Page 1

IDEJNI PROJEKT PRENOVE GRADU BOŠTANJ PRI GROSUPLJEM V VEČNAMENSKI KULTURNI CENTER


Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Matevž Zalar

IDEJNI PROJEKT PRENOVE GRADU BOŠTANJ PRI GROSUPLJEM V VEČNAMENSKI KULTURNI CENTER

Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec u.d.i.a. Konzultant za konstrukcijo: doc. dr. Matej Blenkuš u.d.i.a. Leto vpisa: 2006/2007 Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

1


0.0 POVZETEK

3

1.0 UVOD

4

2.0 LOKACIJA

5

2.1 ŠIRŠI OKVIR Osnovni podatki Zgodovinski oris Naravna dediščina Kulturna dediščina 2.2 OŽJI OKVIR Umestitev v prostor Grajeno Relief, vode Omrežja poti Kulturna in naravna krajina Program Zaznava 2.3 GRAD BOŠTANJ Zgodovinski okvir Stavbna oznaka Stavbni razvoj

3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA 3.1 VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE 3.2 RUŠEVINE 3.3 KULTURNA DEDIŠČINA - IDENTITETA Kultura Dediščina 3.4 IDENTITETA GROSUPLJEGA 3.5 USTVARJALNE DELAVNICE 3.6 REFERENČNI PRIMERI

6 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 25 25 26 27 28

Kolumba muzej, Köln, Nemčija

29

Muzej Castevecchio, Verona, Italija Szatmary Palace, Pecs, Madžarska Večnamenski objekt Onishi, Gunma, Japonska

30

4.0 PROJEKT

31 32 33

4.1 LOKACIJA Fotografije območja Obstoječe stanje 4.2 PROGRAM 4.3 KONCEPT Izhodišča

34

Zasnova Umestitev v prostor 4.4 TEHNIČNO POROČILO Programska shema Zasnova konstrukcije Material Energetska zasnova Neoviran dostop Požarna varnost 4.5 GRAFIČNE PRILOGE

39

5.0 LITERATURA Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

34 37 38 39 39 41 47 47 48 50 51 51 51 53 73

2


0.0 POVZETEK Grosuplje v iskanju nove, kulturne identitete pozablja na osnovne temelje, iz katerih podoba mesta izvira - kulturno dediščino. Spomeniki so slabo prezentirani, v slabem stanju ter predvsem brez ustreznega programa. Med njimi je vredno izpostaviti grad Boštanj, nekdaj kulturno dominanto prostora, danes pa žalostno scenografijo ruševin. Izhodišče naloge je problem identitete kraja. Temelji na dejstvu, da večja kulturna ozaveščenost krajanov posredno vpliva na kakovost bivanja. Posebno pozornost je potrebno nameniti mlajšim prebivalcem, da se kultura zasidra v njihovo zavest. Diplomsko delo obravnava problem ruševin, kot prostora spomina. Raziskuje katera vrednost ruševine je večja, materialna ali simbolna. Na osnovi tega se v projektu vzpostavi jasen odnos med novim in starim tako, da se novo podreja starim struktiram in jih hkrati poudari. Poseg ohranja prepoznane kvalitete obstoječega stanja ter jih aktivno vključuje v novo dogajanje. V projektu se predvidi oživitev ruševin gradu z umestitvijo novega kulturnega centra namenjenega ustvarjalnim delavnicam za mlade. Tako grad dobi nov program namenjen kuturnemu dogajanju, aktivnemu preživljanju prostega časa in postane izhodišče za izlete po točkah naravne in kulturne dediščine Grosupljega. Ključne besede: Grosuplje, grad Boštanj, kulturni center, revitalizacija, ruševine, ustvarjalne delavnice, identiteta, kulturna dediščina

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

3


1.0 UVOD Ideja projekta »Grosuplje – mesto kipov« je poskus, kako mestu brez identitete dati podobo kulturnega mesta. Cilj je vzpostaviti nove kulturne objekte in dogodke, ki naj bi prebivalcem vzbujali zanimanje za umetnost. Projekt temelji na dejstvu, da stopnja kulturne razvitosti priča o splošni razgledanosti prebivalcev in posledično o kakovosti življenja v nekem kraju. Žal za doseganje opisanega še zdaleč niso dovolj le kipi kot taki, ampak je potrebna predvsem večja kulturna ozaveščenost – možnost aktivnega doživetja kulture za mlade. Grad Boštanj je bil nekdaj eden izmed pomembnejših slovenskih gradov, danes pa ga spremlja podobna usoda kot večino drugih. Kljub vsemu so njegovi ostanki simbol Grosupljega, neke vrste identiteta. Obravnavana lokacija se nahaja v čudovitem okolju na osamelcu na robu krajinskega parka Radensko polje in je prostorska dominanta v tem prostoru. Na podlagi napisanega se prav v tem gradu ponuja možnost vzpostavitve novega večnamenskega kulturnega centra. Cilj naloge je dvojen. Primarno je to vzpostavitev novega objekta, namenjenega kulturnim dogodkom in s tem med prebivalci vzbuditi zanimanje za umetnost. Cilj je tudi promocija gradu kot kulturne dediščine, ki pri nas prepogosto propada. Preveriti želim, kako ruševine aktivno vključiti v ambient celotnega kompleksa.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

4


2.0 LOKACIJA ŠIRŠI OKVIR OŽJI OKVIR GRAD BOŠTANJ

Radensko polje, Grosuplje

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

5


2.1

ŠIRŠI OKVIR

Slovenija (prirejeno po: ARSO)

Osnovni podatki Občina Grosuplje je srednje velika slovenska občina, ki se nahaja na jugovzhodnem robu Ljubljane. Obsega 134 km2 in ima 18.808 prebivalcev. Znana je predvsem po svoji bogati kulturni in zgodovinski dediščini ter kot razvito obrtno in industrijsko mesto, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 10 kilometrov. Občina zajema Grosupeljsko kotlino, le-to pa sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okoliška hribovja. Razen Kuclja, ki meri 743 metrov, noben hrib ne presega 700 metrov višine. Razlika med kotlinskim dnom in vrhovi vzpetin redko kje preseže 300 metrov. Pokrajino tvorijo številne manjše doline in kraška polja. Mesto Grosuplje je danes upravno, gospodarsko in prometno središče občine. Pred dobrimi stotimi leti pa je bilo v Grosupeljski kotlini glavno središče Šmarje. Škocjanski hribi so imeli cerkveno in deloma gospodarsko središče v Škocjanu – slednje je bilo povezano tudi s Turjakom in z Velikimi Laščami. (po Perko, 1998, str.: 460 - 468)

Občina Grosuplje (prirejeno po: PISO)

Obravnavana lokacija se nahaja jugozahodno od Grosupljega, na robu Krajinskega parka Radensko polje. Natančneje na vzpetini med Zagradcem in Mlačevim.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

6


Zgodovinski oris Ime Grosuplje se prvič pojavi leta 1136 v obliki Groslupp ali po Valvasorju Velike Uplje. Izkopanine na nekaterih hribih kažejo na naseljenost območja že v halštatski dobi približno 500 let pr. n. št. Po severnem delu občine je bila v času rimskega imperija speljana pomembna cesta, ki je povezovala Akvilejo in Sirmij ob spodnji Savi v Vojvodini. Skoraj po isti trasi sedaj teče vzhodni del avtoceste, imenovane Ilirika. (po Perko, 1998, str.: 467)

Razglednica z motivom Grosuplja

(vir: www.pgd-zagradec.si)

Razglednica z motivom Grosuplja (vir: Slovenski Etnografski muzej)

V srednjem veku razen turških vpadov na teh tleh ni bilo pomembnejših dogodkov. Okrog cerkva so kmetje gradili obzidja in utrdbe. Tako so nastali tabori v Cerovem, na Kopanju pri Račni, v Šmarju in Škocjanu. Grad Boštanj je bil prav tako grajen v obdobju turških vpadov, kar je v veliki meri vplivalo na mogočnost obrambnih zidov in jarka. Grosuplje se je v pomembnejše cestno in železniško križišče razvilo v 19. stoletju. Tedaj je bila leta 1869 zgrajena cestna povezava z dolino Krke. Leta 1893 je bila preko Grosupljega zgrajena železniška proga Ljubljana–Kočevje, leto pozneje pa Ljubljana–Novo mesto. Železnica je tem krajem prinesla hiter razvoj. V tamkajšnje gostilne so začeli prihajati ljudje iz okolice. Pojavile so se trgovine, ki so preprodajale tovorjeno blago in tržne presežke okoliških kmetov. Tamkajšnji prebivalci so se večinoma ukvarjali s kmetijstvom, tovorništvom, z mlinarstvom ter usnjarstvom in opekarstvom. V okolici Šmarja so gojili lan in konopljo. Po drugi svetovni vojni se je naselje začelo hitro širiti in se je razvijalo v gospodarsko ter upravno središče. (www.grosuplje.si)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

