Issuu on Google+

www.fitmedia.si

Odpadki v Sloveniji Waste in Slovenia

Odpadki v Sloveniji

Waste In Slovenia Zbirka Zelena Slovenija

Fit media je agencija za tržne komunikacije in razvojne projekte, specializirana s področja okolja. S podjetji in lokalnimi skupnostmi sodelujemo pri kreiranju komunikacijskih strategij in orodij za doseganje ciljev, povezanih z okoljem. Upravljamo z blagovno znamko Zelena Slovenija.

Načrtujemo in implementiramo komunikacijsko podporo pomembnim okoljskim investicijam (centri za ravnanje z odpadki, varovanje vodnih virov idr.). Strateška okoljska vprašanja odpiramo na tradicionalnih nacionalnih simpozijih s področja okolja v Celju in v specializirani strokovni reviji za okolje EOL. Z razvojnimi projekti okoljske izzive spreminjamo v podjetniške priložnosti.

Strokovna publikacija Obnovljivi viri energije (OVE) v Sloveniji je prav tako postavila na tehtnico zeleno in ekonomijo, a je stopila še korak v prihodnost. Ne tako oddaljeno. Kajti alarmi zaradi podnebnih in drugih sprememb na planetu so vsak dan glasnejši. Knjiga OVE v Sloveniji je pokazala na kreativnost stroke in znanja v Sloveniji, vključno z zglednimi primeri prakse. Ni ostala le pri analizi, odpirala je obrise novega modela zelene energetske družbe.

Odpadki v Sloveniji

Waste in Slovenia

Kreiramo inovativna komunikacijska orodja, s katerimi spodbujamo okoljsko vzgojo mladih (okoljski TV kviz, kampanje, natečaji, učbeniki idr.).

V strokovni knjižni zbirki Zelena Slovenija sta doslej izšli dve knjigi: IPPC v Sloveniji in OVE v Sloveniji. Direktiva IPPC (Integrated Prevention Control) je izvedbeni finale doživela šele letos, z veliko zamudo torej, a tako se ni dogajalo samo v Sloveniji. Publikacija je strokovno odstrla razloge za počasnost pri izvajanju okoljske politike zlasti v gospodarstvu in to pri napravah, ki lahko najbolj ogrozijo kakovost življenja oziroma okolje.

S podobnim zelenim sporočilom izdajamo knjigo Odpadki v Sloveniji. Ne samo zato, ker postajajo odpadki najteže breme okoljske politike v državi. Čeprav tudi zato. Vendar je izziv predvsem v tem, da nova okvirna Direktiva o odpadkih zahteva pogled v zrcalo. Po starem ne bo šlo več. A kako začeti, da bomo postali družba recikliranja in med prvimi v Evropi, potemtakem prej kot leta 2013, sprejeli državni program preprečevanja nastajanja odpadkov? Torej je prvo vprašanje, kako postati družba z manj odpadki, sporoča knjiga Odpadki v Sloveniji.


Vsebina

Content

6

mag. Katja Buda in Albin Keuc Najboljši je tisti odpadek, ki ga ni The Perfect Waste is the Waste that Does Not Exist

18

Tanja Vidic Nastajanje in ravnanje z odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v Sloveniji in v EU Waste Generation and Management in Production and Service Activities in Slovenia and the EU

36

mag. Mojca Žitnik Komunalni odpadki v številkah v Sloveniji in v EU Municipal Waste in Figures in Slovenia and the EU

2

Odpadki v Sloveniji

5

47

Zakonodajni okvir ravnanja z odpadki / EU, Slovenija in odpadki v številkah

Nove usmeritve in okoljski cilji

48 57

dr. Lucija Jukić Soršak Nove usmeritve, ki naj Slovenijo približajo družbi recikliranja New Guidelines for Turning Slovenia into More of a Recycling-Oriented Society Okoljski cilji do leta 2020

Ravnanje z odpadki v Sloveniji

61

62

Bojan Dejak Gradnja infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji The Construction of the Infrastructure for Municipal Waste Management in Slovenia

68

Milka Leskošek Gradnja regionalnega centra za ravnanje z odpadki – izkušnja celjske regije The Construction of a Regional Waste Treatment Centre – the Celje Region

79

Valter Nemec Motivacija občanov in ločeno zbiranje odpadkov Citizen Motivation and Separate Waste Collection

89

mag. Barbara Tišler Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji in možnosti za še večjo učinkovitost Packaging Management and Packaging Waste in Slovenia and the Possibilities for Even Greater Efficiency

102

mag. Emil Šehič Država premalo učinkovito nadzoruje zbiranje in obdelavo OEEO State Supervision of the Collection and Treatment of WEEE Is Not Efficient Enough

113

Matej Hribar Zbiranje in predelava odpadnih baterij in akumulatorjev – je Slovenija na pravi poti? The Collection and Processing of Waste Batteries and Accumulators – Is Slovenia on the Right Track?

122

Uroš Černuta Nagrobne sveče so posebnost Slovenije in ekološki izziv Grave Candles are a Special Feature of Slovenia and an Ecological Challenge

134

Ilija Kitič Razširjena odgovornost proizvajalca in ravnanje z izrabljenimi gumami Extended Producer Responsibility and Used Tyre Management

143

Franci Lenart (Ne)učinkovitost sistema ravnanja z IMV An (In)Efficient ELV Management System


157

Emil Nanut Nevarni odpadki, zakonodaja in ekonomičnost Hazardous Waste, Legislation and Economical Efficiency

166

Renata Košir Ravnanje z odpadki v Sava Tires – nič odlaganja odpadkov na deponijo Waste Management in Sava Tires – No Waste Disposed of in Landfill Sites

171

mag. Boris Marzi Upravljanje odpadkov po regulativi EMAS Waste Management in Luka Koper

179

dr. Anton Gantar V Sloveniji zaostajamo pri recikliranju snovi iz komunalnih odpadkov Slovenia Lags Behind in Recycling Municipal Waste Substances

187

mag. Janez Ekart Malo predelovalcev za trdna goriva iz nenevarnih odpadkov Few Recyclers for Solid Fuels Obtained from Non-Hazardous Waste

193

Okoljski menedžment in vzpostavljanje ekoindustrijskih sistemov

194

Gregor Radonjič Ocenjevanje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu izdelka z metodo LCA Assessing the environmental impact of a product in all phases of its life using the LCA method

203

dr. Damjan Krajnc Vzpostavljanje ekoindustrijskih sistemov z načeli industrijske simbioze The Establishment of Eco-Industrial Systems Including the Principles of Industrial Symbiosis

213

216 218 220 222 224 225 226 227 228 230 231 232

246

Primeri praks

RCERO Celje RCERO Ljubljana CEROD Novo mesto CERO Puconci CERO Koroška CERO Zasavje Cinkarna d.d. Dinos d.d. Eko plus d.o.o. Gorenje d.d. Gorenje Surovina Interseroh d.o.o.

233 234 235 236 238 239 240 241 242 243 244 245

Jože Volfand Zdaj je čas, ki zahteva družbo recikliranja

Kemis d.o.o. Koto d.o.o. Luka Koper d.d. Papir servis d.o.o. MPI reciklaža d.o.o. Plastkom d.o.o. Saubermacher Slovenija d.o.o. Slopak d.o.o. Snaga d.o.o. Talum d.d. ZEOS d.o.o. ZRS Bistra

Odpadki v Sloveniji

Marjan Kvartič Sistem ravnanja z gradbenimi odpadki v skupini CM Celje The Construction Waste Management System in the CM Celje Group

3

151


4

Odpadki v Sloveniji


Zakonodajni okvir ravnanja z odpadki / EU, Slovenija in odpadki v številkah

1.


Najboljši je tisti odpadek, ki ga ni

mag. Katja Buda in Albin Keuc, Ministrstvo za okolje in prostor M.CS. Katja Buda and Albin Keuc, Ministry of the Environment and Spatial Planning

6

Odpadki v Sloveniji

The Perfect Waste is the Waste that Does Not Exist

Povzetek

Abstract

Zakon o varstvu okolja je temeljni zakonodajni akt, ki mu sledijo podzakonski predpisi o urejanju ravnanja z odpadki. V Sloveniji je zakonodajna struktura postavljena. Predpisi se dopolnjujejo skladno z razvojem ravnanja z odpadki. V prihodnje nas čaka veliko dela in nalog, predvsem pri uveljavljanju zahtev zakonodaje in učinkovite implementacije. Na ravni Evropske Unije je bistven poudarek na uveljavljanju zakonodaje v vseh državah članicah. Ob tem pa je že začrtan prihodnji razvoj ravnanja z odpadki, in sicer trajnostno upravljanje naravnih virov.

The Environmental Protection Act is the basic legislative framework that provides implementing regulations governing waste management. Therefore, Slovenia has appropriate legislation and the regulations are amended in accordance with development in the field of waste management. In the future, considerable efforts will mostly be dedicated to meeting the requirements of the legislation and implementing the regulations effectively. At the level of the European Union, the main emphasis is placed on the enforcement of legislation in all the member states. At the same time, the future development of waste management has already been outlined, leading to the sustainable management of natural resources.

Ključne besede: okoljska politika, odpadek, ravnanje z odpadki, zakon o varstvu okolja, hierarhija ravnanja z odpadki, okoljski cilji, uveljavljanje zakonodaje, trajnostno upravljanje naravnih virov

Key words: environmental policy, waste, waste management, the Environmental Protection Act, the hierarchy of waste management, environmental objectives, the enforcement of legislation, the sustainable management of natural resources


Z odpadki se srečujemo dnevno, skorajda čisto na vsakem koraku, saj je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga zavržemo, nameravamo ali moramo zavreči. Ko ugotovimo, da snov in predmet nimata več uporabne vrednosti za nas, še ne pomeni, da snov in predmet nimata uporabne vrednosti za nekoga drugega … Z vidika snovnega toka materiala je treba materiale, ki so v odpadku, izkoristiti kot nadomestek naravnega vira. Za odpadke, ki so zbrani tako, da se zlahka ponovno uporabijo in imajo tržno vrednost, je jasno, da jih bomo ponovno uporabili. Težave nastopijo pri odpadkih, ki zahtevajo dodatno delo za kakovostno ločevanje in zbiranje, ali pri odpadkih, za katere je treba plačati njihovo obdelavo. V teh primerih nam zmanjka okoljske ozaveščenosti in zavedanja, da je odpadek vir surovine. Takih odpadkov bi se vsi najraje znebili tako, da bi nekdo drug plačal ravnanje z njimi oziroma, kar je še bolj nedopustno, se velikokrat nekontrolirano odložijo v naravi.

1. Zakonodaja Slovenija je začela intenzivneje urejati zakonodajo o ravnanju z odpadki, ko se je pripravljala na vstop v Evropsko unijo. Prenos evropskih uredb, direktiv in odločb se je začel pred dobrimi desetimi leti. Osnovna načela in pravila urejanja ravnanja z odpadki so zapisana v zakonu o varstvu okolja, ki je pravna podlaga za urejanje ravnanja z odpadki. Zakon prinaša poleg definiciji odpadka tudi osnovno načelo, da je imetnik odpadka odgovoren za pravilno ravnanje z njim. Posamezni predpisi, ki izhajajo iz zakona o varstvu okolja in urejajo posamezne tokove odpadkov ali obrate, kjer se izvaja obdelava odpadkov, določajo, katero ravnanje z odpadki je pravilno.

7

Odpadki v Sloveniji

Zakon o varstvu okolja tudi opredeli odgovornost proizvajalca za izdelek (t. i. razširjena odgovornost proizvajalca), ko postane odpadek. Prav gotovo ne moremo mimo načela, da onesnaževalec plača za obremenitev okolja. Povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja in tveganja okolja, rabo okolja in odpravo posledic obremenjevanja okolja, vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov ob okoljski škodi. Iz tega načela izhajajo tudi predpisi, ki urejajo dajatve za ravnanje z odpadki.


Zakon opredeljuje tudi obvezne občinske in državne javne službe ravnanja z odpadki. V pristojnosti lokalne skupnosti je, da uredi zbiranje, prevoz, obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in odlaganje preostankov obdelave komunalnih odpadkov. Seveda morajo občine pri tem upoštevati standarde, ki jih predpisujejo uredbe. Sežiganje komunalnih odpadkov je obveznost državne javne službe. Zakon dopušča možnost, da se vzpostavi državna javna služba za zbiranje, predelavo ali odstranjevanje nekaterih vrst drugih odpadkov. Ob tem pa ne moremo mimo določil zakona, ki obravnavajo naprave, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega (t. i. naprave IPPC). Skoraj vsa regijska odlagališča spadajo med tovrstne naprave in si morajo za svoje obratovanje pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje naprave, ki lahko povzroči onesnaževanje večjega obsega. Nadzor nad izvajanjem določb zakona in predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja. V nekaterih primerih daje zakon možnost ukrepanja glede ravnanja z okoljem tudi drugi pristojni inšpekciji, kot je inšpekcija za trg, zdravstvo ali kmetijstvo. V zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki pa ima svojo pristojnost tudi občinska inšpekcija, ki nadzira občinske akte. Inšpekcija za varstvo okolja in naravo ter občinska inšpekcija imata pristojnost in možnost, da ukrepata ob pojavu nezakonito odloženih odpadkov. Zakon določa, da lahko inšpektor odredi odstranitev odpadkov na stroške lastnika zemljišča. Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, imata občina in država pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov. Zakon o varstvu okolja daje pravno podlago za sprejem uredb in pravilnikov o ravnanju s posameznim tokom odpadkov ali pa napravo za obdelavo odpadkov. Zakonodajno strukturo pri ravnanju z odpadki oblikujejo: −− okvirne določbe, −− javne službe, −− skupne sheme ravnanja, −− posamezni tokovi odpadkov, −− objekti za obdelavo odpadkov in −− finančni instrumenti.

8

Odpadki v Sloveniji

Okvirne določbe: −− Uredba o ravnanju z odpadki −− Uredba (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov s spremembami −− Uredba o izvajanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov Javne službe KOMUNALNI ODPADKI −− Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki IZRABLJENA MOTORNA VOZILA −− Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili −− Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili −− Pravilnik o potrdilu o uničenju motornega vozila in o izjavi o lokaciji vozila ŽIVALSKI PROIZVODI −− Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 Skupne sheme ravnanja ODPADNA EMBALAŽA −− Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo


9

Posamezne vrste odpadkov PCB −− Uredba o odstranjevanju polikloriranih bifenilov in polikloriranih terfenilov ODPADNA MINERALNA OLJA −− Uredba o odstranjevanju odpadnih olj KUHINJSKI ODPADKI −− Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom OLJA IN MASTI −− Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi LOČENE FRAKCIJE −− Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki AMALGAMSKI ODPADKI −− Uredba o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah ZDRAVSTVENI ODPADKI −− Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah GRADBENI ODPADKI −− Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih AZBEST −− Uredba o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest −− Uredba o prevzemanju odpadnih azbestcementnih gradbenih izdelkov na odlagališčih komunalnih odpadkov in o določitvi najvišje cene njihovega odlaganja −− Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest RUDARSKI ODPADKI −− Uredba o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin LADIJSKI ODPADKI −− Uredba o pristaniških zmogljivostih za prevzem ladijskih odpadkov in ostankov tovora

Odpadki v Sloveniji

ODPADNA FITOFARMACEVTSKA SREDSTVA −− Uredba o ravnanju z odpadnimi fitofarmacevtskimi sredstvi, ki vsebujejo nevarne snovi ODPADNA ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA −− Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo ODPADNE BATERIJE IN AKUMULATORJI −− Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji ODPADNE NAGROBNE SVEČE −− Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami ODPADNA ZDRAVILA −− Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili IZRABLJENE GUME −− Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami


Objekti za obdelavo odpadkov ODLAGALIŠČA −− Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih −− Uredba emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov SEŽIGALNICE −− Uredba o predelavi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo −− Uredba o sežiganju odpadkov PREMIČNE NAPRAVE −− Uredba o obdelavi odpadkov v premičnih napravah TLA, OBDELAVA BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV −− Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov −− Uredba o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov −− Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu

10

Odpadki v Sloveniji

Finančni instrumenti EMBALAŽA −− Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže AVTOMOBILSKE GUME −− Uredba o okoljski dajatvi zaradi onesnaževanja okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum ELEKTRIČNA IN ELEKTRONSKA OPREMA −− Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme MOTORNA VOZILA −− Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih motornih vozil −− Finančni instrumenti ODLAGANJE ODPADKOV −− Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov MINERALNA OLJA −− Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin


2. Stanje Imamo torej jasno zakonodajno strukturo ravnanja z odpadki s številnimi uredbami, pravilniki in opredeljen inšpekcijski nadzor. A se nam zatika pri izvajanju zakonodaje. Del uveljavljanja zakonodaje so administrativni postopki izdaje dovoljenj ter drugih odločb in sistem poročanja. Ravnanje z odpadki zahteva, da mora vsak, ki ravna z odpadkom, pridobiti ali t. i. dovoljenje IPPC ali okoljevarstveno dovoljenje ali pa odločbo o vpisu v različne evidence, kar povzroča upravnemu organu, to je Agenciji RS za okolje (ARSO), veliko upravnih postopkov. Drug pomemben del nalog pri ravnanju z odpadki, ki ga izvaja ARSO skupaj s Statističnim uradom RS, je obdelava letnih poročil zavezancev o ravnanju z odpadki. Sistem poročanja je sicer vzpostavljen, vendar ga bo treba v prihodnjih letih bistveno bolj dodelati, zlasti glede kontrole kakovosti podatkov in informatizacije samega sistema. Na povzročiteljih odpadkov in vseh, ki ravnajo z odpadki, je, da ravnajo skladno z določbami zakonodaje. Če bi večina zavezancev tako tudi zares ravnala, bi bil inšpekcijski nadzor bistveno lažji. Ker pa za zdaj še ni tako, je skorajda nemogoče pričakovati, da bo vsakega zavezanca – in lahko zapišem, da smo na področju ravnanja z odpadki zavezanci kar vsi prebivalci Slovenije – nadziral v vsakemu trenutku vsaj en inšpektor, pa naj bo občinski ali državni. Najprej bomo morali vsak pri sebi dvigniti svojo okoljsko ozaveščenost na tako raven, da bomo »sami sebi najboljši inšpektorji«.

Pomemben dejavnik je tudi cena storitve javne službe, ki bi morala biti dovolj stimulativna, da bi spodbujala k ločenemu zbiranju odpadkov, po drugi strani pa ne bi silila prebivalcev k odmetavanju odpadkov v naravo zato, da bi se zmanjšale količine prepuščenih odpadkov v javni sistem

Odpadki v Sloveniji

Urejanje ravnanja s komunalnimi odpadki je sploh eno najtežjih področji ravnanja z odpadki. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je izredno velika vloga in odgovornost lokalnih skupnosti in države. Na eni strani se srečujemo s težavami pri uveljavljanju ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, na drugi pa z ustrezno obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in odlaganjem preostankov odpadkov po obdelavi. Sistemi ločenega zbiranja se bolj ali manj uspešno uveljavljajo po vsej Slovenji, v zadnjih letih so se pospešeno uveljavili skoraj po vseh lokalnih skupnostih. A se kljub temu komunalni odpadki še vedno odmetavajo v okolje … Občine so zgradile zbirne centre, kjer lahko občani, običajno brez posebnega plačila, prepuščamo odpadke, ki jih ne moremo odložiti v okviru ločenega zbiranja. Očitno pa naša okoljska zavest, ozaveščenost in obveščenost o možnostih prepuščanja še niso na taki ravni, da bi preprečile odmetavanje v naravo. Dosledno kaznovanje za nenadzorovano odmetavanje odpadkov bi prav gotovo pripomoglo k zmanjšanju takega ravnanja, povsem pa ga ne bi rešilo.

11

Zakonodajna struktura ravnanja z odpadki je jasna, zatika se pri njenem izvajanju.

