Issuu on Google+

št. 7/N°7, DECEMBER / DICEMBRE 2012

Glasilo Občine Izola / Bollettino del Comune di Isola 3

Andrej Bertok: Izola na stičišču športa in kulture Istre

Andrej Bertok je vodilno mesto na Centru za kulturo, šport in prireditve prevzel s 1. oktobrom letos. Povprašali smo ga o občutkih, načrtih in novih priložnostih centra.

Prazniki: čas za lepe želje in dobra dela Festività: tempo di auguri e di buoni propositi

5 Izola bo dobila oskrbovana stanovanja in dnevni center za starejše občane 7 Art kino Odeon Izola, filmska oaza za sladokusce

Art kino Odeon, ki ravno letos beleži deset let delovanja pod okriljem Centra za kulturo, šport in prireditve, bo prihodnje leto doživel veliko tehnološko prenovo - digitalno predvajanje filmov.

13 Izola ima javne sanitarije Nove pridobitve za učenje 22 in zabavo izolskih otrok

V labirintu nasilja obstaja izhod

27

V občinskem glasilu lahko tudi oglašujete./Nel bollettino municipale potete pubblicare le vostre inserzioni pubblicitarie.


www.izola.si

December 2012

Kazalo 3 Andrej Bertok: Izola na stičišču športa in kulture Istre

5 Delovanje občinskega sveta 7 V središču – Art kino Odeon Izola 9 V Izoli obeležili 800-letnico prve javne šole

10 Zgodilo se je... 12 Z nagrado vstopamo na zemljevid sveta

Spoštovane Izolanke in Izolani, dragi bralci Bobniča! Gentili lettori del bollettino municipale La Crida!

13 Končno ima tudi Izola javne sanitarije 14 Izola zažarela v prazničnih lučkah 15 Turistične agencije v Izoli 16 Akcije zbiranja odpadkov v letu 2013 17 Nova podoba odjemnega mesta za pošto

18 Klubi odprli svoja vrata 19 15 let Likovnega društva Tuba 20 Mestna knjižnica Izola vabi na ogled 22 Novi prostori osnovne šole Vojke Šmuc

25 S krožiščem v Jagodju varnejši vozniki in pešci

26 Na terenu v Kortah 27 V labirintu nasilja obstaja izhod 28 Nogomet v Izoli z jasnimi cilji za prihodnost

29 Izolske posebnosti 31 Refoškove palačinke 32 Župani odločno proti plinskim terminalom

33 Dobro je vedeti 35 Zabava

Izdajatelj: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola Editore: Comune di Isola, Riva del Sole n. 8, 6310 Isola Izšlo/Pubblicato a: v Izoli, decembra 2012/Isola, dicembre 2012 Odgovorna urednica/Caporedattore responsabile: Martina Miklavčič Šumanski Uredniški odbor/Redazione: K. Zelić, I. Zavrtanik, A. Šumenjak, V. Krivec Nepodpisane fotografije/Foto non firmate: Arhiv Občine Izola Oblikovanje in prelom/Design: Moare Lektorica/Revisione di: Karin Marc Bratina Tisk/Stampa: PiGraf, d. o. o, Izola Naklada/Tiratura: 7000 izvodov/copie Brezplačen izvod/Distribuzione gratuita Glasilo je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 773. Il Bollettino è iscritto nel Registro dei media del Ministero per la cultura della Repubblica di Slovenia al No. 773.

2

P srečamo s sorodniki in prijatelji. red nami so prazniki, čas, ko se

Mnogi, ki se srečujejo s finančno in socialno stisko, ta čas doživljajo drugače. Morda lahko z dobrim delom ali lepo besedo namesto dragih daril osrečimo tudi koga v naši sredi. Decembrski Bobnič prinaša informacije o predlogu občinskega proračuna za prihodnji dve leti, ki je investicijsko in razvojno naravnan, in kar je najpomembnejše, ohranja enako raven pravic na področju sociale, izobraževanja in društev. Novembra se je z odprtjem novih učilnic na osnovni šoli Vojke Šmuc zaključil dvoletni cikel vlaganj v vzgojo in izobraževanje, s katerim smo ustvarili boljše pogoje za učenje in zabavo otrok. Pomembna pridobitev so tudi javne sanitarije, še zlasti v mesecih, ko je v Izoli veliko turistov in obiskovalcev različnih prireditev. V središčnem intervjuju smo se pogovarjali z Andrejem Bertokom, direktorjem Centra za kulturo, šport in prireditve, ki Izolo vidi kot stičišče kulture in športa Istre. Pod okrilje Centra že deset let sodi tudi Art kino Odeon, ki se ob okrogli obletnici delovanja v središčni temi predstavlja kar sam. Bralcem Bobniča želim vesele praznike, zdravja, sreče, ustvarjalnih idej in posluha za sočloveka tudi v prihodnjem letu!

S quando dedichiamo più tempo agli i avvicinano le festività natalizie,

amici e alla famiglia. Per molte famiglie in condizioni di disagio socio-economico le feste non saranno un periodo molto sereno. Se facessimo regali con il cuore invece che con il denaro, facendo magari qualcosa di utile o anche semplicemente gentile verso il prossimo o dedicargli un po’ più di tempo, le festività sarebbero ancora più felici per tutti noi. In questo numero de La Crida vi presentiamo la proposta di Bilancio di previsione del comune per gli anni 2013 e 2014 che prevede investimenti per lo sviluppo del territorio e, cosa ancora più importante, continua a garantire contributi a favore del settore sociale ed educativo, come pure a favore delle associazioni operanti nel comune. A novembre è stato completato il ciclo biennale di investimenti nel settore dell'istruzione e formazione con la costruzione di due nuove aule presso la scuola elementare Vojka Šmuc al fine di offrire ai bambini il massimo comfort e le migliori condizioni per l'apprendimento e il divertimento. Con l'inaugurazione del nuovo bagno pubblico, Isola è diventata ancora più accogliente per i turisti che la visiteranno nel mese delle festività natalizie. L'intervista centrale di questo numero è dedicata a Andrej Bertok, direttore del Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni che vede Isola come punto d'incontro tra cultura e sport dell'Istria. Il Centro gestisce anche il Cinema d'essai Odeon che quest'anno festeggia dieci anni di attività e a cui dedichiamo il tema centrale. Rivolgo a tutti i nostri lettori gli auguri di un sereno e gioioso 2013, pieno di salute e creatività come pure empatia e sensibilità verso il prossimo.


intervju

December 2012

Andrej Bertok: Izola na stičišču športa in kulture Istre Andrej Bertok je vodilno mesto na Centru za kulturo, šport in prireditve prevzel s 1. oktobrom letos. Povprašali smo ga o občutkih, načrtih in novih priložnostih Centra. Prva meseca na Centru sta za menoj in moram priznati, da je delo tukaj zelo zanimivo, heterogeno in navdušujoče. Je pa vsako začetno obdobje najbrž najtežje. Spoznavanje delovanja tako obširnega zavoda v celoti je proces, ki traja nekaj časa, in ga le postopoma dodobra spoznaš. Ni naključje, da traja mandat direktorja kar pet let. Najbrž je razlog tudi v tem.

proces, vsaka sprememba, vsak korak naprej potrebuje seveda svoj čas, da so rezultati lahko vidni. Zatorej je treba dati času čas in trdno delati v tej smeri.

Kaj boste v prihodnje na področju delovanja Centra najprej spremenili? Največja pomanjkljivost, ki sem jo začutil ob nastopu, so promocijske aktivnosti na vseh ravneh. Se pravi, da je v tem segmentu po mojem mnenju veliko neizkoriščenega. V mislih imam predvsem odnose z različnimi javnostmi, promocijske aktivnosti na vseh ravneh, pretežno pa prek spletnih medijev. Zavedati se moramo, da živimo v času, ko so promocijske aktivnosti najpomembnejše načelo dobrega poslovanja neke ustanove. Zato bomo tudi v sodelovanju s pristojnimi občinskimi službami in ostalimi organizacijami znotraj občine metodološko in na več ravneh v prihodnje postregli z novimi elementi komuniciranja. V mislih imamo novo oziroma posodobljeno spletno stran Centra, uporabo socialnih omrežij za komuniciranje, redno organizacijo novinarskih konferenc ipd. To so aktivnosti, ki morajo biti na vrhu prioritetne lestvice vsakdanjih opravil.

Kako bi opisali organizacijo, ki jo vodite? Center za kulturo, šport in prireditve je prav gotovo tisti javni zavod v Izoli, ki predstavlja stičišče različnih dejavnosti, ki nedvomno pritegnejo tako pozornost domačinov kot tudi obiskovalcev. Če bi z nekaj besedami opisal organizacijo, ki jo vodim, bi rekel, da ima Center hkrati heterogeno kakor tudi homogeno naravo: je namreč stičišče športa in kulture, dveh različnih, a med seboj primerljivih panog, njun skupni imenovalec pa so prireditve, ki ponazarjajo jedro Centrove družbene vloge. Zaradi tega menim, da je treba največ truda vlagati v sodelovanje med različnimi akterji, ki sooblikujemo celotno družbeno življenje. Prepričan sem, da je v tem primeru ključ do uspeha timsko delo, ključ, ki odpira marsikatera vrata. Že sam sem se, na primer, takoj ob nastopu seznanil z vodji različnih ustanov v naši občini, da bi se jim predstavil in izrazil željo po tovrstnem sodelovanju.

Načrtov ni mogoče izvesti brez sredstev. Ali morda razmišljate o tem, da bi Center poleg podpore lokalne skupnosti in morebitnih evropskih pridobil dodatna sredstva tudi s tržno naravnanimi aktivnostmi? Sploh je treba v današnjih časih najprej preučiti možnosti vključevanja Centra v sodobne podjetniško-gospodarske tokove prek tržno naravnanih aktivnosti, da bi lahko poleg podpore, ki jo lokalna skupnost daje oblikovanju družbenega življenja v Izoli, računali tudi na druga sredstva, ki so prepotrebna, če želimo napredovati. V tem kontekstu želim tudi poudariti pomen črpanja nepovratnih sredstev kot pomemben vir nadgrajevanja Centra. Nedavno smo s sredstvi, ki jih je namenila Občina, in s tistimi, pridobljenimi na razpisu Filmskega centra Slovenije, uspeli udejanjiti dolgoletne želje in prizadevanja za posodobitev Art Kina Odeon. Prav v tem obdobju se namreč zaključuje razpis za t. i. digitalizacijo kina, kar z drugimi besedami pomeni, da bomo v prihodnje tudi v Izoli lahko predvajali filme z digitalnih medijev in tako šli v korak s časom. Ta nadgradnja je odličen primer črpanja in izkoriščanja dodatnih virov financiranja, kar je seveda dobrodošlo. Vsak

Menim tudi, da bi se morali tesneje povezovati tako s sosednjima občinama kot tudi s kraji v sosednji Hrvaški in Italiji. Ne smemo pozabiti, da bomo v bližnji prihodnosti na vnovični prelomnici zgodovine območja, na katerem živimo, saj je vključitev Hrvaške v Evropsko unijo pred vrati. Tako bo vstop Hrvaške v EU pripomogel k bogatitvi obeh narodov v svoji različnosti in prinesel še boljše pogoje sodelovanja in kulturnega ustvarjanja. To bo znatno povečevalo tudi spoznavanje in vzajemno snovanje projektov, sami pa moramo vsakodnevno stremeti k temu, da ne bo govor o slovenski in hrvaški Istri, temveč le o Istri, eni in enotni, z različnih vidikov, ne nazadnje tudi s kulturne, športne ali prireditvene sfere. To seveda ne pomeni, da bo šla identiteta našega kraja v pozabo, prav nasprotno. Menim, da lahko na tak način še bolje in na širši ravni promoviramo in obogatimo svojo dediščino. Samo na tak način bomo namreč lahko dosegali visoke cilje, kajti samovolja in izolacija ne vodita nikamor. Smo odprti ljudje, ki od malih nog rastemo v okolju, kjer raznolikost, večjezičnost in večkulturnost niso tuji pojmi. Sami pa moramo to bogastvo izkoristiti in postaviti kot ključni element prepoznavnosti našega prostora tudi prek družbenih aktivnosti v našem kraju. Zato je usklajevanje glede prirejanja različnih aktivnosti na različnih področjih ključnega pomena.

Katera bo rdeča nit delovanja Centra v prihodnje?

Vsekakor bo prioriteta Centrovega delovanja povezovanje s turizmom, predvsem v luči podaljšanja turistične sezone. Turizem predstavlja eno najbolj razvijajočih se ekonomskih panog na svetu. Četudi kriza narekuje omejevanje naših navad, se ljudje še vedno odločamo za potovanja, odkrivanje novih krajev, novih destinacij. Zato moramo računati na povezovanje s turizmom, saj živimo v kraju, kjer lahko iz turizma veliko iztržimo, tako z ekonomskega kot tudi s socialno-okoljskega vidika. Če rastemo v turističnem smislu, rastemo tudi v dobrobit naših občanov, našega mesta. Prek različnih dogodkov, prireditev, tako kulturnih kot športnih, lahko pripomoremo k rasti turistične ponudbe in hkrati ponujamo zanimive vsebine za vse nas, ki živimo v tem okolju.

3


December 2012

intervju

www.izola.si

Kar zadeva bližnjo prihodnost, pa moramo pri svojem delu upoštevati tudi razvoj našega kraja, ki ga prinaša vzpostavitev nove cestne povezave s Koprom. S to novostjo bo tudi Izola pridobila ogromno prostora za razširitev dejavnosti na področju športa in rekreacije, kar bo pripomoglo k preoblikovanju obalnega pasu med Izolo in Koprom tudi v turističnem smislu. Prepričan sem, da lahko samo z dobro koordinacijo in organiziranostjo v Izoli izboljšujemo kakovost kulturnega življenja in spodbujamo športno udejstvovanje ne samo športnikov, temveč tudi ostalih prebivalcih Izole. Dodajanje novih vsebin tradicionalnim prireditvam in posodabljanje delovanja tako na športnem kot na kulturnem področju, vključujoč sodelovanje s sosednjimi severnojadranskimi regijami, bo, dolgoročno gledano, Izolo postavilo v središče tega predela Jadrana. Vlado Krivec

Andrej Bertok: Isola punto d'incontro tra sport e cultura dell'Istria Andrej Bertok ricopre la funzione di direttore del Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola dal 1 ottobre scorso. Gli abbiamo chiesto quali sono state le sue prime impressioni e quali sono le aspettative ed i progetti per il prossimo futuro. Sono trascorsi ormai due mesi da quando ho assunto l'incarico di direttore del Centro. Devo dire che il lavoro è interessante e eterogeneo e che mi soddisfa molto. Ogni inizio è comunque sempre difficile. Il direttore deve avere una buona conoscenza del funzionamento dell'ente che dirige, ma mi rendo anche conto che questo è un processo lento e graduale. Non è quindi un caso che il mandato del direttore dura ben cinque anni...probabilmente anche per questo motivo.

Come descriverebbe l'ente che dirige?

termini, come pure con le città della vicina Italia e Croazia, anche nell'ottica dell'ormai imminente ingresso della Croazia nell'Unione europea. Con l'adesione della Croazia all'Unione europea si darà l'avvio al processo di avvicinamento tra paesi differenti e con cio’ anche all’arricchimento culturale ed a una più intensa collaborazione tra paesi vicini, al trasferimento di conoscenze e alla realizzazione di progetti comuni. Dobbiamo smetterla di continuare a parlare dell'Istria slovena o dell'Istria croata ma piuttosto dell'Istria unita, sia dal punto di vista culturale, sportivo che sociale. Ciò non vuol dire assolutamente dimenticare l'identità del nostro territorio. Anzi, credo che ciò con-

Il Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola è un ente che svolge varie attività che attirano l'interesse sia della popolazione locale che dei turisti. In poche parole, potrei dire che il Centro svolge attività eterogenee, ma legate da un filo conduttore comune: lo sport e la cultura, due settori molto diversi tra loro ma allo stesso tempo comparabili con un denominatore comune - le manifestazioni, elemento costitutivo del ruolo sociale dell'ente. Il mio impegno sarà quello di attuare iniziative e progetti con il coinvolgimento dei vari attori della vita sociale isolana. Sono sicuro che in questo caso il lavoro di squadra è la chiave del successo, la chiave che apre molte porte. Già all'atto del mio insediamento ho voluto incontrare i direttori delle varie istituzioni comunali, per presentarmi e aprirmi a possibili collaborazioni.

Quali cambiamenti intende introdurre per migliorare l'attività svolta dal centro? Una manchevolezza sostanziale che ho riscontrato subito è senza dubbio l'insufficienza dell’attività promozionali su tutti i livelli. A mio parere dobbiamo migliorare lo sfruttamento di questo segmento. Mi riferisco soprattutto alle relazioni con il pubblico, e alla promozione delle attività attraverso tutti i mezzi d'informazione, ma in particolare tramite Internet. Dobbiamo renderci conto che al giorno d'oggi l'attività promozionale costituisce uno strumento d'importanza fondamentale per ogni ente. In un prossimo futuro abbiamo quindi intenzione di introdurre metodologicamente, in collaborazione anche con i competenti uffici e con le altre organizzazioni comunali, nuovi strumenti di comunicazione. Si intende così realizzare un nuovo sito web del Centro ovvero aggiornare quello attuale, utilizzare il social network per la comunicazione, organizzare regolarmente conferenze stampa, ecc. Sono queste le attività che in questo quadro rivestiranno carattere prioritario. Bisognerebbe altresì, a mio parere, instaurare rapporti di collaborazione e cooperazione sempre più stretti anche con i comuni con-

4

Lo sport e la cultura, due settori molto diversi tra loro ma allo stesso tempo comparabili con un denominatore comune le manifestazioni. tribuirà ancora di più alla promozione, valorizzazione e arricchimento del nostro patrimonio culturale. Solo così potremmo raggiungere i più alti obiettivi. L'isolamento e l'arbitrarietà sono inutili, non portano da nessuna parte. Siamo gente aperta. Siamo cresciuti in un ambiente multilingue e multiculturale - dobbiamo sfruttare questa ricchezza che in fondo è un elemento distintivo del nostro territorio e promuovere tali valori anche attraverso l'organizzazione di eventi sociali nella nostra città. Per questa ragione l’organizzazione di eventi e attività nei settori di cui si occupa il Centro deve procedere con il coinvolgimento di quante più realtà possibili.


delovanje občinskega sveta

December 2012

Oskrbovana stanovanja in dnevni center za starejše Na 15. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki potrdili predlog Dogovora o izgradnji oskrbovanih stanovanj in Dnevnega centra za starejše v Izoli. Na skupno pobudo so se predstavniki Občine Izola in Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d. o. o., dogovorili o možnostih sodelovanja pri gradnji Centra starejših v Izoli, ki bi vključeval Dnevni center za starejše in do 60 oskrbovanih najemnih stanovanj v enem ali dveh objektih na lokaciji Livade zahod. Nepremičninski sklad ima za gradnjo oskrbovanih stanovanj zagotovljena lastna finančna sredstva. Cilj investicije je aktivno reševati zahteve, ki jih prinaša staranje, starejšim občanom nuditi možnost aktivnega preživljanja prostega časa, urediti prostor za srečevanje in druženje starejših za aktivno in kakovostno preživljanje starosti, grajenje novih odnosov ter medgeneracijsko povezovanje. V dogovoru bo opredeljen tudi način, kako v oskrbovana stanovanja zagotoviti prednostni sprejem občanom občine Izola. Na območju občine Izola je konec leta 2011 bivalo 2.688 prebivalcev, starejših od 65 let. Nepre-

zemljišča, predvidenega za gradnjo, je Občina Izola. Svetniki so se v okviru predloga Mestne knjižnice Izola za ureditev mestne čitalnice s prostorom za medgeneracijsko druženje seznanili s programom in možno ureditvijo mestne čitalnice, ki bi lahko ponudila literaturo, zanimivo za občane, turiste in druge skupine v občini. Knjižnica tako pri nas kot drugod po svetu vedno bolj nastopa kot tretji prostor za srečevanje in druženje, takoj za družino in delovnim okoljem. Za realizacijo projekta bo treba poiskati primeren prostor in zagotoviti finančna sredstva. Občinski svet je potrdil tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Javni zavod upravlja s kulturnimi in športnimi objekti, ki so v lasti Občine Izola. Na podlagi spremenjenega odloka bo javni zavod kot dobri gospodar lahko oddajal lastne in najete nepremičnine ter upravljal z njimi za plačilo ali po pogodbi, za kar si prizadeva tudi novi direktor zavoda, Andrej Bertok.

sofinanciranje delovanja skupne občinske uprave in znižati stroške uprave, ki jih financira občinski proračun. Ustanovitev skupne službe za občane ne pomeni večjih sprememb, saj bosta občinski inšpektorat in redarstvo še vedno delovala v obstoječih prostorih na Postojnski ulici 3 v Izoli. Občinski svet Občine Izola je obravnaval in sprejel na znanje analizo v zvezi z organizacijo ambulante v izolskem zaledju s priporočilom, da se o zadevi raz-

mišlja pri pripravi dolgoročnih razvojnih načrtov, saj trenutno niso izpolnjeni pogoji za organizacijo ambulante. Na koncu je občinski svet za nadomestnega člana v Nadzorni odbor Občine Izola imenoval Mira Vaniča iz Izole. Mandatna doba nadomestnega člana traja do izteka mandatne dobe članov občinskega sveta. Več lahko preberete na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si, pod rubriko »Za občana«, Seje.

