EOL 116

Specializirana revija za trajnostni razvoj

116

embalaža okolje logistika

februar 2017

Zrak v Sloveniji Dizelski pogoni morajo ostati zunaj mesta Dr. Simon Žnidar: Novi varnostni elementi pri embalaži proti ponarejanju zdravil Dr. Robert Golob: S sončnimi elektrarnami do energetske samooskrbe gospodinjstev Poročilo o okolju 2016: Jezik okolja se je spremenil, pritiskov nič manj Dr. Hubert Kosler: Pametna podjetja potrebujejo spremembe v šolstvu Potnike iz osebnih avtomobilov vabijo v cenejše avtobuse

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

2 116

EOL

Že poročate o

trajnostnem razvoju?

Razlogi:

• •

izboljšana učinkovitost in produktivnost zmanjšana odvisnost od izbranih virov

poslovna odličnost

februar 2017

komunikacijske prednosti

• • •

• • •

v koraku z zakonodajo strateško predvidevanje dvig ugleda

trženjska dodana vrednost izboljšanje pripadnosti podjetju izboljšanje odnosov z lokalno skupnostjo in ostalimi deležniki

Nudimo svetovanje s področja vzpostavljanja in izboljšav strategij trajnostnega razvoja in vzpostavitev sistema kazalnikov spremljanja trajnostne usmeritve po meri naročnika Več informacij: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | www.fitmedia.si | www.zelenaslovenija.si Kontaktna oseba: mag. Vanesa Čanji, tel. št.: 03/ 42 66 708, el. naslov: vanesa.canji@fitmedia.si

Promocija

finančni rezultati

N

a okrogli mizi Kakšen zrak dihamo v Sloveniji, organizirala jo je Skupnost okoljevarstvenih šol Slovenije, je Jože Jurša z Ministrstva za okolje in prostor lakonično ugotovil: Problematičnost Slovenije je predvsem, da je država v preteklih letih na področju kakovosti zraka v celoti zatajila, saj kljub jasnim standardom, evropski in slovenski zakonodaji ni ukrepala. Načrt za boljšo kakovost zraka se ustvarja zadnja tri leta …

D

r. Lučka Kajfež Bogataj pa je na kratko ocenila, da v Sloveniji ne dihamo najboljšega zraka zdaj zaradi zimskega onesnaževanja, poleti pa zaradi onesnaževanja ozona. Krivec je promet.

T

udi Poročilo o okolju 2016 navaja podatek, da se Slovenija z onesnaženostjo zraka z delci PM10 in PM2,5 uvršča med države EU z bolj onesnaženim zrakom in je v samem vrhu po izpustih delcev na prebivalca in tudi na enoto površine.

A

slika, kot je to zmeraj v življenju, ni črno-bela. V obdobju od 1990-2014 so se v Sloveniji znižali izpusti SO2 in nemetanskih hlapnih ogljikovodikov, premalo pa izpusti dušikovih oksidov, amonijaka in delcev PM2,5.

Vrvež onesnaževal v zraku, ki ga dihamo, je torej tak, da bo morala Slovenija sprejeti nove zgornje meje za nekatera onesnaževala zunanjega zraka. Ostrejše. To med drugim zahteva direktiva EU. Bruseljska grožnje s kaznimi zaradi preseganja mejnih vrednosti za delce PM10, na primer, so sicer v zraku. Ne prvič.

Toda škarje in platno imamo v rokah sami.

Najprej mislim na individualno odgovornost vsakega onesnaževalca, posameznika. Dr. Boštjan Paradiž je na okrogli mizi, povzetek objavljamo v reviji EOL, menil, da smo pri onesnaževanju zraka posredni in neposredni največji onesnaževalci zraka posamezniki. Torej 2/3 delcev je iz malih kurilnih naprav, 15 % iz prometa. Toda posameznikova odgovornost ni zunaj sistema in državne oziroma okoljske politike in razvoja.

S

lovenija je, ko analiziramo ožilje zraka in podnebne spremembe, bolj ranljiva kot druge države v EU. Zato so strokovne prognoze, kakšne bodo temperaturne spremembe v Sloveniji tja do leta 2050, apel, ki ne bi smel biti

EOL foto: Rok Tržan

preslišan. Dr. Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da projekcija za naslednjih 20 let ni preveč svetla – poletja bodo še bolj vroča, temperatura se lahko dvigne še za 2 stopinji. Ali si pred tem lahko zakrivamo oči? Kaj torej storiti na nacionalni in kaj na lokalni ravni?

D

ober konkreten primer je Slovenska cesta v Ljubljani. Po omejitvi prometa se je, kot so pokazale meritve, onesnaženost močno zmanjšala. V več občinah po državi, predvsem tam, kjer so alarmi pogostejši, sprejemajo prometne strategije in načrtujejo postopno elektrifikacijo avtobusnega prometa. Energetska sanacija stavb ni več v prvi prestavi, čeprav še ni zajela prave sape. V kmetijski je še premalo okoljske politike. Za podjetnike in menedžerje pa prijazno vabilo. Eden izmed kolegijev ozaveščene menedžerske ekipe v letu 2017 naj se začne z vprašanjem: Kakšen zrak bi lahko dihali, pa ga ne?

Embalaža.

O

b zraku v Okoljskem poročilu 2016 pritegnejo posebno pozornost odpadki. Dva razloga. Prvi je premislek, kako ravna Slovenija z viri. Izvoz lahkih frakcij iz ljubljanske Snage v dunajsko sežigalnico je odpihnil prah z zaprašenih načrtov pred leti zelo žive zamisli o vsaj eni sežigalnici v državi. Zgodilo se ni nič.

Ali se bo, se še ne ve. In drugi. Poročilo o okolju dobro zapiše, da Slovenija »nima strateškega dokumenta, ki bi bil posebej usmerjen v učinkovito rabo virov, zeleno ali krožno gospodarstvo.« No, nekaj spisov in gradiv je. O odpadkih največ. A nekatere zgodbe v sistemu ravnanja z odpadki se pišejo kot najdaljši romani. Na primer ravnanje z odpadno embalažo.

V

zadnjih tednih so se na komunalah spet nagrmadili kupi neprevzete odpadne embalaže. Nič novega. Saj vsi akterji že leta in leta čakajo na odpravo anomalij v sistemu. Ki se ne začnejo s tem, ali ena ali druga družba ne prevzame z deponij svojega tržnega deleža odpadne embalaže. Pač pa s tem, že pred leti smo stali pred ciljno črto, kot je tedaj obljubil predstavnik MOP-a, da se na državni ravni sprejme nekaj ključnih odločitev: od ustanovitve klirinške hiše in vzpostavitve ustreznega informacijskega sistema, do znižanja praga neporočevalcem o njihovi odpadni embalaži (15 ton je radodarna številka), do jasne regulative, kaj je dejavnost javnih gospodarskih služb.

Dodajmo jasnim pravilom igre še moralno odgovornost vseh deležnikov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Piko na i lahko da MOP. Zdaj je, po desetletju takšnih in drugačnih sprenevedanj, pravi čas za pravo potezo. Vsi, ki v sistemu želijo red in odgovornost, bodo najbrž zraven.

Jože Volfand, glavni urednik

februar 2017

P

reseganje mejnih vrednosti PM10 v zraku v zadnjih tednih ni nič nenavadnega za ta čas. Individualna kurišča na les z zastarelimi napravami so najbrž marsikje pregorela. A zakaj je manj zdravja v zraku, kot bi ga lahko bilo? In komu je zdaj končno res mar za zrak v zeleni Sloveniji?

Uvodnik

Zrak.

116

Z zrakom je težje, a zakaj z embalažo ni lažje?

3

Uvodnik

Vsebina

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj

5 Novosti

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje

8 Govorica preprostosti, divjih barv in neodkritih zgodb

Glavni urednik: Jože Volfand Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava: Fit media d.o.o.

10 Novi varnostni elementi pri embalaži proti ponarejanju zdravil

Tisk: Eurograf

12 Od pakiranja in tiska do novih tehnologij

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si

20 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Polona Dolenec (Jamnik d.o.o.), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag.

Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol) Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, februar 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

23 Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam 24 S sončnimi elektrarnami do energetske samooskrbe gospodinjstev 26 Učinkovitejši prehod na čisto energijo prednostno vključuje TEŠ6 28 Rezultati so, zaželen strokovno-informacijski center za stavbe 31 O umeščanju MHE v prostor naj odločajo občine 32 Administrativni postopki so preveč odvisni od posameznikov

sebina

4 116

EOL

Impresum

34 Otroci že pomagajo odraslim z eko zgledom 36 Dizelski pogoni morajo ostati zunaj mesta

40 Jezik okolja se je spremenil, pritiskov nič manj

44 Tržno usmerjene kmetije iščejo poslovne rešitve

46 Pametna podjetja potrebujejo spremembe v šolstvu Kontakt za informacije: T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

48 Tri stopnje čiščenja, spremljajo tudi organsko obremenitev 49 Nadpovprečna rast trga za digitalni tisk 50 Delajo jih, ker jim je mar za okolje 52 Podatki ne lažejo – v Sloveniji vse več zavržene hrane 54 Potnike iz osebnih avtomobilov vabijo v cenejše avtobuse 56 Z digitalizacijo proizvodnih procesov do boljše konkurenčnosti 58 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Partnerji februar 2017

pri izdajanju revije EOL:

• Gorenje Surovina d.o.o.

Pokrovitelj 116. številke:

Agencija Design Bridge je za podjetje Lyle’s Golden Syrup oblikovala novo embalažo.

Poudarek je na zabavni peki palačink.

Embalaža naj bi spodbudila kupce h peki palačink vsak dan, ne le ob posebnih priložnostih. Grafika se bo pojavila na vseh embalažah podjetja, od plastičnih do aluminijastih v času treh mesecev. To bo prvič, da so pri podjetju nadomestili svojo ikonično embalažo za tako dolgo časa. Mike Stride, kreativni direktor Design Bridge, je

povedal: »Večkrat smo že izdelali posebne serije pločevink za podjetje Lyle’s Golden Syrup® ob posebnih prazničnih obdobjih.

Sedanja preobrazba je bila za nas izziv, saj je namenjena daljšemu obdobju na prodajnih policah. Glavni cilj je bil obuditi tradicijo, ki nas asociira na palačinke, in inspirirati potrošnika, da večkrat seže po palačinkah in seveda sirupu.« Agencija je ikonične elemente Golden Syrup embalaže ohranila, vendar jih je obrnila narobe v nekaj novega in zabavnega. Veličasten obok, ki tradicionalno drži ime blagovne znamke, vabi z besedami »metati dobre palačinke« in izgleda, kot da je sam palačinka, ki leti iz vroče ponve. Klasična filigracija na sprednji strani embalaže vsebuje sočne limonine rezine in ornamente, ki so vtkani v kote pločevinke. Ročno narisani detajli, kot je vrtinčenje pare in plameni, ponazarjajo radost ob pripravljanju palačink doma.

Nova generacija trajnostno tkane plastične embalaže Prepolna odlagališča, plastični odpadki v naših oceanih – problem polucije ni več le izziv za okoljske aktiviste.

Postal je problem javnega dobrega in vladne zakonodaje, ki spodbuja velike trgovce na drobno in reciklažne programe.

Trend trajnostnega embaliranja občutno raste že zadnjih nekaj let. V središču sta ponovna uporaba in reciklabilnost embalažnih materialov, kar omogoča razvoj proizvodne tehnologije za tkane plastične vrečke izdelane iz rPET. Podjetje Starlinger & Co. GmbH ponuja priložnost za proizvodnjo zaprtega kroga za ta tip embalaže. »Starlinger že desetletja gradi na izkušnjah iz proizvodnje tkanih polipropilenskih vrečk, tip embalaže, ki je reciklabilen in namenjen ponovni uporabi,« je povedala Stéphane Soudais, vodja Starlinger’s divizije vrečk. »Od leta 2013 lahko izdelamo PET trak tkanine iz deviškega PET in recikliranih PET palet Fotografije: arhiv proizvajalcev

na naših strojih, ki se jih da uporabiti za vrsto embalažnih aplikacij.

Sedaj smo dosegli nov preboj pri delu z recikliranimi PET, izdelamo lahko rPET trakove neposredno iz PET kosmičev.« Tkanina, izdelana iz PET trakov, je lahko predelana v vrsto tipov tkanih vrečk ali uporabljena za tehnične aplikacije, na primer geotekstil ali podloge za preproge. V območju potrošniških izdelkov se lahko material, izdelan iz rPET kosmičev, uporabi za vrsto različnih vrečk. Vrečke so atraktivna embalaža za suh razsut tovor, kot so gnojila, gradbeni material, hrana za domače živali, kot tudi za žita in moko. PET trakovi izstopajo zaradi svoje čudovite arome, maščobne bariere in varnosti za živila. rPET tkanina je proizvedena z uporabo dekontaminacijskih tehnologij, ki so v skladu z US FDA zahtevami za uporabo pri rokovanju z živili.

Za spremembo proizvodnje na tkane rPET vrečke je investicija nizka.

DHL Express, vodilni mednarodni ponudnik ekspresnih storitev, je objavil raziskavo, ki razkriva priložnosti za trgovce in proizvajalce, in sicer tiste, ki so osredotočeni na ponujanje izdelkov preko spleta v mednarodnem okolju. Poročilo “The 21st Century Spice Trade: A Guide to the Cross-Border E-Commerce Opportunity” je podrobno predstavilo trge in izdelke, ki imajo največji potencial za rast, motivacijo in želje potrošnikov, ki opravljajo mednarodne spletne nakupe. Navaja tudi dejavnike uspeha za spletne trgovce, ki želijo razširiti svojo dejavnost na druge kontinente. V poročilu so izpostavljene predvsem priložnosti za premium izdelke in storitve, ki z višjo vrednostjo nakupne košarice predstavljajo večji del naročil v mednarodnih transakcijah.

5 116

Spletna prodaja raste, možnosti hitrejše dostave

EOL

Osvežena grafika, ki vabi k zdravi peki palačink

Poročilo razkriva, da mednarodna spletna prodaja omogoča stopnje rasti, ki v takšni meri niso možne pri tradicionalnih načinih prodaje. Mednarodni prodajni volumni bodo predvideno na letni ravni rastli v povprečju 25 % med letoma 2015 in 2020 (od 300 milijard USD na 900 milijard USD), kar pomeni dvakrat več kot rast spletne trgovine, osredotočene na domači trg. Spletni trgovci lahko povečajo svojo prodajo za 10-15 % zgolj s širitvijo na mednarodne trge in pridobitvijo mednarodnih potrošnikov. Dodatno spodbudo predstavlja vključitev ponudbe premium storitev. Prodajalci in proizvajalci, ki so v svojo spletno ponudbo dodali možnost hitrejše dostave, v povprečju rastejo 1,6-krat hitreje kot ostali ponudniki.

Glavni izzivi, ki jih izpostavljajo potrošniki pri mednarodnih nakupih, so povezani z logistiko, zaupanjem, ceno in potrošnikovo izkušnjo. Spletni trgovec bi tako lahko z nekaj relativno preprostimi koraki prepoznal, negoval in upravljal s povpraševanji iz tujine.

Poročilo prikazuje tudi rojstvo novih ekosistemov, ki so nastali kot posledica spletnih trgovin in vključujejo razne pospeševalce prodaje in rešitve izven polic (na primer načini plačevanja na spletu in programi, ki lokalizirajo spletno stran za uporabnika). Te rešitve pomagajo trgovcem pri prilagoditvi ponudbe za digitalni svet in pri poslovanju s potrošniki na tujih trgih. Globalni logistični partnerji lahko ravno tako ponudijo podporo pri prepoznavanju pravih kompromisov med centraliziranim in lokalnim skladiščenjem in izvajanjem pošiljanj, saj je lahko hitra, zanesljiva in fleksibilna možnost dostave pomembno orodje za preoblikovanje preračunljivih interesov v dolgoročno zvestobo strank.

februar 2017

Novosti

Kratko, zanimivo

6 116

EOL

Kratko, zanimivo ZEG kritičen do izvoza odpadkov

Embalaža iz kartona s paradižnikovimi vlakni

Zveza ekoloških gibanj Slovenije je reagirala na informacijo »Odpadki iz RCERA na sežig vse do Dunaja-Smeti čez mejo«. V izjavi za javnost in v dopisu Vladi RS ter resornim ministrstvom so med drugim zapisali: Sklenjen dogovor med Mestno občino Ljubljana oziroma Snago Ljubljana in mestom Dunaj nas v ZEG-u ni presenetil. Pričakovali smo to skrbno načrtovano informacijo takoj po zaključku dejavnosti in prireditev v sklopu projekta Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016 …

Mehansko – biološka obdelava je namenjena biološki stabilizaciji odpadkov, ki se po nadaljnji mehanski obdelavi ločijo na lahko in težko frakcijo. Lahka frakcija predstavlja gorivo, ki je namenjena za sežig v toplarnah, težka frakcija je namenjena za odlaganje na deponijah. Ker nova usmeritev Snage ne predvideva uporabe lahke frakcije v energetske namene, se je postavljalo resno vprašanje o smiselnosti takšne investicije in seveda še večje vprašanje, ali se sploh ve, kako bo RCERO Ljubljana obratoval, kakšni so snovni tokovi, če ne bo MBO, saj te izredno drage in stroškovno požrešne investicije za zero waste ni potrebno graditi...

Ta čas je glavni cilj Slovenije izgradnja centrov za mehansko biološko obdelavo (MBO).

Nekatera večja JKP so vpeljala sistem, ki ga danes uporablja domala vsa Slovenija, kjer se je bistveno spremenila bilanca ločeno zbranih frakcij, ki so začele prevladovati. Posledično se je količina mešanih komunalnih odpadkov bistveno znižala, saj med njimi ni več oz. je veliko manj kalorične odpadne embalaže. Kje bodo končale frakcije odpadne embalaže, ki ni snovno zanimiva za predelavo, bodo verjetno povedale družbe za odpadno embalažo, ki jih že sedaj morijo velike količine finančno nezanimivih, ločeno zbranih, energetsko bogatih frakcij. Glede na trend potrošništva ni pričakovati, da bo teh odpadkov bistveno manj, zato lahko le upamo, da ne bodo odložene na odlagališče. Obstaja tudi možnost, da jih bodo izvozili v sosednjo Avstrijo, kot se dogaja sedaj (npr. podcenjen izvoz hlodovine), za velike denarje posredniških koncesionarskih firm (trgovanje s komunalnimi odpadki, za davkoplačevalce pa drago prevažanje odpadkov z zahodne in severne na deponije vzhodne Slovenije), tudi domača delovna mesta in s tem nehote prispevali k večanju nekonkurenčnosti gospodarstva …

februar 2017

Novosti

Snovni tok kosovnih odpadkov pa bo v bodoče lahko še manjši, ko bodo nekatera družbeno odgovorna komunalna podjetja uvedla sistem izvornega ločevanja za odpadke oz. izdelke za ponovno uporabo (CPU) …

ZEG zato daje pobudo, da se področje odpadkov z resorja Ministrstva za okolje in prostor

Podjetje Pure Hothouse Foods Inc® je kanadski proizvajalec zelenjave pridelane v rastlinjakih. Trgu so pred kratkim predstavili svojo novo Cloud 9 blagovno znamko za paradižnik. Za embalažo so uporabili embalažo iz kartona, ki je obogatena s paradižnikovimi, rastlinskimi vlakni.

Embalažo izdelujejo pri podjetju Solidus solutions, proizvajalcu embalaže iz kartona.

Podjetje Pure Hothouse Foods je prvo kanadsko podjetje, ki pakira paradižnike v lastna rastlinska vlakna, in pripomore h krožnemu gospodarstvu. Embalaža je prejela Packaging Europe Sustainability Awards (Evropska trajnostna nagrada za embalažo) v lanskem letu. Embalažo je mogoče dobiti v 1,5 kg, 3 kg, 5 kg in 10 kg velikostih.

Biorazgradljivi lončki za enkratno uporabo končno na trgu

Pri podjetju Planglow so osnovali serijo biorazgradljivih lončkov za enkratno uporabo. Dosegljivi so v različnih velikostih in se imenujejo The Botanical kolekcija, šik in barvita serija lončkov. Pri podjetju, ki izdeluje embalažo in etikete, pravijo, da so lončki izdelani iz dvojnih sten in ohranjajo napitek topel. Lončki so izdelani iz materiala na osnovi rastlin. Imajo evropski certifikat EN13432 za biorazgradljive in kompostabilne izdelke. Za razliko od PE izdelkov lahko lončke reciklirajo skupaj z

organskimi odpadki. Trenutno so lončki popolna kompostabilna rešitev, kot je povedala Rachael Sawtell, direktorica marketinga pri podjetju Planglow’s. »Večina lončkov za kavo je neprimernih zaradi plastičnih vsebin, ki jih je težko odstraniti. Pri nas ponujamo okolju prijazno alternativo. Osvobojeni plastike, osnovani na olju, so vsi naši bio lončki izdelani iz 100 % rastlinskega materiala. Premazni sloj in pokrovček se bosta stopila v kompostnem okolju, ne da bi za seboj pustila škodljive vsebine.« Dodala je še, da večina na papirju osnovane embalaže postane neprimerne za reciklažo takoj, ko se hrana ali pijača absorbirata v papir in kontaminirata papir za nadaljnjo uporabo.

Zdaj plastenke celo za vodko Podjetje Greiner Packaging je za podjetje Polish Vodka, njihovo premium blagovno znamko Sobieski, izdelalo 1.75 litrsko plastenko.

Plastenke so lahke, stabilne, higienične in jih je mogoče okrasiti na veliko načinov. Pri podjetju so se odločili, da bodo poskušali vplivati na potrošnike s plastenkami izdelanimi iz PET v kategoriji, kjer plastenk doslej niso uporabljali.

Sobieski je ime za vodko prve kategorije. V severni Ameriki je ta vodka zelo popularna zaradi svoje čistosti in različnih okusov. 1.75 l plastenka je bila izdelana posebej za lokalni trg, kjer naj bi bila prepričljivo nadomestilo, ne le zaradi vsebine, temveč tudi zaradi izgleda in praktičnosti uporabe. V nasprotju s steklenicami je transport lažjih plastenk do trgovcev ne le preprostejši, temveč zmanjša CO2 emisije. Poleg tega je riziko razbitja veliko manjši, kar posledično pomeni, da je manj zavrnitev izdelka. Po uporabi je mogoče plastenko ponovno uporabiti.

PET plastenke so sprejemljive za okoljske zahteve, saj jih je mogoče enostavno reciklirati in ponovno uporabiti. Plastenke predelajo v navadne plastenke in vlakna, izdelana iz recikliranega PET materiala, lahko uporabijo znova in znova tudi v tekstilni industriji ter pri proizvodnji flisa.

Podjetje Tetra Pak je trgu predstavilo novo verzijo Tetra Brik® Aseptic 1000 Edge z bio osnovanim pokrovčkom LightCap™ 30. To je prva aseptična embalaža v svetu, ki je prejela uvrstitev v najvišji razred Vinçotte certifikatov za obnovljive materiale.

Embalaža je izdelana iz bio osnovanega plastičnega filma.

Pokrovček je iz polimerov iz sladkornega trsa.

V kombinaciji s papirjem so materiali v embalaži do 80 % iz obnovljivih virov. Nova embalaža se odlikuje z do 17 % nižjim ogljičnim odtisom kot standardna embalaža, so ugotovili z analizo življenjskega cikla izdelka. »Povečana uporaba materialov iz obnovljivih virov, ki so definirani kot naravni viri in jih je skozi čas mogoče ponovno nadomestiti, igra pomembno vlogo pri ublažitvi pomanjkanja virov in podnebnih sprememb," je povedal Philippe Dewolfs, predsednik certifikacijskega komiteja pri Vinçotte. Embalaža Tetra Brik Aseptic 1000 Edge z Bio-based LightCap 30 pokrovčkom je že na voljo na globalnem trgu. Za preskok na novo verzijo embalaže niso potrebne nobene dodatne investicije v opremo.

Embalaža za zdravila, ki onemogoča dostop otrokom

Podjetje Multi Packaging Solutions je globalni igralec embalažnih rešitev za farmacevtsko industrijo, blagovnih znamk potrošnikov in multi medijskih trgov. Pred kratkim so razširili serijo svojih embalažnih rešitev, ki onemogočajo otrokom, da pridejo do izdelka. Patentirana embalaža je fleksibilna in se lahko prilagodi različnim tipom izdelkov ter polnilnim strojem.

Nova serija embalažnih rešitev spominja Fotografije: arhiv proizvajalcev

Dve nagradi za inovaciji iz kartona – rešitev z bariero

– MOP prenese na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj se več kot 15 let na področju odpadkov še vedno ni premaknilo nič, prej nasprotno.

V ZEG-u v tem kaotičnem stanju v Sloveniji, kjer še vedno preveč komunalnih odpadkov konča na deponijah in v tujini, predlagamo takojšnje kadrovske in organizacijske ukrepe pristojnih državnih inštitucij, predsednika vlade in Računskega sodišča RS na področju izboljšanja ravnanja s komunalnimi odpadki…

7 116

na navaden karton, vendar je izdelana iz kartona, ki je odporen na trganje. Vanj so vkorporirane funkcije za zaklepanje, ki onemogočajo dostop otrokom, hkrati pa omogočajo enostaven dostop odraslim osebam. Zaradi priročnosti in lažje uporabe ostaja embalaža v enem kosu, ko jo odprete, in se bo avtomatsko zaklenila, ko jo zaprete.

Bobby O’Connor, višji podpredsednik prodaje podjetja Global Healthcare, je pojasnil: »Za blagovne znamke je pomembno, da varujejo potrošnike pred nepredvidenimi nesrečami. Močna zdravila morajo biti v embalaži, ki omejuje dostop otrok do njih. Na sejmu PharmaPack 2017 v Parizu bomo predstavili to novo embalažo, v katero je težko posegati."

Na koncu izjave ZEG opozarja, da Slovenija nima termične obdelave odpadkov, da dovoljuje prevažanje odpadkov po Sloveniji, da niso pregledne sheme razširjene odgovornosti proizvajalcev, da inšpekcijske službe niso učinkovite in da bi morali v praksi preverjati smiselnost in učinke nekaterih določil okoljske zakonodaje.

Drugi tir je vse bližji

Mondi, vodilni na globalnem trgu embalaže in papirja je prejel svetovno potrditev za dve embalažni rešitvi na tekmovanju WorldStar.

Zmagovalni embalaži prihajata iz različnih tovarn skupine Mondi, Mondi Grünburg iz Avstrije je prejel nagrado za embalažo IceBox, Mondi Tire Kutsan iz Turčije pa za kartonski displej Queen Display.

IceBox, zmagovalna embalaža v kategoriji Hrana, je obetajoč koncept za transport temperaturno občutljive ali ohlajene hrane in pijače. Z ohranjanjem svojega 100 % znaka za recikliranje uporablja za pakiranje poseben papir, ki je obdelan po površini – Mondijeva Paratherm® rešitev z bariero. Zboljša učinkovitost kartonske škatle pri zamrzovanju in hlajenju. Embalaža podpira hladilni učinek ledenih vložkov ali zdrobljenega ledu tako, da lahko končni kupci uživajo hladno pijačo ali prigrizek na poti. Queen Display, zmagovita embalaža v kategoriji Točka nakupa je inovativen in okolju prijazen koncept za cvetje. Embalaža varuje občutljivo cvetje med transportom in deluje kot atraktivna razstavna rešitev na točki nakupa. Na ta način valovita embalaža izpolnjuje dve različni funkciji.

Poleg zmanjšanja cvetnega odpada med pošiljanjem je za to embalažo porabljenega 51 % manj materiala v primerjavi z drugimi možnostmi pakiranja.

Čeprav v Sloveniji še ni končana javna razprava, ali se da drugi tir zgraditi ceneje ali ne, zadnji dogodki vendarle kažejo, da od naložbe ne bo več umika. Po pogovoru ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča z evropsko komisarko mag. Violeto Bulc o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev iz bruseljskih virov, je bilo sporočilo razmeroma jasno.

Slovenija s to naložbo uresničuje sprejeto obveznost o svojem deležu v evropskih prometnih koridorjih. Iz več evropskih virov bi lahko Slovenija pridobila okrog 233 milijonov evrov. Finančno konstrukcijo bi zaokrožil menda že dogovorjen vložek Madžarske. Češka in Slovaška še nista odgovorili, ali sta se pripravljeni pridružiti projektu. Kaj bi pomenili finančni deleži partnerjev za lastniška razmerja v investitorskem podjetju 2TDK, se še ne ve. Predlog zakona, ki naj bi opredelil temeljne pogoje in pravni okvir za izvedbo financiranja, gradnje in upravljanje drugega tira, bo v vladni proceduri spomladi. Morda bodo postopke začeli skrajševati, saj je tržaško pristanišče začelo zelo podjetno navezovati poslovne in logistične povezave s severom Evrope.

Direkcija za infrastrukturo je nedavno na svojem portalu objavila razpis za pripravo dokumentacije za pripravljalna dela na trasi drugega tira. Projektantska podjetja morajo do 7. marca izdelati projekt za izvedbo dostopnih cest in deviacij obstoječih cest, ki so potrebne za kasnejšo gradnjo nove proge.

februar 2017

Še korak bliže embalaži, ki bo iz obnovljivih materialov

EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

8 116

Embalaža

Embalažni trendi 2017

Govorica preprostosti, divjih barv in neodkritih zgodb Urška Košenina Trendi so skrivnostni. Nekateri

Preprostost, drznost in jasnost je ključ

se ohranijo in prevladujejo leta, spet drugi zapustijo sceno takoj, ko nanjo vstopijo. Tretji pa se s časom spreminjajo in razvijajo. Oblikovanje je gonilna sila in rezultat trendov. Enako je z oblikovanjem embalaže, ki stavi na osebno izkušnjo in povezuje potrošnika z blagovno znamko na globlji ravni. Embalažne trende za leto 2017 je orisal Martis Lupus iz Amerike, ki se ukvarja z oblikovanjem embalaže. Predstavljamo devet embalažnih trendov za leto

februar 2017

2017.

Vir: 99designs

Retro embalaža ali nostalgija nikoli ne zataji

Retro embalaža se vsako leto razvija (ironično) z uporabo novih tehnologij in materialov. Nekaj je na retro dizajnu, da odmeva skozi čas. Po eni strani takšna embalaža obuja spomine ljudem, ki so preživeli to obdobje, in pri mlajših generacijah, ki si želijo raziskati preteklost. Poteši radovednost. Ključ retro pristopa je najti ravnotežje, obuditi nostalgijo in ohraniti modern izgled.

Nazaj h koreninam je trend, ki se pojavlja vedno bolj pogosto. Letošnja verzija je boljša artikulacija. Zmanjšanje količine elementov, ki jih uporabimo na embalaži, izdelku poveča prepoznavnost. V hitrem svetu, v katerem živimo, nimamo vedno časa, da bi prebirali podrobnosti na embalaži izdelkov. Ostanite pri osnovnih podatkih, ki naj kupcu pomagajo, da se odloči na podlagi pravih informacij. Dizajn »čistega reza« poda informacije in omogoči, da izdelek zasije z govorico preprostosti.

Izseki v embalaži zbujajo zanimanje Tradicionalna embalaža stremi k skrivanju vsebine, vendar moderno oblikovanje eksperimentira z izseki, ki kažejo izdelek in s tem ohranjajo prednost pred konkurenco. Lahko gre za spodbujanje potrošnika k dotiku embalaže, izdelka, lahko za posnemanje logotipa blagovne znamke ali oblikovanje nedefiniranih in zabavnih oblik. Ustvarjanje okna v vaši embalaži lahko prikaže izdelek na popolnoma nov način, na smiseln način, tako da se kupec ustavi in ga opazi.

9 Uporaba

pravilno. Ponavljajoč vizualni motiv ujame esenco blagovne znamke in pošlje močno sporočilo. Če je vzorec drzen ali igriv, lahko vzorci na embalaži ustvarijo močno identiteto, ki si jo bodo potrošniki zapomnili.

V ilustraciji se Za skriva davno vsakim oblikovapozabljena in njem stoji zgodba. Iščemo zgodbe, ki so najbliže našemu srcu. še neodkrita zgodba Embalažni dizajn začenja z vgradnjo naracijskih ilustracij. Ta stil vas odpelje v fantazijski svet. Ilustracije ustvarjajo določeno razpoloženje in občutek tridimenzionalnega prostora. Ilustracija si jemlje nazaj svoje pravo mesto med naborom embalažnih oblik in novo leto prinaša umetelno izdelane, vsebinsko bogate ilustracije, ki nas spominjajo na davno pozabljene zgodbe. Odkrivajo nam okus za zgodbe, ki jih moramo še odkriti.

Poštni paket kot star in nov način pakiranja

Embalaža

116

Ponadobro izbranega in vljajoči se lepega vzorca lahko dvigne vzorci na em- embalažo z enostavne ravni na pobalaži, boljša sebno. Čeprav se morda zdi, da je ideja zapomnlji- ponovljivih vzorcev preprosta, je tehnika vost dinamična in privlačna, če je uporabljena

Se spo­ mnite radosti, ko ste kaj prejeli po pošti? S hitrejšimi, učinkovitejšimi načini komuniciranja je ta izkušnja sedaj že redkost. Embalažno oblikovanje bo rešilo leto z naraščajočim poštnim trendom. Pri podjetju Kokomo uporabljajo prilagojene poštne znamke za vsako pakiranje kavne mešanice, kar daje izdelku občutek avtentičnosti.

Nenavadna embalaža za sladoled, piškote in torte, ki jo uporabljajo pri trgovini Luxembourg, pecivo ujema poglede z nostalgičnim, paketnim pakiranjem.

Skoraj vsak oblikovalec si želi biti umetnik in izdelati svoja dela ročno.

Nepravilne linije ali naravna polnila tekstur na embalaži lahko izdelku prinesejo opaznost na prodajnih policah, saj poosebljajo toplino in ga občutno diferencirajo od drugih embalaž z digitalnim dizajnom. Ta toplina ustvarja emocionalno vez z izdelkom, saj kupec dobi občutek, da je izdelan ročno in celostno, komuniciramo občutek Ročno nostalgije. V letu 2017 napoveduzapisana jemo masovno vrnitev ročno tipografija zapisanih črk.

ustvarja domačnost

Okolju prijazna, bio razgradljiva, naravna, trajnostna… Recite ji, kakor želite, zelena embalaža je trend, ki bo ostal za zmeraj. Poleg pozitivnega vpliva na okolje, ki ga ima takšna embalaža, lahko podjetja zanjo porabijo manj in z njeno trajnostno osnovo privlačijo kupce. Trajnostni dizajn embalaže nosi velik potencial. Eden izmed globalnih voditeljev trajnostnega oblikovanja embalaže prodaja plastenke, izdelane iz reciklirane plastike, ki jo potegnejo iz oceanov.

Vedno več podjetij uporablja obnovljive vire energije, da ohranijo materiale reciklabilne in integrirajo okolju prijazen dizajn v svoj posel. To je trend, za katerega upamo, da bo rasel vsako leto, ker je koristen za vse.

februar 2017

Zelena embalaža je trend, ki je tu in ostaja za vedno

10

Škofjeloški EGP je lansko poslovno leto končal z dobro rastjo prodaje, dr. Simon Žnidar, direktor, pravi, da se kaže pozitivna klima tudi na začetku leta 2017. Čeprav so se v zadnjih letih z novimi naložbami še bolj strateško usmerili v ciljno specializacijo, njihov najmočnejši parter je farmacevtska panoga s posebnimi zahtevami za embalažo zdravil, jim nova evropska regulativa postavlja dodatne naloge. Za sledljivost in identifikacijo odpiranja je za farmacevte določen rok za implementacijo leta 2019.

Vendar je EGP v prednosti, saj svoje izvirne rešitve že ponuja kupcem. Dr. Simon Žnidar je informatik. Zato ni čudno, da je podjetje lani prešlo na integriran informacijski sistem.

A čeprav je zanje nov izziv digitalna ekonomija, trdi, da osnovno poslanstvo embalaže ostaja: da navduši, predstavi in varuje.

V začetku januarja je minilo tri leta, kar je začela veljati direktiva o preprečevanju ponarejanja zdravil. Tudi za proizvajalce embalaže je bil to izziv. Kako ste uspeli zadovoljiti zahteve farmacevtske panoge, ki se na trgu vse bolj srečuje z vprašanjem, kako optimizirati varnost izdelka? V vašem podjetju ste bili menda že tehnološko pripravljeni, saj ste razvili mehanizem za identifikacijo odpiranja embalaže.

Direktiva EU 2011/62 o preprečevanju vstopa ponarejenih zdravil v zakonito dobavno verigo je bila sprejeta 2011 z veljavnostjo od 2013. Direktiva med ostalim predpisuje dva varnostna elementa, ki imata vpliv na embalažo zdravil. To sta zagotavljanje sledljivosti z uporabo serializacije in identifikacije odpiranja (tamper evident). Delovna skupina CEN/TC261 je oblikovala tehnološke zahteve za oba varnostna elementa. Izdane so bili v obliki izvedbenega akta, ki je bil sprejet v februarju 2016. farmacevtska industrija ima triletno obdobje, to je do začetka leta 2019, za implementacijo teh zahtev. Obe zahtevi imata vpliva na konstrukcijo, lastnosti kartona in design. Serializacija, enolične oznake pakiranja, zahteva tisk podatkov v obliki 2D kode in v berljivi obliki v fazi pakiranja. V večini se farmacevtska industrija odloča za uporabo tiskanja na osnovi vodnih barv, kar zahteva določene lastnosti kartona. Ta tehnologija označevanja je sicer že v uporabi, so pa proizvajalcem kartona postavili visoke zahteve glede hitrosti tiska in ločljivosti. Proizvajalci so oziroma bodo za kartone, kjer zahtev ne dosežejo, spremenili predvsem vrhnje sloje kartona, torej premaze. To pa pogosto vpliva na ostale lastnosti kartona, kot so potiskljivost, togost, formiranje bigov.

In vaša identifikacija?

Za zagotavljanje identifikacije odpiranja so se oblikovale 3 rešitve, in sicer varnostne nalepke, varnostno lepljenje zloženke na pakiranju in uporaba varnostne , t.i. TE konstrukcije. Vse rešitve morajo omogočiti ponovno zapiranje po odprtju, kar je ena od zahtev. V EGP našim kupcem lahko zagotovimo vse tri rešitve.

Varnostne nalepke delamo skupaj s podjetjem Cetis, ki je v skupini MSIN, katere del je tudi EGP, specializirano za to področje.

