3.01 TURIZEM
ostanki Loškega gradu
Cerkniško polje je skoraj v celoti zavarovano kot Notranjski regijski park. Izjemna dragocenost Notranjskega regijskega parka je prepoznana tudi na Evropski ravni, saj je kar 40 % občine Cerknica vključene v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. Samo Cerkniško jezero pa je kot največje slovensko ohranjeno mokrišče zaščiteno z Ramsarsko konvencijo.
arheološko najdišče tabor v Cerknici Zelška cerkev skupina kozolcev
Velika Krpanova pot
pristava sv. Marije Magdalene
Napoleonova pot
Vožnja z lojtrnikom (http://www.bodieko.si/foto/2011/03/lojtrni-voz2.jpg, 2013)
Prostor se ponaša z veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednostjo. Odlikujejo ga številni naravni in kulturni spomeniki ter preplet obojega v prepoznavni kulturni krajini, ki je posledica dolgoletnega in kakovostnega prepleta narave in človeka.
Surfanje na jezeru (http://www.delo.si/assets/media/picture/20120723/Cerkni% C5%A1ko_jezero_2_hires.jpeg0.jpeg?rev=1, 2013)
Turizem, ki je tu prisoten že dolgo, se je začel razvijati predvsem po Valvasorjevem slavospevu v knjigi Slava vojvodine Kranjske, s katero je Cerkniško jezero umestil na svetovni zemljevid ogleda vrednih naravnih čudes. V občini Cerknica sta poleg jezera najbolj obiskana še Rakov Škocjan in Križna jama. Za turizem je zanimiva predvsem športno-rekreativna ponudba na Cerkniškem jezeru. Ker se je jadranja na deski veliko lažje učiti na jezeru kot na morju, bi lahko v neposredni bližini jezera poleg čolnov in koles poleti izposojali tudi jadralne deske in poučevali jadranje, pozimi pa izposojali drsalke in tekaške smuči. Pomembno vlogo imajo tudi okoliške sprehajalne, planinske, pohodniške, učne, kolesarske in jahalne poti, ki pa so slabo označene. Zime na Notranjskem so kar precej hude. Čeprav v današnjih časih zapade manj snega kot ga je v preteklosti, ga je še vedno dovolj za zimske radosti. Če zapade sneg, je Cerkniško polje primerno tudi za rekreacijo s tekom na smučeh. To so ugotovili tudi domačini, saj jih pozimi lahko vidimo, kako tečejo, ali pa v snegu opazimo sledi njihovih smuči. Smučanje po strminah se tu ni razvilo, kljub temu da ima smučanje z bloškim smučarjem svoje izvore nedaleč od tod. Na Slivnici sta sicer dve majhni strmini, ki pa nimata niti fiksnih vlečnic in ju uporabljajo le domači smučarji iz smučarskega kluba. Smučišče Kalič je od Cerknice le malo bolj oddaljeno kot od Postojne. Sicer ni v najboljšem stanju, vendar v kombinaciji s tekom na smučeh in drsanjem na Cerkniškem jezeru predstavlja zanimivo popestritev za preživljanje mrzlih zimskih dni.
ponorni jami Velika in Mala Karlovica (blizu je stal Karlovški grad) geometrija njiv in polj fužina v Grahovem gzdna učna pot ob bunkerjih Rapalske meje izvir Žerovniščice, Veselova jama Čebelarska učna pot
mlini ob Žerovniščici Herblanova kašča Šteberški grad grajski mlin izvir Lipsenjščice
bruhalniki vode pod Javorniki
kulturna dediščina starih kmečkih hiš Hlapinov mlin ob Goriškem brežičku presihajoče Cerkniško jezero N
izvir Jezerščice
Poleg neposrednega stika z naravo skozi obdelovanje zemlje in skrb za živali znotraj kmetijstva (tu v večji meri ni prisotno kot intenzivno ampak kot ekološko kmetijstvo), poseben odnos in stik z naravo predstavljata tudi lov in ribolov. Oba izkoriščata naravne danosti in hkrati naravi tudi vračata s tem, ko pomagata živalim. Tako vse tri panoge sooblikujejo naravo in izkoriščajo njene plodove. Za turiste bi lahko bil zanimiv pristen stik z naravo predvsem preko spoznavanja ekološkega kmetijstva, saj bi pri drugih dveh hitro, preveč in nenadzorovano posegali v naravno okolje. Ribičem bi se na primer lahko pridružili v obdobju, ko jezero presiha in se rešuje ribe, lovci pa bi jih lahko peljali na opazovanje divjih živali v bližnje gozdove.
Vožnja s sanmi (http://www.bodieko.si/foto/2011/03/zimske-sani-1.jpg, 2013)
Območje pristave na Marofu je zelo primerno za kmetijstvo, saj je bila tudi postavljena s tem namenom in ima blizu veliko pripadajočih obdelovalnih površin. Sam lastnik pristave se že dalj časa ukvarja z ekološko pridelavo na tej zemlji, pridelke pa skoraj v celoti trži v Ljubljano. Eko-pridelek sicer lokalno ponuja turistom, toda njegov izvoz je nujen, saj domačini večinoma ne kupujejo teh pridelkov. Ljudje v tem prostoru veliko pridelajo tudi sami. Prav za ta prostor je značilna dnevna migracija v Ljubljano in popoldansko ljubiteljsko ukvarjanje s kmetijstvom. Zato je kmetijstvo, sicer v drugačni obliki, še vedno v veliki meri prisotno, kljub temu da kmet kot primarni poklic ni več aktualen. Na Marofu bi se izoblikoval center, ki bi povezoval še druge točke kulturne dediščine, ki imajo potencial za razvoj v ekološki turizem. Na rodovitni zemlji ob pristavi se pridela veliko ekološko neoporečne zelenjave, med drugim tudi prastaro vrsto pšenice, tj. piro. Ta je v času, ko se moderni človek ponovno poskuša vrniti k naravi, pravi hit v prehrani. V sklopu razvoja turizma na podeželju bi bilo potrebno razvijati dopolnilne dejavnosti na kmetijah oziroma samostojne storitvene dejavnosti, ki so uravnotežene z osnovno usmeritvijo sonaravnega razvoja: trženje tipičnih izdelkov, večje spodbujanje kmetijske dejavnosti in povečevanje deleža ekološkega kmetijstva. (Bernardka Božič, Pomen in možnosti razvoja turizma v občini Cerknica, 2011)
Drsanje na jezeru (http://www.delo.si/assets/media/picture/20120723/Cerni%C5%A1ko_jezero_3a_hires.jpeg1.jpeg?rev=1, 2013)
Reševanje rib (http://www.kiberpipa.org/~materiali/Resevanje-Dax1.jpg, 2013)
7PKXGT\C X .LWDNLCPK (CMWNVGVC \C CTJKVGMVWTQ &KRNQOCPV -CVCTQX /QLEC &KRNQOUMQ FGNQ 'MQNQɶMQ VWTKUVKȬPQ UTGFKɶȬG QD %GTMPKɶMGO LG\GTW /GPVQTKEC RTQH <QTGE /CTWɶC 5QOGPVQT CUKUV 4WUVLC 7TQɶ .GVQ XRKUC PC (CMWNVGVQ \C CTJKVGMVWTQ .GVQ K\FGNCXG FKRNQOG
03 OŽJI KONTEKST
19