Anja Timzoya Jeglič

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani Anja Timzoya Jeglič

mentorica: Alenka Fikfak diplomsko delo Fakulteta za arhitekturo, Univerza v Ljubljani junij 2015

Bilo je kar nekaj let, ampak danes to pot zaključujem s hvaležnostjo za vse izkušnje in ljudi, ki so to pot zaznamovali. Študij arhitekture me je popeljal na novo pot raziskovanje moje krativnosti. Razširil je moj pogled na oblikovanje prostora in pomen lepega ter inovativnega oblikovanja.

Hvaležna sem za svojo ožjo družino, ki me je v obdobju močne osebne rasti in osebne spremembe v času študija spremljala in podpirala z ljubeznijo.

vsebina diplomskega dela 1 |

povzetek

3

5 |

2 |

uvod

4

2.1 | pomen prostega časa 2.2 | preplet štirih nivojev obstoja 2.3 | ustvarjanje kvalitetnega ambienta

4 4 5

5.1 | Chairama SPA 32 Programska shema 33

5.2 | Yoga Deva 34

3 |

programsko izhodišče

7

3.1 | razlogi za izbor programa 7

3.2 | obstoječi program na območju 8

NAMENSKA RABA PROSTORA 8 3.3 | program 9

JOGA in DRUGE TEHNIKE RAZTEZANJA 9 MEDITACIJA 9

SOLNE TERAPIJE ali haloterapija 10 SAVNE 10

MASAŽE 11 GLINENE TERAPIJE 11 PREDAVANJA 12 INDIVIDUALNA SVETOVANJA 12 KNJIGARNA S TRGOVINO 13

BAR in PROSTORI ZA DRUŽENJE 13

VARSTVO ZA OTROKE 14

3.4 | analiza programa 15

JAVNO - ZAS. / SKUPINA - INDIVID. 15

JAVNO - ZAS. / SVETLOBA - SENCA 15 POVEZOVANJE PROGRAMA 16 4 |

lokacija

17

4.1 | razlogi za izbor lokacije 17 DOSTOPNOST 17

4.2 | umestitev v prostor 18

4.3 | natečaji v neposredni bližini 19

URBANISTIČNA PRENOVA POLJAN 19

VMESTITEV AKADEMIJ NA POLJANE 19 CUKRARNA 20

4.4 | analize 21 POLNO - PRAZNO 21 VIŠINA ZAZIDAVE 21 STAVBNO TKIVO 22 SMERI ZAZIDAVE 22 TIPI STREH 22 ZELENO 23 VODA 23 ŠPORTNI PARKI 23

OSI CEST, PEŠPOTI in PARKI 24 ANALIZA PO LYNCH-U 25 NARAVNE DOMINANTE 27 GRAJENE DOMINANTE 29

4.5 | trenutno stanje na lokaciji 30

6 |

reference

projekt

32

35

6.1 | ideja objekta in umestitev v prostor 35

LJUBLJANA KOT CENTER DOGAJANJA 35

SPROSTITEV ZNOTRAJ “ŽIV ŽAVA”?

35

6.2 | koncept objekta 36

6.3 | programska shema 37

6.4 | zasnova objekta 38

FASADA 38

STREHA 38

OGREVANJE in TOPLA SANIT. VODA 38

6.5 | konstrukcijska zasnova 39

6.6 | zasnova požarne varnosti 40

ŠIRJENJE POŽARA NA SOS. OBJEKTE 40

6.7 | urbanizem 41

LOKACIJA 41

ZELENE POVRŠINE 41

DOSTOPI 41

6.8 | tlorisi 43

TLORIS KLETI 46

TLORIS PRITLIČJA 47

TLORIS 1. NADSTROPJA 48

TLORIS 2. NADSTROPJA 49 TLORIS STREHE 50 6.9 | prerezi 51

6.10 | fasade 54

6.11 | prerez fasadnega pasu 58 6.12 | vizualizacije 59 7 |

viri in literatura

62

7.1 | internetne strani in pisni viri 62 7.2 | viri slik 63 7.3 | seznam shem 65 8 |

izjava o avtorstvu

66

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 2

1 |

povzetek

Diplomsko delo Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani obravnava problematiko umeščanja sprostitvenega centra v gosto urbano zazidavo mesta z oblikovanjem kvalitetnih notranjih ambientov s pomočjo naravne svetlobe in z zgostitvijo obširne ponudbe tehnik in pristopov.

S svojim preprostim zunanjim gabaritom se odziva na urbanizem območja, razgibanost pa ustvarja z oblikovanjem notranjih večetažnih prostorov in svetlobnih odprtin.

KLJUČNE BESEDE: sprostitev, svetloba, nega telesa

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 3

2 |

uvod 2.1 |

pomen prostega časa

Način življenja sodobnega človeka je pod velikim časovnim pritiskom.

Med delovnimi obveznostimi, domačimi opravili in izobraževanjem ostaja malo časa za druženje in prostočasne dejavnosti - za čas, ki je samo naš in lahko pozabimo vse obveznosti.

Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije povprečno delamo 8,2 ure na dan.1 Po priporočilih zdravstvene stroke je priporočljivo dnevno spati med 7 in 8 ur. Tako nam za vse ostale obveznosti (prehranjevanje, osebno nego, prevoz na/z dela, čas z družino in prijatelji, šport, nakupovanje ...) dnevno ostane približno 8 ur. Človek je v svoj dnevni ritem skozi vso zgodovino vpletal dejavnosti, ki so bile povezane s sprostitvijo in druženje s prijatelji. Arheologi so že pri najdiščih iz kamene dobe našli artefakte kot so ostanki družabnih iger in instrumentov. 2 Prosti čas je pomembna življenjska vrednota. Pomaga nam pri sprostitvi, osveži naš um, umirja stres, pripomore k zdravemu telesu in izboljšuje kvaliteto življenja 3. Zato je za vsakega posameznika pomembno, da se nauči redno vključevati v svoj vsakdan različne prostočasne aktivnosti - to so aktivnosti, ki človeka osrečujejo, sproščajo in mu omogočajo individualni izraz sebe.

Sprostitvene tehnike Z vzhoda se k nam širi veliko sprostitvenih praks (joga, meditacija, mantranje itd.). Te prakse pripomorejo k umiritvi uma, uskladitvi čustev in nas povezujejo z našo dušo. Redno izvajanje teh aktivnosti nam pomaga, da postanemo bolj mirni v svojem življenju, v stresnih situacijah se odzivamo trezneje in se odpremo ustvarjalnemu navdihu.

Wellness Wellness je skrb za naše fizično telo in čustva. Preko masaže, glinenih in solnih terapij in savne poskrbimo za pretok energije skozi naše telo, kar je razvidno iz boljše prekrvavitve telesa in usklajenosti čustev.

Šport Šport je aktiven način gibanja telesa, ki pospeši srčni utrip in pretok krvi ter limfe po telesu. Redno ukvarjanje s športom pripomore k boljši vitalnosti telesa, njegovi večji odpornosti in sprostitvi napetosti. Poleg skrbi za fizično telo, šport poskrbi tudi za naša čustva, saj globoko dihanje, potenje ter pospešen krvni obtok sprostijo napetosti in uravnotežijo izraz ter doživljanje čustev.

SLIKA 1: JOGA SPROSTITVENI CENTER, Chirawan, Phuket, Tajska

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 4

2.2 |

preplet štirih nivojev obstoja

Ljudje smo celovita bitja in naš obstoj sestavljajo 4 (štirje) nivoji: telo - um - duša - čustva.

Telo je fizični izraz nas, instrument, ki nas vodi skozi življenje.

Dobra telesna pripravljenost (tako aktivno gibanje kot tudi zdrava prehrana) močno vpliva na naše dnevno počutje, saj vitalno telo omogoča, da je naš vsakdan poln energije, smo zdravi in se na življenje odzivamo hitreje.

Duša je naša esenca, je vir našega življenja. Lastnosti naše duše definirajo naše sposobnosti, hotenja in znanja, ki jih vsak posameznik prinaša v naš svet. Pomembno je, da to raziskujemo in najdemo dejavnosti in delo, preko katerih lahko to delimo s svetom. Te lastnosti in znanja so tisti vidiki tebe, ko si v določeni stvari preprosto dober in to opravljaš z veliko lahkoto. Ta del sebe je pomembno aktivno izražati, saj je to tvoja dušna edinstvenost. S tem okrepimo pomemben del našega obstoja.

Um so naše misli, naša prepričanja in zaupanja. Vsaka misel, ki nas spreleti, je informacija, ki ustvarja našo realnost preko energetske privlačnosti “enako privlači enako”. Pomembno je, da svoje misli osredotočamo na želeno, saj le tako v življenje privabimo nove izkušnje, ki nam to pomagajo doseči.

Če želimo živeti izpolnjeno življenje, je pomembno, da poskrbimo in uravnotežimo vse štiri nivoje obstoja. Ko nam primanjkuje pozornosti, nege ali skrbi na enem izmed nivojev, to kmalu vpliva na oslabitev tudi drugih in temu sledi slabše počutje, kasneje tudi oslabitev fizičnega zdravja.4

Čustva so naš odziv na informacije, ki jih preko čutil prenesemo v možgane in se nanje odzovemo glede na pretekle izkušnje. Vsa čustva so pomembna občutja, saj nam sporočajo, kakšen je naš pogled na situacije. Za usklajeno življenje je pomembno, da čustva izražamo, saj vsa zadržana čustva (“dobra” ali “slaba”) v našem energetskem polju ustvarjajo blokade, ki kasneje vplivajo na fizično zdravje telesa.

Večnamenski sprostitveni center predstavlja v Ljubljani nov koncept oblikovanja sprostitvenega centra, saj na enem mestu združuje raznoliko ponudbo sprostitvenih, športnih in negovalnih tehnik, ki omogočajo uporabnikom, da uskadijo vse 4 nivoje obstoja.

DUŠA

UM

JAZ

TELO

ČUSTVA

SHEMA 1: PREPLET ŠTIRIH NIVOJEV OBSTOJA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 5

2.3 |

ustvarjanje kvalitetnega ambienta

Kruta realnost odnosa do bivalnega okolja v slovenski kulturi je samograditeljstvo in ignoranca do sodobnih pristopov arhitekture ter notranjega oblikovanja. To je razvidno v urbani krajini kot tudi pri oblikovanju bivalnih prostorov.

Večnamenski sprostitveni center je umeščen v gosto mestno zazidavo Ljubljane - na Poljane. To je predel Ljubljane, kjer se odvija preporod iz industrijskega območja v zeleni in stanovanjsko zaželeni predel z veliko izobraževalnega programa.

Velik pomen pri oblikovanju zasnove večnamenskega sprostitvenga centra je bilo spoštovanje urbane krajine s preprostim zunanjim gabaritom ter ustvarjanjem raznolikih notranjih ambientov s pomočjo naravne svetlobe. Pomembnost naravne osvetlitve in ustvarjanje ambientov s pomočjo svetlobe nudi uporabnikom novo izkušnjo kvalitetno oblikovanega notranjega prostora in nezavedno uči uporabnike o pomenu odprtega, prehodnega in kvalitetno osvetljenega bivalnega okolja.

Pomembno je zgoščevanje urbane zazidave in umeščanje prostočasnih dejavnosti v neposredno bližino uporabnika, saj se tako izognemo nepotrebni uporabi avtomobila in lahko uporabniki vpletejo različne sprostitvene, wellness in športne aktivnosti v svoj vsakdan brez nepotrebnega izgubljanja časa za prevoz.

0

50

100

250 m

SLIKA 2: POLJANE

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 6

3 |

programsko izhodišče

3.1 |

razlogi za izbor programa

Že dolgo poznano reklo, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete, odpira nov pogled na preživljanje prostega časa. V hitrem ritmu življenja, ko dnevno zmanjkuje časa za odmik od obveznosti, je tako pomembno, da je kratek čas, ki ga lahko namenimo prostočasnim dejavnostim, čim bolje izkoriščen. Da se v tem času sprostimo od vsakodnevnega stresa, izvajamo dejavnosti, ki nas osrečujejo in okrepimo svoje fizično telo. Tako nam nekaj ur, ki jih lahko namenimo tem dejavnostim, pomaga uskladiti vse štiri nivoje obstoja in z njimi dvigniti kakovost življenja na višjo raven.

Indija velja za deželo duhovnega umika. Dežela nudi raznoliko ponudbo sprostitvenih umikov (ang. spiritual reatreat je fraza, ki pomeni oddih, kjer se predajaš sprostitvi, razmisleku, molitvi in negi telesa). Vendar je obisk takšnega umika drag in zahteva veliko časa, kar je razlog, da je mnogim ljudem to onemogočeno doživeti.

Namen načrtovanega sprostitvenega centra je v obliki združenega kvalitetnega sprostitvenega programa, ki ga nudijo podobni centri v tujini, in že uveljavljenega programa v našem okolju, ustvariti edinstveni sprostitveni center, ki bi predstavljal kvaliteten prostor za sprostitveni umik v slovenskem okolju, ki bi bil vpet v vsakdan uporabnika. S tem bi približali nove vsebine za izboljšanje kvalitete življenja širšemu krogu ljudi.

SLIKA 3: MEDITACIJA V NARAVI

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 7

3.2 |

obstoječi program na območju

NAMENSKA RABA PROSTORA

Stanovanjska raba

Izobraževanje

Izbrana lokacija diplomske naloge se nahaja na Poljanah v Ljubljani.

Je del širšega območja centralnih dejavnosti, ki mejijo na zelene površine in območja stanovanj.

V preteklosti so bile Poljane predmestje Ljubljane, kjer so se nahajale predvsem podeželske vile in se odvijale dejavnosti, ki niso bile vključene v samo mesto (Mestna klavnica, Cukrarna, Roška kasarna).

V območju med Poljansko cesto na severu in Roško cesto na vzhodu se nahaja širok izobraževalni program (vrtec Vodmat, osnovna šola Poljane, Srednja trgovska šola, Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Zdravstvena fakulteta, dijaški dom Ivana Cankarja, Gimnazija Poljane).

Prevladujoča centralna dejavnost na območju je izobraževanje - od vrtca do univerze. Poleg izobraževnih ustanov se v neposredni bližini obravnavane lokacije nahajajo tudi dijaški in študentski domovi.

Območje Poljan se lahko razdeli na 2 osnovni programsko strnjeni zasnovi in druge točkovno umeščene namenske rabe prostora.

Danes je stanovanjska raba prostora vidna predvsem v zahodnem delu Poljan, kjer prevladujejo enodružinske hiše, na jugozahodnem delu, kjer so zgrajene stanovanjske stolpnice, ter na vzhodu, kjer so z novejšimi urbanističnimi pristopi umeščeni lamelni večstanovanjski objekti.

Med Poljansko cesto in Ljubljanico stoji novejši sklop objektov namenjenih študentskemu dome Poljane in Srednji zdravstveni šoli.

Upravne dejavnosti Za območje bližnje Cukrarne je bil izveden urbanistično arhitekturni natečaj. S tem natečajem se je namenska raba zapuščenega tovarniškega objekta nekdanje Cukrarne spremenila v namembnost centralnih dejavnosti - upravno središče Mestne občine Ljubljana.