Za kakovostno proizvodnjo si mora EGP, ki je največji proizvajalec potiskanih kartonskih zloženk v Sloveniji, zagotoviti najboljše

dr. Simon Žnidar

Jože Volfand

foto: Žan Žnidar

Novi varnostni elementi pri embalaži proti ponarejanju zdravil

Položaj panoge

februar 2017

Embalaža

116

Položaj panoge

dobavitelje materialov – od kartona do lakov in barv. Kakšne zahteve postavljate dobavni verigi in od kod so dobavitelji?

Kartoni so organski material in vsak s svojimi specifičnimi vizualnimi in mehanskimi lastnostmi. Neposredna medsebojna zamenljivost je zato precej omejena. Praktično večinsko se oskrbujemo pri vodilnih evropskih proizvajalcih kartona. Pomemben delež ima Količevo karton, s katerim imamo vzpostavljeno t.i. vitko oskrbno verigo. Podobno kot pri kartonih se tudi pri barvah, lakih, folijah oskrbujemo pri vodilnih evropskih proizvajalcih. Dobavitelji morajo izpolnjevati ne le zakonodajno opredeljene zahteve za varnost izdelkov, temveč morajo zadovoljiti tudi višje standarde, ki jih postavljajo predvsem globalna podjetja in združenja. Tako hitro postanejo potem zahteva tudi ostalih. Pri dobaviteljih na splošno cenimo odprt odnos in sodelovanje, ki se kaže predvsem, ko stvari ne gredo idealno. Poostren je posluh za razvoj in spremembe, ki pomenijo obojestransko korist.

Farmacevtska panoga in industrija kozmetike za osebno nego sta preživeli krizo z najmanj tržnimi nihanji. Koliko se je to poznalo v rasti, obsegu proizvodnje in realizacije in kako se trg odziva v tem letu?

11 Velik poudarek dajemo internemu izobraževanja kadrov. Kompetenčni center ga dopolnjuje.

Ne vidim toliko težav pri osvajanju potrebnih novih znanj. Menim, da bomo morali več poudarka dati promoviranju pomembnosti poklicev v proizvodnji. Izboljšana gospodarska klima je razkrila, kako plitev je v Sloveniji kadrovski bazen od ustrezno poklicnega do višješolskega izobraženega kadra za delo v proizvodnji. Zavedamo se, da so to naši ključni kadri, na katerih temelji ta naša kakovost in produktivnost: Tiskarji in pomočniki na

Čeprav naj bi gibanja na trgu in gospodarska rast nakazovala boljše čase podjetjem, ste menedžerji pred stalnim pritiskom glede optimizacije stroškov. Ste kot informatik po duši uspeli z informacijskim sistemom v podjetju kakovostno informatizirali vse ključne poslovne procese?

tisku, operaterji strojev v dodelavi, delo v kontroli kakovosti.

116

Nove tehnologije zahtevajo nove kadre.

Sodelujete v kompetenčnem centru za kadre v papirni in lesni industriji. Ali bo vaša panoga uspela dobiti na trgu nove profile kadrov?

Kompetenčni center za kadre bi moral biti tudi ogledalo šolski politiki, kakšna znanja in profil zaposlenih potrebujemo v gospodarstvu.

Načrti v letu 2017?

Embalaža

Razpršenost je ena od lastnosti naše industrije.

Naši ključni kupci prodajajo na različne trge, so iz različnih panog. Panoge, v katerih delujemo, so količinsko manj izpostavljene nihanjem v recesijsko-konjukturnih ciklih. Na drugi stani smo v EGP v zadnjih štirih letih izpeljali intenziven investicijski cikel, podprt s strategijo in njenim učinkovitim izvajanjem. Rezultati se kažejo v stabilni rasti in ciljni specializaciji na izbrane produktne in tržne skupine. Poslovno je bilo leto 2016 uspešno z doseženo rastjo prodaje 8%. Pozitivna klima se kaže tudi v tem letu.

Sprejeta strategija in njeno uspešno izvajanje vzpostavlja način dela, ki se ne bo bistveno spreminjal od preteklega. Investicijsko bomo nadaljevali z naslednjo fazo prenove proizvodnih in skladiščnih prostorov. Nov informacijski sistem nam omogoča nadgradnjo in integracijo poslovnih procesov in temu bomo posvetili pomemben del internega razvoja.

Podjetje se mora, podobno kot živi organizmi, s svojo organiziranostjo ustrezno odzivati na vplive okolja, ki ga sestavljajo kupci, dobavitelji, tehnologija, lokalna skupnost, politične razmere. Odziva se s spremembami v poslovnih in proizvodnih procesih ter v njihovem izvajanju pri pridobivanju ustreznega znanja s spremembami v uporabljeni tehnologiji. In informatizacija je pri tem eno od ključnih orodij. Glavne poslovne procese in tudi velik del proizvodnih imamo informatizirane. Velik korak pri tem smo naredili v lanskem letu s prehodom na nov, povsem integriran informacijski sistem.

S tem smo si odprli možnosti za kakovostno nadgradnjo naših procesov. Intenzivno ga bomo izvajali letos. Poudarek je na medprocesni integraciji in integraciji oskrbne verige z uvajanjem e-poslovanja.

Novi izziv je digitalna ekonomija, robotizacija, so nove tehnologije. Kakšna bo vaša družba čez deset let?

februar 2017

Na Količevem že več kot 95 let izdelujemo karton, s katerim smo prisotni po vsem svetu. Poznani smo po vrhunskem servisu in izjemni fleksibilnosti. Na zahteve in potrebe trga odgovarjamo s širokim naborom premaznih kartonov tako iz svežih vlaken (Excellent Top TM, Kromopak TM, Belpak) kot tudi iz vračljivega papirja (Grafopak, Grafopak Kraft, MCS in MM Liner).

Promocija

Pri digitalni ekonomiji lahko potegnemo določene vzporednice s storitveno ekonomijo. Poznano je, da brez proizvodnje pravzaprav storitveni del gospodarstva ne more obstajati. In da je njegova dodana vrednost vezana na proizvodno produktivnost. Podobno lahko rečemo, da velja tudi za digitalno ekonomijo, ki je v temelju storitvena ekonomija z zelo visoko uporabo internetne informacijske tehnologije. Usmerjena predvsem v interakcijo s končnim uporabnikom (B2C).

V medpodjetniškem segmentu so spremembe manj na očeh, manj dih vzbujajoče. Temeljna vloga embalaže ostaja enaka tudi v digitalni ekonomiji: navduši, predstavi, varuje. V podjetju skrbno spremljamo tehnološki razvoj na našem področju. Tehnologij, ki bi v naslednjih nekaj letih bistveno spremenile naš proizvodni postopek, ni na vidiku. Še največ vsi pričakujemo od tehnologije digitalnega tiska, ki ima pred sabo nekaj tehnoloških izzivov. Tudi cenovnega, kot so pokazala med drugim tudi naša testiranja in preračuni.

12 116

Embalaža februar 2017

Sejmi embalaže

Od pakiranja in tiska do novih tehnologij Država

Ime sejma

Mesto

Datum

Vsebina

Norveška

Mat & Emballasje

Lillestrom

07.02. - 09.02. 2017

Sejem procesiranja hrane, pakiranja in industrije morske hrane

Ukrajina

IFFIP

Kijev

01.03. - 03.03. 2017

Industrija hrane in pakiranje

Ukrajina

Pack Expo / ПакЭкспо

Kijev

01.03. - 03.03. 2017

Pakirni stroji, oprema in zaključni embalažni izdelek

Velika Britanija

easyFairs Empack

Birmingham

01.03. - 02.03. 2017

Prihodnost embalažne tehnologije

Velika Britanija

easyFairs Label & Print

Birmingham

01.03. - 02.03. 2017

Tisk embalaže in etiketiranje, označevanje

Poljska

Warsaw Pack

Varšava

07.03. - 09.03. 2017

Pakiranje

Italija

Cosmopack

Bologna

16.03. - 19.03. 2017

Pakiranje

Švedska

easyFairs Empack

Malmö

29.03.- 30.03. 2017

Prihodnost embalažne tehnologije

Nizozemska

easyFairs Empack

's Hertogenbosch

05.04. - 06.04. 2017

Embalaža

Švica

easyFairs Empack

Zürich

26.04. - 27.04. 2017

Prihodnost embalažne tehnologije

Švica

easyFairs Label & Print

Zürich

26.04. - 27.04. 2017

Tisk embalaže in etiketiranje, označevanje

Nemčija

Components

Düsseldorf

04.05.-10.05.2017

Mednarodni strokovni sejem delov, sistemov in integriranih avtomatiziranih rešitev za industrijo pakiranja (vzporedno s sejmom Interpack)

Nemčija

Interpack

Düsseldorf

04.05.-10.05.2017

Največji mednarodni strokovni sejem za pakiranje in embalažo (stroji, surovine, potrebščine in pripomočki za izdelavo embalaže ter končni izdelki) na svetu

Hrvaška

Modernpak

Zagreb

31.05.- 03.06. 2017

Embalažni materiali in embalažna tehnologija

Nizozemska

Packaged 2017

Amsterdam

19.06. - 20.06. 2017

Razstava inovativnih pakirnih strategij za nižanje stroškov in dostop do najnovejšega razvoja embalažnih materialov in še več

Francija

Pack & Gift

Pariz

21.06. - 22.06. 2017

Sejem na dogodkih osnovanega in promocijskega pakiranja

Portugalska

easyFairs Empack

Porto

20.09. - 21.09. 2017

Prihodnost embalažne tehnologije

Velika Britanija

PPMA Total Show

Birmingham

26.09. - 28.09. 2017

Procesiranje in pakiranje

Švedska

easyFairs Empack

Stockholm

04.10. - 05.10. 2017

Embalaža

Švedska

easyFairs Packaging Innovations

Stockholm

04.10. - 05.10. 2017

Največji švedski sejem embalažne industrije

Nemčija

InnoPack

Frankfurt/Main

24.10. - 26. 10. 2017

Inovativno farmacevtsko pakiranje

Romunija

Pack Expo

Bukarešta

08. 11.- 11. 11. 2017

Sejem embalaže in pakiranja.

Španija

easyFairs Empack

Madrid

15. 11. - 16. 11. 2017

Embalaža

Francija

Europack-Euromanut

Lyon

21.11. - 23.11. 2017

Evropska embalaža in razstava pakirne opreme

Nemčija

FachPack

Nürnberg

25.09.-27.09.2018

Mednarodni strokovni sejem embalaže ter strojev, opreme in surovin za izdelavo embalaže in pakiranje, tiska embalaže in logistike v procesu pakiranja

Nemčija

Drupa

Düsseldorf

23.06.-03.07.2020

Številka ena tehnologije tiska v svetu

Manjša poraba redčila pri tiskanju - manjši vhodni stroški

Podjetje Jamnik d.o.o. je konec lanskega leta zagnalo nov 7-barvni KBA offset tiskarski stroj z dvema lak agregatoma, ki omogoča tisk najbolj zahtevne embalaže v enem prehodu. Sistem za avtomatsko kontrolo nanosa barve zmanjša nihanja nanosa barve med delovanjem, s čimer se poveča homogenost kvalitete tiska. Tudi kvaliteta tiska na recikliranem kartonu je zaradi same konfiguracije stroja in načina dela večja. Uporaba recikliranih kartonov je zaradi okoljskega in cenovnega vidika v porastu. Moderen tiskarski stroj s krajšimi pripravljalnimi in izvajalnimi časi omogoča, da v enakem času naredimo bistveno večjo količino poslov, s čimer smo okrepili našo konkurenčnost na trgu. Z investicijo smo povečali zagotavljanje kvalitete in hitrega servisa za naše obstoječe in nove kupce in si postavili temelje za nadaljnjo rast in razvoj podjetja v bodoče.

V podjetju Ema ponujamo izdelke, ki slovijo po zmogljivosti, vzdržljivosti in konkurenčni ceni. V to kategorijo izdelkov uvrščamo tudi novo Domino AX serijo kontinuirnih industrijskih ink-jet tiskalnikov. Razlika med AX serijo in drugimi tiskalniki na trgu je občutna. Vodilni i-Pulse sistem pisalne glave AX serije omogoča tisk visoke kvalitete celo do hitrosti 500 m/min, hkrati pa imajo tiskalniki najmanjši TCO na trgu kontinuirnih tiskalnikov. Pomembna prednost te serije tiskalnikov je, da porabijo veliko manj redčila (make up-a) v primerjavi z drugimi tiskalniki na trgu. Obratovalni stroški so zaradi manjše porabe redčila lahko nižji za več kot 50 %. Če uporabljate recimo 3 tiskalnike, lahko privarčujete kar 27,4 litrov make up-a na leto. Varčevanje na redčilu hkrati pomeni tudi manjšo porabo kartuš in s tem manj odpadkov oziroma s topili onesnažene embalaže. Preverite, kako lahko izboljšate učinkovitost proizvodnje z optimizacijo proizvodnih procesov in izbiro produktov, ki zmanjšujejo obratovalne stroške, hkrati pa so do okolja prijaznejši.

Jamnik d.o.o. www.jamnik.si

116

13 Nov offset tiskarski stroj z dvema lak agregatoma

Embalaža

Embalažne novice Zelenega omrežja

Ema d.o.o. www.ema.si

Zeleno omreŽje

Razširili zmogljivosti za digitalni tisk fleksibilne embalaže

O. Kleiner AG www.okleiner.ch

februar 2017

O. Kleiner AG je v svoj digitalni center namestil drugi tiskalnih HP2000 in s tem razširil zmogljivosti digitalnega tiska za fleksibilno embalažo. 16 letne izkušnje s štirimi generacijami sistemov digitalnega tiska so jim omogočile, da nadgradijo in dodatno okrepijo vodilni položaj na področju tehnologije digitalnega tiska na področju fleksibilne embalaže. Najnovejša tehnologija digitalnega tiska jim omogoča zelo kakovosten nanos tudi najbolj zahtevnih slik. Če zahteve naročila ustrezajo sistemu DIGITAL4, so lahko naročila izvršena že v štirih delovnih dneh.

14 116

okolje

Novice Zelenega omrežja

Črno je zeleno

Fotografije: arhiv članov

Med člani Zelenega omrežja:

Mestna občina Celje

Mestna občina Koper

Mestna občina Maribor

Mestna občina Slovenj Gradec

V podjetju Bent excellent skrbimo za okolje tudi z ekološkimi čistilnimi vozički Črno je Zeleno. To so vozički namenjeni čiščenju, ki so narejeni iz več kot 75-odstotne reciklirane plastike. Kljub reciklirani plastiki vozički ohranjajo visoko kakovost in vrhunsko odpornost.

Pri recikliranju se uporablja tehnologija IPC, ki podvoji indeks recikliranja v primerjavi s tradicionalnimi postopki, vsi vozički pa so tudi certificirani v skladu z uredbo UNI EN ISO 14021:2012. V ponudbi sta dva ekološka vozička, in sicer manjši dvovedrni z ožemalnikom in večji štirivedrni, ki je že prava čistilna postaja. Uporabljata se za čiščenje in shranjevanje opreme, večji pa je primeren tudi za zbiranje smeti. Prvi je primeren za manjše trgovine, gostinske obrate in podobno, večji pa je primeren za šole, letališča in večje poslovne zgradbe. Vozička dopolnjujeta ekološke izdelke, ki vključujejo čistila in papir, označitev pa dokazuje, da izdelek ustreza uredbi o zelenem javnem naročanju. Ta oznaka zagotavlja, da so naši eko artikli od pridobivanja surovin do končnega recikliranja embalaže prijazni okolju.

Bent excellent d.o.o. http://bent.si

Vrednotenje stavb po načelih trajnostne gradnje

februar 2017

Za sodelovanje v rubriki pokličite Tanjo na 03/42-66-716

LEED in BREEAM sta svetovno priznani in globalno najbolj razširjeni shemi trajnostnega certificiranja gradbenih projektov. Njihov namen je obravnava in omejevanje posledic gradnje na ekološke, energetske in posledično ekonomske ter tudi socialne vidike gradnje.

LEED je shema, ki jo je razvil Green Building Council US (USGBC) in vrednoti projekte v vseh fazah izvedbe od projektiranja, gradnje do obratovanja in vzdrževanja vseh vrst objektov.

Shemo BREEAM je razvil Building Research Establishment iz Velike Britanije. Samo po najbolj razširjeni shemi LEED je globalno registriranih že preko 115.000 projektov v več kot 160 državah. Po ocenah USGBC bodo

le na ameriškem trgu stavbe certificirane po metodi LEED pomenile 1,2 milijarde dolarjev energetskih prihrankov, 149,5 milijarde dolarjev prihrankov stroškov vode, 715,2 milijarde dolarjev prihrankov pri stroških vzdrževanja in 54,2 milijarde dolarjev prihrankov pri stroških odpadkov (velja za obdobje od 2015 do 2018, vir: www.usgbc.org/articles/green-building-facts). V začetku februarja je Bureau Veritas v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije organiziral strokovno srečanje na temo pridobivanja certifikatov LEED in BREEAM za gradbene projekte na primerih iz prakse. Namen seminarja je bil arhitektom, projektantom, predstavnikom investitorjev in drugi zainteresirani javnosti predstaviti, kaj v praksi pomeni pridobivanje enega ali drugega certifikata ter kakšni so izzivi, s katerimi se soočajo investitorji in projektanti.

Bureau Veritas d.o.o. www.bureauveritas.si

Maja v Celju novi mednarodni sejem Logistika

Na celjskem sejmišču bo od 18. do 21. maja letos 1. mednarodni sejem Logistika - na novo zasnovan sejem celotne logistike oskrbovalne verige od dobaviteljev do končnega kupca.

Sejem Logistika je prvi specializirani sejem logistike z razdelanim programom celotne oskrbovalne verige in prinaša rešitve za celovito optimizacijo logističnih stroškov tako v fizičnem toku materiala kot pri pretoku informacij - edinstvene rešitve na področju globalne logistike, transporta, informacijskih tehnologij in interne logistike. Partner sejma Logistika je Slovensko logistično združenje, medijski partner pa revija Transport & Logistika. Sejem ima široko podporo strokovne javnosti, ki pozdravlja pobudo za strokovni sejem s tega področja.

Sejem Logistika bo potekal v istem terminu kot trije strokovni avto-moto sejmi - 20. sejem Avto in vzdrževanje, 12. sejem Moto boom in 10. sejem Gospodarska vozila. V družbi Celjski sejem so veseli dobrega odziva razstavljavcev, ki napovedujejo številne novosti.

Celjski sejem d.d. www.ce-sejem.si

Energetski svetovalci so v okviru državne mreže Ensvet v letu 2016 uspešno nadaljevali s svojim poslanstvom nudenja visoko kakovostnih in neodvisnih svetovanj občanom, ki se odločajo za različne ukrepe na področju večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb.

V okviru mreže, ki jo koordinira in financira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, v 56 lokalnih energetskih pisarnah po vsej Sloveniji aktivno deluje 65 svetovalcev. Ti so v preteklem letu izvedli več kot 5.000 svetovanj. Z namenom promocije energetske učinkovitosti so izvedli tudi več kot 600 izobraževalnih in promocijskih aktivnosti, ki med drugim vključujejo predstavitve na večjih in različnih lokalnih sejmih, predavanja in strokovne prispevke.

Vabimo vas, da nas v lokalnih pisarnah mreže Ensvet obiščete tudi vi. Energetski svetovalec vam bo prisluhnil in nepristransko svetoval pri načrtih za gradnjo ali obnovo vaše stavbe ali stanovanja, pomaga pa vam lahko tudi pri izpolnjevanju vloge za sredstva Eko sklada.

Svoj termin lahko rezervirate s klicem v izbrano energetsko pisarno.

Kontaktne številke so objavljene na spletni strani www.ensvet.si ali pa pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 1669.

Eko sklad, j.s. www.ekosklad.si

Izdelki Lunay so prijazni do narave in zdravja Vse več ljudi danes kupuje ekološko pridelano hrano, uporablja naravno kozmetiko, nosi oblačila iz naravnih materialov in vozi okolju prijaznejše avtomobile. Ko pa izbiramo izdelke za intimno nego, pogosto še vedno posegamo po vložkih in tamponih iz sintetičnih materialov, ki so škodljivi okolju in tudi našemu zdravju.

Emma, inovativno in uspešno družinsko podjetje iz Lesc z več kot 45-letno tradicijo, je prav zato razvilo svojo blagovno znamko naravnih vložkov, tamponov in ščitnikov perila Lunay.

Izdelki Lunay so narejeni iz 100 % bombaža, na površini in v jedru. Bombaž je naravni material, ki je zelo vpojen, hkrati pa koži omogoča dihanje, kar zmanjšuje možnost rasti mikroogranizmov. Izdelki Lunay so hipoalergenski, dermatološko testirani, nežni, imajo sluznici prijazno pH vrednost ter ne vsebujejo raznih dišav in superabsorbentov. Namenjeni so vsem

Emma d.o.o. www.lunay.si

Kočevje s krožnim gospodarstvom povečuje zaposlenost Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu prepoznanja in izkoriščanja lokalnih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi socialnimi, okoljskimi in ekonomskimi učinki. Z gozdom bogata občina Kočevje je ta še neizkoriščen razvojni potencial postavila v središče aktivnosti za oživljanja gozdno-lesne verige.

Kočevski les, d.o.o., v letu 2015 ustanovljena gospodarska družba v javni lasti, koordinira tehnološke procese in aktivnosti lokalnih partnerjev v verigi vrednosti od gozdarstva do lesne predelave. Srednjeročni cilj krožnega gospodarstva je, da z območja občine Kočevje ne odide noben hlod neobdelan. Dodana vrednost se ustvarja in ostaja znotraj lokalne skupnosti v vseh proizvodnih in podpornih fazah centra predelave lesa, kar omogoča nova vlaganja v deficitarno infrastrukturo in ohranjanje/ ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Prvo poslovno leto delovanja je družba Kočevski les zaključila s pozitivnim poslovnim izidom in pri tem podprla 24 novih delovnih mest v Kočevju.

Prvo trajnostno poročilo komunale Slovenj Gradec

15 116

ženskam, ki jim ni vseeno za okolje, in tistim, ki postavljajo svoje zdravje na prvo mesto.

V podjetju se zavedamo, da je kakovostno izvajanje storitev eden ključnih dejavnikov za dobro poslovanje in ugled podjetja, zato smo v letu 2005 pridobili mednarodni certifikat ISO 9001 za kakovost in v letu 2008 ISO 14001 za ravnanje z okoljem. Ideja o družbeno odgovornem in trajnostnem poslovanju je v našem podjetju prisotna že dlje časa, v lanskem letu pa smo z izdelavo prvega Trajnostnega poročila za leto 2015 pristopili k njegovemu načrtnemu izvajanju. Postavili smo si za nas ključno vprašanje, kje in kako bo naše podjetje

s svojim delovanjem pripomoglo k izboljšanju ekonomskih, družbenih in okoljskih pogojev v lokalnem, regionalnem in širšem okolju, sedaj in v prihodnje. Naša trajnostna strategija zajema zagotavljanje sodobnih, varnih, zanesljivih in potrebam odjemalcev prilagojenih storitev.

Stremimo k nenehnemu izboljševanju kakovosti storitev, varnosti in zdravja pri delu, izboljševanju delovnih pogojev in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu zaposlenih. Želimo obvladovati in zmanjšati škodljive vplive na okolje v vseh fazah zagotavljanja naših storitev, z javno infrastrukturo ravnati po načelu dobrega gospodarja ter povečati učinkovitost podjetja, dosegati dobre poslovne rezultate ter ostati spoštovan, zaupanja vreden in zanesljiv poslovni partner našim uporabnikom, pristojnim občinskim in republiškim službam. Posredno sta izdelava poročila in vključevanje deležnikov pripomogla tudi k izboljšanju naše notranje komunikacije, kakor tudi komunikacije do naših uporabnikov in lastnikov. Odzivi vseh deležnikov so bili pohvalni in pozitivni, kar nam daje še dodatno vzpodbudo za doseganje zastavljenih ciljev in potrditev dejstva, da je bila izdelava Trajnostnega poročila pravilna odločitev.

Zeleno omreŽje Doc. dr. Henrik Gjerkeš, Gradbeni inštitut ZRMK, Univerza v Novi Gorici; izr. prof. dr.

Vladimir Prebilič, Občina Kočevje, Univerza v Ljubljani.

Pripravili: Branka Slemenik, Teja Račnik

Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. www.gi-zrmk.si

Komunala Slovenj Gradec d.o.o. www.komusg.si

februar 2017

Lani več kot 5.000 brezplačnih energetskih nasvetov občanom

okolje

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

16 116

zdravila za zdravljenje vnetne črevesne bolezni.

Celice, ki so jih razvili na Kemijskem inštitutu, bi lahko torej zaznale vnetje, še preden bi se ga zavedal pacient ali zdravnik, kar je pomembno za zmanjšanje škodljivih posledic vnetja.

Leto 2016 je bilo zelo uspešno za Hotel Park, od certifikata Travelife, vselitve čebeljih družin na streho, obnove sob in restavracije, do v celoti boljših storitev za goste. V letu 2017 gledamo naprej. Ljubljana je še vedno zelena, mi pa smo že takoj januarja začeli s prenovo še preostalih sob v hotelu, tako da bomo imeli sedaj kar 121 prenovljenih Superior sob. Na začetku februarja bomo organizirali Dneve Indijske kuhinje, marca bo na vrsti prenova strehe in zeliščnega vrta, medse bomo sprejeli še dve novi čebelji družini, poleti bomo ponovno zagnali dobrodelno akcijo Dobro-delamo in še naprej razvijali zeleno zgodbo hotela v sodelovanju z našimi zaposlenimi, našimi gosti in seveda s sosedi.

Poleg tega smo ponovno odprli restavracijo z indijsko hrano in naš chef Ziauddin Ahmed že pridno razvaja stranke s svojimi indijskimi mojstrovinami. Ker je indijska hrana predvsem bazirana na zelenjavi, je to tudi del naše zelene zgodbe, mogoče le malo bolj pikantno.

Slika: Modularni prikaz sestavnih delov protivnetne naprave s signalom za aktivacijo, kontrolo aktivnosti in produkcijo terapevtskih proteinov.

okolje

Hotel Park v letu 2017 z novostmi in z novimi listi v zeleni zgodbi

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o. www.hotelpark.si

februar 2017

Uspeh znanstvenikov – celična terapija za zdravljenja vnetnih bolezni Sodelavci Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu so spremenili človeške celice tako, da samostojno prepoznajo vnetne procese v telesu in začnejo proizvajati in izločati protivnetne proteine kot zdravilo.

Gre za celično terapijo, kjer v telo vstavijo kapsule s spremenjenimi celicami, ki začnejo izločati zdravilne proteine šele ko pride do nastanka vnetja. Celice so v poroznih kapsulah zaščitene pred lastnim imunskim sistemom, tako da bi lahko uporabili enak tip celic za vse paciente, kar bi lahko povečalo dostopnost celičnega zdravljenja. Preko poroznih kapsul lahko celice prejemajo hrano in ob aktivaciji izločajo terapevtske proteine, kot so protitelesa, ki nevtralizirajo vnetje podobno kot biološka

Kemijski inštitut www.ki.si

Učinkovita naravna osvetlitev proizvodnih prostorov in skladišč Solatube je vodilni na področju osvetljevanja prostorov z dnevno svetlobo. Inovativni in tehnološko dovršeni optični sistemi investitorjem nudijo izjemno kakovostno rešitev osvetljevanja razsežnejših poslovnih in velikih proizvodnih prostorov ter skladišč, letališč, kongresnih dvoran, razstavnih prostorov, čakalnic, športnih in trgovskih objektov ter podzemnih garaž, saj zagotavljajo prenos čiste sončne svetlobe v prostore preko celega dne, ko so potrebe po osvetljevanju največje. Vgradnja sistemov prinaša zmanjšanje stroškov za električno energijo in ponuja občutne prihranke pri klimatiziranju, saj ima sistem v kupolo vgrajen filter proti vdoru IR žarkov, ki povzročajo neželeno dodatno segrevanje prostora. Naložba v energijsko varčen sistem se povrne že v nekaj letih.

Vgradnja sistema Solatube je hitra in enostavna, brez nereda ali preoblikovanja strešne konstrukcije. Nova serija SkyVault vključuje modela M74 DS in M74 DS O. Visokoodbojne cevi Spectralight® Infinity premera 740 mm prenašajo v prostore več dnevne svetlobe, nadgradnja sistema z ojačevalnikom svetlobe pa povečuje učinkovitost osvetlitve tudi ob neugodnih položajih sonca.

S podaljševalnimi cevmi lahko

dosegamo dolžine celo do 30 m. Optimalna osvetlitev je dosežena, če je stropni razpršilnik nameščen vsaj 6 m nad tlemi prostora. Sistem ne potrebuje vzdrževanja.

Kerber d.o.o. www.kerber.si

Švicarsko podjetje z ogljično nevtralno proizvodnjo Od januarja 2016 je celotna proizvodnja švicarskega podjetja O. Kleiner AG ogljično nevtralna.

Za dosego tega uporabljajo 100 % zelene energije in 30 % bioplina. Pri uresničevanju ciljev ogljično nevtralne proizvodnje sodelujejo z organizacijo myclimate. Na podnebnem srečanju v Parizu leta 2015 je bil njihov projekt nagrajen s nagrado za vnesene spremembe Momentum for Change Award, kot eden pomembnejših globalnih dosežkov v boju proti podnebnim spremembam. Nagrado je podelil Ban Ki-Moon, takratni generalni sekretar UN. Kaj jih je motiviralo k temu odločujočemu koraku znotraj svojega okoljskega programa, so razložili in objavili v letnem trajnostnem poročilu za leto 2016.

O. Kleiner AG www.okleiner.ch

Rešitev za tiskanje z zgolj enim kompletom kartuš Optiprint, d.o.o., po vsej Sloveniji in tudi v tujini že vrsto let omogoča najem tiskalnikov in multifunkcijskih naprav. Prepoznavni smo predvsem po ogromnih prihrankih, ki jih ustvarjamo, saj smo izenačili ceno barvnega in črno belega tiska. Podjetje že od leta 2009 z lastnim inovativnim razvojem prispeva k ohranjanju narave in zmanjšanju onesnaževanja, kar potrjujejo tudi certifikati, ki smo jih pridobili med poslovanjem. Vsako leto na smetiščih pristane na desetine milijonov odpadnih kartuš, ki se zaradi težko razgradljivih materialov razkrajajo do 450 let. Uporabniki Optiprint najema tiskalnikov v ta ogromni bazen nesnage ne prispevajo nič, saj zaradi lastno razvite

Oven Elektro Maribor, d.o.o. www.oven-em.si

Optiprint, d.o.o. www.optiprint.si

Preizkusite električno kolo in mini e-skuter!

Mariborsko podjetje Oven Elektro Maribor, d.o.o., predstavlja okolju sprejemljivo in varno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije. Rabo OVE in URE spodbujajo in promovirajo na več zanimivih načinov, ki jih bodo letos še nadgradili. Promocija poteka v treh nivojih.

Prvi nivo zajema mesečne dogodke Kluba Oven, ki so namenjeni predstavitvi širši javnosti, izbrani gostje pa razpravljajo o temah povezanih z OVE, e-mobilnostjo, zelenimi delovnimi mesti, varstvom okolja, recikliranjem idr. V letošnjem letu bodo Klub Oven predstavili širšemu koncu SV Slovenije, vsebine pa bodo zaradi trajnostne naravnanosti še privlačnejše za obiskovalce. Pod drug nivo spadajo družbena omrežja Facebook in Twitter, kjer redno spremljajo aktualna dogajanja na energetskem področju in javnost vsakodnevno obveščajo o ključnih dejavnostih podjetja in aktualnih produktih. Tretji nivo je Modri salon, prodajno-razstavno info središče v centru Maribora, kjer nudijo informacije s področja e-mobilnosti.

Njihove produkte, med drugim električno kolo in mini e-skuter, lahko obiskovalci tudi preizkusijo. Električna vozila namreč predstavljajo pomemben korak k trajnostni mobilnosti, oba

Sodelovanje v mednarodnem letu trajnostnega turizma za razvoj Zelene inovacije s področja zdravstva lahko bodisi predstavite ali pa navežete stike z njihovimi ponudniki na Mednarodnem sejmu sodobne medicine Medical, ki bo v Gornji Radgoni od 6. do 8. 4. 2017. Mednarodna sejma lovstva in ribištva ter Mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi omogočajo uspešne poslovne in strokovne povezave v segmentu ohranjanja prvobitnega naravnega okolja in na področju trajnostnega turizma od 21. do 23. 4. 2017. S tradicionalno svežino inovacij na področju pridelave in predelave hrane, samooskrbe, trajnostnega kmetovanja in gospodarjenja z gozdovi

116

Rigipsa v celoti vračajo v proizvodni proces in tako omogočajo zmanjševanje gradbenih odpadkov. Pri proizvodnem procesu gre za energetsko učinkovito proizvodnjo, uporabljeni materiali za proizvodnjo njihovih izdelkov pa se izrabijo v celoti. Na ta način se prihrani približno 2.000 ton odpadkov na leto, ki bi sicer končali na odlagališču. 100 % proizvedenih odpadkov v Bad Aussee-ju se reciklira za mavčne plošče, 60 % ostankov iz gradbiščnih silosov pa znova uporabijo v proizvodnji v Puchberg-u. Vsi vključeni v proces delujejo po načelu, da se proizvede čim manj odpadkov, kot je to le mogoče. Odpadki, ki kljub temu nastanejo, pa se dosledno sortirajo, šele nato gre odpadni material v reciklažo. Njihovi izdelki so nosilci deklaracije EPD, kar dokazuje, da so vse proizvedene mavčne plošče v Bad Aussee-ju proizvedene z upoštevanjem celotnega življenjskega cikla izdelka, podjetje pa ima pridobljeno tudi potrdilo IBO avstrijskega inštituta za biologijo gradnje in ekologijo.

Saint-Gobain gradbeni izdelki d.o.o., sektor Rigips

se lahko predstavite in povežete od 26. do 31. http://si.rigips.com 8. 2017 na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra. Že od pomladi dalje pa lahko preizkusite človeku in okolju prijazno kakovost svojih izdelkov na mednarodnih ocenjevanjih mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod na odprtem državnem oce- Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad njevanju vin - Vino Slovenija Gornja Radgona, – Ljubljana je v sodelovanju z javno agencijo ocenjevanju medu z mednarodno udeležbo Spirit Slovenija in Ministrstvom za gospoter na Mednarodnem ocenjevanju kmetijske darski razvoj in tehnologijo izvedla Start mehanizacije in opreme. up vikend za dijake. Dijaki, profesorji, Saša inkubator Velenje in mladi podjetniki smo Pomurski sejem, d.d.

Ekološki Start up vikend za dijake

Zeleno omreŽje www.pomurski-sejem.si

Trajnost pri Rigipsu – upoštevajo življenjski cikel izdelka

Stebri uspeha Rigipsa, ki je del skupine SaintGobain, so tesno povezani s trajnostjo, ki ji sledi celotna skupina. Kot del ekološke trajnosti pri proizvodnem procesu v Rigips Avstrija

februar 2017

rešitve v naših napravah ni potrebno menjavati kartuš. Tiskalnik lahko tako celo življenjsko dobo deluje z zgolj enim kompletom kartuš. Pri Optiprintu stremimo k razvoju naprednih in okolju prijaznih načinov tiskanja ter tako omogočamo ekološko in cenovno dostopno storitev, pri kateri stranke prihranijo tudi do 80 %.

za prevoz tovora uporabljajo železniški prevoz, pri čemer se materiali prevažajo s pomočjo okolju prijaznega žičniškega sistema. Patentiran imajo Ri-Cycling sistem, kjer odpadni material

okolje

prodajna produkta podjetja Oven pripomoreta k varovanju okolja ter razbremenitvi prometa v mestih.

17

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

18 116

okolje

11. in 12. 11. 2016 naredili poslovne načrte ekoloških podjetij. V ospredje smo postavili socialno podjetništvo. Dijaki so delali v skupinah in ob pomoči strokovnjakov razvijali svoje podjetniške ekološke ideje. Nastal je osnutek podjetja, ki izdeluje smetnjake s senzorji za zaznavanje neprijetnih vonjav in s skenerjem, ki na podlagi kode izpiše, v kateri zabojnik sodi posamezen odpadek. Ena od skupin je zasnovala podjetje za izdelavo plastičnega pribora, ki združi vilice, žlico in nož v en paket, narejen iz biorazgradljive plastike. Prvi dan so dijaki pridobivali teoretična znanja in se urili v timskem delu, drugi dan pa je sledila izdelava poslovnega modela po Lean start up metodologiji vitkega podjetništva. Vse skupine so predstavile svoja podjetja. Narejen je bil finančni načrt poslovanja in logotip podjetja.

Pripravila: Lea Janežič Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana www.spssb.si

februar 2017

Spar Slovenija dokazuje kakovost

Podjetje Spar Slovenija je konec lanskega leta pridobilo dva pomembna certifikata, in sicer Certifikat IFS (International Food Standard) Logistika 2.1 in ISO 9001:2008, ki dokazujeta visoko kakovost logističnih storitev podjetja.

Z vztrajnostjo in organizacijo zaposlenih v distribucijskem centru Spar Slovenija so pridobili potrditev za svojo že dobro večletno ustaljeno delovanje. Certifikat IFS Logistika 2.1 je standard za presojo logističnih aktivnosti pri distribuciji živil in ostalih izdelkov, ki združuje zahteve sistema HACCP po Codex Alimentariusu, pravila dobre proizvodnje, poslovne in higienske prakse, sledljivosti ter označevanja živil. Cilj podjetja je ohraniti kakovost in zagotoviti varnost izdelkov vse do zadnjega člena v oskrbovalni verigi - potrošnika. Spar Slovenija s tem dokazuje sledenje najvišjim standardom, dobro sodelovanje z dobavitelji ter varno in kakovostno ponudbo.

Spar Slovenija d.o.o. www.spar.si

Projekt Tri M: MestoMladi-Mobitel

V mesecu prostora, oktobra 2016, smo sodelovali v projektu promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve, sofinanciralo ga je Ministrstvo za okolje in prostor.

