Mojca Katarov

Čarobno Cekniško jezero, http://www.alpeadria-tip.si/data/razstavljajo/Cerkni%C5%A1ko%20jezero1.jpg (2013) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

“Brez skromnosti pravim, da je ta zgodba Cerkniškega jezera velik čudež narave, in lahko se upravičeno in brez vsakršne pristranosti uvršča med največje čudeže narave.”

Janez Vajkard Valvasor, 1689 (povzeto iz: http://www.notranjski-park.si/cmsfiles/cf_691.pdf)

“To nenavadno jezero je zaradi svojih čudovitih lastnosti znano že veliko let po vsem svetu.”

Franc Anton Steinberg, Izčrpno poročilo o Cerkniškem jezeru, 1758 (citat povzeti iz: Kebe, 2011, uvodna stran)

“Narava je zares tukej nasprotne reči čudovito zediniti umela. Ribič in lovec, voz in čoln, kosec in plavec na ravno tisti planjavi v enim letu tukej svoje opravila najdejo. Ako bi kdo rad prešel križem svet, zastonj bi iskal Cerkniškemu jezeru enake podobe!”

Jožef Bevk - Podgrivarski, Popis Cerkniškega jezera na Notranjskem, 1850 (citat povzeti iz: Kebe, 2011, uvodna stran)

“Natura je zedinila tukaj dobrote in veselje vse v enem kraju, ki jih ljudje uživajo drugač le na suhem in na morju. Kjer valovi prijazno šumljajo, kjer se ribe ljubko igrajo, kjer čolnič tiho plava naprej svojo pot in ribič razpenja svoje mreže, čez malo dni tam rožice cveto, živinica se pase, kosec brusi svojo koso, voz leti za čilimi konjički in lovec napenja svojo puško ter meri zajcu v srce.”

Andrej Likar, Cerknica in njena okolica, 1863 (citat povzeti iz: Kebe, 2011, uvodna stran)

“Čudovit mir je nad to čarobno pokrajino, ki na nji hišice daleč na širnem obzorju kar izginjajo.”

Pavel Kunaver, Cerkniško jezero, 1961 (citat povzeti iz: Schein, Vasilevska, Drobnič, Likar, Stergaršek, Gnezda, 2009, str.86)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

1

Hvala bližnjim in prijateljem za vso podporo v času študija. Hvala možu. Hvala mami in očetu. Hvala mentorici in somentorju za koristne nasvete.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

2

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Diplomant: Katarov Mojca Diplomsko delo: Ekološko turistično središče ob Cerkniškem jezeru (Idejni načrt za prenovo degradiranega območja pristave sv. Marije Magdalene ob Cerkniškem jezeru v ekološko turistično središče)

Mentorica: prof. univ.dipl.inž.arh. Zorec Maruša Somentor: asist. univ.dipl.inž.arh. Rustja Uroš Konzultant za konstrukcijo: univ.dipl.inž.arh. Konstantinovič Josip Leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2006 Leto izdelave diplome: 2012/13

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

3

KAZALO TEKSTUALNI DEL: 00 IZVLEČEK ................................................................................................................................................... 5 01 UVOD 1.01 1.02 1.03 1.04 1.05

LEGENDA O NASTANKU CERKNIŠKEGA JEZERA ...................................................................................... 6 PROBLEM ................................................................................................................................................. 7 ORIS PROBLEMA ...................................................................................................................................... 7 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE ................................................................................................................... 8 METODE DELA .......................................................................................................................................... 8

02 ŠIRŠI KONTEKST 2.01 2.02 2.03 2.04 2.05 2.06 2.07 2.08 2.09 2.10

ZGODOVINSKI ORIS PROSTORA ............................................................................................................. 10 RELIEF .................................................................................................................................................... 11 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI .................................................................................................................. 11 ANALIZA VODA ....................................................................................................................................... 12 ANALIZA KRAJINE .................................................................................................................................. 13 ANALIZA PROMETA ................................................................................................................................ 14 ANALIZA POSELITVE .............................................................................................................................. 15 KULTURNA DEDIŠČINA CERKNIŠKEGA POLJA ....................................................................................... 16 NARAVNE ZNAMENITOSTI CERKNIŠKEGA JEZERA ................................................................................ 16 ZNAČILNOSTI TIPIČNE NOTRANJSKE VASI ............................................................................................ 17

03 OŽJI KONTEKST 3.01 3.02 3.03 3.04 3.05 3.06 3.07 3.08 3.09 3.10 3.11 3.12 3.13 3.14

TURIZEM ................................................................................................................................................ 19 MLINARSTVO NA NOTRANJSKEM .......................................................................................................... 21 ZGODOVINSKI OKVIR PRISTAVE ............................................................................................................. 22 ŠTEBERŠKA GOSPOŠČINA ..................................................................................................................... 22 FRANC ANTON STEINBERG .................................................................................................................... 24 PREDSTAVITEV LOKACIJE ...................................................................................................................... 25 GLAVNE RAZPOZNAVNE ZNAČILNOSTI LOKACIJE ................................................................................. 26 SMERI ZIDAVE ........................................................................................................................................ 26 ANALIZA POLNO PRAZNO ...................................................................................................................... 26 ANALIZA DOMINANT .............................................................................................................................. 26 ANALIZA PROGRAMA ............................................................................................................................. 26 ZAZNAVNA ANALZA ............................................................................................................................... 27 ANALIZA NARAVNIH DANOSTI ............................................................................................................... 28 PODROBNEJŠA ANALIZA PRISTAVE ...................................................................................................... 30

04 REFERENČNI PRIMERI

4.01 PROGRAMSKO PODOBNI ........................................................................................................................ 31 4.02 Z MOTIVOM STREHE ............................................................................................................................... 32

05 STREHA

5.01 SPLOŠNO O STREHI ................................................................................................................................ 33 5.02 PREGLED MODERNE ............................................................................................................................... 34 5.02.01 ZAČETEK 20. STOLETJA ........................................................................................................................ 34 5.02.02 MED OBEMA VOJNAMA ........................................................................................................................ 34 5.02.03 PO 2. SVETOVNI VOJNI / PETDESETA LETA .......................................................................................... 34 5.02.04 ŠESTDESETA LETA ............................................................................................................................... 36 5.02.05 PREHOD IZ MODERNIZMA V POSTMODERNIZEM ................................................................................. 36 5.02.06 EDVARD RAVNIKAR KOT NAJPOMEMBNEJŠI AKTER MODERNE .......................................................... 37 5.03 MOTIV STREHE V ARHITEKTURI ............................................................................................................. 38 5.03.01 STREHA KOT IZRAZNI ARHITEKTURNI ELEMENT ................................................................................. 38 5.03.02 BENCINSKA ČRPALKA KOT URBANI MOTIV STREHE ............................................................................ 40 5.04 STREHA V ARHITEKTURI DANES ............................................................................................................ 40

06 KONCEPT 6.01 6.02 6.03 6.04

KONCEPT ................................................................................................................................................ 41 PROGRAM .............................................................................................................................................. 44 FAZNOST IZGRADNJE ............................................................................................................................ 47 KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA, POŽARNA VARNOST .............................................................................. 48

GRAFIČNI DEL: 07 ARHITEKTURNI NAČRTI 7.01 7.02 7.03 7.04 7.05 7.06 7.07 7.08 7.09 7.10 7.11

SITUACIJA m 1 : 1000 ............................................................................................................................. 49 TLORIS PARTERJA m 1 : 500 ................................................................................................................... 50 TLORIS KLETI m 1 : 200 .......................................................................................................................... 51 TLORIS PRITLIČJA m 1 : 200 .................................................................................................................. 52 TLORIS 1. ETAŽE, STREŠNE KONSTRUKCIJE m 1 : 200 ................................................................... 53 TLORIS STREHE m 1 : 200 ....................................................................................................................... 54 PREREZI m 1 : 200 .................................................................................................................................. 55 FASADE m 1 : 200 ................................................................................................................................... 60 FASADNI PAS m 1 : 20 ............................................................................................................................ 63 3D PRIKAZI ............................................................................................................................................. 64 FOTOGRAFIJE MAKETE .......................................................................................................................... 69

08 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................. 71 4

IZVLEČEK: Diplomska naloga se ukvarja z arhitekturnim posegom, ki bi pripomogel k razvoju turizma na Cerkniškem polju.

V tem prostoru je prisotnih veliko naravnih znamenitosti in kulturne dediščine, kar skupaj predstavlja velik potencial za razvoj turizma, a je trenutno žal v veliki meri neizkoriščen.

Med izdelavo diplome sem raziskala prostor, njegove kvalitete in prepoznavne značilnosti in na podlagi tega ustvarila karto z omrežjem poti, ki povezujejo naravno in kulturno dediščino.

Na eni izmed lokacij, ob pristavi sv. Marije Magdalene na Marofu, sem nato razvila arhitekturno rešitev, ki s svojo vsebino in lego v prostoru predstavlja izhodiščno točko za turizem. Prostor pristave je degradiran zaradi nepremišljenih posegov v 20. stoletju, in je zato potreben prenove. Nekvalitetne objekte zrušim in novo stavbo oblikujem s spoštovanjem do pristave in kot odgovor na zeleno zaledje. Tako oblikujem koncept strehe, ki lebdi nad zelenjem, oblikuje prostore različnih ambientov in ščiti vsebino pod njo. Izpeljava dvokapnice v konceptu me je napeljala k raziskavi motiva strehe v arhitekturi, ki je tudi vključena v teoretični del diplomske naloge.

KLJUČNE BESEDE: Cerknica, Cerkniško jezero, turizem, streha, pristava sv. Marije Magdalene, Zorec ABSTRACT: This Bachelor's thesis discusses an architectural intervention that could contribute to the development of tourism at the Cerknica Plain.

This area has a rich cultural heritage and many natural attractions worth seeing; together, they offer a great potential for tourism development, which unfortunately, remains largely unexploited.

While writing the thesis, I explored the area, its qualities and distinctive characteristics, which helped me to create a map with a network of trails connecting the natural and cultural heritage.

At one location, at the Saint Mary Magdalene manor at Marof, I developed an architectural solution, which with its content and location offers a starting point for tourism. The space of the house is degraded due to reckless interventions in the 20th century and therefore needs to be renovated. I demolish buildings of poor quality and build a new house with showing respect to the manor and as a response to the green hinterland. I develop a concept of a roof that floats above trees, creates areas with various types of ambient, and protects the content underneath. The development of a house with a pitched roof led me to explore the motif of a roof in architecture, which is included in the theoretical part of the thesis.

KEYWORDS: Cerknica, Lake Cerknica, tourism, roof, Saint Mary Magdalene manor, Zorec

00 IZVLEČEK

5

1.1 LEGENDA O NASTANKU CERKNIŠKEGA JEZERA Cerkniško polje je najbolj poznano po skrivnostnem presihajočem Cerkniškem jezeru, ki je po legendi nastalo zaradi prepovedane ljubezni med Šteberčanom in Karlovčanko.

Nekoč sta na vsaki strani jezera stala gradova, na vzhodni strani grad Šteberk, katerega razvaline so vidne še danes, in na zahodni strani nad jamo Karlovico Karlovški grad, katerega ostankov danes ni več. Graščaka Karlovčan in Šteberčan sta bila smrtna sovražnika, usoda pa je hotela da se njuna otroka zaljubita. Sin Šteberčana se je odločil trmastega Karlovčana prositi za roko njegove hčerke. Takrat je bilo Cerkniško polje še suha, rodovitna zemlja.

Karlovški graščak je Šteberčanu obljubil svojo hčer, le če bo ponjo s Šteberka priveslal s čolnom.

Ko se je Šteberčan ves potrt vračal domov je na poti srečal povodnega moža in mu zaupal svoje skrbi. Ta mu je svetoval, naj da skovati železne mreže, z njimi pokrije požiralnike in nanje naloži zemljo, da jih bo zamašil. Šteberčan je upošteval nasvet in po prvem dežju se je na Cerkniškem polju pojavilo jezero, po katerem je Šteberčan priveslal do Karlovškega gradu. Karlovškega graščaka je to neprijetno presenetilo, zato je hitro skoval nov načrt, kako se rešiti snubca. Šteberčan je ponoči hodil k svoji izvoljenki, ki mu je pot do svoje sobe označila tako, da je na svoje okno postavljala lučko. Karlovčan je nekega večera prestavil lučko nad ponor jame Karlovice. Šteberčan je v veri, da vesla proti svoji ljubezni, padel v past in za vedno izginil v jami. Ko je dekle izvedelo za usodo svojega ljubljenega, se je tudi samo pahnilo v smrt.

Cerkniško jezero pa od tedaj živi v svojem ritmu presihanja. (Žirovnik, Cerkniško jezero, 1898) Nevihta polni Cekniško jezero (http://life.notranjski-park.si/ulist_slide.php?pid=192, 2012) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

01 UVOD

6

1.2 PROBLEM - Svetovno čudo presihajočega Cerkniškega jezera - Neizkoriščen turistični potencial ob Cerkniškem jezeru - Slabo zavedanje o vrednosti kulturne dediščine v lokalnem prosroru - Propadanje in degradacija prostora kulturne dediščine 1.3 ORIS PROBLEMA V bližnji okolici Cerknice je veliko naravnih znamenitosti in ohranjene kulturne dediščine, kar skupaj predstavlja velik potencial za razvoj turizma in s tem tudi možnost za ekonomski in gospodarski razvoj. Turistični potencial pa je tu izjemno slabo izkoriščen. Ljudje se sicer v splošnem, predvsem po zaslugi J. V. Valvasorja, zavedajo pomena presihajočega Cerkniškega jezera, ki ga je podrobno preučil tudi F. A. Steinberg. Medtem pa se lastniki kulturne dediščine po večini na žalost premalo zavedajo njihove vrednosti, zato so ti objekti prepuščeni propadanju ali nepremišljenim prezidavam in dozidavam. Čeprav ob jezeru sicer obstaja mreža poti, ki jih je preprosto potrebno le vključiti v načrt in jih označiti, v okolici jezera manjka primerno označenih in urejenih kolesarskih, jahalnih, sprehajalnih, pohodniških in učnih poti, ki bi lahko bile v navezavi s posameznimi točkami okoli jezera izhodišče za razvoj turizma na Notranjskem. Potrebno je narediti širši načrt okoliških kolesarskih, konjeniških, učnih in peš poti, kjer bi bile označene tudi točke naravne in kulturne dediščine. V svoji diplomski nalogi bom pokazala izbrane točke kulturne dediščine v ruralnem okolju s potencialom za turistični razvoj in mrežo poti, ki jih med seboj povezujejo. Na eni izmed teh točk, ob pristavi sv. Marije Magdalene, bom tudi predstavila arhitekturno rešitev za ta namen.

Pristava sv. Marije Magdalene stoji ob glavni cesti na južni strani naselja Marof, nekje na sredini Cerkniškega polja. Zaradi stičišča različnih poti in svoje lege v prostoru (povezave z jezerom in zaledjem) je izmed izbranih točk v ruralnem okolju najprimernejša za izhodišče oziroma središče. Zaradi svoje specifike lokacija nudi tudi možnost za izgradnjo nekoliko večjega turističnega kompleksa, ki ga na kakšno drugo lokacijo na Cerkniškem polju ni mogoče primerno umestiti.

Bistveni problem same lokacije pristave predstavlja na novo postavljeni gospodarski objekt, ki je nastal na vzhodni strani stavbe v šestdesetih letih 20. stoletja. S svojo zasnovo v nobenem pogledu ne spoštuje arhitekture stare hiše, je bistveno prevelik in postavljen tik ob cesto. Na ta način postavlja pristavo sv. Marije Magdalene, ki je nekoč obvladovala širši prostor, močno v ozadje in degradira prostor ob njej. Podoben, vendar nekoliko manj moteč je stanovanjski objekt na zahodni strani.

Na severni strani ceste pa se je zgodil še en manj posrečen poseg v prostor, in sicer so tu veliki hlevi, ki danes nimajo vsebine. Čeprav so skriti za zeleno bariero, so še vedno premočna, prevelika grajena poteza, ki ne komunicira z zelenim zaledjem in zato ne sodi v tako občutljiv prostor.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

01 UVOD

7

1.4 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge je prispevati projekt, ki bo doprinesel k večjemu prepoznavanju kulturne dediščine na Notranjskem, zavedanju njene vrednosti in ohranjanju oziroma razvoju le-te, glede na potrebe in možnosti, ki jih nudi okolica. V ta namen bi želela najprej pokazati, da je na območju več potencialnih lokacij in na izbrani lokaciji pokazati eno možnih rešitev.

S prenovo degradiranega območja pristave sv. Marije Magdalene ob Cerkniškem jezeru želim pristavi ponovno dati večji pomen v prostoru in hkrati reševati problem turizma na Notranjskem s postavitvijo turističnega središča kot izhodišče turizma v okolici Cerkniškega jezera. Na ta način želim s samo prenovo in vsebino s poudarkom na ekološki noti pokazati potencial kulturne dediščine vsem mimoidočim in s pomočjo dejavnosti, ki bi se tu dogajale, ozaveščati ljudi o pomenu ohranjanja naravne in kulturne dediščine.

1.5 METODA DELA Prvi korak je bil razmislek o temi diplomske naloge, ki me je privedel do odločitve, da želim nekaj prispevati domačemu kraju. Sledil je ogled možnih lokacij in izbor lokacije. Pogovoru na Občini Cerknica je sledilo več pogovorov z lastnikom objekta. Podatke sem pridobila iz literature in s spleta, veliko informacij pa mi je posredoval tudi sam lastnik objekta.

Lokacijo sem fotografirala, izdelala makete in skice ter na koncu še načrte. Mentorica in somentor sta me usmerjala pri delu in mi pomagala z nasveti.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

01 UVOD

8

Upodobitev Cerkniškega jezera po Valvasorju, (Janez Kebe, Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

9

2.01 ZGODOVINSKI ORIS PROSTORA Cerkniško polje ima bogato zgodovino. Skozi vsa obdobja je imelo pomembno prehodno vlogo, saj so tod tekle poti s severa proti jugu, bližnjem vzhodu in obratno. Tod mimo sta vodili tudi jantarna in svilna pot. Zaradi mejnega značaja je bil prostor precej podvržen raznim napadom, zato je na majhnem območju nastalo veliko utrdb, ki so pozneje večinoma zrasle v gradove.

Svoj pohod proti severu so tu načrtovali tudi Turki, vendar so se domačini obranili pred njimi. Zaradi turških vpadov je v Cerknici nastal eden največjih protiturških obzidij v Sloveniji, znotraj katerega stoji poznogotska cerkev Marjinega rojstva, ki je močna dominanta v prostoru.

Ob izgradnji železnice in pozneje ob izgradnji avtoceste prostor izgubi na prehodnem pomenu in postane nekako odmaknjen.

Valvasorjeva upodobitev Cerknice (http://www.gradovi.net/data/cerknicastolp/cerknica_valvasor2.jpg, 2012)

Martin Krpan (http://portal.geopedia.si/sites/default/files/images/KRPAN-original_0.jpg, 2012)

Najstarejša poselitev Cerknice in okolice sega v predzgodovinski čas, v starejšo železno dobo. Takrat so v teh krajih živela ilirska plemena v dobro utrjenih naselbinah, obdanih z nasipi iz kamna in zemlje, ki jih imenujemo gradišča. Za njimi so v te kraje prišli Kelti, ki pa so zasedli le posamične strateške točke, medtem ko so drugje ostali staroselci.

Rimljani so sem prišli v 1. stol. pr. n. št. in te kraje imeli v posesti več stoletij. Zgradili so več vojaških utrdb, zapornih zidov in cest, ki so povezovale province s pomembnejšimi mesti. Te ceste so služile trgovini in prometu še v srednjem veku. Cerknica je bila povezana z Emono (Ljubljano) po dveh poteh. Prva je držala proti severu preko Bezuljaka, Dobca, Pokojišča,Brezovice, Vrhnike, druga v smeri Rakeka na Laze, kjer se je priključila rimski cesti Trst – Logatec – Emona.

Za obdobjem Rimljanov se je pričela nemirna doba preseljevanja narodov (Huni, Goti, Langobardi), v zgodnjem srednjem veku pa so se v naših krajih naselili naši neposredni predniki stari Slovani. V stoletjih za tem so ob vodnih virih nastala številna naselja s cerkvami, osnovana na bogati tradiciji.

V 11. stol. je prišlo cerkniško ozemlje pod oblast oglejskih patriarhov in ostalo pod oglejsko oblastjo vse do prihoda Habsburžanov.

V 15. in 16. stol. so cerkniško območje pretresali krvavi turški vpadi, pred katerimi so se obranili z izgradnjo protiturškega tabora ob cerkvi v Cerknici.

V času Avstro-Ogrske je bilo to območje pomembna trgovsko-prometna povezava med predelom Panonske nižine in severnim Jadranom z njegovim zaledjem. Tudi domačini so se v tem času vključevali v promet kot prevozniki ali tovorniki. V smer proti morju so tovorili in prevažali les in lesene izdelke, nazaj pa so vozili sol, ribe, vino, sadje ipd.

V Cerknici so bila skladišča soli, od koder so jo mali tovorniki razvažali po celi deželi. Ravno iz teh krajev prihaja tudi vsem poznana Levstikova zgodba o Martinu Krpanu, ki je čez mejo tihotapil sol. Sveta Trojica je od Cerknice oddaljena samo 15 km.

Z izgradnjo železnice leta 1857, ki zaobide Cerkniško polje, se je pomen prevozništva na daljše razdalje zmanjšal.

Z novo državno mejo po prvi svetovni vojni so bile vezi med Primorsko in cerkniškim območjem pretrgane. Veliko ljudi se je začelo ukvarjati s tihotapstvom (kontrabantom). Po 2. svetovni vojni je značilna večja usmerjenost proti Ljubljani. (http://www.notranjskipark.si/index.php?catid=16&lang=slo, 2012) Zanimiva je tudi zgodovina presihajočega jezera in človekovega odnosa do njega. Človek je namreč skozi čas večkrat poskušal obvladovati sile narave in ukrotiti jezero, da bi to ali ostalo polno in tako nudilo življenjski prostor vodnim živalim ali bi se za stalno izsušilo in bi ostala rodovitna zemlja. Danes sprejemamo jezero tako, kot je, in ga ne skušamo več oblikovati po svojih merilih, ampak ga želimo ohranjati tako, kot je, z vso njegovo biotsko raznolikostjo.

Cerkniško polje pa ni čarobno samo zaradi jezera. S čaranjem na Notranjskem so se ukvarjale slivniške coprnice, ki so jih zapirali v turn v Ložu in jih sežigali na Solznem pri Grahovem. Kadar so te kuhale svoje zvarke, se je kadilo iz Slivnice. Pod vrhom je namreč bila jama, iz katere se je ob spremembah vremena dvigala meglica.

Zaradi bogate zgodovine je ohranjene veliko kulturne dediščine pa tudi zanimivih zgodb o tem prostoru, ki nudijo velik potencial za razvoj turizma, ki pa je zaenrat žal še neizkoriščen.

Drevak na jezeru okoli 1960 (http://stareslike.files.wordpress.com/2010/03/drevak-razglednica.jpg, 2013) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

10

2.02 RELIEF

ŠIRŠI KONTEKST

Cerkniško polje (548 do 553 m) omejuje na vzhodu Bloška planota, nad katero se dviga Križna gora (857m), na severni strani Slivnica (1114 m) in na jugu Javorniki (600 do 1270 m), na zahodu pa se povezuje naprej z Rakovško - Unškim poljem.

700 m 60

0m

60

0m

2.03 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

S

L

I

Cerkniško polje, ki je največje kraško polje v Notranjskem podolju, leži v jugozahodnem delu Slovenije v dinarsko-kraškem svetu, kjer tla po večini sestavljajo apnenci, ki so tudi razlog za kraške pojave, ki so prisotni v tem prostoru.

