Issuu on Google+

diplomant: Sergej Grabnar

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec konzultant za konstrukcijo: asist. Josip Konstantinovič leto vpisa na Fakulteto za arhitekturo: 2004 leto izdelave diplomskega dela: 2013

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

1


Povzetek Diplomsko delo se ukvarja s problematiko večstanovanjske gradnje, katere izzivi se dandanes kažejo predvsem v spremenjenih vzorcih bivanja. Spremembe in razvoj na družbenem ter ekonomskem področju zahtevajo ponovni razmislek o pojmu družine in njenih alternacijah, prav tako postaja vedno večji izziv tudi staranje prebivalstva. Vsaka izmed teh problematik zahteva svojim življenskim vzorcem prilagojeno stanovanje, predvsem iz vidika velikosti, prilagodljivosti, trajnosti ter nenazadnje cene. Naloga arhitekture danes leži tako v njeni družbeni odgovornosti, v prepoznavanju omenjenih problemov ter iskanju ustreznih odgovorov na njih, Moj pristop k problematiki bom v tem diplomskem delu prikazal na konkretnem primeru predloga za večstanovanjski objekt na nabrežju reke Drave v Mariboru. Nov objekt nadaljuje nedokončano gradnjo območja kina Kolosej na zanj v sklopu projekta predvidenem mestu. S predlagano rešitvijo za objekt in predlogom spremljevalnega programa bom poskušal območje oživiti in zaokrožiti trenutno manjkajočo celovito podobo. Ključne besede: večstanovanjski objekt, sodobno stanovanje, rekreacija, nabrežje, park, garažna hiša, Drava, Maribor

Abstract The thesis deals with the growing issues of common dwelling , which are mainly generated by constantly emerging living patterns, different from those known in the past. Changes and developement within numerous fields of society have brought new ways of living, we are faced with decrease of traditional types of families, ever growing ways of alternative living, aging of society, economic and social crisis... Each of those factors requires a specific type of floor plan layout in terms of flexibility, size, price and nevertheless, sustainabilty. The mission of architectecture nowadays is to respond to all of those needs. I will try to adress those issues on a concrete example, a new appartement block on Drava riverbank in Maribor. New building is raised on an unfinished project of Kolosej cinema, which is momentarily a degraded construction site. With the project I will try to revitalise the area by adding new program, increase the dwelling capacities in the city centre and complete the image of the riverbank in this area. Key words: appartement block, modern appartment, recreation, flexibility riverbank, park, parking house, river Drava, Maribor

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

2


Kazalo Uvod 1

Sodobno stanovanje 1.1 Tipologija objektov 1.2 Tipologija stanovanj 1.3 Stanovati ali bivati?

2

Prostorski kontekst 2.1 Splošna opredelitev 2.2 Urbanistični razvoj 2.3 Lokacija 2.4 Obstoječe stanje 2.5 Analiza lokacije 2.6 Sklep analize lokacije

3

Referenčni primeri

4

Projektna naloga 4.1 Umestitev v prostor 4.2 Koncept 4.3 Zasnova stanovanj 4.4 Konstrukcijska zasnova 4.5 Fasadni ovoj in izbor materialov 4.6 Instalacije in požarna varnost

5

Grafične priloge ureditvena situacija M 1:1000 tlorisi M 1:250 prerezi M 1:250 fasade M 1:250 fasadni pas M 1:25

6

Zaključek

7

Viri in literatura

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

3


» V bloku te vsi tepejo. Zakaj nisi nekje zunaj in ne ležiš leno na soncu in ne predeš? Toda potem vprašam sebe, kaj pa jaz delam tu sredi teh sivih betonskih škatel? Si nisva podobna, prestrašeno mače…? In ali nisem sam pripeljal hčerkice v blok, kakor je nekdo pomotoma pripeljal tebe? Ali bo lahko njeno otroštvo sredi teh blokov tako žalostno in tako veselo, kakor je bilo moje ali otroštvo moje mame? Ni lahko biti mačka v bloku.« odlomek iz črtice Mačka v bloku - Tone Partljič 1

Uvod Večstanovanjska gradnja večinoma ne sledi zahtevam današnjega načina bivanja. Danes, ko smo priča številnim spremembam na različnih področjih, tako na družbeno-političnem kot na tehničnem, potrebujemo stanovanja z novimi inovativnimi rešitvami. Različne strukture družin, delo na domu in različni bivalni vzorci potrebujejo stanovanja, ki se lahko hitro prilagajajo potrebam uporabnikov. Skoraj tako hitro, kot je hiter današnji tok sodobne družbe. Gradnja stanovanj po vzorcu iz pred nekaj desetletij (dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, spalnica in sanitarni prostor) ni več dovolj. Slovenija je na repu stanovanjskih standardov v Evropi. Povprečno stanovanje je veliko nekaj manj kot 80 m2, kar ga uvršča na eno izmed zadnjih mest. Nasploh je kakovost stanovanjske gradnje nizka. Pri tem nosimo veliko krivdo tudi arhitekti. Prevečkrat se pri projektiranju daje prednost formi, ki kmalu zastara in postane obrobnega pomena. Arhitektova vloga v družbi je odgovornost do ljudi in prispevanje k trajnostnemu razvoju. Tudi investitorji, kupci in uporabniki bi morali sodelovati pri iskanju novih konceptov kakovostne stanovanjske gradnje. Vprašati se moramo, kaj je sodobno stanovanje, kako gradit cenejša, večja, bolj prilagodljiva, prijazna stanovanja, kako graditi trajnostno? Namen diplomskega dela je predstavitev mojega pogleda na stanovanjsko problematiko ter poskus prikaza pristopa k tej problematiki na konkretnem primeru. Območje, ki ga obravnavam, je dolgo opravljalo vlogo mariborskega sejmišča, razen z nekaj več stanovanjskimi hišami pa ni bilo nikoli zares pozirano. Z izgradnjo multikina Kolosej se je območje skušalo obuditi, vendar bi za to bil potreben celovit pristop. Prostor ima velik potencial, vendar je trenutno brez identitete, zato predlagam umestitev stanovanjskega programa z dodatnimi vsebinami. Takšnega, ki se odziva in prilagaja na današnji način življenja.

1 Partljič, Tone, Hotel sem prijeti sonce, 2005, Karantanija, Ljubljana

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

4


1 Sodobno stanovanje

capitalnewyork.com

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

5


1.1 Tipologija objektov število prebivalcev na km 49 ali manj 50-99 100-149 150-199 200 ali več

Gostota prebivalstva, občine, Slovenija 1.7.2009

Statistični urad Republike Slovenije [online], [uporabljeno 6.12.2012]

Azinovič D., Kregar P., Marn T., Sajovic P., Vujovič A., 2009, Tipologija večstanovanjskih stavb , In obs medicus, Ptujska Gora

2

Uvodna slika prikazuje spektakularno rušenje še ne dvajset let starega stanovanjskega bloka PruittIgoe v St. Louisu, ZDA, leta 1972. Slika velja za ikono neuspeha kolektivne gradnje, ki je doživela svoj vrhunec v povojnem času. Danes vemo, da je bivanje v blokovni gradnji manj kakovostno, vendar moramo, če želimo razumeti neuspeh kolektivne gradnje, poznati ozadje njenega nastanka. V začetku 20. stoletja, v obdobju intenzivne urbanizacije, se je začelo množično priseljevanje v mesta. Potreba po stanovanjih je tako rasla, vendar trg povpraševanju ni mogel odgovoriti. Danes več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, medtem ko je ta številka še pred stoletjem (1910) zajemala 10 % populacije. Zaradi pomanjkanja stanovanj in novih družbeno-ekonomskih razmer je bila socialna stanovanjska gradnja tako edino sredstvo, s katerim je država zagotavljala stanovanja za svoje prebivalce. V želji po reševanju problemov bivanja tudi najnižjega sloja se je razmišljalo o novem načinu gradnje. Poiskal se je vzorec stanovanja, ki bi odgovarjal čim širšemu krogu ljudi in bi hkrati bil poceni. Najprimernejša se je zato zdela blokovna gradnja, ki je očistila stanovanjsko enoto na bivalni minimum. Blokovna gradnja je večinoma nastajala v sklopu sosesk, ki so združevale stanovanja, družbene vsebine, zelenje, športno-rekreacijske dejavnosti in urejeno prometno mrežo. Te imajo tudi svoje kvalitete, a problem take gradnje je predvsem prevelika gostota prebivalstva. Ta privede do konfliktov zaradi različnih navad in običajev bivanja v skupnosti. Drugo slabost predstavlja stremenje po čim nižji ceni. Takšna gradnja se je izvajala s slabšimi gradbenimi materiali, montažnimi prefabriciranimi sistemi, slabo izvedbo instalacij itd. Vse to se danes kaže v odklonilnem odnosu do gradnje iz socialističnih časov, ljudje pa jih označujemo za grde, glomazne, nečloveške in neuspešne relikte prejšnjega režima. Druga skrajnost je enodružinska individualna gradnja. Živeti na svojem v hiši z vrtom predstavlja za večino ljudi ideal in izpolnitev sanj. V Sloveniji je ta fenomen še posebej opazen. Tak način gradnje sicer omogoča zasebnost, stik z zunanjim prostorom, samograditeljstvo, faznost itd., vendar po drugi strani predstavlja popolno degradiranje prostora. Gradnja enodružinskih hiš porabi ogromno prostora in energije, glede na to da v njej biva razmeroma malo ljudi. Pomeni tudi veliko obremenitev za okolje, saj njena izgradnja spodbuja ločeno gradnjo infrastruktur od komunale do transporta. Je nasploh neekološka in sebična izbira. Gosta zidava je zato bolj upravičena, saj dosti manj uničuje okolje, kar je žal neizogibno. Rešitve je tako treba iskati v vmesni poti. To je gosta zidava, ki ima še vedno lastnosti hiše z vrtom: velike terase in odprte prostore, zasebnost, individualnost stanovanjskih enot, zelenje itd. Vse to naj zajema tudi sodobno stanovanje, ki mu je mesto v urbanem okolju.

mladina, priloga bivanje, junij 2011

trajekt.org

Vir: Vodopivec, A., 2004, Stanovanja za naše nove razmere, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Ljubljana

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

6


1.2 Tipologija stanovanj Zaradi potreb po čim enostavnejši in masovni gradnji ter posledično po nižji ceni stanovanj v blokih se je razvil določen tip stanovanj, narejen po istem konceptu: dnevna soba - jedilnica - kuhinja shramba - kopalnica - poljubno število spalnic. Gre za shemo, ki naj bi ustrezala tradicionalni družini (oče, mati in otroci) in ki čim bolj racionalno združuje vse prostore na omejeni površini. Stanovanja niso bila več narejena po meri naročnika in na podlagi individualnih željah, ampak zaradi gradnje v velikem obsegu posplošena na nekaj osnovnih tipov, ki bi naj ustrezali večini. To lahko primerjamo z obleko, sešito pri krojaču, in tisto, kupljeno v priljubljeni tekstilni multinacionalki.

