Page 1

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

76 februar 2013

Simpozij Kako do nujne prenove sistema ravnanja z odpadno embalažo?

Tržniki ne morejo prezreti spletnih kupcev Minister: Črpanju kohezijskih sredstev smo dali prednost Komunalne cene: Odločitve o povišanjih z zadržki Prioriteta mora biti gospodarski in ne energetski razvoj dr. Igor Jakomin: V ospredju je upravljanje oskrbovalnih verig

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje


LO ZE

NO L UA T AK OKOljSKI SImpOZIj

KaKO dO nujne prenove SIStema

RAVNANJA Z ODpADNO embalažo?

5.3.2013 9-13h tehnopolis, Celje Okvirne teme in razprave:* • Barbara Avčin Tržan, MKO: MKO, problematika ravnanja z odpadno embalažo v letu 2012 in vzroki za neučinkovitost sistema –kaj v letu 2013 • Mateja Mikec, Interseroh: Predlogi za spremembo zakonodaje, finančna vzdržnost sistema in optimizacija eksternih stroškov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo • mag. Jana Miklavčič, Inšpekcija za okolje in naravo: Izvajanje nadzora nad uresničevanjem uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo • Dejan Zver, Gorenje Surovina: Problemi pri obstoječem sistemu ravnanja z odpadno embalažo in predlogi izboljšav • Brigita Šarc, ARSO: Merila za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za sheme in evidenčni elektronski listi • Zoran Rodič, Zbornica komunalnega gospodarstva: Predlog komunalnih podjetij za rešitev težav na področju ravnanja z odpadno embalažo Odprta razprava: Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

POsebna ugOdnOst: PrIjavIte se v ZelenO OMrežje In KOrIstIte 15-% POPust! Več informacij in prijavnica: www.zelenaslovenija.si, tel.: 03/ 42 66 724 in 03/ 42 66 716 * Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa.

Organizator:

glavni sponzor:

v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje

Zelena Slovenija® Fit media d. o. o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje | e-naslov: info@zelenaslovenija.si | tel.: 03/ 42 66 700

Promocija

ne Spreglejte


3 76

Uvodnik

M

avrična anketa mnenj, ki jo o cenah objavljamo, je zgovorna res v različnih tonih. Zdaj pa manjka še šestnajstinka do vsaj približnega sozvočja. Zato so spet na potezi MKO, Zbornica komunalnega gospodarstva in Skupnost&Združenje občin. Če bodo predolgo čakali, ne le zaradi zahteve Računskega sodišča, se bodo spet znašli v pajkovi mreži. Kar se odloži, se ne odpravi. Ali se pri tem ne zdrznemo in pomislimo na odpadke ali pa na zaprašene napovedi o izgradnji sežigalnic v Sloveniji?

A

ktualni minister je sicer v intervjuju odkrito pojasnil, da se vse pač ne da naenkrat. Lani je zavestno prednostno iskal vire za izgradnjo okoljske infrastrukture. Zdaj pa so na vrhu URKO, luknjičast sistem ravnanja z odpadno embalažo, vse hujša zmeda z odjavo izrabljenih motornih vozil in zelo trdoživo, zdaj že nehigienično, odlašanje, kdaj bo v državi dozorela odločitev o ureditvi termične obdelave odpadkov.

N

ekaterim zamudam smo lahko nekoliko prizanesljivi. Pri tistih, kjer gre za ciklično ponavljanje rahlih ali močnejših stresov, na primer ravnanje z embalažo (ni naklučje, da je problem eksplodiral v tožbi med shemo Interseroh in Ministrstvom za kmetijsvo in okolje) ali sežigalnico, pa gre za strdke v operativnem ožilju ministrstva. Upravičen je očitek, da na primer na MKO samo trije

foto: Rok Tržan

pokrivajo odpadke. Toda, ali ni to dobro izhodišče za vprašanje, kakšno je menežeriranje ali upravljanje ministrstva? Pa to ne velja le za MKO. Saj ne gre le za parcialne, konkretne štrleče prioritete in projekte, ki bodo vsak dan bolj zahtevale holistični uradniško-poslovni in razvojni pristop k vladnim rešitvam ali pri pripravi kompetentne zakonodaje. Gre za precej več. Gre za odločitve, ki so in niso samo okoljske, niso samo dnevne, so strateške, a pogosto niso usklajene ne medsektorsko, kaj šele med tistimi, ki jih udarijo po hrbtu. Dva primera. Subvencije za OVE in URE in okoljski davki.

F

ranko Nemac je v intervjuju v reviji nedvoumen. Zaveze iz akcijskega načrta za OVE iz leta 2010, ki je predvidel do leta 2020 postavitev 139 megavatov fotovoltaičnih proizvodnih naprav, je Slovenija presegla že konec leta 2011. A glej, previsoke subvencije so ostale. Kot da ni nobene kontrole in nobenega regulatorja, kot da se ne vidi preko nosa. Pri tem pa Franko Nemac ugotavlja, da z OVE in URE ne moremo ne kratkoročno in ne srednjeročno rešiti lastne oskrbe z energijo, lahko jo le dolgoročno. Še njegova pika na i: Prioriteta mora biti gospodarski in ne energetski razvoj.

A

teh glasov se ne sliši. Nasprotno. Februarja je začel veljati zvišan prispevek za OVE, napovedujejo pa še višje trošarine za energente. Okoljski davki so se v Sloveniji od leta 2008 do 2010 povečali za 15,62 % in še kar naprej naraščajo. Največ za energente.

M

alo pameti za predah, prosim, za celovit pogled na razvoj države. Predvsem na odgovornih ministrstvih. V izgubah so banke, v izgubah je nekonkurenčno slovensko gospodarstvo. Morda bo moral kdo z vrha kakšnega ministrstva peš, kot svoje dni apostoli, da bo srečal spoznanje, kakšno škodo dela Sloveniji.

Jože Volfand, glavni urednik

februar 2013

lamastika morebiti celo ni povsem ustrezna beseda za tisto, kar se v zadnjem letu dogaja na ekonomskem in političnem odru s komunalnimi cenami. Saj ni le sitnost, če v kompleksni komunalni zmedi, seveda zaradi večletne ne prav premišljene zamrznitve cen, vsakdo po svoje išče rešilno bilko. A ta rešilna bilka marsikje že vzdihuje, kaj bo z vodo, kaj z odpadki, kaj s kanalizacijo, kaj z razvojem komunalne infrastrukture…

Uvodnik

Š

EOL

Kar se odloži, se ne odpravi ali Kdor vidi, naj ne bo kratkoviden


Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Domači trg se krči, avstrijski živahen

Glavni urednik: Jože Volfand

10 Država je preveč zaposlovala v javnem sektorju

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o. Tisk: Eurograf Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, februar 2013 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna. Tiskano na okolju prijaznem papirju.

12 Tržniki ne morejo prezreti spletnih kupcev 15 Birds House je živa televizija 17 Črpanju kohezijskih sredstev smo dali prednost 22 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 24 Odločitve o povišanjih z zadržki 29 Tožbi med MKO in Interserohom 30 URKO je prisluhnil gospodarstvu 32 Manifest za gospodarstvo drugačne rasti 34 Trajnostna naravnanost sistema ravnanja z odpadnimi produkti in ekonomska stabilnost podjetja 36 Načrti za izboljšanje skoraj sprejeti – in zdaj? 38 Prioriteta mora biti gospodarski in ne energetski razvoj

sebina

4 76

EOL

Impresum

40 V Sloveniji premik z novo razvojno strategijo? Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

44 Razvoj in izvoz dajeta poslovno trdnost 45 Živeti dobro znotraj meja našega planeta 46 Zakaj, kdaj in kako pripravljati trajnostna poročila? 48 S trajnostno usmeritvijo do nižjih stroškov 50 Kako izbrati pravega ponudnika okoljskih meritev?

Partnerja pri izdajanju revije EOL:

• Fakulteta za logistiko • Gorenje Surovina d.o.o.

52 Spletna trgovina je v strmem porastu 54 V ospredju je upravljanje oskrbovalnih verig 56 Do kompetenc predvsem z izkušnjami 58 (Ne)zelene navade

februar 2013

58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja


polnjenja in ponuja različne embalažne aplikacije – najprej je na vrsti vroče polnjenje hrane v vrečke, nato notranja enota Mespackovega stroja obda primarno embalažo v zunanji ovoj iz kartona. Potrošnik hrano narahlo pretrese, nato pa strga perforiran spodnji del kartonskega dna embalaže, na katerem ostanejo vroče testenine z omako, ki se lahko zaužijejo kar iz embalaže, saj ta hkrati predstavlja tudi servirno posodo, kar odpravi potrebo po posebnem krožniku, pladnju ali drugi tovrstni posodi. Gre za lep primer embalaže, ki obrok preprosto spremeni v »on-the-go« izkušnjo.

Rovema z novo embalažo za kečap Na stojnici vodilnega proizvajalca pakirnih strojev Rovema je bila predstavljena nova, manjša in bolj ekonomična embalaža za kečap podjetja Heinz – stoječa vrečka, ki ima na vogalu priročno embalažno rešitev za enostavno doziranje. »Predvsem se prilagajamo trenutnim gospodarskim razmeram, s katerimi se spopadata Evropa in ZDA, in se želimo kar najbolj približati Fotografije: arhiv proizvajalcev

AMC2, proizvajalec robotskih škatel, je na pariškem sejmu predstavil novo embalažo za izdelke blagovnih znamk Orangina, Schweppes in Suntory. Podjetje dobavlja robotske sisteme »vzemi in pusti«, ki posamezne izdelke (vrečke) aseptično napolnjenih sokov samodejno pakira v kartonsko embalažo. Edinstvene, ultra lahke stoječe vrečke proizvajalca Ecolean, so narejene iz 30-odstotnega kalcijevega karbonata, kar bistveno zmanjša vsebnost oljnatih polimernih snovi. Embalaža ima tudi nenavaden, z zrakom napolnjen ročaj, ki omogoča enostaven prijem, dodana pa je tudi v folijo zavita slamica. Takšen koncept embalaže je namenjen predvsem otrokom, sicer pa omogoča obe vrsti uporabe – sok se lahko pije iz slamice ali pa se prelije v kozarec. Medtem ko se aseptične vrečke Ecolean prodajajo zlasti na kitajskem in ruskem trgu, ta embalaža predstavlja zanimivo novost in posebno tehnologijo tudi za evropski trg. »Naša

ambicija je, da bi bila nova embalaža za mlekarne ter druga živilska podjetja povsem zanesljiva in hkrati lažja za upravljanje procesa aseptičnega polnjenja. Ravnanje s hrano, polnilna oprema in embalaža morajo predstavljati verigo, ki ne onesnažuje in kjer so vsa tveganja pod nadzorom. Novost v tej industriji je, da je proizvajalec Ecolean pričel z uporabo nekemične alternative za sterilizacijo embalaž, ki zagotavlja, da niso površine, ki so v stiku z živili, nikoli izpostavljene kakršnimkoli kemikalijam. Prav tako so postopek sterilizacije ločili od polnilnih strojev, kar omogoča, da se z njimi ravna v popolnoma nadzorovanih pogojih v naših lastnih obratih,« poudarjajo v podjetju Ecolean.

5 76

EOL

Aseptične vrečke Ecolean zanimive za Evropo

Evropska komisija je v preteklosti pred Sodiščem EU uspešno tožila Slovenijo, Italijo, Portugalsko in Švedsko, ker državljanom niso zagotovile dobre kakovosti zraka, kot to terjajo evropska pravila. Slovenija je pred dnevi dobila iz Bruslja še en opomin zaradi slabe kakovosti zraka. Doslej so se odločitve sodišča nanašale samo na neizpolnjevanje mejnih vrednosti za kakovost zraka. To pa držav članic ni spodbudilo k ukrepanju pri nadaljnjih preseženih vrednostih v prihodnosti. Zato je komisija sprejela nov pristop z razširjenim področjem uporabe pravnih ukrepov. Ta naj bi države članice s stalno slabo kakovostjo zraka prisilil, da sprejmejo v prihodnosti učinkovitejše ukrepe. Skladno s tem pristopom je komisija Slovenijo, Bolgarijo in Latvijo pozvala, naj nujno odpravijo stalne težave, zaradi katerih vsako leto umre več državljanov kot v prometnih nesrečah. V Sloveniji je problem znan. Gre za majhne delce, imenovane PM10, ki zaradi izpostavljenosti onesnaženosti z drobnimi delci iz virov, kot so cestni promet, industrijske dejavnosti in ogrevanje gospodinjstev, povzročajo težave pri dihanju, pljučnega raka in prezgodnjo smrt.

Nada Pavšer ambasadorka Energy Globe Award

Nada Pavšer

Na nedavnem embalažnem sejmu v Parizu sta bili predstavljeni novi aseptični embalaži prehrambenih podjetij Nestle in Heinz, prvih oz. vodilnih na področju aseptičnega pakiranja v Evropi. Nestlejeva embalaža za hrano »on-the-go« (npr. za testenine z omako) je narejena z Mespackovo tehnologijo, ki temelji na horizontalnem sistemu

Slovenija ni več gluha za opomine zaradi slabega zraka

foto: arhiv podjetja

Najboljše aseptične embalaže v letu 2012

željam naših kupcev, ki iščejo cenejše in priročnejše izdelke. Osredotočamo se na inovacije, na razvoj najboljših blagovnih znamk in razvijajoče se tuje trge,« je dejal William Johnson, direktor podjetja Heinz.

Nada Pavšer, ki jo Slovenija pozna kot ustanoviteljico slovenske mreže Eko šol, je bila nedavno imenovana za ambasadorko globalne okoljske nagrade (Energy Globe Award). Želi, da bi se Slovenija z različnih okoljskih področij prijavila za to svetovno nagrado. Njena izkušnja je spodbudna. Leta 2010 je bila s programom Eko šola kot način življenja nominirana med več kot 500 projekti iz 150 držav in je prejela 2. nagrado. Energy Globe Award je sicer najbolj prestižna energetsko-okoljska nagrada v organizaciji fundacije, ki ima sedež v Avstriji, podpira pa jo OZN. S projekti za trajnostni razvoj lahko sodelujejo različne inštitucije, podjetja, nevladne organizacije, fakultete, osnovne, srednje šole in vrtci, gre pa za to, kako z inovativnim pristopom prispevati k nizko ogljični družbi.

februar 2013

Novosti

Kratko, zanimivo


6 76

EOL

Kratko, zanimivo Nujen je razmislek o Naturi 2000 Predlog Ministrstva za kmetijstvo in okolje o razširitvi Nature 2000 v nekaterih slovenskih občinah spet vzbuja veliko pomislekov. Ne samo zato, ker občinam določa razvojne omejitve in dejansko odločilno vpliva na občinske prostorske načrte, ampak tudi zato, ker Natura 2000 po deležu zaščitenega ozemlja postavlja Slovenijo na prvo mesto v EU. Nobena država nima zaščitenega toliko ozemlja, to je 35,5 odstotka, kot Slovenija. Sledijo Bolgarija s 33,39 odstotka, Slovaška z 28,95, Ciper z 28,37, Estonija s 27,20, Grčija s 27,14, Madžarska z 21,43 in Portugalska z 20,87 odstotka. Mnogo od teh držav (na primer Slovenija, Ciper, Grčija, Portugalska) ima v sedanjih recesijskih časih velike gospodarske in socialne probleme, ki jih zaznamuje skoraj ničelna ali celo negativna gospodarska rast. Naslednja skupina so države z manj kot 20 in več kot 14 odstotki zavarovanega ozemlja: Poljska ga ima 19,44, Italija 19,16, Luksemburg 18,15, Romunija 17,89, Španija 17,77, Nemčija 15,42, Avstrija 14,70, Finska 14,42 in Češka 14,04 odstotka. Na koncu ostanejo še države z manj kot 14 in celo manj kot 10 odstotki varovanega ozemlja: Nizozemska s 13,79 odstotka, Švedska s 17,77, Irska z 12,95, Malta z 12,95, Belgija z 16,68, Francija z 12,53, Litva z 12,07, Latvija z 11,31 in Danska s samo 8,93 odstotka. Absolutno najmanj teritorija ima s 7,22 odstotka zaščiteno Združeno kraljestvo, pri tem pa je eno najbolj razvitih gospodarstev Evrope oziroma sveta. Stroka v Sloveniji se vprašuje, katera merila so vodila člane komisij, ki so odločali o tem, kaj je treba zaščititi v Sloveniji po habitatni direktivi in direktivi o zaščiti ptic. Zaščita biodiverzitete in ptic je, tako menijo, pretehtala druge argumente in marsikateri občini omejila razvojne možnosti. Kaj bo storila Slovenija, se v teh dneh vprašujejo v marsikateri občini, saj se lahko pri razvoju prostora odločajo le za omejene posege. Kaj bo storila država z Naturo 2000? Ali ni čas za premislek?

februar 2013

Na Goriškem so pred gradnjo čistilne naprave Na Goriškem bodo začeli graditi centralno čistilno napravo za občine Nova Gorica, Šempeter – Vrtojba in Miren – Kostanjevica. Zgrajena naj bi bila do leta 2015. Projekt Odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Soče, v ta okvir sodi tudi gradnja centralne čistilne naprave, je med prednostnimi naložbami Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013. Razpise za izvajalce del bodo objavili v februarju, graditi pa naj bi jo začeli v drugi polovici leta. Vrednost naložbe je 40 milijonov

Novosti Goedzak daje odpadkom priložnost

celotnega lončka in je sestavljena iz približno 90 odstotkov recikliranega papirja. Glede na običajno uporabljeno embalažo ta embalaža predstavlja manjšo obremenitev za okolje, saj ima manjšo težo od običajnih lončkov in je zaradi tega uporabljene do polovice manj plastike.

Embalažna rešitev z dodano vrednostjo – DUKE PAK Goedzak je posebna vreča za odpadne stvari, ki so za nekoga drugega sicer še vedno lahko uporabne. Beseda goedzak pomeni dobra vreča in narediti bolje. Gre za prijazen način ponujanja izdelkov (namesto da bi jih odložili na odlagališču) in spodbujanja trajnostnega vedenja potrošnikov. Vreča je iz prozorne plastike, tako da lahko mimoidoči vidijo v njeno notranjost in se odločijo, ali bi lahko kakšen izdelek vzeli in ga uporabili. Vreče, ki so jih oblikovali v nizozemski oblikovalski agenciji Waarmakers, se skupaj z ostalimi črnimi vrečami za odpadke postavijo na cesto oziroma pločnik, kjer vseskozi ostanejo suhe in čiste. V primeru, da izdelkov iz vreče Goedzak nihče ne vzame, jo vozilo za odpadke naloži in odpelje skupaj z ostalimi črnimi vrečami za odpadke. »Skušali smo narediti proizvod, ki bi pri vseh vpletenih spodbudil nesebično ravnanje, kolikor je to mogoče. Goedzak daje odpadnim izdelkom še eno priložnost,« je dejal Simon Akkaya iz agencije Waarmakers.

Oki Doki je iz manj plastike Jogurti Oki Doki Zelene doline so namenjeni majhnim in velikim ljubiteljem mlečnih izdelkov. Navdušujejo v okusih vanilije in jagode, zaradi svojih lastnosti pa si posebno pozornost zasluži jogurt Oki Doki s hrustljavimi kroglicami, oblitimi s čokolado. Ima dodan nadpokrovček, od katerega ločimo zaščitni pokrov, ga odvržemo med kovine, medtem ko nadpokrovček odložimo med plastiko. Jogurti Oki Doki so sicer v okolju prijazni embalaži, ki je sestavljena iz tankega plastičnega lončka in kartonske etikete, ki je zaradi lažjega ločevanja na lonček prilepljena samo na enem mestu. Kartonska etiketa predstavlja 50 odstotkov nosilnosti

Koprska družba DukeGroup deluje v več različnih panogah in združuje različne mednarodne strokovnjake na posameznem področju. Njihov oddelek embalaže, ki vključuje razvoj in proizvodnjo, je razvil inovativni pladenj DUKE PAK – ta omogoča, da pripravljeno sestavljeno jed iz restavracije lahko pojemo kjerkoli in kadarkoli, tako da je lično servirana na pladnju ali krožniku, kot jo je kuhar pripravil in sestavil na krožniku v restavraciji. Posodo s pripravljeno jedjo lahko preprosto zapremo (z ali brez spremenjene atmosfere) in jo shranimo v hladilnik ali skupaj z embalažo segrejemo v mikrovalovni pečici. Ko je banjica ogreta, jed iz banjice spustimo na krožnik in naša sestavljena jed ostane lično pripravljena na servirnem krožniku. Banjica DUKEPAK je izdelana iz polipropilena, toplotno zatesnjena, zaščitena proti rosenju in lahko se spoji s stroji za spremenjeno atmosfero. Ta embalažna rešitev daje pripravi jedi veliko dodano vrednost, saj odpravi visoke stroške za kuhinjo oz. kuharje, pripravljeno jed lahko odnesemo kamorkoli s sabo (na pot, v službo idr.), banjica je zelo primerna za sobne postrežbe ter ponuja možnost kreiranja menija tudi tistim, ki svoje kuhinje nimajo, stranke pa lahko za svoje goste kupijo že pripravljene estetske porcije (npr. za službene sestanke in praznovanja).

Steklenice olja in kisa po lastni meri Olive Oil Source, proizvajalec oljčnega olja in sorodnih izdelkov, je na svojo spletno stran Boutique dodal nove kreativne možnosti in motive za izdelavo embalažnih etiket, kar obiskovalcem strani omogoča, da si steklenice olja in kisa izdelajo oziroma oblikujejo po lastni meri. Spletna stran ponuja 30 predlog etiket, ki se lahko personalizirajo s preprostim petstopenjskim


Boj proti ponarejanju etiket v farmaciji Schreiner MediPharm, nemški globalni ponudnik specializiranih farmacevtskih proizvodov označevanja, je za svojo etiketo Pharma-Comb Void prejel nagrado za inovatorstvo. Etikete povečujejo varnost izdelkov s tem, ko ponarejevalcem preprečujejo ponovno uporabo avtentičnih komponent embalaže. Friedhelm Blobel, izvršni direktor ameriške farmacevtske družbe SciClone Pharmaceuticals, pravi: »Ponarejanje zdravil predstavlja resen izziv za farmacevtsko industrijo, javno zdravje in regulatorne organe po vsem svetu, saj ogrožajo varnost pacientov, izkoriščajo ponudbo in dobavo, zmanjšujejo učinkovitost medicinskih posegov ter izvedbe pomembnih zdravljenj in terapij. SciClone mora zagotavljati tako varnost pacientov kot varnost vseh naših proizvodov na trgu. V prihodnje nameravamo nadaljevati z agresivno strategijo proti ponarejanju za farmacevtski izdelek

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Čokolada v biološko razgradljivi foliji

7 76

evrov, večji del sredstev bo iz kohezijskega sklada. Centralna čistilna naprava bo imela okrog 50.500 priključnih enot. Poleg tega bodo dogradili in obnovili kanalizacijski sistem in tako izboljšali kakovost površinskih vod. Vodja projekta je Mitja Gorjan iz družbe Vodovodi in kanalizacija.

Letos o logistiki in trajnostnem transportu Na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, s sedežem v Celju, bo med 13. in 15. junijem 2013 potekala že deseta Mednarodna konferenca o logistiki in trajnostnem transportu. Osrednje teme letošnje konference so operacijske raziskave v logistiki, študije primerov s področja upravljanja oskrbovalnih verig, teme s področja varnosti v logistiki in obnovljivih virov v logistiki. Organizatorjem je uspelo privabiti številne ugledne in svetovno priznane predavatelje, kot so profesor dr. Tariq Muneer s škotske univerze Napier v Edinburgu, profesor dr. Baohua Mao z Univerze Jiaotong v Pekingu, profesor dr. Herwig Unger s FernUni v Hagnu, Nemčija, profesor dr. Anthony T H Chin z Nacionalne univerze v Singapurju in druge.

Alce Nero, italijanski konzorcij ekoloških pridelovalcev in kmetov, je za embaliranje svoje ekološke linije čokolad za pravično trgovino pričel uporabljati material, primeren za kompostiranje. Gre za inovacijo NatureFlex™ podjetja Innovia Films, vodilnega globalnega proizvajalca polipropilenskih in celuloznih folij: »Odločili smo se, da za našo ponudbo čokolad kot alternativni embalažni material namesto običajne plastike uporabljamo biološko razgradljive materiale, primerne za kompostiranje, kjer se je NatureFlex™ izkazal za izvrstno rešitev,« pravi Nicoletta Maffini, vodja trženja v podjetju Alce Nero. »Vsekakor cenimo okoljske lastnosti, a se hkrati zavedamo, da sta za ohranitev naše ekološke pravične trgovine potrebni tudi vrhunska kakovost čokolade in privlačna embalaža.« NatureFlex™ folija je certificirana tako v skladu z ameriškim kot evropskim in avstralskim standardom za embalažo, primerna za kompostiranje in biorazgradnjo. Lesna celuloza izvira iz upravljanih nasadov, obnovljiva bio sestava NatureFlex™ folij pa običajno predstavlja 95 odstotkov teže materiala. Poleg tega, da ta material omogoča prednosti predvsem pri postopkih pakiranja in predelave, ima tudi naravne »protiskrčljive« in antistatične lastnosti ter visok sijaj, je odporen na maščobe, pline, arome in različna olja ter ima široke možnosti toplotnega zapiranja.

Več informacij o konferenci najdete na spletni strani: http://iclst.fl.uni-mb.si/.

Interseroh vabi na novo spletno stran Z novim letom je na spletnem mestu www.interseroh-slo.si zaživela nova spletna stran podjetja Interseroh Slovenija s posodobljeno vsebino. Spletna stran izraža usmeritev podjetja, da je center znanja na področju ravnanja z odpadki in odpadnimi produkti, da ustvarja dodano vrednost za svoje naročnike ter da izraža trajnostni razvoj podjetja. Novosti namenjajo zavezancem in ostalim deležnikom podjetja Interseroh, medijem ter splošni javnosti. Zlasti za slednje so dragocene izobraževalno-ozaveščevalne vsebine, ki se nanašajo na pravilno ravnanje z odpadnimi produkti. Osrednji del spletnega mesta predstavljajo Interserohova glavna področja dela, ki se nanašajo na ravnanje z odpadnimi produkti (odpadna embalaža, odpadne električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji, odpadne nagrobne sveče in odpadna zdravila). Uporabniki bodo zvedeli kam ustrezno oddati odpadne produkte, saj so pripravili iskalnik lokacij zbirnih mest in zbiralnic za posamezne produkte po slovenskih regijah. Interseroh vabi na http://www.interseroh-slo.si/!

februar 2013

interaktivnim postopkom, ki vključuje izbiro proizvoda, etikete, dizajna steklenice, barve skrčljive folije in tudi končni ogled izdelkov. Na spletni strani tako lahko obiskovalec kreira svojo steklenico po meri, z dodajanjem individualiziranih sporočil, svojih najljubših fotografij in grafičnih elementov na etiketi. Na voljo so tudi različne velikosti steklenic in posebni stili, ki so lahko izdelani za različne priložnosti (darila, vabila, voščila, promocijo idr.). »Tako kreiran izdelek je lahko edinstveno darilo za prijatelje, družino, sodelavce in druge, ki jim lahko pošljemo pozdrav z dopusta ali fotografijo na unikatni steklenici olja ali kisa namesto na kartici,« pravi Antoinette Addison iz družbe Olive Oil Source.

ZADAXIN in delovati v partnerstvu z agencijami ter organi s področja zdravstva za boj proti kriminalu in trgovanju z nezakonitimi zdravili.« Da bi se preprečila praksa ponovnega polnjenja že uporabljenih farmacevtskih embalaž, večdelna etiketa izdelka, ki je pri prvi uporabi funkcionalno uničena, vključuje integrirane varnostne funkcije. Ko odstranimo etiketni trak, ki poteka tudi po zapiralnem pokrovu, se v dveh indikatorskih poljih na foliji pojavita napisa »odprt« in »uporabljen«, kar omogoča, da ponovna uporaba steklene embalaže z originalno etiketo ni možna. Ta etiketa je praktična tudi za zdravstveno osebje, saj se s tem, ko se etiketa odpre, ločljivi del sprosti, kar služi ustrezni označitvi brizgalke.

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo


Eurobox se je povzpel med prve proizvajalce kartonske embalaže v Sloveniji. Za njegov razvoj in poslovno rast ni značilna samo stabilnost, pač pa še bolj naložbeni pogum. Ne gre le za naložbe v nove, večje proizvodne in poslovne prostore, pač pa tudi v tehnološko posodobitev proizvodnje, saj želijo dati embalaži nove dimenzije. V kratkem obdobju so kot majhno podjetje namenili za naložbe okrog 3,5 milijona evrov. Oče Franc in sin Damjan Krajc vodita podjetje, Damjan pa med temelje prodajne strategije postavlja internacionalizacijo poslovanja, zlasti izvoz. V njem vidi prihodnost in za letos načrtuje, da bi lahko malo manj kot tretjino proizvodnje prodali na sosednje trge. Domači trg se krči, pravi.

foto: www.shutterstock.com

Domači trg se krči, avstrijski živahen

Kartonska embalaža

8 76

Embalaža februar 2013

Kartonska embalaža

Kateri trendi na embalažnem trgu so lani najbolj vplivali na poslovanje Euroboxa in kateri stroški na vašo konkurenčnost? So bila pričakovanja izpolnjena? Našo embalažo uporabljajo skoraj vsa proizvodna podjetja. Ker je splošno stanje v Sloveniji slabo, vpliva to tudi na nas. V preteklosti smo veliko iskali kupce izven Slovenije, zato smo s tem nadaljevali tudi lani. Stroški materiala, kartonskih plošč, so pri nas najpomembnejši, saj predstavljajo glavnino stroška v ceni izdelka. Prav zaradi tega smo zelo odvisni od gibanja, to je rasti cen papirja na trgu. Po treh letih neprestane rasti cen naše osnove surovine so bile cene papirja v lanskem letu relativno stabilne, vendar so se dražili drugi energenti, zato je trenutno cena kartonskih plošč cca. 5 odstotkov višja kot v enakem obdobju lanskega leta. Vaš proizvodni program, ki sloni na kartonu kot osnovnem materialu, je namenjen predvsem embalažnim izdelkom z osnovno funkcijo – zagotoviti zaščito, varnost. Ali so kupci kljub temu zahtevali racionalizacijo, ob tem pa se vseeno odločali še za dodatne elemente, na primer barvni tisk? Iz katerih panog je za vašo embalažo največ zanimanja? Za kupce stalno iščemo izboljšanje izvedb embalaže, enostavnejše zlaganje, hitrejšo uporabo in večjo ekonomičnost. Se pa pojavlja težnja po boljši zaščite za izdelke, saj se kupci zavedajo posledic, ki jih prinese reklamacija ob poškodbi med transportom. Pogosto se v zadnjem času pojavlja zahteva po dodatnih popustih, če izdelek pride v poškodovani embalaži. Veseli nas, da se je premik zgodil na višjo kvaliteto in da določeni kupci ne gledajo več samo na ceno.

Pojavljata se dva segmenta: izboljševanje embalaže (tisk, prepoznavnost, zaščita …) in poudarek na ceni (karton le odvečen strošek, pomembno le, da zdrži). Največ embalaže v svetovnem merilu porabi prehrambna industrija, cca. 70 odstotkov vsega kartona, nam pa je največ predstavlja proizvodnja za avtomobilsko industrijo. Vendar je vaša ponudba raznovrstna. Kot navajate, ste v Sloveniji edino embalažno podjetje, ki delate embalažo iz sedemslojne (vodoodporne) lepenke. Za koga je ta embalaža posebej zanimiva? Embalaža je najbolj zanimiva proizvajalcem, ki imajo potrebo po pakiranju težjih izdelkov ter izdelkov, ki potrebujejo boljšo zaščito. Predvsem pa je zanimiva kupcem, ki uporabljajo lesene zaboje, saj je ta embalaža dober nadomestek za leseni zaboj, predvsem pa bolj ekološki. Pomembna je ta embalaža tudi za vse tiste, ki svoje izdelke izvažajo na bolj oddaljene trge in potrebujejo lažje palete za zračni transport. V zadnjih časih se pojavljajo projekti, kjer bi lahko te izdelke uporabili v gradbene namene, za ekološke rešitve začasnih projektov. Embalaža je še v razvoju, vedno se najde kakšen nov sektor, kjer jo lahko ponudimo. Tukaj vidimo tudi našo konkurenčno prednost. Seveda pa se trg šele prilagaja na novo ponudbo, zato je vse skupaj še v zelo majhnem obsegu za našo proizvodnjo. V zadnjih letih ste veliko vlagali v posodobitev tehnologije. V zadnjih petih letih smo vložili v razširitev proizvodnje ter povečanje zmogljivosti cca. 3,5 milijonov evrov. Zgradili smo nove poslovne


Predvsem se osredotočamo na avstrijski trg, ki je trenutno v najboljši kondiciji. V ta namen smo v lanskem letu v Avstriji odprli podjetje. Letos pričakujemo cca. 20 % izdelkov prodati na tem trgu. Zaradi bližine skrbimo za prodajo tudi na italijanskem trgu, vendar je ta trg v bistveno slabši situaciji kot avstrijski. Smo pa prepričani, da nam bo uspelo tudi v Italiji pridobiti še nekaj kupcev. Del izvoza, ki smo ga pridobili v lanskem letu, pa je bil namenjen na skandinavski trg. Na oddaljenih trgih smo zelo previdni glede širitve, saj tukaj zelo velik strošek predstavlja prevoz, kar za nas pomeni manjšo možnost za konkurenčnost. Ko gre za večjo konkurenčnost, je osnovno vprašanje, zakaj si vaši izdelki zaslužijo posebno pozornost? Ali so prednost oblikovalske rešitve? Veliko naših izdelkov je rezultat našega tehnološkega dela, ideje in zasnove. Za veliko podjetij so naše ideje pomenile večjo konkurenčno prednost, boljšo embalažo, predvsem pa končni prihranek. Najprej omenjam tehnološke zasnove, predvsem za avtomobilsko in elektro industrijo, saj so kupcem omogočile boljše pakiranje, povratno embalažo, cenejše pakiranje za oddaljene trge in manj ekoloških dajatev. Pri dizajnu lahko izpostavimo našo kaširano embalažo. Zaradi kakovostnejše izdelave in boljše preglednosti smo proizvodnjo selili v Trbovlje, kjer smo pričeli s sodelovanjem in odkupili delež podjetja z dolgoletnimi izkušnjami pri proizvodnji kaširane embalaže. Skrbimo za komercialno področje in si prizadevamo, da

STIRO PACK proizvaja izdelke iz ekspandiranega polistirena (EPS) in ekspandiranega polipropilena

Embalaža

foto: arhiv podjetja

76

9 Ciljate na nove trge. S čim lahko prodrete v izvozu in kakšni so vaši načrti?

bi embalažo delali v še večjem obsegu. Tukaj imamo še kar nekaj novih možnosti za sodelovanje, tudi v tujini. Seveda velja omeniti še naše podjetje Slokart, d. o. o., ki z blagovno znamko BOXside®deluje v segmentu luksuzne embalaže in embalaže iz PP, ki je stoodstotno reciklažen, zato predstavlja novost v pakiranju dražjih in prodajno bolj izpostavljenih izdelkov. Koliko prostora je v vašem programu za unikatne izdelke in ročno izdelavo? V naši proizvodnji je zagotovo prostor tudi za ročno izdelavo izdelkov, celo poudarjamo unikatnost izdelkov in posebne dodelave, ki izdelek naredijo drugačen od vseh ostalih na trgu. V podjetju imamo mnogo izkušenj in podporo tudi tujih oblikovalcev. Veliko sodelujemo z našim oblikovalskim studiem v Parizu in Barceloni. Seveda pa je potrebno vedeti, da ni celoten segment kupcev, ki bi lahko imeli tako embalažo, pripravljen plačati višjo ceno na račun individualne izvedbe embalaže. Prav tako ni vsak izdelek primeren za tako embalažo. Zagotovo pa unikatna embalaža izdelku omogoči višjo ceno, boljšo prepoznavnost na trgu in večjo možnost za začetno prepoznavnost izdelka, blagovne znamke ali podjetja. Želimo si, da bi kupci z večjo preudarnostjo pogledali izdelek in mu tako določili dolgoročnejšo vrednost. Tudi s tem, da bi ocenili njegovo embalažo.

Program: • embalažni program – embalaža različnih dimenzij in oblik po željah odjemalcev • gradbeni program – izdelava talnih plošč za talno gretje, estrih plošč različnih debelin in drugo • vrtnarski program – izdelava multi plošč različnih tipov

Koliko vaša proizvodnja vpliva na okolje? Naša proizvodnja spada med predelovalne dejavnosti, zato je njen vpliv na okolje minimalen. Seveda zagotavljamo vse pogoje, da naše okolje varujemo in spoštujemo. Naša proizvodnja je na občutljivih kraških tleh, zato se zavedamo odgovornosti do okolja, v katerem smo. Do sedaj smo poskrbeli za to, da uporabljamo okolju prijazne sestavine, barve in lepila, poskrbljeno je tudi za to, da ne prihajajo v naravno okolje. V letošnjem letu imamo predvideno investicijo v čistilno napravo, s tem bi se namreč izognili prečrpavanju odpadnih vod na odlagališče. Karton je zagotovo ena od bolj ekoloških surovin, se pa ljudje premalo zavedajo, da papirniška industrija ni zgolj porabnik lesa, pač pa velik skrbnik za gozdove in prirastke v njih. Prizadevamo si pridobiti tudi certifikate, ki bodo ustrezni našemu ravnanju z okoljem in bodo samo še dodaten dokaz za to, da nam za naše okolje ni vseeno.

STIRO PACK Vrhovo 11, 1433 Radeče Proizvodnja: Pot na jez 12 1433 Radeče Tel.: +386 (0)3 568 51 14 Faks: +386 (0)3 568 74 13 E-naslov: stiro-pack@siol.net

februar 2013

Naši glavni dobavitelji se nahajajo v Italiji. Imamo pa še nekaj dobaviteljev iz držav nekdanje Jugoslavije in Avstrije. Povpraševanje na domačem trgu se manjša, smo pa uspeli postati drugi največji proizvajalec v Sloveniji, ki lahko poskrbi tako za manjše količine kot tudi za velike porabnike. Na tujem trgu smo zelo aktivni, saj se zavedamo, da je izvoz zelo pomemben, ne samo v kriznih časih. Trenutno imamo 17–18 odstotkov izvoza, v letošnjem letu pa želimo ta delež povečati na 28 odstotkov.

razvoj in proizvodnja stiropor embalaže in tehnološke opreme

Promocija

Kje kupujete karton? Kako je s povpraševanjem po embalaži iz kartona na domačem in evropskem trgu?

