ali dol). Upam, da bodo dobili možnost, da se izkažejo, ker vidim, da imajo velike želje in da turizem čutijo. 19. Življenjski moto? Nimam enega, ki bi se ga oklepal, mi je pa v zadnjem času všeč tale: Ni pomembno, kaj čutiš ali misliš, pomembno je, kaj narediš.


Nov, sodoben in edinstven Kongresni Center Wellness Park Laško Organizirajte pOslOvnO ali družabnO srečanje v središču slOvenije Kongresni Center bo v celoti izpolnjeval standarde hotela s konferenčnimi zmogljivostmi, kot jih v skladu z mednarodnimi kriteriji na tem področju postavlja Zavod – Kongresnoturistični urad.

Otvoritev

Kongresni Center bo odlikovala velika prilagodljivost dvoran, v njem so moderno urejeni skupni prostori ter preddverje, kjer se gostje lahko srečajo na pogostitvi, sprejemu, prireditvi, služi pa tudi kot razstavni prostor za umetniška dela.

pO

se bn

e

Ot v

Or

it

ve

ne

Ce

ne

avgusta 2010

Na 3.700 m2 lahko izbirate med sedmimi sodobno opremljenimi kongresnimi dvoranami in tremi sejnimi sobami, skupne kapacitete do 1.100 oseb. Največja dvorana sprejme do 490 oseb. Kapaciteta: • 1 večnamenska dvorana (do 490 oseb) • 1 slavnostna dvorana (do 120 oseb) • 5 seminarskih dvoran (od 30 do 200 oseb) • 3 sejne sobe (od 14 do 28 oseb) • dnevno-nočni bar Oprema: prezentacijska oprema, sistem ozvočenja, videokonferenčni sistem, možnost neposrednih TV-prenosov, sistem induktivne zanke, krmilni sistem za opravljanje celotne multimedijske opreme, info sistem s podatki o dogajanju.

informacije in rezervacije: kongres@thermana.si www.thermana.si +386 (0) 3 734 89 70



70 Primeri, triki in nasveti

Primeri dobre prakse

Liga prvakov UniCredit

Piranski biseri Naročnik: The Netherlands Embassy Ljubljana Izvajalec: Maya team, Borut Nikolaš s.p. Datum: 26. 5. 2010

Naročnik: UniCredit Banka Slovenija d.d. Izvajalec: ekipa OKEJ Datum: 18. 8. 2009

UniCredit Banka Slovenija d.d. je kot sponzor UEFA Champions League želela organizirati dogodek s poudarkom na nogometu, vendar s tematiko niso želeli »prestrašiti« ženskega dela zaposlenih, zato so program zaupali ekipi OKEJ, ki ima izvirne in neobičajne ideje za dogodke. Ti so iz klasične moške teme pripravili program, ki je tudi ženske spravil v pravo nogometno mrzlico. Nogometna zgodba se je začela že na parkirišču, kjer sta animatorja – nogometna sodnika usmerjala parkiranje in za šalo delila rumene ter rdeče kartone. Udeležence je ob prihodu pozdravil predsednik uprave, vendar pa je moral vsak pred tem opraviti test: zadeti žogo v prazen gol. Zanimivo, da je imelo kar nekaj moških precej težav. Nogometni turnir je bil zastavljen zelo neobičajno in zato toliko bolj atraktivno. V kvalifikacijah so se ekipe pomerile v »štirikotniku UniCredit«, kjer so se naenkrat pomerile po 4 ekipe na igrišču s 4 goli in 3 žogami. Verjemite, zabavno je bilo za tekmovalce in gledalce. V polfinalnih bojih so se ekipe spopadle v »viteškem nogometu«, kjer je bil cilj spraviti žogo iz blaga v gol – luknjo sredi terena. Finalno tekmo so odločile ženske. Ekipe so bile sestavljene tako, da je bila v vsaki ekipi vsaj ena ženska, ki je v »damskem nogometu« edina lahko zadela gol, igrali pa so s posebno žogo velikanko in prirejenimi pravili. Da je bila nogometna zgodba popolna, je zmagovalna ekipa dobila »Zlate kopačke UniCredit«. Še en primer dogodka, kako lahko iz »najbolj priljubljene postranske stvari na svetu« z dobro idejo naredite odličen poslovni dogodek. www.okej.si

Čudovito vreme, skriti kotički slovenske obale in nepozabni Piran so nam omogočili, da smo izvedli strokovni program team buildinga za Nizozemsko veleposlaništvo, ki ima svoje predstavništvo v Ljubljani. Kot že mnogokrat smo tudi tokrat stranki pripravili unikaten strokovni program, ki je vseboval mešanico team buildinga in incentive programa. Tokrat z mediteranskim priokusom, a prilagojen željam naročnika, saj je bilo treba doseči želene cilje, ki bodo med sodelavce prinesli potrebno svežino. Med programom smo udeležence ves čas držali v veliki napetosti, saj niso vedeli, kje in kakšna naloga jih čaka na naslednjem koraku. Pri tem smo jih aktivno spodbujali k osvajanju novih komunikacijskih in organizacijskih veščin. Za več kot uspešno reševanje timskih nalog so si udeleženci zaslužili nagrado v obliki vožnje z ladjo ter ribji piknik v čudovitem skritem kotičku tik ob piranskih solinah. Po opravljeni analizi dela (uporabljali smo model »iz prakse v prakso«) smo skupaj z vsemi udeleženci prišli do zaključka, da je program presegel pričakovanja. Še najbolj so bili presenečeni nad odkritjem in spoznanjem, da je zaupanje znotraj timov največja konkurenčna prednost zmagovalnih timov. www.team-building.si


71 Primeri, triki in nasveti

Red svetega Jurija; Ljubljana skozi čas

Kulinarični bazar

Naročnik: Fakulteta za elektrotehniko Izvajalec: TBA d.o.o. Datum: 10. 6. 2010

Naročnik: Johnson&Johnson Slovenia Izvajalec: Lifetrek Events d.o.o. Datum: 16. 3. 2010

Ljubljana je dobila moderen, visokotehnološki in zabaven program aktivnega spoznavanja njene zgodovine, začinjenega s timskim nabojem. Trenerji Teambuilding Akademije (www.tba.si) so v sodelovanju z Mestnim muzejem Ljubljana in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani postavili ter izpeljali inovativen program v stari Ljubljani. Dve ekipi kandidatov za sprejem v red sv. Jurija sta se zbrali v Muzeju in se odpravili nazaj v čas, da bi pomagali zagotoviti pravilen potek dogodkov v ključnih trenutkih razvoja mesta. Vitezi reda so zagnali časovni stroj in tekma se je začela. Katera ekipa bo najbolje in najhitreje premagala vse preizkušnje, ki so bile razporejene od Križank do grajskega griča? Vsaka ekipa je prejela dva časovna kristala – sodobna mobilna aparata (Nokia N97 in HTC Desire), s pomočjo katerih je preko posebne visokotehnološke mobilne platforme komunicirala z bazo (trenerji) in tako dostopala do vseh navodil ter informacij, od kratkega zgodovinskega ozadja, opisa naloge do zanimivosti, povezanih s posamezno lokacijo. Na svoj račun so prišli tudi tisti, ki jim tehnika ne diši, saj so le s sodelovanjem vseh članov ekipe uspešno ubranili Ljubljano pred turškimi napadi, pomagali Robbi pri prevozu obeliska za vodnjak ali rešili katero izmed drugih nalog na poti. Obe ekipi sta se odrezali odlično in se uspešno vrnili v sedanjost. Sprejeti sta bili v red sv. Jurija, člani zmagovalne ekipe pa so bili povzdignjeni med viteze. Program je popoldne spremenil v čarobno doživetje Ljubljane in bo gotovo navdušil še marsikatere kongresne goste, ki bodo želeli na zabaven in moderen način izvedeti nekaj o naši prestolnici.