Le Corbusier - Weissenhofsiedlung afewthoughts.co.uk/flexiblehousing

Primerjava med sestavljenim tlorisom in sistemskim tlorisom 1. sodobna prostorska neopredeljenost (S. Gansell, hiša za nomade, 1994) 2. sestavljena postavitev sob v klasični hiši (Paris 1907)

Mies van der Rohe - Lake Shore Drive

Rietveld - hiša Schröder

Gausa Manuel, 2002, Housing : new alternatives : new systems, Actar, Barcelona

archidaily.com

studyblue.com

starost 90

tip družine

leta 2002

leta 2011

št. članov v gospodinjstvu

leta 1980

leta 2011

skupaj

555 945 = 100%

567 347 = 100%

EU

2,8

2,4

zakonski par brez otrok

20,70%

22,12%

Slovenija

n/a

2,5

zakonski par z otroki

53,00%

41,85%

Nemčija

2,6

2,1

mati z otroki

16,10%

21,10%

Finska

2,8

2,1

oče z otroki

2,60%

4,13%

Hrvaška

n/a

2,6

zunajzakonska partnerja brez otrok

2,30%

2,15%

Portugalska

3,4

2,7

zunajzakonska partnerja z otroki

5,30%

8,66%

Turčija

n/a

3,6

80 70 60 moški

50

ženske

40 30 20 10 0 20000

10000

10000

Prebivalstvena piramida, Slovenija 2012

20000

Statistični urad Republike Slovenije [online], [uporabljeno 6.12.2012]

Različni tipi družine, Slovenija

Statistični urad Republike Slovenije [online], [uporabljeno 6.12.2012]

Povprečno št. članov v gospodinjstvu, Evropa

European Commission, Eurostat [online], [uporabljeno 6.12.2012]

Danes so ta stanovanja v večini popolnoma neprilagojena sodobnemu stilu bivanja. Zaradi tehnoloških, gospodarskih, političnih in socialnih sprememb v svetu sta se močno spremenila načina življenja in bivanja. Stanovanjske potrebe so drugačne od tistih z začetka 20. stoletja. Spremenil se je odnos do družinskega življenja, do dela in prostega časa. Pestrejša ponudba storitev in nove komunikacijske možnosti terjajo drugačno razumevanje funkcioniranja mesta in novo opredelitev bivanja. Za današnji čas so značilne različne oblike družin in kompleksnost sodobnih načinov življenja. Klasična družina (oče, mati, otroci), kot smo jo poznali nekoč, doživlja preobrazbo. Beležimo porast števila gospodinjstev, njihovo spremenljivo sestavo in upad števila članov. V Evropi narašča število ljudi, ki preživljajo večino življenja v samskem gospodinjstvu ali s partnerjem vendar brez otrok, število klasičnih družin pa stalno upada. Razloge najdemo predvsem v staranju prebivalstva, upadu števila porok, naraščanju števila razvez, enostarševskih družin, izvenzakonskih partnerstev in istospolnih zvez. Čas izobraževanja se daljša, mladi pari se pozneje odločajo za otroke, zato število samskih gospodinjstev narašča. Danes postaja tradicionalna družina le ena od oblik skupnega stanovanja. Ker imamo različni ljudje različne navade in potrebe tudi kar se tiče bivanja, potrebujemo stanovanja, ki bodo to omogočala. Univerzalne sheme, ki bi zajela vse tipe družin ali gospodinjstev, namreč ni. Nekomu, ki v stanovanju živi sam, denimo ne ustreza enako stanovanje kot družini z otroki. Zato se v stanovanjski gradnji uveljavljajo t.i. odprti sistemi (namesto dokončnih rešitev), ki omogočajo različne kombinacije uporabnosti. Tradicionalni tip stanovanj namreč ne dopušča sprememb v shemi stanovanja, saj so sobe po navadi fiksne, odprti sistemi pa omogočajo različne uporabe prostora. Prav tako funkcija prostorov ni več striktno določena, ampak prihaja do kombiniranja in sobivanja različnih načinov uporabe prostora. Takšne zasnove niso nekaj novega, ampak jih poznamo že iz prve polovice 20. stoletja. Že tedaj so snovali stanovanja s pomičnimi delitvami prostorov, kjer se dnevni prostor spremeni v spalnega ipd. (Le Corbusier - Weissenhofsiedlung, Rietveld - hiša Schröder), ali zvezne prostore brez fizične delitve sob (Mies van der Rohe - Lake Shore Drive). Pri projektiranju je tako potrebno upoštevati več vidikov. V nadaljevanju se bom osredotočil predvsem na tri, ki najbolj vplivajo na kakovost bivanja: na sisteme dostopov in skupne prostore, ki zaradi javnega značaja vplivajo na odnose med stanovalci, zunanji prostori, kot največjo kvaliteto stanovanj v urbanih naseljih, predvsem v obliki balkonov, lož in strešnih teras in na dnevni prostor, ki je v preteklem obdobju doživel močno preobrazbo zaradi družbeno-političnih razmer. Pri tem je pomembna tudi prostorska umeščenost objekta s svojim volumnom in odnosom do okolice.

Vir: Vodopivec, A., 2004, Stanovanja za naše nove razmere, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Ljubljana

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

7


Dostopi in skupni prostori Zaradi prihranka pri stroških so skupni prostori in dostopi do stanovanj v večstanovanjskih objektih po navadi očiščeni na funkcionalni minimum. Te poti zahtevajo od uporabnika, da čim hitreje pride od točke a do točke b. Tako so interakcije med stanovalci omejene zgolj na prostor ulice, parkirišča, sprehajalne poti itd., notranje površine objektov pa so zreducirane na ozke hodnike in stopnišča, po navadi odrezana od naravne svetlobe. Sociologi so že zgodaj prepoznali ta problem, zato so predlagali da bi prostore namenjene dostopom uporabili kot prostore srečevanja in socialnih interakcij. Nekateri so šli celo tako daleč, da so določili različne “tipe življenja” za različne “tipe stanovanj”. Tukaj niso določeni samo dostopi in prometna ureditev, ampak se upošteva tudi zaprtost ali odprtost stanovanjskih površin. Stanovanja z visoko stopnjo odmaknjenosti in zaprtosti ustrezajo bolj zaprtemu tipu ljudi: takim, ki živijo sami in opravljajo delo na domu, parom brez otrok ali upokojencem. Odprt tip stanovanj naj bi ustrezal “normalnemu tipu” ljudi. Ti so tesno povezani s svojim dnevnimi prostori zaradi aktivnosti (otroci) ali fizične kondicije (starejši ljudje). Vprašanje, kako pripisati družbeno vrednost skupnim prostorom in območjem za dostop z načrtovano “socializacijo”, je vedno predstavljalo izziv. Združiti je potrebno sobivanje stanovalcev kot skupnosti in hkrati še vedno ohraniti zasebnost stanovalcev.

Rotovž, Maribor osebni arhiv

Skupni prostori so vedno predstavljali dodatno kakovost vsake soseske. To so prostori in storitve, ki si jih eno gospodinjstvo samo ne more privoščiti, zlasti če gre za občasno rabo. Ti prostori nudijo ugodnosti pri skrbi za majhne otroke, dejavnosti mladih, izboljšanju socialnih odnosov, shranjevanju koles, vozičkov, orodja itd. Ker je njihova namembnost spremenljiva, omogočajo različne aktivnosti prebivalcem z različnimi potrebami in življenjskimi stili

Le Corbusier, Unite d`Habitation osebni arhiv

Jakobova lestev, William Blake wikipedia.org

Poznamo različne pristope k projektiranju dostopov. Najpogosteje se v večstanovanjskih objektih pojavlja vertikalni točkovni dostop, ki porabi tudi najmanj prostora. Variira predvsem v številu stanovanjskih enot, nanizanih okrog jedra. Izkazalo se je, da sta najprimernejši dve enoti na nadstropje, saj je tako omogočena dvostranska orientiranost stanovanj, hkrati pa se zagotavlja zasebnost. Z večanjem števila enot na nadstropje se sicer poveča izraba prostora, vendar pa se hkrati manjša kakovost bivanja in onemogoči naravno osvetljevanje skupnih površin. Drugačen pristop predstavljajo horizontalni dostopi, ki so lahko odprti ali zaprti. Pri odprtih gre za neke vrste galerijo oz. gang. Ta deluje kot javni prostor ali ulica, na kateri se ljudje srečujejo in družijo. Problem je ravno v prevelikem javnem značaju takih prostorov, saj v vrsti nanizanim stanovanjskim enotam ne nudi zasebnosti. Stene, ki se odpirajo na galerijo, so tako zaprte ali imajo majhna okna, da ne omogočajo pogledov. Če jih gledamo z ulice, so po navadi ozke in temne, locirane na severnih straneh objektov, kjer je možnost za rast vegetacije majhna. Podobne probleme najdemo v zaprtih horizontalnih komunikacijah, ki so skoraj simbol zgrešene stanovanjske arhitekture. Gre za dolg, ozek, temen koridor z vhodnimi vrati na obeh straneh. Že Le Corbusier je prepoznal ta problem (Unite d`Habitation), ki ga je rešil s tako imenovanim “rue intérieure” ali notranjo ulico, s katero je ustvaril občutek odprtosti. Na vprašanje, kakšna naj bosta dostop in skupni prostor za večstanovanjsko zidavo, so na zanimiv način odgovorili arhitekti MVRDV, ki so preprosto združili vse tipe v eni zgradbi (večstanovanjski objekt Mirador, Madrid). Vendar ta spektakularna stavba kaže, da to ni odgovor v tej vse bolj kompleksni, etnično in socialno raznoliki družbi. Rešitve niso enoznačne, ampak morajo izhajati iz konkretnih problemov v danem prostoru in na njih skušati odgovoriti.

Affonso Eduardo Reidy, Pedregulho kompleks, Rio de Janeiro tumblr.com

MVRDV, Mirador, Madrid archidialog.com

Vir: Peter Ebner, 2010, Typology +, Birkhäuser, Basel ; Boston ; Berlin

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

8


Prikaz servisnih prostorov pomaknjenih ob rob

Gausa Manuel, 2002, Housing : new alternatives : new systems, Actar, Barcelona

Notranji prostor O velikosti stanovanj smo navajeni razmišljati kot o velikosti površine tlorisa in številu sob. Merljiv prostor, omejen s številkami, je abstrakcija, saj prostor ki nas obdaja, v katerem živimo, zaznavamo s čutili. Govorimo lahko o videnju, čutenju in slišanju prostora. Majhen otrok, ki prostor spoznava skozi plazenje, ga dojema drugače kot odrasel človek ali kot slepec, ki za dojemanje uporablja druga čutila. Prav tako govorimo o prostorih kot o dnevnih sobah, spalnicah, otroških sobah, s čimer jih že v naprej opredelimo s funkcijo, kar je narobe. Infrastruktura je tista, ki omejuje prostor za določeno uporabo, prostor kot tak je svoboden. Podobno razmišljanje najdemo danes tudi v urbanizmu, kjer prostor ni več omejen z eno funkcijo, ampak se ta skozi čas spreminja. Obstaja veliko primerov, kjer se industrijske stavbe spreminjajo v stanovanjsko zidavo. O tem govori tudi Martin Heidegger, ko prostor opredeli z dejavnostjo in ne z njegovimi fizičnimi in tehničnimi lastnostmi. Zavedati se moramo, da je pri oblikovanju bivalnega prostora vedno potrebno upoštevati to svobodo odprtosti, s čimer se zagotovi možnost individualizacije prostorov po željah uporabnikov.