Damjan Krajc

Letos imamo še namen investirati v avtomatizacijo proizvodnje, avtomatizacijo transportnih linij in v optimizacijo logistike. Prav tako nas čaka posodobitev računalniškega programa.

foto: arhiv podjetja

prostore v velikosti 5000 m2, kupili večje število strojev, pripravili projekte za novo čistilno napravo in veliko vlagali v izobraževanje zaposlenih, ki zagotovo spadajo med naše tehnološke prednosti.


Država je preveč zaposlovala v javnem sektorju Cilj ni postavljen nizko. Jamnik, grafično embalažno podjetje, želi postati največji proizvajalec zahtevnih vrst kaširane embalaže v Sloveniji. Sprejeta politika vodenja je usmerjena k odličnosti, zato ni čudno, da so si pridobili vrsto certifikatov, med njimi tudi certifikat FSCza gozdove in da zagotavljajo sledljivost porabe embalaže od začetka do konca dobavne verige. A položaj v panogi jim

ne gre na roke. Najtežje je na domačem trgu, zato, pravi

direktorica Polona Dolenec, se usmerjajo k novim kupcem, v

izvoz. Rezerv v poslovanju pa

je vsak dan manj in država bi morala delo razbremeniti.

februar 2013

V letu 2012 smo poslovali nekoliko pod načrtovanimi rezultati, prodali smo tudi vrednostno manj kot v letu 2011, končnih rezultatov glede dobička pa še nimamo. Čeprav smo 15 odstotkov lanskega prometa ustvarili z novo pridobljenimi kupci, nismo uspeli pokriti manjka prodaje pri obstoječih kupcih. Na tujem trgu smo zabeležili rast prihodkov, na domačem pa precejšen upad. Glede na našo velikost ni smiselno dajati nekih posplošenih ocen glede stabilnosti bodisi panog bodisi držav, saj so posebnosti velike. Opažamo pa, da smo imeli rast pri kupcih, ki so vezani na širši evropski oz. svetovni trg, pri kupcih, ki pokrivajo specifično nišo, kjer so zelo dobro pozicionirani, ter pri kupcih, ki so enostavno bolje prodajali zaradi novih poslov in trgov, ki so jih osvojili. Del stroke opozarja, da kupci izpostavljajo predvsem varnostno in funkcionalno funkcijo embalaže, manj jih zanimajo oblikovalske rešitve in privlačnost. Racionalizirajo materiale, pritiskajo na cene. Kaj najbolj vpliva na proizvodnjo in poslovanje?

Položaj panoge

COC. Dokaz, da so občutljivi

Kako ste poslovali v letu 2012 in kateri trgi so lani kazali stabilnost v povpraševanju ne glede na krizo?

Glede na težke čase opažamo, da igra cena vse bolj pomembno vlogo, tudi pri marketinških poslih in kupcih, ki v preteklosti niso bili tako zelo cenovno občutljivi. Rezerve se iščejo povsod, znotraj in zunaj. Tako pridemo do kakovosti materiala, gramature in dodane vrednosti embalaže, ki se kaže v potisku ter različnih dodelav (zlatotisk, preganje, različni lak učinki, plastifikacija ipd.), ki si jih kupec lahko omisli. Naše kupce usmerjamo pri izbiri optimalne rešitve. Večina se jih zaveda, da embalaža prodaja, zato dizajnu in dodelavi posvečajo ustrezno pozornost. V hiši ugotavljamo, da se delež zahtevne embalaže povečuje, kar pomeni, da je prodajna ekipa odigrala svojo vlogo, saj smo uspeli skupaj s končnim kupcem na trg plasirati embalažo, ki je všečna, trendovska, opažena in je v pomoč pri prodaji. Po drugi strani opažamo tudi, da pri enostavni embalaži in velikih količinah praviloma nismo konkurenčni. A prav konkurenčnost je za podjetja osnovni izziv. Slovenska embalažna podjetja ne vidijo več možnosti plasmaja na domačem trgu, v izvozu pa so premalo konkurenčna. V kakšnem položaju je vaše podjetje? Kje vidite tržne priložnosti?

Polona Dolenec

Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

10 76

Embalaža

Položaj panoge

Letos bomo investirali v prilagoditev poslovanja zahtevam prehrambene industrije. Izvoz stalno povečujemo, povečali smo ga tudi lani. Ciljni trgi so okoliške države ter Evropa širše. Panoge, ki jih obdelujemo, so zelo različne. Praviloma so to podjetja, ki niso prevelika za nas. Glede na naklado ne znam povedati, kje je meja konkurenčnosti, saj se izdelki med seboj zelo razlikujejo, zloženka in kaširana embalaža sta dva povsem različna prodajna programa. Petdeset tisoč enot kaširane embalaže je lahko že prevelika serija za nas, saj za to na trgu obstajajo podjetja, ki so ozko specializirana za ta segment in jim ne moremo konkurirati. Ista količina zloženk pa je majhna naklada in naša cena je lahko konkurenčna tudi pri stokrat večji enkratni nakladi. Toda nekateri vaši proizvodi sodijo med paradne. V katerih panogah se kažejo možnosti za rast prodaje in stabilnost pri naročilih? Naši paradni izdelki so kaširana embalaža, zloženke, promocijska in darilna embalaža z višjo dodano vrednostjo. To pomeni, da smo pri tej embalaži s kupcem tesno sodelovali od samega razvoja v smislu izbire ustrezne konstrukcije, primernega materiala, tiska in dodelave. Gre za embalažo, ki ni zgolj potiskana v ofset tehniki,


11 Ena izmed večjih težav embalažne panoge v državi je dosežena nizka dodana vrednost. Kje ste v primerjavi s konkurenco? Po dodani vrednosti na zaposlenega, to je 48.582 evrov v letu 2011, smo med slovenskimi kartonažerji na vrhu, pri prodaji na zaposlenega pa pri vrhu. Koliko lahko vlagate v tehnološko opremo in kakšne so vaše proizvodne zmogljivosti? Načrtujete nova vlaganja? Odkar sem prevzela vodenje podjetja, smo vsako leto za investicije namenili slabih 10 odstotkov prodaje, investirali smo v dodatno strojno opremo za dvig produktivnosti in optimizirali računalniški sistem, pridobili

Menedžerji po vrsti poudarjajo, da so nujni racionalizacija poslovanja, zmanjševanje stroškov, manjši obseg zaposlovanja. Kje so še rezerve? Rezerv je vedno manj, dokler so še, je dobro. Racionalizacija poslovanja nič ne pomaga, če ni ustreznega obsega prodaje. Nobenega pametnega dodatnega nasveta glede rezerv žal nimam, stvar je zelo preprosta. Podjetje mora biti organizirano tako, da lahko prodaja in pri tem ustvarja ustrezen dobiček, če tega ni, je nekaj narobe. Če se primerjate s podobnimi podjetji na tujem, kaj pogrešate v domačem poslovnem okolju

in kaj vam najbolj zmanjšuje konkurenčnost?

76

smo dva certifikata, FSC-CoC in ISO 14001. Zdaj prihaja v hišo nov izsekovalni stroj za izdelavo kaširane embalaže. Glede na obseg posla trenutna strojna oprema še zadošča, prvo ozko grlo bo tisk, s katerim delamo trenutno še v treh izmenah, občasno tudi preko vikenda. Pred nabavo drugega tiskarskega stroja imamo rezervo samo še v četrti izmeni. Letos bomo investirali tudi v prilagoditev poslovanja zahtevam prehrambene industrije, saj je pri tujih kupcih pridobitev enega od certifikatov za prehrambeno industrijo pogoj za začetek oz. razširitev poslovanja.

Pri raznih postopkih in povezavah, ki jih imamo z javnim sektorjem, še vedno naletimo na ljudi, ki ne razumejo, da so tam zaradi nas, da nam pomagajo in da se hitro obrnejo, saj čas teče. Nekateri se obnašajo popolnoma neprofesionalno in nam neposredno povedo, naj ne težimo, zadevo bodo obravnavali, ko bo prišla na vrsto. Verjamem, da takih primerov v tujini ni, tudi pri nas se zmanjšujejo, vendar so.

Embalaža

ampak ima še dodelavo v smislu UV-lak učinka, parcialnega lakiranja, toplega tiska, preganja, uporabe irodin ali dišečega laka. Večkrat sodelujemo tudi s kupčevimi oblikovalci, saj na neustreznem oblikovanju tudi zahtevna in draga dodelava ne da ustreznega učinka, poleg tega je potrebno upoštevati stroškovni vidik, kar je v začetni fazi najlažje. V današnjem času je možnost za rast in stabilnost naročil v panogi prehrane, farmacije in prehranskih dodatkov ter pri kupcih, ki imajo geografsko razpršeno prodajo, neodvisno od panoge.

Slovenski delavec je po eni strani drag, po drugi pa pri isti bruto plači dobi precej manj kot nekdo, ki dela npr. v Avstriji ali Nemčiji. Slovenska država je pretirano zaposlovala v javnem sektorju, predvsem v raznoraznih agencijah, komisijah, odborih, imamo tudi enormno število občin. Slovensko gospodarstvo tega enostavno ne more več pokrivati, delo bi bilo potrebno razbremeniti. Kakšni so proizvodni in finančni načrti za leto 2013? Novosti? Dvig produktivnosti za desetino, povečanje prodaje za dobrih šest odstotkov, ohranitev deleža dobička, povečanje deleža izvoza. Pridobitev certifikata za delo s prehrambeno industrijo.

Bogate izkušnje, moderna tehnologija, svetovanje in individualen pristop vam zagotavljajo optimalne rešitve za embalažo. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran in/ali se najavite na obisk.

Prodajni program:

Jamnik d.o.o. | Barletova cesta 4S | 1215 SI-Medvode | T: +386 (0)1 361 93 40 | E: info@jamnik.si | www.jamnik.si

februar 2013

Promocija

kaširana embalaža zloženke promocijska embalaža darilna embalaža


Tržniki ne morejo prezreti spletnih kupcev Lucija Gornjak

foto: www.shutterstock.com

12 76

Embalaža

Spletna prodaja in embalaža

Prodaja na spletu skokovito raste. Dandanes skorajda ni izdelka, ki se ga ne bi dalo kupiti oziroma prodati preko spleta. Tržniki in prodajalci morajo zato razmišljati

Spletna prodaja in embalaža

o strategijah internetne embalaže, saj spletna

prodaja predstavlja poseben distribucijski kanal, ki za

promocijo blagovnih znamk zahteva drugačne rešitve.

Kako pomembna je embalaža

izdelkov, ki se prodajajo preko

spleta? Je z nadaljnjo rastjo

spletnega nakupovanja vloga embalaže postavljena pod

februar 2013

vprašaj?

N

edavna raziskava (Lacroix Packaging in an online world, 2011) kanadskega podjetja Shikatani, ki je eno izmed vodilnih na področju razvoja blagovnih znamk in dizajna, je pokazala, da embalaža ostaja pomemben element v procesu spletnega nakupa. Študija podrobneje preučuje vedenje potrošnikov pri spletnem nakupovanju in razkriva njihove poglede na vlogo embalaže pred, med in po spletnem nakupu.

Vloga embalaže pred in med nakupom

stanju oziroma popolnoma v skladu s tistim, kar so naročili preko spleta.

P

ri vprašanju, koliko pomembno je, da potrošnik pred nakupom izdelka vidi njegovo dejansko embalažo (ime blagovne znamke, grafične elemente, format), so bile med različnimi kategorijami izdelkov najvišje ocenjene video igre, računalniška strojna in programska oprema, izdelki za nego otrok, igrače, živila in farmacevtski izdelki. Kategorije, pri katerih je embalaža ocenjena kot manj pomembna, so alkoholne pijače, športna oprema in pripomočki, bančne storitve in strojna oprema oz. orodja.

Prodajni vidik embalaže je pri prodaji preko spleta potisnjen v ozadje.

V

ečina vprašanih (65 %) verjame, da je glavni namen embalaže zaščita izdelka med transportom, kupci pa se še vedno zanašajo na embalažo, da bi bila izbira izdelka najboljša: 60 % anketiranim namreč embalaža pomaga ugotoviti, kaj kupujejo, medtem ko embalažne grafike služijo kot prepoznavni znak med »offline« in »online« svetom. Pri vprašanju, kakšno vlogo ima embalažna grafika ali vrsta embalaže kot del izbirnega postopka pri spletnem nakupu, so anketiranci poudarili predvsem pomembnost embalaže pri zaščiti izdelka med transportom ter preglednost navodil za uporabo izdelka, lastnosti (funkcij) izdelka kakor tudi pogojev nakupa in možnosti (za) vrnitve izdelka. Ključni dejavnik spletne nakupovalne izkušnje je tudi ta, da je bil proizvod, ki so ga kupci prejeli na dom, pravi in v ustreznem

A

nketiranci pri spletnem nakupu iščejo najhitrejše in najprimernejše načine pridobivanja informacij ter enostavnejše prikaze embalaže (fotografijo embalaže v osnovnem pogledu z možnostjo povečave, »close-up« prikazi izdelka in njegovih značilnosti idr.). Lahko bi rekli, da gredo kupci skozi podoben postopek izbire izdelkov kot pri klasičnem nakupu v trgovini: najprej določijo kategorijo izdelka, nato pregledajo obseg ponudbe ter na podlagi več kriterijev selekcionirajo izdelke, nazadnje pa pridobijo še nekatere dodatne informacije (cene proizvodov, popusti, navodila, pogoji idr.). Eden ključnih dejavnikov je tako čas, ki


13 36,1 % 60,0 %

Vem, kaj kupujem 45,3 %

Razumem uporabnost izdelka in navodila 22,8 %

Izdelek si lahko predstavljam kot darilo

32,0 %

Pomaga mi izbrati ustrezno opcijo 20,7 %

Krepi blagovno znamko izdelkov

64,9 %

Ščiti izdelek med transportom 19,6 %

Omogoča 3D-ogled izdelka

0

10

20

30

40

50

60

70

Slika 1: Kakšno vlogo ima embalažna grafika ali vrsta embalaže kot del izbirnega postopka pri spletnem nakupu? Vir: Shikatani Lacroix, 2011. ga obiskovalec prodajne spletne strani nameni pregledovanju številnih izdelkov in celotnemu procesu nakupa – raziskava je pokazala, da več kot 53 % anketirancev za postopek spletnega nakupa porabi manj kot 10 minut, kar kaže na to, da zelo kratek čas, ki ga namenijo pregledovanju izdelkov, krepi potrebo po učinkoviti, izpostavljeni vizualni predstavitvi embalaže, ki se pri izbiri določenih kategorij izdelkov kaže kot pomembna. Spletne strani morajo omogočati enostavno iskanje izdelkov po kategorijah, pri čemer njihova vizualna podpora, zlasti prikazi embalaže, kupcu predstavljajo »primarno navigacijo«, medtem ko so podporne informacije (cene, popusti, kuponi, lastnosti izdelkov) šele druga faza procesa nakupne odločitve.

Po opravljenem nakupu je embalaža manj pomembna

nakupom, je njena vloga v ponakupni fazi občutno manjša. Raziskava namreč kaže, da v večini primerov, zlasti pri izdelkih s področja glasbe in programske opreme, embalaža po opravljenem nakupu ni več imela odločilne vloge. Anketiranci so navedli tudi, da imajo sicer visoko zaupanje v ugled podjetij, ki svoje izdelke ponujajo na spletu, da pa je bolj kot sama embalaža pomembna varna dostava izdelka oziroma dobava ustreznega (pravega izdelka). Embalaža tudi ni imela močne vloge pri kupcih z nizkimi zahtevami glede blagovnih znamk ter tistih, ki so nek izdelek kupili že večkrat. Pomembnost embalaže se je povečala le v primerih, ko potrošnik izdelek kupi kot darilo, zato morajo prodajalci razmisliti o razvoju edinstvene embalaže zlasti pri tistih kategorijah izdelkov, ki se pogosteje kupujejo oziroma naročajo z namenom podaritve. Anketiranci so prepoznali embalažo kot pomembno tudi pri dojemanju kakovosti proizvoda (52 %), kakovosti proizvajalca (40 %) in kakovosti organizacije oziroma trgovca (37 %).

A

Č

eprav vprašanim embalaža predstavlja pomemben element pred in med spletnim

Tiskane grafike, ki dajejo »premium« videz

14,6 %

Embalaža je enostavna, brez navedbe imena trgovca ali blagovne znamke

16,6 %

Embalaža vključuje ime trgovca ali blagovne znamke

16,1 %

Embalaža se lahko ponovno uporablja za shranjevanje

18,2 %

Embalaža je narejena iz recikliranega materiala

Pomembno

23,6 % 24,5 % 30,3 % 37,2 % 39,1 %

24,1 %

Embalaža se enostavno odpre Zelo pomembno

nketiranci so sicer pri oceni pomembnosti dostavne embalaže v največji meri poudarjali njene funkcionalne prednosti – pri svoji spletni izkušnji so kot zelo pomembne elemente ocenili enostavnost odpiranja zaboja (34 %),

33,6 %

0

10

45,1 %

20

30

40

50

60

70

80

Slika 2: Kako pomemben je dizajn dostavne embalaže glede na celotno spletno nakupovalno izkušnjo? Vir: Shikatani Lacroix, 2011. Packaging in an online world study.

P

Embalaža

40,8 %

76

da je embalaža iz recikliranih materialov (24 %) ter da jo lahko kasneje ponovno uporabijo za shranjevanje (18 %).

26,7 %

o zaključenem »online« nakupu se vloga embalaže torej bistveno spremeni, saj je njen glavni namen varovati izdelek med transportom. Ponakupna faza spletne izkušnje kliče zlasti po oblikovanju konsistentne izkušnje z blagovno znamko in hkrati organizacijam ponuja priložnost, da to funkcionalno potrebo pretvorijo v lastno, edinstveno izkušnjo, ki na drugi strani ustvari tudi konsistentnost s ponudnikom spletne storitve ali izdelkom oziroma blagovno znamko. Tržniki so za zdaj še lahko pomirjeni, saj se kupci zanašajo na embalažo z namenom, da bo pred in med procesom spletnega nakupa izbira izdelka prava. Sposobnost predvidevanja vnaprej določenih odnosov z blagovno znamko oz. embalažo, ki jo kupec pozna preko klasičnih prodajnih kanalov, tako ostaja pomemben dejavnik v postopku izbire izdelka na spletu.

E-nakupovanje v Sloveniji

T

ako v Sloveniji kot drugod po svetu število spletnih kupcev in raznolikost ponudbe na spletu stalno rasteta. Po podatkih Evropskega združenja interaktivnega oglaševanja (European Interactive Advertising Association – EIAA) kar 80 % evropskih uporabnikov interneta kupuje prek spleta. Od leta 2004 se je tudi v Sloveniji zgodil pomemben premik v e-nakupovanju: po oceni raziskave RIS (Raba interneta v Sloveniji, 2009) je delež aktivnih uporabnikov interneta, ki so opravili nakup preko interneta, leta 2008 znašal 38 % in se je glede na leto 2004 povečal za dobrih 80 %. Pomemben je tudi podatek, da je v letu 2008 kar 62 % spletnih kupcev celotno vrednost nakupov preko interneta opravilo v slovenskih spletnih trgovinah, pri čemer so najpogosteje obiskane slovenske spletne trgovine Mimovrste, Bolha, Neckermann, Bigbang, Merkur, EnaA in Mercator. Dva vodilna slovenska ponudnika rešitev in storitev na področju prodaje preko spleta, Mimovrste, d. o. o., in EnaA.com, sta pojasnila, kako pomembna je (promocijska) embalaža spletnih izdelkov in kakšna je oz. naj bi bila v primerjavi z embalažo izdelkov v klasični prodaji glede na to, da kupec preko spleta ne prihaja v fizični stik z izdelkom. »V spletni trgovini mimovrste=) ima kupec na voljo zelo podroben opis izdelka skupaj z njegovimi tehničnimi lastnostmi ter kakovostnimi fotografijami, medtem ko se z originalno embalažo izdelka kupec sreča šele, ko izdelek tudi fizično prejme. Za spletno trgovino je po naših izkušnjah nadvse pomembna naša lastna embalaža, v katero dodatno zapakiramo že originalno zapakiran izdelek. Paket oz. škatla mimovrste=) je med našimi kupci zelo

februar 2013

Imam možnost vpogleda v dejanske embalažne elemente Značilnosti izdelka in navodila je preprosto najti Prepoznam izdelek, ki sem ga videl v trgovini


dr. Andrej Lisec

Aljoša Domijan

Darko Butina

14 foto: arhiv podjetja foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

76

Embalaža februar 2013

prepoznavna in je eden ključnih promocijskih elementov našega podjetja. Izdelki za prodajo preko spleta so sicer embalirani povsem enako kot izdelki, ki se prodajajo na klasičnih prodajnih mestih. Embalažo izdelka predpiše proizvajalec, ki na zunanji strani izdelka vidno označi, ali je embalaža »ready for shipping« ali ne. Takšne embalaže imajo npr. televizorji, prenosni računalniki, namizni računalniki, monitorji ipd. Izdelke, ki imajo na embalaži to oznako, stranki pošljemo brez dodatne zaščite, medtem ko izdelke, ki nimajo te oznake, pošljemo v naši škatli in jih na ta način še dodatno zaščitimo. Kot dodatno zaščito največkrat uporabljamo ekološki papir, po potrebi dodamo tudi dodatne zaščitne profile iz pene. Pri izboru škatel mimovrste=) smo zelo pozorni zlasti na kakovost izdelave (predvsem ob robovih), na njihovo nosilnost, obstojnost itd. Škatla namreč potuje preko različnih transportnih sredstev, včasih mora premagati tudi mehanske ovire na traku v sortirnici, zato je kakovost izdelave ključna za to, da izdelki varni in nepoškodovani prispejo do stranke,« je povedal Darko Butina, direktor Mimovrste, d. o. o. Tudi direktor EnaA.com, Aljoša Domijan, poudarja, da izdelki, ki se prodajajo preko spleta, nimajo za to posebej prilagojene embalaže in da je že sicer večina izdelkov ustrezno embaliranih za transport: »Kupec pri nakupu preko spleta embalaže praktično ne vidi, zato je vsa pozornost namenjena predstavitvi izdelka. Tudi v primeru, da je izdelek predstavljen z več fotografijami, težko zasledimo fotografije

izdelkov v embalaži (izjema so popularni filmčki in predstavitve, kjer uporabniki korak za korakom odpirajo embalažo in se izdelek predstavlja na ta način). Tudi če kupci kupujejo v klasičnih trgovinah, je izdelke potrebno od proizvajalca preko različnih skladišč pripeljati do trgovca, zato so danes že skoraj vsi izdelki ustrezno embalirani za transport. Embalaže spletnih izdelkov tako ni treba posebej prilagajati za dostavo kupcem, res pa je, da bi lahko bila ta embalaža preprostejša, s skromnejšim dizajnom in predvsem bolj ekološka. Vse večji obseg nakupov preko spleta namreč povečuje tudi porabo embalaže, ki danes predstavlja že 41 % svetovne porabe vsega papirja. Mogoče bi bilo prav, da tudi zmanjševanje porabe papirja tako kot upravljanje z izpusti toplogrednih plinov sprejmemo kot eno izmed mednarodnih meril za ocenjevanje solidnosti izdelkov in storitev.

Prodajni vidik embalaže je potisnjen v ozadje

I

zr. prof. dr. Andrej Lisec s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je pojasnil, da »je poleg prodajne funkcije embalaže zelo pomembna tudi varnostna. Tatovom otežuje delo s težjim odpiranjem ali pa je narejena tako, da je namenoma veliko večja kot izdelek, ki ga zato tatovi težko skrijejo, npr. pod svoje oblačilo. Obe funkciji sta tudi tisti, ki pri prodaji izdelkov preko spleta odpadeta, saj si kot kupci lahko na spletnih straneh ogledamo izdelke na fotografijah in tako ni potrebno, da je embalaža prosojna in lepa, temveč lahko bolj zasleduje druge funkcije. Ravno tako ni nevarnosti fizične kraje, zato tudi varovalna funkcija ni več potrebna v tolikšni meri. Zaradi teh sprememb so nekateri spletni trgovci – med njimi je pionirsko delo opravil Amazon – pričeli razmišljati o t. i. »frustration-free packaging«, tj. o embalaži, ki je enostavna za odpiranje, zavzema manj prostora v skladiščih, je cenejša in lahko tudi ekološko sprejemljivejša. Zaradi navedenega lahko sklepamo, da je prodajni vidik embalaže pri prodaji preko spleta potisnjen v ozadje in ni več tako pomemben. Embalaža preko spleta torej zasleduje predvsem funkcijo varovanja blaga z vidika, da blago, ki ga vidimo preko spleta, pride s pomočjo prenosa tudi do kupca. Ta embalaža je enostavna, cenejša, skromnejšega dizajna, brez prosojnih materialov in praviloma okolju prijaznejša. Pomembna pa je tudi njena trdnost, saj bi lahko z neustrezno embalažo pri samem prenosu ali usmerjanju pošiljk prišlo do poškodb embalaže ali izdelka. Dostavne službe v zadnjem času uporabljajo tudi sledljivost izdelkov, saj se s tem preprečuje odtujitev blaga.« Dr. Andrej Lisec je pri tem izpostavil problem, da »velik del prodaje še vedno poteka tudi preko fizičnih trgovin, zaradi česar morajo proizvajalci, ki se odločajo za posebno pakiranje za prodajo preko

spleta, proizvajati izdelke z obema različicama embalaže. To pa predstavlja dodatne omejitve in stroške ter zmanjšuje njihovo fleksibilnost in

Embalaža spletnih izdelkov je lahko preprostejša, cenejša, s skromnejšim dizajnom in predvsem bolj ekološka. posledično negativno vpliva na konkurenčnost. Hkrati je tudi glavni razlog, ki preprečuje večjo razširitev tovrstne embalaže. Konec koncev se tudi obstoječi stroji za pakiranje še niso amortizirali, proizvodnja posebne enostavnejše embalaže pa je po obsegu tudi manjša in zato ne doseže tako hitro ekonomije obsega (stroški na enoto so zato višji). Embalaža spletnih izdelkov je načeloma prav tako prilagojena konkretnim izdelkom, vendar pa hkrati v večji meri lahko upošteva druge dejavnike optimalnega poslovanja, predvsem skladiščnega in manipulativnega, zaradi česar je v določenih primerih lahko poenotena in standardizirana ter zato fleksibilna v smislu, da se lahko vanjo zložijo različni izdelki. Izdelki kot taki pa so večinoma pakirani v svoje specifične, njim prilagojene embalaže.«

Potrebni sta obe različici embalaže

V

loga embalaže je v svetu interneta še vedno pomembna in pomembna bo, dokler bo ta distribucijski kanal pridobival vse večji odstotek kupcev. Tržniki bodo morali učinkovito spremljati potrebe in vedenje spletnih kupcev, zlasti njihovo zanašanje na blagovno znamko kot del svojih pred, med in ponakupnih odločitev. Poleg tega mora podjetje za uspešno prodajo izdelkov preko spleta upoštevati, da bo obiskovalec spletne strani pridobil o izdelku vse tiste pomembne informacije, ki bi jih sicer našel na embalaži izdelka v klasični prodaji. Vselej pa je potrebno upoštevati tudi dejavnike otipa, saj mnogi kupci še vedno želijo izdelek pred nakupom pogledati, otipati in se prepričati o kakovosti uporabljenih materialov ter ga tudi preizkusiti, kar je značilno zlasti za tehnične izdelke, pohištvo, oblačila ipd. Prodajalci morajo zato mnogo izdelkov ponuditi tudi v klasični maloprodaji ali drugih razstavnih oblikah, ki kupcem omogočajo, da jih vidijo in otipajo, preden se vrnejo na internet in opravijo nakup.

Viri: Kozic, T., Prevodnik, K., Vehovar, V., in Kogovšek, L., 2009. E-nakupovanje 2009, RIS poročila. Shikatani Lacroix, 2011. Packaging in an online world study. Dostopno na spletnem naslovu http://www.sldesignlounge.com. www.eiabeurope.eu


Embalaža

76

Birds House je živa televizija

15

Promocija

K.M.K BOX

Primarni proizvodni program podjetja K.M.K BOX je izdelava embalaže iz valovitega PP (polipropilena). Podjetje je v svojo strategijo razvoja zapisalo, da bo razvijalo tudi izdelke široke uporabe. Izdelano imamo že paleto izdelkov, med katerimi najdemo različne škatle za domačo uporabo (shranjevanje oblačil, čevljev), zabojčke za vzgojo domače zelenjave in zelišč, hiške za domače ljubljenčke (mačke, kužke) in razne luči. Skupna točka naših izdelkov je material, ki ga imenujemo kartonplast. Trgovski naziv kartonplast pa izhaja iz besed karton in plast, kar pomeni, da je struktura in oblika materiala podobna kartonu, beseda plast pa pomeni, da je osnovna surovina polipropilen. Material je prepoznaven po mehanski odpornosti, vodoodpornosti, enostavni obdelavi, popolni recikliranosti in ekološki neoporečnosti. Atraktivnost izdelkov smo povečali z digitalnim tiskom.

Ptičjih hišic je na tržišču ogromno, vendar samo ena je Birds House. In kaj daje temu izdelku tako izvirnost, da ga uvršča med posebnosti, ki jih ne moremo zaslediti pri drugih tovrstnih izdelkih? • Birds House je izdelana iz kartonplasta! Kot smo že opisali, je to material, ki ima take karakteristike, da smo lahko razvili posebno obliko hiške-sestavljivo. Ena od posebnosti je torej oblika hiške. Birds House je v osnovi zložljiva in jo lahko zložite v pisemsko ovojnico. V dveh potezah pa je pred vami izdelek, ki vam omogoča izjemno uživanje. Zložljivost je prednost, ki je pomembna za transport in skladiščenje, saj močno znižuje stroške. Upoštevali smo razmerje 1:16.

Ptičja hišica imenovana Birds House je nastala v sodelovanju z inovatorjem Petrom Florjančičem. • Birds House je živa televizija. Lastnost materiala – vodoodpornost in mehanska odpornost omogočata, da sestavljeno hišico enostavno prilepimo na zunanjo stran okna in pred nami se bo odvijala čudovita predstava. Iz toplega prostora v neposredni bližini boste opazovali vragolije ptičkov. Lahko bi rekli, da boste pred vami imeli TV oddajo Animal Planet v živo. • Birds House je zgodba. Zgodba o človeku in ptici, ki jo bomo natisnili na hišici. Naročnik si lahko izbere svojo zgodbo, s katero želi opozoriti nase. • Birds House je cenovno zelo ugodna. Trenutno ne obstaja cenejša hišica primerljive kakovosti. • Birds House je hišica, ki je izdelana iz eco materiala, 100 % recikliranega. • Birds House ni samo ptičja krmilnica, ampak je projekt »Dajmo pticam dom«, kjer z enostavnimi dodatki naredimo iz krmilnice valilnico. Vsakdo si želi, da naš planet ohranimo tudi za zanamce. Birds House je kamenček v mozaiku spodbud in želja, da naš planet ohranimo za bodoče rodove.

• Birds House je zabava za celo družino, dom za ptičke in poslovna ideja, s katero bomo prišli do novih delovnih mest. Izdelek je zaključen krog, kjer vsak udeleženec najde svojo zadovoljstvo. Sodelovanje z inovatorjem in njegovim timom odpira novo poglavlje na naši poslovni poti. Ugotovili smo, da obstaja izjemna sinergija med nami in da je Birds House začetek sodelovanja, ki bo zagotovo prineslo dobre rezultate v bodočnosti. Ideja potrebuje proizvodnjo in proizvodnja potrebuje idejo. Ta dva elementa sta tesno povezana, ker le povezanost daje prednost, da hitreje osvajamo kupca, ki je kjučni element za uspeh. V letošnjem letu pripravljamo še najman tri nove izdelke. Ustanovili bomo skupno razvojno skupino, ki bo imela odprta vrata za mlade z novimi idejami. Verjamemo, da je med nami veliko mladih z veliko dobrih idej. Z izkušnjami g. Petra Florjančiča, z lastnim razvojnim oddelkom in z lastno proizvodnjo, ki je ključna za hitro odzivnost, želimo idejam odpreti vrata v svet. Več glav - več idej, več idej - več možnosti za uspeh. Slediti želimo zgodbi Birds House, kjer je sodelovanje zaključen krog z zadovoljnimi udeleženci.

februar 2013

Izjemne lastnosti materiala so bile odločilne pri razvoju novega izdelka, ki je nastal v sodelovanju z g. Petrom Florjančičem in njegovim timom. G. Petra Florjančiča ni potrebno posebej predstavljati, saj je kot inovator dobro poznan tako slovenski kot tuji javnosti. Svoje življenje je podredil inovacijam. V svojih sivih letih (šteje jih 94) še zmeraj razmišlja o izdelkih, ki so zanimivi in koristni za človeštvo. Njegov moto je vizija, fantazija, ideja. S tem razmišljanjem je nastala tudi ptičja hišica imenovana Birds House. Angleško ime pa zato, ker je izdelek namenjen svetovnemu trgu. Izdelek je patentno zaščiten.


16

Novice Zelenega omrežja Obvezno poročanje o odpadkih Obveznost poročanja o količinah nastalih odpadkov in načinu ravnanja z njimi (zbiranje, predelava, odstranjevanje) določa Uredba o odpadkih (Uradni list RS, št. 103/2011). Posamezni zavezanci morajo poročati o nastajanju odpadkov in o zbiranju odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti za preteklo leto ter o predelavi oziroma odstranje-

Spodbude Eko sklada tudi v letu 2013 foto: www.shutterstock.com

okolje

76

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, tudi letos dodeljuje ugodne kredite občanom ter pravnim osebam za različne okoljske naložbe, nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, za električna baterijska vozila, nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za električna baterijska vozila ter vozila za javni potniški promet na stisnjen zemeljski plin ali bioplin. Eko sklad bo letos za nepovratna sredstva za naložbe v stanovanjskih stavbah zagotovil 20 milijonov €, za nepovratna sredstva za naložbe v energijsko učinkovita vozila pa 0,8 milijona €. Naložba, za katero vlagatelj želi pridobiti nepovratna sredstva, pred oddajo vloge ne sme biti izvedena (velja za fizične osebe oz. občane) oz. ne sme biti pričeta (velja za pravne osebe).

120 udeležencev, ki so se seznanili s ključnimi lastnostmi SPTE-naprav ter načini, kako uspešno izvesti projekt postavitve kogeneracije. Ker se tehnologija SPTE-naprav hitro razvija, je bil del posveta namenjen tudi predstavitvi uporabe gorivnih celic, ki napovedujejo novo generacijo še bolj učinkovitih nanokogeneracijskih naprav. Dogodek se je sklenil z ogledom novega kogeneracijskega sistema v športno-poslovnem objektu Športna hiša Ilirija. Tudi v letošnjem letu bo GIZ DZP na dogodkih seznanjal s priložnostmi uporabe SPTE-naprav in uporabe zemeljskega plina v prometu. GIZ DZP, g. i. z. www.zemeljski-plin.si

Nova talilna peč za večjo kakovost stekla in energetsko učinkovitost Po temeljitih stroškovnih in okoljskih analizah ter na osnovi dolgoletnih izkušenj so se v Steklarni

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad www.ekosklad.si

februar 2013

vanju odpadkov v preteklem letu. Povzročitelji odpadkov, zbiralci odpadkov in izvajalci predelave ali odstranjevanja odpadkov morajo Agenciji RS za okolje poročilo za preteklo leto oddati najpozneje do 31. marca tekočega leta. Podatki, zbrani v okviru letnih poročil, se uporabljajo tudi za statistični namen, kar pomeni, da se s tem izpolnjujejo tudi nacionalne in mednarodne zakonodajne zahteve s področja statistike odpadkov. Od leta 2002 poteka sporočanje podatkov o nastajanju in ravnanju z odpadki Agenciji RS za okolje in Statističnemu uradu RS, združeno, na skupnih obrazcih. Do vseh informacij v zvezi s poročanjem o odpadkih se lahko dostopa na spletni strani Statističnega urada RS (http:// www.stat.si/tema_okolje_okolje_odpadki. asp) ali Agencije RS za okolje (http://www. arso.gov.si/varstvo%20okolja/odpadki/ obrazci/), kjer so na voljo obrazci in navodila za njihovo izpolnjevanje.

Posvet o kogeneraciji na zemeljski plin in novih tehnologijah

Hrastnik odločili, da bodo obstoječi peči H (zmogljivost 55 ton na dan) in G (zmogljivost 45 ton na dan) nadomestili z enim samim talilnim objektom, ki bo začel delovati v marcu. Nova talilna peč bo imela podobno zmogljivost kot obe dosedanji peči skupaj, tj. med 80 in 90 tonami na dan. Uporabljala bo t. i. oxy-fuel tehnologijo, ki pri zgorevanju zemeljskega plina namesto zraka uporablja čisti kisik. Gorilniki bodo v peči postavljeni prečno na smer taljenja stekla in bodo neprekinjeno dovajali natančno določeno mešanico zemeljskega plina in čistega kisika. Oxy-fuel tehnologija bo pripomogla k boljši kakovosti stekla, omogočila bistveno boljši energetski izkoristek proizvodnje ter zmanjšala vplive na okolje. Predvsem količine odpadnih plinov bodo za približno dve tretjini manjše. Nadaljevali bodo tudi s projektom uporabe odpadne toplote za sekundarne porabnike. Vrednost investicije znaša 7 milijonov evrov.

Zeleno omreŽje Pripravila: Tanja Vidic, Statistični urad Republike Slovenije Statistični urad RS www.stat.si

7. decembra 2012 je v Ljubljani v organizaciji Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina (GIZ ZDP) potekal že peti dogodek, posvečen tematiki kogeneracije na zemeljski plin. Dogodka se je udeležilo

Steklarna Hrastnik d.o.o. www.steklarna-hrastnik.si


Črpanju kohezijskih sredstev smo dali prednost foto: arhiv podjetja

Intervju z ministrom Francem Bogovičem

mag. Vanesa Čanji

17 okolje

76

Intervju z ministrom Francem Bogovičem

Leto je mimo. Minister Franc Bogovič v bilanci svojega dela

odkrito prizna, da je bil zanj prvi izziv, kako počrpati največ

kohezijskih sredstev. Pravi, da noče ponavljati neumnosti, ki so bile narejene v preteklosti. V

hiši projektov mrgoli, za dobrih 300 milijonov že za naslednjo

pamet, sežigalnica pa je realna do leta 2020, saj lahko računa

na evropska sredstva. Obljuba. Rešitev za IMV naj bi bila

znana marca.