Ob Roški cesti se nahaja Izpitni vozniški center Upravne enote Ljubljana. Ob Zemljemerski ulici se nahaja Geodetska uprava Republike Slovenije.

stanovanja

SLIKA 4: STANOVANJSKA SOSESKA na MESARSKI ULICI

V izpraznjenih prostorih nekdanje Roške kasarne domujeta Srednja ekonomska šola Ljubljana in Restavratorski center Republike Slovenije. Na območju nekdanjega dvorišča bodo zgrajene nove Akademije ALU (Akademija za likovno umetnost), AG (Akademija za glasbo) in AGRFT (Akademija za gledališče, radio, film in televizijo).

izobraževanje

SLIKA 5: ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE

Gospodarske dejavnosti Na območju je tudi nekaj objektov namenjenih gospodarski dejavnosti, vendar so prvotno namenjeni predvsem uporabnikom območja.

upravne dejavnosti

0

50

100

gospodarske dejavnosti

250 m

zelene površine

objekt

SHEMA 2: NAMENSKA RABA PROSTORA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 8

3.3 |

program

JOGA in DRUGE TEHNIKE RAZTEZANJA

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA

MEDITACIJA

Raztezanje telesa je pomemben vidik vadbe telesa. Pomaga nam spodbuditi boljšo pretočnost (spodbudi se limfni in krvni pretok, odprejo se energetske poti). Poleg kardio vadb, ki jih vsebina progama sprostitvenega centra ne predvideva, so vaje raztezanja osnova za zdravo fizično telo.

Dvorana za izvajanje joge mora biti prilagojena potrebam vadbe - mora biti prostorna in svetla. Najbolj primerna je indirektna osvetlitev z možnostjo zatemnitve. Prostor mora biti topel, še posebej tla. Za potrebe izvajanja asan na steni mora dvorana imeti vsaj eno močno steno, v katero se vpnejo vrvi.

Meditacija je metoda umiritve uma, ki okrepi nivo uma in čustev.

Proces meditacije lahko dosežemo na različne načine - vse od vodene meditacije do dejavnosti, v katerih resnično uživamo in ob njih ne razmišljamo o ničemer drugem (za nekatere je to ples, druge sprehod, delo na vrtu ...).

V svetu je poznanih več različnih vadb, katerih osnova je raztezanje.

V slovenskem prostoru sta najbolj razširjeni vadbi joge in pilatesa.

DIMENZIONIRANJE

Vodena meditacija

Velikost dvorane je dimenzionirana na število uporabnikov.

Vodena meditacija je terapija, kjer oseba, ki meditira, vizualizira (si predstavlja) slike, ki jih predaja vaditelj. Oseba se usede ali uleže v udoben položaj, v katerem se lahko popolnoma umiri in se posveti le sebi in svojim mislim.

Izvajanje joge ne okrepi le fizičnega telesa, vendar uporabnika tudi pomiri in poveže z njegovo dušo. Joga je duhovna vadba, ki se izvaja v tišini in spodbuja “tišino” v mislih. Sestavljena je iz različnih položajev (asan), ki se jih izvaja v počasnem ritmu.

10 udeležencev ... 40 m2 15 udeležencev ... 70 m2 SKLADIŠČE

20 udeležencev ... 100 m2

Asane (jogijski položaji) bi lahko razdelili v osnovne 3 skupine: na tleh (izvajalec asane leži na tleh) stoje (izvajalec asane stoji na tleh)

KNJIGARNA s TRGOVINO 150 M2

Za potrebe nemotenega izvajajnja vadbe je potrebno v prostoru predvideti tudi prostor za skladiščenje jogijskih rekvizitov (10% predvidenega prostora).

GARDEROBE VODSTVO CENTRA ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA za zaposlene

in PROSTORI ZA ZAPOSLENE

Dvorana za izvajanje meditacije more biti prostorna in svetla.

Najbolj primerna je indirektna osvetlitev. Prostor mora biti topel, še posebaj tla.

Za izvajanje meditacije je potrebno predvideti udobne sedeže/ ležalnike

v povezavi s steno (izvajalec izvaja asane ob pomoči vrvi, vpete v steno)

GARD. DIMENZIONIRANJE

SANITARIJE

Velikost dvorane je dimenzionirana na število uporabnikov in zaradi VARSTVO ZA OTROKE podobnosti s programom joge povzema njegove zahteve.

50 otrok

SKLAD. SANITARIJE RECEPCIJA, LOBBY

BAR 10 miz

DVORANE ZA JOGO in MEDITACIJE 45 ljudi GARDEROBA

TUŠ

SLIKA 6: PRIMER DVORANE ZA JOGO _ Yoga Brick, Berkeley, Kalifornija, ZDA

0 1

2

5m

SAVNE SANITARIJE 40 ljudiPROSTOROV SHEMA 3: NAVEZOVANJE _ JOGA in MEDITACIJA

SANITARIJE

PREDAVALNICA 100 ljudi

SKLADIŠČE SLIKA 7: PRIMER DVORANE ZA MEDITACIJO _ Bali Yoga & Meditation Retreat, Bali INDIVIDUALNO

SVETOVANJE Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 9 10 ljudi

SKLADIŠČE

GARDEROBE za zaposlene

SOLNE TERAPIJE ali haloterapija

SAVNE

KNJIGARNA s TRGOVINO ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA

Že nekaj stoletji se uradna medicina zaveda blagodejnega učinka soli in svežega morskega zraka na zdravje predvsem pljučnih in psihičnih bolnikov. Danes so učinki morskega zraka močneje raziskani in znane so ugotovitve, da solna terapija pomaga ljudem s težavami dihal in dihalnih poti, pri težavah mišičnega sistema, pri težavah s kožo, pri alergijah, pogostih vnetjih in virozah ...

Savne so toplotne terapije, ki pospešujejo potenje in pretok krvi ter limfe po človeškem telesu. Na energetskem nivoju izpostavljenost visoki temperaturi spodbudi sprostitev napetosti. Savne blagodejno vplivajo na telesni in umski nivo obstoja.

Za izvajanje terapije savne potrebujemo savno, opremljeno s toplotnimi ogrevali po karakteristiki različnih savn, prostor za počitek med terapijami, tuš in sanitarije. V prostoru za počitek se priporoča namestitev hladnega ali toplega jacuzzija.

Finska savna ali vroča savna

Z nivoja energetskega učinka solne terapije na človeški organizem je opaziti, da ob izpostavljenosti solne terapije pride do pomiritve in zacelitve energetska polja ljudi in čiščenja eteričnih vezi. Zato so solne terapije svetovane ljudem, ki si želijo prebuditi več kreativnosti, ki so doživeli težko izgubo ali ki živijo zelo stresno, ljudem, ki si želijo urediti hormonsko neravnovesje, imajo težave s težo ali različne vrste psihičnih težav ...

Značilnost finske savne je izredno visoka temperatura (85 - 110°C) in nizka vlažnost (do 15%). Savna je izdelana iz lesa. Vročino proizvaja močna peč.

V procesu savnanja je potrebno uporabnikom zagotoviti visok nivo intimnosti, zato je priporočena indirektna osvetlitev.

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA Solna terapija se izvaja v sobi, kjer so vse površine obložene z veliko količno soli. V času izvajanja terapije se v ozračje s pomočjo naprave halogeneratorja vpihava mikronske delčke suhega solnega aerosola čiste kamene soli. Klima med takšno terapijo je podobna klimi v podzemnih solnih dvoranah v rudnikih soli. 5 DIMENZIONIRANJE Za izvedbo solne terapije je potrebna soba za izvajanje terapije ter prostor za počitek po izvedeni terapiji. Za vsakega udeleženca terapije je potrebno nameniti 10 m2 prostora.

150 M2

Turška kopel ali soparna savna

DIMENZIONIRANJE Velikost prostora, namenjenega savnanju SANITARIJE dimenzionirana na število uporabnikov.

in

počitku,

je

10 udeležencev ... 50 m2

Značilnost turške kopeli je visoka vlažnost (100%) in srednja temperatura (45 - 55°C). Savna je obložena s keramiko. Vročino se ustvarja z vpihavanjem vročega vlažnega zraka.

15 udeležencev ... 70 m2 40 udeležencev ... 120 m2

Infrardeča savna Značilnost infrardeče savne je srednja temperatura, ki se proizvaja z infrardečimi grelniki, ki radiirajo toploto proti telesu.

SANITARIJE RECEPCIJA, LOBBY

Poznamo še več vrst savn, saj lahko različne tipe savn med seboj dopolnjujemo. Dobro poznan dodatek k savnam je aromaterapija, kjer med procesom savnanja prostor odišavimo tudi z naravnimi eteričnimi olji. Tako telo med savnanjem podpremo tudi energetsko.

DVORANE ZA JOGO in MEDITACIJE 45 ljudi GARDEROBA

TUŠ

SANITARIJE

POČITEK

GARDEROBA

TUŠ

GARD.

SAN

POČITEK

SAVNE 40 ljudi

in

TUŠ

SOLNE SOBE

SLIKA 8: PRIMER SOLNE SOBE _ The Salt Cave Spa, Wafi Mall Dubaj

SLIKA 9: PRIMER TURŠKE SAVNE _ Wellness center Balnea, Dolenjske Toplice, Slovenija

0 1

2

5m

SHEMA 4: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ SAVNE in SOLNE SOBE

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 10

MASAŽE

DIMENZIONIRANJE

GLINENE TERAPIJE

Masaža je terapija dotikanja telesa s pomočjo gnetenja, gladenja in pritiskanja, ki v telesu spodbudi sprostitev mišic, povečan pretok limfe in odpravo bolečin v mišicah ter krčev.

Na svetu je poznanih veliko različnih metod masaž. Za potrebe oblikovanja prostora bi jih lahko razdelili v 2 skupini:

Glina je naravna sestavine Zemlje, bogata z minerali in na telo deluje protivnetno in antiseptično. Glinene terapije zaradi mineralov in sposobnosti vezanja vode spodbudijo zelo intenziven proces čiščenja. 6 S tem očistimo telo toksinov in ga okrepimo. Glinene terapije vplivajo tudi na energetsko telo uporabnika in tako vplivajo na okrepitev nivoja duše.

Masaže, ki se izvajajo z masažnimi olji, vplivajo tudi na kvaliteto kože, saj nanešena olja nahranijo njeno povrhnjico, in na energetsko stanje avričnega telesa, saj eterična olja uskladijo energetske procese ter poskrbijo za ovalnost eteričnega polja človeka.

Obstajajo tudi zvočne masaže, kjer izvajalec masaže igra na različne kovinske ali steklene posode, ki jih postavlja na telo osebe in s pomočjo vibracije zvoka vpliva na vibriranje telesnega tkiva. Namen takšne masaže je preko sprostitve energetskih blokad v telesu doseči boljše počutje in vitalno telo.

Masaža vpliva na telesni, umski in čustveni nivo obstoja, saj neguje telo, sprošča misli in usklajuje čustva.

masaže, ki se izvajajo na tleh masaže, ki se izvajajo na masažni mizi Za izvajanje masaže potrebujemo prostor, kamor lahko namestimo masažno podlogo ali masažno mizo, ki omogoča dovolj prostora terapevtu za kroženje okoli osebe (pri masažni mizi moramo zagotoviti minimalno 75 cm prostora okoli mize, pri izvajanju masaže na tleh pa je dovolj samo prostor za blazino) in tuš, kjer se oseba lahko pred/po masaži stušira.

Za izvajanje terapije je potrebnih 10 m2.

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA Prostor za izvajanje masaže mora biti intimno zatemnjen, topel in tih. Še posebej pri masažah, ki se izvajajo na golo telo, je potrebno zagotoviti visok nivo intimnosti, da se oseba lahko med terapijo resnično sprosti.

Glinene kopeli Glinena kopel je terapija, kjer oseba v kad z visoko koncentracijo gline raztopljene v vodi namoči svoje telo. Kopel se lahko izvaja lokalno (le na določenem delu telesa) ali celostno (celo telo).

DIMENZIONIRANJE Za izvajanje glinene terapije je potreben prostor s kadjo za glineno kopel, tušem in prostorom za počitek po zaključeni kopeli. Za izvajanje terapije je potrebnih 15 m2.

Glinene obloge Glinene obloge so proces nege telesa, pri katerem se na kožo nanese mokro glino. Ko se glina posuši, se jo spere s telesa. Obloge se uporabljajo pri terapijah oblikovanja telesa in zdravljenju revmatičnih obolenj, poškodb kosti, bolečinah v sklepih ...

DIMENZIONIRANJE Za izvajanje terapije potrebujemo prostor, kjer lahko oseba v času sušenja gline udobno počiva in tuš, kjer se lahko po zaključku terapije stušira. Za izvajanje terapije je potrebnih 10 m2.

MASAŽE in GLINENE TERAPIJE 10 ljudi SANIT.

POČITEK

GARD. TUŠ

SLIKA 10: PRIMER MASAŽNE SOBE za masažo na masažni mizi

SLIKA 11: PRIMER MASAŽNE SOBE za masažo na tleh _ Western & Oriental, Tajska

0 1

2

5m

SHEMA 5: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ MASAŽE in GLINENE TERAPIJE

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 11

PREDAVANJA

INDIVIDUALNA SVETOVANJA

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA

Predavanje je način predajanja znanja večji skupini ljudi.

Izobraževanje je pomemben proces, ki pripomore predvsem k okrepitvi nivoja uma.

Načrtovane programske vsebine v sprostitvenem centru spodbujajo osredotočenost na posameznika, da se poveže s svojimi hobiji, odkrije svoje strasti in se poveže s svojimi hrepenenji. Tako se začne ponovno povezovati s svojo pristno naravo. V tem procesu je pogosto zelo potrebno in zaželeno tudi individualno svetovanje, saj uporabnikom omogoča intimen čas za izraz sebe, svojih strahov, svojih želja ...

Prostor za izvajanje individualnega svetovanja mora biti prijetno opremljen. Zagotavljati mora tako temperaturno kot svetlobno ugodje ter omogočati zasebnost.

Predavanja v večnamenskem sprostitvenem centru so namenjena tematikam, kot so: zdrava prehrana, pomen gibanja, tečaji pravilnega dihanja, vpliv eteričnih olj, pomen naravne kozmetike, osebnostna rast, medsebojni odnosi, samooskrba, ekologija, naravna gradnja ...

DIMENZIONIRANJE

Prav tako pa je v neposredni bližini potrebno zagotoviti garderobo za plašče, jakne ... in sanitarije.

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA

Aromaterapija

Predavalnica mora biti primerno osvetljena in mora omogočati zatemnitev v primeru uporabe projektorjev.

Aromaterapija je veda o vplivu eteričnih olj na telesno, duševno in energetsko zdravje oseb. Zaradi visoke energetske vibracije naravnih eteričnih olj lahko ob pravilni uporabi dišečih mešanic spodbudimo okrepitev vseh štirih nivojev obstoja in izboljšamo kvaliteto življenja posameznika.

Zaradi velikega števila ljudi je potrebno biti pri zasnovi predavalnic posebej previden pri načrtovanju poti v primeru požara.

Za terapije potrebujemo sobo velikosti 10 m2. V neposredni bližini morajo biti sanitarije.

Osebnostna rast Individualne terapije osebnostne rasti temeljijo predvsem na pogovoru med terapevtom in udeležencem. Poznamo jih pod velikim spektrom različnih imen. Njihov skupni namen je pomagati osebi, da okrepi svojo samopodobo, odkrije svoje edinstvene darove, ustvari osrečujoče odnose ..., da okrepi vse štiri nivoje obsoja.

