Revija EOL 62-63 by Fit media d.o.o.

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

62/63 oktoberoctober 2011

Cene komunalnih storitev: Regulacije preveč, modela uravnavanja cen pa ni

Občutki sreče, pisane barve in prijazni materiali Razvoj komunalnih dejavnosti Hitra pošta: Omejitev veliko, priložnosti še več Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

OBJAVLJAMO 2. SLOVENSKI NATEČAJ ZA

NAJBOLJ ZELENO OBČINO 2011 Koliko so občine razvojno in prostorsko naravnane zeleno? Koliko s svojo aktivno vključenostjo v spodbujanje zelenega okoljskega ravnanja in z učinkovitim izvajanjem dodatnih okoljskih ukrepov (ne le teh, ki so z zakonom določeni) prispevajo h krepitvi zelenega razmišljanja občanov in občank? Koliko pripomorejo k razvoju zelene občine in zelene Slovenije? Skupaj iščimo odgovore in spodbude. Zato občine že drugo leto zapored vabimo k sodelovanju v okviru projekta Zelena Slovenija »Najbolj zelena občina«. Več na www.zelenaslovenija.si! Natečaj za Najbolj zeleno občino organizira Fit media pod blagovno znamko Zelena Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

IZKORISTITE PREDNOSTI ZELENEGA OMREŽJA! Vabimo vas, da sodelujete z vašimi informacijami o okoljskih dosežkih in prizadevanjih v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije. Ponujamo vam kakovostno medijsko pot za strokovno komuniciranje z javnostmi.

Prednosti članstva:

• •

ste v komunikacijskem omrežju Zelene Slovenije brezplačno prejemate edino specializirano strokovno revijo s področja okolja v Sloveniji EOL (letno izide 10 številk) na leto lahko objavite 4 brezplačne novice o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) v okoljski reviji EOL na leto lahko objavite 6 brezplačnih novic o okoljskih prizadevanjih vašega podjetja (do 1.000 znakov s presledki) na okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si

Okoljski portal

l e in logistiko / Specialist lj Specializirana revija za embalažo, okolj

foto: Shutterstock

• •

Specializirana

revija za embalažo,

okolje in logistiko

/ Specialized magazine

for packaging,

environment and

o istics og ronmeent and log f r packkaagging, enviiro gazine fo aga ag mag

logistics

embalažaokoljelogistika packagingenvironmentlogistics packaging

50 MAJ / MAY 2010

elogistika embalažaokolj ics ironmentlogist packaging packagingenv

UARY 2011 FEBRUARY FEBRUARFEBR FEBRUAR

Strokovna revija EOL

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO VENIJJI! SLOVENI V SL on ronmental Sores are o r re d there are and ector Inspectors nough Ins TTeemična obdelava k v: Investitor m All ko odpadko b ekte bo World bj v nove obj avaa držav

krive Krive ali manj plastične vrečke morali Komunalci bodo sicer dosegati cilje, bodo ob dovoljenje je v Logistika na drobno v povojih Sloveniji šele

t or Not So ty Guilty t Plastic Bags ty Guilty gy Saving ergy E erg r ble, En ra Dura l ly t lly ta r nmenta ro E viro and En E Lights ED l LED ly riendly Fri Fr

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

pri pošti Poštnina plačana ne nj V lenj 3320 Ve

Fit media d.o.o. Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Za več informacij smo z veseljem na voljo: • dr. Darja Majkovič, tel.: 03 42 66 724, e-mail: darja.majkovic@fitmedia.si • Tanja Pangerl, tel.: 03 42 66 716, e-mail: tanja.pangerl@fitmedia.si

Promocija

Cena enoletnega članstva je samo 120 € + ddv.

Uvodnik Editorial

Privatisation of Public Utilities is not a Magic Wand

redvsem ekonomski položaj in iskanje modrejših razvojnih odločitev sta torej narekovala, da je v tej številki EOL-a prva tema komunala. A to ni vse.

li veste:

t was primarily the economic situation and the search for wiser development decisions that dictated the selection of this EOL issue’s theme: public utilities. And there’s more.

Kaj ponuja Zeleno omrežje?

Kako je s pametnimi omrežji?

What is EKOMOBIL?

Kako se lahko zaposlujejo okoljski strokovnjaki?

What does the Green Network offer?

Zakaj nastaja logistična platforma?

What are the jobs available to environmental experts?

Kaj je EKOMOBIL?

Ali so zabojniki za odpadke sledljivi?

o you know:

What about smart grids?

Why does the logistics platform develop?

eveda, tokrat imate v rokah dvojno številko revije EOL.

Are waste containers traceable?

nd, of course, you are holding a double issue of EOL magazine.

EOL foto: Rok Tržan

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

oktoberoctober 2011

odernisation instead of privatisation. This was one of the attention-grabbing messages presented by the municipal sector at its autumn issues meeting. Only time will tell if the message was also a warning. Even the people employed in the public utility sector conclude that the approach to the municipal economy development strategy is not clear. Meanwhile, various business and organisational models meet on the market. The private sector is becoming increasingly stronger, as is the case with the adverseness towards privatisation. Leopold Kremžar, President of the Association of Municipalities and Towns of Slovenia, is clear. Everything public, and in case of communal activities there is a distinct public interest, should remain public. Waste, water, energy and so on are definitely public services. Janko Kramžar, the Chairman of the Board of Directors of the Chamber of Local Public Economy, is equally unambiguous – privatisation of the communal sector is not a magic wand that will solve everything. Some facts relating to, for example, investments in the water distribution systems in north-eastern Slovenia are truly alarming. So, the question is how to ensure the public interest, wise municipal policy and even wiser national policy and balance private interests so that the public utilities sector in Slovenia will be able to sort out the mess they have found themselves in. Numerous warnings related to the growing number of under-the-counter deals are no coincidence. The Court of Auditors warns of crime in this line of business.

Uvodnik

odernizacija namesto privatizacije. To je bilo eno izmed opaznih sporočil komunalnega gospodarstva z njegove jesenske problemske konference. Ali je bilo sporočilo tudi opozorilo, bo pokazal čas. Komunalci sami ugotavljajo, da ni jasno, kakšna je sploh strategija razvoja komunalnega gospodarstva. Obenem pa se na trgu srečujejo različni poslovni in organizacijski modeli. Zasebni sektor je čedalje močnejši, nenaklonjenost privatizaciji pa prav tako. Leopold Kremžar, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je jasen. Kar je javno, in pri komunalnih dejavnostih gre za izrazit javni interes, naj ostane javno. Odpadki, voda, energija in še kaj, to zagotovo so. Janko Kramžar, predsednik upravnega odbora Zbornice komunalnega gospodarstva, je prav tako nedvoumen – privatizacija komunalnega sektorja ni čudežna paličica, ki bo rešila vse probleme. Nekateri podatki, na primer o vlaganjih v vodovodne sisteme v severovzhodni Sloveniji, so zares alarmantni. Kako torej zagotoviti javni interes, pametno občinsko politiko in še pametnejšo državno ter uravnotežiti zasebne interese, da se bo komunala v Sloveniji hitreje izvlekla iz mreže, v kateri se je znašla. Kajti, ni naključje, da je vse več opozoril, kako se razrašča poslovanje pod mizo. Računsko sodišče že opozarja na kriminal v tej panogi.

62/63

Privatizacija komunale ni čudežna paličica

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje Volfand Čanji

•

• glavni urednik editor-in-chief: Jože

• odgovorna urednica editor: mag. Vanesa

oblikovanje, prelom in grafična priprava /

layout and graphic design: Fit media d.o.o. Printed by: Eurograf

• tisk /

• oglasno trženje / marketing:

Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

• Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

•

Celje, oktober october 2011

4200 izvodov

•

Naklada

Revija je brezplačna.

Partnerji pri izdajanju revije EOL:

oktoberoctober 2011

• Visoka šola za varstvo okolja • Gorenje Surovina d.o.o.

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

8 10 12 14 16 18 19 20 21 22 26 28 30 34 36 43 46 48 50 51 52 54 56 58 60 62 64 66 68 70 72 74 78 81 82 82

Trg zahteva optimizacijo poslovanja Občutki sreče, pisane barve in prijazni materiali Izziv je prav darilna embalaža Specializirani za embalažo prestižnih svetovnih znamk V premium segmentu ima prednost steklena embalaža Greener Package Awards 2011 Na poštah prava embalaža za vsako priložnost! Inovacije v papirni in kartonski industriji Zeleno kot joker na trgu Okoljska zakonodaja ne koristi, če ostane na papirju Je na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav? Najprej smo pogledali, kaj moramo narediti sami

sebina

4 62/63

EOL

Vsebina Contents

Impresum

Pristojnosti si podajajo kot vroč kostanj Zamrznitev vodi komunale v katastrofo Ni politične volje za uravnavanje cen

V ospredju deponijski plin in goriva iz trdnih odpadkov Z enotnim označevanjem do čistejših frakcij

Trend je sledljivost, stroški bodo pod nadzorom

Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi Prava pot za zeleno prakso in izmenjavo izkušenj »… preračunavam …«

Ekomobil za izrabljena motorna vozila

Pogrešamo dialog o pripravi okoljske zakonodaje Alternativni viri spreminjajo razmere v omrežju Slovenija zaostaja za EU, star papir se uvaža

V Sloveniji tehnološko izpopolnjena predelava Inšpektorji naj izboljšajo nadzor

Miselnost se ne spremeni tako hitro kot paragraf V predlogih nove (stare) dileme o biogorivih

Negativne vplive na okolje bi lahko zmanjšali

Težave povzročajo zastareli vodovodni sistemi Kam z okoljsko izobraženim kadrom? Omejitev veliko, priložnosti še več Za zeleno prihodnost na nebu (Ne)zelene navade Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pri angleški znamki Shaken Udder so prepričani, da je k boljši prodaji njihovega mlečnega napitka pripomogla prav embalaža podjetja RPC Containers Llantisant. Njihovo PET stekleničko so izbrali zato, ker je najbolj ustrezala njihovi celostni podobi in kot takšna bolj izstopa na policah v trgovini. Povpraševanje po mlečnem napitku se je po menjavi embalaže povečalo, tako je sedaj

Ostrejša zakonodaja glede varnosti elektronskih izdelkov V EU so začela veljati nova pravila glede varnosti električnih in elektronskih izdelkov, ki

5 62/63

Vabljiv mlečni napitek

svoje nagrajene vrste vina v pollitrskih tetrapakih, v kartonski embalaži Black Box . Na voljo bodo Cabernet Sauvignon, Merlot in Chardonnay. Pri podjetju Black Box so ponosni, da nadaljujejo tradicijo preoblikovanja embalaž za vino. Prepričani so, da vino v tetrapaku lahko združuje kvaliteto in vrednost s priročnostjo ter praktičnostjo.

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

med drugim širijo prepoved uporabe nevar-

Torba za vino Vam je všeč ideja o vinu iz tetrapaka, ni pa vam všeč način serviranja? Podjetje Menu je prav za ta namen izdelalo torbo za vino, z imenom Baggy Winecoat. Tako lahko vino enostavno prestavimo v torbo. Vino točimo s pomočjo priročne pipice, v torbi pa je prostor tudi za led, ki omogoča ohranjanje vina hladnega. Gumijasta podloga pa torbi omogoča, da stoji pokonci.

nih snovi v teh izdelkih. Nova zakonodaja bo izboljšala varnost elektronskih proizvodov in preprečila izpust nevarnih snovi v okolje. Prepoved uporabe nevarnih snovi, kot so težke kovine in nekatere kemikalije, je po novem razširjena na mnogo več proizvodov in velja za praktično vse elektronske in električne naprave, torej ne le za telefone, hladilnike, televizorje, temveč tudi za elektronske igrače ali laboratorijsko opremo. Nova zakonodaja nadgrajuje direktivo o omejevanju nevarnih snovi v električni in elek-

na voljo še v štirih okusih: čokolade, banane, vanilije in jagode.

tronski opremi iz leta 2003. Države članice imajo 18 mesecev časa za prenos novih pravil v nacionalno zakonodajo. Nova direktiva zaradi

Pločevinka leta 2011

pomembne razširitve obsega uvaja prehodna obdobja do osem let za nove proizvode, za katere veljajo pravila. So pa iz nje izvzeti fotovoltaični paneli, da bi EU lahko dosegla svoje cilje na področju obnovljive energije in energetske učinkovitosti. Nova zakonodaja predvideva pregled seznama prepovedanih snovi do julija 2014, občasno pa tudi po tem datumu.

Plastična embalaža za manj emisij Pri podjetju Sainsbury so stekleno embalažo zamenjali s plastično. S tem so zmanjšali embalažo za 83 odstotkov oziroma za kar 882.000 kilogramov. Nova plastična embalaža je po funkcionalnosti primerljiva s predhodno, ima manjši vpliv na okolje, zaradi manjše teže pa je tudi sama logistika cenejša. Tako bodo z uporabo plastične embalaže zmanjšali ogljične emisije za več kot 150 ton. V lanskem letu so pri podjetju Sainsbury zmanjšali količino embalaže za 12 milijonov ton.

Prav tako se med procesom ne proizvaja odpadna voda, pločevinka pa je tudi 30 odstotkov lažja kot standardna pločevinka. Nagrajeno vino v tetrapaku Ameriški proizvajalec vina bo odslej ponujal Fotografije: arhiv proizvajalcev

Drugačna embalaža za barvo Podjetje RPC Containers Rushden je predstavilo novo embalažo za barve za ograje v razpršilu Cuprinola. Nova embalaža radikalno izstopa na policah, obenem pa zavzame manj prostora, zato je bolj primerna tudi za hrambo.

Cero NIK bo v obrtnoindustrijski coni Čeprav dalj časa ni bilo znano, kje bo lokacija Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa, gre za Cero NIK, je odločitev vendarle sprejeta – lokacija bo v obrtno-industrijski coni za Klijem. Logatčani naj bi lokaciji ne nasprotovali tudi takrat, ko bo šlo zares. Torej po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Center za ravnanje z odpadki bo zajel območje z okrog 200.000 prebivalci in 85.000 tonami odpadkov, za predelavo naj bi šlo 60.000 ton komunalnih odpadkov. Graditi naj bi ga začeli prihodnje leto. Naložba je vredna 42,5 milijona evrov, bo pa sofinancirana iz kohezijskih sredstev s 70 %. Gradili bodo center z objektom za mehansko biološko obdelavo, sortirnico mešanih komunalnih odpadkov in drugim. Pri projektu sodeluje 16 občin.

oktoberoctober 2011

Revija The Canmaker je podelila nagrade za najboljše pločevinke. Nagrada za pločevinko leta 2011 je pripadla japonskemu izdelovalcu pločevink, podjetju Toyo Seikan Kaisha. Pločevinka je izdelana s pomočjo posebnih postopkov, ki imajo majhen vpliv na okolje in izrabo virov. Pločevinka za pripravljeno kavo The Birdy je narejena iz jekla, laminiranega s poliestrom s sistemom »dry-DWI«. Ta zahteva manj maziva, manj pralnih kemikalij in ne potrebuje notranjega premaza tako, kot se to zahteva pri konvencionalnem procesu.

6 62/63

EOL

Kratko, zanimivo Novogoričani z najboljšim projektom

Novosti Podeljene nagrade Pentawards 2011

Novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju je v okviru 7. okvirnega programa evropske komisije, program je namenjen krepitvi raziskovalnih zmogljivosti s področja okoljskih znanosti in novih nanomaterialov, s pripravljenim projektom zbrala vse možne točke med 200 prijavami. Vrednost projekta znaša 4,3 milijona evrov, od tega pa je delež evropskega sofinanciranja 3,9 milijona evrov. Matjaž Valant, dekan Fakultete za znanosti okolju, je izjavil, da bo denar namenjen krepitvi infrastrukturnega, kadrovskega in organizacijskega potenciala univerze. S projektom pa se bodo integrirali v evropski raziskovalni prostor in postali eden vodilnih evropskih partnerjev pri razvoju novih okoljskih tehnologij.

Nova stranka, ki ni zelena Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – takšno je ime nove politične stranke, ki so jo ustanovili v Ljubljani. Predsednik stranke je postal Matjaž Hanžek, podpredsednica pa Hermina Krt. Dušan Plut, eden izmed ustanoviteljev stranke TRS, je ob njenem rojstvu dejal, da ne gre za zeleno stranko, ampak za stranko večplastno razumljenega trajnostnega razvoja. Prizadevala si bo za občutljivo ravnovesje med gospodarskim razvojem ter okoljsko in socialno blaginjo. Še pred strankarsko konvencijo je potekal ustanovni zbor Gibanja TRS, gibanja za trajnostni razvoj Slovenije. Njegova predsednica je postala Manca Košir.

Pentawards je prvo in edino tekmovanje na globalni ravni, posvečeno dizajnu embalaže vseh vrst in oblik. Prijavi se lahko vsak, ki se ukvarja z oblikovanjem in marketingom embalaže. Najboljši prejmejo priznanja, vrsta priznanja pa je odvisna od kreativnosti prijavljenega dela. Že tretje leto zapored je podjetje Sleever International, vodilni proizvajalec termokrčljive ovojnine, podelilo posebno priznanje za najboljšo zbirateljsko serijo embalaž, ki jo je letos prejela agencija Webb DeVlam za izjemno oblikovanje prestižne stekleničke za pijačo Bombay Sapphire (Bacardi), ki

Na Eko skladu več nepovratnih sredstev

Milo v preobleki Ivory, najstarejši izdelek družbe Procter & Gamble, je doživel preobrazbo embalaže, ki jo spremlja tudi obsežna oglaševalska kampanja. Pri podjetju so se odločili oživiti že kar 132 let staro znamko. Tako nova barvna shema in redizajn embalaže dopolnjuje ponudbo izdelkov Ivory – mila z vonjem po sivki in aloe veri.

oktoberoctober 2011

Vlada je konec septembra sprejela rebalans poslovnega in finančnega načrta Eko sklada za leto 2011 in Programa Eko sklada za izvajanje nalog po Energetskem zakonu za leto 2011. Navedeni program omogoča povišanje razpisanih nepovratnih sredstev za naložbe občanov v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije na stanovanjskih stavbah za 6 milijonov EUR. Poleg tega je Eko sklad na podlagi rebalansa objavil štiri nove javne pozive za dodeljevanje nepovratnih sredstev. Prva dva sta namenjena spodbujanju nakupa novih baterijskih električnih vozil, novih priključnih (plug-in) hibridnih vozil in predelavi obstoječih vozil z zamenjavo obstoječega motorja z notranjim izgorevanjem z elektro pogonskim agregatom. Razpisanih je 500.000 evrov nepovratnih sredstev, kar bo omogočilo nakup najmanj 100 tovrstnih vozil. Drugi razpis je namenjen spodbujanju nakupa vozil na stisnjen zemeljski plin ali bioplin in predvideva dodeljevanje nepovratnih sredstev

objavila tudi v svoji knjigi. Diamantno nagrado je osvojila Carlsbergova steklenička za mineralno vodo Ramlösa, ki jo je oblikovala švedska agencija NINE. Platinaste nagrade so podelili v petih kategorijah. Platinasto nagrado za embalažo v pijačarski industriji je dobila agencija dBod za pločevinko STR za priljubljeno pivo Heineken, ki v temi reagira na UV-svetlobo. V kategoriji hrane je nagrada pripadla angleški agenciji Cowan za oblikovanje embalaže za pakiranje korenin sladkega korena Panda. V kategoriji konfekcije je nagrado prejela nemška agencija Kempertrautmann GmbH za Görtz, in sicer za inovativne papirnate vrečke za priljubljena obuvala All star. V kategoriji ostalih embalaž za pakiranje izdelkov je nagrada pripadla angleški agenciji Stocks Taylor Benson za embalažo za detergent znamke Morrison. V kategoriji luksuznih izdelkov pa je platinasto nagrado osvojila steklenička za parfum modne hiše Marc Jacobs, ki jo je zanje oblikovala ameriška agencija Harry Allen Design. Poleg diamantne in platinastih nagrad so podelili še 40 zlatih, srebrnih in bronastih priznanj.

je bila narejena posebej ob 250. obletnici znamke. Pentawards je edino večje svetovno tekmovanje, posvečeno le dizajnu embalaže. Zmagovalce izbere dvanajst članov strokovne žirije, ki jo sestavljajo dizajnerski strokovnjaki iz vodilnih marketinških in dizajnerskih agencij iz celega sveta. Zmagovalni dizajni bodo razstavljeni v pariški galeriji DesignPack, založba TASCHEN pa jih bo naslednje leto

DJ pomagal oblikovati embalažo Oblikovalki Coley Porter Bell je pri oblikovanju zbirateljske serije steklenic za tekilo Olmeca pomagal DJ Ferry Corsten. Povedala je,

Nemško mineralno vodo Rheinsberger Preussenquelle od sedaj naprej ponujajo v posebnih škatlah, ki imajo v notranjosti vrečko (bag-in-box), izdeluje pa jih podjetje Rapak. Pri podjetju so prepričani, da tak način pakiranja prinaša izjemne prednosti pri polnjenju, logistiki in ponuja boljše pogoje za ohranjanje vsebine. Embalaža je tudi uporabniku prijaznejša prav zaradi svoje priročnosti in boljše kvalitete izdelka. Ko se vreča prazni, se sproti seseda, kar preprečuje prehajanje zraka v produkt in s tem zagotavlja konstantno kvaliteto vsebine. Za primerjavo, voda v PET plastenki se začne spreminjati takoj, ko jo odpremo. Zaradi higienskega polnjenja vrečk ni potrebno predhodno obdelati s kemikalijami. Škatle so zelo primerne za skladiščenje, kar olajšuje logistiko. Takšna embalaža je tudi okolju prijazna, saj lahko vrečko in škatlo preprosto ločimo ter ju nato posebej recikliramo.

Nagrajeno vino v tetrapaku Ameriški proizvajalec vina bo odslej ponujal svoje nagrajene vrste vina v pollitrskih tetrapakih, v kartonski embalaži Black Box . Na voljo bodo Cabernet Sauvignon, Merlot in Chardonnay. Pri podjetju Black Box so ponosni, da nadalwjujejo tradicijo preoblikovanja embalaž za vino. Prepričani so, da vino v tetrapaku lahko združuje kvaliteto in vrednost s priročnostjo ter praktičnostjo. Fotografije: arhiv proizvajalcev

modernih barv s srebrnimi pokrovčki. V zadnjih osemnajstih mesecih so pri M & H veliko investirali v najnovejše tehnologije izdelovanja tub in lahko sedaj izdelajo ter potiskajo milijon tub na teden.

Popolna inovacija – ležišče iz penastih vzmeti Sedaj je tudi v Sloveniji na voljo nova generacija ležišč - inovativna ležišča Dormeo Octaspring®, ki so proizvedena v Belgiji. Njihova posebnost so penaste vzmeti – najnovejši dosežek v tehnologiji izdelovanja ležišč in novost na tržišču. Edinstvena lastnost penastih vzmeti je, da se 3D prilagajajo telesu. Vsaka posamezna vzmet Octaspring® dinamično sledi obrisom in gibanju telesa v vseh spalnih položajih. Zaradi tega penaste vzmeti ne ustvarjajo protipritiska, ki ga povzročajo kovinske vzmeti ter s tem preprečuje pritisk na občutljive točke telesa. Prednost ležišča je tudi izjemna zračnost. Vzmeti so oblikovane podobno kot čebelji panj, zato se zrak skoznje pretaka z lahkoto, ob vsakem premiku telesa. Ležišča Octaspring® so okolju prijazna. Izpusti CO2 pri proizvodnji so namreč do 40 odstotkov manjši kot pri proizvodnji drugih primerljivih ležišč. Vse materiale, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji ležišča, pa je možno reciklirati.

Goodyear Dunlop bo obnavljal pnevmatike Kranjska družba Goodyear Dunlop Sava Tires se je odločila za naložbo v proizvodnjo obnovljenih tovornih pnevmatik. Proizvodnja obnove tovornih pnevmatik bo potekala z metodo vročega postopka, gre za toplo obnovo. Za takšno proizvodnjo se uporabljajo samo ohranjene, skrbno pregledane rabljene pnevmatike. Letna zmogljivost bo 100.000 obnovljenih pnevmatik. V celoti bo projekt končan do leta 2016, naložba bo stala 6 milijonov evrov, dala pa bo 70 novih delovnih mest. Naložba je dragocen prispevek k varovanju okolja, saj gre za prijazen način recikliranja rabljenih gum.

62/63

EOL

Znamka Pets at Home je na trg lansirala novo linijo za nego psov, embalažo pa so jim pomagali oblikovati pri podjetju M & H. Kolekcijo »The Groom Room« sestavlja devet izdelkov. 250-mililitrske tube so živih,

za nakup novih avtobusov, ki se lahko uporabljajo izključno za prevoz potnikov.

Jupol Junior pridobil okoljsko marjetico V juliju je podjetje JUB za notranjo zidno barvo Jupol Junior, kot prvo v tej panogi v Sloveniji, pridobilo okoljsko marjetico, ki jo podeljuje ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) pod pogoji, določenimi s predpisi EU. Okoljska marjetica je namreč znak EU za varstvo okolja in zagotavlja, da izdelek izpolnjuje visoke okoljske standarde in merila glede uporabnosti in okoljske odličnosti. S tem proizvajalec dokazuje doseganje visokih okoljskih standardov in potrošnikom omogoča izbiro okolju prijaznega produkta. Odlika notranje zidne barve Jupol Junior je v tem, da je okolju in uporabniku prijazna pralna barva, namenjena predvsem dekorativni obdelavi sten v otroških sobah, igralnicah in v učilnicah.

Janez Pelhan direktor v Radeče Papirju V družbi Radeče Papir so dobili v septembru novo vodstvo. Direktor je postal Janez Pelhan, diplomirani ekonomist MBA, Marjan Kocjančič, diplomirani inženir kemijske tehnologije pa je prevzel mesto tehničnega direktorja. Oba sta prišla iz Papirnice Goričane. Dr. Andro Ocvirk, dolgoletni direktor družbe, ki je bil v zadnjem času odsoten zaradi bolezni, bo odslej svetovalec direktorja družbe za področje izpolnjevanja zahtev okoljevarstvene zakonodaje. foto: arhiv podjetja

Voda v škatli, lažja logistika

Milijon tub na teden

oktoberoctober 2011

da je želela narediti sodobno steklenico, ki bi komunicirala Corstenovo »prodorno elektronsko glasbo«. Rezultat plodnega sodelovanja je črna, mat steklenica z nalepko, ki se »hipnotično blešči pod klubskimi lučmi«. Olmeca tako promovira svojo pijačo in uživalce poziva, naj se udeležijo njihovega tekmovanja »Postani DJ«. Zmagovalec bo dobil mesto v šoli za DJ-e, ki jo vodi prav Corsten. »Ferry Corsten mogoče res ni grafični oblikovalec, vendar je točno vedel, kaj hoče in kako si izdelek predstavlja. Bilo je krasno sodelovanje,« je še povedala oblikovalka.

Janez Pelhan

Novosti

Kratko, zanimivo

Trg zahteva optimizacijo poslovanja Jože Volfand

Nekaj časa Belišće, zdaj

Radenko Mijatović

Duropack. Lastniki Valkartona se menjajo, logaška družba pa poskuša kljub novim skrbem v evroobmočju poslovati stabilno. Nad vodo. Več kot leto dni ste član avstrijske skupine Duropack. Kaj je ta sprememba prinesla ali vzela Valkartonu na poslovni in organizacijski ravni?

smo poslovali dobro, pozitivno. To je skladno z zastavljenimi cilji. Verjetno nam je pri tem nekoliko lažje, saj imamo že kar 40-letne izkušnje poznavanja strank in njihovih potreb.

Po prevzemu družbe Belišće in s posrednim vstopom v koncern Duropack v skupini Valkarton nismo občutili nobenih bistvenih sprememb. Vključitev v večjo skupino prinaša nove priložnosti za povezovanje, za prenose dobre prakse in možnosti optimizacije skupnih nastopov pri pridobivanju strank.

Za katere proizvode je največ povpraševanja? Ali naročniki zelo vztrajajo pri racionalizaciji materialov? Kakšne so zahteve po modernizaciji dizajna in funkcionalnosti embalaže?

Položaj panoge

Rahla oživitev proizvodnje v predelovalni industriji

Slovenije, meni Radenko

Mijatović, predsednik uprave

Valkartona, je blagodejno

vplivala tudi na poslovanje

Valkartonovih podjetij. Nekaj

organizacijskih sprememb pa

je bilo po lanskem juniju, ko so postali člani avstrijske skupine Duropack, nujnih.

oktoberoctober 2011

foto: arhiv podjetja

8 62/63

Embalaža

Položaj panoge

Ali ste se zato odločili za izstop iz lastniške strukture nekaterih manjših embalažnih podjetij, Embalaža Maribor in Kartonal Novo mesto? Ne. Iz lastništva omenjenih družb smo izstopili skladno s poslovnimi načrti in zaradi korektne ponudbe, ki smo jo prejeli. Ta je za nas predstavljala dobro poslovno odločitev. Po nekaterih ocenah konjunktura raste, četudi vsak dan poslušamo kritične ocene gibanj na trgu, o vnovični recesiji, nenehni rasti papirja in prehudih obremenitvah dela? Kako je Valkarton posloval v zadnjih treh letih? Obseg proizvodnje bo v letošnjem letu manjši, saj je naročil na slovenskem trgu manj. Valkarton, d. d., ima povečan obseg dela, ker smo zaradi racionalizacije poslovanja skupine iz povezanih podjetij prenesli del proizvodnje. Poslovanje optimiziramo na vseh področjih. Prilagajanje pričakovanjem trga je naporno, saj surovine ohranjajo visoko cenovno raven, hkrati pa velika obremenitev dela v Sloveniji močno vpliva tako na naše poslovanje, na poslovanje naših kupcev ter posledično na celotno gospodarstvo. V zadnjih treh letih

Največ povpraševanja je po flexo potiskani izsekani embalaži. V zadnjem letu je izsekana embalaža predstavljala kar 42,9-odstotni delež v naši proizvodnji, leto poprej 42,7 odstotkov, v letošnjem pa bo, kot kaže, dosegla kar 48,6 odstotkov. Prednosti flexo potiskane izsekane embalaže so v njeni dvojni funkciji – služi za transportne in za komercialne namene. Pri tem upoštevamo zahteve obeh funkcij in kupcem svetujemo glede na njihove konkretne potrebe. Racionalnejša pa je lahko ta embalaža tako s stroškovnega kot tudi z ekološkega vidika. Zahteve naročnikov po racionalizaciji so zelo jasne in seveda tudi smotrne. Še posebej v primeru komercialne rabe embalaže je včasih treba narediti tudi neizvedljivo in najti še kaj novega. Ob tem lahko omenim, da se tudi v našem razvoju nenehno trudimo in iščemo nove načine. Ob praznovanju naše 40-letnice bomo na primer pripravili natečaj za mlade oblikovalce, da dobimo še nekaj novih idej. Najboljši bodo seveda nagrajeni. Kaj bo pokazala bilanca ob koncu leta? Boste povečali dodano vrednost, ki je problem slovenske predelovalne industrije? Vse kaže, da bomo tudi v zadnjem tromesečju izpolnili pričakovanja in načrte in bo naše

9 Kako čutite plačilno nedisciplino in kako na vaše poslovanje vpliva obvezni pobot? Plačilna nedisciplina seveda vpliva na poslovanje. Naši dobavitelji so v veliki meri iz tujine. Mi svoje obveznosti poravnavamo redno in korektno. Če želimo zagotoviti nemoten potek proizvodnje, drugače ne gre. Na drugi strani pa naši kupci s plačili zamujajo ali se celo izgovarjajo na prijavljene pobote, s čimer plačilo lahko ostane odprto precej dlje, kot je dogovorjen plačilni rok. Tudi uravnavanje denarnega toka je v teh časih postala prava umetnost. Konkretnih koristi od obveznega pobota ne vidim. Lahko rečem, da na marsikateri gospodarski subjekt vpliva bolj negativno kot pozitivno. Na katerih področjih je Valkarton posebej konkurenčen? Če se primerjate znotraj skupine Duropack in na evropskem trgu, katere pluse in minuse kaže primerjava?

Konkretnih koristi od obveznega pobota ne vidim. Lahko rečem, da na marsikateri gospodarski subjekt vpliva bolj negativno kot pozitivno.

62/63

Kaj kažejo izvozni trendi? Glede na splošno svetovno gospodarsko situacijo bi trenutno težko govorili o trendih. Na področju prodaje smo doma in v tujini postali zelo fleksibilni. Čas se odvija hitreje in stalno moramo skrbeti, da sledimo pričakovanjem strank. Naše dolgoletne izkušnje pa so nas naučile, da se prilagodimo že vnaprej. Z našimi strankami že leta skušamo vzpostaviti partnerski odnos, saj lahko le tako dodobra prepoznamo potrebe in pričakovanja strank in jim ponudimo najboljše zanje. Embalažo po meri. Če si v pripravljalni fazi dovolj pozoren, potem je možnosti za napake manj in edini možni rezultat je zadovoljstvo. Kaj ste storili za zeleno poslovanje?

Načrtujete nove naložbe? Kakšna je razvojna vizija Valkartona, kako se boste fokusirali na trgu in kako uskladili s podjetji v isti skupini, na primer z Duropack in Pak 4.

Na področju ekologije smo v naših družbah zelo natančni in korak pred časom. Ekološki certifikat ISO 14001 za sistemsko ravnanje z okoljem smo pridobili že leta 2000 in standarde vzdržujemo. Zdaj želimo pridobiti še certifikat FSC.

S pametnim načinom vodenja družbe že v preteklosti, novih večjih investicij v kratkem ni pričakovati. Z verjetno eno izjemo. Mislim na nakup tiskarskega stroja v prihodnjih dveh letih. Investicije v naši družbi so bile vedno premišljene, dobro načrtovane in pravočasne.

Imamo lastno čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, sodobno kotlovnico za pripravo pare z malo izgubami in izvedli smo racionalizacijo porabe električne energije. Uporabljamo materiale, ki so prijazni okolju oziroma so iz obnovljivih virov.

oktoberoctober 2011

Promocija

Brez naše tradicije in pripravljenosti na zelo elastično prilagajanje potrebam strank, bi se danes težko pogovarjala o področjih, kjer izstopamo. Skupina diha in deluje kot eno. In

s to dobro podlago lahko svojo konkurenčno prednost gradimo predvsem na komercialni embalaži. Primerjava v skupini Duropack bi bila nerealna, saj delujemo na različnih trgih. Smo dobro tehnološko opremljeni, imamo dober in usposobljen kader in smo logistično dobro locirani.

Embalaža

poslovanje pozitivno. Dodano vrednost še posebej v tem obdobju povečujemo z optimizacijo poslovanja, zviševanjem produktivnosti in zmanjševanjem stroškov. To je edini način.

Občutki sreče, pisane barve in prijazni materiali Nina Semolič

foto: www.shutterstock.com

10 62/63

Embalaža

Darilna embalaža

Prihaja čas obdarovanj in čas za premislek o darilni embalaži. Darilna embalaža je kot vsaka embalaža tista, ki naredi prvi vtis, če ne celo najmočnejšega. Nekateri raziskovalci trdijo,

Darilna embalaža

da je za marsikaterega kupca embalaža prvi razlog za nakup,

pomembnejši od vsebine.

Drugi so v svojih raziskavah ugotovili še več, saj so se

prepričali, da lahko embalaža vpliva na naša čustva. Tako

je raziskava Oddelka za

marketing Univerze Zeppelin

z opazovanjem možganskih aktivnosti ugotovila, da

privlačna embalaža stimulira

občutke sreče in motivacije. Tudi pri izbiri barve moramo biti previdni. Medtem ko se

za cenejše izdelke uporabljajo

oktoberoctober 2011

embalaže svetlih barv, se za

pakiranje luksuznih uporabljajo predvsem temne.

Barvni trendi darilne embalaže

eprav je razvoj darilne embalaže nekaj časa, predvsem zaradi recesije, stagniral, je v letu 2011 doživel svoj razcvet, kar je napovedal že januarski sejem Gift Show v Atlanti, v ZDA. Razlike so se pokazale že v uporabi barv. Na lanskem sejmu so prevladovali zemeljski odtenki – siva, rjava in zelena, letos pa je zavladala pisana paleta barv. Barve sijejo z vseh strani, bolj so nasičene, vendar odtenki ostajajo naravni. Podjetje Pantone, znano predvsem po svojem vodilnem sistemu za usklajevanje barv, je za barvo leta 2011 določilo barvo kovačnika. To je svetla rdečkasto-roza barva, ponazarja pa energično in poživljajoče razpoloženje. Pri Pantonu so povedali, da je to barva, ki je primerna za vsak dan, čeprav na njej ni nič vsakdanjega. Barve letošnjega leta so nianse roza, oranžne, zelene, škrlatne in modre barve. Tako proizvajalci kot kupci pa se nagibajo k uporabi okolju prijaznejših materialov. Povzamemo lahko, da so smernice letošnjega leta pisane barve in okolju prijazni materiali.

Trg darilne embalaže

kolju prijazna embalaža je včasih asociirala na pusto, brezbarvno ovojnino, vendar danes ni več tako. Proizvajalci ročno izdelanega

papirja iz Indije ponujajo široko paleto okolju prijaznih izdelkov, med drugim svilen papir, papir s cvetnimi listi in tudi okolju prijazne trakove. Po pisanju na raznih embalažnih forumih postaja okolju prijazna embalaža prav tako priljubljena kot tradicionalna, saj se ljudje počasi zavedajo svoje odgovornosti do okolja.

rg darilne embalaže in papirnega pakiranja je v letu 2010 doživel rast za 5 odstotkov in dosegel vrednost 5,9 milijarde ameriških dolarjev, do leta 2015 pa naj bi dosegel kar 7,1 milijarde, kar je za 23,4 odstotkov več. Dosegla naj bi 243,4 milijona ton, se pravi porast za kar 25,7 odstotka. Azijsko-pacifiški trg pokriva kar 50,2 odstotka proizvodnje darilne embalaže in papirnega pakiranja.

Trajnostno embalažo lahko izdelamo tudi sami

a je embalaža okolju prijazna, ni nujno kupovati okolju prijazne vrečke in škatle. Za ovijanje lahko porabimo star papir, že uporabljene darilne vrečke, stare časopise, stripe, grafične izdaje glasbenih del, stare zemljevide ali darilne košare. Pa še bi lahko naštevali. Glede na letošnje okolju prijazne trende se poskusimo izogniti tonam zavijalnega papirja, ki naj bi delež smeti zvišale kar za 25 odstotkov

Barve letošnjega leta so nianse roza, oranžne, zelene, škrlatne in modre barve. • Ali se trendi darilne embalaže pri nas skozi leta spreminjajo? Kdo diktira razvojne smernice (proizvajalci, potrošniki, podjetja)? • Po kakšni darilni embalaži je največje povpraševanje? Ali kot branža doživljate pritisk na cene? Ali obstaja na trgu tudi kakšen zahteven segment, ki povprašuje po premium embalaži (embalaži višjega cenovnega razreda)? • Ali ponujate darilno embalažo iz okolju prijaznih materialov? Se kaže uporaba sekundarnih materialov kot trend? Ali pri razvoju upoštevate to filozofijo? • Kakšno je povpraševanje po trajnostni embalaži (embalaži za večkratno uporabo)?

• Vsa naša darilna embalaža je izključno iz okolju prijaznih materialov. Je 100-odstotno okolju prijazna in biorazdgradljiva. Možno jo je 6- do 8-krat reciklirati in po tem uporabiti še za pridobivanje energije. Valoviti karton kot medij za izdelavo darilne embalaže je v trendu. To dokazuje vse večje povpraševanje raznih oblikovalcev izdelkov iz naravnih materialov po naši embalaži. Naše podjetje je že pred leti začelo slediti tem trendom. Razvojne smernice so nas prav na osnovi teh trendov pripeljale do darilnih škatel linije LUXORY. • Naša linija darilnih škatel LUXORY je razvojno zasnovana in tudi poimenovana kot darilne škatle in ne embalaža prav iz razloga, ker so to izdelki trajnostne embalaže, namenjeni uporabi v daljšem časovnem obdobju. Ker je to premium darilna embalaža, torej višjega cenovnega razreda, so povpraševanja nekoliko manjša glede na velikost serij, se pa povečuje število naročil. Vse to nas privede do zaključkov, da trg vseeno prepoznava domačo kvaliteto in dolgo življenjsko dobo te darilne embalaže iz okolju prijaznih materialov in jih sprejema. To je trajni proces miselne preobrazbe, na katerega moramo vplivati vsi – od proizvajalcev, trgovcev do potrošnikov. Danica Kunej, Embalaža Kunej:

Zvone Murko, skrbnik sistema kakovosti, informatike in marketinga, MSK:

• Trendi embalaže se pri nas skozi leta spreminjajo. Spremembe po raznolikosti embalaže za različne proizvode narekujejo največkrat naročniki.

• Tako kot velja za vse trende, se tudi trendi v povpraševanju po darilni embalaži skozi čas spreminjajo. V času velikih kriz, kot je sedanja, žal na slabše. Vsekakor s svojim razvojem in produkti diktiramo določene smernice. Vse prepogosto trgu smernice diktirajo trgovci, ki imajo med vsemi najmočnejši medijski vpliv. Pri teh smernicah pogosto prevladuje poceni darilna embalaža, uvožena s trgov izven EU, ki je rezultat dela poceni delovne sile, otroškega dela in

• V naši proizvodnji je trenutno največje povpraševanje po različnih šatuljah, ki so izdelane iz sive lepenke, preoblečene v PVC na papirju z različnimi barvnimi in strukturnimi vzorci, notranjost je poljubna (največkrat je to svila). S pritiski na cene embalaže se srečujemo vsak dan bolj. Na trgu je povpraševanje tudi po t. i. embalaži višjega cenovnega razreda. Po tej embalaži povprašujejo predvsem tisti potrošniki, ki želijo embalažo za dražje izdelke. Včasih je

Na vseh poštah so na voljo tudi škatle, primerne za posebne priložnosti, darila ali kar tako. V tistih, bolj elegantnih, se lahko znajde presenečenje za vaše poslovne partnerje, če pa želite z darilom presenetiti najmlajše, uporabite embalažo z bolj igrivimi in barvitimi motivi. Otroci jo bodo gotovo uporabili še za kaj drugega in bo v njihovem kraljestvu vladala še dolgo časa kot prostor za igrače in njim ljube predmete.

Embalaža

• Največje povpraševanje beležimo pri darilni embalaži za vinarje in čebelarje. Trend rasti je zaznati tudi pri ostalih produktih, vendar manj. Pritiski na cene embalaže so v naši branži stalnica. Kupci se premalo zavedajo, da je darilna embalaža močno marketinško orodje, ki pomaga prodajati. Naša linija premium embalaže, linija darilnih škatel LUXORY, postaja vse bolj prepoznavna na trgu darilne embalaže. Trend povečanja prodaje je prisoten, želimo pa si naročil večjih serij in prodor na tuje trge.

Darilna embalaža ali škatle kar tako!

62/63

11 Zanimalo nas je, kaj se dogaja na slovenskem trgu, zato smo proizvajalcem in dizajnerjem zastavili sledeča vprašanja:

vprašljive kvalitete. Temu slovenski proizvajalci z lastnim razvojem težko konkuriramo. Na splošno je v Sloveniji premalo posluha in nacionalnega ponosa za nakupe izdelkov "IZDELANO V SLOVENIJI".

namenjena samo promociji določenega izdelka, spet drugič širitvi poslovanja določenega podjetja oz. posameznika. • Darilna embalaža, ki jo izdelujemo v našem podjetju, je izdelana, med drugim, tudi iz okolju prijaznih materialov. V zadnjih letih opažamo, da se povpraševanje po tovrstnih materialih zmanjšuje, ker to ni več trend. Sekundarni material v naši proizvodnji namreč predstavlja svila, ki je v notranjosti embalaže. • Lahko rečemo, da je večina naše darilne embalaže namenjena večkratni uporabi, saj je izdelana iz »trdnih« materialov (lepenka). Miha Klinar, Gigodesign: • Gotovo, vendar je to težko opaziti v periodi enega leta, če pa pogledate situacijo v kontekstu desetih let, spremembe so. Razvojne smernice diktirajo naročniki. Od njih je odvisno, kako prepoznavajo potrebe uporabnikov ali kako se odzivajo na predlagane rešitve. • Največje povpraševanje je po prodajni embalaži. Da, obstajajo tudi naročniki, ki povprašujejo po premium embalaži. • Trendi okolju prijaznih materialov obstajajo, so precej odvisni od cen in sposobnosti obstoječih tehnologij, da jih vključijo v produkcijo. • V zadnjem času je pomemben trend preračunljivost naročnikov ali investitorjev, kar je zrcalo gospodarskih gibanj. Trende je najlažje ustvarjati z učinkovito zakonodajo in drugimi stimulacijami podjetij in uporabnikov. Očitni zgledi obstajajo.

oktoberoctober 2011

v prazničnem obdobju. Pri oblikovanju darilne embalaže bodimo čim bolj kreativni, dodajmo osebno noto, naj bo embalaža del darila, njegova dodana vrednost. Namesto pentlje dodajte žarnico. Mogoče ne bo delovalo estetsko, vendar boste zmanjšali prejemnikov ogljični odtis. Vedro lahko napolnimo s pripomočki za vrtnarjenje ali pa napolnimo posodo z dobrotami. Ne smemo pozabiti tudi na mehkejše alternative, kot so šali, bombažne plenice, brisače. Mogoče bodo takoj opazili, kaj je vanjo zavito, vendar bo obdarovanec embalažo uporabljal še leta. Najlepše dekorativne elemente pa najdemo kar na domačem vrtu, plažah ali na polju. Vejice, jagodičevje, školjke, storži so naravno lepi, najdemo pa jih že na kratkem sprehodu. Izogibajmo se lepljenju z lepilnim trakom, saj je zelo neprijazen do okolja. Lepljenju se izognemo s čvrstejšimi pregibi ali pa papir zavarujemo z naravnimi vrvicami ali volno.

12 62/63

Embalaža

Obraz

Izziv je prav darilna embalaža Jože Volfand

Enaintrideset let v embalažni panogi, deset let manj v podjetju, kjer je eden od treh lastnikov. To je najkrajša strokovna in menedžerska označitev Srečka Kapuna, a še zdaleč ne povsem zadostna,

edno smo želeli zdravo, sposobno jedro zaposlenih in ga tudi ohranjamo. Stranke, naročniki in zaposleni, to je pri nas na prvem mestu,« z značilno mirnostjo pove Srečko Kapun. Tudi takšni ali drugačni organizacijski premiki, ko gre za spremenjen status podjetja in lastniške spremembe, so zanj normalni dogodki v poslovnem življenju. Potem ko je lani avstrijski koncern Duropack-Tespack prevzel Valkarton, s tem pa tudi lastniški delež v MSK, ki je bil od leta 2006 v skupini Valkarton, se pripravljajo na spremembe. Predvidoma prihodnjo pomlad bo prišlo do ločitve od koncerna Valkarton in tako bo MSK v celoti družinsko podjetje. Ampak v poslovanju ne bo nobenih sprememb. Lastniška povezava z Valkartonom je bila za majhno podjetje, kot je MSK, prednost. »Edukacije, strokovno izobraževanje, informacije, rezultati njihovega razvojnega laboratorija, spoznavanje novih

Obraz

kajti za embalažno podjetje

»V

MSK se ve, da je specializirano, da se je že na začetku odločilo

za nišno proizvodnjo. Za embalažo iz valovitega kartona

in za premišljeno rast v obsegu

z okrog 40 zaposlenimi. In rezultat? Stabilen razvoj,

nobenih velikih nihanj. Niti leta 2008, ko so močno občutili krizo. Padli so za 27 odstotkov,

oktoberoctober 2011

vendar niso nikogar odpustili.

Ponujajo minimalistični dizajn in večfunkcionalno embalažo.

materialov in izdelkov, nove tehnologije, oblikovalska iskanja v embalaži, dobava surovin, kartona, vse to, pa še kaj bi lahko dodal, so prednosti, ki jih je dajala poslovna povezanost s koncernom Valkarton,« razlaga Srečko Kapun, ki je prepričan, da bo poslovno sodelovanje z Valkartonom tudi v prihodnje dobro in vzajemno poslovno koristno.

animiva ocena. Pravi, da je podjetje MSK v tem času dozorelo. Strokovnih znanj je zdaj v podjetju več. Tudi možnosti za razvoj bo

več. Daleč so časi, ko so zrasli iz garažnega podjetja. Zdaj so Srečku Kapunu v ospredju misli o razvoju, o viziji, o ambicioznejšem nastopu na trgu. »Zdaj je prava priložnost,« poudari Srečko Kapun, »da se vprašamo, kje smo dobri, kaj nam še manjka. In da nadaljujemo pot k poslovni odličnosti. Zavedamo se, kaj pomenijo lastno znanje in razvoj, kakovost izdelkov in storitev na zahtevnem trgu.«

riložnost vidi Srečko Kapun prav pri darilni embalaži, čeprav jim prodaja le-te v tem trenutku predstavlja le okrog 8 odstotkov realizacije. Ostalo je transportna embalaža. »Naš cilj je, da postanemo vodilni prav z darilno embalažo. Valoviti karton je hvaležen material, dizajn je lahko zelo prijeten, kreiramo lahko unikatne izdelke. To dokazujemo že petnajst let tudi na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju. To vedo naši partnerji, čebelarji, vinarji, lokalne skupnosti in drugi. Odločajo se za različne izdelke, unikatne, in to je izziv za našo ekipo,« je prepričan Srečko Kapun. Še posebej, ker je zanimanja za darilno embalažo vse več. Trend je sicer še prepočasen, a gre navzgor.

Unikatni izdelek ni poceni

rečko Kapun ocenjuje, da so dozoreli za širitev trga darilne embalaže. Nenehno se izobražujejo na področju izboljšanja poznavanja oblikovalskih trendov, da bodo lahko z idejami prepričali partnerje, ki so vse bolj zahtevni. Uspeli so pri nekaterih pomembnih, velikih firmah. Ponujajo minimalistični dizajn

13 Nekateri so potrebovali čas za streznitev Ali trg spet kaže na krizo? »Kriza ali izziv? Menim, da ne gre za krizo, temveč za nove podjetniške izzive, kako se prilagoditi novonastalim razmeram na trgu. Spremembam se nenehno prilagajamo, saj je to edini način preživetja in ključ do uspeha. Za novo krizo menim, da gre bolj za psihološke

ocene. Nekateri so potrebovali malo več časa za streznitev. Večjih pretresov ne pričakujem. Naročila kažejo stabilizacijo razmer in rast. S plačevanjem je pa tako, prodaj tistim, ki plačujejo. Za nas je važno, da smo ostali dobavitelj vsem pomembnim partnerjem. Pričakujemo rast prodaje doma in v izvozu, ki zdaj znaša 8 odstotkov,« je optimističen Srečko Kapun. Posebej omeni, kaj vse so naredili za zeleno poslovanje – ne samo za dosego okoljskega certifikata ISO 14001, katerega vzdržujejo že od leta 2003. Prav zdaj racionalizirajo celotni sistem razsvetljave v podjetju. Z vidika racionalizacije in zmanjševanja ogljičnega odtisa.