VABILO Drage občanke in občani, vljudno vas vabim na občinsko proslavo v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti, ki bo 22. decembra 2012 v izolskem kulturnem domu s pričetkom ob 19. uri. V sklopu kulturnega programa bo nastopil Pihalni orkester Izola, ki ga vodi Mirko Orlač z gostom Otom Pestnerjem. Vljudno vabljeni! mag. Igor Kolenc, župan

mičninski sklad v občini Izola oskrbovanih stanovanj še nima, temveč le dve namenski najemni (to predstavlja le 0,7 stanovanja na 1.000 starejših od 65 let, medtem ko znaša povprečje za Slovenijo 9,2 stanovanja na 1.000 prebivalcev, starih 65 let in več), lokacija v centru pa je primerna zaradi predvidene gradnje doma starejših občanov v bližini ter zaradi mirne okolice in ponudbe storitvenih dejavnosti na tem območju. Edini lastnik

Svetniki so sprejeli tudi predlog Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran v prvi obravnavi in ga posredovali v 30-dnevno obravnavo članom občinskega sveta. Namen ustanavljanja skupnih občinskih služb je povečati strokovnost pri izvajanju nalog s strokovnimi ekipami, pridobiti sredstva za

INVITO Cari concittadini, siete gentilmente invitati alla celebrazione ufficiale della Giornata dell’Indipendenza e dell’Unità . La manifestazione si terrà venerdì 22 dicembre 2012 alle ore 19.00 presso la Casa di Cultura di Isola. Nell’ambito del programma culturale si esibirà l’Orchestra a fiati di Isola, diretta da Mirko Orlač con l’ospite Oto Pestner. Saremo lieti della vostra presenza. mag. Igor Kolenc, Sindaco

5


December 2012

delovanje občinskega sveta

www.izola.si

Izolska komunala dobila soglasje k poroštveni izjavi Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki potrdili predlog o spremembah Odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Bobnič - La Crida, na podlagi katerega bo v njem mogoče oglaševati. S sredstvi iz oglaševanja bi po ocenah krili 18 odstotkov materialnih stroškov v letu 2013 in do 26 odstotkov v letu 2014. Občina z oglaševanjem spodbuja tudi lokalno podjetništvo, saj bo podjetnikom s sedežem v Izoli omogočeno oglaševanje po ugodnejši ceni. V drugi obravnavi je bil sprejet tudi predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Izola, s katerim so bile kategorizirane ceste ali njihovi deli, ki do zdaj v kategorizacijo niso bili

vključeni ali pa je bila njihova dolžina, izmerjena s sodobno opremo, drugačna od prejšnje. V prvi obravnavi so občinski svetniki sprejeli dopolnjeni osnutek Sprememb prostorskih ureditvenih pogojev in zazidalnega načrta za območje obrtno-stanovanjske cone v Izoli, katerega predlagatelj je podjetje Galeb, d. o. o. Trenutno je območje namenjeno obrtni in poslovni dejavnosti ter stanovanjem. S spremembami v prostorsko-urbanističnem smislu pa predlaga zasnovo zazidave, ki se prilagaja aktualnim razmeram, potrebam gospodarskih in poslovnih dejavnosti ter bivanjskim in drugim funkcionalnim standardom. Dopolnjeni osnutek odloka se javno razgrne za 30 dni. V času javne razgrnitve imajo zainteresirani pravico dajati pripombe in

6

predloge na dopolnjeni osnutek prostorskega akta. V tem času bo organizirana tudi javna obravnava. Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi bo objavljeno najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve v Uradnih objavah in na spletni strani Občine Izola. Nadalje so svetniki sprejeli Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine Izola za leto 2012, v katerem je določeno, da lahko v letu 2012 javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Občina Izola, izdajajo poroštva samo s soglasjem Občinskega sveta Občine Izola in pod pogojem, da sredstva za pokrivanje poroštva zagotovijo iz neproračunskih virov. Občinski svet Občine Izola se je v nadaljevanju seznanil s proble-

matiko izdaje potrebnega finančnega jamstva za obratovanje deponije nenevarnih odpadkov v Izoli in dal soglasje k poroštveni izjavi. Pogoj za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče nenevarnih odpadkov Izola je tudi predložitev finančnega jamstva za izvajanje ukrepov na odlagališčih za čas obratovanja in zapiranja ter ukrepov po zaprtju za dobo 30 let. Kot je povedal direktor izolske komunale Denis Bele, je okoljevarstveno dovoljenje, ki je sicer izolski komunali preteklo že leta 2009, pogoj za nadaljnje delovanje deponije. Finančno jamstvo ne predstavlja nobenih finančnih obremenitev ne za občino ne za podjetje, kot tudi ne za občane oziroma uporabnike storitev. Svetniki so sprejeli tudi Predlog Sprememb in dopolnitev letnega

načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2012. Cilj sprememb in dopolnitev letnega načrta za razpolaganje z nepremičnim premoženjem Občine Izola za leto 2012 je zagotoviti gospodarno rabo nepremičnega premoženja in optimizacijo ekonomskih učinkov ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Izola, obenem pa realizacijo proračunskih prihodkov iz prodaje stvarnega premoženja. Občinski svet je potrdil tudi nekaj pravnih poslov v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem in vzpostavitvijo javnega dobra na parkovnih površinah in zelenicah. Občinska uprava je v sklopu projekta Evidentiranje nepremičnin v lasti Občine Izola pristopila k urejanju statusa javnega dobra na tistih nepremičninah, ki so nedvoumno v javni rabi. Neurejen status javnega dobra lahko kdo izkoristi za priposestvovanje ali pa nepremičnina postane predmet izvršilnega postopka. Nepremičnine, ki se prenesejo v javno dobro, so: park Trg padlih za svobodo, park med Kopališko ulico in nabrežjem, park med Dantejevo in Ulico oktobrske revolucije, odprta površina – Ulica ob vratih, park Pietro Coppo, parcele ob gradbeni parceli na Tomažičevi 14, zelenica in parcele ob objektu Delfinček, ki so del območja Lungomare. V prvem branju je bil sprejet Odlok o uradnih objavah Občine Izola in posredovan v 15-dnevno obravnavo članom Občinskega sveta. Vodstvo Občine Izola je pristopilo k pripravi lastnega uradnega glasila v elektronski

obliki. V Uradnih objavah Občine Izola, ki bi bile dostopne na spletni strani Občine Izola, bi se objavljali vsi občinski predpisi in drugi akti ali posamični sklepi razen tistih, za katere zakon izrecno določa, da se morajo objaviti v Uradnem listu RS. Cilj predloga odloka je zagotoviti cenovno ugodnejši in dostopnejši način za objavljanje občinskih predpisov in drugih aktov. Za zagotavljanje kar najboljše informiranosti strank bi bil v času uradnih ur v sprejemni pisarni Občine Izola omogočen brezplačen vpogled v elektronsko izdajo Uradnih objav in njihovo tiskano različico. Na željo stranke bi bilo za plačilo mogoče dobiti tudi celotni ali delni natis Uradnih objav. Svetniki so potrdili tudi Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o plačilu za opravljanje funkcije člana občinskega sveta, o nagradah članom nadzornega odbora, članom komisij in odborom občinskega sveta ter članom delovnih skupin organov občine, na podlagi katerega se kvota sejnin s 15 odstotkov povprečne letne županove plače zmanjša na 7,5 odstotka. Občinski svet je za predstavnika lokalne skupnosti v Svet zavoda Doma upokojencev imenoval Marjetko Popovski, za predstavnika lokalne skupnosti v Svet Javnega zavoda Krajinski park Strunjan pa Maksa Filipčiča. Na 16. redni seji je bil razrešen član Odbora za družbene dejavnosti Dejan Vatovec, na njegovo mesto pa imenovan Davorin Adler. Več lahko preberete na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si, pod rubriko »Za občana«, Seje.


v središču

December 2012

Art kino Odeon Izola,

filmska oaza za sladokusce in še mnogo več Izola je lahko ponosna na svojo majhno in udobno kinodvorano, ki te obda z občutkom domačnosti že v trenutku, ko prestopiš njen prag. Smo kino, ki želi svojim obiskovalcem ponuditi več kakor zgolj ogled filma, saj čez vse leto prirejamo vrsto spremljevalnih dogodkov, zato da bi filmsko umetnost še bolj približali publiki. V ta namen radi poudarjamo pomen dobre filmske projekcije, saj ta nudi gledalcu popolno filmsko doživetje. V Centru za kulturo, šport in prireditve Izola (CKŠP), pod okriljem katerega deluje Art kino Odeon, se bomo tudi v prihodnje trudili nuditi ne samo Izolanom, temveč tudi našim obiskovalcem iz sosednjih krajev in širše regije tako kakovostne filmske predstave kakor tudi spremljajoče prireditve, ki bogatijo kulturno dogajanje našega mesta. Prihajajoče leto 2013 bo nedvomno zaznamovalo svetovno filmsko industrijo, saj se bo ta poslovila od dolgoletnega spremljevalca, 35-milimetrskega filmskega traku. Že nekaj let se je napovedovalo, zdaj pa se bo čisto zares zgodilo: novih filmov ne bo več mogoče predvajati s pomočjo analogne tehnologije. Opisani prehod na digitalno predvajanje filmov bo tako v veliki meri zaznamoval tudi naš izolski Art kino Odeon, ki bo v začetku naslednjega leta doživel veliko tehnološko prenovo in življenjsko pomembno digitalno nadgradnjo.

Izolski publiki se je posebej prikupil projekt oživljanja Letnega kina Arrigoni, v katerem so mnoge generacije preživljale nepozabne trenutke bodisi ob glasbi kakor ob filmih. V Arrigoniju se je v preteklih poletjih spet začutil vrvež dogajanja, saj so bili poleg filmskih projekcij tam tudi koncerti in razni dogodki, kot je priljubljeno srečanje generacij izolskih športnikov. Veseli smo, da je k temu procesu svoj delež prispeval tudi Art kino Odeon, ki je poleg tega v preteklem letu uspel svoj program približati tudi mlajšim generacijam. S projektom GosKa Ploska namreč združujemo moči in aktivnosti znotraj CKŠP-ja, to so kino, gledališče in pravljično pripovedovanje, in za najmlajše obiskovalce po novem letu pripravljamo nove filme, predstave in pravljice. Poleg že utečenih projektov v programsko shemo vedno znova vskočijo dobrodošle novosti, kot bo poizkus promocije kratkometražnih filmov. Po vzoru francoskih kolegov bomo namreč najkrajši dan v letu (21. december 2012) posvetili slovenskim kratkim filmom. Pod isto streho bomo poskušali združiti več manjših produkcijskih hiš in predstaviti njihova dela. Več o natančnem sporedu Najkrajšega dne za najkrajše filme si lahko preberete tudi na spletni strani kina www.odeon.si, na kateri so na voljo še informacije o ostalih filmih in dogodkih.

Mnogi so nas v preteklem letu spraševali, ali je nakup digitalnega projektorja res nujen in ali filmov ne predvajamo že zdaj z DVD-jev. No, takim smo kar takoj odgovorili, da se filmi na velikih platnih že več kot stoletje prikazujejo s filmskih trakov, podobnih tistim, ki smo jih nekoč uporabljali v fotografskih aparatih. Dejstvo je, da je film v boju z digitalnim medijem zdržal najdlje. S pomočjo sredstev, ki smo jih pridobili na razpisu Filmskega centra, in tistimi, ki jih bo prispevala Občina Izola, bomo lahko s svojim delom nadaljevali in tako preživeli tehnološki prelom.

V tem smislu vidimo tudi prihodnji razvoj, tako programskega kakor tehničnega vidika, prav v združevanju kulturnih aktivnosti in vključevanju sorodnih panog. Ni naključje, da smo stopnišče Art kina Odeon preoblikovali v mini fotografsko galerijo, saj je bila fotografija vedno tesno povezana s filmom. V galeriji smo razstavljali veliko fotografij, ki so nastale med snemanji filmov in so obiskovalcem nudile vpogled v zakulisje.

Morda je samo naključje, morda pa tudi usoda, da digitalizacija kina sovpada s praznovanjem desete obletnice delovanja Art kina Odeon. Pred desetimi leti je namreč CKŠP Izola v upravljanje prevzel tudi kino. Že od samih začetkov je Art kino Odeon zavezan k prikazovanju kakovostnih umetniških filmov. S svojim programom smo si tako prislužili članstvo v evropskem združenju EuropaCinemas in v Art kino mreži Slovenije, ki združuje več kot dvajset slovenskih kinematografov s ciljem zagotavljati raznolikost in dostopnost filmske ponudbe v regiji. V naši dvorani vsako leto gostimo veliko filmskih ustvarjalcev, režiserjev in igralcev, še posebej pa smo ponosni na sklop dogodkov Kino v živo, v okviru katerega smo gostili večino pomembnejših slovenskih režiserjev. Že vrsto let sodelujemo tudi z mednarodnim filmskim festivalom Kino Otok, ki vsako leto v mesto privabi filmske navdušence in strokovnjake. Odlično je v našem kinematografu obiskan tudi ciklus filmov Liffe po Liffu, na katerem predvajamo filme, predstavljene na ljubljanskem festivalu. Prav tako vsako pomlad gostimo projekt Teden evropskega filma, ko se na našem platnu zvrstijo največje evropske mojstrovine.

S časom so se zgolj fotografske razstave izkazale za malce pomanjkljive in ugotovili smo, da nekateri obiskovalci teme za svoje umetniško izražanje iščejo prav v filmih. V ta namen smo pred kratkim razstavili slike mlade umetnice, slikarke Noemi Zonta, tako da si lahko njene umetnine, ki jih je navdihnil film Namišljene ljubezni, ogledate do konca leta.

7


December 2012

v središču

www.izola.si

V Art kinu Odeon že vrsto let razvijamo mrežo ljubiteljev Art kina. V ta namen smo ustanovili tudi Klub ljubiteljev dobrega filma in vsi navdušenci dobre kinematografije lahko med letom izkoristijo številne klubske ugodnosti, zato bi rada bralce povabila k članstvu. Več informacij v zvezi s tem najdete prav tako na naši spletni strani, kjer se lahko tudi naročite na prejemanje rednih novic o dogajanju. Prisotni smo tudi na Facebooku pod imenom Art Kino Odeon Izola.

Naše vodilo bo še v prihodnje raznolikost, dostopnost in kvaliteta, zato smo prepričani, da bodo lahko vsi ljubitelji filmske umetnosti kakor tudi naključni obiskovalci našli primeren film zase, naj bo to komedija, romantična kriminalka, triler ali psihološka drama. Ker je film lep, bomo poskušali poskrbeti, da tak tudi ostane! Petra Božič, vodja Art kina Izola - Cinema d’essai Isola

Cinema d'essai Odeon Isola,

un'oasi per gli amanti del cinema e molto di più Isola può vantarsi di avere una piccola e accogliente sala cinematografica, che infonde fin da subito un senso di familiarità. Il cinema Odeon non offre solo la possibilità di assistere a proiezioni cinematografiche ma con l'organizzazione, durante tutto l'anno, di una serie di eventi di accompagnamento vuole altresì avvicinare ancora di più il pubblico al mondo del cinema. Diamo molta importanza alla qualità della proiezione per consentire agli spettatori di godere appieno della visione dei film. Il Cinema d'essai Odeon, gestito dal Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola, si impegnerà anche in futuro ad offrire agli isolani e agli altri spettatori, provenienti sia dai comuni contermini che dalla regione più ampia, film di qualità e organizzare eventi di accompagnamento che arricchiscono la vita culturale della nostra città. Il 2013 sarà un anno cruciale per l'industria cinematografica mondiale che abbandonerà la tradizionale pellicola 35 mm. Se ne parlava già da anni, ma ora è definitivo: i nuovi film saranno in solo formato digitale. Anche il Cinema d’essai Odeon si sta preparando ad accogliere la rivoluzione: già dall'inizio dell'anno prossimo sono previsti ammodernamenti per poter passare al digitale. Già l'anno scorso molti mi hanno domandato se l'acquisto di un proiettore digitale sia davvero così necessario, dato che molti film sono già su supporto digitale. Ho risposto

che è da circa un secolo che i film vengono girati su pellicola, simile a quella delle vecchie camere fotografiche. Una cosa è chiara: nella lotta contro il digitale, il film ha resistito il più a lungo. Grazie ai finanziamenti ottenuti nell'ambito del concorso bandito dal Centro cinematografico ed ai fondi che verranno erogati dal Comune di Isola, potremmo affrontare questo cambiamento epocale e sopravvivere.

L'obiettivo del Cinema d'essai Odeon è anche quello di ingrandire la rete degli amanti del cinema d'essai. È stato così fondato il Club degli amanti del cinema di qualità. Gli associati possono usufruire di molti vantaggi che gli vengono riservati. Colgo l'occasione per invitare tutti gli appassionati del cinema d'essai a diventare membri del Club. Per maggiori informazioni gli interessati possono consultare il nostro sito Internet o registrarsi per ricevere notizie on-line ed essere sempre aggiornati su tutte le novità e gli eventi organizzati. Potete anche unirvi al Cinema d’essai Odeon su Facebook. Si tratta forse solo di puro caso o forse del destino, ma la digitalizzazione delle sale cinematografiche coincide con il decimo anniversario dell'attività del Cinema d’essai Odeon Isola. Dieci anni fa la gestione del cinema è stata affidata al Centro per la cultura, lo sport e le manifestazioni Isola. Fin dalle sue origini, il Cinema d’essai Odeon ha sempre offerto al pubblico film di qualità, conquistandosi, con il programma offerto, il titolo di membro dell'associazione europea EuropaCinemas e della rete slovena del Cinema d'essai di cui fanno parte altri venti cinema sloveni e il cui obiettivo è quello di garantire qualità ed accessibilità all'offerta cinematografica nella regione. Petra Božič, Responsabile del Cinema d’essai Isola

8


zgodilo se je ...

December 2012

V Izoli obeležili 800-letnico prve javne šole

S slovesnostjo v cerkvici sv. Katarine na Gregorčičevi ulici sta Občina Izola in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola 26. oktobra obeležili 800. obletnico prve javne šole v Izoli. Prenovljeno spominsko ploščo ob nekdanji javni šoli je odkril dr. Danilo Türk, dosedanji predsednik Republike Slovenije. Pestra zgodovina izolskega šolstva

Po nedavno odkritih dokumentih je bila prva javna šola v Izoli ustanovljena daljnega leta 1212. Iz tega leta namreč izhaja prvi znani zapis, ki govori o javnem učitelju. Pomembni prelomnici v zgodovini javnega šolstva sta tudi leto 1419, ko je takratni generalni svet pod občinsko ložo ob zvonjenju zvonov sprejel sklep o ustanovitvi javne šole in o imenovanju njenega ravnatelja, ter leto 1794, ko je bila v Izoli v prostorih nekdanjega samostana na Ulici sv. Katarine ustanovljena gimnazija. Pouk je takrat potekal bodisi v latinskem jeziku bodisi v ljudski italijanščini. Nova šola z imenom Dante Alighieri je bila zgrajena v letu 1888 na istem mestu. Šele nekaj dolgih stoletij po ustanovitvi prve šole v mestu je ta našla pot tudi na podeželje. Prvi uradni dokument, ki govori o ustanovitvi šole na izolskem podeželju, je dekret, odkrit v tržaških arhivih, s katerim je bila leta 1819 ustanovljena državna šola v Kortah, ki deluje še danes. Po tem dekretu so poučevali v t. i. ilirskem jeziku. To je bila najverjetneje govorica domačinov, mešanica italijanskega in slovenskega jezika. Slovenščina, kot jo poznamo danes, je v šolo v Kortah prišla po drugi svetovni vojni.

Šola nekoč in danes

Župan Kolenc je v uvodnem nagovoru povedal, da se lokalna skupnost zaveda znanja kot temeljne vrednote ter da je Občina Izola glavne investicije letos namenila prav osnovnemu

šolstvu. Hkrati je opozoril na mačehovski odnos države do srednjih šol, ki v Izoli nimajo skupne telovadnice. Silvano Sau, predsednik Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola, sicer pa velik raziskovalec izolske zgodovine, je predstavil razvoj izolskega šolstva. Izrazil je zadovoljstvo nad podporo, ki jo imajo izolske šole v lokalni skupnosti, in zaskrbljenost nad stanjem v državi, ki lahko omaje tako pomemben temelj prihodnosti, kot je znanje. Slavnostni govornik dr. Danilo Türk je poudaril, da so bili tudi časi pred mnogimi stoletji, ko so nastajale prve javne šole, težki, vendar so ljudje razumeli pomen šolstva in z odrekanji na drugih področjih priskrbeli potrebna sredstva ter tako šolstvu zagotovili razvoj do današnjih dni. Tudi danes varčevalni ukrepi ne smejo prizadeti znanja kot temelja nacionalnega razvoja, saj imajo dolgoročne negativne posledice za celotno družbo. Dr. Danilo Türk je obletnico označil kot lepo priložnost, da se spomnimo temeljnih vrednot in načel šolstva ter Izolanom zaželel, da bi šolstvo

v Izoli še naprej tako cvetelo in prispevalo k sožitju narodov in bogastvu naše države. V kulturnem programu z naslovom Šola nekoč in danes, ki ga je pripravil Center za kulturo, šport in prireditve Izola, so vzdušje nekdanje šole pričarali člani ansambla za staro glasbo Musica cubicularis in učenci vseh treh izolskih osnovnih šol (Livade, Dante Alighieri in Vojke Šmuc).

Na zgradbi ob nekdanji javni šoli stoji spominska plošča, postavljena v spomin na uredbo, ki jo je beneški Veliki svet izdal 7. junija 1794 in s katero je bila v Izoli ustanovljena gimnazija. To je bila prava šolska ustanova, opremljena s knjižnico, razpolagala pa je tudi s potrebnim številom učiteljev, poleg tega so lahko v njej mladi Izolani obiskovali celotno srednjo šolo, se učili tudi filozofijo in nato nadaljevali šolanje na semenišču v Kopru, če so se posvečali duhovništvu, ali pa na univerzi v Padovi, če so se želeli izobraževati za drugačno kariero.

800 anni della scuola pubblica di Isola

Il 26 ottobre scorso il Comune di Isola e la Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola hanno organizzato nella chiesa di S. Caterina in Via Gregorčič a Isola la manifestazione celebrativa in occasione dell'800.esimo anniversario della prima scuola pubblica a Isola. Al termine l’ex presidente della Repubblica Danilo Türk ha scoperto la restaurata lapide, posta sulla facciata dell'edificio adiacente all'antica scuola pubblica. scolastico intitolato a Dante Alighieri fu costruito nel 1888 La presenza dello sloveno come lingua d’inseAlcune delle tappe percorse dall'istruzione pubblica a Isola nella stessa area dove la scuola isolana era stata presente per gnamento risale alla fine della seconda guerra Secondo alcuni documenti scoperti di recente, l'istituzione della prima scuola pubblica a Isola risale al lontano 1212. E proprio a quell'anno risale la prima menzione documentata di maestro pubblico. Di grande rilevanza per la storia dell'istruzione pubblica è anche l'anno 1419, quando il Consiglio Maggiore di Isola, convocato ai piedi della Loggia comunale al suono delle campane approvò la delibera sull'istituzione della scuola pubblica e sulla nomina del rispettivo rettore. L’evento successivo di grande importanza per la scuola isolana fu l’istituzione, nel 1794, di un ginnasio, o scuola superiore nei locali dell'ex convento ubicato in Via Santa Caterina. L'insegnamento avveniva sia in latino che in italiano volgare. Il nuovo edificio

tutti i secoli precedenti. L'istituzione della prima scuola nell'entroterra risale a molti secoli più tardi. Il primo documento ufficiale che attesta l'istituzione di una scuola nell'entroterra isolano è un decreto (scoperto negli archivi triestini). Risale infatti al 1819 l'istituzione di una scuola statale a Korte che continua la sua attività ancora oggi. Dal decreto risulta che l'insegnamento avveniva nella »lingua illirica«, non in sloveno. Si trattò probabilmente di una lingua parlata dalla popolazione locale, mista di espressioni italiane e slovene.

mondiale.

La scuola tra passato e presente

Nel discorso d'apertura il sindaco Kolenc ha ribadito che l'ente locale si rende conto che sapere è potere e che è proprio per questo motivo che il Comune di Isola ha deciso di investire molto nella ristrutturazione delle scuole elementari. Kolenc ha anche criticato l'atteggiamento dello stato nei confronti delle scuole medie superiori a Isola che non dispongono di una palestra comune.

