Filtrmag 1 by Nejc Pelzel

FOTO: Venessa Andrieux

CartRide

Trubarjeva 44, 1000 Ljubljana

Forma F+

Ĺ martinska 53, 1000 Ljubljana

Forma F+

Glavni trg 21, 8000 Novo mesto

Planet Adrenalin

Cankarjeva ulica 35, 8210 Trebnje

Funbox

Kapucinski trg 8, 4220 Ĺ kofja Loka

Uvodnik

Nejc Pelzel

ik Ponesrečen uvodn

Če bi mi pred enim letom kdo dejal, da bom danes v rokah držal tiskano izdajo Filtrmaga, bi ga imel za rahlo trčenega, saj je bila to takrat na videz neuresničljiva želja. Pa se je le zgodilo. Celo poletje smo pripravljali in oblikovali članke, pridobivali fotografije in trdo garali dneve in noči, da nam je v zadanem trenutku le uspelo narediti

vse, kar smo imeli v načrtu. Veliko je bilo neprespanih noči, ki so bile namenjene izključno širjenju idej med člani naše majhne ekipe, mislim pa, da se tudi nihče izmed nas ni zavedal, da je za tak projekt potrebnega res veliko znanja in časa. Od leta 2006, ko smo začeli s projektom Filtrmag se je v arhivu nabralo malo morje novičk, intervjujev in reportaž, vendar pa je izdaja tiskane revije povsem druga dimenzija dela, organizacije, priprav in na koncu pisanja. Vsaka nova ideja nam je prinesla novo zadovoljstvo in še več elana, da smo naš magazin nadgrajevali iz dneva v dan, in na koncu je nastalo to, kar danes držite v rokah. Upam, da vas teh nekaj besed prepriča v to, da boste s še večjim užitkom prebrali to in tudi naslednje številke Filtrmaga, ki

izhaja iz resnične ljubezni do ekstrema in adrenalina.

Web: www.filtr-mag.com Email: info@filtr-mag.com

Fotografija na naslovnici: Red Bull Upstream (Grega Eržen) Fotografija Filtr bejba™: (Grega Eržen) Špela Sklepič, spremljevalka Miss Hawaiian Tropic, Miss Nove in Miss Atlantis 2010 (Agencija Queen) Oglasno trženje: Nejc Pelzel +386 40 667 667 info@filtr-mag.com Vsa vsebina Filtrmaga je avtorsko zaščitena. Vse pravice pridržane.

64719

fotografij

10323 besed 173 odstavkov

28 surftrika spotov 1 Filtr bejbo™

3 profile

Fotografije: Grega Eržen, Nikola Movrič, Vanessa Andrieux

znakov 2233 vrstic

Zasnova in oblikovanje revije: Borut Ivaniševič Grafična priprava in tisk: Littera picta d.o.o.

15 člankov

96 strani

Uredništvo: Odgovorni urednik: Nejc Pelzel info@filtr-mag.com Kreativni urednik: Borut Ivaniševič borut@filtr-mag.com Lektor: Nina Goršič nina@filtr-mag.com Pisci: Nina Goršič, Urška Ahac, Nejc Pelzel Gostujoči pisci: Rok Flander, Matej Učakar, Robert Pokovec

Tokrat smo prefiltrirali

3 intervjuje

Leto 1/številka 1 December 2009 Naklada: 2000 Izdajatelj: Filtr - Nejc Pelzel s.p. ISSN: 1855-7716

8 18

Burton New Zealand Open 2009 Intervju: Tim Kevin-Ravnjak

26 29 36

David Bertschinger: Frontflip Utrinki iz čudežne dežele Red Bull Upstream 09

44 50 54 60

Intervju: Daniel Fetz

Intervju: Adam Errington Državno prvenstvo v Wakeboardingu

Rok Flander: Back loop

82 64 70 78 82 90

Windusurf wave spoti

Profil: Jan Cestnik Profil: Luka Novak Profil: Aleš Rozman Kranjski mixtape

Snowboarding

n o t Bur al

pen and O

Ze New

2009

Nova Zelandija, jezero Wanaka – območje, na katerega bi marsikdo izmed nas pokazal s prstom na zemljevidu, in si rekel: "Želim si na to sanjsko mesto!" Le kdo tega mesta ne bi imenoval sanjsko? Jezero, čudovita pokrajina, ki je prepričala celo ustvarjalce filmov o Gospodarju prstanov, da so se film odločili posneti prav tam.

V boj za bogate nagrade Na Cardona Alpine ski resortu se je zbralo 42 tekmovalcev in 16 tekmovalk iz devetih držav, ki so se borili za 24.000 $, in 9

FOTO: Phil Erickson

a pokrajina pa se v dnevih od 11. do 15. avgusta dobesedno mavrično obarva s freestyle bordersko sceno, saj se tam zberejo najboljši borderji s celega sveta, da bi se udeležili najpomembnejšega eventa tamkajšnje zime – dogodka, ki ga že 7. leto zapored organizira Burtonova družina v kombinaciji s Swatch Ticket To Ride World Snowboard Tourom.

sicer 6000 $ za posameznega zmagovalca v vsaki skupini. Domačine so zastopali Shelly Gotlieb, James Hamilton, Stef Zeestraten, poleg BGOS prvakov Chasa Guldemonda in Jamiea Andersona, olimpijca Danny Kass in Mason Aguirre in seveda mnogi drugi, vendar pa se je ponovno izkazalo, da prednost domačega terena danes ne pomeni več tako veliko. Do konca izenačeno v ženski konkurenci Prve, ki so se po 800 m dolgi slopestyle progi spustile, so bile ženske. Tekmovanje je bilo do polfinala precej izenačeno, vendar pa je v zadnjih trenutkih bila Kiwi Shelly Gotlieb tista, ki je začela izstopati, in sicer z nastopom, v katerem je pokazala kar nekaj težko izvedljivih trikov. Cab 5 Indy, backflip in backside 360 tailgrab so bili triki, ki so jo brez večjih problemov ponesli na sam vrh. Dekle je v finalu še vedno konkretno izvajalo trike, vendar pa so jo 12

druga dekleta začela počasi dohajati, in tako sta jo kmalu prehiteli dve Američanki, in sicer Jenna Weatherby in že lanska NZO zmagovalka, Jamie Anderson, ki je letos naslov ponovno potrdila. Impresivni triki Andersonove Andersonova je sodnike očarala z vožnjo, ki se je začela s tailslideom, nadaljevala pa z 5–0 to fakie na boksih, in s switch backside 360 na prvem kikerju, sledil mu je 540 melon v 360 melon, nato 5–0 na uprailu, tail stall na quarterpipeu in za zaključek še 50/50 frontside boardslide na kinku. Impresivno, ni kaj! Še vedno v senci moških Razlika med moškimi in ženskami sicer iz leta v leto bledi, vendar pa je še vedno ogromna. Francoska Kanadčana Sebastien Toutant in Charles Reid, izurjena nikjer drugje kot na prostranem Whistlerju, sta osvojila prvi dve mesti v moških polfinalih, in sicer je Tou-

RIDER: Atsushi Ishikawa FOTO: Phil Erickson

RIDER: Sergey Tarasov FOTO: Phil Erickson

RIDER: Daisuke Murakami FOTO: Phil Erickson

RIDER: Ursina Haller FOTO: Phil Erickson

RIDER: Roger Kleivdal FOTO: Phil Erickson

Snowboarding

tant prevzel prvo mesto, ko je sodnike pustil odprtih ust z njegovim prepoznavnim trikom "Toutsie Roll" in z backside doublecorkom 1080 melon. Reid temu v finalu ni segel niti do kolen, padel je na rep samega polfinalnega paketa, in tako ga je Norvežan Torstein Horgmo vrgel mesto nižje ter sam končal kot drugi. Kasneje pa je prišel še Eric Willet iz ZDA, ki je zaključil pri back-to-back 900s, imel skrajno čisto linijo na railih in tako tudi on ugnal Kanadčana ter pristal na tretjem mestu. V tretjem runu je takrat že skoraj določeni zmagovalec pokazal še backside 270 na prvem railu, 50/50 backside 360 na drugem, iz katerega je prešel na backside rodeo 540 indy, nato v Cab 900 stalefish, sledil mu je backside 1080 double cork melon, nato pa še na kinku za zaključek frontside boardslide. Tako lahko mirne duše zaključimo, da bo trajalo še leta, preden bomo takšne trike spremljali v ženskih finalnih predstavah. 16

Slovenske barve sta zastopala Cilka Sadar in Marko Grilc Čast, da sredi našega poletja odpotujeta v zasneženo Novo Zelandijo, sta imela tudi Slovenca Cilka Sadar in Marko Grilc. Cilka je pri ženskah v slope stylu zasedla 37. mesto, ter po povratku za Filtr na kratko povedala: "Kar se tiče pričakovanj; jih nisem imela, saj je bila to moja prva tekma v tej sezoni, prej pa nisem bila na bordu 3–4 mesece. Zadovoljna sem predvsem z mojim runom v pipeu, le sodniki bi lahko bili bolj pravični, saj so bile ocene v kvalifikacijah in polfinalu nepravične do nekaterih tekmovalcev. Zelo pa sem vesela in presenečena nad mojim 9. mestom na TTR lestvici." Uspešnejši pa je bil naš, danes že svetovno poznan rajder, Marko Grilc, ki se je direktno iz oddiha na Baliju prišel pomerit z najboljšimi rajderji sveta ter dosegel odlično 13. mesto. "Dosti kul je bilo spet furat, še posebej pa sem vesel zato, ker sem prišel iz dvomesečnega nošenja japonk direktno na tekmo!"

