Zrak v Sloveniji

Zrak v Sloveniji Air in Slovenia

Zrak v Sloveniji

Air in Slovenia Zbirka Zelena Slovenija Zbornik strokovnih razprav Zrak v Sloveniji je peta publikacija v zbirki Zelena Slovenija, v zbirki, ki z interdisciplinarnim premislekom izrisuje drugačen pogled na razvoj Slovenije. To je pogled, ki vzpostavlja temelje modelu trajnostnega razvoja Slovenije ali novi razvojni paradigmi. V zbirki so doslej izšle knjige IPPC v Sloveniji, Obnovljivi viri energije v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji in Upravljanje voda v Sloveniji. Premišljeno nastaja strokovni tematski izbor, ki mu težko najdemo enakega v državi, če gre za trajnostni razvoj. A ne le zato, ker se konceptualno odmika od ožje, zgolj okoljske občutljivosti ob vročih temah, ki jih največkrat izsili pred ogledalo javne pozornosti zakonodaja EU. Bolj zato, ker izid vsake strokovne publikacije, ki je sicer odgovor ranam v okolju, kreativno poveže cvet slovenske stroke in zgovorne primere prakse.

Strokovna publikacija Zrak v Sloveniji je nastajala hkrati s sprejemanjem načrta za kakovost zunanjega zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. V EU so začeli s pregledom Tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005, pregled bo končan do konca leta 2013, Slovenija pa je ena izmed tistih držav, članic EU, ki še niso izpolnile zavez glede mejnih vrednosti za PM10. Kakor je znano, je bila iz Bruslja že poslana razsodba, ki je sicer grožnja, a v resnici predvsem prisila za odgovornejši pristop do doseganja okoljskih ciljev pri izboljšanju kakovosti zraka v Sloveniji. Kaj smo dosegli, in marsikaj smo, zlasti pri zmanjševanju emisij SO2, kje so rane še odprte, predvsem pa, zakaj takšna onesnaženost tam, kjer je, in kako doseči, da bomo dihali boljši zrak.

Da bomo bolj zdravo živeli. To so zelene niti strokovnih pogledov – od gibanja emisij in modeliranja do spremljanja kakovosti zraka in onesnaženosti urbanih središč v Sloveniji.

Strokovna publikacija Zrak v Sloveniji ni samo identifikacija onesnaževal in diagnoza razmer. Je tudi odgovor, kaj je treba spremeniti in kdo na nacionalni in lokalni ravni se ne more otresti odgovornosti.

Zrak v Sloveniji

Zrak v Sloveniji Air in Slovenia

Fit media 2012

Vsebina Content

Jože Volfand 4 Uvodnik

6

9

10

dr. Romana Jordan in Metka Čavka Prizadevanja EU za čist zrak European Efforts for Clean Air

64

73

82

mag. Adrijana Viler Kovačič Predpisi in programi pri varstvu zraka Regulations and Programs for Air Protection

27

mag. Tanja Bolte Kakovost zraka v Sloveniji Air Quality in Slovenia

95

mag. Jože Jurša Celovito načrtovanje in izvajanje Načrtov za kakovost zunanjega zraka na participativen način Integrated Planning and Implementation of Ambient Air Quality in the Participatory Manner

104

38

Zrak v Sloveniji

Od zakonodaje do prvega akcijskega načrta za kakovost zraka

63

16

34

2

dr. Janez Potočnik Tematska strategija o onesnaževanju zraka pod drobnogledom Thematic Strategy on Air Pollution Under the Microscope

46

54

Matjaž Česen Gibanje emisij in doseganje nacionalnih ciljev glede onesnaževal zraka v Sloveniji Emissions Trends and Achievement of National Targets of Air Pollutants in Slovenia dr. Aljaž Plevnik in Lea Ružič Slovenija na poti do trajnostnega razvoja prometa Slovenia on the path towards sustainable transport Jure Bukovec Trgovanje z emisijami v Evropski uniji – rešitev ali nov problem?

Emision Trading in EU – Solution or a Problem?

115

119

125

Monitoringi in izzivi do leta 2020 Andrej Piltaver in Nataša Jazbinšek Seršen Onesnaženost urbanega središča in učinkovitost okoljske politike na primeru Ljubljane Air Pollution of Urban Center and Effectiveness of Environemental Policy in Case of Ljubljana mag. Benjamin Lukan Uporaba lesne biomase za pridobivanje toplote in kakovost zunanjega zraka The Use of Biomass for Heat and Ambient Air Quality Irena Debeljak, Egon Jurač, Ervin Renko in Andrej Šušteršič Prilagajanje velikih kurilnih naprav dovoljenim izpustom snovi v zrak in zmanjšanje emisij Adaption of Large Combustion Plants Towards Authorized Release of Substances Into the Air and Emissions Reduction dr. Jože Rakovec in dr. Rahela Žabkar Vplivi naravnih meteoroloških pogojev na onesnaženost zraka Influence of Natural Meteorological Conditions on Air Pollution dr. Rahela Žabkar in dr. Jože Rakovec Modeliranje razširjanja primesi v ozračju Modeling the Dispersion of Pollutants in the Atmosphere dr. Marija Zlata Božnar, dr. Primož Mlakar Modeliranje širjenja onesnaženja v ozračju nad razgibanim terenom Modeling Air Pollution Dispersion Over Complex Terrain mag. Rudi Vončina, Roman Kocuvan in Urška Kugonič Sistemi spremljanja kakovosti zunanjega zraka Monitoring Systems of Ambient Air Quality dr. Tanja Ljubič Mlakar, Mirjam Košuta, dr. Tomaž Vuk in Klemen Stanič Monitoring in primer dopolnilne mreže za delce PM10 v zunanjem zraku Monitoring and the Case of Supplementary Network for PM10 in the Ambient Air

139

dr. Marko Notar Dostop do informacij o onesnaženosti zraka in mobilni portal Access to Information on Air Pollution and Mobile Portal

144

Matic Ivančič, Nina Miklavčič, Damjan Kovačič, Urška Kugonič in mag. Rudi Vončina Ocenjevanje celotne in dodatne obremenitve zunanjega zraka Assesment of Total and Additional Load of Ambient Air

151

157

Janja Leban Emisije iz industrijskih virov, trendi in okoljevarstvena dovoljenja Emissions from Industry Sources, Trends and Environmental Permits mag. Andreja Urbančič Pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije za varstvo zraka in blaženje podnebnih sprememb Importance of Energy Efficiency and Renewable Energy for Clean Air and Climate Change Mitigation

163

mag. Urban Odar Plinovodna omrežja in uporaba zemeljskega plina Gas Networks and the Use of Natural Gas

170

Tadeja Kovačič Spodbude Eko sklada za varstvo zraka Eco Fund Incentives for Air Protection

178

184

mag. Jure Leben Izvajanje operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 Implementation of the Operational Program for Greenhouse Gas Emissions Reduction by 2012 dr. Jože Verbič Emisije amonijaka v kmetijstvu Ammonia Emissions in Agriculture

191 Primeri praks 192 193 194

196 198 200 201

202 203 204

205 206 208 209 210 211 212 214 216 217 218 219 220 221 222 223

224

Eko sklad, j. s.

Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o.

Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo Energetika Ljubljana, d. o. o.

Energetska agencija za Podravje – Energap ERICo, d. o. o.

ESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d. d.

ETI Elektroelement, d. d.

Frutarom Etol, d. o. o.

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, g. i. z Lafarge Cement, d. o. o.

MEIS storitve za okolje d. o. o.

Mestna občina Celje Mestna občina Nova Gorica Metalurško-kemična industrija Celje, d. d.

MITOL, tovarna lepil, d. d., Sežana PETROL, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d. d. Štore Steel, d. o. o.

TAB, d. d., in MPI RECIKLAŽA, d. o. o.

Talum, Tovarna aluminija, d. d., Kidričevo Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o.

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o.

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor O založniku: Fit media za zeleni razvoj Slovenije Zrak v Sloveniji

Peter Otorepec, dr. med.

Vpliv onesnaženega zraka na zdravje Effects of Air Pollution on Public Health

3

132

Kratka je pot do monitorinškega ogledala 2020 The Path Towards Monitoring Mirror 2020 Is Getting Shorter

4

Zrak v Sloveniji

Po oceni Evropske okoljske agencije je zaradi bolezni, ki so povezane z ozonom in prašnimi delci v zraku, v EU na leto okrog 370.000 prezgodnjih smrti. V Sloveniji študije nakazujejo predvsem na obolenja dihal, najbolj so prizadeti otroci, ki živijo v urbanih, prometno obremenjenih okoljih. Pri nas je sicer, kot ugotavlja državno Poročilo o okolju 2009, stanje zadovoljivo. Tako kaže razgled po osnovnih podatkih o preseganju dovoljenih emisij in po trendih za obdobje 1990–2010, saj diagnoza skorajda ne odstopa od splošne evropske slike. Najbolj grozijo zdravju, odvisno tudi od meteoroloških vplivov, uravnoteženju ekosistemov in biotski raznovrstnosti prašni delci PM10, PM2,5 in ozon. Pri zmanjševanju emisij SO2, to je žveplovega dioksida, je Slovenija dosegla celo boljše rezultate kot EU. Manjše so še emisije ogljikovega monoksida in svinca.

Toda – zakaj je EU začela s skrbnim pregledom Tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005 in napovedala, da ga bo končala do konca leta 2013 in nato sprejela nove ukrepe? In zakaj je Slovenija z večletno zamudo pristopila k uresničevanju evropske direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku (direktiva je iz leta 2008)? Ali še natančnejše. Zakaj je šele po grožnjah iz Bruslja letos končno pripravila celovit Načrt za kakovost zunanjega zraka v Zasavju, enem izmed sedmih območij, ki so v Sloveniji prekomerno onesnažena z delci. Poleg Zasavja so to še Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Murska Sobota in Novo mesto.

Razprava o programu predlaganih ukrepov se je končala malo pred izidom strokovne publikacije Zrak v Sloveniji. Pred odgovori na ti vprašanji je treba navesti še en, ne povsem nedolžen podatek. V Sloveniji že dvajset let z monitoringi ugotavljamo kakovost zunanjega zraka, kar lahko pomeni, ob številnih bolj ali manj strokovno upravičenih protestih civilnih iniciativ, da slika le ni bila neznana. Ni pa bila razstavljena na ogled in kot opozorilo. Če se je to zgodilo, pa jo je (ne)odgovorna politika spregledala. Približno tako, kot je bila sicer z mlačno pripravljenostjo odločena, da pristopi k izvedbi petih operativnih programov: o zmanjševanju onesnaževanja vodnega okolja z emisijami živega srebra in razpršenih virov onesnaževanja, zmanjševanju emisij snovi v zrak in velikih kurilnih naprav, zmanjševanju emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (le kdaj bo pripravljeno strokovno poročilo z oceno, kaj se je zmanjšalo in kaj se ni), doseganju nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka in o varnosti zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10.

Jože Volfand, urednik Jože Volfand, Editor

Odgovor, zakaj se je za novo kontrolo odločila EU in zakaj se je le prebudila Slovenija, je vendar, dobesedno in metaforično, v zraku.

Nič ni torej skrito, čeprav je seveda še marsikaj prikrito ali pa je interpretirano tako, kot da občasna neskladnost z dovoljenimi vrednostmi emisij ne daje dovolj vzrokov ne za preplah, čeprav gre za zdravje človeka in okolja, ne za celovit, strokovno interdisciplinaren in učinkovit medsektorski pristop na državni ravni. Toda vse ni v rokah države. Enako in še večjo odgovornost si morata pripisati regionalna in lokalna raven, saj zrak ne pozna meja. Od občin in gospodarstva oziroma industrije do vsakega posameznika. V evropski in slovenski zgodbi, kako je danes in kako bo jutri s kakovostjo zunanjega zraka, ne bo srečnega konca, če ne bo v vsakem stebru trajnostnega razvoja družbe odgovornega, trajnostnega ravnanja slehernega človeka. Zakaj? Dva poučna, konkretna primera. Najprej, kaj se lahko spremeni na regionalni ravni.

Lani se je evropska skrb za drugačno razumevanje, kaj se lahko na regionalni ravni stori za boljši zrak, povezala v ustanovljeni Iniciativi regij za čisti zrak. V njej je združenih 12 evropskih regij, a nobene ni iz Slovenije, čeprav tisto, kar so postorili za zmanjšanje koncentracij onesnaževalcev ali daljinsko ogrevanje in podobne prijazne projekte, precej dobro poznajo tudi slovenske regije. No, že to, da Ljubljana poskuša tudi s prijavo za zeleno prestolnico Evrope, Sloveniji kljub vsemu daje vzrok za zeleni nasmeh.

Nekoliko drugače je, ko monitoringi kažejo preseganje škodljivih emisij, na primer v Zasavju, in na prvo mesto kot vir onesnaževanja navajajo individualna kurišča, kotlovnice v blokih in poslovnih objektih. Individualna kurišča v času krize postajajo še večji vir škodljivih emisij, saj se prebivalci odločajo za cenejše energente, za manj primarne, kot sta premog in lesni odpadki. Ko temu onesnaževalcu dodamo še promet in industrijo, stopnjo razvitosti Slovenije in prepočasno utemeljevanje vizije slovenske družbe na načelih trajnostnega razvoja, ni čudno, da je Slovenija ena izmed številnih držav v EU, ki še ni izpolnila zavez glede mejne vrednosti za PM10. Prav tako ni sprejela načrtov za kakovost zraka, če se presežejo mejne ali ciljne vrednosti, dokler ji ni Bruselj zažugal s finančnimi sankcijami. Podkrepimo še individualno odgovornost za či-

stejši zrak. Na primer lesna biomasa – vse več je opozoril, da je kurjenje lesne biomase brez najboljše tehnologije nov vir onesnaženja, a lesna biomasa še kar naprej slovi kot eden izmed zelenih energentov …

Za odločitev, da v zbirki Zelena Slovenija kot peto strokovno publikacijo izdamo Zrak v Sloveniji, potemtakem ni bilo malo razlogov. V uredniškem konceptu je seveda stalnica pregled normativne ureditve z nekaj primerjavami, kako se pri posameznih okoljskih izzivih ali vrzelih odziva Slovenija in kaj ostane v pisarniških predalih, zrak pa se meša, kakor se pač meša. Odmik od evropskih povprečij ni strašljiv, celo doseganje nacionalnih ciljev glede onesnaževal zraka v Sloveniji, če prognoze niso preveč optimistične, do leta 2020 ni nemogoče. Monitoringi, podatki in raziskave v osrednjem delu publikacije ugotavljajo, kakšen je zdravstveni naboj zraka v Sloveniji, kje so glavna onesnaževala in kje rešitve. O virih čivkajo že vrabci na strehi, čeprav jih nekateri ne slišijo. Toda Göteborški protokol je nedvoumen, za koliko mora Slovenija še znižati emisije SO2, dušikovega oksida, nemetanskih hlapnih organskih spojin ter prašnih delcev PM10 in PM2,5. Nekateri opazovalci razmer pragmatično predlagajo hitre ukrepe pri ureditvi individualnih kurišč za priključitev gospodinjstev na daljinsko ogrevanje, za učinkovitejše poteze v prometu in prometni politiki, za večjo rabo zemeljskega plina, v industriji pa dosledno uporabo najboljših okoljskih tehnologij. Kakšen bi bil odgovor na vprašanje, kako je Slovenija v zadnjih letih podpirala nizkoogljično gospodarstvo in zakaj niso hitrejši premiki pri učinkovitejši rabi virov in energije?

Prav o tem, kako si prizadevajo za čistejši zrak podjetja, stroka in občine, se da prebrati v tretjem delu publikacije Zrak v Sloveniji. To so primeri iz prakse, marsikaj tudi primeri dobre prakse. Podjetja, strokovne institucije in občine niso samo predstavili, kakšni so indikatorji zunanjega zraka v njihovem okolju, pač pa tudi, koliko vlagajo v čistejši zrak, kje so izboljšave in kaj načrtujejo. S piarovskimi predstavitvami so omogočili publikacijo Zrak v Sloveniji. Tisti, ki so se temu odtegnili, že vedo, zakaj se držijo ob strani in zakaj jim razpada družbena odgovornost prav pri zdravju človeka, kakovosti življenja in zelenem razvoju Slovenije. A strokovna publikacija Zrak v Sloveniji odpira razmeroma prijazen pogled v leto 2020, ko se bo zrak, ki nam je življenje, spet pogledal v monitorinško ogledalo.

5

Gospodarstvo, natančneje industrija, to dokazujejo podatki, postaja v Sloveniji vse manjši onesnaževalec zraka. Nova direktiva o industrijskih emisijah (IED), ki zajema zahteve, vsebino sedmih, doslej ločenih direktiv in nadomešča med drugim direktivo IPPC, direktivo o emisijah v zrak iz velikih kurilnih naprav in direktivo o sežiganju odpadkov, naj bi bila v slovenski pravni red vnesena do januarja 2013, rok za obnovitev okoljevarstvenih dovoljenj za obstoječe naprave imajo podjetja do januarja 2014, za nove naprave do 2015. To bo nemajhen zalogaj, a s tem bo industrija še bolj zdravo zadihala, kar opogumlja.

Zrak v Sloveniji

Ob tem nikakor ne smemo spregledati naslednjega.

Tematska strategija o onesnaževanju zraka pod drobnogledom Thematic Strategy on Air Pollution Under the Microscope

Kakovost zraka je v veliki meri pomembna za evropske državljane, kar priča tudi število pisem in peticij, ki jih prejemamo vsako leto. Ne mine dan, da ne bi slišali za povečane količine izpustov v zraku v tem ali drugem kraju. Z boljšim osveščanjem družbe se ljudje vedno bolj zavedamo tveganj in tudi svoje vloge pri odpravljanju tovrstnih problemov.

Kakovost zraka je ne samo eden od glavnih vzrokov prezgodnje umrljivosti v Evropi, ampak tudi omejuje kakovost življenja na splošno. Leta 2000 je onesnaženost zraka povzročila 370.000 prezgodnjih smrti in čeprav se omenjeni trend postopno zmanjšuje, smo še daleč od rešitve tega problema.

6

Zrak v Sloveniji

Zakonodaja Evropske unije (EU) na področju kakovosti zraka določa standarde in cilje za zaščito zdravja ljudi in okolja pred številnimi škodljivimi onesnaževali v zraku.1, 2 Naša politika temelji na znanosti, dokazih in stroki. To je pripomoglo k znatnemu napredku v minulih letih z jasno razvidnim zmanjšanjem izpustov od leta 1990, na primer količina žveplovega dioksida je od leta 1990 padla za 80 odstotkov.

Kljub temu napredku skladnost okoljskih standardov kakovosti zraka iz zakonodaje EU, zlasti glede trdnih delcev (PM10), dušikovega dioksida (NO2) in ozona (O3), ostaja izziv za mnoge države članice. Velik del prebivalstva EU je še vedno izpostavljen koncentracijam, ki presegajo mejne vrednosti, kar ima precejšnje posledice za zdravje. Leta 2009 je 20 odstotkov mestnega prebivalstva EU živelo na območju, kjer je bila presežena dnevna mejna vrednost zagotavljanja kakovosti zraka za delce PM10; 17 odstotkov mestnega prebivalstva je živelo na območju, kjer je bila presežena mejna vrednost varovanja zdravja ljudi za O3, medtem ko je bilo 12 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega koncentraciji NO2 v mejah, ki presegajo letno mejno vrednost. Po mnenju držav članic sta glavna vzroka za prisotnost teh onesnaževal promet (ki prispeva k NO2 in PM10) in izgorevanje lesa (ki dodatno prispeva k PM10).

