Issuu on Google+


FOTO: Peter Fettich, RIDER: Jakob Pavli


M9-SE

ALL-MOUNTAIN / FREESTYLE SIZES: M, L, XL


CartRide Trubarjeva 44, 1000 Ljubljana

Forma F+ Ĺ martinska 53, 1000 Ljubljana

Forma F+ Glavni trg 21, 8000 Novo mesto

Planet Adrenalin Cankarjeva ulica 35, 8210 Trebnje

Funbox

Kapucinski trg 8, 4220 Ĺ kofja Loka


www.kamplc.net www.five-o.si www.baznil-snowboarding.com www.chickita.si


Nejc Pelzel

Ponesrečen uvodnik

P

a je vendarle tukaj – še bolj dodelana in zimsko obarvana številka Filtrmaga. Vsak se je verjetno vprašal, zakaj je prišlo do zamika pri izdaji revije, in kaj je glavni razlog zanj. Ključni dejavnik za zamik je sneg. Morda ste se zasmejali, vendar je le-ta onemogočil organizacijo določenih eventov, ki so bili ključnega pomena za bogato in kvalitetno vsebino revije in so nas prisilili k spremembi datuma izida. Glavna novost v teh nekaj mesecih je lektorica-novinarka Eva, ki nam je že pri tej številki maksimalno pomagala in nam prihranila veliko neprespanih noči z branjem in lektoriranjem člankov. Mislim, da smo s skupnimi močmi v teamu ta mesec resnično dokazali, kaj se lahko naredi iz veselja ter bralcem pripravili pestro vsebina; od eventov, road tripov, intervjujev z veliki imeni naše ekstremistične scene, pa tudi kakšnih trickshotov ne manjka. Moram omeniti tudi to,

da sem izjemno vesel in ponosen na določene športnike in fotografe, ki so nam sami priskočili na pomoč in s tem omogočili še boljši razvoj naslednjih številk, ki bodo še bolj atraktivne in obogatene z novimi tematikami. Ena izmed novosti v naslednji številki bo tudi skate rubrika, na vašo željo pa bo vsebina še bolj začinjena z določenimi vodnimi športi, ki jih želite bolje spoznati. Upam, da bo tretja številka prinesla še več novosti, in da bo z vašo pomočjo še bolj prilagojena vašim željam in potrebam. Če se vam zdi, da določena zadeva manjka, nam enostavno pošljite ideje, predloge in kritike na naš elektronski naslov urednistvo@ filtr-mag.com. Sam pri sebi upam, da boste novo številko prebrali še z večjim veseljem, jo delili s prijatelji in s tem prispevali k še večjemu razvoju ekstremnih športov v Sloveniji. Sedaj pa hitro na sneg ter maksimalno izkoristite zimo. Filtrmag 02

7


Web: www.filtr-mag.com Email: info@filtr-mag.com Leto 1/številka 2 Februar 2010 Naklada: 2000 Izdajatelj: Filtr - Nejc Pelzel s.p. ISSN: 1855-7716 Uredništvo: Odgovorni urednik: Nejc Pelzel info@filtr-mag.com Kreativni urednik: Borut Ivaniševič borut@filtr-mag.com Lektor: Eva Novak eva@filtr-mag.com Pisci: Nina Goršič, Urška Ahac, Nejc Pelzel Gostujoči pisci: Rok Flander, Matej Učakar, Robert Pokovec Zasnova in oblikovanje revije: Borut Ivaniševič Grafična priprava in tisk: Littera picta d.o.o. Fotografije: Grega Eržen, Nikola Movrič, Vanessa Andrieux Fotografija na naslovnici: Vanessa Andrieux Oglasno trženje: Nejc Pelzel +386 40 667 667 info@filtr-mag.com Vsa vsebina Filtrmaga je avtorsko zaščitena. Vse pravice pridržane.

FOTO: Žiga Rakovec, RIDER: Jakob Pavli


6 20 22 26 36

26

Air & Style

Rok Flander snowboard show

Matevž Petek Sw bs 1080 Profil: Andraž Tuš Windsurf wave spoti

46 51 56 64

56

David Bertschinger Karg BS 450 Indy

Snowkite

Profil: Jan Porič Ujusansa jugo majstr

74 82 82 92

74

Profil: Bine Žalohar Tomaž Humar

Ko sanje postanejo resničnost

Backstage


AIR & STYLE Zmagovalec deskarskega Wimbeldona je Marko Grilc!


Iz rezervista z liste tekmovalcev na Billabong Air & Style v Innsbrucku se je 26-letni Ljubljančan prebil na sam vrh! Priložnost se mu je ponudila po naključju, ko se je poškodoval eden izmed tekmovalcev, in Marko jo je vrhunsko izkoristil. Cinderella day Tekmovanje svetovne elite deskarjev si je na smučarskoskakalnem stadionu na Bergislu v Insbrucku ogledalo 12.000 ljudi, mnogi pa so ga spremljali tudi preko spleta. Mesto v superfinalu, v družbi najboljših, si je Marko zagotovil z neponovljivo serijo skokov in trikom “Switch Back 1080”. Tudi sicer nepremagljivi Travis Rice, Risto Mattila in Antti Autti so mu morali priznati premoč, ko je v skupnem seštevku svetovne deskarske serije TRR prevzel vodstvo. Presenečeni komentator internetnega prenosa je pravljico zaključil z besedami: „Cinderella day for Marko Grilc! It‘s gonna be a big afterparty ... “. 12

Filtrmag 02

Tekmovanja ima v krvi Sicer pa ni Marko Grilc nikakršen novinec na tej sceni – že 10 let je član evropske ekipe Burton, pri kateri si že kar nekaj let sam oblikuje svojo desko in sodeluje pri dizajnu oblačil. Prav tako si lahko šteje v čast, da je eden izmed redkih izbrancev na svetu, ki se mu je uspelo uvrstiti v vrhunsko športno ekipo Red Bulla. Profesionalno ukvarjanje s športom so mu namreč omogočili prav Rdeči biki, ki so v njem videli več kot le potencial. V Sloveniji, razen na Voglu, nimamo primernih pogojev za vrhunske bordarske treninge, zato večina njegovih urjenj poteka v Avstriji. Tekmuje že več kot deset let in z nizanjem uspehov ter posledično ustvarjanjem je pričel že zelo zgodaj, ko je osvojil kar sedem medalj na mladinskih svetovnih prvenstvih, od tega štiri naslove mladinskega svetovnega prvaka. Ko je nabral že lep šopek medalj, se je preusmeril na snemanje filmov, a tekmovalni duh v njem mu ni dal miru, in

v sezoni 2008/2009 se je vrnil tudi v tekmovalne vode, kjer je kot slovenski reprezentant osvojil 2. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v skokih (Big Air) pod okriljem FIS. Njegovo ime je zapisano tudi v filmskem svetu, kjer je sodeloval pri projektih: „91 words for snow“, „Gap session“, „Draw the line“, „Thanks in advance“, “Overseas” ter B Movie, ki je bil predstavljen v ljubljanskem klubu K4, konec decembra. Grilc just wanna have fun! Marko nam je razkril tudi občutke ob zmagi in svoje načrte za prihodnost. Pred tekmovanjem se sploh ni obremenjeval z rezultatom in na zmago ni niti pomislil, ves trud je vložil v samo vožnjo in se ob tem skušal čim bolj zabavati. Vzdušje je bilo neverjetno in tudi to je pripomoglo k zmagi – gledalci so peli in navijali. Sprva sploh ni mogel dojeti, da je resnično zmagal, bilo je kar preveč nemogoče in nepričakovano. Zmaga je seveda precej spre-


Snowboarding

menila, zaradi nje je zdaj deležen večje pozornosti javnosti. Trenutno pa fant nikakor ne počiva – vse moči vlaga v čim boljši nastop na vseh treh tekmovanjih, na X-Games ter na Toyota Big Air. Grilc je takoj po koncu tekmovanja povedal, da je to zagotovo najboljši dan v njegovem življenju. Po zmagi je prejel klic glavnega Burtnovega team managerja, ki mu je povedal, da je s to zmago postal deskarska legenda. 18

Filtrmag 02


Snowboarding

Končno! Letošnjo sezono bo popestril event Freestyle Desant, ki se ponovno vrača in vabi vse deskarje prostega sloga, da se udeležijo enega izmed vrhunskih tekmovanj te zime na slovenskih tleh. Tokrat v obliki FIS Europa Cupa 2010, v družbi najboljših z letošnjih tekmovanj za svetovni pokal, LG Snowboard FIS World Cup 2010 je tekmovanje, kjer vrhu vladajo Marko Grilc, Matevž Pristavec, Domen Bizjak, Matevž Petek in Luka Jeromel. Letošnja eskadrilja se ne bo zbrala v kakšnem izmed mestnih središč kot pred leti v Mariboru in Ljubljani, temveč v Quiksilver Snow Parku v Kranjski gori, kjer so pripravili nov ‘’kicker’’ v zgornjem delu, ki obljublja pestro linijo in nore trike. Zimsko in adrenalinsko vzdušje sta v takšnem okolju zagotovljena. V dnevih druženja, od 4. do 7. marca 2010, boste lahko svoj desant izvedli v Slope Styleu in Big Airu, postanete lahko članski državni prvak v eni izmed disciplin ali morda celo skupni zmagovalec obeh disciplin, general Freestyle Desanta 2010.

Naši prijatelji in partnerji so nam zagotovili tudi lepe nagrade, še posebej zmagovalca general Freestyle Desanta 2010 čaka bogata nagrada. Ne, nismo pozabili na smučarje nove šole – ti bodo lahko v soboto, 6. marca 2010, v nočni operaciji pokazali, kaj znajo. Obeta se veliko dobre glasbe in zabave, ki bo zagotovo divja, saj se nam bodo pridružili tudi študentje iz vse Slovenije, ki imajo ta dan v Kranjski gori Univerzitetno državno prvenstvo v smučanju in deskanju na snegu. Vse informacije in novice o eventu lahko poiščete na www.freestyle-desant.com, kjer se lahko tudi prijavite, ali pa nam pišite na info@spank.si.

Torej; pripravite pravilno ‘’oborožitev’’ in desant na Kranjsko goro!


