OPERATIVNI PROGRAM SLOVENIJA – MADŽARSKA 2007 - 2013
KONCEPT ČEZMEJNE ENERGETSKO UČINKOVITE REGIJE z vizijo in strategijo razvoja v okviru projekta
»Skupno orodje za čezmejno energetsko učinkovito regijo«
Maj 2012
1
Nosilec aktivnosti:
•
Lokalna energetska agencija za Pomurje
Sodelujoči partnerji:
• E-zavod • Pomurski tehnološki park • Energia Ügynökség Közhasznú Nonprofit Kft. Vodja aktivnosti: •
Bojan Vogrinčič, direktor
Sodelujoči: • • • • • • • • •
Bojan Vogrinčič Štefan Žohar Katja Karba Darko Ferčej Saš Erlih Marko Močnik Igor Börc Bibók Roland Henrietta Kovacs
Številka pogodbe projekta: SI-HU-1-2-014
2
1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ENERGO OPTIMUM............................................................... 6 2. UVOD............................................................................................................................ 8 2.1 SPODBUJANJE K UKREPOM UČINKOVITE RABE ENERGIJE .............................................. 9 2.2 SPODBUJANJE K IZKORIŠČANJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE .................................. 10 3. OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA................................................... 11 3.1 REGIJE, PREBIVALSTVO IN STANOVANJA........................................................................ 12 3.1.1 POMURSKA REGIJA................................................................................................. 12 3.1.2 PODRAVSKA REGIJA................................................................................................ 16 3.1.3 ŽELEZNA ŽUPANIJA................................................................................................. 21 3.1.4 ŽUPANIJA ZALA....................................................................................................... 44 3.2 PODNEBJE IN ZAHTEVE EVROPSKE UNIJE ...................................................................... 71 3.3 JAVNE STAVBE V ČEZMEJNI REGIJI................................................................................. 73 4. OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV...................................................................... 74 4.1 TRENUTNO STANJE – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ................................................................. 74 4.2. BIOMASA....................................................................................................................... 75 4.2.1 IZKORIŠČANJE LESNE BIMASE V ČEZMEJNI REGIJI ................................................. 83 4.2.2 POTENCIAL LESNE BIOMASE V ČEZMEJNI REGIJI ................................................... 83 4.3 SONČNA ENERGIJA ........................................................................................................ 85 4.3.1 IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI .......................................... 87 4.3.2 POTENCIAL SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI............................................... 90 4.4 VETRNA ENERGIJA ......................................................................................................... 92 4.4.1 POTENCIAL VETERNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI .............................................. 95 4.5 BIOPLIN.......................................................................................................................... 96 4.5.1 IZKORIŠČANJE BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI.......................................................... 97 4.5.2 POTENCIAL BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI .............................................................. 98 4.6 BIOGORIVA .................................................................................................................. 100 4.7 DEPONIJSKI PLIN.......................................................................................................... 103 4.7.1 POTENCIAL IZKORIŠČANJA DEPONIJSKEGA PLINA V ČEZMEJNI REGIJI ................ 105 4.8 GEOTERMALNA ENERGIJA........................................................................................... 106 4.8.1 GEOTERMALNE VRTINE V ČEZMEJNI REGIJI........................................................ 111 4.8.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA GEOTERMALNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI ......... 118 4.9 VODNA ENERGIJA ....................................................................................................... 118 4.9.1 HIDROELEKTRARNE V ČEZMEJNI REGIJI .............................................................. 120 4.9.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA VODNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI ...................... 122
3
5. PORABA ENERGENTOV..............................................................................................123 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6 5.7
RABA ENERGIJE ZA OGREVANO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO ....................................... 123 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE................................................................................... 126 PORABA ENERGENTOV V PROMETU NA ČEZMEJNI REGIJI .......................................... 129 SKUPEN PREGLED PORABE ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI .................................... 131 ANALIZA EMISIJ V ČEZMEJNI REGIJI............................................................................ 133 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI ........................................................... 139 SMERNICE.................................................................................................................... 141