Cilji projektnih dogodkov in aktivnosti so bili ozaveščanje in izobraževanje širše javnosti, zlasti otrok in mladih, o pomenu prostora kot skupni vrednoti, doseganje odgovornega in racionalnega vedenja v prostoru in krepitev zavedanja posameznika, da lahko s svojim ravnanjem prispeva k boljšim prostorskim ureditvam. Pod naslovom »Spreminjajmo mesta, ne podnebja« so se združili dogodki in aktivnosti, ki obravnavajo vprašanja prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, graditve in stanovanj z upoštevanjem podnebnih sprememb. Prilagajanje podnebnim spremembam je priložnost za ozelenitev mest, izboljšanje infrastrukture, trajnostno prenovo zgradb in sosesk, uveljavljanje inovativnih rešitev na področju trajnostne mobilnosti ter energetske oskrbe. V projektu smo sodelovali z organizacijo celodnevnih delavnic za učence osnovnih šol naše regije z naslovom Tri M: Mesto-MladiMobitel. Učenci so najprej spoznali sodobne ureditve mest po svetu, nato so v skupinah v svojem kraju iskali prostorske in arhitekturne ureditve ulic, naselij, kulturno zgodovinskih objektov in športnih objektov, jih fotografirali z mobiteli in naredili zaključne predstavitve.

Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, Šolski center Celje http://gvo.sc-celje.si

Valtex s priznanjem za primer dobre krožne prakse Valtex je za za projekt »Material flow cycle of BC – Novo Mesto« oziroma Komunalni snovni krog Novega mesta na tekmovanju dobrih praks krožnega gospodarstva The Circulars 2017 prejel posebno pohvalo – highly commended – v kategoriji najboljši vladni, mestni oziroma regionalni projekt krožnega gospodarstva. Tekmovanje vsako leto organizirata

The World Economic Forum in The Forum of Young Global Leaders z namenom promocije najboljših podjetij in izvedenih projektov na področju krožnega gospodarstva. Valtex se je na pobudo platforme Circular Change odločil sodelovati na tekmovanju. Izveden projekt je rezultat sodelovanja partnerjev Valtex, Dinos, Lucart in Komunala Novo mesto. Partnerji so projekt izvedli kot člani Eko iniciative – skupnosti podjetij in ustanov, ki v praksi izvajajo trajnostno objektno higieno. Komunalni snovni krog, ki se je vzpostavil v osmih novomeških občinah, je prvi tovrstni primer krožne prakse na svetu. Občani z doslednim in namenskim ločevanjem embalaže v rumene zabojnike sami aktivno priskrbijo surovino - kartonsko embalažo mleka in sokov, iz katere se nato v rednem industrijskem postopku izdela higienski papir, ki se vrne in porabi v občinski infrastrukturi.

Projekt so Novomeščani poimenovali »KEMSO – Dosledno za naš higienski papir!«. V natečaju za globalno nagrado je do zdaj sodelovalo več kot 36 držav. Strokovna komisija, sestavljena iz 27 mednarodnih strokovnjakov, je prepoznala potencial projekta, zato mu je dodelila posebno javno priznanje kot dober zgled praksam krožnega gospodarstva - ne samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini.

Valtex & Co. d.o.o. www.valtex.si

Visoka šola za varstvo okolja v projektih s področja raziskav divjadi Visoka šola za varstvo okolja postaja prepoznavna tudi na področju raziskav prostoživečih živali in upravljanja s populacijami divjadi.

V sodelovanju z inštitutom ERICo Velenje, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani in še nekaterimi drugimi so poleti 2016 uspešno zaključili ciljni raziskovalni projekt (CRP) Značilnosti, problematika in upravljanje populacij (sive) vrane v urbanem okolju. Jeseni so začeli izvajati dva nova CRP projekta, namenjena določitvi najustreznejših metod za ocenjevanje številčnosti prostoživečih parkljarjev ter monitoringu šakala v Sloveniji. Vodili so tudi konzorcij, ki je za Direkcijo RS za infrastrukturo izdelal strokovne podlage za izvedbo najprimernejših ukrepov za zmanjšanje tveganja za trke vozil s prostoživečimi parkljarji. Z navedenimi aktivnostmi so/bodo prispevali k zmanjšanju konfliktnih dogodkov med ljudmi in divjadjo, vključno s povečanjem cestno-prometne varnosti.

Visoka šola za varstvo okolja www.vsvo.si

Konec preteklega leta je družba Zeos, d.o.o., v sklopu ozaveščevalnega Life projekta Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj postavila 56 t.i. zelenih kotov, ki so namenjeni brezplačni oddaji malih aparatov, mobilnih telefonov, baterij in sijalk. Nahajajo se v večjih tehničnih trgovinah po vsej državi.

Organizatorji so na spletni strani e-odpadki. zeos.si pripravili tudi zemljevid vseh njihovih lokacij, med trajanjem petletnega projekta pa bodo v trgovinah izvajali tudi zanimive ozaveščevalne dogodke. Nosilci projekta želijo potrošnikom omogočiti prijaznejša in dostopnejša mesta za oddajanje e-odpadkov in odpadnih baterij ter jih hkrati seznaniti, zakaj je pravilna oddaja tovrstnih odpadkov pomembna za okolje. V okviru projekta po Sloveniji postavljajo tudi ulične zbiralnike za e-odpadke in odpadne baterije na ekološke otoke, na podeželju bodo organizirana mobilna zbiranja, v načrtu pa imajo tudi večjo akcijo zbiranja odpadnih baterij.

Zeos, d.o.o. http://zeos.si

evrov. Z obeti na pozitivno in strateško povezovalno leto, ki je pred nami, smo se razšli z željo, da se v enakem številu vnovič vidimo spet v letu 2018.

Saubermacher Slovenija, d.o.o. www.saubermacher.si

116

O mobilni aplikaciji Dom na zajtrku z župani

okolje

S sloganom E-cikliraj do novih zelenih kotov

19

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Delavnica o trajnostnem poročanju po novih standardih GRI V podjetju Saubermacher Slovenija, d.o.o., tradicionalno vsako leto v januarju priredimo Zajtrk za župane občin, v katerih kot koncesionar izvajamo gospodarsko javno službo ravnanja s komunalnimi odpadki. Tokrat se nas je v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Radencih zbralo rekordno število, udeležilo se je 12 od 16 povabljenih županov. Predstavitvi novih ciljev so skupaj z nami prisluhnili župani občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih Goricah, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Šentilj, Hoče–Slivnica, Zreče in Vitanje. Dogodek je potekal v prijetnem in sproščenem vzdušju, skupaj pa smo začrtali smernice delovanja v tem letu. Predstavnikom občin je bila predstavljena povsem nova mobilna aplikacija Dom, ki bo uporabnikom storitev zbiranja komunalnih odpadkov omogočala še bolj ažurno, proaktivno in redno obveščanje.

Predstavljeni so bili tudi rezultati preteklega leta. V letu 2016 smo z našim voznim parkom prevozili kar 4.691.784 kilometrov, kar je 8 % več kot leto poprej. Obdelali smo več kot 113 tisoč ton odpadkov, kar je 18 % več kot leta 2015. Dodatno smo prevzeli še 229 tisoč ton odpadkov, to je 13 % več kot leto poprej, in izvedli smo investicije v vrednosti 1,45 milijona

Javnost od podjetij pričakuje, da poročajo o svojem trajnostnem razvoju. Sicer molk razume kot podcenjevanje, kar za podjetje nikoli ni dobro. Fit media, kjer so specializirani za pripravo trajnostnih poročil, je v januarju v Celju izvedla praktično delavnico o tem, kako pripraviti trajnostno poročilo. Predavateljica mag. Vanesa Čanji, strokovnjakinja s področja trajnostnega poročanja in direktorica Fit medie, je predstavila, kako pripraviti trajnostno poročilo po novem GRI standardu, ki je bil sprejet oktobra 2016, ter konkretne kazalnike in njihove zahteve. Udeleženci so se seznanili tudi s tem, kaj predvidevajo določbe spremenjenega zakona o gospodarskih družbah za trajnostno poročanje, ki v slovenski pravni red prenaša Direktivo EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih skupin in podjetij. Ta podjetja bodo morala poročati že za leto 2017. Trajnostno poročanje ni le odgovorno komuniciranje z javnostmi, ampak tudi priložnost za optimizacijo poslovanja in nove strateške korake podjetja, ki mu lahko prinesejo konkretne finančne in tržne koristi.

Fit media d.o.o. www.fitmedia.si

Evropski projekt bodo uporabljeni za gradnjo ali sanacijo stavb za dosego visoke energetske učinkovitosti. V okviru projekta InnoWEE bodo plošče najprej pripravljene v laboratorijskih pogojih, nato bo pilotno proizvedena večja količina plošč in panelov, ki bodo montirani na različnih lokacijah po Evropi (Italija, Romunija, Grčija, Belgija) z namenom demonstracijskega monitoringa.

Zeleno omreŽje

Krožno gospodarstvo, ki temelji na konceptu zaprtega snovnega kroga, usmerja pa se v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov, predstavlja velik globalni izziv, saj nam narekuje, da čim učinkoviteje izrabljamo naravne vire.

ZAG sodeluje v projektu InnoWEE (20162020). Glavni cilj je uporaba gradbenih odpadkov za proizvodnjo visoko izolacijskih plošč in grelnih panelov s postopki tehnologije alkalne aktivacije. Tovrstne plošče in paneli

Zavod za gradbeništvo Slovenije www.zag.si

InnoWEE

FROM

W ASTE TO E NERGY E FFICIENCY

Hiša v Padovi, kjer bodo montirane plošče za izvedbo monitoringa.

februar 2017

Inovativne prefabricirane komponente na osnovi gradbenih odpadkov

20 116

okolje

Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

Tokrat je zanimiv pregled, koliko je Slovenija lani vložila v okoljsko infrastrukturo in kako je uspela porabiti razpoložljiva evropska sredstva. MOP odgovarja, da je bila realizacija sredstev pri okoljskih projektih višja od pravic za njihovo uporabo in da izvedene naložbe dvigujejo kakovost življenja in okolja v Sloveniji.

Z drugim vprašanjem smo želeli zvedeti, kateri okoljski zakoni in predpisi bodo letos najbolj vplivali na gospodarstvo. Regulative ne

februar 2017

bo malo, učinki, napovedujejo MOP, bodo tudi pozitivni.

Več zakonov bo vplivalo na poslovanje gospodarstva Katere novosti na področju zakonske ragulative pripravlja MOP in kateri del zakonodaje bo najbolj vplival na gospodarstvo?

D

okončanje celovite prenove prostorske in gradbene zakonodaje (MOP je pripravil nov Gradbeni zakon, nov Zakon o urejanju prostora in nov Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih. Trenutno se zakonodaja pripravlja za sprejem na vladi).

Cilji in namen prenove so: povečati prožnost prostorskega načrtovanja, da se lahko bolj ažurno odziva na aktualne potrebe v prostoru; povezava prostorskega z razvojnim oz. strateškim načrtovanjem; vzpostavitev mehanizmov aktivne zemljiške politike, da bodo občine, kot nosilke urejanja prostora, aktivno gospodarile s prostorom in ustvarile razvojne možnosti; nov koncept izdajanja gradbenih dovoljenj, s katerim bi se zmanjšalo investicijsko tveganje in vzpostavilo neko bolj logično sosledje zahtevanih korakov pri pridobitvi dokumentacije ter integracija postopkov pri pridobitvi gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, da bi se ti postopki po novem vodili koordinirano in na enem mestu. Več informacij o prednostih nove zakonodaje - http://www.mop.gov.si/si/ medijsko_sredisce/novica/archive/2016/10/ browse/4/select/sporocilo_za_javnost/ article/12447/7102/.

Z

akon o varstvu okolja - MOP pripravlja prenovo veljavnega Zakona o varstvu okolja. Prenovljeni zakon bo temeljil na uveljavljenih načelih varstva okolja in bo ohranil sedanjo sistemsko ureditev. Zaradi prenosa zahtev Direktive 2014/52/EU bo zakon nekoliko spremenil postopek presoje vplivov na okolje za določene javne ali zasebne projekte.

Najpomembnejša sprememba na tem delu zakona pa bo vsekakor združitev postopkov izdaje okoljevarstvenega soglasja, gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega dovoljenja v primerih, ko bo za obratovanje neke naprave

potrebno pridobiti vse tri upravne akte. Takšna ureditev bo predvidoma razbremenila investitorje in upravne organe, vsekakor pa bo bistveno vplivala na dolžino upravnih postopkov.

V

prenovljenem zakonu bo kot novo poglavje urejena problematika sanacije zgodovinskega onesnaženja okolja, to je onesnaženja, ki se je zgodilo pred 7. junijem 2007. Zakon bo določil predmet sanacije, odgovornost za sanacijo, postopek, finančne vire in način sanacije, ureditev pa bo vsekakor vplivala na gospodarstvo. Po eni strani kot breme sanacije, kolikor bo sanacija naprtena gospodarskim subjektom, po drugi strani pa kot poslovna priložnost za izvedbo sanacije in s tem povezanimi dejavnostmi.

V

prenovljenem zakonu naj bi predvidoma primerneje uredili tudi stečaj in likvidacijo, in sicer v primerih, ko ni mogoče prodati ali razdeliti med upnike odpadkov, onesnaženih nepremičnin, zlasti pa odlagališč odpadkov.

Z novimi rešitvami naj bi bil predvidoma bolj transparentno urejen postopek stečaja ali likvidacije z vidika varstva okolja. Določile bi se obveznosti upravljavca naprave oz. stečajnega upravitelja, uredil eventuelni prenos odpadkov, onesnaženih nepremičnin ali odlagališč odpadkov na državo, zagotovili finančni viri v takšnih primerih in uredilo ravnanje z odpadki, nepremičninami ali odlagališči.

M

OP pripravlja nov Zakon o gospodarskih javnih službah. Obstoječi zakon velja že od leta 1993 in razen sprememb po drugih področnih zakonih v vsem tem času ni bil prenovljen, kar pomeni, da je v marsikaterem delu zastarel. MOP zato načrtuje celostno prenovo tega področja z novim zakonom, ki bo sledil razvoju in spoznanjem iz dosedanjega izvajanja ter bo upošteval tudi zahteve evropskega pravnega reda. Gre za sistemski zakon, ki bo urejal osnovne materialne in postopkovne vidike izvajanja gospodarskih javnih služb, medtem ko bodo vidiki konkretnih gospodarskih javnih služb še vedno urejeni v področni zakonodaji (npr. Zakon o vodah, Zakon o varstvu okolja in zakoni z delovnih področji drugih ministrstev).

Osrednji del zakona bodo predstavljale rešitve v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih služb bodisi skozi neposredno podelitev posebnih ali izključnih pravic (pristop javnih podjetij),

21 akon o ohranjanju narave (ZON) - V zakonu bo potrebno prednostno dopolniti sistemske rešitve, ki bodo posledica spremenjene prostorske in gradbene zakonodaje in se navezujejo na določbe ZON, ki se nanašajo na varstvo naravne dediščine v okviru poseganja v prostor zlasti zaradi usklajenosti s pravom EU (Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih). V gradbeni zakonodaji je bistvena sprememba ta, da se presoja sprejemljivosti za naravo ob izdajanju gradbenih dovoljenj prenaša na upravne enote. V okviru prostorske zakonodaje se bodo ponovno preverili postopki celovite presoje vplivov na okolje in se ustrezno dopolnili.

P

redpis o embalaži in odpadni embalaži – vrečke - Cilj Direktive 2015/720/EU glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk je zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk. V pripravi je predlog predpisa, s katerim bo izveden prenos te direktive v notranji pravni red. Sprejem se načrtuje v prvi polovici leta 2017. Za spremljanje omenjenega cilja bo treba obstoječe poročanje o dajanju v promet plastične servisne embalaže, med katero sodijo tudi nakupovalne vrečke, nadgraditi s podatki o količini lahkih plastičnih nosilnih vrečk. Za dosego tega cilja je z direktivo določen obvezen ukrep - prepoved brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk (to so vse plastične vrečke z debelino stene do 50 mikronov). Lahke plastične nosilne vrečke ne bodo več na voljo brezplačno, ampak bodo obvezno plačljive na vseh prodajnih mestih ne glede na to, ali gre za trgovine ali druga prodajna mesta z živili ali z drugimi izdelki (oblačila, obutev,...). Ukrep bo veljal za vse lahke plastične nakupovalne vrečke ne glede na vrsto plastike, iz katere so vrečke izdelane. V skladu z direktivo so iz tega ukrepa lahko izvzete plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov, kadar se uporabljajo kot primarna embalaža nepredpakiranih svežih živil ali iz higienskih razlogov.

Z

avedamo se tudi, da je doseganje cilja povezano s spremembo potrošniških navad, zato bo to leto namenjeno obveščanju in ozaveščanju javnosti o tem, da smetenje s plastičnimi vrečkami povzroča onesnaženost okolja in povečuje problem smetenja vodnih teles, kar ogroža vodne ekosisteme po vsem svetu. Smetenje okolja s plastičnimi vrečkami tudi negativno vpliva na nekatere gospodarske dejavnosti (npr. turizem). Lahke plastične nosilne vrečke se redkeje ponovno uporabijo kot debelejše plastične nosilne vrečke, zato hitreje postanejo odpadki, zaradi njihove majhne mase pa bolj pogosto smetijo okolje. Iz teh razlogov si je treba prizadevati za povečanje ozaveščenosti o vplivu plastičnih

U

redba o spremembah Uredbe o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje - Sprememba uredbe se bo nanašala na merila, ki jih upravni organ uporablja pri odločanju v predhodnem postopku, da bo zagotovljena skladnost z evropskim pravnim redom. Tako bo zagotovljena večja varnost investitorjev in večja možnost za črpanje EU sredstev.

Vpliv na gospodarstvo bo pozitiven.

P

ripravljajo se spremembe oz. nadomestitev naslednjih pravilnikov: Pravilnik o vodnem katastru - nadomestitev z novim pravilnikom; Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda - spremembe pravilnika. Menimo, da bomo z jasno in transparentno določitvijo vodnih zemljišč krepko pripomogli k skrajšanju številnih postopkov na področjih upravljanja z vodami, urejanja prostora in graditve objektov ter pomembno prispevali k bolj učinkovitemu upravljanju z vodami v Sloveniji. Vodna zemljišča, ki so sedaj prvič celovito določena za celo državo, moramo ustrezno opredeliti v navedenih podzakonskih aktih, zato ju tudi spreminjamo.

P

ričetek izvajanja petletnega Programa projektov e-Prostor (Geodetska uprava RS in MOP), s katerim se bodo pospešili in izboljšali procesi na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami. Vzpostavljen bo elektronski način poslovanja na področju graditve (v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja), prostorskega načrtovanja in evidentiranja nepremičnin. S tem se bodo zmanjšale čakalne vrste na vložiščih, neodvisno od lokacije se bodo oddajale vloge, urejali podatki ter opravljale storitve. Prav tako bodo imeli uporabniki na enem mestu zbrane enostavno dostopne, povezane in standardizirane informacije o prostoru. S tem bo omogočena boljša in hitrejša komunikacija med samimi deležniki ter večja natančnost pri poslovanju med vsemi deležniki.

A

116

RSO pripravlja Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi. Zaenkrat ocenjujemo, da nima neposrednega vpliva na gospodarstvo.

Glavna cilja zakona sta: definiranje nalog državne službe in zagotovitev pogojev za izvajanje državne službe. Namen zakona je, da se na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije zagotavlja splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov, zlasti pa informacije, ki koristijo izvajanju drugih državnih nalog ali nalog, ki se izvajajo v javnem interesu ali splošno koristnih dejavnosti. Zlasti varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in odpravljanju njihovih posledic, obrambi, prostorskemu načrtovanju, graditvi objektov, prometu, zdravstvu, kmetijski proizvodnji in gozdarstvu, oskrbi z energijo in drugim gospodarskim dejavnostim ter podatke, potrebne zaradi varstva okolja in upravljanju z vodami.

okolje

Z

nosilnih vrečk na okolje in spremeniti sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni blaga. Potrošnja plastičnih nosilnih vrečk se je v posameznih državah, kjer so sprejeli ustrezne ukrepe že pred leti, močno zmanjšala. Pri tem sta se kot najpomembnejša dejavnika izkazala prav sprememba potrošniških navad in visoka okoljska ozaveščenost prebivalcev.

C

ilji izvajanja služb so: trajnost izvajanja opazovanj in meritev ter sistematičnost zbiranja podatkov o meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavih; večja varnost ljudi in premoženja, večja koristnost za izvajanje upravnih nalog države ter učinkovitejše izvajanje splošno koristnih in gospodarskih dejavnosti; razvoj na področju meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke stroke; izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in drugo mednarodno sodelovanje.

S

področja dela Uprave RS za jedrsko varnost bo v letu 2017 pripravljen Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti - ZVISJV-1. Prav tako bodo v sprejem na vladi pripravljeni nekateri podzakonski predpisi, katerih sprejem narekuje ZVISJV-1.

Do sedaj je bilo to področje že pokrito (zadnja novela v letu 2015 (ZVISJV-D); v letošnjem letu pa bo teh sprememb in dopolnitev nekoliko več, zato nov zakon (ZVISJV-1), saj bomo z njim v naš pravni red prenesli obsežnejši paket evropskih direktiv s tega področja. Tako o presenečenjih za gospodarstvo ne moremo govoriti. Določene posledice pa bodo: na področju monitoringa radona v življenjskem okolju ter ukrepov za preprečevanje njegovih škodljivih posledic (tudi in predvsem na delovnih mestih); na področju prometa s predmeti splošne rabe (t.j. predmeti, v katere so namenoma vgrajeni radionuklidi ali so ti nastali z aktivacijo ali pa predmeti, ki oddajajo ionizirajoče sevanje), kjer bo poostren nadzor, Vlada pa bo določila merila sprejemljivosti o upravičenosti rabe predmetov splošne rabe.

G

eodetska uprava RS pripravlja nov Zakon o evidentiranju nepremičnin. Zakon bo predvidoma sprejet do konca letošnjega leta. Prvenstveno gre za prenovo postopkov evidentiranja parcel in stavb. Zakon nima neposrednega vpliva na gospodarstvo.

februar 2017

bodisi skozi konkurenčni postopek podelitve teh pravic (pristop koncesij). Poleg tega pa bo zakon opredelil tudi vprašanje pravnega položaja infrastrukture gospodarskih javnih služb, financiranja in nadzora gospodarskih javnih služb ter varstva uporabnikov javnih dobrin.

22 116

okolje

Lani uspešno, kar O 1,2 milijarde EUR za infrastrukturo V letu 2016 je Slovenija končala več naložb v okoljsko infrastrukturo, še posebej v čiščenje odpadnih vod in v oskrbo s pitno vodo, a tudi v druge namene, med drugim za protipoplavno varnost. Za katere naložbe gre, s katerimi finančnimi viri so bile realizirane in kateri projekti še niso končani?

V

sodelovanju z občinami kot upravičenci je bilo v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 izvedenih 45 projektov, od tega 5 na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, 24 na področju odvajanja in čiščenja odpadne komunalne vode in 16 na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Vsa načrtovana infrastruktura v okviru projektov je bila izvedena skladno z načrtovanim, kar izhaja iz končnih poročil upravičencev o projektih, ki so jih v prvi polovici leta 2016 posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor v vlogi posredniškega telesa. Skupna vrednost investicij z DDV je znašala 1,2 milijardi evrov. Finančni vir za izvedbo omenjenih projektov so sredstva evropske kohezijske politike za obdobje 20072013, in sicer evropska sredstva iz Kohezijskega sklada in lastna sredstva Republike Slovenije ter sredstva upravičencev, to je občin. V celotnem obdobju izvajanja finančne perspektive 2007-2013 je bilo za okoljske projekte izplačanih dobrih 630,6 mio EUR iz naslova evropskih sredstev (Kohezijski sklad), kar pomeni, da je bila realizacija na okoljskih projektih višja od razpoložljivih pravic porabe (skoraj 568,5 mio EUR) iz naslova evropskih sredstev za obdobje 2007-2013.

februar 2017

V

celoti je bila zagotovljena infrastruktura za obdelavo komunalnih odpadkov v Sloveniji, to je 5 centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki. S kanalizacijskimi sistemi, ustreznimi kanalizacijskimi vodi in čistilnimi napravami za čiščenje komunalnih odpadnih vod je bilo opremljenih 50 aglomeracij z obremenitvijo nad 2.000 PE, kar pomeni, da je bilo zgrajenih 43 čistilnih naprav in na kanalizacijski sistem na novo priključenih 150.000 prebivalcev. Izboljšana je bila tudi oskrba s pitno vodo za 400.000 prebivalcev. V sklopu projektov zmanjšanja škodljivega delovanja voda smo financirali projekta zmanjševanja poplavne ogroženosti v delu porečja Savinje in delu porečja Drave, hkrati pa je na ARSO potekal tudi projekt »BOBER« (nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje stanja vodnega okolja v Sloveniji).

b tej priložnosti lahko z jasnimi podatki dokažemo, da so bili izvedeni ukrepi s strani MOP v vlogi Posredniškega telesa, upravičenk (občin in RS), kakor tudi vseh drugih sodelujočih ministrstev in služb, Vlade RS ter drugih organov ustrezni, dobro načrtovani ter učinkovito izpeljani ob dobrem sodelovanju sodelujočih. Višina izplačil, ki je navedena, jasno pokaže realizirani presežek nad višino predvidenega dela EU sredstev za okoljske projekte OP ROPI 2007–2013.

poplavne ogroženosti v finančni perspektivi 2014-2020. Gre za projekta za ureditev vodne infrastrukture na JZ delu Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki smo ga poimenovali »Gradaščica«, ter na območju Železnikov za ureditev porečja Selške Sore.

N

a koncu naj navedemo, da je MOP zelo zadovoljno s stopnjo izvedenosti projektov in s finančno realizacijo evropskih sredstev. Posebej je potrebno poudariti, da so občine, država in njeni državljani pridobili zelo pomembno infrastrukturo za dvig kvalitete življenja in okolja.

In še pojasnilo o projektih, ki potekajo.

N

a podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta za preložitev regionalne ceste R2-403/1075 Podrošt – Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov (DPN) se izvaja projekt zagotavljanja poplavne varnosti naselja Železniki. Skladno s prejetim DPN-jem poteka izdelava potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo z DPN-jem načrtovanih vodnogospodarskih ureditev Selške Sore skozi Železnike 1. faza.

Izdelava tehnične in ostale dokumentacije se financira iz sredstev Sklada za vode RS medtem, ko je izvedba gradbenih del načrtovana tudi s sofinanciranjem sredstev EU. Pridobitev gradbenega dovoljenja za 1. fazo načrtovanih ukrepov je predvidena še v tem letu. V okviru kohezijskih projektov iz finančne perspektive 2007 – 2013 so se v letu 2016 izvajale zaključne aktivnosti na projektu Zagotavljanje poplavne varnosti Savinje na območju- I. faza, za kar je bilo v letu 2016 porabljenih približno 4,5 mio EUR. Ravno tako sta se zaključili dve investiciji v okviru kohezijskega projekta »Zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Drave – I. faza«, in sicer rekonstrukcija Akumulacije Pristava in ureditev Hotinjskih ponikovalnikov kot I. faza ureditve odvodnje med Hočkim vodnim vozliščem in Polskavo v skupni vrednosti približno 1,6 mio EUR. V sklopu izgradnje poplavno varnostnih ureditev na območju HE na spodnji Savi so se zaključevala dela v sklopu poplavne varnosti mesta Krško. Intenzivno je potekala gradnja ukrepov za protipoplavno varnost v sklopu gradnje HE Brežice. Vrednost teh del je znašala približno 5,8 mio EUR .

D

irekcija RS za vode (DRSV) je z operativnim delom pričela prvega januarja 2016.

Takrat je od MOP prevzela tudi vodenje in izvajanje kohezijskih projektov za zmanjšanje

Ocenjena vrednost obeh projektov znaša 50 mio EUR. Od tega bo prispeval Kohezijski sklad EU 85%, proračun RS pa 15%. Za oba projekta je izdelana projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je podlaga za pričetek aktivnosti na terenu. Izvedbene aktivnosti se bodo pričele v letu 2017.

P

oleg omenjenih kohezijskih projektov so se v letu 2016 izvedla sanacijska dela za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Ločkem jezu na Savinji pri Mozirju (300 tisoč EUR) in na Kamniški Bistrici – III. faza. Slednjega je sofinancirala Občina Kamnik v višini 11%.

Vrednost del je znašala 520 tisoč EUR. V letu 2016 so se pričele priprave za izvedbo nekaterih sanacijskih del za zmanjšanje poplavne ogroženosti, ki se bodo nadaljevale tudi v letu 2017: v Gornji Radgoni se bo saniral visokovodni zid in obnavljal visokovodni nasip. Projekt je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Ocenjena vrednost del je 1,4 mio EUR; v Grosupljem je predvidena izgradnja zadrževalnika Veliki Potok in regulacija Grosupeljščice skozi naselje. Ocenjena vrednost projekta je 7,4 mio EUR; predvideni so protipoplavni ukrepi ob Voglajni s pritoki v Šentjurju. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na slabih 13 mio EUR. Projekt sofinancira Občina Šentjur v višini 15%; izdelana je projektna dokumentacija za izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti zaradi vodotoka Koren na območju Mestne občine Nova Gorica in Gorice v Italiji.

Gre za meddržavni projekt Slovenija – Italija.

Delež Slovenije znaša okoli 1 mio EUR.

Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, ki ga je vlada sprejela na začetku lanskega decembra, predstavlja prvi korak k razvoju celovitega medsektorskega procesa prilagajanja, zato v prvi vrsti vsebuje usmeritve za večjo vključenost prilagajanja v vse politike, ukrepe in ravnanja.

Podrobneje so opredeljene posamezne horizontalne usmeritve in koraki, ki lahko pripomorejo k prilagajanju na podnebne spremembe, kot so : • vključevanje vplivov podnebnih sprememb v vse dejavnosti; • širše sodelovanje preko korakov medresorskega sodelovanja (ustanovljena Medresorska delovna skupina za prilagajanje podnebnim spremembam), vključevanja v evropske in mednarodne projekte in procese (primer dobre prakse je Center za upravljanje s sušo v jugovzhodni Evropi,

1,5

23

1,0 0,5 0,0 -0,5 -1,0 -1,5 -2,0 1961

1971

1981

1991

2001

2011

Odklon povprečne temperature zraka na območju Slovenije v času od 1961 do 2015 DMCSEE), povezovanja z drugimi deležniki v okviru obstoječih partnerstev ter iskanja sinergij; • nenehne krepitve znanja preko korakov zagotavljanja podnebnih storitev, nadgrajevanja in povezovanja zbirk podatkov ter vzpostavitve rednega sodelovanja med raziskovalci in odločevalci; • izobraževanja in usposabljanja, ozaveščanja in komuniciranja preko korakov analize stanja in posodobitve učnih načrtov, programov in drugih kurikularnih dokumentov zlasti s povezovanjem in nadgradnjo že obstoječih dobrih praks, projektov ter iniciativ, posebej pa je opredeljen tudi korak za nadaljnji razvoj dobrih praks ter pripravo in izvedbo komunikacijskih kampanj in rednega dela z mediji.

Te usmeritve imajo namen prispevati k doseganju splošnega cilja zmanjšanja izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter povečevanju odpornosti in prilagoditvene sposobnosti družbe. Za merjenje uspešnosti je razvit kazalec »stopnja ranljivosti Slovenije«, ki v prilogi 4 opisuje nabor spremenljivk po posameznih kategorijah, in vire podatkov, ki bodo lahko

ponudili sliko o ranljivosti tako na ravni občin kot na ravni države. Spremljanje celovitosti izvajanja usmeritev bo potekalo tudi v okviru Medresorske delovne skupine za prilagajanje podnebnim spremembam, ki združuje več kot 35 članov z vseh ključnih področjih, za izvedbo posameznih nalog skupine pa se bo k sodelovanju povabilo tudi druge strokovnjake in zainteresirano javnost.

Ob koncu dokumenta je poudarjena pomembnost ustreznega in pravočasno načrtovanega zagotavljanja financiranja dejavnosti in ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam doma in v državah v razvoju tako s strani javnega kot s strani zasebnega sektorja.

Finančne okvire bo mogoče opredeliti ob opredelitvi posameznih ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam po sektorjih vključno z izvajanjem dejavnosti na področjih razvoja in prenosa raziskav, sodelovanja in izobraževanja, kar bo del izvedbenega načrta usmeritev srednjeročnih ukrepov za prilagajanje, ki bo predstavljal naslednji korak v celovitem medsektorskem procesu prilagajanja podnebnim spremembam.

Ministrstvo za okolje in prostor (Barbara Simonič)

Pomemben del procesa prilagajanja je pridobitev ustreznih strokovnih podlag za odločanje.

V pomoč načrtovalcem in odločevalcem na vseh ravneh poteka na ARSO projekt Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja. Projekt je opisan v prilogi 2 sprejetega dokumenta, rezultati pa so redno objavljeni na spletnem portalu meteo.arso.gov.si. ARSO zagotavlja tako t. i. podnebne storitve, ki, kot je zapisano v prilogi 1 sprejetega dokumenta, opredeljuje termine s tega področja. Storitve vključujejo zagotavljanje in posredovanje informacij o podnebnih razmerah in pričakovanih spremembah podnebja, ki so prirejene za specifični namen uporabnikov (sektorjem, javnosti, odločevalcem) in so oblikovane v uporabnikom prijazni obliki, ki omogoča enostavno nadaljnjo uporabo.

februar 2017

Dolgoročno izvajanje dejavnosti za prilagajanje v vseh sektorjih prinaša prihranke, manjšo škodo ob nesrečah, varovanje zdravja in večjo varnost prebivalcev, pa tudi nova delovna mesta, nove poslovne priložnosti in večjo varnost naložb ob polnem izkoriščanju nekaterih priložnosti, predvsem v sektorjih turizma, kmetijstva in gradbeništva, kar je treba prepoznati in spodbujati.

2,0

temperaturni odklon (°C)

V Sloveniji se je podnebje že opazno spremenilo. Agencija RS za okolje je pripravila pregled trendov sprememb posameznih podnebnih spremenljivk v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih, ki je dostopen na spletnem portalu Meteo (meteo.arso.gov. si). V obdobju 1961–2011 se je najbolj spremenila povprečna letna temperatura zraka, v povprečju se je dvignila za 1,7 °C. Scenariji podnebnih sprememb do leta 2050 kažejo, da se bo temperatura zraka v Sloveniji še naprej dvigovala, povprečno se bo povišala za 2 °C po vsej državi.

116

Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam

okolje

Promocija

MOP

24

S sončnimi elektrarnami do energetske samooskrbe gospodinjstev Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

okolje

116

Projekt Sonce

Letos naj bi v Sloveniji postavili 300 malih sončnih elektrarn za gospodinjstva in male podjetnike, prihodnje leto morda že tisoč. Ali je zamisel za takšen preboj zelene energije v državi res

dr. Robert Golob

Projekt Sonce

na pol fantastika ali prvih 40

postavljenih sončnih elektrarn, ki že omogočajo samooskrbo z električno energijo, že daje kredibilnost inovativnemu

projektu, kakršnega je najbrž komaj čakal zapisani cilj o deležu obnovljivih virov v

energetski oskrbi. Ve se – do

leta 2020 naj bi bil delež

OVE v končni bruto uporabi

energije 25 %. To je ena izmed

prioritet gospodarskega

februar 2017

razvoja.

P

rojekt GEN-i Sonce vstopa v gospodarski, energetski in okoljski sistem po nekajletnem boomu sončne energije, ki ga je pomagala roditi in spodbujati država s subvencijami.

Zdaj se je zgodil preobrat, ki je lahko mejnik v slovenski razvojni in energetski politiki.

A

dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-i, je realen. Zaveda se sicer, da je GEN-i ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in je že to določena konkurenčna prednost pri povezovanju partnerjev, ki ne želijo izpustiti iz rok poslovne priložnosti pri postavljanju mikro sončnih elektrarn, znajo pa tudi razvojno razmišljati.

Pot do trenutka, ko bomo lahko začeli serijsko postavljati sončne elektrarne, pravi dr. Golob, ne bo enostavna. Tega se naš strokovni tim zaveda. Trenutno v podjetju pospešeno vzpostavljamo infrastrukturo, mislim na kadre, na procese, na orodja, da bomo lahko zagotovili to, kar trgu ponujamo – izvedbo projekta na ključ. Nato pa še vzdrževanje, nadzor in podaljšano garancijo, brez česar ne moremo biti kredibilni ponudniki za tako zahteven projekt.

Zanj lahko trdimo, da ni samo okolju prijazen in ekonomsko vzdržen prestop v energetsko

neodvisnost na mikro ravni, pač pa izjemno pomemben tudi za raven države. Slovenija je energetsko odvisna od uvoza in s tem ranljiva.

Poleg tega pa je lahko naš projekt spodbuda tistemu delu gospodarstva, ki je med vrhunskimi proizvajalci naprednih tehnologij. V našem izboru partnerjev, ki že imajo izkušnje s sončno energijo, so Sol Novitas, Letrika Sol, Bisol, za dodano vrednost domači sončni elektrarni je v ponudbi še toplotna črpalka Termo-tehnike.

V

prašam, ali pomeni poslovna odločitev za ambiciozen načrt izgradnje mikro sončnih elektrarn na ključ tudi nov profil družbe, ki je doslej predvsem trgovala z energijo. In to s pristopi, ki so pretresali trg z akcijama, kot sta bili Poceni elektrika in Poceni plin. Z najnižjimi cenami in najboljšo uporabniško izkušnjo so postali največji dobavitelj električne energije v Sloveniji. Z novimi povezovanji z Elektro Ljubljana, kar je strateški korak na trgu z energijo, postaja GEN-I najmočnejši igralec in steber v energetiki v državi. A z dodano vrednostjo - zdaj bodo precej več kot le trgovec z energenti. Gre za smel, odločilen korak k ustvarjanju zelenega energetskega sistema Slovenije.

T

orej poslanstvo in vizija. Ne pri takšnem projektu, ki je nekaj posebnega že zaradi tega, ker prednostno cilja na gospodinjstva in mala podjetja, ne pri drugih individualne ideje niso dovolj, če ni moštva. Če ni ekipe. Ideja je zdaj že zaokrožena ponudba storitve GEN-i Sonce, ki ve, koga nagovarja in vabi. Investitorju, ki mu bo olajšana odločitev s privlačnim modelom financiranja, bo njihova strokovna ekipa ponudila individualno svetovanje glede na lokacijo oziroma konfiguracijo elektrarne, pripravila bo projektno dokumentacijo, pridobila dovoljenje, zagotovila vso opremo, vključno s toplotno črpalko, montažo in servis.

Strokovne ekipe dopolnjujejo, zdaj sta na razpolago dve. Premalo.