7


vir: osebni arhiv Radensko polje, Zagradec in boštanjski hrib

vir: www.zupanovajama.si Županova jama

Naravna dediščina Širše območje lokacije gradu je bogato z naravno dediščino. Status naravne dediščine ima Krajinski park Radensko polje z več redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, rezervat Bičje, Županova jama in drugo. Jugovzhodno od Grosupljega se nahaja slikovito kraško polje, imenovano Radensko polje. Kot najmanjše med devetimi izrazitejšimi kraškimi polji v Sloveniji nam zgoščeno prikazuje najraznovrstnejše kraške pojave. Obdano je s strmimi gozdnatimi pobočji okoliških gričev, na sredini pa se iz njega dviguje osamelec Kopanj. Na Radenskem polju najdemo vse značilne kraške pojave, kot so kraški izviri, ponori in retja. V pomladanskem in jesenskem obdobju se polje spremeni v presihajoče jezero. Polje predstavlja naravni habitat številnim redkim in ogroženim vrstam rastlin ter živali. (po Müller idr., 1994, str.: 123, 124)

Zavarovano območje Krajinski park Radensko polje Register naravnih vrednot Ekološko pomembno območje Grosuplje Naravna dediščina občine Grosuplje (Prirejeno po: www.geoprostor.net)

1 km

Lokacija

Zaradi bogatega življenjskega prostora in ogroženih vrst je Radensko polje uvrščeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. Leta 2012 je bilo razglašeno za krajinski park. Obravnavana lokacija se nahaja na severnem robu Radenskega polja in še spada v območje Krajinskega parka.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

8


Kulturna dediščina

http://www.visitljubljana.com/si/ljubljana-in-osrednja-slovenija/kraji-osrednje-slovenije/15274/detail.html Cerkev na Kopanju

vir: osebni arhiv Graščina Praproče

Kulturna dediščina v grobem zajema prazgodovinska najdišča na Magdalenski gori in na območju gradu Boštanj, protiturški tabor Cerovo, ostanke gradov Boštanj in Stari Grad, dvorce Praproče, Zavrh, Brinje, cerkev na Kopanju, sakralne spomenike ter naselbinsko dediščino. Kopanj je osameli grič sredi južnega dela Radenskega polja. Ob današnji cerkvi na Kopanju je bila prazgodovinska naselbina. Prva cerkev naj bi bila tam postavljena leta 1433. V turški dobi je dobila obzidje, katerega ostanki so vidni še danes. Med leti 1808–1810 je na Kopanju pri svojem prastricu bival France Prešeren in se tam naučil brati. Poleg cerkve in župnišča je danes na Kopanju še delujoča šola, katere začetki segajo v leto 1865. (po Peterlin, 2007, str.: 103-107) Stari grad nad Čušperkom je bil zgrajen v 12. stoletju in sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Po nekajkratnih kmečkih uporih in velikem potresu so v 17. stoletju zgradili nov grad, od katerega je danes ostala cela samo kapela Matere božje. (www.grosuplje.si)

4

2

1

1 2 3 4

3

Grad Boštanj Cerkev Sv. Martina Cerkev na Kopanju Graščina Praproče Naselbinska dediščina

Graščina Praproče je nastala v 13. stoletju. Skozi stoletja je zamenjala mnogo lastnikov, med njimi tudi pisatelja Luisa Adamiča. Valvasor je poslopje upodobil kot enonadstropni dvorec, kmalu zatem pa so ga temeljito prezidali in spremenili v čudovito baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih. (www.grosuplje.si)

Kulturna krajina Vplivno območje stavbne dediščine Stavbna dediščina Arheološka dediščina

Kulturna dediščina občine Grosuplje (Prirejeno po: www.geoprostor.net)

Grosuplje Lokacija 1 km

Dvorec Brinje je bil zgrajen v 16. stoletju ob najstarejšem vodnem mlinu na Slovenskem. Iz Valvasorjeve upodobitve mlina v knjigi Slava vojvodine Kranjske je razvidno, da pritličje ohranja prvotno podobo že preko 300 let. Deloval je vse do leta 1970, danes pa so v teku postopki za prenovo mlina v tehnični muzej mlinarstva. (www.grosuplje. si)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

9


2.2

OŽJI OKVIR Lokacija leži na jugovzhodnem delu Grosuplja, med Mlačevim in Zagradcem.

Grosuplje

Graščina Praproče Lokacija

Mlačevo

Grad Boštanj - lokacija

Zagradec

Lokacija

Krajinski park Radensko polje

vir: osebni arhiv

Lokacija

Cerkev na Kopanju

Lokacija vir: www.arso.gov.si

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

Lokacija vir: osebni arhiv

10


Umestitev v prostor Osamelec, na vrhu katerega se nahaja grad Boštanj, leži na skrajnem severnem robu krajinskega parka Radensko polje. Je prostorska dominanta v prostoru, zlasti v smeri Grosuplje–Krka.

(www.arso.gov.si) Obravnavana lokacija

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

11


Grajeno Boštanj je obdan z Malim Mlačevim na zahodu, Velikim Mlačevim na severu, Lobčkom na vzhodu in Zagradcem na jugovzhodu. Ob vznožju vzpetine se nahajajo cerkev sv. Martina in večnamenski objekti s hostlom, z barom in galerijo. V neposredni bližini so industrijske hale namenjene predelovanju odsluženih vozil.

Grajeno Lokacija Grajene strukture (prirejeno po: www.geoprostor.net)

100 m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

12


Relief, vode Grad se nahaja na vzpetini na robu Radenskega polja. Ob vznožju se nahaja ribnik kot posledica nekdanjega glinokopa. Za Radensko polje so značilni trije vodotoki: Dobravka, Zelenka in Šica. Dobravka, ki teče ob vznožju grajskega griča, priteče iz nekraškega sveta. Zelenka in Šica pa sta tipična kraška vodotoka, saj tako izvirata kot tudi ponikneta na samem kraškem polju. Za vse tri vodotoke je značilna smer toka iz zahoda na vzhod, kjer poniknejo. Ponovno se vrnejo na površje kot del izvira reke Krke. (po Peterlin, 2007, str.: 25 - 37)

450 m.n.m 425 m.n.m 400 m.n.m 375 m.n.m 350 m.n.m 325 m.n.m 300 m.n.m

Vode Lokacija Relief in vode

(prirejeno po: www.geoprostor.net)

100 m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

13


Omrežja poti Lokacija se nahaja ob regionalni cesti Grosuplje–Krka in v bližini železnice Ljubljana–Novo mesto / Metlika.

Železnica Regionalna cesta Občinska cesta Lokalna cesta Gozdna pot Lokacija Omrežje cest

(prirejeno po: www.geoprostor.net)

100 m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

14


Kulturna in naravna krajina Območje gradu je del krajinskega parka. S severa ga obdajajo njive in polja, na bolj strmem terenu pa je gozd.

Krajinski park Radensko polje Gozdovi Polja Lokacija Kulturna in naravna krajina (prirejeno po: www.geoprostor.net)

100 m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

15


Program V objektu ob vznožju griča se nahajajo bar, galerija, hostel in nekaj gospodarskih dejavnosti.

11 8

7 12

5 1 4

3

2

10

6 9

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Grad Cerkev Sv. Martina Hostel Bar in Galerija Industrijski obrat Ribiška koča Trgovina Gostilna Gasilski dom Gostilna Železniška postaja Bio pridelava zelenjave Lokacija

Program (prirejeno po: www.geoprostor.net)

100 m

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

16


vir: osebni arhiv 1

vir: osebni arhiv 2

Zaznava Ostanki gradu so prostorska dominanta zlasti v smeri Grosuplje – Krka oziroma iz smeri Grosupljega. Značilna silhueta zahodne fasade je postala prepoznavni simbol Grosupljega.