Na letnem regijskem »kick off« dogodku smo za zaposlene v podjetju Johnson&Johnson opremili in preuredili prijetno lokacijo – Vilo Prešeren na Bledu – v »moderen« kulinarični bazar. Beseda izvira iz perzijske besede bāzār in velja za središče dogajanja, trgovanja, je stičišče mestnih poti in opravkov. Tako smo marčevski večer v turistično »omrtvičenem« Bledu poživili s kulinariko, vonjavami, barvami in življenjem. Na bazarju je bilo prisotnih 170 udeležencev, ki so pripravljali in ustvarjali šestnajst različnih jedi, razvrščenih v štiri tematske sklope. Sveže recepture in navdušujoče okolje je udeležence potegnilo v kreativno snovanje jedi z visoko stopnjo delovne vneme. Na bazarju se je prav tako trgovalo, pogajalo, degustiralo … Čisto na koncu smo dobili zmagovalno ekipo, ki je ustvarila čudovito kulinarično izkušnjo ter je bila tudi prodajno učinkovita. Kulinarični bazar se je izkazal za izvrsten, koristen in zabaven poslovni dogodek z veliko dobrega razpoloženje ter timske sinergije. Dogodek je v nadaljevanju odmeval v veselih ritmih pod »svetlečim« šotorom do poznih jutranjih ur.

www.tba.si

www.zmagovalec.si


72 Primeri, triki in nasveti

Veslanje z morskimi kajaki po Benetkah Naročnik: Tenira d.o.o. Izvajalec: Buy The Sea Datum: 22. 5. 2010

Veslanje z morskimi kajaki po morju, jezerih, včasih celo po mirnih rekah je šport, ki mu priljubljenost silovito raste. Razlogov za to je gotovo več, vsekakor pa je med njimi dejstvo, da zna veslati skoraj vsak, da šport ni niti izjemno zahteven niti posebno naporen in je primeren za marsikoga. Poleg tega je trend odmika od hrupa in tempa vsakdana prinesel zatekanje v mir ter spokoj narave, to pa z lahkoto najdemo med valovi z veslom v rokah. Morski kajak je čoln, ki omogoča marsikaj. Združen z ustreznim programom postane tudi atraktiven. Ni čudno, da so incentive programi povezani z veslanjem po mirnem ali razburkanem morju v svetu v izjemnem porastu. V zadnjem času se tovrstna ponudba pojavlja tudi v Sloveniji. Podjetje Buy The Sea ponuja tako enodnevne programe veslanja ob slovenski obali kot tudi premagovanjem veslaških kilometrov ob hrvaški obali ali raziskovanje skritih beneških kanalov. Podjetje Tenira d.o.o. se je odločilo, da si bo na edinstven način – s pomočjo morskih kajakov in ne gondol – ogledalo Benetke. Bi želeli tudi vi organizirati podoben incentive program? Več o ponudbi lahko najdete na www.buythesea.si.


73

Gadgets

Primeri, triki in nasveti

najhitrejši in najmočnejši želite uporabljati visoko macBook pro do zdaj učinkovito in okolju Vas mika? prijazno računalniško opremo? Novi MacBook Pro, na voljo z LED-zasloni velikosti 33 cm (13"), 38,1 cm (15") ali 43,2 cm (17"), postavlja mejo zmogljivosti vsem prenosnikom Mac. Prenosni računalniki MacBook Pro z zasloni velikosti 38,1 cm in 43,2 cm imajo procesorje Intel Core i5 in Core i7, ki povečajo zmogljivost do 50 %. Najnovejša grafična tehnologija NVIDIA omogoča visoko zmogljivost v vseh aplikacijah, od 3D-iger, fotografij do videoposnetkov, vgrajena baterija pa zagotavlja do 10 ur neprekinjenega delovanja. Steklena drsna površina s tehnologijo Multi-Touch podpira pomikanje, stiskanje, vrtenje, vlečenje, pomikanje s tremi in štirimi prsti ter dvojni klik. Osvetljena tipkovnica običajne velikosti pa ima senzor zunanje svetlobe za samodejno prilagajanje osvetljenosti tipkovnice ter zaslona. http://store.apcom.si

Odkrijte Zeleni IT Fujitsu predstavlja prvo okolju prijazno ekotipkovnico, ki je izdelana iz recikliranih materialov. Družba Fujitsu, ki že 20 let razvija izdelke, tehnologije in procese v skladu z načeli Zelenega IT-ja, je pri novi tipkovnici kar 45 % plastičnih komponent nadomestila z biorazgradljivimi materiali. Z uporabo recikliranih materialov Fujitsu zmanjšuje izpuste CO2, prihranila pa bo tudi okoli 60.000 kilogramov plastike na leto. Poleg poudarka na varovanju okolja sta funkcionalnost in cena tipkovnice popolnoma primerljivi z njeno plastično predhodnico. Nova ekotipkovnica je del Fujitsujevega izbora okolju prijaznih izdelkov proGREEN, ki jih odlikujejo visoka kakovost, zanesljivost ter energetska učinkovitost in zmanjšan vpliv na okolje. Izbor vsebuje osebne računalnike ESPRIMO, delovne postaje CELSIUS ter prenosnike LIFEBOOK z najnovejšimi, visoko energetsko učinkovitimi procesorji Intel®. Družba Fujitsu je članica konzorcija The Green Grid in pobude Climate Savers Computing ter izvaja celosten program varovanja okolja. www.ts.fujitsu.com


KONGRESI IN SREČANJA, KI VAS NAVDIHUJEJO

Tradicija, eleganca in odličnost Idealna izbira za organizacijo vašega dogodka Največji ponudnik kongresnih zmogljivosti na Gorenjskem: • 21 konferenčnih prostorov s kapaciteto do 350 udeležencev, • 6 hotelov s preko 660 sobami, • 10 restavracij z vrhunsko kulinariko, • usposobljeno osebje z bogatimi izkušnjami, • sodobna tehnična opremljenost dvoran, • moderna ponudba wellness storitev, • zanimivi dnevni in večerni spremljevalni programi, • eno najznamenitejših golf igrišč v Sloveniji in Evropi.

Stičišče poslovnih in družabnih poti

• kongresna dvorana s kapaciteto do 230 udeležencev, • dva hotelska kompleksa hotel Radin **** in hotel Izvir*** s skupno 419 sobami, • pet sejnih sob, • oprema za simultano prevajanje, • velika sprejemna avla in restavracija, • trije bari, • bazeni in savne, wellness in beauty center, • teniška igrišča, • preventivni managerski pregledi, • lega v mirnem okolju.

• dve konferenčni dvorani in dva seminarska prostora s kapaciteto od 20 do 250 ljudi, • sodobna tehnična podpora organizatorjem za vrhunsko izvedbo, • Grand Hotel Primus s 119 sobami, • namenski prostori za posebne dogodke (modne revije, rimske večerje…), • prireditveni in družabni prostor Klub Gemina XIII, • imperij dobrega počutja Valens Avgusta.

Posebej ugodne cene konferenčnih kapacitet v obdobju november do april in dodatni popusti za zgodnje rezervacije za leto 2011!

Kongresni center z vsemi pripomočki za intenzivno delo, brez skrbi in težav z namestitvijo ter razbremenjujoča sprostitev in razvedrilo. Zagotovite si letošnje cene za organizacijo dogodkov v letu 2011.

Ob koriščenju coffe break-a in kosila priznamo 30 % popusta na ceno najema konferenčne dvorane.

Sava Hoteli Bled, d.d., Tel.: +386 4 579 16 07, e-mail: info@hotelibled.com,

Zdravilišče Radenci, d.o.o., Tel.: + 386 2 520 27 18, e-mail: miha.veberic@zdravilisce-radenci.si,

Terme Ptuj, d. o.o., Tel: +386 2 749 45 28, e-mail: peter.pusenjak@terme-ptuj.si,

Organizirajte srečanje v prijetnem delovnem okolju in si privoščite tudi sprostitev!

www.hotelibled.com

MICE produktni oglas za Delo.indd 1

www.zdravilisce-radenci.si

Skupni cilj in pozitivna ptujska energija bosta zagotovilo za uspeh vašega dogodka.