Povzročitelji odpadkov, ki nastajajo kot del industrijskega procesa, večinoma dobro poskrbijo za odpadke. Več težav nastane, kadar se uveljavlja načelo razširjene odgovornosti proizvajalca. V teh primerih so proizvajalci izdelkov ali pa tisti, ki izdelek dajo na trg, odgovorni, da se vzpostavi sistem zbiranja in obdelave določenega odpadka (t. i. sheme). Za ravnanje z določeno vrsto odpadkov so proizvajalci vzpostavili več shem, kar naj bi prispevalo k ekonomsko učinkovitemu ravnanju z določenim tokom odpadkov. Pri tem pa bi morala biti osnovno vodilo in odgovornost proizvajalcev in shem, da se upošteva zakonodaja in postavljeni okoljski cilji. Vendar se sistem delovanja več shem pri ravnanju z odpadno embalažo in odpadno električno in elektronsko opremo ni pokazal kot optimalen. Glede na letne podatke, ki jih pošiljajo sheme na ARSO, Slovenija sicer dosega minimalne okoljske cilje. Nikakor ni namen shem, da samo na finančno najugodnejši način zadostijo minimalnim okoljskim ciljem. Njihova primarna vloga, kot jo predvideva zakonodaja, je, da sheme v imenu proizvajalcev poskrbijo, da se odpadki zberejo v celoti in obdelajo, da ozaveščajo javnost o pomenu in načinu zbiranja določenega odpadka. Ker temu posvečamo premalo pozornosti, ostaja tudi velik delež odpadne komunalne embalaže med odloženimi komunalnimi odpadki.


zbiranja komunalnih odpadkov. V Sloveniji primanjkuje kapacitet za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kamor spadajo tudi biološko razgradljivi odpadki iz gospodinjstev. Okoljski cilji nas zavezujejo in pritiskajo na lokalne skupnosti, da zgradijo tovrstne objekte in objekte za odlaganje ostankov po obdelavi odpadkov. Sem spadajo torej sežigalnice odpadkov in odlagališča. Za gradnjo tovrstnih objektov so na razpolago tudi sredstva iz. t. i. kohezijskega sklada. Sprejet je bil tudi operativni program, ki je operacionaliziral tovrstne objekte. Vendar se v zadnjih letih ti objekti večinoma niso zgradili, razen redkih dobrih primerov. Nekateri, med drugimi tudi Računsko sodišče RS v svojem revizijskem poročilu, menijo, da je rešitev v tem, da odlaganje postane državna javna služba, kot je sežig komunalnih odpadkov. Preden pa bi se Slovenija odločila za tako pomembno sistemsko spremembo, bo treba najprej ugotoviti, kakšne zakonodajne, finančne in organizacijske spremembe je treba izvesti ter kakšne so prednosti in slabosti tako velike sistemske spremembe. Vsekakor pa je nujno potrebno, ne glede na to, ali gre za državno ali občinsko javno službo, čim prej zgraditi nujno potrebne objekte za obdelavo komunalnih odpadkov.

3. Nova direktiva, stara smer v preprečevanje nastajanja odpadkov Pri ravnanju z odpadki se Evropska komisija, skupaj z državami članicami, ukvarja pretežno z izvedbo obstoječe zakonodaje. To je razvidno tudi iz podatka, da ne nastaja nobena nova direktiva o ravnanju z odpadki, prenavlja se le direktiva o odpadni električni in elektronski opremi.

12

Odpadki v Sloveniji

Direktiva o odpadkih 2008/98/ES je zadnji povsem nov dokument, ki je nastal na ravni Evropske unije in ga morajo države članice prenesti v svoj pravni red do konca letošnjega leta. Na prvi pogled ta direktiva ne prinaša veliko novosti, pri podrobnejšem branju in na podlagi dokumentov, ki jih pripravlja Evropska komisija za izvedbo te direktive, pa pomeni pravo revolucijo z vidika percepcije odpadka. Izhodišče, na katerem se odločajo imetniki in povzročitelji odpadka, je, da upoštevajo okoljsko zakonodajo in pri svojem poslovanju sledijo okoljskim ciljem. Skratka – razmejitev med odpadkom, stranskim proizvodom in določitvijo, kdaj odpadek izgubi status odpadka, temelji predvsem na dejstvu, da so podjetja predvsem družbeno in okoljsko odgovorna in ozaveščena, ne pa na upravnih aktih in nadzoru. S tem se tudi zmanjšujejo administrativne ovire, kar pa je cilj nove direktive.


Direktiva postavlja tudi okoljske cilje ravnanja s komunalnimi in gradbenimi odpadki. Države članice imajo možnost in pravico, da izberejo eno izmed predlaganih metodologij poročanja Evropske komisije. Metodologija, po kateri se poroča, opredeljuje, kdaj se predelava komunalnih odpadkov šteje za recikliranje. Skladno s temi opredelitvami bi morali delovati tudi regijski centri za ravnanje s komunalnimi odpadki, da bomo dosegali predpisane cilje, ki vodijo Evropsko unijo in Slovenijo v družbo recikliranja. V okviru implementacije direktive nastaja tudi natančna opredelitev, kdaj se sežig odpadkov šteje za postopek predelave in v katerih primerih se šteje za odstranitev. Pri načrtovanju objektov za termično obdelavo komunalnih odpadkov, ki naj bi jih zgradili v Sloveniji, bo nujno upoštevati te opredelitve. Prvič je v pravnem aktu zapisana tudi petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki. Njena prva stopnja – preprečevanje nastajanja odpadkov – je še dodatno opredeljena s tem, da bodo morale države članice pripraviti programe preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je novost in velik izziv. Kot je že zapisano, si Evropska komisija prizadeva za uveljavljanje obstoječe zakonodaje Evropske unije v državah članicah, kar izvaja s pregledom poročil o doseganju okoljskih ciljev v državah članicah (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljena motorna vozila) ter prek pregledov pravilnosti prenosa predpisov Evropske unije v pravni red držav članic. V nekaterih primerih, zlasti pri tistih direktivah, ki veljajo že dalj časa, pa prek raznih študij in vprašalnikov sprašuje države članice o implementaciji predpisov.

V praksi je mogoče princip SMM uvajati na različnih področjih, ukrepe pa lahko razvrstimo v 12 sklopov, in sicer: −− z ločenim zbiranjem odpadkov in recikliranjem, −− s ponovno uporabo in popravilom izdelkov, −− z zbiranjem in ponovno uporabo/recikliranjem/predelavo industrijskih ostankov, −− z zapiranjem snovnih tokov v industrijskih procesih, −− z ekodizajnom, −− z uvajanjem sistema izdelek–storitev, −− z izvajanjem načel koncepta »od zibelke do zibelke«,

Odpadki v Sloveniji

Princip SMM temelji na načelu življenjskega kroga, vsebuje pa še naslednja načela: trajnostno izkoriščanje, ekodizajn, ekoučinkovito proizvodnjo, trajnostno potrošnjo in trajnostno ravnanje z odpadki. Tesno je povezan s strategijo Evropa 2020, zlasti glede učinkovite uporabe naravnih virov, zahteva pa delovanje v treh fazah: −− Odziv: prva faza je osredotočena na rešitve ravnanja z odpadki in zapiranja proizvodne verige zato, da bi se povečala učinkovitost rabe naravnih virov v celotni proizvodni verigi. −− Drugačno oblikovanje: prioriteta druge faze so spremembe v razmišljanju in preoblikovanje izdelkov. Poudarek je na zapiranju tokov in oblikovanju novih odnosov v sistemu »izdelek– storitev«. −− Postavitev novih okvirov: zadnja faza obsega sistemske spremembe v pojmovanju uporabe materialov glede udejanjanja principa SMM.

13

Princip SMM je korak k podpori trajnostnemu razvoju.

Princip SMM je relativno nov pristop, ki pomeni premik v razmišljanju od ravnanja z odpadki k takemu upravljanju materiala, da bi se oblikovala podpora trajnostnemu razvoju. Povečanje trajnostne uporabe materialov prispeva k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje z upoštevanjem ekonomske učinkovitosti in socialnih vidikov. Po definiciji OECD je SMM pristop, s katerim se spodbuja trajnostna raba virov, ki medsebojno povezuje različne ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in ščiti naravne vire v življenjskem krogu materiala, pri tem pa upošteva ekonomsko učinkovitost in socialno pravičnost.


−− s spreminjanjem prevladujoče izbire potrošnikov, −− s posnemanjem naravnih materialov in ekosistemov, −− s spodbujanjem delovanja na lokalni ravni z ustanavljanjem preobraženih mest in ekomest (t. i. transition towns), −− z ustanavljanjem mrež znanja za preobrazbo (transition management), −− z uporabo informacijskih tehnologij za princip SMM. Razprave o principu SMM so se na ravni Evropske unije šele začele. A se je s tem, vsaj na ravni Evropske unije, začrtala pot prihodnjega razvoja ravnanja z odpadki. Dejstvo je, da gre za zelo zahteven proces in da bi uveljavitev zgoraj navedenih načel zahtevala korenit premik v razmišljanju in delovanju celotne družbe in vsakega posameznika. Obstaja velik vsebinski in tehnološki izziv za vse države članice, predvsem za Slovenijo, ki mora opraviti še vrsto nalog iz že sprejete zakonodaje in se dodobra ozavestiti o dejstvu, zapisanem v naslovu: Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni. Vendar nas čaka še dolga pot.

4. Sklep ali o implementaciji V preteklem desetletju nam ni uspelo izrabiti vseh priložnosti in ne uporabiti vseh možnosti, ki smo jih imeli na razpolago. To jasno in neprizadeto kažejo podatki. Glej slika 1 Količina komunalnih odpadkov (nenevarnih in nevarnih) v Sloveniji v obdobju od 2002 do 2009 stran 44. Vsak prebivalec Republike Slovenije letno proizvede okoli 450 kilogramov komunalnih odpadkov. Količine komunalnih odpadkov se še vedno povečujejo. V Republiki Sloveniji letno odložimo kar 69 odstotkov vseh odpadkov oziroma okoli 350 kilogramov na prebivalca. Z ločenim zbiranjem odpadkov zberemo le dobrih 15 odstotkov komunalnih odpadkov. Glej slika Odlaganje komunalnih odpadkov v Sloveniji v obdobju od 2002 do 2009 stran 45. Dobro bi bilo, če bi si vzeli vsaj nekaj časa za razmislek o tem, kako najbolj učinkovito uporabiti omejene človeške, finančne in – zaradi šibke implementacije v preteklem desetletju – časovne vire. V glavnem sta k temu razmisleku prispevala Računsko sodišče Republike Slovenije s svojimi revizijskimi postopki, v katerih so ugotovljene stvarne neučinkovitosti v delovanju sistema ravnanja z odpadki, in Evropska komisija, s katero smo vseskozi v stiku glede usklajenosti s pravnim redom in doseganja okoljskih ciljev.

14

Odpadki v Sloveniji

Glej slika Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji leta 2009 stran 46. K zunanjim nadzornim institucijam je treba prišteti še nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z odpadki. Spomnimo se le analiz, ki jih je Umanotera objavila leta 2002 in v nizu priporočil identificirala večino težav na poti k uspešni izvedbi (šibkost komunalnega sektorja, pomen komuniciranja in obveščanja, nepravilno brezplačno oddajanje odpadne embalaže, jasnost definicije obdelave odpadkov, ciljne namembnosti okoljskih dajatev itd.). Zaradi ugotovljene šibkosti izvajanja in neučinkovitosti nadzornih institucij, ki so razpravo o odpadkih prinesle na prve strani dnevnikov in dnevne rede državnozborskih zasedanj, je minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić ukrepal nemudoma po nastopu mandata. Marca 2010 je imenoval


posebno koordinacijsko delovno skupino, ki je temeljito pregledala obstoječe stanje in pripravila program dela Ministrstva za okolje in prostor glede odpadkov za leti 2010 in 2011. Ministrstvo je leta 2010 tudi izvedlo prvo celovito poročanje izvajalcev gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki. Poročila so podala zelo zanimivo podobo Slovenije o uspešnosti zbiranja in odlaganja odpadkov.

Slika 1: Razlike v zbranih količinah odpadkov so opazne tudi med občinami oziroma IJS

zbrani KO kg/preb <100 100...200 200...300 300...400 400...500 500...600 >600

Slika 2:

15

odloženi KO kg/preb <100 100...200 200...300 300...400 400...500 >500

Odpadki v Sloveniji

Razlike v odloženih količinah odpadkov so opazne tudi med občinami oziroma IJS


Slika 3: Razmerje odloženo/ zbrano po občinah

odloženo proti zbrano <0,2 0,2...0,4 0,4...0,6 0,6...0,8 0,8...1,0 >1,0 odloženo proti zbrano <2 >2

Vlada je tudi uredila okoljsko dajatev na odlaganje odpadkov, da bodo več sredstev dobile občine, ki uspešno ločujejo odpadke. V zadnjem četrtletju 2010 in prvi polovici 2011 bodo opravljene še nekatere druge naloge. Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo Operativni program ravnanja z ločeno zbranimi odpadki 2009–2013 ter novelacijo Operativnega programa odstranjevanja odpadkov, da bi se zmanjšale količine biorazgradljivih odpadkov za obdobje 2009–2013. Poleg tega bodo pripravljene Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki (ki bo vključevala vso vsebino sprememb Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja z odpadki iz leta 2001), Uredba o ravnanju z odpadki, Uredba o odlaganju odpadkov ter predpisi s področja ravnanja z odpadno embalažo. Pri pripravi teh predpisov bodo upoštevana mnenja Računskega sodišča Republike Slovenije, Evropske komisije, strokovne javnosti in nevladnih organizacij.

16

Odpadki v Sloveniji

Ključna za uspešno politiko ravnanja z odpadki bo uspešnost črpanja kohezijskih sredstev, na katera so vezana domača prizadevanja po gradnji potrebne infrastrukture. V posebnem poročilu Državnemu zboru je Ministrstvo za okolje in prostor (september 2010) objavilo naslednjo tabelo gradnje potrebne infrastrukture za sortiranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov v centrih za ravnanje z odpadki (CERO). Glej tabelo Vklučevanje kapacitet regijskih centrov na podlagi stanja izvajanja projektov stran 38. V tabeli niso upoštevane zmogljivosti zasebnih družb. Posebno mesto pri ravnanju z odpadki oziroma gospodarjenju z naravnimi viri bo še naprej ohranilo ločeno zbiranje odpadkov v gospodinjstvih in gospodarstvu. Posebno mesto zato, ker imamo pri tem še veliko neizpolnjenih obveznosti in dolžnosti. Zmeraj znova si je namreč treba priklicati


v spomin, zakaj zbiramo odpadke in zakaj jih ne odmetavamo v vsako grapo, kot smo to počeli še pred kratkim: prvič zaradi zdravja ljudi in narave (s preprečevanjem onesnaževanja okoljskih medijev), drugič zaradi varovanja naravnih virov (s predelavo in recikliranjem, z zapiranjem snovnih tokov, zmanjševanjem vsebnosti nevarnih snovi) in tretjič zaradi prihodnjih generacij. Torej ne gre samo za politično, marveč tudi za moralno vprašanje. Zato je še toliko pomembneje, da razpravo o ravnanju z odpadki oziroma ravnanju z naravnimi viri dvignemo na novo raven.

Viri

17

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1). 2. EU Waste Policy – The Story behind the Strategy, European Commission (dostopno tudi na spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/waste/pdf/story_book.pdf) 3. A Thematic Strategy on the prevention and recycling of waste {SEC(2005) 1681} {SEC(2005) 1682}. 4. SPOROČILO KOMISIJE: EVROPA 2020, Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, COM(2010) 2020 konč. 5. Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, novelacija marec 2008. 6. Umanotera, Ravnanje z odpadki v Sloveniji, Povzetek ocene izvajanja zakonodaje in doseganja strateških ciljev, April 2002. 7. Umanotera, Kako ravnati z odpadki? Vodič po zakonodaji o odpadkih v Sloveniji in EU. 8. Umanotera, Preprečevanje in zmanjševanje odpadkov v Sloveniji, avgust 2005. 9. MOP, Problematika ravnanja z odpadki, Poročilo za 24. sejo Odbora za okolje in prostor, september 2010. 10. Mag. Mojca Žitnik, Ravnanje z odpadki v številkah, SURS, 2010.

Odpadki v Sloveniji

1.


Nove usmeritve in okoljski cilji

2.


Nove usmeritve, ki naj Slovenijo približajo družbi recikliranja

dr. Lucija Jukić Soršak, Ministrstvo za okolje in prostor Lucija Jukić Soršak, PhD, Ministry of the Environment and Spatial Planning

New Guidelines for Turning Slovenia into More of a RecyclingOriented Society

Povzetek

Abstract

Prvi okoljski predpisi Evropske unije so bili prav o ravnanju z odpadki. Z direktivo o odpadkih, direktivo o nevarnih odpadkih in uredbo o pošiljkah odpadkov je bil vzpostavljen zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Kljub strogi zakonodaji o ravnanju z odpadki je povezava med gospodarsko rastjo (BDP) in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov, ostajala nespremenjena. Celotna količina odpadkov vseskozi narašča, količina odloženih odpadkov ne upada. Evropska Komisija je leta 2005 pripravila predlog nove okvirne direktive o odpadkih, ki velja od decembra 2008 naprej, da bi prekinila te povezave.

The first environmental regulations of the European Union were directed toward waste management. The Waste Directive, the Hazardous Waste Directive and the Waste Shipments Regulation established the legislative framework for waste management in the Community. Despite the strict waste management legislation, the connection between economic growth (GDP) and environmental impacts caused by waste generation has remained unchanged. The total quantity of waste is increasingly rising and the quantity of waste disposed of is not decreasing. In 2005, the European Commission prepared a new proposal of the Framework Waste Directive, which entered into force in December 2008, in order to break these links.

48

Odpadki v Sloveniji

Najpomembnejša sprememba direktive je uvedba okoljskega cilja, tako da je Direktiva usmerjena k zmanjševanju vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Namen direktive je približati Evropsko unijo »družbi recikliranja«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot vir. Uveden je nov pristop k ravnanju z odpadki, ki je osredotočen na preprečevanje nastajanja odpadkov. Postavljeni so cilji za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih in gradbenih odpadkov. Pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje o odpadkih se kot prednostni vrstni red upošteva 5-stopenjska hierarhija ravnanja z odpadki. Preprečevanje nastajanja odpadkov je poleg visoko kakovostnega recikliranja in spodbujanja uporabe recikliranih materialov eden izmed bistvenih elementov te direktive.

Ključne besede: okoljska politika, odpadek, ravnanje z odpadki, stranski proizvod, prenehanje statusa odpadka, hierarhija ravnanja z odpadki, okoljski cilji

The most important change to this directive is the introduction of environmental objectives, meaning that the directive is oriented towards reducing environmental impacts due to waste generation and waste management. The aim of this directive is to turn the European Union into a “recycling-oriented society” that strives to avoid the generation of waste and that uses waste as a resource. A new approach to waste has been introduced, focusing on the prevention of waste generation. The objectives for the reuse and recycling of municipal and construction waste have been set. As a priority order in formulating policies and drafting legislation on waste, the 5-level hierarchy of waste management is taken into account. In addition to high-quality recycling and promoting the use of recycled materials, the prevention of waste generation is one of the essential elements of this directive.

Key words: environmental policy, waste, waste management, byproducts, the termination of waste status, the hierarchy of waste management, environmental objectives


1. Evropska okoljska politika Začetki evropske okoljske politike segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Prvi okoljski predpisi so bili prav o ravnanju z odpadki. V letih 1970–1990 so namreč številne težave, povezane z ravnanjem z odpadki, pokazale mogoče vplive slabo načrtovanega ravnanja z odpadki na okolje in zdravje ljudi. Na začetku so predpisi urejali predvsem posamezna onesnaževala in njihove vplive na okolje, v zadnjih letih pa je poudarek zlasti na razumevanju pritiskov na okolje in preučevanje učinkov različnih politik in vedenjskih vzorcev. Leta 1975 je bila sprejeta prva Direktiva o odpadkih, sledili sta ji Direktiva o nevarnih odpadkih in Uredba o pošiljkah odpadkov. S temi tremi predpisi je bil vzpostavljen zakonodajni okvir za ravnanje z odpadki v Skupnosti. Glavna pomanjkljivost teh direktiv je bila, da niso določale okoljskih emisijskih parametrov za različne možnosti ravnanja z odpadki, kot so recikliranje, sežiganje in odlaganje, kar je zlasti prišlo do izraza, ko so se začeli pojavljati problemi onesnaženosti okolja zaradi delovanja obratov za predelavo odpadkov, sežigalnic in odlagališč. Vrzel so zapolnile Direktiva o odlaganju odpadkov na odlagališčih in Direktiva o sežiganju odpadkov z določenimi standardi glede onesnaževanja zraka in podtalnice ter Direktiva o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (IPPC), s katero so uvedena okoljevarstvena dovoljenja za industrijo in kmetijstvo in nekateri standardi za številne dejavnosti, povezane z nastajanjem odpadkov in njihovo uporabo (na primer v cementarnah).

49

Odpadki v Sloveniji

Hkrati s tem je bil cilj zakonodaje tudi izboljšanje ravnanja z odpadki, zlasti spodbujanje recikliranja, ponovne uporabe in energetske predelave v primerjavi z odstranjevanjem odpadkov. Pri nekaterih tokovih odpadkov so imeli uveljavljeni načini ravnanja velik vpliv na okolje ali pa je bilo zelo težko vzpostaviti sistem financiranja recikliranja kljub jasnim okoljskim koristim, kar je vodilo


do zadnjega sklopa predpisov, ki obravnavajo posamezne tokove odpadkov (na primer embalaža in odpadna embalaža, izrabljena motorna vozila, odpadna električna in elektronska oprema, baterije in akumulatorji …).