6 VIZIJA........................................................................................................................146 7 STRATEGIJA CEEA ......................................................................................................147 8 PREDLOG UKREPOV / AKCIJSKI PLAN .........................................................................148 9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................151 10 KAZALO TABEL .........................................................................................................154 11 KAZALO SLIK ............................................................................................................156 11 VIRI IN LITERATURA..................................................................................................157
4
KRATICE IN POJMI CO - ogljikov monoksid CO2 - ogljikov dioksid CK - centralna kurjava CxHy - ogljikovodiki DO - daljinsko ogrevanje DOLB - daljinsko ogrevanje na lesno biomaso EE - električna energija ELKO - ekstra lahko kurilno olje EZ - Energetski zakon GVŽ - glav velike živine HE - hidroelektrarna HU - Madžarska ISD - interna stopnja donosnosti mHE - mala hidroelektrarna MOP - Ministrstvo za okolje in prostor NOx - dušikovi oksidi Nprm - nasuti prostorninski meter (m³) OVE - obnovljivi viri energije PPE - prihranek primarne energije ReNEP - Resolucija o Nacionalnem energetskem programu RNSV - relativna stopnja neto sedanje vrednosti RTP - razdelilna transformatorska postaja SI - Slovenija SO₂ - žveplov dioksid SPTE - soproizvodnja toplote in električne energije SSE - sprejemnik sončne energije SURS - Statistični urad RS TP - transformatorska postaja UNP - utekočinjen naftni plin Ur. l. RS - Uradni list Republike Slovenije URE - učinkovita raba energije ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike AN OVE - Akcijski načrt za obnovljive vire energije ZP - zemeljski plin ČEZMEJNA REGIJA - združeno območje regij Podravja in Pomurja ter županij Zala in Vas
5
1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ENERGO OPTIMUM Projekt Energo Optimum se v letu 2012 zaključuje in predstavlja čezmejno iniciativo čezmejno partnerstvo za doseganje učinkov na področju energetske učinkovitosti regije, katere aktivnosti se bodo po našem prepričanju nadaljevale tudi v prihodnosti. Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru OP SI-HU 2007-2013. V več kot dve letnem obdobju je bila izvedena široka paleta aktivnosti, radi pa bi izpostavili tiste, ki imajo dober odziv med ciljno skupino. LEA Pomurje nastopa v projektu kot vodilni partner s tem, da sodelujejo še trije partnerji, po katerih smo vsebinsko in teritorialno razdelili naloge ter obveznosti. Vsekakor je ena izmed dobro sprejetih aktivnosti med ciljno skupino aplikacija e-hiška (http://www.energo-optimum.eu/e-hiska), s katero si uporabniki lahko na enostaven način izračunajo učinke investicij (zamenjava oken, vrat, namestitev izolacije..). Učinki so prikazani na vzorčni hiši, tako z energetskega kot tudi s finančnega vidika. Razviti smo želeli čim enostavnejšo aplikacijo, da bodo lahko zainteresirani dobili prve in osnovne informacije. Seveda vsem zainteresiranim, nudimo tudi podrobnejšo energetsko svetovanje, tako z vidika preveritve idej kot tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Občani se lahko oglasijo v prostorih našega energetsko svetovalnega centra, vsako sredo med 11 in 14 uro oziroma po predhodnem telefonskem dogovoru; svetovanje je brezplačno. V kolikor internetna povezava na vašem domu ne deluje, se lahko oglasite pri nas, da vam izročimo t.i. e-vizitko projekta, kjer je nameščena tudi e-hiška in boste lahko izračune za investicijo v hišo naredili brez internetne povezave, saj je aplikacija nameščena tudi na e-vizitki. Rdeča nit celotnega projekta je CEEA (crossborder energy efficient area), ki sloni na tem konceptu čezmejne energetsko učinkovite regije, preko pilotnih pristopov reševanja situacije, kot so IR termodiagnosticiranje stavb, analize energetske učinkovitosti v gospodarstvu, prikazu ukrepov na virtualnem modelu stavbe, itd. Vzpostavili smo tudi mobilno razstavo na obravnavano temo projekta in sicer smo v kombiju zagotovili predstavitev in promocijo različnih tehnik / instalacij / vzorcev. Kombi se je premikal po različnih lokacijah, predvsem smo se usmerili v osnovne šole, kjer v okviru različnih aktivnosti (energetskega dneva, naravoslovnega dneva,….) predstavimo projekt, kombi in v njem predstavljene instalacije. Uspeli smo zajeti predstavitev najpogostejših izolativnih sistemov, sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode (ploščati in vakuumski), regulacije ogrevalnih sistemov, prikazan je sistem podrezovanja zidu, ki je zelo pomemben pred namestitvijo izolacije na starejših sistemih. Razstava je podprta z interaktivno predstavitvijo na treh monitorjih, kjer so prikazani predstavitveni filmi / presentacije kot tudi s shematskimi prikazi. Kot zanimivost in na drugi strani tudi pristop k izkoriščanju obnovljivih virov energije je motor kombija predelan na biodizel in olje oljne repice. Tako, da ga je možno voziti (seveda to vključujemo tudi v predstavitev) na dizel, biodizel in olje oljne repice. V projektu je bila izvedena pilotna kampanja »Naredi sam«, ki je bila usmerjena v doseganje ener. učinkovitosti stavbnega pohištva – izvedba ukrepov na javnih stavbah z minimalnimi stroški. Januarja leta 2012 pa smo izvedli mednarodni seminar na temo energetsko trajnostnega razvoja regije.