Ob nočitvi več kot 40 oseb priznamo 50 % popust na ceno najema konferenčne dvorane.

www.terme-ptuj.si

1.3.2010 16:04:35


75

Gadgets

Modno in uporabno Pripomoček Jamesa Bonda za kongresnike Modno in uporabno! Očarala nas je elegantna kombinacija beležnice s kemičnim svinčnikom, primerna za vsako pravo poslovno žensko ali moškega. Beležnica ima 60 strani, kar zadostuje še tako vnetim zapisovalcem. Zraven je praktično priložen kemični svinčnik z modrim polnilom, ima pa tudi vzmeteni pokrov, na notranjo stran katerega je nameščen predalček za shranjevanje vizitk. Brušen matiran kovinski ovoj se zapira s kovinskim kemičnim svinčnikom. Priporočamo vam, da na prvo stran z lasersko gravuro izpišete tudi svoje sporočilo. Še več zanimive ponudbe promocijskih daril in dobrih idej izdelkov za popestritev vašega dogodka najdete na www.sparkpromotions.si.

Primeri, triki in nasveti

Parthen predstavlja novo kongresno torbo 2010–2011 Uporabno in okolju prijazno Parthen je vodilno podjetje v razvoju novih vrečk, značk in obešank. Nenehno išče nove materiale in svež dizajn po vsem svetu. Inovativnost Parthena je v tem, da prenaša dejanske potrebe v konkretne nove izdelke. Letos predstavlja svojo novo kongresno torbo za 2010–2011. www.parthen.nl Uradni zastopnik za JV Evropo: GO.MICE, www.go-mice.eu


KOMPAS DESIGN

PREMIŠLJENA IZBIRA SESTAVIN JE POL USPEHA Zato veliko pozornost posveËamo poslovnemu delu, namestitvi, kulinariki in sprostitvi, kar z logistiko, dobro organizacijo in s posluhom za priËakovanja gostov povežemo v kakovostno celoto, ki zagotavlja uspeh za poslovna sreËanja.

hoteli HABAKUK, BELLEVUE in PIRAMIDA • velika kongresna dvorana za 500 udeležencev z najsodobnejšo avdio vizualno opremo, veË manjπih tehniËno sodobno opremljenih dvoran, klubski prostori • wellness centri, bazeni s termalno vodo, ... • organizacija posebnih dogodkov, družabnih sreËanj in dogodivšËin na prostem

Terme Maribor. Naravno okolje za poslovna sreËanja. www.termemb.si

Hotel Habakuk Pohorska ulica 59 2000 Maribor Tel.: 02 30 08 100 habakuk@termemb.si

Hotel Bellevue Na Slemenu 35 2208 Pohorje Tel.: 02 60 75 100 bellevue@termemb.si

Hotel Piramida Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Tel.: 02 23 44 400 piramida@termemb.si


���������� ���������������������������� ����������������������������������� ��������������������������� �����������������

���������������������������������������������� ��������������������������������������� ����������������������������������������������������������� ���������������������������������������������������� ��������������������������������������������������������������������������������������� ���������������������������


78 PR

Kolumna predsednika AIPC Edgarja Hirta Kako kongresni centri financirajo programe za pospeševanje poslovanja in investicij – s tujim denarjem

Edgar Hirt je predsednik Mednarodnega združenja kongresnih centrov (AIPC) in direktor družbe CCH, Kongresni center Hamburg.

AIPC je vodilno mednarodno združenje kongresnih centrov. Njihova misija je spodbujanje, podpora in prepoznavanje odličnosti na področju upravljanja kongresnih centrov. Njihovi programi so usmerjeni v izboljšanje profila in storitev svojih članov, ki so objekti, namenjeni predvsem srečanjem, sestankom, kongresom in razstavam. AIPC je globalna mreža več kot 165 vodilnih centrov v 53 državah in z aktivnim sodelovanjem več kot 650 profesionalcev s področja upravljanja kongresnih centrov.

Na prvi pogled je videti poslovanje kongresnega centra nekoliko nenavadno. Redkim se povrnejo stroški investicijskega vzdrževanja. Mnogo jih izgublja denar in potrebujejo subvencije. Tisti, ki jim uspe ustvariti dobiček iz poslovanja, pa tega pogosto pridobijo za ceno širše gospodarske koristi, ki bi jo sicer povzročali. Vse to je le rezultat trga, ki še predobro razume vrednost, ki jo taki objekti prinesejo mestu ali regiji gostiteljici. Celotna gospodarska korist konferenc, kongresov in podobnih dogodkov presega čisti dobiček, ki ga je sposoben ustvariti kongresni center sam – in vlade, pogosto lastnice objektov, so v najboljšem mogočem položaju, da ujamejo delček teh koristi v obliki porasta davčnih prihodkov. Stranke centrov se tega zavedajo ter se pogajajo v skladu s tem. Zato torej tisti centri, ki ustvarijo največjo ekonomsko korist, dobijo najboljše cene in tisti, ki ustvarijo relativno majhen donos od nerezidentov, plačujejo višje najemnine. Verjetno največja korist kongresnih centrov – a redko razumljena in še redkeje preračunana – je vloga, ki jo centri ter dogodki, ki jih gostijo, igrajo pri ustvarjanju novih poslovnih priložnosti in investicijah. V tem primeru majhna subvencija, ki jo plačujejo nekateri lastniki za delovanje centrov, zbledi v primerjavi z veliko večjim deležem, ki ga plačujejo organizatorji dogodkov in udeleženci, katerih prisotnost predstavlja najučinkovitejšo promocijo destinacije na področju poslovanja in investicij. Večina mest in regij, ki v svoje okolje aktivno privablja nove investicije, organizira programe, s katerimi sporočajo, zakaj je njihova regija dobra za potencialne vlagatelje, ter se nato trudijo, da sporočilo doseže ključne trge. Ključni del vsake take promocije je spodbujanje potencialnih vlagateljev, da kraje obiščejo in iz prve roke izvejo, zakaj je lokacija atraktivna. Problem, s katerim se soočajo, je najprej, kako prepričati zaposlene strokovnjake, da si sploh vzamejo čas za obisk, ter kako na splošno ustvariti pozitiven vtis nekega kraja. Točno to je tisto, s čimer se ukvarjajo kongresni centri – poleg tega pa večino stroškov pokrijejo iz dobička od gostov samih. To deluje tako: udeleženci konferenc so praviloma drugačen tip obiskovalcev. V večini primerov so to strokovnjaki in poslovneži,

še posebej če gre za kongres nacionalnih ali mednarodnih podjetij ali združenj. Njihova prioriteta je udeležba na dogodku, kar pomeni, da so to večinoma ljudje, ki kraja iz drugih razlogov ne bi obiskali. Ko so enkrat tam, jim program dogodka poskuša predstaviti čim več različnih pozitivnih lastnosti in priložnosti obiskane destinacije v obdobju nekaj dni. Prav to je tisto, kar se zahteva od učinkovitega programa za pospeševanje poslovanja in investicij, in – ironično – stroške skoraj v celoti krijejo udeleženci sami. Zakaj ta dejavnik ne igra večje vloge pri mišljenju lastnikov, je neke vrste skrivnost – dokler se ne zavemo njegove glavne pomanjkljivosti: ne da se ga neposredno izmeriti. Zaradi tega je pogosto zanemarjen. Vrednost očitne vloge, ki jo igrajo večji dogodki pri izgradnji profila neke destinacije na dolgi rok, so očitno dobro razumljeni pri velikih dogodkih, kot so olimpijske igre in svetovne razstave, hkrati pa redko priznani v povezavi z aktivnostmi kongresnih centrov. Ti dogodke organizirajo leto za letom in navadno privabijo pomembnejše občinstvo. V praksi večini centrov uspe združiti poslovne aktivnosti, ki ustvarjajo dobiček, s tistimi, ki ustvarjajo dolgoročne gospodarske koristi. Uspe jim združiti sprejemljiv čisti dobiček in širše ekonomske koristi, ki so navadno pomembnejši cilj. Vendar pa se menedžerji še vedno pogosto soočajo z vprašanjem »Zakaj ljudje ne morajo zaslužiti več denarja?« s strani tistih, ki ne razumejo celotnega dosega potencialnih koristi različnih strategij delovanja centrov. Redki dvomijo v smiselnost financiranja programov, ki v regijo privabljajo nove investicije. Skrajni čas je, da se zavemo, kako kongresni centri opravljajo ravno to vlogo – pogosto mnogo učinkoviteje kot druge vrste promocijskih aktivnosti – in jo prištejemo v finančno enačbo.

