Grajsko jedro je sestavljal stanovanjski trakt z nekoliko višjim stolpom s cinami v vrhnji etaži. Današnji ostanki pričajo, da so bili zidovi zgrajeni v lepi romanski zidavi iz velikih klesancev, položenih v pravilne plasti. Veliki odprtini na severni in južni strani kažeta, da je bil tu urejen vhod v grad, najbolje pa se je ohranil zid na vzhodni strani, kjer še vedno sega v višino več metrov. Iz razvalin gradu je mogoče še danes razbrati temeljne poteze stavbnega razvoja, kar Šteberk uvršča med najpomembnejše gradove na Notranjskem. (Sapač I., Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; Med Idrijo in Snežnikom. 2006. Ljubljana) Grad stoji blizu izvira Lipsenjščice, ki izvira iz jame, iz katere ob večjih nalivih bruha voda. Ob Lipsenjščici sta nastala dva mlina; prvi od izvira je bil grajski mlin. Spodnji mlin ("ta'žagni"), kjer je tudi žaga, še danes občasno zavrti mlinska kolesa, vendar melje le za lastne potrebe. V širšo ureditev, v mrežo lokacij kulturne dediščine, vsako s svojo specifično turistično ponudbo, bi bilo smiselno vključiti tudi grad Šteberk, ki je nekoč obvladoval celoten prostor Cerkniškega polja, zdaj pa so to osamljene razvaline, ki jih obišče le malokdo. Vendar pa si grad, ki je bil za zgodovino prostora izjemnega pomena, zasluži vidnejše mesto pri predstavitvi prostora, ki ga je sooblikoval tudi z izgradnjo pristave svete Marije Magdalene ob Cerkniškem jezeru. Tu bi lahko speljali zanimivo kolesarsko ali peš pot. Obstoječe poti je potrebno le nekoliko urediti in označiti.
Valvasorjeva upodobitev gradu Šteberk (http://www.dickemauern.de/steberk/ansi.jpg, 2013)
Danes vidne razvaline gradu Šteberk (foto: lasten arhiv)
7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG
03 OŽJI KONTEKST
23