Čez gimnazijski prag - junij 2015

v

CEZ GIMNAZIJSKI PRAG Gimnazija Ormož | zabavno čtivo | 2. številka, 5. letnik | junij 2015

1

Fotografije so nastale na tridnevnem potepanju po Italiji, in sicer po Rimu, Neaplju ter Pompejih.

2

UVODNIK back! e b o t d o o g It’s (Julij 2014.) Globoko sem zajela sapo. Matura je opravljena, čas je za slovo … (nekaj mescev pozneje) … in sledi spoznanje, da so se stvari spet razvile v nepričakovano smer. To leto je bilo precej nenavadno in čudno. Nisem več dijakinja te šole, a sem še vedno urednica tega časopisa in ravno zato držite v rokah že 10., tudi malce jubilejno in drugačno izdajo dijaškega »zrcala«, ki ga z mojimi nadebudnimi pomočniki ustvarjam že tri leta. Z uvodnikom sem odlašala, priznam, predolgo. Sklonjeno sedim za mizo, buljim v monitor, prsti se narahlo dotikajo tipk in čakam, da v mislih ujamem dobro zgodbo ter jo s prsti samodejno začnem ustvarjati na beli površini pred sabo. Dvignem glavo in preštejem, koliko vrstic je že spisanih.

Oddahnem si in se potolažim, da sem že na pol poti. Najmanj trikrat sem že skoraj dokončan osnutek časopisa preletela in iskala dodatno delo, samo da mi ne bi bilo treba napisati zaključka, tokrat res zadnjega.

Prelaganje obveznosti sicer ni moja navada, a ko se nakopiči preveč dela, aktivnosti, dejavnosti in ko imaš za sabo še naporen dan, se dobro prileže, še bolj pa koristi, le velika mera spanca. Ob današnjem divjem in časovno okrnjenem vsakdanu, se je vredno zamisliti o trajanju minute življenja. Zagotovo boste rekli, da mi v glavi manjka vsaj en kolešček, ampak res, predstavljajte si, kako hitra ali kako počasna je lahko včasih minuta življenja. Ko zamujamo na pomemben sestanek ali ko zamujamo na zmenek, se nam zdi, da čas teče neprimerljivo hitreje kot običajno. Ko pa sedimo v šolskih klopeh in neumorno čakamo na konec ure ter opazujemo vsak natančen pomik urnega kazalca, se nam zdi, da se je čas zaustavil. Predstavljajte si sedaj, da se znajdete na obisku pri sosedu, ko se le-ta nenadoma v nekaj sekundah zgrudi in nepremično obleži na tleh. Nenadno se mu je zaustavilo srce in poti nazaj več ni. Si predstavljate, kako hitro je lahko vsega konec? Trenutno še živimo, čez minuto pa nas mogoče več ne bo. Kot prostovoljna gasilka sem zadnje tedne to dejstvo lahko pobliže spoznala. Ko naenkrat zvoni pozivnik in se na zaslonu izpiše beseda DEFIBRILATOR, me najprej pri srcu malo stisne, saj nikoli ne veš, kdo ali kaj te čaka na kraju nesreče. A sedaj vem, da sem po vsaki taki intervenciji za izkušnjo bogatejša in verjemite, tudi srečnejša, saj človek dojame, da sta prav vsak trenutek življenja in vsaka minuta bolj dragocena kot karkoli drugega in prav je, da se ju naučimo ceniti. Še bolj pa to, da te trenutke preživimo s tistimi, ki jih imamo radi in da delimo ljubezen, saj je le-ta najlepše in najbolj preprosto darilo, ki ga lahko podarimo vsakemu in mu s tem polepšamo dan.

Vaša urednica Lea

3

Čez gimnazijski prag VIDI SE, SLIŠI SE

6 Skrivnosti neodvisne filmske

produkcije 7 Karierni dnevi v Gimnaziji Ormož Delavnica programiranja robota Lego Mindstorms 8 Ogled filma Ukradeni otroci Delavnica izdelave dišeče soli

9 Ponovna uporaba blaga in drugih materialov Delni sončev mrk

10 Knjiga kot življenjska sopotnica Večer prleške poezije in vina

11 Filmski večer

Iz Nove Zelandije v Ormož

12 “Gospodarji ključa” postali tretji letniki

POTUJEMO

13 Zimski športni dan

Slovenski šolski muzej

14 Potovanje v znamenju številke tri 15 Izmenjava Vič-Ormož 17 Ekskurzija v Avstrijo 18 Ekskurzija v Rim 19 Pustolovski park Bukovniško jezero

4

Čez gimnazijski prag AKTUALNO

GLAVNA UREDNICA:

20 Predstavitev projektnih dni Iz

Lea Rajh

srednjega v novi vek

21 Informativna dneva v Gimnaziji Ormož 22 Elegantno, nasmejano ter v stilu 24 Zelena šola, prijazna okolju!

PODUREDNICA: Mojca Meško NOVINARJI: Anamari Emeršič, Nastja Feguš, Nuša Ivanuša, Adriana Kocjan,

25 Dan za spremembe

Špela Kuharič, David Lukner,

26 EKOdan in Dan za spremembe

Lea

Mojca Meško, Alenka Pevec, Rajh,

Staša

Trstenjak,

Monika Viher, Janja Zadravec, Janja Žinko

27 Zrcalo leta

FOTOGRAFIJE:

28 Tekmovanja

Foto-video

krožek

Gimnazije

Ormož.

IZBOR FOTOGRAFIJ: Mojca Meško

DIJAKI SE PREDSTAVIJO

30 Nagrade

PRELOM IN OBLIKOVANJE: Lea Rajh, Mojca Meško

32 Udeležba na državnem srednješolskem debatnem turnirju

LEKTORICA: Simona Meglič

33 Fakultativni pouk jezikov

MENTORICI:

34 Rokomet: Spet se piše zgodovina šole

Simona Meglič

36 S trudom in voljo do zavidljivih uspehov

RAZVEDRILO 42 Sodoku Šale

Lenka Keček Vaupotič,

ČEZ GIMNAZIJSKI PRAG: www.gimnazija-ormoz.si IZDAJATELJICA: Gimnazija Ormož TISK: Alinea

43 Razlike

Uganke

5

Čez gimnazijski prag

Vidi se, sliši

se

Skrivnosti neodvisne filmske produkcije Projekt Skrivnosti neodvisne filmske produkcije Filmskega društva Film Factory je projekt filmskega opismenjevanja mladih in vključuje 14 vzgojno-izobraževalnih in kulturnih ustanov, 9 predavanj, 2 simulaciji snemanja in eno filmsko delavnico. Namenjen je dijakom, študentom, profesorjem, cinefilom in vsem mladim po srcu. Potekal bo na različnih lokacijah v treh fazah, skozi katere se bodo udeleženci iz pasivnega poslušalca in gledalca razvili v aktivnega, mislečega, kritičnega, energičnega, “na filmskem setu kričečega”, filmskega ustvarjalca.

Prva faza projekta je potekala tudi v naši šoli v sredo, 14. januarja 2015. Na njej smo udeleženci skozi predavanje in projekcijo kratkih filmov pridobili širok pregled nad filmskim ustvarjanjem, žanri, zvrstmi, industrijo, distribucijo, festivali ter filmskim svetom in kulturo na sploh.

V torek, 3. februarja 2015, so se filmski navdušenci odpravili v Kulturni dom v Ljutomer, kjer je potekal 2. sklop projekta Skrivnosti neodvisne filmske produkcije v obliki simulacije filmskega seta. Udeležili so se ga vsi, ki jih je uvodno predavanje pritegnilo in bi radi spoznali, kako nastane film. Tam so verjetno prvič doživeli snemalni dan oz. simulacijo snemalnega dne. Filmska ekipa je na odru prikazala in predstavila potek snemalnega dne na primeru snemanja ene scene igranega filma. Najbolj zagnani udeleženci so dobili tudi priložnost, da se pridružijo filmski ekipi na odru.

Dijaki bodo lahko sodelovali tudi v tretji fazi projekta, do katere se bodo priborili le najpogumnejši in najbolj zagnani. Ta je naravnana kot intenzivna filmska delavnica, na kateri bodo lahko udeleženci pridobljeno teoretično znanje praktično uporabili za stvaritev filma, vse od ideje do premiere.

Na koncu teh delavnic bo tudi predstavitev vseh nastalih filmčkov.

Alenka

6

Čez gimnazijski prag Karierni dnevi v Gimnaziji Ormož

Vidi se, sliši

Že veš, kam se boš vpisal po zaključenem šolanju v gimnaziji? Kakšne so tvoje želje in kateri poklic želiš opravljati?

Katera fakulteta te zanima? Takšna in drugačna vprašanja se začnejo vedno pogosteje pojavljati v življenju dijakov.

Veliko jih je bilo slišati 28. in 29. januarja, ko so potekali karierni dnevi v Gimnaziji Ormož, namenjeni predstavitvi univerz in študijskih programov. V Gimnaziji Ormož se tradicija predstavitev fakultet nadaljuje že mnogo let, naši dijaki pa imajo tako možnost lažjega odločanja, saj imajo več informacij. Na ta dan se je v prostorih šole predstavilo več kot 10 fakultet iz Ljubljane in Maribora, med njimi pravna, biotehniška, kemijska, elektrotehniška, gradbena. Vsaka predstavitev je trajala dobro šolsko uro in v tem času so predavatelji predstavljali univerze ter programe in predvsem odgovarjali na vprašanja bodočih študentov. Naši dijaki so res zagrabili priložnost in se pozanimali, kar smo opazili pri intervjujih, predavatelji in profesorji na teh univerzah pa so bili nad zavzetostjo dijakov presenečeni. Nekaj smo jih povprašali o situaciji na njihovih univerzah in kaj menijo o problemu zaposlovanja. Vsi so se strinjali, da čeprav Sloveniji še vedno preti brezposelnost, mladi v to smer ne smejo razmišljati in morajo maksimalno delati za željen uspeh. Najpomembneje je, da morajo zaupati lastnim sposobnostim in nikoli obupati, pa ne le pri iskanju zaposlitve.

Kdor namreč dela, se trudi in ne obupa, lahko v življenju doseže uspeh v karieri ali v drugih stvareh, ki ga zanimajo.

Janja Z.

Delavnica programiranja robota Lego Mindstorms Delavnica programiranja robota Lego Mindstorms je bila namenjena vsem, ki so si želeli pridobiti nova znanja s področja programiranja robota.

Računalniški program Scratch je v zadnjih letih postal prava legenda med mladimi programerji. Kljub veliki priljubljenosti pa Scratch ostaja sploščen in priklenjen na zaslon. Zato so se naši dijaki pod vodstvom profesorja Romana Bobnariča odločili, da bodo preizkusili, kako programiranje izgleda tudi v realnem svetu. Programiranje v Scratchu so poživili z Lego robotom, ki bo ‘naredil’ to, kar bodo sprogramirali.