Za izvedbo predavanj je potrebno predavalnico dimenzionirati glede na število slušateljev - vsaj 0,8 m2 za vsakega.

DIMENZIONIRANJE

Terapija je primerna tudi za otroke, saj na zelo nežen način podpre procese zdravljenja, izraza in rasti samopodobe.

PREDAVALNICA 100 ljudi

SANITARIJE

SKLADIŠČE INDIVIDUALNO SVETOVANJE 10 ljudi

SLIKA 12: PRIMER SOBE za INDIVIDUALNA SVETOVANJA _ Spa za dušo Angelski dotik, Ljubljana

0 1

2

5m

SHEMA 6: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ PREDAVANJA in INDIVIDUALNA SVETOVANJA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 12

KNJIGARNA S TRGOVINO

BAR in PROSTORI ZA DRUŽENJE

Vizija večnamenskega sprotitvenega centra je, da postane središče ponudbe obravnavanih praks v širšem območju osrednje Slovenije.

Zato sta v program vključeni tudi knjigarna in trgovina, kjer lahko obiskovalci kupijo vse potrebno za izvajanje opisanih dejavnosti in sorodnih vsebin.

V večnamenskem sprostitvenem centru je predvidenega veliko prostora za druženje (pred in po dejavnostih ali le kot preživljanje časa), saj je tako obiskovalcem ponujena priložnost, da spoznajo več ljudi, ki jih zanimajo podobne prakse in vzpostavijo nova poznanstva.

Knjigarna je najbolj javni program centra.

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA Za namen trgovine je potrebno zagotoviti svetel prostor za prodajo, skladišče in sanitarije.

KNJIGARNA s TRGOVINO 150 M2

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA Za namene bara je potrebno zagotoviti prostor za streženje pijače, prostor za uživanje pijače in skladišče. Dostop do skladišča mora biti zagotovoljen ločeno od poti obiskovalcev.

SKLAD.

SKLADIŠČE BAR 10 miz

SANITARIJE

SLIKA 13: PRIMER KNJIGARNE _ Saraiva Bookstore - Studio Arthur Casas, Rio de Janeiro, Brazilija

0 1

2

5m

SHEMA 7: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ KNJIGARNA s TRGOVINO

SANITARIJE

0 1

2

5m

SHEMA 8: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ BAR

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 13

VARSTVO ZA OTROKE Večina dejavnosti v centru je predvidenih v popoldanskih urah, saj program ponuja vsebine, ki so namenjene preživljanju prostega časa.

Program je zasnovan z namero zviševanja kakovosti bivanja uporabnikov, zato v času izvajanja dejavnosti ponuja tudi kratkotrajno varstvo otrok, da se lahko starši brez skrbi predajo meditaciji, jogi, masažam ...

ZAHTEVE ZA OBLIKOVANJE PROSTORA Za izvajanje varstva za otroke je potrebno zagotoviti igralnico, garderobo, sanitarije in skladišče.

Igralni prostor mora biti svetel. Zaželjen je omogočen izhod na zunanjo urejeno površino.

DIMENZIONIRANJE Velikost dvorane je dimenzionirana na število otrok, pri čemer se upošteva, da je potrebno za vsakega otroka predvideti 2 m2.

GARD.

VARSTVO ZA OTROKE 50 otrok SANITARIJE

SLIKA 14: PRIMER DVORANE za VARSTVO OTROK _ Beiersdorf Children’s Day Care Centre / Kadawittfeldarchitektur, Hamburg, Nemčija

SLIKA 15: PRIMER DVORANE za VARSTVO OTROK _ Råå Day Care Center / Dorte Mandrup Arkitekter, Råå, Švedska

0 1

2

5m

SHEMA 9: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ VARSTVO za OTROKE

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 14

3.4 |

analiza programa JAVNO - ZASEBNO / SVETLOBA - SENCA

Na shemi JAVNO - ZASEBNO / SKUPINA - INDIVIDUALNO je razvidno, da je program večnamenskega sprostitvenega centra izrazito zaseben in bolj kot je zaseben, bolj je povezan s posameznikom kot s skupino. Pri zasnovi objekta je potrebno upoštevati veliko površin, kjer se udeleženci lahko odmaknejo, da so sami s seboj ali v majhnih skupinah, da ponotranjijo izkušnjo terapij in vadb, ki jih večnamenski sprostitveni center omogoča.

Na shemi JAVNO - ZASEBNO / SVETLOBA - SENCA je razvidno, da zaseben program potrebuje več indirektne svetlobe in senčnih odmikov. Zato je potrebno pri zasnovi naravne svetlobe v centru to upoštevati.

BAR 10 miz

Ta odnos: javno - svetloba in senca - zasebno, verjetno izhaja iz naravnega cikla, kjer senčnost pomeni umiritev in sonce predstavlja aktivacijo.

KNJIGARNA s TRGOVINO 150 M2

KNJIGARNA s TRGOVINO 150 M2

VARSTVO ZA OTROKE 50 otrok

skupina

BAR 10 miz

javno

javno

JAVNO - ZASEBNO / SKUPINA - INDIVIDUALNO

VARSTVO ZA OTROKE 50 otrok

individualno

svetloba

senca

PREDAVALNICA

PREDAVALNICA 100 ljudi

0

5

10

25 m

SAVNE 40 ljudi

MASAŽE in GLINENE TERAPIJE 10 ljudi

SHEMA 10: JAVNO - ZASEBNO / SKUPINA - INDIVIDUALNO

zasebno

SOLNE SOBE zasebno

DVORANE za JOGO 20 ljudi

DVORANE za MEDITACIJE

INDIVIDUALNO SVETOVANJE 10 ljudi

INDIVIDUALNO SVETOVANJE 10 ljudi

DVORANE za MEDITACIJE 25 ljudi

0

5

10

25 m

SOLNE SOBE

DVORANE za JOGO 20 ljudi SAVNE 40 ljudi

MASAŽE in GLINENE TERAPIJE

SHEMA 11: JAVNO - ZASEBNO / SVETLOBA - SENCA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 15

POVEZOVANJE PROGRAMA

SKLADIŠČE

GARDEROBE za zaposlene

KNJIGARNA s TRGOVINO 150 M2

VODSTVO CENTRA in PROSTORI ZA ZAPOSLENE

GARD. VARSTVO ZA OTROKE 50 otrok

SANITARIJE

SKLAD. SANITARIJE

BAR 10 miz

RECEPCIJA, LOBBY DVORANE ZA JOGO in MEDITACIJE 45 ljudi GARDEROBA

SAVNE 40 ljudi

TUŠ

SANITARIJE

SANITARIJE

SKLADIŠČE

PREDAVALNICA 100 ljudi

INDIVIDUALNO SVETOVANJE 10 ljudi POČITEK

GARDEROBA

TUŠ

GARD.

SANIT.

TUŠ

0 1

2

5m

POČITEK

SOLNE SOBE

MASAŽE in GLINENE TERAPIJE 10 ljudi

SHEMA 12: POVEZOVANJE PROGRAMA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 16

4 |

lokacija 4.1 |

razlogi za izbor lokacije

DOSTOPNOST

Namen večnamenskega sprostitvenega centra je približati sprostitvene tehnike, joge, meditacije, terapije negovanja in tehnike osebne rasti v neposredno bližino ljudi, na lokacijo, ki je na dosegu roke vsak dan, saj želim preseči veljavna prepričanja, da sta čas in kraj za sprostitev in oddih le stvar dopusta in na oddaljenih krajih. V aktivnem in stresnem življenju je pomembno, da si redno namenimo čas, ko se umirimo in poskrbimo za svojo telesno, psihično, duhovno in čustveno plat življenja in si tako zagotovimo mirnejši vsakdan.

Saj, kot je že rekel starogrški filozof Aristotel: “Kvaliteta ni dejanje, je navada.” Redna skrb za vse štiri nivoje obstoja prinaša največje rezutate.

Lokacija je od strogega mestnega centra (Tromostovje) oddaljena 20 minut hoje in je lahko dostopna tudi vsem, ki stanujejo, delajo ali se izobražujejo v centru Ljubljane. Vsi ti lahko v svoj dnevni ritual vpeljejo kakšno od številnih aktivnosti, ki jim jo omogoča načrtovani večnamenski sprostitveni center, brez časa, porabljenega za prevoz.

Lokacija je izbrana znotraj goste urbane strukture mesta Ljubljane - na Poljanah, ki se nahajajo v neposredni bližini strogega mestega jedra.

Dostop do izbrane lokacije je preprost tudi za ljudi iz drugih krajev (izvoz iz ljubljanskega obroča Lj. Bizovik / Lj. Sostro, nato po glavni cesti vse do Kapusove ulice, s katere je omogočen vstop v podzemno garažo objekta).

V “peš oddaljenosti” od izbrane lokacije stanuje približno 60 000 ljudi,7 še več jih je tukaj našlo delo ali priložnost za izobraževanje - dijaki (bližina Srednje trgovske šole Ljubljana, Srednje ekonomske šole

Večnamenski sprostitveni center je zasnovan na lokaciji, ki je dobro dostopna preko javnega prevoza LPP ali s sistemom izposoje koles BicikeLJ, kar omogoča koriščenje storitev tudi preostalim prebivalcem mesta Ljubljane (v mestni občini Ljubljana živi 282 994 prebivalcev 8).

Namen večnamenskega sprostitvenega centra je približati ljudem različne tehnike in znanja o zdravem načinu življenja. Ena od pomembnih vrednot tega je tudi dnevni stik z naravo in svežim zrakom. Izbrana lokacija ima v bližini veliko zelenih površin - park med Roško cesto in načrtovanimi akademijami, park pred Študentskim domom Poljane, športni park na južni strani Gruberjevega prekopa in dostop do Golovca. Le te omogočajo tudi uporabnikom večnamenskega centra, da v njih preživijo del svojega dneva.

Lokacija nudi edinstven dostop do reke Ljubljanice v Gruberjevem prekopu. Z umestitvijo akademij na Poljane in ureditvijo plaže na severni strani Gruberjevega prekopa se bo na levem bregu izoblikoval edinstven urbani prostor.

Ljubljana, Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Srednje upravno administrativne šole in Dijaškega doma Ivana Cankarja in Dijaškega doma Poljane), študenti (bližina Zdravstvene fakultete, študentskega doma Poljana, načrtovane akademije), zaposleni in prebivalci Ljubljane (načrtovana umestitev upravnega središča v prostore Cukrarne).

0

1

2

5 km

SHEMA 13: ŠIRŠA LOKACIJA

0

50

100

250 m

SLIKA 16: OBSTOJEČA OŽJA SITUACIJA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 17

4.2 |

umestitev v prostor

Izbrana lokacija za večnamenski sprostitveni center se nahaja na Poljanah v Ljubljani - na dostopni lokaciji ob nastajajočem notranjem ljubljanskem prometnem obroču (Bleiweisova cesta na zahodu, Tivolska in Masarykova cesta na severu, Njegoševa in Roška cesta na vzhodu ter Karlovška, Zoisova in Aškerčeva cesta na jugu). (Notranji ljubljanski prometni obroč je na shemi na prejšni strani Širša lokacija označen s temno sivo črto.) Z dokončanjem Fabianijevega mostu (2012) preko

Ljubljanice pri nekdanji Cukrarni se je odprla potrebna povezava med Dolenjsko in Masarykovo cesto (S-J). Lokacija meji direktno na Poljansko cesto in dovozno Kapusovo cesto. Z lokacije je omogočen hiter dostop do avtocestnega obroča okoli Ljubljane.

Kljub bližini mestnega jedra je lokacija “zelena”. Obdana je z več javnimi parki. Z lokacije se odpira čudovit pogled na Grajski hrib in Golovec (oba dosegljiva v peš razdalji).

Leži na zožanju med Ljubljanico in Gruberjevim prekopom (boljša navezava na slednjega). S ponovno oživitvijo obeh nabrežji se bo ustvarila nova ambientalna izkušnja za uporabnike tega območja.

V neposredni bližini poteka železniška proga Ljubljana - Grosuplje Kočevje ali Novo mesto. Železniška proga na območju nima delujoče postaje.

LETALIŠČE BRNIK 30 min

AVTOCESTA 8 min

TROMOSTOVJE 20 min

GRAD KODELJEVO 10 min

LJUBLJANSKI GRAD 20 min

GOLOVEC 25 min

BOTANIČNI VRT 15 min

SLIKA 17: TROMOSTOVJE IN PREŠERNOV TRG

SLIKA 18: GRAD KODELJEVO arhiv Slovenskega Etnološkega muzeja

0

100

200

500 m

SHEMA 14: RAZDALJE V PROSTORU

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 18

4.3 |

natečaji v neposredni bližini

Poljane v zadnjih letih doživljajo urbanistični in arhitekturni preporod.

Industrijski program se je v 20. stoletju skoraj popolnoma odmaknil iz predela, ki se sedaj napolnjuje z izobraževalnim, upravnim in stanovanjskim programom. Novo urbanistično zasnovo definira nekaj večjih urbanističnih in arhitekturnih natečajev.

URBANISTIČNA PRENOVA POLJAN

VMESTITEV AKADEMIJ NA POLJANE Leta 2004 je bil za območje razpisan Javni, anonimni, enostopenjski, mednarodni, anketni in projektni natečaj za anketno urbanistično rešitev šolskega območja med Poljansko in Roško cesto ter Stupijevim nabrežjem ter idejno arhitekturno rešitev objektov - ALU (Akademije za likovno umetnost), AG (Akademije za glasbo) in AGRFT (Akademije za gledališče, radio, film in televizijo).

Za obravnavano območje je bil v letu 1996 izveden urbanistični natečaj. Zmagovalna rešitev, po kateri je bil leta 2002 sprejet Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop – del, je delo biroja 3biro arhitekti.

Zmagovalna rešitev tega natečaja, idejna zasnova biroja Ravnikar Potokar 9, natančno definira preostali, še nerešeni del območja med Poljansko cesto in Gruberjevim prekopom. Projekt predvideva gradnjo treh akademij, ureditev zelenega parka med Akademijami, športnega parka na južni strani Gruberjevega prekopa in preureditev nabrežja Gruberjevega prekopa, kjer bo nastal nov plato za druženje.

Z novo urbanistično ureditvijo postaja območje čedalje zanimivejše za poselitev. Na osnovi veljavnih prostorstih ureditvenih načrtov je bila zasnovana celotna stanovanjska soseska 650 apartments na Mesarski ulici in stanovanjski blok Teris ob Poljanski ulici.

Načrt za izgradnjo akademij čaka na finančno podporo in je investicijska prioriteta Univerze v Ljubljani. Ta projekt močno definira obravnavani prostor, zato ga v tem diplomskem delu obravnavam kot dogovorjenega.

Pri načrtovanju večnamenskega sprostitvenega centra so bili upoštevani zunanji gabariti za izbrano lokacijo, predvideni na tem natečaju.

SLIKA 19: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ AKADEMIJE V LJUBLJANI vizualizacija oddana na natečaju

SLIKA 20: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ AKADEMIJE V LJUBLJANI vizualizacija oddana na natečaju

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 19

CUKRARNA Leta 2009 je bil za območje Cukrarne razpisan Javni, odprti, aninomni, enostopenjski, projektni, urbanistično arhitekturni natečaj Celovita ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z nabrežjem Ljubljanice ter arhitekturna zasnova upravnega središča, ki predvideva prenovo arhitekturnega spomenika Cukrarne v sodobno upravno središče Mestne občine Ljubljana.