SNOWBOARD SHOW Event Roka Flandra je z zmago okronal kar Flander sam

N

a mariborskem Pohorju je 30. januarja potekal tretji Rok Flander snowboard show, ki je na zasneženo pobočje privabil zvezde svetovnega deskanja, nekaj slovenskih reprezentantov in veliko radovednih gledalcev, ki so uživali ob snežnem spektaklu in spremljevalnem programu dolenjske skupine Dan D. Kot Flandrovi gostje so se eventa udeležili: odlična Avstrijca Benjamin Karl in Andreas Prommegger, Francoz Sylvain Dufour, Gilles Jaquet ter njegovi štirje njegovi varovanci; Žan Košir, Izidor Šušteršič, Jernej Demšar in seveda gostitelj Rok Flander. V četrtifinalu so se deskarji kljub močnemu sneženju odločno podali na progo, a razen Flandru se ni uspelo v nadaljevanje uvrstiti 22

Filtrmag 02

nikomur drugemu iz slovenske ekipe. Občinstvo je ob spremljavi skupine Dan D z bučno podporo spodbujalo vse tekmovalce, seveda pa so bili najbolj glasni ob nastopu Roka Flandra, ki se je ob njihovi podpori in z odlično vožnjo prebil v finale. Tu se je v paralelnem veleslalomu srečal s trenutno najboljšim deskarjem v svetovnem pokalu Avstrijcem Benjaminom Karlom, ki je v razburljivem dvoboju naredil napako in Flandrova zmaga je bila pika na i spektaklu pod Pohorjem. Zmagovalec je bil z večerom seveda zadovoljen, saj sta bila tako rezultat kot organizacija vrhunska. Zmaga je bila toliko bolj sladka tudi zato, ker je premagal trenutno najbolj vroče ime v deskanju na snegu, Benjamina Karla, kar je tudi dobra popotnica za prihajajoče olimpijske igre.

Poleg Flandra sta se na stopničke povzpela Avstrijca (drugouvrščeni Benjamin Karl in tretji Andreas Prommegger), oba pa sta bila nad prireditvijo izjemno navdušena. Tekmovanja sta se udeležila že lansko leto in bila z eventom in vzdušjem zadovoljna, zato sta se vabilu z veseljem odzvala tudi letos. Veliko pomeni tudi pohvala, da se event po organizacwiji lahko kosa z marsikatero tekmo svetovnega pokala in predstavlja krasno promocijo tega športa. Rezultat tukaj ni igral glavne vloge in morda je prav to pripomoglo k sproščenemu vzdušju, vsi tekmovalci so se osredotočili predvsem na zabavo, druženje in kvalitetno predstavo za občinstvo, ki je bilo nad showom navdušeno.


FOTO: Mitja Vodušek


tek v탑 Pe 0 e t a M s 108 Sw b


1. Do skakalnice se pelješ po sprednjem robniku – pozoren moraš biti na to, da s telesom nisi preveč nagnjen nad desko. 2. Ta položaj držiš do konca skakalnice, kjer pride na vrsto odločilni trenutek: pomembno je ujeti pravi čas za odriv, saj lahko s prehitrim otežiš samo izvedbo trika.

3. Ko začutiš, da si na koncu skakalnice, prični z izvedbo trika. Poglej čez ramo, in ko opaziš smer letenja, zgrabi desko. 4. Za prvih 540 ° se poizkušaj zavrteti čim hitreje, ko ponovno preveriš smer letenja, pa nadaljuj z obračanjem še za ostalih 360 °.

5. Proti koncu vrtenja skušaj pogledati čez ramo, da približno določiš mesto pristanka. 6. Sedaj se moraš le še osredotočiti na točko, kjer nameravaš pristati ... Sledi varen pristanek. 7. Čestitamo, uspelo ti je!


ROGLA TTR SHOWDOWN – Ticket To Ride 2* Rogla, SLO 23. 1. 2010 Ticket To Ride je svetovna serija deskanja na snegu, prvič v Sloveniji bomo tekmo te serije gostili na Rogli. Moški predstavniki deskanja na snegu bodo zaradi atraktivnosti serije, denarnih in praktičnih nagrad imeli dovolj razlogov, da pričarajo adrenalinski spektakel na Rogli. KRATEK KONCEPT TEKMOVANJA: Tekmovalo se bo v disciplini Slopestyle, v eni kategoriji – moški. Tekmovalni objekti bodo big air, roller in trdi objekti (natančna postavitev je odvisna od snežnih razmer). V kvalifikaciji se bodo pomerili vsi deskarji v dveh vožnjah (boljša šteje), 16 najboljših se bo uvrstilo v finale, kjer se bodo pomerili po sistemu head-to-head na izločanje.


Nagrade bo prejelo prvih 8 tekmovalcev, med katere bo razdeljen predviden nagradni sklad (3200€): 1. 700 € - cash prize 2. Materialne nagrade v vrednosti 2500 € (DC, Dragon, Swatch)

VOLCOM PBRJ 2010 – 27. 02. 2010 Volcom Peanut Butter And Rail Jam smo lansko leto prvič organizirali na Rogli, zmagovalci se pomerijo na evropskem finalu v Švici, ter naprej na svetovnem finalu v ZDA. V letošnji sezoni je tudi open kategorija z denarnimi nagradami.

ROGLA FREESTYLE WEEK (24. 3.- 28. 3.2010) Snežni park na Rogli bomo razširili, v sklopu Freestyle weeka pa bomo pripravili športne, glasbene in multimedijske dogodke. V tem času bo potekalo državno prvenstvo v slopestyle kategoriji za otroke, Festival SISA, freestyle show z denarnimi nagradami za freestyle smučarje in deskarje, show z motornimi sanmi ter nastop punk-rock skupin, raperjev in DJ-jev. Več info v kratkem, na spletni strani Funparka.


Tuš

Andraž


š

Večina intervjujev se najbrž odvija v prijetnem ambientu s skodelico kave v rokah, in tudi ta ni bil nobena izjema. Andraža smo pričakali v Ljubljani, ki je zaradi fakultete sedaj tudi njegov drugi dom. Sproščen 19-letni Celjan, ki na prvi pogled daje vtis zelo mirnega človeka, se je hitro razgovoril in nas navdušil s svojo simpatičnostjo in presenetil s svojim fetišem na domine v usnju. Od motokrosa do rolarjev Kaj kmalu smo ugotovili, da je Andraž povsem preprost človek, adrenalinskega kalibra, ki izjemno uživa v vseh športih, ki so v povezavi s tem nadnaravnim pojmom. Tako rad vozi tudi motokros, bike, surf, tuji mu niso niti rolerji. Kot večina ekstremistov rad posluša malce hitrejšo in bolj jezno glasbo, kot sta na primer punk rock in rock. Zaradi ljubezni do glasbe pa ima doma tudi svoje bobne, na katerih izredno rad sprošča odvečno energijo, kadar tega ne počne

s svojimi priljubljenimi športnimi igračkami. Navdušil ga je oče Kiteboarding, najljubši hobi, je del njegovega življenja že skoraj 10 let. Zanj pa ga ni navdušil nihče drug kot njegov oče, Mirko Tuš, znan kot izredno vsestranski človek. Sam kajta že več kot 11 let, pravzaprav je eden izmed začetnikov tega športa pri nas, in Andraž pravi, da trenutno izgleda, kot da bo to počel dokler bo lahko hodil. Andraževi začetki pa segajo na Sardinijo, kjer mu je oče stal ob strani in mu pomagal pri začetnih korakih. Ker ga je celotna zadeva že od nekdaj izredno veselila, mu je oče na ta račun omogočil več izletov na najbolj obiskane kite spote, in tako se je najpomembnejše urjenje začelo v Braziliji. Sam pravi, da je to meka za kiteboardarje. Tam so preprosto najboljši pogoji: voda, temperatura in seveda najpomembnejši elemnt – veter. Tako je tam, s pomočjo prej naštetih pogojev, nadgraje-

val svoje znanje in spoznaval bistvo in pomen kajtanja. Za njegovo udejstvovanje v tem športu pa praktično ni vedel nihče. »Vse se je odvijalo znotraj družine in kroga prijateljev, s katerimi sem kajtal. S sošolci v osnovni šoli se o tem preprosto nisem pogovarjal. Itak me ne bi razumeli,« pravi Andraž in dodaja, da je bilo o kiteboardingu takrat v celotni Sloveniji preprosto nesmiselno govoriti, saj večina tega sploh ni poznala. Lov na medalje Leta 2006 se je Andraž prvikrat prijavil na državno prvenstvo, ki se, tako kot še marsikatero, ni odvijalo v Sloveniji, pač pa v Črni gori. O tekmovanju in njegovem poteku na začetku ni imel pojma, zato ni imel niti malo občutka glede tega, na kakšno uvrstitev lahko računa in s čim je lahko zadovoljen. Vendar pa se je mesec treninga v Grčiji, ravno pred državnim prvenstvom, izkazal za zadetek v polno, in tako je Filtrmag 02

29


FOTO: Simon Pukl

Wakeboarding


osvojil šest medalj v šestih kategorijah (freestyle, hang time in race tako v skupnem seštevku, kot tudi v mednarodni konkurenci) – štiri zlate in dve srebrni. Na samem prvenstvu je bilo okrog 20 tekmovalcev in skozi leta se je izkazalo, da se

je, če za kiteboarding živiš in se posledično lahko z njim tudi preživlja��. Zapihal je veter sprememb Odkar je Andraž v tem športu, se je celotno ozadje le-tega močno spreminjalo. V preteklo-

kar naenkrat količina celotne opreme vsakega posameznika zelo poveča, in tako je še vseeno dostikrat potrebno skočiti v tujino po kakšne malenkosti. Pohvalno pa je dejstvo, da se tudi doma kvaliteta bordov močno razlikuje od predhodnih