Notranjska kraška polja so nastala vzdolž idrijske prelomnice. Na Cerkniškem polju so ob idrijskem prelomu nagubane in narinjene skladovnice kamnin. Na nekaterih mestih je prišlo do razpiranj, kar bi bil lahko vzrok za nastanek osnovne kotanje. Za preoblikovanje v pravo kraško polje pa so bile bistvenega pomena zunanje sile, to so erozija, korozija, premikanje odkladnin in njihovo ponovno odlaganje.

V

N I

C 1000

900

m

A

m

800 m

700

m

Za to področje je značilno celinsko podnebje. Temperature so v tem delu Slovenije dokaj izenačene. Na Cerkniškem pade kar velika količina padavin (okoli 2000 mm letno). Večja količina dežja pade v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko so pogoste tudi poplave in je Cerkniško jezero običajno napolnjeno do svoje polne velikosti, ko doseže površino do 29 m2. (http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=264&lang=slo, 2012)

60

K

0m

R

I

800

m

Ž N

700

m

Značilna arhitektura tega področja se je oblikovala v skladu s temi pogoji. Tradicionalna hiša tega območja ima zato običajno zamaknjen vhod, kot na primer ta hiša na Goričicah.

60

A

0m

700 m 80 0m

m

G

900

600

m

O

100

0m

R A

0m

60

J 700 m

A V

0m

80

60

O

00

10

0m

70

m

0m

700

90

I

0m

m

0m

m

600

N

80

R

900

m

80

0m

0m

80

K I

900

plastnice

m

N

0

1 km

Hiša z zamaknjenim vhodom na Goričicah (foto: lasten arhiv)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

11

2.04 ANALIZA VODA Cerkniško polje je kraško polje, na katerem leži presihajoče Cerkniško jezero. Jezero ob viških dežja jeseni in spomladi naraste, v sušnem obdobju pa presahne in voda ostane le v strugi in za nasipom. Eden izmed dveh glavnih dotokov vode je Stržen, ki je tudi struga jezera in izvira na jugovzhodu Cerkniškega polja. V Stržen, ki izvira kot Jezerščica, pritekajo okoliški potoki, ki so po večini dobili svoje ime po naseljih, skozi katera tečejo (Laški potok, Beli breg, Goriški Brežiček, Lipsenjščica, Žerovniščica, Grahovščica, Martinjščica in potok sv. Marije Magdalene). Drugi dotok je Cerkniščica s svojimi pritoki, ki se zliva v Cerkniško jezero v bližini Velike in Male Karlovice. Ob večjih nalivih voda priteka v jezero še iz bruhalnikov pod Javorniki.

Večino vodotokov so ljudje regulirali, saj so stari bregovi močno vijugali. Notranjski regijski park je dal pobudo in na nekaterih mestih že začel renaturacijo vodotokov na območju Cerkniškega jezera. Z renaturacijo se bo voda dlje zadrževala na mestu in tako oblikovala mokrišča, ki bi živalim in rastlinam nudila življenjski prostor.

Tu naj opozorim, da je bil v preteklosti spremenjen tudi tok potoka sv. Marije Magdalene, kjer je bilo nekoč mokrišče. Mislim, da bi bilo tudi tu smiselna renaturacija potoka. Potem bi na tem mokrišču v bližini turističnega centra tudi opazovali nekatere živali in rastline.

Vse površinske vode na Cerkniškem polju imajo kot pravi predstavniki kraškega sveta izredno velika nihanja v količini vode, kar ni najprimernejše za mlinarstvo. Kljub temu so na Notranjskem mlini na vodni pogon zrasli povsod, kjer so bile zanje kolikor toliko ugodne razmere.

Cerkniščica

potok sv. Marije Magdalene

Velika in Mala Karlovica

Martinjščica

Grahovščica Rešeto

Vodonos

Žerovniščica

Zadnji kraj

Stržen Lipsenjščica

Beli breg

Laški potok

Goriški brežiček

Jezerščica

N

presihajoče jezero

stalna voda

reke in potoki

mlin in žaga

mlin

fužina

0

1 km

Struga Stržena (http://www.nationalgeographic.si/pic/ngm/2007/11/02-velika.jpg, 2012)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

12

2.05 ANALIZA KRAJINE Tradicionalna kulturna krajina odraža zgodovinski razvoj prostora in je nosilka prostorske identitete. Tu se prvine kulturne dediščine prepletajo z naravnimi vrednotami. (http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=18&lang=slo)

S

L

I

Cerkniško polje je travnat planotast svet, ki ga omejujejo gozdovi: na severu gozd na Slivnici, na zahodu pogozdena Križna gora, na jugu gozd na Javornikih, ki se povezuje s pravim pragozdom pod Snežnikom.

Cerkniško jezero uvrščamo med izjemne krajine Slovenije. Zaradi spreminjajočega vodostaja je območje jezera namenjeno košnji trave oziroma pašnikom. Med obema sistemoma, med gozdovi in pašniki, so na severni strani jezera nastala naselja, v bližini katerih so ljudje oblikovali kulturno krajino v obliki mozaičnih njiv. Vse tri velike zelene poteze (gozd, njive, travniki) se vlečejo čez celotno polje v smeri severozahodjugovzhod.

Prostor dodatno oblikujejo tudi manjše zelene poteze. Tu gre predvsem za drevje v linijskih in točkovnih oblikah. Linijske oblike lahko vidimo ob vodah in v drevoredih ob cestah. Lepo ohranjeni so deli enostranskega lipovega drevoreda med Planino in Martinjakom iz prve polovice 20. stoletja, ohranjen je tudi del pri Marofu.

Kot točkovni poudarki v prostoru so pogosto posamezna drevesa ali skupine dreves. V prostor so postavljena tako, da kažejo na pomembnost in značaj prostora. Imajo pa tudi nekatere “funkcionalne” prednosti, kot so senca, orientacijsko znamenje, zaščita pred vetrom.

V

N I

C

A

K

“V drevesno dediščino uvrščamo drevesa, ki zaslužijo posebno pozornost. Pogosto gre za drevesa, ki že več stoletij vztrajajo na vaseh, v mestih, na križiščih, ob cerkvah in kapelicah, ob poteh in v gozdovih. Med seboj se razlikujejo po velikosti, starosti, značilnostih, vselej pa v sebi hranijo vsako svojo zgodbo. So neločljiv del ljudskega spomina in pri ljudeh zbujajo občutek spoštovanja. Tako za njihovo ohranjanje ni pomembno zgolj fizično varovanje temveč tudi ohranjanje njegove duhovne vsebine, ljudskega izročila, v katerem zavzema posebno mesto in brez katerega bi morda marsikatero drevo padlo v nemilost novih urejevalcev prostora.” (http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=18&lang=slo, 2012)

R

I

Ž N A

Preprosto si ne morem predstavljati "placa" pri taboru v Cerknici brez lipe, saj bi prostor brez nje izgubil svojo identiteto. Namesto lipe se kot javno drevo pojavljajo tudi druge vrste. Po ljudskem izročilu je lipa v smislu pripadništva Slovanom kot simbol Slovenstva še vedno nenadomestljiva. Lipo poleg vode, gore in polj kot osrednji motiv najdemo tudi v grbu občine Cerknica.

G

J O

A R A

V O

R

N I

K I N

gozdovi

linijsko zelenje

travniki in pašniki

njive in polja

točkovno zelenje

0

1 km

“Plac” pred taborom v Cerknici (foto: lasten arhiv)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

13

smer Ljubljana

2.06 ANALIZA PROMETA Glavna prometnica teče iz smeri Ljubljana proti Loški dolini po severni strani Cerkniškega polja in pelje skozi vsa naselja, ki so se razvila tudi zaradi tranzitnega pomena tega območja v zgodovini.

Glavna cesta je nekoč peljala proti Loški dolini mimo Loškega gradu in gradu Šteberk, kateremu je pripadala pristava sv. Marije Magdalene na Marofu ob Cerkniškem jezeru.

Druge pomembnejše poti so cesta, ki vodi iz Cerknice mimo Begunj proti Ljubljani, in ceste iz Cerknice do naselij Dolenja vas in Dolenje Jezero.

Po hierarhiji poti potem sledijo makadamske poti, ki v celoti obkrožijo Cerkniško jezero in nudijo dobro priložnost za ogled znamenitosti tega prostora s kolesom. Na južni strani jezera se pot navezuje na Rakov Škocjan in okoliške vasi, kjer pot pod Javorniki vodi mimo vasi Otok in Laze vse do Gorenjega jezera. Po severni strani polja pa poteka med glavno cesto in Slivnico Napoleonova pot (po kateri gre tudi Velika Krpanova pot), ki sicer vodi naprej proti Bloški planoti a se križa s potjo, ki vodi mimo mlinov ob Žerovniščici proti gradu Šteberk in naprej do Gorenjega Jezera in tako se sklene krožna pot okoli jezera, ki omogoča gibanje mimo glavne prometnice.

Na severni strani pod glavno cesto je Cerkniško polje prepredeno z ožiljem poti, ki sicer kmetom omogočajo dostop do njiv, vendar bi jih lahko uporabljali tudi v turistične namene. Za nekakšno stičišče vseh različnih tipov poti pa se poleg Cerknice pokaže tudi Marof, ki bi lahko zato bil dobro izhodišče za turizem.

Marof je tudi dobro izhodišče za pohodništvo, saj je mimo pristave že nekoč vodila pot preko Slivnice, ki je danes priljubljena pohodniška točka tako za domačine kot tudi za turiste.

grad Loško

pristava

Velika Krpanova pot

Karlovški grad (ni vidnih razvalin)

Napoleonova pot

smer Lož

grad Šteberk

glavna prometnica (Ljubljana - Lož)

smer Stari trg

večje lokalne ceste

stranske poti

Cerkniško jezero

razvaline gradov

pomembnejše poti okoli jezera

naselja

stara glavna pot (Ljubljana - Lož)

pristava sv. Marije Magdalene

0

N

1 km

Drevored ob glavni prometnici (foto: lasten arhiv)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

14

2.07 ANALIZA POSELITVE

Zelše

Kljub težkim razmeram za življenje je Cerkniško polje zaradi svoje lege v prostoru in prehodnega značaja razmeroma gosto poseljeno. Rodovitne zemlje ni veliko in zaradi pomanjkanja le-te, jo je človek znal zelo ceniti in zato ni gradil na njej. Še danes je zasnova naselij dobro čitljiva.

Naselja so se oblikovala na severni strani jezera ob glavni prometnici zaradi primernejše osončenosti, lažje prehodnosti in večje površine med jezerom in vzpetino. Izjema v legi na južni strani jezera sta le vasi Laze in Otok, ki je med drugim edina otoška vas v Sloveniji.

Vsa naselja so nastala ob vodnih virih in so v veliki meri izkoriščala moč vode z mlini, žagami in kovačijami. Samo vasi Dolenje jezero in Otok, ki ležita v neposredni bližini jezera, nista nastali ob potoku (tekoči vodi).

Zaradi pomanjkanja rodovitne zemlje so ljudje gradili na manj rodovitni zemlji. Vsa naselja so tako nastala ob vznožju vzpetin, pri čemer sta izjemi le Dolenja vas in Dolenje Jezero.

Na jugovzhodnem robu Cerknice še vedno stoji skupina kozolcev, ki so bili odmaknjeni od naselja in postavljeni bližje travnikom, med drugim tudi zaradi požarne varnosti.

Cerknica Podskrajnik

Dolenja vas

Razmerje med obsežnimi neposeljenimi predeli in v pokrajino načrtno postavljenimi naselji z arhitekturo, ki navzven ni bila dominantna, vendar ima znotraj naselbin redke dominante, ki so vključene v silhueto naselij, je tisto, ki združuje skupne lastnosti regije, kar bi moralo ostati temeljna lastnost njene identitete. (Živa Deu, Podeželske hiše na Slovenskem, 2006)

Marof Dolenje Jezero Martinjak

Grahovo

Žerovnica

Lipsenj Podšteberk

Goričice Otok

Gorenje Jezero

Laze

N

gozdovi

vode

ceste

njive in polja

grajeno

plastnice

0

1 km

Pogled na Cerknico iz Goričic, vidna dominanta cerkve (foto: lasten arhiv)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

15

2.08 KULTURNA DEDIŠČINA CERKNIŠKEGA POLJA 1.

1. Loški grad (ostanki skriti v zelenju) 2. Tabor v Cerknici (arheološko najdišče Cerkev Marijinega rojstva v Cerknici, Kravanjeva hiša, Gerbičeva rojstna hiša) 2.

1.

4.

9.

3.

Tabor v Cerknici (foto: lasten arhiv)

Velika Krpanova pot 5.

8.

6.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

Napoleonova pot

2.

7.

Gozdna učna pot ob bunkerjih Rapalske meje

7.

8.

1.

Čebelarska učna pot

Kozolec v Cerknici (foto: lasten arhiv)

Herblanova kašča (foto: lasten arhiv)

Skupina kozolcev v Cerknici Zelška cerkev Karlovški grad (ostanki niso vidni) Pristava sv. Marije Magdalene Fužina v Grahovem Mlini ob Žerovniščici (Veselov, Mekavcov, Landavcov, Rutarjev in Krkotov Herblanova kašča Petričev mlin ob Lipsejnščici Grad Šteberk (lepo ohranjeni zidovi v gozdu) Malnarčkov mlin ob Lipsejnščici Domačija pri Češnjevcu in Uletova domačija na Goričicah Hlapinov mlin ob Goriškem brežičku

9.

11.

10.

Češenjceva hiša (foto: lasten arhiv)

12.

6.

Hlapinov mlin (foto: družinski arhiv)

2.09 NARAVNE ZNAMENITOSTI CERKNIŠKEGA POLJA

3.

13.

5.

14.

Uletova hiša (foto: lasten arhiv)

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

Presihajoče Cerkniško jezero Ponorni jami Velika in Mala Karlovica Bruhalniki vode pod Javorniki Gorovje Javorniki Križna gora (pod njo Križna jama) Izvir Lipsejnščice Izvir Žerovniščice (Veselova jama) Geometrija polj Coprniška gora Slivnica

4.

N 0

Cerkniško jezero (foto: lasten arhiv) 1 km

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

Križna jama

(http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5 C2010%5CV_colnu_287553.jpg, 2013)

02 ŠIRŠI KONTEKST

16

2.10 ZNAČILNOSTI TIPIČNE NOTRANJSKE VASI

Dolenja vas, naselje ob vodi

čica

Cerkniš

Naselja na Notranjskem so se oblikovala gručasto ali obcestno, odvisno od prostora, stavbe pa so zaradi drobnih prilagoditev naravnim danostim značilno notranjske.

V likovnem oblikovanju stavbnih podrobnosti je mogoče razpoznati sočasno oplajanje iz sredozemskega in srednjeevropskega kulturnega prostora. Kot tipično notranjsko naselje se je obcestna vas razvila ob pomembni prometnici. Za tako obliko naselja so značilne vzdolž ceste razporejena poselitev, razpotegnjenost naselbinskega telesa in največkrat z zelenjem zakrita fasada, medtem ko je glavni likovni poudarek na notranji, obcestni naselbinski fasadi. Zadnja stran naselja je bila največkrat vezana na obdelovalne agrarne površine, tako se je iz obcestnega, skupnega prostora program na Notranjskem običajno razvijal preko bivanjskih prostorov, naprej v gospodarsko poslopje, ki se je odpiralo na sadovnjak in v ozadju kmetijske obdelovalne površine. Po izvoru izhaja ta vrsta naselja iz srednjeveških "kolonizatorskih" vasi, vse do danes pa je bilo obcestno naselje ena od osnovnih oblik razširjanja prvotnih manjših naselbin ali organizirane gradnje novih naselij za intenzivno rabo agrarnih površin ali navezavo na cesto (prevozništvo). (Peter Fister, Arhitekturne krajine in regije Slovenije, 1993) Značilni predstavnik take oblike na Notranjskem je vas Žerovnica, katere glavna ulica je oblikovana lijakasto. Ob glavni cesti so bivalni prostori. Naprej proti zelenemu zaledju si sledijo še hlev za živali, sadovnjak in nato njive. Ob izviru Žerovniščice, ki je ena bolj pretočnih rek, malce stran od vasi pa so se izoblikovali mlini, ki so še danes precej dobro ohranjeni, in nekateri izmed njih so še vedno v stanju za obratovanje. Na vrhu hriba je cerkev kot dominanta.

Poseben primer je Dolenja vas, kjer se je cesta oblikovala ob potoku in nato se je ob cesti in potoku razvila vas, ki precej spominja na obcestno.

Druga oblika tipične notranjske vasi je gručasto naselje. To je strnjeno naselje, v katerem so domačije, stavbe, razpostavljene nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupinah. Gručasta oblika naselitve, kot samostojna oblika ali vezana na pravilne (načrtovane) razpostavitve, je po izvoru lahko prvotna. Pojavlja se po vseh delih Slovenije in na vseh oblikah terena.

Primer takega naselja je vas Lipsenj.

Pomembni objekti in javni prostori imajo najboljšo lego v vasi, običajno ležijo v višjem delu vasi. Navadno je na eni od skrajnih točk vasi cerkev s pokopališčem. Dominante so sicer neznačilno locirane in redke, iz pokrajine izstopajo le zaradi svojih arhitekturnih posebnosti: gradovi, redke cerkve. Obcestna naselja imajo poudarjene pomembne stavbe po vzoru "trške" arhitekture, poudarki so na arhitekturi stavb vzdolž cest, ki tvorijo "trško" ulično linijo. Posebnost cerkniške arhitekturne krajine je položaj dominant na zaključkih naselij.

(Peter Fister, Arhitekturne krajine in regije Slovenije,1993)

a

ščic Žerovn

L

ica

nšč

ej ips

Lipsenj, gručasto naselje Žerovnica, obcestno naselje

N

vode

ceste

njive in polja

grajeno

0

200 m

Žerovnica iz zraka (http://giskd2s.situla.org/MK_Foto/d02292-001-b.jpg, 2013)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

02 ŠIRŠI KONTEKST

17

Steinbergova upodobitev Cerkniškega polja (http://giskd2s.situla.org/NMS_GraficniKabinet/G-5177.jpg, 2012) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

18

3.01 TURIZEM

ostanki Loškega gradu

Cerkniško polje je skoraj v celoti zavarovano kot Notranjski regijski park. Izjemna dragocenost Notranjskega regijskega parka je prepoznana tudi na Evropski ravni, saj je kar 40 % občine Cerknica vključene v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Samo Cerkniško jezero pa je kot največje slovensko ohranjeno mokrišče zaščiteno z Ramsarsko konvencijo.

arheološko najdišče tabor v Cerknici Zelška cerkev skupina kozolcev

Velika Krpanova pot

pristava sv. Marije Magdalene

Napoleonova pot

Vožnja z lojtrnikom (http://www.bodieko.si/foto/2011/03/lojtrni-voz2.jpg, 2013)

Prostor se ponaša z veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednostjo. Odlikujejo ga številni naravni in kulturni spomeniki ter preplet obojega v prepoznavni kulturni krajini, ki je posledica dolgoletnega in kakovostnega prepleta narave in človeka.

Surfanje na jezeru (http://www.delo.si/assets/media/picture/20120723/Cerkni% C5%A1ko_jezero_2_hires.jpeg0.jpeg?rev=1, 2013)

Turizem, ki je tu prisoten že dolgo, se je začel razvijati predvsem po Valvasorjevem slavospevu v knjigi Slava vojvodine Kranjske, s katero je Cerkniško jezero umestil na svetovni zemljevid ogleda vrednih naravnih čudes. V občini Cerknica sta poleg jezera najbolj obiskana še Rakov Škocjan in Križna jama. Za turizem je zanimiva predvsem športno-rekreativna ponudba na Cerkniškem jezeru. Ker se je jadranja na deski veliko lažje učiti na jezeru kot na morju, bi lahko v neposredni bližini jezera poleg čolnov in koles poleti izposojali tudi jadralne deske in poučevali jadranje, pozimi pa izposojali drsalke in tekaške smuči. Pomembno vlogo imajo tudi okoliške sprehajalne, planinske, pohodniške, učne, kolesarske in jahalne poti, ki pa so slabo označene. Zime na Notranjskem so kar precej hude. Čeprav v današnjih časih zapade manj snega kot ga je v preteklosti, ga je še vedno dovolj za zimske radosti. Če zapade sneg, je Cerkniško polje primerno tudi za rekreacijo s tekom na smučeh. To so ugotovili tudi domačini, saj jih pozimi lahko vidimo, kako tečejo, ali pa v snegu opazimo sledi njihovih smuči. Smučanje po strminah se tu ni razvilo, kljub temu da ima smučanje z bloškim smučarjem svoje izvore nedaleč od tod. Na Slivnici sta sicer dve majhni strmini, ki pa nimata niti fiksnih vlečnic in ju uporabljajo le domači smučarji iz smučarskega kluba. Smučišče Kalič je od Cerknice le malo bolj oddaljeno kot od Postojne. Sicer ni v najboljšem stanju, vendar v kombinaciji s tekom na smučeh in drsanjem na Cerkniškem jezeru predstavlja zanimivo popestritev za preživljanje mrzlih zimskih dni.

ponorni jami Velika in Mala Karlovica (blizu je stal Karlovški grad) geometrija njiv in polj fužina v Grahovem gzdna učna pot ob bunkerjih Rapalske meje izvir Žerovniščice, Veselova jama Čebelarska učna pot

mlini ob Žerovniščici Herblanova kašča Šteberški grad grajski mlin izvir Lipsenjščice

bruhalniki vode pod Javorniki

kulturna dediščina starih kmečkih hiš Hlapinov mlin ob Goriškem brežičku presihajoče Cerkniško jezero N

izvir Jezerščice

Poleg neposrednega stika z naravo skozi obdelovanje zemlje in skrb za živali znotraj kmetijstva (tu v večji meri ni prisotno kot intenzivno ampak kot ekološko kmetijstvo), poseben odnos in stik z naravo predstavljata tudi lov in ribolov. Oba izkoriščata naravne danosti in hkrati naravi tudi vračata s tem, ko pomagata živalim. Tako vse tri panoge sooblikujejo naravo in izkoriščajo njene plodove. Za turiste bi lahko bil zanimiv pristen stik z naravo predvsem preko spoznavanja ekološkega kmetijstva, saj bi pri drugih dveh hitro, preveč in nenadzorovano posegali v naravno okolje. Ribičem bi se na primer lahko pridružili v obdobju, ko jezero presiha in se rešuje ribe, lovci pa bi jih lahko peljali na opazovanje divjih živali v bližnje gozdove.

Vožnja s sanmi (http://www.bodieko.si/foto/2011/03/zimske-sani-1.jpg, 2013)

Območje pristave na Marofu je zelo primerno za kmetijstvo, saj je bila tudi postavljena s tem namenom in ima blizu veliko pripadajočih obdelovalnih površin. Sam lastnik pristave se že dalj časa ukvarja z ekološko pridelavo na tej zemlji, pridelke pa skoraj v celoti trži v Ljubljano. Eko-pridelek sicer lokalno ponuja turistom, toda njegov izvoz je nujen, saj domačini večinoma ne kupujejo teh pridelkov. Ljudje v tem prostoru veliko pridelajo tudi sami. Prav za ta prostor je značilna dnevna migracija v Ljubljano in popoldansko ljubiteljsko ukvarjanje s kmetijstvom. Zato je kmetijstvo, sicer v drugačni obliki, še vedno v veliki meri prisotno, kljub temu da kmet kot primarni poklic ni več aktualen.

Na Marofu bi se izoblikoval center, ki bi povezoval še druge točke kulturne dediščine, ki imajo potencial za razvoj v ekološki turizem. Na rodovitni zemlji ob pristavi se pridela veliko ekološko neoporečne zelenjave, med drugim tudi prastaro vrsto pšenice, tj. piro. Ta je v času, ko se moderni človek ponovno poskuša vrniti k naravi, pravi hit v prehrani.