FOTO: Phil Erickson

Snowboarding

Borba na nož v halfpipu V teh treh dneh pa se seveda ni odvijalo samo slopestyle tekmovanje, ampak se je, tako kot se za Burton spodobi, tekmovalo tudi v vrhunsko pripravljenem halfpipeu. V soboto se je 40 moških in 21 žensk zopet potegovalo za 6000 $ vredno nagrado za posameznega zmagovalca. Pri ženskah sta se do konca med seboj borili Kelly Clark in Jiayu Liu z zelo visokimi amplitudami in povsem čistimi pristanki, za ženske dobesedno spektalkularnih trikov. Kot tretja, zelo blizu njiju, pa se je v finale med drugimi uvrstila tudi Kiwi Kendall Brown, ki je bila uspešna že v slopestylu. Louie Vito se je v moški polfinale uvrstil prvi, sledila pa sta mu Luke Mitrani in Shaun White. Velik izkupiček točk Kelly Clark V halfpipe finalih je vsak tekmovalec imel na voljo tri nastope, 18

vendar pa se je že zelo kmalu videlo, kdo se bo bojeval za medalje in za končno denarno nagrado. Jiayu Lin iz Kitajske je z vožnjo back-to-back 720em in back-to-back 540em dobila ravno dovolj točk za drugo mesto, saj je bilo že prej jasno, da bo prvo pripadalo Kelly Clark, ki je s svojim zmagovalnim nastopom dosegla kar neverjetnih 83.67 točk. Za zmago je sodnikom pokazala najprej povsem čist frontside, ki mu je sledil backside 540 indy, nato 720 tailgrab, cab 720 in za zaključek še frontside 540 indy. Naša Cilka se je udeležila tudi tega tekmovanja in na koncu dosegla spodbudno 30. mesto.

Težka zmaga Shaun Whita Zgodovinski finale pa se je odvijal pri moških. Videne so bile najboljše in najbolj progresivne vožnje, kar smo jim bili priča, na tem tekmovanju. Občinstvo in sodnike so dobesedno očarale double cork in spin kombinacije. Tretje mesto je pripadlo Kazuhiri Kokubi, drugo pa si je prisvojil Luke Mitrani. Prvo mesto ni dosegel nihče drug kot "človek presenečenje" Shaun White, ki se je odlično skoncentriral, da mu je uspelo priti naprej iz ozadja ter tako osvojiti nagrado 6000 $. Njegova zmagovalna vožnja se je začela z frontside lien airom v backside 900 melon, sledil mu je frontside 1080 stalefish v cab double cork 1080 stalefish v frontside double cork 900. Nad svojo zmago je bil sam seveda navdušen, "Ponosen sem nase in na mojo današnjo zmago. To je bilo definitivno najtežje tekmovanje na katerem sem sploh sodeloval. To verjetno pove vse, saj sem, kot veste, izpustil le redke tekme takšnega formata."

Intervju

FOTO: Cyril M端ller

Tim Kevin-Ravnjak

Snowboarding

Našega zelo uspešnega, mladega snowboarderja Tima- Kevina Ravnjaka, smo na sončno soboto ujeli na tekmovanju Red Bull Upstream. Skoraj 13letni Velenjčan si je z veseljem vzel čas za našo ekipo in se razgovoril o svojem življenju, načrtih in željah za prihodnost. Simpatičnega mladeniča, ki obožuje sladoled in se, kot pravi, v prostem času posveča predvsem skejtanju in po novem tudi wakeboardanju, smo v zadrego spravili le z vprašanjem o dekletih, ki pa se mu je precej hitro, z nasmeškom, izmuznil.

Ja res je, adrenalinski športi so mi zelo pri srcu, prav tako vse povezano z njimi. Praktično, si ne predstavljam življenja brez ekstrema.

Ker smo ravno na Red Bullovem Upstreamu, kjer adrenalin dejansko potuje po zraku, nam zaupaj, če bi se upal zapeljati po Savi? Seveda bi si upal in upam, da se prihodnje leto tudi bom, če bo to le mogoče, oziroma, če me Red Bull izbere.

No, glede na tvoja leta pa ne moremo mimo šole in z njo povezanih zadev. Te sošolci in sošolke gledajo kaj drugače, ker si tako dober v snowboardanju? Imaš kaj problemov z ocenami ali ti je za te stvari preprosto vseeno? Kar se tiče šole, obiskujem 8. razred osnovne šole, kjer vse poteka nemoteno, pa tudi sošolci in sošolke gledajo name čisto običajno, saj zaradi mojega športa niti ne želim izstopati iz družbe ter se imeti za nekaj več. Edini problem v šoli je, da veliko manjkam pri pouku, vendar izostanek pridno nadoknadim z učenjem, s čimer avtomatsko brišem vse morebitne probleme.

Od kje sploh navdih za adrenalin, ti je to všeč že od nekdaj?

No pa spregovorimo, še nekaj o tvojih treningih. Kdo je tvoj trener, kakšen se ti zdi in

kje poleti ponavadi treniraš? Moj trener je Luka Gartner, s katerim se res dobro razumem. Treningi, ki jih vodi, potekajo zelo profesionalno. Kar se tiče mojih poletnih priprav, največ treniram v Franciji in Švici ter na Nizozemskem (Landgraaf), kar za pripravljalno obdobje pomeni nekje od 30 do 40 dni na snegu. Se tekmovanj in treningov udeležuješ sam ali te spremljajo tudi starši? V času trajanja zimske sezone me na treningih in tekmovanjih vedno spremlja vsaj eden izmed staršev. Ker smo borderji odvisni predvsem od vremenskih ter snežnih pogojev in urejenih parkov, veliko časa preživimo na cestah, in sicer z eno samo željo – ujeti dober dan za bordanje. Kaj pa ostala ekipa s katero treniraš, si v svojem teamu najmlajši? Smo mlada ekipa deskarjev na snegu v prostem slogu, stari 21

FOTO: Cyril M端ller

Snowboarding

od devet do šesnajst let, imenovana Freestyle Youth Team Slovenia. V ekipi nisem več najmlajši. Imam pa na obdobja, ko sem bil, zelo lepe spomine in še vedno se spominjam svojega prvega odhoda v tujino. Sem tudi član mednarodnega teama Burton Smalls, v katerem je izbranih pet Američanov, dva Japonca in le en Evropejec, vendar zaradi velike oddaljenosti ne treniramo skupaj. Imaš kakšen ritual, ki ga ponoviš pred vsakim tekmovanjem, ker meniš, da ti prinaša srečo? Hmmm ... Najprej zaprem sprednjo vez in grem v mislih dvakrat čez progo ter si zamislim svoj run v pipeu oz. slopestylu. Potem pa zaprem oči in si še enkrat predstavljam celotno progo, zaprem še drugo vez in štartam. Kaj pa sponzorji, si zadovoljen z njimi, kaj ti omogočajo in koliko sponzorskih desk zlomiš letno?

Moji glavni sponzorji so Burton, Red in Anon, ki mi zagotavljajo najboljšo snowboardersko opremo, skratka, da sem obut, oblečen in zaščiten. Poskrbijo tudi za oblačila za prosti čas. Za moje treninge in ostalo sta do sedaj poskrbela še Rogla in Cockta ter ostali donatorji. Še posebej enemu, ki žal, ne želi biti izpostavljen, sem zelooo hvaležen! Bordam z vrhunskimi Burtonovimi deskami Custom, zato jih sploh ne uspem zlomiti. Prej smo že govorili o wakeboardingu, koliko časa se že ukvarjaš s tem športom in ali mogoče že obračaš kakšne trike na objektih? Wakeati sem prvič poskusil pred tremi leti, vendar se potem s tem športom nisem ukvarjal vse do letošnje sezone, ko sem si kupil svojo wake opremo in glede na to, da sem wakeal le desetkrat, že zelo napredoval. Določeni elementi so dokaj podobni boardanju. Trenutno se že preizkušam na

objektih ter obračam 360 na kickerjih. Kaj pa skate park v Ljubljani, si že bil tam, kako se ti zdi, si že celega prefural? Super je, res najboljši skate park v Sloveniji! V njem sem bil že večkrat in res, ni druge besede kot noro! Na začetku si omenil, da tvojega prostega časa skoraj ni, kaj pa počneš ko ne bordaš, skejtaš in wejkaš? Družim se s prijatelji, v zadnjem času pa nekaj prostega časa prebijem tudi pred računalnikom, kjer večino časa klikam po Facebooku. Kaj pa glede glasbe? Kaj največ poslušaš in ali tekmuješ oz. treniraš s slušalkami v ušesih? Poslušam praktično vse, še največ pa glasbo iz snowboard filmov. Na začetku sem poizkusil trenirati z mp3 predvajalnikom, vendar se to ni obneslo, saj nisem bil dovolj 23

FOTO: Cyril M端ller

FOTO: Cyril Müller skoncentriran na progo. Je pa res da ti pri bordanju doda nor občutek adrenalina, hitrosti in ti da zagon. No ker si omenil snowboard filme, nam zaupaj še, katerega bi ti priporočal našim bralcem kot res najboljšega? That‘s It, That‘s All. Kaj pa tvoji video clipi? Kdo ti jih montira, kakšne imaš do 26

sedaj izkušnje s snemanjem lastnih filmov in seveda, kdaj lahko pričakujemo kaj novega iz tvoje strani? Posnetki so od očeta, ki se na tem področju izboljšuje iz leta v leto, montažer pa je Andro Kajzer, ki res vedno zmontira zelo hud promo film. Pri samem snemanju resnično maksimalno uživam in upam, da bo tega v prihodnosti čim več, ter da bosta tudi naslednje leto na

voljo vsaj dva video clipa, če ne celo kakšen več. Naj pa še omenim, da je moja velika želja, nekoč posneti film z zares odlično Burtnovo ekipo. Tim-Kevin, hvala za tvoj čas, želimo pa ti čim več uspehov v novi snowboard sezoni, norih wake in skate trikov, ter čim manj poškodb. Hvala tudi vam.