»Vse se je odvijalo znotraj družine in kroga prijateljev, s katerimi sem kajtal. S sošolci v osnovni šoli se o tem preprosto nisem pogovarjal. Itak me ne bi razumeli,« tekmovanj dejansko konstantno udeležujejo eni in isti športniki. Vse skupaj bi bilo verjetno videti precej drugače, če bi bilo tekmovanje kje bližje in ne v Črni gori. Posebej se mu je v spomin vtisnilo tudi tekmovanje na Bolu na otoku Brač, kamor ga je povabil hrvaški Red Bull. Ko je prejel vabilo, je bil sila navdušen, dejstvo, da se je njegova prepoznavnost razširila tudi čez meje, mu je rahlo dvignilo samozavest. Vendar pa je kmalu ugotovil, da ni častni gost on, pač pa evropski in svetovni prvak, s katerima se je potem lahko tudi soočil na kajtu, in tako spoznal, kako 32

Filtrmag 02

sti v Sloveniji ni bilo dostopnih profesionalnih desk, vse je moral kupovati v tujini, obstajali sta le dve trgovini z rekviziti za ta šport, pa še ti dve sta vsebovali le najnujnejše. Seveda je celotna stvar dandanes precej drugačna. Na trgu se pojavlja veliko novih znamk, spekter rajderjev se je močno povečal, nekateri surfarji so se preusmerili na kajt, prav tako je veliko wakeboarderjev, ki se za hobi večkrat preizkusijo tudi v kajtanju. Tekmovalcem tudi oprema sploh ni predpisana, dejansko si jo vsak izbere sam, takšno, za kakršno misli, da je zanj optimalna. Tako se

modelov. Včasih je namreč na sezono zlomil eno desko, in si tako delal precejšne stroške, kar pa je sedaj prava redkost, in kot sam pravi, je res vesel, da je temu tako, in da se tudi ta industrija tako pridno izpopolnjuje. Ostati je treba v formi Kadar ni na vodi, so njegove misli vseeno precej časa usmerjene v šport in sam napredek. Tako vsaj trikrat na teden obišče fitnes. Zaradi trdih pristankov mora imeti ojačane predvsem hrbtne mišice, vendar pa prav tako ne sme zanemarjati ostalih delov telesa. Predpisa-


ne prehrane nima, saj kot pravi, se nekih diet ne bi mogel držati, vseeno pa pazi, da ne poje ravno vse »svinjarije«, ki mu pride pod roke. Trenira tudi na lokalnem letališču v Levcu, kjer z rolko po trati nekako poskuša ujeti podoben občutek vetra v jadru, pozimi pa vse skupaj zamenja snowboarding, v katerem zares uživa, in svoje občutke poistoveti z vodnimi dogodivščinami. Vsaj enkrat v mrzlih letnih časih obišče tudi kakšen toplejši kraj v Indoneziji in Braziliji, da mu občutek za kajt, veter in vse, kar je povezano s tem, ne spolzi izpod nog. Adrenalin in poškodbe - vedno v paru Kot vsak ekstremen šport pa tudi kajtanje predstavlja veliko tveganje za poškodbe. Nesreče so pri skokih precej pogoste, in tudi sam je že večkrat občutil hude bolečine v glavi zaradi neposrečenih pristankov in bolečine v mišicah in sklepih, ko s hitrostjo petindvajsetih vozlov in več, priletiš na, takrat zelo 34

Filtrmag 02

trdo, vodno podlago. Poškodba pete pa ga je stala desetih dni treninga v Braziliji, kamor je potoval za en mesec, in še po štirinajstih dneh, ko se je lahko zopet postavil na bord, treningi niso bili optimalni, saj so bile bolečine še vedno precej hude. Največjo nevarnost tega športa pa vsekakor predstavljajo vrvi, na katere je rajder pripet. Te so izredno napete, zato moraš biti zelo pazljiv pri vseh trikih, da se vanje ne zapleteš. Večina si verjetno ne predstavlja vetra kot velike nevarnosti, a Andraž opozarja, da temu pri kajtanju ni tako. So primeri, ko nastane vetrni zid, ko skupaj treščita vzhodnik in zahodnik. Takrat je rajder, če pade ravno v ta zid, precej v škripcih, saj ga kar naenkrat ponese visoko v zrak, zaradi česar so pristanki dostikrat izredno neugodni in trdi. Vendar pa o tem Andraž ne razmišlja, zaveda se, da je to redkost in se s tem preprosto ne obremenjuje.

Na najlepših obalah sveta Na vprašanje o najljubših trenutkih, ki mu jih je šport prinesel do sedaj, pa se je Andraž konkretno zamislil. Seveda so mu, kot vsakemu tekmovalcu, najbolj pri srcu zmage, vendar pa mu tudi dejstvo, da je na račun ravno tega športa videl ene najlepših obal sveta, nariše prešeren nasmešek na obrazu. Tako je na primer obiskal obale Grčije, Brazilije, bil tudi na Baliju in ostalih otokih Indonezije, v Venezueli in na Kanarskih otokih. Dodaja pa, da je zelo srečen tudi vsakokrat, kadar mu uspe izvesti njemu najljubši trik, in sicer backside S-bend to 360 stalefish, katerega bi najraje izvajal kjerkoli in kadarkoli. Treba bi se bilo "prodati" Natančno določenih načrtov za prihodnost Andraž še nima izrisanih. Kot študent na ekonomski fakulteti si želi šolanje kar se da hitro zaključiti in nekoč postati uspešen borzni posrednik, oziroma se zaposliti


nekje v finančnem spektru. Kar pa se tiče športa, so cilji precej kratkoročni. Pozimi bo šel vsaj enkrat nekam na toplo, uživat, se gret in pa predvsem kajtat. Zaveda se, da se v Sloveniji s tem športom enostavno ne da preživeti. In ravno to je bi»Quiters never lose.« stvena razlika med slovenskimi in tujimi rajderji. Američani, Nemci in Angleži, ki so znani po uspešnosti v tem športu, so si, vsaj najboljši, ravno na ta račun ustvarili že prava

mala bogastva in se v tem še vedno udejstvujejo, ali pa se udeležujejo tekmovanj, nekateri so ustvarili firmo, ki je v tesni povezavi s tem športom, in tako ravno na račun svoje prepoznavnosti to uspešno tržijo. Vendar pa so to ljudje, ki živijo ob vodi, imajo pogoje in predvsem dosti reklame ter posledično sponzorjev. Če bi se kdo iz naših krajev odločil to početi kot ciljno življenjsko delo, bi se definitivno moral preseliti v tujino, tam hoditi na fakulteto in se pravzaprav mednarodno prodati. To pa za seboj vsekakor potegne tudi

ogromno psihičnega pritiska na tekmovalca, kar pa Andražu niti malo ne odgovarja. »To ni več to, konstantno se boriš za obstanek, delaš za sponzorje, hodiš na fotoshootinge. »Dejansko se prodaš!« Sam je na splošno pristaš bolj nekomercialnih firm in ravno zaradi tega noče imeti opravka z velikimi imeni. Podpira majhne in inovativne, saj so po večini tudi bolj kvalitetni. Ker je do sedaj najstarejši tekmovalec v kajtanju star okrog 30 let, Andraž pravi, da tega športa, tudi tekmovalno, še ne misli opustiti. V njem še vedno ostaja želja po uspehih na evropskem in skoraj nedosegljivem, svetovnem prvenstvu. Vendar pa tudi sam priznava, da so tamkajšnji tekmovalci resnični ekstremisti, triki, ki jih izvajajo pa na prvi pogled izgledajo neizvedljivi. To mu daje še dodatno motivacijo, vendar pa se zaveda, da cilji vsekakor ne smejo biti previsoki, saj je lahko padec na realna tla veliko trši kot tisti v vodo.


WINDSURF wave spotI Predstavili smo vam že nekaj Flandrovih najljubših surf spotov na Jadranu, tokrat pa je z nami delil izkušnje o najboljših svetovnih spotih, ki so nanj naredili najlepši vtis in mu kot windsurferju nudili največ užitkov.

38

Filtrmag 02

Windsurf je njegova življenjska filozofija, ker gre za šport, ki je zelo povezan z naravo, pogoji, ki se spreminjajo glede na vreme, pa skrbijo za adrenalin in odkrivanje človekovih skrajnih mej. Gre za način življenja, saj je Rok kar polovico leta na

SURFA ZA VAS DER AN L ROK F

lovu za idealnimi valovi in novimi izzivi.


Windsurfing

Mauricius Tukaj ni dileme, Mauricius je Rokov najljubši spot. Na JV otoka je Le Morne, ki ga sestavljajo trije, za windsurfing in kiting, primerni spoti. Manava je nekoliko bolj oddaljen, One Eye pa je bližje, in se je našemu so-

Maroko Zanimiva dežela z veliko obale, krasnimi valovi, idealnimi vetrovnimi pogoji z vetrom ki piha

govorniku vtisnil v spomin kot verjetno najatraktivnejši spot na svetu. Tukaj so dolgi, gladki valovi, po katerih lahko v idealnih pogojih ride neprekinjeno poteka tudi do več sto metrov. Za deskanje tukaj je potreben visok nivo znanja, saj je voda

precej plitva, dno pa je pokrito s koralami, zato so padci pogosto zelo boleči, včasih celo usodni. Najboljše pogoje za surfanje boste imeli od junija do oktobra, za letalsko karto boste odšteli okrog 800 evrov, let pa traja približno 12 ur.

s puščave na morje, je ravno zaradi tega izredno priljubljen med windsurferji in tistimi, ki surfajo brez jadra. Tudi ta spot

ponuja optimalne pogoje pomladi in jeseni. Maroko je, tako kot Kanarski otoki, privlačen predvsem zaradi bližine. Filtrmag 02

39


Kanarski otoki Ta vrhunska destinacija je precej bližja in dostopnejša. Fuerteventura z Glass Beachem ponuja gladek, strm val, ki gre v tubo, a le ob primernem vetru s severa. Glass beach je Rokov najljubsi spot poleg tega pa Fuerteventura ob primernem svelu ponuja se mnoge druge možnosti. Izreden spot je tudi na otoku Lanzarote in sicer se spot imenuje Hameos del aqua. Ta spot neprimeren za surfanje v poletnih mesecih, ker je takrat val praviloma premajhen. Vremenske okoliščine vam bodo najbolj naklonjene pomladi ali jeseni. Letalsko karto je moč dobiti že za 250 evrov, let pa je precej kratek, saj traja le 4–5 ur.