V sklopu razvoja turizma na podeželju bi bilo potrebno razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah oziroma samostojne storitvene dejavnosti, ki so uravnotežene z osnovno usmeritvijo sonaravnega razvoja: trženje tipičnih izdelkov, večje spodbujanje kmetijske dejavnosti in povečevanje deleža ekološkega kmetijstva. (Bernardka Božič, Pomen in možnosti razvoja turizma v občini Cerknica, 2011)

Drsanje na jezeru (http://www.delo.si/assets/media/picture/20120723/Cerni%C5%A1ko_jezero_3a_hires.jpeg1.jpeg?rev=1, 2013)

Reševanje rib (http://www.kiberpipa.org/~materiali/Resevanje-Dax1.jpg, 2013)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

19

Marof bi kot izhodišče za turizem bil tudi osrednji steber za trženje tipičnih izdelkov.

Povezal bi se tudi s še vedno delujočimi mlini in žagami na vodo ob Žerovniščici, ki pa meljejo le za lastne potrebe. Tu bi piro lahko zmleli v moko na star, okolju prijazen način.

Tako mletje sicer ni mogoče za količinsko prodajo, vendar je smiselno trženje take moke in izdelkov iz nje kot izjemno kakovostnih in ekološko popolnoma neoporečnih.Tudi obiskovalec pristave bi v primeru, da bi bil tu v pravem delu leta, lahko spremljal proces od pire na polju do kruha na mizi. Podobno kot s piro je tudi z drugimi pridelki. Na primer, iz ajde bi lahko pripravili tradicionalne ajdove žgance. V centru ob pristavi bi potekale delavnice, na katerih bi spoznavali tradicionalne stare recepte in načine za pridelavo in pripravo hrane.

fužina v Grahovem

Grahovščica Potoček sv. Marije Magdalene

Goz dna

učna

pot

ob b

unke

rjih

Rap

alsk e me

je

pristava sv. Marije Magdalene

mlini in žage ob Žerovniščici

Žerovniščica

Lipsenjščica

N

Goriški brežiček mlin na Goričicah

razvaline gradu Šteberk

S takim delovanjem bi pripomogli k ohranitvi in obnovi mlinov ob vasi Žerovnica, ki ima lepo ohranjen urbanizem obcestnega naselja. Ob lijakastem izteku ceste/trga se naselje sreča z reko Žerovniščico. Od izvira pa do te točke se na razdalji 500 metrov zvrsti kar 5 mlinov in žag z manjšimi kovačijami za lastne potrebe (Veselov, Mekavcev, Lantovcev, Rutarjev in Krkotov). Mlini in žage so v veliki meri ohranjeni. Vse žage so v funkcionalnem stanju, vendar so s pogona na vodna kolesa presedlali na turbinski pogon. Tudi trije od petih mlinov so še funkcionalni, a le občasno poženejo mlinske kamne. Mlini na vodni pogon količinsko niso konkurenčni, njihova vrednost je v ekološkem vidiku. Tu bi lahko ekološko pridelano hrano tudi ekološko predelali, da bi ta imela še večjo vrednost. Izdelki, ki bi imeli večjo vrednost, bi imeli zato tudi višjo ceno, kar bi spodbudilo domačine, da bi ponovno zagnali mlinske kamne, ki so nekoč mleli noč in dan, vse dni v letu razen ob treh največjih praznikih. Domačini bi tako služili z vodenimi ogledi mlinov in prodajo domačih izdelkov.

Poleg mlinov so zanimive tudi žage, ki so do nedavnega nudile možnost večjega zaslužka, zato so načeloma tudi bolje ohranjene in prenovljene. S povečano potrebo po gradbenem lesu na Marofu bi se lahko spodbudila tudi uporaba teh žag, kjer bi bil lahko tudi prostor za delavnice za obdelovanje lesa. Debevec, lastnik žage v najbližji vasi (Krkotova žaga), se celo ukvarja s prenovami lesenih delov mlinov in ima v bližini svojo delavnico, v veliki meri pa tudi izkorišča staro žago. Z usmeritvijo žag v izdelavo določenih tradicionalnih izdelkov iz lesa bi oživela tudi lesarska obrt in bi lahko bila za zgled ostalim predelom v Sloveniji.

Mlini ob Žerovniščici tako nudijo potencial za turistične oglede, obdelavo lesa (razvoj lesenih izdelkov visoke dodane vrednosti) in prodajo ekoloških izdelkov. Glede na to, da danes tone v pozabo veliko število tradicionalnih obrti, med katerimi je tudi mlinarstvo, bi bilo zanimivo, če bi se v enem od mlinov posvetili poučevanju te skozi zgodovino življenjsko pomembne obrti.

Stavbe, v katerih so mlini, so potrebne prenove, brez večjih predelav. Potrebno je tudi speljati krožno pot, ki pelje od vasi do izvira po eni in nazaj po drugi strani potoka. Med obema stranema lahko prehajamo ob mlinih, saj sta pri vsakem izmed njih vsaj dva mostiča, eden nad in eden pod mlinskimi kolesi. Ob izviru (v za jamarje zanimivi Veselovi jami) pa se pot spelje do gozdne učne poti ob bunkerjih Rapalske meje, ki vodi v Grahovo do fužine.

Prelepa fužina v Grahovem je v lasti Notranjskega muzeja, ki jo trenutno prenavlja. Ko bo prenova končana, bo muzej tu imel prostore za razstave.

V jugozahodni smeri stranske poti, ki bi lahko bile označene kot kolesarske, peljejo od Žerovnice do gradu Šteberk, ki je v spominu ljudi skoraj pozabljen, a si zasluži pomembnejše mesto. Tu bi bil potreben poseg, s katerim bi se razvalinam dalo nov program, ki bi generiral promet turistov.

Ob izviru Goriškega Brežička na čarobnem mestu že več kot 300 let stoji Hlapinov mlin, ki ga v svojem delu omenja že Steinberg, kar ga tudi vsebinsko naveže na pristavo na Marofu. Tu bi šlo za odmik iz mesta v naravo z možnostjo dela na kmetiji in na mlinu v idiličnem okolju Cerkniškega jezera. Trenutno je brez vsebine in zato tudi propada. Da bi se to spremenilo, je sem potrebno umestiti nov program, ki bi ohranjal kulturno dediščino. Ker je tu količina vode občutna manjša kot na Žerovniščici, pa se mlin ne bi mogel preživljati samo s trženjem moke. Zaradi lastnosti lokacije mislim, da je primerna za umik posameznika ali manjše skupine iz mesta v naravo v neko minimalno enoto, kjer bi ponovno vzpostavili stik z naravo in s samim sabo.

Omrežje potencialnih lokacij za razvoj ekološkega turizma ob Cerkniškem jezeru 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

20

3.02 MLINARSTVO NA NOTRANJSKEM Vse površinske vode na Cerkniškem polju so pravi predstavniki kraškega sveta z izredno velikimi nihanji v količini vode, kar ni najprimernejše za mlinarstvo. Kljub temu so na Notranjskem mlini na vodni pogon zrasli povsod, kjer so bile zanje kolikor toliko ugodne razmere.

Mline so tako postavili celo ob Lipsenjščici, ki ima dovolj vode samo ob dežju. Drugače je na bilo Žerovniščici, ki ima večji pretok vode, zaradi česar so se mlini vrteli vse leto. (Šilc -Telič Magda , France Habe, Mlini in žage na vodni pogon, 1997)

Veselov mlin in žaga

Landavcev mlin in žaga

Mekavcev mlin in žaga

Mlinarstvo je za arhitekta zanimivo predvsem zato, ker je obrt zahtevala posebne pogoje.

Nekateri bistveni pogoji, kot je prisotnost tekoče vode, so bili že dani v naravi, druge pa so morali doseči z oblikovanjem prostora. Nastale so zgradbe, ki dajejo pokrajini značilno sliko, jo poživljajo in prilagajajo svojim potrebam z regulacijami voda. Vodo so morali zajeziti in jo po jezu in žlebu speljati do vsakega kolesa posebej. Kljub svoji preprostosti v oblikovanju stavb, morda pa ravno zaradi nje, mlini tako kot večina vernikularne arhitekture obvladujejo prostor in ga oblikujejo na nevsiljiv način. Čeprav so postavljeni sredi narave, ne delujejo kot dominante v prostoru, ampak kot del celote. V prostor so postavljeni premišljeno, da bi kar najbolje izkoristili naravne pogoje, ki so bili dani. Mlinarske stavbe in žage so stale čim bližje vodi, ostali kmetijski gospodarski objekti pa so bili umaknjeni višje, kjer jih poplave niso več dosegle. Pri vseh mlinih na tem področju je šlo za zidane pritlične stavbe z lesenim ostrešjem (nekatere so do danes dozidane) in opečnato kritino (navadno bobrovec), ki so bile po večini del stanovanjskega poslopja.

Zidana stavba je lahko kljubovala visokim poplavnim vodam, ki so večkrat vdrle tudi v mlin. Žage so običajno stale na drugi strani potoka kot mlini in so razen temeljev skoraj povsod v celoti lesene.

Vstop v mlin je bil iz veže, na drugi strani pa so bila še vrata, ki so vodila iz mlina na jez. Pri vseh mlinih gre za en prostor, ki je razdeljen na zgornji in spodnji del. Spodnji del je v višini vhoda, na njem stoji "paikl", v katerem je sito in se nabira moka, ter "graisanca". Zgornji del, kamor vodijo stopnice, se imenuje "štainpod". Tu so mlinski kamni, obiti z lesom. Nad kamni je lesen lijak (grot), v katerega vsipajo žito. Na grot je montiran zvonček, ki zazvoni, če se ta izprazni. Ob robu štainpoda je ograja. Pod štainpodom sta lesena polza, ki nosita pod, ter jeklena os, na katero je navezan zgornji kamen, ki se vrti. Spodnji kamen se ne vrti. Spodnji del osi je preslica, ki jo poganja palčno kolo, in je po vretenu povezana z vodnim kolesom.

Preslica je obenem povezana z rogovilo, ki trese sito in graisanco. Stope in vsak mlinski kamen je poganjalo posebno kolo. (Iztok Razdrih, Mlini in Mlinarstvo, 1977) Razen težjih tehničnih del (klepanje kamnov, popravljanje mlina in mlinskih koles), ki jih je opravil gospodar, so vsa druga dela v mlinu opravljale ženske.

Mlinarji, med katerimi je vsak imel svoje stalne stranke, so bili v vasi in okolici kar ugledni ljudje. "Pravijo, da ga ni poštenega mlinarja pod soncem. Seveda je mlinar 'tat', če ne drugače, odnese vedno nekaj moke s seboj na obleki." (http://www.notranjskipark.si/index.php?catid=82&lang=slo, 2012)

Landavcev mlin, notranjost

Rutarjev mlin in žaga

Veselova žaga, notranjost

Za pogon mlina niso potrebovali veliko vode. Mlin so zagnali tako, da so odprli zapornico in spustili vodo v žleb. Če je bilo malo vode, so počakali, da se je nabrala za jezom, in potem mleli, dokler je bilo kaj vode.

Notranjska je po 2. svetovni vojni doživela velik industrijski razvoj, zaradi česar so ljudje začeli opuščati kmetijstvo, s tem pa je začelo izginjati tudi mlinarstvo, saj je v svojem bistvu vezano na poljedelstvo. S tem pa izginjajo tudi znanje in obrti, povezane z mlinarstvom.

Mlini so imeli nekdaj značaj javnih stavb, saj so se kmetje, ki so pripeljali mleti moko, zadrževali v prostoru okoli mlina in tudi v sami hiši. Ljudje so prihajali in odhajali, ko so se mlinski kamni neprestano vrteli. Tu nastopi problem, saj se nekateri lastniki otepajo značaja mlina kot javne stavbe in si želijo miru. Če meljejo, meljejo zase, saj menijo, da se moke ne splača prodajati. Tako kulturne dediščine ne delijo z drugimi in počasi izginja v pozabo. Če bi lastniki mlinov videli (predvsem ekonomski) smisel v ponovnem zagonu mlinov in predstavitvi mlinov ljudem, bi se v teh kriznih časih za to gotovo odločili. S tem bi naredili korak naprej v prepoznavanju in ohranjanju kulturne dediščine in hkrati spodbudili turizem ter pomagali pri zagonu lokalnega gospodarstva.

Rutarjeva kovačija, notranjost

Mekavcev mlin, notranjost, štainpod (grot in mlinski kamni)

Krkotov mlin in žaga

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

21

3.03 ZGODOVINSKI OKVIR PRISTAVE Pristava sv. Marije Magdalene ob robu Cerkniškega jezera nastala kot eden izmed gospodarskih kompleksov gospoščine Šteberk. Stavba je bila sezidana okrog 1690. leta po domačem lokalnem baročnem okusu, z dvokapno streho s stranskimi čopi. Pomembno vlogo pri osamosvojitvi pristave in nastanku samostojne posesti je imela družina Steinberg. Leta 1688 je Wolf Ernest Steinberg prodal svoj dvorec in graščino Kalec pri Knežaku in se zaposlil pri knezu in kranjskem deželnem glavarju Johanu Seyfriedu Eggensbergu kot upravnik hošperške, logaške in šteberške gospoščine. Z ostankom izkupička denarja od prodaje Kalca je odkupil pristavo sv. Marije Magdalene in nekaj pripadajočih zemljišč. Steinberg je ostal upravnik združene hošperške gospoščine tudi po letu 1716, ko je celotno posest skupaj z logaško in šteberško gospoščino od Eggenbergov kupil Janez Gašper Cobenzl. Cobenzl je kot ambiciozna, vplivna in razgledana osebnost spodbudil upravnikovega sina Franca Antona Steinberga, da je začel raziskovati Cerkniško jezero. Po upokojitvi leta 1747 je živel v Ljubljani in na pristavi sv. Marije Magdalene ob Cerkniškem jezeru ter preučeval kraške jame in pojave.

Po smrti Franca Antona Steinberga leta 1765 so dediči posest leta 1767 prodali na dražbi Ferdinandu Učanu. V 19. in 20. stoletju so se menjavali različni lastniki, leta 1991 pa je bila posest z dvorcem in gospodarskimi poslopji v procesu denacionalizacije vrnjena Alešu Kersniku. Gospodarska poslopja je več let uporabljala kmetijska zadruga, danes pa z njimi upravlja Aleš Kersnik, ki se v veliki meri zavzema za ohranitev in obnovo kulturne dediščine.

(Sapač I., Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; Med Idrijo in Snežnikom. 2006. Ljubljana)

Pristava sv. Marije Magdalene s hlevom v ozadju (posneto okoli 1950, vir: arhiv lastnika)

3.04 ŠTEBERŠKA GOSPOŠČINA Pristava sv. Marije Magdalene ob Cerkniškem jezeru je nastala kot gospodarski objekt, ki je pripadal šteberški gospoščini.

V zgodovinskih virih se Šteberk prvič omenja leta 1274 kot Stegberch. Nastal je na križišču prometnih poti. Takrat je glavna pot proti jugu potekala mimo gradu. Sprva je pripadal oglejskemu patriarhu, v njem pa so prebivali njegovi ministeriali vitezi Šteberški.

Ti so se v 13. stoletju izvili izpod patriarhovega gospostva in prestopili h grofom Goriškim, največjim oglejskim sovražnikom.

V drugi polovici 15. stoletja so grad pridobili gospodje Ellach in ga obdržali do leta 1524, zatem pa je grad doživel menjave mnogih lastnikov. Leta 1635 je šteberško gospoščino kupil Eggenberg (in s tem pridobil tudi pristavo) in si iz grajskih razvalin na mestu nekdanjega dvora in poznejše grajske pristave pozidal dvorec Spodnji Šteberk (Steegberg).

Od Eggenbergov je dvorec in gospoščino kupil grof Janez Gašper Cobenzl leta 1761, leta 1846 pa je lastnik Šteberka postal knez Weriand Windischgrätz, medtem ko se je pristava sv. Marije Magdalene osvobodila, k čemur je veliko pripomogla družina Steinberg.

Zaradi spremenjenega poteka glavne poti je danes razvalina nekoč mogočnega gradu nekoliko odmaknjena, kar je pripomoglo k temu, da se je ohranila vse do danes.

Steinbergova upodobitev lova v rešetu, vozadju na gričku je vidna pristava (Janez Kebe, Cerkniško jezero in ljudje ob njem, 2011) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

22

Grajsko jedro je sestavljal stanovanjski trakt z nekoliko višjim stolpom s cinami v vrhnji etaži. Današnji ostanki pričajo, da so bili zidovi zgrajeni v lepi romanski zidavi iz velikih klesancev, položenih v pravilne plasti. Veliki odprtini na severni in južni strani kažeta, da je bil tu urejen vhod v grad, najbolje pa se je ohranil zid na vzhodni strani, kjer še vedno sega v višino več metrov. Iz razvalin gradu je mogoče še danes razbrati temeljne poteze stavbnega razvoja, kar Šteberk uvršča med najpomembnejše gradove na Notranjskem. (Sapač I., Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; Med Idrijo in Snežnikom. 2006. Ljubljana) Grad stoji blizu izvira Lipsenjščice, ki izvira iz jame, iz katere ob večjih nalivih bruha voda.

Ob Lipsenjščici sta nastala dva mlina; prvi od izvira je bil grajski mlin. Spodnji mlin ("ta'žagni"), kjer je tudi žaga, še danes občasno zavrti mlinska kolesa, vendar melje le za lastne potrebe.

V širšo ureditev, v mrežo lokacij kulturne dediščine, vsako s svojo specifično turistično ponudbo, bi bilo smiselno vključiti tudi grad Šteberk, ki je nekoč obvladoval celoten prostor Cerkniškega polja, zdaj pa so to osamljene razvaline, ki jih obišče le malokdo.

Vendar pa si grad, ki je bil za zgodovino prostora izjemnega pomena, zasluži vidnejše mesto pri predstavitvi prostora, ki ga je sooblikoval tudi z izgradnjo pristave svete Marije Magdalene ob Cerkniškem jezeru. Tu bi lahko speljali zanimivo kolesarsko ali peš pot.

Obstoječe poti je potrebno le nekoliko urediti in označiti.

Valvasorjeva upodobitev gradu Šteberk (http://www.dickemauern.de/steberk/ansi.jpg, 2013)

Danes vidne razvaline gradu Šteberk (foto: lasten arhiv)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

23

3.05 FRANC ANTON STEINBERG

Povečava pristave sv. Marije Magdalene iz ozadja Steinbergove risbe (foto: arhiv lastnika)

Franc Anton Steinberg (foto: arhiv lastnika)

Osemnajsto stoletje velja za eno kulturno in tehnično najplodovitejših obdobij zgodovine Slovenije. S tem, kar je bilo v času dobrega stoletja na kulturnem in tehničnem področju storjenega pri nas, se uvrščamo ob bok velikim narodom v Evropskem prostoru. S svojimi delom in ustvarjanjem je vrsta mož (Valvasor, Gerbec, Maček, Florjančič, Hallerstein, Popovič, Mark, Scopoli, Janša, Hacquet, Gruber, Zois, Vega, Linhart in Schemerl) oblikovala kulturno zgodovino Slovencev. Eden teh mož je bil tudi Franc Anton Steinberg, politehnik, zemljemerec, raziskovalec krasa, slikar in dolgoletni kameralni svetnik, upravnik živosrebrnega rudnika in snovalec sloveče idrijske jamomerske in kartografske šole, kar mu danes pripisujejo kot največjo zaslugo.

Franc Anton Steinberg (Stemberg) se je rodil 28. 10. 1684 na Kalcu pri Zagorju na Krasu (nemško Steinberg). Ker se konjereja družini Stembergov ni obnesla, je Francov oče gradič Kalc prodal in potem upravljal pristavo Marije Magdalene, šteberško posest ob Cerkniškem jezeru. Na pristavi nedaleč od Cerknice je Franc Anton preživel svoja otroška leta in se tja tudi pozneje vračal. V okolju s skrivnostmi nenavadnega presihajočega jezera se je pričela oblikovati nepotešljiva zvedavost raziskovalca jezerskega naravnega fenomena in ljubitelja žive narave ob njem. Družinski domači učitelj Bion z Reke je dečka navdušil za fiziko in kabinetno eksperimentiranje. Steinberg je obiskoval ljubljansko jezuitsko šolo in s šolanjem nadaljeval na dunajski politehniki Karla VI. Po končani šoli je potoval po evropskih deželah.

Po vrnitvi domov se je oženil s hčerjo cerkniškega župana.

Na Planini je Franc Anton pričenjal svojo prvo državno službo cestnega in gozdnega nadzornika. Pridobil si je ugled in podporo grofov Cobenzl, ki je imel v lasti grad Šteberk in pristavo sv. Marije Magdalene. Leta 1712 je bil imenovan za cestnega nadzornika notranjske četrti in gozdarskega nadzornika rudnika v Idriji. Pod njegovim vodstvom so obnovili kameralno cesto prek Planinskega polja do Postojne. Njegova topografska karta za obnovo te ceste velja za prvo tematsko slovensko karto, izdelano v kartografski tehniki in risbi, ki postane pozneje značilna za idrijsko kartografsko šolo. Leta 1724 je Steinberg prevzel službo rudniškega upravnika v Idriji. Moral je urediti kritično proizvodno in gospodarsko stanje rudnika. Obnovil je rudniško "markašajdersko", jamomersko risalnico in rudniške jamske knjige. Rove rudnika je zmeril in izrisal njihov tloris in tloris njegovih objektov.

Naredil je tudi model (maketo) podzemne Idrije, kakršnega v tedanji Evropi še niso poznali.

Eden njegovih izumov je zemljemersko orodje "universal geometricum", sejalnik rude v žgalnici cinobra, izpopolnjeno rudniško dvigalo. Umrl je 7. februarja leta 1765 v Ljubljani.

Steinberg je svojo mladost in čas po upokojitvi preživel na pristavi Marije Magdalene.

Obnašanje jezera je preučeval od leta 1714 pa do svoje smrti. Vse življenje je bil občudovalec in raziskovalec Cerkniškega jezera in njegovega podzemnega sveta. Nenehno se je vračal na polno in presahlo jezero, med lovce, ribiče in kmete cerkniškega polja. Svoje poznavanje jezerskih razmer je povzel v knjigi Temeljno poročilo o prečudovitem, na notranjem Kranjskem ležečem Cerkniškem jezeru. Knjiga je najprej izšla v Ljubljani 1758, tri leta pozneje pa še v štajerskem Gradcu in je v veliki meri zasenčila Slavo vojvodine Kranjske (1761). Izdaja knjige v skrajšani izdaji v francoščini je znanje o jezeru, njegovem naravnem okolju, divjadi in ribah v njem ponesla tudi po francosko govoreči zahodni Evropi.

Tej izdaji je dodal glosar notranjsko narečnih slovensko-nemško-francoskih imen jezerskih pojavov in živalskega sveta ob njem. Podobno kot je raziskava jezera Valvasorja ponesla med člane angleške kraljeve družbe v Londonu, je Steinbergu znanstveni opis prinesel sloves tudi v daljni Edinburg in v kraljevsko biblioteko švedskega Stockholma.

Raziskovalno doživeto napisani opis Cerkniškega jezera in življenja ob njem ter uspešno upravljanje idrijskega rudnika in osnovanje idrijske kartografske šole Steinberga uvršča v skupino pomembnejših mož slovenskega osemnajstega stoletja. (neznani vir) Njegove pomembnosti se je zavedla tudi Idrija, saj mu je leta 1991 postavila spominsko ploščo ob praznovanju 500-letnice rudnika živega srebra in mesta Idrija. Zgornje besedilo je povzeto po zgibanki, ki je izšla ravno ob tej priložnosti. Mislim pa, da bi si zaradi svojega prispevka k raziskovanju in opisovanju Cerkniškega jezera ter ne nazadnje zaradi dejstva, da je tu preživel velik del svojega življenja, vidnejše mesto zaslužil tudi v Cerknici.

