Page 1

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

magistrsko delo

IDEJNA ZASNOVA NOVEGA MODELA MESTNEGA PARKA REVITALIZACIJA CENTRALNEGA STADIONA ZA BEŽIGRADOM

Nika van Berkel

mentor: doc. Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA) somentor: asist. Anja Vidic u.d.i.a. konzultant za konstrukcijo: dr.Tomaž Slak, u.d.i.a. konzultant za zelenje: Janez Mihael Kocjan leto vpisa: 2008/2009 leto izdelave dela: 2015


Kulturne rekreacijske površine zadovoljujejo različne potrebe uporabnikov. Z oživitvijo prostora poskrbimo za kontinuirano uporabo, kar je ključna lastnost odprtih prostorov v mestu. Centralni stadion deluje kot zeleni mestni atrij. Obstoječe Plečnikove objekte se nameni za spremljevalne programe, kot je uprava, sanitarije in restavracija, zaradi katerih prostor nemoteno deluje.

Projekt revitalizacije Centralnega stadiona mestu vrne del Plečnikove dediščine in s tem izboljša odnos prebivalcev do prostora. Projekt predstavlja model mestnega parka v sklopu revitalizacije Centralnega stadiona, ki z novim programom in diskretno umestitvijo novih volumnov skupaj z novo zazelenitvijo tvori novo razgibano krajino.

Magistrska naloga obravnava problem degradiranega območja Centralnega stadiona za Bežigradom. Območje predstavlja velik potencial za razvoj javnega prostora za Bežigradom.

Pri oživitvi novega mestnega parka se skozi razvoj projekta dosledno upošteva Plečnikovo dediščino in načela njegovega snovanja odprtega prostora.

Kasneje dodano arhitekturo, ki je arhitekturno in programsko neustrezna, odstranimo. Nove intervencije v prostoru so mestna plaža z bazenom, veliki in mali oder za dogodke, zunanja kavarna restavracije ter športne površine za odbojko, šah, balinčke, namizni tenis in otroško igrišče, ki se pojavijo v areni stadiona ob tribunah. Piknik prostori, viseče mreže in klopi za sprostitev v zelenju so mirnejši in se nahajajo v sredini arene. Vsi dodatni prostori, ki jih programi potrebujejo, so poglobljeni v tla in se zlijejo s krajino parka. Pomemben del naloge je zelenje – gradnik prostora. Uporabijo se le avtohtone slovenske rastline, ki dodatno nadgradijo osnovno temo mestnega parka. Visoko in nizko zelenje je pretežno umeščeno v areno in tvori razgibano krajino in gozd ter je zasnovano neformalno. Glavne sprehajalne poti v areni so zasnovane organsko v spontano razporejenem zelenju. Zgornja tekaška pot se ovije okoli arene med nizko vegetacijo in grmičevjem.

POVZETEK / ABSTRACT

Ljubljana vse bolj pozablja na podobo mesta, katerega glavna sestavina je kulturna identiteta, ki se odraža tudi v arhitekturi. Pri tem je ključno, da kulturna dediščina, s katero morajo imeti ljudje osebni stik, ostaja »živa«. Centralni stadion za Bežigradom je za javnost zaprt že od leta 2008. Namesto da bi prostor namenili javnosti, stadion propada, njegov pomen pa se vse bolj izgublja.

3

The various needs of the users are satisfied by introducing cultural and recreational surfaces. By reviving the area, we ensure continuous use, which is a key component of any open city space. The Central Stadium is repurposed as a green atrium for the city. The existing objects built by Plečnik are converted to serve accompanying facilities, such as management, public toilets and a restaurant, which are required for the normal functioning of the area.

The project of revitalisation of the Central Stadium brings back part of Plečnik’s heritage and improves the residents attitudes towards this area. It proposes a city park model and a revitalisation which encompasses new programmes and discrete new volumes and greeneries to form a fresh and diverse landscape.

This thesis treats the problem of the degraded area of the Bežigrad Central Stadium. There is large potential to develop this area into public space for Bežigrad’s residents.

Ljubljana seems to be forgeting the times when it was a city with a strong cultural identity, reflected through architecture. To be kept “alive”, cultural identity requires continuous personal contact with the residents. The Bežigrad Central Stadium has been closed for public since 2008. Today it is in a deteriorated state and has all but lost its place in the minds of Ljubljana’s inhabitants.

While the goal of the project is to revitalise the object by turning it into a city park, strict emphasis is placed on preserving Plečnik’s heritage and his principles of open space planning.

The center of the arena is quieter and can serve as a picnic area. There are hanging nets and benches to allow for relaxation among the greeneries. All additional spaces required by these programmes are lowered below the ground level in order to blend in with the park’s landscape. The implementation of greeneries – the building blocks of space – is an integral part of this task. Only indigenous plants are to be used, thus adding an extra level of substance to the basic theme of the city park. Large and small greeneries are mostly placed inside the arena, producing a dynamic, forested landscape of informal design. The main walkways follow an organic pattern among spontaneously placed greenery. The upper running track folds around the arena, surrounded by short vegatation and shrubbery.

The subsequently built architecture, which is unsuitable, is removed. New interventions are added: city beach with a pool, small and large stage for various shows, outside coffee shop, recreational surfaces for volleyball, chess, boules and table tennis and children’s playground. All of these are located inside the arena, along the stands.

S1 / Stadion Bežigrad, 1983, foto: Dragan Arrigler

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

4


KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT

KAZALO

UVOD

PROSTOR in ZGODOVINA

Opis prostora Zgodovina Ljubljane Regulacija severnega dela Ljubljane Začetki športne kulture v Ljubljani Leseni stadion Zgodovina Stadiona

JOŽE PLEČNIK

O arhitektu Plečnik in ureditve odprtega prostora

CENTRALNI STADION

Natečajni predlog / predstavitev in kritika Programske in konservatorkse zahteve Metodologije varovanja kulturne dediščine Analiza velikosti stadiona Širše območje Ožje območje Ožje območje - inventarizacija

PARK

Kaj je park? Zgodovina parkov Park nekoč / Park danes Ljubljanski parki Dobre prakse

PROJEKT

Razvoj koncepta Koncept Razvoj programa Ritem programa Elementi parka Koncept zelenja Katalog zelenja Tehnična zasnova Konstrukcijska zasnova Prenova prej / potem

GRAFIČNO GRADIVO

Obstoječe stanje / 1:750 Situacija / 1:750 Pogled iz gloriete na park Mestna plaža / 1:250 Dvorana za lokalno skupnost / 1:250 Veliki oder / 1:250 Mali oder / 1:250 Glorieta / 1:250 Uprava / 1:250 Prečni prerez / 1:250 Vzdolžni prerez / 1:250 Pogled iz mestne plaže Detajl / Mestna plaža / 1:20 Detajl / Dvorana za lokalno skupnost / 1:20

VIRI IN LITERATURA

5

3

5

7

10

11 13 15 17 19 21

24

25 27

30

31 33 35 37 39 47 51

56

57 59 61 63 65

68

69 71 73 75 77 79 81 83 85 87

92

93 95 97 99 101 103 105 107 109 111 113 115 117 119

121

S2 / Stadion - detajl zidu, arhitekt Jože Plečnik

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

6


UVOD

Centralni stadiona za Bežigradom je bil zgrajen v fazah med leti 1923 in 1935 za potrebe telovadnega društva Slovenske krščansko-socialne zveze Orli ter za gasilske vaje in shode. Arhitekt Jože Plečnik je prostor že pri razvoju koncepta dojemal drugače. V kasnejših letih se je stadion uporabljal kot stadion za športne prireditve in kulturne dogodke. Od leta 2008 je stadion zaprt za javnost in propada. Prostor je tako neaktiven in degradiran, potrebuje osvežitev programa in krajine.

OPREDELITEV PROBLEMA

/Izguba identitete prostora. /Pomanjkanje raznolikih aktivnosti v parkih za zadovoljevanje družbenih potreb. /Neizkoriščen potencial Centralnega stadiona za Bežigradom.

PROBLEMATIKA

Ljubljana je zeleno mesto, s kar nekaj parki. Vsak ponuja svoj program. Novi mestni park bi pomenil veliko nadgradnjo Ljubljane in njene identitete, saj bi s svojo raznoliko ponudbo aktivnosti in zanimivim zelenjem privabljal prebivalce in turiste ter tvoril novo krajino sredi mesta. To je prostor druženja ter zeleni atrij Ljubljane.

ZAKAJ LJUBLJANA RABI NOV MESTNI PARK?

7

Preko analiz in fotografij določim nov program in pristop k revitalizaciji prostora. Z delovnimi maketami, skicami in celotnim miselnim procesom predlagamo končno rešitev, ki se poveže v razgibano krajino mestnega parka. Projekt je prikazan z diagrami, tlorisi, prerezi in s fasadnim pasom v detajlu. Vizualizacije prikazujejo atmosfero lokacije, materialnost in odnose novega do obstoječega.

METODE DELA

Cilj magistrskega dela je revitalizirati območje Centralnega stadiona. Nadomestiti program z novim in s tem zagotoviti raznolike aktivnosti v danem prostoru, ki privabljajo prebivalce mesta in turiste. Pri revitalizaciji skozi proces upoštevamo Plečnikovo dediščino in načela snovanja odprtega prostora. Prostoru se doda kvalitetno krajino razgibanega mestnega parka s slovenskim avtohtonim zelenjem.

CILJI MAGISTRSKEGA DELA

S3

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

8


PROSTOR IN ZGODOVINA


V Ljubljanski kotlini še danes poteka tektonsko ugrezanje. Dokaz, da je območje tektonsko nemirno, so pogosti potresi, zlasti katastrofalni potres leta 1895. Večina mestnega ozemlja je v porečju Ljubljanice, ki ima kraške izvire pri Vrhniki in Verdu. Ljubljanica teče čez Barje, v mestu se vanjo izlivata leva pritoka, potok Mali graben in reka Gradaščica. Na območju Mestne občine Ljubljana je pomembno sotočje Save, Kamniške Bistrice in Ljubljanice. Struga Ljubljanice je v mestu v celoti preoblikovana in obdana s pozidanimi površinami. Reka je precej onesnažena, zaradi neprečiščenih komunalnih in industrijskih odpadnih vod Vrhnike in Verda. Območje Ljubljane je bogato s podtalnico, ki je pitna in vsebuje primerno količino kalcija in magnezija. Ljubljana je po potresu leta 1895 zaradi

Iz programske analize Ljubljane je razvidno, da je v bližnji okolici stadiona že kar nekaj športno rekreacijskih površin. Športni park Ljubljana ima nogometna in teniška igrišča, površine za tek in atletiko ter zunanji fitnes. Vsa niso popolnoma odprta za javnost in so v zasebni lasti. Športni center Triglav ima notranjo telovadnico in fitnes ter zunanja igrišča za nogomet in košarko. Sosednja stavba je Osnovna šola Vita Kraigherja, ki ima v svojem predprostoru park z igriščem za otroke. V neposredni bližini so tudi srednje šole in fakultete z zunanjimi parkovnimi in športnimi površinami. Za Bežigradom je malo poudarka na kulturnem programu, trenutno so le v Mladinski knjigi

(povzeto po: dr.Milan Orožen Adamič, dr.Drago Perko, Drago Kladnik, 1996, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, str.171; http://sl.wikipedia.org/wiki/ Lju-bljana ; Mirko Pak, 2002, Geografija Ljubljane, Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Lju-bljani; https://sites.google.com/site/ljmojemesto/ home/ znacilnosti)

dotoka kapitala, naraščanja delovnih mest, prometnega položaja začela hitreje naraščati in se širiti. Mesto se je tako razširilo vse do Šiške, Vodmata, Rudnika, Dravelj, Kosez, itd. Podnebje je oceansko, meji na subtropsko vlažno s celinskimi značilnostimi. Značilna so topla poletja in mrzle zime. Najtoplejša meseca sta julij in avgust, najhladnejši pa mesec januar. Padavine so enakomerne skoraj skozi celo leto, le zima in pomlad sta bolj suhi. Ljubljana je predvsem znana po megli, ki je zabeležena v povprečju 121 dni na leto.

OPIS PROSTORA

Mesto Ljubljana leži v južnem delu Ljubljanske kotline, ob 1,5 km širokih Ljubljanskih vratih, s površino 163,8 km2. Obdajato jo Ljubljansko barje na jugu in Ljubljansko polje na severu. Tu si je reka Ljubljanica vrezala pot skozi nizko gričevnato pregrado iz karbonskih glinavcev in peščenjakov. Ti sestavljajo na zahodu Rožnik (394m) in Šišenski hrib (429m), na vzhodu pa Grajski grič (376m) in Golovec (450m). Na severu polje omejujeta Šmarna gora (669m) in Rašica (641m). Ljubljana ima ob reki Ljubljanici nadmorsko višino 298m. Najvišja točka v Mestni občini Ljubljana je Janški hrib (794m).

20 KM

11

prostori za kulturne dogodke. Severni mestni park Navlje je namenjen predvsem otroški igri, ima sprehajalne poti in urbano opremo. Športni park Stožice je velik športni kompleks z novim nogometnim stadionom in pokrito dvorano za športne in kulturne dogodke. V mestnem predelu Bežigrad ni kopališča, Ljubljana jih ima nekaj, vendar so večinoma degradirana. Za Bežigradom torej primanjkuje kulturnega programa in športnih in zelenih površin, ki bi bile namenjene javnosti, ter program, ki oživlja urbano dogajanje v mestu.

1000 M

park

Tehnološki

Koseški bajer

Fakultete in štud.dom

Mostec

PROGRAM V LJUBLJANI

Kolezija Štefan

Inštitut Jožef

Fakultete in štud.dom

PK Ilirija

Fakultete in štud.dom

Narodamoderna galerija

Tivoli

Tivoli

ŠC Triglav

ŠP Ljubljana

Sokolski dom Tabor

Navje

Kulturne ustanove

MSUM

Fakultete in štud.dom

Grad

zavod BIG

Kopališča

Dif

ŠP Kodeljevo

Golovec

Kodeljevo

Fakultete in štud.dom

Stožice

Hipodrom

ŠP Stožice

Laguna

Izobraževalne ustanove

Žale

Športne in zelene površine

MAO

Atlantis

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

12


13

Osrednja trgovska pot, ki je potekala od morja preko Ljubljanske kotline, je predstavljala idealne pogoje za nastanek srednjeveškega mesta z Ljubljanico kot hrbtenico, vklenjeno med grajski hrib in ostanek antičnega emonskega obzidja. Grajski hrib in Ljubljanica sta pomenila izhodiščno urbanistično os, kjer sta nastala dva predela obzidanega mesta in

Rimska naselbina Emona je nastala leta 14 na jugozahodu današnje Ljubljane. Okoli leta 50 je naselbina postala rimski vojaški tabor, utrjen z zidanim obzidjem. Naselje je bilo strateška postojanka in je odigralo pomembno vlogo v številnih vojnah. Štelo je med 5000 in 6000 prebivalcev. Ulice so bile tlakovane, hiše zidane, opremljene z javno kanalizacijo in centralnim ogrevanjem. Leta 1809 je Ljubljana kot del avstrijskega ozemlja prišla pod francosko oblast. Mesto je zašlo v gospodarske težave, saj bogastva iz prejšnega stoletja ni bilo več. To se je spremenilo, ko mu je Napoleon dodelil položaj središča večje upravne enote in v Ljubljani priznal enakopravnost slovenskega jezika. Mestna slika se tedaj ni spreminjala z zidavo, ampak z ozelenitvijo javnega prostora. Promet po Ljubljanici se je bistveno povečal, zaradi prevoza žita,

Ljubljana je le kratko obdobje po kapitulaciji Avstro-Ogrske ostala upravno središče Slovenije. Ta je razpadla na dva dela, in sicer Ljubljansko ter Mariborsko oblast. Akumulacija slovenskega kapitala je naraščala z industrializacijo mesta. Koncentracija kapitala je spreminjala mestno podobo, saj so večja podjetja začela graditi poslovno-stanovanjske stavbe. V začetku tridesetih let je Ljubljana štela že več kot 60.000 prebivalcev. Največji vpliv na medvojno arhitekturo v Ljubljani ima domača arhitekturna šola, ki je dvignila narodno zavest. Ustanovil jo je arhitekt Ivan Vurnik, kot oddelek tehnične fakultete na

Mesto Ljubljana je po potresu postalo neuradna prestolnica Slovencev. Meščani so želeli uveljavljati svoje ideje ter nacionalno pripadnost tudi v stavbni stroki in prav potres jim je dal to priložnost. Preko desetine hiš je bilo porušenih, ostale so potrebovale temeljito obnovo. Gradnja ni bila dovoljena, saj so strokovnjaki najprej morali izdelati regulacijski načrt. Za zasnovo regulacijskega načrta so se potegovali Camillo Sitte, Maks Fabiani in Anton Wolf, ki so na lastno pobudo izdelali urbanistične predloge. Nobeden od predlaganih projektov ni bil sprejet, zato ga je izdelal stavbinski urad pod vodstvom načelnika inž. Jana Duffeja.

