Eol 84/85

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

84/85 december 2013

Ali bo zemeljski plin energent 21. stoletja?

Preveč je posploševanj o nizki dodani vrednosti Anketa 2013: o poslu, optimizmu in trajnostnem razvoju Brez kadrovske okrepitve na MKO ne bo resnih premikov Zakona o trajnostni gradnji ali obnovi Slovenija še nima Lega je od nekdaj, a blagovni tokovi mimo Slovenije

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

NOVA STROKOVNA PUBLIKACIJA

URE, energetika in okolje PRVA CELOVITA STROKOVNA PUBLIKACIJA O URE, ENERGETIKI IN OKOLJU V SLOVENIJI Vsebina

NOVO

• URE v energetski politiki in okolje • URE – temeljna usmeritev energetske politike in prakse v Sloveniji • Primeri praks

Razvojni in politični izzivi: • Ali Slovenija dovolj spodbuja razvoj domačih tehnologij za URE in OVE? • Kakšne možnosti daje politika URE za zagon gospodarstva?

• Koliko sredstev bo znala Slovenija izkoristiti v novi finančni perspektivi 2014–2020?

Iz vsebine:

Knjiga Ure, energetika in okolje je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji, Upravljanje voda v Sloveniji ter Zrak v Sloveniji.

• Energetsko podnebni paket EU, usmeritve do leta 2020 in razvoj po letu 2020 (dr. Romana Jordan, evropska poslanka) • Cilji energetske politike in njihovi učinki na narodno gospodarstvo (mag. Mojca Vendramin, MZIP) • Akcijski načrt za učinkovito rabo energije za obdobje 2011–2016 (mag. Andreja Urbančič, mag. Damir Staničić, mag. Barbara Petelin Visočnik, IJS CEU) • Trendi in zahteve pri oblikovanju politik URE (Marko Hren, MGRT) • Priprava dolgoročne strategije za energetsko učinkovitost v stavbah (mag. Erik Potočar, MZIP) • Prenos direktive o energetski učinkovitosti v slovenski pravni red (mag. Hinko Šolinc, MZIP) • Energetska učinkovitost za večjo konkurenčnost industrije (mag. Stane Merše, IJS CEU) • Z učinkovito rabo in obnovljivimi viri iz gospodarske krize (Franko Nemac, Agencija za prestrukturiranje energetike) • Izzivi trajnostne gradnje in poti do skoraj ničenergijske hiše (dr. Marjana Šijanec Zavrl, Gradbeni inštitut ZRMK) • Energetsko upravljanje v lokalnih skupnostih (dr. Vlasta Krmelj, Energetska agencija za Podravje) • Pametna omrežja – temeljni gradnik za učinkovito rabo energije (dr. Igor Papič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko in Gregor Omahen, mag., Elektroinštitut Milan Vidmar) • Razvojne spodbude in poti do prodora vodikovih tehnologij (dr. Miran Gaberšček, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije) • Spodbujanje učinkovite rabe energije in stanovanjska politika (dr. Andreja Cirman, Ekonomska fakulteta) • Politika Eko sklada in učinki nepovratnih subvencij za URE v obdobju 2008–2012 (Tadeja Kovačič, Eko sklad)

Primeri praks:

Obseg: 196 strani

Cena*: 16 € + ddv

* Knjiga sama je brezplačna, prikazan je znesek obdelave in distribucije; ddv stopnja je 22 %.

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-naslov: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/42 66 700

• Informacije in naročila: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, faks: 03/72 66 702, e-naslov: info@fitmedia.si, www.zelenaslovenija.si.

Promocija

• Eko sklad, Elektroinštitut Milan Vidmar, Eles, Eltec Petrol, Energetska agencija za Podravje, Fakulteta za strojništvo UL, Fragmat Tim, GIZ DZP, Kompetenčni center za Sodobne tehnologije vodenja (KC STV), Kompetenčni center TIGR, Knauf Insulation, KSSENA, LEA Pomurje, Luka Koper, Mestna občina Celje, Mestna občina Ljubljana, Mestna občina Ptuj, Petrol, Skupina Laško, Steklarna Hrastnik, Šolski center Celje, Šolski center Škofja Loka, Šolski center Velenje, Termo-tehnika, Turna, Zavod za gradbeništvo.

3 EOL

84/85

Uvodnik

A

li se še spomnimo, kako visoko je Slovenija zapisala pred časom med razvojne cilje, da v desetih letih preseže povprečno raven ekonomske razvitosti EU? Na vprašanje se ulega prah.

K

je je torej danes Slovenija? Kje je njena prihodnost? Na primer na dveh področjih.

Energetika

N

ekoliko lahko odmislimo, zgolj zaradi jasnejše slike, kaj se dogaja z gradnjo v Šoštanju, kako se sestavljajo novi nadzorniki, ki naj bi ustoličili novo vodstvo HSE, in kako zamujajo naložbe v hidroenergijo. Kajti novi energetski zakon in Energetski koncept, ki bo prihodnje leto sprejet namesto pokopanega Nacionalnega energetskega programa, nakazujeta jasnejše obrise energetske prihodnosti Slovenije. Vsaj na papirni ravni.

Z

novim papirjem se namreč učinkovita raba energije skupaj z obnovljivimi viri vzpostavlja kot temeljna strateška usmeritev energetske prihodnosti Slovenije. Zato v tej številki revije EOL pišemo več o energetiki. V strokovni zbirki Zelena Slovenija pa smo tik pred koncem leta izdali tematsko monografijo URE, energetika in okolje. Ne le zato, ker je čas za kritični pogled, kako se izvaja Akcijski načrt za učinkovito rabo energije 2011 – 2016.

Pač pa bolj zato, ker dolgoročna strategija za prenovo stavb v EU in v Sloveniji kaže na največje potenciale za prihranke energije. To pa pomeni tudi več dela za gospodarstvo. A če govorimo o prihrankih energije, Direktive o energetski učinkovitosti ni mogoče zožiti le na prenovo stavbnega fonda. Prvo vprašanje je, kako bo za energetsko učinkovitost, za manjšo porabo energije in za dolgoročno zanesljivo oskrbo poskrbel elektroenergetski sistem v celoti in kakšen bo njegov zeleni mozaik. Ni neznank, kdo lahko postavi nova pravila za trajnostno energetsko prihodnost Slovenije.

Natura 2000

Z

Naturo 2000 ni pravzaprav nič drugače kot z energetiko, sta si pa oba z razvojno hitrostjo Slovenije zelo v svaštvu. V reviji objavljamo v rubriki Vi vprašujete, MKO odgovarja pojasnilo, kako Slovenija izkorišča evropska sredstva za Naturo 2000. V letu 2012 namreč MKO sploh ni objavila razpisa za sofinanciranje projektov, ker ni bilo sredstev. V Bruslju so seveda bila. Tja je poslal MKO samo en projektni predlog, ki pa ni bil sprejet. Za leto 2013 je nekoliko drugače, a ne bistveno. Kdaj bo Slovenija odprla razpravo o razvojni temi – Natura 2000 in trajnostni razvoj Slovenije (s konkretnimi projekti). Zdaj v javnosti prevladuje mnenje, da Natura 2000 omejuje razvoj naložb in podaljšuje postopke za pridobitev določenih dovoljenj. No, MKO odgovarja, da »ni seznanjeno, da bi zaradi celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave« prišlo do zaustavitve projektov. Primera negativne presoje zaradi območja Nature doslej še nismo imeli, zapiše MKO.

Č

e je res tako, potem je toliko manj razumljivo, da se Slovenija ne organizira drugače. Če MKO ne dobiva kakovostnih projektov za sofinanciranje iz evropskih sredstev, potem je to dodaten razlog za premislek, kako Naturo 2000 umestiti med potenciale za razvojni preskok Slovenije kot ekoregije v EU. Kdo pa lahko nekaj vendarle premakne?

MKO

D

osedanji v.d. generalnega direktorja Direktorata za okolje na MKO se poslavlja z oceno, ki je sporočilo. Če MKO ne doživi kadrovskih osvežitev, ne bo sprememb. Kar bo zelo slabo. Kajti v tem letu se je okoljska zmeda v Sloveniji povečala, problemi nakopičili. To je vidno od daleč in blizu.

I

n če razmišljam o Sloveniji v letu 2014, MKO res lahko marsikaj prida k njegovi rodovitnosti. In, kajpak, vsakdo od nas, če nam je res mila ta prelepa država.

Slovenija zares potrebuje prihodnost.

Jože Volfand, glavni urednik

december 2013

ovo leto seveda bo. In s kakšno popotnico bomo odprli nova vrata? Koliko so zalegle lekcije, če merimo razvoj Slovenije v zadnjih nekaj letih, da bi zlasti politika in lobistična omrežja končno le začela brez kupčkanj pod mizo postavljati prihodnost države pred strankarske in osebne interese?

Uvodnik

N

foto: Rok Tržan

Slovenija potrebuje prihodnost

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

Vsebina 5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Preveč je posploševanj o nizki dodani vrednosti

Glavni urednik: Jože Volfand

10 V EU v ospredju poraba papirne in kartonske embalaže

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Franci Lenart (Ekomobil), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

11 O poslu, optimizmu in trajnostnem razvoju 12 V vsaki državi EU s firmo za prodajo njihovih proizvodov 14 Vinske etikete vse bolj personalizirane 20 Brez kadrovske okrepitve na MKO ne bo resnih premikov 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Ljubljana v novo leto z novim energetskim stebrom 28 Najnovejše plinske tehnologije pripomorejo k ukrepom URE 31 Zakona o trajnostni gradnji ali obnovi Slovenija še nima 34 Spodbude ne smejo usahniti že sredi leta 36 Energetsko knjigovodstvo kaže na prihranke 38 Z digitalnim monitoringom do ključnih informacij

sebina

4 84/85

EOL

Impresum

40 Arhitekturna stroka je zamudila priložnost

Celje, december 2013

42 Priložnost za industrijo in trg »zelenih« tehnologij

Naklada 2.500 izvodov

44 Tudi dobavitelji morajo biti trajnostni

Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

46 Kako smo izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem?

47 Slovenija se sicer prebuja, a prepočasi

48 Okoljske kazalce spremljajo načrtno, vlagajo v URE 50 »Zeleno razumemo kot veliko razvojno priložnost« 52 Motor rasti za EU ali veliko hrupa za nič?

55 V prvih dveh letih 15 milijard evrov Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

56 Akcija nadzora nad embalažo in odpadno embalažo 58 Najprej nova metodologija za izračun deležev

60 Proti težavam s konstruktivnim dialogom in s sledenjem globalnim trendom na področju ravnanja z odpadki

62 Z reciklažo pri vrhu, a brez strategije ravnanja z odpadki 66 Cilji iz vodne direktive še niso nad vodo

Partner pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

70 Zelene navade 72 Rast načrtujejo na tujih trgih

73 Kartonska paleta novost na slovenskem trgu

74 Lega je od nekdaj, a blagovni tokovi mimo Slovenije

76 Strategije razvoja prometnega sistema Slovenija nima

december 2013

77 Raste povpraševanje po posebnih storitvah 78 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pokrovitelj 84/85. številke:

Podjetje Crown packaging je za evropske proizvajalce barv razvilo Easylid™ zapiralni sistem, ki omogoča lažje odpiranje in zapiranje pločevink za barve. Nov Easylid™ zapiralni sistem prepoznavajo strokovnjaki kot »učinkovito rešitev k zelo staremu problemu, s pametnim dizajnom in dobro uporabo sekundarnega materiala«. Zapiralo je narejeno iz kovinskega notranjega dela ter plastičnega zunanjega in ga je enostavno odpreti z rokami. Ni se potrebno več opirati na izvijače ali druge pripomočke, ki poškodujejo pokrov kar posledično onemogočijo ponovno zapiranje. Pri odpiranju moraš z

Oblikovalska drznost s steklom

rokami pritisniti na sredino pokrova in z drugo roko potegniti za plastični del. S plastičnim zunanjim delom pokrova so dosegli, da se pri ponovnem zaprtju pokrov vedno enako močno prilega pločevinki. Ker lahko popolnoma odpreš pločevinko, lahko tudi do konca porabiš vso barvo. Easylid™ zapiralni sistem ima tudi okoljevarstveno noto, saj je plastiko in kovino lahko reciklirati. Pokrov so prvotno izdelali za finsko barvno podjetje Tikkurila in je primerno za barve, katerih osnova je voda.

Tetra Pak® prejel WORLDSTAR nagrado Podjetje Tetra Pak je nagrado prejelo za produkt Tetra Brik® Aseptic 1000 kartonska embalaža. Embalaža ima viden rob, ki ni horizontalen, temveč pod kotom, kar ločuje embalažo od drugih embalaž že na prodajnih policah, poseben kot pa tudi olajša potrošnikom nalivanje tekočine. Njene konkurenčne prednosti so v manjših stroških, v možnostih optimalnega skladiščenja in njena reciklabilnost. Embalaža je primerna za pakiranje vrste tekočin. Med WorldStar sodniki je bilo 25 strokovnjakov iz industrije, ki so potrdili Fotografije: arhiv proizvajalcev

Podjetje Yaguara je v sodelovanju z angleškim umetnikom Brianom Clarkom in podjetjem Owens-Illinois, Inc. (proizvajalec steklene embalaže) ustvaril novo steklenico za pijačo cachaca. Cachaca je brazilska nacionalna pijača, ki se jo pridobiva na podoben način kot rum. Umetnik in podjetje sta skupaj ustvarila zelo zahteven izdelek iz stekla. Cilj podjetja Yaguara je bil ustvariti embalažo, ki bo dala pijači novo dodano vrednost ter dajala vtis prestiža. Po besedah solastnika podjetja jim je to uspelo, saj so potrošniki steklenico zelo dobro sprejeli.

Umetnik Brian Clark, ki je prvič sodeloval v komercialni akciji, pa je dejal: »«Projekt mi je dal možnost, da delim umetnost oblikovanja stekla z globalnim trgom.

Oblika steklenice je znana, vendar pa njena radikalno drugačna zunanjost namiguje na močan eliksir, ki se skriva v njeni notranjosti.«

Aleš Vajngerl na vrhu Snage V začetku decembra je nadzorni svet mariborska Snage imenoval za novega direktorja podjetja mag. Aleša Vajngerla.

5 84/85

prednosti te inovacije – predvsem zaradi lažje uporabe embalaže za potrošnika, zaradi okoljskih razlogov, mnogih grafičnih razsežnosti in izvirnosti.

Od leta 2011 je nagrajena embalaža uporabljena za hrambo več kot 50tih različnih pijač in je na trgih v 25tih državah po svetu.

EOL

Star problem, nova rešitev zapiranja

Nadzornike je prepričal s poznavanjem področja, z vizijo podjetja in s kompetencami. Direktorski položaj bo prevzel z novim letom. Pred tem je mag. Aleš Vajngerl delal v Saubermacherju.

Pilotna demonstracija na stavbi ZAG Na stavbi Zavoda za gradbeništvo v Ljubljani je bila v okviru evropskega projekta Cost Effective (Resource- and Costeffective Integration of Renewables in Existing High-rise Buildings, 7.OP) realizirana pilotna demonstracija ogrevanja in hlajenja na sončno energijo. Projekt je bil usmerjen v postavitev novih tehničnih in ekonomskih konceptov ter v razvoj specialnih komponent za vgradnjo v fasade pri prenovi visokih poslovnih stavb. Namen je bil, da transformirajo fasade v multifunkcijske elemente za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Demonstracija prikazuje eno izmed v projektu razvitih konceptualnih možnosti prenove, vključuje pa tudi prikaz možnosti izkoriščanja fasadnega ovoja za pridobivanje sončne energije z različnimi sprejemniki sončne energije. V projektu Cost Effective je svoje raziskovalno-razvojno delo združevalo 26 partnerjev iz cele Evrope, od katerih sta dva bila iz Slovenije: Zavod za gradbeništvo Slovenije in podjetje Hidria d.d.

Pilotna demonstracija na stavbi ZAG sestoji iz celovito energijsko prenovljenih pisarniških prostorov v velikosti 109 m 2 uporabne površine ter iz kompleksnega energijskega sistema za ogrevanje in hlajenje, ki ga z energijo oskrbujejo fasadni in strešni sprejemniki sončne energije. Prenos energije v pisarne poteka preko naprednih ogrevalno-hladilnih stropnih panelov, tako da se energij uporablja posebej učinkovito.

Hkrati tak sistem prispeva k visokemu toplotnemu udobju v prostorih. Rezultati po enem letu delovanja so odlični.

december 2013

Novosti

Kratko, zanimivo

6 84/85

EOL

˝Embalažno omrežje

Novosti Dizajn s posluhom za otroke RPC pakiranje je za podjetje Mondelez, ki je proizvajalec

Embalažne inovacije, rešitve,

sladkarij, razvil pet

nove tehnologije, razvoj zelene

novih vrst PET embalaže za praznični

embalaže je vse bolj iskano

čas. Gre za embala-

področje mnogih podjetij.

žo za sladkarije v različnih barvah

Preko embalažnega omrežja

in oblikah, ki

lahko pravi ciljni javnosti

nagovarja otroke, saj sladkarije

predstavite svoje embalažne

»nosijo« njihovi

rešitve in novosti, hkrati pa

najljubši zimski liki. Od Božička,

ste na tekočem, kaj se dogaja

palčkov, do sneže-

na slovenskem in tujem embalažnem trgu. Vabljeni, da se nam pridružite! Nekateri so njegove prednosti že spoznali.

Med člani Zelenega omrežja:

Lepljenje črtnih kod avtomatizirano

nih mož. Podjetje je za oblikovanje te embalaže uporabilo tehniko injiciranja, raztezanja in pihanja, kar omogoča zimskim možem, da stojijo na pokrovčku in s tem še večajo priljubljenost dizajna med otroci.

Embalaža s kisikovo pregrado

Hörmann KG Eckelhausen na laserski liniji izdeluje aluminijaste panele za vrata. Dolgo so se ubadali s problemom, kako že na proizvodni liniji povezati lepljenje črtnih kod z barvo vrat in nanašalnim sistemom proizvodne linije. V sodelovanju s podjetjem Schreiner ProTech jim je to uspelo. Na sredino proizvodnje linije so vnesli sistem, ki omogoča avtomatski nanos kodirane etikete in barve, ki se zlije z barvo plošče za vrata. Seveda je prvemu zagonu sledilo veliko usklajevanj in testiranj tudi z dobavitelji na novo zastavljene proizvodne linije. »Z novim sistemom ni več potrebe po ročnem delu. Proizvodnja in etiketiranje vratnih panelov poteka sedaj tekoče, to je avtomatski proces,« pojasnjuje Matthias Michel, tehnični projektni vodja podjetja Hörmann KG Eckelhausen.

Podjetje Bornholms, ki je proizvajalec morske hrane, je tudi prejemnik nagrade WorldStar.

Embalaža je zmagala v konkurenci 249-tih embalažnih projektov iz 35-tih držav. In v čem je posebna? Embalaža ima novo kisikovo pregrado. Pod primernimi pogoji je tako rok trajanja embalaže dolg do dveh let. Pri Bornholmsu ugotavljajo, da so s ponovnim pakiranjem prihranili 200.000 km cestnega prevoza letno, z izboljšanim skladiščenjem pa porabijo le 30% prejšnjega skladiščnega prostora.

december 2013

www.msk.si

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Prepogni in stisni Podjetje Ecolean je trgu predstavilo novo embalažo za tekočine, njena posebnost je zapiranje. Zapiralni sistem je osnovan iz dveh ženskih in dveh moških gumbov ter tečaja.

Torej, ko uporabnik odpre izdelek, uporabi in ga hoče ponovno zapreti, prepogne vrh in rahlo stisne. Pri tem se zasliši tipični »klik«, kar uporabniku sporoča, da je izdelek zaprt. Izdelek Snapquick je dosegljiv v treh različnih velikostih, 500 ml, 1000 ml in 750 ml.

FibreForm je material, ki je letos na tekmovanju Embalaža leta Velike Britanije 2013 prejel prvo mesto za inovacijo leta. Material je narejen iz 100% primarnih vlaknin in ga je možno oblikovati v več oblik ter na njem odtisniti različno globoke reliefe. Na tekmovanju je bila predstavljena iz materiala FibreForm izdelana bela torbica kot darilna embalaža za nakit. Z novim reliefnim postopkom so dosegli 20 mm reliefne globine, ki ima zelo čisto linijo. Sodniki so si bili enotni o zmagi in so izrazili pričakovanja o nadaljnji uporabi tega materiala za pakiranje. Material je testiran tudi za stik s hrano, pri podjetju pa so se že lotili širokega spektra uporabe materiala vključno s termo-oblikovanjem, modeliranjem in nanašanjem oblog.

Etikete iz aloe vere za konje

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Donat Mg v embalaži Donat Mg je dobil novo podobo in novo plastenko, ki naznanja nove čase za blagovno znamko ter izpostavlja zdravju koristno moč te naravne mineralne vode. Novo plastenko je osnovala agencija CB'a, ki je specializirana za razvoj embalaž, oblikovali pa so jo v Barceloni. Prenovljena plastenka zdaj bolj poudarja mineralno sestavo Donata Mg, z magnezijem bogate vode, nova vizualna podoba blagovne znamke pa nadgrajuje tradicijo in edinstvenost vode iz Rogaške Slatine. Blagovna znamka z novo podobo krepi prisotnost na evropskih trgih in v Rusiji. V svoji komunikaciji potrošnike ozavešča o univerzalni uporabi te naravne mineralne vode, kot naravnega odvajala, pomočnika pri težavah z zgago in sredstva pri pomanjkanjih magnezija.

Fotografije: arhiv članov

7

Novice Embalažnega omrežja

84/85

Podjetje Essentra Packaging je izdelalo embalažo za zdravstvene proizvode za konje.

Gre za organski pripravek iz aloe vere, ki je za konje zdravilen. Etiketa na embalaži je opremljena z visoko kvalitetno fotografijo, informacijo o izdelku in QR kodo. Etiketa je potiskana na bel polietilen, prevlečen s silikonom, ki veča obstojnost embalaže. Ta je zaradi skladiščenja v hlevih pod različnimi vplivi. Etiketa je bila narejena kot kos, ovit okoli posode, kar je zmanjšalo stroške proizvodnje in povečalo razvidnost izdelka na prodajnih policah. Enojni ovoj nalepke je podjetje dobilo z uporabo več različnih konusov in ne enega samega, kar je omogočilo popolno prileganje etikete na izdelek na način, da so vse informacije o izdelku na pravi poziciji (ni zamikov), hkrati pa to ustvarja kontinuiteto končnega pakiranja.

EOL

Material prihodnosti iz primarnih vlaken?

Hitachijev RX-S industrijski ink jet tiskalnik nov presežek Hitachi korporacija izdeluje industrijske ink jet tiskalnike za označevanje izdelkov že od leta 1975. Njihov zadnji model RX-S je zasnovan za široko paleto raznih aplikacij, ki zahtevajo majhno,mikro in srednjo velikost tiskanja znakov na izdelke. Na podlagi 40-letnih izkušenj Hitachi postavlja svetovni standard za zanesljivost delovanja, saj so modeli industrijskega tiskalnika RX-S merilo za označevanje v industriji. 10,4''-inčni vgrajeni zaslon na dotik in enostaven WYSIWYG uporabniški vmesnik so nekatere funkcije, po katerih je maksimalno prijazen uporabniku. Hkrati njegov odličen sistem črnila z izjemno nizko porabo redčila omogoča nizke obratovalne stroške in zelo majhno obremenitev okolja.

TIFT d.o.o., www.tift.si

Nosilec za star papir je lahko darilo Podjetje Dukin se ukvarja z različnimi inovacijami, ki rešujejo težave na področju odpadkov in higiene. V prazničnem času, ko iščemo darila za poslovne partnerje, svojce ali prijatelje, je njihov izdelek PaperHome lahko idealna rešitev! Verjetno se vsi srečujemo s težavo, da se nam nabirajo reklamni letaki, brezplačni časopisi, revije in naročeni časniki. Z izdelkom PaperHome bo odslej delo olajšano. Veliko lažje bo zbirati odpadni papir, saj se vam ne bo več nalagal po policah, mizah ali omarah. Tudi odnesli ga boste lažje v smeti, saj se vam ne bo razsipal na poti do smetnjaka oziroma odlagališča. Presenečeni boste, kako bo z uporabo nosilca PaperHOME zbiranje papirja lažje, urejeno in vestno, kar bo pripomoglo tudi k večji stopnji recikliranja.

DUKIN d.o.o., www.dukin.si

december 2013

Novosti

Preveč je posploševanj o nizki dodani vrednosti Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

8 84/85

Embalaža

Položaj panoge

Zakaj je dodana vrednost v slovenski industrij nizka?

Zaradi prodajne cene, odgovarja dr. Simon Žnidar, direktor Embalažno-grafičnega podjetja v Škofji Loki. V embalažni panogi primerljivih

Položaj panoge

podjetij v Sloveniji je dodana vrednost med 35.000 do

45.000 EUR, izjema je Količevo

karton kot proizvajalec. Vendar pa EGP v zadnjih letih posluje

stabilno, z dobičkom. Približuje se letni realizaciji 14 milijonov

EUR, izvoz pa dosega okrog 35

%. Letos je podjetje dalo na trg zloženko SecurPack, zloženko z

varnostnimi elementi, in to je, kot pravi mag. Simon Žnidar, dodatna konkurenčna prednost

za podjetje. Posebnost je tudi prodajna metodologija tega

december 2013

podjetja.

Letos ste sodelovali na nekaterih mednarodnih embalažnih sejmih. Kaj vas je najbolj presenetilo glede trendov pri materialih in dizajnu in za katere vaše izdelke je bilo največ zanimanja?

Glavni trend je, da ni trenda. Ni več pasatnih vetrov, ko bi bilo dovolj, da pogledaš, kako ima sosed nastavljena jadra, in zadovoljivo hitro potuješ. To pravzaprav niti ni presenečenje.

Vetrovi so spremenljivi, pihajo v različne smeri, tudi brezvetrja je kar nekaj. In sposobnost prilagodljivih je, da izkoristijo možnosti, ki jih daje okolje. Razvoj neprestano omogoča drobne izboljšave, inovativnost, spremembe v celotnem življenjskem ciklu izdelka. Embalaža je del izdelka, del njegove zgodbe in z njim potuje pomemben del poti.

Na sejmu je, po pričakovanju, na velik odziv naletela naša največja letošnja novost. To je zloženka SecurPack. Zloženka vsebuje šest varnostnih elementov proti ponarejanju in nepooblaščenemu odpiranju. Razvojni projekt prilagoditve varnostnega tiska embalaži je bil narejen skupaj s Cetisom. Prav dostop do varnostnih tehnologij Cetisa je postal naša dodatna konkurenčna prednost leta 2013. Ta razvoj bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Na sejmih smo izpostavili našo kakovost v tisku, raznolikost v dodelavah in visoke kompetence pri konstruiranju embalaže.

Sejemski nastopi zagotovo vplivajo na povečanje izvoza, a tudi na večjo tržno prepoznavnost

na globalnem trgu. Izvažate na razvite trge EU? S čim ste jih prepričali?

EGP je že dolgo izvoznik. Delež izvoza se je povečeval iz leta v leto. Ni pa bilo pri tem jasne usmeritve niti ciljev. Lani smo izdelali strategijo vstopa na tuje trge in jo začeli izvajati. V njej smo, kot se že kaže, dobro opredelili svoje kompetenčne prednosti in njihov pomen za trg.

Razvili smo model dodajanja vrednosti kupcu v celotnem procesu: funkcionalnost embalaže, varnost za ljudi in okolje, proizvodnja embalaže, pakiranje izdelkov, logistika, uporabniška izkušnja ... Izdelali smo prodajno metodologijo, ki temelji na tem modelu. A kar je najpomembnejše, zaposleni v EGP v ta pristop verjamemo in ga izvajamo.

Naša pot ni pot bližnjic ali, z drugimi besedami, pot najnižje cene, je pot, ki jo kaže naša vizija.

Smo vrhunski proizvajalec potiskane embalaže, ki s svojo inovativnostjo ter poslovno in tehnološko odličnostjo povečuje konkurenčnost proizvodov svojih kupcev.

Sproti skrbno spremljamo in analiziramo vse povratne informacije, ki jih dobivamo na trgu, in neprestano izboljšujemo svoj nastop. Vstop na tuji trg zahteva vlaganja. Ne samo finančna, tudi organizacijska, procesna, vlaganja v spremembo miselnosti. In od vseh teh sprememb imajo koristi tudi naši kupci. Razvoj, inovativnost in holističen pristop postajajo naš zaščitni znak.

Dematerializacija ni resna grožnja embalažni industriji. Seveda pada prodaja knjig, glasbenih in filmskih nosilcev skoraj nihče več ne kupuje, katalogi so že ob natisu zastareli ….Toda to se skoraj ni dotaknilo embalažne industrije.

Nihče ne izključuje sprememb v potrošniški orientiranosti, ki se lahko obrne v potrošnjo zaradi večjega zadovoljevanja nematerialnih potreb. Tak premik ne vpliva le na embalažo, ampak tudi na celotno industrijo trajnih dobrin. Dobra lastnost embalažne industrije je vgrajena razpršenost in s tem manjša občutljivost za nihanja v posamezni industriji.

Kljub večjemu izvozu je Slovenija še vedno vaš prvi trg. Kako čutite težave domačega gospodarstva in zagate bančnega sistema?

Podjetja, ki so odvisna predvsem od domačega povpraševanja, ne dosegajo rasti, prodaja jim celo upada. Taka podjetja posvečajo veliko pozornosti, pogosto celo vso, stroškovni strani.

Cena nenadoma postane edina tema razgovorov.

Druga skupina so dobra podjetja s trgom in izdelki ter dosegajo ustrezen, branži primeren

84/85

9 Proizvodnja kartonske embalaže je že zdaj lahko ena od vzorčnih dejavnosti z vidika okoljske prijaznosti.

Banke so postale previdnejše, to je znano, gospodarstvo pa je prezadolženo.

Razumem, da morajo banke zaradi kapitalske obveznosti zmanjšati kreditno aktivnost, kar me spominja na hitro znižanje zalog proizvodov. Res se zaloga zniža. Toda zaloga katerih proizvodov? Tistih, ki jih nujno potrebujemo – torej tistih, ki se dobro prodajajo – in povzroči padec prodaje. Z zalogo proizvodov, ki se slabo prodajajo, se ne zgodi nič. Tudi pri bankah je tako. Zmanjšujejo kreditno aktivnost uspešnih podjetij, jih dušijo in si zmanjšujejo svoj posel. Kredite neuspešnim podjetjem lahko primerjamo z neprodajljivo zalogo proizvodov. Šele odprava teh kreditov bo rešila uspešna podjetja.

Posledica takega kreditiranja je slaba plačilna disciplina v Sloveniji. Toda plačilna disciplina ne pomeni le zapadlih obveznosti, ampak tudi vse nenormalno dolge »dogovorjene« plačilne roke. Za EGP to pomeni povečan obseg terjatev do kupcev, ki jih v naši dejavnosti ni mogoče prevaliti na dobavitelje, ker so skoraj vsi velike mednarodne korporacije. Rezultat je višanje zahtev po obratnem kapitalu, ki ga dobimo lahko le še iz svojega poslovanja, s tem pa zmanjšujemo svoj razvojni in investicijski potencial.

In najbrž vpliva na prepočasno rast dodane vrednosti. Ena izmed bistvenih slabosti slovenske papirnopredelovalne industrije je prav nizka dodana vrednost. Kaj kažejo vaše primerjave s konkurenco doma in v EU? Veliko je posploševanja o dodani vrednosti slovenske industrije, da pravzaprav nimamo izdelkov z visoko dodano vrednostjo in tako naprej. Najprej odgovorimo na vprašanje, kaj določa dodano vrednost oziroma zakaj je slovenska dodana vrednost nizka. Običajen odgovor se glasi: nizka produktivnost, kar je le delno pravilno. Produktivnost namreč sploh ne vpliva na dodano vrednost izdelka.

Vpliva le na dodano vrednost na zaposlenega.

Naslednji odgovor je: visoka obdavčitev dela. Ta odgovor je povsem napačen, saj obdavčitev dela ne vpliva na dodano vrednost. Nato pridemo še do stroškov materiala in storitev. V naši industriji so dobavitelji ključnega materiala (karton) konsolidirani globalni igralci. Jasno je, da velikih razlik v cenah ni. Torej tudi to ne vpliva na dodano vrednost. Glavnega odgovora pa največkrat ne navedejo: prodajna cena. Če slovenski dobavitelj naredi enak izdelek kot

Embalaža

Odločitev za kartonsko embalažo ni stvar modnosti kartona. Je racionalna odločitev, ki za večino izdelkov, ki jih pakiramo v to embalažo, pomeni rešitev z največjo vrednostjo z vidika promocije, varovanja vsebine, funkcionalnosti, vpliva na okolje in cene. V bližnji prihodnosti ni videti sprememb. Vsaka nekoliko prepoznavnejša usmeritev v eno smer sprosti prostor in pojavi se razvojna nadgradnja. Predstavljajte si polico, kjer so vsi izdelki zemeljskih barv, kar pomeni ekološko ozaveščenost. Potem pa se na tej polici pojavi embalaža premium živih barv.

Ta izdelek doživi uspeh in lahko si predstavljate, kakšna je polica čez nekaj časa. In embalaža premium živih barv razgibane konstrukcije je tudi povsem ekološka kot tista monotona.

dr. Simon Žnidar

EGP proizvaja embalažo za panoge, ki kljub krizi vendarle dobro poslujejo. Farmacevtska, kozmetična, živilska … Toda naročniki so vse zahtevnejši – dematerializacija se nadaljuje, tudi zahteve po okolju prijaznih materialov, učinkovit, a praktičen dizajn. Kakšne spremembe opažate v zahtevah naročnikov? Bo karton v modi?

Dematerializacija ni resna grožnja embalažni industriji. evropski in ima pri tem bistveno nižjo dodano vrednost, je odgovor na dlani – prodajna cena.

Reciklirani materiali, solarna streha, proizvodnja brez odpadkov? Kako razumete idejo o krožnem gospodarstvu, ki postaja v zadnjem času tudi v Sloveniji temeljno razmišljanje o drugačni razvojni paradigmi?

Proizvodnja kartonske embalaže je že zdaj lahko ena od vzorčnih dejavnosti z vidika okoljske prijaznosti. Odpadkov v EGP skoraj nimamo, karton in aluminij tiskarskih plošč sta pomembni vhodni surovini za nov karton, nov aluminij. In naši izdelki se po opravljeni funkciji vrnejo kot vhodna surovina. S sončno elektrarno na strehi pokrijemo petino svojih potreb po električni energiji. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti, je, ali embalažo sploh potrebujemo. Odgovor je, da jo potrebujemo in verjetno jo bomo še v prihodnje. Naslednje vprašanje pa je, kakšna embalaža najbolje izpolnjuje zahteve. In ena izmed njih je zahteva po okoljski ozaveščenosti.

Načrti? Naložbe?

Veseli in ponosni smo na novo investicijo v nov tiskarski stroj, ki bo začel delati v novem letu. Opremljen je z vso potrebno tehnologijo za skrajševanje pripravljalnih časov, kar je naš odgovor na padanje naklad. Tudi za leto 2014 pripravljamo investicije, ki bodo izboljšale konkurenčnost naših kupcev.

Kaj pogrešate v gospodarski in razvojni politiki Slovenije?

Večkrat imam občutek, da vsi nekaj pričakujejo od nekoga drugega. Zadnje čase se večkrat omenja znameniti Kennedyjev rek. Nekoliko prikrojen slovenskim razmeram bi se glasil: Ne sprašujte, kaj lahko država stori za vas, temveč razmislite, kaj dobrega lahko naredite za podjetje, v katerem delate, in to naredite.

december 2013

Prodaja v letošnjem letu bo presegla lansko za 5 % do 7 %. Tudi rezultat bo nekoliko boljši od lanskega, zato smo lahko zadovoljni.

denarni tok iz poslovanja, vendar so visoko zadolžena: nekatera zaradi investicij v osnovno dejavnost, druga zaradi odločitev za načrte zunaj osnovne dejavnosti, ki se niso uresničile.

Banke – žal – izčrpavajo ta podjetja s pretiranimi zahtevami po vračanju posojil, kar takoj povzroči plačilno nedisciplino, plačilna nedisciplina zmanjšanje investicijske dejavnosti, to zmanjšanje nekonkurenčnost in začarani krog je tu.

foto: arhiv podjetja

Kakšen poslovni rezultat pričakujete ob koncu leta? Bo presežena lanska rast?

foto: www.shutterstock.com

V EU v ospredju poraba papirne in kartonske embalaže

Poraba embalaže v EU

10 84/85

Embalaža

Poraba embalaže v EU

V Sloveniji porabimo največ

papirne in kartonske embalaže, dane na trg, in najmanj

kovinske embalaže, kar je enako, kot je povprečje v

EU. Na splošno pa poraba embalaže, dane na trg, upada,

kar je lahko posledica več dejavnikov, med drugim tudi

zaostrenih gospodarskih razmer. Te so do varčevanja in drugačnih strategij

pripeljale tako potrošnike kot

proizvajalce. Kakšen je bil trend porabe v EU med leti

1998-2010?

K

oličina embalaže, dane na trg v državah EU, je naraščala vse do leta 2007, ko je zaradi gospodarske krize začela padati in 19 držav članic je v letu 2009 poročalo o manjših količinah embalaže, dane na trg. Leta 2008 je bilo dano na trg več kot 81 milijonov in pol ton embalaže državah EU, leta 2009 dobrih 76 milijonov in pol. V letu 2010 si je gospodarstvo ponekod že nekoliko opomoglo in količina embalaže se je ponovno povečala za približno dva milijona ton. V Sloveniji je bilo leta 2004 na trg danih 162 tisoč ton embalaže, leta 2010 pa 204 tisoč ton embalaže.

rav tako je nekoliko padla poraba kovinske embalaže, od 10 kg/prebivalca v letu 2005 na 9 kg/prebivalca v letu 2010. V Sloveniji je bila količina porabe kovinske embalaže v letu 2004 7 kg/prebivalca, ki pa je v letih med 20062008 narasla na 9 kg/prebivalca. V letu 2010 pa je količina ponovno padla na 7 kg/prebivalca.

Opazimo torej trend porasta in nato ponovnega upada. Največji porabnik kovinske embalaže med državami EU je bilo v letih 2009-2010 s 13 kg/prebivalca Združeno kraljestvo. Največ kovinske embalaže v obdobju med 1998-2010 pa je leta 2001 porabila Irska, kar 20 kg/prebivalca. V istem obdobju je poraba kovinske embalaže na prebivalca EU-15 padla za 17,2 %, v EU-12 pa je med leti 2005-2010 narasla za 0,7 % kg/prebivalca.

Poraba glede na vrsto embalaže M

P

oraba steklene embalaže se je med leti 2005-2010 v državah EU znižala za 2 kg, na 32 kg/prebivalca. V Sloveniji je bil trend ravno obraten, saj je poraba steklene embalaže narasla za 2 kg, na 15 kg/prebivalca v letu 2010. Največ steklene embalaže so v letu 2010 porabili v Luksemburgu, 66 kg/prebivalca. Med leti 1998-2010 je poraba steklene embalaže na prebivalca EU-151 padla za 12,1 %, v EU-122 pa je med leti 2005-2010 padla za 6,6 % kg/ prebivalca.

december 2013

P

1 EU-15: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija.

2 EU-12: Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija.

ed leti 2005-2010 je bila poraba plastične embalaže v EU dokaj konstantna, gibala se je od 29-30 kg/prebivalca, medtem ko je v Sloveniji od leta 2004 poraba naraščala – od 16 kg/prebivalca v letu 2004 do 24 kg/prebivalca v letu 2008, v letu 2010 pa je bila poraba te embalaže v povprečju 22 kg/prebivalca Slovenije.

Največ plastične embalaže so v letu 2010 porabili v Luksemburgu, 44 kg/prebivalca. Tudi plastične embalaže so med leti 1998-2010 največ porabili na Irskem, in sicer leta 2006 kar 63 kg/prebivalca. Med leti 1998-2010 je v EU-15 poraba plastične embalaže narasla za 23,8 %, v EU-12 pa je med leti 2005-2010 narasla za 8,9 % kg/prebivalca.

P

oraba papirne in kartonske embalaže se je med leti 2005-2010 v EU-27 gibala med 62-64 kg/prebivalca. V Sloveniji pa je od leta

Ključne ugotovitve

V

skladu s podatki, o katerih so poročale posamezne države članice EU je razvidno, da se v EU porabi največ papirne in kartonske embalaže, najmanj pa kovinske embalaže. V zadnjih petih letih je najbolj narasla poraba lesene embalaže, in sicer v državah EU-12, najbolj pa je v EU-15 padla poraba kovinske embalaže. Upad je bil prisoten tudi pri stekleni embalaži (EU-27) in leseni embalaži (EU-15).

Recikliranje embalaže

Z

dajanjem embalaže na trg je močno povezano tudi njeno odlaganje. Direktiva o embalaži in odpadni embalaži 94/62/EC si prizadeva za čim manjši vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje, dopolnjena direktiva iz leta 2004 pa postavlja tudi cilje glede recikliranja embalaže. Od leta 2000 se količina embalaže, ki konča na odlagališču, znatno manjša, kar pomeni, da močno narašča količina recikliranja embalaže. Do konca leta 2010 je bilo v državah EU-27 recikliranih 63 % embalaže, dane na trg. Precej držav članic EU je tako preseglo cilj direktive, da do leta 2010 reciklirajo 55 % embalaže, dane na trg.

V

letu 2010 je bilo v državah EU-15 recikliranih 65 % embalaže, v državah članicah EU-12 pa 47 % embalaže, dane na trg. V letu 2010 je bilo v državah EU-27 na odlagališčih odloženih okoli 18,7 milijonov ton embalaže (skupaj z leseno embalažo). Kot primerjava, količine zavržene hrane je bilo v letu 2010 89

K sodelovanju v tradicionalni anketi v praznični reviji EOL ob koncu leta 2013 smo povabili menedžerje, okoljske strokovnjake, pedagoge, župane in druge, ki tako ali drugače sooblikujejo trajnostni razvoj Slovenije.

Vprašanja so bila naslednja:

1.

2.

Kateri poslovni ali strokovni dogodek v letu 2013 je najbolj vplival na vaše delo?

Koliko znamenj je, če so, katera so, da lahko z rahlim optimizmom vstopate v novo leto? Kaj bi vas poslovno, strokovno in kot državljana Slovenije najbolj razveselilo?

3.

Vse več je ocen, da se mora Slovenija odločiti za novo razvojno paradigmo, za sonaravni, za trajnostni razvoj. Kje se že kažejo premiki v okoljskem ravnanju in v razumevanju trajnostnega razvoja, kje pa so še največje bele lise?

Podaljšanje pogodb je znamenje za rahli optimizem Slavko Raspotnik, Rotoprint:

1.

V letu 2013 je na naše delo najbolj vplival novi projekt, gre za embalažo večjega volumna, ter sprememba preoblikovanja podjetja iz s.p. v d.o.o.

2.

Znamenja za rahli optimizem v prihodnje je podaljšanje pogodb s praktično vsemi našimi partnerji. Poslovno bi nas

milijonov ton. EUROSTAT poroča, da je bilo v letu 2010 na odlagališčih držav članic EU-27 skupaj odloženih več kot 1.051 milijonov ton odpadkov. Med letoma 1998-2010 je količina embalaže, dane na trg v EU-27 narasla za 11,1 %, medtem ko je količina recikliranja embalaže narasla za 53,5 %. Poraba embalaže je v tem obdobju narasla za 4,8 %. Trend torej kaže

84/85

Embalaža Slavko Raspotnik

ed leti 2005-2010 pa se je v EU-27zmanjšala poraba lesene embalaže, in sicer za 2 kg, na 24 kg/prebivalca. V Sloveniji je v primerjavi z letom 2004, ko je bila poraba lesene embalaže 14 kg/prebivalca, poraba v letu 2010 narasla za en kg/prebivalca. Največja količinska poraba pa je bila v letu 2007, ko je v povprečju znašala 19 kg/prebivalca Slovenije. Največ lesene embalaže je v letu 2010 z 42 kg/prebivalca porabila Finska. V EU-15 je poraba lesene embalaže med leti 2003-2010 padla za 10,7 %, medtem ko je v EU-12 poraba lesene embalaže med leti 20052010 narasla kar za 47,2 % kg/prebivalca.

najbolj razveselilo, da bi popustil kreditni krč pri naših bankah in spodbudil razvoj slovenskega gospodarstva. Država se še zmeraj ne zaveda, da samo z varčevanjem ne dosežeš ničesar. Potrebujemo zagon gospodarstva, nova delovna mesta za mlade ter popolnima drugačen pristop k reševanju ekonomskih težav, v katerih se nahajamo že celih 20 let.

Ko bo slovenski narod doživel, da se bodo rušile hiše tajkunov (beril Türk, Jaklič), da bodo bančni direktorji, ki so odobravali milijonske kredite, za to kaznovani, da bo sodstvo enakovredno obravnavalo vse slovenske državljane ne glede na debelino denarnice in pripadnost politike, takrat bo slovenski narod zrl v prihodnost z upanjem. Prej pa ne.

Naša vlada ni sposobna uresničiti procesa, ki bi dvignil ugled in stabilnost Slovenije – ne glede na to, katera vlada je to.

3.

Slovenija bi se že zdavnaj morala odločiti za boljši trajnostni razvoj, ne pa, da se o tem pogovarjamo, ko je praktično že prepozno. Premikov ni, saj ta razvoj razume vsak po svoje.

manjše naraščanje količin dane embalaže na trg in porast recikliranja odpadne embalaže.

Vir The European Organization for Packaging and the Environment (EUROPEN) (2013). Packaging and Packaging Waste Statistics 1998-2010. Belgium, Brussels.

december 2013

M

O poslu, optimizmu in trajnostnem razvoju foto: arhiv podjetja

2004, ko je znašala 26 kg/prebivalca, narasla na 40 kg/prebivalca v letu 2010. Največ te embalaže so v letu 2010 porabili v Nemčiji, kar 88 kg/prebivalca. Največjo količina porabljene papirne in kartonske embalaže med leti 19982010 pa je imela z 99 kg/prebivalca prav tako Irska, in sicer v letu 2000. Med leti 1998-2010 je poraba papirne in kartonske embalaže v EU-15 narasla za 6,1 % kg/prebivalca.

11

Poslovna pričakovanja 2014

V vsaki državi EU s firmo za prodajo njihovih proizvodov foto: arhiv podjetja

12 84/85

Embalaža

Pakirni sistemi

Prodajajo znanje, zato predvsem vlagajo v znanje.

Tudi robot A1800 i, ki so ga kupcem ponudili na FachPacku, je ustvarila njihova pamet. Vendar je Zlatorog opreme, realen pri

presoji tržnih možnosti za nov

proizvod. Gre za nišni proizvod

in zanj veljajo specifične

prodajne poti. Njihov dosedanji razvoj jih je pripeljal v

multinacionalke z zelo znanimi blagovnimi znamkami. Zato

poslujejo stabilno. Lani so

prodali za več kot 8,2 milijona

december 2013

evrov, letos bo podobno.

Kot posebno novost ste na letošnjem FachPacku predstavili vašega robota A 1800.

Kaj so njegove prednosti za kupca, ki potrebuje visoko zmogljivost v paletizaciji, in kako ga sprejema trg?

Glavne značilnosti novega robota A 1800 i so obenem tudi njegove glavne prednosti. Kot visoko tehnološki izdelek se ponaša z izjemno hitrostjo, ki do zdaj še ni bila videna na trgu robotov, ki so namenjeni paletizaciji. Z 18 mesečnim testom pred prodajo prvega robota smo dosegli tudi izjemno zanesljivost v delovanju.

Robot ima popolnoma na novo razvit programski vmesnik Oxpa, ki zagotavlja on line komunikacijo in izjemno poenostavlja upravljanje z robotom. Od predhodnih modelov je A 1800 i podedoval tudi velik doseg. Trg se je na izdelek odzval zelo pozitivno in takšni trendi se kažejo tudi za naslednje leto. Povpraševanje je zelo veliko. Končna odločitev je pri večini kupcev sprejeta z razmislekom, saj je A 1800 i nišni izdelek res za kupce z zelo visokimi zahtevami in ima temu primerno tudi ceno.

S čim lahko podprete oceno, da je Goldpack med vodilnimi proizvajalci pakirnih sistemov na področju paletizacije v Evropi? Slovenska pakirna industrija je razmeroma močno internacionalizirana.

Aleš Tomažič

Pakirni sistemi

Aleš Tomažič, izvršni direktor

Kot visoko tehnološki izdelek se ponaša z izjemno hitrostjo, ki do zdaj še ni bila videna na trgu robotov, ki so namenjeni paletizaciji.

Kot ste že sami ugotovili, imamo v Sloveniji kar nekaj firm, ki proizvajajo pakirne sisteme.

Goldpack se je pozicioniral na trgu EU že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. V tem času smo svoj položaj na trgu EU samo izboljševali. Tako imamo danes v vsaki državi EU firmo, ki na domačem trgu ponuja naše proizvode. To nam daje dober vpogled v dogajanje na trgu in možnosti prilagajanja. Tako smo v tem času uspeli dvigniti standard sporazumevanja v tujih jezikih, kot so nemški, angleški, francoski, španski, švedski, norveški, ruski.

Vaš proizvodni oziroma prodajni program je širok. Ali kupci bolj iščejo celovite rešitve v pakirnih sistemih ali parcialne rešitve in stroje?

Za kakšen vrednostni volumen gre v primeru pakirnega sistema?

Glede na konkurenco z Daljnega vzhoda se v zadnjih letih posvečamo samo celovitim

13 Robotizacija v paletizaciji je zagotovo produkt, ki je najbolj zanimiv za zahtevne in tehnološko razvitejše kupce. Kolikšen delež trga EU se še zmerom zadovolji s ponudbo pakirnih strojev z vzhoda in koliko išče visoke tehnološke rešitve?

Firme, kjer sta proizvodnja in produkcija na prvem mestu, v glavnem ne razmišljajo o nakupu linij iz Indije, Turčije ali Kitajske.

Vprašanje je zelo zahtevno in težko bi nanj res kvalitetno odgovoril. Generalno je tako, da se kupci, ki nimajo izkušenj ali pa nimajo visokih zahtev do lastne proizvodnje, lažje odločajo za nakup cenejših in kakovostno šibkih produktov z vzhoda. Firme, kjer sta proizvodnja in produkcija na prvem mestu, v glavnem ne razmišljajo o nakupu linij iz Indije, Turčije ali Kitajske. Veliko vlogo igrajo tudi poprodajne aktivnosti, saj veste, servis, rezervni deli, odzivni čas …

Vaša prednost v ponudbi je celovitost – od ideje in projekta do proizvodnje. Kam se uvrščate po inovativnosti in razvojnih zmogljivostih v primeri s konkurenco na globalnem trgu. V strategiji tržnega komuniciranja je zagotovo bil razlog, da zdaj nastopate na trgu kot Goldpack in ne kot Zlatorog oprema?

Blagovna znamka Goldpack se je pojavila kot odgovor na globalni nastop na trgih.

84/85

Katere panoge so vaš najbolj zaželeni partner?

Vaše reference kažejo na najbolj znane blagovne znamke?

Embalaža

rešitvam. Pri parcialnih strojih in napravah smo zaradi razmer na trgu dela in davčni politiki v Sloveniji na globalnem trgu nekonkurenčni. Linije, ki jih proizvajamo, imajo vrednost od nekaj deset tisoč evrov do nekaj milijonov evrov. Največji projekt v zgodovini firme je bil prodan za 2.400.000 eur.

Kupcev si ne moremo izbirati sami. Seveda pa nastopamo na določenih trgih ciljno in tako obdelujemo tudi zelo odmevne blagovne znamke.