Cilj je, da jih bodo imeli do poletja vsaj pet. Prepričani so namreč, da je trg zrel in pripravljen na takšno ponudbo. Še posebej, ker bodo prihranki na računu za plačilo elektrike takojšnji in dovolj vabljivi.

C

ene mikro sončne elektrarne bodo od 10 do 16.000 EUR. Ali bodo zmogli finančno servisirati povpraševanje? Bomo, zatrjuje dr. Robert Golob. Poslujejo dobro. Dogovarjajo se tudi z bankami. Že doslej je občanom, ki so se odločali za sončno energijo, pomagal Eko sklad z neposrednimi subvencijami.

Predvideva, da se bo Eko sklad vključil v njihov projekt. Domače sončne elektrarne lahko dajo do 11 kW energije. Potencial pri gospodinjstvih v Sloveniji pa je takšen, kot bo moč HE na Spodnji Savi. Velik potencial torej. Tudi v zasebnem kapitalu je potencial.

Slovenija bi lahko precejšen del energetskih potreb pokrila s sončno energijo ne glede na določene omejitve, na čas, ko je manj sonca. Njihova velika prednost je dolga življenjska doba, saj lahko dajejo energijo 30 in več let. Dr. Robert Golob pa odgovori tudi na vprašanje o času, ko sonca ni dovolj in je elektrike manj. V prehodnem obdobju se s sistemom neto meritev lahko shranijo viški energije v omrežju, ko je sonca več, jemlje pa ga domača elektrarna iz omrežja takrat, ko je ne proizvode dovolj za lastne potrebe. V bodoče bodo pri domači energetski samooskrbi aktualni tudi lokalni shranjevalniki energije . Formula, ki investitorja lahko prepriča.

Vsako priznanje je prvenstveno priznanje prepoznavnim rezultatom celotnega kolektiva, ki ga vodim. Eden ključnih kriterijev za izbiro nagrajenca je spoznanje, tako so zapisali, da so podjetniki v osnovi vizionarji, ki s svojim delovanjem spreminjajo svet. Zdi se mi, da jih je predvsem prepričala naša osredotočenost na kupca ter razvoj novih tržnih pristopov pri tem, kako kupcu zadovoljiti njegove potrebe. Tudi to, da smo zelo internacionalizirana družba, saj smo že nekaj let največja energetska trgovska družba v regiji. Gotovo bomo zdaj s konceptom »sonce za energetsko samooskrbo« še bolj prepoznavni.

116

25 Z

anima me, kako sprejema njihov načrt okolje? Različno, od odkrite podpore do zavistnih nagajanj. A vse to je normalno, pravi dr. Robert Golob. Vprašujejo jih, ali se jim to izplača. Brez ekonomike seveda ne gre, a nekaterih stvari v poslu ne delaš samo zaradi dobička, pravi sogovornik. Danes se ne govori ravno pogosto o poslanstvu firm, a vsako podjetje v viziji vedno rado poudari tudi tisti del svoje identitete, ki ji na trgu da dodano vrednost.

Priznana evropska publikacija »European CEO« vam je zaradi izjemnega znanja, izkušenj in uspešnega vodenja podelila častni naziv »Podjetnik leta 2016 za vzhodno Evropo« v kategoriji energija. Priznanje je pomembno, kaj je njegovo sporočilo?

okolje

r. Robert Golob se sicer ne obremenjuje s temo o glavnih akterjih v energetiki v državi. Čeprav mu oponesem, da sem kritičen do dejstva, kako se počasi rojeva Energetski koncept in koliko Slovenija izgublja zaradi preskromne izrabe vodnih virov. Je pa povsem nedvoumen, kakšen mejnik v razvoju družbe predstavlja premik v realni svet, v gradnjo elektrarn obnovljivih virov energije. Dovolj smo imeli, pravi, virtualnega poslovanja.

Trgovina z energenti je še vedno naš fokus. A nova vstopna točka so tehnologije prihodnosti, ki se je že začela. V energetiki se zgodba ne začne in ne konča s sončno energijo. Prišlo je do zmage električne energije nad vsemi drugimi energenti. Zato razvijamo celovit pristop do oskrbe z energijo. Želimo razviti ponudbo za več tehnoloških rešitev, za celotno oskrbo izključno z obnovljivimi viri energije. Torej tudi z vetrno. Pa elektromobilnost. To, kar je zdaj in kar zdaj lahko ponudimo, ne more determinirati naših dejanj v prihodnje. Spremljamo, kaj dela svet. Poznamo naravne razmere Slovenije, regulativa je obnovljivim virom naklonjena.

Tudi okoljska politika. A ne bomo čakali. Zakaj bi čakali na druge, kako bodo razvojno reagirali na energetske potrebe, na nujnost zelene energije, če to lahko storimo s povezovanjem in s partnerji v državi …

Zagotovo ste prebrali delo Naomi Klein To vse spremeni, Kapitalizem proti podnebju, v katerem navaja vrsto ovir za večji delež obnovljivih virov na globalnem trgu. Vaš komentar, posebej še za razmere v EU? Sem velik fen znanstvene fantastike. Ne težke literature. Čeprav strokovne publikacije marsikaj odkrijejo in razkrijejo. A moj pogled je nekoliko drugačen od omenjenega dela . Ali bomo res čakali, da politika in multinacionalke začenjajo spreminjati, kar zahteva naš planet in razvoj družbe? Raje naj vsak začne pri sebi. Vsakdo od nas je lahko človek dejanj za okolje. Bodimo zgled. Vsak posebej in kot družba. Kaj lahko torej storimo zase in za planet, če nas bo grela sončna energija? Odgovor se ponuja sam, le odločitev je treba sprejeti.

Navzlic jasni opredelitvi o večjem deležu sončne energije v oskrbi z električno energijo in kljub Uredbi o samooskrbi z električno energijo podatki za Slovenijo, a tudi v EU ni nič drugače, kažejo, da bodo še dolgo za zanesljivost oskrbe ključna fosilna goriva in atomska energija.

Kaj v tem kontekstu lahko dolgoročno spremeni projekt GEN-i Sonce?

Kolikšen delež samooskrbe s solarno energijo lahko Slovenija doseže v naslednjih desetih letih?

Mikro sistemi še en lep čas, mogoče nikoli ne bodo v celoti nadomestili velikih centraliziranih sistemov. Je pa ravno opolnomočenje uporabnika, odjemalca v tem trenutku najbolj vroč tehnološki trend. To bo ne le politični, temveč tudi sociološki izziv za naslednja desetletja, saj pomeni samooskrba veliko demokratizacijo energetike. Moja ocena je, da bi samo z mikro sistemi v naslednjem desetletju zadostili do 10 % vse porabe v Sloveniji. S tem bi nadomestili predvsem fosilna goriva, nafto, plin, premog, ki jih v veliki meri uvozimo.

V predstavitvi projekta ste poudarili pomen kakovostnih komponent za mikro sončne elektrarne. Vprašanje je aktualno, saj se vse bolj postavlja vprašanje, tudi skladno s konceptom krožnega gospodarstva, kaj se bo zgodilo s fotonapetnostnimi moduli po uporabi? Kakšna je vaša okoljska strategija za ta del življenjskega ciklusa sončne elektrarne oziroma komponent? Izjemno okoljsko vrednost sončnih elektrarn, ko gre za toplogredne pline, je treba povezati z reciklažo oz. ponovno uporabo panelov.

Kot že rečeno, je življenjska doba teh projektov dolga. Trideset in več let. Cel svet, vključno z arabskimi državami in Kitajsko pospešeno vlaga v sončno energijo. Zato ne dvomim, da poslovni modeli in tehnološke rešitve za reciklažo že obstajajo. Le potrebe po sami reciklaži še en čas ne bo, saj bodo paneli še dolgo in zanesljivo delovali.

februar 2017

D

26

Učinkovitejši prehod na čisto energijo prednostno vključuje TEŠ6 Urška Košenina

foto: www.shutterstock.com

okolje

116

Nov sveženj zakonodajnih ukrepov

Nov sveženj zakonodajnih ukrepov

Evropska komisija je

predstavila nov sveženj

ukrepov za učinkovitejši

prehod na čisto energijo.

Glavni cilji so postaviti

učinkovitost (URE) na prvo mesto, postati vodilni pri

rabi obnovljivih virov (OVE)

in zagotoviti večjo vlogo

odjemalcem. Izjemno zahteven zakonodajni sklop terja

podroben pregled. Očita se mu

pomanjkanje nujnosti evropske energetske tranzicije v skladu

s sklepi Pariškega podnebnega

sporazuma. Mnenja so deljena.

E

U je pred vrhom v Parizu 2015 najavila cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov (TGP) za najmanj 40 % do leta 2030 glede na leto 1990. Evropska komisija je za uresničitev takšnega cilja podala več zakonodajnih predlogov, ki bodo ob potrditvi predstavljali nov podnebno energetski sveženj EU, ki bo v letih 2020 - 2030 zagotavljal doseganje skupnega EU cilja zmanjšanja emisij. Zadnji zakonodajni predlogi so bili objavljeni 30. 11. Prej omenjeni »najmanj 40 %« cilj temelji na 43 % zmanjšanju emisij v sektorjih, ki so vključeni v trgovanje z emisijami do leta 2030 glede na leto 2005. Za doseganje takšnega cilja zakonodajni predlog Komisije predlaga hitrejše zmanjševanje razpoložljivih letnih količin dovoljenih izpustov, kot jih predvideva aktualna zakonodaja.

februar 2017

K

er je energetika vključena v shemo trgovanja z emisijami, bo smela izpustiti zgolj toliko TGP, kolikor bo dovoljenih izpustov, zato doseganje cilja EU v primeru potrditve zakonodajnega predloga ne bi smelo biti ogroženo. Kot je sicer znano, pa cilji, ki so jih države podpisnice okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah sporočale pred podnebnih vrhom v Parizu ne zadoščajo za doseganje cilja omejitve dviga temperatur za manj kot 2 ˚C glede na predindustrijsko dobo, kaj šele 1,5 ˚C, za kar naj bi se podpisnice pariškega sporazuma prizadevale.

N

a Ministrstvu za okolje in prostor pojasnjujejo, da ima EU sicer najambicioznejši cilj med večjimi gospodarstvi, vendar pa evropski izpusti predstavljajo zgolj desetino svetovnih izpustov TGP, zato bo treba doslej najavljene cilje pred začetkom izvajanja pariškega sporazuma prevetriti, če želimo ohraniti upanje po omejitvi dviga globalnih temperatur pod omenjene ravni. Skladno z dogovorom pariškega vrha naj bi bila podlaga za to analiza, ki jo bo leta 2018 pripravil znanstveni odbor IPCC.

Celoten proces preučevanja gradiva bo trajal vsaj leto

G

re za izjemno zahteven zakonodajni sklop, so pojasnili na Ministrstvu za infrastrukturo, saj ponuja odgovore na več izzivov: na spodbujanje rabe OVE in URE do leta 2030, bolj učinkovito delovanje energetskega trga EU ter nov način upravljanja nacionalnih podnebno - energetskih politik. To je začetek zakonodajnega postopka, v katerem obe zakonodajni instituciji (Svet EU in Evropski parlament) vsaka zase najprej oblikujeta stališče, nato pa sledijo še pogajanja med institucijama. Oblikovanje stališča na Svetu EU pomeni pogajanja med vsemi državami članicami, kar je zahteven in zamuden proces. Predloge iz zimskega paketa

Nadaljevanje subvencioniranja fosilnih elektrarn še desetletje

S

strani nevladnih organizacij, med drugim tudi Greenpeaca, prihaja do kritik novih zakonodajnih predlogov Komisije. Predstavnica Greenpeace v Sloveniji Katja Huš je povedala, da: »ti predlogi niso bili narejeni z mislijo na dobrobit evropskih državljanov in ne odražajo nujnosti po energetski tranziciji. Komisija bi državam omogočila, da nadaljujejo s subvencioniranjem velike večine premogovnih elektrarn v Evropi še najmanj celo desetletje. Situacija, ko se nam podnebje, kot ga poznamo, sesuva pred našimi očmi, kliče po velikih sistemskih premikih v smer decentralizirane obnovljive energetike, ne pa k subvencijam za premog. Če bo ta predlog zakonodaje sprejet tak, kot je predlagan, lahko resno ogrozi zmožnost EU, da izpolni svoje zaveze v okviru pariškega sporazuma in omeji možnost državljanov, da kot proizvajalci energije sodelujejo v energetski tranziciji. Pričakujemo, da bo Ministrstvo za infrastrukturo na ravni Sveta EU odločno nasprotovalo tem spornim delom predlagane zakonodaje.«

Prednostna je oskrba iz domačih primarnih energetskih virov

U

krepi, ki jih predlaga Evropska komisija, vsebujejo subvencije, znane tudi kot »plačila za zagotavljanje zmogljivosti (capacity payments)«, ki naj bi pod pretvezo »ohranjanja prižganih luči« koristila elektrarnam na premog, plin in jedrsko energijo. Trg EU z električno energijo pravzaprav že trpi za presežki zmogljivosti na področju fosilnih goriv. V skladu s predlogom Komisije, da CO2 standard uveljavi zgolj za nove elektrarne, bo najmanj 95 % obstoječih premogovnih elektrarn upravičenih do prejemanja teh plačil do leta 2026. Po letu 2026 bi morale vse elektrarne za prejemanje plačil za doseganje zmogljivosti dosegati mejo 550 g CO2 /kWh. Šesti blok Termoeletrarne Šoštanj takšnega standarda trenutno ne dosega, saj izpušča 870 g CO2 /kWh.

N

a Ministrstvu za infrastrukturo odgovarjajo, da CRM mehanizma kot nekega »plačila

V

imenu Premogovnika Velenje je Tadeja Jegrišnik, vodja Službe za odnose z javnostmi, povedala, da je predlog, da bi morale vse elektrarne za prejemanje plačil za zagotavljanje zmogljivosti po letu 2026 dosegati mejo 550g CO2 /kWh, precej radikalen. Pomeni, da bi vse nove premogovne elektrarne morale imeti tehnologijo zajema in shranjevanja CO2 (CCS).

Po drugi strani pa je precej nejasno, ali bo v prihodnje na voljo dovolj sredstev za nadaljnji razvoj in komercializacijo CCS-a.

Obnovljivi viri brez privilegijev, prepuščeni razmeram na trgu

P

ri Greenpeaceu so zgroženi tudi nad tem, da Komisija predlaga opustitev trenutno veljavnega pravila, po katerem mora električno omrežje prednostno prevzeti energijo iz obnovljivih virov pred energijo, pridobljeno iz onesnažujočih elektrarn, kot so npr. tiste na premog in jedrsko energijo. Ti menijo, da bo to – še posebej v času, ko bo na trgu energije preveč – najverjetneje povzročilo pogostejše ustavljanje proizvodnje obnovljivih virov, saj je iz tehničnih razlogov lažje izključiti vetrne ali sončne elektrarne kot pa jedrske elektrarne ter elektrarne na premog.

N

a Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da je predlog namenjen temu, da bodo morali tudi upravljavci proizvodnih naprav na obnovljive vire energije (OVE), pri odločanju o obratovanju, upoštevati razmere na trgu z elektriko in se na te razmere odzivati. Če je proizvodnja nad porabo, jo je potrebno omejevati, da se zagotovi stabilnost elektroenergetskega sistema. Z večanjem deleža OVE v naslednjem obdobju bo tak ukrep nujen. Glede predloga omejitve 18MW za zadruge pa ocenjujejo, da za slovenske razmere taka moč ni prenizka.

V celjski regiji zmagala OŠ Frana Kranjca Na Ekokvizu, vseslovenskem tekmovanju osnovnošolcev v ekoznanju, ki ga pripravlja Ekošola v sodelovanju s Telekomom Slovenije, je v celjski regiji slavila ekipa učencev OŠ Frana Kranjca Celje. V februarju bo na OŠ Rodica v Domžalah potekalo državno tekmovanje osmih regijskih zmagovalcev in dodatnih štirih ekip, ki so zbrale največ točk na šolskih tekmovanjih. Letos je na Ekokvizu v tričlanskih ekipah tekmovalo 3.087 učencev šestih, sedmih in osmih razredov iz 142 slovenskih osnovnih ekošol. V celjski regiji je sodelovalo 129 tričlanskih ekip z 19 osnovnih ekošol.

27 116

za zagotavljanje zmogljivosti«, ki jih je v zadnjih dveh letih proučevala Evropska komisija po državah članicah, v Sloveniji nimamo. Zaradi možnih težav pri zagotavljanju zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo pa se želimo nasloniti čim bolj na proizvodnjo električne energije iz domačih primarnih energetskih virov. Zato bi za prehodno obdobje do leta 2022 pustili možnost Vladi, da se odloči za prednostno dispečiranje elektrike iz TEŠ, ki jo je ELES opredelil kot ključno za varno in zanesljivo oskrbo Slovenije. Ker je ta elektrika proizvedena iz premoga iz Premogovnika Velenje, bi s tem tudi zmanjšali uvozno odvisnost Slovenije, kar bo izboljšalo zanesljivost oskrbe. To ni v nasprotju s pričakovanji, predlagani roki, do katerih bi se morali podobni ukrepi končati, pa so do leta 2026.

Bogovič in Peterle pri komisarju zaradi Terana Evropska poslanca Franc Bogovič in Lojze Peterle sta evropskemu komisarju Philu Hoganu predstavila argumente slovenske vinogradniško-vinarske stroke in strokovnjakov za intelektualno lastnino, ki govorijo v prid izključne zaščite Terana kot vina z zaščiteno označbo porekla. Kot je dejal Bogovič, so slovenski pridelovalci Terana verjeli, da je zaščita dokončna, zato jih je odobritev izjeme Hrvaški šokirala. Bogovič je kot zelo problematičnega izpostavil tudi namen delegiranega akta Evropske komisije, ki priznava teran kot vinsko sorto. Tako lahko postane ime Teran generična oznaka za »sorto teran«.

V kolikor bi prišlo do velikega povečanja vinogradniških površin s »sorto teran«, bi se povsem razvrednotila zaščita »pravega kraškega Terana«. Poslanca sta izpostavila tudi očitek o netransparentnosti postopka in omejenemu vpogledu v hrvaško dokumentacijo s strani vinarjev in pristojnega ministrstva Vlade Republike Slovenije. Poslanec Peterle se je zavzel za pojasnila, ki bi vodila k eni verziji dosedanjega postopka in odpravila sume v pristranskost delovanja Komisije.

Komisar je predstavil kronologijo dogajanja, pojasnil pravno podlago za delegirani akt, glede omenjene dokumentacije pa je pojasnil, da so določene podatke zakrili z namenom zaščite navedenih osebnih podatkov istrskih vinarjev ter informacij, ki so komercialne narave. Povedal je še, da že potekajo pogovori s slovensko civilno iniciativo in njegovim kabinetom o terminu srečanja, na katerem naj bi sodelovala tudi slovenska komisarja Violeta Bulc.

februar 2017

še podrobno preučujejo. Stališča bo, ko bodo oblikovana, potrdila Vlada in jih bo obravnaval Državni zbor. Gradivo je obsežno in medsebojno povezano, zato je potreben podroben pregled.

okolje

Kratko, zanimivo

Rezultati so, zaželen strokovnoinformacijski center za stavbe foto: www.shutterstock.com

Urška Košenina

Energetska sanacija stavb

28 116

okolje

Energetska sanacija stavb

V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 %. Zaradi

tega sta ukrepa za zmanjšanje porabe energije in spodbuda za rabo energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju

pomembna za zmanjšanje

energetske odvisnosti Evropske

unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Direktiva o energetski učinkovitosti

2012/27/EU vsem državam

članicam Evropske unije nalaga obveznost priprave dolgoročne

strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega

fonda stavb in vsakoletne

prenove določenega deleža

stavb javnega sektorja. Na

podlagi evropske in nacionalne zakonodaje je Vlada RS dne 29.10.2015 sprejela "Dolgoročno strategijo za

spodbujanje naložb energetske prenove stavb". Kaj se dogaja

februar 2017

v praksi, to je bilo vprašanje sogovornikom.

Učinkovita prenova je cenejša od vzdrževanja obstoječega stanja stavbe

Pilotni projekti vodeni po modelu energetskega pogodbeništva

Kot je povedala doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, iz Gradbenega inštituta ZRMK smo se zavezali k obširni prenovi, s tem je mišljeno število prenovljenih stavb, na celovito (energetsko) prenovo obstoječega stavbnega fonda, in na obseg ukrepov in doseženih prihrankov. Pri celoviti energetski prenovi je ključno, da stavbe po prenovi izpolnjujejo zahteve pravilnika PURES glede energetske učinkovitosti stavb, naložba pa obsega celoten nabor ukrepov, ki v polni meri izrablja stroškovno učinkovite možnosti za prenovo. Med stroškovno učinkovite scenarije prenove štejemo tiste, ki so z vidika, celotne življenjske dobe cenejši, kot bi bilo vzdrževanje obstoječe stavbe. Upoštevati moramo ne le stroške začetne naložbe, temveč tudi vsakoletni strošek obratovanja, popravil in periodične zamenjave elementov. Strateški dokumenti izpostavljajo nujnost presoje vlaganj v energetsko sanacijo po načelu vseživljenjskih stroškov naložbe (LCC).

Projektna pisarna, ki je bila ustanovljena na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) za vodenje projekta Energetske prenove stavb, spremlja izvajanje energetske prenove javnih stavb. V letu 2016 so na MZI izbrali 3 pilotne projekte. Eden je v fazi izvajanja energetske prenove, drugi je v fazi izbora zasebnega partnerja, tretji pa je v zadnji fazi priprave za začetek izbora zasebnega partnerja. Vsi trije pilotni projekti so vodeni po modelu energetskega pogodbeništva. Trenutno je v fazi potrjevanja še četrti pilotni projekt – stavbe kulturne dediščine. Poleg navedenih projektov je v fazi potrjevanja še cca. 10 projektov na ravni države in cca. 20 projektov na lokalni ravni. Pričakuje se, da se bo večina energetskih prenov začela spomladi 2017. Z realizacijo teh projektov bo počrpanih cca. 20 mio EU sredstev, s tem pa spodbujeno cca. 50 mio investicij. V letu 2017 bo razpisanih še dodatnih 30 mio EU sredstev, so povedali na MZI. V prihodnje pričakujejo več odziva zasebnikov v fazi predhodnega postopka javno zasebnega partnerstva in v fazi izbire.

Izbira energije in predvsem ekonomičnost energetskih rešitev se je izkazala kot zelo pomembna v vseh sferah in pri različnih uporabnikih, je povedal Gašper Ravnak, vodja oddelka tehnično prodajne podpore in razvoja pri Butanplinu. Za energetske sanacije se odločata tako javni kot zasebni sektor. Glede na naša pridobljena povpraševanja in razumevanje trga morda celo bolj velja, da se glede na možnosti pridobitve nepovratnih sredstev v javnem sektorju pogosteje odločajo za celovitejše sanacije, medtem ko se v zasebnem pogosteje odločajo za delne energetske sanacije objektov. Na MZI ugotavljajo, da je v javnem sektorju odzivnost občin zelo velika. Tudi država se je zelo aktivno vključila v projekt.

Skoraj nič-energijskih (sNES) prenov ni Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl tudi poudarja, da ta čas še vedno prednjačijo delne prenove

116

Gašper Ravnak

Ukrep

Št. naložb

Izplačano (v EUR)

Solarni ogrevalni sistemi

387

380.520

Kotli na lesno biomaso

937

1.602.275

Toplotne črpalke

2.633

3.020.098

Zamenjava zunanjega stavbnega pohištva

1.346

1.904.589

Toplotna izolacija fasad

1.811

11.146.073

Toplotna izolacija streh

529

987.943

Energijsko učinkovito prezračevanje

803

1.089.036

75

1.034.100

Nakup stanovanj v skoraj nič-energijski večstanovanjski stavbi

1

12.125

Celovita obnova starejše stanovanjske stavbe

3

65.210

Hidravlično uravnoteženje in termostatski ventili

1

1.577

8.526

21.243.547

Gradnja skoraj nič-energijskih hiš

Skupaj

okolje

dr. Marjana Šijanec Zavrl

foto: arhiv podjetja

29 Za sanacije se odločata javni in zasebni sektor, javni za celovitejše

Tabela 1: Pregled vseh od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 dodeljenih in izplačanih nepovratnih finančnih spodbud občanom za naložbe v stanovanjskih stavbah po posameznih ukrepih

februar 2017

Na MZI so poseben poudarek namenili stavbam v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja, saj je potrebno od 1. 1. 2014 dalje letno prenoviti 3 % skupne tlorisne površine teh stavb na način, da so zanje izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti po Direktivi 2010/31/EU. Med zgoraj navedenimi stavbami so tudi stavbe ožjega javnega sektorja, pri katerih bodo z realizacijo v 2017 pokrili skoraj 2-letno obveznost.

V primeru javnih stavb je treba krepiti sposobnosti zaposlenih v javnem sektorju za pripravo in izvedbo projektov energetske prenove, da bodo ti lahko ustrezni sogovorniki v pogajanjih z morebitnimi energetskimi pogodbeniki, je povedala Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl in dodala, da je ključ uspešne energetske prenove v zagotavljanju kakovosti začrtane naložbe. Ne gre le za klasičen nadzor, čeprav tudi ta kliče po vsebinski nadgradnji in ustrezni usposobljenosti nadzornikov. Gre za kakovost na vseh ravneh: od načrtovanja ukrepov, preko izvedbe, do faze obratovanja; gre za boljšo usposobljenost arhitektov, inženirjev, dobaviteljev tehnologij, izvajalcev del in energetskih storitev, nadzornikov, vzdrževalcev in upravnikov stavb; gre za boljšo informiranost lastnikov, ki potrebujejo strokovno tehnično podporo,

mag. Hinko Šolinc

Letos v prenovo stavb ožjega javnega sektorja

Znanje zaposlenih v javnem sektorju in usposobljenost nadzornikov je ključno

foto: arhiv podjetja

Po besedah doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl so redki primeri, ko bi investitorjeva lastna sredstva zadoščala za izvedbo energetske prenove.

Nepovratna sredstva, ki jih dodeljuje Eko sklad, in sredstva, ki so namenjena javnemu sektorju iz kohezijskega vira, so omejena na 20 % oz. 40 % višine upravičenih stroškov naložbe v energetsko sanacijo. Ključno za izpeljavo zastavljenega načrta v državni strategiji je torej, da k naložbam v prenovo javnih stavb pritegnemo zasebni kapital po načelu energetskega pogodbeništva.

Pri financiranju celovite energetske prenove večstanovanjskih stavb pa, da omogočimo obročno plačevanje energetske prenove. Pri večstanovanjskih stavbah je potrebno 100 % soglasje lastnikov, ki je potrebno za najem posojila, velika ovira za izvedbo ukrepov. Zato nekateri izvajalci ponujajo obročno odplačevanje stroškov. V zadnjem času se uveljavlja obetaven način financiranja z odkupom terjatev (izvajajo ga nekatere komercialne banke).

pred celovitimi energetskimi sanacijami in da investitorji niti ne razmišljajo o skoraj nič-energijski (sNES) prenovi. Pravi, da ne smemo pozabiti, da naj bi kar 1/3 stavb prenovili v skladu s sNES merili. Skoraj nič-energijska prenova vendarle ni futurizem. Gre za sklop ukrepov, s katerim stavbo prenovimo, ob tem pa začrtamo tudi možnost za čimprejšnji prehod na obnovljive vire energije oz. energijsko učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. Tudi tu pri potrjevanju naložbe upoštevamo pravilo stroškovne učinkovitosti. Zavedati se moramo, da obveznosti lokalne skupnosti in širšega okolja na področju trajnostne oskrbe z energijo predstavljajo pomembno priložnost za sNES prenovo stavbe.

foto: arhiv podjetja

Za večstanovanjske stavbe je nujno soglasje vseh velika ovira

30 116

pravne nasvete in nasvete o financiranju po načelu »vse-na-enem-mestu.«

okolje

Strategija pozitivna, z implementacijo se kažejo njene vrzeli Aktualna strategija vsekakor kaže pozitivno pot, se pa pojavlja mnogo konkretnih tehničnih in postopkovnih nejasnosti oziroma pogojev, ki podaljšujejo čas priprave rešitev in se posledično tudi dražijo. Vrzeli se pojavljajo na področju razumevanja pravnega koncepta izvedbe javno zasebnega partnerstva in minimalnih tehničnih zahtev pri snovanju potrebnih ukrepov, ki so pogoj za izvedbo takega partnerstva. Poleg tega je odprtih še mnogo dilem, ki se bodo pokazale v času izvajanja storitev javno zasebnega partnerstva, je še dodal Gašper Ravnak.

S tem se strinja tudi doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl. Dodaja, da se soočamo z ovirami, ki zaznamujejo dinamiko aktivnosti. Pri prenovi javnih stavb se srečujemo s problemi nerazvitega trga energetskega pogodbeništva, saj je naših ponudnikov malo. Za tuje ponudnike je naš trg majhen in razdrobljen ter zato nezanimiv. Pri večstanovanjskih stavbah se srečujemo z več ovirami: padec kupne moči prebivalstva, nedoseganja soglasja za naložbo in najem posojila, energetska revščina, pravne nejasnosti pri uvajanju novih finančnih mehanizmov.

Predinvesticijska faza navadno ni dovolj dobro tehnično podprta. Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl poudarja, da potrebujemo kakovostne energetske preglede, ki bodo lastnikom stavb in vsem vključenim deležnikom zagotovili realno sliko pričakovanih prihrankov. Lastniki stavb se morajo zavedati, da v praksi to pomeni vse kaj drugega kot le pavšalno oceno prihrankov posameznega ukrepa. Še posebej pri nestanovanjskih stavbah je pomembno, da

so prihranki energije zaradi ukrepov določeni računsko (upoštevaje dinamične pogoje in z energetskim modeliranjem stavbe) in da se v okviru presoje ekonomike izbora ukrepov izvede LCC analiza stroškov.

Izplačanih skupaj več kot 21 milijonov EUR nepovratnih sredstev V letu 2016 je bilo, kot je povedal direktor Eko sklada, mag. Hinko Šolinc, na podlagi takrat aktualnih javnih pozivov, namenjenih dodeljevanju nepovratnih sredstev občanom za naložbe v ukrepe večje energijske učinkovitosti in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah, izplačanih skupaj nekaj več kot 21,243 milijona EUR nepovratnih sredstev za 8.256 naložb (glej tabelo). To je razvidno iz pregleda vseh v letu 2016 izplačanih nepovratnih finančnih spodbud za naložbe občanov v stanovanjskih stavbah, prikazano po posameznih ukrepih.

Kot kaže tabela, so se občani v letu 2016 največkrat odločili za ukrepe vgradnje toplotne črpalke, toplotno izolacijo fasade in zamenjavo stavbnega pohištva. Poudariti je še potrebno, da je bilo v letu 2016 izplačanih 1,034 milijona EUR za gradnjo 75 skoraj nič-energijskih hiš.

Pri izplačanih nepovratnih finančnih spodbudah vodi osrednjeslovenska Regionalna porazdelitev sredstev pove (glej sliko), da je bila v letu 2016 največ izplačanih spodbud občanom za naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah v osrednjeslovenski regiji (5,695 milijonov EUR), sledi Podravska regija (3,766 milijonov EUR) in nato Gorenjska regija (2,953 milijonov EUR). Regiji z najnižjo višino izplačanih spodbud pa sta Notranjsko-kraška in

Goriška (vsaka okoli 500 tisoč EUR). Glede na dejstvo, da vsa v letu 2016 razpisana sredstva niso bila dodeljena, se bodo javni pozivi za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud v stanovanjskih stavbah na območju celotne Slovenije izvajali še naprej tudi v letu 2017.

Skupna vrednost naložb v energetsko prenovo stavb, ki so bile sofinancirane z nepovratnimi sredstvi Eko sklada v letu 2016, je znašala 122,5 milijona EUR.

Spodbude velika stimulacija, vendar je težko zagotoviti zahtevane ukrepe Kot je povedal mag. Hinko Šolinc, si pri njih za povečanje stopnje energetske obnove stavb v Sloveniji prizadevajo predvsem tako, da vlagateljem za ustrezne ukrepe vsako leto ponudijo zanimive in privlačne spodbude, ki so na voljo ves čas. Interesente informirajo in ozaveščajo o pomenu sanacij ter o možnostih izvedbe ustreznih ukrepov ter financiranja. Slednje počnejo tudi preko mreže brezplačnega neodvisnega energetskega svetovanja ENSVET. S tem, da so spodbude velika stimulacija, se strinja tudi Gašper Ravnak. Vendar je pri pripravi projektnih rešitev v mnogih primerih nemogoče zagotoviti zahtevane ukrepe (v skladu s pogoji za pridobitev nepovratnih sredstev) in ob tem še izvesti projekt, ki je ekonomsko upravičen.

Šibki smo sistemsko in pri povezovanju služb med seboj Doc.dr. Marjana Šijanec Zavrl je poudarila, da stavbe, kljub temu, da imajo tako veliko vlogo pri doseganju podnebno energetskih ciljev, nimajo ustreznega strokovno-informacijskega centra.

Ta bi na ustrezen način spremljal in spodbujal energetsko prenovo stavb, sledil učinkom naložb in prenašal dobro prakso potencialnim novim investitorjem. Za to področje je (kljub angažiranju države, občin, stroke in izvajalcev) pri nas značilna razdrobljenost, ki se kaže še posebej pri nezadostni sintezi izkušenj iz dosedanjih projektov prenove stavb. Boljše obvladovanje celovite energetske prenove stavb tako na ravni posamezne stavbe kot sistemsko bi zagotovo olajšalo doseči sprejete cilje na tem področju.

februar 2017

Do sedaj izvedene naložbe vendarle prispevale k manjši rabi energije Na MZI pravijo, da s točno trenutno oceno pričakovanih prihrankov še ne razpolagajo, ker so vloge še v fazi pregleda in potrjevanja.

Pri Eko skladu pa so povedali, da vse izvedene naložbe občanov v stanovanjskih stavbah, za katere so bila v letu 2015 izplačana nepovratna sredstva, prispevajo k manjši rabi energije za 113,7 GWh letno in s tem k zmanjšanju emisij CO2 za 17.111 ton letno. To je izračunano na podlagi Pravilnika o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10, 62/13 in 17/14).

foto: arhiv podjetja

Male hidroelektrarne

31 116

O umeščanju MHE v prostor naj odločajo občine

okolje

Male hidroelektrarne

Slovenija je bogata z vodnimi

torej obnovljivega vira

energije. Pa vendar ni vse tako

enostavno. Zaradi številnih zaščitenih območij, kjer bi lahko bile ogrožene živalske in

rastlinske vrste se pojavljajo

problemi z umeščanjem malih hidroelektrarn (MHE) v prostor.

Kot pravi Miroslav Prešern,

direktor podjetja Oven Elektro

Maribor, d.o.o., bi pridobitev dovoljenj za njihovo gradnjo

na občinski ravni omogočilo večjo učinkovitost in ne bi bilo

takšnih birokratskih zapletov, kot se pojavljajo sedaj.

Zakaj se pri gradnji malih HE zatika predvsem pri njihovem umeščanju v prostor? Kje so glavne težave?

strojegradnje, gradbeništva, elektro industrije in drugih dejavnosti. Uporabili bi lahko znanje, ki ga na tem področju imamo.

Glavna težava pri umeščanju v prostor je v tem, da je večina prostora, kjer bi lahko gradili MHE, kvalificirana kot živalska ali rastlinska natura, ki ne prepoveduje tovrstnih posegov v naravo.

Ko pa pride do odločanja o izdaji vodnega dovoljenja, odločevalci iz previdnosti izdajo negativno odločbo in si ne prizadevajo za prilagoditev projekta v prid investitorjem, čeprav bi rešitev še vedno zadostila določilom zakona.

Za koga in kdaj so male HE primerne? Kakšna je investicija in kakšne so finančne in okoljske koristi?

Predlagate, da bi se pridobitev dovoljenj za gradnjo malih HE do 1 MW preneslo z državne na občinsko raven. Kako bi to izboljšalo razmere?

V primeru, da bi odločanje o MHE do 1 MW prenesli z državne na občinsko raven, bi bilo to koristno za državo in za investitorje. Tako bi zakonodajo približali dobrim praksam iz drugih držav in zagotovili večjo učinkovitost.

Občine bi pri odločanju upoštevale poleg okoljske zakonodaje tudi ekonomski interes, ki je v primeru lokalnih skupnosti jasen in ciljno usmerjen.

Kakšen je po vaši oceni potencial za postavitev malih HE v Sloveniji in na katerih območjih?

Za Slovenijo ocene ne poznam, za področje Pohorja pa je ocena približno 40 MW inštalirane moči iz MHE. Torej iz obnovljivih virov proizvedene električne energije, za katero niso potrebne državne subvencije pri prodaji takšne energije. Tako bi imeli okoljske in ekonomske učinke, ki bi bili merljivi tudi v zagonu

MHE so primerne tako za proizvodnjo električne energije za lastno rabo, na primer kmetije, manjši gospodarski obrati idr., pa tudi za prodajo v distribucijsko omrežje. Okoljske koristi so neprecenljive, saj gre za elektriko, ki je proizvedena iz obnovljivih virov. Neposredne koristi bi bile tudi v novih zaposlitvah in to z visoko dodano vrednostjo.

Kako ocenjujete odnos odločevalcev na državni ravni do gradnje malih HE? Najvišji organi oblasti imajo veliko razumevanja. Zapleta se v birokratskem odnosu njihovih podrejenih organov, zato vidimo rešitev v prenosu odločanja na občine.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, z različnimi finančnimi spodbudami spodbuja naložbe rabe obnovljivih virov energije. Kakšen položaj imajo pri tem male HE? Eko sklad ima pomembno vlogo in poslanstvo pri financiranju naložb v obnovljive vire.

Vendar ocenjujem, da je za vlaganje v izgradnjo MHE v Sloveniji dovolj kapitala, predvsem dolžniškega, mislim na bančna posojila, in to pod ugodnimi pogoji. Sedaj je zaradi povedanega to mrtvi kapital. Menim torej, da na tem področju sofinanciranje Eko sklada, glede na stanje na trgu, ni upravičeno.

februar 2017

proizvodnji hidroenergije,

Miroslav Prešern

viri, kar daje priložnost

foto: arhiv podjetja

Administrativni postopki so preveč odvisni od posameznikov

Gradbena zakonodaja

32 116

okolje

Gradbena zakonodaja

Švicarska zakonodaja

inženirjem oziroma

projektantom daje predvsem

priporočila, kaj naj upoštevajo v pristopih pri pripravi

naložb, in tako odpira prostor

Bojana Sovič

kreativnosti. To je model,

ki je meni zelo blizu, pravi Bojana Sovič, direktorica

mariborskega podjetja ProPlus. kot inženirsko podjetje, ki dela tudi na bližnjih tujih trgih,

lahko primerja moč ali pomoč

in sodelovanje administracije v postopkih pri pripravi

naložb. A je pri nas vse preveč

odvisno od posameznikov.

