Bog v nas
Iz istoimenske TV-oddaje, dane po Gabriele, prerokinji in poslanki Boga za naš čas.
Prevod nemškega originala Gott in uns slovensko – slowenisch
V Sloveniji izdalo: Univerzalno življenje
Celovška c. 87, 1000 Ljubljana, junij 2010
Za smisel besedila je odločilen izvirnik v nemščini.
Vse pravice pridržane
© Verlag DAS WORT GmbH
Max-Braun-Str. 2, 97828 Marktheidenfeld Tel. 09391/504135, Fax 09391/504133 www.das-wort.com
Naklada: 10.000 izvodov
Tisk: Tiskarna Koštomaj
Bog v nas
Dragi bralci, tema „Bog v nas” je posebno v današnjem času izzivalna za številne ljudi. Ko v medijih beremo in poslušamo, kaj se dogaja po svetu, se beseda „Bog” vse bolj umika v ozadje, da ne govorimo o „Bogu v nas”. Slišimo o katastrofah po svetu in o tem, kako se ljudje vedejo, kako ravnajo s sebi
enakimi in živijo v sovraštvu s tistimi, ki ne delijo njihovega mnenja. Zemlja s svojimi
živalmi in rastlinami trpi zaradi zlorabe imena „krščanski” in zaradi sebičnosti izkoriščevalcev. Vsakdo ima svoj argument za ropanje zemlje, mučenje in ubijanje živali ter uničevanje narave. Z Bogom in Jezusom vse to zanesljivo nima nič opraviti.
In zdaj se pojavi nekdo, ki trdi: Bog v nas. V zadnjem času veliko, zelo veliko ljudi, izstopa iz cerkvene institucije. Vedno več je slišati o razuzdanosti duhovniške kaste, o svetohlinstvu, lažeh in ne nazadnje o številnih perverznostih in ekscesih, ki jih ne
bi rada imenovala po imenu, lahko pa govorimo o nagnusnosti in izmečku človeštva. Vedno več ljudi izstopa iz cerkve. Mnoge je razočarala njihova cerkev, v katero so verovali in v kateri so se počutili doma, da bi našli Boga. Spet drugi zmajujejo z glavo in pravijo: „Boga ni! Če je – kje potem je?”
Cerkveni predstojniki so postali neverodostojni in politične stranke govoričijo o skupni blaginji in sociali. Če pogledamo globlje, jim gre v glavnem za dividende, za lastni blagor. Nemčijo vodi tako imenovana krščanska vlada in je tretji največji izvoznik orožja na svetu, toda imenuje se krščanska.
Dokler vlada daje potuho duhovniški kasti in jo v Nemčiji letno subvencionira z okrog 14 milijardami evrov, se ne bo kaj dosti spremenilo, ker se tistemu, ki pomaga konfesiji v sedlo in tudi jezdecu, konfesiji, ki usmerja konja, ne zdi potrebno, da bi spremenil svoje vedenje do Boga in do soljudi. Poleg tega gredo za obnavljanje cerkva in katedral milijoni, milijoni in milijoni, kar mora konec koncev zbrati država – torej
državljani. In vse to kljub temu, da piše v duhovniški bibliji, na katero se sklicuje duhovniška kasta in ki jo svojim vernikom dobesedno prodaja kot absolutno resnico: „Bog, ki je ustvaril svet in vse na njem, On, Gospod nebes in Zemlje, ne biva v templju, ki ga je zgradila človeška roka.”
Nam, državljanom, nalagajo davke in nas skubijo, podobno kot mučijo petelina, dokler ne postane kopun, ki potem kot velikonočna pečenka pristane na krožniku papeža Benedikta, kot so pred leti pokazali v medijih.
Kaj je rekel Jezus, Kristus? „Vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem pokončani.” Ta svet kaže, kdo smo ljudje: vojne, morjenje, ubijanje, lakota, trpljenje, bolezni, epidemije, mučenje živali brez konca – in potem človek vpraša: Kje je Bog?
In spet drugi pravi: „Nekaj časa sem verjel v pravljico o Bogu – zdaj ne verjamem več. Boga ni.”