Posebno priložnost za to vidim v prenovi hiše, kjer je bival in v njej imel tudi svoj laboratorij, v spominsko hišo/muzej Cerkniškega jezera po Francu Antonu Steinbergu.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

24

3.06 PREDSTAVITEV LOKACIJE Pristava sv. Marije Magdalene stoji v bližini izvira potoka sv. Marije Magdalene ob glavni prometnici približno na sredini Cerkniškega polja v naselju Marof. Postavljena je tako, da ima pregled nad celotnim Cerkniškem poljem. Tu se stika tudi veliko različnih tipov poti.

Območje je zaradi slabo premišljenih posegov degradirano in si zasluži primernejšo ureditev in vsebino.

Gospodarski objekt, ki je na V strani pristave zrasel v 60-ih letih 20. stol., je potisnjen bližje k cesti, po kateri je povzel smer gradnje. Ko se peljemo skozi Marof, dobimo občutek, da se pristava sv. Marije Magdalene skriva v ozadju, čeprav bi morala dominirati.

Zaradi močne pozidave tudi v smeri SV–JZ pa ta objekt pristavi prekine stik s pripadajočimi obdelovalnimi površinami na V in lokacijo naredi v smeri V–Z fizično slabo prehodno, mentalno pa jo v celoti blokira in odreže. Zaradi prometne ureditve in ograje ob tem objektu je slab tudi stik pristave s potjo, ki vodi na Cerkniško polje. Na podoben način pristavo blokira tudi stanovanjska hiša na Z. Ta se skuša zapreti v smeri proti cesti s slabo oblikovano zeleno bariero, ki pa blokira tudi pristavo. Hiša prekinja stik pristave s pripadajočimi obdelovalnimi površinami na Z.

4.

1.

6.

1. Pogled iznad ceste (foto: lasten arhiv)

2.

2. Pogled iz zadnje strani (foto: lasten arhiv)

3.

5.

3. Iztek osi (foto: lasten arhiv)

4. Pogled proti pristavi iz ceste (foto: lasten arhiv)

5. Pogled na gospodarski objekt iz spodnje strani (foto: lasten arhiv)

6. Pogled na gospodasrki objekt izpred pristave (foto: lasten arhiv)

N 0

20 m

80 m

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

25

3.07 GLAVNE ZNAČILNOSTI Najbolj razpoznavna v prostoru je os poti, ki steče od pristave na Cerkniško polje. Prostor je oblikovan z zelenimi potezami: enostranski lipov drevored ob glavni cesti in geometrijski vzorec njiv. Os iz polja se ob pristavi prelmi in zamakne proti V in se tam naveže na Napoleonovo pot.

3.08 ANALIZA SMERI ZIDAVE Skoraj vse stavbe so pozidane v smeri SZ–JV. Največja izjema pri tem je gospodarski objekt na Z strani pristave, ki zapira območje pristave v smeri, v kateri bi moralo biti najbolje prehodno, to je v smeri SZ–JV (v zgodovini je tudi bilo prehodno v tej smeri, saj je to najpomembnejša smer za prehajanje po celotni notranjsko kraški legi, ki leži ob idrijski tektonski prelomnici, ki poteka v smeri SZ–JV, zaradi česar je prostor najbolje prehoden ravno v tej smeri).

3.09 ANALIZA POLNO PRAZNO Pri analizi polno prazno lahko opazimo, da je območje precej gosto pozidano in kako kontrastni so si med seboj objekti. Eni majhni, drugi izredno veliki, vsi skupaj so postavljeni v zeleni pas, kjer se stikajo rodovitna polja in pašniki. Naselje se je začelo oblikovati ob pristavi sv. Marije Magdalene, katere pripadajoči objekti niso uspeli zdržati zoba časa.

3.10 ANALIZA DOMINANT Naselje ima eno historično dominanto, in sicer pristavo sv. Marije Magdalene, ki pa prostoru ne dominira tudi kot višinska ali volumska dominanta.

Po svoji višini je pristava blizu okoliškim stavbam, volumsko pa jo preglasijo novejši objekti, ki so v bistveno večjih dimenzijah zrasli v njeni bližini. Ti se v svoji zasnovi niso prav nič ozirali na historično dominanto, ki je bila leta 2000 razglašena tudi za kulturno dediščino lokalnega pomena. Zaradi njih je tudi močno degradiran prostor ob pristavi.

3.11 ANALIZA PROGRAMA SMER ZIDAVE

POLNO PRAZNO

PROGRAM

DOMINANTE

N volumske dominante

historična dominanta

stanovanja

kmetijstvo

trgovine

Gospodarski objekt na Z strani pristave je bil oblikovan zgolj na podlagi nekih funkcionalnih zahtev, ki pa so se do danes že spremenile. Zato je stavba v veliki meri neizkoriščena.

V S krilu se nahaja prodajalna Perutnine Ptuj, v J krilu, ki se odpira na Cerkniško polje, pa je le ena majhna trgovina z avtomobilskimi deli. Ostalo je prazen prostor oziroma prostor za skladiščenje. Mislim, da je bistveno primernejša lokacija za avtomobilsko trgovino industrijska cona v Podskrajniku, kjer bi se gotovo našlo primerno mesto zanjo. Druga varianta bi bila, da se preselijo nekam v Cerknico. V Cerknico bi se lahko preselila tudi trgovina Perutnine Ptuj, kjer večinoma prodajajo perutninsko meso in jajca. Primerna lokacija za trgovino bi bila na primer v centru Cerknice, kjer je pred časom bila mesnica, ali pa v novem trgovskem centru na obrobju. Po mojih predvidevanjih in na podlagi mojega poznavanja ljudi v tem prostoru, bi se jim s tem prodaja celo povečala. Objekt ima več lastnikov, eden izmed njih je tudi lastnik pristave.

brez vsebine

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

26

3.12 ZAZNAVNA ANALIZA

Na

po

Gl

av

na

pro

me

leo

no

va

Glavni problem lokacije je velika količina nelogičnih grajenih robov, ki omejujejo prostor in njegovo prehodnost. Zeleni robovi načeloma dobro delujejo, samo gozdiček ob gospodarskem objektu deluje kot tujek v okolju. Zelenje na severni strani glavne prometnice lepo zakrije hleve v ozadju.

Okoli gospodarskega objekta na zahodni strani pristave so speljane poti, ki se nelogično navežejo na pot, ki vodi na Cerkniško polje.

Najprometnejša je glavna prometnica, ki pelje iz smeri Cerknice v smeri Loža.

Vozlišča so med seboj slabo povezana.

Poleg ohranjene kulturne dediščine so največja kvaliteta lokacije pogledi na zeleno okolje. Najzanimivejši so pogledi na mozaične vzorce njiv z jezerom v ozadju, zanimiv pa je tudi pogled na coprniško Slivnico.

po

t

tni

ca

1.

1. Slivnica (foto: lasten arhiv)

2.

Pa

tria

rho

va

2. Drevored v smeri Cerknice (foto: lasten

po

t 5.

3.

4.

4. Os poti (foto: lasten arhiv)

5. Pristava sv. Marije Magdalene (foto: lasten arhiv)

6. Njive in jezero v ozadju (foto: lasten

7. Drevored v smeri Loža (foto: lasten arhiv)

8. Pristava s Slivnico v ozadju (foto: lasten

erk niš k

op

olj

e

3. Njive ob potoku (foto: lasten arhiv)

aC

6.

Po

tn

7.

8.

N

vozlišče

pogledi

rob

zeleni rob

osi poti

pulz

0

20 m

80 m

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

27

62

5m

62

0m

61

5m

61

0m

60

5m

60

0m

595

m

590 m N

jezero

585 m

njive

pašniki, grajeno

gozd

3.13 ANALIZA NARAVNIH DANOSTI

580 m

575 m

570 m

565 pogozdeno

linijsko zelenje

drevo

mozaični vzorec njiv

plastnice

pristava

Potok sv. Marije Magdalene

N

m mokrišče

0

20 m

Na lokaciji se prepletajo vse oblike zelenja, ki so značilne za Notranjsko. Na južnem ravninskem delu se proti jezeru steka mozaični vzorec njiv. Pobočje Slivnice je pogozdeno, med obema področjema pa se nahaja območje pašnikov in grajenega tkiva.

Ob glavni prometnici je na tem območju ohranjen enostranski lipov drevored. Linijsko zelenje se je oblikovalo tudi ob potoku. Ljudje so drevje zasadili v smeri JZ–SV da bi njive varovalo pred vetrom. Ta ureditev se do danes ni ohranila v svoji prvotni podobi.

Na vzhodni strani pristave raste samostojno drevo, ki označuje pomembnejšo stavbo in je v preteklosti nudilo senco mimoidočemu popotniku.

Potok sv. Marije Magdalene je bil v preteklosti reguliran. Notranjski regijski park se zavzema za renaturacijo vodotokov na Cerkniškem polju. Renaturirali so že na primer Goriški Brežiček, ki je eden manjših potokov na zahodni strani jezera. Potoček danes ponovno teče po svojih prvotnih naravnih brežinah in s tem ustvarja ugodno okolje za živali. Mislim, da bi bilo smiselno renaturirati tudi potok sv. Marije Magdalene, saj se bo tu, tako kot nekoč, ob viških vode oblikoval bajer, ki bo nudil življenjski prostor različnim/številnim rastlinam in živalim, ki bi jih lahko s primerne razdalje opazovali.

Veliko število ptic se že sedaj zadržuje na tem področju. Ko stojimo južno od potoka sv.

Marije Magdalene, lahko občutimo mir in živo naravo.

Na zahodni strani gospodarskega objekta raste manj kvalitetno zelenje, gozdiček sredi ničesar, ki ga je brez negativnih posledic za prostor možno preoblikovati oziroma odstraniti.

80 m

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

28

N

Francisejski kataster (http://arsq.gov.si/Query/bild.aspx?VEID=240266&DEID=10&SQNZNR=1, 2012) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

29

3.14 PODROBNEJŠA ANALIZA PRISTAVE Od celotnega gospodarskega poslopja (pristava, hlev na zahodni, hlev na vzhodni strani in kozolec) se je do današnjega časa ohranila le pristava, saj so bili ostali objekti večinoma iz lesa in zato občutljivejši za zob časa. Točno leto izgradnje ni znano. Glede na to, da je gospodarsko poslopje pripadalo Šteberškemu gradu, ki je v 17. stol. bil že v razvalinah, lahko sklepamo, da je bila pristava zgrajena pred tem. V 17. stol. je bila verjetno obnovljena, nadzidana in dozidana (vzhodni del stavbe in gank). Iz tega obdobja se je ohranilo veliko arhitekturnih členov. Večja prenova se je zgodila tudi v 19. stol. V 20. stol. so naredili še nekatere nekvalitetne dozidave in prezidave.

1. Soba z nišo (rezljan strop iz 17. stol., lasten arhiv) 2. Detajl rezljanega stropa iz 17.stol. (lasten arhiv)

Analiza proporcev pristave

3. Klet (baročni križni obok, lasten arhiv)

4. Soba v nadstropju (lasten arhiv)

2.

3.

N TLORIS PRITLIČJA M 1:200

N

Sprednja, severna fasada ob glavni cesti je reprezentativna in pristavi sv. Marije Magdalene daje videz mogočnejše furmanske gostilne iz 19. stoletja. V pritličju so ohranjena večja štukaturno uokvirjena okna iz tega časa, v nadstropju pa so okna s kovanimi mrežami v pravokotnih maltnih okvirih iz 17.stoletja. “Nekoliko potlačeni polkrožno sklenjeni kamniti glavni portal je zaključen z močno, profilirano ravno preklado.” (Sapač, Grajske stavbe, 2006) Glavni portal iz rezanega kamna je iz prve polovice 19.stoletja.

Vrata so kasetirana, delno rezljana iz istega časa. Portal je dobro ohranjen, lesena vrata pa so že v slabem stanju. Robove hiše krasijo rustični šivani vogali. Zadnja gospodarska stran hiše je povsem funkcionalno oblikovana. Glavni element je gank s stopnicami iz pritličja v nadstropje. Največji funkcionalni problem hiše je povezava prostornega podstrešja z nadstropjem. Do podstrešja se lahko pride le preko lestve z ganka.

V hiši je dlje časa živel Franc Anton Steinberg, ki je poleg Valvasorja eden pomembnejših raziskovalcev Cerkniškega jezera. V nadstropju je ohranjena njegova soba in prostor, kjer je imel svoj laboratorij za raziskovanje jezera (dostopen je bil le iz njegove sobe). Laboratorij, ki je na vzhodni strani stavbe, ima obokan strop. V njegovem času je imel le eno severno in južno okno, kar je značilno za prostor s takim namenom. Po besedah lastnika hiše je to eden izmed dveh največjih ohranjenih laboratorijev tega tipa iz tistega časa.

Zato sem v pristavi predvidela muzej oziroma spominsko hišo posvečeno F. A. Steinbergu, njegovim raziskavam in raziskavam Cerkniškega jezera drugih avtorjev. Še eden razlog za tako odločitev je pomanjkanje muzejskih prostorov v cerkniški občini.

Pri obnovi stavbe želim ohraniti njene kvalitete (strope in stavbno pohištvo iz 17. in 19. stoletja) in sanirati kasnejše nekvalitetne posege. Zato reprezentativno fasado le obnovim in ohranim tako obliko kot je, medtem ko so na zadnji fasadi potrebne večje spremembe, da bi bila bolj urejena. Nujno je treba rešiti tudi funkcionalni problem, zato sem predvidela nove vertikalne komunikacije.

1.

TLORIS 1. ETAŽE M 1:200

Dvorec je preprosto enonadstropno poslopje, pozidano na pravokotnem tlorisu z zamikom na začelni južni strani. Stavbo prekriva opečna dvokapna streha, ki je na krajših stranicah prirezana na čop. Fasade so sedanjo podobo dobile med prenovo okoli sredine 19. stoletja, ko je bila posest z dvorcem v lasti družine Mekinda. (Sapač, Grajske stavbe, 2006 )

5. Steinbergov laboratorij (baročni križni obok, lasten arhiv)

4.

5.

7.

6.

6.Zunanji gank (lasten arhiv) ohranjeno iz 17. stoletja

ohranjeno iz 19. stoletja

spremembe

7. Mostovž (baročni križni obok, prizidek iz 20.stol., lasten arhiv)

Pristava sv. Marije Magdalene na Marofu (foto: lasten arhiv)

ohranjeni stropi iz 17. stoletja

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

03 OŽJI KONTEKST

30

ARKÍS architects: Visitor Center (http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/12/1291212562-p1070858-breytt.jpg, 2013)

AU arhitekti, Center Rinka (http://www.odprtehiseslovenije.org/images/AU%20ARHITEKTI_Z1.jpg, 2013)

Francisco Mangado: Equestrian Center (http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/04/1335405417-mainimage-pg169-3.jpg, 2013)

Baird Sampson Neuert: Visitor Centre (http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2010/05/1275060727-9-french-river-visitor-centre.jpg, 2013)

4.01 PROGRAMSKO PODOBNI REFERENČNI PRIMERI ARKÍS architects: Snaefellsstofa Visitor Center, Egilsstaðir, Iceland (2010) AU arhitekti: Center Rinka, Solčava (2011) Baird Sampson Neuert Architects: French River Visitor Centre, Ontario, Canada (2006) Bjerk&Bjorge: Lappish Civic Centre, Karasjok, Norveška (1990) Bohlin Cywinski Jackson: Craig Thomas Visitor Center, Wyoming, USA (2007) Bohlin Cywinski Jackson: Grand Teton National Park, Wyoming, USA (2007) Duval+Vives Arquitectos: Horse Stable, San Francisco de Mostazal, Chile (2010) Francisco Mangado: Elite Equestrian Center, Navarra, Spain (2008) Kilo Architectures: Volubilis Visitor Center, Meknes, Morocco (2011) Duval+Vives Arquitectos: Horse Stable (http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/11/1320260085-p6a.jpg, 2013)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

04 REFERENČNI PRIMERI

31

Ravnikar, skupščina občine Kranj (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=62&id=153, 2013)

Jugovec, Baza20 (http://www.drustvo-arhitektov-lj.si/pics/ad-23.jpg, 2013)

Lajovic, hotel Prisank (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=66&id=163, 2013)

4.01 REFERENČNI PRIMERI Z MOTIVOM STREHE

Dekleva-Gregorič, enodružinska hiša (http://dekleva-gregoric.com/wp-content/uploads/2012/12/m7.jpg, 2013)

Atelje Ostan Pavlin: Oče panonskih hrastov, Apače (2005) Sverre Fehn: Muzej ledenikov Fjærland, Norveška (1991) Jean Nouvel: Kulturni in kongresni center Luzern, Švica (2000) Dekleva-Gregorič arhitekti: Enodružinska hiša, Hawaii, USA (2011) Oton Jugovec: Baza 20, Spomeniško območje Kočevski Rog (1986) Oton Jugovec: Zaščita arheološkega najdišča na Otoku pri Dobravi (1973) Janez Lajovic: Hotel Prisank, Kranjska Gora (1962) Edvard Ravnikar: Skupščina občine Kranj (1960) Grega Košak: Motel Turist, Grosuplje, (1970)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

04 REFERENČNI PRIMERI

32

5.01 SPLOŠNO O STREHI

S skodlami krita streha na krasu (http://mesko.sloserver.eu/spletne/teran/slike/slike/kraska_hisa.jpg, 2013)

S skodlami krita streha na Veliki planini (http://cdn1.siol.net/sn/img/12/210/634790683162543744_velika_planina_2009_podgorma.jpg, 2013)

Šinkli (http://img.rtvslo.si/_up/drown/photos/2012/08/24/68815_img_0996_big.jpg, 2013)

Gottfried Semper je elemente arhitekture razdelil v štiri skupine. Kot glavno izpostavlja ognjišče (srce– ogenj, keramika), ki je jedro hiše, pri oblikovanju prvih človekovih bivališč. Okoli tega elementa so se razvili še ostale tri skupine arhitekturnih elementov.

To so streha (tesarstvo), obod (tkanina) gomila, nasip (kamnoseštvo), ki so se pri različnih civilizacijah v različno razvili glede na dane pogoje.

Streha je eden glavnih elementov hiše. Njen izreden pomen nam dokazujejo tudi najpreprostejša bivališča nomadov. Njihov dom predstavlja šotor, ki ga tvori streha v obliki stožca. Ta je običajno iz lahkih materialov, pripeta na podkonstrukcijo in se dotika tal ter tako ščiti tudi pred vetrom. Pri tej preprosti obliki bivališča niti ne moremo govoriti o fasadi kot ločenemu elementu, saj je edini element, ki tvori notranji prostor, prav streha, ki nudi zavetje. Zunanji prostor pa je oblikovan s postavitvijo šotorov v prostoru. Če gremo še dlje v zgodovino, opazimo, da je človek iskal zavetje v jamah. Takrat strehe še ni znal narediti, zato je izkoristil, kar mu je dala mati narava, se je pa že zavedal njenega pomena za udobje.

Glede na naravne geografske danosti in potrebe so se na različnih področjih sveta oblikovali različni tipi stavb in streh. V krajih, kjer je manj padavin, so se oblikovale ravne strehe, ki nudijo največji izkoristek prostora in so verjetno tudi zato danes tako priljubljene. V krajih z večjo količino padavin so nastale dvokapnice, ki bolje odvajajo vodo in ščitijo pred dežjem. V severnih krajih, kjer zapadejo večje količine snega, imajo strehe večji naklon, da se zaradi teže snega ne udrejo, saj ta zdrsne s strešine na tla.

Ker so se v moderni zavedli kvalitet v razpoznavnosti območij, ki so se različno oblikovala skozi zgodovino, so razvili poseben odnos do avtohtone gradnje s kritičnim regionalizmom. “Nujno je razločevati med kritičnim regionalizmom in poskusi dobesedne oživitve in posnemanja oblik iz vernikularne arhitekture” (Frampton, Towards a critical regionalism, 1983). Pri kritičnem regionalizmu gre za stičišče dveh v svojem bistvu nasprotujočih se izhodišč: globalno in lokalno. Ker v modernem svetu informacije potujejo z veliko hitrostjo, so nam na voljo najnovejše tehnološke in oblikovne rešitve iz različnih predelov sveta. V arhitekturi je smiselno glovbalno znanje prilagoditi lokalnim značilnostim in potrebam. Če pogledamo samo Slovenijo, lahko pri vernikularni arhitekturi opazimo razlike v naklonih streh glede na pokrajino. Na Primorskem imajo manjše naklone, poleg tega v Vipavski dolini na strehe polagajo kamenje, da burja ne bi mogla odkriti strehe. Največje naklone v Sloveniji imajo strehe na alpskem območju, saj so tam najneugodnejše snežne razmere. Ne dolgo nazaj (februarja 2012) se je pokazalo, da kot posledica nespoštovanja tradicije streh, ki se je v prostoru izoblikovala skozi stoletja, lahko pride ne samo do estetskih nevšečnosti, temveč tudi do večje finančne škode, ki jo v splošnem ljudje prej opazijo in razumejo. Na Vipavskem je lansko leto pihala močna burja. Starejše stavbe s tem načeloma niso imele večjih problemov, saj so strehe oblikovane tako, da živijo z burjo, medtem ko je na nekaterih novejših objektih nastala večja škoda, predvsem zaradi nespoštovanja tradicije. Poškodovani so bili objekti, ki so bili kriti z lahkimi kritinami (npr. s pločevino) in so bili hkrati oblikovani tako, da je veter lahko "zapel" za streho in jo odnesel s sabo. Tradicija ni nekaj, kar ne bi imelo smisla in bi bilo v oblikovnem smislu samo sebi namen. V določenem prostoru se je tradicija izoblikovala skozi daljši čas v obliki, v kakršni se je, predvsem zaradi razmer v prostoru. Mislim, da je treba tradicijo spoštovati in se iz nje učiti, saj le tako lahko pride do napredka. Tudi Edvard Ravnikar, ki ga smatramo za modernega arhitekta, je imel izjemno spoštovanje do tradicije: "Elementi tradicionalne arhitekture so presenetljivo blizu iskanju v sodobni moderni arhitekturi" (Edvard Ravnikar, citati iz knjige Edvard Ravnikar, architect and teacher, Achleitner, Curtis, Kurrent, Podrecca, Semerani in Vodopivec, 2010) Pri snovanju diplomskega projekta sem se tako vprašala, zakaj ne bi spoštovala tradicije, ki je prisotna v prostoru. S tem nisem želela kopirati oziroma dobesedno posnemati starega, temveč sem namesto ravne strehe za izhodišče vzela dvokapnico, ki jo razvijem v nagubano ploščo, ki oblikuje prostore in pod katero se odvija program. To me je tudi napeljalo na to, da raziščem, kaj podobnega se je v Sloveniji že naredilo, kje in kdo je uporabil motiv strehe kot izrazno in oblikovno sredstvo arhitekture. Ugotovila sem, da so se s tem največ ukvarjali v moderni.

Tradicionalna notranjska s slamnata streha, Češenjceva hiša na Goričicah, (lasten arhiv)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

33

5.02 PREGLED MODERNE 5.02.01 ZAČETEK 20. STOLETJA Moderna arhitektura ima svoje korenine že na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Za ta čas sta najpomembnejša slovenska arhitekta sodobnika Maks Fabiani in Jože Plečnik. Kot pionir slovenske moderne je bil velikokrat označen prav Plečnik (cerkev sv. Duha na Dunaju, Zacherlova hiša na Dunaju). Bolj dosledno pa se je pozneje k novim smerem in vplivom iz tujine v dvajsetih obrnil Ivan Vurnik. Oba sta bila (nasprotujoča si) profesorja na fakulteti v Ljubljani. "Prvi v Sloveniji izšolani arhitekti in njihovi starejši kolegi iz tujih šol so v začetku tridesetih let že bolj ali manj odločno stali na idejnih pozicijah moderne arhitekture, urbanizma in oblikovanja." (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004) Vendar je bil Plečnikov vpliv tako močan, da sodoben modernistični izraz njegovih sodobnikov in učencev še ni mogel doseči svojega vrha.