Udeleženci delavnice so spoznavali, kako sestaviti robota, kako uporabljati program za krmiljenje in kako se robot odziva na zunanje dražljaje, ki jih zazna prek senzorjev. Z roboti so reševali tudi različne izzive in se na koncu pomerili v tekmovanjih, kot so vožnja po črti, sledenje luči in podobno.

David

7

se

Čez gimnazijski prag

Vidi se, sliši

se

Ogled filma Ukradeni otroci Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta tj. množično uničenje ljudi obeležujemo 27. januarja, ko je bilo leta 1945 osvobojeno nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz. Po nepopolnih podatkih je bilo tja deportiranih tudi 2346 zapornikov iz Slovenije, od teh jih je 1351 umrlo.

Gimnazijci smo ta dan obeležili v ponedeljek, 2. februarja, ko smo si v Domu kulture ogledali film Ukradeni otroci.

Dokumentarni film Banditenkinder – slovenskemu narodu ukradeni otroci je celovit prikaz maščevanja okupatorja nad domoljubi. Ohranja spomin otrok – taboriščnikov na dogodke in je opomin, da se grozote, ki z nami tonejo v pozabo ne bi ponovile. Prof. dr. Janez Žmavc, predsednik Društva taboriščnikov – ukradenih otrok, nas odpelje na pot spominov. Z njim in še nekaterimi ukradenimi otroki, ženskami in moškimi obiskujemo postaje njihovega vojnega otroštva brez staršev. Od zbirnega in razločevalnega centra v Celju preko prehodnega taborišča Frohnleiten v Avstriji do nemških taborišč. Zgodbe ukradenih otrok nas zapeljejo tudi v Neumarkt, Nürnberg in zloglasni Auschwitz, v katerem so umirale njihove matere. Ob Celju je še nekaj prizorov posnetih v Sloveniji, na domači zemlji, na katero so zaradi svoje in družinske tragedije še posebej navezani.

Na lokacijah nekdanjih otroških taborišč v Nemčiji se ukradeni otroci srečujejo z nemškimi župani, lokalnimi zgodovinarji in redkimi pričami. Po sedmih desetletjih pride do soočenja nekdanjih ‘banditenkinder’ in ‘deutschekinder’ – z ideologijo nacizma zaznamovanih slovenskih in nemških otrok, žrtev in pričevalcev druge svetovne vojne, danes ostarelih mož in žena sredi Evrope 21. stoletja. Kesanje in odpuščanje. Zamolčano in težko izgovorjeno. Pogled v oči in stisk roke. Za spomin in v opomin. v

Delavnica izdelave dišece soli

Alenka

Dijaki Gimnazije Ormož smo se v petek, 23. januarja 2015, lotili izdelave dišeče soli. Razdelili smo se v dve skupini. Skupina »natančnih« je izrezovala kroge iz raznobarvnega blaga, v katere smo pakirali sol. Druga skupina je grobo morsko sol odišavila z vonjem po smreki, macesnu, agrumih, sivki, vrtnicah in tako naprej.

Poskrbeli smo za vse možne vonjave. Nekaj soli je bilo tudi pobarvane, to smo odišavili in pakirali v manjše posodice, seveda pa so pri tem nastali zanimivi vzorci ter barve kombinacije. Posodice smo ustrezno okrasili in označili z etiketo gimnazije. Sledilo je pakiranje nepobarvane soli, ki smo jo pakirali v kroge iz blaga, nato pa vse skupaj zavezali z rafijo ter dodali etiketo gimnazije.

Na delavnici smo se odlično zabavali in raziskovali možnosti mešanja različnih vonjav v povezavi z barvami. Tako je izpod naših pridnih rok nastala dišeča sol, prijetna za oči in nos.

Janja Ž.

8

Čez gimnazijski prag

Vidi se, sliši

Ponovna uporaba blaga in drugih materialov Velikokrat se nam doma začnejo kopičiti stvari, ki jih več ne želimo uporabljati ali jih ne potrebujemo, čeprav so še uporabne in bi komu drugemu koristile. Nočemo jih zavreči, vendar ne vemo, komu bi jih lahko podarili. Prav s tem namenom se je v Gimnaziji Ormož 25. marca 2015, predstavil Center ponovne uporabe v Ormožu. Predstavili so potek obnavljanja ter prenavljanja predmetov, kot so kosi pohištva, oblačila, igrače in posoda. Iz oblačil izdelajo nove izdelke, kot so modne torbe, okrasni namizni prti, prevleke za blazine in novi kosi oblačil ali pa jih pustijo v prvotni obliki.

V center pridejo ljudje tudi z namenom, da izberejo in kupijo izdelke, ki so jim všeč, jih potrebujejo ali pa bi jih komu podarili. Izdelke lahko kupijo po zelo ugodni ceni, jim podaljšajo življenjsko dobo in s tem preprečijo, da bi se prehitro znašli na odlagališču, kjer ne bi nikomur več koristile. Verjamem, da bomo pogosteje obiskovali Center ponovne uporabe, kamor bomo prinašali uporabne stvari in si tudi sami katero izbrali.

Špela

Delni soncev mrk v

V petek, 20. marca 2015, smo si dijaki ogledali pravi mali naravni čudež. Igro geometrije med svetlobo in senco ob gibanju Sonca in Lune po našem nebu nam je na prvi pomladni dan po dolgem sušnem obdobju prinesel dopoldanski delni sončev mrk. Delni sončev mrk je dogodek, ki ga nikakor nismo smeli zamuditi. Seveda ob tem nismo pozabili na primerno in varno opazovanje Sonca.

Luna je v Sloveniji zakrivala Sonce od 9. ure in 31 minut do 11. ure in 52 minut. Največja stopnja mrka je nastopila ob 10. uri in 40 minut, Sonce pa je bilo 40 stopinj nad obzorjem. Ob največji stopnji je bilo zakritega 68 odstotkov Sončevega premera.

9

se

Čez gimnazijski prag

Vidi se, sliši

se

Sonce je daleč najsvetlejše nebesno telo. Tako svetlo, da ne smemo gledati neposredno vanj, saj si lahko trajno poškodujemo vid. Prav zaradi tega nas je profesor fizike, Roman Bobnarič, ki je pripravil to opazovanje, poučil, da je »… edini popolnoma nenevaren način opazovanja tak, da Sonce z daljnogledom projiciramo na zaslon za okularjem.« Naslednji popolni Sončev mrk bo na ozemlju Slovenije viden 3. septembra 2081, ko bo v temi tudi srednja Evropa ter del Bližnjega vzhoda.

David

Knjiga kot življenjska sopotnica 23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje ves teden. Tudi mi smo bili v tem tednu zelo aktivni.

Dijakinje prvega letnika predšolske vzgoje so okrasile pločnik pred gimnazijo z različnimi risbami in citati znanih prleških avtorjev. Drugi dijaki so na kartončke zapisali citate prleških avtorjev in naših bivših dijakov. Kartončke smo potem polepili po šoli ter z njimi popestrili naše hodnike.

V torek, 21. aprila, smo se dijaki Gimnazije Ormož odpravili na Kerenčičev trg, kjer je potekala otvoritev in postavitev Bralne hišice. Dijaki smo kasneje prisluhnili pogovoru s Katarino Vaupotič. Najbolj nam je bil všeč Odprti mikrofon, kjer so prebirali nekaj literarne prispevke ter nam povedali veliko zanimivih šal. Na koncu se je predstavila še Glasbena šola Ormož.

V četrtek, 23. aprila, se je na Kerenčičevem trgu odvijala predstavitev literarnega zbornika dijakov in bivših dijakov Gimnazije Ormož.

Po predstavitvi se je z rapom predstavil naš bivši dijak Denis Žuran, ogledali pa smo si tudi točko plesne skupine Gimnazije Ormož.

Mojca.

10

Čez gimnazijski prag

Vidi se, sliši

Iz Nove Zelandije v Ormož Marca nas je obiskala gospa Claire Ryan z Nove Zelandije, ki je preletela kar 23 ur, da bi sodila debate na mednarodnem debatnem turnirju v Ljutomeru. Priletela je tudi zato, da bi videla popoln sončni mrk na Ferskih otokih. Med tem je imela tudi nekaj prostega časa, da si je ogledala našo prelepo pokrajino ter spoznala nekaj slovenskih besed. Našim dijakom je podrobneje predstavila Novo Zelandijo. Vsem je bila predstavitev zelo všeč, saj je bila nekaj novega in drugačnega. Izvedeli smo veliko o življenju in zanimivostih Nove Zelandije, zgodbo o pridobitvi njihove zastave, ki je zelo podobna Avstralski, zato pogosto prihaja tudi do konfliktov. Gospa je bila oblečena v narodno nošo, ki je vzbudila posebno pozornost. Najbolj nam je bil všeč njen naglas, očaralo pa nas je tudi njihovo narečje, ki smo ga slišali v njihovi himni. Zelo všeč nam je bila predstavitev avstralskega ragbija, saj igralci pred začetkom odplešejo poseben ples, s katerim prestrašijo nasprotnika.

Mojca

Filmski vecer v

Dijaki gimnazije smo menili, da bi v šoli lahko izvajali druženja tudi na drugačne načine, manj uradne in bolj sproščene, kjer bi si dijaki lahko posvetili več časa. Predlagali smo, da bi si lahko skupaj ogledali film in imeli filmski večer. Sprva nas je bilo zainteresiranih zelo veliko, zato smo filmski večer izvedli v prostorih gimnazije. Kasneje se je izkazalo, da nas ni ravno toliko, kar pa nas ni prav nič razočaralo. Skupaj smo se odločili za film The butler, ki nam je podrobneje prikazal medrasne odnose in življenje mladega služabnika, natakarja v Beli hiši. Ta večer je bil nekaj posebnega in drugačnega, saj smo se ob ogledu filma sprostili in skupaj pozabavali.

Špela

11

se

Čez gimnazijski prag

Vidi se, sliši

se

»Gospodarji kljuca« postali tretji letniki v

Dolgoletna navada v šoli je, da »gospodarji ključa« na koncu leta predajo svoje »blago« (običajno tretjim letnikom), seveda pa si ga le ti morajo zaslužiti. Ker je v letošnjem šolskem letu samo en oddelek tretjih letnikov, je boj potekal med vsemi letniki in oddelki. Četrtošolci so pripravili igre, v katerih smo morali pokazati spretnosti, veščine pa tudi znanje. Tako smo se pomerili v iskanju in poziranju rdečih avtov, imitiranju petja, igralskih sposobnostih (uprizarjanje ljubezni), štafeti, določevanju stavčnih členov in podobnih igrah. Igre so bile zanimive, smešne, a dovolj tekmovalne, da je lahko zmagal najboljši razred.

Kot je bilo pričakovati, so novi gospodarji ključa postali 3. letniki, v katerem je 28 dijakinj in dijakov z razredničarko Nino Cerkvenik. Seveda so na svojo zmago ponosni in v slovesni zaobljubi so zagotovili, da bodo varovali ključ, da bodo vzgled vsem ostalim ter seveda, da se bodo naslednje leto od ključa poslovili in ga podarili tistim, ki si ga bodo najbolj zaslužili.