Cilj EU: rastoče gospodarstvo, ki trajnostno uporablja vire.

S prvo Direktivo o odpadkih (75/442/EGS) so bili opredeljeni ključni izrazi, kot so odpadek, predelava in odstranjevanje. Vzpostavljene so bile temeljne zahteve za ravnanje z odpadki, na primer obveznost pridobitve dovoljenj ali vpisa v ustrezno evidenco kot pogoj za izvajanje postopkov ravnanja z odpadki. Države članice so morale pripraviti načrte ravnanja z odpadki. S to direktivo so bila vzpostavljena tudi temeljna načela – obveznost ravnanja z odpadki brez negativnega vpliva na okolje ali zdravje ljudi, spodbujanje upoštevanja hierarhije ravnanja z odpadki ter načelo plačila za obremenjevanje. Direktiva je bila z leti večkrat bistveno spremenjena, zato se je pojavila potreba po združitvi vseh sprememb v enoten predpis. Leta 2006 je bila direktiva razveljavljena in nadomeščena s kodificirano Direktivo o odpadkih (2006/12/ES).

2. Direktiva 2008/98/ES o odpadkih Kljub strogi zakonodaji o ravnanju z odpadki je ostajala nespremenjena povezava med gospodarsko rastjo (BDP) in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov. Celotna količina odpadkov vseskozi narašča, količina odloženih odpadkov ne upada. Da bi se prekinila ta povezava, je Evropska unija želela vzpostaviti pravni okvir za ravnanje z odpadki v njihovem celotnem ciklu od nastanka do odstranjevanja, s poudarkom na predelavi in recikliranju. Razvoj gospodarstva je namreč odvisen od naravnih virov, netrajnostno upravljanje virov, vključno z odpadki, pa povzroča negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. Zato je skupen cilj Evropske unije zelo jasen: rastoče gospodarstvo, ki trajnostno uporablja vire. Pri ravnanju z odpadki sta poleg okoljskega pomembna tudi ekonomski in socialni vidik ravnanja z odpadki. Zakonodaja o odpadkih namreč pomeni pomembno podlago za sektor ravnanja z odpadki, ki prispeva pomemben delež h gospodarski rasti in možnostim zaposlovanja. Evropska komisija je zato decembra 2005, sočasno s sprejemom Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov, predstavila tudi predlog nove okvirne Direktive o odpadkih (2008/98/ES), ki je bila sprejeta junija 2008 in velja od decembra 2008 naprej, rok za prenos v nacionalne pravne rede držav članic je 12. december 2010.

50

Odpadki v Sloveniji

S tem datumom bodo prenehale veljati Direktiva o odpadkih (2006/12/ES), Direktiva o nevarnih odpadkih (91/689/EGS) in Direktiva o odstranjevanju odpadnih olj (75/439/EGS). Določbe, ki se nanašajo na prepoved mešanja nevarnih odpadkov in njihovo označevanje (nevarni odpadki morajo biti označeni v skladu z mednarodnimi standardi in standardi Skupnosti) ter na ločeno zbiranje mineralnih in sintetičnih odpadnih olj, ostajajo nespremenjene in so vključene v novo direktivo. Do zdaj prednostna regeneracija odpadnih olj je pod nekaterimi pogoji izenačena z njihovim sežigom. Zaradi zmanjšanja emisije toplogrednih plinov, ki je posledica odlaganja odpadkov na odlagališčih, je poudarjeno ločeno zbiranje bioodpadkov in njihovi predelava v okoljsko varne proizvode, kot je na primer kompost. V Sloveniji smo problematiko teh odpadkov dokaj uspešno rešili s predpisi, sprejetimi za zbiranje in obdelavo biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. Z drugimi novostmi, ki jih prinaša direktiva, se v glavnem povzema zelo široka sodna praksa Evropskega sodišča (ECJ) v zvezi z odpadki. Nekatere spremembe, zlasti glede določitve ciljev recikliranja, oblikovanja ciljev preprečevanja nastajanja odpadkov na ravni Evropske unije v prihodnosti in določitve petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki kot prednostnega vrstnega reda, so vključene na predlog Evropskega parlamenta.


3. Okoljski cilji Najpomembnejša sprememba te direktive je uvedba okoljskega cilja, tako da je Direktiva usmerjena k zmanjševanju vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga vir–izdelek–odpadek. Zato direktiva določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti take uporabe. Direktiva uvaja nov pristop k ravnanju z odpadki, ki je osredotočen na preprečevanje nastajanja odpadkov. Namen direktive je približati Evropsko unijo »družbi recikliranja«, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov in uporablja odpadke kot vir. Tega pa ni mogoče doseči brez ločevanja odpadkov na izvoru, ločevanja nevarnih sestavin iz toka odpadkov ter zbiranja in recikliranja prednostnih tokov odpadkov. Direktiva določa, da je treba do leta 2015 vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo. V Sloveniji je ločeno zbiranje odpadkov dobro vpeljano, nadgraditi pa ga bo treba tako, da bo podlaga za visokokakovostno recikliranje. Direktiva namreč postavlja naslednje cilje, ki jih brez učinkovitega ločenega zbiranja ne bo mogoče doseči: 1. Do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev ter po možnosti iz drugih virov, če so ti tokovi odpadkov podobni odpadkom iz gospodinjstev, povečata na najmanj 50 odsotokov skupne teže. 2. Do leta 2020 se priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava, vključno z zasipanjem z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, nenevarnih gradbenih odpadkov, povečajo na najmanj 70 odstotkov skupne teže. Da bi dosegli ta cilj, se ne upoštevata zemljina in kamenje (odpadki s klasifikacijsko številko 17 05 04).

4. Opredelitev odpadka

Na splošno velja, da odpadek izgubi status odpadka, potem ko je predelan ali dan v dovoljeno nadaljnjo uporabo. Na podlagi dosedanje sodne prakse ECJ direktiva določa, da lahko nekateri odpadki izgubijo ta status, tudi če izpolnjujejo merila, ki bodo oblikovana na ravni Skupnosti na podlagi pogojev, določenih v direktivi. Merila bodo najprej oblikovana za odpadno železo, jeklo

51

S to direktivo je podana možnost odločanja od primera do primera, ali so posamezne snovi ali predmeti, ki poleg glavnega proizvoda nastajajo v proizvodnem procesu in izpolnjujejo nekatere pogoje, odpadek ali stranski proizvod. Ker se stranski proizvodi uvrščajo v kategorijo proizvodov, to pomeni, da mora snov ali predmet, ki ni odpadek, temveč stranski proizvod, izpolnjevati vse zahteve za določeno uporabo, povezane s proizvodi, okoljem in varstvom zdravja, nadaljnja uporaba take snovi ali predmeta pa ne sme povzročati škodljivega vpliva na okolje ali zdravje ljudi. Kot pomoč pri presoji posameznih primerov je Evropska komisija leta 2007 pripravila smernice »Razlage o odpadkih in stranskih proizvodih«. V tem dokumentu je razložena opredelitev odpadkov, kot jih razlaga ECJ, da se zagotovi pravilno izvajanje zakonodaje. Smernice so namenjene pristojnim organom in nosilcem gospodarskih dejavnosti.

Odpadki v Sloveniji

Odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči. Ta opredelitev ostaja nespremenjena in je v zadnjih tridesetih letih najpomembnejši del varstva okolja pred posledicami nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Praviloma je jasno, kaj je odpadek in kaj ni. Kljub temu so se v teh letih o različnih vidikih opredelitve odpadka postavljala številna vprašanja, o katerih je odločalo tudi ECJ. Da ne bi tudi v prihodnje prihajalo do nejasnosti glede opredelitve odpadkov, direktiva določa, kdaj snovi ali predmeti, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja takih snovi ali predmetov, niso odpadki, ampak stranski proizvodi, in, z določitvijo meril za prenehanje statusa odpadka, kdaj določen odpadek preneha biti odpadek.


ter aluminij in aluminijeve zlitine, nato pa še za nekatere druge tokove odpadkov, kot so na primer odpadni papir, odpadni baker in bakrove zlitine ter odpadno steklo.

5. Predelava in odstranjevanje odpadkov

52

Odpadki v Sloveniji

Direktiva prinaša novo opredelitev predelave in odstranjevanja odpadkov. Odstranjevanje je opredeljeno kot kateri koli postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Za opredelitev predelave je ključna nadomestitev virov. Za predelavo se tako šteje kateri koli postopek, katerega glavni rezultat je, da odpadki služijo koristnemu namenu, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali pa so odpadki pripravljeni za izpolnitev te funkcije. Novost, povezana s tem, je tudi ta, da se energetsko učinkovit sežig odpadkov šteje za predelavo, kadar so izpolnjena določena merila energetske učinkovitosti. Do zdaj so se namreč vse sežigalnice odpadkov uvrščale med naprave za odstranjevanje odpadkov. Na podlagi kriterija energetske učinkovitosti se lahko tudi sežigalnice trdnih komunalnih odpadkov uvrščajo med naprave za predelavo odpadkov. Pogoj je, da je njihova energetska učinkovitost enaka ali večja od 0,60 za obstoječe naprave oziroma 0,65 za nove naprave (z dovoljenji od 1. 1. 2009 naprej).

6. Hierarhija ravnanja z odpadki Pri načrtovanju politike in pripravi zakonodaje o odpadkih se kot prednostni vrstni red upošteva petstopenjska hierarhija ravnanja z odpadki: −− preprečevanje nastajanja odpadkov, −− priprava za ponovno uporabo, −− recikliranje, −− druga predelava, na primer energetska predelava, −− odstranjevanje.


Glede na predvidene koristi za okolje je za nekatere tokove odpadkov potrebno tudi odstopanje od te hierarhije, med drugim zaradi tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti ter varstva okolja. To je najlaže ponazoriti z avtomobili, starejšimi od deset let. Ob strogem upoštevanju hierarhije bi morali take avtomobile še naprej uporabljati, saj bi s tem storili korak k preprečevanju nastajanja odpadkov. Tiste, ki bi postali odpadek, bi morali usposobiti za ponovno uporabo. Ker pa je bil razvoj novih avtomobilov v zadnjih letih zelo hiter, so novi avtomobili precej bolj prijazni do okolja kot starejši modeli (manjša poraba goriva, manj pogosto menjavanje olja, manj izpušnih plinov ...). Zato je z vidika varovanja okolja veliko bolj sprejemljivo recikliranje uporabnih komponent in predelava preostalih avtomobilskih delov kot slepo vztrajanje pri hierarhiji. Na prvem mestu hierarhije je preprečevanje nastajanja odpadkov, ki je eden bistvenih elementov direktive. Pri ravnanju z odpadki imata priprava za ponovno uporabo in recikliranje v skladu s hierarhijo prednost pred drugimi postopki predelave. Za pripravo za ponovno uporabo se štejejo preverjanje, čiščenje in popravilo odpadnih izdelkov ali njihovih sestavnih delov, s katerimi se pripravijo za ponovno uporabo. Recikliranje pa je vsak postopek, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v izdelke, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Sem spada tudi predelava organskih snovi (na primer kompostiranje). Nasprotno pa energetska predelava in predelava odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje, nista recikliranje. Tudi v Sloveniji bo treba v prihodnje največ pozornosti posvetiti preprečevanju nastajanja odpadkov in preusmeritvi toka odpadkov z odlagališč v postopke predelave – prednostno v pripravo za ponovno uporabo in recikliranje. To z drugimi besedami pomeni, naj bi se odlagali le tisti odpadki, ki jih ni mogoče predelati ali odstraniti drugače.

7. Preprečevanje nastajanja odpadkov

Načeli samozadostnosti in bližine sami po sebi ne predstavljata novosti. Tudi do zdaj ju je bilo treba upoštevati pri načrtovanju omrežja naprav za odstranjevanje odpadkov. Novost je, da je treba ti dve načeli upoštevati tudi pri vzpostavitvi omrežja naprav za predelavo mešanih komunalnih odpadkov. Omrežje naprav mora biti tako, da je Skupnost v celoti samozadostna glede odstranjevanja odpadkov in predelave mešanih komunalnih odpadkov, vendar mora vsaka država članica sama doseči ta cilj. Odstranjevanje odpadkov in predelava mešanih komunalnih odpadkov morata biti omogočena v eni od najbližjih primernih naprav, kar pa ne pomeni, da mora vsaka država razpolagati s celotnim sklopom naprav za dokončno predelavo. Ti dve načeli tudi omogočata, da se iz okoljskih razlogov ali zaradi zaščite lastnega omrežja omejijo prihajajoče pošiljke odpadkov, namenjene v sežigalnice, ki so opredeljene kot naprave za pre-

Odpadki v Sloveniji

8. Načeli samozadostnosti in bližine

53

Do leta 2013 je potrebno pripraviti programe preprečevanja nastajanja odpadkov.

Ker je, kot že rečeno, namen direktive približati Evropsko unijo »družbi recikliranja«, je preprečevanje nastajanja odpadkov poleg visoko kakovostnega recikliranja in spodbujanja uporabe recikliranih materialov eden bistvenih elementov direktive. Preprečevanje nastajanja odpadkov zajema vse ukrepe, sprejete, še preden snov, material ali izdelek postanejo odpadek. Tako se zmanjšajo količina odpadkov in škodljivi vplivi odpadkov na okolje in zdravje ljudi ali vsebnost nevarnih snovi v materialih in izdelkih. Ukrepi za zmanjšanje količine odpadkov vključujejo podaljšanje življenjske dobe, ponovno uporabo izdelkov in ponovno uporabo njihovih sestavnih delov. Eden od ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov, katerega namen je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo in vplivi na okolje, povezanimi z nastajanjem odpadkov, je tudi oblikovanje programov preprečevanja nastajanja odpadkov. V teh programih, ki morajo biti pripravljeni do konca leta 2013, bodo določeni cilji preprečevanja nastajanja odpadkov. Da bi dosegli te cilje, bo seveda treba pregledati obstoječe in določiti prihodnje ukrepe na tem področju.


delavo odpadkov, če bi bilo treba zato lastne odpadke odstraniti ali predelati na način, ki je v nasprotju z načrti ravnanja z odpadki.

9. Načrti ravnanja z odpadki/operativni programi

Načrti ravnanja z odpadki so instrument politike načrtovanja ravnanja z odpadki.

Poleg programov preprečevanja nastajanja odpadkov so prav načrti ravnanja z odpadki tisti instrument politike načrtovanja ravnanja z odpadki, s katerim naj bi se vzpostavili taki ukrepi za ravnanje z odpadki, da bo mogoče doseči cilje direktive. Načrti ravnanja z odpadki niso novost. V skladu z Zakonom o varstvu okolja se v operativnih programih (OP) razčlenijo cilji, usmeritve in naloge, podani v nacionalnem programu varstva okolja ali posameznih predpisih Evropske unije. Vlada je do zdaj sprejela naslednje operativne programe za ravnanje z odpadki: −− OP ravnanja z embalažo in odpadno embalažo za obdobje od 2002 do konca 2007 −− OP ravnanja z odpadnimi olji od 2003 do konca 2006 −− OP ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji za obdobje od 2003 do konca 2006 −− OP zmanjševanja in preprečevanja onesnaženja zaradi odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida za obdobje od leta 2004 do konca leta 2007 −− OP ravnanja z gradbenimi odpadki za obdobje od 2004 do konca 2008 −− OP ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo za obdobje 2006–2008 −− OP odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, od 2008 dalje −− OP odstranjevanja PCB/PCT od 2009 do konca 2012 Nekateri operativni programi so še veljavni, veljavnost nekaterih je, do priprave novih, podaljšana s predpisi. Vse obstoječe operativne programe bo namreč treba pregledati in dopolniti v skladu z zahtevami nove direktive. Analizirati bo treba trenutno stanje glede ravnanja z odpadki, sprejeti ukrepe za izboljšanje okoljsko sprejemljivih priprav za ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in odstranjevanje odpadkov ter oceniti programe z vidika primernosti pri izvajanju ciljev direktive in določb predpisov o ravnanju z odpadki. Opisati bo treba splošno politiko ravnanja z odpadki, vključno z načrtovanimi tehnologijami in postopki za ravnanje z odpadki in politiko reševanja drugih specifičnih težav, ki jih povzročajo odpadki in ravnanje z njimi. V tem programu bodo prikazani podatki o vrsti, količini in izvoru odpadkov, ki so nastali v Sloveniji. Ocenjene bodo količine odpadkov, ki bodo poslani iz Slovenije ali v Slovenijo, in podana lokacijska merila za določitev območij in kapacitet naprav za odstranjevanje in večjih naprav za predelavo odpadkov v prihodnosti. Ocenjeni bodo razvoj tokov odpadkov v prihodnosti in potrebe po novih sistemih zbiranja, zaprtju obstoječih naprav za obdelavo odpadkov in po potrebni dodatni infrastrukturi v skladu z načeli samozadostnosti in bližine.

54

Odpadki v Sloveniji

10. Določbe o ravnanju z odpadki, ki ostajajo veljavni Spremembe direktive so torej obširne in zahtevne za prenos v nacionalni pravni red in za implementacijo. Seveda pa v novi okvirni direktivi ostajajo nespremenjene številne določbe o ravnanju z odpadki. Nespremenjene ostajajo zahteve glede varstva zdravja ljudi in okolja, glede odgovornosti za ravnanje z odpadki (komu se odpadki oddajo in kdo jih lahko obdela) ter glede kritja stroškov ravnanja z odpadki. Zadnji dve določbi sta delno dopolnjeni, saj se lahko pri urejanju odgovornosti za ravnanje z odpadki in kritju stroškov upošteva razširjena odgovornost proizvajalca. Vsi proizvajalci nekaterih proizvodov – fizične in pravne osebe, ki poklicno razvijajo, proizvajajo, izdelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo te proizvode in ravnajo z njimi – morajo sprejemati vrnjene proizvode in odpadke, ki nastanejo po končani življenjski dobi njihovih proizvodov, zagotoviti nadaljnje ravnanje z odpadki in so finančno odgovorni za take dejavnosti. Zagotavljati


morajo javno dostopne informacije o tem, ali je mogoče proizvod ponovno uporabiti in reciklirati. Država lahko dodatno sprejme tudi ukrepe za spodbujanje zasnove takih proizvodov, da se zmanjšajo njihovi vplivi na okolje in na nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo teh proizvodov. To pomeni, da se na primer spodbujajo razvoj, proizvodnja in trženje proizvodov, primernih za večkratno uporabo, ki so tehnično dolgotrajni in potem, ko postanejo odpadki, primerni za ustrezno in varno predelavo ter okoljsko sprejemljivo odstranjevanje. Stroški ravnanja z odpadki se lahko prenesejo s povzročitelja obremenitve – izvirnega povzročitelja odpadkov ali njihovega imetnika – na proizvajalca proizvoda, od katerega odpadki izvirajo. V Sloveniji je veljavnih kar nekaj predpisov, s katerimi se ureja ravnanje z odpadki na podlagi razširjene odgovornosti proizvajalca (na primer embalaža, električna in elektronska oprema, baterije in akumulatorji, fitofarmacevtska sredstva, zdravila).

55

Odpadki v Sloveniji

Nespremenjeni ostajata tudi zahtevi, da je za vsako predelavo ali odstranjevanje odpadkov potrebno dovoljenje in da morajo biti zbiralci, prevozniki, trgovci in posredniki vpisani v ustrezno evidenco. Novost so predvideni minimalni tehnični standardi, sprejeti na nivoju Evropske unije, ki naj bi jih izpolnjevali tisti postopki predelave in odstranjevanja, ki niso zajeti v direktivi IPPC, če bi taki minimalni standardi lahko bili koristni z vidika varstva okolja in zdravja ljudi. Direktiva dopušča tudi možnost sprejema minimalnih standardov za dejavnosti zbiranja, prevoza, trgovanja ali posredništva z odpadki.