62/63

jihov fokusni proizvod je transportna embalaža. Z njo so začeli. Razmere se zdaj nekoliko spreminjajo. Naročniki zaradi racionalizacije stroškov nižajo gramature, vendar so pri transportni embalaži meje optimizacije. Embalaža mora varovati izdelek. To vedo v kovinsko-predelovalni, pohištveni in živilski industriji, za katero največ delajo. Tudi to se ve, da karton prenese le določeno mero sporočilnih oznak. V MSK želijo v sodelovanju s partnerji doseči bolj kakovostno načrtovanje potreb po embalaži. Včasih se zdi, kot da proizvajalci ob načrtovanju proizvodov pozabijo na embalažo.

Embalaža

foto: arhiv podjetja

Srečko Kapun in večfunkcionalno embalažo. Koncept, ki ga partnerji sprejemajo. In seveda unikatnost, v kateri je več ročnega dela. To vpliva na ceno, ki ne more biti enaka industrijski, serijski proizvodnji. »Naše serije,« pojasnjuje Srečko Kapun, »so majhne. Od 50 kosov naprej. Zato unikatni izdelek ne more biti poceni. MSK je maloserijska kartonaža in takšna bo ostala. Smo ustrezno opremljeni in se ne nameravamo širiti. Želimo pa kreirati trende v embalaži na trgu. Je pa jasno, da se moramo trgu tudi nenehno prilagajati.«

Mu je bilo kdaj žal, da se je odločil za podjetništvo. Bo vztrajal? »Nikoli mi ni bilo žal. Morda bi moral kdaj storiti kaj drugače. A kdo ne bi tega rekel? Še vedno živim z novimi idejami, vidim perspektivo. Tim je dober. Prepričujejo me, da naj vztrajam, jaz pa sem vesel, da vsako leto v proizvodnji in poslu dodamo nekaj novega. Novosti so naša dodana vrednost. Več dela nas še čaka prav pri darilni embalaži. In trgi zunaj Slovenije so odprti,« razmišlja Srečko Kapun, direktor podjetja MSK, d. o. o., v Slovenski Bistrici. Promocija

Vsaka embalaža je sama po sebi sporočilna. S pravim izborom darilne embalaže dodate vsebini osebno noto, zlasti ko je namenjena izročitvi darila.

oktoberoctober 2011

V podjetju Europapier Slovenija d.d. nudimo pester izbor papirnih vrečk, embalaž za ustekleničeno vino in darilnih škatel iz kreativnega papirja ter kartona. Če v našem rednem prodajnem programu ne boste našli ustrezne embalaže, vam jo izdelamo po vaši meri, s papirjem, ki si ga izberete sami iz naše ponudbe.

Akcija -30% na darilne škatle iz zaloge

Europapier Slovenija d.d., Leskoškova cesta 14, 1000 Ljubljana, E-mail: trgovina@europapier.si, Tel.: 01/54 72 118; 01/54 72 120

Igor Žužek

foto: arhiv podjetja

Specializirani za embalažo prestižnih svetovnih znamk

foto: www.shutterstock.com

14 62/63

Embalaža

Niše v panogi

V embalažni panogi ni mnogo podjetij, ki bi preveslala velika nihanja na trgu brez večjih posledic. Še več – ki bi bila celo sposobna povečati obseg poslovanja in realizacijo. A če je v ospredju ambicija, da podjetje

podjetja Jamnik v Škofji Loki?

Res je, smo zelo izvozno usmerjeni. V letošnjem polletju smo že skoraj dosegli celotni lanskoletni izvoz. Pričakujemo, da bomo letos prodali na zahodnoevropske trge približno petdeset odstotkov vse svoje proizvodnje. Trenutno ima podjetje Jamnik v svojem portfelju polovico kaširane embalaže. Ukvarjamo se samo s potiskano embalažo in pol od te je kaširane. Glede na konkurenco v Sloveniji ocenjujemo, da smo v tem trenutku na drugem mestu. Slovenija je absolutno premajhen trg za naše zmogljivosti in tudi glede na trenutne razmere, ki pri nas prevladujejo.

Podjetje vodi eno leto.

V čem se razlikujete od konkurence, kaj je vaša konkurenčna prednost?

blagovne znamke in si je torej

izbralo tržno nišo, potem je

to mogoče. Kaj o tem pravi

ekonomistka Polona Dolenec,

direktorica družinskega

oktoberoctober 2011

Letos dosegate pri izvozu izjemne rezultate.

Niše v panogi

proizvaja embalažo za prestižne

Embalažno podjetje Jamnik se uvršča med tiste evropske firme, ki prodajo po 100.000 evrov na zaposlenega. Letos bodo iztržili za 5 milijonov evrov, lani 4 milijone evrov. Poslujejo z dobičkom, želijo pa postati največji proizvajalec kaširane embalaže v Sloveniji in se s potiskom embalaže bolj agresivno podati na evropski trg.

Glede na našo velikost, trenutno nas je petdeset zaposlenih, smo zelo prilagodljivi. Stranke obravnavamo individualno in se poskušamo maksimalno prilagajati njihovim potrebam in zahtevam. Stalne stranke navajamo na to, da se z nami povežejo že pri zasnovi dizajna, ker jim lahko svetujemo glede različnih učinkov, na primer kombiniranje različnih lakov, zlatotisk, plastificiranje, preganja, ki so dodana vrednost tako za njih kot za nas. V trenutku priprave embalaže lahko skupaj izberemo tudi stroškovno optimalno rešitev. Smo nišno usmerjeni. Načrtno iščemo kupce, ki potrebujejo vrhunsko embalažo, saj jim lahko ponudimo pomoč pri konstrukciji ter z našimi izkušnjami in znanjem zagotovo najdemo ustrezno rešitev.

Kako pa je s serijami, kako velike morajo biti, da se vam proizvodnja splača? Srednje velikosti. V kosih vam ne morem natančno povedati. Imamo namreč zelo različne vrste embalaže. Od velikih panojev, tu so serije manjše, do škatlic – na primer za tablete, male gospodinjske aparate –, tu so serije večje. Cena na kos je bistveno odvisna od velikosti naročila, manjše količine potiskane embalaže v tehniki offset so za marsikoga predrage in kupci poiščejo cenejše alternative. Ali gre za več sto ali več tisoč kosov? Več tisoč kosov. Je pa res, da se nam je povprečna velikost serij letos v primerjavi z lani nekoliko povečala, ker smo se načrtno rešili serij, ki so bolj primerne za obrtnike posameznike. Na kakšen način delate? Gre za izdelke, kjer so posamezni elementi že pripravljeni, ali bolj za izdelke s čistega začetka? Izdelava se začne z ničle. Naša proizvodnja je naročniška. Pri nas lahko izdelek za kupca zelo hitro razvijemo in pripravimo nepotiskan vzorec. Tudi proizvodnja lahko steče zelo hitro. Za naše glavne kupce se potrudimo in jim, kadar je to nujno, potiskano embalažo naredimo tudi »čez noč«. Od leta 1996 imate pri Bureau Veritas certifikat kakovosti po ISO 9001. Kaj vam ta certifikat pomeni? Veliko kupcev ta certifikat zahteva od nas. To je vstopnica na trg, ki jo danes preprosto moraš imeti. Letos pa smo pridobili še certifikat FSCCoC, ki naročniku embalaže zagotavlja, da je konkretni izdelek (recimo škatla) narejena iz kartona FSC, to pomeni, da so tudi vsi predhodni členi v verigi certificirani po standardu FSC in sledljivi. V našem primeru to pomeni, da je karton narejen iz lesa, s katerim se ravna gospodarno in okoljevarstveno.

15 Odličnost vključuje povezavo z vsemi poslovnimi partnerji, tako s kupci kot z dobavitelji. Prav gotovo vključuje tudi težnjo po uveljavljanju vseh zahtev s strani kupcev, kot so kakovost, dobavni roki, dobri partnerski odnosi, dober servis ipd. Uresničevanje zahtev predpisanih standardov je pri vsem tem za nas osnovno vodilo. Tu so vsi procesi opredeljeni, organizirani, delovanje je natančno določeno, kar na izhodu zagotavlja odličen izdelek, katerega celotna pot oziroma proizvodnja je nadzorovana. Vrniva se k vaši poslovni usmeritvi. Kot manjše podjetje sledite specializaciji, nišam, razvoju po naročilu ... Imate močen razvojni oddelek? V našem razvoju so zaposleni štirje, od teh je eden grafični oblikovalec, drugi pa so tehnologi. Skupaj s šefom tehnike, če ga prištejemo sem,

jih je pravzaprav pet. Vsi ti so močna podpora prodaji s svojimi idejami in inovativnimi rešitvami oziroma, bolje rečeno, z rešitvami po meri kupca. Kadri? Na vaši predstavitveni strani piše, da ženske stojite za sedmimi od desetih zaposlenih, ki so zadolženi za stike s kupci. Če lahko malo provociram, ali ste ženskam »prijazno« podjetje? (smeh) Naš kolegij je res sestavljen iz žensk in enega moškega. Prodajna ekipa pa je mešana. Ženske imamo za določene reči več posluha. Imamo bolj razvito intuicijo, empatijo ... Moj

62/63

Embalaža

Stremite k poslovni odličnosti. Na katerih področjih jo skušate dosegati?

princip dela je tak, da se vedno skušam dogovoriti, vse uskladiti, nekonfliktno. To pa ne pomeni, da bi mi primanjkovalo odločnosti, ko je le-ta potrebna. In ko se nekaj dogovorimo, za tem stojimo in odstopanj ne sme biti. Vaš prodajni program je raznolik.

Polona Dolenec

Smo v Evropi in moramo delovati v okviru veljavnih standardov. Res je, da predstavlja pridobitev okoljskega certifikata dodatni strošek. Če smo družbeno odgovorni oziroma okolju prijazni, bi zato morali biti cenejši, a v resnici smo dražji.

foto: arhiv podjetja

Mislite na kombinacijo okoljske in poslovne odgovornosti. Ali to prinaša »odvečne« stroške? Kaj menite?

Imamo tri prodajne programe: zloženke iz trdih kartonov, kaširano kartonažo in promocijsko-darilno embalažo; sem lahko prištejemo tudi manjše in večje reklamne panoje (»displeje«). Sicer pa so naši kupci Bosch, Siemens, Philips, Nivea, Suunto, O'Neill, Vans, Bittner, Pago, Barts in drugi. In kolikšni so deleži v odstotkih, po vrednosti?

Zloženk je 39 odstotkov, kaširane embalaže je polovica, kakšnih 5 odstotkov je promocijskega programa, ostalo pa so manjši artikli. Trenutno je precej naročil promocijsko darilnega značaja, tudi že za novo leto, določene novoletne posle smo celo že zaključili. V jesenskem času gre skozi našo proizvodnjo veliko zahtevnih izdelkov z različnimi dodelavami, ki jih je veselje pogledati in v zadovoljstvo nam je, ko nas kupci pokličejo in izrazijo svoje zadovoljstvo. Večkrat se celo zgodi, da nas priporočijo naprej in takšna referenca je najboljša reklama. Na tak način smo v zadnjem času pridobili tudi nove stranke iz tujine.

Odlična izbira za vaše potrebe po embalaži

Promocija

kaširana embalaža zloženke darilna embalaža promocijska embalaža

oktoberoctober 2011

prodajni program:

V premium segmentu ima prednost steklena embalaža foto: arhiv podjetja

16 62/63

Embalaža

Embalaža v Radenski

V Radenski, v podjetju z

Embalaža v Radenski

zares dolgo tradicijo na trgu mineralnih in izvirskih vod v Sloveniji, je prevzel

direktorsko mesto Milan

Hojnik. Prej je uspešno vodil

marketing, ki je glede na

raznovrstnost blagovnih znamk zahteval inovativne trženjske pristope. Radenska je na trgu

z mineralnimi in izvirskimi

vodami, z vodo Naturella tudi v

verigi Hofer, z vodami z okusom in z brezalkoholnimi pijačami.

Ora in Pepsi sta med njimi najbolj znani. Kaj pa njihova embalaža? Dajejo prednost plastenki ali stekleni embalaži?

oktoberoctober 2011

Recikliranim materialom?

Odgovarjal je Milan Hojnik,

direktor Radenske.

Na radgonskem sejmu ste prejeli več nagrad za kakovost vaših pijač. Kako zagotavljate stalni nadzor (vzorčenje in analiza) kakovosti in ustreznost mikrobioloških parametrov? Pri izvirskih vodah stroka posebej opozarja na pomen analize vode pri izviru. Stalni nadzor kakovosti zagotavljamo s kontrolo, ki jo izvajajo domači strokovnjaki, in z monitoringom, ki ga izvajajo pooblaščene institucije. Kontroliramo vodo na izviru, v tehnološkem procesu polnjenja in končni proizvod. Kakovost zagotavljamo z vzdrževanjem (čiščenja, dezinfekcija, redni remonti) celotne polnilne opreme. Po pravilniku naravnih mineralnih ali izvirskih vod ne smemo obdelovati z namenom izboljševanja mikrobiološke kakovosti, kot je to primer pri pitnih vodah, ki jih za doseganje sterilnosti klorirajo ali ozonirajo. Zaradi tega pri Radenski negazirane vode polnimo v sterilnih pogojih na semi aseptični liniji, da tako ohranijo svojo izvirsko čistost, kot jo imajo v izviru samem. Vsakemu polnilcu je interes, da spremlja kakovost vode na izviru in tako kontrolira, kaj se dogaja v globini vrelca. Tako v Radenski izvajamo kontrolo mikrobioloških in kemijskih parametrov na vrelcih vseh vod, ki jih črpamo z namenom polnjenja in prodaje. Pri Radenski imamo veliko srečo, da so vodonosniki, kjer se nahajajo naše mineralne in

izvirske vode, zavarovani z debelimi, praktično neprepustnimi glinenimi plastmi, ki varujejo vodo v vodonosnikih pred zunanjimi vplivi. Dejali ste, da zagotavljate notranji nadzor in da angažirate zunanje laboratorije? Kakšne so ugotovitve? Na katere zahteve Pravilnika o naravni mineralni, izvirski in namizni vodi ste najbolj pozorni? Imamo sodobno opremljene lastne laboratorije z najnovejšimi analitskimi metodami, ki omogočajo natančne in hitro opravljene analize. Pri monitoringih sodelujemo tudi z akreditiranimi zunanjimi institucijami, kot sem pojasnil, saj to zahteva tudi Pravilnik o naravnih mineralnih, izvirskih in namiznih vodah.

Imamo sodobno opremljene lastne laboratorije z najnovejšimi analitskimi metodami, ki omogočajo natančne in hitro opravljene analize. Pozorni smo na vse zahteve Pravilnika. Podjetje s 140-letno tradicijo si ne more privoščiti, da bi karkoli, kar zahteva zakonodajalec, zanemarilo. Zavedamo se, da polnimo in proizvajamo

Glede tehničnih in ekoloških lastnosti je steklo vsekakor najboljši material, saj nudi vsebini najboljšo zaščito. V Radenski pa tudi pri plastenkah skrbimo za to, da izberemo za proizvodnjo takšen material, iz katerega naredimo najbolj kakovostne plastenke. Plastenke delamo sami in tako lahko v fazi izbire granulata bistveno vplivamo na kakovost plastenke. To je velika prednost pred večino konkurence, saj plastenko izdelamo neposredno pred polnjenjem. Tudi plastenke redno kontroliramo v domačem in zunanjih laboratorijih. In kaj pravi analiza plastenk? Rezultati zadnje študije so pokazali, da plastenke, ki jih izdelujemo v Radenski, ne vsebujejo hormonskih motilcev. Analizirali smo proizvode v času roka trajanja in v nobenem primeru hormonski motilci niso bili prisotni. Ravno tako so plastenke Radenske brez bisfenola A in brez antimona, ki se v proizvodnji PET granulata uporablja zgolj kot katalizator in ne vstopa v strukturo PET. A kaj se lahko zgodi, ko se proizvajalci pijač odločajo za racionalizacijo embalažnih materialov? Do kod lahko seže racionalizacija? Ste se v Radenski odločili za zmanjšanje gramatur embalaže? V Radenski smo že pred osmimi leti racionalizirali težo plastenk, le da o tem nismo obveščali

62/63

17 V premium segmentu ima Radenska še vedno stekleno embalažo in v želji približati se različnim zahtevam potrošnikov tudi različne volumne (0,25 l, 0,5 l in 1 l). V stekleni embalaži sta obe premium vodi, gazirana Radenska Classic in negazirana Radenska Naturelle ter Ora original in Ora bitter lemon.

Embalaža

javnosti. Takrat smo težo znižali od 15 do 22 odstotkov, odvisno od volumna in od namembnosti. Za gazirane pijače znižanje gramature ne more biti tolikšno kot za negazirane proizvode zaradi prepustnosti plastenke in s tem izhajanja CO2. Ali ste razmišljali tudi o embalaži iz recikliranega materiala? Radenska že uporablja reciklirani material – do cca največ 15 odstotkov je dodatka recikliranega materiala. Tudi pri tem velja načelo, da je to odvisno od namembnosti plastenk. Najnovejše odločitve evropskega parlamenta predpisujejo nove informacije na embalaži. Kaj menite o tej odločitvi? Barva Jupol Junior ima pridobljen certifkat Okoljska marjetica. To je znak Evropske unije za varstvo okolja, ki dokazuje doseganje najvišjih standardov v odnosu do okolja.

Pri embalažnih materialih, ki prihajajo v direktni stik z živili, je potrebno upoštevati zahteve Pravilnika za materiale za stik z živili. Dodatne označbe bodo morda to samo še potrjevale, vendar proizvajalci vemo, da moramo upoštevati zahteve pravilnika ne glede na dodatno označbo na embalaži.

Smo prvi v Sloveniji v naši panogi, ki si lastimo ta certifkat.

Kako je uspešna prodaja pijač v tem letu? Kateri so paradni izdelki in kakšna so poslovna pričakovanja do konca leta?

ODSLEJ V NOVI PODOBI!

Trenutno prodane količine v obdobju I.–VII., indeks je 106 na enako obdobje lani, nakazujejo, da bodo lanskoletni prodajni rezultati tudi v letošnjem letu preseženi. To potrjuje tudi prodaja v septembru. Paradni konj je še vedno blagovna skupina naravnih mineralnih in funkcionalnih vod, znotraj teh pa predvsem Radenska Classic, Radenska Naturelle in Oaze, veseli pa nas opazen premik tudi pri gaziranih brezalkoholnih pijačah Ora in Pepsi. Pripravljate kaj novega? Radenska spremlja svetovne trende na področju razvoja pijač in tako tudi za naslednjo leto pripravljamo novosti, ki pa naj ostanejo še skrivnost.

oktoberoctober 2011

Kar zadeva embalažo, moramo upoštevati trende na trgu. Ker je kupec kralj, se moramo proizvajalci prilagoditi njegovim zahtevam. V tekmi s časom želijo imeti potrošniki čedalje bolj priročne izdelke.

Tudi plastenke redno kontroliramo v domačem in zunanjih laboratorijih.

Promocija

V strukturi vod, vključno z vodami z okusi, je bil delež v letu 2010 78-odstoten, ostalo so brezalkoholne pijače. Potrošniki postajajo čedalje bolj zahtevni in temu primerno se proizvodi individualizirajo. Še vedno so zelo popularne vode z okusi, čeprav pri Radenski še vedno prodamo največ Radenske Classic Kraljevi vrelec in s tem lahko trdimo, da je to najbolj priljubljen proizvod, ki ga polnimo v Radenski.

Milan Hojnik

V strukturi vaših izdelkov prevladujejo vode, vključno vode z okusom. Pomemben delež zavzemajo brezalkoholne pijače. Kakšna je struktura prodaje, katere pijače so potrošnikom najljubše? Ali ste v komuniciranju s potrošniki posebej upoštevali trende v izbiri embalažnih materialov? Kako razmišljate o plastiki in steklu kot embalažnem materialu?

foto: arhiv podjetja

živila in temu primerno skrbimo za skladnost tako kemijskih kot mikrobioloških parametrov in za varnost vseh proizvodov, ki jih napolnimo.

Greener Package Awards 2011

Nagrade za najbolj trajnostno embalažo

18 62/63

Embalaža

Nagrade za najbolj trajnostno embalažo

Že tretje leto zapored so

foto: Greener package Awards

podelili nagrade Greener

Package Awards najboljšim inovacijam na področju

trajnostnega pakiranja. Letos so posebno pozornost namenili merljivim dosežkom. Tako so morali vsi prijavljeni k svojim

vlogam dodati še vsaj enega izmed naslednjih izmerljivih

podatkov: o zmanjšanju

izpustov toplogrednih plinov, vplivih na izrabo naravnih virov, vplivih na okolje po preteku

življenjske dobe izdelka, vplivih izdelka v celotnem življenjskem ciklu in socialnih vplivih.

cenjevalci so prepričani, da ne moreš spremeniti nekaj, kar ni merljivo, zato lahko napredke v trajnostnem razvoju ocenjujejo le s pomočjo meritev. Prav zaradi teh pogojev letošnji zmagovalci predstavljajo najbolj premišljeno izvedene in znanstveno utemeljene inovacije na področju trajnostne embalaže. Zaradi dodatnih zahtev pa se je znatno zmanjšalo tudi število prijav. Poraja se vprašanje, ali ni večina trajnostnih izdelkov na trgu le »zeleno« trženje oziroma t. i. greenwashing. Zato so letošnji zmagovalci tisti, ki so dejansko izvedli avtentične okoljske napredke. Nekaj jih predstavljamo.

Polnilnica, ki za svoje potrebe tudi reciklira

oktoberoctober 2011

olnilnica ustekleničene vode je skrčila dobavno verigo z recikliranjem v hiši. Proti koncu leta 2010 je družinsko podjetje River Springs postalo prvi proizvajalec ustekleničene vode v ZDA, ki je izdeloval svojo reciklirano PET smolo in prvi na svetu, ki je izdelal 100-odstotno reciklirano PET plastenko kar v hiši. Zato so za svojo ustekleničeno vodo Ice River Springs prejeli dve nagradi, in sicer za najmanjši vpliv na okolje (Environmental Impact) ter za inovatorje leta v kategoriji embalaž za živila in zdravila. V podjetju River Springs so pojasnili

svoje prepričanje, da moraš naravi vračati tisto, kar jemlješ. Poleg tega se zavedajo, da bodo s skrbjo za okolje povišali tudi lastne dohodke.

odjetje že od nekdaj skrbi za trajnost svoje embalaže. Vendar so se pri razvoju boljših možnosti soočili s številnimi težavami, ki so jih pripeljale do ugotovitve, da lahko proizvajajo plastenke iz 100-odstotno recikliranega materiala le, če se celotnega postopka lotijo kar sami. Svojo prvo reciklažno tovarno Blue Mountain so odprli februarja 2010. Tako sami letno proizvedejo 3,8 milijard plastenk za vodo. Zaradi potrebe po materialu je kanadsko podjetje postalo tudi največji kupec odpadnih PETplastenk v Ontariu.

Transportna embalaža iz korenin gob

ova varovalna embalaža Ecovative podjetja Steelcase Inc., narejena iz micelija ali korenin gob, je prejela nagrado za inovatorja leta v kategoriji embalaže, ki ni namenjena pakiranju zdravil in živil. Podjetje je z razvojem začelo že leta 2009, ko so želeli zamenjati transportno embalažo iz polipropilenske pene z okolju prijaznejšo varianto. Raziskovalci dolgo niso našli ničesar primernega, dokler niso odkrili varovalno embalažo, ki se danes imenuje Ecovative. Ecovative je varovalen embalažni

19 E

mbalaža z imenom Ecocradle zraste v 5–7 dneh v temnem, zaprtem prostoru in porabi le eno desetino energije, ki bi se porabila za proizvodnjo sintetičnega materiala. Na ta način na mesec proizvedejo 10.000 embalažnih delov.

er je embalaža narejena iz 100-odstotno biološkega materiala, ponuja neškodljivo in priročno ravnanje po koncu uporabe. Ima tudi certifikate za domače in industrijsko kompostiranje na anaeroben in aeroben način (ASTM D5210, 5338 in 6400).

Organski jogurt v ekološki embalaži

roizvajalec organskega jogurta Stonyfield si je prislužil nagrado za najmanjši vpliv

da želijo svojim strankam zagotoviti uživanje izdelka iz neoporečne embalaže.

Embalaža, ki se lahko sedemkrat reciklira

62/63

na okolje (Environmental Impact) v kategoriji embalaž za zdravila in živila. Nagrado so si prislužili z menjavo polistirenskega lončka za okolju prijaznejšega. Tako je 93 odstotkov novega ekološkega lončka narejenih iz obnovljive polilaktidne plastike. Nagrado so si prislužili tudi zaradi trajnostne proizvodnje zaloge. Ker proizvajalec lončkov NatureWorks ni mogel zagotoviti, da bodo le-ti narejeni iz gensko nespremenjene koruze, so si pridobili certifikat Working Landscape, ki jim zagotavlja, da je uporabljena koruza vzgojena po trajnostnih agrikulturnih standardih. Prav tako so najeli podjetje Pure strategies, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem, za pomoč pri izdelavi seznama 2.600 kemikalij, ki so prepovedane pri pakiranju jogurtov in so med drugim kancerogene, mutagene, vplivajo na reprodukcijo, vsebujejo kovine ali pa se nabirajo v telesu. Pri podjetju so ob prejetju nagrade povedali,

Embalaža

material, primeren za kompostiranje, prilagaja pa se vsem oblikam. Stranske agrikulturne produkte oblikujejo s pomočjo micelija v okolju prijazne embalaže za transport pohištva.

ri podjetju Ecologic Brands so si prislužili nagrado za večkomponentno embalažo za detergent za pranje perila Seventh Generation. Izdelek je na policah komaj 12 tednov, pa je že dosegel tretje mesto na lestvici najbolj prodajanih. Zunanji del je narejen iz 70 odstotkov recikliranega kartona in 30 odstotkov starih časopisov in se lahko do 7-krat reciklira. Material je primeren tudi za kompostiranje, saj ima certifikat ASTM 6868. Notranja filmska prevleka je narejena iz polietilena in se lahko reciklira skupaj s plastičnimi nakupovalnimi vrečkami. Vsebnost uporabljenega recikliranega polietilena visoke gostote je 80 odstotkov. Pri podjetju so s posebno embalažo privabili več potrošnikov k recikliranju polipropilena visoke gostote. Upajo, da bodo s svojo embalažo prepričali kupce, da lepota embalaže ni samo zunanja podoba, ampak tudi izvor materialov za njeno izdelavo.

Promocija

Na poštah prava embalaža za vsako priložnost!

mbalažo izberite na podlagi velikosti vsebine pošiljke, še posebej odporna je embalaža iz valovitega kartona. Premalo polne škatle se lahko namreč stisnejo, preveč polne pa razpadejo, njihova vsebina se raztrese v fazi prenosa, poškoduje pa lahko tudi ostale pošiljke.

strezno embalažo različnih modelov in materialov ponujajo na vseh poštah, za podjetja ponujajo poleg količinskih popustov tudi dostavo embalaže v poslovne prostore. Ker sama embalaža še ni dovolj,

da bo vsebina pošiljke optimalno zaščitena, so na voljo tudi polnilni materiali (folija z mehurčki), lepilni trakovi.

aketna embalaža se lahko kupi v šestih različnih velikostih. Ima že označena mesta, kamor napišete naslovnikov naslov. Manjše so primerne za pošiljanje knjig, CD-jev, bonbonier in drugih manjših predmetov. V srednje se lahko spravi tudi kakšna oblačila in večje predmete. Največja škatla, ki je prav tako na voljo na poštah, pa je dovolj velika celo za pošiljanje smuči ali pohodnih palic.

ošiljanje v tulcih v obliki trapeza ali valja

bo zaščitilo vaše pole, zemljevide, načrte in druge večje dokumente pri prenašanju in shranjevanju. Na voljo so v različnih velikostih. Dobimo se na pošti!

oktoberoctober 2011

Pravilna in ustrezna zaščita vsebine pošiljke je osnovni in najpomembnejši pogoj, da bo prispela do naslovnika nepoškodovana. Večkrat se znajdemo v dilemi, kako zaščititi vsebino, kako zapolniti prazen prostor v škatli ali zapakirati občutljive in lomljive predmete, zato pride vsak namig še kako prav.

Inovacije v papirni in kartonski industriji Nina Semolič foto: arhiv podjetja Pregis Hexacomb

20 62/63

Embalaža

Packaging Magazine

Vsakodnevne inovacije v

Packaging Magazine

pakiranju nam ponujajo boljše, okolju in človeku prijaznejše

alternative. Najboljše razvojne

inovacije se pojavljajo prav na področju materialov na papirni osnovi. Predstavili so jih v reviji

Packaging Magazine, nekaj

najbolj zanimivih si zasluži vsaj

kratko predstavitev.

Inovativna rešitev za ostanke mineralnih olj

odjetje BASF ponuja embalažni industriji celo vrsto rešitev, ki preprečujejo prehajanje mineralnih olj iz kartonske embalaže v živila, kar so potrdile tudi raziskave na Uradu za varnost v Zürichu, in sicer za produkte: Ultramid, Epotal A 816 in Ecovio FS paper. Različne rešitve so primerne za premaz vseh vrst embalaž za živila, tudi tiste, ki so narejene iz papirja in kartona. V letu 2010 je raziskava, ki so jo izvedli na Uradu za varnost živil v Zürichu, razkrila alarmantne količine ostankov mineralnih olj, ki so prehajala iz kartonske embalaže v živila. Isto metodo so kasneje uporabili tudi za testiranje izdelkov podjetja BASF.

oktoberoctober 2011

artonska embalaža je običajno narejena iz recikliranega papirja, ki vsebuje ostanke mineralnih olj iz tiskarskih barv. Na sobni temperaturi izparijo in se usedejo na posušeno hrano (na špagete, žitarice, riž …). Ugotovili so, da večina plastičnih prevlek danes ne zagotavlja zadostne zaščite pred tem prehajanjem. Analiza urada je pokazala, da so mineralna olja sestavljena iz 80 odstotkov parafina in naftena ter 15 do 20 odstotkov iz aromatskih ogljikovodikov. Raziskave, izvedene na živalih, so pokazale, da ogljikovodika, kot sta parafin in naften, poškodujeta jetra in sta škodljiva za srce, aromatski ogljikovodiki pa so rakotvorni. S testi so dokazali, da Basfove prevleke znatno zmanjšajo prehajanje nevarnih mineralnih olj iz embalaže v živila. Švedski znanstveniki so za glavni vir mineralnih olj navedli

komponente tiskarskih barv v ofsetnem tisku. Barva, uporabljena za potisk embalaže, naj bi predstavljala le majhen odstotek. Večina ostankov mineralnih olj je iz tiskarskih barv za potisk časopisnega papirja, ki je ena izmed glavnih komponent v proizvodnji recikliranega kartona.

Premaz za boljšo kvaliteto tiska

odjetje Sappi je predstavilo nov premaz z imenom Fusion. Premaz, ki je bil izdelan posebej za uporabo na valovitem kartonu, prinaša veliko vizualnih prednosti, ki razlikujejo embalažo izdelka od ostalih na policah. Je najboljše kvalitete, 100-odstotno sestavljen iz pobeljenih deviških vlaken, ki zagotavljajo popolno brezmadežnost papirja. »Fusion okrepi potiskane podobe, embalaža na policah zato deluje privlačneje,« je povedala Kerstin Dietze, direktorica marketinga. »Svetlost in belina premazanega papirja je popolna za blagovne znamke, ki želijo zelo natančno barvno reprodukcijo.« Tako oblikovalcem embalaže ponuja nove priložnosti za kreativno izražanje.

Palete iz papirja

odjetje Pregis Hexacomb je predstavilo novo generacijo palet na papirnati osnovi, ki so bile izdelane posebej za obstojnost tudi v vlažnem okolju. Nova struktura, odporna na vlago, je primerna za transport tudi v bolj vlažnih pogojih. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/131

Metka Vehoval Piano

ko LUM na

Z grafičnim oblikovanjem se od blizu sreča vsako podjetje, ki tekmuje na trgu. Kako ga lahko poveže s svojo trajnostno usmerjenostjo in ga izkoristi kot jokerja za tržni uspeh? Svetuje Metka Vehovar Piano, art direktorica v podjetju Fit media, ki izdaja strokovno revijo EOL.

združevanjem naklad, z mutacijemi, da ne omenjam prehod iz klasičnega na e-poslovanje, kjer je to mogoče.

Strateška trajnostna usmeritev podjetja ali organizacije mora iti z roko v roki z njihovim komuniciranjem. Pravzaprav si težko predstavljam trajnostno poslovanje brez odprtega in jasnega komuniciranja. Ko vemo, kdo smo in kakšni želimo biti, se poglobimo v našo ciljno skupino. Kako jo želimo nagovoriti, s čim, preko katerih medijev? So ti mediji ali komunikacijski kanali trajnostni? Odgovore na ta vprašanja komuniciramo na vseh ravneh - tako vizualno kot tudi taktilno.

Je lahko embalaža tudi zelen medij?

Grafični oblikovalci ne poskrbite samo za vizualizacijo, svetujete tudi pri izboru materialov. Seveda. Že materiali sami komunicirajo. Za sporočanje okoljskih vsebin je naravni material vsekakor primernejši kot bleščeč papir ali okolju manj prijazna plastika. Naročniku, ki se zaveda svoje odgovornosti do okolja, ponudimo materiale (na primer papirje) z najbolj ugodnim okoljskim odtisom. Kriteriji našega odločanja so jasni: na vrhu je čim manjša poraba materialov, sledi njihova ponovna uporaba ali reciklabilnost. Zeleni oblikovalci pri idejni zasnovi izdelkov pazimo tudi na kombinacije materialov. Lahko je vsak izmed izbranih materialno okoljsko prijazen, njihova kombinacija pa ni optimalna. Zato že v začetni fazi snovanja predvidimo, kako bodo lahko izdelki na koncu svoje življenjske dobe reciklirani. Naj povem, da je izbor zelenih materialov vse lažji, saj na trgu obstaja že cela vrsta kvalitetnih recikliranih ali certificiranih papirjev, ki v ničemer ne zaostajajo za klasičnimi premaznimi papirji. Tudi cenovno so že konkurenčni. Rekli ste, da je pri zelenem oblikovanju manj več.

1 Metka Vehovar Piano; več nasvetov: metka.vehovar@fitmedia.si

Zeleno in potratno se izključujeta. Pri grafičnem oblikovanju je potrebno upoštevati tiskovne formate in jih optimalno izkoristiti. S premišljeno določenim formatom je lahko učinek sporočila večji, pri tisku pa ne ostajajo odrezki, ki se jih največkrat zavrže. Tako lahko prihranimo precej materiala, pa tudi nižamo stroške. Ko sem že pri stroških, naj omenim, da lahko podjetje doseže dodatne prihranke z racionalizacijo tiska, z

62/63

Vse več podjetij razmišlja trajnostno. Kako lahko svojo zeleno usmerjenost pravilno vizualno komunicira?

Zelo primeren, lahko tudi zelo uspešen! Naročnikom predlagamo grafično zanimivo vključevanje okoljskih sporočil na embalažo, kjer se običajno takšna sporočila ne pojavljajo in zato dosežejo velik učinek. Tudi priporočila o odlaganju embalaže po končani uporabi so lahko oblikovno zelo privlačna ali celo zabavna. Embalažo lahko koncipiramo tudi tako, da jo lahko po končani uporabi ponovno uporabimo za drug namen (reuse). Potrošniki smo vedno bolj ozaveščeni in znamo ceniti in nagraditi takšna prizadevanja proizvajalcev na tem področju. Se podjetja pogosto odločijo za zelene medije in zeleno komuniciranje? Zeleno komuniciranje naj bo odraz zelenih prizadevanj podjetij. Odločno nasprotujemo vsakim zlaganim zelenim sporočilom, ki širijo neresnične informacije in ustvarjajo zmedo. Podjetjem pa, ki vlagajo svoje napore v skrb za okolje in družbo, zmeraj svetujemo, naj to tudi komunicirajo. S tem si lahko bistveno zvišajo ugled v javnosti, ki dandanes trajnostne napore že zelo ceni. Ozaveščeni potrošniki, ki jih je vsak dan več, vse pogosteje nakupno odločitev vežejo na trajnostno držo proizvajalcev izdelkov. Je potrebno tudi interne javnosti vključevati v zeleno komuniciranje? Zmeraj je treba začeti pri sebi. Podjetjem pripravljamo komunikacijske strategije za ozaveščanje internih javnosti o trajnostnem razvoju. Zaposlene je potrebno spodbujati k odgovornemu ravnanju, s katerim ohranjajo okolje, varčujejo z energijo, se zavedajo odvisnosti od naravnih virov in povezanosti z lokalnim naravnim in socialnim okoljem. Za te strategije pripravljamo vsebinske in oblikovne zasnove ter izvedbe. Z vztrajnim komuniciranjem podjetje gradi odnos zaposlenih do trajnostnega razvoja in zvišuje pripadnost podjetju. Prihranek, ki ga podjetja lahko dosežejo s sledenjem trajnostnim načelom, pa je prav gotovo precejšen.

oktoberoctober 2011

foto: Damjan Švarc

Zeleno kot joker na trgu

Embalaža

strokovni nasveti grafične oblikovalke

Okoljska zakonodaja ne koristi, če ostane na papirju foto: arhiv Fit medie

Tanja Pangerl

EU in okolje

22 62/63

okolje

EU in okolje

V evropski javnosti je vzbudil

veliko pozornost spletni

posvet o uporabi plastičnih vrečk. Ob koncu posveta, ki je

dr. Janez Potočnik

sicer potrdil nekatera znana

stališča in odprl nove rane,

smo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika

vprašali, zakaj so plastične vrečke stalna vroča okoljska

tema. Med drugim zaradi 15 milijonov kvadratnih kilometrov

»plastične juhe« v Tihem oceanu, pravi. Toda njegova ključna ugotovitev je, da je prvi

okoljski problem v EU, koliko

se v resnici izvaja okoljska

oktoberoctober 2011

zakonodaja.

V avgustu se je zaključil javni posvet o plastičnih vrečkah v EU. Do uporabe plastičnih nosilnih vrečk ni enotnega mnenja. Zakaj se toliko pozornosti namenja uporabi plastičnih nosilnih vrečk, ko pa je veliko drugih okoljskih problemov, ki precej bolj vplivajo na stanje v okolju in na podnebje? Rezultati javnega posveta kažejo na problem uporabe plastičnih vrečk. Čeprav obstaja veliko drugih okoljskih problemov, so plastične vrečke eden od pokazateljev načina življenja v naši družbi, v kateri smo navajeni stvari po uporabi zavreči. Vrečke prejmemo brezplačno ali za vrednost, ki ne odraža dejanskega stroška. Le redko jih uporabimo več kot enkrat in jih potem zavržemo. Zgovoren primer našega načina življenja so npr. morski odpadki, v katerih je po oceni kar 83 % plastike. Plastične vrečke so, poleg ostalih odpadkov iz plastike, tudi ena od sestavin t.i. "plastične juhe", ki se nahaja v Tihem oceanu in obsega 15.000.000 kvadratnih kilometrov. Gre za odpadke, ki so namerno ali nenamerno odvrženi v morje, ali jih je tja zanesel veter ali reke. Na splošno, do 80% vseh morskih odpadkov dejansko prihaja iz kopnega in dejavnosti, kot je npr. turizem, iz kanalizacije ali nezakonito in slabo upravljanih odlagališč. Predstavljajo grožnjo tako različnim ekosistemom in biotski

raznovrstnosti, človekovemu zdravju kot tudi našemu gospodarstvu. Dejstvo, da je večina udeležencev javnega posveta podprla ukrepe za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, kaže, da se javno mnenje spreminja. Ljudje so se začeli zavedati, da je takšen način življenja nevzdržen in ima lahko nepredvidljive posledice. Zato je pomembno, da začnemo spreminjati naše obnašanje. Velike spremembe pa se pogosto začnejo z majhnimi koraki. Zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk tako predstavlja le enega od korakov v našem prizadevanju za izdelke in navade, ki bodo prispevali h gospodarnemu načinu rabe virov.

Morda tudi prepoved plastičnih vrečk Toda plastične nosilne vrečke so se razširile po celem svetu kot zelo uporabne pri shranjevanju živil in drugih stvari. Ali je sploh realno pričakovati popolno prepoved uporabe plastičnih nosilnih vrečk? Ne bi bilo morda bolje izvesti ozaveščevalnih kampanj, ki bi ljudi spodbujale k njihovi racionalnejši in večkratni rabi?

23 Ve pa se, strokovne raziskave tako kažejo, da je okoljski vpliv papirnatih vrečk in biorazgradljivih plastičnih vrečk v povprečju večji kot vpliv polietilenskih plastičnih vrečk. Poleg tega pa je lahko pojmovanje biorazgradljivosti napačno. Kako naj bi prenovljena Direktiva o embalaži med uporabniki vplivala na razumevanje biorazgradljivosti in ravnanje s temi vrstami vrečk? Ali mislite, to lahko izboljša razlikovanje med biorazgradljivimi in polietilenskimi vrečkami? Najprej je pomembno pojasniti koncept biorazgradljivosti na splošno – kaj ta dejansko pomeni in kaj se zgodi z izdelki, ko so ti odvrženi – da bi preprečili napačne okoljske trditve, izboljšali znanje potrošnikov in vzpodbudili ustrezne metode odlaganja. Kar zadeva razliko med biološko razgradljivimi in konvencionalnimi plastičnimi vrečkami, moramo oceniti splošen učinek, ki jih imajo različne vrste nosilnih vrečk na okolje. V presoji vplivov o možnostih za zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk, ki jo trenutno pripravljamo v Komisiji, bodo ti vidiki upoštevani. Vsaka predlagana rešitev mora biti koristna za okolje in mora vzpodbujati optimalno rabo virov. Kakšno je mnenje Evropske komisije glede uporabe plastičnih vrečk in kakšni so vaši sklepi po končanem javnem posvetu o uporabi plastičnih vrečk v EU? Ena od ugotovitev, ki je nastala na podlagi tega posveta, je, da so državljani EU zelo zainteresirani za to temo in da bi večina vprašanih pozdravila ukrepe EU za zmanjševanje okoljskih vplivov uporabe plastičnih nosilnih vrečk. Vendar pa moramo še oceniti sredstva in tudi posledice morebitnih ukrepov EU. Prispevki iz javnega posveta bodo seveda vključeni v že omenjeno presojo vplivov, ki jo trenutno pripravlja Komisija. Presoja vplivov bo vključevala tako okoljske kot tudi gospodarske in socialne vidike.

Ti ukrepi vključujejo posebne določbe za obnovo stavb v javni lasti, energetsko učinkovita javna naročila, obveznosti na področju energetske učinkovitosti za energetska podjetja, izboljšano obveščanje potrošnikov s pomočjo merjenja in zaračunavanja, ukrepe za spodbujanje soproizvodnje kot tudi obveznost nacionalnih energetskih regulativnih organov, da se bolj osredotočijo na vprašanja energetske učinkovitosti. V letu 2014 bo Komisija preučila okvirne nacionalne cilje. Če bi analize pokazale, da je evropski cilj še vedno izven dosega, bomo morali državam članicam predložiti predlog za zavezujoče cilje.

Severni del Jadrana je okoljsko občutljivo področje, zato si tudi prizadevam za vzpostavitev strateškega dialoga med državami, ki si ga delijo.

okolje

V skladu s priporočili Sveta, ki nas je povabil, naj "hitro predložimo konsistentne in ambiciozne pobude", je Komisija predlagala novo direktivo, ki ponuja sveženj strogih ukrepov za zapolnitev obstoječe vrzeli in dosego cilja EU.

62/63

Poleti je Evropska komisija podala predlog za novo direktivo za izboljšano energetsko učinkovitost. Kje so slabosti držav EU pri uresničevanju korakov do zastavljenega cilja (znižati porabo energije za 20 % do 2020) in kaj konkretno naj bi nova Direktiva spremenila oz. prinesla?

Prednostna naloga – implementacija zakonodaje Evropska komisija je podala tudi oceno 6. Okoljskega akcijskega programa, ki se izteče junija prihodnje leto. Kot glavni dosežek je razširitev območja Natura 2000 na skoraj 18 % EU območja, kot potreben napredek pa se navaja boljše izvajanje EU Direktiv in okoljskih načrtov. Kako torej izboljšati izvajanje ukrepov? Poročila o stanju okolja kažejo, da je biotska raznovrstnost eno od ključnih področij, ki bi lahko imelo koristi od boljše implementacije veljavne okoljske zakonodaje. Implementacijo zakonodaje sem si zastavil kot eno od prednostnih nalog v mojem mandatu. Posebne pobude, s katerimi bomo naslovili ta problem, bomo predlagali predvidoma še v letošnjem letu. Menim, da je predvsem pomembno izboljšati znanje o tem, kako se implementirajo EU zakoni s področja okolja, da bi lahko bolje opredelili vzroke za neizvajanje oziroma slabo izvajanje. Prehod na bolj sistematičen pristop pri zbiranju in širjenju tega znanja bi pomagal pristojnim organom bolje izvajati svoje naloge. To bi tudi olajšalo postopek preverjanja za organe, ki nadzirajo skladnost, in tudi pomagalo javnosti bolje razumeti pomen dobrega izvajanja sprejete zakonodaje za zaščito okolja, v katerem živijo.

Implementacijo zakonodaje sem si zastavil kot eno od prednostnih nalog v mojem mandatu. Vodilna pobuda "Evropa, gospodarna z viri" skuša vključiti učinkovito rabo virov v vse politike EU.

oktoberoctober 2011

Za okoljske in socialne učinke, ki jih povzroča malomarna uporaba plastičnih vrečk, ni hitrih in preprostih rešitev. Učinkovit spopad s problemom praviloma zahteva kombinacijo instrumentov. Začeti moramo z ozaveščanjem in vzpodbudami pospeševati uporabo proizvodov, ki so naravnani h gospodarnejši rabi virov na ravni proizvajalcev in potrošnikov, vendar pa moramo izboljšati tudi zbiranje odpadkov in sistemov ravnanja z odpadki. Prav na to se osredotočamo v Komisiji in skušamo na različne načine reševati to problematiko, vključno z vrsto predlogov, kot so Akcijski načrt za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, Tematska strategija za preprečevanje in recikliranje odpadkov in Načrt za gospodarno rabo virov. Pri tem seveda sodelujemo tako z državami članicami kot z industrijo in širšo javnostjo. Trenutno analiziramo različne možnosti (od cene plastičnih vrečk do prepovedi). Na podlagi analiz bomo predvidoma v naslednjem letu tudi predstavili ustrezne predloge.

24 62/63

okolje

Pomembno je tudi, da se odzovemo na skrbi državljanov. Eden od načinov, da se zagotovi bolj uspešno implementacijo na terenu, je lahko okrepitev inšpekcij, izboljšanje obravnave pritožb in dostopa do pravnega varstva na nacionalni ravni. Koristi pri reševanju tovrstnih težav vidim tudi pri lajšanju in sodelovanju z mrežami EU in nacionalnimi organi za implementacijo. Kateri okoljski izzivi so v središču delovanja EU? Že ko sem se kot kandidat za komisarja za okolje predstavljal na zaslišanju v Evropskem parlamentu, sem si zastavil tri glavne prednostne naloge v mandatu. Te so: krepitev odpornosti ekosistemov in zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, že omenjena učinkovita implementacija okoljske zakonodaje in prizadevanja za gospodarno ravnanje z viri. Izguba biotske raznovrstnosti se kljub prizadevanjem v preteklosti, da bi jo zaustavili ali vsaj resneje omejili, nadaljuje, problemi pa zaostrujejo. Da bi spremenili tok dogodkov, smo v Komisiji maja letos predlagali novo strategijo za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v naslednjih desetih letih. Strategija predlaga ukrepe, ki se nanašajo na varstvo narave, ekosistemov in njihovih storitev, kmetijstvo in gozdarske dejavnosti, ribje zaloge, invazivne vrste in krepitev prispevka EU pri usklajenem globalnem ukrepanju za preprečitev izgube biotske raznovrstnosti. Evropska unija je v vseh letih svojega obstoja sistematično gradila in dopolnjevala pravni red na področju okolja. Zato imamo danes dobro zakonodajno jedro, tako za zagotavljanje čistega zraka in vode, varnih kemikalij, dobrega ravnanja z odpadki, itd. Seveda je treba pravni red na nekaterih delih poenostaviti, zapolniti vrzeli in v nekaterih primerih celo okrepiti. Zakonodaja pa ne koristi nikomur, če jo ne implementiramo. Analize in praktične izkušnje kažejo, da bi lahko implementacijo zakonodaje izboljšali na večini področij in kot sem omenil, bomo to tudi poskušali storiti.

oktoberoctober 2011

Glede tretje naloge, učinkovite rabe virov, je Evropa še vedno daleč od gospodarstva, ki učinkovito upravlja z viri. Prizadevanja za takšno razvojno usmeritev niso smiselna le z okoljskega vidika, temveč tudi z gospodarskega in geopolitičnega. To bo ne le zmanjšalo pritisk gospodarske rasti na okolje, ampak bo tudi zmanjšalo stroške podjetjem in povečalo njihovo konkurenčnost, zmanjšalo našo odvisnost od uvoza in ranljivost za zunanje pretrese ter izboljšalo trgovinsko bilanco. Ko omenjamo izzive s področja okolja, se seveda ne morem izogniti podnebnim spremembam. S temi se podrobneje ukvarja moja danska kolegica Connie Hedegaard. Podnebne spremembe so eden temeljnih okoljskih izzivov 21. stoletja. Zato so naša prizadevanja usmerjena

v vlaganja v trajnostno prihodnost in rešitve, ki koristijo tako podnebju kot krepitvi našega gospodarstva. Posebna pozornost je posvečena okolju prijazni oskrbi z energijo. Pred kratkim so se pojavili namigi italijanskih nasprotnikov plinskega terminala v Tržaškem zalivu, da naj bi se gradnja plinskega terminala zaradi finančnih težav, ki jih ima izvajalec del, umaknila. Kakšno je vaše stališče do postavitve plinskih terminalov v Tržaškem zalivu? Kar se tiče plinskih terminalov, sem v medijih že večkrat pojasnil našo stran zgodbe. Gradbena dovoljenja za začetek gradnje katerega koli od treh projektov - tako za predlagani obrat v Žavljah, obrat na morju ali povezovalni plinovod – po nam dostopnih informacijah še niso bila izdana. Odgovornost za odobritev gradnje teh projektov imajo pristojni organi države članice. Vloga Evropske komisije kot "varuha Pogodbe" je zagotoviti, da nacionalni organi pri odobritvi tovrstnih projektov ravnajo v skladu z zakonodajo EU. Ustrezna zakonodaja EU zahteva, da organi držav članic upoštevajo izide posvetovanja z javnostjo in drugimi državami članicami, kot tudi informacije o učinkih projekta, ki so vključeni v presojo vplivov na okolje, ki mora biti narejena za vsak projekt. Javnost mora biti seznanjena s specifičnimi informacijami, ki pojasnjujejo razloge za končno odločitev. V okviru svoje vloge je Komisija spremljala postopke okoljske presoje vplivov, ki je bila izvedena za te projekte v okviru Direktive za presojo vplivov na okolje in do sedaj nismo ugotovili znakov morebitne kršitve zakonodaje EU. V kolikor bi se pokazale nepravilnosti pri uporabi zakonodaje EU, bo seveda Komisija sprejela potrebne ukrepe. V vmesnem času pa še naprej spodbujamo obe vpleteni državi članici, Italijo in Slovenijo, naj nadaljujeta dvostranske pogovore, ki bi privedli do rešitve, ki bi bila sprejemljiva za vse, ljudi in okolje. Severni del Jadrana je okoljsko občutljivo področje, zato si tudi prizadevam za vzpostavitev strateškega dialoga med državami, ki si ga delijo.