1 2

Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, UL L, št. 152, 11. 6. 2008.

Direktiva 2004/107/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku, UL L, št. 23/3, 15. 12. 2004.

dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje Janez Potočnik, Ph.D., European Commissioner for the Environment

Problem z izpusti se odraža v kakovosti zunanjega zraka, saj je po zadnjih podatkih za leto 2009 še vedno močno prisotna neskladnost s predpisanimi mejnimi vrednostmi za PM10 in NO2. Slovenija je ena izmed številnih držav članic, ki še ni izpolnila svojih zavez glede mejne vrednosti za PM10. Sodišče je že podalo negativno razsodbo proti Sloveniji in z nacionalnimi organi tesno sodelujemo, da bi zagotovili hitro ukrepanje za izboljšanje tega stanja.

V ta namen potrebujemo dodatna prizadevanja ne le na ravni EU, temveč tudi na nacionalni in lokalni ravni. Državam članicam je na voljo veliko ukrepov za zmanjšanje koncentracije onesnaževal v zunanjem zraku, kot so ukrepi za spodbuditev prehoda prometa na čistejše oblike oziroma zmanjšanje izpustov iz vozil z nadgradnjo opreme za nadzor izpustov. Ker nobeden izmed ukrepov sam zase ne more zagotoviti skladnosti z mejnimi vrednostmi, zakonodaja temelji na načelu subsidiarnosti, je naloga nacionalnih organov, da določijo ustrezno kombinacijo ukrepov.

Na evropski ravni je bilo veliko dela že opravljenega. Homologacijski predpisi za avtomobile, tovornjake, motorna kolesa in premične stroje so prispevali k zmanjšanju izpustov pri samem viru onesnaževanja, čeprav so bila znižanja v nekaterih sektorjih (npr. dizelski avtomobili) manj uspešna, kot je bilo predvideno. Celovit nabor zahtev za omejitev onesnaževanja iz industrijskih obratov je bil vzpostavljen, obstajajo pa tudi ukrepi za omejitev čezmejnega onesnaževanja zraka z določitvijo zgornje meje skupne vrednosti onesnaževanja, ki jo posamezna država članica še sme doseči. Omejitve EU za čezmejno onesnaževanje dopolnjujejo mednarodni sporazumi z našimi sosedami v regiji, pomemben dosežek pa je tudi nedavna revizija Göteborškega protokola h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja. H krepitvi naših ukrepov za izboljšanje kakovosti goriv je pred kratkim prispeval tudi dogovor o osnutku zakonodaje za zmanjšanje najvišje dovoljene vsebnosti žvepla v ladijskih gorivih, aktivno pa se ukvarjamo tudi z vključevanjem zahtev varstva okolja v druge ključne sektorje, kot sta energija in kmetijstvo.

Toda kljub vsem tem uspehom težave ostajajo. To je tudi razlog, zakaj smo začeli s pregledom Tematske strategije o onesnaževanju zraka iz leta 2005, ki ima tudi polno podporo kolegija komisarjev. Pregled bo do-

V Komisiji poskušamo s predlaganimi politikami določiti okvir in usmeritve za znatno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kar bo prispevalo k prehodu v nizkoogljično družbo.

Načrt za nizkoogljično gospodarstvo, skupaj z drugimi strateškimi pobudami na področju prometa, učinkovite rabe virov in energije, upošteva vse te izzive. Načrt določa, kako lahko uskladimo gospodarsko rast z upadajočo dobavo surovin in energije, rastjo prebivalstva in potrebami po zmanjšanju izpustov. Časovni načrt za prehod na nizkoogljični sistem do leta 2050 je naš kažipot. To bo prispevalo k trajnostni rasti in ustvarjanju delovnih mest, ki jih Evropa potrebuje, vendar je pri tem potrebno sodelovanje vseh sektorjev, tako zasebnih kot javnih.

Za prehod bodo potrebne tudi inovacije. EU že namenja sredstva za nizkoogljične tehnologije v okviru svojega proračuna za znanost in raziskave. Da bi se soočili z omenjenimi izzivi, smo v Komisiji predlagali dodatno povečanje tega proračuna za 40 odstotkov v obdobju med 2014 in 2020, 60 odstotkov celotnega proračuna pa je namenjenih trajnostnemu razvoju. Predlagali pa smo tudi, da bi bilo vsaj 20 odstotkov celotnega proračuna EU namenjenega reševanju problemov, povezanih s podnebnimi spremembami.

Več denarja pa bo prišlo tudi iz Sistema EU za trgovanje s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (Emissions Trading System – EU ETS), ki ustvarja sredstva za naložbe z nizkimi izpusti ogljika. Države članice so

Najpomembneje je, da trgovanje zmanjšuje izpuste. ETS je politika trgovanja, ki omejuje izpuste približno 11.000 največjih onesnaževalcev v elektrogospodarstvu in drugih energijsko intenzivnih industrijskih sektorjih. Letna omejitev izpustov velja za vse obrate. V okviru te omejitve obrati prejmejo dovolilnice za izpuste, ki jih lahko po potrebi prodajo ali kupijo drug od drugega. Omejitev skupnega števila dovolilnic, ki so na voljo, ohranja njihovo vrednost, čeprav se kažejo v delovanju tega sistema določene slabosti, ki jih bo treba primerno nasloviti.

Vsako leto morajo vsi zajeti obrati predati eno dovolilnico za vsako tono izpusta CO2. Subjekti z manjšimi izpusti lahko obdržijo svoj presežek dovolilnic za pokritje prihodnjih potreb ali pa jih prodajo tistemu, ki mu primanjkuje dovolilnic. Ta možnost trgovanja omogoča prilagodljivost, ki zagotavlja, da so izpusti zmanjšani tam, kjer je to najceneje, in naložbe usmerjene tja, kjer je največji prihranek. Od leta 2005 so se povprečni letni izpusti na obrat znižali za več kot osem odstotkov.

EU je bila vrsto let glavni pionir na področju trgovanja z izpusti in pozitivne izkušnje so utrdile naše prepričanje v mehanizem trgovanja z izpusti kot enem glavnih instrumentov za zmanjšanje globalnih izpustov z najnižjimi stroški za naša gospodarstva. In EU v tem ni več sama; pridružili so se nam veliki igralci v svetu, kot so Nova Zelandija, Avstralija, Kalifornija, Južna Koreja in Kitajska, ki uporabljajo oziroma uvajajo svoje sisteme trgovanja z izpusti.

Zaključek Na področju kakovosti zraka in podnebnih sprememb se soočamo z resnimi in tesno povezanimi izzivi. Vendar pa bomo lahko le s skupnim medsebojnim sodelovanjem v Evropi, zlasti z zasebnim sektorjem, in z našimi partnerji na mednarodni ravni, zagotovili potrebna zmanjšanja izpustov in tako trajnostno prihodnost za vse. Skrb za čist zrak pomeni skrb za prihodnost.

Zrak v Sloveniji

S kakovostjo zraka je tesno povezan tudi vse večji izziv, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, še posebej ko moramo nasloviti izčrpavanje naravnih virov, poslabšanje okolja, naraščanje cen energije, energetsko varnost in rast prebivalstva.

se zavezale, da vsaj polovico prihodkov iz dražb pravic v okviru sistema EU ETS za zmanjšanje izpustov namenijo podnebnim spremembam.

7

ločil najprimernejše kombinacije ukrepov za reševanje trenutnih težav pri izvajanju in dosegel nadaljnji napredek v smeri našega dolgoročnega cilja – odsotnost večjih vplivov na onesnaženost zraka. Pregled bo zaključen do konca leta 2013 in bo vključeval nacionalne in regionalne oblasti, zainteresirane strani iz vpletenih sektorjev, nevladne organizacije in raziskovalne skupnosti.

8

Zrak v Sloveniji

Zrak v Sloveniji

1.

9

Od zakonodaje do prvega akcijskega naÄ?rta za kakovost zraka

Predpisi in programi pri varstvu zraka

mag. Adrijana Viler Kovačič, Agencija RS za okolje

Regulations and Programs for Air Protection

Adrijana Viler Kovačič, M.Sc., Slovenian Environment Agency

Povzetek

Summary

Slovenija je ena izmed redkih držav na svetu, ki ima pravico do zdravega življenjskega okolja varovano že v svoji ustavi, ki je hierarhično najvišji pravni akt vsake države. Za zagotavljanje te pravice skrbi okoljevarstvena zakonodaja, ki določa naloge in odgovorne nosilce ter je v največjem delu odsev mednarodnih konvencij in zakonodaje EU (direktiv, uredb, odločb) s področja varstva okolja.

Slovenia is one of few states, that has the right for healthy environment already written in its Constitution, which is by hierarchy the most important national legal act. Within the environmental legislation, there exists a framework of tasks and responsibilities, which corresponds to the greatest extent to international conventions and EU legislation (directives, regulations, decisions) of environmental protection.

V slovensko okoljevarstveno zakonodajo sodijo tudi predpisi s področja varstva zraka. Temeljni predpis je Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki sicer ne ureja zgolj varstva zraka, pač pa tudi druge prvine okolja (varstvo voda, varstvo pred hrupom, ravnanje z odpadki itd.). Zakonodajo tvorijo tudi podzakonski akti (uredbe, pravilniki), ki so bili sprejeti na podlagi ZVO-1.

Slovene environmental legislation includes air quality regulations.

Among basic legislative provisions, Environmental Protection Act includes beside air quality, also other environmental components and environmental issues (e.g. water protection, protection against noise, waste management), also in the form of statutory acts (directives, regulations).

Pomembna je tudi vloga lokalnih skupnosti (občin), ki so zadolžene za zagotavljanje kakovostnega življenja svojim prebivalcem. V ta namen sprejemajo občinske predpise in lokalne operativne programe ter druge ukrepe za reševanje okoljskih problemov na svojem območju.

In this context, also local communities (municipalities) should be mentioned with their role of providing quality life for their inhabitants. For this purpose, they undertake municipal regulations, local operative programmes and other measures for adressing and solving environmental problems in their area.

16

Zrak v Sloveniji

Ključne besede: ustava, konvencija, direktiva, uredba EU, odločba EU, zakon o varstvu okolja, uredba Vlade RS, programi varstva okolja, občinski predpisi.

Key words: Consitution, Convention, Directive, EU Regulation, EU Decision, Environmental Protection Act, Government Decree, Environmental protection programmes, municipal by-laws.

Kakovost zraka v Sloveniji

mag. Tanja Bolte, Agencija RS za okolje

Air Quality in Slovenia

Tanja Bolte, M.Sc., Slovenian Environment Agency

Povzetek

Summary

Agencija RS za okolje je vodilna institucija, ki opravlja strokovne, analitične in upravne naloge s področja okolja na državni ravni. Naše poslanstvo je med drugim spremljanje stanja onesnaženosti okolja in zagotavljanje kakovostnih javnih podatkov; v ta namen razpolagamo z ustrezno merilno mrežo in akreditiranimi laboratoriji.

Slovenian Environment Agency performs expert, analytical, regulatory and administrative tasks related to the environment at the national level.

Among our primary objectives is monitoring of environmental pollution and delivering high quality public environmental data with accredited laboratories and monitoring network.

Meritve onesnaženosti zunanjega zraka so najzanesljivejši pokazatelj stanja kakovosti zunanjega zraka. Pomembno je, da zagotovimo reprezentativnost podatkov in primerljivost z ostalimi evropskimi državami, zato je potrebno uporabljati standardizirane metode in skupna merila, ki so podana v zakonodaji. V Sloveniji ima monitoring kakovosti zunanjega zraka že dolgo tradicijo, saj segajo prve meritve onesnaževal v leto 1992.

Results of air pollution monitoring represent the most reliable indicator for assessment of ambient air quality. It is important to ensure the representativeness of data and its comparability on EU level, therefore standardised methods and common criterions, in accordance with legislation, are used. Air quality monitoring has a long tradition in Slovenia, since first monitoring process was performed back in 1992.

Ključne besede: Slovenija, zunanji zrak, kakovost zraka, emisija, onesnaževala.

Beside traffic and industry emissions and other sources (dust re-suspension, agriculture) also individual furnaces influence the level of air pollution, especially in winter season. In last years, due to economic crisis and growing prices of fossil fuels, the increased use of firewood, coal and wood waste has contributed to the rise of particles’ emission.

Key words: Slovenia, ambient air, air quality, pollutants, emissions.

Zrak v Sloveniji

Poleg prometa in industrije ter drugih manjših virov (resuspenzija prahu, kmetijstvo) vplivajo na onesnaženost zraka predvsem v zimskem času individualna kurišča. V zadnjih dveh letih se je zaradi ekonomske krize in dviga cen fosilnih goriv povečala uporaba drv, premoga, lesnih odpadkov, s čimer se je povečala zlasti emisija delcev.

Air has no limits – ozone and particles are transmitted across national boundaries. With this in mind, action plans for air quality maintenance should be harmonised with neighbouring countries. If ceiling or target values are exceeded, appropriate measures must be undertaken on national level.

27

Zrak ne pozna meja, predvsem ozon in delci se prenašajo preko meja, zato bi se bilo potrebno pri oblikovanju in izvajanju načrtov za kakovost zunanjega zraka uskladiti s sosednjimi državami članicami. Če predpisane mejne oziroma ciljne vrednosti niso izpolnjene, morajo države z ustreznimi ukrepi to zagotoviti.

62

Zrak v Sloveniji

Zrak v Sloveniji

2.

63

Monitoringi in izzivi do leta 2020

Vplivi naravnih meteoroloških pogojev na onesnaženost zraka

dr. Jože Rakovec in dr. Rahela Žabkar, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Influence of Natural Meteorological Conditions on Air Pollution

Summary

Na onesnaženost zraka na neki lokaciji vplivajo večje ali manjše emisije onesnaževal v zrak, poleg tega pa tudi veter, ki nosi onesnaževalo skozi prostor, včasih tudi po zelo vijugavih poteh, stabilnost ozračja in vetrovno striženje, ki omogočata močnejše ali šibkejše razredčevanje onesnaževal s turbulentno disperzijo, ter kemijske in fotokemijske pretvorbe, usedanje in mokri izpad onesnaževal. Pomembno je tudi, da lahko vplivi predvsem močnih emisij segajo kar daleč in lahko tako k nam prihajajo onesnaževala od drugod, pa tudi naše emisije lahko vplivajo kar daleč preko naših meja. Lega Slovenije pod Alpami in ob Jadranu z reliefno razčlenjenostjo pokrajine pomeni, da se splošni vetrovi usmerjajo glede na relief, pojavljajo pa se tudi regionalni obalni in pobočni vetrovi, ki nosijo onesnaževala sem in tja. Ker je večina vasi, mest in prometnic pri nas v dolinah in kotlinah, tudi to močno vpliva na sposobnost razredčevanja onesnaževal v zraku. Na to vpliva stabilnost ozračja, ki je največja ob temperaturni inverziji. Inverzije so zelo močne v jezerih hladnega zraka po kotlinah in dolinah; če so te urbanizirane, na lokalno cirkulacijo zraka v njih lahko vpliva tudi mestni toplotni otok.

Air pollution in a particular area is influenced by pollutants emissions, by stability of atmosphere, by wind and by turbulence which enable dispersion of pollutants, as well as by chemical and photochemical conversions, and by dry and wet deposition of pollutants. In cases of strong emissions the long-range trans-boundary transport of pollutants may influence air quality in Slovenia due to very distant sources. Also emissions in our country may cause air pollution far in the lee. Combination of factors, such as Slovenian geographical position at the flank of Alps and near Mediterranean Sea, and a complicated relief cause the wind channelling according to relief, as well as the occurrence of regional coastal and slope winds. The latter also transport pollutants, but in this case on shorter distances. Majority of settlements and roads are in our country situated in valleys and basins where the atmosphere is often very stable. Stable conditions prevent effective turbulent dispersion and by this the pollution may stay high. Inversions are the most frequent and most stable in cold air lakes in basins and valleys. If these basins and valleys are urbanized, the urban heat island additionally affects local air circulation and air quality.

Ključne besede: emisije onesnaževal v zrak, dimni dvig, zanos z vetrom, trajektorije, turbulentna disperzija, kemijske pretvorbe, usedanje (depozicija), mokri izpad, polje vetra, turbulenca, stabilnost ozračja, jezera hladnega zraka, temperaturna inverzija, toplotni otok.

Key words: air pollutants’ emissions, plume rise, transport with wind, trajectories, turbulent dispersion, chemical conversions, dry and wet deposition, wind field, turbulence, atmospheric stability, cold air lake, temperature inversion, heat island.

95

Povzetek

Zrak v Sloveniji

Jože Rakovec, Ph.D. and Rahela Žabkar, Ph.D. , University of Ljubljana, Faculty of Mathematics and Physics

Sistemi spremljanja kakovosti zunanjega zraka

mag. Rudi Vončina, Roman Kocuvan in Urška Kugonič, Elektroinštitut Milan Vidmar

Monitoring Systems of Ambient Air Quality

Rudi Vončina, M.Sc. and Roman Kocuvan, Urška Kugonič, Milan Vidmar Electric Power Research Institute

Povzetek

Summary

Sodoben pristop spremljanja kakovosti zunanjega zraka se deli na tri značilne merilne mreže. Direktiva 2008/50/ES določa zahteve vzpostavitve državne merilne mreže in obvezo poročanja Evropski okoljski agenciji. Industrijske merilne mreže imajo javno nadzorno funkcijo izpolnjevanja okoljskih ciljev, njihovo smotrnost pa kažejo razni predpisi s področja kakovosti zunanjega zraka, med njimi tudi Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Na nivoju lokalnih skupnosti je treba kakovost zraka spremljati zaradi razvojnih potreb, pregledov nad učinki okoljskih ukrepov in spodbujanja trajnostnega razvoja.

Modern approach to monitoring ambient air quality is divided into three typical monitoring networks. Directive 2008/50/EC defines the establishment of the national monitoring network and also commitment to reporting to the European Environmental Agency.

Key words: ambient air quality, monitoring systems, monitoring network, modelling of air pollution dispersion.

Zrak v Sloveniji

Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, merilni sistemi, merilna mreža, modelsko ocenjevanje širjenja onesnaževanja.

119

Meritve že dolgo niso več edini način spremljanja stanja kakovosti zunanjega zraka. Vedno večji poudarek se namenja napovedovanju pričakovane obremenitve zraka, ki temelji na kratkoročnih meteoroloških napovedih in pričakovanih izpustih snovi v zrak. Za področje Slovenije je vzpostavljenih nekaj modelov napovedovanja koncentracij, ki so na kratko predstavljeni.

Industrial measurement networks have public scrutiny meeting environmental goals; their feasibility is determined by various regulations on ambient air quality, including Regulation of air emissions from stationary sources. On the level of local communities, air quality should be monitored due to their development needs, for revision of the effects of environmental measures and for promoting sustainable development.

Measurements are no longer the only way of monitoring ambient air quality. An increasing emphasis is being placed on predicting the expected load of air, based on current meteorological forecasts and to the expected release of substances into the air. For Slovenia some models for concentrations’ predictions were established and are briefly presented in the paper.