ABC sistem

“Vagonski” sistem

Sistem ABC pristopa k rešitvi na način da generira različne podtipe gibljivih jeder, ki imajo naprej določeno pozicijo v prostoru. To so prefabricirana servisna jedra, ki zajemajo kopalnico, kuhinjo in shrambo, ostali prostor pa ostaja odprt in fleksibilen. Spreminjajoči se položaj modulov odgovori na različne tipe tlorisa prilagojenega posameznemu uporabniku.

Tukaj gre za idejo postavitve treh trakov. Prvi predstavlja “debelo steno” v kateri je skrit servisni program stanovanja (shraba, wc, kopalnica, garderoba, kabinet itd.) in poteka po severnem delu objekta. Na južnem delu se nahaja hodnik, ki ima funkcijo galerije in filtra med zunanjostjo in notranjostjo. Tako ostane na sredini velik odprt prostor, ki ima fukncijo osrednjega dnevnega prostora in se ga po želji lahko zapira s premičnimi roloji. Omogočena je velika raznolikost in fleksibilnost prostora.

Povzeto po: Gausa Manuel, 2002, Housing : new alternatives : new systems, Actar, Barcelona

Odprt sistem prostorov lahko dosežemo s strateškim principom razmestitve servisnih elementov (komunalnih priključkov) in ostalega odprtega prostora (lofta), ki ga uporabnik lahko poljubno deli, preureja in prilagaja potrebam v različnih življenjskih obdobjih. Vsi priključki in servisni prostori se tako pomaknejo na rob stanovanja ali v temu namenjene stene, s čimer zasedejo kar najmanj prostora. Stena in zunanja fasada tako nista več samo preprosta razmejitvena linija, ampak prevzameta dodatno funkcijo vertikalnega jaška ali “debele stene”, opremljene z dodatnimi funkcijami (shramba, kopalnica, kuhinja itd.). Notranji prostor se tako sprosti in očisti, s čimer dobimo prostor s kar se da malo omejitvami, ki lahko prevzame kakršnokoli funkcijo. Temu mora biti prilagojena tudi konstrukcija, tako da nosilni zidovi ne zapirajo odprtosti tlorisa, ampak se za razdelitev prostora uporabljajo nenosilni elementi, ki omogočajo fleksibilnost. To so lahko paravani, zavese, zasloni, predelne omare in drugi elementi, s katerimi lahko delimo prostore, kar se npr. že dolgo uporablja v pisarnah oceanskega tipa. Tako lahko enak prostor čez dan upravlja funkcijo dnevne sobe, zvečer pa se s pomičnimi elementi transformira v spalni prostor. Nove tehnologije in tehnične rešitve pa še dodatno omogočajo elastičnost prostora, odprtega za spremenljive potrebe v bodočnosti. Kakovost notranjih prostorov ni odvisna samo od fleksibilnosti, ampak tudi od pravilne orientacije, osvetljevanja in globine tlorisa. Primerna je dvostranska orientacija, ki omogoča lažje prezračevanje in boljšo osvetljenost prostorov. Ta je pogojena tudi z globino prostora, saj globji prostor težje naravno osvetljujemo. Rešitev so dvovišinski prostori in velika okna, ki svetlobo prepuščajo bolj globoko v prostor, kar je uporabil tudi Le Corbusier v Unite d`Habitation. Vir: Gausa Manuel, 2002, Housing : new alternatives : new systems, Actar, Barcelona Peter Ebner, 2010, Typology +, Birkhäuser, Basel ; Boston ; Berlin

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

9


Zunanji prostor

Peter Ebner, 2010, Typology +, Birkhäuser, Basel ; Boston ; Berlin

Ford Madox Brown - Romeo in Julija en.wikipedia.org

Balkoni, lože in terase ob vrtu ali na strehi so elementi, ki zadovoljijo človekovo željo po naravni svetlobi, zraku in soncu. Mnogim ljudem skrb za majhen vrt ali nekaj rož, ki jih imajo na balkonu, omogoča, da lahko za trenutek pozabijo na vsakodnevne skrbi in mestni vrvež. “Zelen prostor”, danes predstavlja največjo kvaliteto stanovanj v urbanih naseljih in močno vpliva pri nakupu stanovanja. Loža ali balkon tako nista samo dodaten prostor z razgledom, ampak stanovanje povežeta v celoto. Pomembno je, da so ti zunanji prostori čim bolj odprti, a nas hkrati še vedno varujejo pred zunanjimi pogledi in nudijo zasebnost. Zato so lože, ki so po navadi skrite v ravnini fasade, primernejše od izpostavljenih balkonov. To je pokazala tudi večja raziskava v Nemčiji, ki jo je opravila Tehnična Univerza v Munchnu leta 2005. Na vprašanje, kaj je najpomembnejše pri nakupu stanovanja, je kar 74% vprašanih odgovorilo zunanji prostor, medtem ko je le 5% od teh odgovorilo, da bi se odločili za stanovanje z balkonom. Pomena zunanjega prostora so se začeli zavedati komaj v sredini petdesetih let tega stoletja, prej so predvsem balkoni predstavljali le statusni simbol. Bili so ozki in nasploh neuporabni, služili pa so bolj kot okras zgradbe, kot uporaben prostor. Danes smo z velikostjo zunanjih prostorov omejeni predvsem zaradi visokih cen nepremičnin in ena od možnosti kako privarčevati je prav tukaj. Zaradi tega so to pogosto majhne niše, ki komaj omogočajo normalno sedenje. Velikost zunanjih prostorov lažje upravičimo, če na njih vežemo različne programe. Tako so lahko to prostori za otroško igro, sončenje, rekreacijo, druženje, podaljšana jedilnica ali kar dnevna soba v poletnih dneh. Prav to je hotel doseči Le Corbusier v projektu “immeubles-villas”. Vsi notranji prostori so tukaj postavljeni v obliki črke L v dveh nadstropjih, odpirajo se v ložo, ki deluje kot dvovišinski atrij. Tako se izgubi občutek, da bivamo v večstanovanjskem objektu, hkrati pa loža služi kot mehek prehod med zunanjim in notranjim prostorom.

Le Corbusier - Unite d˙Habitation

fotocommunity.de

Harry Glück - sosesk Alt-Erlaa, Dunaj

Le Corbusier - Immeubles-villas

magnumphotos.com

posadlabs.com

unina.stidue.net

Ob pojavu “zelenega gibanja” je mesto kot prostor bivanja doživelo veliko kritik. V urbanizmu se govori o kritiki forme in funkcije mesta, ki uničuje okolje, porabi ogromno virov in deluje negostoljubno. Arhitekti, urbanisti in sociologi so že na začetku 19. stoletja odgovor našli v mestu, obdanem z naravo. Tako so ravne strehe začeli uporabljati kot terase. Sprva so te bile zasebne, po navadi na strehi sosednjega stanovanja, modernizem pa je prinesel idejo terase kot skupnega prostora in v njej videl možnost pozitivnega učinka na družbo. Streha Unite d˙Habitation je metafora skupnosti, v njej je Le Corbusier videl prostor igre in družbe. Zaradi javnega značaja sicer vedno obstaja dvom, kako se bodo ti prostori obnesli v praksi, vendar streha kot terasa še vedno ostaja pribežališče sredi mesta. Eden najuspešnejših primerov uporabe teras najdemo v soseski Alt-Erlaa na Dunaju, ki velja za uspešen primer povojne zazidave. Arhitekt Harry Glück, je terase postavil vertikalno in tako dobil zeleno fasado ter uspešno razbil ogromen volumen objektov. Bil je tudi mnenja , da so skupni prostori smiselni, samo če se dovolj uporabljajo. Na uspeh soseske so verjetno vplivali tudi drugi razlogi, saj gre za veliko skupnost z veliko objekti javnega značaja (trgovine, ambulanta, vrtec, šola, cerkev, knjižnica, veliko rekreacijskih površin itd.), kar vse vpliva na zadovoljstvo stanovalcev. Največjo kvaliteto pa nedvomno predstavlja zeleni prostor, ki daje vtis, da se nahajamo sredi gozda. Vir: Peter Ebner, 2010, Typology +, Birkhäuser, Basel ; Boston ; Berlin

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

10


vintag.es

Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona

1.3 Stanovati ali bivati? “Stanovati pomeni pre-bivati nekje, bivati pomeni biti doma. Biti doma pa je privilegij razvoja intimnega odnosa med prostorom in njegovimi uporabniki, odnosa, ki se neprestano spreminja in ga tvorijo zgodbe preteklega, zahteve sedanjosti in naboj bodočega. Biti doma pomeni imeti korenine, imeti korenine pa pomeni rasti. Dom je torej osnovni pogoj za človekovo osebno rast.”1 Odpira se nam vprašanje, ali je sodobno stanovanje sploh še dom. Na današnjo stanovanjsko gradnjo nedvomno vplivata informacijska tehnologija in z njo povezan drugačen stil bivanja. Spreminja se odnos do dela, ki je vedno manj tradicionalno in vedno bolj priložnostno. Veliko ljudi zaradi hitrega napredka tehnologije in znanosti postaja t.i. tehnološki višek, medtem ko drugi prav zaradi novih možnosti, kot je stalna povezljivost, delo prenašajo s seboj, tudi domov. Danes na primer ni nobena posebnost, da se dom uporablja kot delovno mesto.

plomonet.com

ednevnik.si

Spremenil se je tudi način druženja in človeških odnosov. S prihodom socialnih omrežij, ki upravljajo funkcijo virtualnih prostorov druženja, se tradicionalni odnosi med ljudmi postavljajo pod vprašaj. Z obljubo po večji storilnosti, učinkovitosti in udobju, smo z obema rokama pograbili novosti in hkrati spregledali negativne plati, ki jih tehnologije prinašajo s seboj. Posameznik je danes vedno bolj odtujen, saj je sodobno življenje organizirano tako, da zahteva kar najmanjšo neposredno odvisnost od drugih. Postavlja se vprašanje, ali je tukaj še prostor za ljubezen, naklonjenost in pripadnost? O tem piše tudi Dalajlama v knjigi Etika za novo tisočletje, kjer opiše sodobno industrijsko družbo kot “velikanski stroj, ki poganja samega sebe”. Namesto da bi bili ljudje upravljavci, je vsak posameznik majhen, nepomemben sestavni delček, ki nima druge izbire, kot da se premakne, ko se premakne stroj. Sodobna družba z vsemi svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi se je razvila iz spleta številnih vzrokov in okoliščin, k reševanju njenih problemov ne moremo pristopiti s posploševanjem. Potrebno je upoštevati kontekst in individualnost problemov. Danes, ko so v večini ogroženi naši temeljni življenjski predpogoji kot so čas, pozornost, prostor, okolje, mir in varnost, se moramo vprašati, v katero smer gre naša družba. Dom ni le zavetje, stanovanje, ampak terja odnos do prostora. Zato naj bo dom predvsem prostor zasebnosti in svobode, ki se čim bolj prilagaja uporabniku in mu omogoča samosvoj horizont pogleda in misli.2