S plečnikovskim in po Plečniku pogosto nekritično povzetim arhitekturnim besednjakom, se je do najnovejših časov največ ohranilo v cerkveni arhitekturi. Najbolj se je avtorsko prepoznavni zgovornosti uspelo približati Plečnikovemu sodelavcu in v formalnem pogledu nasledniku na ljubljanski arhitekturni šoli arhitektu Antonu Bitencu, zlasti s cerkvami v Dražgošah (1965), Poljanah (1966) in v ljubljanskih Kosezah (1972) (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004)

Plečnik: Zaherlova hiša (http://www.aeiou.at/aeiou.photo.index/w/wien/images/wien__zacherl-haus_von_josef_plecnik.jpg, 2013)

(http://media.smashingmagazine.com/wp-content/uploads/images/bauhaus/bauhaus_dessau_10.jpg, 2013)

Plečnik: Cerkev sv. duha (http://corbu2.caed.kent.edu/architronic/v4n2/pix/v4n2.02bc.jpg, 2013)

5.02.02 MED OBEMA VOJNAMA Moderno gibanje se je v Sloveniji izoblikovalo postopoma. Najdejavnejši arhitekti med vojnama so bili J. Plečnik, I. Vurnik,V. Šubic, V. Mušič, I. Spinčič ... "Zanikanje funkcionalizma je bil odmik od izpolnjenega poslanstva napredne arhitekturne usmerjenosti in zato ne v skladu z družbeno oziroma plansko naravnanostjo obnovitvenega stavbarstva" (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004) V tem času je bil ustanovljen napredni Bauhaus (1919–1928 Walter Gropius, 1928–1930 Hannes Meyer, 1930–1933 Ludwig Mies van der Rohe), katerega načela pa Slovenija pred vojno še ni sprejela.

Ker modernega gibanja med vojnama v tridesetih pri nas zaradi nesprejemanja oz. konservativnosti in Plečnikovega vpliva še niso mogli popolnoma uresničevati v praksi, se je to gibanje začelo oblikovati v pisani besedi. Revija Arhitektura, mesečna revija za stavbno, likovno in uporabno umetnost je bila oblikovana z namenom "usmeriti pestro sliko stavbarstva sodobne Jugoslavije v premo črto enotnosti dela in izraza." (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004) Prizadevanje za uveljavitev enotnega mednarodnega sloga je ena izmed značilnosti moderne. O tem priča internacionalen slog De Stilj (ustanovljen 1917), ki se je pozneje uveljavil v Evropi in drugod po svetu (ZDA, Južna Amerika, Japonska, Južnoafriška republika). "Disperzija modernističnih tendenc se je v slovenskem prostoru dokaj enakomerno uveljavljala iz Ljubljane." (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004).

5.02.03 PO 2. SVETOVNI VOJNI / PETDESETA LETA Čeprav je bila prva slovenska šola za arhitekturo ustanovljena že leta 1921, lahko zaradi obsega in kakovosti del šele po 2. svetovni vojni govorimo o prepoznavni slovenski arhitekturi. K prepoznavnosti le-te je sicer veliko doprinesel že Plečnik, vendar je šele po vojni arhitektom uspelo ustvariti dovolj konsistentna in prepoznavna dela, da lahko govorimo o slovenski arhitekturi in ne samo o slovenskem arhitektu.

Po koncu druge svetovne vojne (po 1945) je bila Slovenija prvič združena z drugimi slovanskimi narodi v enotno državo Jugoslavijo. Do tedaj so Slovenci živeli pod okriljem različnih držav, večinoma kot manj razvita regija avstro-ogrskega imperija. Slovenci so se tako v svojih glavah osvobodili misli o podrejenosti drugim narodom. Verjeli so, da so se osvobodili germanskih vplivov. Ozračje v državi je nagovarjalo arhitekte k temu, da bi razvili značilno slovensko arhitekturno identiteto, saj je bila do tedaj Slovenija popolnoma pod vplivom Dunaja in Prage in so v njej ustvarjali večinoma tuji arhitekti. (Achleitner, Curtis, Kurrent, Podrecca, Semerani in Vodopivec, Edvard Ravnikar, architect and teacher, 2010) Po vojni so imeli arhitekti odgovorno nalogo obnovitve v vojni porušene domovine. Obstajal je pereč stanovanjski problem, ki so ga arhitekti skušali reševati s kolektivno gradnjo.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

34

"Reševanje stanovanjskega vprašanja je bila poudarjena programska maksima moderne arhitekture." (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004) Velika je bila tudi potreba po novih šolah in industrijskih obratih. Zaradi velikih potreb tega časa po novogradnjah so Ravnikarjevi študentje takoj po diplomi začeli z delom v praksi.

V moderni se je kot stroka začel uveljavljati tudi urbanizem, ki je bil "preplet družbene regulative, prostorskega načrtovanja in urbanističnega oblikovanja, s čimer je bil vzpostavljen sintezni metodološki vzorec, za katerega so si moderna urbanistika, arhitektura in oblikovanje nenehno prizadevali." (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004) V prvi polovici 50-ih let se je nadaljevala tradicija predvojnega funkcionalizma, ki se je izkazal učinkovit tudi za hitro povojno izgradnjo. Pomembne reprezentativne naloge je zaznamoval monumentalizem, ki je k nam prihajal skupaj s sovjetsko ideologijo socialističnega realizma.

Ta monumentalni klasicizem po sporu s Sovjetsko zvezo v naši arhitekturi ni prevladal.

(Dolenc, Savin Sever, 2003) Takrat se je Slovenija obrnila proti zahodu in začela spremljati aktualno dogajanje na evropski/svetovni sceni (CIAM Congrès internationaux d'architecture moderne - vidno socialno zasvojena urbanistično arhitekturna in oblikovalska doktrina). Naslanjali so se na mednarodni arhitekturni slog, ki je spremenil način arhitekturnega oblikovanja.

Učinek mase in statične trdnosti , ki je bila do tedaj glavna odlika arhitekture je zamenjal efekt volumna in ravnih ploskev, ki omejujejo prostor. Toda kmalu so se pokazale slabosti gibanja, ki je premalo upoštevalo kulturne posebnosti in regionalne značilnosti. (Dolenc, Savin Sever, 2003) Le Corbuisier: Plan Voisin 1925 (http://tesugen.com/pictures/plan-voisin.jpg,

2013)

Pri nas moderna v polnem razmahu nastopila z arhitektom Ravnikarjem, čigar delo je "prostoru prilagojen modernizem" (Achleitner, Curtis, Kurrent, Podrecca, Semerani in Vodopivec, Edvard Ravnikar, architect and teacher, 2010). Odigral je ključno vlogo pri razvoju moderne na Slovenskem tako s svojimi projekti kot tudi s svojim profesorskim delom. Med avtorsko najbolj prepoznavnimi ustvarjalci je bil arhitekt Milan Mihelič, ki se je veliko ukvarjal s stanovanjskimi problemi. Skupaj z Iljo Arnavtovičem sta revolucionalizirala stanovanjsko gradnjo, ko sta oblikovala centralno servisno jedro, okoli katerega se razvije stanovanjski program. Zelo poznane so Miheličeve stanovanjske stolpnice na Roški in v Savskem naselju. Ta stanovanja so še danes med boljšimi. V večstanovanjski gradnji Miheliča in Arnavtoviča še nismo presegli niti z novimi "človeku prijaznimi" stanovanji (pred njunimi deli se hitro skrije novejša gradnja, npr. razvpiti Celovški dvori). Pri raznih natečajih okoli Bavarskega Dvora je dobil veliko nagrad/naročil, saj se je s tem področjem veliko ukvarjal in zanj tudi izdelal urbanistični načrt "Severnih mestnih vrat". Tega načrta pa mestne oblasti niso sprejele kot celoto, vendar gostota njegovih del, ki jih je pridobil na natečajih, kaže kakovost njegove rešitve. Po njem smo tudi povzeli sam pojem "Severna mestna vrata". Še nekateri vidnejši Ravnikarjevi učenci so Stanko Kristl, Savin Sever, Oton Jugovec, Branko in Ivan Kocmut, Svetozar Križaj, Janez Lajovic in Miloš Bonča.

Petdeseta leta so bila prehodno obdobje uveljavljanja tehnoloških novosti, novih materialov in arhitekturnih principov. Začela se je množična uporaba materialov, ki so omogočili nove načine gradnje in nove oblike stavb (steklo, železo, jeklo, beton in predvsem armirani beton).

Armirani beton se je uveljavil kot osnovni konstrukcijski material, ki je omogočil visoko stopnjo možne obremenitve, železni skelet pa stavbe velikih višin in širokih konzolnih razponov. Nosilna konstrukcija se je premaknila v notranjost, stena je odstranjena, omogočen je svoboden tloris. Steklo ni bilo več le polnilo za okenske odprtine, ampak je lahko povsem pokrilo nosilno ogrodje in tako povezalo zunanji in notranji prostor. Kot obešeno fasado so ga začeli nameščati na skeletne stavbe. (Dolenc, Savin Sever, 2003) V tem času so ljudje popolnoma zaupali v sodobno znanost in tehnologijo. Zaradi pomanjkanja denarja in želje po hitri obnovi mest so se morali arhitekti obrniti/zateči k standardizaciji in uporabiti cenovno ugodne materiale, ki so se danes v nekaterih primerih izkazali celo kot zdravju škodljivi (azbestne plošče).

Ravnikar, Moderna galerija, 1948 (http://www.delo.si/assets/media/picture/20110520/moderna.jpg?rev=1, 2013)

Jugovec, Medvešček, 1955 (http://www.evidenca.org/pictures/L_Medvescek_Jugovec_glavna.jpg, 2013)

To obdobje kljub pomanjkljivostim pomeni korak naprej v razvoju slovenske arhitekture.

(Dolenc, Savin Sever, 2003)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

35

Mihevc, Kozolec, 1975 (http://trajekt.org/wp/wp-content/uploads/2011/05/kozolec-500x333.jpg, 2013)

Ravnikar, Ferantov vrt, 1975 (http://www.sloveniainvest.eu/img/Gallery/img1382_screen.jpg, 2013)

Sever, Učne delavnice, 1963 (http://www.evidenca.org/pictures/L_Sever_ucne_delavnice_Bezigr.jpg, 2013)

5.02.04 ŠESTDESETA LETA Tudi v šestdesetih letih so se naši arhitekti ozirali po tujini. Poleg zahodnoevropskih vzorov (Le Corbusier) so se naši arhitekti obrnili tudi proti skandinavskim deželam, zaradi česar se je čisti funkcionalizem začel bolj prilagajati človeku, se humanizirati. "Funkcionalizem je postajal namreč vse bolj neživljenjski, zato so se začele pojavljati zahteve po spremembah." (Dolenc, Savin Sever, 2003) Nova gibanja, angleški novi brutalizem, strukturalizem, regionalizem, so se želela oddaljiti od funkcionalizma, idealizma in abstraktnega modernizma. (Dolenc, Savin Sever, 2003) V teh letih se je vedno veliko gradilo, saj so bile za to ugodne razmere (posledice vojne in gospodarski razvoj). Zaradi tega so se mladi obetavni arhitekti, ki so nedavno končali študij (večinoma pri Ravnikarju ali Plečniku), lahko uveljavili s svojim delom "izrazito osebnih interpretacij". (Dolenc, Savin Sever, 2003) Njihova poglavitna naloga je bila še vedno izgradnja stanovanj in industrije, poleg tega je novo nastajajoča potrošniška družba prinesla zahteve po novih tipih zgradb: turističnih, poslovnih in trgovskih objektov. (Dolenc, Savin Sever, 2003) Ker si je veliko arhitektov za osnovno izhodišče vzelo konstrukcijo, je niso skrivali, ampak so jo velikokrat kazali tudi navzven. Med tistimi, ki so bili "konstrukcijsko iskreni" je tudi Edvard Ravnikar. Veliko se je za konstrukcijo uporabljalo železobeton, kar se je na stavbah kazalo kot vidni beton ali betonski nosilci, ki nosijo sekundarno opečno konstrukcijo (Ferantov vrt).

Nataša Koselj opozori na nov prostorski koncept v tem času, ki ga je Le Corbusier izpeljal iz kubističnega slikarstva, po njem pa ga je povzel Edvard Ravnikar. Trem znanim dimenzijam je dodana še četrta – čas. Enoten perspektiven pogled razpade na sekvenčne poglede. (Dolenc, Savin Sever, 2003) Še danes skušamo arhitekturo oblikovati na podlagi teh štirih dimenzij, treh prostorskih in časovne. Časovno dimenzijo bi bilo mogoče razdeliti na dva dela. Eden je dojemanje stavbe skozi časovno opredeljeno gibanje po prostoru, drugi pa je razvoj stavbe skozi čas.

Tako lahko teorijo štirih dimenzij zagovarjamo s tem, da je arhitektura živ organizem, saj se s časom spreminja, raste, dograjuje in ponekod ruši. V svoji originalni obliki ni večna.

Njena neskončnost se kaže v kontinuiteti arhitekturne tradicije in spoštovanja preteklosti. Šestdeseta so eden viškov slovenske arhitekture, ki je šla v smeri prizemljitve univerzalnih konceptov oziroma združevanja tehnoloških in socialnih dosežkov z lokalnimi značilnostmi.

Arhitekti, ki sta jim bila vzornika tako Plečnik kot Ravnikar, so ustvarili arhitekturo kot sporočilo pristnega, neposrednega in odgovornega uresničevanja zasnove, ki je primerljiva s svetom, hkrati pa značilno slovenska. Po zaslugi Ravnikarjevih učencev lahko govorimo o kontinuiteti ljubljanske arhitekturne šole, čeprav je na delo mlajših arhitektov vplivala spremenjena družbena situacija v sedemdesetih letih. Arhitekturo so znova približali njenemu resničnemu bistvu kompleksne prostorske estetsko funkcionalne izraznosti, se pravi k njeni celovitosti in s tem jasno izpovedani sporočilnosti. (Dolenc, Savin Sever, 2003) 5.02.05 PREHOD IZ MODERNIZMA V POSTMODERNIZEM Že v sedemdesetih letih so opazne težnje k preseganju funkcionalističnih pogledov, v 80-ih letih pa generacijo arhitektov (predvsem tistih zbranih okoli revije AB) dokončno pritegnejo ideje postfunkcionalističnih struj (Pogačnik, Urbanizem Slovenije, 1983).

V osemdesetih letih se modernizem povsem prelije v postmodernizem.

Pojem "funkcija" zamenja "ideja", "strukturo" zamenja "masa". Za postmodernizem je stavba "nosilec pomena", v ospredje stopijo simbolne vsebine arhitekture, ta mora govoriti v ljudem poznanem jeziku, z oblikami, znanimi iz preteklosti, z univerzalnimi vzorci. (Vrečar, Postmodernizem v slovenski arhitekturi, 1995) Arhitektura je znova pojmovana kot umetnost. Oblike jemlje iz zgodovine, dekorativne in regionalno obarvane arhitekture. Večkrat pa se je arhitektura zreducirala na formo in pozabila na pomembne (funkcionalne, socialne) prvine. To smer so večkrat ohromile prezahtevnost, abstraktnost, odtujenost tehničnih form, ki se niso dovolj prilagajale (slovenskemu) človeku in našemu okolju. (Dolenc, Savin Sever, 2003) Kot najdejavnejša pripadnika zdajšnje srednje generacije sta modernistom sledila: arhitekt Marko Mušič, še na modernističnem robu, a se že spogleduje s pestrostjo postmodernističnega nazora, in Vojteh Ravnikar, že jasno opredeljen za postmodernizem iz naveze z moderno realistično različico. (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

36

"Za skrb vzbujajoč odnos javnosti in investitorjev do moderne (zlasti povojne) arhitekture je verjetno najodgovornejša stroka, ki premalo odločno skrbi za ta del arhitekturne dediščine.

Zakoni, ki bi jo pravilno obravnavali in ščitili, če niso sprejeti. Na žalost danes logika denarja prevlada nad vsako moralno odgovornostjo do zaščite pomembnih objektov, do katerih v Sloveniji še nimamo ustreznega odnosa in se ne zavedamo pomembnosti njihovega ohranjanja." (Dolenc, Savin Sever, 2003) Na pobudo dveh študentk arhitekture – Tine Gregorič in njene sošolke, ki sta se zavzemali za ohranitev Severjevih učnih delavnic – je nastala raziskovalna naloga Evidenca in valorizacija slovenske moderne arhitekture med leti 1945 in 1970. Njen namen je bil opozoriti na kvalitetne primere moderne arhitekture, ki jih je vredno spoštovati in jih po potrebi obnoviti. Ustvarili so katalog modernih zgradb, ki jih je ministrstvo uvrstilo na seznam zaščitene kulturne dediščine. Tako se je zgodil prvi korak k večjemu spoštovanju in priznavanju dosežkov moderne.

Ravnikar, Trg Republike, 1980 (http://www.evidenca.org/pictures/L_Ravnikar_trg_republike_02.jpg, 2013)

Ravnikar, Pokopališče Rab, 1953 (http://www.evidenca.org/pictures/M_Ravnikar_grobisce_01.jpg, 2013)

5.02.06 EDVARD RAVNIKAR KOT NAJPOMEMBNEJŠI AKTER MODERNE "V lokalni stavbni tradiciji ni iskal vzorov oblik, ampak sodobnost tradicionalne konstrukcije.

Občudoval je njeno pristnost, njeno strukturno iskrenost in njeno prostorsko logiko" (Achleitner, Curtis, Kurrent, Podrecca, Semerani in Vodopivec, Edvard Ravnikar, architect and teacher, 2010) Na razvoj moderne arhitekture v Sloveniji je velik vpliv imel Edvard Ravnikar (1907–1993), ki je študij začel na Dunaju ter bil učenec Plečnika (1872–1956) in pozneje nekaj časa tudi njegov sodelavec. Čeprav se v sami formi in jeziku arhitekture omenjena arhitekta na videz močno razlikujeta, ju veže skupno izhodišče za oblikovanje. Oba sta namreč dobro poznala klasično arhitekturo in cenila njeno vrednost ne samo v smislu oblikovanja arhitekturnih členov ampak predvsem v oblikovanju zasnove in proporcih. Plečnik je govoril svojo arhitekturo tudi skozi elemente klasične arhitekture, medtem ko se je pri Ravnikarju, ki je sicer sprva v izrazu sledil svojemu učitelju (kostnica padlim med prvo svetovno vojno na Žalah v Ljubljani), a se je dovolj hitro osvobodil njegovega vpliva, razvila drugačna govorica. V njegovi arhitekturi je vidna iskrenost konstrukcije ter uporaba novih materialov in novejših nazorov arhitekture. Velik vpliv nanj je namreč imelo tudi obdobje, ki ga je preživel v Franciji v biroju Le Corbusierja (1938–1939), glavnega akterja CIAM-a (Congrès internationaux d'architecture moderne). Ko se je vrnil v Slovenijo, je sprva predvsem v urbanističnih ureditvah sledil Le Corbusierjevim načelom, vendar se je pozneje njegov pogled malce spremenil. Med njegova večja dela zagotovo štejemo urbanistično arhitekturno zasnovo Trga revolucije v Ljubljani, urbanistično zasnovo Nove Gorice, stanovanjsko sosesko Ferentov vrt, pokopališče internirancev na Rabu in ne nazadnje Skupščino v Kranju. "Njegovo delo je udejanjeno v sodobnih stilnih premenah simbolno in znakovno jasne definicije. Razberemo jih v plečnikovsko prežetem stiku z zgodovinskim izročilom, v funkcionalizmu, soočenem s prakso in filozofijo Le Corbusierja, v funkcionalističnem monumentalizmu socrealistične obarvanosti, novobrutalističnih in strukturalnih pobudah ob koncu petdesetih in nato še v šestdesetih in sedemdesetih letih, vse do postmodernističnih formulacij, najprej v bližini adhocizma in nazadnje v oživljenju novoklasicističnih pobud. Zmeraj s kritično distanco in z jasno predstavo o dosegu lastne stvariteljske participacije." (Bernik, Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, 2004) Ravnikar je bil aktiven tudi pri razmisleku o idealni obliki bivanja. Za povojni čas je bilo značilno pomanjkanje stanovanj. Kot odgovor na stanovanjski problem se je izoblikovala misel, da je idealna oblika za življenje soseska. Tako je Ravnikar oblikoval tudi načrt za sosesko za 5000 prebivalcev, ki naj bi zadostila vsem življenjskim potrebam le-teh.

Poleg projektov, ki jih je Ravnikar prispeval slovenski arhitekturi, pa je za moderno pomemben tudi kot profesor. Iz njegovega seminarja namreč prihaja kar največ vplivnih imen moderne arhitekture. V povojnem času so pri njem tako študirali Oton Jugovec, Savin Sever, Stanko Kristl, Milan Mihelič ... Ker pa je bila njegova šola "predvsem šola mišljenja" (Dolenc, Savin Sever, 2003) so njegovi učenci uspeli razviti tudi svoj lasten odnos in svoje mišljenje ter s tem lasten arhitekturni izrazni jezik. Prav v tem je vrednost njegovega dela kot profesorja.

Ravnikar, Načrt za Novo Gorico, 1951 (http://www.festivalarchitettura.it/fa5_2009/Upload/laboratoriprogetti/pULw50Anm2_3.jpg, 2013) 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

37

5.03 MOTIV STREHE V ARHITEKTURI

Jugovec, Arheološko najdišče (http://img.rtvslo.si/_up/upload/2012/02/09/64855759_oton-jugovec-otok-pri-dobravi-1974_show.jpg, 2013)

Laugier: prvotna koča

(http://www.theplan.it/forum/primitivism/doc/view/e014db2733b2cc6dd7ae7f119087a0a3, 2013)

Plečnik: Brezijanka (http://www.gore-ljudje.net/objave/anka/Poobjave/peci/IMGP2617.JPG, 2013)

5.03.01 STREHA KOT IZRAZNI ARHITEKTURNI ELEMENT Posebno mesto v arhitekturi je v zgodovini imel tudi motiv strehe, motiv zaščite, zavetja. Že pri Laugierjevi ilustraciji primitivne koče lahko vidimo, da zavetje koče ustvarja obod stebrov, ki nosi streho.

Motivu strehe so se v Sloveniji arhitekti posebej posvečali predvsem v moderni.

Posamezni arhitekti so jo interpretirali na različne načine. Najbolj poetičen odnos do strehe se je pokazal pri Otonu Jugovcu, ki je motiv tradicionalne dvokapnice izčistil in izluščil kot motiv zavetja, kar se najlepše kaže pri objektu za zaščito arheološkega najdišča na Otoku pri Dobravi (1973). "Jugovčeva streha je svobodna kot misel, lebdeča nad zgodbo, ki jo pripoveduje izbrani lokus" (Zorec, Oton Jugovec: arhitekt, 2001) Motiv izpeljave tradicionalne dvokapne strehe v lesu so arhitekti umeščali v ruralne predele Slovenije, kjer streha nudi zavetje pred naravnimi pojavi in se hkrati navezuje na naravno okolje z nekakšno nedoločljivo mejo, kje se stavba konča in začne narava. Streha namreč običajno steče preko fasade hiše in se izteka v naravo. To je najbolj očitno pri Jugovčevi strehi za zaščito arheološkega najdišča, ki pa niti nima fasadnega plašča. Na moderno konstrukcijo strehe je položil tradicionalno dvokapno streho, krito s slamo.

Streha ščiti ostaline pred vremenskimi vplivi, a hkrati pusti, da narava nekako steče pod njo. Sama bi to konstrukcijo težko opredelila kot stavbo; opredelila bi jo bolj kot element v prostoru, ki kaže, da se tam nekaj dogaja in ga ne omejuje. Nima določljivega prostora znotraj in zunaj. Narava preprosto steče pod streho in tako postane Jugovčev poseg del naravnega okolja. Kot ptica, ki leti nad poljem.