MKO je izpolnil obljubo, da bo sprejeta nova metodologija za oblikovanje cen komunalnih storitev in da bodo cene odmrznjene. Vendar so s sklepom vlade, da je mogoče brez preverjanja ustreznosti uporabe metodologije podražiti cene največ za 30 %, za več pa je treba dobiti dovoljenje MKO, postale razmere nejasne. Kako bo MKO lahko ugotavljal ustreznost? Lani smo skušali čim prej priti do metodologije, na osnovi katere bo mogoče v prihodnje računati cene komunalnih storitev. Kot veste, je bila metodologija sprejeta jeseni. Hkrati je bila jasna odločitev, da se z novim letom nikakor ne bo podaljšala zamrznitev cen komunalnih storitev. Ko so prihajale najave podražitev in ko smo ugotavljali, da naj bi šlo za podražitev od nekaj procentov do 388%, kolikor mislim, da je bila najvišja napoved, smo sprejeli odločitev,

Želimo doseči konkurenčnost komunalnih podjetij, da le-ta zaradi previsokih cen ne bi na skrit način prejemala nedovoljeno državno pomoč. da se v prehodnih odločbah uredi omejitev za tiste podražitve, ki presegajo 30 %. Ta odločitev temelji na opozorilih računskega sodišča. Da bom zelo jasen: govorimo o podražitvah, ki so že imele odločitve občinskih svetov in sklepe ministrstva, ne govorimo o novih podražitvah po novi metodologiji. Nova metodologija nima omejitev. V pogovorih z občinami in komunalnimi podjetji smo prišli do dogovora, da naj tisti, ki naj bi povišali cene za več kot 30 %, pripravijo nov cenik v skladu z novo metodologijo.

februar 2013

Odlagališča niso zapirali na

Franc Bogovič

finančno perspektivo. In še.


18 76

okolje

Seznam predpisov, sprejetih v letu 2012 Zakoni: • Zakon o spremembah Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 48/2012, 57/2012 • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 57/2012 • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001, Uradni list RS, št. 109/2012 Podzakonski akti vlade: • Dopolnitev Akta o ustanovitvi Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, Uradni list RS, št. 1/2012, 98/2012 • Uredba o odpadnih oljih, Uradni list RS, št. 24/2012 • Uredba o spremembi Uredbe o izrabljenih vozilih, Uradni list RS, št. 26/2012 • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji, Uradni list RS, št. 64/2012, 93/2012 • Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012 • Uredba o spremembi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, Uradni list RS, št. 8/2012 • Uredba o oskrbi s pitno vodo, Uradni list RS, št. 88/2012 • Uredba o dopolnitvah Uredbe o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 68/2012 • Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 64/2012 • Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, Uradni list RS, št.80/2012 • Uredba o spremembah Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Uradni list RS, št.1/2012

februar 2013

• Sklep o določitvi cene za enoto obrementive okolja z emisijo ogljikovega dioksida, Uradni list RS, št. 79/2012, 102/2012 • Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje bencina, Uradni list RS, št. 36/2012 • Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem

Tako se bomo vsi skupaj izognili ponovnim presojam teh podražitev. Ali glede na finančno situacijo v državi menite, da je v prihodnje možna nova zamrznitev cen komunalnih storitev? V času sprejemanja uredbe smo bili na vladi enotni, da z zamrznitvijo ne bomo nadaljevali. Za letos zagotovo ni predvidenih nobenih posegov v smislu zamrznitve cen. Računsko sodišče nas spodbuja, da bi ustanovili regulatorni organ, katerega naloga bi bila spremljanje cen. Do konca leta bi želeli narediti neke vrste coniranje, kjer bi po primerljivih conah primerjali cene komunalnih storitev. Na ministrstvu bi tako imeli pregled, ali so posamezne cene komunalnih storitev primerne določenemu okolju. Računsko sodišče vztraja, da je treba imeti vstavljene mehanizme, na podlagi katerih se bo lahko kadarkoli ugotovilo, ali so cene izvajalcev komunalnih storitev primerne oziroma niso previsoke. Želimo doseči konkurenčnost komunalnih podjetij, da le-ta zaradi previsokih cen ne bi na skrit način prejemala nedovoljeno državno pomoč. S tem namenom bomo morda še nekoliko korigirali metodologijo, ne bomo pa zamrznili cen. Kakšna bi bila konkretna vloga okoljskega ministrstva pri coniranju? Želimo, da imajo občani nekega območja primerjavo cen komunalnih storitev, kar pomeni njihovo zaščito pred previsokimi cenami. Te primerjave bodo dobrodošle tudi za odločevalce o cenah komunalnih storitev na občinski ravni. Na podlagi primerjalnih cen se bo lahko enostavno sklepalo o pravilni organiziranosti in učinkovitosti komunal. Taka analiza bo pokazala tudi, ali je bila ustanovitev nekaterih majhnih občin z vidika izvajanja komunalnih storitev ustrezna. Coniranje naj bi služilo kot ogledalo, ne bo pa imelo neposredne regulatorne funkcije. V strokovni javnosti se na račun okoljskega ministrstva pojavljajo očitki, zapisani so bili tudi v reviji EOL, da ste branitelji interesov javnih komunal oziroma da favorizirate javni sektor v odnosu do zasebnega. Kakšno je vaše politično stališče na tem področju? Menim, da se take ocene pojavljajo predvsem na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Vemo, da zakon o izvajanju javnih gospodarskih služb omogoča več načinov izvajanja, od javnih podjetij, občinskih obratov do koncesionarjev, kjer gre za zasebna podjetja. Z našimi ukrepi v ničemer ne favoriziramo javnih podjetij pri izvajanju javnih gospodarskih služb. Moram pa poudariti, da imamo stalne dialoge z računskim sodiščem, kakšne stopnje amortizacije zagotavljati, da sistem ohranimo. Na drugih področjih smo se pa seveda srečali z različnimi interesi, tudi zasebnimi, zlasti pri uredbi za ravnanje s komunalnimi odpadki.

Pri črni kanti bomo vztrajali Ste uredbo za ravnanje s komunalnimi odpadki že zaokrožili? Javno razpravo smo zaokrožili, sedaj dokument finaliziramo. Če strnem pripombe, ki smo jih slišali v javni razpravi, jih v grobem lahko razdelim na dva sklopa: prvi sklop je ravnanje s tržno zanimivimi surovinami, zlasti gre za papir in kovino; drugi sklop je t.i. črna kanta mešanih komunalnih odpadkov.

Zavedati se moramo, da je za doseganje ciljev s področja odpadkov odgovorna država, zato je prav, da imamo nadzor nad t.i. črno kanto. Dilema pri ravnanju s surovinami, kot sta papir in kovina, je bila, da se nam vedno več teh koristnih surovin izgublja iz sistema tako v segmentu javnih služb kot uradnih odkupovalcev. Ustvarja se črni trg. Zato smo razmišljali, da bi bilo smotrno, če bi celotne količine prišle v sistem preko javnih gospodarskih služb in od tam naprej do subjektov, ki se ukvarjajo z obdelavo odpadkov. Tehtali smo, ali bi na tak način v sistem pridobili več snovnega toka ali manj. V javni razpravi smo prisluhnili pripombam podjetij. Odločili smo se, da bomo legalizirali stanje, ki je v realnosti. To pomeni, da bomo dopustili, da se tokovi za odpadne kovine in papir ne spreminjajo. Te surovine lahko odkupujejo komunalna podjetja ali pa se z odkupom ukvarjajo tudi predelovalci. Pri črni kanti pa bomo vztrajali pri našem predlogu rešitve. Ne moremo namreč dopustiti, da bi v eni ulici za mešane komunalne odpadke skrbeli na primer trije izvajalci, če nekoliko karikiram. Po eni strani za komunalne odpadke skrbi komunalno podjetje, po drugi strani pa bi se gostinci, trgovci in drugi prosto dogovarjali, kdo bo zanje opravljal storitev. Prepričani smo, da bi se na tak način sistem, ki ga gradimo in že daje rezultate, začel razgrajevati. Preprosto ne bi bilo več pregledno in hkrati tudi ne stroškovno racionalno. To področje ne more biti stvar zasebne pobude. Zavedati se moramo, da je za doseganje ciljev s področja odpadkov odgovorna država, zato je prav, da imamo nadzor nad t.i. črno kanto. Kakšno je vaše politično stališče glede vstopa zasebnega kapitala v kohezijske projekte? Kot nam je znano, strokovne podlage za javno-zasebno partnerstvo ob medresorski podpori pripravlja gospodarsko ministrstvo. V okviru sedanje finančne perspektive financiramo centre za ravnanje z odpadki. V


19 Pri odpadkih, v tem sklopu je Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, se bomo morali v tej državi dogovoriti.

V prvih petih letih kohezije, vključno z letom 2011, smo počrpali dobrih 60 milijonov evrov. Sedaj smo prišli na približno 120 milijonov. Vse to sem omenjal, da pojasnim, zakaj je v tem kontekstu zelo težko govoriti o modelu javno-zasebnega partnerstva, saj rabimo izvedljive projekte. Za naslednjo finančno perspektivo pa ste odprti za javno-zasebno partnerstvo? Zagotovo. S strani našega ministrstva v medresorski koordinaciji sodeluje Leon Behin. Ko sem poudaril, imamo v hiši za skoraj 550 milijonov evrov projektov, za približno 180 milijonov jih je v overcommitmentu in še za 150 milijonov projektov zunaj tega. To pomeni, da imamo zbranih projektov še za dobrih 300 milijonov evrov že za naslednjo finančno perspektivo. Med temi projekti še ni sežigalnice in protipoplavne varnosti. Če k temu prištejemo še kakšno sanacijo preteklih bremen, imamo v hiši že dovolj projektov za naslednjo finančno perspektivo.

Kdaj boste vzeli pod drobnogled ureditev na področju odpadne embalaže?

Ampak kdaj? Stvari se od lani niso bistveno spremenile, problemi se kopičijo. Zavedamo se, da so problemi kompleksni, naša ekipa pa dela manj kot leto dni. Imamo omejene kadrovske resurse. Odkrito priznam, da smo dali črpanju kohezijskih področij prioriteto, z mano na čelu. Zato smo tu dosegli maksimalne rezultate, kar se jih je dalo. S področja odpadkov smo oblikovali metodologijo za določanje cen komunalnih storitev, operativni program ravnanja z odpadki in uredbo za ravnanje s komunalnimi odpadki. Z operativnim programom smo prišli do približne slike stanja na področju odpadkov, od snovnih tokov, potreb po mehansko-biološki obdelavi odpadkov in potreb po termični obdelavi odpadkov. Vidimo, da predvidene količine odpadkov vidno padajo od napovedi, ki smo jih imeli še do nedavnega. In kaže, da bodo količine še padale. Kot veste, smo pod drobnogled vzeli vsa odlagališča, ki so lani spomladi kazala zelo neurejeno sliko. Sedaj smo to področje skoraj v celoti sčistili. Tu so bili vključeni sodelavci z ministrstva, vključno z mano, pa sodelavci z ARSO in okoljskega inšpektorata. Reševali smo vsak primer posebej. Najbrž imate predvideno časovnico reševanja odprtih vprašanj na področju ravnanja z odpadno embalažo. Kolikor nam je znano, se v zmedenih odnosih med družbami za ravnanje z odpadno embalažo, ki že imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje, pojavljajo nove družbe, kar lahko situacijo še zapleta. Te situacije se zavedamo, zato želimo, če nam bo le dano, pomlad posvetiti temu področju.

76

V prvih petih letih kohezije, vključno z letom 2011, smo počrpali dobrih 60 milijonov evrov. Sedaj smo prišli na približno 120 milijonov. V treh naslednjih letih moramo počrpati trikrat po 150 milijonov evrov. Pahljačo projektov smo bistveno odprli, hkrati pa smo, kot sem že povedal, odprli vsak projekt posebej in ga skušamo kar se da pospešiti. Neumnosti, ki so bile narejene v preteklosti, da so bile izdane odločbe in sprejeta rumena knjiga, nadaljnjih aktivnosti pa ni bilo, ne smemo ponoviti.

Pod lupo je bilo vsako odlagališče posebej

ciklu goriv v prometu, Uradni list RS, št. 38/2012 • Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, Uradni list RS, št. 68/2012

okolje

Za praktično vse projekte se skušamo s skupinami občin, projekti večinoma združujejo več občin, pogovarjati zelo realno, ali se bodo lahko uvrstili v to finančno perspektivo ali pa jih bomo uvrstili v prihodnjo, kjer bodo imeli več časa za pripravo in izvedbo. Z realnim načrtovanjem bomo zagotovili kar se da optimalno črpanje kohezijskih sredstev. Če se bodo občine v tem kontekstu odločale za javno-zasebno partnerstvo, se nimamo namena vpletati. Pred tem pa moramo v medresorskem usklajevanju z ministrstvi za gospodarstvo in finance dogovoriti ustrezen model.

• Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 68/2012 • Operativni program varstva pred hrupom, ki ga povzroča promet po pomembnih železniških progah in pomembnih cestah prve faze zunaj območja Mestne občine Ljubljana za obdobje 2012-2017 (objava na spletnih straneh) • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, Uradni list RS, št. 1/2012 • Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča na nekaterih zemljiških parcelah ob levem bregu Meže v občini Ravne na Koroškem, Uradni list RS, št. 11/2012 • Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jezersko, Uradni list RS, št. 24/2012 • Uredba o programu strokovnega usposabljanja in preverjanja znanja za izvajanje vodovarstvenega nadzora, Uradni list RS, št. 30/2012 • Uredba o spremembi Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, Uradni list RS, št. 44/2012 • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja, Uradni list RS, št. 49/2012 • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane, Uradni list RS, št. 65/2012 • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane, Uradni list RS, št. 72/2012 • Uredba o spremembi Uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda in o koncesijah teh javnih služb, Uradni list RS, št. 102/2012 • Sklep o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2013, Uradni list RS, št. 102/2012 • Odredba o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za rabo vode za vzrejo avtohtonih

februar 2013

prihodnje jih ne bo mogoče več sofinancirati iz teh sredstev. Vse, kar bomo investirali na tem področju po letu 2015, bomo financirali iz lastnih sredstev. Ti roki so sedaj zelo ostri, kar zmeraj poudarim. Ko smo lani prevzeli ministrstvo, je bilo stanje na področju kohezijskih projektov v zelo nezavidljivem stanju. Iz preteklega dela poznam postopek javno-zasebnega partnerstva. V tem trenutku smo v situaciji, ko je izdanih kup odločb. Nekaj projektov je takih, ki so prejeli odločbe, pa so v slepi ulici. Imamo pa precej projektov, ki so bolj dozoreli od nekaterih, ki že imamo odločbe, a jim ne moremo več izdati odločbe, ker imamo omejitev za izdane odločbe za 550 milijonov evrov. Natančno smo preverili stanje po projektih. Dejansko smo prečesali vse projekte. Če želimo v tem kohezijskem obdobju počrpati sredstva, potrebujemo t.i. overcommitment, ki smo ga oktobra lani sprejeli na vladi. To pomeni, da lahko poleg 550 milijonov evrov za vsa štiri okoljska področja izdamo še za 180 milijonov evrov odločb.


20 • Odredba o določitvi cene osnove plačila za koncesijo za rabo vode za vzrejo salmonidnih vrst rib za leto 2013, Uradni list RS, št. 107/2012 • Odredba o določitvi povprečne cene toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2013, Uradni list RS, št. 107/2012 • Odredba o določitvi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije kot osnove plačila za koncesijo za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči za leto 2013, Uradni list RS, št. 107/2012 • Odredba o določitvi prodajne vrednosti za eno tono školjk za leto 2013, Uradni list RS, št. 107/2012 • Odredba o določitvi višine plačila za koncesijo za stekleničenje podzemne vode za leto 2013, Uradni list RS, št. 107/2012 • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št. 8/2012 • Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami, Uradni list RS, št. 78/2012 Podzakonski akti ministrstva: • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, Uradni list RS, št. 73/2012 • Pravilnik o monitoringu trajnostnih meril za biogoriva, Uradni list RS, št. 38/2012 • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje, Uradni list RS, št. 38/2012

februar 2013

• Pravilnik o vodni knjigi, Uradni list RS, št. 10/2012

Prvotni postopki v zvezi z Naturo 2000 iz leta 2004 so bili izvedeni na hitro in morda manj premišljeno, zato se nam počasi ti računi izstavljajo.

Omenili ste sežigalnico za termično obdelavo odpadkov. Večkrat je že bil najavljen konkreten premik tega velikega odprtega področja, pa se ne zgodi. Zakaj in kaj nameravate tu storiti, saj se problemi na terenu z odpadki, ki naj bi bili termično obdelani, kopičijo? Oči so uprte v ministra osebno.

predstavnikov MKO z drugim ministrstvom je bil sicer v decembru. Glede na terminski plan načrtujemo, da bi dosegli medresorski dogovor o načinu uvedbe učinkovite rešitve do konca marca in nato na podlagi tega pričeli z realizacijo ukrepa iz Akcijskega programa za odpravo administrativnih bremen.

Operativni program za ravnanje z odpadki je nedvomno pokazal, da je termična obdelava odpadkov potrebna, vemo tudi v kakšnih dimenzijah. Identificirani sta dve možni lokaciji, in sicer v Mariboru in Ljubljani. S predstavniki obeh lokacij smo že opravili razgovore. Terminskega načrta še nimamo. S komisarjem Janezom Potočnikom sva o tem področju govorila in zagotovil mi je, da bo Slovenija upravičena do kohezijskih sredstev v naslednji finančni perspektivi za projekt termične obdelave odpadkov, saj je na tem področju pod evropskim povprečjem.

Slovenija ima dodatne obveznosti do Bruslja glede Nature 2000, protesti občin ne pojenjajo. Zakaj pristojna ministrstva ne pripravijo celovitega pristopa za trajnostni načrt, z razvojnimi vlaganji, ki bi Naturo 2000 spremenil v konkurenčno prednost območij, kjer jo zdaj sprejemajo kot razvojno grožnjo?

Zakaj se s to odločitvijo tako odlaša? Znano je, da izpeljava projekta potrebuje svoj večletni čas. A zakaj ne pride do začetka izvedbe, saj se bodo mehansko-biološko obdelani odpadki, pripravljeni za termično obdelavo, iz leta v leto povečevali? V investicijo lahko gremo samo s kohezijskim denarjem, sicer se nam stvar ne izide. To pa pomeni, da se lahko izpelje v naslednji finančni perspektivi. Če gremo v razpis za koncesionarja, moramo jasno definirati pogoje, tudi finančne. V tem trenutku za slednje še ne moremo jamčiti.

Prvotni postopki v zvezi z Naturo 2000 iz leta 2004 so bili izvedeni na hitro in morda manj premišljeno, zato se nam počasi ti računi izstavljajo. Ko sem bil seznanjen z zaključnim predlogom, ki ga je pripravil Zavod za varstvo narave, sem jasno povedal, da ne bom tiščal glave v pesek, kot so to počeli moji predhodniki, ampak bom odprl resno debato. Zato smo na predstavitev strokovnega predloga povabili predstavnike vseh občin, katerih se ta predlog dotika. Dali smo jim mesec in pol časa, da se v široki razpravi med zavodi, ministrstvom in občinami odprejo vsa sporna vprašanja. Hkrati sem gradivo posredoval vsem drugim

Medresorski dogovor o IMV znan v marcu Pri ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili dosega Slovenija že več let zelo slabe rezultate, sistem je neučinkovit. Beg surovin iz države se nadaljuje. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Ministrstvo za finance ne morejo že nekaj let dogovoriti rešitve, ki jo sicer EU že pozna (dajatev). Zakaj ni rešitve? MKO je z namenom reševanja tega problema imelo medresorske operativne sestanke z drugimi ministrstvi. Akcijski program za odpravo administrativnih bremen, ki ga je Vlada RS sprejela julija 2012, namreč predvideva ukinitev spornega inštrumenta odjave vozila iz prometa ter uvedbo ustrezne dajatve. Jeseni smo zopet pričeli z iskanjem možne rešitve z MF in MZIP in na strokovni ravni identificirali več možnosti rešitev. MKO trenutno analizira te variante. Ko bo delo na strokovni ravni zaključeno, bodo rešitve predvidoma pregledali tudi pristojni ministri z namenom sprejetja končne odločitve. Zadnji delovni sestanek

Storitve za obrt in industrijo · Izdelava načrtov za ravnanje z odpadki · Čiščenje lovilcev olj, lovilcev maščob in peskolovov · Čiščenje industrijskih naprav in cistern · Čiščenje proizvodnih obratov ter industrijskih površin · Sortiranje odpadkov, snovna predelava in dokončna odstranitev ostankov Gostinstvo · Prevzem in obdelava bioloških in drugih organskih kuhinjskih odpadkov · Čiščenje lovilcev olj in lovilcev maščob · Prevzem živil s pretečenim rokom uporabe (ŽSP kat. 3) Saubermacher Slovenija Promocija

76

okolje

morskih rib za leto 2013, Uradni list RS, št. 107/2012

odpadki@saubermacher.si 02-620-23-00 www.saubermacher.si


Kakšna je časovnica? Marca bomo skušali sprejeti na vladi t.i. nesporni del Nature 2000. Z Evropsko komisijo bomo skušali dogovoriti razumevanje, da bi s tem obkljukali njihova pričakovanja do Slovenije. Ostala področja pa obdelujemo od primera do primera. Še kadrovska vprašanja na ministrstvu. Kako je z okoljskim sekretarjem? Kot veste, sva se z bivšo sekretarko dogovorila, da prekineva sodelovanje. Od takrat se je s področjem okolja dosti več ukvarja Branko Ravnik, ki je prej pokrival kmetijski del ministrstva. Poprosil sem ga, naj do novega leta skuša čim bolj spoznati okoljsko področje. Z novim letom sva se dogovorila, da bo prevzel okoljsko področje. Za vodjo področja narave smo imenovali dr. Marijo Markeš, do sedaj je bila vodja sektorja za razvoj podeželja. To pomeni, da iščemo drugega sekretarja s težiščem na kmetijstvu.

V finančni perspektivi 2007- 2013 je bilo izdanih 6 odločb o dodelitvi sredstev za regijske centre (Koroška, Slovenska Bistrica, Ljubljana, Dolenjska II. faza, Zasavje in Pomurje). V kolikor bodo v Goriški regiji uspeli pripraviti vlogo in izvesti razpis za izvedbo, bo v letošnjem letu možno izdati Odločbo tudi za ta projekt.

Pregled zamud na področju okolja, ki jih ima Slovenija do Bruslja.

Z

adeve domnevnih kršitev prava Unije, v katerih Evropska komisija izreka članicam ukrepe z namenom, da bi dosegla uskladitev notranjega prava članice z Unijskim, načeloma ni moč šteti za zamude, ampak za redni delovni proces, ki vseskozi poteka v vseh članicah Unije. Za zamude na tem področju bi morda bilo moč šteti le zamude pri nepravočasnih prenosih direktiv v notranje pravne rede.

S

področja prenosov okoljskih direktiv v pravni red Republike Slovenije imamo dve zamudi: • prenos Direktive 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 v pravni red Republike. Prenos

direktive je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo (MKO) in okolje in Ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZIP). MKO je že pred časom sprejelo že vse potrebne predpise s tega področja, to je 4 uredbe, sprejeti pa je potrebno še Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o rudarstvu, ki je v pristojnosti MZIP. Rok za prenos direktive je bil 25. 6. 2011. • nepredložen popis zaprtih in opuščenih objektov za ravnanje z rudarskimi odpadki skladno z 20. členom Direktive 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES. Popis bi moral biti opravljen do 1. maja 2012. SLO intenzivno dela na tej zadevi in bo zavezo opravila najkasneje do julija 2013.

76

21 Po 15. decembru, ko so občine svoje pripombe usklajevale z Zavodom za varstvo narave, zavod pripravlja noveliran predlog, saj so prejeli več kot 300 pripomb. Predvidevam, da bo večinski del predloga za večino deležnikov nesporen, določiti pa moramo še t.i. sporni del. Naš predlog bomo tudi predebatirali s predstavniki Evropske komisije in dogovorili, kateri del damo v sprejem in kateri bo tisti, ki ga moramo še natančneje preučiti in uskladiti različne interese na določenem prostoru. Vemo, da se ponekod križajo zlasti energetski, infrastrukturni in poselitveni interesi z interesi varovanja narave. Zagotovo ne mislim na vlado prinesti predloga, ki ne bi bil usklajen.

Kdaj bodo nekateri regijski centri za odpadke dobili končne odločbe? Zakaj se čaka toliko časa?

okolje

ministrstvom, ki so na kakršnem koliko področju pristojni, in od njih dobil pripombe. Časovnico sva uskladila s komisarjem Janezom Potočnikom, ki razume, da moramo v Sloveniji vzpostaviti tak model Nature 2000, da bomo lahko z njim živeli trajnostno.

S

področja okolja Slovenija ni dobila s strani Sodišča Unije dosojene še nobene kazni zaradi kršitve prava Unije v času, odkar je vstopila v EU, in si prizadeva da bi tako tudi ostalo.

N

a področju okolja ni na Sodišču Unije vložena nobena tožba na izrek kazenskih sankcij (pavšalnega zneska ali/in dnevne denarne kazni). Preden pride do obsoditve članice zaradi kršitev prava Unije, Evropska komisija in Sodišče Unije vodita proti članicam dolgotrajne upravne in sodne postopke (tudi par let). V tem času ima članica možnost odpraviti kršitev. Obsoditev na plačilo denarnih sankcij je zadnja faza ukrepanja Unije za dosego skladnje z Unijskim pravom.

V letu 2012 je bilo počrpanih slabih 44 mio € kohezijskih sredstev EU (ni bil upoštevan znesek Poplavne varnosti Savinje – več kot 5 mio €). 55 LU

EU

LU + EU

50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0

2008

2009

2010

2011

2012

Financiranje okoljke infrastrukture (OP ROPI 2007-2013)

februar 2013

Marca bomo skušali sprejeti na vladi t.i. nesporni del Nature 2000. Z Evropsko komisijo bomo skušali dogovoriti razumevanje, da bi s tem obkljukali njihova pričakovanja do Slovenije.


22 76

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

V sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje v rubriki Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja objavljamo

Zdajšnja dikcija predloga Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja pomeni po mnenju koncesionarjev konec javno-zasebnega partnerstva, saj ni zagotovljenega načina za povrnitev investiranega kapitala. Kako predlagatelj to pojasnjuje koncesionarjem in kakšno je stališče MKO do javno-zasebnega partnerstva glede na pripravljanje novega modela, kar usklajuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, postavljeni pa naj bi bili temelji za večjo udeležbo zainteresiranih podjetij pri investiranju v okoljsko in drugo infrastrukturo?

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

odgovore na aktualna

Zasebni partner je obravnavan enakovredno

vprašanja podjetij in institucij. Tokrat so bila v ospredju

vprašanja o neenakopravnem obravnavanju zasebnega sektorja, o komunalnih

cenah, o družbi Recikel in

o problematiki ravnanja z

izgrabljenimi motornimi vozili.

Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je bila sprejeta 15. novembra 2012 (Uradni list RS, št. 87/2012, v nadaljevanju Uredba), njena dopolnitev pa 31. decembra 2012 (Uradni list RS, št. 109/2012), tako da ne moremo več govoriti o predlogu Uredbe.

februar 2013

Uredba določa v primeru, če je izvajalec z občino sklenil koncesijsko pogodbo, v kateri je določen model, po katerem se določi cena uporabe infrastrukture in opravljanja storitev javne službe za čas trajanja koncesije, pred uveljavitvijo Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009), da se določbe te uredbe zanj ne

uporabljajo, razen določbe 15. člena te uredbe (poročanje). Uredba tudi določa, da občina izvajalcem gospodarskih javnih služb obračunava najemnino za vso javno infrastrukturo, ki je potrebna za opravljanje posamezne javne službe in jo ima občina v lasti ali finančnem najemu. To pomeni, da v kolikor infrastrukturo, potrebno za izvajanje javne službe, zagotovi zasebni partner, občina izvajalcu javne službe najemnine za to infrastrukturo ne more zaračunati. Povrnitev vrednosti vloženega kapitala ureja Zakon o javno-zasebnem partnerstvu. MKO koncesionirano obliko izvajanja javne službe obravnava enakovredno z ostalimi zakonsko predpisanimi možnostmi.

Višje cene za komunalo odobri občina Računsko sodišče je vladi priporočilo, naj razmisli o utemeljenosti odmrznitve cen komunalnih storitev. Vlada RS pa se je, če je informacija točna, odločila, da morajo občine, ki se bodo odločile za več kot 30 odstotkov povišanja cen komunalnih storitev, za takšno povišanje nasloviti vlogo na MKO. Po katerih merilih bo MKO občinam odobril povišanje cen nad vladnim limitom? Če je občinski svet potrdil podražitev komunalnih storitev za 30 odstotkov ali manj, izvajalec te cene lahko uveljavi od 1. 1. 2013 naprej. Če je občinski svet potrdil podražitev za več kot 30 odstotkov, pa izvajalec za to pripravi elaborat,


23 Pri ravnanju s komunalno odpadno embalažo prihaja v Sloveniji ponovno do težav, saj se v komunalnih podjetjih spet kopičijo zaloge odpadne embalaže, ker se sheme ne morejo dogovoriti oziroma ne deluje s strani države vzpostavljen sistem za ravnanje z odpadno embalažo. Čeprav je sedanja praksa pokazala, da je shem glede na količine komunalne odpadne embalaže dovolj, naj bi ARSO izdal okoljevarstveno dovoljenje za novo shemo RECIKEL. Ali je to točno in kaj je vodilo ARSO k tej odločitvi glede na znano dejstvo, da sistem že zdaj ne deluje in da bi bilo potrebno zaostriti pogoje za pridobitev OVD? Katere pogoje je izpolnjeval RECIKEL?

Pri izrabljenih vozilih nastopa vzporedna »shema«

Podjetju RECIKEL je bilo izdano okoljevarstveno dovoljenje št. 35472-52/2012-11 dne 29. 11. 2012 kot družbi za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi 40. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/2006, 106/2006, 110/2007; 67/2011 in 68/2011). V postopku je bilo ugotovljeno, da stranka – RECIKEL, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d. o. o., Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana – izpolnjuje pogoje za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja družbi za ravnanje z odpadno embalažo. Družba RECIKEL, d. o. o., je gospodarska družba, registrirana za opravljanje dejavnosti zbiranja, odvoza, posredovanja in predelave odpadkov po predpisih, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti. Stranka skupaj s podizvajalcem Papir Servis, d. o. o., razpolaga z opremo in prevoznimi sredstvi, s katerimi bo zagotavljala prevzem nastale odpadne embalaže pri izvajalcih javnih služb v njihovih zbirnih centrih ali v njihovih zbiralnicah ločeno zbranih frakcij ter pri končnih uporabnikih (končnem uporabniku, končnem uporabniku brez predhodnega dobavitelja, trgovcu ali distributerju), kjer nastaja odpadna embalaža zavezancev, ki so prenesli obveznost ravnanja z odpadno embalažo na družbo RECIKEL. Nadalje je bilo ugotovljeno, da stranka skupaj s podizvajalcem razpolaga z objekti za zbiranje odpadne embalaže in z objekti, za katere ima izdano okoljevarstveno dovoljenje za sortiranje odpadkov. Za zbrano in presortirano embalažo ima stranka skupaj s podizvajalcem zagotovljene možnosti nadaljnjega ravnanja, pri čemer je v vlogi izkazala, da bo za zbrano in presortirano odpadno embalažo prednostno zagotavljala ponovno uporabo in nato materialno reciklažo skladno s predpisanimi okoljskimi cilji, ki so določeni za ravnanje z odpadno embalažo. Za

foto: Boštjan Čadej

V Sloveniji je ključni vzrok za majhen prevzem izrabljenih vozil v razgradnjo, ker je imetniku vozila dopuščeno, da odjavi vozilo iz prometa brez sankcij. Drugo pomembno vprašanje pa je izdaja okoljevarstvenih dovoljenj obratom, ki niso vključeni v skupni načrt za ravnanje z izrabljenimi vozili. Ker za pridobitev OVD ni potreben pogodbeni odnos z zavezanci, se v Sloveniji vzpostavlja vzporedna »shema«, na katero zavezanci/povzročitelji (uvozniki/ proizvajalci) nimajo vpliva, nosijo pa polno odgovornost do zahtev Direktive in Uredbe. Uredba o izrabljenih vozilih je tako edina Uredba, ki dovoljuje pridobitev OVD brez pogodbe z zavezanci (vse ostale sheme: embalaža, gume, baterije, OEEO, sveče, to eksplicitno zahtevajo). Predlagamo, da se Uredbo uskladi z zahtevami ostalih Uredb, ki opredeljujejo proizvajalčevo odgovornost na področju odpadkov. Ali so kakšni zadržki, da se to ne uredi? Franci Lenart, Ekomobil Prvi predpis, s katerim je bila v slovenskem pravnem redu v celoti uveljavljena t. i. razširjena odgovornost proizvajalca je Uredba o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS št. 107/2006, 100/2010 - Uredba o OEEO). Sledili so predpisi o ravnanju

76

z odpadnimi baterijami in akumulatorji, odpadnimi nagrobnimi svečami, izrabljenimi gumami, izrabljenimi vozili,…). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) ob pripravi vsakega novega predpisa, ki določa razširjeno odgovornost proizvajalcev, skuša čim bolj upoštevati tako dobre kot tudi slabe izkušnje izvajanja že obstoječih veljavnih predpisov s tega področja. Razlog, da se razširjena odgovornost proizvajalcev v posameznih predpisih ureja različno, so različne zahteve evropskih direktiv. Takšen primer je ravno primerjava direktive 2000/53/ES o izrabljenih vozilih (IV) ter direktive 2002/96/ES o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO). Medtem, ko direktiva o IV nalaga doseganje okoljskih ciljev »gospodarskim subjektom«, med katerimi so tako proizvajalci kot subjekti, ki ravnajo z IV (zbiralci in osebe, ki razstavljajo, drobijo, predelujejo, reciklirajo ali opravljajo druge dejavnosti obdelave izrabljenih vozil), direktiva o OEEO določa obveznost zagotavljanja pravilne obdelave in doseganja okoljskih ciljev samo proizvajalcem. Zaradi navedenega, Uredba o OEEO zahteva strožje izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalcev. Ti morajo namreč na svoje stroške zagotoviti, da se v centrih za obdelavo, OEEO obdela v skladu z zahtevami uredbe, da se ustrezno obdelana OEEO predela in reciklira, da ima ponovna uporaba celih naprav prednost pred njeno predelavo in da so doseženi predpisani okoljski cilji glede ponovne uporabe, predelave in recikliranja. Zaradi te obveznosti proizvajalcev in, ker mora biti OEEO pred oddajo v predelavo ali odstranjevanje ustrezno obdelana, je obdelava OEEO pogojena s pogodbenim odnosom izvajalcev obdelave s proizvajalci.

okolje

Recikel izpolnjuje vse predpise

odpadno embalažo, za katero ne bo moč zagotoviti ponovne uporabe ali materialne reciklaže, bo stranka prednostno skušala zagotoviti energetsko predelavo. Za odpadno embalažo, za katero ne bo mogla zagotoviti predelave, pa ima zagotovljene možnosti odstranjevanja, pri čemer sežigu daje prednost pred odlaganjem.

Navedba, da je »Uredba o izrabljenih vozilih edina Uredba, ki dovoljuje pridobitev OVD brez pogodbe z zavezanci (vse ostale sheme: embalaža, gume, baterije, OEEO, sveče, to eksplicitno zahtevajo)«, ne drži. Za ravnanje z izrabljenimi gumami (IG) mora proizvajalec imeti pogodbo s predelovalcem, ki ima OVD. To pa ne pomeni, da predelovalec brez pogodbe s proizvajalcem ne more opravljati dejavnosti predelave IG. IG lahko predeluje če ima OVD, seveda pa jih ne more prevzemati od zbiralcev, ki jih zbirajo v okviru individualnega ali skupnega načrta ampak jih lahko prevzema od predelovalcev izrabljenih vozil, uvaža,… Tudi pri predelavi odpadnih baterij, odpadnih nagrobnih sveč, odpadne embalaže, pogodba s proizvajalci ni pogoj za izdajo OVD. Vlagatelj mora za OVD izpolnjevati pogoje določene z uredbo o odpadkih in predmetnim predpisom. Nasprotno pa mora nosilec skupnega sistema/ načrta izkazovati predvidene načine in izvajalce obdelave, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi.

februar 2013

ki ga obravnava pristojni občinski organ. Občina na podlagi obravnavanega elaborata določi potrjene cene in morebitne subvencije.


Odločitve o povišanjih z zadržki Jože Volfand

foto: www.shutterstock.com

24 76

okolje

Anketa o cenah

Silvestrska sprememba Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb je povzročila zmedo v občinah. MKO je želel

Anketa o cenah

zajeziti prevelike apetite pri povišanju komunalnih cen, komunalna podjetja pa so se

ostro zoperstavila novi, tihi zamrznitvi oziroma zajezitvi

po njihovem prepričanju

upravičenega povišanja, saj ponekod cen niso zvišali

že več let. Nekateri, ne vsi, poslujejo z izgubami, razvoj komunalne infrastrukture pa

je ogrožen. Kako torej ukrepati

po silvestrski dopolnitvi, ki je nekatere spravila v slabo

februar 2013

voljo? Kakšna rešitev bi bila

najboljša?

Nekaterim komunalnim podjetjem in županom smo postavili naslednja vprašanja: • Za kakšno povišanje cen komunalnih storitev ste se odločili v občini in na osnovi česa ste se odločili za takšno povišanje? • Kako bodo nove cene vplivale na položaj in razvoj komunalnega gospodarstva v občini? • Kako ste sprejeli silvestrsko dopolnilo Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen in kaj pomeni za vas?

• Kdo bi moral odločati o cenah komunalnih storitev in zakaj?

Zajedamo v lastni kapital Blaž Gregorič, Komunala Slovenska Bistrica: Občine, lastnice Komunale Slovenska Bistrica, v katerih izvajamo obvezne gospodarske javne službe, ki so predmet podražitve, so se odločile, da cen, pripravljenih po stari metodologiji, ne bodo uveljavile. Občinski sveti naših predlogov niso obravnavali oziroma potrjevali. Pripravljamo elaborat po novi metodologiji. Po predstavitvi občinskim upravam bo sledilo usklajevanje. Tako o odstotkih še nima smisla govoriti. Nove cene (ko bodo) nam

bodo omogočile opravljati dejavnosti v okviru zakonsko predpisanih okvirjev. Kljub racionalizacijam in strogemu varčevanju poslujemo negativno in zajedamo lastni (občinski!) kapital. Trenutno imamo veljavne cene za vodooskrbo iz leta 2003, za ravnanje z odpadki, za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda pa iz leta 2005. Vsak lahko oceni, kaj to pomeni. O cenah bi morali odločati župani, saj so oni odgovorni in tudi izvoljeni za blaginjo ter oskrbo občanov. Tudi ponovno izvoljeni. Druga možnost pa je: če že država predpisuje in omejuje vse, pa naj določa še cene, enake za vse komunale. Plansko gospodarstvo iz časov socializma!

