Issuu on Google+

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

54

Novembernovember 2010

Bled, Velenje in Vransko - najbolj zelene občine 2010 Duropack igra v Sloveniji prvo violino Vprašanje je, kako do bolj zelene Slovenije Vozila na električni pogon

Duropack Playing First Fiddle in Slovenia How to Achieve a Greener Slovenia? Electric Vehicles Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana


Promocija


K

ateri izdelki in storitve, če spremljamo njihov življenjski krog, najbolj vplivajo na okolje? V Sloveniji je podobno kot v EU: hrana in pijača, zanju dajemo četrtino denarja, prevoz in komunikacije, stanovanje. Kar 70 do 80 % vplivov na okolje povzroča netrajnostna raba blagodati, ki jih človek zdaj zajema z veliko žlico z mislijo samo na življenje ene generacije. Količina odpadkov in število vozil stalno naraščata. Tudi industrijska proizvodnja (ali poslovni svet) se v Sloveniji še preveč izmika zelenim standardom. Navzlic nekaterim premikom. Toda podatek, da so si okoljsko marjetico pridobila tri podjetja, EMAS dva, v programu družbene odgovornosti pa ni niti 20 podjetij, neposredno izziva pooblaščence za okolje v gospodarstvu. In menedžerje.

D P T

a. Nekateri so še preveč gluhi na zeleno.

ritiski na okolje naraščajo. Če bo šlo tako naprej, bo Slovenija vsako leto manj zelena.

ako, čeprav tudi z nekaterimi zgledi dobre prakse, predstavlja naše življenje in netrajnostno ravnanje Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2009. A kaj je potlej z okoljsko politiko in z uspešnostjo njenega nagovora z akterji v okolju? Je na odprtem morju in ne najde poti v pristane. Kdo vse ima odgovornost na tej ladji in zakaj okoljsko poročilo ne pove dovolj jasno, kje so valovi premočni za nujne zelene spremembe?

S

icer pa, čestitke 47 slovenskim občinam, ki so se pogledala v okoljskem zrcalu na razpisu za Najbolj zeleno občino Slovenije 2010. In še posebej čestitke zmagovalcem. Odslej Najbolj zelena občina Slovenije vsako leto.

Environmental Policy in the Open Sea W

hich products and services have the greatest influence on the environment throughout their entire lifecycle? Similarly as in the rest of the EU, in Slovenia, they are food and drink (which take up to 25% of our money), transport, communication and housing. As much as 70 to 80% of our influence on the environment is caused by unsustainable use of goods that we are currently wasting without sparing a single thought for the next generations. The amount of waste and the number of vehicles in use continue to increase. While there has been some progress, industrial manufacturing and the business world in Slovenia continue to ignore most green standards. The fact that only three companies were granted the Ecolabel, only two met the EMAS standards and there are fewer than 20 companies participating in the social responsibility programme poses a direct challenge to the people responsible for protecting the environment in the economy, as well as to company managers.

S P T

ome people are simply blind to green.

ressures on the environment are increasing. If we continue in this manner, Slovenia will grow less green every year. here are a few examples of good practice, but for the most part, this is how our life and unsustainable activities are presented in the 2009 Environmental Report of the Republic of Slovenia. What has happened to environmental policy and its successful appeal to the main figures in environmental protection? It is floating in the open sea and it cannot find a way back to port. Who is responsible for this ship and why did the Environmental Report neglect to point out the areas where the waves are too strong for the necessary green changes?

I

n other news, we congratulate the 47 Slovenian municipalities who participated in the bid to find Slovenia’s Greenest Municipality of 2010. Our warmest congratulations to the winners. From now on, Slovenia’s Greenest Municipality will be held every year.

foto: Rok Tržan

Okoljska politika na odprtem morju

Uvodnik

Uvodnik Editorial

Jože Volfand,

glavni urednik editor


Novo

Vsebina Contents 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 38 40

Impresum

42 45

Zimska pravljica v praznični embalaži

Duropack igra v Sloveniji prvo violino

Duropack Playing First Fiddle in Slovenia

Ideja z dihom ergonomije, ekologije in estetike

Ogljično označevanje živil na pohodu, a s precej dvomov Carbon Footprint Labelling of Food Products is on the Way but Accompanied by Doubts

Embalaža nova, izdelki pa brez umetnih barvil in sladil

Želijo postati specialisti pri ravnanju z nevarnimi odpadki

Potrebujemo enoten nadzor za preverjanje gradbenih dovoljenj We Need a Uniform Control for Inspecting Building Permits

Prvi obrat v Sloveniji v jeseniški občini

Že tretje leto zapored bodo v Žitu presenetili s praznično podobo Gorenjke, in sicer z darilnimi izdelki, ovitimi v podobo Zimske pravljice. Gorenjkina praznična linija Zimska pravljica združuje ekskluzivne izdelke iz kakovostne čokolade, čokoladnega sadja in prefinjenega peciva. Še eno presenečenje pa je ekskluzivna serija Gorenjkinih čokolad z zlatenimi lešniki in prefinjene rolade z zlatim posipom. Gorenjkina mlečna in temna čokolada z lešniki, ki sta med poznavalci zelo cenjeni, navdušujeta z zlato dražiranimi lešniki in sta

vsebina

8 10

Okoljski vplivi različnih nagrobnih sveč in metoda LCA Snaga najprej s sortirnico, nato s toplarno Strojevodnja na vlaku v BTC je ekoindeks Organko bi rad v vsako gospodinjstvo Vprašanje je, kako do bolj zelene Slovenije How to Achieve a Greener Slovenia?

zagotovo pravi izbor za izbrane okuse. Praznična Gorenjkina ponudba je posebna tudi zaradi svoje praznične embalaže, ki jo je oblikovala agencija Studio Marketing JWT. Gorenjkina linija Zimska pravljica in Gorenjkina čokolada z zlatenimi lešniki sta na voljo v trgovinah vseh trgovskih sistemov v prazničnih mesecih. Gorenjka letno proizvede več kot 2000 ton čokolade.

Odpadke v reciklažo in predelavo, ne na odlagališče Najbolj zelena občina 2010 Solbiopolysy na poti iz odpadkov do energije

Biofuel Polygeneration System Integrating Landfill Gas And Solar Energy “Solbiopolysy”

LUKSUZ IN SKRB ZA OKOLJE HKRATI

Kombinirane rešitve so lahko za naročnika optimalne Combined Solutions can be Optimum for the Customer

Slovenija še brez strategije, nekateri pa že na trgu Slovenia is Still Without a Strategy Even Though Some are Already Available on the Market

Izzivi pri uporabi fotovoltaične energije in transport Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru in Simbio, družba za ravnanje z odpadki, partnersko sodelujeta pri izdajanju revije EOL. Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialist magazine for packaging, environment and logistics izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media tisk / Printed by: Mond grafika oglasno trženje / marketing: Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si) Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta) Celje, november november 2010 Revija je brezplačna. ISSN 1855-4849

• •

• • •

Podjetje GPS, eden največjih svetovnih proizvajalcev nakupovalnih vrečk in etiket, je razvil novo kolekcijo modnih nakupovalnih vrečk. Te so bile konec oktobra predstavljene na dogodku Luxe Pack v Monaku in so namenjene ekskluzivnim blagovnim znamkam. Vrečke so narejene iz posebnega papirnatega materiala Korsnäs Wave, ki daje občutek luksuza, s skrbjo za


OKOLJSKA ZAVEZANOST NAPITKOV NAKED JUICE Sokovi blagovne znamke Naked®, ki so narejeni iz najboljšega sadja in zelenjave, svojo tradicijo najvišje kakovosti nadaljujejo s povsem novo embalažo. Narejena je iz 100-odstotno reciklirane plastike (reNEWabottle® - rPET), s čimer se bo potrošnja plastike za enkratno uporabo zmanjšala za 7,4 milijona britanskih funtov letno. »V podjetju Naked Juice smo bili vedno transparentni glede uporabe vseh sestavin v naših sokovih in napitkih. Uporabljamo samo najkvalitetnejše sestavine in nikoli ne dodajamo sladkorja ali konzervansov,« je povedal Brad Armistead, direktor trženja. Prehod na novo embalažo pomeni naravni razvoj, ki bo pomagal izpolniti osnovno poslanstvo naše blagovne znamke - izboljšati kakovost izdelkov in hkrati čim bolj zmanjšati vpliv na okolje. Embalaža omogoča manjši skupen ogljični odtis izdelka in bo prihranila več kot 12.000 m3 prostora na odlagališčih. Uporaba recikliranih plastenk namesto običajne PET embalaže bo zmanjšala emisije toplogrednih plinov tovrstnih plastenk za 35 odstotkov, kar je ekvivalentno prihranku več kot 500.000 litrov plina letno.

5 54

SVORS nov, predsednik naprej dr. Franc Lobnik

EOL

Poleg nove embalaže reNEWabottle je Naked Juice sprejel zavezo, v kateri je napovedal sponzorsko podporo dveh organizacij, namenjenih izboljšanju okolja s pomočjo izobraževanja potrošnikov o trajnostni uporabi reciklirane plastike in vplivih na okolje. Naked Juice je tako partner RecycleBank®, vodilnega zelenega nagradnega programa za recikliranje, ki potrošnike in skupnosti motivira k pozitivnim okoljskim ukrepom, ki vodijo v bolj trajnostno prihodnost. Potrošniki so preko nagradne igre nagrajeni s točkami RecycleBank, ki jih je mogoče zamenjati za popuste in nagrade lokalnih in nacionalnih poslovnih partnerjev, vključno z izdelki Naked Juice. S pomočjo takšnega partnerstva, izobraževanja potrošnikov in inovacij je družba pomagala ustvariti kulturo, ki spodbuja trajnostno potrošnjo in recikliranje, zmanjšuje rabo energije

dr. Franc Lobnik

okolje v celotnem proizvodnem procesu. Gre za trd in močan ovojni papir, izdelan izključno iz lesnih vlaken. Ima gladko površino, primerno za štiri barvno tiskanje. »Na leto uporabimo več kot 1.200 ton tega materiala, zato lahko rečemo, da imamo z njim že veliko izkušenj,« pravi Daniele Grotto, ustanovitelj in lastnik podjetja GPS. »Papir Korsnäs Wave nam je zelo pri srcu, predvsem zaradi videza, občutka in njegove elastičnosti. Kupci papir zagotovo premalo cenijo oziroma se premalo zavedajo prave vrednosti tovrstnega embalažnega materiala«.

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Svet za varstvo okolja RS je začel z novembrom delati v novi sestavi. Njegovi člani so: Aleksander Batič, Mitja Brilly, Jožef Horvat, Primož Kmecl, Rajko Knez, Janez Kranjc, Stanislav Jožef Kristl, Janez Levec, Franc Lobnik, Janez Matos, Dušan Plut, Jože Rakovec, Niko Samec, Miha Tomaževič, Davorin Tome. Za predsednika sveta so izbrali Franca Lobnika, podpredsednik je Aleksander Batič, v izvršnem odboru pa so še Dušan Plut, Janez Kranjc, in Niko Samec. Zanimivo je, da v Svetu za varstvo okolja RS ni niti ene ženske.

O okoljski sanaciji celjske kotline tudi v EU

v gospodinjstvih ter preprečuje zlorabo odlagališča. Naked Juice je tudi ponosni sponzor dneva America Recycles Day (15. november) in prostovoljne izobraževalne organizacije Keep America Beautiful. »Naked Juice je s svojimi izdelki resnično močno zavezan k trajnostnemu razvoju in dobri okoljski praksi, kar izkazuje zvestobo temeljnim vrednotam podjetja« je dejal Ian Yolles, vodja trženja v RecycleBank. Podjetje je za svojo okoljsko naravnanost in prvovrstno tehnologijo prejelo prestižni certifikat LEED (Leadership in Energy and Environemntal Design), ki ga je vzpostavil U.S. Green Building Council. Gre za svetovno najprestižnejši ocenjevalni sistem, ki vključuje širok spekter okoljskih dejavnikov, ki presegajo industrijske standarde (učinkovita raba vode in energije, uporaba naravnih materialov, notranja okoljska kakovost idr.).

MILO ZA EDINSTVENO HIŠNO DEKORACIJO M & H Plastics je v partnerstvu s podjetjem CRC Innovations in Chadwicks Sleeves, vodilnim britanskim proizvajalcem pokrovov, ustvaril luksuzno kolekcijo izdelkov za

»Območje stare cinkarne je zaradi vsebnosti kadmija in ostalih strupov najbolj onesnaženo območje v Sloveniji. V Celjski kotlini je sedem tisoč hektarjev prekomerno onesnažene zemlje, od tega 2.800 hektarjev obdelovalne. Z nitrati in drugimi strupi je onesnažena pitna voda iz zajetja v Medlogu. Reki Hudinja in Voglajna sta zastrupljeni s težkimi kovinami in z vsemi mogočimi strupi. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja Slovenije. V Celju beležimo do 50-krat višje maksimalne koncentracije polutantov glede na neonesnažena območja Slovenije.« To so navedbe iz poročila mednarodne okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green (AAG) in civilnih iniciativ Celja o onesnaženosti celjske kotline. Na trditve, da je umrljivost za rakom v Celju zaradi kontaminiranosti zemlje v Celju večja od povprečja v Sloveniji, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje odgovarjajo z drugačnimi strokovnimi ocenami. Po njihovem je naraščanje števila novo zbolelih za rakom med drugim tudi posledica zgodnejšega odkrivanja raka, večje osaveščenosti in staranja prebivalstva. Po kazalnikih, ki jih na ZZV Celje spremljajo o zdravju, bolezni ali umrljivosti, celjska regija, pa tudi Celje bistveno ne odstopata od slovenskega povprečja. Razveseljivo je, da umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja v

november november 2010

osti

Kratko, zanimivo


6 54

EOL

Kratko, zanimivo UE Celje, regiji in Sloveniji kontinuirano in značilno upada.

Novosti 90-odstotnim zmanjšanjem njegove teže in povečanjem trajnosti proizvoda. Nov PET kozarec je izdelan v treh velikostih (258 ml, 357 ml in 459 ml), na trg pa je bil lansiran septembra 2010. Premier Foods je v tem času že izvedel oceno, ki je potrdila zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. »Z logističnimi predpisi, ki omejujejo težo tovorov med transportom, se je znatno zmanjšalo število transportnih in dostavnih vozil,« pojasnjuje Alan Robe, tržnik blagovne znamke Sun Pat.

V Alpe Adria Green pa napovedujejo, da bodo poročilo z vsem dokaznim gradivom posredovali tudi ustanovam EU in od njih zahtevali, naj se aktivno vključijo v reševanje tega problema, saj v AAG menijo, da država Slovenija ni sposobna sanirati okolja v okolici Celja.

Mobilni portal TE-TOL med najboljšimi na svetu Globalna pobuda »World Summit Award« (WSA), ki je nastala in deluje v okviru in sodelovanju s Svetovnim vrhom za informacijsko družbo (World Summit for Information Soceity), je letos prvič izvedla izbor za najboljše mobilne vsebine in aplikacije na svetu – WSA-mobile. Nanj so se lahko za eno od osmih razpisanih kategorij prijavile tiste mobilne vsebine in aplikacije, ki so bile predhodno nominirane s strani nacionalnih članic mednarodne žirije oz. bile izbrane na predhodnih nacionalnih izborih. Prejeli so več kot 420 kandidatur iz skoraj 100 držav, izbrali pa po pet zmagovalcev v vsaki kategoriji. TE-TOL je na predlog slovenske članice WSA, prof. dr. Borke Jerman Blažič, vodje laboratorija za odprte sisteme in mreže z Instituta »Jožef Stefan«, kandidiral s svojim mobilnim portalom v kategoriji »m-okolje in zdravje«, v kateri je bil izbran kot eden izmed petih najboljših na svetu. Slovenija si tako ugledno priznanje deli z Avstrijo, Indijo, Egiptom in ZDA. TE-TOL je tudi edina energetska družba med vsemi izbranimi izvajalci. Mednarodna žirija v okviru WSA se je zbrala v Abu Dhabiju, je svoj izbor v utemeljila s tem, da je TE-TOL kot proizvajalec energije iz fosilnega goriva z inovativnim mobilnim sistemom na odprt, pregleden in enostavno dostopen način svojemu neposrednemu okolju, to je prebivalcem Ljubljane, omogočil 24/7 pregled ažurnih podatkov o izpustih in vplivih na okolje in zdravje, kot tudi podatke o proizvodnji, obenem pa je z mobilnim sistemom nadgradil interne procese dela.

november november 2010

Zasavci pred vrati vlade Zasavsko okoljsko društvo EKO krog, njegov predsednik je Uroš Macerl, je organiziralo množične demonstracije pred vlado v Ljubljani. Zahtevajo, da ARSO prekliče dovoljenje za sosežig cementarni Lafarge v Trbovljah. Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, trdi, da je Agencija za okolje in prostor v postopku izdaje dovoljenja napravo v prid Lafarge cement Trbovlje (LCT) nepravilno opredelila kot obstoječo, zato je LCT morala izpolniti nižje standarde, kot če bi se naprava pravilno opredelila kot nova. Na dan

umivanje rok Casa Dolce Casa. Embalažne različice v elegantni sivi, črni in srebrni kombinaciji so primerne za sodobno minimalistično mestno življenje, bogati vijoličasti cvetlični vzorci na svetli podlagi pa dajejo vtis razkošnih ženskih občutkov. Podjetje je za izdelek izbralo 500 ml PET embalažo, z barvno usklajeno črpalko kovinskega videza, ki končnemu izdelku daje pridih elegance in luksuza. »Naš cilj je bil ustvariti izviren izdelek za prijetno hišno dekoracijo, z dodatkom kančka razkošja v vsakdanjem okolju. Tako smo ustvarili resnično edinstven koncept z močno splošno vizualno identiteto«, je dejala Theresa Taylor iz podjetja CRC Innovations.

NOV TEHNOLOŠKI UČINEK ZA KREATIVNE POTROŠNIKE Sleever ® International je okrepil svojo prisotnost na trgu s poudarkom na inovacijah, ki ponujajo hitre, preproste in inovativne rešitve prilagajanja potrebam potrošnikov in luksuznemu svetu. »Gre za inovativen tehnološki učinek SkinSleever ® oziroma uporabo tehnike tiskanja Helioflex, ki s pomočjo posebne teksture omogoča otipljive vizualne razsežnosti izdelka, na stekleničkah parfumov ali pijač pa so lahko brez omejitev tudi različni motivi. »Naš program je

ARAŠIDOVO MASLO Z MANJŠIM OGLJIČNIM ODTISOM Sun-Pat, vodilna britanska blagovna znamka arašidovega masla, je ponovno na voljo v lahki »stekleno čisti« PET embalaži, ki jo proizvaja podjetje RPC Containers Blackburn. Odmik od obstoječe steklene embalaže odraža pomembne trajnostne koristi za lastnika znamke (Premier Foods): poleg vključitve 50 % popotrošniškega recikliranega materiala, embalaža med prevozom povzroča tudi manjši ogljični odtis. V supermarketih je sicer opazno vse večje povpraševanje po okolju prijaznih blagovnih znamkah, vendar pa je še vedno bistveno, da se hkrati ohranijo funkcionalne in estetske koristi obstoječe embalaže. RPC Blackburn je zato predlagal uporabo embalaže, ki bi bila podobna obstoječemu steklenemu kozarcu, vendar z

oblikovan na podlagi različnih materialov: kovine, kamna, blaga, lesa in kože,« pravi Éric Fresnel, direktor podjetja Sleever ® International. »Strokovnjaki so za svoje izdelke dosegli novo raven luksuza tudi z razvojem nove palete embalažnih materialov. To je satenasto obarvana plastična folija, ki pa ne daje običajnega plastičnega videza, ampak izdelku ponuja videz gostote lesa in naravnega papirja. Kljub tej spremembi v materialu postopek ohranja vse lastnosti uspešnega izdelka in je primeren tudi za steklenice vina. Postopek smo testirali na dogodku Luxe Pack v Monaku, princip pa je bil zelo enostaven: vsakdo je dobil kozarec, ki ga je lahko kreativno, po lastni izbiri, popestril z učinkom Sleeve. S tem ustvarjamo dinamično komunikacijo s potrošniki in vzpostavljamo nove oblike zabave na prodajnih mestih«.


Septembra letos se je 74 proizvajalcev živil, trgovcev in vodij prehrambne storitvene dejavnosti iz 17 evropskih držav udeležilo dogodka »Bring Taste Anywhere«, ki ga je organiziralo podjetje Sealed Air v Parizu. Udeleženci so na strokovnih seminarjih, delavnicah in demonstracijah spoznali nove načine zagotavljanja kakovostno pripravljenih toplih obrokov. Dogodek je osredotočen na današnje potrošnike, ki iščejo specifične izdelke – takšne, ki ustrezajo njihovim potrebam po različnih jedeh ob različnih priložnostih, kot so razna praznovanja, skupne večerje ipd. Udeleženci so obiskali prizorišče, kjer je bil predstavljen priročen prodajni avtomat za kakovostne, tople pripravljene obroke in vsakdanje domače jedi. Prikazani so bili privlačni, trajnostni izdelki trgovske znamke Cryovac®, ki ohranjajo svežino in skrajšajo čas priprave, potrošnikom pa ponujajo okusen obrok kjerkoli in kadarkoli. »Topli pripravljeni obroki so v večini evropskih držav še vedno novost in privabljajo vse več potrošnikov. Od leta 1998 do 2008 je trg rasel za 5,2 odstotka v povprečju na leto, medtem ko hladni pripravljeni obroki dosegajo povprečno 7-odstotno rast. Recesija je sicer to rast zaustavila, vendar se zato ljudje tudi pogosteje odločajo za tovrstne sveže pripravljene obroke, ki jih lahko zaužijejo doma, kot pa za obisk restavracije,« pravi Sebastiaan Schreijen iz podjetja Rabobank International. »Rast trga pripravljenih obrokov je vsekakor odvisna od nacionalnih prehranjevalnih navad, pa tudi od tega, kakšne možnosti toplih obrokov določeni trgovci ponujajo. V Italiji, kjer 70% pisarniških delavcev uživa kosilo doma, je vodilna trgovska veriga Conad v lanskem letu zabeležila 4,8-odstotno rast

7

uveljavitve ključne uredbe je namreč naprava proizvajala cement s klasičnimi gorivi, z odločbo pa si je podjetje LCT poleg povečane proizvodnje dovolilo tudi sežiganje odpadkov. Poleg tega v Eko krogu menijo, da LCT nima nekaterih gradbenih in uporabnih dovoljenj za posamezne objekte v sklopu sežiganja odpadkov ter da njihove emisije ogrožajo zdravje prebivalcev.

54

predpakirane in predpripravljene hrane. Uspešne inovacije segajo od zamrznjenih pic do najbolj svežih lazanj«, je povedal direktor trženja v Conadu Giovanni Panzeri. V Veliki Britaniji, ki ima najbolj razvit trg pripravljenih obrokov v Evropi, priljubljen trgovec Marks & Spencer svojo paleto izdelkov preoblikuje vsakih šest mesecev, da na ta način izdelki ustrezajo željam potrošnikov. Letošnji novosti sta kosilo za dve osebi za 10 funtov, vključno s predjedjo, glavno jedjo, vinom in desertom, ter nova vrsta obrokov Simply Fuller Longer z visoko vsebnostjo beljakovin in ogljikovih hidratov, ki podaljšujejo občutek sitosti. Z obroki Sealed Air Cryovac podjetje M & S raziskuje prihodnost pripravljenih obrokov: so enostavni za pripravo, imajo zelo malo odvečne embalaže in etikete z zanimivimi, predvsem pa praktičnimi informacijami. Enostavnost, priročnost in udobje so tako bistvene značilnosti teh obrokov, vendar pa je ključni izziv ta, da so za potrošnike hkrati privlačni in atraktivni. Najpomembneje je torej zagotoviti prvi nakup: »Barva in oblika sta ključna identifikatorja izdelkov in blagovnih znamk, vendar proizvajalci in trgovci, zlasti večji, pogosto nimajo dovolj poguma za drznejše izdelke. Embalaža mora na enostaven, a hkrati dovolj atraktiven način predstavljati zgodbo celotnega izdelka«, poudarja Fabrice Peltier, direktor oblikovalske agencije P’Référence. Embalažo Simple Steps® trgovske znamke Cryvovac lahko uporabljamo npr. v avtomatih za pripravo obroka v pisarnah, bolnišnicah in na železniških postajah. Je preprosta za odpiranje, primerna za mikrovalovne pečice, skrajša čas kuhanja ter ohranja svežino in okus obroka. »Danes so pripravljeni obroki v Evropi precej standardni, zato se povpraševanje potrošnikov po različnih embalažnih rešitvah oziroma možnostih pakiranja in visoko kakovostnih pripravljenih obrokih povečuje,« pravi Annamaria Rizzo, direktorica trženja v podjetju EMEA Ready Meals. Potrošniki so vse bolj občutljivi na okoljske probleme in še vedno imajo mnogi negativna mnenja o določenih vrstah embalaže, kljub njeni ključni vlogi podaljševanja roka uporabe izdelka, zaradi česar posledično nastane tudi manj odpadne hrane. Le-ta je namreč glavni vzrok za emisije metana iz odlagališč odpadkov.

EOL

PRIPRAVLJENI OBROKI DOMA IN NA POTI

Iztok Virant, direktor družbe Lafarge cement, odgovarja, da si je podjetje z investicijami v trenutno najboljše razpoložljive tehnologije zagotovilo možnosti uporabe alternativnih goriv. Z odpadnimi olji, odpadno plastiko in izrabljenimi gumami, ki jih slovenska družba ustvarja dnevno, nadomeščajo fosilna goriva, s čimer prispevajo k ohranjanju naravnih virov. S tem omejujejo izpuste toplogrednih plinov v ozračje ter znižujejo količino še uporabnih odpadkov, odloženih v okolje. Okoljsko dovoljenje jim predpisuje strožje kriterije za uporabo alternativnih goriv, kot jih zakonodaja predpisuje za cementarne, ki sicer upravljajo fosilna goriva. Društvo Eko krog zatrjuje, da jim ni cilj zaprtje cementarne, pač pa, da ARSO prekliče dovoljenje za sosežig.

Robert Tomazin direktor Slopaka

Robert Tomazin

Fotografije: arhiv proizvajalcev

V novembru je direktorsko mesto družbe Slopak po Andreju Sotelšku prevzel mag. Robert Tomazin, rojen leta 1971 v Kočevju. Za srednješolsko izobraževanje si je izbral Gozdarski šolski center Postojna, na Visoki šoli za upravljanje in poslovanje Novo mesto je pridobil naziv diplomirani ekonomist, Fakulteto za podiplomske državne in evropske študije pa je končal z znanstvenim nazivom magister znanosti, in sicer za magistrsko delo Koncesijsko upravljanje in izkoriščanje gozdov. Varovanje narave mu je blizu, po duši je ekolog. Doslej je imel odgovorne poklicne dolžnosti v delniški družbi Snežnik v Kočevski Reki, od leta 2006 pa je delal v podjetju Droga Kolinska, zdaj kot vodja proizvodnje. Andrej Sotelšek se je odločil za upokojitev.

november november 2010

i

Kratko, zanimivo


foto: arhiv podjetja

Duropack igra v Sloveniji prvo violino Na embalažno panogo v Sloveniji v zadnjih letih ni pogosto sijalo sonce. Podjetja so poslovala na robu rentabilnosti in tudi z izhodnimi strategijami ni šlo drugače, kot da so prišli tuji lastniki in prevzeli del papirne in embalažne industrije. Slovenski Valkarton je združil vrsto manjših proizvajalcev, nato pristal v lastniškem objemu Belišča, tega pa je letos prevzela Constantia, lastnica grupacije Duropack. A to ni edina Duropackova družba na slovenskem trgu. V Brestanici se prav letos spominjajo 30-letnice začetka proizvodnje valovitega kartona, že polnih osemnajst let pa so v grupaciji Duropack. Majda Androjna, direktorica Duropacka v Brestanici, pravi, da so polnoletni, z lastniki pa je že dogovorila poslovni načrt za leto 2011. Toda kakšne bodo bilančne številke za to leto? Z Valkartonom je Duropack na slovenskem trgu najmočnejši embalažni igralec, brestaniška družba pa je med zelo trdnimi členi v skupini Duropack.

Kakšna so gibanja na trgu, slovenskem in globalnem, kaj kažejo rezultati poslovanja v letu 2010? Bo izguba? Kriza nas je v letu 2009 tako prizadela, da smo izgubili med 20 in 30 odstotki količin, vendar trenutni rezultati kažejo 7,5-odstotno količinsko rast. Na konferenci Prepare for the digital future maja v avstrijskem Lienzu je bila podana celo zelo optimistična dolgoročna napoved za branžo, ki naj bi imela eno najvišjih rasti. Rast temelji na vse večji ekološki osveščenosti celotnega gospodarstva in vse večji usmerjenosti v iskanje vedno novih reciklažnih poti. Holding Duropack ima v svojem poslanstvu definirano vodilno vlogo na trgih Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Eno najmočnejših v grupaciji je podjetje v Nemčiji, ki je letos že realiziralo 20-odstotno količinsko rast in kljub izjemni rasti cen naše osnovne surovine, papirja, uspelo za 5 odstotkov povečati rezultat. Takoj za njimi je naše podjetje v Brestanici. V kumulativi smo do te jeseni že realizirali 7,5-odstotno količinsko rast, ki pa se v poslovnem rezultatu zaradi rasti stroškov kaže v 40 odstotkov nižjem rezultatu glede na lansko leto. Za nami je Srbija, ki realizira 5-odstotno rast, nato sledita Češka in Avstrija. V sestrskih podjetjih na ostalih trgih pa ni zabeležena rast količin ali rezultatov poslovanja. Vsi proizvajalci embalaže iz valovitega kartona smo bili soočeni s ponovno drastično rastjo cen tako reciklažnih kot tudi papirjev iz primarnih vlaknin. Letos so dosegli do konca oktobra tudi 50-odstotno rast. S potrebo po dobrem razmerju med količino in ceno smo bili ob poviševanju cen vhodnih surovin zadržani. Ponovno smo si zadali naloge za izboljšavo notranjih procesov, energijskih

Majda Androjna

Jože Volfand

Ekonomski položaj panoge

8 54

Embalaža november november 2010

Ekonomski položaj panoge

prihrankov, za nadaljnje povečevanje produktivnosti in ustvarjanja višje dodane vrednosti na zaposlenega. Gre za osredotočenost na doseganje polnega poslovnega potenciala. Poslovni rezultat je seveda posledično nižji, pa vendarle še vedno zdrav. Primerjamo se z evropskimi kazalniki poslovne uspešnosti.