Silvano Sau, presidente della Comunità

autogestita della nazionalità italiana e grande conoscitore della storia isolana, ha ricordato alcune delle tappe percorse dall’istruzione pubblica a Isola fin dai tempi più lontani. Sau ha espresso soddisfazione per l'interesse dimostrato dall'ente locale verso le scuole isolane e preoccupazione per la situazione in cui attualmente si trova il Paese, che potrebbe mettere a rischio addirittura l'istruzione.

9


December 2012

zgodilo se je ...

www.izola.si

Množica obiskovalcev in tekmovalcev ter lepo vreme so konec oktobra zaznamovali praznovanje 450-letnice izolskega čudeža. Poleg tekmovanja v starih veslaških čolnih in batanah je prvič potekalo tudi tekmovanje v obalnem veslanju in ravno v tej panogi naj bi predvidoma leta 2016 v Izoli gostili svetovno prvenstvo. Skupni zmagovalec dogodka je bil Veslaški klub Izola, v tekmovanju batan pa se je izkazala prenovljena in novokrščena batana Nona Pina.

Vstop v teden starejših občanov v drugi polovici oktobra so popestrili otroci izolskih osnovnih šol in vrtcev. Pestro dogajanje je obsegalo razna srečanja, delavnice, razstave ter kulturni, športni in zabavni program. V letošnjem letu Društvo upokojencev Izola praznuje tudi jubilejno obletnico delovanja. V ta namen je izdalo zbornik, v katerem je predstavljena kar šestdesetletna pot z vsemi dosežki društva.

Ob vaškem prazniku (opasilu) je 21. oktobra v Kortah potekalo tudi odprtje obnovljenega pokopališča. Pridobljenih je dodatnih 14 klasičnih pokopnih mest, 31 talnih žarnih pokopnih mest, poleg tega pa tudi 41 novih parkirnih mest, saj je parkiranje ob pogrebih predstavljalo pereč problem.

Na pokopališču v Kortah je zgrajen tudi nov poslovilni objekt, urejene so poslovilne poti in ploščad, posodobljena je vodovodna in električna infrastruktura, zgrajena pa je tudi fekalna kanalizacija z manjšo biološko čistilno napravo. Sredstva za pol milijona evrov vreden projekt je v višini 121.000 evrov zagotovila Občina Izola, razliko v višini 379.000 evrov pa predstavljajo nepovratna evropska sredstva.

10


December 2012

Foto: MOK

zgodilo se je ...

Župan Kolenc se je udeležil obiska Istrskega vodovoda Buzet (IVB), ki slovi po tem, da je sezonski vodovod, saj se poraba vode v poletnih mesecih poveča za štirikrat, v nekaterih predelih pa celo za sedemkrat. V pozdravnih govorih, ki so jih imeli direktorica IVB Laura Šuperina, direktor Rižanskega vodovoda Koper Zdravko Hočevar in župan Občine Buzet Valter Flego, so vsi govorniki poudarili izreden pomen navezave območja slovenske in hrvaške Istre tudi prek obeh vodovodov, ki delujeta kot enovit vodovodni sistem.

Novembra je v Grožnjanu potekala okrogla miza z naslovom Župani brez meja, ki je združila večino istrskih županov. Umberto Ademollo, predsednik Agencije lokalne demokracije iz Brtonigle, je v pogovoru o prihodnosti območje od italijanskega Tržiča in Trsta, mimo Kopra in Pule vse do Reke opisal kot veliki zaliv s skupnimi interesi in podobnimi težavami.

Turistično združenje Izola je v novembru izvedlo prireditev Kostanj in mlado vino, ki se je v Ljubljanski ulici med tržnico in barom Caffe alle Porte letos odvijala drugič. Glede na odzive in obiskanost dogodka bodo mlado vino in kostanjeve dobrote nedvomno obiskovalce Ljubljanske ulice razveseljevali tudi prihodnji november.

V sklopu dneva odprtih vrat je 20. oktobra v osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom Dante Alighieri potekalo tudi odprtje novih prostorov. V sklopu nadzidave zahodnega trakta je osnovna šola tako pridobila štiri dodatne učilnice ter požarno stopnišče in hodnik. Vrednost investicije, ki jo je v celoti krila Občina Izola, znaša dobrih 412.000 evrov.

V štiri nove učilnice in v obstoječe prostore v drugem nadstropju so se preselili učenci od prvega do petega razreda, trije oddelki podaljšanega bivanja ter učilnici italijanskega jezika in glasbenega pouka. »Novi prostori so čudoviti in funkcionalni ter zgrajeni v slogu energijskega varčevanja,« je o novi pridobitvi povedala ravnateljica Angelini.

11


zgodilo se je ...

December 2012

www.izola.si

Z nagrado vstopamo na zemljevid sveta

Na novembrski novinarski konferenci je Občina Izola gostila eminentnega gosta. Raziskovalec, predavatelj in mislec prof. dr. Timi Ećimović doma iz Medošev je 28. novembra v Manili, glavnem mestu Filipinov, prejel pomembno mednarodno priznanje Gusi Peace Prize za delo pri proučevanju klimatskih sprememb in sonaravne prihodnosti človeštva. Gre za eno največjih mednarodnih priznanj, ki jih od leta 2002 podeljujejo za različna področja človekovega ustvarjanja in dela ter predvsem znanja in ima za ta del sveta podoben pomen kot N o b e l o ve a l i Pu l i t ze rj e va nagrada. Barbara Dobrila iz Društva Izolani je predstavila življenjsko pot dr. Ećimovića, ki je profesor in predstojnik katedre za okoljske vede na Univerzi Ansted (britanski Deviški otoki). Od upokojitve leta 2004 je častni doživljenjski predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe. Bil je ustanovitelj in prvi predsednik svetovnega foruma mislecev in je aktivni član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Že dvanajst let živi v zaselku Medoši v Kortah, kot pravi, v sožitju z naravo, saj večino hrane pridela kar na

domačem vrtu. »Z nagrado Gusi Peace Prize, ki jo podeljuje dobrodelna organizacija Gusi Peace Prize Foundation, vstopa Slovenija na zemljevid sveta,« je prepričan Ećimović, ki sicer pravi, da ni zbiratelj nagrad in da je vse življenje njegovo temeljno vodilo trdo delo. Po njegovih besedah se mora človek vse življenje izobraževati, ne zato, da bi veliko znal ali da bi bil bogat, temveč zato, da bi razumel, pri razumevanju pa imajo ključno vlogo prav matere, saj se veščina razumevanja začne razvijati že v otroških letih. Za znanstvenoraziskovalno delo je bil štirikrat nominiran za Nobelovo nagrado: prvič leta 2003 za raziskave na področju sistema klimatskih sprememb, drugič leta 2007 za raziskave na področju informacijske teorije narave, tretjič leta 2010 za raziskave na področju okoljske teorije narave in leta 2012 za raziskave na področju izhodišč narave. 25. septembra 2011 je na svečani konferenci v Xiamenu na Kitajskem predstavil deklaracijo »Platforma svetovnih mislecev o trajnostni sonaravni prihodno-

sti človeštva«, ki je osnova za uresničevanje družbene metodologije in tehnologije trajnostne sonaravne prihodnosti človeštva. Deklaracija je bila v treh mesecih prostovoljno prevedena v petindvajset jezikov in januarja letos objavljena kot elektronska knjiga v angleščini. Prestižno mednarodno nagrado je prejel kot avtor in ustanovitelj omenjene deklaracije ter kot ustanovitelj in predsednik Svetovnega foruma mislecev. Letos so v Manili podelili dvajset priznanj predstavnikom držav iz Severne in Južne Amerike, Azije, Afrike in šestim državam iz Evrope, med katerimi je tudi Slovenija.

Razvojna proračuna za leti 2013 in 2014 Tik pred koncem leta bo občinski svet obravnaval predloga proračunov Občine Izola za leti 2013 in 2014. Kljub težki finančni situaciji, v kateri se tako kot večina drugih nahaja tudi izolska občina, so prihodki in odhodki proračuna uravnoteženi, tekoči presežek pa se vztrajno povečuje. K pozitivnemu trendu bo v prihodnje prispevala tudi uresničitev projektov, kot sta zazidalni načrt na Šaredu in ureditev mestne industrijske cone na vzhodnem delu občine. Proračun za prihodnji dve leti je po mnenju župana Kolenca naravnan investicijsko in razvojno. Veliko energije bo Občina vložila v pridobivanje novih investitorjev, ki bodo zagotovili nova delovna mesta in celoletno dogajanje, s čimer bodo Izoli prinašali dodano vrednost. Prav v ta namen se ureja in komunalno opremlja mestna industrijska cona na vzhodu Izole. Na področju športa in kulture bo ključna

ureditev obstoječih objektov, ki bodo z obnovo služili svojemu namenu, na področju sociale in društev pa Občina s predlaganimi sredstvi v proračunu ohranja enak nivo pravic kot v letošnjem letu. »Izola plačuje kar 350.000 evrov nadstandardnih storitev, predvsem na področju šol in vrtcev, kar bomo Oskrbovana najemna stanovanja v Novi Gorici. Krožišče pri Avtokampu Jadranka

Krožišče med Prešernovo, Kajuhovo in Bazoviško ul.

Krožišče v Jagodju, med Prešernovo, Južno c. in neimenovano ulico

12

Krožišče - priključek na hitro cesto

poskušali obdržati tudi v prihodnje,« poudarja župan. Pomembne investicije v infrastrukturo za nadaljnji razvoj bodo na komunalnem, prometnem in družbenem področju. Poleg komunalnega opremljanja na Šaredu in v mestni industrijski coni ter hidravličnih izboljšav na vodovodu bosta velik napredek na področju prometne pretočnosti v občini pomenila uresničitev projekta slemenske ceste Jagodje– Šared in ureditev štirih novih krožišč v mestu. Na področju družbene infrastrukture se obetajo izgradnja centra starejših občanov v sklopu oskrbovanih stanovanj Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ureditev športno-rekreacijskega parka v Livadah z raznimi igrali, poligoni in tekaškimi stezami za potrebe občanov, nadzidava prostorov v Kraški ulici za potrebe športa in rekreacije, ozelenitev mestnega stadiona z umetno travo za zagotovitev certificiranega igrišča ter priprave za ureditev športnega centra na Maliji.


zgodilo se je ...

December 2012

Končno ima tudi Izola javne sanitarije Od 1. decembra je Izola bogatejša za javne sanitarije, v katerih so urejena ženska in moška stranišča ter stranišča za funkcionalno ovirane ljudi, v katerih bo obenem tudi prostor za previjanje. Odprtje javnih sanitarij je popestrila amaterska igralka Mateja Golob, ki je vsem prisotnim prikazala sodoben način čiščenja ter podelila vstopnice za ogled in uporabo javnih sanitarij v obliki koščkov toaletnega papirja. Javne sanitarije so odprte vsak dan od 7. do 24. ure, obhode in nadzor nad objektom, tudi z videonadzorom, pa izvaja izolska komunala. Projektantka Andreja Gerkšič je s starimi fotografijami Izole prostorom javnih sanitarij dala poseben pečat. »Javne sanitarije so morda nekoliko nevsakdanja, a pomembna pridobitev v

občini, še posebej v mesecih, ko je v Izoli veliko turistov in obiskovalcev različnih prireditev,« je ob odprtju poudaril župan Kolenc. Nezanemarljiv je tudi podatek, da je v Sloveniji 5000 bolnikov, ki ima kronično vneto črevesno bolezen in potrebuje stalen ter hiter dostop do sanitarij, kar jim bo v Izoli po novem omogočeno. Za investicijo je Občina namenila dobrih 100.000 evrov proračunskih sredstev.

Skrb za varnost v občinskih stanovanjih

Občina Izola je na vseh vgrajenih plinskih pretočnih grelnikih v občinskih stanovanjih novembra letos vzpostavila brezhibno stanje. Po opravljenih pregledih in servisih plinskih pretočnih grelnikov, ki jih je po naročilu Občine opravilo pooblaščeno podjetje, in po namestitvi detektorjev ogljikovega monoksida je Občina na podlagi vprašalnika pridobila povratno informacijo o zadovoljstvu najemnikov z opravljeno storitvijo. Občina Izola je na julijski novinarski konferenci predstavila aktivnosti, ki jih je izvedla s ciljem, da zagotovi varnost najemnikov in pravilno delovanje plinskih pretočnih grelnikov za ogrevanje in pripravo sanitarne vode v občinskih stanovanjih. Obenem je tudi napovedala, da bosta sledili še dve aktivnosti, in sicer vzpostavitev brezhibnega stanja grelnikov in

povabilo najemnikom k podpisu pooblastila, da lahko Občina izvede javni razpis in izbere ponudnika, ki bo skrbel za vzdrževanje vseh plinskih pretočnih grelnikov v občinskih stanovanjih. V mesecu novembru so bili zaključeni pregledi in servisi plinskih pretočnih grelnikov ter vgrajeni detektorji ogljikovega monoksida. Najemnikom so bili poslani vprašalniki, s katerimi je Občina želela pridobiti povratno informacijo o zadovoljstvu z opravljeno storitvijo. Na Uradu za upravljanje z občinskim premoženjem so prejeli 39 odstotkov izpolnjenih vprašalnikov; iz odgovor smo razbrali, da se 64 odstotkov uporabnikov plinskih pretočnih grelnikov v občinskih stanovanjih počuti varno, skoraj 75 odstotkov najemnikov pa meni, da plinske peči delujejo brezhibno. K skupnemu javnemu naročilu za izbiro serviserja peči je pripravljeno pristopiti kar 95 odstotkov najemnikov, večina je tudi mnenja, da je bil servis izveden strokovno. Pozitivno so bili ocenjeni tudi serviserji. V kratkem bo sledila izbira ponudnika, ki bo skrbel za vzdrževanje plinskih pretočnih grelnikov v občinskih stanovanjih.

Na Martinovem teku tudi nordijska hoja

Okrog 200 tekačev se je na Martinovo nedeljo iz Simonovega zaliva podalo na vzpon proti Belvederju, skozi tunela po trasi Parenzane, po delu izolskega podeželja in obale nazaj do startnega mesta ter tako zaključilo enajstkilometrski tek. Na roko jim je šlo tudi vreme, saj so prve kapljice dežja prišle šele po zaključenem teku, zato so bili organizatorji nad potekom dogodka zadovoljni in že razmišljajo o njegovi nadgradnji prihodnje leto. Namen Martinovega teka in pohoda, ki je prvič potekal leta 1980, je povezovanje mesta in zaledja. V začetnih letih je bila trasa teka krajša, potekala je na podeželju iz Kort na Šared in nazaj. Iz leta v leto pa je bilo udeležencev čedalje več in tako so organizatorji podaljšali tudi traso. Danes se teku pridružujejo tudi navdušenci rekreativnega teka in pohoda iz ostalih predelov Slovenije, pa tudi iz hrvaške Istre, Italije in Avstrije, zato je dogodek kot tak tudi odlična promocija za celotno občino. Letošnji program Martinovega teka in pohoda je bil bogatejši za nordijsko hojo, ki postaja v zadnjem času vedno bolj priljubljena oblika rekreacije.

13


turizem in prireditve

December 2012

www.izola.si

Izola zažarela v prazničnih lučkah Na prvi decembrski dan je Izola zažarela v prazničnih lučkah, ki so jih županu v parku Pietro Coppo pomagali prižgati otroci. Lepo sobotno popoldne je v park Pietro Coppo privabilo množico otrok in staršev. V predstavi za otroke z naslovom Charivari sta klovna iz teatra Cizamo pripravila pravi spektakel: bruhala sta ogenj, vrtela goreče palice, iz klobukov pa jima je zagorel celo ognjemet. S pritiskom na

»daljinca« so otroci in župan Igor Kolenc prižgali na milijone lučk, ki bodo občanom in obiskovalcem praznično Izolo čarale do 7. januarja.

San Simon naj kopališče tudi letos Božiček, Dedek Mraz in San Simon je tudi letos v kategoriji naravnih kopališč prejelo pestro decembrsko dogajanje Kopališče laskavi naziv Naj kopališče 2012. Izbor je potekal že 22. leto zapored, Otroke s podeželja bo Božiček s kočijo obiskal na predbožični večer, 24. decembra, in sicer najprej na Šaredu ob 16. uri, zatem ga bodo konji peljali v Cetore, ustavil se bo v prostorih stare šole na Maliji in v Kortah. V samem mestu pa bodo v parku Pietro Coppo vsak dan od 25. do 30. decembra od 17. ure dalje predstave za otroke. V mestu bo 30. decembra ob 17. uri v kulturnem domu obisk Dedka Mraza s predstavo Sneguljčica, nato pa se bo dobri mož za letos tudi poslovil. Sicer pa bodo v času praznikov v parku Pietro Coppo in na Ljubljanski ulici stojnice in hiške z novoletno ponudbo. Prav tako bodo obiskovalci v okviru prireditve Decembrska zmrzal na Ljubljanski ulici lahko

kupili izdelke domačih umetnikov in oblikovalcev drobnih daril. Silvestrovanje bo organizirano na Lonki 31. decembra od 22. ure dalje; na njem bo domači bend Los Amigos zaigral pester nabor skladb iz raznih glasbenih zvrsti.

glasovalo pa je kar 70.000 poslušalcev radijske oddaje Dobro jutro Slovenija in bralcev njihovega spletnega portala. »Veseli in ponosni smo, da gostje in obiskovalci prepoznajo naš trud in pozitivne učinke, saj smo kot upravljavci kopališča vsako leto pod večjim pritiskom,« pravi Dean Kocjančič, direktor San Simon Resorta, ki deluje pod okriljem družbe Hoteli Bernardin, in dodaja,

da je ta dosežek tudi odraz njihove dovzetnosti za vtise in konkretne predloge gostov, ki jih poskušajo upoštevati vsako leto. V kategoriji naravnih kopališč je drugo mesto pripadlo Grajskemu kopališču Bled, tretje pa Osrednji plaži Portorož.

ob prihajajocih praznikih vam želim veliko lepih trenutkov v družbi tistih, ki jih imate najraje, novo leto pa naj vam prinese veliko pozitivnih misli, srece in radosti.

Vesel bozic in srecno novo leto! mag. Igor Kolenc, župan

nell’approssimarsi delle festività natalizie e di fine anno vi rivolgo i miei più sentiti auguri con la speranza che possiate passare in serenità i giorni di festa, insieme alle persone più care, e che il nuovo anno vi porti tanta allegria, ottimismo e felicità.

Buon Natale e felice anno nuovo! mag. Igor Kolenc, Sindaco

14


turizem in prireditve

December 2012

Turistične agencije v Izoli

Na delavnici v okviru dogodka Doživite Izolo, ki ga je novembra priredilo Turistično združenje Izola, so se enajstim slovenskim turističnim agencijam predstavili izolski hotelirji in nekateri gostinci. Gre za prvi tovrstni dogodek, ki pa bi po mnenju vseh udeležencev moral postati dobra praksa po vsej Sloveniji, saj sta celovit pristop in sodelovanje med vsemi akterji na področju turizma ključ do uspeha. Direktorica Slovenske turistične organizacije mag. Maja Pak je ob dogodku poudarila, da turisti kupujejo zanimive produkte, ki so plod sodelovanja in skupne zgodbe. »Zavedati se moramo, da je kriza tudi na vseh pomembnejših trgih, od koder k nam prihaja največ turistov, zato moramo njihova pričakovanja z zanimivo ponudbo doseči in preseči,« je poudarila Maja Pak in dodala, da je dogodek v Izoli lep primer povezovanja različnih akterjev na področju turizma. Župan mag. Igor Kolenc je izpostavil, da ima Izola svojo dušo in da imamo veliko možnosti za ustvarjanje zmagovitih zgodb na področju turizma, vendar le s povezovanjem hotelirjev, vinarjev, gostincev, Občine in drugih akterjev, ki lahko s skupnimi močmi in inovativnimi pristopi privabijo tako domače kot tuje goste.

Predsednik Združenja turističnih agencij Slovenije Anton Matjašič meni, da nekateri v slovenskem prostoru še vedno ocenjujejo, da turisti kar pridejo, ker je Slovenija lepa. »Ponuditi je treba nove produkte, kot to delajo v tujini, gosta animirati štiriindvajset ur na dan in širiti dobre prakse, kot je ta danes v Izoli,« je prepričan Matjašič, ki so mu, na primer, v prestižni japonski vinoteki ponudili Piransko sol, pri nas pa tega izdelka ne poznamo dobro niti domačini. Podobno kot pri nogometu moramo biti po besedah Matjašiča tudi v turizmu tam, kjer še ni bila žoga, torej ponujati nove in nove, za kupca privlačne produkte. V nadaljevanju so udeleženci izolsko dušo spoznali tudi prek pesmi v istrskem narečju, ki jo je zapel Rudi Bučar. Direktor Turističnega združenja Izola Danilo Markočič pa je predstavil, s čim vse lahko v Izolo privabimo goste. Danes premore Izola v hotelih, kampih, hostlih in apartmajih 3383 ležišč in beleži 360.000 nočitev letno. »Ankete kažejo, da

pridejo turisti v Izolo predvsem zaradi morja in urejenih plaž, promenade od Svetilnika do Belvederja, vodnih športov, raznih regat; letos je Izola, na primer, kot nov produkt ponudila regato Freedom Cup od Riminija do Izole. Obiskovalce privlačijo tudi pestro dogajanje in prireditve, ki jih je več kot 200 letno, od tradicionalnih, kulturnih, športnih pa do zanimivega dogajanja, kot je solsticij na podeželju. Privlači jih tudi kulturna dediščina z ozkimi ulicami v starem mestnem jedru, posebnosti sredozemskih mest, kot so zazidana okna, ki kažejo na to, da je bil tudi na tem območju nekoč davek na odprtine, turisti pa lahko vidijo tudi domačina, ki šiva ribiško mrežo. »Pomemben motivator je tudi gastronomija. Obiskanost dogodkov, kot so Pozabljeni okusi Istre, Festival zlate oljčne vejice, Gastronomski zakladi Istre, Zjutraj v morju opoldne na krožniku, potrjuje, da smo na pravi poti,« je zaključil Markočič.

Oživljanje pozabljenih okusov

V izolskem turističnem združenju decembra zaključujejo prvo leto gastronomskih dogodkov z naslovom Pozabljeni okusi Istre. Istra je v raznih pogledih prav gotovo posebna dežela, tudi v kulinaričnem. Prav to je organizatorje Pozabljenih okusov Istre navdihnilo, da so na mize istrskih gostincev vrnili stare pozabljene istrske jedi. V preteklosti sta bila obmorska in zaledna kuhinja precej ločeni, danes pa so razlike majhne. Istrske jedi, ki sodijo med sredozemske, so preproste, vendar raznolike, okusne in zdravilne. Slonijo na sezonskih sestavinah, ki jih narava ponuja v izobilju, od samoraslega rastlinja, začimb, zelenjave, sadja, domačega oljčnega olja, kisa in morske soli. Poleg ribjih, mesnih in močnatih

Dobre izkušnje so glavni razlog, da so se turistično združenje in gostinski ponudniki odločili Pozabljene okuse Istre prirediti tudi v prihodnjem letu. V decembru je bil Istrski krožnik obložen s »polento, vrzotami in bakalajem«.