Po panogah so za nas najbolj zanimivi kupci iz kemične industrije in proizvodnje hrane. Tako smo uspeli postati hišni dobavitelj kar v nekaj tako imenovanih prestižnih blagovnih znamkah, kot: Coca Cola, Ikea, Milka, Mercedes…

Industrija gradbenega materiala, ki je bila med vodilnimi v vlaganjih v sisteme paletizacij, je na žalost z pojavom krize nekoliko nazadovala.

Embalažna panoga je večkrat med kladivom in nakovalom. Zdaj mora iskati rezerve v dematerializaciji, obenem upoštevati zahteve po trajnostnih materialih in po učinkovitosti rabi energije. Kako ji lahko pri tem prisluhnete?

Embalaža je tista, ki prodaja izdelek. Zato je vedno imela svojo ceno. Firme, ki jo dojemajo kot strošek, imajo po našem mnenju napačno predstavo. Sami se s tem ne srečujemo, saj naše linije delajo z že zapakiranimi proizvodi. Se pa vedno pogosteje srečujemo z posebnimi zahtevami zaradi občutljivosti embalaže, v katero so zapakirani izdelki.

Kako boste končali poslovno leto v primeri z lanskim, ki je bilo za vas zelo uspešno?

Poslovno leto bomo zaključili s podobnim rezultatom kot leto pred tem.

Brez vlaganja v razvoj bi izgubljali konkurenčno prednost, kar ste poudarili v eni izmed izjav.

Katerim vlaganjem dajete prednost?

Brez vlaganj ne gre, saj je to temelj za konkurenčnost. Tudi v Sloveniji. Ker v glavnem prodajamo znanje, vlagamo predvsem v kadre, računalniško in programsko opremo. Skrbimo tudi za kvalitetno delovno okolje in dobro počutje vseh zaposlenih.

Iz katerega materiala bodo najbolj iskane palete čez dvajset let?

Obstaja kar velika možnost, da jih ne bo …

Embalaža je tista, ki prodaja izdelek. Zato je vedno imela svojo ceno. Firme, ki jo dojemajo kot strošek, imajo po našem mnenju napačno predstavo.

Želimo vam

1 leto sreče, zdravja, 53 tednov

ljubezni EUROGRAF

365 dni veselja

december 2013

12 mesecev

Promocija

V določenem pogledu je vsak projekt zase vsaj v neki meri inovacija. Ker proizvodnja pri nas poteka projektno pomeni da so komponente izdelane za vsak projekt posebej. Tako se lahko že v fazi projektiranja lahko popolnoma približamo končnim zahtevam kupca. Blagovna znamka Goldpack se je pojavila kot odgovor na globalni nastop na trgih. Danes težko prodajaš visokotehnološke izdelke hkrati v Nemčiji, Franciji, Rusiji , Kitajski z imenom, ki ni prilagojeno oziroma izbrano z tem namenom. Za ime Goldpack smo se odločili saj smo pred tem na domačem trgu nastopali blagovno znamko Zlato pack.

Tako je bila izbira dokaj enostavna in logična.

Vinske etikete vse bolj personalizirane Tanja Pangerl

foto: www.shutterstock.com

14 84/85

Embalaža

Embalaža za vino

Tudi vino ima svojo zunanjo govorico – z embalažo kupcu sporoča svoj kakovostni rang, poreklo, namembnost,

Embalaža za vino

tudi stopnjo alkohola. Poleg

estetske predstavitve, kjer

pomembno vlogo odigra

etiketa, je potrebno upoštevati predpise, ki potrošnika

informirajo o ključnih

informacijah. Steklenica je

še vedno primarna embalaža za vino, sploh ko gre za višji

kakovostni rang. In prvi vtis

je za kupca pogosto odločilen.

Etiketa je najprej estetsko

december 2013

sporočilo.

E

mbalaža za vino mora vključevati vse potrebne informacije, ki jih določa pravilnik o označevanju in embalaži vina. Označena mora biti tako, da je vsebina nedvoumna, označbe pa ne smejo biti izbrisljive. V skladu s pravilnikom se originalno polnjeno vino potrošniku lahko ponudi v steklenih posodah ali drugih posodah, ustreznih za hrambo živil, ali v posodah iz nerjavečega jekla (inox posodah), ki omogočajo točenje vina pod tlakom preko točilne naprave. Zamaški, vključno z zaporkami, ki se lahko uporabljajo za originalno polnjeno vino, morajo biti narejeni oziroma opremljeni tako, da po odpiranju ni mogoče ponovno zapiranje, ne da bi bilo to opazno. Za vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom pa se lahko uporabljajo zamaški, ki so plutovinasti ali iz materiala, ki je podoben pluti, ali navojni zamaši iz materiala, primernega za navojne zamaške. Vse oznake morajo izražati resnično stanje in ne smejo kakorkoli zavajati potrošnika glede dejanske kakovosti, sestavin, barve, kakovostne stopnje, geografskega porekla, sorte vinske trte, navedbe pridelovalca, polnilca ali proizvajalca ter glede nazivne prostornine in drugih lastnosti pridelka oziroma proizvoda.

Poleg tega so dovoljene dodatne navedbe o preteklosti pridelave vina, o tradiciji predelovalca, polnilca vina in tudi o staranju vina. Prav tako o datumu trgatve, polnitve in drugih podrobnostih tehnologije pridelave grozdja oziroma vina. Za potrošnika so dobrodošla priporočila

potrošniku v zvezi z uporabo vina (jedi, način postrežbe, dietetična priporočila, ravnanje z vinom ob strežbi in podobno) in kateri koli drugi dejavnik.

Etikete, lokalne in globalne

E

den najpomembnejših elementov celostne podobe vina je etiketa, ki skupaj s steklenico, zamaškom, dodatno zaščitno ali darilno embalažo tvori celostno predstavitev vina.

Na trgu obstaja pestra paleta vrst etiket, ki se lahko prilagajajo glede željam in potrebam ponudnikov vin. Andraž Rojnik iz podjetja Megalogos o trendu pri etiketah za vino pravi: »Trend pri etiketah za vino bi lahko grobo ločili na lokalen in globalen. Lokalno se trend obrača v številne dodelave, parcialne lake, zlate in slepe tiske ter številne različne materiale, ki so postali na trgu dostopni tudi v manjših količinah. Pri sami zasnovi je pomembna zlasti dobra ideja. Na splošno se vinarji ločijo na tradicionalne vinarje, ki običajno etiket ne spreminjajo in se tako naslanjajo na tradicijo, ter mlajše vinarje, ki se na različnih trgih pozicionirajo bolj dinamično. Tako je npr. v Ameriki oblikovanje etiket osredotočeno na ciljno skupino, kjer ideje črpajo iz bogatih podatkovnih baz. Za ciljno skupino uporabijo

Koliko je embalaža, skupaj z etiketo in zamaškom, pomembna za predstavitev vina?

Uroš Bolčina, Vipava 1894 d.d.: »Pri uspešnosti predstavlja nekje 50 % glede na vsebino vina, če je etiketa arhaična, pa celo 99 %. To je predvsem pomembno, če na trgu še nimaš ustvarjenega imena. Zamašek je velika tema zadnjega obdobja zaradi varnosti živila, kakovosti, vedno bolj je prisoten navojni zamašek.

Tradicionalne evropske vinske dežele ga ne sprejemajo z največjim navdušenjem. Je pa to čisto drugače na južni hemisferi (Nova Zelandija, Avstralija, Anglija idr.). V Italiji, Franciji, Španiji se za zapiranje še vedno najpogosteje uporablja zamaške iz plute.« Silvo Žižek, Zlati grič d.o.o.: »Steklenica skupaj z etiketo, zamaškom in v zadnjem času

Embalaža

Andraž Rojnik Marijan Močivnik Silvo Žižek

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

84/85

15 tiketa ni zgolj okras steklenice, je oglas za vino,« pravi Marijan Močivnik. Delovati mora hitro in v prvi fazi intuitivno. Sprožila naj bi želene odzive, ki jih po besedah Močivnika lahko predstavimo z modelom AIDA (attention, interest, desire, action). Etiketa mora z vizualnim jezikom opisati vino. Kupcu mora omogočiti čim manj naporno pomnjenje in kasneje čim lažji priklic iz spomina. V zvezi s tem je poleg oblikovanja v ožjem smislu seveda pomembna ustrezna izbira imena blagovne znamke (ime, ki si ga je ob vseh drugih kriterijih ustreznosti lahko zapomniti), pravi sogovornik. Tudi slovenski vinarji pri razvoju etiket sledijo trendom na evropskem in svetovnem trgu, kar velja predvsem za večje vinarje,

Silvo Žižek, Zlati grič d.o.o.: »Na vinskem področju je embalaža zelo standardna – steklenica je iz stekla, zamašek iz plute, kovine ali stekla (bolj prestižni izdelki), transportna embalaža pa iz kartona. Običajno ima vinar izdelano idejo o tem, kako naj končni izdelek izgleda, kaj naj kupcu sporoča in temu potem prilagaja izbiro embalaže. Ponavadi se večji proizvajalci pri velikih serijah in doseženih nižjih prodajnih cenah odločajo za embalažo s poudarkom na nizki ceni, medtem ko se tisti z omejenimi serijami in cenovno višje pozicioniranimi izdelki odločajo za dražje in bolj izvirne embalaže. V našem podjetju ustvarimo okrog 10 % vseh prihodkov na tujih trgih, vendar zaenkrat s strani kupcev ni bila izražena želja po drugačni embalaži, kot jo uporabljamo doma.«

tudi transportno kartonsko embalažo na trgu določa prepoznavnost izdelka, sporoča idejo in poslovno usmeritev vinarja in ni jih malo, ki so prepričani, da je izgled izdelka najmanj tako pomemben kot vsebina v steklenici. Sploh kadar gre za prvi nakup. Ker je v vinarstvu tradicija zelo pomembna, se vinarji ne odločajo pogosto za spremembe embalaže. Zato je toliko pomembnejši začetni pristop k celostni podobi podjetja in izdelka, kajti embalaža mora izražati oboje.« Kaj so glavni kriteriji pri izbiri prave predstavitvene etikete vina?

Uroš Bolčina, Vipava 1894 d.d.: »Da ustreza kakovosti, stilu vina oziroma vsebini steklenice, da nagovori ciljno publiko (ki ima svoj slog/stil) in ustreza cenovnemu rangu vina na polici glede na izgled. Vsekakor pa se mora

december 2013

»E

Na kaj ste pozorni pri izbiri embalaže za vino, še posebej pri izvozu?

Uroš Bolčina

E

Uroš Bolčina, Vipava 1894 d.d.: »Glede na trende se trudimo prilagajati kupcu bodisi z zasebno etiketo, posebno steklenico in/ali z načinom zapiranja steklenice (vse bolj popularen na mednarodnih trgih je navojni zamašek).«

tiketa mora biti primerna kakovosti vina.

To pomeni, da je za deželna vina etiketa preprostejša, za kakovostna vina nekoliko bogatejša, za vrhunska vina bogata, za najbolj cenjena vina pa ekskluzivna. Na ta način se kupcu že po zunanjem izgledu sporoča, kaj lahko v steklenici pričakuje. »(Resen) vinar etikete ne gre iskat v katalog, temveč zahteva lastno, izvirno, sebi prilagojeno rešitev. Učinkovito etiketo za vino je torej treba ustvariti. Na končno rešitev poleg cilja vpliva še mnogo drugih dejavnikov, kot so cenovne in tehnične omejitve, tip vina, vključno z odprtostjo naročnika za sprejemanje predlogov in argumentov oblikovalca ter seveda tudi obratno, z oblikovalčevim razumevanjem naročnika in predmeta oblikovanja,« pravi Marijan Močivnik. Informacija, ki je pogosto spregledana oziroma se na etiketo navadno ne vključuje, je hrana, h kateri se vino poda oziroma za kakšno priložnost se vino uporablja, pravi Andraž Rojnik. Za etikete je na voljo že velik nabor različnih materialov, dodelav ter novih tiskarskih tehnik, kjer je digitalni tisk prinesel posebno svežino in prilagajanje.

In kako se s celostno predstavitvijo vin srečujejo vinarji?

foto: arhiv podjetja

ki ponujajo tudi visoko cenovna prestižna vina.

Manjši vinarji pa pogosto begajo med prestižno etiketo in lastnim okusom, brez premisleka, kaj jih bo na trgu naredilo drugačne. Problem je, da nimajo kapacitete, ki bi bila zanimiva za globalni trg, pravi Andraž Rojnik in dodaja: »V prihodnje pričakujemo združevanja vinarjev pod eno blagovno znamko. Enotna blagovna znamka ima ogromno sinergijskih učinkov, kot je lažja in bolj premišljena prodaja, ki je tudi globalno gledano bolj zanimiva od butičnih vinskih ponudnikov.«

foto: arhiv podjetja

grafično podobo, ki jim bo najhitreje vzbudila pozitivno asociacijo. Z napredkom tiskarskih tehnologij, kjer je digitalni tisk dohitel in celo prehitel klasične tehnologije, pa se pojavlja ogromno novih možnosti, kjer lahko etiketa postane neizkoriščen medijski prostor. Tako je v porastu personalizacija, razna posebna sporočila ob praznikih ter dinamično spreminjanje oblikovanja glede na ciljno publiko.« Marijan Močivnik iz podjetja Studio Ajd dodaja: »V zadnjih dveh desetletjih opažamo stalno večanje razpona sprejemljive ikonografije na etiketah vin višjih kakovostnih razredov. Posebej pri vinih, ki se ne pojavljajo na splošni trgovski polici (manjši, butični vinarji). Vina večjih pridelovalcev temu trendu sledijo počasneje, posebej še vina nižjih kakovostnih razredov.

Ostali premiki so v glavnem vezani na vedno večjo dostopnost različnih namenskih materialov za vinske etikete in na možnosti, ki jih pri oblikovanju nudijo tehnologije izdelave in apliciranja samolepilnih etiket (za razliko od etiket, kjer se lepilo nanaša tik pred apliciranjem na steklenice).«

16 84/85

Embalaža

pridelovalec vina in celotna ekipa poistovetiti z etiketo, da za njo stoji ob vsaki predstavitvi, kjer dobi tako pohvale kot kritike.« Silvo Žižek, Zlati grič d.o.o.: »Prepričan sem, da imamo vinarji zelo različne poglede na to.

V tem delu lahko govorim le v imenu Zlatega griča, kjer imamo utečen način uvajanja novega izdelka. Ko se v proizvodnem in tehnološkem procesu odločimo za uvedbo novega izdelka, ga predstavimo oblikovalcu in mu določimo okvirje glede na ciljne skupine kupcev, tehnoloških omejitev (vrsta in velikost steklenice, vrsta zamaška, velikost etikete) ter hierarhije posameznih izdelkov znotraj skupne blagovne znamke. Našteto so po mojem tudi najpomembnejši kriteriji pri odločanju o izbiri etikete za posamezni izdelek.« Za vina so značilne predvsem različne steklene embalaže. Kako pa je z uporabo drugih vrst embalaže, kot je npr. plastenka?

Uroš Bolčina, Vipava 1894 d.d.: »Na svetovnem trgu se pojavlja vse več alternativnih polnitev vina. Bag in box, pločevinke, tetrapak, plastenke pa so predvsem domena bivše Jugoslavije. Ne-steklena embalaža je tematika predvsem za cenejši rang vin in specifične stranke (klubi, nekateri lokali, mlajša publika idr.). Takšna embalaža je lahko pogosto zelo cenenega izgleda in se uporablja pri trgovskih

verigah nizkega cenovnega razreda, lahko pa je tudi zelo moderna in barvita pri trgovcih, lokalih, ki imajo srednji sloj potrošnikov.

Embalaža, ki ni steklo, je največkrat volumna od 0,2-1litra. Plastenke pa nekje 1-10 litrov.

Zaradi tega je pred kratkim EU sprejela odlok o novi tarifni številki za take vrste embalaže in tako vino ne bo več pojmovano kot 'rinfuza', začenši nekje v marcu 2014.« Silvo Žižek, Zlati grič d.o.o.: »V našem podjetju pri polnitvi uporabljamo le stekleno embalažo.« Predvsem v novoletnem času je pomembna tudi darilna embalaža. Imate kakšno posebno ponudbo?

Silvo Žižek, Zlati grič d.o.o.: »Menim, da je darilna embalaža obvezni del ponudbe vsakega vinarja, saj se kupci velikokrat odločajo za nakup vina kot darila. Najbolj pogosta je darilna embalaža iz kartona za 1 ali 2 steklenici, darilni set za steklenico skupaj s kozarci ter darilna vrečka. Za bolj prestižna darila, kot so predikatna vina ali arhivska vina, običajno uporabljamo lesene škatle. Darilna embalaža je priložnost za vsakega vinarja, da poveča dodano vrednost izdelku. Bistvena razlika med darilno embalažo in ostalo embalažo je tudi v tem, da je na darilni embalaži izpostavljena celostna podoba podjetja in ne izdelek v embalaži.«

Avtohtone sorte vin iz zgornje Vipavske doline PINELA in ZELEN LANTHIERI l. 2012 ter Penina Zelena l.

2011 bodo s svojimi barvnimi odtenki, izrednostjo vonja in polnostjo okusa zagotovo očarala vaša čutila. Iskrivi mehurčki penine pa v svečan trenutek vnesejo opojnost z aromo začimb in citrusov. S svojo prefinjeno predstavitvijo, ki jo lahko spremlja tudi elegantna kartonska embalaža, pa je zagotovo pravo novoletno darilo.

VIPAVA 1894 d.d.

Vinarska cesta 5, 5271 Vipava 05 3671 206, info@vipava1894.si www.vipava1894.si

mag. Roman Žnidarič

foto: arhiv podjetja

Poslovna pričakovanja 2014

Kaj pravi optimist in kaj pesimist Mag. Roman Žnidarič, Cetis

1.

december 2013

Kot poslovni dogodek bi zagotovo navedel izjemne rezultate iz poslovanja, ki jih bomo dosegli tudi v letu 2013. So pa posledica trdega dela vseh, ki smo povezani s Skupino Cetis. Letos so se nam obrestovala številna potovanja. Tako smo pridobili dva večja projekta, enega v Aziji in drugega v Afriki, ki sta praktično popolnoma zasedla kapacitete na varnostnih tiskovinah. Prav tako smo bili uspešni s programom komercialnih tiskovinah in smo tudi v letu 2013 zagotavljali konstantno rast.

Pri strokovnih dogodkih bi izpostavil dva večja sejma, na katerih je Cetis sodeloval tudi kot razstavljavec. Prvi je sejem Fachpack, kjer smo predstavili ponudbo etiket, za nas pa pomeni

tlakovanje poti stebru etiket na nemškem trgu. pove. Tudi Cetis ima jasno in globalno razvojno Drugi sejem pa je Cartes v Parizu, na katerem - prodajno vizijo. In ta je vredna vseh naporov, se je Cetis postavil ob bok največjim proizvajal- ki jih vlagamo v to, da bi zadovoljili želje vseh cem varnostnih tiskovin na svetu. Predstavili deležnikov podjetja. smo široko paleto produktov in storitev, s Na področju okoljevarstva in razumevanja katerimi osvajamo globalni trg. trajnostnega razvoja vidim na eni strani Znamenj za optimizem je najbrž toliko veliko odgovornost in po drugi strani veliko kot tistih proti njemu. Gre predvsem za moč regulatorja – države. Saj ona piše zakone zorni kot opazovanja stvari. Saj veste, optimist in predpise, ki jih moramo upoštevati podjetja pravi, da je kozarec napol poln, pesimist pa, in državljani. Žal je to še zmeraj nujno potrebda je napol prazen. Sam se štejem k prvim. no, saj sami še nismo dovolj osveščeni, da ne bi Razveselilo bi me predvsem to, če bi si drža- potrebovali stroge regulacije. Narava in njeni va uspela obuti čevlje državljanov in podjetij. viri so namreč marsikomu še zmeraj samouSpoznati bi morala, v kakšnih razmerah delamevni, čeprav je v resnici od njih odvisen naš mo in bi začela poslovati na drugih temeljih, v lasten obstoj. resnično dobro vseh državljanov. S tem mislim na bančni krč pri financiranju dela podjetij, Premiki pa se po mojem kažejo v posameznikih, na davčno politiko, podporo podjetjem pri v spremembi delovanja in odzivanja na stvari v nastopanju na tujih trgih, šibko gospodarsko okolju pri vsakem od nas. Gre za globljo notradiplomacijo, socialno politiko, manj birokracije njo spremembo. Čeprav ima država regulativno in še kaj bi se našlo ... moč, v resnici ne verjamem v to, da lahko reši Družba Cetis ima veliko razlogov za optimi- naše probleme. Začeti mora vsak pri sebi. Še zem. Beležimo rast na tujih trgih, v primerjavi posebej, če govorimo o okoljevarstvu. Ali veste, z letom prej kar za okoli 18 %, in ohranjamo da v Evropi samo hrane zavržemo 90 milijonov delež na domačem. Z novo organizacijo in ton na leto. K trajnostnemu razvoju nas sili tremi člani uprave bomo še aktivnejši pri Zemlja, ki nas na to opozarja z globalnimi iskanju novih poslov tako na področju ko- vremenskimi katastrofami. Sem mnenja, da je mercialnih (Avstrija, Nemčija) kot varnostnih potrebno razširiti zavedanje o tem, da vse, kar tiskovin (Srednja Amerika, Azija, Afrika). Znan počnemo tukaj, v resnici vpliva na dogajanje v slovenski podjetnik Joc Pečečnik je nedavno bolj oddaljenih delih našega planeta – efekt dejal: Kdor vidi dlje, pride dlje. Ta izjava veliko metulja – in obratno.

2.

3.

Rotoprint Ĺželi vsem svojim poslovnim partnerjem sreÄ?no, zdravo in uspehov polno novo leto 2014.

Promocija

Sredstva za nakup novoletnih Ä?estitk smo namenili v dobrodelne namene.

T: 01 5639 205 F: 01 5639 234 E: rotoprint@siol.com I: www.rotoprint.si

18 84/85

okolje

Novice Zelenega omrežja Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

ireet

Aerodrom Ljubljana med dobitniki priznanj Evropske zelene pisarne Na podelitvi priznanj Evropske zelene pisarne, ki je 22. novembra potekala v Bruslju, je bil med dobitniki tudi Aerodrom Ljubljana. Nagrado je prejel za najboljši sistem za menedžment zelene pisarne. Družba je svoja prizadevanja za zmanjševanje škodljivih vplivov njenih dejavnosti okrepila z ukrepi za ozelenjevanje pisarne. Sistematično izvajanje je temeljilo na skrbni raziskavi prednosti in pomanjkljivosti obstoječega ravnanja z okoljem. Z osveščanjem in spodbujanjem zaposlenih k odgovornemu odnosu do okolja tudi v pisarni ter uvajanju novih ukrepov na tem področju se je družba zavezala k še učinkovitejši rabi naravnih virov in ravnanju z odpadki, večji kakovosti zraka v zaprtih prostorih, trajnostni politiki nabave sredstev in materiala ter večji rabi trajnostnih oblik prevoza. Pred prejemom omenjenega priznanja, ki je bil simbolično iz recikliranega vezja, je bil družbi v maju 2013 podeljen tudi certifikat Evropske zelene pisarne. Vzporedno je Aerodrom Ljubljana izračunal svoj ogljični odtis in na prvi stopnji uspešno opravil certificiranje Airport Carbon Accreditation (ACA) v okviru pobude Združenja evropskih letališč (ACI Europe) za zmanjševanje toplogrednih plinov na letalskem področju.

Aerodrom Ljubljana, d.d. www.lju-airport.si

MARIBORSKI VODOVOD

december 2013

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

Kemis v leto 2014 z novim mobilnim sesalcem V podjetju Kemis d.o.o. smo v mesecu novembru dobili nov »Mobilni industrijski sesalec Hurricane«, ki je primeren za najzahtevnejša sesanja in transportiranje sipkih (suhih) in mokrih (ne tekočih) materialov npr. v livarnah, železarnah, čistilnih napravah, pri pretovarjanju sipkih materialov in drugje. Sesalec Hurricane odlikuje avtonomno delovanje, izjemna moč sesanja (podtlak do 0,91 bara) in možnost sesanja do 300 m oddaljenosti.

Primeren je za najzahtevnejša čiščenja v panogah, kjer je potrebno v kratkem času odstraniti veliko materiala oziroma odpadkov na težje dostopnih mestih. Ima vgrajen sistem filtrov vključno z varnostnim filtrom za sesanje nevarnih materialov. Omogoča tudi brezprašen

izpust posesanega materiala v big bag-e. V našem podjetju nudimo celotno organizacijo in izvedbo čiščenja z možnostjo prevzema ter obdelave nevarnih in nenevarnih odpadkov.

Kemis d.o.o. www.kemis.si

V KP Vrhnika smo starim predmetom dali novo preobleko V Komunalnem podjetju Vrhnika smo ustanovili center DEPO – staro za novo, kjer rabljenim stvarem dajemo novo vrednost in jih vrnemo v tok uporabe. Stare predmete popravimo, razstavimo, očistimo, pobarvamo, zbrusimo in iz še uporabnih odpadkov (gum, zadrg, steklenic idr.) naredimo nove uporabne izdelke. Izdelke smo občanom Vrhnike in drugim zainteresiranim obiskovalcem prvič ponudili na Miklavževem sejmu na Vrhniki.

Starejši občani so uživali ob obujanju spominov na čase, ko so se vozili s starimi poniji ali velikimi črnimi kolesi, se smučali s starimi sulicami oziroma elankami, zalivali vrt s pločevinasto kanglo idr. Otroci so bili navdušeni nad igračami, ki so jih prejeli zastonj, zelo pa so jim bile všeč drobižnice, narejene iz starih kaset. Na ogled je bilo tudi ročno izdelano kolo iz odpadnih cevi, ki je plod dela Jake Miheliča.

Pogled so pritegnile broška iz starih zadrg, verižica oziroma obesek iz starih ur, svečnik iz starega soda in še kaj. Na spletni strani komunalnega podjetja pa je na voljo tudi spletna izložba trgovine Depo.

JP komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. www.kpv.si

Kdor se ne odloči za nakup novega vozila, ima za to običajno dobre razloge. Bodisi ni na voljo dovolj denarja za investicije ali pa bi bil viličar tako malo uporabljen, da se zmogljivost novega viličarja ne bi izplačala. Zato je še toliko bolj pomembno kupcu ponuditi rešitev, ki je stroškovno učinkovita in predstavlja alternativo brez tveganja. V koncernu Linde kot tudi v hčerinski družbi Linde viličar prevladuje mnenje, da se lahko zahvaljujoč novim »odobrenim« standardom kakovosti (PLUS, SUPER in ULTRA) rabljeni viličarji popolnoma obnovijo in tako predstavljajo ponovno uporabo še uporabnega viličarja.

Takšen pristop prinaša trajnostni razvoj na mnogih področjih, tako na ekonomskem kot na okoljskem. Da se povrne uporabnost uporabnemu in se ponudi rešitev oziroma certifikat o preverjenosti viličarja.

Mestna občina Ljubljana www.ljubljana.si/si/mol

Pivovarna Laško prejela svetovno nagrado

Linde viličar d.o.o. www.linde-vilicar.si

Spremenjen prometni režim na Slovenski cesti v Ljubljani prinesel boljši zrak v mestu

steklene embalaže, znižati vplive na okolje (nižji CO 2 odtis, znižanje komunalnih odpadkov, nižja poraba surovin in energentov idr.), potrošniku ponuditi ekonomsko sprejemljiv in t.i. user friendly proizvod (ergonomično oblikovan lahek zaboj, z inovativnim centralnim ročajem in zunanjimi ročkami iz posebnega soft touch materiala, ki potrošniku omogočajo lažji transport in hrambo).

Nagrada je potrditev, da so naša prizadevanja in razvoj usmerjena v pravo smer.

19 84/85

Letošnji evropski teden mobilnosti s sloganom »Vaš korak za čistejši zrak« je Mestna občina Ljubljana obeležila z dvema trajnima ukrepoma, z uvedbo spremenjenega prometnega režima na delu Slovenske ceste, kjer je dovoljen le promet avtobusov in taksistov, ter z uvedbo električnega minibusa »Kavalir«, ki vozi po krožni trasi v središču mesta. Hkrati so bili uvedeni rumeni pasovi na vpadnicah v mesto, Celovški in Dunajski cesti. Potovalni čas avtobusov iz Šiške do centra se je tako skrajšal za pet do osem minut. Z namenom, da ugotovimo okoljske učinke uresničenih ukrepov, smo izvedli tudi merilno kampanjo onesnaženosti zraka s poudarkom na merjenju črnega ogljika. Prednost teh meritev je namreč ta, da omogočajo analiziranje in razlikovanje vpliva prometa od ostalih virov onesnaženja. Kaj so pokazale meritve? Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se na tem območju v primerjavi z ozadjem koncentracije črnega ogljika znižale za kar 58 %, kar kaže na učinkovito prometno politiko, ki smo si jo zadali v naslednjem desetletnem obdobju in ki jo intenzivno izvajamo.

Pripravila: Lilijana Peklar Pivovarna Laško d.d. www.pivo-lasko.si

Zelena za prihodnost!

GREEN, 1. Mednarodni sejem trajnostnih tehnologij in zelenega življenjskega stila, vabi na Pomursko sejmišče v Gornji Radgoni od 3. do 6. aprila 2014 okoljsko ozaveščene gospodarstvenike, vladne in nevladne ustanove ter posameznike. Na poslovnih in strokovnih razstavah ter srečanjih bodo s svojimi zamislimi, storitvami in izdelki soustvarjali nov model trajnostnega gospodarstva in družbe.

Predstavljali bodo aplikacije znanosti v okolju prijazno proizvodnjo, zdravo bivanje ter trajnostno potrošnjo. Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja dva posveta: o snovni in energetski učinkovitosti ter o gozdno – lesni verigi. Umanotera bo predstavila spodbujanje zelenih delovnih mest ter pošteno trgovino.

Z okoljskimi akcijami se vključujejo Ekologi brez meja. Eko sklad bo ponujal okoljske nasvete in spodbude. Institut Jožef Stefan bo predstavil raziskave in inovacije za zeleno prihodnost. Razstavljavci bodo dokazovali, da trajnostni razvoj ni moda, temveč edini pravi razvoj in najboljša poslovna priložnost.

Za dodatne informacije vam je na voljo projektni vodja Boris Erjavec (boris.erjavec@ pomurski-sejem.si, 02 5642 115).

Zeleno omreŽje Preureditev dela Slovenske ceste v območje namenjeno javnemu prevozu in pešcem ter ozelenjeno z novim drevoredom. Končna podoba Slovenske ceste v letu 2014.

Pivovarna Laško, d.d. je z osvojitvijo nagrade REGPAK (organizator IatT) za najboljšo embalažo v regiji dobila možnost neposredne uvrstitve na natečaj za najboljšo embalažo na svetu WORLDSTAR, ki ga vsakoletno organizira Svetovna organizacija za embalažo (WPO). Izbor je potekal 7.11.2013, kjer je 24 predstavnikov različnih svetovnih združenj ocenjevalo 249 embalažnih projektov iz 35 držav. V kategoriji pijač smo za ZABOJ 1/10 prejeli eno izmed nagrad za najboljšo embalažo na svetu. Kot trajnostno naravnano podjetje želimo spodbuditi uporabo povratne

GREEN

Pomurski sejem d.d. www.pomurski-sejem.si

december 2013

Nova uporabna vrednost rabljenih viličarjev

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

foto: arhiv podjetja

Brez kadrovske okrepitve na MKO ne bo resnih premikov

Branko Ravnik podaja okoljsko bilanco Slovenije

20 84/85

okolje

Branko Ravnik podaja okoljsko bilanco Slovenije

Branko Ravnik, 9-mesečni

v.d. generalnega direktorja za okolje, z novim letom odhaja

z ministrstva na Kmetijsko

gozdarsko zbornico. S svojim delom je vzbudil upe, da se bo

Branko Ravnik

kakšen pereč problem, ki ga ministrstvo brez uspeha rešuje

že več let, le umaknil z mize.

Očitno bo treba počakati na

nove sile. In če ne bo močne politične volje, da se okoljski

resor kadrovsko prevetri in

okrepi, si resnih premikov v

doglednem času ni mogoče

december 2013

obetati.

Odhajate z mesta generalnega direktorja za okolje. Kako bi na kratko ocenili bilanco okoljskih problemov v Sloveniji?

V preteklosti je bilo na sistemski in operativni ravni veliko narejenega in z marsičim se lahko danes v Sloveniji pohvalimo. Tisto, kar lahko ugotovim, je, da nas na področju okolja čaka še veliko dela. Dober kazalnik so ugotovitve računskega sodišča, kjer imamo kar nekaj popravljalnih ukrepov, ter uradni in poizvedovalni postopki Evropske komisije. Če na kratko pogledamo posamezna področja, ocenjujem, da so dobro urejena področja biotehnologije, hrupa, sevanj in svetlobnega onesnaževanja - dobro so pokrita s predpisi.

Pričakovanja javnosti so, da se določene vsebine dodatno uredi. Ko pogledamo področje industrijskega onesnaževanja, lahko ugotovimo, da je gospodarstvo v preteklosti zelo veliko vlagalo v prilagoditve in tu ni mnogo odprtih vprašanj, razen pri emisijah v zrak pri nekaj večjih napravah. Pri kakovosti zraka je bil v zadnjem obdobju napravljen ključen napredek, ki bo omogočil izvedbo ukrepov za izboljšanje kakovosti, trenutno pa je kakovost še vedno pereč problem. Na področju odpadkov beležimo vsako leto boljše rezultate, ko

Področje voda je še najbolj široko in kompleksno ter potrebno celovite ureditve.

Sistemsko je to področje najbolj šibko. gre za doseganje ciljev. Je pa to področje, kjer imajo posamezni deležniki povsem nasprotujoče si interese, zato ga je najtežje urejati. Še vedno preveč odpadkov odlagamo, masne tokove bo potrebno natančneje spremljati.

Področje voda je še najbolj široko in kompleksno ter potrebno celovite ureditve. Sistemsko je to področje najbolj šibko, ne glede na to, ali gre za oskrbo s pitno vodo, gospodarsko rabo, onesnaženje ali zmanjšanje poplavne ogroženosti. Na področju narave se mi zdi, kot da imamo v državi dva pola, kjer se vsak po svoje čuti ogroženega. Tu bo potrebno še veliko pogovorov, da se bomo naučili hkrati omogočiti gospodarski napredek in ohranjati biotsko raznovrstnost. Na področju podnebnih sprememb je ključno, da se čimprej sprejme celovit program ukrepov za prilagajanje.

Prednostne vsebine teh 9 mesecev so bile povezane z vprašanji, ki izhajajo iz poročil Računskega sodišča RS in upravnih postopkov, ki jih proti RS vodi Evropska komisija.

Omeniti moram še priprave sprememb Zakona o vodah, s katerim se ureja raba za preteklo obdobje, in Zakona o varstvu okolja, ki ureja predvsem uskladitev z zakonodajo EU. Precej sem se ukvarjal z energetiko, predvsem z usklajevanjem koncesijske pogodbe za srednjo Savo in investicijami na spodnji Savi, z dokončanjem odlokov za zmanjšanje emisij prašnih delcev, s sprejemom uredb, povezanih z območji Natura 2000, in pa seveda z vsemi predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in industrijskimi emisijami.

Precej sem se ukvarjal z energetiko, predvsem z usklajevanjem koncesijske pogodbe za srednjo Savo in investicijami na spodnji Savi.

Kako je z implementacijo vodne direktive?

Načrt upravljanja z vodami za naslednje šestletno obdobje je treba pripraviti do konca leta 2015. Programi Inštituta za vode in drugih strokovnih institucij obsegajo vsebine, ki jih je treba nasloviti. Ključno je zagotoviti ustrezno ekipo strokovnjakov na ministrstvu, ki bo usmerjala strokovno delo in pripravila program ukrepov, ki bodo tudi usklajeni.

Kateri izzivi bodo na okoljskem ministrstvu v letu 2014 prednostni – se to že ve? Kako bo ministrstvo zagotavljalo nadaljevanje operative?

Program dela za naslednje leto je pripravljen. Dve usmeritvi sta ključni: zmanjšanje administrativnih bremen in zmanjšanje števila postopkov, ki jih proti Sloveniji vodi Evropska komisija. Potrebno bo izvesti popravljalne ukrepe, ki jih nalaga oziroma priporoča Računsko sodišče. Veliko predpisov je v programu in upam, da se bo ekipa v tem letu nekoliko povečala, da bo moč doseči večjo učinkovitost ministrstva tudi na področju okolja.

Prav pri odpadkih se še marsikaj zatika.

Sprejeli smo le t.i. biološko uredbo, ki je terjala kar veliko usklajevanj. Pri ostalih predpisih mislim, da smo prišli kar daleč. Uredba o ravnanju s komunalnimi odpadki je odprta le pri vprašanju odkupa odpadnega papirja od fizičnih oseb. Uredba o odlagališčih bi bila lahko sprejeta v kratkem, zatika se pri finančnih jamstvih. Vendar bo to področje potrebno urediti sistemsko povsem drugače.

Na področju odpadne embalaže je bilo kar precej razprav, ki jih sedaj prenašamo v spremembo uredbe. Pri ločenem zbiranju odpadne embalaže iz gospodinjstev so izvajalci javne službe naredili izjemno veliko. Vsi problemi, povezani s težavami odpadne embalaže, bi bili odpravljeni, če bi se shema razširjene odgovornosti proizvajalcev izvajala na predpisan način. Vendar sedaj ne kaže drugega kot ta sistem izboljšati.

Pri prenosu IED direktive je bilo opravljeno veliko delo s sprejemom zakona. Krovna uredba je praktično pripravljena. Ostali predpisi se intenzivno pripravljajo in bi morali biti sprejeti še pred pomladjo. V kolikor bi bila ekipa strokovnih sodelavcev večja, bi bili z vsemi omenjeni predpisi bistveno dlje. Ker posamezni uradnik pokriva 4 ali več predpisov, ki jih je potrebno sprejeti, poleg tega se ukvarja še s sprejemanjem evropske zakonodaje, odgovarja na vprašanja javnosti, spremlja sprejemanje predpisov drugih ministrstev, kljub izredno

Uredba o odlagališčih bi bila lahko sprejeta v kratkem, zatika se pri finančnih jamstvih. Vendar bo to področje potrebno urediti sistemsko povsem drugače.

EN-LITE - mednarodni projekt krepitve energetske pismenosti S predavanjem »Trajnostna energetska prihodnost: potrebujemo številke, ne pridevnikov!« prof. Davida JC MacKaya, glavnega znanstvenega svetovalca britanske vlade za energetiko in podnebne spremembe smo 6. novembra začeli z izvajanjem mednarodnega projekta krepitve energetske pismenosti ENLITE. Nosilec projekta je RAZ:UM, partner projekta pa podjetje Consensus, komunikacije za odgovorno družbo. Projekt izvajamo v sodelovanju z Britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, podporo projektu je izrazil tudi Direktorat za energijo na MZIP. Znanje o energiji in energetiki ter razumevanje njunega pomena za naše vsakdanje življenje je nujna podlaga za odgovorno in na dejstvih utemeljeno oblikovanje energetske prihodnosti Slovenije. Cilj projekta je povečati zanimanje in razumevanje energetskih tem med učenci, dijaki, študenti, raziskovalci, učitelji in profesorji (mentorji), predstavniki nevladnih organizacij in mediji ter spodbuditi njihovo konstruktivno vključevanje v oblikovanje energetske prihodnosti. V okviru projekta je pri medijsko-založniški hiši Energetika.NET izšel slovenski prevod knjige prof. MacKaya z naslovom »Trajnostna energija – brez razgretega ozračja«, februarja pa načrtujemo niz delavnic za različne deležnike.

21 84/85

veliki strokovnosti fizično ni mogoče doseči več.

Consensus, d.o.o. www.consensus.si

Dve usmeritvi sta ključni: zmanjšanje administrativnih bremen in zmanjšanje števila postopkov, ki jih proti Sloveniji vodi Evropska komisija.

Naslovnica knjige Trajnostna energija – brez razgretega ozračja.

december 2013

Kaj ste prednostno reševali? Na kateri točki se je zataknilo? Prosim, konkretno povejte za URKO, sistem ravnanja za odpadno embalažo in implementacijo IED?

okolje

Zeleno omrežje

22 84/85

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja Program razvoja podeželja 2014 – 2020

MKO je prevzel koordinacijo za izvajanje Akcijskega načrta za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020. Ali je ob koncu leta 2013 znano, kakšni so konkretni rezultati delovanja medresorske skupine, kaj se je spremenilo v gospodarjenju z gozdovi, kako se je izboljšal položaj lesno predelovalne panoge in katera podjetja ali Centri za predelavo lesa so dobila sredstva za naložbe?

Možni ukrepi na področju gozdarstva in predelave lesa v novem Programu razvoja podeželja 2014-2020

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

december 2013

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, inštitucij in bralcev. Tokrat MKO odgovarja na vprašanja, kako se uresničuje Akcijski načrt o sanaciji gozdno-lesne verige, o črpanju sredstev iz Bruslja za Naturo 2000, o odlaganju odpadkov na odlagališčih z OVD oziroma brez OVD in v koliki meri Natura 2000 zavira investitorje pri naložbah.

Zelo zanimiv je odgovor, da v Sloveniji še ni bilo primera negativne presoje zaradi območja Natura 2000. In še naprej, da MKO še ni izdalo nobene negativne odločbe o sprejemljivosti vplivov na varovana območja.

Gozdnolesna veriga v Programu podeželje

MKO si bo v novem programskem obdobju prizadeval za nadgradnjo že uveljavljenih ukrepov PRP za področje gozdno-lesne verige z ukrepi, ki spodbujajo poslovno povezovanje lastnikov gozdov ter povečujejo predelavo lesa in izboljšujejo konkurenčnost vseh deležnikov v gozdno-lesni verigi.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je namenilo iz PRP 2007- 2013 znatna sredstva z krepitev gozdno lesne verige.

Program razvoja podeželja 2007 – 2013 - analiza Izplačila iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), na podlagi Programa razvoja podeželja 2007-2013, iz ukrepov: • 122 - Povečanje gospodarske vrednosti gozdov, • 123 - Dodajanje vrednosti kmetijskih in gozdarskim proizvodom, • 311 - Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, • 312 - Podpora ustanavljanju in razvoju mikropodjetij

• Naložbe v osnovna sredstva (17. člen) (Naložbe v gozdno infrastrukturo; 10 mio EUR) • Razvoj kmetij in podjetij (19. člen) (Naložbe v nekmetijske dejavnosti na podeželju na področju rabe in druge predelave lesa; 66,5 mio EUR) • Naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo in mobilizacijo lesa (26. člen) (Naložbe v nakup nove mehanizacije za sečnjo in spravilo lesa. Naložbe v neindustrijsko predelavo lesa (žage, sekalniki, cepilniki,…) - nadaljevanje ukrepa 122 in 123 PRP 2007-2013 (40 mio EUR samo v GL verigo).

Za investicije v gozdno-lesno verigo, v gozdarstvo in neindustrijsko predelavo lesa je v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, namenjenih 50 mio EUR. Investicije v nekmetijske dejavnosti na podeželju (druga stopnjo predelave lesa - proizvodnja pohištva) bo mogoče podpreti v okviru Ukrepa Razvoj kmetij in podjetij za katere bo namenjeno 66,5 mio EUR.

Izplačila PRP s področja gozdno-lesne verige do julija 2013 (glej tabelo spodaj):

Ukrep

Namen

122

Povečanje gospodarske vrednosti gozdov 20,50 mio EUR

123

Dodajanje vrednosti gozdarskim 8,17 mio EUR proizvodom (prva stopnja predelave lesa)

311

Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti - kmetije

Proizvodnja pohištva 122.986 EUR

312

Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij na podeželju

Proizvodnja pohištva 6,75 mio EUR

Skupaj

Skupno izplačanih sredstev v Sloveniji

Obdelava in predelava lesa 885.748 EUR Obdelava in predelava lesa 3,85 mio EUR 40,25 mio EUR

Izplačila PRP s področja gozdno-lesne verige do julija 2013

S

lovenija že od leta 2000 sodeluje v programu LIFE. Pridobili smo 20 projektov s področja narave in biotske raznovrstnosti v skupni vrednosti okrog 30 milijonov EUR, od tega je 16 milijonov sredstev programa LIFE+ .

G

lede na to, da se iz evropskega finančnega programa LIFE, edinega, ki je namenjen izključno financiranju projektov za implementacijo okoljske politike in zakonodaje Skupnosti ter integracije okolja v druge politike, financirajo zelo zahtevni projekti, s katerimi se rešuje evropsko pomembne okoljske probleme, je pristojno ministrovo spodbujalo črpanje sredstev tudi tako, da je vključno do leta 2011 projekte, ki jih je izbrala Evropska komisija, sofinanciralo v višini 20% vrednosti, čeprav sofinanciranje LIFE projektov s strani države ni obvezno. V letu 2012 pa zaradi pomanjkanja sredstev ministrstvo ni objavilo razpisa za sofinanciranje projektov. Posledica tega je bila, da smo v letu 2012 v Bruselj poslali le 1 projektni predlog na temo Natura 2000, ki pa ni bil potrjen za sofinanciranje. V letošnjem letu je MKO objavilo razpis za sofinanciranje v višini do 30% skupne vrednosti projekta in prejelo tudi skupno 34 projektnih predlogov, od tega 9 na temo Natura 2000. Projekti so trenutno v fazi ocenjevanja, rezultati pa bodo predvidoma znani v marcu 2014.

P

oleg zahtevne finančne strukture pa so zahtevna tudi merila za izbor projektov (izbor opravi Evropska komisija), zato je zelo pomembna kakovost projekta. Sofinanciranje ni edina pomoč in spodbuda, ki jo je ministrstvo nudilo tistim, ki so želeli pridobiti sredstva za projekt iz programa LIFE+. O programu LIFE+ in o razpisu je informiralo najširši krog ljudi preko različnih medijev, organiziralo je delavnice in individualna svetovanja ter pomagalo pri pripravi in oblikovanju čim bolj kakovostnih projektnih predlogov. Vendar je treba poudariti, da gre pri programu LIFE+ za t.i. »bottom up« pristop. To pomeni, da projekte lahko predlaga in pripravi kdor koli.

Na odločitev, katere projekte poslati v Bruselj

1.

Lani je minilo 20 let od konference o trajnostnem razvoju v Riu de Janeiru.

Dogodek Rio+20 bi naj dvignil zavest svetovnih voditeljev in globalnega gospodarstva ter dal pregled, do kakšne mere smo na tej relativno dolgi poti uspeli vzpodbuditi države k bolj resnemu in treznemu premisleku o težavah na tem planetu. Majhna udeležba pomembnih odločevalcev pa je pokazala, da se to ni zgodilo. Slabo udeležbo odgovornih je pokazala tudi Globalna klimatska konferenca v Varšavi novembra letos. To je spet dokaz, da je želja po netrajnostnem razvoju in izkoriščenju naravnih bogastev večja, kot pa odgovornost za uravnoteženi razvoj. Slovenja za takšnimi trendi in razmišljanjem ne zaostaja. Nasprotno, na nekaterih področjih, kot so delci v zraku, termoelektrarne, slabo gospodarjenje z odpadki, vodami, zemljo in sanacijo degradiranih območij, nas uvršča v skupino manj zavednih držav. Morali bi vložiti veliko več naporov v sprejemanje takšnih političnih in gospodarskih odločitev, ki bi nas vodile v ohranjanje naravnih danosti, zeleno gospodarstvo in nizkoogljično družbo.

2.

Čeprav sem zmeren optimist, skrbi stalno odkrivanje afer, ki so mnogokrat glavna preokupacija politike in strokovne javnosti ter delitev na leve in desne. Mediji v želji po samopromociji prikazujejo dogodke še bolj kruto, kar močno vpliva na depresivno stanje v državi. Če pa temu dodamo še negativne ocene iz tujine in odkrite malverzacije pri poslovanju bank in gospodarskih družb ter izrazit pohlep po prevladovanju posameznih gospodarskih in političnih struktur, pa to že skrbi in nažira koherentnost slovenskega naroda. Kam so izginile želje, izražene ob nastanku Slovenije kot države, da bo kulturno, gospodarsko odgovorna ter trajnostno naravnana. Najbolj bi me razveselilo, da bi najvišji organi v državi presegli razlike, začasno zakopali bojne sekire in vso energijo usmerili v reševanje potapljajoče se barke

pristojno ministrstvo nima nikakršnega vpliva, saj mora Evropski komisiji posredovati vse prejete projektne predloge.

P

rav kakovost projektov je odločilna za pridobitev sredstev. V okviru letnih

23 84/85

Slovenije brez fige v žepu. Glede na slabo gospodarsko stanje pa seveda trpi odnos do okolja in reševanje zelo perečih problemov, ki sem jih omenil.

okolje

L

IFE+ je program za okolje, ki je namenjen projektom s področja okolja, vključno projektom s področja narave in biodiverzitete, ki vključuje tudi ukrepe na območjih Natura 2000.

Prof. dr. Franc Lobnik, Biotehniška fakulteta, Center za pedologijo in varstvo okolja

dr. Franc Lobnik

V koliko je točna informacija, da je Slovenija v Bruslju skoraj v celoti pustila neizkoriščena sredstva za Naturo 2000 in kakšno politiko načrtuje MKO za Naturo 2000 v naslednji finančni perspektivi?

Slovenija je okoljsko manj ozaveščena država

3.

Ne samo ocen, veliko je že izdelanih dokumentov, ki so nastali bodisi v strokovnih krogih, državnih organih ali pa nevladnih organizacijah in dajejo dokaj jasne poglede in usmeritve, v katero smer naj stopa Slovenija. Večina teh idej ne zaživi iz različnih vzrokov. Najpomembnejši so različni politični pogledi na posamezna strokovna vprašanja, drugo so pritiski lokalnih dejavnikov in finančnih lobijev. Čeprav smo v središču medsebojno povezanih mednarodnih kriz (finančna, gospodarska, energetska, prehranska, netrajnostni vzorci potrošnje in proizvodnje in netrajnostna raba virov), je to lahko priložnost za vzpostavljanje drugačnih vzorcev razvoja.

Oblikovati je treba ukrepe (zakonske in ekonomske), ki bodo spodbudili trgovske verige, da namesto zavajanja kupcev k nepremišljenemu trošenju delujejo ozaveščevalno in jim ponujajo okolju prijazne izdelke iz domačih okolij. Pomembno je spodbujanje okolju prijaznega kmetijstva, tudi ekološkega, za zanesljivo preskrbo s pridelano hrano v domačem okolju, kar pomeni tudi prehransko varnost. Zdrava hrana je osnova za zdravo prebivalstvo.

Ker je Slovenija bogata z nekaterimi obnovljivimi viri (lesna biomasa, reke, sončna in termalna energija), je treba spodbujati in več vlagati v rabo teh virov. Posebno pozornost zasluži trajnostna raba gozda, ki pokriva več kot 60 % ozemlja Slovenije.

Slovenja še vedno odloži več kot 60% komunalnih odpadkov, ki lahko predstavljajo ob ustreznem recikliranju pomemben vir surovin za nove proizvode oziroma energijo in nova delovna mesta. razpisov Evropske komisije za pridobitev sofinancerskih sredstev iz programa LIFE+ so za vsako državo določene t.i. okvirne nacionalne kvote, v okviru katerih se dodeljujejo sredstva projektom. Res je, da Slovenija zaradi slabše

december 2013

Letos 9 projektnih predlogov za Naturo 2000

foto: Boštjan Čadej

Poslovna pričakovanja 2014

kakovosti projektov letne kvote običajno ne izkoristi v celoti. Od 9 projektov na temo Natura 2000, ki jih je Slovenija poslala v Bruselj, jih je 6 dovolj kakovostnih in imajo možnost pridobiti LIFE sredstva, trije pa so izpadli iz ocenjevanja, ker niso ustrezali kriterijem.

foto: arhiv podjetja

S Janez Matos

24 84/85

okolje

Poslovna pričakovanja 2014

Slovenija niža toleranco do korupcije Janez Matos, Ekologi brez meja:

1.