Jonathan Moore - jonathanmoore.com

cyberockk.com

freestateinitiative.org

1 Reichenberg, B., 2004, Stanovati proti bivati (107), v Stanovanje za naše nove razmere, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Ljubljana 2 Vodopivec, A., 2004, Sodobno stanovanje(15), v Stanovanja za naše nove razmere, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Ljubljana

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

11


2 Prostorski kontekst

maps.google.com

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

12


občina maribor

2.1 Splošna opredelitev Maribor je drugo največje mesto Slovenije in leži na stiku petih naravno-geografskih in gospodarskih enot: predalpskega Pohorja, Kozjaka in Dravske doline na zahodu, Slovenskih goric na vzhodu in Dravskega polja, ki se odpira proti jugu in jugovzhodu. V knjigi Mariborski Lent iz leta 1967 avtor Vili Premzl navaja: pisalo se je leto 1164, ko je koroški vojvoda Bernhard Speinheim dal na griču Piramida zgraditi prvo utrdbo, ki se je imenovala Grad v marki ali Burg in der Mark. Naselbina, ki je zrasla pod gričem, se je imenovala Markburg. Slovenci sov ljudski govorici za mesto uporabljali ime Marprog. Kasneje v obdobju Avstro-Ogrske mesto dobi novo ime, sestavljeno iz besede mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone bor (boj), torej Maribor. Leta 1209 dobi naselje trške pravice in 1254. leta se prvič omenja kot mesto. Le leto kasneje so meščani začeli graditi dva kilometra dolgo mestno obzidje, ki je omejilo staro mestno jedro. Obzidje so še dodatno utrdili z obrambnimi stolpi. Sodni stolp, Tscheligijev stolp, Židovski stolp in Vodni stolp so mesto pomagali obraniti celo pred turškimi vpadi. V srednjem veku je v Mariboru živela številna in ekonomsko zelo močna judovska skupnost. Zgradili so za tiste čase mogočno sinagogo, ki je bila zaradi svojih značilnosti izjemna v prostoru srednje Evrope. Ob koncu 17. stoletja so mestu prizadejali velik udarec požari in kuga, ki so pomorili petino prebivalstva. Izgradnja južne železnice od Dunaja do Trsta leta 1846 je mestu prinesla hiter razvoj industrije. Nekoč majhno mesto se je tako začelo hitro širiti predvsem proti jugu, saj ga drugje omejuje geografska lega. Na mesto je pomembno vplivala tudi reka Drava, ki je služila predvsem kot prometna povezava in trgovska pot. Poleg lesa so prevažali tudi vino, železne izdelke in tekstil vse do Beograda in naprej do Črnega morja. Med prvo svetovno vojno Maribor pod vodstvom generala Maistra ostane Slovensko mesto. Leta med prvo in drugo svetovno vojno so odločno vplivala tudi na kasnejši razvoj mesta. Pojavila se je močna tekstilna industrija, ki je svojo priložnost našla tudi v kasnejših desetletjih. Drugo svetovno vojno je Maribor dočakal s strahom pred prihajajočo vojaško močjo. Po okupaciji se je v mestu ustavil ves razvoj in tudi industrija. Med vojno so v letalskih napadih zavezniki in okupatorju skoraj porušili mesto in posledice je bilo čutiti še desetletja. Podjetja v obdobju samoupravnega socializma so zaposlovala pretežno po socialnih kriterijih in ustvarjala delavski razred nove dobe. S krčenjem delovnih mest v industriji se Maribor preusmerja v pospešen razvoj turizma in drugih storitvenih dejavnosti. Mesto je postalo univerzitetno, gospodarsko, kulturno, prometno in turistično središče severovzhodne Slovenije. zgodovinsko-drustvo-kovacic.si

zivljenjenadotik.si

Vir: Mirko Pak, 1994, Maribor - Marburg: prispevki h geografiji prijateljskih mest v Sloveniji in Nemčiji, Pedagoška fakulteta, Maribor

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

13


slovenia.info

2.2 Urbanistični razvoj Maribor skozi zgodovino pomni osem ekspanzijskih etap, a je prostorsko širitev mesta možno v splošnem predstaviti tudi krajše. • Prvotno podobo mesta tvori skromen zaselek med Mostično cesto in reko Dravo, ki skupaj z nastankom ulic definira začetek nastanka srednjeveškega mesta.

slovenia.info

zivljenjenadotik.si

• Izgradnja srednjeveškega mesta traja do 17. stoletja. Postavitev obzidja razvoj mesta določi za več stoletij. Nastanek novih glavnih tranzitnih poti. • Širjenje predmestij in njihova priključitev srednjeveškemu mestu. S porušenjem mestnega obzidja mesto izgubi srednjeveški videz. S pojavom elektrike in železnice Maribor doživi gospodarsko in industrijsko ekspanzijo, posledično jo spremlja pojav obsežne stanovanjske gradnje in številne upravno členitvene preobrazbe. Zgrajene so zgradbe javnega značaja (šole, kadetnica, bolnica, kulturne ustanove), konec 70ih pa mesto zajame proces suburbanizacije. • Z zakoni o zaščiti okolja in varovanja kmetijskih zemljišč je ustavljena prostorska širitev mesta, prične se načrtna gradnja in širjenje mesta “navznoter”. V mestu se izoblikuje univerzitetna četrt, Maribor postane univerzitetno mesto. Prebudi se zavest o varovanju zgodovine in kulturne dediščine, posledično poraste tudi pomen historičnih jeder. Leta 1983 je tako sprejet načrt prenove in revitalizacije starega mestnega jedra, kamor končno spada tudi ureditev desnega dela mestnega pristana, kjer se nahaja tudi moje območje obdelave.

e-fotografija.com

Vir: Mirko Pak, 1994, Maribor - Marburg: prispevki h geografiji prijateljskih mest v Sloveniji in Nemčiji, Pedagoška fakulteta, Maribor

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

14


0

500

1000

1500

0

2000 m

500

1000

1500

2000 m

preb./Ha

prikaz različnih tipov zidave

srednjeveška zazidava

novi bloki in stolpiči

ulična blok zazidava

nove enostanovanjske hiše

stare večstanovanjske hiše

industrijski in drugi objekti javnega značaja

stare enostanovanjske hiše

nepozidano

do 70

101 - 200

71 - 100

201 - 350

prikaz gostote poseljenosti

Mesto lahko tako urbanistično razdelimo na tri cone: Povzeto po: lastno kartiranje (1993), avtor: V. Drozg, karta: Z. Drole v knjigi Maribor - Marburg, Mirko Pak, Maribor 1994

• ožje mestno središče, katerega tipičen predstavnik je notranje mesto ali mestno jedro znotraj nekdanjega obzidja z značilno nizko gradnjo in baročnim pečatom • robni, gosto pozidani in poseljeni predeli mestnega središča z značilno visoko gradnjo in mešanim arhitekturnim jezikom • preostali zunanji predeli pretežno nizke pozidave z nekaterimi stavbnimi otoki višje pozidave (blokovska območja) Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

15


osebni arhiv

osebni arhiv

osebni arhiv

2.3 Lokacija Območje obdelave obsega prostor med multikinom Kolosej (arhitekta Janka Zadravca zgrajenega leta 2004) na vzhodnem delu lokacije in nezaključenim stavbnim karejem oz. ulico Talcev na zahodu. Na severu jo omejuje ulica Kneza Koclja, na jugu pa reka Drava. Območje skoraj v celoti leži nad garažno hišo, ki pripada kinu Kolosej, kar projektna naloga tudi obravnava, tako kot ureditev kareja in okolice območja. To je območje starega sejmišča, ki v zgodovini nikoli ni bilo prav pozidano, razen par večstanovanjskih hiš od katerega danes stojijo še štiri in tvorijo nezaključen stavbni kare. Okolica sejmišča je bila pozidana okrog leta 1950. pretežno s stanovanjsko zazidavo severno od ulice Kneza Koclja. Leta 1963 je bil zgrajen nov most (Titov most), ki je močno spremenil dotakratne prometne smeri in tloris mestnega središča. V 80ih je tukaj zrasla trgovska hala in večje skladišče, trenutno pa na tem mestu stoji kino Kolosej.

osebni arhiv

skyscrapercity.com

območje obdelave obstoječa garaža MOM, Urad za komunalo, promet in prostor

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

16


prečni in vzdolčni prerez

tloris pritličja

MOM, Urad za komunalo, promet in prostor

MOM, Urad za komunalo, promet in prostor

2.4 Obstoječe stanje Leta 2001 je bil razpisan javni natečaj za izgranjdo objekta, ki bi s svojo funkcijsko zasnovo ponudil možnost za sodobno tehnološko servisiranje multimedijskih dejavnosti in sprožil učinkovito reanimacijo obrežnega pasu Drave. Kot najboljšo rešitev je komisija izbrala projekt arhitekta Janka Zadravca, ki je bil kasneje v letu 2004 tudi uresničen. Projekt je bil zasnovan tako, da dopušča gradnjo poslovno-stanovanjskega kompleksa zahodno od kina Kolosej, ki pa do zdaj ni bil uresničen. To je razvidno tudi iz konstrukcije, saj je na omenjenem mestu dodatno ojačana, najdemo pa tudi dva vertikalna komunikacijska jaška opremljena s stopnicami in predvidenimi jaški za dvigalo ter prezračevanje garaže. Konstrukcija je sestavljena iz mreže stebrov v rastru 7,8/7,8m in na tem mestu dopušča gradnjo višjega objekta oz. stolpnice. Stanje za izgradnjo novega objekta je tako v celoti pripravljeno in zgrajeno do pritličnega nivoja (vhoda v kino), kjer je trenutno velika betonska ploščad. Med ploščadjo in dvoriščem nezaključenega stavbnega kareja na zahodnem delu lokacije trenutno stoji betonski zid še iz časov, ko je na tem mestu stala industrijska hala. Tako so pogledi na dvorišče v celoti zastrti. Ob stiku kareja in ploščadi na južnem delu lokacije najdemo tudi pritličen objekt, ki je trenutno zapuščen. Iz celotne lokacije se pogledi odpirajo proti reki Dravi in nabrežju, v ozadju pa se jasno vidi veduta Mariborskega Pohorja.

tloris kleti (garaža)