Edgar Hirt www.aipr.org




81

BTC Rimini – Sejmi in razstave v Riminiju

Gabriella Ghigi, direktorico BTC-ja

Med 30.6. in 2.7.2010 je v mestu Rimini potekala edina poslovna borza BTC, ki pokriva industrijo srečanj v Italiji. Revija Kongres je bila en izmed medijskih partnerjev, zato smo se jo udeležili tudi predstavniki revije. Radovednost je bila velika, saj je ta dogodek prvič potekal v Riminiju. Dvomi so se kmalu razblinili, saj je borza že od vsega začetka potekala brezhibno. Prvi večer so nas organizatorji popeljali v sosednjo mestno državico San Marino, kjer so nas spoznali z lokalno kulinariko in vinom. 1.7. zjutraj pa so se vrata poslovne borze BTC odprla. Akcija se je začela. Po prvem pregledu razstavljavcev smo ugotovili, da razen Srbskega kongresnega urada ni drugih predstavnikov iz JV Evrope kar nas je malce negativno presenetilo, ampak verjamemo, da se bo v prihodnje tudi to spremenilo. Povezovanje italijanske industrije srečanj z JV Evropo in obratno je neizbežno in tudi nujno potrebno. Organizatorji so nas navdušili s spremljajočim programom, saj so pripeljali kar nekaj zvenečih imen iz industrije srečanj kot so npr. Paul Kennedy, Roger Kellerman, Rob Davidson …, ki so pripravili zelo zanimiva ter poučna predavanja. Vsak dogodek pa potrebuje tudi nekaj zabave, zato so nas organizatorji proti večeru povabili na Beach party, kjer so nas zabavali na njim svojstven način …animacije ter pozitivne energije ni manjkalo. Naslednji dan se je dogajanje nadaljevalo po urniku in se zaključilo proti večeru. Nekaj več o borzi BTC pa lahko izveste v intervjuju z direktorico BTC-ja, Gabriello Ghigi.

PR

Lahko na kratko opišete sejem BTC? BTC je edina poslovna borza v Italiji posvečena izključno kongresni industriji. Letos jo pripravljamo že šestindvajsetič, prvič v Riminiju. Pred tem se je dvaindvajset let odvijala v Firencah, nato še tri leta v Rimu. Letos sta nova torej kraj in tudi čas dogajanja – prejšnja leta je namreč potekala jeseni. Odločitev, da BTC prestavimo v Rimini in v julij, je temeljila na potrebah trga. Jesen je za razstavljavce precej naporna in že pozna za načrtovanje proračunov večjih korporacij, zato smo se odločili za zgodnejši termin, da sodelavcem iz kongresne dejavnosti omogočimo obisk. To je čas zunaj sezone večjih dogodkov in hkrati dovolj zgodaj, da korporacije še niso pripravile svojih jesenskih dogodkov. Julij je tako odličen termin za obisk poslovne borze ter samega mesta Rimini.

in 300 kupcev iz 19 držav. To je številka, ki zagotavlja, da je dogodek kompakten, in hkrati napoveduje širitve v prihodnjih letih, ko si bo trg opomogel od krize leta 2009 in ko bo Italija še dodatno okrepila svoje kongresne zmogljivosti z novimi centri v Riminiju, Rimu, Milanu itn. S temi zmogljivostmi bomo imeli tudi infrastrukturo za največje dogodke. Italijanski trg se bo širil in z njim tudi BTC. Ta bo rastel vzporedno z italijansko industrijo srečanj.

Zakaj ravno Rimini? Rimini je ena vodilnih italijanskih kongresnih destinacij. Ima dobre zmogljivosti, organizirano mrežo kongresnih ponudnikov, septembra pa bo pridobil še novi kongresni center. V Riminiju je tudi kongresni urad, ki deluje odlično in podpira vse dejavnosti BTC.

Posebno sporočilo bralcem revije Kongres? Udeležite se poslovne borze BTC naslednje leto, pridite in si oglejte Rimini ter borzo. Za vas bo to odlična izkušnja.

Kakšne so novosti na letošnjem sejmu? BTC ima letos novo usmeritev, ki ji bo sledil tudi v naslednjih letih. Ni več le tradicionalna poslovna borza, ampak je prostor za poslovanje, izobraževanje ter srečevanje – želi se predstaviti kot bolj izkustven dogodek. Na programu je več kot 27 izobraževalnih dogodkov. Z vsemi razstavljavci smo se tudi vnaprej posvetovali, kako pripraviti njihove stojnice bolj atraktivne, svetovali smo jim, da obiskovalcem ne ponudijo le brošure destinacije, temveč da jim omogočijo, da jo doživijo. Poleg tega načrtujemo delavnico pred začetkom borze, kjer se bodo kupci in ponudniki spoznali ter se imeli priložnost pogovoriti pred začetkom samega dogodka. Tako poskušamo nadgraditi tradicionalni način izvedbe in organizacije takih dogodkov. Kaj pa prihodnost? Predvidevate večji obisk iz Jugovzhodne Evrope? Vsekakor, JV Evropa je tudi za Italijo en izmed perspektivnih trgov. Na tem trgu vseskozi iščemo nove priložnosti. Letos se je poslovne borze BTC prvič udeležil tudi Srbski kongresni urad. Trg JV Evrope je zagotovo med tistimi, ki ga želimo predstaviti na sejmu. Želimo si več povezav z lokalnimi združenji. Še nekaj statistik o borzi. Letos sodeluje več kot 320 razstavljavcev

Od kod prihajajo kupci? Večinoma iz Italije, sledijo tisti iz Nemčije, Velike Britanije, Francije in Rusije, pa tudi iz vseh drugih držav Vzhodne in Zahodne Evrope ter nekaj iz ZDA. Za zdaj je BTC usmerjen predvsem na evropski trg, pričakujemo pa širitev tudi na vse ostale.


82

Kompas Novo mesto ponuja atraktivne programe za skupine

PR

Ponudite svojim gostom tri inovativne in atraktivne turistične programe za skupine: - splavarenje z Rudolfovim splavom in bogatim animacijskim programom okoli starega mestnega jedra Novega mesta - zgodbo o cvičku na Matjaževi domačiji - panoramski ogled Ljubljane z veselim Janezom - 1. nadstropnim avtobusom z odprto streho v Sloveniji

KOMPAS NOVO MESTO Tel.:+386 7 39 31 520, fax.: +386 7 39 31 539 kompas.nm@siol.net www.kompas-nm.si

oglas_splosni_171x126_ENG.pdf 1 11.5.2010 13:44:27

Bohinj Park Hotel, d. o. o. • Triglavska cesta 17, SI-4264 Bohinjska Bistrica • t +386 (0)8 200 4000 • f +386 (0)8 200 4200 • booking@phb.si • www.phb.si

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Converting business events into unforgetable creative experiences? Consider alpine glacial valley: A unique ecological Hotel provides inventive teambuildings, advanced techology, top-ranked facilities ...


83

Terme Čatež – kjer se lahko v enem dnevu preleviš v grajsko gospodo, gusarja, Indijanca, wellness gosta ...