11. Kako naprej? Politika ravnanja z odpadki mora temeljiti na načelu onesnaževalec plača, kar vključuje tudi razširjeno odgovornost proizvajalca. Še vedno velja, da je najboljši odpadek tisti, ki sploh ne nastane, z nastalimi odpadki pa je treba ravnati v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. Ločeno zbiranje odpadkov že na izvoru je namreč podlaga za njihovo pripravo za ponovno uporabo in učinkovito recikliranje. Odstranjevanje odpadkov, še zlasti njihovo odlaganje, je treba kar najbolj omejiti na tiste odpadke, ki jih nikakor ni mogoče predelati. Da bi dosegli te cilje, je treba na državni in lokalni ravni vzpostaviti učinkovit sistem upravljanja, ki je potreben za zagotavljanje infrastrukture in storitev. Pripraviti je treba instrumente politike za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov in njihovega zmanjševanja. Usmerjenost k trajnostnemu razvoju je izredno pomembna strateška naloga države. Slovenija je v zadnjih nekaj letih pri sistemski ureditvi ravnanja z odpadki storila velik korak. Še vedno pa nas čaka ogromno dela pri izvajanju zakonodaje. V Sloveniji se še vedno odlaga veliko odpadkov. Zaradi novih ciljev recikliranja in ponovne uporabe komunalnih in gradbenih odpadkov bo treba v prihodnjih letih poleg ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov največ pozornosti posvetiti preusmeritvi toka odpadkov iz odlaganja v postopke predelave, prednostno recikliranje. Če želimo prispevati k skupnemu evropskemu cilju, da Evropska unija postane gospodarsko in okoljsko učinkovita družba recikliranja, katere cilj je izogniti se nastajanju odpadkov in uporabiti odpadke kot vir, moramo sprejeti ukrepe, s katerimi se bo tok odpadkov preusmeril z odlagališč v recikliranje in druge oblike predelave. Glavna usmeritev ravnanja z odpadki v Sloveniji mora zato ostati ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, bistveno več naporov pa zahteva zagotavljanje učinkovite obdelave preostanka komunalnih odpadkov in, pri posameznih tokovih odpadkov, v ukrepe za zagotavljanje razširjene odgovornost proizvajalca, in nenazadnje z ozaveščanjem najširše slovenske javnosti o ustreznem ravnanju z odpadki spodbuditi vsakega posameznika, da prispeva svoj delež k varovanju okolja.

Viri:

56

Odpadki v Sloveniji

1. 2. 3.

Direktiva Sveta z dne 15. julija 1975 o odpadkih (75/442/EGS) (UL L 194, 25.7.1975, str. 39). Direktiva 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o odpadkih (UL L 114, 27.4.2006, str. 9). Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3). 4. Direktiva Sveta z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (91/689/EGS) (UL L 377, 31.12.1991, str. 20). 5. Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (UL L 190, 12.7.2006, str. 1). 6. Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1). 7. Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov (UL L 332, 28.12.2000, str. 91). 8. Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL L 24, 29.1.2008, str. 8) 9. Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (UL L 242, 10.9.2002, str. 1). 10. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu »Razlaga o odpadkih in stranskih proizvodih«, COM(2007) 59 konč., z dne 21. februarja 2007 (dostopno tudi na spletni strani: http://ec.europa.eu/environment/waste/framework/by_products. htm). 11. EU Waste Policy – The Story behind the Strategy, European Commission (dostopno tudi na spletni strani: http://ec.europa. eu/environment/waste/pdf/story_book.pdf).


Okoljski cilji do leta 2020

1999/31/ES

slovenska zakonodaja (Ur.l. RS, št.) Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (32/06, 98/07, 62/08, 53/09)

leto doseganja cilja

min. predelava

2006

zmanjšanje na 75 % skupne količine biorazgradljivih komunalnih odpadkov, nastalih leta 1995

2009

zmanjšanje na 50 % skupne količine biorazgradljivih komunalnih odpadkov, nastalih leta 1995

2019

zmanjšanje na 35 % skupne količine biorazgradljivih komunalnih odpadkov, nastalih leta 1995 50 %-65 %

2007

odpadna embalaža

94/62/ES 2005/20/ES

Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (84/06, 106/06, 110/07)

60 %

2012

odpadna električna in elektronska oprema (OEEO)

razreda 1 in 10: – velike gospodinjske naprave – avtomati

2002/96/ES 2004/312/ES

Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (110/06)

min. recikliranje

stopnja zbiranja

25 %-45 % embalažni materiali: steklo 15 % papir in 15 % karton kovine 15 % plastika 15 % les 15 % 55 %-80 % embalažni materiali: steklo 60 % papir in 60 % karton kovine 50 % plastika 22.5 % les 15 % min. 4 kg OEEO iz gospodinjstev na prebivalca na leto

2007 80 %

75 %*

Odpadki v Sloveniji

zmanjšanje količine biološko razgradljivih komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih

zakonodaja EU

57

okoljski cilj


okoljski cilj

zakonodaja EU

slovenska zakonodaja (Ur.l. RS, št.)

leto doseganja cilja

razreda 3 in 4: – oprema za IT in telekomunikacije – oprema za zabavno elektroniko razredi 2, 5, 6, 7 in 9: – male gospodinjske naprave – oprema za razsvetljavo – električno in elektronsko orodje – igrače, oprema za prosti čas in šport – instrumenti za spremljanje in nadzor

2002/96/ES 2004/312/ES

Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (110/06)

min. predelava

75 %

65 %*

70 %

50 %*

80 %*

razred 8: – medicinske naprave

58

Odpadki v Sloveniji

izrabljene gume

odpadne baterije in akumulatorji

stopnja zbiranja

2007

podrazred 5a: – plinske sijalke

izrabljena motorna vozila

min. recikliranje

cilj ni določen

cilj ni določen

2006

85 %

80 %*

2015

95 %

85 %*

100 %

2000/53/ES

Pravilnik o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (118/04)

1999/31/ES

Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih (32/06, 98/07, 62/08, 53/09)

2006

prepoved odlaganja celih in razrezanih izrabljenih gum

2006/66/ES

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (3/10)

2008

prepoved odlaganja in sežiganja odpadnih industrijskih in avtomobilskih baterij in akumulatorjev


2006/66/ES

slovenska zakonodaja (Ur.l. RS, št.)

Uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (3/10)

leto doseganja cilja

2011

2012

2016

2015 novi cilji iz Direktive o odpadkih

2008/98/ES

rok za prenos: 12. 12. 2010

2020 2020

* vključno s ponovno uporabo

min. predelava

min. recikliranje

stopnja zbiranja

75 % (nikelj-kadmijeve baterije in akumulatorji) 65 % (svinčeve baterije in akumulatorji s kislino) 50 % (druge baterije in akumulatorji) 25 % (prenosne baterije in akumulatorji) 45 % (prenosne baterije in akumulatorji) ločeno zbiranje vsaj za odpadni papir, kovine, plastiko in steklo 50 % ponovna uporaba in recikliranje določenih frakcij odpadkov iz gospodinjstev in/ali drugih komunalnih odpadkov 70 % priprava za ponovno uporabo, recikliranje in materialna predelava odpadkov, ki nastanejo pri gradbenih delih

Odpadki v Sloveniji

odpadne baterije in akumulatorji

zakonodaja EU

59

okoljski cilj


60

Odpadki v Sloveniji


Ravnanje z odpadki v Sloveniji

3.


Gradnja infrastrukture za ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji

62

Odpadki v Sloveniji

The Construction of the Infrastructure for Municipal Waste Management in Slovenia

Bojan Dejak, Ministrstvo za okolje in prostor RS Bojan Dejak, Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia

Povzetek

Abstract

Vlada Republike Slovenije je aprila 2004 sprejela »Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov« (v nadajevanju OP BIOO) za obdobje štirih let. Program je bil noveliran marca 2008. Z izvajanjem programa je Slovenija začela vsebinsko pravilno reševati vprašanje komunalnih odpadkov, in sicer tako, da bi postala gospodarsko in okoljsko učinkovita družba recikliranja. V programu je bil potrjen regijski koncept ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je predvideval gradnjo sedmih do desetih regijskih centrov. Vendar pa izvedeni instrumenti v programu ter spremljajočih uredbah niso bili dovolj učinkovito in jasno postavljeni, da bi omogočili tokove odpadkov preusmeriti od odlaganja v razne oblike predelave, povečati delež in izboljšati tehnologijo recikliranja, povečati delež kompostiranja in odstranjevanje odpadkov z energetsko izrabo. Usmeritve pri ravnanju s komunalnimi odpadki so zahtevale gradnjo infrastrukture na treh nivojih: −− lokalna raven: zbiranje odpadkov s postavitvijo sistema ločenega zbiranja, ekoloških otokov in zbirnih centrov, −− regijska raven: obdelava komunalnih odpadkov in odlaganje, −− državna raven: termična obdelava z energetsko izrabo.

In April 2004, the Government of the Republic of Slovenia adopted the Operational Programme on Elimination of Wastes with Objective to Reduce the Quantity of Biodegradable Disposal Wastes (hereinafter: the OP BIOO) for the period of four years. The programme was amended in March 2008. By implementing this programme, Slovenia began addressing the issue of municipal waste in terms of content in order to become an economically and environmentally efficient society that recycles waste. The programme also included the regional municipal waste management concept that envisaged the construction of seven to ten regional centres. However, the instruments implemented within the scope of the programme and the accompanying decrees were not set out in an efficient and clear manner in order to redirect waste flows to various forms of processing, increase their share and improve recycling technology, as well as increase the share of composting and waste disposal including energy recovery. Guidelines for municipal waste management required the construction of infrastructure on the following three levels: −− the local level: waste collection through setting up a system for separate collection, ecological islands and collection centres; −− the regional level: municipal waste treatment and disposal; −− the national level: heat treatment including energy recovery.

Ključne besede: operativni program odstranjevanja odpadkov, regijski centri za ravnanje z odpadki, količine odpadkov, termična obdelava odpadkov

Key words: operational programme on elimination of wastes, regional centres for waste management, waste quantities, heat treatment of waste.


Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo v Sloveniji in možnosti za še večjo učinkovitost

mag. Barbara Tišler, Slopak Barbara Tišler, M.SC., Slopak

Abstract

Prispevek opisuje trenutno stanje na področju embalaže in ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji. Predstavljene so primerjave s tujino in nekaterimi alternativnimi metodami ravnanja z odpadno embalažo. V prispevku so orisani ključni dejavniki, ki so potrebni, da je sistem ravnanja z embalažo in odpadno embalažo učinkovit in v zvezi z njima podaja pogled na razvoj panoge v prihodnosti.

The article describes the current view in the field of packaging and waste packaging in Slovenia. Comparisons with other countries are presented, as well as some alternative methods of waste packaging handling are discussed. The article discovers the main key factors that must be fulfilled in order to make the system of packaging and waste packaging management efficient. Within the presented parameters it the article bring the wiev of the development of the field in the future.

Ključne besede: zavezanci, končni uporabniki, izvajalci javnih služb, družba za odpadno embalažo, reciklaža, okoljska učinkovitost, vzgoja potrošnikov, tripartitni dogovor

Key words: persons liable, end users, utilities contractors, a packaging waste company, recycling, environmental efficiency, the education of consumers, a tripartite agreement.

89

Povzetek

Odpadki v Sloveniji

Packaging Management and Packaging Waste in Slovenia and the Possibilities for Even Greater Efficiency


214 Odpadki v Sloveniji


Primeri praks


Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje Družba za ravnanje z odpadki Simbo, d.o.o., opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, in sicer v 12 občinah: Celje, Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko, Tabor in Dobje. V organiziran odvoz odpadkov je tako vključenih 110.000 prebivalcev s Celjskega in se letno zbere 50.000 ton komunalnih odpadkov, ki se jih vozi v Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje.

vključenih 24 občin Savinjske regije. V centru, katerega izgradnja je bila sofinancirana z evropskimi sredstvi, se ločeno zbrani odpadki dodatno presortirajo v sortirnici, biološki odpadki se kompostirajo, mešani komunalni odpadki pa se obdelajo v objektu za mehansko-biološko obdelavo, kjer se ločita lahka in težka frakcija. Lahko frakcijo se nato odpelje v Toplarno Celje na termično obdelavo, težko pa odloži na odlagališču preostanka odpadkov.

Simbio tudi upravlja z Regionalnim centrom za ravnanje z odpadki Celje, v katerega je

Regionalni center za ravnanje z odpadki RCERO Celje je celovit projekt za sodobno in okolju

prijazno ravnanje z odpadki. Gre za prvi projekt celostnega ravnanja z odpadki v Sloveniji. »Z Regionalnim centrom za ravnanje z odpadki Celje nam je uspelo združiti 24 občin in zdaj se priključujejo še nove. Savinjska regija je tako edino območje v Sloveniji, ki ravna s komunalnimi odpadki na evropsko predpisan petstopenjski način. Postavili smo tudi

Šoštanj Velenje

Mozirje

Dobrna Šmartno ob Paki

Rečica ob Savinji

Vojnik

Polzela Braslovče

Sortirna linija

Žalec Celje

Vransko Tabor

Rogaška Slatina

Šentjur

Prebold

Rogatec

Šmarje pri Jelšah Štore

216 Odpadki v Sloveniji

Laško

Podčetrtek Dobje Kozje Bistrica ob Sotli

V projekt RCERO Celje je vključenih 24 občin Savinjske regije.

Mehansko-biološka obdelava


Simbio, d.o.o., družba za ravnanje z odpadki Teharska cesta 49, Naslov: 3000 Celje Telefon: 03 425 64 00 Telefaks: 03 425 64 12 E-naslov: info@simbio.si Spletna stran: www.simbio.si

Objekti regionalnega centra predstavljajo minimalen poseg v okolje, saj so upoštevani vsi standardi, ki jih narekuje zakonodaja. Izgradnja Regionalnega centra za ravnanje

z odpadki Celje omogoča uresničevanje več okoljevarstvenih ciljev. Povečali smo ponovno uporabo odpadkov ter zagotovili njihovo predelavo. Z regionalnim centrom smo zmanjšali količino emisij v zemljo in podtalnico, zmanjšale so se emisije toplogrednih plinov, varujemo površinske in podzemne vode ter preprečujemo onesnaževanje vodnih virov.

MBO tehnologija

Pripravljeno in urejeno odlagališče

Nadzona soba

Odlagališče preostanka odpadkov

Zaradi kompleksnosti projekta se je investicija izvajala v dveh fazah. Objekti R-CERO Celje pa so na dveh lokacijah: v Bukovžlaku in v Trnovljah, v industrijski coni, kjer je Toplarna Celje. Odpadki, ki jih dnevno proizvajamo v naših domovih, službah in drugod, tako niso več problem - postajajo priložnost.

217 Odpadki v Sloveniji

Toplarno Celje, ki predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov ter blata iz čistilne naprave,« pravi mag. Marko Zidanšek, direktor družbe Simbio.


218 Odpadki v Sloveniji

V prihodnost usmerjena rešitev je vidno zmanjšanje odloženih nepredelanih mešanih in organskih biološko razgradljivih odpadkov ter učinkovita predelava le-teh. To lahko v osrednjeslovenski regiji dosežemo s še bolj temeljitim ločevanjem gospodinjskih odpadkov ter z nadgradnjo Regionalnega centra za ravnanje z odpadki RCERO. Nadgradnja RCERO je skupni projekt Mestne občine Ljubljana in 16 občin širše ljubljanske regije (Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče, Domžale, Kamnik, Komenda, Trzin, Lukovica, Moravče, Vodice in Mengeš) ter 7 občin razširjene osrednjeslovenske regije (Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Cerklje na Gorenjskem). RCERO je največji slovenski okoljski projekt, ki predstavlja rešitev problematike ravnanja z odpadki v osrednji slovenski regiji na najsodobnejši in tehnološko dovršen način ter po sprejemljivih cenah za uporabnike storitev ravnanja z odpadki. Z nadgradnjo RCERO v Ljubljani in osrednji Sloveniji dolgoročno rešujemo problem ravnanja z odpadki na okoljsko sprejemljiv način. V tem okviru bo Ljubljana: • za šestkrat zmanjšala količino odloženih odpadkov,

• izpolnila zahteve Evropske unije o zmanjšanju deleža odloženih organskih, biološko razgradljivih odpadkov, • iz obnovljivega bioplina pridobivala zeleno elektriko, iz trdih odpadkov pa trdno gorivo, • pridelovala kompost za uporabo v vrtičkarstvu in na mestnih zelenicah. Preudarno načrtovanje za vidne rezultate Vedeti moramo, da bi se brez nadgradnje RCERO že v naslednjih štirih ali petih letih soočili s kritično točko zmogljivosti odlagališča Barje. Zato smo projekt nadgradnje preudarno zastavili in skrbno načrtovali. Tako projekt sestavljajo trije veliki sklopi: izgradnja novega odlagalnega polja za odlaganje nenevarnih odpadkov, čistilne naprave za izcedne vode in objektov za predelavo odpadkov. Čistilna naprava in odlagalno polje sta že zgrajena, za tretji, najzahtevnejši del, torej izgradnjo objektov za predelavo odpadkov, pa je v teku izbira izvajalca. Čistilna naprava za izcedne vode je s poskusnim obratovanjem začela marca 2010, predviden začetek rednega obratovanja je marec 2011. Novo polje za odlaganje nenevarnih odpadkov redno obratuje od septembra 2009, začetek poskusnega obratovanja objektov za predelavo odpadkov

LOKACIJA LOKACIJA OBJEKTOV OBJEKTOV ZA ZA PREDELAVO PREDELAVO ODPADKOV ODPADKOV


JAVNO PODJETJE SNAGA Naslov:

Povšetova ulica 6 1000 Ljubljana

Telefon:

01/477 96 00

Telefaks:

01/477 97 13

E-naslov:

info@snaga.si

Spletna stran:

www.snaga.si

S ČIIS

AN NA LN NA T TIIL AP P

R RA AVV A A

DN NE ED EV CE ZC VO IIZ O

OD DL AO LA ZA AG E EZ G

NIIH HO RN AR OD VA V DP PA AD D

N NO O

D EE D

A AN N

E NE N

V VO O

A ZA Z

L LJJ

E JJE

O PPO

rešitev je zeleno jasna Z nadgradnjo RCERO bomo odpravili tudi vrsto problemov, ki jih dosedanji objekti RCERO z obstoječimi tehnologijami predelave odpadkov v Ljubljani ne morejo učinkovito odpraviti: • problem izcednih voda iz odlagališča, ki so potencialen vir onesnaženja podtalnice in vodnih virov, • problem emisije toplogrednih plinov, zlasti metana, • problem neprijetnih vonjav, ki nastajajo ob razpadanju biološko razgradljivih odpadkov, • problem pomanjkanja prostora na odlagališču Barje, ki nastaja zaradi velikih količin nepredelanih odloženih odpadkov. Nadgradnja objektov RCERO predstavlja le minimalen poseg v okolje ljubljanskega Barja, saj je skrbno načrtovana, pri gradnji pa so upoštevana vsa pravila in omejitve, ki nam jih narekujeta evropska in slovenska zakonodaja na področju varovanja okolja in predelave odpadkov. Več na www.rcero-ljubljana.eu.

219 Odpadki v Sloveniji

predvidevamo v decembru 2014, redno obratovanje pa decembra 2015. Nadgradnja RCERO je obsežna in zahtevna tudi s finančnega vidika. Vrednost načrtovanih investicij med letoma 2010 in 2015 znaša 144 milijonov evrov. Za izvedbo projekta bo Kohezijski sklad prispeval 65,88 odstotka potrebnih sredstev, iz proračuna Republike Slovenije je namenjenih 14 odstotkov sredstev, 10,11 odstotka sredstev bo prinesla okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, iz proračunov investitorja in sovlagateljic pa bo zagotovljenih preostalih deset odstotkov sredstev. Nadgradnja RCERO je trenutno eden največjih slovenskih projektov, ki je financiran z EU sredstvi iz Kohezijskega sklada.

O K KO

V V


CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., javno podjetje CeROD je javno podjetje, katerega osnovni namen je izvajati gospodarsko javno službo predelave in odlaganja ostankov predelave odpadkov. CeROD je zasnovan regijsko in trenutno vključuje občine iz belokranjske, dolenjske in posavske regije s skupno površino 2.258 kvadratnih metrov in nekaj več kot 160.000 prebivalci. V projekt je bilo v začetku vključenih 12 občin, zaradi nastanka novih občin v letu 2007 pa so sedanje družbenice javnega podjetja CeROD naslednje občine, in sicer Mestna občina Novo mesto, Občina Straža, Občina Šmarješke Toplice, Občina Šentjernej, Občina Škocjan, Občina Dolenjske Toplice, Občina Žužemberk, Občina Mirna peč, Občina Črnomelj, Občina Metlika, Občina Semič, Občina Brežice, Občina Krško in Občina Sevnica. Investitor regijskega projekta CeROD je Mestna občina Novo mesto, druge občine pa v projektu sodelujejo kot sofinancerke projekta. Občine so s podpisom Medobčinske pogodbe o gradnji in obratovanju regijskega centra za ravnanje z odpadki Dolenjska uredile medsebojne obveznosti pri pripravi in izvedbi projekta ter se zavezale za združevanje finančnih sredstev, ki so povezana z gradnjo centra. Projekt sta finančno podprli Evropska unija s sredstvi ISPA fonda programa PHARE, zdaj Kohezijski sklad, in MOP Republike Slovenije.