Z motivom strehe se je največ ukvarjal Oton Jugovec. Poleg objekta za zaščito arheološkega najdišča poseben dosežek predstavlja objekt Baza 20 (1986). Tu je uporabil enak konstrukcijski princip kot pri arheološkem najdišču, le v veliko večjem merilu. Streha je deljena v dva kraka, vsak od njiju stoji na dveh stebrih, ki sta med seboj povezana z neke vrste lego, ki prevzema obremenitve špirovcev preko diagonal. Prečne sile špirovcev se tu izničijo, vertikalne sile pa prevzame lega, ki jih pelje do stebrov in naprej v temelje. Tako je mogoče nositi velike razpone z malim številom podpor, ki bi omejevale prostor. Zaradi tega dobimo učinek lebdeče strehe. "V moderni se je prvič v zgodovini konstrukcija povsem ločila od zunanjega izraza zgradbe," (Dolenc, Savin Sever, 2003) kar je pri Bazi 20 pokazal tudi Jugovec. Betonska polnila se zamikajo in s tem delijo fasado, ki ne deluje več tektonsko, tako pokaže, da strehe ne nosi zunanja konstrukcija.

Podoben koncept je pri hotelu Prisank v Kranjski Gori leta 1962 uresničil Janez Lajovic.

"Eden prvih in najkvalitetnejših primerov slovenskega regionalizma. Volumen je oblikovan tako, da sledi krajinskim značilnostim naravnega zaledja. Kompaktna zasnova javnega programa za razvejanim spalnim traktom definira javni ambient pred hotelom in pojavni prostor za njim, ki je orientiran na smučišče. Kvaliteta regionalizma je moderna obravnava tradicionalnih elementov arhitekture (streha) in materialov (les). Izpostavljen element lesne zveze poudarja motiv lebdeče strehe, ki povezuje volumne v celoto. Lesena obloga strukturira fasado v vertikalnih pasovih." (http://www.evidenca.org/?object=66) Žal je bil objekt porušen aprila 2003.

Edvard Ravnikar se je tudi večkrat ukvarjal z motivom strehe, večinoma v betonu. Na tem mestu bi izpostavila Skupščino občine Kranj, saj je po svoji formi najbližje moji nalogi.

Stavba stoji na štirih slopih, ki so v fasadnem ovoju in so na fasadi tudi vidni. Ti stebri nosijo streho in omogočajo prost tloris znotraj stavbe. Stebri stečejo nad volumen stavbe, nad katerim nosijo dvignjeno, "lebdečo" streho. "Izvirno je rešen prenos sil med streho nad dvoranskim prostorom, ki je "lebdeča" nagubana poliedrična lupina, in ostalimi deli zgradbe.

Da bi se arhitekt znebil stebrov v osrednjem dvoranskem prostoru, je stropno konstrukcijo z jeklenimi nateznimi vezmi obesil na streho. Težo strehe, in s tem posredno tudi stropa, je nato prek dveh vzdolžnih gred, ki sta tudi nagubani plošči v obliki črke V, prenesel na štiri slope, ki so ob robu dvorane speljani tako, da ne motijo zveznosti dvoranskega prostora. Zanimiv je tudi vizualni učinek na prednji fasadi, kjer kompozicija dveh slopov, ki v pritličju preideta v dva železobetonska stebra, skupaj z gredama v obliki črke V nad njima in streho, ki daje od spredaj vtis dvokapnice, spominjajo na klasično kompozicijo, ki jo najdemo že v osnovi grškega svetišča." (http://www.evidenca.org/?object=62)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

38

Ravnikar, skupščina občine Kranj (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=62&id=153)

Jugovec, Baza20 (http://www.drustvo-arhitektov-lj.si/pics/ad-23.jpg)

Lajovic, hotel Prisank (http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=66&id=163)

Ravnikar je streho nekako odmaknil od volumna stavbe in jo speljal preko oboda stavbe, kar lahko opazimo tudi pri nekaterih drugih njegovih projektih. Deluje kot neko pokrivalo stavbe. Streho iz frontalne strani stavbe beremo kot dvokapnico, ki nekako lebdi v zraku, od strani pa se nam razkrije njena druga plat. Streha je v prečni smeri oblikovana kot nagubana plošča v naklonu.

Pri več njegovih delih ima streha jasno ločen izraz od fasadnega pasu. Različne izpeljave motiva strehe so vidne tudi pri njegovem velikem/največjem realiziranem projektu Trga republike. Pri objektu Cankarjevega doma je streha najbolj ekspresivna. Večji volumen razbije na več manjših, ki so bližje merilu človeka. Tako obiskovalca nagovarja, naj se približa. Medtem pa poslovni stolpnici ne vabita, da si ju pobližje ogledamo, saj jih v polni velikosti lahko dojamemo le z razdalje. Verjetno je arhitekt želel z oblikovanjem strehe sporočati tudi program, oziroma glede na vsebino stavbe nagovoriti obiskovalca. "Arhitekt posveča pozornost oblikovanju strehe, "štrlečih vogalov" ter konzol, ki predstavljajo tako na Trgu kot tudi drugod leitmotiv Ravnikarjeve arhitekture." (http://www.evidenca.org/?object=22) Poseben odnos do te teme se kaže tudi pri stolpnicah. Te imajo v vertikalni smeri prav poseben zaključek, ki ga z zračnih posnetkov beremo kot jedro, ki je prebilo ovoj stavbe in steklo proti nebu, tako je "jedro", izpostavljeno vremenskim vplivom, pridobilo svojo značilno patino. S trga pa bakren zaključek dojamemo kot streho. Stolpnice so prepoznavne po svoji trikotni obliki in bakrenem zaključku. Ko smo od Trga republike oddaljeni, večinoma vidimo samo vrh stavbe. Če stojimo na primer na Kongresnem trgu, kaj hitro prepoznamo vrh stolpnic po značilni zeleni barvi patine bakra. Pojavnost stolpnic z bakrenim zaključkom se v silhueti Ljubljane nekako poveže z baročnimi zvoniki. Pri Maximarketu je, čeprav ima ravno streho, jasno vidna cezura med fasadnim ovojem in streho.

Mislim, da je za Ravnikarjevo arhitekturo značilno prav to, da je streha element, ki je praktično vedno jasno ločen od ostalih delov zgradbe in se v projektih izraža na različne načine, se odziva na prostor in program. V izrazu strehe v Ravnikarjevih delih lahko najdemo najrazličnejše izraze, od nekih vzporednic s klasično dvokapno streho, "ki spominja celo na kompozicijo grškega svetišča" (http://www.evidenca.org/?object=62), do modernih ravnih streh in kombinacije obeh. Vedno pa se je, kot je za moderno značilno, ukvarjal tudi s konstrukcijskimi in tehničnimi detajli. Tudi pri Ferantovem vrtu veliko merilo prilagodi merilu človeka z nadstreškom nad pritličjem.

Anton Bitenc cerkev Sv. Lucije v Dražgošah. "Introvertiran volumen – poln zid in masivna streha cerkve spominjata na veliko kmečko hišo škofjeloškega hribovja. Element arkad na spodnjem nivoju povzema logiko okoliških kozolcev in jo prevede v klasični jezik arhitekture.

Osmerokotni tradicionalni tloris, obrnjen v prečno smer, ustvarja centralni cerkveni prostor.

Sprednja stena ob oltarju se odlepi od fasade – skozi cezuro z vitraži Staneta Kregarja svetloba obliva prezbiterij. Oltarna stena v spodnjem veroučnem prostoru je delo Jožeta Plečnika. Prenesena je iz uničene »turistovske kapele« v Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani in prilagojena novemu prostoru." (http://www.evidenca.org/?object=68) Savin Sever je bil čisti funkcionalist. "Morda je prav Savin Sever arhitekt, ki se najbolj približa estetiki novega brutalizma, ki se odraža v poudarjeni oblikovni vlogi konstrukcije, vizualnem učinkovanju gradiv in poudarjanju detajlov, kar se v celotni strukturi arhitekturnega organizma kaže kot vizualni označevalec njene vsebine." (Dolenc, Savin Sever, 2003) Želel je doseči čisti izraz konstrukcije, streho pa je dojemal kot peto fasado hiše. V veliki meri ji je posvečal pozornost v detajlu. Že pri učnih delavnicah za gluhonemo mladino je začel razvijati strešno okno, svetlobnik, ki je pri delavnicah še v kupolasti obliki, potem pa razvije sistem trikotnih strešnih oken, katerih glavna funkcija je, da v prostor vnašajo zenitalno svetlobo in omogočajo prezračevanje. Pri njem je streha izražena kot del konstrukcije, ki navzven kaže svoj ritem strešnih odprtin in dopolnjuje fasadni ritem. Sever za razliko od Jugovca in Ravnikarja ni razvil strehe kot ločen izrazni arhitekturni element/motiv.

Pogled od zgoraj na njegove stavbe pokaže pomen strehe kot pete fasade in pomemben del oblikovanja celote. Sever je razumel arhitekturo kot nedeljivo celoto funkcije, konstrukcije in izraza. Lepota enostavnosti, logične strukture, ko je arhitektura povsem gola, le okvir, ki oklepa notranji prostor. Tedaj postane pomembno merilo, odnosi, ritem, razmerja, strukturni in konstrukcijski racionalizem. (Dolenc, Savin Sever, 2003)

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

39

Grega Košak: Motel Turist, Grosuplje, (1970) "Objekt je zgleden primer regionalne arhitekture in je subtilno umeščen v krajino. Tlorisna zasnova je izredno funkcionalna. Likovna prepričljivost temelji na dežnikasto razpirajoči se lesni konstrukciji strehe. Ščiti naj se umeščenost v prazen prostor, volumetrična zasnova in izvirne lesne konstrukcije." (http://www.evidenca.org/?object=51)

Mihelič, Bencinska črpalka (http://www.evidenca.org/pictures/M_Mihelic_bencinski_servis_19.jpg, 2013)

5.03.02 BENCINSKA ČRPALKA KOT URBANI MOTIV STREHE Ena izmed stavb, pri kateri je motiv strehe močno izražen, je gotovo tudi bencinska črpalka. Ta naj bi nam in našim jeklenim konjičkom nudila zaščito pred vremenskimi vplivi, medtem ko točimo gorivo. V moderni so se v duhu časa v veliki meri ukvarjali tudi z industrijskimi stavbami, med katere spada tudi črpalka. Tedaj so se z reševanjem problema strehe črpalke, predvsem v konstrukcijsko-estetskem smislu, ukvarjali tudi priznani arhitekti, med njimi tudi E. Ravnikar in M. Mihelič. Danes pa so črpalke tipski projekti, vsako podjetje ima svojo prepoznavno obliko strehe, ki nekako dopolnjuje in trži blagovno znamko podjetja. Črpalke danes obravnavamo kot nekakšen nebodigatreba, ki pa se mu zaradi našega načina življenja ne moremo izogniti.

Motiv strehe bencinskih črpalk je pri nas med prvimi izpeljal Gvardijančič Božidar v Sežani.

"Kompleksna zasnova objekta temelji na dosledno izpeljani strehi, kontinuirani armiranobetonski plošči, ki se v smeri konzole tanjša. Tektonski učinek pa zmanjšuje podporni betonski okvir, ki ima vertikalni stranici rahlo nagnjeni glede na ravnino strehe in tal. Strešna plošča se asimetrično razširi na vzhod in s kamnitim zidom (zaščita pred burjo) tvori vhodni predprostor." (http://www.evidenca.org/?object=100) S streho črpalke se je ukvarjal tudi arhitekt Milan Mihelič pri bencinskem servisu Petrol v Ljubljani. "Iz edinega rebrastega stebra se krožno razpirajo nosilci strehe, ki je zaključena v pravokotnik z dodatnimi betonskimi elementi. Nosilce povezuje kiparsko oblikovana betonska opna z lučmi in rebri, ki poudarjajo potek nosilca. Kiparski pristop h konstrukciji."( http://www.evidenca.org/?object=42) Na ta način se je z motivom strehe srečal tudi Ravnikar pri bencinski črpalki v Ljubljani.

"Bencinski servis z umestitvijo med Tivolsko in železnico zaključuje skrajni obod mestnega središča. Objekt je samostojno umaknjen v ozadje, torej ločen od prostora, namenjenega polnjenju goriva. Kvalitetna je predvsem do skrajnosti izpeljana konstrukcija, sklop treh stebrov, ki se gobasto razširijo v izjemno tanko strešno ploščo. Realizacija skrajnosti konstrukcije." (http://www.evidenca.org/?object=45) Pri vseh treh vidimo, da so strehe nekakšna izpoved konstrukcije. Preplet estetike, funkcije in konstrukcije. Oblika strehe je vedno neposredno vezana na konstrukcijo, zato se lahko strehe proti svojemu robu tanjšajo in s tem dobijo fino estetsko tanko linijo in delujejo lahkotneje; imamo občutek, da nas ščitijo in ne da so težke in pritiskajo na nas.

Ravnikar, Bencinska črpalka (http://www.evidenca.org/pictures/M_Ravnikar_bencinsk_-servis_1.jpg, 2013)

5.04 STREHA V ARHITEKTURI DANES

Dekleva-Gregorič, enodružinska hiša (http://dekleva-gregoric.com/wp-content/uploads/2012/12/m7.jpg, 2013)

Danes nam je udobje bivanja nekako samoumevno, zato streham ne pripisujemo tako velikega pomena. Pomembnejše se zdijo fasade, saj zavzemajo večjo površino, s katero nagovarjajo človeka, ki jo opazuje. Zanimivo pa je, da ljudem, ki so brez doma, še vedno rečemo, da so "brez strehe nad glavo". S tem izražamo, da je pomen strehe za človeka blizu pomenu doma, zavetja.

Zdi se mi, da se danes več ukvarjamo z volumni, prazninami, prostorom, manj pa je prisotna streha kot motiv, predvsem streha kot interpretacija tradicionalne dvokapnice, kar je tudi odraz časa, v katerem živimo. Pri večjih objektih se v veliki večini odločamo kar za ravne strehe, pri manjših pa se odločamo med ravno ali dvokapno streho. Pri ravnih strehah se ukvarjamo z njeno uporabnostjo. Ukvarjamo se s tem, ali bodo strehe pohodne ali ne, ali bodo strehe zelene in s tem okolju prijaznejše, večinoma pa so oblikovane tako, da jih ne zaznamo, stavba se tudi v vertikalni smeri konča s fasado (parapetom). Streha kot motiv, kot možnost izražanja misli, ni več prisotna v tolikšni meri, kot je bila v moderni.

Pozornost dvokapnicam se v večini posveča pri manjših objektih (enodružinskih hišah), pa še to večinoma na ta način, da se prevzame formo dvokapnice, ki se ji odvzame nadstreške.

Pri sodobnih projektih je na temo dvokapne strehe dokaj pogosto, da se streha poveže in nadaljuje v fasado. Tako postaneta streha in fasada en element, kar pa je v nasprotju s tem, kako so jo arhitekti razumeli in oblikovali v moderni. Ne trdim, da je narobe, da se

streha zlije s fasado, vsekakor je to eden od možnih načinov razumevanja strehe. V tem primeru fasada postane streha, ki stavbo varuje tudi od strani. Streha se ne more spremeniti v fasado, ker potem ne bi ščitila vsebine hiše pod njo. Stavba na ta način zgubi fasado kot ločen element. Streha pa ni več element nad njo, ampak element, ki objame hišo. Kot primer take interpretacije strehe lahko pogledamo Hišo na Orlah (biro Arhé, Jože Peterkoč 2008).

Od slovenskih arhitektov so na temo strehe kot zalomljene ploskve nedavno naredili dober projekt pri Dekleva-Gregorič arhitektih. Njihov koncept se še najbolj približa izrazu, ki so ga strehi dajali v moderni. Enodružinsko hišo na Havajih so zasnovali na konceptu strehe kot nagubane ploskve, ki se na koncu dotakne tal. S streho so se skušali čim bolj približati naravnemu okolju, v katerem so gradili. Pod streho s polnimi prostori oblikujejo prazen prostor, ki se odpira na čudovite okoliške poglede. Hiša je zelo izčiščena in oblikovana za sodoben način bivanja. Spet lahko ugotovimo, da je streha element, ki skuša hišo približati naravi in jo povezati z njo. Tudi tu je kot konstrukcijski in izrazni material strehe uporabljen les. Za razliko od modernističnih streh, ki so "lebdele" v zraku, je ta le delno "lebdeča", saj je naslonjena kar na teren. To omogoča uporabo strehe kot pohodne, s katere se odpirajo čudoviti pogledi na okolico. Ker je bila hiša zasnovana za slovenskega uporabnika, verjamem, da mu bo vzbujala občutje domačnosti in navezavo na Slovenijo, kljub temu da je objekt dobro prilagojen svojemu locusu.

Streho pa so si pri nekaterih projektih kot izrazno sredstvo izbrali tudi Sadar Vuga arhitekti, rekla bi lahko celo, da berem kot glavni izrazni motiv Stožic prav streho, ki se na robu spremeni v vijugasto ploščo. Dvokapnico so želeti interpretirati tudi pri za zdaj še nerealiziranih projektih turistične stanovanjske stavbe Grmija v Prištini (Kosovo) in hiše Bela v Preddvoru. Ker ne poznam Kosova, bi raje komentirala samo zasnovo hiše Bela, pri kateri so si po mojem mnenju morda vzeli malo preveč svobode. Predvidevam, da se bo na ta način že zgubila neka vez s tradicijo in bo streha postala le svobodna oblikovna izpeljava/interpretacija forme dvokapne strehe. Glede na opis projekta, ki vsebuje sledeče "An occupied roof design, which encorporates the local features of pitched roofs..." (http://www.sadarvuga.com/projects/year/1152-bela-house), pa bi verjetno pričakovali večjo čitljivost tradicije. Bistvenih značilnosti dvokapne strehe kot takih, razen v frontalnem pogledu, sploh ne bomo več prepoznali. Verjetno jo bomo dojeli kot neko svobodno/organsko obliko, medtem ko je na primer pri Jugovcu vez s tradicijo kljub moderni konstrukciji jasno čitljiva, med drugim tudi zaradi uporabe tradicionalnih materialov. Nekako se mi zdi, da lomljenje dvokapnice v prečni in hkratno zvijanje v vzdolžni smeri ne gresta skupaj, saj sama dojemam dvokapno streho kot ravno lomljeno ploskev.

Omenila bi še Enotin hotel Sotelia v Podčetrtku. Tu sicer ne gre za streho kot izrazno sredstvo kot tako, temveč streho kot zaključek stavbe, ki se želi navezati na zeleno zaledje in ga ne pregrobo prekiniti, kar mislim, da so storili precej uspešno. Zato stavba razpade na več zalomljenih trakov, ki stečejo eden mimo drugega in tako razbijejo volumen, ki zato deluje manj vsiljivo.

V tujini je efekt velike lebdeče strehe kot velike ploskve dosegel Jean Nouvel (2000) pri kulturnem in kongresnem centru v Luzernu. V tem primeru njegova ravna streha komunicira s horizontalo gladine jezera. Tudi v tem primeru je pri strehi težko ločiti obliko od konstrukcije, ki se pravzaprav dopolnjujeta in sooblikujeta. Podobno kot se pri Ravnikarjevi strehi črpalke streha stanjša v svojem izteku, se to zgodi tudi pri Nouvelu. V nasprotju z Ravnikarjevo črpalko, kjer je spreminjanje dimenzije strehe po prerezu jasno vidno in kaže svojo konstrukcijsko logiko, pa pri Nouvelu opazovalec, ki stoji ob stavbi in gleda streho, ne more zaznati prave dimenzije prereza strehe. Streha, ki mora zaradi velikih razponov konzole imeti določeno debelino, se stanjša proti izteku in tako deluje kot tanka ploskev, ki lebdi nad volumni, ki so umeščeni pod njo. Deluje nekako neskončno, kot da se steka naprej, izven svojih dimenzij. Nekako ne moremo jasno določiti, kje se zgradba prične oziroma konča. S svojo prisotnostjo streha nagovarja obiskovalca, da se približa vhodu in mu sporoča, da varuje, kar se dogaja pod njo.

Streha je torej eden glavnih arhitekturnih elementov, ki varujejo vsebino pod njo. Streho je kot izhodišče za oblikovanje uporabilo kar nekaj arhitektov. Njeno oblikovanje je v veliki meri odvisno od prostora v katerem se nahaja. V mestih ima drugačen značaj kot v ruralnih predelih, kjer lahko, kadar steče preko fasade proti zelenju, deluje kot povezovalni element hiše z naravo. Slednje sem s konceptom hiše želela doseči tudi sama.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

05 STREHA

40

RAZVOJ KONCEPTA 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

41

N

1. OČIŠČENA SITUACIJA

urejena patriarhova pot

N

2. OBLIKOVANJE PARTERJA

N

2. POVEZOVANJE S STREHO

kolesarska in peš pot

nova kolesarska pot pod glavno prometnico pristava sv. Marije Magdalene dominira v prostoru

parter se oblikuje tako da ustvarja več različnih ambientov

iztek osi na Cerkniško polje N

N

N

streha oblikuje prostore - ob njej tako, da se oblikujejo različni ambienti - pod njo tako, da se odpirajo na prostore RAZLAGA KONCEPTA

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

42

streha se odpre na trg in povabi obiskovalca iz trga da vstopi

streha se odpre da pogled steče preko polja na Cerkniško jezero

streha se spusti, se prilagodi terenu in usmeri pogled na Cerkniško jezero

streha se zapira proti cesti in s tem pusti strehi, ki se na glavnem trgu odpre, da povabi obiskovalca, hkrati usmerja poglede v notranjost in proti jugu na jezero

pot in cesta

vstopni trg C. jezero

C. jezero

ohranjen

i lipov dre vored

pristava obladuje prostor ob cesti in s svojo višino dominira v prostoru

Cesta 4. m

aja

odpre se trg s pogledom na pristavo

obnovljen

i lipov dre vored

streha ustvarja nadstreške pred vhodi

streha se susti proti cesti in se s tem umakne v ozadje, pusti strehi ki se proti cesti odpira, da povabi obiskovalca

streha se dviga, odpira proti glavnemu vstopnemu trgu

iztek osi na Cerkniško polje ob muzejskem dvorišču

streha se spusti proti tribunskem stopnišču in uokvirja pogled

gospodarsko dvorišče se navezuje na njive in polja pod njim streha je vez med objektom in zelenjem, saj se prilagaja terenu in upošteva ritem geometrijskega vzorca njiv

streha se spusti proti zelenju pogled steče iz dvorišča ob osi na Cerkniško polje uokvirjen pogled na Cerkniško jezero iz tribunskega stopnišča

streha se odpira na teraso, proti Cerkniškemu polju na jugu

njive na Cerkniškem polju

Cerkniško jezero

N RAZLAGA STREHE 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

43

6.02 PROGRAMSKA SHEMA

pritličje: OBDELAVA PRIDELKA, BIVALNA ENOTA

pritličje, 1. etaža, mansarda: MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU pritličje: DNEVNI CENTER

klet: SHRAMBE, TEHNIČNI PROSTORI

EKO KMETIJA

pritličje: HLEV

MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU

pritličje: TRŽENJE EKO PRIDELKA

TURISTIČNI CENTER

pritličje: RESTAVRACIJA

N

PROGRAMSKA SHEMA EKO KMETIJE

pritličje: HLEV prostori za obiskovalce shrambe: orodje, stelja in krma odlaganje gnoja osedlanje, čiščenje konj hlevski hodnik sprejem obiskovalcev (vožnja z lojtrnikom, jahanje) boksi za konje

pritličje: OBDELAVA PRIDELKA odlaganje orodja, pridelka, semen

klet: SHRAMBE, TEHNIČNI PROSTORI

vertikalne komunikacije garaža (avto in stroji) priprava, pakiranje pridelka

vretikalne komunikacije, hodnik tehnični prostori depo muzeja shramba za kmetijo (pridelek, semena, orodja, hladilnica)

pritličje: BIVALNA ENOTA sobe servisni pas: (garderoba, kopalnica, wc, utility, vetrolov) dnevnobivalni prostor