Nujna je sprememba v načinu življenja S čim bi ponazorili zavedanje EU o nujnosti uveljavitve nove razvojne paradigme – model trajnostnega razvoja? V 20. stoletju je prebivalstvo naraslo za štirikrat, uporaba virov pa je rasla bistveno hitreje. Večina teh virov je bila porabljenih v Evropi in Severni Ameriki. V EU porabimo približno 16 ton materiala na osebo vsako leto, od tega 6 ton postanejo odpadki in polovica teh pristane na odlagališčih. Če temu dodamo ocene, da se bo

prebivalstvo do sredine stoletja s 7 predvidoma povečalo na 9 milijard in da se v velikih državah, ki beležijo hitro in visoko rast (Kitajska, Indija, Brazilija, …) in uspešno zmanjšujejo delež ljudi na robu revščine, potrošnja močno povečuje, potem je jasno, da tako ne bo šlo več naprej. Potrebne so spremembe tako na strani proizvodnje kot na strani potrošnje, in preprosto, v načinu našega življenja. Te so najbolj potrebne v razvitem delu sveta, a tudi v hitro razvijajočih in manj razvitih gospodarstvih je treba posvetiti vso pozornost smotrnemu ravnanju z viri, kot sta npr. voda ali zemlja.

Zgovoren primer našega načina življenja so npr. morski odpadki, v katerih je po oceni kar 83 % plastike. Zato si tako prizadevamo za izboljšanje učinkovitosti pri ravnanju z viri. To ni le osrednji pogoj za zagotavljanje trajnostnega razvoja, ampak tudi osrednje vprašanje ohranjanja konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Pri učinkovitosti virov gre za ločevanje gospodarske rasti od rabe virov in njihovih negativnih vplivov. Gre za ohranjanje osnovnih virov za delovanje našega gospodarstva in družbe ter povečanje vrednosti, ki jo dobimo iz virov vzdolž celotne vrednostne verige. To je pot do krepitve konkurenčnosti in rasti, ki jo je treba doseči z varovanjem našega planeta in naravnih virov. Novi materiali, lažji materiali, obnovljivi in reciklirani materiali, priložnost za nov zagon inovativnosti za trajnostno prihodnost, ki nima prave alternative. Zato pobuda Evropa, gospodarna z viri? Da. Do nedavnega Evropa ni imela sistematičnega pristopa k učinkoviti rabi virov, vendar se je to spremenilo z eno od vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Vodilna pobuda "Evropa, gospodarna z viri" skuša vključiti učinkovito rabo virov v vse politike EU. Nedavno sprejeti Načrt za gospodarno rabo z viri bo ta prizadevanja še okrepil. Načrt namreč nakazuje, kako lahko dosežemo učinkovito rabo virov in vključuje tudi instrumente in indikatorje za usmerjanje dejavnosti tako v Evropi kot tudi na mednarodni ravni. Pripravljen je bil po obsežnem posvetovanju z vsemi akterji (podjetji, civilno družbo, itd.), tako da smo prepričani, da obstaja velik in iskren interes za spremembe v našem pristopu do trajnostne rabe virov. Nobenega dvoma ni, da je raven potrebnih sprememb tolikšna, da sprememb ne bo mogoče doseči zlahka in na hitro. A pomembno je, da se nujnosti potrebnih sprememb na vseh ravneh vse bolj zavedamo in da se temu ustrezno krepijo tudi naša prizadevanja.

62/63

Promocija

okolje

Moje ime je Srečko in sem brezdomec. Prosim, pomagajte mi zgraditi hiško.

Dragi mentorji in učenci osnovnih šol Mestne občine Ljubljana! Vabimo vas k sodelovanju v natečaju, v okviru katerega vas želimo spodbuditi, da ptičku Srečku naredimo okolju prijazne ptičje hišice. Skupaj se želimo naučiti, da odpadek ni smet, temveč vir oziroma surovina, ki se lahko ponovno koristno uporabi. Namen natečaja je spodbujanje mladih k odgovornemu odnosu do okolja, pravilnem ločevanju odpadkov in njihovi ponovni uporabi. Več o natečaju preberite na spletnih mestih www.zelenaslovenija.si in www.eko-btc.si. Organizator natečaja, ki bo nagradil kreativnost sodelujočih, je družba BTC.

Kontaktna oseba za več informacij Majdi Kosi e-naslov: majdi.kosi@fitmedia.si tel: 03 42 66 706 mob: 041 681 255

oktoberoctober 2011

Natečaj traja do 19. januarja, ko bo v spodnji etaži Emporiuma v BTC City Ljubljana potekal tudi zaključni dogodek s podelitvijo nagrad ob otvoritvi razstave. Vaše prijave k sodelovanju zbiramo le še do 24. oktobra 2011!

Je na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav? mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv ustanove

26 62/63

okolje

Intervju

Računsko sodišče RS, ki mu predseduje dr. Igor Šoltes, ima trenutno na mizi, kar se

Intervju

tiče okoljevarstva, revizijo Zakona o vodah in revizijo

upravljanja z gozdovi, saj je letos mednarodno leto gozdov. Sicer tečejo tudi porevizijski

postopki v zvezi z iskanjem lokacije za odlagališče

radioaktivnih odpadkov in za razgradnjo nuklearke. Da

jemlje Računsko sodišče okoljska vprašanja resno,

je dokazalo z dosedanjimi

revizijami. Zaradi kompleksnosti

področij okoljskih vprašanj in

številnih sistemskih anomalij dr. Igor Šoltes razmišlja,

da bo v prihodnje tudi pri pripravi okoljskih revizij

potrebno sodelovanje z drugimi

oktoberoctober 2011

institucijami, kot so policija,

tožilstvo in protikorupcijska

komisija.

Napovedujete sistemski pristop k reviziji okoljskih vprašanj. Že pred leti smo se odločili, da posebno pozornost namenimo vprašanjem, povezanim z okoljem, in odnosu države ali politike do teh vprašanj. Menimo, da gre še vedno za relativno podcenjeno področje. Politika se počasi prebuja, vendar so premiki zelo negotovi in počasni. Zdi se, da zmeraj čakamo na opozorila in kazni iz Bruslja, da bi se kaj premaknilo. Včasih preveč lahkotno sprejemamo mednarodne obveze, podpišemo dokumente, ki zahtevajo določene ukrepe, ki pa jih ne realiziramo v zadostni meri. Če se spomnite, smo v eni naših prejšnjih revizij o ločenem zbiranju odpadkov opozorili, koliko mora Slovenija še storiti na tem področju. Ne gre za enostavna vprašanja, odpreti je potrebno prostor za nova znanja in nove tehnologije. Včasih se le-te zaradi zaprtosti naše družbe

dr. Igor Šoltes

uporabe sredstev v Skladu

težko prebijejo čez ustavljene ali dogovorjene procese. Zato naše revizije pomenijo, če ne drugega, vsaj obvestilo javnosti, da imamo na določenih področjih probleme, da gre za zelo pomembna vprašanja, ki bodo lahko dolgoročno usodno vplivala na naše okolje.

Opažamo, da zaradi kompleksnosti občani niti ne morejo preveriti, kaj vse sploh plačujejo s položnic. Se boste pri revizijah naslanjali predvsem na nove evropske direktive? Naša strategija se nanaša na celoten spekter okolja: vode, zrak oziroma podnebne spremembe, odpadki, energija in gozdovi. Seveda so ta

27 Znano je, da predlagate prenos pristojnosti za ravnanje z odpadki na državo. Zakaj? Opozorili smo predvsem na dejavnost predelave in odlaganja odpadkov, kjer že operativni programi predvidevajo vzpostavitev zgolj nekaj regijskih centrov in ne občinskih infrastrukturnih objektov. Ker obveznost občin za urejanje teh dejavnosti presega njihove pristojnosti, menimo, da bi bilo potrebno pristojnosti prenesti na višjo raven državne organiziranosti. Naše mnenje deli kar precej županov, da bi to morala biti državna javna gospodarska služba, ki bi to področje po celi državi urejala enotno. Absurd je, da se predstavniki ministrstva za okolje – celo aktualni minister – v razgovorih, ki jih imamo, strinjajo z našim mnenjem, a žal se stvari ne premaknejo.

Župani opozarjajo na prenormiranost, ki lahko nehote vodi v konflikt s predpisi. Tu prihaja do znanega konflikta med gospodarnostjo in formalnostjo. Odpadki so očitno zlata jama marsikateri občini. Sami ste odgovorili na to vprašanje, vaša trditev pa velja predvsem za določene občine, ki so uspele vzpostaviti objekte za ravnanje z odpadki. Za vse ostale občine in predvsem njihove občane, pa to posledično pomeni višje stroške izvajanja gospodarskih javnih služb. Ali bodo ti stroški vplivali tudi na povišanje cen? Na mnogih področjih, vezanih na okolje, ugotavljamo, da so problem neobstoječi ali pomanjkljivi predpisi in počasnost. Opozoril bi tudi na cene komunalnih podjetij, ki postajajo zelo

okolje

»Revizija Zakona o vodah je že t. i. follow-up revizija, saj smo v prvi reviziji ugotovili, da še niso bili sprejeti podzakonski akti, čeprav je bil zakon v veljavi že nekaj časa. Ni bilo urejeno plačilo za vodno pravico, niso bile podeljene koncesije, ni bila jasno določena osnova za plačevanje vodnega povračila pri oskrbi s pitno vodo itn. Ker ima odzivno poročilo rok 90 dni, v katerem se ne da odpraviti vseh pomanjkljivosti, navadno računsko sodišče zahteva, da je treba pripraviti načrt za izvedbo aktivnosti. Z novo revizijo preverjamo, ali so te aktivnosti izvedene. V tej reviziji pa preverjamo tudi način izvajanja zakona v smislu urejanja vodotokov: kako se zbirajo sredstva v vodni sklad, kaj se dela na področju vodotokov, kakšne so strategije, kje so prioritete, za kaj se sredstva porabljajo. V revizijah smo že opozorili, da se več kot polovica sredstev vodnega sklada porabi za urejanje vodotokov na Spodnji Savi, kar ne sledi opredelitvi prioritet urejanja vodotokov na državni ravni.

62/63

Pričakuje se ponovna revizija o ločevanju odpadkov

Ena prihodnjih follow-up revizij bo najbrž tudi revizija o ločevanju odpadkov, saj je Komisija za nadzor javnih financ v Državnem zboru ob predstavitvi prve tovrstne revizije sprejela sklep, s katerim je naložila računskemu sodišču, naj opravi ponovno revizijo celotnega področja. Ta sklep komisije sodi med eno izmed zavezujočih pobud Državnega zbora, ki ga računsko sodišče mora upoštevati. velik problem. Še vedno velja zamrznitev cen, kar pomeni, da imajo komunalna podjetja in posledično občine resne težave pri pokrivanju stroškov in zagotavljanju sredstev za investicije. To so vprašanja, ki bi jih morali reševati hitreje. Bojim se, da bo po določenem času na tem področju prišlo do nesorazmerne ekspanzije cen.

Še pred letom in pol nisem verjel, da naj bi bila na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav. Ali ste lahko intervencija za hitrejši premik? Z izvajanjem revizij lahko vplivamo, da se določena področja začno bolj sistematično urejati. Sami pa vidite, kakšen je odziv ministrstev, včasih tudi vlade na naša revizijska poročila. Očitno še nismo na takšni stopnji, da bi resnično razumeli pomen takšnih institucij, kot je Računsko sodišče. Praviloma naj ne bi potrebovali represivnih pristojnosti, da bi se naše ugotovitve spoštovale. Vprašanja, na katera iščemo odgovore z revizijami, so pogosto zahtevna, pri čemer je zelo pomembno tudi sodelovanje med ministrstvi. Včasih se zdi, da bi se želeli problemi kot vroč kostanj prenašati z enega ministrstva na drugo. Okolje je strateško področje, saj povezuje prav vse. Vprašanje odpadkov ni le zapleteno, vse glasnejše so informacije, da gre za konkretne sume korupcije. Še pred letom in pol nisem verjel, da naj bi bila na področju odpadkov korupcija že sistemski pojav. Danes se mi to ne zdi tako neverjetno. Dobili smo tudi nekaj informacij s strani predstavnikov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadno embalažo, ki kažejo, da sistem ne funkcionira dobro. Zdi se mi, da zadeve ne gredo na bolje, prej obratno. Pristojnost

Računskega sodišča je, da preveri, ali sistem deluje skladno s predpisi in tudi smotrno. Imate občutek, da želi kdo zmanipulirati institucijo Računskega sodišča, da s svojimi revizijami »pritisnete« na koga? Če pregledate seznam naših revizij v teku, ali že izvedenih, je razvidno, da gre za aktualna in sistemska vprašanja in tako bo tudi v prihodnje. Zelo pomembno se mi zdi poudariti naše regijske posvete, ki jih soorganiziramo z občinami. Od županov in predstavnikov občin dobimo precej informacij, tudi povezanih z okoljem. Vsaj v zadnjem času je večina vprašanj namenjena odpadkom, cenam komunalnih storitev, vprašanju amortizacije infrastrukture, strukture cene storitev gospodarskih javnih služb idr. Župani opozarjajo na prenormiranost, ki lahko nehote vodi v konflikt s predpisi. Tu prihaja do znanega konflikta med gospodarnostjo in formalnostjo. Se pri določanju revizij odzivate tudi na aktualna vprašanja ali sledite vnaprej določeni strategiji? Odzivamo se tudi na družbeno dogajanje. Občasno se srečamo tudi z okoljevarstvenimi organizacijami, ki nam predstavijo svoje videnje odprtih vprašanj. Ali lahko zainteresirana javnost pridobi podatke, katere revizije s področja okolja načrtujete? V našem poslovniku je zapisano, da je program dela za izvrševanje revizijske pristojnosti zaupne narave, zato o njegovi vsebini do izdaje sklepa o posamezni reviziji ne moremo govoriti. Lahko pa se pričakuje, da bo računsko sodišče v prihodnje izvajalo več follow-up revizij, na podlagi že objavljenih revizijskih poročil. V prihodnje bo potrebno tudi na področju okoljskih revizij sodelovanje z drugimi institucijami, kot so policija, tožilstvo in protikorupcijska komisija, s katerimi sicer že sodelujemo na drugih področjih.

oktoberoctober 2011

področja medsebojno zelo prepletena. Ravno zaradi te prepletenosti so morda ta področja še toliko bolj pomembna za razumevanje javnosti. Opažamo, da zaradi kompleksnosti občani niti ne morejo preveriti, kaj vse sploh plačujejo s položnic. Če se spomnite, smo opozarjali na problem števnin in priključnin, torej na tisto, kar so občine in javna komunalna podjetja neupravičeno zaračunavala ljudem. To področje v Sloveniji ni bilo urejeno enotno. Prav tako vprašanje voda, saj je revizija Zakona o vodah odprla vrsto vprašanj, kako skrbimo za naše vode, kolikšne so vodne izgube, kdo nadzira izkoriščanje vodnih virov idr. To so zelo pomembna vprašanja. Za nas je pomembno, da se zgodijo sistemski premiki. Po prvi reviziji želimo nadaljevati s t. i. follow-up revizijami, kjer preverjamo, kaj so revidiranci storili od zadnje revizije.

Najprej smo pogledali, kaj moramo narediti sami Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

28 62/63

okolje

Razvoj in cene komunale

Na Problemski konferenci komunalnega gospodarstva Slovenije je Janko Kramžar, predsednik upravnega odbora Zbornice komunalnega

Razvoj komunalnih dejavnosti

gospodarstva, povzel bistvena vprašanja in zagate, v katerih se je znašla komunala.

Izhodiščna misel za pogovor

pa je bilo stališče konference – modernizacija namesto privatizacije. Mnenja so

različna. In v kakšni kondiciji

je komunala? Ne najboljši. Po

njegovi oceni pa je slovenska komunala po kakovosti

primerljiva z evropsko. Ali

drugače, Janko Kramžar pravi:

oktoberoctober 2011

»Dobri smo.«

V sklepih problemske konference komunalnega gospodarstva je med drugim zapisano – modernizacija namesto privatizacije. Ali ni to nekoliko v nasprotju z analizo položaja komunale in njene poslovne organiziranosti, ki ne kaže, da je v ospredju samo težnja po privatizaciji gospodarskih javnih služb? Poleg tega je zasebni sektor v komunalni dejavnosti vse močnejši. Za kaj se torej zavzemate? Geslo »Modernizacija namesto privatizacije« je namenoma provokativno. Iz analize stanja na področju komunalnega gospodarstva izhaja, da je na tem področju ostalo veliko nakopičenih težav in nerazrešenih vprašanj iz preteklosti. Ne glede na dejstvo, da veliko teh problemov izhaja iz okolja, v katerem delujejo izvajalci gospodarskih javnih služb, pa smo med zaključke uvrstili na prvo mesto nalogo »modernizacija poslovanja izvajalcev – učinkovito izvajanje gospodarskih javnih služb«. To pomeni, da smo najprej pogledali, kaj moramo narediti sami, tako izvajalci kot tudi Zbornica komunalnega gospodarstva. Podrobneje to pomeni, da moramo preveriti svoje strateške usmeritve, se začeti povezovati, uvajati nove tehnologije s prenosi dobrih praks, povečevati učinkovitost poslovanja tudi z uporabo benchmarkinga idr. Vendar pa kljub navedenemu ostaja kopica problemov nerazrešenih. In tu nastopi drugi del našega gesla oz. drugi zaključek »ohranitev javnega izvajanja komunalnih storitev«. Prepričan sem namreč, da privatizacija komunalnega sektorja ni čudežna paličica, ki bi sama po sebi rešila vse probleme. Nasprotno: na konferenci se je pokazalo, da smo v težavah tako javni kot tudi zasebni izvajalci. Poleg tega je analiza dogajanj v svetu pokazala, da so učinki privatizacije

tudi negativni. Geslo torej ni poziv proti zasebnemu sektorju, izhaja pa iz ugotovitve, da ni zadostnih razlogov za generalno spremembo strukture izvajalcev gospodarskih javnih služb, ki sama po sebi ne bi nič rešila. Eden izmed ključnih problemov v občinah je upravljanje infrastrukture gospodarskih javnih služb. Predlagate, da komunalno infrastrukturo občine kot kapitalski vložek prenesejo na sedanja javna podjetja v njihovi lasti. Ali ni to stališče v navzkrižju z mnenjem Računskega sodišča? Dejstvo obstaja, da računsko sodišče zagovarja drugo rešitev. Vendar pa je vedno bolj očitno tudi to, da uveljavitev te rešitve ne prinaša želenih rezultatov, poleg tega pa je izredno zahtevna za izvajanje. Če je bil osnovni namen upravljanja infrastrukture z najemnimi pogodbami ohranjanje in razvoj infrastrukture ter preprečitev morebitne privatizacije infrastrukture, se sedaj že jasno kaže, da se infrastruktura zaradi pomanjkanja vlaganj siromaši. To je v referatu najbolj nazorno pokazal Burnač s podatki o nazadovanju vzdrževanja in zamenjave vodovodnega sistema v severozahodni Sloveniji. Če so še leta 2009 izvedli 45 km takih del, jih danes samo še 200 m!! Če to ni alarmanten podatek, ki terja ukrepanje, potem ne vem, kaj je. Na voljo imamo dva načina ukrepanja. Po prvem iščemo krivce pri izvajalcih, lokalnih skupnostih in regulatorjih ter terjamo spremembe ali pa ugotovimo nekaj, čemur stroka pravi »past izvajanja«. Obstaja namreč nevarnost, da bomo obstoječi sistem toliko časa popravljali, da bo z infrastrukturo nekaj resno narobe. Včasih se moramo vprašati, ali je mogoče nekaj narobe z usmeritvijo in ne z izvedbo. Tukaj naj navedem

Odločanje o cenah komunalnih storitev bi dejansko morali biti preneseno tja, kjer je tudi odgovornost za zagotavljanje teh storitev. In to so nedvomno lokalne skupnosti. Sistem bi moral biti kar najbolj enostaven – predlagamo v svetu uveljavljen model primerjalne analize kot osnove za odločanje. Restriktivna cenovna

v Sloveniji Upravljanje voda ent in Slovenia Water managem

. ih virov e vodn i tega stanj zarad ikih insko a so in količ Prekmurj vodonosn jena vost ih kako polja ter zrnsk obremen med sredke na ega precej nosti s ške pritissko-Ptujsk ih slovenskih a voda naže ite ekolo e, Drav v ostal je podzemn rne ones ome ) Tudi olj izrazjske dolin polje najb icidi. do prek tudi Savin ter pest in Krško prihaja očjih nosniki ti polje ikih nosn teh obm i vodo tako z nitra ljansko vodo zrnsk Ljub jeni , Med na teh men obre Sorško poljeno tudi zelo jsko in saj lokal nitrati. (Kran naževali, n ali z ones zaščito rastli stvi za

2: osniko

a 1: t jenos ostran iji Razpr eznih vrst v v Sloven posam osniko vodon

voda

v Slove

niji

Tabel

29 62/63

ljanje Uprav

Knjiga je razdeljena na tri glavna področja:

Kako bi se moralo v prihodnje razvijati komunalno gospodarstvo v Sloveniji? Kdo je na potezi? Vsi smo na potezi, kar izhaja tudi iz zaključkov problemske konference. Nekaj sem o nalogah izvajalcev in zbornice že govoril. Področje obveščanja, informiranja in na splošno odnosov z javnostmi je bilo tudi opredeljeno kot eno ključnih. Na drugi strani pa bi se morala država po vzoru nekaterih drugih evropskih držav opredeliti, kakšen sistem si želi na tem področju, poenotiti in po možnosti poenostaviti zakonodajo in demistificirati področje cen. Tukaj na žalost tudi pri nas kot povsod po svetu velja zakonitost, da je doseganje višjih standardov žal povezano tudi z večjimi stroški. Vendar pa bi se za konec rad izognil negativnemu naboju, ki bi ga mogoče lahko bralec dobil pri branju tega intervjuja. Ni vse slabo, kot bi nekateri radi prikazali – smo dobri in na nekaterih področjih celo odlični. Dejstvo, da lahko v Sloveniji večinoma vodo pijemo iz pipe, je nekaj, o čemer lahko drugje samo sanjajo. Tudi na področju ločevanja odpadkov smo že presegli evropsko povprečje in se približali nekaterim najrazvitejšim državam. Naj torej za konec še enkrat ponovim – dobri smo!

ž % Dele 20,7 % 2 23,6 šina km Povr % 4.199 2 20,2 km % 4.775 2 35,5 km 4.098 2 ih km krašk 7.201 a na ika nosn iki ej boljš tjo obse je prec poroznos skih Tip vodo i vodonosn iki vode sko zrnsk iki razpoklin je nosn pitne oklin Med nosn pogo ih in virov in razp krašk j ugodne i vodo oklinski vodoemne vode iških in s tem s kraško primeru Krašk h in travn V 3 iki žno razp ulacij podz tem man ih voda emn vodonosn 31,6 m /s. relief in s več gozdov di specifični Prete podz h akum i oz. jena niji ban nost V Slove n. Zara je zato pogo Ni večji razgi e vode naže ikov to rastli in s tem menitev e ones nosnikih. podzemn jujejo boljvodonosn obre za zašči kanalih vodo cija gled ih ih zalog ine pogo očju teh sredstev oških Situa oklinskih mičn in kamn Na obm v krašk bakteriol je vode. il dina čne in razp % vseh mati fekci nost. vnose gnojpretok vodeprihaja do ne62 trdne dezin dejav tično gajo ikov manjše sta hiter ikih sicer postopki tijsko očjih ali prak nosn vodo litev in kmeeni bistveno jev, kot vodonosn tavnimi ustne 3 /s. Na obm več še prep pogo m ih enos pose pom z za slabo i 0,6 struk ture, prev krašk ralizirati šin, kar vodo e geoloških eh, na okol povr hidro nja filtracije, o nevt ine za jene vodonosn kih plast so kamn so ocen emne preperins naravnih a stop jih je možn očjih v , kjer pa očjih teh obm manjše podzin zbira minimalnvirov, ki ka ih na obmvoda na tudi preta vodn tudi ih no najti o, ki se ajajo emn obst podz je sicer mož podtalnic i viri o in Zaloge Vodn kamn ajo plitv ustne. prep ustnih prep virov, ki zajem slabo ih vodn pa je

rnski medz osniki vodon osniki vodon klinski kraški no razpo pretež osniki vodon akumulacij ni večjihmne vode podze oki vodot

ljanje

Obstaja namreč nevarnost, da bomo obstoječi sistem toliko časa popravljali, da bo z infrastrukturo nekaj resno narobe.

voda

v Slove

Tipi vodon iji Sloven

i i vodn nja so takšn e vode ga onesnaže emn podz eriološke ega toka a bakt di plitv omerneg naževali. ih ones ino. Zaraja do prek emn nimi podz a poge čno kamnsto priha izvaj ih in eniji površinsk tno matinjih pogo imi antro , ki ga jsko epus v vode g v Slov in drug kemi nepr tako da virov monitorin g pitne jo slabo jočih pesticidi ivi, itorin kriva kaže vodnih onalni j ranlj s hranili, Mon gov stanje ta Naci okolje, ter viri doka naženja itorin mon insko oruje za ter ones in količ virov nadz Slovenije Rezultati ): diki; vostnoe vodnih Republike Slovenije. (ARSO, 2010 ogljikovo Kako rani niji blike cija 1 geni niji stanj a Agen diki; ja Repuvode v Slove ni halo kovo V Slove ga izvaj zdrav e hlap noemn , ki rani oglji vodo sno lahko nitrati; varovanjeih podz voda geni vseh obča ovalazin, ut za halo teles ti, na ni opaz Inštit na štirih jejo hlap a: nitra in, desetilatr e a znižu iti. Na več lahko tilatrazin. stanj jska dolinna: atraz občasno opom izraz in, dese − Savin ska kotli nitrati, cije post tov niso nitratov. aj e: atraz cij na: entra cij nitra zgor entra − Drav ka kotli nske goric no, da uz ove konc entra delje njeg anja konc ščanja konc − Murs dne Slove opre stanja v sklad ina se atraz trendi upad trende nara je bilo ega − Vzho i rabe prostora gla dobr oved pri nitratih žimo celo rabe dose bele oma ko di prep večin Zara medtem a polja kmetijskema ne bodo2008). onenje je skeg h, ne in vido sniki in sod., ih Drav tno čišče teriološko nje urba vod pred (Prestor nih mest e, doda mikrobak ti seda emnih tive stanj ilnos o podz e direk vostn sno tudi vi znač a telesa rne vodn o kako ter obča o s pitno Na osno vodn Okvi dobr ost oskrb s pitno dena pske ujejo motn e me za nave i evro siste ram oskrb ktih niji izkazse poveča evam obje javne zaht v Slove h, ko ih na rativni prog o. Na teh zajetjih i viri ih jučen citet i vodn visokih voda šinsk ni prikl virov (Ope lno kapa je na takšn be zajetja Povr le ob virov. ivalstva vodnih jšo črpa bno voda vne izved ih jših potre man ga preb . Pitna vodn roko nske pitje iz man vrtine z enje o vode vira, nest viru. snaž v slove za h ali vostj v otko izviri kako vodnega vodo vode 8 odst abljajo zajetja na ora nad ju vosti en ižno kako zaled Nam v nadz je Pribl ak upor manjša nj očij. ga jo naže , amp Gre za obm ovne izboljšan bšuje ). vodo venih ki posla virov ni strok zaradi ones pov za , 2006 ukre vodo i primerov , bodisi vodnih a vodovarstnaženja, ičnih ones režim večin oporečna bnih tehn zaščite ih vod v n virov emn h anjem sto gla i o. S tem kot nači z izvaj razpršeni a podz pogo tnosti potre dose dobr očja blike a teles ne bodo u z zahtevam obm niji varujemo vnih in ali odso Vodn kot javno o Repu la, točko vidoma a v sklad e direk tive. stvena meri vodo ja na Vlad pred rečitev ovar virov v Slove delil ovna l. RS, prep ega stanj rne vodn je opre nega nivo na strok (Ur. 2 Vod vodnih dobr očij je Okvi obm vost pske na enot območja leta 2002 e z lokal evro Kako venih virov. 08) iz virov prešl uporablje venega varst ih očij vodo varst vodn 02, 57/20 vodnih obm na o vodo vost nje 67/20 venih čitev kako rova vi Zako kal. RS, osno za dolo h (Ur. sti za zava vodovarst rijih ete na ga območja, vljan o vodapristojno določanju o krite upra Zako bile sprej vene so bila pri et Pravilnik ki so vodovarst učinkovito virov, ki nom i, bi ih zako Da bam . Za sprej nije. z ured določitev 2002 nca vodn območij. Slove letu 2004 za tako v e vire kriterijih eti pred letom jena evidevarstvenih 06). je bil o 5/20 vodn stavl vodo 004, ilnika so bili sprej ju vzpo jemo čih 64/2 Prav tno varuajočega ki, ki vnem nivo pripadajo niji trenu a izhaj nskimi odlo na drža im virom bila V Slove oz. iz njeg mi obči nca vodn očji je h oječi voda z obst venimi obm , ter evide kor tudi varst o z vodo vodo oskrb nje z za javno služijo niji

Slika

okolje

Upravljanje voda v Sloveniji

1. Voda – eden temeljnih strateških virov razvoja Slovenije 2. Izzivi pri uresničevanju okoljskih ciljev na področju voda v Sloveniji 3. Trajnostna raba vode in prostora – pot k učinkoviti vodovarstveni politiki v državie Obseg: 268 strani

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje e-pošta: info@fitmedia.si tel.: 03/ 42 66 700 Knjiga Upravljanje voda v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji ter Odpadki v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

oktoberoctober 2011

Kdo bi po mnenju Zbornice komunalnega gospodarstva moral odločati o cenovni politiki oziroma cenah komunalnih storitev? Kakšne so ekonomske posledice restriktivne cenovne politike države, kako se to kaže v položaju komunalnih podjetij?

Tovrstne generalne ugotovitve pri meni ne boste našli. Nasprotno. Nekatere primerjave slovenskih izvajalcev z evropskimi izvajalci kažejo, da smo po učinkovitosti kar primerljivi. Poudarek s konference je v tem, da vsekakor ostajajo še rezerve in te so verjetno res največje na področju povezovanja. Vodstva in ostali deležniki smo jih dolžni identificirati in delovati tako, da svoje delovanje nenehno izboljšujemo.

Uprav

Uvodoma naj izrazim svoje prepričanje, da lahko v majhni Sloveniji samo s skupnim delovanjem vseh igralcev na področju komunalnega gospodarstva dosežemo pozitivne premike. V tem kontekstu mi je torej tuje kazati s prstom na krivce in se rajši pogovarjam o sodelovanju in skupnih rešitvah. Ne morem pa se znebiti občutka, da je država neprimerno bolj uspešna v opredeljevanju nalog na nivoju lokalnih skupnosti kot svojih nalog. Naj zopet navedem primer s področja ravnanja z odpadki, ki mi je nekoliko bliže. Zbiranje in odvoz odpadkov je lokalna gospodarska javna služba, za katero država predpisuje zelo podrobno načine izvajanja in cilje, ki jih morajo lokalne skupnosti ter izvajalci doseči na tem področju v posameznih letih. Seveda predpisuje tudi kazni za neizvajanje oz. nedoseganje le-teh. Na drugi strani pa je sežiganje oz. energetska izraba odpadkov eminentno državna gospodarska javna služba. Ko država hkrati ugotavlja, da celovitega sistema ravnanja z odpadki brez energetske izrabe ne more biti, pa je glede izvedbe do sebe veliko bolj prizanesljiva. Vsi predhodno zastavljeni roki za postavitev sežigalnic so že preseženi in razen meglenih obljub novih rokov sploh ni.

Avtorji prispevkov: Jože Volfand, dr. Irena Rejec Brancelj, mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, dr. Jože Uhan, dr. Ivanka Gale, dr. Aleš Petrovič, Saša Čuček, Uroš Nučič, dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Janko Urbanc, dr. Nina Mali, mag. Joerg Prestor, dr. Maja Bauman, dr. Mojca Poberžnik, prof. dr. Aleksandra Lobnik, dr. Uroš Krajnc, prof. Danijel Vrhovšek, ddr. Ana Vovk Korže, doc. dr. Andrej Simončič, Anja Dokl, Iztok Hrastel, Sani Bašič, mag. Venčeslav Lapajne, mag. Jože Papež, dr. Mira Kobold, Peter Frantar, mag. Mojca Dolinar, dr. Lidija Globevnik, doc. dr. Primož Banovec, dr. Mitja Bricelj, Franc Zupan, Peter Nagode, Marjeta Jerič.

Komunalno gospodarstvo je med tistimi dejavnostmi, kjer se veliko investira. Ne le v centre za ravnanje z odpadki, pač pa tudi v čistilne naprave in druge komunalne objekte. Kljub temu je komunala, kot se ugotavlja, slabo organizirana, nepovezana, premalo stroškovno učinkovita. Kako to pojasnjujete?

Na katerih področjih prihaja do največjih nejasnosti v odnosih med državo, lokalnimi skupnostmi in komunalnimi podjetji?

Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z vodami v Sloveniji

Promocija

Janko Kramžar

foto: arhiv podjetja

primer Ljubljane, ki je že imela uveljavljen kapitalski vložek kot način upravljanja in se ni zgodilo nič od napovedanega, kar naj bi bila slabost tega sistema. Nasprotno – bil je učinkovit, enostaven in zagotavljal je obstoj ter razvoj infrastrukture.

Upravljanje voda v Sloveniji

politika države iz preteklosti je povzročila to, da cena ne opravlja svojih funkcij. Če govorim samo o področju ravnanja z odpadki, bi po principu »onesnaževalec plača« povzročitelj odpadkov moral plačati vse stroške, ki so z njimi povezani. To se trenutno ne dogaja in v velikih primerih cena tudi ne navaja uporabnikov k skrbnemu ravnanju z odpadki. Pri izvajalcih pa se to kaže v nenehnih finančnih težavah in zmanjševanju razvojnih potencialov.

Pristojnosti si podajajo kot vroč kostanj mag. Danilo Burnač1 foto: www.shutterstock.com

30 62/63

okolje

Razvoj in cene komunale

V teh težkih ekonomskih, gospodarskih in političnih razmerah tako država kot lokalne skupnosti in komunalna podjetja menijo, da imajo premalo pristojnosti. To navzkrižje interesov narašča, ko ni dovolj sredstev za normalno delovanje vseh treh dejavnikov. Država omejuje sredstva lokalnim skupnostim, ki morajo izvajati zakonsko določene naloge kot naloge iz svoje pristojnosti. Lokalne skupnosti pa so tiste, ki so pri izvrševanju svojih proračunov vezane na povprečnino s primerno porabo na prebivalca. V času, ko je veliko stečajev, vedno manj aktivnega prebivalstva, je tudi manj sredstev iz dohodnine, ki so najpomembnejši vir proračuna posamezne lokalne skupnosti. Lokalne skupnosti znižujejo sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo. Ob prenosu infrastrukture v poslovne knjige občin le-te namensko zbrana sredstva iz naslova najemnin uporabljajo za krpanje proračunskih lukenj. Izvajalci javne službe se srečujemo z več problemi: • vprašanje namenskosti sredstev najemnine v proračunih lokalnih skupnosti, • nenamenska raba zbranih sredstev vodnega povračila, • izplačilo nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, oktoberoctober 2011

• plačilo stroškov za izdajo soglasij in projektnih pogojev v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj. 1 mag. Danilo Burnač, magister ekonomskih in poslovnih ved, direktor Mariborskega vodovoda in podpredsednik Zbornice komunalnega gospodarstva

drugem letu po ukinitvi sredstev v upravljanju, organiziranosti javnih podjetij, zamrznitvi cen lahko ocenimo, da so pred lokalnimi skupnostmi in izvrševalci javnih služb težki časi. Ob pravni nedorečenosti glede organiziranosti javnih podjetij ter izvajanju njihovih nalog kot dela obveznih javnih služb nastajajo nove ovire za izvajalce javnih služb. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 63/09) je bistveno posegel v delo in ekonomski položaj izvajalcev gospodarskih javnih služb. Glavni vzrok sta bili dve izdani Uredbi o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 69/10, 12/11), ki sta občinam onemogočili sklepanje primernih pogodb o poslovnem najemu infrastrukture z izvajalci gospodarskih javnih služb. Tako ni mogoče urediti prave višine najemnine vsaj v višini amortizacije, ki je nujno potrebna za normalno vzdrževanje in izgradnjo komunalne infrastrukture. Država z zamrznitvijo cen postavlja občine pred dejstvo, da bodo morale kriti stroške izvajanja obveznih javnih služb iz svojih proračunov. S tem se povečuje odvisnost občin od države po pridobivanju sredstev iz državnega proračuna za dosego primerne porabe na prebivalca. Morda je to cilj države, da prisili občine k združevanju nekaterih skupnih služb in organov, ker bo vedno več občin postajalo insolventnih. S tem bo vsekakor lažje tudi politično vršila pritisk na samoukinjanje prevelikega števila občin. Župani, ki so na podlagi občinskih statutov odgovorni za izvajanje obveznih gospodarskih

javnih služb, so tako v nemilosti države, ki povečuje finančne obveznosti lokalnim skupnostim. Na drugi strani pa morajo župani politično preko občinskih svetov zagotoviti lastno ceno izvajanja storitve javne službe. Ker je to v volilnem letu velikokrat nemogoče izpeljati, imajo drugo možnost v subvencioniranju teh storitev iz občinskega proračuna. Tudi za subvencije je potrebna odločitev občinskega sveta, tako preostane županom težka naloga, kako zagotoviti sredstva za delo občine ter vzdrževanje in investicije v komunalno infra-

Občine so tako s prevzemom infrastrukture v svoje poslovne knjige prevzele tudi vodenje in izvajanje investicij ter praktično spremenile izvajalce javne službe v »režijske obrate«. strukturo. Ker se glas samoreševanja hitro širi, bom v nadaljevanju predstavil problematiko nenamenskosti rabe namenskih sredstev, ki bodo bremenile tako izvajalce javne službe kot same občine. Ker je za nastalo situacijo kriva država z nalaganjem obveznosti, bo morala država omogočiti, da se del zbranih sredstev vrne nazaj v okolje, kjer so se sredstva zbrala, zato predlagam tudi možne rešitve nastale situacije.

31 amenskost rabe proračunskih finančnih sredstev določa že 43. člen Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 11/11-UPB 4). Vprašanje glede nenamenske rabe zbranih finančnih virov iz naslova poslovnega najema infrastrukture je, kako zavarovati namensko zbrana sredstva najemnine v občinskih proračunih, da bodo namenjena izključno za izvajanje javne službe, v našem primeru vodooskrbe. Ta zbrana sredstva se ne vrnejo izvajalcu javne službe vodooskrbe. V večini občin cene niso bile spremenjene v smislu uvedbe omrežnine in javno podjetje nima sredstev za plačilo najemnine za uporabo infrastrukturnih objektov in naprav. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z javnimi podjetji potem, ko bodo občine izterjale dolg za najemnino po sodni poti. Zaradi težav pri financiranju občin je Vlada Republike Slovenije določila financiranje primerne porabe po občinah, kjer znaša povprečnina na prebivalca 554,50 € za leti 2011 in 2012. Urad za makroekonomske analize je komunalna podjetja označil za generatorja inflacije, čeprav je vsaj v primeru cen v 19 lokalnih skupnostih, ki jih oskrbuje Mariborski vodovod, lastna cena v večjem delu nespremenjena od leta 2003. Država vse od leta 1992 neprekinjeno omejuje cene

Lokalne skupnosti znižujejo sredstva za investicije v komunalno infrastrukturo. komunalnih storitev. Sprejela je veliko odlokov, uredb in metodologij za oblikovanje cen komunalnih storitev, ki so se izkazale za neustrezne (Tršan, Štruc, 2006). To povzroča skrb za razvoj, obnovo in izgradnjo infrastrukture. Krivda je tudi v drobljenju občin in komunalnih podjetij. Z nastankom novih občin so nastajala tudi nova komunalna podjetja. Nekatera komunalna podjetja niso sposobna za delo na trgu, druga pa se oklepajo svojega monopolnega položaja.

bčine so tako s prevzemom infrastrukture v svoje poslovne knjige prevzele tudi vodenje in izvajanje investicij ter praktično spremenile izvajalce javne službe v »režijske obrate«. Lokalne skupnosti imajo premalo izvornih sredstev. Zaradi vedno večjih težav glede financiranja obveznih in predpisanih nalog lokalnih skupnosti le-te kljub predhodno dogovorjenim letnim načrtom izgradnje in zamenjave vodovodne infrastrukture zbrana in nakazana sredstva porabijo za reševanje svoje insolventnosti. Javno podjetje za izvajanje svoje dejavnosti nima ustreznih temeljnih poslovnih sredstev, država pa si je na področju komunalnega gospodarstva pridobila ključne pristojnosti. Tako

Pri obstoječem sistemu pobiranja vodnih povračil morajo uporabniki (izvajalci drugega vira nimajo) plačevati razliko med črpanimi in prodanimi količinami vode. cesij in manj izvajalcev. To naj bi zagotavljalo konkurenčnost cen komunalnih storitev. Na drugi strani naj bi Vlada RS zagotovila dodatnih 50 mio. € sredstev za lastno udeležbo, kar pa naj bi dodatno oslabilo občinske proračune za enako vsoto. Moje mnenje je, da bi moralo čimprej priti do druge ravni lokalne samouprave ter s tem prenosa infrastrukture na regijsko oziroma pokrajinsko raven. S tem bi odpadle neproduktivne razprave v 19 občinskih svetih o ceni vode v posamezni lokalni skupnosti ter njihove medsebojne primerjave. Znotraj enega oskrbnega sistema javnega podjetja Mariborski vodovod bi lahko ob regijski lastnini imeli enotno ceno oskrbe s pitno vodo: danes je namreč v 19 občinah kar 33 različnih cen. To povzroča težave tako izvajalcu javne službe pri obračunavanju kot tudi občinam pri plačilu tranzita vode skozi sosednjo občino in delitvi stroškov vlaganja v objekte in infrastrukturo. Tudi pri konkuriranju za izgradnjo projektov iz naslova kohezije je zahteva po enotni ceni znotraj enega vodovodnega oskrbnega sistema. Primer nenamenske rabe finančnih sredstev iz občinskih proračunov lahko vidimo v investicijski in vzdrževalni politiki 19 občin Severovzhodne Slovenije. V letu 2009 je Mariborski vodovod izvedel vzdrževanje in zamenjavo 45 km vodovodnega sistema, v letu ukinitve sredstev v upravljanju samo 9 km, v aktualnem letu do sedaj le še 200 m. Kljub usklajenim planom izgradnje in vzdrževanja vodovodne infrastrukture se občine kot investitorji tega ne držijo. Občine vidijo najemnino za vodovodno infrastrukturo kot priložnost za polnitev praznih občinskih blagajn, ne pa kot obvezo za namensko rabo

62/63

najemnine za vlaganje nazaj v infrastrukturo vodooskrbe. S podobnimi težavami se srečujejo v večini komunalnih podjetij v državi. Že na kratek rok to pomeni nižanje storitev in kakovosti izvajanja javnih služb, na daljši rok pa staranje in padanje vrednosti komunalne infrastrukture kot lastnine občin. Izvajalci gospodarskih javnih služb nimamo nobenega vzvoda do naših ustanoviteljev občin. Treba je ločiti pravni in računovodski vidik upravljanja javne infrastrukture. Ni realno pričakovati, da bodo občine zaposlile ljudi za vodenje infrastrukture v svojih poslovnih knjigah ali da bodo zaposlile ljudi, da bodo organizirali in izvajali investicije v javno infrastrukturo, kar sedaj s svojimi zaposlenimi delajo izvajalci javnih služb. Zaradi ekonomičnosti in strokovnosti je najbolje, da le-to ostane na podlagi danega pooblastila v javnih podjetjih. To pa je v veliki meri odvisno od županov, zato se to med občinami zelo razlikuje, največkrat na škodo infrastrukture. Trenutno stanje zahteva takojšnje ukrepanje Vlade RS, ministrstev in Računskega sodišča.

okolje

stroški gradnje vodovodnega omrežja za oskrbo enega gospodinjstva bistveno presegajo stroške gradnje omrežja za oskrbo z električno energijo. Najbolj smiselno in ekonomično bi bilo, da kataster in računovodske evidence o infrastrukturi vodijo izvajalci javnih služb, financiranje pa se kot doslej zagotavlja s ceno storitve, ki jo plača uporabnik. Že poskus prenosa infrastrukture na občine v letu 1997 se je končal neuspešno. Evidence o novoizgrajeni infrastrukturi so se izgubile. Tako kot takrat bo Mariborski vodovod tudi sedaj evidence vodil izvenbilančno, da se ne bo ponovila takratna zgodba. Tudi Slovenska izhodna strategija Vlade RS govori o poenostavitvi pravnoorganizacijskih oblik in prenosu infrastrukture v last izvajalcem gospodarske javne infrastrukture. Želja je imeti manj kon-

Nenamenska raba zbranih sredstev vodnega povračila

ri obstoječem sistemu pobiranja vodnih povračil morajo uporabniki (izvajalci drugega vira nimajo) plačevati razliko med črpanimi in prodanimi količinami vode. Ta sredstva se nakazujejo na ARSO. Njihova poraba je nepregledna, ker niti občine niti izvajalci gospodarskih javnih služb nimamo informacij o tem, kje so se porabila. Pri porabi zbranih sredstev vodnih povračil je nujna sprememba v smislu vračanja teh sredstev v projekte za izboljšanje vodooskrbe na območjih, kjer se sredstva zbirajo, podobno, kot je to urejeno pri okoljskih dajatvah. Po predlogu Uredbe o cenah bi razliko za vodne izgube morale kriti občine, ki vira za to nimajo. Najverjetneje bi bila za to namenjena sredstva najemnine infrastrukture, kar bi pomenilo dodaten udarec za občinske proračune in posledično zmanjšanje možnosti investiranja v obnovo infrastrukture. Za slabo stanje infrastrukture in vodne izgube niso krive samo občine, ampak tudi država, ker so bile cene storitev kot sedaj večino časa od osamosvojitve zamrznjene oziroma zadrževane. Sam Zakon o vodah (Ur. list RS, št. 67/02, 57/08) v svojem 124. členu določa, da je imetnik vodne pravice za rabo vode dolžan plačevati vodno povračilo sorazmerno obsegu vodne pravice. Vodno povračilo se plača za povrnitev stroškov, povezanih z obremenjevanjem vode, zlasti stroškov izvajanja javnih služb, stroškov investicij in vzdrževanja vodne infrastrukture, stroškov države za odkupe zemljišč in zagotavljanje dobrega stanja voda in stroškov odškodnin. Na podlagi pozitivne zakonodaje je bila izdana Uredba o vodnih povračilih (Ur. list RS, št. 103/02, 122/07), ki v 5. členu določa, da se višina vodnega povračila določi na

oktoberoctober 2011

Sredsteva za najemnine v proračunih

32 62/63

okolje

podlagi letnega obsega rabe vode, osnova je količina iz vodnega vira odvzete vode, izražena v m3. Osnovo cene vsako leto določi Vlada RS do 31. decembra. Zavezanec pa mora pri agenciji do 31. januarja tekočega leta vložiti napoved za plačilo vodnega povračila za preteklo leto. Zavezanci plačujejo vodno povračilo v obliki mesečnih akontacij. Zaradi zamrznitve cen komunalnih storitev in nalaganja novih finančnih obvez izvajalcem javnih služb smo večkrat posredovali preko Skupnosti občin Slovenije, Zbornice komunalnega gospodarstva na Ministrstvo za okolje in prostor, da bi vodno povračilo kot namenska sredstva lahko porabila za plačilo nadomestil, odškodnin ter da bi po predhodni potrditvi s strani Ministrstva za okolje in prostor s projekti vrnila v lokalno okolje, kjer so bila zbrana. Mariborski vodovod vsako leto odvede okrog 800.000 € vodnega povračila v državni proračun. Nikdar do sedaj še ni dobil nobenih sredstev kljub izdelanim projektom za vodooskrbo. V primeru zbrane okoljske takse lahko zbrana sredstva s projekti zadržijo v lokalnem okolju. Zakaj sredstva vodnega povračila končajo nenamensko v komercialnih projektih izgradnje hidroelektrarn na spodnji Savi? Kot kažejo izkušnje, lahko kasneje pride do prodaje zasebnemu sektorju (Telekomu, jutri morda Darsu …). Namensko zbrana sredstva se ne vračajo tja, kjer se zberejo,

oktoberoctober 2011

Pred lokalnimi skupnostmi in izvrševalci javnih služb so težki časi. oziroma je način njihove rabe sporen predvsem z vidika vse večjega obremenjevanja uporabnikov pitne vode z velikimi stroški varovanja vodnih virov. Bomo kasneje izvajalci in državljani tožili državo za povrnitev vloženih sredstev? Kot v nadaljevanju prikazujemo nedorečenost za izplačilo nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti, bi lahko upravičena nadomestila kmetovalcem izplačali iz naslova vodnega povračila. Viri Sklada za vode, ki je bil ustanovljen prav za investicije v vodno infrastrukturo, so plačila za vodne pravice v delu, ki pripada državi, sredstva od prodaje vodnih zemljišč, ki jim je prenehal status naravnega vodnega javnega dobra, in plačila za ustanovljene stvarne pravice po tem zakonu in vodna povračila. V vodni sklad se iz navedenih virov na letni ravni zbere približno 30 mio. €, od tega pa jih je na podlagi sprejetega proračuna RS na proračunski postavki »Vodnega sklada« letno le približno 25 mio. €. Sklad za vode prvenstveno porablja denar za urejanje voda in varstvo pred škodljivim delovanjem voda ter za delovanje Inštituta RS za vode. Prednostna naloga Sklada za vode je financiranje projektov iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture – razvojna prednostna naloga: Varstva okolja – področje voda, ki je razdeljeno na področje oskrbe s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

ter zmanjševanje škodljivega delovanja voda.

lada RS je na svoji 99. redni seji 23. septembra 2010 obravnavala ukrepe za zmanjšanje ogroženosti pred škodljivim delovanjem voda, ki se izvajajo v okviru priprave DPN za gradnjo vodne infrastrukture za zagotavljanje protipoplavne varnosti in z izvajanjem projektov iz OP ROPI (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013) – področje voda, zmanjševanje škodljivega delovanja voda. Sredstva vodnega sklada se v okviru gradnje HE na spodnji Savi porabljajo za gradnjo vodne infrastrukture, lokalne in državne. Dodatna obveznost financiranja iz vodnega sklada izhaja iz Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save. Letno se za te obveznosti namenja 13 mio. €. V to vsoto je všteto financiranje dejavnosti družbe INFRA, ki je javna služba urejanja voda na tem območju in v 100-odstotni državni lasti. Preostalih 12 mio. € pa je namenjenih financiranju državnih prostorskih načrtov s področja protipoplavne varnosti, financiranju vodooskrbnih sistemov v delu, kjer je to državna infrastruktura, financiranju dejavnosti IZVRS, postopkom kohezijskih protipoplavnih projektov iz OP ROPI – gradnji in investicijskemu vzdrževanju vodne infrastrukture.