'LVWULEXFLMD LQ SURGDMD 3URDGUHQDOLQ G R R LQIR#SURDGUHQDOLQ VL ZZZ SURDGUHQDOLQ VL 6SOHWQD SURGDMD ZZZ SURZDNHU VL

FOTO: Venessa Andrieux

Snowboarding

David er ching Berts TFLIP FRON

rontflip je trik s katerim se vedno najraje ubadam. Ni preveč težak, vendar kljub temu prinese veliko užitkov ob uspešni izvedbi. Za izvedbo trika ne potrebujte ravno velikega kikerja in že iz slike je razvidno, da se pri

odskoku odrineš ravno iz roba mize. Z rotacijo ni potrebno začeti že pred odrivom iz mize, pač pa takoj ko se skok začne. Malo pred skokom se je potrebno prepričati, da je teža na zadnji nogi in se nato takoj po odrivu v čim krajšem času s telesom usmeriti proti nosu

Snowboarding

boarda, saj mora biti pristanek v njegovi vodoravni smeri. Rotacija mora biti izvedena čim hitrejše in z veliko energije. Pred pristankom je potrebno pokrčiti zadnje koleno, kar ti da dobro pozicijo za lep in mehak pristanek. V primeru, da je kiker večji in posledično rotacija po-

daljšana, ni potrebno upogibati zadnje noge, saj ne rabimo nobenih dodatnih pospeškov pri rotaciji. Zaključek trika res ni težak, če vse spelješ po zgoraj navedenih navodilih in če je že takoj na začetku, torej na kikerju, vse tako kot mora biti, predvsem brez problemov

z ravnotežjem in posledične nestabilnosti. Želim vam veliko užitkov in uspešno izvedenih skokov!

Windsurfing

UTRINKI IZ ČUDEŽNE DEŽELE

red FOTO: Michael Sume

oletja je vendarle konec. V jesenskem vzdušju ob beli kavi pričakujem vrvež veselega decembra. Misli mi nehote odplavajo kakšnem mesec ali dva nazaj, ko sem brezskrbno surfal pod žgočim egipčanskim soncem. Windusrfing, ohh ta prelepi špot Že od malih nog se predajam užitkom tega prelepega športa. Windsurfing je zaznamoval velik del mojega življenja. Iz zabave v prostem času, je ta šport v nekaj letih postal nenadomestljiv del mojega ži-

vljenja. Po nekaj letih potovanj, napornih treningov, poškodb in številnih odrekanj, sem na dobri poti k profesionalni karieri. Moje igrišče Prosti slog oziroma freestyle je disciplina, kateri posvečam večino svojega časa. Z besedami težko opišem kaj je tisto kar napolni ta šport s tolikšno mero adrenalina. Tihe, mirne lagune nabite s turisti, se ob vetrovnih razmerah prelevijo v igrišča, kjer lahko potešimo svoje surfarske duše. Freestyle se je čez leta močno razvil. Nivo trikov je v svetu zelo visok, saj 31

so prebivalcem nekaterih dežel vetrovne razmere bolj naklonjene. Lokalci z Brazilije, Venezuele in podobnih tropskih destinacij imajo možnost trenirati vsak dan, tako da trikov nikoli ne zmanjka. Freestyle je 32

torej disciplina, kjer se vedno znova najde nekdo, ki patentira novo kombinacijo trikov. V svetu prostega sloga imamo dva tipa tekmovanj. EFPT (ang. Europen freestyle pro tour) ter PWA (ang. Professional win-

dsurfing associacion). Trenutno je moj najboljši rezultat 7. mesto evropskega pokala na Pelješcu, EFPT Perna ter 4. mesto na državnem prvenstvu. V prihodnji sezoni planiram tudi udeležbo na ostalih EFPT tek-

movanj po Evropi in uvrstitev med top tri v Sloveniji. Trinajstič v Egiptu Letošnje poletje sem preživel v Egiptu, natančneje na sinajskem polotoku. Moram prizna-

ti, da ta čudežni arabski svet vedno znova pusti v mojem srcu neko čudovito življensko izkušnjo. Verjetno je to razlog za že trinajsto egipčansko vizo v mojem potnem listu pri 18. letih. Moje potovanje se je začelo

v El Turu. Ta majhna neturistična vas, od Sharm el Sheikha oddaljena uro in pol vožnje, je stalna destinacija Quiksilver windsurf šole, kjer že nekaj let širimo svoje znanje jadranja na deski vsem, ki jim veter in 33

voda nista ovira. Poleg vsakodnevnih tečajev sem svoje proste popoldneve izkoristil za trening. El tur je zame eden popolnih spotov, primernih za izpopolnjevanje surferskega znanja. Vse se dogaja v neposredni bližini hotela. Lokalni veter prihaja z bližnjih gora, preko peščene ravnine, direktno proti laguni. To ustvarja mirno vodo kljub precejšni jakosti vetra. Poleg konstantnega toplega vetra so tla pod morsko gladino peščena, kar v nasprotjo z jadranskimi spoti zagotavlja še večje užitke. Potapljanje v akvariju Da misli ne bi bile usmerjene le k surfanju, smo si ogledali tudi ostale zanimivosti. Obiskali smo bližnje gore, opazovali sončne vzhode in zahode ter uživali ob dobrotah beduinske kulinarike. Najbolj pa se mi je v spomin vtisnil pisan podvodni svet. Ob prvem stiku z njim sem se počutil kot da bi vtaknil glavo v akvarij s tropskimi podvodnimi bitji. Rdeče morje je zares 34

Windsurfing

polno hobotnic, delfinov, mant in tudi kakšen morski pes se najde vmes. Po enomesečnem bivanju v El Turu, je napočil čas da se odpravim v bolj turistično obiskan Dahab. Prvi teden je bil v znamenju Quiksilver windsruf šole, nato pa je končno napočilo dvomesečno obdobje treningov. Dahab ima jasno začrtano mejo med Egipčani ter beduini. Prvi se večinoma zadržujejo v centru mesta kjer je vrh turizma, beduini so pa naseljeni v mirnejših predelih, saj jim ta masovna industrija ne ugaja. Tudi sam nisem pripadnik te vrste turizma, tako da sem se umaknil stran, natančeje v beduinsko vas Assalah.

Daleč od turistov Assalah je res prava neturistična egipčanska vas. Poleg zelo prijaznih domačinov, številnih tržnic s svežim sadjem in bosonogih angleško govorečih otrok, najdemo nedotaknjeno peščeno plažo s pasom koralnega grebena. Nastanjeni smo bili prav tam; zasebni koralni greben s palmami in čudovitnim vodnim svetom. Velikokrat se sprašujem zakaj se sploh vračam v Evropo, saj je tam vse kar človek potrebuje. Vetrovna statistika je bila blizu 100%, tako da sem imel možnost trenirati skoraj vsak dan. V dveh mesecih sem ogromno napredoval. Želel sem čim bolj

izkoristiti te razmere in se fizično in psihično pripraviti na državno prvenstvo, ki je sledilo kakšen mesec kasneje. Hoja po koralh se ne izplača Žal se je moje potovanje končalo predčasno. Trenirali smo nad koralnim grebenom, kar pa se ni končalo najbolje. V trenutko nepazljivosti sem s smernikom zapel ob strupene korale. Ureznine na nogah so bile tako hude, da so mi onemogočale nadalne treninge, zato sem bil primoran predčasno zapustiti Egipt. Še vedno čutim posledice zaradi kemičnih snovi v koralah, ki tvorijo razjede v notranjosti tkiva. Doba okrevanja se

je tako podaljšala še za kakšen mesec ali dva. Načrti za prihodnost Poletja je torej zares konec, v mislih pa že načrtujem naslednja potovanja. Za novo leto nameravam obiskati afriški Maroko, ter se februarja vrni36

ti v Egipt. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil trgovini FLAKA, ki mi omogoča trening z najsodobnejšo opremo znamke GOYA (jadra in deske), Quiksilver windsurf šoli, podjetju VEPLAS za izvrstne jambore ter najboljšem klubu v Sloveniji, Style Team. Brez sponzorske

pomoči ter podpore s strani staršev in prijateljev, mi vsekakor ne bi uspevalo živeti svojih sanj! HVALA. Matej Učakar, Slo 282

WWW.OSTRIGA.ORG

FOTO: Grega Er탑en

Wakeboarding

Na mestu, kjer je človek ukortil divjo naravo reke Save in jo zajezil za užitke adrenaliskih športov, je že lansko leto inovativni Slovenec našel svojo vizijo o povsem novi panogi za extremni šport. Ker to vključuje vodo, gre seveda za wakeboarding in ker omenjamo Slovenca, seveda govorimo o Robertu Pokovcu.

ako je bila še isto leto ideja o takšnem tekmovanju tudi izvedena, vendar pa so po koncu tekmovanja organizatorji komaj čakali, prihodnje leto, da bi popravili začetniške napake in pokazali kako izgleda Upstream v pravi luči. Leto je minilo, prišel je september 2009 in na dotičnem mestu zločina se je ponovno odvilo spektakularno tekmovanje pod Red Bullovim okriljem. Mednarodna udeležba Udeležili so se ga tekmovalci svetovnega kova, ki pa so povedali, da jim je tovrstno tekmovanje zelo všeč, so pa tudi

poudarili, da bi resno premisli, če bi se ga udeležili v primeru, da bi bilo uvrščeno v prvi del wakerske sezone. Zakaj? Ker je vse skupaj tudi zelo nevarno. Če želim vse skupaj predstaviti in obrazložiti bralcu, ki ni bil prisoten na tekmovanju, da s to zadevo res ni šale, ne bom imela težke naloge. Wakeanje nasproti divjim brzicam, torej po toku navzgor in na vse skupaj postavljeni še objekti (baje bi bilo brez njih čisto prelahko), nekaterim ekstremistom niso predstavljali dovolj velikega

izziva, in so si umislili še dodatne zanimive podvige, na predmetih in krajih, kamor naša omejena logika ne bi zašla. Raje po skalah kot po vodi No in tako je na primer Robert Pokovec, najboljši slovenski wakeboarder, s slajdanjem po skali, ki nekako oblikuje to divjo strugo, konkretno zatolkel desko in še bolj konkretno padel. Je pa seveda vse skupaj pri gledalcih izzvalo pravo navdušenje in Robert je bil tako za njih, kot tudi za sotekmovalce,