N

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

44

6.02 PROGRAMSKA SHEMA

pritličje: OBDELAVA PRIDELKA, BIVALNA ENOTA EKO KMETIJA MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU

pritličje, 1. etaža, mansarda: MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU pritličje: DNEVNI CENTER

klet: SHRAMBE, TEHNIČNI PROSTORI pritličje: HLEV

pritličje: TRŽENJE EKO PRIDELKA

TURISTIČNI CENTER

pritličje: RESTAVRACIJA

N

PROGRAMSKA SHEMA MUZEJA CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU

pritličje: MUZEJ (tematika: Cerkniško jezero)

1 etaža: MUZEJ (tematika: Franc Anton Steinberg)

razstava: Raziskovalci Cerkniškega jezera

Steinbergov laboratorij

makete

razstava: Valvasorjeve upodobitve

servisni pas: sanitarije, vertikalne komunikacije

servisni pas: sanitarije, vertikalne komunikacije, manjši depo

servisni pas: sanitarije, dvigalo

Steinbergova soba

začasne razstave

vstopna soba

razstava: Steinbergove upodobitve

stopnišče

zunanji gank: pogled na Cerkniško jezero

muzejska knjižnica

razstava: Steinbergove raziskave

čitalnica

razstava: Steinbergovo življenje

mansarda: MUZEJ (makete, začasne razstave)

24

25

26

27

28

29

30

31

32

33

34

35

36

37

N

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

45

6.02 PROGRAMSKA SHEMA

pritličje: OBDELAVA PRIDELKA, BIVALNA ENOTA

pritličje, 1. etaža, mansarda: MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU pritličje: DNEVNI CENTER

klet: SHRAMBE, TEHNIČNI PROSTORI

EKO KMETIJA

pritličje: HLEV

MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA PO FRANCU ANTONU STEINBERGU

pritličje: TRŽENJE EKO PRIDELKA

TURISTIČNI CENTER

pritličje: RESTAVRACIJA

N

PROGRAMSKA SHEMA TURISTIČNEGA CENTRA

pritličje: TRŽENJE EKOLOŠKIH PRIDELKOV (navezava z okoliškimi kmeti) razvojna pisarna trgovinica servisni prostori za trgovino: prodajni pult, manjša shramba servisni prostori za pisarno: arhiv, sanitarije, vetrolov, čajna kuhinja

pritličje: RESTAVRACIJA (ekološka tradicionalna hrana iz bližnje okolice) vhod, garderobe in sanitarije za zaposlene kuhinja shrambe za šank, kuhinjo, izdajni pult pritličje: DNEVNI CENTER (spoznavanje s tradicijo) delavnice vhodna avla sanitarije

vhodni del s šankom mize s pogledom na odprto ognjišče mize s pogledom v kuhinjo servisni pas: sanitarije, vertikalne komunikacije mize s pogledom na Cerkniško jezero

servisni pas: shramba, sprejemni pult, vertikalne komunikacije izposoja opreme (shramba opreme, izposojevalnica, popravilo opreme) multimedijska predavalnica

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

N

06 KONCEPT

46

6.4 FAZNOST IZGRADNJE FAZA I. V prvi fazi predvidevam prenovo pristave sv. Marije Magdalene, kjer bi uredila muzej.

Pri prenovi težim k temu, da bi ohranila čim več kvalitet iz 17. in 19. stoletja in sanirala nepremišljene posege iz 20. stoletja, kot je izgradnja kopalnice sredi obokanega mostovža. Zaradi nove muzejske vsebine je potrebno zagotoviti primerne vertikalne komunikacije in servisne prostore (ki v čim manjši meri in z občutkom posegajo v kvalitete ohranjene dediščine). Da bi bilo prehajanje med prostori razstave bolj logično, je treba narediti nekatere dodatne preboje sten.

FAZA II. V drugi fazi bi se zgodila rušitev stanovanjskega objekta, kjer bi se vzpostavila ekološka turistična kmetija. Prebivalcem stanovanjske hiše bi bilo potrebno omogočiti selitev na novo lokacijo (predlog: novo stanovanjsko naselje na Loškem v Cerknici ali stanovanje v večstanovanjski stavbi v Cerknici, tudi v naseljih v okolici Cerknice je še kar nekaj zazidljivih parcel).

Pristavi pripada veliko obdelovalnih površin v neposredni bližini, ki jih na ekološki način lastnik že danes obdeluje in prodaja pridelek na ljubljanskih tržnicah. Manjkajo pa mu primerni prostori za hrambo orodja, predelavo in spravilo pridelka, ki jih poleg stanovanjskih prostorov predvidim kot nadomestno gradnjo za enodružinsko hišo. Kot podaljšek prostora in programa predvidim še hlev na mestu, kjer je bil nekoč. Tu bi bivalo nekaj konj, ki bi lahko služili v turistične namene kot jahalni konji in konji za vprego "lojtrnika", s katerim se ljudi brez napora (kot pri kolesarjenju) in na okolju prijazen način pelje okoli Cerkniškega jezera. Namenska raba teh parcel je za stanovanjske površine s kmetijami. Ekološkokmetijski program se navezuje na gospodarsko dvorišče in je povezano z mlini, ki bodo pridelano žito (piro) mleli in v trgovino ob pristavi poslali moko in močnate izdelke. Nova ureditev v zasnovi upošteva oblikovne in zgodovinske značilnosti pristave.

Vse nove stavbe so lesene, kot so bili tudi nekoč pristavi pripadajoči objekti. Na ta način se tudi z uporabo materiala podredim in prilagodim glavnemu motivu v prostoru, ki je pristava, hkrati želim s tem spodbuditi razvoj lesarstva na Notranjskem.

N

obstoječe stanje

FAZA III Da bi hiša lahko ponovno "zadihala", predlagam rušitev gospodarskega objekta na zahodni strani dvorca, saj stavba Perutnine nima večje vrednosti za prostor in ljudi. Postavljena je na višji nivo, kot pristava (na nivo ceste, ki je višji okoli 80 cm). Nadmorska višina ceste se je v preteklosti iz (meni) neznanega razloga dvignila za okoli 1 m (na občini pravijo, da obstaja možnost, da bi cesto spustili za ta meter). Včasih je cesta z razširitvijo pred pristavo tvorila nekakšen (vodoraven) trg, iz katerega se je bilo treba v pristavo povzpeti še po treh stopnicah. Ker je gospodarski objekt postavljen na višji nivo bližje k cesti in je precej večji kot pristava, s svojo prisotnostjo celo negira pomen kulturne dediščine, saj je zaradi nje prostor ob pristavi sv. Marije Magdalene precej degradiran in postavljen v ozadje. Pri zasnovi upoštevam možnost znižanja nivoja ceste, med gradnjo ali pozneje. Če bi se cesto spustilo na nižji nivo pozneje ali pa sploh ne, bi tik ob cesti nastala zelena klančina, ki bi se spustila do nivoja trga pred dvorcem. Nov objekt se za razliko od zdajšnjega prilagaja tako grajeni kulturni dediščini kot tudi kulturni krajini in topografiji terena. Program turističnega centra je razdeljen v tri volumne, ki tvorijo prehodne prostore z različnimi ambienti. Volumne povezuje skupna streha, ki je glavno izrazno sredstvo nove arhitekture. Program se razvije v vzdolžni smeri pristave in se navezuje tako na muzej kot tudi na ekološko kmetijo. Kot nadaljevanje muzejskega programa so v novem objektu multimedijska predavalnica in delavnice, v katerih se obiskovalci učijo različnih tradicionalnih obrti in spoznavajo prostor. V drugem volumnu je trgovina z ekološkimi pridelki in razvojna pisarna, ki skrbi za trženje pridelka iz Marofa in izdelkov iz bližnjih mlinov in žag ob Žerovniščici. Ker je obiskovalec od vseh informacij že utrujen in lačen, se lahko okrepča v restavraciji z domačo hrano, kjer lahko opazuje kuharja pri ustvarjanju jedi ali občuduje lepote Cerkniškega jezera.Pristava bi ponovno postala osrednji motiv, ki obvladuje prostor, novi objekti pa bi se nanjo oblikovno in programsko navezovali in jo dopolnjevali.

FAZA I.

FAZA II.

FAZA III. FAZA IV.

N nova situacija grajeno

ceste

tlak

drevo

zelenje

njive

pristava

novo

rušitev

0

20 m

FAZA IV V naslednji fazi bi se lahko saniralo tudi prostor nad cesto, kjer stojijo prazni predimenzionirani hlevi za velike živali, ki niti ne ustrezajo današnjim standardom. V okolici Cerkniškega jezera ni večjih nastanitvenih kapacitet, pokazala pa se je tudi potreba po avtokampu, saj avtodomi, ki za parkiranje ne morejo izbrati avtokampa, parkirajo, kjer jih je volja, samo da niso na glavni cesti in imajo pogled na jezero. Jezero je izredno zanimivo opazovati tudi od daleč, saj se vsak dan spreminja in se iz dneva v dan pokaže v novi luči. Lokacija pri hlevih nad cesto se mi zdi primerna za nastanitvene kapacitete, ki so predvidene tudi z namensko rabo. Razlogi za to so dobra dostopnost, pogledi na jezero, umestitev v širšem prostoru v navezavi poti in bližina novega turističnega središča. Tako kot se danes za zelenjem skrivajo hlevi, bi se v prihodnosti lahko hotel, hostel ali kamp, ki s svojo prisotnostjo ne bi motil domačinov. Zaradi narave Cerkniškega jezera kampa namreč ni smiselno umeščati bližje k vodi, saj je naše jezero s svojim vodostajem izredno nestabilno in nepredvidljivo. Smiselno pa je tudi spodbujati ljudi, da bi avtomobile puščali bolj stran od jezera in se do njega zapeljali s kolesom ali "lojtrnikom" ali pa do njega odjahali kar na konju in ga tako doživeli na naravnejši način.

80 m

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

47

5m 5m

29 m

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

6,6 m

zgornja križno lepljenja plošča d = 8 cm

5m

kapna jeklena vez

5m

prečni lepleni nosilec d = 20 cm

1,7 m

vzdolžni lepljeni nosilec d = 20 cm

1,1 m

slemenska jeklena vez spodnja križno lepljena plošča d = 8 cm

8,8 m 8,8 m

Ker je hiša zgolj pritlična, konstrukcija ni zelo zahtevna ne zaradi potresnih, niti zaradi sil vetra. Večjo pozornost je bilo potrebno posvetiti konstrukciji strehe.

V shemi je na primeru objekta kjer so delavnice prikazana konstrukcijska zasnova.

Hiša stoji na betonski temeljni plošči debeline 20 cm. Temeljna plošča se sopničasto spusti, da se hiša prilagodi terenu.

Preostala konstrukcija je v celoti lesena. Tu gre za klasično skeletno konstrukcijo sten.

Zaradi zasnove hiše, ki se odpira proti jugu so polne nosilne stene večinoma v prečni smeri in sicer na razmaku 8,8 m ali manj. Zadostna količina sten za zavetrovanje je tudi v vzdolžni smeri, saj hišo gradim s polnimi volumni in stenami. Južne fasade so večinoma steklene, oblikovane z lesenimi lamelami (10 cm / 20 cm), ki dodatno služijo tudi kot nosilni stebri. Želela sem ustvariti občutek lebdeče strehe, da je streha nagubana plošča, zato sem težila k temu, da bi konstrukcija delovala čim bolj lahkotno. Seveda je morala biti tudi konstrukcija strehe iz lesa. Rešitev se je pokazala v kombinaciji uporabe lesenih križno lepljenih plošč ter prečnih in vzdolžnih nosilcev.

Na stene, ki že oblikujejo naklon strehe se nasloni lesena konstrukcija strehe. Streha se nosi s pomočjo “sendvič” plošč.

Sestava “sendvič plošč: - spodnja lesena križno lepljena plošča (debeline 8 cm) - vmesna konstrukcija med seboj povezanih prečnih in vzdolžnih lepljenih nosilcev, ki delujejo kot brana (na razmaku 1,1m in 1,7 m, dimenzij 14 cm / 24 cm) - v tej plasti je tudi izolacija - zgornja lesena križno lepljena plošča (debeline 8 cm) Plošče so na stikih v slemenu in kapu med seboj povezane z jekleno vezjo in tako lahko delujejo kot nagubana plošča. Zato so potrebne manjše dimenzije, kot bi bile sicer.

Iz strešne kritine se sile prenašajo preko podkonstrukcije na ”sendvič” plošče. Preko teh se sila razporedi na stene in potuje preko temeljev naprej v zemljino.

POŽARNA VARNOST

poln volumen - povezava vzdolžnih in prečnih sten

8,8 m

2,2 m

3,7 m

8,5 m

nosilna fasadna lamela 10 cm / 20 cm

7m

ENERGETSKA RACIONALNOST OBJEKTA klasična skeletna stenska konstrukcija d = 20 cm

1m

AB temeljna plošča

7,5 m

d = 20 cm

AB stena proti terenu d = 20 cm 27,4 m

Hiša je zgolj pritlična in nima velikih dimenzij (dolžina enega objekta ne presega 27 m), kar je ugodno za požarno varnost. Izhodi iz hiše niso oddaljeni več kot 20 m. Vsa vrata hiš z javnim programom se odpirajo tudi navzven, da v primeru požara zaradi panike ne bi ostali stisnjeni pred vrati, ki se odpirajo v napačno smer.

Prav tako je izbira lesa za gradbeni material z vidika požarne varnosti dobra, saj les lahko predimenzioniramo toliko, da predimenzionirani del gori toliko časa, da bodo ljudlje lahko ušli iz goreče stavbe. V primeru turističnega središča izhodi niso oddaljeni več kot 20 m.

AB temeljna plošča d = 20 cm

Objekt je grajen iz lesa, kar pomeni da že v samem začetku ni potrebna velika količina energije za izgradnjo, saj je les naraven material, ki ima ničelni izpust co2 v svojem življenjskem ciklu.

Izolirane so vse stene turističnega centra, izjema je hlev v katerem so konji, saj prostor ni ogrevan. Velike steklene površine se načeloma zgodijo na južni strani objekta, na severni strani pa so stene večinoma polne.

SKLADNOST Z VELJAVNIMI PROSTORSKIMI AKTI Na območju, kjer sem predvidela turistično središče je s prostorskimi akti predvidena izgradnja nastanitvenih kapacitet. Na območju kjer sem predvidela eko kmetijo isto predvidevajo tudi prostorski akti. Na tem območju so sicer predvidene dvokapne strehe z nakolom od 35-40°, v tej točki se novo razha s predpisi, vendar za dobro prostora.

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

06 KONCEPT

48

Pat ri

arh

(gl

avn a

pro

59

me

6m

tni

ca)

paš

nik

uvo z

ova po

t (p

roti

izvi

ru s

v. M a

rije

ob

sto

ječ

es

i

59

4m

59

tan

2m

ova n

paš

jsk eh

nik

iše

Mag

i

dale

izp

za

uvo z kon

je

34

,4

15

ust

12

ser eko visno 0,01 m km dvo eti je rišče

zel e

m

SPOMNISKA HIŠA FRANCA ANTONA STEINBERGA (P+1+M)

8 58

EKOLOŠKA KMETIJA (K+P)

0m 59

ne)

pre

dp

na

25 46 ,2 ,4

trij

ros tor

pri sta ve

uvo z +0

,83

mu

21

,2

pri

njiv e

vat

zej s

ko

m

av to

dvo

+0

,02

rišč

gla vni

,7

8

e

m

TURISTIČNI CENTER ZA OBISKOVALCE (P)

6m

sn

op

os

taj

28

,8

vst op -0

ali

šč

e

ni t

,01

16

2 39 1,3 ,3

58

bu

rg

m

58

4m

23

8,2

aja

12 ,3

4. m

31 ,7

,8

5

28

,6

-0

,01

m

uvo z

ob

sto

m

avr a

58

ces

2m

to

-1

,29

uvo z

m

par

no vo )

,8

leo

cije

šča

po

kiri

(av

Na

31

ad

s, a vto

izv oz

ano va pot

(zt ek

na

Ce

rkn

Krp

išk

an

op

ov ap

olje

)

)

0m

tob u

58

(po ve za va z

res t

evi n

ot

asa

i hl

,2

njiv e

ter

ječ

28

14 ,6 75 ,2

13

,2

,8

22

trib sto unsk pn o - 1 išč ,20 e

15

sta

16 ,7

Ce

57

Krp

8m

57

no va k

6m

ole

sa

rsk

ap

ot

do M

art

56

6m

56

8m

a

2m

4m

N

ak

57

56

0m

2m

57

0m

56

56

inj

574

m

SITUACIJA M 1:1000 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

49

577 m

575 m

574 m

privat uvoz Cesta 4. maja

privat uvoz

(glavna prom

etnica)

573 m

572 m

dovoz

t

30,9 24,5

4,4

8

13,2 11,2

2

predprostor muzeja

muzej

avtobusno postajališče

+ 0,83 m

uvoz na parkirišče

2

1,5

po Patriarhova

44,1

+1,34 m

7

- 0,00 m 11,7

eko trgovina, spominki

1,5

muzejsko dvorišče - 0,00 m

njive

13,6

16,7

13,6

- 0,00 m

bivalna enota

- 1,28 m

2,1

26,7 28,8

15,1 17,3

2,2

569 m

- 1,28 m 1,5

2

kuhinja, dostava

- 0,00 m

1,5

1,5

- 1,29 m 17,9 22

tribunsko stopnišče

- 1,20 m

- 1,19 m

2

16,7

pakiranje hrane, servisno dvorišče eko kmetije tehnični suport

12,2 15,3

- 0,06 m

570 m

- 0,01 m

3,2

razvojna pisarna restavracija

1,7

1,5

garaža

2,2

1,5

1,5

- 0,01 m = 596 m

+ 0,94 m

22,7 20,5

1,7

delavnice

1,5

3

izposoja opreme, info

+ 0,00 m

6,7

20,9

- 0,01 m

23,7 17,9

4,1

glavni vstopni trg

hlev, jahanje, lojtrnik hlev, konji

75

28,8 26,7

5,2

- 0,00 m

izpust za konje

2,1

15

12

5

571 m

njive

terasa restavracije 2,2

26,7 31,1

- 1,29 m 2,2

568 m

N 566 m

567 m

TLORIS PARTERJA M 1:500 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

50

1

3

2

4

5

6

7 F

G 6,6

8,8

6,6

8,8

8,8 4,4

8,8

4,4

8,8 8,8

4,4

a

5

a

b

5

b

c 1,61

c d 3,4

5

d

e

1

6

3

4

5

f

7

1,5

f

2

3,33

5

e

8

9

10

13,33

5

1,83

- 3,94 m

11

g

5

6,67

g

EKOLOŠKA KMETIJA 675,3 m

I

I i

i

KLET 215,2 m 2 1 Tehnična soba 2 Stopnišče

5

3 Hidravlično tovorno dvigalo 4 Shramba semen

5 Shramba pridelka

j

6 Kurilnica

j

7 Hodnik 8 Depo 9 Shramba za orodje, pripomočke 10 Shramba pridelka 11 Hladilnica

4,4

4,4

4,4

2

keramika 12,8 m2 2 keramika 8,2 m 5 m2 keramika keramika 19,6 m2 keramika 26,6 m2 keramika 8,6 m2 keramika 24 m2 keramika 26,6 m2 keramika 28,2 m2 2 keramika 27,8 m 2 keramika 27,8 m

4,4

17,6

N 1

2

3

4

G

F 5

6

7

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

TLORIS KLETI M 1:200 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

51

1

3

2

4

5

H

6

7

8

9

10

11

F

G

12

13

14

15

16

E

17

18

D

19

20

21

22

B

C

TURISTIČNI CENTER ZA OBISKOVALCE 811,5 m

23

A

TURISTIČNI CENTER ZA OBISKOVALCE 372,7 m 1 Shramba za izposojo 2 Multimedijska predavalnica

6,6

8,8

4,4

4,4

4,4

8,8

9,62

4,59

5,39

4,27

5,95

7,72

8,8

8,8

8,8

4,4

8,8

4,4

4,4

4,4

8,8

3 Izposoja, info

8,8

4 Delavnica za popravilo koles 5 Ženske sanitarije 6 Moške sanitarije 3

1

1,8

1,8

1

1

2,4

2,2

43

42

46

5 4,6

2

23,7 8,8 9,1

4,3

8,8 8,7

4,4 4,3

1,6

2,8

0,3

8,5

3,6

8,8

2,1

1,5

1,61 3,4

+0,00 m -

+0,00 m -

19

vhod

1

4 3

5

6

7

20

21

24

25

26

vhod

9

13,4

+0,00 m -

8

+0,00 m -

23

11,6

- 0,01 m

- 0,01 m

muzejsko dvorišče (299 m 2)

3,5

1

vhod

- 0,01 m

81

38

12

13

14

15

+0,00 m -

36

16

tribunsko stopnišče (178 m2 )

17

39

g

30 40

41

4,1

-1,20 m

-1,19 m

32

31

33

0,3

8,5

21,9 44,1

2,1 2

21,2

8

5,2

2,1 2,2

0,3

8,5 8,8

0,3

0,3

8,5 8,8

0,3

28,6

34,2

- 1,29 m

8,5 8,8

-1,28 m

I

1,6

1,5

-1,28 m

i

PRITLIČJE 163 m 2 42 Razstava: Raziskovalci Cerkniškega jezera 43 Razstava: Predstavitev Cerkniškega jezera 44 servisni pas (ž. sanitarije, dvigalo) 45 Razstava: Valvasorjeve upodobitve 46 Vetrolov 47 Vhodna avla 48 Čitalnica 49 Knjižnica: Raziskave Cerkniškega jezera

1,5

j 0,3

2,1 2,2

j 8,5

0,3

8,8

0,3

8,5 8,8 30,8

15,3

0,3

8,5 8,8

74,8

2,1 2,2

terasa restavracije (170 m 2)

3

4

G

5

6

7

8

9

10

C

D 11

12

keramika keramika parket keramika

2,5 m2 3,1 m2 2,2 m2 4,4 m2

25 Vetrolov 26 Kuhinja z jedilnim kotom

4 m2 3 m2 3 m2 2,5 m2

35 Shramba za sadje, zelenjavo 36 Hladilnica za meso 37 Kuhinja 38 Vetrolov,dostava 39 Garderoba 40 Sanitarije 41 Odprto ognjišče

keramika 2,5 m2 keramika 2,5 m2 keramika 33,9 m2 keramika 2,3 m2 keramika keramika kamen

5,8 m2 1,4 m2 3,5 m2

13

14

15

16

17

B 18

20

21

*ohranjen baročni obok iz 17. stol., severno okno iz 19. stol. *ohranjen rezljan strop, niša iz 17. stol., eno okno iz 19. stol. kamnito steno zamenja servisni pas okna se poenotijo z okni iz 19. stol. *ohranjena vhodna vrata iz 19. stol. sprememba južne stene *ohranjen rezljan strop iz 17. stol., okna iz 19. stol., nov preboj stene *ohranjen rezljan strop iz 17. stol., okna iz 19. stol., nov preboj stene

22

2

PAKIRANJE HRANE 101,9 m 2 67 Semena, orodje 68 Stopnišče 69 Hidravlično tovorno dvigalo

keramika keramika keramika

11 m2 8,3 m2 5 m2

70 Obdelava, pakiranje hrane

parket keramika keramika keramika keramika

6,4 m2 5,3 m2 1,5 m2 4,8 m2 8,8 m2

77 Spalnica

74 Dnevni wc 75 Utility

76 Vetrolov

A 19

35 m2 24 m2 7 m2 12 m2 4 m2 29 m2 26 m2 26 m2

59 Osedlanje, čiščenje konj 60 Boks za konja 61 Boks za konja 62 Boks za konja

beton beton beton

64 Boks za konja

beton beton beton

65 Boks za konja

beton

63 Boks za konja

66 Sprejem

71 Garaža za stroje in avto

13 m2 8,6 m2 8,6 m2 8,6 m2 8,6 m2 8,6 m2

8,6 m2 kamen 18 m2

2 keramika 25,5 m beton 52,1 m2

BIVALNA ENOTA 104,4 m 2

N 2

24 Sanitarije

58 Hlevski hodnik

53 Stelja

54 Jahalna oprema

73 Kopalnica

1

23 Arhiv

beton 11,8 m2 beton 16,5 m2 beton 40 m2 beton 19,8 m2 keramika 8,6 m2 keramika 1,5 m2 keramika 3,5 m2 keramika 5,1 m2 beton 64,4 m2