Vpliv onesnaženega zraka na zdravje

Peter Otorepec, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja RS

Effects of Air Pollution on Public Health

Peter Otorepec, MD, Institute for Public Health of Republic of Slovenia

Povzetek

Summary

Najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na področju okolja in zdravja je vpliv onesnaženega zraka na zdravje. V zadnjem desetletju se večina raziskav, v katerih se ukvarjajo s problematiko zraka in zdravja, usmerja v iskanje povezave med izpostavljenostjo prebivalcev prašnim delcem, manjšim od 10 µm. Od ostalih onesnaževalcev je pomemben še ozon. Dokazano je, da delci povzročajo vnetje na mestu vstopa v telo (v pljučih), pri astmatikih poslabšajo simptomatiko in sprožijo napad, pospešujejo nastanek arterioskleroze, pri otrocih povzročajo upad pljučnih funkcij in povečano umrljivost za boleznimi srca in ožilja ter dihal. Ozon je izrazit sezonski onesnaževalec in povzroča predvsem poslabšanje astme in dražeče učinke na dihalne poti.

The most important public - health problem in developed countries in the field of environment and health, is impact of air pollution on public health. In the last decade, most of the research dealing with the problem of air and health focus on the exposure of inhabitants to dust particles smaller than 10 µm. Among other contaminants, ozone plays important role. Evidence exists, that particles cause inflammation at the site of entry into the body (lungs), worsen asthma symptoms and trigger an attack, accelerate atherosclerosis, whilst with children they cause a decline of pulmonary function and also increased mortality for cardiovascular diseases and respiratory diseases. Ozone is a pronounced seasonal polluter and it mainly causes asthma worsening and irritant effects on the respiratory tract.

Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce, manjše od 2,5 µm, avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje.

132 Zrak v Sloveniji

Ključne besede: onesnažen zrak, prašni delci, ozon, bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, umrljivost, pričakovana življenjska doba.

In determining safe and acceptable limits of risk, for particles smaller than 2.5 mm, authors believe that the annual average concentration should not exceed 13 mg/m3. Above this value, the risk increases.

Key words: polluted air, dust particles, ozone, cardiovascular diseases, respiratory diseases, mortality, life expectancy.

Pomen učinkovite rabe in obnovljivih virov energije za varstvo zraka in blaženje podnebnih sprememb

mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost Andreja Urbančič, M.Sc., Jožef Stefan Institute, Energy Efficiency Centre

Importance of Energy Efficiency and Renewable Energy for Clean Air and Climate Change Mitigation

Povzetek

Summary

Uspešna okoljska politika temelji le na poznavanju celostne slike vzrokov in posledic onesnaženja, stroškov in učinkov ukrepov ter sinergij ali nasprotij z drugimi politikami.

Any successful environmental policy is based on comprehensive knowledge on causes and impacts of pollution, effects of measures and synergies and trade-off in relation to other policies.

Politika preprečevanja podnebnih sprememb znatno zmanjša stroške za doseganje ciljev zmanjšanja emisije škodljivih snovi v zrak, vendar pa so za varstvo zraka potrebni še dodatni ukrepi. Politika varstva zraka in podnebnih sprememb tudi nista brez nasprotij.

Climate change mitigation policy significantly reduces costs for achievement of air pollution targets. But, additional measures are needed. There are also trade-offs between air pollution and climate policy.

Ključne besede: obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, biogoriva, podnebne spremembe, onesnaženje zraka.

At designing instruments, a good knowledge is needed on measures for emissions reductions options, including technologies. Only when addressing both sets of targets, policies costs can be reduced and benefits increased.

Key words: renewable energy sources, energy efficiency, biofuels, climate change, air pollution.

157 Zrak v Sloveniji

Za oblikovanje instrumentov je potrebno dobro poznavanje vseh ukrepov za zmanjšanje emisij, vključno s tehnologijami, saj le z naslavljanjem obeh sklopov ciljev sočasno lahko zmanjšamo skupne stroške in povečamo koristi politik.

Spodbude Eko sklada za varstvo zraka

Tadeja Kovačič, Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad

Eco Fund Incentives for Air Protection

Tadeja Kovačič, Eco Fund, Slovenian Environmental Public Fund

Povzetek

Summary

Republika Slovenija z nepovratnimi finančnimi spodbudami in pomočmi (subvencijami) Eko sklada za naložbe v učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije v stavbah ter za okolju prijaznejša vozila za cestni promet želi prispevati k manjši rabi energije v novograjenih in prenovljenih stavbah ter v cestnem prometu, prav tako tudi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih škodljivih emisij v zrak. Članek predstavlja krajšo študijo primera teh subvencij kot ustreznega ukrepa države in njihovih učinkov. Na podlagi posameznih kazalcev in empiričnih podatkov ocenjuje državno politiko ukrepa subvencij kot primer dobre prakse za doseganje okoljskih ciljev.

The Republic of Slovenia aims to reduce the consumption of energy, greenhouse gas and other harmful emissions, caused in the sectors of buildings and road transport, through the implementation of Eco Fund’s grants (non-repayable subsidies) for investments in energy efficiency and renewable energy sources in buildings as well as in environmentally friendly vehicles for road transport. The article represents a short case study of these subsidies as an appropriate measure of the state and of their effects. As certain indicators and empirical data show, the policy of subsidies proves to be a good practice of a state measure through which environmental goals can be pursued.

170 Zrak v Sloveniji

Ključne besede: Eko sklad, nepovratne finančne spodbude, subvencije, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, energijsko učinkovita gradnja, električna vozila.

Key words: Eco Fund, grants, subsidies, renewable energy sources, energy efficiency, energy efficient construction, electric vehicles.

Izvajanje operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012

mag. Jure Leben, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Jure Leben, M.Sc., Ministry of Agriculture and the Environment

Implementation of the Operational Program for Greenhouse Gas Emissions Reduction by 2012

Povzetek

Summary

Z namenom izpolnitve obveznosti po Kjotskem protokolu je Vlada RS decembra 2006 sprejela Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP). Julija 2009 je Vlada na podlagi ocene izvajanja programa sprejela revidirani Operativni program (OP TGP-1). Izvajanje ukrepov, določenih v OP TGP, se spremlja na letni ravni.

Za pripravo poročil je bila pooblaščena Služba Vlade RS za podnebne spremembe (SVPS), ki je pripravila poročilo izvajanja za leti 2009 in 2010.

Za leto 2011 je poročilo oddalo v medresorsko obravnavo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, saj je bila SVPS ukinjena in so bile njene aktivnosti združene v delovne vsebine ministrstva. V nadaljevanju besedila so predstavljeni rezultati preteklih let in priporočila za naprej, napisana po poročilih o izvajanju OP TGP, ki so bila pripravljena s strani Službe Vlade RS za podnebne spremembe.

With the intent to carry out obligations signed under Kyoto Protocol, Government of Republic of Slovenia accepted in December 2006 Operational Program for Green House Gasses (OP TGP) till 2012. In 2009, based on the implementation assessment of OP TGP, Slovenian Government confirmed updated OP TGP. Implementation of the measures is assessed on the yearly basis and Government Office of Climate Change (SVPS) was having mandate for evaluation. In this paper are presented results for previous years. For year 2011 are presented only general conclusions because Slovenian Government did not yet confirm yearly report. Additionally, the results from previous years and recommendations for the future are presented, written according to the reports on the implementation of OP GHG, which have been prepared by the Government Office of Climate Change.

178 Zrak v Sloveniji

Ključne besede: Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov, nizkoogljična družba, EU-ETS.

Key words: Action plan for greenhouse gas reduction, low carbon society, EU-ETS.

190 Zrak v Sloveniji

191 Zrak v Sloveniji

Primeri praks

ekoKrediti Spodbuda za vaše okoljske naložbe!

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad ponuja pravnim osebam in samostojnim podjetnikom kredite z ugodno obrestno mero.

192 Zrak v Sloveniji

Z ugodnim kreditom lahko financirate naložbe v: – različne naložbe v zbiranje, obdelavo, predelavo in ponovno izrabo odpadkov, – naložbe v čistilne naprave za odpadne vode in naprave za čiščenje pitne vode, – naložbe na področju odvajanja odpadnih vod in oskrbo s pitno vodo, – gradnjo novih nizkoenergijskih poslovnih objektov, – energijsko sanacijo obstoječih poslovnih in proizvodnih objektov, – obnovo obstoječe razsvetljave z namenom vsaj 30 % prihranka električne energije, – nabavo okolju prijaznih tehnoloških linij, strojev in naprav, – ukrepe učinkovite rabe energije v proizvodnih procesih, – proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter – nabavo okolju prijaznih vozil.

Več informacij na www.ekosklad.si ali na telefonski številki 01 / 241 48 20.

Energetika Celje, javno podjetje, d. o. o.

Ureditev ravnanja z odpadki je v Sloveniji zastavljena na regionalni ravni in tako se odpadki savinjske regije obdelujejo v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je vključenih 24 občin savinjske regije. V centru, katerega gradnja je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, se ločeno zbrani odpadki dodatno presortirajo v sortirnici, biološki odpadki se kompostirajo, mešani komunalni odpadki pa se obdelajo v objektu za mehansko-biološko obdelavo, kjer se ločita lahka in težka frakcija.

Lahka frakcija se nato v Toplarni Celje termično obdela, težka pa odloži na odlagališču odpadkov. Predelava odpadkov je skladna s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki predvideva najprej snovno in šele nato energetsko izrabo.

Odpadki dajejo energijo Domača zakonodaja kurilno napravo Toplarna

Celje opredeljuje kot sežigalnico, ki omogoča termično obdelavo nenevarnih odpadkov s proizvodnjo energije. V kompleksu toplarne sta postavljeni naprava za termično obdelavo lahke frakcije odpadkov (LF) in blata iz centralne čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda Celje (BČN) ter plinska kotlovnica, kjer sta nameščena dva vročevodna kotla za zagotavljanje zadostnih količin vroče vode za omrežje daljinskega ogrevanja Celja. Pri termični obdelavi nastala para se uporablja za proizvodnjo električne energije in pripravo vroče vode za ogrevanje Celja po daljinskem omrežju.

Dvostopenjski sežig na rešetki omogoča zelo dobro kontroliran proces zgorevanja in razmeroma majhne izpuste prahu. Poleg zagotovitve popolnega zgorevanja je največji poudarek namenjen čiščenju dimnih plinov. Večstopenjski sistem čiščenja zagotavlja izredno majhne izpuste. Rezultati meritev kažejo, da so izpusti bistveno manjši, kot določajo predpisi, in pomenijo minimalen vpliv na okolje.

Smrekarjeva ulica 1 3000 Celje

Telefon:

03 425 33 00

E-naslov:

info@energetika-ce.si

Spletna stran:

www.energetika-ce.si

Izkušnje so dobre Od leta 2009, ko je Toplarna Celje uvedla termično obdelavo odpadkov, je obdelala 58.800 ton lahke frakcije in 7.030 ton mulja iz čistilne naprave. Pri tem je nastalo 7.980 ton pepela na rešetki, ki se je odložil v okviru regijskega centra na odlagališču odpadkov, in 2.909 ton ostankov po čiščenju dimnih plinov, ki so jih izvozili v tujino, ker v Sloveniji ni primernega odlagališča nevarnih odpadkov.

Tako so doseženi cilji postavljeni pred realizacijo projekta, bistveno je zmanjšan volumen odloženih odpadkov, proizvedena in koristno uporabljena je energija ter sočasno zmanjšana količina toplogrednih plinov.

S Toplarno Celje je Slovenija dobila prvi objekt te vrste, ki s svojim obratovanjem in izkušnjami pomeni izredno pozitivno referenco pri načrtovanju in umeščanju podobnih objektov po državi.

193 Zrak v Sloveniji

Toplarna Celje – prva naprava za termično izrabo komunalnih odpadkov v Sloveniji

Naslov:

Elektroinštitut Milan Vidmar, Inštitut za elektrogospodarstvo in elektroindustrijo

Elektroinštitut Milan Vidmar

Delovna skupina za varstvo zraka v energetiki – DSVZE Delovna skupina je bila ustanovljena leta 1983 pod okriljem Elektroinštituta Milan Vidmar.

Združuje strokovnjake s področja varstva okolja in tehnoloških procesov elektrarn, toplarn in industrije. Povezana je s tujimi strokovnimi institucijami, upravnimi organi in raznimi javnostmi s področja emisij snovi v zrak ter zagotavljanja kakovosti zunanjega zraka.

Program dejavnosti, ki si jih je DSVZE zastavila ob ustanavljanju in velja še danes ter obsega 10 največjih problemov s področja varstva zraka v energetiki:

194 Zrak v Sloveniji

1. Redno spremljanje emisij škodljivih snovi v zrak in ugotavljanje stanja kakovosti zraka na območju velikih termoenergetskih in industrijskih objektov. Za to dejavnost so potrebne meritve emisijskih in imisijskih koncentracij SO2, NO, CO, ogljikovodikov, trdnih delcev in meteoroloških parametrov, ki vplivajo na širjenje onesnaženosti.

2. Priprava osnovnih podatkov in sodelovanje pri ugotavljanju vpliva in posledic onesnaževanja okolja iz termoenergetskih objektov. −− poškodbe na vegetaciji, −− propadanje gradbenih in drugih materialov zaradi povečane korozije, −− kakovost tal, −− kakovost padavin, −− splošna obremenjenost in degradacija okolja, −− zdravje in počutje Ijudi, −− fizikalne in kemijske spremembe v onePosledice prekomernega onesnaženja zraka smog). snaženi atmosferi (fotokemijski

3. Razvoj enotnega okoljskega informacijskega sistema za sprotno obveščanje javnosti o emisijah snovi v zrak, kakovosti zunanjega zraka in napovedovanju širjenja onesnaženja.

4. Razvoj in uvajanje novih analitičnih metod in procesov ocenjevanja stanja na področju varstva zraka.

5. Reden nadzor stanja čistilnih procesov in filtrskih naprav na podlagi analiz parametrov, ki zagotavljajo optimalno delovanje filtrov.

6. Priprava predlogov za izvedbo preventivnih in sanacijskih ukrepov na področju varstva zraka.

7. Spremljanje razvoja na področju varstva zraka in upoštevanje novih spoznanj in metod pri nadaljnjem delu.

8. Izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju varstva zraka pri energetskih in industrijskih objektih.

9. Sodelovanje pri dopolnitvah in prilagoditvah veljavnih normativov stanja tehnike in realnim možnostim.

10. Sodelovanje DSVZE z drugimi slovenskimi in mednarodnimi inštitucijami in organizacijami ter upravnimi organi.

Naslov:

Hajdrihova 2 1000 Ljubljana

Telefon:

01 474 36 01

Telefaks:

01 425 33 26

E-naslov:

info@eimv.si

Spletna stran:

www.eimv.si

Program je bil zelo ambiciozno zastavljen, saj je tudi danes, po 30 letih, še vedno aktualen, saj cilji varovanja okolja zaradi novih spoznanj in razvoja tehnologij segajo vedno višje.

Rezultat dela te skupine je izvedba sanacijskih ukrepov na področju kakovosti zraka v Zasavju, Šaleški dolini in Ljubljani. Pod vodstvom DSVZE so bili razviti monitoringi emisij snovi v zrak in kakovosti zunanjega zraka, s katerimi se ugotavlja uspešnost okoljskih sanacijskih programov. Že od leta 1992 so, najprej na BBS, kasneje pa na spletni strani www.okolje.info, sproti prikazani rezultati teh monitoringov.

Z razvojem modelov širjenja onesnaženja so strokovnjaki DSVZE brezplačno, v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, razvili model napovedovanja onesnaženja zraka za področja, kjer se nahajajo slovenski termoenergetski objekti.

DSVZE je bila in je še vedno dejavna pri načrtovanju ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ter implementaciji sodobnih, okoljsko skladnih tehnologij. S tem predstavlja temelj trajnostnega razvoja družbe in je viden promotor skrbi za čisto in zdravo okolje v Sloveniji.

Spletna stran z aktualnim stanjem kakovosti zraka v Sloveniji (www.okolje.info)

195 Zrak v Sloveniji

Elektroinštitut Milan Vidmar je vodilna slovenska inženirska in znanstveno-raziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike, ki v svojih raziskovalnik študijah, ekpertnih poročilih, ekoloških, kemijsko-fizikalnih in drugih analizah obravnava proizvodnjo, prenos in distribucijo slovenskega elektroenergetkega sistema ter izvaja nadzor nad njegovo kakovostjo in delovanjem.

Z več projekti do zelene prestolnice Evrope Energetika Ljubljana z več dejavnostmi in projekti, kot so daljinsko ogrevanje in hlajenje, sistem daljinske oskrbe z zemeljskim plinom, izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah, postavljanje sončnih elektrarn in uporaba zemeljskega plina v prometu, odločilno vpliva na izboljšanje kakovosti zraka v Ljubljani in na zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov. Tako pomembno prispeva k vzpostavljanju temeljev, da postane Ljubljana zelena prestolnica Evrope.

Začetki daljinske oskrbe s toploto v Ljubljani segajo v leto 1961, ko so bili položeni prvi vročevodi in je bila na sistem priključena osnova šola na Čufarjevi ulici. Danes sistem daljinske oskrbe s toploto v Ljubljani obsega 268 km vročevodnega in parovodnega omrežja. Sistem oskrbe

200 180 160 140

100 80 60 40 20

Izmerjena koncentracija SO2 (Statistični letopis Mestne občine Ljubljana)

2011

2009

2007

2005

2003

2001

1999

1997

1995

1993

1991

1989

1987

1985

0

1983

Izmerjena koncentracija SO2 (mg/m3)

Na razširjenost in pomembnost sistema daljinskega ogrevanja in sistema oskrbe z zemeljskim plinom za Ljubljano kaže število oskrbovanih stanovanj. Preko obeh sistemov se v Ljubljani in v primestnih občinah ogreva skoraj 92.000 stanovanj, kar predstavlja 74,2 odstotka vseh stanovanj v Ljubljani.

Zmanjšanje emisij CO2 zaradi priključevanja stavb na sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe s plinom je ob upoštevanju nastalih emisij v sistemu daljinskega ogrevanja in iz zemeljskega plina po priključitvi stavb, glede na izhodiščno leto 1990, ocenjeno na 420.812 ton. Pri tem se je povečala soproizvodnja elektrike v energetskih virih v TE-TOL in Energetiki.

Dodatni prihranek na emisijah, gledano na nivoju Slovenije, zaradi manjše potrebe proizvodnje elektrike v termoelektrarnah pri navedenem preračunu emisij ni upoštevan.

120

196 Zrak v Sloveniji

z zemeljskim plinom je razširjen na večjem delu najbolj poseljenega dela Ljubljane, pri čemer začetki oskrbe s plinom segajo v davno leto 1861, ko so v Ljubljani zasvetile prve plinske svetilke.

Iz Ljubljane se plinovodno omrežje širi v primestne občine Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Ig, Log - Dragomer, Medvode in Škofljica. Dolžina plinovodnega omrežja je ob koncu leta 2011 presegla 1.000 km.

Sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani je energetsko učinkovit, kar potrjujejo pridobljene deklaracije proizvodnih virov. Stavbe s priključitvijo na sistem tako izpolnijo zahteve Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in o obvezni uporabi obnovljivih virov energije.

Energetika Ljubljana, d. o. o.

Tudi energetska izraba odpadkov (OEIO) je strateški projekt, ki zaključuje projekt celovitega ravnanja z odpadki v MOL (RCERO Barje).