Direktorica napoveduje novo

rast po težjem obdobju zadnjih let. Razpisov, pravi, ne manjka.

Strokovno ekipo so ohranili, a tudi štipendirajo. Nad novo prostorsko in gradbeno

Res je. Trg je za naše storitve zelo raznolik.

Temu pestremu spektru investicij je včasih kar težko slediti, čeprav faze inženiring storitev pri posameznih naložbah nebistveno odstopajo.

Pomembno je, da naši strokovnjaki obvladujejo tehnične, ekonomske in pravne vzvode merodajne zakonodaje za posamezno področje. Za obvladovanje specifičnih vsebin pa pogosto aktiviramo tudi sodelavce širšega strokovnega okolja, da lahko naročnikom zagotavljamo pričakovanje rezultate.

zakonodajo ni navdušena,

Naročniki pa so zelo različni.

saj je, po njenem mnenju,

Da. Čeprav je naša družba ob svojem nastanku največ projektov izvajala na področju visokih gradenj, to so šole, vrtci, domovi starostnikov …, se v zadnjih letih v veliki meri ukvarja s komunalno infrastrukturo vključno s čistilnimi napravami različnih tehnologij. Čeprav so se pri nas kohezijski projekti iz obdobja 2007-2013 oziroma do 2015 zaključili, delo še

prevladal interes ene veje

februar 2017

Kot inženirsko in projektantsko podjetje, ki lahko naročniku pri naložbi ponudi zelo širok strokovni servis, so v vašem poslovnem fokusu različne dejavnosti oziroma objekti – od naložb družbenega pomena do industrije in komunalne infrastrukture ter ekologije. Na katerem področju je bilo v zadnjih dveh letih za vas največ dela in kolikšen delež zavzemajo naložbe v komunalo, vključno s čistilnimi sistemi?

stroke.

V razvitejših državah se natančno ve, da brez ustreznega plačila projekt in inženirska storitev ne moreta biti kvalitetno izvedena. ni končano. Pri vzhodnih sosedih se projekti »aglomeracij« šele prav začenjajo. V preteklih 2 letih kazalniki izkazujejo cca 50% realizacije na tem področju. Poleg tega smo imeli kar precej dela na področju energetskih sanacij in priprav investicij za industrijo.

Nedavno je MOP objavil delovni osnutek Poročila o okolju 2016. Izpostavljene so spremembe v okoljskih ciljih in konceptih: nizkoogljična družba, krožno gospodarstvo, trajnostni modeli razvoja in podobno. Izrazito bi naj to vplivalo na rešitve inženirskih podjetij in projektantov, ki lahko zelo vplivajo na to, koliko se varujejo viri oz. naravni kapital, ali smo usmerjeni v nizkoogljično družbo in koliko bomo zdravi. Kje so za vas največji izzivi?

Področje je zelo kompleksno. Zagotovo bi bilo s kvalitetnimi inženirskimi storitvami mogoče prav z vsakim projektom ustrezno slediti osnovnim okoljskim ciljem in konceptom. A za to so na nivoju družbe zelo pomembni visoko

33 Kje je največji izziv?

Velik izziv in priložnost za strokovno delo je kvalitetna zasnova projektne naloge. Če ta ni premišljena in ne zastavi korektno osnovnih izhodišč, ki bi jih projekt moral izpolniti, kasneje prav nobena faza investicije tega ne more več bistveno izboljšati. Posledice so uporaba zastarelih modelov projektiranja, tehnologij, neracionalne rešitve pri izvedbi investicije in pri uporabi. Želela bi, da bi se naročniki tega zavedali in nam dali večkrat priložnost sodelovanja že v tej začetni fazi.

Obstoječ stavbni fond je velik potencial za ustvarjanje prihrankov energije, tako da je zagotovo smiselno vzpodbujati ta sklop naložb.

Že prej ste omenili energetsko sanacijo stavb.

Slovenija je sprejela programe in se odločila za izgradnjo nizkoenergijskih objektov. Koliko se to pozna na trgu in kakšni so stroški gradnje nizkoenergijskih objektov? Vaše izkušnje pri naročnikih?

Obstoječ stavbni fond je velik potencial za ustvarjanje prihrankov energije, tako da je zagotovo smiselno vzpodbujati ta sklop naložb.

Prepričana pa sem, da bi bili aktualni razpisi, ki vzpodbujajo posamezne udeležence k pridobitvi sofinancerskih sredstev, lahko učinkovitejši, če bi model sovlaganja poenostavili.

Dejstvo je, da najcenejši posegi, ki najlaže prinašajo hitre učinke, velikokrat niso poenoteni z osnovnimi principi trajnostne gradnje. Moti me, ko se npr. trajna opečna fasada kar čez noč prelepi s ceneno kontaktno fasado, s katero se bo potrebno relativno hitro ponovno ukvarjati.

Vsekakor je ta segment za nas zelo pomemben.

S svojimi znanji lahko veliko prispevamo, da so projekti, ki so nam zaupani, kvalitetno izvedeni. Menim, da starih objektov, ki imajo relativno dobre gradbeno - fizikalne lastnosti,

Nova prostorska in gradbena zakonodaja je v Sloveniji vzbudila veliko različnih mnenj.

Katere novosti in rešitve se vam zdijo dobre in katere ne? Kako komentirate napovedi, da bo odslej manj ovir za pridobitev gradbenih dovoljenj?

Imela sem priložnost spremljati fazne prilagoditve te zakonodaje vse od predstavitve prvih osnutkov. S strokovnimi kolegi smo bili do teh osnutkov zelo kritični, saj bi delovno zagotovo povzročili prej zmedo kot izboljšanje. Menim, da je bolje ohraniti obstoječo zakonodajo v veljavi tako dolgo, dokler na strokovnem nivoju ni večinskega konsenza o kvalitetni spremembi.

Res je sicer, da v sosednjih državah obstajajo alternativni modeli, ki dobro delujejo, A vedeti moramo, da je vsak model večplasten in spreminjanje oziroma prilagajanje zgolj enega dela zakonodaje nekemu modelu ni primerno in lahko škodi. Želela bi, da bi neuradno strokovno telo med posameznimi strokami uravnoteženo koordiniralo različna izhodišča ter jih tehtalo z argumenti tako dolgo, da bi ustrezalo večini. Pri tem zadnjem poizkusu je ena veja stroke pretirano vplivala na zakon in nemogoče je tako osnovo korektno prilagoditi.

Vsekakor bi bilo potrebno vztrajati pri novogradnjah, da izpolnjujejo najstrožje zahteve na tem področju, pa čeprav so stroški gradnje zaradi tega nekoliko višji, za cca 35 %.

Med vašimi referencami je več objektov, ki ste jih projektirali za občine. Kakšna je kakovost in ažuriranost prostorskih načrtov?

Menim, da je prav kakovost in ažuriranost prostorskih načrtov posameznih občin eden od kazalnikov urejenosti občin. Določene občine se zelo zavedajo, kako pomembno je s prostorskimi akti slediti strategiji razvoja občine oziroma države. Druge občine to področje zanemarjajo in tam se osnovna izhodišča zelo težko uskladijo prav na vsakem projektu.

Kot podjetje, ki dela na mednarodnem trgu, lahko primerjate administrativne in druge postopke. Kako se v teh primerjavah odreže Slovenija?

Administrativni postopki v Sloveniji so po naših izkušnjah še vedno preveč odvisni od

116

posameznikov. Določena uradna oseba, ki je strokovno usposobljena in skrbna, te bo vodila skozi postopke na način, da bodo speljani relativno hitro in brez nepotrebnih zapletov. Lahko pa uradnik terja dopolnitve na dopolnitve, ki jim ni konca in zanje tudi ni zakonskih podlag. Takrat je potrebno poseči tudi po pravnih vzvodih in običajno se zadeve zelo zavlečejo.

Velikokrat po nepotrebnem. Delovne izkušnje npr. na Hrvaškem so dobre. Morda zato, ker delamo izključno na projektih, ki so financirani z evropskimi sredstvi in je vsem udeležencem v interesu, da je poraba sredstev intenzivna in z intenziteto postopkov k temu bistveno pripomorejo. Priložnost smo imeli sodelovati npr. tudi s Švico. Njihov model dela je meni osebno zelo blizu. Projektantom oziroma inženirjem zakonodaja tam načeloma ne nalaga, kaj kdo mora upoštevati, temveč daje priporočila na vseh področjih, kaj bi bilo smiselno upoštevati.

Ta pristop projektanta oziroma inženirja ne omejuje, temveč vzpodbuja h kreativnosti ter smiselnem združevanju izhodišč posameznih priporočil v vsakem projektu posebej. Takega strokovnega okolja bi si želela tudi pri nas.

okolje

nima smisla za vsako ceno pretvarjati v nizko energetske objekte. Vsekakor bi bilo potrebno vztrajati pri novogradnjah, da izpolnjujejo najstrožje zahteve na tem področju, pa čeprav so stroški gradnje zaradi tega nekoliko višji, za cca 35 %.

Menim, da je prav kakovost in ažuriranost prostorskih načrtov posameznih občin eden od kazalnikov urejenosti občin.

Kateri gradbeni materiali naj bi imeli prednost pri stanovanjskih in drugih bivalnih objektih v prihodnjem razvoju Slovenije?

Predvsem naravni materiali, ki so na voljo v posameznem bivalnem okolju. Transportiranje kateregakoli, tudi dobrega materiala, z oddaljenih destinacij z vidika trajnosti ni smiselno.

Načrti v letu 2017?

Od leta 2009-2016 je bilo za našo družbo izredno težko obdobje, a smo ga uspeli preživeti in ohraniti ključne kadre in pomembne reference. To je velik uspeh, odlična popotnica za naprej. Menim, da je za našo družbo leto 2017 tisto leto, ko se bomo počasi ponovno začeli vzpenjati po krivulji rasti, saj se na nas že obračajo privatni investitorji. Ti nas najdejo na spletu. Preživelih inženiring firm našega ranga velikosti, s stabilno boniteto in standardom kakovosti ni prav veliko, posebej ne v našem okolju. Poleg tega bomo nadaljevali s ponujanjem storitev na tujih trgih. Razpisov je res veliko. Če smo v preteklem letu imeli več dela v pripravi investicij, bo letošnje leto bolj povezano s konkretnimi gradnjami.

februar 2017

strokovni in usposobljeni kadri. Vendar jim je izredno težko zagotavljati ustrezno okolje in podporo glede na mačehovski odnos naše države do tega strokovnega področja, ki je prav tako pomembni del gospodarstva. V razvitejših državah se natančno ve, da brez ustreznega plačila projekt in inženirska storitev ne moreta biti kvalitetno izvedena. Zato naročniki temu obvezno namenjajo predviden delež investicijskih sredstev. Nikomur ne pride na misel, da bi npr. za 20.000,00 EUR naročil inženiring za investicijo ranga velikosti 5 mio EUR. Na našem trgu smo vrednost svojih storitev uspeli izničiti do skrajnosti z izjemo npr. DRI, ki dela pod popolnoma drugačnimi pogoji.

Otroci že pomagajo odraslim z eko zgledom Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

34 116

okolje

Ekolog v podjetju in doma

Danes je le malo motoristov doma in po svetu, ki ne bi poznali Akrapovićevih brezhibnih izpušnih sistemov. Ker je trenutno glavna slovenska, evropska

Elizabeta Mate

tema prehod na zeleno gospodarstvo, smo povprašali Elizabeto Mate, ekologinjo v podjetju Akrapović, kako se ona sama in podjetje je, da bodo v letu 2017 v

podjetju pridobili standarda ISO 14001 in ISO 50001,

da elektromobilnost ne

more nadomestiti klasičnih

tehnologij, da delovno mesto ekologa vpliva na njegove

domače navade, da je lokalno pridelana hrana vsak dan na

meniju in da dandanes prav

otroci spreminjajo navade svojih staršev.

februar 2017

V nekaterih podjetjih se tudi interno ukvarjajo z okoljsko problematiko, ločujejo odpadke, racionalizirajo porabo vode itd. Kako ste se tega lotili pri vas in katere cilje ste postavili v ospredje v sistemu ravnanja z okoljem?

Ekolog v podjetju in doma

okoljsko preobražata. Povedala

Področje ekologije je v podjetju vedno obsežnejše, saj se s širitvijo proizvodnje soočamo s povečanim številom zakonskih zahtev, ki jih moramo upoštevati pri delu. Pri upravljanju okolja gre za izpolnjevanje zakonskih zahtev za zaščito okolja, poleg tega pa je to proces, ki spreminja naše razmišljanje in način obnašanja. Za leto 2017 smo se odločili, da strategijo ravnanja z okoljem prilagodimo zahtevam mednarodnih standardov ISO 14001 in ISO 50001. Sistem ravnanja z okoljem omogoča celovito obvladovanje okoljskih vidikov podjetja. V ospredje so trenutno postavljeni cilji na področju obvladovanja odpadnih voda, emisij v zraku, zmanjševanja in ločevanja odpadkov, skladiščenja in ravnanja z nevarnimi kemikalijami ter energetike.

Vplive industrije na okolje ureja obširna okoljska zakonodaja. Gre za vse glavne okoljske in energetske dejavnike - poraba energije in energentov, ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in nevarnimi kemikalijami, obvladovanje hrupa in izpustov v zrak, vode in tla. Katere in kakšne okoljske investicije ste izvedli in kaj vas še čaka?

Odpadno industrijsko vodo zdaj čistimo v novi industrijski čistilni napravi.

V zadnjih letih smo si kot glavni cilj zapisali, da bomo zmanjšali količine industrijskih odpadnih voda, hkrati pa zagotovili ustrezno končno ravnanje z odpadnimi vodami. V podjetju smo poleg ročnega pranja vpeljali še novi pralni napravi, namenjeni pranju večjih in manjših polizdelkov. Trenutno mesečno nastaja povprečno pribl. 170 m3 odpadne vode. Odpadno industrijsko vodo zdaj čistimo v novi industrijski čistilni napravi, ki je v začetni fazi poskusnega obratovanja. V zadnjem letu smo izvedli tudi manjše investicije na področju ravnanja z odpadki in večje na področju skladiščenja kemikalij. Letos bomo na področju ekologije veliko investirali predvsem v obnovo starejše infrastrukture, ki smo jo pridobili z novo lokacijo. Mislim na kotlovnico, oljne lovilce in deponijo odpada.

Po katerih značilnostih bi lahko vaše izpušne sisteme pri dvokolesnikih uvrstili med zelene proizvode?

Pri naših izdelkih si zlasti prizadevamo zmanjšati maso izpušnih sistemov in posledično maso celotnega vozila, ki med drugim tudi

35 odraslim pomagali tudi otroci, ki se z novimi predšolskimi in šolskimi programi že zelo zgodaj srečajo z eko stilom življenja.

Po našem mnenju elektromobilnost ne more nadomestiti klasičnih tehnologij, saj okolje še nima popolnoma ustrezne infrastrukture za polnjenje baterij.

Veliko zelenjave in mesa dobimo od sorodnikov in zato poznamo izvor. Ostale stvari dokupimo in pri tem, če se le da, izberemo slovenska živila.

Emisijski režimi so čedalje strožji. Za motocikle obstaja standard Euro 4, za avtomobile pa Euro 6. Kako izpolnjujete zahteve po zniževanju emisij in kakšne so vaše izkušnje z zakonodajo?

Zadnje leto se veliko ukvarjamo z novo regulativo Euro 4 pri motociklih, ki prinaša strožje omejitve za glasnost in emisije ter predvsem nov, zahtevnejši postopek testiranja glasnosti.

Nova zakonodaja prepoveduje tudi uporabo odstranljivih elementov sistema. Pri avtomobilih nam regulativa Euro 6 ne povzroča težav z emisijami, saj navadno ne posegamo v katalizatorje vozila, torej je predmet homologacije le nivo glasnosti. Velja pa tudi na tem področju s 1. 7.

2016 nov postopek testiranja glasnosti.

Kje je prostor za rast Akrapoviča v vedno hitreje rastočem trgu električnih motorjev?

Ni razlogov, da bi se bali električnih motorjev, saj smo inovativno podjetje, ki da veliko na razvoj. Po našem mnenju elektromobilnost ne more nadomestiti klasičnih tehnologij, saj

Kakšne so vaše domače navade glede potrošništva, razvrščanja odpadkov, porabe energije in vode? Ima vaše delovno mesto vpliv na vaše delovanje doma?

Domače navade so dejansko podobne kot v službi in lahko rečem, da moje delo vpliva na domače navade. Vsekakor se je način potrošnje v zadnjih letih precej spremenil. Mislim, da so spremembe nastale predvsem zaradi gospodarskih kriz, ki so nas naučile, da premislimo, kaj dejansko potrebujemo. Ločevanje odpadkov in pozornost pri porabi vode ter energije sta že postala del našega vsakdana. Mislim, da so

116

okolje še nima popolnoma ustrezne infrastrukture za polnjenje baterij. Hkrati hitro polnjenje in praznjenje baterij uničujeta oziroma skrajšujeta njihovo življenjsko dobo.

okolje

neposredno vpliva na izpuste ogljikovih dioksidov. Pri razvoju produktov je seveda zelo pomembno, da je izdelek ustrezno oblikovan in ima dober zvok.

Kupujete živila tudi od lokalnih ponudnikov?

Katere vrste živil najpogosteje?

Kako pogosto za prevoz uporabljate kolo, javni potniški promet, katere vrste najpogosteje in za katere namene?

Kolo največ uporabljam v prostem času, javni potniški promet občasno med službenim časom, kadar imam poslovne obveznosti v mestu. Žal sem največ časa v avtomobilu, saj je moje delovno mesto preveč oddaljeno od doma, da bi lahko uporabljala sredstva javnega prevoza.

Slovenija je pripravila akcijski načrt za naše prilagajanje podnebnim spremembam. Kaj bi morala biti prednostna naloga na ravni države?

Menim, da bi morala biti prednostna naloga predvsem v gradnji in pri prenovi stavb, da se zmanjša poraba energije, zlasti pa, da je manj izpustov iz prometa in energetike.

Promocija

Dinos partner v ozaveščevalno-humanitarnih akcijah krožnega gospodarstva Vemo, da je odpadne materiale mogoče predelati v nove surovine in iz njih izdelati nove izdelke. Zato kot partner sodelujemo v številnih projektih krožnega gospodarstva. Ti so hkrati odlična priložnost za dobrodelnost.

Med 22. marcem in 22. aprilom – torej med svetovnim dnevom voda in svetovnim dnevom Zemlje – bomo skupaj s komunalnimi podjetji v okolici sodelujočih vrtcev, šol in fakultet namestili zabojnike in vreče za odpadne plastenke PET. Več odpadnih plastenk kot bo zbranih, višji bo znesek od njihove prodaje, ki ga bo Dinos DROE Unirec namenil sofinanciranju nakupa ogrevalne posteljice v izolski porodnišnici.

Projekt vodi Društvo Tandem Zagorje skupaj s partnerji: družbo Dinos DROE Unirec, programom Ekošola, Rdečim križem Slovenije in revijo Bogastvo zdravja. Preteklo šolsko leto je v akciji sodelovalo več kot 180 vzgojno-izobraževalnih ustanov, letos pa je to število še večje. Sodelovala so tudi podjetja in posamezniki. Tako smo skupaj zbrali neverjetnih 17 ton odpadnih plastenk.

Star papir zbiram, prijatelja podpiram V tem projektu mlade spodbujamo in ozaveščamo, da z aktivnim zbiranjem starega papirja pomagajo svojim vrstnikom, hkrati pa skrbijo za čistejše okolje, za ohranjanje naravnih virov ter izražajo socialni čut, solidarnost in dobrodelnost. Šole in vrtci v programu Ekošola organizirajo akcije zbiranja starega papirja. Devetdeset odstotkov prihodkov od prodaje tega papirja družba Dinos nakaže ustanovi, deset odstotkov pa Fundaciji Pismo srca za zagotavljanje štipendij. Vsaka ustanova, ki v letošnjem šolskem letu sodeluje v projektu, lahko predlaga svojega kandidata za štipendiranje v prihodnjem šolskem letu.

Več informacij o obeh projektih na www.unirec.si/aktualno

februar 2017

Jaz, ti, mi za Slovenijo – stara plastenka za novo življenje

Dizelski pogoni morajo ostati zunaj mesta Tanja Pangerl Urška Košenina

foto: arhiv podjetja

36 116

okolje

Zrak v Sloveniji

Kakšen zrak dihamo v Sloveniji? Takšen izziv so sprejeli udeleženci okrogle mize in strokovnega srečanja Skupnosti okoljevarstvenih šol Slovenije. Dogodek so

Zrak v Sloveniji

priredili na Srednji gradbeni,

geodetski in okoljevarstveni šoli v Ljubljani. Dijaki in

predavatelji iz šestih šol so

najprej poslušali predavanje

mag. Vanese Čanji, direktorice

Fit medie, o upravljanju trajnostnega razvoja v

podjetjih in lokalnih skupnostih.

Sogovorniki za okroglo mizo

o tem, kako je z zrakom v

Sloveniji, pa so bili: Andrej

Velkavrh (ARSO), dr. Irena

Ježek (Aerosol d.o.o.), dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Ljubljana), Uroš

Macerl (Eko krog), dr. Boštjan

Paradiž (ARSO) in Jože Jurša (MOP). Pogovor je moderiral

februar 2017

Jože Volfand, glavni urednik

Zelene Slovenije.

Slovenija se glede prašnih delcev uvršča med države EU z bolj onesnaženim zrakom in je v vrhu po izpustu na prebivalca in na enoto površine. V zadnjih zimskih tednih so iz medijev deževala opozorila o čezmerni onesnaženosti zraka v Sloveniji. Kaj se je dogajalo? Katera območja so najbolj prizadeta, kateri so glavni onesnaževalci in kako lahko izboljšamo zrak kot posameznik in kot družba? Smo v Sloveniji na boljšem ali na slabšem? Kaj se lahko spremeni pri uporabi lesne biomase in pri individualnih kuriščih, kdo je na potezi v prometu, kaj povzročajo industrija, kaj energetika, kmetijstvo?

Zakaj potrebujemo nov program doseganja nacionalnih zgornjih mej za nekatera onesnaževala, kot so žveplov dioksid, dušikov oksid, ogljikovodiki in drugi? Kaj bi morali o onesnaževanju zraka vedeti, pa ne vemo? Kakšne so realne možnosti za spremembe?

V Sloveniji izvajajo program okoljevarstveni tehnik naslednje šole: Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor; Šolski center Celje, Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Celje; Šolski center Ptuj, Biotehniška šola Ptuj; Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana; Šolski center Velenje, Šola za rudarstvo in varstvo okolja in Šolski center Slovenj Gradec, Srednja šola Slovenj Gradec in Muta.

Preveč vprašanj za eno okroglo mizo. Vendar so njena sporočila zelo povedna in zahtevajo premislek za ukrepe posebej pri tistih, ki so doslej podcenjevali raznovrstne vplive slabega zraka na človekovo zdravje in okolje. Kako bodo medsektorsko in na vladni ravni pristopili k izvedbi Nacionalnega strateškega okvira za prilagajanje podnebnim spremembam, kajti Slovenija je bolj ranljiva, kot so drugi v Evropi?

Pozimi individualna kurišča, poleti ozon Jože Volfand (moderator): Kakšen zrak dihamo v Sloveniji in v Evropi? Zakaj dihamo takšen zrak, kot ga dihamo? Kako slab zrak vpliva ne le na naše zdravje, temveč tudi na zemljo, naravo, na naše okolje? Kaj lahko storimo, da spremenimo naše ozračje, da bi v prihodnosti dihali boljši zrak?

Dr. Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta Ljubljana): V Sloveniji ne dihamo najboljšega zraka. Ločimo dve vrsti onesnaženja. Zimsko onesnaženje, ki se ga zelo dobro zavedamo, včasih celo vidimo zrak, kako je

37 116

okolje

Andrej Velkavrh dr. Irena Ježek

foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej foto: Boštjan Čadej

dr. Lučka Kajfež Bogataj Uroš Macerl dr. Boštjan Paradiž februar 2017

Področje lesne biomase je zelo specifično, saj se ne da vsega metati v isti koš. V mestih sta glavna onesnaževalca promet in individualna kurišča. Meritve so pokazale, da je pri merjenju ob cesti dominanten vir promet. Lesna biomasa

Les je zelo zahtevno gorivo. Z enostavnimi tehnologijami, kot so peči, je zelo težko zagotoviti čisto izgorevanje lesa. V enostavnih starih kurilnih napravah, ki jih je pri nas največ, se z zrakom regulira proces izgorevanja. Te kurilne naprave so v večini predimenzionirane, zato se dovod zraka zapira. Namesto da bi v kurilni napravi potekalo izgorevanje, poteka suha destilacija. Iz lesa se tako sproščajo ogljikovodiki, ki samo delno izgorijo, v plamenu pa potekajo kemične reakcije, kjer nastajajo še bolj strupene snovi. V zastarelih majhnih kurilnih napravah težko zagotovimo dobro izgorevanje, lahko ga pa bistveno izboljšamo. Če kurimo mokra ali suha drva v isti kurilni napravi, je razlika v izpušnih delcih kar za faktor 4. Da so individualna kurišča največji onesnaževalec v Sloveniji, med strokovnjaki ni več dvoma. Zelo napačno bi bilo sporočilo, da se je treba lesni biomasi izogibati. Lesna biomasa je po eni strani velik izziv - kako jo uporabljati na način, da onesnaževanje zraka ne bo preveliko, hkrati pa

Jože Jurša

Področje lesne biomase je zelo specifično, saj se ne da vsega metati v isti koš. V mestih sta glavna onesnaževalca promet in individualna kurišča.

Dr. Boštjan Paradiž (ARSO): V Sloveniji je nekoliko specifična situacija glede delcev. Naše emisijske evidence kažejo, da kar 2/3 delcev izhaja iz zastarelih malih kurilnih naprav na lesno biomaso. Na nacionalnem nivoju je delež prometa okoli 15 %, 15 % onesnaženosti pa povzroča industrija. Zakaj so izpusti za ogrevanje gospodinjstev tako zelo pereči? Praktično vse emisije se sprostijo pozimi. Pozimi pa so razmere za razredčevanje onesnaževal še posebej neugodne. V Sloveniji imamo velikokrat opravka z inverzijo, ki je sorazmerno plitva. Že sorazmerno majhne emisije lahko povzročijo preseganje vrednosti, torej, so vplivi na zdravje in okolje čezmerni. Naredili smo nekaj študij. V Ljubljani zraven Biotehniške fakultete, v Celju in v Novem mestu smo na podlagi prstnega odtisa delcev, njihove elementne sestave sklepali na njihov vir. Izkazalo se je, da takrat, ko je onesnaženje posebej visoko in so mejne vrednosti presežene, so prispevki malih kurilnih naprav približno polovični. 30 % je aerosolov, ki so prišli od drugod, delež prometa pa je okoli 20 %.

foto: Boštjan Čadej

Dr. Irena Ježek (Aerosol d.o.o.): Najprej je pomembno pravilno zastaviti pot, kako se bo problem onesnaženja zraka rešil. Prepoznati moramo glavne onesnaževalce. V našem podjetju raziskujemo, koliko promet in kurjenje v malih kuriščih prispevata k onesnaženju zraka v mestih. Nato spremljamo ukrepe, ki se sprejmejo. Primer je zaprtje Slovenske ceste v Ljubljani. Izvedli smo meritve pred sprejetjem ukrepa in po ukrepu. Lokalne emisije na tem mestu so se znižale za 70 %. S takšnimi ukrepi lahko kakovost zraka izboljšamo lokalno, tudi če tega ne moremo doseči v celem mestu. Pri izboljšanju stanja zraka v mestu pa bi morali uporabljati nove tehnologije, tudi izločati stare avtomobile iz prometa. V Nemčiji so v nekaterih mestih sprejeli ukrepe, da vozilom, ki ne zadostujejo emisijskemu standardu, ne pustijo vstopa v mesto.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj: V Sloveniji zelo točnega monitoringa delcev žal nimamo, da bi bilo merjenje sistematično in bi se izvajalo ves čas. Gre le za pilotne študije. Predlagam strategijo vaških toplarn, z daljinskim ogrevanjem na biomaso, kjer je en kotel in en skrbnik.

Na ruralnem območju je to edino smiselno. V Sloveniji, ki je sicer gozdnata dežela, v večini kurimo bosanski les. Obnovljiv vir postane rešitev za podnebne spremembe takrat, ko je lokalen, ne pa, da ga uvažamo kot premog iz Indonezije. Menim, da bi moralo biti ogrevanje centralno, ena kurilna naprava za več ljudi.

foto: Boštjan Čadej

Jože Volfand: V zadnjem času se čedalje bolj govori o globalnih vplivih in o kompleksnosti vplivov na podnebje in okolje. Nismo osamljen otok. Spremljate zrak po Sloveniji in tudi v nekaterih mestih po Evropi. Ali se v zadnjih letih stvari v Sloveniji in v Evropi spreminjajo na bolje? V zadnjih letih je EU sprejela veliko uredb kakovosti zraka, Slovenija je sprejela akcijske načrte za izboljšanje zraka itd. Veliko je bilo papirja, veliko je bilo ciljev. Kje dejansko smo?

je po večini mesta homogena. Pri biomasi je problem, da kar se tiče CO2 je obnovljiv vir, glede na prašne delce in pline, ki prihajajo iz kurjenja, pa je zelo slabo, če sta peč in gorivo slaba. Zelo pomembna je tudi dobra skrb za peč.

foto: Boštjan Čadej

onesnažen. Poleti gre predvsem za onesnaženje ozona. Zakaj v mestih dihamo slab zrak?

Prvi problem je slaba lokacija mest. Mesta v kotlinah praviloma vsako noč zadržijo več hladnega zraka, ki v kotlini lahko obstane.

Drugi problem je vreme v Sloveniji, kjer so temperaturne inverzije stalnica. Problem pa povzročamo tudi ljudje, v ospredju so promet, individualna kurišča, gradbena industrija in kmetijstvo. Cela Evropa se sooča z istimi problemi, tudi kakšna bolj trajnostna mesta po Evropi. Velika gostota ljudi z življenjskim slogom, ki je tudi tam napačen. Poleti so obdobja, ko zaradi onesnaženosti iz prometa ni dobro biti zunaj. Ob visokih temperaturah je prevelika koncentracija ozona, ki se pojavlja povsod in ni vezana na kotline in doline.

38

ima izjemno pomembne druge okoljske vidike, poleg ekonomskega in socialnega. V Sloveniji se namreč soočamo tudi z energetsko revščino.

okolje

116

Zrak v Sloveniji

Jože Volfand: In industrija, na primer v Zasavju? Eko krog je vplival na zaprtje tovarne.

Uroš Macerl (Eko krog): Industrija v Zasavju ni več problem, ker je ni več. Lahko se postavimo na stališče, treba je nekaj delati, pa čeprav škodi. Ali pa bomo delali po predpisih, da se okolje in ljudje obremenijo do normalnih mej, kar najboljše razpoložljive tehnike omogočajo.

Zasavje je specifično. Leta 2005 smo imeli v Trbovljah 160 dni s preseganjem prašnih delcev, v Zagorju 150. Ko so se namestile odžveplevalne naprave v elektrarni in cementarni, so z mokrim pranjem plinov dosegli, da smo padli na sto dni preseganj prašnih delcev. Danes, ko te industrije ni več, je od 40 do 50 dni preseganj, odvisno, ali imamo sušno ali mokro leto.

Pravijo, da so največji krivci za zaprtje tovarn okoljske organizacije, da so uničile delovna mesta in nič se ni spremenilo, da je slabše kot je bilo. Če od 160 na 50 ni sprememba, potem nekdo ne zna seštevati. Če se pogovarjamo le o prašnih delcih, je primer Lafarge, kjer se je sežgalo 100 ton odpadkov na dan. Devet vrst od teh odpadkov je imelo oznako nevarni odpadek in na te prašne delce se prilepijo težke kovine, strupi. Ob tem je bila za nekaj stokrat več, kot je dovoljeno, vsota rakotvornih snovi, organski strupi so bili za 20-krat višji, kot je pri sežigalnicah dovoljeno s strani države. Imeli so dovoljenje za izpust 7 ton benzena na leto in takšna okoljska dovoljenja so se pisala na ARSO in MOP-u. Nekaj dni nazaj smo prejeli študijo, kjer se ponovno razmišlja o sežiganju odpadkov. Obdelali so različne lokacije v Sloveniji, tudi Trbovlje. Tudi za Trbovlje, za termoelektrarno in cementarno, so napisali kaj so dobre lastnosti te lokacije in kaj so slabe lastnosti.

Kot slabe lastnosti so napisali: »Problematična okoljska gibanja.« To je za nas kompliment.

februar 2017

Pri onesnaževanju zraka smo največji posredni in neposredni onesnaževalci zraka posamezniki.

Da ne bi kdo dobil občutka, da se ekologi nismo želeli pogovarjati. Mi smo se leta in leta pogovarjali z vsakim novim direktorjem, vsakim novim ministrom, vsakim novim županom.

Ampak istočasno, ko so govorili, da ne bodo dali nobenih vlog in da se glede sežiganja nič ne bo delalo, dokler na to ne bo pristala civilna družba, so oddali vloge, zidali objekte na črno.

Istočasno, ko so na spletni strani pisali, da npr. pri temperaturi 2.000 °C vse zgori in se spremeni v vodno paro, so oddali vlogo z dvajsetkrat višjo mejno vrednostjo za organske strupe. V takšnih okoliščinah je dialog nemogoč.

Dr. Boštjan Paradiž: Glede problematike kakovosti zraka je stroka v preteklosti zatajila. Na ARSO se danes zelo trudimo, da bi kompetence, ki so potrebne za korektno obravnavo onesnaženosti zraka v Sloveniji, izboljšali. Tako na instrumentalnem nivoju kot tudi da pridobimo nova znanja, ki so za to potrebna. Kar se tiče standardov, pa smo vpeti v EU, kar je dobro. Na nivoju zraka smo se v EU prvi poenotili.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj: To je zvenelo, kot da je evropska zakonodaja super. Svetovna zdravstvena organizacija stalno govori Evropi, da je zakonodaja slaba. Zakonodaja je preveč popustljiva. Evropska zakonodaja za zrak je slaba. Če mi še te ne moremo spoštovati, potem veste, kje smo. WHO stalno izpodbija evropsko zakonodajo za zrak.

Dr. Boštjan Paradiž: Kar se tiče EU zakonodaje, je bil narejen kompromis med izvedljivostjo in tem, kar bi morali imeti, da bi bili vplivi na zdravje še sprejemljivi. Kar se tiče delcev, kjer so največji vplivi na zdravje, so vrednosti oziroma priporočila WHO približno polovico nižja, kot so trenutni standardi kakovosti zraka v Evropi. Treba je narediti standarde, ki jih lahko dosežemo in jih potem znižati. V Sloveniji še teh standardov ne dosegamo.

Jože Jurša (MOP): Problematičnost Slovenije je predvsem, da je država v preteklih letih na področju kakovosti zraka v celoti zatajila, saj kljub jasnim standardom, evropski in slovenski zakonodaji ni ukrepala. Načrt za boljšo kakovost zraka se ustvarja zadnja tri leta. V tem trenutku je pomembno, da se je trend ne glede na medletna nihanja, na slabe meteorološke pogoje, ustavil. Ukvarjamo se predvsem z malimi kurilnimi napravami. Eden izmed ukrepov je omejevanje uporabe malih kurilnih naprav v mestu, prestop na daljinsko ogrevanje, na ogrevanje s plinom in na nezgoščenih območjih naselitve zamenjava zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi kurilnimi napravami in s toplotnimi črpalkami. Na področju prometa pa sledimo temu, da se osebni avtomobili zamenjujejo s t. i. trajnostno mobilnostjo. Pomembno je, da se ukrepi v 90 % ujemajo z blaženjem podnebnih sprememb. Birokratski pristop ne prinaša rezultatov. Poraba lesa za ogrevanje se je od aprila 2009 do sedaj povečala iz milijon sto tisoč ton na milijon šesto tisoč ton, le v nekaj letih. Zato pripravljamo celovite ukrepe.

Sežigalnica je lahko v Sloveniji samo na hribu Jože Volfand: Govorimo o zelenih tehnologijah. Zadnji podatek najbrž poznate, da bo ljubljanska Snaga odpadke vozila v sežigalnico

sredi Dunaja. Kako to, da Dunajčani pa bodo prenesli sežigalnico sredi mesta?

Uroš Macerl: Lafarge je v vseh svojih letih v cementarno vložil 30 milijonov. Več kot polovica je šla v avtomatizacijo proizvodnje, da so zmanjšali število delovnih mest. Najbolj sodobna sežigalnica na Dunaju je v letu in pol vložila 120 milijonov evrov le v posodobitev najbolj sodobne sežigalnice. Takšna tovarna se mora v določenih letih avtomatizirati in potrebuje določeno količino odpadkov. Sežiganje odpadkov je tako ali tako norost, ker sežigamo vire, ki jih sicer Evropa nima. Drugače je, ko začnemo sežigati odpadke poceni, v cementarnah, pod drugimi mejnimi vrednostmi, pod zakonodajami za cementno uredbo.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Povprečna hitrost vetra na Dunaju je 3-4 m/s. Povprečna hitrost vetra v Ljubljani je 0,5 m/s. Na Dunaju si lahko privoščijo sežigalnico tudi iz meteoroloških vidikov. Tam je problematika, kot jo ima npr.

Ljubljana - kotlina z malo vetra - popolnoma drugačna. Druga stvar, sežigalnica je profitna dejavnost in mora delati profitno, torej spodbuja povzročanje smeti. Vendar mi moramo omejevati količino embalaže, količino nastalih odpadkov, ne pa iz tega delati posel, tudi če bi bil zrak čist. Dunajčani imajo projekt, kjer se s tem sežigom grejejo - topla voda, elektrika itd. Gre za butični projekt, ki ni slab, vendar to še ne pomeni, da je primeren za nas. Naše sežigalnice lahko stojijo na vrhu hribov, če bi jih že morali imeti, ne pa v luknjah.