Razpored večerov Pozabljeni okusi Istre 2013:

Prijetno je bilo tudi v Guštu.

5. februar 2013 – Gostilna Istra 5. marec 2013 – SGTŠ Izola 2. april 2013 – Gostilna Jasna 7. maj 2013 – Okrepčevalnica Koral 4. junij 2013 – Restavracija Garuža 2. julij 2013 – Okrepčevalnica Doro 2. avgust 2013 – Gostilna Ribič 3. september 2013 – Gostilna Sonja 1. oktober 2013 – Gostilna Korte 5. november 2013 – Moby Dick Lounge bar 3. december 2013 – Gostilnica Gušt 17. december 2013 – Restavracija Kamin

jedi, ki jih znajo domačini pripraviti na najrazličnejše načine, pa ne gre prezreti domače mineštre, juhe, sladice in nekaterih avtohtonih jedi. K temu pa se seveda prileže domača kapljica refoška ali malvazije. Z dogodki, ki so del aktivnosti Kilometer nič, so organizatorji popestrili gastronomsko ponudbo v Izoli. Odzivi gostov na vodenih večerih so pozitivno presenetili tudi gostince, saj so bili večeri praviloma polno zasedeni.

15


December 2012

okolje in prostor

www.izola.si

Akcije zbiranja odpadkov v letu 2013 Tudi v letu 2013 bo Javno podjetje Komunala Izola, d. o. o., organiziralo različne akcije zbiranja odpadkov, s katerimi se bomo na varen način znebili tistih odpadkov, ki jih je mogoče predelati ali ponovno koristno uporabiti. Vsako gospodinjstvo v občini Izola lahko v letu 2013 dvakrat brezplačno naroči zabojnik v velikosti 5 m3 za odlaganje kosovnih odpadkov in enkrat brezplačno zabojnik v velikosti 5 m3 za odlaganje zelenega reza. Zaradi razporejanja odvozov Komunala prosi,

Obratovalni čas odlagališča in zbirnega centra Poletni urnik (1. april–31.oktober) ponedeljek–petek od 8.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 12.00 nedelja in prazniki zaprto Zimski urnik (1. november–31. marec) ponedeljek–petek od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 nedelja in prazniki zaprto

da zabojnik naročite teden dni pred želenim datumom odvoza s klicem na telefonski številki 05/ 66 34 936 ali 05/ 66 34 971 ali s sporočilom na elektronski naslov: odvozi@ komunala-izola.si.

Novost za manjše količine zelenega reza

V času akcije zbiranja zelenega reza (marec– november, z izjemo julija in avgusta) lahko občani manjše količine le-tega po predhodnem klicu na Komunalo Izola pustite v vrečah ob zabojniku za mešane komunalne odpadke (ostali odpadki – zeleni zabojnik).

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico

V mesecu maju in oktobru bo za občane občine Izola potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico. Nevarne odpadke bo mogoče oddati v posebno dostavno vozilo, ki bo na zbirnih točkah. Drobne nevarne odpadke pa lahko občani prinesete tudi na Komunalo Izola, kjer

smo na vhodu namestili posode, kamor lahko odložite stara in neuporabljena zdravila, odpadne (majhne) baterije, odpadne sijalke, odpadne tonerje, kartuše. Poleg navedenih drobnih odpadkov lahko prinesete tudi zamaške s plastenk; zbiramo jih namreč za dobrodelne namene.

Zbirni center

Na odlagališču nenevarnih odpadkov obratuje zbirni center, v katerem lahko občani skozi vse leto brezplačno (z zadnjim odrezkom potrdila o plačilu komunalnih storitev) dostavite naslednje odpadke: papir in karton, plastiko in plastično embalažo, steklo in stekleno embalažo, kovine in kovinsko embalažo, les in odpadno lesno embalažo, oblačila in tekstil, avtomobilske pnevmatike, baterije in akumulatorje, električno in elektronsko opremo, nevarne odpadke, odpadna jedilna in motorna olja, bio odpadke, kosovne odpadke, manjše količine gradbenega materiala (cca. 1 m3) in azbestne odpadke (plačilo po veljavnem ceniku).

Iniziative di raccolta dei rifiuti nell’anno 2013 Anche nel 2013 saranno organizzate varie iniziative di raccolta dei rifiuti, in occasione delle quali sarà possibile disfarsi in modo sicuro dei rifiuti riciclabili o riutilizzabili. Nell’anno 2013 ogni titolare della bolletta avrà la possibilità di due ordinazioni gratuite del contenitore da 5 m3 per l’asporto dei rifiuti ingombranti, e di un’ordinazione gratuita del contenitore da 5 m3 per depositarvi gli scarti verdi. Per motivi di organizzazione degli asporti, i cittadini sono invitati ad effettuare l’ordinazione con una settimana di anticipo rispetto alla data desiderata di collocazione del contenitore, chiamando i numeri 05/ 66 34 936 o 05/ 66 34 971, oppure inviando una mail a: odvozi@komunala-izola.si.

Novità - scarti verdi in piccole quantità

Nel periodo di durata dell’iniziativa di raccolta degli scarti verdi (da marzo a novembre, eccetto i mesi di luglio e agosto), i cittadini possono raccogliere gli scarti verdi in quantità limitate nei sacchi per i rifiuti e depositarli vicino al contenitore destinato alla raccolta dei rifiuti misti urbani (rifiuti generici – contenitore verde), dopo aver

provveduto ad informare telefonicamente l’azienda Komunala.

Iniziativa di raccolta dei rifiuti urbani pericolosi con il raccoglitore mobile

Nei mesi di maggio e ottobre si svolgerà nel Comune di Isola l’iniziativa di raccolta dei rifiuti urbani pericolosi con l’apposito veicolo raccoglitore. Inoltre i cittadini hanno la possibilità di portare i rifiuti pericolosi di dimensioni ridotte direttamente alla sede dell’azienda Komunala, dove all’ingresso sono disposti i contenitori nei quali è possibile

Orario di lavoro della discarica e del centro di raccolta Orario invernale (dal 1 novembre al 31 marzo) lunedì – venerdì dalle 8.00 alle 19.00 sabato dalle 8.00 alle 12.00 domenica e festivi chiuso Orario estivo (dal 1 aprile al 31 ottobre) lunedì – venerdì dalle 8.00 alle 17.00 sabato dalle 8.00 alle 12.00 domenica e festivi chiuso

Odpadna embalaža med prazniki

Izolska komunala k vestnemu ločevanju odpadkov poziva tudi med prihajajočimi prazniki, ko se zaradi nakupov daril poveča količina odpadne embalaže. Med božično-novoletnimi prazniki nas pri nakupih izdelkov v trgovinah zlahka prepriča lepa embalaža. Nakupi plastičnih igrač, hrane in pijače, ki so zaviti vsaj v en ali celo več slojev embalaže, se med prazniki povečajo, zato na izolski komunali pozivajo, da prazno embalažo stisnemo in odložimo v ustrezen zabojnik.

16

conferire: farmaci scaduti e non consumati, piccole pile scariche, lampadine a risparmio energetico, toner e cartucce stampanti. Oltre ai rifiuti qui elencati i cittadini possono portare alla sede dell’azienda anche i tappi dei contenitori di plastica che vengono raccolti a scopo di beneficenza.

Odpadna embalaža, kot so kartonske in plastične škatle, folije in vrečke, plastenke, stiropor, tetrapak in podobno, se odlaga v namenski zabojnik modre barve z rumeno nalepko in napisom Plastična in kovinska embalaža.

Centro di raccolta

Presso la discarica dei rifiuti non pericolosi opera il centro di raccolta, dove durante tutto l’anno i cittadini (esibendo la ricevuta dell’ultimo pagamento della bolletta dei rifiuti) possono conferire gratuitamente le seguenti tipologie di rifiuti: carta e cartone, articoli e imballaggi di plastica, contenitori e imballaggi di vetro, metalli e imballaggi in metallo; legno e scarti di imballaggi in legno, abiti e prodotti tessili, pneumatici, pile e accumulatori, apparecchiature elettriche ed elettroniche, rifiuti pericolosi, oli commestibili e industriali usati, rifiuti biodegradabili, rifiuti ingombranti e scarti edili in quantità ridotte (c.ca 1 m³), come pure scarti di amianto (questi ultimi si conferiscono dietro pagamento, secondo il tariffario vigente).


okolje in prostor

December 2012

Nova podoba odjemnega mesta za pošto Odziv občanov na pravilno ločevanje odpadkov je vsako leto večji. Količine koristnih odpadkov, ki se zberejo v ekoloških otokih in na zbirnem centru, niso zanemarljive. Glede na to, da se problematike pravilnega ravnanja z odpadki zaveda vedno več občanov, na izolski komunali pričakujejo, da se bodo količine ločeno zbranih odpadkov še povečale. Največji uspeh pa je gotovo ta, da občani zdaj drugače gledamo na odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, in jih takoj po nastanku ali izvoru odložimo v zabojnike, namenjene za ločeno zbiranje odpadkov. Komunala je tako občanom, ki odlagajo odpadke na odjemnem mestu za pošto, omogočila pravilno in varno ločevanje odpadkov tako, da je 5 m3 velik zabojnik za mešane komunalne odpadke zamenjala z manjšimi

Urejeno odjemno mesto za pošto

zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov in tistimi za ostale odpadke. Po mesecu dni dnevnega spremljanja dogajanja na odjemnem mestu na Komunali

Kljub večkratnem opozarjanju se sicer še vedno dogaja, da nekateri ne upoštevajo organiziranega sistema ločenega zbiranja odpadkov. Pred kratkim so bili poleg mešanih komunalnih odpadkov v zabojnik za pošto odloženi tudi odpadki, kot so vzmetnice, les, pnevmatike in velike količine gradbenega materiala, ki vanj ne sodijo.

Nepravilno odloženi odpadki na odjemnem mestu za pošto

ugotavljajo, da je akcija uspela, saj vedno več občanov spoštuje pravila in navodila za pravilno ravnanje z odpadki. S takimi akcijami bo Komunala nadaljevala tudi v letu 2013 in zamenjala vse 5 m3 velike zabojnike, ki so namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov za gospodinjstva.

Komunala ne služi z ločeno zbranimi odpadki

Kljub vedno večji količini ločeno zbranih odpadkov v naši občini še vedno srečamo ljudi, ki dvomijo o smotrnosti takega zbiranja odpadkov, saj so prepričani, da javna podjetja občane silijo k ločevanju odpadkov, sama pa služijo z njihovo prodajo. Za pojasnilo glede tega smo se obrnili na direktorja Javnega podjetja Komunala Izola, d. o. o., Denisa Beleta, ki pravi, da je tak način razmišljanja neutemeljen in odveč, saj je postal odgovoren odnos do okolja pomembna vrednota, ki se je zaveda vedno več posameznikov. Bele poudarja, da v izolski komunali veliko pozornosti namenjajo ločenemu zbiranju odpadkov in racionalizaciji ravnanja z odpadki, saj želijo uporabnikom svojih storitev zagotoviti najvišjo raven oskrbe z najmanjšimi možnimi stroški. »Kljub doseganju želenih rezultatov na področju zbranih količin ločenega zbiranja odpadkov občane še dodatno spodbujamo k ločevanju odpadkov z novimi projekti, ki bodo v prihodnje omogočali plačilo glede na dejansko oddane količine mešanih komunalnih odpad-

Več ločeno zbranih odpadkov in manj mešanih komunalnih odpadkov prinaša manjši znesek na položnici za zbiranje, prevoz in odlaganje mešanih komunalnih odpadkov.

Bele pravi, da občane spodbujajo k

ločevanju odpadkov tudi, da bi zmanjšali količine odloženih odpadkov na odlagališču danes, saj se bo najverjetneje soočilo z usodo ostalih odlagališč po Sloveniji, ki so dobila negativno odločbo in so bila primorana zapreti svoja vrata.

kov,« Bele napoveduje prihodnost zbiranja odpadkov. Načelne usmeritve zakonodaje kot prvi cilj postavljajo prav ločevanje odpadkov na izvoru in preprečitev njihovega nastajanja, saj sodobne tehnologije predelave in odstranjevanja odpadkov ne zadostujejo več. Velik delež mešanih komunalnih odpadkov in slabo ločevanje še uporabnih frakcij sta glavna razloga za hitro polnjenje odlagališč. »Naj omenim še to, da je bila zadnja sprememba cen komunalnih storitev izvedena leta 2008. Trenutno z obstoječo ceno ne pokrivamo niti svojih stroškov, kaj šele, da bi s tem ustvarjali dobiček,« pravi Bele in dodaja, da zbrano količino ločeno zbranih frakcij predajo brezplačno tistim družbam, ki so vključene v skupni sistem ravnanja z odpadno embalažo, in to ne glede na njeno morebitno vrednost. Od prevzemnikov dobijo povrnjene le stroške ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami, to pomeni stroške nakladanja, prekladanja in prevoza.

Cesta Bogomira Magajne v Livadah asfaltirana V sklopu ureditve meteorne kanalizacije je bila konec oktobra letos asfaltirana tudi cesta Bogomira Magajne v Livadah. V sklopu prenove cestišča je bila dodana ulična svetilka in postavljena instalacija za optiko. Skupna vrednost del znaša 26.200 evrov. Sicer pa so z obnovitvenimi deli zadovoljni tudi tamkajšnji prebivalci. Njihovo skorajda enotno mnenje je, da predolgo nihče ni slišal njihovih zahtev po obnovitvi dotrajanega cestišča z razpokami in luknjami, opozarjali pa so tudi na pomanjkljivo javno razsvetljavo. »Zdaj je ulica končno taka, kot mora biti, urejena in razsvetljena,« še ocenjujejo in dodajajo, da bo vsekakor treba še marsikaj urediti

17


December 2012

kultura, šport in umetnost

www.izola.si

Klubi odprli svoja vrata

Tudi letos so se izolska športna društva na pobudo Športne zveze Izola odločila odpreti svoja vrata. In mesec po začetku šolskega leta je ravno primeren čas, da se športna društva predstavijo svojemu mestu. S pozivom Športajte z nami je 16 izolskih športnih društev povabilo občane vseh starosti na dneve odprtih vrat izolskega športa, ki so potekali pod okriljem Športne zveze Izola in Centra za kulturo, šport in prireditve Izola (CKŠP). Prireditev je sofinancirala Fundacija za šport. Z odzivom društev na povabilo k sodelovanju so v športni zvezi in CKŠP zadovoljni, saj je sodelovala več kot polovica članic zveze. Prireditev je potekala od 8. do 31. oktobra. V športni zvezi so se zaradi velikega odziva društev odločili prireditev podaljšati na tri tedne. Športni klubi so z veseljem sprejemali radovedneže, ki so želeli spoznati kakšno izmed 12 športnih panog, društva pa so sočasno vpiso-

vala nove člane. Za vse, ki so se želeli seznaniti z različnimi športi, je bila to idealna priložnost. Vabljene so bile seveda vse generacije, tudi starejši občani. Društva so se odločala za različne dejavnosti: medtem ko so nekatera organizirala tečaje in predstavitve, so druga le predstavila športne dejavnosti ali pa organizirala tekmovanja. Za vse udeležence so bile aktivnosti v društvih brezplačne.

Namen prireditve je navdušiti najmlajše, malo starejše in najstarejše Izolane in Izolanke, da si ogledajo športno prireditev in se po brezplačnem preizkusu ali predstavitvi dejavnosti aktivno včlanijo v športna društva. Letos je Športna zveza Izola s svojimi članicami Izolanom na 14 športnih objektih ponudila 153 ur športnih programov, v katere so se vključili 1.104 občani. Medtem ko je polovica udeležencev ponudbo športnih društev izkoristila za aktivno vključitev, so si drugi dejavnosti raje le ogledali ali prisluhnili predstavnikom klubov in našim športnikom, ki so jim predstavili delovanje.

break dancea iz Plesnega kluba Titty dance, v telovadnici Arrigoni pa ste se pod okriljem trenerjev NTK Arrigoni lahko preizkusili v namiznem tenisu. Tudi v telovadnici OŠ Dante Alighieri, kjer je Judo klub Izola šolarjem predstavil judo, je bilo zanimivo. V Kortah je balinarski klub prireditev izkoristil

Živahno je bilo v Gregorčičevi ulici v prostorih stare italijanske šole, kjer domujeta Klub borilnih veščin KiT in Šahovsko društvo Izola. Zainteresiranim sta predstavila kickboxing in osnove obrambe ter šahiranje in šahovski dvoboj. Strelci so v svojih prostorih na Kraški 1 predstavili streljanje prek računalniške simulacije in obiskovalcem predstavili opremo, ki jo uporabljajo pri svojih dejavnostih. V bližini imajo svoje prostore člani Smučarskega kluba Izola, ki so predstavili svojo šolo smučanja in smučišče Zoncolan ter priredili športne igre z elementom smučanja »na suhem«. V rekreacijskem centru Gymbo fit so se predstavili plesalci hip hopa, street dancea in

za druženje okoliških prebivalcev, ljubiteljev balinanja, ki bodo lahko ta šport in društvo dodobra spoznavali in se v njem tudi preizkušali na balinarskem igrišču v Kortah. Svoje so pristavili še veslači obeh izolskih veslaških društev – Izola in Argo (prostori klubov so v Marini Izola), rokometaši in rokometašice Rokometnega društva Izola ter Ženskega rokometnega kluba (v športni dvorani na Kraški ulici) s predstavitvijo obeh športov in tekmo v mini rokometu. O jadranju ste lahko marsikaj izvedeli v prostorih Jadralnega kluba Olimpic, v Jadralnem klubu Burja pa je klub in jadranje predstavil naš najboljši športnik Vasilij Žbogar. V športnem društvu Adrenalina so predstavili različne možnosti rekreativne vadbe, v prostorih garaže Spar pa so člani in trenerji Kegljaškega kluba Izola predstavili kegljaški šport. Nedvomno veliko zanimivega in za vsakega nekaj.

Izobraževanje športnih delavcev v Izoli Javni zavod Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) ter Športna zveza Izola sta v novembru za izolska športna društva organizirala posvet v zvezi z izpolnjevanjem obrazcev letnega razpisa za sofinanciranje programov športa in s pripravo poročil društev o izvajanju dejavnosti. Z letošnjo udeležbo so v javnem zavodu in Športni zvezi zadovoljni, saj se je posveta udeležilo 15 predstavnikov iz 13 športnih društev, ki jih je strokovni sodelavec za šport Robi Janev podrobno seznanil z vsebino pravilnika o sofinanciranju. Ta ostaja za razpis za leto 2013 nespremenjen. Janev je poudaril tudi pomembnost pravilne izpolnitve obrazcev in predstavil posebnosti pri posameznih postavkah iz razpisa. Spremembe pravilnika, ki jih je že potrdil svet CKŠP, bodo veljale za leto 2014. V CKŠP in Športni zvezi želijo, da bi se pravilnik po potrebi vsako leto prilagajal razmeram v razvoju športa in športnih društev v Izoli.

18

Športna društva se morajo na razpis prijaviti do 17. decembra 2012, pravilno izpolnjeni obrazci pa bodo pospešili delo komisije in društvom omogočili čimprejšnje sofinanciranje dejavnosti iz občinskega proračuna za leto 2013. Na posvetu se je športnim delavcem predstavil nov direktor javnega zavoda Andrej Bertok, pozdravila pa jih je tudi predsednica izolske športne zveze Alenka Šarkanj. Vlado Krivec

»Tudi letos je prireditev uspela, tako z vidika števila sodelujočih članic zveze kot odziva Izolanov. Letos nam je za prireditev uspelo pridobiti sredstva Fundacije za šport, sicer pa izvedba, tako kot tudi sicer v športu, temelji na prostovoljnem delu v društvih in zvezi,« pojasnjuje Alenka Šarkanj, predsednica Športne zveze Izola. »Želimo si, da bi prireditev postala tradicionalna. V naslednjem letu jo bomo nadgradili s predstavitvijo izolskega športa na Lonki, kjer se bomo tudi predstavili, družili in zabavali. Zahvaljujem se Centru za kulturo, šport in prireditve za pomoč pri izvedbi prireditve«.


kultura, šport in umetnost

December 2012

Kuharica in slikarka Boženka Knez V Mestni knjižnici Izola si lahko ta mesec ogledate slikarsko razstavo članov društva LIK. Med njimi je tudi Boženka Knez, na katero so me opozorile vzgojiteljice iz vrtca, ko so pripeljale otroke na uro pravljic. Boženka Knez je razstavila kar tri večje akrilne slike, o katerih bom nekaj več povedala v nadaljevanju. Rodila se je leta 1960 v Poreču. Do desetega leta so živeli v Bujah, kjer je tudi hodila v osnovno šolo, ki jo je nadaljevala v Izoli, ko se je družina leta 1970 priselila sem zaradi očetove službe. Od vedno je rada risala. V osnovni šoli jo je likovni pouk poučeval Koni Steinbacher, ki je otroke veliko naučil in se ga radi spominjajo. Takrat ni imela možnosti in pogojev, da bi razvijala svoje talente in želje. Zato je poiskala najbližjo šolo in najkrajšo pot do poklica in službe. Tako je končala srednjo gostinsko šolo in se leta 1983 zaposlila v izolskem vrtcu kot kuharica. Kot sama pravi, so motorika in ročne spretnosti pri kuhanju zelo pomembne. Pred tremi leti je bila s hčerko v Luciji, kjer je trgovina Unikat, ki prodaja slikarske materiale in umetniške predmete ter slike prireja pa

tudi slikarske tečaje. Hči jo je spodbudila, naj se vpiše na tečaj. Tam se je spet lotila slikanja pod mentorstvom akad. slikarja Simona Bolčiča, ki zdaj vodi likovni klub Solinar. Čez pol leta se je vpisala v likovno društvo LIK v Izoli in se priključila slikarski skupini, ki jo vodi mentor Ljubo Parovel. Društvo LIK svojim članom nudi tudi možnost razstavljanja na različnih prireditvah, tudi v okviru Zveze likovnih društev ZLATA PALETA, ki je bila ustanovljena zato, da lahko tudi ljubiteljski slikarji, kiparji in fotografi razstavljajo svoja dela. Radi obiskujejo tudi različne razstave doma in v sosednji Italiji ter sodelujejo na različnih ex temporih.