Wakeboarding

pravi junak dneva, na žalost pa ga je padec stal uvrstitve na stopničke. V primeru pa, da bi se mu vožnja izšla, ne bi posegel "le" po 4. mestu, temveč bi se z Erringotnom spopadla za sam vrh. Na kratko nekaj o samem tekmovanju Cilj tekmovanja je, da rajder prikaže čim bolj spektakularno vožnjo, vanjo vključi tudi objekte in vse skupaj začini s čim boljšim stilom. Tekmovalce je od štarta do cilja vlekla vlečnica, katera je dosegla tudi do 30 km/h, vendar pa če temu dodamo še 20 kubičnih metrov vode na minuto, si lahko samo predstavljamo kakšno silo so tekmovalci dejansko napadali. Mogoče bi bilo prav, da ravno v tem delu omenimo eno in edino žensko tega tekmovanja in sicer Najo Puhan, ki se je ravno tako kot ostali močni fantje spoprijela z brzicami in suvereno odpeljala vse kar si je zastavila na treningu. Tako jo je žirija okronala za kraljico Save 42

Wakeboarding

in ta naslov si je v tistem dnevu več kot očitno res zaslužila. Nevarne brzice so terjale svoj davek Tekmovalcev, ki so se udeležili Red Bull Upstream-a, je bilo na štartni listi 14. Ko smo opazovali ogrevanje, smo hitro opazili, da jih bo očitno nastopilo le 13, potem pa nam je eden izmed tekmovalcev hitro posredoval informacijo, da se je eden izmed štirinajstice prejšnji dan poškodoval in je bil tako prisiljen ostati med gledalci. Tekom treninga pa je padla še ena žrtev in sicer večkratni avstrijski državni prvak, ki bi bil seveda težka konkurenca, vendar pa se je zaradi porezane roke, kasnejšega tekmovanja udeležil kot fotograf. Tako lahko dejansko vidimo kako selektivno je bilo tekmovanje. Nadaljevanje dneva se je odvijalo precej gladko, seveda so bili prisotni tudi padci, vendar pa so ti na srečo povzročili le močan pok v vodo in nič hujšega. 44

Tribune skoraj premajhne za veliko število obiskovalcev Organizatorje tekmovanja je poleg vremena pozitivno presenetila tudi odlična obiskanost, saj so bile tacenske tribune iz ure v uro bolj polne. Med radovedneži je bilo videti tudi različne face ostalih ekstremnih športov, na primer snowboardarje, bmxarje, skatearje in ostale, kateri so prišli spodbujat prijatelje, po drugi strani pa jih je radovednost popeljala do vprašanja, ali bi si sami tudi upali kaj takega. Tako smo med publiko našli tudi Murata, člana rap dueta Mura t& Jose, kateremu smo to vprašanje tudi zastavili in priznal je, da si sam česa podobnega, sploh brez predhodnih priprav in učenja niti slučajno ne bi upal, saj je to extreme v pravem pomenu besede. Konec dober, vse dobro In tako so organizatorji še enkrat več kot uspešno speljali Upstream, ki je bil seveda na najvišjem nivoju. Tekmovalci so bili zadovoljni s prav vsem,

po koncu so se hiteli pripravit na after party in nam zavzeto obljubljali, da se prihodnje leto vrnejo, ter da bodo ostali dlje časa, saj je greh, da si nimajo časa ogledati tako lepe dežele kot je Slovenija. Tudi mi upamo, da ne ostalo le pri besedah.

Wakeboarding

Daniel Fetz, sicer zares posrečeni severni sosed, se je ravno na tekmovalni dan na treningu tako ponesrečil, da ni mogle nastopiti. Ko so mu oskrbeli porezano dlan, si je čas krajšal s fotografiranjem prijateljev in s pogovori. Tako smo se tudi mi zapletili z njim v enega daljših, začel pa ga je s tarnanjem: "Nooo, I won't come back again!" Seveda se je iz nadaljnega pogovora videlo, da je pravi šaljivec in zato je se bilo res prijetno pogovarjati z njim. Prvič si prišel na to tekmovanje in že slaba izkušnja. Te je to odvrnilo od tega, da bi se vrnil drugo leto? Ja, res je, zagotovo bom še razmislil! Hecam se. Seveda bom prišel, če bo tekmovanje v podobnem terminu, torej ob koncu sezone. Če pa bi se Red Bull Upstream odvijal že spomladi, pa bi o tem seveda premislil, saj te lahko potem poškodba stane cele sezone.

Iz opisa tekmovalcev smo lahko razbrali, da si zelo dober in izkušen wakeboarder, na tej sceni si že celih 11 let. Povej kako se je kaj wakeanje spremenilo v tem času? Zelo se je spremenilo! Prej smo wakeali predvsem na žičnicah, kasneje s čolnom, sedaj pa je na voljo kombinacija obojega vse z namenom, da pritegne večjo množica ljudi. To je s seboj prineslo večje zanimanje za šport in poslednično s tem tudi večje zaslužke podjetij. Kar pa ni nujno slaba stvar, saj se imamo ponavadi, danes na primer, ravno na račun tega odlično.

Tega te vprašali ne bomo, nas pa zanima od kje črpaš inspiracijo, saj se je pred enajstimi leti redkokdo ukvarjal s tem športom?

Kaj preferiraš, kabel ali čoln? Ne bi se rad opredeljeval, saj imam možnost uporabe obojega. Več časa sicer preživim na žičnici, saj je tudi cenejša in ne potrebujem toliko organiziranosti prijateljev. Drugače pa mi je oboje super, če bi me vprašali kaj je težje pa ti tudi ne bi znal odgovoriti, saj ni po tolikih letih nič težko.

Vendar pa si se potem vseeno udeleževal tekmovanj po vsem svetu kajne? Seveda, lahko bi rekel, da sem na račun wakeboardinga prepotoval praktično cel svet. Dejansko sem bil že na vseh celinah, videl že marsikatero lepoto sveta, tako da sem za svoja leta zelo zadovoljen z izkupičkom že videnega. (smeh)

Bili so redki, vendar so se. Od nekdaj sem rad spremljal to sceno po televiziji, saj je bila v tistih časih že razvita v Ameriki. Ko sem začel s tem športom, sem kmalu spoznal nekaj meni podobnih navdušencev, s katerimi smo se povezali in smo potem skupaj hodili na različne žičnice. Kmalu za tem pa so tudi v neposredni bližini moje hiše postavili eno, to pa me je še bolj spodbudilo k nadaljevanju poti v tem športu.

FOTO: Jochen Russmann

Wakeboarding

In od kje dobiš sredstva za vso to, ne ravno poceni, zabavo? Nekaj pride od same federacije, drugače pa sem tudi učitelj wakeanja, kar mi v žep prinese nekaj denarja. Veliko pa mi pomeni tudi to, da od sponzorjev dobim ves potreben material, tako da sem vedno oblečen in kvalitetno opremljen.

Na obrazcih na katera ste morali odgovarjati, ste imeli tudi vprašanje o Facebooku. Torej Facebook, da ali ne? Imam Facebook in moram rečt, da imam na njem okrog 1500 prijateljev, katere po večini vse dobro poznam. To so prinesla leta potovanj in druženja. Tako da preživim veliko časa na računalniku, vendar ne tako na račun Facebooka, kot na račun moje spletne strani, na kateri ves čas

objavljam novice, slike, bloge,... To mi tudi na nek način prinese denar in nove oboževalce. Za konec nam povej še ali si na začetku resno mislil, ko si rekel, da se ne vrneš več? Le kdo se ne bi vrnil k tako lepim dekletom? Kar vroče mi je, upam da me naslednje leto zopet intervjujata vidve.

Špela Sklepič

FILTR BEJBA™

FOTO: Nicholas Schrunk

Wakeboarding

Adam Errington, profesionalni wakeborder, letošnji zmagovalec Red Bull Upestreama, ki je ravno zaradi tega unikatnega eventa, v Slovenijo, priletel naravnost iz Floride, je izredno simpatičen in komunikativen fant. Že med samim tekmovanjem smo se z njim pogovarjali, saj mu je vsak pogovor, prišel prav, da je odmislil kakšen ponesrečen nastop in da je lažje dočakal naslednjega. Po koncu tekmovanja in po njegovi zasluženi zmagi pa smo se na precej bolj mirnem kraju z njim pogovorili na samem. Glede na to, da si v Sloveniji prvič, mi najprej povej se nameravaš še kdaj vrniti? Oh, seveda! Slovenija mi je sama po sebi zelo všeč. S prijateljem J.D.-jem sva sicer prišla v četrtek, danes je sobota in jutri že letiva nazaj na Florido, tako da vaše države nisva ravno spoznala v prafaktorje, vendar pa sva občutila prijaznost in gostoljubje tukajšnjih ljudi. Seveda naju je prav tako

pritegnila izjemna organiziranost eventa, zaradi katerega se bova zagotovo vrnila tudi prihodnje leto. Pa si boš takrat vzel kaj več časa? Seveda, slišal sem, da v Sloveniji dejansko najdeš vse na zelo majhnem mestu. To mi je zelo všeč, zato bom drugo leto zagotovo tu ostal dlje časa.

mreč obožujem, saj je precej podoben wakeanju. Vendar pa na srečo tudi v zimskem času ogromno potujem po svetu, saj tekmujem tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji ter v Indoneziji. Poleg tega se s sponzorji večkrat odpravimo tudi na kakšne fotoshootinge, tako da zimo po večini preživim na plažah, v kopalkah.

Kako pa je trenutno v tvoji domovini? Prihajam iz Orlanda, Floride. Tam je pravzaprav vedno poletje, mogoče se kdaj naredi, da temperatura januarja pade na 0°C, ampak je to za nas že zelo hladno. Vendar glede na to, da sem rojen na Škotskem in sem tam živel cela 3 leta, imam mogoče v krvi, da lažje prenašam mraz, kot moji kolegi.

