Aleksandra Šmajdek

magistrantka

|

Aleksandra Šmajdek

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor | doc. dr. Matej Blenkuš konzultant za splošno varnost | doc. dr. Domen Kušar lektoriranje | Katja Peganc leto vpisa | 2009 leto izdelave magistrske naloge | 2014

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

02

|

IZJAVA

IZJAVA Podpisana Aleksandra Šmajdek izjavljam, da sem avtorica te magistrske naloge z naslovom IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU; ki sem jo izdelala pod mentorstvom doc. dr. Mateja Blenkuša in zagovarjala v Ljubljani, dne 13.11.2014.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

KAZALO

0

KAZALO IZJAVA

02

KAZALO

03

POVZETEK

05

1

UVOD Tema Cilji naloge

07 07

2

MUZEJI Izhodišča muzejev Zgodovina in razvoj muzejev Sodobni muzeji Arhitektura muzejev Zasnova koncepta muzeja Razstavni prostor

09 09 11 13 17 22 24

3

PROSTORSKI KONTEKST Berlin - zgodovina in lega Javni prostor in javne vsebine Muzeji v Berlinu Sklep

26 27 28 33 39

4

OBMOČJE OBDELAVE Lega znotraj mesta Analize Ovrednotenje lokacije Izhodišča

41 41 45 57 59

5

PROJEKT Umestitev v prostor Koncept Zasnova objekta Zasnova svetlobe Programska shema Zunanje površine Konstrukcijska zasnova Fasadni ovoj in izbor materialov Instalacije in požarna varnost

65 67 71 73 75 79 81 83 85 98

6

GRAFIČNE PRILOGE Situacija Tlorisi Prerezi Fasade Fasadni pas Fotografije makete

93

7

VIRI IN LITERATURA

94

ZAHVALA

97

0

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

03

04

|

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

POVZETEK

|

POVZETEK Zapuščino kulture in narave hranimo v muzejih. Bogata zgodovina Berlina se tako kaže tudi v njihovem številu. Mesto jih ima preko 170.

Poleg vozlišča kulture pa muzeji predstavljajo tudi vozlišče javnega dogajanja. Posledica njihove privlačne vsebine je povečana gostota uporabnikov prostora. Zato je tako pomembnim objektom, kot so muzeji, potrebno zagotoviti zadostne površine za njihovo kvalitetno delovanje.

V Berlinu je bil leta 1810 zasnovan temelj Prirodoslovnega muzeja, ki pa se je od takrat zaradi pomankanja prostora preselil in že večkrat prenovil ter dogradil.

Prazna in degradirana lokacija v bližini Živalskega vrta predstavlja izvrstno možnost dopolnitve njegovega programa in hkrati rešitev pomankanja prostora že obstoječega muzeja.

Ključne besede: prirodoslovni muzej, muzej, Berlin, javni prostor, javni program

ABSTRACT The heritage of culture and nature is kept in museums. The rich history of Berlin in shown in its number. There are more than 170 of them in the city.

Beside of the nod of culture the museums also represent the nod of public gathering. As the result of their atractive content is a higer density of the area users . That is why such impportant objects as museums must have enough space for their quality function.

In 1810 in Berlin there was fouded the begining of the natural history museum, which was, because the lack of space, moved and many times reconstructed and new additional areas erected.

The empty and degraded location near the ZOO presents with great possibility for the supplement its program and at the same time a solution for lack of space of the existing museum.

Key words: natural history museum, museum, Berlin, public space, public program

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

05

06

|

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

UVOD

1

|

UVOD

˝A museum is a place where one should lose one's head.˝ - Renzo Piano -

1.1

TEMA

Magistrsko delo obravnava območje zahodno od berlinskega Živalskega vrta.

Lokacija je na jugu omejena z ulico Hertzealle, s knjižnico Volkswagen Universitasbibliotek na zahodu, z večjimi objekti Tehnične Univerze na severu in železniškimi tiri na vzhodu, ki jo ločujejo od Živalskega vrta.

Lega tako podaja priložnost za razvoj novega prirodoslovnega muzeja, saj zaradi pomankanja razstavnih prostorov že obstoječi muzej potrebuje nove površine.

1.2

CILJI NALOGE

Bližina Živalskega vrta daje lokaciji velik potencial za dopolnitev programa s prirodoslovnim muzejem. Obstoječe stanje lokacije je degradirano ozemlje, le delno se izrablja kot obračališče in parkirišče avtobusov javnega mestnega prometa, ki pa ni estetsko urejeno.

Njegovo neizrabljenost zaznamo kot praznino ob cesti.

Knjižnica na zahodni strani območja nima primernega javnega prostora. Na severni strani je neurejeno zelenje in zgradba Wirtschaftshof, ki v pravokotno oblikovane objekte nastavi diagonalo, ki se ne navezuje na okolico. Železniška proga na vzhodu s postajališčem za obiskovalce Živalskega vrta, postavljena nedaleč od lokacije, predstavlja možnost javnega prevoza.

Z oblikovanjem objektov, ki odgovarjajo prostoru ter njihovim programom lahko oživimo degradirano območje.

S prepletom muzejskega programa in javnega prostora lokacijo naredimo bolj privlačno, knjižnica dobi kakovosten zunanji prostor, preko podhoda pod železniško progo pa se vzpostavi povezava z Živalskim vrtom.

Namen naloge je oblikovanje muzejskega kompleksa in ureditev okolja v kvaliteten javni prostor, hkrati pa oblikovati objekte čim bolj univerzalno za možnost spremembe namembnosti v prihodnosti.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

07

08

|

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

2

|

MUZEJI

˝Architecture is basically a container of something. I hope they will enjoy not so much the teacup, but the tea.”

- Yoshio Taniguchi -

2.1

RAZSTAVNI PROGRAMI

MUZEJSKI DOPOLNINI PROGRAMI

JAVNI DOPOLNILNI PROGRAMI

SHRAMBE

RAZISKAVE

PROSTORI ZA ZAPOSLENE

ADMINISTRACIJA

RAZSTAVNI PROSTOR

KARTE

TRGOVINE

garderoba

VHODNA VHOD AVLA lockerji

Definicija muzeja se razvija skladno z razvojem dogodkov v družbi.

ICOM (International Council Of Museum) posodablja opredelitev od svoje ustanovitve leta 1946.

Od leta 2007 je muzej opredeljen kot neprofitna, stalna ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki je odprta javnosti, in v namene izobraževanja, študija in razvedrila raziskuje, poseduje in razstavlja predmetno in nepredmetno dediščino človeštva in njegovega okolja. (vir: ICOM Code of Ethics for Museums, 2013)

shema muzejskega programa

PREDAVANJA AVDITORIJ

IZHODIŠČA MUZEJEV

RESTAVRACIJA RESTAVRACIJA

shema muzejskih prostorov

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Dandanes se veliko muzejev uporablja kot kulturni center, kar je potrebno upoštevati pri programski zasnovi. Prostori so namenjeni tako stalnim kot začasnim razstavam, knjižnicam, medijskim sobam, predavalnicam. Potreben je tudi prostor za sprostitev in okrepčitev, prav tako pa tudi za prevoz, skladiščenje, shrambo, raziskovanje in administracijo.

Za razstavitev objekta kulturnega in znanstvenega pomena mora objekt nuditi zaščito pred poškodbami, krajo, vlago, izsušitvijo, sončno svetlobo in prašnimi delci, poleg tega pa jih pokazati v najboljši luči (v obeh pomenih). Te zahteve se skuša izpolniti z razdelitvijo artefaktov v skupino za študije in skupino za razstavljanje. Razstave morajo biti zasnovane tako da so brez ovir dostopne javnosti. Zato so potrebne variacije premišljeno postavljenih in oblikovanih prostorov, ki si sledijo v smiselnem in zanimivem zaporedju.

Prirodoslovni muzeji in muzeji naravoslovnih znanosti razstavljajo objekte iz sveta narave. Poudarek leži na razvoju žive in nežive narave.

Razstave poučujejo javnost o razvoju narave, dinozavrih, zoologiji, oceanografiji, antropologiji itd. Evolucija, okoljske tematike in biotska raznovrstnost so glavna področja, ki jih v prirodoslovnih muzejih preučujejo.

09

10

|

MUZEJI

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

2.2

tloris pritličja Britanskega Muzeja iz leta 1894 | 1

situacija Velike Galerije Louvra iz leta 1760 | 3

vhodni predprostor Britanskega Muzeja | 2

vhodni prostor Muzeja Louvra z piramido (I. M. Pei) | 4

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

ZGODOVINA IN RAZVOJ MUZEJEV

Čeprav izvor muzeja v literaturi ni jasen in se v v različnih virih razlikuje, je jasno, da se je Muzej kot tip zgradbe pojavil zgodaj v zgodovini.

Beseda ˝muzej˝ izhaja iz grške ˝mouseion˝, kar označuje kraj ali tempelj, posvečen muzam (božanskim zavetnicam umetnosti v grški mitologiji) in tako namenjen raziskovanju in umetnosti. Eden prvih je bil Museion v Aleksandriji, ki ga je leta 280 pred našim štetjem ustanovil Ptolomej Soter. Tu so se zbirali najvidnejši antični učenjaki in nemoteno razpravljali in raziskovali.

Na začetku razvoja muzejev so bile zakladnice napolnjenje s kipi zmagovalcev bitk ter bogov, je imela večina artefaktov bolj simbolni kot umetniški pomen. Prvi muzeji so nastali kot zasebne zbirke premožnih posameznikov, družin in institucij, ki so zbirali umetniška dela in redke ter zanimive predmete iz narave. Ti so bili pogosto razstavljeni v tako imenovani ˝Wunderkammern˝ oziroma ˝kabinetih čudes˝. Dostop teh muzejev je bil omejen na ugledne prebivalce še posebno za zasebne zbirke, a je bilo vse odvisno od lastnika. Razstavljeni predmeti so bila nova odkritja, zbiratelji pa so bili naravoslovci, ki so se navduševali nad naravo. Z razstavljanjem svojih najdb in odkritij so sprožili povečanje zanimanja za potovanja, izmenjavo materialov ter bolj sistematične oblike komuniciranja z drugimi narodi.

V renesansi so zasebne zbirke vplivale na socialni in politični položaj lastnikov. Kraljevske in aristokratske zbirke so predstavljale svet v malem in so bile postavljene v skrivnih temnih prostorih njihovih palač. Le posamezniki so imeli dovoljenje za dostop do sten zapolnjenih z artefakti.

Tako so bili ti prostori namenjeni le uglednim mislecem, ki so bili priviligirani za znanje, podano v zbirkah. Njihovi lastniki, večinoma monarhi, pa so se z muzeji ponašali kot s prestižom.

Za zagotovitev vpliva zbirk na širšo publiko je bilo potrebno skrivne muzeje pokazati v javnem kontekstu. Tako je leta 1584 Francesco I. de Medici premaknil svoje predmete v Galerijo Uffizi. Nova stalna in dostopna razstava je razkazovala moč in bogastvo družine širši javnosti.

Konec 18. začetek 19. stoletja se na pobudo razsvetljenskih idej pojavi narodni muzej. Prehod iz omejenih razstav v javne je pomenil začetek mnogih narodnih muzejev. Leta 1764 je svoja vrata odprl Hermitage v St. Petersburgu. Švedska, Italija, Avstrija, Poljska in Španija so svoje ustanovile med letoma 1772 in 1789. V Franciji so zbirko bivšega kralja leta 1793 preselili v Veliko Galerijo Louvra. Britanski muzej (British Museum) je bil ustanovljen 1753 in stoletje kasneje premaknjen na sedanjo lokacijo.

Ne glede na spremembo značaja iz zasebnega v javnega pa je muzej ohranil svoj vpliv. Zbirke, ki so bile prej pokazatelj kraljevske moči, so sedaj postale identiteta narodov. (vir: Marotta, 2010)

11

12

|

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

2.3

|

SODOBNI MUZEJI

V zadnjih 50-ih letih sta se vpliv muzeja kot načina komunikacije in ideja o identiteti še povečala.

Revolucija v tehnologiji v 60-ih letih 20. stoletja je povzročila poudarek na uživanju prostega časa in kulturni sektor je zaznal možnost novega trga za zaslužek. Muzeji so se razširili in množili na račun kulturnega turizma.

V poznih 80-ih letih so se v Veliki Britaniji novi muzeji odpirali skoraj na vsakih 14 dni, ta trend pa se je pojavil tudi preko Atlantika.

Z povečanim številom muzejev se je povečala njihova pestrost. Teme vsebin so se razlikovale - od vojn in holokavsta do pomorske zgodovine in vulkanov. Regionalni muzeji so povzeli tematike lokalnega značaja ali pa so dopolnjevali programe nacionalnih muzejev.

Najbolj od vseh se je razvil muzej umetnosti. Arhitekti sodobnih umetnostnih muzejev pa so se znašli v dilemi.

Arhitektura naj bi dopolnjevala razstavne predmete, kar zahteva nevtralnost in pasivnost prostorov. Po drugi strani pa so muzejski objekti zaradi ekspresionističnih oblik sami postali predmet ogleda. Trenje med objektom in njegovo vsebino je še vedno konstantna polemika pri tovrstnih muzejih. Gehryev Guggenheim Museum v Bilbau je primer take arhitekture, kjer prostor preveč konkurira razstavnim predmetom in jim tako zmanšuje umetniški vtis. Guggenheim je hkrati primer tega, kako močen vpliv ima lahko muzej, da oživi socialno in ekonomsko okolje mesta, v katerem stoji.

Sodobni muzeji se delijo v dve skupini. Medtem ko nastajajo veliki muzejski kompleksi, ki mnogokrat dopolnjujejo že obstoječe muzeje, se pojavlja množica specializiranih manjših muzejev usmerjenih v ožjo tematiko.

Kljub navidezno preprostem razvoj imajo muzeji v globalni kulturi večji pomen. Predstavljajo ˝kultural loci˝ - duh kulture prostora, v katerem se nahaja. Skozi razstave postavljajo vprašanja o identiteti, raznolikosti, obstojnosti in minljivosti. Postali so simboli in statusi družbe, v kateri živimo. (vir: Hourston, 2004)

Guggenheim Museum, Bilbao je primer arhitekture, ko postane stavba predmet ogleda, njegova vsebina pa izgublja svojo pomembnost| 5

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

13

14

|

MUZEJI

kontrast obeh objektov | 6

2.3.1

instalacija Louisa Borgeoisa | 7

STEILNESET MEMORIAL | 2011 | ARDØ, FINSKA PETER ZUMTHOR, LOUISE BORGEOIS

V spomin obtoženim in kaznovanim med čarovniškim sodbami v Finnmarku v 17. stoletju Steilneset Memorial leži ob nazobčeni obali morja Barents v mestu Vardø na Norveškem.

Zumthrova konstrukcija iz lokalnega borovega lesa podpira napet svilen ovoj muzeja. V svilenem ''zapredku'' se obiskovalci sprehajajo po 120 m dolgem hrastovem hodniku. Viseče luči osvetljujejo 91 oken, ki predstavljajo žrtve obsodb, ki so bile zažgane na grmadah. Vsako okno je opremljeno s plaketo, na kateri je predstavljena zgodba vsakega posameznika.

Bourgeoisova instalacija imenovana Prekleti, obsedeni in ljubljeni, vsebuje goreč jeklen stol ki leži v votlem betonskem stožcu. Refleks plamenov se odbija v vse smeri iz okroglih ogledal, ki so postavljena nad ognjem. Instalacija stoji v zadimljeno-refleksnem steklenem objektu in Zumthorjevi dolgi leseni instalaciji daje kontrast. (vir: Rosenfield, 2010)

Steilneset Memorial ob nazobčeni obali morja | 8

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

kozolci so avtohtona gradnja slovesnske ljudske arhitekture | 9

|

za konstrukcijo kozolcev je uporabljen les, ki ga je v izobilju | 10

2.3.2

Dežela kozolcev ima edini muzej kozolcev na svetu | 11

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

DEŽELA KOZOLCEV | 2013 |ŠENTRUPERT, SLOVENIJA RUPERT GOLE

Kozolci so avtohtona gradnja slovenske ljudske arhitekture. Na pobudo župana, arhitekta Ruperta Goleta so se v občini Šentrupert odločili izkoristiti dano priložnost in ustanovili prvi muzej kozolcev na prostem.

Namen muzeja je predstaviti zgodovinski razvoj kozolcev, njihove gradnje in vzdrževanja ter naravne zaščite lesa.

Trenutno je v logičnem zaporedju postavljenih že devetnajst kozolcev oz. sušilnih naprav različnih starosti in tipov. Oblikovana je tudi pešpot med njimi. Oblikovanje muzeja na prostem temelji na načelu ohranitve naravnega okolja, tj. ohranitve travnatih in ostalih kmetijskih površin.

Kozolci se bodo delili v dva vsebinska sklopa, in sicer kozolci namenjeni prireditvam ter kozolci s tradicionalnim namenom.

Prostor muzeja je zasnovan tako, da ni ločen od ostalih delov okolja, ampak postane njihov sestavni del ter omogoča prost prehod med okoljem in območjem muzeja. (vir: Muzej na prostem, 2014)

15

16

|

MUZEJI

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

2.4

|

ARHITEKTURA MUZEJEV

Zasnova muzeja se je skozi zgodovino ves čas razvijala. Njegovo načrtovanje vključuje načrtovanje prostorov za razstavljanje zbirk ter dopolnilnih prostorov za raziskovanje, poučevanje, shranjevanje, administracijo in različne javne programe za obiskovalce kot so trgovine, lokali, avditoriji itd.

Začetnik namernega načrtovanja muzeja je John Cotton Dona, ki je postopek ustanovitve muzeja Newark podrobno opisal v seriji knjig na začetku 20. stoletja.

Načini, kako so muzeji oblikovani se razlikujejo glede na nihovo vsebino. Razdelimo jih lahko na več skupin.

Veliki kulturni kompleksi so se razvili v zadnjih letih 20. stoletja. Tu so muzeji in razstavni prostori pomemben a ne edini element. Vključujejo knjižnice, mediateke, avditorije, gledališča, administrativne centre, raziskovalne in poučevalne prostore ter trgovine, restavracije in ostale komercialne programe.

Narodne galerije razstavljajo zbirke narodne umetnosti z željo po ohranitvi kulture države. Muzeji oziroma galerije večinoma stojijo v glavnih mestih, vodi pa jih država. Soočajo se z velikim pretokom obiskovalcev in nenehnim osveževanjem zbirk. Mogočna arhitektura vsebuje velike razstavne prostore in široke galerije, ki privabljajo množice ljudi.

Muzeji sodobne umetnosti zaradi svoje vsebine zahtevajo premišljeno oblikovane prostore, ki so fleksibilni, večnamenski in opremljeni z najnaprednejšo tehnologijo. Različni razstavni predmeti potrebujejo različne površine, od majhnih, kjer so lahko gosto postavljeni, do velikih in prostornih.