Kadar riše, gospa Boženka izhaja iz svojega prostora, okolja, ki ji je blizu in ga dobro pozna. Rada riše morske motive, barke, oljke, pa tudi rože in ljudi. V knjižnici je predstavila tri slike: Fontana, Pavlova Čika in U40. Prva predstavlja zeleno mestno vodovodno pipo, kakršne so bile nekoč na vseh železniških postajah vzdolž Parenzane. Te pipe jo spominjajo na otroštvo, ko je tudi sama hodila v šolo mimo bujske železniške postaje. Pavlova Čika je muca njenega nečaka Pavla, narisala pa jo je, kako čepi na oblazinjenem stolu poleg rjavega predalnika. Tudi slika U40 ima svojo zgodbo. Naslikala jo je za natečaj, na katerem je bila razpisana tema Železna cesta. Za to sliko je tudi prejela priznanje na razstavi na gradu Štatemberk. Uči se tudi tehnike risanja s svinčnikom. V društvu se učijo osnov geometrije in perspektive, to so temelji, na katerih gradijo. Upa, da se bo sčasoma lahko izpopolnila tudi v kiparjenju. Slika doma, v svojem prostem času, v kletnem prostoru, ki ji ga je mož preuredil v atelje. Včasih nariše malo, včasih pa čopič kar sam teče. Š. P.

15 let Likovnega društva Tuba Sobivanje tiskanih in Likovno društvo Tuba so ustanovili v šolskem letu 1996/97, kar elektronskih knjig pomeni, da je letošnjo jesen dočakalo 15. obletnico. Članice so dogodek obeležile z razstavo svojih del, ki je doživela lep sprejem. Društvo so pred 15 leti ustanovile tečajnice takratnega večernega likovnega tečaja, ki je sicer začel delovati že leta 1992 pod mentorstvom likovne pedagoginje Ingrid Knez. Njegova posebnost v slovenskem kulturnem prostoru je, da ga sestavljajo le članice, je povedala Zdenka Petek, kar je sicer zgolj naključje. Potem ko se je od njih v letu 1998 poslovila prva mentorica Ingrid Knez, jo je najprej nadomestil samostojni likovni delavec Brane Siniko, pred petimi leti pa je nadzor nad vihtenjem čopičev zagretih ljubiteljic slikarstva prevzel sedanji mentor, akademski slikar Gani Llalloshi. Ob jubileju so

članice pripravile posebno razstavo, ki je svoja vrata v izolski Sončni dvorani javnosti odprla 15. novembra, v dobrih desetih dneh pa si je razstavljena dela 11 članic društva ogledalo veliko število ljubiteljev amaterske likovne umetnosti. Sicer pa je namen društva že od samega začetka izobraževanje na področju likovne umetnosti in seveda ustvarjanje. Poleg dela se članice pod mentorjevim vodstvom redno udeležujejo tudi različnih likovnih kolonij, slikarskih sejmov ter razstav doma in na tujem. Vlado Krivec

Skozi vso zgodovino se je ohranjalo znanje, ki je ostalo zapisano v kamnu, papirusu in drugih materialih, se preneslo iz zvitkov na tiskani papir, od tu pa na nefizične nosilce in elektronske knjige. Medtem ko večmilijonski tuji knjižni trgi beležijo porast uporabe elektronskih knjig, je slovenski specifičen in zato samodejna primerjava z njimi površna.

Medtem ko v Sloveniji nakup elektronskih knjig v angleškem jeziku in peščice v slovenskem za posameznika ne povzroča težav, pa je izposoja e-knjig čisto druga zgodba. Ne le, da ni razvita – čeprav je slovenska podlaga zanjo

Največji korak na tem področju je do sedaj naredila Študentska založba, ki je zagrizla v izdelavo enotne osnove za izposojo e-knjig v slovenskih knjižnicah; to naj bi preizkusili v drugi polovici prihodnjega leta. »Izdelava platforme za izposojo v knjižnicah,« priznava njihova predstavnica, »je zelo obsežna in zahtevna«. Tukaj bo potrebnih še veliko dogovorov tako z založniki kot s knjižnicami, da bomo lahko vsi zadovoljni.

v knjižnicah že preizkušena –, zanje ni niti enotnega bralnika, poleg tega pa je tudi pot do ureditve avtorskih pravic, davkov (20 % za e-knjige in 8,5 % na tiskane knjige pri nas) in morebitnih dodatnih članarin še vedno predmet usklajevanj in dogovorov. Poleg tega kupljena tiskana knjiga ostane v knjižnici fizično do odpisa, medtem ko bo licenco za e-knjigo treba plačevati vsako leto znova. Marina Hrs

19


December 2012

kultura, šport in umetnost

www.izola.si

Mestna knjižnica Izola vabi na ogled niti pleteni prti in umetelno izdelani okraski iz papirja, barvanih najlonskih nogavic in pisanih perlic Brune Kocjančič. Vse našteto si bodo obiskovalci knjižnice lahko ogledali do konca leta v času odprtja knjižnice.

Mestna knjižnica Izola vabi v mesecu decembru na ogled fotografske razstave izolskega ljubiteljskega fotografa Remigia Grižoniča z naslovom Izolske vedute – fotografije s koledarja za leto 2013.

V Središču za samostojno učenje so na ogled originalne ilustracije iz knjige brazilskih ljudskih pravljic Krakajoči papagaj. Ilustracije so delo mlade študentke geografije in obetavne ilustratorke Laure Ličer iz Ljubljane. Knjiga, ki sta jo prevedli Špela Pahor (pravljice) in Tea Štoka (poučno spremno besedilo), je bila v Mestni knjižnici Izola predstavljena v okviru 3. Primorskega pravljičnega festivala.

V vitrini ustvarjalnosti so na ogled ročno pletene torbice in drugi, iz volne pleteni okrasni ter uporabni izdelki ljubiteljice ročnih del Irene Eržen. V steklenjaku so v vitrinah razstavljene ročno izdelane papirnate voščilnice Zlate Radikon, različni motivi iz klekljane čipke mojstrice idrijske čipke Frančiške Lesjak, ekološki okraski (adventni venčki, angelčki …) upokojene učiteljice matematike Ljubice Žvab ter iz tanke bele

Primorci vztrajno beremo Slovence

Ohranjanje jezika ter promocija in spoznavanje slovenskega leposlovja je bilo tudi letos temeljno vodilo knjižnic, ki že šesto leto sodelujemo v skupnem bralnem projektu Primorci beremo. Na ta način presegamo tudi predsodke in prepričanja o neberljivosti leposlovja in poezije slovenskih ustvarjalcev. Številke kažejo, da je v 6 letih 4.436 bralcev, vključenih v projekt 10 primorskih knjižnic, skupaj prebralo 31.230 knjig

izključno slovenskih avtorjev. Bralci so v preteklih letih lahko izbirali med 329 naslovi slovenske poezije in proze, od tega 277 proznih del in 52 pesniških zbirk. Samo v letu 2012 se je v projekt vključilo 962 bralcev, ki so skupaj prebrali 7.840 knjig.

V Izoli se je letos v projekt vključilo 81 bralcev, ki so skupaj prebrali kar 749 knjig. Med prebranimi deli niso le priznana imena in vrhunski slovenski pisci, temveč tudi manj znani avtorji ali njihovi prvenci. Letos so največ zanimanja v knjižnicah vzbudile knjige Ivana Sivca: Dopust s taščo, Dese Muck: Nebo v očeh lipicanca, Ferda Godine: Bele tulpike, Jelke Ovaska: Severnica nad Olimpom, Brine Švigelj Merat: Hvalnica ločitvi, med poezijo pa Esada Babačiča: Vsak otrok je lep, ko se rodi.

Projekt Primorci beremo se uvršča med največje projekte spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji. Rezultati vprašalnika, ki smo ga knjižničarji izvedli med bralci, vključenimi v projekt, kažejo, da se 90 odstotkov bralcev, sodelujočih v projektu, strinja, da z branjem slovenskega izvirnega leposlovja pomagajo ohranjati slovenski jezik in narodno identiteto, ter da kar 70 odstotkov bralcev posega tudi po slovenskih avtorjih zunaj seznama in projekta, poleg tega pa je kar 31 odstotkov vključenih začelo brati poezijo tudi drugih slovenskih avtorjev, ki jih sicer na seznamu Primorci beremo ni, ter poezijo drugih svetovnih avtorjev nasploh.

20

Marina Hrs

Knjižničar v akciji Splošne knjižnice, najbolj obiskane kulturne institucije v naši državi, smo skozi vse leto skoraj vsak dan močno prisotne v življenju vsaj polovice slovenskih državljanov, ki po podatkih, s katerimi razpolagamo, uporabljajo naše storitve. Med našimi uporabniki so zastopane vse skupine prebivalstva, od dojenčkov do najstarejših članov naše družbe, od skupin s posebnimi potrebami do vseh starostnih stopenj šolajoče se mladine. Dvajseti november, dan splošnih knjižnic, je priložnost, ko lahko svoje poslanstvo še posebej izpostavimo. Letošnji dan splošnih knjižnic, katerega temeljna zamisel je bila promocija knjižnic in rabe njenih storitev, je bil usmerjen v poklic in ljudi, ki ga opravljajo, zato ni naključje, da smo ga knjižničarji poimenovali Knjižničar v akciji. Namreč, ko ljudje prestopijo prag knjižnice, stopimo v akcijo knjižničarji. Za »akcijsko ceno« poiščemo gradivo na policah, svetujemo dobro knjigo, otrokom preberemo pravljico, starejše računalniško opismenjujemo, brezposelnim pomagamo pri pisanju vlog za delo in jih usmerjamo, šolajočim iščemo vire in podatke za njihova izobraževanja, smo psihologi, vzgojitelji, učitelji, računalničarji in ne nazadnje osebe, ki smo včasih samo tam za ljudi. Knjižničarji se zavedamo, da lahko le s kako-

vostnim in zavzetim strokovnim delom nudimo take storitve za uporabnike, ki zagotavljajo dodano vrednost okolju. Z akcijo Iščem sam, ker znam, ki smo jo v izolski mestni knjižnici pripravili ob praznovanju dneva splošnih knjižnic, smo želeli spodbuditi uporabnike k samostojnejši uporabi knjižnice. V zadnjem času smo zaposleni opažali precejšnjo nesamostojnost uporabnikov pri iskanju gradiva tako v vzajemnem katalogu kot tudi na policah. Akcija Iščem sam, ker znam je torej nastala iz potrebe, da uporabnike knjižnice spodbudimo k samostojnejšemu iskanju gradiva v katalogu Cobiss-Opac ter po postavitvenem UDK. Izobraževanje je potekalo v tednu od 19. do 24. novembra v Središču za samostojno učenje in je pritegnilo približno štirideset obiskovalcev. Ob tej priložnosti je nastala tudi zloženka z napotki za iskanje gradiva v katalogu Cobiss-Opac, ki jo lahko obiskovalci knjižnice tudi po zaključeni akciji dobite pri izposojevalnem pultu v knjižnici. Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic so na svoj račun prišli tudi ljubitelji ročnih spretnosti. Knjižničarka Nives Kaligarič je namreč prikazala izdelavo najrazličnejših knjižnih kazalk, tisti, ki radi potujejo, pa so tistega večera s Ksenijo Čermelj obiskali Kirgizijo in Tadžikistan. Ksenija Orel


kultura, šport in umetnost

December 2012

Pihalni orkester poslušalce pritegne tudi z inovativnostjo Dan samostojnosti in enotnosti bo v Izoli obeležen 22. decembra s koncertom Pihalnega orkestra Izola, ki ga že leta vodita dirigent prof. Mirko Orlač in predsednik Denis Lovrečič. Člani pihalnega orkestra poslušalce vsakič znova pritegnejo z inovativno izvedbo, gosti in animacijami. Tudi letošnji nastop bo poseben, saj bo na odru skupaj z orkestrom zapel eden najboljših pevcev s slovenske glasbene scene Oto Pestner. Sicer člani Pihalnega orkestra Izola nastopajo doma in v tujini. Če poleg vseh dosežkov omenimo samo zadnje, so lani na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov v Splitu dosegli tretje mesto in prejeli bronasto priznanje,

letos pa so se na mednarodnem tekmovanju pihalnih orkestrov Flicorno d'oro v Rivi del Garda uvrstili v sam vrh v svoji skupini. Aprila so gostili tudi priznanega italijanskega skladatelja Marca Somadossija, ki jim je pomagal pripraviti tekmovalne skladbe prav za nastop v Rivi del Garda. Sicer pa si je v njegovi dirigentski šoli v Italiji znanja nabiral tudi dirigent pihalnega orkestra Mirko Orlač. Za prihodnje leto se že pripravlja nov program za koncert ob dnevu žena 8. marca. Občane bodo prebudili s prvomajsko budnico, konec maja pa se bodo udeležili Mednarodnega srečanja

Poletne godbe, ki vsako nedeljo v Izolo vabi drug orkester. V juliju pa prirejajo letni koncert, ki bo ponovno presenečenje.

Sljehernik – zrcalo današnji družbi

Foto: Radovan Čok

Skupina Dan D z nenavadnimi glasbili dvignila poslušalce

istrskih pihalnih orkestrov na Hrvaškem, katerega člani so že več kot 30 let. Pomagali bodo pri organizaciji in izpeljavi prireditve

Mesec november se je v kulturnem domu zaključil z odlično burkaško moraliteto, ki je nastavila zrcalo današnji družbi. V predstavi Konec oktobra je izolski kulturni dom pokal po šivih. Obiskala nas je trenutno najbolj vroča glasbena skupina v Sloveniji Dan D s svojim novim projektom Tiho. V zasedbi so se namreč odločili, da posežejo

po bolj eksotičnih in nenavadnih glasbilih za današnji čas. Izvedbe sicer že znanih pesmi so postale pristne in neposredne. Občinstvo je koncert pospremilo s stoječimi ovacijami. N.G.

Jaz sem Janez Janša Konec novembra je bil v okviru programa Art kina Odeon predstavljen tudi film Jaz sem Janez Janša. Poleg izjemnega filma, ki je zapolnil dvorano, se je v nadaljevanju predstavil tudi njegov režiser. V pogovoru, ki ga je vodila novinarka

Primorskih novic Klavdija Figelj, je režiser odkril, kako je preimenovanje, ki je bilo umetniško dejanje, sprožilo celo vrsto interpretacij v domačih in tujih umetniških krogih, med novinarji, v splošni javnosti in zasebnem življenju.

Sljehernik je igralec in kantavtor Iztok Mlakar z ostrim švrkanjem poustvaril sijajno komedijo z izvrstnimi domislicami.

Ljudska glasbila sveta Prav tako je Center za kulturo, šport in prireditve konec novembra priredil zanimiv dogodek Ljudska glasbila sveta, na katerem sta Alojz Studen - Luj in Danijela Jerkovič v besedi in zvoku predstavila bogato zbirko ljudskih glasbil z različnih delov sveta. B.L.

Šolsko tekmovanje v rokometu 16. novembra se je v športni dvorani Kraška odvijalo področno

šolsko tekmovanje v rokometu. Nekaj utrinkov.

21


December 2012

šole in vrtci

www.izola.si

Novi prostori osnovne šole Vojke Šmuc Na osnovni šoli Vojke Šmuc je 27. novembra v okviru dneva šole potekalo tudi svečano odprtje novih prostorov. Pridobitev štirih učilnic omogoča vsem učencem za učenje ustrezne prostorske pogoje s sodobno tehnično in učno opremo ter s tem tako učiteljem kot njim kvalitetnejše pogoje za vzgojo in izobraževanje. Pouka tako po mnogih letih ni več treba izvajati v tesnih prostorih ali celo zunaj šole. »Danes je za nas praznik,« je ob odprtju povedala ravnateljica Lenčka Prelovšek in dodala, da je šola z novim prizidkom pridobila štiri nove učilnice, od katerih imata dve izhod na teraso in zelenico, dva skupna prostora, dva kabineta in sanitarije. Prostori so funkcionalni, svetli, prostorni in energetsko varčno grajeni. Učilnice in skupni prostori so opremljeni s kakovostnim šolskim pohištvom ter sodobno učno in tehnično opremo, urejeno je tudi rokometno igrišče za šolo, v kratkem pa bodo pridobili še interaktivne table. Po ravnateljičinih besedah skupaj z Občino uspešno rešujejo tudi ostale težave v zvezi s financiranjem dodatnega »Z odprtjem novih učilnic na OŠ Vojke Šmuc se zaključuje dveletni cikel vlaganj v vzgojo in izobraževanje, s katerim smo ustvarili boljše pogoje za učenje in zabavo otrok,« je poudaril župan Igor Kolenc. Poleg omenjene pridobitve so vlaganja v zadnjih dveh letih obsegala tudi obnovo vrtca in podružnične šole v Kortah, dograditev štirih učilnic na

Izbran je izvajalec del za dograditev prostorov v enoti Školjka vrtca Mavrica. V dobrih dveh mesecih bodo prostori preurejeni v novo igralnico z garderobo in sanitarijami; projekt je vreden 95.000 evrov. »V prihodnje je predvidena še nadzidava z ureditvijo še ene igralnice s pripadajočimi prostori,« je o dograditvi vrtca povedal Miran Žlogar, vodja občinskega urada za družbene dejavnosti. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 326.000 evrov.

»

Država neusmiljeno omejuje sredstva, namenjena vzgoji in izobraževanju, lokalna skupnost pa jim pomembno težo namenja tudi v prihodnjem proračunu za leti 2013 in 2014, ki je sicer zastavljen ambiciozno, vendar ga bomo s sodelovanjem in iskanjem rešitev uspešno uresničili,« je še prepričan župan. oddelka na podružnični šoli Korte, športnega pedagoga, spremljevalca otrok s posebnimi potrebami in dodatnega oddelka devetega razreda, za katere država ne namenja finančnih sredstev v celoti. »Veseli me, da je bila izgradnja prizidka kljub kriznim časom zaključena v tako kratkem obdobju od poletja do jeseni,« je še zaključila Prelovškova.

Otroci so ob odprtju novih prostorov povedali: »V novih učilnicah mi je najbolj všeč to, da ima vsak otrok svojo poličko z imenom in mizo.« »Zelo sem vesela, ker imamo na steni velik zemljevid sveta.« »Meni pa je najbolj všeč to, da imamo nizke umivalnike in se lahko lepo vidimo v ogledalu.«

22

osnovni šoli Dante Alighieri, ureditev novega igrišča na Šaredu in obnovo igrišč na več lokacijah v občini, ravnokar pa potekajo priprave za dograditev prostorov v enoti Školjka vrtca Mavrica. »Ponosen sem, da smo skupaj s sodelavci in izvajalci projekt uspešno zaključili. Ob tem se zahvaljujemo tudi upravni enoti, občinskim svetnikom in vsem, ki so pomagali, da je prišlo do realizacije projekta.


šole in vrtci

Il coro al programma in occasione degli ottocento anni della scuola pubblica di Isola Anche il coretto della Scuola elementare Dante Alighieri ha partecipato al programma culturale del 26 ottobre in

occasione degli ottocento anni della scuola pubblica ad Isola e dello scoprimento della restaurata lapide in Via S. Gregorčič che ricordava l'istituzione di un ginnasio ad Isola. La cerimonia si è svolta nella sconsacrata chiesetta di Santa Caterina che una volta ospitava la palestra della nostra scuola. Il coretto ha cantato di fronte al Presidente della Republica di Slovenia Danilo Türk e ad altre illustri personalità. Marino Maurel

Progetto Colazione tradizionale slovena Anche quest’anno la Scuola elementare Dante Alighieri e la Scuola materna L’Aquilone hanno aderito al progetto nazionale “Colazione tradizionale slovena”. L’iniziativa, a carattere nazionale, ha lo scopo di incoraggiare la produzione e il consumo di prodotti alimentari locali, promuovere un’alimentazione sana e la cura per l’ambiente. Inoltre, il progetto vuole dare ai produttori locali la possibilità, attraverso il sistema degli appalti pubblici, di aumentare la distribuzione di frutta e verdura del territorio. Gli alunni e i bambini hanno potuto gustare pane integrale, miele, mele, latte e burro, tutti rigorosamente di produzione locale. Marino Maurel

December 2012

Gli alunni della Scuola media Pietro Coppo aiutano i bambini d'India Uno dei diritti fondamentali dell'uomo è il diritto all'istruzione. Purtroppo in molti paesi poveri, i ragazzi non hanno le nostre stesse possibilità. Per aiutarli ad avere un futuro migliore, nel 2008, è stata avviata un'iniziativa umanitaria. La raccolta e la vendita di cartastraccia ha reso possibile raccogliere oltre 21.000 euro. Gli alunni della scuola sperano che con il vostro aiuto si raggiungere lo scopo anche quest'anno, donando il sorriso a tanti bambini della scuola Piali Ashar Alo (India). Contemporaneamente contribuiremo a rendere più pulito il nostro paese. Scuola Media Pietro Coppo Isola

Il progetto ci terrà impegnati sino a marzo, quindi si prega tutti coloro che intendono partecipare all'iniziativa »Conserviamo la Slovenia, aiutiamo l'India« a depositare vecchi giornali, vecchi libri, vecchi quaderni, ecc. presso la scuola Pietro Coppo, dal lunedì al venerdì, dalle ore 8 alle 14.

Susan Petri alla Scuola materna L’Aquilone Mercoledì 7 novembre Susan Petri, una psicomotricista triestina che opera nell’Associazione culturale OPLÀRT -progetti per crescere ad arte, ha presentato ai bambini dell’Aquilone arancione il libro di Fabrizio Gaio e Katiuscya Dimartino Giustino, penso e cucino. Si tratta di un’animazione alla lettura che, attraverso l’esercitazione delle percezioni sensoriali porta alla conoscenza di materie prime alimentari poco conosciute

e spesso legate solo al commercio equo e solidale. L’opera è una raccolta di 20 ricette presentate ai bambini in modo piacevole e attraente che hanno come ingredienti  materie prime, fresche, biologiche. È intento, infatti, del libro sensibilizzare  i bambini (e i genitori) sulla scelta di prodotti locali e sulla sperimentazione di materie prime del commercio equo e solidale. Susan Petri ha presentato il libro sotto forma di gioco, accompagnato dal contatto diretto con i vari prodotti, abituando i bambini ad usare tutti i sensi per conoscere, ad esempio, nuovi tipi di zucchero e nuove piante aromatiche. Si è trattato di un gioco del cuoco con la realizzazione finale di un dolce originale e gustoso a base di cioccolato. Marino Maurel

Župan na tradicionalnem zajtrku z otroki v vrtcu

Župan Kolenc je bil ob dnevu slovenske hrane, 16. novembra, na tradicionalnem slovenskem zajtrku v vrtcu Mavrica v Livadah. Otroci so se seznanili s pomenom zajtrka za dober in zdrav začetek dneva, član Obalnega čebelarskega društva pa jim je predstavil, kako čebele proizvajajo med. Otroci vrtca Mavrica so tradicionalni slovenski zajtrk označili kot prav poseben dan. Polni energije so, potem ko so že pojedli med, maslo in jabolko, vse domačega izvora, še zaplesali. »Prazna vreča ne stoji pokonci,« je pomen zajtrka nazorno predstavil župan Kolenc in povedal, da tudi sam redno zajtrkuje. V nadaljevanju so si otroci pomerili čebelarsko kapo in rokavico ter z radovednostjo opazovali

satje, ki ga je prinesel čebelar. Izvedeli so, kakšne vloge imajo člani čebelje družine in zakaj čebele pikajo. Nekateri otroci so to bolečo izkušnjo že doživeli na lastni koži. Sicer pa so se izkazali v znanju s področja čebelarstva, vedeli so tudi, da čebele pikajo, ker se bojijo, da bodo ostale brez medu in s tem brez hrane, ki je pomembna za preživetje še zlasti v zimskih mesecih. Tradicionalnemu zajtrku, ki je vseslovenski projekt, so se tudi letos pridružile vse izolske šole in vrtci.