Kot strokovni dogodek moram omeniti srečanje Svetovne mreže ekoloških naselij v Švici. Primeri iz celega sveta so me utrdili v prepričanju, da je trajnostno bivanje, ki je ekonomsko, socialno in okoljsko vzdržno, dokaj enostavno mogoče doseči že danes in z današnjo tehnologijo.

2.

Vsekakor me veseli, da se v Sloveniji niža toleranca do korupcije.

Korupcija duši vsak napredek na vseh področjih. Razveselilo bi me, če bi pri tem šli do konca, do naše, osebne odgovornosti.

Da bi enake moralne standarde, ki jih zahtevamo od elite, zahtevali tudi od sebe in svojih bližnjih.

3.

december 2013

Predvsem mlajša generacija vedno bolj razume principe trajnostnega razvoja in priložnosti, ki jih ta prinaša.

Mislim pa, da se odločevalci še vedno premalo zavedajo, kaj trajnostni razvoj sploh je. Še vedno kdaj opazim pokroviteljski zamah z roko, češ da gre pri trajnostnem razvoju za ekološki fanatizem, ki si ga Slovenija v času krize ne more privoščiti.

Bliže resnici bo, da si Slovenija ne more privoščiti vztrajanja pri preživetem, zaostalem modelu razvoja, če želi ustaviti drsenje v provincialnost in erozijo socialnih pravic.

redstva za financiranje projektov Nature 2000 pa je bilo v obdobju 2007 – 2013 možno pridobiti tudi iz drugih evropskih sredstev. Za program razvoj regij je bil eden od indikatorjev tudi indikator '100 projektov za Naturo 2000', ki je pokazal zelo nizko stopnjo črpanja sredstev v ta namen. Glavni vzrok je bil v tem, da so občine same izbirale možnosti za financiranje iz strukturnih skladov in se prednostno niso odločale za financiranje za Naturo 2000. Ena od pozitivnih izjem je občina Velika Polana, ki je z utemeljitvami na podlagi Nature 2000 prijavila in izvedla več projektov.

G

lede evropskih kohezijskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 si MKO kot pristojno ministrstvo za območja Natura 2000 prizadeva zagotoviti sredstva za ukrepe, ki pozitivno vplivajo na cilje teh območij. V osnutkih partnerskega sporazuma in operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020 so predvideni naslednji ukrepi: • Ureditev javne infrastrukture za obisk območij varstva narave (npr. informacijski centri) in naravnih vrednot s poudarkom na upoštevanju ciljev varstva narave, kakovostne interpretacije in možnosti doživljanja narave, kulturne dediščine in krajine ter trajnostne mobilnosti obiskovalcev.

• Vzpostavitev in vzdrževanje dobrega naravovarstvenega stanja najbolj obiskanih območij varstva narave v demonstracijski namen (npr. obnova ali vzdrževanje ekosistemov s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti, obvladovanje invazivnih tujerodnih vrst).

• Za doseganje ciljev območij Natura 2000 bomo, kjer bo to upravičeno in relevantno, podprli tudi odkup naravovarstveno pomembnih površin, ki hkrati zagotavljajo ključne ekosistemske storitve (npr. zadrževanje voda, blaženje podnebnih sprememb, zagotavljanje pitne vode).

• Vzpostavitev koridorjev za zagotovitev ugodnega stanja zavarovanih vrst (nrp. zeleni mostovi, obnova mokrišč).

• Za te ukrepe je v skladu s potrjenim razrezom na Vladi RS predvidenih 45 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Upravljavcem odlagališč dve denarni kazni Pred letom dni je MKO odgovorilo Komisiji v Bruselj, da bo Slovenija zagotovila izpolnitev 14. člena Direktive o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ker nekatera odlagališča še vedno obratujejo brez okoljevarstvenega dovoljenja. Ali je nezakonito stanje v zvezi s 14. členom Direktive v Sloveniji odpravljeno in koliko glob je inšpekcija izrekla v letu 2013?

V

postopku pridobivanja OVD so odlagališča odpadkov: Stara Gora Nova Gorica, Špaja dolina Grosuplje, Ostri vrh Logatec in Cero Gajke ptuj (obnovljen postopek).

N I

avedeni upravljavci odlagališč trenutno na teh odlagališčih ne odlagajo.

nšpekcija za okolje in naravo je v letu 2013 proti upravljavcem odlagališč uvedla sedem prekrškovnih postopkov, v katerih je bila v petih primerih izrečena sankcija opomin, v dveh primerih pa je bila izrečena globa v višini 10.000 € . Na odlagališča, ki nimajo pridobljenega OVD, se odpadki ne odlagajo.

M

inistrstvo za kmetijstvo in okolje ni seznanjeno, da bi zaradi celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave do sedaj prišlo do zaustavitev projektov zaradi Nature 2000, saj do sedaj ministrstvo ni izdalo nobene negativne odločbe o sprejemljivosti vplivov na varovana območja Natura 2000. Na vprašanje ne moremo odgovoriti natančneje, ker v vprašanju ni navedenih konkretnih planov, na katere se trditev nanaša.

P

resoja sprejemljivosti na varovana območja je pogoj za pridobitev evropskih sredstev in se zahteva v skladu z evropskimi predpisi, ki so transponirani v slovenski pravni red. Postopki so preverjani s strani z zato pristojnega evropskega organa.

P

resoje so eden od osnovnih načinov doseganja ciljev Direktive o habitatih in Direktive o pticah in so predpisane v 6. členu Direktive o habitatih (presoja se vsak plan ali program…).

Torej se presoja vsaka namera. Kadar plan ne posega na območje Natura 2000 in tudi ni možnosti za daljinski vpliv, potem MOP odloči, da presoja ni potrebna. Letno prejmemo cca 350 vlog, od tega je Natura 2000 le v cca 3% primerov razlog za uvedbo postopka presoje.

I

zkaže se, da je glede na dejstvo, da je 1/3 Slovenije v Naturi, razmeroma malo velikih problemov in da vendarle življenje teče normalno dalje. Na območjih, ki so v planih opredeljeni za poselitev, ni omejitev, razen v izjemnih primerih, kadar določene vrste živijo v naseljih. V Naturi so možni tudi večji posegi, kot je na primer vojaški poligon Mlake, avtocesta mimo Krakovskega gozda, avtocesta nad Trebnjem, čez Muro, čez Dravo …

25 okolje

Miloš Habrnal

Zaradi presoje vplivov na območjih Natura 2000 je bilo doslej največ pripomb s strani investitorjev, načrtovalcev in drugih deležnikov, ker se zaradi presoje podaljšujejo postopki, oddaljujejo nekatere pomembne naložbe, povečujejo stroški in podobno. Katere naložbe in projekti so zaustavljeni zaradi Nature 2000, kako potekajo usklajevanja neposredno zainteresiranih in kdaj bi naj prišlo do rešitev pri projektih, kjer se najbolj zamuja?

rimera negativne presoje zaradi območja Natura 2000 doslej še nismo imeli, so pa območja Natura določena predvsem na tistih območjih, ki so prednostno namenjena trajnostni rabi (gozdarstvo, kmetijstvo, rekreacija), ne pa industrijskim območjem. Poleg tega se pri presojah upoštevajo tudi drugi okoljski cilji (zdravje, voda, zrak…). Doslej tudi nismo imeli primera prevlade javne koristi za primer Nature.

Optimizem zaradi nižjih stroškov energije Miloš Habrnal, Vipap:

1.

Kot izredno pomembni bi omenil dve stvari. Prebrodili smo zelo turbulentno obdobje, ki je bilo zaznamovano s številnimi zapiranji papirnic v Evropi.

Proizvajalci so namreč zaustavili proizvodne zmogljivosti v višini 1,8 mio ton publikacijskih papirjev. To pomeni devet tovarn velikostnega razreda VIPAP-a.

Druga stvar pa je finančna stabilizacija podjetja v novembru, kar smo dosegli z ugodnim financiranjem s strani virov iz tujine.

2.

Po daljšem času so se spremenili pogoji na evropskem trgu časopisnega papirja in v 4. četrtletju so začele cene naraščati. Ponudba bo v prihodnjem letu v ravnovesju s povpraševanjem in pričakujemo ne samo 100 %-no zasedenost proizvodnje, temveč tudi dobiček zaradi ugodnih cen naših proizvodov in nižjih stroškov energije. Tudi v letih 2015 in 2016 bomo na področju električne energije v primerjavi z letom 2013 prihranili vsako leto 2 mio € in to nas navdaja z optimizmom za naslednja tri leta. Osebno pa bi bil najbolj vesel, če bi se Slovenija, in tu mislim na državo kot celoto, umirila in stabilizirala ter postala poslovno bolj predvidljivo okolje.

3.

Premiki se kažejo predvsem v prilagajanju industrije evropskim okoljskim direktivam in doseganju sprejemljivih standardov glede onesnaževanja.

Pogrešam pa jasno strategijo države na področju predelave odpadkov v sekundarne surovine. Danes je enostavneje pa tudi ceneje uporabljati primarne surovine.

december 2013

resoja je lahko pozitivna, pozitivna z omilitvenimi ukrepi ali pa negativna. V tem primeru je potem možna prevlada druge javne koristi z izravnalnimi ukrepi

foto: arhiv podjetja

P Negativne presoje za Naturo 2000 Slovenija P še ni imela

84/85

Poslovna pričakovanja 2014

foto: arhiv podjetja

Ljubljana v novo leto z novim energetskim stebrom

Energetika

26 84/85

okolje

Energetika

V Ljubljani nastaja nov energetski steber v državi.

Pripojitev TE-TOL-a k Energetiki

Ljubljana pomeni nastanek nove, velike energetske družbe

s pomembno ekonomsko in

Samo Lozej

razvojno potenco. Predvsem

pa gre za dva sistema energije, ki morata zagotoviti zanesljivo

oskrbo Ljubljani. S 1. januarjem 2014 se začne novo obdobje energetske prihodnosti Ljubljane in Samo Lozej,

direktor družbe TE-TOL, pravi, da je nova energetska družba

velik izziv za vsakogar, ki bo prevzel direktorski položaj.

A kakor govorijo najnovejše

informacije, bo Samo Lozej z

novim letom postal prvi mož

december 2013

nove energetske družbe.

Novo Javno podjetje Energetika TE-TOL, ki začenja skupno pot z novim letom, je nastalo hkrati z novim energetskim zakonom, ki je v javni razpravi v Državnem zboru. Sprejeli naj bi ga na začetku leta. Prinaša nekatere novosti – kaj to pomeni za novo družbo in kakšno mesto bo zavzelo vaše podjetje v slovenskem energetskem sistemu?

Skupno podjetje se bo imenovalo Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki je tudi sicer obstoječe ime družbe, h kateri se pripaja TE-TOL. Pripojitev ni povezana z novim energetskim zakonom.

TE-TOL je največja soproizvodnja električne in toplotne energije v Sloveniji in po instalirani moči eden največjih energetskih objektov v državi. Energetika Ljubljana je največji oskrbovalni sistem s toploto v Sloveniji in med večjimi na področju oskrbe z zemeljskim plinom.

Ključno dejstvo je, da bo skupna družba velika energetska družba, pomembna predvsem za osrednjo Slovenijo.

Zagotovo so bili v javni razpravi o izhodiščih za združevanje obeh energetskih podjetij na mizi plusi in minusi. Prevladali so plusi. Kateri?

Vas vznemirja kateri izmed minusov?

Ne, združevanje družb TE-TOL in Energetike Ljubljana ni bilo predmet javnih razprav, sta pa vodstvi obeh družb skupaj z družbenikom

Javnim holdingom Ljubljana preučila prednosti in slabosti procesa, a tudi njegove cilje, s študijo o ekonomski analizi koristi in stroških združevanja. Ta je pokazala, da so predvsem z vidika odjemalcev energije dejavnosti obeh družb med seboj tako povezane, da je ločevanje med dve družbi, še posebej v luči potrebnega tehnološkega in tržnega razvoja, nekoristno.

Zagotovo ima vsaka odločitev tako prednosti kot slabosti, ali pluse in minuse, kot vi pravite… Dejstvo je, da je takšna združitev procesno zelo zahtevna – med drugim ključne aktivnosti potekajo v času kurilne sezone, torej v delovno

Veliko pozornosti bomo zato morali namenjati t.i. postintegracijskem procesu združitve.

zelo obremenjenem časovnem obdobju za obe družbi. Gre za strateški proces, ki bo privedel do velikih organizacijskih in kulturnih sprememb v obeh družbah. Kot tak bo najprej in najbolj vplival na zaposlene. Veliko pozornosti bomo zato morali namenjati t.i. postintegracijskem procesu združitve. Je pa ta združitev zagotovo priložnost, na kateri bo skupna družba morala

27 Tehnološke razvojne naložbe v slovenski energetiki danes niso stvar prestiža, temveč stvar nujne potrebe. Teža odločitve je času finančnega krča ali določene ohromljenosti še toliko večja. TE-TOL kot soproizvodnja toplotne in električne energije trenutno dosega vse okoljske zahteve. Z letom 2016 začnejo veljati nove dopustne (mejne) emisijske vrednosti žveplovih in dušikovih oksidov ter prahu iz velikih kurilnih naprav. To je zahteva evropska direktiva o industrijskih emisijah (IED Direktiva).

Te vrednosti so občutno nižje od trenutno veljavnih in jih TE-TOL že sedaj dosega, razen pri dušikovih oksidih. Direktiva omogoča tudi prehodno obdobje prilagoditve novim dovoljenim vrednostim, in sicer od 1. 1. 2016 do 1. 7. 2020.

RS je skladno z direktivo pripravila Prehodni načrt, v katerega se je vključil TE-TOL V njem so zapisani ustrezni ukrepi TE-TOL, s katerimi se bo prilagodil novim mejnim emisijskim vrednostim. Med njimi so ukrepi zmanjševanja dušikovih oksidov kot tudi delna zamenjava premoga z zemeljskim plinom. Trenutno smo aktivni pri novelaciji dolgoročne razvojne strategije, po kateri smo tako v TE-TOL kot v Energetiki Ljubljana prepričani o že začrtani razvojni smeri. Gre za delno zamenjavo premoga z zemeljskim plinom. V kolikor bo šlo za projekt, ki bo nadomestil toplotno moč obstoječega premogovnega bloka 2 (94 megavatov), lahko govorimo o vrednosti naložbe v višini 120 mio EUR brez stroškov financiranja.

Financiranje je v manjšem delu predvideno z lastnimi sredstvi, večji del pa s posojili Evropske investicijske banke in komercialnih bank. Ker se TE-TOL pripaja k Energetiki Ljubljana, se bo zadolževalo skupno, združeno podjetje. Z vidika bank so zaželena tudi poroštva s strani garantov, ki so lahko npr. Republika Slovenija ali Javni holding Ljubljana. Z zmožnostjo financiranja izvedbe investicije pa je povezana vsaj še ena tema, to je cena toplote v daljinskem sistemu ogrevanja v Ljubljani, ki je dolgoletno precej nižja kot v večini ostalih slovenskih mest. Posledično bo potrebno to ceno zvišati, da se bo lahko zagotovil del sredstev za izvedbo potrebne investicije tudi iz tega naslova.

V vaših razvojnih načrtih načrtujete naložbo v termično obdelavo odpadkov, saj se CERO Barje gradi in bo zagotovo zgrajen pred izgradnjo sežigalnice. Kajti MKO se še ni odločilo o izgradnji objekta, prav tako se še ni začel postopek umeščanja v prostor, ki bo trajal nekaj

Energetska predelava odpadkov je obvezna državna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je odločitev o izgradnji takega objekta izključno v pristojnosti države oziroma pristojnega ministrstva. Država odločitve za gradnjo objekta še ni sprejela. let. Poleg tega ni še nobenega zagotovila, da bo Slovenija termično obdelavo uvrstila med projekte v finančni perspektivi 2014-2020.

Kaj pričakujete od države in kako bo CERO Barje reševal problem velikih količin odpadkov? Ali ste prepričani, da bo Ljubljana izbrana kot lokacija za sežigalnico glede na opozorila stroke, da je v Sloveniji en obrat za termično obdelavo, poleg celjskega, dovolj?

Naj najprej navedem nekaj zelo pomembnih dejstev… Energetska predelava odpadkov je obvezna državna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je odločitev o izgradnji takega objekta izključno v pristojnosti države oziroma pristojnega ministrstva. Država odločitve za gradnjo objekta še ni sprejela. Zanjo še ni bila podana niti pobuda, ki bi jo morala potrditi Vlada RS kot prvi pogoj za začetek priprave Državnega prostorskega načrta. TE-TOL ni družba, ki bi lahko odločala o tem, ali Slovenija potrebuje tak objekt ali ne. Ravno tako ni družba, ki bi odločila, kje bo tak objekt stal, še manj, da bi lahko ocenjevala, koliko bo odpadkov… Ker je TE-TOL ključni proizvajalec ogrevne toplote za daljinski sistem ogrevanja v Ljubljani in ker zakonodaja zahteva, da je objekt energetske predelave odpadkov priključen na daljinski sistem ogrevanja, morebitna njegova postavitev – ne glede na to, da je zanj pristojna država – pomembno vpliva na obstoječe delovanje TE-TOL. S tem tudi na njegovo energetsko vlogo v sistemu daljinskega ogrevanja Ljubljane. TE-TOL je zato vsa dejstva, povezana s potencialno energetsko predelavo odpadkov z državnega in lokalnega nivoja od leta 2006 do 2011 resno upošteval v svoji razvojni strategiji. Razvojna strategija TE-TOL pa ne temelji na energetski predelavi odpadkov, temveč je prioritetno usmerjena v postopno zamenjavo premoga z zemeljskim plinom. Če zaključim, na to vaše vprašanje mora odgovoriti pristojno ministrstvo.

Kupiti ste morali pravico za emisijo CO2 .

Zakaj? TE-TOL je v zadnjih letih dosegel zmanjšanje emisij v okolje. Kaj pomenijo za vašo družbo ostrejše zahteve iz nove direktive o industrijskih emisijah?

84/85

okolje

Kljub ocenam o razmeroma šibkih neto poslovnih rezultatih obeh podjetij pogumno napovedujete nov investicijski in razvojni cikel.

Od plinsko-parne enote do termične obdelave odpadkov in prenove distribucijskega omrežja.

Kje boste dobili denar?

Ukrepi, s katerimi se bomo prilagodili novim zahtevam IED direktive, so zapisani v Prehodnem nacionalnem načrtu RS, ki je v potrjevanju na evropski komisiji. Komisija je načrt že pregledala in ga ocenjuje kot popolnega. TE-TOL je dobil skladno odločbo o podeljenih brezplačnih emisijskih kuponih za obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012 za leto 2012 769.556 emisijskih kuponov. Zaradi uporabe lesnih sekancev nam v tem obdobju ni bilo potrebno kupovati emisijskih kuponov. Po letu 2013 ni več podelitve brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo električne energije. Evropska komisija je postavila pravila za podelitev brezplačnih emisijskih kuponov za proizvodnjo toplotne energije. In sicer 80 % v letu 2013, ki linearno pada do leta 2020 na 30 % s ciljem, da leta 2027 ne bo več podeljenih brezplačnih emisijskih kuponov.

Danes iz OVE proizvedemo 10 % električne in toplotne energije, s čimer na nivoju Slovenije prispevamo največji delež energije, proizvedene iz lesne biomase v soproizvodnji.

V politiki trajnostnega razvoja je poudarjen pomen zelenim energentom. Vaše glavno gorivo je premog, bo tako ostalo? Ali ste poskušali dogovoriti dobavo lesne biomase z domačimi dobavitelji, saj Slovenija razpolaga z dovolj surovine. Ali je točna informacija, da ni prišlo do dogovora in da tudi lesno biomaso uvažate?

Kot ste že sami omenili v enem izmed prejšnjih vprašanj in kot sem že pojasnil, naša razvojna strategija temelji na delni zamenjavi premoga z zemeljskim plinom. Uvedba obnovljivega vira energije, konkretno lesne biomase, je bila uspešno realizirana že v letu 2008. Danes iz OVE proizvedemo 10 % električne in toplotne energije, s čimer na nivoju Slovenije prispevamo največji delež energije, proizvedene iz lesne biomase v soproizvodnji. Za dobavo lesne biomase imamo sklenjene dolgoročne pogodbe z dobavitelji iz Slovenije in z dobavitelji iz Hrvaške. Letno potrebujemo okoli 78.000 ton lesnih sekancev.

Največ koristi najbrž pričakujejo od nove družbe prebivalci širšega območja Ljubljane.

Kaj jim lahko obljubite?

Kot enovita družba bosta obe podjetji s povezanimi dejavnostmi lahko delovali še bolj povezano, učinkovito in racionalno. Predvsem pa bosta z združitvijo omogočali celovito energetsko oskrbo in večje koristi za vse Ljubljančane in prebivalce osrednje Slovenije.

december 2013

nadgrajevati svoj potencial, ki je predvsem v dolgoletnem znanju in izkušnjah.

Najnovejše plinske tehnologije pripomorejo k ukrepom URE foto: PLINOVODI d.o.o.

Jože Volfand

Zemeljski plin

28 84/85

okolje

Zemeljski plin

Ali je točno, da postaja

zemeljski plin energent 21.

stoletja? Mag. Urban Odar,

direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP), napoveduje

postopno povečanje pomena zemeljskega plina do leta 2035, ko naj bi po enem od scenarijev zagotavljal 25 %

vseh svetovnih potreb po energiji. Slovenija se je letos

stresla, ko se je začel silovit konkurenčni boj na trgu z

drastičnim zniževanjem cen.

Sogovornik meni, da se bo

morda cena zemeljskega plina

še znižala. Niti energetska

politika do sedaj niti poslovno okolje pa plinu nista prav prijazna, zato se v Sloveniji december 2013

sicer število odjemalcev plina povečuje, poraba pa znižuje.

V javni razpravi je nov energetski zakon.

Kakšna so vaša pričakovanja glede prihodnje rabe zemeljskega plina na distribucijskem plinovodnem omrežju upoštevajoč glavne poudarke zakona, ki bo podpiral predvsem URE in OVE? Predlog zakona daje večji pomen daljinskim sistemom, to je distribucijskemu plinovodnemu omrežju in daljinskemu ogrevanju, kot do sedaj. Odpravljene so nekatere anomalije na področju obravnave teh sistemov, ne pa še vse. V zadnjem času prihaja do usmeritev, da je ključna energetska učinkovitost. Načeloma se lahko vsi strinjamo, da je res čista, trajnostna energija samo tista, ki je ne porabimo.

Obstoječe plinske tehnologije in tehnologije, ki se še uveljavljajo, so energetsko visoko učinkovite - kondenzacijski kotel, plinska toplotna črpalka, mikrokogeneracija in hišna kogeneracija, stisnjen zemeljski plin (CNG) v prometu in podobno.

Prav tako je učinkovitost uporabe OVE mogoče povečati v kombinaciji z zemeljskim plinom.

Mislim na plinsko toplotno črpalko in ogrevanje s kondenzacijskim kotlom s souporabo solarne tehnologije. Že danes se v tujini po plinovodnem omrežju transportira tudi bioplin, ki je obnovljiv vir energije. Poleg tega se predvideva, da se bodo po plinovodnem omrežju transportirali tudi drugi obnovljivi viri energije, na

Gradnja plinovodnega omrežja, junij 2013

Že danes se v tujini po plinovodnem omrežju transportira tudi bioplin, ki je obnovljiv vir energije. podlagi tehnologije »power to gas«. V tujini se je že danes nekaj dobaviteljev zavezalo, da bodo v prihodnosti dobavljali samo »obnovljive pline« v plinovodna omrežja. Gre za spremembe pri viru napajanja, pri tem pa je ključno, da pri končnih odjemalcih ni potrebno nič spreminjati. Na tem področju pogrešamo določene sistemske rešitve. Nemška zvezna vlada si je zadala jasen cilj, da bo leta 2020 v plinovodno omrežje dodala 6 milijard Sm3 biometana letno.

Za primerjavo: to je 20-krat več, kot je trenutna letna poraba zemeljskega plina v slovenskem distribucijskem plinovodnem omrežju oziroma cca 50-krat več kot zemeljskega plina porabijo vsi gospodinjski odjemalci v Sloveniji.

Toda znano je, da poraba zemeljskega plina v Sloveniji kaže skromno rast. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi v industriji in pri drugih odjemalcih, tudi v gospodinjstvih, dosegli bistveno višjo letno porabo, kot je trenutna. Število odjemalcev zemeljskega plina se konstantno povečuje. Po drugi strani pa se zaradi

Ocene o tem, zakaj poraba zemeljskega plina ni višja, opozarjajo na njegovo ceno in na nerazvitost omrežja za distribucijo. Je to točno?

Mogoče v nekaterih sredinah res velja takšno prepričanje, vendar to ne drži. Cene zemeljskega plina so bile in so konkurenčne v primerjavi z drugimi gorivi. Cene zemeljskega plina so se v lanskem in letošnjem letu občutno znižale.

Glede na veliko število dobaviteljev in dejstvo, da so nekateri dobavitelji rast cen energenta navzgor omejili za daljše časovno obdobje kaže, da bo cena ostala na današnji ravni dalj časa.

To je bistveno manj kot pri uporabi elektrike, ekstra lahkega kurilnega olja, utekočinjenega naftnega plina in praktično na nivoju peletov.

V primeru drugih tehnologij, mislim na plinsko toplotno črpalko, kogeneracijo, pa se ta cena še zniža. Kot vidimo, je cena koristne energije realno nižja, kot so bile ocene energetskih strokovnjakov, ki so se gibale okoli 8 centov/ kWh in smo jih lahko prebirali v medijih. Pri primerjavi stroškov ogrevanja pa je potrebno upoštevati tudi investicijske izdatke ob vgradnji novega ogrevalnega sistema. Zelo redki so energetski strokovnjaki, vključno z energetskimi svetovalci, ki poudarjajo ta vidik. Čeprav je za končnega odjemalca tudi to zelo pomembno. Ni nepomembno, ali gospodinjstvo stane ogrevalni sistem 4.000 ali 10.000 EUR. To je bistvena razlika, ki jo mora končni odjemalec zagotoviti takoj na začetku uporabe energenta ali pa najeti kredit. Znesek 6.000 EUR namreč pomeni skoraj 10.000 Sm3 zemeljskega plina, kar je večletna poraba gospodinjskega odjemalca. In s stališča varovanja pravic potrošnikov bi bilo zelo dobro, da se to končnim odjemalcem tudi nazorno pove.

Zemeljski plin je dostopen v 80 občinah, kjer omrežje sedaj uporablja preko 130.000 uporabnikov. Distribucijsko plinovodno omrežje je dostopno na območjih z večjo gostoto poseljenosti. Že sedaj je dostopno na večini urbanih območij, načrtovane pa so tudi nadaljnje širitve.

Za večjo porabo so nujna vlaganja v razvoj omrežja za distribucijo zemeljskega plina.

Kakšen je interes v občinah? Po podatkih sodeč se občine le počasi odločajo za naložbe te vrste?

Investicija v plinovodno omrežje je dolgoročna investicija. Življenjska doba plinovodov, ki se vgrajujejo danes, je več kot 50 let. Navadno gradnja plinovodnega omrežja temelji na koncesijskem razmerju med občino in operaterjem sistema. To pomeni, da občina ne vlaga lastnih sredstev v gradnjo, ampak to stori koncesionar, se pravi operater sistema.

Pa je dovolj interesa v občinah? Še kar. Določene občine se namreč zavedajo, da je zemeljski plin ključni energent prihodnosti.

Industrijske ali obrtne cone so vredne bistveno

˝mag. Urban Odar

okolje

84/85

29 Poraba pri obstoječih odjemalcih, ki so priključeni na daljinske sisteme, se zmanjšuje zaradi ukrepov učinkovite rabe energije. To je dobro in te ukrepe je potrebno še naprej spodbujati. Škodljivo pa je finančno spodbujati druge sisteme in na takšen način preprečevati dodaten priklop na to omrežje oziroma celo spodbujati odklop iz omrežja. Dodatni priklopi bi lahko vsaj deloma ublažili izpad transporta energije zaradi ukrepov URE. Po drugi strani pa se sedaj na primer zelo spodbuja električne toplotne črpalke tipa zrak- voda, ki, kar se tiče emisij CO2 in porabe primarne energije, niso nič boljše kot kondenzacijski kotel. V določenih primerih, na primer pri uporabi višjega temperaturnega režima delovanja ogrevalnega sistema, ki je zelo pogosto pri obstoječih objektih, oziroma uporabe dodatnih električnih grelnikov, se lahko celo izkažejo kot energetsko manj ugodna rešitev. Elektrika ima emisije CO2 2,5 krat višje kot zemeljski plin. Grelniki so vgrajeni v večino toplotnih črpalk zrak – voda. In za ta namen se porablja velika finančna sredstva.

To je manj kot za elektriko.

Cene zemeljskega plina so bile in so konkurenčne v primerjavi z drugimi gorivi. manj, če nimajo ustrezne infrastrukture za zemeljski plin. Ta problematika zaradi trenutnih gospodarskih težav sedaj ni tako aktualna, vendar bo v prihodnosti zagotovo v ospredju.

So pa določene omejitve. Ena od teh je, da ni možen priklop na prenosno plinovodno omrežje, ker še ni zgrajeno v občini ali v njeni bližini.

Nekatere občine želijo plinovodno omrežje zaradi zagotavljanja ustrezne kakovost zraka, saj je le tega težko zagotoviti brez ustreznih daljinskih sistemov. Bistvena prednost plinovodnega omrežja pred daljinskim ogrevanjem na tem področju pa je, da so stroški gradnje bistveno nižji.

V občinah se raje odločajo za druge energente. Med energenti v Sloveniji po porabi močno vodi les, zemeljski plin je na četrtem mestu.

Kakšen je vaš pogled na podatek, da les tako izrazito izstopa, saj stroka med drugim opozarja na okoljske vidike, pri čemer daje prednost zemeljskemu plinu v primeru neustreznih tehnologij pri izrabi lesa kot energenta?

Les je vsekakor strateška surovina Slovenije, ki jo je potrebno izkoristiti, tako da bomo iz nje dobili najvišjo dodano vrednost. Pri uporabi lesa kot energenta je potrebno upoštevati, da ima določene omejitve z vidika onesnaževanja okolja. Uporaba lesne biomase je smiselna na območjih blizu vira nastanka in hkrati na teh območjih ne sme biti problemov s kakovostjo zraka. Nesmiselno pa je lesno biomaso transportirati v urbana naselja ali celo iz tujine, kar se pogosto dogaja v praksi.

A okolje?

V zadnjem času je bilo izdelanih več študij o vplivu prašnih delcev na zdravje ljudi. Ena izmed teh raziskav je bila objavljena v reviji The Lancet Oncology, in sicer znanstveni članek o raziskavi ESCAPE (European Study of Cohorts for Air Pollution Effects), v kateri so avtorji raziskovali vpliv onesnaženosti zraka s prašnimi delci na pojavnost pljučnega raka v

december 2013

Zakaj se zmanjšuje poraba pri odjemalcih, kot ugotavljate?

Glede na veliko število dobaviteljev in dejstvo, da so nekateri dobavitelji rast cen energenta navzgor omejili za daljše časovno obdobje kaže, da bo cena ostala na današnji ravni dalj časa oziroma se bo še dodatno znižala.Tako lahko gospodinjski odjemalci danes uporabljajo zemeljski plin s končno ceno zemeljskega plina za cca 0,63 EUR/Sm3. Za večje odjemalce pa je cena še nižja. Cena koristne energije se tako giblje od 6 do 6,3 centa za KWh ob uporabi kondenzacijske tehnike, ki je obvezna pri novogradnjah in rekonstrukcijah.

foto: arhiv podjetja

ukrepov učinkovite rabe energije in finančnih težav zmanjšuje poraba zemeljskega plina pri obstoječih odjemalcih. Najprej bi bilo prav, da se na nacionalnem nivoju postavi določena strategija oziroma, da se odgovori na vprašanje, zakaj smo gradili plinovodna omrežja. V prvi vrsti se pričakuje, da bo zakonodaja spodbujala večjo izrabo obstoječe infrastrukture, in sicer zato, da se zagotovi konkurenčno ceno oskrbe z energijo za končne odjemalce. Večji kot je transport, nižja bo namreč cena oskrbe.

V tem okviru je potrebno prekiniti s prakso podeljevanja nepovratnih finančnih spodbud na območju daljinskih sistemov, ker je to nepotrebno in škodljivo. Postavlja se vprašanje, zakaj so bili daljinski sistemi zgrajeni, če so določeni ukrepi usmerjeni k izključevanju oziroma zmanjševanju priključevanja na to infrastrukturo. Dejstvo je, da je bilo plinovodno omrežje zgrajeno in predvideno za oskrbo vseh objektov na teh območjih s toplotno energijo.

Subvencije za druge sisteme pa to energetsko infrastrukturo postavljajo v podrejen in nekonkurenčen položaj. Pri tem pa so rešitve z zemeljskim plinom okoljsko enako dobre ali celo boljše.

Evropi. Rezultati obsežne raziskave so pokazali, da ima onesnaženost zraka vpliv na zdravje prebivalstva v Evropi. Pomembna ugotovitev raziskave je, da povečano tveganje za pljučne bolezni predstavljajo že vrednosti prašnih delcev PM10 in PM2,5, ki so manjše od trenutno veljavnih mejnih vrednosti v Evropski uniji.

Jure Fišer

okolje

84/85

30

Poslovna pričakovanja 2014

Enajst let dolga pot do objekta Jure Fišer, Gorenje Surovina:

1.

V letu 2013 je na nas najbolj vplival požar, ki nas je prizadel v mesecu juliju.

Povzročil nam je ogromno škodo in zastoj v proizvodnji. V trenutku smo se morali prilagoditi nastali situaciji, poiskati nadomestne lokacije za predelavo električnih in elektronskih odpadkov ter pričeti z aktivnostmi za nadomestno gradnjo objektov.

2.

Veliko spodbudnih znamenj za leto 2014 (še) ni. Za nas bo podobno kot v letu 2013. Morali bomo več in bolje delati, ker je v Sloveniji vsak dan manj podjetij, kjer nastajajo odpadki. Zato bi nas v letu 2014 najbolj razveselilo, če bi država uspešno prebrodila finančno krizo in uspela sanirati bančni sistem. Tako bi ta lahko pričel normalno kreditirati podjetja in razvojne projekte. Država bi morala poskrbeti za vzpostavitev normalnega pravnega okvirja in pravne države, državni uradniki pa naj bi postali servis za podporo poslovanja podjetij.

december 2013

3.

Strinjam se, da je vsekakor potrebna nova razvojna paradigma, ki bo omogočila nadaljnji razvoj ključnih gospodarskih panog in s tem države. Če bo to sonaravni, trajnostni razvoj, je treba razumeti, da je to lahko edino v konsenzu s ključnimi gospodarskimi panogami, od katerih je Slovenija danes odvisna. Za odgovorno okoljsko politiko potrebujete jasen zakonodajni okvir, kar v Sloveniji danes to ni niti slučajno. Zakon o varovanju okolja se je v zadnjih letih spreminjal vsaj trikrat, spreminja se večina uredb, ene niti niso bile sprejete na zakonit način, so pa veljale, in podobno. Težko je v takšnem nestabilnem pravnem okviru zagotavljati investicije in razvoj. Ena od naših odvisnih družb je npr. od nakupa zemljišča za potrebe centra za ravnanje z nevarnimi odpadki do izgradnje potrebovala 11 let. To niso normalne razmere, investitorji v takšnih razmerah niso pripravljeni investirati.

Dejstvo je, da v Sloveniji niti ne vemo natančno, kakšen zrak dihamo. Presenetljive so bile meritve v Mariboru, ki so pokazale, da je kakovost zraka slaba tudi v primestnih naseljih. Se pravi, da je problem kakovosti zraka v Sloveniji verjetno bistveno večji od trenutno opredeljenih degradiranih območij, še posebno če upoštevamo, da so škodljive vrednosti tudi vrednosti pod trenutno zakonskimi mejnimi vrednosti.

Zakaj energetski strokovnjaki zemeljski plin imenujejo gorivo 21. stoletja in napovedujejo, da prihaja zlata doba zemeljskega plina?

Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency) je izdelala enega izmed možnih scenarijev porabe energije v prihodnosti. V posebnem poročilu na 131 straneh z naslovom »Ali vstopamo v zlato dobo zemeljskega plina?« je preučila dejavnike, povezane s potrebami po zemeljskem plinu in njegovi distribuciji v prihodnjih desetletjih. Analizirali so tudi pogoje, v katerih lahko plin dobi bistveno pomembnejšo vlogo v svetovni preskrbi z energijo.

Poročilo med drugim ugotavlja, da so svetovne zaloge zemeljskega plina neizmerne in geografsko široko razpršene. Vsi viri, konvencionalni in nekonvencionalni, ob trenutni proizvodnji zadoščajo za več kot 250 let.

Kot predvideva scenarij za plin, bo zemeljski plin do leta 2035 pokril 25 odstotkov vseh svetovnih potreb po energiji.

Torej res zlata prihodnost?

Uresničitev tega scenarija je odvisna od razmer na energetskih trgih, ki jih je težko napovedati. Zemeljski plin je prilagodljivo gorivo, ki se lahko intenzivno uporablja za proizvodnjo električne energije in postaja vse pogostejša izbira končnih uporabnikov v različnih sektorjih. Prav tako je okolju prijaznejši od drugih goriv. Kot predvideva scenarij za plin, bo zemeljski plin do leta 2035 pokril 25 odstotkov vseh svetovnih potreb po energiji in torej ne bo samo "prehodni energent" do leta 2030, ampak bo njegova vloga bistveno dolgoročnejša in večja.

GIZ DZP je na enem izmed strokovnih srečanj osvetlil tehnologijo plinskih toplotnih črpalk.

Kaj ste ugotovili?

Več kot 90 udeležencev se je seznanilo s tehnologijo delovanja ter ekonomskim in okoljskim potencialom plinskih toplotnih črpalk, ki združujejo uporabo energije okolice, zraka, in okolju prijaznega primarnega vira, zemeljskega plina.

Sistemi plinskih toplotnih črpalk z različnimi načini delovanja so primerni za stanovanjske in poslovne objekte, šole, bolnišnice in druge objekte. V primerjavi z uveljavljenimi sistemi za ogrevanje in hlajenje omogočajo precejšen prihranek pri porabi primarne energije, zato so lahko prava energetska rešitev za številne objekte. S pocenitvijo zemeljskega plina pa je ta tehnologija še dodatno pridobila na veljavi. Glede na to, da se tehnologija pri nas še ni uveljavila, lahko pa prispeva k doseganju okoljskih ciljev, bi bilo smotrno, da bi uvajanje v prihodnje spodbudili tudi preko Eko sklada z nepovratnimi finančnimi spodbudami.

Pri tem bi rad poudaril, da ravno z menjavo ogrevalnih naprav lahko najbolj izrazito zmanjšamo porabo energije glede na vložena sredstva.

Katere prednostne naloge bodo v programu dela GIZ DZP v letu 2014?

Nadaljevali bomo z ozaveščanjem strokovne javnosti in končnih odjemalcev o prednostih uporabe sodobnih plinskih tehnologij, kot so kondenzacijska tehnika, plinske toplotne črpalke, mikro in nano kogenaracija, souporaba kondenzacijskih kotlov in solarnih sistemov, stisnjenega zemeljskega plina v prometu.

Uporaba vseh teh tehnologij lahko veliko prispeva k večji energetski učinkovitosti končnih odjemalcev. Načrtujemo organizacijo novih strokovnih dogodkov, ki se jih je v preteklih dveh letih že udeležilo več kot 700 udeležencev.

Veliko truda očitno vlagate v ozaveščanje in spodbujanje tehnologij za učinkovito rabo energije. Država spodbuja te tehnologije?

Ali so še kakšne druge ovire za prodor teh tehnologij?

Vaša ugotovitev drži. Kot smo že na začetku omenili, je oziroma bo učinkovita raba energije verjetno eden izmed glavnih ciljev na področju energetike. Pri tem bi rad poudaril, kar je v javnosti premalokrat izpostavljeno, da ravno z menjavo ogrevalnih naprav lahko najbolj izrazito zmanjšamo porabo energije glede na vložena sredstva. Ta cilj bi morala zasledovati tudi država pri sprejemanju ciljev na tem področju.

Kar pa se tiče spodbujanja teh tehnologij, država preko Eko sklada še ni podeljevala nobenih nepovratnih finančnih spodbud za uveljavitev plinskih tehnologij in to kljub temu, da so »plinski« odjemalci prispevali že veliko sredstev preko dodatka k ceni plina.

Toda Slovenija je pristopila k izvedbi Direktive o učinkoviti rabi energije z znanim Akcijskim načrtom. S kakšno dinamiko bi morala potekati energijska obnova stavb?

Slovenija je načeloma korektno prevzela zahteve direktive EPBD. Na izvedbenem nivoju pa žal obstajajo določene nejasnosti in neuravnoteženost med posameznimi segmenti direktive. Zato bi bilo koristno, če bi izvedbene akte poenostavili. Na novo bi morali tudi oceniti številčne vrednosti zahtev, saj smo po eni strani med državami z najstrožjimi zahtevami, na drugi strani pa se dejanske zahteve zelo hitro večajo. Zahteva EPBD glede energetske izkaznice stavb je pri nas zelo dolgo zaostajala zaradi različnih razlogov. Tudi danes so razhajanja znotraj stroke znatna. Vendar nas to ne bi smelo ovirati, da sistem končno zaženemo v polni tek, pri čemer je nujno potrebno skrbeti za kakovost izkaznic. EZ-1 o tem sicer govori, vendar je princip celotnega dokazovanja zahtev neusklajen. Izkaznica bi namreč morala

84/85

31 Energetski zakon ureja več področij in se trajnostne gradnje dotika parcialno, skozi reguliranje energije. Energija v stavbah je vsekakor pomemben del trajnostne gradnje, še zdaleč pa ne edini pomemben segment. V tem kontekstu je potrebno razumeti tudi EZ-1. Določila zakona imajo pomemben vpliv na trajnostnost stavb, tako novogradenj kot tudi in predvsem obnov. Niso pa sama po sebi zadosten garant, da so dejavnosti z izboljšanjem energetske učinkovitosti tudi trajnostna. V ta okvir sodi izbira materialov in tehnik gradnje, raba obnovljivih virov energije in okoljski odtis naprav za zajemanje energije in podobno. Zato bi težko rekli, da je EZ-1 zakon, ki vpeljuje ali regulira trajnostno gradnjo ali trajnostne obnove.

Tovrstne zakonodaje pravzaprav pri nas (še) nimamo. Namera zakona, da spodbuja energetske prenove in rabo OVE, sama po sebi seveda prinaša nižanje emisij toplogrednih plinov med rabo stavbe, vendar je to bolj posledica kot načrtovan cilj. V tem smislu bi lahko zakon bolj odločno nakazal omejevanje izpustov toplogrednih plinov.

dr. Andraž Legat

»Energija v stavbah je vsekakor pomemben del trajnostne gradnje, še zdaleč pa ne edini pomemben segment«, odgovarja prof. dr. Andraž Legat, direktor Zavoda za gradbeništvo, na vprašanje, kako bo novi energetski zakon vplival na razvoj trajnostnega gradbeništva.

Med drugim omenja tudi pobudo, ki so jo naslovili na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Bližnje države so namreč zakonodajno že opredelile zahteve za vgradnjo materialov in proizvodov v posamezne dele stavb, Slovenija še ne. Zato se je slaba kakovost že pokazala pri gradnji Onkološkega inštituta, Ljubljanske opere, pri gradnji kanalizacijskega sistema v občini Muta in drugod. Slovenija nujno potrebuje zakonodajo o vgradnji materialov in proizvodov. Direktor Zavoda za gradbeništvo tudi opozarja na celovit pristop pri gradnji in energetski sanaciji.

biti posledica elaborata gradbene fizike ali analize merjene rabe energije, kjer tiči izvirni greh za energetsko manj učinkovite stavbe in nastaja večina napak. Izkaznica tega problema ne more odpraviti, zato bi tu morala biti dodatna pozornost posvečena ustreznosti elaboratov.

Vendar je cilj določen. Je dovolj ambiciozen?

V kolikor upoštevamo cilj EU, da se do leta 2050 raba energije v stavbah zmanjša za 80 %, je 3 % letno obnovljenih stavb zelo verjetno minimum, pod katerega ne smemo. Glede na to, da se veliko energetskih obnov izvaja brez gradbenega dovoljenja, bi morali vzpostaviti ustrezen mehanizem nadzora z jasnimi navodili glede dobre prakse. Prav tu imamo lahko ključno vlogo inštitucije, kot je ZAG, ki ima ustrezno znanje in mednarodne izkušnje.

Ali ni v tem trenutku ključno tudi to, da energetska sanacija stavb lahko pospešuje rast gospodarstva in zaposlenosti. To kažejo izkušnje držav v EU. Kaj lahko dvigne sesuto slovensko gradbeništvo in mu omogoči, da tehnološko ne bo zaostalo in da bo v razvoju upoštevalo sodobne trende? Kako bi označili profil inovativnega, trajnostno najbolj domišljenega gradbeništva v EU? Ali Slovenija v novogradnjah stopa po starih ali novih poteh gradnje?

december 2013

Pred sprejemom je nov energetski zakon, ki z usmeritvami uveljavlja elemente trajnostnega razvoja oziroma trajnostnega gradbeništva.

Tudi finančne spodbude naj bi bile bolj kot doslej namenjene energetski učinkovitosti, še posebej energetski sanaciji stavb. Kateri poudarki se vam zdijo z vidika trajnostnega in inovativnega gradbeništva bistveni?

Gradbeništvo in energetika

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

Zakona o trajnostni gradnji ali obnovi Slovenija še nima

okolje

Gradbeništvo in energetika

dr. Janko Jamnik

foto: arhiv podjetja

32 84/85

okolje

Poslovna pričakovanja 2014

Presežek je otvoritev Preglovega raziskovalnega centra Dr. Janko Jamnik, Kemijski inštitut:

1.

To je bila zagotovo otvoritev našega Preglovega raziskovalnega centra, ki je izjemnega pomena za izgradnjo znanstvene odličnosti v Sloveniji. Na 4000 kvadratnih metrih prostorov je namreč poleg sodobnih laboratorijev nameščena vrhunska raziskovalna oprema, med drugim tudi najnovejši transmisijski elektronski mikroskop s kemijsko analizo, ki je edinstven v tem delu Evrope. Skupna investicija v zgradbo in raziskovalno opremo v višini 15 milijonov evrov pa je bila v kar 80 % financirana iz evropskih sredstev, kar izstopa kot izjemen dosežek.

2.

Optimističen sem zaradi pozitivnih ljudi, ki me obdajajo v delovnem okolju, in pozitivizma naših poslovnih partnerjev. Najbolj bi me razveselilo, če bi se politiki vendarle poistovetili s projektom Slovenija namesto s projektom svojih strank ali njih samih.

3.

december 2013

Menim, da so premiki najbolj vidni v odnosu do zdrave hrane in na področju ravnanja z odpadki. To so področja, v katera je s svojimi projekti močno vpet tudi Kemijski inštitut. Bele lise pa se kažejo v integralnih pristopih k tej problematiki.

Kaj lahko ponovno dvigne gradbeništvo, je težko vprašanje, saj je tu več vplivov. Gotovo širšemu področju gradbeništva do neke mere lahko pomagajo energetske prenove stavb, saj je potencial tu relativno velik. Pri tem je potrebno omeniti, da sta Evropska komisija in parlament že leta 2008 sprejela Gospodarski načrt obnove (European Economic Recovery Plan), kjer omenjene aktivnosti predstavljajo enega od ključnih mehanizmov. Kot nam je znano, Slovenija nikoli ni sprejela akcijskega načrta, ki bi implementiral omenjeni evropski dokument.

Na področju industrije gradbenih proizvodov se vsaj pri klasičnih rešitvah lahko primerjamo s tujino. Kakovostnih proizvodov imamo

dovolj, žal pa naša industrija mnogokrat naleti na ovire na tujih trgih. Čeprav je evropski trg deklarativno odprt, v večini držav obstajajo dodatne zahteve. Slovenija je tu zelo lojalna pri izpolnjevanju dogovorov, ki gredo nam v škodo.

Istočasno pa ne znamo doseči spoštovanja teh dogovorov v drugih državah.

Glede profila trajnostnega gradbeništva je ključna ugotovitev, da gre za celovit pristop h gradnji: od projekta, izbire lokacije, vodenja investicije, izbire rešitev in materialov, obratovanja stavbe in razgradnje. Potrebno je omeniti še sociološko kakovost gradnje, ki je mnogokrat kršena: npr. v obliki stavb, ki za določeno okolje niso najbolj primerne. Podjetje, ki se v resnici ukvarja s trajnostno gradnjo torej razmišlja dolgoročno in svoje »izdelke« razume kot dolgotrajno dobrino, s katero je povezano še dolgo po izteku obvezne garancijske dobe.

To vprašujem zato, ker ste na ZAG-u pripravili strokovni posvet o celostni obnovi objektov arhitekturne dediščine 20. stoletja. Zakaj ta posvet? Koliko ste hkrati analizirali slovensko arhitekturno sodobnost, ki ne mora skriti razvidne šlamparije v prostoru, še bolje, slovenske sebičnosti, a tudi odsotnost premišljene politike pri posegih v prostor. Zakaj občinski prostorski načrti niso dovolj občutljivi za arhitekturne rešitve in zakaj se stroka zavzema za zakon o arhitekturi?

Strokovni posvet, ki je bil na ZAG izpeljan v okviru enega izmed številnih raziskovalnih projektov, v katerem sodelujemo raziskovalci ZAG, torej v okviru projekta MACC, je bil pripravljen z namenom, da se povežejo stroke oziroma različna področja. Pri tem je izjemno pomemben celovit pristop pri sanacijah, ki ga poskušamo vpeljati. Celovit pristop poleg tehničnih elementov vključuje tudi ustrezen odnos do arhitekture, prostora, tradicije in do okolja. Vedno znova lahko ugotavljamo, da stroka zelo dobro pozna problematiko, tako tehnični, zakonodajni in okoljski del, v praksi pa se stvari velikokrat izvajajo po svoje, na primer z nenadzorovanimi posegi na stavbah.

Pri arhitekturi 20. stoletja je pogosto problem tudi negativen odnos družbe do nje v smislu, da so to ostanki socialističnega režima. Torej je vseeno, kaj z njimi počnemo. V prvi vrsti bi bilo to potrebno urediti na nivoju arhitekturne stroke same in potem seveda širše. Arhitektom mora biti priznana ustrezna vloga, hkrati pa morajo arhitekti prevzeti odgovornost v procesu gradnje. V tem smislu moramo poskrbeti za dvig kulture grajenega okolja, konkretno pa z zakonom o arhitekturi postaviti temelje arhitekturne politike za Slovenijo.

V katerem delu Slovenije ali v občinah opažate arhitekturno zrelost pri gradbenih posegih?

Kdo je odgovoren za kričeče primere neokusnosti pri fasadah?

Arhitekturna zrelost pri objektih, pa naj bodo to večji posegi v prostor, posamezne novogradnje

ali prenove, je vedno odraz mnogih dejavnikov in je odvisna od več deležnikov. Neustrezne gradbene posege z arhitekturno-urbanističnega stališča srečamo povsod, kakor tudi številne tehnične napake in posledice, ki so rezultat neodgovornega dela, neznanja, slabe gradbene prakse in vse pogosteje tudi uporabniških vplivov. Glede kričečih fasad je v prvi vrsti odgovoren arhitekt, v kolikor je bil sploh prisoten. Žal gre pogosto za poseg po načelu »naredi sam«.