V Ljubljani je na prehodu iz 17. v 18. stoletje je nastala kulturna atmosfera, z gospodarsko ustalitvijo, koncem turških vpadov in ustanovitvijo Academie operosorum leta 1693 in Ljubljanskega kulturnega centera ter organizirano akcijo za prenovitev mesta. Protireformacijsko obdobje se kaže v gradbeni vnemi, ki ruši staro na račun novih idealov. Prvi veliki arhitekturni deli, ki so se jih lotili, sta bili Ljubljanska stolnica leta 1700 in trnovska cerkev. V 18. stoletju je mestni svet izgubil svojo samostojnost, o usodi mesta so odločali državni organi. Proti koncu stoletja je mesto začelo izgubljati svoj pomen, Ljubljana je dobila značaj malega provincialnega mesta. Leta 1787 je okrožna oblast ukazala mestni občini, naj podre vse utrdbene naprave, s čimer se velikost in število prebivalcev mesta poveča.

V 12. stoletju pred našim štetjem se je v Ljubljanski kotlini naselilo novo ljudstvo, nosilci kulture žarnih grobišč, ki naj bi bili etnični temelj ilirskega prebivalstva na tem ozemlju. S prihodom rimskih čet je območje dobilo drugačen zgodovinski pomen. Rimljani so iz Ogleja kot izhodiščne postojanke prodirali na Balkan. Pod njihovo oblast je prišla tudi tukajšnja ilirska naselbina.

blaga in premoga. V 19. stoletju je največji poseg v Ljubljano predstavljala izgradnja železnice Dunaj-Trst.

je bila Ljubljana. Vodja slovenske reformacije je bil Primož Trubar, po njegovi zaslugi smo slovenci dobili prvi knjigi v svojem jeziku.

Stalna naselitev na ozemlju današnje Ljubljane oziroma njene okolice se je začela s tako imenovano ljubljansko koliščarsko kulturo. Kolišča so verjetno nastala ob koncu mlajše kamene dobe na bregu nekdanjega plitvega jezera, kjer je danes Barje.

sicer Stari trg ter Mesto. V srednjeveški Ljubljani so bile razvite različne obrti. Gospodarska moč mesta se je krepila in Ljubljana je postala eno najpomembnejših habsburških trgovskih in gospodarskih središč. Spremenil se je tudi njen cerkvenoupravni položaj. Cesar Friderik III. je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, da bi okrepil položaj svojih dežel. Da bi bile čimbolj izkoriščene naravne možnosti za obrambo, je srednjeveška Ljubljana stala v zavetju med Grajskim gričem in reko Ljubljanico. Le Novi trg je segal čez reko, vendar je bil prav tako dobro zavarovan z obzidjem. Mesto se je prilagodilo polkrožnemu zemljišču pod gradom, kjer se je ob glavni ulici razvil lijakast tržni prostor. Ob Ljubljanici je bilo pristanišče Breg, ki so ga opustili šele v 19. stoletju. Srednjeveški meščani so hiše lahko postavljali le s čelom ob glavni ulici, saj je bilo mestno zemljišče razdeljeno na ozke parcele, pravokotne na ulico. Grad je v 13. stoletju postal sestavni del mestnega pečata in kasneje mestnega grba. Zunaj obzidanega mesta so že v srednjem veku nastala značilna predmestja. Ob koncu srednjega veka so se v Ljubljani začele večje spremembe. Med zunanjimi nevarnostmi so bili turški vpadi, ko so leta 1472 Ljubljančani doživeli pravo turško obleganje. Zaradi naraščajočih nasprotij v fevdalni družbi so se začeli kmečki upori, kjer naj bi uporni kmetje leta 1515 zasegli celo mesto. V 16. stoletju se je na Slovenskem začelo reformacijsko gibanje. Najmočnejše središče protestantizma

S5 / Ljubljana okoli leta 1670

(povzeto po: dr.Milan Orožen Adamič, dr.Drago Perko, Drago Kladnik, 1996, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, str.171 ; http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana,19.8.2014) ; povzeto po: Aleš Vodopivec, 1974, Arhitektura Ljubljane)

Ljubljana je postala ustavno središče slovenskega naroda šele po osvoboditvi. V arhitekturi so se v tem času ukvarjali predvsem s planiranjem industrijskih, stanovanjskih, kulturnih in športnih objektov. V koncu 40-ih let so gradili upravne ali poslovne stavbe, ki pa se niso povezovale s stanovanjskim programom. Center Ljubljane se je tako postopoma spremenil v poslovno-trgovski center Slovenije.

Ljubljanski univerzi. Leta 1921 je k sodelovanju na Ljubljanski šoli za arhitekturo pristopil Plečnik. Njegovo arhitekturno raziskovanje je ohranjalo stik z vsakdanjim življenjem, saj se je s svojim delom želel približati skromnemu prebivalstvu.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

S4 / Pogled na Dunajsko okoli leta 1800

ZGODOVINA LJUBLJANE

14


15

S6 / Jože Plečnik: načrt regulacije severnega dela Ljubljane, risal Vinko Glanz

REGULACIJA SEVERNEGA DELA LJUBLJANE

16

(povzeto po: Jože Plečnik, 1929, Studija regulacije severnega dela Ljubljane, Dom in svet, Ljubljana, letnik 42, številka 3; http://ppmol.org/urbanizem5/submain. php?get=123)

Regulacijski načrt za severni mestni del Ljubljane je bil izdelan leta 1929. Severni mestni del so takrat imenovali Svetokriško predmestje ali okraj. Štelo naj bi od 35.000 do 40.000 prebivalcev. V severni del naj bi se vstopalo preko železniške proge na Dunajski in preko Martinove ceste in Vodmata pod železnico. Če bi se proga južne železnice poglobila, bi se lahko Miklošičeva in Kolodvorska podaljšali v severni del mesta, je menil arhitekt Jože Plečnik. Tako bi dosegli stik med starim in novim delom mesta. Že pri regulacijskem načrtu se je arhitekt ukvarjal z zelenjem, saj velikokrat omenja različne principe oblikovanja odprtega prostora in zazelenitve. Gramoznice ali peščene jame obravnava kot oblikovni element. Ljubljano je zasnoval kot koncentrično mesto znotraj krožne ceste, ki je objela najbližje vasi in naselja. Plečnikov regulacijski načrt je imel velik vpliv na razvoj Bežigrada – načrt za Svetokriški okraj.

Pomemben preskok v razvoju mesta Ljubljana je bil potres leta 1895, s katerim se je pospešila izdelava regulacijskega načrta za obnovo. Takrat sta častno nalogo dobila Camillo Sitte in Maks Fabiani. Sitteja so pri razvoju načrta predvsem zanimali detajli, medtem ko je Fabiani reševal številne probleme razvoja mest. V raziskavo je vključil tudi dejstvo o rasti mesta in razvil načrt o regulaciji severnega dela Ljubljane.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


17

ZAČETKI ŠPORTNE KULTURE V LJUBLJANI

Sokolstvo je telovadno gibanje slovanskih narodov v slovanskih deželah habsburške monarhije, ki je nastalo kot protiutež delovanju nemške telovadne organizacije Turnverein. Čeh Miroslav Tyrš je leta 1861 zasnoval temelje načrtnega razvoja telovadbe, ko je ustanovil društvo za telovadbo Sokol. Gibanje se je kmalu razširilo po vsej Evropi, pri nas je bilo razdeljeno na liberalno obarvano sokolstvo in verskonazorsko katoliško usmerjeno orlovstvo. Leta 1888 so organizirali prvi slovenski sokolski zlet v Ljubljani in sicer ob 25-letnici ustanovitve Južnega Sokola. Sokolstvo se je pri nas začelo razvijati leta 1863, ko je bilo ustanovljeno društvo Južni Sokol. Orlovstvo pa se pojavi leta 1906 na Jesenicah, kot protiutež sokolstvu. Sokoli so se zbirali v sokolskih domovih in telovadnicah, organizirali pa so tudi nastope oziroma zlete. V okviru teh priložnosti so gradili začasne tribune in vadišča. Leta 1913 so imeli v Ljubljani vseslovenski orlovski zlet, ki se je začel na Kongresnem trgu in nadaljeval na dvorišču vojašnice na Poljanski cesti. Med prvo svetovno vojno so bila sokolska društva prepovedana. Leta 1919 so ustanovili Sokolsko zvezo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1920 preimenovala v Jugoslovansko sokolsko zvezo. V njej je delovalo 361 sokolskih društev z 38.000 člani. Sedež Jugoslovanske zveze je bil do leta 1929 v Ljubljani. Nato so ga preselili v Beograd in ob uvedbi kraljeve diktature ustanovili Sokol Kraljevine Jugoslavije. Mesto sokolske staroste je (povzeto po: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.83-85; Vladimir Vilman, 2008, Prvi ljubljanski stadion, Kronika, 56, str.86-90)

pripadlo prestolonasledniku Petru Karađođeviću. Osnovni namen Sokola tako ni bil več telesna kultura, temveč širjenje jugoslovanskega vpliva. Leta 1941 je okupator ukinil vse sokolske organizacije, leta 1945 pa so slovenski sokoli ustanovili telesnovzgojno organizacijo Partizan.

S8 / Sokolski zlet v Ljubljani

S7 / Napoved orlovske prireditve

S9 / Orlica v kroju, narejenem po Plečnikovi predlogi

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

18


19

LESENI STADION

(povzeto po: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.85-88; Vladimir Vilman, 2008, Prvi ljubljanski stadion, Kronika, 56, str.86-90)

Prvi slovenski oziroma ljubljanski stadion so zgradili leta 1922 za prvi jugoslovanski sokolski zlet, na lokaciji med današnjo Linhartovo in Topniško cesto ter Zupančičevo jamo. Za to lokacijo so se odločili, ker je bila komunikacijsko in cenovno najugodnejša. Stadion je sprejel 50.000 obiskovalcev in 5000 tekmovalcev. Prostor je meril 82.662 m². Za celotno zasnovo, izdelavo tribun in ograj ter postavitev je poskrbel tesar Ivan Zakotnik. Stadion je gradilo 250 delavcev, končali so ga v treh mesecih. Gradbena zasnova je predvidela telovadišče kot osrednji del, ki so ga obkrožale štiri tribune, na zahodu glavna, na vzhodu članska ter severna in južna. Zlet si je ogledal tudi kraljevi par, zato je bil to velik dogodek, ki so ga spremljale prireditve in mimohodi. Konstrukcijo so po zletu podrli, vendar se je pokazala potreba po stalnem stadionu v Ljubljani. Pobudo so prevzeli Orli in pričeli z zbiranjem sredstev za gradnjo pravega stadiona. Uvod v akcijo je pomenil veliki katoliški shod 26. avgusta 1923 z nastopom orlov in orlic v nekdanji gramoznici ob Dunajski cesti. Nasuli so teren in uredili brežine. Vodstvo je bilo nad lokacijo navdušeno. Lastnik zemljišča je bil nemški viteški red, a jih to ni oviralo. Izdelavo načrtov so zaupali Jožetu Plečniku, ki je že pred tem sodeloval z Orli pri oblikovanju prapora in krojev za orlice. (citirano: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.88)

»[leseni] stadion so zaradi visokih stroškov vzdrževanja kmalu podrli, leta 1923 pa začeli graditi - po izjavi F.Saleškega Finžgarja stadion »ki mu ni para v Evropi« - Plečnikov stadion za Bežigradom. Plečnik je gradnjo kometiral: »Gradim stadion za mal' d’nar,« saj so se sredstva zbirala tudi s tombolo, katere prva nagrada je bila vila Stadion, ki še danes stoji v Mariborski ulici blizu stadiona.«

S13 / Gradnja lesenega stadiona

S12 / Pogled na tribuno

S11 / Pogled na stadion

S10 / Lokacija lesenega stadiona v Ljubljani

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

20


21

Centralni stadion za Bežigradom je bil zgrajen za potrebe telovadnega društva Slovenske krščansko-socialne zveze Orli ter za gasilske vaje in shode. Na mestu današnjega stadiona je bila jama že izkopana, saj so zemljišče uporabljali za gramoznico. Dno so zravnali in uredili za veliki katoliški shod, 26. avgusta 1923, združen s telovadnim nastopom orlov in orlic. Še istega leta je Plečnik dobil naročilo za izdelavo načrtov stadiona z areno, 400 metrov dolgo tekaško stezo, sedeži za gledalce, prostori za manjše vadbe ter taborišča med areno in obzidjem. Plečnik se je dobro zavedal pomena stadiona v razporeditvi centralnih mestnih funkcij. Dojemal ga je kot del novega mestnega inventarja prestolnice. Arhitekt je sebe označil za nedružabnega človeka, vendar je verjel v ideal plemenitega druženja in tekmovanja. Vzore je jemal pri starih Grkih. Tudi društva so šport pogojevala drugače, Orli so želeli imeti množične zlete in telovadne nastope, pri izboru športnih objektov

(citirano: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.96)

Plečnik: »Manjka mi ideje, kajti to so prostori za drugačne ljudi, kakor smo mi, se pravi za ljudi, ki so drugače konstruirani kot jaz. Jaz nisem družaben človek. Družiti se že od nekdaj ne morem. ... Vidite, sokolstvo, orlovstvo, vse to je meni, se pravi mojemu srcu tuje. Gotovo je ta volja nekaj velikega, kar se bo razvilo tako kot pri Grkih. Toda meni je vse tuje!«

Evharistični kongres, 1935

ZGODOVINA CENTRALNEGA STADIONA

so bili zelo skromni. Šport so dojemali kot nekaj sezonskega. Pri arhitekturni zasnovi je Plečnik sledil predvsem antičnim vzorom ter povezavi atletskega tekmovališča z gledališčem na prostem. Navdih je iskal v mistiki in čustvih, ki jih športni dogodki prebudijo v človeku. Gradnje stadiona so se lotili postopoma, zaradi pomankanja denarja. Plečnikovo projektno zasnovo stadiona je dokončal njegov študent Ivan Pengov. Leta 1925 so na južni, severni in zahodni strani zgradili opečno ograjo, ki jo je Plečnik prekinil z dvojnim vencem ter zid preluknjal z ločnimi opekami. Vsakih pet metrov je postavil ploščo, nanjo kocko in kroglo. Poudaril je zahodno stranico iz Vodovodne ceste, leta 1926 so ob Dunajski cesti dokončali še stranico s stebriščem z okroglimi profiliranimi kladami. V naslednjih dveh letih so z loterijo zbrali nekaj denarja in dokončali zahodno stranico in uredili sedeže na južni strani. Po letu 1929 je obstala samo še organizacija Sokolov Kraljevine Jugoslavije, zato so dela na Centralnem stadionu zastala in se nadaljevala za evharistični kongres leta 1935. Za dogodek so potrebovali oltar, Plečnik si ga je zamislil kot lahkotno tribuno na robu arene - glorieto z rustificiranim podstavkom. Oltar je zasnoval kot teraso, ki jo obdaja zid z dorskimi stebri in z manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene kolonade v Plečnikovem opusu. Strokovnjaki štejejo stadion pod Plečnikovo prelomno arhitekturo iz tridesetih let. Kasneje po kongresu so postavili še sedeže na severni (povzeto po: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.92-102; http://www. delo.si/druzba/panorama/orlovski-stadion-med-nostalgijo-in-sanjami.html)

strani in še dve poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi bila glasbena paviljona. Na stadionu so pred koncem druge svetovne vojne domobranci na Hitlerjev rojstni dan prisegli vodji velike Nemčije. Po vojni je objekt prišel v last Fiskulturne zveze Slovenije, ki je dokončala sedeže in ostalo opremo. Skozi leta je bil sofinanciran s strani Sveta za telesno in tenično vzgojo mestne skupčine preko Zavoda inž. Stanka Bloudka. V sedemdesetih letih ga je prevzel nogometni klub Olimpija, vendar so kasneje ustanovili samostojno upravo Centralnega stadiona, ki je skrbela za vzdrževanje. Stadion je deloval vse do leta 2008, nato ga je Bežigrajski športni park zaprl. Na njem so se skozi vsa leta odvijala vrhunska atletska tekmovanja in nogometne tekme ter koncerti.