23


šole in vrtci

December 2012

www.izola.si

Dietetika – disciplina, ki se šele uveljavlja

Na Fakulteti za vede o zdravju je konec oktobra potekala prva znanstvena konferenca s področja dietetike in prehranskega svetovanja, poimenovana Slovenski dan dietetike. Več kot 130 udeležencev konference, med katerimi je bilo veliko študentov, je prisluhnilo 20 predavanjem, ki so se dotaknila sodobnih vprašanj dietetike in povezanih strok. Vodilne teme sekcij konference so bile: prehranska politika, debelost in staranje. Poleg številnih visokošolskih učiteljev, raziskovalcev in strokovnjakov so na konferenci

sodelovale tudi tri tuje vabljene predavateljice. Bernadett Tóth je predstavila izkušnje Madžarskega združenja dietetikov, ki imajo z izobraževanjem dietetikov že 90-letno tradicijo. Kerry Yuil je predstavila še razmeroma slabo poznano področje prehranskih diagnoz, Sabina Passamonti z Univerze v Trstu pa je predstavila rezultate svojih raziskav na področju antocianov.

Namen konference je bil povezati raziskovalce s področja dietetike in prehrane, predstaviti rezultate sodobnih raziskav tega področja, krepiti sodelovanje med slovenskimi in evropskimi raziskovalnimi centri in šolami s področja dietetike in prehrane, promovirati znanstvene dosežke discipline ter prenos znanj in izkušenj med prakso in znanstvenoraziskovalnim področjem.

Kot je v uvodnem nagovoru poudaril dekan fakultete prof. dr. Andrej Cör, so s konferenco želeli širši strokovni javnosti pokazati, da je »dietetika na rezultatih raziskav temelječa znanstvena disciplina.

Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcu Mavrica V vrtcu Mavrica Izola smo 16. novembra pripravili tradicionalni slovenski zajtrk. Na ta poseben dan smo v enoti Livade pripravili skupno druženje, ki so ga otroci obogatili z ljudskimi pesmicami in plesi. Obiskal nas je čebelar Renko, ki je otrokom predstavil življenje čebele in čebelje družine ter njihov pomen za naše življenje. Otroci so spo-

sti je bil z nami tudi izolski župan Igor Kolenc. Otroke je poučil o tem, da prazna vreča ne stoji pokonci, in nas povabil na slovenski zajtrk. Strokovne delavke enote Livade

znali tudi pripomočke, ki jih čebelar potrebuje pri svojem delu. Ogledali smo si še slike in videoposnetek o kranjski sivki. Ob tej priložno-

Požar na osnovni šoli v Kortah

Oktobra je zagorelo v prostorih podružnične šole Vojke Šmuc v Kortah. Požar se je hitro širil iz garderob proti učilnicam, zato je vodstvo šole takoj sprožilo alarm, obvestilo gasilce ter hitro in učinkovito izvedlo evakuacijo učencev, učiteljev in drugega osebja iz osnovne šole na varno lokacijo – na igrišče za osnovno šolo, kjer so jih prešteli in ugotovili, da so vsi na varnem. Gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Korte in poklicni gasilci iz Gasilske brigade Koper, ki so kmalu prihiteli na kraj, so požar takoj lokalizirali in ga kmalu tudi pogasili. S pomočjo dihalne tehnike so gasilci nato pregledali vse šolske prostore in ugotovili, da so bili v

24

času požara prazni. K sreči je bil to le scenarij gasilske vaje, ki jo je v mesecu požarne varnosti organiziralo Prostovoljno gasilsko društvo Korte v sodelovanju z Gasilsko brigado Koper in podružnično šolo v Kortah.

Kaj pa je slovenski zajtrk? ... da ga naredijo v Sloveniji. (Vanja) ... da je zdrav zajtrk. (Renee) ... da bo prišel župan. (Kael) ... da je kruh dober in mleko in med s kmetije. (Andrej) ... to pomeni slovenski med. (Pia) ... da je slovenski med, slovenski kruh in slovensko maslo. (Erika) ... da je mleko zdravo. (Klara)

V drugem delu gasilske vaje so gasilci društva iz Kort učencem prikazali tehniko gašenja požara hitro vnetljivih snovi in tehniko gašenja gozdnih požarov z visokotlačno črpalko. Učenci so bili nad prikazanim navdušeni in so se tudi sami preizkusili v gašenju gozdnih požarov. Poklicna gasilca iz Gasilske brigade Koper sta učencem predstavila tehnično opremo, ki jo imajo v gasilskem tovornem vozilu, namenjenem za tehnično reševanje. Tudi nad predstavitvijo gasilske tehnične opreme so bili učenci navdušeni. Po zaključku vaje smo bili vsi udeleženci vaje vključno z vodstvom šole enotnega mnenja, da je vaja uspela, še posebej zato, ker je bila evakuacija učencev iz šolskih prostorov izredno hitra in učinkovita. Taka je bila tudi intervencija gasilcev. Zlatko Kristančič, tajnik PGD Korte


krajevne skupnosti

December 2012

S krožiščem v Jagodju varnejši vozniki in pešci Direkcija Republike Slovenije za ceste je s postavitvijo montažnega krožišča vendarle prisluhnila pozivom Občine Izola in krajanom Jagodja, ki so opozarjali na nevarno križišče na državni cesti, ki vodi iz Kopra proti Strunjanu, na razcepu za Jagodje. Cilj je, da se v krožišče preuredi tudi obstoječe križišče na poti iz Izole proti Belvederju. Križišče v Jagodju na državni cesti, ki vodi iz Kopra proti Strunjanu, je predstavljalo pereč problem tako za občane in obiskovalce Izole kot tudi za tranzitne voznike, ki se vozijo po državni cesti skozi Izolo. Državna cesta pred križiščem poteka v nepregledni desni krivini v vzponu, na katerem je hitrost sicer omejena, vendar jo po izkušnjah ne spoštuje veliko voznikov. Omenjena ureditev poteka ceste in križišča je bila sicer zgolj začasne narave, zaradi zamika izgradnje hitre ceste proti Luciji pa je obstala kot neke vrste trajna rešitev. Nadalje, cesta tudi grobo deli urbanizirano naselje, saj skozi križišče poteka glavna prometna žila, ki povezuje Jagodje samo in Jagodje z

Izolo. Na tem delu je tudi prehod za pešce prek državne ceste, kjer je zaradi nepreglednosti kljub označitvi prehoda z utripajočimi lučmi prečkanje zelo nevarno, za oslabele in gibalno manj sposobne udeležence v prometu pa skoraj nemogoče. S krožiščem se je tako promet na državni cesti umiril, in kar je najpomembnejše, bistveno se je povečala varnost vključevanja v promet na državno cesto in prek nje s stranskih občinskih cest naselja Jagodje. Varnejše je tudi prečkanje pešcev prek državne ceste; ti so namreč v poletnih mesecih na prehodu za pešce čakali tudi po pol ure in več.

Cilj je, da se v krožišče preuredi tudi obstoječe križišče na poti iz Izole proti Belvederju, s čimer se bo tako za voznike kot za pešce povečala varnost tudi na tem območju Jagodja. »Tudi krajani krajevne skupnosti Jagodje – Dobrava so veseli in hvaležni, da se je dolgoletna želja po varnem prehodu ceste uresničila s postavitvijo krožišča. Tako lahko

Raje preprečimo, kot gasimo Konec oktobra je na Manziolijevem trgu potekala preventivna akcija Raje preprečimo, kot gasimo. Prostovoljno gasilsko društvo Izola in Krajevna skupnost Izola staro mesto sta vajo organizirala v sklopu meseca požarne varnosti z namenom, da bi krajane starega dela Izole in obiskovalce seznanila, kako lahko prispevajo k svoji varnosti. Obiskovalci so se lahko preizkusili v gašenju z ročnim gasilnim aparatom in si ogledali gasilsko vozilo, ki ga izolski gasilci uporabljajo za intervencije v starem mestnem jedru, še najbolj pa jih je pritegnil prikaz, kako v domači kuhinji pogasimo ogenj v gorečem loncu. Pomerili so se lahko tudi v ročni spretnosti pri spajanju gasilskih cevi in za nagrado prejeli ročni gasilni aparat. Na ogled je bila tudi najnovejša pridobitev izolskih gasilcev, to so protipoplavne baraže, s katerimi lahko bistveno omejijo poplavljanje morja. Dogajanje so gasilci zaključili z vajo gašenja gorečega stanovanja, saj so stara mestna jedra, kot je izolsko, zaradi starejših značilnosti gradnje v večji meri izpostavljena nastanku in širjenju požarov.

varno prečkajo cesto iz starega v novo Jagodje,« je iz pogovorov s krajani povedal Maks Filipčič in dodal, da je bilo ravno na tem odseku veliko prometnih nesreč. »Pričakujem, da se bo na isti cesti v bližini uredilo tudi potrebno krožišče iz Simonovega zaliva na Belveder,« še zaključuje predsednik krajevne skupnosti.

Restavracija Jasna ob okrogli obletnici V začetku novembra je okroglo obletnico 30 let delovanja slavnostno obeležila restavracija Jasna, ki jo vrsto let vodi gostinec Veljko Stupar. Kot pravi Maks Filipčič, predsednik KS Jagodje – Dobrava, se je restavracija iz nekdanjega vojaškega skladišča razvila v sodobno restavracijo z osmimi zaposlenimi prav po njegovi zaslugi. Stupar pa z donacijami skrbi tudi za krajane, pomagal je na primer balinarjem, radioamaterjem, moškemu pevskemu zboru Jagodje –Dobrava, za nesebičnost ter razvoj gostinstva v Izoli pa se mu je zahvalil tudi izolski podžupan Branko Simonovič.

25


December 2012

krajevne skupnosti

www.izola.si

Slemenska cesta Jagodje–Šared Na terenu v V teku je projekt, z uresničitvijo katerega bo vzpostavljena pomembna povezava Kortah podeželja z mestom. Izgradnja slemenske ceste Jagodje–Šared skupaj z ureditvijo komunalne infrastrukture znaša 4,5 milijona evrov. Do sedaj je bila narejena projektna dokumentacija, v katero so zajete vse pripombe, opozorila, mnenja in predlogi lastnikov zemljišč, ki so jih občinske službe prejele do danes. Projekt so občinske strokovne službe uskladile z veljavnim občinskim prostorskim podrobnim načrtom in s spremljajočimi prostorskimi akti ter ostalimi projekti, ki se nanjo neposredno navezujejo. Intenzivno se izvajajo

»V sklopu projekta Slemenska cesta Jagodje–Šared bi se izvedla vsa komunalna infrastruktura, vodovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje ter javna razsvetljava in prosti profil ceste (vozišče, bankina ipd.) z vsemi spremljajočimi objekti (podporni zidovi, nasipi ipd). Izvedba projekta je tako bistvenega pomena za nadaljnji razvoj zaledja mesta Izola.« je povedal vodja projekta Miha Krečič. vse aktivnosti, povezane s pridobivanjem zemljišč, saj je v okvirnem terminskem planu cilj pridobiti vsa zemljišča v prvi polovici leta 2013. Naslednji korak je pridobitev gradbenega dovoljenja in javno naročilo za izbiro izvajalca gradbenih del. Tako bi se gradnja slemenske ceste lahko pričela v drugi polovici leta 2013 in se zaključila v roku enega leta, torej v drugi polovici leta 2014.

Novembra se je župan Kolenc skupaj z ekipo iz občinske uprave in predstavniki javnega podjetja Komunala Izola ponovno odpravil na teren, tokrat v krajevno skupnost Korte. Ogledali so si tekoče projekte, ki jih je v tej krajevni skupnosti kar nekaj.

Rekonstrukcija ceste Malija–Nožed

Po večletnem prizadevanju krajanov za ureditev makadamske ceste Malija– Nožed se projekt v skupni vrednosti pol milijona evrov približuje koncu. Dela obsegajo rekonstrukcijo vodovoda po celotni trasi ceste Malija–Nožed v dolžini 690 metrov, Občina pa si bo v sodelovanju s Komunalo Izola do konca leta prizadevala rekonstruirati meteorno in fekalno kanalizacijo ter del javne razsvetljave, posodobiti telekomunikacijsko in del električnega omrežja ter na novo urediti prosti profil ceste vključno z asfaltiranjem ter izvedbo spremljajočih objektov, potrebnih za izvedbo profila ceste.

Kanalizacija Korte

Ureditev kanalizacije Korte v skupni vrednosti dobra 2,1 milijona evrov poteka po projektu in veljavnem terminskem planu. V celoti je zgrajena fekalna in meteorna kanalizacija v samem krajnem delu starega dela vasi kot tudi rekonstrukcija vodovodnega omrežja ter asfaltiranje cestnih površin. Zgrajen je bil krak fekalne kanalizacije od avtobusne postaje pri osnovni šoli Korte do križišča pri zadružnem domu in več kot polovica glavnega obodnega kanala, ki poteka od pokopališča okrog starega dela vasi do črpališča pri zadružnem domu; sicer pa so dela stekla v začetku preteklega meseca.

»Do konca tekočega leta bo skladno s terminskim planom zgrajena več kot polovica celotne investicije in zaključen težavnejši del izvedbe projekta. Zaključek celotne operacije je predviden marca 2013. Trenutno dela potekajo na tistih mestih, ki so ključna, njihovo urejanje pa ob slabih vremenskih pogojih ne bi bilo mogoče,« je povedal vodja projekta Miha Krečič. V preostalem delu vasi se izvajajo prevezava in dezinfekcija vodovoda ter pripravljalna dela za izvedbo preostale meteorne in fekalne kanalizacije ter rekonstrukcija vodovoda, v okviru katere so po predhodnem obvestilu izvajalca gradbenih del predvidene tri zapore cestišč do februarja 2013 in obvozi po začasno urejenih lokalnih poteh.

26

»Med izvajanjem del bo lahko

nekoliko moten dostop do posameznih bivalnih enot, zato se zahvaljujemo za strpnost, ki so jo krajani do sedaj že vzorno pokazali,« je povedal vodja projekta Miha Krečič.


krajevne skupnosti

December 2012

V labirintu nasilja obstaja izhod

23. novembra smo v okviru Mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami tudi v Izoli organizirali dogodek z namenom osveščanja javnosti o tej temi. Postavili smo stojnico z informativnimi in preventivnimi gradivi in bili udeleženkam in udeležencem na voljo za vprašanja in pogovor. Mimoidoči so izvedeli, kam se lahko obrnejo po pomoč v primeru doživljanja ali povzročanja nasilja. Na območju Obalno-kraške regije delujejo programi, kot so Društvo za nenasilno komunikacijo, Enota Koper, Krizni center za žrtve nasilja (enota CSD Piran), Krizni center za otroke in mladostnike Koper (enota CSD Koper) in Regijska varna hiša Kras (program CSD Sežana). Omenjeni programi so pomembna dopolnitev osnovne dejavnosti centrov za socialno delo na področju

preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Ob stojnicah smo izvajali tudi izkustveno delavnico Labirint nasilja, ki je udeleženkam in udeležencem omogočila vpogled v dinamiko nasilja ter dejavnike, ki prispevajo k

njegovemu nastanku in trajanju nasilja nad žensko, ter dejavnike, ki pripomorejo k uspešni razrešitvi. Barbara Kokot, Društvo za nenasilno komunikacijo

Nenasilno vedenje je osebna odločitev

Društvo za nenasilno komunikacijo je nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju socialnovarstvenih storitev. Prek svojih programov osvešča ljudi, kako prepoznati in ustavljati nasilje v medsebojnih odnosih. V Ljubljani je začelo društvo delovati leta 1996, v letu 2009 pa so odprli tudi enoto v Kopru.

Celotno delovanje je usmerjeno k trem osnovnim ciljem: 1. Zmanjševati družbeno toleranco do nasilja. 2. Pomagati žrtvam nasilja. 3. Delati s povzročitelji nasilja, da spremenijo svoje vedenje.

V petnajstih letih dela na področju nasilja so se člani društva usposobili za prepoznavanje in preprečevanje različnih nasilnih vzorcev vedenja. Razvili pa so tudi dobro in dolgoletno sodelovanje s centri za socialno delo, sodišči in policijo. Programi društva so usmerjeni h krepitvi moči žrtev nasilja – nudijo jim individualno in telefonsko svetovalno pomoč, spremstvo in zagovorništvo v primerih nasilja, program namestitve v varne hiše za ženske in otroke žrtve nasilja ter varna stanovanja. V društvu nudijo za otroke z izkušnjo nasilja individualno pomoč v obliki rednih tedenskih druženj. Povzročiteljem nasilja pa ponujajo individualno in telefonsko svetovalno pomoč ter svetovanje prek elektronske pošte. Izvajajo tudi strokovna predava-

nja za starše in zaposlene v vzgojno-izobraževalnih programih na teme nasilje v družini, vrstniško nasilje, mladi in nasilje, spolno nasilje, diskriminacija, nenasilna komunikacija in reševanje konfliktov. »Nenasilno vedenje je osebna odločitev posameznika. Vsak se lahko odloči, da nasilja ne bo uporabljal. Seveda se nasilnega vedenja najlažje naučimo v družbi, ki je do njega tolerantna, zato je pomembno, da skupaj ustvarjamo okolje, ki bo nasilje obsojalo in spodbujalo nenasilne načine reševanja konfliktov,« še pojasnjujejo v Društvu za nenasilno komunikacijo.

KONTAKT: Društvo za nenasilno komunikacijo, www.drustvo-dnk.si Enota Koper, Vojkovo nabrežje 30a, Koper, T: 05 639 31 70, e-naslov: dnk.koper@siol.net

V domu starejših tudi refoškove palačinke

Alberto Pucer, ki je v naših krajih znan po obujanju izvirne istrske kulinarike, je minule dni ponovno obiskal stanovalce izolskega doma starejših, jim predstavil enega svojih receptov ter tako polepšal dan. Tokrat jim je pripravil refoškove palačinke, ki jih je polnil z jabolčno čežano. Oskrbovanci doma so bili nad hrano navdušeni, nato pa so v daljšem klepetu s promotorjem lokalne istrske kuhinje izmenjali veliko zanimivosti. »Ne le, da sem jim povedal svojo zgodbo in jim predal nekaj izkušenj, tudi oni so mene ob tem veliko naučili,« je po srečanju povedal Alberto Pucer. Njihovo zadovoljstvo je najboljše plačilo, je še dodal. Letos je bil to že njegov drugi obisk v tej ustanovi, dogovarja pa se že za naslednje, tako v Izoli kot tudi v Kopru in Piranu. Sicer pa to ni vse, kar so v domu v iztekajočem se letu pripravili za svoje stanovalce. V prazničnem decembru bodo pripravili še vrsto zanimivih dogodkov. 17. decembra jih bodo s pesmijo in plesom obiskali šolarji Osnovne šole Koper, tri dni kasneje bodo gostili piransko folklorno skupino, 27. decembra pa bo še novoletno praznovanje s pevcem in zborovodjem Miranom Zadnikom in njegovim Mešanim pevskim zborom ter Veselimi fanti, ki bodo poskrbeli za novoletni ples.

Moški, ki povzročajo nasilje nad ženskami, se lahko vključijo v program Trening socialnih veščin, v katerem se učijo enakomerne delitve moči v odnosu in prevzemanja odgovornosti za svoja ravnanja. Tudi za mlade fante v starosti med 14. in 18. letom izvajajo soroden program – Skupina za mlade fante, ki povzročajo nasilje.

27


društva in zavodi

December 2012

www.izola.si

Nogomet v Izoli z jasnimi cilji za prihodnost Nogomet ima v Izoli tradicijo vse od leta 1923, ko je bil ustanovljen prvi klub. Tega so sicer leta 1991 potem, ko so igrali slovito evropsko tekmo z portugalsko Benfico pod imenom Belvedur Izola ukinili, tudi zaradi finančne situacije. Toda le nekaj let kasneje, leta 1996 so ustanovili današnji klub, Mladinski nogometni klub Izola, ki je začel s tekmovanji v najnižji ligi. Danes v klubu delujejo vse starostne selekcije, je povedal predsednik MNK Izola Aleš Frančeškin, od najmlajših v nogometnih krožkih po šolah pa vse do mladincev, skupaj je to več kot 220 otrok. K temu je potrebno prišteti še člansko ekipo in vse trenerje, ki v klubu delajo. Seveda jim pomagajo pri tem tudi vaditelji iz drugih športov, predvsem atletike, tu in tam pa svoje izkušnje in dobro voljo doda še kakšen nekdanji nogometaš. Trenerji in ostalo osebje je sicer redno plačano, toda finančni položaj ni lahek, pojasnjuje predsednik. »Vse je zelo povezano,« pravi sogovornik in dodaja, da brez sredstev otrokom ne morejo zagotoviti strokovne

vadbe, a je vseeno bolje, kot da bi ti bili prepuščeni ulici. Težave skušajo sproti reševati, kot na primer položaj na Maliji, kjer ni dovolj otrok za eno selekcijo, zato so starše povabili, da otroke vozijo v Izolo. Še največji problem

je pomanjkanje površin za vadbo, saj je trava na osrednjem igrišču naravna in na njej trenirajo le dvakrat tedensko. Prav tako ne premorejo pravega pomožnega igrišča, vendar je zdaj, ko je končno urejena tudi vsa dokumentacija za stadion, na vrsti prenova igralnih površin. Tako bo omogočen trening več

V preteklosti je v Izoli že zraslo nekaj izjemnih igralcev nogometa in tudi trenutno imajo v svojih vrstah nekaj perspektivnih mladeničev. Predvsem igre treh mladincev redno spremljajo tudi skavti tujih, v glavnem italijanskih klubov, ki pa jih vodstvo vabi tudi na tekme članov. selekcijam vsak dan. Računajo, da bo zahteven projekt izpeljan v drugem delu sezone, pri tem pa je Frančeškin izpostavil prizadevanja župana, ki se mu zato zahvaljuje ter na njegovo pomoč računa tudi v prihodnje.