Ministrstvi se ne moreta dogovoriti

avna podjetja smo od 1. 1. 2010 po Uredbi o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima (Ur. list RS, št. 5/2010, 102/2010) obvezana plačevati odškodnino že za leto 2010. V Pravilniku o cenah je opredeljen vir za pokrivanje teh stroškov – omrežnina. Trenutna zamrznitev cen je ukinila vir za pokrivanje tega stroška. Pri delitvi teh stroškov na uporabnike vseh občin se pojavlja enak problem, kot smo ga opisali v prejšnjem poglavju pri delitvi stroškov na skupnih objektih, kjer lastništvo skupnih objektov ni ustrezno urejeno. Zbornica komunalnega gospodarstva je poslala odprto pismo predsedniku Vlade RS v zvezi z izplačili nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Zbornica je predlagala, da se zaradi uredbe o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, ki jih je za cene komunalnih storitev v praksi zamrznila, plačevanje odškodnin uredi in poravna iz vodnega povračila. V skladu z Uredbo o nadomestilih za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima mora zavezanec, to je izvajalec javne službe, zagotoviti pogodbo v podpis, izplačilo nadomestila, zagotoviti strokovnjaka s področja kmetijstva,

poročati inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, poročati o izplačanih nadomestilih. Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prenašata pristojnosti in obveznosti drug na drugega. Zakon o vodah govori o odškodninah v primeru, če nosilcu kmetijske dejavnosti ni mogoče zagotoviti nadomestnega zemljišča. Navedeno bi pred izplačilom odškodnin moralo biti preizkušeno. Menimo, da je na primer vprašljivo tudi plačevanje odškodnin kmetovalcem, ki imajo v najemu zemljišča v

Danes je namreč v 19 občinah kar 33 različnih cen. lasti RS. Ob navedenem bi se moralo Skladu kmetijskih zemljišč RS naložiti, da pogojuje rabo kmetijskih zemljišč, ki jih daje v zakup na vodovarstvenih območjih brez pravice po zamenjavi ali obveze plačevanja odškodnin! Ker je oskrba z vodo obvezna občinska javna služba, gre v tem primeru za škodljiva dejanja za državo. Pričakovati je tudi zahtevke za odškodnine na vseh drugih območjih, na katerih veljajo omejitve kmetijske in druge rabe. V Zakonu o vodah in uredbi bi moralo biti jasno opredeljeno, da kmetovalci zunaj najožjih območij niso upravičeni do odškodnin. Iz izračuna je zaradi velikih površin razvidno, da bi morali dvigniti ceno vode od 5,5 % do 9 %, pri čemer izračun ne upošteva morebitnih dodatnih stroškov, povezanih z izvajanjem uredbe, ta namreč govori tudi o monitoringu, potrebna pa bodo tudi administrativna in druga dela, tako ocenjujemo, da gre dejansko za povprečno podražitev pitne vode v višini 6 % do 10 %. Ob tej obvezi imajo izvajalci javne službe (občine) skladno z določili Pravilnika o merilih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur. list RS, št. 88/04 in 71/09) obvezo po izdelavi načrta za označevanje, izvedbo in vzdrževanje označitve vodovarstvenih območij. Za območje oskrbovanih občin, ki ga oskrbuje na primer Mariborski vodovod in na katerem sta sprejeti dve uredbi o varovanih območjih vodnih virov, znašajo ocenjeni stroški postavitve predpisanih oznak okrog 121.000 €.

Nekatere občine neprimerno zaračunavajo komunalni prispevek

a izdajo soglasij po spremembi Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04, 14/05, 120/06, 61/10, 62/10, 20/11) dajalec soglasja ni več upravičen do pokritja stroškov. Čeprav gre pri izdaji soglasij za prenos javnega

33 I

z zgornjih poglavij je razvidna resna težava v odnosih med državo, občinami in izvajalci javnih služb. Kljub temu da je oblikovanje cen ključnega pomena, sem se odločil prikazati problematiko dela vseh treh dejavnikov ter prelaganje odgovornosti drug na drugega. Velikokrat gre za nalaganje finančnih obveznosti s strani države izvajalcem javnim služb, medtem ko se na drugi strani omejuje raba namensko zbranih sredstev. Namensko zbrana sredstva bi se morala porabiti za dela na javni infrastrukturi. Če ta sredstva ne bodo namensko porabljena, je strah pri izvajalcih javne službe za stanje infrastrukture in njihovo prihodnost zelo upravičen.

ačelo uporabnik plača ni uveljavljeno, čeprav je to smernica evropskih direktiv. Cilj države, da občinam naloži bremena subvencioniranja cen, izvajalcem pa strošek vodnega povračila in nadomestil za zmanjšanje dohodkov iz kmetijske dejavnosti, lahko vodi v nepopravljivo škodo, ki jo bodo na koncu čutili občani in poslovni subjekti kot uporabniki javne infrastrukture. Lokalne skupnosti so v primežu predpisov stroške vodenja in knjiženja investicij, dajanja soglasij in projektnih pogojev ter vodenje katastra naložile izvajalcem javne službe.

Lokalne skupnosti se znajdejo med odločanjem občinskih svetov, izvajalci javnih služb in uporabniki. Odločile so se, da bodo najmanj boleče prenesle obveznosti na izvajalce javnih služb ter nenamensko rabijo sredstva iz poslovne najemnine, zato da rešujejo svoje insolventne težave.

62/63

Zaključek

okolje

pooblastila iz občine v javno podjetje, je izdaja soglasij neločljivo povezana s komunalnim katastrom in načrtovanjem razvoja omrežja. Po predlogu javnega podjetja Mariborski vodovod občinam, da bi se ti stroški vključili v komunalni prispevek, so bili odzivi občin različni, nekateri so trdili, da to ni možno, drugi bi se bili o tem strošku pripravljeni pogajati v okviru pogodbe o poslovnem najemu, vendar le, če bodo to poravnale tudi druge občine. Nekatere občine pa neupravičeno zaračunavajo komunalni prispevek in prispevek za priključek na javno infrastrukturo, kar pa ni naloga in pristojnost javnega podjetja, da na to opozarja svojega lastnika. Za to področje bi morali pristojni organi posredovati jasna navodila, kako pokrivati ta strošek, ki nedvomno nastaja. Stroškovno najučinkoviteje in najpregledneje bi bilo, da se bi te storitve kot doslej izvajale v sklopu izvajalcev gospodarskih javnih služb. Tega stroška namreč ni mogoče kar prenesti v strošek dela javnemu podjetju, saj gre pri večjih projektih za kompleksen pristop k izdaji projektnih pogojev in soglasij v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Ta strošek se je v zadnjih dveh letih sicer zelo zmanjšal, saj je zaradi krize v bančnem in gradbenem sektorju bistveno manj vlog za gradbeno dovoljenje.

zvajalci javne službe so tisti, ki najbolj občutijo to v svojem ekonomskem položaju, saj so prepuščeni na nemilost tako države kot občin pri izvajanju svojih zakonsko določenih nalog obvezne javne službe. Zadeve postajajo vedno bolj neobvladljive in neprimerljive med vsemi vpletenimi udeleženci. Pristojnosti si med seboj podajajo ali odrekajo ter povzročajo z neenotnimi stališči zmedo pri občinah in komunalnih podjetjih. Velik del odgovornosti gre na račun ministrstev s področja okolja in prostora, kmetijstva in gozdarstva ter gospodarstva, da pred izdajo podzakonskih aktov pozitivne zakonodaje tega ne predvidijo oziroma le-to slabo medresorsko uskladijo. Pogrešam tudi vlogo nadzornih organov v razreševanju te problematike. Vse težave lahko rešijo le sistemske rešitve, usklajene med ministrstvi in občinami ali njihovimi skupnostmi ter reprezentativno Zbornico komunalnega gospodarstva kot predstavnice komunalnih podjetij. Do tega dogovora in kompromisa mora v dobro uporabnikov storitev javnih služb priti čim prej.

Komunalno stanovanjska družba Ajdovščina

Intenzivno širimo mrežo ekoloških otokov

• zbiranje, odvoz, obdelavo in odlaganje odpadkov.

Upravljamo 6 javnih vodovodnih sistemov, 135 km magistralnih vodov, 185 km sekundarnih vodov, več kot 150 km priključnih cevovodov, skoraj 900 hidrantov in nekaj več kot 8.000 priključnih vodomerov. Kmalu bomo prevzeli najsodobnejši objekt za obdelavo pitne vode (vodarne Hubelj), v upravljanje smo dobili 15 vaških vodovodov, pomemben pa je tudi projekt daljinskega odčitavanja vodomerov.

Poleg tega skrbimo za javno snago, vzdrževanje parkov in zelenic, vzdržujemo občinske ceste, ulice in parkirišča ter izva-

Področje odvajanja in čiščenja odpadnih vod obsega upravljanje okrog 120 km kanalizacijskih sistemov, ki so povezani na

Naše podjetje, na kratko KSD, je v 100 % lasti občin Ajdovščina in Vipava. V obeh občinah izvajamo: • oskrbo s pitno vodo, • dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter

KSD Ajdovščina d. o. o., Komunalno Stanovanjska Družba, Goriška cesta 23 b, 5270 Ajdovščina t: (05) 365 97 00, f: (05) 366 31 42, e: info@ksda.si

5 čistilnih naprav. Med njimi je potrebno posebej izpostaviti Centralno čistilno napravo Ajdovščina za 42.000 PE. Nanjo je priključenih tudi nekaj velikih industrijskih podjetij. Naša pomembna dejavnost je izvajanje programa praznjenja greznic. Med aktualnimi nalogami na tem področju je treba izpostaviti prevzemanje novih kanalizacijskih vodov, ki bodo priključeni na CČN Ajdovščina, ter novih 2 kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav. Na področju zbiranja in odvoza odpadkov skupaj z občinama intenzivno širimo mrežo ekoloških otokov, ki pri nas zaradi problematike strnjenih naselij in izredno močne burje terja poseben pristop zaradi dostopnosti lokacij in zaščite zabojnikov pred vplivi burje. Dejavnost obdelave in odlaganja odpadkov se izvaja v Centru za ravnanje z odpadki Ajdovščina. Več o tem je v članku dr. Kortnika. mag. Egon Stopar

Promocija

jamo vzdrževanje pokopališč in pogrebno službo. Ob naštetem ne smemo pozabiti na področja upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov v lasti občin, upravljanje stanovanj državnih skladov, upravljanje večstanovanjskih stavb ter upravljanje tržnice in sejmišča. Vodimo tudi kataster javne infrastrukture ter izpeljavo razpisov, vodenje in nadzor nekaterih projektov izgradnje javne infrastrukture.

oktoberoctober 2011

Komunalno stanovanjska družba d. o. o. Ajdovščina spada med komunalna podjetja z najbolj raznolikim spletom dejavnosti, ki jih izvaja v občinah Ajdovščina in Vipava za skupno nekaj več kot 23.000 prebivalcev. Poleg različnih dejavnosti dodatno kompleksnost v poslovanje podjetja vnaša dejstvo, da na področju naših dveh občin deluje nekaj industrijskih podjetij, ki so relativno zelo veliki uporabniki nekaterih naših storitev.

34 62/63

okolje

Razvoj in cene komunale

Zamrznitev vodi komunale v katastrofo Borko De Corti

Če bo država še naprej zadrževala cene komunalnih storitev, bo komunalna podjetja foto: www.shutterstock.com

pripeljala do roba propada.

Cene komunalnih storitev

Podjetja, ki jim država ne dovoli zvišati cen svojih storitev, že

imajo probleme v poslovanju, vrh tega pa sploh ne morejo razmišljati o kakršnemkoli

razvoju, v katerega vse manj

vlagajo. Predsednik Skupnosti

občin Slovenije in župan občine na Dravskem polju Leopold

Kremžar pravi, da naj bodo

javna podjetja v javni lasti in ni navdušen nad javno-zasebnim

Zakaj vam ni blizu javno-zasebno partnerstvo? Zagovarjam stališče, da bi moralo biti vse, kar je javno, v javni lasti, ker pač podjetja opravljajo javna dela. Pri tem mislim na vodovodna in podobna podjetja. Gre namreč za širok problem, kjer je temeljno vprašanje, ali naj bodo podjetja, ki opravljajo javne službe, v lasti javnosti, če poenostavim, ali pa naj bodo v mešanih lastništvih, o tem se veliko govori, v različnih partnerstvih, v javno-zasebnem lastništvu in podobno. Podjetja naj bi bila v občinski lasti? Da, v lasti ene ali več občin. Seveda pa takšno lastništvo ne izključuje možnosti, da podjetja opravljajo tudi dela, s katerimi ustvarjajo dobiček v času, ko ne opravljajo svoje temeljne dejavnosti. Vendar morajo ta denar, dobiček, usmerjati v temeljno dejavnost. Za javno-zasebno partnerstvo pa niste?

oktoberoctober 2011

partnerstvom.

Če gre za javno-zasebno partnerstvo, javno in zasebno lastništvo, se lahko zgodi, da takšno podjetje razpade, kar se bo zgodilo nekaterim podjetjem. Javni del takega podjetja bo še naprej ostal v nekakšno breme občanov, drugi del, tisti sladki del, ki prinaša dobiček, pa si bodo prilastili zasebniki. Takšna pot zame ni pravilna. Ampak javno-zasebna partnerstva se širijo že na druga področja in ne samo na komunalno?

Z javno-zasebnim partnerstvom se posega na zdravstveno, socialno in druga področja, kajti na komunalnem področju so marsikatera podjetja v mešanem lastništvu že izčrpana, zato se selijo drugam. Smisel javnega podjetja je, da opravlja javna dela, z drugimi deli, ki prinašajo dobiček, pa naj bi zniževali stroške občanom, ki potrebujejo javne storitve. Kakšne so vaše izkušnje s podjetji z različnim lastništvom? S podjetjem Mariborski vodovod, ki je v popolni lasti občin, imam dobre izkušnje in najbolje deluje med vsemi podjetji, tudi med tistimi, ki imajo mešano lastništvo. Je pa zanimiv primer s podjetjem Staninvest, kjer je Mestna občina Maribor prodala svoj okrog 90-odstotni lastni delež. Kaj se je zgodilo? To podjetje sicer ne opravlja obvezne javne službe, ampak ga je občina pred davnimi leti ustanovila zaradi tega, da bi skrbelo za ves stanovanjski sklad. Ko je občina prodala večinski delež zasebnim podjetjem, sta solastnici ostali slivniška in naša občina. Vendar bi nas radi lastniki izrinili iz lastništva. Sprejeli so tak statut, v katerem govorijo o aktivnih in neaktivnih lastnikih, kar so našli v nekem zakonu, ki pa se nanaša na nekaj tretjega. Naša občina je takšni delitvi lastnikov nasprotovala. Napovedali smo izpodbojno tožbo in zdaj bomo

35 Pravijo, da je država slaba lastnica? To poslušam že dolga leta, vendar se ne strinjam s trditvijo, da je država slaba lastnica, zasebniki pa dobri. To preprosto ni res, ker so na obeh straneh tako dobri kot slabi lastniki. Tako ni mogoče presojati. Zakaj v normalnih državah država javnih zadev ne izpušča iz svojih rok, sprašujem. So bolj neumni od nas? Ne, niso nespametni, ampak menijo, da naj tisto, kar je javno, javno tudi ostane. Javne zadeve bi

morale ostati v javni lasti, kjer bi javnost imela večji nadzor. Ima javnost v javno-zasebnem partnerstvu manjši vpliv? Seveda, javnost nima več popolnega vpliva. Zasebniki so lahko dobri lastniki, vendar so njihovi pogledi povsem drugačni na delovanje takšnih podjetij, kar jim ni mogoče zameriti. Če bomo v občinah in državi razprodali vse, kar je v javnem interesu, potem bomo odvisni od povsem drugačnih razmer. In prav v tem vidim problem.

62/63

Če ne sledimo normalnemu poteku gibanja cen, potem prej ko slej pride v plačilo račun, ker podjetja zažirajo v lastno substanco. Povem naj primer podjetja, ki je pred letoma lahko letno obnovilo okrog 50 kilometrov vodovoda. Lani je lahko prenovilo samo dva kilometra, letos pa le 200 metrov. Zamrznitev cen komunalnih storitev vodi v katastrofo. Cene so več ali manj že dlje časa zamrznjene. Pred tremi leti smo sprejeli denimo višje cene vode in odvoza smeti, vendar jih nismo mogli uveljaviti. Podjetja so dejansko v težavah. Če se bo tako nadaljevalo, se bo infrastruktura izčrpala do te mere, da se bo marsikaj uničilo. Denarja, ki ga lahko za svoje delo zaračunajo, je premalo za poslovanje, medtem ko o kakršnemkoli razvoju sploh ni mogoče govoriti.

okolje

Leopold Kremžar

Povsem razumljivo je, da si tisti, ki so vložili v nakup večinskega lastništva podjetja, želijo vloženi denar čim prej povrniti in ga tudi oplemenititi. Zato menim, da ni mogoč normalen pogovor z zasebnimi lastniki. Tudi če so povsem korektni, vemo, da imajo povsem drugačne interese kot javno področje. Zasebnike ne zanima javni del, zanima jih le v toliki meri, kolikor bodo z njimi zaslužil, vse drugo je zanje manj pomembno.

Kakšen je vaš pogled na zamrznitev cen komunalnih storitev?

foto: arhiv podjetja

skušali problem rešiti z mediacijo. Po redni skupščini so kmalu sklicali novo z namenom, da razdelijo visok dobiček iz preteklega leta, iz prejšnjih let pa je bilo za 600 tisoč evrov dobička. Dobiček so si razdelili tako imenovani aktivni lastniki, torej smo ostali praznih rok. Spet smo napovedali izpodbojno tožbo.

Zakaj zadržujejo cene? Zaradi olepševanja bilanc. Cene komunalnih storitev imajo vpliv na izračun inflacije in druge zadeve, ob zadrževanju teh cen pa se prikazujemo lepše v Bruslju in doma. Nemčija je občinam v teh kriznih časih namenila več denarja, da so sprožili naložbeni ciklus, pri nas pa občinam dajejo manj denarja.

Saubermacher Slovenija – vaš partner pri ravnanju z nevarnimi odpadki Opravljamo dejavnost zbiranja, razvrščanja, skladiščenja in odstranjevanja raznovrstnih odpadkov, tudi dejavnost ravnanja z odpadnimi motornimi vozili, ki spadajo med nevarne odpadke. Za izvajalce dejavnosti kot so lakirnice, avtomobilske pralnice ter avtomehanične delavnice nudimo celovito rešitev ravnanja z odpadnimi olji, baterijami, akumulatorji ter ostanki barv in lakov. Dela pred kurilno sezono: omogočamo vzdrževanje oljnih cistern, s čimer se izboljšuje njihovo nemoteno delovanje in se podaljšuje življenjska doba cisterne. Poškodbe in korozije delov ogrevalnega sistema predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Tudi pred razgradnjo starih, dotrajanih cistern in rezervoarjev, je čiščenje in razplinjevanje iz varnostnih razlogov nujno potrebno. Čiščenje lovilcev olj in maščob: za preprečevanje okvar na oljnem lovilcu in/ali lovilcu maščob je periodično čiščenje le-teh nujno potrebno vsaj 1-krat letno. Zmanjšajo se redni stroški vzdrževanja in se izogne nepravilnostim pri delovanju. Celovita storitev obsega meritev obremenitve - zasičenosti z oljem maščobo, analizo gostote, debelino oljnega filma in višino mulja, vse do čiščenja filtrskega sistema, prevzema odpadnega mulja ter ekološkega uničenja le-tega.

Promocija

Saubermacher Slovenija d.o.o. Ulica Matije Gubca 2, 9000 Murska Sobota 02/ 620 23 00 | odpadki@saubermacher.si | www.saubermacher.si

oktoberoctober 2011

Prednost: varno, zanesljivo in odgovorno opravljanje storitev, ob upoštevanju vseh predpisov in skrbi za čisto okolje. Redni pregledi podaljšujejo življenjsko dobo opreme in preprečujejo nenačrtovane stroške.

Ni politične volje za uravnavanje cen mag. Stanka Cerkvenik1 foto: www.shutterstock.com

36 62/63

okolje

Razvoj in cene komunale

Povzetek Gospodarske javne službe delujejo v pogojih naravnega monopola. Nepopolnost tržnih mehanizmov določa alokativno in stroškovno neučinkovito izvajanje javnih služb, zato so v javnem sektorju prisotni različni modeli in mehanizmi oblikovanja in nadzora cen, ki naj bi spodbujali zmanjševanje stroškov in učinkovito izvajanje javnih storitev. Te vloge politika cen na komunalnem področju v Sloveniji v preteklosti ni odigrala, podrejena je bila predvsem makroekonomskemu cilju inflacijskega sidra. Državna dolgoletna omejevalna cenovna politika je s ceno, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti, vplivala na poslovanje izvajalcev in zelo zmanjšala njihovo likvidnostno in investicijsko sposobnost.

oktoberoctober 2011

Cenovna regulacija na komunalnem področju mora temeljiti na analizi učinkovitosti izvajanja dejavnosti, pri čemer niso upoštevani le stroški, temveč tudi pogoji izvajanja, zanesljivost, kakovost in trajnost oskrbe. Oblikovan model primerjalne analize, ki se že izvaja v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva, omogoča, da se postopno odpravijo nastala cenovna nesorazmerja in na strokovnih osnovah zagotovi presojanje učinkovitosti in stroškovne ustreznosti lastnih cen ter tako sistemsko uvede spodbujanje učinkovitosti izvajalcev javnih storitev. Le na ta način bo Slovenija izstopila iz začaranega kroga zakonsko spornih ukrepov kontrole cen in postopoma uveljavila stroškovno upravičene cene ter zagotovila potrebna razvojna sredstva za izvrševanje investicijsko zelo zahtevnih okoljskih direktiv. Ključne besede: cenovna politika, regulacija cen, gospodarske javne službe varstva okolja, oblikovanje cen komunalnih storitev, poslovanje izvajalcev gospodarskih javnih služb varstva okolja 1 mag. Stanka Cerkvenik, IREET Inštitut za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji

Dvojna uspešnost pri regulaciji cen

konomske usmeritve evropskih direktiv spodbujajo države članice k takšnemu sistemu zaračunavanja komunalnih storitev, v okviru katerega okoljske stroške plačajo tisti, ki povzročajo onesnaževanje. Alokacija celotnih stroškov na porabnike in onesnaževalce in cenovna politika morata zato temeljiti na obsegu storitev in stroških, ki jih povzročajo posamezni porabniki. Sistemi zaračunavanja morajo biti ustrezno uveljavljeni, da vplivajo na izbiro drugačnega načina delovanja in pri tem upoštevajo tudi socialne, okoljske in ekonomske posledice uvedbe polnega pokritja stroškov. Pri tem je ključno, da uporabniki plačajo ceno proporcionalno glede na povzročene stroške. Navedeno zahteva, da se pri oblikovanju cenovne politike upoštevajo značilnosti posameznih uporabnikov in pri določanju cene upoštevajo tako obseg storitev kot tudi stroški, ki jih posamezni uporabnik povzroča.

nasprotju s temi načeli je za komunalno področje v Sloveniji značilna dolgoletna, administrativno vodena, omejevalna cenovna politika. Slovenija si je ob osamosvojitvi in prehodu v tržno gospodarstvo prizadevala stabilizirati in prestrukturirati gospodarstvo. Za

obvladovanje prevelike inflacijske rasti cen se uporabljajo predvsem mehanizmi posrednega ali neposrednega nadzora nad nekaterimi cenami in izvajanje restriktivnega Načrta uravnavanja nadzorovanih cen, s katerim Vlada RS za obdobje naslednjih dveh let določi makroekonomsko vzdržni okvir povišanja reguliranih cen.

elež reguliranih cen v indeksu cen življenjskih potrebščin se v Sloveniji zaradi liberalizacije počasi zmanjšuje in se je z 29,6-odstotnega deleža leta 1995 po liberalizaciji cen elektrike znižal in leta 2008 znašal 13,1 %. Do zadnje liberalizacije cen je prišlo avgusta 2009, ko je Vlada prenesla pristojnosti določanja cen osnovnih komunalnih storitev z državne na lokalno raven. Sprostitev cen komunalnih storitev naj bi znižala utež reguliranih cen v indeksu cen življenjskih potrebščin leta 2009 na 8 % (Ministrstvo za gospodarstvo RS, 2009). Prenos pristojnosti določanja cen na lokalno raven je bil tudi razlog, da cene komunalnih storitev niso bile vključene v vladni Načrt uravnavanja reguliranih cen za leti 2010 in 2011. Prenehanje ukrepa kontrole cen je bilo kratkotrajno, Vlada je v enem letu na področju komunalnih storitev ponovno posegla po ukrepih kontrole cen.

ako uspešni so bili ukrepi kontrole cen, je razvidno iz spodnje tabele, ki primerjalno prikazuje rast cen življenjskih potrebščin in

37 2007

2008

2009

2010

Cene življenjskih potrebščin

8,9

2,3

2,8

5,6

2,1

1,8

1,9

Blago

8,8

2,1

1,3

1,9

2,7

Storitve

9,2

4,3

4,8

3,8

1,6

Regulirane cene Energija Drugo

7,7

2,1

7,2

-7,8

12,6

11,5

18,9

9,8

3,7

9,6

-11,9

14,7

14,3

-2,1

1,5

0,4

0,7

Tabela 1: Rast cen življenjskih potrebščin in reguliranih cev v Sloveniji, Vir: Poročilo o razvoju 2011, UMAR, 2011 reguliranih cen. Glavni dejavnik rasti reguliranih cen so bile cene energentov, razen leta 2008, ko so se cene energentom znižale za 11,9 %. V okviru reguliranih cen so v preteklem letu izstopale predvsem cene, ki so zaradi modelskega načina oblikovanja le posredno pod nadzorom Vlade (tekoča goriva za prevoz in ogrevanje, daljinska energija, zemeljski plin), saj so se povišale za 14,3 %. Regulirane cene, ki so pod neposrednim nadzorom Vlade, so se povišale za 0,7 %, pri tem je upoštevana tudi rast cen komunalnih storitev, ki jih je Vlada sicer avgusta 2010 zamrznila in s tem ponovno posegla v njihovo regulacijo.

Zakonska določila se niso spoštovala

adzorovanje cen v praksi ni tako redek pojav, kot sestavni del ekonomske politike se vpliv na oblikovanje nekaterih cen pojavlja tudi v razvitih tržnih gospodarstvih. Izkušnje kažejo, da je nadzorovanje cen na kratki rok sicer lahko učinkovito, le redko pa se je izkazalo kot učinkovit protiinflacijski ukrep. Predvsem je pomembno, s kakšnimi metodami država izvaja politiko cen in koliko pri tem vpliva na liberalizacijo trga in cen.

azlogi za nadzor nad cenami komunalnih storitev so različni: ekonomski, ekonomsko-politični in socialni. Ekonomski izvirajo iz monopolnega položaja komunalnih gospodarskih javnih služb in s tem omejenega ekonomskega uravnavanja dejavnosti preko zakonitosti trga. Ekonomsko-politični razlogi izhajajo iz vpliva cen komunalnih storitev na gospodarska gibanja, socialni pa iz vpliva na življenjsko raven prebivalstva in pri nas splošno zakoreninjenega prepričanja, da morajo biti komunalne storitve porabnikom dostopne po nizki ceni.

a infrastrukturne dejavnosti značilen značaj naravnega monopola zahteva aktivno vlogo države z vidika organizacijske in lastniške strukture, možnosti uvajanja konkurence, zaradi omejene možnosti tržnega delovanja pa tudi cenovne politike in regulacije. Če državna regulacija ne zagotovi stabilnosti cen, je

potrebna kontrola cen. V Sloveniji jo je uvedel Zakon o cenah, po letu 1999 pa urejal Zakon o kontroli ceni. Zakon opredeljuje, da udeleženci na trgu svobodno oblikujejo cene na podlagi ponudbe in povpraševanja ter drugih konkurenčnih dejavnikov, in določa, da smejo državni organi uporabljati le nujne ukrepe nadzora, ki v najmanjši meri omejujejo konkurenco in so

Dejstvo je, da država vse do danes ni uspela vzpostaviti mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb varstva okolja in ustrezne regulacije cen komunalnih storitev. najbližji normalnim tržnim razmeram ter najhitreje privedejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen.

avedena zakonska določila glede uporabe nujnih ukrepov kontrole cen se na komunalnem področju niso spoštovala. Za cenovno politiko na komunalnem področju je namreč značilno dolgoletno restriktivno omejevanje cen na podlagi različnih oblik regulacije, ki jih je omogočal Zakon o kontroli cen. Pri tem je omejevanje cen temeljilo predvsem na podlagi makroekonomskega nadzorovanja inflacije in ne na podlagi mikroekonomskega merila učinkovitosti izvajalcev, kar je povzročilo značilna cenovna nesorazmerja, ki so jih še poglobili dvigi cen v vmesnih obdobjih prostega oblikovanja cen, ki so ga glede na pridobljeno soglasje lokalnih skupnosti uspeli izkoristiti le nekateri izvajalci.

lada je v okviru Dogovora o povprečnini za leto 2009 zagotovila občinam proučitev možnosti za poenostavitev določanja cen komunalnih storitev in upoštevala stališča občin, da kot odgovorne za zagotavljanje obveznih gospodarskih javnih služb samostojno odločajo o cenah, ki se oblikujejo po predpisani metodologiji, ob jasno določenih merilih in organih nadzora. V avgustu leta 2009 je bil sprejet nov Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 63/2009),

prenehala pa je veljati Uredba o oblikovanju cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 61/2009) ter s tem vladni ukrepi kontrole cen.

62/63

2006

okolje

2005

ristojnost določanja cen komunalnih storitev se je tako prenesla na lokalno raven, pri čemer naj bi se cene oblikovale skladno z določili novega Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen. Pri tem velja poudariti, da Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen opredeljuje le oblikovanje cen, ne pa tudi mehanizma določanja cen in njihovega nadzora, kar bi zagotovilo sistemsko podlago lokalnim skupnostim za presojo upravičenih cen.

ljub vladnemu, lahko bi rekli špekulativnemu predvidevanju, da se cene komunalnih storitev zaradi bližajočih se lokalnih volitev ne bodo bistveno povečale, so bili odzivi občin na sprostitev cen zelo različni. Ponekod uveljavljeni dvigi cen, ki so bili povsem logična posledica dolgoletne omejevalne politike, so vplivali na odločitev Vlade, da je konec avgusta 2010 ponovno sprejela ukrep kontrole cen in z Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev zamrznila cene za obdobje šestih mesecev ter februarja 2011 ukrep zamrznitve podaljšala za nadaljnjih šest mesecev.

tem času je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju Uredba o metodologiji za oblikovanje cen) in jo v februarju 2011 posredovalo v enomesečno javno razpravo. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen naj bi opredelila ustrezen nadzor nad oblikovanjem cen v skladu z normativi in standardi in s tem zagotovila sistemsko podlago za prenehanje ukrepov kontrole cen ter prenesla del odgovornosti na občine in tako zagotovila podlago za kazenske sankcije.

e v javni obravnavi se je izkazalo, da predlogi nove ureditve cenovnega področja niso premišljeni in konsistentni. Izpostavljena so bila številna sistemsko nedorečena in izvedbeno nejasna določila, ki bi jih bilo treba strokovno premisliti in ustrezno spremeniti. Tudi z vidika oblikovanja cen predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen odstopa od kalkulativnih elementov cen posameznih javnih storitev, opredeljenih z veljavnim Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen, kar je s strokovnega vidika nerazumljivo in zaskrbljujoče, saj tako oblikovan predlog uredbe ne zagotavlja enotnega in preglednega načina oblikovanja cen. Predlog uredbe tudi ni zagotavljal namenske porabe sredstev za uporabo javne infrastrukture in s tem dolgoročnega zagotavljanja javnih storitev v okvirih predpisanih oskrbovalnih standardov. Prav tako predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen ni sistemsko rešil vprašanja strokovnega nadzora nad določanjem cen komunalnih storitev. Za zagotavljanje javnih služb namreč

oktoberoctober 2011

2000

rostorske, naravne in poselitvene danosti slovenskega prostora, različni tehnično-tehnološki pogoji ter raznovrstni načini izvajanja dejavnosti, ki so značilno lokalno določeni, pomembno vplivajo na višino lastne cene posamezne storitve. Izvedene analize potrjujejo, da se storitve gospodarskih javnih služb na posameznih oskrbovalnih območjih izvajajo pod zelo različnimi pogoji (IREET, d. o. o., 2008– 2009, 2010–2011). Razumevanje strukture in višine stroškov je zato mogoče le v lokalnem kontekstu, v katerem le-ti nastajajo, zato administrativno določeni standardi in normativi ne morejo zagotoviti ustrezne podlage za določanje cen. Celovito vrednotenje učinkovitosti izvajanja dejavnosti omogoča model primerjalne analize (benchmarking), ki se kot orodje za ugotavljanje kakovosti in učinkovitosti na komunalnem področju vse bolj uveljavlja. V številnih evropskih državah je primerjalna analiza del sistema cenovne regulacije, uporabljajo jo tako lokalne skupnosti in regulatorni organi pri določanju in nadzoru

Cena ne pokriva vseh storitev

koljska zakonodaja Evropske unije se je v desetletjih svojega nastajanja razširila na več kot 200 predpisov. Izvrševanje tako kompleksnega zakonodajnega sklopa evropskih direktiv s področja varstva okolja, ki so investicijsko nedvomno med najdražjimi direktivami, predstavlja zahtevno nalogo. Državna dolgoletna omejevalna cenovna politika je s ceno, ki ne pokriva stroškov izvajanja dejavnosti, zelo zmanjšala likvidnostno in investicijsko sposobnost izvajalcev. S tem se vse bolj oddaljujemo od usmeritev evropske direktive k oblikovanju cenovne politike po načelu »povzročitelj plača povzročene stroške«, ogroženo pa je tudi zagotavljanje zahtevanih višjih oskrbovalnih standardov.

140 120 100 80 60 40

Število podjetij leto 2008

Število podjetij leto 2009

Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki

Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov

oktoberoctober 2011

esporno je, da je določena mera regulacije na področju cen komunalnih storitev potrebna. Strokovno nesporno pa je tudi stališče, da mora določanje cen javnih storitev temeljiti na analizi učinkovitosti izvajanja dejavnosti, pri čemer niso upoštevani le stroški, temveč tudi pogoji izvajanja, zanesljivost, kakovost in trajnost oskrbe. Z evropsko zakonodajo so tudi na področju oblikovanja cen komunalnih

etodologija za oblikovanje in določanje cen je torej izdelana, izvaja se tudi primerjalna analiza izvajanja posameznih javnih služb, potrebna je le politična volja za sistemsko vzpostavitev celovitega in kontinuiranega spremljanja izvajanja dejavnosti ter opredelitev pravno-formalnih osnov za izvajanje primerjalne analize za vse izvajalce.

Demontaža odpadnih naprav

brazložitev podaljšanja ukrepa kontrole cen zveni paradoksalno, če upoštevamo, da država vse od leta 1993, ko je z Zakonom o varstvu okolja določila, da je treba opredeliti oskrbovalne standarde in normative ter metodologijo za oblikovanje cen občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ni vzpostavila ustreznega modela regulacije cen in ob vsaki rasti komunalnih cen panično poseže po ukrepih kontrole cen. Dejstvo je, da država vse do danes ni uspela vzpostaviti mehanizma za vodenje učinkovite ekonomske politike na področju gospodarskih javnih služb varstva okolja in ustrezne regulacije cen komunalnih storitev.

Ravnanje z nevarnimi odpadki

cen kot tudi sami izvajalci za izboljšanje svojega poslovanja. Primerjalna analiza se že izvaja v okviru Zbornice komunalnega gospodarstva, pri oblikovanju modela pa so kot spremljevalci projekta sodelovali tudi predstavniki vseh pristojnih ministrstev. Oblikovan model omogoča, da se postopno odpravijo nastale cenovne disparitete in na strokovnih osnovah zagotovi presojanje učinkovitosti in stroškovne ustreznosti lastnih cen ter tako sistemsko uvede spodbujanje učinkovitosti izvajalcev javnih storitev.

Ravnanje z nenevarnimi odpadki

redlog Uredbe je bil na seji Vlade konec avgusta 2011 umaknjen zaradi neusklajenosti z Uradom za makroekonomske analize in razvoj, zato je Vlada ponovno sprejela Uredbo o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev (Ur. list RS, št. 67/2011) in cene komunalnih storitev zamrznila za nadaljnjih šest mesecev z obrazložitvijo, da bi sprostitev cen pomenila velik pritisk na povišanje cen komunalnih storitev ter da obstaja nevarnost, da bi se z oblikovanjem cen komunalnih storitev izključno na ravni lokalnih skupnosti vzpostavile razmere, ki bi v večji meri omogočale ekonomsko neučinkovito zagotavljanje komunalnih storitev. To pa bi po njenem mnenju lahko imelo negativne posledice z vidika uporabnikov teh storitev in z makroekonomskega vidika, saj se neučinkovitost kaže tudi v poviševanju cen, kar negativno vpliva na konkurenčnost celotnega gospodarstva.

Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov

Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov

zagotavljanja komunalnih storitev.

Ravnanje z odplakami

Okoljska zakonodaja Evropske unije se je v desetletjih svojega nastajanja razširila na več kot 200 predpisov.

storitev vgrajena ekonomska načela in instrumenti za doseganje zastavljenih okoljskih ciljev, ki temeljijo na načelu plača povzročitelj obremenitve in cenovni politiki, ki zagotavlja polno pokritje stroškov. Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo pri oblikovanju cen komunalnih storitev občine, ki so po evropskih državah bolj ali manj samostojne tudi pri določanju cen, pa so na državni ali regijski ravni pogosto oblikovani regulatorni organi, ki nadzirajo in potrjujejo cene komunalnih storitev ali vsaj usmerjajo cenovno politiko, predvsem v primeru, ko socialne, okoljske ali ekonomske razmere ne dovoljujejo uvedbe polnega pokritja stroškov. Številne evropske države kot orodje za presojo učinkovitosti uporabljajo primerjalno analizo (benchmarking), ki povečuje preglednost izvajanja javnih storitev, uvaja tekmovalnost izvajalcev in zagotavlja modernizacijo dejavnosti ter tako predstavlja alternativo liberalizaciji trga na področju lokalnih služb varstva okolja.

Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode

62/63

okolje

ni pomembno le oblikovanje lastnih cen in preverjanje pravilnosti kalkulacij, temveč predvsem določitev in uveljavitev stroškovno upravičenih prodajnih cen. Prelaganje navedenih nalog na tržne inšpektorje oz. revizorje, kot je to predvidevala zadnja različica predloga uredbe, prav gotovo ne zagotavlja sistemske presoje stroškovne upravičenosti izvajanja gospodarskih javnih služb varstva okolja z vidika učinkovitega, zanesljivega in trajnostnega

Diagram 1: Število podjetij na področju oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja, Vir: SURS, 2011

Skupaj

letu 2009 je na področju temeljnih komunalnih dejavnosti (oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja - klasifikacijska skupina E) delovalo 338 podjetij, največ na področju zbiranja in odvoza nenevarnih odpadkov.

na dan 31. 12. 2008

na dan 31.12. 2009

na dan 31. 12. 2010

Znesek v tisoč €

104.298.174

Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

Skupaj čisti dobiček Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja Skupaj čista izguba Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

2,2

100 100.306.373

2.298.673

2,2

1.110.177

Delež v% 100 1,1

Tabela 2: Vrednost aktive gospodarskih družb s področja temeljnih komunalnih dejavnosti, Vir: AJPES, 2009, 2010, 2011

EUR in se je glede na predhodno leto zmanjšala

odana vrednost podjetij iz klasifikacijske skupine E je leta 2009 znašala 330,5 mio.

Število družb Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

Delež v%

100 104.301.935

2.245.667

2008

Skupaj dodana vrednost

Delež v%

62/63

39 V

VREDNOST AKTIVE

okolje

Dodana vrednost se zmanjšuje

za 4,5 % ter predstavlja 0,9 % BDP. Medtem ko

2009

Znesek v tisoč €

Delež v%

Število družb

Znesek v tisoč €

2010 Delež v%

Število družb

Znesek v tisoč €

Delež v%

40.961

18.219.405

100

41.681

16.573.447

100

43.119

16.873.748

100

215

313.253

1,7

215

300.833

1,8

228

303.812

1,8

34.339

3.360.069

100

32.487

2.665.413

100

33.758

2.576.223

100

176

24.388

0,7

178

20.020

0,8

193

32.124

1,2

15.421

1.703.536

100

19.125

2.115.987

100

19.623

2.832.719

100

5.941

0,3

10.863

0,5

8.049

0,3

Tabela 3: Rezultati poslovanja gospodarskih družb s področja temeljnih komunalnih dejavnosti, Vir: AJPES, 2009, 2010, 2011

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev. Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili. Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

Promocija

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

oktoberoctober 2011

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

120

Življenjske potrebščine 115

Rast cen v % (leto 2004 = 100)

62/63

okolje

znižujemo stroške ravnanja z odpadki Center za ravnanje z odpadki  Zbiranje, sortiranje in baliranje ločeno zbranih frakcij komunalnih in nekomunalnih odpadkov  Zbiranje, sortiranje in kompaktiranje nekomunalnih odpadkov

110

Komunalne in druge storitve

105

100

2004

2005

2006

2007

2010

2011 1-7

Diagram 2: Gibanje cen osnovnih komunalnih storitev v obdobju 2005–2010, Vir: SURS, 2011 je dejavnost leta 2008 prispevala 0,1-odstotne točke k letni rasti obsega BDP, je bil leta 2009 prispevek negativen v višini 0,1-odstotne točke (SURS, 2011).

 Izdelava načrtov gospodarjenja z odpadki  Izdelava tehnične dokumentacije

z pravno-organizacijskega vidika so na področju izvajanja dejavnosti iz klasifikacijske skupine E prevladovale gospodarske družbe. Po podatkih AJPES-a je na tem področju v letu 2008 delovalo 260 gospodarskih družb, leta 2010 pa 287, kar predstavlja 0,5 % vseh gospodarskih družb v Sloveniji, ki zaposlujejo 1,9 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Glede na število družb in zaposlene komunalna dejavnost torej ne predstavlja pomembnega deleža med gospodarskimi družbami v Sloveniji, podobno je tudi glede ustvarjenih prihodkov oz. odhodkov.

 Ekološka razgradnja izrabljenih motornih vozil

rihodki komunalnih družb so leta 2009 po 11,6-odstotnemu zmanjšanju glede na leto 2008 predstavljali 1,2 % doseženih prihodkov vseh gospodarskih družb. V letu 2010 so se skupni prihodki komunalnih družb povečali za 28,7 % in predstavljali 1,4 % prihodkov vseh gospodarskih družb. Približno enaka gibanja in deleži so značilni tudi za odhodke komunalnih družb, ki predstavljajo nekaj več kot 97 % ustvarjenih prihodkov v dejavnosti.

rednost aktive komunalnih družb iz klasifikacijske skupine E je 31. 12. 2010 znašala 1.110.177 tisoč EUR, kar je 48,3 % manj kot predhodno leto. Razlog zmanjšanja višine sredstev in s tem finančne moči ter investicijske sposobnosti družb je predvsem izločitev infrastrukturnih sredstev v upravljanju iz bilančne evidence komunalnih družb skladno z določili SRS 35.38 (2006). Sredstva komunalnih družb tako predstavljajo le še 1,1 % vrednosti aktive vseh gospodarskih družb v RS.

Promocija

oktoberoctober 2011

2009

 Začasno skladiščenje in posredovanje v prometu z nevarnimi odpadki

Karbon d. o. o., Čiste tehnologije Ekomobil d. o. o., družba za ravnanje z izrabljenimi vozili Koroška cesta 40a, VELENJE Slovenija T: 03 777 10 30, F: 03 777 10 35 info@karbon.si

2008

truktura obveznosti do virov sredstev kaže, da komunalna dejavnost le majhen del sredstev financira z lastnimi viri. Leta 2009

je delež kapitala predstavljal le 20,1 % vseh obveznosti do virov sredstev, prevladovali so tuji viri in med njimi dolgoročne obveznosti v višini 60,8 %. Posledično je tudi koeficient dolgovno-kapitalskega razmerja (imenovan tudi finančni vzvod), ki izraža razmerje med dolgovi in kapitalom, pri komunalnih družbah leta 2009 v povprečju znašal 3,7, kar je neprimerno višje razmerje od povprečja vseh gospodarskih družb, ki je znašalo 1,8, in blizu razmerja, ki ga je tisto leto doseglo gradbeništvo (4,1). Na področju energetike pa je slika ravno obratna. Koeficient je znašal 0,3, kar pomeni, da so za razliko od komunalnih, energetske družbe večji del svojega premoženja financirale s kapitalom (Novak, 2011).

odano vrednost je v letu 2010 prispevalo 228 komunalnih družb, kar je številčno sicer nekoliko več kot leto prej, vendar je delež v skupni dodani vrednosti vseh družb v višini 1,8 % ostal nespremenjen.

letu 2010 je 29 % družb s področja osnovnih komunalnih dejavnosti poslovalo z izgubo, ki je predstavljala 0,3 % izgube vseh slovenskih gospodarskih družb. Število komunalnih družb z negativnim rezultatom se je nekoliko zmanjšalo, zato pa se je povečalo število družb s pozitivnim poslovnim rezultatom in s tem delež v ustvarjenem čistem dobičku gospodarskih družb v Sloveniji.

z analize poslovanja statistično reprezentativnega vzorca komunalnih podjetij izhaja, da načelo polnega pokritja stroškov izvajanja pri večini izvajalcev gospodarskih javnih služb ni doseženo. V letu 2009 so tako na primer na področju oskrbe s pitno vodo dosežene prodajne cene pri anketiranih izvajalcih v povprečju le 83-odstotno pokrile lastno ceno. Na področju odvajanja odpadne vode je znašala povprečna stopnja pokritja le 65 %, na področju čiščenja odpadne vode pa 95 % (IREET, d. o. o., 2010–2011).

41 visoko rast cen posameznih storitev v primerjavi z rastjo cen življenjskih potrebščin.

ekoliko drugačno sliko kaže primerjava rasti cen komunalnih storitev (skupina 044) in cen življenjskih potrebščin glede na leto 2004, pri čemer so za posamezno leto upoštevane stopnje rasti december glede na december predhodnega leta, za leto 2011 pa rast cen v juliju glede na december predhodnega leta.

Cene komunalnih P storitev zaostajajo

ene komunalnih storitev so domnevno vedno znova krivec za rast inflacije, predstavniki Vlade opozarjajo na nevarnost nekontrolirane rasti cen komunalnih storitev, če bi se odločanje o cenah prepustilo občinam.

Zaključek

eprav poslujejo izvajalci komunalnih storitev po tržnih zakonitostih, je njihova tržna samostojnost omejena, saj država z zakonodajo nadzira oblikovanje cen in kakovost storitev. Zagotavljanje posameznih gospodarskih javnih služb ureja okoljska zakonodaja, ki jo v zadnjem obdobju zaznamujejo številni novi programsko-zakonodajni projekti ter usklajevanje obstoječih predpisov z zahtevami evropskih

lede na dosedanjo neustrezno in neučinkovito državno uravnavanje ter glede na organiziranost pristojnih ministrstev in njihovo kadrovsko ter proračunsko omejenost ni pričakovati, da se bo v tem okviru lahko vzpostavilo ustrezno uravnavanje cen komunalnih storitev. Zato je treba oblikovati neodvisno institucijo, ki bo zagotavljala občinam potrebne podlage za presojo učinkovitosti in stroškovne ustreznosti lastnih cen komunalnih storitev na strokovnih osnovah in ekonomskih argumentih. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/132

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin d.o.o. Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana – Črnuče, T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.com, www.interseroh-slo.si

oktoberoctober 2011

Promocija

a rast cen komunalnih storitev so preteklem obdobju vplivali predvsem nov sistem obračunavanja cen, nove okoljske dajatve ter v zadnjem obdobju zapiranje deponij in s tem povezani večji stroški odvoza smeti ter nove zahteve glede ločevanja odpadkov. Posledično gibanje stopenj rasti cen komunalnih storitev v zadnjih petih letih na prvi pogled kaže na

rimerjava kaže, da so v navedenem obdobju cene komunalnih storitev v povprečju zaostajale za rastjo cen življenjskih potrebščin, še posebno v letih 2006–2008, ko je bil razkorak zaostajanja največji in so se že nakopičena cenovna neskladja še poglobila.

okoljskih direktiv. Izvrševanje okoljske zakonodaje je tesno povezano z višjimi stroški poslovanja, ki zahtevajo ustrezne cene. Naivno je pričakovati, da se lahko višji oskrbovalni standardi dosežejo ob nespremenjenih cenah, ki so trenutno krepko pod ravnjo cen številnih evropskih držav, ki cen komunalnih storitev ne subvencionirajo. Cene komunalnih storitev se morajo povečati, da se izravnajo dolgoletno nakopičena cenovna nesorazmerja in zagotovijo potrebna razvojna sredstva. Za ustrezno cenovno politiko na komunalnem področju je zato ključno, da se vzpostaviti model uravnavanja cen, ki bo zagotovil preglednost izvajanja javnih storitev, uvedel tekmovalnost izvajalcev in zagotovil modernizacijo dejavnosti.

62/63

ri tem ne gre prezreti dejstva, da so izvajalci zaradi prenizkih prodajnih cen in nepokrivanja stroškov izvajanja javnih služb povsem omejili vzdrževanje javne infrastrukture, občine pa so rešitev iskale v odpisovanju izgub v breme sredstev v upravljanju oz. le delnem obračunavanju stroškov amortizacije. Kratkoročne rešitve, ki bodo imele dolgoročne posledice na zagotavljanje vse strožjih okoljskih zahtev.

okolje

Promocija Promocija

NAZAJ K NARAVI!

www.banka-celje.si

ZA VARCNO BIVANJE

ZA ZELENE PREVOZE

ZA BOLJŠO ENERGIJO

Uporabite kredit za

S kreditom

naprav v vaš dom.

okolju prijaznejšega vozila.