Windsurfing

Čile Ta država se ponaša z zares dolgo obalo, Rok jo je skupaj z bratom raziskal več kot 2000 kilometrov. Najbolša spota tukaj sta Topokalma z dolgim,

Madagascar Otok kontrastov, kjer so ljudje srečni in je čutiti veliko pozitivne energije. Najprimernejše valove najdemo na J, ki ga bo Rok najvrjetneje raziskal v prihodnjem letu, ponudimo pa vam lahko informacije, kateri kotički na S delu obale vam

gladkim valom, ki gre v tubo, ter peščenim dnom, ki poskrbi za manj boleče padce, in Pichilemu, kjer je val, kljub temu da doseže tudi 8 metrov, primeren za ride, saj je položen, morsko

dno pa ima takšno konfiguracijo da dela tudi ob tako velikem svelu. Let v Santiago de Chile traja 17 ur, oba spota pa sta od letališča oddaljena dve do tri ure vožnje.

bodo nudili največ užitkov. Sakalava je bolj kot za ride primerna za skoke, otok na koralnem grebenu – Mer de emerude pa ponuja gladek val, a za prevoz do tja boste morali zaprositi domačine, saj je ta otok od Madagascarja oddaljen uro in pol jadranja s pirogo. Zaradi

močnega vetra je windsurfing tu precej zahteven, nevarnost pa povečuje tudi sama oddaljenost lokacije od civilizacije in pa dejstvo, da čolnov primernih za reševanje ni. Najprimernejši čas za windsurf avanturo na sever Madagascarja je od junija do avgusta. Filtrmag 02

43


Havaji Naš sogovornik nad Havaji ni bil pretirano navdušen in jih je uvrstil na konec svojega seznama najatraktivnejših lokacij za windsurfing. Otok Oahu ni primeren za windsurfing, saj si opreme tam ni mogoče izposoditi, transport lastne pa je precej drag. Po wind- in kitesurfingu slovi otok Maui, kjer je spot Hookipa meka za surfarje, a je tukaj zaradi pretirane spopulariziranosti preveč ljudi, val pa je povsem povprečen, a dovolj dober za trening. Ima pa Maui izreden spot, ki se imenuje Lains in dela kadar zapiha Kona veter. Ta kombinacija obeta ultimativne windsurf wave pogoje.

Pomemben faktor, ali bo naš obisk surfarskega kraja uspešen, in ali bo izpolnil naša pričakovanja, je vreme. Toplo priporočamo, da se pred odhodom pozanimate o vremenskih razmerah in napovedi, saj bo še tako skrbno izbran spot ob neustreznih vremen-

skih pogojih, prej razočaranje kot pa izpolnitev vaših pričakovanj. Pri transportu opreme pogosto naletimo na težave. Na primer pri letalskem prevozniku Emirates je teža prtljage, ki jo lahko vzamemo na letalo omejena na 32 kg, kar ne zadostu-

je za vse, kar potrebujemo pri windsurfingu. Rok nam je namignil, da Emirates podobno kot večina boljših letalskih prevoznikov ponuja brezplačen transport golf opreme, kar sam spretno izkoristi tako, da del pripomočkov za surfanje spakira v torbo za golf.


Actionmama.c

om

FREESTYLE

supported b

y Youngbloo

RIDER: Alja탑 Kete

CAMP

d freeski cam

ps


Termin: 26-28 .2.2010 Lokacija: Rog la Organizator: ŠD Actionmama v sode

lovanju z Youngb

lood freeski cam

ps

Tema: Freestyle kamp, ki ga vodijo član i YBC ekipe in hk national freeski rati Marker Volk team riderji. Na l Interkampu se boste mojstrov freesty pod okriljem izku le smučanja nauč šenih ili skrivnosti najte parku. Poleg tega žjih trikov v snež boste deležni tu nem di velike pozornos profesionalci fre ti in druženja s pr eski scene in se avimi od njih naučili ka j pomeni biti pro rider! Cena: 139 eu r V ceno je vključe no: • 2x polpenzion v Koči na Pesku • 2x dnevna sm učarska vozovnic a • Učenje s frees tyle proji, videoa nalize • Spremljevaln i program Prijave: info@actionmam a.

com

Več info na www.

actionmama.com


David Karg er ching Berts 50 Indy BS 4

K

ot pred vsako adrenalinsko vragolijo, se je potrebno najprej prepričati ali je kicker ustrezen, in ali je ozračje kolikor toliko brezvetrno, saj je ob ugodnih pogojih lažje estetsko izvesti trik in pristanek. Pristanek pri bs540 je precej podoben tistemu pri triku bs180, tako da je morda najbolje, da najprej osvojiš ta “polovični” obrat in se zahtevnejših lotiš kasneje. Za izvedbo bs540 indy naredi maj-

hen setup obrat na desno oz. na levo, če želiš začiniti trik s svojimi stilom. Nadaljuj z vožnjo po kickerju z majhnim zavojem in se prepričaj, da je tvoja teža prenešena na prste. Za ta trik se ti ne bo treba preveč zavrteti – na odrivni točki naj bodo ramena še poravnana z bordom. Ko si v zraku, obrni glavo in ramena ter naredi indy grab po približno 90 ° zasuka. Poskušaj držati grab kolikor dolgo bo le šlo, da se bosta z bordom zlila v eno.


Če se morda vrtiš prehitro ,nagni s sprednjo nogo v obratno smer vrtenja, s čimer rahlo upočasniš vrtenje. Pri tem obratu je težko natančno predvideti mesto pristanka, zato se je nanj potrebno osredotočiti že, ko se zavrtiš za polni krog. Bord spusti po 450 ° in postopoma poravnaj držo do pristanka.


Februar

FILTR BEJBA™


Wakeboarding

a južni polobli se zima zaključi zgodaj v septembru …

Šest prijateljev se nas je odločilo raziskati še neznane destinacije za snowkite na vulkanih Andov. Z vrhov Cerra San Cristobala se Santiago razteza dlje od obzorja. Mesto nam je zaželelo prijazno dobrodošlico v svojem hrupnem centru – ulice so polne prodajalcev banan in avokada, povsod je slišati popularno glasbo. Veličastna prestolnica nam odpre vrata v Čile. Še južneje je pokrajina jezer, ki se razteza do vulkanskih verig Andov. Pozorni smo bili na smeri, ugodne za snowkiteanje. S pomočjo topografije gorskega smučanja, z navodili in zgodbami smo pridobili nekaj uporabnih informacij, ko smo se odločali za najprimernejšo pot. Da smo spoznali tri glavne smeri: Čile, Lonquimay in Villarico, ki je zaključila našo odpravo, smo imeli tri tedne časa. Zaradi praktičnosti smo se odločili za potovanje z avtobusom. Smučarska središča tukaj ne zagotavljajo prenočišč, zato smo jih

morali poiskati na razdalji 10–30 km. Dostop do smučišč je sicer možen samo s posebnimi vozili, kar pa ne predstavlja velikega problema. Chillian Prvi postanek je bilo vulkansko območje Chillian. Po sedemurni vožnji z avtobusom smo prispeli v Las Trancas, majhno vas, kjer smo preživeli prvi teden. Chillian je veriga treh različno starih vulkanov, ki jih ločuje hribovita planota, Tres Marias, ki je zelo primerna za snowkiteanje. Dostop je možen z vrhnje postaje. Vetrovi pihajo proti jugu, jugovzhodna smer vetra pa je najugodnejša za plezanje. Za kajtanje je najprimernejša planota Tres Marias. Za naslednji dan je bil napovedan veter in s tem priložnost plezanja na vulkan Chillian. Veter je sicer nizek, a smo vseeno lahko kiteali na vrhu baze. Ker je bilo v

dolini ogromno oblakov, smo se odločili, da bomo z adrenalinom nadaljevali naslednji dan. Idealna kombinacija vetra in jasnega neba se nam je ponudila tretji dan. Nadaljevali smo z vzponom na vulkan, jakost vetra pa je počasi naraščala … Argentina je bila pod našimi nogami. Kajti so odlično delovali, saj nam je bil veter naklonjen. Strinjali smo se z Alexom, da bomo nadaljevali pot proti vrhu … prispeli smo do kraterja … Zdaj je napočil čas, da sem pospravil jadro, posnel nekaj fotografij in odsmučal nazaj v dolino. Potrebno se je bilo posloviti od te lepote in nadaljevati pot do Lonquimaya. Lonquimay Druga faza: južno predgorje, ki se združi z vulkanom Lonquimay. Curacautin je povprečno veliko mesto, ki leži 40 km od Corralca – smučarskega središča. Drugi teden smo preživeli pri do-

Filtrmag 02

53


mačinih. Prihod na želeno mesto je bil mogoč z avtobusnim prevozom do mesta Malacahuello, nato pa smo morali pot nadaljevati z avtoštopom do 15 km oddaljene baze. Vulkan stoji ob planoti, njegova oblika pa je popolna. Najprej smo se lotili raziskovanja planote ob robu vulkana. Sončen dan in topel veter sta nam omogočila kiteanje. Na dan našega vzpona se je moč vetra jačala, kar smo med vzpenjanjem proti kraterju močno občutili – po strmini smo napredovali počasi. Žal nam je led, ki je 300 metrov pred kraterjem, onemogočil, da bi ga dosegli. Krater je bil zelo blizu, a potrebovali bi ustrezno opremo, ki je nismo imeli. Brez dvoma je vulkan Lonquimay čudovit: redka drevesa in obsežna pokrajina ponujajo veliko izletniških možnosti. VILLARRICA Bili smo malce južneje od mesta Pucon, ki je zelo turistično, ulice so polne raznih potovalnih in avanturističnih agencij … Mesto je vrinjeno med jezero in vulkan Villarica. Od baze nas je ločevalo 10 km, moč vetra pa je naraščala. Vulkan se razlikuje od ostalih, saj je precej obsežnejši. Gozdovi so visoko, tla pa so zaradi pretakanja

lave neravna. Iz vulkana se je vsak dan valil gost dim, ki je nakazoval vulkansko aktivnost. Veter je bilo tukaj izredno težko oceniti, v primerjavi s prejšnjima dvema, je ta točka precej bolj zahtevna. Sposodili smo si avto. Nekateri člani skupine so se odločili za vzpon na vulkan, a jim gost dim ni dovolil, da bi dosegli krater. Drugi del skupine se je odločil za kaiteanje. Ob petih popoldne so se oblaki prenehali dvigovati, veter je postal močnejši in enakomernejši. To je bilo povsem nepričakovano. Villarica nam je zadnji dan ponudila spomina vredno doživetje, kar smo izkoristili in kajtali do noči. Te izkušnje nam znova dokazujejo, da snowkiteanje zahteva poznavanje terena in lokalnega vremena. Na izletu smo začutili posebno vznemirjenje in testirali nove materiale, ki jih je razvil HQ, uživali smo v spremenljivih vremenskih situacijah. Vsi opisani kraji predstavljajo potencial za snowkiteanje, seveda pa še vedno ostaja veliko neraziskanih kotičkov … Žal nam v letošnji sezoni do zdaj vreme v Sloveniji še ni omogočilo dobrih snežnih razmer za snowkite, zato smo preizkusili nekatera jezera v Švici, a o tem več kdaj drugič.