Kaj naj bi Bog z vse preveč človeškim kupom črepinj? Naj jih do kraja razbije? Bog ne potrebuje tega, to delamo že ljudje sami, kajti mi smo naredili svet in Zemljo takšna, kot sta, in ne Bog. Dragi soljudje, marsikdo med vami je dober analitik. Ali smem dobremu analitiku in vsem, ki zdaj zmajujete z glavo, postaviti vprašanje: Ali ste čredna žival in kimavec?
Ali ste človek, ki verjame v utvare, ki jih nekateri ljudje ustvarjajo drugim, tudi ko govorijo o Bogu? Ali ste čredna žival, ki potrebuje cerkev iz kamenja in tradicijo ter veroizpoved in s tem dogmatske duhovnike? Ali pa ste svoboden duh, ki se je naučil tehtati in meriti in ne verjame vsakomur, ki mu ustvarja utvaro, kot je recimo obljuba, da je Bog tu ali tam ali celo, da je svetovni kaos Božja „skrivnost”?
Jaz sem samo človek, tako kot smo mi vsi ljudje. Kdor nekomu nekaj obljubi, bi moral to znati tudi dokazati. Noben človek ne more drugemu človeku obljubiti, da bo s
pomočjo njegovih navodil in smernic našel Boga. Tega tudi jaz ne morem. Boga ne moremo najti tu ali tam – Bog je življenje v nas, v vsakem od nas.
Ustrezno svojim notranjim zasnovam smo ljudje skupnosti. Nihče naj ne bi bil sam, kajti zapisano je: „Ni dobro, da je človek sam.” Ne slepo slediti drugemu človeku pomeni najti Boga v sebi, kajti samo iz tega se razvije pristen, zvest smisel za skupnost.
Najti Boga torej pomeni najprej najti samega sebe v zavedanju tega, kar je Jezus, Kristus, učil ljudi. Med drugim nas je učil: „Jaz, Kristus, Sem pot, resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu drugače kot po Meni.”
To velja tudi zame. Ne vežem se na nobenega človeka, tudi takrat ne, ko mi veliko obljublja in me želi voditi sem ali tja, da bi našla Boga.
Četudi je človek našel Boga v svoji notranjosti, tega ne more dokazati drugemu. Do-
ber zgled je lahko napotek, ne pa dokaz.
Zato moje besede niso obvezujoče; nanašajo se na nauk Jezusa, Kristusa, posebej na
Njegovo obljubo: „Jaz Sem pot, resnica in življenje.” Moja želja je bila in je, da sama najdem Boga. Smela sem Ga sama najti v sebi, ker se nisem vezala na nobenega človeka, pač sem se usmerjala in se usmerjam po Jezusovem nauku.
V velikem razodetju To je Moja Beseda beremo, da so že Jezusa iz Nazareta Njegovi sodobniki soočali z vprašanji o Bogu. Tam piše:
Tedaj so prišli nekateri, ki so zelo dvomili, k
Jezusu in rekli: „Ti si nam rekel, da je naše življenje in bivanje iz Boga, ampak nikoli nismo videli Boga, niti Ga ne poznamo. Ali nam lahko pokažeš Njega, ki Ga imenuješ
Oče in edini Bog? Ne vemo, ali Bog je.”
Jezus jim je odgovoril, rekoč: „Poslušajte tole priliko o ribah. Ribe v neki reki so se pogovarjale med seboj: Pripovedujejo nam, da naše življenje in bivanje prihaja iz vode, toda še nikoli nismo videle vode,
ne vemo, kaj je to. Tedaj so rekle nekatere med njimi, ki so bile pametnejše od drugih: Slišale smo, da v morju živi pametna in učena riba, ki pozna vse stvari. Pojdimo k njej in jo prosimo, da nam pokaže vodo.
Tako so se nekatere odpravile na pot, da bi poiskale veliko in modro ribo, in končno so prišle do morja, kjer je živela riba, in vprašale so jo o vodi.
Odgovorila jim je: O, ve, neumne ribe, ki ne mislite! Toda pametne ste tiste, ki iščete.