S kreditom si omogocite naložbo v energetsko boljšo prihodnost.

Kakšne so možnosti

izkoriščanja deponijskega plina na odlagališčih

nenevarnih odpadkov? To je

bila tema 12. strokovnega

posvetovanja z mednarodno

udeležbo Gospodarjenje z odpadki – GzO '11.

Organizirala sta ga Oddelek

za geotehnologijo in rudarstvo

Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL-NTF,

OGR) in Inštitut za rudarstvo,

geotehnologijo in okolje

(IRGO). Strokovnjaki z različnih področij so tematsko analizirali več aktualnih problemov,

prevladalo pa je področje

izkoriščanja deponijskega plina in priprave goriv iz trdnih

odpadkov.

1 doc. dr. Jože Kortnik, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za geotehnologijo in rudarstvo

lede možnosti izkoriščanja deponijskega plina je bilo ugotovljeno, da v Sloveniji trenutno poteka energetska izraba deponijskega plina na štirih odlagališčih nenevarnih odpadkov, in sicer so to Barje, Pobrežje, Bukovžlak in Tenetiše. Skupna nazivna električna moč vseh agregatov za izkoriščanje deponijskega plina znaša 5.465 kWe. Praksa pri energetski izrabi deponijskega plina na obstoječih odlagališčih kaže veliko možnost izkoriščanja deponijskega plina tudi na manjših odlagališčih (z do 20.000 m 3 letno odloženih komunalnih odpadkov). Ker imamo takšnih odlagališč nenevarnih odpadkov v Sloveniji kar nekaj (okoli 60), le-ta lahko predstavljajo tudi potencialno možnost za povečanje deleža električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov energije (OVE). Ta potencial bi bilo smiselno umestiti tudi v nov Nacionalni energetski program (NEP), ki je trenutno v obravnavi. To je danes še posebej pomembno zaradi obveze Slovenije, da bo do leta 2020 delež obnovljivih virov energije (OVE) v bruto rabi končne energije znašal najmanj 25 odstotkov. Delež OVE za leto 2008 je v skupni porabi energije znašal okoli 8 odstotkov (predvidenih 10 odstotkov).

avkljub nasprotovanju okoljevarstvenih organizacij in civilnih iniciativ glede uporabe trdnih goriv iz odpadkov v obeh domačih cementarnah sta kar dva prispevka (domači in tuji) obravnavala tematsko področje priprave goriv iz trdnih odpadkov, kar kaže na velik potencial uporabe takšnih goriv. Iz obeh predstavitev je bilo mogoče zaključiti, da so trdna goriva iz odpadkov kot alternativni viri energije postala tako v svetu kot tudi doma pomemben faktor pri dopolnjevanju strategije ravnanja z odpadki in s tem v smislu politike trajnostnega razvoja pomembno prispevajo k zmanjšanju

porabe domačih primarnih (neobnovljivih) energetskih virov v cementarnah, toplarnah in termoelektrarnah.

redstavljen je bil tudi dober primer okoljsko celovitega in ekonomičnega obvladovanja ravnanja s komunalnimi odpadki na lokalnem nivoju občine Ajdovščina. Tehnološke posebnosti primera temeljijo na ločenem zbiranju treh vrst komunalnih odpadkov, obdelavi suhih frakcij komunalnih odpadkov, obdelavi ločeno zbranih biorazgradljivih odpadkov z možnostjo nadgradnje z bioplinarno in obdelavo inertnih mineralnih odpadkov. Ajdovski primer je zelo primeren za implementacijo v deželah v razvoju. Predmetni pristop predpostavlja, da je lokalna skupnost sposobna izbrati primerno lokacijo za odlagališče, predvsem s hidrogeološkega vidika. Sledi zaposlitev ustreznih strokovnih kadrov, predanih ideji trajnostnega razvoja. Na tej osnovi je sledila izbira ustrezne inovativne in ekonomsko učinkovite tehnologije ravnanja z odpadki.

redstavljen je bil primer nemške dobre prakse izboljšanja izkoriščanja deponijskega plina iz starih odlagališč odpadkov z uporabo sistema DEPO+ in primera domače dobre prakse glede termične reciklaže odpadne mineralne volne in reciklaže odpadne vode pri proizvodnji titanovega oksida.

istem DEPO+ omogoča vračanje zraka v zgornje plasti odlagališča, kar aktivira organske odpadke v starem odlagališču ter posledično prirastek vlažnosti in temperature tudi v nižje ležečih plasteh odlagališča. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/133

oktoberoctober 2011

ekateri okoljski problemi, ki so bili strokovno predstavljeni: možnosti izkoriščanja deponijskega plina na odlagališčih nenevarnih odpadkov, priprava alternativnih goriv iz odpadkov, termična reciklaža odpadne mineralne volne, tehnologija čiščenja industrijske odpadne vode pri proizvodnji titanovega dioksida, trajnostni koncept ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ajdovščina, EU projekt Tailsafe, način določevanj količine odpadkov, odloženih na površinskem odlagališču gudrona v rafineriji v Bosanskem Brodu in izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Koroške.

foto: www.shutterstock.com

Gospodarjenje z odpadki – GzO '11

doc. dr. Jože Kortnik1

62/63

V ospredju deponijski plin in goriva iz trdnih odpadkov

okolje

Razvoj in cene komunale

Slopak krepi ozaveščanje

okolje

62/63

ločujmo odpadke

ružba Slopak je za intenzivnejše ozaveščanje splošne javnosti in otrok, s svojimi lastnimi kadri in znanjem, uspešno pridobila sredstva evropske komisije v okviru finančnega mehanizma za okolje life+. Triletni projekt z naslovom Ločujmo odpadke! se pravkar začenja. osredotočen je na informiranje občanov o pravilnem ločevanju komunalnih odpadkov, in sicer:

• odpadne embalaže, • odpadne električne in elektronske opreme, • izrabljenih gum, • ostankov fitofarmacevtskih sredstev, • odpadnih zdravil, • izrabljenih baterij in

oktoberoctober 2011

• biorazgradljivih odpadkov.

K projektu Ločujmo odpadke! je partnersko pristopila medijska hiša Delo d.d.

oleg ozaveščanja je predvideno tudi intenzivno merjenje zbranih količin odpadkov in izvajanje presejalnih analiz za ločeno zbrane frakcije, ki jih opredeljuje projekt. letni podatki o zbranih količinah so del rezultatov projekta Ločujmo odpadke!

družbi Slopak se zahvaljujemo izvajalcem javnih služb ravnanja z odpadki, ki so projekt ocenile kot pomemben in potreben ter tudi formalno izrazile svojo podporo.

a vse izvajalce javnih služb ravnanja z odpadki je v okviru projekta predvideno srečanje v prvi polovici naslednjega leta. do takrat pa smo Vam v družbi Slopak vedno na voljo za vprašanja in pobude. Kontaktna oseba: mag. Barbara Tišler, telefon: 01 5600 258, e-pošta: barbara.tisler@slopak.si

Več na www.slopak.si Promocija

lopak je v tem letu izpolnil prevzem ločeno zbrane embalaže pri komunalnih podjetjih. Zavezanci družbe Slopak so tako že uresničili svoje obveznosti pri prevzemanju odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih. Ta del ravnanja z odpadno embalažo predstavlja največji del stroškov, zato je tudi pristop družb različen. Vendar pa objava deležev s strani Ministrstva za okolje in prostor potrjuje to, kar je že vsa leta dobra praksa družbe Slopak – prevzem odpadne embalaže pri vseh komunalnih podjetjih po vsej Sloveniji.

družba Slopak aktivno vključila v GIZ Skupne sheme, kjer bodo podjetja za ravnanje z ločeno zbranimi vrstami odpadkov skušala aktivno sodelovati pri izboljševanju vseh procesov povezanih z zbiranjem in predelavo. Direktor družbe Slopak Matej Stražiščar je prevzel vodenje Sekcije za embalažo. Tu so si zadali dve ključni nalogi: prvič, aktivno sodelovanje z Zbornico komunalnega gospodarstva glede priprave standardov prevzema odpadkov, da bodo ti enotni za vse in bodo hkrati zagotovili izboljšanje rezultatov; drugič, zahteva do vseh akterjev v sistemu, da uredijo prevzem ločeno zbrane embalaže skladno z zakonodajo in objavljenimi deleži.

Družba Slopak aktivna v strokovnih organizacijah

45 62/63

okolje

Učinkovito prevzemanje odpadne embalaže pri komunalnih podjetjih

ktivno sodelovanje s PRO Europe prinaša predvsem ažurno prenašanje mednarodnih novosti v Slovenijo. Poleg prenosa strokovnega znanja je pomembna tudi izmenjava dobrih praks pri izvajanju prevzema in redstavniki družbe Slopak so aktivni pri so- predelave ločeno zbrane odpadne embalaže. delovanju s slovenskimi in mednarodnimi Informacije o novostih na strokovnih podrostrokovnimi organizacijami. V Sloveniji se je čjih lahko spremljate na www.slopak.si.

Količina embalaže, dane na trg (v tonah)

Prevzeta odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (v tonah)

Prevzeta odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek (v tonah)

Steklo

21.863

14.521

2.193

Papir

55.011

13.654

35.862

Plastika

30.979

19.842

6.698

Kovina

10.450

1.354

1.658

Les

13.391

1.351

5.989

Skupaj

131.694

50.722

52.400

Rezultati družbe Slopak v letu 2010

Vrsta materiala

Količina embalaže, dane na trg (v tonah)

Prevzeta odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek (v tonah)

Prevzeta odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek (v tonah)

Steklo

10.495

7.255

947

Papir

22.895

5.070

15.518

Plastika

18.877

12.218

3.133

Kovina

5.170

834

715

Les

5.842

657

1.996

Skupaj

63.279

26.034

22.309

Promocija

Rezultati družbe Slopak v prvi polovici leta 2011

V razvoju online sistem za vse vrste ločeno zbranih odpadkov

družbi Slopak po vzoru 'on-line' sistema ravnanja z ločeno zbranimi odpadnimi gumami pripravljajo rešitev za vse vrste ločeno zbranih odpadkov. S testiranjem sistema bodo predvidoma začeli v začetku leta 2012. Sistem bo povezal vse akterje v sistemu – od naročanja odvozov do predelave. To pa bo omogočilo preverjanje in vpogled v vsakem trenutku v količine in kakovost ločeno zbranih odpadkov. V okroglo 10. obletnico dela bo tako družba Slopak vstopila kot informacijsko izredno napredna družba.

Več na www.slopak.si

oktoberoctober 2011

Vrsta materiala

Z enotnim označevanjem do čistejših frakcij foto: www.shutterstock.com

mag. Vanesa Čanji

Nov Evropski standard

46 62/63

okolje

Nov Evropski standard

Pred vrati je nov evropski standard, ki opredeljuje

označevanje zabojnikov in

drugih oblik zbiranja odpadkov.

Pobuda za tak standard je več kot očitna velika neenotnost

tega področja tako na ravni

držav članic kot celotne EU, kar vnaša nemalo zmede v

že tako zahtevno področje ozaveščanja prebivalcev za

ločeno zbiranje odpadkov. Kaj naj bi ta standard

Zakaj je potrebno standardizirati označevanje zabojnikov za odpadke?

pomenil v praksi, pojasnjuje

Praksa kaže, da so rešitve označevanja zabojnikov ali drugih oblik zbiranja odpadkov med posameznimi komunalnimi podjetji že v eni državi zelo velike, v EU pa je zmeda še toliko večja. Po dveh letih razprav in analiz smo v okviru tehničnega komiteja organizacije CEN (Commission European of Normalization) pripravili predlog standarda. Torej gre za standard in ne za zakonodajno obvezo. Pričakujemo, da bo v kratkem, morda že letos, 31 držav, torej ne le Evropska unija, ampak tudi nekatere druge, sprejelo standard “Waste visual elements” – vizualni elementi s področja odpadkov. Vizualni elementi ne vključujejo le barve zabojnikov, ampak tudi druge vizualne elemente: logo, besedna sporočila, oblike panela kontejnerja, QR-kode idr. Od potrditve standarda naprej se bo začela postopna prilagoditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov povsod po Evropi.

Giovanni Bragadina iz Italije,

ki predseduje tehničnemu

oktoberoctober 2011

komiteju organizacije CEN.

Kateri je primarni cilj standarda? Cilj standardizacije je pridobiti čim višji odstotek čim čistejših ločeno zbranih frakcij.

Čeprav že nekaj časa ločujemo odpadke, je velik problem, da te frakcije niso popolnoma čiste. Če bo po novem rumeni kontejner namenjen plastiki in če vsi evropski prebivalci rumeno barvo kontejnerja nedvoumno povežemo s plastiko, bo sčasoma najbrž v tem kontejnerju res samo plastika.

Od potrditve standarda naprej se bo začela postopna prilagoditev infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov povsod po Evropi. Kakšen napredek pričakujete? Okoljsko ozaveščeni prebivalci že sedaj ločujejo odpadke. Seveda se tu in tam pri kakšnem odpadku zmotijo, a v glavnem odlagajo pravilno, saj so k temu motivirani. Vsi ljudje pa niso taki. Zato smo prepričani, da je potrebno prebivalce vzgajati. Najbolj učinkovita je po našem mnenju vzgoja otrok v šolah. Ti po eni strani

papir

RAL barva

Pantone barva

siva

7024 (Graphite Grey)

432 C

modra

5005 (Signal Blue)

2945 C

kovine

turkizna

6034 (Pastel Turquoise)

563 C

steklo

zelena

6005 (Moss Green)

357 C

rumena

1018 (Zinc Yellow)

74504 C

rjava

8028 (Terra Brown)

4695 C

bordo rdeča

4004 (Claret Violet)

505 C

bež

1001 (Beige)

4685 C

magenta

4010 (Telemagenta)

Process Magenta C

plastika

biološki odpadki, namenjeni kompostiranju odpadna električna in elektronska oprema

katera druga frakcija

večslojni materiali

Barve zabojnikov za zbiranje odpadkov (predlog standarda)

47 62/63

Avtorji prispevkov: mag. Katja Buda, Albin Keuc, Tanja Vidic, mag. Mojca Žitnik, mag. Bojan Dejak, Milka Leskošek, dr. Lucija Jukić Soršak, Valter Nemec, mag. Barbara Tišler, mag. Emil Šehič, Matej Hribar, Uroš Černuta, Ilija Kitič, Franci Lenart, Marjan Kvartič, Emil Nanut, Renata Košir, mag. Boris Marzi, mag. Janez Ekart, dr. Gregor Radonjič, dr. Damjan Krajnc. Iz vsebine: • Zakonodajni okvir ravnanja z odpadki / EU, Slovenija in odpadki v številkah • Nove usmeritve in okoljski cilji • Ravnanje z odpadki v Sloveniji (sheme, frakcije) • Predelava in reciklaža • Okoljski menedžment in vzpostavljanje ekoindustrijskih sistemov • Primeri prakse • Obseg: 230 strani Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, Celje • tel.: 03/ 42 66 700 • e-pošta: info@fitmedia.si Knjiga Odpadki v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri sta doslej izšli že dve publikaciji, in sicer IPPC v Sloveniji ter OVE v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

oktoberoctober 2011

mešani odpadki

Barva

Ekonomsko nesprejemljivo bi bilo, da bi nemudoma zamenjala obstoječo infrastrukturo z novo.

Promocija

Vrsta odpadka

Prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z odpadki v Sloveniji

okolje

Bodo po vašem mnenju komunalna podjetja delovala v skladu s standardom? Prepričan sem, da bodo. Seveda ne od danes do jutri. Ekonomsko nesprejemljivo bi bilo, da bi nemudoma zamenjala obstoječo infrastrukturo z novo, ki bi bila usklajena s standardom. Bodo pa standard upoštevala pri novih naročilih. Zakaj lahko to trdim? Zato, ker pričakujemo precej nižje stroške izdelovanja kontejnerjev, saj bodo le-ti standardizirani, kar pomeni, da jih lahko proizvajalci tržijo širše, ne le lokalnim odjemalcem. Doslej so proizvajalci izdelovale relativne majhne količine, saj so čakali naročila kontejnerjev s specifičnimi barvami in še s kakšnimi drugimi posebnostmi. Takšne omejene in raznolike količine izdelave so veliko dražje kot večje serije standardiziranih kontejnerjev. Če so proizvajalci kontejnerjev želeli biti hitro odzivni, so morali imeti specifične kontejnerje na zalogi, kar je zelo drago. Torej bodo komunalna podjetja na daljši rok precej prihranila. Seveda pa ne smemo zanemariti dejstva, da bodo po novem komunalna podjetja uspešneje ozaveščala prebivalce k pravilnemu ravnanju z odpadki, saj bodo informacije povsod enake.

Odpadki v Sloveniji

Giovanni Bragadina

foto: arhiv Fit medie

Knjiga vplivajo na pravilno ravnanje svojih staršev, po drugi strani pa vzgajamo generacijo, ki bo okoljsko ozaveščena, ko bo odrasla. Torej je to tek na dolge proge.

se spreminjajo, praksa v

občinah je različna in v zadnjih letih so se zahteve glede

mobilnih uličnih zabojnikov, ki so domena javnih služb,

kar nekajkrat spremenile.

Stanje na našem trgu je po

pričevanju ključnih akterjev

Premik k trendu identifikacije v Sloveniji nakazuje tudi podatek, da so uvoženi zabojniki kljub prvim poskusom sledljivosti že v veliki večini opremljeni s čipi

precej kaotično. Veljavna

izdelavo plastičnih zabojnikov, mnogo nejasnosti pa je še v

zvezi z unifikacijo uporabljenih barv za posamezne frakcije

odpadkov. Evropski trendi, ki se počasi uveljavljajo tudi v

Sloveniji, gredo v smeri sistema identifikacije, s pomočjo

katerega bomo uporabniki

lahko sami nadzorovali stroške

oktoberoctober 2011

odvoza odpadkov.

EN STANDARD 840/1–6: • EN 840-1:2004 – premični zabojniki za odpadke, 1. del: 2-kolesni zabojniki do 400 l za izstresalnike z glavnikom – mere in oblike • EN 840-2:2004 – premični zabojniki za odpadke, 2. del: 4-kolesni zabojniki do 1.300 l z ravnimi pokrovi za izstresalnike z rokami/in ali glavnikom – mere in oblike • EN 840-3:2004 – premični zabojniki za odpadke, 3. del: 4-kolesni zabojniki do 1.300 l z izbočenimi pokrovi za izstresalnike z rokami/in ali glavnikom – mere in oblike • EN 840-4:2004 – premični zabojniki za odpadke, 4. del: 4-kolesni zabojniki do 1.700 l z ravnimi pokrovi za široke izstresalnike z rokami ali DG/in ali glavnikom – mere in oblike • EN 840-5:2004 – premični zabojniki za odpadke, 5. del: izvedbene in preizkusne metode • EN 840-6:2004 + A1:2008 – premični zabojniki za odpadke, 6. del: varnostne in zdravstvene zahteve

foto: arhiv Fit medie

zakonodaja se nanaša na

Valter Nemec

Sistemi zbiranja odpadkov

Simon Naglič

ar okoli 90 odstotkov plastičnih zabojnikov, ki jih srečujemo na naših ulicah, je izdelanih v Nemčiji in Avstriji, pogosto gre tudi za uvoz iz Francije, redkeje pa iz Grčije in Kitajske, medtem ko v Sloveniji ni proizvajalca plastičnih zabojnikov za odpadke. V večini gre za 120-litrske, 240-litrske in 1.100-litrske zabojnike. Veljavni evropski standard za izdelavo mobilnih zabojnikov, EN 840/1–6, določa zahteve za mere in obliko, merila uspešnosti in testiranja ter zahteve za zdravje in varnost. Pripravil ga je TEHNICAL COMMITTE

Igor Hausmeister

foto: arhiv podjetja

Majdi Kosi

foto: arhiv Fit medie

Trend je sledljivost, stroški bodo pod nadzorom

Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov

48 62/63

okolje

Zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov

CEN/TC 183 »WASTE MANAGEMENT« in SECRETARIAT s pomočjo DIN (The German Industial Norm Commettee). Tako se zabojniki, ki jih srečujemo na naših ulicah, z vidika kvalitete bistveno ne razlikujejo, pravi Simon Naglič, vodja programov v podjetju EKO Plus. Inovacije, ki jih razvijajo evropski proizvajalci, ponudniki na slovenskem trgu takoj vključijo v prodajni program, tako da je vedno na voljo najnovejša in najboljša dostopna rešitev. Gre za manjše inovacije glede funkcionalnosti zabojnikov, na primer način odpiranja pokrovov, oblika samih zabojnikov ipd. Igor Hausmeister, vodja nabave v družbi Saubermacher Slovenija, še dodaja, da imajo večji ponudniki boljše razvojne rešitve (denimo glede oblike zabojnika, ki je večkrat povezana

49 Sloveniji na trgu ponudnikov mobilnih zabojnikov najpogosteje srečujemo štiri ključne akterje, ki se pogosto srečujejo na javnih naročilih – EKO Plus, Saubermacher Slovenija, Vigrad in Exprum (lahka komunalna vozila), saj večina javnih komunalnih podjetij kupuje zabojnike prek javnih razpisov. (Zakon o javnih naročilih namreč naroča, da mora naročnik poslati v objavo portalu javnih naročil naročila, katerih vrednost je brez DDV enaka ali večja od naslednjih vrednosti: v primeru naročanja blaga in storitev – 20.000 evrov; v primeru naročanja gradenj – 40.000 evrov.) Večjih odstopanj v kvaliteti glede na pogoj upoštevanja enotnega standarda EN 840/1–6 pravzaprav ni. K razpisni dokumentaciji je potrebno namreč priložiti tudi certifikate distributerjev, da zabojniki ustrezajo standardu. Simon Naglič iz podjetja EKO Plus pojasnjuje, da prodajo kar okoli 70 odstotkov zabojnikov prek razpisov, medtem ko cene zabojnikov med konkurenco skorajda ne odstopajo, obenem pa dosegajo minimalno tržno vrednost.

Prodnik Domžale pionir pri sledljivosti zabojnikov

rendi kažejo premik v smeri identifikacije na področju zbiranja odpadkov, saj se že dogajajo prvi premiki k nadgradnji obstoječega sistema zbiranja odpadkov z beleženjem količin odpadkov. Podjetje EKO Plus je v sodelovanju z vodilnimi EU partnerji, ki svoje reference širijo že več kot 20 let, implementiralo prve sisteme tudi v Sloveniji, ki zbiranje odpadkov premikajo k nivoju identifikacije praznjenja zabojnikov, ki sicer veljajo za že dobro preizkušen in uveljavljen trend v Evropi.

si zabojniki v domeni Javnega komunalnega podjetja Prodnik Domžale, ki je kot prvo komunalno podjetje v Sloveniji uvedlo sistem identifikacije, so tako opremljeni z RFID (Radio Frekvenčna IDentifikacija) čipi, smetarska vozila pa s čitalci, ki sprotno beležijo datum, čas, lokacijo ter identifikacijsko številko vsake izpraznjene posode. Občani lahko tako sami z ustreznim ločevanjem odločajo, kolikokrat bodo oddali odpadke in tako vplivajo na svoj strošek na položnici. Enak trend vgradnje RFID

odjetje EKO Plus je implementiralo svoje uspešne projekte tudi v Ljubljani, kjer je namestilo RFID čipe na posode za zbiranje bioloških odpadkov ter na ta način vzpostavilo infrastrukturo za identifikacijo posod. Razvoj gre nedvomno v smeri merjenja količin oddanih odpadkov po povzročitelju, tako da se merijo količine posameznih frakcij, ki bi se naj v prihodnosti zaračunavale (preostanek komunalnih odpadkov in biološki odpadki). Na ta način so v razvitih delih EU dosegli nad 60-odstotno izločanje sekundarnih surovin iz toka komunalnih odpadkov.

Trend vgradnje podzemnih zabojnikov

renutno v Sloveniji ločeno zberemo med 10 in 25 odstotkov sekundarnih surovin, kar je mnogo premalo za dosego zastavljenih ciljev (najbolj problematična je srednja generacija starosti med 30 in 50 let). V ta namen je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s podjetjem EKO Plus in podjetjem Snaga Ljubljana jeseni 2007 pričela s sistematično izgradnjo sistema podzemnih zbiralnic ter pripravo sistema popolnega

62/63

okolje

obvladovanja tokov komunalnih odpadkov, s čimer sledijo trendu Evropske unije oziroma evolucijskemu razvoju na področju implementacije opreme za zbiranje komunalnih odpadkov. Prvih osem zbiralnic je začelo delovati avgusta 2008, s čimer je bil pokrit najožji center Ljubljane. Sistem so nato postopoma dograjevali v širšem centru Ljubljane. Valter Nemec iz Snage, d. o. o., pravi, da je bilo do sedaj postavljenih že 42 zbiralnic, ki tipsko vsebujejo zabojnik za papir, embalažo in steklo, vsak prostornine 5.000 litrov, dva zabojnika za preostanek odpadkov, vsak s prostornino 5.000 litrov, in zabojnik za organske kuhinjske odpadke s prostornino 4.000 litrov. Zabojnike praznijo po potrebi, ko se napolnijo, povprečno dvakrat tedensko. Zabojniki za ločene frakcije so prosto dostopni, za MKO in BIO pa so nadzorovani in je možno do njih dostopati le z uporabo identifikacijske kartice. Število oddaj posameznega uporabnika je registrirano. Gre za vgradnjo sklopov podzemnih kontejnerjev v mestnem jedru z omogočenim merjenjem količine odpadkov, ki jih posamezno gospodinjstvo odda v določenem časovnem obdobju. Valter Nemec dodaja, da so podzemne zbiralnike uporabniki dobro sprejeli (posebej še po začetni dobi uvajanja), čeprav se zaradi takih in drugačnih razlogov pojavljajo odpadki tudi poleg zabojnikov.

eprav računalniška aplikacija omogoča, da vsako gospodinjstvo plača glede na dejansko količino odloženih odpadkov, pa po uvedbi novega načina oddajanja odpadkov v Ljubljani še niso spremenili obračuna, saj je potrebno spremeniti Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Predvidevajo, da bodo z novim odlokom predvidoma naslednje leto začeli obračunavati prispevke posameznega uporabnika glede na dejansko število vnosov MKO (morda tudi BIO) in tako še spodbudili ločevanje odpadkov.

Čip Inv. št.: 2.394.281.3 Št. čipa: 0004000103104AE3

Podjetje

Inv. št.: 2.394.281.3

Lokacija: Ulica, hišna številka kraj Lastnik: Ime Priimek Št. zabojnika: 7.741.242

Št. čipa: 0004000103104AE3

Podjetje Lokacija: Ulica, hišna številka kraj Lastnik: Ime Priimek Št. zabojnika: 7.741.242

oktoberoctober 2011

Štirje ključni igralci med ponudniki

čipov se je razširil tudi na zabojnike za biološke odpadke in embalažo, s čimer se povečuje pomen uveljavitve identifikacijskih sistemov. Uvedba beleženja praznjenj posod naj bi dodatno motivirala občane za ločeno zbiranje in posledično zmanjševala odložene količine odpadkov ter s tem zmanjševala obremenjevanje okolja in hkrati vplivala na nižje stroške. Premik k trendu identifikacije v Sloveniji nakazuje tudi podatek, da so uvoženi zabojniki kljub prvim poskusom sledljivosti že v veliki večini opremljeni s čipi, kar dokazuje, da se pripravlja teren za implementacijo v širšem obsegu.

2394281

z debelino materiala), bolje organizirano proizvodnjo in boljši oddelek kakovosti, kar vse pripomore k bolj dodelanim proizvodom in zmanjšanju števila reklamacij.

Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi Skladiščenje in transport nevarnih oziroma škodljivih snovi (v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju) zahteva specifično zasnovo konstrukcije kontejnerja. V primeru nezgode na cesti ali železnici posebna izvedba konstrukcije zaščiti transportirano nevarno snov pred dinamičnimi parametri, ki bi lahko poškodovali ali uničili kontejner in omogočili vdor vpliva nevarne snovi na okolje. Razvoj trga kontejnerjev za transport reciklaže (star papir, odpadne gume ipd.) je v evropskem prostoru že zelo razvit.

oktoberoctober 2011

edro ekološke ponudbe podjetja Container, d. o. o., so kontejnerji, prirejeni za skladiščenje in transport vnetljivih tekočin in plinov (tip K-SVS), za zbiranje posebnih odpadkov (tip BM 1) ter za prevoz in skladiščenje nizko/ srednje radioaktivnih odpadkov (tip OHT in

BOX v dveh kvalitetah, IP-2 in A). V podjetju sledijo aplikativnemu razvoju, medtem ko razvoj novih bazičnih modelov zahteva izraz širše družbene potrebe po novih ekoloških rešitvah. Večino transportnih enot je primernih za cestni in železniški prevoz ter za prevoz po morju in plovnih rekah in njihovih kanalih.

kološki kontejnerji omogočajo fleksibilnost pri organizaciji zbiranja, hranjenja in transportiranja nevarnih snovi. Podjetja dobijo z namenskim ekološkim kontejnerjem objekt z vso potrebno in zadostno tehnično-varnostno dokumentacijo. Podjetje lahko objekt po potrebi prestavlja znotraj tovarniškega prostora. Naročniki ekoloških kontejnerjev so večinoma podjetja, ki se ukvarjajo s skladiščenjem in transportom nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter podjetja, ki rešujejo svoje težave s hrambo in transportom drugih nevarnih snovi.

reditev postavitve ekološkega kontejnerja v podjetju predstavlja minimalen strošek v primerjavi z gradnjo namenskega prostora za hranjenje nevarnih snovi.

azvoj trga kontejnerjev za transport reciklažnega materiala (star papir, biomasa, gume ) je v evropskem prostoru že zelo razvit. Postavljena so zbirališča, sortirnice in predelovalnice reciklažnega materiala in njihovo razvrščanje v fazo ponovne industrijske izdelave novih izdelkov. V ta namen smo razvili skupaj z našimi partnerji več različnih specialnih kontejnerjev, ki omogočajo prevoz velikih količin reciklažnega materiala po železnici.

oleg predstavljenih kontejnerjev v podjetju razvijamo, testiramo in proizvajamo tudi specialne kontejnerje za potrebe logistike (predvsem železniške), energetike ter vojaške industrije.

Promocija Promocija

okolje

62/63

Ekološki kontejnerji

Prava pot za zeleno prakso in izmenjavo izkušenj foto: Boštjan Čadej

mag. Vanesa Čanji

okolje

62/63

Zeleno omrežje

Zelena Slovenija, blagovna znamka za zeleni razvoj Slovenije, razvija stičišče idej, dobrih praks in specialnih znanj pod imenom Zeleno omrežje. Pomemben medij tega omrežja je strokovna revija EOL. Kakšno je poslanstvo tega omrežja in kakšne prednosti nudi članom, pojasnjuje dr. Darja Majkovič, direktorica raziskav in razvoja v podjetju Fit media.

Kdo vse lahko dostopa do zelenega omrežja? Omrežje je v naših očeh živ organizem, platforma, ki se bo vsebinsko in izvedbeno prilagajala novim izzivom trajnostnega razvoja. Teh izzivov še dolgo ne bo primanjkovalo. Del omrežja lahko postane vsak, ki si na različnih ravneh prizadeva za trajnostni razvoj. Informacije ciljno posredujemo širši javnosti. V obliki prispevkov dogovorjene dolžine, jih objavljamo v reviji EOL, ki v nakladi 4200 izvodov izide desetkrat letno. Revijo prejemajo podjetja, ustanove in inštitucije, katerih dejavnosti so povezane z aktualnimi vprašanji okolja in trajnostnega razvoja. Revija se uporablja tudi v številnih izobraževalnih ustanovah kot študijsko gradivo na vseh stopnjah dodiplomskega študija. Prispevki članov Zelenega omrežja so dostopni tudi na spletnem portalu Zelene Slovenije. Na mesec ga obišče okrog 4000 unikatnih obiskovalcev. Vse to vključuje članarina, ki na letni ravni predstavlja precej simboličen znesek. Naš namen je omrežje nadgrajevati, članom ponujati raznotere aktivnosti (strokovna srečanja, izobraževanja itn.) ter s tem krepiti povezovalno vlogo omrežja, ki bo nenehno skrbelo za pretok znanj in informacij.

Kaj se še skriva za blagovno znamko Zelena Slovenija? Fit media v okviru svoje blagovne znamke Zelena Slovenija kontinuirano komunicira, obvešča in ozavešča vse zainteresirane o izzivih trajnostnega razvoja. Znotraj Zelene Slovenije izvajamo različne komunikacijske, razvojne in raziskovalne projekte po meri naročnika. Za komuniciranje o navedenih aktivnostih in projektih uporabljamo splet komunikacijskih orodij: revija EOL izhaja že od leta 2001. Organizirali smo več okoljskih simpozijev v sodelovanju z Mestno občino Celje ter MOP. V okviru knjižne zbirke Zelena Slovenija smo izdali niz strokovnih publikacij, ki razkrivajo dejanski preplet teorije in prakse s predstavitvami izbranih praktičnih primerov. Nedavno smo izdali publikacijo Upravljanje voda v Sloveniji v partnerskem sodelovanju z MKGP, MZ in VGP Drava. Informativne in izobraževalne TV-oddaje s področja okolja, nastale v koprodukciji s TV Slovenija, so predstavljale dobrodošel pripomoček pri multimedijskem izvajanju izobraževalnega procesa. Podobno velja tudi za učbenike, ki nastajajo na letni ravni. Za otroke in mlade organiziramo tudi uspešne natečaje, ki jim približajo izbrane vidike okoljske problematike, trenutno v sodelovanju z BTC City. Naj povem še, da sedaj potekajo intenzivne priprave na drugi natečaj za naziv Zelena občina, kjer bomo letos dali poseben poudarek ravnanju občin z odpadki. V kratkem

načrtujemo prenovo slovenskega okoljskega portala www.zelenaslovenija.si, ki je nastal bolj ali manj spontano kot del aktivnega udejstvovanja Fit medie na področju okoljskih problematik, v trenutno fazi pa zaradi svojega naraščajočega pomena potrebuje celovito prenovo v vsebinskem in oblikovnem smislu. Tukaj smo odprti tudi za ideje ali predloge bralcev revije EOL in članov Zelenega omrežja. Nudite tudi strokovna izobraževanja s področja trajnostnega razvoja? Seveda. V okviru blagovne znamke Zelena Slovenija posedujemo in kontinuirano razvijamo različna znanja. Nudimo izobraževalne module in gradiva po meri naročnika s področja trajnostnega razvoja. V okviru Zelene Slovenije v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki izvajamo interna izobraževanja za potrebe podjetij s področja trajnostnega razvoja: vzpostavitev modela trajnostnega razvoja, poročanje o trajnostnem razvoju v skladu s smernicami GRI, načrtovanje okolju primernejših proizvodov, metode izračunavanja ogljičnih odtisov in LCA … In nenazadnje, snujemo komunikacijske strategije za ciljne javnosti, predlagamo strateška izhodišča in nudimo kreativno izvedbo trajnostnega oziroma okoljskega komuniciranja, kjer nas poleg izkušenj odlikuje predvsem poglobljeno poznavanje tematike.

oktoberoctober 2011

Zaznali smo potrebo po povezovanju in izmenjavi mnenj ter izkušenj vseh tistih, ki so povezani z vprašanji trajnostnega razvoja v podjetjih na različnih nivojih, od denimo pooblaščencev za okolje do trženjskih oddelkov, ki spoznavajo velike priložnosti trajnostne usmeritve tudi s svojega vidika. Ne pozabimo na različne inštitucije ter izobraževalne ustanove, ki v okviru Zelenega omrežja, enako kot predstavniki podjetij, spregovorijo o okoljskih prizadevanjih, izzivih in rezultatih svojega dela. In teh ni malo.

dr. Darja Majkovič

Zakaj Zeleno omrežje?

52 62/63

foto: arhiv Fit media

okolje S

padcem sedanje vladne garniture so dani pogoji, da prihajajoči Božiček prinese petega okoljskega ministra, odkar smo v Sloveniji v okoljski pravni red vpeljali pojem izrabljeno motorno vozilo. Čeprav ena od filozofij prava (npr. deontologija po Kantu) temelji na stališču, da je namen zakonov zapisati moralne dolžnosti, imam občutek, da smo zakonodajo s področja izrabljenih vozil privzeli skupaj s članstvom v Evropski uniji bolj kot dolžnost, morala pa je ostala nekje na hribovitem Balkanu.

oktoberoctober 2011

ko »… preračunavam …« LUM na Kolumna

dnem vstopa Slovenije v Evropsko unijo je bil takratni okoljski minister zadolžen za implementacijo Direktive o izrabljenih avtomobilih v slovenski prostor. Pred tem so odslužena vozila brezskrbno ležala po njivah in gozdovih, okoljsko bolj osveščena pa so se poskušala reinkarnirati v nove kovinske izdelke v delavnicah avtoodpadov ali zbiralcev starega železja, z vsemi nevarnimi snovmi vred, ki se v avtomobilih nahajajo. Evropski red je pred nas postavil mnogo strožja pravila, zato smo v Sloveniji pred dnevom »x« s testnim projektom poskusno poskušali razgraditi »stara bremena«, tj. odslužena vozila, ki se nahajajo v naravi in nimajo znanega lastnika. Izkušnje projekta so vodile k oblikovanju gospodarske javne službe za ravnanje z izrabljenimi vozili. Le-ta je Slovenijo razdelila na štiri geografske enote in v njih določila štiri centre za razgradnjo izrabljenih vozil. Pravzaprav jih več tudi ni izpolnjevalo strogih tehničnih pogojev razpisa in čez noč so ostali brez svojega posla številni zbiralci starega železa in večji ali manjši avtoodpadi. Za ublažitev navedenih tegob je poskrbel še isti okoljski minister ter s spremembami Pravilnika o ravnanju z izrabljenimi vozili omogočil usposobljenim avtoodpadom izvajanje njihove osnovne dejavnosti – odvzem avtomobilskih delov za ponovno uporabo in predajo ostanka vozila v center za razgradnjo.

(Katerega okoljskega ministra bo prinesel Božiček?)

Franci Lenart1

ežko bi trdil, da smo v takratnem obdobju presegali zastavljene okoljske cilje ali da je posel cvetel. »Začasni« koncesionarji, kot smo se imenovali takratni izvajalci gospodarske javne službe, smo pač pridno zbirali in razgrajevali izrabljena vozila, če so morali to uslugo takrat plačevati zadnji lastniki ali pa jo je plačevala država. Zbrali in razgradili smo 10 odstotkov od pričakovanih 45.000 izrabljenih vozil letno in se tolažili z mislimi o porodnih težavah nastajajočega sistema. Delno so naše tegobe blažile prevzete količine »starih bremen«, saj so lokalne skupnosti končno našle sogovornika in izvajalca pri čiščenju javnih površin in odstranjevanju zapuščenih vozil. Zavzeto pa smo stremeli k doseganju stopnje predelave vozil in presegali na začetku imaginarnih 80 odstotkov.

ad našim delom so budno bdele strokovne službe Ministrstva za okolje in na delovnih srečanjih smo kaj kmalu pričeli izpostavljati naša videnja in vzroke o bistveno manjšem številu prevzetih izrabljenih vozil, kot so to napovedovale začetne projekcije zakonodajalca. V obratnem sorazmerju z izdanimi potrdili o razgradnji vozil so namreč naraščale »izjave o lokaciji« in neusmiljeno polnile skromne arhivske prostore ministrstva. Izjava o lokaciji je dokument, predviden z uredbo za tiste lastnike motornih vozil, ki svojih jeklenih konjičkov v tekočem koledarskem letu niso želeli registrirati in so jih s pomočjo tega dokumenta lahko začasno odjavili iz prometa. S tem, da so navedli tudi lokacijo, kjer se to vozilo začasno nahaja. Kar naenkrat se je v Sloveniji pojavilo več kot 10.000 vozil, ki jih je bilo potrebno začasno umakniti iz prometa, zato so pristojni inšpektorji to anomalijo preverili na terenu in se hitro vrnili v pisarne praznih rok. Uredba namreč ni povsem jasno določala, katera zakonodaja

1 Franci Lenart, direktor EKOMOBIL, družbe za ravnanje z izrabljenimi vozili, d. o. o.

je pristojna za odjavljena vozila: Zakon o cestnem prometu ali okoljska zakonodaja, in tudi kazni za napačno navedene podatke v izjavi ni bilo možno enostavno naložiti in izterjati. Pa saj prejšnja uredba sploh ni imela kazenskih določil. In Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi vozili tudi ne. Lovopusta je bilo konec.

uradovanjem naslednjega ministra ni bilo nič kaj bolje. Na številnih sestankih smo koncesionarji skupaj z ministrstvom do onemoglosti secirali nesrečno izjavo o lokaciji in iskali rešitve o omejevanju nenadzorovanega odjavljanja izrabljenih vozil iz prometa. Hkrati smo bentili tudi nad legalnimi (to so tisti z dovoljenjem ARSO za odvzem delov za ponovno uporabo) in nelegalnimi avtoodpadi brez dovoljenj in zbiralci sekundarnih surovin, preko katerih je tekel masni tok pričakovanih upehanih jeklenih konjičkov. Zadnji lastniki vozil so s pridom izrabljali možnosti, ki jim jih je ponujala izjava o lokaciji. Papir pač prenese vse.

reko 30.000 izjav je bilo letno povezanih z neresnično navedenimi podatki o lokaciji vozila. Zadnji lastniki so izrabljena vozila raje za simbolično plačilo prepuščali zbiralcem sekundarnih surovin, ti pa so vozila razgradili skladno s svojimi normami in pridobili želene količine surovin. Moralne vrednote zakonodaje so jadrale na valovih balkanske tramontane.

navedenem obdobju ministrovanja pa je prišlo vsaj do preoblikovanja »začasnih« koncesionarjev. Leta 2003 je MOP uspešno izvedel razpis za podelitev koncesij za razgradnjo vozil, a so zahtevnim zakonskim, tehničnim in organizacijskim pogojem v Sloveniji ustrezali le še trije centri za razgradnjo. Razgradnje vozil s kontroliranimi morebitnimi emisijami v okolje ter transparentno sledljivostjo masnih tokov in doseganjem zahtevanih ciljev stopnje predelave žal ni možno zaupati komurkoli.

adnje leto petletnega koncesijskega obdobja nam je z odhajajočim ministrom končno prineslo novo Uredbo o izrabljenih vozilih. Novo, svežo, težko pričakovano in usklajeno z zadnjimi smernicami evropskega reda. Z njo se ukinja gospodarska javna služba, obveznosti za pravilno ravnanje z izrabljenimi vozili so z države prenesene na proizvajalce in uvoznike, ki dajejo motorna vozila na trg. Njihovo skupno izpolnjevanje obveznosti se zrcali v pripravi skupnega načrta za zbiranje in oddajanje vozil v obdelavo. Dopuščena je možnost, da posamezni proizvajalci oblikujejo lastno shemo. Obrati za razstavljanje vozil so lahko samostojne enote ali del načrta, skupnega ali posamičnega. Njihovo število ni omejeno, tehnični pogoji za obratovanje omogočajo enakopravne možnosti vsem zainteresiranim. Mreža zbiralnih mest omogoča zadnjemu lastniku logistično enostavno oddajo vozila. Zahtevana stopnja obdelave vozil v obratih za razstavljanje se znižuje na račun povečane stopnje obdelave v nadaljnjih postopkih obdelave v napravah za drobljenje. Ponovna uporaba delov ima jasno postavljeno prioriteto in omogoča nadaljevanje osnovne dejavnosti avtoodpadov. Uredba ima kazenske določbe za tiste, ki bodo izrabljena vozila še naprej oddajali nepooblaščenim osebam ali obratom, kot tudi za tiste, ki bodo izrabljena vozila nepooblaščeno prevzemali v obdelavo. Vse skupaj s ciljem, da v sistem zbiranja in obdelave vozil v Sloveniji vključimo vse akterje, ki so za to dejavnost zainteresirani in izpolnjujejo predpisane zakonske in tehnične pogoje. Za doseganje najpomembnejšega, okoljskega cilja: dosegati stopnjo ponovne uporabe in predelave najmanj 85 odstotkov mase izrabljenega vozila in najmanj 95 odstotkov po letu 2015.

mesecu oktobru intenzivno zaključujemo izdelavo skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili. Ker je skupina proizvajalcev, ki nam je zaupala izdelavo načrta, reprezentativna (vozila njihovih blagovnih znamk dosegajo več kot 65 odstotkov slovenskega trga), bo tudi skupni načrt v Sloveniji samo eden. Potrudili se bomo, da bomo vanj vključili tudi preostale proizvajalce avtomobilov. K sodelovanju smo povabili vse, ki se s podobno dejavnostjo razgradnje vozil že ukvarjajo. Gostimo mrežo zbiralnih mest, da bo sistem do zadnjega lastnika vozila čim bolj prijazen. Preverjamo okoljske sprejemljivosti obratov za razstavljanje in naprav za nadaljnjo obdelavo, da bo zadoščeno zahtevnim pogojem razgradnje. Verificiramo masne tokove in postopke za doseganje ekonomske učinkovitosti sistema. Že danes pripravljamo tehnologije, ki bodo omogočale predelavo vozil preko 95 odstotkov po letu 2015. Prepričani smo, da bomo dosegli zastavljene cilje in upravičili pooblastila in zaupanje proizvajalcev avtomobilov.

BIODAR – ekološko pridelana živila Blagovna znamka BIODAR je znak, ki ga je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije leta 2000 razvila za označbo slovenskih ekološko pridelanih živil. Edina tovrstna slovenska znamka zahteva od uporabnika (kmetovalca), da je proizvod pridelan in proizveden v skladu s standardi Zveze. Zelo pomembno je določilo, da mora kmetija ekološko kmetovati na vsem svojem obratu. Ti standardi so strožji od opredeljenih v slovenski zakonodaji, ki dopušča hkratno ekološko in konvencionalno pridelavo na enem kmetijskem obratu. Znamka BIODAR tako jamči, da vsa živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo. Edina možna izjema pri tem je čebelarstvo. Prav tako morajo biti proizvodi pridelani in predelani brez uporabe gensko spremenjenih organizmov in njihovih proizvodov. Upoštevati pa je potrebno še druge standarde, ki se nanašajo na izbiro rastišča in oddaljenost od ceste, gnojenje, kolobarjenje in izbiro sort, varstvo rastlin, pripravo pridelkov, pakiranje idr. (Vir: www.zveza-ekokmet.si)

53 62/63

aslednji minister na področju izrabljenih vozil ni pustil vidnejših sledov. Čeprav smo koncesionarji še vedno vztrajali na potrebnih spremembah zakonodaje, ki bi omogočile večji zajem izrabljenih vozil ter s tem večjo okoljsko učinkovitost, se je ministrstvo zadovoljevalo z doseganjem stopnje predelave vozil, razgrajenih v centrih koncesionarjev, saj so bili ti podatki dovolj referenčni za opis stanja ravnanja z izrabljenimi vozili. O količinah smo v poročilih za Bruselj raje molčali. Tudi ugotovitve Računskega sodišča o zbiranju in predelavi izrabljenih vozil niso pripomogle k izboljšanju stanja. Namesto da bi minister posegel po korekcijah moralnih zapisov (kot zakone definira Kant), so ga odnesle kante.

času, ko se indijansko poletje poslavlja, me malo bega le veter, ki zna zaveti ob vsaki spremembi vremena. S katere strani bo zapihal? Hladen veter s severa ali spet tramontana z Balkana? V novi uredbi so namreč izpadla dopolnila glede izjave o lokaciji. Ta je predvidevala, da mora zadnji lastnik ob podpisu izjave o lokaciji plačati tudi kavcijo kot finančno jamstvo, da bo vozilo po preteku šestih mesecev oddano v razgradnjo ali ponovno prijavljeno v promet. Kavcija pa vrnjena lastniku. Tako pa … spet po starem. Vozila bodo zadnji lastniki še naprej odjavljali iz prometa na podlagi izjave o lokaciji, dejansko pa se bodo nahajala na neznani lokaciji pri neznanem predelovalcu.

adar potujem po neznanih lokacijah, si pri vožnji pomagam z navigacijsko napravo: »Zavijte levo, zavijte desno, peljite v krožišče …« In tako naprej, dokler naprava ve, kje se nahajam. Kadar pa se lokacija vozila ne ujema popolnoma s predvidevanji naprave, me le-ta opozori, da je zaposlena s preračunavanjem: »… preračunavam … preračunavam ...« Vsem skupaj želim, da nam Božiček prinese Ministra, ki bo znal poskrbeti tudi za zajem čim večjih količin izrabljenih vozil, in nam ne bo treba še naprej v nedogled preračunavati, na kateri lokaciji se nahajajo izrabljena vozila.

Za okolju prijaznejšo vožnjo Promet je velik onesnaževalec okolja in povzročitelj toplogrednih plinov. V času, ko je potrebno imeti še posebej skrben odnos do okolja, je pomemben vsak korak. Renault eco2 s svojimi strogimi okoljskimi zahtevami pripomore k zmanjšanju emisij iz prometa. Merila, ki morajo biti izpolnjena, da ima lahko podpis eco2, zajemajo celoten življenjski krog avtomobila. Njegove emisije CO2 so nižje od 120 g/km, proizvodnja poteka v industrijskem centru, ki je pridobil certifikat ISO 14001, vsebuje vsaj 7 odstotkov recikliranih plastičnih materialov, na koncu življenjske dobe avtomobila pa je mogoče ponovno uporabiti 95 odstotkov njegovih materialov. (Vir: www.renault.si)

Izbor je uredniški in ni plačan.

oktoberoctober 2011

okolje

eko produkti

Ekomobil za izrabljena motorna vozila foto: www.shutterstock.com

54 62/63

okolje

Sheme

Ali bo Slovenija končno začela učinkoviteje urejati velik okoljski problem – razgradnjo izrabljenih vozil? Ocene so znane. Na trgu je letno neznano kam izginilo 30.000 in več vozil. Lastnik vozila ni dolžan nikjer pokazati potrdila o razgradnji vozila, kar še zdaj ni

Sheme

rešeno in ostaja tudi za novo shemo nerešljiva uganka. Bo

zakonodajalec to spremenil?