Vsa podjetja v skupini imajo inženiring centre Vendar trg zahteva nove kreativne rešitve. S katerimi izdelki najbolj uspete prepričati kupce, kaj najbolj išče trg in katere nove trge ste zavzeli? V letošnjem letu si je vodstvo podjetja Duropack v Brestanici zadalo kot eno svojih največjih tržnih aktivnosti ponuditi trgu kreativne in inovativne rešitve embaliranja za potrebe jutrišnjega dne. To misel imamo zapisano tudi v svojem poslanstvu. Zahtevna tržna situacija vodi v še večji angažma in iskanje potencialov, ki nam jih v našem primeru omogoča članstvo v grupaciji. Vsa podjetja v grupaciji Duropack imamo inženiring centre, kjer se iščejo in ustvarjajo nove konstrukcijske rešitve in dizajni. Potencial, ki ga imenujemo baza znanja v grupaciji Duropack, je dosegljiva vsem članom grupacije. Tako smo dobili ogromno tehnoloških rešitev za težko industrijo iz sestrskega podjetja v Ansbachu, torej iz Nemčije. Rešitve za steklarsko industrijo so prišle iz Nemčije in Češke, rešitve za lesno industrijo smo v skupino prispevali tudi sami. Sestrsko podjetje v Gradcu v Avstriji ima veliko izkušenj pri proizvodnji ličnih in atraktivnih prodajnih displejev.


Slovensko tržišče je tako majhno, da so potrebe po kakovostni, večbarvni embalaži velikokrat na meji, ko bi lahko rekli, da potrebujemo butično izdelavo. Poznamo namreč meje med stroški kvalitetnega flekso tiska in laminiranih – kaširanih izdelkov. Seveda je naklada kvalitetnih barvnih embalažnih izdelkov tako nizka, da se v takih primerih večkrat poišče ugodnejša rešitev v laminiranju. Kljub vsemu tovrstna embalaža pri nas predstavlja zgolj enomestno številko v deležu embalaže. Že nekaj let sledimo tudi razvoju potreb tri- in večbarvnega tiska, ki raste zelo počasi. V našem podjetju predstavlja le 7-odstotni delež, tako da je povrnitev investicije matematično nerealna in ekonomsko neupravičena. Zavedamo se, da je naloga nas embalažerjev – nosilcev te stroke, da osveščamo in dvignemo zahtevnost tega tržišča. Vendarle pa se mora investicija enkrat povrniti. Dejstvo je, da je čas, v katerem smo, naložbam zelo nenaklonjen. Duropack v Sloveniji v svojem portfelju nima posebej proizvodne linije darilne embalaže. Jo pa tržimo kot dodatek in pozornost svojim poslovnim partnerjem, z idejo, da svoje proizvode kot darilo pakirajo v lično embalažo.

Na trgu je vse več zelene embalaže Katere nove elemente, glede na velike zahteve naročnikov po racionalizacijah, morate upoštevati v proizvodnji – od racionalizacije do ekološke, zelene embalaže? Kako opredeljujete zeleno embalažo? Največ pozornosti je še vedno usmerjene v nosilnost in izkoriščenost volumna tako pri skladiščenju kot tudi pri prevozu. To so dejavniki,

Srečo imamo, da živimo v času povečevanja trendov zelene embalaže, ki je opredeljena tako, da so izdelki narejeni iz 100-odstotno recikliranih materialov in da gredo nazaj v ciklus reciklaže. Za vse naše proizvode lahko zagotovimo, da so narejeni tako. Le manjši delež, manj kot 10 odstotkov proizvodov, je narejenih iz pravih celuloznih vlaken, kar je izrecna potreba kupca.

Economic Situation of the Branch

Kakšne so zahteve naročnikov glede kreacij in dizajna? Velika podjetja imamo predvsem dizajn že definiran v svojih celostnih podobah. V konstrukcijah imamo več znanja in tudi več svobode. Tu je treba podati posebnost tega trga – neposlovnost oziroma dejstvo, ko embalažerji v naši hiši razvito rešitev prevzamejo in isti izdelek ponudijo za precej nižjo ceno. Verjamem, da bo tudi na tem področju prišlo do zrelosti, ko si bomo podjetja med seboj svoje razvojne kreacije tudi priznavala. Ali bo matična družba širila dejavnosti na trgih nekdanje Jugoslavije po prevzemu kombinata Belišče na Hrvaškem? Širitev grupacije Duropack na trge nekdanje Jugoslavije se je po večletnem aktivnem iskanju poti letos uresničila. Večletna strategija se je realizirala letos maja, ko je Constantia, lastnica grupacije Duropack, postala tudi večinska lastnica kombinata Belišče na Hrvaškem. Osnovna usmeritev grupacije je, da se kakovostno uredi trg embalažnih papirjev in nato poišče sinergijske učinke vseh poslovnih enot znotraj grupacije. Kot pa je že znano, smo od leta 2005 zelo uspešni tudi na bolgarskemu tržišču, tudi sestrsko podjetje v Kruševcu je že 6 let uspešen član grupacije. Načrtovana so nadaljnja širjenja skladno z osnovnim poslanstvom grupacije. Duropack je v Evropi najbolj kompetentno podjetje za proizvodnjo usmerjenih izdelkov iz valovitega kartona prihodnosti. Kakšni so vaši načrti za leto 2011? Pred mesecem dni smo predstavniki podjetja predstavili in zagovarjali poslovni načrt – proračun za leto 2011. Za področje, na katerem tržimo, smo v skladu z gospodarskimi kazalci predvideli ustrezno rast. Na podlagi naših izkušenj smo znotraj organizacije začrtali projekte, ki bodo podprli našo konkurenčnost in prispevali k realizaciji poslovnega načrta. Lastniki so ga potrdili, saj v njem zagotavljamo rast in kapitalski donos.

Duropack Playing First Fiddle in Slovenia

54

9 Koliko kupci zahtevajo barvno kartonsko embalažo in kako je Duropack uspešno razvil program darilne embalaže?

Letos je 30 let od začetka proizvodnje valovitega kartona v Brestanici, 20 let samostojnosti podjetja ter polnoletnost – 18 let uspešnega delovanja znotraj mednarodne grupacije Duropack s sedežem na Dunaju. To so leta nenehnih izboljšav in gradnje izkušenj, ki so odlična platforma za kreativne in inovativne rešitve za izdelke iz valovitega kartona.

Embalaža

Osvojili smo nekatere nove trge v Srednji Evropi, predvsem z artikli z visoko dodano vrednostjo. Cena dela, vgrajenega v izdelke, je še razmeroma nižja v primerjavi z ostalimi državami Srednje Evrope. In kaj smo opustili? Zaradi plačilne nediscipline smo v veliki meri opustili delovanje na trgih bivše Jugoslavije.

ki so pomembni stroškovni spremljevalci tega proizvoda. Letos je v našem projektu kreativnih in inovativnih rešitev izšlo največ idej v smeri racionalizacije pakirnih linij. V partnerskem sodelovanju s kupcem smo s celovitimi idejnimi rešitvami doprinesli k višji produktivnosti in posodobitvi operacije embaliranja, tega prav tako pomembnega dela poslovnega procesa, v več uspešnih slovenskih podjetjih.

Slovenia’s packaging industry has not seen the best times in the few last years. Companies teetered on the edge of profitability and even employing exit strategies nothing else worked but foreign investors coming in and taking over part of the paper and packaging industry. The Slovenian Valkarton united a number of smaller producers that later came under Belišče, which was this year taken over by Constantia, owner of the Duropack Group. This is not Duropack’s only company on the Slovenian market. This year, Brestanica marks the 30th anniversary of starting production of corrugated board and they have been part of the Duropack Group for a full eighteen years. Ms Majda Androjna, General Manager of Duropack in Brestanica says that they have come of age and the new business plan for 2011 has already been determined with the owners. But what about this year’s balance sheet? With Valkarton, Duropack is now the strongest player on the Slovenian packaging market and the Brestanica-based company is a strong link of the Duropack chain. Will the parent company expand its activity on the former Yugoslav markets now that it has taken over Belišče in Croatia? The expansion of the Duropack Group to the former Yugoslav markets was realised this year after years of active searching for the right way. The year-long strategy was implemented this May, when Constantia, owner of the Duropack Group, became the majority owner of the Belišče Group in Croatia. The Group’s main orientation is towards the packaging paper market, which will first be regulated in terms of quality and then to search for synergies among all business units within the Group. As you know, we have been successfully operating on the Bulgarian market since 2005 and the Kruševac subsidiary has been a successful Group member for 6 years. Further expansion is planned in accordance with the Group’s basic mission. Duropack is Europe’s most competent company for the production of corrugated board products of the future.

november november 2010

Toda kaj zares išče slovenski trg? V urejenih in v prihodnost usmerjenih podjetjih, kjer se embalaža prepoznava kot element promocije izdelka, so potrebe jasne. Vsi tisti, ki jih kriza ni prebudila in prisilila v prenovo poslovanja, pa še vedno bijejo bitko. To dokazuje tudi dejstvo, da povprečna cena na enoto proizvoda, prodanega v Sloveniji, zaostaja za povprečno ceno izdelkov, ki so prodani na Češkem, Slovaškem, Madžarskem. Za ceno na avstrijskem tržišču zaostaja celo za 50  odstotkov. Realizirana prodajna cena enote embalaže iz valovitega kartona je v Sloveniji zares zelo nizka.


Ideja z dihom ergonomije, ekologije in estetike

Prvo vprašanje se ponuja kar samo od sebe: kaj ločuje steklenice vode Costella od ostalih, oziroma, kaj vaš izdelek ima, drugi pa nimajo? Uporabnost in estetika. Oboje je ključnega pomena in pomeni vodilo mojega ustvarjanja. Izdelek mora biti praktičen in enostaven, hkrati pa mora zbujati določen vtis že na prvi pogled. Uporabnost in estetika se prepletata. Tako je nastajal tudi nagrajeni izdelek. Oblikovanje ima svoja pravila in svoje omejitve, zato se stvari rade hitro ponavljajo. Izvirnost je znotraj omenjenih konceptov težko doseči, vendar je v zaostreni konkurenci nepogrešljiva. Na svetu se letno oblikuje okoli šest tisoč plastenk pijač, koliko se jih uveljavi na tržišču, pa je drugo vprašanje. Velika večina steklenic je tehnično dodelanih, ravnih, kot da so ustvarjene le za shranjevanje vsebine. Sam sem se najprej osredotočil na držalo, ki je dvignjeno na zgornjo četrtino višine steklenice, kar omogoča dober oprijem. Pomislil sem, kako ženska ali otroška roka težko drži 1,5-litrsko steklenico, in nastal je izdelek, ki ne drsi iz rok in se ne mečka. Pri estetskem delu sem upošteval, da je voda ženskega spola in vsebuje žensko energijo, hkrati pa je vir življenja in kot taka čista, nedolžna, privlačna. Sledeč tem

Robert Doljak

O nagrajeni steklenici smo v reviji pisali, o oblikovalcu še ne. Kdo je, kaj je avtor? Nadarjenost, domišljija in ustvarjalnost so prepletene s konkretnostjo, z osredotočenostjo in vztrajnostjo. Na papirju preprost recept za uspeh, ki ga je v praksi težko uresničiti. Industrijski oblikovalec Robert Doljak združuje vse naštete lastnosti. Po desetletju samostojnega dela je začel žeti sadove vloženega truda. Lani sta na svetovnem sejmu pijač Drinktec 09 njegovi 0,25- in 0,75-litrska steklenica naravne mineralne vode Costella prejeli nagrado za najboljšo steklenico iz stekla. Letos pa je strokovna žirija 17. mednarodnega sejma embalaže, tehnike, pakiranja in logistike v Gornji Radgoni izdelku podelila 33. slovenskega oskarja za embalažo. 37-letni Novogoričan je avtor »vodne« uspešnice.

foto: Samo Radinja

Aleš Sorta

Oblikovanje embalaže

10 54

Embalaža november november 2010

Oblikovanje embalaže

smernicam sem vodo »oblekel« oziroma oblikoval silhueto ženskega oprsja in ozkega pasu, na katerem so nanizana vsa rebra. Pod pasom ostaja več kot polovica čiste, gladke površine, ki poudarja lastnosti vode Costella.

Želel sem ustvariti blagovno znamko Koliko časa je zorela ta zamisel oziroma kdaj je zaživela? Moje ideje nastajajo v trikotniku narava-izdelek-človek. Tudi pri oblikovanju nagrajene steklenice sem sledil temu osnovnemu postulatu, ki se izraža v povezavi ergonomije, ekologije in estetike. Voda je eden najbolj žlahtnih elementov v okolju. Zasluži si privlačno embalažo, ki z mehkimi linijami ugodno vpliva tudi na prostor. Obenem uporaba minimalne količine plastike, ki jo še dopušča statika, prispeva k ekološkosti izdelka. Ko so leta 2005 potencialni naročniki navezali z mano stik, sem imel grobe obrise izdelka že v glavi, junija istega leta, ko so me potrdili za oblikovalca steklenice, pa sem se lotil dela. Stvari so šle potem sorazmerno


11 gladko in hitro. Z naročnikom sva bila namreč na podobni valovni dolžini in soglasna: steklenica mora biti funkcionalna, prepoznavna in drugačna, skratka izvirna. Hitro smo sprožili akcijo. V dveh, treh mesecih je nastal prototip, ki je z manjšimi popravki nato obveljal za proizvodnjo in, upam, tudi za prihodnost. Vselej sem si želel ustvariti blagovno znamko, ki bo brezčasna in se ne bo podrejala modnim trendom. Z drobnimi tehnološkimi popravki v prihodnosti model brez zadržkov uvrščam med tiste, ki lahko trajajo stoletja in pišejo zgodovino. To pa je dosežek, na katerega bi bil v tem nasičenem trgu posebej ponosen.

54

Ste v konfliktu ali sožitju z naročniki?

Embalaža

Tako kot povsod se tudi v našem poklicu soočamo različni profili osebnosti različnega znanja, različnih pogledov in različnih prepričanj. Na začetku moje poti sem se bolj podrejal željam strank, a sem ugotovil, da kljub zadovoljstvu naročnika nisem v celoti opravil svojega poslanstva. Po drugi strani je težko delati z nekom, ki hoče imeti zadnjo besedo v vsaki podrobnosti in je trmasto prepričan v svoj prav. Argumentirano dokazovanje zamisli zahteva veliko časa, energije in stroškov. S pridobljenimi izkušnjami in z večjim zaupanjem naročnikov, ki vse bolj prepoznavajo pravo vrednost, se tudi medsebojni odnosi razvijajo v želeno smer. V zadnjih letih vselej predstavim dvoje, troje zamisli, naročnik pa se nato odloči za eno. Praviloma se izkaže, da je prva ideja, ki se mi je utrnila, tudi izbrana.

Ali pomenijo ta priznanja prelomnico na vaši ustvarjalni poti? Sprememb ne morem zanikati in so občutne. Medijska pozornost in odmevnost dosežkov sta pač opravili svoje. Ljudje, od medijev do naročnikov, drugače gledajo name, z bistveno večjim zaupanjem, ki je tudi v mojem delokrogu zelo pomembno. Posledično lahko prihranim dragoceno energijo za ustvarjanje oziroma oblikovanje, po drugi strani pa pomenijo nagrade tudi večjo odgovornost pri nadaljnjih projektih. Zavedam se, da sem pod drobnogledom velikih pričakovanj, hkrati pa sem pridobil toliko samozavesti, da sem kos pritiskom. Navsezadnje rišem in oblikujem, odkar pomnim. Enajst let sem že na samostojni poti in se trudim opravljati svoje delo po najboljših močeh, z isto privrženostjo in dovzetnostjo ter težnjo po dovršenosti. Zakaj ste se sploh odločili za to poklicno smer? Risanje je način življenja. Že od majhnega sem prebil vse dneve s svinčnikom v roki in risal predvsem oprijemljive predmete, kot so avtomobili, pohištvo. Ta strast me je spremljala tudi v osnovni šoli in nato v srednji šoli za oblikovanje, kjer sem začel verjeti v industrijsko oblikovanje – pomagati ljudem z uporabnimi in enostavnimi rešitvami. Študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je pomenil logično nadaljevanje, čeprav s profesorji nisem vselej delil istih nazorov. Na koncu študija smo oboji dosegli svoj namen: usvojil sem nova znanja oziroma nadgradil stara. Še pomembnejše je bilo, da smo veliko risali brez pomoči računalnika. S tem smo lahko razvijali domišljijo in hkrati zasledovali izvirnost. Osnovne rešitve za skice smo iskali s svojo glavo, ne pa s pomočjo računalniškega sistema.

Prisegam na srčen odnos do dela Kaj je pomembnejše na vašem področju, delo ali nadarjenost? Oboje je imperativ in se prepleta. Nadarjenost se namreč ovrednoti skozi delo. Oblikovanje je omejen segment, kjer lahko ustvarjamo znotraj določenih tehničnih okvirjev. Prav tu nastopi nadarjenost oziroma sposobnost kreativnega mišljenja, s katerim je moč priti do izvirnih idej, slednje pa odpirajo vrata do novih in prodornih projektov. Če se izrazim v odstotkih, bom rekel, da je v oblikovanju izvirnih izdelkov razmerje med delom in nadarjenostjo izenačeno, torej 50 : 50.

november november 2010

Težko. Življenje je tek na dolge proge, zato prisegam na tradicijo ter zagovarjam poglobljen, dosleden in srčen pristop do dela, ki bo obrodil sadove v daljšem obdobju. Kratkoročne rešitve me ne prepričajo, raje vložim nekaj več časa in energije v določen projekt, ki bo pustil pečat. Hitro ne pomeni avtomatično tudi poceni. Priložnostni oziroma »instantni« izbori se v daljšem časovnem obdobju za naročnika praviloma pokažejo kot dražji in neučinkoviti. Stranke hočejo kakovost, prepoznavnost in zasidranost na tržišču. S stalnim menjavanjem podobe in z vztrajnim zasledovanjem trendov pa svojega cilja ne bodo dosegle. Trendi se spreminjajo, toda kakovost ostaja. Človek je enkratno bitje s svojo zgodovino, z običaji, navadami in okoljem, ki ga obkroža. Izdelek mora biti v sozvočju z vsemi temi elementi, v nasprotnem primeru ni zadovoljstva.

Promocija

Hitro, poceni in komercialno. Kako se soočate s prevladujočimi zahtevami v družbenem okolju?


Ogljično označevanje živil na pohodu, a s precej dvomov

Etikete z ogljičnim odtisom

12 54

Embalaža

Etikete z ogljičnim odtisom

Lucija Gornjak

Kako zmanjšati ogljični odtis?

Svetovne vlade se zavzemajo

za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za okoli 60

odstotkov do leta 2050. Ena

izmed poti do uresničevanja načrtovanega cilja je tudi

označevanje živil z ogljičnim odtisom. Znano je namreč, da

je prehranski sistem odgovoren

za izpust okoli tretjine emisij toplogrednega plina na globalni

ravni1. V povezavi z emisijami toplogrednih plinov živil je

znana potrošniška dilema o tem, ali je bolje kupiti lokalno

jabolko iz konvencionalne pridelave ali ekološko uvoženo

jabolko z druge celine. Kako

november november 2010

ravnamo v Sloveniji?

1  15 % izpustov ogljikovega dioksida prihaja iz kmetijske proizvodnje, nadaljnjih 5 % iz živilske proizvodnje, 15 % pa iz proizvodnje južnoameriške soje, ki se v Evropi v veliki meri uporablja za krmo živine. (Vir: Carbonify.com)

V

Sloveniji še nimamo sistema označevanja prehrambnih izdelkov z informativnimi nalepkami in opozorili, ki bi kupcu posredovali podatke o količini nastalih toplogrednih plinov hrane. Toda znanih je že kar nekaj tujih primerov tovrstnega označevanja živil. Martin Hickman, dopisnik britanskega časopisa The Independent, poudarja, da največji delež ogljikovega dioksida v ozračje prispeva hrana, ki je na naše police prispela z letalskim prevozom. Večinoma je nanj vezana sveža zelenjava in sadje. V primerjavi z ladijskim transportom prispeva okoli 177-krat več emisij toplogrednih plinov. »Vodilne blagovne znamke hrane vse bolj uporabljajo prepoznavno črno oznako za ponazoritev ogljičnega odtisa izdelka. Do konca tega leta bo omenjeni logotip postal druga najpogostejša etična oznaka v britanskih trgovinah. Rezultati so presenetljivi, saj količina emisij CO2 v splošnem tehta več kot sam izdelek in tu so lahko precejšnje razlike med različnimi blagovnimi znamkami ali vrstami istega izdelka. Velik podpornik tega sistema označevanja izdelkov je največja britanska veriga supermarketov Tesco. Ta bo na vseh svojih 70.000 prehrambnih linijah izdelkov uvedla etikete z ogljičnim odtisom. Doslej je na njihovih prodajnih policah mogoče kupiti že 114 izdelkov z nalepko o emisijah CO2, vključno s polposnetim mlekom (800 g CO2 na 0,56 l), pomarančnim sokom (1,1 kg CO2 na liter) in WC-papirjem (1,1 g CO2 na list), ogljične oznake pa bodo v prihodnosti dodali tudi na testenine ter sladkor Tate & Lyle. Proizvajalec sodeluje z britansko organizacijo Carbon Trust, ki je v sodelovanju z Defro, BSI in ostalimi nevladnimi

organizacijami razvila standard PAS 2050, po katerem poteka sistem označevanja izdelkov1. Za njihovo shemo označevanja se zanima že precej podjetij, ki želijo potrošnike opozarjati, da mislijo resno s politiko zmanjševanja ogljičnega odtisa oziroma izpustov, jih seznaniti o potrošniških posledicah in jim zagotoviti primerjalne podatke različnih izdelkov znotraj izbrane kategorije izdelkov za najbolj zeleno rešitev.«

Zmanjšanje CO2 se lahko dokaže

»D

oločeni izdelki dejansko dajejo podatek o količini CO2, ki se sprosti pri proizvodnji in pakiranju. Tako je mogoče primerjati npr. sveže stisnjen pomarančni sok z njegovim koncentratom, ki za hlajenje in transport porabi manj energije. Pri obeh sokovih več kot 90 % deleža ogljičnega odtisa predstavlja proizvodnja (predvsem zaradi neorganskih gnojil), distribucija 1 %, skladiščenje pa 7 oziroma 5 %. Kupci najbolje prodajanega britanskega čipsa Walkers in pekovskih izdelkov Kingsmill lahko z etiket razberejo, da polnozrnat kruh ustvari 15-krat več ogljikovega dioksida kot majhen zavitek čipsa.« Hickman v nadaljevanju pojasnjuje, da je čips Walkers eno redkih živil, ki ima že dovolj dolgo uveljavljeno oznako ogljičnega odtisa, tako da lahko dokaže zmanjšanje CO2 za 7 % od leta 2007. Zmanjšanje izpustov so dosegli zlasti z vpeljavo svojih dostavnih tovornjakov na biodizel, usposabljanjem osebja o 1  V tem sistemu označevanja je že približno 90 blagovnih znamk in 5.000 posameznih izdelkov.


13 Do okoljske informacije o živilu z mobilnim telefonom

O

gljično označevanje živil poleg Britanije uvajajo tudi nekatere druge evropske države. Švedska prodajalna s hitro prehrano Kette Max svojim gostom omogoča, da se seznanijo s podnebno bilanco vseh jedi, ki so na njihovem jedilniku (hamburgerji, solate, priloge, sadje, pijače in celo omake). Perutnina, korenje in krompir, za posladek pa gozdne jagode – takšen bi bil na Švedskem idealen podnebju prijazen obrok.

T

udi švicarsko podjetje Migros analizira vrednosti emisij živil, ki nastanejo pri proizvodnem procesu, vendar pa za razliko od švedskega podjetja teh podatkov ne sporoča potrošnikom. Zelo iznajdljiva je druga največja francoska trgovska veriga Casino. Njihovi kupci lahko pridobijo okoljske informacije o živilu kar preko svojega mobilnega telefona, ki ga približajo kodni številki na embalaži izdelka, kar jim omogoča takojšnjo povezavo z internetno stranjo o podatkih izdelka (reciklaži izdelka, toplogrednih plinih itd.). V Nemčiji pa so do takega načina označevanja precej zadržani, saj so mnenja, da v bližnji prihodnosti ne bo mogoče izdelati sistema, ki bi za tisoče prehrambnih izdelkov redno in pravilno ugotavljal izpuste toplogrednih plinov. Tudi Euan Murray iz britanskega podjetja Carbon Trust dvomi, da bi sčasoma lahko bili vsi izdelki ustrezno označeni z ogljičnim odtisom, a dodaja, da ljudje te označbe na izdelkih vse bolj opažajo in da zato želijo kupovati čim bolj etično. Ekološke oznake na živilih naj bi pri državljanih zbujale slabo vest in spodbujale nakup živil, ki manj škodujejo naravi.2 2  Vir: The Carbon Trust (http://www.carbontrust.co.uk/ publications/pages/home.aspx)

Š

vedski urad za živila je izdal priporočila3 za podnebju prijazno prehranjevanje in na vrh 'črnega seznama' živil uvrstil (goveje) meso in mlečne izdelke. Ta skupina ima največji vpliv na okolje, saj govedo pri prebavljanju proizvaja velike količine metana. Na kilogram govedine nastane od 15 do 25 kg CO2. Pridelava mesa je tudi energijsko najbolj potratna in zahteva največjo količino vode. Strokovnjaki zato namesto govejega mesa svetujejo perutnino, ki povzroči samo desetino škodljivega toplogrednega plina na kilogram, namesto paradižnika pa korenje, ki povzroči 90 odstotkov manj škodljivih plinov. Visoke emisije povzroča tudi alkohol (330-mililitrsko pločevinko Coca-Cola, ki sprosti 170 g CO2, primerjajmo s pivom, ki sprosti okoli 430 g CO2 na pol litra). Ni torej mogoče zanikati dejstva, da uživanje mesa pomeni načeloma večje izpuste CO2 kakor uživanje vegetarijanske prehrane, po drugi strani pa je nedavna angleška raziskava pokazala, da prav nekatere vrste zelenjave in žitaric (npr. soja, riž, beluši) zahtevajo zelo intenzivno obdelavo kmetijskih površin in temu primerni so veliki izpusti v okolje (nasadi, gnojenje, namakanje, pobiranje, spravilo pridelkov, odvoz odpadnih snovi idr.).

Kako pa je v Sloveniji?

O

tem, ali se ogljično označevanje izdelkov namerava vključiti v (evropsko) okoljsko zakonodajo ter kakšno je stališče gospodarstva, smo vprašali Službo za varstvo okolja GZS. Antonija Božič Cerar poudarja, da je smiselno razviti enoten pristop k vrednotenju ogljičnega odtisa, da le-ta ne sme zasenčiti informacije o drugih pomembnih okoljskih vplivih (npr. zaščita voda, tal, biodiverziteta) ter da je treba zaenkrat k tovrstnemu označevanju pristopati previdno. »Evropski proizvajalci prehrambnih izdelkov so na julijski okrogli mizi ugotovili, da ne obstaja enoten pristop oziroma metodologija za ocenjevanje in posredovanje okoljskih informacij po prehrambni verigi in potrošnikom. Glede na razvoj različnih metodologij in označb ter izkušnje pri tovrstnem označevanju morda pritiski in želje prehitevajo orodja, ki so na voljo. Medtem ko v posameznih državah že razmišljajo, kako bi vključili ogljični odtis v okoljsko zakonodajo, pa je precejšen del strokovne javnosti zadržan4, tako z vidika okolja kot tudi 3  Vir: The National Food Administration's environmentally effective food (http://www.slv.se/upload/dokument/ miljo/environmentally_effective_food_choices_proposal_ eu_2009.pdf) 4  Vir: http://lca.jrc.ec.europa.eu/Carbon_footprint.pdf (jrc - joint research centre EU; http://www.anec.eu/attachments/ANEC-R&T-2010-ENV-001final.pdf

54

zaščite potrošnikov. Stališče gospodarstva je, da je smiselno odločitev proizvajalcev za označevanje ogljičnega odtisa proizvodov prepustiti prostovoljni osnovi, tako kot je prostovoljna odločitev za vzpostavitev ISO 14001, EMAS, EN 16001, evropsko označevanje ecolabel idr. Pričakovati je, da se bo večji red vzpostavil z uveljavitvijo mednarodnega standarda ISO 14067 za ogljični odtis proizvodov, za katerega je že izdelan osnutek (slovenski predstavniki ne sodelujejo v mednarodni komisiji ISO, ki pripravlja ta standard). Z uveljavitvijo skupnega mednarodnega ISO standarda se bo vzpostavil enoten mednarodni sistem izračunavanja, certificiranja in komuniciranja s potrošniki in tudi akreditiranja organizacij, ki bodo te izračune in posredovane informacije preverjale.

Embalaža

Na vrhu črnega seznama so meso in mlečni izdelki

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/64

Carbon Footprint Labels

Carbon Footprint Labelling of Food Products is on the Way but Accompanied by Doubts How to reduce our carbon footprint? Across the world, governments are striving to reduce greenhouse gas emissions by about 60 percent by the year 2050. One of the ways to meet this objective is placing carbon footprint labelling on food products. It is well known that the global food system is responsible for approximately one third of greenhouse gas emissions1. In relation to food-related greenhouse gas emissions, consumers are facing the dilemma of whether it is better to buy a local apple from conventional production or an environmentally friendly apple imported from another continent. How is Slovenia dealing with this? As regards the Slovenian certification system, Ms Antonija Božič Cerar said that it would probably take some time before a national certification system in accordance with the ISO 14067 standard would be established. »We will probably see the development of additional branch measures applying to individual product groups based on the product cycle of an individual group with a greater stress being given to parameters that cause greenhouse gas effects. It can be expected that joint European standards will apply to individual product groups used to inform the consumers or that such standards will be added to the existing standards for obtaining the right to use the EU Ecolabel.” 1  15% of greenhouse gas emissions come from agricultural production, a further 5% from food production and 15% from the production of South American soy, which is largely used across Europe as cattle feed. (Source: Carbonify.com)

november november 2010

manjši porabi goriva pri vožnji in zmanjšanjem teže embalaže. Podjetje zdaj raziskuje tudi, ali je mogoče krompirjeve olupke uporabiti za izdelavo embalaže čipsa. »Za proizvajalce so pomembne tri bistvene prednosti označevanja izdelkov z ogljičnimi oznakami: manjša poraba energije, ki omogoča prihranek denarja; pomembno opozorilo vladi, da mora v prihodnje v poslovni sektor uvesti energijsko varčne zahteve. Tista podjetja, ki se ukvarjajo neposredno z javnostjo, opažajo, da bodo s tem pritegnila aktivne potrošnike, ki svoj zapravljeni denar vidijo kot neke vrste 'ekonomsko glasovanje'. Pritisk potrošnikov v državah v razvoju sicer zmaguje nad izkoriščanjem delavcev in nad uporabo testov na živalih, vendar pa to nikoli ne bo nadomestilo za ustrezno ogljično obdavčitev. Razvoj ogljičnega označevanja izdelkov je zato treba spodbujati."


foto: Rok Tržan

Embalaža nova, izdelki pa brez umetnih barvil in sladil

Embalaža v Mlekarni Celeia

14 54

Embalaža

Embalaža v Mlekarni Celeia

Mlekarna Celeia iz Arje vasi, dosega 40-odstotni delež na

slovenskem trgu, probiotičnih jogurtov 20-odstotni in s

prodajo neprobiotičnih jogurtov 9- odstotni tržni delež, se je

pred dvema letoma najprej odločila za tehnološko prenovo

proizvodnje, da si je lahko z njo zagotovila prehod k

izdelkom višje kakovosti brez

vsakršnih umetnih sestavin. Lani se je postopoma lotila

še celovite prenove blagovne

znamke Zelene doline, ki bo vključno z novimi investicijami,

s spremembo embalaže, promocijo izdelkov z novo vsebino in v novi preobleki

mlekarno v dveh letih stala okoli 3 milijone evrov. Končana bo

november november 2010

sredi prihodnjega leta.