Filtrmag 02

55


Kiteanje izvira že iz 13. stoletja, ko so ga Kitajci uporabljali za potrebe prevoza oseb in tovora prek rek. Snowkite pa je disciplina, kjer je temeljna oprema sestavljena iz borda ali smuči ter zmaja, ki po obliki bolj spominja na jadralno padalo, in kjer za razliko od prej omenjenega kiteboardinga, ne potrebujete vodne gladine, ampak sneg. Zmaj omogoča izkoriščanje vetra za lebdenje in jadranje po zraku. Čar snowkietinga je prav gotovo ta, da omogoča ne le drvenje po zasneženih strminah navzdol, temveč tudi navzgor, očara pa nas tudi z možnostjo izredno hitrega premagovanja višinskih razlik. Ko dosežete željeno višino, lahko enostavno pospravite opremo in odbordate nazaj v dolino. Izkušeni kajtarji znajo izkoristiti veter, ki se dviguje ob gori, ga uloviti

56

Filtrmag 02

v kite in elegantno odjadrati v dolino. Vsekakor nam ta šport ponuja obilico užitkov in izzivov, saj se kitearju ponuja v zraku resnično neprecenljiv občutek svobode in spektakularen razgled. Najboljši kitearji so sposobni v zraku na zavidljivi višini jadrati tudi dve minuti. Kot pri vsakem adrenalinskem športu so tudi tukaj prisotne potencialne nevarnosti. Nikakor ne gre podcenjevati moči vetra, njegovih sunkov, megle in plazov. Največje tveganje predstavlja že prej omenjeni efekt hriba (updraft), pri katerem se močan veter ujame v kite in kitearja v trenutku odnese v zrak in tukaj lahko stvari kaj hitro pobegnejo iz rok, saj gre za velike hitrosti, za pobočjem pa se lahko skriva nič kaj prijazna praznina.


Wakeboarding

Specializirana športna trgovina za snowkiting in kiteboarding Streliška cesta 33, 2000 Maribor, tel.: 02/4202320, info@sb-shop.si,www.sb-shop.si


FOTO: Peter Fettich


Prijetna družba ob tokratnem sproščenem kosilu in kasneje neustavljiv sogovornik ob kavi je soustanovitelj športnega kluba ŠD Life. 22-letni študent inštituta in akademije za multimedije, ki se že tri leta ukvarja z novinarstvom kot voditelj adrenalinskega kotička v oddaji ŠKL, ni nihče drug kot dobro poznano ime slovenske bike scene Jan Porič. Lukovčan si nekoč želi svoj avtodom, s katerim bi prepotoval Evropo, vendar ima do takrat pred sabo še ogromno načrtov in želja povezanih predvsem s kolesarstvom. Za svoje prvo kolo je prodal lego kocke. Prvič se je z gorskim kolesarstvom srečal leta 2000, takrat še v osnovni šoli. Ekipa, ki ga je za ta šport navdušila in s katero je preživel največ časa, so bili Boštjan Volf, Luka Per, Janez Štupar, Marvicij Kveder in Jure Smrkol. Začetki so bili, tako kot najbrž za vsakega rajderja takratnega časa, precej težki. Dandanes je slika precej drugačna. »Včasih si bil vesel,

če je imelo tvoje prvo kolo vsaj zadnji amortizer, sedaj pa se že vsak mulec takoj pripelje z najbolj profesionalnim kolesom.« Pravi tudi, da se brez zaščitne opreme ni upal spustiti nikamor. Vendar pa se je za svoje prvo spustaško kolo odpovedal svoji največji ljubezni – lego kockam, in jih prodal, da je dobil nekaj denarja, vztrajno in hitro napredoval ter se že leto kasneje prvikrat soočil s konkurenco na downhill tekmovanju in se uvrstil na obetavno tretje mesto med mladinci. Takratni downhill treningi se niso odvijali na progah, pripravljenih za ta šport, pač pa so se s prijatelji podili po lokalnih makadamskih cestah, si kdaj pa kdaj postavili kakšen nekvaliteten, a precej visok jump v bli-

glavo metali na glavo in brez razmišljanja preizkušali nove trike. Težava je bila le v tem, da njihova domišljija ni bila vedno skladna z realnostjo. Trikov na televiziji takrat še niso videli, ker prenosa takšnih športov pri nas še ni bilo, in tako se je vse odvijalo v njihovih glavah. Tako so pač preizkušali različne tehnike, največkrat ponesrečeno, vendar pa se je čez čas nabralo toliko izkušenj, da so vedeli kaj zmorejo in česa ne, kaj je malo manj pametno in kaj povsem nespametno. »Ta stvar ni kot nogomet, tu si treninge in navodila postavljaš sam, trenerjev ni.« Iz dualov v Bike fighte, iz Bike fightov v four cross. »Vse skupaj se je tudi na slovenskih tleh počasi razvijalo in

»Če en dan ne migam, se počutim prou gnilga.«

žini doma, in se, kot Jan sedaj opisuje takratno početje, brez-

poleg downhill tekem sem se začel udeleževati tudi dualov. Filtrmag 02

59


»Ta stvar ni kot nogomet, tu si treninge in navodila postavljaš sam, trenerjev ni.«


FOTO: Samo Kastelic


V tej disciplini, ki je atraktivna predvsem zaradi dveh tekmovalcev, ki po progi vozita z ramo ob rami, smo tekmovali večinoma z downhill kolesi, nekateri pa so imeli »trdake«, torej kolesa s sprednjim amortizerjem. Moja prva izkušnja na dualu je bil katastrofalen padec, ob katerem sem čelado povsem razbil. Tako se me je mama usmilila in mi kupila novo kvalitetnejšo čelado ter me tako potihem spodbudila, da sem začel razmišljati o še boljših trikih, prepričan, da se mi sedaj nič ne more zgoditi.« Ko so se tekmovanja iz dualov prelevila v Bike fighte, s katerimi so gorsko kolesarstvo skušali propagirati po večjih slovenskih mestih, je bil Jan seveda takoj pripravljen na novo disciplino. »Spomnim se, ko se je v Ljubljani odvijal Pozdrav poletju, kjer je bilo organizirano Bike fight tekmovanje. Ko sem potiskal kolo proti vrhu, sem iz publike slišal vzklike: »Jan, Jan, Jan!« To je bil definitivno eden izmed najlepših 62

Filtrmag 02

občutkov, spodbudil pa me je tako, da sem dal od sebe več kot »le« maksimum.« Bike fightom je počasi odklenkalo in iz mest so se tekmovalci zopet selili na razgibane proge v naravi, kjer so potekala tekmovanja v novi disciplini four cross, ki je še danes zelo aktualna. Jan pravi, da je njegov problem ravno ta, da ima vse discipline preprosto preveč rad, da bi se lahko odločil, kateri se bo v celoti posvetil. Sama opredelitev pa je pomembna predvsem zaradi uspešnosti, saj se moraš za največje uspehe 100 % posvetiti le eni disciplini. Lanska sezona se je za Jana začela precej melanholično. Nekdo si je njegovo najljubšo igračko sposodil za nedoločen čas (in je seveda nikoli ni vrnil) in mu s tem naredili velik strošek. Tako je posledično moral pol sezone trenirati na »trdaku«, in ker mu ni preostalo drugega, svoj čas posvetiti dirt jumpom, ki so ga veselili že prej, a med vsemi tekmovanji ni


FOTO: Samo Kastelic

FOTO: Mateja Grkman


našel dovolj časa, da bi skokom posvetil vso svojo energijo. Kljub grenkemu priokusu, je na izbranem področju zelo napredoval in splet nesrečnih okoliščin ga je na koncu pripeljal do velikega uspeha. Velika prelomnica pa se je zgodila v oddaji ŠKL, za katero je posnel backflip, trik, o katerem je sanjal že od osnovnošolskih dni. »Imel sem nekaj možnosti treninga, ki sem ga že pred snemanjem pridno izkoriščal, in sicer sem skakal v peno, in tako izpopolnjeval obrat ter doskok in se navadil rampe. Ko sem dobil občutek, da mi bo skok uspel tudi na zemlji, smo se odločili zadevo posneti. Nastopila je trema in zadnji skok v peno mi niti približno ni uspel. Šele po nekaj minutah koncentracije sem v ponovnem poskusu v peno skok spet obvladal in odločitev, da to pač moram narediti, je bila dokončna. Skok je v prvem poskusu uspel in moje sanje iz otroštva so se mi izpolnile.« 64