ZAG je nosilec projekta Kompetenčni center za trajnostno in inovativno gradbeništvo. Med razvojnimi in raziskovalnimi nalogami je tudi področje novih materialov in novih tehnologij. Že prihaja do izrazite zamenjave materialov?

Se bo gradbeništvo novega stoletja še bolj usmerilo h kvaliteti bivanja in k zdravju človeka, upoštevaje nove standarde posegov v okolje? Kje je Slovenija?

ZAG v kompetenčnem centru TIGR (Trajnostno in inovativno gradbeništvo) ni nosilec, vendar predstavlja raziskovalno inštitucijo, ki povezuje večino aktivnosti v njem. Omenjene usmeritve v nove tehnologije in zmanjševanje vplivov na okolje so že nekaj časa ključne pri razvoju gradbeništva v večini evropskih držav. V Sloveniji več inštitucij in tudi podjetij neposredno sodeluje v tem razvoju, žal pa zaostajamo pri uporabi rezultatov v praksi. Pri tem je krivo predvsem neustrezno podporno okolje, ki ga predstavljata pomanjkanje ustrezne tehnične zakonodaje in neučinkovit pravni okvir javnega naročanja. Ne samo, da Direktiva o zelenem javnem naročanju zaradi različnih vzrokov ni nikoli zaživela v praksi, temveč ključni kriterij izbire praviloma ostaja najnižja cena. Pri tem se je potrebno zavedati, da ekonomsko najugodnejša ponudba še zdaleč ni nujno povezana z najnižjo ceno, saj je potrebno ovrednotiti vsaj še stroške obratovanja, vzdrževanja in razgradnje. Na pomanjkanje ustreznih podzakonskih aktov za vgradnjo opozarjamo vse pristojne državne organe že vsaj 5 let, vendar brez odziva. Kljub temu, da se neposredna škoda pri javnih investicijah meri v desetinah milijonov Eurov, to očitno nikogar ne zanima in za to tudi nihče ne odgovarja. Očitno se bo morala zgoditi katastrofa večjih razsežnosti, kot pred časom v Latviji, da se bo kdo zganil.

Razvili in deloma uporabili ste informacijsko modeliranje zgradb. Za kakšen model gre?

Informacijsko modeliranje stavb (BIM: Building Information Modelling) je v okviru Kompetenčnega centra razvijala in nadgrajevala ekipa prof. Žige Turka, s Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Ljubljani. ZAG je sodeloval predvsem pri uporabi te vrste modeliranja, sedaj pa iščemo skupne možnosti za nadaljnji razvoj. BIM že sedaj omogoča 3-dimenzionalno projektiranje na vseh nivojih stavbe, tako da so možnosti za napake pri posameznih detajlih, predvsem stikih stavbe in vseh vrst inštalacij,

1.

ZAG je javni raziskovalni zavod, zato je mogoče nekoliko neprimerno govoriti o tržnih priložnostih. Vendar lahko omenimo, da v določenih segmentih vzdržujemo stik z evropskim in svetovnim tehnološkim vrhom, na primer pri potresnem inženirstvu, zagotavljanju energetske učinkovitosti in minimiziranju vplivov na okolje, uporabi nano-materialov v gradbeništvu, ekoremediaciji degradiranih območij, učinkoviti rabi in imobiliziranju industrijskih odpadkov, zagotavljanju varnosti in trajnosti konstrukcij ter materialov, vključno s prometno in energetsko infrastrukturo ter elementi kulturne dediščine. Na vseh omenjenih področjih smo in še sodelujemo v mednarodnih projektih, skupaj z domačimi in tujimi industrijskimi partnerji.

Glavni očitek gospodarstva znanosti je predvsem ta, da je premalo raziskav povezanih z uporabo v praksi. Vaše izkušnje?

Težko je govoriti na splošno, za ZAG pa to definitivno ne velja. Naš problem je pravzaprav nasproten, saj je domačih industrijskih partnerjev, ki bi bili sposobni sodelovati v mednarodnih aktivnostih, vse manj. Poleg že prej omenjenega slabega podpornega okolja in neustrezne privatizacije nas preseneča predvsem neznosna lahkost dopuščanja propadanja posameznih podjetij in celotnih gospodarskih panog. Isti ljudje, ki so v obdobju rasti pripomogli k pregrevanju gospodarstva, predvsem gradbeništva, so v času recesije brez slabe vesti dopustili tudi propad tehnološko razvitih gradbenih podjetij, ki bi jih lahko rešili. Očitno je šlo pri tem za popolno pomanjkanje strateškega vodenja in nadzora, če že zaradi dostojnosti izključimo možne privatne koristi. Tudi sedaj, ko celo vrabci na strehah čivkajo o strateških možnostih lesne industrije, ključni igralci brez komentarja dopuščajo propadanje lesnih podjetij z znanjem, tehnologijo in tržnimi možnostmi. Zelo bi si želel, da bi bili ti ključni igralci sposobni oceniti dolgoročne posledice svojih odločitev in neodločitev.

Kaj bi morala Slovenija storiti za večjo potresno varnost glede na to, da so nekatera območja potresno potencialno nevarna?

Slovenija bi se morala zavedati, da leži na območju, ki je potresom izpostavljeno bolj kot večina

Denis Jahič, Julon d.d.:

Mislim, da smo leto 2013 v skupini Aquafil, katere del je tudi Julon d.d., zaznamovali z iniciativo Healthy Seas.

Ustanovljena je bila skupaj z ostalimi partnerji. Širšo javnost smo poskušali seznaniti z našim projektom regeneriranja odpadkov, in sicer še posebej ribiških mrež, ter navdušiti tudi druge, da bi poiskali svoje priložnosti v krožnem gospodarstvu. Upamo, da smo pokazali, da je tudi v Sloveniji možen razvoj inovativnih tehnologij globalnega pomena, hkrati pa okolju prijazne, kar vsemu daje še toliko večji pomen.

Kot vodilno podjetje na področju trajnostnega razvoja v naši branži nas je še posebej prizadel sprejeti "akt o določitvi prispevka za zagotavljanja podpor pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov". Stroške električne energije nam je povečal za več kot 300.000 EUR v letu 2013.

2.

Veseli nas, da je vse več zanimanja za naše izdelke ECONYL (R). Gre za Aquafilov inovativni proizvod, izdelan iz 100% recikliranega poliamida ter se uporablja za izdelavo športnih oblačil, kopalk, talnih oblog in še marsičesa. Zanimanje smo opazili tudi pri svetovno znanih športnih blagovnih znamkah (Adidas) in vodilnih znamkah v svetu mode, zato gledamo z optimizmom na novo poslovno leto. Vsekakor bi me zelo razveselilo, da bi v tudi v naših slovenskih trgovinah zasledili kakšen ECONYL (R) proizvod. Zaenkrat jih lahko najdete v tujini, tako v državah EU kot tudi v ZDA.

evropskih držav. Največja je potresna nevarnost v centralnem območju, kjer je tudi naseljenost največja. Objekti, ki so bili zgrajeni pred uvedbo prvih predpisov za potresno odporno gradnjo, so potresno večinoma zelo ranljivi. Prenekaterim od njih se je potresna ranljivost v življenjski dobi celo povečala. Vzroki so neustrezne prenove, posegi v nosilno konstrukcijo, še posebej pa nadzidave ene ali več etaž. Zato bi morali najprej sprejeti predpise, ki bi postavili kriterije in zahteve za zagotavljanje ustrezne potresne odpornosti obstoječih objektov, ki se jih prenavlja. Poleg tega bi bilo potrebno sistematično zmanjševati potresno ogroženost zgrajenega okolja z utrjevanjem objektov oziroma njihovih konstrukcij. Prioritetno bi bilo potrebno utrditi potresno najranljivejše objekte, glede

Še bolj bi nas razveselilo, da bi ti proizvodi postali del zelenih javnih naročil, saj bi s tem država pokazala podporo okoljskim inovacijam.

33 okolje

Omenjate evropske države - s katerimi projekti je ZAG tržno najbolj zanimiv na globalnem trgu?

Denis Jahič

Proizvod ECONYL iskan na tujem, doma ne

3.

Slovenija je v zadnjih letih že pokazala napredek v trajnostnemu razvoju na več ravneh, na primer v vzgojno izobraževalnih zavodih, kjer se poskuša oblikovati odnos do okolja že najmlajšim, kar je bistvenega pomena ter dobra naložba za prihodnost.

V naš prostor se poskušajo čimbolj integrirati smernice EU ter njene okoljske politike.

Napredek se vidi tudi v gospodarstvu, ki je že zaznalo poslovne priložnosti v krožnem gospodarstvu. Ta je temelj trajnostnega razvoja. Vendar pa še vedno zelo pogrešamo s strani državnih institucij vlogo svetovalca in ne samo vlogo zakonodajalca . Tu vidimo priložnost za izboljšanje predvsem na področju strokovnega izobraževanja javnih uslužbencev glede dobre prakse v sosednjih državah ter njihov prenos v Slovenijo.

Namreč, določene teme imajo za naše organe še vedno negativen prizvok, kot denimo recikliranje odpadkov in sežiganje odpadkov, kar je resnici na ljubo že ustaljena praksa v sosednjih državah (Nemčija, Avstrija). Te rešitve so se pokazale kot okoljsko varne in ekonomsko učinkovite. Dejstvo je, da je industrija že sama zaznala ogromen potencial ohranjanja neobnovljivih zemeljskih virov ter ustvarjanja delovnih mest v upravljanju z odpadki. Sedaj je treba narediti še korak naprej, in sicer zagotoviti fleksibilnost, razumevanje in podporo države za te programe.

na namembnost pa tiste, v katerih bi se morale dejavnosti med potresom in po potresu odvijati nemoteno. To so predvsem zdravstveni objekti, objekti civilne zaščite, centri obveščanja, stavbe najpomembnejših državnih organov, glede na visoko gostoto uporabnikov pa šole, dvorane za srečanja ter verjetno tudi trgovski centri.

Tu je potrebno omeniti, da je omenjeni segment pogosto spregledan v okviru energetske prenove objektov. Pred kakršnimkoli posegom je pri objektu nujno preveriti njegovo potresno odpornost. V kolikor ta presega dogovorjeni nivo, je energetska sanacija smiselna, drugače pa je naprej potrebno izvesti sanacijo in utrditev konstrukcije. V nasprotnem primeru se stanje lahko dodatno poslabša, kritična mesta pa zakrijejo.

december 2013

minimalne. Prav tako dopušča interaktivno nadgradnjo ali spremembe projekta, pri čemer je zagotovljena tudi medsebojna usklajenost vseh podprojektov: arhitektura, statika, inštalacije, gradbena fizika. BIM je zahtevan kot osnovni pogoj za ponudbe na javna naročila v več evropskih državah, oziroma predstavlja veliko primerjalno prednost. Pri nas javni naročniki in pristojne inštitucije večinoma sploh ne vedo, kaj to je.

84/85

Poslovna pričakovanja 2014

Spodbude ne smejo usahniti že sredi leta foto: Knauf Insulation

34 84/85

okolje

URE in izolacija

Tudi lastniki individualnih stavb so že spoznali, kakšne prihranke pri energiji jim da

URE in izolacija

kakovostna izolacija. Na trgu je čedalje več orodij, med

njimi je energetski kalkulator,

pravi Tomaž Dolenc iz podjetja Knauf Insulation, s katerim

se lahko hitro in enostavno ugotovi, kako energetsko

potratna je stavba. Državne

spodbude so v Sloveniji zelo pospešile energetsko sanacijo stavb, vendar pa so zaradi

pomanjkanja denarja razpisi

usahnili že sredi leta. Morda bo novi energetski zakon prelomil

s sedanjo prakso. Sicer pa

iz podjetja Knauf Insulation

prihaja na trg še en inovativen

proizvod – zelene strehe, ki

je poleg ECOSE™ Technology december 2013

nova potrditev zelene razvojne

strategije družbe.

Kot strokovnjak, ki se že več let ukvarjate z energetsko učinkovitostjo stavb, zlasti z izolacijo ovoja stavbe, lahko pojasnite, kolikšno večjo učinkovitost daje vaša Ecose tehnologija? V čem je njena primerjalna prednost?

ECOSE™ Technology, ki je uvedena v proizvodnem procesu mineralne steklene volne, je revolucionarna nova tehnologija vezivnega sredstva pri proizvodnih procesih pridobivanja vlaknastih izolacijskih materialov podjetja Knauf Insulation. Proizvodi, izdelani z Ecose tehnologijo, so bolj sprejemljivi za okolje, ker imajo dodatno prednost – uporabljajo naravno vezivo, ki ima do 70 odstotkov manjšo energetsko vrednost od tradicionalnih veziv na bazi formaldehida. Po drugi strani so ti izolacijski proizvodi tudi izredno toplotno učinkoviti, saj ponujamo sedaj na trgu toplotno izolacijo Ecose s toplotno prevodnostjo 0,032 W/mK (UNIFIT 032). Gre za trenutno najbolj izolativen produkt iz našega širokega asortimana izolacijskih produktov, ki se največkrat uporablja pri toplotni izolaciji poševnih streh, spuščenih stropov, skratka v gradbenih konstrukcijah, kjer izolacija nastopa kot polnilo. Ecose izolacijo poleg

večje okoljske sprejemljivosti in odličnih toplotnih karakteristik odlikuje tudi negorljivost (razred odziva na ogenj A1), odlična zvočna izolativnost in paroprepustnost.

Zakaj ste vašo novo tehnologijo opredelili kot novo generacijo mineralnih izolacij? Za kakšno vezivo na bio osnovi gre? Steklena mineralna volna je iz 60 % recikliranega stekla. Kaj pa ostali materiali, jih lahko umestite med zelene?

Vsi proizvodi iz mineralne volne Knauf Insulation so že sami po sebi ekološki, saj vsebujejo visok delež recikliranih in obnovljivih snovi ter ob uporabi privarčujejo neprimerno več energije, kot je potrebujemo za njihovo izdelavo. Tako je npr. pri proizvodnji mineralne steklene volne uporabljeno več kot 70 % odpadnega stekla. Pri njeni proizvodnji se uporablja bio vezivo ECOSE, ki daje proizvodu rjavo barvo. Vezivo je izdelano iz naravnih obnovljivih materialov namesto kemikalij na bazi nafte. Novo vezivo ne vsebuje formaldehida, fenolov, akrilov in umetnih barvil, belila ali barvil. Zelo nizke emisije iz izolacije, izdelane z vezivom Ecose, ki jih je potrdila organizacija

Prav gotovo so izolacijski materiali tisti segment, ki bistveno prispevajo k učinkoviti rabi energije oziroma zmanjšujejo njihovo potrebo.

Dejstvo je, da porabijo stavbe za svoje delovanje, mislim na ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, priprava tople sanitarne vode, ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, več kot 40 % potrebne energije. Ukrep toplotne izolacije ovoja evidentno doprinaša potencialno največje prihranke, saj lahko na primer s toplotno izolacijo fasade zmanjšamo rabo energije objekta za več kot 30 %. Ne pozabimo na dejstvo, da je po študiji ZRMK kar 80 % celotnega stavbnega fonda potrebnega temeljite energetske prenove.

Ukrep toplotne izolacije ovoja evidentno doprinaša potencialno največje prihranke, saj lahko na primer s toplotno izolacijo fasade zmanjšamo rabo energije objekta za več kot 30 %.

Prav gotovo so večja osveščenost uporabnikov in finančne spodbude s strani države v obliki subvencij, kot so Eko sklad, razpisi ministrstev za povečanje energetske učinkovitosti objektov, pripomogli k temu, da so lastniki stavb prepoznali te ukrepe kot investicijsko naložbo. Ta jim bo prinašala v življenjski dobi objekta ogromne prihranke. Lep primer dobre prakse so energetske sanacije javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti. Glede na dejstvo, da ti objekti spadajo med energetsko zelo potratne, je zelo vzpodbudno, da se vgrajujejo debeline izolacij za fasado od 16 do 20 cm, na zadnjih stropnih ploščah oziroma strehah pa nekje od 25 do 30 cm.

Kako se trg, zlasti lastniki individualnih stavb, v zadnjem času odziva na pobude za večjo energetsko učinkovitost? Je osveščenost večja?

Lastniki individualnih stavb so že spoznali, da je investicija v toplotno izolacijo izredno smiselna, saj so s tem računi za ogrevanje občutno nižji. Po drugi strani lastniki individualnih objektov koristijo v te namene državne subvencije, ki so za posamezne ukrepe na voljo. Žal se je letos že drugič zapored zgodilo, da so bila denarna sredstva predčasno porabljena in tako so se ti razpisi zaključili že sredi poletja.

Država, v kolikor želi spodbujati energetsko učinkovitost in s tem zavezo do EU, si tega ne bi smela privoščiti in bi morala v te namene zagotavljati več sredstev. Morda bi bilo potrebno razmišljati, da bi za najbolj učinkovite ukrepe dodelila nekoliko večji odstotek subvencij. S tem ne bi pridobili le lastniki objektov, ampak tudi vsa industrija in podjetja, ki so povezana z gradbeništvom, ki je iz leta v leto v čedalje slabši kondiciji.

Kateri izolacijski material na trgu EU je po strokovnih analizah za fasade najučinkovitejši?

Ko govorimo o učinkovitosti izolacije, je prav gotovo pomembna toplotna izolativnost materiala. To danes dosega večina najbolj razširjenih izolacijskih materialov na trgu, kot so mineralna kamena in steklena volna, EPS, XPS, PUR. Vendar pa ne pozabimo, da učinkovita in trajna izolacija ni samo tista, ki dosega zelo dobro nizko toplotno prevodnost, ampak je s stališča uporabnika pomembno, da

okolje

84/85

35 Novi energetski zakon daje prednost rešitvam in pobudam za URE. Kakšen izziv je to za proizvajalce? Ali v zadnjih dveh letih opažate povečano povpraševanje po izolacijskih materialih?

Tomaž Dolenc

Proizvodi iz mineralne kamene volne prav tako vsebujejo visok delež reciklirnih materialov, ki jih preko različnih tehnoloških postopkov vračamo v proizvodni proces in so izdelani iz naravnih kamenin vulkanskega izvora, kot so bazalt, amfibolit, diabaz. Vse naše izolacijske proizvode iz mineralne kamene in steklene volne lahko umestimo med zelene proizvode, ki bistveno doprinašajo k zmanjšanju rabe energije v stavbah in posledično ugodno vplivajo na zmanjšanje emisij v okolje.

Stavbe, ki so le delno oziroma sploh niso toplotno izolirane, v naših klimatskih pogojih evidentno porabijo največ energije prav za ogrevanje in hlajenje. Seveda lahko s posebno analizo oziroma razširjenim energetskim pregledom za vsako stavbo posebej zelo natančno popišemo obstoječe stanje in na podlagi primerjalnih preračunov toplotnih karakteristik stavbe pred energetsko sanacijo oziroma po njej ocenimo potencial prihrankov. Po drugi strani lastniki takšnih stavb že na osnovi visokih stroškov na položnicah v času ogrevalne sezone lahko sami sklepajo, da je njihova stavba energetsko povsem neustrezna. Laično gledano se toplotne izgube lahko izračunajo z zelo enostavnimi programskimi orodji, ki so na voljo na spletnih straneh. Tudi v našem podjetju imamo v ta namen na voljo enostavno programsko orodje, to je energetski kalkulator, kjer lahko vsak posameznik zelo enostavno v nekaj korakih vidi, kam se glede rabe energije uvršča njegova stavba. Poleg tega pa je za bolj natančno analizo na voljo program KI Energija, ki je skladen s trenutno veljavnim pravilnikom PURES 2010 in je namenjem stroki oziroma projektantom, ki se s tem profesionalno ukvarjajo.

Sistem Urbanscape lahko dobavimo kot klasičen sistem s polaganjem substrata v rolah in s polaganjem vegetacijskih preprog ali pa v obliki modularnega sistema. izolacija poleg toplotne izolativnosti omogoča tudi požarno varnost, zvočno izolativnost, paroprepustnost in trajnost, ki bo uporabnikom omogočala prijetno prostorsko ugodje.

Na segmentu fasad sta najbolj razširjena izolacijska materiala EPS in mineralna kamena volna, medtem ko na segmentu izolacije streh prevladujejo mineralne vlaknaste izolacije.

V podjetju ste začeli prodajati zelene strehe.

Za kakšen proizvod gre?

To je za naše podjetje povsem nov segment, saj smo začeli ponujati kompleten sistem za zelene ravne strehe Urbanscape. Govorimo o nadgradnji ravne strehe v smislu ekstenzivne zazelenitve, kar pomeni, da je streha zelena v trenutku, ko je zazelenitev položena na strehi. Gre za hitro in zelo enostavno izvedbo.

Sistem Urbanscape lahko dobavimo kot klasičen sistem s polaganjem substrata v rolah in s polaganjem vegetacijskih preprog ali pa v obliki modularnega sistema. Oba sistema odlikuje majhna teža, torej je namestitev sistema možna tudi na konstrukcijah, ki načeloma ne dopuščajo instalacije klasičnih, intenzivnih zelenih streh. Pred namestitvijo sistema je potrebno zagotoviti, da je ravna streha pod njim v dobrem stanju, brez poškodb. Vzdrževanje teh streh je zelo enostavno. Priporočamo pregled streh dvakrat letno. Tedaj se opravijo morebitna manjša dela, to so odstranitev plevela, ki se pojavlja praviloma v majhnem obsegu, gnojenje, pregled odvoda vod in odstranitev morebitnih nečistoč, ki bi preprečevale odtekanje vode. Zelene strehe so odlična rešitev za urbana okolja in mesta, ker čistijo, hladijo in vlažijo zrak, s čimer prispevajo k boljšemu bivalnemu ugodju v objektu in okolici.

december 2013

Kaj pa proizvodi iz mineralne kamene volne?

Kako je s stavbami, ki niso dobro izolirane in kako si lahko pomagamo z energetskim kalkulatorjem?

foto: arhiv podjetja

Eurofins s podelitvijo certifikata za kakovost notranjega zraka, prispevajo k boljši kakovosti zraka v prostorih v primerjavi z ostalimi izolacijami.

Energetsko knjigovodstvo kaže na prihranke foto: arhiv podjetja

36 84/85

okolje

URE v lokalni skupnosti

URE v lokalni skupnosti

Absolutna zmagovalka med energetsko najbolj učinkovitimi

občinami v Sloveniji je letos Mestna občina Ptuj. Dr. Štefan

Čelan, ptujski župan, konkretno analizira, kako je Lokalna

dr. Štefan Čelan

energetska organizacija za

Spodnje Podravje pristopila k programu ukrepov in

vlaganj, ki dajejo rezultate.

Večino javnih objektov so energetsko prenovili ali pa jih

bodo in učinki niso majhni.

Posebno pohvalo pa si župani Spodnjega Podravja zaslužijo za projekt PROFORBIOMED,

še zlasti, če bodo tudi pri oživitvi lesne verige lahko že

v letu 2014 nanizali konkretne

december 2013

dosežke. Dr. Štefan Čelan je

optimist.

Mestna občina Ptuj ni bila proglašena le za najbolj energetsko učinkovito občino, pač pa je postala absolutna zmagovalka. Kako ste pristopili k strokovni analizi, energetskemu pregledu in porabi energije v občini? Kje so se pokazale največje izgube?

Po ustanovitvi Lokalne energetske agenture Spodnje Podravje (LEA Spodnje Podravje) leta 2007 je ta takoj pričela z analizami energetske učinkovitosti naših javnih objektov. Izvedeni so bili razširjeni energetski pregledi tistih javnih objektov, ki so bili energetsko najmanj učinkoviti. Najvišji potencial prihrankov imajo vrtci, katerih energijsko število presega 250 kWh/(m2a), nato pa osnovne šole z energijskim številom preko 120 kWh/(m2a). V novem Lokalnem energetskem konceptu, ki smo ga izdelali v sodelovanju z LEA Spodnje Podravje, smo izdelali terminski načrt energetskih rekonstrukcij. Uspešno ga izvajamo. Po sprejetju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja smo izdelali analizo sistema naše javne razsvetljave, ki je pokazala, da je specifična raba električne energije presegala 84 kWh/a na prebivalca, medtem ko Uredba dovoljuje le 44,5 kWh/a na prebivalca. Razširjene

V novem Lokalnem energetskem konceptu smo izdelali terminski načrt energetskih rekonstrukcij. energetske preglede javnih stavb je izdelala LEA Spodnje Podravje v sodelovanju z občinsko upravo in osebjem zavodov po izboljšani metodologiji razširjenih energetskih pregledov, ki jo je predpisala država.

To je obsežen seznam ukrepov, ki spodbuja trajnostno energetiko v občini. Koliko sredstev ste v URE in OVE vložili v zadnjih petih letih, od kod sredstva in za katere projekte ste uspeli pridobiti evropska sredstva?

V zadnjih petih letih samo v energetske sanacije objektov v lasti MO Ptuj vložili preko 8 milijonov EUR. Vzporedno je potekala tudi energetska obnova Splošne Bolnice Ptuj, ki je stala preko 3,6 milijona EUR. Za vse projekte smo dobili sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. Stopnja sofinanciranja je znašala 85 % upravičenih stroškov, razen za rekonstrukcijo

LEA Ptuj smo imenovali za energetskega upravitelja občine. Pospešeno uvaja energetsko knjigovodstvo naših javnih objektov z lastno razvito programsko opremo, medtem ko energetsko knjigovodstvo sistema javne razsvetljave v sodelovanju z našim javnim podjetjem Javne službe d.o.o. že poteka.

Trajnostno gospodarjenje z našim lesnim bogastvom zahteva organiziran pristop.

Med zanimivejšimi projekti, pri katerem sodeluje LEA Podravje, je PROFORBIOMED, Konzorcij lesne biomase. Načrt je še posebej zanimiv, ker v zadnjem času ni manjkalo razprav, kaj naj Slovenija naredi za oživitev lesno-predelovalne panoge. Kaj načrtujete, je pripravljenost za sodelovanje?

PROFORBIOMED je eden od treh strateških projektov, ki je sofinanciran iz MED programa. Ker je Spodnje Podravje bogato z gozdovi, je vzpostavitev lesne verige od proizvodnje lesne biomase do njene energetske izrabe logičen korak v razvoju. V decembru smo župani Spodnjega Podravja skupaj z ostalimi zainteresiranimi ustanovili konzorcij lesne biomase, ki ga bo vodila in koordinirala LEA Spodnje Podravje. Ustanovitev so podprli vsi župani Spodnjega Podravja. Trajnostno gospodarjenje z našim lesnim bogastvom zahteva organiziran pristop. Naš kakovostni les bi radi predelali doma, manj kvaliteten les in lesne odpadke pa bi radi porabili za ogrevanje javnih objektov in gospodinjstev ter tako zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv.

Uvedli ste energetsko knjigovodstvo javne razsvetljave in načrtujete energetsko upravljanje MO Ptuj. Zakaj? Učinki energetskega knjigovodstva?

Pričakujemo multiplikacijske učinke energetskega knjigovodstva. V priv vrsti bomo dobili redni pregled nad porabo energije in vode v naših javnih objektih. S tem bomo lahko sprotno seznanjali občinsko upravo, mestni svet in občane. Po drugi strani bomo dosegli vsaj 6 % prihranke energije s skrbnim upravljanjem

V letu 2013 je bil za nas nesporno največji dogodek pridobitev IPPC dovoljenja.

Dovoljenje smo dobili »ob 30 letnici delovanja podjetja« in to v četrtem letu po selitvi na lokacijo Vrhnika. Dovoljenje je osnova za nadaljnji razvoj podjetja in ohranitev ugleda Kemis-a kot zanesljivega, strokovnega , učinkovitega, odzivnega in zglednega poslovnega partnerja, ki mu pa upoštevanje zahtev vsestransko varnega načina dela ne omogoča vedno ponuditi najnižjih cen.

2.

V Kemis-u vstopamo v novo leto z optimizmom. Naš optimizem sloni na realizaciji ciljev iz preteklih let ter predvsem na ekipi naših strokovnih, zanesljivih, privrženih sodelavcev in seveda na naših poslovnih partnerjih. Na mojo žalost ni optimizem povezan s tem, kar kot državljan pričakujem od države. Poenostavitve birokratskih postopkov v smeri večje učinkovitosti, iskanje rešitev, ne problemov, ciljno usmerjenega vodenja in ravnanja na žalost praviloma ne zaznavam. Izjemam se opravičujem. Bom pa iskreno vesel, ko bom opazil, da bo večina

zaposlenih. Izkušnje od drugod so znane. Ko se uporabniki zavedajo, da spremljamo oziroma merimo porabo energije in vode, z njo skrbneje upravljajo. LEA Spodnje Podravje, ki ima pregled nad rabo energije v vseh javnih stavbah, bo zaposlene in odgovorne sproti obveščala o rabi energije in vode ter tudi usmerjala zaposlene v odgovornejšo in skrbnejšo rabo energije.

Sprotno spremljanje rabe energije v javnih stavbah in javne razsvetljave omogoča kontrolo doseženih prihrankov po energetskih rekonstrukcijah. Izračunane energetske prihranke moramo namreč doseči in tudi dokazati, v nasprotnem nam grozi vračanje sredstev.

Pričakujemo multiplikacijske učinke energetskega knjigovodstva.

Kakšno energetsko učinkovitost kažejo objekti, kjer ste se odločili za solarno energijo?

Izkoriščanje sončne energije je smiselno le tam, kjer se porabi veliko tople sanitarne vode. To je v našem primeru le v Splošni bolnici Ptuj in

37 84/85

Emil Nanut, Kemis:

1.

okolje

V LEK MO Ptuj smo si zastavile tri prioritetne cilje. Prvi se je nanašal na Energetsko rekonstrukcijo javnih objektov. Planirani prihranki so preko 50 % pri ogrevanju. Drugi na Energetsko rekonstrukcijo javne razsvetljave, s katero smo dosegli 63 % prihranke. Načrtujemo pa tudi rekonstrukcijo sistema daljinskega ogrevanja in prehod na lesno biomaso.

Emil Nanut

Tako ste lažje pristopili k projektom iz lokalnega energetskega koncepta. Kje ste dosegli največje energetske prihranke?

Okoljski fundamentalizem ne bo prinesel napredka

državnih uslužbencev ugotovila, da so oni tam zaradi nas in ne….

3.

Z veseljem opazujem vse večjo osveščenost mlajših generacij. Usmeritev v trajni in sonaravni razvoj ni vprašanje.

Zelo pomembno pa je razumevanje trajnostnega razvoja. Sem pristaš razmišljanja, da Slovenija ne bo preživela le od trgovine in turizma. Trajnostni razvoj vidim kot uravnotežen razvoj vseh dejavnosti, ki kot rezultat ponujajo mladim državljanom Slovenije perspektivo tudi z delovnimi mesti v industriji, obrti…. Razmisliti bo treba tudi, če s postavljanjem previsokih zahtev glede ohranjanja narave za prihajajoče rodove (Natura…) nismo preveč prikrajšali sedanje generacije mladih, ki imajo tudi zaradi okoljsko-birokratskih omejitev manj možnosti za zaposlitev v realnem gospodarstvu. Okoljski fundamentalizem nam ne bo prinesel napredka, zato nam po mojem mnenju tudi tu izrazito manjka zdrave kmečke pameti. Prepogosto se preveč osredotočamo na posamezno drevo in ne vidimo gozda kot celote.

športnih objektih. Kakšen vir ogrevanja izberemo, je odvisno od položaja javne stavbe in od ekonomike. Ker je večina naših javnih objektov znotraj zaščitenega pasu kulturne dediščine ali pa v vplivnem območju, smo prisiljeni posegati po drugih obnovljivih virih energije, predvsem po energiji okolja, torej po toplotnih črpalkah.

Premišljena izvedba programov za URE in OVE v občini daje pozitivne finančne učinke in obenem zmanjšuje izpuste CO2, kar kaže na koncept trajnostnega razvoja občine. Kaj kažejo konkretne številke in kakšne načrte imate v predalih?

Skladno z znižanjem rabe energije znižujemo tudi izpuste CO2. Seveda se tukaj ne bomo ustavili. Sedaj pripravljamo energetsko obnovo dveh osnovnih šol. Računamo še na pridobitev nepovratnih sredstev za obnovo zadnjih dveh osnovnih šol. Čakamo na rezultate študije izvedljivosti rekonstrukcije sistema daljinskega ogrevanja s prehodom na zagotavljanje energije iz lesne biomase, električne, toplotne in tudi hladilne. Naslednji izziv je uvajanje trajnostne mobilnosti, pospešeno pa se pripravljamo na črpanje kohezijskih sredstev iz naslednjega finančnega obdobja.

december 2013

javne razsvetljave, kjer smo pridobili preko 25 % sofinanciranje iz EU sredstev.

Poslovna pričakovanja 2014

foto: arhiv podjetja

Z digitalnim monitoringom do ključnih informacij

Energetska sanacija šolskih objektov

38 84/85

okolje

Energetska sanacija šolskih objektov

»Poraba toplotne energije se

bo lahko na podlagi izvedenih ukrepov po strokovni oceni,

zmanjšala za 65 %, poraba

električne energije pa za okoli

15 %,« je na uradni otvoritvi

izvedene energetske sanacije

šolskih objektov dejal Martin Pivk, direktor Šolskega

centra Škofja Loka. Skupna

vrednost celovite sanacije je

znašala 2.395.854 evrov, delež

sofinanciranja pa je bil 91,7 %.

Energetsko sanacijo so izvedli

na dveh lokacijah s skoraj

13.000 m2 ogrevalnih površin.

Letos so v sodelovanju z

Inštitutom Metron predelali in

začeli uporabljati tudi električni

avto. Poseben dosežek pa je nedvomno energetska sanacija

december 2013

objektov.

Z energetsko sanacijo objektov Šolskega centra ste pričeli že pred dvema letoma, torej ste že zgodaj začeli ugotavljati energetsko potratnost stavbe. Kaj je ugotovila analiza energetske porabe in kje so bile največje izgube?

Drži. Začetek projekta Energetska sanacija Šolskega centra Škofja Loka sega s prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih finančnih sredstev in projektiranjem v leto 2011. Na terenu se je izvedbeno sanacija začela avgusta 2012.

Energetska sanacija je bila izvedena na lokacijah Podlubnik 1 b in Kidričeva 59, kar skupaj zajema skoraj 13.000 m2 ogrevanih površin.

Že pred energetsko sanacijo je bil v iskanju rešitev za povečanje energetske učinkovitosti opravljen energetski pregled stavb. Pregled je pokazal, da so največji energetski varčevalni potenciali objekta predvsem na ovoju zgradbe, ogrevalnem sistemu in na notranji razsvetljavi.

Glavnino toplotnih izgub stavbe naj bi sodeč po opravljenem energetskem pregledu predstavljale prav toplotne izgube skozi zunanji ovoj.

Izolacija fasade je bila nezadostna, okna so bila starejša. Na osnovi energetskega pregleda je bilo ugotovljeno, da lahko z energetsko sanacijo šolskih objektov pričakujemo največje prihranke prav pri porabi toplotne energije.

To niso bile edine spremembe, ki bi naj zagotovile večjo energetsko učinkovitost. Kakšen je bil program prenove?

Osnovno vodilo izvedbe sanacije je bilo poiskati energetsko najbolj učinkovite rešitve glede na ugotovitve energetskega pregleda stavb, ob čemer naj bi se v čim večji meri ohranila celostna podoba objektov. Pri ohranitvi podobe sta se izkazala kot posebej zahtevna predvsem dva elementa, to sta ustrezna izolacija izrazitih betonskih reber na fasadi in ustrezna umestitev prezračevalnega sistema v objekt centralne šolske stavbe.

Poleg zamenjave energetsko neustreznih oken z novimi s troslojno zasteklitvijo ter izvedbe ustrezne toplotne izolacije na zunanjem ovoju in stropih proti neogrevanemu podstrešju je posebnost te energetske sanacije v tem, da ima osrednji objekt tudi sodobno prezračevanje s preko 80-odstotnim vračanjem toplote iz odpadnega zraka, torej rekuperacijo.

In energenti?

Na lokaciji Podlubnik 1 b sedaj predstavlja osnovni energent zemeljski plin v kombinaciji s toplotno črpalko za pripravo tople sanitarne vode izven kurilne sezone. Kotel na kurilno olje je bil na lokaciji Kidričeva 59, Srednja šola za lesarstvo, zamenjan s sodobnim kotlom na lesno biomaso, kar je pomemben korak k energetski samopreskrbi. V okviru energetske sanacije je bil sistem prezračevanja in pohlajevanja prostorov povezan v centralni nadzorni sistem (CNS), kjer je možno preko spletne aplikacije

upravljati objekt tudi na daljavo. CNS omogoča nastavitve dnevnika obratovanja objekta in sinhronizacijo delovanja posameznih elementov sistema, ugotavlja anomalije in odstopanja ter omogoča takojšnje ukrepanje in s tem optimizacijo obratovalnih stroškov objekta.

Zamenjali ste tudi razsvetljavo.

Točno. V šoli je bila vgrajena sodobna razsvetljava z napredno digitalno regulacijo DALI, ki osvetljenost regulira glede na zunanjo svetlobo in prisotnost v prostorih. Na saniranih šolskih objektih je bil vzpostavljen sistem digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja, DOM:EU, s pomočjo katerega je možno v vsakem trenutku na daljavo spremljati porabo toplotne in električne energije, vode in stanje klimatskih pogojev objekta.

Takšni posegi nedvomno dajejo energetske in finančne učinke.

Poraba toplotne energije se bo na podlagi vseh izvedenih ukrepov energetske sanacije po strokovni oceni lahko zmanjšala za 65 %, poraba električne energije pa za okoli 15 %.

Določene prihranke predvidevamo tudi zaradi energetskega knjigovodstva in sistema digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja. Tovrstne rešitve namreč lahko po oceni stroke prispevajo do 5-odstotne energetske prihranke.

Energetska sanacija šolskih objektov ne bo le povečala energetske varčnosti in učinkovitosti.

Zmanjševala bo izpuste toplogrednih plinov in drugih negativnih vplivov na okolje. Sanacija pomeni tudi izboljšanje bivalnih pogojev, ki bodo prispevali h kakovosti izobraževalnega procesa.

Med drugim ste se odločili za izgradnjo kotlovnice na biomaso. Od kod boste dobili biomaso in za kakšno tehnologijo ste se odločili? Je to začetek vaše energetske samooskrbe?

Slovenija je na visokem tretjem mestu poraščenosti z gozdovi v Evropi in posledično razpolaga s precejšnjimi količinami biomase.

A tega v preteklosti nismo dovolj izkoristili.

Biomaso sta v veliki meri izrinila kurilno olje in plin. Glede na to, da smo v okviru projekta sanirali objekt Srednje šole za lesarstvo, se nam

Posebnost vašega projekta je sodobno prezračevanje učilnic z več kot 80-odstotnim vračanjem toplote iz odpadnega zraka. Zakaj ste se odločili za to naložbo?

Prezračevanje z vračanjem toplote iz odpadnega zraka, ki je bilo vzpostavljeno v več kot 40 učilnicah, izboljšuje energetsko učinkovitost stavbe in zagotavlja optimalne bivalne pogoje.

Med drugim skrbi za izmenjavo vlage in čiščenje vstopnega zraka. Prezračevanje tako preko izboljšanih bivalnih pogojev bistveno prispeva h kakovostnejšemu izvajanju izobraževalnega procesa.

Vemo, da je prezračevanje sicer možno izvajati z rednim odpiranjem oken in vrat. Vendar je to prezračevanje energetsko potratno. Zatorej smo se odločili za prezračevanje z rekuperacijo.

S tem namreč zagotavljamo ustrezno izmenjavo zraka v bivalnih prostorih. Prav tako uporabljamo vrsto prezračevanja, ki je še posebej priporočljiva za nizkoenergijske stavbe z zelo učinkovitim tesnjenjem oken in vrat.

Kako ste oblikovali in realizirali finančno konstrukcijo energetske prenove?

Nosilec projekta »Energetska sanacija Šolskega centra Škofja Loka« je bil Šolski center Škofja Loka, ki je uspešno pridobil nepovratna sredstva Kohezijskega sklada EU in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, partner v projektu pa Gimnazija Škofja Loka. Skupna vrednost investicije z DDV je znašala 2.395.854 evrov. Delež sofinanciranja je predstavljal 91,7 % vrednosti investicije. Vrednost lastnih virov je znašala 198.761 evrov.

Sanacija je bila izvedena v skladu s terminskim in finančnim načrtom. Sanacija je bila končana septembra 2013. Največ dela je bilo opravljenega v času počitnic, ob vikendih in praznikih, ko ni bil moten izobraževalni proces.

Vzpostavili ste sistem digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja.

Boste sami spremljali porabo in učinkovitost prenove?

S pomočjo sistema digitalnega obratovalnega monitoringa energetskega upravljanja bomo lahko v vsakem trenutku na daljavo preko

Na področju trajnostnega transporta smo na začetku

39 84/85

okolje

dr. Vlasta Krmelj

je zdelo primerno, da ponudimo dober zgled mlajši generaciji, ki bo šele vstopila na trg delovne sile. Predvsem pa sledimo sodobnim okoljskim trendom in trajnostni naravnanosti lokalnega in širšega nacionalnega okolja. Na lokaciji Kidričeva 59 je bil tako kotel na kurilno olje zamenjan s kotlom na lesno biomaso.

To je korak k energetski samopreskrbi. Nova kurilnica bo namreč omogočila uporabo lesnih ostankov, ki nastanejo v okviru praktičnega dela izobraževalnega procesa, za lastno oskrbo s toplotno energijo. Dodano vrednost izvedene energetske sanacije predstavlja dejstvo, da lahko šola vgrajene naprave vključuje v izobraževalni proces.

Dr. Vlasta Krmelj, Energap:

1.

Delo Energap sledi smernicam na področju trajnostne energije, ki jih oblikuje EU. Zato na naše delo najbolj vplivajo predvsem programi Evropske komisije. Z zanimanje spremljamo vsebine, ki bodo vključene v novo finančno perspektivo in bodo lahko v naslednjih sedmih letih omogočile pridobiti evropska finančna sredstva.

Energetska agencija za Podravje je bila v letu 2013 nominirana kot nosilka enega izmed petih najuspešnejših projektov na področju informiranja in izobraževanja o energiji v EU. To nam je dalo novih moči in idej za delo.

2.

Energetska agencija ob koncu leta pregleda svoje poslovanje in zadovoljstvo s preteklim delom, primerja naše delo z delom podobnih agencij v EU, novo pridobljeni projekti pa nam dajejo optimizem in usmeritve za leto 2014. Poslovno, strokovno in kot državljanko Slovenije bi me najbolj razveselilo, če bi Slovenija bolj aktivno sledila energetsko naprednim državam EU, kot so Avstrija, Nemčija ali skandinavske države.

3.

Delovanje na področju energetske učinkovitosti v stavbah že kaže premik v smeri razumevanja trajnostnega razvoja, žal pa smo na področju trajnostnega transporta in mobilnosti še povsem na začetku in nas čaka še zelo težko delo.

spletnih aplikacij in mobilnih naprav spremljali porabo toplotne in električne energije, vode in stanje klimatskih pogojev objekta. To pomeni, da bomo lahko sproti nadzirali »dogajanju« v saniranih stavbah in sledili uspešnosti uresničenih ciljev energetske sanacije.

Digitalni energetski monitoring namreč na lokaciji zajema podatke, ki jih preko spletnega informacijskega sistema interpretiramo v informacije. Ključne informacije predstavljajo dinamične in primerjalne analize rabe in stroškov energije in vode.

december 2013

Martin Pivk

foto: arhiv podjetja

Poslovna pričakovanja 2014

Arhitekturna stroka je zamudila priložnost foto: arhiv podjetja

40 84/85

okolje

NEVA

Kaj je nizkoenergijska vzorčna arhitektura? Kaj je NEVA? Morda je NEVA opozorilo, da je v sedanji politiki

Tanja Barle

energetske prenove stavb preveč poudarjena zgolj energetska varčnost. Ali je to dovolj in vse? Tanja Barle s Šolskega centra Celje, ki je kot mentorica vodila projekt izgradnje nizkoenergijske vzorčne arhitekture in vanj vključila dijake več programov

manjka. Arhitekturna stroka je namreč zamudila priložnost v programu energetske sanacije

stavb. A NEVA je zares nekaj več kot le vzorčni primer in učni poligon.

december 2013

NEVA je nizkoenergijska vzorčna arhitektura. Že samo ime apelira na glavna dva cilja, ki smo jih želeli doseči: torej energetsko varčno in sodobno atraktivno arhitekturo.

NEVA

šole, je prepričana, da nekaj

Kaj je NEVA, kako bi jo najpreprosteje predstavili in kaj vas je spodbudilo k demonstraciji nizkoenergijske vzorčne arhitekture? Navajate predvsem energijsko vrednost in element sodobne atraktivne arhitekture. Ali ne gre tudi za zelo pomembno pedagoško vrednost, saj so pri gradnji sodelovali dijaki različnih profilov?

Glavna spodbuda za gradnjo Neve je predvsem zavedanje, da je gradnja danes in v prihodnosti izključno samo energetsko varčna. Naše glavno poslanstvo je usposabljanje dijakov za izzive, ki se nanašajo na novogradnjo in predvsem na prenovo obstoječega stavbnega fonda.

Vemo, da je v izobraževanju najučinkovitejša «praktična izkušnja«. Zelo smo zadovoljni, da smo jo uspeli ponuditi našim dijakom vseh programov, ki jih izobražujemo. Od zidarjev, tesarjev, keramičarjev, suho montažerjev in gradbenih tehnikov. Pri tem pa ne gre samo za izvajalsko – tehnične rešitve, ampak gre tudi za širitev vrednot varstva okolja.

Zakaj ste se odločili za leseno montažno izvedbo hiše in kaj je zdaj NEVA – bolj počitniška hišica ali inovativna učilnica in učni eksperiment?

Les kot gradbeni material doživlja izjemen ponoven preporod. V Sloveniji imamo velik potencial lesa. Percepcija Evropejcev je, da

je les zdrav, topel in naraven material, ni pa trden in varen. Seveda je to le čutno zaznavanje. Težko je ljudi prepričati, da lesena gradnja ne pomeni samo brunarice, ki so dolgo časa veljale in še veljajo kot sinonim lesene gradnje. Želeli smo pokazati, da se z lesom lahko gradi moderno. Povezali smo se s podjetjem Lumar, ki zna zagotovo najbolje združiti naravno surovino s sodobno tehnologijo, znanjem in tradicijo. Sodelovanje z njimi in spoznavanje njihove tehnologije je bilo izjemno zanimivo.

Pri iskanju vsebine oziroma programa za hišo smo se na začetku spogledovali z idejo o »turistični arhitekturi«, »dnevni sobi v gozdu«, počitniški hiši za dva z razgledom. Objekt je vzorčen, začasen in zanj nismo potrebovali gradbenega dovoljenja. Program objekta je imaginaren, je samo programski koncept, ki je pomagal pri arhitekturni zasnovi objekta.

Dejansko je prostor v času procesa gradnje in finalizacije površin pomenil učni poligon. V hiši nameravamo izvajati tudi pouk za manjšo skupino dijakov. V mislih imamo bolj eksperimentalne metode poučevanja vsebin splošnih predmetov.

Vendar ni le v tem unikatnost objekta NEVA? Jaz vidim dvojno posebnost, v obliki in v namenu objekta. Že sama arhitekturna zasnova objekta je drugačna. Kompakten stavbni volumen z enokapno streho, ki se spušča proti jugu, je postavljen na trapezen tloris. Dvignjen je nad nivo terena, kar omogoča lahkotnejši stik objekta s

Najprej sama oblika parcele: stisnjena zelenica, na severnem delu šolskega kompleksa med šolsko igrišče, parkirni prostor in gradbene delavnice. To je prostor izrazito konične – trapezne zasnove. Dobra vidljivost z obvoznice – promocijski vidik ter bližina gradbenih delavnic sta edini prednosti lokacije, ki je bila na razpolago znotraj šolskega prostora.

Tlorisna zasnova je bila pogojena z obliko parcele in z majhno kvadraturo. Pri določanju stavbnega volumna in orientaciji zgradbe smo upoštevali temeljne značilnosti oziroma priporočila. Mislim na koncepte za zasnove energetsko varčnih zgradb, kot so: kompaktna oblika stavbe, orientacija zasteklitve proti jugu, ustrezno senčenje, ustrezen naklon strehe in prav tako orientiran proti jugu, namestitev fotovoltaike.

Vseskozi je bila prisotna tudi želja, da uporabimo čim več različnih materialov na fasadi. Tako bodo dijaki dobili največ izkustvenega znanja z njihovo uporabo. Tako smo pri oblikovanju fasad uporabili različne materiale: največ lesa, vlaknocementne plošče Esal, kovinska senčila.

Uskladiti razgibano fasadno geometrijo in raznolikost materialov sta bila iz arhitekturno oblikovalskega vidika zahtevna naloga. Največ pozornosti pa smo posvečali pravilni izvedbi stavbnega ovoja. Sestav je povzet po tehnologiji Lumar za nizkoenergijske objekte.

Kako so se v projekt vključili dijaki?

Dijaki so bili vključeni v vse faze, od načrtovanja do izvedbe. V programu gradbeni tehnik so dijaki pripravljali načrte, seveda pod mojim mentorstvom. Risali so idejno zasnovo, podrobnejše načrte za izvedbo lesene montažne konstrukcije – torej podloge za Lumar. Po postavitvi konstrukcije so risali tudi 3D modele lesene konstrukcije in načrte končne izvedbe, detajle, narisali smo tudi projekt izvedenih del. Vseskozi so pripravljali promocijske predstavitve hiše. V poklicnih programih pa so se dijaki ukvarjali z dejanskim izvajanjem del na objektu. Dijaki programa okoljevarstveni tehnik bodo uredili okolico NEVE.

V Mariboru prva polnilna postaja CNG V mariborski občini bodo na Teznem zgradili prvo polnilno postajo s stisnjenim zemeljskim plinom na štajerskem območju.

Vrednost naložbe je nekaj manj kot 600.000 evrov. Črpalka, ki bo omogočila uporabo novega energenta v potniški promet, bo upravljala Energetika Maribor. V Sloveniji bo to četrta polnilna postaja s stisnjenim zemeljskim plinom (CNG) – po Ljubljani, Jesenicah in Tepanju.

okolje

Največji problem predstavlja popolna izključenost ali raje neaktivnost - neučinkovitost arhitekturne stroke pri energetskih sanacijah obstoječih objektov. Danes smo priča številnim nestrokovnim pristopom pri dodajanju toplotno izolacijskega sloja na fasade, s katerim je prvotna arhitektonska zasnova stavbe uničena.

Taka dela se najpogosteje izvajajo le po navodilh izvajalcev, brez načrtov in strokovnih tehničnih rešitev, ki bi ohranjale arhitekturni nagovor stavb. Ne glede na likovno pripovednost zgradb se vseh zgradb loteva na enak način – na pročelja se preprosto doda izolativni sloj in zaključno fasadno plast, po navadi omet Demit.

Tako pospešeno uničujemo in izgubljamo našo arhitekturno dediščino. Problematična je zlasti prenova stavb iz obdobja modernizma, ki je narejena iz vidnih betonov, fasadnih opek.

Dejstvo je, da je ta del naše arhitekture tudi spomeniško najmanj zaščiten.

84/85

41 Kaj je bilo ključno pri zasnovi energijsko varčne zgradbe, na katere elemente gradnje ste morali biti najbolj pozorni?

Kratko, zanimivo

Zanimivo je, da bodo polnilno postajo zgradili, čeprav avtomobilov na CNG v Mariboru ni. Vendar so v Energetiki Maribor prepričani, da bo na trgu že v nekaj letih več sto avtomobilov z novim energentom. Polnilno postajo bo zgradilo celjsko podjetje Mollier, in sicer v petih mesecih.