Muzeji znanosti, tehnologije in industrije so pogosto predstavljeni kot centri izobraževanja. Aktivnosti v muzeju se navezujejo na njihovo vsebino. So interaktivni, stremijo k participaciji obiskovalcev. Zaradi različnih meril razstavnih predmetov, ki imajo pogosto velike razsežnosti, so prostori veliki zabojniki oziroma hangarji, ki ponujajo neskončno možnosti postavitev elementov. Poleg artefaktov vsebujejo panele in displeje z opisi, fotografijami in diagrami.

Tematski muzeji imajo različne karakteristike prostorov, ki odražajo njihovo vsebino in jo komplementirajo. Arhitektura sledi zahtevi po čim boljši prezentaciji predmetov, od izbora materialov, do osvetlitve, oblikam prostora... Ti so pogosto oblikovani specifično, vsak element je oblikovan posebej.

Galerije in centri sodobne umetnosti so podobnih karakteristik kot muzeji sodobne umetnosti in so večinoma v privatni lasti. Za razliko od muzejev, ki evidentirajo in hranijo kulturno dediščino, je namen galerij in centrov sodobne umetnosti predvsem prezentirati razstavno zbirko. Ker kažejo odprt, aktiven in tesen odnos med prostorom in razstavnim objektom, kažejo na to, kakšni bodo muzeji v prihodnosti. (vir: Montaner, 1990)

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

17

18

|

MUZEJ

prerez stare elektrarne prenovljene v muzej sodobne umetnosti | 14

2.4.1

velika prazna notranjost | 12

TATE MODERN | 2000 | LONDON, VELIKA BRITANIJA HERZOG & DE MEURON

Projekt se nahaja v objektu stare elektrarne, zgrajene 1947-1963, po načrtih sira Gilesa Gilberta Scotta z močnimi tipološkimi elementi (opeka, dimnik, dvorana s turbino).

Postavljen je na os katedrale Saint Paul’s na južni breg reke Temze v Londonu. Arhitekta sta obdržala močne karakteristike zunanjosti obstoječega objekta, ki je tako ostala skoraj nespremenjena. V notranjosti pa se je zgradba prenovila v potrebah velikih razstavnih prostorov, a je še vedno obdržala spoštovanje do karakteristik zunanjosti. Fasada, ki spominja na stil ArtDeco, je ostala ohranjena. Nadgrajena je bila z dvonadstropno strukturo iz jekla in stekla, ki na podstavku preproste forme ustvari žareč zaključek .

Dostop do dvorane s turbino je mogoč na spodnji strani z nivoja Temze, preko široke rampe. Ta predstavlja osnovni koncept sprememb v notranjosti, ogromen prazen volumen napolnjen z moderno in sodobno umetnostjo.

Tate Modern je eden najzanimivejših projektov muzeja postavljenega v bivšo industrijsko stavbo. (vir: Marotta, 2010)

nov steklen zaključek na starem preprostem podstavku | 13

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v LjubljanI |Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

zakrivljena okna deformirajo zunanjost | 15

|

tloris muzeja ki prikazuje različne prostore vstavljene v s stekolm zaprt krog | 17

2.4.2 CENTURY MUSEUM OF CONTEMPORARY ART | 2004| KAZANAVA, JAPONSKA |KAZUYO SEJIMA, RUYE NISHIZAWA

Century Museum of Contemporary Art | 16

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Brez glavne fasade v krog oblikovani muzej s svojo geometrijo obiskovalcu dovoljuje, da se skozi sodobno umetnost giblje po njegovih notranjih čutih in željah.

Zgrajen v predmestju Kanazawa objekt vsebuje knjižnico, sejno sobo ter prostore za delo in razstavljanje. Periferna zakrivljena okna deformirajo perspektivo zunanjosti in okoljskega konteksta, tako umirijo interier, zastekljeni notranji atriji pa vspostavijo močno povezavo z naravno svetlobo.

Različno velike galerije, dinamične in fleksibilne, ponujajo možnosti različne postavitve.

Okrogla oblika, povzeta iz zgodovine, oživljena v tem projektu, združi abstraktnost prostora z metafiziko. (vir: Marotta, 2010)

19

20

|

MUZEJI

stekleni paneli pritrjeni s kovinskimi sponami | 18

2.4.3

minimalistična notranjost | 19

KUNSTHAUS BREGENZ | 1997 | BERGENZ, AVSTRIJA PETER ZUMTHOR

Objekt je zasnoval arhitekt Peter Zumthor. Zgrajen je bil med letoma 1990 in 1997 in je dom začasnih razstav sodobne umetnosti.

Kunsthaus Bregenz je postal ena najpomembnejših galerij na svetu in je primer minimalističnega oblikovanja.

Z nevsiljivo zunanjosto in prostorno notranjostjo je bila galerija zasnovana za dnevno uporabo, saj izkorišča naravno svetlobo.

Fasada je sestavljena iz 712 enakih steklenih panelov. Steklena opna stoji odmaknjena od notranjih betonskih sten, na katere je pritrjena s kovinskimi sponkami. Čez dan prodira difuzna svetloba v notranjost in osvetjuje prostor, ponoči pa z obarvano osvetljavo iz notranjosti pokaže svojo vsebino. (vir: Newhouse 1998) galerija skozi opno ponoči kaže svojo notranjost | 20

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

dvignjene galerije za ogledovanje ostankov | 21

|

strešna konstrukcija se nadaljuje preko notranje opne | 22

2.4.4

zunanja kovinska opna Vile Romane La Olmeda | 23

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

VILA ROMANA LA OLMEDA | 2009 | PALENCIA, ŠPANIJA | PAREDES & PEDROSA

Za ohranitev najdbe Vile Romane so arhitekti biroja Paredes & Pedrosa obdali z objektom, ki ima dvojno fasado, ki prepušča naravno svetlobo v notranjost.

Arheološki ostanki so razstavljeni v petih paviljonih okoli vile, vse pa varuje ena streha, ki stoji na kovinskih stebrih, ki ne motijo arheološke razstave. Notranjost je zasnovana kot velik neprekinjen prostor. Zgostitve programv pa dajejo na občutek samostojnih prostorov pod eno streho. Tak sistem pa nudi tudi možnost razširitve ob potrebi po dodatnih površinah.

Po prostoru se obiskovalci gibljejo na dvignjenih galerijah in opazujejo ostanke v tleh.

Strešna konstrukcija steče preko notranje opne, kar ustvarja občitek odprtosti in neomejenosti prostora, zunanja opna -kovinska mreža- pa omogoča naravno osvetlitev mozaikov in različnih prostorov nekdaj obstoječe vile. (vir: Elcroquis, 2010)

21

22

|

MUZEJI

2.5

2.5.1

ZASNOVA KONCEPTA MUZEJA

ZASNOVA KONCEPTA MUZEJA

DOSTOPNOST GRADIVA

Mnogokrat se zaradi nesmiselnosti prestavljanja razstavnega materiala na drugo lokacijo muzejski objekt razvije kar okoli gradiva. Večinoma so to muzeji raznih ostankov historičnih objektov, ki se jih s stavbo le zaščiti. Ti muzeji so tako namenjeni stalni prezentaciji teh ostankov, zato se razstava ne spreminja.

Muzeji se gradijo v javnih območjih mest, mnogokrat se pojavijo zgoščeni v določenih conah mesta, kamor je pripeljano vso raztavno gradivo.

Zbirke se lahko premikajo, razstave so lahko stalne ali začasne, zato je dobro, da so objekti prilagodljivi spremembam in različnim vrstam artefaktov.

Objekt se razvije okoli odkritega gradiva.

Razstavno gradivo se prepelje iz drugih lokacij

Brez javnega prostora Objekt je vgrajen v že obstoječe grajeno tkivo kot plomba v praznini. Javnega prostora okoli objekta ni oz. je objekt zasedel njegovo mesto.

2.5.2

ZASNOVA KONCEPTA MUZEJA

JAVNI PROSTOR

Velik problem velikih, gosto poseljenih mest, je pomankanje prostora za zunanji zeleni javni program.

Pri grajenem tkivu z le manjšimi prekinitvami med stavbami se javni prostor odvija kar na pločniku pred objekti, kjer se zadržujejo pešci.

Stavba se lahko podredi javnemu prostoru in se umakne iz začrtane gradbene linije ulice, tako se med zgradbami pojavi prosta površina za javno uporabo.

Nekateri objekti pa so zasnovani tako da sami ustvarjajo javni prostor oz. ta poteka skoznje.

De Delna pozidava lokacije Objekt zavzame le del prostega zemljišča ter tako dovoljuje, O da se ob njem razvije javni prostor.

Ustvarjanje novega javnega prostora Javni prostor je na novo zasnovan s postavitvijo objekta, oba sta medsebojno povezana.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

2.5.3

ZASNOVA KONCEPTA MUZEJA

|

POLOŽAJ V MESTU

Grajeno tkivo riše veduto mesta.

Stavbe se lahko vklopijo v okolico in s svojimi gabariti ostanejo anonimne.

Zaradi pomembnosti programa pa tudi potrebe po večjih površinah, se v mesto vgrajujejo večji objekti ki izstopajo in postanejo prostorske dominante.

Ko pa zgradba izstopa tudi po obliki, zaradi vsebine ali pa celo samo zaradi načrtovalske želje po drugačnosti, govorimo o likovno prostorski dominanti oz. grajeni ikoni mesta.

Podrejen položaj Oblika in volumen objekta se prilagodita obstolejčim sosednjim objektom, zato ta ne izstopa iz grajene mase.

Prostorska dominanta Volumen objekta izstopa iz okoliških objektov, vendar se likovno še vedno vkključuje v prostor.

Likovno prostorska dominanta - ikona Volumen in likovna podoba objekta izstopa iz okoliških objektov, oblika se ne navezuje na lokacijo. Objekt postane ikona prostora.

2.5.4

ZASNOVA KONCEPTA MUZEJA IZKAZOVANJE VSEBINE

S prosojnostjo ovoja stavb lahko manipuliramo jasnost njene vsebine.

Neprosojne ali anonimne fasade, ki se zlijejo z okoliškimi, o svoji vsebini ne govorijo.

Polprosojne fasade ali pa stavbe, ki del svoje vsebine postavijo na zunanji prostor, nam delno razkrivajo dogajanje znotraj njih.

Prosojne fasade, pri katerih včasih meja med zunanjim in notranjim prostorom ni vidna, pa popolnoma kkažejo svojo notranjost.

Anonimna stavba Vsebina objekta in njegovega programa ni vidna od zunaj. Fasada je neprosojna in omejuje kontakt notranjosti z zunanjostjo.

Delno predstavljena vsebina Program objekta je delno predstavljen in prezentiran v zunanjem javnem prostoru.

Izkazovanje vsebine Preko prosojne fasade je notranja vsebina stavbe delno razvidna.

Stavba komunicira z zunanjostjo.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

23

24

|

2.6

MUZEJI

RAZSTAVNI PROSTOR

Večina ljudi hodi v muzeje zaradi razstav, ki so zdaleč najbolj priljubljena ponudba večine muzejev. Med obiskovalci in muzejskimi zbirkami se ustvarja neposreden stik. Razstave razvrščamo po različnih merilih. Stalna razstava, ki je načrtovana kot del osrednjega koncepta, ter občasne ozIroma kratkoročne razstave.

Danes obstaja vrsta muzejev, v glavnem manjših, ki nimajo in niti ne nameravajo imeti stalne razstave, ampak raje predstavljajo različne teme in zbirke. Med običajne vrste razstav sodijo tudi potujoče razstave, pri katerih gre včasih za en sam predmet ali pa za skupino predmetov iste tematike.

Ko opazujemo razstavni artefakt in gledamo predmete, to na nas vpliva na različne načine. Lahko vzbujajo naše zanimanje, nas privlačijo ali odbijajo, so nam všeč ali nas spodbujajo, da hočemo zvedeti več o tem, kar je na ogled. A predmeti vendar ne komunicirajo sami po sebi. Potrebujejo interpretacijsko podporo, ki jim jo dajejo kustosi, pedagogi in oblikovalci. Predmet sam po sebi morda niti ni pomemben, pomembnega ga naredi kontekst ali zgodovina. Ko je razstavljen, pomaga širiti znanje o temi, zbirki in posameznih predmetih, pomaga tako širši publiki kot strokovnjaku, da ga bolje razume in ceni.

Predmet ima različne pomene, odvisno od konteksta, v katerem se nahaja, od odnosa do drugih predmetov, od mesta, kjer je razstavljen, od barv, ki ga obdajajo in celo od napisa ob njem.

Načrtovanje, oblikovanje in postavljanje razstave, bodisi razstave v celoti ali ene same vitrine, je odvisno od učinkovitega timskega dela.

Končni izgled razstave je skupek dolgega usklajevanja in načrtovanja med seboj povezanih organizacijskih postopkov. Načrtovanje razstav je prevzelo metode in sisteme iz drugih strok, zlasti iz arhitekture, upravljanja industrijskih procesov in računalniškega programiranja.

Načrtovalci in oblikovalci imajo lahko različen pristop do snovanja razstave. Pristop k zgodbi ali razvoju teme je lahko različen. Nekateri uporabljajo opisno metodo, drugi raje sistem scenarija, kjer skozi razstavo teče določena zgodba. Teme in podteme so razvrščene in hierarhično urejene.

Mnogi muzeji imajo prožne, standardizirane in pogosto modularne sisteme razstavne opreme, vključno z vitrinami, premičnimi stenami in ekrani ter panoji, ki jih je mogoče uporabiti na zelo različne načine. Za posebne priložnosti ali zahteve so lahko potrebni ali želeni posebno oblikovani in izdelani sistemi in pohištvo. Izdelajo jih ali v muzeju ali jih naročijo pri zunanjih izvajalcih. Osnovni oblikovalski cilj je najti pravo razmerje med predmeti in njihovim oblikovanim ozadjem, ki nikoli ne sme izstopati bolj kot predmeti sami.

Javne razstave so najpomembnejše sredstvo komuniciranja muzejev.

Zato je njihov potencial in sposobnost komuniciranja glavni vidik, ki ga moramo imeti pred očmi, ko načrtujemo in oblikujemo razstavo, ne glede na temo, način ali vrsto razstave.

Danes si lahko pri oblikovanju razstave pomagamo s širokim spektrom množične komunikacijske tehnologije, ki je večinoma tudi cenovno dostopna. Dober oblikovalec bo skušal izboljšati komunikacijo s privlačnimi enotami, ki poudarjajo želene vrhunce razstave, in pri tem pogosto črpal iz izkušenj z gledališkimi tehnikami razsvetljave.

Vseskozi mora biti namen motivirati obiskovalca in spodbujati njegovo radovednost. (vir: Mikuž, 2011)

veliki razstavni elementi okoli sebe zahtevajo veliko površine za opazovalce | 24

za nepozabno izkušnjo razstave so zaželjeni inovativni pristopi organizacije in načina prezentacije | 25

majhni razstavni elementi so pospravljeni v vitrine in ne zahtevajo veliko površin za opazovalce | 26

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

MUZEJI

|

V Veliki razstavni artefakti zahtevajo veliko razstavno površino. Stojijo na v ttleh ali nizkih ploščadah, lahko se pojavijo tudi kot viseči elementi. p ZZaradi njihove velikosti je za opazzovanje iz različnih perspektiv p potrebno veliko prostora.

Srednje veliki razstavni artefakti zahtevajo manj razstavne površine kot veliki. Stojijo na tleh, nizkih ploščadah ali pa so pospravljeni v vitrine. Združujejo se lahko v različne sklope, med njimi je potebno dovolj prostora za ogled celotnega prikaza razstavnega elementa.

Majhni razstavni artefakti ne zahtevajo veliko prostora. Pospravljeni so v vitrine, lahko so pripeti na panoje. Združujejo se v različne sklope, med njimi pa je portebno ogromno prostora za ogled, zato so lahko gosto postavljeni drug ob drugem.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Za pestrost doživetja razstave je dobro uporabiti vse tipe razstav. Te se združijjo v sklope in tako v razstavnem prostoru oblikuje malo mesto z različnimi tipologijami. Veliki razstavni elementi v prostoru dominirajo kot stolpnice in imajo okoli sebe dovolj praznine za javni program, srednje veliki artefakti so srednje gosto grajeni vila bloki s prostorom okoli sebe za svoje prebivalce, majhno razstavno gradivo pa se nahaja v gosto grajenih vrstnih hiškah, ki okoli sebe potrebujejo le malo prostora.

25

26

|

PROSTORSKI KONTEKST

Lokacija Berlina v Nemčiji | 27

Berlin je prestolnica Nemčije in njeno največje mesto. Je eno izmed šestnajstih Nemških zveznih dežel in leži na severovzhodu države ob rekah Spree in Havel.

Mesto je večinoma ravninsko, saj leži na območju severnoevropske ravnine, ki se razteza od severa Francje do zahoda Rusije. Ima nadmorsko višino 34 m z najvišjim vrhom na 115 m. v Mesto ima 3,496 milijona prebivalcev (podatek iz leta 2011) in je takoj za Munchnom drugo najbolj gosto poseljeno mesto v Nemčiji.

Berlin leži na prehodu oceanskega podnebja v celinsko, kar mu prinaša vroča in suha poletja ter pogosto ekstremno mrzle zime.

Zemljevid mesta Berlin | 28

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

3

3.1 Bombardiranje Sojvetskih letal 1945 | 29

|

PROSTORSKI KONTEKST

BERLIN - ZGODOVINA IN LEGA

Čeprav prve omembe mesta segajo že v 13. stoletje, je leta 1648, proti koncu tridesetletne vojne, bila današnja metropola še nepomemben košček zemlje pod vplivom Branderburga. Kraj kjer so se nahajale kraljeve rezidence ob reki Spree.

V letih 1701 - 1710 je bilo mesto razglašeno za prestolnico Pruskega kraljestva, kasneje Nemškega cesarstva. Berlin je potreboval dve stoletji, da se je iz majhne province preoblikovalo v najhitreje rastoče mesto v Evropi.

Berlinski zid nekoč | 30

V 19. stoletju s prihodom industralizacije se je Berlin lahko že kosal s takrat glamuroznimi mesti, kot so Pariz, Bruselj, London in Dunaj, ter jih za nekaj let po 1. svetovni vojni celo presegel. Berlin je imel najbolj sofisticirano infrastrukturo brez ozkih in umazanih ostankov iz srednjega veka ki so jih imela ostala velemesta.

Zlata 20. leta so dala mestu karakter, kot ga dojemamo še danes.

Zagnan, toleranten in lahkomiselen.

Po megalomanski nacionalistično-socialističini diktaturi Tretjega rajha med 2. svetovno vojno in po uničenju berlinske arhitekture med spopadi se je njegov razvoj po 1945 nadaljeval.

Po vojni, z zidom razdeljen na Vzhodni in Zahodni Berlin, je vsak del mesta rastel s svojim tempom. Prav delitev mesta je imela velik vpliv na njegovo urbano kulturo in bila mnogokrat pogon za ideologijo nasprotij in mešanje raznih preobremenjenih arhitekturnih stilov.