Tako torej, srečnež! In od kje denar za ves ta prestiž? Nekaj denarja pride od sponzorjev, omeniti moram, da je moj sponzor Red Bull, ki mi k potovanjem prispeva precejšen delež in zame zelo dobro skrbi. Drugače pa se moram tudi sam konkretno potruditi in če mi uspe, dobim denar še iz tekmovanj, tako kot na primer danes, ko sem dobil težko zasluženih 2000€.

In kaj počneš kadar je "tako zelo mrzlo" da ne moreš wakeat? Zelo rad se s prijatelji odpravim v Utah bordat, tudi ta šport na-

Torej se razlog za tako dobro izoblikovano postavo skriva ravno v tem, da wakeaš praktično skozi celo leto? (smeh) Dejansko na tem sloni 53

Wakeboarding

Verjamem, da Američani to potrebujete, saj za vas velja precej znan "junk food" stereotip. Res je, pri nas je prisotne ogromno nezdrave hrane in pa seveda alkohola. Človek bi lahko rekel, da se brez nekako ne znamo zabavat, kar je žalostno. Vendar pa kadar je potrebno dati pamet u roke, to tudi storimo! (smeh) Pa mi povej še kaj o današnji tekmi, kako so ti uspevali vožnje? Pred vsakim nastopom si v glavi nekako zamislim, kaj bi rad storil in kje moram biti pazljiv. Res pa je, da se moram najprej prepričat, da to zmorem. Z današnjim zadnjim nastopom sem seveda zelo zadovoljen, še bolj pa me veseli, da me je popeljal na najvišjo stopničko. 54

Kako pa se počutiš, ko si na štartu in tekmovalec pred tabo pade? Dejstvo je, da je to tekmovanje in da si na nek način še vseno vesel vsakega padca, saj to pomeni, da je delček tvoje konkurence odpadel. Zlobnež! Ne, vsekakor se tudi malček prestrašiš in upaš, da je z njim vse uredu, vendar kot sem že prej iskreno povedal, je takrat prva misel, katera me prešine ravno: "Uff, thank God!" Kaj pa misliš o našem Robiju in njegovih danes odmevnih rockslideih? Robi je danes po eni strani sigurno glavna faca. S svojim osebnim slogom me je zelo impresioniral, res si upa in to mi je zelo všeč. Na splošno pa sem se z vsemi fanti zelo dobro ujel in to je še ena dobra stvar wakeboardinga – sklepanje prijateljstev, tako kot ravnokar z vami! :)

FOTO: Simon Pukl

bistvo vsega, vendar pa moram tukaj v ospredje zopet postaviti Red Bull, ki je letos meni in J.D.-ju omogočil profesionalnega trenerja iz svojih vrst, ta pa nama je predpisal tudi poseben prehranjevalni program.

FOTO: Nicholas Schrunk

Wakeboarding

v o v t s n e v r p o n v Drža wakeboardingu Planksee, Avstrija

rijeten zaključek wakeboardarske sezone se je zgodil konec toplega septembra v Avstriji, na Plankseeju. Potekalo je namreč slovensko državno prvenstvo in z informacijami o njem nam je tokrat postregel Robert Pokovec, ki je bil poleg Roka Hajdaroviča, Tilna Hobiča, Petra Sajovica in Jana Markuna tudi eden izmed organizatorjev. Težki pogoji za slovenske tekmovalce Po njegovem mnenju in mnenju številnih obiskovalcev, je bilo tekmovanje res na visokem ni56

voju, tudi sama udeležba je bila solidna in v končni fazi tudi vsi tekmovalci zadovoljni, glede na to, da je bilo to prvo pravo slovensko državno prvenstvo v wakeboardanju. Slovenski wakearji so glede na to, da za enkrat še nimajo svoje žičnice in po večini trenirajo v Avstriji ali na Hrvaškem, zelo dobri in so srcu pravi borci. Vse skupaj pa je vseeno imelo rahlo grenak priokus ravno zaradi tega, ker je slovensko prvenstvo potekalo na nam najbližji vlečnici, ki se nahaja petnajst minut vožnje od menjnega prehoda Šentilj. V Sloveniji imamo veliko jezer, kjer

bi se lahko postavila vlečnica in tako bi bili wakerjem omogočeni boljši pogoji za treninge, prav tako pa bi se lahko tekmovanja, ki spadajo na domača tla, dejansko tam lahko tudi odvijala. Vendar pa so fantje in dekleta izredno optimistični in verjamejo, da se bo v prihodnosti nabralo dovolj sponzorjev in tudi vsa potrebna dovoljenja, da se bo lahko wakepark postavil tudi na slovenski zemlji. Brez dvomov o zmagovalcu Samo tekmovanje je bilo odprtega tipa, kar pomeni, da so se ga lahko udeležili vsi rajderji, ki

Wakeboarding

imajo WWA licenco. Tako smo lahko poleg Slovencev v tekmovalnih vrstah opazili tudi nekaj Avstrijcev in Madžarov, vsi pa so bili zelo tekmovalni in so pokazali najboljše kar so znali. Tudi v ženski kategoriji lahko vidimo že dobro izvedene trike, gledalce pa je najbolj navdušila Naja Puhan, ki se je dodobra lotila wakeboardanja šele lansko leto, letos pa izvaja trike, ki zaperejo usta še tako številnim moškim! V moški kategoriji je občinstvo in tudi Pokovca najbolj presenetil Rok (Tox) Hajdarovič, ki se je zelo dobro odrezal, prišel v četrt

finale open contesta in končal na drugem mestu na državni ravni. O zmagovalcu seveda ni dvoma. Sam sicer pravi, da je v superfinalu, kjer naloga ni bila ravno najlažja, izredno užival z Madžarom Laszlom, ki je izjemno dober wakeboarder in je s svojim znanjem Robiju precej polepšal dan. Robert Pokovec je tako dokazal, da je za enkrat še vedno precej neulovljiv faktor wakeboardanja, vendar pa je za vse to predvsem zaslužen sam, s svojo veliko voljo in ljubeznijo do tega športa, z ogromno potovanji po svetu in večnim iska-

Wakeboarding

njem novega znanja in izkušenj. Dokler bo tako, bo Robi definitivno glavno ime na slovenski sceni. Mladi organizatorji so odlično opravili svojo nalogo Po končanem tekmovanju smo se na kratko pogovorili tudi z nekaterimi organizatorji in ljudmi, ki stojijo za vsem skupaj, in ravno ti niso mogli skriti navdušenja. Prvenstvo je več kot očitno uspelo, videnih je bilo ogromno spekta-

kularnih in izredno kvalitetnih trikov in tudi sama druščina, ki se je zbrala ob jezeru je bila ves čas zelo pozitivne volje in se je veselila skupaj z vsakim posameznikom. Dejstvo, da so mladi tako sposobni, da lahko speljejo tako veliko stvar na lastno pest, je seveda vredno spoštovanja, dokazali pa so tudi svojo zanesljivost, zaradi česar upamo, da jim bo lahko prineslo še kaj več sponzorjev. Po končanem tekmovanju smo se na kratko pogovorili

tudi z nekaterimi organizatorji in ljudmi, ki stojijo za vsem skupaj in ravno ti niso mogli skriti navdušenja. Tekmovanje, ki si ga v prihodnje sicer želijo, brez odprte kategorije, izvesti kot izključno državno prvenstvo, je več kot očitno uspelo.

Naprave na jezeru Planksee Jezero Planksee, priljubljena in praktično najbližja točka slovenskih wakeboarderjev, leži le nekaj kilometrov severno od meje z Avstrijo. Obkroženo s polji, polnimi koruze, je priljubljeno tako med amaterji kot tudi profesionalci. Vlečnica nima nobenih ostrih ovinkov, kar omogoča začetniku lažje in hitrejše učenje. Lahko se pohvali tudi s svojo višino, zaradi česar na svoj račun pridejo predvsem profesionalci, saj zaradi tega lahko izvajajo višje in atraktivnejše skoke. Za dodatne vragolije pa poskrbita še kickerja, funbox in step-down-box imenovan tudi taxi. V bližnji prihodnosti pa bo ponudba še bogatejša, saj sta v izdelavi še 18 meterski flatbox in straight slider. Moderna tehnika omogoča, da je na progi lahko na enkrat tudi do 9 rajderjev.

Kicker 1

Fun box

Step-down box (Taxi)

Kicker 2

Rezultati Slovenskega državnega prvenstva v wakeboardingu WWA državno prvenstvo - odprto 1. Robert Pokovec (SLO) 2. Laszlo Papp (HUN) 3. Emilio Epstein (AUT)

WWA državno prvenstvo - Moški 1. Robert Pokovec (SLO) 2. Rok Hajdarovič (SLO) 3. Teo Ivančič (SLO)

WWA državno prvenstvo - Ženske 1. 2. 3. 4. 5. 6.

Naja Puhan (SLO) 88,00 Barbara Kocijan (SLO) 87,00 Urša Ojstršek (SLO) 77,00 Nada Janša (SLO) 76,00 Tamara Slapar (SLO) 72,00 Sara Šaus (SLO) 35,00

WWA državno prvenstvo - Mladinci 1. Nejc Ravnikar (SLO)

WWA državno prvenstvo - Dečki 1. Jure Retuznik (SLO) 90,00 2. Jurij Zupan (SLO) 80,00 3. Luka Maretič (SLO) 73,00

WWA državno prvenstvo - Deklice 1. Monika Loboda (SLO)

Windsurfing

Rok er Fland OP K LO BAC

a visoki back loop je bistveno, da pred odskokom dosežeš čim večjo hitrost in da se, preden odskočiš, počutiš 100% suvereno. Iskati je potrebno tem bolj strm val. Višina skoka je odvisna od velikosti val, zato med vožnjo iščemo tem bolj

strm val. Tik predenj zapelješ nanj je potrebno zaviti v veter. Ko zadaneš ob val te odnese visoko v zrak - bolj kot si sproščen ob odskoku, višje te bo dvignilo. Ko si v zraku skrčiš sprednjo roko ter nekoliko iztegneš zadnjo, na poti navzgor pa poskušaš doseči maksi-

Windsurfing

malno točko up wind pozicije. Ko si na vrhu, pogledaš preko rame in z občutkom poizkušaš dodajati rotacijo v tolikšni meri, da pristaneš v smeri nekoliko z vetrom. Na poti navzdol pokrčiš zadnjo nogo, kot da bi se želel usesti nanjo in istočasno iztegneš sprednjo. Pristaneš

na nos deske in v tem trenutku iztegneš noge. Ob idealnem pristanku se zariješ do pasu v vodo. Ob pristanku skrčiš sprednjo roko in iztegneš zadnjo. To ti pomaga razbremeniti jadro. Pogledaš v smer vožnje in se odpelješ dalje.