S16 / Načrti Plečnikovega učenca Ivana Pengova za Orlovski stadion

S15 / Glorieta, evharistični kongres 1935

S14 / Pogled na glorieto

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

22


JOナスE PLEト君IK


O ARHITEKTU

Arhitekt Jože Plečnik se je rodil kot četrti otrok 23. januarja 1872 skromni družini v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko šolo in delal kot mizarski vajenec v očetovi delavnici. Na oddelku za gradbeništvo v Ljubljani je končal obrtno šolo in dobil štipendijo Deželnega odbora ter se vpisal na študij v Gradcu, kjer se je šolal za stavbnega mizarja. Spoznal se je z dunajsko arhitekturno risbo, saj je pomagal profesorju Thyerju pri izrisu arhitekturnih načrtov. Leta 1892 mu je nenadoma umrl oče. Za prevzem očetove delavnice je bil premlad, zato je odšel na Dunaj, kjer se je zaposlil kot oblikovalec pohištva v priznanem podjetju J. W. Müller. V svojo šolo in atelje ga je sprejel Otto Wagner, ki je opazil njegovo nadarjenost. Ob uspešno končanem študiju je prejel rimsko nagrado, s katero je odšel na večmesečno popotovanje po Italiji. Ob vrnitvi se je zaposlil pri Wagnerju in kasneje odprl samostojni atelje. Plečnik se je v svojih dunajskih letih spoznal s Semperjevo teorijo o oblačenju konstrukcij, raziskoval je nove materiale in njegove strukturne zmožnosti. Plečnikova brezčasna in trajna arhitektura temelji na raziskovanju antičnih oblik in razvoju starih v nove vsebine. Poznavanje materialov in njegovih lastnosti mu je omogočilo prednost pred ostalimi oblikovalci in arhitekti. Leta 1911 je zapustil Dunaj in se preselil v Prago, kjer se je zaposlil kot profesor na praški Umetniško-obrtni šoli. Tu je veljal kot eden najbolj nadarjenih mladih slovanskih arhitektov. V tem obdobju je veliko raziskoval ljudske umetnosti

25

in načrtoval liturgične predmete. Praga je v tem času predstavljala center evropskega kubizma, nadrealizma in dadaizma, kar je Plečnika vodilo v nova raziskovanja. V Ljubljano se je vrnil leta 1921 in postal profesor na Tehniški fakulteti, ki jo je leta 1919 novoustanovil Ivan Vurnik. S svojimi študenti je raziskoval in reševal različna urbanistična vprašanja. Pri načrtovanju mesta ni pozabil na pomen prometa in industrije, vendar je veliko pozornosti namenil mogočnim javnim zgradbam, parkom in trgom. Lepota in urejenost mesta naj bi po njegovem mnenju krepili narodno zavest. Leta 1928 je izdelal regulacijski načrt za severni del Ljubljane, ki ni bil dokončno izpeljan. Zasnoval je tudi osnutek celovitega urbanizma Ljubljane, z vključitvijo okoliških naselij v mesto in umestitvijo upravnih in kulturnih ustanov, vendar so se ureditve izvajale glede na aktualne potrebe. Pri snovanju idej in načrtov je pozorno povezoval slovensko ljudsko kulturo in arhitekturo ter kot pomembno urbanistično sredstvo uporabljal drevje in rastlinje. Plečnik se je v poznejših letih svojega ustvarjalnega opusa posvetil cerkvenim in posvetnim zgradbam ter oblikovanju notranje opreme. Povojno obdobje je arhitekta močno prizadelo, saj se je stanje v slovenski arhitekturi močno spremenilo. Umrl je 7.januarja 1957 na svojem domu v Ljubljani. Jože Plečnik velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja in je močno vplival na identiteto našega mesta ter skozi številne posege oblikoval »Plečnikovo Ljubljano«.

(povzeto po: Andrej Hrausky,Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 2007, Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana, Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 9-31)

(citirano: http://projekti.gimvic.org/2001/plecnik2d/index. html)

»Javna slava, delo v javnosti, vse to ni nič! Samo pri delu, ko človek občuti za trenutek krila večnosti, dobi nekaj, česar mu ne more vzeti nihče več - zato pa je tudi umetnost tako grozno krasna stvar.« Jože Plečnik

S17 / Jože Plečnik

S18 / Načrt vile Stadion, po izročilu naj bi načrte za vilo v Plečnikovi šoli in pod njegovim strogim vodstvom izdelal Emil

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

26


27

Plečnik je že v zgodnjih fazah svojega ustvarjanja kazal zanimanje za odprti prostor. Njegova diplomska naloga »Urbanistično arhitekturna ureditev kopališkega mesta Scheveningen pri Haagu« je bila že povezana z urejanjem odprtega prostora, pri kateri je pokazal veliko znanja, pridobljenega pri Wagnerju. Plečnik zelenja ni uporabljal kot dekoracijo, temveč mu je nadel enakovredno kompozicijsko vlogo, kot pri oblikovanju notranjega prostora. Drevesa in zelenje je dojemal kot del kompozicije prostora, ki ga je oblikoval. Eno izmed prvih urbanističnih naročil je prejel v Pragi in sicer za ureditev vrtov gradu Hradačani. Najpomembnejša ideja Plečnika pri projektu je bila povezava mesta in gradu, obhodnost kompleksa in prehodnost. Četrto dvorišče ali vrt na Bastiji v gradu Hradačani predstavlja glavna Plečnikova načela oblikovanja grajenega in zelenega odprtega prostora.Peščeni del vrta je v geometrijskem rastru, travnati del je zasnovan kot nefromalni »japonski vrt«. Leta 1921 je postal profesor na Tehniški fakulteti v Ljubljani in se ukvarjal s pomembnimi urbanističnimi načrti za mesto. Izdelal je studijo regulacije severnega dela Ljubljane, kjer je skušal doseči moderno, zeleno in sončno mesto. Ena večjih nalog v Ljubljani je bila definitivno preureditev parka Tivoli, ki se je odvijala okoli leta 1927. Nova promenada Tivolija tako izraža osnost, simetrijo, perspektivo, dominanco in kontrast. Zelenje pred progo je postavljeno zelo urejeno in formalno, medtem ko se za progo

PLEČNIK IN UREDITVE ODPRTEGA PROSTORA

(povzeto po: Darja Pergovnik Cotič, 2013, Plečnikove ureditve odprtega prostora v Ljubljani, magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta)

pojavi dinamična organska razporeditev. Glavna ideja Plečnikovih ureditev odprtega prostora je preoblikovanje obstoječih zasnov ter kombinacije formalnih in neformalnih kompozicij vegetacije in grajenega.

ŠENTJAKOBSKI TRG / 1926-1938 / LJUBLJANA

VRT NA BASTIJI / GRAD HRADAČANI / 1928 / PRAGA

PROMENADA TIVOLI / 1931 / LJUBLJANA

PARK OB GRADU ZVEZDA / 1928 / PRAGA

PRIMERJAVA POSTAVITEV VEGETACIJE V ODPRTEM PROSTORU, JOŽE PLEČNIK

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

28


CENTRALNI STADION


31

V natečajni dokumentaciji so leta 2009 pripravili urbanistične smernice za obravnavano območja stadiona. Predlagali so novo zazidavo v bruto tlorisni površini cca 82.000 m2 z novo streho nad tribunami in avtomobilskim dostopom, se pravi garažo s predlagano brutotlorisno površino 108.000 m2. Celoten projekt naj bi stal 225 milijonov, končali naj bi ga v štirih letih. Program bi zajemal hotel, kliniko, nakupovalni center, fitnes, kegljišče, plezalni center, strelišče, mesto otrok, televizijski studio in pralnico avtomobilov. Plečnikovo glorieto bi spremenili v restavracijo. Natečaj je

Glede na potrebe športa v Ljubljani je prišlo do pobud, da se stadion preuredi in razširi, vendar zaradi pomankanja denarja in denacionalizacijskih postopkov posegi niso bili uresničeni. Leta 2009 pa je bil stadion razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. K obnovitvi je pristopil Joc Pečečnik, vendar je zaradi gradnje novega stadiona v Stožicah leta 2010 pomen Centralnega stadiona zbledel.

(citirano: mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.104)

»S stadionom za Bežigradom je Plečnik oplemenitil vso dolgo arterijo, saj je, kakor da lopa stebrov veže raztreseno nizko naselje od remize do Ježice v celoto in mu daje merilo« je zapisal Plečnikov učenec Dušan Grabrijan v delu Plečnik in njegova šola leta 1968.

NATEČAJNI PREDLOG / PREDSTAVITEV IN KRITIKA

Obstoječa zasnova prvonagrajene rešitve natečaja za prenovo in dograditev Plečnikovega stadiona prostor degradira in postavi v ospredje novo strukturo, ki ne vzpostavlja jasnega odnosa do starega. Volumni so preveliki v razmerju do obstoječe kulturne dediščine. Predlagani program potrebuje nov razmislek, saj je predvsem pomembno, da se sklada z identiteto lokacije in mesta Ljubljana v navezavi do prebivalcev. Plečnikov stadion je potrebno revitalizirati, ga osvežiti z novim programom glede na potrebe in kontekst ter poudariti zgodovinske, kulturne in rekreacijske kakovosti danega prostora, s poudarkom na močnejši identiteti območja. Plečnikovo oblikovanje prostora ne zanemarimo in se pri revitalizaciji ukvarjamo z odprtim prostorom, kot krajino.

(povzeto po: prof. Janez Koželj, u.d.i.a.; Jernej Vidmar, u.d.i.a, avgust 2008, urbanistične smernice za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani, Ljubljana, natečajna dokumentcija vabljenega mednarodnega natečaja za urbanistično in arhitekturno zasnovo prenove in dograditve Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani,http://ljubljanski.projekti.si/prenova-plecnikovega-stadiona.aspx)

ocenjevalna komisija izmed sedmih prispelih natečajnih predlogov izbrala rešitev Biroja GMP, von Gerkan, Marg und Partner Architekten iz Berlina.

S19 / Maketa prvonagrajene rešitve za prenovo stadiona, marec 2009

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

32


- ohranjanje vedute stadiona med vhodnim stebriščem in glorieto, zlasti iz smeri Dunajske ceste, vključno s križiščem s Samovo cesto

- vrtnoarhitekturna ureditev pred vhodnim stebriščem, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik

- ohranjeni deli stavbne opreme, ki jo je načrtoval arhitekt Jože Plečnik

- spominski steber z vrtnico

- v brežine razporejene sedežne tribune

- vhodno prekrito stebrišče na vzhodni strani

- zidana opečna obodna ograja z originalnimi detajli okoli vsega stadiona

- obe mali tribuni oziroma paviljona na severovzhodni in jugovzhodni strani

- stopniščni del ob severni in južni strani gloriete

- velika tribuna in glorieta

- označitev posameznega spomenika, razen manjših javnih spomenikov, s primerno oznako, ki ne krni likovne podobe ali

- ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico

- prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda

- prepoved premeščanja spomenika in njegovih delov, razen če je premestitv nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov

- prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja

- podreditev vseh posegov v spomenik in in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi

- zagotavljanje ustrezne namemnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostimi

- celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika

PRAVNI REŽIM VARSTVA IZ AKTA O RAZGLASITVI - 56.člen - splošni pogoji za kulturni spomenik in vplivno območje kulturne dediščine:

- v vplivnih območjih kulturnih spomenikov velja varstveni režim, ki določa ohranjanje obstoječega nepozidanega odprtega prostora in tradicionalne rabe prostora, kjer je to nujno za ohranjanje integritete kulturnega spomenika

- za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih enot ter Plečnikove avtorsko zasnovane opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti

- prepovedano je poseganje v varovano območje tako, da bi bilo to vizualno ali fizično okrnjeno z zapiranjem pogledov, obzidavo, gradnjo in postavljanjem objektov ali urbane opreme, ki ne bi bila prilagojena zgoraj naštetim zahtevam

- prepovedano je spreminjanje kompozicijske zasnove, njenih sestavnih delov in namembnosti vrtnoarhitekturnih sestavin

- za kulturne spomenike z vrtnoarhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa vraovanje, ohranjanje in rekonstruiranje elementov oblikovane narave, vrtnoarhitekturne kompozicije z vsemi strukturnimi prvinami in medsebojnimi razmerji med grajenimi in vegetacijskimi prvinami

- predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo

- redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice

posameznih delov kulturnega spomenika

PROGRAMSKE IN KONSERVATORSKE ZAHTEVE

VAROVANI ELEMENTI SPOMENIKA IZ AKTA O RAZGLASITVI -10.člen, točka 6

33

(citirano: dr.Damjan Prelovšek, 2013, K poročilu o vplivih na okolje za Bežigrajski športni park - glede ocene vplivov na Plečnikov stadion - kulturni spomenik državnega pomena, Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 4-10)

- ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico

- prilagoditev morebitnih nadomestnih gradenj v vplivnem območju v gabaritih in funkciji spomeniku

- izjemoma so dopustne s kulturnovarstvenimi pogoji usklajene nujne, predvsem podzemne komunalne, prometne, energetske in telekomunikacijske ureditve

- dopustne so s kulturnovarstvenimi pogoji usklajene celovite parkovne ureditve ali manjši vrtnoarhitekturni posegi

- prepoved gradnje in postavitev začasnih objektov na območju odprtih prostorov, zlasti zelenic, parkovnih površin in vrtov, razen v primerih, kadar so ti nujni za učinkovitejše ohranjanje in rabo spomenika, njegovo boljšo dostopnost in prezentacijo

- pri posegih v obstoječe objekte

- revitalizacije se lotimo na inovativen in bolj radikalen način ter z njo odgovorimo na problematiko prostora danes.

- Glavni vhod iz Dunajske ohranimo, saj predstavlja jasen vstop v zeleni atrij mesta, pojavijo se manjši vhodi ob Samovi in Vodovodni ulici.

- ohranitev Fondovih vrtičkov, kot del programa za bližnje prebivalce.

- odstranitev vseh reklamnih in drugih oznak ter gradbene ograje, ki prostor degradira.

- prostor prilagodimo današnjim potrebam prebivalcev in mesta, preverimo obstoječ okoliški program.

- Postavimo jasen odnos med starim in novim - historično / sodobno.

- obstoječo zasnovo krajine stadiona preoblikujemo, revitaliziramo, ji dodamo nov program.

- V obstoječe objekte namestimo spremljevalni program: info točka in uprava, cafe in restavracija, javne sanitarije, shramba.

- arhitekturno in programsko neustrezne objekte odstranimo - klubski objekt ter transformatorska postaja.

ELEMENTI PRENOVE

- na podlagi analiz metodologij varovanja kulturne dediščine določimo najbolj ustrezno metodo obnove in prenove.

- pomembno je redno vzdrževanje spomenika, njegovih delov in okolice.

- vsi novo zgrajeni objekti znotraj stadiona so poglobljeni v tla, ki skupaj z zelenjem tvorijo enotno krajino novega parka. S tem dosežemo oživitev Plečnikove kulturne dediščine.

- ohranimo vse pomembne poglede v prostoru.

- obstoječa oblikovana narava se ohrani, vendar jo nadgradimo z novo, kot del novega programa, skozi proces nove zasnove vegetacije spoštujemo Plečnikova načela oblikovanja odprtega prostora.

ohranjamo obliko, lego, gabarite, konstrukcijo, strukturo. Ob dodajanju novih materialov delujemo diskretno v navezavi do obstoječega.

S20 / Spominski steber z vrtnico, v ozadju zidana opečna obodna ograja

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

34


35

S21 / Razglednica z napisom: »Naš stadion, naš ponos«

METODOLOGIJE VAROVANJA KULTURNE DEDIŠČINE

Pri sanaciji opravimo vsa popravila poškodovanih in uničenih delov, odstranitev vzrokov poškodb in odstranitev nekakovostnih popravil iz preteklosti.

SANACIJA

Pri posegu rekonstrukcije ponovno zgradimo uničene ali poškodovane dele objekta.

REKONSTRUKCIJA

V procesu restavracije je izvirnemu delu vrnjena izgubljena vrednost oziroma prvotna oblika.