S prenovo blagovne znamke Zelene doline želi Mlekarna Celeia poudariti svojo odgovornost do narave in naravnega. Spremenjena embalaža pa želi dokazati, da je družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda pomena varovanja okolja. Razloge, ki so pripeljali do prenove blagovne znamke Zelene doline, sta pojasnila direktor družbe Marjan Jakob in vodja razvoja Alenka Krajnc. Zakaj ste se odločili za prenovo blagovne znamke Zelene doline? Marjan Jakob: Ugotovili smo, da med zunanjo podobo naših izdelkov in izdelkov sorodnih blagovnih znamk ni bistvene razlike. Zato potrošniki naših proizvodov na trgovskih policah ne prepoznajo. Napravili smo tudi raziskavo. Kupci naših izdelkov so nas opominjali, da smo z embalažo in dizajnom staromodni in neprepoznavni. A neposredni povod za to, da smo se odločili celovito prenoviti podobo naše blagovne znamke Zelene doline, je bil vendarle vsebinski. Izhajal je iz novosti, ki smo jih uvajali v naše proizvode, predvsem sadne jogurte, deserte in sire. Pri njihovi izdelavi smo namreč uporabljali nekatera umetna sladila in še druge umetne sestavine, na kar so se naši potrošniki vse bolj kritično odzivali. Nova tehnologija, ki smo jo

Alenka Krajnc, Marjan Jakob

ki s prodajo svojih sirov

pričeli uvajati v proizvodnjo pred dvema letoma, in iskanje novih sestavin zdaj Mlekarni Celeia omogočajo postopen prehod na takšno predelavo mleka, ki temelji na zmanjševanju uporabe nepotrebnih sestavin. Pri izdelavi sadnih jogurtov smo umetna sladila že izključili, pri proizvodnji sirov pa izdelke brez konzervansov tudi že zagotavljamo. Alenka Krajnc: Ugotovitev, da smo med potrošniki slabo prepoznavni, nas je napeljala na sklep, da moramo blagovno znamko Zelene doline ne le prenoviti, temveč tudi poenotiti. Pod blagovno znamko Zelene doline namreč prodajamo ne le široko paleto jogurtov in sadnih priboljškov, temveč tudi več vrst sirov. Vsi ti izdelki so imeli doslej zelo različno in neenotno podobo. Kazala se je v nedosledni uporabi logotipov in oblikovnih sporočilih, ki v ničemer niso bila povezana, zato smo se odločili, da bomo podobo celotne blagovne znamke poenotili. To je pomenilo, da ne bomo menjali zgolj dizajna na naših izdelkih, temveč bomo blagovno znamko Zelene doline ovili v sporočilo potrošnikom, ki bo razvidno ne le na izdelkih samih, temveč tudi v hladilnih vitrinah, na transportnih avtomobilih in povsod tam, kjer tako ali drugače nagovarjamo potrošnike. To sporočilo je, da v Mlekarni Celeia mislimo zeleno, da spoštujemo naravo


15 Kako ste se lotili sprememb? Alenka Krajnc: Pred dobrim letom smo razpisali natečaj, na katerega se je prijavilo šest agencij s svojimi predlogi. Na podlagi raziskave, ki je kritično opozarjala na naše napake pri promoviranju blagovne znamke, in glede na naše želje ter cilje smo na koncu izbrali predlog agencije Pristop. Od januarja letos je trajalo, da smo dorekli koncept, se cenovno uskladili in prišli do nove celostne podobe, zdaj že opazne na jogurtih, ki so zelo pomembna skupina naših izdelkov. Te smo prvič predstavili na radgonskem sejmu, nato pa jih dali tudi na trgovske police.

Pri prenovi embalaže sodelovali dobavitelji Kaj je značilnost in bistvo nove podobe jogurtov Zelene doline? Alenka Krajnc: Izvedli smo raziskavo med potrošniki in tudi z drugimi strokovnimi pristopi skušali ugotoviti, kateri smeri bi morali slediti pri prenovi blagovne znamke Zelene doline. A kar lep čas smo se ukvarjali tudi z izborom novih materialov za embaliranje jogurtov kot tiste prve skupine naših izdelkov, na katerih bo najprej opazna celovita prenova naše blagovne znamke. Dejstvo je namreč, da za promocijo izdelka ni dovolj le lep in primeren dizajn, temveč je potrebna tudi ustrezna embalaža, na kateri bo ta dizajn primerno

Kakšna pa je cena takšne embalaže? Marjan Jakob: Seveda je višja, v primerjavi s tiskanim plastičnim jogurtnim lončkom celo enkrat dražja. A v Mlekarni Celeia imamo v vseh strateških dokumentih zapisano, da smo družbeno odgovorno podjetje, ki želi pridati svoj prispevek tudi k varstvu okolja. Svojo ekološko osveščenost želimo prenašati tudi na potrošnike, kar se jasno vidi skozi našo novo embalažo. Ta je pri jogurtih sicer dražja, a zagotovo lepša in bolj primerna za prenašanje ključnih sporočil o izdelku, njegovi uporabnosti in naravnih sestavinah potrošniku. Komunikacija s potrošniki je z

novo embalažo, novim dizajnom in poenoteno celostno podobo blagovne znamke Zelene doline bolj neposredna. Pričakujemo, da se bodo njeni učinki pokazali v večjem obsegu prodaje naših izdelkov in v večjem prometu.

Obogatili so tudi kakovost izdelkov, ne le embalaže Kakšni so prvi odzivi potrošnikov?

54

opazen. Pred prenovo smo uporabljali dve vrsti plastičnih lončkov za jogurte, na katerih so bila sporočila natiskana ali nalepljena na etiketah. Ko smo se odločili za prenovo blagovne znamke in za prenovo embalaže, smo povabili naše dobavitelje lončkov za jogurte k sodelovanju in prišli do zanimive in za nas ustrezne rešitve. Odločili smo se, da bomo poslej jogurte pakirali v lončke, narejene iz tako imenovanega K3-materiala. Preprosto povedano, gre za plastični lonček, ki je ovit v kartonski ovoj in je zaradi tega bistveno lažji. Hkrati zagotavlja, da je v celotni K3-embalaži za 20 do 30 odstotkov manj plastike in ravno toliko več naravnega materiala. Za nas je zelo pomembno, da kartonski ovoj prispeva k stabilnosti sicer lažjega plastičnega lončka, ki ni zaradi tega nič manj stabilen in problematičen pri transportu in uporabi. Ob tem sta kakovost tiska in sporočil na tem kartončku bistveno boljša od tiste, ki smo jo dosegali na plastičnih lončkih. Z okoljskega vidika velja poudariti še zelo pomembno dejstvo, da je kartonski ovoj v 90 odstotkih izdelan iz recikliranega papirja in kartona, le 10 odstotkov je v njem novih naravnih sestavin.

Embalaža

in naravno, smo ekološko osveščeni in s tem družbeno odgovorni.

Marjan Jakob: Začeli smo z obsežno promocijo prenovljene blagovne znamke Zelene doline. Ljudje tudi z njeno pomočjo opažajo, da se Mlekarna Celeia prenavlja. Smo namreč prvi v Sloveniji iz naše branže, ki smo šli v tako široko prenovo ne le blagovne znamke, temveč tudi embalaže in – kar je za potrošnike najpomembnejše – vsebine naših izdelkov,kjer bomo tudi v prihodnje stremeli k uporabi čim manj nepotrebnih dodatkov. S promocijsko akcijo želimo zdaj doseči to, da potrošnik prepozna vse te naše napore, usmerjene v okolju prijazno proizvodnjo in izdelke brez nepotrebnih sestavin, ter pri nakupu v trgovini seže po naših izdelkih. Prepričani smo, da je visoka kakovost izdelka v simpatični in okolju prijazni embalaži vsekakor bolj privlačna tudi za potrošnika.

Alenka Krajnc: Pri jogurtih smo se najprej lotili klasičnih in probiotičnih jogurtnih proizvodov, zdaj nas čakajo še deserti, ki jih bomo kupcem – enako kot izdelke prvih dveh skupin – ponudili v K3-embalaži in v novem, poenotenem dizajnu. Desertne proizvode v novi preobleki in z vsebino, v kateri že doslej ni bilo nikakršnih umetnih sladil, bomo poslali v trgovine predvidoma februarja prihodnje leto.

november november 2010

Promocija

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/65


Želijo postati specialisti pri ravnanju z nevarnimi odpadki foto: Rok Tržan

16 54

okolje

Obraz

Janez Krušič Sterguljc

Vsak odpadek je koristen in vsakega se da izrabiti. To je moto podjetja Ekologija, d.o.o., iz Kranja in njenega

Srečko Pavlin

direktorja Srečka Pavlina. Polno zaposlenega človeka, ki je s partnerji ravno razmišljal o prihodnosti podjetja in zaposlenih, ko smo se srečali zaradi pogovora.

predelavo odpadkov se je prvič srečal pri opravljanju diplome, ko so reševali problem velikih količin odpadnega železovega sulfata na Jesenicah in v Celju. Zatem se je profesionalno ukvarjal s površinsko zaščito ter ob tem že začel razmišljati, kje končujejo vse žlahtne kovine, s katerimi so bili prevlečeni posamezni sestavni deli telekomunikacijskih naprav. Vse to že leta 1988, ko v Sloveniji ni bilo še nikogar, ki bi se ukvarjal s pridobivanjem žlahtnih kovin iz odpadkov. Ravno ob tem poslu je spoznal sedanjega družbenika Ernesta Hitejca, s katerim sta leta 2000 ustanovila podjetje Ekologija. Na začetku sta iz telefonskih central pridobivala srebro, iz računalniške opreme zlato, kasneje pa še platino in paladij iz katalizatorjev za neosvinčen bencin. S tem projektom sta bila sprejeta v Tehnološki park v Ljubljani, kupila nove prostore in dejavnost podjetja počasi širila.

Obraz

Temelj je znan – trajnostni

S

pristop pri ravnanju z odpadki, toda razmere na trgu niso

prijazne. Predelava in obdelava nevarnih odpadkov je zahtevna in brez naložb ni razvoja podjetja.

november november 2010

D

anes se 15 zaposlenih ukvarja predvsem z zbiranjem, predelavo in delno z obdelavo predvsem nevarnih odpadkov. Skušajo se specializirati predvsem za nevarne t.i. anorganske odpadke; torej za odpadke, ki večinoma nastajajo pri površinski zaščiti in obdelavi kovin, kot so različni galvanski elektroliti (elektroliti za niklanje, cinkanje, bakrenje in kositranje) ter različne odpadne kisline in luge jode. Da lahko nekaj predelaš in obdelaš, je seveda potrebno

predhodno odpadke zbrati. Tudi to je del dejavnosti podjetja: tako se zbirajo odpadki iz zdravstva in veterinarstva; odpadki, ki nastanejo pri kemijskih procesih, fotografski dejavnosti, pri obdelavi kovin in plastike, pri uporabi topil in barv hladil. Pri obdelavi iz primernih odpadnih raztopin poskušajo v prvi fazi v procesu predelave reducirati kovine do hidroksida, v prihodnje pa želijo storiti še korak naprej – iz hidroksida pridobiti kovino v elementarni obliki in jo poslati znova na trg.

Prvi v Sloveniji z anaerobnim procesom razgradnje

I

zraza uničevanje odpadkov Srečko Pavlin ne uporablja rad. Pravi, da se v Ekologiji ukvarjajo s predelavo oziroma obdelavo, ker je v obdelavi zajeto tako razstrupljanje kot klasična predelava. Kapaciteta naprav omogoča obdelavo šestih ton odpadkov na dan. Letos so jih predelali že okoli 3.000 ton. Cilj pa jim je postaviti proizvodnjo za obdelavo vsaj desetih ton odpadnih kemikalij dnevno, kasneje petnajst do dvajset ton na dan. »Smo prvo podjetje v Sloveniji, ki je začelo uporabljati anaerobni proces razgradnje organskih kemikalij. Zdaj


17 okolje

54

delamo na obdelavi odpadnih antifrizov, ki vsebujejo glikole. Druga smer razvoja je uporaba elektrokemije za razstrupljanje in istočasno pridobivanje kovin iz kislin,« enega izmed delovnih procesov opiše direktor Srečko Pavlin.

K

er je za razvoj takšnih procesov potreben denar, po možnosti lastni, so morali poseči še na drugo področje: klasično zbiranje odpadkov. In to tako, da danes dobri dve tretjini prometa ustvarijo z zbiranjem, ostalo pa s predelavo. Zbrani odpadki nastajajo na različnih področjih dejavnosti. Večino še vedno predstavljajo odpadki iz kemične obdelave in površinske zaščite kovin, odpadki iz fotografskih dejavnost in odpadki iz zdravstva, kjer pokrivajo več kot polovico trga s t.i neinfektivnimi odpadki. Med večjimi strankami iz zdravstva so Univerzitetni klinični center Ljubljana, bolnišnice Jesenice, Golnik, Novo mesto, Sežana, Osnovno zdravstvo Gorenjske ipd. Daleč največ odpadkov je iz zdravstva, okrog 80 odstotkov. »Upamo na skorajšnjo pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za obdelavo odpadkov, zato že sprejemamo za obdelavo primerne odpadke od podjetij, ki opravljajo podobno dejavnost, kot sta predvsem Kemis in Saubermacher« pravi direktor Srečko Pavlin. Ko smo že pri partnerjih, ki tudi sami opravljajo podobno dejavnost – Ekologija sodi med štiri večja podjetja v državi. Kemis obdeluje organske odpadke, Saubermacher je močnejši pri emulzijah, sledi Tekol in za njim Ekologija.

Težko do sredstev za naložbe

»N

T

zbiranje in obdelava nevarnih ter nenevarnih odpadkov, ki na­ stajajo v proizvodnih procesih različnih panog industrije, zdrav­ stva, farmacije in drugih obrtnih dejavnostih (v letu 2009 smo zbrali 205 ton neinfektivnih odpadkov iz zdravstva); ■ del zbranih odpadkov v našem obratu za predelavo odpadkov ekološko predelamo s pomočjo lastne kemične čistilne napra­ ve in drugih lastnih kapacitet za predelavo odpadkov; ■ uspešno razstrupljamo odpadne kemikalije, ki vsebujejo težke kovine, nevtraliziramo odpadne kisle in bazične raztopine ter na lastni liniji elektrolize obdelujemo odpadne vode z vsebno­ stjo različnih kovin; ■ v lastnem laboratoriju naši raziskovalci razvijajo nove možnosti anerobne predelave tehnoloških odpadnih vod in sodelujejo z zunanjimi strokovnjaki na področju mikrobiologije in kemi­ je, posebno s Kmetijsko fakulteto iz Beograda in Biotehnično fakulteto v Ljubljani (od skupne zbrane količine 479 ton odpa­ dnih tehnoloških vod smo anerobno predelali 272 ton raztopin, ki so se do sedaj izvažale na sežig v tujino); ■ naši delavci imajo pridobljena potrdila za ravnanje z zaupno dokumentacijo; doslej smo uspešno uničili 80 ton dokumentov, ki vsebujejo informacije zaupne narave; ■ del zbranih odpadkov pa podjetje Ekologija d.o.o. posreduje v nadaljnje ravnanje drugim podjetjem, ki se ukvarjajo s predela­ vo in odstranjevanjem odpadkov.

N

Pri naši dejavnosti se zavezujemo, da bomo ravnali s prevzetimi odpadki v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 34/08). Za vse prevzete odpadke svojim strankam izdamo evi­ denčne liste o prevzemu in nadaljnjem ravnanju z odpadkom. V kolikor je v vašem podjetju potrebno strokovno ravnanje z od­ padki in njihov odvoz le teh, je ekipa podjetja Ekologija d.o.o. pra­ vi partner za vas.

ajtežje je s kemikalijami, ki vsebujejo amonijak,« tehnične prepreke predstavlja sogovornik. Pri obdelavi je prvi problem ta, da amonijak s kovinami tvori stabilne kompleksne spojine in so težave pri izločanju kovin, drugi pa, da ga je zaradi tega težko izpodriniti. Ko se ga izpodrine oziroma ujame, nastopi tretja težava, kam z njim? Tudi zaradi tega se v podjetju veliko ukvarjajo s tem, da amonijak oksidirajo v nitrate in ga s pomočjo bakterij spravijo v stanje, ko se dušik ponovno sprosti v zrak. Naslednjo težavo predstavljajo mulji, ki jih je potrebno odpeljati na sežig v Avstrijo, tiste bolj nevarne pa v Nemčijo, v rudnike soli.

C

ene kemikalij naraščajo, cene obdelave pa so v Sloveniji v zadnjih letih močno padle, in sicer za dva- do trikrat. Specifičnost podjetja je, da v obdelavo prihajajo odpadki z visoko koncentracijo nevarnih snovi in so poleg tega še po sestavi mešani. Zaradi tega je pred obdelavo nujna analiza odpadka. »Za večino tovarn je zelo enostavno obdelati odpadek, ker je vseskozi enak, saj ves čas vsebuje enake nevarne snovi. Mi pa dobimo mešane. Stranka sicer na primer pove, da je nekaj solna kislina. Ne pove pa, kaj je v tej solni kislini. Zato moramo vse naše odpadke predhodno analizirati. Z meritvami preverimo vsaj deset različnih parametrov, kar povzroči velike stroške, ki jih je težko vkalkulirati v ceno,« pove Srečko Pavlin. Trenutno zato poslujejo na robu ekonomske smiselnosti in sredstev za investicije zmanjkuje. Tudi zaradi tega, ker zaenkrat nimajo zvenečega imena in težko pridobijo nepovratna sredstva. »Prej jih dobijo kakšni inštituti kot pa mi,« razloži direktor. oda takšne ovire jim poguma seveda ne bodo vzele. V prihodnje si želijo postaviti sortirnico za predelavo kemikalij in drugih odpadnih snovi, iz katerih bi pridobivali kovine. Pri tem bo potrebno dvoje: prepričati stranke, da je strošek obdelave odpadka vsaj enak, četudi ga predelajo v podjetju Ekologija, kjer bo konec koncev zaradi usposobljenosti zaposlenih in naprav to tudi varneje. In drugič, postati želijo partner velikim kemijskim družbam, biti specialist in svetovati strankam, kako odpadek tudi predelati.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/66

Ekologija d.o.o. Laze 22, 4000 Kranj Promocija

evarni odpadki so in morajo biti posebno varovani. V podjetju jih shranjujejo v posebnem skladišču, namenjenem samo tovrstnim odpadkom. Glavno težavo Srečko Pavlin vidi v tem, da ljudje nevarne odpadke odložijo v tisto embalažo, ki jo imajo tako ali tako namen vreči stran, in torej odpadkov ne zapakirajo njihovi nevarnosti primerno. Pri njih takšne odpadke najprej prepakirajo v varno embalažo, v kateri jih lahko hranijo dlje časa. Od sprejema do obdelave namreč mine vsaj pol leta.

http://www.ekologija.si e-mail: ekologija@ekologija.si tel: 04 231 91 00 faks: 04 231 91 01

november november 2010


foto: Rok Tržan

Potrebujemo enoten nadzor za preverjanje gradbenih dovoljenj

Naravne nesreče in okoljska politika

18 54

okolje

Naravne nesreče in okoljska politika

Dr. Marko Komac, geolog

in doktor okoljskih znanosti,

direktor Geološkega zavoda

Slovenije (GeoZS), je še vedno

najmlajši direktor javnega

raziskovalnega zavoda pri nas. Tudi kot direktor je ohranil

svojo značilnost, da nima dlake

na jeziku, na primer takrat,

ko označuje napovedovalce

potresov ali pa posledice

zakonske neurejenosti geologije.

Vam pri geološkem delu in vodenju inštituta koristi tudi vaša umetniška žilica, saj ste najprej hoteli študirati režijo? Vsekakor ste vešč govorec in tudi pisec … Mogoče pa mi smisel za režiranje res pride prav pri koordiniranju različnih zadev in pri posredovanju znanja širši javnosti. Vem, da imajo nekateri kolegi s tem velike težave. Vsi zlahka govorimo pred strokovno javnostjo, laična javnost in še zlasti otroci pa predstavljajo velik izziv, kako jim nekaj povedati pravilno, jasno in kratko.

Včasih se lahko ta vaša jasnost komu zazdi celo surova, na primer, ko rekli, da bi morali kazensko preganjati tiste, ki trdijo, da se da napovedovati potrese.

november november 2010

Ja, to je bila res surova izjava, ki pa vendar drži. Potresov se res ne da napovedati, to je le nepotrebno ustvarjanje panike. Napovemo lahko le, katera področja so zaradi svoje tektonike bolj potresno ogrožena, a da bi rekli, da bo potres določenega dne, tedna, meseca, to ne gre.

Dr. Marko Komac je pred trinajstimi leti na ljubljanski univerzi (UL) diplomiral iz geologije in se takoj zaposlil v Geološkem zavodu Slovenije. Na interdisciplinarnem podiplomskem študiju varstva okolja na UL je doktoriral leta 2003, tema njegove disertacije je bila napoved tveganja pred plazovi z analizo satelitskih in drugih prostorskih podatkov. Pred štirimi leti je postal direktor Geološkega zavoda Slovenije, je pa tudi docent na oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Toda v človeški naravi je, da bi radi vedeli, če in kdaj jih čaka nevarnost. Ali morda današnjim prebivalcem Ljubljane, ki je potresno ogrožena, preti močnejši potres? Se na osnovi tektonskih premikov ne da tega predvideti vsaj v nekem daljšem časovnem obdobju? In kaj bi imeli od tega, če bi to napovedali? Ali

dr. Marko Komac

Jasna Kontler Salamon

bi lahko ljudi izselili za pol leta zgolj na osnovi takšnega predvidevanja? Gotovo bi bila gospodarska škoda in škoda, ki bi jo povzročila nepotrebna panika, precej večji od morebitne koristi. Ali to pomeni, da vendar predvidevate marsikaj, kar ljudem iz omenjenih razlogov nočete povedati? Ne, ni tako. Predpotresni sunki sicer lahko napovedo večji potres, ni pa nujno, da se bo zgodil. Narava je precej kompleksna in geologi vedno poudarjamo, da naravnih procesov ni mogoče tako eksplicitno definirati kot procese v laboratorijih, kjer imamo nadzorovano okolje in vpliv na dejavnike. V naravi pa je teh dejavnikov nešteto in zato je nanje neprimerno težje vplivati ali jih vsaj predvideti. Včasih imajo tisti, ki se zdijo popolnoma nepomembni, največji vpliv na pojav nekega dogodka. Prav ta številnost in nepredvidljivost onemogoča zanesljivo napovedovanje, čeprav to seveda za nekatera področja velja precej bolj kot za druga.

Geologija ne živi od človeške nesreče Verjetno pa bi lahko precej zanesljivo napovedali, da se pri nas ob potresu ne bi moglo


19 Ljudje, ki jih prizadenejo uničujoči naravni dogodki, si prav gotovo želijo, da se ti ne bi nikoli zgodili. Kako pa jih sprejemate geologi? Nedavne poplave so bile za vas verjetno tudi edinstven naravni laboratorij. Ste raziskovalno izkoristili to priložnost ali pa ste imeli etične pomisleke? Načeli ste zanimivo temo. Dejstvo je, da se včasih v kakšne raziskave podajamo v dvomih, čeprav je to naše delo in nas dejansko lahko ustavi samo pomanjkanje denarja. Tudi pri poplavah in posledično zemeljskih plazovih je bilo tako, da smo nekaj lahko naredili, vsega, kar smo želeli zabeležiti in opazovati, pa nismo mogli. Ali ljudje v takšnih primerih podpirajo vaše delo? Ljudje h geologom tako in tako pridejo večinoma le v primeru večjih naravnih nesreč, zato ima tudi geologija pri ljudeh negativni predznak. Toda geologija ne živi od človeške nesreče, ampak skuša preprečevati človeško nesrečo oziroma družbeno škodo. K tem nalogam bi lahko dodali tudi vpliv na pametno prostorsko planiranje … Seveda, je pa še vrsta drugih področij, na katerih lahko geologija pametno svetuje. Na primer pri trajnostnem izkoriščanju podzemnih bogastev, ne zgolj mineralnih surovin, temveč tudi gradbenih materialov, podzemnih vod, geotermalne energije in tudi pri shranjevanju ogljikovega dioksida. Geologija lahko pomaga reševati res veliko aktualnih vprašanj, a v širši javnosti in tudi pri odločevalcih je še vedno nekako kvalificirana kot podpora rudarskemu sektorju in kot takšna ni deležna družbenega priznanja. Pri zadnjih poplavah so se pokazale tudi velike razlike med sicer na videz podobnimi območji, recimo pri ogroženosti naselij ob toku reke Save in Savinje. Kaj je imelo pri tem ključno vlogo? Zakaj so se zadrževalniki tako različno obnesli? Nisem hidrogeolog in lahko samo bolj splošno odgovorim. Vzemimo na primer to, kar se je zgodilo v Laškem, ni pa se zgodilo v Celju, kjer so, kot vemo, v preteklosti imeli velike probleme s poplavami. Toda tam so nato uredili nasipe, s tem pa problema poplav niso v celoti rešili, temveč ga le poslali nizvodno v naslednjo občino, kjer se ta voda lahko razlije. To pa je očitno Laško. Podoben problem je verjetno tudi v Krškem, tudi tam imajo svoj delež učinkoviti nasipi v sosednji občini.

Tega nisem rekel, da bi to kdo zavestno naredil. Predvsem pa niso Celjani edini, ki bi jih morali kriviti oziroma s prstom kazati nanje. Nedvomno je pri nas sodelovanje med občinami velik problem. Slovenske občine na žalost pač na splošno delujejo kot samostojne enote, ki se nočejo zavedati, da je okolje širok sistem, ki se ne konča na občinskih ali državnih mejah.

54

Vi se torej zavzemate za geološko licenco? Tako je. V preteklosti smo se geologi za to že precej zavzemali, žal pa nismo bili uspešni. V tem trenutku nam je energija nekoliko pošla, nismo pa še vrgli puške v koruzo. Rad bi se še vrnil k omenjenim spornim gradbenim dovoljenjem. Mislim, da bi morali imeti v Sloveniji enoten nadzor za preverjanje gradbenih dovoljenj. S tem bi onemogočili špekulacije in okoriščanje posameznikov.

okolje

Tako vsekakor kaže. Sicer je bilo tudi pri nas obdobje gradnje, ko se ta potresni dejavnik še ni toliko upošteval – od leta 1945 do skopskega potresa leta 1963. Kolikor mi je znano, so po tistem pri nas protipotresno varnost zelo okrepili in tako Slovenija danes sodi med tovrstno precej urejene države.

Prava občinska sosedska prijaznost  … Še dobro, da se občani Laškega premalo zavedajo, da jim je precejšen del poplav skuhala celjska občina.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/67

Natural Disasters and Environmental Policy

Slovenija potrebuje smiselno prostorsko We Need a načrtovanje Uniform Control Naj navedem še eno vašo izjavo – rekli ste, da bomo škodo zaradi plazov preprečili šele, ko ne bomo gradili na plazovitih tleh. Toda ljudje gradijo in bodo verjetno še naprej gradili tudi na plazovitih območjih. Bi lahko za to krivili človeško trmo in neznanje ali predvsem stroko? Se sploh ve, kako bi lahko to učinkovito preprečili? Bi se dalo tudi s tem, da na takšnih področjih ne bi gradili infrastrukturnih objektov? To je zelo kompleksno vprašanje. Kar se infrastrukturnih objektov tiče, ti povezujejo določene lokacije in bodo vedno potekali tudi preko bolj izpostavljenih območij. Temu se ne da izogniti. A v tem ne vidim bistvenega razloga za napačno izbiro. Ta je v neznanju. V preteklosti so ljudje dobro vedeli, na katerih območjih ni dobro graditi in so se jim znali izogniti. V današnji družbi pa je veliko migracije, ljudje večinoma ne živijo tam, kjer so živeli njihovi predniki in sorodniki. Zato tudi ni generacijskega prenosa znanja in izkušenj iz preteklosti, ker se je nekje pretrgal. To bi morali nadomestiti s smiselnim prostorskim načrtovanjem, da bi ljudi prisilili graditi na območjih, ki sploh niso izpostavljena ali so le v manjši meri. Čeprav drži, da na prostorsko načrtovanje vpliva veliko dejavnikov, bi lahko gradnje načrtovali tako, da ne bi bile izpostavljene plazovom. Toda zaenkrat to ni zakonska obveza pri prostorskem načrtovanju. Kako pa je z odgovornostjo občinskih uradnikov, ki izdajo gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše na izrazito plazoviti lokaciji, ali pa strokovnjakov, ki izdelajo strokovno poročilo? Vesel sem tega vprašanja, saj ima precej široko ozadje. Izvirni greh je v tem, da geologi nimamo strokovnega izpita. Ni zakona, ki bi urejal našo dejavnost in določal tudi kriterije strokovnosti. To pomeni, da tudi ni prave odgovornosti. Enako velja za uradnike. Je kdaj kdo kje že odgovarjal za izdano dovoljenje na neprimerni lokaciji?

for Inspecting Building Permits Dr. Marko Komac, geologist and holder of a PhD degree in environmental sciences, director of the Geological Survey of Slovenia, is still the youngest director of a public research institute in the country. Even as the director of this institute, he does not mince matters, as when talking about predicting earthquakes or about the consequences of the lack of statutory regulations concerning geology. Allow me to remind you of another one of your statements – you said that landslide damage would be only prevented when people stopped building on landslide-prone terrain. But people build and will probably continue to build in landslide prone areas. Is this due to human stubbornness and ignorance or is the branch to be blamed? Is it even clear how this could be effectively prevented? Could one of the possibilities be to stop constructing infrastructure facilities in such areas? This is a very complex question. As regards infrastructure facilities, they are used to connect certain locations and they will always run across more exposed areas. This cannot be avoided. However, I do not see this as the main reason for making the wrong choice. The main reason is ignorance. In the past, people were well aware of the areas that are inappropriate for construction and they avoided them. In today’s society, there is a lot of migration and people mostly do not live in the same place as their ancestors and relatives used to live. This is why there is no transfer of knowledge and past experiences from generation to generation, since this was broken off somewhere along the way. This should be replaced with sensible spatial planning that would force people to build in areas that are not exposed or are only mildly exposed. Even though spatial planning is influenced by a number of factors, facilities could be planned so that they are not exposed to landslides. However, this is still not a statutory requirement in spatial planning.

november november 2010

zgoditi to, kar se je nedavno v Kraljevu v Srbiji, pri tem mislim na našo protipotresno gradnjo.