Zato pa so v klubu lahko zadovoljni z doseženimi rezultati. Starejši dečki igrajo v prvi ligi in so trenutno nekje sredi lestvice, kadetom je za uvrstitev vanjo le malo zmanjkalo, a so na samem vrhu druge lige. Pohvaliti velja tudi selekciji do 10 oziroma 12 let, ki sta med najboljšimi v regiji. Članska vrsta trenutno nastopa v tretji ligi, a načrtujejo še v tej sezon preboj v drugo.

Dolgoročni načrti izolskega kluba so jasni

Dolgoročni načrti vodstva izolskega kluba segajo vse do ponovne možnosti igrati podobno mednarodno tekmo, kot so jo njihovi predhodniki leta 1991 s Portugalci, a je do tam še zelo dolga pot. Najtežje bo prodreti v prvo slovensko ligo, kar je povezano predvsem z denarjem. Sicer pa dobro sodelujejo tudi s koprskim klubom, je poudaril Frančeškin, pri katerem ne gre le za tradicionalno sosedsko rivalstvo. Med sabo si namreč pomagajo, pred kratkim so v Kopru odigrali tudi prijateljsko srečanje, pravi predsednik MNK Izola, rivalstvo pa mora ostati že zaradi pravega športnega duha. Vlado Krivec

Galerija 22: Izola sreča svet

Kulturno društvo Svilena pot je v Ljubljanski ulici odprlo prav poseben prostor, ki so ga poimenovali Galerija 22. Društvo so ustanovile tri Izolanke, ki so s tem želele spodbuditi in vzdrževati kulturno sožitje med različnimi ljudmi v Izoli. Po besedah ene izmed ustanoviteljic, Janje Sever Gombač, je bil cilj odprtja Galerije 22 povezati vse tiste prebivalce mesta, ki so prišli z drugih koncev sveta in se tu ustalili. Prvotni namen je bil širiti razumevanje in strpnost s spoznavanjem drugih kultur in tujcem olajšati vključitev v lokalno skupnost, a se je ideja razrasla in danes članice društva želijo pomagati vsem, ki si tu želijo pridobiti nova znanja in veščine. »Gre predvsem za ročne spretnosti starejših generacij, ki jih obujamo iz pozabe,« je pojasnila Janja Sever Gombač in dodala, da je Galerija 22 zaživela prav na osnovi dogodka Interizola, ki ga vsako leto pripravijo z namenom spodbujanja večkulturnosti. Interizola namreč

28

z besedo, glasbo, oblačili in kulinariko predstavlja narodnosti iz bližnje in daljne okolice, katerih predstavniki živijo v Izoli. Člani društva v galeriji izdelujejo in razstavljajo svoje ročne izdelke ter pripravljajo vrsto zanimivih delavnic. Tako sta že potekali predelovalnica oblačil in šiviljska delavnica, pripravljajo pa še delavnice poslikave tekstila in recikliranja oblačil, izdelovalnice novoletnih daril, igrač in nakita, pa kulinarične delavnice in jezikovne tečaje. V galerijo vabijo vse, ki si želijo ogledati njihove mojstrovine. Vsakemu so pripravljene razkazati izdelke in ga seznaniti s programom delavnic. Tako je vsako torkovo popoldne namenjeno izdelavi odej iz krpic, pri

čemer preizkušajo različne tehnike uporabe starih kosov blaga, ki ležijo po omarah. V društvu Svilena pot si želijo, da bi se Galerija 22 spremenila v družabni prostor, v katerem bi si občani in drugi obiskovalci vzeli čas za ogled razstavljenih izdelkov in tudi sami

pričeli ustvarjati. »Prepričani smo, da lahko s skupnimi močmi naredimo marsikaj lepega in dokažemo, da tudi v teh težkih časih skupaj zmoremo naprej,« nam je ob koncu zaupala Janja Sever Gombač.

Vlado Krivec


izolske posebnosti

December 2012

Argeta: od izrabe viškov do vodilne blagovne znamke v pol stoletja

Pašteta Argeta, ki jo od nastanka izdelujejo v Izoli, letos beleži 55-letnico. Od izdelka, ki je nastal iz odvečnega mesa pri pripravi instantnih juh, kar je ob svojem nastanku dejansko bila, je postala največja blagovna znamka v Evropi na področju mesnih namazov. Da, Argeta je najbolje prodajana pašteta na stari celini, na voljo je v več kot 20 državah, proizvodnja pa bo po napovedih v Drogi Kolinski letos presegla 10.000 ton, kar pomeni, da iz tovarne odpelje en velik tovornjak vlačilec vsak dan. Pred 55 leti, ko so v takratnem obratu Argo v Izoli pričeli z izdelovanjem legendarne instantne Argo juhe, je ob tem ostalo veliko kuhanega kokošjega mesa, s

katerim tehnologi niso vedeli kaj početi, a ga je bilo škoda zavreči. Tako je nastala ideja o pašteti, za izdelavo katere naj bi uporabili ves »višek«, nam je o nastanku priljubljene Argete povedala Katja Glavič, ki v izolski Drogi Kolinski dela kot vodja oddelka za raziskave in razvoj programa Delikatesni namazi. Kakšne posebne pozornosti temu izdelku v takratnem Delamarisu niso posvečali in kokošja pašteta se je nekako prodajala sama od sebe. »Še posebej dobro ji je šlo v jugovzhodnih predelih takratne Jugoslavije, a je nato leta 1991 prišlo do odcepitve Slovenije od skupne države in trgi na jugu so se zaprli,« je povedala Katja Glavič. Nato pa so iz Bosne pričeli prihajati kombiji s prekupčevalci, ki so Argeto želeli plačevati kar z gotovino. Prodaja je skokovito narasla, in od takrat prodaja Argete praktično le še narašča. Še danes je Bosna in Hercegovina, kjer predstavlja Argeta kar 57 odstotkov tržišča namazov, najpomembnejši trg za ta izdelek. Od leta 2006 pa stoji podobna tovarna kot v Izoli tudi v kraju Hadžiči v Bosni in Hercegovini. Katja Glavič šaljivo pojasni, da je tista tovarna kopija izolske. Poleg

bosanskega so najpomembnejši trgi Argete še ostale države nekdanje Jugoslavije, pa še Albanija, Avstrija, Švica in Švedska, kjer zavzema velik tržni delež. »V

»Osnovna receptura se v tem času ni prav nič spremenila, prav tako ne osnovni koraki proizvodnje,« pravi Glavičeva, napredovala je le tehnologija, s prihodom novih vrst paštete pa so dodajali le nove, posodobljene recepture. Kokošja pašteta Argeta, ki je konec petdesetih let prejšnjega stoletja pričela svoj zmagoviti pohod, pa tako že dolgo ni več sama. Danes ji delajo družbo še Argete Junior, Snack, Delight in Exclusive, ki jo v omejeni seriji pošljejo na trg le enkrat in nikoli več; vsakokrat povsem nova in drugačna od drugih Arget se namreč pojavi na trgu novembra in decembra, za okusnejše praznike. Sicer pa so v družbi ponosni na svojo zgodovino in dosedanje dosežke, ki hkrati predstavljajo tudi odgovornost in zavezo za prihodnje poslovanje, je ob nedavni obeležitvi

jubileja povedal Enzo Smrekar, član uprave Droge Kolinske in višji izvršni direktor poslovnega programa Delikatesni namazi. Njihov namen je, da postane Argeta vodilni premium delikatesni namaz v Evropi, prisoten v mesnem, ribjem in zelenjavnem segmentu, s tem pa želijo biti prepoznavni tudi po visoki vrednosti blagovne znamke. Vlado Krivec

Državno preverjanje ekip prve pomoči V oktobru je potekalo že 18. državno preverjanje ekip prve pomoči z vse Slovenije. Na preverjanju, ki sta ga pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje in Rdeči križ Slovenije, je sodelovalo 14 najboljših ekip z vse Slovenije. Med njimi je bila tudi izolska. zadnjem času pa se prodaja veča tudi na novih tržiščih,« pravi Katja Glavič, posebej v Rusiji in Italiji, svojo priložnost pa poskušajo izkoristiti tudi v ZDA, Turčiji in Španiji.

Danes sodi Argeta med tri najbolj prepoznavne blagovne znamke v regiji (po raziskavi neodvisne ustanove Valikon), Droga Kolinska, sicer že dve leti v lasti hrvaške skupine Atlantic Grupa, pa je največji izdelovalec paštete v Evropi. Izolska pašteta je osvojila tudi vrsto mednarodnih nagrad, kot na primer Superior Taste Award ali Euro Effie, obe v letu 2010.

Namen vsakoletnega preverjanja je ugotoviti sposobnost ekip v primeru naravnih ali drugih nesreč. Letošnje preverjanje je potekalo v duhu morebitnega potresa. Ekipe, ki jih je ocenjevala posebna komisija, so imele sedem delovišč, na katerih so se odvijala reševanja ponesrečencev. Ekipa

prve pomoči iz Izole se je tudi letos odlično odrezala. Kljub veliki konkurenci (v Sloveniji deluje 139 ekip prve pomoči) so Izolani dosegli zelo dobro, 8. mesto. Za lep spomin je poskrbel zdaj že nekdanji predsednik republike dr. Danilo Türk, ki se je slikal z našo ekipo. Rdeči križ, OE Izola

29


December 2012

izolske posebnosti

www.izola.si

Kandidat za podjetnika leta v izolskem Anthronu

Izolski podjetnik Jožef Lorbek je bil izbran v finalni izbor kandidatov za podjetnika leta v Sloveniji. To je bil razlog, da smo se odločili spregovoriti o njem in njegovem družinskem podjetju Anthron. Zgodba se resnično bere kot napet roman. Njen pričetek sega v Šaleško dolino, približno na sredino med Velenjem in Šoštanjem. Tam je doma Jožef, ki je kot štipendist tamkajšnjega rudnika najprej študiral montanistiko, to je vedo o rudah in rudarstvu, nato pa še strojništvo. Po diplomi se je zaposlil v Škofji Loki v takratnem podjetju LTH, ki je veljalo za zelo napredno. Tam je v bloku leta 1977 preživel potres, v katerem je z enostavno pripravo z vrvmi rešil družino tako, da jo je spustil kar čez balkon. To mu je šlo dobro, saj je bil ljubiteljski alpinist. Nadaljevalo se je s patentom omenjene priprave, s katero se je Civilna zaščita opremila za reševanje z visokih objektov. Nekaj let kasneje je pričel z jadranjem na deski – tudi morje ga je namreč zelo privlačilo – in nato sta se z ženo odločila za selitev na Obalo. Od takrat živi v Izoli, kjer je tudi začel z izdelovanjem vrvi in opreme predvsem in najprej za jamarje. »Takrat je bilo težko priti do takšne opreme, ker so jo izdelovali le v Franciji, uvoz pa je bil v takratni Jugoslaviji zelo omejen. Imeli smo le svoje znanje in veliko volje, kar je filozofija podjetja, ki je še danes v veljavi,« je povedal Jožef Lorbek. Še danes naredijo sami vse načrte in pripravijo celoten projekt ter sestavijo izdelek iz delov, ki jih prej izdelajo kooperanti. Iz teh začetkov se je z leti razvila lepa dejavnost, v zadnjem času pa se vse bolj preusmerjajo v industrijo, ki je prek delovne zakonodaje vpeljala sisteme varovanja pri delu na višinah. Tako se je trg za njihove izdelke sicer močno razširil, a se je pojavila tudi številna in ostra konkurenca.

S proizvodnjo so začeli v garaži, nato so dobili hišo v tretji fazi v Livadah, zdaj pa imajo v obrtni coni tri prostorne hale. Najnovejši, tretji objekt, je namenjen razvojnemu oddelku in je rezerviran za nove izdelke. Svoje prve izdelke je namenil prijateljem, a ga je kmalu odkril nemški trgovec s plezalno opremo, ki se je sprl s francoskim dobaviteljem in je iskal alternativo – to je bilo leta 1983. Takrat je pričela njegova dejavnost hitro rasti in leta 1989 je registriral podjetje Anthron. Ime mu je odstopil jamarski klub s 100-letno tradicijo. Uspeh podjetja, v katerem je danes 11 zaposlenih, temelji na inovativni vrvni zavori. Ta namreč preprečuje tudi padec v paniki, ker zavre vrv, tudi ko je ročaj povsem stisnjen. »Osnovni material je termično obdelani aluminij, ki ima odlične lastnosti. Po končanem načrtovanju dobi izdelek v roke še oblikovalec, ki pa funkcije ne sme spremeniti,« poudarja Lorbek. V podjetju vse moči usmerjajo

30

v razvoj in več kot 95 odstotkov prodajo na tuje. »Kolektiv je homogen in vzdušje je čudovito,« je ponosen Lorbek, proizvodnja pa nadzorovana s strani nemških institucij. Poleg lastne proizvodnje zastopajo še ameriškega izdelovalca reševalne opreme Ferno. Tudi sektor varovanja delavcev na višinah je

V tem trenutku opravljajo obsežna

testiranja novega izdelka za ameriški in nemški trg. Na slednjem, ki je za Anthron tudi eden najpomembnejših, se je prodaja razširila še na opremljanje državnih organov, kot so policisti, reševalci in vojaki, gasilci pa njegovo opremo uporabljajo tudi v Braziliji. »Kljub kriznim časom nismo zaskrbljeni, vsaj za 10 let vnaprej vidimo jasno sliko,« z zadovoljstvom poudarja izolski podjetnik, čeprav se pomanjkanje denarja pozna, na primer, v zdravstvu, ki zmanjšuje investicije v novo reševalno opremo.

manjši, a je bil tako zelo dober v minulih letih, da jih toliko ne skrbi. Postali pa so dobavitelj varovalne opreme za elektrogospodarstvo, kar pomeni, da so ali bodo vsi stolpi za napeljavo v Sloveniji opremljeni z njihovim sistemom za delo na njih. Poglobili bodo tudi sodelovanje z nemškim partnerjem, ki ima premalo razvojnih in proizvodnih kapacitet, a ima trg. Ves čas skrbijo za izboljšave, je zadovoljen Lorbek, ki trdi, da se inovator rodi. »Lahko se veliko naučiš, napreduješ pri delu v ekipi, a to mora biti v človeku,« je prepričan Lorbek.

Razočaran nad poslovnim okoljem v Sloveniji

Lastnik Anthrona pa je razočaran nad poslovnim okoljem v Sloveniji, ki je za taka podjetja vse prej kot idealno. Država venomer govori o spodbujanju, a dela ravno nasprotno, skrbi Lorbka: »Pravosodje ne deluje, zakonodaja je zaviralna, ni pogojev za tuja vlaganja, davčna politika je katastrofalna, mladi strokovnjaki pa odhajajo na tuje«. Trdi, da smo majhen narod, ki ni samozadosten, poleg tega pa imamo tudi hudo nacionalno težavo, to je zavist. Ta nas strahovito ovira. Pravi, da je bila politika na sejmu Civilne zaščite v Kranju vedno polna besed o odličnih domačih proizvajalcih,

državne inštitucije pa niso od njih dolgo kupile prav nič. Celo v gasilskem vadbenem centru na Igu pri Ljubljani uporabljajo plezalno in varovalno opremo francoskega izdelovalca. V svojem vadbenem centru pa niso uspeli vzpostaviti sodelovanja z njimi. Tudi sodelovanje s slovensko vojsko se je ustavilo po dveh letih. »Skozi zgodovino smo preživeli vse mogoče, zdaj bomo pa sami sebe ugonobili,« je bil za konec kar malo žalosten naš sogovornik Jožef Lorbek, ki mu priznanje vseeno veliko pomeni. Vlado Krivec


strokovnjak svetuje

December 2012

Refoškove palačinke – praznična sladica Alberta Pucerja

Ljubezen Alberta Pucerja do tradicionalne istrske kuhinje je zrasla ob noni, ko je še kot majhen otrok pomagal pri kuhinjskih opravilih. Z leti je to ljubezen do istrske tradicije le še oplemenitil in zdaj že vrsto let zbira ter v javnosti predstavlja izvirne recepte nekdaj množično priljubljenih jedi. S časom se je nabralo veliko snovi in rezultat tega sta med drugim tudi dve zanimivi knjigi. Njegovim kuharskim nasvetom radi prisluhnejo stari in mladi. Alberto Pucer je rade volje pristal, da podeli recept ob bližnjih praznikih tudi z našimi bralci. Odločil se je, da bo prispeval nekaj sladkega. V naših krajih so bile glavna sladica v obdobju božično-novoletnih praznikov vse do Befane (Sveti trije kralji) fritole, pravi Alberto. Gospodinje so jih tik pred božičem pripravljale v velikih količinah, cele brente, saj so morale v družinah s številnimi člani zdržati prek novega leta. Vendar pa so fritole postale že zelo običajne, doda Pucer, in zato predlaga nekaj drugega.

Recept za refoškove palačnike:

• za maso potrebujemo jajca, moko, ščepec soli in nekaj žlic mleka, ki jim dodamo malo refoška • za nadev potrebujemo jabolka, sladkor in cimet • za preliv potrebujemo maslo, krušne drobtine in refošk Sestavine za maso dobro premešamo in v ponvi cvremo na dveh kapljicah oljčnega olja. Jabolka najprej prepražimo, dodamo sladkor in cimet. Ko je čežana dovolj gosta, z njo premažemo palačinke in jih zavijemo. Drobtine prepražimo na maslu, jim dodamo refošk in preliv prelijemo prek palačink. Nato jih ponudimo (ali pa pojemo kar sami …). Zelo enostavna tradicionalna sladica so suhe fige v refošku. V posodi jih prelijemo z vinom, dodamo klinčke, lovorov list in malo cimeta ter pustimo nekaj dni v hladilniku. V tem času figa spusti svoj sladkor, ki skupaj z refoškom naredi poseben sirup oziroma skorajda nekakšen liker, fige pa se omehčajo. Nato jih prerežemo na pol in prelijemo s tem sirupom.

Druga možnost pa so refoškove palačinke, s katerimi je postregel tudi stanovalcem doma starejših v Izoli ob svojem obisku. Refošk namesto mleka v masi da tem palačinkam posebno vijolično barvo, polnijo pa se s čežano iz praženih jabolk.

Vlado Krivec

V veselem decembru bodimo previdni Zadnjemu mesecu v letu pravimo tudi veseli december, ker se v času praznikov poveselimo, velikokrat tudi pretirano sprostimo in tako pozabimo na pravila obnašanja. Na ta način lahko spravimo v nevarnost sebe in druge, zato je prav, da na predpise in pravo mero posebej opozorimo. V pogovoru o tej temi se je komandir Policijske postaje Izola Zvonko Deželak dotaknil zlasti štirih najpomembnejših točk. »Vse to tudi sicer spada v naše redno delo,« je povedal Deželak in dodal, da bo nadzor nad vozniki ter vožnjo pod vplivom alkohola in drugih prepovedanih substanc in nadzor nad ustrezno zimsko opremo ter uporabo pirotehničnih sredstev še bolj poostren, večji nadzor pa izolski policisti decembra obljubljajo tudi na področju kraj in drugih kaznivih dejanj. Ves december bodo policisti izvajali poostren nadzor nad prometom, zato voznikom svetujejo, da ne sedejo za volan pod vplivom alkohola ali drugih opojnih snovi. »Raje izberite druge oblike prevoza, predvsem javne, kot so taksiji ali avtobusi. Z vsakim kozarcem popite alkoholne pijače se namreč podaljšuje reakcijski čas in povečuje možnost napačne presoje. To je še posebej pomembno v zimskem času, ko so vozne razmere slabše kot druge dni v letu. Ceste so velikokrat mokre in spolzke, nedaleč stran od Obale pa lahko hitro naletimo tudi na sneg in led,« opozarja Deželak. »Posebna tema je uporaba pirotehničnih sredstev,« je opozoril komandir, saj je zakon, ki ureja to področje, zelo natančen. Uporaba

Zimske pnevmatike na vseh štirih kolesih so obvezne od 15. novembra dalje, priporočamo pa jih tudi na obalnem območju, kjer sicer zakon njihove uporabe ne predpisuje.

pirotehničnih sredstev (seveda ne vseh, pač pa točno določenih) je dovoljena od 26. decembra do 2. januarja, mladoletniki nad 14. oziroma 16. letom starosti pa lahko uporabljajo le tista najšibkejša. Tudi polnoletni morajo biti previdni z njimi, ne le zaradi glob v višini od 400 do 1200 evrov, pač pa predvsem zaradi resnih poškodb. »Tu gre predvsem za poškodbe vida in sluha ter odtrganine,« je opozoril Deželak. Sicer pa po opažanjih policije uporaba pirotehničnih sredstev v zadnjih letih upada, malo zaradi glob, nekaj pa nedvomno tudi zaradi recesije in manjše kupne moči. Ob zaključku pogovora s komandirjem Deželakom smo se dotaknili še kraj in ropov v prazničnem času. Tudi tega je vse več, zato moramo biti posebej previdni. Če odhajamo od doma za dalj časa, poskrbimo za varnost doma, prosimo sosede, naj tu in tam preverijo naš dom in obvestijo policijo, če opazijo kaj sumljivega. Predvsem pa ne puščajmo na vratih ali poštnih nabiralnikih obvestil o tem,

kdaj se vrnemo. »To je pravo vabilo za nepridiprave,« opozarja Deželak. Tudi zunaj, na javnih prireditvah, kjer je veliko ljudi, moramo biti previdni, predvsem pa imejmo s seboj le tisto, kar najbolj potrebujemo. Ne preveč denarja ali drugih dragocenosti, paziti pa je treba tudi na svoje torbice. »Nepridipravi radi izkoristijo gnečo, posebno pozornost pa je treba nameniti tudi mimo vozečim se kolesom in skuterjem,« je še opozoril komandir ter vsem zaželel lepe in mirne praznike. Vlado Krivec

31


December 2012

dobro je vedeti

www.izola.si

Župani odločno proti plinskim terminalom V začetku decembra so se v Miljah srečali župani in podžupani občin Milje, Koper, Izola, Piran, Buje in Umag, da bi se dogovorili glede nadaljnjih skupnih korakov proti izgradnji plinskih terminalov v Severnem Jadranu. Vsi župani so si bili enotni, da bi izgradnja plinskih terminalov pomenila okoljsko katastrofo in nazadovanje gospodarske rasti občin na tem območju, ki se v zadnjih letih razvija predvsem v smeri turizma in storitvenih dejavnosti. Tako terminal v

Žavljah kot drugi terminal na morju (t. i. off-shore terminal), za katerega v Rimu že pripravljajo potrebne dokumente, bi imela skrajno negativen vpliv na okolje, zdravje in varnost prebivalcev na območju Italije, Slovenije in

Hrvaške. Župani so se dogovorili, da bodo proti načrtovani gradnji uplinjevalnika s strani družbe Gas Natural nastopili skupaj in k iniciativi povabili še sosednje občine. Še v tem tednu bodo pripravili enotno besedilo, ki ga bodo poslali občinskim svetom v potrditev še pred koncem leta, v vmesnem času bodo organizirali srečanje vseh županov nasprotnikov terminala, ki bo predvidoma v Trstu, na isti dan pa bodo vse občine priredile t. i. zeleni dan, ko bodo povabile občane, da izrazijo svojo voljo glede načrtovane izgradnje plinskih terminalov. Izsledke tega dneva bodo občine poslale vladam v Rim, Ljubljano in Zagreb ter Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu.