Windsurfing

Bivši svetovni prvak v deskanju na snegu Rok Flander, nam je zaupal, da wind surf wave riding - surfanje na velikih valovih, zanj ni hobi, temveč je to del njegovega življenja. Kot sam pravi je za surfanje potrebno predvsem veliko potovati in to seveda ob pravih vremenskih pogojih ter letnih časih. Povedal je tudi, da sama velikost vala ni toko pomembna kot njegova moč. Seveda pa je enako pomembno tudi, da je veter dovolj močan ter da piha iz prave smeri. Nikakor ne sme biti on shore, najboljša pa sta side shore in side off, se pravi, veter mora pihati iz obale proti valu, nekoliko s strani. V prvi številki smo z Rokom spregovorili o nekaj nam najbližjih surf točkah, v naslednji izdaji pa lahko pričakujete izbor svetovno znanih lokacij po njegovem izboru. Jadran Za resno jadranje na deski na valovih, Sloveniji geografska lega, razen nekajkrat letno, ne omogoča resnih surf spotov. Na nekaterih mestih, se sicer ob več dni trajajočem močnem jugu, oziroma burji, pojavijo solidni side on pogoji, ki pa so bolj primerni za skoke kot za vožnjo. V naši bližini so ob močni burji ali jugu, po mnenju Roka najboljši surf spoti:

Chioggia Rokov daleč najljubši spot na jadranu, se nahaja v bližini Benetk. Zaradi side shore smeri vetra, se da voziti po valovih, teren pa je odličen, tudi za izvajanje raznih skokov. Roku se zdi kot pod katerim se v Chioggi zapelje na val idealen za izvajanje visokih back loopov. Na dober dan valovi desežejo višino tudi do 4 metre. Ljubljana - Chioggia: 279 km, 3 ure, 3 minute Maribor - Chioggia: 405 km, 4 ure, 12 minut

Windsurfing

Lignano Spot se prav tako nahaja v Italiji in tudi tukaj, se da surfati, kadar piha burja. Rok opozarja, da se v deževnih dneh, tam burja ponavadi ne razvije dovolj in da je veter za jadranje prešibak. Valovi so tu sicer nekoliko manjši kot v Chioggi in na dober dan v višino merijo okoli dveh metrov. Spot je odličen za izvajanje skokov. Ljubljana - Lignano: 183 km, 2 uri, 3 minute Maribor - Lignano: 309 km, 3 ure, 12 minut

Piran (Punta) V Sloveniji je to edini spot, kjer se da, ob zares močni burji odpeljati kakšen wave trik. Ponavadi dobri pogoji nastanejo le za zelo kratek čas. Ljubljana - Piran: 124 km, 1 ura, 28 minut Maribor - Piran: 250 km, 2 uri, 37 minut

Ližnjan Je spot na koncu Istre, kjer se ob močni burji prav tako zbirajo nekateri surferji, vendar za Rokov okus, ta spot ne spada med boljše v naši bližini saj tam veter piha ekstremno on shore. Tudi kadar je veter nekoliko s strani se pravi valovi pojavijo v neposredni bližini čeri tako, da je to "one mistake spot." Ljubljana - Ližnjan: 217km, 2 uri, 44 minut Maribor - Ližnjan: 343km, 3 ure, 54 minut

Li탑njan (front loop) FOTO: Roman Tramte

Windsurfing

Kamenjak Spot, ki ga surferji poznajo pod imenom Štanga, saj se tam nahaja svetilnik, ki označuje plitvino. Veter tu navadno piha iz smeri on shore, kar ne omogoča dobre vožnje, razen v redkih primerih, ko zapiha iz strani. Ljubljana - Kamenjak, Pula: 207 km, 2 uri, 39 minut Maribor - Kamenjak, Pula: 333 km, 3 ure, 49 minut

Savudrija Hrvaško mesto, kjer se ob močni burji prav tako lahko razvijejo dobri pogoji na vodi in je možna solidna wave akcija. Na tem spotu je kvaliteta valov precej odvisna od plimovanja morja. Tako kot v Piranu tudi tukaj veter piha z on shore smeri, kar je precej neugodno. Ljubljana - Savudrija: 139 km, 1 ura, 40 minut Maribor - Savudrija: 265 km, 2 uri, 49 minut

Umag Dobra lokacija za izvajanje skokov se nahaja v nam bližji Istri. Spot je precej poznan, zato se ob ugodnih pogojih tam nabere dosti ljudi, kar povzroči gnečo, s tem posledično otežuje izvedbo trikov in užitke v izvajanju le teh. Ljubljana - Umag: 134 km, 1 ura, 34 minut Maribor - Umag: 260 km, 2 uri, 43 minut

Windsurfing

Dajla Dober jugo spot. Včasih side shore razmere. Ljubljana - Dajla, Novigrad: 141 km, 1 ura, 46 minut Maribor - Dajla, Novigrad : 267km, 2uri, 55 minut

Najboljši termin za surfanje na Jadranu je od aprila do junija in od septembra do novembra. Takrat so najbolj pogoste spremembe vremena in to pomeni da, se ob spremembah zgodiijo tudi močnejši vetrovi. V zimskih mesecih Rok na Jadranu zaradi prenizkih temperatur ne surfa. Rok za konec še pove, da je na naštetih spotih sam nabiral izkušnje in se učil, sedaj pa ogromno potuje po svetu in odkriva nove spote za surfanje na večjih in atraktivnejših valovih.

Li탑njan (back loop) FOTO: Roman Tramte

Biking

Jan Cestnik, prepoznavno ime slovenske blike scene, je v resnici preprost, zanimiv in unikaten fant, z veliko voljo in ljubeznijo do kolesarstva. Mlad Trboveljčan, živi povsem svoj, "na easy" lifestyle, s čimer pa seveda ni nič narobe. Dejstvo, da je zadnja leta posvetil le kolesu, je hvale vredno in tudi v prihodnosti si želi imeti tega spremljevalca še dolgo ob sebi. Njun odnos lahko poimenujemo kar: prava zvestoba!

e bi želeli o Janu povedati kaj na kratko, nam to ne bi kar tako uspelo, saj je njegova preteklost polna izredno zanimivih pripetljajev, katerih nam ni zaupal sam, pač pa krog njegovih najbližjih prijateljev. Tako nam je na primer Andraž Jeršin zaupal skrivnost o njegovi vraževernosti in kako je več let, v začetku svoje tekmovalne kariere, pod ščitniki vedno nosil žametne hlače, ker je verjel, da mu prinašajo srečo in pa, da se je prve tekme DH

Javor udeležil kar z navadnim kolesom. Downhill je smuk na kolesih Jan sam pravi, da ga downhill zelo spominja na smučarsko disciplino smuk, in to ne le zaradi imena. Imata namreč skupni imenovalec in sicer štart, cilj, vmes pa "zakoličeno" progo, katero je potrebno prevoziti v čim krajšem času. Seveda se je vsak tekmovalec loti po svoje, izbere svojo linijo, tehniko, ter tudi svojevrsten način koncentracije, ki je zelo pomemben za uspešno vožnjo. Drugo leto ponovno na vrh Z nastopi v pretekli sezoni je bil Jan zelo zadovoljen, saj mu je uspelo zmagati v skupnem seštevku slovenskega pokala kar

prvenstvo, kjer je Jan branil naslov treh zaporednih osvojitev prvenstva, vendar pa se mu želja ni povsem uresničila, kar ga dodatno motivira za prihodnje leto. Uvrstitev v finale še pričakuje Jan je eden izmed tistih slovenskih tekmovalcev, ki ima ta privilegij, da nastopa tudi v tujini. Tako je letos veliko tekmoval pod okriljem svojega drugega teama in sicer Team Everyday. Predvsem je bil njegov cilj nastopiti na čim več tekmovanjih svetovnega pokala in se tudi kvalificirati v finale, to pomeni med prvih osemdeset voznikov. Trenutno mu to še ni uspelo, ampak verjamemo, da mu slej ko prej bo, saj mu je tudi v letošnjem letu dvakrat (v An-

"Ko bom enkrat v finalu, bo šlo vse skupaj veliko lažje naprej!"

je bil tudi njegov glavni cilj minule sezone. Letos je bilo zanj zelo pomembno tudi državno

dori in Franciji) do uvrstitve v finale zmanjkala le pičla sekunda! Na splošmo pa se je Jana 73

FOTO: Grega Stopar

Biking

letošnje leto vseskozi na rahlo držala smola, saj je svetovno prvenstvo v Mariboru končal s predrto zračnico, na evropskem pokalu v Kranjski Gori pa se mu je strgala veriga. Backyard fun Na vprašanje o tem, kaj bi v prihodnosti, kar se tiče bike scene, spreminjal, nam skromno pove, da je po večini zelo zadovoljen. Želel pa bi si (tako kot večina gorskih kolesarjev) kakšno tekmo več v slovenskem pokalu in pa konkurenčen bike park nekje v Sloveniji. Vendar pa tudi to zanj ne predstavlja velikega problema, saj si je s pomočjo lokalnih fantov za svojo domačo hišo v Trbovljah ustvaril mini park, ki ga je poi-

definitivno premalo, posledično premalo ljudi ve za ta šport in evente v povezavi z njim, kar s seboj prinese manj gledalcev, manj sponzorjev in pa tako tudi za tekmovalce precej manj denarja. Downhill v Sloveniji Cilji za prihodnjo sezono so precej realni, vendar pa vseeno težijo k napredku. "Predvsem je moj cilj za naslednjo sezono, čim več finalnih nastopov na svetovnih prvenstvih. Ko bom enkrat v finalu, bo šlo vse skupaj veliko lažje naprej. Drugače pa na vsak način tudi drugo leto napadam vrh slovenskega pokala." V prihodnji sezoni bo še vedno ostal z dolgoletnimi skupnimi borci kluba MTB Tr-

" Slovenija je že zaradi same pokrajine idealna za ta šport," menoval kar "Backyard". Tako se v njem večkrat zbirajo lokalni navdušenci DH-ja, BMX-a in 4X-a. Prav tako pa je malce potarnal glede reklame, katere je 76

bovlje, v tujini pa ostaja v Teamu Everyday. Ne načrtuje niti nobenih tehničnih sprememb, kolo ostaja isto, in sicer Specialized Demo 8, katero je eno iz-

FOTO: Grega Stopar

Biking

Prihodnost Za lažji dosežek svojih ciljev v prihajajoči sezoni, Jan začne s pripravami že novembra. To, da mu je do finala vselej zmanjkalo tako malo, je dokaz, da je potrebno na telesni pripravljenosti narediti še več. V slovenskem downhillu vidi ogromno perspektive. V zadnjih letih se je udeležba na tekmovanjih močno povečala in tudi sam

nivo organiziranosti se je močno dvignil. "Slovenija je že zaradi same pokrajine idealna za ta šport," pravi. Tako se seveda lahko organizirajo zelo zanimive proge, katere rajderju omogočijo dobre pogoje za napredek, kondicijo in boljšo tehniko. Pogled v prihodnost je za Jana prava bedarija. Sanja se mu ne kje bo, kaj bi počel, definitivno pa si želi početi nekaj v zvezi s kolesi. "Kolo imam rad in dokler bo vse šlo tako naprej, da bo volja, pogoji, ter čas, bom v tem vztrajal ... drugače pa mislim, da me bo kolo vedno navduševalo ... to preprosto rad počnem!"

FOTO: Grega Stopar

med redkih serijskih koles, ki so lahko konkurenčna kolesu, predelanemu za tekmovanja in že serijsko pripravljena na tekme. Tako z velikim entuziazmom pove, da je s svojim kolesom izredno zadovoljen.

FOTO: Grega Stopar

Biking

Four cross (4X), je še eden izmed številnih extremnih športov na dveh kolesih, najboljši slovenski tekmovalec v tej disciplini pa je Luka Novak. Na tej sceni je že dobrih 10 let in letos se lahko pohvali z zmago v državnem pokalu (slednjo je osvojil izredno prepričljivo in sicer z zmagami na štirih od petih dirk), poleg tega pa je tudi prepoznavna faca v svetovnem pokalu. Kako zelo uspešen je, je dokazal že v letih 2004 in 2006, ko je na svetovnem pokalu v Schladmingu zasedel odlični 12. mesti. To da je zanj letošnja sezona minila brez poškodb, Luku daje dodaten elan in še z večjo motivacijo za naslednjo sezono, kjer si zopet želi podobnih rezultatov.

a to, da mu je kolesarstvo tako zelo blizu, so verjetno krivi tudi geni,

saj je že njegov oče najraje preživljal svoj prosti čas na cross motorju. Pika na i pa je bila odprtje družinske trgovine s kolesi in tako še dodatno zbližanje s kolesarskim svetom. V tem športu pa združuje tudi svojo ljubezen do narave, adrenalina in pa seveda prijatelje, s katerimi se še kako rad druži tudi izven dirk. "Vse skupaj je ena velika zabava, v kateri uživam in dokler bo temu tako in se bom obenem počutil konkurenčnega, tako dolgo bom še dirkal," pravi. Trening je pogoj za uspeh Načrti za prihodnjo sezono so podobni kot za preteklo, treningi, treningi in še enkrat treningi ter posledično ostajata njegova glavna cilja konstantnost in čim manj poškodb. Tako je padla odločitev tudi o tem, da bo sicer v slovenskem pokalu tekmoval tako v downhillu kot tudi

four crossu, vendar pa le pri slednjem namerava ostati tudi na štartnih listah tekmovanj svetovnega ranga. Dejstvo je, da je v tem uspešnejši, lažje se bo posvetil samo enemu tekmovanju na vikend pa tudi konkurenca je že tako močna, da se lahko v eni sezoni na zmagovalnem podiumu zamenja tudi do 10 tekmovalcev. Želi si zahtevnih prog Na vprašanje o samem four crossu na slovenski sceni pa nam je zelo konstruktivno malce pokritiziral celotno zadevo in sicer ga moti, da se sama disciplina izredno približuje BMX tekmovanjem. Proge so vsako leto bolj tekoče, nezahtevne, kar omogoča tekmovalcem (kar 95% je takih), da lahko dirkajo s kolesi, ki imajo le sprednje amortizerje. Sam pa vidi prihodnost ravno v zahtevnih progah, brez kompliciranih

"Dragi mladi dirkači, ki ravno vstopate v four cross sceno, prosim ne mislite, da če imate licenco in ste se sposobni peljati po zadnjem kolesu 15 metrov, da vas to naredi največje carje". Če boste pokazali malček več spoštovanja do izkušenejših, vam bo v svetu kolesarstva veliko lažje, dejansko bo lažje za vse nas." 81

Biking

FOTO: Grega Stopar

objektov, katere večina prepelje, saj gre po tleh hitreje kot po zraku. Tu pa seveda tudi bolj do izraza pridejo polno vzmetena kolesa. "Želim si več triple jumpov, velikih doublov, mogoče še kak table. Čim več se leti po zraku, boljše je. To je to." Strnjene misli Za konec pa še uporaben nasvet z njegove strani. "Dragi mladi dirkači, ki ravno vstopate v four cross sceno, prosim ne mislite, da če imate licenco in ste se sposobni peljati po zadnjem kolesu 15 metrov, da vas to naredi največje carje". Če boste pokazali malček več spoštovanja do izkušenejših, vam bo v svetu kolesarstva veliko lažje, dejansko bo lažje za vse nas."

Profil

Aleš Rozman

Extreme

Aleš Rozman, akrobat na štirih kolesih, se že nekaj let profesionalno ukvarja s dih jemajočimi predstavami, kjer gledalce navdušuje z nenavadnimi skoki. Simpatični 28-letni Tržičan, se je ob kavi razgovoril o svojih začetkih na kros motorju in razvoju quad freestyla v Sloveniji.

leš Rozman izhaja iz športne družine, saj ga je oče, ko je bil še v plenicah, na svojem kros motorju privajal na vonj bencina. Zato ni čudno, da se je že kot otrok začel zanimati za motorje in si želel slediti očetovim korakom. Aleš se z nasmehom spominja, da mu je oče pri štirih letih, na morju obljubil, da

Takrat se je začela tudi njegova pot v svetu motocrosa, kjer je tekmoval 18 let. Med drugim je dvakrat postal državni prvak v kategoriji supercros in se redno uvrščal med prve tri v motocros kategoriji. Seveda so poškodbe pri tem športu skoraj neizogibne, toda Aleš je imel z njimi res ogromno težav. Prva poškodba je prišla že čisto na začetku kariere, ko se je zaletel v ograjo, kot najhujše pa omenja večkratni izpah rame, zaradi katerega je prestal tudi 2 operaciji. Kot zdravstvenemu fenomenu pa mu je uspelo celo zlomiti železno oporo že prej zlomljene kosti na nogi. Pove nam tudi: "popolnoma nelogično se mi zdi, da sem imel zlomljene že skoraj

"popolnoma nelogično se mi zdi, da sem imel zlomljene že skoraj vse kosti na levi strani telesa, desna pa je ostala praktično nepoškodovana" dobi svoj lasten motor, ko se nauči plavati in doda, da je čez nekaj minut čofotal po vodi in si motor isti dan tudi prislužil.

vse kosti na levi strani telesa, desna pa je ostala praktično nepoškodovana". Ravno zaradi poškodb je bil Aleš po sedem-

najstih uspešnih letih primoran zaključiti svojo tekmovalno motocros kariero. Doda, da je bil ravno on tisti, ki je postavil prvo rampo za freestyle v Sloveniji in v smehu pove, da jo je dobesedno prerisal iz ekrana, med gledanjem nekega ameriškega freestyle filma in jo nato dal narediti. Poudari tudi, da v teh norih letih niso skakali z glavo in da bi si s premislekom, merjenjem zaletišča in ocenjevanjem skoka pred izvedbo lahko prihranil marsikatero hudo poškodbo. Izlet ki mu je spremenil življenje Pred štirimi leti se je Aleš napotil v Italijo, da bi se pobližje seznanil z freestyle motocrossom, a ga je nov prijatelj Dan (Daniele Serbli), popolnoma naključno, navdušil nad štirikolesniki, oziroma nad novim športom imenovanim quad freestyle, ki je takrat ravno prodiral v Evropo. Dan in Aleš sta se odlično ujela, naredila svojo rampo in začela s treningi 85

Extreme

zanimivega in nepoznanega športa. Kmalu sta skupaj nastopila na prvem quad showu, ki je požel veliko navdušenja med gledalci in kljub temu, da sta začela popolnoma brezplačno, je Aleš danes profesionalec, ki že dve leti živi izključno od svojih nastopov. Aleš ne pozabi omeniti, da je bil njegov prvi nastop na "le" 15 metrski rampi, danes pa na vseh showih uporablja izključno 20 metrsko različico.

ksirano rampo. Tako si je tudi v domovini izboril prvo ponudbo in letos nastopil na dveh showih – v Predosljah ter na moto showu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ne pozabi pa omeniti, da si želi, da bi se ta šport pri nas razvil, podobno kot pri naših zahodnih sosedih, kjer skoraj noben moto zbor, veselica ali avto sejem ne mine brez freestyle popestritve, pa naj bo to quad ali katerikoli drug freestyle nastop.

Usodna šuštarska nedelja Po mnogih uspešno izvedenih showih v tujini, pa si je Aleš še vedno želel predstaviti svoj šport širši javnosti tudi v Sloveniji. Ker ponudbe za nastop ni dobil, je stvari vzel v svoje roke in izpolnil sanje iz mladosti. Prihaja iz Tržiča, ki slovi po sejmu obutve, zato si je ravno na lansko šuštarsko nedeljo izbral parkirišče, kjer je navdušil gledalce s svojimi akrobacijam. Vse stroške je kril sam, za doskok, pa je namesto kupa zemlje uporabil prikolico s fi-

Srečna 13 Da se pogoji za razvoj quad freestyla v Sloveni izboljšujejo, pove podatek, da je Aleš končno uspel v red spraviti svoj lasten park, kjer lahko vsak dan trenira in se uči novih trikov. Pove nam, da njegov običajni trening poteka s ponovitvijo vseh trikov, ki jih obvlada, učenja novih vragolij pa se loti, ko začuti, da je prišel tak dan, seveda pa stvari najprej preizkuša na najmanjši rampi in potem razdaljo od odskoka do mesta pristanka povečuje, dokler ne

Extreme

pride do 20 metrske rampe. S svojim parkom je poleg hitrejšega napredovanja izgubil tudi strah pred prvim skokom, saj nam zaupa, da se je v preteklosti najbolj bal situacij, kjer je na showu prvič po enem mesecu spet sedel na štirikolesniku, pa je že moral skakati na vso moč. Na tem mestu Aleš omeni še svojo vraževernost na številko trinajst, ki je krasila njegov dres še v času, ko je tekmoval v motocrossu, sedaj pa jo vsako jutro išče bodisi na koledarju, uri, v besedi ali celo na obcestni tabli. Pravi, da se brez nje ne počuti dobro in jo ima za svojo srečno številko. Oprema in motor Da bi izvedeli še kaj več o trikih in opremi, ki jo potrebujemo, smo Aleša povprašali še nekaj o osnovnih podatkih štirikolesnika. Njegov štirikolesnik Polaris ima 525 kubikov, 4 takten motor, tehta pa 180 kilogramov. Originalnemu modelu zamenja samo krmilo, prednje vzmetenje, platišča, pnevmatike ter

izpušno cev in tudi pri nastopih v oddaljenih krajih s seboj na letalo vzame le omenjene dele, štirikolesnik pa mu priskrbijo tam. Seveda je pomemben del opreme quad freestylerja tudi zaščitna oprema, s katere poskusi zaščitit občutljivejše dele telesa. Aleš se na tem mestu zahvali svojemu edinemu domačemu sponzorju Factorystore, ki ga zalaga s 661 opremo in poudari, da bi si v prihodnje želel sodelovanja še s kakšnim slovenskim podjetjem. Priznal, da si močno želi konkurence Na koncu ne moremo mimo spodbud vsem, ki bi se želeli preizkusiti v quad freestylu, saj si Aleš resnično želi konkurence, saj pravi, da ga le ta spodbuja, da se uči novih trikov, ki jih, mimogrede, za enkrat še kopirajo iz motocross freestyla, vendar verjamejo, da bodo nekoč sestavili tudi kakšnega novega ter ga sami poimenovali. Seveda povabi še vse ra-

dovedneže v Duplje, kjer ima svoj park, da ga tam obiščejo med treningom. Rade volje pa si vzame čas in mladim upom freestyla obrazloži kakšen trik, ter jih uči osnov skokov, vse športnike pa obenem opozarja, naj nikoli ne trenirajo skokov sami, saj je ravno spremljevalec tisti, ki ti ob morebitni nesreči, lahko reši življenje. Kalifornija Aleš je na koncu zanimivega pogovora razkril še svoje plane in želje, med katerimi trenutno najbolj izstopa potovanje, ki ga načrtuje v novembru in sicer v Meko freestyle športa, kot je poimenoval Kalifornijo. Tam si poleg preizkušanja njihovih cest in parkov želi končno izvesti tudi backflip, ki ga bi v zgodovino ponesel kot četrtega zemljana, ki ga izvaja, z nasmehom pa doda, da bi občutno vplival tudi na njegov honorar.

Kranjski Mixtape

FOTO: Miha Rekar

Leto 2002 Zgodba o nastanku nas popelje v leto 2002, ko se je vse skupaj začelo. V Sloveniji se je že nekaj let razvijala nova kultura – hip hop, Kranj pa je dosegla omenjenega leta. Tam so med prvimi svoje misli na papir zlivali Emka, SpetNC, DMD ter še nekateri drugi artisti. Tisti čas na sceni niti ni bilo veliko drugih imen, zato se je lahko nji-

Glasba

hova pot začela skoraj brez ovir in resne konkurence. Vse do leta 2009 so Kranjčani nabirali izkušnje ter si z leti izborili možnost, da dokažejo svoje znanje in kvaliteto. Vse se je začelo na skoraj filmski način. Zazvonil je telefon in že znani glas na drugi strani je sporočal: "Jov, mam eno idejo." Kranjski izvajalci so se dejansko povezali med seboj in s tem prispevali vso svojo energijo za projekt z naslovom Kranjski Mixtape, ki je nastal v pičlih nekaj mesecih in dokazal, da Kranj resnično ne varčuje z besedami. Mixtape Ime Mix bi lahko slovensko opisali kot nekakšno mešanico oziroma v tem primeru združenje, tape pa predstavlja nekakšno zbirko posnetkov in promocijo posameznikov. Celotna vsebina Mixtapea torej temelji na promociji kvalitetnih MC-jev, ki so se želeli predstaviti Sloveniji, a jim denarne zmožnosti tega niso dopuščale, zato se združili in s skupnimi močmi izdali mešanico svojih komadov na enem CD-ju. 94

Če se zopet vrnemo v zgodovino, izvemo, da se je ideja pričela resneje razvijati na izletu v Bosno, kjer so fantje spoznali nekaj izredno dobrih producentov, ki so bili pripravljeni pomagati pri projektu in jim s tem omogočiti prepoznavnost tudi v tujini. Po vrnitvi v Slovenijo ni minil niti teden in že so doma pripravili demo posnetke, predstavili vsak samega sebe v svojem beatu ter tako dosegli vrhunec. Prišel je demo Mixtape, kasneje tudi CD plošče in zdaj je tu turneja. Furam svoj stil "Različni MCji, producenti, samo 4 meseci in dobra kvaliteta. To je nekaj razlogov zakaj furamo svoj stil in kar je najpomembneje - govorimo resnico. Vsak komad je napisan z namenom, da vsak posameznik predstavi del njegovega življenja in dokaže, da je lahko še tako slab ali dober trenutek najboljši." MC-ji V trinajstih komadih se predstravijo Kranjčani Emka, SpetNC,

skupina Bratski udar (Roga in Mikz), Soco, Ali Deluks, Glok in Amon. Pri projektu pa ne manjka tudi Velenjčan Plot, Bihaćki Kelly, Kibo, Pachi, Akaweli in skupina Pljačka, refrene pa popestrita Miss Dee in Tajda Jovanovič. Grand slam "V kar nekaj komadih na Mixtape-u se pojavlja beseda Grand Slam, vendar o tem ne bomo izgubljali veliko besed. Lahko vam zaupamo le to, da je Grand Slam zaenkrat neke vrsta underground "založba in studio" o katerem boste v prihodnosti zagotovo še slišali." Balkan Nekaj MC-jev prihaja oziroma izvira iz tujine in ker je vedno lažje pisati v svojem domačem jeziku, je posledično na plošči nekaj besedil v bosanščini in angleščini, ker so le te MC-jem omogočile, da so lahko v besedila prenesli čim več svojega besednega zaklada, nekateri pa so se preprosto želeli izku-

Glasba

siti tudi v tujih jezikih, vendar vsekakor ciljajo na to, da bo projekt slovenski.

Turneja Celotna ekipa se trudi, da bi v naslednjih mesecih izpeljali čim več nastopov in s tem predstavila Kranjski Mixtape celotni Sloveniji. Reperji zagotavljajo, da po večjih krajih v Sloveniji ne bo manjkalo lokalnih MC-jev in zabave. Vljudno ste vabljeni tudi na spletno stran www.filtr-mag.com/mu-

sic/krmixtape/, kjer lahko poslušate ali pretočite celoten Kranjski Mixtape CD

Poslušaj Kranjski Mixtape na www.filtr-mag.com/ music/krmixtape/

FOTO: Miha Rekar

Reprezenting kranj "Nastal je kot zadnji 13. komad, pri katerem smo se vsi dogovorili, da sestavimo nekaj, kar bo lahko v realni luči predstavilo Kranj. Naredila se je podlaga in eden po eden smo prispeval svoj del besedila, katero se je na koncu sestavilo v celoto. Ko se je pričel delat Reprezenting Kranj sploh nismo mogli čakat in smo rime pisali kjerkoli in kadarkoli. Morda se sliši smešno, ampak nekaj rim je priletelo

tudi preko SMS sporočil in na koncu je zadeva izpadla super. Proti koncu smo potem zaradi boljšega flowa zamenjali še beat in reprezent je izpadel odlično."

FOTO: Venessa Andrieux

mni magazin

tre Brezplačni filtriran ex

Naslednja številka

Filtrmaga izide

15. 01. 2010

ije na dom Naroči svoj izvod rev na za strošek poštnine

www.filtr-mag.com

Želiš sodelovati pri ustvarjanju Filtrmaga? Piši na

urednistvo@filtr-mag.c

FOTO: Venessa Andrieux