Alenka

12

Čez gimnazijski prag

Potujemo

Zimski športni dan

Za mladostnike je še posebej pomembno, da čim več časa posvetimo športu in smo telesno aktivni, saj je to eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na naš zdrav razvoj. Prav zaradi tega in druženja, smo v naši gimnaziji 5. marca izvedli zimski športni dan, kjer smo lahko izbirali med štirimi aktivnostmi.

Večina se je odločila, da bodo ta športni dan preživeli na bowlingu in na mariborskem drsališču. Drugi, ki so se prepustili uživanju na toplem, so se odpravili na kopanje v Radence. Smučarski navdušenci so se kljub močnemu vetru odločili, da dan preživijo na Rogli, tisti, ki pa raje ostanejo v domačem okolju, so dan preživeli na pohodu.

Prehodili so 12 km dolgo pot in zraven občudovali okolico Pušencev, Huma in Frankovcev.

Zabavno, družabno in aktivno smo preživeli še en dan.

.

Špela

SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ V torek, 5. maja smo tretješolci potovali v slovensko prestolnico, torej v Ljubljano. Odpravili smo se v Slovenski šolski muzej, kjer smo si ogledali razstavo Šolski vrt včeraj, danes, jutri in spoznavali zgodovino šolstva. Da bi še bolje razumeli oz. na svoji koži izkusili, kako je izgledala šola v preteklosti, smo bili deležni učne ure iz časa Ilirskih provinc leta 1811. Pred začetkom smo si dekleta oblekla obleke, dečki pa telovnike. Najprej smo dobili navodila, kako naj se obnašamo med uro, kako naj nagovorimo učitelja in podobno. V učilnici smo morali sedeti ločeno, torej fantje in dekleta posebej. Ko je zazvonil šolski zvonec in ko je vstopil učitelj, smo ga v en glas pozdravili »Bug dej, gospod vučitelj« . Nato smo sedli z rokami na hrbet in učitelj je takoj pripomnil, čemu imamo dekleta uhane, nalakirane nohte, sončna očala in podobno. Nato smo pričeli s snovjo, naprej z osnovnim besediščem starejše slovenščine, gospod vučitelj nam je predstavil črkopis tistega časa – bohoričico, nas podučil o opredelitvi gramatike v tistem času. Nekaj besed smo skupaj z njim prevedli v francoščino in obratno. Ko je gospod vučitelj koga poklical, je moral ta vstati in ga ogovoriti z Gospod vučitelj. Vse skupaj se nam je zdelo nekako nenavadno, saj v današnjem času očitno ne cenimo profesorjev, tako kot so jih nekdaj. Tudi odnos in vedenje sta zelo drugačna, saj smo ugotovili, da bi za takšno vedenje, kot ga imamo danes, bili nekdaj tepeni, osramočeni ali kako drugače kaznovani. Tako smo se zamislili in začenjali razumeti, kako je bilo našim staršem hoditi v šolo.

Alenka

13

Čez gimnazijski prag

Potujemo

POTOVANJE V ZNAMENJU ŠTEVILKE TRI

Dijaki 3. letnika smo se odločili, da bomo na dvodnevni končni izlet odšli v Bosno in Hercegovino, ki je v znamenju številke tri, zaradi treh nekdanjih gospodarjev (Turčija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija), treh večinskih narodov (Bošnjaki, Srbi, Hrvati) in treh veroizpovedi (muslimanska, pravoslavna in katoliška). Potepali smo se v četrtek, 23. in petek, 24. aprila, pred prvomajskimi počitnicami.

Svoje potovanje smo začeli ob 2. uri izpred Gimnazije Ormož. Ko smo se vsi zbrali, smo se z avtobusom odpravili proti avtocesti do Slavonskega Broda. Tam smo prečkali mejo in nadaljevali potovanje do Sarajeva prek Dervente, Doboja in Zenice. Po prihodu v Sarajevo smo si ogledali širši center mesta kar iz avtobusa, potem pa smo mesto obhodili skupaj z lokalnim vodičem, ki nam je pokazal mostove na reki Miljacki, barščaršije, katedralo, đamije in ostale znamenitosti. Po ogledu smo imeli prosti čas za individualne programe: odhod na tržnico, kosilo v eni izmed številnih ćevabdžinic, pitje tradicionalne kave, sprehod po Barščaršji, poskušanje tradicionalnega piva v pivnici, kupovanje spominkov in še mnogo drugih stvari.

Vodič nam je dejal tudi, da tisti, ki ni poskusil znamenitih čevapčičev ali ostalih jedi, kot so burek, sirnica, krupiruša, dolma, in drugih, ne more reči, da je bil v Sarajevu. Tako smo v večini poskusili te okusne jedi in tudi sami delno raziskali delček kulture, ki so jo na teh tleh pustili Turki.

Po tem smo obiskali najspektakularnejšo stavbo v Evropi imenovano AVAZ TWIST TOWER, kjer se na višini 150 metrov nahaja razgledna točka, s katere smo imeli veličasten pogled na Sarajevo in okolico. Po razgledu smo se peljali do Hotela Alem, kjer smo preživeli preostanek dneva in noči. Po večerji se je naše druženje zavleklo dolgo v noč.

Zjutraj smo morali dokaj zgodaj vstati, saj nas je zajtrk v hotelu čakal že ob osmi uri. Po tem ko smo se malo naspali in najedli, smo vzeli svoje stvari in se z avtobusom odpravili v Travnik in Jajce. Tako smo v nekoliko oblačnem in deževnem jutru obiskali Vrelo Bosne, ki je naravna znamenitost v podnožju planine Igman. Tam smo se sprehajali in občudovali lepote narave ter posneli tudi skupinsko sliko za spomin. Po ogledu Vrela Bosne smo se v popoldanskih urah peljali do Hrvaške mimo Travnika, kjer je sledil kratek odmor in sprehod do Šarene đžamije in hiše Iva Andrića. Nato smo pot nadaljevali proti Jajcu in »muzeju pod vedrim nebom«, ki neguje več kot 22 nacionalnih spomenikov.

Ogledali smo si tudi slapove Plive in odpešačili do centra, kjer smo še zadnjič na izletu poskusili tradicionalne bosanske specialitete. S polnim želodcem smo se odpeljali do Banja Luke in Nove Gradiške, kjer smo prečkali mejo in se odpravili proti domu. Čas na avtobusu smo si krajšali s kartanjem, poslušanjem glasbe in s pogovorom o novih stvareh, ki smo se jih naučili in na tak način zaključili svoje potovanje v Bosno in Hercegovino.

Ob 23. uri so nas pričakali starši in veselo smo zakorakali v prvomajske počitnice.

Alenka

14

Čez gimnazijski prag

Potujemo

Izmenjava Gimnazija Vič in Gimnazija Ormož - Vič ima čar

Pa smo jo le dočakali. Izmenjavo med gimnazijci 1. letnika Gimnazije Vič in med našimi dijaki 2. letnika namreč. V sredo, 6. 5. 2015 smo v spremstvu profesorice športne vzgoje Bojane Moravec in naše pedagoginje Polone Kosec Krajnc odpotovali proti Ljubljani. Najprej s kombijem do Pragerskega, od tam pa z vlakom.

Na postaji so nas že nestrpno čakali gimnazijci iz Viča. Vsi smo bili zelo navdušeni, ko smo se spoznali med seboj. Odpravili smo se proti njihovi gimnaziji in se razgledali po njej. Ugotovili smo, da je veliko večja od naše in da bi mi sami rabili kar nekaj časa, da bi se privadili. No, vsaj jaz sama imam tak občutek. Odigrali smo odbojko, nato pa se vsak odpravil k svoji družini pri kateri smo bivali te dni. Spoznali smo starše in si razložili svojo prtljago. Sama sem živela v zelo zanimivi družini. Takoj so me toplo sprejeli. Ker je bil namen te izmenjave ravno ta, da se družimo in bolje spoznamo smo se takoj prvi večer dobili v starem delu mesta, si ga ogledali in tako končali čudovit večer.

Naslednjo jutro smo se zbrali v predavalnici gimnazije. Dobili smo naloge iz foto-orientacije in se odpravili po mestu.

Vsak par je dobil dve sliki z opisom, kje v Ljubljani se zgradba ali trg nahaja. Nato smo se odpravili v ta del mesta, poiskali stvar na sliki in poiskali čim več informacij o njej. Naslednji dan smo morali o tem tudi poročati. Čudovit in sončen dan smo izkoristili tudi za veslanje po Ljubljanici. Razdelili smo se v dve skupini in z začetne točke veslali do Tromostovja, ki je le eno izmed redkih Plečnikovih del, ki smo si jih ogledali. V Ljubljanici smo videli tudi, kako se “kopajo” podganam podobne živali, in sicer nutrije. Ker mi je bila ta žival izredno zanimiva in nepoznana sem jo poiskala na spletu in ugotovila, da so za Ljubljanico zelo škodljive. So zelo številne in zato jih lovci veliko tudi odstranijo. Ugotovila sem tudi, da lahko tehtajo vse do 10 kilogramov in imajo izrazito ostra sekalca.

15

Čez gimnazijski prag

Potujemo

Tretji dan izmenjave smo začeli iz ogledom Nacionalne univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tudi ta je ena izmed Plečnikovih del. V notranjosti nosi veliko simbolike, vse od stopnic do temačnega vhoda in nato osvetljenih prostorov, kjer se dandanes učijo študentje.

Povzpeli smo se tudi na Ljubljanski grad, nato pa smo predstavili svoje delo prejšnjega dne.

Zvečer smo se pripravili na Vičstock. Vičstock je tradicionalni festival, ki ga pripravljajo dijaki Viča. Je odlična odskočna deska za mlade neznane skupine, ki se želijo pokazati. Letos se je odvil že 21. festival.

V soboto je prišel dan, ko smo se morali posloviti. V teh dneh smo se naučili kar veliko o zgodovini Ljubljane, prav tako tudi o mestnem življenju. Imeli smo odlično priložnost spoznati dijake in njihov način življenja, ki se popolnoma razlikuje od našega. Da ne pozabim omeniti še tega, da so mestni avtobusi nekaj, za kar potrebuješ kar nekaj talenta. Vsi smo se namreč strinjali, da bi naši prvi dnevi na avtobusih brez pomoči drugih bili popolna katastrofa. Vprašanje je, ali bi se dovolj znašli ali pa bi se na koncu znašli na drugem delu mesta, kot smo imeli v mislih.

V jeseni bodo prišli ljubljanski dijaki k nam in takrat bodo lahko spoznali našo šolo. Do takrat pa bomo ostali v stikih in pripravili zanimiv program, s katerim jim bomo čim bolj predstavili naše kraje.

In res je, Vič ima res čar, kot pravi njihovo geslo.