Prvi obrat za predelavo odpadnih nagrobnih sveč so odprli na Jesenicah. Družina Korbar, njihovo podjetje je

Plastkom, se je določila za naložbo, ki je tehnološko

zahtevna, saj izpolnjuje vse

standarde EU. Zmogljivosti obrata za predelavo so 6.000 ton letno, kar pomeni, da

drugih podobnih obratov za

odpadne nagrobne sveče

Slovenija ne bo potrebovala. Ali bo naložba rentabilna, je med drugim pojasnjevala direktorica

Mojca Korbar.

Ideja o obratu za predelavo odpadnih nagrobnih sveč (ONS) je stara že več let. Uredba nam je podala pravni okvir, na osnovi katerega lahko vplivamo na način predelave ONS. Sam obrat je pravzaprav prvi v Evropi, v katerem se, skladno z zahtevanimi standardi EU, vpliva na predelavo ONS do točke, kjer delež izhodnih odpadkov ne presega 10 odstotkov celotnih vhodnih količin. Iniciativa je popolnoma privatna, saj jo od samega začetka financira družina Korbar z Jesenic, delno iz lastnih, delno iz bančnih sredstev (posojil).

Že od leta 2009 poslušamo o mnogih podobnih obratih, ki naj bi obstajali ali naj bi bili zgrajeni v neposredni okolici. Dosedanje izkušnje kažejo na to, da takega obrata, ki bi deloval s podobnimi izhodnimi karakteristikami (pridobljenimi izhodnimi surovinami), zahtevanimi v naši Uredbi in direktivi EU, ni zgradil še nihče. Pri nas, npr., vse vrste plastik predstavljajo nove, reciklirane izhodne surovine. Drugje gredo v sežigalnice ali na deponije. Za taka, okoljsko sporna ravnanja (sežigalnice postanejo okoljsko sporne, čim je razvita boljša tehnologija predelave), se običajno izkorišča področja, kjer EU nima pristojnosti in možnosti neposrednega nadzora.

Na izračun rentabilnosti bo treba še počakati

november november 2010

Vaše zmogljivosti za predelavo znašajo do okrog 2.000 ton odpadnih nagrobnih sveč. Kakšne so prve izkušnje obratovanja? Boste to dosegli? Kaj kaže ekonomski izračun za prag rentabilnosti poslovanja? Naše trenutne teoretične zmogljivosti za predelavo znašajo preko 6.000 ton letno, praktično že dosežene kapacitete z dvema izmenama, brez delovnih vikendov, pa so 2.200 ton letno. Ozko grlo procesa je v sortiranju odpadnih nagrobnih sveč (predeluje se predvsem klasične ONS), ker še nismo postavili načrtovane polavtomatske sortirnice.

Mojca Korber

Uredba o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami je začela veljati s 1. januarjem 2010, vaš obrat za predelavo nagrobnih sveč pa že dela kot prvi v Sloveniji. Pomeni to pomembno konkurenčno prednost glede na napovedane gradnje še nekaterih drugih obratov za predelavo v Sloveniji?

foto: osebni arhiv

Prvi obrat v Sloveniji v jeseniški občini

Predelava nagrobnih sveč

20 54

okolje

Predelava nagrobnih sveč

Prve izkušnje nam kažejo, da smo razmišljali v pravi smeri. Seveda je še vedno zelo močno prisoten razvoj in »piljenje« tehnologije, saj marsičesa ni bilo mogoče predvideti. Teoretični izračun rentabilnosti poslovanja se nam izide, za natančnejše ocene pa bo potrebno počakati vsaj še pol leta. Trenutna ocena naložbe se giblje v višini vsaj 4 mio evrov, brez ocene vrednosti vloženega lastnega znanja, razvoja in nepremičnin, ki povečajo realno vrednost naložbe nekajkrat. Naj povem, da razvitih tehnoloških procesov te vrste na trgu še ni. Izračuni nam kažejo, da je postavljanje podobnega obrata, brez lastnega inovativnega znanja hud finančni zalogaj za vsakega potencialnega investitorja. Najbolj je vprašljiva ekonomska upravičenost investicije (vračilo vlaganj) v primerjavi s ceno t. i. ekološke takse, ki jo danes plačujejo zavezanci v shemi Interseroh. Cena takega obrata »na ključ« lahko po naših ocenah doseže višino tudi 20 mio evrov. Rok za povračilo vlaganj pa s tem presega normalne razumne ocene za nove projekte. Kako ste uspeli zagotoviti učinkovito zbiranje odpadnih nagrobnih sveč in kako ste se poslovno povezali z nosilcem skupne sheme, družbo Interseroh? Koliko zavezancev je ostalo zunaj sheme? Se bo sivi trg še naprej izogibal odgovornosti ter stroškom za nagrobne sveče, dane na trg?


21 Izven sheme je po naših ocenah ostal le manjši del, predvsem manjši zavezanci, ki s tem nosijo riziko inšpekcij in kazni. Izračuni pokažejo, da se ob rentabilnem poslovanju predelovalca prodajna cena sveče poveča za manj kot 10 centov. Predvidevamo, da se bodo izigravanja ter nespoštovanja uredbe (dumping na osnovi delne predelave ONS, ki je cenejša) končali najkasneje v naslednjem letu. Odgovornost, da se take nepravilnosti preprečuje, leži na MOP in ARSO, v nadaljevanju pa tudi na Evropski komisiji za okolje. Pri zbiranju odpadnih nagrobnih sveč se

OE

Promocija

odpadna embalaža

OEEO

Zbiranje sveč poteka vse leto. Večje količine sveč se pojavijo okoli dneva mrtvih in okoli novega leta. Na samo poslovanje to vpliva na dva načina: zagotoviti moramo ustrezen prostor za prehodno skladiščenje odpadnih nagrobnih sveč. Prav tako se cikličnost pozna pri finančnih tokovih in stroških. Predelava poteka z istim tempom. V obdobju oktober–februar predvidevamo prejem okrog 70 odstotkov letnih količin ONS. Za ilustracijo: 1 m3 rinfuze ONS tehta med 80 in 100 kg, zato govorimo o volumenskih količinah med 15.000 m3 in 20.000 m3 ONS. Kakšna je tehnologija predelave nagrobnih sveč in kakšne količine materialov lahko predelate – od PVC, parafina, kovinskih delov, stekla in drugih nečistoč? Imate kupce v Sloveniji?

54

celotno predelavo ONS po veljavnih pravilih in uredbah. Izhodni materiali so: PVC, parafin, kovine (železo, aluminij), polipropilen. Poleg tega delno predelujemo elektronske sveče, tiskana vezja in baterije pa oddajamo dalje v shemo Interseroha. Ostanke in dele, ki jih še ni mogoče predelati, sem spadajo keramika, steklo in razne »obtežitve« starejših tipov elektronskih sveč od stiropora, cementa do peska, odlagamo kot nečistoče na odlagališče. Kupci za PVC in polipropilen so v tujini, ostalo prodamo doma.

okolje

zagotovo pozna razlika med običajnimi meseci in v času dneva mrtvih. Kakšne so razlike, kako to lahko vpliva na vaše poslovanje?

Obrat skoraj nima vplivov na okolje Koliko materiala morate kljub vsemu odložiti na odlagališču?

Na odlagališče moramo trenutno odlagati Tehnologija nagrobnih sveč temelji predvsem okrog 16 odstotkov nečistoč (vrečke, rože, cevi na mehanski predelavi zaprtega tehnološkega – vse, kar ne spada med sveče, pa tudi steklo kroga. Izvajali smo poskuse z raznimi tehnolo- in keramiko), kar je predvsem posledica neogijami in z različnimi vhodnimi materiali, npr. sveščenosti in neurejenosti zbiranja ONS pri tudi z baliranimi ONS (prešane ONS v kocko). posameznih zbiralcih. Pričakujemo, da se bo Vendar se je izkazalo, da te tehnologije v resni- sčasoma ta delež nečistoč zmanjšal na največ ci bistveno podražijo proces predelave (kljub 7 do 8 odstotkov. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/68 prihranku pri transportu) in niso primerne za

odpadna električna in elektronska oprema

OBA

odpadne baterije in akumulatorji

ONS

odpadne nagrobne sveče

OZ

odpadna zdravila

Interseroh d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče, Tel.: 01/560 91 50, Fax: 01/560 91 61, www.interseroh-slo.si

november november 2010

Za učinkovitost zbiranja odpadnih nagrobnih sveč skrbi nosilec skupne sheme, družba Interseroh, preko pogodb z zbiralci (komunalne službe), prevozniki (Saubermacher), zavezanci (izdelovalci in uvozniki sveč) in predelovalcem (Plastkom). Žal se še vedno kažeta neurejenost in nezadostna ekološka osveščenost, predvsem pri posameznih zbiralcih. ONS so še vedno pomešane z drugimi odpadki (plastičnimi in biološkim) ali celo s peskom in gradbenimi odpadki. Rešitev je v postavitvi ločenih in čistih kontejnerjih, namenjenih izključno odpadnim svečam, poleg pa bi morala obvezno stati še dva kontejnerja: za biološke in za vse ostale odpadke (PVC, papir itd.).


Okoljski vplivi različnih nagrobnih sveč in metoda LCA foto: Shutterstock

22 54

okolje

Raziskava

dr. Damjan Krajnc1

Prižiganje sveč na grobovih je že stoletja način za vidno oznanjanje našega spomina

Raziskava

na pokojne. Slovenci smo med vodilnimi narodi glede porabe nagrobnih sveč, saj

jih letno prižgemo okrog 20 milijonov (10.000 ton) in s tem

ustvarimo približno 4.000 ton odpadkov. Ravno v novembru je poraba nagrobnih sveč najbolj intenzivna. Samo na ljubljanskih

Žalah prvega novembra gori približno pol milijona

nagrobnih sveč. Ministrstvo za okolje je zato pripravilo

Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami, ki je

začela veljati 1. januarja 2010. Njen namen ni ločiti okolju bolj

in manj prijazne sveče, temveč urediti zbiranje, predelavo in odstranjevanje odpadnih november november 2010

nagrobnih sveč.

1  Dr. Damjan Krajnc, Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj, Fakulteta za kemijo in kemij­ sko tehnologijo, Univerza v Mariboru

N

ajbolj prodajane nagrobne sveče v Sloveniji so večinoma izdelane iz PVC-ja z neugodnimi toksičnimi učinki. Na trgu pa je tudi več drugih sveč z ohišji iz polipropilena, stekla, papirja ipd. Kot alternativa klasičnim svečam se vse bolj pojavljajo tudi elektronske sveče, a prevladujejo še vedno klasične, parafinske sveče (95 %). Glede na pestro ponudbo različnih nagrobnih sveč je potrošnikom težko izbrati tisto z najmanjšimi vplivi na okolje, saj o vplivih različnih sveč na okolje niso seznanjeni. Pravzaprav ne morejo biti, saj tovrstna študija v svetu še ni bila opravljena.

Z

aradi tega smo izvedli analizo okoljskih vplivov različnih, funkcionalno primerljivih nagrobnih sveč domačih proizvajalcev (z izjemo sveče s steklenim ohišjem nizozemskega proizvajalca). Analizirali smo 5 sveč iz različnih materialov in različnih izvedb (klasična parafinska ali elektronska). V raziskavi je bila uporabljena metoda analize življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment, LCA), ki ocenjuje vse masne in energijske vtoke ter odpadne iztoke v vseh življenjskih fazah sveče, od pridobivanja surovin, dobave in transporta materialov, proizvodnje do ravnanja z odpadnimi svečami po uporabi. Pri tem smo uporabili programsko orodje GaBi Professional, ki je profesionalno orodje za zbiranje, analiziranje in spremljanje okoljskega delovanja proizvodov. Rezultati analize lahko potrošnikom prikažejo vpliv njihovega izbora določenega tipa sveče na

okolje. Hkrati raziskava seznanja svečarje in druge proizvajalce z metodo LCA, ki je pri razvoju novih, okolju prijaznejših izdelkov (tudi nagrobnih sveč), nepogrešljivo, a v Sloveniji žal premalo poznano in uporabljeno orodje.

Faze življenjskega cikla nagrobne sveče in okoljske obremenitve

V

prvi fazi analize je bila izvedena inventura oz. popis okoljskih obremenitev nagrobnih sveč v njihovem življenjskem ciklu. Vse sveče so bile razstavljene na osnovne sestavne komponente, ki smo jih natančno stehtali v laboratoriju (Preglednica 1). Za vsako posamezno svečo je bil razvit model, ki je vključeval vse proizvodne faze (pridobivanje surovin, proizvodnja komponent za sveče in samih sveč, uporaba, ravnanje z odpadki). Pri tem so bili uporabljeni podatki proizvodnih procesov za posamezne materiale iz integrirane podatkovne baze Ecoinvent 2.0. V tej študiji je bilo upoštevanih nekaj predpostavk, s katerimi smo zagotovili medsebojno primerljivost sveč. Zaradi smiselnosti rezultatov smo analizo LCA izvedli za funkcijsko enoto teže tistega števila sveč, ki je potrebno za zaporedno razsvetljevanje


23 1 (PVC) 2 (PP) 3 (GL) 4 (PAP) 5* (ELEC)

Stenj m (kg) 0,10 0,04 0,04 0,05 —

Ohišje PVC PP GL PAP PET

Pokrov m (kg) 9,42 7,45 25,49 0,09 3,34

FE ALU FE ALU PP

Dno m (kg) 1,55 1,18 1,71 1,57 2,00

— — — ALU FE**

Etiketa m (kg) — — — 0,08 12,83

— — PAP — PAP

Skupna m (kg) teža (kg) — 54,79 — 66,30 0,02 41,46 — 23,28 0,10 21,29

posodabljanju obstoječih sveč. Z analizo LCA lahko ocenimo okoljske vplive novo razvitega proizvoda in ga primerjamo s konkurenčnimi proizvodi ter identificiramo ključne procesne stopnje, v katerih bi procesne spremembe znižale vplive produkta (procesa) na okolje.

54

Vosek m (kg) 43,72 57,63 14,20 21,49 —

okolje

Sveča

V

naši raziskavi smo ocenili vplive na okolje petih različnih nagrobnih sveč, kjer se je izkazalo, da je najpogosteje uporabljana sveča iz PVC-ohišja okolju najmanj primerna. Naša raziskava je bila zastavljena tako, da je primerjala količino sveč, potrebnih za razsvetljevanje groba vseh 365 dni. Med našimi vzorci sveč bi bilo potrebno PVC-svečo nadomestiti 89krat, PP-svečo 58-krat, stekleno 122-krat in papirno 73-krat letno.

PVC = polivinil klorid, PP = polipropilen, PET = polietilen tereftalat, GL = steklo, PAP = papir, FE = jeklo, ALU = aluminij *  upoštevane tudi baterije (m = 3,02 kg) **  za obtežitev sveče

groba vseh 365 dni. Sveče so se glede časa gorenja medsebojno precej razlikovale (sveča 1 (PVC) 98 h; sveča 2 (PP) 150 h; sveča 3 (GL) 72 h; sveča 4 (PAP) 120 h; sveča 5 (ELEC) 960 h), kar naj bi pomenilo manj letno uporabljenih tistih sveč, ki imajo daljši čas gorenja. Za transport različnih sestavnih komponent sveč smo upoštevali povprečno razdaljo 100 km in način cestnega transporta s tovornim vozilom.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/69

O

koljske obremenitve posameznih faz življenjskega cikla sveče so bile združene v manjše število kategorij okoljskih vplivov, da bi ovrednotili potencialni vpliv na zdravje ljudi in okolja ter obseg izkoriščanja naravnih virov. Upoštevani so bili najpogosteje uporabljani in najbolj signifikantni vplivi: izkoriščanje neobnovljivih surovinskih virov, zakislinjenje, evtrofikacija, globalno segrevanje (podnebne spremembe) in tanjšanje ozonske plasti. Za karakterizacijo in klasifikacijo rezultatov je bila uporabljena metoda CML2001 Dec. 07, Experts IKP (Central Europe). Zaradi lažje interpretacije so bili rezultati normalizirani glede na referenčno vrednost celotnih emisij v Vzhodni Evropi.

Rezultati analize – elektronska sveča za okolje optimalna, PP-sveča najmanj

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/68

R

ezultati analize LCA so pokazali, da so emisije v zrak glavna skupina emisij v življenjskem ciklu nagrobnih sveč, saj predstavljajo kar 75 % vseh odpadnih tokov. Najpomembnejše emisije, sproščene v ozračje med življenjsko dobo sveče, so: ogljikov dioksid, ki mu sledijo žveplove spojine (žveplov heksafluorid in žveplov dioksid) ter dušikovi oksidi. Največje količine emisij iz življenjskega cikla nagrobnih sveč so povezane s potencialom izkoriščanja neobnovljivih surovinskih virov, evtrofikacije in globalnega segrevanja. Skupna količina emisij na posamezno nagrobno svečo je podobna za klasične in elektronske sveče, z izjemo sveč iz steklenega in papirnega ohišja z manjšo količino proizvedenih emisij. Ko pa skupne vrednosti emisij preračunamo na življenjsko dobo sveče (trajanje gorenja) in število potrebnih letnih zamenjav za neprekinjeno gorenje, se elektronska sveča izkaže kot najbolj optimalna glede razmerja proizvedenih emisij in časa gorenja. Analiza je pokazala, da je poleg sveče iz PVC-ohišja za okolje najmanj ugodna tudi PP-sveča, ki je marsikje prodajana kot »eko« alternativa PVC-svečam. Ugodnejše okoljske rezultate izkazujeta steklena in papirna sveča, ki sta ugodnejši alternativi PVC- in PP-svečam, a premalo zastopani na grobovih. Elektronska sveča se je v domala vseh vidikih izkazala kot okolju najprimernejša, kar lahko pripišemo zlasti njenemu dolgotrajnemu gorenju, saj je posledično potrebnih manj takšnih sveč letno.

3D model krogovičja iz Žičke kartuzije

¢`dchigj`X^_! Analize materialov in konstrukcij kulturne dediščine, s poudarkom na vzrokih, mehanizmih in higd`dkcVbcZc_Vded Vgc^]aVhicdhi^]gVoa^sc^] stopnji poškodovanosti ¢egd^okdYdk! Priprava smernic za obnovo materialov in konstrukcij eg^egVkViZ]c^sc^]hd\aVh^_oVegd^okdYZ!`^kea^kV_d ¢cVed VgcdkVgcdhi! Priprava in testiranje sanacijskih materialov ¢ Spremljanje rizičnosti objektov kulturne dediščine ¢hdYZadkVc_Zkedhide`^]XZgi^ÃX^gVc_Vegd^okdYdk# 3D digitalizacija kulturne dediščine

Zaključek a bi zagotovili varovanje okolja v celoti, je potrebno uporabljati sistematični pristop ocenitve celotnega življenjskega cikla nekega proizvoda. Analiza LCA, ki smo jo uporabili v raziskavi nagrobnih sveč, je eden izmed najpomembnejših orodij pri celovitem načrtovanju proizvodov. V našem primeru smo jo uporabili za analizo obstoječih nagrobnih sveč, a njen glavni pomen se pokaže pri načrtovanju novih ali

Promocija

D

november november 2010

EdUVgc^aVWdgVidg^_ Raziskave in storitve na egZh`jh^dYo^kV\gVYWZc^]bViZg^VadkcVed Vg! področju kulturne dediščine egZh`jh^edUVgcZdYedgcdhi^ZaZbZcidk\gVYWZc^]


Borko De Corti

foto: arhiv podjetja

Snaga najprej s sortirnico, nato s toplarno

Med komunalnimi podjetji

24 54

okolje

Med komunalnimi podjetji

Ozaveščanje otrok v vrtcih

in šolah predvsem o temi področij, ki ga Irena Bartok, zdajšnja direktorica Snage

Maribor, ne želi izpustiti iz rok, potem ko je prevzela vodilni položaj. Snaga s 194 redno zaposlenimi, ob akcijah

najamejo dodatne delavce prek

agencije, je sredi leta iz javnega podjetja postala gospodarska

družba, ki je v 83-odstotni lasti mariborske mestne občine,

preostanek pa je v rokah osmih okoliških občin. Za izvajanje javne gospodarske službe

so z Mariborom sklenili 20letno koncesijsko pogodbo, koncesijo za zbiranje, odvoz in

obdelavo komunalnih odpadkov

morajo skleniti še s preostalimi občinami družbenicami. Snaga november november 2010

je res pred novimi izzivi.

Koliko komunalnih (gospodinjskih) odpadkov zberete letno?

»Ko govorimo o javni službi, v mariborski mestni občini letno zberemo 60.200 ton odpadkov, v preostalih občinah, ki so naše družbenice, pa 18.700 ton. V podjetjih ali gospodarstvu letno zberemo 11.700 ton nekomunalnih odpadkov. Polovico komunalnih odpadkov v Mariboru in okoliških občinah zberejo smetiščarji, komunalne ali gospodinjske odpadke pobiramo v črnih posodah od vrat do vrat stanovanjskih objektov. Naš vozni park namreč obsega 26 smetiščnih vozil, osem samonakladalnih in prav toliko prekucnih vozil.« Se količina zbranih komunalnih odpadkov spreminja ali ostaja na ravni prejšnjih let?

»Količina odpadkov je podobna kot v prejšnjih letih, spreminja pa se sestava odpadkov na podlagi vzpostavljenega sistema ločevanja odpadkov. V Mariboru imamo prek 900 zbiralnic ali ekoloških otokov, kjer zbiramo papir in papirno embalažo, steklo in plastiko ter drugo odpadno embalažo. V osmih zunajmestnih občinah, ki jih obvladujemo, pa imamo 480 zbiralnic ali ekoloških otokov. V podjetjih je manjši upad količine odpadkov.«

Občani vse bolj upoštevajo ločeno zbiranje odpadkov Kaj kažejo izkušnje ločnega zbiranja odpadkov?

»Ljudje vse bolj upoštevajo pravila ločenega

Irena Bartok

ločevanje odpadkov je eno od

zbiranja odpadkov. Ker je veliko teh zbiralnic ali ekoloških otokov, niso preveč oddaljeni in so ljudem dostopni, ko gredo denimo v trgovino ali službo. Ker je težnja pri nas in v Evropi, da gre čim manj odpadkov na odlagališča, gredo tako ločeno zbrani odpadki na dodatno sortiranje, kjer odpadno embalažo brezplačno odvajamo na temelju državnih shem.« Kakšne odpadke zbirate v treh zbirnih centrih? »Naši zbirni centri niso namenjeni takšnim odpadkom, kot jih zbiramo v črnih posodah pred stanovanjskimi hišami. V zbirnih centrih zbiramo samo določene odpadke: les, kosovne odpadke, kovine in kovinske odpadke, električno in elektronsko opremo ter nevarne odpadke, ki se pojavijo v gospodinjstvih. Te odpadke lahko ljudje oddajo brezplačno, plačati pa morajo mešane komunalne odpadke, ki sodijo v črne posode. Za nekatere nevarne odpadke je treba nekaj plačati, na primer za barve in lake, ki jih peljemo v sežig, to nekaj stane, medtem ko za oddajo zdravil ni treba ničesar plačati, ker jih tudi mi brezplačno oddamo s pomočjo državne sheme za zdravila.« Kolikor mi je znano, dvakrat letno organizirate zbiranje nevarnih odpadkov? »Dvakrat letno, spomladi in jeseni, organiziramo brezplačno zbiranje nevarnih odpadkov, kar poravna mariborska mestna občina. Akcija traja približno dva meseca, z zabojnikom za zbiranje teh odpadkov pa se pomikamo in ljudi sproti obveščamo, kam in kdaj je mogoče nevarne odpadke prinesti. Možno je oddati do 50 kilogramov teh odpadkov, kolikor se jih lahko nabere v gospodinjstvu v pol leta. V treh zbirnih centrih


25 Kaj je pokazala letna akcija zbiranja kosovnih odpadkov od vrat do vrat? Ste z njo zadovoljni? »Ne povsem. Razmišljamo o spremembah, ko bi se z gospodinjstvi ciljno dogovarjali za enkrat letni brezplačni odvoz kosovnih odpadkov. To bi bil odvoz na klic, kajti zdaj nam tako imenovani predhodniki, ko so kosovni odpadki pripravljeni za odvoz, povzročijo veliko dodatnega dela, ko šarijo po odpadkih, jih razgradijo in razmečejo. V tej akciji, poimenovani Od vrat do vrat, pridemo do vsakega bloka in hiše, kjer je pred stavbo mogoče postaviti kosovne odpadke, ki jih brezplačno odstranimo.« V ločenem zbiranju odpadkov je Snaga v vrhu. Kdaj ste s tem začeli? »Komunalne odpadke smo začeli ločeno zbirati že leta 1992, ko je stekel pilotski ali poskusni projekt v dveh krajevnih skupnostih. Zajeli smo del centra mesta in del okolice mesta. Potem smo na temelju teh izkušenj širili ločeno zbiranje odpadkov. Podobno je bilo pri bioloških odpadkih. Ob svojih črnih posodah za gospodinjske odpadke imajo vsi tudi rjave posode za zbiranje bioloških odpadkov, česar ne zaračunavamo. Od skupnih letnih 78.900 ton komunalnih odpadkov je nekaj nad 40

Snaga pripravlja razpis za sortirnico Odpadke vozite na odlaganje v Novo mesto? »V Mariboru zbiramo in odvažamo odpadke in nič drugega. V Dogošah pri Mariboru smo sicer odlagali odpadke, vendar so odlagališče zaprli. Zdaj smo pri tem odvisni od drugih. Naše odpadke vozimo na odlaganje v Novo mesto. Zakonodaja zahteva, da je treba pred odlaganjem opraviti sortiranje, kjer se izločijo koristni odpadki iz črnih posod. Pred leti smo objavili razpis in z njegovo pomočjo našli partnerja, ki v Lenartu obdela gospodinjske odpadke. Zavezan je, da jih 20 odstotkov izloči. 80 odstotkov odpadkov potem odpeljemo v Novo mesto. Ločene odpadke iz zbiralnic peljemo v Gorenje Surovino v Mariboru, kjer jih presortirajo in oddajo, kot določajo državne sheme. Papir, kovine pa prodamo.« Kaj pomeni pridobitev stavbne pravice v Mariboru, kjer imate kompostarno in je zemljišče občinsko?

»Ker smo dobili stavbno pravico na zemljišču v lasti mariborske mestne občine, bomo na njem postavili sortirnico. Pripravljamo razpis. Predvidevamo, da jo bomo postavili v dveh letih. Sežigalnica, raje bom uporabila izraz toplarna, je predvidena v podaljšku kompostarne, kjer bo tudi naša sortirnica. Postavitev toplarne je državni projekt, za katerega se pripravlja državni prostorski načrt, toplarna pa potrebuje tudi sortirnico, ki je obvezni korak pred toplarno. V toplarno namreč ni mogoče kar pripeljati različne smeti, ampak jih je treba ločevati, saj so za toplarno primernejše tiste z višjo energetsko vrednostjo. Zato bomo v naši sortirnici, ko bo zgrajena, pripravili odpadke za toplarno, ki bo namenjena širši regiji.«

54

odstotkov ločenih odpadkov, cilj države in evropskih direktiv pa je, da gre na odlagališča samo 12 do 18 odstotkov ali čim manj.«

okolje

lahko takšne odpadke oddajo vsak dan, le za oddajo nekaterih je treba nekaj plačati.«

Kaj za vas pomeni nova uredba vlade, po kateri bodo višje okoljske dajatve prejele tiste občine, ki ločujejo več odpadkov? Ste že opravili izračun? »Namen vladne uredbe je, da se čim manj odpadkov odlaga. Tiste občine, ki bodo več odlagale, bodo več plačevale in dobile manj denarja iz okoljskih dajatev. Denar iz okoljskih dajatev je namenjen naložbam na tem področju. Kdor bo več ločeval, bo na račun okoljskih dajatev več dobil. Nimamo še izračuna, kaj bo to pomenilo za nas, ker z državne strani še nimamo vseh podatkov, potrebnih za izračun.«

Za lepše okolje! Snaga je bila do leta 2010 javno podjetje za dejavnost ravnanja z odpadki za Mestno občino Maribor ter okoliške občine. V letu 2010 se je s sklepom lastnikov preoblikovala v gospodarsko družbo, njena dejavnost je ostala enaka. Mestna občina Maribor ji je to jesen podelila koncesijo za 20 let za opravljanje obveznih javnih gospodarskih služb: • zbiranje odpadkov • odvoz odpadkov • obdelava odpadkov.

SNAGA, družba za ravnanje z odpadki in druge komunalne storitve d.o.o. Nasipna ulica 64, 2000 Maribor, e-mail: info@snaga-mb.si, www.snaga-mb.si Promocija

zastopnica: Irena Bartok, mag.posl.ved

november november 2010

Snaga trenutno deluje na lokalnem področju, s prestrukturiranjem podjetja pa želi delovati tudi na širšem območju. Poleg omenjenih javnih služb Snaga izvaja še storitve javne higiene v mestu (čiščenje mesta, vzdrževanje javnih sanitarij), plakatiranje na lastnih plakatnih mestih, izvajanje zimske službe na pločnikih, stopnicah in drugih peš poteh, vzdrževanje komunalne opreme (koški, klopi, igrala, ...) ter storitve ravnanja z odpadki za trg. Podjetje deluje v skladu s pridobljenimi certifikati po ISO 9001 in 14001. Strateška usmeritev podjetja je, da ob kvalitetnem pristopu na področju zbiranja in odvoza odpadkov razvijejo področje reciklaže, obdelave in energetske izrabe odpadkov.


Strojevodnja na vlaku v BTC je ekoindeks foto: Rok Tržan

26 54

okolje

Ekoindeks

Bojan Stojanović

Kdaj lahko govorimo o preboju okoljske miselnosti v družbi BTC? Ekoindeks je osvežujoča novost v slovenskem gospodarstvu.

Franc Malis: Če ne bi bilo zavzetosti vodstva in okoljske odgovornosti podjetja, ekoindeksa še ne bi bilo. Trajnostni razvoj je bil vedno eno od vodil družbe BTC. Eno od prvih področij, ki smo se jih načrtno lotili, je bilo področje ločevanja odpadkov. Tako je bilo BTC eno prvih podjetij, ki je imelo lastno stiskalnico na ekološki postaji in decentralizirane zbirne točke za ločeno zbiranje odpadkov. Pobiramo jih trikrat dnevno in odvažamo v lasten zbirni center. Ne smemo pa pozabiti, da je BTC ekonomski subjekt in da upošteva ekonomsko logiko. Povezujemo se z različnimi partnerji in podizvajalci ter s tem zagotavljamo dolgoročno uspešnost notranjega sistema ravnanja z odpadki.