Zmagovalna rešitev natečaja je delo arhitekturnega biroja Scapelab.

Obravnavano območje zmagovalne rešitve posega tudi v neposredno bližino izbrane lokacije, vendar ga v diplomskem delu ne obravnavam za dogovorjenega.

10

SLIKA 21: SCAPELAB _ UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA - CUKRARNA vizualizacija oddana na natečaju

SLIKA 22: SCAPELAB _ UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA - CUKRARNA vizualizacija oddana na natečaju

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 20

4.4 |

analize

POLNO - PRAZNO

VIŠINA ZAZIDAVE

Poljane veljajo za širše območje mestnega središča Ljubljane.

Poljane so bile predmestje Ljubljane. Star naselitveni vzorec območja je izrazito točkovni s P ali P+1 visokimi vilami in zgoščeni obcestni zazidavi v enaki višini. Z vmestitvijo Roške kasarne in Cukrarne, ki sta prvotno delovali kot tujka na Poljanah, se je višinski gabarit soseske zvišal.

Danes je prostor Poljan zaznamovan z gosto zazidavo, večjimi urejenimi zunanjimi površinami in strugama Ljubljanice.

Vendar vedno ni bilo tako. Včasih je bila za območje značilna linearna zgoščena obcestna zazidava ob osrednji razvojni osi Poljan - Poljanski cesti, s kmetijskimi površinami in travniki v zaledju.

Prostor se je točkovno polnil z indrustrijskimi in vojaškimi objekti ter spremljajočimi dejavnostmi.

Od 2. polovice 20. stoletja naprej se je indrustija počasi začela umikati iz območja, stanovanjski poselitveni vzorec pa se je začel širiti tudi v prostor med prometne osi in teži k zgoščanju pozidave.

Vmeščanje stanovanjskih blokov omogoča veliko izrabo prostora in istočasno oblikovanje večjih javnih zelenih površin - praznin.

polno

0

50

objekt

100

Danes, ko so Poljane del širšega mestnega centra, je višinski gabarit območja višji. Včasih nizko strnjeno obcestno zazidavo nadomeščajo višji objekti z večjim izkoristkom. Jasno je razvidna urbanistično nadzorovana gradnja stanovanjskih stolpnic ob Roški cesti kot tudi novejša zazidava na Mesarski in ob Poljanski cesti.

Večnamenski sprostitveni center leži ob Poljanski cesti, neposredno ob Roški kasarni. Višina objekta se naslanja na višinski gabarit, ki ga določa Roška kasarna. Skupaj z že obstoječim lamelnim blokom na vzhodu tvori začetek lamelne zazidave ob južni strani Poljanske ceste.

Ljubljanica in Grubarjev prekop

250 m

SHEMA 15: POLNO _ PRAZNO

P

0

50

P+1

100

P+2

P+3

250 m

P+4

P+5

P+10

objekt

SHEMA 16: VIŠINA ZAZIDAVE

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 21

STAVBNO TKIVO

SMERI ZAZIDAVE

TIPI STREH

Območje Poljan je sestavljeno iz različnih tipov stavbnega tkiva.

Prevladujoča linijska zazidava obravnavanega dela Poljan je orientirana na osi sever - jug. Tej smeri sledijo tudi osi streh večjega dela linerarnih objektov.

Tipi streh v obravnavanem območju odražajo obdobje, v katerem so stavbe bile zgrajene.

Prevladujoča linearna pozidava se odraža v strnjeni obcestni zazidavi na zahodnem delu Poljanske ceste in pri novejših gradnjah, ki so posledice zgoščevanja poselitve Poljan.

Po urbanističnem natečaju iz leta 1996 (obravnavano območje med Poljansko in Roško cesto ter Gruberjevim prekopom) se v prenovljena območja industrijske namembnosti (nekdanje mestne klavnice in širšega območja nekdanje vojašnice) vmešča tip večstanovanjske zazidave - lamelni bloki (ob Roški in Mesarski ulici), ki odgovarjajo položaju Poljan, danes veljavnega območja širšega mestnega jedra, ki zahteva zgostitev zazidave.

Starejši objekti (strnjena obcestna zazidava in vojašnica) so pokriti z dvokapno streho. Meščanske vile iz istega obdobja imajo zaradi tipične kvadratne tlorisne zasnove s štirikapno streho.

Vsi novejši objekti imajo ravne strehe.

Točkasta zazidava je značilna za stavbe na zahodni strani Roške ceste in stavbe na območju med Poljansko in Roško cesto ter Grajskim gričem. Poselitveni vzorec točkaste zazidave je posledica starejših samostoječih podeželskih vil premožnih meščanov, ki so se naselili na Poljane konec 19. stoletja.

Z vmestitvijo novih Akademij se pojavlja nov tip stavbnega tkiva amorfna zazidava.

linearna zazidava

0

50

100

točkasta zazidava

250 m

amorfna zazidava

SHEMA 17: STAVBNO TKIVO

linijska zazidava

smeri zazidave

0

50

100

250 m

točkovna zazidava

objekt

SHEMA 18: SMERI ZAZIDAVE

dvokapnice

0

50

100

štirikapnice

250 m

ravne strehe

objekt

SHEMA 19: TIPI STREH

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 22

ZELENO

VODA

ŠPORTNI PARKI

Poljane so predel mesta, ki ima veliko ploskovnih javnih zelenih površin - parkov. Največji park se nahaja med Roško cesto in Akademijami ter je namenjen tako uporabnikom izobraževalnih ustanov kot mesto za oddih okoliških prebivalcev. Manjši park na severni strani Poljanske ceste pred študentskimi domovi nudi poseben ambient, saj je v celoti zasenčen z listavci in podaja ploskovni zasnovi parka vertikalno dimenzijo. Pred osnovno šolo Poljane in vrtcem Vodmat je oblikovano zeleno igrišče za potrebe učencev in otrok. Manjši park je oblikovan tudi med stolpnicami ob jugu Roške ceste.

Posebnost lokacije je neposredna bližina kar dveh rečnih strug Ljubljanice na severu in Gruberjevega prekopa na jugu. Obe nabrežji sta zeleni.

Zaradi veliko izobraževalnih ustanov na območju Poljan se tu nahajajo atletski stadion in več novo načrtovanih športnih igrišč (nogometno, košarkarsko, odbojkarsko, teniško ...) na desnem bregu Gruberjevega prekopa.

Z urejanjem nabrežji se ustvarja nov urejen zunanji prostor, ki bo obiskovalcem nudil edinstvene zunanje površine. Zmagovalna rešitev natečaja novih Akademij predvideva ureditev stopničaste plaže ob novo oblikovanem rečnem bazenu na Gruberjevem prekopu.

Med objekti se pojavi več manjših zelenih površin - zelenic, ki so večinoma neoblikovane in neizkoriščene.

Značilnost Roške ceste je drevored cibor in lip, ki stoji vzdolž vzhodne strani ulice. Drevored je zaščiten kot dediščina in je redno obnavljan.

Prav tako je varstvo razširjeno nad nekatere stare listavce, ki so točkovno porazdeljeni po Poljanah.

V bližini sta Grajski grič in Golovec. Slednji je na predelu Poljan gosto poraščen z drevjem.

Na desnem bregu Gruberjeva prekopa se nahaja večja površina travnikov.

parki

0

50

drevored in drevje

100

250 m

zeleno okoli hiš

zelenice

SHEMA 20: ZELENO - VODA - ŠPORTNI PARKI

ozelenjeno nabrežje

travnik

športni parki

Gruberjev prekop

SLIKA 23: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ UREDITEV PLAŽE OB GRUBERJEVEM PREKOPU vizualizacija oddana na natečaju

objekt

SLIKA 24: ŠPORTNI PARK ob SREDNJIH ŠOLAH NA POLJANAH

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 23

OSI CEST, PEŠPOTI in PARKI Poljane so urbanistično zrasle okoli Poljanske ceste, ki je osrednja razvojna os Poljan. To je jasno razvidno v zgoščeni obcestni zazidavi, kjer se nahaja veliko starejših objektov, tudi še iz časa Avstroogrske monarhije, ki so to zazidavo v začetku definirali.

Glavni promet se odvija po dveh močnejših prometnicah (Poljanska in Roška cesta), ki se napajata iz številnih manjših, tudi le enosmernih ulic.

Ožje obravnavano območje med Poljansko cesto in Gruberjevim prekopom zaznamuje zasnova območja mirnega prometa.

Območje je dostopno z avtomobilom le preko kratkih dovoznih poti Kapusove ulice in Mesarske ceste ter je namenjeno le dostavi in uvozu v podzemne garaže.

Območje pešpoti je močneje razvejano in omogoča številne prehode skozi območje. To je posledica večjega števila parkov, ki zaznamujejo Poljane.

ceste

SLIKA 25: DREVORED ob ROŠKI CESTI

0

50

100

pešpoti

parki in travniki

250 m

drevored

objekt

SHEMA 21: OSI CEST, PEŠPOTI in PARKI

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 24

ANALIZA PO LYNCH-U

3

Obravnavano območje je aktiven predel Ljubljane, kjer je grajena dediščina ujeta med naravne zelene elemente. Z lokacije se odpirajo številni pogledi, ki kljub precej gosti zazidavi ustvarjajo občutek odprtosti prostora.

17 11

1

7

OBMOČJA DRUŽENJA

7

Območje Poljan ima trenutno le eno izrazitejše območje druženja, ki se nahaja na območju srednješolskega izobraževalnega območja na zahodu med Poljansko in Roško cesto. To območje je obiskano zaradi izobraževanega programa, dijaških domov in športnih kapacitet.

12 16

2

13

3

Z novo umeščenim programom, Akademij in načrtovane prenove Cukrarne v upravno središče Mestne občine Ljubljane, se bosta na območju pojavili dve novi močnejši središči/območji večje koncentracije ljudi, ki bosta prepoznani tudi v merilu celega mesta.

6

HRUP

15

Večji vir hrupa se pojavi ob Poljanski in Roški cesti, kot posledica povečanega prometa. Zaradi prevladujočega programa območja (stanovanjski, izobraževalni) tu ni zaznatih drugih večjih hrupnih dejavnikov.

8 4

9 5

ROBOVI

14

V obravnavanem območju močnejše robove predstavljajo večje stavbe, strnjena obcestna zazidava, reka Ljubljanica in Gruberjev prekop, železniška proga, Grajski grič ter Golovec.

6

18

14

4

14 14

DOMINANTE V PROSTORU

18

V neposredni bližini obravnavane lokacije stoji nekaj pomembnih grajenih in naravnih dominant, ki danes (in skozi zgodovino) definirajo arhitekturno oblikovanje prostora Poljan in posledično oblikovanje obravnavane lokacije in objekta večnamenskega sprostitvenega centra.

10

9

Analiza dominant je razdeljena na naravne in grajene dominante ter je natančneje predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela.

5 2 1

0

50

100

250 m

SHEMA 22: ANALIZA po LYNCH-u

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 25

POGLEDI

SLIKA 26: AMBROŽEV TRG in POLJANSKA CESTA (1)

SLIKA 27: POLJANSKA CESTA (2)

SLIKA 28: ARHIV RS na POLJANSKI CESTI (3)

SLIKA 29: STANOVANJSKO NASELJE na MESARSKI CESTI (4)

SLIKA 30: proti GOLAVCU (5)

SLIKA 31: ROŠKA CESTA (6)

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 26

NARAVNE DOMINANTE Na urbanizem Ljubljane je močno vplivala topografska zasnova območja. Strateška lega mesta med hribi in reko Ljubljanico (imenovana tudi ljubljanska vrata) je nudila naravno zaščito mestu pred vpadi, prav tako pa je omogočala nadzor nad vsemi mimoidočimi trgovci. Ravnina v bližini pa je nudila veliko prostora za kmetijstvo. Tako se stalna naselbina na območju Ljubljane ohranja vse od 2500 let pr. n. št.. 11

Šišenski hrib (429 m), Grajski grič (366 m) in Golovec (450 m) so podaljški slemena Posavskega hribovja, ki se zajeda v urbano poselitev mesta.

1 GRAJSKI GRIČ je osamelec, ki se dviguje nad srednjeveškim mestnim jedrom Ljubljane. Naseljen je že vse od prazgodovine do danes. Mestno jedro se je razvilo med vznožjem griča in reko Ljubljanico (na njenem desnem bregu).

Grajski grič je danes pomembna turistična in zelena točka mesta Ljubljane. Celotno območje vzpetine (skupaj z Ljubljanskim gradom in Šancami) spada pod varovano dediščino.

0

1

2

5 km

SHEMA 23: TOPOGRAFIJA LJUBLJANE

SLIKA 32: LJUBLJANSKI GRIČ Valvasor, J. V.: Topografija Kranjske, 1679

SLIKA 33: LJUBLJANA - Grajski grič in Ljubljanica

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 27

2 GOLOVEC leži jugovzhodno od centra Ljubljane in predstavlja višinsko dominanto v ožjem prostoru. V času rimske Emone (2. stol. n. št.) so za potrebe dovajanja vode z njega v rimsko naselbino speljali vodovod. Vse do konca 19. stoletja, ko se je začelo načrtno pogozdovanje hriba, je bil Golovec gola vzpetina, porasla s travo.

3 LJUBLJANICA je reka sedmih imen. Zaradi svoje struge, ki teče po kraški pokrajini, večkrat ponikne in se ponovno izlije. Poznamo jo kot Trbuhovica, Obrh, Stržen, Rak, Pivka, Unica in Ljubljanica. Kot Ljubljanica teče skozi Ljubljansko barje, Ljubljano in se pri Zalogu izlije v Savo. Na zadnjem delu poti ima reka malo padca, zato je skozi zgodovino pogosto poplavljala.

5 DREVORED CIBOR IN LIP ob Roški cesti je primer spomenika vrtnoarhitekturne dediščine. Nastal je v 19. stoletju ob stari cestni povezavi med Karlovškim, Pojanskim in Šempeterskim predmestjem. Kljub temu, da je večina dreves še iz 19. stoletja, se propadla drevesa redno zamenjuje.

Tako so konec 18. stoletja začeli graditi 4 GRUBERJEV KANAL (1782). Zgrajen je bil zaradi potreb izsuševanja Ljubljanskega barja in preprečevanja poplavljanja srednjeveške Ljubljane. Poimenovan je po načrtovalcu Gabrijelu Gruberju.

SLIKA 34: GOLOVEC

SLIKA 35: ZEMLJEVID LJUBLJANE in že vmeščen Gruberjev kanal 190. list prve avstrijske vojaške izmere in kartiranja dežel monarhije, 1787

SLIKA 36: DREVORED ob ROŠKI CESTI

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 28

GRAJENE DOMINANTE Večnamenski sprostitveni center je vpet v območje, ki je zaznamovano z zanimivimi grajenimi dominantami. Nekatere med njimi so tudi arhitekturni in umetnostni spomeniki lokalnega pomena.