16

Monika

Čez gimnazijski prag

Sladko potepanje po Avstriji

Potujemo

Zaključna ekskurzija dijakov obeh prvih in drugega letnika je bila v petek, 15. 5. 2015. V zgodnjih jutranjih urah (7.30 zjutraj) smo se dijaki v slabem vremenu z avtobusom odpravili proti naši severni sosedi Avstriji.

Najprej smo se ustavili v čokoladnici Zotter, ki stavi na kvaliteto, bio sestavine in pravično trgovino. Že takoj na začetku so nas pričakali zanimivi okusi čokolade, ki so jih poskusili tisti bolj »pogumni«. Ogledali smo si tudi kratek predstavitveni film. Po filmu smo si ogledali proizvodnjo čokolade, seveda pa smo vmes pridno pokušali različne vrste čokolade v različnih oblikah (čokoladni prah, vroča čokolada, čokoladni napitek …).

Pri Zotterju izdelujejo sadne čokolade, čokolade z veliko vsebnostjo kakava in najboljšo mlečno čokolado na svetu. Izdelujejo prek 300 različnih vrst čokolade. Po sladki izkušnji smo se odpravili na kosilo in na krajši počitek, nato pa nadaljevali vožnjo proti naslednjemu cilju, to je bil Graz. Z dvigalom smo se odpeljali na grad Schlossberg, kjer smo si ogledali Liesl (stolp z uro) in uživali v prečudovitem razgledu, ki ga ponuja Schlossberg. Po kamnitih stopnicah smo se spustili v staro mestno jedro, se sprehodili čez plavajočo platformo na Muri in čez most nadvojvoda Janeza, kjer mladi zaklepajo svojo ljubezen. Po potepanju po različnih ulicah Graza in njegovem mestnem trgu smo si ustvarjali vtis in predstavo o drugem največjem mestu v Avstriji in si ogledovali veličastne stavbe. Po ogledu mesta je sledil postanek v nakupovalnem središču, kjer smo imeli nekaj prostega časa za nakupovanje. V Ormož smo se vrnili v večernih urah, polni novih vtisov in doživetij.

Janja Ž.

17

Čez gimnazijski prag

Potujemo

Cultura romana del Mediterraneo

Rim je glavno mesto Italije ter priljubljena turistična atrakcija. Muzeji in spomeniki, kot so Kolosej, Španske stopnice, Vatikanski muzeji in še mnoge drugi, so med najbolj obiskanimi turističnimi cilji, zato smo se letos gimnazijci odločili, da tudi sami obiščemo to prečudovito mesto.

1. DAN Na pot smo se odpravili v četrtek, 11. 6. 2015, v večernih urah, saj nas je čakala približno 12-urna vožnja do Rima. V Rim smo prispeli ob pol sedmih.

Najprej smo se odpravili v Vatikan. Vatikan je najmanjša neodvisna država na svetu in leži v Rimu. Ker smo bili zelo zgodnji, smo se izognili gneči in že smo se znašli na trgu svetega Petra, kjer smo občudovali tri tisoč let star obelisk iz Egipta. Ko smo želeli vstopiti v Baziliko svetega Petra, so se pojavili prvi problemi, saj je bilo že zgodaj zjutraj zelo vroče in so nekateri nosili kratke hlače in majice z naramnicami. Ker niso imeli pokritih kolen in ramen, jih niso želeli spustiti v baziliko.

Hitro smo se naučili, da za obiskovanje kulturnih znamenitosti veljajo določena pravila, zato smo drug drugemu hitro posodili jopice in na koncu smo si vsi ogledali največjo katoliško cerkev. Nato je sledil ogled Vatikanskih muzejev in Sikstinske kapele. Nekaj prostega časa in že smo se odpravili proti Angelskemu gradu, ki smo ga občudovali le od zunaj. Nato nas je pot vodila na Piazzo Navono, kjer smo bili že pošteno utrujeni, saj smo ves čas hodili peš. Ogledali smo si prečudovit Panteon, ki ga imenujemo tudi tempelj vseh bogov. Ko smo prišli do Fontane di Trevi, smo bili malo razočarani, saj si je nismo mogli ogledati v celotnem sijaju, ker so jo obnavljali. Z zadnjimi močmi smo prišili tudi do Španskih Stopnic. Nekateri smo se povzpeli na vrh, večina pa je počakala na dnu, saj so bili preveč izmučeni. Nato je sledila vožnja z metrojem, ker pa je ravno začelo deževati, je bila na njem velika gneča. Ker smo bili precej velika skupina, smo se morali peljati v dveh skupinah, saj vsi nismo prišli na en vlak. Za konec smo si ogledali še Baziliko svetega Pavla zunaj obzidja. Nato je sledila vožnja z avtobusom do našega hotela v Fiuggi Termah.

2. DAN Dan smo začeli z zelo zgodnjim zajtrkom in se nato odpravili proti Pompejem. Pompeji so antično mesto, ki ga je zasul pepel ob izbruhu bližnjega vulkana Vezuv.

Lahko bi rekli, da je bila to sreča v nesreči, saj je mesto dobro ohranjeno, in tako ponuja boljšo predstavo o življenju v tistem času. V mestu smo videli manjšo areno za boje in razne prireditve, v njej pa je bila postavljena razstava odlitkov ljudi v trenutku, ko je izbruhnil vulkana.

Ljudje so takrat umirali v strašnih bolečinah, kar se jim je poznalo tudi na obrazih in držah teles.

18

Čez gimnazijski prag

Potujemo

Kljub temu, da smo se potopili dva tisoč let v preteklost, smo spoznali, da so ljudje v tistem času živeli precej napredno.

Imeli so vodovod v vsaki hiši, poseben kanalizacijski sistem, restavracije s hitro hrano in četrt s prostitutkami. Opazili smo, da so se ljudje v tistem času trudili, da bi v življenju čim bolj uživali.

Po ogledu Pompejev smo se odpravili v Neapelj, domovino mafije in se dodobra naužili mestnega vrveža in nereda, ki vlada v italijanskem prometu. Takoj ob prihodu so nas obkolili tamkajšnji trgovci s sončnimi očali, selfie sticki, ovitki za telefon in tako naprej. V Neaplju smo poskusili originalno italijansko pizzo margarito, nato pa so si nekateri privoščili skok v morje, drugi so šli nakupovat po neapeljskih ulicah, tretji pa so enostavno uživali v mestu in si pogledali nekatere znamenitosti. Po nekaj urni vožnji smo zaključili dan v našem hotelu v Fuiggi Termah, po katerih smo se v večernih urah tudi sprehodili.

3. DAN Ob še zgodnejši uri smo se zbudili (5.45 zjutraj), se najedli in pripravili za odhod. Najprej smo se z avtobusom odpeljali do Rima, nato pa do Koloseja s podzemno železnico. V Koloseju so Rimljani nekoč prirejali gladiatorske boje in druge množične prireditve za zabavo. Poleg Koloseja smo videli veličasten Konstantinov slavolok, nato smo si ogledali še Kapitolski grič in se sprehodili po Forumu Romanomu. Pot smo nadaljevali do cerkve Sv. Petra v verigah in Beneškega trga. Po vseh ogledih (v zgodnjih popoldanskih urah) smo se še zadnjič zapeljali s podzemno železnico do parkirnega mesta našega avtobusa in se poslovili od Rima. Domov smo se vrnili ob enih zjutraj, utrujeni od napornega urnika in dolge vožnje, kljub vsemu pa srečni in polni novih vtisov iz Italije, seveda pa tudi bogatejši za marsikatero novo izkušnjo.

Nastja & Janja Ž.

Pustolovski park Bukovniško jezero V sredo, 20. maja 2015, je potekal izbirni športni dan. Po pouku smo se zbrali pred šolo in se počasi, v sproščenem vzdušju odpravili proti Pustolovskemu parku Bukovniško jezero. Tam smo si najprej nadeli pasove za plezanje, zaposleni v parku so nas poučili, kako moramo ‘plezati’ po drevesih. Potem smo začeli plezati. Najprej smo se preizkusili na lažjih plezalnih poteh, nato pa so na vrsto prišli težji izzivi. Večina nas je opravila vse poti, zato so nas po plezanju malo bolele roke, saj smo skoraj celo popoldne nosili svojo težo na rokah in delno tudi na nogah. Izčrpani smo se odpravili na pijačo in na pico v bližnji lokal, potem pa počasi nazaj proti domu, saj se je že večerilo. Tako smo v lepem popoldnevu naredili nekaj dobrega zase, razmigali telesa, se nadihali svežega zraka ter nabrali nove izkušnje, kako na zanimivejši način preživeti prosti čas.

David

19

Čez gimnazijski prag

Aktualno

Predstavitev projektnih dni Iz srednjega v novi vek

Pred novoletnimi prazniki, 22. in 23. decembra, smo izvedli projektna dneva Iz srednjega v novi vek. Ta dva dni smo ustvarjali, imeli različne dejavnosti in obiskovali različne delavnice, o katerih ste brali že v prejšnji izdaji. Najprej smo imeli dijaki aktivnosti po oddelkih. Po malici so bile organizirane delavnice, na katere smo se dijaki prijavili sami. Izbirali smo lahko med učenjem kaligrafije, peko peciva, pletenjem košar iz šibja, lokostrelstvom, učenjem latinskih citatov, učenjem srednjeveških plesov, ali pa smo se preizkusili v igranju v burki o jezičnem dohtarju iz 15. stoletja. Ker pa so na projektnih dnevih nastali lepi izdelki in rezultati, smo v torek, 17. januarja, pripravili predstavitev projektnih dni.

Na predstavitvi smo predstavili delo v različnih delavnicah.

Najprej so zaplesali dijaki, ki so se udeležili delavnice srednjeveških plesov, ki je potekala pod vodstvom Otilije Kolarič. Nato so dijakinje 1. letnika predšolske vzgoje predstavile svojo lutkovno predstavo Mojca Pokraculja in zima, na projektnih dnevih so preoblikovale pravljico, izdelale lutke, pripravile glasbeno spremljavo in sceno. Za tem smo si ogledali film, ki so ga pripravili dijaki 3. letnika na delavnici inovacije in odkritja, dva dijaka sta nam v angleščini in nemščini povedala nekaj o začimbah. Sledil je ogled filma, ki so ga pripravili dijaki 2. letnika, v katerem so prikazali, kako je Krištof Kolumb odkril Ameriko.