V uredništvu Kongresa smo prejeli zanimivo povabilo na odprtje Gusarskega zaliva, ki ni v Karibskem morju, kot bi mogoče pričakovali, temveč sredi največjih slovenskih term, Term Čatež. Poklicna in privatna radovednost nam seveda tudi tokrat nista prizanesli. Terme Čatež so eno najhitreje rastočih in razvijajočih se paradnih konjev slovenskega turizma. Tudi leta 2009, ko je mnogo turističnih delavcev zaskrbljeno premetavalo številke obiska in prometa, so v Čatežu beležili zelo dobro sezono, saj so ustvarili 3,5 % več nočitev kot leta 2008, v termalnih bazenih pa se je kopalo skoraj milijon kopalcev. Terme Čatež realizirajo kar 8,4 % vseh prenočitev v Sloveniji in 25 % vseh prenočitev v slovenskih naravnih zdraviliščih. Trendi iz leta 2009 se vijejo tudi v leto 2010, saj so v prvem trimesečju zabeležili 1,5 % rasti v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kje tiči ključ njihovega uspeha? Pogled na celotni kompleks Term Čatež nam je hitro postregel z odgovorom. V idejah, močni podjetniški iniciativi uresničevanja idej in dobri prodajni ekipi, kateri idej o načinih prodaje očitno še ni zmanjkalo. To je zagotovo kombinacija, ki je zdraviliški center razvila v celo vrsto smeri in s tem pritegnila zavidljivo široko ciljno skupino. Na obronkih Gorjancev bližnji Hotel Golf grad Mokrice **** zadovolji še tako visoke kriterije in želje gostov. Skrivnostni grajski hodniki,

mogočni stolpi, sobe, v katerih bi mirno spala tudi princeska na zrnu graha, in pomirjujoča zelena okolica zagotavljajo udobje, mir ter spodbujajo domišljijo. Golf igrišče ob grajskem obzidju dopolnjuje pravljično doživetje. Ob potepanju po gradu se je tudi v nas sprožil slap idej. Le streljaj od gradu se odpre pogled na bazenski kompleks poletne in zimske Termalne riviere. Ženski del ekipe je izginil v masažnih bazenih, drugi pa smo kar tekmovali, kdo bo prvi zbudil otroka v sebi in splezal na tobogan, se pomeril v jahanju na valovih … Ni čudno, da atrakcije privabljajo nasmeh na obraz vsem generacijam in ne glede na nacionalnost. Pa Gusarski zaliv? Po vseh dogodkih tega dne smo skoraj pozabili na osnovno vsebino povabila. Je šlo za šalo? Marketinški trik? Gusarja še nismo srečali in gusarski zaliv se je zdela besedna zveza, ki je nihče več ni jemal resno. Tudi naša ekipa se lahko zmoti. Na jezeru sredi Term Čatež so nas presenetile plavajoče lesene hišice, krite s slamo in povezane s plavajočimi brvmi. V ozadju zaliva se razprostira Indijansko naselje platnenih šotorov. Kulisa, ki sredi Slovenije deluje sproščujoče zabavna. Še nekaj idej, ki so jih v Čatežu smelo realizirali. V hišicah se skupno lahko naseli kar 100 ljudi in prav toliko tudi v Indijanski vasi. Skupaj z – po vodniku ADAC – najbolje urejenim kampom v Sloveniji ter celotnim hotelskim (2 hotela s 4 in 1 s tremi zvezdicami) in apartmajskim kompleksom omejeno območje Term Čatež lahko namesti več kot 1.500 gostov. Številke z začetka tega prispevka ob teh podatkih postanejo razumljivejše. In kako to, da so Terme Čatež navdušile našo ekipo, ki na vsak turistični objekt gleda s profesionalno popačenega zornega kota kongresne industrije? Ponujajo namreč neskončne možnosti za organizacijo in izvedbo »incentive« programov. Te podpira tudi urejen kongresni center ter večnamenska športna dvorana. Na poti domov smo kar tekmovali v idejah. Kako oblikovati zanimiv, zabaven na primer tridnevni program team buildinga v Termah Čatež? Naš predlog: Petek: - Od 18.00 do 20.00: sprejem udeležencev v Hotel Golf gradu Mokrice in nato večerja v Grajski restavraciji. - Od 20.00 do 21.00: na grajskem dvorišču

PR

kulturni program, kjer se udeleženci sprostijo in prevzamejo duh grajskega življenja - Od 21.00 do 22.00 nočna šola golfa za športne nadobudneže, drugi pa se udeležijo pokušine najboljših slovenskih vin v grajski vinski kleti - Od 22.00 do 24.00: druženje v restavraciji klubske hiše - Spanje v grajskih sobah Sobota: - Od 8.00 do 9.00: zajtrk v angleškem parku poleg gradu - Od 9.00 do 12.00: prvi del programa team buildinga, kjer udeleženci iščejo mokriške legende - Od 12.00 do 14.00: dogajanje se preseli v Čatež ob Savi, kjer imajo udeleženci v Hotelu Terme hladno-topli bife - Od 14.00 do 18.00: delovni seminar, ki poteka v eni izmed kongresnih dvoran poslovnega centra - Od 18.00 do 21.00: drugi del programa team buildinga, ki poteka v Indijanski vasi, kjer se udeleženci razdelijo v 5 skupin in med seboj tekmujejo v kulinarični delavnici team buildinga. Na koncu seveda jedi primerjajo in pojedo. - Od 21.00 do 22.00: namestitev udeležencev v hišicah Gusarskega zaliva - Od 22.00 do 24.00: povzetek delavnic team buildinga in delovnega seminarja ob kozarčku vrhunske slovenske kapljice Nedelja: - Razvajanje v wellness centrih, kjer lahko udeleženci izbirajo med hot stone masažo, aromasoul, tajskimi masažami … ali sprostitev v številnih bazenih Termalne riviere in adrenalinski spust po katerem izmed toboganov. Udeleženci lahko zavijejo v Slaščičarno Urška na kavico in katero izmed tortic iz njihove peke. V večernih urah pa se vsi polni vtisov in novih doživetij vračajo proti domu. Ideja, ki jo je tokrat prispevala naša ekipa. Mogoče jo lahko uresničite ob svojem dogodku.


Krizni mened탑ment

obseg: 150 strani, A5 format



Asia’s must-attend MICE & Corporate Travel event of the year is back in Bangkok IT&CMA and CTW Asia-Pacific 2010

5-7 October 2010 Bangkok Convention Centre at CentralWorld Bangkok, Thailand

EXHIBITORS & BUYERS

DOUBLEBILL

Exhibition & Conference

3 2 1

The ONLY MICE Show That Organises 32 Business Appointments Per Exhibiting Company (for every 9sqm) and Buyer (with pre and onsite scheduling) * Delegate Package Includes Entry To Official Functions, Pre and Post Show Tours

HOSTING PROGRAMME

Days

Shows

Available For IT&CMA Buyers and Media & CTW Corporate Travel Managers / Planners+ +

Terms and Conditions Apply

Location

HAN

MORE T

90%D! SOL

Want to reach a captive professional MICE audience? Enquire about our innovative sponsorship opportunities today! Organised by

Supported by

Registration Now Open! www.itcma.com | www.corporatetravelworld.com


87

IT&CMA in CTW 2010 dobila podporo industrije MICE ter povpraševanja poslovnega turizma

Bangkok – IT&CMA 2010 je doživel precejšen porast investicij vračajočih se razstavljavcev in udeležencev. Nacionalni kongresni uradi Tajske, Bruneja, Indonezije, Seula in Koreje so se odločili vzeti za od 20 do 50 % večje razstavne prostore. »Povečana udeležba potrjuje željo regije AzijaPacifik po širitvi na področju industrije MICE. Izbira IT&CMA izraža zaupanje v dogodek, ki lahko vodi v pozitivne poslovne obete,« je pritrdil gospod Darren Ng, direktor družbe TTG Asia Media, organizator IT&CMA in CTW 2010. Od dogodka nas loči še 5 mesecev, a so prostori na IT&CMA 2010, ki bo potekal od 5. do 7. oktobra, že 90-odstotno razprodani. Zaupanje v dogodek ostaja kljub nedavnim nemirom v Bangkoku visoko. »Varnost in dobrobit naših udeležencev je naša najvišja prioriteta. Ker se stanje na Tajskem normalizira, smo prepričani, da bo mogoče dogodek izpeljati z minimalnim tveganjem,« zagotavlja gospod Darren Ng. Dolgoletni partner Tajski kongresni urad (TCEB) je vnovič potrdil svojo podporo dogodku. Ekipa ostaja pozitivno naravnana in prepričana, da bo povpraševanje industrije pospešilo IT&CMA in CTW 2010, ki bosta prekosila lanske rezultate. Poleg razstavljavcev pa so organizatorji zabeležili prijave več kot 500 vabljenih kupcev, poslovnih turističnih agentov in medijev. Številke se bodo še povečale, saj marketinške dejavnosti rastejo s približevanjem dogodka. Prijava na IT&CMA in CTW 2010 je mogoča preko spletnih strani www.itcma.com in www.corporatetravelworld. com. O IT&CMA in CTW 2010 Edini azijski dvojni dogodek v industriji MICE in poslovnih potovanj se bo odvijal od 5. do 7. oktobra 2010 v Bangkoku (Bangkok Convention Center, CentralWorld). Incentive Travel & Conventions, Meetings Asia (IT&CMA) bo združil ponudnike in kupce celega sveta na tridnevni razstavi, ki jo bodo spremljali intenzivni poslovni sestanki. Razstava predstavlja izdelke, storitve in rešitve, povezane s sestanki, kongresi, incentive in drugimi dogodki. Corporate Travel World (CTW) Asia Pacific pa je konferenca, ki jo vodi Corporate Travel & Entertainment (T&E). Vplivne osebe s področja poslovnih potovanj in njihove organizacije bodo glavni gostje dogodka, ki se bodo seznanjali s trendi

in znanji na tem področju. Predavanja bodo vodili izkušeni strokovnjaki. Leto 2010 bo predstavljalo 18. ponovitev IT&CMA ter 13. za CTW. Stiki za medije Cheryl Tan (Ms.) Marketing Manager TTG Asia Media Pte Ltd 1 Science Park Road, #04-07, The Capricorn Singapore Science Park II, Singapore 117528 Tel.: (65) 6395 7575 Faks: (65) 6536 0896 E-pošta: cheryl.tan@ttgasia.com Spletna stran organizatorja: www.ttgasiamedia.com URL dogodka: www.itcma.com; www.corporatetravelworld.com