6
Namen seminarja je bil na eni strani inventarizirati primere ukrepov na različnih nivojih in jih smiselno ter smotrno umestiti v obravnavano okolje, kot na drugi strani predstaviti in predebatirati različne scenarije ukrepov in aktivnosti, ki se jih lahko oz. se jih bomo morali lotiti v prihodnosti za učinkovito doseganje kazalnikov na energetskem področju. Vsekakor smo na seminarju predstavili tudi trenutno dosežene rezultate v okviru projekta Energo optimum, kjer je precej zanimiva energetska slika regije in v okviru tega (po)raba energije. Podrobneje o projektu najdete na www.energo-optimum.eu.
7
2. UVOD Koncept je izdelan v okviru projekta ENERGO OPTIMUM – skupno orodje za čezmejno energetsko učinkovito regijo, ki je financiran iz programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija – Madžarska. Stanje na področju energetske učinkovitosti v čezmejni regiji, je pod razpoložljivim potencialom, kar je ugotovljeno z vzorčnimi analizami. Ocena stanja, ki bi ga območje lahko doseglo in na ta način dosegalo ustrezne kazalnike je velik potencial regije. Cilji, ki izhajajo iz nacionalnih in evropskih strateških dokumentov, so realno dosegljivi in se jih lahko z ustreznimi koraki doseže. Ker gre za regijo, kjer je poraba energije previsoka v vseh sektorjih in se je potrebno lotiti tega problema sistematično in zajeti vse sektorje porabe energije. Priložnost se odražajo v preusmeritvi privarčevanih kapacitet v druge, za regijo koristnejše sfere, predvsem pa na nivoju varovanja okolja in zniževanja emisij TPG. Nameni koncepta čezmejno energetsko učinkovite regije so naslednji: primerjalna analiza Pomurske in Podravske regije iz Slovenije ter županije Zala in Vas iz Madžarske, predstavitev trenutnega izkoriščanja in izrabe obnovljivih virov energije ter situacije na področju učinkovite rabe energije na čezmejnem območju, definicija lokalno najbolj primernih vrst/sistemov izkoriščanja OVE, opredelitev lokacij, ki so primerne za izkoriščanje OVE na čezmejnem območju, ocenitev možnega razvoja URE in OVE na čezmejnem območju kot priročnik za ključne akterje. Odgovornost za vsebino tega koncepta so njegovi avtorji in ne odraža nujno mnenja Evropske skupnosti. Program SI-HU ni odgovoren za nobeno morebitno napako v vsebini tega koncepta. Cilj pričujočega koncepta je s tem pripraviti osnovo za regionalne programske dokumente v prihodnosti in s tem prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno, regionalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je moč iskati tudi na področju lokalne energetike. Govorimo o temeljih izboljšanja energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanju porabe fosilnih goriv in obenem povečanju rabe obnovljivih virov energije. To so tudi temeljne naloge razvitega sveta, kamor tudi nesporno sodimo. Smo v obdobju, ko je črpanje nafte doseglo svoj vrhunec in bodo količine nafte kljub povečanem povpraševanju počasi upadle. Nafte in zemeljskega plina v prihodnjih nekaj desetletij še ne bo zmanjkalo, zaloge premoga pa zadoščajo še za nekaj stoletij. Vendar se pa na globalni ravni kot večji problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bo tudi Slovenija morala zmanjšati energetsko intenzivnost.