Stroka bi tu morala imeti pripravljene rešitve, tehnične detajle, napotke, kako preprečiti toplotne mostove, ohraniti betonske fasade….

Menim, da je na tem področju arhitekturna stroka že zamudila veliko priložnost, ki jo energetska sanacija stavb ponuja: torej celovito in ne le tehnično sanacijo skupnega prostora in obstoječe arhitekture. Veliko škode je žal že narejene.

PRAVkAR iZŠLo! Učbenik za srednje šole – modul okoljevarstveni tehnik

Zakaj vam je slogan »form follows function« ljubši kot slogan »no form-just function«?

Okoljevarstvene tehnologije

Energetska učinkovitost in trajnostno načrtovanje sta danes »preglasili« glavno poslanstvo arhitekture. Premišljevanje o stavbni masi, oblikovanju volumna, o svetlobi in sencah v prostorih…. je danes zapostavljeno. Vsa pozornost gradbenikov in arhitektov je fokusirana na stavbni ovoj, na debelino izolacije in toplotno prevodnost U, ki je izmerljiva! Lepote in funkcionalnosti hiše pa se ne da izmeriti!

Avtorja: dr. Darko Drev in Janja Čuvan Recenzenta: dr. Jani Zore, Marinka Žbogar

Naj citiram še mladega arhitekta Tomaža Krištofa, ki pravi takole: "Postaviti energetsko varčnost za osrednji motiv arhitekturnega ustvarjanja je popolna anomalija za naš poklic. Prav je sicer, da je energetska varčnost zapisana v pravilnikih med t.i. bistvenimi zahtevami za objekte; kot so tudi mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita z varstvom okolja, varnost pri uporabi in zaščita pred hrupom. A zakone je potrebno brati tako, kot so tudi pisani. Pisani pa so kot minimalen standard vsake dejavnosti, kot nekaj, pod kar tako ali tako ne smemo iti. Bistvene zahteve, in z njimi tudi energetska varčnost, so temelj, na katerem se arhitektura šele prične graditi. Nikakor pa ne smejo postati naša maksima."

Z njim se popolnoma strinjam.

Založnik in izdajatelj: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel: 03/ 42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

Več informacij in naročilnica na: www.zelenaslovenija.si

december 2013

Druga posebnost pa je ta, da je bil proces nastajanja NEVE konstanten učni poligon za dijake in tudi učitelje. Spoznavali smo nove materiale in tehnologije in se povezovali in posvetovali s proizvajalci in izvajalci posameznih gradbenih materialov. Sodelovanje med šolo in gospodarstvom je zelo redko, za gradbene šole v Sloveniji popolna novost. Bolj za šalo smo ta konstantni učni proces poimenovali tudi »aktivni pouk v počitniški hiši«.

Hišo NEVA ste poimenovali tudi nizkoenergijska vzorčna arhitektura. Del strokovnih mnenj je enoten v oceni, da slovenska arhitektura še ne razmišlja dovolj o trajnostni gradnji. Kaj menite?

Promocija

terenom. Odzivnost objekta v prostoru je zelo raznolika, stavbo doživljamo v zelo različnih razsežnostih.

Priložnost za industrijo in trg »zelenih« tehnologij foto: www.shutterstock.com

Janez Renko1

Eco - design

42 84/85

okolje

Eco - design

Razvoj, proizvodnja, trženje

izdelkov in njihova obdelava po koncu uporabnosti po ureditvi

direktive o eco- designu je proces, ki ima korenine v

razmeroma časovno oddaljenih raznovrstnih ukrepih EU za

zmanjševanje škodljivih vplivov proizvodnih procesov na okolje

in za zmanjševanju nevarnih odpadkov. Vpliv na okolje cele vrste industrijskih izdelkov

za splošno rabo je, vsaj kar zadeva elektroindustrijo, le-ta zmanjševala z energetsko

učinkovitostjo gospodinjskih aparatov, z manjšo porabo

vode, z uporabo za okolje manj

december 2013

nevarnih snovi in podobno.

1 Janez Renko, univ. dipl. ing. el., direktor ZEE GZS

Z

direktivo o vzpostavitvi okvira za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo 2005/32/ES (v žargonu poznana kot EuP) je bilo tako uveljavljeno načelo upoštevanja ovrednotenja celotnega življenjskega kroga (LCA), kar se mora začeti v načrtovanju izdelka. Okvirna direktiva določa kriterije in metodologijo za izbor skupin izdelkov, za katere bodo veljale konkretne zahteve v tkim. izvedbenih ukrepih glede okoljskih lastnosti posameznih skupin izdelkov, določa pa tudi postopke ugotavljanja skladnosti in CE označevanje. Prav s to direktivo je dobilo CE označevanje izdelkov novo - "okoljsko" dimenzijo, kar za elektrotehnične izdelke pomeni poleg varnosti izdelka, okolju prijazno načrtovanje in izdelavo kot tudi večjo okoljsko prijaznost izdelka v času njegove uporabe. Naslednica direktive EuP, ki jo je zamenjala, je "okvirna" Direktiva o vzpostavitvi okvira za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki so povezani z energijo 2009/125/ES - kratica za to direktivo je ErP. Njena veljavnost je razširjena z izdelki, ki rabijo energijo za svoje delovanje, še na izdelke, ki so povezani z energijo.

T

P

P

odročje eco design - direktive EuP / ErP je z vidika podjetij precej zahtevno, saj vnaša nove odnose v dobaviteljskih verigah, kje deluje znaten del slovenske elektronske in elektroindustrije. V Zbornici elektronske in elektroindustrije GZS se s tem področjem ukvarjamo že dalj časa predvsem z vidika podpore podjetjem pri pripravi na izvajanje določb izvedbenih ukrepov IU.

ako pri EuP kot ErP so konkretne zahteve za skupine izdelkov prepuščene urejanju v izvedbenih ukrepih IU (Implementing measures), ki jih v obliki uredb sprejmejo na ravni EU in veljajo neposredno za vse države članice.

IU nastajajo postopoma po predvidenem (sorazmerno zahtevnem) postopku s časovnim zamikom za izdelčne skupine (v lotih, ki so vnaprej načrtovani) in prav tako se ti ukrepi uveljavljajo časovno postopoma tudi znotraj posameznih skupin izdelkov.

LCA - (Life cycleassesment/ analysis) - ocena življenjskega kroga in okoljska učinkovitost izdelka omemben element pristopa k eco designu je ocena življenjskega kroga (LCA) in tudi nekateri dodatni instrumenti, kot so vpliv v življenjskem ciklu (LCI) in sistem stalnega izboljševanja okoljske učinkovitosti izdelka. K temu zavezuje podjetja direktiva ErP in izvedbeni ukrepi za konkretni izdelek (originalna opredelitev okoljske učinkovitosti v angleščini v direktivi je environmental performance).

P

odjetja, ki so izvozniki, zadeve, ki jih prinaša EuP poznajo in komunicirajo v zvezi s tem s svojimi kupci v verigah. Zaradi postopnega sprejemanja in uveljavljanja IU se to kaže kot proces v različnih fazah glede na konkreten izdelek, ki ga podjetje proizvaja.

Učinki v podjetjih zaradi EuP v elektroindustriji so večplastni, saj terjajo nove pristope v načrtovanju, selekcijo vhodnih materialov v skladu z listami materialov, sistem izboljšav okoljske učinkovitosti izdelka in predvsem tesnejšo povezavo in več sodelovanja v verigah podjetij (podatki, opisi dokumentacija).

Podjetja se vse bolj zavedajo prednosti pred tekmeci, če pridejo z "zelenim izdelkom" na dobaviteljski trg pred konkurenco in si s tem zagotovijo ugoden posel. Izdelek po kriterijih eco design in LCA pristopu je za agilna in inovativna podjetja dodatna priložnost za boljši zaslužek in hkrati dolgoročna naložba v trg.

K

ljučni pogoj uspeha podjetja je tudi zavedanje povezanosti načrtovanja in dokumentiranja postopkov /zadev povezanih z izdelkom, saj mora vse v verigi, povezani z nastajanjem izdelka, praviloma v skupno dokumentacijo končnega izdelka, ki gre na trg. To je osnova , da tak izdelek končni proizvajalec lahko označi s CE znakom in pripravi ustrezno dokumentacijo, preden da izdelek dokončno na trg. To je tudi ključni nastavek za proces stalnih izboljšav okoljske učinkovitosti izdelka, tudi njegovih sestavnih delov, kar terja direktiva. Ključni element okoljske učinkovitosti (vsaj za izdelke elektroindustrije) je energetska učinkovitost.

P

oleg začetka prenove ErP se v okolju EU pojavljajo nove pobude, povezane s prizadevanji za reguliranje in stimuliranje ravnanja proizvajalcev za učinkovito gospodarno rabo naravnih virov ("resource efficiency") ter zahteve po uvedbi novih kategorij zahtev za izdelke znotraj LCA : reciklabilnost, ponovna uporaba (reusability), popravljivost (reparability) in še vrsta drugih, kot je učinkovita raba materialov. Pripravlja se dodatni segment eco designa, "materialni modul", ki naj bi uvedel zahtevo in metodologijo ocene "materialne učinkovitosti" izdelka znotraj eco designa.

Znotraj pomeni parametre, kot so: dobitek zaradi reciklabilnosti izdelka (recyclability

1.

Na delo LEA Spodnje Podravje je vplivalo več dogodkov, ki so si sledili v logičnem zaporedju. Če začnem pri prvem, je to nesporno odločitev MO Ptuj, da izvedemo rekonstrukcijo sistema javne razsvetljave.

Izvedli smo analizo celotnega sistema javne razsvetljave in izdelali vlogo za sofinaciranje po razpisu UJR1 Ministrstva za gospodarske dejavnosti in tehnologijo. LEA Ptuj je izdelala vso dokumentacijo, rekonstrukcijo je pod nadzorom LEA Spodnje Podravje izvedlo občinsko podjetje Javne službe d.o.o., s čemer smo dosegli preko 60 % znižanje rabe električne energije. Pohvalimo se lahko, da smo 80 % od zamenjanih svetilk vgradili LED svetilke slovenskega proizvajalca, ki je bil na javnem razpisu tako cenovno kot kvalitetno najugodnejši. Sledili so še drugi projekti. Predvsem moramo omeniti energetsko rekonstrukcijo sedmih ptujskih vrtcev, kjer smo prav tako izdelali vse podlage, vlogo in izvajamo nadzor. Krona skupnih prizadevanj je seveda podelitev laskavega naslova Energetsko najučinkovitejše slovenske občine za leto 2012.

2.

Leto 2012 je za LEA Spodnje Podravje bilo poslovno najuspešnejše. Prenovili smo strokovno ekipo, evropski projekti so v polnem zamahu in sodelovanje z občinami Spodnjega Podravja se krepi. Ne sodelujemo z vsemi občinami Spodnjega Podravja, vendar smo optimisti, saj učinkovito in strokovno delamo. V okviru konzorcija slovenskih lokalnih energetskih agencij aktivno sodelujemo z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor, vzpostavljamo energetsko upravljanje občine Spodnjega Podravja in energetsko knjigovodstvo javnih objektov. Sodelujemo pri pripravi Regionalnih razvojnih programov in vzpostavljamo raziskovalno skupino. Vemo namreč, da bo potrebno iskati nove in inovativne rešitve predvsem na področju integriranja obnovljivih virov energije s konvencionalnimi energetskimi sistemi. Čakajo nas razvoj in gradnja nič energijskih zgradb in sonaravna mobilnost ter integriranje vseh tehničnih in organizacijskih ukrepov znotraj vzpostavitve

pametne regije, kar je naš končni cilj.

V naslednjem letu bi si želel, da bi nehali govoriti o krizi, ampak o razvojnih priložnostih, mediji pa naj več prostora namenijo uspešnim zgodbam in naj začnejo našim državljanom vlivati več optimizma v prihodnost. LEA Spodnje Podravje bo vsekakor delala v teh smeri. Kot državljana pa bi me veselilo, če bi med naše politike in gospodarstvenike ter v ostalo družbeno nadgradnjo končno našli pot ETIKA, MORALA in POŠTENOST ter tisto najpomembnejše: da je interes države vedno pred osebnim, kar pri nas že dolgo ni slučaj.

43 84/85

dr. Janez Petek

Dr. Janez Petek, LEA Spodnje Podravje:

okolje

Podjetja in EuP(ErP)

Interes države naj bo pred osebnim

3.

O trajnostnem razvoju govorijo vsi, ne zavedajo pa se, kaj to pomeni. V Sloveniji moramo govoriti o sonaravni samozadostnosti. Torej pripravljati se moramo na čas, ko bodo energetski in surovinski viri postali predragi. Paradigma je npr. v tem, da nerazumno trošimo neobnovljive vire, jih drago plačujemo, te države pa nam s tem denarjem kupujejo naše obnovljive vire. Zelo nevarno je govoriti o privatizaciji pitne vode, gozdov, energetske infrastrukture ipd. Lahko je politikom govoriti o visoki dodani vrednosti, novi razvojni paradigmi, finančno pa že 20 let podpira vedno iste akterje, od katerih ni rezultatov. Občutek imam, da se že 20 let vrtimo v krogu in ne vemo kaj bi radi. Slepo poslušamo Bruselj, kot smo v prejšnji državi poslušali Beograd. Pri tem pa pozabljamo na naš nacionalni interes. Ta mora biti samozadostnost in družba, ki proizvaja izdelke vrhunske kakovosti za prodajo na svetovnem trgu. Tu seveda računamo na nova znanja, zato smo na Ptuju ustanovili Višjo in Visoko šolo za bioniko za študente, ki bodo sposobni fenomene iz narave prenesti v proizvodnjo in praktično rabo. Nedvomno vstopamo v obdobje integriranja naravnih in industrijskih ter družbenih sistemov.

Potencial na področju energetike je vsekakor v pametni izrabe lesne biomase, mobilnosti in pametnih omrežjih. Pogrnili smo pri proizvodnji bioplina in delno tudi pri fotovoltaiki.

Več spodrsljajev si ne smemo več privoščiti.

benefit rate), vsebnost recikliranih materialov, trajnost izdelka (trajanje uporabe) in delež uporabe kritičnih materialov.

sporočanje okoljske učinkovitosti izdelkov in

P

izračunov v podjetjih v praksi za nekaj vrst

o uradni objavi Priporočila Komisije EU o uporabi splošnih metod za merjenje in

organizacij v življenjskem krogu aprila 2013 so bili lansirani prostovoljni pilotni projekti izdelkov.

december 2013

Direktiva opredeljuje tudi okoljski vpliv izdelka (spremembe v okolju zaradi delovanja izdelka) in okoljske vidike (element ali funkcija izdelka, ki ima vpliv na okolje). Zahteve za izdelek se v IU delijo lahko na generične (splošne) in specifične, pri čemer so slednje določene v merljivih vrednostih in kot take pogoj, ki določajo kriterij za dostop na trg za te izdelke.

foto: arhiv podjetja

Poslovna pričakovanja 2014

Tudi dobavitelji morajo biti trajnostni foto: arhiv podjetja

mag. Vanesa Čanji

Trajnostni razvoj v Telekomu Slovenije

44 84/85

okolje

Trajnostni razvoj v Telekomu Slovenije

Telekom Slovenije se

predstavlja kot družba in

skupina, kjer je trajnostni

razvoj sestavni del poslovnih

trajnostnega razvoja v

največji možni meri vgrajujejo

v poslovanje, v izdelke,

storitve in vsebine. Med

prednostnimi zavezami so

zapisali zmanjšanje porabe

energije in emisij v okolje. Za

zagotavljanje primerljivosti

sodelujejo pri mednarodnem energetskem in okoljskem

zgledovalnem primerjanju v okviru panožnega združenja

evropskih telekomunikacijskih operaterjev. Konkretne vidike

implementacije trajnostnega

razvoja v Telekomu Slovenije pojasnjuje Katarina Prešeren, december 2013

vodja službe za odnose z

javnostmi.

Lahko konkretno opišete, kako poteka implementacija načel trajnostnega razvoja v Telekomu Slovenije. Kakšen je sistem odgovornosti oziroma pristojnosti, merjenja, poročanja, evalviranja?

Telekom Slovenije je član združenja evropskih telekomunikacijskih operaterjev ETNO in podpisnik njegove listine o korporativni odgovornosti. Za telekomunikacijske operaterje velja, da poleg splošnih trajnostnih kazalnikov za nas veljajo tudi posebnosti naše panoge.

Tako na primer prispevamo k večji digitalni pismenosti ter ozaveščanju o vseh okoljskih, družbenih ter ekonomskih vplivih naših proizvodov in storitev.

Kot nacionalni telekomunikacijski operater smo v svojem razvoju posvetili precejšnjo pozornost zagotavljanju enakih pravic do dostopa in uporabe telekomunikacijskih storitev tudi v manj naseljenih območjih, kar je pomembno področje naših družbenih vplivov, še posebej glede na poseljenost Slovenije. Trajnost je že v osnovi del naše poslovne strategije. Njena načela spoštujemo v okviru predpisov in zakonodaje, pa tudi skladno z internimi dogovori.

Katarina Prešeren

procesov in kjer načela

ali upravljanja z našimi omrežji. K načrtovanju vplivov sodi postavljanje in spremljanje doseganja merljivih ciljev. Zanje so odgovorni oziroma pristojni vodje posameznih organizacijskih enot, energetskim in okoljskim ciljem ter kazalnikom pa posvečamo posebno pozornost.

Pomemben del naših aktivnosti predstavlja redno in pregledno poročanje regulatorjem in drugim državnim organom, kot so ARSO, SURS, CURS, APEK, ETNO in drugi. Poročilo o trajnostnem razvoju Skupine Telekom Slovenije in posebej družbe predložimo v neodvisno zunanjo preveritev, ki vključuje tudi preveritev poročanja po mednarodnih smernicah GRI. Poročilo o trajnostnem razvoju je sestavni del našega letna poročila, ki je javno dostopno vsem deležnikom.

Kakšna organizacijska in informacijska podpora je potrebna za obvladovanje tako kompleksnih procesov?

In konkretno?

Skrb za trajnostni razvoj je in mora biti sestavni del poslovanja celotne skupine in poslovanja vseh organizacijskih enot. Organizacijsko jedro, ko gre za okoljske vplive, je v pristojnosti več služb. Predstavnik vodstva za sisteme kakovostnega vodenja je predsednik uprave družbe, saj je podpora vodstva ključna.

Konkretno, upoštevamo jih pri sprejemanju ključnih odločitev bodisi glede storitev, trženja

Podatke spremljamo v sklopu celovitega nadzora energetskih in okoljskih vidikov poslovanja,

45 To pomeni, da ste jasno opredelili kriterije za odločitev o trajnostnih in okoljskih ciljih? Kako poteka izbira prednostnih ukrepov?

Pri tem se verjetno ne razlikujemo od drugih družb, ki so pristopile k spremljanju trajnostnih kazalnikov poslovanja. Zanje se odločamo na podlagi strokovnih panožnih usmeritev, mednarodnih priporočil in standardov, ki jih kot bistvene prepoznavajo smernice GRI. Izbira ukrepov na letni ravni je seveda odvisna od zastavljenih dolgoročnih ciljev. Običajno niso uresničljivi čez noč, temveč je za njihovo doseganje potrebnih več let.

Med prednostnimi zavezami imate zmanjšanje porabe energije in emisije v okolje. Kateri cilji so v tem okvirju prednostni? S katerimi konkretnimi ukrepi jih dosegate?

Res je, v Telekomu Slovenije smo se zavezali, da bomo zmanjševali porabo energije in emisije v okolje. Zadali smo si dva prednostna cilja: zmanjšati porabo električne energije ter hkrati izboljšati učinkovitost rabe goriva in zmanjšati količino goriva za vozni park. Sprejeli smo več ukrepov, ki jih dosledno izvajamo. Vgrajujemo analizatorje za centraliziran nadzor porabe električne energije. Lani smo jih na primer vgradili na več kot 30 lokacijah. Urejujemo klimatizacije v sistemih enostavnega prezračevanja na manj toplotno obremenjenih lokacijah, klimatske naprave pa zamenjujemo z energetsko učinkovitejšimi. Pri porabi energentov za vozni park zmanjšujemo število kilometrov službenih prevozov in izboljšujemo starostno strukturo voznega parka, vpeljujemo tudi enotne kriterije za nakup novih vozil. Pri tem smo pri nakupu novih vozil kot pomembno merilo uveljavili izpuste CO2. Mejo imamo letos postavljeno na največ 162 g CO2 eq /km, vsako leto pa jo še nekoliko znižamo.

Za zagotavljanje primerljivosti ste že nekaj let zapored sodelovali pri mednarodnem energetskem in okoljskem zgledovalnem primerjanju (benchmarking) v okviru panožnega združenja

Največji izziv, kot kažejo primerjave, sta učinkovitost porabe električne energije in voznega parka ter energije za ogrevanje. Dober rezultat smo dosegli pri porabi papirja. Prav zmanjšanje papirja je za nas velik korak, saj smo med letoma 2011 in 2012 število vseh papirnatih računov zmanjšali kar za 17 %. Dosežek je odraz uvedbe e-računov in skupnih računov za uporabnike. Od skoraj 13 milijonov izdanih računov letno jih je bilo tako konec leta 2012 papirnatih že manj kot polovica. Za učinkovitejšo rabo energije izvajamo vrsto ukrepov - lani smo z njimi znižali porabo električne energije za 3 % ali za 2,5 milijona kWh. Pri primerjavi ogljičnih odtisov pa je potrebno upoštevati kontekst naše države. Ogljični odtis dobavljene električne energije v Sloveniji je namreč eden višjih v Evropi, saj vsaka kWh pomeni vsaj 0,5 kg CO2 onesnaženja. Na učinkovitost voznega parka vplivajo specifične okoliščine, višje cene naftnih derivatov in povečanje voznega parka zaradi organizacijskih sprememb, postopnega prehoda k integriranemu lastniškemu modelu. S tem področjem učinkovitosti se aktivno soočamo in uvajamo rešitve, kot sta mobilna pisarna in projekt optimizacije uporabe voznega parka. Pri porabi energije za ogrevanje pa ogljični odtis izboljšujemo s prehodom na čistejše energente.

Ste zavezanec za ravnanje z OEEO. Za kakšne količine te opreme gre letno na ravni Telekoma Slovenije? Kakšne okoljske cilje dosegate pri ločenem zbiranju OEEO, recikliranju?

Vsekakor so v telekomunikacijski dejavnosti pomemben odpadek kovine in odpadna električna ter elektronska oprema ali OEEO. Lani smo tako v Telekomu Slovenije zbrali več kot 100 ton odpadne elektronske opreme in več kot 40 ton odpadnih kovin. Z odpadno električno in elektronsko opremo sicer skrbno ravnamo in jo oddajamo v nadaljnjo predelavo pooblaščenim izvajalcem. V matični družbi smo v letu 2012 zbrali 12.000 odsluženih mobilnih aparatov in jih posredovali v ekološko razgradnjo.

Od nevarnih odpadkov je več kot ¾ svinčevih akumulatorjev, ki so v celoti vhodna surovina za nadaljnjo predelavo domačega proizvajalca.

Kako na vas vpliva Direktiva o eko designu? Ali morate do leta 2015 sprejeti dodatne ukrepe za doseganje določbe te direktive?

Tako imenovana Ecodesign direktiva Evropske unije in iz nje izhajajoča slovenska uredba vzpostavljata standard za okolju prijazno načrtovanje izdelkov. Proizvajalci teh izdelkov so na stopnji oblikovanja obvezani zmanjšati porabo energije in ostale negativne vplive na okolje, ki se pojavljajo v celotnem življenjskem ciklu izdelkov. V ta namen so bili sprejeti določeni izvedbeni ukrepi za okoljsko primerno zasnovo takšnih izdelkov. V promet in uporabo

84/85

lahko gredo takšni izdelki samo v primeru, če so v skladu s temi ukrepi in nosijo oznako skladnosti CE. Vsi dobavitelji Telekoma Slovenije se morajo že sedaj v pogodbenem odnosu obvezati k spoštovanju veljavnih zakonskih zahtev in najboljše prakse s področij ravnanja z energijo in okoljem. Najboljšo prakso pričakujemo tudi na povezanih področjih, še posebej pri varstvu in zdravju pri delu, ravnanju s kemikalijami in z drugimi nevarnimi snovmi, prevozu nevarnega blaga in varstvu pred požarom. Vse navedene zahteve smo vključili tudi v naše splošne pogoje, s katerimi zavezujemo naše dobavitelje

okolje

evropskih telekomunikacijskih operaterjev.

Kaj so pokazali rezultati, kje so vaše prednosti, kje so še največji izzivi?

Med cilji, ki so zapisani v vašem integriranem letnem poročilu, je tudi »Doseči 100 % priključenost sanitarnih odpadnih voda na javne kanalizacijske sisteme do 31.12. 2012 in obvladovanje stroškov ter porabe vode.« Kakšno je trenutno stanje na tem področju?

Ste ta cilj že dosegli?

Za doseganje tega cilja smo sprejeli ukrepe, ki pa so zaradi predpisanih zakonodajnih postopkov dolgotrajnejši. Predvsem smo pristopili k izdelavi akcijskega načrta za področje javne kanalizacije in individualnih čistilnih naprav ter k posodobitvi evidence lokacij, ki niso priključene na kanalizacijsko omrežje. Vsi znani primeri so urejeni, a zaradi neurejenosti zemljiškoknjižnih evidenc dopuščamo možnost, da se še kakšen nerešen primer pojavi, saj imam v lastništvu ali solastništvu skoraj 1.000 objektov.

Naslednji vaš pomemben cilj je zmanjšanje emisij hrupa in emisij v ozračje prek posodabljanja tehnoloških naprav. Kakšen onesnaževalec ste na tem področju? Kaj ste za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja že naredili in kaj vas še čaka?

Telekom Slovenije že zaradi same narave dejavnosti družbe ni velik onesnaževalec okolja.

Emisije hrupa so pod zahtevanimi ravnmi, enako velja za emisije v ozračje. Agregate tako posodabljamo, s čimer ob nižanju hrupa in zmanjševanju emisij dosegamo tudi učinkovitejši nadzor. Izvajamo energetske preglede naših objektov, kjer prepoznavamo in urejamo lokacije, pri katerih so mogoči prihranki pri ogrevanju. Pripravljeni smo na uvedbo energetskih izkaznic. V preteklem letu smo posodobili tri agregate, zamenjave se bodo nadaljevale tudi v letu 2014. Seveda sta racionalizacija stroškov in gospodarnost poslovanja bistven dejavnik teh aktivnosti, kar velja tudi za druge telekomunikacijske operaterje. Po ugotovitvah raziskave med vodilnimi menedžerji v okviru pobude Združenih narodov Global Compact je namreč upravljanje okoljskih vplivov v našem sektorju tesno povezano z večjo stroškovno učinkovitostjo poslovanja. V Telekomu Slovenije smo tako lani samo v okviru projekta ISO 50001 opravili 20 energetskih pregledov zgradb in brez potrebnih dodatnih investicij opravili šest izklopov centralnega ogrevanja.

december 2013

kjer posvečamo posebno pozornost nabavi in logistiki. Ob nadzoru in zajemu podatkov se nam je kot zelo pomembno pokazalo sistematično izobraževanje zaposlenih. Preteklo leto smo tako o ciljih naše okoljske in energetske odgovornosti izobrazili blizu 1.400 zaposlenih v Telekomu Slovenije in s tem prispevali k zmanjšanju naših vplivov na okolje. Vodstveni pregledi sistema ravnanja z energijo in okoljem so namreč pokazali, da so bili energetski in okoljski cilji nadpovprečno izpolnjeni. Smo tudi v fazi pridobivanja standarda ISO 50001 SURE – Sistem učinkovitega ravnanja z energijo. Z omenjenim sistemom želimo doseči večjo tehnično in poslovno učinkovitost pri porabi energije, zlasti električne. V povprečju predstavljajo namreč stroški električne energije okrog dve tretjini vseh energetskih stroškov telekomunikacijskih operaterjev v Evropi in podobno je tudi pri nas.

46 84/85

okolje

Svetovna novost

Kako smo izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem?

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Po novem lahko vsak izmed nas hitro preveri, koliko

sta okolje in zdravje ljudi

v Sloveniji obremenjena z

elektromagnetnimi sevanji

(EMS). Inštitut za neionizirna

sevanja je namreč v okviru

projekta e-karta EMS

razvil dinamični register

brezžičnih sistemov, ki so

vir elektromagnetnih sevanj (EMS) na območju Slovenije

in služi kot podlaga za karto obremenjenosti okolja ter

zdravja ljudi z EMS. Dostop

do e-karte EMS, ki je prvi tak primer ugotavljanja stanja

obremenjenosti okolja z EMS v

svetu, je mogoč preko mobilne

december 2013

in spletne aplikacije.

V

Sloveniji, kjer je v uporabi že več telefonov, kot je prebivalcev, deluje več kot 3000 baznih postaj štirih mobilnih operaterjev. K tem je treba prišteti še nekaj tisoč drugih različnih oddajnikov, ki lahko po oddajni moči in zahtevnosti presegajo okvire baznih postaj. V prihodnje je pričakovati dodatno povečevanje števila brezžičnih sistemov z umeščanjem dodatnih brezžičnih sistemov, kot so LTE, Wi-Fi, TETRA in WiMAX. S povečevanjem obsega in raznovrstnosti teh sistemov pa se poleg negotovosti glede njihovih vplivov na okolje in zdravje ljudi povečuje tudi njihova okoljsko-prostorska konfliktnost.

V

Sloveniji velja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določa najvišje vrednosti sevalnih obremenitev in zahteva, da se pri določanju skupnih sevalnih obremenitev upoštevajo vsi viri EMS na lokaciji. Uredba tudi natančno določa, kako se vrednotijo prispevki več virov na posamezni lokaciji. Zato bi moral biti eden bistvenih pogojev pri umeščanju novega vira EMS na lokaciji, kjer že deluje oddajni sistem, poznavanje njene obremenjenosti z EMS. Brez urejenega in sprotno osveženega registra virov EMS ter karte obremenjenosti okolja za celotno Slovenijo ni mogoče vnaprej ugotoviti obstoječega stanja ter s tem ustreznosti posamezne lokacije za nove posege.

Z

ato so v okviru projekta e-karta EMS na Inštitutu za neionizirna sevanja razvili dinamični register brezžičnih sistemov, ki so vir EMS na območju Slovenije. Register je podlaga

za javno dostopno karto obremenjenosti okolja ter zdravja ljudi z EMS. Na podlagi geografskih podatkov lokacije uporabnik pridobi informacijo o sevalni obremenitvi za posamezno lokacijo ali območje glede na zakonsko določene mejne vrednosti za varovanje zdravja in varstva okolja, podatke o virih visokofrekvenčnih EMS na izbranem območju ter o kumulativnih sevalnih obremenitvah, ki jih ti viri povzročajo.

E

-karta EMS je dobrodošla tudi za vse operaterje, planerje in projektante, ki iščejo podatke o obremenjenosti okolja z EMS pri izboru lokacij za nove vire EMS. Še posebno je ta podatek pomemben pri odločanju o uporabi lokacij, kjer se viri že nahajajo in so že obremenjene z EMS. Posebno vrednost ima projekt za potrošnike, torej uporabnike mobilnih telefonov, saj jim omogoča spremljanje osebne izpostavljenosti zaradi sevanja mobilnega telefona. Uporabniku je prikazana trenutna in večdnevna izpostavljenost EMS med uporabo mobilnega telefona, kar ga bo spodbujalo k ukrepom za zmanjševanje izpostavljenosti ter tveganj.

P

rojekt je tudi prva tovrstna aplikacija, ki upošteva resolucijo evropskega parlamenta iz leta 2009 o zdravstvenih vprašanjih, povezanih z elektromagnetnimi sevanji. Resolucija namreč med drugim poziva države članice, naj dajo javnosti na voljo zemljevide, ki prikazujejo izpostavljenost nizko- in visokofrekvenčnim EMS, zlasti tistim, ki jih ustvarjajo bazne postaje ter radiodifuzni oddajniki.

Slovenija se sicer prebuja, a prepočasi Vsi potrebujemo zrak. Vsi potrebujemo čistejši zrak.

Zato je Evropska komisija leto 2013 razglasila za leto zraka.

Čist zrak ostaja prvi okoljski cilj Evropske komisije. Tudi Slovenija se je prebudila po

grožnjah iz Bruslja in prav v zadnjih tednih Leta zraka je bilo več strokovnih razprav, kaj se

dogaja z zrakom v Zasavju, v

Celjski kotlini in Mežiški dolini.

Slovenija je evidentirala stanje na področju onesnaženja

zraka, sprejela akcijske načrte za izboljšanje, tudi poti, kako jih uresničiti. Vendar pa se

kakovost zraka v Sloveniji le počasi izboljšuje, po prašnih

delcih je celo med najslabšimi v EU.

47

Č

e pogledamo, kje je mesto Slovenije po izpustih snovi (SO2, NO X , NH3), ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo na prebivalca, je z 1,1 kilograma na 15. mestu med članicami EU. Podatek velja za leto 2010.

Č

eprav se kvaliteta zraka, ki ga dihamo, izboljšuje, je potrebno še ogromno postoriti, da bi zmanjšali vpliv onesnaženosti zraka na človeško zdravje, okolje in gospodarstvo.

Trenutno povzroča v Evropi onesnaženost zraka 400.000 prezgodnjih smrti letno in stane evropsko gospodarstvo 12 milijard evrov letno z izgubljenimi delovnimi dnevi. Ogroža dve tretjini parkov, ki so v Naturi 2000, in je vzrok dodatnim 330 do 950 milijardam stroškov letno v regiji. Torej postaja onesnaženost zraka ne le okoljevarstveni in zdravstveni problem, temveč tudi gospodarski. S tem se strinja javnost, saj so najnovejše raziskave Eurobarometra pokazale, da se navkljub težki ekonomski situaciji 70 % vprašanih strinja z vseevropsko akcijo izboljšanja zraka, ki ga dihamo. Evropa mora poskrbeti za čisti zrak.

Ali kot je izjavil evropski okoljski minister dr.

Janez Potočnik: »Izziv za nas je, da ustvarimo evropski model, ki nam bo dopuščal, da bomo ponosni na dediščino, ki jo bomo zapustili prihodnjim generacijam.«

I

n še en podatek za Slovenijo. Po izpustih predhodnikov ozona (NO X , NMVOC, CO, CH4) na prebivalca Slovenije s 57 kg zaseda 7. mesto v družini EU, še slabša pa je pri izpustih primarnih delcev PM10 (tudi podatek za 2010) z 9,6 kg na prebivalca, saj zaseda 4. mesto v EU. Pred njo so samo Estonija, Latvija in Finska.

december 2013

rvič v zgodovini človeštva živi večina populacije v mestih, kar postaja v nebo vpijoč problem onesnaženosti zraka, saj to povzroča kar 1.3 milijona prezgodnjih smrti. In vendar nekatera mesta vztrajno obračajo ta trend. Tudi v Sloveniji so Ljubljana, Maribor in Celje med ogroženimi mesti. Zanimiv globalni primer je Mexico City, ki je s prestavitvijo industrije na obrobje mesta, z restrikcijo uporabe vozil, s poudarkom na javnem prevozu ter uporabo javnih koles doseglo skoraj nemogoče. Leta 1990 so prebivalci mesta lahko dihali kvaliteten zrak le 8 dni v letu, leta 2012 pa so našteli teh »kvalitetno zračnih« dni kar 237. Žal pa svetlih primerov po svetu ni tako veliko. Kot je povedal Ke Zhou z Okoljskega inštituta na Kitajskem, tam ozaveščenost o čistem zraku ni ravno visoka. Poleg prometa tudi kmetovanje močno vpliva na kvaliteto zraka, saj sta največja stranska proizvoda kmetijstva amonijak in metan. Živinoreja prispeva 80 % amonijaka v ozračje EU, medtem ko so gnojila »kriva« le za 10 %. Navzlic temu je Evropska komisija določila pet glavnih prioritet, kako zmanjšati izpuste amonijaka na najbolj praktičen in stroškovno ugoden način. Te prioritete vključujejo uporabo novih tehnologij, kot so nove strategije hranjenja živali in napredne tehnologije širjenja gnojnice. V kmetijstvu obstaja še veliko sivo območje, ki ga je potrebno skrbno spremljati, poleg tega pa je nujna boljša komunikacija med stroko in kmetovalci. Ali kot pravi Dr. Diane Mitchell, glavna okoljska svetovalka Nacionalne zveze kmetov iz Velike Britanije: »Obstaja tendenca, da spregledamo vrednost nasveta, ki ga lahko dajemo kmetom o produkciji in okolju.« Seveda je transport še vedno največji razlog onesnaženosti zraka v EU, kar stane Evropo 100 milijard evrov zaradi vplivov na zdravje. Velik del nerešljivosti tega problema je v tem, da se dejanski standardi testiranja uspešnosti avtomobilov razlikujejo od testov uspešnosti, ki jih morajo proizvajalci avtomobilov zadovoljiti v laboratorijskih testnih pogojih. Temu pritrjuje tudi Michael Walsh iz Mednarodnega sveta za čisti transport: »Proizvajalci morajo sprejeti odgovornost in ukrepiti postopke usklajevanja.

Potrebujemo več napredka v resničnem svetu.« Evropska komisija je za leto 2013 predstavila Transportni paket čiste energije, ki poziva k popolni nadomestitvi nafte v vseh prevoznih sredstvih. Vendar je kljub ponudbi električnih avtomobilov, avtomobilov na plin in avtomobilov na celice pred EU še dolga pot do cilja.

foto: www.shutterstock.com

P

Leto zraka 2013

Urška Košenina

okolje

84/85

Leto zraka 2013

Okoljske kazalce spremljajo načrtno, vlagajo v URE foto: arhiv podjetja

48 84/85

okolje

Okolje in industrija

Hrastniška Steklarna

Okolje in industrija

doživlja okoljski in poslovni

preporod. Še pred leti so jo v

Zasavju prištevali med večje onesnaževalce, povrh pa še za

gospodarske bolnike. Zdaj je drugače. Pod menedžerskim

vodstvom Andreja Božiča,

leta 2011, je odgovornost do okolja nepogrešljiv del

poslovnih določitev. Ne zaman.

Kajti vložki, na primer v

energetsko učinkovitost, se jim

obrestujejo. Novi marketinški pristopi in oblikovalski presežki pa so potrdili njen ugled na

globalnem trgu. Nagrada SIB AWARDS v Las Vegasu ni

edina. Želijo postati vodilni

svetovni proizvajalec butičnih

december 2013

steklenic za luksuzne pijače.

Kot gospodarstvenik ste kritično opozarjali na ceno energentov, ki slabi konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Kaj se je v tem letu spremenilo in kaj pričakujete od novega energetskega zakona, ki med drugim napoveduje močnejšo finančno podporo URE in OVE? Kaj ste storili za manjšo rabo energentov?

Od novega energetskega zakona pričakujemo, da bo res podpiral velike odjemalce in da bodo upoštevani vsi ukrepi za spodbujanje večje energetske učinkovitosti na vseh področjih.

Odgovornost do okolja in s tem učinkovita raba energije sta za Steklarno Hrastnik strateškega pomena, zato pri posodabljanju tehnologije sledimo najstrožjim okoljskim standardom in predpisom. To je toliko pomembneje zato, ker je steklarstvo energetsko intenzivna panoga.

Skrb za okolje pa smo dodatno nadgradili s sistematičnim spremljanjem okoljskih kazalcev in izvedbo energetskih pregledov v steklarni. Na tej osnovi izvajamo ciljne ukrepe na področju varstva okolja in racionalne rabe naravnih virov.

Andrej Božič

Steklarno Hrastnik je prevzel

K zmanjšanju porabe energije je prispevala nova peč v enoti namiznega stekla – G peč.

Nova peč, ki smo jo zgradili v začetku leta, pomeni bistveno boljši energetski izkoristek proizvodnje. Hkrati smo pričeli z izvajanjem projektov za izboljšanje energetske učinkovitosti ostalih porabnikov. Tako je na primer naš projekt Izkoriščanje odpadne toplote dimnih plinov za ogrevanje vode prejel nagrado za najboljšo modro prakso energetske učinkovitosti.

Samo s tem projektom je Steklarna Hrastnik prihranila 130.000 Sm3 zemeljskega plina na letni ravni ter zmanjšala emisijo CO₂ za več kot 250 ton.

To je velik okoljski premik v primeri s prejšnjimi leti, saj je bila Steklarna Hrastnik v Zasavju več desetletij precejšen onesnaževalec. Pod vašim vodstvom so se razmere spremenile.

Koliko ste vložili v okoljsko sanacijo v zadnjih dveh letih in koliko ste prijaznejši do okolja?

V Steklarni Hrastnik se zavedamo, da smo brez posodobitev proizvodnje, ki bodo hkrati prispevale k trajnostnemu razvoju podjetja, težko konkurenčni. Zato smo v zadnjih dveh letih

Prenovljena direktiva bo za nas pomenila obvezno uvajanje najboljših tehnologij v proizvodnjo (BAT), ki so bili za steklarsko industrijo objavljeni v prvi polovici leta 2012. To za nas ne predstavlja problemov, ker smo pri vseh izboljšavah že upoštevali in uvajali najboljše razpoložljive tehnike. Prav zaradi teh ukrepov tudi nismo imisijski zavezanec. Mislimo, da nam prenovljena direktiva ne bo povzročala bistvenih težav.

O kakšnem programu trajnostnega razvoja podjetja razmišljate? So znani konkretni načrti?

V letošnjem letu smo pričeli spremljati glavne kazalce trajnostnega razvoja. Odprli smo kar nekaj okoljskih in drugih programov za izboljšanje stanja. V prihodnjem letu bomo obnovili in posodobili peč v novi tovarni. Čez eno leto, torej leta 2015, pa nameravamo pristopiti k izdelavi prvega poročila o trajnostnem razvoju.

Steklarna s svojo bogato tradicijo ponovno pridobiva poslovni in oblikovalski ugled na mednarodnem trgu. Ali sta trg in potrošnik postala nenadoma bolj naklonjena stekleni embalaži ali pa je uspeh rezultat vaših inovativnih marketinških potez?

Steklarna Hrastnik ima na trgu močno globalno konkurenco. Kljub konkurenci pa vsako leto izboljšujemo naš poslovni rezultat. Tako uspešno poslovanje nam je uspelo z novimi produkti in načini trženja, z razvojem tehnologije, s spremenjeno kadrovsko strategijo in z investicijami v sodobno proizvodno opremo, s katero je Steklarna Hrastnik sposobna proizvesti eno najbolj čistih stekel na svetu.

Z vlaganjem v izobraževanje in razvoj zaposlenih ter s tehničnimi posodobitvami proizvodnje je Steklarna Hrastnik izboljšala procese izdelave steklarskih izdelkov in dvignila raven njihove kakovosti do te mere, da je postala vodilni svetovni proizvajalec butičnih steklenic za luksuzne pijače. To dokazuje tudi

O zainteresiranih kupcih za Steklarno, ki je naprodaj, najbrž ne boste govorili. Vendar, kdaj lahko pride do spremembe lastništva?

Lastnik Steklarne Hrastnik gospod Igor Lah se je odločil, da ne bo prodal Steklarne Hrastnik.

Naš lastnik je ocenil, da ima Steklarna Hrastnik potencial za nadaljnji razvoj in dobre poslovne rezultate. Tako bo steklarna izvedla naslednji naložbeni cikel pod obstoječim lastnikom. To nam bo omogočilo še dodaten dvig kakovosti ter izdelavo specifičnih nišnih proizvodov, kar bo povečalo našo uspešnost.

Kakšno rast napovedujete porabi steklene embalaže v prihodnjem letu na trgu EU? V naslednjem letu se bomo v Steklarni Hrastnik odločili zopet za veliko investicijo. Terjala bo zastoj proizvodnje. Kljub temu pa planiramo v letu 2014 povečanje prihodkov za okoli 5 % zaradi boljše strukture izdelkov, cen in odpiranja novih trgov v okviru EU. Kako boste končali poslovno leto? Ali so se ugodna gibanja prve polovice leta nadaljevala? Bo rezultat boljši kot lani?

V Steklarni Hrastnik vedno iščemo načine, kako izboljšati svoje poslovanje. Lahko potrdimo, da bo letošnji poslovni rezultat boljši od lanskega.

49 84/85

Našim izdelkom želimo dodajati dodano vrednost – z inovativnimi oblikami in zgodbami, ki jih damo našim izdelkom. Ena od takšnih izdelkov je tudi kozarec Speak – je edinstven v svoji obliki in poslanstvu. Začeli smo tudi s proizvodnjo steklenih žar, ker želimo biti inovativni in drugačni. Iz tega naslova je uporaba stekla za ta produkt posebnost v slovenskem in svetovnem merilu. Na ta način si odpiramo nove trge. Na področju vaz se povezujemo s cvetličarji. Na rezultate pa je potrebno še počakati, ker so vsi novi produkti povezani z odpiranjem novih trgov in iskanju novih kupcev, kar pa terja svoj čas. V programu embalažnega stekla imamo že dve leti lastno blagovno znamko High Glass, s katero dosegamo že dobro rezultate na svetovnih trgih.

Z ekocentrično etiko v vzgojno-izobraževalne ustanove

okolje

Potemtakem se boste lažje pripravili na prenovljeno direktivo o industrijskih emisijah?

Trg ste v zadnjem letu nekajkrat presenetili z udarnimi oblikovalskimi rešitvami. S katerimi ste najbolj uspeli? Kateri prodajni programi so paradni?

dr. Jana Sterže

mednarodna nagrada SIB AWARDS, ki so jo letos julija v Las Vegasu prejele tri tehnično zelo zahtevne steklenice za luksuzne pijače, ki jih proizvaja steklarna – steklenica D'usse Cognac za proizvajalca pijač Bacardi, steklenica Slovenia vodka za podjetje Good Voda in steklenica U'Lovka Vodka. Prejeli smo tudi priznanje od mednarodne agencije Intertek.

Trgovska veriga Sainsbury's je pri mednarodnem podjetju Intertek naročila celovit pregled Steklarne Hrastnik kot novega dobavitelja po SQP standardih in opravili smo ga z odliko v vseh kategorijah ocenjevanja.

dr. Jana Sterže, Šolski center Slovenj Gradec:

1.

Izpostavila bi dva dogodka, ki bosta pripomogla k lažjemu, uspešnejšemu, strokovno bolj podkrepljenemu pridobivanju znanja za poklic okoljevarstveni tehnik ter k večji prepoznavnosti tega poklica v zaposlovanju. Prvi dogodek je izdaja novega okoljskega učbenika Okoljevarstvene tehnologije založnika Fit medie v sodelovanju s Centrom za poklicno izobraževanje, drugi pa začetek projekta in odprtje 1. nacionalne konference Spodbujajmo zelena delovna mesta za izboljšanje razumevanja in poznavanja zelenih delovnih mest, dvig ozaveščenosti o teh delovnih mestih in priložnostih, ki jih prinašajo.

2.

Na področju trajnostnega gospodarstva smo naredili veliko in trudimo se narediti še več - od pozitivnih trendov v embalažni panogi do finančnih spodbud za okoljske naložbe, vse večjega zanimanja prebivalstva za OVE ... Hkrati je vedno več podjetij uvidelo, da je v tem naša prihodnost. Tako osebno kot strokovno bi me najbolj razveselilo, da bi začeli živeti brez plašnic na očeh z bistveno večjo mero odgovornosti do soljudi in drugih živih bitij, da ne bi iskali smisla le v sonaravnem gospodarstvu, temveč v sonaravnem načinu življenja na vseh področjih. Še posebej tam, kjer ni materialnega dobička, z bistveno večjim upoštevanjem etičnih načel. V čim večji meri moramo začeti načrtno vključevati vsebine ekocentrične etike v vzgojno-izobraževalne ustanove in postopoma doseči zavedanje, da sta okoljska vzgoja in ustrezen odnos do okolja stvar našega preživetja in hkrati naša moralna dolžnost.

3.

Gospodarstvo sledi, nenazadnje mora slediti, trajnostnemu razvoju, če želi ostati konkurenčno. Zaradi še vedno antropocentrične in v materialni napredek usmerjene miselnosti smo naredili zelo malo v odnosu do drugih živih bitij, v odnosu do zaščite živali, ker nam pač to ne prinaša velike finančne, temveč „le“ veliko moralno korist.

december 2013

intenzivno vlagali v posodabljanje tehnologije ter pri tem vedno upoštevali najvišje okoljske standarde in predpise. Naše investicije v okolje so znašale 2 milijona evrov tako v zunanji zrak kot vode. V okviru teh ukrepov smo po tovarni namestili najsodobnejše čistilne naprave.

Sem lahko zaradi pozitivnih vplivov na okolje štejemo tudi investicijo v novo talilno peč, ki je znašala 7,5 milijona evrov. V začetku tega leta smo namreč izvedli remont dveh steklarskih peči in jih nadomestili z eno, ki uporablja oxy-fuel tehnologijo. To za nas pomeni boljšo kakovost stekla, bistveno boljši energetski izkoristek proizvodnje ter zmanjšanje vplivov na okolje. Vplivi na okolje se odražajo predvsem v zmanjšanju dušikovih oksidov in prašnih delcev. Naše okoljsko vlaganje pomeni 90% večjo prijaznost do okolja kot še desetletje nazaj.

foto: arhiv podjetja

Poslovna pričakovanja 2014

»Zeleno razumemo kot veliko razvojno priložnost« mag. Vanesa Čanji

foto: Mavric Pivk

50 84/85

okolje

Obraz

Vida Ogorelec je med najprepoznavnejšimi obrazi tistih, ki si že več kot dvajsetletje zavzemajo za zelene razvojne premike

Vida Ogorelec

v Sloveniji. Za to, da bi si Slovenija z zelenim razvojem utrdila svojo identiteto in si odprla številne konkurenčne priložnosti. Okoljevarstvena organizacija Umanotera, ki prepoznavna in aktivna s

številnimi javnimi opozorili in predlogi, naslovljenimi na

slovensko politiko in javnosti.

A javna prepoznavnost

ni v korelaciji s podporo države, opozarja. Ravno (ne)profesionalnost javne

uprave vidi med ključnimi zaviralci zelenega razvoja Slovenije. Hkrati pa je okolje

nujno povezano s številnimi raznorodnimi interesi.

Globalnimi, evropskimi, december 2013

Kateri "zeleni" izzivi vas trenutno osebno najbolj žulijo? Ali ta področja preslikate v Umanoterine projekte ali kako drugače izbirate prednostna področja delovanja - jasno je, da je odprtih področij, tudi tistih najbolj akutnih, več, kot je na voljo resursov?

Obraz

jo vodi, je v Slovenija dobro

slovenskimi, individualnimi …

Umanotera ni klasična okoljevarstvena organizacija – smo predstavniki nove »zelene« generacije, ki sožitje z okoljem in naravo prepoznava ne le kot imperativ, temveč predvsem kot veliko razvojno priložnost. To smo zelo jasno v zadnjem letu sporočali z aktivnostmi Za zeleni razvojni preboj, s promocijo dobrih praks in sedaj z novim projektom Spodbujamo zelena delovna mesta. Bitke na področju klasičnega okoljevarstva, za varovanje vode, zraka in tal - našega zdravja in naravnega okolja pred onesnaženjem, bodo dolgoročno izgubljene vnaprej, če ne bomo temeljito spremenili načina delovanja in življenja, vzorcev proizvodnje in potrošnje. In prav to nas zanima: kot etični izziv, predvsem pa kot priložnost na številnih področjih, kjer bi Slovenija ob naravnih in kulturnih danostih res lahko vzcvetela: trajnostni turizem, ekološko kmetijstvo, lesna veriga dodane vrednosti, energetska prenova zgradb, obnovljivi viri energije in drugo. Lepota teh dejavnosti je v tem, da niso zanimive le gospodarsko, temveč tudi družbeno in okoljsko, predvsem pa dolgoročno, saj izhajajo iz paradigme trajnostnega razvoja.