Obravnavana lokacija leži v POLJANSKEM PREDMESTJU, ki velja za varovano kulturno dediščino. Osnovna urbanistična zasnova izhaja iz srednjeveške zasnove poselitve vzdolž Poljanske ceste (zasnova izhaja iz 18. stoletja) vzhodno od nekdanjih Kloštrskih vrat. Širši prostor je bil razčlenjen šele konec 19. stoletja. 12 13 14 V 21. stoletju območje doživlja močno urbanistično prenovo (izvedenih več urbanističnih in arhitekturnih natečajev).

6 POLJANSKA CESTA vodi iz Ljubljane proti Poljanam (vzhod zahod). Oblikovana je bila v srednjem veku, kar se odslikava v za tisti čas značilni trasi in širini. Povezovala je mesto s premestnim prostorom. Ob širitvi naselitve iz mestnega jedra Ljubljane se je ob Poljanski cesti na severni strani pojavila točkovna obcestna zazidava.

Kasneje (v 19. stoletju) se je pozidava razširila tudi na južno stran ceste, kjer je tipična strnjena zazidava. 15

7 CUKRARNA (Poljanski nasip 40) je monumentalna tovarniška stavba, ki je bila zgrajena leta 1828 po načrtih arhitekta Mateja Pertsca in je bila takrat največji industrijski objekt. Stoji na desnem nabrežju Ljubljanice. Zasnovana je bila s klasicistično fasado, vendar je objekt danes zaradi požara ter nevlaganja v prenovo v slabem stanju. Fasado danes definirajo le okenske odprtine (365). Objekt je nenaseljen.

Leta 2009 je bil izveden Javni, odprti, anonimni, enostopenjski, projektni, urbanistično arhitekturni natečaj Celovita ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z nabrežjem Ljubljanice ter arhitekturna zasnova upravnega središča. Zmagovalna rešitev biroja Scapelab bo močno posegla v objekt Cukrarne in okoliške parcele 16.

8 MESTNA KLAVNICA je nastala konec 19. stoletja (1880 - 1881) po načrtih Adolfa Wagnerja. V svojem času je veljala za najsodobnejši objekt v Jugoslaviji. Kompleks je vseboval klavnične hale, hleve, uporavno posloplje in parkovno zasnovo. Kasneje so dodali še prometno halo, vodni stolp, kotlovnico in dimnik.

Po načrtih ljubljanske mestne klavnice so zgradili klavnico v Münchnu. 17 Danes sta na območju stare mestne klavnice trgovini.

Po izpeljanem urbanističnem natečaju iz leta 1996 se strnjena pritlična zazidava na južni strani Poljanske ceste med Arhivom Republike Slovenije na križišču med Poljansko in Roško cesto ter križiščem z Mesarsko cesto uvaja nov tip zazidave - samostoječi lamelni bloki, z lego sever - jug.

1828

SLIKA 37: SCAPELAB _ UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA - CUKRARNA vizualizacija oddana na natečaju

1880 - 81

SLIKA 38: CUKRARNA (okrog 1870)

SLIKA 39: MESTNA KLAVNICA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 29

GIMNAZIJA POLJANE je monumentalni šolski objekt zgrajen za potrebe II. cesarske kraljeve državne gimnazije leta 1907. Zasnovana je po tipskem koridorskem načrtu in je v tistem času predstavljala moderen pristop pri oblikovanju šolskih objektov. Zasnovana je bila s svetlimi učilnicami, strokovnimi kabineti, knjižnico in dvema telovadnicama.

9 ROŠKA KASARNA Ob koncu 19. stoletja je bila Ljubljana pomembna strateška vojaška točka Avstroogrskega cesarstva. V kratkem razmaku le nekaj let so zgradili kar 3 vojašnice. V tem času so dobrih 6% vseh prebivalcev mesta predstavljali vojaki.

Leta 1890 so začeli z umeščanjem novega vojaškega kompleksa v ljubljansko predmestje Poljane na Poljansko cesto - Roška kasarna ali uradno Cesarsko-kraljeva domobranska vojašnica. Za potrebe namestitve vojske in pisaren so postavili dva še danes stoječa objekta in več preprostih pritličnih pripadajočih stavb za namen skladiščenja in hlevov za živali, ki jih danes ni več. Glavni objekti so tvorili veliko dvorišče, urejeno v park poln kostanjevih dreves.

V objektu se je včasih nahajala tudi licejska knjižnica, predhodnica narodne in univerzitetne knjižnice.

V takratni predmestni podobi Poljan sta nova objekta vojašnice delovala kot tujka. Zgrajena sta bila v neorenesančnem slogu z močnimi rustikalnimi poudarki. Danes v severnem objektu, ki stoji na križišču Poljanske in Roške ceste, domujeta Restavratorski center Republike Slovenije in del Arhiva Republike Slovenije. Objekt ob Roški cesti je namenjen Srednji ekonomski šoli Ljubljana.

Objekt namenjen Arhivu Republike Slovenije meji na obravnavano parcelo v diplomski nalogi. Tako s svojo vsebino kot zgodovinsko vrednostjo je dominanta v prostoru in zunanja zasnova novega objekta je zasnovana tako, da to spoštuje. S svojo višino in medetažnimi višinami definira zunanje gabarite in podobo novega objekta.

1891 - 99

1900

SLIKA 40: POGLED IZ GRADU PROTI ROŠKI VOJAŠNICI (1906) iz: Šarac, Darko: Vojaški kompleksi v Ljubljani in njihove sprememe skozi čas

1907

SLIKA 41: POGLED IZ GRADU PROTI GIMNAZIJI POLJANE (1907)

10 ENODRUŽINSKE VILE NA POLJANAH (Kumanovska ulica 3, Strmi pot 3, Zarnikova ulica 11) so ostanki predmestne zazidave iz konca 19. in začetka 20. stoletja. Zaznamujejo jih historične fasade ter oblikovani vrtovi (med njimi tudi edinstveno delo Jožeta Plečnika na vrtu ob Zarnikovi ulici 11 - vila Prelovšek).

11 ZAPORNICE NA LJUBLJANICI so bile zgrajene po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika z namenom uravnavanja gladine vode v središču mesta. Zgrajena je bila med letoma 1939 in 1944. Vsi mehanski in tehnični deli so skriti v zapornicah in niso vidni.

Objekt 12 SEVERJEVE GARAŽNE HIŠE je sestavljen iz 2 valjastih teles in je oblikovna dominanta v območju strnjene in izrazito kvadraste zazidave Poljan. Od odprtja novega Fabianijevega mostu služi kot pomembna orientacija v prostoru.

Simbolno zapornica predstavlja slavolok posvečen vodi, ki zapušča mesto. Oblika je navdahnjena z arhitekturo egipčanskih templjev in grških stebernih redov. 18

Arhitekt je k oblikovanju garažne hiše pristopil z edinstveno idejo, kar objekt uvršča med prepoznavnejša dela arhitekture 60-ih let.

Enakomerno zasnovan fasadni plašč ne razkriva vsebine naključnim mimoidočim.

Namen objekta je garažna hiša za lastnike parkirnih mest in ne omogoča parkiranja zunanjim obiskovalcem.

Zmagovalna rešitev urbanistično arhitekturnega natečaja Celovita ureditev območja Cukrarne in Ambroževega trga z nabrežjem Ljubljanice ter arhitekturna zasnova upravnega središča iz leta 2009 objekt ruši, vendar ohranja spomin na ta objekt z obliko notranjih atrijev upravnega objekta.

1935

SLIKA 42: VILA na ZARNIKOVI ULICI 11

1950

SLIKA 43: JOŽE PLEČNIK _ ZAPORNICE NA LJUBLJANICI

1969

SLIKA 44: SAVIN SEVER _ GARAŽNA HIŠA NA POLJANAH Bernik, S.: Slovenska arhitektura 20. stoljetja

13 SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA je delo arhitekturnega birjo ATELIERarhitekti in je bila zgrajena med letoma 1997 in 1998. Je monoliten objekt postavljen vzdolž parka ob Poljanski cesti. Višina objekta je P+3. Objekt zaznamuje steklena fasada, ki povezuje notranji in zunanji prostor v velik šolski park.

Pred objektom ob južni fasadi je oblikovan manjši park, ki poleti omogoča s svojimi visokimi drevesi senco za uporabnike, istočasno pa ustvarja naravno klimo in omogoča naravno hladnejše šolske prostore. Park, kot zunanji prostor, je namenjen dijakom, stanovalcem študentskega doma in naključnim mimoidočim.

Po urbanističnem natečaju leta 1996 so nastale podloge za ureditev območja med Poljansko cesto in Gruberjevim prekopom.

Večstanovanjska soseska 14 650 APARTAMENTS biroja Ofis je zasnovana po pahljačastem vzorcu, ki se odpira proti jugu, soncu, in s tem omogoča boljše poglede za stanovanja v sicer dolgih blokih.

Soseska je sestavljena iz 4 blokov P+5. Bloki imajo izrazito rjavo fasadno oblogo. Prometna ureditev, kjer je dostop z avtomobilom omogočen le do obrobja soseske in v podzemne garaže, dovoljuje veliko zelenih in peš površin ter je prijazna stanovalcem in otrokom.

Podzemne parkirne površine novega objekta se bodo priključile na obstoječe dostope v podzemne garaže naselja na Mesarski cesti z dostopom iz Kapusove ceste.

Pomemben element objekta je luknjičasta fasada, ki s premičnimi paneli omogoča reguliranje naravne svetlobe v bivanjskih enotah.

Stanovanjski blok 15 TETRIS APARTAMENTS je manjši blok, ki leži ob Poljanski cesti direktno ob obravnavani parceli. Je prvi izmed štirih načrtovanih kubusnih objektov ob Poljanski cesti po načrtovani novi urbanistični ureditvi. Z umestitvijo tega objekta, se začenja načrtno zviševanje višinskega gabarita na južni strani Poljanske ceste.

Zunanjost objekta se igra z razgibano fasado. Tetris apartaments je bil zgrajen v sklopu programa socialnih stanovanj.

1997 - 98

SLIKA 45: ATELIERarhitekti _ SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA

Na severni strani Poljanske ceste se nahaja 16 ŠTUDENTSKI DOM POLJANE, ki študentom Univerze v Ljubljani nudi 56 študentskih bivanjskih enot. Objekt je sestavljen iz dveh višjih kvadrov, ki ležita na skupnem pritličnem povezovalnem elementu. Višina objekta je P+4 (kvader ob Poljanski cesti) in P+3 (objekt za njim). S svojim tlorisom in fasadnim ovojem raziskuje oblikovanje kvalitetnega bivanjskega prostora na majhnem prostoru.

2000

2004 - 2006

SLIKA 46: OFIS ARHITEKTI _ 650 apartaments in TETRIS (v ozadju)

SLIKA 47: BEVK PEROVIĆ ARHITEKTI _ ŠTUDENTSKI DOM NA POLJANAH

17 FABIANIJEV MOST je zadnji element novo nastalega notranjega prometnega obroča v Ljubljani, ki poteka okoli mestnega jedra.

Poimenovan je po urbanistu Maksu Fabianiju, ki je močno vplival na urbanistično zasnovo popotresne Ljubljane. Most poteka čez Ljubljanico in povezuje Njegoševo in Roško cesto. Zaradi ozkega grla med starimi objekti Cukrarne, je most zasnovan kot dvonivojski most - zgornji nivo je namenjen motornemu prometu, spodnji nivo pešcem in kolesarjem.

Most je bil zgrajen leta 2012 po načrtih arhitekta Jurija Kobeta.

19

18 AKADAMIJE UNIVERZE V LJUBLJANI Med Roško in Poljansko cesto ter Grubarjevim prekopom je danes še veliko neizkoriščeno območje, ki je rezervirano za potrebe novih objektov Univerze v Ljubljani. Tukaj naj bi v prihajajočih letih zrasle nove Akademija za likovno umetnost, Akademija za glasbo ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo.

Akademije bodo vmeščene v 2 večja objekta. Prvi, ki leži kot nadaljevanje Kapusove ulice, je zasnovan kot podstavek na katerem se vije kačasta struktura. Takšna postavitev omogoča vzpostavitev notranjih atrijev in veliko odprtin za naravno osvetljevanje prostorov.

Drugi objekt, avditorij, je postavljen kot osrednji objekt med park in na novo ustvarjenim rečnim platojem. Program objekta, saj je središče vseh akademij, dovoljuje tudi več oblikovne svobode in vmestitev v središče izobraževalnega območja, kot dominanta novo nastalega izobraževalnega središča.

2012

?

SLIKA 48: ATELIERarhitekti _ FABIANIJEV MOST

SLIKA 49: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ AKADEMIJE V LJUBLJANI aksonometrija oddana na natečaju

4.5 |

trenutno stanje na lokaciji

Na izbrani lokaciji danes stoji več manjših stanovanjskih objektov, v katerih se izvaja tudi gospodarska dejavnost.

Osnovni objekt, ki meji na Poljansko cesto je bil zgrajen v 19. stoletju in je pritličen z izkoriščenim podstrešjem. Pokrit je z dvokapnico.

Na vrtu tega objekta je bilo skozi čas dograjenih več prizidkov različnih višin (P, P+1 in P+2) z enokapnimi in dvokapnimi strehami.

Vsi ti objekti ne sledijo urbanističnim smernicam območja.

Projekt zasnovan v tem diplomskem delu trenutne objekte v celoti zamenjuje in na izbrano lokacijo uvaja novogradnjo, ki sledi novim višinskim in kubusnim gabaritom.

SLIKA 50: pogled po POLJANSKI CESTI proti zahodu

SLIKA 51: pogled po KAPUSOVI ULICI proti jugu

SLIKA 52: pogled po POLJANSKI CESTI proti vzhodu

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 30

SLIKA 53: PARK na DVORIŠČU ARHIVA RS

SLIKA 54: pogled po KAPUSOVI CESTI proti severu

SLIKA 55: pogled iz STANOVANJSKE SOSESKE na MESARSKI CESTI proti lokaciji

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 31

5 |

reference 5.1 |

Chairama SPA

20

Arhitekt: Giancarlo Mazzanti + Felipe Mesa Lokacija: Bogota, Kolumbija Leto: 2008 (izgradnja do 2010) Površina: 2100 m2 Wellness Chairama SPA je novogradnja, namenjena programom nege telesa - masaža, savna in bazen.

Objekt je zasnovan kot širši podstavek (ki sledi strnjeni zazidavi ulice), na katerem stoji kvader z luknjičastim fasadnim ovojem.

Sestavljen je iz podzemne garaže, širokega pritličja in 3 nadstropij.

Tlorisno stavba poudarja vzdolžnost. Celoten program je postavljen okoli osrednjega hodnika. Njegov namen je povezovanje in druženje.

Zgornji del objekta ima zanimiv fasadni ovoj, ki omogoča veliko indirektne naravne osvetlitve prostora. Fasadni pas je sestavljen iz dvojnega ovoja. Notranji, pretežno steklen, ovoj je obdan s perforiranim zunanjim, narejenim s kovinskimi ploščami z luknjicami. Takšna zasnova omogoča programu dovolj osvetlitve ter istočasno zagotavlja intimnost uporabnikom storitev.