1

vir: osebni arhiv 3

4

vir: osebni arhiv 4

2 5

6 3

vir: osebni arhiv 5

vir: osebni arhiv 6

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

Pogledi na grad (prirejeno po: www.geoprostor.net)

100 m

17


2.3

GRAD BOŠTANJ

Zgodovinski okvir Lokacija gradu na vrhu vzpetine se je do 16. stoletja imenovala Burgstall – Zagradec. Že samo ime tako nakazuje na prazgodovinsko naselbino, ki je bila nekdaj na tem mestu, v bližini pa so našli tudi gomile. (po Stopar, 2003, str. 9)

Boštanj na bakrorezu v Valvasorjevi Topografiji, 1679 v: (Stopar, 2003, str. 10)

Boštanj v mapi franciscejskega katastra, Arhiv RS v: (Stopar, 2003, str. 11)

Leta 1549 je kranjski deželni upravitelj Jakob Lamberg dobil dovoljenje kralja Ferdinanda, da na tem mestu zgradi utrjen dvorec in ga poimenuje Weissenstein – Boštanj. V času gradnje, ki je trajala skoraj deset let, so porušili tamkajšnje hiše, prebivalce pa so preselili v novo vas Zagradec, pod vzpetino. V lasti Lambergov je grad ostal do leta 1652, ko ga je prevzela rodbina Blagaj. Med njimi je vredno omeniti Siegmunda Antona Josefa grofa Ursini pl. Blagaja, ki je v gradu uredil eno najpomembnejših knjižnic na tedanjem Kranjskem. Vsebovala je okoli 2000 del iz najrazličnejših področij takratne znanosti. Med drugim tudi izjemno redka dela, kot na primer libreta italijanskih oper, stari zemljevidi in različni bakrorezi. V začetku 20. stoletja je grad prišel v rodbino Lazzarini ter ostal v njihovi lasti do konca druge svetovne vojne. (po Stopar, 2003, str. 9 -12) Leta 1944 naj bi bila v gradu okupatorska posadka, zato so ga partizani požgali in s tem uničili bogat interjer. Grad je tak ostal do začetka 60. let, ko so okoliškim prebivalcem dali dovoljenje za miniranje in uporabo materiala za gradnjo novih hiš. Od takrat sta ostala nepoškodovana le stolpa v zunanjem obzidju in silhueta severne fasade, ki kot kulisa vsak dan opozarja na veličastnost nekdanjega gradu.

Notranjost gradu pred baronovo preselitvijo, (vir: http://pgd-zagradec.si/index.php/po-novem-veku)

Zemljiško območje Boštanja, 1825, Arhiv RS v: (Stopar, 2003, str. 12)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

18


Konrad Črnologar, pogled na dvorec z južne strani, 1901, INDOK, v: (Stopar, 2003, str. 15)

Stavbna oznaka

Tloris gradu pred požigom, po Črnologarju izrisal Ivo Gričar, v: (Stopar, 2003, str. 13)

Konrad Črnologar, situacijska skica, INDOK, v: (Stopar, 2003, str. 14) A - vhod, B - predgradje, C - grajski čuvaj, D - bergfrid, E - zunanje obzidje s strelnicami, F - notranje obzidje, G severno obzidje, H - hlev, I - glavni stolp, K - stolp, M - notranje dvorišče, N - grajska kapela, O - knjižnično krilo, P - dvorišče, Q - prehod iz predgradja v stolp, R - medzidje, S - pobočje, T - grajski vrt, V - hlevi

Grajsko poslopje je bilo postavljeno na vrhu s treh strani precej strme vzpetine – osamelca. Bil je mogočna, trdnjavsko zasnovana renesančna stavba, ki naj bi po svojih kakovostih presegala gradove daleč naokrog. Trdnjavski zasnovi, močno pogojeni s časi turških vpadov, pa se je podrejala nekoliko skromnejša notranjost. Osrednji objekt štirikotne oblike je bil na obeh zahodnih ter jugovzhodnem vogalu okrepljen s stolpi. Podoben stolp je bil tudi sredi severne fasade. Slednji naj bi po Črnologarjevem mnenju predstavljal prvotno utrdbo Gradec, ki so jo kasneje razširili v grad. (Konrad Črnologar; učitelj, umetnostni topograf in častni konservator, ki je leta 1901 izdelal tehnične posnetke gradu, brez katerih ne bi o njem vedeli skoraj nič.) (po Stopar, 2003, str. 14 -15)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

19


Boštanj na predvojni razglednici, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, v: (Stopar, 2003, str. 16)

Bivalni trakti med stolpi so bili dvonadstropni, kriti s strmo sedlasto streho. Oklepali so notranje arkadno dvorišče, katerega renesančne arkade naj bi bile po Črnologarju najlepše na Kranjskem. Teren znotraj objekta je bil umetno izravnan, z vodnjakom v sredini. (po Stopar, 2003, str. 15)

Pred glavnim vhodom osrednje stavbe na zahodni strani je bilo predgradje. To ozko in dolgo dvorišče je na zahodu mejilo na obrambni jarek, medzidje globoko sedem metrov in zamejeno z dvema zidovoma. Na južnem robu medzidja se je nahajal manjši objekt za grajskega čuvaja, stražarnica. Na severni strani pa je še danes obljudena mogočna renesančna bastija, dostopna le preko lesenega mostovža, ki je dvorec varovala na najbolj izpostavljeni severozahodni strani. Vzhodno od bastije se je nahajal močan zid, ki je varoval grajsko stavbo s severne strani. Nanj je slonel enonadstropni gospodarski objekt s hlevi v pritličju in kaščo v nadstropju. (po Stopar, 2003, str. 16)

Dvorec pred zadnjo vojno, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, v: (Stopar, 2003, str. 19)

Dvorec pred zadnjo vojno, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, v: (Stopar, 2003, str. 19)

Vhodni motiv pred požigom, INDOK, v: (Stopar, 2003, str. 17)

Južno od osrednje stavbe je bil urejen vrt, katerega zasnova je vidna na mapi franciscejskega katastra. Južno od vrta je bila jasa obdana s sadovnjaki in z gozdom. (po Stopar, 2003, str. 15)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

20


Grad Boštanj pred požigom (http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/bostanj)

Stavbni razvoj

Grajsko medzidje in arkadni hodnik pred zadnjo vojno, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto (Stopar, 2003, str. 23)

Arkade in cisterna na grajskem dvorišču pred požigom, INDOK (Stopar, 2003, str. 23)

Zaradi pomanjkanja gradiva je natančna opredelitev stavbnega razvoja gradu težko izvedljiva. Najstarejši del je nedvomno stolp – gradec pravokotnega tlorisa na severni strani. Le- tega so v renesančni širitvi sredi 16. stoletja vključili v novi severni trakt mogočne štiritraktne graščine. Najbolj izpostavljene vogale – oba zahodna in jugovzhodnega – so utrdili s tremi močnimi obrambnimi stolpi s strelnicami in konzolnimi venci pod kapom. Kmalu po izgradnji razkošnega utrjenega dvorca so zasnovo razširili še z novim zunanjim obzidjem. Tako so ustvarili mogočno predgradje s sedem metrov globokim medzidjem. Na severni strani le-tega so postavili mogočen obrambni stolp, bastijo s predgradjem, povezano z lesenim dvižnim mostom. Na notranjem dvorišču osrednjega objekta so v poznorenesančni dobi, v drugi polovici 17. stoletja, pozidali arkadne hodnike. Po številu stebrov, 25 v vsaki etaži, je bila to izjemno reprezentančna arhitektura. Zadnje prezidave, ki niso bistveno spremenile strukture zasnove, je grad doživel sredi 18. stoletja, v obdobju zrelega baroka. Takrat je urni stolpič na vhodni fasadi zamenjala še danes ohranjena volutasta atika nad glavnim vhodom, prestavili so še nekatera okna in vrata. (po Stopar, 2003, str. 20-23)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

21


3.0 TEORETSKA IZHODIŠČA VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE RUŠEVINE KULTURNA DEDIŠČINA - IDENTITETA IDENTITETA GROSUPLJEGA USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE REFERENČNI PRIMERI