Letos ste izvajali projekt Slovenija znižuje CO 2: dobre prakse, ki ste ga pred kratkim zaokrožili. Kako komentirate sliko, ki ste jo letos zrisali na tem področju? Nad katerimi dobrimi praksami ste bili najbolj presenečeni? Kje vidite največji potencial in kje največjo slepo pego Slovenije?

Splošni sporočili letošnjih praks sta dve. Prvič: tudi v Sloveniji je veliko zmanjšanje izpustov CO2 možno - celo 50 odstotkov in več, predvsem pri stavbah: lesenih novogradnjah in energetski prenovi. In drugič: prav vsi primeri dobrih praks prinašajo izrazite prednosti poleg zmanjševanja izpustov CO2. Nekatere prinašajo prihranke zaradi zmanjšane porabe energije. Lepa primera sta pasivni leseni vrtec v Preddvoru in energetska prenova soseske Planina pri Kranju. Nekatere so bolj socialno usmerjene: energetsko svetovanje programa Achieve se osredotoča na reševanje problema energetske revščine, eko-socialna kmetija Korenika lepo združuje zaposlitveni center za invalide z ekološkim kmetijstvom in kulturno dediščino, presenetljivo se je začelo porajati tudi turistično zanimanje! Najbolj navdihujoča mi je zgodba Občine Šentrupert. To je res lahko zgled za Slovenijo – majhnost so spremenili v prednost in povezali svoje danosti, vire in tradicijo v sodobno in podjetno razvojno vizijo, ki se že uspešno uresničuje v praksi.

Iz Anglije so mi najbolj očitne značilnosti Slovenije njena velikost - oziroma majhnost, raznolikost, ohranjenost naravnega okolja in osrednja lokacija v Evropi. To so vse lahko izrazite prednosti! Velika težava je odsotnost identitete.

V primerjavi z Anglijo, kjer gre tradicija institucij stoletja v zgodovino, je izrazita značilnost Slovenije tudi »mladost« države. To bi lahko bila prednost, pa se zdi, da se sistem državne uprave zadnja leta sploh ne razvija, temveč nazaduje.

V gonji za prihranki je bil spregledan pomen javnega sektorja, predvsem tudi profesionalne javne uprave. Na področju trajnostnega razvoja in varstva okolja je to morda še najbolj očitno in res pereče. Za razvitimi evropskim državami zaostaja Slovenija na tem področju že deset do dvajset let, z vsakih letom pa se ta razlika le še poglablja. Posamične pobude, projekti, prosvetljena podjetja in motivirani posamezniki so dragoceni, a res kritično pogrešamo vlogo vlade, ki bo pokazala, vodila in podprla pot zelenega razvojnega preboja. Politika davkov in subvencij je na primer v njeni izključni pristojnosti. Žal od leta 2005 ni nobene kontinuitete, vsaka vlada začenja na novo. Izrazit je proces oblikovanja energetske politike, kjer seveda posamezne skupine ne bi smele imeti odločilnega vpliva in bi vlada morala zagotavljati celovit pogled in uveljavljati javni interes.

Kakšno je trenutno stanje Plana B za Slovenijo, kakšne načrte imate?

Plan B za Slovenijo se je od leta 2007 razvil v dveh smereh. Izoblikovala se je mreža nevladnih organizacij – pobuda za trajnostni razvoj, ki zdaj šteje 25 članic. Vzporedno so nastajali dokumenti Plan B, ki predstavljajo trajnostno alternativo Planu A - vladnim usmeritvam »poslov po starem«.

Plan B 4.0 je bil naš prispevek k oblikovanju Strategije razvoja Slovenije in programov za strukturne sklade v obdobju 2014-2020.

Prezgodaj je še soditi o uspešnosti, a vse kaže, da smo nekaj dosegli. Pričakujem, da se bo Plan B 5.0 usmeril na avtonomno organizacijo zelene »podrasti«: kako se lahko posamezniki, organizacije, podjetja, občine in regije učinkovito povežemo za zeleni preboj neodvisno od vladnih institucij?

Spodbujamo zelena delovna mesta je komunikacijski projekt. Gre za eno od akcij partnerstva med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Vlado RS za komuniciranje evropsko pomembnih vsebin. Umanotera je bila kot izvajalec projekta izbrana na javnem razpisu.

Projekt je namenjen predvsem ozaveščanju, informiranju, motiviranju in usposabljanju. Po odmevni uvodni konferenci 7. novembra letos zdaj poteka faza analize in prav tu se bodo bolj podrobno posvetili opredelitvi pojma »zelena delovna mesta«. Hkrati pa bomo pregledali stanje in potenciale na prednostnih področjih.

Sledilo bo 24 seminarjev v vseh regijah - za zaposlitvene svetovalce, občine in podjetja in natečaj za najboljše projekte in prakse.

Kako ocenjujete delovanje okoljskega ministrstva v Sloveniji, in sicer razumevanje aktualne politike za trajnostne izzive?

Cilj so nova delovna mesta?

Sama ne vidim zelenih delovnih mest kot cilj – temveč kot sestavni del razvoja zelene ekonomije. Tu gre lahko za nastajanje popolnoma novih storitev in proizvodov, ki podpirajo prehod v trajnostno ogljično nevtralno družbo. Gre pa tudi za ozelenjevanje obstoječih delovnih mest, s končno vizijo, da bodo v prihodnje vsa delovna mesta zelena. Pri obeh procesih bo igralo ključno vlogo inoviranje – tehnološko in netehnološko.

Težišče prihodnjega razvoja bo zelo verjetno še bolj na nematerialnih področjih, v dematerializaciji. Materialno polje gospodarstva pa bo predvsem usmerjeno na prednostno zadovoljevanje osnovnih potreb: hrana, energija, bivanje, higiena, osnovna potrošnja.

V zadnjih tednih Umanotera opozarja ministra Dejana Židana glede evropske politike na področju biogoriv. Na katerih okoljskih področjih menite, da evropske politike ne gredo v pravi smeri oziroma ne zasledujejo celovitih trajnostnih ciljev, pač pa prevladujejo partikularni interesi?

Interesi posameznih interesnih skupin so vidni povsod. Letos je bil očiten vpliv nemške avtomobilske industrije na slabitev emisijskih standardov. Prav v teh mesecih se razkrivajo tudi tveganja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in ZDA. Bojim se, da nam še niso nalili čistega vina o tem, kaj bi tak dogovor res pomenil za vse pridobitve okoljskih standardov v EU. Včasih pa ne gre le za posamične interese, temveč tudi za težnjo Evropske komisije po pretiranem standardiziranju in uniformiranju, ki podredi nacionalne značilnosti. Izrazit je bil primer zahtev po čiščenju odpadnih voda.

Za Slovenijo, s tako razpršenim vzorcem poselitve, bi morali postaviti svoj koncept

84/85

51 Živite v Angliji, kar vam najbrž omogoča nekaj kritične distance do stanje duha in prakse v Sloveniji. Kje vidite dejanske potenciale Slovenije, da trajnostni razvoj obrne sebi v prid, da dejansko naredi zeleni preboj? Kdo naj bi bili ključni akterji? Kje vidite največje blokade?

decentraliziranih mikro omrežij, z biološkimi napravami, ekoremediacijami. Ta izgubljena priložnost je posledica hitrega procesa prenosa evropske zakonodaje, ki je potekal do leta 2004. Takrat smo bili med prvaki v hitrosti, je pa zato zelo trpela kakovost prenosa, pa tudi demokratične postopke so pogajalci pogosto povozili. Zdaj plačujemo ceno za to.

okolje

Potenciali so prav na vseh področjih, motivi pa so seveda zelo različni: od finančnih, do kakovosti življenja, zdravja in socialnih. Največje razočaranje je bilo na področju vrednostne verige lesa, kjer lahko navkljub družbenemu in političnemu soglasju o pomenu lesa kot strateške surovine pokažemo zelo malo novega.

Pred kratkim je Umanotera odprla nov projekt - Spodbujamo zelena delovna mesta. Ali gre bolj za ozaveščevalni projekt ali boste skupaj s partnerji odpirali resnična zelena delovna mesta? Na tem področju je več konceptualnih razhajanj - kako vi osebno razumete koncept zelenih delovnih mest in kje vidite njihovo dodano vrednost?

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je zelo mlada tvorba – šele leto in pol je od velike reorganizacije vlade, ko so nastala »super« ministrstva.

Mislim, da je bila takrat z združitvami in ukinitvami narejena velika napaka. Hkrati s tem pretresom sta državno upravo oslabila še dva: dve hitri menjavi vlad in proračunsko varčevanje. Na področju okolja so prišle te tri nesreče na podlago desetletja političnih kadrovanj in zanemarjanja resorja in stroke. Naša izkušnja je, da ministrstvo res deluje predvsem kot gasilska brigada: prednostno si je zastavilo v tem mandatu črpanje strukturnih skladov in postopke EU. Ostalega pa preprosto ne zmore. Minister Židan lepo citira Bismarcka: "Politika je umetnost možnega." In na okoljskem področju ministrstva bo polje »možnega« možno razširiti le z veliko motivacije, dialoga, znanja in vztrajnosti dela na dolgi rok. To pa bo možno le ob jasni in konkretni politični podpori na najvišji ravni. Če bi imeli možnost, kateri ukrep bi v Sloveniji izvedli prednostno?

Po petindvajsetih letih delovanja na zelenih področjih mi je popolnoma jasno, da enostavnih rešitev ni. Vse je tako povezano in prepleteno! Če pa bi imela moč za enkraten vpliven ukrep, bi bila to vsekakor dolgoročna zelena proračunska reforma. Finančni mehanizmi imajo namreč od vseh inštrumentov politike daleč najhitrejši in najbolj neposreden učinek. Konec »svetih krav« pri davkih in subvencijah bi pomenil, da davki, namesto dela, ki je vrednota, kaznujejo onesnaženje in izčrpavanje omejenih naravnih virov, okolju škodljive subvencije pa postanejo nedopustne. Ta poteza, sicer v nekajletnem zamahu, bi sama po sebi prinesla vrsto pozitivnih učinkov.

In za zaključek - kako je okolje (ne)naklonjeno delovanju okoljskim organizacijam, kot je Umanotera?

Zanimivo je, da so pričakovanja ljudi, novinarjev, tudi podjetij in pogosto celo politikov izrazito višja od podpore, ki smo jo nevladne organizacije deležne. Predvsem mačehovski je matični resor - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, od katerega že leta ne dobivamo praktično nobenih sredstev – z izjemo podpore za najem prostorov Okoljskega centra.

Hkrati pa me vedno bolj pogosto razveselijo posamezniki, ki nas želijo podpreti s prostovoljnim delom in tudi z denarnimi prispevki.

To je dober znak, da smo na pravi poti.

december 2013

Torej ni malo potencialov?

foto: www.shutterstock.com

Motor rasti za EU ali veliko hrupa za nič?

Zelena delovna mesta

52 84/85

okolje

Zelena delovna mesta

Na 1. nacionalni konferenci

spodbujamo zelena delovna mesta, med organizatorji

sta bila tudi Urad RS za

komuniciranje in Umanotera, je mag. Sven Hergovich razmišljal

o zelenih delovnih mestih in se predvsem vprašal, ali so zelena

delovna mesta gonilo rasti za EU ali pa gre za prenapihnjeno

temo brez prave vsebine. Ena

njegovih glavnih tez je bila, da pri zelenih delovnih mestih največkrat pozabljamo na vidik

kakovosti delovnih mest. Neto

učinki zelenih delovnih mest na zaposlovanje so v panogah zelo različni – pri ekološkem

kmetovanju jih po njegovem ni, zelo veliki pa so lahko z ukrepi za večjo energetsko

december 2013

učinkovitost.

O

dgovoril bom na naslednja vprašanja: ali lahko zelena delovna mesta pripomorejo pri spopadu s krizo in pri zmanjševanju brezposelnosti? Ali so zelena delovna mesta res okolju prijazna in kakšni so delovni pogoji zaposlenih na takšnih delovnih mestih?

Kaj bi morali upoštevati pri implementaciji definicije EGSS (sektorja okoljskega blaga in storitev) v Sloveniji? In nenazadnje: kako lahko z varovanjem okolja zares ustvarjamo nova in kakovostna delovna mesta?

P

reden odgovorim na ta vprašanja, pa moram povedati nekaj besed o definiciji izraza zelena delovna mesta. Mednarodna organizacija dela (ILO), OECD, Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Eurostat uporabljajo različne definicije zelenih delovnih mest. Pred kratkim je Eurostat razvil usklajeno definicijo zelenih delovnih mest, imenovano sektor okoljskega blaga in storitev (Environmental goods and services sector, EGSS), po kateri število zelenih delovnih mest izračunava večina evropskih držav. S pilotnim projektom za implementacijo te definicije je začela tudi Slovenija. Zato se večina novih raziskav, tudi moja, osredotoča na to definicijo. Definicija EGSS upošteva cilje podjetij in glede na to izračuna število zelenih delovnih mest. Tako je na primer pri podjetju, ki ustvari 20 % prodaje z nakupovanjem »zelenih« izdelkov, zelenih

20 % delovnih mest. Zaradi tega je definicija zelenih poklicev nemogoča. Nadzornik je npr. lahko zaposlen na zelenem delovnem mestu ali pa ne – odvisno od klasifikacije podjetja, v katerem je zaposlen.

Z

a odgovor na vprašanje, če zelena delovna mesta res lahko pomagajo zmanjševati brezposelnost, je potrebno upoštevati neto in ne bruto učinkov zelenih delovnih mest na zaposlovanje. Bruto učinki so uporaben kazalnik, če želimo ugotoviti, kako pomemben je posamezen gospodarski sektor. A so neuporabni, če želimo izračunati, ali prestrukturiranje (v tem primeru ekologizacija) gospodarstva pomaga zmanjševati število nezaposlenih. Bruto učinki na zaposlovanje preprosto upoštevajo vsa ustvarjena delovna mesta, ne da bi odšteli delovna mesta, ki zaradi na novo ustvarjenih delovnih mest propadejo in so zato vedno pozitivni. Omeniti moram še to, da interpretacija učinkov na zaposlovanje ni jasna sama po sebi, saj lahko velike učinke na zaposlovanje povzroči tudi nizka produktivnost.

N

eto učinek na zaposlovanje se izračuna tako, da se bruto učinku dodata učinek substitucije in dohodkovni učinek. Učinek substitucije upošteva dejstvo, da to zeleno blago oziroma zelene storitve nadomestijo drugo (konvencionalno) blago in storitve.

Dohodkovni učinek upošteva dejstvo, da so

53 V

ečina zelenih delovnih mest nastaja zaradi le petih dejavnikov: ekološkega kmetovanja, zbiranja odpadkov in ravnanja z odpadnimi vodami, obnovljivih virov energije, javnega prevoza in toplotne izolacije. Čeprav ga Eurostat ne šteje kot del sektorja zelenih delovnih mest, je v analizo vključen tudi javni prevoz, saj ima visoko okoljsko vrednost. Neto učinki javnega prevoza na zaposlovanje so pozitivni. Zato je z investicijami v javni prevoz mogoče ustvariti veliko dodatnih delovnih mest z istočasnim varovanjem okolja. Potrebno je poudariti, da to ne pomeni, da je v teh sektorjih tudi največ zelenih delovnih mest. Mnogo zaposlenih na zelenih

V

ečina ljudi misli, da nam lahko ekološko kmetovanje pomaga v boju proti brezposelnosti, ker je bolj časovno intenzivno kot konvencionalno kmetijstvo, a to ne drži. Večjo časovno intenzivnost delno izničita neplačano delo družinskih članov in daljši delovni čas.

Poleg tega je dohodkovni učinek ekološkega kmetovanja negativen, saj je ekološko pridelana hrana dražja od konvencionalne, zaradi ekološkega kmetovanja pa se izgubi tudi nekaj delovnih mest v industriji gnojil. Neto učinek ekološkega kmetovanja na zaposlovanje je torej ničen ali celo negativen. A naj omenim, da to dejstvo ni razlog proti ekološkemu kmetovanju. Namen ekološkega kmetovanja ni boj proti brezposelnosti, ampak varovanje okolja in okoljski učinki ekološkega kmetovanja so nedvomno pozitivni.

N

eto učinek obnovljivih virov energije na zaposlovanje je majhen, a pozitiven. A medtem ko so neto učinki majhnih hidroelektrarn, vetrnih elektrarn ali fotovoltaike vedno pozitivni, so lahko učinki lesne biomase in bioplina včasih negativni.

N

eto učinki zbiranja odpadkov in ravnanja z odpadnimi vodami na zaposlovanje so odvisni od osnovnega scenarija. Za izračun učinkov na zaposlovanje potrebujemo alternativni scenarij. Okolju najprijaznejša alternativa bi bilo zmanjšanje količine odpadkov, npr. s podaljšanjem življenjske dobe izdelkov. Navadno ljudje trdijo, da bi to privedlo do povečanja števila delovnih mest, saj bi pomenilo premik iz sekundarnega na terciarni sektor, s tem pa bi bila energija nadomeščena z delovno silo. A v resnici sekundarni sektor ni bolj energetsko intenziven kot terciarni sektor. Razlog za to je v tem, da terciarni sektor uporablja več transporta, ki je prav tako zelo energetsko intenziven.

Raziskave nam tako kažejo, da ni jasno, ali bo zmanjšanje količine odpadkov pripeljalo do povečanja števila delovnih mest.

84/85

delovnih mestih npr. dela v gradbeništvu, a tu gre za npr. toplotno izoliranje ali ravnanje z odpadnimi vodami (gradnja čistilnih naprav).

okolje

»zeleno blago in storitve« dražje od konvencionalnega blaga in storitev. Če ljudje kupujejo takšno blago in storitve, jim ostane manj denarja za nakup drugega blaga. Seveda je dohodkovni učinek odvisen od vira financiranja in izgine, če ekologizacijo gospodarstva financira država s povečanjem dolga, ker to pomeni, da se skupno povpraševanje poveča. Iz tega sledi, da bi financiranje ekologizacije gospodarstva s strani države prek povečanja dolga povzročilo mnogo boljše neto učinke na zaposlovanje in nižjo brezposelnost. Če nas zanimajo neto učinki na zaposlovanje za posamezno državo, je seveda potrebno dodati še učinke uvoza in izvoza.

N

a splošno imajo ukrepi v smeri energetske učinkovitosti pozitivne učinke na zaposlovanje, saj je njihov dohodkovni učinek pozitiven, to pa pomeni, da imajo ljudje več denarja za kupovanje ostalega blaga in storitev, kar ustvarja delovna mesta. Najboljši sektor zelenih delovnih mest z vidika cilja varovanja okolja ob istočasnih pozitivnih učinkih na zaposlovanje je toplotna izolacija.

Promocija

SIQ - rastemo že 50 let

2002

2014

2011

1996 2004

1992 1987

1993 1990

1975

1964

1998

2012

1964 Začetek dejavnosti preskušanja proizvodov ter vzdrževanja in kalibracije meril 1979 Pridobitev prvega jugoslovanskega pooblastila v sistemu obveznega atestiranja – za meritve radiofrekvenčnih motenj električnih aparatov 1990 Začetek dejavnosti Ocenjevanja sistemov vodenja 1992 Začetek dejavnosti Izobraževanja 1993 Začetek dejavnosti Protieksplozijske zaščite 1996 SIQ prejme prvo mednarodno veljavno akreditacijo v Sloveniji in postane polnopravni član mreže certifikacijskih organov za ocenjevanje sistemov vodenja IQNet 1998 SIQ postane nosilec dveh nacionalnih etalonov, in sicer za električni tok ter čas in frekvenco 2002 Začetek dejavnosti Igralniških tehnologij 2004 Ustanovitev prve hčerinske družbe, in sicer na Hrvaškem, ter prvega preskusnega laboratorija v tujini v drugi hčerinski družbi SIQ Italia S.r.l.

2011 Odprtje preskusnega laboratorija v hčerinski družbi v Nemčiji 2012 Odprtje preskusnega laboratorija v hčerinski družbi v Južni Afriki 2013 Odprtje preskusnega laboratorija v hčerinski družbi v Srbiji Danes s široko in celovito ponudbo podpiramo prizadevanja organizacij, da uresničijo svoje cilje za kakovost izdelkov in storitev ter sledijo svojim usmeritvam za povečanje produktivnosti in uspešnosti poslovanja. Že 50 let sodelujemo z organizacijami pri nastopanju na trgih, izboljševanju kakovosti in napredovanju k odličnosti. Visok strokovni nivo našega dela potrjujejo številne akreditacije, članstva v mednarodnih certifikacijskih shemah in združenjih ter naročniki naših storitev iz več kot 60 držav po svetu.

december 2013

2013

SIQ Ljubljana, Tržaška cesta 2, SI - 1000 Ljubljana, T: 01 4778 100, E: info@siq.si

o govorimo o zelenih delovnih mestih, pogosto pozabljamo na vidik kakovosti delovnih mest. Veliko ljudi si pod izrazom zelena delovna mesta predstavlja okoljske inženirje, ki delajo v sektorju obnovljivih virov energije. A tej sliki ne ustreza niti 6 % vseh zelenih delovnih mest v Avstriji, situacija pa je verjetno zelo podobna tudi v drugih evropskih državah. V resnici so trije največji sektorji zelenih delovnih mest kmetijstvo, gradbeništvo ter upravljanje z odpadki in odpadnimi vodami.

V

sektorju kmetijstva prevladuje visok delež nekvalificirane delovne sile in težko fizično delo. Drugi največji sektor, gradbeništvo, prav tako ne ustreza podobi zelenih delovnih mest.

Tudi tu prevladuje težo fizično delo, poleg tega pa sta zanj značilna visoko tveganje za nesreče in nestabilne oblike zaposlitve. Tretji največji sektor zelenih delovnih mest je upravljanje z odpadki in odpadnimi vodami. Delovne razmere v tem sektorju včasih niso posebej dobre.

Posebej močni so zdravstveni vplivi pri ročnem sortiranju odpadkov.

okolja. Zato za ocenjevanje kakovosti okolja uporabite druge kazalnike. Drugič, če želite izvedeti, ali vam lahko nova delovna mesta pomagajo v boju proti brezposelnosti, morate izračunati neto učinke na zaposlovanje in ne bruto učinkov. Pri tem bi priporočil, da v svojo analizo vključite delo v javnem prevozu, ker je tam – čeprav javni prevoz ni sektor zelenih delovnih mest – zares možno ustvariti veliko novih in dodatnih delovnih mest ob istočasnem varovanju okolja. In nenazadnje, spomnil bi vas na to, da boste z investicijami v javni prevoz, toplotno izolacijo, energetsko učinkovitost in delno tudi v obnovljive vire energije ustvarili veliko novih kakovostnih delovnih mest.

Kako lahko z varovanjem okolja ustvarimo veliko dodatnih kakovostnih delovnih mest?

E

vropa se sooča z gospodarsko, socialno in okoljsko krizo. Eden od ukrepov v okviru strategije za rešitev teh problemov bi bil lahko začetek novega investicijskega programa

C

ilj takšnega programa, ki bi se osredotočal predvsem na okoljski in socialni sektor, bi moralo biti ustvarjanje delovnih mest, in sicer ne samo z namenom boja proti množični brezposelnosti (od začetka finančne krize v Evropi se je število nezaposlenih Evropejcev povečalo za več kot deset milijonov), ampak tudi z namenom reševanja nujnih okoljskih in socialnih problemov. V nasprotju z obstoječimi programi zelenih delovnih mest bi morale biti pogoj za nova delovna mesta kakovostne delovne razmere.

O

a večino zelenih delovnih mest je značilno težko fizično delo, pri nekaterih zelenih delovnih mestih pa se delovne razmere lahko izkažejo tudi kot tvegane za zdravje. Če naj so zelena delovna mesta delovna mesta prihodnosti, ne smejo predstavljati zdravstvenega tveganja in morajo biti ustrezno plačana, tako da bodo ljudje od njih lahko živeli. Zelena delovna mesta torej niso avtomatično kakovostna delovna mesta, a jih moramo v takšna spremeniti.

bičajno je razprava osredotočena na ustvarjanje novih delovnih mest s pomočjo investicij v okolje, čeprav nekatere izmed takšnih investicij nimajo pozitivnih učinkov na zaposlovanje. Kljub temu pa obstajajo področja, kjer se je proti brezposelnosti mogoče boriti z investicijami, ki varujejo okolje. Eno takšnih področij, kjer je zares mogoče združiti dobre učinke na okolje s pozitivnimi učinki na zaposlovanje, je toplotna izolacija. Drugo pozitivno, velikokrat spregledano področje je sektor javnega prevoza. Tudi tukaj je mogoče z varovanjem okolja ustvariti veliko novih delovnih mest. Druge možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ob istočasnem varovanju okolja so predvsem ukrepi za energetsko učinkovitost (razlog za to so pozitivni dohodkovni učinki večine takšnih ukrepov) in – z določenimi omejitvami – obnovljivi viri energije.

Zdaj nameravate začeti izvajati strategijo za zelena delovna mesta tudi v Sloveniji. Kaj bi vam lahko priporočil?

D

Z

P

rvič, v oceno zelenih delovnih mest bi morali vključiti tudi družbene kriterije (kot na primer delovne razmere) in se truditi, da bi bila vsa zelena delovna mesta tudi kakovostna delovna mesta. Imejte v mislih tudi to, da zelena delovna mesta niso dober kazalnik kakovosti

ruga možnost je, da se zanašamo na politike, ki si jih le težko predstavljamo v povezavi z varovanjem okolja in bojem proti brezposelnosti, a vseeno na obeh področjih prinašajo pozitivne učinke. Omeniti je treba predvsem skrajšanje delovnega časa, saj to ne pripomore le k znatnemu zmanjšanju brezposelnosti, ampak je povezano tudi z manjšo porabo virov in nižjimi emisijami toplogrednih

Aleš Knavs

ečina ljudi se nagiba k mnenju, da zelena delovna mesta vedno koristijo okolju, vendar to ne drži. Zaposleni v javnem prometu na primer niso vključeni med zelena delovna mesta, medtem ko tisoči delavcev v avtomobilski industriji so. S tega vidika bi izbira avtomobila namesto javnega prevoza povečala število zelenih delovnih mest. Po tej definiciji bi povečanje števila delovnih mest povzročilo tudi povečanje količine odpadkov! Zato zelena delovna mesta niso kazalnik dobre okoljske politike in zato zelena delovna mesta ne bi smela biti cilj dobre okoljske politike. Cilj bi moralo biti izboljšanje življenja državljanov, za to pa je potrebno izboljšanje stanja okolja.

To se lahko doseže z investiranjem v družbene in ekološke cilje, to pa bo ustvarilo veliko dodatnih delovnih mest. To pomeni, da zelena delovna mesta niso cilj, lahko pa so rezultat dobre okoljske politike.

foto: arhiv podjetja

54

V

okolje

84/85

Zelena delovna mesta

K

december 2013

Poslovna pričakovanja 2014

Naj se končno počisti s korupcijo Aleš Knavs, Riko Ekos:

1.

2.

Dva sejemska dogodka, kjer smo se dobro tržno promovirali.

Da se nemudoma zmanjša javni sektor za 15-20%, sicer bomo imeli v zasebnem sektorju vedno manjše plače zaradi kopice novih davčnih bremen, da se bodo lahko izplačevale nesorazmerno visoke plače v javnem sektorju v primerjavi s zasebnim sektorjem. Želim, da bi se končno počistilo s korupcijo in vse odgovorne za nastalo situacijo spravilo v zapore.

3.

Mislim, da so sonaravni, trajnostni razvoj in še kakšne druge vrste razvoja, o katerih se razpreda na dolgo in široko, le abstraktni pojmi, dokler človeštvo ne bo pritisnilo na pohlepne kapitaliste, ki si prisvajajo vse naravne in druge vire in tako obvladujejo družbo. Hkrati pa zavirajo sonaravni oziroma trajnostni razvoj in silijo človeštvo v odvisnost od njihovih virov.

plinov. Pogosto je slišati prepričanje, da takšen okolju prijazen delovni čas ni kompatibilen z usklajevanjem plač, kar pa ne drži.

R

azmisliti bi morali tudi o možnostih ustvarjanja novih delovnih mest v ekonomskih sektorjih, ki niso povezani z okoljskimi cilji, a istočasno nimajo negativnih vplivov na okolje.

Takšne investicije so – tudi z ekološkega vidika – bolj zaželene od drugih, ki imajo negativen vpliv na okolje. Investicije v vrtce, šole, univerze in zdravstvene domove lahko pomagajo pri reševanju socialnih problemov, ne da bi pri tem ogrožale okolje.

Kaj je moj zaključek?

Z

a odgovor na vprašanje, če lahko zelena delovna mesta resnično pripomorejo k zmanjšanju brezposelnosti, je potrebo izračunati neto učinke zelenih delovnih mest na zaposlovanje. Ključnega pomena je, da v oceno zelenih delovnih mest vključimo tudi socialne in ekološke kriterije. Obstaja nekaj sektorjev, kjer je možno ustvariti občutne pozitivne učinke na zaposlovanje ob istočasnem varovanju okolja.

foto: www.shutterstock.com

Obzorje 2020

V prvih dveh letih 15 milijard evrov Evropska komisija je sredi

55 okolje

84/85

Obzorje 2020

decembra objavila prve razpise za projekte v okviru

programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020,

ki v sedemletnem obdobju

evrov proračunskih sredstev.

Sredstva bodo namenjena tudi za projekte s področja okolja,

podnebnih sprememb in kmetijstva. V prvih dveh letih

bo z več kot 15 milijardami

evrov financiral projekte,

ki spodbujajo evropsko gospodarstvo na podlagi znanja in ki iščejo rešitve za pomembne izboljšave v

vsakdanjem življenju ljudi.

P

oudarek v letih 2014/2015 bo na 12 področjih, med njimi so individualizirana zdravstvena oskrba, digitalna varnost in pametna mesta. Evropska komisija je prvič doslej objavila prednostna področja financiranja za dve leti vnaprej, kar raziskovalcem in podjetjem prinaša več jasnosti glede usmeritve raziskovalne politike EU. Za leto 2014 je tako razpisanih okoli 7,8 milijarde evrov, pri čemer je financiranje usmerjeno v tri glavne stebre programa Obzorje 2020: • v okviru odlične znanosti bo vrhunskim raziskovalcem na voljo približno 3 milijarde evrov,

• steber vodilni položaj v industriji razpolaga z 1,8 milijarde evri sredstev v podporo evropski industriji na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, napredne proizvodnje, robotike, biotehnologije in vesolja, • tretji steber družbeni izzivi bo z 2,8 milijarde evrov sredstev namenjen financiranju inovativnih projektov, med drugim na področju zdravja, kmetijstva, energetike, prometa, podnebnih sprememb in okolja.

pripomogla h gospodarski rasti, zaposlovanju in kakovostnejšemu življenju. Program Obzorje 2020 smo zasnovali tako, da bo prinašal rezultate, zmanjšali smo birokracijo in tako olajšali sodelovanje v programu. Zdaj pozivam raziskovalce, univerze, podjetja, tudi mala in srednja, in druge, da se prijavijo!"

E

U sredstva za raziskave večinoma dodeli na podlagi konkurenčnih razpisov, toda proračunska sredstva programa Obzorje 2020 zajemajo tudi sredstva za Skupno raziskovalno središče, tj. znanstveno službo Evropske komisije, Evropski inštitut za inovacije in tehnologije ter za raziskave, ki jih izvajajo v okviru Pogodbe Euratom. Ločene razpise bodo objavili še v okviru posameznih partnerstev z industrijo in državami članicami. Celotni proračun EU za raziskave, vključno s temi postavkami in upravnimi stroški, bo leta 2014 znašal približno 9,3 milijarde evrov in se leta 2015 povečal na okoli 9,9 milijarde evrov. Končni zneski za leto 2015 bodo odvisni od sklepa o letnem proračunu za leto 2015.

M

rogram Obzorje 2020 je doslej največji okvirni program EU za raziskave in inovacije, ki v sedmih letih (2014 – 2020) razpolaga z 80 milijardami evrov proračunskih sredstev.

Na večino razpisanih sredstev za leto 2014 se je že mogoče prijaviti.

ožnosti financiranja v okviru programa Obzorje 2020 so navedene v delovnih programih, objavljenih na spletnem portalu EU za financiranje raziskav. Portal je prenovljen in omogoča hitrejše postopke brez papirne dokumentacije. Poenostavili so tudi strukturo programa in financiranje, pripravili enoten sklop pravil in zmanjšali breme finančnega nadzora in revizije.

E

M

P

vropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je ob tem dejala: "Čas je, da se resno lotimo dela. Sredstva programa Obzorje 2020 so ključnega pomena za prihodnost raziskav in inovacij v Evropi ter bodo

ed razpisanimi sredstvi za leti 2014 – 2015 je tudi 500 milijonov evrov, ki bodo v dveletnem obdobju namenjena inovativnim malim in srednjim podjetjem, in sicer s popolnoma novim instrumentom za MSP.

december 2013

razpolaga z 80 milijardami

Akcija nadzora nad embalažo in odpadno embalažo foto: www.shutterstock.com

56 84/85

okolje

Iz poročila inšpektorjev za leto 2012

V letnem poročilu inšpektorjev za okolje je več zanimivih ocen in podatkov. Morda si posebno pozornost zasluži tisti del, ki se nanaša na ravnanje

Iz poročila inšpektorjev za leto 2012

z embalažo in odpadno

embalažo. Kakor je znano, je v tem letu dokončno počilo, saj

s sistemom skoraj nihče več ni bil zadovoljen. Tudi MKO je že začel pripravljati radikalnejše

rešitve, ki naj bi spodbudile

k razumnim spremembam.

In kaj je storila Inšpekcija za okolje in naravo je v obdobju

med mesecem marcem in

novembrom lani? Izvedla je koordinirano akcijo nadzora

Cilji akcije so bili naslednji: • ugotoviti stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo z vidika nadzora zavezancev za plačilo embalažnine, njihove vključenosti v shemo ali izpolnjevanja obveznosti posredovanja izjave na ARSO;

• preveriti izpolnjevanje obveznosti ravnanja z embalažo pri družbah za ravnanje z odpadno embalažo in njihovo izpolnjevanje določb OVD, predvsem pa doseganje okoljskih ciljev nadaljnjega ravnanja z odpadno embalažo in zagotavljanje prevzemanja odpadne embalaže;

nad skladnostjo ravnanja

• nadzor nad ravnanjem s komunalno odpadno embalažo (zbiranje, oddaja, poročanje…);

posameznih udeležencev v

• vzpostavitev poenotenega nadzora nad ravnanjem z odpadno embalažo;

sistemu ravnanja z embalažo in odpadno embalažo.

• odprava ugotovljenih nepravilnosti; • priprava predlogov za nadaljnje aktivnosti na tem področju in morebitnih predlogov za izboljšanje podzakonskih predpisov.

december 2013

E

den izmed namenov nadzora je bil ugotoviti, koliko embalaže je posamezen zavezanec dejansko dal na trg in zakaj niso bile sporočene količine o dani embalaži na trg Carinski upravi RS (CURS) enake količini, o kateri je zavezanec poročal družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Inšpektorji so opravili nadzor

pri 100 zavezancih. Pri 26 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti, zato so inšpektorji izrekli 17 opozoril, izdali 6 ureditvenih odločb ter v 3 primerih podali odstop na CURS. Zaradi ugotovljenih kršitev je bilo izrečenih 9 opozoril, izdane so bile tri prekrškovne odločbe in izrečen 1 opomin, 2 prekrškovna postopka pa sta še v teku.

V

okviru akcije so inšpektorji ugotavljali, ,ali imajo DROE sklenjene pogodbe z vsemi izvajalci javnih služb (IJS) v zvezi z zagotavljanjem predpisanega ravnanja s komunalno odpadno embalažo. Ugotovljeno je bilo, da družba Surovina d.o.o. ni imela sklenjenih pogodb z dvema IJS; zato je bila v enem primeru izdana ureditvena odločba in uveden prekrškovni postopek, v enem primeru pa ugotovitveni postopek še poteka. Uveden bo tudi prekrškovni postopek.

P

ri vseh 64 IJS je bilo ugotovljeno, da oddajajo zbrano odpadno embalažo družbam za ravnanje z odpadno embalažo oziroma njihovim podizvajalcem. Zagotavljanje obveznosti oddaje odpadne embalaže po deležih smo ugotavljali na podlagi pregleda podatkov letnih poročil o ravnanju z odpadki (baza IJSVO) za leti 2010 in 2011. V posameznih primerih je bilo ugotovljeno, da IJS sicer oddajo odpadno embalažo DROE, vendar so deleži oddane odpadne embalaže posamezni družbi v letih 2010

57 P

ri IJS je bil opravljen tudi nadzor spoštovanja določbe prvega odstavka 20. člena Uredbe, ki določa, da IJS ne sme pri opravljanju storitev obvezne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov prevzemati odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, razen odpadne embalaže iz trgovinske in storitvene dejavnosti. Ker klasifikacijske številke za posamezne vrste embalaže niso ločene še na komunalno in nekomunalno embalažo, je to določbo možno kvalitetno nadzirati le neposredno pri povzročiteljih (končnih uporabnikih) v okviru rednih pregledov. Nadzor otežuje tudi dejstvo, da so nekateri IJS vpisani tudi v evidenco zbiralcev odpadkov in poročajo za vso zbrano odpadno embalažo skupaj. Pri 11 od 64 IJS je bilo ugotovljeno, da pri opravljanju storitev javne službe prevzemajo tudi odpadno embalažo, ki ni komunalna odpadna embalaža (razen iz trgovske in storitvenih dejavnosti).

ri zavezancih je inšpekcija za okolje ugotavljala, ali so vključeni v sistem DROE oziroma ali imajo prijavljen individualni načrt ravnanja z odpadno embalažo, kadar dajo v promet ali sami uporabijo več kot 15 ton embalaže.

Pri zavezancih, ki dajo na trg med 5 in 15 ton embalaže, je bilo kontrolirano, ali so na ARSO posredovali izjave, da so na trg v Sloveniji dali manj kot 15 ton embalaže. V primeru ugotovljenih nepravilnostih je inšpekcija za okolje ukrepala tako v upravnem kot v prekrškovnem postopku. Izbor inšpekcijskih zavezancev je bil narejen na podlagi naslednjih seznamov, in sicer glede na cilj akcije: • pregledano je bilo 6 zavezancev, ki so imeli velike razlike med količinami embalaže dane v promet v RS iz evidence CURS in evidence DROE. Pri 1 zavezancu je bilo izrečeno opozorilo po ZIN, ki je bilo nato izpolnjeno in uveden je bil prekrškovni postopek. Pri ostalih 5 zavezancih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti;

• inšpekcijski nadzor v zvezi z ravnanjem z odpadno embalažo je bil opravljen pri 65 zavezancih iz I. in II. prioritete Programa dela 2012. Pri 11 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bilo izdanih 11

opozoril po ZIN, pri 2 zavezancih sta bili nepravilnosti tudi že odpravljeni. V zvezi z nepravilnostmi, ki so bile ugotovljene pri 11 zavezancih, so bili uvedeni 4 prekrškovni postopki, od tega 2 opomina. Pri ostalih 7 zavezancih ni bilo uvedenega prekršovnega postopka;

84/85

P

okolje

in 2011 bolj ali manj odstopali od deležev, ki jih je določilo ministrstvo. Po izvedbi akcije nadzora ravnanja z odpadno embalažo pri IJS pričakujemo, da se bodo učinki akcije pokazali pri analizi poročil IJS za leto 2012, saj so IJS po opravljenih inšpekcijskih pregledih doslednejše pristopili k oddaji odpadne embalaže po predpisanih deležih.

• inšpekcijski nadzor v letu 2012 je bil opravljen pri 28 zavezancih, ki so vpisani v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev električne in elektronske opreme in pri nobenemu zavezancu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti; • nadzor se je opravil tudi pri veletrgovcih z zdravili. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri 35 zavezancih. Pri 5 zavezancih so bile ugotovljene nepravilnosti, zato je bilo izdanih 5 opozoril po ZIN. Pri zavezancu, ki je nepravilnost odpravil, ni bilo uvedenega prekršovnega postopka, pri ostalih 4 zavezancih pa je bil uveden prekrškovni postopek, in sicer 1 opomin in 3 opozorila; • inšpekcijski nadzor je bil opravljen pri 11 zavezancih, ki so vpisani v evidenco proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov fitofarmacevtskih sredstev. Pri nobenem zavezancu ni bilo ugotovljenih nepravilnosti, zato tudi ni bilo izrečenega nobenega ukrepa.

december 2013

Promocija

Reciklirajte z nami za boljši jutri tudi v letu 2014.

Hvala za zaupanje.

Najprej nova metodologija za izračun deležev foto: arhiv podjetja

58 84/85

okolje

Sheme

Katja Slokan, direktorica sheme UNIREC, opozarja na težave pri določanju tržnih deležev za DROE, kaj je naloga MKO. A pri oceni tržnega

Katja Slokan

deleža je prišlo do pomembne razlike, za več kot 1 %, kar je shemi UNIREC naložilo večje obveznosti. Kljub vsemu so, kot pravi Katja Slokan, prevzeli vso odpadno embalažo v deležu,

Sheme

kot ga je določilo Ministrstvo

Kako poteka usklajevanje med vsemi partnerji, ki ste zainteresirani za izboljšave sedanjega sistema za ravnanje z odpadno embalažo?

Katera rešitev bi znala dobiti soglasje, se zdi najboljša in dolgoročnejša?

za okolje in prostor.

Rešitev je več, vprašanje pa je, katera bo sprejeta in upoštevana. Najpomembnejši izziv bo prilagajanje vseh DROE na novo Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Poudarek je dan novemu sistemu izračuna deležev posameznih DROE za prevzemanje odpadne embalaže od IJS po frakcijah. Nekatere DROE se s tem predlogom oziroma rešitvijo strinjajo, druge se še niso opredelile. Zagotovo pa je med vsemi DROE dobro sprejeta ideja, da se meja za obvezno vključitev v sistem zniža s sedanjih 15 ton na 1 tono, kar pomeni, da bodo sistem financirali vsi, ne pa samo večji zavezanci.

december 2013

UNIREC je mlajša shema. Izjavili ste, da glede na tržni delež izpolnjujete obveznosti pri prevzemanju odpadne embalaže. Kaj to pomeni v količinah v letu 2013 in koliko podjetij oziroma ustanov sodeluje z vami? Kateri vaši paketi za ravnanje z odpadno embalažo predstavljajo največji delež v realizaciji?

V letu 2013 nam je bil s strani MKO določen tržni delež 4,32 %, ki pa močno odstopa od predvidenega tržnega deleža, ki smo si ga izračunali sami (3,24 %) na podlagi poročanja

zavezancev DROE UNIREC za prvi kvartal 2013.

Odstopanja so nastala zaradi nepravilnega in nepopolnega poročanja zavezancev na CURS, ki je nepreverjene in nepopolne podatke uporabil za izračun deležev posameznih DROE. Kljub temu je UNIREC od IJS prevzemala po deležu 4,32 % in v celoti izpolnila obveznosti prevzemanja odpadne embalaže po višjem deležu.

V letu 2013 imamo preko 500 partnerjev, tako zavezancev kot drobnih končnih uporabnikov.

Po številčnosti je največ drobnih končnih uporabnikov, sledijo jim zavezanci, ki so proizvodna podjetja, najmanj pa je v naši shemi zavezancev, ki so uvozniki. V letu 2014 načrtujemo podvojitev tržnega deleža, saj se že celo leto intenzivno ukvarjamo z vključevanjem novih zavezancev v našo shemo. Letos smo v naš sistem vključili že 10 zavezancev, ki prej niso bili v nobenemu sistemu za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo in niti niso bili seznanjeni, da morajo biti. S tem so izkazali veliko zaupanje v naše delo, znanje in zanesljivost pri izvajanju sistema z embalažo.

Na kakšne težave se morate pripraviti pri prevzemanju odpadne embalaže?

S svojimi pooblaščenimi podizvajalci ne zaznavamo večjih težav pri zbiranju in oddajanju odpadne embalaže in jih tudi ne pričakujemo.

Sicer pa se v zadnjem času pojavljajo pritožbe s strani izvajalcev javnih služb, da nekatere

59 Slovenija je dobro razvila sistem reciklaže.

Kolikšen del odpadne embalaže lahko reciklirate? Kaj je s preostankom?

Večjih težav s komunalnimi podjetji ne zaznavamo, druge DROE pa, če ne pobirajo odpadne embalaže v objavljenim deležu, ki jim je bil določen s strani MKO. Prodajanja surovin ne moremo komentirati, opažamo pa, da se pri nekaterih IJS količina odpadne embalaže pri določenih frakcijah zmanjšuje, saj jo prekvalificirajo v drugo vrsto odpadkov in oddajo oziroma prodajo mimo sheme. Na tem področju je tudi slab inšpekcijski nadzor s strani ustreznih državnih organov.

Po Uredbi je potrebno zagotoviti reciklažo med najmanj 55 odstotki in največ 80 odstotki celotne mase odpadne embalaže. Deleži recikliranja po frakcijah pa so: 60 odstotkov mase za steklo, 60 odstotkov mase za papir in karton, 50 odstotkov mase za kovine, 22,5 odstotkov mase za plastiko, pri čemer se upošteva le material, ki se ponovno reciklira v plastiko, ter 15 odstotkov mase za les in druge materiale (keramika, tekstil, pluta). Te deleže pri reciklaži dosegamo in tudi presegamo. Preostanek gre v energetsko predelavo ali odstranjevanje.

Kje je po vašem v sistemu ravnanja z odpadno embalažo največ težav – pri zbiranju, predelavi ali reciklaži?

Kako sodelujete s komunalnimi podjetji? Ali je točna ocena, da surovin, ki so na trgu iskane, sheme ne morete prevzeti, ker jih že prej prodajo?

Najnujnejša je določitev nove metodologije izračuna deležev po frakcijah, kartonska, mešana in steklena, posameznih DROE za prevzem odpadne embalaže od komunalnih podjetij.

Kakšna želja?

84/85

Kot sem omenila, je največ težav z ohlapno zakonodajo na področju embalaže in odpadne embalaže ter pri nelojalni konkurenci. Težave se pojavljajo tudi pri predelovalcih lesene embalaže, ki nimajo okoljevarstvenih dovoljenj.

okolje

Družbe za ravnanje z embalažo in odpadno embalažo ne prevzemajo embalaže. Podobne težave pričakujemo tudi v naslednjem letu v primeru, da se zakonodaja ne spremeni, kajti na trgu so se letos pojavile špekulativne DROE z nizkimi cenami embalažnin. Z njimi ne bodo mogle kriti vseh stroškov, ki nastajajo s prevzemanjem pri IJS in bo posledično prihajalo do enakih težav kot letos. Po vsej verjetnosti tudi v večji meri.

Za leto 2013 bi se rada zahvalila vsem partnerjem za uspešno sodelovanje in jim zaželela srečno novo leto 2014.

Kaj pričakujete od MKO? Kateri problem bi morali najhitreje reševati?

Od MKO in ostalih državnih organov se pričakuje predvsem čimprejšnjo ureditev področja ravnanja z embalažo in odpadno embalažo.

Upamo na čim hitrejši sprejem nove Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo.

Prodajanja surovin ne moremo komentirati, opažamo pa, da se pri nekaterih IJS količina odpadne embalaže pri določenih frakcijah zmanjšuje.

Z vami združeni za reciklažo.

Na voljo so vam paketi za ravnanje z embalažo: Unirec Alfa, Unirec Beta, Unirec KU in drugi paketi po vaši meri.

Unirec Alfa:

Unirec Beta:

Unirec KU:

za podjetja, ki nimajo lastne odpadne embalaže in so zavezanci za embalažo uvoženih izdelkov.

za podjetja, ki imajo odpadno embalažo in so zavezanci za embalažo uvoženih izdelkov ali sami embalirajo izdelke.

za končne uporabnike, pri katerih nastaja odpadna embalaža, pa niso zavezanci (ustanove, storitvene dejavnosti, trgovski centri ...).

(uvozniki)

(proizvodna podjetja)

(končni uporabniki)

Za ponudbo nas lahko kontaktirate na: Unirec d.o.o. | Brnčičeva ulica 15b | 1231 Ljubljana Črnuče | tel: +386 1 620 25 56 | info@unirec.si

december 2013

Družba za ravnanje z odpadno embalažo - DROE

DROE Unirec je članica skupine Dinos d.d., podjetja z več kot 65-letno tradicijo.

Promocija

Promocija

60 84/85

Intervju z Matejo Mikec

foto: Matija Krnc

okolje

Proti težavam s konstruktivnim dialogom in s sledenjem globalnim trendom na področju ravnanja z odpadki

december 2013

Družba Interseroh bo v letu 2014 zabeležila desetletnico obstoja na slovenskem trgu. O problemih ravnanja z odpadno embalažo v letu 2014 in o izzivih za prihodnje leto smo se pogovarjali z direktorico Matejo Mikec.

Leto 2013 so zaznamovale razprave in izmenjava stališč glede problemov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti ter njihovih možnih rešitev. Ob koncu leta konkretnih rezultatov teh razprav oziroma njihovih rešitev še ni videti. Kje v Interserohu vidite izvor nastalih problemov in možnosti njihovih rešitev?

Dejstvo je, da postaja v Sloveniji ravnanje z odpadnimi produkti in še posebej z odpadno embalažo vse bolj zahtevno, kar se

je navsezadnje izkazalo tudi v letu 2013.

Povečujejo se količine ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže, ki jih izvajalci javne službe ravnanja z odpadki (IJS) zberejo v okviru izvajanja javne službe ravnanja z odpadki. Povečujejo se torej masni tokovi, kar bi zahtevalo dodatna finančna sredstva, ki pa jih trenutno ni na voljo. Zaradi povečevanja količin in zaradi neurejene zakonodaje na tem področju se sedaj že dve leti zapovrstjo pojavljajo problemi pri nemotenem oddajanju zbrane odpadne embalaže družbam za ravnanje z odpadno embalažo (DROE). Dodaten problem predstavlja tudi povečano število novoustanovljenih DROE, ki s pritiskom na zniževanje cen kažejo znake močne nelojalne konkurence, posledice tega pa bodo še posebej pereče v letu 2014, ko zaradi tega ne

bo dovolj sredstev za obvladovanje masnih tokov. Še posebej so problematične novonastale družbe, ki so vertikalno povezane tako z zbiralci surovin kot z IJS. Če k temu prištejemo še problem, da nimamo točnih evidenc o količinah odpadne embalaže dane na trg, odpadne embalaže, ki je bila zbrana po posameznih komunalah, in sicer po frakcijah in prevzete odpadne embalaže s strani DROE, je dokaj jasno, da se na tem področju srečujemo dejansko s precej kompleksnimi problemi. Teh problemov ni mogoče reševati s parcialnimi oziroma enostranskimi ukrepi.

Potreben je konstruktiven in strokoven dialog med vsemi udeleženci v sistemu - od IJS, zbiralcev surovin, vseh DROE in Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki bi moralo voditi in koordinirati ta dialog. Prvi koraki v tej smeri so bili sicer proti koncu leta storjeni. Res pa je, da nekih konkretnih rezultatov še ni. Za delovanje sistema bi jih bilo treba doseči na začetku prihodnjega leta. Pomembno je, da smo v okviru GIZ Skupne sheme sprejeli neko osnovno soglasje do tega, kako bi moral biti v bodoče organiziran sistem ravnanja z odpadno embalažo. Zagotovo ima združenje večjo težo pri oblikovanju predlogov rešitev kot na primer posamezne DROE.