Jože Volfand: Kam bomo dali 20 do 30 % odpadkov, ki jih bo potrebno odstraniti in jih ne moremo predelati?

Dr. Lučka Kajfež Bogataj: To ni več okoljska politika, govorimo o gospodarski politiki.

Ministrstvo, ki pri nas dela težave, je gospodarsko. Gospodarstvo dela podnebne spremembe, MOP naj jih pa rešuje. To je nesodelovanje, ni horizontalnih povezav. Nimamo strategije na državnem nivoju.

39 Andrej Velkavrh (ARSO): Nevarnost pri prehajanju v zeleno gospodarstvo ali na manjše izpuste je v tem, da bomo dobrine, ki jih zahteva umazana industrija, uvažali od drugod. Torej, pri nas bomo imeli čisto, vendar to ni etično, saj bomo imeli drugje umazano tehnologijo.

Edina rešitev je po mojem mnenju nek družbeni dogovor. Dokler tega ne bo, pa moramo na nek način tudi preživeti. Včasih enostavno ne moreš gledati le na ekološki vidik.

Problematičnost Slovenije je predvsem, da je država v preteklih letih na področju kakovosti zraka v celoti zatajila, saj kljub jasnim standardom, evropski in slovenski zakonodaji ni ukrepala.

Dr. Boštjan Paradiž: Pri onesnaževanju zraka smo največji posredni in neposredni onesnaževalci zraka posamezniki. Torej 2/3 delcev je iz malih kurilnih naprav, 15 % od prometa.

Polovico prometa so osebna vozila. Torej, posamezniki kontroliramo 3/4 izpustov. Res je, da ponekod industrija predstavlja problem, ampak v splošnem industrija v Sloveniji ni več tako velik problem. Ljudi je potrebno informirati, ker, kjerkoli se pogovarjamo, se problem obrne na industrijo. Moramo vedeti, kaj lahko sami naredimo. Če vozimo počasneje po avtocesti, prihranimo približno 20 % energije, manj je CO2 in zmanjšajo se izpusti delcev. Država mora svojo vlogo odigrati tudi na področju uporabe malih kurilnih naprav. Prvič, ljudi se mora informirati, sledijo ekonomske spodbude.

Seveda ni vedno preprosto, vendar moramo vlagati napor v to smer in ne poenostavljati.

Jože Volfand: Kje se najbolj čutijo posledice

Glede problematike kakovosti zraka je stroka v preteklosti zatajila. Na ARSO se danes zelo trudimo, da bi kompetence, ki so potrebne za korektno obravnavo onesnaženosti zraka v Sloveniji, izboljšali.

Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Temperatura se je v zadnjih 30 letih v Sloveniji povečala za dobro stopinjo. To je bistveno več kot v Evropi, kar kaže na to, da smo posebej ranljivi. Dvig temperature, kot zaenkrat kažejo projekcije, bo najmočnejši poleti. To je katastrofa za kakovost zraka. Problemi z ozonom zahtevajo določen temperaturni prag. Pod 25 °C ozon ni velik problem. Ozon je še bistveno hujši kot prašni delci.

Poleti so ljudje več zunaj kot pozimi. Kar se tiče zimskega onesnaženja, upajmo, da bodo višje temperature pomenile manj potrebe po kurjenju, kar bi do neke mere lahko olajšalo problem.

Po drugi strani pa podnebne spremembe pozimi prinašajo spremenjene vremenske vzorce.

Projekcija temperatur za naslednjih 20 let je, da bodo poletja izrazito vroča, do leta 2050 dvig temperature še za dodatni 2 °C, malo padavin in bolj sušne razmere. Vendar ima človeštvo še čas ukrepati. Z drugačno energijsko politiko lahko obrzdamo podnebne spremembe, ne moremo jih pa preprečiti.

Akcijski načrt smo pripravljali in naredili.

Vendar je Ministrstvo za finance sporočilo pogoj, da če želimo, da vlada to sprejme, moramo napisati, da ne bo nič stalo. Torej, naredili bi celo vrsto ukrepov zastonj. Slovenija še danes za določene ukrepe ne da denarja. Kar je še bolj važno, so ljudje. Imamo zelo malo strokovnjakov. Morali bi začeti z določenimi ukrepi.

Največji vpliv na okolje ima kupovanje stvari, ki jih ne rabimo. Na drugem mestu je letalo, dve poti v Bruselj npr. je isto kot kurjava hiše za celo leto. Na tretjem mestu je avto, če delaš izven kraja bivanja. Prva stvar, ki jo moraš vedeti, če želiš kaj spremeniti, je, kakšno je tvoje stanje, kako lahko sam vplivaš na okolje. EU je porabila milijarde zato, da smo vsi obvezno zamenjali sijalke, da nimamo klasičnih žarnic.

S tem smo prihranili manj kot 1 %, cela Evropa.

Izobraževanje je najpomembnejše. Študijske

116

Dr. Irena Ježek: Zdravje je tisto, ki je najbolj pomembno. Kakovost bivanja v mestih je veliko slabša, če je slab zrak. Gre tudi za degradacijo okolja, zemlje, zasičenosti s težkimi kovinami. Podatki kažejo, da več ljudi umre zaradi onesnaženosti zraka, kakor za posledicami prometnih nesreč. Na udaru so najšibkejše skupine, otroci, starostniki itd.

programe, ne le pri okoljevarstvenem tehniku, bi morali prilagoditi situaciji, v kateri smo.

Jože Volfand: Eno je individualna odgovornost, drugo pa je odgovornost države. V Sloveniji imamo dve veliki akciji, ki potekata. Ena je energetska sanacija stavb, druga je okoljska zakonodaja, ki je vedno strožja. Podjetja so odgovorna, da upoštevajo okoljevarstvene standarde. To so ukrepi, ki bodo dali rezultate čez čas.

okolje

Jože Volfand: Sprejeli smo program prehoda v zeleno gospodarstvo, ki naj bi integriral vse različne interese. Slovenija se namreč že 10 let pogovarja o tem, da ne more rešiti problema izrabljenih motornih vozil. Morali bi jih razstaviti 30.000, jih pa okrog 5.000-6.000.

Ker se med seboj ne morejo uskladiti MOP, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za gospodarstvo. Gre pa samo za izjavo o lokaciji, kjer bi vsak lastnik avtomobila bil odgovoren, da ko izrabljen avto odjavi, ga pripelje v razgradnjo Tega ne moremo rešiti, ker je en lobi premočan.

vpliva slabega zraka na naše okolje?

Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Nove tehnologije prihajajo, električni avtomobili prihajajo, vendar mi lahko v enem trenutku, v mestu, kot je Ljubljana, plinificiramo javni promet. LPG je možno dobiti, imamo črpalke, imamo tehnologijo, ceneje je in rešimo problem delcev v veliki meri v kratkem času. Ni potrebno čakati, da bodo prišli električni avti. Jaz se vozim na plin že zadnjih deset let. Dizelski pogoni morajo ostati zunaj mesta, saj so najslabši.

Dr. Irena Ježek: Proizvodnja dizelskih avtomobilov se je zelo spodbujala, ker je dizel slabša frakcija nafte in naj bi bilo z vidika CO2 manj onesnaževal. Pri prašnih delcih pa je 10-krat večji onesnaževalec.

Inšpekcija ne dela v interesu ljudi. Inšpekcija gre na sestanek z vodstvom tovarne in z njimi išče, kako bodo delali naprej tudi brez okoljskega dovoljenja.

Andrej Velkavrh: Potrebno je gledati celotno energijsko bilanco. Najbolj čist avtomobil je tisti avtomobil, ki ga izrabiš do konca, ne pa, da kupiš novejšega z modernejšo tehnologijo in tega zavržeš. Če bi izračunali celotno energijsko bilanco, bi ugotovili, da smo z novim nakupom porabo povečali. Naše strategije je potrebno naravnati tako, da porabimo čim manj energije in naravnih virov. Na Zemlji smo glede razpoložljivosti virov avgusta 2016 porabili, kar nam je pripadalo za vzdržen obstoj, od avgusta naprej smo zažirali prihodnje generacije. Poraba je prevelika.

Uroš Macerl: Vsak bi moral aktivirati sebe. Ta sistem je vzgojil ljudi na tem nivoju, da mislijo, da bo sam sistem sebe nadziral in da imamo ARSO, MOP itd., ki bodo zadeve nadzirali.

Temu ni tako. Lahko spreminjamo zakonodajo, kolikor hočemo, če imamo takšno zakonodajo, da tovarne izbirajo izvajalca meritev in ga tudi same plačajo. Takšne meritve so vedno pravilne. Inšpekcija ne dela v interesu ljudi.

Inšpekcija gre na sestanek z vodstvom tovarne in z njimi išče, kako bodo delali naprej tudi brez okoljskega dovoljenja.

februar 2017

Pomembna je tudi individualna angažiranost

Ministrstvo za okolje in prostor je ob koncu prejšnjega leta objavilo Poročilo o okolju 2016 (delovni osnutek). Zanimalo nas je, kako o tistem, kar piše v poročilu in kar se dogaja v okolju, razmišljajo poznavalci in spremljevalci trajnostnega razvoja, akterji okoljske politike in zagovorniki narave. V uvodu okoljskega poročila je označeno tudi stanje okolja v evropskem in globalnem zrcalu. Izstopa domneva, da je sedanja okoljska politika morda premalo smelo zastavljena, da bi »omogočila izpolnitev dolgoročnih okoljskih ciljev Evrope«. Posebno pozornost in refleksijo zasluži izbor megatrendov, ki bodo vplivali danes in v prihodnosti na stanje v okolju: razhajanje v svetovnih prebivalstvenih trendih, nadaljnja urbanizacija, nevarnost pandemij, tehnološke spremembe, gospodarska rast, čedalje bolj večplastni svet, okrepljeno svetovno tekmovanje za vire, vse večji pritiski na eko sisteme, vse hujše posledice podnebnih sprememb, večja onesnaženost okolja in večja raznovrstnost pristopov k upravljanju družbe.

Okoljska ozaveščenost ponuja le obhode Iztok Geister, zagovornik narave in pesnik: Kateri pritiski ali grožnje v Sloveniji najbolj vplivajo na habitate in biotsko raznovrstnost, kje opažate pozitivne spremembe in kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje sistema spremljanja biotske raznovrstnosti narave?

V razmerah, ko ne vemo več povsem zanesljivo, kaj je okoljsko sprejemljivo in kaj ne, bi se morali predvsem zavedati vprašljivosti našega odnosa do narave. Okoljska ozaveščenost temu ni kos, ponuja namreč le obhode, saj se pridobitna miselnost v ponujajočih se zelenih rešitvah skozi zadnja vrata vedno vrača v antropocentrični drži. Tako imenovana zelena gospodarska strategija se ne zgleduje po naravni ekonomiki, kjer prevladuje uravnoteženost okolju prijaznih in neprijaznih taktik, prevlada enih ali drugih pa vedno propade, temveč

foto: www.shutterstock.com

Jezik okolja se je spremenil, pritiskov nič manj

Poročilo o okolju 2016

40 116

okolje februar 2017

Poročilo o okolju 2016

nenehno hlepi po brezmejnem razraščanju, kar je seveda samomorilska strategija. Logika okoljske ozaveščenosti bi morala sestopiti v naravni ekosistem, ne pa, da ga neprestano izigrava. Tako se npr. aktualna prizadevanja za ohranitev naravnih gozdov trenutno osredotočajo na zatiranje zalubnika, namesto na nesprejemljivo preobilje smreke v gozdnem sestoju. Namesto, da bi bili lubadarju hvaležni za njegov doprinos k ekosistemsko vzdržnemu gozdu, temelječemu na raznovrstnosti sestoja, na izsekane površine ponovno sadimo smreko.

Pogozdovanje kot pritisk in grožnja vrstni in biotski pestrosti, torej.

Natura 2000 pomeni zavarovana območja, ki so določena, aktualno vprašanje pa je, kako jih upravljati in kaj v njih razvijati, saj so vse pogosteje kritike, da je Natura 2000 omejitveni dejavnik razvoja. Kako bi morali razvijati ta območja?

Dokler se ne bomo sprijaznili z naravo, se pravi sestopili v naravni ekosistem, ampak si ga bomo poskušali tako ali drugače podrediti, bomo z naravo v neprestanem v konfliktu. Črtanje vseh antropocentričnih varovalk iz zakonodaje, tudi iz Nature 2000, bi bil na formalni ravni prvi korak v pravo smer.

116

okolje

Iztok Geister Marjeta Benčina

foto: Tihomir Pinter

41 Motorni promet moramo preprosto omejiti.

Nekatera mesta so se odločila za bolj drastične ukrepe: parne-neparne registrske, prepoved za dizelska vozila, vstopne takse ipd. Ne vidimo razloga, zakaj se ne bi takšnih ukrepov lotili tudi pri nas, saj je veliko preveč dni, ko so mejne vrednosti prekoračene. To povzroča veliko posrednih žrtev, slabše zdravje in nižjo kakovost bivanja v mestih, česar si ne bi smeli dovoliti. V avtu povprečno sedi en potnik, z njim opravimo 80 % poti krajših od 5 km, 1/3 poti z avtom opravijo ljudje stari med 31 in 40 let. Malo poti, narejenih z avtomobilom, je ’upravičenih’, potenciala za zmanjšanje voženj je še veliko, sploh pri aktivni populaciji, ki je zmožna prehoditi 1 km in prekolesariti 5 km. Zavedati se moramo, da avto ni nekaj samoumevnega, povzroča velike okoljske, zdravstvene in socialne probleme in zato moramo poiskati bolj trajnostno pot.

V Sloveniji imamo vzpostavljeno Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga na ravni predsednika vlade vodi Tadej Slapnik. MOP vodi Medresorsko delovno skupino za krožno gospodarstvo. V pripravi je akcijski načrt 2017/18. Vzpostavljen je SRIP za krožno gospodarstvo pri ŠGZ. S platformo Circular Change povezujemo akterje krožnega gospodarstva in prispevamo k nadgradnji krožnih poslovnih modelov in k večji mednarodni prepoznavnosti naših dobrih praks. Rezultat tega je tudi vabilo na podelitev globalnih nagrad za krožno gospodarstvo v okviru World Economic Foruma v Davosu, ki sem se ga udeležila in še dodatno utrdila pozicijo Slovenije kot “Zelene referenčne države v digitalni Evropi” na zemljevidu sveta. Celoten svet išče rešitve, ne le Slovenija. Edinstveni smo prav zaradi svoje obvladljive velikosti in številnih dobrih krožnih praks, ki jih moramo še bolje povezati in internacionalizirat.

Potrebujemo več raziskovalnih projektov Štefan Čelan, ZRC Bistra Ptuj: Informacija, da bo ljubljanska Snaga odpadke v termično obdelavo vozila na Dunaj, je vzbudila precejšen odmev in aktualizirala staro vprašanje, ali se bo Slovenija odločila za gradnjo sežigalnice. Kaj lahko Slovenija stori

februar 2017

Ocene o tem, kakšne rezultate dosega Slovenija na področju trajnostne mobilnosti, so različne. Kje so doseženi določeni premiki in kaj lahko v praksi spremeni dejstvo, da se je v zadnjih mesecih več občin odločilo za pripravo prometnih strategij?

Če je za zdajšnje okoljske izzive značilna kompleksnost, kako se to najbolj kaže v trajnostnem razvoju Slovenije in kje lahko na tem področju največ storimo sami ne glede na globalne vplive? Kaj v tem pogledu daje vaša platforma Circular Change?

mag. Ladeja Godina Košir

Povezovanje med ministrstvi, sodelovanje in sistemski pristop so ključ do učinkovitega ravnanja z viri in prehoda v krožno gospodarstvo, ki smo se mu zavezali tudi v Sloveniji.

Okoljsko vprašanje ni izolirano – niti vsebinsko, niti geografsko. Tudi časovno je težko opredeliti, kaj smo negativnega povzročili v preteklosti, razsežnost posledic pa spoznavamo danes. Štejejo transparentnost, merljivost, sledljivost. Manjkajo nam konkretni indikatorji na področju zemlje, vode, materialov, toplogrednih plinov, ki bi pomagali spremljati produktivnost virov. Te je na ravni Evropske komisije predlagal nekdanji komisar dr. Janez Potočnik, a niso bili sprejeti. Z njihovo uvedbo na ravni države bi pomembno prispevali k temu, da bi produktivnost virov pristala na agendi vseh ključnih politik, ki jih mora vlada spremljati. Povezovanje med ministrstvi, sodelovanje in sistemski pristop so ključ do učinkovitega ravnanja z viri in prehoda v krožno gospodarstvo, ki smo se mu zavezali tudi v Sloveniji. To združuje okoljsko, ekonomsko in družbeno komponento.

Štefan Čelan

Potreben je večji nadzor nad zasebnimi kurišči, spoštovanje osnovnih standardov za peči in filtre, sofinanciranje zamenjave starih in neustreznih kurilnih naprav na trdna goriva (z novimi, učinkovitimi ali zamenjava energenta) ter priključitev čim več odjemalcev na daljinsko ogrevanje, v mestih pa bi morali zaradi delcev omejiti rabo trdih goriv (les).

Kje se pritiski na okolje v Sloveniji povečujejo in kje zmanjšujejo, kaj v državi ne bi smeli več prepuščati stihiji?

Matej Ogrin

Prekomerna onesnaženost zraka z delci PM10 je v zimskem času zlasti v mestih ponovno opozorila na premajhno učinkovitost ukrepov za boljšo kakovost zunanjega zraka. Slovenija je sprejela načrte kakovosti zraka na sedmih območjih v državi, a bistvenih premikov ni.

S katerimi prednostnimi ukrepi države in lokalnih skupnosti bi lahko bolj obvladovali obremenitve?

foto: arhiv podjetja

Mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica platforme Circular Change:

foto: arhiv podjetja

Marjeta Benčina, Focus:

foto: arhiv podjetja

Manjkajo nam konkretni indikatorji

foto: arhiv podjetja

Motorni promet v mestih je potrebno omejiti

42 V kolikor ta informacija drži, potem trezno razmišljajočemu Slovencu ne preostane nič drugega, kot da se razjoče, Dunajčani se naši neumnosti lahko samo nasmehnejo. Največji avstrijski kulturni biser, kar Dunaj zagotovo je, sredi mesta sežiga naše odpadke, mi pa jim za to plačujemo velike zneske.

okolje

116

za učinkovito odstranjevanje odpadkov?

Slovenija na področju ravnanja z odpadki najprej potrebuje kompetentnega ministra, ki ga žal do današnjih dni še nikoli ni imela, da bo v temelju spremenil obstoječo zakonodajo.

Trenutni zakonodajni okvir je napisan tako, da smo ujetniki zasebnih kapitalskih interesov povsod tam, kjer se s komunalnimi odpadki da služiti. Vse tisto, kar ne prinaša dobička, pa naj urejajo lokalne skupnosti. Ob tem zakonodaja dopušča zgolj pravice posameznikom, ki lahko na vsakem koraku ovirajo gradnjo zbirnih centrov, deponij in sežigalnic. Živi eksperiment zakonodajnih neumnosti smo doživljali in še doživljamo v Podravju. Pred leti je civilna iniciativa uspela preprečiti gradnjo sežigalnice za potrebe 64 občin v Talumu, ki je po vseh zakonodajnih pravilih pripravil vso potrebno dokumentacijo za gradnjo sodobnejše sežigalne naprave, kot jo imajo na Dunaju.

Na Ptuju smo leta 1999 z državnim prostorskim aktom pričeli graditi regijski center za ravnaje z odpadki CERO Gajke. Po osmih letih delovanja so državni uradniki v navezi z zasebniki uspeli podzakonske akte spremeniti do te mere, da so naš center proglasili za nedelujoči. Po več tožbah so državni uradniki morali priznati njihove zmote, ki pa so žal privedle do izpada evropskih sredstev za nadgradnjo naše deponije. V tem popolnem neredu so ti isti uradniki dovolili izgradnjo mini regijskega centra v Slovenski Bistrici.

Doseči je potrebno, da bo čim več socialnih struktur (javnih, zasebnih in civilno družbenih) sprejelo inovativnost kot kulturno vrednoto, kot normalni stil življenja.

februar 2017

Prehod v zeleno gospodarstvo je neločljivo povezan z uvajanjem trajnostnih tehnologij.

Kakšna je vaša ocena uvajanja zelenih tehnologij v gospodarstvu in spodbujanju okoljskih inovacij?

Z golega vidika ocenjevanj uvajanja zelenih tehnologij je večina slovenskega gospodarstva tako imenovanih zasledovalcev. Razen redkih izjem večina podjetij v proizvodnjo uvaja zgolj kupljeno tehnologijo in ne svojih razvitih inovativnih tehnologij. Tehnologijo so preprosto

primorani kupiti, ker bi jih sicer kupec izločil iz dobav.

Problem Slovenije je prevladovanje rutinskih in ponekod celo rutinerskih vrednot nad inovacijskimi. Prehoda iz rutinske v inovativno družbo ni moč doseči zgolj s tehnološkim inoviranjem, ampak predvsem s spreminjanjem subjektivnih izhodišč čim večjega kroga prebivalstva. Doseči je potrebno, da bo čim več socialnih struktur (javnih, zasebnih in civilno družbenih) sprejelo inovativnost kot kulturno vrednoto, kot normalni stil življenja. Vse to je potrebno doseči čim hitreje in ne čakati na menjavo generacij.

Katera področja v okolju zahtevajo več raziskovalnega in razvojnega dela in kakšne so možnosti za pridobitev znanstveno-raziskovalnih projektov v tem letu?

Ali je sploh možno kaj izločiti iz okolja ? Okolje je vse, kar nas obdaja, zato je zelo težko enoznačno odgovoriti, katera so tista področja, ki bi jim bilo potrebno nameniti največ pozornosti. Moje osebno mnenje je, da brez treh prvin, kot so zrak, voda in zemlja, ni mogoče ohraniti človeškega in siceršnjega življenja. Zato bi večino sredstev za znanstveno–raziskovalno delo namenil tem trem področjem. V praksi pa vidimo, da večino sredstev namenjamo za raziskovanje v vojaški, farmacevtski in informacijski industriji. Ob tem večina celo verjame, da nas bo več orožja naredilo bolj varne, več zdravil bolj zdrave in več informacij bolj pametne. Ne zavedajo pa se, da smo brez zraka lahko živi zgolj tri minute, brez vode teden dni, brez hrane pa en mesec.

Letos Nacionalni program varstva okolja Jasmina Karba, MOP: Po objavi delovnega osnutka Poročila o okolju 2016 ste hkrati povabili javnost k mnenjem in pripombam do konca decembra 2016. Kakšen je bil odziv in kakšne so bile pripombe?

V postopku sodelovanja javnosti so se na osnutek Poročila o okolju 2016 odzvali: Mikološka zveza Slovenije, novinar slovenskega časopisa, predstavnik javnosti, EPI Spektrum – Maribor, Eles – Ljubljana, Okoljsko raziskovalni zavod – Slovenske Konjice, Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, EKO Krog - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo, Zagorje ob Savi.

Odzivi vsebujejo: • vsebinske in redakcijske pripombe, ki zadevajo vsebino dokumenta. Te smo upoštevali in dopolnili poročilo, kjer smo presodili, da je to ustrezno;

• pozive, da v poročilo vključimo in/ali podrobneje obravnavamo ukrepe, s katerimi se bomo v prihodnje odzvali na prepoznane izzive, povezane s stanjem okolja. Teh pobud nismo upoštevali, saj Poročilo o okolju ni namenjeno določitvi ukrepov za odziv na prepoznane izzive. To bomo obravnavali v programu varstva okolja do 2025, ki ga pripravljamo; • mnenja v zvezi s posameznimi vsebinami politike varstva okolja (ravnanje z odpadki, EMS, kaznovalna politika za onesnaževanje okolja, vrednotenje okoljskih stroškov, spremljanje razvoja družbe s kazalci trajnostnega razvoja, ....). Ta s Poročilom o okolju niso neposredno povezana, smo jih pa zabeležili in jih bomo obravnavali pri pripravi programa varstva okolja do 2025.

Zato je za merjenje stopnje prehoda v krožno gospodarstvo smiselno uporabljati košarico kazalnikov z omenjenih področij: raba virov v gospodarstvu (domača poraba snovi), snovno produktivnost, delež uporabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE), nastajanje odpadkov, stopnje recikliranja.

Poročila je pripravila interdisciplinarna skupina, zato bi bila aktualna ocena, ali je v državi že dosežen celovit in medresorski pristop pri obnovi razmer v okolju in pri sprejemanju ter izvajanju ukrepov, ki naj pripomorejo k izboljšanju razmer. Koliko je bila vključena v pripravo poročila stroka?

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je pripravilo Poročilo o okolju 2016, ki vsebuje prikaz stanja okolja na podlagi kazalcev stanja okolja in rezultatov monitoringa stanja okolja.

MOP je dodal vsebino o vplivih stanja okolja na zdravje, Ministrstvo za obrambo - Uprava RS za zaščito in reševanje pa vsebino o požarih v naravi in žledu v poglavju o naravnih pojavih. Od strokovnih institucij je bil v pripravo vključen Nacionalni inštitut za javno zdravje. Čeprav pri vsakem poglavju izpostavite ključne kazalnike in ukrepe, bi bilo koristno v povzetku predstaviti prednostni seznam tistih obremenilnih vplivov na okolje, ki zahtevajo usklajene, povezane ukrepe na državni in lokalni ravni za izboljšanje okolja. Pri katerih »ranah« v okolju in v bivalnem okolju ste se najbolj zadrževali?

Ocenjujemo, da prav vse obremenitve na okolje

43 Krožno gospodarstvo je kompleksen koncept, ki ga definirajo uspešne usmeritve gospodarstva v ponovno uporabo, popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov. Temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti ničelni stopnji. Zato je za merjenje stopnje prehoda v krožno gospodarstvo smiselno uporabljati košarico kazalnikov z omenjenih področij: raba virov v gospodarstvu (domača poraba snovi), snovno produktivnost, delež uporabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE), nastajanje odpadkov, stopnje recikliranja.

Kakšno je nadaljevanje pri pripravi Poročila o okolju 2016?

Poročilu bo sledila priprava Nacionalnega programa varstva okolja, s katerim želimo prikazati vizijo in strategijo za politiko varstva okolja do 2025 s programom ukrepov. Sprejem programa načrtujemo v letu 2017.

Bistvo je v ljudeh, ne v kapitalu Matej Ogrin, Filozofska fakulteta Ljubljana: Katera področja, če vrednotite stanje okolja v Sloveniji, izstopajo z določenimi premiki in kje bi morali bolj potrjevati status Slovenije kot zelene destinacije, kamor jo zdaj uvrščajo mednarodne ocene?

V Sloveniji smo nedvomno dosegli velik napredek na področju ravnanja z odpadki, ločevanju odpadkov in sanaciji divjih odlagališč. Teh je sicer še vedno veliko, a odnos ljudi do odlaganja odpadkov v naravi je vse bolj odklonilen. Tako v mestih kot na podeželju je odpadkov in smeti v naravi mnogo manj kot nekoč in tudi mnogo manj kot v večini evropskih držav. Okolje brez odpadkov je postalo vrednota in generacije, ki so v to okolje vzgojene, bodo to vrednoto gotovo gojile naprej.

Glede statusa zelene destinacije pa menim, da je pokrajinska pestrost Slovenije izjemna in neprecenljiva. Nisem pa čisto prepričan, če znamo to dejansko ceniti. Težko si predstavljam, da se svetu predstavljaš kot zelena destinacija, če sam pri sebi tega resnično ne živiš in tega ne ceniš.

Ponavadi se (za krajši čas) zdramimo, ko nam tujina da kakšno priznanje. A to ni dovolj, niti

Če pogledamo, kam usmerjamo velike infrastrukturne projekte, smo še zelo daleč od iskrenosti v doživljanju zelene Slovenije.

ravno pred takimi posegi. Pristojni minister pa vse tiste, ki njega in njegove kolege povsem legitimno in civilizirano opozarjajo na spoštovanje zakonodaje, imenuje ekoteroristi.

Namesto da bi kot država, ki ima eno največjih stopenj motorizacije v EU in posledično tudi eno največjih odvisnosti od avtomobila, vlagali v trajnostne prometne sisteme in vsaj prenovili (če že ne nadgradili) sistem železnic in javnega potniškega prometa, načrtujemo gradnjo novih hitrih cest po prvovrstnih kmetijskih zemljiščih (3. razvojna os). Dograjujemo avtocestne predore brez jasne prioritete in razprave (2. cev Karavanškega predora). Našli smo način za financiranje gradnje preko 500 km avtocest, brez ene koncesije tujcem, ne najdemo denarja oz. dostojnega načina financiranja za gradnjo 27 km drugega tira železnice Divača –Koper.

Turistom, ki želijo Slovenijo doživeti brez avtomobila, ne moremo zagotoviti kakovostne ravni mobilnosti do turističnih območij. Kako razložiti gostu, ki prileti na Brnik in ne more z javnim prometom v Logarsko dolino, da smo zelena destinacija?

Namesto da bi turistični kraji prevzeli zares inovativne prakse zelenega butičnega (eko) turizma po zgledu nekaterih alpskih krajev, brez obveznih hitrih zaslužkov (pogosto na račun izčrpavanja podjetij), hotelske komplekse (Kranjska Gora, Portorož, Bohinj) prodajamo tujim verigam ali lastnikom z dvomljivim znanjem in se skrivamo za svobodo podjetniške pobude brez identitete in skrbi za lokalno ter organsko rast. Številni zaposleni v teh kompleksih pa za delo dobijo mizerno nizka plačila. Se tako gradi zeleno destinacijo?

Radi se pohvalimo, da smo država s prelepo gorsko naravo in obilico pitne vode. To drži, a hkrati nam zaradi lastne malomarnosti in brezbrižnosti umira eno najlepših gorskih jezer – Dvojno Triglavsko jezero. Če strnem. Resnično zelena destinacija je destinacija trajnostnega razvoja, ki temelji na okoljski, socialni in ekonomski trajnostnosti.

116

V resnici smo še daleč od tega. To bom postali tedaj, ko bomo vsi, ki upravljamo ta prostor, dojeli, da je bistvo prehoda na trajnostno paradigmo v ljudeh, ne pa v (tujem) kapitalu, niti ne v neoliberalni paradigmi deregulacij. To bomo postali tedaj, ko bomo sprevideli, da hitra rast uničuje endogene vire, da neskončna rast v končni sistemih ni mogoča in da je resnična kakovost našega življenja odvisna od skrbi za skupno dobro.

okolje

Kateri kazalniki pri oceni stanja v okolju lahko najbolj ilustrirajo, kako daleč je Slovenija s krožnim gospodarstvom?

ni iskreno. Če pogledamo, kam usmerjamo velike infrastrukturne projekte, smo še zelo daleč od iskrenosti v doživljanju zelene Slovenije.

Namesto da bi cenili rodovitno zemljo, ki lahko Slovencem in turistom nudi kakovostno domačo hrano, jo (prvovrstna kmetijska zemljišča) namenjamo ekološko sporni industriji z nizko dodano vrednostjo, z arogantnim obhodom lastne prostorske zakonodaje, ki naj bi ščitila

Kako Alpe doživljajo vse večjo kompleksnost, vse večjo soodvisnost procesov in vplivov v okolju? Kako se lahko nacionalna skupnost zoperstavi globalnim megatrendom in vplivom, ki jih navaja Poročilo o okolju?

Alpe so vse bolj območje konflikta interesov in vse več je dokazov, da so bila prizadevanja za zavarovana območja v preteklosti nujna in pravilna. A končne zmage ni, saj okolje nima svojega lobija, gorska narava pa tudi ne.

Interesi energetike, turizma in tudi kmetijstva so vse bolj agresivni, podnebne spremembe pa še dodatno spreminjajo podobo Alp, kot smo jo poznali nekoč. Nacionalne države globalnih trendov same seveda ne morejo spreobrniti, lahko pa v sodelovanju z ostalimi alpskimi državami dosežejo enotno skrb za Alpe. Čeprav tudi na tem področju ni vse idealno, se je izkazalo, da je mednarodno sodelovanje vendarle dobrodošlo. Kajti proti globalnim oziroma mednarodnim interesom kapitala se lahko uspešno borijo le globalni oziroma mednarodni interesi varstva narave.

Alpe so vse bolj območje konflikta interesov in vse več je dokazov, da so bila prizadevanja za zavarovana območja v preteklosti nujna in pravilna. A končne zmage ni, saj okolje nima svojega lobija, gorska narava pa tudi ne.

Ali še vedno menite, kot ste dejali v enem izmed intervjujev, da je problem prašnih delcev v Slovenji srhljiv?

Problem delcev oziroma onesnaženosti zraka v Sloveniji ostaja velik in ocene prezgodnjih smrti zaradi slabe kakovosti zraka do 10krat presegajo smrti na slovenskih cestah.

To je znak za hitro in sistemsko ukrepanje.

Ocenjujem, da bomo te probleme rešili nič prej kot v naslednjem desetletju, morda desetletju in pol. Do tedaj pa moramo problem najprej prepoznati kot resnično velik in prisiliti odločevalce k zavzeti spremembi prometne politike in politike ogrevanja oziroma toplotne oskrbe gospodinjstev.

februar 2017

zahtevajo usklajene in povezane ukrepe na državni in lokalni ravni. Trenutno so ti napori prednostno usmerjeni v zagotavljanje kakovosti zraka.

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Tržno usmerjene kmetije iščejo poslovne rešitve

Informatizacija kmetij

44 116

okolje

Informatizacija kmetij

Večja kmetijska gospodarstva

za uspešnost zahtevajo celovitost upravljanja kmetije

in z njo povezanih dejavnosti.

Natančen pregled je skoraj nemogoč brez sodobne

ponuja vse podatke na enem mestu in hkrati omogoča optimizacijo dela, obdelave,

stroškov idr. Med takimi je tudi informacijski sistem za

upravljanje kmetij Pantheon

Farming, ki ga je razvilo podjetje Datalab Agro AG s

sedežem v Švici in slovenskim solastništvom. Kot pravi članica uprave odgovorna za prodajo in marketing Mojca

Justin, so uporabniki sodobnih informacijskih tehnologij predvsem mladi kmetje, ki so

pri ravnanju s temi sistemi bolj vešči in prepoznavajo prednosti za nadzor pri

februar 2017

upravljanju kmetije.

Leta 2013 ste trgu predstavili informacijski sitem za upravljanje kmetij Pantheon Farming. Kaj je botrovalo odločitvi, da razvijete produkt, ki bo kmetom pomagal pri optimizaciji dejavnosti na kmetiji in kaj mu vaši paketi dajejo?

Datalab Agro je mlada mreža IT podpore in razvoja za kmetijstvo, ki je obstoječo Datalabovo ERP rešitev Pantheon z več kot 48.000 uporabniki nadgradila s podporo tehnoloških procesov v kmetijstvu. Zakaj? Ker je upravljanje kmetije temeljilo na približkih in povprečjih.

Prilagajanje tržnim razmeram in standardom je bilo pogosto, kar nam zastira pogled na produkcijo v kmetijstvu ter, kar je važno za kmetovalce, otežuje nadziranje poslovanja in njihov poslovni uspeh. Transparentnost je bila nizka. Najbolj na nivoju oddelkov ali proizvodnje. Posledično je bilo finančno načrtovanje slabo, težave so se pojavljale tudi pri ocenjevanju tveganja in pri sprejemanju odločitev. Zaradi manjkajočih ali nedoslednih podatkov so stroški, povezani s posojili, visoki. Pantheon Farming je tako postal celovit informacijski sistem, ki integrira vse, kar je potrebno za podporo poslovanja kmetije.

Uporabljate ga lahko na različno velikih kmetijah in v različnih kmetijskih okoljih, kot so živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, tudi

Mojca Justin

informacijske tehnologije, ki

vinarstvo in veterinarstvo. Kdo so vaši najpogostejši kupci in na katerih trgih ste prisotni?

Naš tipični kupec je organizacija, podjetje ali skupina podjetij, ki se profesionalno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in je dovolj velika, da prepozna prednosti enega sistema za podporo poslovanja (FMIS). Podpremo lahko vse kmetijske dejavnosti. Naša prednost pa je združevanje vseh teh dejavnosti z morebitnimi dejavnostmi predelave kmetijskih proizvodov in na drugi strani z računovodstvom, kontrolingom in poslovno analitiko. Delamo v več državah: SI, HR, RS, MK, UA, RO, PL, AT, RU, IT. Na podlagi analize trga ste verjetno dobili tudi vpogled v informacijsko usposobljenost in razvitost kmetij. Koliko so slovenske kmetije pri tem napredne in kako daleč so v primerjavi s kmetijami v tujini?

Informacijska usposobljenost in razvitost kmetij je po eni strani močno korelirana s starostjo in izobraženostjo lastnika kmetije, po drugi strani pa od velikosti kmetije in njene organiziranosti. Potrdimo lahko, da mlajši uporabniki veliko enostavneje in z večjo željo posegajo po informacijski tehnologiji. Prej osvojijo njihovo uporabo in vidijo prednosti.

K temu dodatno pripomore izobrazba, saj se manj držijo zgolj kalupa tradicionalnega

45 okolje

116

prenosa znanja iz roda v rod in bolj suvereno stopajo novim izzivom nasproti. Razumejo vzroke in posledice procesov, ki se odvijajo na njihovih kmetijah. Če povzamem, razumejo, da je nadzor, spremljanje, podatkov nujen, da lahko ugotoviš šibkosti, jih eliminiraš in tako napreduješ.

Drugače je na profesionalnih kmetijskih gospodarstvih. Tam že poznajo prednosti rešitev za podporo poslovnih procesov. So informacijsko bolj razviti, zato je sodelovanje z njimi sicer bolj kompleksno, a lahkotnejše.

Kako pa je v tujini?

Kmetije v tujini so glede velikosti težko primerljive s slovenskimi. Ne glede na to pa so v državah, kjer delamo, kmetje velikokrat slabše izobraženi in imajo veliko težav pri osnovnem razvoju informacijske tehnologije. Mislim na slabo opremo, ni interneta, neznanje jezikov – otežena komunikacija in podobno. Ponekod je kmetijski sektor slabše razvit od povprečja države, zato kmetije potrebujejo spodbude za uporabo informacijske tehnologije.

Kako težko se kmetovalci odločajo za vpeljavo takšnega sistema v način kmetovanja, ki ga ponuja Pantheon Farming? Kaj jih prepriča in ali je potrebno pri vpeljavi sistema pri načinu dela na kmetiji veliko spremeniti? Ali pomagajo pri odločanju tudi zahteve zakonodaje?