Berlinski zid danes | 31

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Ponovna združitev dveh mest v eno po padcu berlinskega zidu (1989) je leta 1990 naznanilo nov začetek in novo obdobje, hkrati pa pustilo svoje sledi v mestu, ki se je v 20. stoletju preobrazilo večkrat kot katerokoli drugo velemesto. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

27

28

|

3.2

PROSTORSKI KONTEKST

JAVNI PROSTOR IN JAVNE VSEBINE

Odprt javni prostor je ključna sestavina vsakega mesta. Je tkivo, ki veže grajene strukture in v katerem se odvijajo različne funkcije različnih pomenov (od strukturnih in členitvenih do programskih, simbolnih in doživljajskih). Vloge javnega prostora se med sabo prepletajo ter dopolnjujejo. Pri določanju kakovosti bivanja je javne prostore pomembno opazovati z različnih perspektiv in jih razumevati kot procese med javnostjo oz. uporabniki ter prostorom oz. fizičnim okoljem. (vir: Goličnik, 2008) Za mesto Berlin je značilna odprta in kulturno ozaveščena družba, kar se kaže tudi v uporabi javnega prostora. Ima močno razvito kulturno infrastrukturo na vseh njenih področjih ter je gospodarsko razvito in zasnovano z zelenimi tehnologijami. Zgoščen in prepleten sistem stavb in prostorov z raznoliko vsebino, a še vedno urejen in fleksibilen, daje mestu pridih multikulturnosti. Mesto kaže svojo bogato zgodovino in kulturo. Ima tri operne hiše, 150 gledališč, mnogo koncertnih dvoran, 200 obrobnih gledališč, 50 otroških gledališč, 170 muzejev, devet umetniških palač ter množico parkov in spomenikov.

V prihodnosti stremi k trajnostnemu razvoju, ki bi zagotovil svobodno in kvalitetno življenje prihodnih generacij. Pri načrtovanju prostora vključujejo javnost, kar se kaže v velikem številu uporabnikov javnih prostorov.

Prostor ima karakteristike tako velikih evropskih prestolnic (kot so London, Pariz, Madrid) kot lokalnih mest (kot so na primer Rotterdam, Rim. Atene, Stockholm) in tudi regionalnih mest (Bregenz, Ljubljana, Salzburg). Zaradi svoje razdeljenosti v zgodovini se je v mestu oblikovalo več tipov centrov, v katerih se nahaja javna vsebina in ki imajo različne značilnosti.

Najbolj znana berlinska ulica Unter den Lindenje dolga 1,5 km in široka tudi 60 m. Zazelenjena z drevoredom, se lahko primerja z boulevarji v Parizu in je imela v razvoju mesta velik pomen. Bila je najelegantnejši del Berlina in je v 18. ter 19. stoletju postala izhodišče za načrtovanje prostora, kasneje pa je bila tudi povezovalna os med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom.

V 70-ih letih 16. stoletja so se okoli Unter den Linden razvila naselja, ki so imela regularen vzorec stavbnega tkiva, ki spominja na širjenje mest na Švedskem. Dve vrsti kratkih stavbnih otokov obdajajo daljši stavbni otoki. Kasneje, okoli 1730, ko je bila gradnja treh ''četrti'' znotraj mestnih vrat zaključena, se je na jugu pojavil okrogel trg - Mehringplatz, kjer se srečajo tri ulice, podobno kot pri rimskem Piazza de Popolo ali pa Place d'Armes v Versaillu.

Istočasno sta se zgradila oktagonalni Leipziger Platz na koncu Leipziger Straße in trg Parisier Platz na koncu Unter den Linden. Tako je Berlin dobil svojo različico pariških kraljevih trgov.

Elizejske Poljane | 32

Slavolok zmage | 34

Unter den Linden | 33

Branderburška vrata | 35

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

|

Z razvojem dobe industrializacije se je center mesta z ostalimi deli Berlina povezoval preko mreže komunikacij cestnega, železniškega in rečnega prometa. Prav tako se je močno povečala gostota prebivalstva. Zaradi potreb po bivališčih so na obrobju mesta začeli graditi preproste stavbe.

Gradnja novih objektov je potekala pod strogim nadzorom, tako so imeli produkti inženirski pristop, kar je pomenilo zanemarljivo upoštevanje estetike. Tako je za celotno Nemčijo značilna stroga ritmična gradnja v enakomernih ritmih in neiztopajočim stavbnim tkivom.

V drugi polovici 19. stoletja je načrtovanje mesta prevzel James Hobrecht. Ta je v primerjavi z Haussmannovim urejanjem Pariza, ki je mesto preuredil in očistil, načrtoval mesto z gradnjo novih objektov in prostorov. V Parizu je bil cilj vspostaviti sistem komunikacij skozi center, v Berlinu pa ta ni bil direktno vključen. Hobrecht je postavil smernice za prihodni razvoj v privatnem lastništvu. V centru načrta je stala stara urbana struktura, ta pa je bila obkrožena z novimi stavbami, ki se širijo predvsem na vzhod in zahod. Predvidel je da morajo vse ceste biti načrtovane za promet, izogniti se je želel ostrim kotom stavbnih blokov, poenotil je širine promenad, cest in peš poti, odprte prostore pa je zasnoval čim bolj enakomerno porazdeljene po mestu. Čeprav se je kasneje pojavilo še mnogo novih načrtov za razvoj mesta, se v večini čuti vpliv Hibrechtovih navodil. (vir: Hall, 1997) Berlin ima bogato zgodovino, kar kaže tudi preko javnega prostora.

Monumentalni ostanki iz zgodovine, kot so Brandeburška vrata, dajejo mestu pridih drugih evropskih prestolnic, kot so Pariz, Rim in London, in dajejo vtis strogosti mesta, medtem ko v bližini stoji še en spomenik na preteklost, Eismanov Spomenik holokavstu. Ta preko kreativne interpretacije spomenik, ki naj bi v pomenil nekaj strogega, spremeni v javni prostor. Ta zaradi različnih načinov uporabe postane kraj za igro, sproščanje ali pa služi prvotnemu namenu - spominu na preteklost.

Tako kot v večini večjih mest po svetu se je tudi v Berlinu zgodila komercialna eksplozija. Po združitvi Vzhodne in Zahodne Nemčije se je začela prenova prostora, zrasli so novi nakupovalni centri z novo, moderno arhitekturo. Ostali pa so deli mesta, ki imajo močne značilnosti subkultur in nacionalitet, ki so oz. še vedno prebivajo v njih. Tako lahko rečemo da je Berlin mesto različnih kultur, ki se kažejo v javni vsebini, strukturi javnega prostora in tudi ekonomski strukturi mesta.

Hobrechtov plan mesta iz leta 1863 | 36

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

29

30

|

PROSTORSKI KONTEKST

3.2.2

SPOMENIK HOLOKAVSTU | 2005 | BERLIN, NEMČIJA PETER EISMAN

Najbolj pomemben spomenik od ustanovitve federalne republike je Spomenik vsem umorjenim Judom Evrope.

Prve pobude za gradnjo spomenika so se pojavile 1980, zgrajen je bil med letoma 2003-2005 po načrtih arhitekta Petra Eismana.

Spomenik je zasnovan kot mrežni labirint brez centra. Sestavljen je iz 2711 betonskih slopov, širokih 0,95 m in dolgih 2,38 m. Ti se razlikujejo po višini, ki varira od 0,5 m do 4,7 m nad površjem. Razporejeni so v mrežo po neravnem terenu na površini 2 ha.

Lokacija spomenika leži na poti med Branderburškimi Vrati in Potsdamer Platzom, zato je turistično zelo obiskan.

Spomenik ponuja raznovrstno uporabo, od sprehajanja med slopi do posedanja na njih. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

spomenik je postal priljubljeno zbirališče prebivalcev in turistov | 37

sprehajalci med slopi | 38

mrežni labirint betonskih slopov | 39

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

3.2.3

šest dorskih stebrov na vsaki strani ustvarja pet podhodov skozi Branderburška vrata | 40

ruševine po bombardiranju mesta 1945 |41

Pariser Platz zaključuje os Unter den Linden, ki pelje do Branderburških vrat |42

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

BRANDERBURŠKA VRATA|1789-1791|BERLIN, NEMČIJA | CARL GOTTHARD WILLIAM

Slavolok, ki stoji na meji med vzhodnim in zahodnim Berlinom, je kot simbol razdeljenega mesta eden najprepoznavnejših grajenh elementov.

Edini ohranjeni spomenik, nekdaj petnajst mestnih vrat, ki so bila postavljena med letoma 1789 in 1791 pod vladavino Fredericka Williama II., je zasnoval Carl Gotthard Langhans.

Koncept vrat je bil povzet po Propilejih atenskega Akropolisa. Kamnita stuktura je visoka 26 m, dolga 65.5 m ter široka 11 m. 15 m visoki dorski stebri tvorijo pet podhodov, kasneje pa sta bili dodani stranski zgradbi.

Nad vrati stoji kvadriga z boginjo miru, ki se vozi v slavnostni kočiji. Čeprav se izgled Brandenburških vrat skozi zgodovino ni spremenil, pa se je skozi čas spreminjal njihov pomen. Ko je leta 1806 Napoleon osvojil Berlin, je kvadrigo odnesel v Pariz. V času nacistične Nemčije so si vrata ˝prilastili˝ nacisti kot simbol svoje moči in zmage. Leta 1945 so vrata prišla v last vzhodno- in zahodnonemške vlade, leta 1961 pa so vrata postala del berlinskega zidu in bila tako zaprta za javnost.

Ko je leta 1989 berlinski zid padel in je zahodnonemški kancler Helmut Kohl zakorakal skozi vrata proti vzhodnonemškemu premieru Hansu Modrowu, so vrata simbolizirala svobodo in složnost mesta.

Pred Branderburškimi vrati se nahaja Pariser Platz, ki je bil postavljen na pobudo Fredericka Williama I., kot tretjo odprto kvadratno površino (takrat imenovan Quarre) v osi z osmerokotnim Leipziger Platzom (Octogon) ter okroglim Mehringplatzom (Rondell).

Med 2. svetovno vojno je bil trg uničen, po padcu berlinskega zidu pa se je začela rekonstrukcija pod strogimi predpisi in navodili o izgledu objektov ki bodo obdajali trg, ter s tem javnega prostora.

Pariser Platz, ki je tudi zaključek glavne prometne osi Unter den Linden, je postal zbirališče prebivalcev in javnosti, ki si ogleduje Branderburška vrata. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

31

32

|

PROSTORSKI KONTEKST

3.2.3

SONY CENTER | 2000 | BERLIN, NEMČIJA HELMUT JAHN

Kompleks stavb ki obkrožajo centralni atrij osvetljen z zenitalno svetlobo je bila zmagovalna rešitev natečaja avtorja Helmuta Jahna.

Zasnova odprtega javnega objekta ponuja naravno atmosfero skozi celo leto.

Koncept navdušuje s pregedno zasnovo, stekleno fasado in prefinjeno uporabo steklenih odsevov in loma svetlobe. Stavba z neizstopajočo zunanjostjo ne konkurira sosednjim objektom, z inovativno strešno konstrukcijo, ki je vidna iz notranjega atrija pa je Sony Center postal ena izmed znamenitosti Berlina.

Na najvišji točki se streha dviga 67 m nad atrijem in ima razpon 102 m na glavi ter 77 m na pomožni osi. Povprečna prosojnost svetlobe skozi streho je 50 %. Tekstilna jadra iz samoočiščevalne tkanine s teflonsko prevleko so napeta na več kot 5250 m² površine in nudijo senčenje 3500 m² steklene strehe. (vir: Sony Center, 2014)

steklena streha s tekstilnimi jadri je en izmed mnogih prepoznavnih podob znamenitih stavb Berlina| 43

notranji atrij z naravno osvetlitvijo | 44

nevsivljiva zunanjost ne izstopa iz okoliških objektov | 45

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

3.3

|

MUZEJI V BERLINU

Muzeji predstavljajo mestne dragulje. Berlin jih ima 170, razporejeni pa so po celem mestu. Večina njih se nahaja v enem izmed štirih vozlišč javnega in kulturnega programa.

ploščad Kulturforuma | 46

Osrednji in glavni muzejski del mesta je Muzejski otok, kjer se nahajajo najbolj atraktivni in znani muzeji, kot je na primer Schinklov Altesmuseum.

V Potsdamer Platzu se nahaja Kulturforum, ki zajema vrsto galerij in muzejev.

Okrožje Dalhem z največjo zbirko neevropske umetnosti in artefaktov. Četrto vozlišče je območje Charlottenburške palače s francoskim pridihom in baročnim parkom.

Poleg teh središč pa se še mnogo muzejev razprostira po celem mestu in kaže kulturo mesta.

vhod v muzeje v Dalhemu | 47

Charlottenburg | 48

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Muzejski otok - Museuminsel | 49

33

34

|

PROSTORSKI KONTEKST

3.3.1

MUZEJSKI OTOK - MUSEUMINSEL

| BERLIN, NEMČIJA

Eden največjih muzejskih kompleksov na svetu stoji na otoku v reki Spree.

Prvi objekt je bil Schienklov Altes Museum. Že ob odprtju 1830 je bilo jasno da zbirka zahteva več prostora. Frederick Wiliam IV. je naročil celotno območje preoblikovati v svetišče umetnosti in znanosti. Tako se je v stotih letih razvil impresiven kompleks muzejskih zgradb. Leta 1859 je nastal Neues Museum, 1876 Alte Nacionalgalerie, 1904 Bode Museum in Pergamon Museum leta 1930.

Med 2. svetovno vojno je bilo 70 % muzejev uničenih, a so jih tekom let znova rekonstruirali. Leta 1999 je UNESCO Muzejski otok razglasil za svetovno kulturno dediščino.

Na območju 1 km² je razstavljena 6000 letna zgodovina visokih kultur orienta, Mezapotamije, Egipta, antike, srednjega veka, renesanse, baroka in impresionizma. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

Neues Museum | 50

Alte Nacionalgalerie | 51

Bode Museum | 52

Pergamon Museum | 53

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

nevsivljivi poseg v notranjosti | 54

|

ohranitev nekdanjega izgleda fasade | 55

3.3.2

Neues Museum obdan z ostalimi muzeji na Museum Insel | 56

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

NEUES MUSEUM | 2009 | BERLIN, NEMČIJA DAVID CHIPPERFIELD

Neues Museum je bil med bombardiranjem Belina med 2. svetovno vojno močno poškodovan, ostale so ruševine ki so jih poskušali urediti po vojni, a so na koncu bile prepuščene naravi.

Ob obnavljanju Muzejskega otoka je muzej končno dočakal prenovo.

Glavni cilj projekta je bil čim bolj ohraniti nekdanji volumen in uporabiti čim več ostankov porušenega objekta. Po arheoloških raziskavah so podali iztočnice Beneške listine in tako ohranili zgodovinsko strukturo ter duh nekdanje stavbe.

Novi razstavni prostori so zgrajeni iz velikih prefabriciranih betonskih elementov iz belega cementa in brez ornamentov, tako da ne konkurirajo nekdanji zgradbi. Za prenovo prostorov so uporabljene reciklirane ročno izdelane opeke, ki se ujemajo z ohranjenimi ostanki muzeja.

Oktobra 2009, po več kot 60 letih v ruševinah, je Neues Museum postal tretja obnovljena zgradba na Muzejskem otoku in razstavlja egiptovsko zbirko ter zbirko, ki pokriva obdobje prazgodovine in starejše zgodovine. (vir: Minner, 2011)

35

36

|

PROSTORSKI KONTEKST

praznina v zarezi podhoda | 57

3.3.3

vrt z oljkami kot zakjluček prostora | 58

ŽIDOVSKI MUZEJ | 1998 | BERLIN, NEMČIJA DANIEL LIEBENSKIND

Zlomljena, napeta, diagonalna linija predstavlja tragedijo holokavsta Shoah. Tloris se oblikuje preko presekov linij in trajektorij, ki povezujejo prostore, kjer so živeli židovski intelektualci in umetniki. Povezava s starim Berlinskim muzejem preko podzemnega podhoda daje projektu občutek praznine. Odprta zareza v velike prostore s praznino ustvari prostor za razmislek in meditacijo obiskovalca.

Od zunaj se muzej kaže odet v panele iz cinka z dinamičnimi izrezi, ki oživljajo fasado. Prikazuje se kot velik kontejner, čigar notranjost ne more biti vidna ali predvidena.

Vrt posvečen pesniku E. T. A. Hoffmannu zaključuje projekt. Predstavlja prisiljeno izgnanstvo milijonov Židov in njihovo zapuščeno domovino. To je mističen prostor z oljkami kot simbolom življenja, ki se dvigajo nad visoke slope. (vir: Marotta, 2010)

zlomljena oblika ‘’kontejnerskega’’ muzeja | 59

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

atrij muzeja z branchiosaurom | 60

|

‘’mokra’’ zbirka | 61

3.3.4

PRIRODOSLOVNI MUZEJ | 1889 | BERLIN, NEMČIJA AUGUST TIEDE

Decembra 1889 je vladar William II. tri muzeje združil v enega. Objekt je zgradil August Tiede v mešanici stilov francoske renesanse in baroka z železnim portikom in bogatimi stopnicami.

Zaradi višine najvišjega dinozavra preko 13 m, ki se skoraj dotika steklene strehe atrija muzej potrebuje velike razstavne prostore. Na preko 6600 m² razstavnih površin muzej predstavlja razvoj življenja na Zemlji. Poškodovan v bombadiranju februarja 1945, je bil ponovno odprt pol leta kasneje. Skozi celotno zgodovino so muzej zaradi povečevanja zbirk, obnavljali in širili, leta 2005 so se začela obširnejša rekonstrukcijska dela, ki pa še niso končana. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

Prirodoslovni Muzej Berlina - Museum für Naturkunde | 62

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

37

38

|

PROSTORSKI KONTEKST

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROSTORSKI KONTEKST

3.4

|

SKLEP

Pred načrtovanjem muzeja se je potrebno vprašati, ali je muzej kot tip javne stavbe v Berlinu kontekstualno dovolj izražen, da predstavlja trdno konceptualno podlago. Če že pogledamo število muzejev, ki se nahajajo v mestu, vidimo, da je v Berlinu kultura zelo cenjena in zaželena. Javne stavbe so zelo obiskane, ne le s strani prebivalcev, temveč tudi turistov. Muzeji mestu prinašajo dobiček in še bolj pomembno, prepoznavnost. Z njimi si Berlin oblikuje identiteto in sloves kot eno izmed najbolj multikulturnih in muzealičnih mest v Evropi in celo na svetu.

Zaradi velikega števila uporabnikov muzejev in nenehne rasti zbirk, se potrebe po prostoru za razstavljanje povečujejo, zato je snovanje novih kulturnih stavb ne le smotrno, temveč tudi nujno.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani| Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

39

40

|

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4

4.1

|

OBMOČJE OBDELAVE

LEGA ZNOTRAJ MESTA

Območje urejanja se nahaja v v zahodnem središču Berlina, severozahodno od železniške postaje Zoologischer Garten in vzhodno od starega glavnega področja Tehnične univerze Berlin in Univerze za umetnost, ki se razteza med ulicama Straße des 17. Juni in Hardenbergstraße. Območje je v naravnem okolju, saj je del jugozahodnega ozemlja Živalskega vrta (Tiergarten), na severu pa se nahaja Domobranski prekop (Landwehrkanal).