Projekt bo pozitivno vplival na delež OVE v energetski bilanci MOL, kar pa je možno izpolniti samo z vključitvijo vira v sistem daljinskega ogrevanja in delnim nadomeščanjem uporabe fosilnih goriv v obstoječem sistemu. Ključnega pomena pri umestitvi in obratovanju take naprave je uporaba BAT (najboljših dostopnih tehnologij) po zgledu najboljših praks.

Na izboljšanje zraka v Ljubljani pomembno vpliva sistem oskrbe z zemeljskim plinom. S priključevanjem stavb na sistem zemeljskega plina intenzivno zmanjšujemo rabo drugih, okolju manj prijaznih fosilnih goriv, kot je na primer kurilno olje, in porabo električne energije v ogrevalne namene. Po drugi strani je s priključevanjem kotlovnic in lokalnih kurišč na plinovodni sistem in nadomestitvijo starih kotlov s sodobnimi kurilnimi napravami z vi-

Verovškova 62, 1000 Ljubljana

Telefon:

01 588 90 00, Klicni center 080 2882

Telefaks:

01 588 91 09

E-naslov:

info@energetika-lj.si

Spletna stran:

www.energetika-lj.si

sokim izkoristkom zmanjšana poraba goriva, uporabljano gorivo zemeljski plin pa je ekološko eno najčistejših in manj obremenjujočih za okolje. Rezultat so manjše emisije v okolje, še posebej je za MOL pomembno zmanjševanje onesnaževanja s prašnimi delci, ki jih pri uporabi zemeljskega plina praktično ni. Z nadomeščanjem ostalih goriv, kot sta na primer ekstra lahko kurilno olje in les, se bistveno zmanjšujejo emisije prašnih delcev, NOx , SO2 idr. Zaradi uporabe plinovodnega omrežja ni dodatnih emisij, ki bi ga povzročil transport goriv po cestni infrastrukturi.

K zmanjšanju pereče onesnaženosti zraka s prašnimi delci v Ljubljani prispeva tudi uvajanje stisnjenega zemeljskega plina v promet, ki ga poznamo pod blagovno znamko METAN. V letu 2011 je kot prva v Sloveniji začela v Ljubljani obratovati javna polnilna postaja stisnjenega zemeljskega plina. Po ljubljanskem zgledu tudi nekatera druga mesta v Sloveniji načrtujejo postavitev javnih polnilnih mest in na bencinskih črpalkah kot dodatno ponudbo.

Ljubljanska polnilnica zemeljskega plina je prvenstveno namenjena oskrbi ljubljanskega potniškega prometa (LPP), ki trenutno uporablja 20 avtobusov. Zamenjava dizelskega goriva ali bencina z zemeljskim plinom prispeva k manjšemu vplivu vozil na okolje tako pri emisijah produktov zgorevanja kot pri količini porabljenega motornega olja in hrupu. Pri zgorevanju zemeljskega plina je produkt zgorevanja CO2 in H2O. Pri uporabi zemeljskega plina za pogon vozil se zmanjšajo emisije CO2, NOx in CO. V produktih zgorevanja zemeljskega plina ni trdih delcev in žvepla.

V prostorskem načrtu MOL in LEK (Lokalni energetski načrt Mestne občine Ljubljana) je za posamezna območja MOL določen način oskrbe s toploto za ogrevanje stavb. Glavna prioriteta je priključitev stavb na sistem daljinskega ogrevanja, v primeru priključitve na plinovodno omrežje pa gradnja najsodobnejših naprav z visokim izkoristkom, kot so kondenzacijski kotli, plinske toplotne črpalke, naprave za soproizvodnjo električne energije in v prihodnosti gorivne celice.

Pozitivne vplive priključevanja obstoječih in novih stavb na daljinske sisteme Energetike Ljubljana je moč povezati z gibanjem izmerjenih vrednosti koncentracij SO2, ki je v Mestni občini Ljubljana od leta 1990 padla s 100 µg/m3 na 2 µg/m3 v letu 2010, kar je znatno pod dopustnimi vrednostmi.

197 Zrak v Sloveniji

Večina toplote za sistem daljinskega ogrevanja je proizvedena v soproizvodnji z elektriko, ki velja za najučinkovitejši način uporabe goriva. Osnovno gorivo v TE-TOL je uvoženi premog in sosežig lesne mase, v Energetiki Ljubljana pa zemeljski plin. V okviru prenove proizvodnih virov Energetike poteka zamenjava mazuta z okoljsko sprejemljivejšim ekstra lahkim kurilnim oljem kot rezervi osnovnemu gorivu, ki ostaja zemeljski plin. V TE-TOL je načrtovano postopno nadomeščanje premoga z zemeljskim plinom. Do leta 2015 je v načrtu izgradnja plinsko-parne enote na zemeljski plin.

Naslov:

Energap – specialisti za pripravo mobilnostnih načrtov Energetska agencija za Podravje (Energap) podpira uvajanje dobrih praks upravljanja energije in koncept trajnostne urbane mobilnosti.

Smo specialisti za pripravo mobilnostnih načrtov za različne ciljne skupine oziroma inštitucije. V Poslovno proizvodni coni Tezno v Mariboru deluje pilotna cona trajnostne mobilnosti, ki jo upravlja Energap in v okviru katere uvajamo trajnostne rešitve na področju upravljanja mobilnosti.

Mobilnostne načrte uvajamo tudi v mariborske osnovne šole.

Mobilnostni načrti kot del celovitega upravljanja s kakovostjo zraka v urbanih središčih Trajnostna mobilnost je ena najpomembnejših prednostnih nalog Evropske unije za zmanjšanje onesnaženosti zraka in izboljšanje kakovosti življenja. Kot odziv na potrebe in nujnost po novem pristopu pri načrtovanju prometa urbanih območij se je na nivoju EU, v okviru projektov s področja mobilnosti, razvil koncept trajnostnega mestnega prometnega načrtovanja (TMPN).

Kaj je načrt mobilnosti?

198 Zrak v Sloveniji

V okviru nove okoljevarstvene zakonodaje bo načrtovanje mobilnosti obveza za javni sektor.

Nekaj primerov trajnostne mobilnosti v Mestni občini Maribor

Načrt mobilnosti (potovanja) je najbolj pogosto orodje za izvajanje upravljanja mobilnosti znotraj izbrane institucije (podjetja, šole, javne uprave). Upravljanje mobilnosti je koncept promocije trajnostnega prevoza, ki je v razvitih evropskih državah že stalnica trajnostnega prometnega načrtovanja, pri nas pa šele vstopa v veljavo. Številne tuje inštitucije se

Energetska agencija za Podravje – Energap

Mobilnostni načrt temelji na mehkih ukrepih, kot so obveščanje, izobraževanje in organizacija storitev znotraj obstoječih zmogljivosti infrastrukture. Načrt mobilnosti vključuje predvsem prihode na delovno mesto, službene poti ter ureditev pogojev za spodbujanje alternativnih načinov mobilnosti osebnemu avtomobilu, predvsem hoji, kolesarjenju ali uporabi javnega potniškega prometa. Uporabniku nudi informacije o tem, kako lahko z uporabo okolju prijaznejših načinov potovanja pride od točke A do točke B. Priprava mobilnostnega načrta vključuje: −− diagnosticiranje institucije, −− analizo trenutnih potovalnih navad zaposlenih in obiskovalcev, okolja institucije in možnosti uporabe javne infrastrukture in storitev −− oblikovanje ciljev, −− izvedba ocene potreb v okviru katere se oceni potencial možnosti vpeljave organiziranega prevoza za zaposlene ter/oz. drugih okolju prijaznih oblik potovanja, −− oceno ekonomskega doprinosa v obliki zmanjšanja stroškov −− priprava sektorskih ukrepov (prihod na delo, službene poti, organizacija parkiranja ...), −− priprava spremljevalnih aktivnosti z namenom ozaveščanja in motiviranja ciljne publike, −− priprava kazalnikov za spremljanje izvajanja.

Prednosti uvajanja mobilnostnih načrtov: −− manj emisij toplogrednih plinov in trdih delcev, −− manj zastojev, hrupa in prometnih nesreč, −− izboljšanje kvalitete zraka, −− učinkovita raba energije, −− zmanjšanje stroškov, −− povečanje konkurenčnosti podjetij,

Smetanova ulica 31, 2000 Maribor

Telefon:

02/ 234 23 60

Telefaks:

02/234 23 61

E-naslov:

info@energap.si

Spletna stran:

www.energap.si

−− izboljšanje ogljičnega odtisa institucije/mesta, −− manj fizičnih posegov v prostor kot posledica rabe avtomobila in več prostora za kvalitetnejše načine bivanja, −− pridobivanje energetskih in okoljskih certifikatov.

Literatura: Akcijski načrt za mobilnost v mestih, COM (2009) 490 konč.

Trajnostno urejanje prometa na lokalni ravni (2008). Ljubljana: UIRS in drugi.

Dizajn novega urbanega razvoja zahteva sveže razmišljanje, če želimo oblikovati urbane forme, ki bodo zmanjšale uporabo privatnega prometa in s tem prispevale k izboljšanju kvalitete zraka.

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

199 Zrak v Sloveniji

že zavedajo, da lahko področje mobilnosti zaposlenih prispeva k njihovi konkurenčnosti in prinaša priložnosti tako za delodajalce kot zaposlene.

To področje postaja poleg ekološke tudi ekonomska nuja.

Naslov:

ERICo, d. o. o.

V Inštitutu ERICo Velenje smo s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) – ARSO pooblaščeni za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

PM10 v zunanjem zraku. Za omenjeno meritev razpolagamo s sodobnim sekvenčnim merilnikom prahu. Z gravimetrično metodo merimo

200 Zrak v Sloveniji

Ponujamo vam sledeče storitve: −− izdelava načrta meritev emisij snovi v zrak, −− meritve v skladu z zahtevami OVD, −− izvedba tehnološke kontrole izpustov iz naprav, −− izvedba meritve na izpustih v tehnoloških procesih, −− merjenje koncentracije snovi v odpadnih plinih in preračunavanje rezultatov meritev na enoto prostornine suhih ali mokrih odpadnih plinov pri normnih pogojih na predpisano računsko vsebnost kisika v odpadnih plinih, −− izdelava letnega poročila o emisijah snovi v zrak, −− izdelava poročil o vplivih na okolje, −− izdelava okoljevarstvenih dovoljenj (OVD – za zavezance IPPC in ostale).

V Inštitutu ERICo Velenje imamo za opravljanje meritev na razpolago najnovejšo merilno tehniko, ki jo pred vsakim opravljanjem meritev umerimo in po končanem opravljanju meritev preverimo pravilnost in točnost njenega delovanja s certificiranimi referenčnimi materiali.

Imamo bogat nabor merilne opreme, ki je redno certificirana in redno kalibrirana.

Poleg meritev emisij snovi v zrak smo pooblaščeni izvajalci meritev imisij prahu – delcev

Vzorčenje emisij fluoridov iz emajlirnice (foto: B. Mikuž)

Naslov:

Koroška 58, 3320 Velenje

Telefon:

03 898 19 30

Telefaks:

03 898 19 42

E-naslov:

erico@erico.si

Spletna stran:

www.erico.si

povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 v daljšem obdobju. Izdelujemo tudi celovite študije kvalitete zunanjega zraka.

ESOTECH, družba za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov, d. d.

Industrijske tehnološke rešitve za varovanje zraka so ena izmed temeljnih dejavnosti Divizije ekologija v družbi Esotech. Naše reference in »know-how« na tem področju zajemajo sisteme za odpraševanje in izločanje trdnih delcev iz plinastih procesnih tokov, postopke razžvepljevanja dimnih plinov ter tehnologije za izločanje skupnega organskega ogljika (SOO) iz odpadnih plinov pred izpusti v ozračje. V družbi Esotech posebno pozornost namenjamo lastnemu razvoju obstoječih tehnologij in razvojnim prizadevanjem na področju prihajajočih tehnologij, kot sta sekvestracija ogljikovega dioksida in izločanje živega srebra iz dimnih plinov. V pričujočem prispevku predstavljamo tehnologije za zniževanje emisij SOO. SOO je eden izmed pomembnejših parametrov kakovosti zraka. V industrijskih dimnih plinih se večinoma pojavljajo mešanice različnih ogljikovodikov v plinastem agregatnem stanju. Sem sodijo na primer benzen, toluen, ksilen, heksan, stiren ipd. Organski plini in pare se v ozračju pojavljajo zaradi nepopolnega zgorevanja (kotlovska kurišča, sežigalnice, industrijske peči), uparjanja in izhlapevanja (lakirnice, čistilnice, intenzivna uporaba lepil) in bioloških procesov (deponije organskih odpadkov, specifični načini kmetovanja). Mnogi organski plini povzročajo negativne učinke na zdravje ljudi in določene procese v naravi.

Veljavna okoljevarstvena zakonodaja definira ostre mejne vrednosti emisij organskih snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.

Preloška 1, 3320 Velenje

Telefon:

03 899 45 00

Telefaks:

03 899 45 03

E-naslov:

info@esotech.si

Spletna stran:

www.esotech.si

Komercialno razpoložljive tehnologije za odstranjevanje SOO iz dimnih plinov zajemajo termični in katalitični sežig, adsorpcijske postopke, biološko filtracijo, absorpcijsko izpiranje, kondenzacijsko izločanje in membranske postopke. Prvi trije postopki imajo danes največji tržni delež. Tehnologija, ki temelji na adsorpcijskem postopku odstranjevanja SOO iz industrijskih dimnih plinov, je ena izmed tistih, ki ji v družbi Esotech namenjamo posebno pozornost. Na trgu ponujamo dve osnovni izvedbi adsorpcijskega sistema, in sicer na osnovi vbrizgavanja adsorbenta v dimne pline v prašni obliki, ki mu sledi izločanje v filtracijski napravi, in uvajanja dimnih plinov v mirujočo plast adsorpcijskega sredstva, ki jo osvežujemo z zamenjavo ali in-situ desorpcijo.

V drugem primeru je mirujoča plast adsorbenta lahko v obliki granularnega nasutja ali pa v

Slika 1: Model adsorberja za SOO z nosilno konstrukcijo podjetja Esotech

obliki fiksne matrice. Kot adsorbent najpogosteje izbiramo aktivno oglje ali zeolite. V obeh primerih adsorpcijskega sistema je treba poskrbeti za naknadno obdelavo nasičenega zamenjanega adsorbenta. Ta obdelava je lahko nadaljnja razgradnja, sežig, regeneracija oziroma reaktivacija ali pa začasno deponiranje.

Na slikah je predstavljena modularna industrijska adsorpcijska naprava podjetja Esotech za zniževanje koncentracij SOO. Naprava je izvedena s prečnim natokom dimnih plinov, vsebuje gravitacijski sistem za hitro in zanesljivo osveževanje adsorbenta in ponuja širok razpon ciljnih izstopnih koncentracij SOO. Učinkovit sistem celovite manipulacije z adsorbentom in zamenjave adsorpcijske plasti zagotavlja visoko razpoložljivost naprave in enostavno uporabo ob nizkih investicijskih in obratovalnih stroških.

Slika 2: Montaža adsorberja za SOO pri naročniku

201 Zrak v Sloveniji

Tehnologije za zniževanje emisij skupnega organskega ogljika v ozračje

Naslov:

ETI Elektroelement, d. d.

ETI in zelene tehnologije Izlaški ETI Elektroelement je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev, ki proizvaja rešitve za zaščito stanovanjskih, poslovnih in industrijskih električnih inštalacij, rešitve za distribucijo električne energije, rešitve za zaščito močnostne elektronike in polprevodnikov ter zaščito za fotovoltaične sisteme in druge obnovljive vire energije. Hkrati proizvajajo tudi izdelke tehnične keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike in tehnične gume. Več kot 60-letna tradicija, združena z dolgoletnimi izkušnjami in lastnim znanjem, prinaša podjetju ETI stabilnost in omogoča varno poslovanje tudi v prihodnje.

vključujejo tudi AC stran konverterja. ETI-jevi strokovnjaki so zelo aktivni tudi na področju standardizacije in sodelujejo v zelo ozki skupini konkurenčnih proizvajalcev (Siemens, Siba ...), ki je v letu 2010 začela pripravljati popolnoma nov standard IEC 60269-6 za varovalke za pretokovno in kratkostično zaščito v fotovoltaiki.

Hkrati v ETI-ju posvečajo varovanju okolja veliko pozornosti tudi z vidika proizvodnih procesov, kar se odraža v nenehni skrbi za izboljšanje delovnega in naravnega okolja v skladu z zakonodajnimi zahtevami in poslovno

202 Zrak v Sloveniji

Green Protect je ETI-jev odgovor na potrebo po celostni zaščiti aplikacij na področju fotovoltaike in drugih, zraku in okolju neškodljivih, obnovljivih virov energije. Za to inovacijo jim je GZS lani podelila zlato priznanje. Hkrati družba skrbi tudi za svoje lokalno okolje, pri čemer ji pomaga vpeljani sistem varovanja okolja po standardu ISO 14001, v celoti pa v družbi izpolnjujejo tudi vse okoljske zahteve iz pridobljenega integralnega okoljevarstvenega dovoljenja IPPC OVD. Zaščita za fotovoltaične in druge obnovljive vire energije je vsekakor novost na svetovnem trgu in ETI je bil eden prvih svetovnih proizvajalcev, ki je reagiral na specifične potrebe trga obnovljivih virov energije ter ponudil celovit sistem zaščitnih aparatov za področje DC napetosti, torej pretokovno in kratkostično zaščito, prenapetostno zaščito, spekter razdelilnih omar in ostalega znanja za PV inštalacije, ki

Zaščitna omarica ETI za fotovoltaične sisteme.

Naslov:

Obrezija 5, 1411 Izlake

Telefon:

03 565 75 70

Telefaks:

03 567 40 77

E-naslov:

eti@eti.si

Spletna stran:

www.eti.si

politiko družbe. Okoljsko poslovanje spremljajo z okoljskimi kazalci za naslednja specifična področja: emisije snovi v zrak, emisije snovi v vode, poraba energije in naravnih virov, ravnanje z odpadki in nevarnimi snovmi.

Poleg tega je eno izmed največjih okoljskih investicij v preteklih letih predstavljala ravno naložba v nov suhi filter pri sušilno razpršilnem stolpu, s čimer so uspeli izpuste praha, ki nastaja pri proizvodnji izdelkov iz tehnične keramike, zmanjšati za več kot petkrat.

Frutarom Etol d. o. o.

V podjetju Frutarom Etol, d. o. o., smo sledili spoznanju, da način gospodarjenja, ki omogoča dolgoročno sprejemljive pogoje za človeško počutje, zdravje, varnost in kakovost njegovega bivanja, povečuje vrednost podjetja. Okoljski menedžment je v veliki meri priložnost za doseganje izboljšav in ne samo breme s finančne plati. To spoznanje je privedlo vodstvo družbe do odločitve, da med temeljne podporne procese družbe uvrsti proces, katerega ključni namen je doseganje izboljšav na področju okoljske odgovornosti, odgovornosti do sebe in soljudi. Najbolj motečima vplivoma na okolje, to je emisiji hlapnih komponent in imisiji prahu v ozračje, ki se izraža tako v prijetnih kot neprijetnih vonjavah, smo posvetili še posebno pozornost. Pri opravljanju naše dejavnosti lahko pride do izpusta neprijetnih vonjav v okolico ali mikroskopsko majhnih delcev prahu kot rezultat ventilacije v proizvodnih prostorih.