Zakaj je Sekcija za osebna motorna vozila prevzela

odgovornost za ustanovitev sheme za IMV, odgovarja njen sekretar, Mirko Fifolt s

Trgovinske zbornice Slovenije.

oktoberoctober 2011

Kaj pomeni vzpostavitev sheme za zagotovitev večje učinkovitosti pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili in kako je Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije uspela združiti različne interese pri uvajanju skupnega načrta? Kdo je nosilec skupnega načrta? Zakaj je Sekcija prevzela nalogo glavnega koordinatorja? Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenija združuje večino slovenskih uvoznikov avtomobilskih znamk in je v vseh teh letih pri dodeljevanju koncesij za ravnanje z izrabljenimi vozili aktivno sodelovala tako z Ministrstvom za okolje in prostor kot tudi potencialnimi kandidati za pridobitev koncesije. Vzpostavitev nove sheme ravnanja z izrabljenimi vozili pomeni izboljšanje delovanja sheme ravnanja z izrabljenimi vozili, kot je to potekalo do sedaj, saj se je s sprejemom nove uredbe oziroma s spremembo pravilnika v uredbo odgovornost prenesla na proizvajalce oziroma uvoznike avtomobilov. V sekciji tudi upamo, da bo z novo uredbo, ki določa ob nespoštovanju ravnanja z izrabljenimi vozili tudi globe, stanje na tem področju bolj urejeno. V sekciji za osebna motorna vozila smo se vseskozi zavzemali, da bi pri novi shemi poskušali dobiti nosilca skupnega načrta za naloge in odgovornosti, ki jih imajo po novi uredbi proizvajalci. Za nosilca skupnega načrta smo izbrali konzorcij Avtotransporti Kastelec, Karbon in Saubermacher, ker je v danem trenutku ponudil najbolj optimalni skupni načrt ravnanja z izrabljenimi vozili in bil pripravljen sprejeti naše pogoje oziroma se jim najbolj približati. Nova shema se imenuje Ecomobil. Sekcija za osebna motorna vozila je prevzela

nalogo glavnega koordinatorja, ker zastopa interese vseh članov sekcije – uvoznikov vozil in se je tako lažje pogovarjala s kandidati za nosilca skupnega načrta. Poleg tega pa je bilo potrebno vse zadeve uskladiti tudi z matičnimi tovarnami – proizvajalci v tujini. Znano je, da je eden ključnih problemov pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji dejstvo o neučinkovitosti koncesionarskega sistema, saj je na trgu poniknilo letno okrog 30.000 vozil. Kako ste se v pripravah na shemo opredelili do tega problema? Neučinkovitost koncesionarskega sistema vidimo v treh ključnih točkah: v zadnji podelitvi koncesij so po 9. a členu vozila razstavljali tudi avtoodpadi, ki pa niso bili dolžni poročati o masnih tokovih MOP. Zato je prihajalo do tega, da so bila vozila razstavljena in prodani uporabni deli, ostala pločevina (školjka vozila) pa se je po navadi prodala kot staro železo. To v novem sistemu ne bo mogoče, saj bodo poročevalci vsi, ki bodo sodelovali v skupnem načrtu. Drug problem je izjava o lokaciji, ki se je sicer na upravnih organih izpolnjevala, vendar za ta vozila ni nihče odgovarjal, ker s starim pravilnikom to ni bilo urejeno. Izjava o lokaciji je še danes problem, ki ga bo potrebno skupno reševati. Naša sekcija je predlagala, da se uvede namesto letne dajatve na motorna vozila (prej cestna taksa) davek na premičnino (vozilo), ki se plačuje tudi potem, ko je vozilo odjavljeno iz prometa, do trenutka, ko lastnik vozila na upravni organ dostavi potrdilo o razgradnji vozila ali pogodbo, da je vozilo prodal. Ta problem trenutno še ni rešen in ga bo potrebno rešiti, sicer shema ne bo funkcionirala. Kot zadnja izboljšava pa so globe za izvajalce skupnega

55 62/63

Marko Vergo, vodja centra za razgradnjo pri podjetju Avtotransporti Kastelec Lado, s. p. Kje so ključni problemi pri ravnanju z IMV v Sloveniji?

načrta, v kolikor ne spoštujejo pravil, napisanih v uredbi. Vendar ste opredelili razširjeno odgovornost proizvajalcev, uvoznikov avtomobilov in odgovornost lastnikov avtomobilov? Razširjena odgovornost proizvajalcev oziroma uvoznikov avtomobilov je rešena na ta način, da se obveznosti prenesejo na izvajalca skupnega načrta, seveda v smislu izvajanja razgradnje izrabljenih vozil, odgovornost kot taka pa ostane na proizvajalcu vozil. Shema mora zagotoviti učinkovit sistem za zbiranje vseh IMV in odpadnih delov. Kako boste to dosegli? V sekciji smo si vseskozi prizadevali, da bi kot nosilca skupnega načrta imenovali vse dosedanje izvajalce koncesij in na ta način poskušali zagotoviti nemoteno delo in preprečiti vzporedne sheme, ki ne bi bile vključene v sistem skupnega načrta. To nam v celoti ni uspelo, saj so nekateri igralci ostali zunaj, tukaj mislim predvsem na Dinos in Združenje avtoodpadov, vendar upam, da se bo določen nosilec skupnega načrta uspel dogovoriti za sodelovanje tudi z ostalimi, ki se želijo še naprej ukvarjati z razgradnjo izrabljenih vozil. Koliko pooblaščenih obratov za obdelavo IMV v Sloveniji imamo in koliko bi jih morali imeti? V tem trenutku imamo tri, štiri obrate za obdelavo, vendar to za novo uredbo in shemo ni pomembno, saj so do sedaj dovoljenje od Agencije RS za okolje in prostor potrebovali samo koncesionarji. Po novi uredbi jo bo moral imeti vsak, ki bo prijavil svoj obrat za obdelavo IMV. Pogoji za pridobitev dovoljenja po novi uredbi so veliko strožji, kot so bili do sedaj, zato bo tudi pridobitev novih dovoljenj velik zalogaj za nosilca skupnega načrta in upamo, da ga bo pridobil v pravem času. Kaj pomeni, da bo shema reprezentativna, in kdaj načrtujete začetek konkretnega dela? Na katere težave ste naleteli pri pripravi oziroma dogovarjanju za sheme?

Uradni koncesionar za razgradnjo izrabljenih motornih vozil Izrabljeno motorno vozilo prevzamemo, uredimo dokumente za odjavo vozila in ga neškodljivo ter sodobno razgradimo.

Ključni problem pri ravnanju z IMV v Sloveniji predstavlja še vedno veliko število IMV, ki končajo na raznih deponijah ali avtoodpadih brez potrdila o razgradnji vozila. Naj omenimo, da nekateri nelegalni avtoodpadi in Romi prevzemajo vozila brezplačno ali pa z minimalnim odkupom ter s tem onemogočijo dotok vozil na prevzemna mesta. Razgradnja teh vozil se odvija na neprimernih lokacijah, s čimer se povečuje možnost onesnaženja okolja, na koncu pa končajo vozila na deponijah ali v drobilcu kot sekundarna surovina, brez ustrezne dokumentacije, ki bi omogočala pregled nad ravnanjem z IMV. Problem predstavlja tudi neozaveščenost zadnjih imetnikov vozila v Sloveniji, da je predaja obratu za razstavljanje izrabljenih motornih vozil edina EKOLOŠKO PRAVILNA odločitev, ki jo naredijo za svoje odsluženo vozilo, saj izrabljeno motorno vozilo predstavlja okolju nevaren odpadek.

SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE

Pokličite brezplačno številko 080 1877

Kako lahko koncesionar vpliva na to, da bo na sivem trgu izginilo manj IMV? Koncesionarji skušamo problem izginjanja IMV na sivem trgu reševati z ozaveščanjem prebivalcev s posredovanjem informacij o škodi, ki jo lahko nelegalno razgrajeno izrabljeno motorno vozilo povzroči v okolju. V ta namen sedanji koncesionarji in bodoči nosilci skupnega načrta vlagamo precejšnja sredstva v tiskane medije, radio in televizijo. Podjetje Avtotransporti Kastelec nudi celo brezplačen prevoz »nevoznih« odsluženih vozil za bližnjo okolico. Kaj lahko pomeni nova shema za postopno ureditev te problematike v Sloveniji? Nova shema bo na podlagi izpopolnjene Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/2011, z dne 29. 4. 2011) bistveno bolj urejala to problematiko, ker bo zajemala tako kontrolo kot sankcije nad delom proizvajalcev vozil, obratov za razstavljanje, zbirnih mest, predvsem pa zadnjih lastnikov odsluženih vozil. Večji nadzor bo tudi nad sedanjimi avtoodpadi, saj bodo morali biti po novem za delo vključeni v shemo v sklopu enega izmed obratov za razstavljanje izrabljenih vozil.

center za razgradnjo boštanj tel: 01/78 88 - 084 Delovni čas: 8.00-16.00

Promocija

Izjava o lokaciji je še danes problem, ki ga bo potrebno skupno reševati.

okolje

• prevoz osebnih, dostavnih vozil in avtodomov • prevoz tekočih goriv • skladiščenje in dekonzervacija vozil • pdi servis

Prodaja rabljenih rezervnih delov in primarnih surovin tel.: 01/ 7865-420, 041/ 531-532

www.at-kastelec.si

oktoberoctober 2011

Mirko Fifolt

foto: arhiv podjetja

Shema bo reprezentativna, v kolikor bo v njej združenih vsaj 65 odstotkov vseh proizvajalcev oziroma uvoznikov vozil v RS. Osnova za izračun reprezentativnosti so podatki o registraciji novih vozil v letu 2010 po znamkah, pri čemer smo v shemo vključili tudi tiste znamke, ki niso članice naše sekcije, tako da bomo dosegli skoraj 99-odstotno reprezentativnost.

Pogrešamo dialog o pripravi okoljske zakonodaje Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

56 62/63

okolje

Divizija Ekologija v Gorenju

Načrtna poslovna usmeritev Gorenja na okoljsko področje ni nova. Franjo Bobinac jo

Divizija Ekologija v Gorenju

vstopom v lastništvo Kemisa pa je Gorenje začelo serijo

prevzemov okoljskih podjetij –

najbolj znana med njimi sta bila

mariborska Surovina in Erico.

Gorenjeva divizija Ekologija se

je kmalu izrazito usmerila na

trge nekdanje Jugoslavije. Jure

Fišer, direktor družbe Gorenje Surovina, je nedavno prevzel

odgovornost tudi za celotno

divizijo Ekologija. Za kakšen

oktoberoctober 2011

razvoj so se odločili?

V poslovni in razvojni strategiji Gorenja je divizija Ekologija opredeljena kot področje, ki lahko da Gorenju novo identiteto. Kako se to kaže v proizvodnji izdelkov in kako v razvoju okoljskih produktov ali projektov? Gorenje je doma in v svetu v glavnem poznano po proizvodnji bele tehnike in drugih aparatov za dom. Ta steber je seveda daleč največji in predstavlja približno 74 odstotkov vseh prihodkov. Gorenju je v več kot 60 letih delovanja uspel preboj med vodilne evropske proizvajalce bele tehnike; slovi kot proizvajalec kakovostnih, okolju prijaznih aparatov s privlačnim dizajnom. Tisto, kar morda ni poznano, je to, da je Gorenje eno izmed ekološko najbolj osveščenih podjetij, ki skrbi, da so obremenitve okolja tako zaradi uporabe njegovih aparatov kot tudi proizvodnje čim manjše. Takšen odnos do okolja ima seveda pozitivne učinke na percepcijo blagovne znamke, istočasno pa je to tudi botrovalo odločitvi, da lahko te pozitivne izkušnje izkoristimo za razvoj nove dejavnosti. V letu 2004 je družba Gorenje stopila v lastništvo družbe Kemis, ki je bila takrat vodilna družba v Sloveniji na področju nevarnih odpadkov. Ker so že takrat v Evropi potekale široke razprave o proizvajalčevi odgovornosti za odstranjevanje produktov po izteku njihove življenjske dobe, je postajalo jasno, da bo Gorenje prej kot slej moralo plačevati za njihovo odstranjevanje. Takrat smo zaslutili, da bi to lahko botrovalo razvoju nove dejavnosti, zato je v nekaj letih vstopila še v lastništvo družb Surovina, d. d., Publicus, d. o. o., Erico, d. o. o., Econo, d. o. o., Envitech Srbija, d. o. o., prav tako smo v tem obdobju speljali velik projekt sanacije

Jure Fišer

je napovedal že pred leti. Z

kislega gudrona v Pesnici pri Mariboru. Ker gre za izredno dinamično dejavnost, smo se odločili, da bo nosilna družba za celotno področje ekologije postala Gorenje Surovina. Pod njenim okriljem se danes odvijajo vse aktivnosti za nadaljnji razvoj dejavnosti. To najbrž pomeni, da se delež ekologije v realizaciji Gorenja povečuje. Kakšne cilje imate? Družbe v diviziji Ekologija imajo letno skupno okrog 100 mio evrov prometa in zaposlujejo okrog 500 ljudi. Prisotni smo na trgih Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Načrti so veliki, predvsem pa bi radi naredili vsebinski razvoj dejavnosti na vseh trgih bivše skupne države. Bivša Jugoslavija je trg, kjer je blagovna znamka Gorenje zelo znana. S katerimi okoljskimi projekti se fokusirate na teh trgih? Kje vidite največje priložnosti? Največje priložnosti vidimo na področju električnega in elektronskega odpada, saj se v vseh državah počasi uvaja evropska zakonodaja. Na teh trgih ima Gorenje na področju prodaje bele tehnike vodilne tržne deleže, zato bo z vidika podaljšane proizvajalčeve odgovornosti tudi glavni financer za razgradnjo aparatov v vseh državah. Drugo področje je področje nevarnih odpadkov, ki prav tako dobiva podlago za razvoj dejavnosti zaradi sprejemanja okoljske zakonodaje v vseh državah bivše Jugoslavije. Okoljsko področje je zelo segmentirano in zahteva strokovno ekipiranje. Na katerih področjih ste najbolj konkurenčni in kje vas trg išče?

Gorenje Surovina letos praznuje 60 let delovanja. To je zelo častitljiva obletnica. Če se ozremo naokrog, ni prav veliko firm v Sloveniji, ki bi obstajale 60 let. Sprašujete za kondicijo – ne vem, kaj naj vam odgovorim. Trenutno smo dobro, vendar je za našo dejavnost značilno, da smo dobro takrat, ko je dobro gospodarstvo, ko se proizvaja in ko imajo naši partnerji naročila. Če se ponovno zgodi najbolj črni scenarij – potem sigurno ne bomo dobro. Prvi indici so že tu, saj so nedavno drastično padle cene barvnim kovinam, še posebej bakru. Ali se ponavlja zgodba pri ponudbi, cenah in povpraševanju po sekundarnih surovinah doma in v tujini? To je zanimivo vprašanje, ki ga moram pojasniti nekoliko širše, da bi pravzaprav razumeli, kaj je bistvo problema naše dejavnosti. Sekundarne surovine v resnici nadomeščajo primarne vire in so z ekonomskega vidika ugodnejša alternativa večini proizvodnih procesov. V osnovi to pomeni, da npr. neka papirnica hipotetično posluje ekonomsko učinkoviteje, če uporablja odpadni papir, kot tista, ki pri proizvodnji uporablja primarni vir. Ob upoštevanju specifičnih zakonitosti posamičnih proizvodenj lahko podobno trdimo za livarne, železarne, na koncu koncev je enako pri cementarnah – učinkovitejše so tiste, ki lahko uporabljajo alternativna goriva namesto klasičnih energentov. V državah, kjer razumejo, da je interes njihove industrije imeti čim nižje proizvodne stroške, spodbujajo zbiranje odpadnih surovin tako pri prebivalstvu kot v industriji, saj se zavedajo, da s tem koristijo predelovalni industriji, ki bo imela nižje stroške, če bo uporabljala čim več sekundarnih surovin. Zato te države stimulirajo zbiranje surovin s tem, da npr. prebivalstva ne obdavčujejo za zbiranje. Tak primer sta v naši soseščini Avstrija in Madžarska. Povpraševanje po odpadnih

62/63

57 Gorenje Surovina letos praznuje 60-letnico. V kako dobri kondiciji ste? Načrtujete pomembnejše investicije – sami in v okviru Gorenja?

odpadne elektronske opreme, odpadnih sijalk in odpadnih baterij

Drugo je vidik globalnih aktivnosti, saj so cene surovin vezane na borzna gibanja in tam se cene določajo na osnovi globalne ponudbe in povpraševanja. Velik vpliv imata predvsem avtomobilska industrija in gradbeništvo, prav tako pa ima velik vpliv na oblikovanje cen še zasedenost kapacitet železarn in livarn.

okolje

Očistimo Slovenijo

Področje ravnanja z odpadki je v Sloveniji precej turbulentno tako zakonodajno kot v praksi. Kako ocenjujete umik Uredbe za ravnanje s komunalnimi odpadki? Kje so po vašem mnenju največje sistemske anomalije v Sloveniji? Umik Uredbe za ravnanje s komunalnimi odpadki se nam zdi edino pravilen, saj bi bil njen sprejem za vse, ki zbiramo odpadne surovine, poguben. Gorenje Surovina že 60 let zbira npr. star papir od prebivalstva. V tem času smo po naših izračunih obvarovali za celo Pohorje dreves (20 mio dreves). In sedaj se je nekdo spomnil, da mi tega ne smemo več početi? Nasploh moram reči, da pogrešamo dialog – nihče nas nič ne vpraša, sprejemajo se zakoni in uredbe, ki so med seboj v nasprotju, vsi skupaj pa so v nasprotju z direktivami EU ipd.

Odpadno električno opremo, odpadne sijalke in odpadne baterije shranjujte ločeno in jih oddajte v zbiralnike ZEOS, ki jih najdete v trgovskih centrih ali ...

Kakšne načrte imate s svojo Shemo za ravnanje z odpadno embalažo? Kaj si obetate od Gospodarsko interesnega združenja Skupne sheme, ki ga vodi Mateja Mikec? Kot veste, mi za vrsto velikih industrijskih družb opravljamo celovit servis ravnanja z odpadki, zato je logično, da želimo znotraj te storitve obvladovati tudi področje embalažnega odpada. V okviru GIZ Skupne sheme si obetamo, da bomo mogoče na ta način dosegli večjo stopnjo dialoga z zakonodajalcem. Lani ste v Mariboru odprli novo linijo proizvodnje trdnega goriva iz odpadkov. Je investicija rentabilna? Kako na vas vplivajo zapleti z okoljevarstvenim dovoljenjem Lafarga? Res je. Linija je del raziskovalnega projekta, katerega cilj je bila standardizacija alternativnega goriva. Mi smo cilj iz raziskovalnega projekta v celoti dosegli, v njegovem okviru smo celo prijavili patent za proizvodnjo standardiziranega goriva in za to dobili srebrno priznanje za inovacije s strani GZS. Kar se tiče redne proizvodnje, je bila stvar lani zelo težka, saj smo se soočili z vrhuncem krize v gradbeništvu. Cementarne so namesto 10 mesecev poslovale 6 ali manj. In na koncu vsega tega je še Lafarge izgubil dovoljenje za sosežig odpadkov. Zaradi tega smo se skoraj v celoti preusmerili na tuja tržišča in danes naše gorivo končuje v cementarnah v Avstriji in na Madžarskem.

... v zbirne centre ravnanja z odpadki v vaši občini. Več na www.zeos.si

načrtna skrb za okolje

oktoberoctober 2011

Družbe v diviziji Ekologija imajo letno skupno okrog 100 mio evrov prometa in zaposlujejo okrog 500 ljudi.

kovinah je v Sloveniji veliko. Imamo npr. veliko železarn in livarn z velikim interesom po cenejših virih za njihovo proizvodnjo. Pri nas se dogaja, da v obmejnih krajih zberemo zelo majhne količine od prebivalstva, domnevamo, da le-te končujejo preko meje. To je en vidik.

Promocija

Vedno in povsod so najpomembnejši ljudje. Ti ustvarjajo posle. V nekaj letih nam je tako uspelo ustvariti tim ljudi, ki uspevajo reševati probleme, teh pa ni malo. Kot vsi, ki se ukvarjajo z odpadki, imamo zaradi zapletenih in spreminjajočih se zakonov in uredb veliko komunikacije z ministrstvom za okolje in prostor. Najbolj poznani smo na področju sekundarnih surovin, saj Gorenje Surovina že 60 let zbira odpadke v industriji in pri prebivalstvu ter jih vrača v proizvodni proces.

Alternativni viri spreminjajo razmere v omrežju Jasna Kontler Salamon

foto: arhiv podjetja

58 62/63

okolje

Pametna omrežja

V okviru načrtovane energetske prihodnosti imajo tudi pri nas pomembno vlogo tako imenovana pametna oziroma napredna elektroenergetska omrežja, ki med drugim omogočajo racionalno rabo

Pametna omrežja

električne energije in so tudi alternativnih virov električne energije. V Sloveniji so na

tem področju opravljeni šele

pilotski projekti, po napovedih

pa naj bi se v naslednjih dveh

letih na osnovi nacionalnega

programa lotili celovite

prenove. Kot je v zvezi s tem poudaril naš sogovornik dr. Boris Žitnik, direktor

Elektroinštituta Milan Vidmar v

Ljubljani, ta inštitut že več kot pet desetletij aktivno sodeluje

pri načrtovanju slovenskega

elektroenergetskega omrežja, pa pametna omrežja seveda ne oktoberoctober 2011

bodo nadomestila obstoječih elektroenergetskih omrežij,

ampak jih bodo le dopolnjevala.

V marsikateri evropski državi so v primerjavi s Slovenijo že precej dlje v izgradnji pametnih omrežij. Kaj je razlog za to, da je bilo pri nas doslej izvedenih komaj nekaj pilotskih projektov? Projektov bi gotovo lahko bilo več, če bi se nanje pripravili prej in če bi država pravočasno sprejela ustrezni koncept tega razvoja. Najbolj zainteresirana za izgradnjo pametnih omrežij so seveda elektrodistribucijska podjetja in ta so ponekod z odjemalci uspešno preizkusila pomemben del omenjenega omrežja, namreč drugačen sistem meritve porabe električne energije, tako imenovane pametne električne števce. Strokovnih ovir za to uvajanje dejansko ni, so pa gotovo finančne. Znano je, da v svetu opozarjajo na problem zaščite varnosti pametnih omrežij. Se bomo pri nas lahko, ker se pač tega lotevamo z zamudo, izognili tem nevarnostim? Res je, da so se ponekod že zgodili vdori v ta omrežja, predvsem z namenom, da se na nekem območju, na primer v posamezni ulici, poraba fiktivno izredno zmanjša. Toda s pametnim pristopom, ustrezno oceno tveganj in

dr. Boris Žitnik

pogoj za učinkovito izrabo

primernim načrtovanjem ter uporabo sodobnih tehnologij se da možnosti zlorab zmanjšati na minimum. Za to že obstajajo standardizirane rešitve ter primeri dobre prakse in tu nam lahko naš zamik pri uvedbi pametnih omrežij zelo koristi. Vendar je jasno, da se omenjenih nevarnosti ne da izključiti, saj so, kot vemo, občasno napadena tudi najbolje varovana elektronska omrežja ... Širša uporaba alternativnih virov električne vire brez izgradnje pametnih omrežij nima prihodnosti oziroma sploh ni smiselna. V Sloveniji imamo trenutno še razmeroma malo teh alternativnih virov, kako pa je z njihovim načrtovanjem za prihodnost? Ali poteka to usklajeno z načrtovanjem pametnih omrežij? Problem alternativnih virov je, da spreminjajo razmere v omrežju. Dokler so bili samo klasični viri, je bil tok energije v eno smer, od koncentriranih velikih virov do distribucijskega omrežja in nato do posameznih uporabnikov, predvidljiv. Zdaj pa imamo na drugem koncu omrežja vire majhne moči, ki znašajo le nekaj sto kilovatov ali največ nekaj megavatov. Tem virom je potrebno prilagoditi načine

59 Kaj pa ekološka načela? Ta seveda obstajajo, toda dejstvo je, da bi omenjeni denar lahko morda uporabili veliko bolj ekološko, namreč za vrsto ukrepov, s katerimi bi zagotovili energetske prihranke z boljšo izolacijo stavb, ali na kakšne druge načine. S tem bi lahko na državnem in tudi na globalnem nivoju bistveno več prispevali k ekološkosti. Tega ne smemo pozabiti, čeprav so alternativni viri zelo popularni. Očitno torej potrebujemo predvsem pametno energetsko politiko? Se strinjam. Drži, da potrebujemo nove obnovljive vire energije in to moramo spodbujati, a ne za vsako ceno. Kolikšen pa je med našimi ljudmi interes za gradnjo malih elektrarn? Ta trend je zdaj predvsem gradnja sončnih elektrarn, ki so precej bolj enostavne za gradnjo, saj jih lahko pritrdimo na streho objektov. Tudi pridobivanje dovoljenj je relativno preprosto. Z vsemi drugimi energetskimi projekti, hidroelektrarnami in vetrnimi elektrarnami je precej več problemov in postopki so zelo dolgotrajni, zato tudi pri nas daleč prevladujejo sončne elektrarne. Čeprav Slovenija kljub sloganu o sončni deželi na drugi strani Alp ni ravno sončna država, vsaj če se primerjamo s Španijo, Grčijo ... Drži, vendar je potencialne sončne energije pri nas dovolj. Škoda le, da Slovenija sama ne proizvaja celotnih sončnih celic in gre tako večina dodane vrednosti teh izdelkov v tujino. Pri vetrnih elektrarnah pa je pri nas dejansko največji problem to, da skoraj nikjer nimamo dovolj vetra, ki bi ga lahko učinkovito izkoriščali. Tu torej ne vidim prave perspektive. So vam torej najbolj pri srcu hidroelektrarne, kjer smo tudi proizvajalci opreme? Tako je. Razen nekaterih velikih komponent lahko vse naredimo sami. S tem spodbujamo domače gospodarstvo, rešujemo domača gradbena podjetja, ljudje dobijo delo ipd. S tem je krog zaključen in imamo dvakratni pozitiven učinek. Na tem energetskem področju imamo v Sloveniji še razmeroma veliko možnosti,

Mislite s tem le na Sočo ali tudi na Muro? Na obe reki, kjer bi po mojem mnenju lahko gradili v določenih delih in s tem ne bi ogrožali narave. Navsezadnje je tudi avstrijska stran Mure na območju Natura 2000, pa vseeno gradijo elektrarne. Ob upoštevanju okoljskih zahtev in ob sodelovanju lokalne skupnosti se, mislim, tudi pri nas da doseči ustrezen dogovor. Ali je to, da vaš elektroinštitut ni sodeloval pri pripravi predloga novega Nacionalnega energetskega programa (NEP), kaj povezano z zastoji pri uvajanju pametnih omrežij? Za kakšno tovrstno povezavo ne vem, bi pa pri pripravi NEP gotovo lahko veliko prispevali, saj imamo dosti izkušenj. Vendar nas niso povabili k sodelovanju. Sodelovali smo le posredno, ker pač načrtujemo omrežja za elektrodistributerje in za prenosno podjetje ELES, ta podjetja pa so s svojimi programi sodelovala pri pripravi NEP. In kakšno je vaše mnenje o predlaganem nacionalnem energetskem programu? Najprej bi rekel, da je to zelo obsežen dokument, v katerega je bilo nedvomno vloženega veliko znanja in truda. Na našem inštitutu smo ga pozorno pregledali in tudi imamo nekatere pripombe, ki jih bomo skušali uveljaviti v fazi javne razprave. Gotovo bi mi nekatere stvari drugače pripravili, če bi le imeli priložnost. Na primer kaj? Prognoza porabe energije v NEP se nam ne zdi najbolj realna, lahko bi jo označili za preveč optimistično. Menimo, da je nerealno pričakovati tako majhno rast energetske porabe pri nas, kot je predvideno v NEP. Dolga leta že spremljamo to porabo in vidimo, da konstantno raste po približno enaki stopnji. Čeprav se krizna obdobja odražajo na energetski porabi, so to dejansko le kratkotrajni učinki, hitro se znova vzpostavijo prvotni trendi. Sicer pa se je napoved energetske porabe za leto 2010 v predlogu NEP že izkazala za prenizko. Mi zato mislimo, da bo tudi v prihodnje energetska poraba v Sloveniji še naraščala približno tako, kot je doslej. Tudi pametna omrežja ne bodo imela pravega učinka, če se ne bodo spremenile energetske navade Slovencev. Kako pa bi se po vašem mnenju dalo dolgoročno oklestiti energetsko porabo? Vsekakor bi se morali tega lotiti celovito, saj na porabo vplivajo ekonomski, psihološki in sociološki dejavniki. Ljudi bi morali načrtno ozaveščati in jih tudi ustrezno stimulirati z ustreznimi tarifami in z drugimi spodbudami. To sicer že obstaja, vendar še ne v zadostni meri. V okviru priprav strategije za uvedbo pametnih omrežij nameravamo predlagati spodbujevalne ukrepe, nato pa bomo videli, kako se bo tega lotila država.

62/63

Po nekih predvidevanjih bi lahko do leta 2050 v Sloveniji dosegli stoodstotni prehod na električno energijo iz obnovljivih virov. So ta predvidevanja, po vaši oceni, kolikor toliko realna?

okolje

ponekod pa si bomo še prizadevali za soglasje prebivalcev.

Osebno menim, da to ni realno. Hidroelektrarne nam tolikšne energije, kot jo bomo takrat potrebovali, ne morejo zagotoviti, na lesno biomaso pa tudi ne moremo računati v tolikšni meri. Problem obnovljivih virov na sončno in vetrno energijo je tudi v njihovi nestanovitnosti. To so ugotovili tudi drugod, na primer v Nemčiji, ki je, ko se je odpovedala jedrski energiji, preučila, kako stanovitni so alternativni viri energije, ki tam trenutno znašajo okrog 60.000 megavatov. Ugotovili so, da je le približno deset odstotkov te energije vedno na razpolago. Če torej mi naredimo sto megavatov vetrnih elektrarn, to ne pomeni, da jih bomo imeli toliko tudi vedno na razpolago. Mogoče bo to le kakšnih 20 megavatov. Kaj pa hranilniki električne energije, kar naj bi bili v okviru pametnih omrežij avtomobili na električno energijo, kadar se z njimi ne bi vozili. To je zelo simpatičen predlog.

Se strinjam, vendar, žal, vsaj kratkoročno na to še ne moremo računati. Na trgu namreč še ni ustrezne standardizirane tehnologije in seveda zadostne količine primernih električnih vozil. Mogoče kdaj v bolj oddaljeni prihodnosti. Zdaj so hranilniki energije črpalne elektrarne, ki lahko po potrebi sprostijo shranjeno vodo. A naj se še vrnem k obnovljivim virom. Ti dejansko pomenijo, da moramo na primer imeti za vsak megavat sončne energije v sistemu pripravljen megavat rezerve v zanesljivih klasičnih elektrarnah. Pametna omrežja so tudi pot do energetsko pametnih hiš. Kdaj si jih lahko v večji meri obetamo tudi pri nas? Pametne hiše že obstajajo, želimo pa jih povezati še s pametnim omrežjem. Prvi korak do tega so pametni števci, ki omogočajo sprotno spremljanje porabe in razvoj novih storitev. Te sisteme smo pri nas že preizkusili, zdaj pa jih postopoma uvajamo v splošno uporabo. Trenutno je teh števcev kakšnih šest odstotkov. Naše študije so pokazale, da v Sloveniji za ta prehod potrebujemo okrog 180 milijonov evrov, ta investicija pa se povrne v približno enajstih letih. Od hitrosti te uvedbe je, verjetno, v največji meri odvisno, kdaj bomo imeli pri nas več pametnih hiš povezanih na pametno omrežje, ki bodo same skrbele za najbolj smotrno porabo energije, a bodo lahko, seveda, imele še kopico drugih koristnih funkcij.

oktoberoctober 2011

obratovanja, načine zaščite, načine regulacije napetosti idr. Skratka, prilagoditi je potrebno kopico zadev. Dokler je teh virov relativno malo, oziroma dokler njihov delež ne presega deset do dvajset odstotkov skupne moči dela distribucijskega omrežja, kamor so priključeni, so te prilagoditve še rešljiv problem. V Sloveniji se še gibljemo znotraj teh okvirov, problemi se pojavljajo le v posameznih primerih, na primer takrat, ko nekdo na koncu omrežja, kjer so slabše razmere, postavi elektrarno, zaradi katere je potrebno obnoviti omrežje. To prinaša več stroškov kot koristi, ki jih bo kdajkoli prinesla ta elektrarna. Tu se pojavlja vprašanje ekonomičnosti uporabe javnih sredstev.

Slovenija zaostaja za EU, star papir se uvaža Barbara Černe

foto: www.shutterstock.com

60 62/63

okolje

Zbiranje odpadnega papirja

Pravi vihar je povzročila zamisel ob napovedi Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki Ministrstva za okolje in prostor, da po šolah ne bi smeli

Zbiranje odpadnega papirja

več zbirati odpadnega papirja. K sreči je ideja zaklenjena v

predalu. A zgodba o odpadnem

papirju je napeta – v njej

nastopa vse več tatov. Odpadni papir postaja vse pomembnejša in čedalje bolj iskana surovina

za proizvodnjo papirja. Ekološko

zavedanje je pripomoglo k

višjemu odstotku recikliranja,

čeprav na tem področju še

vedno zaostajamo za drugimi

državami znotraj Evropske

oktoberoctober 2011

unije. V komunalnih podjetjih

opozarjajo na porast kraj

papirja in drugih surovin.

»L

etno zberemo in predelamo okoli 70 tisoč ton papirnih odpadkov. Levji delež predstavlja karton, ki količinsko pomeni nekaj manj kot polovico zbrane in predelane količine papirnih odpadkov. Sicer se količine zbranega in predelanega papirnega odpada iz leta v leto povečujejo, kar povezujemo tudi s čedalje večjo osveščenostjo, pa tudi vse bolj zahtevno zakonodajo, ki določa ločeno zbiranje odpadkov, ter tudi s tržno vrednostjo papirja,« pravi član uprave Dinosa, mag. Kristijan Mlinar. V podjetju si že vrsto let prizadevajo dvigniti ozaveščenost pri najmlajši populaciji: »Aktivno sodelujemo in logistično podpiramo šolske zbiralne akcije odpadnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati. V dogovoru s šolami poskrbimo za dostavo in odvoz zabojnikov, namenjenih zbiranju papirja, zbran papir pa šolam plačamo.« Zbiranje v šolah in vrtcih podpirajo tudi v javnem podjetju Snaga Ljubljana, zato so tam postavljeni tudi ekološki otoki. Lani so zbrali okoli 9.910 ton odpadnega papirja, letos pa bo zavoljo kraj na ekoloških otokih najverjetneje zbranega manj papirja. »Na lokacijah, kjer so kraje najpogostejše, smo posode opremili z dodatnimi ključavnicami, izvajamo pa tudi nadzor z varnostniki. Izgubo količin zbranega papirja zaradi kraj ocenjujemo med 10 in 20 odstotki, odvisno od meseca, vsekakor pa to pomeni okoli 100 tisoč evrov na letnem nivoju,« pravi namestnik direktorja v Javnem podjetju Snaga Ljubljana, Valter Nemec.

»T

udi v podjetju Gorenje Surovine že vrsto let poudarjamo pomen ločenega zbiranja

in recikliranja odpadkov. Akcije zbiranja odpadnega papirja organiziramo po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Z njimi letno zberemo več kot 4 tisoč ton odpadnega papirja. Z vsako akcijo zberemo do tri tone papirja. Samo na širšem območju Maribora sodelujemo s približno petinštiridesetimi šolami, prej občasne akcije pa so na šolah zdaj postale stalnica. Letno imamo več kot petdeset obiskov šolarjev na naših lokacijah, kjer jih seznanimo s postopki zbiranja in predelave papirja ter drugih odpadkov,« pravi Simon Pivec iz podjetja Gorenje Surovine, d. o. o.

ot še poudarja, je osveščanje mladine pomembno z obeh, okoljskega in ekonomskega vidika: »Odkupimo vsako tono zbranega odpadnega papirja in s tem motiviramo otroke za odgovoren odnos do okolja.« V podjetju Gorenje Surovina navajajo, da so v šestih desetletjih obstoja z zbiranjem in recikliranjem odpadnega papirja ohranili 20 milijonov dreves. Toliko jih raste na celotnem Pohorju.

Pogoste kraje Tudi zbrane količine papirja in papirne embalaže družbe Saubermacher Slovenija, d. o. o., iz leta v leto naraščajo, finančno pa spodbujajo tudi zbiranje odpadnega papirja po šolah: »Sodelujemo predvsem s šolami na območju UE Lenart. Šola nam javi termin, v katerem učenci prinašajo doma zbrani papir,

61 »P

redelan odpadni papir je teoretično možno predelati sedemkrat oziroma celo večkrat, vendar se ob vsaki ponovni predelavi krajšajo vlakna oziroma prihaja do

»K

ljub nižje odmerjenim akontacijam, ki smo jih plačali v letu 2010, bo končna odločba za plačilo dajatev za leti 2010 in 2011 višja za kar 240 odstotkov glede na leto 2009, kljub enaki porabi vode ter nespremenjeni zakonodaji na tem področju. Posledično bomo plačali 510 tisoč evrov več dajatev v državni

62/63

okolje

»K

ljub trajnostno naravnanim tehnološkim procesom, uporabljenim obnovljivim surovinam in izdelkom je prav naša panoga zelo obremenjena z raznimi ekološkimi taksami in dajatvami ter ostalimi dajatvami in davki na področju energije. Za slednje v našem podjetju odštejemo 5,5 evra na prodano tono papirja oziroma letno kar 1,1 milijona evrov,« je kritična Jožica Stegne. Konkretno so v podjetju ogorčeni zaradi povišanja dajatev za vodna povračila za porabljeno vodo v letih 2010 in 2011.

Rudolf Horvat

Simon Pivec

foto: arhiv podjetja

Tadej Ferlež

Papirna industrija preobremenjena

oktoberoctober 2011

Vipapova velika naložba

dpadni papir je postal cenovno bolj zanimiv za zbiranje, zato so v podjetju Vipap Videm Krško z namenom spodbujanja zbiranja v okolici tovarne septembra uvedli odkup odpadnega papirja. »Odkup organiziramo vsak torek v mesecu od 10. do 16. ure. Poleg navedenega bomo oktobra neposredno v bližini tovarniškega vhoda postavili še nov kontejner za odlaganje odpadnega papirja,« pravi namestnica predsednika uprave Jožica Stegne. V podjetju letno predelajo okoli 205 tisoč ton odpadnega papirja. »V Sloveniji sicer letno predelamo okoli 438 tisoč ton odpadnega papirja. 185 tisoč ton ga zberemo v Sloveniji, ostalo uvozimo,« pojasnjuje sogovornica. Sicer v Vipapu proizvedejo največ časopisnega papirja: »Sedaj proizvedemo od 65 do 70 odstotkov časopisnega papirja, ostalo je recikliran papir za grafične namene. V prihodnje načrtujemo zmanjšanje deleža pridelave časopisnega papirja na 50 odstotkov, ostalo bo namreč proizvodnja bolj specialnih vrst tehničnih, grafičnih ali voluminoznih papirjev,« meni Jožica Stegne, ki opozarja na zelo nestabilne razmere na nabavnih in prodajnih trgih.

Jožica Stegne

ežave s krajami papirja so zabeležili tudi v MO Celje, kjer imajo postavljenih kar 635 ekoloških otokov, v kratkem pa načrtujejo še postavitev osmih v Vojniku in šestih v Žalcu. »Težava se pojavlja na bolj odmaknjenih eko otokih in pri 1.100-litrskih zabojnikih, ki jih je možno odpreti. Ta problem rešujemo z zamenjavo 1.100-litrskih zabojnikov s tako imenovanimi 1.800-litrskimi zvonovi, ki imajo manjše odprtine,« pravi vodja ločenega zbiranja v podjetju Simbio, Tadej Ferlež. Sicer zberejo šole v šolskem letu od 500 do 700 ton odpadnega papirja, na ekoloških otokih pa se zbere okoli 3.514 ton. »Po naših sejalnih analizah zberemo na ekoloških otokov največ časopisov in revij, sledijo letaki, bistveno manj pa je kartona,« pravi Tadej Ferlež. Največ papirja in tudi drugih frakcij zberejo v Celju, in sicer na Hudinji in v Novi vasi, ter v Žalcu. Za vsak zbrani kilogram odpadnega papirja prejmejo šole in razredi denarni prispevek, tisti, ki zberejo največ odpadnega papirja, pa prejmejo še posebne nagrade na zaključni prireditvi ob koncu šolskega leta. »Višina zneska je odvisna od cene surovin, se pa pretežno giblje od 50 do 80 evrov na tono zbranega papirja. Osnovni namen zbiranja odpadnega papirja je aktivno vključevanje otrok in mladih v procese ozaveščanja, da odpadni papir sodi v reciklažo,« je pojasnil Tadej Ferlež.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/134

foto: arhiv podjetja

Odpadni papir uvažajo

proračun. Na nivoju Združenja papirne in predelovalne industrije Slovenije pri GZS so dali pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti in zakonitosti Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Navedena uredba je destimulativna z vidika izvajanja ukrepov zniževanja onesnaževanja, saj se plačuje v tekočem letu na osnovi predhodnega leta. To pomeni, da kljub manjšemu onesnaževanju v tekočem letu plačujejo enako, kot da ukrepov ne bi izvajali.«

foto: arhiv podjetja

V Sloveniji sicer letno predelamo okoli 438 tisoč ton odpadnega papirja. 185 tisoč ton ga zberemo v Sloveniji.

deformacij vlaken v papirju, kar ima za posledico slabšanje mehanskih lastnosti na novo proizvedenega papirja. Zato je potrebno dodajati več svežih vlaken, to je celulozo. V podjetju Vipap namesto celuloze uporabljamo še lesovino, ki jo sami proizvedemo v obratu proizvodnje vlaknin,« pravi namestnica predsednika uprave v podjetju Vipap Videm Krško, d. d., Jožica Stegne, ki je sicer tudi članica upravnega odbora Združenja za papir in papirno industrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

foto: arhiv podjetja

mi pa jim v tem času brezplačno nastavimo kontejner 5 oziroma 7 m3,« pravi direktor Saubermaher Slovenija, d. o. o., Rudolf Horvat. Kot še dodaja, predajo odpadno embalažo družbam za ravnanje z odpadno embalažo, papir in kartonažo pa v reciklažo papirni industriji doma in v tujini. Rudolf Horvat opozarja še na vse pogostejše kraje ne le papirja, ampak vseh sekundarnih surovin: »Pri tem ne nastane le materialna škoda, ker se večinoma zlomijo pokrovi in ključavnice na posodah, temveč tudi okoljska škoda. Posamezne občine imajo zato manjšo količino ločeno zbranih sekundarnih surovin, prav te pa so merodajne za vračilo sredstev iz okoljskih dajatev nazaj v občinske proračune za ekološke projekte.«

foto: www.shutterstock.com

V Sloveniji tehnološko izpopolnjena predelava

Reciklaža odpadnih sveč

62 62/63

okolje

Reciklaža odpadnih sveč

Šele nedavno je Plastkom, ki

je edini v Sloveniji tehnološko celovito pristopil k predelavi

odpadnih nagrobnih sveč,

znašli v težkem položaju, saj se

Poleg vrste manjših pripomb smo morali urediti dokumentacijo in pridobiti spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na področju odpadnih ter industrijskih voda. Postopek je bil zelo zahteven, tako časovno kot tudi finančno. S pridobljenim uporabnim dovoljenjem smo zdaj edini predelovalec v Evropi, morda tudi širše, če je merilo delež izhodnih materialov.

je sistem zbiranja postopoma

Kakšne poslovne in ekonomske posledice za podjetje je imelo večmesečno zaprtje obrata?

pridobil dovoljenje za

obratovanje. Zbiralci in shemi, Interseroh in Prons, so se

uveljavil, predelave pa ni

bilo. Shemi sta iskali začasne rešitve, po nekaterih ocenah

tudi neustrezne. Vendar, tako pravi Mojca Korbar, direktorica

Plastkoma, je zdaj Slovenija

edina v EU, ki je predelavo

nagrobnih odpadnih sveč uredila na visoki tehnološki

ravni.

oktoberoctober 2011

Katere glavne pomanjkljivosti ste morali odpraviti v obratu za predelavo nagrobnih sveč, da ste dobili dovoljenje za obratovanje?

Posledice so večplastne: lokalno poslabšanje poslovnega ugleda, slabša kratkoročna likvidnost, neposredna izguba zaradi fiksnih stroškov in izpada prihodkov. Ne glede na to lahko gledamo v prihodnost optimistično, cela zgodba je imela tudi pozitivne učinke. Končno je postalo jasno, da lahko trenutno skladno z veljavno uredbo predeluje odpadne nagrobne sveče le Plastkom in da gre pri vseh ostalih potencialnih »predelovalcih« za bistvena odstopanja od uredbe ali celo za šušmarjenje na črno. Zato ne čudi odločitev, sprejeta na ARSO, da v bodoče ne bodo več potrjevali shem ali sprememb shem, ki ne vključujejo predelovalca z uporabnim dovoljenjem. Že pri odpiranju obrata ste opozorili, da bo ozko grlo procesa v sortiranju odpadnih nagrobnih sveč, ker še niste postavili načrtovane polavtomatske sortirnice. Kako je zdaj? Trenutno je to še vedno potencialno ozko grlo, ki pa se lahko pojavi šele pri zelo velikih količinah vhodnih materialov, npr. v primeru, da začne Plastkom s predelavo vseh odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Celotno zgodbo trenutno rešujemo z okrepljenim ročnim sortiranjem. Na kakšne količine zbranih odpadnih nagrobnih sveč računate do konca leta in kakšne bodo predvidene količine izhodnih materialov?

Komu jih boste ponudili? Glede na pogovore, ki tečejo z obema shemama in na naše trenutne kapacitete vmesnega skladiščenja ter predelave, prevzete količine do konca letošnjega leta predvidoma ne bodo presegle 1.500 ton, računamo pa na prevzem količin vsaj 1.000 ton. Naša predelava je že precej izpopolnjena, tako da delež izhodnih materialov, recikliranih in ponovno uporabnih surovin, glede na vhod, že presega 90 odstotkov. Seveda na to pozitivno vplivata tudi večja osveščenost ljudi in boljše zbiranje pri komunalah. Naši kupci prihajajo iz industrije, kjer te surovine uporabljajo za različne namene. Glede na sam začetek smo do danes bistveno izboljšali kvaliteto PVC in čistočo parafina, tako da sta sedaj že neposredno uporabna v industriji. Za doseganje splošnejše uporabnosti načrtujemo še dodatno plemenitenje teh materialov, gre za granulacijo PVC in čiščenje parafina do izhodiščne kvalitete (tehnologija je že znana), preden jih ponudimo na prostem trgu. Kakšno stopnjo reciklaže lahko zagotovite v obratu in koliko nečistoč boste morali kljub temu odložiti na odlagališče? Predvidevamo, da bomo odlagali približno 5 odstotkov nečistoč glede na bruto prevzete količine. Pričakovana razlika okrog 5 odstotkov gre na račun elektronike, baterij in tekočih nečistoč (sneg, voda), kar se rešuje s sistemom predhodnega čiščenja, pred izstopom v centralno čistilno napravo ter z ločenim zbiranjem in oddajo v nadaljnjo predelavo. Kako je z reciklažo elektronskih nagrobnih sveč? Elektronske nagrobne sveče se pri nas izsortirajo in razstavljajo. Elektronski moduli in baterije gredo naprej k verificiranim predelovalcem. V Sloveniji je ARSO potrdil dva skupna načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami – INTERSEROH in PRONS. Kako sodelujete s shemama?

Predvsem zato, ker so sestavljene iz vrste materialov, ki se v naravi ne razgradijo, nekontrolirani in v večjih količinah pa lahko negativno vplivajo na okolico (parafin in primesi, tj. barvila na kovinski osnovi), kolikor zaidejo v podtalnico. Ker se je Slovenija prva v EU lotila tega problema celovito, imamo sedaj prednost v razvitem sistemu predelave in novem znanju. Ne smemo pozabiti, da se pri gorenju PVC sprošča zelo strupen klor. Ob tem ima večina sveč v Sloveniji prav tako ohišje. Do lanskega leta so bile odpadne nagrobne sveče samo nekoristen odpadek, v obsegu približno 30.000 m3 letno, ki se ga je odlagalo po celi Sloveniji. Pravite, da se je Slovenija v EU prva celovito lotila problema predelave sveč? Želim opozoriti, da se naše predelave ne sme mešati z vmesno rešitvijo, ki je bila v uporabi še v letu 2010. Gre za baliranje, stiskanje odpadnih nagrobnih sveč ter segrevanje teh »paketov«. S tem se sicer izloči večji del še uporabnega parafina, vendar pa je v takem postopku stopnja recikliranja le okoli 30 odstotkov, vse ostalo (70 odstotkov) pa je neuporaben odpadek, neprimeren za nadaljnjo komercialno reciklažo, ker bi bil postopek predrag. Naš skupni dolgoročni cilj mora biti, da vse odpadke recikliramo v čim večjem deležu, od države in EU pa pričakujemo, da bosta tak cilj podpirali.

EKO nagrobne sveče kar tako Uroš Černuta, INTERSEROH, d. o. o. Od vzpostavitve sistema ločenega zbiranja in predelave odpadnih nagrobnih sveč (ONS)

Surovine iz sveč je mogoče v celoti vrniti v izdelke

Pri predelavi ONS se vse preveč omenja kapacitete predelovalnih linij, pozablja pa se na kvaliteto izhodnih recikliranih materialov. Posamezne vrste plastike in parafin morajo biti po opravljeni predelavi neposredno uporabni za proizvodnjo novih izdelkov. V nasprotnem primeru ima material še vedno status odpadka, njegov kupec pa mora za njegovo predelavo/ uporabo posedovati okoljevarstveno dovoljenje. Tudi pogoji prevoza se razlikujejo glede na to, ali je material odpadek ali sekundarna surovina. Predelovalec mora v skladu s predpisi Evropske agencije za kemikalije (ECHA) za vse reciklirane materiale, ki so namenjeni prodaji, v sodelovanju z akreditiranimi institucijami izdelati tehnične in varnostne listine. Navedena dokumentacija tudi dokazuje, da je predelovalec resnično opravil predelavo na način, kot to predpisuje evropska zakonodaja. Pred izdajo okoljevarstvenih dovoljenj bi morala biti na to pozorna tudi Agencija RS za okolje.

Pri predelavi ONS se vse preveč omenja kapacitete predelovalnih linij, pozablja pa se na kvaliteto izhodnih recikliranih materialov. Na trgovskih policah brez kakršnekoli utemeljene razlage vse več nagrobnih sveč nosi oznako »EKO«. Agresivni marketing izrablja okoljsko osveščenost potrošnikov za povečevanje prodaje. Med pokazatelji trajne ekološke naravnanosti proizvajalcev bi lahko bil delež recikliranih materialov v novih svečah. S tem bi slovenske svečarje spodbujali k nakupu recikliranega parafina in plastike (npr. za izdelavo pokrovčkov elektronskih nagrobnih sveč), predelovalce ONS pa k stalnim izboljšavam

okolje

Ključni dejavnik, ki vpliva na kakovost ločenega zbiranje in oddajanja ONS zbiralcem, je kvaliteta storitev izvajalcev javne službe (komunalnih podjetij). Od njih je odvisno, ali je na pokopališčih nameščenih zadosti ustreznih zabojnikov. Tudi najbolj osveščeni obiskovalci pokopališč ne morejo ločevati ONS od embalaže, bioloških in mešanih komunalnih odpadkov, če ni na voljo ustrezne infrastrukture. Način zbiranja in manipuliranja z ONS vplivata na to, v kakšnem stanju so sveče dostavljene v predelovalni obrat. Med primeri dobre prakse je v ospredju občina Gorenja vas - Poljane, saj so odpadne sveče, ki jih oddajo zbiralcu, brez nečistoč, neonesnažene, predvsem pa niso zdrobljene.