Cene naj določajo občinski sveti Andrej Miška, Komunala Nova Gorica: V Novi Gorici se še nismo odločili za povišanje cen, ker se morajo o tem izreči občinski sveti, ki edini lahko potrdijo nove cene. V Komunali Nova Gorica, d. d., smo pripravili elaborat o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki in oblikovanju cene storitev obveznih občinskih javnih služb varstva okolja. V njem smo na osnovi zahtev pravilnikov, uredb in


Nove cene bistveno ne spreminjajo položaja izvajalca gospodarskih javnih služb v občini, saj so postavljene cene zadostne, da lahko podjetje svojo dejavnost kakovostno izvaja. Bistven problem tako pri nas kot v celotni Sloveniji predstavlja zagotavljanje takšne cene komunalnih storitev, ki vsebujejo celotno amortizacijo, namenjeno vzdrževanju obstoječega komunalnega omrežja. Konec leta 2012 je bila sprejeta nova Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na osnovi katere bodo pripravljeni novi predlogi,ki naj bi vsebovali polno amortizacijo, kar bo obravnaval občinski svet na eni od naslednjih sej. Za občino Krško ta novoletna uredba o 30-odstotni omejitvi ne predstavlja bistvenih sprememb. Če bo odločitev OS takšna, da bodo cene vsebovale celotno amortizacijo, dvig cen ne bo presegal

Cen komunalnih storitev v občinah Kočevje in Kostel s 1. 1. 2013 ne bomo povišali. Razlog za nepovišanje cen je zavrnitev novih cen na Občinskem svetu Občine Kočevje. Predlagane nove cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so zavrnili kljub pozitivnemu soglasju na izračunane cene pristojnega ministrstva. Nov izračun cen bomo v sprejem občinskemu svetu

Cena se pokriva iz proračuna za vse uporabnike, tako da uporabniki, ki proizvedejo malo odpadkov, niso stimulirani. ponudili predvidoma v drugi četrtini leta, saj trenutne cene še zdaleč ne pokrivajo stroškov izvajanja javne službe, predvsem pa ne najema gospodarske javne infrastrukture. Trenutne cene so ene najnižjih v državi, nespremenjene so od leta 2003 ter znašajo 16 centov za 1 m3 odvedene in očiščene odpadne vode. Povišanje bo moral odobriti občinski svet, ki se bo tudi odločil, v kolikšnem deležu bo cene občanom subvencioniral. Trenutno najem infrastrukture ni vključen v ceno storitev, zato se ta strošek posledično subvencionira iz občinskega proračuna.

okolje

Andrej Miška

foto: arhiv podjetja

Blaž Gregorič

foto: arhiv Fit medie

76

25 Menim, da je obstoječa uredba o oblikovanju cen smiselno zasnovana, saj je prav, da o njej odloča lokalna skupnost (občinski svet, župan …).

februar 2013

Marko Kljun, Komunala Kočevje:

mag. Miran Stanko

Osveščeni uporabniki niso stimulirani

Pavla Majcen

Komunalno podjetje Ormož ima podpisanih več koncesijskih pogodb za upravljanje GJS v občinah Ormož, Sv. Tomaž, Središče ob Dravi in delno vodooskrbo v občini Ljutomer. Občine so se odločile, da se bodo o spremembah cen odločale po potrjenih obračunih izvajanja GJS za leto 2012.

Marko Kljun

Pavla Majcen, Komunalno podjetje Ormož:

V občini Krško so se cene komunalnih storitev z januarjem 2013 povišale le za dejavnost ravnanja z odpadki, in sicer za 15 odstotkov. Za gospodinjstvo, ki mesečno porabi 15 m 3 vode in je priključeno na javno kanalizacijsko omrežje, ki se zaključuje s čistilno napravo, predvideno povišanje predstavlja 1,0810 evra brez DDV oziroma 3 odstotke na celotno položnico. Podražitev je posledica že pred leti sprejetega sklepa o povišanju cen. Sklep je sprejel Občinski svet Občine Krško in odobrilo tedanje ministrstvo za gospodarstvo, uveljaviti pa večje cene nismo mogli zaradi uredbe o zamrznitvi cen.

mag. Goran Trebec

Mag. Miran Stanko, občina Krško:

foto: arhiv podjetja

Cene naj Najprej obračuni, vsebujejo celotno nato morda amortizacijo spremembe

foto: arhiv podjetja

Menim, da je obstoječa uredba o oblikovanju cen smiselno zasnovana, saj je prav, da o njej odloča lokalna skupnost (občinski svet, župan …), kajti ta nosi tudi vse posledice. Prav tako smo mnenja, da so občinski sveti in župani zadosten regulator, ki onemogoča nekontrolirane podražitve komunalnih podjetij.

foto: arhiv podjetja

30 odstotkov. Možnost je, da bi dejavnost subvencionirali iz občinskega proračuna.

foto: arhiv podjetja

odlokov predlagali predračunsko ceno v skladu z novo uredbo v višini 7,34111 evra. Zaradi težkih gospodarskih razmer smo izračunali tudi predlagano ceno v višini 5,6746 evra, ki pa ne pokriva vseh predvidenih stroškov, oziroma predvideva počasnejše zagotavljanje predpisanih standardov. Prav je, da cene določajo občinski sveti, saj so občine odgovorne za izvajanje obveznih občinskih GJS.


26

Uporabniki s to splošno subvencijo niso nagrajeni za zmerno nizko porabo pitne vode in s tem majhno količino nastalih odpadnih voda. Enako velja pri nastanku komunalnih odpadkov. Cena se pokriva iz proračuna za vse uporabnike, tako da uporabniki, ki proizvedejo malo odpadkov, niso stimulirani. Evropsko načelo »uporabnik plača« s tem ni upoštevano.

okolje

76

Anketa o cenah

Čim prej je potrebno doseči stroškovne cene, ki bodo uporabnikom predstavljene na način, da se bodo zavedali, koliko opravljena storitev dejansko stane in kolikšen delež je financiran iz občinskega proračuna. Dodatni problem predstavlja izredno veliko število neplačnikov in s tem povezano dodatno delo s stroški pri izvršbah.

Država naj predvidi standarde in cilje Mag. Goran Trebec, Komunala Izola: Trenutno novih cen še nismo določili, predvidevamo pa dvig okrog 50 odstotkov. Vse je odvisno tudi od tega, ali bomo za občinsko odlagališče nenevarnih odpadkov dobili okoljevarstveno dovoljenje ali ne. Postopek je še v teku. V kolikor bomo dobili negativni odgovor, bodo cene zaradi odvoza odpadkov na druga odlagališča še bistveno višje. Nove cene bodo dejansko pokrile tekoče izgube na področju ravnanja z odpadki in potrebne dodatne stroške zaradi obdelave odpadkov pred odlaganjem, v primeru odvoza odpadkov pa stroške odvoza. Silvestrsko dopolnilo uredbe na nas ni imelo vpliva, ker nismo predvideli dvigovanja cen s 1. 1. 2013.

februar 2013

O cenah komunalnih storitev bi morala odločati občina, v kateri se storitev izvaja. Prav je, da država predvidi minimalni standard ravnanja z odpadki in okoljske cilje, ki jih je potrebno doseči na nivoju občine, pri vrednotenju doseganja ciljev pa je treba skupaj obravnavati tako rezultate izvajalcev obveznih javnih služb kot tudi druge zbiralce, ki delujejo na področju občine. Seveda je zahtevnost izvajanja posamezne OGJS od občine do občine drugačna, ravno tako pa se lahko razlikuje želeni oziroma zahtevani standard storitve, ki ga pričakujejo občani oziroma predpišejo občinski organi.

Zakonodajna mojstrovina brez primere … Mag. Egon Stopar, Komunalno stanovanjsko podjetje Ajdovščina:

Ker sem prepričan, da vsi občani moje občine in tudi državljani te države, vključno z vodilnimi v državnih institucijah, medijih, takih in drugačnih civilnih gibanjih idr., pričakujejo, da bodo čez deset let še vedno lahko pili vodo iz domače pipe, nikakor ne razumem populistične politične in medijske gonje na temo cen komunalnih storitev. Pogoj, da bomo leta 2023 to dobrino, pitno vodo, res lahko imeli, je med drugim tudi zagotovitev ustreznega ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki. Kako je urejanje tega področja do sedaj teklo na ravni države, raje ne bi komentiral, lahko pa rečem, da me zadnje poteze ministrstva za kmetijstvo in okolje ter končno vzpostavljen aktiven strokovni dialog med občinami in komunalnimi podjetji navdaja z vsaj zmernim optimizmom. Če se v te zadeve seveda ne bodo vtikali »strokovnjaki«, ki niti približno ne poznajo in razumejo kompleksnosti komunalne problematike. Sam se s tem področjem intenzivno ukvarjam tri leta (prej petnajst let v realnem gospodarstvu) in lahko rečem, da je skrajno zapleteno ter da večina državljanov niti približno ne ve, za kaj pri tem gre.

Večina državljanov niti približno ne ve, za kaj pri tem gre. Ko sem v decembru v vlogi direktorja komunalnega podjetja, ki izvaja vse obvezne gospodarske javne službe varstva okolja v občinah Ajdovščina in Vipava, občinskim svetnikom predstavil vse argumente za povišanje deset, osem in štiri leta starih cen, je sledila kratka strokovna razprava in potrditev novih cen. Svetniki so izpostavili dejstvo, da njihova odločitev ni politična, temveč povsem strokovna, ker se zavedajo pomena kakovostnega izvajanja dejavnosti služb ter gradnje in obnove infrastrukture. Pravi pomen te odločitve se bo pokazal šele čez nekaj let, še posebej pa je bila upravičena, ker so cene storitev našega podjetja med najnižjimi, oziroma glede na nivo storitev verjetno najnižje v državi. Kljub vsem tem dejstvom so mediji in od njih spodbujena lokalna javnost zagnali vik in krik zaradi podražitev, pa čeprav bi po novem mesečna položnica za gospodinjstvo s štirimi člani (pitna voda, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odpadki) v Ajdovščini znašala (z DDV-jem) dobrih 51 evrov, kar je manj kot mesečni izdatek kadilca, ki pokadi po pol škatlice cigaret na dan. Tudi in predvsem zaradi medijske gonje so prej omenjeni »strokovnjaki« izumili Uredbo o dopolnitvi Uredbe o metodologiji …, zakonodajno mojstrovino brez primere, ki je ne zna nihče razumljivo pojasniti, predvsem pa v popolnoma neenakopraven položaj postavlja občine in komunalna podjetja, ki imajo izjemno nizke cene.

V tem trenutku ne vemo natančno, kako bomo položaj rešili, lahko pa rečem, da bomo zaradi ponovnega oziroma dodatnega ukvarjanja z že urejenimi in potrjenimi zadevami porabili ogromno časa, ki bi ga lahko posvetili organizaciji dela.

Iz proračuna za izgube, manj projektom Anton Štihec, Murska Sobota: Usklajen predlog upravljavca javnega podjetja Komunala Murska Sobota, d. o. o., Vodovod, d. o. o., in občinske uprave (župana), ki ga je obravnaval mestni svet Mestne občine Murska Sobota dne 24. januarja 2013, je naslednji: dvig cene za vodo pri predvideni porabi od 14 m3 do 10 m3 za gospodinjstva: 0,9803–1,1222 evra, stanovanja: 0,397–0,6812 evra, gospodarstvo: ohranitev oz. znižanje stroškov pri velikih porabnikih vode; dvig cene za kanalizacijo pri predvideni porabi vode do 10 m3 za gospodinjstva: 4,585 evra (oz. 5,663 evra). Od MKO pričakujemo še odgovor glede cene za čiščenje odpadne vode, ki jo imamo ta trenutek definirano za gospodinjstva. Zaradi zamrznitev cen v preteklosti ni bila pokrita lastna cena komunalnih storitev (vodovod, kanalizacija). Cene niso bile oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/2012). Posledično je občinski proračun pokrival v proračunskih letih 2010–2012 izgubo vse do 1,4 mio evrov in izgubljal sredstva za pomembne investicijsko-razvojne projekte. Znižanje primerne porabe naši občini, ki se pozna v proračunu 2013 za približno 400.000 evrov, je dodatno zaostrilo možnosti »pokritja izgube« nepokrite lastne cene komunalnih storitev.

O cenah naj vsekakor odločajo mestni sveti. Dvig cen bo omogočil investicijsko vzdrževanje komunalne infrastrukture. Občanom bodo zagotovljene kakovostne storitve po še vedno ugodnih cenah. Komunalno podjetje, ki je upravljavec komunalne infrastrukture, se bo manj ukvarjalo s premoščanjem likvidnostnih težav, poslovalo bo z nižjimi stroški, ki so bile posledično zaračunane zaradi obresti za zagotavljanje likvidnostnih sredstev. Omejitev »dviga cen« oziroma zahtevo po pregledu s strani pristojnega ministrstva (soglasju) v primeru, da so le-te višje kot 30 odstotkov, podpiramo. Predlagatelj cen in soglasodajalec


Nove cene ne bodo spremenile našega položaja, saj bomo ne glede na zvišanje cen morali še naprej izvajati racionalizacijo poslovanja na vseh področjih. Nove cene ne bodo spremenile našega položaja, saj bomo ne glede na zvišanje cen morali še naprej izvajati racionalizacijo poslovanja na vseh področjih in s tem ublažiti pritiske na poslovanje. Z uveljavitvijo novih cen bi še vedno poslovali na samem robu rentabilnosti. Cene se bodo zvišale samo za dejanske stroške, ne bo pa nobenega donosa, ki je z novo uredbo dovoljen. Silvestrsko dopolnilo k uredbi ne

76

mag. Egon Stopar

okolje

foto: arhiv podjetja

Anton Štihec Marko Markelj

foto: arhiv podjetja

27 Prav je, da o cenah komunalnih storitev odločajo lokalne skupnosti same. Lokalne skupnosti lahko tako v okviru svojih zmožnosti izvajajo tudi subvencioniranje omrežnin in stroškov javne infrastrukture in s tem izvajalcem javnih služb (v kolikor so izvajalci

Naše cene komunalnih storitev (za zbiranje in odvoz smeti) se bodo zvišale manj, kot je dopustnih 30 odstotkov. V povprečju (izvajamo službo za štiri občine) bo dvig na postavki zbiranje in odvoz smeti v povprečju za okrog 20 odstotkov. Dodati je treba, da naše obstoječe cene temeljijo na izračunu stroškov iz leta 2008 in se vmes niso povišale. Pomislite pa samo na rast cen goriv, ki je pri tej storitvi najvišja postavka med stroški! Strošek predelave in odlaganja je prešel na novo družbo KOCEROD in tudi tu dvig ne bo višji od dovoljenega.

februar 2013

Silvestrska dopolnitev Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen pa je svoja zgodba. V časopisih so različne interpretacije dopolnitve uredbe, mi jo razumemo, da velja samo za spremenjene cene v letu 2012, ki presegajo povišanje cen za več kot 30 odstotkov od predhodno veljavnih. Pričakujemo, da bo vlada zopet posegla na področje sprejemanja cen ne glede na dane zaveze.

Štefan Šumah, Javno komunalno podjetje Log:

Slavko Hrženjak

Pri oblikovanju cen oskrbe s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju odpadnih voda imamo cene oblikovane v skladu s predpisano metodologijo, kar nam omogoča investicijsko vzdrževanje infrastrukture za te dejavnosti. To pozitivno vpliva na položaj dejavnosti. Za ti dve dejavnosti ne načrtujemo spremembe cene, morali pa bomo uskladiti ceno za greznice v skladu s predpisano metodologijo.

Še vedno na robu rentabilnosti

Štefan Šumah

V letu 2013 bomo v skladu z Uredbo o oblikovanju cen lahko oblikovali ceno po predpisani metodologiji, saj je prej ni bilo možno uveljaviti zaradi zamrznjenih cen, in sicer za zbiranje odpadkov in odlaganje odpadkov. Pri teh dveh javnih službah namreč v obstoječih veljavnih cenah nimamo upoštevane ustrezne višine najemnine, pri odlaganju odpadkov pa finančnega jamstva. V proračunu za 2013 imamo predvidena tudi sredstva za subvencijo teh dveh dejavnosti in jih bomo pri predlogu novih cen upoštevali. S tem bomo zagotovili postopen prehod na novo oblikovane cene.

mag. Marko Zidanšek

Povišanje omrežnine za oskrbo z vodo je občinski svet sprejel že v januarju 2012 in je zaradi zamrznitve cen ni bilo možno uveljaviti, zato je občina v letu 2012 subvencionirala omrežnino. S 1. 1. 2013 je tako že uveljavljena sprememba cene pri omrežnini.

V občinah, kjer imamo koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Kamnik, Komenda, Postojna, Pivka), do nadaljnjega ne bomo poviševali cen storitev. Sicer za oblikovanje cen uporabljamo stroškovni princip in je dejstvo, da na nekatere stroške nimamo neposrednega vpliva, so pa razlogi za razmišljanje o povišanju (stroški pogonskih goriv, delovne sile in prevzema odpadkov v odlaganje). Silvestrsko dopolnilo Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen ne vpliva na naše ravnanje oziroma delovanje. Obstoječa regulativa nam ustreza.

foto: arhiv podjetja

Marko Markelj, Občina Jesenice:

Slavko Hrženjak, Publicus:

foto: arhiv podjetja

Silvestrska dopolnitev je svoja zgodba

Sedanja regulativa je ustrezna

foto: arhiv podjetja

O cenah naj vsekakor odločajo mestni sveti. Prav bi bilo, da bi se vključilo obvezno mnenje občinske uprave z županom, kot je bilo najprej predlagano. Podpiram tudi, da na ministrstvu naredijo primerjavo vseh cen v Sloveniji (ki so nastale na podlagi izhodišč km vodov, stanja vodov, števila odjemalcev idr.), rezultat »spornih« pa naj je zahteva do JP (in občine) k odpravi oziroma njihovih spremembah.

javna podjetja, katerih ustanovitelji so lokalne skupnosti) ne povzročajo finančnih izpadov prihodkov.

foto: arhiv podjetja

(mestni svet) bo prisiljen temeljito »prevetriti« predlagane cene.


28

spremeni naših poslovnih načrtov oziroma nima vpliva na naše bodoče poslovanje, saj že pred tem dopolnilom nismo prekoračili dopuščenega maksimuma.

okolje

76

Anketa o cenah

O cenah komunalnih storitev bi morale odločati lokalne skupnosti – občine skupaj z nadzornim svetom oziroma če je več občin skupaj lastnic komunalnega podjetja te občine, v tem primeru torej sveti ustanoviteljev kot obvezni organ (vendar z odločitvijo, kjer je glasovalna pravica opredeljena po lastniških deležih, ne pa ena občina en glas ali pa celo soglasno) skupaj z nadzornim svetom! Ne bi pa smeli dopustiti glasovanja občinskim svetom, saj imajo v tem primeru prevelik vpliv ozki lokalni interesi namesto stroke. Kot petič bi dodal, da predvidevamo tudi dvig cen pitne vode in kanalščine nekje v sredini leta, vendar manj, kot je dovoljeno z dopolnitvijo k uredbi.

Žarišča v lokalnih kompostnikih ne bodo pod nadzorom Mag. Marko Zidanšek, Simbio: S 1. 1. 2013 smo v podjetju Simbio začeli uporabnikom obračunavati storitev zbiranja in obdelave bioloških odpadkov, in sicer na območju dvanajstih občin, kjer opravljamo obvezno občinsko javno službo zbiranja in odvoza odpadkov. Zaradi večletne zamrznitve cen komunalnih storitev namreč Simbio kot izvajalec gospodarskih javnih služb s ceno storitev, ki jo zaračuna svojim uporabnikom, ni pokril stroškov izvajanja teh storitev. Zamrznitev cen je za Simbio pomenila tudi prepoved zaračunavanja storitev zbiranja in obdelave bioloških odpadkov, čeprav so bile cene za izvajanje teh storitev potrjene na vseh občinskih/mestnih svetih, prav tako je dalo pozitivno strokovno mnenje ministrstvo za okolje in prostor. Strošek, ki odpade na posamezno gospodinjstvo, se med uporabniki razlikuje, saj je odvisen od frekvence odvoza in volumna posode vsakega uporabnika ter lokacije odjemnega mesta. Okvirni strošek pa znaša:

februar 2013

• v zimskih mesecih (odvoz enkrat na 14 dni) od 5 do 7 evrov za 120-litrski zabojnik oziroma od 10 do 14 evrov za 240-litrski zabojnik; • v poletnih mesecih (odvoz enkrat tedensko) od 9 do 12 evrov za 120-litrski zabojnik oziroma od 14 do 18 evrov za 240-litrski zabojnik. V večstanovanjskih objektih se ta strošek porazdeli na vse stanovalce.

Z uveljavitvijo cen (leta 2009 smo zanje pridobili pozitivno mnenje ministrstva k ceni za obdelavo bioloških odpadkov, zaradi zamrznitve cen pa smo jih uveljavili šele z letošnjim letom) za ločevanje bioloških odpadkov so se uresničile naše ocene o možnem razkroju sistema ločenega zbiranja biorazgradljivih odpadkov. S tem, ko je uporabniku dana možnost hišnega kompostiranja v povezavi z manjšanjem stroškov ravnanja z odpadki, so se uporabniki množično začeli odjavljati iz sistema zbiranja bioloških odpadkov v rjavih zabojnikih. Zaradi tega bomo imeli več deset tisoč žarišč v lokalnih kompostnikih, ki ne bodo pod nadzorom, kot so odpadki v kompostarni, katere obratovanje je ogroženo. Glede na količine zbranih bioloških odpadkov v preteklem letu, ko smo obdelovali biološke odpadke za uporabnike zastonj, smo izračunali, da se stroški ne bi popolnoma pokrivali s potrjeno ceno. Ob novem dejstvu, ko bomo začeli zaračunavati zbiranje in obdelavo bioloških odpadkov in trenutno še ni dokončno znano, koliko uporabnikov bo še uporabljalo sistem javne službe, pa predvidevamo upad uporabnikov za 50 odstotkov. V tem primeru bi kompostarna, kljub temu da bi zaračunavali storitev obdelave uporabnikom, poslovala z minusom, kar je v nasprotju z novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, po kateri je obdelava bioloških odpadkov posebna storitev, pri njenem izvajanju pa se ne sme ustvarjati negativna razlika med prihodki in odhodki. Ker Simbio cen ni uveljavljal na novo, nas silvestrsko dopolnilo uredbe ne zadeva. Pri pretekli cenovni politiki so se pokazale določene pomanjkljivosti, kot so zamude pri uveljavljanju cen proti rasti stroškov obratovanja komunalne infrastrukture, kar onemogoča pokrivanje stroškov za razvoj dejavnosti, financiranje in obnavljanje infrastrukturnih objektov ipd. Ker izvajamo lokalno gospodarsko službo varstva okolja, podpiramo, da imajo pristojni občinski organi možnost nadzora in regulacije cen storitev za svoje občane.

Cene bi morali v bodoče prilagajati Mateja Žumer, Loška komunala: S 1. 1. 2013 smo za območje občine Železniki uveljavili nove cene zbiranja in prevoza odpadkov, ki so v povprečju za 8,3 odstotka višje od dosedanjih, ki so veljale od 1. 6. 2007. Nov Sklep o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki je Občinski svet Občine Železniki sprejel na 24. redni seji, dne 3. 6. 2010, objavljen je bil v Ur. l. RS, št. 47/2010, z dne 11. 6. 2010. Nove cene do danes niso bile uveljavljene, ker Vlada RS do 31. 12. 2012 ni dovolila povečanja cen

komunalnih storitev. Z uveljavitvijo novih cen imamo možnost prilagajanja storitev dejanskim potrebam, in sicer imajo uporabniki možnost uporabe različne velikosti opreme in frekvence praznjenja za zbiranje odpadne embalaže in ostanka odpadkov (MKO). Glavni razlogi za predlog povišanja cene so bili naslednji: višje cene za izvajanje storitev zunanjih izvajalcev (uničenje nevarnih odpadkov, kompostiranje, zavarovanje idr.), uvedba odvoza odpadne embalaže po sistemu »od vrat do vrat«, višje cene goriva, višje in dodatne zahteve ter obveznosti na področju zdravja in varstva pri delu in višje cene opreme za zbiranje odpadkov.

Pomembno je, da bi bilo mogoče cene tudi v bodoče prilagajati spremembam pri izvajanju posameznih služb. S 1. 1. 2013 smo za območje občine Škofja Loka uveljavili nove cene oskrbe s pitno vodo. Uvajamo obračun omrežnine. Spremenjene cene so v skladu z novo metodologijo za oblikovanje cen, sestavljene iz dveh delov, in sicer fiksnega, ki se imenuje omrežnina in predstavlja stroške javne infrastrukture, potrebnih za izvajanje javne službe, ter variabilnega dela cene oz. vodarine, ki predstavlja strošek izvajanja storitev javne službe. Cena vodarine je po novem 0,3735 EUR/m3 in se za gospodinjstva znižuje z 0,4924 EUR/m 3. Mesečni strošek gospodinjstva z mesečno porabo 15 m3 in najmanjšim vodomerom bo po novem obračunu približno 4 odstotke višji od starega obračuna. Sklep o cenah storitev je Občinski svet Občine Škofja Loka sprejel na 7. redni seji dne 16. 6. 2011, objavljen pa je bil v Ur. l. RS, št. 105/2012, dne 27. 12. 2012. Razlog za spremembo cen je bila prilagoditev metodologiji in ukinitev diferenciranih cen oskrbe s pitno vodo. Navedeni povišanji cen predstavljata predvsem prilagoditev obstoječih cen novim razmeram. Pomembno je, da bi bilo mogoče cene tudi v bodoče prilagajati spremembam pri izvajanju posameznih služb.

Cene morajo biti nadzorovane Tadej Zrimšek, Komus: Na položaj in razvoj komunalnega gospodarstva v občini bodo cene vplivale enako kot doslej. Vprašanje o tem, kdo bi moral odločati o cenah komunalnih storitev, je znanstvena fantastika. Vendar bi morale biti cene po mojem mnenju kontrolirane.


Na ceno naj vplivata lokalna skupnost in trg

e v prejšnji reviji EOL smo objavili stališča Mateje Mikec, direktorice sheme

okolje

Ž

76

29 Naš položaj se razlikuje od položaja javnih podjetij, saj smo vse koncesije primorani dobiti na javnih razpisih, kjer igra ključno vlogo cena. Ker gre v javno-zasebnem partnerstvu za pogodben odnos, je naročnik (občina) tisti, ki bi moral imeti pravico do oblikovanja cen, saj je to predmet javnega razpisa. Enako velja tudi za spremembe cen, ker bi morala koncesijska pogodba vsebovati elemente, ki bi omogočali spreminjanje. Koncesijske pogodbe bi morale vsebovati elemente oziroma bi morale opredeljevati kriterije za spreminjanje cen z občino v pogodbi.

Tožbi med MKO in Interserohom Interseroh, da MKO ni opravilo nalog, ki

Rudi Horvat

bi odpravile nekatere vrzeli v delovanju sistema ravnanja z odpadno embalažo. Interseroh že več let opozarja, da bi moralo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS v skladu z veljavno zakonodajo z upravno odločbo določiti deleže oziroma količine komunalne odpadne embalaže, ki jih mora

Miljenko Muha

posamezna družba za ravnanje z odpadno

javnih služb, smo upoštevali že sprejete sklepe o povišanju cen v preteklosti. Marca leta 2011 je bil sprejet sklep o povišanju cen storitev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki. Do povišanja cen te dejavnosti je prišlo zaradi sprememb cen energentov in stroškov dela. Sprememba bo vplivala do višine 3 odstotkov na povprečno položnico.

embalažo prevzemati pri izvajalcih javnih služb. Vendar se ministrstvo na zahteve Interseroha ni odzvalo. Zato je Interseroh vložil tožbo pri Upravnem sodišču RS. Upravno sodišče RS je januarja 2013 odločilo v prid Interseroha in naložilo Ministrstvu za kmetijstvo in okolje RS, da mora izdati odločbe o deležih in s tem pokazalo na nezakonitost delovanja pristojnega ministrstva oziroma Direktorata za okolje.

O

krajno sodišče RS v Ljubljani je hkrati razsodilo, da se tožba Ministrstva za

kmetijstvo in okolje, Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki so jo sprožili proti

Na ceno komunalnih storitev bi morala imeti osnovni vpliv lokalna skupnost in trg.

Interserohu zaradi neprevzemanja odpadne embalaže pri določenih izvajalcih javne službe v letu 2011, ustavi. V sodbi so še ugotovili, da država nima urejenega ustreznega mehanizma, s katerim bi pod-

Nove cene opravljanja storitev gospodarskih javnih služb ne bodo bistveno vplivale na položaj in razvoj komunalnega gospodarstva v naših občinah. Prilagoditev načina obračuna, ki ga določa nova uredba, bo vplivala na razvoj komunalnega gospodarstva v občinah, ker bodo v naslednjih petih letih omrežnino začeli plačevati občani.

jetje Interseroh in ostale družbe za ravnanje z odpadno embalažo prisilile izvajalce javne službe v podpis pogodbe o prevzemanju komunalne odpadne embalaže.

O

dločitev Upravnega sodišča bo nedvomno pomembno vplivala na vsebino

okoljskega simpozija o tem, da je potrebno prenoviti sistem ravnanja odpadno emba-

Miljenko Muha, Kostak:

Ker nikakor nismo planirali povišanja cen v obsegu, ki bi preseglo 30 odstotkov, silvestrsko dopolnilo Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen za nas ni bistvenega pomena.

V občinah Krško in Kostanjevica na Krki, kjer opravljamo koncesijsko dejavnost gospodarskih

Na ceno komunalnih storitev bi morala imeti osnovni vpliv lokalna skupnost in trg.

grama Zelene Slovenije.

lažo. Okoljski simpozij bo 5. marca 2013 v celjskem Tehnopolisu. Organizira ga Fit media v sodelovanju z MKO v okviru pro-

februar 2013

Naš položaj se razlikuje od položaja javnih podjetij, saj smo vse koncesije primorani dobiti na javnih razpisih, kjer igra ključno vlogo cena.

foto: arhiv podjetja

Za povišanje s 1. 1. 2013 smo se odločili na podlagi že sprejetih sklepov o povečanju cen v posameznih občinah. Sklepe smo pridobili v preteklih dveh mesecih, zanje je dalo soglasje ministrstvo (MKO). S poslovnega vidika k potrebnemu povečanju cen prispeva nova uredba, ki opredeljuje nove standarde ločevanja odpadkov in nam nalaga dodatne obveznosti – zbiranje bioloških odpadkov in dodatne obdelave mešanih komunalnih odpadkov. Nedvomno bodo naše cene izboljšale rezultat poslovanja komunalnih družb. Izboljšala se bo sposobnost vzdrževanja in razvoja komunalne infrastrukture, ki je bila v zadnjem času zapostavljena. Povečal se bo rezultat ločenega zbiranja odpadkov, še bolj aktivno se bo pristopilo k spodbujanju ločenega zbiranja in obdelave odpadkov pred odlaganjem. Torej bomo odložili manj obdelanih odpadkov, kar je ključnega pomena. Silvestrsko dopolnilo? Pričakovali smo omejitve navzgor pri dvigu cen, kar se je nazadnje tudi uresničilo, tako da nismo bili posebej presenečeni. Predvsem pa gre pri nas za dvige cen, ki znašajo manj kot 30 odstotkov.

foto: arhiv podjetja

Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija:

Mateja Žumer

foto: arhiv podjetja

Pričakovali smo limit pri dvigu cen


foto: Boštjan Čadej

30 76

OKOLJE

OKOLJSKI SIMPOZIJ˝ZELENE SLOVENIJE

URKO je prisluhnil gospodarstvu Tanja Pangerl

Ureditev zbiranja odpadnega papirja in odpadnih kovin, ki so komunalni odpadek iz gospodinjstev, tehnična

G

lavna zainteresirana javnost, sestavljena iz predstavnikov komunalnih podjetij, gospodarskih družb in shem za ravnanje z odpadki, občin, strokovnih institucij ter predstavnic Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) Barbare Avčin Tržan in dr. Lucije Jukič Soršak, je svoje komentarje na prvi osnutek URKO podala na okoljskem posvetu Poti za učinkovito Uredbo o komunalnih odpadkih, ki je po javni objavi osnutka potekal v Celju v organizaciji Fit medie in s sodelovanjem MKO. Javna razprava na podani osnutek Uredbe je trajala od 7. decembra 2012 do 7. januarja 2013. Vse pripombe, stališča in mnenja, ki so prispela do konca javne obravnave, bodo pregledali in jih v največji možni meri tudi upoštevali, so povedali na (MKO). Predlog Uredbe je bil posredovan v medresorsko usklajevanje, zato ne morejo podati natančnejšega odgovora, katera so konkretna stališča, ki se bodo upoštevala in vključila v končni predlog URKO. Sprejem URKO se načrtuje v skladu s programom dela. Predvidoma naj bi ga vlada obravnavala prihodnji mesec, torej v marcu 2013, po končanem medresorskem usklajevanju.

OKOLJSKI SIMPOZIJ

ureditev in standardi na

Barbara Avčin Tržan in dr. Lucija Jukič Soršak

področju izvajanja javne

službe ter zbiranje mešanih komunalnih odpadkov od

gospodarskih subjektov so

spodbudili glavne pripombe,

ki so jih na osnutek Uredbe o

komunalnih odpadkih (URKO) podali najpomembnejši

akterji. Ključna stališča sta

Ministrstvu za kmetijstvo in okolje podali Gospodarska

zbornica Slovenije in Zbornica

komunalnega gospodarstva.

Nujna je stabilnost sistema

februar 2013

N

Glavni sponzor okoljskega posveta:

Sponzor: Dinos, d. d.

a okoljskem posvetu je bilo poudarjeno, da je pri pripravi URKO potrebno doseči takšen konsenz, da bo omogočal stabilnost sistema, tako finančno kot za doseganje okoljskih ciljev, ki jih predpisuje evropska direktiva. Potrebni sta soudeležba in odgovornost vseh vključenih. Po uvodnem nagovoru Barbare Avčin Tržan in predstavitvi osnutka URKO s strani dr. Lucije Jukič Soršak je potekala razprava. Pripombe na URKO so predstavili tudi Igor Petek kot predstavnik Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG), Mateja Mikec, direktorica družbe Interseroh, in Vilma Fece, pooblaščenka za varstvo okolja v družbi Gorenje.

B

arbara Avčin Tržan je povedala, da je pri URKO največja teža na zbiranju odpadkov, glede predelave in odlaganja odpadkov pa se Uredba bolj povezuje z drugimi uredbami s področja ravnanja z odpadki. V sklopu javne predstavitve Uredbe s strani MKO je dr. Lucija Jukič Soršak izpostavila, da URKO s svojimi določbami ne posega v druge uredbe, v katerih je določeno ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, in da je mišljena predvsem kot posodobitev odredbe o ločeno zbranih frakcijah. Uporablja se za vse komunalne odpadke, tako iz gospodinjstev kot iz dejavnosti.

Prosta izbira izvajalca

G

lavna pripomba gospodarstva se nanaša na 5. člen Uredbe, ki govori o obveznostih izvirnega povzročitelja iz dejavnosti. V skladu s tem členom mora namreč izvirni povzročitelj iz dejavnosti mešane komunalne odpadke prepustiti izvajalcu javne službe. Po besedah Vilme Fece, pooblaščenke za varstvo okolja v družbi Gorenje, to prinese za seboj povečane stroške za ravnanje s tovrstnimi odpadki, hkrati pa se s tem ruši sistem ravnanja z odpadki, ki je pri mnogih večjih podjetjih že vzpostavljen. V primeru družbe Gorenje še posebej zato, ker imajo lastno družbo ravnanja z odpadki, ki v tem primeru z mešanimi komunalnimi odpadki ne bi smela ravnati. Trenutno z mešanimi komunalnimi odpadki ravnajo s 45 % nižjo ceno, kot bi jo imeli, če bi te odpadke oddajali javni službi. Zato gospodarstvo želi, da se jim prepusti prosta izbira izvajalca za ravnanje z odpadki.

V

endar pa MKO glede mešanih komunalnih odpadkov vztraja, da je to delo izvajalcev javnih komunalnih služb. Če bi bila izbira popolnoma prosta, nad tem ne bi bilo več pregleda in zmožnosti za kontrolo. Država želi zato imeti pregled nad t. i. črno kanto. Z vsemi ostalimi odpadki lahko podjetje ravna, kakor hoče. So pa odprti za pobude večjih gospodarskih družb


31 P

ri ločenem zbiranju odpadkov javne službe je v URKO ukinjeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih. Ključni razlogi za to so, da so bili kosovni odpadki pred prihodom izvajalca javne službe večkrat prebrani, raztreseni, z njimi se ni ravnalo tako, kot je varno za okolje. Marsikdaj so se med njimi prepuščali odpadki, ki niso kosovni. Po predlogu osnutka naj bi se kosovni odpadki pobirali na poziv izvirnega povzročitelja iz gospodinjstva, ti odpadki pa se lahko oddajo tudi v zbirnem centru.

Velikost in čistoča zabojnikov

M

ed novostmi je tudi velikost zabojnikov, ki je v osnutku določena od 80 litrov navzgor, zaradi pogostih pritožb občanov, da so zabojniki umazani, da smrdijo, pa je uvedeno čiščenje zabojnikov s strani izvajalcev javne službe, kar je še posebej aktualno za blokovska naselja. Pri teh določbah je ZKG opozorila, da imajo nekateri izvajalci javne komunalne službe zabojnike od 60 litrov navzgor in ne od 80 litrov, zato naj se URKO določi tako, da 60-litrski zabojniki ne bodo predmet menjave.