20

Sledila je debata, ki so jo pripravili dijaki 3. letnika, potekala pa je na temo »religija je gonilo sveta«, saj so si dijaki ogledali film Ime rože. Na koncu so se nam predstavili dijaki 1. letnika z lutkovno predstavo Janček Ježek, dijaki so si na projektnih dnevih izbrali pravljice, jih preoblikovali v dramska besedila, izdelali lutke ter pripravili glasbeno spremljavo. Po končanem programu so si lahko starši ogledali stojnice, na katerih so se predstavile ostale delavnice. Tisti, ki so se udeležili lokostrelstva, so nam demonstrirali streljanje z lokom, ki so si ga v delavnici izdelali sami. Svojo stojnico so pripravili tudi dijaki, ki so se udeležili delavnice, na kateri so se naučili plesti košare; razstavili so svoje košare in prikazali, na kakšen način so jih izdelovali. Dijaki 3. letnika so v sklopu delavnice inovacije in odkritja pripravili nekaj začimb in predstavili njihovo zgodovino. Dijaki so nam prikazali tudi, kako so izdelovali vitraže iz papirja ter kako so se naučili kaligrafske pisave. Razstavljeni so bili tudi modni dodatki iz papirja. Dijaki 1. letnikov so se predstavili le z eno lutkovno predstavo, lutke in scene ostalih lutkovnih predstav so razstavili na svoji stojnici. Svojo stojnico so pripravili tudi dijaki 2. letnika, ki so se naučili nekaj novega o vzgonu. Dijakinje 1. letnika predšolske vzgoje so med in po predstavitvi imele v jedilnici urejeno varstvo za mlajše otroke, ki so si prišli ogledat njihovo lutkovno predstavo.

Nastja

Čez gimnazijski prag Informativna dneva v Gimnaziji Ormož

Aktualno

Prvo polletje je kar zletelo in že smo v drugem ocenjevalnem obdobju. Tu pa nas niso čakali le testi in spraševanja, ampak tudi pomembna naloga predstaviti gimnazijo širšemu občinstvu in bodočim dijakom. Ja, začel se je februar in čas je bil za informativna dneva, zato smo 14. in 15. zjutraj pripravljali še zadnje podrobnosti. Za bodoče dijake smo želeli šolo ta dan res predstaviti v najlepši luči.

Na tradicionalnem skupnem programu, kjer smo vsem zaželeli dobrodošlico, ni manjkalo smeha, dobre glasbe in odlične hrane.

Za tem smo obiskovalce razdelili v skupine in jih peljali do naših skrbno pripravljenih delavnic. Pri biologiji so pripravljali domače ognjičevo mazilo s pomočjo gospoda Iztoka Luskoviča, ki se ukvarja z naravnimi zdravili in naravnim pridelovanjem raznih preparatov, druga delavnica je potekala v kemijski učilnici, kjer so pripravljali milo in dišečo sol.

Obiskovalci so bili zelo navdušeni tudi v tretji delavnici, ki je bila bolj jezikovno obarvana. Francoščina, ruščina, latinščina, nemščina in angleščina. V gimnaziji smo se potrudili in vsak jezik, ki se ga učimo, tudi predstavili.

Obiskovalci so se lahko posladkali tudi z domačimi dobrotami držav vseh omenjenih jezikov. Zadnja delavnica je bila športno obarvana. Naši dijaki pa so se tam najbolj potili, saj so v športni dvorani prikazali vse športe, s katerimi se ukvarjajo med letom. Rečemo lahko le, vse je uspelo!

Ker imamo v gimnaziji od lani tudi oddelek predšolske vzgoje, so naše bodoče vzgojiteljice in učiteljice za mlajše in mlade po srcu pripravile lutkovno predstavo, ki je marsikomu privabila nasmeh na usta. Za speven potek sta poskrbela šolski bend in pevski zbor. Ob koncu so bili navdušeni vsi, tudi naši dijaki. Znova nam je uspelo prikazati Gimnazijo Ormož polno življenja, kot je vsak dan v šolskem letu.

Janja Z.

21

Čez gimnazijski prag

Aktualno

Elegantno, nasmejano ter v stilu!

Večerno nebo, posuto s tisočerimi drobnimi zvezdami, glasba, odeta v šumenje večernih oblek, prijatelj, prijateljica, starši, sorodniki, metuljčki v trebuhu. Kdo je mladenka v elegantnih čevljih? Kdo je mladenič v prekrasni obleki? … Pa smo ga dočakali, naš maturantski ples, seveda!

Ta štiri leta so res hitro minila, veliko smo se naučili, presmejali in staršem ter našim profesorjem povzročali sive lase.

Kljub vsemu smo še vedno edinstvena, zlata generacija. Letošnji 4. letnik Gimnazije Ormož sestavlja 31 dijakov, ki smo, kljub temu da smo razdeljeni v dva oddelka, zelo povezani med seboj. Želeli smo, da je naš maturantski ples zabaven in nepozaben. Kljub manjšim prepirom, ki so se zgodili med nami, mislimo, da nam je to tudi uspelo. Pri tem, da je bil naš ples res nepozaben, nam je pomagala plesna šola Pingi, ki smo ji zaupali organizacijo naše najdaljše noči. Uradni del smo otvorili z laser showom ter odpeto himno Gaudeamus Igitur.

V uradnem delu seveda nismo smeli pozabiti na zahvalo našima dvema razredničarkama, ki sta nas že od začetka našega šolanja bodrili ter nas opominjali, naj se ne zadovoljujemo z malim in da naj sledimo svojim sanjam. Besede zahvale smo izrekli tudi učiteljskemu zboru, staršem in vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi našega plesa. Kljub začetni tremi smo pod budnim očesom našega plesnega učitelja odplesali četvorko, ki nas je napolnila s tako pozitivno energijo, da smo tudi ostale plese odplesali brez napak.

Tradicionalno je sledil ples s starši in profesorji.

22

Čez gimnazijski prag

Aktualno

Ker smo razred, poln talentov, od plesnih, športnih, likovnih, pevskih, in še bi lahko naštevali, smo po večerji v neuradnem delu te talente tudi pokazali. Po neuradnem delu je sledila polnočna četvorka, ki smo jo odplesali skupaj s starši in povabljenci. Po polnoči smo se posladkali s torto, ob zvokih ansambla Šov bend klobuk, pa smo s plesom in zabavo nadaljevali še pozno v noč, tisti, ki nikakor nismo želeli, da se naš ples že konča, pa tudi do zgodnjih jutranjih ur pri Bariju.

Odplesali smo elegantno, nasmejano ter v stilu, sedaj pa želimo počitnice, morje in lepe trenutke, vendar vemo, da moramo še malo potrpeti, saj nas čaka matura, za katero upamo, da jo bomo uspešno opravili. Še nekaj mesecev in razprli bomo svoja krila ter iz varnega zavetja staršev in gimnazije poleteli v svet, vsak zase. Pa vendar smo zaznamovani s časom, ki smo ga preživeli skupaj. Vemo, da z nami ni bilo vedno lahko, a upamo, da ni nikoli prišlo do zamer. V razredu so se stkala prava prijateljstva, za katera verjamemo, da se bodo obdržala še leta.

Adriana

23

Čez gimnazijski prag

Aktualno

ZELENA ŠOLA, PRIJAZNA OKOLJ U!

V letošnjem letu smo EKOninje spet uresničevale svoje poslanstvo in se borile, da bi bila narava čim bolj čista in okolje, v katerem živimo čim prijetnejše. Med šolskim letom smo se trudili čim bolje uresničiti letošnji cilj kampanje - zmanjševanje ogljičnega odtisa.

Potrudili smo se, da smo naše skrbno začrtane in zastavljene cilje pri izvajanju kampanje s skupnimi močmi vseh dijakov, profesorjev, nekaterih staršev, lokalnega okolja in medijske podpore, uspešno realizirali.

Ves čas smo EKOninje bili vzor dijakom glede pravilnega ravnanja z odpadki, saj smo jih z lastnimi dejanji spodbujali, da pridno ločujejo, reciklirajo in posvečajo pozornost preprečevanju nastajanja novih odpadkov. Nenapovedano smo nadzorovali doslednost dijakov pri ločevanju odpadkov in opozarjali na nepravilnosti ločevanja, izvajali kontrole pravilnega ločevanja in to tudi točkovali. Uspelo nam je obdržati nizke stroške odvoza odpadkov, kar je pokazatelj pravilnega ločevanja in prizadevanja k temu, da odpadki sploh ne bi nastali.

Spremljali smo, kako so dijaki prihajali v šolo in s tem skušali ugotoviti, kateri razred ima najmanjši ogljični odtis.

Preverjali smo tudi doslednost dijakov pri ugašanju luči. Ločevanje odpadkov in ugašanje luči smo podrobneje spremljali en teden, da bi ugotovili, kakšne so najpogostejše napake in kateri razred je pri tem najmanj natančen.

Izkazalo se je, da je najbolj ekološki razred na šoli 1. letnik splošne gimnazije, najmanj ekološki razred pa 1. letnik predšolske vzgoje.

Dijaška skupnost je skupaj z EKOninjami tudi v tem šolskem letu v oktobru uspešno izvedla humanitarno akcijo zbiranja starega papirja, zamaškov in hrane za živali. Ponovno smo zbirali vse, kar je še uporabno in nima statusa odpadka, ter to prikazali v novi podobi kot nov izdelek in stvar ponovno uporabili. S tem smo zagotovo zmanjšali emisije ogljikovega dioksida, saj teh snovi ni bilo potrebno nikamor odpeljati in predelati. V ta namen smo v sklopu projektnega dneva pripravili delavnico »Nov modni dodatek iz starega papirja« ter »Pletenje košar iz šibja«. Pri izvedbi delavnic so nam pomagale tri babice naših dijakov in zaposleni v Psihiatrični bolnišnici Ormož.

24

Čez gimnazijski prag

Aktualno

Pripravili smo predavanje, razstavo in delavnico na temo »Zelišča malo drugače,« ki ga je vodil Iztok Luskovič in aktivnosti predstavili bodočim dijakom in staršem v okviru informativnega dneva v mesecu februarju. Navdušeni smo se odločili, da bomo zasadili svoj lastni zeliščni vrt.

Prav je, da vam povemo tudi končne razultate ob zaključku tekmovalnega dela kampanje. V projektu je delovalo 32 srednjih šol po vsej Sloveniji, na naši šoli pa je pet dijakov aktivno sodelovalo pri izpeljevanju EKOnačrta. Na uradnem zaključku, ki je potekal na golf igrišču v Smledniku, smo prevzeli pohvalo in nagrado za osvojeno 11. mesto, pri izvajanju aktivnosti iz EKOnačrta, ter 12. mesto za uspešno izveden EKOdan. Dan smo preživeli v prijetnem, urejenem in naravnem okolišu ter v družbi EKOninj iz ostalih šol.

L E 1 . D Dan za spremembe

Nuša Mojca &

Tudi gimnazijci pripomoremo k lepšemu in prijaznejšemu videzu našega mesta. Ob letošnjem Dnevu za spremembe smo poskrbeli za klopi, ki so jih postavili ob sprehajalni poti pri Dravi. Sprehajalci so opazili, da se nikjer ob poti ne moreš usesti, da bi v miru užival v tamkajšnji naravi, lepem vremenu ali pa se le spočil. Tako je padla ideja, da bi ob njej postavili klopce. Dan za spremembe je organiziral Varstveno delovni center, pomagali pa smo jim tudi gimnazijci. Prvoten načrt nam je uničilo slabo vreme, saj smo želeli delati na prostem. Zaradi slabega vremena smo ostali v Varstveno delovnem centru Ormož, kjer smo doživeli topel sprejem uporabnikov in zaposlenih v centru.