Filtrmag 02

Seveda pa se je, da bi zadovoljil svojo tekmovalno naravo, s svojim drugim kolesom (trdakom) udeleževal raznih slopestyle tekomavnj po Italiji in Avstriji in bil navdušen nad odzivom, saj so ga z njegovimi triki res lepo sprejeli. Svoje novo downhill kolo je tako dočakal poln motivacije in takoj začel disciplino zopet intenzivno voziti in se v njej izpopolnjevati, zato se je odločil, da se ji bo naslednje leto popolnoma posvetil in se udeležil vseh tekem, ostale discipline, pa bo postavil na stranski tir in se jim posvečal le občasno, saj je to edini način, da bo iz sebe v downhillu iztisnil vse, česar je sposoben. Poleti, ko je več časa, ni faksa in obveznosti, je zaposlen v Schladmingu kot oskrbovalec bike parka. Delo obožuje, saj lahko vozi kadar se mu zahoče, dela načeloma ni veliko, in če si zaželi obiskati Slovenijo, lahko to stori brez komplikacij. »V Avstriji je stvar drugačna,

tam nisi le delavec, pač pa nate gledajo kot na profesionalca. V Sloveniji tega nivoja na žalost še nismo uspeli doseči, zato je najbolj pametno, da se gleda preko naših meja – če uspeš tam, dejansko uspeš.« Bil pa je tudi presenečen nad tem, kako hitro se lahko Avstrijci (če je to v njihovem interesu) naučijo slovenščine, saj česa takega drugje v tujini še ni doživel. Tudi zimski dnevi so zapolnjeni s kolesarskimi treningi in ravno zadnje mesece Jan preživlja v družbi svojega BMX-a, ki mu, kot pravi, da predvsem ogromno občutka za tehniko in z njegovo pomočjo izpopolnjuje stil vožnje. Za zabavo, pa se prepusti tudi snežnim užitkom in na freestyle smučeh zadovoljno vijuga po belih strminah. »Pomembno je, da v življenju najdeš stvar, v katero usmeriš vse svoje moči!« Ob koncu letošnje sezone je bil Jan v veliki dilemi: nadaljevati in s tem tvegati še hujše


poškodbe, ki mu lahko onemogočijo normalno življenje v prihodnosti, ali opustiti stvar, kolo postaviti v kot in živeti zanj nesmiselno življenje brez adrenalina. Odločil se je za prvo, a pravi, da se sedaj marsikatere stvari loti precej bolj premišljeno kot včasih. Poškodba kolena zaradi katere je bil ob križno vez, ga je malce spremenila. Na srečo pa so mu, kljub recesiji, na pomoč priskočili sponzorji, zaradi katerih se mu je zdelo vredno nadaljevati, saj je čutil podporo, ki mu je dajala nov zagon. Na pomoč mu je priskočil tudi kolega, Roman Jelen, in mu prinesel opornico za koleno vrhunske kakovosti. To mu je dalo ogromno, prej že počasi usahlega, elana, in tako se je odločil, da bo to zimo na pripravah na novo sezono storil še več in iz sebe iztisnil toliko, da bo ob dejanskem zaključku kariere lahko rekel: »Show must go on«, takrat res da brez njega, a mu bo misel na to, da je v tem cirkusu pustil delček sebe, dala zadoščenje.

FOTO: Samo Kastelic

Biking


66

Filtrmag 02


SLOVENSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V SURFANJU

UJUSANSA JUGO MAJSTR FOTO: Simon Plestenjak


V

državi, ki skoraj nima morja še manj pa valov, a se v njej surfarska scena kljub temu vztrajno razvija, smo dobili nova državna prvaka v surfanju, Aljo Lah in Jako Grosarja. Tekmovanje je potekalo v Medulinu, kjer so tekmovalci pokazali veliko znanja ter še več požrtvovalnosti in predanosti temu športu. Jugo Majstr predstavlja željo, da bi surfanje poznalo čim več ljudi in začutilo občutek, ki ga ta šport daje. Čakanje na dovolj močan jugo Ujusansa Jugo Majstr je slovensko državno prvenstvo v surfanju, ki je bilo prvič organizirano leta 2006. Od takrat naprej praviloma poteka vsako leto – enkrat med oktobrom in božičem. Pogoj za tekmovanje so dovolj visoki valovi, ki nastanejo ob pihanju juga, od koder tudi ime tekmovanja. Prvenstvo je letos že četrtič poteka-

68

Filtrmag 02

lo v Medulinu na Hrvaškem, saj nam slovensko morje na žalost ne omogoča zadovoljivih pogojev za surfanje, v Medulinu pa ob ugodnih razmerah nastanejo dovolj visoki valovi, ki nudijo slovenskim surfarjem priložnost, da se preizkusijo v svojem znanju. Tekmovanje prvič v treh delih Jugo Majstra se vsako leto udeleži večje število tekmovalcev, zato je letos prvič potekalo v treh delih. Začelo se je z dnevom kvalifikacij, nato pa je sledil finale v dveh delih. Zelena luč za kvalifikacije se je prižgala že 22. 10. 2009, ko je bilo oznanjeno, da so valovi ugodni, in takrat se je lahko prvenstvo tudi uradno začelo. Na kvalifikacijah so se pomerili vsi tekmovalci, naprej v finale pa se je uvrstilo le najboljših deset. Poleg njih so se avtomatsko kvalificirali še vsi dosedanji državni prvaki in prvih pet z lanskoletnega Jugo Majstra. Nato se je začelo še čakanje na ugodne vremenske


FOTO: Simon Plestenjak


FOTO: Simon Plestenjak


razmere za finale. Tekmovalci so bili v stalni pripravljenosti na oznanitev datuma, ki so ga končno dočakali v novembru in decembru. Gneča med valovi V zgodnjih jutranjih urah so se tekmovalci odpravili proti Hrvaški. Mraz, dež in veter so pogoji, na katere so bili vsi pripravljeni. Obvezna oprema so bili debel neopren, neoprenski čevji in po možnosti še kapuca, saj sta vreme in voda v tem letnem času neizprosna. V vodi je zaradi več tekmovalcev naenkrat nastala precejšna gneča, ki je povečevala tveganje poškodb. Obstajala je namreč nevarnost, da bi se sotekmovalci zaleteli in nato padli na ostra skalnata tla. Videli smo kar nekaj bližnjih


srečanj, surfi so leteli po zraku, tekmovalci so iz vode hodili z razbolelimi udi ali pa objokovali svoje poškodovane surfe. A časa je bilo malo, pogoji so se hitro spreminjali, zato je bil tudi najkrajši postanek na obali potrata časa in treba je bilo izkoristiti vsak trenutek in vsak val. Ob koncu dneva, ko je padel mrak in še bolj pritisnil decembrski mraz, ko se je čez nebo pognala še zadnja strela, so se vsi srečno vrnili iz vode in kljub utrujenosti čutili, da je za njimi odličen dan. Ocenjevanje tekmovalcev Ocenjevanje voženj ni potekalo na licu mesta, saj je bilo časa premalo, pa tudi primerjati tekmovalce bi bilo z obale zares težko. Da bi rešili ta problem, in skušali soditi čimbolj pošteno, so uvedli sistem, kjer se tekmovalce snema, nato pa skupina sodnikov na podlagi posnetkov ocenjuje posamezne vale tekmovalcev. Za končni rezultat šteje skupni seštevek ocen štirih najboljših 72

Filtrmag 02


FOTO: Simon Plestenjak

valov. Kategoriji sta dve – ženska in moška, in tako je državna prvakinja postala Alja Lah, državni prvak pa že drugo leto zapored Jaka Grosar. Oba sta bila z organizacijo zadovoljna in si za v prihodnje želita še večjo kunkurenco. Kot vsi tekmovalci in organizatorji, pa tudi mi želimo, da bo naslednje leto tekmovanje privabilo še več navdušencev, ki jih je surfanje očaralo in zasvojilo.


Rezultati moški: mesto tekmovalec

klub

najboljši val

2

3

4

skupaj

1.

Jaka Grosar

Rip Curl Surf Team

5,18

5,04

4,84

4,00

19,06

2.

Andraž Rakušček

Ujusansa surf klub

4,63

4,48

4,02

4,00

17,13

Ujusansa surf klub

3.

Gregor Ševo

4.

Kostja Polc

5.

Miha Brezavšček

Surf klub Tribu

4,32

4,30

4,12

3,88

16,62

4,78

3,88

3,88

3,48

16,02

4,52

4,13

3,47

3,33

15,45


Windsurfing

Rezultati ženske: mesto tekmovalka

klub

najboljši val

2

3

4

skupaj

1.

Alja Lah

Ujusansa surf klub

2,84

2,82

2,10

1,94

9,70

2.

Niki Lukšič Druškovič Ujusansa surf klub

2,20

2,00

1,76

1,70

7,66

3.

Urška Golob

3,50

1,82

1,28

0,75

7,35

4.

Lana Mihalčič

Ujusansa surf klub

3,12

2,62

1,53

0,00

7,27

5.

Tisa Senčur

Manawai

0,00

0,00

0,00

0,00

0,00

FOTO: Simon Plestenjak

*ni nastopil/a v finalu


FOTO: Grega Stopar


Bine Žalohar, 23-letni freeskier iz Kranja, najraje v svojem življenju odkriva nove in predvsem drugačne stvari, za katere se mu zdi, da bi jih bilo vsaj enkrat vredno preizkusiti. Ravno ta želja ga je pripeljala do preizkušanja različnih športov že večkrat omenjene – freestyle zvrsti. Tako se je v njegovem življenju zvrstil pester repertoar športov, med njimi tudi wave surfing, wakeboarding, potapljanje, downhill in še mnogo drugih. Eden izmed redkih športov, ki jih lahko izključimo, tako ostaja nogomet, Binetu resnično neljub šport. Smučanje je njegova droga Bistvo pa je v zadnjih letih našel ravno v freestyle smučanju – športu, ki ga je dokončno navdušil po več letih prakticiranja, in sicer ob državnem rekordu v skupinski salti na Starem vrhu. Tako se je še istega leta dokončno odločil, da je to »droga«, ki jo je iskal in šport ga je dobesedno povlekel vase in ga še zdaj ne pusti ven. Pravi, da je s tem do-

besedno zasvojen. Takoj naslednjo sezono je z vsem skupaj začel bolj resno in se hkrati poskušal naučiti vseh trikov, ki jih je videl v tedanjih freeski filmih. Celotna zadeva seveda ni bila tako preprosta, kot je bilo videti na ekranu, in tako se je v sezoni 2007/2008 tudi Binetu zgodila nočna mora vsakega vrhunskega športnika – poškodoval si je koleno, natančneje, potrgal dve vezi in meniskus, kar ga je za 10 mesecev odtrgalo od norega belega cirkusa. Po povratku se je odločil, da bo ogromen del njegovega življenja namenjen izključno hedonističnim užitkom, kamor spadajo tudi tekmovanja in snemanja. Ta šport pa seveda ni poceni, a s pomočjo kvalitetno izvedenih trikov, filmov in navsezadnje s pomočjo samopromocije (ki je na naših tleh zelo pomemben faktor) pri-

oziroma mu, na kratko, omogočajo celotno uživancijo MountVacation, 4frnt, Oakley, Skullcandy, Dalbello, Vogel, sodelovanje s produkcijami Outofnowhere in Setup pa je ključno za izdelavo dovršenih posnetkov, s katerimi se lahko Bine pohvali. Poneslo pa ga je tudi čez meje naše male države, kar teoretično zaradi same majhnosti ni noben problem, realno gledano pa je slika seveda precej drugačna, a Bine je uspel in s finsko Hame production posnel še en film. Odlični rezultati Sezono 2008/2009 je tako zaključil kot dvakratni državni prvak in dosegel tudi nekaj zavidanja vrednih uvrstitev na tujih tekmovanjih. Na Red Bullovi tricky roulette je bil šesti, na PlayStreets, tekmovanju pod okriljem istega velikana, pa se je