8
To je mogoče doseči ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni. Evropska unija si s svojo politiko na tem področju prizadeva biti tudi vodilna globalna sila pri razvoju ukrepov in strategij, ki preprečujejo podnebne spremembe. Slovenija in Madžarska kot državi članici smo zavezani k doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanju energetske učinkovitosti (URE) in povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE). Za dosego teh ciljev evropska komisija uporablja številne programe. V lokalnih skupnostih in na regionalnem območju se širi nabor različnih razvojnih in okoljevarstvenih priložnostih. Tako se morajo regija oziroma regijski organ usposobiti za zaznavanje in kritično presojo teh priložnosti. Eden od temeljnih dokumentov za zaznavo in presojo teh priložnosti v čezmejni regiji bo vsekakor lahko tudi ta koncept čezmejne energetsko učinkovite regije. Paziti moramo, da pred odločitvami, katerim dati prednost, ali URE ali OVE, pretehtamo vse prednosti in pomanjkljivosti. Velja, da bo jutri še kako kmalu, vendar pa se kaže tudi pri OVE držati reka, da ni vse zlato, kar se sveti. Obnovljivi viri energije lahko izpolnijo svojo bit sožitja odnosov med ljudmi in naravo samo na osnovi celovitega regionalnega načrtovanja virov ob upoštevanju varstva narave in okolja. Vedeti namreč moramo, da OVE pomenijo tudi spremembe v rabi prostora in tehnologije. Koncept čezmejne energetsko učinkovite regije obravnavamo kot proces seznanjanja in izobraževanja prebivalcev in regionalnih akterjev o možnostih in okoljski sprejemljivosti energetskih storitev na regionalni ravni ter njihovega vključevanja v njeno oblikovanje in izvajanje. S spremembo navad in ravnanj posameznikov je mogoče privarčevati tudi do 15% energije brez večjih investicijskih vložkov.
2.1 SPODBUJANJE K UKREPOM UČINKOVITE RABE ENERGIJE Povečanje učinkovite rabe energije mora v regiji postati stalen proces v okviru dolgoročne strategije razvoja energetike. Spodbujanje ukrepov URE in izrabe OVE izvajata državi s programi izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud. Na čezmejni ravni moramo aktivno pristopiti k izvajanju programov URE: -
s spodbujanjem informacijsko-promocijskih projektov, s stalnim izobraževanjem in ozaveščanjem porabnikov energije v regiji, s s podbujanjem zasebne oziroma podjetniške iniciative za uvajanje OVE in ukrepe v URE, s spodbujanjem izdelave energetskih pregledov tako v javnih kot zasebnih stavbah in z energetskimi pregledi vseh visoko potratnih stavb in večjih porabnikov, s pripravo in realizacijo ukrepov za URE izhajajoč iz energetskih pregledov, s proučitvijo možnosti za spodbude za izvedbo ukrepov za URE v stavbah ter za povečano izrabo lokalnih OVE,
9
-
s pregledom tehnične dokumentacije na občinski ravni pri izdajanju dovoljenj za obnove kotlarn v javnih stavbah, z ureditvijo izvajanja dimnikarske službe, z vzpodbujanjem individualnih lastnikov za investicije URE s podporo energetskega svetovanja, z energetsko sanacijo stavb, s pogodbenim zagotavljanjem energetskih prihrankov, z aktivnostmi za koriščenje zemeljskega plina, kot ekološko ustreznejšega fosilnega goriva.