Restavriran opečni zid, Tivoli, Italija

vir: osebni arhiv

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

22


3.1

VAROVANJE STAVBNE DEDIŠČINE Zakon o varstvu kulturne dediščine določa, da so dediščina dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih opredeljujemo kot izraz svojih vrednot, identitet. Celostno ohranjanje dediščine se uresničuje v razvojnem načrtovanju in ukrepih države, pokrajin ter občin tako, da dediščino ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj. (po ZVKD – 1, 2008)

http://www.gliscritti.it/gallery3/index.php/album_059/campidoglio-01 Palača Senatorio je bila zgrajena v 12. stol. na ostankih rimskega tabularja

http://www.romainteractive.com/ita/visite_guidate/campidoglio/palazzo_senatorio.html (30.4.2013) Palazzo Senatorio, 12. stoletje, Rim

http://www.wga.hu/art/m/michelan/5archite/late/1campid5.jpg (30.4.2013)

V 16. stoletju prenovljena stavba palače Senatorio, Campidoglio, Rim

Ponovna uporaba ali rehabilitacija stavb je prisotna tako rekoč v vsej zgodovini arhitekture. V antiki so ostanke starih stavb bodisi uporabili za nove ali pa so vanje naselili nov program in jih dogradili. V obdobju srednjega veka so stavbe pogosto reciklirali ali preoblikovali. Tipični primeri so cerkve, postavljene na rimske temelje, grajene v renesansi in kasneje barokizirane. Za nove stavbe so uporabili material iz porušenih stavb iz praktičnih ali ekonomskih razlogov. O prenovi kot odnosu starega in novega pa se začne govoriti šele v preteklem stoletju. Morda je Carlo Scarpa eden prvih, ki pristopa do prenove na sodoben način. V njegovih projektih je razlika med starim in novim očitna, dosežena s plastenjem materialov. Njegov namen je ustvariti novo tako, da poudari staro. Kot pravi v enem izmed intervjujev o prenovi Castelvecchio v Veroni:

»…to allow it (the old fragment) to maintain its own identity, its own history…(in this way), you increase the tension between the new and the old.« (Carlo Scarpa, An interview with Martin Dominguez, Quaderns 158, Milano, 1956)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

23


Metodologija postopkov, ki arhitekturi omogočajo nadaljevati svoje življenje v sodobnem svetu in hkrati ohraniti vse svoje kvalitete, ki jo uvrščajo med spomenike, je mlada. Ti postopki so rekonstrukcija, konzervacija, restavracija, obnova in revitalizacija. Naloga arhitektov ali specializiranih strokovnjakov pri tem je, da znajo ovrednotiti neko arhitekturno zapuščino. S tem se določi stopnja, do katere je še mogoče v nek prostor posegati, brez da bi okrnili njegovo bistvo. Za uspešno varovanje stavbne dediščine je nujno sodelovanje med različnimi strokami; arhitekti, arheologi, zgodovinarji, etnologi, konservatorji, sociologi in drugimi ter hkrati s širšo javnostjo. (po Fister, vir: osebni arhiv Muzej Castelvecchio, Verona

vir: osebni arhiv Muzej Castelvecchio, Verona

1979, str.: 14)

Rekonstrukcija pomeni ponovno vzpostavitev prvotnega stanja pred propadom objekta. Temeljiti mora na zanesljivih slikovnih, materialnih in pisnih virih. Nepopolna znanstvena osnova lahko pripelje do neverodostojne rekonstrukcije, kar pripomore k neberljivosti konteksta in arhitekturo razvrednoti vseh kvalitet. Pogosto je prav zaradi pomanjkanja virov bolj smotrn pristop k varovanju dediščine revitalizacija, s konzervacijo še ohranjenih delov. V tem primeru gre za oživitev spomenika z umestitvijo novega programa. Poseg mora zavzeti jasno stališče do obstoječega, razlika med novim in starim mora biti berljiva.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

24


3.2

RUŠEVINE » A land without ruins is a land without memories - a land without memories is a land without history…« (Abram J. Ryan, “A land without ruins”, 1880)

Ruševine so simbol preteklosti, ki nam razkriva zgodovino. S svojo prisotnostjo in odsotnostjo objekta spodbujajo spomin ter burijo domišljijo. So skulpture, kulise prostora, ki je ostal ukleščen v času.

vir: osebni arhiv Ruševine gradu Boštanj

Wajcman opiše ruševino kot samostojen objekt, katerega simbolna teža je večja kot gmotna: »To ni preprost objekt. Je resorbiran, okamnel ali raztelešen objekt, skoraj že čisti simbol samega sebe, ki je hkrati razbremenjen smisla in z njim obremenjen. [...] Ostanek objekta je črpalka za spomin, ki ga znova oživi, izpopolni, na novo zgradi. Ruševina je manj-objekta, ki nosi več-spomina.« (Wajcman, 2007, str. 12, 13)

Ruševine s svojo močno pripovedno vrednostjo pomembno sooblikujejo pojem kulturne dediščine. Potrebno jih je aktivno vključiti v sodobno načrtovanje ter jih z umestitvijo novega programa oživiti.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

25


3.3

KULTURNA DEDIŠČINA - IDENTITETA Kultura Kulturna ozaveščenost je v današnjem času zelo pomembna. Je merilo za razvitost družbe in posledično za kakovost bivanja. Kulturna rast je temelj za duhovni in materialni napredek prebivalstva. V predgovoru Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo 2004– 2007 je zapisano: »Kultura je tista bivanjska lastnost, ki na neizbrisljiv način zaznamuje skupnost in z vsemi svojimi sestavinami določa prepoznavnost njene identitete. Kultura je v prvi vrsti pomembna za notranji razvoj skupnosti, za razvijanje kulture medsebojnih odnosov, zaupanja in tiste življenjske kvalitete, ki je pogoj vsakega pozitivnega razvoja. V vseh civilizacijah kultura na vseh področjih življenja pogojuje ustvarjalnost in napredek, s tem pa tudi obstoj in preživetje.« (UrL RS, 2004, str.: 3101)

Dediščina »Ljudje oziroma razred, ki je odrezan od svoje lastne zgodovine, veliko manj svobodno izbira in deluje kot ljudje oziroma razred, ki se je lahko umestil v zgodovino.« (Berger, 2008, str.: 48)

foto Maruša Zorec, vir: http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/marusa-zorec-na-prihodnost-slovenske-arhitekture-gledam-optimisticno/276488 Oton Jugovec, Zaščitna stavba arheoloških ostalin, Šentjernej

Dediščina je kulturni vir, s katerim lahko bistveno pripomoremo k socialni povezanosti, h kakovosti življenja, k okoljski vzdržnosti in z razvojem dediščinskih storitev ustvarjamo nova delovna mesta. Sodobna interdisciplinarnost kulturne dediščine postavlja v njeno središče človeka in njegove pravice do svobodne udeležbe v kulturnem življenju, zato je cilj ohranjanja dediščine in njene trajnostne uporabe pomemben pri uveljavljanju vrednot ter je prispevek za človekov razvoj in kakovost življenja. (po NPK 2013-2016, str. 33) Kulturni spomeniki pri nas, razen svetlih izjem, pogosto propadajo in niso deležni nikakršne pozornosti. Hkrati se pozidujejo nova območja, gradijo novi objekti brez arhitekturnih vrednosti, ki ne bodo nikdar postali identiteta. Kot pravi Maruša Zorec v intervjuju:

»V prenovi vidim tudi možnosti trajnostnega razvoja, saj s tem, ko prenavljamo tisto, kar že stoji, ohranjamo svojo dediščino, s tem izkazujemo spoštovanje do svoje zgodovine, naj bo to 18. stoletje ali šestdeseta leta 20. stoletja. Obenem tako ne zasedamo novega, praznega in predvsem naravnega prostora. Praznine so v arhitekturi pomembnejše kot pozidan prostor.« (Mladina 8, 2012, str.: 58, 59)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

26


3.4

IDENTITETA GROSUPLJEGA Grosuplje, kot mlado mesto, je zaradi bližine Ljubljane ves čas na meji definicije spalnega naselja. Za marsikoga tak status že ima, hkrati pa si mnogi močno prizadevajo za Grosuplje kot malo mesto z vso potrebno infrastrukturo.