RESTAVRIRANJE

S konserviranjem ali ohranjanjem obvarujemo objekt pred propadanjem. Pomembno je vzdrževanje, čiščenje, preventivna zaščita z zaščitnimi sredstvi in utrditev ter ojačanje.

KONSERVIRANJE

Prenovo in obnovo povezujemo z oblikovanjem grajenega prostora in krajin. Prenova in obnova pomeni, da nekaj dotrajanega postane kot novo. S tehničnimi in projektantskimi kreacijami pri obnovi, gradivu vrnemo izgubljeno izvirnost. Pri prenovi s posegi, ukrepi, dejavnostmi izboljšujemo tehnične in prostorsko oblikovalske lastnosti objekta ter bivalne, socialne, ekološke, kulturne in gospodarske razmere.

36

Primer Centralnega stadiona predstavlja revitalizacijo danega prostora, saj ga z novim sodobnim programom osvežimo in nadgradimo. Vse zunanje dele stadiona konserviramo, torej očistimo, ojačamo in zaščitimo z zaščitnimi sredstvi. Pomembno je kasnejše vzdrževanje prostora. Pri obnovi zidu se nekatere dele rekonstruira, saj so porušeni ter uničeni. Vse obstoječe objekte na lokaciji saniramo saj so vidne mehanske poškodbe, potrebno je ojačanje konstrukcije in fina obdelava vidnih površin, zamenjava stavbnega pohištva ter vgradnja novih instalacij.

(povzeto po: Živa Deu, 2011, Prenova arhitekture in konservatorstvo, predavanja, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo)

Oživljanje objekta, prostora, spomenika z novim sodobnim programom, kjer preko posegov revitalizacije vrnemo nazaj funkcijo.

REVITALIZACIJA

Adaptacija pomeni objekt prilagoditi sodobni uporabi, vendar ohranimo njegove razpoznane vrednosti.

ADAPTACIJA

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


Primerjava velikosti med referenčnimi parki in Plečnikovim stadionom iz diagrama 1 je razvidno, da je po kvadarturi Centralni stadion najmanjši. Glede na program se parki razlikujejo med seboj. Tempelhofer Park in Parc de la Villette sta namenjena športim in kulturnim dogodkom oba z močnim zgodovinskim ozadjem. Stožice in park Tussols sta športna parka, čeprav se v Stožicah odvijajo tudi kulturni dogodki. Pri diagramu 2 gre za primerjavo velikosti mesta Berlin in parka Tempelhof z Ljubljano in Centralnim stadionom, zaradi kvadraturnih, programskih in zgodovinskih podobnosti. Vzamemo Berlin, kot glavno merilo in ugotovimo, da je Ljubljana 5x manjše mesto. Tempelhofer Park je v primerjavi s Plečnikovim stadionom 88x večji, vendar je glede na velikost mesta in mestnega dogajanja ustrezen referenčni primer.

400 M

Ljubljana, Slovenija CENTRALNI STADION

Plečnikov stadion

Olot, Španija ŠPORTNI PARK

Tussols sport Park

Stožice

Ljubljana, Slovenija ŠPORTNI PARK

Parc de la Villette

Pariz, Francija PARK ZA ŠPORT IN KULTURNE DOGODKE

Tempelhofer Park

0,0345 km2

0,067693 km2

0,1826 km2

Berlin, Nemčija PARK ZA ŠPORT IN KULTURNE DOGODKE

3,03 km2

0,55 km2

ANALIZA VELIKOSTI STADIONA

PRIMERJAVA VELIKOSTI PARKOV

37

Plečnikov stadion - 0, 03%

Ljubljana, Slovenija - 100%

4 KM

Tempelhofer Park - 0,34%

Berlin, Nemčija - 100%

4 KM

Tempelhofer Park - 100% Plečnikov stadion - 1,14%

Berlin, Nemčija - 100% Ljubljana, Slovenija - 18,4%

PRIMERJAVA VELIKOSTI MESTA BERLIN IN PARKA TEMPELHOF Z LJUBLJANO IN PLEČNIKOVIM STADIONOM

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

38


ŠIRŠE OBMOČJE

Centralni stadion se nahaja v severnem delu Ljubljane in sicer za Bežigradom med Dunajsko in Samovo cesto ter Vodovodno in Koroško ulico. Območje je zeleno, vendar brez večjega urejenega parkovnega programa.

100 M

ORTOFOTO LJUBLJANA / S22

39

V okolici se nahaja predvsem nizka stanovanjska zazidava in nekaj stanovanjskih blokov. Območje stadiona predstavlja veliko neizkoriščeno površino med zgoščenjo gradnjo.

100 M

GRAJENO

POLNO

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

40


ŠIRŠE OBMOČJE

V okolici stadiona je kar nekaj zelenih parkovnih površin, ki se nahajajo predvsem pred stanovanjskimi objekti, osnovnimi in srednjimi šolami ter v okolici fakultet in delujejo nepovezano in razpršeno. Iz analize je razvidno, da ni večjih programsko usmerjenih parkovnih ureditev z dodano vrednostjo in raznolikim programom.

100 M

ZELENJE

41

ZELENJE

22

Območje je dobro dostopno iz centra in drugih delov Ljubljane. Ob Dunajski je dobro organiziran javni prevoz. Kolesarske in peš poti bi bilo potrebno reorganizirati in sanirati.

100 M

14 14B

14 14B

CESTNO OMREŽJE

6.8 11.22 26

6.8 11.26

6.8 11.26

AVTOBUS

KOLO

AVTO

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

42


ŠIRŠE OBMOČJE

100 M

V obravnavanem območju je kar nekaj programskih atraktorjev. Med najpomembnejšimi so Vila Stadion, Fondovi bloki in Cerkev Sv.Cirila in Metoda. Vilo Stadion in Cerkev Sv.Cirila in Metoda je zasnoval Jože Plečnik. Ostale prepoznavni programi so športni, izobraževalni objekti ter Godpodarska zbornica Slovenije.

Športni center Triglav

OŠ Vita Kraigherja

PROGRAMSKI ATRAKTORJI

43

Cerkev sv.Cirila in Metoda

Plečnikov stadion

Fondovi bloki

Mladinska knjiga

Vila Stadion

SPSS Bežigrad

Dijaški dom Bežigrad Gospo darska zbornica

Fakultete PF

EF,FDV,UP

GRAJENO

PORGRAMSKI ATRAKTORJI

inkubator

Univerzitetni

Glavna vozlišča se pojavijo pred izobraževalnimi programi in avtobusnimi postajami v okolici stadiona. Hrupni sta predvsem Dunajska in Samova cesta, kjer je tudi največji pretok prometa. Pri foto analizi obravnavam Dunajsko in Samovo cesto ter Vodovodno in Koroško ulico ob stadionu.

100 M

VOZLIŠČA / HRUP / POGLEDI

GRAJENO

POGLEDI

HRUP

VOZLIŠČA

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

44


ŠIRŠE OBMOČJE

Največji pretok ljudi se zgodi pred izobraževalnimi ustnovami, avtobusnimi postajami in na športnih ter parkovnih površinah. V okolici stadiona se pojavljajo predvsem stanovalci, ki napajajo javne prostore.

100 M

TOKOVI LJUDI

45

GRAJENO

STANOVALCI

ŠTUDENTI . DIJAKI OSNOVNOŠOLCI

Bežigrad je pretežno stanovalsko območje v zelenju, s kar nekaj športnimi površinami. V okolici je nekaj osnovnih šol, srednjih šol in kampus s fakultetami. V območju se nahajajo industrijski in polsovni kompleksi. Bežigradu primankuje kulturnega programa in odprtih javnih parkovnih površin z različnim programom za vse generacije.

100 M

PROGRAM

46

POSLOVNI PROSTORI

POVRŠINE

ŠPORTNO PARKOVNE

INDUSTRIJSKI OBJEKTI

IZOBRAŽEVALNE USTANOVE

STANOVANJSKE STAVBE

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


S25

S32

S36

S29

S28

S34

Pogled vzdolž Vodovodne ceste / detajl zidu / preraščenost z zelenjem

Pogled vzdolž Koroške ulicoe/ zelenje / opeka / urejeni Fondovi vrtički

S27

S30

Pogled vzdolž Samove ulice / zelenje

Pogled vzdolž Koroške ulice / nepovezanost s Fondovimi vrtički in zelenjem / gradbena ograja / nedostopnost

S26

Pogled vzdolž Vodovodne ceste / gradbena ograja / nedostopnost / vizualna in fizična odrezanost od stadiona

S24

Pogled vzdolž Samove ulice / gradbena ograja / neurejena peš pot / nejasen odnos do arhitekturne dediščine

S23

Pogled vzdolž Dunajske ceste / neizkoriščen predprostor stadiona / detajli

S22

FOTO ANALIZA - KVALITETE OBMOČJA

S37

S35

S33

S31

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

Pogled vzdolž Dunajske ceste / neurejene poti in zelenje / prometna cesta / gradbena ograja / reklamni plakati

OŽJE OBMOČJE

FOTO ANALIZA - DEGRADACIJA

47

48


OŽJE OBMOČJE

SKUPAJ 2396 m2

1925

1926

1927-1928

1929

1935 gradnja gloriete za evharistični kongres

1939 - 1941 sedišča na severu in godbena paviljona

1945 dokončanje tribun

S39

dela na stadionu zaradi pomanjkanja denarja prekinjena

S38

zbiranje denarja za gradnjo z loterijo

8.500 ljudi 4.500 m²

15.000 ljiudi 15.000 m²

40 M

TRIBUNE

ZGORNJI PLATO

POGLED V ARENO STADIONA IZ ZAHODNE STRANI STADIONA

glavni vhod iz Dunajske

MAKSIMALNA KAPACITETA LJUDI NA STADIONU / m2

1972 VIP objekt

transformatorksa postaja

1978

15.000 ljudi 15.000 m²

ARENA

50

konec uporabe

2008

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

POGLED V ARENO STADIONA IZ VZHODNE STRANI STADIONA

1923

Plečnik dobi naročilo za stadion

1923

Zravnali dno gramoznice

južni, severni, zahodni del opečne ograje

Godbena paviljona / sanitarije / garderobe Klubski objekt / športna dvorana / pisarne

60 m² 250 m²

Vhod

Glorieta / garderobe

1011 m²

Transformatorska postaja

Vip objekt / uprava

40 m²

GRADNJA OBJEKTOV NA STADIONU

40 M

PROGRAM V OBSTOJEČIH OBJEKTIH

600 m²

375 m²

POVRŠINE OBSTOJEČIH OBJEKTOV

49


ZID

S56

S52

S48

S44

Vodovodna / statično nestabilno

Samova / manjkajoč del ograje

Dunajska / dotrajani materiali

Koroška / neustrezna dopolnitev

S57

S53

S49

S45

S41

pogled na areno

poraščenost z zelenjem

zahodna tribuna / dotrajan beton

vzhodna tribuna / oblika ohranjena

vzhodna tribuna

TRIBUNE

OŽJE OBMOČJE - INVENTARIZACIJA

Vodovodna / zabetoniran dvojni venec

S40

51

vrinjena kolonada / vandalizem

pogled na zadnjo stran

S58

pogled na sprednjo stran

stebri- razpoke, mehanske poškodbe

S54

S50

S46

stebri in venec / madeži in razpoke

S42

GLORIETA

S59

S55

S51

S47

S43

pogled na vrt

zaraščeni stranski vhodi

neurejen predprostor

vhod / dotrajano stavbno pohištvo

pogled na vhodno fasado

POSLOVNI / VIP OBJEKT

streha klubskega prostora

dotrajani svetlobniki

stopnišče

pogled na paviljon in klubski prostor

S72

S69

S66

S63

programsko in arhitekturno neusterzen

S60

KLUBSKI OBJEKT

dotrajana konstrukcija in material

arhitekturno neustrezna

programsko neustrezna

nepovezanost z arhitekturno dediščino

S73

nepovezanost z arhitekturno dediščino

S70

S67

S64

S61

TRANSFORMATORSKA POSTAJA

S74

S71

S68

S65

S62

mehanske poškodbe

vandalizem

pogled / godbeni paviljon / sever

uničeno stavbno pohištvo

godbeni paviljon / jug

PAVILJONA

52

Postavljena čisto ob opečnato ograjo in se arhitekturno ne integrira v prostor.

TRANSFORMATORSKA POSTAJA

Fasada je potrebna čiščenja madežev, menjave oken in vrat. Ograja dobro ohranjena.

PAVILJON

Objekt je arhitekturno in programsko neustrezen. Prostori so uničeni in programsko ne ustrezajo novemu programu revitalizacije.

KLUBSKI OBJEKT

Dotrajano je stavbno pohištvo. Na steklu so vidne sledi vandalizma. Nujno je potrebna tudi menjava vrat, arhitekturni elementi fasade so dobro ohranjeni a vseeno potrebni prenove.

POSLOVNI OBJEKT

Vidne so resne mehanske poškodbe in razpoke okoli stebrov, kar nakazuje na statično nestabilnost. Zgornji beli del objekta je poln madežev in je potreben čiščenja. Sledi vandalizma so predvsem vidne na stavbnem pohištvu in betonski ograji.

GLORIETA

Stopnice in tribune so poškodovane. Predvsem vidne so razpoke, ki so posledica mehanskih poškodb in erozije.

TRIBUNE

Najbolj dotrajan in uničen element v prostoru. Erozija, madeži in razpoke se pojavijo pri stebričkih s kroglo in dvojnem vencu. Pri spodnjem delu zidu s pilastri in temeljih so vidne mehanske poškodbe, vandalizem, manjkajoči deli in neustrezne dopolnitve. Del zidu na jugovzhodu je tudi porušen.

ZID

MNENJE IN KRITIKA

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


S91

S87

S83

S79

S75

53

poznejše prezidave

stopnišče

garderoba

kopalnica

izhod v areno

GLORIETA

S92

S88

S84

S80

S76

OŽJE OBMOČJE

zgornji prostori

stopnišče

svetlobnik

spodnji prostori

spodnji prostori

POSLOVNI / VIP OBJEKT

ohranjeno stavbno pohištvo

spodnji prostori

S93

S89

ostanek ograje

zgornji prostori s svetlobniki

ohranjene telovadne naprave

S85

S81

S77

KLUBSKI OBJEKT

S94

S90

S86

S82

S78

dotrajani materiali / vlaga

uničena vhodna vrata

kopalnica

zgornji prostori

zgornji prostori

PAVILJONA

S99

S98

S97

S96

S95

dotrajan material

prostor načenja zelenje

ostanki instalacijskih kablov

neohranjeni tlak

notranjost s predelno steno

TRANSFORMATORSKA POSTAJA

54

- potrebna nova osvetlitev prostorov

- Razmislek o novih materialih v prostorih glede na namembnost

- Odstranitev nepotrebnih predelnih sten, ki so bile dodane kasneje.

- Menjava stavbnega pohištva. Razmislek o dodatni izolaciji prostorov.

- Kitanje poškodb in nanašanje potrebnih zaščitnih premazov.

- Sanacija talnih in stenskih oblog v vseh prostorih

PREDLOG PRENOVITVENIH POSEGOV

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


PARK


57

S100 / Henri Rousseau, Femme se promenant dans une foret exotique, 1905

KAJ JE PARK?

Park je ena redkih mestnih kategorij, ki je pozitivno vrednotena. Je socialno pogojena struktura s katero zadovoljimo veliko interesov, pogojenih z zatekanjem človeka iz vsakdanjih stisk. Z obiskom parka znižamo ali odpravimo utrujenost, kar pomeni da nam omogoča obnovitveno doživljanje narave. Pomen parka je danes v mestu popolnoma nesporen. Mnenja o vlogi parka se med današnjimi načrtovalci razlikujejo. Njihova razmišljanja se vrtijo okoli strukturno-oblikovnih vprašanj parka, vendar je socialna

(citirano: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 146)

Park je, praviloma z naravnim gradivom, travnatim zemljiščem, nasadi, vodnimi motivi in potmi, ploščadmi, napravami za sedenje, igro in šport ter drugim, urejen odprt prostor, namenjen vsem vrstam prebivalstva za oddih in doživljanje krajinskih in tudi drugih prizorišč. Z drugo besedo, park opredeljujeta tako njegova namembnost in funkcionalnost, kot tudi na tej osnovi razvita, sestavljena zgradba.

