Številka 2, junij 2014
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje - Projekt delno financira EU
Iz zgodovine sadjarstva na Vipavskem Če so pred stoletjem vipavske češnje lahko z vlakom dosegle Dunaj, Prago in celo St. Petersburg, zakaj jutri ne bi z letalom pristale v Hong Kongu? Tako se sprašuje Bogdan Slokar, ki je na festivalu češenj v Lokavcu že drugič zapored prejel priznanje za najbolj urejen nasad na Vipavskem in je tudi med največjimi pridelovalci češenj v Sloveniji sploh. Pa si sploh lahko predstavljate kitajski trg? STRAN 3
Ivo Kodrič,
Učni center Brje
sadjar po srcu in duši, je trdno prepričan (in za to se trudi že 35 let), da bi Vipavska dolina lahko pridelala bistveno več sadja in da lahko prav ta panoga predstavlja uspešno tržno nišo podjetnim in pogumnim Vipavcem. Kljub nekaterim objektivnim omejitvam, ki jim pač ni mogoče uiti (burja), je s pravo izbiro lege in sestave tal moč pridelati večino tradicionalnih slovenskih sadnih vrst, pa še kakšno ‘eksotično’ povrhu.
Brje imajo bogato vinogradniško tradicijo, že leta 1899 so domačini ustanovili vinogradniško vinarsko društvo z namenom združiti svoje znanje in izkušnje. To častitljivo tradicijo so na Brjah sklenili oživiti in tako bodo s prenovo nekdanje šole v kratkem pridobili sušilnico in opremo za predelavo sadja. Z njo bodo imeli sadjarji, pa ne samo brejski, možnost svoje pridelke predelati na ustrezen način ter z njimi skupno nastopati na trgih.
STRAN 8
STRAN 12