http://mimoa.eu/images/1720_l.jpg Knjižnica Grosuplje

vir: osebni arhiv Pogled na grad Boštanj iz smeri Grosupljega

http://mw2.google.com/mw-panoramio/photos/medium/20444886.jpg

Kipi akademske kiparke Lučke Koščak ob vhodu v Grosuplje

Da kraj postane »mesto« v pravem pomenu besede, niso dovolj le trgovski centri in hitra hrana na železniški postaji, potrebno je nekaj več. To dodano vrednost so v letu 2004 želeli vpeljati s projektom ‘Grosuplje – mesto kipov’. Projekt, ki so ga podprli mnogi umetniki, naj bi Grosupljemu, kot mestu brez identitete, dal identiteto kulturnega mesta. Za izpolnjevanje ciljev projekta so začeli z organizacijo kiparskih simpozijev pod Boštanjem in s postavitvijo kipov na več lokacijah po kraju. Kasneje so simpozije zaradi pomanjkanja sredstev ukinili, kipi sami pa nekako ne uspejo tvoriti identitete mesta. Identiteta je nekaj navideznega, kar je v ljudeh samih. Je tisto, kar jih povezuje, s čimer se poistovetijo. Grosuplje bo zares dobilo novo, kulturno identiteto, ko bo občanom ponudilo predvsem več kulturnih dogodkov, več možnosti za aktivno doživljanje kulture in vključevanje v vse vrste umetnosti. Hkrati jim mora bolj približati dediščino, tako kulturno kot naravno, saj je to temelj, na katerem se identiteta nekega kraja gradi. Pomembno pozornost pri tem je potrebno nameniti prav otrokom, da se jim kultura zasidra v zavest in postane del njihovega vsakdana.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

27


3.5

USTVARJALNE DELAVNICE

»Kar sem prebral, sem pozabil, kar sem videl, sem si zapomnil, kar sem naredil, znam.« (star kitajski rek) Ustvarjalne delavnice temeljijo na pridobivanju znanja in izkušenj preko praktičnega dela. Otrokom omogočajo sodelovanje na kulturnem področju, razvijanje ustvarjalnosti, estetske občutljivosti in kritičnega odnosa do kulture ter umetnosti. Hkrati spodbujajo zavedanje pomena kulturne dediščine in odnosa do sveta. Na delavnicah udeleženci razvijajo domišljijo, kreativnost in krepijo estetski čut.

http://www.milanox.eu/wp-content/uploads/2012/05/09052012006-431x575.jpg

vir: osebni arhiv Razstava v Kunsthaus Bregenz, Avstrija

Vsi otroci in mladi imajo pravico do spodbudnih kulturnih izkušenj, ki jih navdihujejo, spodbujajo njihovo domišljijo ter pripomorejo k njihovemu celostnemu razvoju. Tesen stik s kulturo in kulturno dediščino bi moral postati del njihovega vsakdana, v šolskih in obšolskih dejavnostih, pa tudi kot način preživljanja prostega časa. Kulturno-umetnostna vzgoja naj bi z uporabo raznovrstnih didaktičnih pristopov otrokom in mladim omogočila spoznavanje vseh umetnostnih področij na visoki kakovostni ravni. Tako bodo lahko gradili, dograjevali in plemenitili svoj kulturni ter svetovni nazor. (po KUV, 2011, str.: 6)

“Umetnost simbolizira pomen našega bivanja.” (Tarkovski, 1997, str.: 38)

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

28


3.6

REFERENČNI PRIMERI

http://www.stylepark.com/db-images/cms/architecture-article/img/v298811_959_488_345-1.jpg

Muzej Kolumba, Köln, detajl stika starega in novega

Kolumba muzej, Köln, Nemčija Peter Zumthor, 2002 - 2007 Pri projektu muzeja v Kölnu Zumthor z veliko novo stavbo prekrije obstoječe ruševine na način, da ostanejo zidovi nekdanje gotske cerkve vidni. S tem, ko se prilagodi tlorisu ruševin, objekt muzeja postane del arhitekturne kontinuitete. Novi zidovi so izvedeni iz sive opeke, ki se ujema z obstoječimi masivnimi kamnitimi in opečnatimi zidovi. Stik med novim in starim je izveden brez ločitve, s spoštovanjem vsakega detajla. Razlika med njimi je zaradi uporabe materiala jasno vidna. http://drscsparkman.files.wordpress.com/ Muzej Kolumba, Köln, stik starega in novega

www.archdaily.com Dvorišče muzeja Kolumba, Köln, stik starega in novega

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

29


vir: osebni arhiv Muzej Castelvecchio, Verona, stik nove strehe z obstoječo

Muzej Castelvecchio, Verona, Italija Carlo Scarpa, 1957 - 1975 Prenova muzeja Castelvecchio v Veroni je primer jasne opredelitve novega do obstoječega. Arhitektov namen je bil ustvariti novo na način, da usmerja pozornost na staro, vendar ga hkrati ne preglasi. Posebno pozornost posveča stiku nove in stare strukture. Tako je zaključek strehe izveden v novem, sodobnem materialu in postopoma prehaja v obstoječi zid. Podobno so tudi tlaki znotraj objekta ločeni od originalnih sten, da poudari povezavo med novim in starim ter ju hkrati loči.

vir: osebni arhiv Muzej Castelvecchio, Verona, distanca med starim zidom in novim tlakom

vir: osebni arhiv Muzej Castelvecchio, Verona, stik nove strehe z obstoječim zidom

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

30


Szatmáry Palace, Pécs, Madžarska MARP, 2011 Na mestu nekdanjega vogala palače so arhitekti zasnovali nov vogal in s tem vzpostavili odnos s starim. Poudarili so odsotnost nekdanje palače. Ker gre za enega izmed madžarskih kulturnih spomenikov največje vrednosti, je izbrani material intervencije korten, ki jasno loči novo od starega. (archdaily, 11.3.2013)

vir. www.archdaily.com Szatmáry Palace, Pécs

vir. www.archdaily.com Szatmáry Palace, Pécs

Shematski prikaz posega

vir. www.archdaily.com

vir. www.archdaily.com Szatmáry Palace, Pécs, vzpostavitev novega vogala na mestu starega.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

31


Večnamenski objekt Onishi, Gunma, Japonska SANAA - Kazuyo Sejima, Ryue Nishizawa, 2003 - 2005 Večnamenski center je umeščen na travnik v samem jedru majhnega mesta Onishi. Zasnova skuša ohraniti prostor travnika kar se da prazen in zračen tudi po posegu, zato sta dvorana in predavalnica vkopani v teren. Objekt tako ne presega pritlične etaže in ostaja znotraj horizonta mesta. (po El Croquis 139, 2008, str 220)

http://www.obayashi.co.jp/english/works/detail.php?work_id=2437&location_id=5 Večnamenski objekt Onishi, Gunma, dvorana delno vkopana v teren

http://www.obayashi.co.jp/english/works/detail. php?work_id=2437&location_id=5 Večnamenski objekt Onishi, Gunma

http://www.obayashi.co.jp/english/works/detail.php?work_id=2437&location_id=5 Večnamenski objekt Onishi, Gunma, nizek objekt omogoča poglede proti okolici

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

32


4.0 PROJEKT LOKACIJA PROGRAM KONCEPT TEHNIČNO POROČILO GRAFIČNE PRILOGE

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

33


4.1

LOKACIJA Fotografije območja

vir: osebni arhiv 1

vir: osebni arhiv 2

3

1 vir: osebni arhiv 3

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

2 Shema pogledov

34


vir: osebni arhiv 1

vir: osebni arhiv 2

vir: osebni arhiv 4

4

2 3 1

vir: osebni arhiv 3

vir: osebni arhiv 3

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

Shema pogledov

35


vir: osebni arhiv 1

vir: osebni arhiv 2

vir: osebni arhiv 3

vir: osebni arhiv 4

3

5

1 4 2

vir: osebni arhiv 5

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

Shema pogledov

36


Obstoječe stanje Obravnavana lokacija zajema območje ruševin gradu Boštanj pri Grosupljem. Nahaja se na vrhu vzpetine na robu Radenskega polja. Po požigu in rušitvi gradu sta od zunanjega obzidja ostala ohranjena močan severozahodni stolp in manjši stolp ob glavnem vhodu. Ohranjeni so tudi močan zid na severni strani in zidova, ki tvorita jarek pred glavnim vhodom v bivalni del gradu. Od slednjega je v celotni višini ohranjena le glavna, vhodna fasada s portalom, ves ostali del pa je porušen do tal.

severni zid ostanki nekdanjih zidov severozahodni stolp grajsko dvorišče ohranjena zahodna fasada