(citirano: http://sl.wikipedia.org/wiki/Park, 4.9.2014)

»Párk je manjše ali večje območje, krajinsko urejeno za določen namen ali zavarovano zaradi izjemnih naravnih oz. kulturnih vrednot. Iz časov pred našim štetjem so kot vladarske ustanove znani na Kitajskem in v Perziji, kot javne pa tudi v antični Evropi. Začetki sodobnih mestnih parkov segajo v 18. stoletje, razvili najprej v Angliji in nato tudi drugod po Evropi.«

Osnovna namembnost mestnega parka je ta, da prebivalstvu omogoča zadovoljitev številnih potreb, zato je njegova zgradba sestavljena in raznolika. Park bo v prihodnje še vedno nepogrešljiv del mestnega življenja. Ob tako hitrem razvoju urbanizacije, se bo naravni prostor krčil, zato bo prebivalstvo še toliko bolj navezano na parke. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo zelene površine mesta še bolj varovane, kot naravna dediščina, zaradi psiho-socialnih potreb se bo želja po parkih v mestu še povečala, zelenje bo postalo merilo kakovosti urbanega življenja in pestrost dejavnosti v parkih se bo zaradi raznolikosti potreb prebivalstva naraščala.

namembnost veliko bolj pomembna. Vlogo parka v mestu je možno primerjati z vlogo trga, saj delujeta kot sprostitveni del med zgoščeno gradnjo, kjer se ljudje lahko zbirajo. Vendar je namen parka drugačen, kar opredeljuje že njegova zgradba. Sestavljen je iz naravnih prvin, nadomešča naravo, ponuja različne aktivnosti, ki jih v naravi ni in nadgrajuje svobodo narave. Mestni ali javni park je poleg trga najpomembnejši del urbanega okolja. Poznamo narodni, nacionalni, naravni, krajinski, športni, muzejski, spominski, industrijski, ekološki, zdraviliški, termalni, terapevtski, gozdni, safari, tehnološki, kopalniški park, park skulptur, itn. Mestni park, kot javni prostor mora zadovoljevati vse potrebe prebivalcev, kar pomeni veliko povprševanje po različnih dejavnostih.

56

Park je prostor sprostitve, kjer se uporabniki udeležijo različnih družbenih, športnih in kulturnih aktivnosti. Je nujno potreben za življenje v mestu, saj imajo prebivalci vse manj stika z naravo. Urbani prostor v okolici stadiona za Bežigradom ne ponuja dovolj raznolikega programa, ki bi napajal in privabljal ljudi v ta predel mesta. Je programsko šibek in ga je potrebno nadgraditi. Stadion je zelo dobro dostopen z javnim prevozom, saj ima avtobusno postajo na Dunajski. Degradirani urbani prostor je potrebno reaktivirati, mu vrnit identiteto in razmisliti o učinkoviti rabi prostora in programa.

(povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 144-149)

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


V Evropi in severni Ameriki park doživi vzpon z rastjo mest, najprej v Angliji, nato v Nemčiji in Franciji. Anglija je postala prva industrijska družba, z drastičnim povečanjem prebivalstva. Zaradi nezdravega življenjskega prostora so oblikovali prepričanje, da bi čistejša mesta spodbujala produktivnost pri delu. Izdelali so pobudo za boljše urejanje mesta in javnih parkov. Prebivalci Londona so že v 17.stoletju imeli dostop do kraljevega Hyde Parka, Richmond Parka in Green Parka. Javni parki pa so se pojavili na začetku 19.stoletja. John White je leta 1809 izdelal načrt za prvi javni park Marelybone, ki sta ga kasneje dokončala Nash in Repton. Nash je pred tem že zasnoval Royal Circus, Royal Crescent in St.James Park. V sodelovanju z Reptonom sta prenovila tudi Regent's park. V istem obdobju je bila zasnovan tudi prvi Victoria park, ki je bil vzor številnim načrtovalcem v Angliji. Koncept angleških parkov je ta, da so bili namenjeni sprehodom, zato so zasnovane dolge krivuljaste poti z nasadi. Sredi 19.stoletja se uveljavi John Claudi-

Park so kot prvi verjetno razvili Asirci, kar je razvidno iz likovnega pričevanja iz Karsabada, kjer je viden umetni grič s pravilnim nasadom drevja. Predhodniki so bili tudi stari Egipčani s Svetimi jezeri in gaji ob templjih. Kitajska je imela že pred našim štetjem velike cesarske parke z umetnimi jezeri, nasadi in skalnimi zložbami. V antični Grčiji pa so poznali mitološke gaje kot bivališča nimf in bogov.

St.James Park, London Tuileries gardens, Paris 1532 1667

us Loudon, ki je prvi predlagal zeleni sistem mesta. Leta 1847 je Joseph Paxton prvi zasnoval javni park, Birkenhead Park v Liverpoolu, kamor je vnesel nove zamisli. Istočasno so nastajali javni parki tudi v Nemčiji. Prvi je münchenski Englischer Garten pod okriljem američana Benjamina Thompsona. Leta 1789 je bavarski dvorni knez Theodor podpisal dekret o ureditvi ljudskega vrta ob obstoječih vojaških vrtovih, kjer so že isto leto pričeli z ureditvami krajinskega arhitekta Ludwiga von Sckella in park odprli javnosti. Englischer Garten je danes zelo pomemben za bavarsko prestolnico, to dokazuje da je bila pravilno zasnovana in izvedena ideja ljudskega parka. Kasneje je Englischer Garten močno vplival na zasnove in razvoj javnih parkov v Nemčiji. V Franciji, Parizu je Hausmann v sodelovanju z Napoleonom III spremenil prestolnico. Porušil je mestne četrti in zasnoval vrsto parkov, sprehajalnih poti z drevoredi. Uspelo jim je razviti zeleni sistem mesta z dobrimi povezavami in dostopi. Dela je vodil Jean-Alphonse Alphand, ki je začel s preureditvijo velikega Bois de Boulogne, vendar ga je kasneje Napoleon predl mestu, da ga uredi v javni park. Glavna znamenitost je 140m široka Avenue d'Imperatrice za sprehode s kočijami. Tudi v Združenih državah Amerike se pojavi potreba po javnih parkih. Leta 1857 je Frederick Law Olmstead skupaj s Calvertom Vausom zasnoval newyorški Centralni park, ki je vplival na snovanje mest v ZDA.

Tiergarten, Berlin 1527

ZGODOVINA PARKOV

English Deer Parks 1066

59

1813 Park Tivoli, Ljubljana francoski inženir Blanchard

Regent’s park, London John Nash 1811

1810 Botanični vrt, Ljubljana Franc Hladnik

18.stoletje Anglija 19.stoletje Evropa

Zaradi rasti prebivalstva in urbanizacije se je mestno ozemlje v drugi polovici 19.stoletja močno povečalo. Tako tudi potreba po zelenih površinah za oddih, sprehode in igro. V Angliji se v tem obdobju pojavijo vprašanja o slogu v krajinskem oblikovanju. Na eni strani je William Robinson zagovarjal nepravilno oblikovanje rastlin, kot vidimo v naravi, na drugi strani pa se je Reginald Blomfield zavzemal za formalno oblikovanje in vračanje h renesančnim vzorom. Vzporedno sta ustvarjali v tandemu še Edwina Lutyensa in Gertrude Jekyll, ki sta s svojim slogom pustili velik vpliv v načrtovanju parkov. Na prelomu stoletja se je pojavljalo secesijsko gibanje iz Dunaja, ki se je v krajinskem oblikovanju pojavljalo predvsem v geometrijskih vzorcih in ni pripeljalo večjih inovacij. Najpomembnejši pojav v začetku 20.stoletja je ljudski park, ki se razvije v Nemčiji. Volkspark je nastajal v času ko so se mesta hitro večala in je bil ljudem otežen dostop do narave. Pojavi se park, kot socialna ustanova, ki omogoča ljudem različne dejavnosti in aktivnosti. V novem stoletju je park dobil popolnoma drugo in pomembno prostorsko vlogo, ko postane zeleno središče mesta. Naslednji korak so bile vrtne razstave, predhodnice mestnega parka, ki so nastajale na območjih ruševin in zapuščenih zemljišč. Amsterdamse Bos v Amsterdamu je nastal na robu mesta v izmeri 900ha in je enkraten svojevrsten pojav. Poleg ureditve za številne dejavnosti, obstajajo predeli, ki se prosto razvijajo. S tem predstav-

1824 Park Zvezda, Ljubljana naročilo Župan Hradecki

1902 Miklošičev park,Ljubljana Maks Fabiani

Hyde park, London J.Paxton 1851

(povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139)

Park je torej objekt, ki zadovoljuje potrebe vseh starostnih in interesnih skupin ter družbenih interesov.

lja zanimiv model sodobne parkovne ureditve. V drugi polovici 20.stoletja so si nekateri predstavljali park tudi brez rastlinja, izgubil naj bi vso potrebno kompleksnost. Po drugi strani pa so nekateri razmišljali o parku, kot popolnoma naravni tvorbi, nastajal in razvijal naj bi se po naravni poti. Tako naj bi se pojavljala dva stališča in sicer park kot naravna mestna krajina in park kot kulturna tvorba. Profesor Günter Grizmek iz Münchna je v drugi polovici 20.stol. predstavil nov koncept parkovne ureditve in sicer na podlagi iniciative uporabnikov, s tem bi nastal nov pojem park uporabnikov, kjer bi slednji določali njegovo vsebino in obliko. S tem nastane teza, da je park prostor, kjer ljudje tvorijo odnos do narave. Pred iztekom 20.stoletja se v Barceloni popolnoma zamešajo pojmi parka in trga, ki so geometrijsko strukturirani z zanimivo podobo odprtega prostora. V Parizu pa se vračajo k pravilnem tradicionalnem slogu.

Viktorijansko obdobje Derby Arboretum, Derby Prvi javni parki J.C.Loudon 1830 1840

Parc de la Villette B.Tschumi 1982

2010 Severni mestni park,Ljubljana

Tempelhofer park 2010

New Holland West 8 2015

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

60


61

(povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139)

PARK DANES: »Park je objekt, ki mora zadovoljiti potrebe vseh starostnih in interesnih skupin ter družbenih interesov.«

(povzeto po: Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139)

PARK NEKOČ: »Koncept angleških parkov je ta, da so bili namenjeni sprehodom, zato so zasnovane dolge krivuljaste poti z nasadi.«

PARK NEKOČ / PARK DANES

S102 / PARK

S101 / PARK

DANES: Eco - Boulevard, Madrid, Ecosistema Urbano, 2004-2007

NEKOČ: Maj v Regents parku, slikar Charles Allston Collins, 1851

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

62


63

- javna površina - vedno odprto - veliko zelenja - točkovno zasnovan program - park, kot narava

PROGRAM: zelenje, sprehajalne poti, galerija na prostem, ribnik, cafe, botanični vrt, muzej, mini golf, košarka, tenis, bazen, club, hitra hrana, športna dvorana, klopi

PARK TIVOLI, 1813 Ljubljana center, 484.737 m2

100 M

POTI IN PROGRAM

LJUBLJANSKI PARKI

- javna površina - vedno odprto - točkovno zasnovan programn

PROGRAM: zelenje, klopi, otroško igrišče, sprehajalne poti, vodnjak

MESTNI PARK, 2010 Župančičeva jama, 21.000 m2

SEVERNI

- francoska zasnova parka - javna površina - vedno odprto - parkovni pogram, kot so klopi, zelenje - ob parku, ploščad za dogodke

PROGRAM: zelenje, klopi, ploščad za kulturne dogodke, vodnjak

PARK ZVEZDA, 1824 Ljubljana center, 14.375 m2

S105 / Park Zvezda, Ljubljana center

S104 / Severni mestni park Navje, Župančičeva jama

S103 / Park Tivoli, Ljubljana center

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

64


PROGRAM: park, opazovalnica za ptiče, sprehajalnica za pse, kolesarska steza, tekaška steza, grill, rolanje, kajtanje, kulturni dogodki, študentska in družinska stanovanja, hotel

PROGRAM: park, poslovni in kulturni prostori, restavracije, storitvene dejavnosti, razstavni prostori, hotel

- revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - močna zgodovinska vrednost - dostopnost z javnim prevozom

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

2015 - do konca leta se otok odpre za javnost

2014 - novi načrti za revitalizacijo, park

RAZVOJ:

- revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - športni, sprostitveni park - na obrobju stanovanja - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - močna zgodovinska vrednost - dostopnost z javnim prevozom

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

2019-2022 - železniška postaja

2019-2022 - šola, stanovanja

2015-2018 - knjižnica, stanovanja, javni prevoz

RAZVOJ:

KAKO DELUJE: z oddajanjem prostorov za podjetja, z različnimi kulturnimi dogodki in investitorji

Revitalizacija bivšega letališča v Berlinu z novo parkovno ureditvijo in stanovanjskim naseljem na obrobju. Park je lociran centralno, bivši objekti letališča pa imajo močno zgodovinsko vrednost.

Bivši prostori ruske mornarske flote se revitalizirajo z novim programom. Ideja je povezati območje z mestom in mu vrniti identiteto. Območje se preobrazi v večnamenski javni prostor za dogodke v vseh letnih časih.

KAKO DELUJE: oddaja prostorov, različni kulturni dogodki

odprto: 06.00-22.30

odprto: 11.00-23.00

Berlin,

Nemčija . 303ha

PARK,

TEMPELHOFER

Ruasija . 7,8ha

S111 / Tempelhofer Park, Berlin

S110 / New Holland, St.Petersburg

NEW HOLLAND, St.Petersburg,

S107 / Tempelhofer Park, Berlin

DOBRE PRAKSE

S106 / New Holland, St.Petersburg

65

- revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - močna zgodovinska vrednost - dostopnost z javnim prevozom

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

KAKO DELUJE: z oddajanjem prostorov in zunanjih površin za kulturne dogodke, muzeji in centrom znanosti

PROGRAM: park, športna igrišča za otroke in odrasle, kulturni dogodki, gledališče, Muzej glasbe, Center znanosti

Zasnovan na območju bivše klavnice in je največji urbani in kulturni park v Parizu. Dostopen je s podzemno, avtobusom, kolesom in ladjico.

odprto: 06.00 - 01.00

Francija . Bernard Tschumi . 55ha

PARC DE LA VILLETTE, Pariz,

S112 / Parc de la villette, Pariz

S108 / Parc de la villette, Pariz

BOULEVARD,

Madrid,

- park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - zelenje kot gradnik prostora - uravnavanje bioklimatskih razmer - radikalna nadgraditev lokacije

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

PROGRAM: park, prostori za druženje, prečiščevanje zraka v okolici, uravnavanje temperature, hlajenje, klopi, urbani prostor

Koncept reciklaže z vstavljanjem drevesu podobnih struktur v obstoječ urbani prostor. Objekti služijo kot socialni kondenzatorji. Strukture se lahko razstavi in prenese na podobno lokacijo v drugem mestu.

Ecosistema urbana 2004-2007

Španija . 27.500 m2

ECO

S113 / Eco Boulevard, Španija

S109 / Konceptualni diagram, Eco Boulevard, Španija

- revitalizacija/oživljanje/identiteta - park kot večnamenski javni prostor - kulturni dogodki - oddaja/najem prostorov - športne površine - zelenje, kot gradnik prostora

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

PROGRAM: sejmi, koncerti, šport, javni programi, ki so vezani na dani prostor, stanovanja

Obravnavana lokacija v Pobrežju predstavlja občinsko odlagališče odpadkov in je trenutno v fazi revitalizacije. Lokacija se uporablja za določeno obdobje, kjer se oblikuje začasna urbana krajina, ki je zgrajena na umetno ustvarjenih ravnih tleh z začasnimi strukturami. Oblikovani so programski obroči, ki predstavljajo zeleno pokrajino.

- rekonstrukcija fasade - obdelava materialov in tekstur

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

PROGRAM: muzej, knjižnica, trgovina, restavracija

Prirodoslovni muzej v Berlinu je bil zgrajen leta 1810 in je največji te vrste v Nemčiji. V času 2. svetovne vojne je bil vzhodni del muzeja uničen. Ideja prenove je rekonstruirati novo fasado iz betonskih modulov, ki so narejeni z vsemi pomanklijvostimi, ki jih je imela prejšnja fasada. S tem postopkom zgradbo vrnemo v prvotno stanje. Nova fasada je torej podobna obstoječi, vendar je obdelana z drugo barvo in teksturo, kar dodatno poudari njen karakter in zgodbo. Ob novi fasadi brez oken je postavljen tudi program, ki ne potrebuje dnevne svetlobe.