Večkrat ste tudi javno opozarjali na konflikte med DROE in komunalami IJS ter na problem vzpostavitve ustrezne komunikacije med vami in Zbornico komunalnega gospodarstva. Zakaj menite, da prihaja do teh konfliktov in kako bi jih lahko rešili?

Konflikt med nekaterimi DROE in javnimi komunalnimi podjetji je nastal predvsem zaradi netransparentnosti o količinah zbrane in prevzete odpadne embalaže, ki dopušča in omogoča samovoljo vseh in vsakega akterja v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Kar

61 Ali so vsi navedeni problemi vplivali tudi na poslovanje Interseroha v letu 2013?

Naša družba zagotovo ne more biti imuna na tovrstne probleme. Zato smo bili vse leto zelo aktivni predvsem pri opozarjanju na posledice in pri oblikovanju predlogov rešitev, ki smo jih proaktivno komunicirali vsem ostalim udeležencem v sistemu in pristojnemu ministrstvu. Opozarjali smo, da je treba po hitrem postopku spremeniti Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Sprememba uredbe mora rešiti vprašanje pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj novim DROE, kar pomeni, da mora opredeliti, da imajo le te dokazljiv kapital, ki bo zagotavljal njihovo finančno stabilnost.

Odpraviti je treba prag zavezancev za plačevanje embalažnine in uvesti normativne pogoje za prevzemanje komunalne embalaže.

Predvsem pa se mora vzpostaviti natančna evidenca količin in frakcij odpadne embalaže, ki je vključena v sistem, če naštejem nekaj naših ključnih pobud. Sicer so nas tudi te razmere prisilile, da smo se še bolj intenzivno usmerili v nadaljnji razvoj in rast podjetja na področju celovitih in kompleksnih storitev ravnanja z odpadki. Tudi izzive z nadaljnjo rastjo obsega poslovanja v Sloveniji bomo temeljili izključno na lastnem znanju, strokovnosti, inovativnosti in proaktivnosti. Utrdili smo prepričanje, da je za nas poleg okoljske in družbene odgovornosti pomembna tudi

Ali v prihodnje leto gledate optimistično?

Optimistični smo predvsem glede tistega dela našega razvoja, ki ga bomo gradili na lastnem znanju in kompetencah na področju kompleksnih rešitev ravnanja z odpadki.

Sicer je še vedno velik del naše dejavnosti, govorimo o shemah ravnanja z odpadno embalažo, z odpadno električno in elektronsko opremo, z odpadnimi baterijami in akumulatorji, zdravili in nagrobnimi svečami, povezan z odločitvami političnega okolja in zakonodajo. Zato si bomo v tem delu prizadevali, da se vzpostavi ustrezna zakonodaja, ki bo omogočala transparentno delovanje vseh, ki vstopajo na ta trg, vključno z izvajalci javnih služb. Na tem področju poskušamo ne biti preveč optimistični, ampak predvsem konstruktivni.

Omenili ste kompleksne storitve ravnanja z odpadki. Kaj konkretno naj bi te rešitve obsegale in kakšne izboljšave naj bi prinašale naročnikom teh storitev?

Najbrž se že vsi zavedamo dejavnikov, ki že in bodo še intenzivneje vplivali na naše življenje in predvsem na obnašanje gospodarskih družb in organizacij. Predvsem bomo morali ravnati tako, da bomo zmanjševali vse tiste dejavnosti, ki povzročajo podnebne spremembe, in omejiti porabo naravnih virov. Naučiti se bomo morali živeti tako, da bomo usklajevali današnje potrebe z jutrišnjimi zahtevami. Ravnanje z odpadki ima sicer v primerjavi z drugimi dejavnostmi, kot je na primer proizvodnja elektrike in poraba energije, manjšo vlogo, ne pa nepomembno.

Zato je potrebno tudi v Sloveniji pričeti slediti nekaterim konceptom ravnanja z odpadki, ki jih narekujejo globalni trendi. Ravnanje z odpadki se bo zato vedno bolj usmerjalo v koncept »ReUse«, kar pomeni ponovna uporaba izdelka, ki je že odpadek, »ReCycle«, kar pomeni snovna predelava odpadka, »ReDuce«, ki se nanaša na zmanjševanje vplivov, ki jih ima ravnanje z odpadki na okolje, in »ReThink«, ki predstavlja zmanjševanje stroškov ravnanja z odpadki. Uveljavljanje vseh teh ali vsaj enega izmed teh konceptov pri ravnanju z odpadki predstavlja kompleksne

84/85

storitve ravnanja z odpadki. Eden izmed naših ključnih izzivov je torej podjetjem ponuditi odgovoren in finančno učinkovit ter butično prilagojen sistem ravnanja z odpadki. Naša želja pa je tudi, da bi Interseroh Slovenija prevzel generalno vlogo pri trženju produkta Procyclen ®, ki ga je razvila naša sodelavka v Kölnu dr. Manica Ulčnik Krump.

Procyclen ® je nov material, patentiran, ki s posebno inovativno tehnologijo nastane iz recikliranih plastičnih odpadkov. Material se trži zlasti v industriji bele tehnike in z njim želijo najbolj ozaveščeni proizvajalci bele tehnike nadomestiti primarne naravne vire, ki so jih sicer izkoriščali v proizvodnji.

okolje

ekonomska učinkovitost. Le DROE, ki poslujejo pozitivno, lahko na tej podlagi vzpostavijo stabilne finančne tokove, ki so temelj, da lahko odgovorno in ustrezno opravljajo svojo dejavnost. Še posebej sem ponosna, da nas je v letu 2013 strokovna komisija izbora hitrorastočih podjetij, t. i. Slovenska gazela, razglasila za zmagovalca osrednjeslovenske regije. Komisija pa je v obrazložitvi zapisala, da Interseroh Slovenija odlikujejo dinamična rast, zavidljiva dodana vrednost na zaposlenega, rast števila zaposlenih, razvoj inovativnih rešitev na področju ravnanja z odpadnimi produkti, družbena odgovornost in trajnostna naravnanost podjetja.

Po vaši oceni je torej v naslednjem letu potrebno urediti zakonodajo na področju ravnanja z odpadno embalažo, skleniti konstruktiven in strokoven dialog ter z odgovornostjo pristopiti do vseh ravni ravnanja z odpadki. Bi kot direktorica družbe Interseroh izpostavili še kakšen nasvet za uspešnejše delovanje sistema v prihodnjem letu?

V letu 2014 bo Interseroh praznoval svojo deseto obletnico delovanja na slovenskem trgu. Ob tem smo zasnovali kampanjo, ki smo jo imenovali »Z vami delimo svoje vrednote«. Komunicirali bomo svoje vrednote, ki jih gojimo v vsakodnevnem poslovanju.

Opažamo namreč, da se v poslovnem svetu vse pogosteje vrednote zanemarjajo, da so jih zamenjale brezkompromisne borbe.

Konec leta je primeren trenutek, da razmislimo, s kakšnimi vrednotami stopamo v naslednje poslovno leto.

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d. o. o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče T: 01 560 91 50 E: info@interseroh-slovenija.si I: www.interseroh-slo.si

december 2013

pa še dodatno zaostruje razmere, je nekonstruktivno delovanje Zbornice komunalnega gospodarstva. Zbornica ne deluje povezovalno, v smeri reševanja situacije, temveč deluje izključno po načelih izključevanja in branjenja interesov zgolj posamezne skupine svojih članic tudi na račun drugih članic, kot smo recimo DROE. To dokazuje tudi njihov zadnji poziv vsem javnim komunalnim podjetjem, kako naj postopajo proti DROE. Poziv je poln zavajajočih in tendencioznih trditev glede DROE. S tem pozivom nas Zbornica sploh ni seznanila, čeprav smo njen član. Takšna komunikacija zagotovo povečuje napetost in nestrpnost med članicami in ne vodi k rešitvam. Zbornica komunalnega gospodarstva zavzema takšno nekonstruktivno držo ne glede na to, da smo na zadnjih dveh sejah Komisije za embalažo in odpadno embalažo sprejeli kar nekaj sklepov, katerih uresničevanje bi pripomoglo k reševanju problematike ravnanja z odpadno embalažo. Gre predvsem za sklepe, ki se nanašajo na pridobitve podatkov o količinah zbiranja odpadne embalaže pri vseh izvajalcih javne službe (ločeno po embalažnih materialih) na dan 31. 10. 2013 in o količinah odpadne embalaže (ločeno po embalažnih materialih), ki so jih do 31. 10.

2013 izvajalci javne službe oddali posamezni DROE. Zbornica komunalnega gospodarstva nam je sicer le posredovala te podatke, vendar so žal nepopolni.

Živimo v svetu hitrih sprememb, kjer čezmerna količina odpadkov ogroža naš planet. To je bilo privlačno prikazano v dokumentarnem filmu avtorja Jeremyja Ironsa z naslovom Smeti (Trashed). Film resno opozarja na posledice, če ne bosta začeli politika in stroka globalno odpravljati problema ravnanja z odpadki.

Tudi najboljše in najbolj izpopolnjene tehnologije, kakor jih ponujajo proizvajalci, brez spremembe zavesti ljudi ne morejo rešiti problema akumuliranja odpadkov. Čeprav je stanje alarmantno, avtor na koncu filma predstavi primere iz prakse in se vrne v sredino sedemdesetih let. Takrat je nastala strategija Zero Waste.

Predlaga izdelavo samo takih izdelkov, ki jih je mogoče uporabljati dalj časa in jih brez izjeme predelati, reciklirati in ponovno uporabiti. Je to misija nemogoče? Strategijo Zero Waste je podrobneje predstavila Erika Oblak iz društva Ekologi brez meja.

Koncept Zero Waste management v Sloveniji ni neznan. Pa vendar, kako bi ga na kratko predstavili?

Na kratko težko. Naj ga ponazorim z definicijo Mednarodne Zero Waste zveze (Zero Waste International Alliance): »Zero Waste je etičen, ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki družbo vodi v spremembo življenjskega stila in navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov, tako da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga. Implementacija Zero Waste bo preprečila vsakršne izpuste v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov, ljudi, živali ali planeta.« To je, lahko rečem, uradna opredelitev. Poudarjam, da koncept ne vključuje odlagališč ali sežiga v kakršni koli obliki, torej niti v obliki energetske predelave. V Sloveniji in tujini nekateri koncept Zero Waste zamenjujejo s konceptom Zero Waste to Landfill, kar pomeni: nič odpadkov na odlagališča. Po oceni Mednarodne Zero Waste zveze gre pri tem za zlorabo imena Zero Waste, zato da bi se promovirala energetska predelava odpadkov.

Cilj koncepta Zero Waste je, da večino hranil in virov vrne v naravne cikle prsti ali materialov s ponovno uporabo in recikliranjem.

Redne analize ostanka odpadkov so bistven del koncepta, saj dajejo dragocene informacije o tem, česa v danem trenutku še ni mogoče preusmeriti v ponovno uporabo ali recikliranje in zakaj.

Vendar še dolgo ne bomo živeli brez odpadkov.

Zniževati moramo količine ostankov odpadkov in se postopno pomikati proti cilju Zero Waste.

Glede pridobivanja energije Zero Waste podpira sisteme, ki delujejo pri bioloških temperaturah in pritisku, kot je na primer anaerobna predelava za pridobivanje bioplina. Temu sledi kompostiranje pregnitega blata, da se dosežejo kar največji mogoči pozitivni učinki vračanja organskih snovi v prst.

Kako je koncept nastal in katere probleme rešuje?

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je že uveljavil linearni sistem proizvodnih procesov, v katerem so materiali začeli svojo pot z izkoriščanjem naravnih virov, vstopali v proizvodne procese, ostanki, izdelki in embalaža

Erika Oblak

Sandi Božič

foto: arhiv podjetja

Z reciklažo pri vrhu, a brez strategije ravnanja z odpadki

Nič odpadkov (Zero Waste)

62 84/85

okolje december 2013

Nič odpadkov (Zero Waste)

pa končali na odlagališčih. K naraščajočim količinam odpadkov za odstranjevanje je še dodatno prispevalo skrajševanje življenjske dobe in vedno več izdelkov in embalaže za enkratno uporabo. Naraščajoči tok odpadkov je bilo vedno težje obvladovati s klasičnim načinom. Nastajale so prve pobude za ločeno zbiranje in recikliranje ter sežigalnice. Slednje so že od samega začetka spremljali pomisleki glede negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, visokih investicij ter rigidnosti sitema, ki so se žal izkazali za upravičene. Koncept Zero Waste se je kmalu zatem v obliki ideje pojavil v Kaliforniji. Formalno je bila Mednarodna Zero Waste zveza ustanovljena leta 2002 v Švici in povezala strokovnjake z različnih področij ter nevladne organizacije na lokalnih in državnih ravneh Evrope in sveta. Danes povezuje različne akterje v družbi na vseh ravneh: lokalnih, nacionalnih in globalnih.

Vzporedno s tem je v italijanskem mestu Capannori začela nastajati evropska zgodba o uspehu Zero Waste. Od leta 2004 so delež recikliranja s 35 % dvignili na današnjih 82 % in za 39 % znižali količino odpadkov, in sicer brez sežiganja, saj so se za koncept Zero Waste odločili prav zaradi nasprotovanja postavitvi sežigalnice. Ker so bili rezultati zelo uspešni, se je po letu 2008 koncept Zero Waste razširil po vsej Italiji in Evropi.

63 Menim tudi, da cilji Zero Waste postopno ne bodo več izbira, ampak nuja. Evropska unija se zaveda, da smo v Evropi gospodarsko izjemno odvisni od nepredvidljivih cen surovin in naravnih virov, saj imamo največji neto uvoz surovin na osebo na svetu. Program Evropske unije Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri, ki do leta 2050 določa ukrepe na številnih področjih, si pri odpadkih postavlja cilj, da bo preostanke odpadkov treba skoraj popolnoma odpraviti. Poudarja še, da bomo do leta 2020 v EU morali zapreti večino odlagališč in prenehati sežigati vse materiale, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati. Takih odpadkov je okvirno 90 %. Javno financiranje prednostno namenja sredstva dejavnostim skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki. Nedavno potrjeni Sedmi okoljski akcijski program Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta navaja, da bo ukrepe EU do leta 2020 usmerjala vizija za leto 2050.

Na kaj mislite?

Naša blaginja in zdravo okolje izhajata iz inovativnega, krožnega gospodarstva, kjer se nič ne zavrže in se naravni viri upravljajo tako, da se krepi odpornost naše družbe. Predvideno je, da se bodo na ravni EU in državni ravni okrepila prizadevanja za odpravo ovir za ekoinovacije in sprostitev celotnega potenciala ekoloških industrij. Tako se bodo ustvarile koristi za zelena delovna mesta in rast. Program ocenjuje, da je 80 % vseh vplivov izdelkov na okolje določenih ob njihovem načrtovanju in zato poziva k okoljsko primerno zasnovanim izdelkom in optimizaciji učinkovitosti rabe virov in materialov z recikliranjem. Zato med ukrepi navaja veliko bolj sistematično uporabo tržnih instrumentov, ki dajejo prednost preprečevanju nastajanja odpadkov, recikliranju in ponovni uporabi. Odpraviti je treba ovire, ki nastajajo pri recikliranju na notranjem trgu EU, in pregledati cilje za preprečevanje nastajanja, ponovno uporabo, recikliranje, predelavo in preusmeritev z odlagališč, da bi dosegli krožno gospodarstvo s kaskadno rabo virov in skoraj ničelno stopnjo preostalih odpadkov. Poleg tega EU v direktivah o odpadkih na sploh, predvsem pa v direktivah, ki temeljijo na podaljšani odgovornosti proizvajalca, določa vedno višje cilje recikliranja materialov, zapira razkorak med deleži recikliranja in predelave ter znižuje

V Sloveniji po zadnjih uradnih podatkih recikliramo in kompostiramo okvirno 40 % vseh komunalnih odpadkov, kar nas uvršča med najboljše v Evropi.

Navajate različne ovire pri izvajanju sistema Zero Waste. Kako bi jih lahko odpravili in kako je v Sloveniji, ki je po znanih podatkih pri reciklaži med boljšimi v EU? To je res. V Sloveniji po zadnjih uradnih podatkih recikliramo in kompostiramo okvirno 40 % vseh komunalnih odpadkov, kar nas uvršča med najboljše v Evropi. Drznim si trditi, da tudi zato, ker po spletu okoliščin do zdaj nismo gradili velikih sežigalnic komunalnih odpadkov, ki bi zahtevale stalne količine vhodnih odpadkov.

Pri ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki imamo za višje deleže kompostiranja in anaerobne predelave še veliko prostora. Torej smo na dobri poti med najboljše in za Slovenijo je to dosežek, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. Če pa se po drugi strani primerjamo z lokalnimi skupnostmi Zero Waste, ki reciklirajo 70 % ali celo 80 % odpadkov, ali z najboljšimi državami EU, ki dosegajo 60-odstotno recikliranje, je pred nami še nekaj izzivov.

Navedite nekatere.

Mislim, da je v Sloveniji največja ovira pri ravnanju z odpadki dejstvo, da nam manjka vizija, kajsploh želimo. Take vizije ne more zapisati samo ministrstvo ali ministrstvo v sodelovanju s podjetji. Zadnja Strategija ravnanja z odpadki je bila napisana leta 1996 in že pred več kot desetimi leti popolnoma zastarela. Imamo vrsto uredb in nekaj operativnih programov, ki v naš pravni red prenašajo zakonodajo EU. A če poskušamo iz teh dokumentov izluščiti vizijo, gre predvsem za doseganje ciljev, ki nam jih predpisuje trenutno veljavna evropska zakonodaja. Ne vemo točno, kaj storiti z ostankom mešanih komunalnih odpadkov, oziroma edino možnost vidimo v termični obdelavi oziroma sežiganju. Operativnega programa za preprečevanje nastajanja odpadkov pa sploh še nimamo.

Za kakšno dolgoročno vizijo bi se morala odločiti Slovenija?

Za dolgoročno vizijo, ki bi motivirala vse deležnike v družbi in bi jo bilo mogoče zasnovati le z demokratičnim procesom, v katerem sodelujejo civilna družba, podjetja, javne gospodarske družbe ter politika na lokalni in državni ravni. V zadnjih dvajsetih letih se je v Sloveniji

84/85

izoblikovala kultura nevključevanja širših javnosti z različnih področij v proces nastajanja takih dokumentov. Ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo je bilo opravičilo to, da se nam mudi ujeti roke za prenos v nacionalno zakonodajo. Pozneje je to postala običajna praksa.

Predlogi so pripravljeni hitro in pogosto nepremišljeno. V postopke niso vključeni vsi deležniki, roki za javno razpravo, pogosto omejeno na posredovanje pisnih pripomb, so izjemno kratki. Cilje Zero Waste namreč lahko dosežemo le s spremenjenim načinom razmišljanja in navad vseh nas, posameznikov in podjetij.

To pa morajo podpreti tudi organizacije in strokovnjaki z različnih področij ter politika na vseh ravneh z ustreznimi zakonodajnimi in ekonomskimi ukrepi.

okolje

Je. Številni praktični primeri v Evropi in po svetu kažejo, da je že danes mogoče doseči deleže, ki so zelo blizu cilju nič odpadkov. Eden od pogojev, da lokalna skupnost lahko zaprosi za članstvo v evropski mreži Zero Waste, je, da ponovno uporabi in reciklira več kot 70 % odpadkov. Samo v Evropi je trenutno več kot 250 članic mreže, številne med njimi presegajo 80 % ponovne uporabe in recikliranja.

deleže odstranjevanja odpadkov. Vse to pa so usmeritve, ki se zelo približujejo koncepti Zero Waste.

Ostaniva pri ovirah.

Druga ovira na področju komunalnih odpadkov so problemi z gradnjo naprav za mehansko biološko obdelavo ostanka odpadkov. Do leta 2015 naj bi jih po načrtih operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki dobili med 8 in 11. Mehansko-biološka obdelava odpadkov je za Zero Waste pomembna iz več razlogov. Omogoča izločanje dodatnih količin za recikliranje iz mešanih ostankov odpadkov in njihovo analizo. Ko iz ostankov odpadkov izločimo materiale, ki jih dodatno usmerimo v recikliranje, lahko preostanek še anaerobno obdelamo, ga biološko stabiliziramo in odložimo na odlagališče. V tej točki je tudi največja razlika med načrtovanim sistemom, kot ga oriše navedeni operativni program, in konceptom Zero Waste. Operativni program namreč prav tako predvideva dodatno izločanje frakcij iz mešanih odpadkov z mehansko-biološko obdelavo za gorivo pri energetski predelavi.

S tem pa mešani ostanki postanejo nevidni za vse deležnike v odpadkovni verigi in izgubimo možnost snovanja ukrepov za izboljšanje sistema ločenega zbiranja in recikliranja ali sodelovanja z oblikovalci prijaznejšega okolja.

Kako pa se tega lotevajo drugi?

V ZDA so na primeru mešanih ostankov odpadkov enodružinskih hiš v mestu Seattle, kjer na izvoru ločijo 71 % komunalnih odpadkov, ugotavljali okoljske stroške in koristi petih najpogostejših načinov ravnanja z njimi: odlaganje na odlagališčih s pridobivanjem energije z dvema različnima predpostavkama, in sicer (1) z 80- in (2) s 40-odstotnim deležem zajetega odlagališčnega plina, (3) sežiganje s pridobivanjem energije (WTE), mehansko biološka obdelava z odlaganjem brez zajema odlagališčnega plina (MRBT) z dvema različnima predpostavkama, in sicer (4) z visokim in (5) nizkim deležem izločanja reciklažnih materialov. Za vsak scenarij so nato ocenili sedem indikatorjev vpliva na okolje in zdravje ljudi. To so podnebne spremembe, zakisanje, evtrofikacija, bolezni dihal, nerakave bolezni, rakave bolezni in ekotoksičnost. Rezultati so

december 2013

Ali je realno pričakovati uresničitev ciljev, ki jih predlaga koncept Zero Waste?

64 84/85

okolje

pokazali, da je MBO v kombinaciji s konceptom Zero Waste, avtorji raziskave postopek imenujejo MRBT, pri visokem in nizkem deležu izločanja reciklažnih materialov, način odstranjevanja ostanka odpadkov z najnižjim monetiziranim vplivom na okolje in zdravje ljudi, pri čimer noben od načinov ravnanja z njimi ni brez negativnih vplivov v vsaj enem od merjenih indikatorjev. Scenarij MRBT ima negativen monetiziran rezultat, kar pomeni, da prinaša neto okoljske koristi v višini med 7 in 13 dolarji na tono ostankov odpadkov. To pomeni, da je manjše onesnaževanje okolja in prihranek energije zaradi dodatnega izločanja reciklažnih materialov in njihovega vračanja v proizvodnjo – ter s tem nadomeščanje materialov iz naravnih virov – več kot izravnalo negativne vplive MRBT na okolje. Po drugi strani pa ima energetska predelava pozitiven monetiziran rezultat, ki kaže, da povzroča neto okoljske stroške. Čeprav ustvari koristi za okolje prek proizvedene energije, so skupni negativni vplivi na okolje večji od koristi tako pridobljene energije in znašajo 4 dolarje za skupnost, ki večino (do 71 %) svojih odpadkov reciklira in kompostira. Rezultate raziskave smo Ekologi brez meja predstavili v članku MRBT – okolju in zdravju najprijaznejši način predelave ostankov odpadkov, ki je objavljen na naši spletni strani.

Toda v Sloveniji sistem ločenega zbiranja odpadkov že daje dobre rezultate.

pridobimo kompost visoke kakovosti, ki ga lokalno tudi uporabimo.

Prav zato je treba pred dograditvijo naprav za mehansko biološko obdelavo dobro premisliti o kapacitetah. Z izboljšavami ločenega zbiranja namreč lahko pričakujemo postopno zniževanje vhodnih količin. Predimenzionirane naprave so lahko nepotrebno visoka investicija, njihovo poznejše delovanje in uporaba pa za količine obdelanih odpadkov predraga.

Podobno se dogaja tudi z bioplinarnami, ki jih imamo v Sloveniji okrog 20. Nekatere so bile neprevidno umeščene v prostor in so zato naletele na odpor okoliških prebivalcev. Anaerobna predelava vsekakor spada v koncept Zero Waste, zniževanje odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, proizvodnjo bioplina in biogoriv ter snovno izrabo pregnitega blata podpirajo tudi usmeritve EU. Z nedomišljenim sistemom subvencij in nepremišljenimi projekti pa napravam, ki bi lahko uspešno reševale okoljske probleme, gradimo negativno javno podobo. V Sloveniji bi morali intenzivneje spodbujati kompostiranje doma, saj je država redko poseljena, v mestih je velik delež individualnih hiš. Naslednja stopnja so male kompostarne na lokalni ravni, kjer prek kontroliranih vhodnih materialov lokalno

Ali je za učinkovito ravnanje z odpadki na razpolago dovolj sredstev?

Verjetno se še premalo zavedamo, koliko finančnih sredstev iz skladov EU nam spolzi iz rok zato, ker pri ravnanju z odpadki nimamo jasno definirane vizije in programov, usklajenih z razvojnimi usmeritvami EU. Ne smemo pozabiti na razvojne programe, ki poudarjajo usmeritev k družbi popolnega recikliranja.

Iz skladov EU lahko torej pričakujemo financiranje tistih projektov, ki bodo usmerjeni v učinkovito rabo naravnih virov, in vzpostavljanje krožnega gospodarstva, ne pa projektov termične obdelave odpadkov. Ob tem se včasih zdi, da pozabljamo, kako je učinkovita raba virov v odpadkih povezana in prepletena s široko paleto področij: raziskave in razvoj na univerzah in v podjetjih, inovativni procesi proizvodnje, okolju prijazno oblikovanje izdelkov, razvoj novih oblik storitev, odpiranje tržnih niš, promocija blagovnih znamk, socialno podjetništvo, odpiranje novih delovnih mest tudi na lokalni ravni in seveda ločeno zbiranje, ponovna uporaba, recikliranje, kompostiranje in še bi lahko naštevali. Menim, da za tak nabor projektov financiranje iz

in naravo varuj

december 2013

Končuje se že sedmo leto odkar družba ZEOS skrbi za električne in elektronske odpadke v Sloveniji. V tem času smo se, skupaj z mnogimi sodelavci in partnerji, trudili ohranjati našo deželo čistejšo.

V družbi ZEOS verjamemo, da se boste tudi v letu, ki prihaja, skupaj z nami ODLOČILI in LOČILI: e-odpadke, odpadne prenosne baterije in akumulatorje ter odpadne nagrobne sveče.

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o Brnčičeva ulica 39, Ljubljana Tel.: 01 366 85 41 E-naslov: info@zeos.si www.zeos.si www.facebook.com/Odlocuj

Promocija

načrtna skrb za okolje

65 Mesto Capannori v Toskani, Italija, ima 46.000 prebivalcev in dosega eno najvišjih stopenj recikliranja komunalnih odpadkov v Evropi.

Leta 1997 je Rossanu Ercoliniju, sicer učitelju v osnovni šoli, uspelo prebivalce prepričati o nesmiselnosti gradnje načrtovane sežigalnice komunalnih odpadkov. Z njegovo pomočjo so v mestu organizirali ločeno zbiranje od vrat do vrat, leta 2007 pa so lokalne oblasti prve v Evropi sprejele strategijo Zero Waste do leta 2020. Ločeno zbiranje so postopno uvajali v letih med 2005 in 2010, ko so tako zbrali že 82 % komunalnih odpadkov. Leta 2012 so v nekaterih delih občine uvedli plačevanje po dejansko nastalih količinah mešanih ostankov odpadkov z mikročipi in nalepkami na vrečah. Na teh območjih se je delež ločeno zbranih odpadkov zvišal do 90 %.

Kako so to dosegli?

Lokalne oblasti v Capannoriju so sprejele 11 ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov, med katerimi najbolj izstopajo davčne spodbude za lokalna mala podjetja, ki prodajajo različne izdelke brez embalaže. Leta 2009 je med drugim začela poslovati lokalna trgovina s hrano, ki ponuja 250 izdelkov brez embalaže, na primer testenine, vino, olje, druga pa tako prodaja detergente. Ker so Italijani veliki porabniki ustekleničene vode, so iz javnih zgradb in šol umaknili vse kozarce in pribor za enkratno uporabo. Med drugimi ukrepi so 17.800 gospodinjstvom in 5.000 podjetjem razdelili nakupovalne vrečke iz blaga ter lokalne lekarne založili s plenicami za večkratno uporabo.

Leta 2009 je Mednarodna zveza Zero Waste

84/85

okolje »Novo leto je nov list, v knjigi časa bel in čist, nanj ti pišem svoje želje, mir, ljubezen in veselje.«

Bi lahko s tem modelom rešili tudi druge okoljske probleme glede onesnaženosti zraka, vode, probleme v kmetijstvu, živinoreji …?

Želimo vam dogodke, odete v tancico skrivnosti, dneve, polne zanimivih spoznanj, in doživetja z vam najdražjimi, ki vas napolnijo s toplino.

Naj bo leto 2014 leto presenecenj, modrih izzivov in srecnih trenutkov.

Če se klasično razmišljanje o odpadkih večinoma usmerja v razmišljanje o tem, kako z odpadki ravnati potem, ko ti že nastanejo, koncept Zero Waste pomeni tako oblikovanje izdelkov in snovanje procesov, ki zmanjša volumen in toksičnost odpadkov. Obenem ohranja in predela vse materiale tako, da prepreči izpuste v zrak, vodo in prst, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi. S tem pa koncept Zero Waste vpliva na zniževanje onesnaženosti ter rabo naravnih virov in energije. Pri življenjskem ciklu večine izdelkov in pridelkov je raba energije namreč najintenzivnejša pri pridobivanju surovin, proizvodnji in v času uporabe.

V energetskem smislu Zero Waste znižuje s tem povezane emisije tako, da večino hranil in virov vrača v naravne cikle prsti ali materialov preko ponovne uporabe in recikliranja. Z okolju prijaznim oblikovanjem pa še dodatno znižuje emisije, povezane z uporabo izdelkov.

Učinkovita raba naravnih virov je tesno povezana z uporabo ekonomskih mehanizmov, ki vplivajo na trg surovin, na trg dela in na njuno medsebojno povezavo. Cene so skupni imenovalec in na njegovi osnovi se ljudje odločamo o prioritetah. Če želimo spremeniti vzorce obnašanja, lahko uporabimo obdavčitev, spodbude prek cene pa povzročajo spremembe prioritet.

Koncept Zero Waste ni samo ravnanje z odpadki, ampak vzpostavljanje kroženja materialov v naravnih ali proizvodnih ciklih.

Vesele božične praznike in srečno 2014!

Vaš Saubermacher Slovenija

Sl o v eni j a

Viri Zero Waste Europe: www.zerowasteeurope.eu Zero Waste International Alliance: www.zwia.org Ekologi brez meja: www.ebm.si http://www.waste-management-world.com/articles/print/ volume-11/issue-4/Features/aiming-for-zero-waste.html

za življenja vredno okolje

Saubermacher Slovenija

december 2013

Lahko navedete primer dobre prakse, kjer so izvedli koncept Zero Waste?

na pobudo Rossana Ercolinija organizirala globalno srečanje v Neaplju prav takrat, ko je mesto doživljalo krizo z aradi odpadkov in so se ti kopičili na mestnih ulicah. Ercoliniju se je pridružil znani protimafijski aktivist Tomaso Sodano, ki je leta 2011 postal podžupan mesta Neapelj. Čez nekaj mesecev je mesto postalo član mreže Zero Waste in zdaj nekatere mestne soseske reciklirajo več kot 60 % odpadkov. Zaradi uspešnega primera uvajanja strategije Zero Waste v mestu Capannori so v Italiji ustavili načrte ali zaprli 40 sežigalnic komunalnih odpadkov, danes je v evropski mreži Zero Waste 120 lokalnih skupnosti iz Italije s skupaj več kot tremi miljoni prebivalcev. Rossano Ercolini je za svoj prispevek k razvoju koncepta Zero Waste leta 2013 prejel Goldmanovo okoljsko nagrado, ki velja za zeleno Nobelovo nagrado.

Promocija

evropskih skladov ne bi bilo ovir, še zlasti če bi bili podkrepljeni z ustreznimi zakonodajnimi in ekonomskimi ukrepi ter mehanizmi.

In prednosti, ki jih prinašajo ukrepi EU. Po ocenah Evropske komisije bi popolno izvajanje zakonodaje EU o odpadkih v Sloveniji lahko ustvarilo več kot 2.000 novih delovnih mest. Prihodki v dejavnosti predelave pa bi se povečali za dobrih 200 milijonov EUR. Da so odpadni materiali lahko dobra poslovna priložnost, dokazuje na primer podjetje Julon, ki talne obloge in ribiške mreže predeluje v poliamid 6, vhodni material za industrijo oblačil. Odpadne ribiške mreže sicer končajo na odlagališčih ali v sežigalnicah, pogosto pa ostanejo tudi v morjih, kjer resno ogrožajo morske ekosisteme. Gre za edini tovrstni obrat na svetu in je rezultat mednarodnega sodelovanja strokovnjakov, med drugim tudi Kemijskega inštituta iz Ljubljane. Z uvajanjem nove proizvodnje so v Julonu zaposlili 70 ljudi.

Cilji iz vodne direktive še niso nad vodo foto: www.shutterstockc.om

66 84/85

okolje

Kako upravljamo vode?

Program ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011-2015 je bil sprejet leta 2011. Trenutno smo sredi tega obdobja, zato

Kako upravljamo vode?

smo povprašali pristojno ministrstvo in nekatera

komunalna podjetja, kako

ocenjujejo dosedanje ukrepe

za doseganje ciljev iz Vodne

direktive. Spomnimo, da Načrt upravljanja voda skladno z zahtevami Vodne direktive

postavlja cilj doseganja

dobrega stanja voda do leta

2015 in hkrati neposlabševanje

obstoječega stanja voda.

P

rogram ukrepov Načrta upravljanja voda (PU NUV) sestavljajo temeljni in dopolnilni ukrepi. Program temeljnih ukrepov tvorijo ukrepi skupne vodne politike, ki izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila Vodne direktive in drugih relevantnih EU direktiv ter mednarodni in nacionalni predpisi, ki obravnavajo vode ali z vodami povezana področja. Za vodna telesa površinskih in podzemnih voda, kjer leta 2015 samo z izvajanjem temeljnih ukrepov dobro stanje voda ne bo doseženo, so v PU NUV predvideni dopolnilni ukrepi. Za vsa vodna telesa površinskih in podzemnih voda so predvideni tudi dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja stanja.

december 2013

O

koljsko ministrstvo še ni pripravilo poročila o izvajanju vodne direktive za vlado, je pa sporočilo, »da ima Slovenija določene težave z izpolnjevanjem zahtev Vodne direktive, ki izhajajo predvsem iz nezadostne kadrovske pokritosti predmetnega področja.

Tako je Vlada RS julija 2011 sprejela Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV) in Program ukrepov upravljanja morja (PU NUV), kar je pomenilo kar leto in pol zamude glede na zahteve Vodne

direktive. Pomenilo pa je tudi, da smo imeli, skladno z roki iz direktive, samo leto in pol časa, da zaženemo vse dopolnilne ukrepe Program ukrepov NUV.«

P

reliminarno ocenjujejo, da večje sistemske vrzeli še niso bile zadostno odpravljene.

Med te vrzeli štejejo: vzpostavitev integralnega vodenja na področju urejanja voda; krepitev inšpekcijskega nadzora; zagotovitev podlag za odločanje o rabi vode, ki bi omogočile zagotavljanje trajnostne rabe voda; strategija prilagajanja upravljanja voda podnebnim spremembam; vzpostavitev integriranega portala za upravljanje voda, namenjenega potrebam strateškim načrtovalcem različnih resorjev, ki posegajo po vodi, prostorskim načrtovalcem, investitorjem, odločanjem o rabi vode, splošni javnosti; vzpostavitev ustrezne cenovne politike, ki temelji na načelih "plača povzročitelj obremenitve" in "celovitega povračila stroškov"; integracija ciljev dobrega stanja voda v druge politike in strategije RS.

I

z okoljskega ministrstva so sporočili, »da si prizadevajo to področje okrepiti, odpraviti vrzeli na področju upravljanja voda in hkrati tudi zmanjšati zamude pri izvajanju Vodne direktive.«

U

spešnost preprečevanja onesnaževanja z nevarnimi snovmi iz kmetijskih in drugih virov težko ocenjujemo, saj je dejansko stanje na terenu zelo težko nadzirati. Veliko naših vodnih virov je v neposredni bližini vinogradniških področji in obdelovalnih kmetijskih površin, kjer ni možnega nadzora nad količino in vrsto uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev.

Z M

izvedbo novih investicij na področju kanalizacijskih sistemov se posledično izboljšuje tudi stanje površinskih voda. ag. Marko Cvikl, Vodovod kanalizacija Celje: Ocenjujem, da je bilo za zagotovitev varstva vodnih virov za pitno vodo narejeno premalo. Nujno bi potrebovali izgradnjo novega primarnega dela vodovoda, ki bi napajal tudi drugo občino. Sredstev je premalo oziroma občine v tem trenutku zaradi Čiste Ljubljanice niso bile v stanju začeti s projektom Čista Ljubljanica – vodovod. Prav tako ni bilo narejenega dovolj za izboljšanje ekološkega stanja in ekološkega potenciala površinskih voda.

P

rimož Rošer, Vodovod Kanalizacija Velenje: Na področju zagotavljanja varstva vodnih virov lahko trdimo, da je z vzpostavitvijo sheme nadomestil za zmanjšanje prihodka iz kmetijskih dejavnostih na vodovarstvenih območjih, ki jih lahko upravljavci vkalkuliramo v ceno storitve, rešen problem zagotavljanja varnosti vodnih virov. Bi pa bila realizacija ostalih ukrepov mnogo hitrejša, če bi država iz pobranega davka oziroma vodnega povračila, ki ga plačuje vsak uporabnik, vsaj del sredstev namenjala tudi za varovanje vodnih virov, enako kot na področju okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki je strogo namenski prihodek lokalnih skupnosti za potrebe izgradnje javne kanalizacije in čistilnih naprav.

D

odatno je v centralnem kanalizacijskem sistemu Velenje-Šoštanj stopnja izboljšanja ekološkega stanja edinega odvodnika, reke Paka, limitirana zaradi neizgradnje potrebnih zadrževalno-razbremenilnih objektov, za katere v lokalni skupnosti nimamo denarja, država pa ukrepov izgradnje teh objektov ne obravnava prednostno. Prav tako je na tem sistemu 30 % netesne kanalizacije, ki jo moramo obnavljati izključno iz vira amortizacije infrastrukture, brez možnosti kandidiranja na pridobitvi nepovratnih sredstev.

Nove investicije

Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Maribor organiziralo strokovni seminar o biooglju in energetski izrabi biomase. Gre za evropski projekt E2BEBIS. Biomasa je pomemben obnovljiv vir energi-

67

je. Lahko poveča delež oskrbe z energijo in zmanjšuje obremenjevanje okolja, hkrati pa predstavlja pomemben ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Uporaba biomase, na primer odpadni les, predstavlja eno izmed sekundarnih surovin, ki jih lahko s termičnim procesom pirolize pretvorimo v sekundarno gorivo in za kmetijstvo pomemben produkt, v biooglje. Biooglje ima visoko vsebnost ogljika. Zato v zemlji ohranja vlago

Vipava do nove čistilne naprave z evropskimi sredstvi

in pomaga rastlinam v obdobju suše, obdrži

Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan in župan Občine Vipava Ivan Princes sta v začetku decembra podpisala štiri sofinacerske pogodbe za kohezijski projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Vipave – 1.

Sklop. V občini Vipava bodo gradili novo centralno čistilno napravo (CČN) z zmogljivostjo 6000 populacijskih enot in skoraj 10 kilometrov kanalizacijskega sistema s pripadajočimi objekti. Zgradili bodo povezovalni kanal od aglomeracij Orehovica Podbreg (Hrašče) do obrtne cone Vipava, ki bo povezal navedeni aglomeraciji ter del naselja Podnanos na CČN Vipava, v nekaj naslednjih letih po zaključku projekta pa tudi preostali del naselja Podnanos s preostalimi zaselki. Občina Vipava bo z novo čistilno napravo prečiščevala komunalne odpadne vode iz javne kanalizacije, medtem ko bo staro čistilno napravo ohranila za čiščenje industrijskih odpadnih voda iz bližnjih industrijskih obratov. Nova čistilna naprava bo začela poskusno obratovati že sredi prihodnjega leta. Vrednost celotnega projekta presega 6 milijonov evrov. Zanj je občina Vipava pridobila 3,2 milijona evrov iz evropskega Kohezijskega sklada in dobrih 566 tisoč evrov iz proračuna RS.

biooglja se povečajo zaloge ogljika v degradi-

Z uresničitvijo projekta ureditve odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Vipave se bo povečalo število na novo priključenih prebivalcev na javni kanalizacijski sistem. S tem se bo izboljšala kakovost voda in tal, saj se bo zmanjšala količina škodljivih snovi, kar bo prispevalo tudi k izboljšanju življenjskih in zdravstvenih pogojev prebivalcev.

84/85

Od biooglja do energetske izrabe biomase

okolje

V

Novem mestu razmišljajo: Varstvo vodnih virov je zakonsko urejeno in v pristojnosti države, ki je tudi lastnik vode. Uporabniki plačujemo za odvzeto vodo vodno povračilo, ki bi moralo predstavljati vir za ukrepe varovanja vodnih virov. Zakonodaja predvideva, da se izpad prihodkov iz naslova kmetijske dejavnosti pokriva s strani upravljavca, ki jo vključi v ceno vode. Pri vsem tem je nerazumljivo, da država, ki upravlja sklad kmetijskih zemljišč, podeljuje zemljo v najem tudi na vodovarstvenih območjih, kjer nato občani preko plačila storitve krijejo stroške za izpad prihodkov od kmetijske dejavnosti. Z novimi investicijami v kanalizacijsko infrastrukturo se stanje na tem področju izboljšuje, pri čemer pa ocenjujemo, da na razpolago najverjetneje ne bo zadosti finančnih sredstev, da bi zadeve v celoti uredili do konca leta 2017.

a področju izboljšanja stopnje odvajanja in čiščenja je le ta v skladu z operativnim planom v Občini Šoštanj in v MO Velenje. Še posebej v Občini Šoštanj pa se z izgradnjo javne kanalizacije na aglomeracijah obvezne opremljenosti zamuja izključno zaradi nezadostnih finančnih sredstev ter pomanjkanja razpisov za pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov.

hranljive snovi in mikroorganizme, ki vplivajo na izboljšano rast pridelka. Z uporabo ranih območjih, zmanjšajo se emisije CO 2 in N2O , izboljša se rodovitnost tal, prispevek h krepitvi kmetijskih pridelkov in doseže soproizvodnjo energije, ki se lahko uporablja namesto fosilnih goriv.

V okviru projekta E2BEBIS, ki ga sofinancira Evropski regionalni sklad (Program Central), bo ZRS Bistra Ptuj tudi v prihodnje organizirala izobraževanje o pridobivanju energije in biooglja s procesom pirolize.

Podrobnejše informacije so objavljene na spletni strani www.bistra.si.

Pod lupo tri sanacije onesnaženih kotlin Kakšna je in naj bo odgovornost države za sanacijo onesnaženega okolja? To je bila osrednja tema posveta Okolje in človekove pravice, ki sta ga organizirala Varuhinja človekovih pravic in Državni svet RS. V Sloveniji potekajo trije projekti sanacije okolja, in sicer v Mežiški dolini, v Celjski kotlini in v Zasavju. Na posvetu so o tem razpravljali predstavniki Zavodov za zdravstveno varstvo, MKO, Ministrstvo RS za zdravje, občin, civilnih pobud in drugih inštitucij.

december 2013

N Strokovnjaki iz komunalnih podjetij so kritični

Kratko, zanimivo

Janja Leban

foto: Boštjan Čadej

68 84/85

okolje

Poslovna pričakovanja 2014

Želim izboljšano komunikacijo z MKO in ARSO Janja Leban, Gospodarska zbornica Slovenije:

1.

Teh dogodkov je bilo več, vsi pa se nanašajo na ravnanje z odpadki.

Izpostavila bi predvsem aktivnosti, ki jih izvajamo v okviru projekta ReBirth na področju predelave industrijskih gradbenih odpadkov in njihove uporabe v gradbene namene. Nasploh je tema odpadkov velik izziv. Ključno je povezovanje in razumevanje različnih strok in zakonodajnih zahtev na primer v primeru uporabe odpadkov v gradbeništvu, gradbenih proizvodov, graditve objektov, kemikalij in podobno.

2.

Sem vztrajna in potrpežljiva, zato tudi v novo leto vstopam z optimizmom. Na svojem delovnem področju si želim izboljšano komunikacijo z MKO in ARSO, za katero sem prepričana, da lahko pripomore k izboljšanju zakonodaje in učinkovitejšemu izvajanju zahtev v praksi.

Veselilo bi me, če bi se realizirale pobude, ki smo jih podali na temo zelenih javnih naročil oziroma uveljavitve okoljskih meril pri gradnji in obnovi cest in odpravile pomanjkljivosti pri izvajanju zakonodaje na področju embalaže in odpadne embalaže.

Kot državljanka Slovenije pa bi predvsem izpostavila problem zaposlovanja mladih, pa ne samo mladih do 30 let, tudi tistih malo nad 30 let.

3.

Menim, da je največje premike zaznati v industrijskih dejavnostih, kot občani oziroma potrošniki pa se še ne obnašamo najbolj trajnostno.

december 2013

Memorandum o sodelovanju med Savsko komisijo in Črno goro 9. decembra je bil v Beogradu podpisan Memorandum o sodelovanju med Mednarodno komisijo za Savski bazen in Črno goro, s katerim bo omogočeno kakovostno in konkretno sodelovanje Savske komisije in Črne gore v okviru aktivnosti

pri implementaciji Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu. Memorandum sta podpisala Miodrag Pješčić, predsednik Savske komisije in v. d. Republiške direkcije za vode na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Republike Srbije, in Velizar Vojnović, pomočnik ministra na Ministrstvu za kmetijstvo in razvoj podeželja Črne gore. Podpis Memoranduma ima velik pomen za nadaljnje pospeševanje trajnostnega razvoja v Savskem bazenu na regionalnem nivoju, ki ga koordinira Savska komisija – institucija, ki usklajuje napore vseh držav, vezanih na ohranjanje in razvoj reke Save. S podpisom pa se do polnega članstva Črne gore v Savski komisiji tudi vzpostavlja formalni okvir za sodelovanje in partnerstvo na tehničnem nivoju v zvezi z zadevami, ki so strateškega pomena na področju voda z upoštevanjem ciljev in osnovnih principov Okvirnega sporazuma. Dogovorjene so tudi osnove bodočih skupnih aktivnosti in mehanizma sodelovanja.

Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja O sofinanciranju projekta hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju občine Brežice, Krško in Kostanjevica na Krki so z ministrom za kmetijstvo in okolje mag. Dejanom Židanom podpisali pogodbo 5. decembra. Z izboljšavami vodovodnerga sistema si bodo občine zagotovile boljšo in zanesljivejšo vodooskrbo. Kot je dejal župan Občine Brežice Ivan Molan, bo občina z investicijo, vredno 7,45 milijonov evrov, zagotovila oskrbo s pitno vodo za 15.000 ljudi, za naslednjih 30 do 50 let in zmanjšala znatne izgube vode. Celoten projekt, ki bo zaključen v letu 2015, je vreden 15.017.860 evrov (z DDV).

Od tega so občine pridobile 7.788.155 evrov iz Kohezijskega sklada in 1.374.380 evrov iz proračuna RS. Zgradile pa bodo 65.330 m vodovodnega omrežja, 51.548 m hidravlične izboljšave cevi in eno nadgradnjo objekta, 13.872 m novogradnje cevi in 10 objektov,1 črpališče, 4 prečrpališča, 5 vodohranov in eno hidropostajo.

Podpis pogodb o sofinanciranju odpadne vode v porečju srednje Save Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je 4. decembra podpisal pogodbi o sofinanciranju izvajalskih pogodb za kohezijski projekt Zagorje, ki je del skupine projektov oziroma operacije "Odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju srednje Save - 2. faza". V okviru te operacije bosta občini Litija in Šmartno pri Litiji zgradili centralno čistilno napravo in 11,522 km cevovodov, Občina Zagorje čistilno napravo in 11,196

km cevovodov, Občina Radeče pa čistilno napravo. Gradnja na vseh projektih je v teku.

Vrednost investicije je s skupaj z DDV ocenjena na 27.373.015 evrov. Od tega Kohezijski sklad prispeva 16.998.946 evrov, Republika Slovenija pa 2.969.209 evrov.

Sofinanciranje kohezijskih projektov v porečju Sore Trije župani občin Gorenja vas – Poljane, Škofja Loka in Železniki, Milan Janez Čadež, mag. Miha Ješe in mag. Anton Luznar so 2. decembra z okoljskim ministrom mag. Dejanom Židanom podpisali pogodbe za sofinanciranje dveh kohezijskih projektov v porečju Sore, in sicer za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter oskrbo s pitno vodo. Projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sore« vključuje izgradnjo in posodobitev vodovoda v dolžini dobrih 35 km, izgradnjo 5 vodohramov, izgradnjo 3 črpališč z vrtinami, zbirni jašek za vrtine, klorinatorsko postajo ter urejeno zajetje Hotovlja. Projekt je vreden skoraj 16,5 milijona evrov. Od tega bo Kohezijski sklad prispeval malo manj kot 9 milijonov evrov, Republika Slovenija pa dobrih 1,5 milijona evrov. Sklenjene so vse pogodbe z izvajalci. Zaključek gradnje je predviden 30. junija 2015. Minister Židan in župani so v okviru tega projekta podpisali sofinancerske pogodbe »Izvedba gradnje za operacijo: oskrba s pitno vodo v porečju Sore – Občina Škofja Loka«, v vrednosti dobrih 6 milijonov evrov (Kohezijski sklad - 5,2 milijona evrov, proračun RS - 911 tisoč evrov) in »Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore, projekt Občina Gorenja vas – Poljane, kanalizacija Trebija – Gorenja vas (sekundarni kanalizacijski vodi) in oskrba s pitno vodo v porečju Sore« v vrednosti dobrih 2,7 milijona evrov (Kohezijski sklad - skoraj 2,4 milijona evrov, proračun RS - 417 tisoč evrov). Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda v porečju Sore (upravičenke so občine Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Železniki in Žiri) v vrednosti dobrih 29,6 milijona evrov, bodo občine prejele pomoč skupnosti v višini skoraj 16 milijonov evrov in dobrih 6,2 milijona evrov iz proračuna RS. Sklenjene so vse pogodbe z izvajalci, pa tudi vse sofinancerske pogodbe, razen za občino Železniki – gradnja in nadzor.

Gradnja je na vseh projektih v teku.

Sofinanciranje pogodb za odvajanje in čiščenje odpadne vode v Cerknici in Brezovici Minister za okolje mag. Dejan Židan je konec novembra z županom Občine Brezovica, Metodom Ropretom podpisal sofinancersko pogodbo za odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice za občino Brezovica, v Cerknici pa skupaj z županom Markom Ruparjem sofinancersko pogodbo o

69 Površinske vode: nadzor novih kemikalij, na seznamu tudi tri zdravila Na seznam prednostnih snovi, ki predstavljajo največjo nevarnost za onesnaževanje površinskih voda, bo v skladu s pravili, ki so jih julija potrdili evropski poslanci, dodanih dvanajst novih substanc. Prvič bodo na nadzorni seznam možnih onesnaževalcev vključena tudi tri zdravila, ki se lahko nekoč znajdejo tudi na seznamu prednostnih snovi.