V stolpih so danes urejena socialna stanovanja, preostali deli pa nezadržno propadajo. Kljub odlični lokaciji z razgledom vse do Triglava in kot lepa izhodiščna točka za okoliške izlete je grad danes za obiskovalce nevaren. S svojo značilno silhueto zahodne fasade je postal neke vrste simbol Grosupljega. Potrebno ga je ponovno oživiti in mu dati novo, svežo funkcijo.

predgradje medzidje nekdanji grajski vrt nekdanja stražarnica dostop

Prikaz obstoječega stanja

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

37


4.2

PROGRAM Grosuplje, kot mlado mesto, še nima izoblikovane lastne identitete, s katero bi se prebivalci poistovetili. Novo, kulturno identiteto bo dobilo, ko bo občanom ponudilo več kulturnih dogodkov in možnosti kulturnega udejstvovanja. Bolj jim mora približati dediščino, kulturno in naravno, saj je to temelj za uspešno ustvarjanje identitete. Stopnja kulturne razvitosti neposredno vpliva na kakovost bivanja, zato je kulturna ozaveščenost v razvijajočih se mestih izjemnega pomena. Pomembno pozornost pri tem je potrebno nameniti mladim, da se jim kultura zasidra v zavest in postane del njihovega vsakdana.

upravni del s sobami za gostujoče umetinke muzej gradu in okolice osrednji objekt s prostori za delavnice in dvorano kavarna

park z zunanjim prireditvenim prostorom turistična info točka

V ta namen potekajo pod gradom Boštanj ustvarjalne delavnice, kjer se mladi srečujejo z različnimi vrstami umetnosti. Delavnice jim omogočajo izražanje preko ustvarjanja, krepijo kreativnost, samoiniciativo ter samozavest. Zaradi rasti števila prebivalstva v občini so potrebe po novih, primernejših prostorih za kulturne dejavnosti vedno večje. Grad Boštanj, kot nekdanji simbol kulturnega razvoja in napredka, ter kot sedanji simbol Grosupljega, bi lahko pomembno vplival na razvoj identitete kraja. V ta namen ga je potrebno oživiti, mu dati novo, svežo funkcijo. V projektu je predvidena umestitev večnamenskega kulturnega centra. Tako grad dobi nov program namenjen kulturi, aktivnemu preživljanju prostega časa in postane izhodišče za izlete v okoliško naravo. Poseg je razdeljen v tri sklope, in sicer: prenova obstoječih stolpov, umestitev novih objektov na območju ruševin ter zunanji prireditveni prostor na območju nekdanjega parka.

obstoječa stolpa novi objekti park

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

38


4.3

KONCEPT

Izhodišča

Praznina.

Vodilna ideja temelji na prostorskem doživetju obstoječe grajske strukture. Ob vstopu skozi portal ohranjene fasade na nekdanje dvorišče obiskovalca preseneti odsotnost gradu. Pogled se mu ne ustavi na robu območja, steče preko ruševin v okoliško naravo. Prav praznina najbolj karakteristično zaznamuje prostor in ga naredi edinstvenega. Scenografija s kuliso edine ohranjene fasade in nizkih ostankov zidov v posamezniku vzbuja dramatična čustva.

» (…) če je podoba prazna – ali skoraj prazna – in redka, lahko razodeva tako veliko, da te povsem napolni, in praznina postane ‘vse’.« (Wenders v: Pelko, 2001, str. 49)

Pogled uokvirjen z novo streho in ostanki nekdanjih grajskih zidov.

Karakter dvorišča je različen ob različnih delih dneva. Z jutranjim soncem osvetljen zid naredi ozadje dogajanju na dvorišču, zvečer pa njegova silhueta zasije v topli večerni svetlobi. Nov poseg se mora obstoječi strukturi podrediti in poudariti prostorske kvalitete območja.

Zasnova Z umestitvijo osrednjega objekta poskuša zasnova ohraniti praznino dvorišča, mu dati nov namen ter poudariti obstoječi zid. Da ohrani poglede in s tem občutek praznine, so objektu odvzeti nepotrebni detajli do samega bistva. Ostane le streha, ki po obodu dvorišča zalebdi nad ruševinami in uokvirja poglede na okoliško krajino. Napetost med novo streho in obstoječimi zidovi postane prostor.

Napetost med streho in ruševinami postane prostor.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

39


pogled skozi portal obstoječe zahodne fasade na novo dvorišče osrednjega objekta

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

40


Objekt sledi tlorisnemu gabaritu gradu

umestitev v prostor V spoštovanju do nekdanjega gradu, nova objekta sledita tlorisnemu gabaritu starega. S tem se ponovno vzpostavi dvorišče kot osrednji element in prostor srečevanja. Preko njega se v zaključeno celoto povežejo programi novega objekta z obstoječo grajsko strukturo.

Nove stene zrastejo iz obstoječih zidov.

Odnos do tektonske logike gradu je vzpostavljen z nosilnimi jedri, ki stojijo na obstoječih kamnitih zidovih.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

41


Da je objekt čim nižji in se podreja dominantni fasadi gradu, je dvorana delno vkopana.

Objekta sta zasnovana v pritlični etaži in se podrejata dominantni fasadi gradu. Dvorana in zunanji prireditveni prostor sta delno vkopana, kar omogoča odprte poglede proti okolici.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

42


dvorana in dvorišče osrednjega objekta

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

43


Objekt s svojo dematerializirano pojavnostjo ohranja poglede na okoliško naravno krajino.

Na območju nekdanjega parka je predviden zunanji avditorij. Vkopan je v teren, da sledi logiki nepozidanega odprtega prostora ob gradu parka. S poglobitvijo se ohranijo pogledi iz parka proti Julijskim Alpam.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

44


Delno porušen jugozahodni stolp se pozida do originalne višine. Razen vhoda je v celoti zaprt, odpira se le proti nebu. Je prazen, namenjen sprostitvi in miru.

“Nenaseljeni objekt, oropan svoje koristnosti - kar pa nikakor ni isto, kot da bi trdili, da je nekoristen za umetnost. Pravzaprav je celo nasprotno, saj je za umetnost zelo koristno, da objekt ničemur ne služi. Dejanje, ki iztrga nek posvetni objekt sferi koristnega in ga napolni z nekoristnostjo, s praznino zato, da ga izpostavi pogledu, je umetnost. Objekt, ki je razbremenjen koristnosti, tako dobi vso svojo težo, obtežen je s težnostjo gole vidne prisotnosti.” (Wajcman, 2007, str.: 65) shema nadzidave porušenega stolpa

V obstoječih stolpih se nova struktura odmakne od stare. Tako je odnos med njima jasen, sta hkrati ločena in povezana. Kar zraste iz tal je težko, izvedeno v istem materialu kot nova objekta. Plošče, ki slonijo na obstoječih zidovih so lahke, lesene, z distanco ločene od zidov.

shematski prikaz posega v obstoječi stolp

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

45


nadzidan jugozahodni stolp - prostor kontemplacije Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

46


4.4

TEHNIČNO POROČILO

Programska shema 1

Poseg zajema pet programskih sklopov. P prostori za delavnice pisarne za zaposlene muzej večnamenska dvorana turistična info točka zunanji avditorij

Osrednji objekt vsebuje niz fleksibilnih prostorov za delavnice ter večnamensko dvorano. Preko stopnic je povezan z kavarno v kletni etaži, ki se odpira v medzidje. V upravnem objektu se nahajajo sprejemnica, pisarne in skupni prostori za zaposlene, čajna kuhinja ter sanitarije. V kletni etaži je pet sob za gostujoče umetnike. V obstoječem manjšem stolpu ob vhodu v grad se nahaja turistična informacijska točka, ki služi kot izhodišče za izlete v okolico. V nekdanjem obrambnem stolpu je urejena zgodovinska predstavitev gradu in okoliških krajev.