Razdelili smo se v dve skupini, ena je brusila klopi iz palet, druga pa je izbirala gesla, ki bodo napisana na klopeh. Akcije se je udeležilo lepo število dijakov naše gimnazije. Rezultat te akcije so tri pobrušene klopi, ki jih bodo postavili ob sprehajalni poti ob Dravi, in izbrana gesla, ki jih bodo zapisali na klopi. Varstveno delovnemu centru Ormož se zahvaljujemo za povabilo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja, zahvaljujemo pa se seveda tudi vsem dijakom, ki so se akcije ob dnevu za spremembe udeležili.

Janja Ž.

25

Čez gimnazijski prag

Aktualno

2.DE L EKOdan in dan za spremembe

V soboto, 11. aprila 2015, je bil v šoli »delovni« dan, ko smo se trudili, da bi zmanjšali »ogljični odtis«. Predvsem nas je zanimalo, kako lahko dijaki in profesorji sami pripomoremo k znižanju količine CO2 v ozračje, ker smo – Pozor(!)ni za okolje. Dan smo začeli z uvodnim delom v šolskem atriju. Ob pogledu na vhod v gimnazijo je bilo opaziti ogromno koles, s katerimi smo se pripeljali dijaki, spet drugi so prišli v šolo peš. Po uvodu smo odšli k pouku, ki je potekal brez računalnikov in interaktivnih tabel, saj smo skušali dan preživeti brez porabe električne energije, prav tako pa dijaki nismo smeli uporabljati mobilnih telefonov, ampak smo se zato zabavali z družabnimi igrami, druženjem in osebnimi pogovori. Seveda se nam je vse zdelo nekako nenavadno, sprva celo težko, saj smo v današnjem svetu obkroženi z elektronskimi napravami. Kasneje smo ugotovili, da je kdaj pa kdaj zanimivo odložiti telefon in ostale naprave ter se družiti na podoben način, kot so se družili nekoč. Po šolski malici smo se dijaki razdelili v skupine. Nekateri so s kolesi odšli na EKOkmetijo »Botanik«, kjer je svoje delo predstavil Iztok Luskovič in se poizkusili v okopavanju njive, po delu pa so si postregli z domačimi dobrotami. Drugi so odkolesarili v Pušence, kjer so si ogledali kmetijo z intenzivno pridelavo. Nekateri dijaki so odšli na nabrežje reke Drave, kjer so se priključili Mladinskemu centru Ormož, Klubu ormoških študentov in Varstveno delovnemu centru, ki so ta dan organizirali Dan za spremembe, in pomagali pri urejanju pešpoti, postavljanju klopi in košev za sprehajalce. Nekateri pa smo ostali v šoli in poslušali predavanje g.

Ludvika Hriberška na temo »Ogrevanje stavb in vpliv na »ogljični odtis«. Nato smo na notranjem dvorišču gimnazije urejali zeliščni vrt in sadili sadike. Zraven smo popili še zeliščni čaj, in tako uspešno zaključili delovno soboto in ugotovili, da je v današnjem svetu težko brez elektronskih naprav in da je zato čas, ki ga preživimo brez njih toliko bolj poseben.

Gimnazijci smo se Dneva za spremembe udeležili v dveh delih, v prvem delu smo v Varstveno delovnem centru pomagali brusiti klopi, v drugem delu pa smo pomagali čistiti obrežje reke Drave, kjer bodo klopce postavili. Na delovno soboto, 11. aprila 2015, se je 16 dijakov 1. a okoli devetih zjutraj skozi park odpravilo na obrežje Drave. Že v parku smo začeli s čistilno akcijo, nekateri so zelo pogumno in požrtvovalno pripomogli k prijetnejšemu in predvsem čistejšemu izgledu našega parka. Iz parka smo šli naprej proti ormoškemu jezeru, kjer smo se srečali še z organizatorji Dneva za spremembe – Varstveno delovnim centrom Ormož. S skupnimi močmi smo počistili umazanijo in smeti, ki jo nekateri puščajo za sabo. Naše delo je dokumentirala ekipa Kabelske televizije Ormož.

Pot smo nadaljevali po jezu in pridno pobirali vse, kar ne sodi v naravo. Po končani čistilni akciji smo se odpravili proti ormoškemu ribniku na golaž. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje, Varstveno delovnemu centru Ormož pa za povabilo na čistilno akcijo.

26

Alenka & Janja Ž.

os

e fajn

sm imeli

Čez gimnazijski prag

Aktualno

Zrcalo leta

V torek, 19. 5. 2015, smo si v gimnaziji lahko ogledali Zrcalo leta, prireditev, na kateri dijaki predstavijo vse dejavnosti, ki so se med letom odvile v gimnaziji.

Na začetku je zbrane nagovorila ravnateljica, nato smo izpostavili vse pomembnejše dogodke. Predstavili smo spoznavni vikend, vzgojiteljado, izmenjavo s Gimnazijo Vič, izpostavili vse ekskurzije, na katere smo se letos odpravili in teh je bilo res veliko. Obiskali smo Sarajevo, Graz, Budimpešto, Bratislavo, Dunaj, Rim, Neapelj in Pompeje. Svoje vtise so predstavil tudi dijaki, ki so se udeležili preživetvenega tabora. Predstavila sta se je tudi pevski zbor in plesna skupina. Posebej smo izpostavili tudi dijake, ki so dosegli posebne dosežke in tudi teh ni bilo tako malo. Svoje vtise so predstavili tudi dijaki, ki so se odpravili na Dansko. Seveda pa nismo pozabili tudi na športnike, ti so letos dosegli 2. mesto na srednješolskem državnem prvenstvu, prav tako pa je letos potekal športni tabor na Rogli. Dijakinja 1. letnika nam je tudi na kratko predstavila svojo raziskovalno nalogo. Celotno predstavitev je z glasbenimi vložki popestril bend Gimnazije Ormož.

Zraven predstavitve dejavnosti je bila na ogled še razstava likovnih del. Obiskovalci so se lahko prepričali o gimnazijskem umetniškem talentu. Ogledali so si lahko tudi slikovne utrinke iz izmenjave z Gimnazijo Vič.

Dijaki, ki se ukvarjajo s fotografiranjem, so sami izbrali svoje najlepše fotografije in pripravili razstavo.

Na prireditev so bili vabljeni vsi starši in vsi bodoči gimnazijci, ki so si lahko ogledali, kaj vse počnemo v gimnaziji. Spoznali so lahko, da je pri nas vedno pestro, saj ponujamo široko paleto dejavnosti, izletov, krožkov …

Nastja

27

Čez gimnazijski prag

Aktualno

TEKMOVANJA

KAJ? ZGODOVINSKI KVIZ TEMA: Nacistična in fašistična koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno.

KDAJ IN KJ E? 22. april 2015, Muzej NOB Maribor KDO? Prvo ekipo so sestavljali Eva Pučko, Sergej Munda in Miha Kolmančič, drugo pa Nika Bedekovič, Katja Kolarič in Saška Kozel.

REZULTATI: Obe ekipi sta pokazali odlično poznavanje teme in dosegli zlato priznanje.

KAJ? TEKMOVANJ E IZ GEOGRAFIJ E KDAJ IN KJ E? 10. februar 2015, Gimnazija Ormož KDO? 40 dijakov, 34 iz programa gimnazije in 6 iz programa predšolske vzgoje REZULTATI: 20 dijakov prejme bronasta priznanja, najboljših pet, to so Nastja Prapotnik, Nuša Ivanuša, Gregor Štuhec, Janja Žinko in Maša Živko, pa se je udeležilo območnega tekmovanja v Slovenskih Konjicah.

KAJ? TEKMOVANJ E IZ ZGODOVINE KDAJ IN KJ E? 29. januar 2015, Gimnazija Ormož KDO? 26 dijakov iz vseh letnikov REZULTATI: Sergej Munda, Sara Hebar in Janja Zadravec so se uvrstili na državno tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani, ter prejeli bronasta priznanja.

KAJ? EKOKVIZ KDAJ IN KJ E? 4. februar 2015, Gimnazija Ormož KDO? 11 dijakov iz prvega, drugega in tretjega letnika REZULTATI: Največ točk so dosegli Mojca Meško, Nuša Ivanuša in Dejan Kociper, zato so se udeležili državnega tekmovanja v Celju, kjer je Dejan Kociper osvojil bronasto priznanje.

Lea

28

Čez gimnazijski prag

Aktualno

KAJ? TEKMOVANJ E IZ BIOLOGIJ E

KDAJ IN KJ E? Šolska raven, 29. januar 2015, Gimnazija Ormož; državna raven, 21. marec 2015, Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru

KDO? Izbirno tekmovanje je bilo za dijake vseh letnikov, na državno tekmovanje so se uvrstili le tisti, s določenim številom doseženih točk.

REZULTATI: Sergej Munda je na državnem tekmovanju osvojil bronasto priznanje.

KAJ? MATEMATIČNI KENGURU KDAJ IN KJ E? 19. marec 2015, Gimnazija Ormož KDO? 44 dijakov iz vseh letnikov.

REZULTATI: 13 dijakov je prejelo bronasto priznanje, 9 dijakov, to so bili Tina Rizman Herga, Nastja Feguš, Metod Rakuša, David Lukner, Katja Kolarič, Sergej Munda, Špela Rajh, Saška Kozel in Klara Hameršak, pa se je uvrstilo na regijsko tekmovanje v Ljutomeru, kjer sta Nastja Feguš in Metod Rakuša osvojila srebrno priznanje.

KAJ? TEKMOVANJ E IZ KEMIJ E KDAJ IN KJ E? 9. marec 2015, Gimnazija Ormož KDO? 25 dijakov iz vseh letnikov REZULTATI: Najbolje sta se odrezali dijakinji prvegaTina Rizman Herga je osvojila bronasto priznanje, Nastja Feguš pa srebrno priznanje.

KAJ? REGIJSKO SREČANJ E MLADIH RAZISKOVALCEV KDAJ IN KJ E? 28. marec 2015, OŠ Ormož KDO? Dijakinja 1. letnika, Tina Rizman Herga.

REZULTATI: Pod mentorstvom prof. Vesne Pintarić in asist. dr. Sandre Janežič je Tina uspešno predstavila raziskovalno nalogo s področja biologije ter prejela zlato priznanje in se uvrstila na državno tekmovanje.

