Črno-beli svet

Čeprav zveni še tako prvinsko, arhetipsko in v sodobnem času povsem nadvladano s poplavo digitalnih medijev, je osrednja tematika predmetne razstave »črno-beli svet«. Ta nas neposredno in brez vsakršne empatije vrže v sam izvor dobre fotografije, pri tem pa ne dopušča in ne odpušča nikakršnih napak, ki bi bile posledice dejstva, da je fotograf preskočil temeljne nauke in osnovne zakonitosti fotografije.

Črno - bela fotografija predstavlja sveto pismo umetniške fotografije ter prvotni poligon, na katerem se tako kot neobdelano železo v vroči peči, skrivno urijo primarne predpostavke fotografskega izražanja – imenujmo jih kar »sveta fotografska trojica« – kompozicija, tonaliteta in svetloba. Tisti, ki je pomembne lekcije s pravkar naštetih področij preskočil, ne bo mogel postati del nekoliko dekadentne in ekskluzivne družbe, imenovane »črno-bela fotografija«. V tej družbi so redki tudi posamezniki, ki so imeli priložnost razvijati lastne črno-bele filme in fotografije v obdobju analogne fotografije. Tisti, ki ni delal lastne skale sivih odtenkov, pri tem pa je zato, da bi se na svetlobi preveril želen odtenek, odšteval sekunde na aparatu za osvetlitev ter pobožno čakal trenutek, ko bo tekoči fiksir dovolj učvrstil srebrno želatino, bo težko razumel, kako zelo je pravzaprav pomembno, da fotografija kot celota zadovolji želen niansni standard: polnost črnine, čistočo beline in bogastvo vmesnih tonov. Dandanes se sicer takšne korekcije uspešno opravijo s pomočjo računalniških pripomočkov za obdelavo fotografij, kljub temu pa še vedno velja, da je dobro fotografijo s takimi računalniškimi pripomočki moč nadgraditi, medtem ko slabe fotografije pač več ni moč popraviti z nobenimi posredovanji. Za nastanek vrhunske črno-bele fotografije namreč ne zadostuje, da se slednjo računalniško pretvori iz barvne v grayscale mode. Največ napak se pojavlja pri pejsažnih motivih, ki povsem skladno funkcionirajo v barvah, nato pa po spremembi v sivo skalo preprosto prenehajo »živeti« kot zanimiv motiv in propadejo v dolgočasnost vsesplošne sivine; prepotreben kontrast in linija ali dve osnovnih kompozicijskih poudarkov, ki bi nase privabili pozornost, pa so pri tem pozabljeni. Črno-belo fotografijo je potrebno vnaprej in preudarno načrtovati, jo preučiti še prej, kot fotoaparat usmerimo v motiv, pri tem pa se ne zanašati na bolj ali manj posrečeno naknadno pretvorbo barvne fotografije v sive odtenke. Usmerjanje prsta v pomanjkljivosti določenih črno-belih fotografij pa po drugi strani pomeni pohvalo dobrim in najboljšim fotografijam – torej pohvalo na pričujoči razstavi izbranim fotografijam. Fotografije, ki so prestale ostra očesa komisije in so danes tukaj pred vami, so namreč fotografije, ki opazovalca pustijo brez daha. So genialno predstavljene osebne vizije motivov v pravem ravnotežju, ki zadostijo tudi visokim tehničnim standardom. So užitek za gledanje.

Na predmetni skupni razstavi sodelujejo štrije čezmejni fotoklubi: Fotoklub Čakovec s Hrvaške, Kanizsa fotoklub z Madžarske, Fotoklub Zalaegerseg z Madžarske in Foto-video klub Lendava iz Slovenije. Začetki sodelovanja pravkar naštetih klubov sežejo že v leto 2010, ko so ti klubi skupaj izvedli prvo razstavo, naslovljeno »Mura, reka, ki nas povezuje.« Reka Mura kot naravna meja med Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko, je z omenjeno razstavo prenehala predstavljati ločnico med tremi narodi, temveč je gledano z drugega zornega kota postala naravna povezovalka istih narodov. Lahko bi rekli, da je povezovanje temeljna in pomembna smernica, skladno s katero se našteti klubi ravnajo in jo tekom svojih sodelovanj tudi radi poudarjajo. Fotografije za razstavo, ki si jo boste danes ogledali, je prispevalo 50 avtorjev iz treh sosednjih držav - Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Od skupno 145 prispelih del jih je bilo za razstavo izbranih 40. Fotografije je izbrala komisija v sestavi mariborskega fotografa Viljema Klemenčiča, lendavskega umetnostnega zgodovinarja Atille Pisnjaka in čakovske umetnostne zgodovinarke Maše Hrustek Sobočan. Izbrana dela so razstavljena v avtentičnem zgodovinskem ambientu kletne galerije lendavskega gradu, ki razstavi daje poseben čar. Idejni pobudnik razstave je Foto-video klub Lendava v sodelovanju z Galerijo – muzejem Lendava.

Maša Hrustek Sobočan umetnostna zgodovinarka