PR


Re-Defining

CORPORATE

TRAVEL MANAGEMENT

The Perfect Reason To Be Away From Work Develop New Perspectives & Solutions for your Organization’s Travel & Entertainment Decisions

rate Corpoanagers lM e Trave A Chanc d Stan eceive A* To R Hosted Fully ip To Tr vent! The E

LEARN • • • •

New Technology Tricks That Saves Time & Cost How To Better Engage Your TMC Supplier If Going The Low-Cost Carrier Way Is Right For You How To Make Travel Compliance Policies Friendly and many more….

ditions

nd Con

a *Terms

The 13th Corporate Travel World (CTW) Asia-Pacific 2010 5-7 October 2010 Bangkok Convention Centre at CentralWorld, Bangkok, Thailand Registration Now Open!

www.corporatetravelworld.com Held in conjunction with The 18th IT&CMA 2010

Redefining

M.I.C.E i n

Asia

A whole new experience for distinctions and innovations

Asia’s Only Doublebill Event

M.I.C.E. | Corporate Travel

www.itcma.com | www.corporatetravelworld.com

Apply


�1�0�0 �9�5 �7�5

�2�5 �5 �0

�H�o�t�e�l�_�A�r�e�n�a�_�P�O�S�L�O�V�N�A�_�S�R�E�C�A�N�J�A�_�V�_�N�A�R�A�V�I�_�G�o�M�i�c�e�-�C�o�n�g�r�e�s�s��a�n�d��M�a�r�k�e�t�i�n�g��A�g�e�n�c�y �1�6�.��m�a�r�e�c��2�0�1�0��1�1�:�5�5�:�4�9


90

Zaključna beseda

Matej Mejovšek, LIFETREK Events

Kakšne so poti do učinkovitega in navdušujočega incentive dogodka Incentive, ki pričara na tisoče nasmehov

edno sem se spraševal in se sprašujem še danes, kaj pravzaprav je incentive. Na kaj v svojem bistvu namiguje »magična« beseda »in-sen-tiv« znotraj industrije srečanj, da je tako hvalevredna in popularna. In če še tako razmišljam, razglabljam in ugotavljam, ostanem pri naslednji definiciji: gre za spodbujanje ljudi, da se obnašajo na željen način po vnaprej začrtanem programu. S tem pa dosežemo spodbudo, navdušenje, zadovoljstvo in spremembo motivacije.

V

Glede razumevanja incentive in nadaljnjih posledic navduševanja imam pravzaprav precej sreče, da sem prišel v industrijo srečanj in poslovnih dogodkov iz oglaševanja. Mojstrovine oglaševalske stroke sem se učil in »drilal« pri manjših ter tudi največjih slovenskih agencijah in pri tem sodeloval z različnimi guruji oglaševanja. Bil sem v vlogi oblikovalca, umetniškega vodje in kreativnega direktorja ter tako razvijal ideje, scenarije, oblikoval podobe, pripravljal in izvajal dogodke, sodeloval pri scenografijah, sejemskih postavitvah in marketinškoprodajnih strategijah. In sreča je tukaj

predvsem v tem, da je delovno okolje za incentive precej podobno oglaševalskemu. Razlika je v tem, da pri oglaševanju zapeljuješ kupca, da troši, s tem poteši potrebe in je posledično zadovoljen, pri incentive pa zavoljo zadovoljstva in motiviranosti udeleženca usmerjaš, navdušuješ ter presenečaš. Prijemi so podobni tako pri oglaševalski kampanji kot pri organizaciji incentive dogodka.

Dobro incentive podjetje je kombinacija turistične, marketinške in oglaševalske agencije. Slednje se znajde v procesu menedžiranja, vodenja projektov in usmerjanja že privzeto dinamično sestavljenega moštva. Nekje v ospredju je vodja projekta, ki s timom ustvari scenarij, začrta potek dogajanja, »bruha« ideje in oblikuje, ta isti tim pa izdela potrebne elemente, skrbi za rezervacije, preučuje lokacijo, analizira skupino in izvaja procese na terenu. Skratka, gre za obsežno delo, kjer so potrebni širok spekter znanja in ljudje z

izkušnjami iz različnih strok. Moj prvi incentive je prišel čisto nepričakovano na začetku tega stoletja, ko sem poln oglaševalskega znanja in zanosa organiziral dogodek, kjer se je upravljalo z ljudmi v smeri strogo začrtanih ciljev in rezultatov. Dva dneva smo garali, izvajali raznovrstne »eksperimente«, nekaj tudi improvizirali in se pri vsem tem veliko naučili. Veliko sem se (na svojo srečo) potepal po ZDA, kjer sem se naučil predvsem to, da se projekta lotiš takrat, ko si prepričan, da obvladaš 30 % dela, drugo pa se naučiš v procesu dela na samem projektu. Seveda pa moram zapisati, da je bilo takrat naše razmerje le nekoliko bolj spodbudno na račun osvojenega znanja pred naročilom. Pozneje sem spoznal, da je incentive kot vreča, prazna in dolgočasna, če je s čim ne napolniš. Prišel sem do spoznanja, da je treba incentive dogodke preprosto »začiniti« do mere, da so okusni in prebavljivi. Pa smo se tako izstrelili na trg ponudnikov tovrstnih poslovnih dogodkov. Veliko sredstev smo vložili v razvoj kadrov in produktov, pa tudi v izobraževanje, promocijo ter marketing. Vse lepo in prav, dokler si v agenciji nismo


91

nakopali zahtevnega projekta za naročnika iz Belgije; takrat naš daleč največji in najzahtevnejši incentive dogodek s čudovitim pogledom na budžet. Naš odstotek védenja na startu projekta je bil vsaj 70 % na naši strani, kljub temu pa smo odkrivali za nas revolucionarne pristope, prepričevali okolico, da je to in ono pač izvedljivo, delali pozno v noč iz meseca v mesec.

Naučili smo se predvsem, da je treba vztrajati, biti natančen, da se moraš navaditi na nenehne spremembe, ki so za naročnika nekaj preprostega, tebi pa lahko podrejo koncept, ogrozijo sistem in še tako močna zgodba lahko izzveni. Vse to in še veliko več je tako zares značilno za incentive okolje. Čez čas je prišlo bogato obdobje incentive

dogodkov in s tem seveda zlato obdobje za razvoj ter rast podjetja. Naša osnovna vizija je bila in ostaja tudi še danes, da ponujamo izvirne in kreativne scenarije ter nepozabne zgodbe. Težko pozabiš obdobje, ko razvijaš čuda scenarijev, zgodb …; govorim namreč o tem, da sem napisal vsaj za 3000 tipkanih strani projektov, ponudb, konceptov in projektnih »briefov«. To je bilo obdobje osebne in agencijske rasti v vseh pogledih.