SLIKA 56: VHODNA FASADA

SLIKA 57: SPREJEMNICA SPROSTITVENEGA CENTRA

SLIKA 58: BAZENI in PROSTOR ZA POČITEK

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 32

Programska shema PRITLIČJE

2. NADSTROPJE

MASAŽE

lobby

145,3 m

bazen s prostorom za počitek

186,4 m2

garderoba

46,0 m2

savna

11,2 + 10,1 m2

garderoba

48,1 m2

sanitarije

12,3 m2

sanitarije

11,0 m2

stopnišče z dvigalom

28,3 m2

stopnišče z dvigalom

28,3 m2

spremljevalni program

46,7 m2

spremljevalni program

23,6 m2

2

LOBBY

Center je namenjen hkratni uporabi 25 ljudi in zaposlenim.

Program, ki ni namenjen wellnessu, je izključen iz analize.

LOBBY

GARDEROBA GARDEROBA

1. NADSTROPJE

stopnišče z dvigalom

28,3 m2

spremljevalni program (od tega pisarna)

33,8 m2 (13,7 m2)

SAVNE

0

5

10

25 m

SANIT.

MASAŽA

SAŽA

SAŽA

SAŽA

SAŽA

SAŽA

SHEMA 25: PROGRAMSKI TLORIS _ pritličje

SAŽA

MASAŽA

SANIT.

MASAŽA

MASAŽA

MASAŽA

MASAŽA

SKLADIŠČE

TUŠI SAVNA

GARDEROBA

SKLADIŠČE

25 m

SAŽA

10

SAŽA

5

BAZENI in PROSTOR ZA POČITEK SKLAD.

MASAŽA

SANIT.

SKLADIŠČE

GARDEROBA

PROSTOR ZA POČITEK

LOBBY

0

SKLADIŠČE

MASAŽA

MASAŽA

MASAŽA

GARDEROBA

SHEMA 24: ANALIZA PROGRAMA

PROSTOR ZA POČITEK

LOBBY

GARDEROBA

BAZENI

MASAŽA

6,0 m2 MASAŽA

sanitarije

MASAŽA

24,4 m2

MASAŽA

jacuzzi z masažnim prostorom

MASAŽA

108,3 m2 (13,5 m2)

MASAŽA

masažne sobe (8) (povprečno na vsako)

MASAŽA

93,9 m2

MASAŽA

prostor za sprostitev

GARDEROBA

SKLADIŠČE

0

5

10

25 m

SHEMA 26: PROGRAMSKI TLORIS _ 1. nadstropje

0

5

10

25 m

SHEMA 27: PROGRAMSKI TLORIS _ 2. nadstropje

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 33

5.2 |

Yoga Deva

21

Arhitekt: Blank Studio Lokacija: Gilbert, Arizona, ZDA Leto projekta: 2008 Površina: 260 m2 Yoga Deva je manjši studio za namen izvajanja vadbe joge.

Sestavljen je iz vhodnega prostora, ki je namenjen tudi druženju, in večje dvorane, ki je namenjena izvajanju programa. Poleg osnovnih prostorov prostor predvideva tudi gararderobe s sanitarijami.

Naravna svetloba je zagotovljena preko okenskih fasadnih odprtin.

PRITLIČJE lobby

49,7 m2

garderoba

19,7 + 21,1 m2

joga studio

139,4 m2

spremljevalni program

27,4 m2

Center je namenjen hkratni uporabi 25 ljudi in zaposlenim.

SKLADIŠČE

DVORANA ZA JOGO 25 ljudi GARDEROBA

SLIKA 59: SPREJEMNICA JOGA CENTRA

SLIKA 60: JOGA DVORANA

0 1

2

5m

SHEMA 28: PROGRAMSKI TLORIS _ Yoga Deva

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 34

6 |

projekt

6.1 | ideja objekta in umestitev v prostor Način življenja sodobnega človeka je pod velikim časovnim pritiskom.

Po delovnih obveznostih in družinskim življenjem ostaja malo časa za prostočasne dejavnosti. Te napolnjujejo različne športne in sprostitvene dejavnosti.

Z vzhoda se širi veliko sprostitvenih praks (joga, meditacija, mantranje itd.), zato v očeh uporabnika teh dejavnosti velja Indija za deželo, kamor se odpotuje na sprostitveni “reatreat”. Obstajajo številni centri, vendar ima znotraj vseh obveznosti, ki nam napolnjujejo dan, malo ljudi dovolj denarja in časa, da za mesec dni odpotuje na vzhod in si privošči daljši oddih.

Namen postavitve večnamenskega sprostitvenega centra v samo mestno središče Ljubljane je opozarjanje uporabnikov teh storitev, da ni namen sprostitvenih praks, da se izvajajo le v času dopusta, ko imamo veliko časa, temveč, da se vpletejo v vsakdan uporabnikov, da si lahko znotraj svojega natrpanega urnika vzpostavijo navado obiskovanja sprostitvenih tehnik. Lahko dostopna lokacija uporabnikom omogoča, da lahko različne sprostitvene tehnike vključijo v svoje dnevne obveznosti.

LJUBLJANA KOT CENTER DOGAJANJA V Ljubljani živi skoraj 300.000 ljudi in je zaradi svoje strateške lege v središču Slovenije in dobrih prometnih povezav do skoraj vseh mest, lahko dostopna polovici prebivalcev celotne Slovenije.

Kot glavno mesto ponuja široko paleto dejavnosti. Vendar pa trenutno ne ponuja prostora, kjer bi lahko uporabnik na enem mestu dostopal do različnih sprostitvenih tehnik. Večinoma je ta program razdrobljen po manjših centrih, ki se nahajajo v pisarniških ali storitvenih prostorih. Primarno ti prostori niso zasnovani za potrebe takšnih dejavnosti, zato ne omogočajo celostne izkušnje, ki jo želim vključiti v to diplomsko delo.

SPROSTITEV ZNOTRAJ MESTNEGA “ŽIV ŽAVA”?

Namen postavitve večnamenskega sprostitvenega centra v gosto mesto zazidavo je opozarjanje na pomen zgoščevanja poselitve in možnosti, da se tudi znotraj goste pozidave lahko ustvari mirne ambiente, tudi v povezavi z zelenimi oazami.

Z izrazito introvertirano zasnovo objekta, zunanje hitenje in hrup mesta ostaneta zunaj ovoja stavbe, znotraj se ustvari intimen prostor.

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 35

6.2 |

koncept objekta

?

SHEMA 29: KONCEPT ZASNOVE

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 36

6.3 |

programska shema

Večnamenski sprostitveni center vsebuje pestro izbiro programov, namenjenih sprostitvi in osebni rasti. S predstavljenim programom omogoča obiskovanje dejavnosti 265 obiskovalcem.

PROGRAMSKA SHEMA joga in meditacija

45

savne in solne sobe

30

masaže in glinene terapije

8

predavanja

86

individualna svetovanja

6

knjigarna s trgovinico

10

bar in prostor za projekcijo

80

varstvo otrok

50 otrok skupaj: 265 + 50 otrok

zaposleni

35

SHEMA 30: PROGRAMSKA SHEMA

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 37

6.4 |

zasnova objekta

FASADA

OGREVANJE in TOPLA SANITARNA VODA

Večnamenski sprostitveni center je zasnovan z razgibano leseno prezračevano fasado. Leseni paneli so dimenzije 120 x 60 cm in so na podkonstrukcijo nameščeni pod kotom 15° iz vertikalne smeri.

Les je zaščiten globinsko z impregnacijo pod povečanim tlakom, tako se podaljša njegova obstojnost.

Objekt je za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode priklopljen na sistem daljinskega ogrevanja na novo predvideni sekundarni vročevod na Kapusovi ulici.

Objekt je zasnovan izrazito introvertirano in ima malo okenskih odprtin na fasadnem ovoju. Večje okenske odprtine so umeščene le ob programu, ki se povezuje z zunanjim svetom.

Na območju Kapusove ulice je zagotovljen priključek na vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, vročevod in telekomunikacijske vode. 22

Na južni fasadi je nekaj lesenih fasadnih plošč zamenjanih sončnimi celicami.

STREHA Program sprostitvenega centra se večinoma osvetljuje preko stešnih zasteklenih odprtin, ki osvetljujejo notranje večetažne prostore.

Strešna kontrukcija je zasnovana s prednapetimi betonskimi nosilci. Zasteklitev je narejene s strešnim aluminijastim sistemom in varnostnimi stekli.

Preostala streha je ravna, pokrita s prodcem.

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 38

6.5 |

konstrukcijska zasnova

Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonska (AB) steberna zasnova z AB vertikalnimi jaški ter nekaj dodatnimi AB stenami, ki zagotavljajo večjo potresno varnost.

Stebri so okrogli in so premera 40 cm. Tako lahko prenašajo predvideno obtežbo in so varni pred uklonom zaradi višje medetažne višine v pritličju.

Nosilne stene so dimenzije 30 cm.

Medetažna konstrukcija je sestavljena iz AB plošč, ki omogočajo dvosmerni raznos obtežbe. Debelina plošč je 20 cm.

Konstrukcijska zasnova strehe nad troetažnim prostorom so prednapeti betonski nosilci. Zaradi velikega razpona (kritično mesto) so dimenzionirani na 80 x 20 cm. Nameščeni so v razmiku 1,02 m.

Naslanjajo se na polno zunanjo steno in nosilni vertikalni jašek, kjer imajo tudi previs v polje nad vertikalnim jaškom.

Objekt je vkopan in je temeljen s pasovnimi temelji. Zunanje stene kleti so AB in so debeline 30 cm.

KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA prednapeti betonski nosilci

80 x 20 cm

stebri

40 cm

stene

30 cm

betonske plošče

20 cm

temelji

60 x 100 cm

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 39

6.6 |

zasnova požarne varnosti

Večnamenski sprostitveni center zagotavlja požarno varnost zaposlenim in uporabnikom.

Iz podzemne garaže in nadstropij so zasnovani požarni izhodi skozi varno zasnovana požarna stopnišča, ki omogočajo direktne izhode iz objekta (na dovozno pot ob vzhodu objekta). Pri vseh požarnih poteh je zagotovljeno, da so krajše od zahtevanih s strani požarne zakonodaje - v primeru enega požarnega izhoda mora biti pot od najbolj oddaljene točke do požarnega stopnišča krajša od 20m, v primeru dveh izhodov mora biti pot krajša od 35m.

ŠIRJENJE POŽARA NA SOSEDNJE OBJEKTE

Intervencijske poti in dostopi

Objekt je od Arhiva Republike Slovenije, ki leži na zahodni strani, na najbližji točki odmaknjen 16,3 m, od večstanovanjskega objekta na vzhodu pa 9,5 m. Slednji predstavlja večjo požarno nevarnost.

Za potrebe intervencije je zagotovljen glavni dostop iz Kapusove ulice, vendar je možno dostopati do objekta tudi preko Poljanske ceste in poti za dostavo na vzhodni strani objekta. Vse poti upoštevajo določila Prostorskega akta za območje Mestne občine Ljubljana, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI 7/21 Ropka kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop - del, UL RS št. 77/02-3745. 23

Ta objekt je novejše zazidave (zgrajen leta 2006) in ocenjena površina okenskih površin na fasadi je 30%, zato je po TSG relevantna meja za požarno varnost odmik 4 m. Ker je odmik večji za najmanj 5,5 m, ta objekt ne predstavlja večje požarne nevarnosti tudi pri zasnovi fasade, ki je načrtovana pri obravnavanem objektu.

V podzemni garaži in v celotnem objektu je predviden sistem AJP (sistem avtomatskega javljanja požara) s pršilci (sprinklerji). Ta protipožarni pogoj zadošča zasnovi podzemne garaže, ki je manjša od 4000 m2.

Prav tako je v nadzemnem delu objekta predviden sistem AJP, ker je v objektu zasnovan večji troetažni prostor, ki potroji kvadraturo etaž, ki spadajo v en požarni sektor, saj zaradi troetažnega prostora vse etaže spadajo v en sektor.

m

,0

29

5m

,3m

17,7m

24,5m

1m 23,

18

ta

ska ces

Poljan

,5m

19

jektom

pot za ob

14 ,

dostavna

Kapusova ulica NAČRT 1: TLORIS KLETI s PRIKAZOM POTEKA INTERVENCIJSKE POTI NA NIVOJU PRITIČJA merilo 1:500

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 40

6.7 |

urbanizem

LOKACIJA

DOSTOPI

Obravnavana lokacija se nahaja v bližini samega centra Ljubljane na naslovu Poljanska cesta 42. Vpeta je v gosto zazidavo širšega mestnega središča.

Dostop do lokacije je možen iz Poljanske ceste na severu ali dovozne Kapusove ulice na zahodu. Obe ulici mejita neposredno na obravnavano parcelo.

Zunanji gabariti objekta sledijo Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop – del.

Dostop s kolesom

Objekt je zasnovan kot lamelni blok, postavljen pravokotno na Poljansko cesto z orientacijo sever - jug. S svojo višino P+2 se odziva na višinski gabarit, ki ga v ožjem območju definira Arhiv Republike Slovenije, ki je umeščen v objekt nekdanje Roške kasarne.

Zaradi merila mesta in urejenih kolesarskih ter peš poti je večnamenski sprostitveni center dobro dostopen s kolesom ali peš.

Ob vstopu v objekt je načrtovano parkirišče namenjeno kolesom.

V bližini obravnavane postaje se nahajata 2 izposojališči koles sistema BicikeLj. Postaja Poljanska cesta 20c (postaja št. 15) je od lokacije oddaljena 450 m. Do postaje Zaloška cesta 1 (postaja št. 16) je 600 m.

ZELENE POVRŠINE

Dostop z avtobusom

Obravnavan objekt ima ob južni fasadi zasnovan manjši zeleni park, ki je namenjen obiskovalcem centra, predvsem varstvu otrok, ki je organizirano za potrebe lažje udeležbe staršev na številnih dejavnostih, ki jih center omogoča.

V bližini obravnavane lokacije se nahaja več avtobusnih postajališč javnega prevoza LPP d.o.o.. Najbližji sta postaja Roška - linije 02, 05, 11, 11b, 13, 20 in postaja Gornje Poljane - liniji 05, 13.

Dostop z avtomobilom Dostop do lokacije je mogoč tudi z avtomobilom. Za potrebe parkiranja avtomobilov zaposlenih in obiskovalcev je v kletnih prostorih centra in bočno ob Kapusovi ulici načrtovana izgradnja 77 parkirnih mest (od tega 5 za invalide). Dostop do podzemnih parkirišč je iz Kapusove ulice.

Dodatna parkirna mesta so možna v parkirni hiši Šempeter, oddaljeni 650 m, in na parkirnih mestih ob bližnjih ulicah.

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 41

cesta Mesarska

Kapusova ulica

Roška cesta

Poljanska cesta

NAČRT 2: URBANIZEM merilo 1:1000

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 42

6.8 |

tlorisi

TLORIS KLETI Večnamenski sprostitveni center je vpet v gosto zazidavo Poljan. Za potrebe parkiranja obiskovalcev centra in zaposlenih so parkirišča večinoma zasnovana v podzemni garaži, ki je popolnoma vkopana.

Dovoz vanjo se naslanja na dovoz v podzemno garažo, namenjeno prebivalcem večstanovanjskih blokov na Mesarski ulici, ki se napaja iz Kapusove ulice.

Zaradi požarne varnosti so iz podzemne garaže zasnovana 3 požarna stopnišča. Dve stopnišči sta namenjeni tudi napajanju večnamenskega sprostitvenega centra, tretje stopnišče je namenjeno le požarnemu izhodu na površje.