S problematiko izpustov emisije v zrak se v podjetju Frutarom Etol srečujemo pri proizvodnji tekočih arom, ki se uporabljajo pri nadaljnji proizvodnji alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter podobnih prehrambenih izdelkov.

Z izpustom prašnih imisij v zrak pa se soočamo pri proizvodnji slanih in uprašenih sladkih arom, ki se uporabljajo v nadaljnjem postopku izdelave živilskih proizvodov.

Sistem za reševanje problematike emisij v zrak pri proizvodnji tekočih arom obvladujemo z oglenimi filtri. Pri tehnologiji oglenih filtrov

odsesovani prostorski zrak vodimo preko aktivnega oglja, ki zaradi velike specifične površine zadrži širok spekter organskih kontaminatov.

Pri proizvodnji uprašenih sladkih arom odsesovani prostorski zrak vstopa v stolp pralnika izpustov, ki s tehnologijo brizganja raztopine čistilnih medijev očisti zrak pred izpustom.

Pri izpustu prašnih imisij v zrak, ki nastanejo pri proizvodnji slanih arom, pa smo vzpostavili sistem čiščenja, ki je sestavljen iz dveh faz.

Prva faza obsega predčiščenje s principom vrečastih filtrov, ki se nahajajo v posameznem oddelku, kjer tovrstne imisije nastajajo. Druga

Škofja vas 39 3211 Škofja vas

Telefon:

03 42 77 100

Telefaks:

03 42 77 118

E-naslov:

info@etol.com

Spletna stran:

www.etol.si

faza obsega odsesovanje zraka iz faze 1 ter še nadaljnje čiščenje v odsesovalni postaji z otresalnikom izločenih delcev. V fazi 2 je čiščenje odsesovanega prostorskega zraka podvrženo dodatni fazi filtracije z filtrnimi vložki pred dokončnim izpustom v ozračje.

Na območju proizvodnje se periodično izvajajo meritve emisij in imisij v zrak na 15 merilnih mestih. Meritve izvaja pooblaščena organizacija. Pridobljeni rezultati ne opozarjajo na nobeno prekoračitev zakonsko določenih parametrov, ampak prikazujejo učinkovito težnjo po zmanjševanju okoljskih vplivov.

203 Zrak v Sloveniji

Emisije v zrak obvladujemo z oglenimi filtri

Naslov:

Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina, g. i. z

Zemeljski plin – za čistejši zrak Komunikacijska kampanja Zemeljski plin GIZ DZP (Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina) v Sloveniji že od leta 2009 vodi komunikacijsko kampanjo Zemeljski plin (www.zemeljski-plin.si), v okviru katere obvešča, izobražuje in ozavešča različne ciljne skupine o raznolikih prednostih uporabe zemeljskega plina v gospodinjstvih, pri poslovnih odjemalcih in v prometu. Ena pomembnih odlik zemeljskega plina je njegov prispevek k zmanjševanju onesnaženosti zraka, ki je še posebej žgoč problem v urbanih naseljih.

Prednosti zemeljskega plina pri ogrevanju V primerjavi z drugimi gorivi ima uporaba zemeljskega plina pri ogrevanju številne prednosti prav z zornega kota zmanjševanja onesnaženosti zraka. Pri tem moramo upoštevati celovite vplive energentov na okolje, tj. od proizvodnje prek transporta do uporabe: −− Zemeljski plin povzroča izredno nizke emisije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, trdnih delcev PM10 in PM2,5, kar ima neposredne pozitivne učinke na zdravje. Poleg tega je nizkoogljično gorivo.

Naslov:

Verovškova 62 1000 Ljubljana

Telefon:

01 588 96 01

E-naslov:

info@giz-dzp.si

Spletna stran:

www.giz-dzp.si www.zemeljski-plin.si

−− Transport zemeljskega plina poteka od skladišč do končnih uporabnikov po podzemnem plinovodnem omrežju in ne po cestah. Tako transport tega energenta ne povzroča dodatnega onesnaževanja zraka. −− Končni odjemalci pri uporabi zemeljskega plina za ogrevanje ne morejo nenadzorovano dodajati nedovoljenih oblik goriv, kot je to možno na primer pri uporabi lesne biomase.

Stisnjen zemeljski plin – za okolju prijaznejši promet Med največjimi povzročitelji prašnih delcev v zraku je poleg individualnih kurišč tudi promet. Zemeljski plin ponuja okolju prijaznejšo rešitev: stisnjen zemeljski plin ali CNG (angl. kratica za compressed natural gas). Vozila na stisnjen zemeljski plin ugodno vplivajo na kakovost zraka, saj skoraj ne povzročajo izpustov trdnih delcev, izpusti dušikovih oksidov (NOX) pa so v primerjavi z drugimi gorivi nižji za 35 do 60 odstotkov. Uporaba zemeljskega plina v potniškem in tovornem prometu se postopoma uveljavlja tudi v Sloveniji, kjer smo v zadnjih letih odprli dve polnilnici (Ljubljana in Jesenice).

204 Zrak v Sloveniji

Več o prednostih zemeljskega plina: www.zemeljski-plin.si

Lafarge Cement, d. o. o.

Skupina Lafarge je junija letos sprejela Trajnostne ambicije 2020, v katerih se je zavezala k uresničevanju 34 zavez na področju trajnostnega razvoja, organiziranih okoli treh glavnih stebrov: socialnega, gospodarskega in okoljskega.

Ambicije slednjega predstavljajo prispevek k uresničevanju evropskih smernic Podnebno-energetskega paketa, sprejetega leta 2007, katerega podpisnica je tudi Slovenija.

Cementarna v Trbovljah je bila ustanovljena leta 1876. V letu 2002 je postala del skupine Lafarge, največjega svetovnega proizvajalca gradbenih materialov. Od takrat je v modernizacijo proizvodnje vložila preko 32 milijonov evrov, večinoma v investicije za zniževanje okoljskega vpliva tovarne. Med drugim smo zgradili odžve­ plevalno napravo in napravo za zniževanje emisij dušikovega oksida. Zaprli smo skladišče klinkerja in s tem še zmanjšali količine emisij v okolje. Stabilizirali smo proces žganja klinkerja in vzpostavili sodoben sistem merjenja izpustov, ki prihajajo iz naše cementarne.

V Lafarge Cementu dajemo velik poudarek merjenju izpustov, pri katerem uporabljamo najboljše razpoložljive tehnologije, saj si prizadevamo za čim manjši vpliv na okolje. V naši kontrolni sobi imamo tako vsak trenutek popoln nadzor nad delovnimi procesi v cementarni, s čimer je zagotovljena tudi varnost na vsakem koraku.

Zaradi naše želje po transparentni komunikaciji z javnostmi so na spletni strani podjetja na voljo on-line podatki o emisijah. Lafarge Cement je ena redkih cementarn, ki to počne.

Danes se lahko pohvalimo, da smo ena izmed najmodernejših cementarn. Trboveljska cementarna je implementirala serijo najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) za omejevanje emisij v zrak, kar pomeni, da so vrednosti teh emisij znatno pod nivojem emisij, predpisanih po BAT. Hkrati so alternativna goriva naše tovarne skladna z najstrožjim evropskim standardom za odpadke, opisanim v Cement BREF 2010. Temu pritrjujejo tudi rezultati meritev in strokovne študije zunanjih akreditiranih institucij.

Skupaj s tehnološkimi investicijami smo vseskozi vlagali tudi v ozelenitev tovarne in njene okolice. V lanskem letu smo znotraj cementarne uredili industrijsko pot za obiskovalce, ki je

Kolodvorska cesta 5 1420 Trbovlje

Telefon:

03 565 23 00

Telefaks:

03 565 24 40

E-naslov:

info@lafarge.si

Spletna stran:

www.lafarge.si

ena prvih v Sloveniji in prva v Zasavju. Urejamo vstop v Trbovlje, v procesu rehabilitacije kamnoloma Plesko pa smo v zadnjih dveh letih zasadili že preko 1.200 dreves.

Kljub temu da uporabo alternativnih goriv v industriji spodbuja tudi EU, saj želi omejiti izpuste toplogrednih plinov v ozračje in količino odpadkov, odloženih v okolje, v Sloveniji trboveljska cementarna ni obravnavana enako kot ostale v Sloveniji in Evropi – že sedem let se trudimo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za uporabo alternativnih goriv. Čeprav izpolnjujemo vse pogoje, da so vsi izpusti znotraj zakonsko določenih mej, tega dovoljenja danes nimamo.

205 Zrak v Sloveniji

Okoljske izboljšave cementarne Lafarge v Trbovljah

Naslov:

Projekt Kooreg – kontrola onesnaženja ozračja v regiji Prognostični in diagnostični modelirni sistem za kontrolo onesnaženja ozračja v regiji www.kvalitetazraka.si V okviru državnega aplikativnega raziskovalnega projekta je MEIS razvil modelirni sistem, ki za področje Zasavja v realnem času in kot napoved za dan vnaprej na svetovnem spletu prikazuje koncentracije onesnaževal SO2, NO2 in PM10 nastale zaradi obratovanja različnih virov izpustov v ozračje v Zasavju.

206 Zrak v Sloveniji

Kaj prikazuje portal Na portalu prikazujemo koncentracije onesnaževal v zraku v realnem času za vsake pol ure posebej, zgodovino za dva dni in napoved za en dan. Za projekt so izrecno dovolili uporabo svojih nazivnih (običajnih najvišjih obratovalnih) emisijskih vrednosti: Termoelektrarna Trbovlje, Lafarge Cement, Steklarna Hrastnik in IGM Zagorje. Za JPK Zagorje pa uporabljamo javno dostopne podatke. V sistemu prikazujemo koncentracije v ozračju kot posledico izpustov iz teh virov. V modelirnem sistemu uporabljamo te vrednosti tako, kot da objekti delujejo nepretrgoma 24 ur vse dni v letu (razen če nam upravljavci sporočijo, da ne obratujejo), zato uporabnike portala naprošamo, da dejansko (ne)obratovanje preverijo pri posameznem zavezancu. V prihodnosti načrtujemo sprotno avtomatsko uporabo emisijskih vrednosti kjer bo za to interes.

Uspešno smo razvili meteorološko napoved za dva dni v podrobni časovni in krajevni resolu-

ciji za Slovenijo in napoved za 6 dni za srednjo Evropo.

Koncentracije onesnaževal v zraku modelirni sistem izračuna za celotni tri-dimenzionalni prostor nad prikazanim področjem, prikazujemo pa koncentracije v talni plasti ozračja, kjer je merodajna Uredba o kakovosti zunanjega zraka.

Zajeli smo področje 20 km x 20 km, razdeljeno na 100 x 100 celic v vodoravni smeri (vsaka celica tako meri 200 m x 200 m). Prvi talni sloj, za katerega prikazujemo izračunane koncentracije, je visok 10 m. Koncentracija, ki jo izračuna modelirni sistem, je enakomerna znotraj celice, saj celica predstavlja krajevno ločljivost sistema.

V sodelovanju z Arianet s.r.l. iz Milana smo pripravili napovedi za SO2, NO2, O3, CO in PM10 po vsej Sloveniji. Te napovedi uporabljamo za določevanje transporta onesnaževal iz drugih regij v Zasavje.

Zakaj Zasavje V Zasavju je onesnaževanje zraka pereča problematika. Pojavljajo se prekoračitve mejnih vrednosti koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku.

Modeliranje koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku daje nekaj odgovorov o vzrokih in mehanizmih onesnaževanja, predvsem pa daje odgovor o prostorski in časovni razporeditvi onesnaženja.

Izredno razgibana orografija in posledično zelo razgibani mikrometeorološki pogoji na majh-

nem področju treh Zasavskih občin pa predstavljajo velik znanstven izziv za modeliranje tako meteoroloških razmer kot tudi širjenja onesnaževal v zunanjem zraku.

S projektom smo dodali novo dimenzijo v splošnem razumevanju problematike onesnaževanja zunanjega zraka.

Z znanstvenega stališča je eden od pomembnih rezultatov projekta, da smo dokazali ujemanje (v kraju in v času) modeliranih koncentracij in koncentracij, merjenih na lokacijah avtomatskih merilnih postaj, ki jih je v Zasavju res veliko.

Za čim bolj natančno ujemanje modeliranih koncentracij z merjenimi so odločilni kvalitetni vhodni podatki, predvsem kvalitetno merjeni meteorološki podatki na obravnavanem področju. Zgolj prognozirani meteorološki podatki za zdaj še niso dovolj dobra podlaga za modeliranje razširjanja onesnaženja v zunanjem zraku nad tako razgibanim terenom, kot je v Zasavju.

Za doseganje ujemanja rezultatov modelov z dejansko izmerjenimi koncentracijami moramo z ustreznimi meteorološkimi modeli vključiti lokalno merjene meteorološke podatke.

O uporabljenih modelih Modelirni sistem je matematično orodje, ki ponazarja mehanizme širjenja onesnaževal v zunanjem zraku. Modelirni sistem na osnovi vhodnih podatkov o meteoroloških razmerah in emisijah onesnaževal preračuna posledice teh emisij kot koncentracije v ozračju v okolici upoštevanih virov emisij. Emisij iz virov, ki (še) niso vnešene v sistem, modelirni sistem seveda ne prikazuje

MEIS storitve za okolje d. o. o.

Naslov:

Šmarska cesta 40 1291 Škofljica

Telefon:

01 366 32 26

E-naslov:

info@meis.si

Spletna stran:

www.meis.si

(emisij iz ostale industrije, kurjenja biomase in odpadkov v naravi idr.). Upoštevamo pa emisije prometa in lokalnih kurišč.

Modelirni sistem, ki omogoča te izračune za prikazano področje Zasavja, je sestavljen iz večih modelov in uporablja razne vhodne podatke.

Najprej za popis meteoroloških razmer za vsake pol ure v sprotnem režimu uporabimo meteorološke podatke iz avtomatskih merilnih postaj na tem področju. Ker je neobhodno potrebno opisati tudi navpični profil vetra, temperature in relativne vlažnosti zraka, za približek uporabimo profil, ki ga izračunamo s pomočjo prognostičnega meteorološkega modela. Bistveno boljše bi bile meritve s SODAR-jem, ki pa sedaj žal niso več na voljo. Vse te podatke obdelamo z meteorološkim predprocesorjem SurfPro in tri dimenzionalnim masno konsistentnim vetrovnim modelom Swift.

V to tridimenzionalno meteorološko polje nato vnesemo gibanje onesnaževal od njihovih virov naprej po hribih in dolinah, kar rezultira v izračunane koncentracije onesnaževal z Lagrangeevim modelom delcev »Spray«.

Navedeni pristop v današnjem stanju znanosti na tem področju za razgiban teren daje najboljše rezultate, kar dokazujejo članki, objavljeni v znanstvenih revijah.

Spletni portal prikazuje koncentracije onesnaževal v zraku v realnem času, zgodovino in napoved.

207 Zrak v Sloveniji

Modelirni sistem uporabi tudi podatke o nadmorski višini terena in o rabi tal, oboje v navedeni ločljivosti.

Mestna občina Celje Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje

Telefon:

03 426 56 00

Telefaks:

03 426 56 32

E-naslov:

prostor@celje.si

Spletna stran:

www.celje.si

Ukrepi Mestne občine Celje za zmanjševanje onesnaženosti zraka

zultate monitoringa objavljamo na spletnem portalu občine http://moc. celje.si/.

V Mestni občini Celje stalno stremimo k temu, da bi čim bolj omejili negativne vplive na okolje in njihove posledice. V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše sklope ukrepov, ki jih izvaja občina z namenom zmanjševanja obremenjenosti zraka s škodljivimi snovmi in zmanjševanja vplivov na podnebne spremembe.

Zavedamo se, da je treba ozaveščati tudi najmlajše, zato smo ustanovili Ekorgov klub, v katerem se izvajajo okoljske aktivnosti za osnovnošolce, vanj pa so vključene vse celjske osnovne šole.

Izdelali smo občinski lokalni energetski koncept z akcijskim načrtom do leta 2020. Mestna občina je soustanoviteljica Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki sodeluje pri implementaciji ukrepov zmanjšanja rabe energije. V tem letu smo zgradili tudi prvi nizko energetski vrtec.

Za zmanjševanje onesnaženosti zraka zaradi prometa je urejenih 16 km kolesarskih stez in 1,5 km kolesarskih poti. Mestna občina tudi vsako leto organizira ozaveščevalne akcije v Evropskem tednu mobilnosti.

Na Mestni občini Celje se ves čas trudimo, da bi o pomembnosti varovanja okolja obveščali in ozaveščali javnost. Tako je vzpostavljena občinska dopolnilna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka. Re-

Povprečne letne koncentracije SO2 v zraku so se zmanjšale.

60 Koncentracija (µg/m3)

Med ukrepi na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije v javnih stavbah in javni razsvetljavi je bila izvedena rekonstrukcija infrastrukture javne razsvetljave, kar je prispevalo k pomembnemu zmanjšanju rabe električne energije v tem segmentu.

Izdelan je načrt javne razsvetljave, kar omogoča njeno posodabljanje in zmanjševanje porabe električne energije, posredno pa tudi zmanjševanje svetlobnega onesnaženja v mestu. Izvedeni so energetski pregledi v 25 javnih objektih, prav tako je vzpostavljeno energetsko knjigovodstvo. Izdelana je analiza osončenja za postavitev sončnih elektrarn na javnih zgradbah.

Rezultati Mejne vrednosti

50

Povprečne letne koncentracije SO2 v µg/m3

40 30 20 10 0

1994 2002 Slika 1: Povprečne letne koncentracije SO2 v Celju

2011

Opazen je tudi trend zmanjševanja povprečnih letnih koncentracij delcev PM10. V zimskih mesecih še prihaja do preseganj dopustnih dnevnih vrednosti. Na državni ravni naj bi bil kmalu sprejet načrt ukrepov za zmanjšanje delcev PM10 na območju Mestne občine Celje.

50 Koncentracija (µg/m3)

Prizadevamo si za zmanjševanje emisij iz kotlovnic. Zgradili smo 160,2 km plinovoda, na katerega je priključenih 8.236 odjemalcev. Dolžina zgrajenega vročevodnega omrežja je 26,5 km, nanj pa je priključenih 6.898 uporabnikov.

208 Zrak v Sloveniji

Naslov:

Mejne vrednosti Povprečne letne koncentracije PM10 v µg/m3

40

30

1998 2002 Slika 2: Povprečne letne koncentracije PM10v Celju

2011

V Mestni občini Celje nameravamo tudi v bodoče okolju namenjati posebno skrb in odpravljati okoljske probleme, zato bomo z novimi okoljskimi projekti še naprej izboljševali naše lokalno okolje.