Pri uporabi jih prepriča predvsem navzkrižnost funkcionalnosti, kar pomeni en zapis, več možnih različnih izpisov, potem povezava s sistemi računovodstva, FURSA idr. Vpliv zakonodaje ima velik vzvod zlasti pri manjših kmetijah. Majhen je delež uporabnikov, ki bi program uporabljali izključno, ker si sami želijo, brez kakršnekoli potrebe po evidencah zakonodaje. Pri vpeljavi sistema na kmetiji je potrebno predvsem spremeniti navade in razmišljanje ljudi. Na začetku mora uporabnik dojeti, da zgolj z nakupom programske opreme

ni naredil še vsega. Potrebno je striktno vnašanje podatkov in predvsem začetna volja in investicija v znanje, ki omogoča suvereno uporabo programa.

V kolikor si kmetovalec želi naprednega kmetijstva, je vpeljava sistema naraven proces.

Na ta način namreč dobi vpogled v delovanje kmetije in prepozna točke, ki jih je potrebno izboljšati. Zahteve zakonodaje zagotovo vplivajo na izbiro vpeljave takšnega sistema, vendar v tem primeru izkoriščenost sistema ni optimalna. Je zgolj obveza, kar zmanjšuje željo po uporabi dodatnih funkcionalnosti sistema.

Kaj kmetije pridobijo z vpeljavo informacijskega sistema in kaj to pomeni z vidika stroškov?

Investicija v FMIS je zahtevna in zelo odvisna od tega, kaj kmetijsko gospodarstvo želi in pričakuje. Če hoče samo voditi evidence za zakonodajne potrebe, ne pridobi veliko. Največ pridobi v smeri zniževanja stroškov poslovanja. Na ta način pozna in spremlja strošek za posamezen pridelek, z resursi bolj gospodarno upravlja in tudi prej začuti pozitivni finančni vpliv svoje investicije v sistem. Vsekakor tudi prihrani na času, potrebnem za zbiranje podatkov in na kakovosti zbranih podatkov.

Kako poteka vpeljava sistema na kmetijo?

Vpeljava se prične s pregledom obstoječega stanja in popisom procesov na kmetijskem gospodarstvu. Na tej osnovi postavimo sistem, vpeljemo rešitev, nastavimo na potrebe gospodarstva in izobrazimo uporabnike.

Vse več kmetovalcev se odloča za ekološko kmetovanje. Ponujate kakšne posebne rešitve za ekološke kmetovalce?

Ekološko kmetovanje se glede spremljanja

procesov bistveno ne razlikuje od konvencionalnega kmetijstva. Seveda je drugačen način obdelave zemlje, uporabljajo se lahko na primer le določena fitofarmacevtska sredstva, ki so specialna prav za ekološko pridelavo. Tudi zakonsko obvezne evidence so del rešitve Pantheon Farming.

Rešitev Pantheon Farming lahko sledi škodljivcem na kmetiji, vremenskim razmeram, porabi pesticidov idr. Na kakšen način sistem zbira in določa te podatke?

Različni senzorji na terenu merijo okoljske parametre. Na primer podatki o vremenu, temperaturi, vlagi, število določenih insektov in jih sporočajo v Pantheon Farming. Glede na izbruh določene bolezni ali škodljivca so poznani trendi, kaj se v okolju zgodi oziroma kakšne okoljske lastnosti morajo biti za razvoj. Ko pride v okolju do spremembe parametrov v smeri trenda, ki napoveduje možnost izbruha bolezni ali škodljivca, lahko kmet pravočasno reagira in prepreči izbruh, na primer poškropi rastlinje. S tem se kmet izogne zgolj preventivnemu načinu delovanja in reagira tudi takrat, ko je to potrebno.

Kako ste konkurenčni z vašimi rešitvami na tujih trgih?

Konkurenčni smo zlasti zaradi celovitosti rešitve, saj ni veliko konkurence, ki bi bila usmerjena v integracijo vsega potrebnega na kmetiji. Zaradi bogatih izkušenj Datalaba pri implementaciji rešitev v poslovne procese smo konkurenčni tudi s kakovostjo naših storitev svetovanja. Več prihodkov generiramo v tujini kot v Sloveniji, saj so v državah, kot na primer RO, RS in UA, kmetijska gospodarstva večja kot pri nas. Posledično so tam večje potrebe po obvladovanju podatkov in optimizaciji poslovanja, po sodobnem FMIS torej.

februar 2017

Primerjava med tujimi in slovenskimi kmetijami se kaže predvsem v velikosti in organiziranosti. To se izraža skozi potrebo po investiciji in uporabi informacijske tehnologije. Slovenske kmetije so manjše. Kadar govorimo zgolj o družinskih kmetijah, kmetje nimajo potrebe po natančnem vodenju podatkov, niso tržno usmerjeni in posledično nimajo interesa investiranja v informacijsko tehnologijo. Kmetij s takšnim statusom je v Sloveniji največji delež. Za IT poslovne rešitve se v Sloveniji zanimajo kmetijska gospodarstva nad 20 hektarjev obdelovalnih površin oziroma tisti, ki jim kmetija predstavlja tržno dejavnost. Ti so lahko vključeni tudi v razne programe investiranja, ki zahtevajo natančno beleženje evidenc, ali pa so to tržno usmerjene kmetije, ki jim kmetijstvo pomeni posel.

46

Pametna podjetja potrebujejo spremembe v šolstvu Jože Volfand

foto: arhiv podjetja

okolje

116

Robotika in okolje

Robotov je vsak dan več. Kaj pa človek, okolje in obzorja prihodnosti? Dr. Hubert Kosler, direktor podjetij Yaskawa

dr. Hubert Kosler

Robotika in okolje

Slovenija in Yaskawa Risto, je že nekaj časa, posebej,

ko je bilo njihovo podjetje

prepoznano kot podjetniška

zvezda, hvaležen sogovornik

medijev. Ko se je japonska

Yaskawa Electric odločila za

novo naložbo za proizvodnjo robotov, znano je, da bo

nova tovarna v Kočevju, in tako Slovenijo dokončno

umestila v Evropi kot svoje

središče robotike na stari celini, sta obe podjetji s

sedežem v industrijski coni

v Lepovčah v Ribnici še

bolj medijsko izpostavljeni.

Japonska korporacija, eden

izmed največji proizvajalcev

industrijskih robotov na svetu,

ni po naključju izbrala Slovenije

za postajo, od koder bo lahko

februar 2017

pokrila 80 % evropskih potreb

po robotih.

D

r. Hubert Kosler pravi, da se začenja nova internacionalna zgodba. Do konca leta 2018 bodo postavili novo proizvodno tovarno za izdelavo robotov. Načrt je, da jih do leta 2020 izdelajo okrog 5000. To bo nova generacija robotov. Z njihovim oddelkom za razvoj in raziskave bodo v korporaciji vključeni v sorazvoj. S povezavami s stroko, sodelujejo s fakultetami in inštituti v Sloveniji, kakor tudi s fakultetami in inštituti iz republik bivše Jugoslavije, bodo pri viru novosti in hkrati iskali sinergijo v znanju, kar je za takšno panogo nujno.

mandat za vzpostavitev evropskega robotskega inženiring centra v Sloveniji. Kot sokreatorji razvoja lahko hitreje reagirajo na individualne potrebe kupca in prav fleksibilnost, krajši dobavni roki, nižji stroški so prednosti, ki pretehtajo na trgu.

S

Sloveniji bodo proizvajali samo tiste robote, ki so za trg najbolj zanimivi, po katerih je največ povpraševanja. Novo Yaskawino podjetje za proizvodnjo robotov z imenom Yaskawa Europe Robotics, v imenu katerega bo potekala proizvodnja in distribucija robotov znotraj Yaskawe v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika), bo prevzelo tudi centralno distribucijo ostalih tipov robotov proizvedenih na Japonskem. V Sloveniji bo tako dr. Hubert Kosler s tehničnim, inženirskim in celotnim strokovnim kadrom pred trajnim izzivom: kako optimizirati razvoj, vzpostaviti nabavno verigo, proizvodnjo in distribucijo robotov v EMEA regiji.

lovenski trg je zahteven, išče izvirne rešitve, trdi dr. Hubert Kosler, je pa obenem fantastični poligon, ki nas sili v razvoj in inovativnost. V podjetju imamo več kompetenčnih centrov, poleg razvoja in izdelave robotskih poziconerjev ter robotskih celic imamo še kompetenčne centre za področje tehnologije varilnih laserskih obdelav in laserskega daljinskega varjenja, strojnega vida ter na orodjarskem področju kompetenčne centre za področje robotskih prijemal ter varilnih vpenjalnih priprav. Naš asortiman izdelkov je širok. Zagotovo smo v Evropi vodilni v niši obločnega varjenja, kjer so naši kupci iz industrije avtomobilov, iz segmenta TIER1. To so proizvajalci avtosedežev, izpušnih sistemov, karoserijskih delov,…. Poleg tega so naši kupci partnerska podjetja, t.i. sistemski integratorji, ki z našimi roboti razvijajo rešitve v sektorju industrije pijač, prehrane, gradbeništva in v biomedicini.

Z

N

V

dosedanjim delom, v Sloveniji vodi podjetji Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro, hkrati pa je tudi direktor Yaskawinega podjetja na Češkem, je japonske lastnike prepričal, kar se ni zgodilo čez noč. Zato so mu tudi zaupali

a vprašanje, ali je lahko kakšna niša, panoga brez robotizacije, sogovornik odgovori, da je ni, saj dajejo roboti podjetju dolgoročno konkurenčnost. Prednost njihovega podjetja je, da ponujajo kompletne rešitve na ključ.

R

ibniški center je poznan kot Yaskawin evropski center robotike, ki opravlja strateške naloge za hčerinska podjetja Yaskawe v Evropi. Za to potrebuje najboljši inženiring, kakovostno proizvodnjo robotskih integracij in najbolj inovativne robotske rešitve. Za doseganje vsega tega so potrebni dobri kadri, naložbe v programsko opremo in licence ter odličen oddelek za vodenje projektov. Veliko dela za dr. Huberta Koslerja in njegovo ekipo, ki ji zdaj pripada najmočnejši položaj v mreži Yaskawe v Evropi.

I

V

marsikaterem poslovnem okolju so že prerasli predsodke, da roboti odvzemajo ljudem delovna mesta. Dr. Hubert Kosler pove, da je v Sloveniji veliko dobrih firm, ki jim roboti že dolgo niso več neznanka.

n še zeleno vprašanje sposobnemu menedžerju podjetij Yaskawa Slovenija in Yaskawa Risto v Ribnici. Kaj se bo zgodilo z roboti, ko bodo odslužili? Dr. Hubert Kosler odgovori, da njihovi roboti, stari tudi že 35 let in več, še delujejo, a da posebnih težav ne vidi, tako se s problemom reciklaže še niso uspeli ukvarjati.

Y

M

askawa s svojimi proizvodi omogoča boljše življenje tudi z roboti pomočniki, ki so dobrodošli v bolnišnicah in domovih za starejše občane. Prav tako je poleg Yaskawinih industrijskih robotov v razmahu novo področje, ki se imenuje kolaborativna robotika. Prvega kolaborativnega robota je Yaskawa predstavila junija 2016 na sejmu Avtomatika v Nemčiji.

Za razliko od industrijskih robotov, ki jih je potrebno zaradi varnosti integrirati v celice, so lahko kolaborativni roboti nameščeni neposredno v bližini človeka ter na ta način interaktivno sodelujejo z njim.

C

ene robotov so odvisne od zahtev naročnika in tehnoloških rešitev. Celotni prodajni izkupiček Yaskawe, ki je po svetu do sedaj Kakšen je sistem ravnanja z okoljem v vašem podjetju, mislim na vodo, energijo, odpadke itd.?

Yaskawa se ukvarja z visokotehnološko dejavnostjo. Naša proizvodna v ničemer ne vpliva negativno na okolje in prostor. Tudi nova tovarno robotov bo okolju prijazna.

Naj omenim le, da bo med drugim v svoji lakirnici uporabljala barve na vodotopni bazi.

Kakšni so načrti v letu 2017, tudi finančni in razvojni?

V podjetju Yaskawa Slovenija in Yaskawa Ristro na področju razvoja robotskih celic

orda je to zanje res prezgodnje vprašanje.

Sicer se pa ve, pravi. Robot je sestavljen iz mehanskega dela in krmilnika. Pri mehanskem delu so ulitki iz aluminijeve litine in nodularne litine, servomotorji, reduktorji, pri krmilniku so elektronska vezja, vse to se lahko pred razgradnjo razstavi, dobre dele uporabi za rezervne dele, ostalo pa reciklira. Omeni Dinos.

Pa ZEOS kot shemo za odpadno električno in elektronsko opremo. Omeni zeleno energijo, varčevanje in inverterje, ki morajo energijo »narediti« koristno. Pred nedavnim so prevzeli finsko firmo The Switch, ki z uporabo inovativne tehnologije proizvaja generatorje za vetrne elektrarne ob uporabi Yaskawinih inverterjev za pridobivanje uporabne električne energije. ter integracij pričakujemo nadaljnjo rast, saj potrebe po robotizaciji procesov na trgu rastejo. Glavna investicija Yaskawe v letu 2017 je postavitev nove tovarne v Kočevju.

Prvi roboti bodo prišli iz proizvodnje linije konec leta 2018. Yaskawa si bo še naprej prizadevala, da bo tudi v prihodnje ohranila vodilni položaj v segmentu robotike in gibanja. Sledila bo strategiji celostnih rešitev s področja pogonov, gibanja, krmiljenja ter robotike. Nadaljevala bo aktivno delo na konceptu Industrije 4.0. Razvijala področje »čiste energije« ter z razvojem izboljšala kvaliteto življenja.

Ve se, kateri dimnikarji delajo z licenco Ministrstvo za okolje in prostor je v skladu z Zakonom o dimnikarskih storitvah (ZDimS) objavilo seznam dimnikarskih družb in dimnikarjev. Seznam je pripravljen na podlagi seznamov izdanih ter dokončnih dovoljenj in licenc, ki so ga na MOP sporočile upravne enote. Na enotah licence in dovoljenja podeljujejo. Seznam se bo še dopolnjeval, uporabniki dimnikarskih storitev pa najkasneje do 30. junija 2017 izberejo dimnikarsko družbo za opravljanje storitev na njihovi kurilni napravi, in sicer za obdobje najmanj 12 mesecev.

47 116

prodala že več kot 350.000 robotov za različne namene, 22 milijonov inverterjev, 12 milijonov servo pogonov, je bil lani 3,1 milijarde €.

A eden izmed največjih svetovnih proizvajalec industrijskih robotov s strateškimi poslovnimi potezami ve, kakšne so razvojne možnosti na področju industrijske krmilne tehnologije in zelene energije. Ozirajo se v vetrno energijo in v elektrifikacijo ladijskih pogonov.

okolje

ovpraševanje po robotih na trgu raste.

Roboti vstopajo v nove panoge, posebej tam, kjer okolje lahko škoduje zdravju človeka, ali pa tam, kje roboti nadomestijo človeka pri opravljanju težkih opravil, ki lahko na dolgi rok povzročijo invalidnost. Poleg tega je Yaskawa s svojimi roboti prisotna tudi v biomedicini, kot primer pri pripravi zdravil za zdravljenje rakavih obolenj. Farmacevtika in zdravstvo samo dokazujeta večfunkcionalnost robotov in prednosti robotske avtomatizacije. Prihodnost je v pametnih zelenih podjetjih. Slovenija lahko postane zelena referenčna država v digitalni Evropi? Nove tehnologije bodo v večji meri integrirale robotiko in to morajo spoznati zlasti mladi, pravi dr. Hubert Kosler. Zato firme, ki se obračajo na ribniško Yaskawo, spodbujajo k izobraževanju in popularizaciji robotike in robotizacije procesov. Nove tehnologije potrebujejo strokovne kadre. Pomembno je, da se bo šolski sistem sproti odzival in prilagajal potrebam, ki jih bodo imele firme z visokimi tehnologijami. Ne le Yaskawa. Uvajanje robotizacije in avtomatizacije pomeni za podjetja večjo konkurenčnost in dolgoročno eksistenco.

Če tega uporabnik ne bo storil, bo ostalo pri starem. Še najprej bo zanje delal izvajalec, ki je na dan 31. decembra 2016 opravljal obvezno državno gospodarsko javno službo. Pogoj seveda je, da pridobi dovoljenje za opravljanje dimnikarskih storitev.

Objava seznama hkrati pomeni, da lahko dimnikarske storitve odslej opravljajo zgolj še družbe s pridobljenim dovoljenjem po ZDimS, izvajajo pa dimnikarji s pridobljeno licenco, torej družbe in dimnikarji z objavljenega seznama. Seznam je objavljen na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor pod naslovom Izvajalci dimnikarske službe.

Težka odločitev za cestni odsek sprejeta Odslej bo s tretjo razvojno osjo morda lažje, zmagala pa je varianta, ki ni pogodu zagovornikom drugačnega odnosa države do najboljših kmetijskih zemljišč. Z vladno odločitvijo in Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) je namreč sprejeto, da se državna cesta Šentrupert- Velenje uvrsti v Načrt razvojnih programov 2017-2020. Gre za del državne ceste od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj – Koper do priključka Šentrupert – Velenje. Kmetijski minister je takšnemu sklepu nasprotoval. Z Uredbo je vlada v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor dala podlago za pripravo projektov in za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega in okoljevarstvenega urejanja prostora. Prikazane so v grafičnem delu na kartah Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra. DPN ima tudi obvezne priloge, med katerimi so stališča do pripomb in predlogov javnosti in občine danih v času javne razgrnitve osnutka DPN. Zlasti v Savinjski dolini so občani nasprotovali varianti, ki je zdaj sprejeta, saj naj bi bila tudi najdražja.

februar 2017

P

Kratko, zanimivo

Tri stopnje čiščenja, spremljajo tudi organsko obremenitev N

CČN Slovenske Konjice je bila

zgrajena leta 2013 v sklopu kohezijskega projekta Celovito

urejanje porečja Dravinje

za odvajanje in čiščenje

komunalne odpadne vode

mesta Slovenske Konjice in

okoliških naselij. Zmogljivost

naprave je 14.500 PE, naprava redno obratuje od januarja 2015. V povprečju dosega

94-odstotni učinek čiščenja glede na KPK, 93-odstotni

učinek čiščenja glede na

celotni dušik in 90-odstotni

učinek čiščenja glede na celotni fosfor.

H

idravlična obremenitev dotoka na čistilno napravo se spreminja glede na količino komunalne odpadne vode, ki doteka na čistilno napravo, in glede na intenzivnost ter količino padavin. Obstoječ sistem kanalizacije, ki gravitira na CČN Slovenske Konjice, je delno v ločenem in delno v mešanem sistemu.

V sušnem obdobju doteka na CČN dnevno v povprečju 2.500 m3 komunalne odpadne vode.

Maksimalni deževni pretok odpadne vode znaša 4.786 m3 vode/dan. V času padavin se padavinska voda na primarnem kanalizacijskem sistemu razbremenjuje preko petih zadrževalnih bazenov direktno v potok Dravinja.

Zadrževalni bazeni z vgrajeno dušilko stalno regulirajo predpisani pretok odpadne vode neodvisno od višine vode v bazenu.

C

ČN Slovenske Konjice je biološka čistilna naprava, ki zagotavlja tri stopnje čiščenja.

V mehanskem predčiščenju se iz odpadne vode izločijo grobe nečistoče, večje od 3 mm, pesek in maščobe. Čiščenje vode poteka v štirih SBR prezračevalnih bazenih.

O

dpadna voda se najprej mehansko očisti.

Voda doteka po kanalizacijskem sistemu v vhodno črpališče. Avtomatska dvižna košara zadrži večje kose, kot so veje, cunje, kose plastike, s čimer se prepreči mašenje potopnih črpalk.

I

z vhodnega črpališča se voda s pomočjo potopnih črpalk po cevovodu prečrpava v napravo za mehansko predčiščenje, ki se nahaja v tehnološki upravni stavbi. Kombinirana naprava za mehansko predčiščenje ima fine elektromotorne grablje, peskolov in ozračen lovilec maščob ter izdvajalec peska. Ograbki iz finih grabelj padajo v polžni spiralni kompaktor, v katerem se skompaktirajo in izločijo v neskončne vreče v zabojnik.

februar 2017

foto: arhiv podjetja

aprava sprejema greznične gošče, blato malih komunalnih čistilnih naprav z območja občine Slovenske Konjice in izcedne vode z odlagališča CERO Slovenske Konjice.

Trenutna izkoriščenost naprave je več kot 62%. Prečiščena voda odteka v reko Dravinjo, blato iz čiščenja, pesek in ostanke na grabljah in sitih pa prevzame pooblaščen prevzemnik odpadkov.

Centralna čistilna naprava Slovenske Konjice

48 116

okolje

Centralna čistilna naprava Slovenske Konjice

V

letu 2015 je bilo odpeljanih 41,8 ton ostankov na grabljah in sitih ter 47,4 ton peska iz peskolova. Z rednim vzdrževanjem objektov na primarni kanalizaciji, s čiščenjem peskolovov ob cestah in z vestnim ravnanjem uporabnikov

Fekalno vozilo na ploščadi za sprejem grezničnih gošč iz cisterne izčrpa vsebino, večji deli iz cisterne padejo skozi rešetko v zalogovnik za gošče. foto: Simona Gobec JKP, januar 2016 lahko te količine zmanjšajo.

M

ehansko očiščena voda doteka preko razdelilnega objekta v štiri šaržne biološke reaktorje (SBR). V vsakem SBR reaktorju je prisotno aktivno biološko blato. Ta je glavni dejavnik biološkega čiščenja odpadne vode.

Ob čiščenju vode nastaja odvečno blato, ki se občasno izčrpa v zalogovnik blata. Odvečno blato se nekaj časa useda, ko se dovolj zgosti, potuje v centrifugo na dehidracijo. Kot stranski produkt čiščenja odpadne vode se stabilizirano in dehidrirano blato nato preda pooblaščenemu prevzemniku.

O

d januarja 2016 sistematično spremljajo organsko obremenitev CČN Slovenske Konjice na dotoku in na iztoku iz naprave. S kivetnimi testi v laboratoriju izvajajo tedenske analize 24-urnega povprečnega vzorca. Izvajajo še sušino blata, usedanje blata, občasno merimo temperaturo vode in pH.

C

ČN Slovenske Konjice v pogojih rednega obratovanja dosega izjemno dobre učinke čiščenja. Očiščena voda na iztoku v reko Dravinjo je očiščena do predpisane stopnje v skladu z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje CČN Slovenske Konjice.

O. Kleiner AG je prva tovarna fleksibilne embalaže na svetu, ki ima proizvodnjo z ničelnim ogljičnim odtisom. S katerimi ukrepi ste to dosegli in s katerimi orodji merite izpuste ogljikovega dioksida? Ste angažirali tudi zunanje strokovne inštitucije? Zakaj ste se odločili za ta korak ter kakšen je bil odziv vaših strank in konkurence oziroma trga?

Na proizvajalce fleksibilne embalaže pomembno vpliva zakonodaja, ki stremi k čim manjšim obremenitvam okolja. Inovacije se osredotočajo na izboljšanje pregradnih lastnosti pri večslojni embalaži in zmanjševanju debeline folije. Se bo takšen trend nadaljeval ali bo šel v smer okolju prijaznih (bio razgradljivih, ALU-free idr.) folij? Kako se s temi zahtevami spopadate pri vas?

Proizvodnja z ničelnim ogljčnim odtisom je bila cilj, ki smo si ga zadali pred več kot desetimi leti. V več korakih in z različnimi investicijami nam je uspelo ta cilj letos tudi končno doseči.

Postavitev bio-filtra v sodelovanju s stuttgartsko univerzo in namestitev sončnih celic za pridobivanje solarne energije na streho sta na primer le dva od teh korakov. V ta namen

ALU-free folije so že sedaj močno prisotne na trgu in se jih uporablja v velikih količinah.

Razvoj novih, inovativnih pregrad in njihove lastnosti omogočajo manjšo debelino folij, kar poleg zmanjševanja stroškov pripomore tudi k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida pri sami proizvodnji in je zato bolj okolju prijazno.

BIO-folije so še v zgodnji fazi razvoja in bodo potrebovale še nekaj časa za dokončno uveljavitev na trgu in množično uporabo.

O. Kleiner AG je bil pionir na področju digitalnega tiska, ki ga ima v ponudbi že več kot 15 let. Pred kratkim ste kupili še en digitalni tiskalnik HP20000, ki omogoča potisk standardne širine folij in

očitno je, da zanimanje za to vrsto tiska raste.

Kdo se običajno odloča za digitalni tisk in kakšne trende pričakujete v prihodnje?

Za digitalni tisk se lahko praktično odloči kdorkoli. Le ta omogoča tiskanje brez stroškov izdelave klišejev in cilindrov, ki so nujni za tradicionalen način tiska, kot sta fleksibilen in bakrotisk. Zaradi možnosti personalizacije embalaže, tiskanja velikega števila dizajnov v majhnih količinah, testiranja trga z minimalno količino ne da bi tvegali izgubo sredstev v obliki izdelanih klišejev in cilindrov ob morebitnem neuspehu se vedno več strank odloča za digitalni tisk. Trg raste nadpovprečno hitro in nakup drugega tiskalnika je logična posledica situacije, ki jo beležimo na trgu.

Pred nekaj leti ste od Dow Chemichals odkupili licenco za proizvodnjo Brainypack® embalaže, ki nadomešča običajne ročke in vedra.

Kako je trg sprejel to inovativno embalažo? Za katere produkte je najbolj primerna?

Trg je reagiral zelo pozitivno. Izvedli smo že kar nekaj testnih projektov s potencialnimi kupci, prav tako pa se vedno več podjetij odloča za industrijsko proizvodnjo v komercialne namene. Embalaža je namenjena tako za tekočine kot trdne snovi, zato pokriva zelo širok spekter proizvodov, ki jih je možno pakirati v Brainypack®. Trenutno beležimo največjo rast v AdBlue in barvni industriji. Poleg tega ga določena podjetja uporabljajo za pakiranje živil, kot so senf, ketchup ali majoneza.

Za katero vrsto embalaže je letos na trgu največ povpraševanja?

Brainypack® je nov inovativen izdelek, zato povpraševanje in zanimanje zanj konstantno rasteta. Kljub temu pa bi izpostavil digitalni tisk folij, kjer beležimo nadpovprečno rast, zato pričakujemo največ povpraševanja v prihodnje.

februar 2017

smo doslej investirali okoli 5 milijonov CHF in dosegli 33-odstotno zmanjšanje porabljene energije na proizvedeno enoto. Od leta 2011 sodelujemo z MyClimate, švicarsko neprofitno organizacijo, ki nam je pomagala meriti ogljični odtis in kompenzirati izpuste pri proizvodnji z različnimi ekološkimi projekti. Odziv trga in strank je bil zelo pozitiven, še posebej, ker si je kar nekaj naših strank zadalo isti cilj in nas v naši nameri podpirajo.

Martin Kleiner

Martin Kleiner je direktor in lastnik švicarskega podjetja O. Kleiner AG, ki že od 1964 proizvaja fleksibilno embalažo. V zadnjih 10 letih je izrazito povečalo izvoz, od aprila 2015 pa dela tudi v Sloveniji, kjer je njihov predstavnik Ognjen Backović. O. Kleiner AG je eno vodilnih podjetij na področju digitalnega tiska in edino, ki se lahko pohvali z ničelnim ogljičnim odtisom.

foto: arhiv podjetja

Nadpovprečna rast trga za digitalni tisk

okolje

116

49

Promocija

Zeleno omrežje

Delajo jih, ker jim je mar za okolje Tanja Pangerl

foto: Luka Bratasevec

50 116

okolje

Oblačila iz ekološke tkanine

Tekstilno industrijo navadno poznamo kot velike onesnaževalce okolja.

Pa vendar se da delati tudi drugače. To dokazuje

Oblačila iz ekološke tkanine

Zlata Zavašnik, direktorica podjetja Sens, kjer izdelujejo izključno moška oblačila.

Zlata Zavašnik

Ob koncu preteklega leta

so javnosti predstavili prvo kolekcijo moških oblačil iz

ekološke tkanine, ki nastane

iz recikliranih odpadnih

plastenk. Kljub temu, da je

takšen material dražji, so ceno

ekoloških moških oblek ohranili enako drugim oblekam. Tudi

nasploh je glavno načelo, ki

mu sledi, pravična trgovina –

pravo poplačilo za opravljeno delo, torej.

Pred kratkim ste predstavili prvo kolekcijo moških oblačil iz ekoloških tkanin, kjer material pridobivate iz recikliranih odpadnih plastenk.

Pri tem sodelujete z italijanskim dobaviteljem.

Za kakšen plastični material gre in kako ga predelate?

Gre za odpadne prosojne plastenke, ki se mehansko (toplotno), ne kemično, kar je pogosto pri reciklaži, predelajo. Torej brez kemičnih dodatkov, škodljivih za okolje.

Zakaj ste se odločili za izdelavo oblačil iz ekoloških tkanin?

Glavni razlog, ker mi je mar za okolje. Glede na veliko produkcijo in potrošnjo tekstilnih izdelkov nasploh me veseli možnost, da se karkoli v tem procesu lahko obnovi.

februar 2017

Kaj je potrebno upoštevati pri oblikovanju in proizvodnji oblačil iz ekoloških materialov?

Imam dobro izkušnjo z obdelavo te tkanine, zato nimam posebnih omejitev. Le pri barvah in teksturah, ki jih je pri tej tkanini na voljo manj, tudi zato, ker kupec še ne povprašuje dovolj po takšni tkanini, ker ne ve za to možnost.

Katere druge materiale še uporabljate?

Uporabljamo različne tkanine zaradi pestrosti ponudbe. Od 100 % volne super 130s do mešanic z bombažem, poliestrom in tudi svilo.

Koliko kupci povprašujejo po oblačilih iz ekoloških materialov in kakšne so cene?

Kupci zaenkrat ne povprašujejo, ampak upam, da bodo, ko bomo kolekcijo oblačil iz ekoloških materialov še povečali in stalno opozarjali na te izdelke, tudi s pomočjo medijev. Cene teh tkanin so nekoliko višje, vendar sem se odločila, da izdelkom ne bomo višali cen. Torej, cena ekološke obleke je enaka tisti iz običajne tkanine. To je okrog 360 evrov, odvisno od modela.

Pomemben del okoljskega odtisa in okoljske odgovornosti podjetja je, kaj se zgodi z izdelkom po končani uporabni dobi. Po svetu se širijo tudi trgovine iz druge roke oziroma tako imenovane »second hand« trgovine za oblačila. Je ta koncept prisoten tudi pri oblačilih višjega kakovostnega razreda? Kako v vaš koncept in promocijo trajnostno izdelanih oblačil vključujete ravnanje z odpadnimi oblačili? Vidite priložnost tudi v ponovni uporabi

51 Second hand trgovine in izmenjevalnice oblačil se preizkušajo tudi pri nas. Večje zanimanje je ravno za oblačila višjega kakovostnega razreda.

Zadnja leta sem neizmerno hvaležna, da oblikujem ravno izdelek, kot je moška obleka, ki je že sama po sebi namenjena določenim priložnostim, ki so povezane tudi z izgubljenimi vrednotami. To so priložnosti kot npr. valeta, matura, diploma, poroka, prva služba idr. To oblačilo človeku pomeni nekaj več in ga ne zavrže naslednjo sezono. Zato ga tudi kupuje redkeje. O predelavi nismo razmišljali, čeprav moška obleka to dopušča, saj so te obleke navadno zaradi kvalitetne tkanine bolj vzdržljive. Se pa veselim novih projektov in tudi razmišljam o sodelovanju v projektih, kot so pri nas npr.

Tekstilnica - center za predelavo, ki menda na leto predela več kot 100 ton odpadnega tekstila in ozavešča ljudi ter organizira izmenjevalnice oblačil. Samo veliko premalo se sliši za takšne projekte.

Podjetja oziroma blagovne znamke višjega cenovnega razreda imajo različne poslovne strategije. Visoka cena izdelka žal še ne pomeni varnosti za okolje ali ustrezno plačanega delavca. Žal. Pri Sens-u imamo odnos do tega.

Kupujemo ekološke tkanine ali proizvedene tam, kjer skrbijo za okolje že v celotnem procesu in imajo za to pridobljene ustrezne certifikate. Npr. ekološke tkanine, ki jih mi uporabljamo, vsebujejo markerje preko katerih se lahko preverja resničnost napisanega.

Tekstilna industrija v Sloveniji doživlja težke čase. Kakšna je vaša strateška usmeritev in kako se vam uspe ohraniti na trgu?

Vedno sem iskala priložnosti na trgu oziroma pravočasno zaznala potrebo po nekem produktu. Na področju moških oblek je že pred 23

leti obstajala praznina, ki mi je pomenila velik izziv. Še danes je. Delam znotraj te niše, raznovrstnost znotraj klasike. Delam malo drugače in vpletam detajle, ki naše obleke naredijo unikatne. Kupci to opazijo in se vračajo. Seveda opozarjamo nase tudi preko tiskanih medijev in družabnih omrežij z odličnimi fotografijami naših novosti. Ravnokar smo postavili novo spletno stran.

116

ko bo kupec razmislil o količini kupljenih izdelkov, ki jih v resnici ne potrebuje, takrat lahko pride do spremembe.

okolje

in predelavi, kar je poudarjeno v hierarhiji ravnanja z odpadki?

Kako bi opredelili »pravično trgovino«, v katero verjamete?

Denar nikoli ni bil moj izziv, ampak le sredstvo za razvoj. Cilj je bil oblikovati dober produkt, ki je bil všečen in sprejet na trgu. Sem pač po duši oblikovalka oblačil. Vedno pa mi je in mi tudi danes, ko nas preplavljajo z izdelki hitre mode, še posebej več pomeni, da so partnerji, s katerimi sodelujemo, ustrezno poplačani. Pri tem mislim na vse - od izdelovalcev tkanin, tistih, ki šivajo obleke, in ljudi, ki so vključeni v celotni proces, pa vse do prodaje naših izdelkov.

Obleka iz ekološke tkanine.

Večji tekstilni giganti, ki proizvajajo poceni oblačila, so vse bolj pod pritiskom civilnih iniciativ in druge javnosti glede vplivov, ki jih tekstilna industrija prinaša okolju. Tekstilna industrija naj bi bila z onesnaževanjem, ki ga povzroča, takoj za naftno. Kako pa sta trajnostni razvoj in odgovoren odnos do okolja upoštevana v modnem svetu oblačil višjega kakovostnega razreda in kako se to odraža?

Kako se izbirajo materiali, dobavitelji, proizvodne lokacije, delovna sila idr.?

Mislim, da ozaveščenost in opozarjanje na ta problem lahko počasi vpliva na spremembe.

Vendar je ključen člen pri tem tudi kupec, ki se bo ob ceni npr. 49 evrov in manj za zimski plašč zamislil, kje in iz česa je lahko ta izdelek narejen po tako nizki ceni. Ki se bo vprašal, kdo to izdeluje in koliko je delavec plačan ter kaj takšna proizvodnja pomeni za okolje. Tudi

SVETOVANJE NA PODROČJU ČIŠČENJA ODPADNIH VOD

IZOBRAŽEVANJA, SEMINARJI

SPREJEM V ČIŠČENJE

IZVAJANJE

Promocija

greznične gošče blato iz malih čistilnih naprav biološko razgradljivi tekoči odpadki industrijske odpadne vode

vodenje procesa večje ČN problematika malih ČN individualna izobraževanja seminarji tujih strokovnjakov

JP CČN DOMŽALE-KAMNIK d.o.o.

pilotni poskusi zahtevnejše laboratorijske analize mikrobiološke preiskave aktivnega blata simulacije procesev čiščenja aktivnega blata

T: 01 724 65 00 | E: info@ccn-domzale.si | W: www.ccn-domzale.si | Študljanska 91, 1230 Domžale

februar 2017

nadgradnja ali izgradnja novih čistilnih naprav optimizacija procesov reševanje težav pri obratovanju izračuni obremenitve, zmogljivosti, sprejemljivosti specifičnih odpadnih vod

52 116

okolje

Hrana med odpadki

Podatki ne lažejo – v Sloveniji vse več zavržene hrane mag. Mojca Žitnik Tanja Vidic

Koliko hrane se zavrže v Sloveniji, do preteklega leta ni bilo mogoče z gotovostjo trditi.

Metodologija za spremljanje teh podatkov ni

bila vzpostavljena. Podatki so temeljili zgolj na ocenah o odpadkih, ki lahko vsebujejo odpadno hrano.

Spremljanje podatkov

ponovitev nadnaslova ali imena rubrike

Odpadna hrana predstavlja

in socialni problem. Znana dejstva so, da se globalno

do 40 % tega, kar se vzgoji ali vzredi, ne poje ter da se

po ocenah Evropske okoljske agencije približno tretjina

pridelane hrane zavrže. Hkrati

je vsak osmi prebivalec našega planeta lačen, vsak tretji

pa trpi zaradi pomanjkanja

hrane. Tudi v Sloveniji si v letu

2015 kar 8 % gospodinjstev ni moglo privoščiti mesnega oziroma enakovrednega

vegetarijanskega obroka vsaj

februar 2017

vsak drugi dan.

mag. Mojca Žitnik in Tanja Vidic, SURS

V letu 2015 je v Sloveniji nastalo okoli 5 milijonov ton vseh vrst odpadkov. Od tega je bilo približno 680 tisoč ton oziroma 13 % bioloških

odpadkov. Odpadna hrana je v tem letu predstavljala 22 % bioloških odpadkov (t. j. 151 tisoč ton) oziroma 5 % vseh nastalih odpadkov.

Količina odpadne hrane se je v obdobju 20132015 rahlo povečala. Povedano drugače - prebivalec Slovenije je v letu 2015 zavrgel povprečno 73 kg hrane ali 14 % več kot v letu 2013, ko je zavrgel povprečno 64 kg hrane.

Posamezen član gospodinjstva v Sloveniji je v letu 2015 za nakup hrane in brezalkoholnih pijač zapravil povprečno 1.031 evrov, skoraj 16 % tega zneska (približno 160 evrov) pa je nato, v obliki zavržene hrane, končalo med odpadki.

Največ odpadne hrane v gospodinjstvih Vsa odpadna hrana pa ne nastaja le v gospodinjstvih. V letu 2015 je skoraj četrtina ali 24 % odpadne hrane nastalo pri proizvodnji hrane, 9 % odpadne hrane je nastalo v trgovinah z živili kot posledica preteka roka uporabe ali spremenjene kakovosti živil med samo prodajo.