Nekoliko pozneje pa nas je zadela recesija, katere značilnost je predvsem ta, da se je treba za isti poslovni izplen potruditi vsaj dvakrat ali trikrat bolj – tako prodajno kot izvedbeno. Kriza še traja in glede na moje občutke bo tako vsaj še nekaj časa. In ker resnica ni nikoli dovolj seksi, je treba danes za izvedbo učinkovitega in navdušujočega incentive dogodka še toliko več volje, znanja, pogajanj,

upravljanja kalkulacij, stroškov itd. Organizacija incentive dogodka spominja na to, kot če ti kdo reče, nič hudega, če ne znaš leteti, saj znaš brati. Skratka, za dober incentive je potrebno veliko drznosti in precej volje, po drugi strani pa tudi zmernosti in stanja na trdnih tleh. Še tako dobra zgodba ne bo prepričala, če ne bo zares presenetila, in še tako odlična izvedba ne bo »našpičila« ljudi, če bo prisotna ponesrečena tema. Zelo skromna izvedba ne bo upravičila nizkih stroškov, če ne bo učinka in nasmeškov, stroškovno bogat dogodek pa ne bo upravičil pričakovanj, če ne bo vključeval vsaj nekaj življenjskosti in zmernosti. Incentive, ki ga je treba strogo ločiti od procesa team buildinga, ker to preprosto ni, so ena sama svojska dinamika raznovrstnih procesov, občutij in prezentacije. Dobro je vedeti, da so edine meje v glavah, zato omogoča incentive zares široko svobodo izražanja, idej in učinkov. Največ pa štejejo nasmehi!



Prijavnico Se želite naročiti na revijo Kongres? Izpolnite prijavnico Ime i Priimek

Naziv podjetje/institucije

Naslov

Poštna štefilka

Kraj

Država

Telefon/mobilni telefon

Faks

E-pošta

Davčna štefilka

A. Naročam revijo Kongres za leto 2010 (5 izvodov: posebna izdaja – Conventa 2010, pomlad 2010, poletje 2010, jesen 2010, zima 2010): Naročnik

Cena

Podjetje

38,00 €

Zaseben naročnik

23,00 €

Študent (dokazilo o statusu pošljite na uredništvo)

15,00 €

Naročnik v tujini

62,00 €

B. Naročam posamezno štefilko Prosimo, vpišite letnik in štefilko revije: Naročam zadnje štefilko: Naročnik

Cena

Podjetje

9,5 €

Zaseben naročnik

6,7 €

Študent (dokazilo o statusu pošljite na uredništvo)

3,8 €

Kraj in datum

Žig in podpis

Prijavnico pošljite na spodnji naslov: GO®MICE d.o.o. , Štihova 4, 1000 Ljubljana, Slovenia Poštnina in DDV sta vključena v ceno. Revijo si lahko naročite tudi preko spleta na naslovu: http://en.kongres-magazine.eu/order-kongres-magazine/orderform/ Več informacij lahko dobite, če pokličete Jan Klavora: M: +386 (0)40 598 005, T: + 386 (0)1 430 51 03, E: jan.klavora@go-mice.eu


94

Mesto kongresnih storitev

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

sloVenska turistična organizacija Dimičeva 13 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 5898 550 info@slovenia.info www.slovenia.info

kongresni urad Beograd Masarikova 5/IX 11000 Beograd Srbija +381 11 3061-400 office@tob.co.rs www.tob.co.rs www.belgradetourism.org.rs

turistična organizacija župnije duBroVnik & neretVa 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 324 999 www.visitdubrovnik.hr info@visitdubrovnik.hr

kongresni urad črne gore Rimski trg 47 81000 Podgorica Črna Gora +382 (0) 20 235 157 mice@montenegro.travel www.montenegro.travel

turizem ljuBljana Krekov trg 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 306 45 94 convention@visitljubljana.si www.visitljubljana.si/meetings

kongresni urad opatija HR-51410 Opatija, V. Nazora 3 Hrvaška +385 51 271 710 convention.bureau@opatija-tourism.hr www.opatija-tourism.hr

zaVod kongresno-turistični urad Dunajska 156 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 569 1260 info@slovenia-convention.com www.slovenia-convention.com

kongresni urad mesta reka Užarska 14, 51000 Rijeka Hrvaška +385 51 315 716 convention@tz-rijeka.hr www.tz-rijeka.hr

zaVod za turizem mariBor Partizanska 47 2000 Maribor Slovenija +386 2 234 66 08 www. Maribor.travel www.maribor-pohorje.si zzt@maribor.si

kongresni urad srBije Čika Ljubina 8 11000 Beograd Srbija +381 (11) 655 7 102 scb@serbia.travel www.scb.travel kongresni urad zagreB Kaptol 5 10 000 Zagreb Hrvaška T: +385 1 48 98 555 www.zagreb-convention.hr info@zagreb-convention.hr

Profesionalni kongresni organizator

go®mice d.o.o. Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.go-mice.eu

Go smart. Go creative. Go mice.

www.go-mice.eu


95

Mesto kongresnih storitev

�1�0�0 �9�5 �7�5

Kongresno-turistični servis Albatros �2�5 Ribenska cesta 2 4260 Bled �5 Slovenija �0 +386 (0) 45 780 350 Info@albatros-bled.com www.albatros-bled.com �B�a�n�e�r

DMC-agencija �9�.��a�p�r�i�l��2�0�1�0��1�1�:�4�6�:�2�8

DUBROVNIK TRAVEL Obala S. Radica 25 20 000 Dubrovnik Hrvaška +385 20 313 555 Croatia@DubrovnikTravel.com www.DubrovnikTravel.com

Svet je lep Destinacija: ZEMLJA Destinacija:

Earth.indd 1

8.4.2010 10:19:36

KOMPAS Corporate Pražakova 4 1514 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2006 324 mice@kompas.si www.kompas-online.net LIBERTY INCENTIVES & CONGRESSES SLOVENIA Robbova 2 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 232 11 71 info@liberty-slovenia.com www.liberty-incentive.net INTOURS DMC Demaco d.o.o. Dalmatinova 3 1000 Ljubljana Slovenija +386 1 430 3550 www.intours-dmc.si info@intours-dmc.si

Agencija za organizacijo dogotkov

Ustvarjalni, učinkoviti in inovativni v harmoniji narave

Kongresni center Olimia

• Dvorana Primula s 350 sedeži (možnost razdelitve na dve manjši), • dvorana Erica+ Angelica s 84 sedeži (možnost razdelitve na dve manjši), sejna soba Veronica s 30 sedeži, dvorane in sejne sobe v Hotelu Breza, Aparthotelu Rosa in Gostišču Lipa • opremljenost dvoran s sodobno avdio-video tehniko Ponudbo dopolnimo z bivanjem v Wellness hotelu Sotelia ali v Hotelu Breza, s posebnim razvajanjem v Wellnessu Orhidelia ali v Spa Armonii ter organizacijo izletov ter ogledov naravnih in kulturnih znamenitosti v okolici kraja.

Terme Olimia d.d. Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek T 00386 (0)3 829 70 00 info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com


96

Mesto kongresnih storitev

Agencija za organizacijo dogotkov

MAYA TEAM Padlih borcev 1 5220 Tolmin Slovenija +386 (0)5 380 05 30 info@maya.si www.events-teambuilding.com Unique Slovenia Rakovnik 132 1215 Medvode Slovenija +386 (0)1 361 62 44 www.unique-slovenia.si miha.rott@unique-slovenia.si

Kongresni in razstavišlni center

Cankarjev dom, Kulturni in kongresni center Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Gospodarsko razstavišče - Ljubljana Exhibition and Convention Centre Dunajska cesta 18 1001 Ljubljana Slovenija +386 (0)1300 26 00 info@gr-sejem.si www.ljubljanafair.com

Kongresni hotel

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si Hoteli Bernardin d.d. Obala 2 6320 Portorož-Portorose Slovenija +386 (0)5 690 70 00 booking@h–bernardin.si www.bernardingroup.si Terme Maribor d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN


97

Mesto kongresnih storitev

monsadria d.o.o. Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Bohinj park eko hotel Triglavska cesta 17 4264 Bohinjska Bistrica Slovenija www.phb.si info@phb.si +386 (0)8 200 4000 Falkensteiner cluB Funimation Borik Ulica Majstora Radovana 7 23000 Zadar Hrvaška +385 (0)23 206 630 ana.belamaric@falkensteiner.com www.borik.falkensteiner.com hotel drnča Dvorska vas 37a 4275 Begunje na Gorenjskem Slovenija + 386 08 200 5000 info@hotel-drnca.si www.hotel-drnca.si hotel leV Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 (0)1 231 77 97 E: Info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si maistra Obala Vladimira Nazora 6. GRAD HR-52210 Rovinj Hrvaška +385 52 800 250 info@maistra.hr www.maistra.com