Mestna občina Nova Gorica

Vrsta ukrepov za izboljšanje trajnostne mobilnosti Na območju mesta Nova Gorica merimo onesnaženost zraka z avtomatsko merilno postajo od leta 2001. To je tudi edina merilna postaja na zahodnem delu Slovenije s tako dolgim obdobjem sistematičnih meritev kakovosti zraka. Mestna občina Nova Gorica (MONG) redno spremlja rezultate meritev o onesnaženosti zraka v Novi Gorici in sodeluje z Agencijo RS za okolje, ki upravlja merilno postajo v Novi Gorici. Podatki o onesnaženosti zraka so objavljeni na spletni strani ARSO in spletni strani Mestne občine Nova Gorica v spletni aplikaciji Meteorološki in ekološki podatki. Čeprav se je stanje onesnaženosti zraka s prašnimi delci na območju Nove Gorice v zadnjih dveh letih izboljšalo, pa smo na MONG skupaj z Agencijo RS za okolje pripravili tudi dodatne študije in meritve, ki nam bodo pripomogle k pripravi učinkovitih ukrepov za dodatno izboljšanje stanja zraka. V začetku leta 2010 smo izvedli dodatne meritve koncentracij črnega ogljika in karakterizacijo aerosolov z namenom, da ugotovimo, kateri viri najpomembneje prispevajo k onesnaženosti zraka. Konec leta 2010 je bila zaključena naloga Kataster onesnaževalcev zraka v MONG, v sredini leta 2011 pa je bilo zaključeno tudi poročilo Opredelitev virov delcev PM10 v Novi Gorici.

Naslov:

Trg Edvarda Kardelja 1, 5000 Nova Gorica

Telefon:

05 335 01 11

Telefaks:

05 302 12 33

E-naslov:

mestna.obcina@nova-gorica.si

Spletna stran:

www.nova-gorica.si

Leta 2006 smo uvedli brezplačni mestni javni prevoz na vseh linijah od Vrtojbe, Šempetra, Nove Gorice do Solkana in Kromberka (pri tem sodeluje tudi Občina Šempeter-Vrtojba, ki v deležu pokriva stroške prevoza). V istem letu smo uvedli tudi subvencije za dijake na primestnih linijah. Posodobili smo vozni park mestnih avtobusov (mali avtobusi, nizkopodni, primerni za invalide in otroške vozičke, avtobusi z nizkimi emisijami).

Ob Erjavčevi ulici, eni najdaljših ulic v Novi Gorici, smo v letih 2006 in 2007 zgradili obojestransko kolesarsko stezo, ki povezuje Novo Gorico z italijansko Gorico.

Za službene potrebe smo nabavili hibridno vozilo na električni pogon.

V mestnem središču smo na več javnih mestih postavili nova stojala za kolesa, ki smo jih namestili skladno z načrtom urbane opreme.

Letos smo postavili postajo s štirimi kolesi za javno izposojo. Sistem se imenuje GO kolo in je povezan s sistemom izposoje koles, ki deluje v Gorici v Italiji.

Skupaj s sosednjo Gorico smo v letu 2002 postavili mednarodno linijo javnega avtobusnega prevoza, ki jo izvajata delno slovenski, delno italijanski prevoznik, sofinancirata pa obe občini. Vozovnica stane en evro.

V letu 2005 smo pripravili Načrt trajnostne mobilnosti, s katerim smo želeli usmeriti načrtovanje mesta k upoštevanju kolesarjev, pešcev in udeležencev v javnem potniškem prometu in zmanjšati pomen osebnega avtomobilskega prometa.

209 Zrak v Sloveniji

Poleg tega pa MONG že od leta 2000 sodeluje v akcijah Evropski dan brez avtomobila in Evropski teden mobilnosti. V vseh teh letih smo pri načrtovanju akcij izvedli vrsto trajnih ukrepov za izboljšanje trajnostne mobilnosti, ki so posredno pripomogli tudi k izboljšanju stanja kakovosti zraka na našem območju.

Metalurško-kemična industrija Celje, d. d.

Z investicijskimi in organizacijskimi ukrepi do boljšega zraka v Celju Cinkarna že od leta 1978, ko je bil podpisan Družbeni dogovor o varstvu okolja v Občini Celje, sistematično izvaja ukrepe za zmanjševanje vplivov svoje dejavnosti na okolje.

Aktivnosti so bile posebej intenzivne v letih 2000 do 2007, ko je potekal investicijski proces prilagajanja direktivi IPPC, torej izpolnjevanju kriterijev za pridobitev okoljskega dovoljenja. V tem obdobju je bila izvedena vrsta optimizacij na že obstoječih čistilnih na-

pravah, dograjene so bile nove, ukinjene so bile nekatere manj napredne tehnologije. V ta proces je podjetje vložilo skupno 25.261.000 evrov in s tem omogočilo dosledno delovanje v okviru postavljenih normativov EU. V letih od 2007 do 2009 so potekale aktivnosti predvsem v smislu organizacijskih sprememb, katerih uspešno izvedbo smo potrdili s pridobitvijo potrdila o skladnosti z ISO 14001 in vpisom dela podjetja v register EMAS. V zadnjih letih smo si za cilj zadali zmanjšati emisije v zrak nižje od predpisanih normati-

60

50

40

Emisije prahu (t/leto)

210 Zrak v Sloveniji

30

20

10

0 2007

2008

2009

Slika 1: Količina emitiranega skupnega prahu iz vseh virov na lokaciji Celje

2010

2011

Naslov:

Kidričeva 26, 3001 Celje

Telefon:

03 427 60 00

Spletna stran:

www.cinkarna.si

vov EU. Ukrepi so bili usmerjeni še posebej v zmanjševanje emisij prahu, medtem ko smo glavnino ukrepov za zmanjševanje emisije žveplovega dioksida in njegovih spojin na tehnično dosegljiv minimum izvedli že do leta 2006. Rezultati tega delovanja kažejo skoraj 50-odstotno znižanje emisij prahu od leta 2007, ko smo skladnost z zakonodajo sicer že dosegli.

Ukrepi zmanjševanja emisij se delno odražajo tudi na kakovosti zunanjega zraka v Celju.

Koncentracije žveplovih oksidov v zunanjem zraku so izredno nizke in ne predstavljajo nobenega tveganja, znižujejo se tudi koncentracije delcev PM10 , vendar je število preseganj dnevnih vrednosti še vedno nad dovoljenimi vrednostmi, in to predvsem v zimskem obdobju. Iz navedenega sledi, da Cinkarna Celje še zdaleč ni edini onesnaževalec zraka.

Poleg ostalih industrijskih virov na celjskem območju so prevladujoči še drugi viri, kot so individualna kurišča, promet, resuspenzija (ponovno dvigovanje npr. cestnega prahu) in sekundarni izvor (delce prinese od drugod in nimajo lokalnega vira).

Z izdelano oceno celotne obremenitve zunanjega zraka (izračunom obremenitev zunanjega zraka na območju vrednotenja z in brez vpliva emisije snovi v zrak iz Cinkarne) je bilo potrjeno dejstvo, da je prispevek Cinkarne majhen in v večini primerov ni odločilen za nastop preseženih mejnih dnevnih vrednosti.

MITOL, tovarna lepil, d. d., Sežana

V skrbi za uporabnika nismo pozabili na okolje.

Naši izdelki so okolju prijazni, posebno pozornost posvečamo izbiri materialov in proizvodnih procesov, ki ne obremenjujejo okolja.

Naša prizadevanja za okolju sprejemljivo in varno proizvodnjo potrjujeta tudi okoljski certifikat ISO 14001:2004 in pravica do uporabe loga POR. V Mitolu smo se zavedali pomembnosti varovanja okolja prej kot večina gospodarskih družb. Že leta 1999 smo se med prvimi kemijskimi podjetji certificirali po standardu ISO 14001. V preteklih desetih letih smo v izboljševanje tehnologije in uvajanje najboljših tehnik v proizvodni proces investirali 10,5 milijona evrov. Pomemben delež vloženih sredstev je bil namenjen prav reševanju problematike emisij v zrak.

polimerizacije. V navezavi: podzemni skladiščni rezervoarji za monomere–cevovodi–dozirne posode–reaktorji se vzpostavi sistem inertizacije. V tem postopku se vsi reaktorji in dozirne posode najprej tesno zaprejo in prepihajo z inertnim plinom dušikom, ki iz sistema izpodrine zrak. Šele v tako pripravljeno opremo se začne črpanje surovin in nadaljuje postopek sinteze. Zaradi vgrajene opreme z dobrim, ponekod dvojnim tesnjenjem posod, cevovodov, črpalk idr. so emisije na delovnem mestu minimalne. Reaktorske posode so s cevovodi povezane s centralno čistilno napravo – mokri pralnik plinov, kjer pred emitiranjem izpustnih plinov v okolje pride do spiranja hlapnih organskih komponent iz plinov v vodo. Sistem je sicer odprt, vendar je pretok hlapov iz re-

Zahtevnejši sistemi varovanja pa so bili potrebni v obratu polimerizacije, kjer poteka sinteza vodnih disperzij iz različnih gradnikov (monomerov). Tu se zmanjševanje emisij, varovanje zdravja in varno delo začne že pred začetkom

Telefon:

05 731 23 00

Telefaks:

05 731 23 90

E-naslov:

mitol@mitol.si

Spletna stran:

www.mitol.si

aktorskih posod na pralnik plinov minimalen.

Tovrstni pralnik plinov je v času vgradnje očistil naše izpuste pod zakonsko predpisane meje. V letu 2011 pa so se meje zaostrile, pri nekaterih parametrih celo na 20-krat nižje vrednosti. Sistem za zmanjševanje emisij smo zato dogradili še z vgradnjo kondenzatorjev na podhlajeno vodo (4 °C), ki predhodno ohladijo izpustne pline in s kondenzacijo iz izpustov izločijo večino hlapnih komponent. Na pralnik plinov nato vstopajo plini z nižjimi koncentracijami hlapov.

V takih pogojih se učinkovitost mokrega pralnika še poveča. S kombinacijo ukrepov, v katere smo vlagali več let, smo na ta način zadostili tudi novim zakonskim zahtevam.

Pozitiven odnos Mitola do okoljevarstva je naša stalnica.

Zrak v Sloveniji

Tako smo v obratu lepil uredili odsesavanje na delovnih mestih in centralno obdelavo izpustnih plinov na mokrih filtrih, ki zmanjšujejo emisije prahu v okolje. S centralno obdelavo smo minimizirali razpršene emisije.

Partizanska cesta 78 6210 Sežana

Polimerizacija: mokri pralnik plinov.

211

MITOL se s široko paleto izdelkov in več kot 60-letno tradicijo uvršča med pomembnejše evropske proizvajalce lepil. Skrivnost našega uspeha je, da nudimo rešitve, pisane na kožo uporabnika.

Naslov:

PETROL, Slovenska energetska družba, d. d., Ljubljana

Uporaba sodobnih goriv v prometu Tehnološki napredek in predvsem stroji ter naprave, ki za svoj pogon uporabljajo različne vrste v okolju prisotnih goriv (naftna goriva, premog, biomasa ipd.), danes vse bolj krojijo kakovost zraka, ki ga vdihavamo. Še posebej to občutijo gosto naseljena urbana področja, locirana na naravno slabše prevetrenih predelih. Ker pa si brez teh strojev in naprav ni mogoče več predstavljati življenja, njihove negativne vplive poskušamo zmanjševati z uvajanjem novih, okolju prijaznejših tehnologij.

direktive EU in domača zakonodaja (goriva brez svinca in žvepla, omejitev pri benzenu in aromatih), Petrol že kar nekaj let svoja goriva dodatno aditivira. Uporaba aditivov je danes tudi s stališča zaščite okolja zelo pomembna. Z njimi vplivamo na razmere v motorju ter ohranjamo čistost površin in vbrizgalnih šob. Obloge, ki se nabirajo v motorju, namreč odločilno vplivajo na kakovost razprševanja ter posledično tudi na proces zgorevanja. S tem se povečajo poraba in emisije škodljivih spojin v okolje (CO, NO X , CH), ekonomika pa poslabša.

Naslov:

Dunajska cesta 50 1527 Ljubljana

Telefon:

01 471 42 34

E-naslov:

www.petrol.si/povej

Spletna stran:

www.petrol.si

Z uporabo sodobnega paketa aditivov, kakršnega danes vsebujejo tudi nova Petrolova goriva Q Max, motor zelo učinkovito ščitimo pred tvorbo teh oblog, dosežemo pa tudi njihovo postopno odstranitev, kjer so te že nastale. Površine tako skozi daljše obratovalno obdobje motorja ostanejo skoraj čiste, s čimer se bistveno zmanjša tudi možnost motenj ali celo trajnih okvar motorja. Z motornimi testi je bilo dokazano, da lahko z gorivi Q Max porabo zmanjšamo tudi do 4 odstotke.

PETROL Področje TRKV, Silvan Simčič

212 Zrak v Sloveniji

Eden takih »onesnaževalcev« je vsekakor promet. V zadnjih letih je bilo v razvoju motorjev in sistemov čiščenja izpuha narejen velik korak navzgor. Izpusti današnjih motorjev (npr.

Euro 5) so v primerjavi s starimi in energetsko zelo požrešnimi (Euro 0 ali 1) tudi nekajkrat nižji. Ob še vedno prisotnem trendu naraščanja prometa seveda to pomeni občuten prispevek k izboljšanju zraka. Težava pri tem je le dejstvo, da si take motorje v globalnem smislu danes lahko privošči le majhen delež prebivalcev tega planeta.

Drugi segment, s katerim lahko tudi vplivamo na »kakovost izpuha«, so sama goriva, kjer je prav tako napredek zelo opazen. Petrol, kot največji distributer goriv v Sloveniji pri tem, tudi v primerjavi z največjimi ponudniki goriv v svetu, ne zaostaja. Čeprav nima lastne proizvodnje, se zelo aktivno vključuje v uvajanje novosti, s katerimi se negativni vplivi rabe goriv za okolje občutno zmanjšujejo.

Poleg omejitev, ki jih distributerjem nalagajo

Vsa goriva Q Max so podvržena stalnemu in celovitemu sistemu nadzora kakovosti, ki se izvaja z mednarodno certificiranim laboratorijem

213 Zrak v Sloveniji

www.petrol.si/qmax

Spremljajte porabo svojega avtomobila s Petrolovo mobilno aplikacijo.

RRA LUR

EU 2020 GOING LOCAL

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije RRA LUR je konkurenčna, prijazna in mednarodno priznana razvojna agencija.

Program: INTERREG IVC

Razvoj v regiji usmerjamo v delujoče somestje, ki omogoča najboljši dostop do javnih storitev in obenem ohranja bližino narave in kulturnih dobrin vsem prebivalcem. Z učinkovitimi in kakovostnimi projekti s področja regionalnega razvoja ter vsemi potrebnimi informacijami za njihovo izvedbo bistveno oblikujemo priložnosti za kakovostno življenje.

Opis projekta: Projekt EU2020 Going Local je projekt Evropske komisije, ki je zasnovan tako, da prispeva k učinkovitemu izvajanju Lizbonske in Göteborške strategije ter nove strategije EU 2020 na lokalni in regionalni ravni. Na podlagi dejstva, da so strategije EU oblikovane in usmerjene na nacionalno raven, mora biti izvajanje prilagojeno raznolikosti evropskih ozemelj kot tudi regionalnim in lokalnim potrebam in okoliščinam. Zato uspešno izvajanje politik EU ni mogoče brez aktivnega sodelovanja vseh vpletenih deležnikov, kot so politiki, javne institucije, upravni organi, razvojne agencije in lokalno prebivalstvo. Tudi strategija EU 2020, ki naj bi pripomogla premagovati trenutno krizo in ponudila nove rešitve za prihodnost, se osredotoča na zgodnje vključevanje vseh ustreznih zainteresiranih deležnikov.

214 Zrak v Sloveniji

Razvojne programe snujemo z mislijo na hitrejši razvoj celotne regije. Usklajujemo regionalne strukturne politike in pripravljamo tudi projekte, ki kandidirajo za evropska sredstva.

Projekti so temeljna metoda delovanja regionalne razvojne agencije. Projekte snujemo, pridobivamo in vodimo. V skladu z najboljšimi evropskimi praksami pripravljamo strokovne podlage, iščemo uporabne rešitve in analiziramo opravljeno delo. Pri tem sodelujemo z vrhunskimi strokovnjaki iz regije, Slovenije in sosednjih držav: univerzitetniki, raziskovalci, podjetniki, odločevalci in oblikovalci javnega mnenja. Naj gre za promet, okolje ali štipendiranje najbolj nadarjenih, so projekti Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije prepoznani po zahtevnih ciljih in odličnih rezultatih.

Foto: Alenka Rebec

RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Projekt se osredotoča na vsebino »energija in trajnostni promet«, upošteva pa tudi učinke, povezane s podnebnimi spremembami in varstvom okolja.

Cilji projekta: Splošni cilj projekta je, da se izkoristijo izkušnje in dobre prakse v zvezi z vsebinami projekta. Izkušnje in dobre prakse, ki so se izkazale za zelo uspešne v eni od partnerskih regij, se bodo prenesle v razvojne programe ostalih partnerjev. To bo različnim partnerjem omogočilo izboljšanje in posodobitev regionalnih politik (npr. s sprejemom dobrih praks, pridobljenih prek partnerstva ali prek novih projektov, ki se bodo začeli s pomočjo akcijskih načrtov). Da bi dosegli splošni cilj, se bo projekt osredotočil na naslednje tri podcilje: −− izmenjava dobrih praks vseevropskega partnerstva, da bi razširili znanje o dosedanjih izkušnjah in povečali evropsko mreženje na področju energetske učinkovitosti in trajnostnega prometa; −− lokalni in regionalni projektni partnerji ter ostali deležniki bodo natančno preučili, kako je mogoče dobre prakse implementirati v programih, da bi izboljšali regionalno politiko in razvojno načrtovanje; −− motiviranje lokalnih in regionalnih politikov za tesnejše sodelovanje s strategijami EU na področju trajnosti.

Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana

Telefon:

01 306 19 02

Telefaks:

01 306 19 03

E-naslov:

lur@ljubljana.si

Spletna stran:

www.rralur.si

Lokalni akcijski načrt Glavni rezultat projekta je Lokalni akcijski načrt (angl. Local Action Plan, LAP), ki ga pripravi vsak partner posebej. LAP je celovit regionalni program, ki podrobno predstavi težave posameznega mesta/regije in ukrepe ter aktivnosti za njihovo rešitev. LAP tako služi kot pomoč pri dosegu okoljskih ciljev, saj poleg natančnega opisa potrebnih aktivnosti določa tudi institucije, odgovorne za njihovo izvajanje.

V procesu priprave LAP-a so se predstavniki RRA LUR udeležili sedmih delavnic v različnih državah projektnih partnerjev, kjer so med udeleženci delavnic potekale menjave dobrih praks in izkušenj. V končni verzija LAP-a so te prakse in izkušnje prelite v konkretne ukrepe in aktivnosti na ravni regije. V LAP so tako zajeti ukrepi, ki jih bo izvedel širok krog regionalnih deležnikov na področju trajnostnega prometa, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Z vključitvijo čim širšega kroga akterjev želimo doseči največji učinek pozitivnih sprememb na vseh treh ciljnih področjih.

Regija bo tako investirala v svojo prihodnost, za kvalitetno, varno in zeleno okolje.

Partnerji (14): −− Sörmland regional council, Švedska −− Örebro Regional Development Council, Švedska −− Ministry of Economic Affairs and Enenrgy NRW, Nemčija −− City of Duisburg, Danska −− RRA LUR, Slovenija −− Riga Planning Region, Latvija −− Zemgale Planning Region, Latvija −− Stoke-On-Trent City Council, Velika Britanija −− Municipality of Schaerbeek, Belgija −− Ministry for sustainable development and infrastructure, Luksemburg −− Province of Gelderland, Nizozemska −− Regio Achterhoek, Nizozemska −− Local Government Yorkshire & Humber, Velika Britanija −− Cartaxo Municipality, Portugalska

215 Zrak v Sloveniji

Gledano v celoti, projekt prispeva k zmanjševanju razlik v razvitosti, saj povezuje manj izkušene regije na področju energije in trajnostnega prometa z bolj izkušenimi.