62/63

63 Odpadne nagrobne sveče so ekološki in tehnološki izziv. Zakaj?

kvalitete izhodnih materialov. To je tudi eden izmed načinov obveščanja obiskovalcev pokopališč, da s pravilnim ločevanjem tudi sami prispevajo k zmanjšanju količine odloženih odpadkov in uporabi recikliranih materialov.

Janez Navodnik, Navodnik, d.o.o. PVC je za trajno uporabo v gradbeništvu idealen material. Ne gori, duši gorenje drugih materialov, je desetletja nespremenjen na soncu, pa še najcenejši. Zaradi teh lastnosti pa je prava pokora za embalažo in odpadke. Zato smo se predelovalci plastike že pred tremi leti dogovorili z MOP-om za odlog uredbe, ki bi z zelo visoko takso čez noč zaprla nekaj obratov. Obljubili smo hitro nadomeščanje embalaže iz PVC z embalažo PET, ki smo jo v celoti izpolnili. Za odpadne nagrobne sveče, kjer požarno varnega nadomestnega materiala za razumno ceno ni, pa smo obljubili 100 % reciklažo. Seveda, če MOP z uredbo zagotovi zbiranje. MOP je to hitro uresničil. Kmalu smo ugotovili, da tehnologije za reciklažo sveč v svetu še ni, zato smo se lotili lastnega razvoja. Naloga je padla na podjetje Navodnik d.o.o., inženiring, specializiran za plastiko, ki je hkrati vodil tudi GIZ Grozd plasttehnika in Sekcijo plastičarjev. Naloga je bila težja, kot smo pričakovali. Da bi bilo materiale iz mešanice pogosto razbitih sveč možno ponovno vgraditi, jih je potrebno skrbno ločiti, očistiti in izboljšati z dodatki. V laboratorijskem merilu je to uspelo, zato smo pristopili k izdelavi opreme in ponudili tudi nosilca sheme. Sprva složna skupina svečarjev in proizvajalcev embalaže je nato razpadla na dve konkurenčni skupini, nastali sta dve shemi, vsaka je ponudila svojega predelovalca. Navodnik d.o.o. je ponudil sodelovanje obema shemama, vendar neuspešno. Ko so videli, da je tehnologija razvita, niso pa videli tehnoloških težav, je recikliranje sveč, ki je bil prej zoprn problem vseh, čez noč postal poslovna priložnost. Razvoj linije se je pri nas tako končal s tehnološko uspešno pilotno linijo. Medtem se je predelava pri obeh shemah ustavila in na pobudo ene od shem smo nadaljevali z razvojem do testne reciklaže in končnih izdelkov. Reciklaža je težavnejša od večine drugih. Parafin se spreminja od tekočega, pacastega do zelo trdega v nekaj urah, z bagri zdrobljen skupaj s steklom in elektroniko je hud izziv za transport, ločevanje, čiščenje. Avtomatizacija je ne le ekonomska, pač pa tudi tehnološka zahteva. Poenostavitve nimajo prihodnosti. Slovenci smo še vedno edini v svetu, ki znamo reciklirati sveče. Nesposobnost sodelovanja pa nas utegne tudi tu ustaviti. Škoda!

oktoberoctober 2011

Mojca Korbar

foto: arhiv Fit medie

Trenutno smo v postopku dogovarjanja z obema shemama za novo predelovalno pogodbo, po ceni, ki bo omogočala normalno poslovanje Plastkoma. V veljavni shemi Interseroha smo še vedno edini predelovalec, v shemo Pronsa bi morali ponovno vstopiti, če dosežemo dogovor. V začetku, januarja 2010, smo že bili predelovalec v obeh shemah, to pričakujemo tudi v perspektivi. Gre za vprašanje rentabilnosti in cene predelave, ki je lahko boljša oz. nižja le ob večjih vhodnih količinah odpadnih nagrobnih sveč.

je minilo že skoraj leto in pol. Lahko rečemo, da je večina obiskovalcev pokopališč dobro osveščenih ter ONS odlaga ločeno od ostalih odpadkov, ki nastajajo na pokopališčih, vendar bi bilo težko izpostaviti prebivalce posamezne regije ali občine, ki bi bili lahko vzor ostalim.

Inšpektorji naj izboljšajo nadzor odpadnih nagrobnih sveč tudi Prons, ki vključuje nekoliko

manj zavezancev, a je bil njihov načrt prav tako potrjen

pred poldrugim letom. Zdaj

čakajo na odgovor Agencije RS za okolje in prostor za

potrditev novega načrta, ker so uredili predelavo v Avstriji,

kakor navaja Marjan Gulič, direktor Pronsa. Med drugim je omenil, da bo drugi center za

predelavo v Ljutomeru.

Ali predelavo za Prons izvaja EKO P.U.T. na Hrvaškem? Bo za tri predelovalne centre v Sloveniji (Plastkom, Navodnik – Celje in Prons) dovolj odpadnih sveč? Trenutno EKO P.U.T. na Hrvaškem ne izvaja predelave za Prons. Prons ima od meseca septembra 2010 na ARSO vložen nov načrt ravnanja z ONS, kjer je dodana predelava ONS v Avstriji. Načrt je bil dopolnjen maja 2011, čakamo še, da ga bo potrdil ARSO. Partner v Avstriji ima vsa potrebna dovoljenja za predelavo in je eden največjih predelovalcev v tem delu Evrope. Predelava v Sloveniji bo v Ljutomeru. Predelave ne postavlja Prons, ampak drugi investitorji. Investicija bo zaključena v prvem kvartalu 2012. Poleg ONS se bo predelovala tudi druga plastika. Trije predelovalni centri po mojem mnenju ne bodo imeli dovolj ONS. Trenutno ima vsa ustrezna dovoljenja samo Plastkom, Navodnik iz Celja jih po nam znanih podatkih še nima. Kaj kažejo izkušnje pri zbiranju sveč? Uredba o ravnanju z ONS je v glavnem zaživela. Upravljalci pokopališč so pokopališča ustrezno opremili z zabojniki za zbiranje ONS, brez večjih težav pa poteka tudi zbiranje ONS pri izvajalcih javnih služb s strani pooblaščenega zbiralca Saubermacher Slovenija, d. o. o.

oktoberoctober 2011

Kako ravnajo zavezanci, izpolnjujejo obveznosti? Zavezanci v skladu s pogodbo, ki jo imajo sklenjeno s Prons, d. o. o., v pogodbenih rokih prijavljajo količine, ki jih dajejo na trg RS, ter svoje obveznosti, ki izvirajo iz svečarine do Prons, d. o. o., z večjimi oziroma manjšimi težavami izpolnjujejo v pogodbenih rokih. Če so manjše težave, želite izboljšave. Da. Želimo, da bi imel Inšpektorat RS za okolje

Zakaj so odpadne nagrobne sveče ekološki izziv Sloveniji? Ker smo v Sloveniji v samem evropskem vrhu glede potrošnje NS na prebivalca in damo na trg RS nekaj manj kot 7.000 ton nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče so pred sprejetjem Uredbe končale kot komunalni odpadek na odlagališčih, sedaj pa se ustrezno zbere in predela nekaj manj kot 2.500 ton ONS in se njihove sestavine lahko ponovno uporabijo v proizvodnji NS.

Marjan Gulič

Poleg Interseroha dela na trgu

Shema Prons, d. o. o., od ustanovitve dalje, ko je bil potrjen njen Načrt ravnanja z ONS z ustrezno odločbo Ministrstva za okolje in prostor – Arso (28. 4. 2010), deluje v skladu z Uredbo o ravnanju z ONS. V shemo Prons, d. o. o., je trenutno vključeno 43 zavezancev. Število zavezancev se je glede na konec leta 2010 zmanjšalo za štiri, ker so nekateri manjši zavezanci prenehali s svojo dejavnostjo. Ti zavezanci so v prvem polletju 2011 dali na trg RS 1.035.256 kg nagrobnih sveč oziroma v letu 2010 3.156.948 kg nagrobnih sveč.

in prostor večji nadzor in kontrolo svečarjev v RS glede količin, ki jih dajejo na slovenski trg. Inšpektorat je v skladu z Uredbo zadolžen za njeno izvajanje oziroma nadzor zavezancev s strani odgovornih v obeh shemah, saj opažamo kar nekaj »sive« ekonomije na tem področju.

foto: arhiv podjetja

Kako učinkovita je shema Prons?

Reciklaža odpadnih sveč

64 62/63

okolje

Reciklaža odpadnih sveč

Kako je z ekološko ozaveščenostjo? Je na relativno visoki stopnji, saj obiskovalci pokopališč v relativno visokem odstotku odlagajo NS v ustrezne kontejnerje, ne glede na relativno »mladost« Uredbe. V manjšem deležu se v kontejnerjih poleg NS pojavljajo tudi drugi odpadki, ki tja ne sodijo, vendar se ekološka ozaveščenost obiskovalcev pokopališč izboljšuje. Kateri zavezanci so najmočnejši? Ilkos, d. o. o., Ilirija, d. d., Svečarstvo Miran Šeško, s. p., Hinco Lendava, d. o. o., Svečarstvo Prezelj, s. p., in Merali, d. o. o. Katere občine v vzhodni Sloveniji so med najbolj pridnimi pri zbiranju? Zbiranje se izvaja v vseh občinah in jih ne morem ločiti na bolj ali manj pridne. Največje količine pa se zberejo v Mariboru, Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, kar je glede na velikost omenjenih občin tudi logično in samo po sebi umevno.

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

2. nagrada za študenta Šolskega centra Velenje

Poslovna filozofija tiskarne Medium je nepre-

ževalcev Slovenije, ki je potekal 13. in 14.

stano izboljševanje kakovosti naših storitev. Obenem se trudimo v čim večji meri ravnati

po načelu trajnostnega razvoja. To pomeni, da poznamo naše vplive na okolje in se hkrati

zavedamo potrebe po takšnem razvoju, ki bo posledice našega delovanja zminimaliziral in

ne bo oškodoval naslednjih generacij. V letih 2010 in 2011 smo pridobili okoljska standarda ISO 14001 in EMAS. ISO 14001 postavlja smernice za sistem ravnanja z okoljem, ki

V okviru 21. Tehniškega posvetovanja vzdroktobra 2011 na Rogli s podporo Društva

vzdrževalcev Slovenije, je potekala tudi pode-

litev glavnih nagrad za najboljše štiri v natečaju za najboljšo diplomsko nalogo s področja

vzdrževanja. Prijavilo se je 22 diplomskih

nalog iz šestih javnih Višjih strokovnih šol, med njimi je bila tudi Višja strokovna šola na

Šolskem centru Velenje s tremi prijavljenimi diplomskimi nalogami. Ena od njih je žirijo še posebej prepričala, in sicer je bilo to diplomsko delo Iva Hribovška z naslovom Zajem mikro-

zajema celovito obvladovanje okoljskih vidi-

klimatskih energijskih podatkov v objektu

kov naše dejavnosti. Obsega izpolnjevanje za-

(področje učinkovite rabe energije). Govori o

konskih zahtev, učinkovito izkoriščanje virov,

učinkovitem zajemanju in prikazu podatkov

preprečevanje onesnaževanja ter odzivanje na

o energetski porabi v stanovanjskih objektih

pričakovanja zainteresirane javnosti. Shema

na podlagi senzorjev. V prikazani sistem je

EMAS se prav tako nanaša na sistem ravnanja

vključen senzor za merjenje temperature,

z okoljem in predstavlja nadgradnjo certifika-

vlage in eksplozivnih plinov. Programi, ki

ta ISO 14001, saj zahteva odprtost, odkritost

so predstavljeni v diplomski nalogi bodo tudi

in periodično obja-

predmet nadaljnjega razvoja, kar kaže na nji-

vljanje preverjenih

hovo uporabno vrednost. Diplomska naloga je

okoljskih informa-

nastala pod mentorstvom predavateljev Višje

cij. Le-te so zapisane

strokovne šole na Šolskem Centru Velenje

v Okoljski izjavi, ki

okolje

V septembrski akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev smo v družbi za ravnanje z odpadki Simbio zbrali 34 t nevarnih odpadkov. Skupaj je bilo tako letos v času akcij zbranih rekordnih 66 t nevarnih odpadkov. Pri tem prevladuje odpadna elektronska in električna oprema – 16,2 t. Odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro, CFC plini itd. Količine se zaradi nenehnega razvoja tehnologije zelo hitro povečujejo. »To opažamo tudi na Simbiu, kjer smo na primer leta 2009 zbrali slabih 9 t te odpadne opreme, lani dobrih 10 t, maja letos 14,4 t in septembra letos 16,2 t. Med OEEO prevladujejo televizorji, zamrzovalne skrinje, tiskalniki, računalniki ipd.,« pojasnjuje vodja ločenega zbiranja odpadkov v Simbiu Tadej Ferlež. Na drugem mestu med nevarnimi odpadki, zbranimi septembra na območju, kjer gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki opravlja Simbio, izstopajo premazi, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi (5.712 kg) in na tretjem baterije in akumulatorji (2.700 kg). Na četrtem so motorna olja z 2.375 kg. Med občinami v celjski regiji, ki so zbrale nad pol kg nevarnih odpadkov na prebivalca, so Polzela (0,58 kg), Dobje (0,57 kg) in Šentjur (0,52 kg).

Stremimo k načelom trajnostnega razvoja

62/63

Zeleno omreŽje Simbio zbral rekordno količino nevarnih odpadkov

Andreja Obuja in Cveta Fendreta. Strokovna komisija v sestavi Sergio Tončetič, Miran

Leto

Količina (v tonah)

je objavljena na naši

2007

31,3

spletni strani.

2008

24,5

2009

mesto v ožjem izboru najboljših štirih. S tem

2010

Šolski center Velenje dokazuje svoja prizade-

2011

66,2*

vanja v kakovostnem podajanju praktičnih

Saksida in Viktor Jemec, ki je naloge ocenjevala na podlagi strokovnosti in uporabnosti, je diplomsko delo Iva Hribovška uvrstila na 2.

*Maj 2011: 32,5 tone in september 2011: 33,7 tone

znanj svojim študentom, jim omogoča dobro

Tabela: Količine zbranih nevarnih odpadkov v času akcij v zadnjih petih letih

podlago za raziskovalno dejavnost, prispevek h gospodarstvu in jih spodbuja k iskanju novih Medium, d. o. o.

www.simbio.si

Žirovnica 60c

Šolski center Velenje

4274 Žirovnica

Trg mladosti 3

T: 04/580-50-20

3320 Velenje

E:medium@medium.si

E: info@scv.si

www.medium.si

www.scv.si

oktoberoctober 2011

rešitev za trajnostni razvoj. Simbio, d. o. o., Družba za ravnanje z odpadki Teharska cesta 49, 3000 Celje T: +386 (3) 425 64 00 F: +386 (3) 425 64 12 E: info@simbio.si

Miselnost se ne spremeni tako hitro kot paragraf Barbara Černe

foto: Matevž Kosterov

66 62/63

okolje

Pooblaščenka za varstvo okolja

Zeleno je modro. Slogan, ki ga že dolgo poznamo. Od kod?

Da. Iz Belinke Belles. Belinka Belles je vodilna slovenska

proizvajalka premazov za

leta 2007 članica Skupine

Helios. »V več kot štirih

desetletjih, odkar podjetje

obstaja, smo uspeli razviti

lastno tehnologijo in postaviti

lesa sledijo svetovnim

Z zmanjševanjem vsebnosti organskih topil in uporabo najsodobnejših biocidov podjetje zmanjšuje negativne posledice tovrstnih premazov za zdravje in okolje, s čimer izraža skrb za svoje kupce. Svojo ekološko ozaveščenost pa že desetletja izraža tudi z geslom Zeleno je modro.

usmeritvam pri oblikovanju in

Slogan je znan, a vendar, čemu dajete prednost pri odpravljanju negativnih okoljskih vplivov?

arhitekturi ter tako omogočajo

Preventivi. Stalnih večjih vplivov na okolje nismo evidentirali, pri rednih pregledih pa smo pozorni na morebitne negativne scenarije, ki jih s stalnimi aktivnostmi, v okviru načrta ravnanja z okoljem, želimo preprečiti. Največji finančni zalogaj v zadnjih letih je bila zagotovo ureditev podzemnih rezervoarjev.

okoljevarstveno dovoljenje glede emisij v vode. Obe dovoljenji smo pridobili v letu 2007. Podjetje po ZVO ne sodi med naprave, ki bi lahko povzročile onesnaževanje večjega obsega, zato je bilo pridobivanje dovoljenja manj zahtevno. Predvsem smo primerjali vhode in izhode, znova evidentirali izpuste ter opravili meritve. Politika našega podjetja je bila vedno zelo jasna. V programu smo želeli imeti obvladljivo število kakovostnih izdelkov in pregledno proizvodnjo, ki ne bi obremenjevala okolja. Dovoljenje vedno pomeni potrditev, da nekaj smeš in znaš uporabljati oziroma upravljati in moraš to tudi v vsakem trenutku dokazati. Dejansko gre za upravljanje z okoljskimi viri, s katerimi ravnamo odgovorno. Zavezani smo k izvedbi monitoringov vode in zraka.

Ali ste težko dobili okoljevarstveno dovoljenje, saj praviloma velja, da kemična industrija močno obremenjuje okolje.

Ali je slovenska zakonodaja dovolj fleksibilna oziroma preveč/premalo ohlapna pri postavljanju kriterijev za kemijsko branžo?

Zahteva po okoljevarstvenem dovoljenju je pravno nastala z Zakonom o varstvu okolja (ZVO) leta 2004. Podjetje Belinka Belles je v jeziku tega zakona »naprava za proizvodnjo premaznih sredstev in sredstev za zaščito lesa«. Imamo okoljevarstveno dovoljenje za emisije hlapnih organskih snovi v zrak in

Slovenska kemijska zakonodaja ni več unikum v evropskem prostoru. V relativno kratkem času smo sprejeli skoraj vso zakonodajo EU, kar velja za večino gospodarskih dejavnosti. Načeloma je to popolnoma sprejemljivo, saj smo želeli stopiti v korak z naprednejšimi državami. Problem je bolj v miselnosti, ki se

trdna merila kakovosti. Naši

premazi za zaščito in dekoracijo

višjo raven kulture bivanja,«

pravi vodja sistema kakovosti

v podjetju in pooblaščenka za okolje, Marta Podobnik.

oktoberoctober 2011

Marta Podobnik

zaščito in dekoracijo lesa, od

Zeleno poslovanje? Kaj ste sanirali in kdaj? Naše poslovanje temelji na skrbnem planiranju. Zasledujemo trende in zakonodajne spremembe, da bi proizvedli tisto, kar trg dejansko potrebuje. Zelo pazimo na zaloge surovin in gotovih izdelkov, kar pomeni, da imamo minimalne količine različnih odpadkov, poraba virov je bolj odgovorna in optimalna. Od večjih projektov bi izpostavila obnovo skladišča vnetljivih tekočin v letih 2009 in 2010. Skladišče smo prilagodili tako, da v celoti izpolnjuje moderne zahteve za nepremične rezervoarje. S tem smo zagotovili predvsem nadzor nivoja medplaščne tekočine in preprečili razlitja. Z vašo proizvodnjo najbolj vplivate na vodo in zrak. Da. Proizvodne postopke smo prilagodili tako, da od pranj onesnaženo vodo zbiramo in oddamo preko pooblaščenih podjetij za odpadke, ostalo vodo, večinoma gre za tehnološko hladilno vodo, pa odvajamo preko komunalnih voda. Ker so na naših trgih še vedno najbolj zaželeni premazi na osnovi topil, imamo izpuste hlapnih organskih spojin. Skrbno pazimo, da so sistemi čim bolj zaprti in izpusti minimalni. Letos so odpadki najbolj vroča okoljska tema. Odpadki predstavljajo velik strošek, zato smo jih že pred leti začeli ločevati. Količina ločeno zbranih frakcij je odvisna od prodaje

Kje še vidite možnosti za okoljsko rast? Belinka je zeleno podjetje. S svojo ponudbo in delovanjem skrbimo za čim manjše obremenjevanje naravnega okolja. Čeprav je večina premazov še vedno na osnovi organskih topil, so namenjeni lesu, ki je naraven material, in podaljševanju njegove življenjske dobe. Tako je potreba po sečnji lesa manjša. Trgu smo že pred leti ponudili vodne premaze glede na namen uporabe – za zunaj ali znotraj. Lesu dajejo sodoben estetski videz in so hkrati enako učinkoviti kot tradicionalni premazi na osnovi organskih topil. Po vodnih premazih posega mlajša generacija uporabnikov z novimi oblikovnimi in estetskimi potrebami, ki so hkrati tudi bolj osveščeni o pomenu varovanja naravnega okolja in tudi svojega zdravja. Kljub Belinkini dolgoletni tradiciji ponudbe vodnih izdelkov pa je dejstvo, da se tehtnica še ni prevesila v korist naprednih izdelkov na vodni osnovi. Tudi naše sestrsko podjetje, Belinka Perkemija, ki se sicer ukvarja s proizvodnjo in trženjem industrijskih surovin, ponuja zelene izdelke, na primer sredstvo za čiščenje odpadnih voda. Kakšni so strateški cilji podjetja za prihodnje obdobje? V Sloveniji s svojimi izdelki dosegamo skoraj 50-odstotni delež, iz leta v leto pa povečujemo tudi izvoz v druge države. Naši najpomembnejši izvozni trgi so Rusija, Ukrajina, Slovaška, Madžarska, Hrvaška in drugi trgi nekdanje Jugoslavije. Strateški cilj na naših tradicionalnih trgih Slovenije in držav nekdanje Jugoslavije je obdržati tržno pozicijo, ki smo si jo priborili v preteklih letih, na novejših trgih srednje in vzhodne Evrope pa želimo povečati naše tržne deleže. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/136

62/63

okolje

Naši glavni energenti so voda, elektrika in para. Pri elektriki smo pozorni na konično porabo, zato delo usklajujemo in načrtujemo tako, da ne prebijamo konice. Zaradi namenskega varčevanja smo za ogrevanje vgradili parni izmenjevalnik. Za ohlajanje proizvodnega obrata v vročih mesecih pa smo dodatno uredili kroženje tehnološke hladilne vode. Zunanja svetlobna telesa smo prilagodili zakonodaji, v notranjih prostorih pa namestili varčnejša svetila, ki imajo ob enaki moči večjo svetilnost.

Z novembrom bo prevzel mesto direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva na GZS Leon Behin, ki je doslej vodil Javno komunalno podjetje Kočevje. Predsednik upravnega odbora je Janko Kramžar, ki je na problemski konferenci komunalnega gospodarstva v Podčetrtku poudaril, da mora zbornica v prihodnje bolj strokovno sodelovati v pripravah zakonodajnih rešitev in pri projektih, ki članom zagotavljajo strokovne podlage za sprejemanje poslovnih odločitev.

Več programov ozaveščanja za ravnanje z OEEO Družba ZEOS je oktobra začela z izvajanjem projekta Life+ Slovenia WEE Campaign, ki se delno financira iz evropskih sredstev iz programa LIFE+. Cilj projekta je povečati ozaveščenost o okoljskih vprašanjih v zvezi s proizvodnjo in uporabo električne in elektronske opreme (OEEO), ravnanjem z OEEO in njihovo obdelavo ter predelavo (vključno s ponovno uporabo in recikliranjem). Posebej je poudarjeno ozaveščanje gospodinjstev in šolskih otrok na celotnem območju Slovenije. Projekt bo trajal dve leti, od oktobra 2011 do novembra 2013. Projekt bo sestavljen iz več programov ozaveščanja: 1. Šolska kampanja (potujoča karavana) - primarni cilj šolske kampanje je širjenje znanja in informacij ter motivacija šolarjev pri zbiranju informacij o tem, kaj se dogaja v njihovem okolju glede ustreznega ravnanja z OEEO. 2. Dnevi odprtih vrat in predstavitve - na lokalni in regionalni ravni, v 30 največjih mestih v Sloveniji, na katerih bodo udeleženci lahko odlagali OEEO, se hkrati seznanili s postopki recikliranja teh odpadkov ter se izobraževali o pravilnem ravnanju z njimi. 3. Adaptacija interaktivnih terminalov - prilagodili bodo 80 interaktivnih terminalov, z računalniškim zaslonom na dotik v interaktivna gradiva za spodbujanje pravilnega ravnanja z OEEO. Interaktivni terminali bodo postavljeni v 80 izbranih osnovnih šolah. 4. Družbena omrežja - vzpostavili bodo spletno skupnost, ki bo opremljena z najnovejšimi tehnologijami Web 2.0 in bo delovala v okviru Facebook-a kot glavne komunikacijske platforme za izmenjavo vsebin.

oktoberoctober 2011

Cilj evropske direktive VOC (Volatile Organic Compounds – hlapne organske spojine – HOS) je, da se v premazih zniža vsebnost organskih topil. Za razred lazur, kamor sodita Belinkina nosilna izdelka Belton in Beltop, je ta meja 400 gramov na liter premaza. Proizvajalci so se zakonodajnim zahtevam prilagodili na dva načina. En način je, da se izdelkom na osnovi organskih topil doda delež vode, drug način pa je manjšanje deleža organskih topil na račun povečanja suhe snovi (smole) v premazih. Kakovostne smole so tiste, ki imajo v premazih ključno vlogo pri zagotavljanju zaščite pred vremenskimi vplivi, zato ta način pomeni še boljšo zaščito za les. V Belinki smo zakonodaji zadostili tako, da smo povečali vsebnost smole v lazurah.

Kako pa v podjetju ravnate z energijo?

Leon Behin novi direktor komunalne zbornice

Leon Behin

Kje so na primer vidni učinki sprejetja zakonodaje EU?

oziroma proizvodnje in je že nekaj let stabilna. Zmanjševanje količine odpadkov začenjamo že v fazi formuliranja izdelkov, zato premišljeno uvajamo nove surovine. Pred uvedbo surovine pregledamo njene nevarnosti in vplive na okolje. Odpadkov iz naslova nesreč, razlitij ali neustrezne proizvodnje je zelo malo. Področje, ki se mu bomo v prihodnje še intenzivneje posvetili, pa je zmanjšanje izpustov v zrak.

foto: arhiv podjetja

ne more spremeniti tako hitro kot paragraf na papirju. Ocenjujemo, da so bili skoki iz ene prakse v drugo preveč sunkoviti, zaradi česar nacionalna zakonodaja ni sledila direktivam s podzakonskimi predpisi. Postopno sprejemanje novih zahtev bi bilo učinkovitejše, manj stresno, finančno sprejemljivejše, cilji pa bolj kakovostno izpolnjeni. Ker se vsi zaposleni v industriji popoldne spremenimo v državljane, ki hočejo čisto okolje, je logično, da je potrebno veliko izobraževanja in spodbujanja odgovornega ravnanja. V tem smislu bi kot družba lahko naredili več.

Kratko, zanimivo

V predlogih nove (stare) dileme o biogorivih dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com

68 62/63

okolje

Strategija izkoriščanja Biomase iz kmetijstva in gozdarstva

Evropska Agencija za okolje (EEA) je pred tremi tedni javno razgrnila pomisleke

Biomasa iz kmetijstva in gozdarstva

ob povečevanju proizvodnje in porabe biogoriv prve

generacije, ki lahko pomembno

vplivajo na (ne)doseganje ciljev na področju emisij

toplogrednih plinov (TGP), ter

povzročijo resne posledice na

področju stanja biodiverzitete,

vode in prsti. Na evropskem in globalnem nivoju tako

potrebujemo nove trajnostne

kriterije za vse vrste energetske

oktoberoctober 2011

rabe biomase.

ove in spregledane vidike biogoriv je že omenjala tudi dr. Svoljšakova v publikaciji Obnovljivi viri energije v Sloveniji (2009). Te dileme so se v zadnjem času javno obelodanile na različnih nivojih, veliko težo k pozivom previdnosti pa daje ravno omenjena izjava EEA. Tako je obvezujoči 10-odstotni delež porabe obnovljive energije (biogoriva) v prometnem sektorju do leta 2020 opredeljen s strani EU kot doprinos k zmanjševanju emisije TGP ter izpolnitvi zahtev Kjotskega protokola po mnenju znanstvenega odbora EEA potrebno redefinirati (EAA Scientific Committee, 15. oktober 2011). Pri domnevah o pozitivnem prispevku proizvodnje biogoriv in energije iz biomase k zmanjševanju TGP je namreč manjkala širša slika – pri izgorevanju biomase se je upošteval ogljik, ki so ga rastline vezale v obdobju rasti, bilanca pa ni vsebovala tudi druge rastlinske proizvodnje, ki prav tako veže ogljik iz ozračja. Upoštevati bi se morala le tista količina ogljika, ki jo energetske rastline vežejo v večji meri kot rastline, namenjene proizvodnji hrane za ljudi oziroma živali. Izgorevanje biomase prispeva k naraščanju ogljika v zraku (podobno kot izgorevanje ostalih goriv), če žetev biomase zmanjšuje količino skladiščenega ogljika v rastlinah in tleh, ali reducira potek skladiščenja ogljika. Dva pomembna dejavnika, ki vplivata na to, ali bioenergija reducira ogljik v zraku v primerjavi s fosilnimi gorivi, sta, (i) kje in

(ii) kdaj je biomasa proizvedena in požeta. Zato lahko ukrepi in politike, ki spodbujajo substitucijo fosilnih goriv z biogorivi, a ne upoštevajo vira biomase, celo prispevajo k višjim emisijam ogljika in h globalnemu segrevanju. Za dejansko zmanjšanje TGP je torej potrebno, da proizvodnja bioenergije prispeva k povečanju celokupne količine rastlin, oziroma naj bo proizvedena iz odpadne biomase. Priporoča se nadaljnja izraba energije iz biomase v smeri ogrevanja in električne energije, ki naj bi bila ekonomsko smotrnejša in okoljsko učinkovitejša v primerjavi z rabo biogoriv v cestnem transportu.

Proizvodnja in uvoz biogoriv se povečujeta

svoji obrazložitvi znanstveni odbor prav tako navaja, da emisije TGP kontinuirano naraščajo, v veliki meri zaradi emisij v transportu, kjer se ocenjuje, da je kar 90 odstotkov teh emisij pripisati cestnemu prometu. Različne sektorske in okoljske politike in predlagani ukrepi niso bili uspešni pri preprečevanju nadaljnjega naraščanja emisij. Ne glede na dejstva, da prvi cilji direktive o biogorivih v letu 2003 (cilj: 2 odstotka v letu 2005; 5,75

rčenje deževnih gozdov zaradi naraščajoče proizvodnje biogoriv že postaja problem nekaterih držav v razvoju, prav tako pa je trajnostno proizvodnjo izven EU za potrebe EU težko doseči in spremljati. Znanstveni odbor EEA zato opredeljuje zastavljeni 10-odstotni delež kot eksperiment, katerega nehotene učinke je težko napovedovati in kontrolirati, ter priporoča novo, skromnejšo in bolj dolgoročno opredelitev le-tega.

Kmetijska zemljišča za hrano, ne za bioplin

ako je v Sloveniji? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je predstavilo svoja stališča tudi na nedavnem posvetu Nacionalni energetski program (NEP) v Državnem svetu RS. V zadnjem letu je ministrstvo že temeljito spremenilo usmeritev na tem področju in zagovarja pristop, da morajo biti kmetijska zemljišča namenjena v prvi vrsti pridelavi hrane za ljudi in krme za živali, gozd pa namenjen proizvodnji lesa in predelavi v lesne izdelke. Sledil bo tudi predlog spremembe ciljev na tem področju v NEP. Najnovejša spoznanja in opozorila na tem področju pa bodo vgrajena tudi v Strategijo izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, ki pa zajema izključno biomaso, izhajajočo neposredno iz kmetijstva in gozdarstva. Ostanki lesnopredelovalne in živilskopredelovalne industrije kakor tudi odslužen les, biološko razgradljivi komunalni odpadki, blato čistilnih naprav in pregnito blato iz anaerobne obdelave biološko razgradljivih odpadkov niso obravnavani. S strategijo želijo tudi ustaviti nezaželene trende, saj ponekod v Sloveniji proizvodnja bioplina že lahko spreminja namenskost osnovne kmetijske proizvodnje.

Industrijski proizvodi (207 milijonov ton)

Skupni obseg trgovinskih tokov iz OS v EU-27 1999: 1.340 milijonov ton 2008: 1.798 milijonov ton

Goriva in rudarski proizvodi (203 milijoni ton) Izvoz iz EU-27 (2008)

okolje

Biomasa (126 milijonov ton)

62/63

69 K

Skupni obseg trgovinskih tokov iz EU-27 v OS 1999: 397 milijonov ton 2008: 536 milijonov ton

Uvoz v EU-27 (2008)

Evropska unija (EU-27)

Biomasa (193 milijonov ton)

Ostali svet (OS)

Industrijski proizvodi (221 milijonov ton)

Goriva in rudarski proizvodi (1.384 milijoni ton)

Slika 1: Obseg menjave EU-27 s preostalim svetom v letu 2008, Vir: EEA, 2010 Strokovnjaki iz kmetijskih vrst, na čelu s slovenskim kmetijskim ministrom mag. Dejanom Židanom, pa že nekaj časa opozarjajo, da raba kmetijskih površin za pridelavo rastlin, ki se porabljajo za energetske namene, predstavlja konkurenco pridelavi hrane, znižuje stopnjo oskrbe s hrano v svetu in v posameznih državah ter vpliva na zviševanje cen hrane. Tudi v strategiji je navedeno izhodišče, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob tem pa upoštevati družbeno, go-

Med mehanizmi za doseganje ciljev v strategiji najdemo tudi predvideno pripravo predpisa o obvezni pridobitvi soglasja MKGP h gradnji novih in širjenju obstoječih bioplinskih naprav.

spodarsko in okoljsko sprejemljivost rabe omenjenih virov, s poudarkom na zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva pridelava hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje surovine za izdelke iz lesa. Predvidene so tudi specifične usmeritve, natančneje izdelava ločenih akcijskih načrtov za kmetijsko, gozdarsko biomaso ter spodbujanje pridelave surovin za proizvodnjo biogoriv v prometu. Slednji bodo zagotovo pomembni, saj je potrebno stremeti k maksimiranju učinkovitosti in izkoristkov vseh razpoložljivih virov. V letu 2008 je bil v

Sloveniji med vsemi vrstami OVE najbolj prisoten les (53 odstotkov), tekoča biogoriva in bioplin skupaj zavzemata skromni 5-odstotni delež. V tem letu smo iz domačih in uvoženih OVE zagotovili 65,6 odstotkov predvidenih potreb po OVE v letu 2020. Zaželeno je zagotoviti čim višji delež OVE iz domačih virov, ki bi ob zmanjševanju porabe energije vodil tudi k zmanjševanju energetske odvisnosti. Med mehanizmi za doseganje ciljev v strategiji najdemo tudi predvideno pripravo predpisa o obvezni pridobitvi soglasja MKGP h gradnji novih in širjenju obstoječih bioplinskih naprav. Na razpravi v organizaciji SVO RS in parlamentarne skupine Globe je bilo navkljub splošnemu pozitivnemu mnenju izpostavljenih tudi nekaj, po mnenju govorcev v nezadostni meri rešenih vprašanj strategije – denimo pri ocenitvi kmetijskega potenciala za proizvodnjo biodizla, kjer se predvideva povečanje posejanih zemljišč z ogrščico na 6 odstotkov slovenskih njiv, kar je po izraženem mnenju dr. Pluta na tem posvetu popolnoma nesprejemljivo, saj naj bi na ta način zagotovili biogorivo za 1,5 odstotkov avtomobilov, naša že sedaj zelo pereča odvisnost od uvoza hrane pa bi se še dodatno povečala. Dodatno je izpostavljena tudi problematika ostankov proizvodnje bioplina. Namen pričujoče strategije pa je postaviti okvir za povečanje proizvodnje energije iz kmetijske in gozdne biomase, ob upoštevanju razpoložljivih potencialov in na način, ki ne bo ogrozil prehranske varnosti in okolja. Želimo ji uspešno pot – zlasti pri udejanjanju zastavljenih ciljev v praksi.

oktoberoctober 2011

odstotka v letu 2010) niso bili doseženi, se proizvodnja na evropskih tleh in tudi uvoz biogoriv iz tretjih držav trenutno še povečujeta. EEA je v letu 2006 podala oceno razpoložljive obdelovalne zemlje za namene proizvodnje bioenergije, ki pa tudi ob predvidenem doprinosu goriv druge generacije ne zadostuje ciljnemu 10-odstotnemu deležu biogoriv v prometnem sektorju. Nadaljnje intenziviranje proizvodnje biogoriv se bo tako odražalo v naraščajočih pritiskih na stanje prsti, vode in biodiverzitete. Za dosego 10-odstotnega cilj porabe biogoriv bi bilo poleg tega potrebno dodatno uvoziti velike količine biogoriv oziroma biomase (na sliki 1 prikazujemo stanje v letu 2008). V prihodnje naj bi se priporočala uporaba bioenergije samo iz dodatne biomase, ki zmanjšuje emisijo TGP, ne da bi izpodrinili proizvodnjo hrane in rastlinskih vlaken, ter spodbujala proizvodnja biomase le iz stranskih proizvodov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu.

Negativne vplive na okolje bi lahko zmanjšali Martin Šteharnik1

foto: www.shuttersock.com

70 62/63

okolje

Namakanje v kmetijstvu

Voda je osnovni vir življenja in eden najpomembnejših elementov na Zemlji.

Posledično je voda izjemnega pomena tudi v kmetijstvu, saj je le-ta eden največjih

porabnikov vode. Problematika vode je v tej panogi povezana tako z živinorejo kot tudi z

rastlinsko pridelavo. Kmetijstvo in rastlinska pridelava pa

nista edina porabnika vode za

namakanje.

raziskovanje, ki ga spremljamo na Statističnem uradu Republike Slovenije, so vključene poročevalske enote, ki so upravljavci velikih in malih namakalnih sistemov in imajo vodna dovoljenja, porabniki s področja turizma, rekreacije ter upravljavci igrišč za golf.

letnim raziskovanjem o namakalnih sistemih zbiramo podatke o površini zemljišč namakalnih sistemov, vodnih virih načrpane vode za namakanje, količini načrpane in porabljene vode za namakanje, načinu in vrstah namakanja, površini namakanih zemljišč in vrstah namakanih kultur glede na površino zemljišč in porabo vode.

oktoberoctober 2011

raziskovanjem pridobljeni podatki so podlaga za prikaz in podrobnejšo analizo trenutnega stanja, sprememb in razvoja namakanja v kmetijstvu, zato so nepogrešljivi pri vodenju tako kmetijske kot vodnogospodarske politike. Z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi potreba po izmenjavi in primerjavi statističnih podatkov z državami v EU.

Največji vodni vir so zbiralniki

1 Martin Šteharnik, Statistični urad RS

o podatkih, pridobljenih iz letnih raziskovanj, je bila v opazovanem obdobju

največja poraba vode v letu 2009, in sicer 1,9 milijona kubičnih metrov, kar je za slabih 12 odstotkov več kot v letu 2008 in za slabih 18 odstotkov več kot v letu 2010. Poraba vode se je v opazovanem obdobju spreminjala zaradi vpliva različnih dejavnikov, kot so: količine padavin in njihove razporejenosti, spreminjanja kmetijskih kultur, izgradnje novih, predvsem zasebnih, in opuščanje starih namakalnih sistemov.

z podatkov lahko razberemo, da so zbiralniki daleč največji vodni vir, saj v opazovanem obdobju zagotovijo okoli 66 odstotkov porabljene vode, drugi največji vir so tekoče vode z 22 odstotki in podtalnica s slabimi 10 odstotki ter zanemarljiv odstotek ostalih virov. 2008

SKUPAJ

2009

2010

1.728

1.955

1.608

Podtalnica

159

142

180

Tekoče vode

583

305

295

Zbiralniki (akumulacije)

959

1.475

1.060

Ostalo

Tabela 1: Poraba vode po vodnih virih, Slovenija, 2008–2010, v 1.000 m3; Vir: SURS

71 P

odatke o namakanju različnih kultur zbiramo na Statističnem uradu Republike Slovenije za preteklo leto, medtem ko lahko za zemljišča, pripravljena za namakanje, določimo le način potencialnega namakanja (oroševanje – stabilni, oroševanje – mobilni in kapljično – stabilni ter kapljično – mobilni).

Sloveniji imamo približno 7.700 hektarjev površin, ki so pripravljene za namakanje, od tega se jih letno namaka okoli 50 odstotkov. Kar 77 odstotkov vseh površin je bilo namakanih z oroševanjem, 23 odstotkov pa je predstavljalo kapljično namakanje.

2008

3.651

3.732

Njive in vrtovi – skupaj

2.842

2.825

2.541

1.398

1.432

1.104

od tega ostalo

1.426

1.393

1.437

Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice

634

641

626

Druge namakane površine

175

266

334

Tabela 2: Namakanje po vrstah zemljišč, Slovenija, 2008–2010, v ha; Vir: SURS

Kapljično namakanje je najučinkovitejše

zemljišč, ki so pripravljene za namakanje s kapljičnim sistemom z 840 hektarjev v letu 2008 na skoraj 2.400 hektarjev v letu 2010.

z različnega načina namakanja se lahko odraža tudi napredek v kmetijstvu, okoljski osveščenosti in seveda težnja po zmanjšanju stroškov.

ridobljeni podatki kažejo, da je kapljično namakanje učinkovitejše, porabi manj vode in je dolgoročno bolj ekonomično. Samo v zadnjih treh letih se je povečala površina

7.000 6.000 5.000

z tabele je razvidno, da se je v letu 2010 površina namakanih zemljišč zmanjšala, predvsem zaradi pridelave hmelja, saj je le-tega več kot 300 hektarjev manj, kar je posledica večje količine padavin in namakanje ni bilo potrebno. V opazovanem obdobju smo lahko opazili, da se povečuje površina v sklopu »druge namakane površine«, kamor spadajo rekreacijska območja, predvsem igrišča za golf.

a je namakanje neposredno povezano s količino padavin, ni potrebno posebej poudarjati. Za idealne razmere se smatra, da je evapotranspiracija nižja od količine padavin. Kadar je v rastni dobi to slabo zagotovljeno, je potrebno vodo dodajati z namakanjem. Do občutnega pomanjkanja vode rastlinam v rastni dobi prihaja predvsem na našem najbolj kmetijskem območju – v Prekmurju.

4.000

o podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je glede na dolgoletno povprečje (1971–2000) razvidno, da v začetku aprila povprečna evapotranspiracija preseže povprečno količino padavin in ta razlika narašča približno do sredine julija. Od takrat se postopoma zmanjšuje in v začetku septembra povprečna višina padavin zopet preseže izhlapevanje.

3.000 2.000 1.000 0

2008

2009

2010

leto Zemljišča, pripravljena za namakanje

Od tega - namakana zemljišča

Grafikon 1: Površine, pripravljene za namakanje, in namakane površine, Slovenija, 2008–2010; Vir: SURS 180 160 140

Portorožu je razlika med povprečno evapotranspiracijo in povprečno višino padavin v poletnih mesecih še precej večja in tudi obdobje primanjkljaja razpoložljive vode rastlinam je precej daljše, saj se začne že konec februarja in nadaljuje vse do sredine septembra.

120 100 80 60 40 20 jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

mesec Murska Sobota (E)

Murska Sobota (P)

Portorož (P)

Portorož (E)

Grafikon 2: Primerjava povprečne evapotranspiracije (E) in padavin (P), Slovenija, 1971–2000; Vir: ARSO

o navedbah strokovnjakov naj bi kmetijstvo na svetu porabilo kar 70 odstotkov vseh vodnih virov (Pintar, 2007). Če primerjamo zadnje razpoložljive podatke o raziskavi javnega vodovoda za leto 2009 in namakanja istega leta, vidimo, da je bilo za slednje porabljeno le 1,2 odstotka vode, ki je bila zagotovljena za javni vodovod. Prav tako je nižja tudi poraba vode na hektar, saj le-ta znaša med 460 in 530 kubičnih metrov. Izračunane količine v okviru Slovenskega namakalnega projekta za različne vrste rastlin znašajo od 500 do 2500 kubičnih metrov na hektar. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/135

oktoberoctober 2011

kubični metri

3.501

od tega hmelj

8.000

2010

Namakana zemljišča – skupaj

9.000

2009

62/63

ukaj velja omeniti povodje Jadranskega morja in porečje Vipave, kjer je bilo v letu 2010 porabljeno kar 877 tisoč kubičnih metrov vode. V povodju Donave pa so najpomembnejši vir namakanja tekoče vode, še posebej v porečjih Krke in Savinje. Pri prvem porečju skoraj 60 odstotkov poročevalskih enot uporablja vodo tudi iz vodotokov, pretežno za pridelavo jagod in zelenjave, medtem ko pri drugem porečju vir iz tekočih voda uporablja manjši odstotek uporabnikov, vendar le-ti porabijo toliko več in to skoraj izključno v pridelavi hmelja.

okolje

Težave povzročajo zastareli vodovodni sistemi foto: www.shutterstock.com foto: arhiv podjetja

72 62/63

okolje

Stoletnica cerkniške komunale

Visoki jubilej cerkniške komunale je povezan s pitno vodo, z zajetjem Podslivnica. Danes Javno podjetje Komunala Cerknica ne skrbi zgolj za vodo, ampak je njegova

Stoletnica cerkniške komunale

paleta dejavnosti pisana, kar

je sploh značilnost komunalnih

podjetij. Pa še za tri občine je

odgovorno: za Cerknico, Loško

dolino in Bloke. Direktorja

Antona Kranjca nismo

spraševali o jubileju, temveč o tem, kaj jih v podjetju najbolj žuli. No, zamrznjene cene

komunalnih storitev nedvomno

oktoberoctober 2011

niso med manj bolečimi žulji.

Stoletnica vašega komunalnega podjetja je povezana z začetkom urejanja vodooskrbe v cerkniški občini. Ali vsa gospodinjstva v občinah Cerknica in Loška dolina zdaj pijejo kakovostno pitno vodo in kakšna je poraba vode – narašča, pada? Kako zagotavljate nadzor nad kakovostjo vode, katere nečistoče so na vašem območju problematične in kako zagotavljate mikrobiološko varnost oskrbe s pitno vodo? Stoletnica našega dela je vezana na dogodek, ko je izpod Slivnice pritekla do prebivalcev prva voda. Danes ima JP Komunala Cerknica, d. o. o., v upravljanju 8 vodovodnih sistemov v občini Cerknica in 3 vodovodne sisteme v občini Loška dolina. V občini Cerknica je pokritost prebivalstva z javnim vodovodnim sistemom 99,94-odstotna, saj le 0,06 odstotka prebivalcev ni priklopljenih na javni vodovod. V občini Loška dolina pa je pokritost prebivalstva z javnim vodovodnim sistemom 98,09-odstotna. Količina prodane vode v občinah Cerknica in Loška dolina je v porastu tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu. V letu 2010 je bilo v obeh občinah, Cerknici in Loški dolini, prodanih 719.194 m3 pitne vode vsem porabnikom, in sicer gospodinjstvu in gospodarstvu. Povprečna poraba pitne vode v občini Cerknica je 3,18 m3 na mesec, v občini Loška dolina pa 2,55 m3 na prebivalca na mesec. Večino naših vodnih virov predstavljajo kraški vodonosniki, ki nimajo samočistilnega učinka in so zelo občutljivi na vse vplive iz okolja

(kmetijstvo, promet, industrijo, stanovanjsko gradnjo ipd.). Zaradi okoljskih vplivov in značilnosti kraških vodonosnikov moramo biti nenehno pozorni na vsa dogajanja v okolju, da zagotovimo ustrezno vodooskrbo. Torej je stalni nadzor nad kakovostjo vode zelo potreben? Da. Zdravstveno ustreznost pitne vode zagotavljamo z notranjim nadzorom kakovosti pitne vode, v okviru državnega spremljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode pa se izvaja tudi državni monitoring. Kontrole pitne vode izvajamo mesečno v frekvencah, določenih v programu HACCP. Pogostost kontroliranja pitne vode je določena glede na število porabnikov, vezanih na sistem, in glede na specifičnost kvalitete pitne vode v posameznem vodooskrbnem sistemu. Spremljamo vse kritične točke posameznega vodooskrbnega sistema, od vodnega vira do končnega potrošnika, in odpravljamo nepravilnosti na vodnem viru. Letno odvzamemo okoli 230 vzorcev pitne vode na vseh vodovodnih sistemih v upravljanju. Neskladni vzorci, ki nakazujejo na zdravstveno neustreznost pitne vode, se pojavljajo občasno predvsem pri drenažnih zajetjih, največkrat kot posledica obilnih padavin. Stanje na vodovodnih sistemih spremljamo preko sistema telemetrije. Sistem smo vzpostavili v preteklih letih in z njim opremili vse objekte na vodovodnih sistemih. Če merite stanje na vodovodnih sistemih,

˝Anton Kranjc

foto: arhiv podjetja

Vodne izgube na vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, so precejšnje in znašajo okoli 40 odstotkov. Kakšne potrebe po malih čistilnih napravah se kažejo na vašem območju? Kako ste v občinah uredili sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda? Trenutno imamo na območju občin Cerknica in Loška dolina evidentiranih 9 malih komunalnih čistilnih naprav. Ugotavljamo, da je dejansko stanje na terenu drugačno, predvsem zato, ker iz območij, kjer ni javnega kanalizacijskega sistema, ne dobimo podatkov o dejanskem stanju in številu novozgrajenih malih komunalnih čistilnih naprav. Sicer pa JP Komunala Cerknica upravlja s fekalno kanalizacijo v občini Cerknica v dolžini 34,1 km in v občini Loška dolina v dolžini 10,8 km. V občini Loška dolina je na javno kanalizacijo priključenih 1.567 prebivalcev, v občini Cerknica pa 4.650. Upravljamo s 6 čistilnimi napravami, izmed katerih jih je 5 v občini Cerknica in 1 v občini Loška dolina. Na čistilnih napravah imamo vzpostavljen sistem telemetrije za stalen nadzor njihovega delovanja. Skladno z veljavno zakonodajo izvajamo na čistilnih napravah monitoring odpadnih voda. Letno se na čistilnih napravah očisti približno 50 odstotkov prodane vode na čistilnih napravah v občini Cerknica in 63 odstotkov prodane vode na čistilnih napravah v občini Loška dolina. Količina očiščene vode iz gospodinjstev in gospodarstva

Izvajamo tudi odvoz odpadnih voda in grezničnih gošč iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav do 50 PE na področju občin Cerknica in Loška dolina. Dehidrirano blato iz čistilnih naprav predajamo v nadaljnjo obdelavo. V Sloveniji je vzbudila velik odmev predvidena uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki. Kaj predlagate kot najbolj učinkovit sistem za komunalne odpadke in kako ste v občinah uspeli organizirati sistem ločenega zbiranja odpadkov? Kakšne rezultate dosegate? Za kakšen sistem zbiranja ste se odločili? Dejavnost ravnanja z odpadki opravljamo v občinah Cerknica, Loška dolina in Bloke. Do oktobra lani smo imeli lastno deponijo na Rakeku, ki pa smo jo bili primorani po odločbi MOP zapreti. Z namenom optimiranja stroškov prevoza odpadkov na drugo deponijo smo skupaj z občinami, v katerih izvajamo dejavnost ravnanja z odpadki, pristopili k investiciji v izgradnjo prekladalne postaje. Na prekladalni postaji se zbrani odpadki preložijo v večje kontejnerje, s katerimi se izvaja odvoz odpadkov do nove lokacije deponije v Logatcu. V lanskem letu smo vzpostavili sistem ločenega zbiranja embalaže od vrat do vrat, gospodinjstvom, ki imajo možnost kompostiranja, pa smo razdelili brezplačne kompostnike. Za občane, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja, je bil v večjih naseljih v občinah Cerknica in Loška dolina organiziran v drugi polovici preteklega leta odvoz biološko razgradljivih odpadkov. Intenzivno se ukvarjamo z izobraževanjem in ozaveščanjem občanov o ločenem zbiranju odpadkov, prilagodili smo tudi urnik zbiranja odpadkov v zbirnih centrih. Vsi ukrepi, ki jih izvajamo, so že pokazali dobre rezultate na področju ravnanja z odpadki, saj delež ločeno zbranih frakcij raste. V lanskem letu smo ločeno zbrali 29 odstotkov vseh zbranih odpadkov, za letošnje leto pa je podatek že 43 odstotkov vseh zbranih odpadkov. Vlada ni odmrznila cen za komunalne storitve. Kaj to pomeni za vaše podjetje in kaj predlagate za ureditev cenovne politike na tem področju? Naj bodo odločilne lokalne skupnosti? Vse naše cene potrjujeta občinska sveta Cerknice in Loške doline, za dvig cen pa moramo potem pridobiti še pozitivno mnenje MOP. Predloge cen smo že pripravili in jih poslali občinskim svetom v potrditev. Odmrznitev cen smo pričakovali konec avgusta letos, vendar vlada tega ni sprejela in je nadalje zamrznila cene komunalnih storitev do konca februarja 2012. Glede na dejstvo, da trenutne cene ne omogočajo enostavne reprodukcije oziroma v veljavi niso lastne cene, dvig cen pa je v nadaljnjih šestih mesecih zamrznjen, bo to vsekakor negativno vplivalo na poslovanje družbe.