Diener & Diener Architekten 2011

Nemčija

bor, Slovenija Ecosistema urbana, Europan 6, Mednarodni natečaj za mlade arhitekte, prva nagarda 2008

NOVO VZHODNO KRILO PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA, Berlin,

S119 / Betonski modul nove fasade, Berlin

S115 / Stik nove fasade s staro, Prirodoslovni muzej, Berlin

REVITALIZACIJA BIVŠEGA ODLAGALIŠČA ODPADKOV, Mari-

S118 / Nova krajina odlagališča odpadkov, Maribor

S114 / Revitalizacija odlagališča odpadkov, Maribor

- prenova zgodovinskega objekta v sodobno restavracijo

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

PROGRAM: cafe in restavracija

Prenova Cafe restavracije arhitekturnega centra v muzejski četrti na Dunaju naj bi bila bolj drugačna, živahna. Glavno vodilo projekta je prenova obokanega stropa v umetniško nebo, ki predstavlja vstop v sanje, domišljijo. Prostor postane svetel in igriv.

2001

Lacaton & Vassal

Avstrija

PRENOVA CAFE RESTAVRACIJE V MUZEJSKI ČETRTI, Dunaj,

S120 / Detajl povezovanja različnih materialov, Dunaj

S116 / Restavracija v muzejski četrti, Dunaj

66

- umestitev lahkotnega paviljona sredi zelenja, narave.

VZPOREDNICE Z REVITALIZACIJO PLEČNIKOVEGA STADIONA:

PROGRAM: raziskovanje telesnega gibanja indijancev

Projekt je nastal pod vodstvom revnega teatra Lerzyja Grotowskega in raziskuje telesno gibanje indijancev, ki živijo na tem predelu Ekvadorja. Gre za odprt projekt, ki nima točno določenega programa, zato so paviljon zasnovali prehodno, brez hierarhije.

2010

Al Borde

hualpa, Ekvador

EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE V AMAZONSKEM PRAGOZDU, Rukullactam in Ata-

S121 / Teatralni eksperiment, Ekvador

S117/Eksperimentalno gledališče, Ekvador

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


PROJEKT


69

S122 / Shema natečajne rešitve OMA za Parc de la vilette v Parizu, 1982

RAZVOJ KONCEPTA

Zelenje, kot oaza

Odstranimo arhitekturno in program- Nov program se pojavi v centru stasko neustrezne objekte ter uporabi- diona mo obstoječe vhode

PROGRAM

Zelenje, kot zvočna bariera

ZELENJE

ARHITEKTURNI IN PROGRAMSKI ELEMENTI PROJEKTA

Sanitarije

Sanitarije Muzej Dvorana

Cafe / restavracija

Uprava / info točka

V obstoječih objektih se pojavi spremljevalni program

Zelenje, kot prevleka

70

Glede na arhitekturno kompozicijo lahko zastavimo koncept zelenja, kot zvočno bariero, ki varuje park pred zunanjimi vplivi, kot oazo, ki ponuja prebivalcem odmik in oddih in kot prevleko, ki prostor popolnoma skrije. Glede na obstoječe stanje prostora in analize se parkovni program pojavi v sredini arene, ki je neizkoriščen prazen prostor. To območje je potrebno prestrukturirati z novim programom. Okoli programa se pojavi krožna sprehajalna, rekreacijska pot. Spremljevalni program postavimo v obstoječe zgradbe znotraj obodnega zidu: restavracija in kavarna, galerija, večnamenska dvorana, info točka s prostori za upravo. Uporabijo se vsi obstoječi vhodi, vendar je pomembno, da delujejo bolj jasno, kot do sedaj.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


71

CENTRALNI STADION POSTANE ZELENI ATRIJ MESTA LJUBLJANA

KONCEPT

ZELENA OAZA Z NOVIM KULTURNO REKREACIJSKIM PROGRAMOM

vhodi iz Samove

glavni vhod iz Dunajske

rekreacijska pot

skate park

sanitarije

veliki oder

namizni tenis

gradbeno dvigalo

šah / balinčki

paviljon-piknik

forma viva

plaža-jasa

mali oder

viseče mreže

mestna plaža

piknik

otroško igrišče

odbojka na mivki gostinski vrt

restavracija / cafe

razgledna točka

grmovnice

vhod iz Vodovodne

uprava / info točka

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

72


ŠPORT

- odbojka na mivki, 128.0 m2 - otroško igrišče, 144.0 m2 - eksperimentalno igrišče, 371.4 m2 - šah, 100.0 m2 - balinčki, 110.0 m2 - namizni tenis, 100.0 m2 - skate park, 201.10 m2

GOSTINSKI VRT

- zunanja kavarna, 380.0 m2

POSLOVNI OBJEKT

- recepcija, 29.0 m2 - predavalnica, 46.9 m2 - soba za delavnice, 34.0 m2 - knjižnica, 35.9 m2 - atrij, 31.5 m2 - čajna kuhinja, 35.9 m2 - wc, 3.4 m2 - pisarne, 37.1 m2 - sejna soba, 21.3 m2 - stopnišče, 12.4 m2

GLORIETA

- vhod, 8.8 m2 - jedilnica, 111.3 m2 - shramba/hladilnica, 5.2 m2 - kuhinja, 23.5 m2 - zunanja kavarna, 150.9 m2 - dvigalo, 3.5 m2 - sanitarije, 10.3 m2 - razgledna točka, 218.0 m2 - garderoba/shramba, 53.2 m2 - bar, 16.8 m2 - stopnišče, 14.2 m2

OBSTOJEČI OBJEKTI

VELIKI AMFITEATER

- oder, 771.8 m2 - rampa, 80.0 m2 - dnevna soba, 57.0 m2 - hidravlično dvigalo, 57.0 m2 - vadbena soba, 53.2 m2 - garderobe, 106.8 m2 - shrambe, 163.8 m2 - wc in kopalnice, 23.4 m2

PLAŽA

RAZVOJ PROGRAMA

- naravni plavalni ribnik, 1200.0 m2 - plaža, 789.0 m2 - vstopna rampa, 42.1 m2 - garderobe, 112.6 m2 - javni wc, 26.0 m2 - čakalnica, 38.3 m2 - čistilna naprava, 20.4 m2

ARENA

73

MALI AMFITEATER

- sanitarije, 71.6 m2 - garderobe za zaposlene, 35.8 m2 - shrambi, 35.8 m2 - razgledni točki, 78.8 m2

GODBENA PAVILJONA

- piknik, 628.3 m2 - klopi, 226.2 m2 - viseče mreže, 201.0 m2 - plaža-jasa, 592.4 m2

SPROSTITEV V ZELENJU

- oder, 134.5 m2 - shramba,115.5 m2 - stopnice, 32.4 m2

LOKALNA SKUPNOST

1527.5 m2

OBSTOJEČI OBJEKTI SKUPAJ

- galerija / Forma viva, 469.8 m2

NA PROSTEM

7180.7 m2

ARENA SKUPAJ

- predavalnica, 70.0 m2 - delavnice, 52.7 m2 - čitalnica, 51.8 m2

200 m² šport

Zelenje viseče mreže sprostitev piknik

60 m² shramba javni wc

SANITARIJE

600 m² kuhinja shrambe wc restavracija cafe

CAFE RESTAVRACIJA

SKATE PARK

SHEMA PROGRAMA

Otroško igrišče

Šport šah namizni tenis odbojka balinčki

UPRAVA

193 m² lokalna skupnost

330 m² forma viva

MUZEJ

375 m² predavalnica atrij wc čajna kuhinja info spot pisarne

VEČNAMENSKA DVORANA

koncerti predstave delavnice

Amfiteater

ZELENI ATRIJ MESTA 15.000m²

vodne površine eksperimen. igrišče

Mestna plaža

a pot reacijsk Rek

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

74


RITEM PROGRAMA

Kolesa, kotalke in rolke so v parku zaželjeni.

Vstop v park je psom dovoljen zgolj na vrvici.

VARNOST KOPALIŠČA: reševalec iz vode

VARNOST V PARKU: prisotnost varnostne službe

PRIDOBIVANJE FINANC: evropska sredstva za ohranjanje kulturne dediščine, nacionalni razpisi, dogodki, koncerti, sejmi, najem, participiacija meščanov.

CENA OBISKA: brezplačno

OBISKOVALCI: prebivalci Ljubljane in turisti, organizirane skupine

TEK

IGRALA

SEJMI

HRANA

KONCERT

PIKNIK

ROLKANJE

BALINČKI

SANKANJE

DRSANJE

poleti

TEK NA SMUČEH

PLAVANJE

NAMIZNI TENIS

ODBOJKA

AKTIVNOSTI :

dogodki galerija/forma viva

paviljon/klopi

klopi/sprostitev sankanje eksperimentalno igrišče dogodki klopi/sprostitev drsališče

otroško igrišče

pozimi

dogodki galerija/forma viva skate park

otroško igrišče odbojka na mivki klopi/sprostitev piknik eksperimentalno igrišče dogodki klopi/sprostitev kopališče/plaža šah balinčki plaža/jasa namizni tenis paviljon/piknik

tek kavarna

POLETJE

REKREACIJSKA POT

sejmi

ODPRTO: vsak dan letni čas: 06.00 - 23.00 zimski čas: 08.00 - 20.00

ZIMA

GOSTINSKI VRT

60+ LET ŠAH, BALINČKI

DRUŽINA, VRSTNIKI

tek na smučeh

SPROSTITEV

KAKO PARK DELUJE?

40 M

PROGRAM

PROGRAM POZIMI IN POLETI

MUZEJ

AMFITEATER

NAMIZNI TENIS

SKATE PARK

EKSPERIMENTALNO IGRIŠČE

MESTNA PLAŽA

18-60 LET

DELO, ŠTUDIJ, DRUŽINA

12-18 LET

DRUŽBA, VRSTNIKI, ŠOLA

6-12 LET

DRUŽINA, ŠOLA, VRSTNIKI

DRUŽINA

3-6 LET

OTROŠKO IGRIŠČE

PROGRAM PO GENERACIJSKIH SKUPINAH

75

poleti / gostinski vrt

ZUNANJA KAVARNA

poleti / koncert, dogodki

VELIKI ODER

poleti / plaža

MESTNA PLAŽA

SHEME DOGAJANJA POLETI / POZIMI

pozimi / sejmi

pozimi / začasni objekti

pozimi / drsališče

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

76


40 M

VHODI - POVEZAVE

POTI

DOSTAVA

GLAVNE POTI UPORABNIKOV

Rekreacijska pot okoli arene je dolga 610m. Vse glavne sprehajalne poti pa merijo skupaj 1218.4m.

ELEMENTI PARKA

GLAVNI ELEMENTI PARKA

77

Raznolikost programa zadovoljuje potrebe šrioke skupine uporabnikov.

PROGRAM

Zelenje je gradnik prostora. V novem mestnem parku uporabimo samo avtohtone slovenske rastline.

NIZKO RASTJE SREDNJE RASTJE VISOKO RASTJE

Osvetlitev omogoča rabo parka tudi v večernih urah.

OSVETLITEV

Urbana oprema je del razgibane krajine mestnega parka.

URBANA OPREMA

Glavni elementi parka so vhod, poti, program, zelenje, osvetlitev, urbana oprema in javne sanitarije. Skupaj predstavljajo dinamično podobo novega mestnega parka v Ljubljani in zagotavljajo nemoteno delovanje ter enotnost prostora.

SINTEZA

78

VZDOLŽNI KARAKTERISTIČNI PREREZ STADIONA / M 1:750

Javne sanitarije so zasnovane v obeh godbenih paviljonih in v servisnih prostorih mestne plaže.

SANITARIJE

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


Znotraj arene je zasnovana predvsem nizka vegetacija v simbiozi z visoko. Nizka trava se pojavi okoli programa za piknik, v plaži med zelenjem ter okoli gostinskega vrta. Ostalo zelenje so predvsem srednje in visoke trave, šaši ter obvodne rastline pri naravnem plavalnem ribniku. V vstopnem nivoju na severu, jugu, vzhodu in jugozahodu stadiona so zasajene nizke travne vrste.

NIZKE, SREDNJE IN VISOKE TRAVE TER ŠAŠI

NIZKA VEGETACIJA

KONCEPT ZELENJA

PREČNI KARAKTERISTIČNI PREREZ STADIONA / M 1:750

20 M

79

Severozahodni del Centralnega stadiona predstavlja srednjo vegetacijo z različnimi grmovnimi vrstami, ki so kompozicijsko formalno postavljene v prostor. V areni so drevesne vrste umeščene v prostor po principu »japonskega vrta« in delujejo popolnoma neformalno ter fluidno. Zelenje je gradnik prostora in se umika tam, kjer je potrebna sončna svetloba ter prostor za program. S tem konceptom zelenja sledimo načelom snovanja odprtega prostora arhitekta Plečnika.

GRMOVNICE IN DREVESA

SREDNJA IN VISOKA VEGETACIJA

20 M

POMLAD

ZELENJE SKOZI LETNE ČASE

10 M

2015

RAZVOJ ZELENJA SKOZI LETA

POLETJE

2030

JESEN

ZIMA

2045

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

80


KATALOG ZELENJA

visoko do 40m cveti od maja do junija

BELA VRBA Salix Alba

visoko od 6 do 30m cveti od aprila do maja

visoko do 35m cveti od marca do junija

PUHASTI HRAST Quercus Pubescens

visoko do 20m cveti od aprila do maja

visoko od 6 do 30m cveti od maja do junija

visoko od 1,5m do 3m cveti od maja do junija

PRAVI KOLMEŽ Acorus Calamus

visoko od 0,6 do 0,75m cveti od junija do avgusta

SIVA ŠAŠULICA Calamagrostis Canescens

visoko od 0,6 do 1,2m cveti od julija do avgusta

ČRNI ŠAŠ Carex Nigra

visoko od 0,5m do 0,8m cveti od maja do avgusta

MAČJI REP Phleum Subulatum

visoko od 0,3m do 0,6m cveti od junija do julija

TRAVE IN ŠAŠI

BROGOVITA Viburnum Opulus

NAVADNI KLOČEK Staphylea Pinnata

GRMOVNICE

RDEČI BOR Pinus Sylvestris

NAVADNI MACESEN Larix Decidua

DREVESNE VRSTE

81

visoko od 0,3 do 1,2m cveti od maja do junija

PERESASTA BODALICA Stipa Pennata

visoko od 0,1 do 0,2m cveti od maja do junija

KAČUNKA Calla Palustris

visoko od 3 do 7m cveti od junija do julija

ČRNI BEZEG Sambucus Nigra

visoko od 15 do 30m cveti marca do aprila

BELI TOPOL Populus Alba

visoko do 15m cveti od marca do junija

TISA Taxus Baccata

visoko od 0,4 do 1m cveti od junija do julija

TRAVNIŠKA BILNICA Festuca Pratensis

visoko od 1 do 2m srednje do pozno poletje

KOBULASTA VODOLJUBA Butomus Umbellatus

visoko do 5m cveti od junija do septembra

GRANATNO JABOLKO Punica Granatum

visoko od 2 do 25m cveti od aprila do maja

ČEŠNJA Prunus Avium

visoko do 25m cveti od junija do julija

LIPOVEC Tilia Cordata

visoko od 1 do 4m cveti od julija do septembra

NAVADNI TRST Phragmites Australis

visoko od 0,2 do 0,5m cveti od junija do septembra

VELIKA SLADIKA Glyceria Maxima

visoko od 2 do 8m cveti od marca do aprila

JADIKOVEC Cercis Siliquastrum

visoko do 10m cveti junija

DIVJA OLJKA Olea Europaea

visoko do 25m cveti od aprila do maja

OSTROLISTI JAVOR Acer Platanoides

RAZPOREDITEV ZELENJA V ARENI

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

82


Zunanje površine se obdelajo s postopkom konservacije, kot pri obodnem zidu. Notranjost najprej saniramo in jo prilagodimo na nov program ter vgradimo nove instalacije. Pomembna je sanacija vseh mehanskih poškodb in razpok. Sledi fina obdelava površin. Predvidena je energetska prenova.