Naslov:

RRA LUR | Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije

Razvoj železniških vozlišč v Jugovzhodni Evropi RAIL4SEE – Rail Hub Cities for Southeast Europe Z julijem 2012 je RRA LUR pričela s sodelovanjem na projektu RAIL4SEE, ki spada med programe teritorialnega sodelovanja EU za Jugovzhodno Evropo (Southeast Europe, SEE). Cilj programa je razvijanje transnacionalnih partnerstev za spodbujanje prostorskih, ekonomskih in družbenih integracijskih procesov ter povečevanje kohezije, stabilnosti in konkurenčnosti na območju sodelovanja. Ta cilj bo dosežen z izvajanjem naslednjih prednostnih nalog: −− prioriteta 1: razvijanje inovativnih zmožnosti, −− prioriteta 2: izboljševanje stanja okolja in njegovo varovanje, −− prioriteta 3: izboljšanje dostopnosti,

216 Zrak v Sloveniji

−− prioriteta 4: razvijanje območij trajnostne rasti.

Naslov:

Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana

Telefon:

01 306 19 02

Telefaks:

01 306 19 03

E-naslov:

lur@ljubljana.si

Spletna stran:

www.rralur.si

Projekt RAIL4SEE Namen in cilji projekta Namen projekta je iskanje rešitev za izboljšanje povezave glavnih vozlišč TEN-T koridorjev z lokalnimi in regionalnimi transportnimi mrežami za povečanje njihove napajalne vloge. Cilj projekta je odprava ozkih grl za boljšo povezavo različnih nivojev prevoza, saj se s povečanjem dostopnosti glavnih TEN-T vozlišč poveča tudi atraktivnost železniških prevozov na srednjih razdaljah med mesti Jugovzhodne Evrope. Namen projekta je tudi harmonizacija lokalnih, regionalnih in nacionalnih prometnih politik, njihova funkcionalna in organizacijska povezanost.

Od projekta pričakujemo izdelano in z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor usklajeno jasno sliko o pomenu vozlišča V. in X. transevropskega koridorja, ki se nahaja v ljubljanski urbani regiji, ter potencialov, ki ga le-to nudi. Za uspeh pri realizaciji zastavljenih ciljev in politik pa je nujno potrebna promocija pri drugih določevalcih ter strokovni in širši javnosti, za kar je projekt RAIL4SEE odlična priložnost. S svojimi rezultati bo projekt pripomogel tudi k večji vlogi javnega potniškega prometa nasproti zasebnemu, iz česar sledi zmanjšanje pritiskov na okolje in prostor, sam projekt pa tako tudi prispeva k večji vlogi trajnostnega prometa in učinkovitejši rabi energije.

Steklarna Hrastnik, družba za proizvodnjo steklenih izdelkov, d.d.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju občin Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. Gre za prvega od sedmih odlokov, ki jih Slovenija potrebuje za omejitev mejnih vrednosti grobih delcev PM10 v zraku, ki so posledica erozije zemlje, resuspenzije s cest in izpustov iz industrijskih objektov. Sprejet naj bi bil predvidoma do konca leta, pri njegovi pripravi pa je aktivno sodelovala tudi Steklarna Hrastnik s svojim znanjem in izkušnjami.

K zmanjševanju onesnaženosti zraka z delci smo zavezani vsi – tako prebivalci sami, saj predstavljajo individualna kurišča in promet največji segement onesaževanja ter prispevajo kar polovico vseh delcev v zasavski zrak, kot seveda tudi industrija.

Steklarna Hrastnik se je zavedala, da bo brez posodobitev proizvodnje, ki bodo hkrati prispevale k trajnostnemu razvoju podjetja, težko konkurenčna. V zadnjih desetih letih je zato intenzivno vlagala v posodabljanje tehnologije ter pri tem vedno upoštevala najvišje okoljske standarde in predpise. Zaradi dodatnih ukrepov, ki jih prinaša omenjeni odlok, v Steklarni Hrastnik predvidevajo še dodatne investicije v vrednosti 50 tisoč evrov, predvsem za uveljavitev sistema ravnanja z okoljem.

Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik

Telefon:

03 565 46 00

Telefaks:

03 564 42 82

E-naslov:

info@steklarna-hrastnik.si

Spletna stran:

www.steklarna-hrastnik.si

so zatesnjeni in opremljeni z ustreznimi filtri, zmes za pripravo stekla se vlaži, vse vozne površine podjetja pa so utrjene tako, da se preprečuje prašenje v največji možni meri.

Vse te aktivnosti so skupaj s stalnim nadzorom nad emisijami v desetih letih prinesle kar do 90-odstotno znižanje prašnih delcev, ki jih steklarna s svojim obratovanjem izpusti v zrak.

Ena izmed večjih investicij v zadnjih sedmih letih tega hrastniškega podjetja s kar 152-letno tradicijo je izgradnja nove talilne peči za namizno steklo. Vrednost naložbe je ocenjena na 7 milijonov evrov, njen zaključek pa je predviden februarja 2013. Peč bo zasnovana kot »oxy-fuel« peč, kjer se z gorenjem zemeljskega plina v prisotnosti skoraj čistega kisika dosega boljša poraba energije, lažje se nadzira gorenje v peči in s tem temperatura vzdolž peči, kar izboljšuje kakovost stekla in povečuje kapaciteto peči. Nova peč bo še bolj zmanjšala vplive na okolje, saj bodo vrednosti polutantov do petkrat nižje od dosedanjih, z ekstremno nizko vsebnostjo dušikovih oksidov in prahu.

V letu 2005 je linija embalažnega stekla dobila povsem novo tovarno, zgrajeno skladno z veljavnimi evropskimi BREF dokumenti, ki vsebujejo smernice in priporočila za izbor najboljših obstoječih tehnologij za steklarsko industrijo. Nova embalažna steklarska peč je dobila elektrofilter za čiščenje odpadnih plinov s 95- do 99-odstotnim zadrževanjem prahu.

Prednosti elektrofiltrov so v tem, da omogočajo visoko stopnjo odpraševanja, učinkovito obratovanje pri visokih temperaturah, neobčutljivi so na spremembe količine prahu v plinih, stroški vzdrževanja in porabe energije pa so nizki. Na lokaciji, kjer se proizvaja namizno steklo, je nameščen vrečast filter, ki izpuste iz štirih steklarskih peči znižuje na zgolj četrtino vrednosti, kot jo določa okoljevarstveno oziroma IPPC dovoljenje.

Za zmanjševanje prašnih delcev pri proizvodnji stekla je steklarna uvedla tudi naslednje ukrepe: skladiščni prostori, stroji in transportni trakovi

Sodoben filter za zrak, ki poleg čiščenja izkorišča tudi odpadno toploto dimnih plinov za segrevanje

217 Zrak v Sloveniji

V sedmih letih za 90 odstotkov manj prašnih delcev

Naslov:

Štore Steel, d. o. o.

Z novim sistemom filtrov do manj emisij Industrijska cona Štore 2, ki je bila zasnovana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, nudi podjetjem, ki v njej delujejo, vse pogoje za okolju čim bolj prijazno proizvodnjo in nadaljnje zmanjševanje uporabe naravnih virov in energije.

Nova jeklarna, postavljena leta 1973 v industrijski coni Štore 2, je imela takrat sodobno čistilno napravo s primarnim zajemom prašnih delcev na pokrovu elektroobločne peči, izpust pa se je očistil v sistem filtrov Rheinstahl. V določenih fazah proizvodnje, ko se je pokrov peči odprl, pa so sekundarne emisije uhajale brez filtracije skozi odzračevalnik Robertson na strehi jeklarne.

Čistilno napravo tako sestavljajo primarno zajemanje prahu na četrti luknji pokrova elektroobločne peči, primarno zajemanje prahu iz ponovčne peči, sekundarno zajemanje prahu skozi strešno napo (25 x 15 metrov), sesalna cevovoda s strešne nape in četrte luknje EOP ter ponovčne peči, sistem z iskrolovom, mešalno komoro in zbirnim cevovodom, ki je nadomestil hladilnik (sekundarno zajeta emisija hladi primarno), dva vzporedna filtrirna sistema s skupno 7.836 kvadratnih metrov površin filtrirnih vreč, dva vzporedna ventilatorja s skupnim volumskim pretokom 660.000 kubičnih metrov na uro, ki jih poganjata 500-kilovatna

218 Zrak v Sloveniji

V Štore Steel so leta 2001 izdelali investicijski načrt za novo čistilno napravo z uporabo najnovejših tehničnih rešitev, brez ustavitve proizvodnje pa jo je bilo možno zgraditi v dveh fazah.

V prvi fazi, ki je bila končana leta 2003, je bil sistem filtrov Rheinstahl zamenjan s sodobnim sistemov filtrov proizvajalca Intensiv Filter s površino filtrskih vreč 3.918 kvadratnih metrov.

Star ventilator je bil zamenjan z novim z zmogljivostjo 330.000 kubičnih metrov volumskega pretoka na uro.

V drugi fazi, ki je bila zaključena v letu 2005, pa je bil dodan še sekundarni način zajemanja prahu in izvedena podvojitev volumskega pretoka ter površine filtrov.

Pogled z vrha 23 metrov visokega filtrirnega sistema.

Naslov:

Železarska cesta 3, 3220 Štore

Telefon:

03 780 51 00

Telefaks:

03 780 53 83

E-naslov:

info@store-steel.si

Spletna stran:

www.store-steel.si

elektromotorja, in dimnik za izpust očiščenega zraka (z zelenim znakom zmanjšanja emisij).

Kombiniran primarni zajem prahu na četrti luknji in sekundarni zajem s strešno napo predstavljata najboljšo razpoložljivo tehnologijo v skladu z dokumenti BREF za proizvodnjo železa in jekla. V EU ga uporablja že 53 odstotkov vseh jeklarn, 31 odstotkov jeklarn pa obratuje le s primarnim zajemom. Štore Steel je s to okoljsko naložbo zadostila zahtevam direktive IPPC in pridobila evropsko okoljevarstveno dovoljenje.

TAB, d. d.

Podjetje TAB, d. d., je bilo ustanovljeno leta 1965, v Mežici pa ima predelava svinca več kot 350-letno tradicijo. Danes TAB proizvaja vse vrste svinčevih baterij v dveh moderno opremljenih tovarnah s 400 zaposlenimi. Prva tovarna je namenjena proizvodnji startnih baterij z letno proizvodnjo dva milijona baterij. V drugi tovarni izdelujejo industrijske baterije s proizvodnjo približno milijon kosov trakcijskih in stacionarnih elementov na leto. Visokokakovostne baterije, ki jih proizvaja TAB, d. d., so znane po celem svetu, še posebej v Evropi, Aziji in Ameriki.

V družbi TAB so prepoznali tiste okoljske vidike, s katerimi vplivajo na okolje: poraba surovin in naravnih virov, odpadne vode, emisije v zrak in hrup.

Družba MPI RECIKLAŽA, d. o. o., je edino podjetje v Sloveniji, ki ima naprave in tehnologijo za predelavo izrabljenih svinčeno-kislinskih akumulatorjev in drugih odpadkov na osnovi svinca. Z moderno opremo in znanjem zagotavlja podjetje najvišjo stopnjo predelave vseh proizvodov ter pri tem skrbi, da je vpliv dejavnosti na okolje čim manjši in v okviru zakonitih predpisov, kar dokazuje z okoljevarstvenim dovoljenjem IPPC. Skrb za okolje, varovanje zdravja in varnost zaposlenih so vrednote, ki jim podjetje posveča posebno pozornost.

Okoljski cilji: −− zniževati porabo energentov in odpada na enoto proizvoda, −− uporabiti najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) pri izpolnjevanju zahtev okolje-

Polena 6 2392 Mežica

Naslov:

Žerjav 79 2393 Črna na Koroškem

Telefon:

02 870 23 00

Telefon:

02 870 02 61

Telefaks:

02 870 23 05

Telefaks:

02 870 02 65

E-naslov:

info@tab.si

E-naslov:

mpi@rm-mpi.si

Spletna stran:

www.tab.si/

Spletna stran:

www.rm-mpi.si

varstvenega dovoljenja, −− preprečevati poškodbe in okvare zdravja na delovnem mestu ter izpolniti zahteve o največji dovoljeni vrednosti vsebnosti Pb v krvi zaposlenih: 300 µg/l za ženske in 400 µg/l za moške.

Z okoljem povezane investicije TAB, d. d.: −− posodobitev čistilne naprave za odpadne vode v Topli (Rudarjevo), −− vpeljava nove tehnologije (mokro polnjenje plošč), −− v sodelovanju z Občino Črna smo v območju Žerjava pričeli s protipoplavno ureditvijo reke Meže, −− posodobitev čistilne naprave in asfaltiranje parkirišča v Žerjavu, −− skladišče gotovih izdelkov Topla.

MPI – RECIKLAŽA, d. o. o.: −− sanacija odsesavanja bobnastih peči, −− posodobitev separacije, −− sanacija skladišča AKU-odpada, −− prehod na UNP, −− sanacija zaprtega sistema voda.

MPI – RECIKLAŽA, d. o. o.

Odpadni plini, ki nastanejo pri zgorevanju goriva in kemičnih reakcijah v bobnastih pečeh, se očistijo preko suhega vrečastega filtra, odžvepljevalne naprave in čistilne naprave za dioksine in furane. Odpadni zrak od odsesavanja delovnih prostorov pa se očisti v suhih vrečastih filtrih.

S tem v obeh družbah zagotavljajo predpisane dopustne koncentracije izpustov v zrak.

TAB, d. d.

Varstvo zraka TAB, d. d.

Odpadni zrak iz proizvodnje (tehnologija, odsesavanje delovnih mest), onesnažen s prašnimi delci in aerosoli žveplove kisline, se očisti preko suhih vrečastih filtrov in mokrega čiščenja, s čimer so zagotovljeni zakonsko predpisani normativi.

MPI – RECIKLAŽA, d. o. o.

219 Zrak v Sloveniji

Z naložbami do okoljskih ciljev

MPI RECIKLAŽA, d. o. o.

Naslov:

Talum, Tovarna aluminija, d. d., Kidričevo

Talum močno zmanjšal izpuste emisij v zrak Družba Talum, d. d., se je prilagodila zahtevam smernice EU za integralno okoljsko skladnost in nadzor nad onesnaževanjem (Integrated Prevention Pollution Control – IPPC) ter drugim zakonodajnim zahtevam na področju okolja. Okoljevarstveno dovoljenje je dobila 29. 11. 2007 (št.

35407-130/2006). Dovoljenje zajema 48 izpustov emisij snovi v zrak. Pot do pridobitve dovoljenja ni bila lahka, saj je bilo treba na lokaciji obvladati štiri IPPC-dejavnosti, tehnološko in organizacijsko prilagajanje pa se je začelo že v letih 1988 in 2002 z dvema mejnikoma, tj. s temeljitima modernizacijama primarne proizvodnje aluminija. Poudariti je treba, da so bile vse tehnološke spremembe izpeljane po principu najboljših razpoložljivih tehnik (t. i. best available technique – BAT). Ustavitev pro­ izvodnje aluminija v elektrolizi B leta 2007 je bil še zadnji večji prispevek k zmanjševanju emisij snovi v zrak. Vrednosti letnih obremenitev pred pridobitvijo dovoljenja in po njem so prikazane v preglednici 1. V letih 2009 in 2010 je bil zaradi gospodarske krize ustavljen tudi del proizvod­ nje aluminija v elektrolizi C, zato so bile tudi emisije snovi v zrak manjše, kot bi bile sicer ob normalni proizvodnji.

Emisije v zrak

celotni prah plinski fluoridi SO2 ekvivalenti CO2

2003–2007, ton/leto 4.600 180 1.035 354.000

2008–2011, ton/leto 92,8 23,9 447 111.200

Razlika med obdobjema 2003/07 in 2008/11, ton/leto 98 % manj 87 % manj 57 % manj 67 % manj

220 Zrak v Sloveniji

Preglednica 1: Primerjava emisij snovi v zrak, vključno z razpršenimi, v različnih obdobjih

Zaradi kompleksnosti in zahtevnosti izpeljave vseh potrebnih korakov nam je uvedba okoljskega standarda ISO 14001, ki ga uspešno vzdržujemo od leta 2001 do danes, pomagala pri lažjem sledenju vedno ostrejšim zahtevam slovenske in evropske zakonodaje ter k stalnim izboljšavam na področju varovanja okolja.

Družba Talum redno izvaja trajni in občasni monitoring emisij v zrak (vsaka tri leta) na vseh predpisanih izpustih. O tem redno poroča Agenciji RS

Naslov:

Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo

Telefon:

02 799 51 00

Telefaks:

02 799 51 03

E-naslov:

guest@talum.si

Spletna stran:

www.talum.si

za okolje in prek nje tudi za Evropski register za spremljanje onesnaževal. Glede na rezultate meritev in ocen celotne in dodatne obremenitve zunanjega zraka družba Talum ne povzroča prekomernih obremenitev kakovosti zunanjega zraka v naselju, podatki o meritvah SO2, NOx in PM10 pa so na voljo na spletnem portalu www.okolje.info.si.

Dva izmed pomembnih ciljev na področju emisij snovi v zrak, ki sledita evropskim usmeritvam na področju varovanja kakovosti zraka in jih družba Talum prav tako izpolnjuje, sta: −− obdržati specifične emisije prahu pod 1 kg na tono aluminijevih pro­ izvodov, plinske fluoride pa pod 0,5 kg na tono primarnega aluminija; −− obdržati specifične emisije toplogrednih plinov (TGP), izraženih v ekvivalentih CO2, pod 1,62 tone na tono primarnega aluminija.

Glede emisij TGP so pripravljene vse strokovne podlage za vključitev proizvodnje primarnega aluminija v tretje trgovalno obdobje, tj. od leta 2013 do leta 2020. Iz pregledov doseženih rezultatov za obdobje od leta 2007 do leta 2011 sledi, da sodi primarna proizvodnja aluminija med 10 odstotkov najučinkovitejših v EU po neposrednih emisijah TGP in je druga po najmanjši specifični porabi električne energije na tono aluminija, s tem pa tudi po posrednih emisijah TGP.

Termoelektrarna Trbovlje, d. o. o.

TET pred novim razvojnim ciklusom Termoelektrarna Trbovlje je največji energetski objekt v Zasavju. Obsega premogovno enoto moči 125 MW in dva plinska bloka 2 x 34 MW, ki služita predvsem terciarni regulaciji moči v EES. Na letnem nivoju se v Trbovljah proizvede okrog 6 odstotkov porabljene električne energije v RS. Skozi desetletja delovanja bloka 125 MW, ki za proizvodnjo še vedno uporablja tudi primarni domači energent rjavi premog, se je proizvodnja električne energije izkazala kot zanesljiva, družbeno in okoljsko sprejemljiva tradicionalna dejavnost regije.

Naslov:

Ob železnici 27, 1420 Trbovlje

Telefon:

03 565 12 00

Telefaks:

03 565 12 94

E-naslov:

info@tet.si

Spletna stran:

www.tet.si

ne enote) pa so zaradi svoje fleksibilnosti delovanja odlična podpora obnovljivim virom energije.