Zbiralnice in zbirni centri

P

ri zbiralnicah je v osnutku Uredbe znižan normativ na eno zbiralnico na 300 prebivalcev (prej je bilo na 500 prebivalcev), zbiralnic pa ni potrebno zagotoviti v naselju, ki ima manj kot deset prebivalcev. Ker se je v praksi pokazalo, da se v premične zbiralnice poleg nevarnih odpadkov prinašajo tudi nekateri odpadki, ki sami po sebi po klasifikacijskem sistemu niso označeni kot nevarni odpadki (možen dvojni vnos v klasifikacijskem sistemu), so se k zbiranju v premičnih zbiralnicah dodali tudi ti. Ne prevzema pa se OEEO, ki vsebuje nevarne snovi. Prav tako je predlog osnutka, da se premična zbiralnica postavi v naseljih, ki ima več kot 500 prebivalcev, najmanj enkrat letno za tri ure. Pri tem je bila pripomba ZKG, da naj bo čas zbiranja omejen le na eno uro, saj je predvsem v manjših krajih to dogodek in če ta dogodek traja predolgo, ni učinkovit. Na gostoto namestitve oziroma številčnost zbirnih centrov je izvajalec javne službe Simbio podal pripombo, saj je vzpostavitev zbirnih centrov dolgotrajna, tudi do deset let, in stane več kot 300.000 evrov. Na

Premalo dialoga med akterji

M

ateja Mikec, direktorica družbe za ravnanje z odpadno embalažo Interseroh, je izpostavila, da morajo pri ravnanju z odpadno embalažo vsi udeleženi ravnati celovito in povezano – zavezanci, gospodinjstva, izvajalci javne službe in tudi ministrstvo. Sistem ravnanja z odpadno embalažo mora biti stabilen, da vsak člen kontinuirano in učinkovito opravlja svoje delo. Tu je še posebna odgovornost družbe za ravnanje z odpadno embalažo, tistega podjetja, »ki zagotavlja sistemu finančno stabilnost, razpolaga z ustreznimi znanji, izkušnjami in povezavami, ima aktivne poslovne ali lastniške povezave z zavezanci, podjetja, ki redno izpolnjuje svoje obveznosti,« je povedala Mikčeva. Čeprav so pri količini ločeno zbrane odpadne embalaže zelo uspešni, se nahajajo pred zidom. Gre predvsem za destabilizacijo sistema na podlagi dampinga, pojavljajo se sumi nepravilnega delovanja, zavezanci se izogibajo plačilu embalažnin, izvaja se pritisk na čim nižje embalažnine, spuščajo se kriteriji v zvezi s kakovostjo delovanja družb, na strani izvajalcev javnih služb pa so čedalje višje količine ločeno zbrane embalaže. Normativni pogoji niso urejeni, težava z nečistočami ni dorečena, na nivoju družb so težave z nepravilno določenimi deleži, prav tako se ne dosegajo standardi delovanja in zaradi sporov ne deluje stanovska organizacija družb. Zbiralci pa želijo imeti čedalje višji tržni delež in zasedene kapacitete. »Če hočemo imeti na podlagi URKO in drugih ukrepov na osnovnem nivoju učinkovit sistem, morajo biti nekateri osnovni pogoji zagotovljeni na nivoju izvajalcev javne službe, ki morajo imeti nemoteno oddajo embalaže, na nivoju družb, ki morajo imeti pravično udeležbo, predelovalcev, države in zavezancev,« je poudarila Mikčeva. Predlaga naslednje ključne rešitve: uvedbo planiranja (komunikacija med ZKG in med GIZ skupne sheme), določene normative na nivoju izvajalcev javne službe in med družbami za ravnanje z odpadno embalažo ter nadzor, ki bo omogočal pravilno določene deleže, pregled izpolnjevanja obveznosti, medletno izravnavo, garancijo. Nujne so spremembe nekaterih pravnih podlag in sprejetje uredbe o načinu oddaje in prevzema odpadne komunalne embalaže. Zaostriti se morajo pogoji za pridobitev

Gospodarstvo trga ne da

P

76

okoljevarstvenega dovoljenja (OVD), urediti je potrebno okoljsko takso za odpadno embalažo. In ne nazadnje je po besedah Mateje Mikec URKO nujen, a ne zadosten ukrep. Za trajnostno ravnanje z odpadki je potrebna sprememba še nekaterih drugih uredb.

okolje

Ločeno zbiranje odpadkov

področju Celja je na primer zgrajen večji zbirni center, kjer lahko vsi, ki so pod okriljem Simbio, oddajo vse. Center stoji na tromeji občin Celje, Šentjur in Štore. Trenutna odločba v osnutku Uredbe, da je potrebno v vsaki občini zagotoviti najmanj en zbirni center, bi ta sistem porušil in povzročil dodatne nepotrebne stroške. Zato naj bo 16. člen opredeljen tako, da ne bo povezan z dodatnimi večjimi stroški, ki posledično pomenijo tudi večje stroške za prebivalce. Že samo vzdrževanje zbirnih centrov namreč pride dražje kot celoten odvoz odpadkov.

rav tako so svoj glas na URKO povzdignili predstavniki gospodarskih družb za ravnanje z odpadki. Gre predvsem za pravično udeležbo pri ravnanju z odpadnimi surovinami, kot so papir, kovine in druge nenevarne frakcije, ki se zbirajo v okviru zbiralnih akcij v šolah in drugih organizacijah in jim je za to ponujeno plačilo. Gre za 18. člen osnutka Uredbe, kjer se to področje omejuje na izvajalce javne službe. Jure Fišer, direktor Gorenje Surovine, je izpostavil, da morajo tudi gospodarske družbe ravnanja z odpadki imeti svoj delež v sistemu ravnanja s temi odpadki, zato omejitev Uredbe na opravljanje te dejavnosti na izvajalce javnih družb ne bodo dopustili. Javna gospodarska služba mora biti organizirana izključno za tiste namene, kjer trg ne more delovati. Takšno je tudi pravilo EU. Če ni trga, ni niti tržne vrednosti materialov, po katerih naj bi se od šol in drugih organizacij zbiral na primer odpadni papir. Kristijan Mlinar, član uprave Dinosa, pa je dodal, da se je glede na to, da gredo danes mnogi ljudje v času stiske z denarjem, ki ga dobijo z odpadnimi surovinami, po kruh, smiselno vprašati, ali se bodo z URKO dosegli okoljski cilji, saj se lahko zgodi, da bodo te surovine dobile svoj pretok na črnem trgu in se bodo na ta način strateške surovine prepustile tujim državam. Na MKO so predloge gospodarskih družb glede tega upoštevali, tako da se tokovi ravnanja s temi odpadki v URKO ne spreminjajo.

Uredba naj ne bo predraga

I

zvajalci javne komunalne službe so poudarili predvsem to, da naj bo Uredba življenjska, realna. Na odpadke ne moremo gledati samo kot na tržno blago. Vsi standardi in pravila, ki jih morajo komunalna podjetja upoštevati, so tudi strošek, ki posledično vodi do podražitve komunalnih storitev. Poskrbeti bi bilo potrebno tudi za to, da snovi ne bi uhajale v tujino in na črna odlagališča. Po besedah Igorja Petka je v Ljubljani letno na prebivalca zbranih 35 kg odpadnega papirja, okrog 15 kg pa ga uide verjetno v tujino v organiziranih družbah, okrog 30 kg ga še vedno konča med mešanimi komunalnimi odpadki, nekaj tudi na črnih odlagališčih. Potrebni so konkretni ukrepi za zajezitev tega trenda.

februar 2013

v Sloveniji, ki imajo vzpostavljene svoje sisteme ravnanja z odpadki, zato so predlogi rešitev za tovrstne sisteme dobrodošli, pravijo na MKO.


Manifest za gospodarstvo drugačne rasti dr. Darja Majkovič

foto: www.shutterstock.com

32 76

okolje

Evropa, gospodarna z viri

O časovnem okvirju Evropske komisije za Evropo, gospodarno z viri, smo v reviji EOL že pisali. Gre za

Evropa, gospodarna z viri

vodilno pobudo iz strategije Evropa 2020. To je pobuda,

ki utemeljuje preusmeritev v

nizkoogljično gospodarstvo

in premišljeno ravnanje z viri,

saj bo Evropa le tako dosegla trajnostno gospodarsko rast. Evropski komisar za okolje

dr. Janez Potočnik je v letu

2012 ustanovil Evropsko platformo za učinkovito

rabo virov, ki bo zagotavljala

smernice in nasvete na visoki

ravni glede ukrepov politik

za bolj trajnostno usmeritev

evropskega gospodarstva.

P

obuda »Evropa, gospodarna z viri« je večletni okvir za ukrepe na več področjih, ki bodo podprli strategije glede podnebnih sprememb, energije, prevoza, industrije, surovin, kmetijstva, ribištva, biotske raznovrstnosti in regionalnega razvoja. Glavni namen pobude je povečati varnost za naložbe in inovacije ter zagotoviti, da se v vseh ustreznih politikah na uravnotežen način upošteva učinkovita raba virov.

E

vropski platformi za učinkovito rabo virov predseduje John Bruton, nekdanji predsednik irske vlade in veleposlanik Evropske unije v Združenih državah. Platformo sestavlja 34 članov: pet evropskih komisarjev, štirje evropski poslanci, devet vodij podjetij iz različnih sektorjev, štirje ministri za okolje ter predstavniki mednarodnih organizacij in institucij, civilne družbe in akademskega sveta. Namen platforme je združiti znanje in izkušnje članov pri zagotavljanju uporabnih smernic za Evropsko komisijo, države članice in tržne akterje.

M

ed glavnimi načeli, ki bodo usmerjala delo platforme, so razmislek o povezavah med različnimi področji, iskanje dodane vrednosti in učinka ter oprijemljivi rezultati, ki se bodo lahko uporabili pri razvoju politik.

februar 2013

P

ukrepi in merjenja bi lahko pokazali rezultate v relativno kratkem času (EREP, 2012): • krožno gospodarstvo / oblikovanje okolju prijaznega gospodarstva: merjenje učinkov na okolje in stanje virov (s pomočjo metode LCA in okoljskega odtisa), sprejem standardov za trajnostno rabo virov (ki bi lahko bazirali na obstoječih prostovoljnih standardih); zakonodajni okvir za proizvode, narejene z upoštevanjem učinkovite rabe virov; boljše informacije za kupce (t. i. potni list proizvoda); spodbujanje zelenega javnega naročanja; promoviranje industrijskih simbioz (mreže podjetij iz različnih panog, ki skupaj upravljajo z ostanki proizvodnje in vzporednimi proizvodi s ciljem optimalnega koriščenja virov); specifične pobude za zmanjševanje odpadkov); • vzpostavitev ciljev in merjenje napredka: trenutno vodilni indikator, t. i. materialna produktivnost, ima niz pomanjkljivosti in potrebno je razviti indikator, ki bo upošteval mednarodno dimenzijo rabe virov. Člani platforme bodo ob pomoči delovnih skupin pripravili tudi predlog ciljev na področju materialov, odpadkov, vode, zemlje in okolju škodljivih substanc;

latforma je del širšega načrta, s katerim želi Komisija povezati različne zainteresirane strani ter spodbuditi dialog o izzivih in priložnostih, povezanih z učinkovito rabo virov. Vsak, ki ga to področje zanima, lahko v razpravi sodeluje prek spletne platforme (http://ec.europa.eu/ environment/resource_efficiency/).

• okvirni pogoji za naložbe, povezane z učinkovito rabo virov: inovativni instrumenti za podporo učinkoviti rabi virov v malih in srednje velikih podjetjih; določanje cene vode in odpadkov; poročanje podjetij / razkrivanje trajnostnih smernic; ekosistemske storitve in vrednotenje naravnega kapitala.

Č

V

lani platforme so na plenarnem zasedanju v decembru izpostavili tematike, katerih

okviru platforme so v Bruslju predstavili Manifest za Evropo, učinkovito z viri. S tem


V

svetu naraščajočih pritiskov na naravne vire in okolje EU nima druge izbire kot prehod na gospodarstvo, ki bo z viri upravljalo na učinkovit način in upoštevalo popolno obnovljivost oz. sklenjene snovne poti. Naša delovna mesta in konkurenčnost, glavna uvoznika virov, sta odvisna od sposobnosti, da proizvedemo več dodane vrednosti in dosežemo prekinitev povezanosti rabe virov in gospodarske rasti skozi sistematično spremembo v rabi in predelavi virov v gospodarstvu. Po analizah OECD le takšna usmeritev vodi do stabilne gospodarske rasti s poslovnimi priložnostmi preko celotnega gospodarstva.

Evropska platforma za snovno učinkovitost poziva vse potencialne deležnike, da čim prej podprejo snovno učinkovitost in prehod v ekonomijo oz. družbo sklenjenih snovnih poti.

E

vropa sprejema pomembne odločitve za krepitev gospodarske in denarne unije o prihodnjem proračunu in se skupaj z mednarodno skupnostjo ukvarja s pobudami, sprejetimi na vrhu Rio + 20. Glede na to Evropska platforma za snovno učinkovitost poziva vse potencialne deležnike, da čim prej podprejo snovno učinkovitost in prehod v ekonomijo oz. družbo sklenjenih snovnih poti, ker ponuja pot iz krize k ponovni industrializaciji evropskega gospodarstva na osnovi trajne rasti. Gospodarstvo sklenjenih snovnih poti, ki učinkovito ravna z viri in je prožno, moramo razvijati na družbeno odgovoren način s: • spodbujanjem inovacij ter pospeševanjem javnih in zasebnih investicij v snovno učinkovite tehnologije, sisteme in veščine, tudi v majhnih in srednjih podjetjih, z dinamičnim in predvidljivim političnim, gospodarskim in administrativnim okvirom, s podporo finančnega sistema in ustreznimi, trajnostno naravnanimi prioritetami v sistemu javne porabe in naročanja;

• izvajanjem, uporabo in sprejemanjem pametne zakonodaje, standardov in kodeksov poslovanja, ki oblikujejo enakopravne konkurenčne pogoje, nagrajujejo vodilna podjetja, pospešujejo prehod ter upoštevajo družbene in mednarodne vplive in posledice naših aktivnosti;

• z ustvarjanjem boljših tržnih pogojev za izdelke in storitve, ki skozi svoj celoten življenjski krog povzročajo manjše vplive na okolje in so trajni, se jih da popraviti in ponovno uporabiti. S tem se s tržišča vse bolj umikajo najslabši izdelki. Pomembno je tudi ozaveščanje ljudi/ potrošnikov v smeri čim bolj trajnostnega življenjskega sloga; • z bolj celostnim upoštevanjem dejstev o razpoložljivosti naravnih virih sedaj in v prihodnje ter o ranljivosti, ki jo ta omejenost prinaša, v širših politikah na nacionalni, evropski in globalni ravni, predvsem na področju prometa, hrane, vode in gradnje; • z opredelitvijo jasnih signalov vsem gospodarskim akterjem o sprejetih političnih ciljih za doseganje snovno učinkovitega gospodarstva in družbe do 2020, z določanjem ciljev, ki dajejo jasne usmeritve in kazalce za merjenje napredka glede rabe zemljišč, virov, vode in emisij toplogrednih plinov kot tudi biotske raznovrstnosti. Ti kazalci morajo nadgraditi ustaljene ekonomske ukrepe, usmerjati odločitve vseh akterjev in pomagati javni upravi, da pravočasno ukrepa. Vsa podjetja in ustanove pomembne velikosti in vpliva morajo prevzeti odgovornost za meritve in poročanja o ključnih nefinančnih indikatorjih napredka na primerljivi osnovi.

Na Goriškem morajo pohiteti Na svetu severnoprimorske regije, na seji je sodeloval tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, so kritično pregledali priprave na izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki na Gorškem. Trinajst občin načrtuje skupno gradnjo centra v Stari gori pri Novi Gorici, problem pa je, da bodo morali pohiteti, če želijo pridobiti denar iz kohezijskih sredstev.

V novi finančni perspektivi projektov, kot so centri za ravnanje z odpadki, ne bodo več sofinancirali, zato bi se priložnost za pridobitev znatnega dela sredstev severnoprimorskim občinam zagotovo izmuznila. Zoran Ušaj z Mestne občine Nova Gorica je na vprašanje, kaj morajo še storiti, izjavil: Mestna občina Nova Gorica, ki vodi regijski projekt, je do danes izdelala oziroma pridobila vso potrebno projektno tehnično in ekonomsko dokumentacijo za izvedbo projekta Regijskega centra za obdelavo odpadkov Nova Gorica. Pripravila je razpisne dokumentacije za izvedbo v dveh delih ter za izbiro inženirja in informiranje javnosti.

Viri: EREP, 2012. Recommendations for short-term priorities. Working document for the EREP Plenary of 14 December 2012. Evropska komisija, 2013. Platform meetings. Dostopno na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/environment/ resource_efficiency/re_platform/about/meetings/ index_en.htm. Evropska komisija, 2012. Evropa 2020. Evropa, gospodarna z viri. Dostopno na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/ resource-efficient-europe/index_sl.htm#. MKO, 2013. Dostopno na spletnem naslovu http://www. mko.gov.si/.

Hkrati s potekom razpisa pa bi Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še pregledovala dopolnitve našega zahtevka za pridobitev kohezijskih sredstev, kar je predvideno do sredine leta 2013. Težave pri pridobitvi sredstev bi lahko povzročili morebitni zapleti pri izboru izvajalcev.

N P

latforma bo 17. junija 2013 objavila natančnejši seznam predlogov za kratkoročne politične ukrepe in s tovrstnim delom nadaljevala do konca mandata sredi leta 2014.

33

Glede na to, da smo v zadnjem letu kohezijskega obdobja 2007-2013, morajo biti vse odločbe izdane do roka in podpisane sofinancerske pogodbe. Rok je oktober. Ključen problem je tu čas, zato MKO pričakuje, da se bodo vsi še manjkajoči postopki projekta izvedli hitro.

Po dogovoru med ministrom in župani trinajstih občin mora pripravljavec s strokovnimi službami Ministrstva za kmetijstvo in okolje uskladiti razpisne dokumentacije, da bodo pripravljene za objavo v Uradnem listu. To je v skladu z zadnjim potrjenim terminskim planom, po katerem bi izvedli investicijo, vključno s poskusnim obratovanjem do septembra 2015, kar je skrajni rok za koriščenje kohezijskih sredstev te finančne perspektive.

a spletni strani http://ec.europa.eu/environment/resource_efficiency/re_platform/about/meetings/index_en.htm si lahko pogledate posnetke in tonske izjave sestankov platforme.

76

• z opuščanjem okolju škodljivih subvencij in davčnih olajšav, ki jih javna sredstva namenjajo za zastarele prakse, ob upoštevanju dosegljivosti izdelkov ali storitev za ljudi, katerih dohodki so najbolj obremenjeni; s premikom davčnega bremena od prihodkov državljanov na spodbujanje snovne učinkovitosti in uporabo davkov ter taks za spodbujanje inovacij in razvoj gospodarstva, ki omogoča nova delovna mesta, povezuje družbo, učinkovito upravlja z viri in pomeni ustrezen odziv na podnebne spremembe;

februar 2013

akcijskim dokumentom pozivajo vlade, podjetja, delavce in civilno družbo, naj podprejo spreminjanje gospodarskih sistemov v take, ki svoje vire upravljajo učinkovito in skušajo zagotoviti sklenjene snovne poti izdelkov in storitev. To je pot, ki po njihovem prepričanju vodi v izhod iz sedanje krize v smeri ponovne industrializacije evropskega gospodarstva na podlagi trajne rasti, ki temelji na učinkovitosti virov (MKO, 2013).

okolje

Kratko, zanimivo


Promocija

34 76

okolje

Interseroh

Trajnostna naravnanost sistema ravnanja z odpadnimi produkti in ekonomska stabilnost podjetja

Uspešno ravnanje z odpadnimi produkti družbe Interseroh

kopičenja embalaže pri komunalnih podjetjih bi se lahko zgodilo, da sistem ne bo več vzdržen.

Podjetje Interseroh Slovenija ima različno visoke tržne deleže pri ravnanju z odpadnimi produkti, najpomembneje pa je, da ga iz leta v leto povečujejo. Najbolj izrazito povečanje tržnega deleža dosegajo pri odpadni embalaži, kjer so v primerjavi z letom 2011 povečali svoj tržni delež za skoraj 11 odstotnih točk: pri odpadni embalaži (OE) je imelo podjetje Interseroh v letu 2012 36-odstotni tržni delež, pri odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) 31-odstotni tržni delež, pri odpadnih baterijah in akumulatorjih (OBA) 36-odstotni tržni delež, pri odpadnih nagrobnih svečah (ONS) 54-odstotni delež, pri odpadnih zdravilih (OZ) pa približno 95-odstotni tržni delež. V letu 2012 so povečali količine zbranih odpadnih produktov na področju odpadne embalaže in odpadnih zdravil, zmanjšanje zbranih količin beležijo pri odpadni električni in elektronski opremi, pri odpadnih nagrobnih svečah predvsem na račun zmanjšanja nečistoč ter pri odpadnih baterijah in akumulatorjih.

Količina zbrane OE med letoma 2009 in 2012 (v tonah) 70.000

Embalažna veriga potrebuje povezanost. V Interserohu si prizadevajo za večje sodelovanje in načrtovanje pri ravnanju z odpadno embalažo v domači embalažni verigi od zavezancev (strank oziroma podjetij), zbiralcev odpadne embalaže, izvajalcev javnih komunalnih služb pa do ministrstva za kmetijstvo in okolje. Le to bi lahko privedlo do ustvarjanja uspešne in celovite slike ravnanja z odpadno embalažo.

Količina zbrane OEEO med letoma 2009 in 2012 (v tonah) 3.000 2.466

2.500

2.504 2.164

2.000

1.700

1.500 1.000 500

63.264

0

2009

2010

2011

2012

60.000 47.920

50.000 40.000

V Interserohu ocenjujejo, da se v strukturi OEEO zbere premalo drobne električne in elektronske opreme. Veliko električne in elektronske opreme se zbere pri zbiranju kosovnih odpadkov in so tako tudi zavedene. Opozarjajo tudi, da se zavezanci izogibajo pravilnemu poročanju, neustrezna implementacija nove Direktive v pravni red RS pa lahko povzroči enake težave kot pri zbiranju OE.

34.845

30.000 20.000

20.242

10.000

februar 2013

0

2009

2010

2011

2012

Rezultati na področju ravnanja z odpadno embalažo so dobri – količine zbrane odpadne embalaže v Sloveniji intenzivno rastejo, toda zaradi

Količina zbrane OBA med letoma 2009 in 2012 (v tonah) Čeprav se je v primerjavi z letom 2011 količina zbrane OBA v 2012 zmanjšala, so v Interserohu z rezultatom zadovoljni. V primerjavi z


35 800 600

542 385

400 200 15

0

2009

2010

2011

2012

letom 2011 so v okviru sheme odpadnih baterij in akumulatorjev izrazito povečali zbirno kvoto prenosnih odpadnih baterij, in sicer zaradi velike zbirne mreže in dobrega sodelovanja z zbiralci, na kar so še posebej ponosni. Žal pa v Interserohu ugotavljajo, da je pri akumulatorskih baterijah zaradi vrednosti odpadnega materiala (svinec) še vedno veliko črnega trga.

76

Količina zbranih odpadnih zdravil v Sloveniji je po oceni podjetja Interseroh nizka in odraža relativno slabo ozaveščenost prebivalstva. Treba je tudi natančneje definirati kanale zbiranja odpadnih zdravil.

912,9

okolje

1.000

Družba Interseroh Slovenija, d. o. o., je v preteklem letu s 25 zaposlenimi ustvarila devet milijonov evrov prometa, dobiček v lanskem letu pa ocenjujejo na 600 tisoč evrov.

Poslovni prihodki podjetja Interseroh Slovenija, d. o. o., med letoma 2009 in 2012 (v 1.000 EUR) 10.000

9.000

8000

7.312 6.330

6000 4000

3.157

2000

Količina zbrane ONS med letoma 2010 in 2012 (v tonah)

0

2009

2010

2011

2012

1.600 1.400

1.394 1.274

1.306

1.200 1.000

Dobiček podjetja Interseroh Slovenija, d. o. o., med letoma 2009 in 2012 (v EUR brez stotinov)

800 600

700.000

400

600.000

200

500.000 2010

2011

2012

V Interserohu so v primerjavi s preteklimi leti uspeli močno zmanjšati delež nečistoč med ločeno zbranimi odpadnimi nagrobnimi svečami, in sicer s 30–40 odstotkov na 10 odstotkov v letu 2012. V Interserohu že dalj časa opozarjajo, da se v Sloveniji zbere več nagrobnih sveč, kot se jih proda, ter pozivajo k ustreznemu državnemu nadzoru pri zavezancih.

60 52 44

40 30

30

20 10 0

2010

2011

300.000

334.809 270.643

200.000 100.000 0

2009

2010

2011

2012 (ocena)

Sistem ravnanja z odpadno embalažo mora biti trajnostno naravnan. Eden od pomembnih vidikov tega je ekonomska stabilnost, ki jo podjetje izkazuje tudi s tem, da ima dobiček.

Količina zbranih OZ med letoma 2010 in 2012 (v tonah)

50

426.139

400.000

2012

Kljub temu da je Interseroh Slovenija, d. o. o., finančno stabilno podjetje, v družbi pričakujejo zaostritev pogojev za opravljanje dejavnosti ravnanja z odpadno embalažo. Prav tako pričakujejo, da bodo pristojni državni organi popravili preveč ohlapno zakonodajo, ki omogoča ustanovitev družb za ravnanje z odpadno embalažo. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS bi moralo določiti pravno podlago za zakonito določanje deležev prevzema za odpadno embalažo, način in pogoje prevzema ter večji nadzor nad tem. Vzpostaviti je treba sistem, ki bo strokoven, transparenten, pravičen in okoljsko vzdržen, zlasti pa temelječ na ustreznih pravnih okvirih.

Interseroh, zbiranje in predelava odpadnih surovin, d. o. o.

februar 2013

0

600.000


Načrti za izboljšanje skoraj sprejeti – in zdaj? foto: www.shutterstock.com

Tanja Pangerl

Leto zraka

36 76

okolje

Leto zraka

Da je kakovost zunanjega zraka v državah EU trenutno zaskrbljujoč problem, kažejo

velika prizadevanja za njegovo

izboljšanje. O nujnosti ukrepanja vpijejo vse višje

številke obolelih zaradi vpliva slabega zraka. V EU naj bi

bilo zaradi tega kar 370.000 prezgodnjih smrti. Evropska komisija se je že lani lotila pregleda Tematske strategije o onesnaževanju zraka, to

leto pa je razglasila za »Leto zraka«. EU je v zadnjih letih proti Sloveniji izvedla več postopkov zaradi nedoseganja ciljev, Slovenija pa je šele v preteklem poletju začela s pripravo odlokov o načrtu

za kakovost zunanjega zraka za sedem območij, kjer so

bile mejne vrednosti večkrat presežene. Pet osnutkov odlokov o načrtih je že bilo ali

je v javni obravnavi, dva sta v

februar 2013

zadnji fazi priprav. Kakšni so predvideni ukrepi?

V

skladu z Direktivo 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo mora država članica EU ob preseganju mejnih vrednosti onesnaževal v zraku pripraviti načrt za kakovost zunanjega zraka. V njem so predvideni ustrezni ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zunanjega zraka in obenem zmanjšanje obdobij preseganja mejnih vrednosti. Pri tem je pomembno predvsem njihovo uresničevanje ukrepov in doseganje skladnosti s cilji direktive. Mejne vrednosti so bile večkrat presežene v več krajih Slovenije, za katere je potrebno sprejeti načrte za kakovost zunanjega zraka. Teh sedem območij predstavljajo: Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Murska Sobota ter Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi (za zadnje tri občine skupni načrt). Zaradi preseganja mejnih vrednosti in neukrepanja je Evropska komisija zoper Slovenijo vložila najprej tožbo, ki je bila

Čeprav bi moralo biti vseh sedem načrtov že narejenih in sprejetih na Vladi RS, se to še ni zgodilo.

iz formalnih razlogov opuščena, 24. januarja 2013 pa je Evropska komisija zoper Slovenijo (skupaj s še 15 državami) izvedla postopek zaradi neizpolnjevanja obveznosti oziroma zaradi kršitve evropske zakonodaje s stalno visokimi stopnjami delcev PM10. Čeprav bi moralo biti

vseh sedem načrtov že narejenih in sprejetih na Vladi RS, se to še ni zgodilo. Je pa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, skupaj z ostalimi udeleženci, pripravilo osnutke načrtov za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Onesnažujejo zlasti individualna kurišča in promet

M

ed največjimi vzroki za slabo kakovost zunanjega zraka so predvsem individualna kurišča in promet, kar je posebej problematično v zimskem obdobju leta, ko prihaja do temperaturnih inverzij. Vpliv individualnih kurišč se je opazno povečal predvsem v zadnjih dveh letih, gospodarska kriza pa je veliko pripomogla k uporabi cenejših in s tem »nečistih« energentov, kot so drva, premog in biomasa. Pogosto se uporabljajo tudi stare naprave, ki imajo slab toplotni izkoristek, ugotavljajo v osnutkih odlokov.

Skupaj sedem načrtov

V

juliju 2012 je bil objavljen prvi osnutek odloka o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja (občine Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi). V januarju 2013 so bili objavljeni


37 O

dloki o načrtih za kakovost zraka določajo območje, ki je zaradi prekomerne onesnaženosti zraka s PM10 uvrščeno v razred največje obremenjenosti, ukrepe za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10, spremljanje učinkov izvajanja, noveliranje in obdobje izvajanja ukrepov, odgovorne organe za pripravo in izvajanje ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka, letni program ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci PM10 ter program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov ukrepov. Pri intenzivnosti izvajanja posameznih ukrepov se upošteva tudi njihov prispevek k zmanjševanju onesnaženosti z delci PM2,5 in drugimi onesnaževali zunanjega zraka, k zmanjševanju lokalne obremenjenosti s hrupom ter sinergijo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. Odloki vsebujejo 40 ukrepov, razvrščenih v tri skupine: (1) ukrepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, (2) ukrepi na področju prometa in (3) ukrepi na drugih področjih.

V pripravi sta odloka o načrtu za kakovost zraka na območju mest Ljubljana in Maribor.

U

krepi na področju spodbujanja učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije obsegajo predvsem ukrepe za zmanjšanje toplotnih izgub stavb, vzpostavitev optimalnega upravljanja ogrevanja, kot sta širitev in povečanje odjema iz daljinskega ogrevanja (predvsem z uporabo zelene energije), na oddaljenih območjih, v primestnih naseljih in vaseh ter spodbujanje mikro sistemov za daljinsko ogrevanje. Spodbude se nanašajo tudi na zamenjave obstoječih kurilnih naprav z ustreznejšimi kurilnimi napravami in drugimi načini ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Spodbuja pa se tudi prenova toplotnega ovoja stavb. Več pozornosti je potrebno nameniti izobraževanju občanov o pravilni uporabi kurilnih naprav in ustrezni pripravi lesne biomase.

U

krepi na področju prometa so namenjeni predvsem spodbujanju javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, da bi

76

U

krepi na drugih področjih se nanašajo predvsem na industrijo in druge izvajalce gospodarskih dejavnosti s spodbujanjem prostovoljne odločitve za sistemsko zmanjševanje emisij z uveljavljanjem sistemov za ravnanje z okoljem. Prav tako se bo spodbujala uporaba tehnologij BAT zaradi čim manjših emisij v ozračje. Drugo področje zajema večji nadzor in zmanjševanje prašenja pri transportu sipkega materiala in prašenja deponij, gradbišč ter voznih površin podjetij.

NOVO

Morda zaostritve za industrijske onesnaževalce

P

oleg tovrstnih dolgoročnih ukrepov so v odloku predvideni kratkoročni ukrepi, s katerimi bi ob nastopu obdobij s prekoračenimi mejnimi vrednostmi skušali skrajšati trajanje teh obdobij. V odlokih je navedeno, da se bodo izvajanja ukrepov in potrebna sredstva državnega in občinskega proračuna določala letno v okviru letnih programskih ukrepov. Učinki izvajanja ukrepov pa se bodo določali v okviru programa, ki ga bo pripravila in izvajala Agencija za okolje RS (ARSO). Do konca leta 2015 bodo na podlagi teh rezultatov pripravljeni predlogi za dopolnitev ukrepov. Če do takrat še ne bo dosežena skladnost z mejnimi vrednostmi, bodo na podlagi strokovnih ocen natančneje določili obseg in intenzivnost izvajanja ukrepov, potrebnih za zadostitev skladnosti z mejnimi vrednostmi. Pri novelaciji odlokov bo v skladu z načelom sorazmernosti upoštevana tudi možnost zaostritve mejnih emisijskih vrednosti za industrijske onesnaževalce.

Nosilci ukrepov

U

krepe usklajuje ministrstvo, pristojno za okolje, nosilci ukrepov pa so na državni ravni ministrstva, pristojnega za okolje, promet in energijo, ter izvajalci obveznih državnih gospodarskih služb, na občinski ravni pa organi občine in izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, kot so določeni v posameznem odloku. Med nosilce ukrepov se v skladu z odlokom štejejo tudi osebe, ki izvajajo dejavnosti varstva okolja, in povzročitelji obremenitve (pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ter posamezniki na območju občine).

okolje

zrak v Sloveniji

Knjiga je pravkar izšla, naročila zbiramo pri založniku Fit medii in na spletni strani www.zelenaslovenija.si.

Cena*: 16 ¤ + ddv * znesek obdelave in distribucije; knjiga sama je brezplačna; ddv stopnja 20 %

Analiza rezultatov poleti 2015

I

zvajanje ukrepov iz odlokov in izvajanje programa, ki ga sprejme Vlada RS na podlagi ukrepov za posamezno koledarsko leto, traja najmanj tako dolgo, dokler kakovost zunanjega zraka tri koledarska leta zapored ne doseže mejnih vrednosti za delce PM10, kot so določene v predpisu, ki ureja kakovost zunanjega zraka. V osnutkih odlokov za Celje, Kranj, Mursko Soboto in Novo mesto je navedeno, da pripravi ARSO program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov izvajanja ukrepov za zmanjševanje onesnaženosti zraka do 31. marca tega leta, za področje Zasavja pa je moral ARSO program pripraviti do 31. decembra 2012. Za prvo sintezo in celovito interpretacijo rezultatov analiz in modeliranja za vse pa je čas do 31. avgusta 2015. V prejšnji številki EOL-a smo v članku z naslovom »Imamo najmanjšo porabo vode na vozilo v Skupini« pomotoma objavili napačne podatke. V nadaljevanju objavljamo pravilne količine: Letna količina nevarnih odpadkov je v letu 2011 znašala 818,227 ton, od tega je bilo 137,886 ton odpadnih topil, ki so se reciklirala.

februar 2013

Tri skupine ukrepov

zmanjšali individualni osebni motorni promet. S tem povezana je vzpostavitev mestnega potniškega prometa, ki je integriran s primestnim potniškim prometom. Predvideni so tudi ukrepi za umirjanje prometa, izdelava mobilnostnih načrtov in promocija trajnostne mobilnosti. Pozornost je namenjena tudi zmanjševanju emisij delcev zaradi soljenja in posipanja cest.

Promocija

osnutki odlokov za kakovost zunanjega zraka na območju mestnih občin Celje, Murska Sobota, Novo mesto in Kranj. Za prve tri je bilo možno mnenja in pripombe oddati do 7. februarja, za Kranj do 15. februarja 2013. Namen načrtov je z ustreznimi ukrepi zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi iz Uredbe o kakovosti zunanjega zraka. V pripravi sta odloka o načrtu za kakovost zraka na območju mest Ljubljana in Maribor.


Prioriteta mora biti gospodarski in ne energetski razvoj mag. Vanesa Čanji

foto: arhiv podjetja

38 76

okolje

prestrukturiranje energetike

Sprememba Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov, ki jo je vlada sprejela konec

Franko Nemac

lanskega leta, je spodbudila val

prestrukturiranje energetike

očitkov Združenja slovenske fotovoltaične energije. Menijo

namreč, da bo znižanje

podporne sheme ogrozilo dejavnost fotovoltaične industrije. Direktor Direktorata

za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor Julijan Fortunat je navedbe odločno zavrnil. Na direktoratu

so po njegovih besedah glede na nevzdržno stopnjo

rasti obsega fotovoltaičnih

proizvodnih naprav ob nižanju cene tehnologije ugotovili, da

so podpore pretirano visoke,

kar je v nasprotju z načeli, po katerih se mora oblikovati

februar 2013

podporna shema.

Zaveze iz Akcijskega načrta za obnovljivo energijo iz leta 2010, ki je predvidel do leta 2020 postavitev 139 megavatov fotovoltaičnih proizvodnih naprav, smo presegli že konec leta 2011. Kljub temu prejšnja vlada in odgovorni za to področje niso storili ničesar. Previsoke subvencije so ostale v veljavi tudi po 1. 1. 2012 in do sredine leta, tako da je bilo lani na novo priključenih več kot 71 megavatov fotovoltaičnih naprav. Do konca leta 2012 je bilo tako postavljenih 220 megavatov fotovoltaičnih elektrarn, kar krepko presega kvoto iz akcijskega načrta obnovljivih virov. Stanje v Sloveniji na področju obnovljivih virov energije komentira Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, d. o. o. Vaše stališče je, da so obnovljivi viri energije lahko sredstvo za izhod iz gospodarske krize. A najbrž ne po sistemu, kot ga je doslej ubrala Slovenija. Kjer vidite največje dosedanje napake v Sloveniji in kje priložnosti? Slovenija je v letu 2009 uvedla finančne spodbude za učinkovito rabo energije (URE) in izrabo obnovljivih virov (OVE), kar je seveda dobro. V naslednjih letih so z vstopom Kitajske na trg opreme sončnih elektrarn cene izjemno padle. Slovenija tega ni zaznala in ni sledila temu padanju s sorazmernim pravočasnim zniževanjem zagotovljenih odkupnih cen. Donosnost investiranja se je s tem zelo dvignila, interes za investiranje pa se je izjemno povečal. V treh letih smo prišli z nivoja 10 MW na več kot 200 MW, kar je izjemno povečalo izdatke za financiranje

Z OVE in URE ne moremo ne kratkoročno in ne srednjeročno rešiti lastne oskrbe z energijo, lahko jo le dolgoročno. podporne sheme. Gre za opustitev dolžnih ravnanj države in zadolženih državnih institucij, ki so opustile kontrolo in regulacijo sistema ter s tem Sloveniji povzročile izjemno velike in nepotrebne stroške, ki bodo na žalost dejstvo še nadaljnjih petnajst let, kolikor traja zagotovljen odkup po državni uredbi. Z OVE in URE namreč ne moremo ne kratkoročno in ne srednjeročno rešiti lastne oskrbe z energijo, lahko jo le dolgoročno. Danes in tukaj mora biti zato prioriteta razvoja URE in OVE ter trajnostnega razvoja prvenstveno gospodarski in ne energetski razvoj. To pa pomeni, da bi morali in da bomo morali slej kot prej pri uvajanju URE in OVE dati absolutno prednost finančnim spodbudam industriji, ki bo to opremo proizvajala in z njo povezanemu raziskovalnemu delu ter storitvam. Spodbujanje URE in OVE je namreč opravičljivo in smiselno le, če se s tem krepi konkurenčnost domače industrije in gospodarstva! Katera evropska država je po vašem mnenju lahko zgled za vaš predlog – OVE kot generator gospodarske moči?