220 Odpadki v Sloveniji

CeROD je regijski center I. reda. Odlagališče Leskovec pri Novem mestu je bilo zgrajeno v sklopu prvega dela projekta CeROD, in sicer ob obstoječem Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec, ki je pri Velikih Brusnicah in je od Novega mesta oddaljeno približno 12 kilometrov. Obratovati je začelo v mesecu februarju leta 2007. Odlagališče Leskovec sestavljajo sprejemni objekt za vhodno kontrolo pripeljanih odpadkov z elektronsko tehtnico in videonadzorom, bazen za izcedno in meteorno vodo, zbirno reciklažni prostor za sortiranje in začasno odlaganje odpadkov, ki jih pripeljejo občani, prostor za začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij odpadkov in vsa potrebna strojna oprema. Za potrebe izvajanja kontrole vplivov na okolje je zgrajena mreža kontrolnih vrtin za kontrolo kakovosti podtalne vode in vremen-


CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., javno podjetje Naslov: Kettejev drevored 3, 8000 Novo mesto Telefon: 07/ 39 17 850 Telefaks: 07/ 39 17 857 E-naslov: cerod@cerod.org Spletna stran: www.cerod.org Odlagališče Leskovec: 07/ 38 48 584

Predmet investicije CeROD II. je gradnja mehanskobiološke naprave za obdelavo odpadkov (MBO) z Dolenjske, Posavja in Bele krajine ter gradnjo čistilne naprave za čiščenje onesnažene vode. Projekt predvideva izvedbo II. etape regijskega projekta CeROD, in sicer:

−− gradnjo potrebnih objektov za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO) z zunanjo ureditvijo in −− gradnjo čistilne naprave za čiščenje odpadne tehnološke in izcedne vode. Za realizacijo projekta CeROD II je izdelana vloga za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada in razpisna dokumentacija za izbor izvajalca. Takoj po potrditvi gradiv, ki jih izdelata MOP in SVRL, bomo začeli realizirati projekt. Projekt CeROD II bo predvidoma končan po zaključku poskusnega obratovanja v letu 2014.

221 Odpadki v Sloveniji

ska postaja. Poleg tega sta zgrajena poslovni objekt in garaža za stroje. Center za ravnanje z odpadki je varovan z zaščitno ograjo in fizičnim varovanjem. Plin, ki se tvori v telesu odlagališča, se zbira na podlagi podtlaka in vode do bakle na sežig. Na Odlagališču Leskovec se izvajajo vsi predpisani monitoringi.


VARUJMO OKOLJE, SAJ SI GA IZPOSOJAMO OD GENERACIJ, KI PRIHAJAJO ZA NAMI!

Zeleni rudnik sredi Pomurja Regionalni center za ravnanje z odpadki v Puconcih, skrajšano CEROP, obdeluje in odlaga preostanke obdelave komunalnih odpadkov z območja vseh sedemindvajsetih pomurskih občin. CEROP leži ob vznožju Goričkega, nekako v sredini pomurske regije, in je z vidika dostopa po gradnji pomurske avtoceste eden od centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji, ki ima veliko možnosti za razvoj tudi v prihodnje.

222 Odpadki v Sloveniji

Naše podjetje je sestavni del industrijske cone Občine Puconci, kjer je ob že zgrajenih sodobnih objektih podjetja Kema Puconci predvidena gradnja še nekaterih pomembnih gospodarskih investicij, da bodo objekti v sozvočju z dejavnostmi, ki se sicer na tem območju že izvajajo. To je pomembno tudi zato, ker nameravamo odlagališčni plin skupaj z možnostjo bioplinarne na lesne sekance oziroma lesno biomaso uporabiti ne le za proizvodnjo okolju prijazne električne energije, ampak tudi za segrevanje objektov v tej industrijski coni. Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci je upravljavec regionalnega centra za ravnanje z odpadki in osrednje deponije v Puconcih ter hkrati upravljavec lokalne deponije v Dolgi vasi, ki je tako posredno postala sestavni del RCERO Puconci. Dokončanje prve faze CEROP zajema: sortirnico za izvajanje sortiranja ločenih frakcij in po posebnem postopku tudi mešanega komunalnega odpada – do dokončno zgrajene mehansko-biološke obdelave, ki je predmet druge faze investicije

– kompostarno, kjer že zdaj s strokovnim pristopom in tehnološkimi postopki zagotavljamo visokokakovostne komposte, imenovane »čisti kompost«; halo za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, kot so baterije, olja, laki, zdravstveni odpadki itd.; zbirni center, ki je odprt vsak delovni dan od 6. do 22. ure; čistilno napravo s sistemom čiščenja, ki zagotavlja možnost visokega odstotka čiščenja izcednih in padavinskih voda z območja odlagališča; center, upravno zgradbo in odlagališče za nenevarne odpadke s površino, dovolj veliko za naslednjih deset let. V okviru CEROP, ki zaposluje skupaj petdeset ljudi, zagotavljamo v tem trenutku obdelavo in odlaganje preostanka obdelave odpadkov in sortiranje vseh ločenih frakcij za občane iz celotne pomurske regije, ki letno proizvedejo približno 45.000 ton komunalnih odpadkov. Z zadovoljstvom lahko zapišem, da bo, čeprav v tem trenutku še ni izvedena druga faza CERO Puconci, s katero bo mogoče obdelati vse mešane komunalne odpadke v skladu s projektno dokumentacijo, zagotovljen tak način obdelave odpadkov, ki bo zmanjšal količine za odlaganje na 20 odstotkov vseh odpadkov, prevzetih v okviru CEROP. Že zdaj zagotavljamo obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki ustreza pogojem iz uredbe, saj preostanek mešanih komunalnih odpadkov, odloženih na odlagališču, ne presega 28 odstotkov bioloških odpadkov. Svojo vlogo pa Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci vse pogosteje vidi tudi v


Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci Naslov: Vaneča 81/b, 9201 Puconci Telefon: 02/ 545 93 10 Telefaks: 02/ 545 93 16 E-naslov: info@cerop.si Spletna stran: www.cerop.si

nalogah ozaveščanja prebivalstva, zato smo v letošnjem letu organizator obsežne akcije, ki spodbuja mladino k ločevanju odpadkov in ravnanju z njimi. Zato smo skupaj s partnerji razpisali akcijo, ki smo jo poimenovali Ločujmo, varujmo! in je v regiji zdaj že prepoznavna. Trajala bo devet let, že prvo leto se je vanjo vključilo več kot 50 odstotkov vseh vrtcev, osnovnih in srednjih šol v regiji. Pričakujemo, da se bo delež vključenih še povečeval, morda tudi do vključitve vseh, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja v regiji. V okviru akcije, ki sicer predvideva ločeno zbiranje embalaž in papirja pri naših partnerjih, bo naša vloga ne le, da partnerjem zagotovimo ob koncu akcije skupno druženje in razglasitev rezultatov ter razpisane nagrade, temveč predvsem, da jim omogočimo, da z ogledom centra v okviru naravoslovnih dni otrokom, učencem oziroma dijakom kar najbolj neposredno približamo ravnanje z odpadki in jih tako spodbujamo k drugačnemu odnosu do odpadkov in posredno do okolja. Vsekakor želimo postati primer dobre prakse pri ravnanju z odpadki, zato v naši regiji, ko se omenja CEROP kot regionalni center za ravnanje z odpadki v Pomurju, ne govorimo več o odlagališču odpadkov, temveč o zelenem rudniku.

223 Odpadki v Sloveniji

FRANC CIPOT, direktor CERO Puconci


RRA Koroška d.o.o. Koroška cesta 47, Naslov: 2370 Dravograd Telefon: 02/ 872 00 15 E-naslov: info@rra-koroska.si Spletna stran: www.rra-koroska.si

Koroški center za ravnanje z odpadki (KOCEROD) pokriva ravnanje z odpadki 12 občin (Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Mislinja, Muta, Podvelka, Prevalje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Ribnica na Pohorju, Slovenj Gradec in Vuzenica) Koroške regije z okoli 74.077 prebivalci. Na podlagi pogodbe je mestna občina Slovenj Gradec pooblaščena nosilka projekta za prijavo in izvedbo. KOCEROD deluje na dveh lokacijah: −− Mislinjska Dobrava (občina Slovenj Gradec), kjer so predvideni objekti za predelavo odpadkov (lokacija je v neposredni bližini obstoječega odlagališča Slovenj Gradec) in −− Zmes (občina Prevalje), kjer je predviden objekt za odstranjevanje odpadkov (lokacija je poimenovana po lastniku parcel lokacije; lokacija je predvidena za gradnjo odlagališča preostanka odpadkov).

224 Odpadki v Sloveniji

KOCEROD v celoti izpolnjuje zahteve okoljske zakonodaje: −− zmanjšanje količin biorazgradljivega dela odpadkov, ki se odlaga na odlagališče (ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov – BIOO) in predelava v objektu mehansko biološke obdelave (MBO), −− ločeno zbiranje plastike, papirja in kartona, kovin in stekla v zbiralnicah ter naknadno sortiranje v sortirnici v sklopu KOCEROD, −− ločeno zbiranje predpisanih frakcij v zbirnih centrih in oddaja odpadkov družbi za ravnanje z odpadno embalažo DROE. V projektu KOCEROD je načrtovana gradnja več objektov: −− kompostarne za ločeno zbrane BIOO (kapacitete 3.000 ton) in MBO za preostanek odpadkov (kapacitete 22.000 ton), −− sortirnice za ločeno zbrane frakcije papirja,

kartona, kovin in plastike (kapacitete 5.000 ton) ter demontaže za kosovne odpadke (kapacitete 3.000 ton), −− spremljajoče infrastrukture (elektronska mostna tehtnica, parkirišča za osebna in dostavna vozila, upravni objekt, bazen za izcedne vode, bazen za požarno vodo, plato za strukturni material, trafopostaja z dizel agregatom, vrečasti filter). Vrednost celotne naložbe znaša okoli 20 milijonov evrov, od tega bo 65 odstotkov upravičenih stroškov prispeval Kohezijski sklad EU, 12 odstotkov država, preostalo pa občine.

Objekt MBO kompostarna

Postrojenje za predelavo odpadkov v gorivo

Sortirna linija v sortirnici

MBO – silos za stabilizacijo odpadkov

Odlagalna polja v Prevaljah

foto: mag. Branko Končar


CEROZ d.o.o. Naslov: Telefon: E-naslov:

Gre za nadaljevanje prve faze gradnje regijskega centra. Ta je bila končana že 1. junija 2004, nato pa je preteklo kar pet let do izdaje odločbe o dodelitvi sredstev evropske kohezijske politike za nadaljevanje projekta oziroma nje-

govo drugo fazo (maja 2009). Vrednost druge faze je 15 milijonov evrov, od tega pa bo evropskih sredstev 6,7 milijona evrov in slabih 4 milijone državnih. Razliko bodo prispevale občine. Prva faza je stala 2,5 milijona evrov. S tem denarjem so Zasavci pridobili dodatno odlagalno polje na odlagališču Unično (drugo odlagalno polje), čistilno napravo za čiščenje izcednih vod in napravo za izgorevanje odlagališčnih plinov. Kljub tem pridobitvam pa niso končali dejavnosti za usklajevanje ravnanja z odpadki z evropskimi in slovenskimi predpisi. Do konca leta 2007 so vložili še dodatnih 700.000 evrov v t. i. medfazo, v sklopu katere so zgradili obratovalno stavbo družbe, plato za drobljenje

kosovnih odpadkov z nadstrešnico za ločeno zbrane frakcije ter pralno ploščad za komunalna vozila. V drugi fazi bo zrasla sortirnica s kapaciteto 25.000 ton. V njej bodo sortirali mešane komunalne odpadke. V zasavski kompostarni bo mogoče obdelati 3000 ton biološko razgradljivih odpadkov, v objektu za mehansko-biološko obdelavo pa bo prostora za 6000 ton odpadkov. S tretjim odlagalnim poljem bo pridobljeno še dodatnih 240.000 kubičnih metrov odlagalnega prostora, kar bo zadostovalo najmanj do leta 2022. V sklopu druge faze projekta CEROZ je v načrtu tudi predelava inertnih gradbenih odpadkov, in to na lokaciji opuščenega odlagališča komunalnih odpadkov Neža v Trbovljah. Za proces predelave inertnih gradbenih odpadkov je predvidena premična drobilna sejalna naprava, kapaciteta predelave gradbenih odpadkov pa je 30.000 ton/letno. Za celovito upravljanje z odpadki bo zgrajena tudi dovozna cesta od Marnega do Uničnega v dolžini 1500 metrov. Tako se bo v Zasavju odložilo samo še od 30 do 35 odstotkov nastalih odpadkov, vsi preostali pa se bodo obdelali tako, da ne bodo več škodovali okolju ali pa se bodo lahko ponovno uporabili v proizvodnji. Gradnja II. faze naj bi bila predvidoma končana leta 2013. S tehnološko dopolnitvijo obstoječega regijskega centra z napravami za obdelavo odpadkov bodo sodobno in primerno rešili problematiko odstranjevanja odpadkov za vseh 65.000 prebivalcev.

225 Odpadki v Sloveniji

Center za ravnanje z odpadki Zasavje V drugi fazi gradnje Centra za ravnanje z odpadki Zasavje (CEROZ), v katerega so vključene občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, bodo zgradili sortirnico, kompostarno z mehansko-biološko obdelavo, tretje odlagalno polje, dovozno cesto Marno-Unično ter obrat v Trbovljah za predelavo inertnih odpadkov.

Brdce 41b, 1431 Dol pri Hrastniku 03/ 734 38 54 ceroz@siol.net


Cinkarna Celje d.d. Kidričeva 26, Naslov: 3001 Celje Telefon: 03/ 427 60 00 E-naslov: info@cinkarna.si Spletna stran: www.cinkarna.si

Okoljska ozaveščenost prebivalstva je iz dneva v dan večja. Pa vendar se okoli nas še vedno skriva veliko priložnosti za naravi prijaznejše delovanje. Tak primer je tudi koristna izraba materialov, ki jih danes klasificiramo v kategorijo odpadkov, bi pa z nekaj politične volje in tehničnega znanja lahko postali uporaben material, ki bi preprečil skrunjenje narave na mestih izkopavanja naravnih virov.

226 Odpadki v Sloveniji

Pri proizvodnji titanovega dioksida nastaja kot odpadek nenevarna titanova sadra. V preteklih letih smo jo odlagali v obliki ojezerjene deponije, moderna tehnologija pa ponuja drugačne rešitve. Suspenzijo sadre osušimo,

Jezero titanove sadre počasi suho zapolnjujemo. Na sliki se v ozadju vidi novonastala zelena površina.

suho vgradimo, prekrijemo z zemljo in zatravimo. Nimamo več jezera. Dobimo uporabno površino. Možnost porušitve pregradnega telesa je izničena. Vse navedeno so prednosti, a obstajajo naravi še prijaznejše rešitve. Titanovo sadro je namreč mogoče koristno uporabiti v različne namene. Velik del je mogoče proizvesti v beli obliki (CEGIPS), ki je uporabna v cementarnah kot nadomestek za naravno sadro, prav tako pa tudi v kmetijstvu (CALCIN S) za rahljanje zemlje kot vir gnojenja s kalcijem in žveplom in v hlevih za preprečevanje smradu. Iz nje lahko proizvajamo mavec in mavčne plošče. V teh

primerih gre za nadomeščanje v naravi izkopane sadre. Preostali del rdeče obarvane sadre (RCGIPS) je uporaben v gradbeništvu za protihrupne in protipoplavne nasipe. Za tovrstne nasipe se sicer uporabljajo slabo prepustni materiali, kot je npr. glina, toda izkopavanje gline spremeni celoten ekosistem v glinokopu. Razvite države, ki so okoljsko zelo ozaveščene, z ustrezno zakonodajo regulirajo izkop naravnih surovin z obvezno predhodno izrabo ekvivalentnih sekundarnih surovin.


Dinos d.d. Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 561 06 30 E-naslov: info@dinos.si Spletna stran: www.dinos.si

Podjetje Dinos se ponaša s 64-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Danes podjetje posluje na dvajsetih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposluje prek 340 delavcev. Za zbiranje in prevoz odpadkov je podjetje opremljeno s sodobno logistično opremo, prilagojeno za prevoz koristnih odpadkov. Podjetje razpolaga z več kot 120 specializiranimi vozili. Na vseh skladiščih se opravlja prevzem odpadnih surovin, medtem ko je predelava vezana na centre za predelavo, specializirane za posamezne vrste materialov. Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi odpadnimi materiali največji delež

odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Tehnološki razvoj omogoča vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.

skozi vlaga v sodobno tehnologijo in urejenost poslovnih enot. Daleč najobsežnejša je naložba v novo skladišče v Naklem pri Kranju, kjer smo postavili najsodobnejši drobilnik (šreder) za pripravo visokokakovostnega vložka za železarne.

Dinos od leta 2001 deluje po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

Ta drobilnik je najnovejša in najbolj izpopolnjena tehnologija za pripravo sekundarne surovine za železarne in livarne. Postavljen je na 125 metrih skupne dolžine celotnega postrojenja. Odpadno pločevino predelujemo v sekundarno surovino v več postopkih in procesih, da dobimo prečiščen material za takojšnjo predelavo v železarnah. Drobilna linija (šredrska) je tehnološko najsodobnejša, ekološko sprejemljiva in najzmogljivejša v Sloveniji. Celotna naprava je računalniško krmiljena in nadzorovana, morebitne napake pri delovanju je mogoče odpravljati v sodelovanju s proizvajalcem prek povezave online. Upravlja jo en človek, ki vse procese spremlja prek osem videokamer na dveh zaslonih. Predelovalni center za odpadno pločevino Naklo obsega 22.000 kvadratnih metrov površin, ki so v celoti utrjene in urejene skladno z okoljsko zakonodajo in pravilniki, prekrite s posebno neprepustno betonsko zaščito ter opremljene z lovilci olj in zbirniki odcednih voda.

Sodobna tehnologija in transport omogočata učinkovitejše delo, večjo skrb za zaposlene, boljšo kakovost predelanih odpadnih surovin in večanje obsega poslovanja. Podjetje vse-

227 Odpadki v Sloveniji

Naslov:


EKO Plus d.o.o. Vrtna ulica 14 3220 Štore Telefon: 03/ 42 44 110 E-naslov: info@ekoplus.biz Spletna stran: www.ekoplus.biz Naslov:

Z obvladovanjem tokov komunalnih odpadkov do pravičnega obračuna Evropska zakonodaja je bila v zadnjih nekaj letih dopolnjena z direktivami, ki vplivajo na strateške odločitve posameznih članic pri pripravi generalnih smernic ravnanja z gospodinjskimi odpadki. Sprejet je bil normativ EN 14803 ID&DQW (Identification and Determination Quantity of Waste – identifikacija in določanje količin odpadkov), ki govori o nujnosti namestitve »števcev« na področje zbiranja gospodinjskih odpadkov. Normativ omogoča izbiro posameznih zbirateljev gospodinjskih odpadkov o načinu merjenja (teža, volumen, število kosov), vendar dileme o tem, ali merjenje da ali ne, ni več. V prid sprejetemu normativu je tudi hiter razvoj informacijske tehnologije, ki danes omogoča preproste rešitve na tem področju. V družbi Eko Plus smo sprejeli izziv. Svojo poslovno politiko smo usmerili izključno v razvoj

in implementacijo inovativnih sistemov za popolno obvladovanje tokov komunalnih odpadkov (POTKO). Prvi tak koncept se že vpeljuje v Ljubljani. Cilj projekta je spodbujati ločevanje odpadkov pri izvoru in povečevati delež ločeno zbranih frakcij odpadkov, ki jih je iz celotnega toka treba izločiti in jih je mogoče snovno reciklirati. Koncept POTKO temelji na uveljavitvi sistemov merjenja količin odpadkov na vseh mestih za oddajo odpadkov iz gospodinjstev (individualni zabojniki, podzemni kontejnerji, zbiralnice in zbirni centri). Z merjenjem volumna in opcijsko teže preostanka gospodinjskih odpadkov bo omogočena diferenciacija med gospodinjstvi, ki ločujejo odpadke pri izvoru, in tistimi, ki tega ne počnejo. Posledično bodo gospodinjstva, ki povzročajo manj preostanka komunalnih odpadkov, tudi manj finančno obremenjena, saj pooblaščencu za ravnanje s preostankom komunalnih odpad-

kov povzročajo manj stroškov. Prednosti uvedbe sistema POTKO: −− povečanje količine ločeno zbranih frakcij, −− odstranitev »črnih« zabojnikov, −− večje zadovoljstvo plačnikov, −− povečanje zaupanja v sistem zbiranja odpadkov, −− omogočen princip Plačaj, kolikor odložiš!, −− vzpostavljanje baz podatkov, −− avtomatizacija procesov (fakturiranje), −− optimizacija logistike (na podlagi realnih podatkov), −− zmanjšanje količin preostanka komunalnih odpadkov ipd. V družbi Eko Plus z ustvarjalnostjo ohranjamo naravo!