Poskusno zbiranje odpadkov od vrat do vrat Komunala Izola je v Ilirski in Mladinski ulici v Jagodju s 1. decembrom poskusno vpeljala projekt zbiranja plastične in kovinske embalaže od vrat do vrat. Prednost takega sistema zbiranja odpadkov je ta, da lahko občani odpadke ločujejo že na domu in tako v prihodnje prihranijo z manjšo količino oddanih mešanih komunalnih odpadkov v zelenih zabojnikih. Uporabniki, ki so vključeni v sistem od vrat do vrat, prazno ter stisnjeno plastično in kovinsko embalažo odložijo v namenske zabojnike, ki so opremljeni z elektronskim čipom. Navedeni zabojniki niso podlaga za obračun. Tako se zmanjša količina mešanih komunalnih odpadkov, uporabniki pa zabojnik zanje dostavijo na odjemno mesto v času odvoza, vendar le takrat, ko želijo, da se zabojnik izprazni. Vozilo komunale

pa prek čipa zazna vsako izpraznitev zabojnika mešanih komunalnih odpadkov, ki bo v prihodnje podlaga za obračun. »Uvedba sistema nam bo omogočila, da spremenimo sedanji način zaračunavanja storitev ravnanja z odpadki, ki ne nagrajuje gospodinjstev, ki odpadke vestno ločujejo. Novi način prihodnjega zaračunavanja prinaša pravično porazdelitev ustvarjenih stroškov glede na število odvozov mešanih komunalnih odpadkov

na posamezno gospodinjstvo,« poudarjajo na izolski komunali. Na Komunali predvidevajo, da bodo z uvedbo sistema bistveno zmanjšali količino ostalih odpadkov, za katere bo treba v prihodnje plačevati visoke stroške za odstranitev oziroma odvoz na uničenje. Če se bo potrdila upravičenost poskusnega projekta, bo Komunala nov sistem odjema odpadkov postopoma uvedla na celotnem območju občine Izola.

Naj vas v prihajajočem letu povezujejo lepe misli in iskrene želje, kajti le tako bomo lahko skupaj obogatili življenjski vsakdan. Spoštovane občanke in občani, želimo vam vse dobro ob prihajajočih praznikih in sreče v novem letu 2013. Kolektiv Komunale Izola, d. o. o.

Nell'anno che verrà, possano unirvi pensieri positivi e auguri sinceri, perché solo uniti potremo rendere più ricca la nostra vita di tutti i giorni. Cari cittadine e cittadini, vi auguriamo tutto il meglio per i prossimi giorni festivi e un felice Anno Nuovo 2013. Il personale delľazienda Komunala Isola s.r.l.

32


dobro je vedeti

December 2012

Morski ribič – koristen priročnik

Danilo Torej, član ribiškega društva Oradela, je napisal zanimiv priročnik z naslovom Morski ribič, v katerem poskuša pomagati ribičem začetnikom pri vsem, kar sodi k ribolovu v morju. Na Obalo je Torej prišel v zadnjih letih prejšnjega stoletja, sicer pa je rojen v Vuzenici, kjer se je z ribolovom v sladkih vodah srečal že pri devetih letih. Za ribarjenje ga je navdušil oče, na poletnih počitnicah na morju pa se je preizkusil tudi v morskem ribolovu. Resneje se je z morskim ribolovom pričel ukvarjati leta 1999, ko si je kupil barko, ki je še danes privezana v Piranu. Nato se je včlanil v društvo Oradela, v okviru katerega se je udeležil tudi tekmovanj. Morsko ribarjenje mu je bilo bolj zanimivo kot sladkovodno in po prvih uspehih je prišlo povabilo v državno reprezentanco, s katero je med drugim na svetovnem prvenstvu v Budvi osvojil srebrno odličje. V društvu so bili zaskrbljeni zaradi nezanimanja mladih, saj je bila povprečna starost članov društva prek 40 let. Pričeli so s

Priročnik je izšel v samozaložbi v 300 izvodih in je koristno čtivo za vse, ki se želijo ukvarjati z morskim športnim ribolovom, ne glede na starost ali predhodne izkušnje. tečaji in v ta namen je Danilo Torej s kolegi pripravil enostavno gradivo za teoretični del, ki je predhodnik priročnika Morski ribič. V njem je zajeto vse, od načina lova, opreme, izdelave navez, vab in zajedavcev, pa do spiska rib, ki jih je mogoče loviti v našem morju. Dodal je tudi strupene ribe oziroma strupene dele nekaterih rib ter glavonožce,

Poziv voznikom

Občina Izola poziva voznike k spoštovanju prometnih predpisov, saj občinski redarji še vedno izvajajo meritve hitrosti. Občinski redarji so meritve s samodejno napravo za merjenje hitrosti začeli opravljati v letošnjem septembru. Meritve se izvajajo večkrat mesečno na občinskih cestah pred naselji in v njih na območju občine Izola, predvsem pa na območju šol, šolskih poti, igrišč, vrtcev in na ostalih prometno obremenjenih cestah. V septembru je bilo ob vsaki meritvi zabeleženo povprečno 25 kršitev (1 odstotek vseh izmerjenih vozil), medtem ko je povprečno število kršitev v oktobru kar 39 (2 odstotka vseh izmerjenih vozil). Rastoči trend števila prekrškov se je nadaljeval tudi v začetku novembra, v zadnjem času pa se je število prekrškarjev zmanjšalo, še vedno pa je višje od septembrskega povprečja. Z napovedanimi meritvami hitrosti želi Občina umiriti promet znotraj naselij,

zato voznike poziva, da vozijo v skladu z omejitvami in tako prispevajo k varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok. Hkrati se bodo s spoštovanjem prometnih predpisov ognili tudi globam.

Izmerjena vozila Zaznani prekrški

1500 1000

29.11.2012

23.11.2012

14.11.2012

7.11.2012

26.10.2012

25.10.2012

10.10.2012

9.10.2012

27.9.2012

12.9.2012

500 6.9.2012

Do konca decembra se lahko dohodninski zavezanci odločijo, komu bodo namenili pol odstotka odmerjene dohodnine. Če omenjenega deleža ne namenijo organizaciji po lastni izbiri, bo ostal državi. Kot davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu do donacije namenite do 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh donacij pa ne sme presegati pol odstotka. Seznam društev s sedežem v Izoli, ki so upravičena do donacije, si lahko ogledate v Uradnem listu RS, št. 56/2012 z dne 23. 7. 2012: http://www.uradni-list.si/files/ RS_-2012-056-02394OB~P001-0000.PDF. Davčni

organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra za leto, za katero se odmerja dohodnina. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejme novo zahtevo ali preklic stare. Izpolnjeni obrazec lahko davčni zavezanci pošljejo ali odnesejo na Davčno izpostavo Izola, Plenčičeva ulica 6.

Rdeči križ Izola je tudi letos v okviru svetovnega dneva hrane v oktobru organiziral humanitarno akcijo Drobtinica. Namen akcije je zbiranje denarja za malico in tople obroke za otroke iz socialno ogroženih družin.

2000

3.9.2012

Pol odstotka dohodnine lahko namenite v dobro Izolanov

Drobtinica

2500

0

ob koncu knjižice pa še nasvete o pripravi ulova za prehrano, o sodobnih elektronskih pripomočkih za lov ter razlago izrazov in tujk. Fotografije v knjigi so prispevali tudi drugi, med njimi je avtor posebej izpostavil Vladislava Vukovića in Borisa Bulića.

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

S pomočjo donatorjev, ki so ponudili svoje izdelke, kot sta kruh in razno pecivo, in s pomočjo prostovoljk iz gostinske šole so v društvu v zameno za izdelke na stojnici zbirali denar. »Mimoidoči so pokazali veliko dobrote in razumevanja, za kar se jim tudi zahvaljujemo. Akcija je pokazala, da je med nami veliko

dobrih ljudi, ki razumejo stisko nekaterih v teh težkih časih. Še posebej pa se zahvaljujemo donatorjem za njihovo nesebično pomoč,« pravi Sergio Bergamasco, sekretar Rdečega križa Izola. Zbrali so skoraj 800 evrov, s katerimi bodo učencem iz socialno šibkejših družin omogočili 300 toplih obrokov.

Število izmerjenih vozil in število zaznanih prekrškov

33


December 2012

dobro je vedeti

www.izola.si

Rudi Bučar: vzamem inštrument in grem

Rudi Bučar je pred kratkim izdal novo ploščo, ki ji je dal enostaven naslov Rudi Bučar in Istrabend. Na njej je 12 pesmi, od katerih je večina avtorskih, skupaj s skupino pa jih že promovira po vsej Sloveniji. »Plošča je vsebinski podaljšek prvih dveh izdelkov,« pravi Rudi o svoji novi kreaciji in dodaja, da je razlika le v tem, da so na njej pretežno avtorske skladbe, na prvih dveh ploščah pa večina ljudskih. »To ne pomeni, da mi Istra pomeni manj, ljudski melos bom še vedno gojil,« še poudarja Bučar. Zadnja plošča prinaša sodobne aranžmaje, pop, blues in jazz. Na plošči Rudi ohranja vse tri avtohtone istrske jezike, kar je po njegovem prednost na našem območju. Ne mara namreč nazivov slovenska in hrvaška Istra, ker je vse en prostor. Tudi Milje so v Istri, se pravi, je tudi italijanska Istra, vendar smo ljudje in kultura enaki. Na jugu Istre je isti temperament, loči nas le ta meja – politična, ki bo kmalu

izginila. S ploščo je Rudi želel poudariti ljudsko osnovo, ki pa je oplemenitena z avtorstvom. Ponosen je tudi na zasedbo, ki je z njim posnela ploščo, saj igrajo pravi virtuozi. Enako velja za oba oblikovalca, njegova prijatelja iz Korporacije Procenta. To je njun tretji ovitek za Rudija. Ploščo so posneli pri glasbeni zadrugi Celinka in v studiu v Sodražici pri Tadeju Mikliču. »Želim si nastopati, le inštrument vzamem in grem, saj lahko svojo glasbo zaradi njene ljudskosti igram povsod – v sobi, gledališču, na ulici, v muzejih,« pravi Rudi in dodaja, da lahko enostavno zasedbo postavijo povsod in ne zahteva veliko okorne opreme. »Ploščo promoviramo po slovenskih klubih, bili smo na več kot 30 radijskih postajah, odzivi pa so zelo dobri,« še zaključuje Bučar. Vlado Krivec

Vanja Pegan: Štiri morske milje Štiri morske milje je naslov najnovejše knjige Vanje Pegana, pisatelja, ki živi in dela v Izoli. Gre za zbirko petnajstih kratkih zgodb, ki se pretežno dogajajo v akvatoriju pred Piranom in Izolo. A ne le tam, je dodal avtor, pač pa tudi v Izoli, levji delež zgodb pa v Piranu in njegovi okolici. »O tem našem slovenskem morju ni pisal še nihče, vsaj ne na tak leposloven način. Pisali sicer so, a je bila to več ali manj Dalmacija in podobno,« je povedal Pegan. Pisatelj, tudi sam jadralec, v pričujočih zgodbah razkriva morje iz globin, tako kot ga doživlja sam in ljudje v njegovi bližini. Odgovorov, zakaj je delo dobilo naslov ravno Štiri morske milje, je več, poudarja pisatelj. Najprej je to naslov ene od zgodb, ki je pravzaprav središče celotne knjige. Nato je štiri morske milje razdalja po najkrajši morski poti od Izole, kjer si je ustvaril dom in družino, do točke, kjer je v piranskem pristanišču privezana njegova jadrnica. Naslednji pomemben podatek je, da se s plovnim dovoljenjem svoje barke lahko od obale oddalji največ štiri morske milje. »Tretjič, to je razdalja od obale do točke v piranskem zalivu, kjer se je med neko nevihto zgodil zelo pomemben preobrat v mojem življenju,« je še navedel Pegan, ki

34

se je odločil, da četrti razlog za naslov za zdaj ostane skrivnost. Vanja Pegan živi v Izoli in je pridobil uradni status pisatelja leta 2003. Ta mu omogoča socialno varnost, od pisanja pa ne more živeti, je pojasnil z nasmehom, zato je pisateljevanje bolj popoldanska obrt. Sicer že 18 let poučuje kitaro na glasbeni šoli v Piranu, ampak odkar resno piše, je glasba le še poklic, profesionalno delo. Knjiga Štiri morske milje je na razpolago v knjigarnah in knjižnicah, gre pa za deveto izdano delo. Poleg tega je napisal nekaj otroških knjig, objavlja krajša besedila v revijah Fontana in Revija 2000, izdal je tudi zvočno knjigo Nebo davnega poletja, ki je izšla na štirih zgoščenkah. Vlado Krivec

22. decembra bo Rudi poslušalce navduševal v svoji postojanki, izolskem Moby Dicku.

Občina sofinancira prireditve v letu 2013 Konec novembra je Občina Izola objavila javni razpis za sofinanciranje prireditev v letu 2013, prek katerega bo sofinancirala etnološke, kulturne, športne in zabavne prireditve, namenjene širši javnosti. Prijavitelji lahko vloge oddajo do 4. januarja za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2013; do 8. marca za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. aprila do 30. junija 2013; do 8. junija za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. julija do 30. septembra 2013 in do 7. septembra za prireditve, ki bodo izvedene v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2013. Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 110.000 evrov. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh Občine Izola www.izola.si (pod rubriko Za občana – Razpisi). Občina Izola je sicer v letu 2012 sofinancirala več kot 80 različnih prireditev v skupni vrednosti 194.460 EUR proračunskih sredstev.

Oglašujte v Bobniču Z novim letom bo oglaševanje mogoče tudi v občinskem glasilu, podjetniki s sedežem v Izoli pa bodo lahko oglaševali po ugodnejši ceni. Na 16. redni seji Občinskega sveta Občine Izola v novembru je bil sprejet spremenjeni Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Bobnič - La Crida, v katerem je določeno, da se v glasilu lahko objavljajo oglaševalske vsebine. Podjetniki s sedežem v Izoli bodo lahko z zakupom oglaševalskega prostora v vseh šestih številkah, ki izidejo v enem letu, oglaševali po posebej ugodni ceni. V pripravi je cenik oglaševanja, zainteresirane pa vabimo, da za dodatna pojasnila pokličejo v uredništvo na telefonsko številko 05/66 00 137.


zabava

nagradna križanka

številka 6

Izpolnjeno križanko do 18. januarja pošljite na naslov: Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola s pripisom »Nagradna križanka«. Med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali tri nagrajence, ki jih bomo objavili v prihodnji številki Bobniča - La Crida. Nagrajence bomo obvestili tudi po pošti. Nagrade: 1. nagrada: knjiga Stari izolski statut 2. nagrada: Županovo vino 3. nagrada: majica ali kapa z izolskim grbom

POLDRAG KAMEN, VRSTA BERILA

Čestitamo!

VRSTA UMETNE TALNE OBLOGE

RIMSKI EGIP. BOG PRAVOLJUBEZNI, CESAR, KI SLAVNA ŽIVLJENJA JE UNIČIL CERKVENA IN SONCA JERUZALEM PODOBA

PRAZEN PROSTOR, PRAZNINA

LATINSKI SKLON, KI IZRAŽA IZHODIŠČE OCENA SLOVENSKO IME ZA MESEC OKTOBER NATRIJ SLAVNOST. SPREVOD NA KONJIH AFRIŠKI NARKOTIČNI GRM

SL. ZGODOVINAR (JOSIP)

KOS LAVE

NEMŠKA CESARICA

PESNICA PEROCI

KOSITER

SL. PEVEC (GIANNI) CILJ STRELCEV

DOMAČA VODITELJ ANTIČNA ROMARSKI RUSKE RIMSKA ŽIVAL, KRAJ DEŽELA LJUBLJANA KI DAJE REVOLUCIJE NAD OB ČRNEM (VLADIMIR MLEKO REKO MORJU ILJIČ)

ORIENTALSKA VOTLA IN UTEŽNA MERA

INDIJSKI JEZIK NAJVEČJI KITAJSKI VODITELJ

PROGA, TRAČNICA MILAN ERJAVEC POLITIK KUČAN KOENCIM V VITAMINU B2

ČLOVEK, KI JE NAGNJEN H KRAJI, KRADLJIVEC SL. PEVKA (NECA) GESLO FR. REVOLUCIJE

LUŠKI VLAČILEC

ZAVRAUŽIVALEC ČANJE CIGARETNE OPOJNOSTI MORALNIH NAČEL

GODALNI INŠTRUM.

ČASOPISNA OBJAVA, INSERAT

LUKA V IZRAELU

KRIŽNI ZGIB DVEH GREDI TROPSKA OKRASNA RASTLINA LJUDSTVO V LAOSU

POLDRAG KAMEN

DANSKI BIOKEMIK (HENRIK) VODNI HROŠČ

TROPSKI SADEŽ KRAVJI MLADIČ

POD

IRIDIJ PAS PRI KIMONU

DANSKI OTOK V MALEM BELTU

ELEKTRIČNI VODNIK

MREŽICA PRI TENISU

SLIKARSKI OSNUTEK, SHEMA

Riše: Marjan Motoh

ZAGANJALNA ROČICA PRI STARIH AVTOM. OPERNA PEVKA JERIČPUSAR

VODITELJ DELOVNE BRIGADE

STAROGRŠKO TEKMOVANJE

Nagrajenci oktobrske številke Bobniča - La Crida so: 1. nagrada: knjiga Stari izolski statut prejme ga. Mirela Čeligoj 2. nagrada: Županovo vino prejme g. Iztok Vončina 3. nagrada: majico z izolskim grbom prejme g. Dejan Hočevar

BOBNIČ

SESTAVIL MILKO EMERŠIČ

December 2012

35


e v t i d e r i r p i n o i z a t s e f i r a u n man a J , r be bre, Gennaio DecemD icem Vsak torek v pravljični sobi, 17.00, Mestna knjižnica Izola Pravljična ura

Ogni martedì, ore 17.00, Biblioteca civica di Isola Ora delle fiabe

Vsako soboto, 10.00–11.00, Mestna knjižnica Izola Sobotna vadba joge smeha

Ogni sabato, ore 10.00 - 11.00, Biblioteca civica di Isola Yoga della risata

Od 13. decembra, 18.00, Galerija Alga Razstava narodnih noš

dal 13 dicembre, ore 18.00, Galleria d'arte Alga Mostra di costumi nazionali

13. december–30. december, 19.00, Sončna dvorana 12. Regijska razstava primorskih likovnih ustvarjalcev

13 dicembre - 30 dicembre, ore 19.00, Sala del Sole Mostra regionale degli artisti del Litorale

15. december, 20.00, Manziolijeva palača Koncert zborov: Il canto della nostra gente 13. december–30. december, Glasbena šola Izola 1. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov Insula 2012 16. december, 17.00, Kulturni dom V pričakovanju božiča 18. december, 20.00, Restavracija Moby Dick Degustacijski večer: Pozabljeni okusi Istre 18. december, 17.00, Stara italijanska šola Dragi Božiček 19. december, 17.00, Kulturni dom Plesno popoldne s Plesnim studiem Lai: V iskanju pravljice 19. december, 17.00, Manziolijeva palača Prihaja Božiček

15 dicembre, ore 20.00, Palazzo Manzioli Concerto di cori: Il canto della nostra gente 13 dicembre - 30 dicembre, Scuola di musica di Isola 1o concorso internazionale per giovani musicisti "Insula 2012" 16 dicembre, ore 17.00, Casa di cultura Aspettando Natale 18 dicembre, ore 20.00, Ristorante Moby Dick Serata culinaria: I sapori dimenticati dell’Istria 18 dicembre, ore 17.00, ex scuola italiana Caro Babbo Natale 19 dicembre, ore 17.00, Casa di cultura Pomeriggio di danza con il gruppo di danza 'Plesni studio Lai' 19 dicembre, ore 17.00, Palazzo Manzioli Arriva Babbo Natale

20. december, 20.00, Manziolijeva palača Božični koncert z italijansko renesančno glasbo

20 dicembre, ore 20.00, Palazzo Manzioli Concerto di Natale con canti e musiche natalizie nel Rinascimento italiano

20. december, 20.00, Hotel Delfin Revija pevskih zborov: ŽZP Sinji galeb DU Izola, bistriški zbor Avgust Šuligoj, ljudski pevci

20 dicembre, ore 20.00, Albergo Delfin Concerto di cori: Coro femminile Sinji Galeb Isola, coro Avgust Šuligoj di Ilirska Bistrica, cantanti popolari

21. december, 17.00, Kulturni dom Gledališka predstava: Škratje Dedka Mraza

21 dicembre, ore 17.00, Casa di cultura Spettacolo teatrale: Škratje Dedka Mraza

21. december, 22.00, Moby Dick Koncert: Christmas JazzLessNess

21 dicembre, ore 22.00, Ristorante Moby Dick Christmas JazzLessNess

22. december, 19.00, Kulturni dom Ob dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti: koncert Pihalni orkester Izola & Oto Pestner

22 dicembre, ore 19.00, Casa di cultura Giornata dell’indipendenza: Concerto dell’orchestra di fiati di Isola & Oto Pestner

22. december–24. december, 17.00–20.00, Stara šola Korte Božična tržnica in več prireditev v organizaciji Turističnega društva Šparžin

22 dicembre - 24 dicembre, ore 17.00 - 20.00, Ostello Vecchia Scuola Korte Associazione turistica Šparžin: Mercatino di Natale e altre manifestazioni

25. december–30. december, 17.00, Park Pietro Coppo 25. 12. Duo Pingo, 26. 12. Babica Zima, 27. 12. Dedkov pridnometer, 28. 12. Sam Sebastjan, 29. 12. Palčkov cirkus, 30. 12. Obisk in slovo Dedka Mraza s predstavo Sneguljčica (Kulturni dom)

25 dicembre - 30 dicembre, ore 17.00, Parco Pietro Coppo 25. 12. Duo Pingo, 26.12. Babica Zima (Nonna inverno), 27.12. Dedkov pridnometer, 28.12. Sam Sebastjan, 29.12. Palčkov cirkus (Circo del nano), 30.12. Arrivo di Babbo Natale - spettacolo teatrale: Biancaneve

31. december, 22.00, Lonka Silvestrovanje z ansamblom Los amigos 5. januar, 16.00, Manziolijeva palača La Befana ven de note

31 dicembre, ore 22.00, Campo alle Porte (Lonka) Notte di Capodanno con il gruppo Los Amigos 5 gennaio, ore 16.00, Palazzo Manzioli Incontro - divertimento la Befana ven de note


Bobnič december 2012