Lokacija je dobro povezana z mestom, na vzhodu je z železnico ločena od Živalskega vrta, preko podhoda pa je z ulico Herzeallee povezana z njim.

Stavbni otok poleg železniške proge na vzhodu in Herzeallee na jugu, omejujeta še Fasanenstraße na zahodu in MüllerBreslau-Straße na severu.

Na ozemlju lokacije neodvisno stojijo že obstoječi objekti.

Na zahodu stoji knjižnica Voklswagen Universitatbibliotek, na severu več objektov Tehnične univerze ter stavba Wirtschaftshof Zoo.

Območje urejanja v prostorskem kontekstu Berlina | M 1:50000 | 63

Območje urejanja v prostorskem kontekstu Berlina | M 1:50000 | 64

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

41

OBMOČJE OBDELAVE

m

|

4.1.1

144

42

OSNOVNI PODATKI O LOKACIJI

20

Lokacija in projektna naloga je bila podana na natečaju, izpeljanem preko strani Architecture Workshop Rome, ki je potekal od oktobra 2013 do marca 2014.

6m

Površina stavbnega otoka: 72 000 m² Površina že pozidanjega območja: 14 055 m² Površina območja urejanja: 28 300 m² Podatki so povzeti po podlogi natečajne naloge, googleEarth-a ter strani fbinter.stadt-berlin.de.

Ortofoto območja urejanja

M 1:5 000 | 65

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4.1.2

|

ZGODOVINSKI RAZVOJ OBMOČJA

Območje obravnave se nahaja na jugozahodnem robu Živalskega vrta, ki se pred berlinskimi vrati razteza proti zahodu, na južnemu robu okrožja Charlottenburg. V letih 1818 ter 1832-1840 je Živalski vrt po načrtih krajinskega arhitekta Josepha Petra Lennea iz Preussischen Hof preurejen v pokrajinski park.

1840 so se v tem delu mesta začele spremembe, ki se odvijajo še danes. Po načrtih J. P. Lenne je med leti 1545 in 1850 zgrajen Landweehkanal, ki služi sprostitvi obstoječega kanala.

Prav tako pa je v temu času J. P. Lenna uvedel spremembe v zoološki vrt, ki se je nahajal jugozahodno na robu Živalskega vrta. Na meji zoološkega vrta, približno paralelno z Llandweehkanalom je na območju ureditve naredil hipodrom, ki je nudil prostor za berlinske jahače. Površina vzhodnega krožnega loka je bila urejena skupaj z zoološkim vrtom, ostale površine hipodroma pa so pustili prosto poraščene za jahanje.

Zaradi združitve ekonomske in arhitekturne akademije 1879 ter posledično potrebe po večjih prostorih so začeli graditi nove objekte Tehnične visoke šole (Technischen Hochschule) po načrtih Richarda Lucae, Friederucha Hitziga in Juliusa Raschdorffa ob današnji Strasse des 17. Juni. Objekti so bili dokončani 1920 in so se raztezali do Fasanenstrasse.

Leta 1869 je bila ustanovljena Hochschule für Musik in leta 1875 Hochschule für die bildenten Künste. Gradnja glavne stavbe je bila izvedena leta 1879 na Hardenbergstrasse po načrtih arhitektov Heinricha Kayserja in Karla von Grossheima. Kompleks s paviljonoma na obeh straneh glavne stavbe se je raztezal ob Fasanenstrasse in je bil poravnan ob Hardenbergstrasse. Kurfürstenallee, ki leži med Hardenbergstrasse in Berliner Strasse, ki je služila kot povezava obeh šol.

Leta 1882 je bila zgrajena mestna železnica, ki je s svojim viaduktom razpolovila hipodrom in tako vzhodni lok ločevala od zahodnega dela hipodroma. Železniška postaja pa je ostala nezgrajena še po 2. svetovni vojni.

Ob koncu leta 1950 so se na osrednjem območju Technische Universitat v skladu s sodobnim urbanizmom začeli graditi bistveno večji in bolj moderni stavbni kompleksi od Ernst-Reuter-Platz vzdolž Straße des 17.

Juni. Tukaj moramo posebej omeniti Telefunken-Hochhaus (1960) in leta 1965 zgrajenega prizidka z Audimaxom na mestu severnega krila glavne stavbe.

zemljevid širiše lokacije iz leta 1888 | 66

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

43

44

|

OBMOČJE OBDELAVE

Drugi veliki gradbeni projekti v območju vzhodno od Fasanenstrasse se niso izvedli. Edini omembe vreden gradbeni projekt se je izvajal proti koncu 1960 oziroma v začetku 1970, nadaljevanje gradnje stavbe Institut für Stromungsmechanik.

Novogradnje inštitutov na vzhodnem delu niso bile zgrajene v obliki pravokotnika, ampak razvejano razporejene v smislu povojnega modernizma in so tako predstavljale urbanega predhodnika kasnejšega razvoja v območju TU-Nordgeländes.

Preureditve na Technische Universität so bile od leta 1970 omejene predvsem na manjše posege v velike zgradbe. Samo stavbi Mathematikgebäude (1976-1983) na severu in Physikgebäude (od leta 1972) so zgradili novi.

Leta 1975 sta bili Hochschule für Musik in Hochschule für die bildenden Künste združeni v Hochschule der Künste(HdK). Leta 2001 se je preimenovala v Universität der Künste(UdK).

V letu 2004, po več kot 15-letnem načrtovanju s premori, je bila zgrajena zadnja nova stavba za univerzo - Universitätbibliothek. Univerzitetna knjižnica je skupna institucija obeh prejšnjih univerz in se razteza od križišča Hertzallee vzporedno s Fasanenstrasse proti severu. Zaradi majhnih finančnih sredstev je gradnjo sofinancirala Volkswagen AG. Ob načrtovanju velikega opazovalnega kolesa (katerega projekt je bil 2010 odpovedan) je na območju v letih 2007-2008, na podlagi arhitekturnega tekmovanja po načrtih biroja Eschebach + Zander Architekten nastal Zoo-Wirtschaftshof. Trinadstropna kmetijska stavba s hlevi, ki je s podvozom pod viaduktom povezana z Živalskim vrtom. (vir: Rünz, 2011)

Institut für Lebensmittelchemie -1957 | 67

Bahnhof Zoologischen Garten - 1960 | 68

Volkswagen Universitätbibliothek - 2004 | 69

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4.2

|

ANALIZE

Analize so izdelane po metodologijah predmeta Urbanistično oblikovanje.

Panoramski posnetek širše lokacije | 71

4.2.1

FOTOINVENTARIZACIJA

Fotografije so bile priložene k natečanjim podlogam in pridobljene s strani Uprave za urbani razvoj in prostor (Senatesverwaltung für Stadtentwicklung und Umwelt).

Panoramski posnetek lokacije | 71

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

45

46

|

OBMOČJE OBDELAVE

objekt namenjen potrebam avtobusnega obračališča | 1

stavba Wrtschaftshof Zoo | 4

križišče MüllerBreslau-Straße in Fasanenstraße | 7

avtobusno obračališče, v ozadju Voklswagen Universitatbibliotek | 2

pogled severno po Fasanenstraße| 5

rečni kanal na severu širšega območja | 8

predprostor Voklswagen Universitatbibliotek | 3

Voklswagen Universitatbibliotek knjižnica na levi | 6

podvoz pod železniškim viaduktom na MüllerBreslau-Straße | 9

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

|

47

8 7

14 degradirano območje ob železniškemu viaduktu | 10

9

obstoječi objekt na severu ureditvenega območja | 13

13 12 10

6

4

5

11 3

praznina sredi stavbnega otoka | 11

pogled na Fasanenstraße |14

2 15

1

dovozna pot in parkirišče objektov na severu ureditvenega območja | 12

pogled na Hertzallee | 15

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

48

|

OBMOČJE OBDELAVE

M | 1:2500

01

02

03 02 01

03

4.2.2

ANALIZA OBSTOJNOSTI STRUKTUR

Iz analiz fotografskega gradiva in situacijskih načrtov je razvidno da so na območju ureditve že postavljeni objekti. Ti so namenjeni postajališču in obračališču avtobusov, oblikovno ter estetsko pa prostoru kvarijo vrednost. Prav tako se ne vključujejo v program, ki se odvija na stavbnem otoku, kjer stoji območje urejanja.

Ta degradiran prostor se z odstranitvijo dveh manjših objektov ter obračališča, ki se premakne na drugo mesto, izprazne za načrtovani objekt Prirodoslovnega muzeja.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje) obstojni objekti neobstojni objekti neobstojni prostor

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

M | 1:2500

M | 1:2500

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje)

4.2.3

|

MORFOLOŠKA ANALIZA

Pri analizi polnega in praznega prostora opazimo da na južnem delu stavbnega otoka stoji velika neizkorisčena praznina, na katero sta postavljena dva neustrezna objekta za avtobusni promet.

Ta dva objekta se odstrani, prav tako se premakne obračališče za avtobuse, tako da ostane ogromen odprt prazen prostor, ki nudi dobre pogoje za ureditev novega prirodoslovnega muzeja, ki bi zapolnil vrzel v grajenem tkivu stavbnega otoka.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

49

50

|

OBMOČJE OBDELAVE

4.2.4

ZAZNAVNA ANALIZA

M | 1:2500

Najmočnejša robova na širši lokaciji predstavljata železniška proga in Landwehrkanal. Ostali robovi so ceste, od katerih je najbolj prevozna Fasanenstraße na vzhodu.

Severno od Hertzalee zaznamo veliko razširitev prostora iz več smeri.

Hrup je posledica prometa. Najbolj je izrazit ob železniški progi.

Na tem območju se pojavi več vozlišč javnega dogajanja.

Veliko pretoka ljudi povzročajo stavbe Tehnične univerze. Vozlišča nastajajo ob vhodih v stavbe. Ob lokaciji stoji tudi knjižnica, pred njenim vhodom pa zaradi manjšega zbirnega prostora za obiskovalce nastane za projekt pomembno vozlišče. Preko železniškega javnega prometa prihajajo obiskovalci na postajo Bahnhof Zoologischer Garten, kjer nastane vozlišče zaradi zgostitve uporabnokov javnega prometa. V Živalskem vrtu, kjer se zbira največja količina uporabnikov prostora, v bližini območja ureditve, se pojavi največje vozlišče v okolici.

Praznino v stavbnem tkivu se zapolni z novim objektom. Tako se zapre razširitev ob Hertzalee. Razširitev prostora, ki jo zaznamo ob prihodu izpod podhoda, ohranimo, vendar v manjšem merilu. Tam se razvije vhodna ploščad.

Za povezavo vozlišča ob vhodnem prostoru pred knjižnico in vozlišča na železniški postaji Bahnhof Zoologischer Garten se vzpostavi diagonalna pot pod objektom. Tako se vozlišči prestavita na novi lokaciji in sicer iz železniškega postajališča na vhodni predprostor ob Hertzeallee ter izpred vhoda v knjižnico v notranjost stavbnega otoka, kjer se uredi nov zeleni prostor, namenjen tako obiskovalcem muzeja kot tudi širiši javnosti.

Zaradi hrupa ob železniški progi se program umakne proti središču stavbnega otoka, ob progi se tudi zasadi drevored in s tem delno zmanjša glasnost.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje) robovi razširitev prostora hrup vozlišča

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

M | 1:2500

4.2.5

|

ANALIZA GRADBENIH OSI

Večina obstoječih objektov ima značilno nemško gradbeno os, ki tvori mrežo, le nova stavba Wirtschaftshof Zoo v lokacijo vpelje poševno diagonalno os, ki mrežo razbije.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje) pomembne ortogonalne osi ortogonalne osi diagonalne osi

Zasnova novega muzejskega objekta bo upoštevala osi sosednjih zgradb. Preko njih bo izpeljana gradbena os novega objekta, element diagonale pa bo upoštevan v podhodu ter komunikaciji v razstavnem prostoru, pokazal pa se bo tudi na fasadi.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

51

52

|

4.2.6

OBMOČJE OBDELAVE

ANALIZA PROMETA

M | 1:2500

Na vzhodni strani lokacije se nahaja železniška proga, ki predstavlja izvor hrupa, zato jo je pri načrtovanju potrebno upoštevati kot negativen element.

Cestne povezave so dobro izpeljane do lokacije, na severni strani se dostopno pot do stavbe Wirtschaftshof Zoo podaljša do parkirišča za zaposlene in dostavne rampe, dostopna pot do Volkswagen Universitatbibliotek pa lahko služi kot dostavna pot do restavracije in trgovine.

Peš poti so nastavljene okoli stavbnega otoka, ter do obstoječih stavb.

Pojavljajo se tudi neurejene peš poti, ki so nastale kot bljižnice uporabnikov prostora. Z novo potjo, ki poteka diagonalno pod objektom, se poveže vhod knjižnice in železniški podhod, ki pripelje obiskovalce iz Živalskega vrta. Z ureditvijo ostalih poti na stavbnem otoku pa se izboljša dostopnost med cilji in s tem prepreči neurejene povezave.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje) železniški promet

glavni vhodi v stavbe (cilji)

cestni promet

urejene poti

poti za pešce

podhodi / podvozi

rečni promet

neurejene poti

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

M | 1:2500

4.2.7

|

ANALIZA ZELENJA

Območje leži na zelenem ozemlju mesta - Tiergarten. Zelenje iz parka Živalskega vrta sega do železniške proge.

Na severni strani območja urejanja se pojavi neurejena zazelenitev, ponuja se možnost ureditve parka in novega javnega prostora, ki bi se nahajal ob povezavi knjižnice Volkswagen Universitatbibliotek in Živalskega vrta, v zavetju muzejskega objekta.

Ob železniškem viaduktu se nadajluje drevored, ki omili hrup, prav tako se drevored pojavi ob Hertzeallee, ki tudi delno senči južno fasado objekta z dopolnitvenim programom muzeja.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje)

zelenje drevesa

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

53

54

|

OBMOČJE OBDELAVE

4.2.8

PROGRAMSKA ANALIZA

M | 1:2500

Na območju so predvsem zgradbe javnega programa, zato se programska analiza osredotoči na odprtost javnega programa.

V večini stavb se nahajajo prostori Tehnične univerze, na zahodu stoji knjižnica Volkswagen Universitatbibliotek, na severu raziskovalni inštitut Wirtschaftshof Zoo, ter preko prekopa inštitut za raziskovanje pomorstva. Preko želežniške proge stojijo objekti živalskega vrta. Poleg železniške postaje pa se ta dva objekta ob obračališču in postajališču avtobusov, ki se ju zaradi posega z novim objektom odstrani.

Za povezavo javnega prostora ob vhodu v muzej ter zelenega parka v notranjosti stavbnega otoka se pod muzejem vzpostavi diagonalna javna pot.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje) Univerzitetni objekti

nadzorovan dostop

knjižnica

delno nadzorovan dostop

raziskovalni inštituti

nenadzorovan dostop

živalski vrt javni promet center za mlade

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

M | 1:2500

4.2.9

|

ANALIZA VIŠIN OBJEKTOV

Na širšem območju je najpogostejša nizka zazidava, to je P+2, dva objekta imata 4 etaže (P+3), trije pa sodijo med visoko zazidavo, kamor sodijo objekti že z 5 etažami (P+4). V prostoru ni višinskih dominant.

(analiza izdelana po metodologiji predmeta Urbanistično oblikovanje) visoko | P+4 in več srednje | P+3 nizko | P - P+2

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Objekt ki se deli na dva dela, se razlikuje tudi po višini.

Nižji del v katerem se nahajajo dopolnilni programi muzeja povzame višinski gabarit objekta preko cestišča Hertzeallee.

Objekt v katerem se odvija razstavni program, ki predstavlja vogalni del viokih zgradb na stavbnem otoku, pa želimo postaviti kot prostorsko dominanto, zato njegova višina presega volumne obstoječih sosednjih stavb.

55

56

|

OBMOČJE OBDELAVE

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4.3

|

OVREDNOTENJE LOKACIJE

Izbrano območje je zelo ustrezno za postavitev novega muzejskega objekta. Velika praznina, v kateri sedaj poteka obračališče in počivališče za avtobuse, se tako zapolni in zakluči gradbeno linijo stavbnega otoka.

Prometna infrastruktura je dobro nastavljena in se bi za potrebe novega objekta uredilo le priključke na njo ter vzpostavilo nove peš poti. Paziti je potrebno le na bližino železniških tirov, kjer je povečan hrup, prostor ob viaduktu po katerem poteka proga, pa je trenutno neurejen.

Z mestom je dobro povezan tudi preko javnega prometa, v bližini stoji železniška postaja Bahnhof Zoologischer Garten.

Zelenje na severu ureditvenega območja se ponuja kot priložnost za vzpostavitev novega zelenega parka, ki lokaciji trenutno manjka.

Program v bližini območja je večinoma javen in namenjen izobraževanju, tako da se muzejski program vklaplja v že obstoječ sistem. Izpostaviti je potrebno še bližino Živalskega vrta, ki bi dopolnjeval program muzeja in obratno.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

57

58

|

OBMOČJE OBDELAVE

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4.4

centralni prostori s programom, komunikacije na obodu

prostori s programom v mreži komunikacij

prostori s programom povezani s komunikacijami

prostori s programom na obodu, komunikacije v jedru

križna komunikacija

prostori s programom vmeščeni v komunikacije

komunikacije prostori

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

IZHODIŠČA

Iz analiz prostora in ugotovitve, da je prostor primeren za gradnjo prirodoslovnega muzeja, si glede na želen učinek, ki ga bo objekt vpeljal v prostor izberemo karakteristike stavbe.

Ker želimo univerzalen objekt, kateremu se kasneje brez večjih težav spremeni namembnost, bo eden glavnih konceptov razstavnega dela muzeja da je notranjost en volumen, vanj pa so prostori s programom vmeščeni v polje komunikacij, zato se uporabi stebrna konstrukcija z močnim zavetrovanjem na obodu.

Navezati se želim tudi na mesto, v katerem bo stal. Eden od najelegantnejših objektov v Berlinu je Mies van der Rohejeva Neue Nationalgalerie. Ideja mogočne strehe na stebrih, ki omogoča prosti tloris se pojavi tudi pri projektu novega Prirodoslovnega muzeja.

Drugo izhodišče, ki je že uporabljeno v Berlinu in sicer na Schinklovem Altes Museumu, je delitev na zeleni predprostor, predprostor in pa razstavni prostor. Ta koncept se nadgradi tako, da se javni prostor spusti skozi objekt.

Zaradi izpostavitve pomembnosti objekta, predvsem dela z razstavnim prostorom, pa se ta višinsko razlikuje od ostalih objektov v okolici in postane prostorska dominanta.

59

60

|

OBMOČJE OBDELAVE

4.4.1

NAVEZOVANJE NA MESTO

skica galerije Miesa van der Rohea | 72

tloris Neue Nationalgalerie | 73

pogled na galerijo s ceste | 74

pogled na galerijo s ploščadi | 75

Koncept javnega dogajanja, ki steče pod mogočno streho razstavnega prostora, si načrtovani Prirodoslovni muzej deli z Neue Nationalgalerie, ki stoji nedaleč od območja urejanja

NEUE NATIONALGALERIE | 1968 | BERLIN, NEMČIJA LUDWIG MIES VAN DER ROHE V zgodnjih 60. je Berlin začel graditi velik kulturni kompleks imenovan Kulturfrum. Drugi zgrajen objekt je bila Nova nacionalna galerija - Neue Nationalgalerie. Projekt je prevzel arhitekt Mies van der Rohe, kar je bilo njegovo prvo delo v rodnem mestu.