Zbirni centri

Podzemni sistemi

Prenos podatkov

228 Odpadki v Sloveniji

Ostali odpadki

Ci-WEB Prenos podatkov Prenos podatkov Fakturiranje

Zbiralnice

Prenos podatkov


229 Odpadki v Sloveniji


Gorenje, d. d. Naslov: Telefon: E-naslov: Spletna stran:

Partizanska 12, 3503 Velenje 03/ 899 10 00 info@gorenje.si www.gorenje.si

Zmanjšali količino odpadkov Gorenje že od svojega začetka posveča varstvu okolja posebno pozornost. Svoj odnos do okolja neprestano izboljšujemo z uvajanjem novih tehnoloških postopkov, zato da čim manj obremenjujemo okolje, in z razvojem izdelkov, ki minimalno porabljajo energijo, vodo in pralna sredstva. Naši proizvodi so okolju prijazni, saj upoštevamo celoten okoljski ciklus proizvoda: od zasnove, proizvodnje, uporabe in ravnanja z njim po izteku njegove življenjske dobe.

230 Odpadki v Sloveniji

V Gorenju smo dolgoročne cilje varstva okolja prvič postavili z vzpostavitvijo sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001 v letu 2000. V letu 2003 smo sistem ravnanja z okoljem nadgradili z zahtevami Uredbe EMAS; v register sistema EMAS smo se vpisali v letu 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije. Največje aktivnosti glede vplivov podjetja na okolje se v zadnjem času izvajajo z zmanjševanjem nastajanja odpadkov v tehnoloških procesih, z manjšo porabo energentov in razvojem okolju prijaznih izdelkov. Pozitiven odnos do varstva okolja ima poleg okoljskega tudi pozitiven ekonomski učinek. Vse dosežke na področju okolja vsako leto objavljamo v javno dostopni Okoljski izjavi. Ker je odstranjevanje odpadkov povezano s stroški, si celotno podjetje zelo prizadeva za zmanjšanje količin odpadkov pri izvoru (vračljiva embalaža, ponovna uporaba odpadnih plastičnih mas v proizvodnih procesih, ločeno zbiranje vseh odpadkov pri izvoru nastanka in podobno). Z ločenim zbiranjem odpadkov zberemo več kot 90 odstotkov odpadkov, ki jih prevzemniki odpadkov posredujejo v reciklažo. V obdobju od leta 1997 do 2009 (ko so se ti odpadki še lahko deponirali na komunalnem odlagališču odpadkov) smo zmanjšali količino odpadkov za deponiranje za skoraj 74 odstotkov predvsem zaradi vse učinkovitejšega sistema ločenega zbiranja odpadkov. Količina nevarnih odpadkov, nastalih v istem obdobju, se je zmanjšala za skoraj 93 odstotkov v glavnem zaradi sprememb v tehnologijah, zaradi katerih nastajajo odpadki, ki niso nevarni. zmanjšanje količine – nevarnih odpadkov – deponiranih odpadkov

enota

1997

1999

2001

2003

2005

2006

2007

2008

2009

Razmerje 1997/2009

kg/kos kg/kos

0,55 1,14

0,37 1,05

0,25 0,75

0,18 0,44

0,21 0,33

0,15 0,30

0,149 0,310

0,14 0,31

0,04 0,30

-92,7 -73,7


Gorenje Surovina d.o.o Naslov: Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Telefon: 02/ 250 70 10 E-naslov: surovina@surovina .com Spletna stran: www.surovina.si

Lokalnim skupnostim z novim obratom TGO za proizvodnjo trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov ponujamo rešitev za problem ravnanja s komunalnimi odpadki. Rešitev, ki je prijazna do okolja, omogoča energetsko izrabo odpadkov, skladna z nacionalnimi in evropskimi predpisi, ekonomična, omogoča celostni pristop k reševanju problematike odpadkov in omogoča visoko stopnjo predelave odpadkov. V nacionalnem konceptu ravnanja z odpadki se lahko vključimo v načrtovane regijske centre za predelavo preostanka odpadkov po sortiranju.

Potencialni dobavitelji odpadkov so vsi imetniki odpadkov – lokalne skupnosti, komunalna podjetja in industrijski obrati: industrija plastike, avtomobilska industrija, tekstilna industrija, papirna industrija, podjetja, ki izvajajo javno službo ravnanja z odpadki, drugi mali dobavitelji, preostala industrija. Končna velikost mletih delcev gorljivih frakcij ostankov je približno 2 centimetra. Prevzemnikom se dostavijo v razsutem stanju, po potrebi pa je mogoča dobava tudi v obliki pelet premera 1–1,5 centimetra in dolžine 2–4 centimetre. Kapaciteta sistema je predelava 30.000–40.000 ton nenevarnih odpadkov letno v trdno gorivo SRF. Dva kilograma TGO po energetski vrednosti pomenita: −− 3 kilograme lignita, −− 3 kilograme lesa, −− 2 kilograma rjavega premoga, −− 1 liter EKOL, −− 1,2 kubičnega metra zemeljskega plina. Naše trdno gorivo je primerno za sosežig v cementnih pečeh, termoenergetskih objektih in toplarnah. Z ustrezno tehnološko dopolnitvijo dozirnega sistema je lahko alternativni energetski vir cementarnam, termoenergetskim objektom in številnim komunalnim toplarnam. V Evropi so cementarne za zagotavljanje nadomestnih goriv za cementne peči začele uvajati proizvodnjo

trdnih alternativnih goriv v glavnem iz odpadnih plastičnih materialov že v preteklem desetletju. S proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov dosegamo pomembne okoljske koristi predvsem za zmanjševanje toplogrednih plinov in izcednih vod iz odlagališč odpadkov, saj bi ostanki nenevarnih odpadkov po razvrščanju sicer končali na odlagališču. Prav tako proizvodnja trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov pripomore k zmanjševanju primarnih energentov, ki bi jih sicer uporabili naši prevzemniki. Zaključek investicijskih aktivnosti pri tehnologiji predelave nenevarnih odpadkov v trdno gorivo in lasten laboratorij za analizo nekovinskega dela odpadkov oziroma trdnega goriva sta podlaga za nadaljnje raziskovalno-razvojno delo. Aktivnosti so usmerjene v postopke standardizacije alternativnih goriv, kar je eden od ciljev skupnega raziskovalno-razvojnega projekta RIP-09, ki ga sofinancira Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije (TIA) z naslovom »Obnovljivi viri energije iz odpadkov – postopki predelave odpadkov v trdno gorivo in njegova energijska izraba s sežigom in uplinjanjem«. KER NA ODPADKE GLEDAMO DRUGAČE. ZELENO!

231 Odpadki v Sloveniji

Proizvodnja trdnega goriva iz odpadkov Gorenje Surovina je prva gospodarska družba v Sloveniji, ki je uvedla proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov kot obliko energijske izrabe trdnih odpadkov. Gre za proizvod kakovostnega trdnega goriva SRF (Solid Recovered Fuel), kjer se pri postopku proizvodnje s predpisanimi recepturami mešanja odpadnih materialov dosežejo želene kemijske, fizikalne in energijske lastnosti proizvoda. Naš proizvod trdnega goriva ni naključen, temveč strogo nadzorovan s stalnimi laboratorijskimi analizami kovinskega in nekovinskega dela vhodnih odpadnih materialov ter proizvoda trdnega goriva. S tem se zagotavlja tudi njegova kakovost.


Interseroh: celovite in okolju prijazne rešitve za ravnanje z odpadnimi produkti Interseroh je specializirano podjetje za ravnanje z odpadnimi produ­ kti, ki organizira zbiranje, odvoz, pripravo in predelavo odpadnih su­ rovin oziroma odpadnih produktov. Skrbi, da naročniki izpolnjujejo zakonske obveznosti pri ravnanju z odpadnimi produkti. Na podlagi sistemskih rešitev in storitev podjetja Interseroh je odpadne snovi mogoče ponovno uporabiti kot vstopno surovino v številnih indu­ strijskih dejavnostih.

232 Odpadki v Sloveniji

Interseroh vzpostavlja učinkovite in praktične rešitve pri ravnanju z: • odpadno embalažo, • odpadno električno in elektronsko opremo, • odpadnimi baterijami in akumulatorji, • odpadnimi nagrobnimi svečami, • odpadnimi zdravili ter • drugimi odpadki, ki nastanejo kot stranski produkt v številnih dejavnostih. Interseroh zagotavlja in upravlja materialne tokove pri ravnanju z odpadnimi produkti in surovinami ter prevzema izvajanje odgovor­ nosti za zavezance: • prenos in prevzem izvajanja obveznosti ravnanja z odpadnimi produkti za zavezance, kot določa zakonodaja; • svetovanje, izobraževanje in pomoč pri uvajanju ločenega zbiranja odpadkov in odpadnih produktov za partnerje v industriji; • vzpostavljanje in zagotavljanje rešitev za zbiranje odpadnih produktov, ki so posebej prilagojene končnim kupcem izdelkov naročnikov;

Inter-clanek-185x183.indd 1

• prevzem ali zbiranje drugih odpadkov, ki nastajajo kot stranski produkt dejavnosti naročnikov; • priprava načrta ravnanja z odpadno embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi baterijami in akumulatorji ter zagotavljanje njihovega zbiranja in predelave; • spremljanje zakonodaje, obveščanje naročnikov o spremembah ter uvajanje zakonskih sprememb v sistemske rešitve ravnanja z odpadnimi produkti; • urejanje obveznosti za plačilo okoljske dajatve na Carinski upravi Republike Slovenije; • obveščanje in ozaveščanje končnih uporabnikov oziroma kupcev. Prenos obveznosti na Intereseroh zavezancem prinaša vrsto pred­ nosti: - odlične pogoje prenosa obveznosti ravnanja z odpadnimi produkti; - pravno varnost; - celovito storitev in individualni pristop; - prihranek časa; - minimalno stroškovno obremenitev; - skrb za obveščanje in ozaveščanje končnih uporabnikov.

Sistemske rešitve podjetja Interseroh omogočajo, da izpolnjevanje zakonskih obveznosti pri ravnanju z odpadnimi produkti za podje­ tja in organizacije pomeni čim nižje stroške in minimalno časovno obremenitev.

28.10.10 9:06


Kemis d.o.o. Naslov: Telefon: E-naslov: Spletna stran:

Družba želi postati najboljše podjetje za gospodarjenje z nevarnimi odpadki v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije. S svojo dejavnostjo zmanjšuje vpliv odpadkov iz proizvodnje, storitev in gospodinjstev na okolje. Kupcem ponuja strokovne, celovite, vsestransko varne in stroškovno sprejemljive rešitve za gospodarjenje z odpadki, pri tem pa upošteva vrednote, kot so varnost, znanje, učinkovitost, odzivnost, zglednost in odgovornost. Za zagotavljanje visoke kakovosti storitev, ustreznega ravnanja z okoljem in ustreznega varstva pri delu je podjetje uskladilo delovanje z zahtevami standardov ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001.

PREGLED / SORTIRANJE / EMBALIRANJE / OZNAČEVANJE ODPADKOV

RECIKLAŽA

IZRABA ENERGETSKE VREDNOSTI V TEHNOLOGIJAH / SEŽIGALNICAH FIZIKALNO KEMIČNA OBDELAVA

DEPONIRANJE Postopki ravnanja z nevarnimi odpadki

V Kemisu lahko zbiramo nevarne odpadkov iz industrije z lastnimi vozili (avtocisternami, samonakladalcem) in z vozili ADR pogodbenih prevoznikov. Nevarne odpadke prevzemamo s premično zbiralnico, ki je lahko namenski kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov, dostavnim ali tovornim vozilom z opremo ADR. Naročnik sam izbere način zbiranja, primeren terenu in predvidenim količinam. Zbrani nevarni odpadki iz gospodinjstev se obravnavajo enako kot nevarni odpadki, ki nastajajo v industriji in drugih dejavnostih. Po sprejemu nevarnih odpadkov na našem skladišču se odpadki pregledajo, da se izloči možnost nesreč zaradi mešanja različnih vrst odpadkov. Nato se odpadki predelajo in/ali usmerijo v predelavo oziroma odstranitev. Želimo ostati najboljši pri ravnanju z nevarnimi odpadki v Sloveniji in s tem prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja ter zmanjšanju porabe naravnih virov. Ni nam vseeno za naše okolje, za naše otroke in vnuke. Zato smo že pred leti izbrali in zaščitili slogan: Ker nam ni vseeno!

233 Odpadki v Sloveniji

Kemis je družba, ki se ukvarja z zbiranjem, predelavo, odstranjevanjem, prevozom ter posredovanjem in trženjem različnih vrst odpadkov. Družba je bila ustanovljena 1. 4. 1983 in je kot prvo podjetje v Sloveniji leta 1991 izpolnjevalo pogoje za ravnanje s posebnimi odpadki. Od leta 2003 je v 100-odstotni lasti Gorenja. Poleg matičnega podjetja v Sloveniji ima Kemis svoja podjetja še na Hrvaškem, v BIH in Srbiji.

Pot na Tojnice 42, 1360 Vrhnika 01/ 729 50 30 info@kemis.si www.kemis.si


KOTO d.o.o. Agrokombinatska cesta 80, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 587 82 10 E-naslov: koto@koto.si Spletna stran: www.koto.si Naslov:

Od predelave in reciklaže odpadkov do sušenja muljev KOTO je proizvodno in trgovsko podjetje s 170 zaposlenimi, ki se s svojo dejavnostjo ukvarja že od leta 1947, ko je bilo ustanovljeno. Zaposleni se s svojim znanjem, kreativnostjo in inovativnostjo pojavljamo na trgih v Sloveniji, trgih nekdanjih jugoslovanskih republik in Evropske unije. V podjetju zbiramo in predelujemo živalske stranske proizvode, trgujemo z njimi in se ukvarjamo še z raznovrstnimi drugimi odpadki.

234 Odpadki v Sloveniji

Naše tradicionalne dejavnosti so predelava živalskih stranskih proizvodov, zbiranje kož in trgovanje z živalskimi maščobami, rastlinskimi olji in mešanicami olj in maščob, primernimi za prehrano živali.

Na trgu smo prisotni tudi kot zbiralec in predelovalec odpadkov. S čisto in okolju prijazno tehnologijo smo v letu 2007 iz organskih odpadkov in odpadnih vod začeli proizvajati bioplin, ki vsebuje do 73 odstotkov metana, je biogorivo in spada med obnovljive vire energije. Biološki proces proizvodnje bioplina poteka v plinotesnih ogrevanih reaktorjih. Za proizvodnjo bioplina lahko uporabljamo raznovrstne odpadke, primerne za predelavo v procesu anaerobne razgradnje snovi. Pred začetkom predelave jih testiramo v lastnem laboratoriju in jim določimo bioplinski potencial in druge elemente, ki vplivajo na proizvodnjo bioplina. Iz proizvedenega bioplina proizva-

jamo električno energijo, ki zadovolji velik del porabe lastnega proizvodnega kompleksa, in toplotno energijo za ogrevanje prostorov in kot vir toplote v tehnoloških procesih. Ostanek po fermentaciji dodatno očistimo na lastni biološki čistilni napravi in ga na koncu posušimo. Suh ostanek je primeren kot gorivo v napravah, prilagojenih za kurjenje tovrstnih snovi. Specializirani smo za predelavo organskih odpadkov, ki vsebujejo tujke in za katere je proces predpriprave pred predelavo v bioplin zahtevnejši. Začeli smo sušiti mulje na novo zgrajeni liniji za sušenje muljev s kapaciteto obdelave 16.000 ton letno, kjer sušimo lastne in eksterne mulje z bioloških čistilnih naprav in sorodne odpadke. S sušenjem muljev zagotavljamo okolju prijazen postopek obdelave muljev, ki jih od 16. 9. 2009 ni več dovoljeno odlagati na deponije. V podjetju lahko ponudimo celovito storitev obdelave odpadkov s transportom po konkurenčnih cenah. Posušeni mulj je primeren energent in se uporablja kot gorivo predvsem v cementarnah. Na lokaciji v Novem mestu se ukvarjamo z zbiranjem in predelavo trdnih in nenevarnih odpadkov, kot so kovine, plastika, les, papir (karton), gume, steklo in gradbeni odpadki, in storitvami, povezanimi z ravnanjem z odpadki, kot so prevozi, uničevanje poslovne dokumentacije, upravljanje zbirnih centrov za odpadke, sortiranje odpadkov na sortirni liniji, razstavljanje kosovnih odpadkov in druga dela.


235 Odpadki v Sloveniji


Papir servis prevzema vse vrste nenevarnih odpadkov za obdelavo in predelavo Družba Papir servis, članica skupine Krater, je podjetje z uveljavljenim in dobro prepoznavnim imenom v Sloveniji, evropskem prostoru in prostoru nekdanje Jugoslavije. S štiridesetletno tradicijo je vodilna pri ravnanju z odpadki.

236 Odpadki v Sloveniji

Z izvajanjem osnovne dejavnosti je posredno in neposredno zavezana varovanju okolja. Deluje v skladu s pravilnim in odgovornim ravnanjem z odpadki in po predpisani okoljevarstveni zakonodaji. Sodeluje pri načrtovanju, gradnji in obratovanju objektov, ki so ustrezno opremljeni za ravnanje z odpadki, tesno sodeluje s pristojnimi organi, odgovornimi za varovanje okolja. Skrbi za izobraževanje zaposlenih, za ozaveščanje javnosti in imetnikov odpadkov o odgovornem ravnanju z odpadki in o vplivu odpadkov na okolje. Osnovna dejavnost družbe Papir servis je zbiranje in prevzemanje, obdelava in predelava vseh vrst nenevarnih odpadkov. Z besedo odpadek se označujejo vse uporabne sekundarne surovine, ki vključuje nekovine (papirni in kartonski odpadki, plastika, steklo, les) in kovine (železo, industrijski odpad, barvne kovine – aluminij, baker, prokron, svinec, cink), med odpadke pa se uvršča tudi obdelava mešanih komunalnih odpadkov. V zadnjem obdobju družba zbere, predela in obdela povprečno okoli 100.000 ton odpadkov letno. Zbrani odpadki se nato obdelujejo v obratih v Ljubljani, Lenartu, Novem mestu in Logatcu.

Vsi obrati razpolagajo s predpisanimi okoljevarstvenimi dovoljenji, upoštevajoč načrt ravnanja in gospodarjenja z odpadki. Družba je ponosna na sodoben obrat

v Lenartu, kjer se obdelujejo mešani komunalni odpadki, in obrat v Logatcu, ki je namenjen zbiranju in obdelavi kovinskih odpadkov.


PAPIR SERVIS d.o.o. Družba za ravnanje z odpadki Naslov: Pod ježami 3, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 54 84 931 Spletna stran: www.papir-servis.si

Obdelani odpadki se nato odpremijo v nadaljnji proces snovnega recikliranja različnim predelovalcem v Sloveniji, v države EU, države nekdanje Jugoslavije in v druge države po svetu.

Slopak in Interseroh. V prihodnje načrtuje tudi vključevanje v preostale nacionalne sheme, in sicer ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo, ravnanje z odpadnimi gumami ...

Družba Papir servis je s svojim pristopom celovite ponudbe ravnanja z odpadki prisotna predvsem v gospodarstvu, ki vključuje industrijo, trgovino, komunalna podjetja, in v negospodarstvu, ki zajema ministrstva, bančništvo, sodstvo, šolstvo, zdravstvo ... Celovita ponudba zajema prevzem in odvoz vseh vrst nenevarnih odpadkov, po potrebi ponuja osnovna sredstva, hiter in temeljit servis z logistiko, ki zajema obsežen vozni park, svetovanje celovitega ravnanja z odpadki, sistem zbiranja in uničevanja zaupne dokumentacije, ozaveščanje imetnikov odpadkov o varstvu okolja in prijaznost vseh naših zaposlenih. V okviru zaokrožene ponudbe omogoča tudi storitve kot invalidsko podjetje z invalidskimi kvotami ter s celotnim programom pisarniškega materiala in higiensko-papirne konfekcije.

Ključnega pomena za družbo je vključitev v reševanje problematike mešanih komunalnih odpadkov. Prevzemajo in obdelujejo se odpadki s širšega območja občine Maribor, Koper, Kranj, Idrija in Ormož. Ker družba zbira, predeluje in obdeluje odpadke, je izredno pomemben dejavnik v verigi varstva okolja in njeni cilji segajo še dlje. S presortacijo mešanih komunalnih odpadkov pridobiva RDF (gorivo) in s tem zelo zmanjšuje obremenjevanje tal z odlaganjem komunalnih in nekomunalnih odpadkov. Družba upošteva vse strožje okoljevarstvene zahteve, stalno izboljšuje standarde kakovosti ter redno spremlja razvoj in dogajanja na področju ravnanja z odpadki doma in po svetu.