MOM, Urad za komunalo, promet in prostor

območje obdelave

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

17


Pogled 4 osebni arhiv

obstoječa situacija M 1:2000

Pogled 1 osebni arhiv

Pogled 3 osebni arhiv

Pogled 2 osebni arhiv

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

18


loginpust.eu

loginpust.eu

Obstoječi predlogi Leta 2007 je Mestna občina Maribor razpisala vabljen natečaj za pridobitev najustreznejše arhitekturne rešitve na tej lokaciji. Predmet natečaja je bila izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta. Nagrado za najboljšo rešitev so dobili arhitekti Rok Klanjšček, Aljaž Lavrič in Uroš Pust. Svoj projekt so opisali takole: Na lokaciji med Kolosejem in nedokončanim karejem Ilice Kneza Koclja - Loške ulive, se v sklopu mestnih posegov revitalizacije degradiranih con predvidi gradnja novega markerja v prostoru. Enovit volumen zaključuje karejske pozidave z dvema vertikalnima povdarkoma združuje različne programe, ki so v strukturirani zasnovi jasno berljivi tudi navzven. Dve stolpnici vzpostavljata odnos med velikim merilom prostora rečne struge Drave in drobnim merilom ulične pozidave, dvojnost omogoča edinstvenost in prepoznavnost kompleksa. Meandrirana zasnova stanovanjskih stolpnic po vertikali omogoča zanimiv preplet notranjosti z okolico, v strukturi stanovanjskih tipov pa presega vzorec uniformiranih blokovskih stanovanj in ga nadomešča s konceptom heterogenosti stanovanjskih tipov, kjer je vsako stanovanje drugačno. Oblikovanje arhitekture ne sledi maksimalnim urbanističnim omejitvam, saj rešitev, predvsem v definiranju odnosa do masivnega Koloseja, dokazuje smotrnost postavitve volumnov večjih dimenzij. Transparentnost je posledica želje po nevtralizaciji popolne introvertiranosti volumna multikina, ki razen z rečnim parterjem (terasa Samsare), prekinja komunikacijo med promenado in mestnim zaledjem. Dialog je na ta način ponovno vzpostavljen. V percepcijskem smislu bosta stolpnici, tako z lego kot pojavnostjo, postali eden od najpomembnejših markerjev v mestu.1

loginpust.eu

loginpust.eu

loginpust.eu

1 povzeto po: http://www.loginpust.eu/#/galerija/projekti/stolpnici/0

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

19


morfološka analiza

merilo 1:3500

2.5 Analize lokacije Območje leži na meji med mestnim središčem in njegovo robno pozidavo, kjer prevladuje predvsem obodna pozidava stavbnih otokov v obliki zaključenih stavbnih karejev. V sami bližini, predvsem severno od lokacije se nahaja stanovanjska gradnja medtem ko v večini prevladuje javni program (trgovine, uradi, zapor, hoteli itd.) katerega del je tudi kino Kolosej, ki z garažo posega v območje obdelave.

območje obdelave grajeno stanovanjski program mešani program javni program programska analiza

merilo 1:3500

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

20


Območje leži na prehodnem območju in nima značilnega mestnega utripa. Ta se nahaja zahodno od lokacije, kjer leži stari srednjeveški del mesta znotraj obzidja. Očiten je vpliv glavne prometne poti (Titov most) v mestno središče, ki deli območje na vzhodni bolj stanovanjski del, in zahodni poslovno trgovski del, kjer se mestni utrip veča vse do Glavnega trga. Vse ostale poti v bližini območja niso frekventnega značaja. Čez celotno območje se odpirajo pogledi proti reki Dravi in Mariborskemu Pohorju, ki predstavlja prostorsko veduto. osi cest vozlišča mestni utrip pogledi zasloni zaznavna analiza

merilo 1:3500

prostorsko grlo

Na območje močno vpliva tudi reka Drava, ki vzdolžno povezuje mesto vse od dvoetažnega mostu na vzhodu in Studenške brvi na zahodnem delu mestnega središča. Nabrežje reke Drave je sicer neurejeno, z nedefiniranimi površinami in zelenjem. V območje posega večje asfaltirano javno parkirišče, ki je povečini prazno in predstavlja izgubo dragocenega javnega prostora. Vzhodno od območja se nahaja umeten nasip, ki dvigne železniški promet nad nivo mesta in hkrati predstavlja ločnico v prostoru. območje obdelave urejene zelene površine neurejene zelene površine vodni pas umetni nasip - železnica parkirišče analiza zelenih površin

merilo 1:3500

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

21


hotel City (21m)

Titov most

okrožno državno tožilstvo (21m)

stanovanjska stavba (18m)

območje obdelave (ploščad)

kino Kolosej (18m)

festivalna dvorana Lent (12m)

stanovanjski stolpič (30m)

analiza višin merilo 1:1000

območje obdelave

Analiza višin nam pokaže, da se v neposrednji bližini objekti po večini držijo višinskih gabaritov in s tem ohranjajo enotno mestno veduto še iz srednjeveških časov. Teren se počasi dviga iz nabrežja reke Drave proti mestnemu jedru. Stanovanjski objekti v bližini so povečini vsi tipa P+4 oz. 18m. Odstopanje najdemo le pri stanovanjskem stolpiču na vzhodnem delu, ki močno odstopa z višino 30m (P+8). Prav tako sta objekta ob Titovem mostu nekoliko višja (21m) in predstavljata vstopna mestna vrata. Nagib terena poskrbi, da je kino Kolosej delno vkopan, kar izrabi za dvovišinski prostor obrnjen proti jugu. Vešinska razlika med nabrežjem in betonsko ploščadjo pa znaša 6m. Ploščad je dvignjena tudi nad nivo dvorišča, ki ga tvori stavbni kare, in sicer za 3m.

prikaz obstoječega stanja

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

22


2.6 Sklep analize lokacije Območje ima izredno velik potencial, ki pa trenutno ni izkoriščen. Glavna pot ob reki Dravi se iz široke pregledne poteze nekje ob zaključku obzidja izgubi, zato bi bilo pot smiselno nadaljevati po celotnem nabrežju, ki poteka mimo območja obdelave. Predvidena je tudi postavitev nove brvi, ki bi nabrežje dodatno oživila. Pri tem je potrebno zagotoviti vertikalno prehajanje čez območje (sever - jug) in s tem navezavo na mestno središče. Predel je miren in v stiku z zelenjem in reko Dravo, zato je primeren za stanovanjsko zazidavo, ki jo najdemo tudi v bližini. Predlagam tudi dodatni javni program (prostori za fitnes in aerobiko ter manjša kavarna), ki obogati ponudbo mirne soseske in rekreacijskih površin, ter dodatno pripomore k oživitvi nabrežja. Na območju se predvidi tudi rušitev pritličnega objekta oz. barake, ki je trenutno zapuščena.

predvidena postavitev brvi čez Dravo območje obdelave rušitev grajeno vertikalni prehodi območja pešpot ob nabrežju sinteza

merilo 1:3500

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

23


3 Referenčni primeri

lacatonvassal.com

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

24


fondationlecorbusier.fr

archidialog.com

archidialog.com

Unite d`Habitation, Marseille, Francija - Le Corbusier (1947-1952) fondationlecorbusier.fr

Unite d`Habitation, je Le Corbusier zasnoval kot blok socialnih stanovanj po drugi svetovni vojni. S tem projektom je uresničil vse ideale v enem objektu oz. “stanovanjski soseski”. Uresničiti mu je uspelo pet prototipov, ki stojijo v Marseillu, Nantesu, Brieryu, Berlinu in Firminiyu. Gre za inovativen pristop k prostorski organizaciji življenjskih in javnih skupnih prostorov, ki skupaj delujejo kot manjše mesto, kjer si ljudje delijo vsakdanje življenje, pri čemer ne trpi njihova zasebnost. Bivalne enote so majhna stanovanja, zasnovana v dveh etažah z dvostransko orientacijo in z balkonom. Nalagajo se po višini, kar zahteva en hodnik za tri nadstropja. Objekt vsebuje tudi vseh pet točk Le Corbusierjeve nove arhitekture: železobetonski skelet, ravno ozelenjeoa streho, svobodni tloris, vzdolžno okno čez celotno širino objekta in svobodno fasado. Objekt je prav tako grajen v značilnih Le Corbusierjevih merah modulorja, ki so usklajene z dimenzijami človeškega telesa.

fondationlecorbusier.fr

fondationlecorbusier.fr

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

25


archi-committee.com

Sejima, Kazuyo, 2001, Kazuyo Sejima in Gifu, Actar, Barcelona

archi-committee.com

Sejima, Kazuyo, 2001, Kazuyo Sejima in Gifu, Actar, Barcelona

Večstanovanjski objekt, Gifu, Japonska - Kazuyo Sejima (1994-2000) Objekt je del večjega projekta javne stanovanjske zidave, ki zajema izgradnjo 430-ih enot v mestu Gifu. Načrtovanje je sledilo zahtevam subvencioniranih stanovanj za najem, ki jih določa japonska stanovanjska zakonodaja. Glavna ideja projekta je združitev različnih tipov enot, namenjenih različnim potrebam in različnim tipom ljudi. Enote se združujejo na različne načine, s čimer ustvarjajo raznolikost tako v prerezu kot v tlorisu. Vsaka enota sestoji vsaj iz ene spalnice, kuhinje, tradicionalne japonske sobe in terase. Terase v stavbi ustvarjajo luknje, s čimer se zmanjša vizualni vtis robustnosti. Vse sobe so postavljene v vrsto in povezane z ozkim sončnim hodnikom (“engawa”), ki je vir sončne svetlobe, khrati pa predstavlja tudi varovalni pas med zunanjostjo in notranjostjo.

Sejima, Kazuyo, 2001, Kazuyo Sejima in Gifu, Actar, Barcelona

archi-committee.com

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

26


osebni arhiv

Gigon, Guyer architects : works & projects, J. Christoph Bürkle, G. Gili (2000), Barcelona

Stanovanjski kompleks “Pflegi”, Zürich, Švica - Gigon & Guyer (2002) Stanovanjsko-pisarniški kompleks temelji na bivši bolnici in zdravstveni šoli. Kompleks povezujejo tri dvorišča, ki so bila nekoč namenjena pacientom in osebju bolnišnice. Poseben značaj dvorišču dajejo velika drevesa, ki so posajena v koritih, saj se pod dvoriščem nahaja garaža. Glavna ideja stanovanj je odprt tloris, ki se prilagaja uporabniku. To sta arhitekta dosegla s postavitvijo pomožnih/servisnih prostorov v center stanovanja, ki je hkrati tudi konstrukcijsko jedro, okoli katerega so razporejene sobe. Uporabnik lahko tako sam določa, koliko sob bo imel in kako zaprt ali odprt tloris bo izbral. To je razvidno z dejstva, da ima kompleks 48 stanovanj s kar 22 različnimi tlorisi. Odprta je tudi fasada, ki jo zaznamujejo velika okna, skozi katera v notranjost prehaja veliko svetlobe, kar daje občutek večjega prostora.

osebni arhiv

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

27


Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona

Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona

Večstanovanjski kompleks, Poitiers, Francija - Lacaton & Vassal (2006)

Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona

Vodilo arhitektov Anne Lacaton in Jeana-Philippa Vassala v vseh njunih projektih je ustvarjanje dvojne površine stanovanja. S kritičnim preučevanjem modernističnega vodila stanovanja za eksistencialni minimum sta arhitekta že v zgodnih projektih podvojila površino življenjskega prostora v okvirih enakega proračuna. Tudi ta projekt ni nič drugačen, glavna ideja je ohranitev lastnosti individualne hiše v okviru zgoščene zidave večstanovanjskega kompleksa. Stanovanja so razporejena v obliki dupleksov s tradicionalnimi prostori (spalnica, kopalnica, kuhinja) in dodatnim prostorom (zaprta terasa, zimski vrt), ki ima dvojno višino (6m). Uporabljeni so enaki bioklimatski principi kot pri znani hiši Latapie istih arhitektov. Stanovanja velikosti 200m2 tako nudijo prostor, ki je dosti bolj kakovosten od standardnih stanovanji podobnih finančnih okvirijev. Objekt vsebuje tudi spremljevalni program v pritličju (poslovni prostori) in garažo.

Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona

Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

28


4 Projektna naloga

osebni arhiv

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

29


shema umestitve v prostor

4.1 Umestitev v prostor

srednjeveška zazidava

novi bloki in stolpiči

ulična blok zazidava

nove enostanovanjske hiše

stare večstanovanjske hiše

industrijski in drugi objekti javnega značaja

stare enostanovanjske hiše

nepozidano

Stanovanjska zidava na levem bregu Drave predstavlja redkost, saj večina nove gradnje poteka na desnem bregu. Mesto je tako ločeno na desni spalni predel in levi del, ki predstavlja generator mesta. To povzroča dnevne migracije čez ozka grla mostov. Dodatno stanovanjska zidava tako poskrbi za bolj mešano programsko shemo objektov na tem delu. Raznolikost programov in dejavnosti pa je tista, ki zagotavlja kakovost urbanega življenja. Območje se nahaja na meji med starim mestnim jedrom in robno pozidavo. Na eni strani najdemo zgradbe pretežno javnega značaja, na drugi strani pa majhen zaselek objektov stanovanjskega značaja, tudi v neposredni bližini lokacije. Obstoječi javni in stanovanjski objekti so grajeni tesno skupaj in s tem tvorijo zaključene stavbne kareje, območje obdelave pa predstavlja edini nezaključen stavbni kare v okolici. Volumensko se zato novi objekt prilagaja obstoječemu urbanističnemu rastru. Z volumnom v obliki črke L se objekt prisloni na obe slepi fasadi in s tem tvori zaključen stavbni kare. Objekt je postavljen tako, da v najmanjši možni meri ovira poglede in osvetljenost obstoječih objektov, k čemur pripomoreta tudi majhna širina in odpiranje volumnov objekta. Tako je območje med reko Dravo in mestnim jedrom še vedno fizično in vizualno prehodno.

prostorski prikaz umestitve

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

30


konceptualna shema razvoja volumnov

shematski prikaz navezave na obstoječo konstrukcijo

4.2 Koncept Ker lokacija leži na že zgrajeni garaži kina Kolosej, se je bilo potrebno prilagajati obstoječemu konstrukcijskemu rastru in projektirati v njegovem okviru.

srednjeveška zazidava

novi bloki in stolpiči

ulična blok zazidava

nove enostanovanjske hiše

stare večstanovanjske hiše

industrijski in drugi objekti javnega značaja

stare enostanovanjske hiše

nepozidano

srednjeveška zazidava

shema obstoječega stanja

novi bloki in stolpiči

ulična blok zazidava

nove enostanovanjske hiše

stare večstanovanjske hiše

industrijski in drugi objekti javnega značaja

stare enostanovanjske hiše

nepozidano

Obliko volumnov narekujejo obstoječe gradbene linije objektov znotraj kareja. Ta se zapolni tako, da dobimo zaključen stavbni kare. Glavni volumen predstavlja večstanovanjski objekt, ki se ne stika z obstoječimi objekti. Tako tvori ozko in dolgo potezo pravokotno na reko Dravo od ulice Kneza Koclja do gradbene linije objektov, postavljenih ob nabrežju. Ker je objekt tako ozek, še vedno omogoča kvalitetene poglede in osončenost objektom severno od lokacije. S to potezo se tudi ločita javni prehodni prostor na vzhodu in zasebni zaprt prostor na zahodu objekta. Prav zaradi ozke zasnove objekta dobimo širši javni prostor, ki je še vedno dovolj odprt in predstavlja neke vrste promenado, ki povezuje nabrežje reke Drave z mestnim jedrom. Drugi objekt se naslanja na slepo fasado obstoječe stanovanjske hiše in tudi višinsko nadaljuje njen volumen. V njem se nahajata fitnes s prostori za aerobiko in manjša trgovina v pritličju. Oba objekta sta med seboj povezana z nižjim volumnom, v katerem sta kavarna in spremljevalni program za stanovanjski objekt. Višinsko volumni ne presežejo najvišjih okoliških objektov, medtem ko je volumen stanovanjskega objekta zasnovan tako, da balkoni oz. terase ustvarjajo v objektu luknje. Ta zato deluje manj robustno in prosojno. K temu pripomore tudi dvignjenost od pritličja, kar omogoča poglede in prehode iz promenade na notranje ozelenjeno dvorišče. Po potrebi se lahko ti prehodi odpirajo in zapirajo z vrtljivimi vrati.

umestitev objekta v prostor

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

31


prehodi in dostopi

javno / zasebno

zunanja ureditev in poti

S pravokotno postavitvijo stanovanjskega objekta na reko Dravo se jasno loči javno in zasebno. Zasebno predstavlja notranje ozelenjeno dvorišče z igrali, ki ni namenjeno samo stanovalcem novega objekta, ampak tudi stanovalcem že obstoječih objektov znotraj kareja, kar je dodatna kvaliteta. Ostali odprt prostor predstavlja javni značaj, kar je razvidno tudi iz tlakovanja in organiziranja zunanje ureditve. Ta prostor je bolj odprt in prehoden ter se navezuje na že obstoječe poti ali ustvarja nove. Predvsem prehod med reko Dravo in ulico Kneza Koclja na severu je tisti, ki na novo vzpostavi vez med mestom in reko. S postavitvijo široke promenade ta prostor zadiha, poveže pa se tako fizično kot vizualno. Umestitev zelenega pasu med reko in nov objekt poleg tega zagotovi mehek prehod med javnim in zasebnim. Tudi dostopi so deljeni na javni in zasebni pas. Do stanovanj se vstopa z zgornje ploščadi vmesnega prostora, pokritega z nadstreškom objekta. Ta prostor predstavlja vmesni varovalni pas, kjer se združita javno in zasebno. Vsi javni dostopi so locirani na spodnji ploščadi javnega značaja. Tukaj se dostopa do fitnesa, majhne trgovine in kavarne. Volumensko se objekt tudi loči na zasebni stanovanjski del in javni družabno-rekreacijski del. Posebnost predstavlja ravna pohodna streha stanovanjskega objekta, ki služi kot prostor počitka, rekreacije in druženja med stanovalci. Dvignjena nad javnim značajem mesta nudi zasebnost v okviru skupnosti stanovalcev, s čimer skuša spodbujati socialne interakcije med stanovalci. Tukaj se nahajajo manjše košarkaško igrišče, balinišče in miza za namizni tenis. Prostor prav tako omogoča odlične poglede na vse smeri mesta in se lahko uporablja tudi za sončenje in sprostitev. Zunanja ureditev prostoru doda ozelenitvene površine, ki jih je trenutno malo. Z drevjem se dodatno zasadi pas med Dravo in objektom, uredi pa se tudi sprehajalna in kolesarska pot ob nabrežjju. Zaradi garaže, ki se nahaja pod glavno promenado, se za ozelenitev na tem mestu uporabijo dvignjena betonska korita. Ta služijo kot zeleni žepi in bariere, ki tvorijo bolj zasebne prostore. Razliko v višinskem nivoju se izrabi za postavitvijo amfiteatralnega stopnjišča, ki služi kot prostor zadrževanja. Od tukaj so možni odlični pogledi na reko Dravo in veduto Mariborskega Pohorja v ozadju.

prikaz pogledov in javnega značaja strehe

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

32


4.3 Zasnova stanovanj

shematski prikaz odprtosti objekta

Stanovanja so zasnovana tako, da omogočajo čim večjo fleksibilnost in raznoliko rabo prostorov. To dosežemo s servisnimi elementi v obliki jedra ali vertikalne stene (servisni mokri jašek). Tukaj se nahajajo stranišče, shramba, utiliti, kuhinjski ali kopalniški pas. Servisni pas na sredini omogoča predeljevanje stanovanja v prečni smeri. Stene lahko postavimo tako, da dobimo več prostorov ali prostor pustimo povsem odprt v obliki “lofta”. Postavitev sten in izhodiščni vzorci stanovanj so oblikovani tako, da omogočajo čim enostavnejše spreminjanje prostorov. Tako ni potrebno premakniti ali podreti celotne kopalnice ali kuhinje, ampak to dosežemo že s postavitvijo ali umikom ene ali več sten na vnaprej predvidenih mestih. Tako je organizacija v stanovanjih lahko kar najbolj fleksibilna in zadovolji potrebe najrazličnejših družin ali posameznikov. Stanovanjske enote so razdeljene na pet tipov glede na velikost stanovanja. Vsakemu tipu pripada zunanji prostor v velikosti približno dvajset odstotkov notranjih površin. Tako se tudi zunanji prostor prilagaja glede na sorazmerno velikost stanovanj. Zunanji prostori so postavljeni tako, da s stikom dveh teras ustvarjajo odprtine po celotni širini objekta. Objekt se s tem razbije in deluje prosojno. Dodatno kvaliteto predstavlja dvostranska orientiranost vseh stanovanj. To omogoča odlično osvetljenost prostorov, k čemu pripomore tudi majhna prečna širina objekta. Ker so stanovanja zasnovana odprto, omogočajo odlične poglede v vse smeri mesta Maribor. Vsaka od petih enot vsebuje nekaj predlogov razporeditve prostorov glede na število članov, po želji uporabnikov pa so (v okviru fleksibilnosti objekta) mogoče tudi drugačne kombinacije.

srednjeveška zazidava

novi bloki in stolpiči

ulična blok zazidava

nove enostanovanjske hiše

prikaz fleksibilnosti enege izmed stanovanj

stare večstanovanjske hiše

industrijski in drugi objekti javnega značaja

stare enostanovanjske hiše

nepozidano

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

33


TIP A

TIP B

88 m2 zaprte površine 14 m2 odprte površine 102 m2 skupaj

3

4

7 6

5

TIP C

zaprte površine odprte površine skupaj

32 m2 8 m2 40 m2

zaprte površine odprte površine skupaj

10

2

1

140 m2 24 m2 164 m2

1 otroška soba (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 kabinet (parket) 5 spalnica (parket) 6 shramba (parket) 7 kuhinja z jedilnico (parket) 8 dnevna soba (parket) 9 balkon (les)

11,2m2 6,5m2 1,7m2 6,5m2 11,2m2 1,7m2 19,0m2 19,0m2 14,0m2

9

1 otroška soba (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 predsoba (parket) 5 otroška soba (parket) 6 spalnica (parket) 7 shramba (parket) 8 kuhinja (parket) 9 dnevno bivalni prostor (parket) 10 balkon (les)