»Srečanje z 2,5 m visokim kengurujem na dovozu ob polnoči je bil trenutek, ki me je najbolj prestrašil.« dejo tudi sponzorji. Tako Bineta oblačijo, obuvajo, financirajo,

uvrstil med top dvanajst rajderjev. Prav zaradi motivacije, ki so Filtrmag 02

77


79 FOTO: Samo Vidic


Extreme

»Potujte, furajte ob tem, ne obžalujte sekunde v življenju, delajte kar se da za zaslužek (naj vas ne bo sram za kramp prijeti), ne skušajte biti nekaj, kar niste, imejte radi prijatelje, ker so edini, ki vas bojo počakal«.

mu jo dali doseženi rezultati, iskanja neodkritih delčkov samega sebe in radovednosti o tem, česa vsega je sposoben, se je odločil odpotovati v Avstralijo. Najdaljša pot Tako se je v pičlih petih minutah v hotelski sobici pod Voglom odločil, da je potrebno nekaj zaslužiti in postal sezonski učitelj na gornjem smučišču. 23. junija je že sedel na letalu, namenjenemu daleč daleč ... na vzhodno obalo Avstralije, v Perisher. »Šel sem dobesedno najdalj od doma, kar se je dalo.« Tako kot v Sloveniji, se je tudi tam zaposlil kot učitelj smučanja, le s to razliko, da je tam maksimalno izkoristil ugodnosti in privilegije, ki so mu bili s tem dani. »Pred začetkom delovnega dne sem se na goro odpravil kot prvi okoli šeste ure in treniral v halfpipu, 80

Filtrmag 02

nato pa sem se, po zaključenih tečajih, za kakšni dve uri vrnil še v park.« To je na smučišču s komaj metrom snega počel praktično vsak dan, 3 mesece. Izjeme so bili seveda dnevi po zabavah, s katerimi je bil Bine zelo zadovoljen : »Avstralci se znajo zabavati. Pa še punce so lepše kot sem pričakoval.« Zmaga po zaslugi podpore iz Slovenije Poleg tega se je udeležil še avstralske serije tekem, dosegel vrhunsko četrto mesto v big air finalu ter šesto in sedmo v slopestylu. Ob tem pa se je imel po koncu delovnega obdobja možnost udeležiti tudi največjega freeski eventa v Avstraliji – Onehitwonder, kjer je po tritedenskem glasovanju in veliki podpori, predvsem Slovencev, celoten event končal na prvem

mestu in odnesel domov 2000 avstralskih dolarjev. »Kul nagrada ob koncu kengurujske zime!« Po vseh enkratnih doživetjih pa vse skupaj še ni dišalo po koncu. Bine se je za dva tedna preselil v Sydney, 500 m od Gordon's Baya. »Nori občutki, ko iz zimske preideš na surf sezono in zjutraj ob vzhodu vidiš jato delfinov 7 m stran od sebe, kjer čakaš na val v lineupu … eden boljših momentov, definitivno.« Skok iz snega na plažo Nadaljeval je v Singapur, kjer je spal v hostlu. Tam so ga vsako jutro zbudile pesmi korana iz sosednje, le 200 m oddaljene džamije, vendar ga to baje sploh ni motilo, saj je že čez nekaj dni nadaljeval svojo pot naprej v Indonezijo, na otok Bali, kjer si je zasluženo vzel mesec dni pavze po praktično desetmesečni


zimi. Miren otok, kot je prikazan na slikah, se je Binetu pokazal v realni luči – umazanija na ulicah in razvratno nočno življenje sta sestavna dela njihove kulture. Vendar pa, po njegovih besedah, še vseeno zmagajo lepote, ki jih v polni meri tam tudi doživiš. Po enem mesecu nastavljanja sončnim žarkom, surfanja, druženja, salmonele, ki mu je v celoten scenarij dodala še objemanje školjke, obisku otokov Lombok in Nuso Lombongan, spoznavanju popolnoma nove in drugačne kulture, je Bine odletel nazaj do Singapurja, kjer se je po treh dneh končno vrnil nazaj v Slovenijo, kjer ga ni bilo kar celih pet mesecev. Tako je na koncu spoznal, da ima dejansko najrajši Slovenijo in svoje prijatelje ter domače. Nepozabna izkušnja Po tolikem času, na tolikšnih različnih spotih, bi se vsakemu v glavo vtisnilo na stotine nepozabnih utrinkov in Bine ni nobena izjema. Nepozabna vožnja na samo smučišče v Avstraliji, 82

Filtrmag 02

skozi narodni park Koszhiosko, dejanski časovni zasuk iz jeseni v zimo v le nekaj minutah, srečanje z 2,5 m visokim kengorujem na cesti ob polnoči, kicker na povsem praznem smučišču 10. septembra na najvišjem predelu resorta, zraven pa gola pobočja z evkalipti in štiridnevno snemanje, ki se ga zaradi pretresa (očitno precej hudega) pol sploh ne spomni. Smola. Vsemu temu so v Avstraliji in drugih državah, ki jih je obiskal, sledili »ups and downsi«, vendar vsi izredno posrečeni, ki bodo ostali v spominu še dolgo časa. »Jata delfinov na Bondi beachu, ki sem jo sprva zamenjal za morske pse in se skoraj podelal v neopren, slikanje z Azijkami in surf dilo (surferji so popularni, ne pa skijerji) ...«


»Sledite sanjam, in če hočete biti uspešni, ne bodite del črede.«


V plezanju in gorah je videl nekaj več. V gore je bežal, podiral je meje razumnega, spremenil je načine razmišljanja pri marsikom, tudi pri alpinistih. Videl je umetnost življenja v vertikali. Eno izmed njegovih življenjskih vodil je bil rek "Karkoli delaš, delaj s strastjo!"

84

Filtrmag 02

Tomaž je pri svojih alpinističnih podvigih izgubil nekaj prijateljev in znancev. "Ne upanje, bolečina umre zadnja", je dejal. Marsikomu ni znano, da so mu leta 1990 odobrili status alpinista, leta 1993 pa je postal gorski reševalec in alpinistični inštruktor.

V mednarodnem merilu je bil njegov verjetno največji uspeh vzpon po južni steni na Daulagiri leta 1999, po kateri ga pozna alpinistični svet. Alpinistično življenje mu je za nekaj let prekinila poškodba obeh nog, ko je doma padel, a s pomočjo vrhunskih zdravnikov


mu je uspelo okrevati, in po dolgem času se je spet odpravil na Himalajo, čeprav je imel desno nogo malce krajšo in levi gleženj delno nemobilen. Leta 2005 je na gori Nanga Parbat doživel nesrečo, za katero je marsikdo dvomil, da jo bo prebrodil, saj je zaradi vremena

moral ostati v steni kar šest dni. Za reševanje s helikopterjem je bil previsoko, klasično reševanje pa je preprečevalo vreme. Ko jim je vendarle uspelo, je bil Humar že čisto izčrpan, a je preživel, in to ga je kasneje le okrepilo ter mu dalo nov zagon za nadaljevanje njego-

ve življenjske strasti. Takrat se je tudi pokazala zahrbtnost mnogih, ki niso verjeli vanj in mu očitali nastopaštvo. Njegov odgovor na to, zakaj še vedno vztraja pri tem, je bil, da se med plezanjem počuti bližje "Njemu tam gor".

"Pa sam plezat sm hotu!" Filtrmag 02

85


Dobil je veliko nagrad za svoje podvige, med njimi leta 1996 najuglednejšo nagrado – Zlati cepin. Pogovor z ostalimi alpinisti o smrti pri plezanju je bil nekaj vsakdanjega, in sam je večkrat omenil, da je njegova želja ostati v Himalaji tudi po smrti. Ponesrečil se je 10. novembra 2009 ob povratku z gore Langtang Lirung, visoke 7227 metrov, predvidevajo, da ob

86

Filtrmag 02

padcu, pri katerem si je zlomil nogo in hrbtenico. Našli so ga po petih dneh, na višini okoli 5600 metrov. O usodnem padcu pišejo tudi tuji mediji. Mnogi evropski plezalci so Humarja klicali "tisti norec iz Slovenije“, pišejo na uradni spletni strani Mounteverest.net ter dodajajo, da norca in genija loči le tanka črta. Imeti tako močno voljo, vztrajnost, ljubezen in strast, kot jih

je imel Tomaž Humar do alpinizma, je občudovanja vredno. V svoji knjigi Ni nemogočih poti je zapisal: "Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše. Spoznaš, da ljubezen ne pomeni odpiranja in da družba ne pomeni varnosti. Spoznati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube. Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odpr-


Extreme

timi očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtostjo otroka. Naučiš se graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za načrtovanje. Čez čas spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš. Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože. In

nauči se, da resnično lahko zdržiš ... Da si resnično močan in da si resnično vreden." "Najtežje in najpomembnejše stvari v življenju so preproste ali drugače povedano, najboljše stvari v življenju so nam prepovedane in dostopne hkrati. Z vsako novo preizkušnjo spoznam, kako rad imam življenje;

in živim ga šele, ko me ni strah smrti in ne življenja samega. Obe možnosti sta neločljivo povezani v večnem krogu. Zato resnice življenja ne iščem v zemeljskih nagradah, na katerih se nabira prah. Moj življenjski sen je večni boj za notranji mir in srečo, prežet z ljubeznijo, ki je ustvarila svet."