72 Garderoba

E

kamen kamen keramika kamen kamen kamen kamen kamen

EKOLOŠKA KMETIJA 675,3 m

57 Garderoba

-1,28 m

F

4,4 m2 86,6 m2

MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA F. A. STEINBERGA 548 m 2

56 Hodnik

zunanja terasa (44 m 2)

H

parket 5,3 m2 parket 243 m2 keramika 11 m2 keramika 5,5 m2

keramika

55 Sanitarije 5

8,5

22,1

6,1

1,7

1,5 0,3

1

1,6

1,6

1,7

1,2

1,7

2,6

1,5

1,5

2,1

1,2

kamen kamen

parket 40,9 m2

34 Shramba za suha živila

52 Volumizirana hrana

i 1,4 0,3

parket 43,6 m2 parket 3,9 m2 keramika 4,5 m2 keramika 4,5 m2

32 Ženske sanitarije 33 Hidravlični dvigalo

51 Oprema, orodje

-1,19 m

2,1

17 Delavnice

2

keramika keramika keramika

50 Skladiščenje gnoja

2

4

I

15 Garderoba 16 Stopnišče

HLEV 253,8 m 2 1,3 15

+0,00 m -

6,7

8,4

79 80

13 Hidravlično dvigalo 14 Sprejemni pult

69,8 m 26,4 m2 6,4 m2 7,4 m2 3 m2 3,9 m2

5 +0,00 m -

6,9

- 1,28 m

37

28

13,6

16,7

78

76

0,2 1

77

75

11

e

f - 0,01 m

35

1

73

vhod

2 1

g

72

74

12 Shramba za delavnice

kamen kamen kamen kamen kamen kamen

5,3

71

34

vhod

27

2,3

+0,00 m -

29

10,3

70

16,6

servisno dvorišče ekološke kmetije (230 m )

- 0,00 m

5

2

10

J

+ 0,03 m

7,4 - 0,00 m

vhod

3

3,2

2

- 0,05 m

11 Pripomočki za delavnice

d

6,6

3,7

6,7

3,1

1,6

vhod

1,5

1,6 0,7

22

0,3

1

1,5

5,3 5,9

10 Vhodna avla

5

1,7

69

f

30 Izdaja hrane

0,3

1,7

1,5

2

68

67

1

21,2

9,1

5

2,1

1,4 0,7

29 Shramba za šank

5

0,3

1,4

1,2

27 Vetrolov 28 Restavracija

2

5

8,5

1,4

3,6 4,3

0,3

4,8

3,2

1,4

11,1

2,2

1,7

1,4

2,4 0,7

1

8,8 8,5

1,9

1,4

1,2 4,8 5,4

vhod

1,4

1

2

1,5

2,2 0,6

18

1,6

6,3

2,7 0,3

1

5

2,4

3,9 4,6

8,8

c

glavni vstopni trg (390 m 2)

5,8

2,9

0,3

1

1,5

0,3

4,3

1,5

31,6

e

1,2 0,8

1,6

5 1,5

- 0,96 m

0,3

+1,16 m

0,8

2,2

3,2

66 - 0,95 m

0,3

6,2

2,2 0,3 2,1

31 Moške sanitarije

1

65

1,4 0,7

64

2,6

b

22 8,8 8,5

3

1,5

3,2

63

1,5 1,5

62

1,8

61

4,8

60

vhod

59

J d

8,8

5

49

1,6

c

8,8

1,5

47

11,9

2,1 0,5

29,2 2,2

19,5 m2 82,7 m2 13,4 m2 10,5 m2 6,9 m2 6,9 m2 7,2 m2 10,1 m2 7,6 m2

RESTAVRACIJA 329,2 m 2

74,8

4,1

45

1,8

58

+ 0,02 m

21 Hladna shramba

1 1,4

44

Nadstrešnica za "lojtrnike" (52 m2)

19 Vetrolov

22 Razvojna pisarna

1

57

+ 0,04 m

16 x 18 cm / 27 cm

10,5 2,9

56

18 Eko trgovina, spominki 20 Shramba

1

5,3

5,3

b

15 5 1,8

48

+1,30 m

54

55

a

5 5,9

53

+ 0,82 m

2

keramika parket kamen keramika keramika keramika keramika keramika parket

EKO TRGOVINA IN RAZVOJNA PISARNA 109,6 m 1,6 0,7

2

52

8 Hodnik

3 x 16 cm / 31 cm

4,3 5

51

7 Sanitarije za invalide

1,6

5

8,8 24,6

50

1

+ 0,82 m

1,5

1,5

a

1,7

9 Vetrolov

13,2

31 8,8

6,6

1

vhod

44,1 4,5 4,4

2,9

1

2

78 Hodnik 79 Spalnica 80 Kabinet 81 Dnevno bivalni prostor

parket 13,6 m2 parket 5,6 m2 parket 12,7 m2 5 m2 parket parket 40,7 m2

23

TLORIS PRITLIČJA M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

opisi prostorov 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

52

11

4,4

13

14

15

8,8

9,62

4,59

5,39

16

17

18

D

4,27

5,95

7,72

8,8

8,8

19

8,8

4,4

20

21

22

B

C

8,8

23

A

4,4

4,4

4,4

8,8

MUZEJ CERKNIŠKEGA JEZERA F. A. STEINBERGA 548 m 2

8,8

2

44,1 4,5

30,9 8,8

6,6

13,2 8,8

3

2,2

1

1,8

1,8

1

2,4

1

2,9

1

1

1,7

1

1,6

5

2

7

MANSARDA 201,8 m 5

1 16 x 18 cm / 27 cm

+4,28 m

+4,28 m

2,2

8,8

23,7 8,8

8,8

4,4

8,8

2,2

2,2

8,8

8,8

kapna jeklena vez

2,2

TLORIS MANSARDE PRISTAVE M 1:200 c

2,4 0,7

1

1,4 3,6 4,3

1,2

1,4 0,7

1

1,7 5,3 5,9

1

1,6 0,7

2

1,7

6,6

6,7

1,6

3,4

1,2 4,8 5,4

1,7

1

d

11,6

1,7

slemenska jeklena vez

J e

1,1

0,7 6,1

16,7

16,6

slemenska jeklena vez

4

2

1,1

5

prečni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,1 m)

1,1

5 5

3,2

vzdolžni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,67m)

1,1

4,2

0,8 slemenska jeklena vez

g

3,8

3,6 4,3

5,4

0,7

5,3 5,6

0,7

19,4 20,9

g

slemenska jeklena vez

vzdolžni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,67m)

6,7

1,7

prečni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,1 m)

1,7

1,7

I

5

5 15

5 1,7

1,7

8,4

6,7

1,7

1,7

34 35 36 37

2,3

f 1,1

29 30 31 32 33

soha 20/20

1,5

kapna jeklena vez

f 1,1

28

+7,93 m

0,5

3,3

kapna jeklena vez

26 27

10

vzdolžni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,67m) prečni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,1 m)

3,2

18 x 17,7 cm / 27,7 cm 24 25

0,9

1,1

5

1,1

5 5

1,1

5

1,1

9

2,1

slemenska jeklena vez

5

1,7

2,2 0,6

21,2

e 1,7

1 3,9 4,6

5

3

3,2

5

1,7

3,3

+4,26 m

0,8

31,6

6

1,4 0,7

1,5 1,5

1,7

J d

1,61

1

c

2

(141 m )

b

22

8,8

4,1 +4,28 m

1,7

3,2

1,7

prečne grede 14 cm / 24 cm (na 2,2 m)

8

parket 191 m2 parket 10,8 m2

1,5

4

vzdolžne grede 14 cm / 24 cm (na 1,7 m)

1,5

15 5 5

3

74,8 29,2

5

34 35 36 37

ohranjen* baročni obok, zamreženo severno okno iz 17. stoletja *ohranjena zamrežena okna iz 17. stol. kamnito steno zamenja servisni pas okna se poenotijo *ohranjen baročni obok , severno okno iz 17. stol. ukinjeno stopnišče *ohranjen rezljan strop, nov preboj stene, okna *ohranjen rezljan strop, nov preboj stene, okna, eno okno restavrirano

1,7

29 30 31 32 33

11,9

28

2,1 0,5

26 27

1

18 x 17,7 cm / 27,7 cm 24 25

5

+4,63 m

10,5 2,9

slemenska jeklena vez

35 m2 18 m2 14 m2 12 m2 33 m2 20 m2 26 m2 26 m2

2

10 Servisni pas (stopnišče, dvigalo, mali depo)

5 5,9

1,4

5 3,3

b

parket parket parket parket parket lesene deske parket parket

9 Začasna razstava

1

4,3

1

a

1,6 0,7

1,7

a

1. ETAŽA 184 m 1 Steinbergov laboratorij 2 Steinbergova soba 3 Servisni pas (m. wc, dvigalo, stopnišče) 4 Razstava: Steinbergove skice 5 Mostovž s stopniščem: Steinbergove skice 6 Gank: pogled na Cerkniško jezero 7 Razstava: Steinbergovo življenje 8 Razstava: Steinbergove raziskave

0,7

4,4

12

E

2,2

10

3,7

4,4

9

1,5

G

8,8

8

1,3

7 F

2,8

6,6

6

1,5 11,9

5

1,8

4

H

0,5

3

2

0,9

1

kapna jeklena vez

I

1,7

1,7 1,7

1,7

i 1,7

TLORIS OSTREŠJA PRISTAVE M 1:200 i lega 20/26

vzdolžni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,67m)

8,8

22,1

8,8

1,1

2,2

21,9

21,2

8

44,1

5,2

1,1

1,1

2,2

1,1

1,1 8,8

8,8

lega 20/26

8,8

28,6

34,2

2,3

prečni lepljeni nosilci 14 cm / 24 cm (na 1,1 m)

16/18

1,1

1,1

1,1

2,2

1,1

16/18

škarje 18/18

j

j

16/18

1,1 8,8

8,8 30,8

15,3

8,8

16/18

6 12,5

2,2

1,1

5

1,1

1,7

1,1

1,7

1,1

5

špirovec 16/18 1,1

2,2

74,8

2,3

lega 20/26

N H 1

2

3

4

G

F 5

6

E 7

8

9

10

C

D 11

12

13

14

15

16

17

B 18

lega 20/26

A 19

20

21

22

23

21,2

1

1

TLORIS 1. ETAŽE PRISTAVE IN KONSTRUKCIJA STREHE M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

53

1

3

2

4

5

H

6,6

6

7

G

8,8

4,4

8

9

10

F

4,4

4,4

11

12

13

14

15

E

8,8

9,62

4,59

5,39

16

17

18

D

4,27

5,95

7,72

8,8

8,8

19

8,8

4,4

20

21

22

B

C

8,8

23

A

4,4

4,4

4,4

8,8

8,8

44,1 30,9

13,2

a

a

+7,60 m

5

naklon 43°

naklon 43°

naklon 43°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

5

2,6

+2,99 m

+5,02 m

+16,64 m

naklon 41°

23,7

22,5

naklon 43°

naklon 43°

5

28,8

+2,99 m

c

b

+13,94 m

+16,64 m

75

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

15 5

naklon 41°

7,3 12,5

+13,94 m

+5,02 m

naklon 43°

b

+2,02 m

c 6,6

3,4

naklon 20°

naklon 20°

d

+4,77 m

+5,02 m

e

11,6

2,9

naklon 20°

6,6

+7,60 m

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

5

2,6

1,61

+2,99 m

J d

+4,77 m

e

+4,77 m

5 5

5

28,2

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

f

naklon 20°

+4,32 m

5

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

5 5 16,7

+4,32 m

16,6

naklon 20°

+2,74 m

naklon 20°

+2,74 m

+2,74 m

naklon 20°

+2,74 m

+2,99 m

naklon 20°

+2,99 m

3,2

f

naklon 20°

5

naklon 20°

31,6

+5,02 m

J

naklon 20°

5

16,6

5

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

11,6 16,6

naklon 20°

6,7

I

naklon 20°

naklon 20°

naklon 20°

g

+4,77 m

8,4

naklon 20°

+4,77 m

g

+2,74 m

i

+2,74 m

i

I

5

5

5

34,2

6,6

21,2

8

naklon 20°

22 44,1

naklon 20°

22,1

naklon 20°

+2,02 m

+1,09 m

j

j +2,74 m

28,8

15,1

31,1 75

N H 1

2

3

4

G

F 5

6

E 7

8

9

10

C

D 11

12

13

14

15

16

17

B 18

A 19

20

21

22

23

TLORIS STREHE M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

54

+16,64 m

+7,60 m

+4,77 m

2

0,5

+4,77 m

0,5 2,3 2,8

4,2 2,2

5,4

+0,00 m -

-1,28 m

-1,29 m

+ 0,83 m -0,01 m

1,3

2,5

5,9

2,2

+2,74 m

PREREZ A - A M 1:200

+16,64 m

+7,60 m

+4,77 m

+4,77 m

2

0,5

+4,77 m

4,2

4,2 3,5

2,5

-1,29 m

+0,00 m -

+2,02 m

+ 0,83 m

2,2

5,4

5,9

2,2

+2,74 m

+0,00 m -

-1,28 m

PREREZ B - B M 1:200 PREČNI PREREZI M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

55

+16,64 m

+7,60 m

+4,77 m

6 0,5

+2,02 m

4,2

0,5

2,7

+4,77 m

2,3

+ 0,83 m +0,00 m -

2,9

-0,01 m

-1,24 m

PREREZ C -C M 1:200

+16,64 m

+7,60 m

+4,77 m

1

2,7

0,5

+4,77 m

4,2 2,5

2,2

0,9

5,4

+0,00 m -

2,5

2,7

0,5

+2,02 m

+ 0,83 m +0,44 m -0,01 m

-1,19 m

PREREZ D -D M 1:200 PREČNI PREREZI M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

56

5,6 3,6

+7,93 m

5,02 m +4,32 m

+4,28 m

3,1

+2,99 m

+1,12 m +1,32 m

+1,30 m +0,83 m

-0,01 m

PREREZ E - E M 1:200

+5,02 m

0,5

+5,02 m

3,7

2,5

4,9

2,2

0,5 2,7

2,4

5,5

+1,32 m

+2,99 m

4,4

2,8

1,3

+4,32 m

-2,04 m

2,4

3,6

-1,29 m

-3,94 m

PREREZ F - F M 1:200 PREČNI PREREZI M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

57

+5,02 m

1,3

4,4 2,5

2,4

4,9

0,5

2,4

3,8

3,7

5,5

+1,32 m

+2,99 m

- 0,01 m

+0,02 m

2,3

-1,28 m

3,6

-1,29 m

2,4

-3,94 m

PREREZ G -G M 1:200

+5,02 m

1,3

0,5

+5,02 m

2,5

2,4

4,5 3,8

4,4

+2,99 m

- 0,96 m

-0,95 m

3,6

G

+5,02 m +4,32 m

PREREZ H -H M 1:200 PREČNI PREREZI M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

58

5,6

+16,64 m

+4,77 m

+4,77 m

0,5 6,1 3,2

4,4

2,3

6,2 4,1 3,8

3,1 3,6

3,1

5,4

5

0,5

0,5

1,6

1,3

1,3

3,6

+5,02 m +4,32 m

- 0,01 m -1,28 m

-1,19 m

-1,29 m

-1,19 m

-1,28 m

-3,99 m

PREREZ I - I M 1:200

3,6

5,6

+16,64 m

+4,77 m

5

3,1

2,2

3,3

2,8 3,4

5,1

0,5

0,5

1,3

1,3

+5,02 m

+0,02 m

- 0,01 m

+0,00 m -

PREREZ J - J M 1:200 VZDOLŽNI PREREZI M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

59

5,3

+16,64 m

5,02 m

5,02 m

3

2,6

2,6

3,6

+4,77 m

2,6

+4,77 m

4,8

4,8

+2,62 m

1,8

+2,62 m

2,2

3,1

4,8

+2,24 m

2,2

2,2

4,8

+2,24 m

SEVERNA FASADA M 1:200 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

60

+5,02 m

0,7

+5,02 m

1

+4,32 m

+3,30 m

2 6,3

+2,99 m

+1,33 m

+0,83 m

2,6

-0,01 m

-1,29 m

ZAHODNA FASADA M 1:200 ZAHODNA FASADA M 1:200

+16,64 m

+7,60 m

+4,77 m

+4,77 m

+4,77 m

+2,74 m

5,9

+2,02 m

+0,83 m

-0,01 m

+0,32 m

-1,29 m

VZHODNA FASADA M 1:200 VZHODNA FASADA M 1:200 TLORIS KLETI M 1:200 PREČNE FASADE 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

61

5,3

+16,64 m

+4,77 m

2,7

2,8

6

+2,02 m

5,9

3,1

3,4

6,4

+2,24 m +2,39 m

-1,29 m

3,2

+0,96 m

2,3

-0,01 m

3,5

2,3

5,1

2,5

+4,32 m

+4,77 m

3,6

+5,02 m

0,7

+5,02 m

-1,20 m

-1,29 m

7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

62

j

i

prečni lepljen nosilec (16 cm / 24 cm) +4,77 m

h S2 - prezračevana streha ravna vlaknocementna kritina letev (6 cm / 4 cm) kontra letev (6 cm / 4 cm) sekundarna kritina križno lepljena plošča (8 cm) brana, izolacija (24cm) križno lepljena plošča (8 cm)

vzdolžni lepljen nosilec (16 cm / 24 cm)

+4,77 m vzdolžni lepljen nosilec (16 cm / 24 cm)

les v prerezu

nasutje

armiran beton

zemljina

izolacija

vidna stena v ozadju

beton S2

S2

+4,21 m

LEGENDA

g

j

i

h

g TLORIS 1:200

j

deska (d = 2 cm) odkap

S1 - streha napušča ravna vlaknocementna kritina letev (6 cm / 4 cm) kontra letev (6 cm / 4 cm) sekundarna kritina križno lepljena plošča (8 cm) brana (lepljeni nosilci 16 cm / 24 cm) križno lepljena plošča (8 cm)

+3,74 m

h

vzdolžni lepljen nosilec (16 cm / 24 cm)

+2,20 m

kovinski žleb d = 2 mm

lesena izravnava zasteklitev

jeklena vez, pločevina d = 6 mm

S3 - streha v slemenu pregibni ravni slemenjak slemenska deska 3 cm / 15 cm dodatna letev 4 cm slemenski prezračevalni ptofil francosko rhombus pokrivanje letev (6 cm / 4 cm) kontra letev (6 cm / 4 cm) sekundarna kritina križno lepljena plošča (8 cm) povezovalna pločevina križno lepljena plošča (8 cm)

jeklena vez, pločevina d = 6 mm

kovinski žleb d = 2 mm

+2,20 m pritrditvena pločevina d = 6 mm

S4 - zunanja stena lesena fasadna obloga (2 cm) letev (4 cm) lesena stena - skeletni sistem (20 cm) letev (4 cm) notranja lesena obloga (2 cm) A lesena ograja d = 2 cm +0,00 m -

elastična tesnilna masa omet za podzidek

T1 +0,00 m -

-0,01 m

-

S5 - stena proti terenu notranja lesena obloga (2 cm) lesena konstrukcija (8 cm) parna zapora toplotna izolacija (10 cm) hidroizolacija AB stena (20 cm)

A

steklena vrata T1 - tla proti terenu talna obloga, parket (2 cm) cementni estrih (6 cm) ločilni sloj / parna zapora toplotna izolacija (10 cm) hidroizolacija temeljna AB plošča (18 cm) podložni beton (5-10 cm) -1,29 m

klop d = 4 cm

-1,28 m PREREZ A - A 1:200

i

g

j

i

h

g

FASADNI PAS M 1:20 7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG

07 ARHITEKTURNI NAČRTI

63

POGLED NA GLAVNI VSTOPNI TRG S PTISTAV SV. MARIJE MAGDALENE V OZADJU

3D PRIKAZI 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

64

POGLED NA MUZEJSKO DVORIŠČE IN GLAVNI TRG V OZADJU

3D PRIKAZI 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

65

POGLED IZ TRIBUNSKEGA STOPNIŠČA NA CERKNIŠKO POLJE IN JEZERO V OZADJU

3D PRIKAZI 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

66

POGLED IZ TRIBUNSKEGA STOPNIŠČA SKOZI PREHOD

3D PRIKAZI 67

POGLED NA ODPRTO OGNJIŠČE V RESTAVRACIJI, CERKNIŠKO JEZERO V OZADJU

3D PRIKAZI 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

68

pogled iz jugovzhoda (iz zraka)

pogled iz jugovzhoda (terasa restavracije)

pogled iz juga

pogled iz vzhoda (glavni trg pred pristavo)

pogled iz severa FOTOGRADIJE KONČNE MAKETE 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

69

iztek osi

ptičja perspektiva

obcestni prostor

pogled iz zahoda (gospodarsko dvorišče) FOTOGRADIJE KONČNE MAKETE 07 ARHITEKTURNI NAČRTI

70

08 VIRI IN LITERATURA LITERATURA: Achleitner, F., Curtis, W. J. R., Kurrent, F., Podrecca, B., Semerani, L. in Vodopivec, A. Edvard Ravnikar, architect and teacher, 2010 Bernik, S. Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja, Ljubljana 2004) Božič, B. Pomen in možnostirazvoja turizma v občini Cerknica, diplomska, Ljubljana 2011 Deu, Ž. Podeželske hiše na Slovenskem, Ljubljana 2006 Dolenc, M., Sever, S. in Vodopivec, A. Savin Sever arhitekt, Ljubljana, 2003 Fister, P. Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Ljubljana, 1993 Frampton, K. Towards a critical regionalism, 1983 Kebe, J. Cerkniško jezero in ljudje ob njem, Koper, 2011 Pogačnik, A. Urbanizem Slovenije: oris razvoja urbanističnega in regionalnega prostorskega načrtovanja v Sloveniji, Ljubljana,1983 Razdrih, I. Notranjski list: Mlini in Mlinarstvo, Stari trg, 1977 Sapač, I. Grajske stavbe v osrednji Sloveniji; Med Idrijo in Snežnikom, Ljubljana, 2006 Schein, V., Vasilevska, T., Drobnič, S., Likar, I., Stergaršek ,J. in Gnezda, M.V. Cerkniško jezero, Cerknica 2009 Semper, G. The four elements of architecture and other writings, Cambridge, 1989 Šilc -Telič, M. in Habe, F. Mlini in žage na vodni pogon na Cerkniškem in Loškem polju ter Blokah nekoč in danes 1997 Vrečar, M. Postmodernizem v slovenski arhitekturi, diplomska, Ljubljana, 1995 Zorec, M. Oton Jugovec : arhitekt : 1921-1987, Ljubljana, 2001 Žirovnik, J. Cerkniško jezero, Ljubljana, 1898 SPLETNI VIRI: http://www.evidenca.org/?object=22 http://www.evidenca.org/?object=42 http://www.evidenca.org/?object=45 http://www.evidenca.org/?object=51 http://www.evidenca.org/?object=62 http://www.evidenca.org/?object=66 http://www.evidenca.org/?object=68 http://www.evidenca.org/?object=100 http://www.sadarvuga.com/projects/year/1152-bela-house http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=264&lang=slo http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=16&lang=slo http://www.notranjskipark.si/index.php?catid=82&lang=slo http://www.notranjski-park.si/index.php?catid=18&lang=slo http://www.notranjski-park.si/cmsfiles/cf_691.pdf) 08 VIRI IN LITERATURA

71