-1

Na območju grajskega parka se nahaja nov park z območjem za delavnice na prostem in zunanjim prireditvenim prostorom.

večnamenski zunanji prostor sobe za gostujoče umetnike muzej večnamenska dvorana kavarna

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

47


kasetirana AB plošča dimenzije kaset 70x70x75 cm na sredini, 70x70x25 cm na robovih

Zasnova konstrukcije Večnamenski prostori osrednjega objekta zahtevajo fleksibilno zasnovo. Da se izognemo nepotrebnim podporam, je konsktrukcija zasnovana kot toga AB kasetirana plošča, ki sloni na osmih AB jedrih in je z njimi hkrati zavetrovana v horizontalni smeri. V sredini objekta je statična višina reber najvišja, 75 cm, proti obodu pa se zaradi manjših napetosti zniža na 25 cm.

nosilna AB jedra, ki stojijo na mestih obstoječih zidov

Obtežba se s konzolnih delov po rebrih prenaša proti sredini in naprej proti jedrom. Nad njimi so močnejši okviri, ki prevzemajo obtežbo z ostalih reber ter jo preko temeljev prenašajo v nosilna tla. Jedra stojijo na obstoječih kamnitih zidovih. Ker gre za nekdanje nosilne zidove dvoetažnega objekta, lahko predpostavljamo, da jih ni potrebno dodatno podtemeljiti.

ostanki nekdanjih zidov gradu

Razstavljena aksonometrija - prikaz konstrukcije osrednjega objekta

Razstavljena aksonometrija - prikaz konstrukcije osrednjega objekta

na robovih je višina reber znižana na 25 cm v sredini, kjer so obtežbe največje, je statična višina reber/kaset 75 cm

nad jedri so ojačani okvirji, ki prevzemajo obtežbo iz vzdolžnih in prečnih reber

konstrukcijska shema

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

48


horizontalna AB vez

sidro

tloris izseka zidu vertikalna AB vez betonski venec za odkap betonski venec za odkap horizontalna AB vez vertikalna AB vez

vertikalna AB vez

horizontalna AB vez

Obstoječ zahodni zid nekdanjega osrednjega dela gradu je potrebno zaradi njegove višine dodatno ojačati. Zid je visok 10 m in dolg skoraj 40 m ter popolnoma samostoječ, brez dodatnih podpor. Ob močnejši horizontalni obtežbi, kot sta močan veter ali potres, tako obstaja možnost porušitve. Zid se konstrukcijsko ojača z AB mrežo sestavljeno iz vertikalnih in hoizontalnih vezi, poglobljenih v obstoječ zid. Skozi mrežo se preko sider poveže obe strani zidu. Predvidi se temelj, ki prenaša obtežbe z mreže v nosilna tla.

sidro

nov temelj, na katerega so temeljene AB vezi

prerez aksonometrija

nov temelj, na katerega so temeljene AB vezi konstrukcijska shema ojačitev obstoječega kamnitega zidu

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

49


Material Ob vznožju grajskega hriba je pod okriljem gradu deloval glinokop z opekarno. Za osnovni gradbeni material je izbran beton z vmešanim agregatom drobljene opeke. Nov objekt tako sledi tektonskemu principu težkih grajskih zidov ter vzpostavlja povezavo z lokalno zgodovino.

vir.: osebni arhiv Detajl stika obstoječega zidu z novo betonsko steno

vir.: osebni arhiv Detajl stika obstoječega zidu z novo betonsko steno

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

50


6 21

.3

23

.9

21.

21.

12

Energetska zasnova Objekt je prezračevan. Klimati se nahajajo nad servisnimi prostori v osrednjem objektu. Dovod svežega zraka je predviden v tleh, srk slabega pa v stropih nad servisnimi prostori. Zaradi steklene fasade je objekt senčen s konzolnim delom strehe, ki ustavlja poletne sončne žarke, nizko zimsko sonce pa prepušča globoko v prostor. Da se zagotovi popolno svetlobno in toplotno udobje so na zunanji strani nameščena rolo senčila. vpih svežega in vlek slabega zraka

senčenje

Neoviran dostop Nov objekt je javen in tako dostopen tudi funkcionalno oviranim osebam. Osrednji objekt, turistična točka in upravni objekt so pritlični in neovirano dostopni. Kletna etaža muzeja, kavarna in sobe za gostujoče umetnike so dostopni z dvigalom, lociranim v upravnem delu.

Požarna varnost Za doseganje požarne varnosti je potrebno upoštevati Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/2004) in smernice TSG-1001:2010 Požarna varnost v stavbah. Na območju so štiri stavbne enote. Nov osrednji objekt in upravna stavba ter info točka in muzej v obstoječih stolpih. Osrednji objekt je pritličen in ima 3 izhode na prosto. Upravni del in muzej sta podkletena in omogočata možnost izhoda na prosto v pritlični in kletni etaži. Dolžine evakuacijskih poti nikjer ne presegajo 35 metrov.

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

51


dvorišče in nadzidan stolp

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

52


4.5

GRAFIČNE PRILOGE Situacija 1: Situacija 1: Tloris obstoječega stanja 1: Tloris kleti 1: Tloris pritličja 1:

2000 500 200 200 200

Prerez Prerez Prerez Prerez Prerez

A-A B-B C-C D-D E-E

1: 1: 1: 1: 1:

200 200 200 200 200

Južna fasada Severna fasada Vzhodna fasada Zahodna fasada

1: 1: 1: 1:

200 200 200 200

Fasadni pas 1: 25 Vizualizacije

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

53


Lobček

374 377

355

m.n.m .

360 m .n.m.

peš dostop

m.n

,8 m

.m.

.n.m

.

325 m.n.m. 350 m.n.m.

cerkev sv. Martina

Gr os

up

345 m.n.m.

lje

-K rk

a

340 m.n.m.

367

.m.

m.n

335

m.n.m

.

0

33 .

m

.n.

m

ribnik -ostanek glinokopa

Krajinski park Radensko polje

Dobravka

325 m.n.m.

Zagradec

Situacija

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:2000

54


dostop

z vozili

stanovanjske hiše park z zunanjim avditorijem

osrednje dvorišče

zunanji delovni prostor vhodni predprostor

vrt kavarne

dostop

zunanji razstavni prostor

36

0m

.n.m

.

355 m.n.m. 360

m.n

.m.

350 m

.n.m.

345 m.n.m

.

peš dostop

340

m.

m.n.

Situacija 335

m

. .n.m

M 1:500

.

.n.m

m 330

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

55


po obodu nekdanje grajske stavbe so zidovi porušeni skoraj do kote terena

nekdanji grajski park

obm

očje

nekd

anjih

hlevo v

prostor nekdanjega grajskega dvorišča

edini v celotni višini ohranjen zid osrednjega dela gradu

nekdanja stražarnica - danes stanovanje

mos

tovž

ohranjen vogal nekdanjega hleva

medzidje - notranji obrambni jarek

Nekdanji obrambni stolp danes stanovanje

obstoječ kamnit zid v prerezu obstoječ kamnit zid v pogledu

peš dostop na grad

Tloris obstoječega stanja

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

56


B.6

B.5

B.4 B.3

E.3 B E.2

B.2

B.1 B.2 B.3 B.4 B.5 B.6 B.7

E.4 B.7

B.1

C

C.1

vrt kavarne

zunanji razstavni prostor

Predprostor s hodnikom, teraco Suita za gostujočega umetnika, teraco Suita za gostujočega umetnika, teraco Suita za gostujočega umetnika, teraco Suita za gostujočega umetnika, teraco Suita za gostujočega umetnika, teraco Vertikalna komunikacija, teraco

72,2 m2 19,9 m2 19,9 m2 19,9 m2 19,9 m2 19,6 m2 13,7 m2 185,1 m2

Muzej

E.1

C.2

Nastanitveni prostori za umetnike

C.1 Vetrolov, teraco C.2 Loža, hrastov pod C.3 Muzejski razstavni prostor, hrastov pod D.1 Servisni prostor, vidni beton

5,7 m2 19,8 m2 92,4 m2 31,5 m2 149,4 m2

D.1 E

C.3

Kavarna

E.1 Kavarna, teraco E.2 Sanitarije, teraco E.3 Skladišče, vidni beton E.4 Stopnišče, teraco