V vodi živite in se gibljete in bivate; iz vode ste prišle in vrnete se v vodo. Živite v vodi,
pa tega ne veste. Enako vi živite v Bogu, pa Me prosite: Pokaži nam Boga. Bog je v vsem in vse je v Bogu.”
Kot je bilo že omenjeno, je človek po svoji notranji zasnovi bitje skupnosti, kajti rečeno je bilo: Ni dobro, da je človek sam. Če pa se povežemo z Enim, ki nam je v Svojem nauku vedno in vedno znova predočil in nam predoča, da je On pot, resnica in življenje, s Kristusom, in če korak za korakom sledimo
Njegovemu nauku, pridemo k ljudem, ki podobno mislijo in živijo. Toda tudi nanje se naj ne bi vezali.
Če pa se ukvarjamo z izjavo „Bog v nas”, se lahko v nas dvigne ugovor: „Kakšna izjava! Drzna je, če pogledamo današnjo družbo.” Toda v mnogih duhovniških biblijah je zapisano po resnici: „Bog ne biva v templjih, ki jih je zgradila človeška roka.”
To porodi vprašanje: Kje potem biva Bog, če ne v cerkvah iz kamenja?
Mnogi ljudje verjamejo, da v njih živi duša. Lahko bi filozofirali, ali je to tako
ali ne. Toda sprejmimo kot danost to, da nas poživlja finosnovno telo, ki ni od tega sveta. Sprejmimo: Globoko v dnu duše, v finejši snovi, je življenje, je odem, BOG, ki ga ljudje doživimo v dihu.
Na dejstvo „življenje” naj ne bi gledali omejeno kot na zemeljski ovoj, človeka, ki nekoč izdihne in ne vdihne več. Življenje je večnost in večnost imenujemo „Bog” ali „Večni” ali „večna eksistenca” ali „večno bivanje”.
Pomislimo samo na naravo. Pomlad prinese več svetlobe, več sonca, in del Zemlje, ki se je obrnil k soncu, zaživi. Narava začne zeleneti in cveteti. Kako je z nami? Če se obrnemo k svetlobi, k Bogu v sebi, bo naša duša svetlejša; živimo bolj zavestno, postajamo svobodnejši in srečnejši; postajamo pošteni, odprti in premočrtni in pravični do soljudi, ker smo se našli v Bogu, življenju, in smo sami sebi zvesti.
Vrnimo se k naši temi: Bog v nas, Bog v vas, Bog v meni – in da je vsak od nas tempelj Boga in Bog biva v nas. Torej je nesmrtno življenje, odem, Bog, v pradnu naše duše. Življenje seva skozi našo dušo. Seva v telesne celice in mi dihamo življenje. Naše srce utripa, ker prejema življenje iz vseobsegajočega življenja, iz Boga.
Jezus iz Nazareta nas ni učil cerkvenih tradicij, Jezus nas ni učil, naj gremo v tempelj iz kamenja. Jezus nas je učil in tako rekel takratnim duhovnikom: „Ne dajte
se imenovati rabi, kajti samo Eden je vaš
mojster, Kristus.”
Zato bi lahko vprašali: Kje je Mojster? To je Kristus, vstajenje in življenje v nas. Kristus Boga je torej Kristus Boga v nas. On je v Bogu zakon ljubezni in svobode. Torej imate tako kot tudi vsi ljudje, svobodo, da verujete ali ne verujete, se vežete ali ostanete svobodni.
Ne bi vas rada vezala na nič ali vam celo ustvarjala utvare; tudi ne želim določati, kaj bi bilo treba storiti. Rada bi vam preprosto rekla: Preizkusite to, kar sem tudi jaz preizkusila in mnogo mojih soljudi. Našli so, tako kot tudi jaz, k Bogu v sebi in so tako postali ljudje, s katerimi se da skupaj živeti. Jezus iz Nazareta nas je učil, naj gremo v tiho kamrico in v tišini poiščemo Boga. Ni nas učil, naj gremo v cerkve iz kamenja. Kako bi lahko to imeli za tiho kamrico?