29

Čez gimnazijski prag

Rastemo z znanjem

Čeprav smo šola z majhnim številom dijakov, se redno udeležujemo tekmovanj iz znanj, prav tako pa se Gimnazija Ormož lahko pohvali s široko paleto dodatnih izbirnih dejavnosti ter aktivnosti. Predvsem dijaki so zaslužni za to, da vedno znova pridejo do izraza pozitivna energija, sproščenost in povezanost, ki joihvsezkozi negujemo v gimnaziji. Še eno šolsko leto je za nami in bilo je več kot uspešno. Prva generacija vzgojiteljic se je dobro vživela, rokometaši so posegli po najvišjih odličjih, generacija maturantov je največjo preizkušnjo srednje šole že pustila za sabo ... Dijaki so dosegli vidne razultate na vseh področjih in prav je, da so za svoje dosežke nagrajeni. Kot vsako leto, bodo tudi letos najbolj aktivni dijaki na zaključni prireditvi, ki bo 24. junija 2015, prejeli nagrade.

NAGRADE prejmejo: Nastja FEGUŠ za dosežke na tekmovanjih, sodelovanje v pevskem zboru, kampanji Pozor(!)ni za okolje in soustvarjanje šolskega časopisa, Maja FILIPIČ za sodelovanje v pevskem zboru, debatnem krožku in vodenje šolske prireditve, Sara HEBAR za sodelovanje v pevskem zboru, vodenje šolske prireditve, tutorstvo in prostovoljsko delo, Kaja KIRIĆ za sodelovanje v pevskem zboru, bendu in plesni skupini, Eva MUNDA za sodelovanje v bendu, kampanji Pozor(!) ni za okolje in prostovoljsko delo, Hana PEVEC za sodelovanje v foto-video krožku, debatnem krožku in vodenje šolskih prireditev, Tina RIZMAN HERGA za raziskovalno nalogo Vpliv sončne in senčne strani vinske trte na kvasovke ter kinetiko alkoholne fermentacije, sodelovanje v šolskem bendu, kampanji Pozor(!)ni za okolje in tutorstvo,

30

Čez gimnazijski prag Janja ŽINKO za sodelovanje v pevskem zboru, debatnem krožku, soustvarjanje šolskega časopisa in vodenje prireditve, Zala LEDINŠEK za sodelovanje na likovnem in literarnem področju, Lea RAJH za ustvarjanje šolskega časopisa in tutorstvo, Nuša IVANUŠA za sodelovanje v plesni skupini, dramskem krožku in prostovoljstvo, David LUKNER za sodelovanje v šolskem bendu, dijaški radijski ekipi in soustvarjanje šolskega časopisa, Mojca MEŠKO za ustvarjanje šolskega časopisa in sodelovanje v kampanji Pozor(!)ni za okolje, Janja ZADRAVEC za sodelovanje v pevskem zboru, debatnem krožku, dijaški radijski ekipi in soustvarjanje šolskega časopisa, Nika BEDEKOVIČ za sodelovanje v debatnem, dramskem, foto-video in literarno-recitacijskem krožku, soustvarjanje šolskega časopisa, sodelovanje na šolskih prireditvah in uspešno vodenje dijaške skupnosti, Katja KOLARIČ za sodelovanje na likovnem področju, v dramskem krožku in tutorstvo, Miha KOLMANČIČ za sodelovanje na športnem področju, v dramskem krožku, na prireditvah šole in prostovoljsko delo,

Saška KOZEL za dosežke na tekmovanjih, sodelovanje v debatnem, dramskem in literarno-recitacijskem krožku, Aleš LUKMAN za sodelovanje v šolskem bendu, dramskem krožku, foto-video krožku, kampanji Pozor(!) ni za okolje in na športnem področju, Alenka PEVEC za sodelovanje v literarno-recitacijskem in dramskem krožku, dijaški radijski ekipi, soustvarjanje šolskega časopisa, prostovoljsko delo in tutorstvo, Nejc ŠULEK za sodelovanje v dijaški radijski ekipi, literarno-recitacijskem krožku in vodenje šolske prireditve, Ana PINTARIČ za štiriletni odličen uspeh, Miha PODPLATNIK za aktivno delo v dijaški skupnosti in sodelovanje na športnem področju in Melisa SEREC za večletno sodelovanje v foto-video krožku.

nka Lea & Le

31

Čez gimnazijski prag

o

vij a t s d e r p e s i Dijak

Udeležba na državnem srednješolskem debatnem turnirju

Jutro je bilo še hladno, toda to ni ustavilo naše debaterske ekipe, da ne bi popravljale še zadnjih delov svojih govorov. 27. in 28. marca so imele namreč na državnem nivoju priložnost pokazati znanje, ki smo ga pridobile med letom. Naše debaterke so se dober mesec pripravljale na najbolj odločilen turnir tega leta, srednješolski državni debatni turnir. Čakal jih je naporen konec tedna v Kranju, kjer so v Gimnaziji Kranj debatirale s sotekmovalci o dveh zelo prisotnih temah današnjih dni. Prva trditev je bila: Pozdravljamo prihod velikega števila robotov na delovno mesto. Druga trditev pa je bila pereče vprašanje o etiki sporazumov: Slovenija bi morala izstopiti iz skrivnih pogajanj mednarodnega sporazuma TISA. Dekleta so prenočila v dijaškem domu Kranj, tam tudi pozajtrkovale ter pojedle kosilo. Nad sprejemom so bile navdušene in zato še boljše opravile svojo nalogo. Tekmovale so z več kot dvajsetimi ekipami. Ekipa Ormož A je dosegla skupno 16. mesto, ekipa Ormož C pa se je uvrstila na 24. mesto. Posamično so bile naslednje: Nika Bedekovič 31. mesto, Saška Kozel 49. mesto, Maja Filipič 28. mesto, Janja Zadravec 40. mesto, Hana Pevec 65. mesto in Tita Šnajder 61. mesto.

Takoj po prihodu jih je čakal prvi krog s trditvijo o robotih in impromptu trditev, za katero so imele uro časa za pripravo.

Naj omenim, da je trditev vsebovala homoseksualnost in nogometaše, torej naloga ni bila lahka. Toda dekleta se vseeno niso predala in Ormož A je tako pobral zmago, Ormož C pa je od sodnikov dobil iskreno pohvalo za dobro borbo. Naslednja dneva sta bila podobna in čeprav je bil pritisk še kako močan, se dekleta na koncu strinjajo, da je definitivno vredno vztrajati v debati, saj te nauči vztrajnosti, trdega dela in predvsem samozavestnega nastopanja.

Je izredna izkušnja, ki jo nosiš s sabo vse življenje, se strinjajo Hana, Nika, Janja, Saška, Maja in Tita. Odločile so se tudi, da bi rade napredovale, zato so se prijavile na Mednarodno debatno akademijo v Kranjski Gori, ki bo poleti.

Veliko uspehov še naprej dekleta.

Janja Z.

32

Čez gimnazijski prag FAKULTATIVNI POUK J EZIKOV

Dijaki se pre

dstavijo

Je parle Français Zraven obveznih tujih jezikov v gimnaziji poteka tudi fakultativni pouk francoščine. Že drugo leto ga vodi profesorica Jasmina Klemenčič, obiskuje pa ga šest dijakinj prvega in drugega letnika. Tri dijakinje ga obiskujemo že drugo leto, tri pa so se nam pridružile septembra. Pouk imamo enkrat na teden po dve uri.

Med urami je zelo sproščeno in zabavno vzdušje, saj so ure razgibane in vedno zanimive. Pouk francoščine je zabaven, saj se jezika ne učimo le z delovnimi listi temveč tudi preko francoske glasbe in filmov. Poleg jezika spoznavamo tudi Francijo, njeno kulturo in ljudi, letos pa nas je obiskala tudi Francozinja Laurence Delager, ki se je iz Francije preselila zaradi ljubezni.

Staša

Pozdrav iz Rusije V gimnaziji poteka tudi fakultativni pouk ruščine. Letos se ruščine učimo štiri dijakinje, poučuje pa jo profesor Marko Kardinar. Pouk imamo enkrat na teden po dve uri, ki sta sproščeni, zanimivi in poučni. Učenje ruščine ni težko, saj je zelo podobna slovenščini, težave nam je na začetku delala le pisava in naglaševanje besed.

Med urami se nismo učili le jezika, ampak smo se veliko naučili tudi o Rusiji in ruski kulturi, profesor pa nam je iz lastnih izkušenj pripovedoval o življenju in ljudeh v Rusiji.

Staša

Učenje izumrlega jezika V šolskem letu 2014/2015 je latinščino obiskovalo pet dijakinj, poučevala pa nas je profesorica Nastja Janžekovič. Pouk je potekal vsako sredo. Veliko smo se naučili o slovnici latinskega jezika, o ljudstvih, ki so govorila latinski jezik, in o njihovih navadah. Prevajali smo besedila in predelali veliko latinske literature.

Anamari

33

Čez gimnazijski prag

o

vij a t s d e r p e s i Dijak

Spet se piše zgodovina šole

Šport predstavlja velik del naših interesov in dejavnosti. Zanj se odrekamo času, namenjenemu za počitek, kot je na primer branje časopisa ali gledanje televizije. Šport brez tekmovalnosti ne bi obstajal in s tem nerazdružljiva je tudi želja po doseganja vrhunskih rezultatov. Velika želja po uvrstitvi v finale se je naselila tudi med fante rokometne ekipe naše gimnazije, ki so najprej v polfinalu državnega prvenstva srednjih šol v rokometu pokazali odlično igro ter dokazali, da so vredni naslova srednješolskega državnega prvaka. Z močnim ekipnim duhom, neumorno podporo navijačev in veliko mero samozavesti, so v polfinalu, ki je bil 4. februarja 2015 v športni dvorani ormoške osnovne šole na Hardeku, pustili srce na igrišču in se uvrstili v veliki finale.

Polfinalnega turnirja, ki ga je v Ormožu pod okriljem Zavoda za šport Slovenije organizirala Gimnazija Ormož, so se udeležile ekipe štirih srednjih šol - Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, I. Gimnazija v Celju, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana ter Gimnazija Ormož. Sodelujoče in navijače je najprej pozdravila ravnateljica, sledilo je fotografiranje ekip, nato pa že prva tekma med Ormožani in Ljutomerčani. Gostitelji so z močno obrambo in hitrimi protinapadi skozi vso tekmo obvladovali dogajanje na igrišču in narekovali ritem igre ter zato zasluženo zmagali. Sledilo je še pet tekem, saj so se vse ekipe pomerile med seboj. Po tekmovalnem delu je bila razglasitev rezultatov in oznanitev ekip, ki so se uvrstile v finale. Zraven naših fantov, ki so dosegli dve prepričljivi zmagi, se je v finale uvrstila tudi ekipa I. Gimnazije v Celju, ki je na turnirju dosegla vse tri zmage. Tretje mesto je pripadlo dijakom Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana, četrto pa gimnazijcem iz Ljutomera. Preberite še nekaj izjav po odigranih tekmah polfinala.