REBIRTH – za promocijo reciklaže gradbenih odpadkov Gradbeni odpadki so najbolj voluminozni odpadki v večini evropskih držav in predstavljajo v povprečju med 25 in 30 % letne količine vseh odpadkov. Ti odpadki imajo velik potencial za ponovno uporabo kot gradbena surovina, če so izpolnjeni kriteriji za prenehanje statusa odpadka. Podobno imajo tudi nekateri inertni industrijski odpadkovni tokovi lastnosti, zaradi katerih se lahko uporabljajo kot gradbena surovina (npr. jeklarska žlindra, ki se lahko uporablja kot agregat v cestogradnji). Nekatere evropske države (npr. Belgija) že uspešno izrabljajo navedene odpadke kot surovino v gradbeništvu, kar pomeni, da so na razpolago znanje in primeri dobrih praks. V Sloveniji je po drugi strani raven uporabe recikliranih odpadkov relativno nizka kljub temu, da je letna zahteva za mineralne surovine približno 20 milijonov ton in da se vsako leto ustvari 2 milijona ton gradbenih odpadkov.

73 62/63

Vemo. Vodne izgube na vodovodnih sistemih, ki jih upravljamo, so precejšnje in znašajo okoli 40 odstotkov. Naš cilj je seveda te izgube zmanjšati, hkrati pa tudi znižati stroške upravljanja. Težave nam povzročajo zastareli vodovodni sistemi, ki so bili zgrajeni iz nekakovostnih materialov, zaradi česar prihaja do okvar. Omrežje ves čas saniramo, a sredstev je premalo. Poleg tega želimo večji nadzor nad črnimi odvzemi vode, ki jih je poleti veliko, zlasti na podeželju. Več je potrebno narediti tudi glede kakovosti vodnih virov in njihove zadostnosti.

v občini Cerknica je lani znašala 264.327 m3, v občini Loška dolina pa 123.184 m3.

Glavni cilj projekta REBIRTH je tako povečati in izboljšati recikliranje industrijskih in gradbenih odpadkov za njihovo uporabo v gradbeništvu. Dosežen bo s komunikacijskimi aktivnostmi in odprtim dialogom, s pomočjo katerih se bo dvignila raven zavedanja možnosti recikliranja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. S projektom nameravamo zvišati raven zavesti o kvaliteti gradbenega materiala, pridobljenega iz industrijskih in gradbenih odpadkov ter s tem povezane ekonomske in okoljske prednosti. Projekt bo ustvaril nove komunikacijske kanale s strokovnjaki, državno in lokalnimi oblastmi ter splošno publiko, osvetlil bo zakonodajo v zvezi s pravilnim odlaganjem in recikliranjem odpadkov in poudaril ekonomske možnosti v okviru zelenih javnih naročil. Namen projekta je prav tako diseminirati dobre prakse iz tujine in doma ter demonstrirati najnovejše tehnologije, orodja in informacije za povečanje stopnje recikliranja in ponovne uporabe gradbenih in industrijskih odpadkov. Partnerji projekta, ki je sofinanciran iz programa LIFE+, so: Zavod za gradbeništvo Slovenije (vodilni partner), Gospodarska zbornica Slovenije, PKG Šprinzer Mirko s.p., Primorje d.d., Klaro d.o.o. in Mayer McCann d.o.o..

Program specialne embalaže se odlično prodaja Program specialne embalaže v Steklarni Hrastnik se letos odlično prodaja, ugotavlja predsednik Uprave Andrej Božič. Proizvodnja in prodaja sta se povečali za 40 %, program pa je tudi dobičkonosen. Hrastniška steklarna dosega letos dobre poslovne rezultate in posluje z dobičkom. Letos načrtujejo za 50 milijonov evrov prodaje, od tega večino z izvozom. Problem so energenti, cena plina se je v primeri z lani povečala za 40 %.

oktoberoctober 2011

zagotovo veste, kakšne so izgube vode.

okolje

Kratko, zanimivo

Kam z okoljsko izobraženim kadrom? Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

74 62/63

okolje

Okolje in izobraževalni programi

Ali je slovenski šolski sistem prisluhnil okolju? Podnebne

spremembe nas silijo v

odgovornejši način ravnanja z okoljem, v premišljeno

izkoriščanje naravnih virov

in uvajanje okoljevarstvenih

elementov na vsako področje

gospodarskega delovanja bolj kot kdajkoli prej. Nič

čudnega, da tem trendom

sledi izobraževalni sistem, saj je brez okoljsko izobraženega

kadra z znanjem in ustrezno

prakso težko doseči

zastavljene okoljske cilje. V

Sloveniji po šolah vpisujejo v okoljske izobraževalne

programe, možnosti za

pridobitev izobrazbe za

oktoberoctober 2011

profil okoljevarstveni in

naravovarstveni tehnik je vsako leto več.

e upoštevamo vedno večji porast okoljskih izobraževalnih programov v Sloveniji, bi lahko sklepali, da v podjetjih iščejo okoljsko izobražene strokovnjake in kadre. Vendar pa je iz Poročila o razvoju 2011 (2011, 30) Urada RS za makroekonomske analize in razvoj razvidno, da se v Sloveniji pri vlaganjih v človeški kapital kažejo predvsem problemi nizke učinkovitosti in kakovosti študija ter neusklajenost v strukturi ponudbe in povpraševanja po kadrih1. Po drugi strani mora šola k vlogi o umestitvi določenega programa v šolski sistem za Ministrstvo za šolstvo in šport pripraviti analizo potreb po določenem programu oziroma poklicu v svoji regiji.

avnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja na Šolskem centru Celje, kjer izvajajo štiriletni program okoljevarstveni tehnik, Irena Posavec, je povedala, da so pred petimi leti, ko so na svojo šolo želeli vpeljati program okoljevarstveni tehnik, naredili analizo potrebe po tem poklicu in dobili rezultate, da se v gospodarstvu v regiji po tem profilu pojavlja potreba. Sedaj dela, ki so primerna za okoljsko izobraženi kader, opravljajo drugi, ki se za to področje priučijo. 1 Poročilo o razvoju 2011, str. 30. Ljubljana: UMAR.

Vse več okoljskih izobraževalnih programov

koljske vsebine se uvajajo že v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter v ostale programe nadaljnjega izobraževanja, specifični okoljski izobraževalni programi pa se izvajajo na srednjih šolah, višjih šolah in visokošolskih zavodih. Največ vpisanih v okoljske izobraževalne programe je v višjih šolah. Kaj kaže pregled izobraževalnih programov, ki jih glede na njihove vsebine in okoljski poudarek lahko uvrstimo v specifično okoljske? Izbor programov in podatki so pridobljeni na podlagi javno dostopnih dokumentov o stanju vpisanih za šolsko leto 2011/2012 (ter prejšnja študijska leta), ki jih vsako leto objavi Ministrstvo za šolstvo in šport (srednje in višje šole), dokumentov o vpisnih mestih, ki jih objavi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ter na podlagi podatkov, ki jih objavijo univerze v Sloveniji.2 2 Izbor okoljskih izobraževalnih programov je narejen na podlagi vsebin, ki jih posamezen program zajema.

75 Višješolski okoljski programi: upravljanje podeželja in krajine (5 javnih ali koncesionarnih šol), varstvo okolja in komunala (10 šol: 4 javne in koncesionarne šole in 6 zasebnih šol), naravovarstvo (3 javne ali koncesionarne šole).

Visokošolski okoljski programi: geotehnologija in rudarstvo, biosistemsko inženirstvo, ekološko kmetijstvo, management v agroživilstvu in razvoj podeželja, varstvo okolja, ekotehnologija. Univerzitetni okoljski programi: biotehnologija, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri, vodarstvo in komunalno inženirstvo, kemijsko inženirstvo (smer ekološko inženirstvo), geotehnologija in rudarstvo, gospodarsko geoinženirstvo, tehniško varstvo okolja, biodiverziteta, okolje. Magistrski okoljski programi (2. stopnja): biologija in ekologija z naravovarstvom, tehniško varstvo okolja, upravljanje trajnostnega razvoja, ekologija in biodiverziteta, gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov, trajnostna raba lesa, ekonomika naravnih virov, strojništvo (smer okoljsko strojništvo). Doktorski okoljski programi (3. stopnja): ekološke znanosti, tehniško varstvo okolja, varstvo okolja, ekonomika naravnih virov, les in biokompoziti, upravljanje gozdnih ekosistemov, varstvo naravne dediščine.

isokošolskih zavodov, ki izvajajo visokošolske ali univerzitetne okoljske programe, je 11, tistih, ki izvajajo magistrske okoljske programe, je 6, doktorskih pa 17, vendar je več fakultet povezanih pri interdisciplinarnem študiju enega od okoljskih izobraževalnih

ovrstno izobraženi kader ima glede na stopnjo izobrazbe možnosti zaposlovanja v institucijah, organizacijah in podjetjih, kjer je potrebno upoštevati vplive na okolje, ali v organizacijah, ki so posebej specializirane za dejavnosti s področja okolja. To so na primer komunalna podjetja, laboratoriji, okoljski inštituti, centri za ravnanje z odpadki, tovarne in proizvodnje, ki so zavezanci IPPC, inšpekcijske službe, v parkih oziroma na območju naravne dediščine oziroma zavarovanih območjih, v raziskovalnih institucijah idr.

srednjih šolah je v šolskem letu 2011/2012 največji odstotek vpisanih v program okoljevarstveni tehnik, in sicer 35 odstotkov, za njim je naravovarstveni tehnik s 30 odstotkov, nato kmetijsko-podjetniški tehnik s 23 odstotkov in gospodar na podeželju z 12 odstotkov vpisanih med okoljskimi izobraževalnimi programi na vseh srednjih šolah. Skupno število dijakov in dijakinj, vpisanih v okoljske izobraževalne programe v letošnjem šolskem letu je 462. Prejšnje šolsko leto je bilo vpisanih 417 dijakov in dijakinj, še eno šolsko leto prej, 2009/2010, pa 381. Število vpisanih v okoljske izobraževalne programe na srednjih šolah torej iz leta v leto narašča. Vpis v program okoljevarstveni tehnik se je v šolskem letu 2010/2011 v primerjavi s šolskim letom 2009/2010 povečal, v letošnjem šolskem letu pa se je za malenkost zmanjšal. Vpis v program naravovarstveni tehnik pa se je iz leta v leto povečeval. Prav tako se je v letošnjem letu povečal vpis v program gospodar na podeželju, manjši upad v primerjavi s šolskim letom 2009/2010 pa je zabeležen v programu kmetijsko-podjetniški tehnik. Kljub manjšim

200

izjemam lahko rečemo, da vpis v tovrstne programe postopno narašča – ni pa večjega pritiska, ki bi povzročil prevelik presežek, saj nobena izmed šol, ki razpisuje te programe, ni omejila vpisa. Predvsem v programu naravovarstveni tehnik, kjer je sicer ostalo prostih mest še za približno en oddelek 30 dijakinj in dijakov, in programu okoljevarstveni tehnik so oddelki polni, drugod je delež prostih mest malo večji. Razpoložljivih vpisnih mest je torej več, kot je povpraševanja oziroma zanimanja za vpis. Skupnih razpisanih mest v letošnjem šolskem letu je bilo 623, vpisanih na dan 15. september 2011 pa je 462.

62/63

programov, kot sta varstvo okolja in bioznanosti (ekonomika naravnih virov, les in biokompoziti, upravljanje gozdnih ekosistemov in varstvo naravne dediščine).

okolje

Srednješolski okoljski programi: gospodar na podeželju (4 šole), kmetijsko-podjetniški tehnik (7 šol), naravovarstveni tehnik (6 šol) in okoljevarstveni tehnik (7 šol).

ri višješolskih okoljskih izobraževalnih programih je bilo po zadnjih podatkih za leto 2010/2011 največji delež (37 odstotkov) vpisanih v program upravljanje podeželja in krajine, kjer je poudarek na okolju prijaznih tehnologijah kmetovanja in alternativnih virih energije, na trženju in prodaji kmetijskih izdelkov in storitev idr. Za njim je vpis v program varstvo okolja in komunala s 35 odstotki, vpis v program naravovarstvo pa zavzema 28 odstotkov. Potrebno je upoštevati, da se je višješolski program naravovarstvo v šolskem letu 2010/2011 šele začel izvajati. Ta program tudi najmanj odstopa od deleža prostih vpisnih mest (32 preostalih prostih vpisnih mest). Skupno število razpisanih mest za te programe za šolsko leto 2010/2011 je bilo 1.243, vpisanih je bilo 897.

a univerzitetne in visokošolske okoljske programe, ki smo jih navedli pred tem, je v letošnjem študijskem letu razpisanih skupaj 690 mest za redni in izredni študij skupaj. Na prvem in drugem roku je bilo podanih 551 prijav, sprejetih pa je bilo 475 prijavljenih. Največji vpis v okoljski izobraževalni program so v letošnjem študijskem letu zabeležili na Visoki šoli za varstvo okolja, kjer je na redni

500

400

150

300 100 200 50

2009/2010

2010/2011

2011/2012

Okoljevarstveni tehnik Naravovarstveni tehnik Gospodar na podeželju Kmetijsko-podjetniški tehnik Graf 1: Število vpisanih v srednješolske okoljske izobraževalne programe po programih in letih

2008/2009

2009/2010

2010/2011

naravovarstvo varstvo okolja in komunala upravljanje podeželja in krajine Graf 2: Število vpisanih v višješolske okoljske izobraževalne programe po programih in letih

oktoberoctober 2011

100

76 62/63

okolje

in izredni študij skupaj vpisanih 67 novih študentov. Po besedah dekanice doc. dr. Natalije Špeh interes za program varstvo okolja in ekotehnologija že vsa štiri leta (odkar se izvaja program) presega število razpoložljivih rednih vpisnih mest, kjer je omejitev običajno 50 novih mest. Le-ta so običajno zapolnjena že v prvem razpisnem roku. Drugače pa je pri izrednem študiju, saj trenutne družbeno-ekonomske razmere povzročajo krčenje sredstev tudi na izobraževalnem področju, izrednega študija pa si mnogi ne morejo privoščiti.

Povezovanje teorije in prakse

akoj za tem je program biotehnologije (50 razpisanih mest, 53 sprejetih), ki ga izvaja Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Polni so tudi oddelki v programih gozdarstvo in obnovljivi viri energije (40 razpisanih mest, 41 sprejetih), ekološko kmetijstvo (30 razpisanih mest, 30 sprejetih) in ekologija z naravovarstvom (40 razpisanih mest, 41 sprejetih). 3 3 Podatki pridobljeni v dokumentih, dostopnih na spletni strani http://www.vpis.uni-lj.si/. Pridobljeno na dan 29. september 2011.

zobraževalni programi z okoljsko usmeritvijo se vedno bolj vpenjajo v izobraževalni sistem na vseh nivojih izobrazbe. Glede na to, da so ti programi dokaj novi, se pojavlja vprašanje, kako je s kadri, kompetentnostjo profesorjev za poučevanje predmetov, ki jih ti programi obsegajo. Ali so programi zasnovani tako, da omogočajo pridobitev kvalitetnih znanj in povezovanje z gospodarstvom, saj naj bi ravno potreba po kadrih iz okoljskih disciplin rodila potrebo po okoljskih izobraževalnih programih? Dekanica Visoke šole za varstvo okolja, doc. dr. Natalija Špeh, pravi, da so pri oblikovanju programa varstvo okolja in ekotehnologija sodelovali tako visokošolski učitelji in sodelavci kot tudi predstavniki širšega družbenega okolja (lokalnega, regionalnega in nacionalnega). Čeprav je kader profesorjev z znanji za poučevanje okoljskih vsebin, kot so okoljevarstvo, ohranjanje narave, okoljske tehnologije in drugi, v nacionalnem razponu okrnjen, pa njihov profesorski kader sestavljajo znanstveniki in strokovnjaki iz različnih podjetij, agencij, raziskovalnih institucij in zavodov. Znanstvena aktivnost učiteljev zagotavlja, da so v študij vključena vsa najnovejša znanstvena dognanja in ugotovitve s strokovnih področij, ki jih zajema njihov predmetnik. V juniju letos so na šoli dobili prve štiri diplomirane

ekotehnologe, trije od teh že imajo zaposlitev. Njihovi študentje se z gospodarstvom srečajo že v času študija, ko morajo v podjetjih opraviti 600 ur praktičnega usposabljanja. Sodelovanje z gospodarskimi podjetji pa šoli omogoči povratne informacije tudi o poteku študijskega programa, tako da jim priporočila delodajalcev in mentorjev pomagajo pri dopolnitvah in nadgradnjah študijskega programa. Na šoli pričakujejo, da bodo v naslednjem študijskem letu razpisali tudi podiplomski študijski program, ki bo študentom omogočil izpopolnjevanje znanja in specializacijo iz okoljevarstvenih, ekotehnoloških in naravovarstvenih študijskih vsebin na magistrski stopnji. V sklopu tega imajo v načrtu razvoj lastnih laboratorijskih raziskovalnih zmogljivosti. »Za izpolnjevanje zahtevnih pogojev in predpisov na okoljevarstvenem področju varovanja okolja in narave v neposrednem delovnem okolju postaja vse bolj potrebna in pomembna specifična strokovna usposobljenost,« pravi doc. dr. Natalija Špeh. Ta kader se lahko zaposluje v podjetjih, ki se ukvarjajo z odstranjevanjem in predelavo odpadkov, v podjetjih, ki so zavezanci IPPC, v kmetijskih in gozdarskih podjetjih, na kmetijah, v institucijah, pooblaščenih za presojo vplivov na okolje, na zavarovanih območjih kot gozdni varuhi idr.

Urejanje okolice - od ideje do izvedbe zasaditve / vzdrževanje vrtov / načrtovanje in svetovanje

Okolica hiše in vrt sta pomemben prostor za dobro počutje. Zaupajte ju strokovnjakom!

Simbio, d.o.o. Teharska 49 Mob.: +386 (0) 31 520 385 Faks: +386 (3) 425 64 12 vrtnarstvo@simbio.si

Promocija

oktoberoctober 2011

3000 Celje

Kaj pravijo razmere na trgu?

odatki iz Zavoda za zaposlovanje Slovenije kažejo, da je bilo v letošnjem letu (od januarja do septembra) za navedene okoljske izobraževalne programe skupaj objavljenih 37 prostih delovnih mest, v letu 2010 jih je bilo 57, v letu 2009 pa samo 25. Letos se je pokazala največja potreba po komunalnem inženirju z višješolsko izobrazbo (14 prostih delovnih mest). Največ objavljenih prostih delovnih mest za ta poklic pa je bilo v letu 2008, 21. 10 delovnih mest je bilo objavljenih za univerzitetnega diplomiranega inženirja vodarstva in komunalnega inženirstva, nato za univerzitetnega diplomiranega ekologa (5) in za doktorja biotehnologije (3). Po eno prosto delovno mesto pa je bilo objavljeno za kmetijsko-podjetniškega tehnika, inženirja kmetijstva in krajine, inženirja varstva okolja in komunale, diplomiranega ekotehnologa in za doktorja varstva okolja.

lede na dejavnost je bilo v letu 2010 največ povpraševanja po okoljskih profilih na področju strokovnih, znanstvenih in tehniških dejavnosti, skupaj 15. V tej dejavnosti največ po inženirju vodarstva in komunalnega inženirstva (6). Nato na področju gradbeništva, skupaj 11, kjer je bilo prav tako največ povpraševanja po inženirju vodarstva in komunalnega inženirstva (5). 7 prostih mest je bilo skupno objavljenih v predelovalnih dejavnostih, največ za doktorja biotehnologije (5), in na področju izobraževanja, največ univerzitetnih diplomiranih ekotehnologov (2). 6 prostih delovnih mest je bilo objavljenih v dejavnostih oskrbe z vodo in saniranja okolja, največ komunalnih inženirjev (3), 4 v dejavnosti trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil, vsa za izobrazbo univerzitetni diplomirani ekolog, nato pa še po eno prosto delovno mesto v dejavnostih kot so oskrba z električno energijo (komunalni inženir), plinom in paro, promet in skladiščenje (kmetijsko-podjetniški tehnik), gostinstvo (kmetijsko-podjetniški tehnik), poslovanje z nepremičninami (komunalni inženir), s področja drugih poslovnih dejavnosti (komunalni inženir) ter s področja zdravstva in socialnega varstva (komunalni inženir).

letu 2010 so se osebe z okoljsko izobrazbo največ zaposlovale na področju strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnosti (25), v predelovalnih dejavnostih (18) in na področju izobraževanja (17). Zaposlilo se je največ komunalnih inženirjev z višješolsko izobrazbo, 38. In sicer največ v dejavnostih gradbeništva (7), trgovine oziroma vzdrževanja in popravila motornih vozil (7) ter na področju drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (6). Zaposlovali pa so se še v predelovalnih dejavnostih, v dejavnostih oskrbe z vodo in saniranja okolja idr. Komunalnemu inženirju sledijo univerzitetni diplomirani ekologi z 21 na novo zaposlenimi v letu 2010. Največ se jih je zaposlilo na področju izobraževanja (9) ter v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (7). Ostali pa v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter v predelovalnih dejavnostih. Zaposlitev je v letu 2010 dobilo tudi 19 kmetijsko-podjetniških tehnikov. In sicer največ v predelovalnih dejavnostih (7), nato pa še v raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v dejavnosti gostinstva in trgovine, na področju oskrbe z vodo in saniranja okolja idr. 16 delovnih mest so v letu 2010 zapolnili univerzitetni diplomirani inženirji vodarstva in komunalnega inženirstva, in sicer največ v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (5), nato pa še v dejavnostih gradbeništva, oskrbe z vodo in saniranja okolja, izobraževanja idr. Zaposlitev je v letu 2010 dobilo tudi 8 doktorjev biotehnologije, največ v strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih (3), nato še v predelovalnih dejavnostih, v dejavnostih gradbeništva, v zdravstvu in socialnem varstvu ter v dejavnostih trgovine. Zaposlenih je bilo tudi 7 univerzitetnih diplomiranih ekologov, in sicer v dejavnostih izobraževanja, strokovnih, znanstvenih in tehnoloških dejavnostih, v dejavnostih trgovine oziroma vzdrževanja in popravila motornih vozil ter v dejavnosti javne uprave oziroma obrambe oziroma socialnega varstva. Ostali profili med obravnavanimi z okoljsko izobrazbo, ki so bili v letu 2010 zaposleni (od 1 do 3 oseb) so še magister varstva okolja, gospodar na podeželju, inženir kmetijstva in krajine, univerzitetni diplomirani inženir okolja in doktor varstva okolja.

ovpraševanje po specifičnih okoljskih profilih oziroma po tako imenovanih »zelenih poklicih« bo po napovedih Zavoda za zaposlovanje naraščalo tudi pri njih. Mnogi tovrstni kadri pa svojo zaposlitev najdejo kar v podjetju ali drugi organizaciji, kjer so opravljali svoje praktično usposabljanje. Zato je dobro povezovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom eno ključnih za ugodne razmere zaposljivosti tega kadra na trgu.

Zmagala je ekošola IG O

snovna šola IG je ena izmed ekošol v Sloveniji. Na začetku šolskega leta 2010/2011 smo se somišljeniki odločili, da se bomo srečevali in izmenjavali mnenja, kaj storiti za ohranitev čistih voda, ki jih je v Sloveniji trenutno še nekaj, ter za izboljšanje onesnaženih voda, ki jih je že preveč. Sam že dolgo razmišljam in delujem v smeri ohranjanja naravnega okolja. Skrbim, da odpadke doma in v šoli recikliramo. Doma imamo tudi biološko čistilno napravo za odplake. V preteklem šolskem letu smo se zato seznanjali s procesi čiščenja voda (čiščenje odplak, čiščenje vode za pripravo pitne vode) in o tem, kako se vode (samo)očistijo v naravi.

77 62/63

oleg praktičnega usposabljanja, ki jih izvajajo srednje, višje in visoke šole oziroma fakultete, pa šole z gospodarstvom sodelujejo tudi tako, da organizirajo več strokovnih ekskurzij, oglede raznih obratov, zunanji strokovnjaki iz prakse svoje delo predstavijo dijakom na šoli, preverjajo zaposljivost študentov, pri svetovanju za nakup laboratorijskih instrumentov in opreme, pri raziskovalni dejavnosti, povezujejo pa se tudi z različnimi društvi pri izvajanju raznih, z okoljem povezanih delavnic.

V šolskem letu 2010/2011 smo se skupaj z učiteljico mentorico Ido Zgonc odločili za sodelovanje na natečaju Postani donavski umetnik 2011. Namen je bil predvsem dvigovanje zavesti o pomenu čiste vode in ohranjanju naravnega okolja. V okviru natečaja sem izdelal Naravi prijazno čistilno napravo in dobil 1. nagrado.

Naravi prijazna čistilna naprava

onstrukcija Naravi prijazne čistilne naprave se zgleduje po konstrukciji strehe permakulturne Hobbit hiše (recipročna streha).

si elementi čistilne naprave so povezani s šibami. Čeprav je sestavljena iz ravnih palic, oblikuje spiralo, ki je ena od osnovnih življenjskih oblik v naravi. V zgornjem delu so za podlago filtra iz kamenja nameščeni drevesni listi ali vejice iglavcev, odvisno od letnega časa. Filter sestavljajo različne plasti kamenja, od finih zrnc do velikih kamnov na vrhu. Če imamo možnost, lahko v eno plast filtra dodamo tudi oglje. V spodnji del čistilne naprave lahko postavimo posodo ali kozarec za zajemanje vode.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/136

oktoberoctober 2011

okolje

Natečaj Postani donavski umetnik 2011

Omejitev veliko, priložnosti še več Majdi Kosi

foto: arhiv Pošta Slovenije

78 62/63

logistika

Hitra pošta

Kako hitra je hitra pošta in kje je najbolj razvita? Bistvena je seveda hitrost. Zagotavljati prenos pošiljk od vrat do vrat s hitro dostavo v časovno omejenem obdobju – znotraj enega do treh delovnih dni. Najpomembnejše značilnosti ponudnikov so dostava od vrat do vrat, lastna prevozna

informacijsko-komunikacijska tehnologija (npr. sledenje, programi za podporo

uporabnikom). Pa vendar v tej izjemno konkurenčni panogi štejejo tudi drugi dejavniki,

predvsem inovativnost

in prilagajanje željam ter

potrebam uporabnikov. Največ hitre pošte je v ZDA, a tudi na

oktoberoctober 2011

lobalni trg hitre pošte obvladujejo štiri največja podjetja v panogi, ki tvorijo jedro panoge ter konkurenco in sodelovanje na trgu: DHL, UPS, FedEx in TNT. Po oceni USASEAN Business Council iz leta 2005 predstavlja promet ključnih štirih akterjev približno 85 % svetovne hitre pošte. V tej izjemno konkurenčni panogi seveda obstajajo še mnoga druga manjša logistična podjetja, ki pa uporabniku ne morejo zagotoviti tako učinkovitih, hitrih, zanesljivih storitev, razpršenih na širok spekter destinacij. Po podatkih publikacije Oxford Economics iz leta 2009 je največji delež hitre pošte ustvarjen znotraj ZDA (42 %), sledita Evropa (28 %) in Azija s Pacifikom (24 %), medtem ko je najmanjši delež prodaje ustvarjen v Južni Ameriki, na Karibih, v Afriki in na Srednjem vzhodu.

Hitra pošta

sredstva, močno razvita

slovenskem trgu ne manjka konkurence.

Trend – internetizacija poslovanja

odobni načini poslovanja podjetij so vse bolj usmerjeni v specializacijo proizvodnje in iskanje nišnih trgov, kar podjetja sili v delovanje na globalnem trgu. Ključni sta učinkovita logistika in integrirana storitev z najnovejšo informacijsko podporo. Vsi štirje največji

globalni predstavniki panoge hitre pošte svojim uporabnikom ponujajo programe za pripravo pošiljk prek spletnih aplikacij, ki nudijo uporabniku pomembne prednosti: tiskanje tovornih listov, nasvete za pripravo pošiljke, naročanje prevzema pošiljk, avtomatično določanje kode namembnega kraja, opozorila prejemniku o prispetju pošiljke prek elektronske pošte, sledenje pošiljk, izbira med različnimi

Značilnost tržnega dogajanja so prevzemi in spojitve podjetij, poleg tega pa tudi strateška partnerstva. Glavni akterji so velika privatizirana poštna podjetja. dostavnimi možnostmi, naročanje embalaže prek funkcije v programu, vodenje evidence preteklih pošiljk, standardna poročila za hitri pregled stroškov, vzdrževanje imenika poslovnih partnerjev, zbrana priporočila in obvestila za posamezne države. Trend storitev družbe DHL Ekspres je že nekaj let usmerjen na elektronska orodja za oddajo naročil za prevzeme pošiljk. Eno takih orodij, pravi vodja marketinga Dolores Lakovič, je DHL ShipNow,

lobalna podjetja izkoriščajo lokalne proizvodne vire: po svetu so odprla podružnice ali sklenila partnerstva z lokalnimi kurirskimi podjetji. Ponekod so se povezala tudi z javnimi poštnimi operaterji. Storitve opravljajo prek osrednjih distribucijskih centrov, ki so običajno v bližini letališč. Značilnost tržnega dogajanja so prevzemi in spojitve podjetij, poleg tega pa tudi strateška partnerstva. Glavni akterji so velika privatizirana poštna podjetja. Značilen je vstop na trg štirih velikih pošt (nemške, britanske, francoske in nizozemske), ki so ustanovile posebna podjetja za paketne storitve. Poštna podjetja širijo svojo dejavnost tudi na področje špedicijskih in drugih logističnih storitev.

azvoj hitre pošte gre tudi v smeri zunanje oskrbe (outsourcing). Nekateri operaterji naj bi določene aktivnosti prenesli na specializirana podjetja. Družba TNT Express Worldwide pri organiziranju komercialnih letov in ladijskih prevozih denimo sodeluje z zunanjimi letalskimi in ladijskimi prevozniki, pri prevozu težjih in večjih pošiljk sodeluje s poslovnimi partnerji, ki zagotavljajo posebna vozila ipd. Tatjana Lovrak iz oddelka za marketing v družbi TNT Express Worldwide dodaja, da na tem področju letos opažajo porast povpraševanj po tovrstnih storitvah.

udi Pošta Slovenije po besedah Mateje Korber iz službe za odnose z javnostmi v določeni meri naroča zunanje izvajalce, saj s kombinacijo zunanjih izvajalcev lažje obvladujejo konice prometa in s tem optimirajo svoje poslovanje. Slednje se v večji meri nanaša na transport, četudi pa za zdaj še ne morejo govoriti o večjem obsegu tovrstnega poslovanja.

ag. Maja Erman, vodja prodaje in trženja v družbi DPD, pravi, da se družba DPD lahko pohvali z najučinkovitejšo cestno transportno mrežo v Evropi, ki omogoča skoraj tako hitre dostave na področju Evrope kot letalski prevozi, hkrati pa tak način dostave predstavlja veliko cenejši in okolju prijaznejši način dostave, saj je raven izpustov emisij CO2 na vsak poslan paket po cesti kar 8-krat nižja kot pri letalskem prevozu paketa. V zadnjem letu so uvedli precej novih storitev, izboljšav in nadgradenj že obstoječih produktov in storitev, izmed katerih so najpomembnejše: boljša pokritost in hitrejša dostava na področju Evrope zaradi uvedbe dodatnih mednarodnih linij, nadgradnja in izboljšava produkta GICP – medcelinske dostave paketov, nadgradnja klicnega centra ter izboljšava produkta B2C z vpeljavo sistema EDI – interaktivnega obveščanje strank o dostavi paketov.

logistika

62/63

79 G

Konkretne prihranke emisij CO2 pri poslovanju z DPD-paketno distribucijo lahko uporabniki izračunajo s pomočjo spletne aplikacije ECO Kalkulator na www.whyflyparcels.com, kjer je na podlagi različnih parametrov mogoče določiti, koliko ekvivalenta emisij CO2 je mogoče prihraniti s preklopom (modeshift™) načina pošiljanja z letalskega na cestni prevoz. Cestni način prevoza je tudi do 5-krat cenejši kot letalski prevoz, medtem ko so dostavni roki le za dan ali dva daljši. Prikaz konkretnega izračuna prihrankov emisij CO2 pri cestnem pošiljanju 10-kg paketa na relaciji Ljubljana–Hamburg (v primerjavi z letalskim) prikazuje, da stroški letalskega prevoza za omenjeni primer znašajo 43 evrov, stroški cestnega prevoza DPD Classic pa 21 evrov – prihranek v tem primeru znaša kar 22 evrov.

Nove storitve, novi produkti po željah uporabnikov

družbi TNT Express Worldwide je temeljna usmeritev nenehno vlaganje v zagotavljanje kakovostnih storitev in skladno s tem tudi v povečevanje zadovoljstva strank, zato na tem področju vedno znova ponujajo izboljšave. Da so uspešni, kažejo tudi rezultati ankete o zadovoljstvu strank, kjer je 98-odstotni delež vprašanih strank zatrdil, da dosegajo njihova pričakovanja. Ena izmed uspešnih inovacij je konec leta 2010 uvedena storitev Special Express Italija, s katero so vsakodnevno neposredno povezani z domačim omrežjem TNT Italije, kar predstavlja najbolj zanesljivo dostavo v Italiji. S storitvijo je zagotovljena popolna sledljivost vseh pošiljk, podobno povezavo pa zaradi povečanega zanimanja načrtujejo tudi za Hrvaško, BIH, Srbijo, Črno goro, Kosovo, Makedonijo in Albanijo. Junija 2011 so uvedli storitev Economy Freight, ki ponuja dostavo od vrat do vrat za težje pošiljke – od 45 kg do 1.000 kg in več. S to storitvijo omogočajo dostavo težjih pošiljk v Azijo, ZDA, Indijo in na Bližnji vzhod ter tako strankam ponujajo kratke, redne in zanesljive tranzitne čase kot tudi popoln pregled in nadzor nad dostavo pošiljk.

družbi DHL Ekspres bodo v naslednjem letu uvedli tudi nov produkt JumboBox. Gre za carinsko pošiljko z brezplačno embalažo

oktoberoctober 2011

Glavni akterji so velika poštna podjetja

Pošta Slovenije je namreč zavezanka za javna naročila, kar zaradi zahtevanih postopkov znižuje reakcijski čas in s tem posledično zmožnost hitrega odzivanja na priložnosti na trgu. Zaradi tega se Pošta Slovenije pri iskanju rešitev za trg ne more toliko opirati na možnost outsourcinga kot na rešitve v lastnem okolju.

Promocija

do katerega uporabnik dostopa prek spletnih strani. Elektronsko orodje DHL Intraship je namenjeno zahtevnejšim uporabnikom in omogoča pripravo imenika, poročil preteklih naročil in nastavitve različnih profilov uporabnikov. To pomeni, da lahko en uporabnik pošiljko pripravi v sistemu, drugi natisne dokumentacijo (npr. v skladišču), medtem ko tretji pripravi poročila pošiljk in stroške (nadzornik). Orodjem za oddajo naročil prevzema pošiljk so dodali tudi možnost e-fakturiranja, kjer lahko preko posebnega varnostnega portala uporabniki dostopajo do faktur v elektronski obliki, jih v različnih možnih oblikah prenesejo neposredno v svoje finančne sisteme, podajo morebitno reklamacijo in kliknejo na tovorni list. Tako lažje določijo stroškovno mesto znotraj svojega podjetja. E-fakturiranje je storitev, ki je za uporabnike brezplačna, v Sloveniji pa je družba edini ekspresni prevoznik, ki jo ponuja.

80 62/63

logistika

in enotno ceno do 10 kg oziroma do 25 kg. Produkt bo cenovno pozicioniran tako, da bo ugodnejši od redne cene, kar bo še posebej zanimivo za pošiljatelje težjih pošiljk v balkanske države, ZDA ali v Azijo.

V družbi DHL Ekspres bodo v naslednjem letu uvedli tudi nov produkt JumboBox. Gre za carinsko pošiljko z brezplačno embalažo.

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor

udi v družbi DPD svojim uporabnikom nudijo posebne, inovativne logistične rešitve in možnosti pošiljanja, kot je na primer DPD vinska logistika. V ta namen je podjetje razvilo posebno embalažo, ki vsem proizvajalcem vin omogoča varen transport steklenic tako po Sloveniji kot tujini. Inovativne DPD vinske embalaže, katerih razvoj in optimizacija sta trajala dve leti, so bile razvite v sodelovanju z nemškim proizvajalcem in testirane pod nadzorom nemškega Fraunhofer inštituta. Z več kot 20- letnimi izkušnjami in ob pošiljanju več tisoč steklenic vina na leto se lahko DPD s ponosom predstavi kot eden vodilnih

distributerjev na tem področju.

ružba TNT Express Worldwide namenja poseben poudarek zadovoljstvu svojih zaposlenih, na katerih gradi svojo konkurenčno moč. Tako je družba letos pridobila mednarodni certifikat Vlagatelji v ljudi (Investors in People), ki je namenjen podjetjem z uspešnim vlaganjem v usposabljanje in razvoj zaposlenih. S tem so postali 1. logistična družba z omenjenim certifikatom v Sloveniji.

Omejitve ali priložnosti?

rotikonkurenčna dejanja državnih monopolnih podjetij (denimo ekskluzivne pravice podjetij v državni lasti do prednostne obravnave na državnih razpisih, subvencijah, uveljavljanju carinskih postopkov, omejevanje tujih investicij), neučinkoviti carinski postopki (neustrezna kadrovska in tehnološka podprtost, omejitev vrednosti in teže pošiljk, neusklajene in nepredvidljive spremembe carinskih postopkov), omejitve pri svobodni uporabi letalskega prostora, omejitev uporabe cestne infrastrukture in neizkoriščeni potencialni trgi (Azija, Latinska

Amerika) predstavljajo hkrati omejitve in priložnosti za globalne igralce hitre pošte.

Pošta Slovenije in globalni ponudniki storitev

ošta Slovenije od novembra lani na področju ponudbe ekspresnih pošiljk v tujino sodeluje s podjetjem UPS Adria. Na področju Hitre pošte v tujino – storitev EMS so za Hrvaško uvedli odkupno poslovanje. S ponudbo se prilagajajo predvsem slovenskim spletnim trgovcem (in seveda drugim podjetjem), ki širijo svoje poslovanje na sosednji trg. Na področju spletne trgovine ponujajo strankam tudi možnost brezplačnega vračanja paketov v tujino. Poleg Nemčije so ponudbo razširili na Belgijo, v kratkem pa se bosta omenjenima državama pridružili Velika Britanija in Nizozemska. Pošta Slovenije je s svojimi storitvami tako v večji meri prisotna na notranjem trgu, kjer pošiljke distribuira znotraj lastne mreže. Se pa pritiskom globalnih podjetij skorajda ni mogoče izogniti, saj je konkurenca na področju hitre pošte v tujini velika.

www.posta.si

Opremljeni za hitrost! Znotraj mest. Po Sloveniji. V tujino.

Hitra pošta znotraj mest. Dostava najkasneje v 2 urah po naročilu. Hitra pošta po Sloveniji. Dostava pošiljk v istem dnevu.

Promocija

oktoberoctober 2011

Hitra pošta v tujino. V več kot 200 držav, v zagotovljenih kratkih rokih.

Za zeleno prihodnost na nebu foto: arhiv podjetja

Majdi Kosi

To ni več novica. Taurus 64 je prestop mej znanstvene fantastike. Je začetek energetske revolucije v zraku? Je nov pogled na začetek zelenih prometnih stez na nebu?

ovzemimo na kratko. V tekmovanju ameriške fundacije CAFE (Comparative Aircraft Flight Efficency) se je pomerilo 14 ekip, med katerimi so tehnične in druge zahteve izpolnjevala le tri letala, ki so se pomerila v kalifornijski Santa Rosi. Pipistrel je v tekmovanju Nase že tretjič zapored prejel nagrado za letalo prihodnosti, vendar se je tokrat zgodilo prvič, da so se med seboj pomerila le električna letala. Zmagovalec je moral preleteti 200 milj (370,4 kilometra) v manj kot dveh urah in pri tem na osebo porabiti manj kot galono (3,785 litra) goriva ali ustrezen ekvivalent električne energije. Skoraj polovico manj goriva sta porabili letali ekipe Pipistrel in nemške ekipe E-Genius, ki je zasedla drugo mesto, in je pravzaprav Pipistrelov predelani taurus, saj so zanj v Pipistrelu dostavili podaljšana krila in trup, ki so ga predelali, ter v rep montirali slovenski motor.

Polnjenje akumulatorjev s sončnimi celicami

adralno letalo Taurus electro s pomožnim elektromotorjem samo po sebi sicer ni novost, kot prototip so ga v ajdovskem Pipistrelu naredili že pred časom, njegova izboljšana različica G2 pa je predvidena in tudi že pripravljena za serijsko proizvodnjo. Taurus G4 je prvo letalo na električni pogon s kapaciteto štirih potnikov. Nastalo je tako, da so med sabo povezali dva trupa letala Taurus Electro ter ju spojili s pet metrov dolgo sekcijo, na kateri je nameščen električni oziroma hibridni pogon.

zboljšani taurus electro ni »zelen« le zato, ker z izpušnimi plini ne onesnažuje zraka, temveč tudi zaradi možnosti polnjenja akumulatorjev s pomočjo sončnih celic. Letalo bodo namreč ponujali s tako imenovano sončno prikolico za cestni prevoz, opremljeno z dovolj zmogljivimi sončnimi celicami, da mu bodo akumulatorje napolnile v petih urah, v primeru oblačnega vremena pa je akumulator nared za polet čez teden dni.

ehnični direktor Joe Parrish je dejal, da lahko letalo Taurus G4 v tem trenutku prepelje 4 potnike dvakrat dlje in z dvakrat manj goriva kot letalo Prius. Letalo je sposobno štiri potnike pripeljati skoraj 500 kilometrov daleč s povprečno hitrostjo 200 kilometrov na uro, kar predstavlja prvovrsten okoljski napredek. Tudi z vizijo razvoja nadzvočnega električnega letala je po njegovem mnenju zračni transport postavljen na druge temelje in bo dejansko varoval atmosfero. Kakšna je okoljska vizija na nebu, kakor jo napoveduje izum Pipistrela?

Kako z električnim letalom prebiti zvočni zid?

odja projekta zmagovalne ekipe Tine Tomažič, ki je avtor idejne zasnove letala, projektni vodja, sokonstruktor arhitekture sistemov letala ter koordinator testiranja letala, je predstavil okoljski vidik razvojne vizije

Pipistrela: »Naše letalo lahko prepelje v tem trenutku 4 potnike dvakrat hitreje kot Toyota Prius in to naredi s polovico manj goriva. Celoten doseg letala znaša okoli 300 statutnih milj (485 km), kar je sicer primerljivo z dosegom Priusa z enim polnjenjem rezervoarja. Okoljska vizija je jasna – čim bolj zmanjšati emisije, obenem pa širiti meje mogočega. Leta 2007, ko smo kot prvi na svetu poleteli z dvosedežnim električnim letalom, je znašal njegov dolet cca. 100 km (40 minut letenja), prepeljal pa je lahko dva potnika pri hitrosti okoli 100 km/h. Štiri leta pozneje smo izdelali štiriseda, ki je lahko v zraku več kot dve uri in pol, pri tem preleti skoraj 500 km in to pri hitrosti skoraj 200 km/h. Menimo, da se bo razvoj gibal predvsem v dve smeri – dodatno se bo povečeval čas letenja, osredotočili pa bi se radi tudi na hitrost. Revolucija v svetu letalstva je bila vselej povezana s hitrostjo letenja oziroma s tem, kako hitro smo lahko dosegli oddaljen cilj. S tem je povezan tudi predlagani izziv letala na električni pogon, ki lahko prebije zvočni zid. Raziskali smo že tehnologije, ki dovoljujejo letalu povečati njegov doseg ter trajanje leta (kar smo z zmago na omenjenem tekmovanju tudi že dosegli), sedaj je čas za raziskave, kako narediti električna letala mnogo hitrejša. Zavedamo se seveda, da tehnološki preboj električnih letal še ne bo tako hitro prisoten pri potniškem letalstvu oz. pri masovnih prebojih, vendar se pionirskih poskusov očitno ne bojimo. Naši cilji so vselej postavljeni zelo visoko, četudi se komu zdijo nedosegljivi.« Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/137

oktoberoctober 2011

Ivo Boscarol

Ajdovsko podjetje Iva Boscarola oziroma njegova skoraj 30-članska ekipa inženirjev, oblikovalcev, računalničarjev in drugih strokovnjakov je z letalom Taurus G4 zmagalo na Nasinem natečaju Green Flight Challenge za najbolj učinkovito električno letalo. To je okoljsko čistejši način letenja in odpira vrata novi industrijski panogi – proizvodnji električnih letal.

logistika

62/63

Pipistrelov izum

BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH VREČK NE MEČIMO V OKOLJE Ime biološko razgradljiva vrečka pogosto daje napačen prizvok, da se razgradi v kateremkoli okolju in ni zato nič hudega, če jo odvržemo kar v naravo. A ni tako. Obstajajo namreč biološke vrečke iz različnih materialov in vsaka ni primerna za razgradnjo v naravnih pogojih v okolju. Nekatere se lahko razgradijo le v industrijskih obratih za kompostiranje v kontroliranem okolju. Uporablja pa se tudi material, primeren za vrečke za zbiranje bioloških odpadkov, ki se razgradi v približno 40 dneh tudi na domačem kompostniku. Če nismo prepričani, ali je vrečka, ki jo uporabljamo, razgradljiva med biološkimi odpadki na domačem kompostniku ali v košu za biološke odpadke, je nikar ne odlagajmo na ta način. Nikakor pa nobena od teh vrečk ni primerna za metanje v okolje, saj ne le, da kazi naravno lepoto in spodbuja slabo navado, ampak tudi nima enakih razmer za razgradnjo, kot je domači kompostnik ali velike kompostirnice na odlagališčih za odpadke. Ker na ravni EU še ne obstaja ustrezno obveščanje o razlikah med materiali biološko razgradljivih vrečk, uporabljamo preverjene načine uporabe in ravnanja z njimi.

Biološko razgradljiva? Hmm, zakaj bi jo nosil s seboj?

STROKA ODGOVARJA Vprašujejo dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole Ruše pod vodstvom profesoric Barbare Kajba Mori in Romane Jerkovič.

Veliko se pogovarjamo o ekologiji in ekoloških problemih (Ekošola, pri predmetu biologija in tudi pri strokovnih predmetih - farmacevtski in kemijski tehnik) in vedno pogrešamo konkretne številke o ekoloških dejavnostih v Sloveniji. Zato nas zanima, katere snovi se najpogosteje in najuspešnejše reciklirajo v Sloveniji in v koliki meri se nato ponovno uporabijo kot surovine? Odgovarja mag. Mojca Žitnik, vodja oddelka za statistiko okolja in

energetike na Statističnem uradu RS Po statističnih podatkih se je v Sloveniji v letu 2010 recikliralo največ kovinskih in papirnih odpadkov, in sicer več kot 80 odstotkov. Reciklira pa se ne le odpadni papir zbran v Sloveniji, ampak tudi uvožen odpadni papir. In sicer se je vsega skupaj recikliralo 85 odstotkov vsega odpadnega papirja, kar je več kot 290 tisoč ton. Prav tako se je recikliralo več kot polovica plastičnih odpadkov in steklenih odpadkov. Okoli 40 odstotkov se je recikliralo odpadkov iz lesa, najmanj pa se je v letu 2010 recikliralo odpadkov iz tekstila, le dobrih 8 odstotkov. foto: GSKŠ Ruše

82 62/63

EOL

(Ne)zelene EKOŠOLA SPRAŠUJE, navade

NE PREZRITE! Pred izidom je učbenik

Gospodarjenje z odpadnimi vodami Avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan Recenzenti: dr. Mitja Bricelj, dr. Darko Drev, Marinka Žbogar

Pametnjakovič ...

Bogata likovna oprema Obseg: 148 strani Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o.

Prednaročila in informacije: 03/ 42 66 700, info@fitmedia.si www.zelenaslovenija.si

Promocija

oktoberoctober 2011

Če je na vrečki napisano bio, še ne pomeni, da jo lahko vržeš kar na travnik!!!

Koledarji roKoVNiKi ca oktob kon

posloVNa darila

brezplačen dotisk

* akcija brezplačnega dotiska (cmyk) velja na izbrane koledarje za končne kupce

Štrbenkova cesta 6, 3320 Velenje, Slovenija

Promocija

t. f. e. w.

03 898 14 30 03 898 14 60 koledarji@eurograf.si www.eurograf.si

Promocija