SINCE

1951

Kompas Corporate Business Travel, Congresses and MeeTings & inCenTives

PCo & dMC Poslovna PoTovanja in sre^anja, kongresi in MoTivaCijski dogodki ☎ +386 1 2006 400 congresses�kompas.si www.kompas-online.net, www.kompas.si

OGLAS revija kongres 77,5x258 ma1 1

10.3.2008 11:18:29


98

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Perla, Casinò & Hotel Kidričeva 7 5000 Nova Gorica Slovenija +386 (0)5 336 36 66 conference.perla@hit.si www.hit.si Sava Hoteli Bled, d.d. Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

Športni center Pohorje Mladinska ulica 29 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 614 0950 tea.kozar@sc-pohorje.si www.pohorje.org Terme Olimia d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi


99

Mesto kongresnih storitev

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storiev

TERME ČATEŽ d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Adria Airways Kuzmičeva 7 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Thermana d.d., Hotels and Resorts Zdraviliška c. 6 3270 Laško Slovenija +386 (0)3423 20 00 info@thermana.si www.thermana.si

Alkimist, prevajalska agencija Obirska ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija info@alkemist.si www.alkemist.si +386 (0)59073273



101

Mesto kongresnih storitev

dneVnik d.d. Kopitarjeva 2 in 4 1510 Ljubljana Slovenija pr@dnevnik.si www.dnevnik.si +386 (0)13082150

HI[A KULINARIKE

PMS 281 C PMS 131 C PMS 2603 C PMS 542 C

hiša kulinarike jezeršek Jezeršek gostinstvo d.o.o. Sora 1a 1215 Medvode Slovenija www.jezersek.com info@jezersek.si +386 (0)1 361 94 21

Sejmi,borze in dogodki

30 November - 2 December 2010

eiBtm Gateway House 28, The Quadrant Richmond Surrey TW9 1DN Velika Britanija +44 (0) 20 8271 2127 eibtm.helpline@reedexpo.co.uk www.eibtm.com

klaro d.o.o. Peruzzijeva 84b 1000 Ljubljana Slovenija www.klaro.si info@klaro.si +386 (0)1 280 7770

go®mice d.o.o (conVenta) Štihova ulica 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 430 51 03 info@go-mice.eu www.conventa.si

meetings:review Hammer Hill Studios Stanbrook CM6 2NH Thaxted Velika Britanija +44 1371 831555 www.meetingsreview.com

imeX The Agora, 1st Floor Ellen Street Hove East Sussex Anglija BN3 3LN +44 1273 227311 www.imex-frankfurt.com/

parthen oF meeting essentials Stroombaan 4 1181 VX Amstelveen Nizozemska +31 (0)20 572 73 74 info@parthen.nl www.parthen.nl

Legenda

Nacionalni, regionalni ali lokalni kongresni urad

PMS 315 C

restaurant & catering BorBona Verovškova 55 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 620 77 15 info@borbona.si www.borbona.si

Profesionalni kongresni organizator

DMC-agencija

Agencija za organizacijo dogotkov

Kongresni in razstavišlni center

turizem kras destinacijski management d.d. Jamska cesta 30 6230 Postojna Slovenija +386 (0)5 7000 100 info@turizem-kras.si www.turizem-kras.si

Kongresni hotel

Hotel s konferenčnimi zmogljivostmi

Ponudnik drugih kongresnih storiev


The 24th 28 August - 1 September 2010 TAMPERE, FINLAND

Grab your last chance to sign up for this year’s ECM Summer School and… …strengthen your position! Economic situation being one of the major influences in the development of the tourism and meetings industry, we need to focus our effort on educating ourselves. Meeting professionals from different countries all over Europe means getting more information, more experience, learning about different approaches and therefore puts you in a stronger position to approach an economically difficult situation.

…learn first-hand about environmentally friendly events! An important development was implemented last year for the first time - the concept of green meetings and green venues. This innovation received extremely positive feedback and therefore, in 2010 and for the future, the topic of green events will be part of the educational programme of ECM Summer School.

…get answers! All the Summer School speakers are highly acknowledged professionals in the meetings industry and have rich experience in this domain. The ECM Summer School is a rare occasion to share in their knowledge and experience and to get answers to various questions you may have.

…build up your professional network! Summer School speakers are not the only ones who can bring the right knowledge to you. Summer School students come from different sectors of the meetings industry all over Europe and that makes the Summer School even more effective. Every business is about contacts and knowing the people you work with and Summer School is a perfect opportunity to start meeting people from the same professional area.

ECM Summer School 2009


103

Mesta distribucije revije Kongres

Uredništvo revije Kongres se je povezalo z nekaterimi kongresnimi centri, hoteli ter letalsko družbo Adria Airways in se dogovorilo, da bo tudi v njihovih prostorih potekala distribucija Revije Kongres. Mesta distribucijo so:

Cankarjev dom, , Kulturni in kongresni center Presernova cesta 10 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 2417 122 congress@cd-cc.si www.cd-cc.si/congress

Terme Krka, d.o.o. Ljubljanska c. 26 8501 Novo mesto Slovenija +386 7 373 19 15 E: booking.hotel.krka@terme-krka.si www.terme-krka.si

GRAND HOTEL UNION Miklošičeva 1 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 308 12 70 hotel.union@gh-union.si www.gh-union.si

Sava Hoteli Bled, d.d. Cakarjeva 6 4260 Bled Slovenija +386 (0)4 579 16 07 info@hotelibled.com www.hotelibled.com

TERME ČATEŽ d.d. Topliška cesta 35 8251 Čatež ob Savi Slovenija +386 (0)749 36 700 www.terme-catez.si info@terme-catez.si

Terme Maribor d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor Slovenija +386 (0)2 234 43 20 marketing@termemb.si www.termemb.si/EN

Hotel Lev Vošnjakova ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija T: +386 (0)1 231 77 97 E: Info@hotel-lev.si www.hotel-lev.si

Terme Olimia d.d. Zdraviliška cesta 24 3254 Podčetrtek Slovenija +386 (0)38297848 alenka.brglez@terme-olimia.com www.terme-olimia.com/si

Best Western Premier Hotel Slon Slovenska cesta 34 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0) 1 470 11 00 E: recepcija@hotelslon.com www.hotelslon.com

Adria Airways Kuzmičeva 7 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)4 259 4555 events@adria.si www.adria-airways.com

Monsadria d.o.o. Pot za Brdom 4 1000 Ljubljana Slovenija +386 (0)1 47 02 745 www.hotel.mons.si info@hotel.mons.si

Če bi želeli imeti distribucijo revije Kongres tudi v vašem hotelu, agenciji, kongresnem centru itn., prosim pošljite elektronsko sporočilo na naslov jan.klavora@go-mice.eu.


Možnost vodenih degustacij in nakupa.

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE OPOZARJA; PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU


Radisson Blu Resort & Spa Dubrovnik Sun Gardens, Dubrovnik Croatia

MEET IN DUBROVNIK

Radisson Blu Resort & Spa Dubrovnik Sun Gardens Na Moru 1, 20234 Orašac Dubrovnik, Croatia Tel: +385 20 361 500, Fax: +385 20 361 501 info.dubrovnik@radissonblu.com www.radissonblu.com/resort-dubrovnik



Meet in SEE je prvi katalog ponudnikov kongresnih produktov in storitev JV Evrope.

Meet in Southeast Europe Southeast Europe Meeting Guide 2010/2011




SLOVENIA MEETINGS Feel the people. Taste fresh ideas.

www.slovenia.info

www.slovenia-convention.com


SLOVENIA FOR YOU Začutite bližino narave. Okusite harmonijo raznolikosti.

Poglej od blizu: dolina Koritnice.

www.slovenia.info


www.visitljubljana.si

a

eÄ? an j

Kr ea za us tiv pe ĹĄn no a sr

m es to


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.