OBSTOJEČI OBJEKTI

Zid se rekonstruira na delih, kjer je porušen in sicer z betonom in betonskimi opekami, da je poseg jasno viden, hkrati pa nadaljuje likovno govorico obstoječega. Rekonstruira se zid, kakršen je bil pred rušitvijo, vendar ga obdelamo z drugim materialom in teksturo. Ostali deli se obdelajo s postopkom konservacije. Razpoke in mehanske poškodbe se očisti, poglobi in zapolni ter premaže z zaščitnimi sredstvi. Vse neustrezne dopolnitve se odstranijo in rekonstruirajo z novimi. Opeke, ki so preveč poškodovane se zamenja z novimi. Temelje zidu se na nekaterih delih ojača, saj so že dotrajani.

Konstrukcijske napake vplivajo na trdnost objekta, ki se lahko pojavi zaradi slabe gradnje ali starosti objekta. Postopki utrjevanja so prezidava, injektiranje, prefugiranje,... Težave pri obodnem zidu in obstoječih objektih, kjer se pojavi opeka ali kamen rešujemo z injektiranjem in prefugiranjem.

UTRJEVANJE VERTIKALNIH STEN NA OBSTOJEČIH OBJEKTIH

Poškodbe temeljev se pojavljajo pri obodnem zidu, verjetno zaradi posedanja. Težave lahko odpravimo s sanacijo obstoječih temeljev, ki jih razširimo in poglobimo. Z razširitvijo zmanjšamo pritiske na temeljna tla, s poglobitvijo se izognemo škodljivim vremenskim vplivom.

UTRJEVANJE TEMELJEV OBODNEGA ZIDU

UTRDITEV OBSTOJEČE KONSTRUKCIJE

TEHNIČNA ZASNOVA

POSTOPEK PRENOVE

OBODNI ZID

83

Obstoječi materiali na stadionu so opeka, beton, kamen, les in kovina. Pri rekonstrukciji obodnega zidu uporabimo vidni beton. Vsi novi objekti so poglobljeni v tla, zasnovani iz armiranobetonske konstrukcije in se razlikujejo v obdelavi strešne konstrukcije (mestna plaža-les, veliki oder-poliran beton, mali oder-marmor). Zunanji prostor restavracije je določen z lesenim podom. Glavni gradnik prostora in ambientov je zelenje, ki je ob vstopu zasnovan z nizko vegetacijo, v areni pa postane prava mestna oaza. Rekreacijske površine so materialno določene glede na vrsto športa (odbojka-mivka, otroško igrišče-tartan, šah in namizni tenis-barvan beton, balinčki-ribosint).

MATERIALNOST

Glavne poti uporabnikov so določene kot sprehajalne poti v prostoru, vendar je gibanje neomejeno in se lahko sprehodimo tudi po površinah med določenimi potmi, saj se tudi tam nahajajo programi. Najbolj pomembna je zgornja krožna pot okoli arene, ki je namenjena rekreaciji. Spodnja krožna pot se pojavi ob tribunah in objame zelene oazo s programom. Med programi znotraj parka se pojavita dve glavni poti, ki se med seboj križata in tri manjše poti, ki omogočata hitrejšo komunikacijo med severom, jugom, vzhodom in zahodom stadion. Dostava za restavracijo je na zahodu stadiona, kjer je omogočen dostop za večja in intervencijska vozila. Dostava za areno je zasnovana s potjo na jugu in z lahkotnim gradbenim dvigalom znotraj arene, ki pripomore k lažjemu prenosu večjih elementov za dogodke, kot prostorska dominanta in podpora dogodkom. Dostopi za funkcionalno ovirane osebe se predvidijo s klančinami oziroma dvigali, ki omogočijo neoviran dostop v objekte.

POTI UPORABNIKOV

S128

S127

1M

FINA OBDELAVA

NOVE INSTALACIJE

SANACIJA

NOVI TEMELJ

0.5M

UTRDITEV OPEČNATEGA ZIDU

1M

REKONSTRUKCIJA OBODNEGA ZIDU

1M

S126

S125

POTEK PRENOVE

S124

S123

NOVI MATERIALI

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

84


85

Armiranobetonske stene, debeline 40 cm in armiranobetonski stebri 35/45 cm z armiranobetonskimi nosilci 35/45cm.

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST

Armiranobetonske stene, debeline 30cm.

MALI ODER

Armiranobetonske stene, debeline 30 cm in armiranobetonski stebri dimenzij 40/40cm.

VELIKI ODER

Armiranobetonske stene, debeline 30 cm.

MESTNA PLAŽA

Raster med prečnimi nosilnimi osmi: Mestna plaža / 7.9m / 2.2m Veliki oder / 8m Mali oder / 7.9m / 2.3m

Nove volumne na stadionu poglobimo v tla, tako postanejo del dinamične krajine mestnega parka. Zasnova konstrukcije je zelo enostavna. Vsi novi objekti so zgrajeni iz armiranobetonskih elementov. Objekti imajo AB temeljne plošče debeline 40 cm.

ZASNOVA KONSTRUKCIJE

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

Objekti se priključijo na obstoječi komunalni vod in sicer energetski vod, vodovod, kanalizacijo in toplovod. Pomembno je da tla in stene zaščitimo z neprekinjeno toplotno izolacijo in s hidroizolacijo, ki preprečuje vstop vlage v zgradbo.

program delno poglobljen v tla / dvorana prežračevanje / prisilno mehansko z IR senzorji za merjenje ogljikovega dioksida v zraku v kombinaciji z naravnim prezračevanjem skozi vrata osvetlitev / umetna z naravno / svetlobniki ogrevanje in hlajenje / predvideno v sklopu mehanskega prezračevanja

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST

program poglobljen v tla / garderobe, shramba, vadbena soba, wc prežračevanje / prisilno mehansko z IR senzorji za merjenje ogljikovega dioksida v zraku v kombinaciji z naravnim prezračevanjem skozi okna ob klančinah osvetlitev / umetna z delno naravno ogrevanje in hlajenje / predvideno v sklopu mehanskega prezračevanja

MALI IN VELIKI ODER

program poglobljen v tla / garderobe, javni wc, čistilna naprava prežračevanje / prisilno mehansko z IR senzorji za merjenje ogljikovega dioksida v zraku osvetlitev / umetna + svetlobniki ogrevanje in hlajenje / predvideno v sklopu mehanskega prezračevanja

MESTNA PLAŽA

ENERGETSKA ZASNOVA

Za zagotovitev požarne varnosti upoštevamo Pravilnik o požarni varnosti v stavbah. Objekti so zasnovani tako, da oddaljenost od vhoda nikjer ne presega 30m in s tem zagotavlja 60min ubežnega časa - R60. Evakuacija je možna po zunanjih klančinah in stopniščih, ki so ustrezno zaščitena. Predvidene so naprave za gašenje v prostorih, ki so postavljene na vidna mesta ter detektorji dima in požarno-alarmni sistemi, ki so ustrezno nameščeni. Zbirna mesta za intervancijska vozila so ob Dunajski, Samovi in Vodovodni cesti. Vstop v stadion je možen na zahodnem vhodu. Objekti so med seboj dovolj oddaljeni, tako da ni nevarnosti za takojšnjo širitev požara. Konstrukcija objektov je armiranobetonska. Vsi objekti so poglobljeni v tla, zato je pomembna dodatna zaščita, zaradi nevarnosti vstopa vlage v konstrukcijo.

POŽARNA VARNOST

5M

KONSTRUKCIJA

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST

VELIKI ODER - SERVISI

MALI ODER - SERVISI

MESTNA PLAŽA - SERVISI

AB nosilci

svetlobnik, Ø=180cm

AB stena, d=40cm

AB steber, d=35/50cm

hidravlično dvigalo

AB stena d=30cm

AB stebri, d=40/40cm

predelne stene

AB nosilci

AB klančina

AB nosilci

AB stene, d=30cm

svetlobnik, Ø=180cm

AB nosilci

AB stene, d=30cm

predelne stene

AB klančina

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

86


87

S132

S131

OBODNI ZID NA JUGOZAHODU STADIONA / POTEM

S133

S130

S129

NOTRANJOST GLORIETE / POTEM

S135

NOTRANJOST GLORIETE / PREJ

S136

S134

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

OBODNI ZID NA JUGOZAHODU STADIONA / PREJ

PRENOVA PREJ / POTEM

88


89

S140

S139

TRIBUNE / POTEM

S141

S138

S137

NOTRANJOST UPRAVNE STAVBE / POTEM

S143

NOTRANJOST UPRAVNE STAVBE/ PREJ

S144

S142

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

TRIBUNE / PREJ

PRENOVA PREJ / POTEM

90


GRAFIト君O GRADIVO


5M

OBSTOJEČE STANJE / M 1:750

1 / arena 2 / glorieta 3 / vhod iz Vodovodne ulice 4 / VIP objekt 5 / transformatorska postaja 6 / godbeni paviljon 7 / klubski objekt 8 / vhod iz Dunajske ceste 9 / godbeni paviljon 10 / spominski steber z vertnico 11 / poslovna zgradba-Pečečnik 12 / gradbena ograja 13 / športni center Triglav 14 / Fondovi vrtički

93 Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

94


5M

SITUACIJA / M 1:750

1 / piknik 2 / naravni plavalni ribnik 3 / eksperimentalno igrišče 4 / mestna plaža 5 / trg pred dvorano za lokalno skupnost 6 / razgledna točka 7 / forma viva 8 / vhod iz Dunajske ceste 9 / skate park 10 / gradbeno dvigalo 11 / veliki oder 12 / paviljon - piknik 13 / plaža - jasa 14 / sadna drevesa 15 / viseče mreže 16 / klopi - sprostitev 17 / otroško igrišče 18 / divje oljke 19 / zunanja kavarna 20 / odbojka na mivki 21 / razgledna točka 22 / grmovnice 23 / vstopna ploščad pred upravo 24 / uprava 25 / vhod iz Vodovodne ulice dostava 26 / vhod iz Samove ulice 27 / vhod iz Samove ulice 28 / razgledna točka 29 / namizni tenis 30 / balinčki 31 / šah 32 / klopi - sprostitev 33 / mali oder 34 / kolesarnica

95 Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

96


97

POGLED IZ GLORIETE NA PARK

98

PLEČNIKOVA GLORIETA POSTANE GOSTINSKI PAVILJON DVIGNJEN NAD PARK.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


1M

P1 vstopna rampa/zglajen beton P2 čakalnica/zglajen beton P3 javni moški wc/zglajen beton P4 javni ženski wc/zglajen beton P5 hodnik/čakalnica/ulit epoksi P6 ženska gard./ulit epoksi P7 moška gard./ulit epoksi P8 čistilna naprava/ulit epoksi

268.6 m2

20.4 m2

56.3 m2 56.3 m2

29.2 m2

13.0 m2

38.3 m2 13.0 m2

42.1 m2

P3

TLORIS KLETI / SERVISNI PROSTORI

MESTNA PLAŽA / M 1:250

MESTNA PLAŽA / SERVISI

99

P1

P7

P8

P6 P5

P2

P4

E 2 0

PAVILJON - PIKNIK pesek / 314,16m2 -5.00

9,6(ý(05(ä( nizka trava / 201,05m2 -3.50

pesek / 1988,27m2 -3.70

KLOPI zka trava / 113,10m2 -4.00

TLORIS PARKA/ MESTNA PLAŽA

TRAVNIK nizka in visoka trava / 5206,40m2 -5.00

SADOVNJAK

3/AäA  JA6A nizka trava / 592,42m2 -5.40

3,.1,.3/2âý$' les / 314,16m2 -5.40

-6.70

-6.70

5

4

3

2

1

NARAVNI PLAVALNI BAZEN voda / 1200,00m2 -5.10 A C

0(6TNA 3/AäA les / 130,15m2 -5.00

ZUNANJI TUŠI les / 511,22m2 -5.00

(.63(5,0(17$/12,*5,âý( les / 362,30m2 -5.00

SVETLOBNIKI

B

-5.00

-5.00

30

40

50

60

70

80

90

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

100

110

120

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

100


1M

210,3 m2

51.8 m2 17.9 m2 17.9 m2

52.7 m2

70.0 m2

OBSTOJEČI TLORISI GODBENEGA PAVILJONA M 1:500

D1 predavalnica /zglajen beton D2 delavnice/zglajen beton D3 čitalnica/zglajen beton D4 wc ženski/ulit epoksi D5 wc moški/ulit epoksi

D1

TLORIS PRITLIČJA / DVORANA

D2

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST / M 1:250

DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST

101

D4

D5

D3

C

D

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

TRAVNIK nizka trava / 4683,00m2 0.00

-5.00

pesek / 1168,40m2 -5.00

VELIKI ODER poliran beton / 771,84m2 -4.60

TLORIS PARKA / FORMA VIVA

530

520 967231$3/2âý$' tlakovanje.746,54m2 0.00

E

3/$ä$ -$6$ nizka trava / 592,42m2 -5.40

1

A

2

B

C

0(671$3/$ä$ les / 130,15m2 -5.00

D

F

REKREACIJSKA POT tartan.1474,44m2 0.00

FORMA VIVA nizka trava / 469,84m2 0.00

SVETLOBNIKI

E

TRG tlakovanje / 272,32m2 -5.00

-5.00

0.40

600

10

20

30

40

50

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

0 59

580

570

560

550

540

102


1M

V1 rampa/zglajen beton V2 dnevna soba/zglajen beton V3 hidravlično dvigalo/ zglajen beton V4 vadbena soba/zglajen beton V5 garderoba/zglajen beton V6 garderoba/zglajen beton V7 sharmba/zglajen beton V8 shramba/zglajen beton V9 wc invalidi/ulit epoksi V10 wc ženski/ulit epoksi V11 wc moški/ulit epoksi V12 strojnica/zglajen beton V13 skladišče/zglajen beton V14 skladišče/zglajen beton

595.2 m2

53.2 m2 53.6 m2 53.6 m2 110.2 m2 7.8 m2 7.8 m2 7.8 m2 15.3 m2 19.5 m2 19.2 m2

53.2 m2

57.0 m2

80.0 m2 57.0 m2

V7

V6

V14

V11

V5

V10

TLORIS KLETI / SERVISNI PROSTORI

VELIKI ODER / M 1:250

VELIKI ODER / SERVISI

103

V13

V8

V9

V4

V12

V3

V2

V1

SKATE PARK n beton / 201,10m2 -2.50

POTI terrazzo -5.00

NAMIZNI TENIS barv.beton / 100,00m2 -5.00

-5.00

%$/,1ý., ribosint / 110,00m2 -5.00

GRADBENO DVIGALO jeklo -4.00

4

2

1

A

â32571(3295â,1( tlakovanje / 1384,79m2 -5.00

B

PAVILJON - PIKNIK pesek / 314,16m2 -5.00

C

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

TRAVNIK nizka trava / 4683,00m2 0.00

-5.00

pesek / 1168,40m2 -5.00

VELIKI ODER poliran beton / 771,84m2 -4.60

D

530

520

510

500

490

480

470

967231$3/2âý$' tlakovanje.746,54m2 0.00

104

E

3/$ä$-$6$ nizka trava / 592,42m2 -5.40

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

TLORIS PARKA/ VELIKI ODER

540


M1 M2 M3 M4

stopnice/zglajen beton shramba/zglajen beton wc ženski/ulit epoksi wc moški/ulit epoksi

MALI ODER / SERVISI

155.7 m2

32.4 m2 115.5 m2 3.9 m2 3.9 m2

M2

M4

M1

M3

KOLESARNICA

TRAVNIK nizka trava / 4683,00m2 0.00

SPOMINSKI STEBER

360

350

1M

340

330

320

310

TLORIS PARKA/ MALI ODER

300

TLORIS KLETI / SERVISNI PROSTORI

290

MALI ODER / M 1:250

28 0

105

3

2

A

MALI ODER marmor / 167,90m2 -5.00

B

C

KLOPI nizka trava / 113,10m2 -5.00

2752â.2,*5,âý( tartan / 144,00m2 -5.00

9,6(ý(05(ä( nizka trava / 201,05m2 -3.50

pesek / 1988,27m2 -3.70

KLOPI nizka trava / 113,10m2 -4.00

SADOVNJAK

ZUNANJA KAVARNA les / 380,00m2 -5.00

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

ŠAH barv.beton / 100,00m2 -5.00

1

27 0

106


406,9 m2

4.4 m2 7.10 m2 150.9 m2

7.10 m2 3.5 m2 4.4 m2 5.1 m2 5.5 m2 5.2 m2 5.4 m2

3.5 m2 23.5 m2 111.3 m2 16.8 m2 53.2 m2

OBSTOJEČI TLORISI GLORIETE M 1:500

G1 dvigalo G2 kuhinja/ulit epoksi G3 jedilnica/terrazzo G4 bar/terrazzo G5 shramba/gard./ulit epoksi G6 stopnišče/terrazzo G7 dvigalo G8 vhod/terrazzo G9 shr./hladilnica/ulit epoksi G10 wc moški/ulit epoksi G11 wc ženski/ulit epoksi G12 kopalnica/gard./ulit epoksi G13 vhod/terrazzo G14 stopnišče/terrazzo G15 zunanja kavarna