Jaz sem si na primer v stanovanju uredila molilni kotiček, majhno mizico, stol, svečo. Sčasoma je postalo potreba, da sem se umaknila in molila ali si s pomočjo glasbe pomagala, da sem postala tiha in da sem v notranjost usmerila nekaj globokih in srčnih molitev.
Preizkusite! Uredite si molilni kotiček! Naj s pomočjo glasbe in molitve nastane prostor, ki ima za vas privlačno moč. Vedno znova se zavejte: Bog, naš nebeški Oče, vas ljubi, ljubi vse nas. Želi si, da pridemo k Njemu, kajti vsi smo v dnu duše otroci
Božjega kraljestva. Božje kraljestvo je naša prava, naša neminljiva domovina, večno.
Vsakdo je svoboden, da verjame ali ne, da je kot človek le popotnik, ki v sebi nosi večnost. Naša duša je za bivanje na tem svetu začasno prevzela človeško telo.
Ko premine človeško telo, gre duša svojo pot in hodi po njej tako dolgo, dokler ni globoko v sebi našla svojega Stvaritelja,
Boga, svojega Očeta, in je eno z Njim, tako
kot je o Sebi rekel Jezus: „Moj Oče in Jaz sva eno.”
Notranja enost v Bogu, našem večnem Očetu, nas povezuje kot brate in sestre, ki pripadajo Božjemu kraljestvu. Samo večna domovina v Bogu, našem Očetu, nas združuje.
Spet nazaj k tihi kamrici. Postalo vam je jasno, da vas nočem voditi v neko zunanje združenje, v nobeno zunanjo skupnost. Rada bi vam dala le spodbudo, da najdete sebe – z vprašanjem: Kdo dejansko ste vi, smo mi?
Če hočete, se najdite in analizirajte sebe, kar pomeni: Bog je vedno prisoten. On je v naravi. On je življenje, je svetloba v vsaki živali, v vsaki rastlini, v vsakem kamnu, v vsakem mogočnem drevesu. Bog je v pradnu vaše duše. Bog je z vami in pri vas.
Če se naravnate na tiho kamrico, vas bo to mesto, tudi če je samo miren kotiček v sobi, vedno znova pritegnilo. Glejte, da v tem majhnem prostoru za ponotranjenje ne bo nedobrih, vse preveč človeških misli. V ta domači kotiček se umaknite samo takrat, kadar hočete poslušati glasbo in se potopiti v molitev.
In ko molite – molite globoko v pradno duše, torej navznoter, kajti vi sami ste tempelj Boga in Bog biva v vas.
Teh razlag ne razumite kot „učno uro”.
To, kar želim, je: Prizadevati si za Boga, ne zase, ne za kakšno tradicionalno skupnost, ampak samo za Boga. Njega bi rada približala soljudem.
Boga, življenje, sem našla globoko v svoji duši in vem: On ljubi vse nas, kajti On nas je kot naš večni Oče v srcu videl in ustvaril.
O tem lahko govorim – toda nikomur ne morem tega dokazati. Jaz vem – in ne
morem dokazati. Vi, mi vsi, živimo večno, ker je Bog večen. On, Bog, naš nebeški Oče, nas je ustvaril kot čista, finosnovna bitja.
Nekoč bo naše telo preminilo, toda Njegovo povabilo velja, na primer v besedah Kristusa Boga, ki se glasijo: „Pridite k Meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni, Jaz vas bom poživil.”
Kam bomo torej šli, če Božji Duh, Kristus Boga, biva v pradnu naše duše? K Njemu, ki biva v nas.
Spet se bom na kratko vrnila k tihi kamrici. Če si boste uredili tiho nišo, tih molilni kotiček, prižgali svečo in molili, se mogoče umirili s harmonično glasbo, da bi našli sebe, boste kmalu občutili, da niste sami. Nekaj je v vas, kar vam govori, kar vas opogumlja, kar bi vas rado vodilo in usmerjalo.