39 Potrebujemo New deal ali nov gospodarski razvoj.

in spremljajo učinke na vseh sektorjih in ga z dopolnitvami zakonodaje kontinuirano spreminjajo glede tehničnih zahtev in višine odkupnih cen. Njihov sistem podpor izvajajo energetska prenosna in distribucijska podjetja po teritorialnem principu in ne velja za državno pomoč kot npr. slovenski. Podjetja sama poskrbijo, da so višji stroški za odkup električne energije od OVE vključeni v prodajno ceno potrošnikom. Od leta 2000 so dosegli v vseh sektorjih OVE kontinuirano rast izgradnje. Poskrbeli so, da je financiranje vzdržno, na drugi strani pa so izvozniki opreme za vse tehnologije. Tako so dosegli izjemen dvig proizvodnje opreme in števila novih delovnih mest. Za Nemčijo zagotovo velja, da so njihove spodbude gospodarsko opravičljive.

Kaj pa Kitajska? Kitajska je postala v zadnjih letih zelo močna na področju proizvodnje opreme za OVE. Po proizvodnji opreme je na prvem mestu na področju vetrnih in sončnih elektrarn. Na prvem mestu je tudi po obsegu zgrajenih vetrnih elektrarn. Pri sončnih elektrarnah jih ima na lastnem ozemlju inštaliranih razmeroma malo, praktično vse gre v izvoz. Zanimivi so še primeri Španije, Češke in Italije, kjer so imeli pred nekaj leti izredno dobre pogoje za investiranje v sončne elektrarne, pa zanemarljivo domačo proizvodnjo opreme. Trgi so izredno hitro rasli in se pregreli, tako da ni bilo možno slediti finančnim spodbudam. Španija in Češka sta morali spodbujevalne sisteme praktično ukiniti, tako da je investiranje praktično zamrlo, v Italiji pa spodbude zmanjšujejo in jih bodo morali še bolj, da bo ostal sistem finančno vzdržen.

In Danska? Danska je začela z aktivnostmi na področju OVE že veliko prej in je na nek način zgled tudi nemškim zelenim, ki so v letu 2000 izsilili zakon o OVE. Danska je že leta 1985 z zakonom o ogrevanju prepovedala izgradnjo termoelektrarn, dovoljene so le naprave, ki sočasno proizvajajo električno energijo in toploto ter dosegajo okoli 80-odstotne izkoristke. Stalno so dvigovali standarde za izolacijo objektov in označevanje energetske učinkovitosti za opremo in objekte ter imajo različne spodbude za investiranje v OVE. Tako so glede na svojo velikost dosegli izjemne uspehe na področju proizvodnje opreme za vetrne elektrarne, kjer so skupaj z Nemčijo in Kitajsko v svetovnem vrhu. Tudi na vseh drugih področjih OVE in učinkovite rabe so razvili dobre proizvodne zmogljivosti, to so vgradili v zavest ljudi in podjetij ter so pri tem uspešni. Kot zgled ste navedli tudi sosednjo Avstrijo. Najbrž boste izpostavili izrabo lesne biomase. Da, izrabo lesne biomase, pa tudi zelo dobro razvito izgradnjo hidroelektrarn. Že kar dolgo obdobje spodbujajo izrabo celotne lesne verige lesa, od izdelkov do energetske izrabe ostankov.

Večini ljudi verjetno ni znano, da Slovenija za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina letno plača v tujino približno 4 milijarde evrov. Iz povedanega se da razumeti, da podpirate spremembo Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Sprememba je bila nujno potrebna, na žalost pa je bila sprejeta vsaj dve leti prepozno. Šlo je za nesprejemljivo nesmotrnost in opustitev dolžnega nadzora nad tekočo in načrtovano porabo finančnih sredstev vseh potrošnikov električne energije. Sprememba je drastična, vendar bo veljala za naprej. Zapitka za nazaj ne rešuje, obremenitev bo trajala še prihodnjih petnajst let. Morala je biti sprejeta na hitro, ker je vsako napovedovanje sprememb samo povečevalo investiranje v sončne elektrarne po načelu, da se ulovi še zadnji vlak, in finančne obveznosti nas potrošnikov samo povečevalo.

76

Kako to, da je država mižala toliko časa? Državi smo pred dvema letoma, ko je to storila Nemčija, predlagali analizo in znižanje zagotovljenih odkupnih cen. Ker ni bilo na razpolago majhnih sredstev za analizo in pravočasno ukrepanje, so sedaj tu nepotrebno velike finančne obveznosti.

okolje

Zelo so uspešni pri izdelavi opreme vseh vrst za obdelavo lesa in kvalitetnih kurilnih naprav za lesno biomaso, od najmanjših za ogrevanje zgradb do največjih kogeneracijskih enot za proizvodnjo električne energije in toplote. Največja take vrste je bila zgrajena leta 2010 na Dunaju s 25 MW elektrike in 35 MW toplote. Številne take so še v izgradnji po drugih mestih. Imajo zelo veliko število daljinskih ogrevanj na lesno biomaso in izredno veliko število manjših individualnih kotlov. Vso opremo lahko izdelajo doma in jo seveda zelo veliko tudi izvažajo. V zadnjih letih so na enak način zelo aktivni tudi na področju bioplina, vetrnih elektrarn, sončne energije itd., pri čemer je treba poudariti, da imajo na vseh področjih močno proizvodno industrijo, ki daleč presega potrebe avstrijskega trga.

Prosim za vaš komentar slovenske energetske politike, vključno s TEŠ 6, plinovodi, investicijami v hidroelektrarne, nuklearno energijo idr., v luči potencialov za investiranje v OVE in pogona gospodarske rasti oziroma dodane vrednosti slovenske industrije.

Potrebujemo New deal ali nov gospodarski razvoj, vendar mora biti ta bistveno bolje podprt s cilji in pristopi pri njegovem izvajanju. Kaj pa naj bo predmet razvoja ob tem, da se vse trgovinske police šibijo pod neprodanimi izdelki? Nekdo v EU je rekel, da je treba nova delovna mesta ne le kreirati, potrebno si jih bo celo izmisliti. Seveda je dobro, če si jih »izmislimo« na področjih, kjer nam bodo kratkoročno in dolgoročno koristila. V mislih imam učinkovitejšo rabo energije, lokalno razpoložljive obnovljive energetske vire, trajnostno skrb za okolje, gospodarjenje z naravo in gozdom, manj novogradenj in več obnov zgradb, starih mestnih in vaških jeder in spodbujanje turizma na teh osnovah. Večini ljudi verjetno ni znano, da Slovenija za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina letno plača v tujino približno 4 milijarde evrov. Kaj ko bi se bolj resno in strateško lotili naložb v energetsko sanacijo zgradb, zamenjavo zastarele opreme in uporabo lokalnih obnovljivih energetskih virov in s tem zmanjšali potrebo za uvoz nafte in zemeljskega plina? Nikakor ni treba, da gre New deal v smeri velikih objektov, kot so TEŠ 6, nova nuklearka in južni tok, z najemanjem obsežnih kreditov in s tvegano dodano vrednostjo. Spodbuditi je treba ljudi in podjetja, da bodo z vlaganji zmanjšali porabo energije in investirali v proizvodnjo opreme za lokalno razpoložljive obnovljive vire energije. Z izgradnjo in proizvodnjo opreme za hidroelektrarne in druge obnovljive vire energije bi ustvarjali nova delovna mesta in povečevali domače gospodarske dejavnosti. S TEŠ 6 in podobnimi drugimi velikimi projekti povečujemo zadolženost in kreiramo zelo majhno domačo gospodarsko rast, ker vse uvažamo. Poleg tega so taki projekti okoljsko in ekonomsko zelo tvegani, zato bi bilo primerno, da jih zaključimo s tujimi strateškimi investitorji, ki bi bili sposobni pokriti ta tveganja. Žalostno pa je, da so se nam zaradi neustrezne strategije, kontrole in nerazumevanja bistva podobne stvari zgodile na področju sončnih elektrarn, dogajajo se nam na področju izrabe lesne biomase in ukrepov učinkovite rabe energije in se nam bodo verjetno zgodile tudi na področju vetrnih elektrarn, geotermalnih virov, pametnih omrežij itd.

februar 2013

Zagotovo so to lahko Nemčija, Danska in Avstrija. Nemčija je v letu 2000 prva z zakonom uvedla sistem zagotovljenega odkupa za električno energijo, proizvedeno z obnovljivimi viri energije –OVE. Že takrat so imeli dobro razvito industrijo v vseh sektorjih OVE, v nadaljnjih letih do danes zelo aktivno podpirajo njen tehnološki razvoj in obseg proizvodnje. Razvili so vrhunske tehnologije – od hidroelektrarn do opreme za vetrne, sončne, bioplinske in geotermalne elektrarne, solarne sisteme za ogrevanje, toplotne črpalke, pasivne zgradbe, regulacijske in merilne naprave itd. Sistem zagotovljenih odkupnih cen kontinuirano analizirajo


V Sloveniji premik z novo razvojno strategijo? foto: www.shutterstock.com

Lucija Gornjak

Zelena delovna mesta

40 76

okolje

Zelena delovna mesta

Podatki so in niso. Definicije še negotove, koncepta še

ni. Zelena delovna mesta, ki stremijo k trajnostnemu

razvoju in prispevajo k zmanjševanju negativnega okoljskega vpliva podjetij ter

ekonomskih sektorjev, so danes v svetu trend, ne pa še

stalnica, saj v mnogih državah šele orjejo ledino. Pri nas

ni drugače. Podatka o tem, koliko sredstev in spodbud

namenimo odpiranju in razvoju

zelenih delovnih mest, še ni, kar kaže, da se s tem pojmom tudi v Sloveniji šele dobro

spoznavamo. Kaj o tem pravijo

februar 2013

pristojna ministrstva?

Kaj sploh so zelena delovna mesta?

M

ednarodna organizacija dela (ILO) označuje zelena delovna mesta1 kot delovna mesta, ki pripomorejo k zmanjšani porabi energije, surovih materialov in vode z visoko učinkovitimi strategijami, kot je pot do nizkoogljične ekonomije, do zmanjšanja vseh vrst onesnaževanja, do ohranjanja in obnove ekosistema in biodiverzitete. Delovno mesto je lahko zeleno zaradi sektorja, v katerem se nahaja, zaradi zelene tehnologije, ki jo uporablja ali preprosto zaradi zelenih načinov poslovanja. Zelene zaposlitve lahko najdemo v različnih gospodarskih panogah, od oskrbe z energijo in kmetijstva do gradnje, bazične industrije in transporta do kmetijstva. 1  »Slovenija nima opredeljene splošne definicije zelenih zaposlitev, EU pa se pri svoji definiciji opira na katalog okoljevarstvenih storitev in proizvodov (Eurostat Environmental Goods and Services Classification). Gospodarska zbornica Slovenije sicer ima podobno zasnovano bazo od leta 2004 dalje, vendar pa ta ni popoln odraz realnega stanja na področju zelenih delovnih mest, saj ne gre za popolno preslikavo obstoječe Eurostatove metodologije,« navaja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

N

a vprašanja, koliko je v Sloveniji zelenih delovnih mest, katera institucija spremlja njihov razvoj, kakšen razvojni koncept se predvideva ter kakšne so lahko koristi za podjetja, so odgovorili pristojni na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (Direktorat za trg dela in zaposlovanje), Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Koliko jih je v Sloveniji?

»S

istematičnega spremljanja razvoja oz. trenda zelenih delovnih mest tako na ravni države kot tudi na ravni EU in na globalni ravni še ni.2 Pristojna institucija v Sloveniji je Statistični urad RS, ki je to področje uvrstil tudi v program dela za leto 2013, tako da bomo v Sloveniji letos začeli prve dejavnosti na tem področju. V bazi Gospodarske zbornice Slovenije iz leta 2010 je 463 (0,29 %) podjetij z 9 % (78.089) zaposlenimi, ki ustrezajo Eurostatovi klasifikaciji (Eurostat Environmental Goods and Services Classification). Na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije deluje 49 podjetij z 1,1 % (9.784) zaposlenimi. 2  Na ravni OECD se oblikujejo smernice, metodologija.


slitev), število širše definiranih pa razmeroma primerljivo z ostalimi razvitimi državami (2 %). Največ novih zelenih zaposlitev so generirali sektorji: alternativni viri energije, gradbeništvo, usmerjeno predvsem v izgradnjo energetsko učinkovitih stavb, transport tako z vidika proizvodnje avtomobilov na alternativne vire energije kot tudi izboljšava učinkovitosti porabe goriva, proizvodnja in recikliranje ekološko prijaznih proizvodov ter kmetijstvo in gozdarstvo, predvsem v smeri trajnostnega razvoja.

K

ar zadeva učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije po oceni pomenita približno 3.000 neposrednih delovnih mest na letni ravni. Preko Eko sklada je bilo v zadnjih dveh letih spodbujenih letno za približno 120–150 mio evrov naložb v sanacijo stanovanjskih stavb in na osnovi ankete so te spodbude predstavljale dobrih 1.200 neposrednih zaposlitev. 3 Analiza učinkov naložb v OVE (Vendramin in Zakotnik, 2012) pa kaže, da je z neposrednimi in posrednimi učinki teh naložb mogoče povezovati približno 1.200 neposrednih delovnih mest.

N

a področjih oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter na področju sanacije okolja je zaposlenih 2 % vseh zaposlenih v gospodarskih družbah, vendar je to ena redkih panog, kjer se je število zaposlenih v zadnjih letih povečevalo. Poleg omenjenih sredstev in spodbud k razvoju neposrednih zaposlitev prispevajo tudi kohezijska sredstva. V obdobju 2012–2015 bomo večino prostih kohezijskih sredstev usmerili v razpise za energetsko sanacijo javnih stavb.« 3  To so zaposlitve, vezane na izvedbo ukrepa, ki ne zajemajo tudi zaposlitev, nastalih s proizvodnjo izdelkov (stavbno pohištvo, gradbeni material idr).

Ivan Hribar

Kakor napoveduje dr. Andrej Predin, direktor krškega razvojnega centra za energetiko ZEL-EN, bodo letos v Krškem zgradili razvojni inštitut za energetiko. Naložbo v vrednosti 1,5 milijona evrov bodo zgradili iz sredstev, ki jih bodo prejeli iz evropskega

Primera dobre prakse

V

Sloveniji se s pozelenitvijo svojih delovnih mest in poslovanja ukvarja že kar nekaj podjetij, med katerimi sta tudi Si.mobil in Terme Snovik. Direktor Term Snovik Ivan Hribar poudarja, da so zelena delovna mesta nujna realnost in da bo njihov pomen vedno bolj pridobival na veljavi: »Vodstvo podjetja se zaveda, da sama infrastruktura ni dovolj za uresničevanje ciljev okolju prijaznega delovanja, ampak morajo biti pristopi celoviti, predvsem pa so odvisni od ravnanja naših zaposlenih. Vsa delovna mesta so zato naravnana tako, da pri svojih aktivnostih zasledujejo naše temeljno poslanstvo. Izvajajo jih tako, da potrebne materiale ali vire energije uporabljajo na najbolj skrben in ekonomičen način. Sistemski ukrepi in protokoli za energetsko varčno rabo energije in okolju prijazno

sklada za regionalni razvoj, in prek nakupa

41 76

storitev konzorcija ZEL-EN, kar bodo zagotovili ustanovitelji. Med njimi je več znanih slovenskih podjetij, kot so Litostroj Power, Trimo, Gen energija, Vipap Videm in drugi. Do konca prihodnjega leta bi naj razvojni center zaposloval 31 ljudi. Krško želi postati vodilni raziskovalni center za energetiko. V ta namen je občina leta 2010 donirala 287.000 evrov vredno zemljišče. Inštitut bo pomemben tudi za Fakulteto za energetiko, ki bo s tem pridobila prepotrebne laboratorijske zmogljivosti.

Okoljski davki vsako leto večji Okoljski davki v Sloveniji so se v obdobju od leta 2008 do leta 2010 povečali za 15,62

V Sloveniji je samo na fotovoltaiko vezanih že več kot 2.500 delovnih mest.

odstotka in predstavljajo dobrih 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Najbolj so se povečali davki na energijo, in sicer za 23,61 odstotka, najbolj pa so se zmanjšali davki na promet, za 17,42 odstotka. Tako kažejo

delovanje so v zavesti naših zaposlenih nekaj vsakdanjega. Na primer, že vodja kuhinje poizkuša jedilnike in ponudbo oblikovati iz surovin, ki jih lahko pridobi od lokalnih ponudnikov in lokalnih kmetij. Tako lahko rečemo, da so vsi zaposleni vključeni v proces zmanjševanja rabe energentov in materialov. Pomembno je seveda tudi sprotno in ažurno spremljanje porabe energentov in materialov, za kar (z različnimi orodji, kot je energetsko knjigovodstvo) skrbi vodstvo Term Snovik. Zadnji tak primer je ukrep učinkovite rabe električne energije v okviru Kohezijskega sklada, kjer smo pridobili tudi nepovratna sredstva in porabo električne energije zmanjšali za skoraj 20 odstotkov. Na tem mestu moramo izpostaviti izobraževalno funkcijo term in aktivnosti naših zaposlenih, saj vizijo in cilje trajnostnega razvoja prenašamo na mlajšo generacijo v okviru tehniških dni za učence osnovnih in srednjih šol ter tudi na druge zainteresirane skupine. Na drugi strani zelena delovna mesta omogočajo našo konkurenčno prednost, saj se trajnostno naravnano poslovanje izkazuje pozitivno na strani zniževanja

izračuni statističnega urada. Poleg davkov na promet so se zmanjšali tudi davki na onesnaževanje, in sicer za 11,57 odstotka. V letu 2010 je levji delež, 90,8 odstotka, vseh okoljskih davkov plačal gospodarski sektor, medtem ko so gospodinjstva plačala le 9,2 odstotka vseh davkov. Okoljski davek je davek, ki se ga plačuje zaradi onesnaževanja okolja. Med okoljske davke prištevamo davke na energijo (vključujejo goriva), davke na promet (izključena so goriva) in davke na onesnaževanje in davke na rabo naravnih virov. Statistični urad je podatke pridobil z izvedbo pilotnega projekta z naslovom Davki v zvezi z varstvom okolja, s katerim je bil vzpostavljen okvir za redno zbiranje statističnih podatkov o okoljskih davkih, usklajenim s priporočili Eurostata.

februar 2013

Zelene zaposlitve v Sloveniji se sistematično ne spremljajo in niso opredeljene, se pa zanje izobražuje vse več študentov.

V Krškem bo Inštitut za energetiko

foto: arhiv podjetja

Raziskava v 2012 (Analiza povpraševanja po delu v Sloveniji v okviru raziskovalne naloge modela strateškega prestrukturiranja podjetij), ki jo je na vzorcu slovenskih srednjih in velikih podjetij opravila Ekonomska fakulteta, kaže, da se omenjena podjetja ne zanimajo za zelene zaposlitve, saj se v večini ukvarjajo s problemi krize in izboljšanja poslovanja, deloma pa tudi zato, ker pojma »zelenjenja« in njegovega potenciala ne poznajo. Omenjena raziskava med drugim navaja, da se zelene zaposlitve v Sloveniji sistematično ne spremljajo in niso opredeljene, se pa zanje izobražuje vse več študentov. Število ožje definiranih zelenih zaposlitev je v Sloveniji malo (1 % vseh zapo-

okolje

Kratko, zanimivo


42 februar 2013

V

Tamara Valenčič

foto: arhiv podjetja

stroškov poslovanja.« Glede podpore zeleni strategiji Ivan Hribar pravi, da te obstajajo tako na lokalni kot nacionalni ravni: »Lahko rečemo, da so strukturni skladi EU, ki so vezani na finančno perspektivo 2007–2013, omogočili kar nekaj zelenih projektov. Prav tako so tu še številni ukrepi lokalne skupnosti in institucij, kot je slovenski Eko sklad, ki s svojimi finančnimi instrumenti pomoči omogočajo, da podjetja lažje financiramo zelene projekte.«

okolje

76

Zelena delovna mesta

podjetju Si.mobil, d. d., prav tako že nekaj časa aktivno delujejo v smeri etičnega, učinkovitega in odgovornega poslovanja – kupili so kolesa za službene poti po okolici, uvedli so e-račun namesto tiskanega ter videokonferenčne sisteme, na recepciji imajo na voljo kartico za mestni promet, zaposleni imajo možnost dela od doma. Tamara Valenčič je dejala, da zelena delovna mesta na Si.mobilu pojmujejo širše kot zgolj skozi okoljski vidik: »Strateški pomen pripisujemo prijetnemu, zdravemu, zelenemu in varnemu delovnemu okolju. Obenem spodbujamo zaposlene k odgovornemu ravnanju. Tako smo pred leti sodelavce povabili, da se aktivno skozi prostovoljske dejavnosti vključijo v Re.misli tim (takratni Eko tim) in s svojimi idejami ter pobudami ozelenijo naše delovno okolje in procese ter pomagajo znižati ogljični odtis. Prostovoljno se v Re.misli timu druži okrog 20 odstotkov vse zaposlenih. Ponosni smo, da smo poleg že utečenih programov in aktivnosti ravnanja z okoljem v juniju 2012 že četrtič potrdili okoljski certifikat ISO 14001:2004. Skupaj s člani Eko tima smo pripravili okoljske programe in cilje za leto 2012, ki temeljijo na realnih možnostih in vlaganjih v različne okoljske aktivnosti: zmanjšanje porabe pitne vode, zmanjšanje porabe električne energije v upravni stavbi in radijskem omrežju, zmanjšanje emisij CO2 v zrak, ohranjanje nizke ravni porabe papirja, zmanjšanje količine odpadkov idr. Z namenom optimizacije službenih poti, ko je le možno, uporabljamo videokonference, na svojem intranetu pa imamo posebno aplikacijo za rezervacijo službenih avtomobilov, ki omogoča pregled nad službenimi potmi in posledično smotrno združevanje sodelavcev v vozilih na istih destinacijah. Seveda pa nimajo vsi ukrepi kot cilj zgolj zmanjševanje odtisa CO2, ampak tudi povečevanje zadovoljstva sodelavcev. Ob koncu leta 2012 smo se lotili temeljite prenove poslovne stavbe, kjer smo okoljski vidik postavili kot eno osrednjih zahtev. Naši novi prostori ter oprema bodo prijaznejši za delo, obenem bodo vsebovali

ergonomsko opremo, antibakterijske in antialergijske materiale, sobne rastline bodo takšne, ki proizvajajo več kisika kot običajne, prav tako bodo tudi svetlobna telesa energetsko varčna.«

Kakšen je razvojni koncept?

M

inistrstvo za delo, družino in socialne zadeve odgovarja: »Povprečna letna rast zelenih zaposlitev v Evropi na podlagi preteklih podatkov znaša 2–3 %, pri čemer največjo dinamiko razvoja doživljajo solarne, vetrne in tehnologije, povezane z biomaso. Največ novih zaposlitev v EU na splošno nastane predvsem v majhnih in srednjih podjetjih, ki so večinska, zato menimo, da je tudi v Sloveniji zeleno gospodarstvo priložnost predvsem za ta segment podjetij. Na MDDSZ posebej nismo formulirali ukrepov spodbujanja zelenih zaposlitev, smo pa preko dveh razpisov Evropskega socialnega sklada (v letih 2009 in 2012) za področje socialnega podjetništva zaznali, da so trajnostni in zeleni pristopi v prijavljenih projektih dobro zastopani. "Zelena" področja razvoja socialnega podjetništva navaja tudi Zakon o socialnem podjetništvu (Ur. l. RS, št. 20/2011), zato predvidevamo, da se bodo ukrepi izvajali zlasti na tem področju. Sicer pa za bodoče bolj sistematično področje obravnava osnutek Strategije razvoja Slovenije, ki zeleno gospodarstvo postavlja med razvojne priložnosti za Slovenijo.« Izhodišča nove Strategije razvoja Slovenije in področja, kjer je potencial za razvoj zelenih delovnih mest največji, podrobneje opredeljuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo: »Svetovni trg na področju okoljskih tehnologij in snovne učinkovitosti je od leta 2007 zrasel za 11,8 % in je vreden približno 2.000 milijard evrov, do leta 2025 pa se bo njegova ocenjena vrednost podvojila.4 Ta potencial prepoznavamo tudi v izhodiščih za novo Strategijo razvoja Slovenije in razvoj zelenih delovnih mest bo gotovo eno od pomembnih področij, v katera bomo vlagali. Seveda pa moramo za to, da bomo zelena delovna mesta lahko razvili, začeti sistematično spodbujati razvoj okoljsko manj obremenjujočih izdelkov in storitev. Področja, kjer je potencial za zelena delovna mesta kratkoročno največji, so seveda URE in OVE, predelava lesa, zeleni turizem, ekološko kmetijstvo ter preprečevanje nastajanja odpadkov. Srednjeročno pa moramo energijo usmeriti tudi na razvoj novih izdelkov in storitev, kjer bodo pomembne tako tehnološke kot tudi netehnološke inovacije in razvoj novih poslovnih modelov. S povezovanjem okoljskih omejitev/izzivov, raziskav, znanosti, inovacij, kreativnih industrij, izobraževanja in seveda vlaganj v tako proizvodnjo bomo lahko ustvarili tovrstne izdelke in storitve in na ta način dosegli, da bodo koristi višje od stroškov, ob tem pa bomo 4 http://www.research-in-germany.de/dachportal/en/ downloads/download-files/110822/green-tech-made-ingermany-3-0.pdf

ustvarjali tudi (nova) zelena delovna mesta.« Na vprašanje, kakšne so koristi za podjetje, če se odloči za spremembo proizvodne paradigme v smeri okoljsko manj obremenjujoče, MGRT pravi: »Koristi je veliko, saj lahko podjetje dosega številne pozitivne sinergijske učinke. Na eni strani lahko zmanjša stroške poslovanja, na drugi strani pa lahko razvije nove izdelke in storitve, ki pomenijo nišni proizvod. Na nacionalni ravni okoljske in energetske zaveze poleg pozitivnih vplivov na okolje prinesejo tudi koristi zaradi večje lokalne samooskrbe z energijo in manjšo energetsko uvozno odvisnostjo. To pomeni, da denar, ki ga porabimo za energijo, ostane doma. Ukrepi so analogni spodbujanju samooskrbe s hrano in v okviru globalnega tržnega sistema pomenijo odgovor na današnjo gospodarsko krizo, saj se prav s temi politikami zagotavljajo nova delovna mesta, ki so vitalnega pomena za nacionalno gospodarstvo. Seveda pa za vse to podjetje potrebuje usposobljene kadre. Usposabljanje oziroma prekvalificiranje zaposlenih na zeleno delovno mesto je mogoče doseči v sami organizaciji, za določena nova znanja (sploh na področjih, kjer bodo v prihodnje potrebe velike, npr. URE, OVE itd.) pa je smiselno in prav, da na nacionalni ravni razvijemo ustrezne programe izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega dela ter inovacij.«

Pozelenitev gospodarstva

M

inistrstvo za delo, družino in socialne zadeve bolj kot o odpiranju zelenih delovnih mest govori o pozelenitvi gospodarstva: »Razvoj zelenega gospodarstva nekateri avtorji primerjajo z dinamiko razvoja IKT-sektorja. Pozelenitev gospodarstva lahko pojasnjujemo tudi s prestrukturiranjem, se pravi z dodajanjem »zelene« komponente v obstoječe gospodarske subjekte. Ekonomski dejavniki bolj ali manj konstantno povzročajo preoblikovanje gospodarstva. Poleg tega vpliva na razvoj tudi delujoči regulatorni okvir in povečana potreba po virih energije in njihovi učinkoviti rabi, ki je dala zagon nekaterim novim gospodarskim vejam, od proizvodnje izboljšanih izolacijskih materialov in načina gradnje objektov do pridobivanja obnovljivih virov energije.«

Velik potencial zlasti v kmetijstvu

»P

odeželska območja zaostajajo v razvoju za urbanimi središči, kar jih izpostavlja večji nevarnosti depopulacije na eni strani in marginalizaciji na drugi strani, z negativnimi gospodarskimi, okoljskimi in socialnimi posledicami. Osnovni dejavniki, ki ovirajo hitrejši razvoj teh območij, so omejene možnosti zaposlovanja in hkrati slabo izkoriščen delovni potencial na


Spodbude Eko sklada so v zadnjih dveh letih predstavljale več kot 1.200 neposrednih zelenih zaposlitev. podeželju, zlasti turizma. Cilj aktivnosti 3. osi je s podporami naložbam spodbuditi zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest v nekmetijskih in s kmetijstvom povezanih dejavnostih na podeželju ter s podporami urejanju podeželskih naselij in njihove kulturne dediščine pospešiti razvoj podeželja, ki vodi v dvig dohodkov in življenjske ravni v podeželskih skupnostih. Med ukrepi, ki se izvajajo v celotnem programskem obdobju izven naselij s statusom mesta, so npr. ukrepi za diverzifikacijo podeželskega gospodarstva, diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti, podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij idr.,« pravijo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

M

inistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je takole argumentiralo trditev, da so zelena delovna mesta velik potencial zlasti v kmetijstvu: »Velik potencial so zato, ker okoljske omejitve v bistvu pomenijo neke vrste trgovinsko oviro (prek zunanjih stroškov, ki so vključeni v ceno proizvodov) in omogočajo, da je lokalna proizvodnja na sicer odprtem, globalnem trgu konkurenčnejša. To pa pomeni delovna mesta. Še zlasti v kmetijstvu, ker je to relativno bolj delovno intenzivna panoga in ker gre za proizvodnjo izdelkov, katerih povpraševanje je relativno neelastično, ter za proizvodnjo, ki je vezana na rodnost, produktivnost in razpoložljivost rodovitne zemlje. Slovenija ima v tem relativno konkurenčno prednost.«

Kako je v Evropi in po svetu?

P

o podatkih ILO industrija obnovljivih virov energije v svetu zaposluje okoli 2,3 milijone ljudi (ta delovna mesta so omejena predvsem na Nemčijo, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo in ZDA),5 gradbeni sektor zaposluje nekaj več kot 4 milijone »neposrednih« zelenih delovnih mest v ZDA in evropskih državah, avtomobilska industrija, ki si prizadeva za učinkovito porabo goriva in 5  V panogi obnovljivih virov energije naj bi bilo do leta 2030 zaposlenih preko 20 milijonov ljudi, od tega bo približno 12 milijonov delovnih mest vezanih na proizvodnjo biogoriv.

Kriza je lahko priložnost

Č

e smo še pred nekaj leti rekli, da so zelene zaposlitve del prihodnosti, sedaj že lahko rečemo, da so del sedanjosti. Zelenih delovnih mest je namreč v okoljevarstvenem sektorju vse več, vse hitreje pa se širijo tudi na druga področja, kjer podjetjem in organizacijam prinašajo pomembna znanja, metode in tehnologije, gospodarstvu pa nove izzive, priložnosti in višjo dodano vrednost. Zlasti je pomembno povezovanje več prvin, in sicer družbe, v kateri je zaposlen posameznik, delojemalca in izdelka oziroma storitve ter dosledno upoštevanje socialne komponente. Mnogi pa se strinjajo, da mora biti trajnostni razvoj delovnih mest najprej zaveza vodstva. Zelena delovna mesta so torej lahko priložnost za izhod iz krize – podjetja se zato ne bodo več odločala med ekološko usmerjenostjo ali ohranitvijo delovnih mest, ampak bodo to združila v eno korist. Okoljska naravnanost namreč poleg novih, visoko zahtevnih delovnih mest, pomeni tudi nova nižje kvalificirana delovna mesta (npr. monterji sončnih celic). Britanski inštitut IEMA je objavil rezultate, da je več kot tretjina zaposlenih v ekoloških službah tja prišla s povsem nepovezanih področij, kot so inženiring, gradbeništvo, proizvodnja, informacijske tehnologije in telekomunikacije.

Viri: http://ec.europa.eu http://www.ilo.org/global/topics/green-jobs/lang--en/ index.htm http://www.eurobserv-er.org/

Stroka o povezanosti med turizmom in okoljem Holden, A. in Fenell, D.A. (ur.): The Routledge Handbook of Tourism and the Environment. Routledge, 624 str. Jezik: angleščina.

43 76

zmanjšanje onesnaževanja in emisij, pa omogoča nekaj več kot 250.000 delovnih mest. Po mnenju Združenih narodov bo zeleno kmetijstvo ponudilo možnosti novih zelenih delovnih mest zlasti na podeželju. Raziskava v Veliki Britaniji in na Irskem, ki jo je izvedla Mednarodna organizacija dela, je pokazala, da (ob povečanju površine ekološkega kmetijstva na 20 %) znaša projekcija zaposlitev v Veliki Britaniji 73.200 zelenih delovnih mest in na Irskem 9.200 zelenih delovnih mest. V Nemčiji pa so se že pred desetletjem začeli prilagajati spremenjenim trendom na svetovnem trgu in iz težkega inženiringa prešli na zelene tehnologije. Ocene kažejo, da je imela Nemčija, ki je trenutno najmočnejše evropsko gospodarstvo, v letu 2011 382.000 delovnih mest, povezanih samo z industrijo obnovljivih virov energije. Do leta 2030 naj bi število preseglo celo 600.000 delovnih mest, že danes pa dosega 1 % celotne delovne sile. Tudi v Sloveniji je kljub šibki podpori samo na fotovoltaiko vezanih že več kot 2.500 delovnih mest. Podatki bruseljskega medija EU Observer so pokazali, da je Evropska unija, ki je vodilna v razvoju obnovljive energije, ustvarila že približno milijon novih zelenih delovnih mest, do leta 2020 pa se pričakuje, da bo takih delovnih mest več kot tri milijone.

Knjiga raziskuje in kritično vrednoti razprave o povezanosti turizma in naravnega okolja, zlasti v luči perečih okoljskih problemov. V publikaciji so zbrana dela vodilnih strokovnjakov iz različnih znanstvenih disciplin in geografskih območij s ciljem prikaza najsodobnejše teoretske refleksije in izsledkov empiričnih raziskav tega kompleksnega odnosa in smernic za v prihodnje. Knjiga je razdeljena na pet vsebinskih sklopov, ki obravnavajo okolje iz različnih perspektiv, tipe ekosistemov, ki se uporabljajo kot naravni resursi v turizmu, oceno okoljskih politik in mehanizmov upravljanja vplivov turizma na okolje, spreminjajoč se odnos med turizmom in okoljem, ter trenutne in bodoče izzive na tem področju z vidika varovanja okolja in družbe. Knjiga predstavlja dragocen vpogled v tematiko za vse, ki jih zanima povezava turizma z okoljem.

Kako do lokalnih energetskih projektov? Pahl, G.: Power from the People: How to Organize, Finance, and Launch Local Energy Projects--A Community Resilience Guide (A Community Resource Guide). Chelsea Green Publishing, 288 str. Jezik: angleščina. Priročnik prikazuje, kako lahko lokalna skupnost postane ključ mikro gospodarskega razvoja. Preko 90 odstotkov energije v ZDA izvira iz velikih, centraliziranih neobnovljivih virov energije, ki močno vplivajo na stanje okolja. Avtor nam s primeri iz prakse različnih lokalnih skupnosti, ki proizvajajo svojo, obnovljivo energijo, dokazuje, da se ni nujno oskrbovati iz takšnih virov. Knjiga opisuje primere lastnikov domov, zadrug, neprofitnih in profitnih organizacij; kako načrtovati, organizirati, financirati in lansirati lokalne energetske projekte, ki se oskrbujejo z energijo sonca, vetra in vode. Pojasnjuje, zakaj je potrebna trdna skupnost za pot do energetske samozadostnosti, še posebej zaradi soočanja z visokimi cenami energentov, podnebnimi spremembami in nujo po tranziciji v trajnostno prihodnost.

februar 2013

podeželju, pomanjkanje podjetniških veščin in upravljavskih znanj kot dejavnik, ki ovira hitrejši razvoj podjetništva, slabša razvitost infrastrukture ter premalo izkoriščene naravne in kulturne danosti kot dejavnik, ki zmanjšuje privlačnost vaškega okolja kot bivanjskega prostora in potenciala za razvoj drugih dejavnosti na

okolje

Knjižne novosti


Z dolgoletno tradicijo v proizvodnji ekološke opreme, ki sega še v čase nekdanjega ribniškega podjetja Riko, je EKOP uspel, da zdaj več kot pol realizacije doseže v izvozu. Trg jih najbolj pozna po opremi za obdelavo komunalnih odpadkov. Direktor Vitomir

je v Sloveniji toliko pristopov

k obdelavi odpadkov, kot je

občin. Velik poslovni izziv jim predstavlja lastni razvoj

v podjetju, saj brez njega dolgoročno ne bi mogli obstati.

In kako bo letos? Še bolj bodo usmerjeni v izvoz.

februar 2013

Za katere vaše ekološke stroje in opremo je bilo največ zanimanja in ali je točna ocena, da je na trgu vse več konkurence iz tujine? V preteklem letu je bilo povpraševanje predvsem po opremi, ki bi zadostila obdelavi odpadkov glede na trenutno zakonodajo. Se pravi, da so podjetja, ki se ukvarjajo z obdelavo odpadkov, zgolj sledila zakonodaji in še to le zaradi zadoščanja minimalnim pogojem. Pripravljena so celo nabaviti ali samo najeti rabljeno opremo. Konkurenca iz tujine, vsaj kar se tiče opreme za obdelavo odpadkov, je na našem trgu prisotna že vrsto let.

Obraz

Stanko Gornik ugotavlja, da

Ločeno zbiranje odpadkov predstavlja bistveno enostavnejšo in učinkovitejšo uporabo odpadkov kot surovino. Ekonomsko upravičene pa so samo nekatere frakcije iz nabora ločeno zbranih odpadkov, tako da ločeno zbrani odpadki v celoti niso tržno zanimivi. Za Slovenijo je značilno tudi to, da ima skoraj toliko pristopov k obdelavi odpadkov, kot je občin. Za kakršnokoli sodobno tehnologijo je potrebno zagotoviti tudi ustrezne količine odpadkov, ki pa jih majhna komunalna podjetja nimajo. Srečujemo se s povpraševanji za stroje z manjšimi kapacitetami, vendar je določena minimalna potrebna moč ne glede na zmogljivost stroja. Prav tako je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Glede na nedorečeno zakonodajo je veliko povpraševanja po mobilni opremi, ki ne zahteva posebne infrastrukture.

Kje je vaša konkurenčna prednost? Podjetje EKOP, d. o. o., Ribnica ima dolgoletno tradicijo izdelave ekološke opreme, ki izhaja še iz časa nekdanjega podjetja Riko Ribnica. Tako segajo začetki proizvodne ekološke opreme v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Na osnovi teh izkušenj nadaljujemo tradicijo in se prilagajamo situaciji na trgu. Ekop, d. o. o., Ribnica pa ni poznan samo po proizvodih za obdelavo komunalnih odpadkov, ampak tudi po strojih za obdelavo kovinskih odpadkov. Izdelujemo več velikosti stiskalnic-paketirk, hidravličnih škarij in aligator škarij. Lahko se prilagajamo tudi individualnim potrebam kupcev. Poleg domačih kupcev naših proizvodov so kupci še iz držav nekdanje Sovjetske zveze, Češke, Nizozemske, Nemčije ... Našim kupcem nudimo celostno rešitev, od svetovanja, idejnih rešitev, izvedbe do vzdrževanja in servisiranja opreme.