Toda samo od sebe pri ekoindeksu najbrž ne gre? Franc Malis: V BTC imamo vsako leto strateške konference. Udeležujejo se jih ljudje iz podjetja, ki imajo moč odločanja ali se z določenim področjem podrobneje ukvarjajo. Na strateški konferenci leta 2007 smo predstavili idejo ekoindeksa za trajnostni razvoj. Sodelovali so vsi vodje oddelkov in programov, med njimi tudi odgovorni za energente in elektriko. Ti so predlagali več zamisli za učinkovitejšo rabe energije. Rezultat njihovih predlogov

Miha Mermal

Leta 2007 ga je BTC vzpostavil kot nov poslovni model, prvi tovrstni podjetniški projekt pri nas. Z njim ne merijo le uspešnosti svojih okoljskih naporov, temveč tudi uspešnost celotnega poslovnega sistema. Posebej so pozorni na ravnanje z odpadki, ravnanje z vodo in zrakom, na učinkovito porabo energije ter zagotavljanje varnosti obiskovalcev in premoženja. Komunikacijska pot? Portal EkoBtc. O projektu Ekoindeks BTC smo se pogovarjali z Miho Mermalom in Francem Malisem, ki sta predstavila, kaj sploh pomeni projekt v BTC Cityju, ki je največje poslovno, nakupovalno, rekreativnozabaviščno in kulturno središče v Sloveniji. Razprostira se na 475.000 m2.

Ekoindeks

november november 2010

Res je. Ekoindeks je nekaj novega, čeprav ne za družbo BTC.

je, da trenutno v BTC gradimo dve sončni elektrarni. Podobno se je zgodilo na področju vode in odpadkov ter prometa. Naša služba za organizacijo je izvajanje programa koordinirala. Najprej smo morali ugotoviti, kje družba BTC jemlje iz okolja, predvsem neobnovljive vire. Ta proces smo začeli že s pridobivanjem standarda 14001, kasneje pa smo ga še nadgradili in določili vsa osnovna področja, ki so veliki porabniki surovin in energije. Za BTC je pomembno, da poskrbi za varno počutje 21 milijonov obiskovalcev, kolikor nas obišče vsako leto, in da kakovostno sodeluje z najemniki in lastniki prostorov znotraj BTC. Okoljski izziv je promet znotraj BTC. Začeli smo iskati alternativne pristope k urejanju prometa. Uvedli smo dve številki mestnega avtobusa. V BTC smo pripeljali vlak, ki ga tudi sami plačujemo. Uvedli smo city bus ali shuttle, kot mu pravimo mi, ki brezplačno kroži po celotnem BTC in s tem omogoča mobilnost obiskovalcem po BTC, ne da bi jim bilo treba uporabljati svoj avto. A ljudje potrebujejo nekaj časa, da jim to pride v navado in ga dejansko začnejo uporabljati bolj množično. Ko ste sprejeli ekoindeks kot notranji projekt BTC, kaj je to pomenilo za poslovne procese v podjetju? Miha Mermal: Temelj ekoindeksa je, da imamo vse okoljske aktivnosti in akcije, ki jih izvajamo,


27 54

ukvarjali. Varnost je primarna in te stvari enostavno moramo narediti. Na področju odpadkov ne delujemo samo zaradi zahtev zakonodaje, ki bo v bližnji prihodnosti od podjetij zahtevala, da se ločuje 70 odstotkov zbranih odpadkov. Mi že sedaj dosegamo med 55 in 60 odstotki ločeno zbranih odpadkov in odstotek povečujemo. Količina povpraševanja oz. odkupa zbranih surovin pa je odvisna od cen in povpraševanja na svetovnih trgih. Več delamo na osveščanju naših partnerjev. Veliko delamo z ekošolami, s katerimi sodelujemo v več umetniških natečajih, ki se jih otroci množično udeležujejo. Dobivamo tudi po 500 prijav. Nagradimo pa najboljše in tudi tiste, ki so samo sodelovali, saj se zavedamo, da je otroke potrebno motivirati in spodbujati k okoljskemu razmišljanju. Po njihovih reakcijah in veselju vidimo, da smo na pravi poti.

okolje

zapisane v enem dokumentu. Sedaj točno vemo, koliko akcijskih načrtov smo zasnovali in izvedli, medtem ko smo prej okoljske aktivnosti izvajali bolj ali manj sproti oz. ko se je pojavila potreba. Sedaj imamo letne načrte in sistem merjenja njihove uspešnosti. Že prej je bil odgovoren odnos do okolja del strategije BTC, sedaj pa imamo točno določene akcijske načrte. Vedno je cilj čedalje več akcijskih okoljskih načrtov in čedalje večja realizacija. To dokazujemo tudi z rezultati, saj smo prvo leto dosegli 297 ekotočk, letos pa se nam že obeta rezultat okoli 400 ekotočk. Franc Malis: Ekoindeks je pomemben del vsakoletnega poslovnega načrta. Vsaka nova investicija se oceni s stališča ekoindeksa in vedno se preuči tudi druge možnosti za drugačno postavitev ali implementacijo investicije. Jasno je, da se vsaka investicija najprej oceni finančno. Vendar je približno tretjina naših investicij takšnih, da ne bi bile uresničene, če bi jih gledali samo skozi finančno prizmo, a smo jih zaradi njihovih okoljskih prednosti vseeno izvedli.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/70

Miha Mermal: Če imamo vsako leto več akcijskih načrtov, to pomeni tudi večje število ljudi, ki sodelujejo pri izvajanju ekoindeksa. Če smo pred leti imeli 50, danes pa 100 akcijskih načrtov, to pomeni, da bo na njihovi realizaciji sodelovalo prav toliko več ljudi. S tem želimo pri vseh zaposlenih spodbuditi občutek vpletenosti v okoljske napore podjetja.

STORITVE SKLADI©»ENJA > skladiπËne manipulacije s komisioniranjem, zavijanjem in paletiziranjem > najmodernejπa tehnologija skladiπËenja in uporaba standardizirane sledne kode SSCC in EAN 128 za oznaËevanje podatkov > uporaba standarda EANCOM za izmenjavo podatkov > vodenje zalog

Franc Malis: Ekoindeks in njegovo izvajanje smo vključili tudi v sistem nagrajevanja zaposlenih. V ta namen smo oblikovali projekt Ideje z vizijo. Vanj vključujemo vse zaposlene in jih stimuliramo, da razmišljajo o novih poslovnih in okoljskih pobudah. Posameznik ali skupina ljudi lahko razvije idejo. Če projekt ustreza usmeritvam podjetja, dobi možnost, da ga tudi izpeljejo. Vsaka ideja, bodisi poslovno-finančna bodisi okoljska, pa mora upoštevati ekoindeks. Tako smo v zadnjih letih dobili veliko idej s strani zaposlenih, ki so bili zanje tudi finančno nagrajeni s stimulacijo in nagrado. Poleg tega, da naredijo nekaj za boljše poslovanje, so ljudje tudi nagrajeni in vedo, da se jim razmišljanje in podajanje pobud tudi izplača.

TRANSPORTNE STORITVE > dostava blaga po Sloveniji v 24 urah oziroma po specifiËnih Ëasovnih zahtevah kupca OSTALE STORITVE > oddajanje poslovnih prostorov in konferenËnih dvoran > parkiranje tovornih vozil s carinskim in domaËim blagom

Ekoindeks ste segmentirali na tri dele. Kje ste videli največji izziv oz. na katera področja ste se najprej osredotočili? Lahko govorimo o nekem prednostnem angažmaju na določenem okoljskem področju ali o fokusu ekoindeksa?

Že ob samem začetku izvajanja ekoindeksa smo se osredotočili na vseh šest področij (vodo, energijo, odpadke, promet, varnost in družbeno odgovornost, op. p.). Vedeli smo, da moramo zmanjšati porabo vode, ker je voda strateška dobrina. Le 3 odstotke vse vode je v obliki, ki jo izkoriščamo ljudje, reke in jezera so čedalje bolj umazana itd. Tudi ni samo po sebi razumljivo, da je voda ne le okoljska, temveč tudi ekonomska dobrina. Ravnanje z vodo smo morali racionalizirati tudi zaradi vodnega mesta Atlantis. Lep primer je naša nova stavba, Kristalna palača. Za potrebe hlajenja in sanitarij smo namestili sistem za zajemanje deževnice, čeprav bi bil sistem z vodo iz vodovodnega omrežja neprimerljivo cenejši. To je rezultat konceptov, ki smo jih zastavili v ekoindeksu in ki zaposlene spodbuja k inovativnosti.

Franc Malis: Na žalost je tako, da si na nobenem področju, ki sem jih naštel, ne moremo privoščiti, da se z njim ne bi močno in poglobljeno

Promocija

BTC je malo mesto, ki mora biti okoljsko zelo dobro organizirano. Kje vidite, da bi morali narediti največ? Je to velika masa obiskovalcev, je to problem vode ali problem odpadkov?

Letaliπka cesta 16, 1533 Ljubljana tel.: 585 11 88, faks: 585 10 07 e-mail: logisticni.center@btc.si www.logisticni-center.si

november november 2010

Franc Malis: Naš cilj je trajnostni razvoj in rast naše blagovne znamke. V današnjem ekonomskem okolju, ki je izredno konkurenčno in ki z odprtimi tržišči vabi tuje vlagatelje z velikim finančnim zaledjem, moraš narediti neke vstopne bariere in svojim strankam sporočiti, da si drugačen ne le zaradi poslovnih praks, temveč tudi v svojem odnosu do širšega družbenega okolja. Naša želja je bila v družbi, pri naših potrošnikih in poslovnih partnerjih vzbuditi zavest, da ekoindeks predstavlja našo konkurenčno prednost. Družbena odgovornost je pomemben del našega poslovanja, saj del dodane vrednosti, ki jo ustvarimo, vračamo družbi.


Okoljska osveščenost in skrb za okolje danes nista več modna muha, ampak sta postali nuja – omogočata preživetje. Težave z odpadki ostajajo, organski pa zlasti v velikih občinah še danes ostajajo navidezno nerešljiv problem. V velenjskem podjetju Plastika Skaza so namreč v sodelovanju s tehnologijo EM in strokovnjaki poiskali odlično rešitev. Z inovacijo, fermentacijsko posodo Organko, so tako ne le obrnili nov list v zgodovini podjetja, ampak so zanjo na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu prejeli tudi nagrado Obrtnopodjetniške zbornice in Mestne občine Celje. »Priznanje je potrditev, da gremo v pravo smer. Navsezadnje ponujamo izdelek, ki nima konkurence in ki bi ga moralo imeti vsako gospodinjstvo, saj je učinkovit in praktičen,« je prepričana prokuristka v podjetju, Tanja Skaza, ki poudarja, da so se reševanja težave lotili pri izvoru, v kuhinji.

»O

rganko je kuhinjski kompostnik, v katerega lahko odlagamo vse organske odpadke, dodamo tako imenovan bokashi (japonska beseda za biogen oziroma efektivne mikroorganizme) in iz odpadka pridelamo kakovosten prvorazredni kompost oziroma uporabno in naravi prijazno sestavino. Uporabljamo jo lahko še kot gnojilo za rože ali učinkovito čiščenje odtokov, brez prisotnosti kakršnihkoli kemikalij,« poudarja Skaza. Največja prednost zabojnikov je, da so vedno pri roki, ne širijo smradu, ob tem pa se zmanjšajo tudi izpusti zdravju nevarnih toplogrednih plinov, ki sicer nastajajo ob gnitju. »Medtem ko v rjavih zabojnikih odpadki gnijejo, v Organku poteka fermentacija, ki omogoča, da štiričlanska družina v petih tednih s pomočjo efektivnih organizmov pridela odpadek, ki je osnova za prvovrsten kompost,« pojasnjuje sogovornica. Meni, da do sedaj v Sloveniji ni bilo izdelka, ki bi ga lahko predelali v kompost I. kvalitete in na ta način vrnili naravi, kar je bilo njenega. Z Organkom se to da, kar je potrdila tudi raziskava.

Do izdelka tudi po spletu

P

osodo, ki se sicer že uporablja v Avstriji, Nemčiji in v skandinavskih državah, so v podjetju predelali in izboljšali. Konkurence na slovenskem trgu nima, jo je pa kot set dveh posod z brezplačno dodanim kilogramom biogena, ki zadošča za okoli mesec dni, za 49,89 evrov zaenkrat možno kupiti preko spletne strani www.organko.si in v trgovinah z ekološkimi izdelki. »Za pridelavo kakovostnega komposta je uporaba dveh posod nujna. V času, ko polnimo drugo, v prvi odpadek še fermentira. Zaključena fermentacija pa je pogoj za prvovrsten kompost,« poudarja Skaza. V prihodnje bodo še več pozornosti namenili pospeševanju prodaje izdelka: »Naš izdelek smo že predstavili otrokom v velenjskih vrtcih. Trenutno smo v dogovorih s kmetijskimi zadrugami in večjimi trgovskimi centri, naš cilj pa je izdelek ponuditi končnim kupcem tudi preko komunalnih podjetij. Menimo, da je naš Organko odlična priložnost za družbo Simbio. V Sloveniji zaenkrat iz odpadkov še nismo uspeli pridelati prvovrstnega komposta, raziskave pa kažejo, da je z Organkom to mogoče. Tako lahko Simbio s pomočjo Organka postane prva kompostarna v Sloveniji, ki odpadke uporabi za izdelavo kakovostne surovine – kompost I. kvalitete,« meni Tanja Skaza.

Tanja Skaza

Barbara Černe

foto: arhiv podjetja

Organko bi rad v vsako gospodinjstvo

Inovacije za okolje

28 54

okolje november november 2010

Inovacije za okolje

Prihaja urbani 'eko šik'

I

zdelek je ne le plod slovenskega znanja, ampak je tudi ekološki. Izdelan je iz reciklirane plastike, proizvedejo pa ga okoli 720 kosov dnevno. »Naš cilj je, da bi posodo v roku dveh let uporabljalo 80 odstotkov gospodinjstev v državi,« želi Tanja Skaza. S proizvodom nameravajo omrežiti vse proizvajalce organskih odpadkov, torej vsa gospodinjstva. Tem bodo naslednje leto predstavili še druge urbane 'eko šik' dizajnerske izdelke za dom iz reciklirane ali biorazgradljive plastike, pod blagovno znamko Yodo. »Organko je le eden od produktov, ki se bo pridružil blagovni znamki Yodo, v okviru katere bomo s pomočjo priznanega industrijskega oblikovalca in agencije Imelda Ogilvy širši javnosti pokazali, kako lahko z enostavnimi produkti poskrbimo za čistejše okolje,« pojasnjuje Tanja Skaza. In se dopolni: »Neposredno namreč ne onesnažujemo okolja, saj ne spuščamo emisij v okolje in nevarnih odplak v vode. Kupujemo zeleno energijo in iz naše plastike proizvedemo reciklat. Ob tem iščemo in izvajamo učinkovite ukrepe pri zmanjševanju izpustov CO2 v okolje, zato vsakih pet let kupujemo tehnološko naprednejše stroje, ki porabijo manj električne energije. Proizvodnja je avtomatizirana z različnimi robotskimi celicami. Ves čas vlagamo v kader in nove tehnologije, kar dokazuje podatek, da smo v letu 2009 vložili v razvoj okoli 700 tisoč evrov.« Od leta 1999 imajo v podjetju certifikat 9001, od leta 2008 pa še okoljevarstveni certifikat ISO 14001 in IWAY. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/71


54

29 V V

prašanja zastavljajo učenci 4. b-razreda Osnovne šole Ljubečna skupaj z eko koordinatorico Natašo Sedej.

oda je dragocen vir življenja, česar se včasih premalo zavedamo. V času poplav je veliko vode, vendar je nepitna. Zakaj? Kako voda potem zopet postane pitna? Koliko je pitne vode na območju Slovenije ter za koliko časa je bo še dovolj? Kaj se zgodi v primeru, če so v času poplav poplavljeni kakšni nevarni odpadki?

Simona Uršič, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje:

V

oda je pitna oziroma zdravstveno ustrezna takrat, kadar v njej ne najdemo mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Prav tako v njej ne sme biti drugih snovi v koncentracijah, ki bi lahko predstavljale nevarnost za naše zdravje.

V

primeru, da upravljavec vodovoda (običajno je to komunalno podjetje) ne more zagotoviti oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, se objavi omejitveni ukrep glede njene uporabe. Vrsta omejitvenega ukrepa je odvisna od vzroka za neprimernost zdravstvene ustreznosti pitne vode. Kadar se ne more zagotavljati mikrobiološko ustrezne pitne vode, se svetuje uporaba vode za pitje in pripravo hrane po predhodnem prekuhavanju, ob temperaturi 100 °C, saj takrat mikroorganizmi (bakterije, virusi, paraziti) v nekaj minutah propadejo. V primeru suma, da je voda tako mikrobiološko kot tudi kemično onesnažena ali samo kemično onesnažena (se pravi, da je v njej neka snov, ki škoduje zdravju ljudi), se upravljavec odloči za nadomestno oskrbo,

za uporabo embalirane vode ali za oskrbo s cisternami. Samo na ta način namreč lahko preprečimo, da se ljudje ne bi zastrupili s škodljivo snovjo v vodi.

V

času večjih padavin, ki jih spremljajo poplave, je vode res veliko, preveč. Velika količina padavinske vode povzroča kaljenje vodnih virov, ki so podvrženi površinskim spremembam. Zato so težave z oskrbo pitne vode ob velikih padavinah stalnica zlasti na tistih področjih naše države, kjer nismo oskrbljeni z vodo iz globokih vrtin oziroma kjer ni ustrezno urejenih postopkov za pripravo pitne vode.

O

skrba s pitno vodo po obilnih padavinah s posledično kalno vodo v omrežju se normalizira postopno. Najprej je praviloma potrebno odstranjevanje nečistoč, sledi intenzivno izpi­ranje vodo­ oskrbnih objektov, vzpostavitev priprave vode in dokaz, da je voda ustrezna, kar se naredi z analizo vzorcev pitne vode.

O

mejitveni ukrepi glede uporabe pitne vode na nekem vodovodu se sprejmejo, ko je to nujno. Vedno se uvedejo z namenom zaščite zdravja uporabnikov tega vodovoda, zato je prav, da jih uporabniki upoštevamo.

Borut Železnik, direktor podjetja Hidro­ inženiring, d.o.o.:

okolje

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja P

itne vode je v Sloveniji dovolj, le da ni enakomerno porazdeljena. Ob upoštevanju normalne porabe 180 l/oseba/dan potrebujemo v Sloveniji glede na trenutno število prebivalcev 4.200 l/s vode. Skoraj polovico teh vodnih količin (2.000 l/s) je možno pridobiti v vodonosniku Ljubljanskega polja.

K

oličine pitne vode so odvisne predvsem od letne količine padavin, ki trenutno več kot zadoščajo za oskrbo s pitno vodo. Problematična so le lokalna zajetja pitne vode z manjšim vodozbirnim področjem. V teh zajetjih je izdatnost vode bolj podvržena sušnim obdobjem.

P

oleg podzemne vode je v Sloveniji še veliko površinskih vodotokov, kjer bi lahko z določeno filtracijo in pripravo vode dobili dodatne količine vode. Dodatna priprava vode je povezana z večjimi stroški izgradnje in večjimi obratovalnimi stroški, zato se takega načina zajema pitne vode po možnosti izogibamo.

V

odne količine se letno obnavljajo. Do večje spremembe bi lahko prišlo v primeru zamika zemeljske osi in s tem bistvene spremembe klimatskih con. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/72

10%

Naročite na:

WWW.ORGANKO.SI

revolucionarno zasnovana posoda iz reciklirane plastike poenostavlja ločevanje in odstranjevanje organskih kuhinjskih odpadkov odpadki v posodi ne gnijejo, ne smrdijo in ne privabljajo mušic zmanjšamo izpust toplogrednih plinov po fermentaciji pridobimo fermentacijsko tekočino, s katero lahko a) čistimo in vzdržujemo odtoke b) razredčeno uporabljamo kot gnojilo za rastline uporabite ga lahko tudi kot poslovno darilo

november november 2010

Promocija

d ece pod m b rs k i je t ja p i n po op u s t z a d je t n ike


Vprašanje je, kako do bolj zelene Slovenije

foto: Rok Tržan

30 54

okolje

Poročilo o okolju 2009

Kaj se dogaja z okoljem v Sloveniji? Na ta vprašanja poizkuša odgovoriti obsežno Poročilo o okolju v Republiki Sloveniji 2009. Poročilo, ki ima 363 strani, je že v javni razpravi. Državni zbor naj bi ga obravnaval konec novembra. V delovni skupini, ki je pripravljala poročilo, je sodelovalo več deset avtorjev in sodelavcev, strokovnjakov, največ z Ministrstva za okolje in prostor ter Agencije RS za okolje. Vodja projektne skupine je bil dr. Jelko Urbančič. Poročilo nedvomno prinaša nekatere novosti, še posebej glede trajnostne proizvodnje in potrošnje. Zagotovo pa mu manjka določnejša opredelitev vzrokov, zakaj je nekaj ključnih okoljskih ciljev zelo oddaljenih od tistega, kar je Slovenija želela. Na kaj poročilo opozarja, kje mora Slovenija ukrepati? Odgovarja dr. Jelko Urbančič.

Kaj je sploh poročilo o okolju in kakšen je njegov namen?

Poročilo o okolju je obsežen dokument. Njegov cilj je, da poda objektivno oceno stanja okolja, ki temelji na spremljanju uresničevanja zastavljenih ciljev in s tem uspešnosti vodenja okoljske politike. . Nedoseganju ciljev mora nujno slediti korektivno ukrepanje, doseganju ciljev pa nadaljevanje zastavljene politike.

Poročilo o okolju, ki ga je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z drugimi resorji na podlagi 106. in 107. člena Zakona o varstvu okolja, je tretje po vrsti. V skladu z omenjenim zakonom mora država poskrbeti, da okoljsko poročilo izide na vsake štiri leta. Zadnje poročilo, ki ga je sprejela Vlada na svoji seji 29.7.2010 in ga posredovala državnemu zboru, zajema obdobje od leta 2003 do 2009.

Od vstopa Slovenije v EU smo vzpostavili precej novih podatkovnih virov, poročevalskih tokov, kazalcev in analitskih orodij ter spletnih portalov za boljšo obveščenost strokovne in širše javnosti, tako da se spreminja tudi vloga poročila o okolju.

Vsebina poročila predstavlja tudi strokovno podlago za pripravo prihodnjih strateških dokumentov. Sestavni del poročila so publicirane analitske podlage, kot so kazalci okolja 2005 in Okolje na dlani, predvsem pa podlage,

dr. Jelko Urbančič

Poročilo o okolju 2009

november november 2010

Jože Volfand

objavljene na spletnih orodjih Kazalci okolja v Sloveniji (http://kazalci.arso.gov.si/ ) in Atlas okolja (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/). V nasprotju s prvotnimi poročili, ki so se bolj ali manj osredotočila na biofizikalno stanje okolja, na primer na stanje vode, zraka, narave, sodobna poročila o okolju obravnavajo tematike integrirano. Poleg samega stanja upoštevamo tudi pritiske na okolje in odzive v okolju. Pri tem je ključnega pomena vsebinska dodana vrednost, ki omogoča povezovanje varstva okolja, delovanja človeka ter upravljanje gospodarstva. To je drugačen pristop kot doslej. Kolikšna je uspešnost okoljskih politik države na posameznem področju? Kje se v Sloveniji okoljske razmere poslabšujejo in kje izboljšujejo? Začnimo pri kakovosti obveščenosti javnosti in institucij o stanju okolja. Pohvalimo se lahko, da smo v zadnjih sedmih letih povečali število okoljskih kazalcev s 30 na 150. Vsi kazalci so sistematično urejeni in objavljeni na spletni strani http://kazalci.arso.gov.si/ . Leta 2003 in 2005 smo pripravili tiskano verzijo kazalcev okolja. Kasneje smo to prakso opustili, ker je število kazalcev tako naraslo, da publikacija v taki obliki ni bila več smiselna. Ob predstavitvi Poročila o okolju 2009 smo bili zaradi tega deležni tudi nekaj kritik, vendar je poročilo namenjeno tudi temu, da se s potencialnimi uporabniki informacij dogovorimo za prioritete in


31 Ko govorimo o samem stanju okolja po posameznih področjih, je Slovenija nedvomno vsaj v primerjavi z evropskimi državami bogata z biotsko raznovrstnostjo. Na tem področju vodimo ustrezno politiko. Na ostalih področjih pa so ocene različne, od slabih do dobrih. Kaj se dogaja na primer z zrakom glede na znane ocene o globalnem segrevanju? V Sloveniji smo uspeli v zadnjih desetletjih stanje temeljito izboljšati. Problem prekomerne onesnaženosti zraka z ogljikovim dioksidom smo uspeli rešiti. Tudi pri dušikovih oksidih se izboljšujemo. Glede kakovosti zraka smo primerljivi z ostalimi evropskimi narodi. Smo pa nekoliko počasni pri sprejemanju ukrepov na področju varstva pred škodljivimi posledicami delcev v zraku. V poletnem času beležimo občasna preseganja vsebnosti ozona v zraku, kar pa je v največji meri posledica transporta onesnaženega zraka iz sosednjih držav. Na področju voda se stanje izboljšuje. To velja še posebej za kemijsko stanje voda, medtem ko je izboljševanje na področju ekološkega stanja nekoliko počasnejše. Zaznali smo že posledice podnebnih sprememb. Spremenjeni rečni režimi vplivajo na to, da nam voda po eni strani hitro odteče, po drugi strani pa se znižuje nivo podtalnice. K temu so nekaj doprinesli tudi za varovanje voda neugodni posegi človeka v naravo. Kljub neugodnemu trendu je Slovenija še vedno z vodo relativno dobro preskrbljena in imamo še čas za to, da namesto kriznega uveljavimo preudaren, načrten in celovit pristop do varstva voda. Toda obremenitve okolja so večje. Pritiski na okolje so bili v zadnjih letih, morda celo desetletjih, hitrejši, kot jim je okoljska politika uspela slediti. Tako smo na primer nekoliko zanemarili področje upravljanja z vodami. S stališča okolja tudi prometna politika ni bila uspešna. Na področju trajnostne proizvodnje in potrošnje so bile napravljeni premiki, vendar nam še vedno raste količina odpadkov. Prav področje ravnanja z odpadki je morda trenutno najbolj kritično, saj je na tem področju največ nerešenih problemov. Med temi problemi bi izpostavil nedopustno nizek delež predelave

V poročilu je ocena, da so ekonomske, socialne in okoljske razvojne značilnosti evropskih držav netrajnostne in se oddaljujejo od strateških ciljev. Ključni okoljski kazalci, na primer okoljski odtis, so vse bolj negativni. Ali to velja tudi za Slovenijo in kateri okoljski kazalci najbolj kažejo na degradacijo okolja? Najprej povejmo, kaj je okoljski odtis (Ecological Footprint). Gre za kazalec trajnostnega razvoja, ki ga razvijajo v okviru omrežja Global Footprint Network. Kazalec spremlja povpraševanje človeka po naravi ter odraža sposobnost obnavljanja narave, s katero lahko zadovoljimo povpraševanje po sredstvih, ki jih človek potroši. Izračun okoljskega odtisa temelji na seštevanju biološko produktivnih kopnih in morskih površin, potrebnih za proizvodnjo hrane in potrebščin, seštevanju površin, potrebnih za absorbcijo onesnaženja, ki je posledica rabe energije, ter na seštevanju pozidanih površin. Izraža se v standardni enoti biološko produktivne površine, globalnem hektarju (gha) na osebo. Podobno se kot sintetični kazalnik ocenjuje biološka kapaciteta – zmožnost okolja, da porabljene vire nadomesti. Okoljski odtis se tako v Sloveniji kot tudi drugje po svetu povečuje predvsem na račun večje porabe energije. Slovenija ima glede na stopnjo razvitosti nizek okoljski odtis, hkrati pa ima ob relativno visoki ravni razpoložljivih bioreprodukcijskih sredstev, predvsem lesa, tudi nizek okoljski deficit. Slovenija je bila leta 2006 z okoljskim odtisom 3,9 gha/osebo pod evropskim povprečjem in med državami z najnižjim okoljskim odtisom. Od leta 1999 naprej je Slovenija v okoljskem deficitu, ki je takrat označeval primanjkljaj 0,1 gha/osebo, nato pa se je stanje precej poslabšalo. Ob sedanji rabi bi za regeneracijo tega, kar porabimo v Sloveniji, v enem letu, potrebovali kar 1,63 leta. Že vrsto let se ugotavlja preslaba sektorska povezanost pri reševanju okoljske problematike, zlasti na državni ravni, med posameznimi ministrstvi. Poročilo izpostavlja energetiko, promet, kmetijstvo in pušča ob strani ministrstvo za gospodarstvo, čeprav v poročilu nenehno izpostavljate problem pretirane rabe naravnih virov. Zakaj v povezovanju ni sprememb in zakaj izpuščate okoljsko odgovornost ministrstva za gospodarstvo? Poročilo o okolju predstavlja za okolje relevantna dejstva, ki so pomembna za politično oceno, ni pa namenjeno političnemu ocenjevanju. To bo opravila politika na osnovi poročila. Tudi ni točno, da je izpuščeno področje, ki sodi v prisojnost upravljanja gospodarskega ministrstva. Navsezadnje tja sodi energetika, ki je bila

54

posebej izpostavljena, tako kot sta bila posebej izpostavljena ostala sektorja, ki imata najpomembnejši vpliv oziroma pritisk na okolje. Ostali sektorji niso bili posebej izpostavljeni, ampak so bili opisani pri poglavjih, ki opisujejo posamezne vidike okolja. Na primer zrak, vode, trajnostna proizvodnja in potrošnja ter odpadki, kjer je opisan tudi vpliv industrije. Industrijska proizvodnja pomeni pomemben delež v celotnem onesnaževanju, predvsem s toplogrednimi plini in drugimi izpusti v zrak, vodo in tla, z nevarnimi snovmi, ki povzročajo zakisovanje, z odpadnimi vodami in odpadki.

okolje

Tudi ko gre za obveščenost javnosti o vremenu, stanju zraka in voda ter potresni aktivnosti, lahko zaključimo, da je javnost na spletnem naslovu http://www.arso.gov.si/ na enem mestu celovito, ažurno in kakovostno seznanjena s stanjem v okolju in opozorili pred nevarnostmi.

vseh vrst odpadkov in posledično prevelike količine odpadkov, ki jih odložimo na deponije. Nadalje še ni enotne vizije glede števila in razporeditve regijskih centrov, obstoječa odlagališča pa v večini primerov še niso uspela pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/73

2009 Environmental Report

How to Achieve a Greener Slovenia? What is happening to the environment in Slovenia? The 2009 Environmental Report of the Republic of Slovenia attempts to answer these questions. The 363-page report is already under public discussion and is expected to be debated in Parliament at the end of November. The working group that prepared the report was comprised of more than ten authors and experts, mostly from the Ministry of the Environment and Spatial Planning and the Environmental Agency of the RS. The group leader was Dr. Jelko Urbančič. The report contains certain new findings, particularly regarding sustainable production and consumption, but what it lacks is a more specific description of reasons why certain crucial environmental results are not even close to what Slovenia hoped for. We asked Dr. Jelko Urbančič what warnings the report brings and what actions Slovenia should take. The report contains the evaluation that the economic, social and environmental development characteristics of European countries are unsustainable and are actually moving away from strategic goals. Key environmental indicators, such as the ecological footprint, are increasingly negative. Is this true for Slovenia too? Which environmental indicators show the worst degradation of the environment? The ecological footprint in Slovenia as well as worldwide is increasing, particularly due to increased energy consumption. Compared to Slovenia’s level of development, we have a relatively small ecological footprint, but considering the relatively high level of available bio-reproduction means, particularly wood, we also have a low environmental deficit. In 2006, Slovenia had an ecological footprint of 3.9 gha per person, which is lower than the European average, putting us among the countries with the lowest ecological footprint. Since 1999, Slovenia has had an environmental deficit that started at 0.1 gha per person and has since worsened. Continuing our current rate of consumption, it would take 1.63 years to regenerate what we consume annually in Slovenia.

november november 2010

način objavljanja informacij. Temu dodajmo še prenovljeni Atlas okolja (http://gis.arso.gov.si/ atlasokolja/) s preko 200 prostorskih prikazov raznih vrst okoljskih podatkov. Lahko jih medsebojno združujemo in po njih poizvedujemo. Trenutno je to eden izmed učinkovitejših in kakovostnejših spletnih virov prostorskih podatkov v svetu.


foto: Shutterstock

Odpadke v reciklažo in predelavo, ne na odlagališče Tanja Vidic

Količina odpadkov v letu 2009 manjša kot v preteklem letu

V

Sloveniji je v letu 2009 nastalo 6.760.379 ton odpadkov, od tega je 85 % odpadkov nastalo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Ostalih 15 % je komunalnih odpadkov, ki so bili zbrani v okviru izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.

