6
GOSTINSTVO
Glasnik št.3, 15.8.2014
Izletniška kmetija Grča Pri Kraljevih Dva kilometra jugozahodno od Štanjela se za borovim gozdičem skriva prelepa vasica Hruševica. Že od nastanka vasi pred več stoletji v Grčnem koncu vasi prebiva rod Grčevih. Kmetija stoji na tem mestu že okoli 500 let. Poznani so tudi pod nazivom Kraljevi, saj naj bi eden od domačih, ki je služil v vojski v času Napoleona, prišel domov v tako lepi opravi, da so domačini rekli, da je kot kralj. Tako je gostilna Grča, kjer sta svoje delo leta 1967 začela Ivo in žena Pavla, poznana tudi pod imenom Pri Kraljevih. onesnaženja podtalnice na Krasu to ni bilo dovoljeno. Zato kupujejo polizdelke pršuta v San Danielu v Furlaniji in jih sami v svoji pršutarni zorijo do popolnosti. Butični pršut veliko prodaja prestižnim restavracijam, kot na primer Kendovemu dvorcu in še celo šef Bine iz televizijske serije Gostilna išče šefa je v restavraciji Golf na Bledu rezal izključno njihov pršut »Prvo fazo 8 do 10 mesecev, ko je končana fermentacija, naredijo v San Danielu. Potem pršute pripeljemo v domačo pršutarno in ga tukaj zorimo še približno eno leto.« Od Ivota izvem, da so njihovi pršuti od samega začetka podvrženi izredni kontroli in v vsaki fazi procesa izločijo vse, kar odstopa od popolnega.
Ivo začne svojo pripoved: »Glavna gonilna sila gostilne je vedno bila žena Pavla in ker je pri nas vogalov veliko, jih je držala več kot le tri ali štiri.« Kmečki turizem so odprli leta 2002. V tem okviru so oddajali tudi sobe, vendar so zaradi nerentabilnosti ta del poslopja prodali. V prihodnosti bo na tem mestu holistični center. Ker pa so v teh prostorih imeli tudi pršutarno in vinsko klet, bodo te preselili v lastne prostore gostinskega dela stavbe. Pridelava vina in pršutov sta podporni dejavnosti gostinske. Sin Bogdan skrbi za
vinograd s 9.000 trtami terana in vitovske, ki ga nameravajo še razširiti, pridela pa vinsko kapljico, ki si je prislužila prenekatero nagrado - takisto tudi teranov liker Paulina, katerega recept je strogo varovana skrivnost. Vino točijo v lokalu, gostje ga lahko pri njih kupijo tudi v večjih količinah, prodajajo pa tudi Mercatorju in Tušu. Z jesenjo se bo njihov teranov liker točil ‘na špino’ tudi v enoteki v Ljubljani, kjer bo na voljo še njihov pršut. Pred leti je Ivo želel gojiti svoje prašičke za predelavo, pa zaradi nevarnosti
»Zanimiva je zgodba štiri leta starega pršuta, ki sem ga na okrogli mizi gospodarske zbornice ponudil zbranim gospodarstvenikom. Niso se mogli načuditi, da je pršut tako ‘star’ in dober. Slučajno pa nas je takrat obiskal tudi vodja proizvodnje pršutarne San Daniele in ni niti prepoznal ‘svojega’ pršuta ter ni mogel verjeti, kako sladek in slasten je še po štirih letih.« Sicer pa se v njihovi kuhinji kuha širok spekter domačih tradicionalnih kraških jedi. Od juh, jote, mineštre, špargljeve v sezoni, gobove, ohrovtove, do šelinke. Pasticio, zeleni njoki s špinačo in skuto, krompirjevi in slivovi njoki. Sami pripravljajo tudi ‘pašto’ in široke rezance z gorgonzolo, tartufi ali golažem. Obroke postrežejo z zelenjavo z domačega vrta in solate, kot tudi domače sadje z sosednjih kmetij. Ob nedeljah spečejo kozlička, tudi domače zajčke,