70,5 m2 7,9 m2 8,1 m2 12,3 m2 98,8 m2 klet skupaj

433,3 m2

obstoječ kamnit zid v prerezu nova AB stena predelna stena

Tloris kleti

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

57


A.15 A.14 A.13 A.5

A.3

A.4 A.17

A.11 A.12

B.6 A

A.6 zunanji avditorij

B.5 A.7

dvorišče

A.2

38,4 m2 A.1 Učilnica , teraco A.2 Notranji avditorij, teraco 106,3 m2 A.3 Učilnica , teraco 70,3 m2 A.4 Avla, teraco 87,7 m2 A.5 Delavnica, teraco 43,2 m2 A.6 Delavnica, teraco 45,4 m2 A.7 Delavnica, teraco 38,5 m2 A.8 Delavnica, teraco 54.6 m2 A.9 Delavnica, teraco 38,2 m2 A.10 Depo, teraco 12,4 m2 A.11 Sanitarije ženske, teraco 8,4 m2 A.12 Sanitarije moški, teraco 8,5 m2 A.13 Garderoba, teraco 24,8 m2 A.14 Servis, teraco 3,7 m2 A.15 Sanitarije invalidi, teraco 4,9 m2 A.16 Sanitarije, teraco 2,8 m2 A.17 Vetrolovi, teraco 13,9 m2 602,0 m2

A.10

B.4

Osrednji objekt

park

A.17

A.1

A.8

B.3

A.16 A.17

B.2 B.7

B.8

parafraza grajskega stolpa

A.9

zunanji delovni prostori

Upravna stavba

B.9

vhodni predprostor pogled na Julijske Alpe B.1 C.1

B

pogled na Julijske Alpe

B.1 Vstopni prostor, teraco B.2 Pisarna, teraco B.3 Pisarna, teraco B.4 Delovni prostor, teraco B.5 Delovni prostor, teraco B.6 Skupni prostor, teraco B.7 Čajna kuhinja, teraco B.8 Sanitarije zaposleni, teraco B.9 Komunikacije, teraco

24,2 m2 10,0 m2 10,0 m2 28,2 m2 28,2 m2 27,8 m2 5,5 m2 8,5 m2 37,0 m2 179,4 m2

C.2

glavni do

stop

vrt kavarne

zunanji razstavni prostor

D.1

C.3

C

Muzej C.1 Vetrolov, teraco C.2 Loža, hrastov pod C.3 Muzejski razstavni prostor, hrastov pod

5,7 m2 19,8 m2 92,4 m2 117,9 m2

D Turistična info točka

D.1

Pisarna turistične info točke, hrastov pod

pritličje skupaj

30,0 m2

929,3 m2

obstoječ kamnit zid v prerezu obstoječ kamnit zid v pogledu nova AB stena predelna stena

Tloris pritličja Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

58


Prerez A-A

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

59


Prerez B-B

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

60


Prerez C-C

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

61


Prerez D-D

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

62


Prerez E-E

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

63


Južna fasada

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

64


Severna fasada

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

65


Vzhodna fasada

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

66


Zahodna fasada

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:200

67


2 cm -aluminijasti paneli velikosti 78 / 78 / 2 cm montirani kot finalna strešna obloga, brez vodotesnih lastnosti, barvana v barvo opeke, RAL 8004 -prezračevani sloj med horizontalnimi ALU profili

4 cm

-dvoslojna polimer - bitumenska hidroizolacija varjena na podlago

D1

-hladni bitumenski premaz -vodoodporne OSB plošče -mineralna volna -parna zapora

2,2 cm 2 x 15 cm

Pločevinast žleb, aluminijasta pločevina razvite širine 40 cm

-perforiran lesen panel

3 cm

odkapna pločevina iz titan-cink pločevine 0.7 mm, z minimalnim odkapom (2-3 cm), z nagibom 3% proti žlebu

1,5%

odkapni nos, lesena letev 1,5 x 1,5 cm vstavljena v opaž

Ekstrudirani polistiren d= 5cm vstavljen med jeklene distančnike vodoodporna OSB plošča d = 2,2 cm jeklen kotnik razvite širine 8 cm kot nosilec za OSB plošče akustični panel - vezana plošča 6mm, zvočno vpojna plošča 3cm, perforirana vezana plošča 6mm

-liti teraco z granulatom drobljene opeke, protizdrsno obdelan s krtačenjem

3 cm

-betonski estrih

8 cm

vgradna kaseta za screen senčila, motorni pogon

odkapna pločevina razvite širine 16 cm barvana v RAL 8004 kotnik 45° izveden iz ekstrudiranega polistirena

-ločilni sloj -ekstrudirani polistiren XPS

15 cm

-podložni beton

12 cm

ekstrudirani polistiren kot zaščita hidroizolacije in preprečitev toplotnega mostu

-peščeni tampon drenažna cev o 15 cm distančni in nivelirni profil d = 5cm polnjen s toplotno izolacijo npr.: TERVOL DP8

Fasadni pas

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

M 1:25

68


Vhodni predprostor zgoraj in atrij kavarne z zunanjim razstavnim prostorom spodaj

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

69


Pogled preko zunanjih delovnih prostorov

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

70


Vhodna avla osrednjega objekta

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

71


Dvorišče ter silhueta ohranjenega zidu

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

72


5.0 LITERATURA Berger, J., 2008. Načini gledanja. Ljubljana: Zavod Emanat. Cecilia, F. M., Levene, R., ur., 2008, El Croquis 139. Madrid: EL CROQUIS EDITORIAL Fister, P., 1979. Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. Ljubljana: Partizanska knjiga: Oddelek za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Hočevar, M., 1998. Prostori igre. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko. KULTURNO-UMETNOSTNA VZGOJA: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol-dopolnjena spletna različica. 2011. (splet). http://www.zrss.si/kulturnoumetnostnavzgoja/publikacija.pdf [14.3.2013] Mljač, M., 2012. Maruša Zorec: »Praznine so pomembnejše kot pozidan prostor«. Mladina. 8, str. 58. Műller, J., Kuhar, B., Peterlin, S., Miklič, J., 1995. Lepote in zanimivosti Grosupljega in okolice. Grosuplje: Krajevna skupnost Grosuplje. NACIONALNI PROGRAM ZA KULTURO 2013-2016 osnutek. 2013. (splet). www.mizks.gov.si/fileadmin/ mizks.gov.si/.../NPK2013_2016.pdf [10.4.2013] OBČINA GROSUPLJE. 2013. (splet). http://www.grosuplje.si [6.1.2013] Pelko, S., ur., 2001. Vrzeli filma in arhitekture. Ljubljana: Slovenska kinoteka. Perko, D. in Orožen Adamič, M. ur., 1998. Slovenija: pokrajina in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Peterlin, S., 2008. Radensko polje. Grosuplje: Občina Grosuplje. RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO 2004-2007 (ReNPK0407). 2004. Ur.l. RS, št. 28/2004. (splet). http://www.uradni-list.si/1/content?id=47845 [11.4.2013] Rab, S., 1986. Carlo Scarpa’s Re-design of Castelvecchio in Verona, Italy. ACSA Annual Meeting and Technology Conference. (splet): http://www.academia.edu/543331/Carlo_Scarpas_Re-designing_of_Castelvecchio_in_ Verona. [12.3.2013] Stopar, I., 2003. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 2, Dolenjska. Knj. 4, Med Igom, Ribnico in Kočevjem. Ljubljana: Viharnik. Tarkovski, A., 1997. Ujeti čas: razmišljanja o filmu. Ljubljana: EWO. Wajcman, G., 2007. Objekt stoletja. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo. ZAKON O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1).2008. Ur.l. RS, št. 16/2008. (splet). http://www. uradni-list.si/1/content?id=84972 [15.11.2013]

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

73


HVALA Mentorju za pridobljeno znanje, spodbudo, kritiko in pohvalo. Mateju Blenkušu za konstruktivne konzultacije. Jerneju in Marku za medsebojno spodbudo. Anžetu, Urošu, Neži in Martinu za pomoč. Darjanu in očetu za maketo. Juriju za pomoč pri fotomontažah. Marku Cesarju za nepozaben prelet lokacije. Janku za geodetske podloge. Drašku Josipoviču za arheološki vpogled v razvoj gradu. Kiparki Lučki Koščak za podporo pri osnovni zamisli téme. Družini, da sem, kdor sem. Anji za neverjetno potrpežljivost in podporo. Hvala vsem, ki ste zaznamovali moj študij, da je zaradi vas nepozaben!

Univerza v Ljubljani / Fakulteta za arhitekturo / Matevž Zalar / Idejni projekt prenove gradu Boštanj pri Grosupljem v večnamenski kulturni center / Mentor: doc. mag. Tomaž Krušec, u.d.i.a / Leto vpisa: 2006/2007 / Leto izdelave diplomskega dela: 2012/2013

74

Knjigica diploma zalar zdruzeno optimized pdf  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you