Nekoč v vas in v nas vseh vznikne vprašanje: Kaj bi lahko jaz, kaj bi lahko mi vsi še sto-
rili, da bi se približali Bogu, da bi svoje
mišljenje, celoten način življenja spremenili na pozitivno? Ko se pojavi ta srčna želja, se bomo spomnili božanskih darov, ki smo jih že dobili kot napotek: Ljudje smo od Boga po Mojzesu prejeli Deset zapovedi in od Jezusa, Kristusa, Govor na gori.
Dober analitik dojame smisel Božjih zapovedi in Jezusovega Govora na gori in ve: Napovedan je Novi čas. Ta pride! Marsikdo si želi, da bi postal nov človek v Božjem
Duhu, človek, ki ceni naravo, ki jo ljubi, in bližnjega sreča z Božjo močjo v miru. To so ljudje Novega časa, prihodnjih generacij.
Boste sodelovali? Ne potrebujete zunanjih vodij – imate notranjega vodjo, Kristusa Boga v vas. On je v vsakem od nas.
Poskusite najti sebe same, da bi se približali resničnemu življenju. Nihče vas ne sme siliti k duhovni dejavnosti. V duhu resnice, v Bogu, ste vi, mi vsi, svobodni ljudje. Svojo vero pa lahko izrazimo in to bi zdaj rada storila:
Ljubim Boga, našega nebeškega Očeta, ker sem smela izkusiti, da On vas, nas vse, ljubi. Ljudje ne potrebujemo cerkvenih veroizpovedi, cerkvenih tradicij. Ne potrebujemo duhovnikov, posrednikov. V sebi imamo nekaj; zaklad, nepredstavljivo dragocen zaklad. Jezus, Kristus, nas je poklical, da dvignemo ta zaklad, kajti Jezus nas je učil: „Jaz Sem pot, resnica in življenje.” In klical nas je: „Sledite Mi.”
Jaz sem to storila. Približala sem se notranjemu zakladu in ne govorim iz teorije. Govorim iz lastne izkušnje in vem: Vi, mi vsi, lahko dvignemo zaklad.
Veselim se, ko stopite na pot predajanja temu enkratnemu zakladu.
Veselim se, ko v zavesti vseprisotnosti Boga najdete notranji mir.
Veselim se, ko opazite, da niste sami, da je nekaj v vas, ki trka in bije in diha in seva –to je Duh, to je resnica, to je življenje v vas, v vseh nas.
Želim vam tiho kamrico.
Želim vam dobre in srčne molitve.
Želim vam vraščanje v svobodo.
Želim vam življenje v naravi in z njo.
Želim vam komunikacijo z najglobljo notranjostjo v vas, v naših soljudeh.
V tej zavesti: Prisrčen Bog v pozdrav in Bog v nas!
Gabriele
To je Moja Beseda
A in Ω
Jezusov evangelij, Kristusovo razodetje, ki ga pravi kristjani poznajo že po vsem svetu
Mnogo tega, kar je učil Jezus, je ostalo ljudem prikrito, kajti v današnji Bibliji je samo to, kar je Hieronim (383) sprejel v evangelije. V božanskem razodetju To je Moja Beseda lahko preberemo resnico, ki jo je razodel Kristus sam o Svojem življenju, mišljenju in delovanju kot Jezus.
Več informacij: Univerzalno življenje, Celovška 87, Ljubljana, tel./faks 568-41-48, tel. 031-325-712
http://www.univerzalno-zivljenje.si/ http://www.zalozba-beseda.si/
Bog v nas
Gabriele
To, kar želim, je: Prizadevati si za Boga, ne zase, ne za kakšno tradicionalno skupnost, ampak samo za Boga. Njega bi rada približala soljudem.
Boga, življenje, sem našla globoko v svoji duši in vem: On ljubi vse nas, kajti On nas je kot naš večni Oče v srcu videl in ustvaril.
Bog je vedno prisoten. On je v naravi. On je življenje, je svetloba v vsaki živali, v vsaki rastlini, v vsakem kamnu, v vsakem mogočnem drevesu. Bog je v pradnu vaše duše. Bog je z vami in pri vas.
www.univerzalno-zivljenje.si
www.zalozba-beseda.si