Objekt je na novo definiral koncept muzeja. Ta ni več zaprt z zidovi, vendar je obdan s steklom, odprt in večnamenski. Postal je simbol za eleganco, konceptualno preprostost in čistost konstrukcije.

Pritličje stoji na ploščadi, ki predstavlja bazo objekta. Je na nivoju ulice in je odprto, prekinjeno je le z dvema vertikalnima komunikacijama in obdano s stekleno opno. Premične stene omogočajo vrsto postavitev, ki so odvisne od razstave, ki se odvija.

Nad prostorom lebdi mogočna streha, sestavljena iz mreže visokih kovinskih nosilcev.

Glavna zbirka se nahaja v spodnjem, v platformo vkopanem nadstropju, ki se na eni strani odpra na vrt s skulpturami.

Preprosta pravilna geometrijska oblika objekta daje občutek umirjenosti, spokojnosti in ravnotežja. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

vstop na ploščad z ulice | 76

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4.4.2

|

NAVEZOVANJE NA MESTO

razstavni prostor predprostor zeleni predprostor

Ideja poti obiskovalca, ki poteka skozi odprt zelen prostor, v predprostor in nato v končni cilj - razstavni prostor, je za Prirodoslovni muzej povzeta po Altes Museumu, ki stoji nedaleč od območja urejanja

zeleni predprostor pred muzejem | 77

vhodno stopnišče | 78

ALTES MUSEUM | 1830 | BERLIN, NEMČIJA KARL FRIEDERICH SCHINKEL

Altes Museum po podobi antičnega templja | 79

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Objekt je zasnoval arhitekt Karl Friederich Schnkel in ga razglasil za svoje najboljše delo.

Muzej je Schinkel postavil na os palače, katedrale in arsenala, kar ji daje centralno lego med tremi stebri takratne Pruske države.

Podoba, povzeta po grškem templju izkazuje svojo moč in pomembost v družbi. Kot prvi javni muzej v Nemčiji 1825 - 1830 je Altes Museum z odprtjem svojih vrat širši javnosti predstavli kraljevo zbirko. Latinski napis na fasadi sporoča, da je objekt posvečen proučevanju preteklosti in umetnosti.

Pred muzejem se nahaja velik zelen zunanji predprostor, ki je postal priljubljeno javno zbirališče.

Dve skulpturi stojita ob širokem vstopnem stopnišču po katerem se vzpemo na podstavek, na katerem stoji muzej. Predprostor predstavlja vestibul z osemnajstimiimi mogočnimi stebri, nad katerimi na strehi stoji 18 pruskih orlov.

Srce muzeja predstavlja rotunda, ki je zasnovana po razmerjih Rimskega Panteona in meri 23 m.

Po požaru leta 1945 so muzej obnavljali do leta 1966. (vir: Abenstein, Fiedler, 2009)

61

62

|

OBMOČJE OBDELAVE

4.4.3

NAVEZOVANJE NA LOKACIJO - JAVNI PROSTOR STEČE SKOZI OBJEKT

Javna pot preseka prostore in notranje komunikacije med njimi tako pri Koolhasovem Kunsthallu v Rotterdamu, kot načrtovanem objektu Prirodoslovnega muzeja

spodnji nivo muzeja se razširi v park | 80

podhod pod muzejem za neovirano gibanje | 81

KUNSTHALL ROTTERDAM | 1992 | ROTTERDAM, NIZOZEMSKA REM KOOLHAS - OMA Rem Koolhas je s svojim birojem OMA zasnoval kulturni simbol Rotterdama. Zgrajen je bil 1992, nahaja pa se v Museumparku in predstavlja kulturni center. Sestavljen je iz več galerij s prehodi, ki dovoljujejo maksimalno prilagodljivost glede na potrebe razstave.

3300 m² velik muzej, lociran ob cesti, služi kot most do parka na severni strani. Štirje volumni so razdeljeni z dvema prekinitvama, ki so nadaljevanje osi iz urbane okolice. Poševni pločnik za pešce, ena izmed osi, ki sekajo muzej, je uporabljen kot rampa med dvignjenem pritličjem in parkom za muzejem. Čeprav so štirje volumni razdeljeni, je Koolhas ustvaril cirkulacijo preko ramp, ki ustvarjajo medprostor, ki ponuja različno doživetje prostorov.

Tekoče gibanje iz prostora v prostor je primerno za vse vrste razstav, saj muzej nima stalne zbirke. (vir: Kroll, 2011)

maketa muzeja Kunsthal Rotterdam | 82

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

OBMOČJE OBDELAVE

4.4.4

|

DOMINANTA V PROSTORU - GABARIT OBJEKTA IZSTOPA IZ OKOLICE

Podobno kot Pompidou Centru v Parizu objekt postane dominanta v prostoru, po višini izstopa razstavni objekt načrtovanega Prirodoslovnega muzeja

konstrukcija na ovoju omogoča odprt prostor | 83

trg pred centrom | 84

GEORGE POMPIDOU CENTER | 1977 | PARIZ, FRANCIJA RENZO PIANO, RICHARD ROGERS

glavna fasada Pompidou Centra | 85

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Na natečaju, ki je bil izveden 1971 sta zmagovalno rešitev predlagala arhitekta Renzo Piano in Richard Rogers. Objekt je bil dokončan leta 1977.

Koncept centra je s svojim strukturnim ekspresionizmom pretresel takratne arhitekturne stile.

Konstrukcija objekta je premaknjena na ovoj, kar notranjosti ponuja odprte prostore za razstave in ostale aktivnosti. Arhitekta strukture nista ovijala ali zakrivala, tehnološke elemente sta celo obarvala, tako da jasno kažejo svojo funkcijo. Glavne vertikalne komunikacije potekajo v tubi po obodu.

Glavna fasada je transparentna, tako da obiskovalci lahko opazujejo dogajanje v objektu.

Poleg objekta pa sta arhitekta želela ustvariti prostor za mesto. Tako se pred Pompidou Centrom nahaja rahlo vzpenjajoč tlakovan trg, ki prikazuje visoko tehnološko strukturo v tradicionalnem okolju pariških zgradb. (vir: Perez, 2011)

63

64

|

OBMOČJE OBDELAVE

4.5.5

KONSTRUKCIJA

OMOGOČA

PROST RAZSTAVNI TLORIS

Za zagotovitev nepregrajenega prostora in posledično odprtosti razstavne površine se konstrukcija premakne na obod, v notranjosti razstavnega prostora pa so vidni stebri in visoki nosilci strehe, ki poleg osnovne naloge ustvarjajo občutek monumentalnosti zgradbe

skica tipičnega prereza stavbe| 86

velika prazna notranjost | 87

RENAULT DISTRIBUTION CENTRE | 1982| SWINDON, VELIKA BRITANIJA FOSTER + PARTNERS Renault Center lahko najbolje opišemo kot igrivo strukturo, ki je bila postavljena kot glavni distribucijski center francoskega avtomobilskega proizvajalca v Veliki Britaniji.

Poleg skladišč se v objektu nahajajo prostori za razstave, učenje, delavnice, pisarne in restavracija za zaposlene. Dobro načrtovana konstrukcija, ki jo sestavljajo rumeni cevasti stebri in obešeni jekleni nosilci, prekriva 25000 m² . Kompozicija jeklenih elementov pa v svojo okolico poda izstopajočo silhueto.

Konstrukcijski sistem se ponavlja na 24 m, kar je mnogo več od običajnih modulov, in je zasnovana, tako da nudi čimvečjo vsestranskost notranjih prostorov.

S svetlo višino 7,5 m nudi volumen raznoliko uporabo, od skladiščenja do delitve v pisarniške prostore v večih etažah.

Poleg svoje prostornosti je kot nekakšen zaščitni znak Renault Centra njegova rumena kostrukcija, ki je poleg logotipa postal prepoznaven simbol Renaulta, ki stavbo že vrsto let uporablja kot ozadje za svoje oglaševalske kampanije. (vir: Renault Distribution Centre, 2014)

nov steklen zaključek na starem preprostem podstavku | 88

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani| Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5

|

PROJEKT

''Designing should be a matter of organizing material in such a way that its potential is fully exploited. Everything that has been deliberatley shaped should function better, i.e. it should be better geared to doing what is expected of it, by different people in different situations and different times. In whatever we set out to make we must try not to only meet the requirements of the function in the strict sense, but also that more than one purpose may be seved, so that it can play as many different roles as possible for the benefit of the different induvidial users.

Each user will then be able to react to it in his or her own way, to interpret it perosnally so that it may be integrated into his familiar surroundings.'' (vir: Hertzberger , 1991, str. 151)

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Ĺ majdek|doc. dr. Matej BlenkuĹĄ |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

65

66

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | opečna fasada objekta s spremljajočim programom ob Hertzalee

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

|

ße

enstra

Fasan

ße

ra

St

u-

sla

re

r-B

le

ül

M

llee

rtza

He

5.1

UMESTITEV V PROSTOR

Območe se nahaja zahodno od priljubljenega mestnega Živalskega vrta, ob stavbah Tehnične univerze ter knjižnice.

Z odstranitvijo degradiranih objektov avtobusnega obračališča, ki kvarijo izgled prostora, se pojavi odprt prostor v grajeni strukturi stavbnega otoka. Prosta neizkoriščena površina ponuja velik potencial za razvoj nove mestne točke javnega dogajanja. Ureditev zunanjih površin, ki nastanejo s postavitvijo novega objekta, ki ga sestavljata dva dela, postavi nove točke za zadrževanje javnosti.

Diagonala v prostou, ki jo začrta stavba Wirtschaftshof Zoo, se v novo načrtovanih objektih odraža v podhodu, nekaterih komunikacijskih poteh, postavitvi razstavnih elementov ter tudi na fasadi. Pot, ki povezuje Živalski vrt in knjižnico Volkswagen Universitatbibliotek je predvidena na mestu, kjer se ljudje že gibljejo, čeprav v neurejenih stezah. Da komunikacija iz predprostora muzeja do parka sredi stavbnega otoka ne bi prekinila stika obeh delov objekta, se pod njima izpelje podhod, ki ga spremlja javni program.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

67

68

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | vhodna ploščad s pogledom na podhod

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | podhodna ploščad

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

69

70

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | vhodna ploščad

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

|

OBMOČJE POSEGANJA V PROSTOR

PODZEMNA POVEZOVALNA DIAGONALA ZOO - PARK/KNJIŽNICA

novo urejena zazelenitev

PARK SPREMLJAJOČI PROGRAM RAZSTAVA JAVNI PREDPROSTOR

RAZSTAVA | ŽIVLJENJE NAD IN POD POVRŠJEM

5.2

DOMINANTNO | IZSTOPAJOČE PO VIŠINI

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

KONCEPT

Nov objekt površinsko presega velikost sosednjih objektov. Načrtovani Prirodoslovni muzej sestavljata dva objekta, ki se stikata z vhodom v razstavni prostor. Linije gabaritov so povzete po stavbah, ob katerih stojijo.

Prvi del muzeja, v katerem se nahaja spremljajoči program muzeja sledi ulici Hertzeallee, višinsko pa se ujema z objektom na nasprotni strani cestišča.

Drugi objekt pa se ujema z linijo stavbe na križišču Hertzallee in Jebensstraße, višinsko pa izstopa iz okolice in postane prostorska dominanta.

Ob stiku obeh delov muzeja se pojavi javni predprostor, ki postane novo vozlišče namesto železniške postaje, tam pa se tudi nahaja stopnišče, ki preko podhoda vodi v zeleni park znotraj stavbnega otoka ter do vhoda v knjižnico. Uredi se tudi celotne poti ter zelenje na stavbnem otoku.

Razstavni program je urejen po konceptu bivanja živih bitij. Kar je oz. še vedno živi nad zemljo (ptice, sesalci, dinozavri, plazilci) je razstavljeno v pritličju, ostali artefakti bitij (fosili in vodne živali) pa so razstavljeni v kletnih prostorih. Izjema so žuželke in živali hranjene v razstopini, ki ne potrebujejo veliko prostora, ter je zaželjeno, da so razstavljene v temnejših prostorih.

71

72 2

|

PROJEKT

razstavni prostor

knjižnica servisni pas

restavracija z lokalom dovozna klančina servisni pas

pisarne učilnica servisni pas avditorij izhod iz požarnega stopnišča

lokal vhodna ploščad

lokal podhodna ploščad vhod izhod

atrij s svetlobniki administracija omarice in garderoba

razstavni prostor

knjižnica trgovina in launge prostor

zeleni amfiteater

podhodna ploščad kjer se nahajajo stalni in začasni lokal, trgovina, prikaz nastanka življenja na zemlji ter izhodi v sili

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5.3 razstavni objekt

objekt s spremljajočim programom muzeja

park

|

ZASNOVA OBJEKTA

Idejni Id kompleks se programsko dobro vklaplja v dano lokacijo. Bližina živ živalskega vrtu je idealna za vsebino muzeja in se tako drug drugega dopolnjujeta. do Pri Pr zasnovi programa je bilo pomembno vodilo, da se objekt gradi ne le za njegove obiskovalce, temveč širšo javnost. S podhodom pod mu muzejem sta povezana urejeni javni predprostor ter zeleni park v no notranjosti stavbnega otoka. Ločen je tudi razstavni prostor od sp spremljajočega programa. Vsebine so povezane a se ne mešajo.

V Volumensko je muzej razdeljen na dva dela. Dominanten objekt z raz razstavnim prostorom izstopa po višini , a je zato umaknjen v notranjost, p pred re njem se pojavi vhodna ploščad s stopniščem v podhod.

SSpremljajoči p program se nahaja v dolgem objektu, postavljenem vz vzporedno ob Hertzalee. Višinsko se ujema z objektom preko ulice, osi ga gabarita pa se ujemajo s sosednjim objektom knjižnice.

M Muzej preko dvojne fasade razstavnega dela objekta; zunanjega ko kovinskega ovoja in notranjega mlečnega stekla preko senčnih obrisov ka kaže svojo vsebino. Velik prostoren notranji prostor je anonimen in tako un univerzalen ob možnosti menjave programa. V njem se nahajajo le štir štirje servisni kubusi ter stopnišče v kletne prostore. V zavetrovalnem pa pasu med obema ovojema dvojne fasade se nahajajo izhodi požarnih stopnišč iz kleti. V kleti se nahaja razstavni prostor za manjše elemente ter tiste ki jih v naravi najdemo pod zemljo. na severni strani pa se zasnuje skladišče dostopno po dovozni klančini.

Objekt razstavnega prostora se podredi mestu. Povzame višino sosednjih objektov, linije gabarita, opečno fasado ter strog ritem fasade, značilen za nemške stavbe. Ob vhodni ploščadi se nahaja lokal. Po vstopu v prostor se lahko obiskovalec napoti v avditorij, na ogled zbirke v razstavni objekt ali pa v prostore s spremljajočim programom kot so trg trgovina in restavracija z lokalom. Za namene izobraževanja se v pr pritličju nahajata učilnici, v nadstropju pa velika knjižnica. V zgornjem na nadstropju se nahaja jo prostori za zaposlene in pohodni atrij s svetlobni niki za osvetljevanje pritličnih prostorov. Servisni prostori potekajo v treh pa pasovih. Tam so zasnovana tudi dvigala in požarna stopnišča, ki vodijo na prosto v kleti.

V podhodu se nahajata stalni in začasni lokal, trgovina, ob steni ki po poteka diagonalno pod objektom pa je na panojih in v vitrinah predsta stavljen razvoj življenja na zemlji.

vhodni predprostor

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

73

74

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | nočni prikaz vhodne ploščadi

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5.4

prehajanje svetlobe e preko dveh ovojev dvojne fasade na študijski maketi

|

ZASNOVA SVETLOBE

Svetloba je pri načrtovanju prostorov z razstavnim programom klučnega pomena. Razstavljeni element lahko z napačno osvetlitvijo postanejo neopazni, nezanimivi in izgubijo svojo vrednost. Pri zasnovi je potrebno pozorno paziti da svetloba ne poškoduje artefaktov in na njih ne vpliva vpliva. Hkrati pa je potrebno razstavne kose prikazati v najboljši luči.

Razstavni prostor ima dvojno fasado, ki skozi mlečno steklo delno prepušča svetlobo. Čez dan se tako na notranji opni izrisujejo medle sence, ki jih prepuščajo brisoleji, ter perforacije na alucombondnih ploščah, ki gradijo zunanjo fasado. V večernem času pa objekt zažari, zato se skozi odprtine na kovinski opni pojavijo majhni žarki svetlobe. Na vhodni strani, kjer so namesto kvadratnih plošč zasnovani brisoleji pa se ponoči preko senc riše vsebina muzeja. Kletni prostori nimajo naravne osvetlitve, kar je tudi v skladu s konceptom, po katerem so tam razstavljeni ostanki in živali ki živijo pod zemljo.

Umetna osvetlitev prostora je prilagojena velikosti artefakta in načinu njegove razstavitve. Veliki elementi, ki stojijo prosto na podstavku, so osvetljeni s pomočjo reflektorjev, ki so postavljeni na stebrno konstrukcijo ali pa vgrajeni v tla. Elementi srednjih velikosti svetlobo prejemajo preko luči, vstavljenih v robove njihovih podstavkov. Majhni artefakti, ki so pospravljeni v vitrinah, so osvetljeni z lučmi na stenah, ob katerih stojijo vitrine.

Objekt s spremljajočim programom ima dobro naravno osvetlitev.