K1

PARKIRANJE

TLORIS PRITLIČJA Pritličje predstavlja glavni lobby sprostitvenega centra. Iz njega se odpira visok troetažni prostor, ki je jedro centra. Namenjen je druženju uporabnikov, povezovanju in osvetljevanju programa.

V pritličju se nahajajo glavna recepcija, bar, knjigarna in trgovinica ter varstvo za otroke.

P1

LOBBY

P111

recepcija

96,53 m2

P112

kamen

knjigarna in trgovinica

2

191,41 m

kamen

P113

bar

133,10 m2

kamen

P114

varstvo za otroke

93,24 m2

parket

P121

garderoba

12,01 m2

keramika

parkirišča

61 PM

beton

P122

skladišče

13,51 m2

keramika

parkirišča za invalide

5 PM

beton

P123

skladišče za bar

13,88 m2

keramika

P131

ženske sanitarije

18,28 m2

keramika

P132

moške sanitarije

12,18 m2

keramika

P133

sanitarije za invalide

3,61 m2

keramika

K2 K211

stopnišče požarno

12,37 m2

keramika

K212

stopnišče požarno

12,75 m2

keramika

K213

stopnišče požarno

10,81 m

keramika

K214

dvigala

20,62 m2

K221

skladišče trgovine

51,28 m2

keramika

K222

strojnica

19,76 m2

keramika

K223

skladišče

3,60 m2

keramika

K224

skladišče

102,49 m2

keramika

K231

hodnik

8,15 m2

keramika

K232

hodnik

8,15 m

2

keramika

K233

hodnik

3,52 m2

keramika

2

Večnamenski sprostitveni center vsebuje veliko programa. Ob polni zasedenosti vsebin je za izvajanje programa potrebno 35 zaposlenih, zato je za njihovo udobje v centru predvidenih kar nekaj prostorov. V pritličju se nahaja večja konferenčna dvorana, ki je namenjena druženju zaposlenih. Garderobe in prostor za počitek za posamezen program se nahajajo v višjih nadstropjih.

P2

PROSTORI ZA ZAPOSLENE

P211

sprejemnica

16,75 m2

parket

P212

pisarna

15,09 m

2

parket

P213

pisarna

10,82 m

2

parket

P214

pisarna

10,82 m

2

parket

P215

pisarna

10,82 m2

parket

P216

pisarna

11,91 m

2

parket

P217

pisarna

11,91 m

2

parket

P218

konferenčna dvorana

42,14 m2

parket

P3 P311

stopnišče

P312

stopnišče požarno

12,37 m2

keramika keramika

P313

stopnišče požarno

12,75 m

keramika

P314

stopnišče požarno

10,81 m

keramika

P315

dvigala

10,00 m

2 2 2

Pred samim objektom ob Kapusovi ulici je zasnovanih nekaj zunanjih bočnih parkirišč 24 namenjenih uporabnikom centra. Prav tako so pred vhodom predvidena mesta za kolesa.

P4

PARKIRANJE parkirišča

11 PM

asfalt

mesta za kolesa

23,64 m

2

tlakovci

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 43

TLORIS 1. NADSTROPJA Program prvega nadstropja je namenjen savnam, solnim sobam in prostorom za izvajanje joge ter meditacije.

Savne in solne sobe so zasnovane kot samostojno delujoča enota zaradi zagotavljanja intimnosti. Celoten program se osvetljuje le preko strešnih svetlobnikov in tako omogoča uporabnikom zasebnost pred pogledi od zunaj.

Program joge in meditacije je bolj povezan z zunanjim svetom, zato se program osvetljuje direktno preko okenskih odprtin na jugu ali preko indirektne osvetlitve preko osrednje avle.

1N2

SVET JOGE IN MEDITACIJE

1N211

recepcija in prostor za počitek

61,72 m2

keramika

1N221

dvorana

31,52 m

2

parket

1N222

dvorana

27,43 m2

parket

keramika

1N223

dvorana

61,72 m

2

parket parket

1N1

KRALJESTVO SAVN IN SOLNIH SOB

1N111

recepcija in prostor za počitek

1N112

prostor za počitek z jacuzzijem

96,62 m

les

1N224

dvorana

74,94 m

2

1N113

skladišče

5,40 m

keramika

1N231

ženska garderoba s sanitarijami

36,03 m

2

keramika

1N121

finska savna

11,87 m2

les

1N232

moška garderoba s sanitarijami

28,64 m2

keramika

1N122

turška savna

24,01 m

keramika

1N123

solna soba

35,45 m

beton / sol

1N124

solna soba individualna

9,37 m2

beton / sol

1N125 1N131

solna soba individualna ženska garderoba s sanitarijami

2

2

2 2

9,37 m2 16,65 m2

beton / sol keramika

1N132

moška garderoba s sanitarijami

20,53 m2

keramika

1N133

tuši

8,95 m2

keramika

1N3 1N311

stopnišče

keramika

1N312

stopnišče požarno

12,37 m

1N313

stopnišče požarno

12,75 m

1N314

dvigala

10,00 m

1N323

garderoba za zaposlene

24,85 m2

2 2

keramika keramika

2

keramika

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 44

TLORIS 2. NADSTROPJA

TLORIS STREHE

Masaže in druga razvajanja se izvajajo tako na golo kot tudi oblečeno telo. Kljub temu je zaradi zagotavljanja intimnosti osvetljevanje prostorov večinoma zagotovoljeno preko posredne osvetlitve preko večnadstropnega prostora nad savnami.

2N1

MASAŽNI KOTIČEK

2N111

Svetovanje in izobraževanje je postavljeno v 2. nadstropje, kar že zagotavlja določeno zasebnost, zato je osvetlitev omogočena tudi preko direktne osvetlitve preko fasade.

2N2

SVETOVANJA IN IZOBRAŽEVANJA

2N211

recepcija

33,22 m2

keramika

2

keramika

recepcija

2

42,14 m

keramika

2N212

skladišče

13,45 m

2N112

prostor za počitek

16,43 m2

keramika

2N221

predavalnica manjša

23,46 m2

keramika

2N113

skladišče

7,20 m2

keramika

2N222

predavalnica večja

80,35 m

2

keramika

2N121

masažna soba

11,78 m2

parket

2N223

prostor za individualno svetovanje

13,46 m

2

parket

2N122

masažna soba

11,78 m2

parket

2N224

prostor za individualno svetovanje

13,46 m

2

parket

2N123

masažna soba

11,78 m2

parket

2N225

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N124

masažna soba

11,78 m2

parket

2N226

prostor za individualno svetovanje

13,46 m

2

parket

2N125

masažna soba z jacuzzijem

29,66 m2

parket

2N227

prostor za individualno svetovanje

13,46 m

2

parket

2N126

masažna soba

12,98 m2

parket

2N228

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N127

soba za glinene terapije

21,70 m2

keramika

2N131

ženska garderoba s sanitarijami

16,65 m2

keramika

2N132

moška garderoba s sanitarijami

20,53 m

keramika

2

Streha je ravna in pokrita s prodcem. Preko nje je omogočen dostop do servisnega dela dvigal.

Preko strehe je omogočeno osvetljevanje osrednje troetažne avle in njenega programa. Strešna kontrukcija je zasnovana s prednapetimi betonskimi nosilci. Zasteklitev je narejene s strešnim aluminijastim sistemom in varnostnimi stekli.

2N3 2N311

stopnišče

keramika

2N312

stopnišče požarno

12,37 m

2N313

stopnišče požarno

12,75 m

2N314

dvigala

10,00 m2

2N321

ženske sanitarije

18,97 m2

keramika

2N322

moške sanitarije

2

14,45 m

keramika

2N323

garderoba za zaposlene

38,19 m2

keramika

2 2

keramika keramika

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 45

TLORIS KLETI K1

PARKIRANJE parkirišča

66 PM

beton

parkirišča za invalide

5 PM

beton

K211

stopnišče požarno

12,37 m2

keramika

K212

stopnišče požarno

12,75 m2

keramika

K213

stopnišče požarno

10,81 m2

keramika

K214

dvigala

20,62 m

K221

skladišče trgovine

51,28 m2

keramika

K222

strojnica

19,76 m2

keramika

K223

skladišče

3,60 m

K224

skladišče

102,49 m

keramika

K231

hodnik

8,15 m2

keramika

K232

hodnik

8,15 m

keramika

K233

hodnik

3,52 m

keramika

K2

K1

K231

K211

K214

K221

K222

K224

2

keramika

2 2

2 2

K212

K232

K233

K223

K213

NAČRT 3: TLORIS KLETI merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 46

TLORIS PRITLIČJA

P131 P212

P213

P214

P215

P211

P312

P132

P315

P313

P311

P111

LOBBY

P111

recepcija

96,53 m2

P112

knjigarna in trgovinica

191,41 m2

kamen

P113

bar

133,10 m

kamen

P114

varstvo za otroke

93,24 m

parket

P121

garderoba

12,01 m2

keramika

P122

skladišče

13,51 m

keramika

P123

skladišče za bar

13,88 m

keramika

P131

ženske sanitarije

2

18,28 m

keramika

P132

moške sanitarije

12,18 m2

keramika

P133

sanitarije za invalide

3,61 m

keramika

P2

PROSTORI ZA ZAPOSLENE

P211

sprejemnica

16,75 m2

parket

P212

pisarna

15,09 m2

parket

P213

pisarna

10,82 m

parket

P214

pisarna

10,82 m

parket

P215

pisarna

2

10,82 m

parket

P216

pisarna

11,91 m2

parket

P217

pisarna

11,91 m

parket

P218

konferenčna dvorana

42,14 m

parket

kamen 2

2

2 2

2

2 2

2 2

P3

P123 P216

P217

P218

P133

P112

P1

P121

P113

P122

P114

P311

stopnišče

P312 P313

keramika

stopnišče požarno

2

12,37 m

keramika

stopnišče požarno

12,75 m2

keramika

P314

stopnišče požarno

10,81 m

keramika

P315

dvigala

10,00 m

P4

PARKIRANJE

2 2

parkirišča

11 PM

mesta za kolesa

23,64 m

asfalt 2

tlakovci

P314

NAČRT 4: TLORIS PRITLIČJA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 47

TLORIS 1. NADSTROPJA

1N124 1N323 1N125

1N123

1N232

1N312

1N231

1N1

KRALJESTVO SAVN IN SOLNIH SOB

1N111

recepcija in prostor za počitek

1N112

prostor za počitek z jacuzzijem

96,62 m2

les

1N113

skladišče

5,40 m2

keramika

1N121

finska savna

11,87 m

les

1N122

turška savna

24,01 m

keramika

1N123

solna soba

35,45 m

beton / sol

1N124

solna soba individualna

9,37 m2

beton / sol

1N125

solna soba individualna

9,37 m

1N131

keramika

2 2 2

beton / sol

2

ženska garderoba s sanitarijami

2

16,65 m

keramika

1N132

moška garderoba s sanitarijami

20,53 m2

keramika

1N133

tuši

8,95 m2

keramika

1N2

SVET JOGE IN MEDITACIJE

1N211

recepcija in prostor za počitek

61,72 m2

keramika

1N221

dvorana

31,52 m2

parket

1N222

dvorana

27,43 m2

parket

1N223

dvorana

61,72 m

parket

1N224

dvorana

74,94 m

parket

1N231

ženska garderoba s sanitarijami

36,03 m2

keramika

1N232

moška garderoba s sanitarijami

28,64 m2

keramika

1N313

2 2

1N314

1N133

1N121

1N223

1N221

1N224

1N3

1N311

1N131

1N113

1N211

1N222 1N112

1N122

1N132

1N311

stopnišče

1N312

stopnišče požarno

12,37 m2

keramika keramika

1N313

stopnišče požarno

12,75 m

keramika

1N314

dvigala

10,00 m

1N323

garderoba za zaposlene

24,85 m2

2 2

keramika

1N111

NAČRT 5: TLORIS 1. NADSTROPJA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 48

TLORIS 2. NADSTROPJA

2N125

2N323

2N126

2N212

2N312

2N321

2N127 2N124

2N123

2N313

2N221

2N314

2N112

2N211

2N131 2N311

2N122

2N132 2N121

2N222

2N322

2N113

2N223

2N224

2N225

2N226

2N227

2N1

MASAŽNI KOTIČEK

2N111

recepcija

42,14 m2

keramika

2N112

prostor za počitek

16,43 m2

keramika

2N113

skladišče

7,20 m

keramika

2N121 2N122

masažna soba

2

11,78 m

parket

masažna soba

11,78 m2

parket

2N123

masažna soba

11,78 m

parket

2N124

masažna soba

11,78 m

parket

2N125

masažna soba z jacuzzijem

2

29,66 m

parket

2N126

masažna soba

12,98 m2

parket

2N127

soba za glinene terapije

21,70 m

keramika

2N131

ženska garderoba s sanitarijami

2

16,65 m

keramika

2N132

moška garderoba s sanitarijami

20,53 m2

keramika

2N2

SVETOVANJA IN IZOBRAŽEVANJA

2N211

recepcija

33,22 m2

keramika

2N212

skladišče

13,45 m

keramika

2N221

predavalnica manjša

2

23,46 m

keramika

2N222

predavalnica večja

80,35 m2

keramika

2N223

prostor za individualno svetovanje

2

13,46 m

parket

2N224

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N225

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N226

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N227

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N228

prostor za individualno svetovanje

13,46 m2

parket

2N228

2N111

2

2 2

2

2

2N3 2N311

stopnišče

2N312

stopnišče požarno

12,37 m2

keramika keramika

2N313

stopnišče požarno

12,75 m

keramika

2

2N314

dvigala

10,00 m

2N321

ženske sanitarije

18,97 m2

keramika

2N322

moške sanitarije

14,45 m

keramika

2N323

garderoba za zaposlene

38,19 m

keramika

2

2 2

NAČRT 6: TLORIS 2. NADSTROPJA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 49

NAČRT 7: TLORIS STREHE merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 50

6.9 |

prerezi

NAČRT 8: PREREZ 1 - 1 merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 51

NAČRT 9: PREREZ 2 - 2 merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 52

NAČRT 10:

PREREZ C - C merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 53

6.10 | fasade

NAČRT 11:

ZAHODNA FASADA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 54

NAČRT 12:

SEVERNA FASADA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 55

NAČRT 13:

JUŽNA FASADA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 56

NAČRT 14:

VZHODNA FASADA merilo 1:250

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 57

notranji omet

betonska konstrukcija

hidroizolacija

toplotna izolacija

zaščita toplotne izolacije

0,30 m

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA PROTI GARAŽI

FASADA PROTI TERENU

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA

FASADA PROTI TERENU

0,01 m

0,30 m

betonska konstrukcija notranji omet

0,10 m

0,02 m

fasadnega pasu

toplotna izolacija

vetrna zapora

ločilni (prezračevalni) sloj

jeklena podkonstrukcija

lesena fasadna obloga

ZUNANJA FASADA

ZUNANJA FASADA

6.11 | prerez STREHA MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA PROTI TERENU

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 58

0,20 m

betonska konstrukcija

0,20 m

betonska konstrukcija

0,20 m

betonska konstrukcija

NAČRT 15:

podložni beton

hidroizolacija

HTC superfloor

PREREZ FASADNEGA PASU merilo 1:25

0,25 m

0,12 m

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA PROTI TERENU

protipožarna zaščita

0,04 m

toplotna izolacija

ločilna plast

estrih

talna obloga

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA PROTI GARAŽI

notranji omet

0,04 m

toplotna izolacija

ločilna plast

estrih

talna obloga

MEDETAŽNA KONSTRUKCIJA

notranji omet

spuščen strop

2%

0,40 m

0,20 m

naklonski estrih

hidroizolacija

toplotna izloacija

ločilni sloj (filc)

obtežilna plast (prodec)

STREHA

6.12 | vizualizacije

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 59

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 61

7 |

viri in literatura 7.1 |

internetne strani in pisni viri

www.stat.si/StatWeb/prikazi-novico?id=5097, 14. 04. 2015

21. www.archdaily.com/33902/yoga-deva-blank-studio/, 5. 2. 2013

2. www.jblearning.com/samples/0763749591/49591_ch03_ mclean.pdf, 28.4.2015

22. Prostorski akt za območje Mestne občine Ljubljana, Odlok o prostorskih ureditveni pogoji za območje urejanja CI 7/21 Ropka kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop - del, UL RS št. 77/02-3745

1.