Z izgradnjo srednjesavskih elektrarn bodo doseženi še dodatni sinergijski učinki energetske lokacije v Zasavju.

V vseh letih delovanja so bile izvedene številne tehnološke in okoljske izboljšave in posodobitve. V letu 2005 je bila zaključena ekološka sanacija bloka s prigradnjo sodobne naprave za čiščenje dimnih plinov, v letu 2009 pa je TET pridobila celovito okoljevarstveno dovoljenje.

V zavedanju pomembnosti energetike v sklopu zasavskega gospodarstva je TET pred novim razvojnim investicijskim ciklom. V prvi vrsti gre za postopno prenovo bloka 125 MW v letih 2014–2016, na način, da se omogoči nadaljnje obratovanje po letu 2016, ko pričnejo veljati nove mejne emisijske vrednosti polutantov v dimnih plinih. Ekonomsko upravičena nadaljnja proizvodnja bo temeljila na pretežni uporabi domačega premoga iz rudnika Brnica, saj s tem zagotavljamo tudi energetsko neodvisnost države.

Projekt izgradnje nove plinsko-parne elektrarne, ki s prihodom konkurence na trgu zemeljskega plina ponovno postaja ekonomsko učinkovit, je v fazi zaključenega prostorskega umeščanja.

Nov energetsko proizvodni objekt ima mesto na lokaciji stare premogovne enote znotraj kompleksa TET, tovrstne tehnologije (plinsko-par-

Foto: arhiv TET

221 Zrak v Sloveniji

Izgradnja daljinskega ogrevanja z uporabo toplote iz kogeneracijskega procesa TE Trbovlje do zasavskih mest je naslednji družbeno in okoljsko učinkovit ukrep s ciljem zmanjšanja prekomerne onesnaženosti s trdnimi delci. V zasavskih kotlinah je prekomerna onesnaženost s trdnimi delci predvsem v zimskem času posledica individualnih kurišč z zastarelimi kurilnimi napravami, kjer se zaradi socialno-gospodarskega vidika v pretežni meri kot gorivo uporablja lesna biomasa in gorljivi odpadki.

TE-TOL_oglas_zrak2.pdf

1

9/16/12

10:38 PM

Pomagamo graditi čistejšo energetsko prihodnost Slovenije Z uporabo lesne biomase za soproizvodnjo toplotne in električne energije smo zmanjšali izpuste CO2 za 10 %, NOx za 5 % in SO2 za 40%. Z uvedbo zemeljskega plina konec leta 2015 bo naš prispevek k izboljšanju kakovosti zraka še večji.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

PREVERITE KAKOVOST ZRAKA NA MOBILNEM TELEFONU 222 Zrak v Sloveniji

Pošljite SMS z vsebino TETOL na št. 3737 in sledite prejeti povezavi, ali v brskalnik telefona vpišite m.te-tol.si

Poslani SMS in prenos podatkov se obračunavajo po ceniku vašega operaterja.

www.te-tol.si

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor

V Inštitutu za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor se ukvarjamo s celovito problematiko okolja in dejavnostmi, ki jih pokriva zdravstvena ekologija. Aktivnosti izvajamo na terenu in v laboratorijih z najmodernejšimi postopki analitike sledov v različnih vzorcih (živila, okolje in drugo). Kakovostno izvajanje meritev in postopkov na terenu in v laboratoriju ohranjamo z 200 metodami, akreditiranimi po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 pri Slovenski akreditaciji.

Glavna področja – izvajanje vzorčenja, meritev na terenu, analiz, strokovnih ocen in programov: −− onesnaženost zraka: žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ozon, benzen, toluen, ksilen, prašni delci, kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, pesticidi, kemikalije idr.; −− hrup v naravnem in bivalnem okolju, izdelava kart hrupa in različnih modelov; −− izdelava poročil o vplivih na okolje za posamezne segmente (zrak, hrup, tla, podzemne in površinske vode), izdelava okoljskih poročil; −− odpadki (analize odpadkov in izlužkov, izdelave ocen odpadkov, monitoring odlagališč odpadkov); −− emisije in tehnološki procesi (monitoring emisij snovi v zrak iz proizvodnih procesov, sežigalnic odpadkov in energetskih objektov); −− odpadne vode (monitoring odpadnih voda za zavezance, študije v zvezi s projek-

tiranjem čiščenja odpadnih voda); −− ekologija dela (meritve delovnega okolja, ocene tveganja za zdravje); −− ekotoksikološke preiskave na vzorcih iz okolja in kemijskih snoveh ter ocene tveganje, ki ga nevarne snovi predstavljajo za okolje; −− določanje mejnih vrednosti za onesnaževala kot osnovo za okoljske standarde v površinskih vodah v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/EC); −− meritve smradov v okoliškem zraku (imisije) in neposredno na viru (emisije); −− strokovna in tehnična podpora interven-

Prvomajska ulica 1 2000 Maribor

Telefon:

02 450 01 00

Telefaks:

02 452 22 34

E-naslov:

info@zzv-mb.si

Spletna stran:

www.zzv-mb.si

−− −− −− −−

−−

cijskim službam ob nenadnih ekoloških nesrečah; monitoring podzemnih voda; monitoring površinskih voda, vodnih izvirov in tal; monitoring pitnih in kopalnih voda; prehrana in živila (sestava, onesnaževala, označevanje, kakovost, izvajanje uradnega nadzora po Uredbi 178/2002 o varnosti živil, izvajanje monitoringa škodljivih snovi v živilih živalskega izvora, izdelava ocen skladnosti in varnosti); predmeti splošne rabe, predmeti, ki pridejo v stik z živili, igrače, kozmetika.

223 Zrak v Sloveniji

Inštitut pokriva več dejavnosti zdrav­ stvene ekologije

Naslov:

Fit media, d. o. o.

Fit media za zeleni razvoj Slovenije Založništvo okoljskih publikacij je nadaljevanje okoljskega oziroma trajnostnega poslanstva, ki mu je Fit media, d. o. o., zvesta že več kot desetletje. Zavedamo se, da je okolje zelo občutljivo področje, ki zahteva nenehno povezovanje in komuniciranje. S komunikacijskimi znanji in sprotnim spremljanjem slovenskih in evropskih okoljskih smernic snujemo različne okoljske projekte, ki jih izvajamo pod lastno blagovno znamko Zelena Slovenija.

Od leta 2001 izdajamo specializirano revijo za trajnostni razvoj EOL (Embalaža-Okolje-Logistika), v kateri objavljamo članke in razmišljanja strokovnjakov iz Slovenije in tujine.

224 Zrak v Sloveniji

Publikacije knjižne zbirke Zelena Slovenija analizirajo sodobne vidike varovanja okolja in s predstavitvami dobrih praks slovenskih in tujih podjetij približa tematiko vsakomur. Izdali smo: Upravljanje voda v Sloveniji (2011), Odpadki v Sloveniji (2010), Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009) in prvo slovensko publikacijo o izvajanju direktive IPPC v Sloveniji (2008).

Izvajamo nacionalne okoljske simpozije, ki vsako leto združijo glavne okoljske igralce in strokovnjake v povezavi s specifično okoljsko problematiko. Doslej smo organizirali: Termična obdelava odpadkov v Sloveniji – kako naprej? (2012), Odpadki za surovine – za večjo konkurenčnost gospodarstva (2012), (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji (2010), Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije (2009), Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoja (2008), Okolju pri-

jazna uporaba energije kot izziv nove energetske usmeritve EU (2007), Vode – skrb, nadloga in izziv (2006), (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih ter evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov (2005), Trajnostni razvoj – od strategije do prakse (2004).

Za osnovne in srednje šole pripravljamo uspešne natečaje »Mislimo zeleno«.

V koprodukciji z RTV Slovenija smo pripravili serijo informativnih in izobraževalnih TV-oddaj s področja okolja. Krajše, štiriminutne oddaje Eko utrinki odstirajo okoljski problem s praktičnimi vidiki iz vsakdanjega življenja.

Daljše, desetminutne oddaje, teme obravnavajo nekoliko bolj poglobljeno in so zelo dobrodošel pripomoček v izobraževalnem procesu.

Na dnevno ažuriranem portalu za trajnostni razvoj www.zelenaslovenija.si ponujamo pomembne strokovne ter poljudne informacije s področja odgovornega ravnanja z okoljem in trajnostnega razvoja.

Skupaj z okoljskim ministrstvom izvajamo letni natečaj za Najbolj zeleno občino.

Lokalnim in regionalnim skupnostim svetujemo pri strateškem načrtovanju in izvajanju celovitih komunikacij v zvezi z odgovornim ravnanjem z okoljem (na primer pri velikih infrastrukturnih posegih v okolje: Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki Zasavje, Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na po-

Naslov:

Kidričeva ulica 25 3000 Celje

Telefon:

03 426 67 00

Telefaks:

03 426 67 02

Spletna stran:

www.fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si

vodju Savinje idr.), pri oblikovanju komunikacijskih strategij in orodij za doseganje okoljskih ciljev pa sodelujemo z več podjetji.

Skupaj z naročnikom BTC, d. d., smo razvili celostni strateški projekt Misija: Zeleno, s katerim se slovensko najpomembnejše nakupovalno središče spreminja v zeleno mesto.

Skupaj s partnerji uresničujemo vizijo trajnostnega razvoja Slovenije: −− razvijamo strateške modele trajnostnega razvoja po meri posameznega podjetja, −− nudimo kakovosten trajnostni inženiring podjetjem, institucijam in občinam, −− izvajamo delavnice in izobraževanja s področja trajnostnega razvoja po meri naročnika, −− upravljamo z notranjim in zunanjim komuniciranjem s področja trajnostnega razvoja, −− izvajamo sistemsko dolgoročen, transparenten in verodostojen način spremljanja kazalcev (na podlagi kazalcev GRI) in pripravo poročila o trajnostnem razvoju.

Konkurenčna prednost naše ponudbe je njena celovitost: −− ekspertiza na področju izračuna ogljičnega odtisa, −− strokovna verifikacija projekta v specializiranem podjetju v tujini, −− ekspertiza na področju okoljskega in trajnostnega komuniciranja, −− lastni komunikacijski mediji za trajnostni razvoj. www.zelenaslovenija.si

225 Zrak v Sloveniji

NateÄ?aj Najbolj zelena obÄ?ina

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA! Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Prednosti članstva v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije: • brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijoza trajnostni razvoj v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk); • objava 4 brezplačnih strokovnih novic o okoljskih in trajnostnih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki, fotografija in ime podjetja) v reviji EOL (prejemajo jo vsi gospodarski subjekti v Sloveniji, ki imajo odgovornosti s področja okolja, komunalna podjetja, izobraževalne ustanove, pomembne strokovne in druge inštitucije, pristojni državni in občinski organi idr.); • objava 6 brezplačnih strokovnih novic o okoljskih in trajnostnih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki, fotografija in ime podjetja) na portalu za trajnostni razvoj www.zelenaslovenija.si ter promocija z logotipom in povezava do spletne strani (mesečno več kot 4 tisoč unikatnih obiskovalcev).

• druge ugodnosti v okviru dogodkov Zelene Slovenije®.

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist

foto: Shutterstock

Okoljski portal

Specializirana

revija za embalažo,

okolje in logistiko

/ Specialized magazine

for packaging,

environment and

magazine for packaging, environment and logistics

logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

50 MAJ / MAY 2010

logistika embalaža okolje logistics packaging environment

56 RUARY 2011

FEBRUARFEB

226 Zrak v Sloveniji

Strokovna revija EOL

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI! Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

krive Krive ali manj plastične vrečke morali Komunalci bodo sicer dosegati cilje, bodo ob dovoljenje je v Logistika na drobno v povojih Sloveniji šele

So Guilty or Not Bags Guilty Plastic Saving Durable, Energy ntally and Environme Friendly LED Lights

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Temična obdelava Investitor from All odpadkov:Students bo World Over the v nove objekte država Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

pri pošti Poštnina plačana 3320 Velenje

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

Za več informacij smo z veseljem na voljo: • dr. Darja Majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si • Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

Zakaj strategija trajnostnega razvoja?

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost komunikacijske ••• prednosti

• v koraku z zakonodajo • strateško predvidevanje • dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si

227 Zrak v Sloveniji

finančni rezultati ••

Izobraževanje in usposabljanje za trajnostni razvoj po vaši meri Usposobljeni zaposleni dvigujejo dodano vrednost podjetja / organizacije

Teme vključujejo: ZAKAJ JE NUJNA STRATEGIJA, KI TEMELJI NA TRAJNOSTNEM RAZVOJU

• zakonodajni vidiki • zahteve trga – podjetij in potrošnikov

• trajnostnost kot dodana vrednost storitev in produktov

• primeri dobre prakse

PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

TRAJNOSTNI RAZVOJ IN INOVACIJE

• ustvarjanje dodane

• spodbude za razvoj

vrednosti z vključitvijo socialnih in okoljskih izzivov

• upravljanje z viri (LCA analiza, ogljični odtis, vodni odtis …)

• optimiranje proizvodnje

trajnostnih dejavnikov

• razvoj kulture

trajnostnega razvoja

• poročanje o trajnostnem

razvoju kot gibalu institucionalnih sprememb

in/ali storitev

• upravljanje s človeškim

kapitalom pri doseganju socialnih in okoljskih ciljev

228 Zrak v Sloveniji

• trajnostnost v

mednarodnem okolju, v globalni dobaviteljski verigi

• primeri praks Kontaktna oseba: dr. Darja Majkovič, tel. št.: 03/ 42 66 724

CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 CO2 COvidite, CO2 COkje CO2lahko CO2 COprihranite.

CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 2 2 2 2 Z2 CO izračunom CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 Ali zeleno CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO COse CO CO2 COpozicionirate.

CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 2 2 2 2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2

Kakšen je vaš organizacijski ali izdelčni

CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 Izračunavamo CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO CO2 COogljični CO2odtis CO2vaše COorganizacije, CO2 COproizvodnje, CO2 CO2 2 2 2 storitve, izdelka 2... Poročamo o trajnostnem razvoju CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO(GRI).

CO2 2

229 Zrak v Sloveniji

CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2 CO2

Zelena Slovenija ® Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-pošta: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

SLOVENSKI NATEČAJ ZA

NAJBOLJ ZELENO OBČINO

Odgovorno ravnanje do okolja, v katerem živimo, postaja ključni dejavnik trajnostnega razvoja na globalni, nacionalni in lokalni ravni. Tudi Slovenija se vedno bolj zaveda nalog, ki jih zahteva koncept trajnostnega razvoja in kakovosti življenja, kar naj bi se še posebej pokazalo v lokalnih skupnostih. To je nedvomno temeljni pogoj, da ohranimo zeleno Slovenijo. Koliko pa so občine razvojno in prostorsko naravnane zeleno, koliko s svojo aktivno vključenostjo v spodbujanje zelenega okoljskega ravnanja in z učinkovitim izvajanjem dodatnih okoljskih ukrepov (ne le teh, ki so z zakonom določeni) prispevajo h krepitvi zelenega razmišljanja občanov in občank? Koliko pripomorejo k razvoju zelene občine in zelene Slovenije? Skupaj iščimo odgovore in spodbude.

230 Zrak v Sloveniji

Občine vabimo k sodelovanju v okviru projekta Zelena Slovenija »Najbolj zelena občina«.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Natečaj za Najbolj zeleno občino organizira Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Zrak v Sloveniji /

Založba:

Fit media d. o. o.

Air in Slovenia

Za založbo:

mag. Vanesa Čanji

Zbirka Zelena Slovenija

Urednika:

dr. Darja Majkovič in Jože Volfand

Besedila:

Jože Volfand, dr. Janez Potočnik, dr. Romana Jordan, Metka Čavka, mag. Adrijana Viler Kovačič, mag. Tanja Bolte, mag. Jože Jurša, Matjaž Česen, dr. Aljaž Plevnik, Lea Ružič, Jure Bukovec, Andrej Piltaver, Nataša Jazbinšek Seršen, mag. Benjamin Lukan, Irena Debeljak, Egon Jurač, Ervin Renko, Andrej Šušteršič, dr. Jože Rakovec, dr. Rahela Žabkar, dr. Marija Zlata Božnar, dr. Primož Mlakar, mag. Rudi Vončina, Roman Kocuvan, Urška Kugonič, dr. Tanja Lubič Mlakar, Mirjam Košuta, dr. Tomaž Vuk, Klemen Stanič, Peter Otorepec, dr. med., dr. Marko Notar, Matic Ivančič, Nina Miklavčič, Damjan Kovačič, Urška Kugonič, mag. Rudi Vončinam, Janja Leban, mag. Andreja Urbančič, mag. Urban Odar, Tadeja Kovačič, mag. Jure Leben, dr. Jože Verbič

Lektura:

Tea Finžgar Plavčak

Prevod:

avtorji in dr. Darja Majkovič

Oblikovanje:

Fit media d. o. o.

Fotografije:

Shutterstock (www.schutterstock.com), Andrej Piltaver, J. Rakovec, J. Vrhovec, Razkrito.net, okolje.info, Google Zemlja, Tamara Deu, B. Mikuž, Alenka Rebec in arhivi podjetij/organizacij

Tisk:

Bograf tiskarna d. o. o.

Naklada:

800 izvodov

Celje, november 2012

Uredniški odbor:

mag. Tanja Bolte, prof. dr. Vincenc Butala, dr. Fedor Černe, Nives Dolšak, dr. Romana Jordan, Marjan Jug, mag. Jože Jurša, Breda Kralj, Janja Leban, dr. Tanja Ljubič Mlakar, dr. Darja Majkovič, dr. Marko Notar, prof. dr. Peter Novak, mag. Urban Odar, dr. Peter Otorepec, dr. Dušan Plut, prof. dr. Jože Rakovec, mag. Andreja Urbančič, Mojca Vendramin, Jože Volfand, dr. Boris Žitnik

231 Zrak v Sloveniji

Pri izdaji strokovne publikacije Zrak v Sloveniji sta partnersko sodelovala družba Termoelektrarna Šoštanj in Gospodarsko interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina GZS.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.3(497.4)(082) 502.175(082)

232 Zrak v Sloveniji

ZRAK v Sloveniji / [besedila Jože Volfand ...[et al.] ; urednik Darja Majkovič in Jože Volfand ; prevod avtorji in Darja Majkovič ; fotografije Shutterstock ... et al.]. - Celje : Fit media, 2012 ISBN 978-961-6283-49-6 1. Volfand, Jože 2. Majkovič, Darja 263892992

Fit media je agencija za tržne komunikacije in razvojne projekte, specializirana s področja okolja. S podjetji in lokalnimi skupnostmi sodelujemo pri kreiranju komunikacijskih strategij in orodij za doseganje ciljev, povezanih z okoljem. Upravljamo z blagovno znamko Zelena Slovenija.

Kreiramo inovativna komunikacijska orodja, s katerimi spodbujamo okoljsko vzgojo mladih (okoljski TV kviz, kampanje, natečaji, učbeniki idr.).

Načrtujemo in implementiramo komunikacijsko podporo pomembnim okoljskim investicijam (centri za ravnanje z odpadki, varovanje vodnih virov idr.). Strateška okoljska vprašanja odpiramo na tradicionalnih nacionalnih simpozijih s področja okolja v Celju in v specializirani strokovni reviji za okolje EOL. Z razvojnimi projekti okoljske izzive spreminjamo v podjetniške priložnosti.

www.fitmedia.si