Svetloba prihaja skozi okna z diagonalnimi stranicami. Pritlična etaža je na severni strani popolnoma zastekljena, tako da so javni prostori osvetljeni s severno svetlobo. Nad učilnicami pa so zasnovani svetlobniki,, p preko katerih p prihaja prvem nadstropju. j svetloba iz atrija j v p V večernem času so osvetljeni z belo pisarniško svetlobo.

razstavnih podstavkih osvetlitev razstavn ih elementov srednjih velikosti na pods stavkih in v vitrinah

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

različni tipi osvetlitve razstavnih elementov, v skladu z njihovo velikostjo in vsebino

75

76

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | pogled iz vhoda proti razstavnem objektu

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | razstavni prostor

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

77

78

|

PROJEKT

K_02 K_01

S_10 E_08 S_11

R_01

W_10

V_01

R_02

W_09

O_03

R_03

G_04

O_05

S_12

NADSTROPJE K_01 Knjižnica S_10 K_02 Recepcija knjižnice S_11 R_01 Laboratorij 01 S_12 R_02 Laboratorij 02 S_13 R_03 Laboratorij 03 S_14 O_01 Pisarna 01 S_15 O_02 Pisarna 02 S_16 O_03 Sejna soba 01 S_17 O_04 Sejna soba 02 E_08 O_05 Tajništvo E_01 O_06 Pisarna direktorja E_02 V_01 Apartma varnostne službe B_01 W_09 WC ženski W_10 WC moški G_03 Garderobe za zaposlene - ženski 01 G_04 Garderobe za zaposlene - ženski 02 G_05 Garderobe za zaposlene - moški 01 G_06 Garderobe za zaposlene - moški 02

G_03 S_16

O_06 G_05

B_01

S_14

Skladišče 01 Skladišče 02 Skladišče 03 Skladišče 04 Kabinet za čistilke 01 Kabinet za čistilke 02 Arhiv 01 Arhiv 02 Požarno stopnišče 01 Požarno stopnišče 02 Požarno stopnišče 03 Atrij za zaposlene

E_01

O_02

NADSTROPJE K_08 Galerija 01 K_09 Galerija 02 K_10 Galerija 03

S_13 K_10

G_04 S_17

S_15

K_08 K_09

S_07 E_08 S_08

O_04

E_02

O_01

E_09

T_02

S_09

E_06

L_06

K_07

C_01 W_05 L_05

L_04

S_06 E_02

PRITLIČJE W_08 U_02 A_01 Avla W_03 Ženski WC 01 K_01 K_05 L_03 Lokal 01 W_04 Ženski WC 02 U_01 A_02 Recepcija W_05 Ženski WC 03 K_02 A_03 Avditorij W_06 Moški WC 01 K_03 G_01 Prostor za omarice W_07 Moški WC 02 G_02 Garderoba W_08 Moški WC 03 U_01 Učilnica 01 E_08 Požarno stopnišče 01 U_02 Učilnica 02 E_01 Požarno stopnišče 02 C_01 Prostor za igro E_02 Požarno stopnišče 03 E_09 Stopnišče knjižnice E_03 Požarno dvigalo T_02 Trgovina S_05 Skladišče 01 L_04 Lokal 02 S_06 Skladišče 02 L_05 Restavracija S_07 Skladišče 03 V_01 Vhod v razstavni prostor/Izhod S_08 Skladišče 04 K_01 Kabinet 01 K_02 Kabinet 02 K_03 Kabinet 03 K_04 Kabinet za čistilke 01 K_05 Kabinet za čistilke | pralnica L_06 Kuhinja S_09 Shramba restavracije

G_01

E_05

V_01

G_02 W_04 E_01

S_05

A_02

W_07

U

A_01

_

0

E_07

4

K_06 R_01

V_02 V_01

E_03 K_04 W_06

K_04 K_05

P_01

PRITLIČJE V_02 Vhod v rasztavni prostor R_02 Razstavni prostor K_04 Servisni kubus 01 K_05 Servisni kubus 02 K_06 Servisni kubus 03 K_07 Servisni kubus 04 V_01 Video soba E_07 Stopnišče E_04 Požarno stopnišče 01 E_05 Požarno stopnišče 02 E_06 Požarno stopnišče 03 P_01 Parkirišče za zaposlene

W_03 L_01 E_04

servis in komunikacije razstavni prostor javni prostori poljavni prostori prostori za zaposlene

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5.5

|

79

PROGRAMSKA SHEMA

Muzej je oblikovno in tudi programsko razdeljen na dva dela. Prvi, izstopajoč tako po velikosti kot zasnovi ovoja, je razstavni objekt, v drugem pa se odvija spremljajoči program muzeja.

V prvem objektu, ki ima velike proste površine za razstavljanje, se v kleti nahajajo skladišča, do katerih vodi rampa, speljana z dovozne poti Wirtschaftshof Zoo. V kubusih, ki stojijo v razstavnem prostoru se nahajajo manjša skladišča ter sanitarni prostori. Po obodu se pojavijo izhodi v sili, ki vodijo na prosto, postavljeni v kletni etažo in pritličju. V kletni etaži se nahaja servisna postaja, kjer se nahajajo vsi inštalacijski monitorji in upravljalne naprave.

Zunaj objekta se pojavijo javni prostori; dva lokala in trgovina. V pritličju prvega objekta se odvija razstavni prostor, ovit v zavetrovalni pas, kjer potekajo tudi zasilni izhodi. V prostor so stalno postavljeni le štirje kubusi s sanitarijami in stopnišči za dostop do galerije s pogledom na razstavo, v enem pa se nahaja video soba.

Drugi objekt ni podkleten, ima le tri zasilne izhode na prosto za osebe iz nadstropja in pritličja. Za vhodom iz javnega predprostora z lokalom na vogalu, se nahaja info točka s prodajo vstopnic, garderobe in omarice, amfiteater, učilnice, prostor za igro otrok, trgovina in restavracija. Iz trgovine vodijo stopnice v nadstropje, kjer se nahaja knjižnica. V etažnem prostoru se nahajajo prostori zaposlenih v administraciji, pisarna direktorja, laboratoriji raziskovalcev in atrij s svetlobniki učilnic. V treh pasovih med nosilnimi osmi se nahajajo servisni prostori in komunikacije.

N_05

W_02

E_06

E_05

S_04 S_02

N_06

W_01 E_02 L_02

E_01

KLET L_01 T_01 L_02 W_01 W_02 E_01 E_02

I_05 N_07

E_07

Lokal 01 Trgovina Lokal 02 Javni WC 01 Javni WC 02 Požarno sopnišče 01 Požarno stopnišče 02 E_03 Požarno dvigalo S_01 Skladišče 01 S_02 Skladišče 02

K_03

R_01

S_01

D_01

I_01 E_03

N_04

S_03

T_01

K_01

I_04

I_02 K_02

I_03

N_03 E_04

N_01 N_02 L_01

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

KLET D_01 Dostava S_03 Skladišče 01 S_04 Skladišče 02 K_01 Servisni kubus 01 K_02 Servisni kubus 02 K_03 Servisni kubus 03 I_01 Izhod v sili 01 I_02 Izhod v sili 02 I_03 Izhod v sili 03 I_04 Izhod v sili 04 I_05 Izhod v sili 05 E_04 Požarno stopnišče 01 E_05 Požarno stopnišče 02 E_06 Požarno stopnišče 03 E_07 Stopnišče R_01 Razstavni prostor N_01 Nadzorni prostor inštalacij N_02 - N_07 Dostop do inštalacij T_01 Trgovina 01

servis in komunikacije razstavni prostor javni prostori poljavni prostori prostori za zaposlene

80

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | pogled na objekt iz parka

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5.6

|

ZUNANJE POVRŠINE

Ureditev zunanjih površin zajema poseg v širšo okolico lokacije. V notranjosti stavbnega otoka za muzejem se neurejeno zelenje preuredi v park. S tem dobimo nove javne površine, namenjene tako obiskovalcem muzeja kot tudi vsem ostalim uporabnikom prostora. Po parku se uredi nove peščene poti, ob katerih se nahajajo klopi za počitek in druženje.

Ohrani se večina dreves. Nova zasnova zunanjih površin predvideva tudi zasaditev novih. V parku se drevesa pojavijo kot spontane zgostitve, ki popestrijo prostor. Prav tako se zasadijo tudi drevorediob novozasnovanih poteh ter železniški progi, ki se jo s tem delno zakrije.

Predprostor muzeja je zasnovan kot mreža tlakovana s kvadratnimi kamnitimi ploščami, glavne pohodne plošče pa se razdelijo v pravokotnike in s tem nakazujejo smernice gibanja.

Iz predprostora se javni prostor po stopnišču spusti v podhod pod muzej. Tu se nahajajo lokal, trgovina ter vitrine in panoji s prikazom razvoja življenja na Zemlji. Invalidne osebe imajo za dostop do podhodne ploščadi na voljo dvigalo, ki se nahaja ob lokalu na vhodni strani muzeja. Podhod nas popelje za muzej, v notranjost stavbnega otoka, kjer se nahaja park. Stopnice popeljejo nazaj na pritlično etažo pred vhodno ploščo knjižnice Volkswagen-Universitätsbibliothek. Na severni strani se stopnice razširijo v zelen amfiteater, ki ustvarja umirjen ambient za druženje.

Za razstavnim objektom muzeja se uredi parkirišče za zaposlene. Do njega se dostopa po Müller-Breslau-Straße preko že obstoječega dovoza objekta Wrtschaftshof Zoo. Tam se nahaja tudi dostavna klančina v kletno skladišče muzeja.

Shema nove ureditve parka in ostalih zunanjih površin kvadratni tlak pravokotni tlak

zelene površine

betonski tlak

peščene poti

Oblikovanje zunanjih ograj povzema motiv diagonale

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

Muzej ima prepoznavno fasado, ki je odraz komunikacijskih diagonal v zasnovi projekta. Motiv diagonale se zopet pojavi pri oblikovanju ograje.

81

82

|

PROJEKT

preračun vztrajnostnega momenta stebra z dvojnim profilom HEA400

zavetrovalna konstrukcija, ki hkrati služi kot podkonstrukcija za kovinsko fasado

skica členkastega spoja pri zavetrovanju

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

|

kovinska streha

ravna betonska streha

5.7

Objekt se konstrukcijsko deli na tri dele ločene z 20 cm dilatacije.

Volumen s spremljajočim programom se razdeli na dva dela katera sta delno podkletena zaradi požarnih izhodov.

Prvi, kjer se nahaja vhodni prostor, lokal in avditorij ima nad kletjo dvovišinski prostor. Ravna streha se nosi na obodnih armiranobetonskih stenah debeline 30 cm ter treh notranjih stenah, od katerih ena poteka diagonalno po volumnu.

Drugi del ima nad kletno etažo še pritličje in nadstropje. Glavna nosilna konstrukcija so armiranobetonske stene debeline 30 cm. Glavni nosilni elementi so stene v treh pasovih medosne širine 4 m, v njih se nahajajo servisni prostori ter požarni izhodi.

Oba dela stojita na pasovnih temeljih, ki so stopničeni zaradi delne podkletenosti.

Objekt z razstavnim programom ima jekleno konstrukcijo. Kovinska streha se nosi na visokih škatlastih nosilcih varjenih iz dveh c profilov.

Primarni nosilci so široki 40 cm na rastru 16 m, sekundarni 20 cm na rastru 4 m. Pod križanjem primarnih nosilcev se pojavijo 19 m visoki stebri. Ti so varjeni iz dveh HEA400 profilov, v njih pa potekajo žlebovi za odvodavanje. Na obodu objekta je zasnovan 4 m širok pas z zavetrovalno konstrukcijo iz I profilov. Ta obenem služi tudi kot podkonstrukcija kovinske fasade. Objekt je podkleten. Medetažna sovprežna plošča prenaša obtežbo razstavnega prostora na stebre in 40 cm debele armiranobetonske stene. Na obodu so dvojne stene z medosnim razmakom 4 m in povezane s prečnimi stenami, ki potekajo pod zavetrovalno konstrukcijo. Zunanje stene so delno vkopane. Objekt stoji na pasovnih temeljih, pod stebri pa se pojavijo točkovni temelji.

jekleni nosilci AB stene

zavetrovalna konstrukcija

jekleni stebri - 2x HEA400

AB stene

sovprežna plošča

AB stene in jekleni stebri

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

2xHEA400 1,9

vkopane AB stene

1,1

z 35,2 39

y

7

,7

pasovni temelji

2,

R2

1,9

R

pasovni in točkovni temelji

30

30 60

shema nosilne konstrukcije | M 1:1500

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

profil stebra varjenega iz dveh HEA400 profilov

A = 317,96 cm² Iy = 90138,79 cm4 Iz = 88667,66 cm4

83

84

|

PROJEKT

opeka

kovinska streha

zasukana opeka v nagibu

jeklena konstrukcija

zasukana opeka

alucombond plošče

zasteklitev z diagonalno stranico

mlečno steklo

tlak iz kamnitih plošč

opečna fasada objekta s spremljajočim programom muzeja

tlak iz brušenega betona dvojna fasada razstavnega objekta muzeja

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5.8

alucombond plošče - aluminij in vmesno polnilo | 89

kačje luske - motiv kovinske fasade | 90

brušen beton uporabljen za večino tlakov | 91

staran in oljen masiven hrastov les | 92

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

FASADNI OVOJ IN IZBOR MATERIALOV

Oblikovna, konstrukcijska in programska delitev muzeja na dva dela se odraža tudi na fasadi. Razstavni del objekta izstopa volumensko in hkrati z zasnovo fasade. Prostori s spremljajočim programom so obdani s fasadnim ovojem, ki se vklaplja v stavbno tkivo Berlina.

Objekt razstavnega prostora ima dvojno fasado. Notranji ovoj iz mlečnega stekla čez dan v notranjost delno preprušča svetlobo, v večernem času pa objekt zasije in preko senčnih obrisov pokaže svojo vsebino. Zunanji pas je preko jeklenih nosilcev pritrjen na zavetrovalno konstrukcijo. Na vzhodni, severni in zahodni strani je ta sestavljen iz kvadratnih alucombond plošč. Te so abstrakcija živalskih lusk, ustvarjene z vertikalnimi in horizontalnimi zarezami, ki so po diagonali privihane navzven. Kvadratne plošče, postavljene na raster 4 m, iz razdalje dajejo občutek urejenosti, kar je značilnost fasad nemških stavb.

Zasnovanih je pet različnih kompozicij odprtin na plošči. Te se povežejo v vzorec, ki se na treh straneh razstavnega dela objekta štirikrat ponovi. Južna stran, vidna iz vhodnega predprostora, je zasnovana bolj odprto. Namesto alucombond plošč se za zaščito pred premočno svetlobo namesti vertikalne brisoleje.

Fasada objekta z dopolnilnim programom muzeja je oblečena v opeko, tako kot sosednji objekt knjižnice. Za popestritev dolgega ovoja stavbe se zasnujejo niše v rastru 4 m. Na južni strani pa se pojavijo tri niše, ki se za 4 m vtisnejo v objekt. Raster 4 m se ujema z delitvjo fasade rastavnega dela objekta. Ujemanje z kovinskim ovojem se dodatno poudari diagonalna stranica zasteklitve v niši. Preostali del ob oknu zapolnjuje opeka, ki je zasukana okoli doližinske osi in postavljena v rahlem nagibu proti notranjosti. Ta ustvari zanimivo senčenje, ki poživi monotonost opečne fasade. Kjer niša ni zastekljena, steklo nadomestimo z zasukano opeko.

Opečna fasada je zaradi strogega ritma, v katerem so zasnovane niše, del mesta. Hkrati pa zaradi diagonal v niši pripada tudi muzeju.

Objekt je zasnovan v želji po čim večji univerzalnosti in prilagodljivosti v možnih spremembah namembnosti. Za anonimnost notranjosti je uporabljen predvsem beton. Neometane betonske stene in tlak iz brušenega betona z enotnim granulatom se popestri z opremo iz masivnega staranega hrastovega lesa, zaščitenega z oljnim premazom in elementi v rdeči ter zeleni barvi. V notranjem avditoriju in pisarnah se za tlak uporabi hrastov laminat, v laboratorijih guma, v atriju v prvem nadstropju pa savski pesek.

Konstrukcija razstavnega prostora je jeklena, zaščitena z premazom za požarno odpornost.

Zunanji predprostor je tlakovan s kamnitimi ploščami. Ograje, oblikovane po motivu diagonale so iz nerjavečega jekla.

85

86

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | pogled na objekt iz vhodne ploščadi knjižnice

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | pogled na objekt iz parka

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

87

88

|

PROJEKT

Mü

ller-

He

Bre

slau

-Str

aße

rtza

Evakuacijske poti

Intervencijska površina

lee

Situacija M 1:2500

smer poti proti izhodu smer poti iz izhoda

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

5.9

|

INSTALACIJE IN POŽARNA VARNOST

Objekt se priključuje na že obstoječo komunalno infrastrukturo vodovoda, kanalizacije in elektrike.

Glavni energetski prostor se nahaja v kletni etaži z dostopom na prosto. Instalacije so speljane po spuščenih stropovih, talno in v stenah.

Stavba je klimatizirana. Predviden je centralni klimat s strojnico v energetskem prostoru. Zasnovan je kanalski razvod z odprtinami v tleh in na stropu, ki omogoča izmenjavo zraka v prostorih.

Toplotno oskrbo se zagotovi s priklučitvijo na obstoječ plinovod. Kurilnica se nahaja v energetskem prostoru. Prostori se ogrevajo preko talnega gretja, ki zagotavlja enakomerno gretje površin.

Stavba po klasifikaciji spada med požarno zelo zahtevne stavbe.

Zaradi velikih površin se izvede izračun po inženirskih metodah, ki se pogosto uporabljajo za športne dvorane (primer Dvorana Stožice, Slovenija). Število in dimenzije izhodov iz prostorov so predvideni glede na količino uporabnikov in so v skladu z zahtevami TSG-1-001. 2010 -Požarna varnost v stavbah.

Dostopi za intervencijo so možni s strani Hertzalee na jugu ter na parkirišču za zaposlene na severu, ki je dostopno iz Müller-BreslauStraße.

Požarno varnost se zagotavlja s sistemom javljanja in alarmiranja požara, odvoda dima in gašenja požara s sprinkler sistemom.

Nosilnost konstrukcije zadovoljuje zahteve predpisov, jekleni elementi pa so začiteni s premazi.

smer poti svežega zraka smer poti uporabljenega zraka

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

89

90

|

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | pogled na razstavni prostor iz galerije

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

VIZUALIZACIJA | nočni ambient na amfiteatru, ki steče iz podhoda v park

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

91

92

|

PROJEKT

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

6

GRAFIČNE PRILOGE

6.1 Situacija M| 1:1000 6.2 Tloris | Klet M| 1:250 6.3 Tloris | Pritličje M| 1:250 6.4 Tloris | Nadstropje M| 1:250 6.5 Prerez | A_A M| 1:250 6.6 Prerez | B_B M| 1:250 6.7 Prerez | C_C M| 1:250 6.8 Fasada | Jug M| 1:250 6.9 Fasada | Zahod M| 1:250 6.10 Fasada | Sever M| 1:250 6.11 Fasada | Vzhod M| 1:250 6.12 Fasadni pas | Opečna fasada M| 1:25 6.13 Fasadni pas | Kovinska fasada M| 1:25 6.14 Fotografije makete maketa - M| 1:50

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

93

94

|

7

VIRI IN LITERATURA

VIRI IN LITERATURA

Abenstein, E., Fiedler, J. (2009), Art and architecture Berlin. Potzdam . H.F.Ullman : Tandem Elcroquis. (2010). Spanish architecture. N.148. 66-83 Frampton, K. (1994). Modern architecture : a critical history. London. Thames and Hudson Goličnik, B. (2008). Parki in njihovi uporabniki. Urbani izziv. Letnik 19. Številka 2. Ljubljana. Urbanistični inštitut Republike Slovenije Hall, T. (1997). Planning Europe's capital cities : aspects of nineteenth-century urban development. London. E & FN Spon Hourston, L. (2004). Museum builders. Chichester . Wiley-Academy ICOM Code of Ethics for Museums. (2013). Paris. International Council of Museums (ICOM) Kroll, A. (2011), AD Classics: Kunsthal / OMA. Pridobljeno 30. 5. 2014. S http://www.archdaily.com/102825/ad-classics-kunsthal-oma/ Maison de l’UNESCO. Pridobljeno 24. 5. 2014. S http://icom.museum/fileadmin/user_upload/pdf/Codes/code_ethics2013_eng.pdf Marotta, A. (2010). Contemporary museums. Milano. Skira Mikuž, M. (2011). Upravljnanje muzeja. Ljubljana. ICOM Slovenija Minner, K. (2011). Neues Museum / David Chipperfield Architects in collaboration with Julian Harrap. Pridobljeno 27. 5. 2014. S http://www.archdaily.com/127936/neues-museum-david-chipperfield-architects-in-collaboration-with-julian-harrap/ Montaner, J.P. (1990). New museums. London. Architecture Design and Technology Press Muzej na prostem. Pridobljeno 3.6.2014. S http://www.kozolci.si/si/muzej-na-prostem/ Newhouse, V. (1998). Towards a new museum. New York. Monacelli Pres Perez, A.(2011), AD Classics: Centre Georges Pompidou / Renzo Piano + Richard Rogers. Pridobljeno 31. 5. 2014. S http://www.archdaily.com/64028/ad-classics-centre-georges-pompidou-renzo-piano-richard-rogers/ Renault Distribution Centre. Pridobljeno 1. 6. 2014. S http://www.fosterandpartners.com/projects/renault-distribution-centre/ Rosenfield, K. (2012). Steilneset Memorial / Peter Zumthor and Louise Bourgeois, photographed by Andrew Meredith. Pridobljeno 31.