3. www.buzzle.com/articles/importance-of-leisure-why-isleisure-important.html, 14. 04. 2015 4. Jeglič, Tjaša Dorelay; Jeglič, Anja Timzoya: KORAK DO BOLJŠEGA POČUTJA IN VEČ ZDRAVJA, samozaložba Angelski dotik, Ljubljana, 2013 5.

solna-terapija.si/solnaterapija.html, 25. 01. 2013

6.

www.zdravanarava.si, 14. 04. 2015

7. www.lpp.si/sites/default/files/lpp_vozniredi/MPP/shema/ shema.swf, mestne četrti mol/št. prebivalcev, 24.3.2015 8.

23. Prostorski akt za območje Mestne občine Ljubljana, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI 7/21 Ropka kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop - del, UL RS št. 77/02-3745 24. Prostorski akt za območje Mestne občine Ljubljana, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja CI 7/21 Ropka kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop - del, UL RS št. 77/02-3745

www.ljubljana.si/si/ljubljana/ljubljana-v-stevilkah, 24.3.2015

9. www.ravnikar-potokar.si/ravnikar_potokar/natecaji/natecaj_ akademije.aspx, 24.02.2015 10. www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=13 24.02.2015) 11. ppmol.org/urbanizem5/kliping/400162871-zgodovinskirazvoj-mesta.pdf, 26.5.2015 12. Uradni list RS, št. 18 - 11. V. 1990, str. 1052-1054 13. Jernejec Babič, Petra; Pirnat, Nataša; Renčelj, Aleksandra: STROKOVNE ZASNOVE VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE LJUBLJANA, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, 2008 14. rkd.situla.org - Register nepremičnine kulturne dediščine, Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 15. rkd.situla.org - Register nepremičnine kulturne dediščine, Republika Slovenija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 16. www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=13, 23.3.2015 17. www.dnevnik.si/120501/lokalno/ljubljana/120501, 24.3.2015 18. www.visitljubljana.com/si/aktivnosti/znamenitosti/1892/ poidetail.html, 26.5.2015 19. sl.wikipedia.org/wiki/Fabianijev_most, 26.5.2015 20. www.archdaily.com/72279/chairama-spa-giancarlo-mazzantifelipe-mesa/, 5. 2. 2013 Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 62

7.2 |

viri slik

SLIKA 1: JOGA SPROSTITVENI CENTER, Chirawan, Phuket, Tajska www.chirawan.com, 14. 4.2015 SLIKA 2: POLJANE www.maps.google.com, 20. 3. 2015 SLIKA 3: MEDITACIJA V NARAVI pastorchrisjackson.files.wordpress.com/2014/09/spiritual-retreat. jpg, 20. 3. 2015 SLIKA 4: STANOVANJSKA SOSESKA na MESARSKI ULICI foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 5: ARHIV REPUBLIKE SLOVENIJE foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 6: PRIMER DVORANE ZA JOGO _ Yoga Brick, Berkeley, Kalifornija, ZDA brick-llp.com, 14. 4.2015 SLIKA 7: PRIMER DVORANE ZA MEDITACIJO _ Bali Yoga & Meditation Retreat, Bali balihotelfinder.com/blog/bali-yoga-meditation-retreat, 14. 4.2015 SLIKA 8: PRIMER SOLNE SOBE _ The Salt Cave Spa, Wafi Mall Dubaj www.thenational.ae/lifestyle/well-being/an-ancient-therapy-thatslike-a-breath-of-fresh-salt, 7.4.2015 SLIKA 9: PRIMER TURŠKE SAVNE _ Wellness center Balnea, Dolenjske Toplice, Slovenija www.terme-krka.com/si/sl/destinacije/dolenjske-toplice, 14. 4. 2015 SLIKA 10: PRIMER MASAŽNE SOBE za masažo na masažni mizi homecaprice.com/tag/massage-room-design, 14. 4.2015 SLIKA 11: PRIMER MASAŽNE SOBE za masažo na tleh _ Western & Oriental, Tajska www.westernoriental.com/build-multi-centre/thailand, 14. 4.2015 SLIKA 12: PRIMER SOBE za INDIVIDUALNA SVETOVANJA _ Spa za dušo Angelski dotik, Ljubljana foto: Anja Timzoya Jeglič, zasebni arhiv SLIKA 13: PRIMER KNJIGARNE _ Saraiva Bookstore - Studio Arthur Casas, Rio de Janeiro, Brazilija en.4choobmagazine.com/index.php/articles/33-saraiva-bookstorestudio-arthur-casas, 20. 3. 2015

SLIKA 14: PRIMER DVORANE za VARSTVO OTROK _ Beiersdorf Children’s Day Care Centre / Kadawittfeldarchitektur, Hamburg, Nemčija www.archdaily.com/587556/beiersdorf-children-s-day-care-centretroplo-kids-kadawittfeldarchitektur, 20. 3. 2015

SLIKA 24: ŠPORTNI PARK ob SREDNJIH ŠOLAH NA POLJANAH foto: Nina Kumar, zasebni arhiv

SLIKA 15: PRIMER DVORANE za VARSTVO OTROK _ Råå Day Care Center / Dorte Mandrup Arkitekter, Råå, Švedska www.archdaily.com/570507/raa-day-care-center-dorte-mandruparkitekter, 20. 3. 2015

SLIKA 26: AMBROŽEV TRG in POLJANSKA CESTA (1) foto: Nina Kumar, zasebni arhiv

SLIKA 16: OBSTOJEČA OŽJA SITUACIJA www.maps.google.com, 20. 3. 2015 SLIKA 17: TROMOSTOVJE IN PREŠERNOV TRG motoprom.info/city/?id=1165, 20. 3. 2015 SLIKA 18: GRAD KODELJEVO arhiv Slovenskega Etnološkega muzeja www.lisa.si/aktualno/60-let-od-smrti-izumitelja-antona-codellija, 20. 3. 2015 SLIKA 19: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ AKADEMIJE V LJUBLJANI vizualizacija oddana na natečaju www.zurnal24.si/premik-za-akademije-clanek-93808, 20. 3. 2015 SLIKA 20: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ AKADEMIJE V LJUBLJANI vizualizacija oddana na natečaju www.rtvslo.si/kultura/drugo/trojica-umetniskih-akademij-na-roskivse-bolj-utopicen-sen/320765, 20. 3. 2015 SLIKA 21: SCAPELAB _ UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA - CUKRARNA vizualizacija oddana na natečaju www.scapelab.com/projekti-prenova-stare-cukrarne-2009, 20. 3.

2015 SLIKA 22: SCAPELAB _ UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA - CUKRARNA vizualizacija oddana na natečaju www.scapelab.com/projekti-prenova-stare-cukrarne-2009, 20. 3.

2015 SLIKA 23: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ UREDITEV PLAŽE OB GRUBERJEVEM PREKOPU vizualizacija oddana na natečaju www.rtvslo.si/kultura/drugo/trojica-umetniskih-akademij-na-roskivse-bolj-utopicen-sen/320765, 20. 3. 2015

SLIKA 25: DREVORED ob ROŠKI CESTI foto: Nina Kumar, zasebni arhiv

SLIKA 27: POLJANSKA CESTA (2) foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 28: ARHIV RS na POLJANSKI CESTI (3) foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 29: STANOVANJSKO NASELJE na MESARSKI CESTI (4) foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 30: proti GOLAVCU (5) foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 31: ROŠKA CESTA (6) foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 32: LJUBLJANSKI GRIČ Valvasor, J. V.: Topografija Kranjske, 1679 SLIKA 33: LJUBLJANA - Grajski grič in Ljubljanica www.slovenia-convention.com/ljubljana-wins-the-wttc-tourism-fortomorrow-award, 14. 4.2015 SLIKA 34: GOLOVEC upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/44/Golovec.jpg, 4.2015

14.

SLIKA 35: ZEMLJEVID LJUBLJANE in že vmeščen Gruberjev kanal 190. list prve avstrijske vojaške izmere in kartiranja dežel monarhije, 1787 ponpet.blog.siol.net/2007/11/10/petkovanje-85-se-dveljubljanski-2, 14. 4.2015 SLIKA 36: DREVORED ob ROŠKI CESTI foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 37: SCAPELAB _ UPRAVNA ENOTA LJUBLJANA - CUKRARNA vizualizacija oddana na natečaju www.scapelab.com/projekti-prenova-stare-cukrarne-2009, 20. 3.

2015 SLIKA 38: CUKRARNA (okrog 1870) sl.wikipedia.org/wiki/Meksikajnarji, 14. 4.2015

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 63

SLIKA 39: MESTNA KLAVNICA www.delo.si/clanek/7785, 14. 4.2015 SLIKA 40: POGLED IZ GRADU PROTI ROŠKI VOJAŠNICI (1906) iz: Šarac, Darko: Vojaški kompleksi v Ljubljani in njihove sprememe skozi čas SLIKA 41: POGLED IZ GRADU PROTI GIMNAZIJI POLJANE (1907) www.ssolski-muzej.si/sprehod/ljubljana/g_poljane/stavba.htm, 14.

4.2015 SLIKA 42: VILA na ZARNIKOVI ULICI 11 foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 43: JOŽE PLEČNIK _ ZAPORNICE NA LJUBLJANICI www.pictureslovenia.com/si/oceni/?f=2215, 14. 4.2015 SLIKA 44: SAVIN SEVER _ GARAŽNA HIŠA NA POLJANAH Bernik, S.: Slovenska arhitektura 20. stoljetja SLIKA 45: ATELIERarhitekti _ SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA LJUBLJANA ustanove.zdravstvena.info/srednja-zdravstvena-sola-ljubljana, 14.

4.2015

SLIKA 55: pogled iz STANOVANJSKE SOSESKE na MESARSKI CESTI proti lokaciji foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 56: VHODNA FASADA www.archdaily.com/72279/chairama-spa-giancarlo-mazzantifelipe-mesa/, 5. 2. 2013 SLIKA 57: SPREJEMNICA SPROSTITVENEGA CENTRA www.archdaily.com/72279/chairama-spa-giancarlo-mazzantifelipe-mesa/, 5. 2. 2013 SLIKA 58: BAZENI in PROSTOR ZA POČITEK www.archdaily.com/72279/chairama-spa-giancarlo-mazzantifelipe-mesa/, 5. 2. 2013 SLIKA 59: PREJEMNICA JOGA CENTRA www.archdaily.com/33902/yoga-deva-blank-studio/, 5. 2. 2013 SLIKA 60: JOGA DVORANA www.archdaily.com/33902/yoga-deva-blank-studio/, 5. 2. 2013

SLIKA 46: OFIS ARHITEKTI _ 650 apartaments in TETRIS (v ozadju) foto: Hustle & Bustle SLIKA 47: BEVK PEROVIĆ ARHITEKTI _ ŠTUDENTSKI DOM NA POLJANAH foto: Miran Kambič SLIKA 48: ATELIERarhitekti _ FABIANIJEV MOST foto: ATELIERarhitekti SLIKA 49: RAVNIKAR POTOKAR ARHITEKTURNI BIRO _ AKADEMIJE V LJUBLJANI aksonometrija oddana na natečaju www.rtvslo.si/kultura/drugo/trojica-umetniskih-akademij-na-roskivse-bolj-utopicen-sen/320765, 20. 3. 2015 SLIKA 50: pogled po POLJANSKI CESTI proti zahodu foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 51: pogled po KAPUSOVI ULICI proti jugu foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 52: pogled po POLJANSKI CESTI proti vzhodu foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 53: PARK na DVORIŠČU ARHIVA RS foto: Nina Kumar, zasebni arhiv SLIKA 54: pogled po KAPUSOVI CESTI proti severu foto: Nina Kumar, zasebni arhiv Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 64

7.3 |

seznam shem

SHEMA 1: PREPLET ŠTIRIH NIVOJEV OBSTOJA Jeglič, Tjaša Dorelay; Jeglič, Anja Timzoya: KORAK DO BOLJŠEGA POČUTJA IN VEČ ZDRAVJA, samozaložba Angelski dotik, Ljubljana, 2013 SHEMA 2: NAMENSKA RABA PROSTORA avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 20: ZELENO - VODA - ŠPORTNI PARKI avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 4: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ SAVNE in SOLNE SOBE avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 5: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ MASAŽE in GLINENE TERAPIJE avtor: Anja Timzoya Jeglič _

PREDAVANJA

in

SHEMA 7: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ KNJIGARNA s TRGOVINO avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 8: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ BAR avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 9: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ VARSTVO za OTROKE avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 10: JAVNO - ZASEBNO / SKUPINA - INDIVIDUALNO avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 11: JAVNO - ZASEBNO / SVETLOBA - SENCA avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 12: POVEZOVANJE PROGRAMA avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 13: ŠIRŠA LOKACIJA avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 18: SMERI ZAZIDAVE avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 19: TIPI STREH avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 3: NAVEZOVANJE PROSTOROV _ JOGA in MEDITACIJA avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 6: NAVEZOVANJE PROSTOROV INDIVIDUALNA SVETOVANJA avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 17: STAVBNO TKIVO avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 21: OSI CEST, PEŠPOTI in PARKI avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 22: ANALIZA po LYNCH-u avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 23: TOPOGRAFIJA LJUBLJANE avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 24: ANALIZA PROGRAMA avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 25: PROGRAMSKI TLORIS _ pritličje avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 26: PROGRAMSKI TLORIS _ 1. nadstropje avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 27: PROGRAMSKI TLORIS _ 2. nadstropje avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 28: PROGRAMSKI TLORIS _ Yoga Deva avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 29: KONCEPT ZASNOVE avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 30: PROGRAMSKA SHEMA avtor: Anja Timzoya Jeglič

SHEMA 14: RAZDALJE V PROSTORU avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 15: POLNO _ PRAZNO avtor: Anja Timzoya Jeglič SHEMA 16: VIŠINA ZAZIDAVE avtor: Anja Timzoya Jeglič

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 65

8 |

izjava o avtorstvu

Podpisana Anja Timzoya Jeglič izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela z naslovom Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani, izdelanega pod mentorstvom doc. dr. Alenke Fikfak.

Anja Timzoya Jeglič

Urbanistično-arhitekturna idejna zasnova večnamenskega sprostitvenega centra na Poljanah v Ljubljani | Anja Timzoya Jeglič | Fakulteta za arhitekturo | 66