»Pazi, da ti stvari ne postanejo prelahke.« Filtrmag 02

87


Andraž Žan

Že od malih nog sem se spraševal, kaj sploh so moje sanje, kako jih doseči, in kdaj bo prišel dan, ko jih bom dosegel. Postati profesionalni windsurfer je bil moj cilj že,

odkar sem prvič stopil na desko. Deset let je minilo kot bi mignil. Sanje so tu in moram priznati, da je trajalo kar nekaj časa preden sem dojel, da jih živim.

Tekmovalna stran Že nekaj let se udeležujem freestyle tekmovanj za evropsko prvenstvo, lani pa sem prvič stopil tudi v svetovne vode. V skupnem seštevku sem pristal


na 13. mestu, kar je najboljši slovenski rezultat do sedaj, v evropskem pokalu pa sem dosegel 11. mesto v skupnem seštevku. Konec sezone je zaznamovalo državno prvenstvo v freestylu v Izoli, kjer sem samo še potrdil svoj nivo ter postal državni prvak. Za doseganje vseh teh rezultatov je potrebnih res veliko truda, časa, odrekanj in še in še. Ko sem na koncu sezone po vseh potovanjih po svetu preletel svoje preteklo leto, sem ugotovil, da sem bil v celem letu doma le dobre 3 mesece.

Cape town Zimske mesece večina profesionalnih windsurferjev preživi nekje na toplem, kjer treniramo in se pripravljamo na novo tekmovalno sezono. Letos sem ponovno izbral najjužnejše večje mesto Južne Afrike – Cape Town. Cape Town je zimska destinacija, mešanica britanskega, nizozemskega in ameriškega stila, ki živi in diha z windsurf kulturo, veliko je tudi kajterjev, surferjev, bodyboarderjev ... Na vseh avtomobilih so naložene windsurf deske, v njih pa so natlačena jadra, skoraj ne srečaš avtomobi-

la brez prtljažnika na strehi, na takšen ali drugačen način ojačanega, saj ceneni prtljažniki na že tako dotrajanih rent-a-carih pogosto ne zdržijo kilogramov opreme, ki jo windsurferji, v iskanju pravega spota, vsak dan prevažajo na kilometre daleč. Windsurferje srečaš povsod – v lokalih, internet caffejih, v supermarketih – kamor stopiš, vse je prežeto z windsurfanjem. Na vsakih 500 m najdemo kakšen surf shop, pa popravljalnice desk in jader, saj se v precej radikalnih pogojih veliko opreme uniči in potrebna so popravila. V okolici Cape Towna se na-


haja kraj z imenom Tableview, kjer živi večina windsurferjev. Skoraj na vsakem koraku lahko najdeš restavracijo, bar, trgovino. Človek dobi občutek kot da je doma, le da je v razdalji 10 km vsaj 6 spotov – potrebuješ le 10 minut, in že se lahko predajaš užitkom na jezeru oz. na valovih. Spotov je res veliko – vsak z neko svojo karakteristiko, vsak občutljiv na določene vetrovne pogoje (smer, jakost) ter na swell (smer, višina valov, perioda). Zato je skoraj nujno, da vsak dan preverimo vetrovno napoved ter se na podlagi le-te odločimo, kam se bomo odpravili – kar pogosto se lahko zgodi, da se je za dobre pogoje potrebno peljati tudi na 120 ali več kilometrov oddaljene spote. Naš dan se je pričel z gimnastčnimi vajami, saj smo bili vsi polomljeni od prejšnjega dne, sledil je zajtrk in kratek postanek v internet caffeju, kjer smo opravili poslovne zadeve. Okoli

dvanajste ure se je veter okrepil in čas je bil za freestyle session na jezeru – po treh urah napornega treninga na makadamu smo si morali malo odpočiti in nekaj prigrizniti. Kmalu zatem je freestyle opremo zamenjala wave oprema in adrenalin se je vsaj petkrat povečal. Tri ure skokov in rajdanja po valovih je bilo čez glavo dovolj. Na poti domov je sončni zahod pogosto poskrbel za malo romantike, konec dneva pa je pripadal večerji. V letošnji zimi sem imel priložnost preizkusiti večino spotov in različne pogoje: od Cape Pointa, Scarborougha, Big Baya, Haghkata, Melkbosa, Paternostra ... Od ogromnih do zmernih (2-3 m) valov, primernih za rajdanje in trike na valu, do zmernih valov, primernih za visoke skoke in rotacije v zraku (loop, backloop, pushloop). Moj nivo sem ponovno obogatil z novimi triki, zato komaj čakam na prvi preizkus znanja.

Pred mano je nova sezona tekem za EFPT (Evropski pokal freestyle tekem) in PWA (svetovni pokal freestyle tekem). Koledarji tekem so bolj ali manj znani, čakamo le še na nekatere potrditve, tako da okvirno že vem, kje bom preživel leto 2010 ... Podersdorf – Avstrija, Korzika, Sardinija, Lefkada, Kreta, Alacati – Turčija, Lanzarote, Fuerteventura, Naxos, Sylt – Nemčija. Med tekmami delam kot inštruktor v edini profesionalni slovenski windsurf šoli (Quiksilver windsurf šola), kjer z ekipo ostalih najboljših slovenskih windsurferjev svoje znanje in izkušnje prenašamo na ostale, ki se želijo ukvarjati s tem športom. Moje letošnje uspehe lahko spremljate na www.andrazzan. blogspot.com in kmalu na: www.andrazzan.com


A T S K BAC bni punkBackstage je novodo sbo, ki gla rock bend. Njihovo ti kot eli red op č bi jo bilo mo sk a, atemešanico punk-rock ustvarja, ka un punka in pop-p iki: bas en sb gla i ad ml jo štirje Uhan, tja Mi kitaro obvladuje Ogris j dre An in lar Tomaž Piš i pa sedi bn bo za , sta ari kit sta ed njih Luka Virens. Trije izm drej pa An e, an blj Lju iz o prihajaj prišel m na k je Avstrijec, ki je zen be lju , nja va že bra zaradi izo la v lja pe pri do glasbe pa ga je Backstage.

Misel Nate, viral spot za pesem iral Mitja rež o vn no po je ki ga turneja ka bs klu Okorn. Sledila je so obio ter ka d me i, nij po Slove rov in od h čji skali tudi nekaj ve tudi se so vili pra Od festivalov. jih so ki i, v tujino, med koncert j be se po še lja ve tam imeli, pa kona: ejš vn me jod na omeniti Zagrebu in cert z Beatsteaks v Avstriji. Po v e rom rod festival Ae en izmed ed zaključeni turneji je in nadal sti pu za - članov band sta po v va nja me a Sledila je prv kot trio. ni zased- ljevali so vi banda in v prenovlje podpisana bi je bila aprila 2004 dba proti novim s, fantje Nova zase ord rec a Nik z a pogodb jem cil vili nazaj v dili svojim sapa so se maja odpra je Še vedno so sle let po e vs i lal dijde o dn studio, pri posneli še drugo stu ec Backs- njam in en s nd prv Tre oj sv m vo eli sn slo po na in ščo z i 2004. Da sko plo vlja 12 sta se jo ki g, tage, ki je izšel jesen gin an nastal kar are ch k ne gre za izdelek, ki bi in tekočih punk-roc 26 koma- spevnih je k zu Ro ka bil je nt ce du mimogrede, do škem pesmi. Pro gle an in el m izš ke je ns ve pa dov v slo šek, album je promo- Podbev jeziku. Izdajo albuma

e v bendu Prvi uspehi in rušad in se noPridno so ustvarjali v studio, vili pra od vembra 2002 al njihov led ug eta sv luč kjer je Kmalu d. se prvi singel Confu Mitje em rilj ok d po zatem so sneli po d Okorna za ta koma gim dru d me je ki še videospot, meseca ot sp do gra na jil osvo na naciona Videospotnicah i. izij ev nalni tel

se zdruV prvotno zasedbo so anskih blj lju h dli pa raz žili člani a ter icij oz Op skupin P.I.T.A. in svojo ili ov tan us 01 oktobra 20 od vseže je va ve ho Nji . ino skup na dobro ga začetka potekajo ih mladih vn ati ern alt ci uli znani kovi. tel Me glasbenikov – na

FOTO: Domen Repnik in Boštjan Majcen 94

Filtrmag 02


AGE


založb. Pozitivni pod okriljem dveh in kvalitetni naa odzivi kritikov album ino pripeljali do stopi v živo so skup agencijo Roadsodelovanja z booking la kar nekaj narbe sk pri shock, ki jim je mčiji. Novembra stopov po Avstriji in Ne pomočjo podali vo ho 2007 so se z nji jo po Južnoafriški na tritedensko turne republiki. najprej posneli Po vrnitvi iz Afrike so dil daljši presle je pa to singel Trust, na stil skupino in kar mor. Kitarist je zapu bovali, da so zanj tre nekaj časa so po njavo. Konec leta našli ustrezno zame aro pridružil Tokit 2008 se je skupini s pa še Andrej tem za alu maž Pišlar, km so posneli prvi Ogris. V oktobru 2009 naslovom Doz i, db se singel v sveži za alu osvojil radijske ugcajt. Komad je km pevko tedna na po postaje, lestvice in Valu 202. sneli videospot za Januarja letos so po načrtov, kam jih novi singel Bitter End, ti, pa jim seveos dn bo zaneslo v priho lo sreče se jim ob da ne manjka. Z ma neja po Kaliforniji koncu leta obeta tur na EXIT festivalu. p sto na in morebitni erti v sosednjih V planu so tudi konc na tleh bivše in ah evropskih držav ših tleh pa so stalJuge. Koncerti na na tudi v prihodnje nica, tako da fantom jt ;). ne bo prav nič dougca


Glasba


tremni magazin BrezplaÄ?ni filtriran ex

FOTO: Peter Fettich

V naslednji ĹĄtevilki * rolkamo skupaj!

* Skateboarding



Filtrmag 2