11,2m2 6,5m2 1,7m2 9,5m2 11,2m2 13,5m2 1,7m2 13,9m2 51,0m2 24,0m2

1 spalni prostor (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 predsoba (parket) 5 soba (parket) 6 kuhinja (parket) 7 dnevno bivalni prostor (parket) 8 balkon (les)

22,5m2 6,5m2 1,7m2 4,3m2 28,6m2 13,9m2 51,0m2 24,0m2

1

2 1 predsoba (parket) 4,0m2 2 kopalnica (keramika) 3,2m2 3 dnevno bivalni prostor s kuhinjo (parket) 24,8m2 4 balkon (les) 8,0m2

3

4

8 8 9

5 6

7 1

2 3

4

1 spalnica (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 kabinet (parket) 5 dnevno bivalni prostor s kuhinjo (parket) 6 balkon (les)

11,2m2 6,5m2 1,7m2 6,5m2 53,0m2 14,0m2

4

3 1

2

5

8

6

7 1 spalni prostor (parket) 2 wc (keramika) 3 kopalna niša (keramika) 4 dnevno bivalni prostor s kuhinjo (parket) 5 balkon (les)

2 1

3

25,0m2 1,7m2 1,7m2 57,5m2 14,0m2

6

4 5

1 5

3 4

2

TIP A

tloris zasnove stanovanj merilo 1:200

TIP C

TIP B

TIP A

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

34


TIP D

2

1 3

1 otroška soba (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 predsoba (parket) 5 otroška soba (parket) 6 spalnica (parket) 7 shramba (parket) 8 dnevno bivalni prostor s kuhinjo (parket) 9 balkon (les)

4

7 5

6

TIP E

104 m2 zaprte površine 18 m2 odprte površine 122 m2 skupaj

11,2m2 6,5m2 1,7m2 9,5m2 11,2m2 13,5m2 1,7m2 34,0m2 18,0m2

2

1

1 otroška soba (parket) 11,2m2 2 kopalnica (keramika) 6,5m2 1,7m2 3 wc (keramika) 4 spalnica (parket) 11,2m2 5 delavni prostor (parket) 28,5m2 1,7m2 6 shramba (parket) 7 dnevno bivalni prostor s kuhinjo (parket) 34,0m2 8 balkon (les) 18,0m2

3

5

6

6

68 m2 14 m2 82 m2

zaprte površine odprte površine skupaj

1 otroška soba (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 spalnica (parket) 5 dnevno bivalni del s kuhinjo (parket) 6 balkon (les)

6

11,2m2 6,5m2 1,7m2 14,0m2 26,6m2 14,0m2

1 spalnica (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 kabinet (parket) 5 dnevno bivalni del s kuhinjo (parket) 6 balkon (les)

5

11,2m2 6,5m2 1,7m2 6,5m2 34,0m2 14,0m2

5

4

3 8

7

4

3

2

1

4 2

1

9 8

2

4

1

2

1

3

5

1 prostor (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 predsoba (parket) 5 spalnica (parket) 6 dnevno bivalni prostor s kuhinjo (parket) 7 balkon (les)

22,7m2 6,5m2 1,7m2 4,3m2 21,0m2 34,0m2 18,0m2

3 4

5 1 spalni del (parket) 2 predsboba (parket) 3 wc (keramika) 4 kopalna niša (keramika) 5 dnevna soba (parket) 6 kuhinja z jedilnico (parket) 7 balkon (les)

5

5

22,7m2 10,8m2 1,7m2 1,7m2 28,5m2 34,0m2 18,0m2

1 dnevno bivalni del s kuhinjo (parket) 2 kopalnica (keramika) 3 wc (keramika) 4 spalnica (parket) 5 balkon (les)

44,3m2 6,5m2 1,7m2 14,0m2 14,0m2

1

1 spalni del (parket) 2 dnevno bivalni del s kuhinjo (parket) 3 wc (keramika) 4 kopalna niša (keramika) 5 balkon (les)

1 4

4 2

3

3

6 6

2

7

7

TIP A tloris zasnove stanovanj merilo 1:200

TIP E

TIP D

TIP A

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

35

24,6m2 40,0m2 1,7m2 1,7m2 14,0m2


4.4 Konstrukcijska zasnova Ob izgradnji kina Kolosej in garaže, ki je pod njim, se je predvidel tudi prostor za izgradnjo dodatnega stanovanjsko-poslovnega objekta, ki pa ni bil zgrajen. Konstrukcija objekta tako izhaja iz obstoječe konstrukcije in rastra podzemne garaže, ki je v celoti iz armiranega betona in podprta s stebri, postavljenimi v mreži z razmikom 7,8 m. Na mestu, kjer je bila predvidena zidava objekta, se nahajata dve vertikalni jedri, prav tako so stebri večjega profila (50/150 cm), saj je konstrukcija dimenzionirana za višje objekte. Garaža je temeljena s temeljno ploščo, ki je dodatno ojačena pod omenjenimi stebri in jedrom.

AB parapet v=70cm, š=20cm, deluje kot nosilec

stik parapeta z stenami, parapeti so sidrani v jedro, ki je tako tudi “sklenjeno” in primerno togo

AB jedro zavetrovanje v obeh smereh

Objekt nadaljuje raster garaže v celotni dolžini, prav tako z armirano betonsko konstrukcijo. Oba vertikalna jedra se nadaljujeta in predstavljata vertikalni konzoli, ki objekt zavetrujeta. Togost se ohranja tudi s pomočjo parapeta v 1.-7. nadstropju. Ta hkrati služi kot dodatni nosilec (višine 70 cm), ki poteka po celotnem obodu objekta in pripomore k nošenju konzolnega previsa dolžine 4,2 m na skrajnih koncih stavbe. Plošče debeline 26 cm poleg jeder nosijo stebri, ki so v pritličju okroglega profila premera 50 cm, v nadstropjih pa pravokotnega profila 30/50 cm. Med seboj so povezani členkasto. Ker se dodatni objekt ne nahaja nad garažo, prilagajanje obstoječemu rastru ni potrebno. Podprt je z AB stenami širine 20 cm in jedrom, ki prav tako skrbi za zavetrovanje v horizontalni smeri. Plošče debeline 26 cm so na južni strani, ki je popolnoma odprta, podprte z nosilcem (parapetom) višine 70 cm.

AB plošča debeline 26cm v vseh nadstropjih

AB stebri pravokotnega profila 30/50cm na obstoječem rastru AB stena širine 30cm centrično nad stebrom, v funkciji sidranja parapeta kot nosilca AB stebri okroglega profila fi=50cm na obstoječem rastru AB jedro zavetrovanje v obeh smereh tudi s pomočjo vertikalnih jaškov

AB parapet v=70cm, š=20cm, d=12m deluje kot nosilec

obstoječi AB stebri kvadratnega profila 50cm v rastru 7.8/7.8 m obstoječi ojačani AB stebri pravokotnega profila 50/150cm v rastru 7.8/7.8 m

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

36


BETON

LES

STEKLO

4.5 Fasadni ovoj in izbor materialov Glavno vodilo pri oblikovanju fasade je nosilni parapet v višini 70 cm, ki poteka preko celotnega ovoja objekta v vseh nadstropjih. Konstrukcijsko prevzema vlogo nosilca in venca, ki skrbi za togost in nosilnost objekta. Hkrati služi kot ograja, skrbi pa tudi za zasebnost stanovanj, saj zamejuje poglede v notranjost iz okolice in obratno. Višina parapeta je dovolj visoka, da se v isti ravnini skrijejo vsi elementi in pohištvo, vendar še vedno dopušča velike steklene površine, ki skrbijo za odprtost stanovanj in osvetljenost notranjih prostorov. Zaradi velikih steklenih površin je objekt potrebno primerno senčiti. Poleg trojne termopan zasteklitve k temu pripomorejo zunanja lesena senčila. Ta tako kot parapet potekajo po celotnem ovoju objekta. Postavljena so tako, da se skrijejo v širino parapeta, ki znaša 50 cm. Tako so takrat, ko jih ne potrebujemo zložena v obliki lamel, ko pa hočemo prostor senčiti, jih odpremo kot harmoniko. Prilagojena so rastru oken ki znaša 2 m. Vsako okno je opremljeno z enim kompletom senčil v obliki štirih lamel, ki omogočajo tudi delno zapiranje. S tem principom poskrbimo za razgibanost fasade, saj senčila nikoli niso enako odprta ali zaprta. Fasada tako živi in se spreminja glede na želje stanovalcev. Lahko je povsem odprta ali pa povsem zaprta. Material, uporabljen za oblogo fasade, skuša barvno povezati velika kontrastnosta okoliških objektov. Na eni strani se namreč nahaja črn Kolosej, na drugi pa bel stanovanjski objekt. Z uporabo sive barve vidnega betona se tako skuša ta prehod omehčati. Pri tem gre za prefabricirane betonskih plošč debeline 3 cm, lepljenih na fasado. Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

37


4.6 Instalacije in požarna varnost Objekt se priklopi na obstoječe komunalne sisteme, ki so že pripravljeni v garaži kina Kolosej. To so elektrika, plinovod, kanalizacija in vodovod. Vodi so speljani po objektu po instalacijskih jaških v vertikalnih komunikacijskih jedrih. Objekt je klimatiziran. Klimati se nahajajo na strehi, kjer je tudi sistem za prezračevanje garaže. Glavni vodi grejo skozi vertikalne instalacijske jaške, od tam pa so po objektu speljani v tleh in v stropu, kjer je poskrbljeno za vsrk umazanega in vpih svežega zraka. Javni prostori (fitnes, kavarna, trgovina) so ogrevani s plinskim kotlom, ki se nahaja v garažnih prostorih. Cevi s toplo vodo so preko instalacijskih jaškov speljane v estrihih, kar omogoča talno gretje. Tudi stanovanja so ogrevana s talnim gretjem in imajo individualne plinske kotle. Za požarno varnost je ustrezno poskrbljeno. Objekt je ločen na javni in zasebni del. Bežalne poti iz stanovanj so speljane preko dveh armiranobetonskih jeder, ki vodijo neposredno iz stavbe. Javni del prav tako vsebuje vertikalno armirano betonsko jedro, ki služi kot zasilni izhod.