V

letu 2009 je v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo 5.568.227 ton odpadkov (skupaj z zalogami 5.847.398 ton) ali za 6 % manj kot v letu 2008. Največ odpadkov, 30 %, je nastalo v predelovalnih dejavnostih; v 320 300 280 260 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 C27

C28

C 31

C29

C23

C25

C druge

C10

C17

C20

0 C24

amen raziskovanja ODP je pridobiti podatke o vrstah in količini odpadkov, nastalih v poslovnem subjektu pri proizvodnih in storitvenih procesih, o načinu ravnanja z njimi ter o količini odpadkov, ki so bili interno predelani ali odstranjeni v samem poslovnem subjektu. Namen raziskovanja ODP-Z je pridobiti podatke o količini zbranih/prevzetih odpadkov s strani zbiralcev odpadkov ter podatke o njihovih nadaljnjih tokovih. Namen raziskovanja ODP-P pa je pridobiti podatke o količini predelanih/ odstranjenih odpadkov s strani predelovalcev oziroma odstranjevalcev odpadkov. Pri izdelavi metodologije na področju statistike odpadkov so se upoštevale zahteve slovenske zakonodaje in zahteve nove zakonodaje Evropske unije (Waste Statistics Regulation), hkrati pa so se vključila tudi priporočila združenih narodov s področja statistike okolja.

C16

N

nastali odpadki (1000 ton)

V zadnjih dvajsetih letih so ob ugotovitvah o onesnaževanju okolja zaradi odstranjevanja odpadkov postali prav odpadki eno od najpomembnejših poglavij pri spopadanju s problematiko globalnega segrevanja in brezobzirnega izčrpavanja naravnih surovin. Za oblikovanje učinkovitega sistema ravnanja z odpadki so potrebni kakovostni podatki o izvoru in količini odpadkov ter načinu ravnanja z njimi. Od leta 2001 Statistični urad RS v sodelovanju z Agencijo RS za okolje letno izvaja tri statistična raziskovanja na področju industrijskih odpadkov: statistično raziskovanje o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih (ODP), o zbiranju odpadkov (ODP-Z) ter statistično raziskovanje o predelavi/odstranjevanju odpadkov (ODP-P).

Statistika o odpadkih

32 54

okolje november november 2010

Statistika o odpadkih

predelovalne dejavnosti (SKD 2008)

C16

Obdelava in pred. lesa, proiz. izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva C20 Proiz. kemikalij, kemičnih izdelkov C24 Proizvodnja kovin C17 Proiz. papirja in izdelkov iz papirja C10 Proiz. živil C25 Proiz. kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav C druge Druge predelovalne dejavnosti C23 Proiz. nekovinskih mineralnih izdelkov C29 Proiz. motornih vozil, prikolic in polprikolic C28 Proiz. drugih strojev in naprav C 31 Proiz. pohištva C27 Proiz. električnih naprav

Grafikon: Nastali odpadki v predelovalnih dejavnostih, Slovenija, 2009 Vir: SURS


33 Odpadki so koristna surovina

R

avnanje z odpadki postavlja v ospredje zmanjševanje njihove količine na viru nastanka, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, sežiganje in kot zadnjo možnost odlaganje, ki naj bi ga uporabili samo v primeru, kadar predstavlja okoljsko in ekonomsko najbolj učinkovit način.

V

Promocija

letu 2009 je bilo interno (v podjetjih) predelanih ali odstranjenih 43 % vseh nastalih odpadkov, 47 % vseh odpadkov je bilo oddanih v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, preostalih 10 % so poslovni subjekti začasno uskladiščili (6 % vseh odpadkov), prodali trgovcem z odpadki (3 % vseh odpadkov) ali izvozili (1 % vseh odpadkov).

7,1% 50

5.847.398 ton

4,6%

skupaj 2.494.031 t 35%

73,8% 1% odpadki predelani v podjetju

odpadki odstranjeni v po

začasno uskladiščeni

oddani drugim na območ

odpeljani v tujino

Grafikon: Odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih po načinu ravnanja, Slovenija, 2009 Vir: SURS

V letu 2009 predelali in odstranili manj odpadkov

P

oleg interne predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v napravah podjetij oziroma poročevalskih enot Statistični urad RS zbira podatke tudi o količini predelanih/ odstranjenih odpadkov s strani predelovalcev/ odstranjevalcev odpadkov, ki so si pridobili okoljevarstveno dovoljenje za predelavo/odstranjevanje odpadkov oziroma so vpisani v evidenco zbiralcev odpadkov. V letu 2009 je bilo s strani predelovalcev odpadkov skupno predelanih 3.003.624 ton odpadkov ali za 5 % manj kot v letu 2008. S strani odstranjevalcev je bilo v letu 2009 odstranjenih 290.534 ton odpadkov ali za 33 % manj kot v letu 2008.

recikliranje

odlaganje

sežig (kot gorivo)

drugi postopki prede

sežig (za odstranitev)

drugi postopki odstra

okolje

12,9% 1,4% 0,1%

G

ledano regionalno je v letu 2009 največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnostih (skupaj z zalogami iz preteklih let) nastalo v Savinjski regiji, in sicer 1.775.654 ton, kar predstavlja 30 % od celotne količine nastalih odpadkov. Glede na izvor odpadkov so z 1.613.835 tonami (29 %) nastalih odpadkov v ospredju odpadki iz skupine 17 – gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov, sledijo odpadki iz skupine 10 – odpadki iz termičnih procesov z 1.536.644 tonami (28 %) nastalih industrijskih odpadkov. Velik delež predstavljajo tudi odpadki iz skupine 3 – odpadki iz obdelave in predelave lesa in proizvodnje ivernih plošč in pohištva, vlaknin, papirja in kartona, in sicer 575.714 ton (10 %).

54

6% 8%

Grafikon: Predelava in odstranjevanje odpadkov s strani predelovalcev/odstranjevalcev odpadkov, Slovenija, 2009 Vir: SURS 0,6% 1,3% 14,7%

3,1% 6,9% skupaj 3.294.158 t

73,4%

recikliranje

odlaganje

sežig (kot gorivo)

drugi postopki predelave

sežig (za odstranitev)

drugi postopki odstranjevan

Grafikon: Interna predelava in odstranjevanje odpadkov, Slovenija, 2009 Vir: SURS

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/74

november november 2010

dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro jih je nastalo 29 %, v dejavnosti gradbeništvo pa 27 %; preostalih 14 % je nastalo v drugih dejavnostih.


34 54

okolje

Najbolj zelena občina 2010 »Človeštvo, države, regije in lokalne skupnost so na pomembnem civilizacijskem razpotju. Obremenitve na okolje kritično presegajo zmogljivosti okolja in ogrožajo blagostanje človeštva in ekosistemov. Potrebujemo nov razvojno-varovalni model, ki bo omogočil človeka vredno blagostanje, socialno varnost in ohranjanje pogojev življenja prihodnjih generacij, vseh živalskih in rastlinskih vrst. Etično odgovornost do zdrave, zelene prihodnosti ima tudi Slovenija, vse slovenske občine in njihovi prebivalci,« dr. Dušan Plut, predsednik strokovne komisije natečaja. Natečaj za Najbolj zeleno občino organizira Fitmedia pod blagovno znamko Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije.

Na sliki (od leve proti desni): Janez Fajfar, župan občine Bled; Jadranka Kramar, direktorica občinske uprave Vransko; Srečko Meh, podžupan Mestne občine Velenje. Vir: fotoarhiv Fit media d.o.o.

Z

magovalci so vsi, vse občine, ki so se odločile za sodelovanje, saj je to dokaz, da je vsak dan več tistih, ki jim ni vseeno, koliko bo zelena Slovenija.

P

rvi natečaj za Najbolj zeleno občino Slovenije 2010 je dober in nujen začetek, tako se je glasila enotna ocena vseh na podelitvi priznanj in nagrad.

Ključni namen je promocija pozitivnih vzgledov

november november 2010

N

atečaj za Najbolj zeleno občino v Sloveniji je resda namenjen kritičnemu vrednotenju okoljskega delovanja občin. Vendar želi hkrati pokazati na primere dobre prakse, ki jih je v Sloveniji na lokalni ravni vse več. Ključni namen izbora čim bolj ozelenjenih, trajnostnih slovenskih občin je s pozitivnimi zgledi spodbuditi prizadevanja za organizacijo dejavnosti občine in njenih prebivalcev za takšno ravnanje v okolju, ki bolj upošteva njegove zmogljivosti.

Prijavljenih kar 47 občin

O

dziv občin na natečaj, prijavilo se jih je kar 47 (9 mestnih, 14 malih in 24 srednjih občin), kaže, da je vse več zavedanja o tem, da moramo ohraniti in vzdrževati zeleno Slovenijo. Zaradi želje po čim bolj objektivnemu primerjanju trajnostnega napredka po občinah so bile le-te razdeljene v tri velikostne skupine, in sicer na mestne občine in občine z več in občine z manj kot 5000 prebivalci, saj imajo mestne občine več obveznosti izhajajoč iz zakonodaje, medtem ko ne-mestne občine niso tako zavezane z zakonodajo, imajo pa na voljo veliko prostovoljnih mehanizmov. Občine so v prijavi morale odgovarjati na vprašanja o upravljanju z odpadki in vodami, o energetski varčnosti, zelenem proračunu, prostorskem načrtu, zelenih površinah in o drugih aktualnih okoljskih temah v lokalnih skupnostih.

S

trokovna komisija, predsedoval ji je dr. Dušan Plut, v njej so bili še Bernarda Podlipnik (MOP), Saša Kek (Skupnost občin Slovenije), Mateja Eržen (Združenje občin Slovenije) in Jože Volfand (prokurist Fit medie in glavni urednik revije EOL), je podrobno analizirala vsebino odgovorov občin. Izbor je bil izveden s pomočjo strokovno korektnega


35 trokovna komisija je po pregledu vseh prijav za priznanja in nagrade nominirala naslednje občine:

• v kategoriji mestnih občin: MO Ljubljana, MO Murska Sobota in MO Velenje • v kategoriji občin z več kot 5000 prebivalci: Bled, Kranjska Gora in Žalec • v kategoriji občin z manj kot 5000 prebivalci: Dobrna, Kostanjevica na Krki in Vransko

Z

dr. Marko Komac

aključna prireditev je potekala 17. novembra v Centru varne vožnje AMZ na Vranskem, kjer so vse nominirane občine še enkrat predstavile svoje okoljske napore in projekte. Na prireditvi so spregovorili eminentni strokovnjaki, tako dr. Franc Lobnik, predsednik Sveta za varstvo okolja RS, ki je posebno opozoril na problematiko zmanjševanja kmetijskih površin, ohranjanja zelenih površin in sanacije najbolj onesnaženih kotlin v Sloveniji. Dr. Marko Komac, direktor Geološkega zavoda Slovenije, pa je strokovno osvetlil različne vidike erozije tal in preprečevanja plazov. Predstavilo se je tudi podjetje SG Automotive iz Slovenskih Konjic, ki je letos na mednarodnem sejmu v Frankfurtu vzbudilo veliko pozornost z inteligentno cestno svetilko, zeleno inovacijo, pomembno za bolj okolju prijazno javno razsvetljavo. Podjetje E-skuter iz

P

odatki kažejo, da so najbolj ozelenjene občine po svetu zelo uspešne na področju čiščenja odpadnih vod in zraka, širjenju zelenega podjetništva, okoljskemu ozaveščanju občank in občanov ter okoljskemu izobraževanju. Okolju najbolj prijazne občine v Sloveniji se odlikujejo predvsem po pristopu k energetski učinkovitosti in racionalizaciji porabe električne in toplotne energije, ter izgradnjo kolesarskih in peš poti, ki njihovim prebivalcem omogočajo korak naprej k trajnostni mobilnosti. Veliko naporov usmerjajo v zagotavljanje dostopnosti vodovoda in kanalizacije ter zagotavljanje čiščenja odpadnih voda, s čimer v veliki meri zmanjšujejo svoj okoljski odtis. Vse boljša ozaveščenost med občinami se kaže tudi pri oblikovanju občinskih proračunov. Večina občin namreč 10 % ali več letnega občinskega proračuna nameni »zelenim projektom«.

Odpadki največja pomanjkljivost

A

naša, vseslovenska, pomanjkljivost so še vedno odpadki. Vse občine, tudi

54

okolje

N

aziv Najbolj zelena občina v Sloveniji 2010 je zavzetim občinam (in občanom teh občin) nagrada za njihov trud in stimulacija za še boljše delo v prihodnosti, medtem ko bo primerjanje z najboljšimi marsikoga spodbudilo za bolj zavzeto okoljsko delovanje. Zelena Slovenija vabi, da se vsaka občina pogleda v ogledalo. A ne le občine.

Na natečaj so se prijavile naslednje občine: Med občinami do 5.000 prebivalcev: Apače, Cerkvenjak, Dobrna, Horjul, Kostanjevica na Krki, Kozje, Kuzma, Razkrižje, Središče ob Dravi, Šalovci, Vodice, Vransko, Vuzenica, Žužemberk. Med občinami nad 5.000 prebivalcev: Bled, Beltinci, Cerklje na Gorenjskem, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gorenja vas-Poljane, Grosuplje, Idrija, Kočevje, Kranjska Gora, Krško, Laško, Lenart, Mengeš, Postojna, Sevnica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjernej, Trbovlje, Vojnik, Zagorje ob Savi, Žalec. Med mestnimi občinami: Celje, Koper, Velenje, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj.

november november 2010

S

Največja odlika občin je pristop k energetski učinkovitosti

dr. Dušan Plut

V finalu je bilo 9 občin

zmagovalne, se ubadajo z visoko količino povzročenih komunalnih odpadkov na prebivalca. Večina občin pridela letno med 350 in 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Kot je znano, je zaveza Slovenije, naj ta količina ne bi presegala 300 kg na prebivalca. Ob previsokih količinah povzročenih komunalnih odpadkov je zaskrbljujoč zelo nizek odstotek ločeno zbranih odpadkov; v občinah namreč ločeno zberejo pod 20 % komunalnih odpadkov. Manjši ozelenjeni premiki na ravni lokalnih skupnosti so bili praviloma doseženi tudi pri zmanjševanju povzročanja odpadkov, na področju prometa (lokalnega, regionalnega in mestnega), emisij toplogrednih plinov in rabe prostora, kjer je še veliko prostora za izboljšave.

dr. Franc Lobnik

vrednotenja in preverjanja odgovorov anke- Kopra, ki prodaja električna motorna kolesa, ta tnega vprašalnika in številnih, empirično ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov, pa preverljivih statističnih podatkov. Poleg je promoviralo vozila, s katerimi je najbolj zeleobčinskih evidenc je komisija ovrednotila ne občine nagradila Fit media. Poleg skuterjev tudi zbrane okoljske podatke Ministrstva za so občine prejele še plakete Zelene Slovenije. okolje in prostor, Statističnega urada RS, reNajbolj zelene občine v Sloveniji v letu zultate Raziskave onesnaženosti tal Slovenije 2010 so postale: Biotehniške fakultete, študije o trajnostnih mestih Oddelka za geografijo Ljubljanske FF, • Mestna občina Velenje rezultate natečaja Energetsko najbolj učinko- • občina Bled vite občine in rezultate letošnje vseslovenske • občina Vransko akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu.


36 54

okolje

Predstavitev zmagovitih občin

Bled, zmagovalec v kategoriji občin z več kot 5000 prebivalci

mestnih občin

V kategoriji mestnih občin je Mestna občina Velenje postala Naj zelena občina Slovenije. Letos je Velenje osvojilo še en laskavi naslov – energetsko najučinkovitejša mestna občina v Sloveniji.

Okoljska izkaznica Centralna čistilna naprava • Centralna čistilna naprava Bled ima kapacitete 14.150 PE in je namenjena čiščenju odpadnih voda v občinah Bled in Gorje.

Odvajanje odpadnih voda • V občini so doslej zgradili cca 75.000 m kanalizacijskega sistema. • Trenutna stopnja priključenosti stanovanjskih objektov na kanalizacijski sistem je 81 % - 82 %. • V skladu s koncesijsko pogodbo je po zaključku investicije predvidena 95 % stopnja priključenosti.

Ravnanje z odpadki • Zbiranje in ločevanje komunalnih odpadkov v Zbirnem centru in na 63 ekoloških otokih. • Prevzemanje odpadne plastične in kovinske embalaže od vrat do vrat se izvaja 2x mesečno po predhodno pripravljenem terminskem planu. • Prevzemanje papirja in papirne embalaže od vrat do vrat se izvaja 1x mesečno • Stekleno embalažo je možno oddati na eko-otokih in v zbirnem centru. • Na nekaterih ekoloških otokih je možno oddati tudi tekstil. • Gospodinjstva prejmejo letno po dva bona za odvoz kosovnih odpadkov (2 m3), s katerima lahko 2x letno naročijo brezplačen odvoz. • Pod enakimi pogoji lahko gospodinjstva odlagajo tudi les, zeleni odpad in gradbeni material.

Področje energetika • Na območju občine je zgrajeno cca. 49 km plinovodnega omrežja, kar pomeni približno 80 % pokritost celotnega območja občine. Skupno število končnih odjemalcev zemeljskega plina v občini Bled na 31. 12. 2009 znaša 606 odjemalcev. november november 2010

Velenje, zmagovalec v kategoriji

Javna razsvetljava • priprava projekta za razvoj javne razsvetljave v skladu z veljavno Uredbo, • energetsko varčen sistem upravljanja z javno razsvetljavo (zamenjava svetilk v skladu z Uredbo in namestitev varčnih žarnic).

Nekateri okoljski dosežki Mestne občine Velenje • Šaleška dolina je zgleden primer uspešno saniranega okolja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila eno najbolj onesnaženih območij zaradi vplivov premogovnika in šoštanjske elektrarne. Zato so izvedli okoljske sanacijske programe, jih združili v lokalno agendo 21 in nato v občinski program varstva okolja, ki ga načrtno in premišljeno uresničujejo. Tako na primer tudi premogovniške ugreznine sproti rekultivirajo in so tako skupaj z jezeri postale priljubljeno rekreacijsko območje. • Šaleška dolina je eden najpomembnejših energetskih centrov v Sloveniji, zato ima MO Velenje jasno začrtane cilje na področju energetike: iskanje možnosti za izkoriščanje naravnih virov, spodbuda energetski samooskrbi, izkoriščanje obnovljivih virov energije in druga. Na strehi upravne zgradbe MO so že namestili sončno elektrarno, zdaj jih bodo še na OŠ Livada in OŠ Gustava Šiliha. • V Bruslju je MO Velenje letos prejela 3. nagrado za sodelovanje v mednarodnem projektu MODEL. Projekt spodbuja občine, da postanejo vzor občanom na področju učinkovite rabe energije in pri izkoriščanju obnovljivih virov energije. • V Velenju so postavili dva električna stebrička za polnjenje električnih vozil. • V občini so razvili sistem daljinskega hlajenja in sistem daljinskega ogrevanja. • Mestna občina Velenje je uspešno uvedla brezplačni mestni promet – LOKALC. Lani se je prepeljalo z mestnimi avtobusi 335.510 potnikov, letos v pol leta že 199.094. Ob tem je izračunan prihranek 169 t CO2 na mesec. MO Velenje načrtuje izvajanje javnega potniškega prometa Lokalca tudi v letih 2011 in 2012. • Na prvo mesto med razvojnimi okoljskimi projekti uvrščajo ravnanje z odpadki, saj želijo povečati učinkovitost ločenega zbiranja odpadkov. • Centralno čistilno napravo Šaleške doline so nadgradili z najsodobnejšo tehnologijo, vodovodno omrežje pa načrtno posodabljajo, na javno vodovodno omrežje je priključenih 96,5 % gospodinjstev in v zadnjih letih zmanjšujejo porabo vode. • Mestna občina Velenje je letos že šestič najlepše in najbolj gostoljubno večje mesto.


URE in OVE • Ustanovili so inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije • Skupna moč kurilnih naprav na lesno biomaso v sistemu daljinskega ogrevanja znaša 4,7 MW, dolžina toplovoda pa je 9057 m. • Zgradili so pilotno napravo za termično obdelavo odpadkov. • Mala fotonapetostna elektrarna je sestavljena iz treh enot in ima skupno moč 35,26 kW. • Dvoosni sledilnik z lastnim softwarom in z močjo 3,8 kW se prilagaja glede na letni čas in senzorjem za vpadni kot sonca. • V podjetju Energetika Vransko so v sodelovanju s partnerji razvili solarno svetilko z lastnim napajanjem. • Konec novembra 2010 bodo na streho objekta KIV d.d. zmontirali 960 m2 sprejemnikov sončne energije za pokrivanje potreb tople vode v poletnih mesecih za naselje Vransko. • Do konca leta 2010 bodo dokončali širitev omrežja daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Na sistem DOLB bodo priključili novih 158 stanovanj v Brodeh na Vranskem in 36 novih priključkov v trgu Vransko. • S pomočjo najnovejše tehnologije in materialov bodo zgradili pasivno naselje na Vranskem, in sicer 9 ekološko pasivnih hiš, povezanih v Eko naselje.

Ravnanje z odpadki V občini Vransko, ki šteje 2614 prebivalcev, so namestili 11 ekoloških otokov. Občan na leto proizvede 180 kg odpadkov, ločeno zberejo 11,8 % odpadkov. Med drugim kompostirajo biološke odpadke. Na leto organizirajo dve čistilni akciji.

Za razliko od plinskih sijalk, pri katerih nadaljnji razvoj ni več predviden, je tehnika LED razsvetljave še vedno v velikem vzponu. Že kakšno leto lahko na trgu najdemo učinkovite LED svetilke, ki dejansko poleg ustrezanja uredbi zagotavljajo velike prihranke. Če upoštevamo, da so ti prihranki v primerjavi s starimi svetilkami tudi do 75 % in v primerjavi z novimi klasičnimi svetilkami okoli 35 %, je uporaba kvalitetnih LED svetilk dejansko upravičena. Če hočemo imeti v Sloveniji zelene občine, bodo morale občine čimprej preiti na LED razsvetljavo. To dejstvo potrjujejo kvalitetne LED svetilke slovenskega proizvajalca GRAH AUTOMOTIVE. To pomeni, da pri menjavi samo ene svetilke obstoječega tipa za svetilko proizvajalca G.A. moči 30 W s primerljivimi svetlobno­ tehničnimi lastnostmi, prihranimo na letni ravni do 220 kWh energije in izpust CO2 zmanjšamo za 130 kg. Pri manjšem evropskem mestu z 10.000 svetilkami se zmanjša izpust CO2 za 1.298 ton. S tem se obvarujejo gozdovi in ohranjamo naše okolje tudi za prihodne rodove. LED viri omogočajo popolno usmerjanje svetlobe, iz tega razloga svetilke proizvajalca G.A. po nepotrebnem ne svetijo v nebo in v bivalne prostore, saj je svetloba usmerjena samo na področje, kjer jo dejansko potrebujemo. Poleg teh dobrih lastnosti so LED svetilke prijazne tudi za nočno aktivne žuželke. Sklicujoč se na študijo prof. dr. Eisenbeisa iz Nemčije LED svetilke v primerjav z ostalimi viri osvetljevanja najmanj privlačijo nočno aktivne žuželke. Še tiste redke vrste nočnih metuljev, ki vidijo svetlobo LED virov, ne končajo tragično, ker na LED svetilkah ni površin z visoko temperaturo. Za svoj prispevek k ekologiji pri razvoju svetilk za zunanjo uporabo na osnovi LED tehnologije je proizvajalec Grah Automotive prejel certifikat mednarodnega združenja temnega neba (IDA International Dark-Sky Association) za okolju prijazne svetilke. Zastopnik LED razsvetljave GRAH AVTOMOTIVE

Vode Na javno vodovodno omrežje je priključenih 1700 prebivalcev (69 %), na javno komunalno omrežje pa 182 objektov (cca 82 %). Spodbujajo gradnjo malih in rastlinskih čistilnih naprav, zgradili pa so tudi čistilno napravo z obsegom 700 PE.

54

37 Njena okoljska izkaznica je zgledna, skorajda ni področja, kjer ne upoštevajo načel trajnostnega razvoja. Najuspešnejši so na energetskem področju.

Slovenija je z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja omejila sipanje svetlobe nad vodoravnico. Tako so do leta 2016 vsi upravljavci javne razsvetljave dolžni prilagoditi razsvetljavo uredbi. Nekatere slovenske občine so v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi že pričele prilagajati razsvetljavo uredbi. Rezultati prilagajanja razsvetljave je nekaterim občinam uspela bolj, drugim manj. Uspešnost sanacije razsvetljave ne moremo meriti po prilagoditvi razsvetljave uredbi, marveč po tem, koliko je nova razsvetljava ekološka.

okolje

občin z manj kot 5000 prebivalci

Sloluks

SLOLUKS d.o.o, Ptujska c. 17, 2204 Miklavž na Dravskem polju T: 059 050 540, info@sloluks.si

november november 2010

Vransko, zmagovalec v kategoriji


Inovativne tehnologije

Solbiopolysy na poti iz odpadkov do energije O

b pravilni uravnoteženosti izrabe obnovljivih virov in uvajanju novih čistejših tehnologij bi lahko postopoma nadomestili uporabo fosilnih goriv z obnovljivimi viri, ki so praktično neizčrpni in lahko bistveno pripomorejo k znižanju emisij toplogrednih plinov. Zato se z namenom varovanja okolja po vsem svetu spodbuja in vodi v raziskave novih, obnovljivih virov energije. Evropska unija načrtuje povišanje deleža pridobljene energije iz obnovljivih virov energije za četrtino ter znižanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Trenutno pa v Evropi najmanj polovica porabljene energije izhaja iz uvoženih fosilnih goriv, ki so odgovorna za večino izpustov toplogrednih plinov. Trend pridobivanja energije iz obnovljenih virov se sicer iz leta v leto povečuje, vendar je ta še vedno prepočasen glede na cilje politike EU.

Solbiopolysy je projekt, ki ga

sofinancira Evropska unija v

okviru 6. okvirnega programa. Pri projektu sodeluje šest

evropskih partnerjev iz štirih evropskih držav. Od slovenskih partnerjev v projektu

sodelujejo Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Univerza v Novi Gorici in ZRS Bistra Ptuj. V okviru

projekta razvijamo inovativno tehnologijo kombinirane

uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo

elektrike, ki jo bomo preizkusili

na pilotni napravi.

M

ednarodni projekt Solbiopolysy (Biofuel Polygeneration System integrating MSW Landfill and Solar Energy) vključuje dve prioritetni področji politike EU: podnebne spremembe in obnovljive vire energije. Vpeljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov sta glavna cilja projekta, ki na inovativen način povezuje že uveljavljene načine izrabe obnovljivih virov energije. Proizvedena bo ekološko čista energija, ki na globalni ravni znižuje emisije toplogrednih plinov.

Solarni stolp s poljem zrcal

november november 2010

I

1  Marta Petrič, Univerza v Novi Gorici, Laboratorij za raziskave v okolju

novativna tehnologija Solbiopolysy bo preizkušena na pilotni napravi, postavljeni na neaktivnem komunalnem odlagališču Brstje pri Ptuju, ki je v postopku sanacije. Glavni sestavni deli naprave so solarni stolp, polje zrcal (heliostatov), reformer in motor z notranjim izgorevanjem. Solarni stolp bo visok 25  m, na njem pa bo nameščen sprejemnik sončne energije, ki skrbi za pregrevanje vodne pare in segrevanje deponijskega plina. Okoli stolpa bodo razporejena zrcala, ki bodo skrbela za usmerjanje in koncentriranje sončne energije v sprejemnik na vrhu solarnega stolpa. Zrcala bodo premična v dveh oseh, kar bo omogočalo, da se bodo med dnevom in med letom prilagajala vpadnemu kotu sončnih žarkov.

foto: Shutterstock

Marta Petrič1

Inovativne tehnologije

okolje

54

38

ž

O

čiščene in segrete deponijske pline v naslednjem koraku ustrezna naprava (reformer) ob reakciji s pregreto vodno paro pretvori v sintezni plin, ki je pretežno mešanica CO, CO2 in H2. Do motorja z notranjim izgorevanjem vodimo primerno mešanico deponijskega in sinteznega plina, ki služi kot biogorivo za tvorbo elektrike na generatorju. Biogorivo se v motorju pretvori v 35 % električne in 65 % toplotne energije. Poleg koriščenja elektrike je možna tudi nadgradnja sistema za izkoriščanje toplotne energije v namene ogrevanja ali hlajenja stanovanjskih hiš, poslovnih objektov, rastlinjakov itd.