Vitomir Stanko Gornik

Kakšno je povpraševanje po vaši ekološki opremi in kaj je bilo značilno za poslovanje v letu 2012?

foto: arhiv podjetja

Razvoj in izvoz dajeta poslovno trdnost foto: arhiv podjetja

44 76

okolje

Obraz

Podjetje brez lastnega razvoja dolgoročno ne more obstati. Kako ste ekipirani, saj je na trgu veliko pomanjkanje strojnikov? Podjetje brez lastnega razvoja dolgoročno ne more obstati. Lahko bo le še serviser ali podizvajalec, nikakor pa ne enakopraven igralec na tržišču. V našem podjetju imamo lastni razvoj na vseh področjih (konstruiranje, hidravlika in elektro oddelek). Kar precej truda moramo vložiti v iskanje ustreznih strokovnih kadrov. Ribniškokočevsko področje je imelo v preteklosti veliko strojnikov, tudi srednješolski center smo imeli. Kako ste uspeli z izvozom? Kateri vaši proizvodi so iskani na izvoznih trgih? Kakšne so prihodnje izvozne možnosti? Izvoz nam predstavlja več kot polovico prometa. Tudi v letošnjem letu nameravamo večji del prometa doseči z izvozom. Glavni delež v izvozu predstavljajo stroji in oprema za obdelavo kovinskih odpadkov. Imamo kar nekaj dolgoletnih partnerjev, s katerimi uspešno sodelujemo. Preko podjetja Riko, d. o. o., tržimo naše proizvode na področju bivše Sovjetske zveze (Rusija, Belorusija, Ukrajina). In kakšni so proizvodni in poslovni načrti v letu 2013? V letu 2013 načrtujemo za nekaj odstotkov večji obseg proizvodnje kot v letu 2012. Intenzivirati nameravamo prodajo na področju zahodne Evrope. V preteklih letih smo kar precej upali na izboljšanje prodaje na področju nekdanje Jugoslavije, toda razen posameznih izjem se to tržišče še vedno ne razvija.


E

vropska komisija predlaga nov okoljski program z naslovom Živeti dobro znotraj meja našega planeta. Z njim določa strateški načrt za oblikovanje okoljske politike in devet prednostnih ciljev, ki naj bi jih dosegli do leta 2020. Program bo pomemben pri oblikovanju enotnega razumevanja glavnih okoljskih izzivov, s katerimi se spopadamo, in iskanju učinkovitih rešitev zanje.

K

ljub napredku na nekaterih področjih vse kaže, da EU ne bo dosegla številnih okoljskih in podnebnih ciljev, ki si jih je zadala. Za izboljšanje stanja okolja in doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti v EU je treba storiti več. Okoljske težave pa se ne ustavijo na mejah. Usklajen pristop na ravni

EU je potreben tako za reševanje okoljskih problemov v EU kot za reševanje regionalnih in globalnih izzivov.

V

arovanje naravnega kapitala, spodbujanje večje učinkovitosti rabe virov ter pospeševanje prehoda na nizkoogljično gospodarstvo so glavne značilnosti programa, ki si prav tako prizadeva za reševanje okoljskih vzrokov različnih bolezni prebivalstva. Rezultati naj bi pomagali spodbuditi trajnostno rast, ustvarjanje novih delovnih mest in celotno Unijo, da postane boljši in bolj zdrav življenjski prostor za njene prebivalce. Komisija navaja sledeče prednosti predloga: • za državljane: bolj zdravi ekosistemi in manj onesnaženo okolje;

• za podjetja: učinkovitejša raba virov, ukrepi za reševanje okoljskih težav bodo ponudili nove možnosti (ekološke inovacije), okvir politike bo bolj predvidljiv;

45 76

Živeti dobro znotraj meja našega planeta

okolje

Novo iz Bruslja

• za potrošnike: večja dostopnost »zelenih« izdelkov in jasnejše informacije o izdelkih; • za regije zunaj EU: izboljšanje okolja v EU in intenzivnejši ukrepi EU za reševanje regionalnih in svetovnih okoljskih izzivov.

O

predlogu Komisije bodo razpravljali in ga odobrili nacionalni ministri (v okviru Sveta EU) in Evropski parlament – spodbudili bodo širšo javno razpravo ter občutek skupnega lastništva in zavezanosti k poznejšim predlogom ukrepov. Program bo lahko začel veljati že leta 2013.

Odpadek je vir 65 21 340 120

Podjetje Dinos d. d. se ponaša s 65-letno tradicijo zbiranja, prevoza in predelave sekundarnih surovin. Poslujemo na 21-ih lokacijah po celotni Sloveniji in zaposlujemo prek 340 delavcev. Za zbiranje in prevoz odpadkov smo opremljeni s sodobno logistično opremo, ki je prilagojena za prevoz nenevarnih odpadkov. Razpolagamo z več kot 120 specializiranimi vozili. Na vseh skladiščih opravljamo odkup oz. prevzem odpadnih surovin. Predelava pa je vezana na centre za predelavo posameznih vrst materialov.

www.dinos.si

Od leta 2001 delujemo po načelih sistema za vodenje kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001.

februar 2013

Promocija

Šlandrova ulica 6, 1000 Ljubljana Tel. 01 561 06 10

Od začetka pa do danes predstavljajo med zbranimi in predelanimi odpadnimi surovinami največji delež odpadki jekla in barvnih kovin, star papir, pomemben delež ima tudi predelava plastike in plastične embalaže, bele tehnike in izrabljene elektronske opreme. Nenehna vlaganja v najsodobnejšo opremo omogočajo vse višje stopnje predelave in s tem kakovostnejše vhodne surovine za industrijo.


foto: Boštjan Čadej

Zakaj, kdaj in kako pripravljati trajnostna poročila?

Trajnostna poročila

46 76

okolje

Trajnostna poročila

Fit media d.o.o., nosilka

blagovne znamke Zelena

Slovenija in izdajateljica revije EOL, že več kot desetletje

dr. Darja Majkovič

deluje na področju okolja ter

širšega trajnostnega razvoja. S podjetji sodeluje tudi pri

pripravi trajnostnih poročil po

vsebinski in izvedbeni plati. O tem, kako pristopiti k pripravi

trajnostnega poročila, ni

enoznačnih odgovorov, pravi

dr. Darja Majkovič, direktorica

februar 2013

raziskav in razvoja v Fit medii.

V zadnjih letih opazujemo relativno nove trende na področju poročanja podjetij. Poleg standardnih, zakonsko obveznih letnih oziroma poslovnih poročil, se vse večje število podjetij odloča, da razkriva tudi podatke o tem, kako njihova dejavnost vpliva na okolje in širšo družbo. Zakaj? Drži. Zavedamo se, da je poslovno in pa tudi širše družbeno okolje verjetno bolj nepredvidljivo kot kadar koli prej. Oskrbne verige so razvejane, globalizirane in relativno ranljive v smislu izpostavljenosti različnim okoljskim in družbenim pritiskom. Spremenljive potrebe kupcev, politike in praktično neizogibni megatrendi silijo podjetja, da so v stalni pripravljenosti in vnaprej anticipirajo možne spremembe v okolju in svoje odzive nanje. Uspešna podjetja, ne glede na svojo velikost, praktično ničesar več ne prepuščajo naključjem. Tako v svoje načrtovanje sistematično vključujejo vprašanja končnosti virov, variabilnosti cen inputov in njihove kakovosti ter dostopnosti, pritiskov na infrastrukturo in naravne sisteme itd. Torej, v preteklosti so se podjetja zavedala, da s svojo dejavnostjo vplivajo na okolje. Danes se zelo zavedajo dvosmernosti tega odnosa, da tudi okolje zelo močno vpliva na njihovo poslovanje. In ne pozabimo, da se poleg kupcev spreminjajo tudi investitorji. Slednji seveda želijo maksimalno varne

Prvi korak k poročanju je zagotovo jasna zaveza vodstva podjetja k trajnostni poslovni usmeritvi. naložbe in podjetja, ki izkazujejo večjo širino obvladovanja tveganj, so potencialno bolj zanimiva od ostalih. Poročanje o trajnostni usmeritvi podjetja in doseganju zastavljenih ciljev na tem področju je tako izkaznica, kaj podjetje poleg zagotavljanja ekonomske vzdržnosti še počne, na kakšen način, kako odgovorno in kako transparentno. Torej, v času globalne krize to poročanje pripomore k izkazovanju transparentosti poslovanja in proaktivne drže podjetja. Pojavlja se dilema. Poročati na način, da podjetje v enem dokumentu združi »klasično« poslovno poročilo s trajnostnim, ali pa priporočate raje pripravo dveh ločenih dokumentov za podjetja? Odgovor ni enoznačen, potrebno je razmišljati v kontekstu aktivnosti in panoge, kjer podjetje deluje, kakor tudi v kontekstu obsega poslovanja podjetja. Prvi korak k poročanju je zagotovo jasna zaveza vodstva podjetja k trajnostni poslovni usmeritvi – torej orientacija k cilju dolgoročne ekonomske uspešnosti, ki


Uspešna podjetja dobro vedo, da so finančni vidiki poslovanja povezani z nefinančnimi. Veliko podjetij spremlja (ker jih k temu obvezuje zakonodaja) tudi vplive svojih aktivnosti na naravno okolje, posegajo v okolje in prostor, in pri tem nekatera podjetja presežejo tiste okoljske cilje, ki jih narekuje zakonodaja. Interes podjetij je seveda v tem segmentu tudi ekonomske narave, npr. optimizacija poslovnih procesov, prihranki pri rabi virov itd. Ko podjetje vplive na okolje spremlja in jih vrednoti - saj stremi k učinkovitemu upravljanju - ima ponavadi že sprejet nek bolj ali pa manj celovit sistem kazalnikov. Opažamo, da so ti kazalniki pogosto parcialni, vendar predstavljajo platformo za kakovosten razvoj kazalnikov na operativnem nivoju, ki zajemajo tri komponente trajnostnega razvoja, torej ekonomsko, okoljsko in družbeno. Skupaj z naročnikom razmislimo o tem, kakšne oziroma katere kazalnike razviti/nadgraditi, da so čimbolj operativni in da delujejo motivacijsko na vse zaposlene v podjetju. V največji možni

Popolnoma razumljivo je, da naročnik sam najbolje pozna svoje podjetje. Na drugi strani pa je popolnoma razumljivo tudi to, da si redkokateri naročnik lahko privošči poglobljeno usposobiti svoje zaposlene za tovrstna dela. Znanja, ki jih je potrebno usvojiti, so različna. Potrebno je spremljati vse, kar se na tem področju dogaja na globalni in na nacionalni ravni, nujno je imeti določena komunikacijska znanja, da ne pride do t.i. »greenwashinga«. Obvezno je poznati številne zakonske okvirje, izkušnje drugih podjetij v panogi in zunaj nje. Potrebno je nepristransko oceniti pomen vseh vpletenih deležnikov in uskladiti vse sektorje znotraj podjetja, da pripravijo kakovostne podatkovne inpute, ki prikažejo usklajenost in trajnostno naravnanost podjetja tako z ekonomske, socialne in okoljske plati. Znanja zaposlenih v podjetju za zunanje svetovalce pomenijo neprecenljiv vir informacij za pripravo strategij trajnostne usmeritve podjetij in/ali poročil, na nas pa je, da jih umestimo v ustrezen okvir in da jih korektno skomuniciramo. Kakšna je torej vaša vloga pri pripravi naročnikovega integriranega poročila? Odvisno od dogovora z naročnikom. Pokrivamo poglobljene vsebinske in tudi kreativne ter oblikovne vidike priprave tovrstnih poročil. Torej svetujemo na vsebinski ravni. Od priprave nabora kazalnikov do predloga njihovega spremljanja, ponekod pa začnemo tudi prav na začetku – pri pripravi smernic trajnostnega poslovanja in njihovem uvajanju v podjetje. Kar se tiče poročanja, skupaj z naročnikom opredelimo tudi ali implementirati smernice GRI v poročanje. Integrirano poročilo izkazuje številne aktivnosti podjetja tako na nivoju oddelkov oziroma projektnih skupin, a tudi posameznikov, zato je pripravljenost zaposlenih za sodelovanje pri pripravi takšnega poročila praviloma visoka in pozitivno naravnana. Ena izmed naših pomembnih prednosti je, da imamo poleg strokovnega znanja močno kreativno in oblikovalsko ekipo s številnimi izkušnjami na področju »zelenega« komuniciranja. Smo torej partner, ki pokrije vsebino, podkrepljeno s kreativnimi zamislimi in oblikovnimi rešitvami – vse na enem mestu, optimalno za resurse naročnika.

76 Milenko Ziherl

Zakaj bi se naročnik opiral na zunanje vire pri pripravi svojega integriranega poročila?

okolje

Milenko Ziherl prevzel Ekosklad

Potem ko je direktorsko mesto Ekosklada kot vršilka dolžnosti za nekaj mesecev prevzela mag. Kristina Šteblaj, je bil konec januarja na osnovi razpisa za novega direktorja izbran Milenko Ziherl, univerzitetni diplomirani inženir kemije. Več let je delal v gospodarstvu, v družbi Sava Tires, leta 2004 pa je bil izvoljen za poslanca DZ in je tudi zdaj član poslanske skupine SDS. Predsedoval je parlamentarni skupini Globe, njegova interesna področja pa so kmetijstvo, okolje in zunanja politika. Organiziral je več strokovnih posvetov o tej problematiki. Njegov mandat traja štiri leta. Ekosklad je zapustila dosedanja sekretarka Sonja Kelšin.

Letos drugič Saubermacherjeva nagrada Saubermacher Slovenija je tudi letos razpisal okoljsko nagrado, ki je namenjena študentom dodiplomskih magistrskih in doktorskih študijskih programov. V sodelovanju z izbranimi fakultetami je Saubermacher ustanovil strokovno komisijo, ki bo ocenila pripravljene raziskovalne naloge. Na zagovoru morajo študentje doseči najvišjo oceno. Namen okoljske nagrade, ki znaša 1500 €, je spodbuditi razvoj znanosti in inženiringa v povezavi z obratovanjem naprav, ki prijazno vplivajo na okolje. Okoljsko nagrado bo podjetje Saubermacher podelilo na posebnem dogodku v prvi polovici tega leta, zagotovo pa je zelo pozitivna spodbuda študentom k njihovi usmeritvi v raziskovanje okoljske problematike v državi.

februar 2013

Ali je čas varčevanja in gospodarske krize pravi čas, da razmišljamo še o tovrstnem poročanju? V podjetju zbiranje in obdelovanje tovrstnih podatkov lahko pomeni dodatno časovno in finančno obremenitev.

meri se opremo na podatke, ki so v podjetju že na voljo in ki se že spremljajo. Tako minimiramo dodatno obremenitev naročnika, kjer je to možno. Hkrati takšen celovit pristop, torej zajem širine, celotne slike delovanja podjetja, in ne samo razvoj parcialnih področij v globino, predstavlja dodano vrednost za vodstvo podjetja in posledično kakovostno poročanje, ki praviloma obrodi dobre sadove tudi v poslovnem smislu.

foto: arhiv podjetja

pa ne povzroča škode drugim deležnikom. Ta usmeritev zajema odgovornost, odgovorno ravnanje in trajne odnose s poslovnimi partnerji, zaposlenimi, širšo skupnostjo, družbenim okoljem ter kakovostno upravljanje z naravnim okoljem. Podjetje je torej del okolja in vsak člen te verige je pomemben. In če podjetje tako razmišlja in deluje, je prav, da o tem tudi poroča. Vsekakor je torej potrebno poročanje zasnovati integrirano, torej v svoja poročila vključiti tako finančne kazalnike kot tudi ne-ekonomske, ki izkazujejo širšo odgovornost podjetja do okolja in družbe. Vsi trendi poročanja gredo izrazito v to smer, tako globalno kot tudi v Sloveniji. Poročanje je posledica delovanja podjetja in podjetje naj to delovanje transparentno razkriva - integrirano poročanje torej daje zgoščeno in popolno sliko o podjetju. Stvar odločitve pa je, ali se loti podjetje poročanja na način, da pripravi ločeno »klasično« in trajnostno poročilo, ali pa poroča v enem, skupnem dokumentu. Potrebno je upoštevati panogo, v kateri podjetje deluje, tip aktivnosti, s katerimi se ubada, in nenazadnje širše poslovno okolje. Če je slednje takšno, da zahteva veliko tovrstnih informacij, dejavnost podjetja izkazuje znatne vplive na okolje, zaznamo pa velik interes različnih skupin deležnikov po spremljanju aktivnosti podjetja, potem vsekakor svetujemo pripravo dveh ločenih dokumentov. Z naročnikom se o teh vidikih temeljito pogovorimo, analiziramo razloge za in proti ter na podlagi usklajenega mnenja pristopimo k pripravi poročil(a) v dogovorjeni obliki.

47

Kratko, zanimivo


S trajnostno usmeritvijo do nižjih stroškov foto: Boštjan Čadej

48 76

okolje

E-izobraževanje za trajnostni razvoj

E-izobraževanje za trajnostni razvoj podjetij

Podjetja v tem času intenzivno

iščejo nove ideje in skrite luknje, ki bi pripomogle

k optimizaciji poslovanja

ter zniževanju stroškov.

Lucija Gornjak

Ozaveščenost zaposlenih

o trajnostnem razvoju

ponuja konkretne rešitve

za racionalizacijo stroškov

in drugih virov v podjetju.

Prinaša pa tudi pomembne

marketinške prednosti v zelenih komunikacijskih premikih in pri krepitvi blagovnih znamk.

Bistvene prednosti

e-izobraževanja za trajnostni razvoj podjetij je predstavila

vodja programa Lucija Gornjak

februar 2013

iz Fit medie.

Kaj je glavni razlog za razvoj programa? Skorajda že vsi gospodarski sektorji se srečujejo z izzivom, kako na čim bolj učinkovit način zniževati stroške poslovanja in dosegati neposredne prihranke. Mnoga podjetja iščejo še neizkoriščene potenciale in zadnje rezerve, zato je sedaj pravi čas, da začnejo razmišljati tudi v smeri zelenega ali širše rečeno trajnostnega razvoja. Podjetniki bi se morali vprašati, kakšne rešitve in možnosti nadaljnje optimizacije stroškov jim lahko omogoča tovrstna usmeritev, na kakšen način bi lahko trajnostne vsebine (ukrepe) implementirali v lastno poslovanje in produkte ter kako bi lahko k trajnostnim inovacijam in nadgradnji dela prispevali tudi zaposleni. Resda so se prizadevanja podjetij v smeri trajnostnega razvoja še pred časom zdela bolj del promocijskih aktivnosti, vendar pa lahko zdaj že rečemo, da postajajo neizogibna realnost. Sprejemajo se trajnostne politike, prirejajo konference in razni seminarji, namenjeni trajnostnemu razvoju, ustanavljajo se različne organizacije za trajnostni razvoj idr., pa vendar je še vedno opaziti premalo konkretnih zelenih oziroma trajnostnih premikov. Tudi raven ozaveščenosti in znanja s področja trajnostnega razvoja je v nekaterih podjetjih in organizacijah še na precej nizki ravni. Razlog za to je v veliki meri pomanjkanje časa za udeležbo na prostorsko oddaljenih seminarjih in konferencah ter s

Gre za maksimalno prilagodljiv program, ki ponuja izobraževanje in raziskavo v enem. tem povezan strošek. V ta namen smo v okviru inovativne blagovne znamke Zelena Slovenija razvili e-izobraževalni program kot obliko internega izobraževanja s področja trajnostnega razvoja, katerega glavni namen je, da se vanj vključi čim večje število zaposlenih (na različnih ravneh). Na ta način bi lahko skupaj znali več in tako zmogli uspešno razvijati in inovirati svoje delo. Tovrsten način izobraževanja zaposlene tudi povezuje in jim daje motivacijo ter navdih za nove ideje, saj gre za prostorsko, časovno, stroškovno ter tudi z vidika same izobraževalne vsebine eno najbolj fleksibilnih oblik izobraževanja. Zakaj naj bi se podjetje odločilo za tovrstno izobraževanje? E-izobraževanje je učinkovito orodje za vse, ki želijo največjo prilagodljivost za največji učinek. Namenjeno je zlasti tistim organizacijam in podjetjem, ki nameravajo optimirati svoje vire, a si zaradi pomanjkanja časa in prevelikih stroškov ne morejo privoščiti generičnih


Konkretna področja izobraževanja izbiramo na podlagi posveta z naročnikom (so torej narejene po meri naročnika) ali pa gre za splošne vsebine znotraj standardnih modulov (Učinkovita raba virov, Ravnanje z energijo, Ravnanje z vodo, Ravnanje z odpadki, Trajnostna logistika, Okoljevarstvena zakonodaja idr.). Izobraževalni moduli se vselej dotikajo aktualnih trendov v Sloveniji in svetu ter povezujejo stroko in življenje, sicer pa vključujejo širše trajnostne, zlasti okoljske vsebine, vključno s primeri dobrih praks domačih in tujih podjetij. Poseben poudarek je torej namenjen aplikaciji rešitev, prilagojenih konkretnim izzivom v podjetjih. Izobraževalni moduli sicer vključujejo zelo različne izobraževalne vsebine – od tistih, ki nagovarjajo kemijsko in energetsko branžo, kot tudi vsebine, ki vključujejo trajnostne rešitve za npr. bančni sektor. Na kakšen način poteka program e-izobraževanja? Gre za program, ki ponuja izobraževanje in raziskavo v enem. Vsak izobraževalni modul je sestavljenih iz dveh delov – v prvem delu so preko opisov, fotografij, video prikazov, shem idr. predstavljene različne ozaveščevalne in izobraževalne vsebine, drugi del pa je namenjen preverjanju razumevanja predstavljenih vsebin ter evalvaciji izraženih stališč in predlogov. Na podlagi dane ponudbe izobraževalnih modulov se podjetje najprej odloči za področje, ki ga želi interno izobraževati. Izbere lahko splošni (vnaprej pripravljen) modul ali pa skladno s svojo panogo oziroma področjem delovanja predlaga povsem svojo izobraževalno vsebino. Podjetje tako lahko kreira izobraževanje po lastni meri in ga maksimalno prilagodi svoji panožni problematiki. Pomembna prednost programa je ta, da lahko podjetje prejme poljubno število kod za dostop na strežnik, sam dostop do e-vsebin pa

76

49 Kako se določajo vsebine izobraževalnih modulov?

Zadnji statistični podatki kažejo, da je v Sloveniji v letu 2011 skupno nastalo za približno 6,5 milijona ton odpadkov, od tega: - 65 % v proizvodnih dejavnostih, - 24 % v storitvenih dejavnostih, - 11 % pa so predstavljali komunalni odpadki, ki v največji meri nastajajo v gospodinjstvih.

komunalni odpadki 11 % proizvodna dejavnost 65 % storitvena dejavnost 24 %

okolje

E-IZOBRAŽEVANJE Modul: Odpadki

Količina nastalih odpadkov se je v Sloveniji po letu 2008 začela zmanjševati, in sicer za okoli 2 % na leto.

Slovenija je ena izmed devetih držav, ki izkazuje najvišji delež recikliranja KO.

© Fit media d.o.o., 2012

Nazaj

3/25

Naprej

Na glavno stran

Primer izobraževalne strani modula Odpadki. je možen v dogovorjenem časovnem obdobju. Po zaključenem izobraževalnem delu zaposleni izpolnijo spletni vprašalnik, s pomočjo katerega pridobimo informacije o tem, na kakšen način zaposleni razumejo določeno vsebinsko področje, kje vidijo možnosti za izboljšave in konkretne ukrepe ter kako bi predstavljene trajnostne rešitve aplicirali v podjetje. Gre za

E-izobraževanje je učinkovito orodje za vse, ki želijo največjo prilagodljivost za največji učinek. preplet idej in različnih pogledov, ki predstavljajo pomemben »feedback« glede vprašanj, katera znanja v podjetju manjkajo, kaj zaposleni pogrešajo, kje vidijo šibke točke ter kje bi lahko našli rešitve. Na podlagi posredovanih odgovorov nato izdelamo raziskovalno poročilo s predstavitvijo rezultatov izobraževanja in predlogov za izboljšanje kakovosti poslovanja. Po dogovoru z naročnikom naknadno izdelamo tudi celosten načrt konkretnih ukrepov trajnostnega razvoja. Ob zaključku izobraževanja vsak udeleženec prejme potrdilo o uspešno opravljenem usposabljanju, podjetju pa se dodeli poseben znak »Mislimo zeleno.« Kaj tovrstnemu izobraževanju daje posebno dodano vrednost? Ključne prednosti programa so časovna prilagodljivost, prostorska neodvisnost, možnost prilagajanja in širjenja vsebin (dodajanje modulov in poglabljanje njihovih vsebin), aktualnost vsebin (npr. nadgrajevanje vsebin v skladu z novimi zakonodajnimi zahtevami),

izvajanje »in-house«, spodbujanje zaposlenih za podajanje povratnih informacij ter zlasti analiza in predstavitev dejanskih rezultatov izobraževanja. Celotna vsebina je stalno razpoložljiva in omogoča, da podjetje izobraževanje lažje uskladi z delovnim časom zaposlenih saj je za ogled vsebin potreben le dostop do spleta. Ključno je tudi to, da cena izobraževanja ni odvisna od števila oseb, vključenih v izobraževanje, ampak zgolj od števila naročenih modulov, njihove vsebinske obsežnosti (prilagoditve) ter časovnega zakupa dostopa do vsebin. Ravno zato je ta način izobraževanja dobra priložnost zlasti za tista podjetja, ki v kratkem času in s čim manjšimi stroški želijo izobraziti večje število zaposlenih. Uvajanje poslovnega modela trajnosti v poslovanje podjetja ni enostaven izziv. Kaj morajo podjetja pri tem upoštevati? Pri uvajanju koncepta trajnostnega razvoja v poslovanje morajo podjetja v prvi vrsti upoštevati ekološko prestrukturiranje proizvodnih procesov in porabe. To pomeni bolj modro rabo znanja in tehnologije, nadgradnjo oz. inoviranje procesov, pametno rabo prostora, razumno izkoriščanje virov, uvajanje alternativnih virov energije in novih materialov, zmanjševanje onesnaženosti (znižanje ogljičnega odtisa), zeleno poslovanje (kot npr. prehod iz papirnega v elektronsko poslovanje, ozelenitev delovnega okolja) idr. Poleg internega izobraževanja je seveda ključno tudi medsektorsko sodelovanje podjetij, ki daje še dodatne priložnosti za neposredne prihranke in zadovoljstvo zaposlenih.

februar 2013

programov izobraževanja. Postopen pristop k trajnostnemu razvoju pomeni za podjetje dodatno konkurenčno prednost z več vidikov – na eni strani gre za zelene komunikacijske premike (trajnostno poročanje, zeleno poslovanje, poročanje o napredku idr.), na drugi strani pa za konkretne ukrepe v smeri racionalizacije stroškov. To hkrati pomeni, da lahko podjetje s premišljeno vključitvijo trajnostnih vidikov v svoje poslovanje dobi zanimive ideje za nadgradnjo obstoječe ponudbe ali pa za razvoj tudi povsem novih izdelkov in storitev. Pri tem pa je v prvi vrsti ključno izobraževanje čim večjega števila zaposlenih, njihovo medsebojno sodelovanje ter prenos znanja med njimi, saj to omogoča razvoj kulture trajnostnega razvoja v podjetju. Družbeno odgovorna miselnost, okoljska zavest in zeleno poslovanje so se pri mnogih podjetjih namreč izkazali za strateški in dobičkonosen vidik posla ter sredstvo za krepitev ugleda in blagovnih znamk.


50 76

okolje

˝Meritve v okolju

Kako izbrati pravega ponudnika okoljskih meritev?

Strokovnost in pripravljenost na dodatno svetovanje je ena od pomembnih kvalitet, ki jo zavezanci IPPC cenijo pri ponudnikih meritev, monitoringov, načrtov ravnanja z okoljem in podobnih storitev. Nekaj meritev opravijo zavezanci sami, za večino zakonsko določenih pa iščejo zunanje partnerje. Pri zahtevnih meritvah, ki jih pooblaščeno izvaja le malo ponudnikov, lahko pride do razkoraka med izvedenimi storitvami in ceno izvedbe, zato so dodatni predlogi, analize, odzivnost, pripravljenost na kooperativnost in svetovanje še kako dobrodošli.

M

eritve, monitoringi, načrti ravnanja z okoljem spremljajo podjetja, ki s svojim delovanjem povzročajo manjše ali večje tveganje za okolje. Tudi občine morajo pri projektih, ki posegajo v naravno okolje, in za doseganje ciljev EU izvajati določene meritve. Izvedbo določa več predpisov, ki se nanašajo na celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaženja na področju zraka, voda, ravnanja z odpadki, hrupa, elektromagnetnih sevanj, svetlobnega onesnaženja, skladiščenja nevarnih tekočin in drugega. Ponudnikov na tem področju v Sloveniji je vse več, nekatere zavezance pa smo vprašali, na podlagi česa se odločijo za določenega ponudnika, katere kriterije upoštevajo pri izbiri, kako ocenjujejo ponudbo na trgu in pri katerih meritvah iščejo zunanje partnerje. Odgovore so podali Belinka Perkemija, d. o. o., Cinkarna Celje, d. d., ETI Elektroelement, d. d., Helios, d. o. o., Lek, d. d., in Simbio, d. o. o.

Kakšne so kvalitete pravega ponudnika?

februar 2013

Z

a določenega ponudnika se podjetja odločajo predvsem na podlagi strokovnosti, kakovosti, usposobljenosti (ustrezna pooblastila, akreditacije), na izbiro pa pomembno vplivajo tudi praktične izkušnje oziroma reference, strokovna pomoč pri izvedbenih ukrepih, odzivni čas in sposobnost prilagajanja zahtevam poslovnega procesa naročnika oziroma pripravljenost na dodatna strokovna svetovanja. Prav tako se pri izbiri upošteva, da ima ponudnik pridobljena vsa ustrezna dovoljenja in pooblastila za izvajanje svojih storitev ter da spoštuje pogodbene roke. Pomembno vlogo ima seveda tudi cena storitve. Drugače je pri javnih službah, kot je npr. Simbio, kjer so zavezani k javnemu naročanju,

zato nimajo veliko vpliva na izbor ponudnika. Najmočnejši argument oziroma merilo pri ponudbah je namreč cena. Zato mora biti razpisna dokumentacija pripravljena tako dobro, da vključuje razne kriterije, ki omogočajo, da se pri preverjanju sposobnosti in usposobljenosti ponudnika izloči tiste, ki so manj primerni. Pri ocenjevanju pa štejejo kriteriji, kot so akreditacija za izvajanje meritev, in sicer za vsak parameter posebej, vsa potrebna pooblastila za izvajanje (akreditirano pri preverjenih institucijah), odzivnost za izvedbo storitev, rok trajanja izvedbe posameznih meritev ter kakovost storitev. Eden izmed kriterijev pa so tudi reference.

Večina zakonskih zahtev opravljena z zunanjimi partnerji

V

ečino potrebnih zakonsko določenih meritev zaradi manjšega ali večjega tveganja za okolje zavezanci opravljajo z zunanjimi partnerji, ki imajo za izvajanje teh meritev tudi pooblastila, so kvalificirani, akreditirani ali od ministrstva pooblaščeni izvajalci (obratovalni monitoringi emisij v zrak, vode, monitoringi hrupa, izdelava ocen odpadkov, preverjanje poročila o emisijah toplogrednih plinov, preverjanje tesnosti naprav, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi in tesnosti rezervoarjev za nevarne tekočine idr.). Nekaj teh meritev nekateri zavezanci (npr. Cinkarna Celje) delno opravljajo sami, delno z zunanjimi partnerji. Predvsem meritve, ki niso določene zakonsko, in kakšne osnovne meritve, monitoringe, načrte zavezanci opravljajo tudi sami, odvisno od njihovih kapacitet, razvitosti podjetja in potreb. To so nekatere kontrolne meritve za lastno uporabo, analize na različnih področjih (vode, odpadki idr.), ki so za podjetje informativnega značaja, načrti ravnanja z odpadki, monitoringi, meritve, ki jih redno pridobivajo za pripravo poročil o monitoringih idr. Javni izvajalci za vse segmente meritev iščejo zunanje partnerje, in sicer s pridobivanjem ponudbe ali z javnim naročilom preko portala javnih naročil.

Kakšna je kakovost?

G

lede kakovosti ponudbe se mnenja razlikujejo. Na to verjetno delno vpliva tip dejavnosti,

ki jo zavezanci opravljajo in specifičnost meritev, ki jih potrebujejo za določeno področje. Nekateri menijo, da je ponudba meritev, monitoringov in podobnih storitev na trgu dokaj dobra, odvisno od vrst meritev. Tudi kakovost niha odvisno od področja meritev in monitoringa. Zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja pooblastil, potrdil, akreditacij in dovoljenj pa mnogi ponudniki ne morejo biti povsod konkurenčni, saj niso vpisani v ustrezne uradne evidence, kar pa je eno od pomembnih meril za odločitev. Na drugi strani pa so tisti, ki menijo, da je na trgu premalo kakovostnih ponudnikov. Dogaja se, da se za določene storitve meritev lahko obrnejo le na omejeno število ponudnikov. To vodi do višjih cen storitev, saj ni druge ustrezne konkurence, zavezanec pa meritve zakonsko mora opraviti. Dodana vrednost, ki jo zavezanci cenijo, je strokovnost in pripravljenost na dodatno, poglobljeno raziskavo, analizo in strokovno mnenje, če se pokaže potreba.

Izdelava poročil o vplivih na okolje in okoljskih poročil, izdelava vlog in sprememb vlog za okoljevarstvena dovoljenja (IPPC in druga dovoljenja), izdelava analiz tveganja za onesnaženje vodnega telesa, splošno in strateško svetovanje s področja varstva okolja investitorjem in projektantom pri načrtovanju in izvedbi projektov ter zavezancem za pridobitev okoljevarstvenih in vodnih soglasij ter dovoljenj.

E-NET OKOLJE d.o.o. Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana mag. Jorg Hodalič, direktor t: 01 2321 360, 01 2321 359 m: 041 516 715 e: jorg.hodalic@e-net-okolje.si www.e-net-okolje.si


IPSUM, okoljske investicije, d.o.o. Ljubljanska c. 72, 1230 Domžale t: 01 72 44 055 f.: 01 72 44 054 e: info@ipsum.si www.ipsum.si

Naš oddelek za varstvo okolja izvaja razne storitve na področju projektiranja, meritev in svetovanja.

Nudimo sodobne, preizkušene in robustne analizne sisteme z nizkimi stroški lastništva, visoko zanesljivostjo, razpoložljivostjo in kakovostjo meritev; svetovanje, dobavo, montažo, spuščanje v pogon, kalibracijo in vzdrževanje sistemov plinske analitike: • avtomatski merilni sistemi – AMS • sistemi avtomatskega vrednotenja – DAHS • sistemi trajnega monitoringa – CEMS • trajne in občasne meritve plinov ali prahu • obratovalni monitoring emisije snovi v zrak – Merilni laboratorij RACI • kontrola AMS po SIST EN 14181 (QAL2 in AST) – Kontrolni organ RACI

RACI racionalizacija procesov zgorevanja d.o.o. Tehnološki park 24, 1000 Ljubljana dr. Jurij ČRETNIK, direktor t: 01 620 33 80 e: info@raci.si www.raci.si

Izdelava strokovnih ocen, načrtov gospodarjenja z gradbenimi odpadki in elaboratov zvočne zaščite za pridobitev gradbenega dovoljenja; izdelava dokumentacije za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj za predelavo odpadkov, emisij snovi v vode in zrak; izdelava dokumentacije na področju SEVESO in IPPC zakonskih zahtev; meritve hrupa v zunanjem okolju; svetovanje na področju ravnanja z odpadki in drugih okoljskih vsebin.

• Izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa hrupa za vire hrupa, • izvajanje prvih meritev ter obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov, • izdelava poročil in strokovnih ocen o vplivih na okolje, • modeliranje hrupa, hrupne karte, svetovanje s področja hrupa, protihrupne izolacije, • poročilo o emisiji hrupa v okolje za shode in prireditve, ki povzročajo hrup, • termovizija – določanje toplotnih izgub zgradb, naprav; iskanje napak v zgradbah, napravah.

Inštitut za varnost Lozej Ajdovščina Goriška cesta 61, 5270 Ajdovščina Stanko Ožbot, direktor t: 05 366 41 80 e: info@lozej.si www.lozej.si

SiEKO d.o.o. Kidričeva 25, 3000 Celje dr. Gorazd Lipnik, univ. dipl. fiz., tehnični direktor m: 040 41 42 01 e: gorazd.lipnik@sieko.si www.sieko.si

d.o.o.

Dvajsetletne izkušnje z varovanjem okolja v energetiki, premogovništvu, rudarstvu, industriji, lokalnih skupnostih in državah Celovite rešitve od okoljskih meritev do izbire optimalnih tehnologij: • okoljski servis za podjetja, • poročila o vplivih na okolje, • monitoring (vode, tla, plini), • laboratorijske storitve, • ocene in programi ravnanja z odpadki, • IPPC svetovanje, • programi varstva okolja, • okoljsko izobraževanje in komuniciranje, • obnovljivi viri energije, • raziskave flore in favne, • ekoremediacije. ERICo d.o.o. Koroška c. 58, 3320 Velenje t: 03 898 1930 f: 03 898 1942 e: erico@erico.si

Storitve s področja ekologije: • Nudimo vam celovite storitve na področju varstva okolja. • Pooblaščeni smo za izvajanje meritev hrupa v okolje in za meritve emisije snovi v zrak. • Izvajamo naloge pooblaščenca za varstvo okolja. • Izdelujemo poročila o vplivih na okolje, strokovne ocene, načrte gospodarjenja z odpadki … • Svetujemo pri vpeljavi sistema ISO 14001, pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj … • Izvajamo naloge svetovalca za nevarne kemikalije. POMEMBNO: Ker smo invalidsko podjetje, lahko naše storitve uveljavljate v nadomestno izpolnitev invalidskih kvot. SINET d.o.o. Cesta 1. maja 83, 1430 Hrastnik Slaviša Oliverović t: 03 56 54 019 m: 051 399 429 e: slavisa.oliverovic@sinet.si www.sinet.si

februar 2013

Za občine in podjetja izdelamo: • Okoljsko poročilo (OP) • Poročilo o vplivih na okolje (PVO) • Projektna dokumentacija za GJI (IDZ, PGD, PZI) • Program opremljanja stavbnih zemljišč z odlokom (PO) • Izdelava programa razdelitve stroškov vzdrževanja komunalne opreme po občinah • Investicijska dokumentacija (DIIP, IP, PIZ) • Okoljevarstveno dovoljenje (načrt ravnanja, načrt zbiranja za odpadke, vode, ipd.)

okolje

76

51

Promocija

Kdo je kdo?