RESTAVRACIJA / KAVARNA

1M

G1

G2

G3

TLORIS PRITLIČJA / RESTAVRACIJA

G4

G6

G5

2

1

A

TLORIS PARKA / KAVARNA

MALI ODER marmor / 167,90m2 -5.00

C

0 26 B

0 25 2752â.2,*5,âý( tartan / 144,00m2 -5.00

230 pesek / 1988,27m2 -3.70

KLOPI nizka trava / 113,10m2 -4.00

SADOVNJAK

G7

220 G9

G10

-5.00

0.00

ZUNANJA KAVARNA les / 380,00m2 -5.00

G13 G14

3,.1,.3/2âý$' les / 314,16m2 -5.40

G12 G15

210

G11

TRAVNIK nizka in visoka trava / 577,00m2 -5.00

G8

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

VHOD VODOVODNA ULICA dostava

108

NARAVN

ODBOJKA mivka / 128,00m2 -5.05

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

190

200

240

GLORIETA / M 1:250

28 0

107

27 0


44.0 m2

7.1 m2

3.5 m2 33.4 m2

287,4 m2

16.7 m2 12.4 m2

29.0 m2 46.9 m2 34.0 m2 35.9 m2 31.5 m2 35.9 m2 3.4 m2 12.6 m2 7.8 m2 21.3 m2

OBSTOJEČI TLORISI VIP OBJEKTA M 1:500

G16 dvigalo G17 razgledna točka /terrazzo G18 stopnišče/terrazzo

RESTAVRACIJA / KAVARNA

U1 recepcija/terrazzo U2 predavalnica/terrazzo U3 delavnice/terrazzo U4 knjižnica/terrazzo U5 atrij/terrazzo U6 čajna kuhinja/terrazzo U7 wc/ulit epoksi U8 pisarna/hrastov parket U9 shramba/hrastov parket U10 sejna soba/hrastov parket U11 pisarna/hrastov parket U12 stopnišče/hodnik/hrastov parket

UPRAVA / INFO TOČKA

1M

U2

TLORIS PRITLIČJA / UPRAVA

U4

U1

U3

U7

U5

U6

G16

TLORIS PARKA / UPRAVA

220

-5.00

0.00

3.00

TRAVNIK nizka in visoka trava / 577,00m2 -5.00

G17

REKREACIJSKA POT tartan / 1474,44m2 0.00

G18

ZELENJE pesek in grmovnice / 3016,28m2 0.00

967231$3/2âý$' les / 487,20m2 0.05

U10

U11

U12

U9 U8

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

190

UPRAVA / M 1:250

18 0

109

17 0

200

210

110


rekreacijska pot tartan

111

nizka trava

sprehajalna pot terrazzo

mali oder marmor

PREČNI PREREZ / M 1:250

shramba viden beton

otroško igrišče tartan

osvetlitev sprehajalna pot terrazzo hrib

gostinski vrt les

piknik les

visoka trava

odbojka mivka

obvodne rastline

naravni plavalni bazen

mestna plaža garderobe les viden beton

sprehajalna pot terrazzo

zelenje grmovnice

112

rekreacijska pot tartan

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


zelenje grmovnice

113

rekreacijska pot

servisi razgledna restavracija sprehajalna točka kavarna pot terrazzo terrazzo

VZDOLŽNI PREREZ / M 1:250

zunanja kavarna les

odbojka mivka

osvetlitev

visoka trava

paviljon - piknik pesek

svetlobniki sprehajalna dvorana za garderobe/ veliki oder pot shramba poliran beton lokalno skupnost terrazzo železna vrata viden beton

tribune

nizka trava

rekreacijska pot tartan

114

vstopna ploščad tlakovanje

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


115

POGLED IZ MESTNE PLAŽE

116

NARAVNI BAZEN POVEZUJE NOVO MESTNO PLAŽO IN OZELENJEN PARTER.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


117

vegetacijski sloj 3 cm filc 1 cm hidroizolacija 2cm estrih 2cm

T4

-5.40

DETAJL/ MESTNA PLAŽA / M 1:20

obvodne rastline

temeljna plošča 40 cm hidroizolacija 2 cm nasutje 10 cm

T2

-6.00

drenažni zasip drenažna cev

PVC plošče 5cm prostor za instalacije 30cm temeljna plošča 40cm hidroizolacija 2cm termo izolacija 8cm podložni beton 8 cm

T1

AB stena 20 cm hidroizolacija 2cm termo izolacija 8 cm hidroizolacija 25 cm

S1

leseni pod 4.5 cm lesena podkonstrukcija 11.5 cm estrih 6 cm termo izolacija 8cm hidro izolacija 2cm

T3

118

-8.00

-5.00

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


119

DETAJL / DVORANA ZA LOKALNO SKUPNOST / M 1:20

tlakovanje 5cm estrih 10 cm nasutje 15 cm

T1

drenažni zasip drenažna cev

-5.00

jeklena vrata 10 cm

S2

viden beton 4cm termo izolacija 8cm AB stena 35 cm

S1

0.00

viden beton 5cm estrih 14cm termo izolacija 14cm hidro izolacija 2cm temeljne plošča 40 cm

T2

vegetacijski sloj 13cm filc 1cm hidroizolacija 2cm termo izolacija 15 cm parna zapora 2cm estrih 6cm AB plošča 20 cm

T3

svetlobnik

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

120


121

S43 - osebni arhiv

S42 - osebni arhiv

S41 - osebni arhiv

S40 - osebni arhiv

S39 - osebni arhiv

S38 - osebni arhiv

S37 - osebni arhiv

S36 - osebni arhiv

S35 - osebni arhiv

S34 - osebni arhiv

S33 - osebni arhiv

S32 - osebni arhiv

S31 - osebni arhiv

S30 - osebni arhiv

S29 - osebni arhiv

S28 - osebni arhiv

S27 - osebni arhiv

S26 - osebni arhiv

S25 - osebni arhiv

S24 - osebni arhiv

S23 - osebni arhiv

S22 - osebni arhiv

S21 - Zgodovinski arhiv Ljubljana

S20 - Arhiv Mestni muzej Ljubljana, galerije in Plečnikova zbirka

S19 - http://www.zurnal24.si/sneg-skopnel-stadion-razsut-clanek-74862, 1.10.2014

S18 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.91

S17 - http://projekti.gimvic.org/2001/plecnik2d/index.html, 30.8.2014

S16 - http://www.delo.si/druzba/panorama/orlovski-stadion-med-nostalgijo-in-sanjami.html, 2.10.2014

S15 - Zgodovinski arhiv Ljubljana

S14 - Zgodovinski arhiv Ljubljana

S13 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.85

S12 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.87

S11 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.87

S10 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.86

S9 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.90

S8 - mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.85

S7- mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.84

S6 - http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RMXW1EHK/, 5.10.2014

S5 - http://sloveniafacts.wordpress.com/, 19.8.2014

S4 - http://www.zmaga.com/forum_topic.php?pg=3&id=8568, 19.8.2014

S3 - osebni arhiv

S2 - arhiv Mestni muzej Ljubljana, galerije in Plečnikova zbirka

S1- http://fototekamnzs.com/2014/12/04/ogled-nogometne-tekme-nekoliko-drugace/#jp-carousel-4583, 15.12.2014

FOTOGRAFIJE

VIRI IN LITERATURA

S101 - http://www.tate.org.uk/art/artworks/collins-may-in-the-regents-park-t03025, 10.5.2015

S53 - osebni arhiv

S136 - osebni arhiv S137 - S144 - osebni arhiv

S91 - osebni arhiv

S135 - osebni arhiv

S134 - osebni arhiv

S133 - osebni arhiv

S132 - osebni arhiv

S131 - osebni arhiv

S130 - osebni arhiv

S129 - osebni arhiv

S128 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015

S127 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015

S126 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015

S125 - http://www.apollovision.de/pixtacy/index.php?/Bilder/Architektur/TS-68_naturkundemuseum/TS68-14.jpg, 25.5.2015

S124 - http://www.cgtextures.com/, 25.5.2015

S123 - http://www.indesignlive.com/articles/create-stone-bring-their-terrazzo-range-to-theworld#axzz3bdwSUEXq, 25.5.2015

S122 - http://www.world-architects.com/fr/architecture-news/found/Drawing_Ambience_ Alvin_Boyarsky_and_the_Architectural_Association_762, 7.10.2014

S121 - http://tectonicablog.com/?p=27276, 25.05.2015

S120 - http://lacatonvassal.com/index.php?idp=13#, 19.05.2015

S119 - http://www.baunetzwissen.de/objektartikel/Beton-Naturkundemuseum-in-Berlin_1457531.html, 19.05.2015

S118 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/regeneration-of-a-former-landfill/, 10.05.2015

S117 - http://tectonicablog.com/?p=27276, 25.05.2015

S116 - http://lacatonvassal.com/index.php?idp=13#, 19.05.2015

Naturkunde_Berlin_Photo_copyright_Christian_Richters.jpg, 19.05.2015

S115 - http://en.wikipedia.org/wiki/Diener_%26_Diener#/media/File:Ostfl%C3%BCgel_Museum_f%C3%BCr_

S114 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/regeneration-of-a-former-landfill/, 10.05.2015

S113 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/eco-boulevard/, 10.5.2015

S112 - http://de.wikipedia.org/wiki/Tempelhofer_Feld#mediaviewer/Datei:Tempelhofer_Park_1.jpg, 08.07.2014

S111 - http://de.wikipedia.org/wiki/Tempelhofer_Feld#mediaviewer/Datei:Tempelhofer_Park_1.jpg, 08.07.2014

S110 - http://www.west8.nl/projects/all/new_holland/, 2.10.2014

as/,10.5.2015

S109 - http://www.archdaily.com/6303/eco-boulevard-in-vallecas-ecosistema-urbano/404343646_diagrama-ide-

S108 - https://martinfdc.wordpress.com/tag/bernard-tschumi/, 10.05.2015

S107 - http://www.theguardian.com/travel/2011/aug/17/top-10-outdoor-activity-berlin, 08.07.2014

S106 - http://www.west8.nl/projects/all/new_holland/, 2.10.2014

S105 - http://www.visitljubljana.com/si/e-news/2014/julij/56047/detail.html, 10.05.2015

S104 - http://www.dkas.si/picture/?id=1944, 10.05.2015

S103 - http://tripedia.info/attraction/tivoli-city-park/, 10.05.2015

S90 - osebni arhiv

S89 - osebni arhiv

S88 - osebni arhiv

S87 - osebni arhiv

S86 - osebni arhiv

S85 - osebni arhiv

S84 - osebni arhiv

S83 - osebni arhiv

S82 - osebni arhiv

S81 - osebni arhiv

S80 - osebni arhiv

S79 - osebni arhiv

S78 - osebni arhiv

S77 - osebni arhiv

S76 - osebni arhiv

S75 - osebni arhiv

S74 - osebni arhiv

S73 - osebni arhiv

S72 - osebni arhiv

S71 - osebni arhiv

S70 - osebni arhiv

S69 - osebni arhiv

S68 - osebni arhiv

S67 - osebni arhiv

S66 - osebni arhiv

S65 - osebni arhiv

S64 - osebni arhiv

S63 - osebni arhiv

S62 - osebni arhiv

S61 - osebni arhiv

S60 - osebni arhiv

S59 - osebni arhiv

S58 - osebni arhiv

S57 - osebni arhiv

S56 - osebni arhiv

S55 - osebni arhiv

S102 - http://ecosistemaurbano.com/portfolio/eco-boulevard/, 10.5.2015

S100 - http://www.ibiblio.org/wm/paint/auth/rousseau/, 1.10.2014

S52 - osebni arhiv

S54 - osebni arhiv

S99 - osebni arhiv

S98 - osebni arhiv

S97 - osebni arhiv

S96 - osebni arhiv

S95 - osebni arhiv

S51 - osebni arhiv

S50 - osebni arhiv

S49 - osebni arhiv

S48 - osebni arhiv

S47 - osebni arhiv

S94 - osebni arhiv

S93 - osebni arhiv

S45 - osebni arhiv S46 - osebni arhiv

S92 - osebni arhiv

S44 - osebni arhiv

122

/ http://ppmol.org/urbanizem5/submain.php?get=123, 14.5.2015

/ http://ljubljanski.projekti.si/prenova-plecnikovega-stadiona.aspx, 14.5.2015

/ https://sites.google.com/site/ljmojemesto/home/znacilnosti, 30.4.2015

/ http://projekti.gimvic.org/2001/plecnik2d/index.html, 30.4.2015

/ http://www.delo.si/druzba/panorama/orlovski-stadion-med-nostalgijo-in-sanjami.html, 30.4.2015

/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 14.5.2015

/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Park, 4.9.2014

/ http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana, 19.8.2014

SPLET

/ Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 122-139

/ Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 144-149

/ Dušan Ogrin, 2010, Krajinska arhitektura, Ljubljana, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, 146

/ Živa Deu, 2011, Prenova arhitekture in konservatorstvo, predavanja, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo

/ dr.Damjan Prelovšek, 2013, K poročilu o vplivih na okolje za Bežigrajski športni park - glede ocene vplivov na Plečnikov stadion - kulturni spomenik državnega pomena, Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 4-10

/ prof. Janez Koželj, u.d.i.a.; Jernej Vidmar, u.d.i.a, avgust 2008, urbanistične smernice za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani, Ljubljana, natečajna dokumentcija vabljenega mednarodnega natečaja za urbanistično in arhitekturno zasnovo prenove in dograditve Plečnikovega stadiona za Bežigradom v Ljubljani

/ Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.104

/ Darja Pergovnik Cotič, 2013, Plečnikove ureditve odprtega prostora v Ljubljani, magistrsko delo, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

/ Andrej Hrausky,Janez Koželj, Damjan Prelovšek, 2007, Jože Plečnik: Dunaj, Praga, Ljubljana, Ljubljana, Cankarjeva založba, str. 9-31

/ Vladimir Vilman, 2008, Prvi ljubljanski stadion, Kronika, 56, str.86-90

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.92-102

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.96

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.88

/ mag.Teja Zorko, 2012, Ljubljana med nostalgijo in sanjami-revija za domoznanske vsebine, Ljubljana, Mestna knjižnica Ljubljana, str.83-85

/ Jože Plečnik, 1929, Studija regulacije severnega dela Ljubljane, Dom in svet, Ljubljana, letnik 42, številka 3

/ Aleš Vodopivec, 1974, Arhitektov bilten 21, Arhitektura Ljubljane, Idrija, tisk Mestni muzej, str. 111-160

/ Mirko Pak, 2002, Geografija Ljubljane, Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

/ dr.Milan Orožen Adamič, dr.Drago Perko, Drago Kladnik, 1996, Priročni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, DZS, str.171

LITERATURA

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015


Hvala... ... mentorju za usmerjanje in znanje. ... somentorici in Juretu za vse pozitivne spodbude in nasvete. ... Martinu za nasmeh, objem in dobro glasbo. ... Simoni in Zvonetu za najboljša nedeljska kosila. ... Uli,Nini in mojim puncam za klepet. ... Maši in Tinčku za prijeten delovni ambient. ... Neži, Andražu in Kruhu za podporo. ... vsem norim prijateljem za dobro družbo.

∞ VOOR MOEDER EN VADER ∞

123

124

Spodaj podpisana Nika van Berkel izjavljam, da sem avtorica magistrskega dela z naslovom Idejna zasnova novega modela mestnega parka, revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom, ki sem jo izdelala pod mentorstvom Vase J. Perovića in somentorstvom Anje Vidic. Zagovarjala sem jo dne 18.6.2015 na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

Revitalizacija Centralnega stadiona za Bežigradom I Univerza v Ljubljani I Fakulteta za arhitekturo I Nika van Berkel I magistrsko delo I doc.Vasa J.Perović u.d.i.a.,MA(BiA), asist. Anja Vidic u.d.i.a. I 2008/2009 I 2015

Profile for fa diploma

Nika van Berkel  

Nika van Berkel  

Profile for fadiploma
Advertisement