5. 2014. S http://www.archdaily.com/213222/steilneset-memorial-peter-zumthor-and-louise-bourgeois-photographed-by-andrewmeredith/ Rünz, M. (2011), Erweiterung des Universitätscampus City West, Berlin Charlottenburg- Wilmersdorf und Mitte. Berlin. A & W Digitaldruck Sony Center. Architecture. Pridobljeno 30. 5. 2014. S http://www.sonycenter.de/en/center/architektur

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

PROJEKT

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Ĺ majdek|doc. dr. Matej BlenkuĹĄ |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

95

7.1

SLIKOVNO GRADIVO

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92

http://moodemapcollector.blogspot.com/2011/08/plan-of-british-museum-1894.html http://en.wikipedia.org/wiki/File:British_Museum_from_NE_2.JPG http://en.wikipedia.org/wiki/File:P1010316_Carte_de_Paris_Vaugondy-1760_centre_ouest_Palais_du_Louvre_reductwk.JPG http://www.mrodenberg.com/2011/03/16/finding-napoleon-at-the-louvre/ http://openbuildings.com/buildings/guggenheim-museum-bilbao-profile-6485 http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/03/1330639811-a4544473.jpeg http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/03/1330639716-a4544242.jpeg http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/03/1330639797-a4544443.jpeg http://www.kozolci.si/si/fotogalerija/ http://www.kozolci.si/si/fotogalerija/ http://www.kozolci.si/si/muzej-na-prostem/ http://www.archdaily.com/429700/ad-classics-the-tate-modern-herzog-and-de-meuron/ http://ducksquack.echobranddesign.co.uk/top-ten-least-british-british-icons http://www.archdaily.com/429700/ad-classics-the-tate-modern-herzog-and-de-meuron/ http://www.glazette.com/glazette-congratulates-pritzker-awardees-205.html http://leon-wood.blogspot.com/2009/08/21st-century-museum-of-contemporary-art.html http://www.studyblue.com/notes/note/n/archhtc235-slide-test-2013/deck/6717571 http://www.architravel.com/architravel/city/bregenz/ http://www.archimaera.de/2009/ephemere_architektur/coers_demand/coers_abb003.html/fullscreen http://www.architravel.com/architravel/city/bregenz/ http://www.mimoa.eu/images/16585_l.jpg http://europaconcorsi.com/projects/113687-Paredes-Pedrosa-Arquitectos-Roman-Villa-La-Olmedahttp://es.wikipedia.org/wiki/Villa_romana_La_Olmeda#mediaviewer/File:VillaRomanaLaOlmeda_001_PedrosaDeLaVega-Salda%C3%B1a_(Palencia).JPG http://www.reich-petch.com/portfolio/age-of-mammals http://www.reich-petch.com/portfolio/schad-gallery-of-biodiversity http://www.reich-petch.com/portfolio/schad-gallery-of-biodiversity http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Locator_map_Berlin_in_Germany.svg http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Berlin_location_map.svg http://www.superstock.com/stock-photos-images/1443-600 http://www.germany.info/Vertretung/usa/en/02__GIC/GIC/05/08-Mauerfall25/02-Timeline/Feature__1/Timeline__Gallery__B.html http://therealdeal.com/blog/2013/03/01/a-look-at-high-line-copycats-tearing-down-the-berlin-wall-to-build-condos-and-more/ http://www.paris-saint-honore.com/blog/2013/07/12/the-history-of-the-avenue-des-champs-elysees/#.VBfoXvnudcY http://wikimapia.org/12835992/Unter-den-Linden http://www.nyhabitat.com/blog/2013/07/29/visit-champs-elysees-arc-triomphe-paris/ http://www.stadtentwicklung.berlin.de/umwelt/stadtgruen/stadtbaeume/de/alleen/unter_den_linden/index.shtml http://www.taz.de/!98279/ osebna zbirka http://www.chinadaily.com.cn/english/doc/2005-05/11/content_441017.htm http://cerenbettemir505.blogspot.com/2012/11/biosociative-diagram-holocaust-memorial.html http://hr.wikipedia.org/wiki/Brandenbur%C5%A1ka_vrata#mediaviewer/Datoteka:Brandenburger_Tor_DRI_filtered.jpg http://en.wikipedia.org/wiki/Pariser_Platz#mediaviewer/File:Bundesarchiv_B_145_Bild-P054320,_Berlin,_Brandenburger_Tor_und_Pariser_Platz.jpg http://www.spiegel.de/sptv/wissen/der-pariser-platz-ist-einer-der-lebendigsten-orte-berlins-a-879474.html http://www.magix.info/us/sony-center-berlin.image.761270.html?hash=659944dab6422ea792f9e73bd5e7ae87&site=1&sitelimit=24 http://www.elysium2013-movie.com/news/9/61/Real-Life-Locations-Used-in-Elysium/#.U-fC1fnudcY http://www.elysium2013-movie.com/news/9/61/Real-Life-Locations-Used-in-Elysium/#.U-fC1fnudcY http://www.museumsportal-berlin.de/en/plan-your-visit/museum-quarters/around-charlottenburg-palace/ http://popsop.com/2010/08/bacardi-celebrates-ties-to-architect-ludwig-mies-van-der-rohe-at-germany%E2%80%99s-neue-nationalgalerie/ http://www.museumsportal-berlin.de/en/plan-your-visit/museum-quarters/around-charlottenburg-palace/ http://free4kwallpapers.blogspot.com/2014/04/museum-island-berlin-wallpaper.html http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Berlin_Neues_Museum_001.JPG http://www.flickriver.com/photos/14576914@N07/tags/museumsinsel/ http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bode-Museum.jpg http://www.lopers.net/students/lopers/huxfordk2/personalpage/Halle,%20Germany.html http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/04/1304021561-4230511351-5d142d2373.jpg http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/04/1302815828-346-10-uz-101011-n1.jpg http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/04/1302815835-346-10-uz-110331-n1.jpg https://www.behance.net/gallery/189234/The-Jewish-Museum-Berlin http://en.wikipedia.org/wiki/Daniel_Libeskind http://www.archello.com/en/project/jewish-museum-berlin-0 http://www.pressebox.de/presscorner/firma/caparol-farben-lacke-bautenschutz-gmbh/meldung/boxid/128810/iframe/3722 http://www.naturkundemuseum-berlin.de/en/institution/mission-statement/ http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Berlin,_Mitte,_Invalidenstrasse_43,_Museum_f%C3%BCr_Naturkunde.jpg http://www.openstreetmap.org/#map=15/52.5125/13.3420 http://www.vicchi.org/tag/berlin/ https://www.google.si/maps/@52.5105921,13.3377492,1386m/data=!3m1!1e3 http://www.stadtentwicklung.berlin.de/aktuell/wettbewerbe/ergebnisse/2011/universitaetscampus/auslobung.pdf http://www.stadtentwicklung.berlin.de/aktuell/wettbewerbe/ergebnisse/2011/universitaetscampus/auslobung.pdf http://www.stadtentwicklung.berlin.de/aktuell/wettbewerbe/ergebnisse/2011/universitaetscampus/auslobung.pdf https://www.vm.tu-berlin.de/menue/einrichtungen/bibliothek/ http://www.awrcompetitions.com/competition/24/natural-city http://www.awrcompetitions.com/competition/24/natural-city http://stephensonturner.com/images/made/uploads/misc/New_National_Gallery_Sketch_479_500_85.jpg.pagespeed.ce.2OIxneieUO.jpg http://en.wikiarquitectura.com/index.php/File:2_nationalgalerie.jpg http://popsop.com/2010/08/bacardi-celebrates-ties-to-architect-ludwig-mies-van-der-rohe-at-germany%E2%80%99s-neue-nationalgalerie/ http://openbuildings.com/buildings/neue-nationalgalerie-profile-2895 http://www.latimes.com/local/obituaries/la-balthazar-korab-obituary-120130131-pictures-015-photo.html http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Altes_Museum_%26_Lustgarten.jpg http://lankatrip.over-blog.com/15-index.html http://blog_en.all-berlin-apartments.com/wp-content/uploads/2011/11/Altes-Museum-by-dalbera_flickr.jpg https://www.flickr.com/photos/purplecloud/521148495/ https://www.flickr.com/photos/pixie/105395067/ http://www.nai.nl/museum/tentoonstellingen/digitaal/strijd_om_de_stad/item_sos/_pid/kolom2-1/_rp_kolom2-1_elementId/1_647104 http://www.urbipedia.org/index.php?title=Centro_Pompidou http://en.wikiarquitectura.com/images/8/89/Pompidou10.jpg http://s3.transloadit.com.s3.amazonaws.com/4b30ae61b7c84e42b6be045272ec3211/9a/2a4ca76cb49de5bb6f2b997f188313/pano2.jpg http://www.fosterandpartners.com/projects/renault-distribution-centre/ http://www.fosterandpartners.com/projects/renault-distribution-centre/ http://www.fosterandpartners.com/projects/renault-distribution-centre/ http://materia.nl/material/alucobond-anodized-look/ http://www.norfolk-wildlife-photography.co.uk/adder-and-heathland-flowers-photography-course/ https://www.bomeng.org/gray-walls/12/free-texture-gray-concrete-with-brush-strokes/ http://www.archiexpo.com/prod/admonter/oak-parquet-flooring-engineered-oiled-pefc-certified-4494-323933.html

96

|

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

ZAHVALA Mentorju doc. dr. Mateju Blenkušu za usmerjanje in pridobljeno znanje v času delanja magisterske naloge.

Profesorju dr. Mariu Perossi za nasvete in navdušenje nad arhitekturo, katere je delil z mano vsa leta seminarja.

Družini za podporo in spodbudo vsa leta šolanja.

Tini za najbolj sproščeno in uspešno sodelovanje v timskih nalogah.

Klemnu za tehnične nasvete.

Sanji za vse zabavne trenutke.

Vsem ostalim, ki so bili ob meni, delili mnenje in študijska leta.

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

97

GRAFIČNE PRILOGE Mü

Bre

slau

-Str

aße

Lan

dwe

6.1

hrka

nal

VolkswagenUniversitätsbibliothek knjižnica

Fas

an

en

stra

ße

ller-

|

Park +0.0m

PA

RK

IRIŠ ČE

ZA

ZA

PO

+0.0m

SLE

NE

NČ IN

A

N.V. +35m

RAZSTAVNI PROSTOR

DO

+21.0m

STA

-4.5m

VN

AK

LA

PODHODNA PLOŠČAD

Živalski vrt +0.0m

DOPOLNILNI MUZEJSKI PROSTORI Izh

ße

+9.0m

Vh

stra

+0.0m

PODHODNA P PLOŠČAD -4.5m

+5.0m

e

ee

aß

all

sstr

rtz

en

He

od

N.V. +35m

Jeb

en an Fas

od

Železniška postaja

SITUACIJA | M 1:1000 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani |Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc.dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

m 0

5

10

20

30

40

50

100

GRAFIČNE PRILOGE

1

2

3

4

5

6

7

8 9

10

11

12

13 14

15

16

17

18

19

|

6.2

20

KLET| OBJEKT S SPREMLJAJOČIM PROGRAMOM MUZEJA E_01 Požarno sopnišče 01 23,03m² E_02 Požarno stopnišče 02 47,14m² E_03 Dvigalo za invalide 24,19m² L_01 Lokal 01 268,95m² L_02 Začasni lokal 88,06m² S_01 Skladišče 01 10,35m² S_02 Skladišče 02 10,35m² W_01 Javni WC 01 13,45m² W_02 Javni WC 02 13,45m²

A

Σ= 498,97m² KLET | RAZSTAVNI PROSTOR D_01 Dostavna klančina E_04 Požarno stopnišče 01 E_05 Požarni hodnik in stopnišče 02 E_06 Požarno stopnišče 03 E_07 Stopnišče I_01 Izhod v sili 01 I_02 Izhod v sili 02 I_03 Izhod v sili 03 I_04 Izhod v sili 04 I_05 Izhod v sili 05 K_01 Servisni kubus 01 K_01a Ženski WC K_01b Moški WC K_01c Shramba 01 K_01d Shramba 02 K_02 Servisni kubus 02 K_02a Ženski WC K_02b Moški WC K_02c Shramba K_02d Shramba K_03 Servisni kubus 03 K_03a Dostop do razstavnega prostora K_03b Shramba N_01 Nadzorni prostor inštalacij N_02 Dostop do inštalacij N_03 Dostop do inštalacij N_04 Dostop do inštalacij N_05 Dostop do inštalacij N_06 Dostop do inštalacij N_07 Dostop do inštalacij R_01 Razstavni prostor S_03 Skladišče 01 S_04 Skladišče 02 T_01 Trgovina 01

A E_05 45,95m² brušen beton

B

C

N_05 181,68m² brušen beton

S_04 SKLADIŠČE 02 578,44m² brušen beton

-4,5m

S_03 SKLADIŠČE 01 705,60m² brušen beton

K_03b 44,21m² brušen beton

N_04 198,63m² brušen beton

K_03a 25,06m² brušen beton D_01 DOSTAVNA KLANČINA 397,32m² asfalt

D

morski sesaci

I_04 29,59m² brušen beton

žuželke

397,32m² 15,45m² 54,95m² 15,45m² 64,23m² 56,14m² 56,14m² 56,14m² 29,59m² 10,44m² 23,41m² 23,31m² 27,01m² 27,01m² 23,41m² 23,31m² 27,01m² 27,01m² 25,06m² 44,21m² 229,60m² 33,52m² 78,94m² 198,63m² 181,68m² 90,39m² 27,94m² 3180,20m² 705,60m² 578,44m² 171,61m² Σ= 6503,15m²

-4,5m

Σ= 7002,12m²

E_06 15,45m² brušen beton

E

F N_06 90,39m² brušen beton

artefakti v razstopini

N_03 78,94m² brušen beton

K_02a 23,41m² keramika

-4,5m

K_02b 23,31m² keramika

G K_02c 27,01m² brušen beton

-4,5m K_01d 27,01m² brušen beton

I_05 10,44m² brušen beton

K_01b 23,31m² keramika

E_04 15,45m² brušen beton

B

R_01 RAZSTAVNI PROSTOR 3180,20m² brušen beton

E_07 27,94m² brušen beton

H

K_02d 27,01m² brušen beton

ribe

K_01c 27,01m² brušen beton

K_01a 23,41m² keramika

N_02 33,52m² brušen beton

fosilii

I J W_02 13,45m² keramika

K L

M N

W_01 13,45m² keramika

L_02 ZAČASNI LOKAL 88,06m² brušen beton

T_01 TRGOVINA 01 171,61m² brušen beton

I_01 56,14m² brušen beton

I_02 56,14m² brušen beton

N_01 NADZORNI PROSTOR INŠTALACIJ 229,60m² brušen beton

I_03 56,14m² brušen beton

B

O

L_01 LOKAL 01 268,95m² brušen beton

P

E_02 47,14m² brušen beton

R

E_01 23,03m² brušen beton

S_02 10,35m² brušen beton

S_01 10,35m² brušen beton

RAZSTAVNE VITRINE IN PANOJI

-4,5m

S

E_03 24,19m² brušen beton

C T

U

C

A

m 0 1

5

10

TLORIS KLET | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE

1

2

3

4

5

6

7

8 9

10

11

12

13 14

15

16

17

18

19

PRITLIČJE | OBJEKT S SPREMLJAJOČIM PROGRAMOM MUZEJA A_01 Avla A_01a Nadkrit predprostor 254,29m² A_01b Vetrolov 92,44m² A_01c Prodaja kart 189,77m² A_01d Informacije 15,97m² A_01e Launge prostor 73,37m² A_02 Recepcija 30,76m² C_01 Komunikacije 01 29,87m² C_02 Komunikacije 02 628,92m² E_01 Požarno stopnišče 02 17,48m² E_02 Požarno stopnišče 03 17,48m² E_03 Dvigalo za invalide E_09 Stopnišče knjižnice 32,46m² F_01 Prostor za igro 121,67m² G_01 Prostor za omarice 70,97m² G_02 Garderoba 121,31m² K_01 Kabinet 01 8,00m² K_02 Kabinet 02 8,00m² K_03 Kabinet 03 13,65m² K_04 Kabinet za čistilke 01 22,13m² K_05 Kabinet za čistilke | pralnica 13,65m² L_03 Lokal 01 198,26m² L_04 Lokal 02 156,41m² L_05 Restavracija 306,97m² L_06 Kuhinja 26,96m² S_05 Skladišče 01 3,40m² S_06 Skladišče 02 3,40m² S_07 Skladišče 03 27,81m² S_08 Skladišče 04 3,20m² S_09 Shramba restavracije 27,86m² T_02 Trgovina 251,20m² U_01 Učilnica 01 181,95m² U_02 Učilnica 02 248,06m² V_01 Vhod v razstavni prostor | Izhod 184,43m² W_03 WC ženski 15,69m² W_04 WC ženski 23,17m² W_05 WC ženski 23,17m² W_06 WC moški 22,45m² W_06 WC moški 15,33m² W_07 WC moški 23,17m² W_08 WC moški 23,17m²

A zavetrovalni pas 1143,64m² brušen beton

B

C K_07a 20,53m² keramika

+0,0m

K_07b 23,31m² keramika

H_01 56,74m² brušen beton

sesalci

N.V. +35m

sesalci

plazilcii

K_06d 27,01m² brušen beton

Σ= 3528,25m²

K_06c 25,06m² brušen beton

PRITLIČJE | RAZSTAVNI PROSTOR E_04 Požarno stopnišče 01 E_05 Požarno stopnišče 02 E_06 Požarno stopnišče 03 H_01 Video soba K_04 Servisni kubus 01 K_04a WC ženski K_04b WC moški K_04c Shramba K_04d Prostor z avtomati /dostop do galerije K_05 Servisni kubus 02 K_05a WC ženski K_05b WC moški K_05c Shramba K_05d Prostor z avtomati /dostop do galerije K_06 Servisni kubus 03 K_06a WC ženski K_06b WC moški K_06c Dostop do skladišča K_06d Prostor z avtomati /dostop do galerije K_07 Servisni kubus 04 K_07a WC ženski K_07b WC moški R_02 Razstavni prostor V_02 Vhod v razstavni prostor Z_01 Zavetrovalni pas