Spletna trgovina je v strmem porastu foto: www.shutterstock.com

52 76

logistika

Paketna distribucija DPD

Podatek je kot balzam v prevladujočih sivih tonih o tem, kako so se poslovna kolesa vrtela lani in kaj podjetja

Paketna distribucija DPD

pričakujejo v tem letu. DPD

Slovenija, podjetje za kurirsko

in paketno distribucijo, ki je

del velike evropske mreže,

za lansko bilanco ugotavlja

dvomestno rast. In tudi leto

2013, kot pravi izvršni direktor Andrej Cergolj, vidijo kot

poslovno uspešno ne glede na negativne makroekonomske trende. Napovedujejo nove

februar 2013

projekte s posluhom za okolje.

Mednarodna logistična mreža DPD je zelo obsežna, saj dosegate s paketno distribucijo več kot 200 držav. Koliko je skromna gospodarska rast v EU vplivala na lanske poslovne rezultate celotnega sistema DPD in kakšni so trendi na logističnem trgu? Družba DPD je leto 2012 zaključila z visoko stopnjo rasti prodaje in volumnov, kljub recesiji na širšem evropskem trgu. Še posebej je bila dosežena izrazita rast volumnov v mednarodnem prometu, enako tudi v segmentu poslovanja B2C, predvsem na račun internetne prodaje. Končni konsolidirani finančni podatki še niso dosegljivi, glede na zgoraj navedeno pa se pričakuje presežek nad zastavljenimi poslovnimi plani lanskega leta. Podobna slika je tudi v DPD Sloveniji, kjer smo beležili dvomestno rast prometa in volumna, finančni rezultati pa so preseženi, tudi zaradi doseženih stroškovnih optimizacij v operativnih procesih. Kot paketni logist se DPD pozicionira kot eden vodilnih paketnih evropskih distributerjev. Kakšno število dostave paketov na dan je sposoben zagotoviti DPD in kakšno DPD Slovenija?

DPD Slovenija je del evropske mreže pod okriljem GeoPost/DPD (v stoodstotni lasti francoske pošte La Poste), kjer dnevno dostavimo preko 2,5 milijonov paketov. Celotni prihodki v letu 2012 bodo presegli 4 milijarde evrov. Mreža DPD velja za najučinkovitejšo cestno mrežo v Evropi, z uvajanjem novih letalskih medcelinskih proizvodov pa pokrivamo 230 držav po svetu. DPD ima več kot 800 lastnih centrov v štiridesetih državah, preko 18.000 vozil in preko 24.000 zaposlenih.

V DPD Sloveniji smo beležili dvomestno rast prometa in volumna, finančni rezultati pa so preseženi. DPD Slovenija, kot eden vodilnih paketnih distributerjev, nudi standardne in posebne storitve, ki strankam zagotavljajo široko paleto možnosti izvedbe distribucije. Dnevno prepeljemo preko 10.000 paketov za več kot tisoč strank. Večji del paketov prepeljemo v


Brez razvoja proizvodov in storitev ni dolgoročnega obstanka.

emisij. Kjer je mogoče, že uvajamo vozila na električni pogon, uporabljamo reciklirane izdelke in zmanjšujemo porabo energije v naših operativnih centrih. Zavedamo se, da brez razvoja proizvodov in storitev ni dolgoročnega obstanka. V zadnjem letu smo uvedli kar nekaj storitev z višjo dodano vrednostjo, s čimer smo se še bolj prilagodili pričakovanjem naših strank, npr. strankam najavljamo dan dostave oz. časovno okno dostave, kjer prejemnik potrdi oz. lahko prestavi izvedbo dostave, in številne druge storitve, ki nadgrajujejo osnovno distribucijo paketa. In zaposleni? Ključni poudarek je posvečen prav razvoju zaposlenih. Tako namenjamo sredstva za izobraževanje in usposabljanje predvsem na področjih dela, ki so v neposredni interakciji s strankami. V očeh naših kupcev želimo biti prepoznani kot maksimalno odzivni in profesionalni. V ta namen smo nedavno izvedli tudi raziskavo zadovoljstva strank z DPD kurirsko službo, kjer smo prejeli večinoma pozitivne odgovore in visoko končno oceno v primerjavi z ostalimi konkurenti na trgu.

Gre za sistematizirane procese distribucije paketov, kar še posebej velja za distribucijo v mednarodni mreži. V domači distribuciji smo prilagodljivejši glede teže in volumna paketov. Vinska logistika je samo eden od proizvodov, seveda pa zagotavljamo distribucijo za najširšo vrsto proizvodov, predvsem pa prevladujejo elektronika, telekomunikacijska oprema, rezervni deli, tiskan material, v zadnjem času pa je v izjemnem porastu distribucija izdelkov spletne trgovine, predvsem tekstil, kozmetika in ure. Ali se v Sloveniji bolje prodaja standardna ali ekspresna distribucija? Kakšna je razlika v ponudbi? Glede na doseženo raven dostave še vedno prevladuje klasična distribucija (DPD CLASSIC produkt), pri časovno občutljivih paketih pa izvajamo tudi ekspresno dostavo (Ekspres produkt DPD 08:30, DPD 10:00, DPD 18:00) v zagotovljenih okvirih dostave do 8.30, 10.00 oz. 12.00 ure. Pri ekspresni dostavi jamčimo za čas predaje paketa prejemniku, v kolikor slednjega ne bi dosegli, se že za minutno zamudo povrne plačani dodatek za to storitev. Kako skrbite za zanesljivo in varno dostavo paketov z izjemnimi dragocenostmi? Je sledljivost popolna? Vsak DPD-paket je zavarovan do vrednosti 520 evrov. Možno je tudi višje zavarovanje z doplačilom zavarovalne premije vse do vrednosti 13.000 evrov. Sicer obstajajo določene omejitve pri pošiljanju dragocenosti, tako ne prevažamo denarja, plemenitih kovin, nakita,

Naša poglavitna skrb je usmerjena v okolje, kjer bomo uvedli ničelni koncept.

76

logistika

foto: arhiv podjetja

53 Naša poglavitna skrb je usmerjena v okolje, kjer bomo uvedli ničelni koncept. Tako bomo prispevali k večjemu okoljskem ozaveščanju in določena sredstva z vsakim prepeljanim paketom namenili v zmanjšanje škodljivih

Vaše stranke so v različnih panogah. Za katere naročnike je vaš sistem paketne distribucije najprimernejši? Posebej izpostavljate distribucijo vin, vinsko logistiko? Gre za specializacijo?

Andrej Cergolj

DPD ima zelo razvejano evropsko cestno mrežo, ki zagotavlja hitro distribucijo paketa od pošiljatelja do prejemnika. Predvsem je storitev izvedena po konkurenčnih cenah in ekološko prijaznejša v primerjavi s podjetji, ki uporabljajo letalski prevoz med evropskimi državami. Pri tem pa tudi ni bistvenega odstopanja v času dostave, saj bližnje evropske destinacije dostavljamo tudi preko noči, bolj oddaljene pa samo kakšen dan kasneje kot letalski ekspres integratorji.

Na eni strani so seveda pričakovane stroškovne optimizacije v logistiki, vendar se nam zdi ključni poudarek pri uvajanju storitev z višjo dodano vrednostjo. Prav zato uvajamo proizvode in storitve, ki so novost na trgu, enako investiramo v nove tehnologije pri kurirskem delu, v klicnem centru in pri procesiranju pošiljk v sortirnem centru. Smo tudi v postopku uvajanja projekta nove informacijske tehnologije, imenovanega IT4EM, katerega lansiranje pričakujemo v aprilu. S tem projektom se bomo še bolj približali našim strankam tako z operativnega, informacijskega kot tudi vidika obračunavanja naših storitev.

umetniških predmetov in podobnih izdelkov visokih vrednosti. Zagotavljamo popolno sledljivost paketa od prevzema do predaje končnemu prejemniku v Sloveniji oz. drugi državi, tako da je v vsakem trenutku možno spremljati status oz. transport paketa. S kakšnim voznim parkom razpolagate in kaj ste storili za zmanjšanje emisij CO2 glede na znane podatke, da je promet eden glavnih onesnaževalcev zraka v Sloveniji? Kot omenjeno, družba DPD je že pristopila k projektu TotalZero, glavni namen je ozaveščanje in zmanjševanje škodljivih emisij v okolje. V letu 2012 smo uvedli v centru Ljubljane električni tricikel, s katerim izvajamo distribucije v delu mesta, ki je zaprt za promet. S to prakso bomo nadaljevali tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji. Sicer pa izvajamo distribucijo paketov po Sloveniji s 70 vozili, neposredno pa pokrivamo celotno področje države. Načrti v letu 2013? Zavedamo se, da bo tudi leto 2013 težavno ter da se bodo negativni makroekonomski trendi iz preteklega leta nadaljevali tudi v tem letu. Kljub temu v DPD Slovenija pričakujemo nadaljnjo rast prometa in števila prepeljanih paketov, predvsem pa pričakujemo nadaljnjo rast v izvoznem segmentu in na segmentu poslovanja B2C, saj je spletna trgovina v strmem porastu. V začetku drugega četrtletja načrtujemo uvedbo projekta IT4EM, uvajamo nove kurirske skenerje, nadalje pa se bomo posvečali operativnim optimizacijam in izboljšavi procesov, saj želimo še dodatno izboljševati našo odzivnost in izvedbo storitev. Cilj je, da smo prepoznani kot najboljši kurirski servis na področju Slovenije, zato bomo še naprej vlagali v usposabljanje zaposlenih.

februar 2013

DPD so nemška transportna podjetja ustanovila kot alternativo pošti in železnici. Kaj so vaše konkurenčne prednosti? Kje je DPD Slovenija za naročnike poslovno privlačnejši od železnice in pošte?

Ve se pa, da želijo gospodarske družbe racionalizirati stroške logistike. Optimizacija logistike je prvo vprašanje, dobra zaščita (embalaža) pa drugo. Kje ste inovativni?

foto: arhiv podjetja

notranjem prometu, največjo rast pa beležimo pri mednarodnih paketih, kjer zagotavljamo izjemno kratke dostavne čase.


V ospredju je upravljanje oskrbovalnih verig Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

54 76

logistika

Trendi v logistiki

Slovenija po Logističnem performančnem indeksu ni med državami, ki se lahko pohvalijo z visoko uvrstitvijo na lestvici najboljših držav, Hongkong, Finska in druge. Saj zamuja tudi z državno

Trendi v logistiki

logistično strategijo. Toda dr. Igor Jakomin, ki je po državnem sekretarstvu na

Ministrstvu za promet odšel v

podjetniške vode, vseeno meni, da Slovenija v logistiki lahko

nekaj pokaže. Ne pa v izgradnji

železniške infrastrukture. A zdaj je čas, da se oceni, kako

država uresničuje izvedbo programa razvoja okoljske in

februar 2013

prometne infrastrukture.

Zakaj postaja logistika na globalni ravni eden prvih stebrov poslovnih in tržnih strategij v podjetništvu, pa tudi pri razvojnih strategijah države in povezanih držav, na primer EU? Na podjetniški ravni postaja logistika eden prvih stebrov poslovanja in tržnih strategij predvsem zato, ker podjetniška logika išče možnosti za zmanjševanje stroškov in načine za popolno zadovoljstvo kupcev. Logistika je bila do nedavnega zapostavljena. Podjetniki in lastniki podjetij so najprej podpirali in izpopolnjevali proizvodne tehnologije, nato so bile na vrsti prodajne poti. Skušali so vpeljevati nove marketinške prijeme, ki bi skrajševali poti lastništva blaga in bi blago čim hitreje in učinkoviteje pristalo v rokah končnega kupca. Na koncu, ko tudi tu ni bilo več veliko manevrskega prostora, so se osredotočili na logistiko in njene procese. To je razlog, da danes logistika dobiva ključen pomen v skoraj vseh gospodarskih panogah. Z učinkovito logistiko in optimizacijo njenih procesov se lahko vpliva na zmanjšanje tudi skritih in nepotrebnih stroškov. Drugače je, ko govorimo o strategiji države in povezanih držav, kot je EU. Država mora v prvi vrsti zasledovati širše cilje. Skrbeti mora za razvoj prometnega sistema, ki bo učinkovito služil celotnemu gospodarstvu. Zaradi tega je

dr. Igor Jakomin

kjer so na vrhu Singapur,

Država mora skrbeti za razvoj prometnega sistema, ki bo učinkovito služil celotnemu gospodarstvu. pomembno, da strateško načrtuje, usklajuje in gradi prometno infrastrukturo, ki zagotavlja nemoteno poslovanje gospodarskih subjektov. Le pod takimi pogoji lahko uspešno deluje celotni sistem. Poleg tega ima država dolžnost zagotoviti učinkovito mobilnost prebivalcev. Mobilnost prebivalcev je tudi eno od vodil EU, ko govorimo o njeni prometni politiki. A Slovenija, če presojamo njene logistične potenciale na makro ravni, v zadnjem desetletju ni izkoristila niti svoje geostrateške pozicije niti zmogljivosti. Edini večji premik je izgradnja avtocest. Kdo je odgovoren za to zamudo, saj stroka ocenjuje, da je Slovenija logistično zaostala in da se je pomembni prometni tokovi izogibajo? Delno se lahko z vami strinjam, če upoštevamo dejstvo, da Slovenija v času osamosvojitve in v letih po njej ni imela ustrezne infrastrukture za sodoben logistični razvoj. V tistem času je bilo nujno pretehtati, kateri podsistem je potrebno razviti najprej in koliko denarja je na razpolago za ta razvoj.


55 V Sloveniji imamo na administrativni ravni ogromno držav v državi, kjer se na gospodarske ali nacionalne interese požvižgajo. Kot poznavalcu problematike vam ni neznano, da je bil leta 2007 sprejet operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. Katere dosežke iz programa lahko izpostavite in kje je država zaspala? Operativni program je zagotavljal sredstva za cestno, železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo. Pripravljalec predlogov je dal prednost cestni in železniški infrastrukturi. Manjši delež sredstev je namenil za pomorsko in letalsko infrastrukturo. Nedvoumno je najvidnejši dosežek v cestni infrastrukturi. Tudi v segmentu pomorstva in letalstva so bila namenjena sredstva uspešno in učinkovito izkoriščena. Pri železniški infrastrukturi so bila izkoriščena sredstva za modernizacijo določenih odsekov. Pričakovalo se je, da se bo največ sredstev usmerilo v drugi tir, ki bi povezoval koprsko pristanišče z Divačo. Žal so usklajevalni postopki in pridobivanje dokumentacije za tak poseg izjemno dolgi, zapleteni in zahtevni. Šele po zaključenih postopkih se lahko pristopi k urejanju pravno lastniških razmerij. Temu sledijo še številna soglasja raznih ministrstev

Vprašali me boste, zakaj vlada tega ni izpeljala. Veste, v Sloveniji imamo na administrativni ravni ogromno držav v državi, kjer se na gospodarske ali nacionalne interese požvižgajo. Po drugi strani pa nekateri niso razumeli ali niso hoteli razumeti gospodarskega pomena tega projekta, ki bi nedvomno rešil velik del gradbenega sektorja in ublažil sedanjo gospodarsko krizo. Rajši s(m)o podpirali sejanje krompirja in raznih travic ter ustvarjali življenjski prostor za že zdavnaj izumrle hrošče. Danes se nihče od teh ne vpraša, ali je krompir zrasel, ali je tista travica uspela rasti na tistem zemljišču in kje so tisti hroščki, ki naj bi jih tam nastanili. Da ne bo pomote, sem zelo velik ljubitelj narave, vendar se sprašujem, kako je mogoče, da drugje po svetu lahko vse to sobiva, pri nas v Sloveniji pa ne. Vendar to najbrž ne prizadeva koprskega pristanišča. Zaradi katerih razlogov pa Luka Koper ne dobi razvojnega pospeška, ki bi jo lahko spremenil v iskano prometno točko Evrope? Znano je, da je bilo nekaj snubcev. Najprej moram poudariti, da je koprsko pristanišče najboljše v Jadranu in eno najboljših v Mediteranu. Vsakoletna rast pretovora kaže, da ima dobre razvojne usmeritve. Zelo težko zato rečemo, da nima razvojnega pospeška. Dejstvo je, da je imelo pristanišče v preteklosti glede širitve območja omejitve, ker se je nov državni prostorski načrt pripravljal in sprejemal skoraj pet let. V letu 2010 je bil ta dokument sprejet, tako da ima pristaniška dejavnost jasno začrtano razvojno pot za nadaljnjih 20 do 30 let. Največja omejitev pa ostane prej omenjeni drugi železniški tir. Blago, ki pride v pristanišče, je treba čim prej dostaviti do končnega kupca, zato je ta projekt tako pomemben in povezan s pristaniščem. Dokler ta ne bo zgrajen, pristanišče nima možnosti večjega razvojnega napredka. Obstoječa povezava je glede na kapacitete omejena in tukaj bo potrebno preseči slovensko nevoščljivost in sprejeti odločitev, da se drugi železniški tir zgradi, pa četudi bomo tvegali nekatere druge stvari na tem 27-kilometrskem odseku. Kateri sodobni trendi v logistiki, predvsem v transportu in špediciji, nakazujejo nove razvojne strategije v tej panogi? Katere države izstopajo?

76

Zelo dober pokazatelj je Logistični performančni indeks (Logistics Performance Index), ki ga vsako leto pripravlja Svetovna banka. Z omenjenim indeksom se ocenjuje vsako državo posebej glede na: učinkovitost in hitrost carinskih postopkov, kakovost infrastrukture, konkurenčnost ponudb za izvedbo storitev, kompetence, ki jih imajo ponudniki logističnih storitev, možnosti pridobivanja podatkov v realnem času, gibanja tovora in točnosti dostave blaga na željene destinacije. V sam vrh za leto 2012 se uvrščajo: Singapur, Hong Kong, Finska, Nemčija in Nizozemska. Vidimo, da so v vrh uvrščene države, ki na globalni ravni ponujajo najvišji nivo kakovosti logističnih storitev, in najširšo paleto storitev, tako da zadovoljijo vsako, tudi najzahtevnejše povpraševanje, ter so tiste države, ki so popolnoma osveščene in ponujajo trajnostne rešitve v logistiki.

logistika

Danes smo prebivalci veseli, da nam avtocestna mreža omogoča dobro mobilnost. Problem se kaže pri blagovnih tokovih na železniškem omrežju, posebno na petem panevropskem prometnem koridorju, ki generira prevladujoči del tovora preko koprskega pristanišča. Pomanjkanje sredstev je tudi poglavitni razlog, da nismo sledili našim sosedom, ki so v tem času zgradili sodobno infrastrukturo in logistične centre. S tem so pritegnili tovore in ustvarjali dodano vrednost, ki prinaša zaslužek v logistični verigi.

in neodvisnih agencij, ki so predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lahko povem, da smo v času mojega dela na takratnem ministrstvu za promet projekt pripeljali tako daleč, da smo pridobili vsa soglasja, razen enega, kjer je bila odločba negativna, kar je povzročilo, da nismo mogli pridobiti gradbenega dovoljenja. Kar se pa tiče sredstev za gradnjo tega tira, lahko povem, da smo imeli eno tretjino zagotovljeno s strani evropskih skladov, poleg tega pa smo zakonsko predvideli in preusmerili določene vsote iz drugih virov (npr. koncesija za opravljanje pristaniške dejavnosti itd.).

Kako bi opredelili trajnostni transport? Ali že lahko govorimo o prevladujoči usmeritvi v trajnostni transport glede na številne mednarodne dogovore o zeleni logistiki? Nedvomno da. Globalna usmeritev je v trajnostno logistiko. Vprašanje pa je, ali se vsi tega zavedajo. Če pogledamo prej omenjeni logistični performančni indeks, bomo videli, da se države, ki so na dnu lestvice, tega še ne zavedajo ali tega ne sprejemajo. Pričakujemo lahko, da jih bodo k temu prisilili globalni kupci. V optimizaciji stroškov poslovanja lahko racionalizacija logističnih procesov na podjetniški ravni veliko prispeva k boljšim poslovnim rezultatom. Ali je prednostna naloga podjetij v Sloveniji racionalizacija ali so potrebni v logistiki še drugi ukrepi? Kaj lahko logistika prispeva h konkurenčnosti? Logistika igra pomembno vlogo pri konkurenčnosti podjetij. Še pred desetimi leti je bila logistika podporna dejavnost, danes pa v upravah velikih multinacionalnih korporacij sedijo člani, zadolženi za to področje. V tem obdobju je dozorelo spoznanje, da je logistika enakovredna drugim standardnim področjem delovanja podjetij. Prišli smo že do te faze, da je potrebno različne učinkovite faze, povezane z logistiko, združiti v t. i. upravljanje oskrbovalnih verig, ki skrbijo za nemoten blagovni tok blaga od surovinske baze do končnega potrošnika. Nekatera slovenska podjetja so to dejstvo spoznala pravočasno, zato imajo to odlično urejeno, kar se vidi tudi pri njihovih poslovnih rezultatih. Večji del podjetij pa tega še nima ustrezno urejenega. V kolikor bodo želeli stopiti v konkurenčni boj na globalnem trgu, jih to še čaka. Kaj je za vas odličnost v logistiki? Najvišji nivo kakovosti izvedbe logistične storitve z najnižjimi možnimi stroški. Pri tem je treba doseči, da blago ni poškodovano ali uničeno, in upoštevati izjemno skrb za okolje.

februar 2013

Zaradi mobilnosti prebivalstva in vključevanja v evropski sistem avtocest je bilo treba najprej dokončati naš sistem. V obdobju zadnjih desetih let je prišlo tudi do pomembnih posodobitev v našem edinem pristanišču v Kopru in na mednarodnem letališču na Brniku. Na tej osnovi lahko rečemo, da je bil opravljen uspešen premik pri avtocestni infrastrukturi ter pristaniškem in letalskem prometu. Kritično stanje pa je ostalo na železniški infrastrukturi, kjer razen nujno potrebnih vzdrževalnih del in določene modernizacije ni bilo napravljeno veliko. Pri tem moramo upoštevati, da so investicije v prometno infrastrukturo zelo drage, za kar država ni imela dovolj sredstev.


Do kompetenc predvsem z izkušnjami foto: www.shutterstock.com

Sonja Mlaker Kač1

Okoljevarstvene kompetence in logistika

56 76

logistika

Okoljevarstvene kompetence in logistika

Področje preučevanja

kompetenc v logistiki je v

Sloveniji še precej neraziskano in zato izredno zanimivo

za raziskovanje, še zlasti

preučevanje okoljevarstvenih

kompetenc, ki so poleg ostalih

prav tako pomembne za

opravljanje dela na področju

logistike. Kaj slovenska podjetja pričakujejo od strokovnjaka

logistike? Zanimiv vpogled v to področje dajejo nekatere

raziskave.

N

a področju logistike se v slovenskem prostoru kompetenčni profili šele vzpostavljajo, kar je povezano tudi s tem, da se logistika kot veda in disciplina v slovenskem prostoru šele uveljavlja.

februar 2013

Zaposleni na področju logistike večino svojih kompetenc pridobijo z izkušnjami.

P

ri preučevanju pričakovanih kompetenc strokovnjakinja logistike Kneževićeva (2010, str. 36) ugotavlja, da »slovenska podjetja med pričakovanimi kompetencami strokovnjaka logistike dajejo prednost lastnostim in sposobnostim pred strokovnimi znanji in veščinami. Slovenska podjetja od strokovnjaka logistike v prvi vrsti pričakujejo, da bo pri delu natančen, da bo zavzet za delo, da bo komunikativen tako s sodelavci kot poslovnimi partnerji in da bo zanesljiv pri opravljanju svojega dela. Prav tako pričakujejo, da bo sposoben prepoznati, analizirati in rešiti logistični problem, da bo imel sposobnosti projektnega dela in uvajanja inovacij ter da bo sposoben delati v timu, voditi posameznike in skupine, reševati konflikte in se pogajati. Od strokovnjaka logistike se pričakuje tudi, da bo sposoben oblikovati časovno dosegljive cilje, analizirati stroške ter delati z velikimi podatkovnimi bazami ter da bo sposoben svetovati tako vodstvu organizacije kot naročnikom in sodelavcem.«

P

1  Sonja Mlaker Kač, Fakulteta za logistiko, Univerza v Mariboru

procesov, poznavanje standardnih strokovnih metod in postopkov, poznavanje informacijske tehnologije, poznavanje različnih logističnih

rav tako avtorica (Knežević, 2010, str. 37) ugotavlja, da slovenska podjetja pričakujejo od strokovnjaka logistike kompetence, vezane na strokovna znanja in veščine, kamor na primer sodijo: poznavanje oskrbne verige, poznavanje in obvladovanje logističnih

tehnologij (RFID, črtna koda idr.), znanje vsaj enega tujega jezika, poznavanje pravnih predpisov s področja logistike, znanje s področja obvladovanja stroškov in optimizacije logističnih procesov, pogajalske veščine, priprava različnih poročil, priprava in izvedba različnih predstavitev, planiranje, organiziranje, nadziranje ter ocenjevanje dela in procesov, znanja o oblikovanju in razvoju kariere idr.

Na trg vstopa vedno več diplomantov

K

neževićeva (2010, str. 38) ugotavlja še, da delo strokovnjaka logistike v slovenskih podjetjih trenutno opravljajo ljudje z različno stopnjo in smerjo izobrazbe, ki so znanje na področju logistike po večini pridobili z izkušnjami. Pomembno je poudariti, da na trg delovne


57 ot je razvidno iz teh raziskav, je področje logistike izredno široko in zato potrebujejo zaposleni v logistiki znanja z različnih področij, zato so zanimivi izsledki kratke raziskave s področja okoljevarstvenih kompetenc, njihove pomembnosti in uporabe v logistiki. V raziskavi je sodelovalo 118 zaposlenih s področja logistike v podjetjih v Sloveniji. Zajeta so podjetja različnih področij, zaposleni, ki so izpolnjevali anketo, pa so bili v najširšem možnem smislu v podjetju vključeni v področje logistike. Tako je v anketi sodelovalo 45,3 % anketirancev iz proizvodno-predelovalnih podjetij, 28,8 % anketirancev iz podjetij, katerih ključna dejavnost je logistika oziroma transport, ter 25,9 % anketirancev iz ostalih panog. Anketa je bila pripravljena v elektronski obliki in povsem anonimna.

Izsledki raziskave

A

nketiranci so na lestvici od 1 do 5 (1 pomeni najmanjšo pomembnost in 5 največjo pomembnost) ocenili pomembnost znanja s posameznega naštetega področja za opravljanje dela v logistiki. Področja so bila izbrana glede

poznavanje oskrbovalnih verig

povprečna ocena

Slika 1: Ocena pomembnosti znanja s posameznega področja za opravljanje dela v logistiki na teoretične osnove in dosedanje raziskave. Analiza rezultatov je pokazala, da se anketirancem za opravljanje dela v logistiki zdi zelo pomembno znanje tujih jezikov (povprečna ocena 4,9), poznavanje s področja transporta (4,7), skladiščenja (4,6), oskrbovalnih verig (4,4) in proizvodnega procesa (4,2). Pomembnost znanja ekologije na področju logistike je ocenjena z nekoliko nižjo povprečno oceno (3,9), kar pa je še vedno visoka ocena pomembnosti. Najnižjo povprečno oceno pomembnosti so anketiranci podali za področje prava v logistiki (3,3). Primerjava ocen pomembnosti znanj s posameznih področij je razvidna na sliki 1.

20 10 0

a vprašanje, koliko pri svojem delu anketiranci uporabljajo znanja s področja varovanja okolja, je največ anketiranih odgovorilo, da niti pogosto niti redko (42,4 % anketirancev). Zelo malo jih je ocenilo, da področja ekologije pri svojem delu sploh ne uporabljajo (5,2 %) ali da ga uporabljajo zelo pogosto (7,8 %). Čeprav je odstotek tistih, ki ocenjujejo, da področje okoljevarstva pogosto ali zelo pogosto uporabljajo pri delu, relativno nizek (23,7 %), pa na drugi strani anketiranci ocenjujejo, da bi za boljše opravljanje dela morali bolje poznati področje varovanja okolja in ekologije v logistiki. Tako je namreč ocenilo kar 56 % anketirancev. Odstotek tistih, ki menijo nasprotno, je precej nižji (27 %), nekaj pa se jih o tem težko opredeli (17 %). adalje so na vprašanje, kje so pridobili znanje s področja varovanja okolja in ekologije, anketiranci odgovorili, da v največji meri na podlagi lastnih interesov (33,2 %) ali v času izobraževanja (32,5 %). Nekaj anketirancev je odgovorilo, da so znanje s področja okoljevarstva v logistiki pridobili z izkušnjami na delovnem mestu (26,2 %), 9,1 % pa jih tega znanja sploh nima. Ob tem je potrebno dodati, da se je pri analizi pokazala zelo izrazita korelacija med delovno dobo anketirancev in tem, kje so znanje s področja logistike pridobili. Tisti, ki imajo krajšo delovno dobo (torej do 5 let), so v večji meri odgovorili, da so znanje s področja okoljevarstva pridobili v času izobraževanja.

Da.

Ne.

Težko ocenim. / Ne vem.

Slika 2: Predstavitev odgovorov na vprašanje, ali anketiranci menijo, da bi morali za boljše opravljanje dela bolje poznati področje okoljevarstva in ekologije v logistiki 35 30 25 20 15 10 5 0

N

N

76

30

skladiščenje

poznavanje proizvodnega procesa

40

logistika

transport

Slika 3: Predstavitev odgovorov na vprašanje, kako so anketiranci pridobili znanje iz okoljevarstva Tisti, ki imajo daljšo delovno dobo (20 let in več), pa so večkrat odgovorili, da so znanje s tega področja pridobili na podlagi lastnih interesov.

Z

aposlenim s področja logistike se področje poznavanja varovanja okolja oziroma ekologije zdi precej pomembno za dobro opravljanje dela v logistiki, vendar pa nekoliko manj kot ostala področja. Hkrati so anketirani strokovnjaki logistike navedli, da bi za boljše opravljanje dela vendarle bilo dobro imeti več znanja s tega področja, saj bi tako lahko svoje delo v logistiki opravljali bolje. Gre torej za področje znotraj logistike, ki bi ga bilo v bodoče dobro izdatno razvijati.

Viri: Knežević, N. (2010). Analiza pričakovanih kompetenc strokovnjaka logistike v slovenskih podjetjih. Celje: Fakulteta za logistiko. Kukovič, B. (2011). Kompetence logističnega strokovnjaka v večjem trgovskem podjetju. Celje: Fakulteta za logistiko. Virtič, T. (2011). Kompetence strokovnjaka logistike v transportnih organizacijah. Celje: Fakulteta za logistiko.

februar 2013

K

varovanje okolja (ekologija)

50

Tega znanja nimam.

Pomanjkanje okoljevarstvenih kompetenc

ravnanje z zaposlenimi

60

pravo

Z izkušnjami na delovnem mestu.

njaka logistike v transportnem sektorju ugotavlja, da strokovnjaki logistike v transportni dejavnosti pri svojem delu uporabljajo splošne kompetence in delovno specifične kompetence. Obenem meni, da so strokovnjaki logistike v transportni dejavnosti svoje kompetence v večji meri pridobili z izkušnjami pri delu kot z izobraževanjem.

management

ekonomija 5 4 3 2 1 0

V času izobraževanja.

Strokovnjaki logistike se zavedajo pomembnosti okoljevarstvenih kompetenc.

tuji jeziki

Na podlagi lastnih interesov.

sile vstopa vedno več diplomantov z ustrezno izobrazbo s področja logistike, zato se bo dolgoročno to dejstvo spremenilo. Kukovič (2011, str. 34–35) v raziskavi kompetenc strokovnjaka logistike v trgovinski dejavnosti ugotavlja podobno, in sicer da so zaposleni na področju logistike večino svojih kompetenc pridobili z izkušnjami na delovnem mestu ter da se dodatno izobražujejo na področju logistike na pobudo organizacij. Hkrati ugotavlja tudi, da so tiste kompetence, ki jih zaposleni na področju logistike štejejo kot pomembne, tudi visoko uporabljene na delovnem mestu. Virtič (2011, str. 35) v raziskavi o kompetencah strokov-


58 76

EOL

(Ne)zelene Ekošola sprašuje, navade Odpadne baterije zahtevajo pozornost Veliko naših elektronskih in električnih naprav deluje na baterije različnih velikosti, oblik in zmogljivosti. Vsaka takšna naprava za svoje delovanje potrebuje več ali manj energije. Zaradi svoje porabe električne energije ali zaradi uporabe manj zmogljivih baterij ene prej, druge kasneje prenehajo s svojim delovanjem. Kar pa ne pomeni, da je celotna energija v bateriji že porabljena. To lahko kaj hitro ugotovimo tako, da baterijo umestimo v napravo, ki za svoje delovanje porabi manj energije, preden baterijo zavržemo kot odsluženo. Tretjina zavrženih alkalnih baterij ima namreč na razpolago še vsaj 40 odstotkov električne energije. Zelo energijsko potratne naprave prenehajo delovati že, ko je v baterijah še več kot 60 odstotkov razpoložljive električne energije. Če torej zavržemo takšne baterije, zavržemo tudi več kilovatnih ur električne energije. Dobro je torej pred tem, ko baterijo zavržemo, preveriti njeno uporabnost v drugih, manj potratnih napravah. Rešitev so tudi baterije, ki se lahko ponovno napolnijo in jih lahko večkrat uporabimo. Ko pa baterija končno odsluži svoje, je pomembno, da jo pravilno odložimo med odpadne baterije in akumulatorje. To lahko storimo pri zbiralcih, tudi pri nekaterih trgovcih, pri izvajalcih javne komunalne službe, na mestih, kjer so nameščeni zbiralniki za baterije, ali pa jih otroci ob zbiralnih akcijah odnesejo v vrtec in šolo. Neeeeeeeee!

februar 2013

Baterija je prazna. Avtomobilček ne dela več!

Kaj je že spet?

Baterijo bova dala v daljinec, da bova lahko gledala TV.

stroka odgovarja

Vprašujejo učenci OŠ Antona Žnideršiča pod vodstvom ekokoordinatorice Martine Batista. V našem mestu Ilirska Bistrica so pred nekaj leti odprli bioplinarno, ki pa med občani povzroča veliko negodovanj. Predvsem zaradi smradu, ki se širi iz nje. Zanima nas, zakaj pride do takega smradu? V kolikšni meri so lahko snovi, ki prihajajo iz tovarne, škodljive za ljudi, ki živijo v njeni bližini? Odgovarja Tone Kvasič, Urad za varstvo okolja in narave, Agencija RS za okolje Bioplinarna je naprava, v kateri se biološko razgradljive snovi predelajo v bioplin in organsko gnojilo – bioplinski digestat. Tehnološki postopek razgradnje poteka s pomočjo mikroorganizmov brez prisotnosti kisika. Bioplin je po sestavi soroden zemeljskemu plinu in se v štiritaktnem Ottovem motorju pretvori v električno in toplotno energijo. Bioplinski digestat pa se, v primeru da izpolni kriterije kakovosti, uporabi kot gnojilo. Smrad, ki ga občasno zaznavamo okoli nekaterih bioplinarn, je zmes plinov, ki imajo izrazit vonj. Te snovi niso strupene, imajo pa lastnost, da jih ljudje zaznavamo že v zelo nizkih koncentracijah, npr. nekaj molekul na kubični meter zraka. Nizek prag zaznavanja je vzrok, da nas še tako nizka koncentracija teh snovi v zraku moti ter s tem vpliva na kvaliteto življenja. Smrad v bioplinarni nastaja

pri ravnanju z vhodnimi surovinami, preden vstopijo v tehnološki postopek, ter pri skladiščenju in nadaljnjem ravnanju z bioplinskim digestatom. Glede količine nastalega smradu se bioplinarne med seboj razlikujejo. Na razlike vpliva več dejavnikov: • koliko časa se surovine zadržujejo v procesu razgradnje (daljši, kot je ta čas, manjša je verjetnost, da bo imel bioplinski digestat neprijeten vonj) in • vrste vhodnih surovin (pri polnjenju s surovinami rastlinskega izvora nastaja manj smradu kot pri polnjenju s surovinami živalskega izvora, npr. odpadki iz postopkov priprave hrane, odpadki iz živilsko predelovalne industrije in farm). Upravljavci bioplinarn rešujejo problem nastajanja smradu tako, da delovne postopke predpriprave surovin, npr. sortiranja (izločevanja neželenih primesi, kot npr. plastike, kovin, stekla ipd.) ter polnjenja vhodnih surovin v tehnološki postopek namestijo znotraj stavb, iz katerih se s pomočjo ventilatorjev izsesava zrak. S tem se znotraj stavbe vzpostavi nižji zračni tlak, kot je zračni tlak zunaj stavbe, kar prepreči uhajanje smradu v okolico. Tako izsesani zrak se v nadaljevanju očisti neprijetnih vonjav na biofiltru ali pralniku zraka. Oba načina čiščenja sta učinkovita v čiščenju smradu iz zraka ter omogočita sobivanje bioplinarn in ljudi tudi na gosto poseljenih območjih.


E-izobraževanje za trajnostni razvoj po vaši meri

Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje

V e podjetje 2013

Podjetjem iz različnih gospodarskih sektorjev nudimo strokovne e-izobraževalne vsebine s področja trajnostnega razvoja, vključno z analizo in predstavitvijo rezultatov izobraževanja.

Promocija

Preverite posebno ponudbo na www. zelenaslovenija.si!

Moduli

Prednosti

• Okoljska zakonodaja • Ravnanje z odpadki • Ravnanje z energijo • Ravnanje z vodo • Kakovost zraka • Učinkovita raba virov • Trajnostna logistika • Moduli po meri

• izvajanje in-house • časovna prilagodljivost • prostorska neodvisnost • optimizacija poslovanja • zniževanje stroškov • izobraževanje in raziskava v enem • podjetje pridobi znak »Pri nas Mislimo zeleno«

Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva 25, SI-3000 Celje, www.zelenaslovenija.si | Kontaktna oseba: Lucija Gornjak, e-pošta: lucija.gornjak@fitmedia.si, tel.: 03/ 42 66 706


l Promocija

EOL 76  

Specializirana revija za trajnostni razvoj

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you