Nov razvojni korak območja

N

a lokalnem nivoju lahko predstavlja izkoriščanje tehnologije Solbiopolysy novo razvojno komponento območja. Igra pomembno izobraževalno vlogo (izobraževanje in okoljsko osveščanje otrok, odraslih, zaposlenih v institucijah, ki se ukvarjajo s problematiko deponij, energetike in okolja itd.), omogoča novo zaposlovanje, zagotavlja manjšo nevarnost eksplozij deponijskega plina, manj onesnažen zrak ter manj značilnega neprijetnega vonja za deponije. Preizkusna naprava nima predvidenih škodljivih vplivov na okolje, zdravje ljudi, lokalno dobrobit ali lokalno ekonomijo. S stališča varstva okolja je načrtovana investicija ocenjena izključno pozitivno. Onesnaževanja vodotokov in podtalnice ni, onesnaževanje ozračja pa se bo zmanjšalo. Podrobnejši podatki o sami ekonomičnosti naprave bodo znani po končani preizkusni dobi obratovanja naprave predvidoma v letu 2011. Predvidena letna proizvodnja elektrike znaša 850 MWh, kar zadostuje za oskrbo desetih gospodinjstev, ki jim bo lokalno proizvedena elektrika prvenstveno namenjena. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/75

O


i da bi , ne evala. pr nosti ht je jav sploh za eščaav ščan volj obve podatke obliko oz dročju o do ju, tno na po st te e za ol imam se javno anju gr o stanju ljenju Le če acij o ok to šč v dovo eobve ebivalce nem pi za pr nje H pr ve inform učinkovi preprea. va olj re nja arst jSki anjše ijo uk oljev tva ok ok hko OkOl la m O vars v ok je določ in za zm okolje za va je ovesreč di in obne ŠČan lja pa obve prispe u njeg nja. podr anje ne dic za lju olja, ve vadno OBve TkiH nj ev st re jih imajo čeva esnaževa preč vih posle eganja ok obrato pOda rjavno tka ora datkih, ki organi v va ta njiho jšanje tv a zače ga on i dic. va m ra ev večje drža oljskih po občinsk dkih in posle ec ob zman od dn dice pa in ok i let hovih ravljav nesreče sle od t o di , vn . nji na po i pe up bi ale rata drža isijah ščat ajo tu a, čilu jšanje večje čevanja i, da vpliv držaolj irajo olja, em m spad nja ob zman em poromogoče prepre vih ocen lahko ta ju ok in zb ho nanju ok eh. Se jevan če se obratu vi ali če izdanem ti nostn alizira že način nja nji je ljudi ones v o sta ih snov remen an prika iz vesti jševa emožen eče ezni srečah i drža ba o rn ob tudi erjav nima sam nesr v drug a, je tre ljenju ob . če pr zman neva acije o ta in h prim e ih ne jo po ih m obra sreč in ravje in ". v evarstve prejšnji okolj ko zahtev m dovo e države obinfor povzroča o okoljsk postopk veso olj v se ne izdajo t teh nedic na zd in va ta arstve te drug gi takega ovati nje Sedvema ok denima naprave, u za ra v. ki ga , podatki nostih posle okolje. stopk za ob gano oljev i organ podla sred a rate, lci jav ima ma, naveajata za or po ok po ob va nja ih de v eg ug ih že za na ba tn dr ljenje ojn ora in na oljsk volje izd ogled vseh činsk ali bi prist država ji je tre o konkre ajajo o ok občine SO m nega do očiti vp tovitev ter o ih in ob a dovo vjih, ki seveso izd e snovi a, sti na ar čil ev ug no og ve ko ro ht vn jo dr go st va in etovjav pogla ljenja Se e nevarn eče lah drža o po la za ablja evar sti om Za za drža sv anje sr vesti rnostn okolj so javno tacijo. tu upor evarstvešč tavljajo tkov na kudovo prisotn ske ne va Ob en go so olj tudi . Seve dokum nosti se ajo okolj pC, poda h za rih do ekjer eru ok rata datki ovanjem o nekate . okolj e vso anja jav t za izd prave Ip im ob po v pr ev čn v vo ed rS ko lov jav na razli idobit sode pravila nja za izdajo do od Ov s posrlet in z obadnem listu stale. za pr ljenja so t večjega a lje H ST eve aTK sp enak ga dovo je rok za mesece jSki T Zaht a dovo za obra ročitelj ovnO pOd OSTI ni tov v Ur eg OkOl Sple vene mer pa sicer tri gre povz varn tven anje eTOvni 6.7 JaLJSKIH e Javn evaH men r vars na to, ali eganja. izdelati ora pri če krajši, in . OŽI edOv tv Sv a m tor te RAZL glede anjšega ja mor ročilu pros sveOKO ravIC IH Zad olja izpOSR TkOv v ljenja lne vloge bno an e in ali m ga tveg v tem poe potre in za okolj tju popo pOda ata na macij. In pKOLJSK do čistega zaoksleher-je podje o čje ročilo. vo za e mor ril vs nesreč or st ve ala inf olj sto ta str tak po izd h i ok je več v O je pravicaa vredno nodaja daja in Mini e je stno zati, da nje večji Poišč eberi rS za edovati okolj nje. pr cija Ker membn m zako delovan k. sr prika eprečeva RS za o dovolje okolju, agen splet po vezni: bino. so cija a, na politi o po za pr Agen evarstven bližnjem govo vse vni redn državljan aktivnega oljskih je aarso ob to i v i nje olj m ok , tje ži ok te ram olju, nega ožnosti ajanju ožnosti encija podje in razlo Med i prog m a o ok pri izv je te m a Konv žbi ljenje ativn več ročil m da ele anja dovo oper • po vpliv akt, ki cija oziro ij ter ud do lni in na ni pu a, šajo nem ciona e Krov konven informac in dosto de? nana • na tva okolj ad a vanj anih za hušk , ki se ljeni v Ur rato vars pu do ločanju oljskih i dve lo izd čin ob sto bi i ob o objav za je o do sti pri od tva v ok membn /4/ tivni ije, nja PC edpis linega e IP dovolje • pr e, pa nis ke Sloven javno ga vars eU sta po va 2003 acij o vp ne čila ni in a prav okolj publi rekti orm S vni prav zitiv poro re za na rstveneg er di do inf eG na ra a in listu so po ljenj e in vah. tivi, in sic stopu 03/35/ va iročil kšni do sti ljenj 20 mon a po dovo okolje direk javnem rektiva e javno v in oljsk tkov e, t? Ka dovo enih ino • ok na okolj poda eno vnos eS o u ter di udeležb rih plano olje, tovi varstv vseb etki rstv a ja ilo vih ju olj povz jeva lošn Ugo liko okolje ba določaa? o ok tavljan ju nekate šajo na ok na idob ol ali sp oljepr ok tki go a, up da luje in ok r ni o za rejeman se nana nanašajo pravice obiti • Ko ra uredede hr • po ga okolj , ke sode glasja prid te gl rate pri sp mov, ki ah, ki se stop do . torin alo ? na so . opku nja? • Ka prave ra eS eti ob mor IPPC nja va post zbira arstve na prog polnitv sti in do 96/61/ v se forrem sodelo eniji je ezi z etje zapr oljev a dovolje do no te in tko ok o zv jav /eGS da In ov ka • in ga tven od žbo v Sl žbo v ro podj prek ih po 37 • V inki te vars to etij evajo v samo a. oljsk olja in udele tiv 85/3 te uč zaht a ok podj ožila alo ka a? ok okolj i ne ih organo am po v, direk liko EU vl nj večin varstva varstva or ev edpis sk iji m dovolje • Ko kaj je Ti pr in občin nim zaht podatko tema gistru a oven za a ih v re kega sis v Sl tveneg mez vnih tven tudi oljsk li je rs drža itve posa vseh ok ampak u acijs vars m je • A oljeva isl okol ugod ovanju olagajo, v sm ok ronska sred i razp o vlogo o in sp ve po vn rim redn a slo s katevo proaktitkov ter pozn i? ljenj njiho nja poda nj ist dovo volje zbira enih o ih do rstv i? tven ovim oljeva njim vars med olje Pon o vrst ok? ike st ok ja lik razl eh vr • Ko konoda stvene tr za vseh so bi ajo ? tere za izd IPPC • Ka roki ica li so i krat • A men j po • Ka

OKOLJSKI prIrOčnIK

Varstvo okolja avtorica: dr. Jana Sterže

okolje

54

39

že v prOdaJI!

GA nja 7 volje PRILO odaja aji do zakon o izd ena stilo varstv Obve Okolje

Slovenija Zbirka Zelena

6

Zelena

Sloven

Recenzenti: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Lucija Jukić Soršak, Anica Zupan Urednik: Jože Volfand

ija

Učbenik za module okoljevarstveni in naravovarstveni tehnik, odličen priročnik za srednje, višje in visoke šole, za ekošole in vse, ki se ukvarjajo z okoljem v občinah in v podjetjih.

Založnik in izdajatelj:

Več informacij: www.zelenaslovenija.si

Zbirka Zelena Slovenija

Odpadki v SlOveniji

O NOV

a

dni

Odpa

od proizv je

niran

Depo

i, saj padk z od obrav nanje kstu ijske Sežig er rav i v konte energ do in prim dk m t je na z odpa snovne celovite žejo ka o e, ko nje je vse m po okolj ravna datki ču liv na meni A vklju bljeni po govornicije. LC . Do od en vp ndar po , saj korek toda rti le na Ve . Me ko prez izdelkov trebne čajo nosti. faz oto po staja o od tod lah raz voju ih so red še jav i ob ter rat os eh šir la le en ih me pri kater daljeva . dje cik ug likok na oč pri ka A, o na ve se ve čkrat njskega orabo dr no oro e faze, e LC nih v e osno ak si oč jve metod v, poda retičn V pr av ti na ga življe bili z up pomemb enjuj dnaro teo ato vitev jo me a LCA so pr okoljske e, ki bi ciklu so lj obrem edsta je rezult oziroma finira tak kem o pr najbo metod todoan ip A s de nave e, tudi e in ljenjs e LC drobnejšrazumev ški princ A dane menta in [6]. Me od tokov ju v živ dejavnik LC et po je za dž olja todolo analize mene vu ok ve m a za ar gajan livnejše osno lj prostor 5). Vend novni me erljive skega v o varst nj ke najvp olj im f. os oš vo j je va ločite in pr arde ok er Re pisati odol ni do la (ka kateMet evku (na prim treba za enotene stand anju od rakov. , na priga cik 3. u prisp raturi njske o enoto (na o po torej za sprejem ma ko aln sko iro življe enoto V temžna lite , kljub temdnarodn 0. Gre ora pri faz oz meje funkcion alno za dejan nje obse ispevka vo me ISO 1404 a podp iz štirih n sta ze in no kcion ela vn pr anali erenč na fun je bistve voja in ena nju e za izd družine datko inven ref met de i stavlj po iala) kega raz pis ali nem pred redeliti un gle ter Ok vir ndard gova 040 se ti va (po sta ro redeli v in op v izrač nega ma tehnološ o LCA ravna dni jansko nje ISO 14 o op tko faz u, tj. ob rabo su ske v. Pra balaž amika po po ugo tančn poda ultato je de LCA je em an ba na zbiranja ija rez ogram tudi din ke. Z dr m sistem osti za de in str njski logija eti kil e ajo lje je tre vane so vredn oiz vo retac i LCA otoviti vir interp ače in ne v vpliv rja energ ravna en živ e faze pr a le lot faz tko pis dn ob t po in vi za ce predho uvrstijo nasta V pr čeno), ug izračun litrov pij iro poda iz sekto ove v zulta osti za tema) tki iz tok ej vklju vezana nje 1000 v. Na izb poda ijske LCA. Re vredn najpr iz sis datke in toki ene po oveh se energ jedro ) ter ro sta balira oiz vodo ecifike tla (iz tem blj em ne in vno sp h sn mer erjavo pr rafske snov datko oki v sis vodo in A prido dljivi vse je po ije (vt v zrak, tji fazi LC tki o ško prim e, geog imo loč Ta faza energ ah tre Poda in tehnik cija) do emisij tema). V okolju. ciklu. kalij lv tariza njskem , kemi datki o jah sis ževa ov življe terial paj s po nih me onesna i ma vin, vode, sku definira učink (v ivimi proiz izdelka škodlj cikel žemo s pove

dna

Odpa

vna

upora

ba

a

laž Recik

ki v

Sloven

iji

Pono

iji

laž emba

Sloven

ba

Upora

[5]

avtorji prispevkov: Albin Keuc, Tanja Vidic, mag. Mojca Žitnik, mag. Bojan Dejak, Milka Leskošek, dr. Lucija Jukić Soršak, Valter Nemec, mag. Barbara Tišler, mag. Emil Šehič, Matej Hribar, Uroš Černuta, Ilija Kitič, Franci Lenart, Marjan Kvartič, Emil Nanut, Renata Košir, mag. Boris Marzi, mag. Janez Ekart, dr. Gregor Radonjič, dr. Damjan Krajnc.

Založnik in izdajatelj:

Promocija

Fit media d.o.o. Jože Volfand, Irena Pilih 03 4266 700 joze.volfand@fitmedia.si www.zelenaslovenija.si

ucija

Distib

november november 2010

Založnik: Kontakt: tel.: e-mail: splet:

anje

Pakir

Odpad

• Zakonodajni okvir ravnanja z odpadki / EU, Slovenija in odpadki v številkah • Nove usmeritve in okoljski cilji • Ravnanje z odpadki v Sloveniji (sheme, frakcije) • Predelava in reciklaža • Okoljski menedžment in vzpostavljanje ekoindustrijskih sistemov • Primeri prakse Obseg: 230 strani

drugih odnja ov Proizv izvod pro

1: az prik ga ljen jske nostav življen Poe balaže ljskega er em oko – prim cikla

Slika

18

Iz vsebine

nih

laž emba odnja odov Proizv proizv

ki v

odnja ga Proizv ga bla lirane

emba

nih

Odpad

i

ki vir

rovins

rni su

Prima laž emba odnja ialov Proizv mater

19

prva celovita strokovna publikacija o ravnanju z odpadki v Sloveniji v zbirki Zelena Slovenija.

zana pove dljiško er sta čim izpust sicer: ov, s na , in ih vir a, in emov imarn ostor ekosist o pr ma pr ja na rab a oziro in stanje ozrač je olj limo vanje zdrav razde nja ok segre lahko anje sta človeško alno jih ob inj ija ki Gl na ovi fikac orije, sprem veza ne sn Acidi virov kateg virov ter er sta po eroge vanje ivih oljske čim Kanc cijsko se novlj e ok rovinskih olje, s neob ok sebn su alenIoniza oga ija nj v Raba v po ašenje ac sm va v ek viv se fik ga t. i. ocenite Hrup sirom ovi ter Ev tro zimske olje os je , ni a ov ok vih sn eriram ranja dami h vir Tvorb ost za pond ponderi imi bese o maso plasti vljivi čn a tem a Toksi obno ozonske a smog skupn ajo po ji po takeg j. Z drug vode Raba ičneg Raba tegoriNamen d sebo a največjovpliv im zaradi radnja v iv v. Razg fotokem veka ski ka im me a. a okolj podatko zdravje eno, da ko škodlj torju. Pra okolj člo ki vo Tvorb ost za h in v vsa baza je, ka em fak za varst ročila za čn otovlj olje datke pni v i na ok i fazi ug mbno alentn Toksi dij pripo tal ov ne po dosto ih oro kot Pome ek viv drug Raba vršče ani in a vseh sn bilo v atičen. zajet v alitativn orabijo zn o raz kv up je a je lem ink ločen ji, ki so ga uč katereg lj prob datek anti- in tje faze piko po ive Ta ih kv in tre fak tor škodlj elek, za najbo In ta e sku o drug uge dn novn izd tnimi vnega jansko olje. je os z odpa tje, neki tudi de je in ok likuje od nja iz dr 7]. ati dn je rel sle , da ji [5, nanja o podje ozna ovi, A raz e zdrav v na nujno anih sn e na toda LC a) se sp nimi cil ve em balaž timo čine rav icarsk isij ira emitir ne em a se me pretacij z defin ve em razvrs A za na 07 je šv e zamenjaškom in t ez vi ma oj no lahko in LC ko en a 20 sam a pristop A (interpoveza razv v svetu izdelke er: let predvid skim za ilena leLC e v si: im i rop o vin takeg i fazi ak lip laž rad ko so že ji pr pr lažne trt ločitv Av emba emba nasledn olje za ničke s ček iz po študijo aniji in V če vne od ok e LC A za za Šp .S kle poslo orab dije LC e, LCA stavljen livov na čno ste stični lon LCA [8] Franciji, mčiji zae o štu vp v lju pla er up v Ne čn pred terial Prim ravljene ne ma pine je analizo bljali izk lažo, tj. bili metodko hrano acijah: jo plasti terilok 4. dn ma ora aj op balaž e sku ravilo upora emba otroš dveh oiz vo a nih Do zd A za em. Iz drug no, op hrano ativno okolje up ov za rtneg o na za pr balaž hra oško LC ern tem na vajaj i obrat ov em transpo so bili alt ne: lažo [5] oško sis ov oiz otr o liv ti na liv pr nih dn otr emba vaja let so za ehodu alizo vp balaž balažo, proiz vo samo vp sebnos Prav tak petnajst oiz em pr vi em vali tudi po žavah. je bilo podaki pr e. Vrsto to. Pri so za an ličnih dr je so kleno ga. No euče subbalaž no etike teriala, okolje raz o v ste španske niso pr vključu vedenih navanih zultati dice ki an i v na a. Obrav žave. Re t posle portnih papir vnega ma live na , pakir aniji za meni, da elka, dk pa no Šp po i vp el izd balaž ezne dr orije ko ih trans raba osno ter v ko hra iji. To ki cik nja z od a em otovit ist ja po li ug iji. Otroš oski trg v Franc življenjs ravna nsportn za posamske kateg a pri i so niž laže ter ilaž h nc eli ter ba pr Nemč ki in fra edvid celoten ergije iali in tra ed nji ne okolj a emba ni razlog e em čno em vsak pr k sti zacij ti za e en mater štiri izm samez stičn Ključ nemš laže so ampa ni po , da pla kleno. es sterili a za pla ne izdela in rab e, rat embana okolj vodnje embalaž prikaza bšanja bno i s ste it proc a ob i vidno sla potre tno alov a, proiz možn sliki 2 so ma po 2 je raz imerjav inkov vodneg A je direk uč po LC 2). pr e iro Na oiz v zo niso ih LCA sistemčeni vsi j. etsko aciji pr e (slika orij. ja oz a. S slik okolje Anali sebe t un akor po vklju skih kateg izboljšan sistem live na nov energ vi lok na okolj A nik i v izrač raz vitos LC mer no h , ga ati okolj stotki lažne anjša vp portu dki. Pri vplivov so bil e poti, posamerezult a, saj od ns rtn k ni v ije emba liko zm pri tra imi odpa e glede ti, da ugeg transpo za vsa ari lik ko dr A , isij stituc ljah ne nj em plastičn žejo raz poud gi v ergije zo LC s .). jasno v pano ja en ti anali razda iala, ma nanje mi poka treba djetja oiz vodn izdela vodov itd ter rav va je ža o po ma ovito d dr so pr trebn ih proiz imera enega a pr po učink o se me , kot en iz eneg vo ali podatki ni, da je o določ laž vlj ba sta ni drža me pred žave v specifič . To po d, skupin novi vo dr ipd Na os ljivi iz ografsko padki tje, proiz os pren tevani ge nja z od podje ko na upoš ov rav r. za ne sistem imer (np zni pr

Odpadki v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri sta doslej izšli že dve publikaciji, in sicer IPPC v Sloveniji ter OVE v Sloveniji. Naročilo je možno pri založniku Fit medii.


Kombinirane rešitve so lahko za naročnika optimalne Logistika je neposredno povezana z gospodarstvom, zato kriza ali stagnacija negativno vpliva tudi na obseg logističnih storitev. Direktor slovenske podružnice DB Schenker, Rok Svetek, še ne napoveduje zelenega leta za logiste, čeprav kljub vsemu Schenker posluje razmeroma uspešno. Še več. Napoveduje gradnjo velikega logističnega centra.

Upad gospodarske dejavnosti doma in po svetu ne prizanaša niti logistom. Kako vidite trenutno stanje na trgu in kakšne so vaše napovedi prihodnjega razvoja? Stanje na področju logistike vsekakor ni preprosto.Tudi v DB Schenker na trgu opažamo precejšnja nihanja v povpraševanju po logističnih storitvah. V naših napovedih predvidevamo, da bo na trgu prišlo še do dodatnega zdrsa, kako globok bo, pa je ta hip nemogoče predvideti. Veliki koncerni so v preteklem letu pa tudi še letos temeljito prestrukturirali svoje prodajne in distribucijske poti ter prevetrili poslovanje. V sklopu slednjega so drastično zmanjšali zaloge ter temeljito znižali stroške in posledično seveda cene dobaviteljem, med katerimi smo tudi logisti. Tako so prenekatero logistično podjetje spravili na rob preživetja. Kakšnih hitrih okrevanj ni na vidiku. V DB Schenker predvidevamo, da se bo trg pobral in stabiliziral šele leta 2012. Kako zadnji dve leti posluje slovenska podružnica DB Schenker? Lahko že napoveste, kaj bo v vašem poročilu pisalo ob zaključku poslovnega leta 2010? V Sloveniji kljub zelo zaostrenim razmeram poslujemo uspešno. Brez prask in brazgotin pa tudi pri nas ni šlo. V prihodnje nas prav tako čaka še kakšna težka naloga. Tu mislim predvsem na stečaje, insolventnost ter plačilno nedisciplino podjetij, ki negativno vplivajo tudi na naše poslovanje. Temu primerno smo zelo zaostrili ravnanje z denarjem v podjetju. Kljub vsemu pa bomo ob koncu leta objavili pozitiven poslovni izid.

november november 2010

S svojimi logističnimi storitvami ste prisotni tako na kopnem kot morju, opravljate pa tudi zračne prevoze. Katero področje se zdi najbolj perspektivno in zakaj? Za nas so vsa področja enako perspektivna. Lahko bi dejal celo, da imamo povsod še veliko rezerv, ki jih bomo dosegli v prihodnosti. Ena izmed prednosti logistov, ki pokrivamo vse oblike transporta, je tudi ta, da smo bistveno bolj prilagodljivi in lahko svojim strankam ponudimo tudi kombinirane rešitve, prav te pa so včasih najbolj optimalne. Lahko izpostavite kakšne posebej inovativne storitve ali posebnosti v ponudbi, na katere ste še posebej ponosni? Lahko bi izpostavil izjemno razvejano mrežo zbirnih centrov v Evropski uniji ter naše

Rok Svetek

Miran Varga

Logistika in podjetja

40 54

logistika

Logistika in podjetja

kontejnerske in železniške prevoze. Veliko pozornosti posvečamo tudi inovativnosti zaposlenih. V koncernu DB Schenker je bila v ta namen ustanovljena posebna skupina, katere naloga je pospeševati ustvarjalnost zaposlenih. Ti prav s pomočjo skupine, ki preuči več vidikov posamezne ideje, le-te tudi realizirajo. Odziv zaposlenih je zelo pozitiven, s to nekakšno notranjo optimizacijo poslovanja pa veliko pridobi tudi podjetje. Kakšni so vaši načrti za prihodnja leta, kaj boste razvijali? Med načrti slovenske podružnice je vsekakor gradnja novega logističnega centra, ki bo dvakrat večji od sedanjega. V načrtih imamo zapisanih še precej novosti, ki jih še ne morem javno razkriti, povem pa lahko, da jih bomo uvajali postopoma. Večina se nanaša predvsem na tehnološko področje. Danes je prav sodobna tehnologija tista, ki logistom omogoča doseganje konkurenčnih prednosti. V svetu je že zaznati močno povečano ponudbo zunanjega izvajanja logističnih storitev. Takšne ponudbe brez povpraševanja bržkone ne bi bilo. Kako pa slovenska podjetja gledajo na možnost predaje celotne logistike zunanjemu izvajalcu? V DB Schenker že danes za nekatera slovenska podjetja uspešno izvajamo praktično celotno logistiko. Z več podjetji se trenutno še dogovarjamo o tovrstnem sodelovanju, vendar so trendi na tem področju jasni – vsak se specializira za tisto področje, ki ga najbolj obvlada, ostala pa prepusti drugim strokovnjakom. Dogovarjanje o zunanjem izvajanju je vsaj trenutno dolgotrajen proces, ki včasih traja tudi


Zeleni transport oziroma zelena logistika sta v koncernu DB Schenker že danes realnost, v veljavi sta tako v »matici« kot tudi v njeni zadnji podružnici. Če pogledamo, kaj vse počnemo na področju skrbi za okolje, potem bržkone najbolj izstopa prenovljen vozni park. Danes namreč uporabljamo zgolj vozila, ki ustrezajo najnovejšim ekološkim standardom. Prav tako morajo vsi vozniki, brez izjeme, skozi šolo varčne in varne vožnje. Stroškovni prihranki, ki izvirajo iz naslova varčne vožnje, so občutni. Obenem manjše količine CO2, ki ga sodobna vozila oddajo v okolico, prispevajo k precej manjšemu okoljskemu bremenu zaradi transporta. Drži pa, da obstajajo precej bolj zelene oblike prevoza od cestnega transporta, le manj prilagodljive so. V zadnjih letih smo v poslovanje podjetja uvedli tudi oskrbovanje z obnovljivimi viri energije. Vse več objektov je opremljenih s toplotnimi črpalkami ter sistemi za zajem in uporabo sončne energije. Nadalje smo uvedli varčevanje pri razsvetljavi v skladiščih in pisarniških prostorih brez zmanjšanja kakovosti dela. Ne le varčne žarnice, tudi računalniški sistemi in drugi aparati postajajo vse bolj energijsko zmerni ob nezmanjšanih zmogljivostih. Koliko transportna in logistična podjetja stane »eko« usmerjenost?

Logistics and Companies

Combined Solutions can be Optimum for the Customer Logistics are directly connected to the economy, so a crisis or stagnation has negative effects on the extent of logistics services. The Director of the Slovenian subsidiary of DB Schenker, Mr Rok Svetek still does not anticipate a green year for logistics operators even though Schenker’s operation has been rather successful. Moreover, they are planning to construct a large logistics centre. What are your plans and developments for future years? One of the plans of the Slovenian subsidiary is certainly the construction of a new logistics centre that will be twice the size of the current centre. We are planning to implement several other innovations that I still cannot disclose but I can say that they will be implemented gradually. The majority are related to technology. Today, modern technology is what enables logistics operators to achieve competitive advantages.

Novomeški farmacevt je obnovil in posodobil visoko regalno skladišče embalaže. Novo transportno tehniko je zahtevalo 81.000 paletnih mest, kolikor jih ima doma in v tujini Krka, za skladiščenje in transport pa v Krki skrbi 250 delavcev. Letos so odpremili blago v 73 držav. Zelena novost pri obnovi skladišča je bila gradnja prve sončne elektrarne. Na 1000 m2 na strehi in fasadi skladišča so postavili 348 modulov, kar naj bi dalo okoli 18 kilovatov energije. V prihodnje želijo vse nove objekte opremiti s sončno elektrarno. Vrednost naložbe v Novem metu je bila 3,4 milijone evrov, zmogljivosti pa so povečali za 25 %. Na odprtju so predstavili tudi novo električno vozilo, ki ga bodo uporabljali za razvoz interne pošte po lokacijah v Novem mestu in v Šentjerneju.

41 54

Obnovljeno embalažno skladišče Krke

Konferenca o logistiki in trajnostnem transportu Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru bo med 16. in 18. junijem 2011 organizirala »Mednarodno konferenco logistike in trajnostnega transporta«, kar bo prvovrsten dogodek na področju logistike v Sloveniji. Konferenca je namenjena akademikom iz vseh disciplin, strokovnjakom, oblikovalcem javne politike, raziskovalcem in študentom, ki raziskujejo logistiko in upravljanje dobavne verige, prometa in transporta. Logistika in transport sta integralni področji, saj zagotavljata pretok ljudi in tovora na nacionalni, regionalni in globalni ravni. Svetovno gospodarstvo je v veliki meri odvisno od nabave virov, upravljanja proizvodnje in točne ter natančne distribucije končnih izdelkov, kjer igra veliko vlogo učinkovita globalna logistična veriga. Zato bo konkurenca še poseben izziv.

EU hoče trajna odlagališča za radioaktivne odpadke Evropska komisija predlaga globinsko skladiščenje rabljenega jedrskega goriva in radioaktivnih odpadkov. Toda njen predlog se ne nanaša le na nuklearke, pač pa tudi na zdravstvene ustanove. V štirinajstih članicah skupnosti, ki imajo jedrske elektrarne, odlagajo rabljeno gorivo v začasna odlagališča. To ni dolgoročna rešitev, saj zahtevajo takšna skladišča stalno vzdrževanje in nadzor, pri njih pa tudi ni izključena možnost sevanja zaradi nesreč, pri potresih in podobno. Usoda predloga direktive EU o nujni izgradnji končnih odlagališč in zahteve, da članice sprejmejo državne programe za takšna odlagališča, bo znana morda prihodnje leto. Vendar je malo verjetno, saj so doslej državne programe sprejeli le na Finskem, v Franciji in na Švedskem. Leta 2020 pa bo treba najti rešitev za uskladiščenje skoraj 2 milijona ton visoko radioaktivnih odpadkov.

november november 2010

Okoljevarstveniki radi s prstom pokažejo na transportna podjetja, ki močno onesnažujejo okolje. Kako pri DB Schenker skrbite za varstvo okolja? Menite, da zeleni, tako imenovani trajnostni transport lahko postane realnost?

Investicije v sodobno in okolju prijazno opremo so visoke, o tem ni nobenega dvoma. Pri teh projektih gre za usmeritev celotne družbe. DB Schenker je družbeno odgovorno podjetje, ki mu je mar za ljudi in okolje. Sam menim, da bi morali biti vsi »velikani«, ne glede na področje svojega delovanja, zgled ostalim podjetjem.

foto: Shutterstock

nekaj let, da »dozori« do same izvedbe. Naše dosedanje izkušnje so vsekakor zelo dobre. Na tak način napredujemo mi in naše stranke.

logistika

Kratko, zanimivo


foto: Shutterstock

Slovenija še brez strategije, nekateri pa že na trgu Bojan Stojanović

Vozila na električni pogon

42 54

logistika november november 2010

Vozila na električni pogon

Slovenska podjetja niso statisti na svetovnem odru razvoja električnih vozil. Povezujejo se v konzorcije, razvijajo jih samostojno. Zelena vozila so tu. Zdaj? Ne. Električna vozila v prometu niso nič novega. Vlaki in tramvaji že dolgo vozijo na električni pogon. Na začetku 20. stoletja je bilo na cestah celo več električnih kot bencinskih avtomobilov. Največja prednost električnih vozil je vsekakor nični direktni izpust CO2 in trdnih delcev PM10, saj za pogon ne porabljajo fosilnih goriv. Poleg tega električna vozila zmanjšujejo obremenjenost okolja s hrupom in s tem nižajo nivo stresa v mestih. A kaj električna vozila pomenijo za nas, potrošnike? Bodo električni avtomobili zadovoljili naše potrebe po mobilnosti?