D K_06a 23,41m² keramika

K_06b 23,31m² keramika

-4,5m

E_06 14,49m² brušen beton

E

6.3

20

A

E_05 14,49m² brušen beton

|

ptice

F

R_07 64,23m² brušen beton

14,49m² 14,49m² 14,49m² 56,74m² 23,41m² 23,31m² 27,01m² 27,01m² 23,41 23,31m² 27,01m² 27,01m² 23,41m² 23,31m² 25,06m² 27,01m² 20,53m² 23,31m² 4535,95m² 28,90m² 1143,64m² Σ= 6152,81m²

K_05a 23,41m² keramika

-4,5m

G dinozavri

K_04d 27,01m² brušen beton

H

K_05c 27,01m² brušen beton K_04b 23,31m² keramika

R_02 RAZSTAVNI PROSTOR 4535.98m² brušen beton

Σ= 9681,06m²

K_05b 23,31m² keramika

K_05d 27,01m² brušen beton

E_04 14,49m² brušen beton

B

dinozavri

K_04c 27,01m² brušen beton

+0,0m

K_04a 23,41m² keramika

N.V. +35m

I J

K L

M N

E_09 32,46m² brušen beton

B

A_01e LAUNGE PROSTOR 87373,37m² brušen beton

V_02 28,90m² brušen beton

A_01d INFORMACIJE 15,97m² brušen beton

G_01 81,72m² brušen beton

C_02 628,92m² brušen beton

O

G_02 121,31m² brušen beton

S_07 27,81m² brušen beton

T_02 TRGOVINA 251,20m² brušen beton

+0,0m

F_01 PROSTOR ZA IGRO 121,67m² guma

E_08 17,42m² brušen beton

A_02 30,76m² brušen beton

S_06 3,40m² brušen beton

S_08 3,20m² brušen beton

N.V. +35m

W_04 23,17m² keramika

W_05 23,17m² keramika

P

R

V_01 VHOD V RAZSTAVNI PROSTOR/IZHOD 184,43m² brušen beton

E_02 17,48m² brušen beton

A_01c PRODAJA KART 189,77m² brušen beton

A_01a NADKRIT PROSTOR 254,29m² tlakovanje

A_01b VETROLOV 92,44m² brušen beton

S_05 3,40m² brušen beton

U_02 UČILNICA 02 248,06m² brušen beton

-4,5m

E_01 17,48m² brušen beton

+0,0m

N.V. +35m

S S_09 27,86m² keramika

L_06 26,96m² keramika

C

L_05 RESTAVRACIJA 306,97m² brušen beton

L_04 LOKAL 02 156,41m² brušen beton

E_03

W_07 23,17m² keramika

W_08 23,17m² keramika

K_04 22,13m² brušen beton

K_01 8,00m² brušen beton

K_02 8,00m² brušen beton

U_01 UČILNICA 01 181,95m² brušen beton

K_03 13,65m² brušen beton

K_05 13,65m² brušen beton

A_03 AVDITORIJ 872,42m² laminat

W_06 15,33m² keramika

L_03 LOKAL 01 198,26m² brušen beton

C_01 29,87m² brušen beton

T W_03 15,69m² keramika

U

C

A

m 0 1

5

10

TLORIS PRITLIČJE | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE

1

2

3

4

5

6

7

8 9

10

11

12

13 14

15

16

17

18

19

|

6.4

20

NADSTROPJE | OBJEKT S SPREMLJAJOČIM PROGRAMOM MUZEJA A_03 Avditorij 827,42m² B_01 Atrij za zaposlene 301,32m² C_03 Komunikacije 440,14m² E_01 Požarno stopnišče 02 17,84m² E_02 Požarno stopnišče 03 17,84m² E_08 Požarno stopnišče 01 17,42m² G_03 Garderobe za zaposlene - ženski 01 23,17m² G_04 Garderobe za zaposlene - ženski 02 23,17m² G_05 Garderobe za zaposlene - moški 01 23,17m² G_06 Garderobe za zaposlene - moški 02 23,17m² K_01 Knjižnica 711,76m² K_02 Recepcija knjižnice 40,28m² O_01 Pisarna 01 120,90m² O_02 Pisarna 02 181,72m² O_03 Sejna soba 01 49,06m² O_04 Sejna soba 02 66,97m² O_05 Tajništvo 38,38m² O_06 Pisarna direktorja 36,65m² R_01 Laboratorij 01 87,58m² R_02 Laboratorij 02 59,67m² R_03 Laboratorij 03 74,17m² S_10 Skladišče 01 27,81m² S_11 Skladišče 02 3,20m² S_12 Skladišče 03 3,40m² S_13 Skladišče 04 3,40m² S_14 Kabinet za čistilke 01 8,00m² S_15 Kabinet za čistilke 02 8,00m² S_16 Arhiv 01 13,65m² S_17 Arhiv 02 13,65m² V_01 Apartma varnostne službe 36,05m² W_09 WC ženski 22,57m² W_10 WC moški 22,45m²

A

A

B

C

Σ= 3343,98m² NADSTROPJE | RAZSTAVNI PROSTOR K_08 Galerija 01 K_09 Galerija 02 K_10 Galerija 03

124,64m² 124,64m² 124,64m² Σ= 373,92m² Σ= 3717,9m²

K_10 124.64m² brušen beton

D +3,0m

E

F

K_09 124.64m² brušen beton

+3,0m

G

B

+0,0m

N.V. +35m

K_08 124.64m² brušen beton

H

I J

K L

M N

B

K_02 40,28m² brušen beton K_01 KNJIŽNICA 711,76m² brušen beton

+4,5m

R_01 LABORATORIJ 01 87,58m² guma

V_01 36,05m² guma

O_04 SEJNA SOBA 02 49,06m² laminat

O_05 38,38m² laminat

0_03 SEJNA SOBA 01 66,97m² laminat

O_06 36,65m² laminat

O S_10 27,81m² brušen beton

P

R_02 LABORATORIJ 02 59,67m² guma

R E_08 17,42m² brušen beton S_11 3,20m² brušen beton

G_04 23,17m² keramika

C_03 440,14m² brušen beton R_03 LABORATORIJ 03 74,17m² guma

G_05 23,17m² keramika

B_01 ATRIJ ZA ZAPOSLENE 301,32m² savski pesek S_13 3,40m² brušen beton

S_12 3,40m² brušen beton E_02 jedro 17,84m² brušen beton

E_01 jedro 17,84m² brušen beton

G_03 23,17m² keramika

G_04 23,17m² keramika

S +0,0m W_10 22,57m² keramika

N.V. +35m

+6,0m

W_09 22,45m² keramika

C

O_01 PISARNA 01 120,90m² laminat

S_14 8,00m² brušen beton S_16 13,65m² brušen beton

O_02 PISARNA 02 181,72m² laminat

S_15 8,00m² brušen beton

A_03 AVDITORIJ 872,42m² laminat

S_17 13,65m² brušen beton

T

U

C

A

TLORIS NADSTROPJE | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

m 0

5

10

20

30

40

50

100

GRAFIČNE PRILOGE |

6.5

+21,0m

+15,0m

+12,0m +9,0m

+9,0m

+9,0m

+0,0m

+0,0m

N.V. +35m

-4,5m

m 0 1

5

10

PREREZ A_A | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE |

6.6

+21,0m

+15,0m

+8,0m

+9,0m

+9,0m

+5,0m

+4,50m +3,0m

+0,0m

+0,0m

N.V. +35m

N.V. +35m

-4,50m

m 0 1

5

10

PREREZ B_B | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE |

6.7

+21,0m

+15,0m

+9,0m

+6,0m

+6,0m

+5,0m +4,5m

+0,0m

N.V +35m

+0,0m

N.V. +35m

m 0 1

5

10

PREREZ C_C | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE |

6.8

+21,0m

+15,0m

+9,0m

+6,0m

+6,0m

+5,0m NATRURAL HISTORY MUSEUM BERLIN II

+0,0m

N.V. +35m

MUSEUM FUR NATURKUNST BERLINII

NHM BII

+0,0m

N.V. +35m

m

0 1

5

10

FASADA JUG | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE |

6.9

+21,0m

+12,0m

+9,0m

+9,0m

+5,0m

+5,0m

+0,0m

N.V. +35m

+0,0m

N.V. +35m

m 0 1

5

10

FASADA ZAHOD | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE |

6.10

+21,0m

+15,0m

+8,0m

+9,0m

+9,0m

+5,0m

+0,0m 0m

N.V. +35m

+0,0m

N.V. +35m

m

0 1

5

10

FASADA SEVER | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE |

6.11

+21,0m

+15,0m

+12,0m +9,0m

+9,0m

+9,0m

NATRURAL HISTORY MUSEUM BERLIN II

MUSEUM FUR NATURKUNST BERLINII

NHM BII

+0,0m

+0,0m

N.V. +35m

N.V. +35m

m 0 1

5

10

FASADA VZHOD | M 1:250 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

15

20

40

GRAFIČNE PRILOGE

|

6.12

D04

+9,58m

+8,15m

D04 | zaključek atike| M 1:10

D03 |spodnji profil okna | M 1:10

D03

+4,64m

D02

+3,51m

D02 |zgornji profil okna | M 1:10

D01

+0,0m

Opečna fasada | pogled| M 1:25

D01 |drenaža | M 1:10

S01 - površinska zaščita strehe, prodec, 10 cm - drenažni sloj, filc - toplotna izolacija, minaralna volna 16cm - hidroizolacija, bitumen - strešna plošča, armiran beton, 16cm - podkonstrukcija spuščenega stropa, jeklo - zaključna obloga spuščenega stropa, mavčnokartonske plošče, 2x12,5 mm

P01 - tlak, beton, 7 cm, brušen - PVC folija - toplotna izolacija, minaralna volna 7cm - hidroizolacija, bitumen - plošča, armiran beton, 16cm - podkonstrukcija spuščenega stropa, jeklo - zaključna obloga spuščenega stropa, mavčnokartonske plošče, 2x12,5 mm

T01 - tlak, kamnite plošča, 3 cm - utrjeno nasutje, pesek, 5 cm - drenažni sloj, poliesterski filc - utrjeno nasutje, gramoz

T01 - tlak, beton, 7 cm, brušen - parna zapora, folija - toplotna izolacija, minaralna volna 15cm - hidroizolacija, bitumen - talna plošča, armiran beton, 12cm - podložni beton, armiran beton 5 cm - utrjeno nasutje, gramoz

SESTAVA:

Opečna fasada | prerez | M 1:25

1. STROPNA PLOŠČA, ARMIRAN BETON, 16 cm 2. HIDROIZOLACIJA 3. TOPLOTNA IZOLACIJA, MINERALNA VOLNA, od 7cm do16cm 4. DRENAŽNI SLOJ, FILC 5. POVRŠINSKA ZAŠČITA STREHE, PRODEC, 10 cm 6. FASADNI ZAKLJUČEK, PLOČEVINA, 0,7 mm 7. ZAKLJUČEK ATIKE, PLOČEVINA, 0,7 mm 8. FASADNO SIDRO 9. FASADNA OBLOGA, OPEKA, standardne dimenzije 10. NOSILNA STENA, ARMIRAN BETON, 30 cm 11. PODKONSTRUKCIJA SPUŠČENEGA STROPA, JEKLO 12. OBLOGA SPUŠČENEGA STROPA, MAVČNO KARTONSKE PLOŠČE 2X12.5 mm 13. ZUNANJI ZAKLJUČEK ONKA, ALUMINIJ, 0,7 mm, U PROFIL 14. FINALNA KOVINSKA PLOŠČA, ALUMINIJ, 0,7 mm 15. NOSILNA PODKONSTRUKCIJA FASADNE OBLOGE, JEKLO 16. ZAKLJUČNI TLAK, BETON, 7 cm, BRUŠEN 17. PARNA ZAPORA, FOLIJA 18. HIDROIZOLACIJA, BITUMEN 19. TALNA PLOŠČA, ARMIRAN BETON, 12 cm 20. PODLOŽNI BETON, 5 cm 21. ZUNANJI TLAK, KAMNITE PLOŠČE, 3cm 22. UTRJEVALNO NASUTJE, PESEK, 5cm 23. DRENAŽNI SLOJ, POLIESTRSKI FILC 24. UTRJENO NASUTJE, GRAMOZ 25. TEMELJ 26. PESEK ZA IZRAVNAVO, 5cm

Opečna fasada | tloris | M 1:25

FASADNI PAS -OPEČNA FASADA | M 1:25 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

m 0

0.25

0.5

0.75

1

1.25

2.5

GRAFIČNE PRILOGE

+20,99m

|

6.13

D01

D02

D01 | zajkuček strehe | M 1:10

+18,84m

D02 | odvodavanje | M 1:10

+14,39m

D03

+10,32m

D03 | členkast spoj na zavetrovalni konstrukciji | M 1:10

D04

+6,25m

D04 | profil okna | M 1:10

SESTAVA: 1. PRIMARNA KRITINA, VALOVITA PLOČEVINA, 0,7 mm 2. SEKUNDARNA KRITINA, POLIETILEN 3. PARNA ZAPORA 4. SPODNJI SLOJ STREHE, VALOVITA PLOČEVINA, 0,7 mm 5. TOPLOTNA IZOLACIJA, MINERALNA VOLNA, 25 cm 6. DODATNA TOPLOTNA IZOLACIJA JEKLENEGA NOSILCA, ALU SENDVIČ PANELI, 10CM, PREPLASTENI S PARNO ZAPORO 7. STREŠNI NOSILEC, JEKLO, ŠKATLASTI PROFIL 8. ROBNI ZAKLJUČEK STREHE, PLOČEVINA, 0,7 mm 9. NOSILNI STEBER, JEKLO, 2X HEA400 PROFIL - VARJENA 10. DIAGONALE ZAVETROVALNE KONSTRUKCIJE, JEKLO, PROFIL IPE 140 11. STEBRI ZAVETROVALNE KONSTRUKCIJE, JEKLO, PROFIL IPE 300 12. FASADNA OBLOGA, ALUCOMBOND PLOŠČE, 1 cm, PERFORIRANE 13. PRITRJEVANJE ZAVERTOVALNE KONSTRUKCIJE, DRSNI SPOJ, VIJAČEN 14. DRENAŽNI SLOJ, POLIESTRSKI FILC 15. UTRJEVALNI PESEK ,5 cm 16. ZUNANJI TLAK, KAMNITE PLOŠČE, 3 cm 17. ZAKLJUČNI TLAK, BETON, 7 cm, BRUŠEN 18. PARNA ZAPORA, FOLIJA 19. HIDROIZOLACIJA, BITUMEN 20. PLOŠČA, ARMIRAN BETON, 20 cm, SOVPREŽNA 21. SLOJ ZA PREPREČITEV VLAŽENJA JEKLA, ILLBRUCK FOLIJA 22. ZAKLJUČNA OBLOGA SPUŠČENEGA STROPA, MAVČNO KARTONSKE PLOŠČE, 2X12.5 mm 23. PODKONSTRUKCIJA SPUŠČENEGA STROPA, JEKLO 24. NOSILCI PLOŠČE, JEKLO, PROFIL HEB 450 25. NOSILNA STENA, ARMIRAN BETON, 40CM 26. PODLOŽNI BETON, 5cm 27. TALNA PLOŠČA, ARMIRAN BETON, 20CM 28. DRENAŽNO NASUTJE, PRODEC 29. TEMELJ, ARMIRAN BETON 30. DRENAŽNA CEV 31. IZRAVNALNI SLOJ, PESEK, 5 cm 32. UTRJENO NASUTJE, GRAMOZ 33. OKNO, ALUMINJAST PROFIL, MLEČNO STEKLO, DVOJNA ZASTEKLITEV 34. TOPLOTNA IZOLACIJA, MINERALNA VOLNA, 7 cm 35. DODATNA TOPLOTNA IZOLACIJA, MINERALNA VOLNA, 10 cm, LEPLJENA, SIDRANA 36. HI BOND PLOČEVINA, 0,7 MM

+2,18m

D06

D06 | spodnji profil okna | M 1:10

+0,0m

D05

Kovinska fasada | pogled | M 1:25

-1,0m S01 - primarna kritina, valovita pločevina, 0,7 mm - sekundarna kritina, polietilen - toplotna izolacija, minaralna volna 25cm - parna zapora, folija - spodnji sloj strehe, valovita pločevina, 0,7 mm - dodatna toplotna izolacija jeklenega nosilca, alu sendvič paneli, 10 cm, preplasteni s parno zaporo - strešni nosilec, jeklo, škatlast profil F01 - fasadna obloga, alucombond plošče, 1cm, perforirane - podkonstrukcija, jeklo, profil IPE300 F02 - okno, aluminjast profil, mlečno steklo, dvojna zasteklitev - aluminjast profil, z ojačanim jedrom D05 | ozka rešetka za odvodavanje | M 1:10

F03 - utrjeno nasutje, gramoz - toplotna izolacija, minaralna volna, 16 cm - hidroizolacija, bitumen - nosilna stena, armiran beton, 40 cm T01 - tlak, kamnite plošča, 3 cm - utrjeno nasutje, pesek, 5 cm - drenažni sloj, poliesterski filc - utrjeno nasutje, gramoz P01 - tlak, beton, 7 cm, brušen - PVC folija - toplotna izolacija, minaralna volna 7cm - plošča, armiran beton, 20cm - hi bond pločevina - dodatna toplotna izolacija, mineralna volna, 10 cm, lepljena, sidrana - nosilci plošče, jeklo, profil HEB450 - podkonstrukcija spuščenega stropa, jeklo - zaključna obloga spuščenega stropa, mavčnokartonske plošče, 2x12,5 mm

-4,5m

K01 - tlak, beton, 7 cm, brušen - parna zapora, folija - toplotna izolacija, minaralna volna 15cm - hidroizolacija, bitumen - talna plošča, armiran beton, 20cm - podložni beton, armiran beton 10 cm - utrjeno nasutje, gramoz D07

-5,7m

D07 | drenaža | M 1:10

Kovinska fasada | tloris | M 1:25 Kovinska fasada | prerez | M 1:25

FASADNI PAS -KOVINSKA FASADA | M 1:25 IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

m 0

0.25

0.5

0.75

1

1.25

2.5

GRAFIČNE PRILOGE

FOTOGRAFIJE MAKETE

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

6.14

6.14

|

GRAFIČNE PRILOGE

FOTOGRAFIJE MAKETE

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

GRAFIČNE PRILOGE

FOTOGRAFIJE MAKETE

IDEJNA ZASNOVA PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA V BERLINU Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo |Aleksandra Šmajdek|doc. dr. Matej Blenkuš |leto vpisa 2009| leto izdelave magistrske naloge 2014

|

6.14