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

38


5 Grafične priloge

ureditvena situacija

1:1000

tloris kleti tloris pritličja tloris 1. nadstropja tloris 2. nadstropja tloris 3. nadstropja tloris 4. nadstropja tloris 5. nadstropja tloris 6. nadstropja tloris strehe

1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250 1:250

prerez A-A prerez B-B prerez C-C

1:250 1:250 1:250

fasada jug fasada sever fasada vzhod fasada zahod

1:250 1:250 1:250 1:250

fasadni pas

1:25

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

39


ulica Heroja Bračiča

finančna hiša

stanovanjski objekti

stanovanjski objekti

bencinska črpalka

Kacova ulica Mlinska cesta

poslovni objekt City II

Vošnjakova ulica

garaže

stanovanjski objekti

stanovanjski stolpič ulica Kneza Koclja

okrožno državno tožilstvo

stanovanjski objekti

streha javnega značaja

Železniški most

ulica Talcev

Titova cesta (Titov most)

javna promenada

vhod v stanovanja zasebno dvorišče

hotel City ulica Kneza Koclja festivalna dvorana Lent vhod v fitnes

vhod v kavarno vhod v garažno hišo

Loška ulica kino Kolosej amfiteatralno stopnišče

pešpot ob nabrežju

reka Drava

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

ureditvena situacija merilo 1:1000

40


0 KLET

klančina iz -5,60m na -4,20m

A 0.1 komunikacije beton A 0.2 prezračevalni jašek

35m2

B 0.1 shramba kavarne teraco B 0.2 shramba kavarne teraco B 0.3 točilni pult teraco B 0.4 sanitarije teraco B 0.5 komunikacije teraco B 0.6 shramba trgovine teraco B 0.7 kavarna teraco B 0.8 zunanji prostor kavarne betonski tlak B 0.9 vhodna avla za fitnes in aerobiko teraco B 0.10 trgovina s fitnes programom teraco

7,6m2 3,5m2 12,7m2 20,3m2 23m2 11,6m2 66,4m2

skupaj

308,6m2

38m2 59,3m2

korita nemenjena ozelenitvi

tlakovana javna ploščad

A 0.2

vhod stanovalci

A 0.2

A 0.1

vhod stanovalci

A 0.1

vhod zaposleni / dostava

obstoječa garaža kina Kolosej

klančina iz -4,20m na -2,80m

B 0.1 B 0.3

B 07

B 0.8

pešpot ob nabrežju

B 0.2

B 0.4 vhod kavarna

B 0.5

B 0.9 vhod fitnes z aerobiko

vhod trgovina

pot iz -3,00m na -6,00m

B 0.10 B 0.6

prostor za kolesa

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

klet merilo 1:250

41


1 PRITLIČJE

korita namenjena ozelenitvi

tlakovana javna ploščad

A 1.1 komunikacije teraco A 1.2 prezračevalni jašek A 1.3 vhodni prostor z nabiralniki teraco A 1.4 soba s čistili in oredjem teraco A 1.5 prostor za kesone z odpadki teraco A 1.6 kolesarnica teraco A 1.7 prostor z orodjem namenjen dvorišču teraco

33,0m2

B 1.1 sanitarije keramika B 1.2 komunikacije teraco B 1.3 garderobe teraco B 1.4 sanitarije keramika B 1.5 shramba teraco

5,4m2 24,0m2 23,3m2 14,7m2 5,4m2

skupaj

363,8m2

amfiteatralno stopnišče

A 1.2

A 1.2

A 1.5 A 1.1

vhod v stanovanja

A 1.3

vhod v stanovanja

A 1.3

A 1.1

A 1.4

A 1.4

vrtljiva vrata vrtljiva vrata A 1.6

ozelenjena slepa fasada z bršljanom

A 1.6

A 1.7 igrala

notranje zasebno dvorišče B 1.3 B 1.2 B 1.4 igrala B 1.4

B 1.1 peskovnik

B 1.3

B 1.5

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

pritličje merilo 1:250

42

11,0m2 6,0m2 54,8m2 43,8m2 21,3m2


2 1.NADSTROPJE

A 2.6

A 2.3

B 2.1 shramba teraco B 2.2 komunikacije teraco B 2.3 fitnes parket

5,4m2 11,5m2 98,2m2

skupaj

622,1m2

A 2.4

A 2.5

A 2.1

A 2.1

A 2.3

6,0m2 102,0m2 82,0m2 122,0m2

A 2.2

A 2.2 A 2.4

37,5m2

A 2.1 komunikacije teraco A 2.2 sanitarni / prezračevalni jašek A 2.3 shramba namenjena stanovanju teraco A 2.4 stanovanje tip A A 2.5 stanovanje tip E A 2.6 stanovanje tip D

A 2.3

A 2.3

B 2.2

B 2.3 B 2.1

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

1. nadstropje merilo 1:250

43


3 2.NADSTROPJE

A 3.6

A 3.1

A 3.3

A 3.3

6,0m2 102,0m2 40,0m2 164,0m2

B 3.1 shramba teraco B 3.2 komunikacije teraco B 3.3 fitnes parket

5,4m2 11,5m2 98,2m2

skupaj

622,1m2

A 3.2

A 3.2 A 3.4

37,5m2

A 3.1 komunikacije teraco A 3.2 sanitarni / prezračevalni jašek A 3.3 shramba namenjena stanovanju teraco A 3.4 stanovanje tip A A 3.5 stanovanje tip B A 3.6 stanovanje tip C

A 3.4

A 3.5

A 3.1

A 3.3

A 3.3

B 3.2

B 3.3 B 3.1

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

2. nadstropje merilo 1:250

44


4 3.NADSTROPJE

A 4.6

A 4.1

A 4.3

A 4.3

6,0m2 102,0m2 82,0m2 122,0m2

B 4.1 shramba teraco B 4.2 komunikacije teraco B 4.3 aerobika parket

5,4m2 11,5m2 98,2m2

skupaj

622,1m2

37,5m2

A 4.2

A 4.2 A 4.4

A 4.1 komunikacije teraco A 4.2 sanitarni / prezračevalni jašek A 4.3 shramba namenjena stanovanju teraco A 4.4 stanovanje tip A A 4.5 stanovanje tip E A 4.6 stanovanje tip D

A 4.4

A 4.5

A 4.1

A 4.3

A 4.3

B 4.2

B 4.3 B 4.1

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

3. nadstropje merilo 1:250

45


5 4.NADSTROPJE

A 5.6

A 5.1

A 5.3

A 5.3

6,0m2 102,0m2 40,0m2 164,0m2

skupaj

507m2

A 5.4

A 5.5

A 5.1

A 5.3

A 5.3

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

4. nadstropje merilo 1:250

37,5m2

A 5.2

A 5.2 A 5.4

A 5.1 komunikacije teraco A 5.2 sanitarni / prezračevalni jašek A 5.3 shramba namenjena stanovanju teraco A 5.4 stanovanje tip A A 5.5 stanovanje tip B A 5.6 stanovanje tip C

46


6 5.NADSTROPJE

A 6.5

A 6.3

skupaj

507m2

A 6.4

A 6.6

A 6.1

A 6.1

A 6.3

6,0m2 102,0m2 40,0m2 164,0m2

A 6.3

A 6.3

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

5. nadstropje merilo 1:250

37,5m2

A 6.2

A 6.2 A 6.4

A 6.1 komunikacije teraco A 6.2 sanitarni / prezračevalni jašek A 6.3 shramba namenjena stanovanju teraco A 6.4 stanovanje tip A A 6.5 stanovanje tip B A 6.6 stanovanje tip C

47


7 6.NADSTROPJE

A 7.5

skupaj

507m2

A 7.4

A 7.6 A 7.1

A 7.1

A 7.3

6,0m2 102,0m2 82,0m2 122,0m2

A 7.2

A 7.2 A 7.4

A 7.3

A 7.3

A 7.3

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

6. nadstropje merilo 1:250

37,5m2

A 7.1 komunikacije teraco A 7.2 sanitarni / prezračevalni jašek A 7.3 shramba namenjena stanovanju teraco A 7.4 stanovanje tip A A 7.5 stanovanje tip E A 7.6 stanovanje tip D

48


8 STREHA A 8.1 stopnjišče teraco A 8.2 jašek dvigala A 8.3 strojnica teraco A 8.4 košarkarsko igrišče A 8.5 prostor za namizni tenis A 8.6 balinišče A 8.7 prostor za sončenje skupaj

A 8.1

13,0m2 6,0m2

507m2

A 8.1

A 8.6

A 8.7

A 8.4 A 8.5 A 8.3

A 8.2

A 8.3

A 8.2

zaščitna mreža

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

streha merilo 1:250

49


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

prerez A-A merilo 1:250

50


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

prerez B-B merilo 1:250

51


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

prerez C-C merilo 1:250

52


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

fasada jug merilo 1:250

53


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

fasada sever merilo 1:250

54


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

fasada vzhod merilo 1:250

55


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

fasada zahod merilo 1:250

56


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

fasadni pas merilo 1:25

57


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

58


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

59


Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

60


6 Zaključek Urbanistično arhitekturna rešitev skuša oživiti ta del mesta z umestitvijo stanovanjskega programa in dodatnimi vsebinami. Predvsem ureditev zunanjih površin in povezava mesta z nabrežjem je bistvena pri ustvarjanju novega kvalitetnejšega prostora. Te površine prav tako pripomorejo k boljšim bivalnim kvalitetam novega večstanovanjskega objekta in že obstoječih stanovanjskih zgradb. Zasnova stanovanj skuša slediti spreminjajočim se vzorcem bivalnih navad. Z odprto postavitvijo tlorisov, ki se lahko prilagajajo različnim potrebam in željam uporabnikov, pa skuša odgovoriti zahtevam sodobne družbe, po fleksibilnem stanovanju. Z izborom in načinom pristopa k projektu želim povdariti, da arhitektura mora prevzeti družbeno odgovorno vlogo pri snovanju stanovanj. Ta naj bodo bolj prilagodljiva, večja, cenejša, prijazna do uporabnikov in s tem tudi trajnostna.

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

61


7 Viri in literatura Knjige

• Sejima, Kazuyo, 2001, Kazuyo Sejima in Gifu, Actar, Barcelona • Azinovič David, Kregar Petra, Marn Tanja, Sajovic Petra, Vujovič Aleksander, 2009, Tipologija večstanovanjskih stavb, In obs medicus, Ptujska Gora • Vodopivec Aleš, Planišček Anja, 2004, Stanovanja za naše nove razmere, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Ljubljana • Lacaton Anne, Vassal Jean-Philippe, 2006, Lacaton & Vassal, Gustavo Gili, Barcelona • Peter Ebner, 2010, Typology +, Birkhäuser, Basel ; Boston ; Berlin • Gausa Manuel, 2002, Housing : new alternatives : new systems, Actar, Barcelona • Čerpes Ilka, Blejec Gašper, Koželj Janez, 2008, Urbanistično načrtovanje, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana • El croquis, 2008, 143, Gigon/Guyer, El croquis, Madrid

Revije • Matič B., 2010, Sanje ali mora, Priloga Bivanje, Mladina, 42, 50-54 • Matič B., 2009, Živeti skupaj, Priloga Bivanje, Mladina, 25, 48-53

Spletni viri • http://trajekt.org/ • http://www.dezeen.com/ • http://www.archdaily.com/ • http://www.wikipedia.org/ Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

62


Zahvaljujem se družini za vso podporo, profesorju Vodopivcu in njegovim asistentom za pridobljeno znanje in mentorstvo, Josipu za pomoč pri iskanju konstrukcijskih rešitev, gospodu Skalicky-ju in MOM za pridobitev vseh začetnih načrtov in podatkov o lokaciji, vsem prijateljem za nepozabno študijsko obdobje, še posebej tistim na Prijateljevi 17.

Maribor, 12.1.2013

Idejna zasnova večstanovanjskega objekta s spremljevalnim programom ob reki Dravi v Mariboru

Univerza v Ljubljana • Fakulteta za arhitekturo • Sergej Grabnar • mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec • leto vpisa: 2004/2005 • leto izdelave diplome: 2012/2013

63


Sergej Grabnar