R

aziskave so pokazale, da v Nemčiji 62 % voznikov vsak dan prevozi manj kot 50 km, 90 % pa manj kot 100 km, kar pomeni, da bi električna vozila že danes lahko v veliki meri nadomestila klasične avtomobile in potrošniki pri tem ne bi bili prisiljeni menjati svojih navad.

G

lobalno naraščanje števila osebnih vozil in zmanjševanje števila potnikov v javnem prevozu kliče k spremembi družbenih vzorcev in tehnologij v prometu. Prehod v trajnostno mobilnost. Po podatkih iz leta 2007 po svetu vozi 806 milijonov avtomobilov in lahkih tovornjakov. Porabijo preko 7 milijard sodov nafte na leto, kar je več nafte, kot jo v Savdski Arabiji, največji izvoznici nafte, načrpajo v dveh letih. Povzročijo izpust 11 milijard metričnih ton toplogrednih plinov (30 % vseh globalnih izpustov CO2). Kar za petino smo odgovorni Evropejci! ške izboljšave, ki so odgovor na evropsko zakonodajo o izpustih, so pripomogle k opaznemu znižanju izpustov toplogrednih plinov iz motornih vozil (v zadnjem desetletju v članicah EU za približno eno tretjino). Kljub temu pa v Evropi zaradi onesnaženosti zraka vsako leto predčasno umre kar 370.000 ljudi. Vzrok predčasne smrti je predvsem izpostavljenost delcem PM10 in prizemnemu ozonu, s katerima ima velike težave tudi Slovenija, saj večina naših mest vsaj nekaj dni, če ne že nekaj mesecev, presega dovoljene količine delcev

PM10in ozona v zraku, zaradi česar nam iz Bruslja žugajo s finančno kaznijo. Promet sicer ni edini vir izpustov, vendar ima pomembno vlogo pri izpostavljanju ljudi visokim koncentracijam onesnaževal, saj so ceste praviloma blizu ljudi.

Slovenija je pred razvojno dilemo

P

oleg povzročanja globalnega segrevanja ima promet še številne druge negativne učinke, kot so povečevanje energetske odvisnosti, nepovratna uporaba zemljišč, hrup, nesreče, nevarni iz , onesnaženje kopenskih voda in morij, razkosanost prostora in naravnih habitatov ter posledično izguba biotske raznovrstnosti. Navedeni okoljski problemi nas oddaljujejo od tako želenega trajnostnega razvoja naše družbe, zato bomo morali tudi v Sloveniji začeti razmišljati o hitrejši vpeljavi novih tehnologij v prometu. Poleg tega smo Slovenci izredno motoriziran narod, saj imamo v lasti več kot 1,2 milijona osebnih vozil, kar nas po številu vozil na 1.000 prebivalcev uvršča v sam evropski vrh. Mag. Jure Leben iz Službe vlade za podnebne spremembe poudarja ekološko komponentno uvajanja električnih


43 Slovenija je sposobna izdelati pol električnega vozila

V

ozilom na električni pogon se obetajo boljši časi. Po Sloveniji trenutno vozi približno dvajset avtomobilov na električni pogon in 1.500 električnih skuterjev, narejenih večinoma s strani eksotičnih proizvajalcev (Kitajska) ali samoukov, ki so predelali lasten avtomobil. Toda v igro počasi, vendar zanesljivo, prihajajo vsi pomembni igralci avtomobilske industrije. Potem, ko so nanje pozabili za več desetletij, so največji globalni avtomobilski koncerni zdaj pripravljeni na nov začetek, saj so vsa večja podjetja, od BMW, Mercedes Benza, General Motorsa, Nissana do Renaulta, že predstavila svoje električne modele, v zelo kratkem času pa jim bodo sledili tudi druga podjetja.

S

odeč po tujih študijah lahko pričakujemo, da bo leta 2030 v Sloveniji na cestah vozilo 400.000 hibridnih vozil, 200.000 »plug-in« hibridov ter 300.000 električnih vozil. A država oz. njene institucije še vedno niso pripravile strategijo vpeljave električnih vozil na množični ravni, s katero bi bili predvideni učinki na porabo električne energije, vpliv na naftno

renutno 85 % prebivalcev EU dnevno ne prevozi več kot 50 km, kar je razdalja, ki jo premagajo že sedaj razpoložljiva e-vozila na trgu. Razvoj električnih vozil je za vsako državo okoljski in ekonomski izziv, saj e-vozila odpirajo nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Glede na znanje, tehnološki potencial in osveščenost Slovencev bi lahko v Sloveniji vozilo po cestah več električnih vozil. Vsekakor mora v trg poseči država, ki bi lahko preko svojih institucij, agencij, ministrstev in uradov dvignila povpraševanje po električnih vozilih in omogočila tako potreben zagon trga. Množično uvajanje električnih vozil, ki bi bili vsaj deloma, če ne že v celoti, izdelani v Sloveniji, bi imelo več pozitivnih učinkov na slovensko gospodarstvo in zmanjšalo ogljični odtis celotne slovenske družbe. Slovenija ima precej možnosti za izvajanje pilotnih in demonstracijskih projektov, ki jih lahko, če so uspešni seveda, hitro prenese na višjo raven. Toda strokovnjaki menijo, da Slovenija na področju pilotskih projektov, sistematizacije in zakonodaje bolj ali manj caplja za drugimi. London načrtuje, da bi v dveh do treh letih na ceste zapeljalo že 90.000 električnih vozil. Infrastruktura zanje je že postavljena. Slovenija? Premoremo le nekaj električnih polnilnic. Ambicioznejše projekte pripravljajo v večjih mestih na Danskem, Švedskem, v Nemčiji. Vsem je skupno, da se jih lotevajo v tristranskem sodelovanju med distributerji električne energije, mestno upravo in proizvajalcem električnih vozil.

M

ag. Jure Leben meni, da imajo lahko električna baterijska vozila lepo prihodnost v Sloveniji, saj ima Slovenija odlično razvit avtomobilski grozd (ACS) z 61 člani, od teh je 55 podjetij in 6 raziskovalno-razvojnih institucij. »Če bi v Sloveniji zamenjali vsa vozila z baterijskimi električnimi, bi se potreba po elektriki povečala le za 15 %. A ker avtomobili približno 80 % časa mirujejo, se lahko polnijo s tako imenovano jalovo energijo v nočnem času ali pa celo vračajo energijo v omrežje, kadar je to bolj ugodno kot zaganjanje dodatne proizvodnje,« razloži Jure Leben. Po njegovih besedah lahko v Sloveniji trenutno izdelamo 50 % električnega vozila. »Vsekakor pa mora biti naša industrija pripravljena na čas, ko se bo avtomobilska industrija masovno preusmerila na električna vozila. V Sloveniji imamo med 15 in 20 podjetij (Hidria, Iskra Avtoelektrika, Elaphe), ki so vključena v projekte, povezane z električnimi vozili. Ta podjetja, ki delajo na programih za zelena vozila, skupno letno izvozijo za 1,2 miljarde EUR. Aktivna so na področju električnih pogonov, mehatronskih komponent ter komponent in sistemov za

Možnost je za slovensko blagovno znamko

A

54

logistika

lovenija je podobno kot večina razvitih držav pred pomembno razvojno dilemo. Dostop do zanesljivega in učinkovitega prometnega sistema je v današnjem življenjskem slogu državljanov ključnega pomena, saj je mobilnost za večino temeljni pogoj za kakovostno življenje. Mobilnost ljudi ni v nasprotju s trajnostnim razvojem, pomembno pa je, da državljanom omogočimo pogoje za takšno mobilnost, s katero bi zmanjšali svoj vpliv na okolje in zdravje. Koncept trajnostnega prometa temelji na uvajanju inovativnih strategij v politiko mestnega in primestnega prometa. Zahteva učinkovitost javnega prevoza in spodbujanje alternativnih prevoznih sredstev. Gre za uporabniku prijazen, enostaven in varen javni prevoz, kolesarjenje, Park&Ride parkirišča, car-sharing, uporabo električnih vozil in splošno dostopnost prometnih storitev.

T

lahko gradnjo vozil. V okviru proizvodnje novih modelov Twingo in Smart, ki naj bi na skupni konstrukcijski osnovi od leta 2013 nastajala v Revozu, je predvidena tudi izdelava električne različice obeh modelov,« nam vlogo slovenske avtomobilske industrije predstavi Leben.

Slovenci nismo omejeni le na podizvajalska dela pri razvoju in izdelavi e-vozil. Naša podjetja dokazujejo, da lahko z lastnim znanjem izdelamo tudi celotno e-vozilo. Dober primer sta podjetji Elaphe, eno najbolj perspektivnih razvijalcev in-wheel električnih motorjev v Evropi, in podjetje SŽ Oprema Ravne, ki skupaj razvijata prototip prvega slovenskega mestnega električnega avtomobila Chebela, ki naj bi na naše ceste zapeljal že leta 2011. Mag. Marjan Kotnik iz podjetja SŽ Oprema Ravne, ki vodi projekt, je povedal, kako je prišlo do ideje za razvoj električnega avtomobila: »se je rodila zaradi iskanja novih priložnosti ob začetku recesije leta 2008. Opazovali smo trende doma in v tujini in predlog za razvoj električnega mestnega avtomobila je prišel precej hitro, saj je pospešen razvoj e-vozil predviden v transportni strategiji EU, poleg tega pa je predvideno povečevanje obdavčevanjavelikih vozil z motorji na notranje izgorevanje, mestna središča pa se bodo za ta vozila.« Mag. Gorazd Lampič iz podjetja Elaphe, ki za projekt Chebela razvija in-wheel motorje (elektromotorji, ki so nameščeni direktno v kolesa), je mnenja, da električna vozila in z njimi povezane tehnologije že predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva. »Velik del naše elektroindustrije, kovinskopredelovalne industrije in avtomobilske industrije je že neposredno ali posredno vključen v projekte v povezavi z električnimi vozili. V kolikor nam bo uspelo uveljaviti slovensko blagovno znamko, potem imamo velike možnosti za bistven preskok v miselnosti in posledično bistveno močnejšemu in stabilnejšemu gospodarstvu. V tem primeru bi lahko tudi še bolje unovčili znanje, ki ga imajo naše raziskovalne institucije.«

D

r. Andrej Detela z Inštituta Jožef Stefan pa na drugi strani meni, da se nše gospodarstvo izrazito premalo zaveda velikih priložnosti, ki jih ponuja elektrifikacija cestnega prometa. »Ta kritika leti predvsem na velike firme iz našega avtomobilskega grozda, ki se izgovarjajo na svojo 'nemoč' pred velikimi, za katero pa odgovarjajo same. Svetla izjema so nekatera manjša podjetja, ki dokazujejo, da se da nekaj narediti,« pojasnjuje dr. Andrej Detela. Priložnost za e-vozila vidi tudi v eko turizmu in dostavnih vozilih.

Promocija

S

industrijo in državna podjetja v njej ter potrebe po novi infrastrukturi. Zanimivo bi bilo tudi videti, kakšen vpliv bodo imela električna vozila na okoljski odtis države in ali se bodo zmanjšali izpusti CO2 in v kolikšni meri.

november november 2010

vozil: »Električna mobilnost lahko v veliki meri pripomore k zmanjšanju CO2 emisij v prometu. V analizi emisij v življenjskem ciklu so električna vozila glede na porabo energije že sedaj bolj učinkovita od vozil z motorji z notranjim izgorevanjem. Že uporaba elektrike iz sedanjih slovenskih virov v e-vozilih pripomore k zmanjšanju emisij CO2. Ob tem lahko e-vozila pripomorejo tudi k zmanjšanju lokalnega onesnaženja v mestnih središčih, še posebej NOx in PM10, in k zmanjšanju hrupa, s čimer posredno izboljšujejo kvaliteto življenja.«


44 udi Ivo Boscarol, direktor podjetja Pipistrel, vidi veliko potenciala za električna vozila, tako zemeljska kot zračna, povsod po svetu in seveda tudi v Sloveniji. Pipistrel je tudi eno redkih proizvajalecv letal, ki jim je uspelo narediti električno letalo (Taurus), razvijajo pa tudi hibridnega. "Mislim, da je v tem trenutku hibridna tehnologija ena od možnosti ekološko prijaznejših vozil, saj omogoča vožnjo na čistejši vir – elektriko, istočasno pa velik doseg kot pri klasičnem avtu. Poleg rekuperacije energije me pri hibridih navdušuje, zlasti pri Toyoti, tudi izjemna tehnlogija. Ko sem skoraj pred desetimi leti kupil enega prvih Priusov v Evropi, je bila tehnologija za tiste čase zelo vesoljska, vendar ugotavljam pri Lexusu in Plug-inu, da so jo uspeli še nadgraditi. To me navdušuje in prepričan sem, da bodo nove generacije Toyotinih hibridnih vozil ponudile to, kar pričakujemo, a je danes še nedosegljivo. To je večji doseg z električnim pogonom in skrajšanje polnilnega časa. Prepričan sem, da je pot prava. Če je sedaj za doseganje zadovoljstva uporabnikov zaslužen predvsem bencinski motor, bo v bodoče sigurno to električni! Polnilna infrastruktura me sploh ne skrbi, ker bodo v bodoče zaradi večje energijske gostote dosegi večji in bodo lastniki polnili večinoma doma ali kjerkoli preko navadnih vtičnic, podobno kot telefon ali računalnik," nam svoje razmišljanje predstavi Boscarol.

logistika

54

T

Nakup električnih vozil spodbujajo s subvencijami

november november 2010

V

ečina evropskih držav je naklonjenih množični vpeljavi električnih vozil in nekatere nakup električnih vozil že spodbujajo s subvencijami (Velika Britanija, Nizozemska, Irska in Portugalska). Nemčija po drugi strani sicer ne daje subvencij za nakup električnih vozil, je pa za razvoj in raziskave na tem področju namenila 500 milijonov EUR. Kitajska zelo spodbuja večji delež električnih vozil – že leta 2012 jih želi na ceste poslati 500.000. Ta ambiciozen cilj spodbuja s subvencijami v skupni vrednosti 600 milijonov EUR. Najbolj pa je električnim vozilom naklonjena zvezna država Kalifornija, kjer so že v preteklem stoletju sprejeli zakon o obveznem deležu električnih avtomobilov v celotnem številu električnih avtomobilov. Administracija ZDA ponuja subvencijo v višini 7.500 USD za nakup električnega avtomobila. Posebno omembo si zaslužita Izrael in Danska, ki skupaj s podjetjem Nissan-Renault sodelujeta v projektu Better Place, katerega cilj je raziskati in implementirati najboljše pristope na državni ravni za množično vpeljevanje električnih vozil (karakteristike avtomobilov, mreža polnilnic, pametna omrežja, menjava baterij, najemno

lastništvo). Cilj Izraela je, da bi v prihodnjih desetih letih že 10 % vseh njihovih avtomobilov vozilo na električni pogon.

Pri električnih vozilih je problem baterija

Z

množičnim prehodom na električne avtomobile se bo povečala tudi poraba električne energije, s tem pa bi se nujno moral povečati tudi delež obnovljivih virov energije na strani proizvodnje, ki ponekod že zdaj ne dosega zastavljenih ciljev. Le tako bo namreč možno trditi, da gre res za okolju prijazen oz. transport brez emisij. Neodvisna študija, ki so jo pripravile tri evropske nevladne organizacije, Friends of the Earth Europe, Greenpeace in Transport & Environment, sporoča, da večje število električnih avtomobilov na cestah utegne povečati skupne emisije CO2, če jih ne bo poganjala zelena energija. Okoljske organizacije so zato pozvale k uresničevanju ciljev obnovljivih virov električne energije, da se zagotovi dejansko »zero emission« električnih vozil.

ekološki varen avtomobil), katerega glavni namen je omogočiti skupno raziskovanje in razvoj novih tehnologij na področju hibridnih in električnih vozil. Razvojni inštitut, ki so ga ustanovili Cimos, Hidria, Iskra Avtoelektrika, Iskra Mehanizmi Lipnica, skupina Kolektor, MLM, Polycom Škofja Loka in TPV, bo zaposloval 50 strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo razvijali nove tehnološke koncepte in rešitve. Radovan Bolko, glavni izvršni direktor skupine Kolektor, je dejal, da se zaradi uvajanja hibridnega in električnega pogona, v avtomobilski industriji karte delijo na novo, in da gre za tako imenovani portfolio momentum, ustvarja prostor za nove igralce. In slovenska podjetja želijo bit del nove ekipe.

Electric Vehicles

Slovenia is Still Without a Strategy Even Though Some are Already Available on the Market

P

oleg energetske strukture posamezne države, ki v veliki meri determinira okoljski odtis električnih vozil, je pred električnimi vozili še kar nekaj izzivov. Največji problem predstavlja proizvodnja baterij, saj pridobivanje surovin zanje zelo obremenjuje okolje. Eno največjih nahajališč litija, ki je glavna sestavina modernih baterij, se nahaja v Čilu (med 40–50 % svetovnih rezerv). Okoljevarstveniki se že bojijo, da bo pridobivanje litija naredilo velikansko škodo in bo med drugim prizadelo tudi eno od naravnih čudes te države, znamenito slano puščavo. Velik izziv predstavlja tudi sama kapaciteta baterij, a na tem področju v zadnjem času prihaja do velikih tehnoloških inovacij, tako da lahko v nekaj letih pričakujemo lažje in zmogljivejše baterije, narejene iz široko dostopnih materialov, kar bo znižalo tako njihovo ceno, ki trenutno znaša preko 50 % vrednosti avtomobila, kot tudi olajšalo samo ravnanje z odsluženimi baterijami.

S

lovenian companies are not merely extras on the global stage of developing electric vehicles. They join consortiums and develop the vehicles independently. Green vehicles are here. Now? No. Electric vehicles are no new occurrence in traffic. Trains and trams have been running on electricity for a long time now. In the early 20th century, there were even more electric than fuel-operated cars on the streets. The main advantage of electric vehicles is undoubtedly the absence of CO2 emissions and emissions of PM10 solid particles at the point of use, as they do not require fossil fuels for operation. In addition, electric vehicles mean reduced noise pollution and thus a lower stress level in cities. But what do electric vehicles mean for us as consumers? Will electric cars be able to satisfy our needs for mobility?

J Osem slovenskih

družb za skupen razvoj hibridnih in električnih vozil

O

sem vodilnih slovenskih družb, ki proizvajajo različne sestavne dele in sisteme za avtomobilsko industrijo, je prejšnji teden ustanovilo razvojni inštitut SiEVA (sinergijski

udging from international studies, it can be anticipated that there will be 400,000 hybrids, 200,000 plug-in and 300,000 electric vehicles circling the Slovenian roads in 2030. However, the country and its relevant institutions have still not prepared a strategy for introducing electric vehicles on a mass level that would foresee effects on the consumption of electricity, an impact on the oil industry and the related state companies and the requirements for new infrastructure. It would be interesting to see what kind of an impact electric vehicles will have on the state's environmental footprint and whether CO2 emissions will decrease and to what extent.


45 Povzetek:

P

odnebne spremembe in zavedanje o izčrpljivosti naravnih virov silijo vse subjekte globalne skupnosti k radikalnemu razmisleku o prihodnosti razvoja in usmeritev pri oblikovanju strategij energetske politike. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se tako glede teh sprememb aktivno ukvarja z vprašanjem oblikovanja skupnih smernic v energetski politiki. Poglavitni cilj EU je doseči cilj 20, 20, 20 do leta 2020, pri čemer se 20 odstotkov nanaša na znižanje emisij toplogrednih plinov, 20 odstotkov na delež energije iz obnovljivih virov v končni rabi in 20 odstotkov na prihranek za prihodnje povpraševanje po energiji na ravni EU (Brown et al., 2008). Povprečni delež obnovljivih virov energije v EU glede na celotno energetsko porabo trenutno znaša 8,5 odstotka (EU, 2008). Pri tem je najvzornejša Švedska, saj iz obnovljivih virov energije pridobiva kar 39 odstotkov energije, medtem ko takih virov na Malti praktično ne uporabljajo. Promet z obnovljivimi viri energije v EU znaša 30 milijonov evrov, ustvarja pa okoli 350.000 delovnih mest. Če bi se njihov delež povečal na 20 odstotkov, bi to pomenilo povečanje delovnih mest v panogi na skoraj milijon do leta 2020. Dvajsetodstotna uporaba obnovljivih virov bi letno prihranila 600 do 900 milijonov ton CO2, poraba fosilnih goriv pa bi se zmanjšala za 200 do 300 milijonov ton.

Logistika

S spodbujanjem izrabe obnovljivih virov energije je evropska in nacionalna zakonodaja sprožila zaželene investicije v sončne elektrarne. Pri tovrstnih projektih je izračun donosa naložbe temeljno vprašanje posameznika ali podjetja. V članku je podan izračun stopnje upravičenosti naložbe v fotovoltaični sistem, kadar tako pridobljeno energijo porabimo za potrebe transporta v povprečni družini ali podjetju. Izračuni so opravljeni na podlagi pridobljenih podatkov v Republiki Sloveniji na začetku leta 2010 in kažejo sprejemljivo donosnost naložbe.

Uvod

Ključne besede: obnovljivi viri energije, transport, električni avto, investicija, fotovoltaika, donos naložbe

1  Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko 2  Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko 3  Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko

S

loveniji Direktiva o spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, ki je bila sprejeta 2008, določa 25-odstotni delež v letu 2020, kar je na izhodiščno leto 2005 9-odstotno povečanje (upoštevajoč 16-odstotni delež OVE v končni rabi energije za leto 2005). Slovenija se lahko pri tem sama odloči, kolikšen delež OVE bo prispeval posamezni sektor (elektrika, ogrevanje in hlajenje ter promet); tako bo lahko država doseganje ciljev prilagodila specifičnim potrebam oziroma razmeram (Fistravec, 2009).

S

sprejetjem Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki je začela veljati 19. maja 2009, so tudi v Sloveniji naložbe v sončne elektrarne (fotovoltaiko) za investitorje postale varne in donosne. Država namreč jamči 15-letni odkup vse električne energije, ki jo proizvedemo v sončni elektrarni, in tudi cena odkupa je znana in enaka za celotno obdobje odkupa (Svetovalec, 2010).

P

ri trenutnih cenah sončnih elektrarn se letne stopnje donosa (interna stopnja donosa) gibljejo med 6 in 10 odstotki, investicija pa se povrne v 12 ali 13 letih. Ker pa so za gradnjo sončnih elektrarn na kmetijah na voljo tudi nepovratna sredstva, lahko, če za investicijo pridobimo 50 odstotkov nepovratnih sredstev, letni donos doseže tudi do 20 odstotkov, investicija pa se povrne v 6 do 8 letih. Zaradi nepovratnih sredstev se investitorju sicer zmanjša cena odkupa, vendar če cena investicije ne preseže povprečne cene, ki trenutno velja na trgu, je to zmanjšanje nižje od deleža nepovratnih sredstev (Svetovalec, 2010).

Problem neenakomernosti in naključnosti sončne energije

N

amen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšna je sončna obsevanost v Sloveniji in na podlagi teh podatkov določiti potrebno velikost in smiselnost gradnje sončne elektrarne glede na predvideno investicijo in glede na povprečne potrebe po električni energiji slovenske družine.

P

odatke o obsevanosti smo pridobili z Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, za obdobje od leta 2003 do 2009. Merilno mesto je bilo med Vojkovo in Tržaško ulico ter med Gospodarskim razstaviščem in stolpnico Petrol. Mikrolokacija je pomembna zaradi specifičnosti, ki jo v tem predelu mesta povzročata predvsem megla in smog.

K

oličina sončnega obsevanja, ki doseže zemljo, je odvisna od aktivnosti Sonca, geografske širine, vremena (oblačnost, vlažnost zraka) in nadmorske višine ter oblike reliefa (Enecom, 2009). Ker Slovenija leži na 46˚ severne geografske širine, je s tem pogojen tudi vpadni kot sončnih žarkov, pod katerim Sonce sije v določenem obdobju leta, upoštevajoč os vrtenja Zemlje, ki je nagnjena za 23,5˚, kot je razvidno s slike 1.

V

naši geografski širini 46˚ je maksimalen mogoč vpadni kot 21. junija in znaša 67,5˚ (90-(46-23,5˚) = 67,5˚. V decembru so dnevi najkrajši, vpadni kot sončnih žarkov je najnižji

november november 2010

Doc. dr. Borut JEREB1 Pred. mag. Matjaž KNEZ2 Sara ORTHABER, mag. phil., M.A.3

54

Izzivi pri uporabi fotovoltaične energije in transport

logistika

Logistika


46 54

Porazdelitev energije v juliju in decembru 2008

+23,5˚ (poleti)

46˚

8000

- 23,5˚ (pozimi )

7000 6000

Slika 1. Vpadni kot sončnih žarkov na horizontalno površino se spreminja glede na letni čas

in zato so vrednosti energije globalnega sevanja najnižje, kar pomeni, da je najnižji vpadni kot žarkov 21. decembra ob 12. uri in znaša samo 21,5˚ (Lead, 2009). Ne glede na optimalno usmerjenost sončnih celic, ki se med letom spreminja, se podatki v prispevku nanašajo na horizontalno postavitev. Pri optimalni usmerjenosti sončnih celic, ki upošteva trenutno višino (glede na horizontalno podlago) in smer Sonca, je pričakovani izkoristek vsaj 10 odstotkov boljši.

S

lovenija leži v zmernem pasu s pretežno celinskim tipom podnebja in letnimi časi. Zato je skupna količina prejete sončne energije (slika 2) manjša kot v tropskem pasu in med Slika 2: Skupna energija, ki v enem letu sprejme kvadratni meter horizontalne površine na merilnem mestu v Ljubljani

5000

Wh/m²

logistika

9000

4000 3000 2000 1000 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Dec 2008

letom neenakomerno porazdeljena (slika 3). V Nemčiji je osončenje okoli 1000 kwh/m2, v subtropskih območjih pa okoli 2000 ali 2500 kwh/m2 (Lead, 2009). Slovenija se pri teh podatkih uvršča nekoliko pred Nemčijo in ima povprečno, glede na naše podatke, okoli 1250 kW/m2.

V

nadaljevanju raziskave smo se odločili, da bomo pri izračunu razpoložljive sončne energije osredotočeni na mejne vrednosti

Sončna energija v enem letu 1600 1351

1400 1200

1167

1211

1248

2004

2005

2006

1315 1191

2009

S

činkovitost sončnih modulov, ki so danes tržno dosegljivi, niha med 8 in 20 odstotkov. Pri naši raziskavi smo upoštevali električne lastnosti polikristalnih silicijevih fotonapetostnih modulov podjetja Bisol, d. o. o., iz Slovenije, kjer je povprečna učinkovitost pretvorbe celic (pri temperaturah 25  ˚C in 44 ˚C) 14-odstotna.

kWh/m²

600 400 200 0 2008

Slika 3: Najmanjša, srednja in največja energija v posameznem mesecu v obdobju med letoma 2003 in 2009, ki jo sprejme kvadratni meter horizontalne površine na merilnem mestu v Ljubljani. Najmanjša, srednja in največja količina energije v mesecih (obdobje: 2003 - 2009) 250

200

november november 2010

kWh/m²

150

100

50

0 Jan

Feb

Mar

Apr

May

min_energy

J un

Jul

ave_energy

Aug max_energy

Sep

Oct

sončnega obsevanja (min. in maks.) vse leto. Osredotočili smo se na leto 2008, ki je bilo po količini sončnega osončenja najslabše (slika 1) in v nadaljevanju raziskave upoštevali podatke za mesec december kot najslabši in julij kot najboljši mesec glede količine sončnega obsevanja. Slika 4 prikazuje dnevno količino energije za oba meseca, ki sta tipično najslabša in najboljša v letu.

U

800

2007

Slika 4: Porazdelitev sončne energije, ki jo je sprejel kvadratni meter horizontalne površine na merilnem mestu v Ljubljani v juliju in decembru 2008.

1241

1000

2003

Jul 2008

Nov

Dec

lika 5 prikazuje vrednosti s slike 4, pomnožene s faktorjem izkoristka ŋ, ki je v našem primeru 0,14. Tako dobljene vrednosti pomenijo električno energijo, ki jo realno lahko izkoristimo. Vrednosti se seveda nanašajo na kvadratni meter horizontalne površine.

P

o podatkih, ki so navedeni v prispevku Bojana Grobovška (Energetika, 2010; Arhem, 2010), naj bi povprečna družina pozimi porabila okrog 50 kWh in poleti 60 kWh električne energije mesečno. Glej tabelo 1. Podatki, navedeni v navedenem viru, so verjetno pridobljeni v ekstremnih pogojih varčevanja. Po naših izkušnjah se giblje mesečna poraba električne energije za štiričlansko družino okoli 400 kWh mesečno. Prav tako po lastnih izkušnjah poraba električne energije v zimskih mesecih ne pomeni samo 80 odstotkov poletne porabe. Velja kvečjemu obratno – v primerjavi s poletjem pozimi porabimo več električne energije. Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/76


Promocija


Specializirana revija za embalažo, okolje

Specializirana revija

za embalažo, okolje in

logistiko / Specialist

in logistiko / Specialist magazine for packaging,

magazine for packaging,

environment and logistics

environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

50 Maj / May 2010

embalaža okolje logistika logistics packaging environment

51

julij / July 2010

Na trgu naj bo več povratne embalaže Ran v okolju vse več, inšpektorjev premalo Študentje prihajajo z vseh koncev sveta

Izbiramo NAJBOLJ ZELENO EMBALAŽO V SLOVENIJI!

Environmental Sores are on the Increase and there are not Enough Inspectors Students from All Over the World

Politika v resnici malo misli na okolje Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

vprašanje – + Hamletovsko embalaža Taking a Bite povratna ali nepovratna + The Ministry grize v + Ministrstvotežave Out of Waste Issues Monitoring, smetarske + Operationalfrom monitoringi, Standards and + Obratovalni od Deviations standardov ses odstopanja in slovenske klavnice

Slovenian Slaughterhou

Poštnina plačana pri

Strokovna specializirana revija EOL Embalaža • Okolje • Logistika

že 10 let in preko 50 številk!

pošti 3102 Celje

Okoljski učbeniki Že v prodaji:

OkOljevarstvena zakOnOdaja,

tvena Okoljeavkaorsnodaja z

avtorica: mag. Adrijana Viler Kovačič

Napovedujemo: varstvO OkOlja, avtorica: dr. Jana Sterže

GOspOdarjenje z Odpadnimi vOdami, avtorja: dr. Milenko Roš, dr. Jože Panjan

OkOljevarstvene tehnOlOGije avtor: dr. Darko Drev

Okoljske oddaje Eko utrinki Koprodukcija z RTV Slovenija

Okoljski portal z dnevnimi novicami in aktualno knjižnico

www.zelenaslovenija.si

Natečaj Najbolj zelena občina www.fitmedia.si

Promocija

foto: Shutterstock

specializirani za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje!


EOL 54