237 Odpadki v Sloveniji

Za družbo Papir servis je izrednega pomena delovanje v okviru nacionalnega sistema ravnanja z odpadno embalažo, ki ga zagotavljata družbi


MPI reciklaža d.o.o. Žerjav 79, Naslov: 2393 Črna na Koroškem Telefon: 02/ 870 02 61 E-naslov: mpi@rm-mpi.si Spletna stran: www.rm-mpi.si

Predelava izrabljenih akumulatorjev in drugih odpadkov na podlagi svinca Družba MPI – RECIKLAŽA d.o.o., je edino podjetje v Sloveniji, ki ima naprave in tehnologijo za predelavo izrabljenih svinčenokislinskih akumulatorjev in drugih odpadkov na podlagi svinca. Z moderno opremo, znanjem in s filtrirnimi napravami podjetje zagotavlja najvišjo stopnjo predelave vseh proizvodov in skrbi, da je vpliv dejavnosti na okolje čim manjši in v okviru zakonitih predpisov. Skrb za okolje, varovanje zdravja in varnost zaposlenih so vrednote, ki jim podjetje posveča posebno pozornost. Ob razpadu enotnega podjetja Rudnika svinca in topilnice Mežica je leta 1990 nastalo podjetje Rudnik Mežica – Metalurgija, plastika, inženiring, ki se je kasneje preimenovalo v MPI-RECIKLAŽA. Njegova glavna dejavnost je reciklaža izrabljenih akumulatorjev in drugih odpadkov z vsebnostjo svinca.

238 Odpadki v Sloveniji

Skrb za čim manjši vpliv na okolje je narekovala ustrezno količinsko proizvodnjo, zato se na leto proizvede okrog 25.000 ton rafiniranega svinca in zlitin. Taka proizvodnja se ujema tudi z letno porabo svinca v Sloveniji. Za svojo proizvodnjo podjetje potrebuje okrog 35.000 ton surovin (odpadkov), ki pa jih žal slovenski trg ne premore, zato odpadke uvažamo iz tujine. Odpadne surovine predelujemo v proizvode, ki se uporabljajo za ponovno izdelavo akumulatorjev. To so: rafiniran svinec, zlitine in

polipropilenska ohišja in proizvodi, ki niso več uporabni: žlindra, separatorji in trda guma, sadra, plini. Podjetje MPI-Reciklaža vse to proizvede v sklopu obratovalnic: −− s skladiščem surovin, −− s separacijo izrabljenih akumulatorjev s sistemom tehnoloških vod, −− z bobnastimi pečmi, −− z rafinacijo, −− s filtrirnimi napravami in −− s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti.

Dejavnost podjetja: −− reciklaža odpadnih akumulatorjev in ostankov na podlagi svinca in zlitin ter izdelkov iz svinca, −− proizvodnja rafiniranega svinca in zlitin, −− proizvodnja polipropilenskega (PP) drobljenca in granulata. Sodobni tehnološki postopki in ustrezne čistilne naprave omogočajo varno odstranjevanje odpadkov v podjetju MPI – Reciklaža.


Plastkom d.o.o. Naslov: Telefon: E-naslov:

Naše trenutne teoretične zmogljivosti za predelavo znašajo preko 6.000 ton letno, praktično že dosežene kapacitete z dvema izmenama, brez delovnih vikendov, pa so 2.200 ton letno. Ozko grlo procesa je v sortiranju odpadnih nagrobnih sveč (predeluje se predvsem klasične ONS), ker še nismo postavili načrtovane polavtomatske sortirnice. Za učinkovitost zbiranja odpadnih nagrobnih sveč skrbi nosilec skupne sheme, družba Interseroh, preko pogodb z zbiralci (komunalne službe),

prevozniki (Saubermacher), zavezanci (izdelovalci in uvozniki sveč) in predelovalcem (Plastkom). Žal se še vedno kažeta neurejenost in nezadostna ekološka osveščenost predvsem pri posameznih zbiralcih. ONS so še vedno pomešane z drugimi odpadki (plastičnimi in biološkim) ali celo s peskom in gradbenimi odpadki. Rešitev je v postavitvi ločenih in čistih kontejnerjih, namenjenih izključno odpadnim svečam, poleg pa bi morala obvezno stati še dva kontejnerja: za biološke in za vse ostale odpadke (PVC, papir itd.). Tehnologija predelave nagrobnih sveč temelji predvsem na mehanski predelavi zaprtega tehnološkega kroga. Izvajali smo poskuse z raznimi tehnologijami in z različnimi vhodnimi materiali, npr. tudi z baliranimi ONS (prešane ONS v kocko). Vendar se je izkazalo, da te tehnologije v resnici bistveno podražijo proces predelave (kljub prihranku pri transportu) in niso primerne za celotno predelavo ONS po veljavnih pravilih in uredbah. Izhodni materiali so: PVC, parafin, kovine (železo, aluminij), polipropilen. Poleg tega delno predelujemo elektronske sveče, tiskana vezja in baterije pa oddajamo dalje v shemo Interseroha. Ostanke in dele, ki jih še ni mogoče predelati, sem spadajo keramika, steklo in razne »obtežitve« starejših tipov elektronskih sveč od stiropora, cementa do peska, odlagamo kot nečistoče na odlagališče. Kupci za PVC in polipropilen so v tujini, ostalo prodamo doma. Na odlagališče moramo trenutno odlagati okrog 16 odstotkov nečistoč (vrečke, rože, cevi – vse, kar ne spada med sveče, pa tudi steklo in keramiko), kar je predvsem posledica neosveščenosti in neurejenosti zbiranja ONS pri posameznih zbiralcih. Pričakujemo, da se bo sčasoma ta delež nečistoč zmanjšal na največ 7 do 8 odstotkov. Zaradi tehnologije predelave ONS naš obrat praktično nima negativnih vplivov na okolje.

239 Odpadki v Sloveniji

Prvi obrat za predelavo nagrobnih sveč Družinsko podjetje Plastkom je v letu 2010 na Jesenicah zgradilo prvi obrat za predelavo odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji. Dosedanje izkušnje kažejo, da takega obrata, ki bi deloval s podobnimi izhodnimi karakteristikami (pridobljenimi izhodnimi surovinami), zahtevanimi v slovenski Uredbi in direktivi EU, ni zgradil še nihče. Pri nas na primer vse vrste plastik predstavljajo nove, reciklirane izhodne surovine. Drugje jih dajo v sežigalnice in na deponije.

Dunajska cesta 101, 1000 Ljubljana PE Spodnji Plavž 14, 4270 Jesenice 041 497 723 041 407 415 plastkom@siol.net


Saubermacher Slovenija d.o.o. Ulica Matije Gubca 2, Naslov: 9000 Murska Sobota Telefon: 02/ 620 23 50 E-naslov: odpadki@saubermacher.si Spletna stran: www. saubermacher.si PE Lenart Sp. Porčič 4/a, 2230 Lenart Tel.: 02/ 620 23 00 Družba Saubermacher Slovenija d.o.o. vam skupaj s povezanimi družbami v Sloveniji nudi rešitve gospodarnega ravnanja z odpadki - velik poudarek posvečamo osveščanju povzročiteljev za zmanjšanje količin odpadkov ter doslednejšem ločevanju odpadkov na izvoru nastajanja – v gospodinjstvih, industriji in storitvenih dejavnostih. Z razvijanjem postopkov in tehnologij za ponovno uporabo oz. recikliranje poskušamo vrniti čim večji delež odpadkov v krogotok koristnega snovnega in/ali termičnega izkoriščanja.

240 Odpadki v Sloveniji

S sodobnimi in specializiranimi vozili ter napravami vam omogočamo ekološko in ekonomično ravnanje z nenevarnimi in nevarnimi odpadki ter ob tem zagotavljamo dosledno izpolnjevanje predpisov. S svojimi storitvami in celovitimi rešitvami ravnanja z odpadki smo prisotni na celotnem območju Slovenije ter imamo v okviru globalnega servisa dostop do preizkušenih in mednarodno priznanih sodobnih tehnologij.

Naše povezane družbe: Saubermacher - Komunala d.o.o. Noršinska ulica 12, Murska Sobota 02/ 526 84 50 www.saubermacher-komunala.si

PUP - Saubermacher d.o.o. Koroška cesta 46, Velenje 03/ 896 87 11 www.pup-saubermacher.si

CRO Vrhnika d.o.o. Pot na Tojnice 40, Vrhnika 01/ 750 58 00 www.crovrhnika.si

Ekologija d.o.o. Laze 22, Kranj 04/ 231 91 00 www.ekologija.si

Čisto mesto d.o.o. Dornavska 26, Ptuj 02/ 780 90 20 www.cistomesto.si


Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o. Vodovodna cesta 100, Naslov: 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 560 02 50 E-naslov: slopak@slopak.si Spletna stran: www.slopak.si

Družbo Slopak so leta 2002 ustanovili: Coca Cola, Mercator, Helios, Droga Kolinska, Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Fructal, Motvoz, Kropf, Ball Packaging, Dana, Plasta, Radenska, Tetra Pak, Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Celeia, Pomurske mlekarne, Steklarna Hrastnik, Rauch, Paloma, Petrol, Tobačna Ljubljana, Procter & Gamble, Era, Cetis, Vitrum, Makoter, Ilirija. Slopak je vzpostavil in aktivno soustvarjal sistem ločenega zbiranja odpadkov, predvsem odpadne embalaže. V družbo je vključenih okoli 1500 podjetij, zavezancev za ravnanje z odpadno embalažo, s čimer ima Slopak okoli 80 % tržni delež na področju ravnanja z odpadno embalažo. Na področju odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih zdravil ima Slopak okoli 10 % tržnega deleža. V Sloveniji samo Slopak zagotavlja ravnanje z izrabljenimi gumami in ostanki fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo nevarne snovi.

Slopak je krovna družba, za izvajanje ravnanja z odpadki, vključno s praznenjem zabojnikov, sortiranjem, baliranjem in predelavo, pa so zaslužni podizvajalci družbe Slopak. To so Dinos, Papir servis, Surovina, Saubermacher in vseh 59 izvajalcev javne službe ravnanja z odpadki. Z aktivnim sodelovanjem podizvajalev je Slopak v letu 2004 vzpostavil prevzemanje ločeno zbrane odpadne embalaže po vsej Sloveniji iz okoli 8000 zbiralnic odpadne embalaže, zagotavlja pa tudi reciklažo. V Slopaku recikliramo stekleno embalažo, kovinsko embalažo, večino plastične embalaže, predvsem folije, nakupovalne vrečke in plastenke, gajbice ter papirno in kartonsko embalažo. V zadnjih letih smo že dosegli magično mejo predelave 100.000 ton odpadne embalaže letno. Slopak je vsa leta svojega delovanja dosegal in celo presegal zahtevane evropske cilje predelave. Odpadno električno in elektronsko opremo družba Slopak zbira ter letno zbere in predela okoli 500 ton.

Na sortirni liniji podizvajalci družbe Slopak odpadno embalažo sortirajo po frakcijah (plastenke, folije, pločevinke, kartonska embalaža za tekočine) in izločijo nečistoče, kot so posmrkani robčki, solata, polomljene igrače…

V letu 2010 je družba Slopak, kot prva v Sloveniji in JV Evropi, podelila nagrado EKO TOP najboljšim slovenskim podjetjem, ki so z racionalno zasnovo embalaže zmanjšali količino odpadkov danih na trg. Nagrajenci so bili: Radeče papir Muflon, d. o. o., Ilirija, d. d., Croning livarna, d. o. o., Coca Cola HBC Slovenija, d. o. o., Pivovarna Union, d. d. Mag. Barbara Tišler, vodja ozaveščanja in izobraževanja

Smetarska vozila stresejo odpadno embalažo pred sortirnico

241 Odpadki v Sloveniji

Družbo Slopak so na podlagi Pravilnika o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter predhodnih aktivnosti Gospodarskega interesnega združenja za odpadno embalažo ustanovila slovenska podjetja. Cilj ustanovitve družbe Slopak je bil, da se zagotovi izpolnjevanje okoljskih obveznosti z medsebojnim nadzorom ter ne glede na tržno vrednost embalaže. Slopak zagotavlja enake pogoje zavezancem, ki prek njega zagotavljajo izvajanje svojih obveznosti po preteku življenjske dobe izdelkov, ki jih dajejo na slovenski trg. Lastniki družbe Slopak pa preko nadzornega sveta in skupščin lastnikov zagotavljajo kontrolo z nadzorom dela družbe.


Snaga, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve, d.o.o. Naslov: Nasipna ulica 64, 2000 Maribor Telefon: 02/ 62 05 800 Telefaks: 02/ 62 05 810 E-naslov: info@snaga-mb.si Spletna stran: www.snaga-mb.si

Pred naložbo v sortirnico in energetsko izrabo odpadkov Družba se vse bolj zaveda, da je nastajanje odpadkov posledica načina življenja. Zaveda se tudi problema odpadkov in pomena njihovega gospodarnega reševanja. In pomembno je, da nastale odpadke znamo vključiti v obnovljiv krog. Evropska direktiva na področju odpadkov opredeljuje novo hierarhično lestvico postopkov ravnanja z odpadki. V njej si ravnanja sledijo - od preprečevanja nastajanja, njihove priprave za ponovno uporabo, recikliranja, energetske izrabe odpadkov in kot zadnje odstranjevanje. Na področju mestne občine Maribor smo še do nedavnega imeli urejeno odlaganje odpadkov kot zadnjo in najmanj zaželeno obliko ravnanja z odpadki. Danes zaradi zapiranja odlagališča odpadkov ne odlagamo več na tem območju, ampak jih vozimo na drugo odlagališče. Dejstvo je, da odlaganje je in bo tudi v prihodnje najdražja in najmanj dopustna oblika ravnanja z odpadki. Zato bomo v Mariboru poskrbeli za kvalitetno predobdelavo odpadkov za sortiranje in jih tako pripravili za njihovo snovno in energetsko izrabo.

242 Odpadki v Sloveniji

Za objekt sortirnice je zemljišče že opredeljeno. Podjetju Snaga je zanj podeljena brezplačna stavbna pravica s strani lastnika, to je Mestne občine Maribor. Snaga pripravlja razpis za postavitev in obratovanje sortirnice, ponudniki pa bodo morali zadostiti osnovnim razpisnim pogojem, pri čemer se bo upošteval najnižji strošek na obdelano tono odpadkov. Postavitev sortirnice bo za Maribor predstavljala ugodno ekološko rešitev. S predobdelavo bo Snaga zmožna pripraviti odpadke do takšne mere, da bo možna njihova snovna izraba oziroma reciklaža ter energetska izraba energetsko bogatih organskih elementov. Na razširjenem območju postavitve sortirnice je prav tako predvidena izgradnja energetske izrabe odpadkov, ki predstavlja zaključno fazo izrabe komunalnih odpadkov pred njihovim odlaganjem. S tako zaprtim krogom obdelave in izrabe komunalnih odpadkov lahko dosežemo minimalni delež preostanka odpadkov, namenjen odlaganju.

Snaga Maribor se je še z enajstimi partnerji prijavila tudi na razpis Ministrstva za gospodarstvo, ki spodbuja vzpostavitev in delovanje razvojnih centrov za dolgoročni razvoj. Tako je Snaga, kot največji deležnik in prijavitelj konzorcija, prijavila Razvojni center za celovito obdelavo in energijsko izrabo odpadkov. Gre za vsebine, s katerimi bi lahko okrepili in nadgradili ravnanje z odpadki na mariborskem območju in v širši regiji. Razvojni center bo v primeru izbora na razpisu izvajal aplikativne raziskave, pri čemer bo poudarek na čim bolj učinkoviti energijski izrabi vseh snovnih tokov odpadkov. Snaga in vsi ostali partnerji vidimo veliko možnosti razvoja in raziskav na področju okoljskih in ekonomsko naprednejših rešitev. V razvojnem centru se bodo iskali inovativni načini optimalne izrabe energije iz odpadkov. Z izgradnjo sortirnice, vzpostavitvijo razvojnega centra in kasneje tudi izgradnjo objekta za energijsko izrabo odpadkov bi lahko v Mariboru postavili prelomnico v celovitem sistemu racionalne rabe nastalih odpadkov. Irena Bartok, mag. posl. ved


Talum d.d. Kidričevo Tovarniška cesta 10 Naslov: 2325 Kidričevo Telefon: 02/ 799 51 00 E-naslov: guest@talum.si Spletna stran: www.talum.si

Celovito ravnanje z odpadki v družbi Talum V različnih tehnoloških obdobjih se je absolutna in specifična količina odpadkov stalno zmanjševala (slika 1). Bistveno zmanjšanje s skoraj 6 ton na 50 kg odpadkov na tono aluminija je bilo doseženo z zaustavitvijo odlaganja rdečega blata (ustavitev proizvodnje glinice leta 1991) in elektrofiltrskega pepela ob zaustavitvi kotlarne leta 1994. Tehnološka obdobja A, B in C pomenijo obratovanje elektroliz A, B in C. V tehnološkem obdobju B + C je tako nastajalo še 50 kilogramov odpadkov na tono proizvedenega aluminija, po zaprtju elektrolize B leta 2007 pa le še 40 kilogramov na tono aluminija. Pri tem je treba poudariti, da ta količina od leta 2008 ni več na seznamu odloženih odpadkov.

200.000

4.000

150.000

3.000

100.000

2.000 1.000

t/leto

50.000 7.500 A+B

Odlagališče je rekultivirano, včasih degradiran prostor pa namenjen obratovanju sončnih elektrarn, ki dajejo prostoru čisto novo podobo in namen (slika 2). Prostor odlagališča, v izmeri približno 2 hektarja od skupnih 42 hektarjev, smo lahko uporabili za pridobivanje obnovljivih virov energije s postavitvijo ene izmed največjih sončnih elektrarn v Sloveniji z močjo 0,99 MW. To je vsekakor način maksimiranja okoljskih pozitivnih učinkov.

6.000

5.950

5.000

0

Leta 2009 smo v družbi Talum: −− reciklirali 69 odstotkov lastnih odpadkov, −− oddali okoli 32 odstotkov odpadkov pooblaščenim zbiralcem/odstranjevalcem odpadkov oziroma jih namenili za prodajo, −− odložili 0,7 odstotka odpadkov za rekultivacijo odlagališč (blato iz industrijske čistilne naprave), −− začasno skladiščili 0,3 odstotka odpadkov.

zaprta odlagališča. Odlagališče rdečega blata je v Kidričevem zaprto, družba Talum pa upravljavec zaprtega odlagališča.

50

B+C obdobje

40

6.500 C

0

Pooblaščeni zbiralci so prevzeli 1100 ton odpadkov, prodali pa 3000 ton aluminijaste žlindre. Nenevarnih je bilo 91 odstotkov vseh odpadkov, 2 odstotka je bilo inertnih in 4 odstotke nevarnih odpadkov, odpadne embalaže pa približno 3 odstotke.

Slika 1: Nastajanje odpadkov v različnih tehnoloških obdobjih

Z urejenimi devetnajstimi ekološkimi otoki na približno 170 hektarjih površine je uvedeno ločeno zbiranje preostalih odpadkov pri virih nastajanja. Z natančnim klasificiranjem in tehtanjem na lastni industrijski tehtnici smo dosegli pregleden način ravnanja z odpadki, kar pa od nas vseh zahteva precejšnjo disciplino. Tako smo omogočili urejeno predajo pooblaščenim zbiralcem in/ali odstranjevalcem odpadkov v

Pretapljanje sekundarnega aluminija postaja po ustavitvi primarne proizvodnje v elektrolizi B osrednja aktivnost v livarnah. Družba Talum ima dovoljenje za predelavo odpadnega aluminija (R4 – recikliranje/pridobivanje kovin in njihovih spojin) pod različnimi klasifikacijskimi številkami v skupni količini 90.000 ton na leto. Leta 2009 smo predelali do 20.000 ton sekundarnega aluminija. Odlaganje odpadkov Leta 2008 je družba Talum prenehala odlagati odpadke in leta 2009 pridobila odločbi za t. i.

Slika 2: Sončna elektrarna na lokaciji nekdanjega odlagališča rdečega blata

Družba Talum je pridobila okoljevarstveno dovoljenje ob koncu leta 2007 in vzpostavila sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 leta 2001. Del tega dovoljenja in sistema je tudi ravnanje z odpadki, ki ga družba izvaja skrbno in odgovorno. Dr. Marko Homšak

243 Odpadki v Sloveniji

274.000

250.000

kg/t Al

300.000

sortirnici in zbiralnici odpadkov. Za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ima družba Talum pogodbo z nacionalno družbo SLOPAK. Ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo je skladno z novo zakonodajo in razvojem tega področja v Sloveniji.