Anton Lah, trener moštva Gimnazije Ormož: »Najprej bi rad povedal, da je velik uspeh že to, da smo se uvrstili v finale. Po dveh odigranih tekmah smo zelo zadovoljni, saj smo se na podlagi dveh zmag že uvrstili v finale, se pravi med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Moram pa reči, da so fantje v tej zadnji tekmi res dali vse od sebe in na ta način pokazali, kako se bori za barve svoje šole, tako da sem zelo zelo ponosen na njih.« Tilen Kosi, Gimnazija Ormož: »Z odigranimi tekmami sem zelo zadovoljen. Naša ekipa je imela močno obrambo, kontre so bile hitre, posledično to pomeni lahek napad. Z zbrano igro smo si priigrali kar nekaj golov prednosti, zato so priložnost za igro dobili tudi igralci s klopi. Pogrešal sem malo glasnejše navijače, kljub temu, da nas je prišla bodrit vsa šola.« Jure Kocbek, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer: »Tekmo proti Gimnaziji Ormož smo dobro začeli, dobro smo se držali vse do polčasa. V drugi polovici tekme sta nam moč in zbranost padli, zato so si Ormožani nabrali nekaj golov prednosti. Glede na to, da nas je v ekipi malo, sem zelo zadovoljen s fanti, kljub temu, da so možnosti za finale majhne.« Matjaž Plesec, profesor športne vzgoje ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana: »Do sedaj smo odigrali dve tekmi, vendar smo na žalost obakrat, a zasluženo, izgubili. Ekipa I. Gimnazije iz Celja je bila boljša, prav tako tudi domača ekipa iz Ormoža. Ob tem bi čestital obema ekipama, ki sta res kvalitetni, in ju v finalu vidim kot favoritinji. Naši fantje so bili malce razočarani, saj so, kot vsak športnik, pričakovali uvrstitev v finale. Šolsko tekmovanje jim zelo veliko pomeni, včasih mogoče še več kot klubsko, ker gre za boj med šolami, ampak danes niso bili kos boljšima ekipama iz Ormoža in Celja.«

34

Čez gimnazijski prag Miha Kolmančič, Gimnazija Ormož: »Tekmo proti Ljutomerčanom smo pričeli v krču, saj smo bili malce nervozni. Hitro smo se sprostili in odigrali igro, kot jo znamo, saj smo ob polčasu povedli za nekaj golov in prednost do konca tekme tudi konstantno držali. V nadaljevanju moramo igro še malce popraviti in izboljšati, saj se glede na vzdušje v ekipi in močno željo želimo uvrstiti v finale.«

Dijaki se pre

dstavijo

David Gavranič, ŠC za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana: »Danes smo z ekipo, v kateri sem namestnik kapetana, odigrali tri tekme. Borili smo se po svojih najboljših močeh, a se nam letos žal ni uspelo prebiti v finale. Naslednje leto upamo na boljše rezultate.« Želja po naslovu državnih prvakov je na noge dvignila vso šolo, zato se je vodstvo gimnazije potrudilo in finalni turnir državnega prvenstva pripeljalo v Ormož. Finalne tekme so se odvijale v sredo, 18. marca 2015, v športni dvorani na Hardeku. Na sporedu so bile štiri tekme, ki so jih odigrali fantje domače gimnazije, I. Gimnazije v Celju, Gimnazije Koper in Gimnazije Šiška. Otvoritveno tekmo so odigrali Celjani in Koprčani, kjer so boljšo pripravljenost ter odlično uigranost pokazali Celjani, s končnim izidom 20:15. V drugi tekmi so se ormoški gimnazijci pomerili z gimnazijci iz Šiške. Semafor je pokazal končni rezultat, 25:24 za gostitelje. Za tretjo mesto sta se nato potegovali Gimnazija Koper in Gimnazija Šiška, v boj za najvišjo stopničko pa sta stopili Gimnazija Ormož ter I. Gimnazija v Celju. Tekma za tretje mesto se je končala v prid Gimnazije Koper, kar pomeni, da so Primorci zasedli končno tretje mesto, Ljubljančani pa nehvaležno četrto. V bitki za naslov državnih prvakov so Ormožani, kljub močnemu tekmovalnemu duhu, notranji discipliniranosti ter razigranosti na igrišču, morali priznati, da so bili tokrat sovrstniki iz Celja boljši in so zasluženo zmagali s končnim izidom 25:31. Kljub porazu je bila rokometna ekipa Gimnazije Ormož na dosežen naziv državnih podprvakov v rokometu več kot ponosna, skupaj z rokometaši pa se veselijo tudi ostali dijaki in profesorji.

V drugi vrsti (od leve): Anton Lah, Bojana Morvace (vodja), Aleš Lukman, Gašper Horvat, Miha Kolmančič, Uroš Tušek, Vid Lukman, Tim Kokalj, Blaž Kuhar, Nino Ulaga, Uroš Krstič (trener) V prvi vrsti (od leve): David Lukner, Marko Kralj, Niko Gašič, Tilen Kosi, Dejan Kociper, Martin Hebar, Anže Šoštarič

Naj vam zaupam, da je posebna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Boris Polak, Saša Prapotnik ter Bojan Čudič, izbrala tudi naj ekipo tekmovanja, torej najsedmerko, v kateri sta se znašla tudi člana ormoške rokometne ekipe, in sicer Tilen Kosi, ki je bil med drugim naj igralec, ter Miha Kolmančič. Mogoče se letos šolska zgodovina rokometnih uspehov res ni ponovila, vendar so fantje v tej postavi trenutno najboljša ekipa, zato jim vsekakor ne bo zmanjkalo volje ter zagnanosti, da drugo leto naslov državnih prvakov prinesejo Gimnaziji Ormož.

Še enkrat, fantje, čestitke!

Lea

35

Čez gimnazijski prag

vijo a t s d e r p e s i Dijak S trudom in voljo do zavidljivih uspehov Na naši šoli imamo veliko talentiranih dijakov. Pisali smo že o glasbenikih, plesalcih, jezikoslovcih … Tokrat se nam bo predstavil talentiran rokometaš in dijak drugega letnika Tilen Kosi, ki že vrsto let, tako na klubskem kot tudi na reprezentančnem nivoju, dosega odlične rezultate.

Lepo pozdravljen Tilen. Kako dolgo se že ukvarjaš z rokometom in kdo te je zanj navdušil?

Z rokometom se ukvarjam že od 2. razreda osnovne šole, to pomeni okoli 9 let. Zelo dolgo časa sem zraven rokometa treniral tudi nogomet, ker pa mi je bil rokomet bolj pri srcu, sem ostal pri njem.

Trenutno igraš za Rokometni klub Jeruzalem Ormož.

Kolikokrat na teden treniraš in kako potekajo treningi?

Treniram vsak dan dve uri, včasih tudi več. Ob vikendih pa imamo ponavadi tekme.

Katera pozicija pa ti je pri igranju rokometa najbolj ’domača’?

Igram na poziciji »organizatorja« oz. srednjega zunanjega igralca.

V preteklosti ste se z ekipo vsako leto uvrstili na Final 4 in trikrat postali celo državni prvaki. Zelo uspešni ste bili tudi letos. Kako je potekal finale in katero mesto ste zasedli na koncu?

Letos smo si zadali cilj, da pripeljemo zaključni turnir v Ormož, kar nam je tudi uspelo. 15. in 16. maja smo igrali na tem turnirju, kjer smo žal za samo en gol zgrešili naslov državnega prvaka.

Pred kratkim te je Rokometna zveza Slovenije tudi nagradila. Nam lahko zaupaš malo več o tem?

Na Rokometni zvezi so se odločili, da bodo podarili nagrado enemu obetavnemu rokometašu iz Slovenije in enemu iz Hrvaške, ki še ni dopolnil 18 let. Nagrada je podeljena v spomin na nekdanjega izjemnega, žal že pokojnega rokometaša slovenske in hrvaške reprezentance, Iztoka Puca. Zelo sem ponosen, saj sem jo dobil kot prvi in zaenkrat še edini mladi rokometaš.

36

Čez gimnazijski prag

Dijaki se pre

dstavijo

Tudi v slovenski rokometni reprezentanci mlajših kadetov si zelo dejaven. Osvojili ste že kar nekaj močnih mednarodnih turnirjev. Kam se odpravljate to poletje?

To leto julija potujemo na Olimpijski festival Evropske mladine v Gruzijo, kjer se bomo borili in igrali proti najboljšim ekipam letnika 1998 v Evropi.

Verjetno pa podrobno spremljaš tudi druge rokometne lige po svetu. Katera ekipa ti je najbolj pri srcu? Imaš tudi najljubšega igralca?

Seveda spremljam tudi druge lige in igralce. Nimam ekipe, ki bi mi bila posebej pri srcu, vendar zelo rad pogledam Kiel, Barcelono in seveda Magdeburg, kjer igra Ormožan Marko Bezjak. Zame je najboljši igralec Islandec Aron Pálmarsson, ki igra za nemški Kiel.

Za konec pa še vprašanje o tvoji nadaljni karieri.

Kakšne načrte imaš v življenju? Se vidiš tudi na profesionalni ravni igranja rokometa?

Sedaj še ne razmišljam tako daleč naprej, saj se moram najprej osredotočiti na šolo. Bi pa zelo rad nadaljeval z rokometom tako dolgo, kot bom lahko.

Tilen, hvala za tvoj čas. Želim ti veliko uspeha na tvoji poti, čim manj športnih poškodb in vse dobro za naprej.

Hvala.

David

37

ÄŒez gimnazijski prag

38

Čez gimnazijski prag

Razvedrilo

Sliki se razlikujeta v 20 detajlih. Katerih?

Janezek: »Mami mami, cukr mi je padu.« Mami: »Pejd, pa pojej čokolado.« Janezek: »Mami noooo, cukr.« Mami: »Ja, pa pojej to čokolado!« Po eni uri pride mami v kuhinjo in se dere: »Porkamadona, kdo je stresu ceu cukr po tleh?« Janezek: »Ja pa sej sem ti reku, da mi je cukr padu, pa si rekla, da naj pojem čokolado.« Pogovarjata se dva policaja: »Včeraj sem kupil WC ščetko!« »In?« »Mah ... Kaj pa vem. S papirjem je meni vseeno boljše!«

Bolnik pride k zdravniku. Ta ga preiskuje do onemoglosti, na koncu pa reče: »Ne morem in ne morem odkriti, kaj vam je, ampak mislim, da je kriva pijača.« Pacient odgovori: »Nič hudega, bom pa prišel, ko boste trezni.« Se pogovarjata dva prijatelja, pa pravi prvi: »Janez, si že naredil kakšen načrt za dopust?« Janez: »Ne, čemu bi ga? Moja žena določi, kam bomo šli, moj šef določi, kdaj bomo šli in moja banka določi, kako dolgo bomo na dopustu!« »Franc, kdaj tebi špricar najbolj paše?« Franc: »Ko smreke zelenijo.« »Pa saj smreke so ja vedno zelene?!« Franc: »Vem ...«

39

v

NETHER

LANDS

M U I G EL

B

FRANCE N WEDE

S IRELAND

40

Y N A ERM

G

DENMARK SPAIN PORTUGAL ITALY