Približno 19 % vse odpadne hrane je nastalo pri strežbi hrane v gostilnah, šolah, vrtcih, bolnišnicah, domovih za ostarele itd. Največji delež odpadne hrane, kar 48 % vseh količin, pa

1.000 ton

velik okoljski, ekonomski

V letu 2016 je Statistični urad RS v okviru mednarodno podprtega projekta pripravil definicijo odpadne hrane, vzpostavil metodologijo za spremljanje njenih količin, iz obstoječih podatkov preračunal nastale količine odpadne hrane po vrsti odpadne hrane in izvoru njenega nastanka ter opredelil ravnanje z odpadno hrano za obdobje 2013–2015. Izdelani in preračunani podatki so ključnega pomena za pravilno ukrepanje in vzpostavitev mehanizmov zmanjševanja količin odpadne hrane.

še vedno nastane v gospodinjstvih pri pripravi obrokov in uživanju hrane.

Odpadna hrana poleg užitnega dela zajema tudi neužitni del (npr. olupke, jajčne in ostale lupine, kosti, koščice ipd.). Po ocenah je bilo v hrani, ki je bila v obdobju 2013-2015 v Sloveniji zavržena, približno 36 % užitnega dela, ki bi ga lahko s pravilnim ozaveščanjem ljudi in odnosom do hrane zmanjšali, ter 64 % neužitnega dela, ki se ga načelom ne da zmanjšati.

160 trgovina z živili

140 120

gostinstvo in strežba hrane

100

proizvodnja hrane

80 gospodinjstva

60 40 20 0 2013

2014

2015

Grafikon 1: Odpadna hrana glede na izvor, Slovenija.

Viri: SURS, MOP, ARSO

Na ljubljanskem sejmu Natour Alpe-Adria, ki je najpomembnejši sejemski dogodek v regiji Alpe-Jadran, se je Slovenija predstavila kot destinacija za aktivni in zdrav oddih, kot odlična destinacija za športni turizem, pripravo športnikov in organizacijo mednarodnih športnih dogodkov.

Infografika: Odpadna hrana na prebivalca po statističnih regijah, Slovenija, 2015.

Viri: SURS, ARSO, MOP. © SURS.

V bioplinarnah predelajo večino odpadne hrane Skoraj polovica (43 %) vse odpadne hrane, ki je v obdobju 2013-2015 nastala v Sloveniji, se je predelala anaerobno v bioplinarnah. Približno četrtina (25 %) vse odpadne hrane je bila predelana aerobno v kompostarnah, ta delež pa se z leti povečuje. Še vedno pa je kar 15 % vse odpadne hrane končalo na odlagališčih odpadkov, kjer se pri njenem razkroju v ozračje sproščajo toplogredni plini, še posebej metan. Emisije toplogrednih plinov iz odlagališč odpadkov so v Sloveniji v 2014 znašale okoli 3,4 % vseh emisij toplogrednih plinov.

anaerobna predelava v bioplinarnah 18 % aerobna predelava v kompostarnah

43 % 15 %

odlaganje drugo ravnanje

24 %

Grafikon 2: Ravnanje z odpadno hrano, Slovenija, 2013-2015.

Viri: SURS, MOP, ARSO

Z vzpostavitvijo metodologije in pripravo podatkov o odpadni hrani je Statistični urad RS prikazal dejstva o tej problematiki v Sloveniji. Sedaj je čas, da se ti podatki ovrednotijo, da se vsi skupaj nad njimi zamislimo in po možnosti tudi ukrepamo.

Več podatkov o odpadni hrani v Sloveniji lahko najdete v publikaciji Hrana med odpadki (http:// www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=9173), ki jo je izdal SURS.

Na sejmu Natour Alpe-Adria so se na razstavnem prostoru Slovenije in slovenskega turizma pod okriljem STO predstavili Pohodništvo in kolesarjenje, Alpe Adria Trail, SKI Slovenia in Nordijski center Planica. Sejem v prvih dneh februarja je potekal v času, ko sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter STO predstavila rekordne rezultate slovenskega turizma v letu 2016: za 9 % več prihodov turistov in za 8 % več prenočitev. Slovenijo je lani obiskalo 4.170.000 turistov, prenočitev pa je bilo 10.770.000. Po deležu prenočitev je vrstni red prvih petih držav naslednji: Italija, Avstrija, Nemčija, Hrvaška in Nizozemska.

Slovenija se tako na globalnem turističnem zemljevidu vse bolj pozicionira kot odlična destinacija za športni turizem, priprave športnikov in organizacijo mednarodnih športnih dogodkov.

Slovenija in slovenski turizem sta bila v letu 2016 deležna številnih priznanj, uvrstitev v sam vrh lestvic najbolj priljubljenih in zaželenih turističnih destinacij. Razglasili so jo za prvo zeleno državo na svetu. Ljubljana je nosila naziv Zelene prestolnica Evrope.

Po kazalniku »Environmental Performance Index EPS« je Slovenija peta najbolj zelena država na svetu, na borzi MITT Moskva 2016 pa je naša država prejela posebno priznanje za razvoj in promocijo kot trajnostne destinacije. Evropsko združenje turističnih agencij je Slovenijo izpostavilo kot t.i. »Preferred Destination of the Year 2016«. Gostila je letno skupščino članov združenja, ECTAA ter SITE Exwcutive Summit 2016 na področju kongresne dejavnosti. Organizacija PATWA je Sloveniji podelila priznanje najhitreje razvijajoče se turistične destinacije. Na lestvicah najbolj varnih držav je bila v samem vrhu, globalni mediji so izpostavili kot državo z neznatnim tveganjem na področju varnosti. Slovenija je bila država partnerica turistične borze TTG Incontri 2016, za leto 2017 pa je pridobila partnerstvo na globalni turistični borzi ITB Berlin kot »Convention &Culture Partner ITB 2017«.

53 116

Slovenija je tudi odlična športna destinacija

okolje

Razporeditev nastajanja odpadne hrane po Sloveniji je različna. Po podatkih za leto 2015 je bilo največ odpadne hrane v sistem zbiranja odpadkov oddane v osrednjeslovenski (91 kg/prebivalca) in pomurski statistični regiji (85 kg/prebivalca), najmanj pa v jugovzhodni Sloveniji (48 kg/ prebivalca) in zasavski statistični regiji (49 kg/prebivalca).

februar 2017

Kratko, zanimivo

Potnike iz osebnih avtomobilov vabijo v cenejše avtobuse

V Münchnu je Flixbus začel s štirimi zaposlenimi, danes jih je v družbi tisoč. Poleg njih še štiri do pet tisoč voznikov lokalnih partnerjev.

Ste si na začetku predstavljali, da bo ideja prerasla državne meje in tako hitro rasla? Se spomnite kakšne anekdote iz samega začetka?

Jaz nisem bil na samem začetku. Podjetju sem se pridružil januarja 2015. Sicer so ustanovitelji moji prijatelji in kolegi iz prejšnjega delovnega mesta, tako da sem ves čas sledil njihovi zgodbi. Posel so začeli zaradi liberalizacije trga v Nemčiji. Na začetku so dejali, da bo uspeh, če bodo imeli 30 avtobusov. Spomnim se tudi, da sem šel na smučanje z Jochenom, enim od ustanoviteljev, ki je takrat povedal, da so dosegli številko sto zaposlenih. Nisem mogel verjeti. Spojitev Flixbusa s podjetjem Meinfernbus nam je v Nemčiji zagotovila zelo močno pozicijo. Veliko potrošnikov nas je poznalo, Flixbus je postal pomembno sredstvo javnega prevoza. Ne le majhna niša, postali smo glavni. Na tej točki se je ustvarilo tudi moje delovno mesto, namestnik direktorja mednarodnega poslovanja. Ustanovitelji so ugotovili, da imamo veliko več potenciala.

Sledil je torej korak vzpostavitve avtobusnih linij, ki povezujejo Nemčijo z drugimi državami. Trenutno načrtujemo postavitev novih linij v naslednjem letu. Na primer linije, ki gredo iz Budimpešte skozi Slovenijo do Italije. Pred nekaj leti se nikomur ni sanjalo, da bodo te linije postale sredstvo prevoza za celo Evropo in ne le Nemčijo.

Max Zeumer

FlixBus je evropski ponudnik mobilnosti in blagovna znamka skupine FlixMobility.

Od leta 2013 ponuja nov način potovanja za vsak žep.

Danes je to 100.000 dnevnih povezav do 900 destinacij v 20 državah. Sedeži podjetja so v Berlinu, Münchnu, Parizu, Milanu in Zagrebu. Zaposlenih imajo več kot 1.000 voznikov in več kot 5.000 voznikov pri 250 partnerskih podjetjih. S kombinacijo tehnologije startupa, e-poslovanja in ponudnika prevozov je FlixBus razburkal evropski trg potovanj in na domačem terenu premagal tudi globalne igralce. O ključni točki liberalizacije trga, o fleksibilnosti kot konkurenčni in okoljski prednosti ter o filozofiji kot dobremu orodju v poslovnem svetu smo se pogovarjali z namestnikom direktorja mednarodnega poslovanja Maxom Zeumerjem.

foto: arhiv podjetja

Urška Košenina

Potovanja po Evropi

54 116

logistika februar 2017

Potovanja po Evropi

Naš cilj ni, da jemljemo ljudi z vlakov in jih dajemo na avtobuse. Naš resnični cilj je, da jemljemo ljudi iz privatnih avtomobilov in jih postavljamo na avtobuse.

Imamo skupni cilj z železnicami.

Regionalni partnerji, pogosto družinska podjetja, so pri vas odgovorni za potek dnevnih linij in za floto zelenih FlixBusov. S katerimi regionalnimi partnerji sodelujete v Sloveniji in kakšne izkušnje imate s partnerstvi v Sloveniji?

V tem trenutku nimamo partnerjev iz Slovenije, ker gre večina linij čez državo. Linije ustvarjamo s končnih točk. Nimamo avtobusnih partnerjev iz Slovenije, imamo pa veliko drugih partnerstev v Sloveniji. Ljudi, ki prodajajo naše vozovnice, agencije na avtobusnih postajališčih itd. Partnerstvo je vedno odvisno od linij. Ko bo smiselno ustanoviti partnerstvo v Sloveniji, ga seveda bomo.

Mednarodne linije opravljajo preko Slovenije tudi številne druge avtobusne družbe, predvsem z Balkana. Hitre mednarodne prevoze (IC Bus) opravlja tudi Arriva prav tako z udobnimi avtobusi in podobnimi cenami. Zakaj bi uporabnik izbral Flixbus?

Poleg tega ponujamo našim uporabnikom nakup CO2 kompenzacije, ki jo kupiš med rezervacijskim postopkom. Z našimi avtobusi lahko potuješ CO2 nevtralno.

Bolj ste povezani?

Da. Ko pogledate našo ponudbo, vidite, da imamo veliko direktnih linij do veliko mest v Nemčiji. Ko pa vzameš v obzir še vse mednarodne povezave, razpolagaš s celim evropskim omrežjem.

Cene vaših vozovnic in vozovnic za vlak so v podobnem cenovnem okvirju. Zakaj bi uporabnik, poleg hitrosti, izbral avtobusni prevoz?

Ko izbiramo poslovne partnerje, nam je pomembno to, da imajo najnovejše avtobuse.

Avtobusi imajo euro 6 standard in so okolju prijazni. S fleksibilnostjo planiranja lahko prilagodimo naše časovnice glede na povpraševanje in zagotovimo, da so avtobusi vedno polni. V tem smo boljši kot Deutsche Bahn v Nemčiji, ker imamo zelo visok faktor obremenitve. Energenti imajo v Nemčiji še vedno veliko fosilnih goriv, tako da smo na koncu zelo okolju prijazni. Naš cilj ni, da jemljemo ljudi z vlakov in jih dajemo na avtobuse. Naš resnični cilj je, da jemljemo ljudi iz privatnih avtomobilov in jih postavljamo na avtobuse. Imamo skupni cilj z železnicami.

Z vašimi avtobusnimi linijami je mogoče načrtovati tudi krožno izletniško potovanje po Evropi. Razpolagate s podatkom, koliko uporabniki dejansko uporabljajo vaše prevoze za krožna potovanja po Evropi in od kod so vaši potniki?

V poletni sezoni, ko pride veliko turistov v Evropo, se nam to skokovito pozna na rezervacijah vozovnic. Ljudje potujejo na različne destinacije z našimi avtobusi. Da so turisti, vidimo po različnih jezikih na internetnih straneh, v katerih rezervirajo vozovnico. Uvideli

Flixbusova mreža seže v Španijo na jugozahodu, v London na zahodu, po Franciji, Beneluksu v Skandinavijo (do Stockholma) na severu, po vsej Nemčiji, Švici in Avstriji, proti jugu v Italijo in v Srednji Evropi zaenkrat na Češko, Slovaško, Madžarsko in Hrvaško. Kam se še nameravate širiti in katere so vaše smernice poslovanja za naprej?

Našo ponudbo želimo razširiti po celi Evropi. V okviru meddržavnih povezav želimo povezati čim več držav med seboj. Želimo vzpostaviti tudi domače povezave, kar gre počasneje, ker nekatere države še nimajo liberaliziranega trga. Na Danskem bomo v naslednjem letu uvedli domače omrežje. Poudarek je na Balkanu, kjer bomo vzpostavili več povezav. Vedno je zanimivo, ko dodaš novo povezavo, na primer, ko smo odprli povezavo Ljubljana-München.

S katerimi ukrepi se s svojim voznim parkom in relacijami prilagajate prizadevanjem Evrope k zmanjšanju izpustov CO2 iz prometa? Kako spodbujate partnerje k trajnostni mobilnosti?

Kot sem že omenil, imamo nove avtobuse s standardom euro 6, ki so okolju prijazni. Naš največji vzvod je napolnjenost avtobusov, ki zmanjšuje CO2 emisije ljudi, ki potujejo. Poleg tega ponujamo našim uporabnikom nakup CO2 kompenzacije, ki jo kupiš med rezervacijskim postopkom. Z našimi avtobusi lahko potuješ CO2 nevtralno. Okoljski prostovoljni prispevek potnikov investiramo v trajnostni projekt, ki je certificiran, da bo varoval okolje in zmanjševal količine CO2 emisij. Trenutno Flixbus podpira projekt vetrne energije na karibskem otoku Aruba.

V vašem življenjepisu piše, da ste poleg računalništva študirali tudi filozofijo. Zanima me, kako je študij filozofije vplival na vaše delo v mednarodnih vodah?

Filozofija je zanimiva, ker ti pomaga sprejeti druge načine razmišljanja, ne le lastega. V moji vlogi, kot vodja mednarodnega poslovanja, mi to zelo pomaga, da lahko sprejmem stvari izven lastnega okvirja. To me je naučila filozofija.

Sprejeti moraš, da ljudje razmišljajo drugače in da kulture razmišljajo drugače.

Vse več odpadkov v sežig čez mejo Ljubljanska Snaga bo, pravi, da zaradi nižje cene, ostanke odpadkov vrste lahka frakcija po mehanski obdelavi vozila v sežig na Dunaj. Znano je, da štiri slovenska podjetja izvažajo odpadke v tujino, največ v Avstrijo, in sicer Cerop, Curator nova, Saubermacher in Kostak. Za izvoz nizkokalorične lahke frakcije potrebujejo soglasje Ministrstva za okolje in prostor. V Sloveniji ni dovolj zmogljivosti za predelavo tega tipa odpadkov, čeprav je že med leti Ljubljana za projekt sežigalnice odpadkov dobila bruseljske finančne obljube.

Od naložbe je odstopila, saj tudi na držvni ravni ni bilo soglasja oziroma odločitve glede sežigalnice.

55 116

smo, da je naša ponudba zanimiva za turiste, posebej za tiste, ki prihajajo izven Evrope. S Flixbusom je enostavno potovati po Evropi, ker je potek rezervacije vedno enak, ali si v Ljubljani, v Parizu itd. Uporabniki vedo, da gredo lahko na Flixbus in tam najdejo dobro ponudbo. Odločili smo se, da prilagodimo ponudbo za tiste, ki si želijo krožnega potovanja po Evropi. Uvedli smo Interflix vozovnico, ki stane 99 EUR, in jo lahko koristiš za pet relacij.

Vozovnica nima časovne omejitve. Začeli smo to jesen. Za sedaj je to testno obdobje, vendar bomo naslednje leto s to vozovnico pridobili veliko novih kupcev. Zanimanje je veliko.

Največje zanimanje za to vozovnico je bilo letos iz Italije.

V ljubljanski Snagi posel z Dunajem pojasnjujejo kot medkomunalno sodelovanje pri ravnanju z odpadki. Po dogovoru bodo odpadke iz regijskega centra na Barju prevozniki odpeljali na termično obdelavo v sežigalnico Pfaffenau na Duanju. Za nizkokalorično lahko frakcijo je sicer predvidena predelava v gorivo ali energetska predelava. Dogovor ne temelji na profitni osnovi, pravijo v Snagi.

Dogovorjena cena za prevzem je 54 evrov na tono, stroški prevoza niso vključeni, posel pa naj bi bil dolgoročen. Do konca junija bodo Dunajčani prevzeli 8000 ton lahke frakcije, a za to mora pridobiti Snaga ustrezna dovoljenja. V Celju, kjer je edina sežigalnica pri nas, lahko letno sežgejo 25.000 ton odpadkov letno.

Turistične namestitve brez odpadkov?

Ekologi brez meja bodo v drugi polovici februarja pripravili dve delavnici za vodje hotelov, apartmajev, zasebnih sob, kampov ali drugih oblik nastanitev. Skupaj z njimi želijo ugotoviti, ali je mogoča nastanitev gostov brez odpadkov. Raziskave kažejo, da vedno več gostov ceni zelene prakse na področju turizma. Zato želijo na delavnicah predstaviti smernice za uvajanje načel krožnega gospodarstva in Zero Waste v hotele in druge oblike namestitev prihodnosti.

Udeleženci bodo spoznali, zakaj vodi takšen pristop k prihrankom in boljši kakovosti storitev. Delavnici bosta v Gostišču Bajc na Vrhniki (21. februarja) in v Dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah (23. februarja), sta pa brezplačni in zagotovo aktualni.

februar 2017

Da, vsi ponujamo wi-fi, udobne sedeže, ponujamo vtič za elektriko itd. Izdelek smo postavili na noge z upoštevanjem potreb naših kupcev, za kar so pripravljeni plačati. Velika razlika med našim izdelkom in IC avtobusi je, da je naša ponudba veliko večja. Z IC avtobusi imaš povezavo do Nemčije, z nami pa imaš povezave po celi Evropi. Z IC avtobusi lahko argumentiraš, na primer grem v München z avtobusom, naprej pa z vlakom. Vendar je to popolnoma drug cenovni razred. Tudi po Münchnu ostaja pri Flixbus vožnja udobna in cenovno ugodna.

Z njimi moraš kombinirati z vlakom, ki je dražji, kar ni zanimivo za veliko naših kupcev.

logistika

Kratko, zanimivo

56

Avtomatizacija in robotizacija

vse bolj vstopata v

proizvodne, pakirne in

skladiščne sisteme panog vseh vrst. Pri tem, kot pravi direktor celjskega podjetja Etra d.o.o. Franc Preložnik, dobimo energetsko najboljši

rezultat med učinkovitostjo

in produktom. Dodaja, da ti

sistemi omogočajo proizvode in storitve na višjem nivoju,

hkrati pa je omogočen popoln nadzor nad celotnim procesom

dela, kar podjetju povečuje konkurenčnost. Posebej

ponosni so tudi na razvoj tehnologije za žalsko fontano piva. V prihodnje bodo v podjetju še naprej namenjali

veliko pozornosti kadrom, ki

so gonilo razvoja podjetja. S svojimi programi vidijo precej

možnosti v industriji 4.0. Pa ne samo za njih, ampak tudi za

razvoj celotnega gospodarstva februar 2017

Trgu ponuja vaše podjetje različne rešitve avtomatizacije, industrijske elektronike in robotike. V katerih panogah ste najuspešnejši?

in Slovenije.

Ponujamo rešitve v širokem naboru od vzdrževanja do izvedbe najzahtevnejših projektov.

Smo v stalnem stiku z najnovejšimi tehnologijami, ki se v svetu že uporabljajo ali pa so v fazi priprave na uporabo. Prisotni smo skoraj v vseh panogah industrije, od metalurške, lesne, predelovalne, papirne, kemijske, energetike do logistike in transporta. V zadnjem času je glavnina našega dela povezana z avtomobilsko industrijo. Za to panogo pa vemo, da je eden od generatorjev razvoja v evro območju.

Za nas je to še poseben izziv.

Kako je energetska učinkovitost upoštevana pri sistemih robotizacije in avtomatizacije, saj nekateri opozarjajo na energetsko potratnost?

Pravilno načrtovani in optimalno postavljeni sistemi so najboljša rešitev vsepovsod, kjer to dopuščajo možnosti (predvsem finančne), saj se lahko doseže energetsko najboljši rezultat med učinkovitostjo in produktom.

V čem so prednosti vašega inteligentnega energetskega sistema Solarika in kako je trg sprejel vaše mlekomate?

Področje Solarike pokrivamo v načrtovanju oziroma pri pripravi dokumentacije in tam, kjer je del širšega sistema avtomatizacije.

Mlekomati so bili dobro sprejeti in še vedno jih nekaj deluje tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem. Z našim vstopom na tržišče se je istočasno pojavilo še osem tujih ponudnikov in to na obeh trgih, kjer smo bili prisotni.

V javnosti je manj znano, da je vaše podjetje inovativno domislilo tehnološko rešitev za žalsko fontano piva. Kaj ste morali razvozlati?

Res je, projekt fontana piv »zeleno zlato« je naš najodmevnejši projekt. Pri tem projektu je kompletna tehnologija točenja razvita v našem podjetju. Moram poudariti, da je pivo živilo in kot tako ima svoje specifičnosti, ki zahtevajo poseben pristop. Poleg tega je potrebno zagotoviti varnost potrošnika in zadostiti regulativi (HACCP). Temu projektu v podjetju pravimo, da je »najtežji«. A ne v smislu zahtevnosti, ampak zaradi dejavnikov, ki so ga spremljali. Od medijev do občanov, ki so nasprotovali izvedbi. In izdelava projekta, kjer je veliko »pametnih ter poklicanih za komentarje«, ima v takem primeru res dodatno obremenitev. Še toliko bolj zaradi odgovornosti

Franc Preložnik

Tanja Pangerl

foto: arhiv podjetja

Z digitalizacijo proizvodnih procesov do boljše konkurenčnosti

Avtomatizacija in robotizacija

logistika

116

Avtomatizacija in robotizacija

do ekipe z županom na čelu, ki so želeli načrt izpeljati. Z žalsko ekipo lahko rečemo, »da ima tisto nekaj več – vsaka čast«. Tukaj se je spet pokazala naša Slovenija majhna in ni čudno, da smo dobro pozicijo naše države, ki smo jo imeli ob osamosvojitvi, zapravili.

Vse bolj so v porastu roboti in avtomatizirani sistemi, predvsem v proizvodnih, pakirnih in skladiščnih okoljih. Prihodnost z robotizacijo in avtomatizacijo se je začela. Kje, v katerih panogah je umetna pamet najbolj smiselna in učinkovita?

Avtomatizacija in robotizacija sta v porastu in praktično ni več panoge, kjer ju ni. Ti sistemi omogočajo, da so proizvodi ali storitve na najvišjem nivoju, kar pomeni, da dobi proizvajalec pri izdelavi proizvodov najboljše razmerje med ceno in kvaliteto ter istočasno zadosti vsem današnjim zahtevam po sledljivosti. S sodobnim avtomatiziranim sistemom ima popoln nadzor nad procesi proizvodnje - od tehnologije, skladiščenja, proizvodnih linij do vseh stroškov, kar pa mu povečuje konkurenčnost.

Tudi vrh slovenskega gospodarstva je glavno pozornost namenil digitalni preobrazbi industrije. Kako lahko ti sistemi pripomorejo k

57 Ja, zadnje čase je zelo prisoten termin »digitalizacija procesov«, kar je na drug način izraženo napredovanje in posodabljanje industrijskih procesov. Industrija 4.0 ali 4. industrijska revolucija je tu. Sodobna tehnologija omogoča neverjetna napredovanja v vseh smereh in na vseh področjih.

Nekateri posebej navajajo, da se z robotsko industrijo manjšajo negativni vplivi na okolje, da je manj odpadkov, da se izboljšuje energetska učinkovitost, da so nove tehnologije bolj zelene. Lahko to potrdite tudi z vašimi storitvami in rešitvami, ki jih ponujate podjetjem?

S tem popolnoma soglašam. Naši projekti to potrjujejo. Izpostavil bi naš razvojni projekt popolnoma avtomatiziranega visoko

Koliko lahko celjska regija in vaše podjetje sodeluje v programih, ki jih je kot prednostne opredelila Strategija pametne specializacije?

Tukaj je prostora za sodelovanje zelo veliko.

Vsako mesto in vsaka regija ima že sedaj možnosti, ki pa se bodo v naslednjem obdobju še povečale. Mi smo se že priključili aktivnostim v SRIP (Strateško razvojno inovacijska partnerstva) in zelo podpiramo sodelovanje

fakultet, inštitutov, mestnih skupnosti in realnega gospodarstva. To je dobro in nujno za napredek celotne države. Ti programi imajo velik potencial in so prilika za podjetja predvsem na področju razvoja novih izdelkov ter storitev. Vse to ponuja možnosti za nova delovna mesta. In kar je zelo pomembno, veliko od teh jih bo z visoko dodano vrednostjo.

116

regalnega skladišča, ki omogoča skladiščenje osnovnega materiala, polizdelkov in končnih izdelkov. Če gledamo s strani energetske učinkovitosti, je skladiščni prostor avtomat, ki v odvisnosti od potreb sprejema in izdaja blago.

Kar pa pomeni, da ni transportov z viličarji, prevozov med oddelki, ohlajevanja prostorov pozimi, prelaganja na dvorišču idr. Za vse te manipulacije je potrebna energija.

logistika

optimizaciji proizvodnega procesa in kakšne konkurenčne prednosti dajejo podjetju?

Kakšen razvoj podjetja načrtujete, saj se v zadnjih letih širite in kadrovsko rastete?

V podjetju smo naredili desetletni strateški načrt, kjer smo zajeli in zapisali glavne parametre načrtovane poti. Največji poudarek dajemo kadrom, za katere mislimo, da bodo glavni in odločujoči dejavnik pri napredovanju podjetja. Velike možnosti vidimo v industriji 4.0. Ne samo za nas, ampak za velik odstotek slovenskih podjetij.

Logistični novici Zelenega omrežja GoOpti z mobilno aplikacijo uporabniku še bolj prijazen

Novi Kangoo Z.E. za polovico podaljšuje svoj doseg

V spletno platformo GoOpti je vključenih več kot 470 voznikov. Ti vsak mesec v kar 49 mest prepeljejo več kot 23.000 potnikov. A brezskrben prevoz ni edino, kar priča o njihovi kakovosti. Konec januarja so v podjetju šli še korak dlje. »Našim uporabnikom bo kmalu na voljo nova mobilna aplikacija, ki bo poskrbela za veliko boljšo in tudi posamezniku prilagojeno uporabniško izkušnjo,« pravi Marko Guček, direktor mednarodnega podjetja GoOpti. Zanesljivost in udobnost prevoza, ugodne cene in prijaznost voznikov so pomembne lastnosti, ki jih v podjetju postavljajo na prvo mesto. V dobrih petih letih se je tako izoblikovalo več kot 120 rednih GoOpti prevoznih poti. Do letališč in na druge lokacije je do zdaj z GoOpti potovalo več kot 750.000 ljudi. Z novo aplikacijo stremijo k še večjemu zadovoljstvu uporabnikov, doda Guček: »Potnik si lahko v aplikaciji shrani svoje najljubše lokacije, kontakte, prav tako lahko varno shrani podatki o kreditnih karticah, kar mu bo omogočalo hitrejši nakup prevoza. Imel bo natančen pregled nad prejetimi SMS-sporočili o času odhoda ali spremembah prevoza, poleg tega pa bo do kupljenih kart lahko dostopal tudi na lokacijah brez internetne povezave.«

Zadnjih šest let prodajno najuspešnejši električni mali dostavnik v Evropi ima z novim akumulatorjem in elektromotorjem, zmogljivejšim polnilnikom ter s toplotno črpalko opremljeno klimatsko napravo za več kot 50 odstotkov večji doseg kot prej. Namesto predhodnikovih 170 km ta zdaj znaša 270 km po NEDC. To v dejanski rabi, v dostavnem ciklu, pomeni, da lahko z napolnjenim akumulatorjem prevozi približno 200 kilometrov. Novi Kangoo Z.E. ima tako večji doseg od kateregakoli drugega električnega lahkega gospodarskega vozila na trgu. Kljub temu je Kangoo Z.E. ohranil enako raznoliko paleto različic kot prej: 2 dolžini – 4,28 in 4,66 metra, različici z dvema ali petimi sedeži, podaljšano kabino in od 3 do 4,6 m 3 velik tovorni prostor z uporabno nosilnostjo 650 kg. Prav tako ga je možno predelati glede na posebne poklicne potrebe (na primer v dostavnik s hlajenim tovornim prostorom, rešilni avtomobil, pick-up ipd.).

Ponuja za električni pogon značilno gladko in enakomerno vožnjo in enostavnost vozil s samodejnim menjalnikom.

Renault Nissan Slovenija, d.o.o. www.renault.si

februar 2017

GoOpti www.goopti.com

EOL

116

58

Kratko, zanimivo Slovenija želi postati turistična destinacija tudi za kolesarje Na ministrstvu za infrastrukturo so v lanskem oktobru zaključili pilotni projekt označitve prve daljinske kolesarske povezave v Sloveniji, ki poteka od Rateč do Ljubljane.

Letos že pripravljajo označitev kolesarskih povezav od Ljubljane do mejnega prehoda Obrežje. Še pred poletjem naj bi bilo mogoče prekolesariti Slovenijo od italijanske do hrvaške meje, od Rateč do Obrežja, po označeni kolesarski povezavi. Kolesarska povezava bo potekala po obstoječih kolesarskih poteh ter po državnih in občinskih cestah, predvsem po tistih, ki so bolj varne in manj prometno obremenjene. Pot bo speljana mimo naravnih, turističnih in kulturnih znamenitosti. Na ministrstvu želijo na obstoječo državno povezavo povezovati regionalne in lokalne kolesarske poti in tako vzpostaviti mrežo označenih kolesarskih poti, kot se to že dogaja na Gorenjskem. Skupaj bo tako vzpostavljenih in označenih več kot 350 kilometrov kolesarskih poti. Letos bodo označili tudi dve mednarodni kolesarski povezavi – Eurovelo 8 in Eurovelo 13. Eurovela 8 poteka od Španije do Cipra, v Sloveniji od Škofij do Sečovelj, Eurovela 13 pa je najdaljša evropska kolesarska povezava, ki poteka od Barentsovega do Črnega morja po meji nekdanje železne zavese in je daljša od 10.000 kilometrov. V Sloveniji ta trasa poteka po Prekmurju v bližini madžarske meje. Na ta način bi se Slovenija na turistični zemljevid uvrstila tudi kot kolesarska destinacija.

februar 2017

Nemško mesto Essen Zelena prestolnica Evrope 2017 Ljubljana se je poslovila od naziva Zelena prestolnica Evrope in ga predala nemškemu mestu Essen. Po besedah Evropske komisije, ki podeljuje naziv, je Essnu uspela neverjetna transformacija iz industrijskega v najbolj zeleno mesto v deželi Severno Porenje-Vestfalija.

Essen bo kot Zelena prestolnica Evrope deloval kot vzor za trajnostni urbani razvoj mest, pri čemer bo promoviral in z ostalimi mesti delil dobre ukrepe, ki jih je preizkusil sam. Župan Essna Thomas Kufen je povedal, da jim naziv Zelena prestolnica Evrope pomeni potrditev njihovih prizadevanj, da bi se uveljavili kot preoblikovano mesto. V preteklosti je bil namreč Essen izrazito industrijski, s svojimi dosežki na področju preobrazbe v zeleno mesto pa želijo pomagati ostalim evropskim mestom, da najdejo trajnostne rešitve za današnje izzive.

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja Sprašujejo dijaki 3. h razreda (1. skupina) Srednje zdravstvene šole Ljubljana pod mentorstvom učiteljice strokovno teoretičnih predmetov in praktičnega pouka Mateje Gornjak.

Vprašanje: Zakaj postavljamo tržno ceno stvarem (voda, hrana, narava, zrak ...), ki za naše življenje predstavljajo neprecenljivo vrednost? Ali niso to naravne dobrine?

Odgovarja prof. dr.

Marko Pahor, ekonomist, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani: V ekonomski znanosti ima lahko določena dobrina ali storitev različno ceno: tržno ceno, stroškovno ceno, pa še kakšno bi našli. Tržna cena je tista cena, ki jo je nekdo zanjo pripravljen plačati. Preprosto povedano, če je za liter vode ali pol kilograma kruha nekdo pripravljen plačati evro, potem je to cena litra vode ali polovice kilograma kruha. Preprost odgovor na zastavljeno vprašanje bi torej bil, da imajo naravne dobrine ceno zato, ker je zanje nekdo pripravljen plačati. Ljudje pa smo za nekaj pripravljeni plačati zato, ker je to nekaj razmeroma redkega. Drugače rečeno, količina hrane ali vode ni neomejena, tistega, kar nekdo porabi, drugi ne more. Redkejša, kot je določena dobrina, več bodo nekateri zanjo pripravljeni plačati in višja bo tržna cena.

Dobrine imajo tudi stroškovno ceno. To je tista cena, ki ravno pokrije stroške proizvodnje oziroma oskrbe s to dobrino. Slovenija je prva država na svetu, ki je pred kratkim v svoj najvišji zakon, ustavo, zapisala, da je pitna voda pravica vsakega prebivalca in da oskrbo zanjo zagotavlja lokalna skupnost v obliki neprofitne dejavnosti. Neprofitno preprosto pomeni, da prebivalci za vodo plačujejo njeno stroškovno ceno. Stroški pri zagotavljanju vode zajemajo izgradnjo vodnih zajetij, rezervoarjev, vodovodnega omrežja, prečiščevanja vode, črpanja vode, plač zaposlenih, ki skrbijo za to, pa še kaj bi se našlo. Zato ima voda, ki priteče iz domače pipe, svojo ceno, a ta mora biti tolikšna, da ravno pokrije vse te stroške.

Hrana ima običajno tržno ceno, ki je višja od stroškovne. Oskrba s hrano ima običajno razmeroma dolgo verigo, vse od kmetov, preko predelovalcev hrane do prodajalcev. Vsakdo v tej verigi bi rad ustvaril vsaj nekaj razlike med stroški, ki jih utrpi, in plačilom ki ga dobi – rad bi ustvaril dobiček. Dobiček je njegova motivacija, zakaj sploh počne, kar počne. Če ne bi bilo dobička, bi kmet namesto pridelovanja hrane prideloval kaj drugega, na primer bombaž za oblačila.

In tako tudi vsi ostali.

Nekaj dobička mora ostati, da je dejavnost zanimiva. Če je dobička premalo, začnejo ljudje iskati druge dejavnosti, kar pomeni, da postane določena dobrina še redkejša, kar dvigne njeno ceno in ustvari ali poveča dobičke. Zato imajo tudi naravne dobrine svojo tržno ceno.

Seveda lahko, če se ne strinjate s tržno ceno neke naravne dobrine, tudi sami poskrbite zase. Najamete kos zemlje in začnete pridelovati hrano. Na balkon postavite zbiralnik za deževnico. A če dobro pomislite, tudi v tem primeru plačate ceno, le da ni v denarju, temveč v vloženem trudu in času. Če se namesto vas potrudi nekdo drugi, si pa zasluži nagrado, kajne?

Portreti nagrajencev in nagrajenk za literaturo v samostojni Sloveniji – fotograf Tihomir Pinter

•

CV vsakega literata z orisom del in biobibliografskimi podatki

•

Informativni pregled glavnih literarnih nagrad in seznam nagrajenih ustvarjalk, ustvarjalcev od leta 1947

•

Literarne nagrade: Prešernova in nagrada Prešernovega sklada, kresnik, Veronikina, Jenkova, Grumova, Rožančeva, večernica, desetnica, zlatnik poezije, Levstikova, fabula, Župančičeva, Glazerjeva

116 n

EOL

Portreti so

6)

91 – 20 (19 1

•

ne slove

e

Prvi celovit razgled po sodobni slovenski literaturi in literarnih nagradah.

O delih informativno in analitično.

Promocija izpovedne moči slovenskega jezika.

Vsebina:

b do

e literatur sk

Portreti sodobne slovenske literature 1991–2016

59

PRED IZIDOM MONOGRAFIJA O LITERATURI Z LOVOROVIM VENCEM

Uredniški odbor in avtorji besedil: dr. Matjaž Kmecl, Ivo Svetina, dr. Darja Pavlič, Peter Kolšek, Igor Divjak, Veronika Šoster, Igor Bratož, Nana Čepar, Petra Vidali, Melita Forstnerič Hajnšek, Jan Grabnar, Denis Škofič, dr. Dragica Haramija Založnik: Fit media d.o.o., zanjo mag. Vanesa Čanji Fotografije: Tihomir Pinter Urednik: Jože Volfand Oblikovanje: Fit media d.o.o.

Metka Vehovar Piano Format monografije: 230 x 318 mm Obseg: 324 strani Izid: marec 2017 Cena: 41 EUR

Naročila: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, info@fitmedia.si Kontaktna oseba: Irena Pilih, irena.pilih@fitmedia.si, tel.: 03 42 66 700

Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Celje, Riko d.o.o., Eles d.o.o., Cinkarna d.d., Etra d.o.o. Celje, Emo Orodjarna d.o.o., Steklarna Hrastnik d.o.o., GEN-I, d.o.o., Maksim d.o.o., Delo d.o.o.

februar 2017

Promocija

Izid monografije so podprli:

Promocija

DARS SVETUJE: V ZIMSKIH RAZMERAH RAČUNAJMO Z DALJŠIM ČASOM POTOVANJA, ZATO SE NA POT ODPRAVIMO

VSAJ 10 MINUT PREJ KOT OBIČAJNO. Preden se v zimskih razmerah odpravite na pot, očistite stekla in v celoti odstranite sneg z vozila ter se pozanimajte o razmerah na cestah.

1970 promet.si