ZEOS d. o. o. Brnčičeva ulica 39 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 366 86 04 E-naslov: info@zeos.si Spletna stran: www.zeos.si Naslov:

ZEOS – Zbiranje Električnega Odpada v Sloveniji

Električna in elektronska oprema (v nadaljevanju EE-oprema) je nepogrešljiv del vsakega gospodinjstva. Zaradi novih materialov in tehnologij izdelave postaja EE-oprema uporabnikom še dostopnejša, zato se povečuje tudi količina odpadne EE-opreme. Ker ta oprema vsebuje škodljive in okolju ter ljudem nevarne snovi, je pomembno, da se odda na pravo mesto, obdela in reciklira skladno s standardi ter zakonodajo (Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo, Ur. l. RS, št. 107/2006). Zaradi stroškovno učinkovitega izpolnjevanja zakonskih obveznosti so leta 2005 proizvajalci, pridobitelji in uvozniki ustanovili družbo Zeos, ki je nosilka največje skupne sheme ravnanja z odpadno EE-opremo v Sloveniji. Operativni

proces zbiranja in obdelave je družba Zeos začela v letu 2007, ko je 18. aprila pod zap. št. 1 vpisana v evidenco skupnih shem ravnanja z odpadno EE-opremo pri Agenciji RS za okolje. Z vpisom v evidenco skupnih shem ravnanja z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji z dne 20. 11. 2009 pod zap. št. 1 pri Agenciji RS za okolje je družba Zeos svojo dejavnost dopolnila še z ravnanjem z odpadnimi prenosnimi baterijami in akumulatorji (v nadaljevanju odpadne PBA). Prek svoje mreže, ki vključuje trgovce, šole, izvajalce lokalnih javnih služb, zbiralce in javne ustanove, zagotavlja vse obveznosti, ki izhajajo iz Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji (Ur. l. RS, št. 03/2010). Rezultat vzpostavitve vse širše mreže zbiranja in učinkovitega ozaveščanja končnih uporabnikov so vedno večje količine zbrane odpadne EE-opreme. Tako je bilo leta 2007 zbranih 3.262

ton odpadne EE-opreme, leta 2008 4.271 ton, leta 2009 pa kar 5.797 ton, kar pomeni skoraj tretjinsko letno rast. Pričakujemo, da se bo trend rasti zbranih količin nadaljeval tudi v prihodnje. Tako kot odpadno EE-opremo lahko končni uporabniki brezplačno oddajo tudi odpadne PBA in odpadne sijalke v zbirnih centrih lokalnih javnih služb, v zbiralnicah družbe Zeos (www.zeos.si), v okviru mreže prevzemanja odpadne EE-opreme pri trgovcih ali neposredno pri njih, če gre za večje količine odpadne EE-opreme. Če proizvajalci, uvozniki in pridobitelji nimajo urejenega izpolnjevanja obveznosti glede ravnanja z odpadno EE-opremo in odpadnimi PBA, jim družba Zeos svetuje in pomaga pri izpolnjevanju teh obveznosti. ZEOS – NAČRTNA SKRB ZA OKOLJE

Primerjava prevzetih količin odpadne EE opreme po posameznih letih (v tonah) 2010 jan-okt

5.062 5.797

244 Odpadki v Sloveniji

2009

4.271

2008

3.262

2007

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000


ZRS Bistra Ptuj, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj Naslov: Slovenski trg 6, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 748 02 50 Telefaks: 02/ 748 02 60 E-naslov: bistra@bistra.si Spletna stran: www.bistra.si

Osnovni namen projekta zero waste je razviti povezani sistem ravnanja z odpadki, zato da se zmanjša nastajanje odpadkov pri izvoru ter da se odlagajo na deponije ob hkratnem povečevanju prihodkov in energije. Zasnova tega ravnanja z odpadki zahteva spremenjeno razmišljanje. Temeljna naloga ni iskanje poti, kako se znebiti odpadkov, ampak zagotoviti trajnostni način uporabe materialov ter spodbujati njihovo recikliranje in ponovno uporabo. Z ustreznim preoblikovanjem izdelkov in ravnanjem z njimi lahko postanemo družba brez odpadkov. Ponovna izraba odpadkov z vključevanjem v reciklirne sheme in procese je vodilo gospodarskih dejavnosti in trajnostnega razvoja regije. Namen projekta je razvoj enotnega upravljavskega sistema za vzpostavitev sistemov, ki omogočajo zmanjševanje količine odpadkov v regiji in sistematično zmanjševanje količine BIO ODPADKI

TEKSTIL

PAPIR

PLASTIKA

STEKLO

odpadkov, ki se odlagajo na deponije ali v okolje. Ločevanje organskih odpadkov je ključnega pomena za uspešno uvajanje strategije zero waste v lokalne skupnosti, saj so ti odpadki glavni vir težav na odlagališčih. Vzpostavitev in vpeljava plačilnega sistema »Plačaj, kolikor odložiš« in izboljšanje izkoriščanja bioloških odpadkov – kompostiranja (na ravni gospodinjstev in lokalnih skupnosti) sta pomembni nalogi za uresničitev projekta. Poleg tega je eden osnovnih namenov projekta uveljavljanje in ozaveščanje javnosti o pomenu ločevanja odpadkov, zato da se ti viri spet koristno izrabijo in da se uveljavijo metode recikliranja. S ponovno izrabo odpadkov in nastankom novih proizvodov z dodano vrednostjo lahko ustvarimo delovna mesta, znižamo stroške obratovanja in dodajamo pomembno vrednost celotnemu regijskemu gospodarstvu. Med trajanjem projekta (maj 2009–april 2012) bomo izvajali naslednje dejavnosti: 1. Obveščanje in kapitalizacija ukrepov bosta usmerjena k različnim ciljnim skupinam. 2. Oblikovanje načrta ter izvedba raziskav in analiz za ovrednotenje sistema/metod ravnanja z odpadki v okviru občin (regij). Študija izvedljivosti in pregled izvedbenih PAPIR

KOVINE

zahtev glede sistemov kompostiranja na ravni lokalnih skupnosti: pilotna postavitev kompostnikov v 70 gospodinjstvih 25 občin za dveletno obdobje. 3. Izmenjava izkušenj: popis in pregled dobrih in slabih praks ter nadnacionalna analiza SWOT z različnimi zasnovami za ravnanje z odpadki, ki temeljijo na nacionalnih predpisih: delavnice s tematiko metod gospodarjenja z odpadki in skupne rešitve uporabe sistema zero waste za ravnanje z odpadki. 4. Razvoj enotnega sistema za določitev energetskih virov in zmanjšanje količine odpadkov v regiji, izvajanje postopkov za alternativne načine gospodarjenja z odpadki in priprava praktičnih smernic za vsako sodelujočo občino/regijo; splošni priročnik o postopku alternativnega ravnanja z odpadki in interaktivno orodje za podporo odločanju. V sklopu projekta želimo z uveljavitvijo in ozaveščanjem javnosti in nosilcev razvoja na lokalni in nacionalni ravni razviti boljše sodelovanje med mestnimi občinami, nacionalnimi in lokalnimi akterji okoljevarstvenega menedžmenta, in vzpostaviti sistem izmenjave dobrih praks med različnimi partnerji in državami. Več o projektu na www.bistra.si. Dr. Aleksandra Pivec, ZRS BISTRA Ptuj 245 Odpadki v Sloveniji

»Zero waste«, projekt šestih partnerjev Maja 2009 smo v Znanstvenoraziskovalnem središču (ZRS) Bistra Ptuj začeli izvajati projekt zero waste, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj po programu Sredozemlje v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Pri projektu sodeluje šest partnerjev, poleg Slovenije še iz Italije, Grčije, Španije in Francije.


Zdaj je čas, ki zahteva družbo recikliranja

246 Odpadki v Sloveniji

Pred dnevi, 12. decembra 2010, je potekel rok, ko naj bi članice Evropske unije v nacionalne pravne rede prenesle zahteve nove okvirne Direktive o odpadkih. To pomeni, da bi takrat prenehale veljati Direktiva o odpadkih, Direktiva o nevarnih odpadkih in Direktiva o odstranjevanju odpadkov. Nič novega ne bo, če bodo roki zamujeni in bodo zahtevane novosti ali spremembe ostale vizionarski evropski zakonodajni okvir, življenje in Evropa s svojim netrajnostnim razvojnim modelom pa ubirata drugačna pota. V Sloveniji ni nič drugače. Prav odpadki so, za Slovenijo je to nedvoumno, namreč močna izbuhlina okoljske politike. Čeprav, in strokovna publikacija Odpadki v Sloveniji to potrjuje, v ogledalu ravnanja z odpadki ni mogoče spregledati, da Slovenija sicer ni iz take snovi, kot so zelene sanje, če parafraziramo dobrega starega Shakespearja, a se lahko v marsičem postavi ob bok sicer razvitejšim državam v Evropski uniji. To je hkrati dobro in slabo, saj bi lahko vendarle bili drugačni in bolj zeleni, bolj zelena Slovenija. Knjiga Odpadki v Sloveniji je zato prolegomena za spremembe okoljske politike v državi in za drugačna ravnanja vseh, ki smo z odpadkom del njegovega življenjskega kroga. S slovensko državo je pač tako, da ji je okolje bolj kost za glodanje kot najvitalnejši razvojni in civilizacijski izziv. Ali drugače – družbene odgovornosti in ugleda države, ne le podjetja, ne bi smeli povezovati le z ekonomsko uspešnostjo, marveč mnogo bolj kot doslej tudi z okoljsko in z odgovornostjo do kakovosti življenja zdajšnje in prihodnjih generacij. Družba rasti, izobilja in pohlepa ne more biti več cilj, saj se sesuva.


Jože Volfand, urednik Jože Volfand, editor

Vendar je strokovni zbornik Odpadki v Sloveniji precej več kot le zrcalo, ki kaže razmere, kakršne so in kakršne naj ne bi bile na slovenskem odpadkarskem nebu. Res je. Življenje težko prenese umetne zareze in najbrž bi bilo nekoliko preoptimistično trditi, da je v Slovenji končano obdobje klasičnega pogleda na ravnanje z odpadki – da jih je treba kar največ zbrati in jih več in še več uporabiti kot surovino. Paradigma odpadkov je zdaj poudarjeno petstopenjska in v Sloveniji se bo ob razširjeni odgovornosti proizvajalca zdaj zagotovo največ govorilo o ponovni uporabi oziroma o visokokakovostnem recikliranju. Kajti količina odpadkov narašča, podjetniških načrtov ne

manjka. Kako torej, s katerimi spodbudami, s kakšno ekonomsko, okoljsko in razvojno politiko bo postajala Slovenija družba recikliranja? In kako hitro, uspešno bo realizirala novelacijo Operativnega programa okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013? To obdobje je namreč kritično glede dokončane gradnje in delovanja regijskih centrov za ravnanje z odpadki. A le s centri bo dan zagon ločenemu zbiranju odpadkov, recikliranja bo več, tudi sežiganja bo v Sloveniji več, ker je zdaj država na repu v EU pri obsegu energetske izrabe odpadkov, odlaganja pa naj bi bilo vsako leto manj. Taka je napovedana želja. Ali se knjiga Odpadki v Sloveniji ustavi pri tem? Ne. Danes ni nad nami samo ekonomsko, tehnološko in okoljsko vprašanje, kako v družbo recikliranja, temveč predvsem – kako v družbo s čim manj odpadkov. Torej, kako preprečevati nastajanje odpadkov. Nova okoljska usmeritev uvaja okoljski cilj in opozarja na življenjski krog odpadka, torej vir – izdelek – odpadek. Zahteva drugačno ravnanje s snovnimi tokovi, trajnostno proizvodnjo in trajnostno potrošnjo. Ali naj bi začeli razmišljati o tem, kaj je Sizifovo delo? Morda, če se spomnimo, da se v Sloveniji samo tri podjetja lahko pohvalijo z okoljsko marjetico, dva z ravnanjem po Uredbi EMAS, v programe družbene odgovornosti pa je vključenih dober ducat podjetij. Kje je, da se vprašamo, zeleni menedžment, ki se ne ustraši razmišljati o poslovni politiki, v kateri združuje ekonomijo in okolje, torej odnos do človeka? Poslovni svet nima majhnih možnosti za velike spremembe, toda ko bodo o optimizaciji življenjskega ciklusa izdelka modrovali obliko-

valci, razvojniki in proizvajalci, se jim moramo pridružiti potrošniki. Naravni viri so ogroženi. Ogrozil, uporabil jih je človek, reši jih lahko le človek. To je realna zgodba o odpadkih. Najbrž ima zato nova okvirna Direktiva o odpadkih revolucionarne osti. Slovenska vlada je doslej sprejela osem operativnih programov za ravnanje z odpadki. Zdaj mora sprejeti program preprečevanja nastajanja odpadkov, in sicer do konca leta 2013. Strokovna publikacija Odpadki v Sloveniji je nastavek programu, hkrati pa s primeri dobre prakse pove, kako v državi manjka interakcije med igralci, odgovornimi za življenjski ciklus odpadka. Jože Volfand

247 Odpadki v Sloveniji

Začeti se mora samoomejevati s konceptom razvoja, v katerem bo več zrn civilizacijske odgovornosti in premišljenosti. Za tak pogled na prihodnost je odgovorna država. Kaj vse lahko za tako politiko storijo različni podsistemi v njej, povezani ali nepovezani, pa kaže ravnanje z odpadki v Sloveniji – kajti odpadki so portal v labirintu izvajanja okoljske politike v državi. Žal je v njej preveč zmede, pri odpadkih še posebno! V tej knjigi, izšla je v zbirki Zelena Slovenija, je bilo seveda mogoče zajeti le bistvene poudarke iz nakopičene skladovnice škatel s problemi – od izvajanja okoljske politike do ravnanja s frakcijami in do predelave. A kaj je z vsemi stebri petstopenjske hierarhije ravnanja z odpadki? Nekaj smetnjakov je zelo polnih in kličejo renons zaradi kršenja pravil igre. Strokovni prispevki avtorjev so namreč podprti ne le z ostrovidno kritično analizo, s podatki in s primerjavami, pač pa tudi s predlogi, kako preprečiti galop prostih jezdecev.


Fit media za zeleni razvoj Slovenije Založništvo okoljskih publikacij je nadaljevanje okoljskega poslanstva, ki mu je Fit media d.o.o. zvesta že več kot desetletje. Zavedamo se, da je okolje zelo občutljivo področje, ki zahteva nenehno povezovanje in komuniciranje. S komunikacijskimi znanji in sprotnim spremljanjem slovenskih in evropskih okoljskih smernic v Fit medii snujemo različne okoljske projekte, ki jih izvajamo pod skupno blagovno znamko Zelena Slovenija.

248 Odpadki v Sloveniji

Od leta 2001 izdajamo specializirano revijo za embalažo, okolje in logistiko EOL, v kateri objavljamo članke in razmišljanja strokovnjakov iz Slovenije in tujine. V knjižni zbirki Zelena Slovenija smo izdali: −− prvo slovensko publikacijo o izvajanju direktive IPPC v Sloveniji, −− publikacijo Obnovljivi viri energije v Sloveniji, −− publikacijo Odpadki v Sloveniji. Knjižna zbirka analizira sodobne vidike varovanja okolja in s predstavitvami dobrih praks slovenskih in tujih podjetij približa tematiko vsakomur. V sodelovanju z Mestno občino Celje ter Ministrstvom za okolje in prostor izvajamo nacionalne okoljske simpozije, ki vsako leto združijo glavne okoljske igralce in strokovnjake v povezavi s specifično okoljsko problematiko.

Doslej smo organizirali: Trajnostni razvoj – od strategije do prakse, 2004 (Ne)učinkovit sistem ravnanja z odpadki v lokalnih skupnostih ter evropski cilji predelave in reciklaže odpadkov, 2005 Vode – skrb, nadloga in izziv, 2006 Okolju prijazna uporaba energije kot izziv nove energetske usmeritve EU, 2007 Promet kot grožnja okolju in kot gibalo razvoju, 2008 Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije, 2009 (Ne)varno ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji, 2010 Za razvoj in ohranjanje pozitivnih okoljskih vrednot, oblik ravnanja in odgovornosti mladih v povezavi z okoljem in ekologijo smo v šolskem letu 2005/06 za osnovnošolce ustanovili Ekorgov klub, vsako leto pa zanje organiziramo tudi priljubljen Ekorgov kviz s poudarkom na odgovornem ravnanju z odpadki. V letih 2009 in 2010 smo pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor za vse slovenske srednje šole pripravili uspešen natečaj »Mislimo zeleno – ustavimo korozijo!« V koprodukciji s RTV Slovenija pripravljamo serijo informativnih in izobraževalnih TV oddaj s področja okolja. Krajše, štiriminutne oddaje Eko utrinki okoljski problem odstirajo s praktičnimi vidiki iz vsakdanjega življenja. Daljše, desetminutne oddaje, teme obravnavajo nekoliko bolj poglobljeno in so zelo dobrodošel pripomoček v izobraževalnem procesu.

Na dnevno ažuriranem spletnem okoljskem portalu www.zelenaslovenija.si ponujamo pomembne strokovne ter poljudne informacije s področja odgovornega ravnanja z okoljem. http://www.zelenaslovenija.si/


Fit media d.o.o. Družba za ravnanje z odpadki Kidričeva ulica 25 Naslov: 3000 Celje Telefon: 03/ 42 66 700 www.fitmedia.si, Spletna stran: www.zelenaslovenija.si

ravnanjem z okoljem (na primer pri velikih infrastrukturnih posegih v okolje: Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, Regionalni center za ravnanje z odpadki Zasavje, Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod in varovanja vodnih virov na povodju Savinje idr.), pri oblikovanju ko-

munikacijskih strategij in orodij za doseganje okoljskih ciljev pa sodelujemo z več podjetji. Zato smo razvili okoljski spletni portal Zelena Slovenija (www.zelenaslovenija.si), ki združuje vse ključne okoljske projekte in ponuja pomembne strokovne ter poljudne informacije o odgovornem ravnanju z okoljem.

249 Odpadki v Sloveniji

Navedeni okoljski projekti so namenjeni strokovni in širši javnosti, ki lahko prek različnih dogodkov dobi informacije o dogajanju v okolju, pogosto pa lahko nanj tudi vpliva. Lokalnim in regionalnim skupnostim svetujemo pri strateškem načrtovanju in izvajanju celovitih komunikacij v zvezi z odgovornim


Natečaj Najbolj zelena občina

foto: Shutterstock

Celovit multimedijski splet zelenega komuniciranja za zeleni razvoj

Specializirana revija za embalažo, okolje

Specializirana revija

za embalažo, okolje in

logistiko / Specialist

in logistiko / Specialist magazine for packaging,

magazine for packaging,

environment and logistics

environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

50 Maj / May 2010

embalaža okolje logistika logistics packaging environment

51

julij / July 2010

Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

Strokovna revija EOL

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Students from All Over the World

Politika v resnici malo misli na okolje Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

vprašanje – + Hamletovsko embalaža Taking a Bite povratna ali nepovratna + The Ministry grize v + Ministrstvotežave Out of Waste Issues Monitoring, smetarske + Operationalfrom monitoringi, Standards and + Obratovalni od Deviations standardov odstopanja in slovenske klavnice

Slovenian Slaughterhouses

Poštnina plačana pri

pošti 3102 Celje

Okoljski simpoziji Okoljske TV oddaje Ekoutrinki

Knjižna zbirka Zelena Slovenija Zbirka Zelena Slovenija

Okoljevarstvena zakonodaja

Okoljske izobraževalne oddaje

250 Odpadki v Sloveniji

Okoljski portal www.zelenaslovenija.si

Zeleni projekti za otroke Zeleni projekti za mlade

Okoljski učbeniki


Odpadki v Sloveniji /

Založba:

Fit media d.o.o.

Waste in Slovenia

Za založbo:

mag. Vanesa Čanji

Zbirka Zelena Slovenija

Urednik:

Jože Volfand

Besedila:

Uroš Černuta, mag. Bojan Dejak, mag. Janez Ekart, dr. Anton Gantar, Matej Hribar, dr. Lucija Jukić Soršak, Albin Keuc, Ilija Kitič, Renata Košir, dr. Damjan Krajnc, Marjan Kvartič, Franci Lenart, Milka Leskošek, mag. Bojan Marzi, Valter Nemec, Emil Nanut, dr. Gregor Radonjič, mag. Emil Šehič, mag. Barbara Tišler, Tanja Vidic, mag. Mojca Žitnik

Lektura:

Damjana Bračič

Prevod: Alkemist Oblikovanje:

Fit media d.o.o.

Fotografije:

Rok Tržan (naslovnica), Shutterstock, arhivi podjetij

Tisk:

Tiskarna Radovljica

Naklada:

1000 izvodov

Celje, december 2010

Uredniški odbor:

mag. Katja Buda, Franc Cipot, Bojan Dejak, Jure Fišer, Rudi Horvat, dr. Lucija Jukić Soršak, Albin Keuc, Janko Kramžar, Jože Leskovar, Milka Leskošek, dr. Marko Notar, Dario Rolih, doc. dr. Niko Samec, Vanja Strle, Mojca Suvorov, Alojz Turk, Jože Volfand, Mojca Žitnik

251 Odpadki v Sloveniji

Pri izdaji strokovne publikacije Odpadki v Sloveniji so partnersko sodelovali RCERO Celje oziroma družba Simbio, CERO Puconci, CEROD Novo mesto in CERO Barje oziroma Snaga Ljubljana.


Odpadki v Sloveniji