V skladu z novimi pravili bo nadzorni seznam sestavljen iz novih onesnaževalcev, vključno s tremi zdravili. Učinke teh snovi bo potrebno spremljati in jih, če bodo redni pregledi pokazali, da je to potrebno, vključiti na seznam prednostnih snovi. "Vodna politika je dolgoročna politika. Naši državljani morajo imeti dostop do čiste vode v vseh oblikah," je povedal avstrijski poslanec, poročevalec Richard Seeber (ELS), ter: "Okoljski standardi kakovosti, ki jih navaja nova direktiva, veljajo za petnajst novih snovi, ki so bile določene skupaj z interesnimi skupinami." Sporazum so poslanci, po dogovoru s Svetom, potrdili s 646 glasovi, 51 jih je bilo proti, 14 pa se jih je vzdržalo.

Predlagatelji predloga zakona se zavedajo tveganj, ki jih predstavljajo tri pogosto rabljene farmacevtske snovi (17 alfa-etinilestradiol (EE2), 17 beta-estradiol (E2) in diklofenak), zato pozivajo Komisijo, naj razvije strateški pristop k tveganjem, ki jih za vodno okolje

84/85

S

redstva vodnega sklada se skladno z Pomembnejši projekti po sklopih: določili Zakona o vodah (162. člen) uposklop: strokovne podlage za DPNje: rabljajo za financiranje: vodne infrastrukture Železniki, JZ Ljubljana, Dravinja, in nakupa zemljišč za gradnjo, gradnjo državMura Dokležovje - Kučnica in Cven - Vučja ne in lokalne infrastrukture zaradi gradnje vas, Drava Dogoše - jez v Melju in Vurberk vodne infrastrukture, nakupa vodnih in - Duplek, Savinja Ločice - Letuš, Savinja pod priobalnih zemljišč, strokovnih in razvojnih Laškim, Savinja v Lučah, HE Boštanj, HE nalog pravnih oseb javnega prava, regionalBlanca, HE Krško, HE Brežice, HE Mokrice nih vodovodov, objektov za črpanje, zajem sklop: Mura Dokležovje - Kučnica 1. faza, in filtriranje vode, strokovnih in razvojnih Mura Cven - Vučja vas 1. faza, zagotanalog za izvajanje zakona. vljanje poplavne varnosti na porečju Drave redstva vodnega sklada se uporabljajo na (kohezijski projekt), Zagotavljanje poplavne podlagi letnega programa vodnega sklada, varnosti na porečju Savinje, protipolavne ki je vsebinsko razdeljen na 6 glavnih sklopov ureditve v Šentjurju, Medija v Zagorju, Sora - področij financiranja, in sicer: Inštitut za v Škofji Loki vode RS - opravljanje strokovnih in razvojnih sklop: vodovod Črna na Koroškem, vonalog skladno z ZV-1; strokovne podlage za dooskrba Prekmurja sistemi A, B in C urejanje voda in potrebe prostorskih načrtov; gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne (kohezijski projekti), vodooskrba Obale in infrastrukture; vodna zemljišča; oskrba s Krasa pitno vodo; gradnja vodne, državne in lokalsklop: gradnja vodne državne in lokalne infrastrukture v sklopu gradnje HE na ne infrastrukture v sklopu gradnje HE spodnji Savi.

Boštanj, HE Blanca, HE Krško

2.

3.

okolje

V okviru projekta bo izvedena investicija v odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v aglomeraciji Rakek. Investicija obsega izgradnjo 14,5 km kanalizacije in čistilne naprave kapacitet 4.000 PE. Na čistilni napravi se bo uredilo tudi čiščenje za aglomeraciji Ivanje Selo in Unec. Investicija vključuje tudi izgradnjo osmih črpališč. Skupni stroški investicije z vključenim DDV znašajo dobrih 10,8 milijona evrov (EU delež - dobrih 6,2 milijona evrov, delež Slovenije - dobrih 1,1 milijona evrov).

Vodni Sklad

S

5.

6.

R

ealizacija Vodnega sklada po posameznih sklopih za obdobje 2009 - 2012 in plan 2013 (vir: MKO) Glavni sklopi

Inštitut za vode RS-opravljanje 1 strokovnih in razvojnih nalog v skladu z ZV-1

Realizacija 2009

Realizacija 2010

Realizacija 2011

Realizacija 2012

Plan 2013

2.309.235

2.305.999

2.477.502

2.491.245

3.000.000

2

Strokovne podlage za urejanje voda in za potrebe prostorskih načrtov

1.534.305

879.320

2.041.845

1.440.804

3.091.868

3

Gradnja in investicijsko vzdrževanje vodne infrastrukture

3.670.654

1.752.087

3.571.131

9.628.858

13.759.701

6.418

120

188.738

138.189

150.000

1.238.511

829.273

705.559

2.437.800

2.266.245

14.148.041

9.851.323

10.317.297

22.907.164

15.618.122

4 Vodna zemljišča Oskrba s pitno vodo, varovanje 5 vodnih virov in gradnja vodooskrbnih sistemov Gradnja vodne, državne in lokalne 6 infrastrukture na območju gradnje HE na Spodnji Savi Skupaj

31.972.053 31.836.565

19.302.072 48.108.949 54.104.379

predstavljajo zdravila.

k sprejetemu besedilu (povezava na desni).

Za novo opredeljene snovi bo najvišja dovoljena koncentracija v vodi, ki jo bodo določili okoljski standardi kakovosti, v veljavo stopila leta 2018, njen cilj pa bo doseči dobro kemijsko stanje teh snovi do leta 2027. Prav zato Unija od držav članic zahteva, da Komisiji do leta 2018 predložijo dopolnilne programe ukrepov in programe za spremljanje.

OSK določa najvišjo koncentracijo posameznega onesnaževalca ali skupine onesnaževalcev v vodi, usedlini (tj. materialu, ki se prenaša z vodo in se useda na dno) ali organizmih (vsi živi organizmi v območju), ki za zaščito zdravja ljudi in okolje ne sme biti presežena.

Spremljanje okoljskih standardov kakovosti za obstoječe snovi je treba vključiti v načrte upravljanja povodij za leto 2015, katerega cilj je doseči dobro kemijsko stanje površinskih voda za te snovi do leta 2021.

Prednostni onesnaževalci so navedeni v prilogi

Ravni OSK morajo države članice izpolnjevati z načrtnim upravljanjem povodij.

Spomnimo, da je okvirna direktiva o vodah od leta 2000 glavni instrument vodne politike EU za določitev strategij za boj proti onesnaževanju, vključno z ukrepi za postopno zmanjšanje ali postopno odpravo emisij kemikalij, ki so navedene kot prednostne snovi.

december 2013

sofinanciranju izvedbe projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice – 2. sklop (za Občino Cerknica)«. Podpisane so bile tri pogodbe o sofinanciranju iz Kohezijskega sklada, in sicer - izvajalska pogodba za gradnjo v vrednosti dobrih 7,1 milijona evrov, izvajalska pogodba za nadzor v vrednosti dobrih 67 tisoč evrov in izvajalska pogodba za obveščanje javnosti v vrednosti dobrih 14 tisoč evrov.

Marjeta Benčina, Focus, društvo za sonaraven razvoj Kako pogosto uporabljate javni potniški prevoz in za katere namene? Živim v Ljubljani in svoje potrebe po mobilnosti, če se le da, pokrijem s kolesarjenjem v vseh letnih časih. V primeru slabega vremena ali ko gremo z otroki po opravkih v center mesta, pa uporabljamo LPP. Nekajkrat na leto za medkrajevne povezave uporabimo avtobus ali vlak. Za slednjega imamo tudi družinsko kartico ugodnosti.

Kateri vir energije uporabljate za ogrevanje vašega doma? Živimo v večstanovanjski stavbi, ki je priključena na daljinsko ogrevanje.

Na koliko stopinj Celzija ogrevate vaš dom?

Odvisno od prostora. Spalnice imamo hladne (18 °C), kuhinja se segreje zaradi kuhe in peke, dnevni prostor in kopalnico pa ogrejemo na cca 22 °C. V prazničnem mesecu boste lahko izbrali med ekološkimi oziroma okolju prijaznimi izdelki.

Za katere se odločite, če se odločite?

december 2013

Če govorimo o hrani, v prvi vrsti izbiramo lokalno hrano, če je še ekološko pridelana, toliko bolje. Drugače pa izbiramo izdelke s čim manj embalaže in proizvedene čim bližje. Poleg hrane morajo biti ekološko proizvedena tudi čistila in kozmetika. Ostale izdelke (obleke, igrače, naprave, knjige idr.) navadno kupujemo rabljene, igrače si velikokrat izposojamo v knjižnici, za vsak nov izdelek pa se najprej vedno vprašamo, ali ga sploh potrebujemo.

Dunja Dolinšek

foto: arhiv podjetja

Marjeta Benčina

70 foto: arhiv podjetja

84/85

okolje

Kupiti le tisto, kar potrebuješ

tržnici. Če se le da, izberemo slovenska živila.

Predvsem v prazničnih časih je hrane v preobilju. Kako ravnate z ostalo odvečno hrano? Če ostane pecivo, ga nesem sladkosnednim sodelavcem. Če ostane kaj pri kosilu, poskusimo uporabiti za večerjo. Od obiskov dobimo veliko sladkarij, zato jih nekaj podarimo tudi za družine v stiski. Če vemo, da česa ne bomo mogli pojesti, damo prijatelju, ki nima dohodkov in je hvaležen za podarjeno. Najbolje pa je načrtovati obroke glede na to, kaj imamo na voljo, da čim bolj učinkovito uporabimo vse sestavine, preden jim poteče rok uporabe.

Zelene navade Zelene navade so dobrodošle v vsakem obdobju, tudi v prazničnem decembrskem in novoletnem. Tokrat predstavljamo zelene navade dveh predstavnic nevladnih

Kakšno zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve?

organizacij oziroma društev,

Vedno imam v mislih, kako trajnostno so živeli in še živijo naši stari starši, generacije, ki so živele v sožitju z naravo, ki ne hodijo v nakupovalne centre in ki nimajo avtomobilov.

Kupijo le tisto, kar res potrebujejo, vedo, da sta gibanje in zdrava hrana najpomembnejša. To so generacije, ki bodo kmalu dopolnile 100 let. K bolj odgovornemu vsakodnevnemu ravnanju pa me vodi tudi dejstvo, da so dobrine po svetu nepravično razdeljene in da moramo pustiti še kaj naslednjim generacijam.

ki se ukvarjata z okoljsko

Po darila iz naravnih materialov Dunja Dolinšek, Društvo DOVES-FEE Slovenia Kako pogosto uporabljate javni potniški prevoz in za katere namene?

Ponavadi za službo takrat, kadar ni službenih obveznosti zunaj sedeža zaposlitve.

Kakšno nosilno vrečko uporabljate za nakupovanje živil?

Kateri vir energije uporabljate za ogrevanje vašega doma?

Če je ne pozabim, ponavadi vrečko iz blaga.

Drugače pa napolnim svojo torbo, izkoristim prostor pod vozičkom ali stvari nesem kar v roki. Ker imam trgovine z živili blizu, ne kupujem na zalogo, ampak sproti, kar potrebujem.

Uporabljamo les in kurilno olje ter toplotno črpalko zrak-zrak za ogrevanje sanitarne vode.

Na koliko stopinj Celzija ogrevate vaš dom?

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje?

Prostori, ki so namenjeni dnevnemu bivanju, na 22 °C, ostali prostori, spalnica, hodnik pa na 17 °C oziroma so termostati na radiatorjih v prostoru na oznaki med 13 in 20 °C.

Veliko zelenjave in mesa dobimo od sorodnikov, ki živijo na podeželju in zato vemo, kakšnega izvora je ta hrana. Ostale stvari dokupimo na bližnji

V prazničnem mesecu boste lahko izbrali med ekološkimi oziroma okolju prijaznimi izdelki.

Za katere se odločite, če se odločite?

tematiko.

Če se le da, za darila kupujem okolju prijazne izdelke iz naravnih materialov.

Kakšno nosilno vrečko uporabljate za nakupovanje živil?

Za nakupovanje uporabljam vrečko iz blaga, ki jo nosim vedno s seboj v torbici. Je iz lahkega materiala in zavzame zelo malo prostora.

Pri živilih se izogibam plastičnim vrečkam, tako da za sadje in zelenjavo, pri kateri ni nujna uporaba vrečke, ne uporabim (banane, ananas, melone, zelje). Sicer pa toliko, kot je nujno potrebno.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje?

Od lokalnih ponudnikov na tržnici najpogosteje kupujem sadje, mlečne izdelke in v zimskem času kislo zelje in kislo repo ter seveda mesne izdelke, ki so za ta čas primerne.

Predvsem v prazničnih časih je hrane v preobilju. Kako ravnate z ostalo odvečno hrano?

Sem generacija, ko so nas starši vzgojili, da je treba hrano spoštovati in je ne mečemo stran.

V primeru, da je hrane preveč, gre za kratek čas v zamrzovalnik in potem ponovno na krožnik.

Ostanke kruha porabim za pripravo nove jedi ali za živali. Hrane nikoli ne vržem stran.

Kakšno zeleno vodilo vas vodi v zelene odločitve?

Spoštuj hrano, spoštuj okolje in ga ne onesnažuj.

VREDNOTE, KI NISO SAMO NA PAPIRJU Družba Interseroh bo v prihodnjem letu praznovala 10-letnico delovanja na slovenskem trgu ravnanja z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti. Kot uvod v niz dejavnosti, ki se bodo odvijale v marcu 2014, bo Interseroh na letošnjem vrhu slovenskega gospodarstva predstavil kampanjo »Z vami delimo svoje vrednote«, ki je bila zasnovana za obeleženje desetletnice delovanja. Mateja Mikec, direktorica Interseroha, je pojasnila pomen in namen kampanje.

Zakaj boste ob desetletnici Interseroha govorili o svojih vrednotah in ne o poslovnih uspehih, saj ste bili navsezadnje letos razglašeni za gazelo osrednjeslovenske regije?

Kampanjo »Z vami delimo svoje vrednote« smo zasnovali, zato da bi opozorili na pomen vrednot, ki v današnjem poslovnem svetu štejejo vse manj. Zavedamo se, da je boj za rast ali celo za obstanek na trgu oster in neizprosen ter da so v teh časih pomembne samo številke oziroma pozitivni kazalniki poslovanja.

Vprašanje pa je, ali le poslovni kazalniki zadostujejo, da je podjetje tudi dolgoročno uspešno in predvsem trajnostno usmerjeno. Podjetja brez zapisanih vrednot, ki jih morajo seveda vsi zaposleni vsakodnevno tudi uresničevati, po moji oceni nimajo dolgoročno uspešne perspektive. Zato v Interserohu že nekaj let gradimo sistem vrednot, ki niso zapisane samo na papirju. Živimo jih in s tem ustvarjamo konkurenčno prednost.

Po drugi strani lahko v zadnjem času o ravnanju z odpadno embalažo in ostalimi odpadnimi produkti spremljamo samo negativne prispevke, ki se nanašajo predvsem na vzroke, zakaj sistem ne deluje. S sloganom »Z vami delimo svoje vrednote« želimo opozoriti tudi na to, da je zdaj že skrajni čas, da se lotimo reševanja tega pomembnega okoljskega in finančnega področja s pozitivnimi sporočili. Dejstvo je, da je treba urediti zakonodajo na tem področju, vendar pa nobena zakonodaja ne more nadomestiti vrednot, ki so ključne ne samo za uspeh podjetja, temveč tudi za stabilnost sistema ravnanja z odpadnimi produkti in za zadovoljstvo zavezancev, ki ta sistem financirajo.

Promocija

Vizualizacija vaših vrednot temelji na žuželkah, kar je malce nenavadno za podjetje, ki je specializirano za ravnanje z odpadnimi produkti.

Med pripravo letnega in trajnostnega poročila za leto 2011 smo razvili koncept primerjave delovanja podjetja s procesi, ki potekajo v naravi. Želeli smo se zgledovati po učinkovitih naravnih sistemih, ki so vzdržni in trajnostni, ter ugotovili, da lahko vse, kar želimo sporočati s svojimi vrednotami, sporočamo z značilnostmi in delovanjem nekaterih žuželk. Čmrlj je simbol vztrajnosti in osredotočenosti ter je učinkovit, tudi takrat ko čebele recimo zaradi vetra ne morejo več opraševati cvetlic. Primerjava se je ponudila kar sama od sebe. Tudi v Interserohu ne hodimo po ustaljenih poteh ter vedno znova iščemo poslovne in okoljske izzive na tistih področjih, kamor drugi ne želijo posegati.

Mravlje živijo že 40 milijonov let v odlično organizirani in visoko učinkoviti skupnosti. Tudi v Interserohu skrbimo za stalen in kreativen razvoj zaposlenih ter kot mravlje vzpostavljamo sistem, ki je učinkovit in usklajen. S takim delovanjem smo zaposleni vzor drug drugemu in hkrati izboljšujemo delovanje celotnega podjetja. Pikapolonice so simpatične in zelo priljubljene žuželke ter hkrati koristne za človeka. Razveselimo se jih, ko nam sedejo na dlan. Tak odnos v Interserohu želimo razvijati tudi z zavezanci: obravnavati jih osebno, spoznati njihove želje in potrebe ter potem odleteti, samo ne v nebo, ampak v načrtovanje, kako uresničiti njihove želje na način, ki bo koristen zanje in za okolje.

Premišljeno prilagajanje izzivom okolja smo simbolizirali s pletenjem pajkove mreže. Pajki so zmožni splesti zelo kompleksne mreže najrazličnejših oblik, toda prav vsaka mreža je edinstvena, njene niti pa močnejše od jeklenih enakega premera. Spletanje omrežij je prav tako v naravi Interseroha. Kakor pajki tudi mi gradimo edinstvene odnose s poslovnimi partnerji. Pozitivni odnosi z njimi so lepilo, ki omogoča izgradnjo nevidne mreže, v katero poskušamo v skrbi za okolje ujeti čim večje količine odpadnih produktov in jih oddati v nadaljnjo predelavo.

Desetletnico delovanja bomo tako zaznamovali s komuniciranjem svojih vrednot, v središču katerih so torej predanost k uspehu zavezancev, inovativnost, kreativnost in neprestano učenje, vzpostavljanje partnerstva s poslovnimi partnerji, osebna integriteta, pozitivna energija ter ambicioznost vseh zaposlenih, ki podjetju izkazujejo pripadnost.

INTERSEROH, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d.o.o.

Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče Tel.: +386 (0)1 560 91 50, www.interseroh-slo.si

V zadnjih dvanajstih mesecih je družba Fersped doživela kar nekaj velikih sprememb, ki so bistveno vplivale na poslovanje. Ponovno so 100 % lastnik postale Slovenske Železnice.

Zaradi akumulirane izgube iz preteklih let in odpisov poteka program finančnega prestrukturiranja. Število zaposlenih bo do konca leta zmanjšano za skoraj deset odstotkov, v tem letu smo izvedli notranjo reorganizacijo itd.

Posledično ne pričakujemo dobrih poslovnih rezultatov.

Fersped želi s kadrovskimi

in drugimi spremembami,

pa tudi s pomočjo novega lastništva, postopoma izboljšati

poslovanje. Letošnja bilanca, kot pravi novi direktor Tomaž

Martin Jamnik, še ne bo dobra, za prihodnje leto pa načrtujejo

boljše čase. Tomaž Martin Jamnik je doslej profesionalno delal predvsem na morju

in v pomorski logistiki,

največ v Luki Koper, njegove mednarodne poslovne izkušnje

pa bodo dobrodošle pri iskanju novih partnerjev na tujih trgih.

Koliko se Fersped uspe tržiti na evropskem trgu?

Več kot polovico naših storitev opravimo za tuji trg. Rast v naslednjem letu pričakujemo prav na tujem trgu, saj je slovenski trg majhen in zasičen.

V vaši ponudbi so multimodalne dostave. V koliki meri je to storitev, znana na globalnem trgu, tržno zanimiva?

Organiziranje mutimodalnih prevozov je ena osnovnih dejavnosti naše družbe. Večinoma gre za kombinacijo pomorskega in kopenskega prevoza, na primer ladja – železnica-tovornjak, kakor tudi kombinacije raznih kopenskih prevozov. Poleg tega organiziramo letalske prevoze v povezavi s kopenskimi prevozi. Zaenkrat ne ponujamo kombinacij z rečno plovbo.

Promet okolju ni prijazen in evropska logistika želi manj obremenjevati ceste in zrak, zlati aktualni so zeleni energenti. Kako je v procese zelene logistike vključen Fersped?

Fersped se v procese zelene logistike vključuje predvsem preko skupine Slovenske Železnice, in sicer v nekatere projekte. Več kot polovica naših storitev je povezana z železniško logistiko, večino prevozov pa organiziramo prav z železnicami.

Kot dodatne storitve naročnikom omogočate skladiščenje, pakiranje in embaliranje. Kakšna je vaša tehnološka oprema za te storitve?

december 2013

Tomaž Martin Jamnik

Kaj bodo pokazali poslovni rezultati na koncu leta, kako je z rastjo prevozov in realizacije?

foto: arhiv podjetja

Rast načrtujejo na tujih trgih

Med logisti

72 84/85

logistika

Med logisti

Sami smo lastniki ali pa imamo v najemu več skladišč (Koper, Nova Gorica, Ljubljana, Celje in Maribor), v katerih nudimo strankam skladiščenje in pretovor. Poleg tega imamo v lasti silose za cement, v katerih hranimo in pretovarjamo cement, ki ga prevažamo z

najetimi železniškimi vagoni. Ostale storitve opravljamo v manjši meri v lastni režiji in s pomočjo ostalih podjetij v skupini SŽ, npr. SŽ Express, sicer pa to za nas opravijo zanesljivi podizvajalci.

Pri katerih panogah, s katerimi poslovno sodelujete, ste uspeli povečati obseg poslovanja?

Obseg poslovanja smo povečali v energetski panogi.

Kako uspešni ste pri sledenju blaga?

Ker nimamo lastnega voznega parka, uporabljamo sledenje, ki ga ponudijo prevozniki.

Smo pa v fazi začetnih pogovorov s slovenskim ponudnikom opreme, ki jo za to potrebujemo, saj vrednosti pošiljk, katerih prevoze organiziramo in zanje izdajamo tranzitne garancije, vse bolj naraščajo. Poleg tega bomo z lastno ali najeto opremo strankam lahko zagotovili zanesljiv in neodvisen servis.

Kakšne načrte sprejemate za leto 2014?

Ambiciozne? Previdne?

V naslednjem letu imamo ambiciozne načrte.

Predvidevamo rast za okoli deset odstotkov, kot sem že povedal, predvsem na tujih trgih.

Kaj je narobe s slovensko prome­tno in­fra–­ strukturo?

To, kar že vsi vemo. Zaradi vse manjšega obsega vzdrževanja je vse bolj izrabljena tudi železniška infrastruktura. Zaradi premajhnih vlaganj sčasoma, v kolikor se kaj ne spremeni, ne bo več zadoščala za rastoče potrebe našega in evropskega gospodarstva.

Podjetje Paletka pa je uvedlo

delu logistike, kjer ne gre za

zaprt krog vračanja, ampak so potrebne čiste palete. O

tržnem utiranju poti za nov izdelek na slovenskem trgu, o

prednostih kartonske palete in o zanimanju tujih trgov, je spregovoril Peter Frelih iz

podjetja Paletka.

Glavne prednosti so, da je kartonska paleta 85 % lažja kot lesena paleta, s čimer je izredno primerna za letalske in hitre prevoze. Je nižja, kar pomeni, da se lahko prepelje več blaga ob istih stroških, na primer v kontejnerju. Ima tudi 80 % boljše vpijanje vibracij, kar popolnoma spremeni zaščito izdelkov, ki se prevažajo.

Izdelki so tako lahko manj zaščiteni z drugimi dodatnimi materiali, ker jih na primer proti udarcem zaradi cestišča ščiti že paleta.

Kartonske palete so 100 % razgradljive, uničenje je enostavno – skupaj z ostalo kartonsko embalažo. Je skladna z vsemi mednarodnimi predpisi glede izvoza blaga, glede higienskih zahtev, sledljivosti materiala, iz katerega je izdelana in podobno. Ključne prednosti so torej teža, čistost, možnost prilagoditve uporabniku, večji varnosti izdelka na paleti in dejstvo, da s 3,5 kg kartona, ki je popolnoma reciklabilen material, dosegamo isto kot s 25 kg trdega lesa. Les bi bil lahko uporabljen za bolj smotrn namen, poleg tega pa je zaradi žebljev pred reciklažo potrebna tudi predhodna predelava, ki povzroča dodatne stroške.

Kakšne vrste kartonskih palet ponujate in kako je prišlo do sodelovanja s tujim partnerjem?

Ponujamo kartonske palete vseh standardnih dimenzij, tehnične palete, lahko pa izdelamo palete povsem nestandardnih dimenzij. S tujim partnerjem sodelujemo zaradi uporabe njihove intelektualne lastnine, blagovne znamke in znanja, ki ga ima v tej industriji. Po našem mnenju so razvili najboljši produkt. Zagotovljene so tudi ogromne zmogljivosti izdelave.

Glede na to, da so palete iz kartona, kako je glede nosilnosti in odpornosti na udarce?

Nosilnost pri nas prilagajamo potrebam stranke. Dosegamo lahko nosilnosti do treh ton in

Peter Frelih

prevladujejo lesene palete.

več. Kot zanimivost naj povem, da je certificirana paleta Kuehne and Nagel za letalski prevoz prestala pritisk 6,7 ton na testu v institutu NEFAB na Nizozemskem. Ogromna prednost, ki jo nudi karton v primerjavi z lesom, je ta, da karton absorbira udarce in ne prenaša sil na produkt. Naša paleta 80 % bolje absorbira vibracije.

Kartonske palete so načeloma namenjene enkratni uporabi. Kaj pa to pomeni za količino porabljene valovite lepenke in za naravne vire, iz katerih se kartonske palete izdelujejo?

Kartonska paleta je namenjena predvsem delu logistike, kjer je potrebna čista paleta in ne gre za zaprt krog vračanja palet. Največja prednost je ta, da je to edina paleta v paletni industriji, ki se lahko popolnoma reciklira. Ni potrebna predelava. Gre za popolnoma ekološki produkt, ki predstavlja novodobno alternativo leseni paleti. Glede na primerjavo z leseno paleto smo tudi tukaj v prednosti, saj lahko les porabimo za kaj drugega.

Dejavnost ste v Sloveniji začeli v prvi polovici leta. Kakšno je povpraševanje v tem obdobju?

V Sloveniji smo v fazi razvijanja poslovnih odnosov in obveščanja trga o naših produktih, vendar so odzivi zaenkrat zelo pozitivni.

Nekatera podjetja, ki so bolj odprta za novosti, že sodelujejo z nami.

Kakšni so vaši poslovni načrti za prihodnje leto?

Nas cilj za drugo leto je prodreti tudi na tuja tržišča in vzpostaviti dobre poslovne odnose v regiji.

Boste v prodajnem programu ostali samo pri kartonskih paletah?

V prodajnem programu imamo tudi škatle (boxe), ki so integrirani na paleto, vendar te izdelujejo naši poslovni partnerji.

december 2013

Navedite te prednosti v primerjavi z običajnimi lesenimi paletami.

V logistiki trenutno

foto: Boštjan Čadej

palete. Namenjene so tistemu

Transport

novost, in sicer kartonske

Trg se odziva zelo pozitivno. Naj navedem primer podjetja IKEA, kjer so vložili 94 milijonov v posodobitev logistike in implementacijo kartonske palete. Sedaj imajo 124 milijonov prihrankov letno, kar jasno govori o potencialu kartonskih palet. Tu so še Electrolux, Duropack, največji logist na svetu Kuehne and Nagel in mnoga druga podjetja, ki so prepoznala prednosti kartonske palete in jih uspešno vpeljujejo v svoje sisteme.

logistika

Kartonska paleta novost na slovenskem trgu Palete iz valovitega kartona so novost na slovenskem trgu, kako pa nanje reagira trg EU?

73 84/85

Transport

foto: arhiv podjetja

Lega je od nekdaj, a blagovni tokovi mimo Slovenije

Transport

74 84/85

logistika

Transport

Janko Pirkovič, direktor

Logističnega centra BTC v Ljubljani, je zagotovo eden

izmed doajenov slovenske ni naključje, da njegovo

poslovanje že krasi laskavi naziv logist leta, letos pa je

prejel še priznanje Zelena logistika. Koliko jo lahko

merimo? Konkretno. Janko Pirkovič niza podatke, ki so jih

dosegli v njihovem logističnem centru. O tem, kako Slovenija

zamuja z vstopom v evropske logistične tokove, pa si je Janko Pirkovič pomagal z

Valentinom Vodnikom …

Letos je BTC Logistični center prejel priznanje Zelena logistika 2013. Koncept zelene logistike se uveljavlja postopoma in kot izhodišče za pozitivno oceno presoja pritiske logistične dejavnosti na okolje. Katere dosežene rezultate bi izpostavili?

Na naziv Zeleni logist 2013 smo zelo ponosni, saj pomeni priznanje za nekajletno usmerjenost k vrednotam za čistejše okolje. Če omenim rezultate, bi v prvi vrsti izpostavil, da imamo na strehah vseh naših skladišč sončno elektrarno. S tako imenovanim ekološkim otokom smo uredili zbiranje, sortiranje in ločevanje velike količine odpadkov iz naših skladišč. Tudi ukrepi na tehnološkem in informacijskem področju pri operativni skladiščni dejavnosti so bili namenjeni prihranku energije, nove varčne luči in krajšim transportnim potem, kar prav tako pomeni neposredni prihranek energije.

december 2013

Ste tako zeleni tudi pri logističnih operacijah?

Najbolj ilustrativen je za zeleno logistiko prispevek našega transporta. Za razumevanje: vsak dan pripravimo do 4.000 palet z raznimi artikli, ki jih naslednje jutro s 160 vozili odpremimo do kupcev po sistemu optimizacije transportnega prostora in poti. Ekonomija obsega nam omogoča, da ne vozimo prazni ali z več vozili do istega kupca. Tako dobijo vse blago različnih dobaviteljev z enim vozilom.

Janko Pirkovič

logistične mreže. Zato

Ocenjujemo, da ta način distribucije pomeni znaten prihranek pri gorivu in s tem k manjšim izpustom.

Stroka meni, da je zelena logistika še dokaj na začetku in da v bistvu pomeni drugačen pogled na logistične strategije in sisteme, da gre za trajnostno logistiko. Kako se logistika v Sloveniji odziva na te globalne procese?

Veliki logisti imajo težave ali pa jih ni več. Tistim, ki so v lasti tujcev, je prvi cilj dobiček in je drugo manj pomembno.

Takšno, kot je stanje logistične stroke v Sloveniji, je tudi na področju zavedanja o nujnosti trajnostnega razvoja in nujnosti ohranjanja čistega okolja. Veliki logisti imajo težave ali pa jih ni več. Tistim, ki so v lasti tujcev, je prvi cilj dobiček in je drugo manj pomembno.

Vaš logistični center posluje s certifikatom za skladiščenje in distribucijo ekoloških proizvodov. Kaj opažate v sodelovanju z vašimi partnerji – katere panoge vse bolj upoštevajo, da pomenijo zeleni izdelki tudi višjo dodano vrednost? V čem je posebnost logističnega ravnanja z ekološkimi proizvodi?

Za ravnanje z ekološkimi proizvodi smo morali res dobiti poseben certifikat.

Nimam podatka, da ga je dobil še kak drug logist.

Res je, da ni zelene oskrbne verige, če samo eden od členov ne izpolnjuje vseh zakonskih zahtev. Sem pa vesel, da je čedalje strožji inšpekcijski nadzor, ki edini lahko zagotovi, da bodo ti artikli tudi dejansko na trgu, pa čeprav z višjo ceno. Ocenjujem, da so v oskrbni verigi najmanj zeleni primarni pridelovalci surovin in tudi logisti.

Brez zelenega transporta in okolju prijaznih prometnih tehnologij je težko govoriti o zeleni logistiki. Kako je z voznim parkom v BTC-ju in kakšne energente uporabljate v vozilih?

Naš Logistični center ima za distribucijo pogodbo s podprevoznikom Dušan Kobalom. V svojem voznem parku ima večino novih vozil, ki ustrezajo zahtevam varstva okolja. Pridobil je že tudi ISO Standard 9.000 in se pripravlja na pridobitev okoljevarstvenega standarda ISO 14.000. Pred leti pa je pridobil tudi certifikat ECODRIVE kot dokaz, da je s svojimi ukrepi znižal onesnaževanje okolja.

75 84/85

Mladi vidijo v logistiki priložnost Izred. prof. dr. Bojan Rosi, Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru:

1.

V Sloveniji nam je dlje časa manjkalo združenje, ki bi povezovalo vse deležnike s področja logistike. Zato lahko rečem, da je ponovna oživitev Slovenskega logističnega združenja po mojem mnenju prinesla tudi najpomembnejši strokovni dogodek leta 2013 s tega področja, to je konferenco Oskrbovalne verige v znanosti in praksi. Glede na obseg vsebine dogodka in vabljene strokovnjake menim, da je bil to za slovensko logistiko najpomembnejši dogodek leta. Seveda ne smemo pozabiti tudi mednarodne znanstvene konference, ki vsako leto poteka v Celju, Logistics & Sustainable transport, ki je letos po oceni EU logistics hub dosegla deseto mesto na seznamu najpomembnejših mednarodnih dogodkov s področja logistike.

2.

Verjamem, da mora biti vsaj rahel optimizem vedno prisoten. Na področju logistike kljub splošni krizi vseeno vidim majhna znamenja napredka – na primer vedno večje povezovanje sfere gospodarstva ter javnega sektorja. Nenazadnje na relativno dobro stanje v sektorju kaže tudi dejstvo, da zanimanje študentov za našo fakulteto ne upada, torej mladi še vidijo potencial v naši dejavnosti ter tudi v izobrazbi.

Katere logistične dogodke po njihovi ekonomski in okoljski vrednosti v letu 2013 v Sloveniji bi uvrstili med najpomembnejše?

3.

Promocija

V letošnjem letu je bilo oživljeno delo Slovenskega logističnega združenja s sedežem v Ljubljani, v našem Logističnem centru.

S strani strokovne javnosti in uporabnikov naših storitev je bil izjemno dobro sprejet kongres logistike, ki je bil konec septembra v Portorožu. S svojimi kvalitetnimi prispevki so sodelovali tudi predstavniki institucij in logisti iz evropskih držav ter pomembni slovenski logisti. Ta dogodek bo postal tradicionalen in najpomembnejši v našem prostoru.

Kot dolgoletni menedžer v logistični dejavnosti bo zanimiva vaša ocena, ali je slovenska

dr. Bojan Rosi

Že večkrat sem pisal, da je Slovenija zamudila svoj vlak za vstop v evropske logističen tokove. Luko Koper smo pustili samo in posledice so jasne – je v pasti politike. Enako velja za Slovenske železnice. Nerazumljive so široke razprave ˝strokovnjakov˝o pomembnosti naše geografske lege. Nimamo nobenega programa, čeprav jih vse vladne garniture pričnejo pripravljati in se s tem hvalijo. Pred dnevi sem poslušal predstavnika birokracije, ki je obljubil, da bo nov, svež program pripravljen že v letu 2014. Lepo, toda blagovni tokovi na to ne bodo čakali. Žal. Brez usposobitve Luke Koper za prevzem ladij z večjim ugrezom in za manipulacije večjega števila kontejnerjev ne bo uspešnega razvoja naše logistike. Še bolj dramatično pa se mi zdi dejstvo, da železniška infrastruktura že v nekaj letih ne bo sposobna pripeljati predvidenih blagovnih tokov iz Luke Koper. Ali bodo morali ti peljati po cesti ali pa v Trst? Škoda. Že Valentin Vodnik je napisal: ˝Slovenec, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede˝. Od tega je ostalo, žal, le malo.

logistika

Ali lahko govorimo o zeleni logistiki, če oskrbna veriga ni zelena, če so dobavitelji še okoljsko brezbrižni? Kateri deli v oskrbni verigi so manj zeleni?

logistika razvojno zamudila v primeri s prometno politiko sosednjih držav. Kaj bi bilo treba spremeniti?

Menim, da je najpomembnejši kazalnik trajnostnega razvoja celostno družbeno odgovorno ravnanje ljudi. Veseli me, da vsakodnevno vidim majhne premike na tem področju, na primer ločevanje odpadkov, zanimanje za nakup okoljsko bolj prijaznih vozil… Seveda pa tu manjka okoljskega zavedanja na višjih ravneh – že z večjimi spodbudami ali olajšavami za vsakodnevno okolju prijaznejše življenje bi lahko država pripomogla k trajnostnemu razvoju, da potenciala spodbud za podjetja sploh ne omenjam.

december 2013

Za ravnanje z ekološkimi proizvodi smo morali res dobiti poseben certifikat. Nimam podatka, da ga je dobil še kak drug logist. Mi brez njega ne bi mogli skladiščiti te vrste proizvodov in bi bili kar v težavah. Pri ekoloških artiklih – v skladišču jih imamo preko 300 – je predvsem pomembno natančno spremljanje in dokumentirano evidentiranje, kaj se z njimi dogaja. Le pod tem pogojem gredo ti artikli lahko na police v trgovinah.

foto: Nataša Müller

Poslovna pričakovanja 2014

foto: www.shutterstock.com

Strategije razvoja prometnega sistema Slovenija nima

Razvoj logistike in prometne infrastrukture

76 84/85

logistika

Razvoj logistike in prometne infrastrukture

Resolucija o razvoju slovenske

logistike in transportni infrastrukturi, ki sta jo

pripravila prof. dr. Aleš Groznik

in prof dr. Jože Damijan v

sodelovanju s predstavniki

nekaterih največjih logistov v Sloveniji, je aktualna tudi

zato, ker so se znova zaostrile

razprave, zakaj Slovenija

nima strategije prometne

politike in zakaj zamuja pri

izgradnji večjih infrastrukturnih objektov. Ne gre le za drugi tir,

pač pa tudi za druge naložbe.

Slovenija se bo morala odločiti,

kakšna bodo letna vlaganja v prometno infrastrukturo,

katera bodo prednostna in

kdo bo za izvedbo naložb

operativno odgovoren. Sicer

se bo zgodovina ponovila. Iz Resolucije objavljamo kratek december 2013

del, ki govori o strategiji in

umeščanju objektov v prostor.

V

začetku devetdesetih let sta bila sprejeta tako Nacionalni program izgradnje avtocest v republiki Sloveniji (NPIA) kot tudi nacionalni program razvoj železniške infrastrukture. Prvi, NPIA, je pretežno realiziran, železniški pa je ostal praktično samo na papirju (razen modernizacije proge med Koprom in Divačo, dograditve proge proti Madžarski in elektrifikacijo ter rekonstrukcijo proge med Pragerskim in Hodošem). Projekt izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom je v sklepni fazi priprave. Odsotnost aktualne strategije razvoja prometnega sistema (ceste, avtoceste, železnice, javni promet, pomorska infrastruktura, letališke zmogljivosti) povzroča nesistematično planiranje in tudi umeščanje v prostor številnih projektov, ki niso gospodarno zastavljeni in z vidika učinkovitega razvoja ne prinašajo potrebnih družbenih koristi.

B

rez jasno postavljene strategije se dogaja, da se umeščajo v prostor projekti, ki se tekom umeščanja bistveno podržijo in ne dosegajo niti minimalne ekonomske učinkovitosti. Z vidika narodnega gospodarstva taki projekti ne prispevajo k optimalni rasti in razvoju na dolgi rok, temveč le povečujejo družbene stroške. Pri tovrstnih projektih primanjkuje skupno planiranje vseh nosilcev prometne infrastrukture in vzpostavljanja skupnih projektov.

E

novita strategija, temelječa na načelih gospodarnosti, ekonomske učinkovitosti in pričakovanih prometnih potreb, mora biti osnova za določitev prioritetnih projektov.

Jasna opredelitev, kaj so prioritetni projekti, bi morala postati vodilo pri hitri in učinkoviti umestitvi projektov v prostor in brzdanju apetitov lokalnih deležnikov. Analiza stroškov in koristi mora postati temeljni mehanizem pri odločanju ali je projekt primeren, gospodaren in učinkovit. Za take projekte je potrebno motivirati vse deležnike: tako na nivoju različnih ministrstev kot v lokalni skupnosti, da se proces umestitve zaključi čim prej, da se projekt

ohrani v mejah ekonomske upravičenosti in stroškovne učinkovitosti.

A

naliza stanja kaže, da se v prostor umeščajo številni projekti, ki so se med postopkom umeščanja v prostor bistveno podražili. V številnih primerih niti na samem začetku niso postavljeni jasni in merljivi cilji, ki bi jih tekom umeščanja v prostor lahko preverjali. Projekt tretje razvojne osi se je od prvotnih investicijskih ocen bistveno podražil, na nekaterih odsekih tudi za več kot dvakrat. Že pri osnovni investicijski vrednosti je projekt komaj dosegel minimalne kazalce za ekonomsko upravičenost. SA povečevanjem investicijskih stroškov in s stagnacijo prometa (gospodarska kriza) pa je projekt kot celota predrag in negospodaren.

S

eveda je znotraj celotne tretje razvojne osi del odsekov nujno potrebnih in bi verjetno tudi izkazali ekonomsko upravičenost v okviru CBA. Torej umeščanje celote ni niti upravičeno niti potrebno, še celo več, omejeni resursi (finančni, kadrovski) so angažirani na projektih, ki niso učinkoviti, gospodarni in z vidika družbe torej niso potrebni.

P

odoben je tudi projekt Divača – Postojna – Jelšane, kjer se je že v predhodni študiji izkazalo, da ima projekt visoko negativno neto sedanjo vrednost. Kljub temu se projekt še naprej umešča v prostor v osnovni obliki (kot avtocesta), jemlje energijo in omejene finančne resurse.

Š

e več, umeščanje teh dveh projektov v celotni dolžini vzbuja v javnosti vtis, da bo država v kratkem realizirala te projekte. Resnica je drugačna, projekti so žal prebogati, predragi in ekonomsko neupravičeni. Na žalost pa taka razmišljanja še dodatno zavirajo nekatere druge vzporedne projekte (kot so obvoznice, večje rekonstrukcije, vzpostavitev logističnih centrov, izgradnja razvojne osi vzdolž avtocest in v bližini železnice, dograditev dodatnih pasov ipd.), ki bi lahko rešile ključne probleme v cestnem sistemu.

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

foto: arhiv podjetja

logistika

Raste povpraševanje po posebnih storitvah Že letošnja bilanca ne bo slaba,

77 84/85

Trajnostna mobilnost

a tudi napovedi za prihodnje

leto obetajo. V družbi TNT Express Worldwide, ki je

del mednarodne verige, je

bi naj razvojno rast podjetju, ki sicer na slovenskem trgu

ni dolgo, vendar je njegova konkurenčna prednost

multinacionalka TNT. Sicer

pa TNT želi upoštevati

okoljske zahteve po trajnostni

mobilnosti – direktor Thomas Zaralides poudarja, da so

pozorni na energente in navaja,

da zmanjšujejo ogljični odtis.

Kakšen je bil obseg poslovanja v letu 2012, katere spremembe na trgu poštnih pošiljk so vplivale na rezultate poslovanja in kako boste končali poslovno leto? Bolje kot lani?

Precejšnjo rast poslovanja smo dosegli v mednarodnem prometu, kjer smo povečali število strank, pošiljk in posledično tudi prihodek.

Zaradi razmer v našem gospodarstvu slovenska podjetja iščejo priložnosti na mednarodnih trgih, kjer jim lahko v našem podjetju pomagamo z različnimi rešitvami. Prav tako je zaznavamo trend zmanjševanja zalog podjetij.

Kaže se predvsem v večjem povpraševanju po storitvah za upravljanje dobavnih verig. V letu 2013 pričakujemo še boljši poslovni rezultat kot prejšnje leto.

Torej je čedalje manj nihanj v poslovanju?

Kakšna je rast prometa in kakšen položaj imate v celotni verigi TNT? Kako je s trendom rasti prometa v družbi TNT, ki je globalni igralec?

Odkar z lastnim podjetjem poslujemo na slovenskem trgu, sledimo trendu rasti predvsem na področju mednarodnih dostav in t.i. posebnih storitev. Pri vzdrževanju tega trenda je naša prednost predvsem v široki paleti rešitev, ki jih lahko ponudimo strankam v različnih

Več kot 70 % vseh poslanih pošiljk je poslanih s pomočjo naših elektronskih orodij.

Pred kratkim smo tudi posodobili spletno orodje myTNT. primerih, in sicer preko našega razvejenega, varnega in integriranega transportnega omrežja. Na globalni ravni je trend zelo podoben, slovenski TNT pa je del TNT jugovzhodne regije.

Kaj je spodbudilo rast mednarodnih dostav in kakšne so posebne ali nove zahteve naročnikov poštnih pošiljk?

Kot sem navedel, je število naročil na področju mednarodnega prometa, kar je rezultat oživitve tujih trgov in uvozno-izvoznih tokov našega gospodarstva. Uporabniki ekspresnih dostav iščejo predvsem celovite rešitve, zanesljivost in dodano vrednost.

Kako poskrbite za občutljive pošiljke z vidika materiala ali vrednosti in katere pošiljke so za izvedbo najzahtevnejše?

december 2013

Thomas Zaralides. Zagotovil

Thomas Zaralides

letos prevzel direktorstvo Grk

78

Naš sistem pretoka informacij vključuje vse odgovorne osebe, ki vedo, kako ustrezno ravnati s posamezno pošiljko. Za prav posebne zahteve in pošiljke pa pri nas poskrbi oddelek za posebne storitve, ki lahko strankam ponudi nestandardne rešitve za različne situacije.

Prav posebne storitve so za naročnike poslovno zanimive.

Prav tako nenehno raziskujemo nove načine delovanja, s katerimi lahko izboljšamo kakovost naših storitev in pritegnemo nove stranke. V vsakem tržnem segmentu popolnoma razumemo poslovno in konkurenčno okolje, v katerem delujemo. Zato lahko vsem strankam ponudimo varno in integrirano cestno ter letalsko omrežje.

logistika

84/85

Trajnostna mobilnost

Kako zagotavljate sledenje številk in katerega naročila ne bi mogli izpeljati?

V mesecu avgustu 2013 smo prenovili naš vozni park z vozili z varčnejšimi in čistejšimi dizelskimi motorji standarda EURO 5.

Stranke lahko svojim pošiljkam sledijo s pomočjo funkcije sledenja. Dostop imajo na naši spletni strani, pomagajo pa si lahko s spletnim orodjem za pošiljanje pošiljk – myTNT, ki jim med drugim ponuja tudi ogled potrdila o dostavi.

Kot specializirano podjetje za ekspresne pošiljke v okviru vaših standardov optimizirate storitev – kaj naročnikom posebej izpostavljate kot konkurenčno prednost?

Vprašujeta učenki Ana Južnič in Ajda Štimec iz Osnovne šole Fara, pod vodstvom ekokoordinatorice Mateje Oberstar.

Koliko ste uspeli uveljaviti sistem elektronskega pošiljanja pošiljk?

V TNT imamo zelo dobro razvit sistem elektronskega pošiljanja, ki je pri naših strankah dobro sprejet. Več kot 70 % vseh poslanih pošiljk je poslanih s pomočjo naših elektronskih orodij. Pred kratkim smo tudi posodobili spletno orodje myTNT, ki strankam sedaj omogoča večji pregled nad procesom naročanja. Hkrati jim ponuja tudi dodatne funkcije.

Vsak posamezni ponudnik v naši dejavnost se lahko pohvali z letali, tovornjaki, logistično infrastrukturo, vendar pa najpomembnejšo strateško prednost predstavljajo ljudje. S pomočjo zaposlenih si prizadevamo uvideti in razumeti vse trenutne in prihodnje zahteve naših strank. Zaposleni so pooblaščeni za reševanje in ponujanje ustreznih transportnih rešitev.

Za kakovost vaše storitve je zelo pomembna priprava ekspresne pošiljke, predvsem pakiranja. Kakšne so vaše zahteve?

Vsaka stranka, ki pošilja pošiljke preko naših storitev, nam lahko pomaga tako, da upošteva minimalne zahteve za pravilno pakiranje.

Objavljene so na naši spletni strani ww.tnt. si. Najpomembnejše med njimi za pakiranje paketov pa so: pri paketih naj bo embalaža iz trdnih in odpornih materialov ter naj ne bo poškodovana, saj lahko rabljene ali poškodovane škatle izgubijo 30% do 60% svoje trdnosti.

Prav tako mora kakovost embalaže ustrezati teži pošiljke. Vsak paket naj bo z lepilnim trakom prelepljen na 'H' način, pakete težje od 70 kg pa je potrebno paletizirati.

Doma uporabljamo različne kreme, ličila in druge kozmetične pripomočke. Kam jih je primerno odlagati? Ali večina kozmetičnih pripomočkov spada med nevarne odpadke?

Odgovarja Ministrstvo za okolje in prostor Preprečevanje odpadkov je ukrep, s katerim poskrbimo, da odpadek sploh ne nastane.

Tako lahko vsak posameznik že s skrbnim in premišljenim nakupom kozmetičnih sredstev poskrbi, da odpadki ne nastajajo.

Pri nakupu pazimo na sestavo posameznega kozmetičnega sredstva in rok trajanja. Temu morajo veliko pozornost nameniti predvsem osebe, ki imajo težave z alergijami.

Odpadna kozmetična sredstva so komunalni odpadek. Z vidika varovanja okolja in zdravja ljudi je pravilno, da se jih ne odvrže med mešane komunalne odpadke, ampak se jih zbira ločeno. Doma jih hranimo ločeno od drugih odpadkov in prepustimo izvajalcu javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zbirnem centru.

Splošnega odgovora na vprašanje, ali je večina kozmetičnih pripomočkov nevarnih • prodaja novih viliˇcarjev odpadkov ali ne, ni mogoče podati. Nevarni • prodaja rabljenih viliˇcarjev odpadek je namreč vsak odpadek, ki kaže • najem viliˇcarjev eno ali več nevarnih lastnosti, kot jih določa • odkup viliˇcarjev zakonodaja o odpadkih. To je mogoče ugoV mesecu avgustu 2013 smo prenovili naš • servis & rezervni deli toviti samo na podlagi podatkov o sestavi vozni park z vozili z varčnejšimi in čistejšimi • Full service odpadka in koncentraciji nevarnih snovi ali dizelskimi motorji standarda EURO 5. Prav na podlagi njegove analize s preskusnimi Vesele božicne ˇ praznike tako naše celotno poslovanje spremljamo z metodami, ki jo opravi laboratorij s pridoin srecno ˇ novo leto 2014! različnimi okoljskimi kazalniki, kot so na pribljeno akreditacijo za opravljanje teh analiz mer izpust toplogrednih plinov (CO 2 – ogljični ˇ po predpisanih metodah. Vsekakor pa moLINDE VILICAR d.o.o. odtis), poraba energentov (elektrika, toplotna ramo kot povzročitelji odpadkov posebno LMH SLOVENIA energija, ...), in podobno. Tako smo na pripozornost nameniti tistim kozmetičnim Bukovžlak 65c sredstvom, ki imajo na prodajni embalaži 3000 Celje mer v primerjavi z letom 2011 v letu 2012 T: 03/426 06 70 oznako z opozorilom uporabniku, da gre za pri dostavnih vozilih do skupne mase 7,5 ton E: info@linde-vilicar.si nevarno blago. zmanjšali izpuste CO 2 za 3 %, pri tovornih W: www.linde-vilicar.si vozilih skupne mase nad 7,5 ton pa za 10 %.

Promocija

Kot udeleženci v prometu z večjim voznim parkom morate upoštevati zahteve po zelenih energentih in trajnostni mobilnosti. Vaši ukrepi?

december 2013

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Zakaj strategija in poročanje

o trajnostnem razvoju?

finančni rezultati

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

Promocija

poslovna odličnost komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, e-mail: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija