Sara Slivnik

IDEJNA ZASNOVA GASTRONOMSKEGA CENTRA S HOTELOM V LJUBLJANI univerza v ljubljani I fakulteta za arhitekturo I sara slivnik I mentor: vasa j. perović, ma bia I leto vpisa: 2007/2008 I leto izdelave magistrskega dela: 2015

0.0. POVZETEK

Magistrska naloga predlaga umestitev gastronomskega centra s hotelom na lokacijo centralne mestne tržnice v Ljubljani. Oblikovno gre za prenovo Mahrove hiše z dodanim novim volumnom ob zahodni, slepi fasadi obstoječega objekta.

S predlogom novega programa javnega značaja, ki se nasloni na obstoječi socialni, kulturni in kulinarični značaj mestnih tržnic, želim pokazati primer dobre prakse revitalizacije programsko slabo definiranega in delno praznega objekta.

Preko novega volumna želim obstoječo stavbo odpreti proti trgu in živahen utrip tržnega prostora pripeljati v notranjost objekta. Istočasno poskušam rešiti pro­ blem nedefiniranega roba tržnic, ki kazi podobo celotnega trga. Javni prostor se tako ne konča več v slepi fasadi, temveč se izteče v nadkrit atrij, center gastronomskega doživljanja.

Gastronomski program novega objekta dopolnjuje hotelski del, umeščen v me­ ščanski dvorec, njun preplet pa obiskovalcu nudi celosten gurmanski doživljaj.

Ključne besede: gastronomski center, hotel, restavracija, Mahrova hiša, kulinarika

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

2

0.0. POVZETEK

2

1.0. UVOD

4

2.0. TEORETSKA IZHODIŠČA

5

2.1. GASTRONOMSKI CENTER

6

2.1.1. GASTRONOMIJA: ESKAPIZEM ALI OSVOBODITEV?

6

2.2. RESTAVRACIJA

8

2.2.1. SODOBNI TRENDI

9

2.2.2. TIPI RESTAVRACIJ

11

4.0. MAHROVA HIŠA

29

4.1. ZGODOVINSKI OKVIR 4.2. OBSTOJEČE STANJE 4.3. VREDNOTENJE 4.4. NAČRT UREDITVE OBMOČJA LJUBLJANSKIH TRŽNIC

30 32 33 34

5.0. PROJEKT

35

5.1. KONCEPT GASTRONOMSKI CENTER

36

5.1.1. PROGRAMSKA ZASNOVA

39

5.2. KONCEPT HOTEL

40

5.2.1. PROGRAMSKA ZASNOVA

41

5.2.2. TIPI HOTELSKIH SOB

42

2.3. HOTEL

14

2.3.1. RAZVOJ TURIZMA

14

2.3.2. ZAČETKI HOTELIRSTVA

15

2.3.3. SODOBNI TRENDI

16

6.0.GRAFIČNI DEL

43

2.4 TURIZEM V LJUBLJANI

17

7.0.TEHNIČNO POROČILO

63

3.0. LOKACIJA

19

3.1. ŠIRŠI OKVIR

20

3.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ

21

7.1. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA 7.2. OBSTOJEČE STANJE IN RUŠITVE 7.3. ENERGETSKA ZASNOVA IN INŠTALACIJE 7.4. SPLOŠNA IN POŽARNA VARNOST

3.3. ANALIZE PROSTORA

23

3.3.1. ZGODOVINSKE PLASTI

23

3.3.2. KONTEKST PROSTORA

24

3.3.3. SEKVENCE PROSTOROV

25

3.3.4. IDENTITETA PROSTORA

26

3.3.5. NAMEMBNOST PROSTORA

27

3.3.6. OBSTOJEČI PROGRAM

28

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

16

64 65 66 67

8.0. VIRI IN LITERATURA

68

8.1.SLIKOVNI VIRI

69

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

3

1.0. UVOD

V družbi, v kateri zagotavljanje primarnih življenjskih potreb ni več najvažnejša dejavnost posameznika, se hitro pojavi želja po preseganju običajnega. Gastronomija kot manifestacija ene izmed takih želja je ena od značilnosti današnje civilizirane družbe. Kulinarični umetnosti sicer lahko sledimo v zgodovino vse do pojava prvih civilizacij na bregovih velikih rek, vendar pa je v zadnjih letih popularizacija priprave hrane ena izmed posebnosti sodobne družbe zahodnega sveta, ki prerašča v globalni fenomen.

Hrana je postala trend. Trend, ki narekuje življenjski stil, vsakodnevni ritem, socialno vpetost, pripadnosti (sub)kulturi, preživljanje prostega časa itd. Trend hrane se z globalizacijo in povezanostjo postindustrijske družbe nenehno spreminja, prilagaja in širi ter odpira potencial za oblikovanje novih socialnih, kulturnih in ekonomski priložnosti.

Del sodobnega življenjskega ideala, novodobnega 'mode de vie', je tudi posameznikov odnos do hrane. Vegetarijanski, veganski, brez-glutenski, lokalno pridelani, paleolitski in ostali trendi ne spreminjajo le menijev restavracijah, pač pa nas spremljajo skoraj povsod. V trgovinah na oddelkih z zdravo in bio prehrano, v medijih, kjer ima vsak dostojen časopis rubriko hrana in zdravje, v obliki kuharskih oddaj in televizijskih šovov, na spletnih omrežjih, ki so polna prefiltriranih fotografij uspelih kulinaričnih podvigov itd. V zadnjih letih se je izoblikoval 'kult hrane', ki je postala vsaj kriterij življenjskega stila če ne že statusni simbol.

Gurmanski trend, ki je preplavil svet, se je dotaknil tudi družbe, ki ji pripadam, ter se z strastjo, ki jo do kuhanja gojim že od otroških let, zlil v temo moje magistrske naloge.

00

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

4

2.0. TEORETSKA IZHODIŠČA

To take extraordinary out of basic necessity.

Charles P McSorley

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

5

hrana kot simbol v krščanski liturgiji_ Zadnja večerja_Leonardo da Vinci

01

2.1. GASTRONOMSKI CENTER Čeprav se mogoče zdi nesmiselno iskati vzporednice med arhitekturnim in kulinaričnim ustvarjanjem, vseeno ne moremo spregledati ambicije po preseganju zadovoljitve osnovnih življenjskih potreb, ki se pojavlja v obeh primerih. Arhitektura poskuša najti harmonijo med pragmatičnostjo in poetiko preko fenomenoloških razmerjih med tektoniko, postavitvijo in kulturo. Koreografija teh dogodkov, tako fizično in metafizično, oblikuje globino v umetnosti oblikovanja prostora. Grad-

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

njo samo lahko na določen način beremo kot aforizem - pomen vgrajen v fizičen obstoj konstrukcije, manifest temu kako se gradi realnost.

eksperimentu sledimo v čas pionirski ter empiričnih odkritji na področju kemije, biokemije in fizike.

Paralelen tok misli lahko zasledimo tudi pri Ferranu Adrii, enemu največjih imen sodobne kulinarike, le da gre v tem primeru za manifestacijo gastronomskih užitkov.

Vendar pa slavni katalonski chef ni edini, ki v kulinaričnih veščinah prepoznava vzporednice z umetnostjo in prevprašuje idejo kulinarike kot načina vzbujanja tako čutnih kot tudi estetskih in psiholoških in ostalih metafizičnih dražljajev. Čeprav je zgodovina razvoja gastronomske znanosti relativno nova, lahko kulinaričnemu

2.1.1. GASTRONOMIJA: ESKAPIZEM ALI OSVOBODITEV?

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Antropologinja in raziskovalka francoske kulinarične dediščine Jacinthe Bessière se ukvarja z vprašanjem kako s kulinarično tradicijo in domačimi jedmi oživiti francosko podeželje ter v te kraje privabiti turiste. Na podlagi njenih misli lahko zaklju-

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

6

Food sums up and transmits a situation, it is information and meaning. A true sign, that is the functional unit of a communication structure.

(Barthes, navedeno v Poulain 1985).

hrana kot socialni faktor_ostanki freske_Pompeji

02

čimo, da kulinarika posega nad nivo osnovnih potreb za preživetje. V svojem članku se Bessière naslanja na antropološke raziskave raziskovalcev kot so Fischler (1993), Poulain (1985) in Herpin (1988).

Ugotovitve le-teh lahko strnemo v misel, da hrana, poleg osnovnega namena zadovoljitve fizičnih potreb po energiji, predstavlja del našega psihološkega, psihosenzoričnega, socialnega in simbolnega okolja. Simbolni pomen hrane se tako pojavlja v mnogih kontekstih: •

hrana kot simbol: nekatera živila nosijo star simbolni pomen in so včasih del tradicionalnih obredov (kruh, vino, šunka, poslikana jajca...)

•

hrana kot znak pripadnosti neki družbi: hrana,ki si jo delimo in jemo skupaj z

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

hrana kot emblem kulturnega okolja

03

drugimi, je eden osnovnih socialnih stikov (poslovna kosila, družinska praznovanja, poroke...)

posameznikovem izvoru, prepričanju in osnovnih miselnih strukturah. Kot pravi slovensko reklo: 'Si to, kar ješ...'

•

hrana kot znak socialnega razreda: šampanjec, kaviar, whisky..., ki jih določen družbeni sloj uživa dnevno, so prepoznavni znaki določenega družbenega sloja, ki posameznikom omogočajo, da se identificirajo s posameznim slojem.

•

hrana kot emblem: v tem primeru gre za kulinarično zapuščino določenega geografskega območja oz. skupnosti. Kot nekakšen prapor, pod katerim se prebivalci lahko identificirajo z regijo, iz katere izhajajo.

Fischler (1993) razlaga, da je 'princip poosebljenja' neizogiben element, ko govorimo o prehranskih navadah, ter da ima dvojen pomen. Po eni strani 'jedec postane to kar zaužije'. Z zaužitjem hrane ne prevzamemo le njenih hranilnih vrednosti, pač pa 'posvojimo' tudi njen simbolni, kulturni, socialni... pomen. Po drugi strani pa 'jedec postane del določenega kulturnega konteksta'. Oboje, tako hrana, kot njena priprava sta kulturno determinirani, s čimer jedca postavita v določen socialni kontekst in kulturni red. Prehranjevalne navade so eden izmed temeljev kolektivne identitete in posledično definirajo alternativne možnosti.

Tako se človek ne hrani le na osnovi hranilne pač pa tudi simbolne, družbene in iracionalne vrednosti hrane. Na podlagi prehrane lahko potegnemo zaključke o

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

7

Nothing would be more tiresome than eating and drinking if God had not made them a pleasure as well as a necessity.

04

Café Procope - kavarna in brasserie v Parizu, kjer so se zbirali francoski intelektualci

2.2. RESTAVRACIJA V zahodnem svetu so taverne in gostilne kot pribežališča utrujenih in lačnih popotnikov znana že iz antike in so se najpogosteje pojavljaje ob trgovskih poteh.

V antiki so pogosto delovale kot odprete kuhinje v sklopu živilskih trgov, njihova popularnost pa je bila kar precejšna, predvsem na račun skromnosti kuhinjskih prostorov v povprečnih stanovanjskih objektih tistega časa. Obedovanje izven doma pa je že takrat imelo tudi pomemben socialni vidik. Srednji vek je prinesel lačne popotnike, trgovce in romarje, ki so obroke iskali v obcestnih tavernah s preprostimi jedmi in omejeno izbiro hrane. V tem času se je kulinarika razvijala med pripadniki višjih slojev, do odkritja Amerike, ki je povzročilo porast trgovine in prineslo v Evropo nova živila in načine priprave hrane.

Ideja restavracije v sodobne pomenu besede izvira iz Pariza v sredini 18. stoletja, kjer so v prvih restavracijah ponujali preproste jedi, katerih namen je bil predvsem krepčilne narave. S krepitvijo moči in vpliva meščanskega razreda, se je hitro povečevalo tudi povpraševanje po kulinaričnih užitkih, ki so bili pred revolucijo rezervirani le za aristokratske kroge, na katero so podjetni francoski kuharji hitro našli

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

05

Voltaire

začetki hitre prehrane segajo v 40. leta

odgovor. Hiter razmah gastronomske ponudbe v velikih mestih časovno sovpada tudi z industrijsko revolucijo, ki je prinesla mehanizacijo ter rast proizvodnje v kmetijstvu.

Razvoj ekonomije in vedno večja povezanost sveta sta do konca 19. stoletja povzročila, da je gastronomska izkušnja na potovanjih in doma postala nov statusni simbol privilegiranih Evropejcev in Američanov. Globalizacija 20. stoletja je prinesla nov fenomen franšiznih restavracij in restavracij s hitro prehrano, ki temeljijo na hitrih in poceni obrokih. Globalnih fenomen je gotovo najbolj znana restavracija na svetu McDonalds, ki obstaja že od leta 1940.

Povojni razcvet v gostinstvu je tesno povezan z razvojem masovnega turizma, kuhinja pa se je začela prilagajati zahtevam in željam gostov. S koncem stoletja je z rušenjem stereotipov o kuhanju, kot dolgočasnem opravilu rezerviranim za nežnejši spol, začela naraščati popularnost gastronomije, trg gostinske ponudbe pa se je širil.

Za prelomnico v razvoju sodobne gastronomije lahko označimo konec 80ih let prejšnjega stoletja in pojav molekularne gastronomije ter njenih številnih variacij kot so 'avant-garde cuisine', 'nueva cocina', 'forward-thinking movement' itd.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

06

rušenje stereotipov o kuhanju kot gospodinjskem opravilu je privedlo do popularizacije le-tega

Pojem molekularna kuhinja sta kot prva predstavila fizik Nicholas Kurti francoski fizikalni kemik Hervé This. Znanstveni pristop k pripravi hrane je seveda obstajal že prej in se razvijal sočasno z napredkom kemijskih, fizikalnih, mikrobioloških itd. raziskav, vendar pa do pojava molekularne gastronomije ni obstajala panoga, osredotočena na raziskovanje kemičnih procesov pri kuhanju doma in v restavracijah, samo področje pa je bolj kot kuharje pritegnilo predvsem znanstvenike. Razmah prehrambene industrije v sredini dvajsetega stoletja je znanstveno raziskovanje o hrani pospešil, vendar je bil fokus takega raziskovanja usmerjen predvsem v masovno produkcijo hrane ter optimizacijo procesov pri pripravi le-te. Znanstveno raziskovanje, ki je združilo znanje o kemičnih in fizikalnih procesih, ki potekajo in vplivajo na pripravo hrane, je se je nenamerno razvilo v novo kulinarično prakso, ki se je uveljavila po celem svetu.

Imena, ki zaznamujejo trende sodobne kulinarike, so gotovo Ferran Adrià, Grant Achatz, Heston Blumenthal, René Redzepi, Joan Roca idr.; le-ti vodijo in negujejo originalen izraza restavraci kot so El Buli, The fat duck, Alinea, El Celler de Can Roca itd., kjer uresničujejo svojo kreativnost ter ustvarjajo sodobne kulinarične presežke.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

8

2.2.1. SODOBNI TRENDI Ob pregledu dnevnega ritma sodobnega mestnega prebivalca, pa lahko kaj hitro opazimo precejšnja odstopanja od tradicionalnih prehrambenih navad. S prehransko industrializacijo, strukturno monotonostjo obrokov, naključnimi prigrizki in vsesplošnim osiromašenjem kulinarične tradicije ter vedno večjo fizično in miselno razdaljo med proizvajalci (kmetje) in porabnikom se povečujeta generičnost in anonimnost sodobne prehrane.

Herpin (1988) je vse te procese poskušal opisati s pojmi kot so: 'de-koncentracija', 'de-sinhronizacija', 'de-ritualizacija', 'de-simbolizacija' in 're-lokacija'. Hrana, ki jo zaužijemo dnevno je predelana in oropana vsakršne tradicije ter nima jasne identitete. Funkcionalizirani, standardizirani in kemično obdelani prehranski produkti, ki prepotujejo kilometre do naših krožnikov, tako sicer zadovoljijo naše fiziološke potrebe ampak ali se po njih resnično počutimo 'polne'?

Glede na zgoraj navedeno tako ni presenetljivo, da smo v zadnjem času priča prebujajoči se kulinarični radovednosti in, če lahko tako rečemo, neke vrste 'gastronomski renesansi'. Kakšna so torej gastronomska pričakovanja tipičnega sodobnega meščana, ki želi pobegniti dnevi rutini in poiskati uteho v 'pobabičinem receptu' pripravljeni mineštri z zelenjavo z domačega vrta?

Fischler (1993) je izoblikoval koncept in ga poimenoval 'back-to-nature myth' ('mit-nazaj k naravi'), ki deluje kot proti utež urbanizaciji. S tehnološkim, industrijskim in informacijskim razvojem družbe se je število trendov, nasprotujočih vedno hitrejšemu in tehnološko odvisnemu načinu življenja, ki se zgledujejo po preteklosti s pogledom v prihodnost, v zadnjih letih precej povečalo. Zdi se, da smo priča nekakšnemu preporodu Rausseaujevih idej 'Nazaj k naravi', ki doživljajo svojo realizacijo v obliki različnih trendovskih gibanj. Od permakulture in sodobnega vrtičkarstva, recikliranja in ponovne uporabe pohištva, oblačil... ekologije in biološke pridelave hrane, zdravega načina življenja itd. Miselni premiki v zavesti družbe se ne kažejo le v trenutnih trendih, ampak njihov vpliv lahko opazujemo tudi v spremembah navad posameznikov, oblikovanju novih vrednot, socialnih pravil ter tudi v umetnosti (npr. dizajn).

renesančni ideal vrnitve k naravi_Jean-Honoré Fragonard_Gugalnica_1767

07

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Kombinacija slednja trendom urbanega in ažuriranega načina življenja ter novodobne razsvetljenske ideje o vračanju k naravnemu tako ponujata novo in še neraziskano področje sodobne družbe, s katerim se ne poistovetijo več le mlajše ge-

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

neracije, pač pa se hitro spreminja v globalni družbeni trend. Spremembe trendov so dobro vidne prav v sami kulinariki saj je ena prvih panog, ki je ponudila odgovor na naraščajoče nostalgično hrepenenje preteklosti in idiličnosti ruralnega načina življenja.

V zadnjem desetletju je pojav trendov zdravega načina življenja in večanjem ozaveščenosti o zdravi in kvalitetni prehrani predrugačil gostinsko ponudbo. Poleg dveh skrajnosti, ki ju na eni strani predstavljajo 'haut cuisine' in na drugi 'fast food 'restavracije, se je ponovno pojavil prostor za restavracije srednjega ranga, ki temeljijo na preprosti, avtentični, lokalno pridelani in kvalitetno pripravljeni hrani.

Pojavila se je alternativa eksperimentalnemu in laboratorijskemu kulinarični šoli, za katero je značilen pridih domačnosti, naravnosti in preprostosti. V krušni peči pečen domač kruh, sveže meso lokalnih kmetij in sezonska zelenjava so postali stalnica tudi na menijih gurmanskih restavracij višjega cenovnega razreda. Novim trendom pa se je prilagodila tudi celotna marketinška in tržna strategija ponudnikov hrane, ki promovira lokalno in naravno pridelane proizvode, na trgovskih policah pa so živo oranžne marmelade zamenjali domači džemi izdelani po receptu slovenskih babic v ličnih lončkih iz recikliranega stekla.

'To eat is a necessity, but to eat intelligently is an art.'

François de La Rochefoucauld

Z nadaljnjim raziskovanjem sodobne kulinaričnih trendov ugotovimo, da se je v zadnjih letih popularnost kuhanja doma neverjetno povečala, istočasno pa se je dvignilo tudi povpraševanje po restavracijah.

Povsod v zahodnem svetu lahko spremljamo porast kulinaričnega 'know-how -a', internet, televizija in tiskani mediji so polni trendovskih kuharskih oddaj in nas-

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

9

'All I ever wanted to do was to make food accessible to everyone; to show that you can make mistakes - I do all the time - but it doesn't matter.'

Jamie Oliver

zvezda kuharski oddaj Jamie Oliver

08

vetov. Za Jamie Oliverja in njemu podobnim lahko suvereno trdimo, ne le da so umetnost kuhanja na zabaven način približali množicam, pač pa da so pripomogli k rahljanju ustaljenih dogem, da je priprava vsakodnevnih obrokov rezervirana le za gospodinje. Priprava hrane in kuhanje se je tako v nekaj letih iz enega najbolj duhomornih hišnih opravil spremenila v zabavno, 'hip' prostočasno aktivnost, ki vključuje pripadnike vedno mlajših generacij. Kuhanje je tako postalo predmet pogovorov med prijatelji, preživljanje skupnega prostega časa, družinsko druženje, celo tekmovanje v razkazovanju kuharskih veščin.

Vendar pa je zaradi razvoja informacijske tehnologije in splošne globalizacije pretok znanja in kuharske tradicije drugačen kot v preteklih stoletjih, ko so se kuhar-

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

kuhanje kot način druženja_društvo Trapez

09

10

ske skrivnosti posredovale iz generacije v generacijo. Sodobna domača kuhinja posega tako preko tradicionalnih domačih jedi, nostalgičnih okusov, ki nas ponesejo v otroštvo. Recepti sodobnih kuharjev samoukov tako kombinirajo različno znanje in združujejo okuse različnih kultur z različnih koncev sveta.

Kljub temu je v zadnjih letih trend vračanja nazaj h koreninam in tradiciji vidno močnejši in sovpada s prej navedeno željo vračanja k naravi. Tako se uveljavlja miselnost, da z uživanjem naravno pridelane hrane ne vplivamo le na fizični in senzorični aspekt prehranjevanja, temveč ponotranjimo tudi nekakšen simbolni pomen, ki ga imajo lokalno in biološko pridelana živila. Preko hrane se tako lahko povežemo in postanemo del neke naravne in kulturne identitete prostora. Isto-

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

novi trendi v prehranjevalnih navadah vplivajo tudi na oblikovanje_ restavracija Höst_Norm arhitekti_2012

časno pa nam uživanje take hrane omogoči integracijo v socialno okolje ter nas postavi nasproti svetu industrijske pridelave.

Kako torej, da kljub doma pripravljenemu, cenovno precej racionalnejšemu obroku kot je kosilo za vso družino v bližnji restavraciji, ponudba po restavracijah še vedno narašča? S spreminjanjem kulinarične tradicije in ozaveščanjem širše javnosti o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane so se spremenila tudi pričakovanja gostov. Istočasno smo lahko priča naraščajočemu zanimanju za kulinariko tudi izoblikovanju kulta hrane, ki je na nek način postala eden glavnih statusnih simbolov razvite družbe.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

10

11

z ozaveščanjem o zdravem načinu prehranjevanja se spreminja odnos do hitre prehrane

12

2.2.2. TIPI RESTAVRACIJ Pri načrtovanju restavracije je bistvenega pomena izbira tipa postrežbe, ki narekuje vse od velikosti in zasnove prostora pa do oblikovanja menija. Splošno so tako uveljavljeni štirje glavni tipi restavracij: fast food, fast casual, casual dining in fine dining, ki jih okvirno ločimo glede na elaboriranost menijev, ciljno klientelo in cenovni okvir. Takšna kategorizacija je zelo okvirna in dopušča mnogo variacij znotraj določenega tipa postrežbe.

Ideja fast food oz. restavracije s hitro prehrano temelji na zelo hitri postrežbi ter nizkih cenah obrokov. Preprosta priprava in polpripravljene sestavine ter skromen izbor jedi sledita ideji o najhitrejši možni postrežbi, kar se odraža tudi pri oblikovanju interjerjev tega tipa restavracij. Restavracije s hitro prehrano variirajo od majhnih uličnih kioskov pa do velikih mednarodnih franšiz kot sta npr. McDonald's in Pizza Hut. Naročila gostje oddajo pri plačilnem pultu, tudi kadar ima restavracija

I

Fakulteta za arhitekturo

13

Urban Deli_Stockholm_dobro založena delikatesa s pekarno in restavracijo

jedilnico, hrano si sami odnesejo do miz in po koncu obroka pospravijo za seboj.

Zaradi nizkih cen je kvaliteta obrokov včasih vprašljiva, pri manjših, lokalnih kioskih so pogosto problem tudi nizki sanitetni standardi.

Ne glede na porast ozaveščanja o pomenu zdravega prehranjevanja in načina življenja popularnost hitre prehrane bistveno ne upada in ostaja eden izmed 'privilegijev' velikih mest zahodnega sveta.

FAST CASUAL

FAST FOOD

Univerza v Ljubljani

premišljen interjer KFC restavracije na Islandiji

I

Sara Slivnik

I

Podobne tistim s hitro prehrano so fast casual restavracije, le da hrano gostje označujejo kot bolj zdravo in boljše kvalitete, kar se odraža tudi pri cenah. Običajno poteka naročanje pri pultu ali mizah, seveda pa večina restavracij ponuja tudi možnost 'to go', ko gostje hrano vzamejo s seboj. Tako kot pri restavracijah s hitro prehrano je tudi tukaj pogost pribor in posoda za enkratno uporabo, ki jo gostje nato zavržejo. Večina jedi je pripravljena v restavraciji, pri kuhanju pa se uporablja manj polpripravljenih izdelkov, pogosto gre za specializirane tipe kuhinj kot so mehiška, kitajska, veganska itd.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

14

lokal Fastvínic v Barceloni ponuja preproste jedi, postrežene na krožnikih za enkratno uporabo

Popularizacija kulinarike in poudarjanje pomena prehrane v vsakodnevnem življenju je pripomogla k vedno večji popularnosti takšnega tipa restavracij, saj ponujajo relativno kvalitetno in dobro pripravljeno hrano za zmerno ceno. Skoraj neomejena izbira med različnimi jedmi, okusi, sestavinami in načini priprave, je odraz specializacije posameznih lokalov, ki pogosto strežejo samo določen tip jedi.

Tako se v zadnjih letih odpirajo lokali, kjer lahko dobiš najboljši burger iz lokalno pridelanega mesa, sveže pečen krompirjev čips, pico z domačo paradižnikovo omako, palačinke veganskim nadevom itd. in si meni tako sestaviš vsak dan drugače. Pogosto gre za začasne 'pop up' lokale, ki se skladajo z idejo o sodobnem in urbanem načinu življenja.

Delikatesa (Deli) Gre za kombinacijo trgovine z kvalitetnimi, luksuznimi živili višjega cenovnega razreda in postrežnih pultov, kjer je mogoče naročiti že pripravljene obroke. Pogosto tu najdemo tudi specialitete, ki jih ni mogoče kupiti v običajnih trgovinah z živili.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

11

15

primer kantine pri časopisni hiši Der Spiegel_Ippolito Fleitz Group Identity Architects

16

buffet v hotelu Oslo_Haptic architects

CASUAL DINING

Restavracije tega tipa sodijo v srednji do višji srednji cenovni razred, so najbolj pogoste in se lahko precej razlikujejo med seboj. V to skupino spadajo tako restavracije mednarodnih verig kot tudi preproste in iskrene družinske 'oštarije'. Poleg običajne restavracije, kjer nam meni ponudi natakar in nam hrano prinesejo na mizo, obstaja kar nekaj specifičnih tipov restavracij, ki sodijo v to kategorijo. Čeprav gre za tip restavracije kjer se gostje lahko za mizo zadržijo kar nekaj časa, je še vedno glavno vodilo tega tipa restavracij v čim krajšem času postreči čim več ljudi. To se odražav oblikovanju samega interjerja, saj je postavitev miz običajno

I

interjer 'casual dining' restavracije deluje sproščeno in domače_Gostilna dela_Ljubljana

precej gosta, širina poti med posameznimi izami pa je odvisna od tega ali gre za samopostrežni tip restavracije.

Še vedno najpogostejši tip restavracij je casual dining, kjer je gost postrežen pri mizi, z izjemo restavracij tipa buffet, izbira pa lahko tako med jedmi z dnevnega menija kot tudi 'a la carte' naročili. Jedi so bolj elaborirane, ponudba pa precej večja in bolj splošna. Za ta tip restavracij je značilen, od jedilnega dela ločen, bar z barskim osebjem ter ne preobširno vinsko karto. Pri oblikovanju prostora je vodilo ustvariti občutek domačnosti in pristnosti.

Univerza v Ljubljani

17

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Kavarna (Café) Osnovna ponudba kavaren je sicer omejena na strežbo toplih napitkov, vendar vedno več sodobnih lokalov poleg peciva ponuja pester izbor sendvičev in v naprej pripravljenih prigrizkov, v svojo ponudbo pa vključujejo topel zajtrk.

Bifejska restavracija (Buffet) Za bifejsko restavracijo je značilen izbor jedi po določeni ceni. Od tipa buffet-ja je odvisno ali si gostje okoli strežne mize postrežejo sami ali pa za strežbo skrbijo natakarji, ki se po prostoru gibljejo z obloženimi pladnji in pijačo ter obirajo umazano posodo. Številne kavarne in lokali v času kosila nudijo 'lunch buffet', kjer gostje običajno naročijo pri pultu in nato hrano sami odnesejo do miz. Bifejski način postrežbe je značilen tudi za catering storitve.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

18

kavarna in brasserie Café Una na Dunaju _Lacaton & Vassal

Bistro in Brasserie Gre za tip restavracije, ki izvira iz Francije ter katere ponudba temelji na preprostih toplih domačih obrokih, sproščenem in nepretencioznem ambientu.

Kafeterija - menza V naprej pripravljena in za pultom postrežena hrana je značilna za kafeterijski tip restavracije, kjer si hrano pogosto sami naložimo na pladenj. tak tip restavracije je značilen za šole, bolnice, poslovne stavbe itd.

Bar (Pub) Ponudba preproste hrane in prigrizkov je značilna tudi za bare, od Anglije (angleški pub) do Španije (tapas bar). Čeprav je za večino velja, da je hrana drugotnega pomena, se v zadnjem času odpira vedno več gurmanskih barov, ki ponujajo kulinarične presežke in se spogledujejo spostrežbo gurmanskimi restavracijami.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

12

19

interier s 'show off' kuhinjo restavracije Dos Palillos v Berlinu je delo bratov Bouroullec

FINE DINING Restavracije z oznako fine dining oz. gurmanske restavracije, z izvirnimi in razdelanimi meniji ter visokimi cenami spadajo v najvišjo kategorijo. Posebna pozornost je namenjena gostu, skrbni postrežbi in izbiri jedi,ki so večnima pripravljene iz najboljših sestavin. Pri restavracijah tega tipa ne gre zgolj za okusen obrok, pač pa celostno gastronomsko izkušnjo, ki mora zadovoljiti zahtevnega in izkušenega

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

20

pojav kulta hrane je ena novejših značilnosti sodobne družbe

gosta. Tako lahko restavracije tega tipa najdemo tudi izven večjih mest, na podeželju, kjer je gostom poleg edinstvene kulinarične izkušnje omogočena tudi prenočitev. Postrežba mora biti na najvišjem nivoju z profesionalnim osebjem.

Nezanemarljivo vlogo pri ustvarjanju doživetja za goste restavracij igra tudi oblikovanje samega ambienta. Interjer mora poleg kvalitete, udobja in prestiža odražati tudi inovativnost pri zagotavljanju celostne izkušnje obiska 'fine dining' restavracije.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Jedi pripravljajo priznani kuharski mojstri, ki lahko določeni restavraciji prinesejo ugled in ji prinesejo mesto na zemljevidu kulinaričnih centrov. Meniji so ponavadi sestavljeni iz več kot petih hodov, kvaliteta restavracije pa se meri tudi z obsegom in izborom vinske karte.

Restavracije tega tipa poskušajo izoblikovati lasten kulinarični jezik zato veliko vlagajo v razvoj in inovacijo ter sledijo svetovnim gastronomskim trendom. Nenehno se potegujejo za pridobitev prestižnih nazivov in omemb v cenjenih gurmanskih vodičih kot so Michelinov,...

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

13

21

skica primera rimski term

2.3. HOTEL

Postaviti točen zgodovinski datum začetka turizma, je skoraj nemogoče, saj so ljudje potovali in že od samih začetkov človeške družbe. Prvotni razlogi za selitve so bili pogojeni z iskanjem novih površin za naselitev in primerne zemlje za obdelovanje. Vendar pa bi lahko trdili da se je turizem v najširšem pomenu besede začel razvijati šele, ko povod za potovanje ni bil le trgovske narave,pač pa so ljudje začeli obiskovati tuje kraje zaradi kulturnih, verskih in zdravstvenih razlogov.

Pojavu najstarejših hotelov lahko sledimo v staro Perzijo, kjer so bili postavljeni ob cestah in so nudili zatočišče vsakemu, ne glede na njegov družbeni položaj in namen potovanja. Potovali so tudi stari Egipčani, ki so se poleg romanj na svete kraje, potovanj udeleževali tudi iz znanstvenih, in umetniških vzgibov.

V stari Grčiji lahko sledimo razvoju zdraviliškega turizma, ki se je pojavil v obliki

I

Fakulteta za arhitekturo

primer obcestnega prenočišča v Angliji (The Tabard Inn)

prenočišč ob vrelcih, ki so se kasneje razvila v prave termalne komplekse. Potovanje je v grški družbi veljalo za častivredno početje, saj je ljudem širilo obzorja in ni bilo pogojeno z družbenim razredom. Tako se je v Grčiji vzpostavila dobra mreža postojank ob večjih dogodkih npr. olimpijskih igrah pa so zrasla tudi začasna prenočišča v obliki šotorov.

2.3.1. RAZVOJ TURIZMA

Univerza v Ljubljani

22

I

Sara Slivnik

I

Eden bistvenih razlogov za tako dolgo zgodovino obstoja Rimskega imperija je bila gotovo kvalitetno vzdrževana in premišljena cestna mreža z mnogimi vojaškimi in civilnimi postojankami, ki so se lahko kasneje preoblikovale v mesta. Eden izmed takih castrumov je bila tudi antična Emona, saj je preko ozemlja Slovenije potekala ena glavnih prometnih povezav od Sredozemlja v notranjost celine.

Z nadvlado rimskokatoliške cerkve so srednji vek zaznamovala verska romanja, za prenočišča pa so pogosto služile kar cerkve in samostani, ki so popotnikom nudile zatočišče in hrano. Vendar je množično zanimanje za obiskovanje svetih krajev hitro naraščalo in preseglo kapacitete verskih objektov, tako so se v tem času razširile gostilne, ki so poleg hrane in pijače nudile tudi možnost prenočitve.

Kot predhodnik modernega hotela se je v srednjeveški Evropi pojavilo gostišče (ang. Inn), kjer so gostom poleg prenočišča in hrane nudili tudi krmo in hleve za konjsko vprego.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

23

v Evropi se pojavijo prve oblike turizma

Začetkom turističnih potovanj kot jih poznamo danes lahko sledimo v obdobje okoli leta 1660 in sovpada s takratnim trendom tradicionalnega izleta po Evropi, ki so ga poimenovali kar Grand Tour. Na potovanje so se podali predvsem mladi moški, pripadniki višjega družbenega razreda, ki so želeli od blizu spoznati evropsko kulturo (posebej Italijo in Nemčijo) ter si na poti nabrati življenjskih izkušenj. V tem času so se pojavili tudi prvi turistični vodniki, ki so predlagali dokaj standarden itinerar poti.

Popularizacija potovanj iz užitka sovpada z industrijsko revolucijo v veliki Britaniji, prvi državi, ki je med pripadniki razreda bogatih industrialcev prva promovirala prosti čas. Iz Anglije izvira tudi prva potovalna agencija Cox & Kings, ki je bila ustanovljena že leta 1758.

V drugi polovici 18.stoletja, z razvojem parne železnice in parnikov, si je potovanje lahko privoščil lahko tudi srednji sloj, v Evropo pa so začeli prihajati tudi ameriški turisti. V tem času se je začel pojavljati tip nastanitve namenjen premožnejšim, vendar se je koncept luksuznega prenočišča s pestro kulinarično in prostočasno ponudbo uveljavil šele v prvi polovici 19.stoletja.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

14

24

hotel kot sinonim za udobje in prestiž (Royal York Hotel_Toronto, Kanada)

25

Frank L. Wright_Imperial hotel_Tokio

Tremont House v Bostonu, prvi hotel z notranjimi stranišči in 'a la carte' menijem.

26

2.3.2. ZAČETKI HOTELIRSTVA Hotelirstvo je dejavnost, ki se ukvarja s hotelskimi storitvami in je del nastanitvenega gostinstva. Hotelski objekti so del turistične infrastrukture. V hotelih se proizvajajo proizvodi in nudijo storitve, po katerih turisti neposredno povprašujejo, jih kupijo ali vzamejo v najem.

(Mihelič, 2002, str. 175, 202)

Hoteli in hotelski kompleksi so med seboj tekmovali kateri bo uporabnikom nudil večje udobje in bolj raznovrstno ponudbo. Za prvim centralno ogrevanimi hotelskimi sobami so prišla dvigala za prtljago, električna napeljava v vseh apartmajih, lastne kopalnice in telefon... Pri gradnji in oblikovanju interjerja hotelirji niso varčevali, vsa oprema je bila oblikovana tako, da je poudarjala blišč in ustvarjala občutek razkošja.

Vedno hitrejši razvoj industrije je pospešil tudi gradnjo hotelov, ki so začeli rasti po vseh večjih evropskih mestih ter tudi v samem centru New Yorka. To je bil čas prvih hotelskih zazidav na vedno popularnejši francoski in italijanski rivieri.

Z razvojem hotelirstva so se kmalu pojavile tudi prve hotelske verige kot so Ritz, Western Europe, Savoy, Hilton...etc., ki so gradile na prepoznavnosti in začele tržiti tudi samo znamko in ime hotela. Le ta je predstavljala osnovo za diferenciranje hotelov v zavesti uporabnika, ter mu tako lajšata izbiro nastanitve.

Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila obdobje razcveta prestižnih hotelskih kompleksov po vsem svetu. Z razvojem smučarskih centrov so se pojavili tudi prvi smučarski hoteli (Saint-Moritz, Gstaad, Davos, itd.)

Zaradi finančnega zloma in obeh vojn se e gradnja hotelov za nekaj časa povsem ustavila , vendar je že v petdesetih letih sledil drugi veliki gradbeni bum, ki je prinesel noev tipe hotelov (casino hoteli, hoteli letalskih družb, bungalovi,itd.)

Pojav turističnih letovišč po vsem Sredozemlju sovpada z razvojem avtomobilske

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

industrije in novim sistemom poletnega dopusta v začetku šestdesetih let. Novi trendi poletnega oddiha in sprostitve ob morju so povzročil da so številni hoteli in nastavitveni objekti od Grčije do Španije in celo Kanarskih otokov odprli svoja vrata poletnim gostom.

V sedemdesetih letih je sledila še ena noviteta na področju hotelirstva. Pojavili so se hoteli,ki so bili prvotno namenjeni ljudem,ki potujejo zaradi poslovnih razlogov.

Z zanimanjem za nafto na bližnjem vzhodu in z odpiranjem novih trgov v Aziji seje ustvaril nov trend poslovnega potovanja, ki je povzročil nastanek hotelov v prvi vrsti namenjenih poslovnim ljudem.

Leta 1980 je sledil še tretji veliki razmah hotelirstva, ki je za seboj potegnil izgradnjo novih tipov hotelov za konference, zdraviliških kompleksov, smučarskih centrov, počitniški naselij in spodbudil rast konkurence.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

15

'It is good to have an end to journey toward; but it is the journey that matters, in the end.'

Ernest Hemingway

27

Hotel Burj Al Arab_Dubaj

2.3.3. SODOBNI TRENDI Devetdeseta leta,ki so bila v hotelski industriji zaznamovana kot obdobje hude recesije, kot posledice zalivske vojne in nemirov na Bližnjem vzhodu, so hotelirje prisilila v inovativne rešitve pri iskanju potencialnih gostov in prestrukturiranju svoje ponudbe.

S širitvijo ponudbe, povezovanjem z drugimi ponudniki storitev in trženjem lokalne identitete prostora so poskušali privabiti stranke in konkurirati na prenasičenem trgu.

Višek hotelske ekstravagance in prestiža pa predstavlja fenomen Dubaja z enim

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

28

Hotel na drevesu_ Tham & Videgård Arkitekterj

najbolj ambicioznih in dragih turističnih kompleksov na svetu. Adut hotelov s šestimi in sedmimi zvezdicami je brezhibna postrežba, skoraj neomejeno možnosti zabave in aktivnosti ter visokotehnološko opremljeni prostori, ki gostom zagotavljajo najvišji nivo luksuza.

Vendar pa se je v zadnjih letih trg hotelirstva spremenil. Povpraševanje po 'all inclusive' počitniških paketih upada in gostje si vse pogosteje želijo pristne izkušnje z lokalnimi posebnostmi. Prioriteta turistov ni več neomejen luksuz v ograjenih letoviščih, pač pa vedno več pozornosti pri izbiri nastanitve posvečajo tudi domačnosti, estetiki in avtentičnosti ambienta.

Oblikuje se nov trend trženja hotelov z izvirno idejo in močno zgodbo, s katero želijo prepričati goste. Zgodba, ki jo hoteli tržijo se odraža tudi pri presežku v arhitekturi in oblikovanju, gastronomski ponudbi in ustvarjanju osebnega odnosa z gosti.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

29

Hotel Mandarin Oriental_Patricia Urquiola

Na ta način lahko tudi manjši hotelski ponudniki konkurirajo, če ne celo prehitijo, velike brezosebne hotelske komplekse.

Z popularizacijo in vedno večjim zanimanjem širše javnosti za notranje oblikovanje, so se dvignili tudi standardi in pričakovanje gostov. Hoteli morajo slediti globalnim trendom in ohraniti ravnovesje med ažuriranjem ponudbe in izgleda ter ostati zvesti zgodbi, ki jo tržijo. S širjenjem osveščenosti o ekologiji in o pomenu zdravega načina življenja se spreminja tudi življenjski slog ljudi. Rekreacija, zdrava prehrana, izogibanje stresu, pomen notranjega miru itd. so postale nekakšne mantre sodobnega človeka. Novi bivanjski vzorci vplivajo tudi na predstavo in pričakovanja posameznikov o kvalitetnem načinu preživljanju prostega časa.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

16

CILJI Ljubljana bo do leta 2020 na mednarodnem trgu prepoznana kot doživljajsko bogata evropska turistična destinacija, mesto za aktivna in romantična doživetja in poslovna srečanja. Ostala bo mesto z visoko kakovostjo bivanja in prijetno atmosfero za prebivalce, obiskovalce in turiste. vir : Delo_ Turistična ponudba Ljubljane mora postati bolj prepoznavna_ sob, 11.01.2014

Takšna širokopotezna vizija je zapisana v predlogu strategije razvoja in trženja turistične destinacije Ljubljana za prihodnjih sedem let. Predlog novega mestnega strateškega dokumenta je bil oblikovan na temelju analize turističnega prometa, poslovanja turističnih podjetij, turistične potrošnje in konkurenčnih dejavnikov.

ANALIZA V analizi stanja turizma v Ljubljani, ki zajema obdobje zadnjih desetih let, je Ljubljana v primerjavi z Gradcem, Zagrebom, Salzburgom, Bratislavo in Talinom po številu postelj in po številu ustvarjenih prenočitev najslabše razvito turistično mesto.

Mesto kot osnovo za dvig konkurenčnosti ljubljanske turistične detinacije pripravlja plan za celosten razvoj sektorja v regiji, ki bo temeljil na principih intenzivnega trženja, inovativnosti in kakovosti, znanja in trajnostnega razvoja. Dolgoročni cilj je tako privabiti večje število turistov ter podaljšati povprečno dobo bivanja in zvišati dnevno potrošnjo, obenem pa doseči povprečno zasedenost sob nad 60 odstotkov na leto.

PROBLEMI

30

simpatičnost mestnega jedra navdušuje turiste: reka Ljubljanica kot žila dogajanja v mestu

2.4. TURIZEM V LJUBLJANI

STRATEGIJA

Že v času rimske Emone je bilo mesto na območju današnje Ljubljane zaradi svoje lege in strateške pozicije prometno trgovsko vozlišče. S prihodom železnice v Ljubljano leta 1849 je mesto dobilo svoje mesto tudi na zemljevidu turističnih destinacij v Evropi predvsem zaradi ugodne lege na poti od Dunaja do Trsta.

Zdi se, da je Ljubljana v času razvoja sodobnega turizma nekako zaspala, turizem ni bil prepoznan kot ena izmed primarnih gospodarskih panog in mestne ter državne oblasti niso namenile dovolj sredstev, da bi mesto lahko tekmovalo z ostalimi evropskimi prestolnicami.

V zadnjem desetletju, ko se masovni turizem počasi umika in turisti hrepenijo po

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Eden od glavnih problemov pri pospeševanju razvoju turizma so prav tako slabe prometne povezave. Obiskovalci mesta cestne povezave v Sloveniji ocenjujejo kot povprečne, rešuje jih le to, da so razdalje znotraj države majhne, letalske povezave pa se večini zdijo slabe in precej drage. Turisti, ki obiščejo prestolnico so navdušeni predvsem nad dostopnostjo do naravnih znamenitosti, bogastvom flore in favne ter nad raznolikostjo regij. Pomanjkljiva pa je ponudba zabave in dodatnih aktivnosti, ki bi v mesto pritegnila več obiskovalcev. Sem sodijo predvsem različni kulturni in športni dogodki (koncerti, športne prireditve, festivali, itd.), popestritev nočnega življenja v mestu (klubi,lokali z živo glasbo in lokali za ples, diskoteke, itd.) tre internacionalizacija gostinske in hotelske ponudbe.

Sara Slivnik

I

majhnih, še neodkritih zanimivostih, se tudi Slovenija prebija med 'top' turistične destinacije. Z celostnim načrtom turističnega razvoja države, ki ne vključuje le obalne regije in prestolnice, se počasi vzpostavlja prometna, nastanitvena, gostinska in informacijska infrastruktura, ki bi v prihodnosti lahko ponudila možnost razvoja gospodarsko donosne panoge.

Z leta v leto tako na ljubljanskih ulicah opažamo tuje turiste, ki fotografirajo kulturne spomenike, se vozijo z ladjico in uživajo ob kavi na sončnem bregu reke. Vendar pa ne glede na spremembe in hiter razvoj turistične ponudbe v mestu Ljubljana še vedno ostaja slabo razvita turistična destinacija, v primerjavi z ostalimi evropskimi prestolnicami.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Glede na motive prihodov turistov je v strategiji predvideno, da bo Ljubljana postala mesto za aktivna in romantična doživetja, mesto za poslovna srečanja ter mesto za odkrivanje Slovenije in bližnjih turističnih zanimivosti. Med ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev so tako obnova in ureditev novih kulturnih in naravnih turističnih točk (eden od projektov je tudi oblikovanje muzejske postavitve prazgodovinskih kolišč na Barju) , razvoj novih nastanitvenih zmogljivosti, ureditev plaže in spremljevalnih turističnih objektov na območjih, kjer bo voda primerna za kopanje, izboljšanje železniških in letalskih povezav (hitra cestna in železniška povezava z letališčem, letalske povezave s sosednjimi letališči,oblikovanje potovalnih programov za potovanje v Ljubljano z vlakom), v načrtu pa je tudi razvoj ljubljanske jedi – tipičnega in enostavnega prigrizka, ki bi ga ponujali v barih, na stojnicah itd.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

17

RAZLIČNI TIPI GOSTOV

LASTNOSTI GOSTOV

TIP GOSTA

NAMEN OBISKA

POVPRAŠEVANJE PO HOTELSKIH USLUGAH

POSLOVNEŽ

1-2 noči nastavitve enoposteljna soba visoka pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve neobčutljiv na ceno

poslovni sestanki, druženja, obiski, konference, srečanja, enoposteljna soba seminarji, izobraževanja... standardna oprema sobe s kopalnico s tušem lounge prostor z barom/kavarno prostor za delo (wi-fi, printer, konferenčna soba,soba za telefonske pogovore ...)

SKUPINA POSLOVNEŽEV

2-4 noči nastavitve enoposteljna ali dvoposteljna soba visoka pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve precej neobčutljiv na ceno

poslovni sestanki, druženja, obiski, konference, srečanja, enoposteljna ali dvoposteljna soba seminarji, izobraževanja, sklepanje dogovorov ... standardna oprema sobe s kopalnico s tušem ali kadjo lounge prostor z barom/kavarno prostor za delo (wi-fi, printer, konferenčna soba,soba za telefonske pogovore ...) prostor za organizirane dogodke (predavanja, konference...)

TURIST

1-7 noči nastavitve enoposteljna soba zmerna do visoka pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve srednji ali višji cenovni razred

počitnice, potovanja, obiski, družinski dogodki (poroke, enoposteljna soba standardna oprema sobe s kopalnico s tušem slavja ...), izobraževanje ... lounge prostor z barom/kavarno in prostorom za delo

SKUPINA TURISTOV

1-4 noči nastavitve enoposteljna ali dvoposteljna soba zmerna pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve srednji ali višji cenovni razred

počitniški paketi, organizirana turistična potovanja, obisk enoposteljna ali dvoposteljna soba znamenitosti, športnih in kulturnih dogodkov, vikend pa- standardna oprema sobe s kopalnico s tušem ali kadjo keti, nakupovalni izleti, počitnice ... lounge prostor z barom/kavarno prostor za dogodke (ples, koncert, večerja ...)

DRUŽINA

1-7 noči nastavitve dvoposteljna soba ali apartma zmerna pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve srednji cenovni razred

počitnice, vikend izleti, obisk znamenitosti in dogodkov, dvoposteljna soba ali apartma športne in prostočasne aktivnosti, družinski obiski ... standardna oprema sobe z ločeno spalnico, s kopalnico s tušem ali kadjo, manjši dnevni prostor lounge prostor z barom/kavarno zunanji bivalni prostor (terasa, vrt ...)

PAR

1-7 noči nastavitve dvoposteljna soba ali apartma zmerna do visoka pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve srednji ali višji cenovni razred

počitnice, obisk znamenitosti, športnih in kulturnih dogod- dvoposteljna soba ali apartma kov, vikend paketi, medeni tedni, nakupovalni izleti ... standardna oprema sobe s kopalnico s tušem ali kadjo, možen je manjši dnevni prostor lounge prostor z barom/kavarno zunanji bivalni prostor (terasa, vrt ...)

POSAMEZNIK

1-4 noči nastavitve apartma ali studio visoka pričakovanja pri uslugah in kakovosti nastanitve srednji ali višji cenovni razred

počitnice, obisk znamenitosti, udeležba na športnih in kul- apartma ali studio turnih dogodkih (razstave, koncerti, itd.), nakupovalni izle- standardna oprema sobe z ločeno spalnico sprostorom za delo, s ti... kopalnico s tušem ali kadjo, manjši dnevni prostor lounge prostor z barom/kavarno zunanji bivalni prostor (terasa, vrt ...) prostor za delo (wi-fi, printer, konferenčna soba,soba za telefonske pogovore ...)

(umetnik, novinar, podjetnik...)

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

18

3.0. LOKACIJA

31

Univerza v Ljubljani

32

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

33

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

19

3.1. ŠIRŠI OKVIR (povzeto po Koželj, J. Arhitektura mesta=urbanistično načrtovanje, FA, Ljubljana 2008)

Kot večino evropskih mest lahko tudi Ljubljano opredelimo kot preplet dveh sobivajočih mest, ki se med seboj prepletata in dopolnjujeta. Prvega predstavlja zgodovinsko mesto, v katerem se odraža plastenje različnih kulturnih vplivov tekom zgodovine ter se ohranja z nenehnim sprejemanjem novih funkcij. Kot drugo obliko pa lahko prepoznamo sodobno mesto, ki je šele v procesu nastajanja in se nenehno spreminja ter je prizorišče nenehnih inovacij in reorganizacije, ki so posledica hitre rasti mesta.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Sodobno mesto je odprto za prilagajanje novim potrebam, njegova zgradba je prostorsko nedoločena in prožna, pripravljena akumulirati spremembe, nasprotja in nestabilnosti, kar omogoča razvoj trajnostnega mesta. Medtem je ustroj strnjenega mesta zapisan v mozaiku pomembnih stavb, javnih odprtih prostorov in mestnih četrti, v katerih se zrcali zgodovinski razvoj, prežet s kolektivnim spominom prostora. Povsod prisotne sledi, ki so jih skozi čas za seboj pustile različne družbene, socialne ter kulturne spremembe, oblikujejo doživljajsko izkušnjo mestnih središč ter generirajo najbolj intenzivno dogajanje. Tako je zgodovinsko jedro mesta najbolj utrjena fizična ter pomenska struktura v prostoru.

Strnjeno mesto je močan oblikovni sistem, za katerega je značilen prostorski red, spremembe v prostoru so predvidljive in omejene. Uravnavanje zgodovinskega mesta zaradi svoje strnjenosti ponuja zelo malo možnosti za obsežne preureditve,

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

le-te sledijo načelom preurejanja obstoječega tkiva in prenavljanjem degradiranih območij. Splošne opredelitve strnjenega mesta so sledeče. Za strnjeno mesto je značilen prepoznaven oblikovni sistem, pregledna celota z hierarhično urejeno in strukturirano fizično zgradbo. Je močan sistem individualiziranih krajev, prostor razčlenjen na območja; predele, četrti, stavbne otoke. Zveznost prostora se odraža v soodvisnosti stavb in prostora med njimi, med polnim in praznim, ter v kontinuiteti tkiv, nizanju serijskih in posamičnih struktur. Strnjeno mesto sestavljajo globoke sedimentirane strukture, ki so se naložile tekom stoletij ter so med seboj homologne; manjša celota je del večje celote.

Pri urejanju strnjenega mesta je tako bistvenega pomena ohranitev kontinuitete tkiv, identitete, sprememb in urbanosti. Strategije, ki spodbujajo regeneracijo zgodovinskih centrov so prenova in rekonstrukcija stavbne dediščine, modernizacija obstoječega tkiva, socialna prenova, intenziviranje s točkovnimi vzidavami itd.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

20

34

karta Ljubljane in predmestij, 1744 ( iz Dcatus Carnioliae tabula choronographicae...)_detajl

35

karta Ljubljane s predmestji, 1827_detajl

36

načrt mesta Ljubljana (Ciril Metod Koch), 1902_detajl

3.2. ZGODOVINSKI RAZVOJ Bogata zgodovina živilskih trgov in Plečnikovih tržnic sega že v zgodnji srednji vek, ko je bil to eden trgovsko najbolj prometnih delov starega mestnega jedra. Tu mimo so vodile pomembne trgovske poti in potekala izmenjava raznega blaga že od 13.stoletja naprej, različne dejavnosti pa so bile vezane tudi na bližino reke Ljubljanice in na prostor ob njej, saj je tu mimo vodila pomembna trgovska povezava med severom in Primorjem. Do poznega srednjega veka je se je predel med današnjim Zmajskim mostom, Kopitarjevo ulico, Ciril-Metodovim trgom, Stritarjevo ulico in reko imenoval Mestni trg in je predstavljal eno od treh mestnih naselbin po Gradom, ki jih je vse do konca 18.stoletja obdajalo mestno obzidje.

Oblikovanje ulic in trgov je sledilo topografiji grajskega griča in meandriranju reke, prvotne podobe z lesnimi stavbami, ki so jih začeli zamenjevati z zidanimi v drugi polovici 18.stoletja, pa ta del ni ohranil, saj ga je zaznamovala baročna doba. Na mestu današnjih tržnic je bila prvotno ribiško-čolnarska naselbina, ki je gravitirala na Ljubljanico, gostejša naselitev pa se je na tem delu vznožja grajskega hriba pojavila, ko je območje današnjega stolničnega in Vodnikovega trga prešel v last frančiškanskega redu.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

13. STOLETJE IN FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN

in križnim hodnikom, leta 1703 pa je tudi cerkev dobila popolnoma novo podobo.

V srednjem veku se je mesto Ljubljana lahko ponašalo z dvema lesenima mostovoma, in dvojnimi Špitalskimi in Samostanskimi mestnimi vrati na tem delu obzidja. Za obzidjem med Špitalskimi mestnimi vrati in okroglim vogalnim stolpom, ki je stal na vogalu današnjega Krekovega trga, so nastajale mesarske lope, skladišča in smodnišnica.

LJUBLJANSKI LICEJ

Z prihodom frančiškanskega duhovniškega redu v Ljubljano leta 1233 je povezan tudi nastanek frančiškanskega samostana s cerkvijo in križnim hodnikom na zahodnem delu današnjega Vodnikovega trga. Po požaru starega samostana leta 1382 so ga med leti 1403 in 1412 na novo pozidali in zgradili novo cerkev, posvečeno Mariji Vnebovzetnici. Nekaj časa je bilo na nezazidanem prostoru ob cerkvi tudi plemiško pokopališče, med stolnico in samostanom pa kapiteljsko kopališče ob Ljubljanici. V obdobju med letoma 1596 in 1612 so frančiškani začasno zapustili samostan, vendar so ga ko so se vrnili, ponovno prezidali, saj je v njem nekaj let deloval tudi noviciat. Leta 1686 je dobil štirikotno obliko z velikim dvoriščem

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Po letu 1784 ko je frančiškanski red zapustil poslopje samostana in se preselil v bivši avguštinski samostan na današnjem Prešernovem trgu, so porušili tudi cerkev, ukinili pokopališče in podrli tudi Samostanska vrata, utrjena z obrabnim jarkom in barbakanom. Do leta 1787, ko so samostansko poslopje po načrtih Ljubljančana Jožefa Schemerla prezidali v gimnazijo, je nekaj let v nem delovala tudi bolnišnica usmiljenih bratov. V začetku so bili v poslopju tudi prostori realke, normalke, licejske knjižnice, učiteljišče itd., vendar so jih zaradi hitrega širjenja programa gimnazije morali preseliti drugam.

Po potresu leta 1895 je bilo licejsko poslopje močno poškodovano, tako so ga med leti 1902 in 1903 podrli in na tem mestu uredili osrednji živilski trg.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

21

37

Detajl Velike vedute Ljubljane iz Valvasorjeve Slave vojvodinje Kranjske_Ljubljana 1689

VODNIKOV TRG IN HIŠE OB NJEM Leta 1889 je bil pred licejskim poslopjem odkrit spomenik pesniku Valentinu Vodniku, delo kiparja Alojza Gangla. Kasneje je tudi sam trg namesto Valvasorjev dobil ime Vodnikov trg, ki se je ohranilo vse do danes.

Danes trg zamejujejo na južni strani niz hiš z baročnimi pročelji, na zahodni župnijski urad sv. Nikolaja in ljubljansko semenišče, na vzhodni strani stranska fasada Mahrove hiše, s severa pa se ob Ljubljanici raztezajo Plečnikove pokrite tržnice.

Zanimivo je, da kljub številnim študijam in natečajem za to območje, trg kasneje nikoli ni bil pozidan in je ohranil vlogo pomembnega odprtega javnega prostora vse do danes.

Z urbanističnega vidika je imelo oblikovanje trgov, po rušitvah mestnega obzidja in vrat ter ob zasipanju obrambnih jarkov, pomembno mesto pri načrtovanju mestnega prostora, katerega okvir se vse do konca 18.stoletja, kljub barokizaciji, ni bistveno oddaljil od potez stare srednjeveške zasnove. S porušitvijo obzidja in Špitalskih mestnih vrat so bile odstranjene tudi mesarske lope ob bregu reke, kjer je nastal prostor za izgradnjo Mahrove hiše in Krajinske hranilnice ob Krekovem

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

38

Plečnikov načrt za ureditev območja ljubljanskih tržnic z Novim magistratom_1932

trgu. V drugi polovici 19.stoletja so podrli tudi hleve med škofijo in semeniščem in na tem mestu uredili Pogačarjev trg.

leseno brv. Leta 1901 je bil tako oprt Zmajski kost, katerega betonska fasada je lep primer ljubljanskega secesijskega okrasa.

Po dograditvi ljubljanske stolnice s. Nikolaja leta 1706 se je pojavila ideja o izgradnji duhovskega semenišča, kamor bi sprejemali predvsem mladeniče plemiškega stanu. Na mestu kopališča je tako do leta 1722 zrasla baročna palača, katere najlepši prostor je dvonadstropna knjižnica z lepo ohranjenimi freskami in baročnim interjerjem.

V obdobju po letu 1929 so bili po Plečnikovih regulacijskih načrtih za to območje realizirani projekt Tromostovja, ureditev in zazelenitev bregov Ljubljanice in nove tržnice. Leta 1932 je Plečnik izdelal načrt predloga urbanistično sklenjenega okvira poslopij za Ljubljanski magistrat, po katerem je predvidel rušitev semenišča in Mahrove hiše ter po celotnem predelu Vodnikovega trga razmestil trakte Magistrata. Oblasti so zaradi potreb po izboljšanju trgovskega prostora prednost dale izgradnji tržnic. Celoten kompleks tržnic si je Plečnik zamislil kot nizko, z enokapnico pokrito stebriščno lopo, ki od Kresijskega dvorca do Zmajskega mostu sledi liniji reke, z vmesnim nadkritim Mesarskim mostom.

S klasicizmom, in resnim empirom je zaznamovanih veliko pročelij poslopij v starem mestnem jedru, razširila pa se je tudi ideja francoskega izvora o pomenu prepletanja zelenja in parkov z grajenim mestnim tkivom. V okviru teh zamisli je bil zasajen tudi Šolski drevored, drevored kostanjevih dreves, vzdolž Ljubljanice za poslopjem gimnazije.

20.STOLETJE IN PLEČNIKOVE TRŽNICE Konec 18.stletja so pod vodstvo Deželne stavbne dekrecije potekala dela za poglobitev struge reke in bili izvedeni načrti za nov most, ki bi zamenjal obstoječo

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Tržnice, ki po zasnovi in kvaliteti sodijo v sam vrh svetovne arhitekture, so ključni objekt pri v oblikovanju celotne poteze Ljubljanice v mestu in nepogrešljiv element v opusu, ki ga je Plečnik zapustil Ljubljani. S svojo zasnovo ne odgovarjajo zgolj na potrebe po pokritem tržnem prostoru, pač delujejo kot oblikovna in programska hrbtenica celotnega tržnega kompleksa vključno z Vodnikovimi in Pogačarjevim trgom.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

22

3.3. ANALIZE PROSTORA

3.3.1. ZGODOVINSKE PLASTI

39

do 1786

40

Srednjeveški mestni trg s samostanom in cerkvijo ter dvojnim mestnim obzidjem, obrambnim stolpom in barbakanom.

41

Po letu 1784 so porušili cerkev, odstranili srednjeveško obzidje, obrambni stolp in barbakan ter zasuli obrambni jarek. Poslopje samostana je bilo preurejeno v licej. Na mestu hlevov so postavili semenišče in uredili Pogačarjev trg.

do 1895

42

Po porušitvi mesarskih barak je bila na vzhodni fasadi liceja dozidana pritlično mestno stražnico, leta 1834 pa je bila zgrajena Mahrova hiša.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

do 1834

do 1843

Po potresu 1895 je bil porušen licej in izoblikoval se je Vodnikov trg. Plečnik kasneje trg na severni stranici zaključil z nizom arkadnih pokritih tržnih prostorov, ki v rahlem loku sledijo bregu Ljubljanice.

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

23

ZAZNAVNA ANALIZA

Urbančeva hiša Zmajski most Mesarski most Plečnikove tržnice

Mahrova hiša semenišče Kresija Peglezen stolnica sv. Nikolaja škofijski dvorec

Mestni dom Mestna hiša

serijsko tkivo

posamično tkivo

3.3.2. KONTEKST PROSTORA Logistični razlogi, predvsem pa pomakanje prostora in rigidnejšea strukture strnjenega dela mesta, so razlog da se je v zadnjih desetletjih glavnina trgovskih in storitvenih dejavnosti preselila na obrobja mesta.

Izgradnja velikih stanovanjskih sosesk in širjenjem mesta v zaledje ter počasno stapljanje predmestnih predelov, sta narekovali strukturo policentričnega mesta konca prejšnjega stoletja. V zadnjih desetletjih se pojavlja nova oblika decentralizacije mesta v obliki novih specializiranih centrov na različnih točkah zgostitve, ki se ne navezujejo ne na mestno središče, ne na lokalni kontekst. Le-ti so odraz

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

zakonitosti post-industrijskega mesta, kjer razvojne strategije in zakonitosti urejevanja sledijo pogojem načrtovanja razpršenega mesta. Bliskovitemu razmahu teh novih točk zgostitve je prisostvoval predvsem odprt sistem sposoben hitrih sprememb in prilagajanj ter nedokončanost in naraščajoča kompleksnost, ki sta razvojni dinamiki značilni za razpršen tip mesta. Potencial za vlagatelje so predstavljala velika zemljišča z nizko tržno ceno z ugodno lego ob glavnem mestnem ringu. Globalizacija družbe in odpiranje priložnosti na novih gospodarskih trgih ter trendi sodobne družbe zavezane informacijski tehnologiji, potrošnji, hiperprodukciji itd. so botrovali postopnemu siromašenju mestnega središča.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Proces spreminjanja mestnega središča v živi spomenik, ki je primarno namenjen prehodnim obiskovalcem in negostoljuben do prebivalcev, je trend večine evropskih prestolnic. Z razvojem turizma se v mesto steka dodaten kapital, potrebe, ki nastajajo zaradi povečevanja števila obiskovalcev, pa terjajo prenovo obstoječih ter generirajo nove programe. V zgodovinskem delu mesta, ki je primarno zanimiv za turiste, se tako pojavlja potreba po zgoščevanju programa, revitalizaciji obstoječega ter implementaciji novega.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

24

ANALIZA ODPRTIH PROSTOROV IN ZELENJA

Petkovškovo nabrežje

drevored na Adamič-Lundrovem nabrežju

Pogačarjev trg Vodnikov trg

Krekov trg Mestni trg

zazelenitev

trg

3.3.3. SEKVENCE PROSTOROV V zgodovinskem mestu doživljajsko celoto tvorijo mestne poteze, kot nizi glavnih prostorov mesta, ki so glavno prizorišče živahnega mestnega dogajanja in generator urbanega načina bivanja. Obsežnejše preureditve v tem delu mesta so skoraj nemogoče, saj bi zahtevale večje rušitve zgodovinskega tkiva. V mestnem jedru so mogoče le različne oblike vzidav v izoblikovane stavbne nize in otoke ter različne oblike nadzidav, prezidav ter dozidav obstoječih stavb.

Problem tkiva zgodovinskega mesta predstavljajo prekinitve zvezne zazidave, ki so posledica različnih časovno, prostorsko ali investicijsko nepovezanih posegov

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

in so razsejani vsepovsod. Zaradi nepovezanih razvojnih posegov nastajajo presledki in praznine v strnjeni gradnji, ki kazijo podobo mestnih ulic. Prav te nezaceljene rušitve ter ostaline neizpeljanih projektov istočasno predstavljajo pomemben neizrabljen potencial za nove ureditve in spremembe na bolje,ki vplivajo na oživljanje starega mesta.

Zaradi zgoščenosti gradnje so v mestnem jedru kvalitetni odprti prostori dragoceni. Ponujajo okvir za uresničevanje različnih dejavnosti, ki bogatijo življenje v mestu ali zagotavljajo potreben presledek v ritmu zgoščenega mestnega tkiva.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Predel mestnih tržnic je ena takih pomembnih vrzeli,ki se ob nizkih arkadah Plečnikovih tržnic zvezno nadaljuje vse od Tromostovja do Zmajskega mostu ter se zajeda vse do strnjene srednjeveške pozidave ob vznožju grajskega griča. Sistem Pogačarjevega, Vodnikovega, Krekovega ter Ciril-metodovega trga skupaj z Adamič-lundrovim nabrežjem tvori preprogo odprtih javnih prostorov, v katero so umeščeni posamezni pomembni objekti, od Kresije, ljubljanske stolnice, župnije, in semenišča, do Mahrove hiše na skrajnem robu.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

25

43

Stolno župnišče in stara gimnazija s spomenikom Valentinu Vodniku okoli 1900

44

pogled na Ljubljanske tržnice danes

3.3.4. IDENTITETA PROSTORA Ležerno sobotno dopoldne v centru mesta si težko predstavljamo brez postanka na Ljubljanskih tržnicah, ob kratkem klepetu z branjevko iz Šmartnega, pri kateri kupimo spomladanski radič, nato pa zavijemo še do ribarnice po slabo kilo jadranskih sardel za kosilo, preden se pod arkadami usedemo na kratko kavo in časopis. Ustaljena rutina ljubljanskih meščanov, ki kaj dajo nase, ohranja živilske trge v centru mesta pri življenju in daje staremu mestnemu jedru šarm, zaradi katerega je Ljubljana vedno pogosteje uvrščena med 'top destinacije' turističnih vodičev po srednji Evropi. Poleg idilične lokacije ob vodi s pogledom na Ljubljanski grad, je neprecenljiva vrednost kompleksa tržnic stkana iz sledi zgodovinskega razvoja in

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

posegov v preoblikovanje tega prostora, ki jih je tako mojstrsko in celostno uspelo povezati Plečniku.

Namembnost prostora med semeniščem, Mahrovo hišo, Krekovim trgom in Ljubljanico se je razvijala naravno, kot odziv na potrebe, ki so se pojavljale skozi čas.

Prostor današnjih živilskih tržnic je skozi čas menjal precej funkcij. Od staroveške cerkve in frančiškanskega samostana, do kopališča in mestnih skladišč. Največjo spremembo v tem prostoru je gotovo pustila porušitev liceja, s katero je na mestu, ki je bilo tekom zgodovine pozidano, zazevala praznina. Zaradi potreb ureditvi

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

tržnih prostorov v mestu so oblasti prostor namenile osrednji metni tržnici, trg pa je ime dobil po prvem slovenskem pesniku Valentinu Vodniku, ki je bil na liceju profesor in ravnatelj.

Namembnost in izgled trga sta ostala ista do leta 1940, ko je bil so bili zgrajeni cvetlični paviljon, lopa ter arkade z vmesnim ložam, kot del celostne zasnove ureditve bregov Ljubljanice po načrtih Jožeta Plečnika. Z večanjem potreb po dodatnem prostoru so se stojnice razširile tudi na Pogačarjev trg in vzdolž Dolničarjeve ulice, ki je danes namenjena cvetlični tržnici.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

26

PROGRAMSKA ANALIZA

Hiša eksperimentov Galerija Emporium

Pravna fakulteta Turistični zavod Ljubljana

Bogoslovno semenišče Ljubljana uprava MOL Župnijski urad Ljubljana stolnica sv. Nikolaja Nadškofija Ljubljana

Teološka fakulteta Lutkovno gledališče Ljubljana Ljubljanski magistrat

stanovanjski program

gostinski program

trgovski program

javne institucije

3.3.5. NAMEMBNOST PROSTORA Na podlagi programske analize območja med Mestnim trgom, Ljubljanico, grajskim gričem in Kopitarjevo ulico lahko trdimo, da je pestrost programa v tem delu starega mestnega jedra precejšna, javno oz. vsaj delno javno dostopna je večina objektov.

Vzdolž zgodovinskih ulic in bregov reke k mestnemu vrvežu pripomorejo gostinski lokali in posamezne trgovine. Le-ti odražajo preplet vpliva mediteranskega ter srednje-evropskega načina družabnega življenja in dajejo mestnim ulicam in trgom značilen karakter.

Območje starega mestnega jedra zaznamuje preplet stanovanjskega in storitvenega programa, v katerega so umeščene pomembnejše javne zgradbe in institucije. Gostinski, trgovski in storitveni tip programa, ki je umeščen v pritlične dele objektov.

Kot eden najpomembnejših prostorov zgostitve programa v zgodovinskem delu mesta se prav gotovo pojavljajo tudi mestne tržnice. Pojavu tržnega programa v tem delu mesta lahko sledimo daleč v zgodovino, do prvotne mestne tvorbe, ki se je izoblikovala prav na tem območju. Na bregu reke, ki še danes služi kot nekakšna

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

hrbtenica programu tržnic, se je že v začetku srednjega veka zaradi rečnega transporta prav tu izoblikoval prostor namenjen trgovanju. Do potresa in posledično rušitve samostanskega poslopja so bila skladišča in vmesni trgovski prostor sicer omejena na ozek pas ob reki, kasneje pa se je program tržnic organsko preliv na novonastalo praznino Vodnikovega trga, kjer se je ohranil vse do danes.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

27

ritem programov tekom leta

jan

feb

mar

apr

maj

jun

jul

avg

sep

okt

nov

dec

ritem programov tekom tedna

45

tržni prostor Vodnikovega trga

46

dogodki kot so Odprta kuhna in ekotržnica oživljajo tržni program

pon

tor

sre

pet

čet

sob

ned

ritem programov tekom dneva

6.00

8.00

tržnica 47

tržni prostor Vodnikovega trga se med vikendom spremeni v parkirišče

10.00

12.00

14.00

16.00

18.00

pokrita tržnica

20.00

22.00

24.00

2.00

4.00

gostinski program

kuhinje na prostem so začasne, delovanje pa sezonsko omejeno

povzeto po: nsk-slo.si/images/uploads/02_5_Gradivo_MOL_02.ppt

pokriti del v semenišču in pod arkadami, ter večina gostinskih lokalov v okolici. V zadnjem času so na območju Vodnikovega trga uredili parkirišče za avtomobile.

pritegne veliko število zanimanja, vendar je pogojen z lepim vremenom, kapacitete trga pa ob sončnih dnevih pokajo po vseh šivih. Problem kuhinj na prostem je tudi zagotavljanje pogojev za pripravo hrane zato se kuharji pogosto poslužujejo provizoričnih rešitev.

48

3.3.6. OBSTOJEČI PROGRAM Poleg glavnega tržnega prostora na Vodnikovem trgu se je skozi čas program mestni tržnic razširil tudi na Pogačarjev trg, kjer ob vikendih obratuje eko tržnica, v zimskem času trg zavzamejo božične stojnice. Obratovalni čas tržnice je omejen na povprečen delovnik, najbolj živahno pa je ob koncih tedna, še posebej v sobotah dopoldne. Takrat se tržnice prelevijo v center družabnega dogajanja in preživljanja prostih vikendov meščanov. V nedeljo je tržnica zaprta, prav tako pa so zaprti tudi

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Pomembna novost je tudi popestritev programa na Pogačarjevem trgu,kjer se v letnem času ob petkih odvija projekt z imenom Odprta kuhna, kjer svoje specialitete predstavijo različne slovenske restavracije. Dogodek,ki se odvija na prostem

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

28

4.0. MAHROVA HIĹ A

49

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

29

50

strara gimnazija ob Šolskem drevoredu, 1895

51

glavna stražnica med staro gimnazijo in Mahrovo hišo okoli 1895

52

Mahrova hiša 1910

4.1. ZGODOVINSKI OKVIR Na vzhodnem območju tržnice je poleg liceja med mestnim obzidjem in obrambnim jarkom do leta 1785 stala, na zunanjo stran obzidja prislonjena, vojaška žitnica. Leta 1795 jo je magistrat odstopil deželnim stanovom, da so na njem zgradili novo stražnico. Pozneje so tu postavili enega najuglednejših ljubljanskih hotelov 'Pri avstrijskem dvoru', ki so ga meščani imenovali kar Bahabirt.

HOTEL Novo stavbo, ki je zrasla ob nizkem poslopju stražnice, je dal leta 1834 zgraditi Matija Dobravc in je bila že prvotno namenjena programu gostilne in hotela. Objekt sam je grajen v treh fazah. Osnovni, južni, del je nastal ob koncu 18. stoletja, medtem ko sta bila druga trakta dozidana v 19. stoletju, do 2. svetovne vojne. Hotel, ki je bil sprva v lasti Vincencija in Avgusta Jaka, kasneje pa prišel v roke Antona Huberja, je v hiši deloval med leti 1838 in 1855, njegov salon pa je bil priljubljeno

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

zbirališče slovansko usmerjenih izobražencev in kulturnikov. Znameniti gosti ljubljanskega hotela so bili srbski knez Miloš Obrenović, avstrijski maršal Joseph Radetzky, v njem pa naj bi se tudi rodil poznejši pretendent za španski prestol Don Carlos.

V tem času je celotno območje Krekovega trga delovalo kot urejen celota ob zaključku predela Stare Ljubljane proti Poljanam. Mahrova hiša je bila v sklopu z licejem in vmesnim nižjim poslopjem stražarnice del karejske zazidave. Prav ta robna pozidava je skupaj s strnjeno zazidavo stanovanjskih hiš ob današnjem Vodnikovem trgu, ki sledijo terenu grajskega hriba, definirala iztek starega mestnega jedra. Celotno območje je bilo del širše krajinske ureditve, ki je poleg tržne opreme, fontane in parkovne ureditve vključevala tudi urejen drevored na Adamič-Lundrovem nabrežju, le-ta se je ohranil vse do danes. Objekt, v katerem je bil hotel, je zavzemal le del današnjega obsega Mahrove hiše. Iz tega časa je le južni del z krajšim traktom ob Kopitarjevi ulici, ki je obenem tudi najbolj kvaliteten del celotnega

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

kompleksa. Na vzhodnem delu so se takrat nahajali konjski hlevi.

TRGOVSKA ŠOLA Leta 1855 je poslopje kupil Ferdinand Mahr in vanjo naselil eno najuglednejših in najstarejših trgovskih šol v tedanji Avstriji. Na povabilo ljubljanskih trgovcev je Jakob Franz Mahr svojo šolo iz Gradca Ljubljano preselil že leta 1833, vendar je na začetku delovala v prostorih Kendove hiše na Mestnem trgu. V tem času so ob objektu na severni in zahodni strani zrasli pomožni pritlični prostori, ki niso bili povezani s starejšim delom objekta, v njih pa so bili umeščeni pomožni servisni prostori. Hleve so premestili v zahodni trakt. V starem delu so bili v pritličju urejeni prostori namenjeni učiteljem ter ostalemu osebju. V nadstropjih so se v južnem traktu nahajale šolske učilnice, v vzhodnem traktu so uredili kuhinjo z jedilnico in zdravniško sobo, v višjih nadstropjih pa so se nahajale spalnice. Povezava med

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

30

1834

1854

53

Prvotna zasnova Mahrove hiše s križno banjastimi oboki na petah in, arkadnim hodnikom s češkimi kapami z oprogami in mogočnim triramnim kamnitim stopniščem.

Spremembi namembnosti iz hotela v šolo je sledila prva celostna prenova in dozidava začelnega trakta. Takrat je bil dozidan kamnit portal pravokotne oblike, hiša je dobila novo podobo z fasado oblikovano v historičnem slogu.

sobani je bila tudi takrat urejena pa zunanjem lesenem hodniku, ganku, ki se je v drugačni obliki ohranil vse do danes. Šolo na Krekovem trgu so obiskovali slušatelji iz celotne Evrope, nekateri tudi iz Egipta, evropskega dela takratne Turčije in celo Indije. Na vrhuncu njenega delovanja se je v Mahrovi hiši šolalo 269 dijakov, šola pa je slovela po vsej monarhiji. Leta 1883, ko je ob praznovanju šeststote obletnice habsburške oblasti na Kranjskem, cesar Franc Jožef obiskal Ljubljano, se je ustavil tudi v Mahrovi hiši in zelo pohvalil delovanje šole. V traktu ob reki, ki so ga leta 1865 nadzidali za dve nadstropji in vanj umestili večinoma spalne prostore, je do leta 1874 delovala tudi višja realka.

Do potresa 1895 je Mahrova hiša predstavljala del širšega urbanističnega kompleksa, ki je narekoval enakomeren ritem gabaritov in zaključenih robov. Po potresu,ko zaradi poškodb podrli licej in mestno stražarnico je Mahrova hiša dobila slepo fasado proti semenišču pa se je ustvarila praznina, ki je kasneje dobila vlogo mestne tržnice.

V LASTI MESTNE OBČINE LJUBJANA Trgovska šola je v Mahrovi hiši obstajala do leta 1918, ko je poslopje prešlo v last mestne občine. V času do druge svetovne vojne so bila na objektu narejena

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

54

I

1895

55

Leta 1865 je bil zaradi umestitve prostorov realke za dve nadstropji nadzidan trakt ob reki. Po potresu leta 1895, ko je bil porušen licej, je Mahrova hiša dobila slepo fasado, ki se je ohranila do danes.

manjša obnovitvena in vzdrževalna dela. Prostori v pritličju objekta so preuredili v najemniške lokale in pisarne, kar je s seboj prineslo nekaj sprememb in adaptacij.

Po letu 1918, ko so razpustili trgovsko šolo, je Mahrovo hišo svoje urade preselila mestna občina, zgornja nadstropja pa so bila preurejena v stanovanja.

Leta 1920 je prišlo do preureditve podstrešja v tri manjša stanovanja v najstarejšem, južnem delu objekta. Poleg nove strehe so trem obstoječim frčadam dodali še štiri nove, s katerimi so zagotovili zadostno količino dnevne svetlobe v bivanjskih delih. Poleg tega so istega leta v skrajnem vzhodne delu pritličja prišlo do adaptacije trgovskih lokalov in umestitve nove prodajalne z vhodom iz Krekovega trga.

Leto kasneje je bil po predlogu arhitekta in stavbenika Viljema Trea zgrajen klinast pritličen objekt, umeščen med severni in južni trakt hiše, na zahodni strani fasade. Šlo je za montažno manufakturno skladišče z enokapno streho majhnega naklona, ki stoji še danes.

Adaptacije so sledile še leta 1927, ko je bil predlagan načrt za predelitev trgovskega lokala v pritličju ob Kopitarjevi ulici, dve leti za tem pa so prostore ponovno prenovili, saj se je v njih preselila Slovenska banka. V pritličju so uredili prostore za

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

1921

56

Kasneje je bil zaradi potreb po skladiščnih prostorih na zahodno fasado dozidan nizek pritličen montažen objekt z enokapno streho.

stranke, v nadstropja pa so umestili administracijo in dodatne prostore.

Kasneje je sledila še adaptacija stanovanja v prvem nadstropju v zahodnem delu južnega trakta in pa preureditev pisarniških prostorov za namen uprave Mestnega vodovoda in kanalizacije.

Leta 2007 so bila opravljena celostna prenovitvena dela v celotnega objekta. Stavba je bila statično sanirana, zamenjana so bila okna in ostrešje ter obnovljen del fasade. V naslednjem letu je bila do konca prenovljena zunanja lupina za obnovo vseh napeljav v stavbi, postavljanje predelnih sten in dvigala ter končna ureditev prostorov in fasade na Kopitarjevi ulici ter Krekovem trgu pa je zmanjkalo sredstev.

Prostori Mahrove hiše so danes v večini v lasti Mestne občine, ki ima v njih nameščen del uprave. V pritličju stavbe trenutno delujejo turistični informativni center ter turistični zavod Ljubljana, časopis Ljubljana, telefonska centrala s posredovalcema MOL. Prvo in drugo nadstropje sta z vratarnico v pritličju v uporabi uprave Mestne občine. Javno podjetje Tržnice za zdaj uporablja le pritlični prizidek. V drugem nadstropju in v mansardi sta dve manjši lastniški stanovanji. Ves zgoraj našteti program je omejen zgolj na južni in del začelnega trakta Mahrove hiše, ki se odpira proti Krekovemu trgu ter na pritličje v trakt ob Kopitarjevi ulici. Ostali prostori v severnem in začelnem traktu so trenutno prazni, niso v uporabi ter počasi začenjajo propadati.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

31

57

stik osnovnega in dozidanega dela začelnega trakta

58

dobro viden potek dozida v na pročelju vzhodne fasade

4.2. OBSTOJEČE STANJE Ob pregledu omenjenih adaptacij in prenov lahko ugotovimo, da so bile le-te v večini omejene le na najstarejši del objekta. Prav v tem delu je prišlo do največ sprememb v namembnosti prostorov, od hotela do šole in pisarn, ki so za seboj potegnile potrebe spremembah prostorov. Kljub številnim posegom, s bili ti v večji meri majhni in omejeni na notranjost objekta. Zunanji izgled stavbe, razen manjših sprememb odprtin predvsem na vzhodni in deloma južni fasadi, ni utrpel večjih sprememb in je ostal nespremenjen. V nadstropjih so se ohranila vse okenske odprtine v prvotni obliki, razen štirih dodanih frčad na ostrešju. Ob vhodu se nahaja spominska plošča F. Mahru, ustanovitelju trgovske šole, F. Prešernu in njegovemu delodajalcu B. Crobathu.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

59

slepa fasada proti Vodnikovemu trgu

60

glavna fasada v neoklasicističnem slogu s pridihom bidermajer sloga

Dvonadstropna hiša ima tridelno zasnovo, ki jo sestavljajo čelni (južni), vezni (zahodni) in začelni (severni) trakt, z vmesnim dvoriščem. Sama oblika hiše sledi formi črke U in ima trapezoidno tlorisno zasnovo.

hodnika s češkimi kapami z oprogami izteče v notranje dvorišče. Iz veže v zgornja nadstropja vodi mogočno triramno kamnito stopnišče, pri katerem se podesti v obeh nadstropjih razširijo v reprezentativne veže.

Na pročelju, na katerem se prepletajo značilnosti neoklasicizma in bidermajerja, so okna razporejena v osmih vertikalnih oseh neoklasicistični okras pa je poudarjen s petosnim rizalitom s plitkimi pilastri, timpanonskimi zaključki nad okni, kapiteli in ostal okras, ki imajo vzor v antiki.

Dvonadstropni čelni trakt je višinsko izravnan z večjim delom vzhodnega veznega trakta, katerega dvanajst-osno pročelje ob Kopitarjevi ulici je poenoteno s stransko fasado čelnega trakta. Začeli trakt je v povprečju za 2 m nižji od čelnega in veznega trakta, kar je opazno na stiku traktov na vzhodni fasadi proti Kopitarjevi ulici.

Historični zunanji plašč severnega dela ima zaradi trapezoidne tlorisne zasnove objekta le šest osno pročelje, ki sledi linji reke in Plečnikovih tržnic. Na dvoriščni fasadi severnega trakta se pojavijo podobne arkadne odprtine kot pri čelnem traktu,drugačna je le vzhodna dvoriščna fasada, kjer arkadni hodnik zamenjajo leseni 'ganki'.

Ohranil se je tudi kamnit portal pravokotne oblike, ki nosi letnico 1854 in opozarja na predelavo hiše iz hotela v šolo ter dobila novo fasado oblikovano v historičnem slogu. Portal vodi v širšo vežo s križno banjastim obokom na petah, ki se nadaljuje v prostore čelnega trakta na obeh straneh vhodne veže. Veža se preko arkadnega

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

32

52

61

degradirana podoba notranjega dvorišča s prizidanimi sanitarijami in pritličnimi skladišči

62

reprezentančni vhod s križnimi oboki na petah

4.3. VREDNOTENJE

OHRANITEV:

Pri celostni prenovi Mahrove hiše je potrebno strokovno ovrednotiti dozidave in spremembe, ki so odraz časa ter so doprinesle k edinstvenemu karakterju same stavbe ter tiste, ki kazijo današnji izgled stavbe in drobijo enotnost samega volumna. Pri vrednotenju pozitivnih in negativnih stavbnih elementov bi bilo potrebno izpostaviti naslednje:

• • • • • • •

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

63 gank ob zapuščenem vzhodnem traktu

I

Sara Slivnik

I

obokani strop hodnika proti dvorišču

65

triramno kamnito stopnišče

ODSTRANITEV:

tridelna členitev volumna stavbe, ki je temelj njene izvirne prostorske zasnove arhitekturna zasnova in historično oblikovanje južnega devet-osnega pročelja z datiranim kamnitim obokom ter fasadnim okrasom arhitekturna zasnova in historično oblikovanje stranskih fasad ob Kopitarjevi ulici in ob Ljubljanici arhitekturne in oblikovne značilnosti izvornih dvoriščnih fasad z odprtimi arkadnimi oboki vse izvirne opečne obočne konstrukcije v pritličju najstarejšega dela objekta (križni oboki na petah, češke kape z oprogami, arkadni hodnik) obstoječi horizontalne in vertikalni strešni gabariti, kritina (opečni bobrovec) in strešne odprtine zasnova in oblikovanje kamnitega triramnega stopnišča

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

64

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

• •

pritličen dozidan objekt na zahodni dvoriščni fasadi oblikovna zasnova in umestitev odprtin na obeh slepih fasadah čelnega in začelnega trakta, ki se odpirata na Vodnikov trg, ter zadnja fasada vmesnega pritličnega prizidka sanitarni stolp, prislonjen na severozahodni vogal čelnega trakta, ki zakriva arkadne odprtine sanitarije na severozahodnem delu arkadnega hodnika čelnega trakta posegi na dvoriščni fasadi, ki so razvrednotili njeno izvirno likovno podobo (neustrezno oblikovane odprtine in okenski okvirji,klima naprave in instalacije) predelne stene na stopnišču in na hodnikih neustrezno speljane instalacije na fasadah in v notranjosti objekta

• • • • •

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

33

'Garaže pod Vodnikovim, Krekovim in Pogačarjevim trgom naj bi rešile parkirne potrebe tržnice, okoliških stanovalcev in obiskovalcev Gradu s tirno vzpenjačo. Prenova Mahrove hiše in izgradnja prizidka bo rešila problem pokrite tržnice, ki se bo morala kmalu preseliti iz stavbe semenišča. Mestna občina načrtuje v gornjih nadstropjih pridobiti nove poslovne prostore in manjši hotel s tremi zvezdicami. Z izgradnjo Mesarskega mosta in preureditvijo Petkovškovega nabrežja v cono za pešce bomo pridobili nove tržne in javne površine na obrežju. Nove ureditve prostih in tržnih površin naj bi prispevale k večji uporabnosti in lepši podobi osrednje mestne tržnice in zagotovile njen razvoj.'

66

načrt zmagovalnega projekta za ureditve tržnic, prenovo Mahrove hiše in umestitev novega volumna

67

vizualizacija zmagovalnega projekta za ureditev tržnic s prenovljeno Mahrovo hišo v ozadju

S spletne stran MOL Ljubljana_Projekti MOL

V obstoječ volumen Mahrove hiše so večji posegi predvideni le v pritličju in v kletni etaži. V pritličje je umeščen program podoben programu obstoječe pokrite tržnice v semenišču. Gre za pokrito tržnico s stojnicami s perutnino in mesom, kruhom in pecivom, mlečnimi in delikatesnimi izdelki itd. Tržnica naj bi obsegala Severni del pritličja prizidka (z južnega dela se v volumen zajeda dovozna klančina v parkirno hišo), severni in del vzhodnega trakt ter notranje dvorišče Mahrove hiše. Program tržnice bi imel tri vhode, z Vodnikovega in Krekovega trga ter dva vhoda s strani Adamič-Lunrdovega nabrežja. Z Vodnikovega trga bi bil vhod tudi v novi program hotela in dostop do kletnih prostorov parkirne hiše. V višje etaže Mahrove hiše in novega prizidka bi bil umeščen progam mestnega hotela oz. poslovnih prostorov Mestne občine Ljubljana. S novimi odkritji na podlagi arheoloških izkopavanj, v zasnovi Mahrove hiše s prizidkom ne prihaja do večjih sprememb tako v tako programskem kot tudi oblikovnem smislu.

Po projektu iz leta 2009, ki je sledil smernicam razpisanega natečaja, naj bi parkirna hiša pod tržnicami obsegala prostor med Plečnikovimi arkadami, Dolničarjevo ulico ob semenišču, sledila liniji zahodne fasade Mahrove hiše ter na jugu mejila na Cirl-Metodov trg. Uvoz v garažo je predviden s strani Krekovega trga po nadkriti klančini, umeščeni v novi prizidek Mahrovi hiši. Garaža ima tri etaže in 616 parkirnih mest, ki so namenjena obiskovalcem tržnice, hotelskim gostom ter stanovalcem. V prvi etaži garaže so predvideni tudi skladiščni, dostavni in ostali servisni prostori (hladilnice, garderobe, tovorna dvigala, prostor za odpadke itd.) za nemoteno delovanje tržnice.

4.4. NAČRT UREDITVE OBMOČJA LJUBLJANSKIH TRŽNIC V začetku leta 2007 je Mestna občina Ljubljana z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) razpisala javni, odprti, anonimni, enostopenjski, projektni natečaj za ureditev širšega območja ljubljanskih tržnic. V natečajnem gradivu je bilo navedenih več razlogov zaradi katerih se je občina odločila za prenovo območja ljubljanskih tržnic.

Kot zmagovalni elaborata je bila izbrana idejna rešitev arhitekturnega biroja Kombinat. Na podlagi natečajnih pogojev je izbrani predlog obsegal idejno rešitev za izgradnjo podzemne garaže pod Vodnikovim trgom, prizidek in prenovo obstoječe Mahrove hiše ter ureditev površin živilskega trga. Kasneje je bilo na območju obstoječe živilske tržnice začasno razglašeno za arheološko najdišče in spomenik državnega pomena, kar je povzročilo precej sprememb v prvotni zasnovi projekta.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Zaradi kompleksnosti posega v prostor so projektanti pripravili tudi načrt za postopno začasno prestavitev obstoječega programa živilskega trga za čas arheoloških izkopavanj in same gradnje.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

34

5.0. PROJEKT

68

Univerza v Ljubljani

69

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

70

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

35

5.1. KONCEPT GASTRONOMSKI CENTER

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

36

NOV VOLUMEN = MIN NOVA FASADA

JAVNI PROSTOR TRŽNIC SE DVIGNE V PROGRAM NOVEGA VOLUMNA IN NADALJUJE V NOTRANJI ATRIJ

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

OBRAMBNI JAREK SREDNJEVEŠKEGA OBZIDJA = LINIJA NOVEGA GABARITA

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

37

TRI RAZLIČNE TIPOLOGIJE RESTAVRACIJE: SELF-SERVICE - BRASSERIE - FINE DINING

NADKRITA VELIKA JEDILNICA

SERVISNA ETAŽA = NAPAJA OBE RESTAVRACIJI

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

38

5.1.1. PROGRAMSKA ZASNOVA

1.

1. FINE DINING - DINING WITH A VIEW

2. KUHINJE - 'STROJ'

Studio East Dining

Noma

2.

71

72

3. BRASSERIE - FAST CASUAL

4. SELF - SERVICE - 'POKRITA KUHNA'

Palais de Tokyo

Odprta kuhna

3.

4.

73

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

74

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

39

5.2. KONCEPT HOTEL DODAJNAJE VOLUMNOV

PRENOVA OBSTOJEČEGA

Nov volumen gastronomskega centra je prislonjen k obstoječi slepi fasadi ter se preko pol-transparentne lahke strehe nasloni na obstoječo konstrukcijo Mahrove hiše. V nov nadkrit atrij sta umeščena dva zunanja ganka.

Prenova temlji na dodajanju novih plasti s spoštovanjem sledi, ki jih je na objektu pustil čas.

75

Univerza v Ljubljani

Carlo Scarpa_Castelvecchio_Verona_1957-1975

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

V lupino obstoječega volumna umeščen nov program hotela ohranja izraz meščanskega dvorca in prepoznavnega značaja Mahrove hiše.

Dodani arhitekturni elementi ne posežejo v obtoječo strukturo, pač pa se je točkovno dotikajo ter z novimi povezavami spodbudijo drugačno dojemanje prostora.

Novo se nasloni na staro, ki služi kot inspiracija prenove v smislu reference, ne posnemanja obstoječe strukture.

76

77

Paulo Mendes da Rocha_Pinakoteka Sao Paolo_Sao Paolo_1993

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

David Chipperfield Architects_Neues Museum v Berlinu_Berlin_1997-2009

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

40

5.2.1. PROGRAMSKA ZASNOVA

1.

1. TIP C - DULPEKS

2. TIP A - 2 POGLEDA

Hotel Lloyd Amsterdam

Hotel Codesa DF

2.

3.

78

79

3. TIP B - MEŠČANSKO STANOVANJE

4. RECEPCIJA

Hotel 5 rue de Moussy

Avla hotela Novotel

4.

80

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

81

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

41

5.2.2. TIPI HOTELSKIH SOB

TIP A - 2 KARAKTERJA Sobe tipa A so umeščene v začelni trakt obstoječega objekta in so zasnovane kot prostori z dvojnim značajem - dvema različnima pogledoma. Dnevni del se preko ganka odpira proti živahnemu notranjemu atriju je od spalnega dela, ki se obrača prti ulici in mestu, ločen s sanitarnim jedrom.

TIP B - MEŠČANSKO STANOVANJE Umestitev najbolj luksuznih hotelskih sob v naj lepše ohranjen del meščanskega dvorca zagotavlja tem prostorom najkvalitetnejšo osvetlitev.

Vsaka izmed sob je zasnovana kot majhno meščansko stanovanje s krožnim tlorisom. Preko obstoječih dvokrilnih oken se odpira veličasten pogled na Krekov trg z veduto grajskega griča v ozadju.

TIP C - DUPLEKS V zgornji etaži Mahrove hiše se v mansardi nahaja 7 dvoetažnih studiev, v katere svetloba prihaja preko obstoječih frčad v strehi. Zasnovani so kot enote z etažno ločenim dnevnim delom in spalno nišo s strešnim oknom.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

42

6.0. GRAFIÄŒNI DEL

82

Univerza v Ljubljani

83

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

42

SIUTUACIJA_OBSTOJEČE STANJE M 1 : 500

pogled vzdolž ljubljanice

nica Ljublja

Poljanski nasip

plečnikove tržnice

ju abrež em n v o r d un mič-L a Ada n d e r drevo

tržnice_gostinski del

je nabrež ndrovo u L ič Adam

a jeva ulic Kopitar

mesarski most

servisni vhod -1.25

pravna fakulteta

tržnice_neživilski del

parkirišče ±0.00

skladišča tržnice_živilski del

semenišče

informacijsko središče

zavod za turizem

župnišče

v trg Vodniko

vodnikov hram

pog

stolnica

led

pro

ti g

rajs kem

uh

ribu

±0.00

Poljanska cesta

Krekov trg

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

43

SIUTUACIJA_PRITLIČJE M 1 : 500

pogled vzdolž ljubljanice

nica Ljublja

Poljanski nasip

plečnikove tržnice

ju abrež em n v o r d un mič-L a Ada n d e r drevo

a jeva ulic Kopitar

vhodni trg

ga h r

iba

-1.80

deli

ohr anja

nje

ved

ute

gra

jske

garaže ija podzemne gradbena lin

pravna fakulteta

je nabrež ndrovo u L ič Adam

kavarna in bar

±0.00

odprte kuhinje

dining hall

ki del tržnice_živils

semenišče

omogočen uvoz v podzemno garažo

±0.00 možnost uvoza v primeru gradnje garaž pod tržnico

vhodni trg

stolnica

župnišče

v trg Vodniko

Poljanska cesta

vodnikov hram

Krekov trg

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

44

SIUTUACIJA_STREHE M 1 : 500

servisni vhod vhod brasserie +16.85

garaže ija podzemne gradbena lin

vhod gastronomski center

mahrova hiša

+19.03

nadkrita jedilnica

+19.10 vhod gastronomski center

gastronomski center

+19.25

vhod hotel

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

45

Objekt novega gastronomskega centra zakljuÄ?i, zdaj nedefiniran, rob Vodnikovega trga. Preko transparentnega ovoja fasade se pogled nadaljuje proti nadkritemu notranjemu atriju.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

46

TLORIS PRITLIČJA M 1 : 200

li d de vho hod sni v i v r se e seri bras d o vh

G.34 G.6 G.27

G.1

G.26

G.30

G.25

-1.80

prostorna vhodna avla G.31

G.7

G.32

GURMANSKI CENTER

G.33 G.1 G.2 G.3 G.4 G.5 G.6 G.7 G.8 G.9 G.10 G.11 G.12 G.13 G.14 G.15 G.16 G.17 G.18 G.19 G.20 G.21 G.22 G.23 G.24 G.25 G.26 G.27 G.28 G.29 G.30 G.31 G.32 G.33 G.34

G.8

glavni vhod I

G.2

G.9

G.10

G.3

G.4

G.5

dvostranska orientacija bara

G.11

G.12 G.30

±0.00

G.13

avla vetrolov bar bar_servis 'dining hall' deli kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico kuhinja s hladilnico skladišče čistila I čistila II skladišče smeti sanitarije sanitarije invalidi komunikacije obstoječe stopnišče garderoba jašek dvigalo dvigalo in tovorno dvigalo

bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih kamen bel finalni estrih

69.4m² 42.0m² 83.7m² 62.1m² 568.1m² 108.8m² 21.9m² 19.8m² 19.9m² 20.8m² 21.8m² 25.0m² 13.5m² 13.8m² 21.5m² 14.5m² 22.3m² 15.1m² 15.1m² 14.2m² 14.2m² 16.2m² 12.3m² 7.4m² 3.9m² 9.1m² 13.1m² 18.5m² 4.6m² 302.7m² 6.0m² 6.0m² 7.0m² 11.9m² 1668.2m²

G.14

glavni vhod II

HOTEL

±0.01 G.2 H.1 H.2 H.3

G.15

avla obstoječe stopnišče dvigalo

bel finalni estrih kamen

19.5m² 18.5m² 5.3m² 43.5m²

+0.01

PARKIRNA HIŠA

G.16 G.24 H.1

G.29 G.28

klančina

povozni beton

150.7m²

H.3 G.17

G.23

uvoz v primeru izgradnje garaž pod tržnico

P.1

H.2

G.18

G.19

+0.01 P.1

G.21

G.20

G.22

otel vhod h

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

±0.00

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

47

TLORIS I. NADSTROPJA M 1 : 200

+2.52

G.10

H.15 H.16

H.17

H.14 H.19

prostorna vhodna avla G.6

GURMANSKI CENTER G.9

H.13

G.1 G.2 G.3 G.4 G.5 G.6 G.7 G.8 G.9

H.12

pogled na veliko jedilnico

brasserie _jedilnica I brasserie_jedilnica II bar razdelilna kuhinja stopnišče I stopnišče II komunikacije jašek dvigalo dvigalo in tovorno dvigalo

bel finalni estrih bel finalni estrih ulit epoksi bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih

225.7m² 85.7m² 11.8m² 24.0m² 12.7m² 11.9m² 28.6m² 7.0m² 11.9m² 437.3m²

H.11

orientacija miz omogoča poglede v obe smeri

HOTEL

H.21

H.10

pogled na tržnično dogajanje

H.1 H.2 H.3 H.4 H.5 H.6 H.7 H.8 H.9 H.10 H.11 H.12 H.13 H.14 H.15 H.16 H.17 H.18 H.19 H.20 H.21 H.22 H.23

H.9 G.1

H.8

+3.89

recepcija soba tip A soba tip A soba tip A soba tip A soba tip B soba tip B soba tip C soba tip C soba tip C soba tip C soba tip C soba tip C garderobe zaposleni shramba skladišče komunikacije komunikacije obstoječe stopnišče obstoječe stopnišče gank dvigalo požarni hodnik

ulit epoksi

110.1m² 42.8m² 45.1m² 70.4m² 46.7m² 37.1m² 51.2m² 41.5m² 33.1m² 31.3m² 30.6m² 29.7m² 39.7m² 43.1m² 13.2m² 8.8m² 34.6m² 35.9m² 11.0m² 18.6m² 62.9m² 6.1m² 7.5m² 851.0m²

H.7

G.3

povezava s etažo kuhinj

hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi hrastov parket hrastov parket kamen kamen hrastov parket

H.6

G.4

H.20 H.1

H.23

H.18

+3.88

G.8 G.5 H.17

H.5

ločen del jedilnice

H.4

G.2

H.3

H.2

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

48

TLORIS II. NADSTROPJA M 1 : 200

+6.52

G.7

H.15

H.16 H.17

administrativni del

H.18

H.14

H.19

H.21

GURMANSKI CENTER

G.6 H.13

H.12

po

pogle

d

tran na no

ji atri

na

ulic

o

sanitarije moški sanitarije ženske stopnišče hodnik servisno dvigalo jašek dvigalo dvigalo in tovorno dvigalo

bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih

6.5m² 6.5m² 12.7m² 6.0m² 3.3m² 7.0m² 11.9m² 53.9m²

H.11

H.23

dvovišinski prostor brasserie

d gle

G.1 G.2 G.3 G.4 G.5 G.6 G.7

HOTEL

j

H.1 H.2 H.3 H.4 H.5 H.6 H.7 H.8 H.9 H.10 H.11 H.12 H.13 H.14 H.15 H.16 H.17 H.18 H.19 H.20 H.21 H22 H23 H.24 H.25

H.10

H.9

hotelska soba tip A dostop do hotelskih sob preko ganka

H.8

skupni prostor soba tip A soba tip A soba tip A soba tip A soba tip B soba tip B soba tip C soba tip C soba tip C soba tip C soba tip C soba tip C administracija administracija sanitarije ženske sanitarije moški skladišče komunikacije komunikacije obstoječe stopnišče obstoječe stopnišče gank dvigalo čistila

hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi hrastov parket hrastov parket kamen kamen hrastov parket ulit epoksi

107.3m² 43.8m² 48.6m² 73.3m² 49.5m² 38.4m² 52.9m² 42.5m² 35.4m² 31.8m² 31.0m² 30.3m² 40.3m² 44.7m² 76.4m² 6.9m² 7.0m² 8.7m² 36.8m² 38.6m² 11.0m² 18.6m² 62.6m² 6.1m² 8.6m² 951.1m²

H.7

H.6 G.5

H.20 G.2 G.4

G.1

+8.09

H.25

+7.15

H.20

H.25

G.3 H.1

H.24

recepcija

H.5

hotelska soba tip B

H.4

po

H.3

H.2

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

gle

dp

roti

gra

jsk em

uh

rib

u

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

49

TLORIS III. NADSTROPJA M 1 : 200

G.6 G.6 G.6

hladilnice

G.5

G.6

+10.47

G.5 G.28

G.5 G.5

G.8 G.7

G.9 G.7

G.24 G.25

G.2

predpriprava hrane G.11

GURMANSKI CENTER

G.14

G.27

G.13

G.22

G.1 G.2 G.3 G.4 G.5 G.6 G.7 G.8 G.9 G.10 G.11 G.12 G.13 G.14 G.15 G.16 G.17 G.18 G.19 G.20 G.21 G.22 G.23 G.24 G.25 G.26 G.27 G.28

G.19 G.17 G.12

G.4

G.10

'chef's table'

+11.

G.10

81 G.10

G.15

toplotna obdelava hrane

kuhinja kuhinja predpriprava učna kuhinja degustacija hladilnica I hladilnica II suha shramba suha shramba skladišče shramba garderobe zaposleni ženske garderobe zaposleni moški sanitarije zaposleni ženske sanitarije zaposleni moški tehnični prostor I tehnični prostor II stopnišče hodnik hodnik sanitarije moški sanitarije ženske komunikacije komunikacije komunikacije obstoječe stopnišče servisno dvigalo jašek dvigalo dvigalo in tovorno dvigalo

bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi poliran beton bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih kamen

G.16

G.1

756.1m²

H.14

HOTEL

H.13 H.1 H.2 H.3 H.4 H.5 H.6 H.7 H.8 H.9 H.10 H.11 H.12 H.13 H.14 H.15 H.16 H.17 H.18 H.19

H.14

serviranje

+10.47

H.12

H.19

G.26

H.11 H.15

G.21 G.23

G.20

H.16

+11.81

H.18

H.2

H.18

G.18 G.17

skupni prostor I skupni prostor II soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D pralnica shramba tehnični prostor I tehnični prostor II hodnik hodnik obstoječe stopnišče dvigalo čistila čistila

hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket hrastov parket ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi ulit epoksi hrastov parket kamen ulit epoksi ulit epoksi

89.5m² 27.0m² 23.5m² 21.1m² 21.4m² 25.8m² 23.5m² 23.7m² 26.9m² 46.8m² 38.9m² 18.3m² 18.5m² 10.5m² 28.5m² 14.9m² 6.1m² 9.3m² 12.5m² 486.7m²

H.1

H.17

157.8m² 73.5m² 87.5m² 24.6m² 8.4m² 4.9m² 10.0m² 13.9m² 8.2m² 14.0m² 18.8m² 18.8m² 9.4m² 9.4m² 17.5m² 19.6m² 12.7m² 6.0m² 6.5m² 6.5m² 6.5m² 21.9m² 34.2m² 113.1m² 11.0m² 3.3m² 13.5m² 11.9m²

H.10

skupni delovni prostor hotelska soba tip C

H.9 G.3

H.7

učna kuhinja

H.5

H.8

H.6

H.4 H.3

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

50

TLORIS IV. NADSTROPJA M 1 : 200

po gle dn aP leč ove nik trž nic e G.2

zasebna jedilnica

GURMANSKI CENTER

G.10 G.1 G.2 G.3 G.4 G.5 G.6 G.7 G.8 G.9 G.10 G.11 G.12

G.9 G.7

recepcija

G.4

restavracija_jedlinica I restavracija_jedlinica II restavracija_jedlinica III recepcija in lounge bar razdelilna kuhinja stopnišče I stopnišče II hodnik komunikacije komunikacije jašek dvigalo

bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih ulit epoksi bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih bel finalni estrih

122.5m² 72.6m² 87.5m² 50.5m² 23.9m² 17.0m² 12.7m² 12.7m² 6.0m² 20.2m² 21.9m² 13.5m² 467.0m²

lounge

HOTEL H.1 H.2 H.3 H.4 H.5 H.6 H.7 H.8 H.9 H.10

G.1

pogled na tržnice jedilnica I

dvovišinski prostor I dvovišinski prostor II soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D soba tip D dvigalo

hrastov parket hrastov parket tekstilni tlak tekstilni tlak tekstilni tlak tekstilni tlak tekstilni tlak tekstilni tlak tekstilni tlak

89.1m² 62.5m² 10.5m² 9.8m² 10.0m² 12.4m² 10.6m² 10.7m² 12.6m² 6.1m² 95.2m²

+14.52

bar G.5

H.2

G.6 G.11

G.9

+11.81

H.1 G.8

+14.60

H.10

H.8 H.6

G.3

H.9

H.7

H.5 H.4

jedilnica II

H.3

hotelska soba tip C

po

d gle

pro

ra ti g

e jsk

h mu

rib

u

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

51

TLORIS KLETI M 1 : 200

HOTEL H.1 H.2 H.3 H.4 H.5 H.6 H.7 H.8 H.9 H.10

skladišče shramba čistila perilo perilo pralnica tehnični prostor I tehnični prostor II hodnik obstoječe stopnišče

kamen kamen kamen kamen kamen kamen kamen kamen kamen kamen

83.4m² 13.9m² 9.5m² 14.1m² 13.5m² 26.8m² 31.8m² 22.8m² 32.8m² 21.8m² 270.4m²

H.3

-3.35

H.10 H.1

H.7

-3.60

H.8

-3.60

H.9

H.2 H.4 H.5 H.6

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

52

TLORIS STREHE M 1 : 200

+16.85

+19.03

+19.10

+19.25

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

53

VZDOLŽNI PREREZ A M 1 : 200

+19.10

14.52

+10.47

+3.89

±0.00

zasebna jedilnica

Univerza v Ljubljani

I

brasserie

avla

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

kuhinja

bar

restavracija 'fine dining'

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

servis

požarno jedro brasserie

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

možnost uvoza v garažo učna kuhinja

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

54

Svetel notranji atrij z novo streho, ki nadkriva skupno jedilnico vseh restavracij.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Enovit prostor brasserie v prvi etaĹži gastronomskega centra poudarja lonfgtudinalno zasnovo volumna.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

54

VZDOLŽNI PREREZ B M 1 : 200

+19.25 +16.85 14.60

+11.81 +10.47 +8.09 +6.52

+3.88 +2.52

±0.00 -1.80 -3.60

servis gastronomski center

Univerza v Ljubljani

I

servis hotel

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

gank

I

velika jedlinica_self- service

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

recepcija

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

soba tip C kuhinje soba tip B

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

55

PREČNI PREREZ C M 1 : 200

+19.10

+19.25

+14.52

+14.60

+11.81 +10.47 +8.09

+3.89

+3.88

±0.00

±0.00

-3.60

brasserie

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

kuhinja

Sara Slivnik

'fine dining'

I

kuhinja

obstoječa klet

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

prehod v atrij

soba tip C

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

soba tip B

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

56

PREČNI PREREZ D M 1 : 200

+19.25

+19.10

+14.52

+11.81 +10.47 +8.09

+3.88

+3.89

±0.00

±0.00

soba tip A

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

kuhinja

gank

velika jedlinica_'self- service'

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

bar

brasserie

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

kuhinja

I

'fine dining'

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

57

Umestitev prestižne restavracije v vrhnjo etažo gastronomskega centra omogoča gostom pogled na scenografijo tržnic in panoramo mesta.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

58

ZAHODNA FASADA M 1 : 200

+19.10

14.52

+9.80

+3.89

±0.00

Gosto nizani vitki jekleni stebri dajejo novemu volumnu lahkoten, filigramski izgled, steklena fasada pa prepušča pogled proti notranjemu atriju. Členitev fasade sledi programski zasnovi.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

59

JUŽNA FASADA M 1 : 200

+19.10

+14.52

+9.80

+3.89

±0.00

Poltransparenten ovoj iz mlečnega stekla obdaja prostor predviden za uvoz v garažo ter etažo kuhinj, ki deluje kot servisna etaža celotnega objekta z vsemi tehničnimi elementi.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

60

SEVERNA FASADA M 1 : 200

+19.10

+14.52

+9.80

±0.00

Velike, na mestih dvoetažne, zasteklitve omogočajo zvezen pogled na veduto mestnih tržnic ter Grajskega hriba. Stebrni red še poudarja ozek in visok proporc novega objekta gastronomskega centra.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

61

Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Sara Slivnik I Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA I Leto vpisa: 2007/08 I Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

62

1. FINALNI ESTRIH 2. PODLOŽNI ESTRIH 3. ZVOČNO IZOLATIVNI EKSTRUDIRAN POLISTIREN 4. PE FOLIJA 5. AB MONOLITNA PLOŠČA Z HI-BOND PLOČEVINO 6. SPUŠČENE BANDAŽIRANE MAVČNOVLAK. PLOŠČE 7. DISPERZIJSKA BARVA

1. FINALNI ESTRIH 2. PODLOŽNI ESTRIH 3. EKSTRUDIRAN POLISTIREN 4. PE FOLIJA 5. DVOJNA POLYMERBIT. HIDROIZOLACIJA 5+5mm 6. AB PLOŠČA

1. FINALNI ESTRIH 2. PODLOŽNI ESTRIH 3. ZVOČNO IZOLATIVNI EKSTRUDIRAN POLISTIREN 4. PE FOLIJA 5. AB MONOLITNA PLOŠČA Z HI-BOND PLOČEVINO 6. SPUŠČENE BANDAŽIRANE MAVČNOVLAK. PLOŠČE 7. DISPERZIJSKA BARVA

1. PRODEC 2. DVOJNA HIDROIZOLACIJA 3. EKSTRUDIRAN POLISTIREN 4. PE FOLIJA 5. VLAKNOCEMENTNA PLOŠČA V NAKLONU 6. EKSTRUDIRAN POLISTIREN 7. AB MONOLITNA PLOŠČA Z HI-BOND PLOČEVINO 8. SPUŠČENE BANDAŽIRANE MAVČNOVLAK. PLOŠČE 9. DISPERZIJSKA BARVA

B

A

1. DVOJNO LEPLJENO STEKLO 2. ZRAČNI SLOJ 3. PRAČNOBARVANA Alu PLOČEVINA 4. PRIVARJENO PLOŠČATO ŽELEZO 5. EKSTRUDIRAN POLISTIREN 6. HEB 280 NOSILNA KONSTRUKCIJA

1. PE FOLIJA 2. EKSTRUDIRAN POLISTIREN 3. DVOJNA HIDROIZOLACIJA 4. AB NOSILNA KONSRUKCIJA

kovinska rešetka

troslojno toplotno izolativno steklo

4

jekleni kotnik 17 x 12 mm

talni konvektor

3

jekleni HEB280 profil

jekleni U250 profil

2

1

M 1 : 25

FASADNI PAS

30 mm 200mm 5mm 15 mm 130 mm 280 mm

50 mm 10 mm

70 mm 10 mm 80 mm 0.2 mm 15 mm 100 mm 130 mm 15 mm 1 mm

10 mm 50 mm 40 mm 0.2 mm 160 mm 15 mm 1 mm

10 mm 50 mm 270 mm 0.2 mm 160 mm 15 mm 1 mm

10 mm 50 mm 120 mm 0.2 mm 10 mm 250 mm

7.0. TEHNIČNO POROČILO

84

Univerza v Ljubljani

85

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

63

DETAJL OJAČITVE ZVAROV

nosilno jedro (AB)

ojačitvena pločevina ojačitev zvarov med nosilci hi bond plošča 15cm (trapezna pločevina EGB210)

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA STREHE

nosilno obodna stena (AB)

HEB 280 nosilec 28 x 28cm pravokotni varjen steber 16 x 28cm IPE 270 nosilec 13.5 x 27cm

mlečno steklo jekleno paličje 16 x 80cm

pasovni temelj

HEB 160 16 x 16cm

7.1. KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA Ideja skeletne konstrukcijske zasnove inspiracijo črpa iz Plečnikovih arkad vzdolž reke, ki se nizajo vzdolž rečnega brega. Objekt novega gastronomskega centra je izrazito ozek, red filigramsko vitkih stebrov pa poudarja longitudinalno obliko samega volumna.

Objekt je konstrukcijsko zasnovan kot sistem jeklenih okvirjev, sestavljenih iz dveh vertikalnih pravokotnih varjenih profilov (16 x 28cm) ter prečnega HEB 280 profila (28 x 28cm). Togost konstrukcije v vzdolžni smeri zagotavljajo IPE 270 nosilci, privarjeni na posamezne okvirje, med katere so ustavljene AB hi bond plošče debeline 15 cm (5cm trapezne pločevina 10cm beton). Vsi stiki med nosilci in stebri so ojačani z dodatnimi privarjenimi pločevinastimi ploščami v dimenzijah višin

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

nosilne konstrukcije.

Temelji objekta so pasovni pod linijama stebrov in obodnih nosilnih sten ter pod prečno steno in nosilnim jedrom. Obstoječi temelji najstarejšega, južnega, dela Mahrove hiše so na stiku z novim objektom podbetonirani, temelji novega objekta pa se zaradi podkletenega dela v tem delu nahajajo na nižji koti kot drugje ter so izravnani z temelji obstoječega objekta. Objekt je zavetrovan z AB steno v prečni smeri ter z nosilnim jedrom, v katerega je umeščen jašek za dvigalo.

Vsi posegi v konstrukcijo Mahrove hiše so predvideni le na mestih, kjer so spremembe smiselne zaradi umestitve novega programa ter so v skladu s smernicami, podanimi s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine. V glavnem gre za

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

rušitve predelih sten, ki so bile nameščene zaradi potreb prostorov uprave MOL, ter za povečanje že obstoječih odprtin, ki omogočijo bolj pretočno gibanje v prostoru. Večji posegi so predvideni le na vzhodni dvoriščni fasadi, ki z poenotenjem velikosti odprtin in umestitvijo novega ganka dobi novo podobo ter deluje kot zaključena celota.

Nivo nove strehe, ki nadkrije notranje dvorišče, se izravna z zadnjo etažo novega objekta. Konstrukcijsko gre za prostorsko paličje, višine 80 cm. Geometrija nosilcev sledi rastru novega volumna ter je v prečni smeri na eni strani podprta na jekleno konstrukcijo novega objekta na drugi pa zalebdi nad obstoječo streho Mahrove hiše ter se preko ostrešja nasloni na obodno obstoječo steno.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

64

tloris kleti

tloris pritličja

tloris I.nadstropja

tloris II.nadstropja

tloris III.nadstropja

7.2. OBSTOJEČE STANJE IN RUŠITVE STEN Skozi zgodovino se je namembnost plače, ki danes nosi ime po njenem drugem lastniku, velikokrat zamenjala in objekt je tako doživel precejšne število bolj in manj uspešnih prezidav. S prenovo želim objekt vrniti v njegovo izvirno podobo ter z minimalnimi posegi v obstoječo konstrukcijo izboljšati njegovo funkcionalnost.

Večji posegi v samem objektu so omejeni na rušitev montažnih sten, ki so bile

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

dodane večinoma po zadnji predelavi prostorov v pisarne ter preboji nekaterih zidanih sten, v skladu s smernicami, ki jih predvideva rekonstrukcijski načrt podan s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Eden večjih posegov je odstranitev montažnega pritličnega objekta na zahodni fasadi, ki kazi celotno podobo objekta, ter rušitev dodanega sanitarnega jedra ob

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

fasadi začelnega trakta,ki zapira eno od dveh prvotnih obočnih odprti na tej stranici objekta. Posegi na zunanji lupini objekta so omejeni le na dvoriščno fasado začelnega trakta, kjer je bilo izvedenih tudi največ neprimernih posegov. Tu so predvidene večje odprtine. Nov gank, ki vodi do posameznih hotelskih sob, tako dobi prvoten pomen dvoriščne komunikacije.

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

65

7.3. ENERGETSKA ZASNOVA IN INŠTALACIJE Objekt gastronomskega centra se uvršča med objekte javnega značaja, v katerih je potrebno zagotoviti zadostno količino svežega in dovod odpadnega zraka.

Optimalni pogoji količne izmenjave zraka so za to kategorija objekta doseženi s predvidenim prisilnim mehanskim prezračevanjem z IR senzorji oz. merilniki vsebnosti ogljikovega dioksida. Vpihovanje svežega ter iznos odpadnega zraka poteka preko ventilacijskih cevi,nameščenih v spuščenem stropu posamezne etaže, razen v predelu bara v pritličju,kjer je prisilno mehansko prezračevanje kombinirano z opcijskim naravnim prezračevanjem skozi drsna okna fasade. V spuščenem stropu je predviden razvod cevi do rekuperatorja, ki se nahaja zadnji, tehnični etaži obstoječega objekta.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

V obstoječi Mahrovi hiši je predvideno hibridno prezračevanje, kontrolirano naravno in kontrolirano mehansko prezračevanje.

Ogrevanje in hlajenje objekta je predvideno v krogu mehanskega prezračevanja preko talnih konvektorjev zraka, umeščenih v tla vzdolž obeh glavnih fasad, klimati pa so locirani v tehnični etaži ter kletni etaži obstoječega objekta. Na vhodih v nov objekt so nameščene zračne zavese, ki preprečujejo vdor hladnega zraka v zimskih mesecih.

streho, vendar ni termično izoliran.

Na ravno streho novega objekta je možno namestiti solarne panele, ki zbrano energijo vrnejo nazaj v električno omrežje oz. se le-ta porabi za pripravo tolpe vode.

Objekt se priklaplja na obstoječe komunalne vode. To so energetski vod, vodovod, kanalizacijo in toplovod. Novi dovodi so v Mahrovi hiši speljani po obstoječih instalacijskih jaških, razvod sistema pa se nahaja v kletnih prostorih.

Prostor notranjega atrija je pred zunanji vremenskimi vplivi zaščiten z lahkotno

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

66

7.4. SPLOŠNA IN POŽARNA VARNOST Zasnova požarne varnosti vključuje aktivne in pasivne protipožarne ukrep, s katerimi se preprečuje prenos požara na sosednje objekte. Odmik obstoječega dela Mahrove hiše ob Kopitarjevi ulici od sosednjih objektov je 14.5m, razdalja do sredine ceste pa znaša 5.8m.

Nosilna konstrukcija novega dela objekta je zasnovana in dimenzionirana tako, da dosega ustrezno požarno odpornost in ob požaru zahteva čas ohrani potrebno nosilnost. Zasnova vključuje ustrezne požarne poti in območja, intervencijske poti ter ustrezne detektorje dime ter požarno-alarmni sistem.

V primeru požara je predvideno zadostno število ustrezno izvedenih in umeščenih evakuacijskih poti in izhodov, ki omogočajo uporabnikom hitro in varno evakuacijo iz stavbe.

Z namenom omejitve požara sta oba, stari in novi del objekta, razdeljena na dva požarna sektorja z ustreznimi evakuacijskimi potmi. Iz vseh prostorov v pritličju je omogočena evakuacija na prosto oz. iz kleti in višjih nadstropji po poteh, ki niso daljše od dovoljenih 35m. V vrhnjih etažah gastronomskega centra je evakuacija možna po zaščitenih stopniščih z ustreznim predprostorom. V obstoječem delu Mahrove hiše je evakuacija predvidena po obstoječih stopniščih z ustrezno zaščitenim predprostorom v obeh požarnih sektorjih stavbe.

Vsa vrata z drsnim sistemom se v primeru požara deblokirajo in odprejo.

Predvidena je namestitev naprav za gašenje na vidnih mestih v predpisanem številu.

Z vseh strani objekta je omogočen dostop in obračalne površine za intervencijska vozila ter za gašenje in reševanje v stavbi. Ob objektu je zagotovljeno tudi varno območje, dostopno uporabnikom.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

IV. NADSTROPJE Evakuacija je mogoča po obeh zaščitenih stopniščih.

III. NADSTROPJE Evakuacija v gastronomskem centru je mogoča po obeh zaščitenih stopniščih v novem delu objekta. V tej etaži je nivojsko povezan tudi z obstoječim severnim traktom Mahrove hiše, kjer je evakuacija predvidena po zaščitenem obstoječem stopnišču. Iz hotelskega dela vodijo evakuacijske poti v obstoječe zaščiteno stopnišče.

II. NADSTROPJE V hotelski etaži je evakuacija predvidena po zaščitenih dveh obstoječih stopniščih.

I. NADSTROPJE Evakuacija v gastronomskem centru je mogoča po obeh zaščitenih stopniščih v novem delu objekta. V tej etaži je pot evakuacije iz zaščitenih stopnišč predvidena po obstoječem stopnišču v starem delu objekta in stopnicah iz brasserie proti izhodu na severnem delu nove stavbe. V severnem traktu Mahrove hiše je evakuacija predvidena po zaščitenem obstoječem stopnišču. Iz hotelskega dela vodijo evakuacijske poti v obstoječe zaščiteno stopnišče. evakuacijski izhod

PRITLIČJE V pritličju so predvideni trije izhodi na prosto v obstoječem delu objekta. Iz osrednjega nadkritega atrija vodijo evakuacijske proti dem izhodom v novem delu objekta. Na severni stranici je predviden dodaten izhod.

evakuacijska pot

KLET Iz kleti vodi evakuacijska pot v obstoječe zaščiteno stopnišče.

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

zaščiteno stopnišče

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

67

8.0. VIRI IN LITERATURA

Bassin, A. et al. Ljubljanske tržnice arhitekta Jožeta Plečnika. Ljubljana : Rokus. 1996 Hagen, P. The Architect, the Cook and Good Taste. Berlin: Birkhuser Architecture, 2007 Horwitz, J. in Singley, P. Eating architecture. Cambridge: MIT Press, 2006 Jazbinšek, M. Projekti / Ljubljanska tržnica, Primer tržnica gre naprej kot »živilski trg«?, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str. 36 - 42.

Kladnik, D. Ljubljanske metamorfoze. Ljubljana: Ljudska pravica. 1991 Korošec, B. et al. Ljubljana skozi stoletja: mesto na načrtih, projektih in v stvarnosti. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1991 Kos, M. Srednjeveška Ljubljana: topografski opis mesta in okolice. Ljubljana : »Kronika«, 1955 Košir, F Projekti / Ljubljanska tržnica, Kdor molči, soglaša, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str. 42 - 44.

Koželj, J. Arhitektura mesta = urbanistično načrtovanje, Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, 2008 Likar, J. Projekti / Ljubljanska tržnica, Garažna hiša v grajskem hribu, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str. 30 - 32.

Ostan, A. S. Projekti / Ljubljanska tržnica, Ljubljana; Potemkinova vas? AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181-182, str.

20 - 24.

Ovsec, D. J. Projekti / Ljubljanska tržnica, Etnološki pogled na ljubljansko tržnico, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str. 32 - 35.

Pavčnik, T. Projekti / Ljubljanska tržnica, Predmet kulturno-varstvene zaščite, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str. 35 - 36.

Rožič, J. Projekti / Ljubljanska tržnica, Garažna hiša pod tržnico, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str. 25 - 29.

Banqueting pavilion, restaurant Les cols by rcr arquitectes, Girona, Spain. (splet) Dostopno na: http://www.architectural-review.com/buildings/banqueting-pavilion-restaurant-les-cols-by-rcr-arquitectes-girona-spain/8641693.article (20.5.2014) Bessière, J. Local Development and Heritage - Wiley Online Library. (splet) Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/ doi/10.1111/1467-9523.00061/pdf (6.5.2014) El Bulli. (splet) Dostopno na: elbullifoundation.com/ (20.5.2014) Ljubljanski Projekti - Parkirna hiša pod mestno tržnico. (splet) Dostopno na: http://ljubljanski.projekti.si/parkirna-hisa-pod -mestno-trznico.aspx (13.5.2014) NOMA Lab / GXN (Innovation Unit of 3XN). (splet) Dostopno na: http://www.archdaily.com/245316/noma-lab-gxn-innovation-unit-of-3xn/ (20.5.2014) Odprta kuhna. (splet) Dostopno na: http://odprtakuhna.si/ (24.8.2014) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. (splet) Dostopno na: www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5628 (26.7.2014) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa ... (splet) Dostopno na: www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4067 (26.7.2014) Predstavitev obmocja trznic - Ljubljana. (splet) Dostopno na: www.ljubljana.si/file/378964/predstavitev-obmocja -trznic_091009.pd (13.5.2014) Register nepremične kulturne dediščine - giskds.situla.org. (splet) Dostopno na: giskd6s.situla.org/giskd/ (26.7.2014) Stare fotografije Ljubljane - Renton. (splet) Dostopno na: (13.5.2014)

http://www.renton.si/65-fotografij-skozi-zgodovino-ljubljane/

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. (splet) Dostopno na: http://www.zvkds.si/sl/zvkds/oe/zvkds-oe-ljubljana/ (26.7.2014)

Suhadolc, J. Projekti / Ljubljanska tržnica, Kronologija uničevanja tržnice, AB gradbišče Ljubljana, 2009, XXXIX, 181 -182, str.

44 - 45.

Detail »Concept« Gastronomy and Catering 3/2012 Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

68

8.1. SLIKOVNI VIRI 00

vir: osebni vir

43

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka (LJU - 342), POZ II/G

01

vir: http://blog.adw.org/wp-content/uploads/3Leonardo-Da-Vinci-The-Last-Supper.jpg

44

vir: osebni arhiv

02

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/Pompeii_family_feast_painting_Naples.jpg

45

vir: http://www.visitljubljana.com/file/142100/trznica.jpg

03

vir: http://onestep4ward.com/wp-content/uploads/2011/07/Damnoen-Saduak-Floating-Market-Ratchaburi-bangkok.jpg

46

vir: osebni arhiv

04

vir: http://en.wikipedia.org/wiki/:Voltaire_and_Diderot_at_the_Caf%C3%A9_Procope.jpeg

47

vir: osebni arhiv

05

vir: http://i.dailymail.co.uk/i/pix/2012/10/06/article-2213917-1560E812000005DC-768_965x650.jpg

48

vir: osebni arhiv

06

vir: http://data1.whicdn.com/images/4144497/large.jpg

49

vir: osebni arhiv

07

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8a/Fragonard_-_swing.jpg

50

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka (LJU - 342), POZ II/E16, 64

08

vir: http://static.guim.co.uk/sys-images/Media/Pix/pictures/2010/10/26/1288087909687/Jamie- Oliver-006.jpg

51

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka (LJU - 342), POZ II/A1, 188

09

vir: https://www.facebook.com/266681860133358/photos

52

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Fototeka (LJU - 342), POZ II/A2, 14

10

vir: http://www.dezeen.com/2012/11/21/host-restaurant-by-norm-architects-and-menu/

53

vir: osebni arhiv

11

vir: http://media-cdn.tripadvisor.com/media/photo-s/06/a1/61/32/hood-burger.jpg

54

vir: osebni arhiv

12

vir: http://www.pk.is/project/18/129/

55

vir: osebni arhiv

13

vir: http://www.bolteyel.com/wp-content/uploads/2014/02/Urban_Deli_stockholm2.jpg

56

vir: osebni arhiv

14

vir: http://www.weheart.co.uk/upload-images/fastvinic2.jpg

57

vir: osebni arhiv

15

vir: http://www.detail.de/daily/wp-content/uploads/2011/12/w-p-393_spiegel-kantine_004.jpg

58

vir: osebni arhiv

16

vir: http://static.dezeen.com/uploads/2012/09/dezeen_Oslo-Hotel-by-Haptic_2.jpg

59

vir: osebni arhiv

17

vir: http://trajekt.org/wp/wp-content/gallery/gostilna-dela/gostilna-dela_05.jpg

60

vir: osebni arhiv

18

vir: http://www.fcc.at/ef/img720/04303_2.jpg

61

vir: osebni arhiv

19

vir: http://static.dezeen.com/uploads/2009/12/dzn_Palillos-restaurant-by-the-Bouroullec-Brothers06.jpg

62

vir: osebni arhiv

20

vir: http://3.bp.blogspot.com/_Ee8WmS1r-h8/TNWGOJu9Z4I/AAAAAAAAAR8/4CCLKdDKK3Q/s1600/la+mand3.jpg

63

vir: osebni arhiv

21

vir: http://coloradocollege.edu/dept/ah/courses/ah207/drawing.jpg

64

vir: osebni arhiv

22

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/6/62/Tabard_Inn.JPG

65

vir: osebni arhiv

23

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/59/Carl_Spitzweg_047.jpg

66

vir: arhiv arhitekturnega biroja Kombinat

24

vir: http://chuckmantorontonostalgia.files.wordpress.com/2013/03/postcard-toronto-royal-york-hotel-banquet-room.jpg

67

vir: arhiv arhitekturnega biroja Kombinat

25

vir: http://usoniandreams.info/wp-content/uploads/2012/01/imperial_hotel.jpg

68

vir: osebni arhiv

26

vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/6/61/TremontHouse_ca1830s

69

vir: osebni arhiv

27

vir: http://wallgator.com/wp-content/uploads/2013/09/dubai-burj-al-arab.jpg

70

vir: osebni arhiv

28

vir: http://static.dezeen.com/uploads/2011/01/dzn_Tree-Hotel-by-Tham-and-Videgard-Arkitekter-3.jpg

71

vir: http://si.wsj.net/public/resources/images/OB-YP647_nomaki_J_20130821072745.jpg

29

vir: http://www.yatzer.com/assets/Article/2417/images/Mandarin-Oriental-in-Barcelona-Patricia-Urquiola-yatzer-9.jpg

72

vir: http://si.wsj.net/public/resources/images/OB-YP647_nomaki_J_20130821072745.jpg

30

vir: http://www.visitljubljana.com/file/1271004/ladjica-2.jpg

73

vir: http://i.telegraph.co.uk/multimedia/archive/02680/paris-food_2680080b.jpg

31

vir: osebni arhiv

74

vir: http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/files/styles/s_1280_1024/public/2014/03/20/ok_sb5.jpg

32

vir: osebni arhiv

75

vir: http://www.farq.edu.uy/patio/wp-content/uploads/2012/03/paulo_-07811PR060824_015D.jpg

33

vir: osebni arhiv

76

vir: http://36.media.tumblr.com/f8d93239788b39cfdf7da08729080043/tumblr_ng5nbtPDNX1qm2kg4o1_500.jpg

34

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zemljevidi in karte (LJU - 337), št.622

77

vir: http://rubens.anu.edu.au/htdocs/laserdisk/0237/23702.JPG

35

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Načrti (LJU - 334), mapa 00/3, 1

78

vir: http://aff.bstatic.com/images/hotel/max300/104/10450768.jpg

36

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Zemljevidi in karte (LJU - 337), 1225

79

vir: http://www.indesignlive.com/wp-content/uploads/2013/05/atrium-condesa-df.jpg

37

vir: http://www.visitljubljana.com/file/139097/valvasor.jpg

80

vir: http://ipreferparis.typepad.com/i_prefer_paris/images/2007/08/06/copie_de_eurl0019def.jpg

38

vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Načrti (LJU - 334), mapa 17A/3, 1

81

vir: http://static.dezeen.com/uploads/2015/01/Constance-Guisset-furniture-lighting-for-Suite-Novotel-hotel-lobby_0.jpg

39

vir: osebni arhiv

82

vir: osebni arhiv

40

vir: osebni arhiv

83

vir: osebni arhiv

41

vir: osebni arhiv

84

vir: osebni arhiv

42

vir: osebni arhiv

85

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

69

Hvala staršem za ljubezen in podporo.

Mentorju Vasi J. Peroviću za usmerjanje in priložnost.

Juretu za arhitekturne nasvete.

Tomažu Slaku za pomoč pri iskanju konstrukcijskih rešitev.

Arhitekturnemu biroju Kombinat za prijaznost.

Kristini za korekture teoretičnega dela.

Hvala prijateljem, za nepozabne trenutke tekom študija.

Lori za sestrsko razumevanje in skupne dogodivščine.

Dušanu in Silvi za vzpodbudo in navdih.

Teotu za vse.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

70

Podpisana Sara Slivnik izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani, ki sem jo izdelala pod mentorstvom Vase J. Perovića in sem jo zagovarjala dne 2.4.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Univerza v Ljubljani

I

Fakulteta za arhitekturo

I

Sara Slivnik

I

Magistrsko delo: Idejna zasnova gastronomskega centra s hotelom v Ljubljani

I Mentor: doc. Vasa J. Perović, MA BIA

I

Leto vpisa: 2007/08

I

Leto izdelave magistrskega dela: 2014/2015

71