2.2 SPODBUJANJE K IZKORIŠČANJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Glede na stališče EU je primerno določiti obvezne nacionalne cilje, skladne z 20 % deležem energije iz obnovljivih virov in 10 % deležem energije iz obnovljivih virov v sektorju prometa v porabi energije Skupnosti do leta 2020. Izhodišča, potenciali OVE in nabori energetskih virov držav članic se razlikujejo. Za Slovenijo je določeno, da mora doseči najmanj 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije do 2020, medtem ko je za Madžarsko določen dvig na 13 %. Proizvodnja toplote iz OVE poleg najmanjših vplivov na okolje, izboljšanja lokalne kakovosti zraka, ter preprečevanja oziroma upočasnjevanja podnebnih sprememb, povečuje tudi zanesljivost oskrbe, pospešuje regionalni razvoj in razvoj podeželja ter ohranja in ustvarja nova delovna mesta. Podobne učinke ima tudi proizvodnja električne energije iz OVE. Na čezmejni ravni so predlagani naslednji ukrepi: -
-
Uvajanje trajnostnih vzdržnih razvojnih programov ze spodbujanje OVE in URE Spodbujanje uporabe sončne energije za pripravo sanitarne vode v gospodinjstvih. Pogoji za uporabo aktivnih sprejemnikov sončne enrgije za pripravo tople sanitarne vode so ugodni. Najenostavnejši so sistemi z naravnim obtokom. Za povprečno štiričlansko družino zadošča sistem s sprejemnikov sončne energije okoli 6 m2 in hranilnikom toplote okoli 300 litrov. Tak sistem nam pokrije do 70% vseh potreb gospodinjstva po topli vodi, kar predstavlja prihranek okoli 300 litrov kurilnega olja na leto na gospodinjstvo. Spodbujanje povečanja izrabe lokalnih OVE predvsem lesne biomase oziroma zamenjave fosilnih goriv z lesno biomaso v gospodinjstvih. Spodbujati zamenjavo zastarelih kotlov na trda goriva v gospodinjstvih s sodobnimi kotli na lesno biomaso. Ozaveščati pravne osebe o možnosti zamenjave energentov fosilnih goriv z ustreznejšemi.
10
3. OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA Ozemlje, ki ga obravnavamo v tem gradivu zajema regije Podravje in Pomurje na slovenski ter županiji Zala in Vas na madžarski strani – v nadaljevanju ČEZMEJNA REGIJA. Skupna površina ČEZMEJNE REGIJE meri 10.630 km², na njej pa prebiva okoli 1.001.199 ljudi. Med večja mesta na tem območju spadajo Maribor (112.642 prebivalcev), Murska Sobota (20.080), Szombathely (79.590), Zalaegerszeg (61.970) ter Nagykanizsa (49.850). Zahvaljujoč strateški lokaciji je ČEZMEJNA REGIJA stičišče štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in s tem pomembno glede na gospodarski in kulturni razvoj območja. Relativno čisto in dobro ohranjeno okolje je osnova k naravi prijaznemu razvoju. V ČEZMEJNI REGIJI so pomembne gospodarske dejavnosti industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, proizvodna in storitvena obrt in še mnoge druge. Občine/okraji na tem območju imajo razvito intelektualno infrastrukturo kot je osnovno šolstvo, otroško varstvo, šport, zdravstvo ter sociala in materialno infrastrukturo kot so ceste, železnica, telekomunikacije, elektrika in vodovodno omrežje. Slika 1: Obravnavano območje projekta Energo Optimum – ČEZMEJNA REGIJA
www.si-hu.eu
11
Tabela 1: Število prebivalcev, površina regij ter gostota prebivalstva v ČEZMEJNI REGIJI
REGIJA
2
ŠTEVILO PREBIVALCEV REGIJE
POVRŠINA (km )
2
GOSTOTA PREBIVALSTVA (osebe/km )
POMURJE
120.875
1.337,3
90,39
PODRAVJE
337.119
2.173
155,14
ZALA
287 043
3.784,01
75,86
VAS
257 688
3.336,1
77,24
TOTAL
1.002.725
10.630,41
99,66
Tabela 2: Stanovanja in površine stanovanj v ČEZMEJNI REGIJI SKUPAJ
REGIJA
2
POVPREČNA POVRŠINA STANOVANJ (m ) 2
STANOVANJA
POVRŠINA (m )
POMURJE
45.871
3.837.966
87,3
PODRAVJE
137.148
10.117.296
74,4
ZALA
50.411
4.098.414
81,3
VAS
41.316
3.495.333
84,6
TOTAL
274.749
21.549.010
81,9
3.1 REGIJE, PREBIVALSTVO IN STANOVANJA 3.1.1 POMURSKA REGIJA Pomurje je regija na SV Slovenije z osrednjim vodotokom reko Muro in meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Relativno omejeno ozemlje je veliko 1.337 km2 (6,6% od celotnega ozemlja Slovenije) ima okoli 119.349 prebivalcev, ki predstavljajo okoli 6,3 % vsega prebivalstva Slovenije. Regija je ena od 12 statističnih regij v Sloveniji. Pomurje ima 27 občin in nima regionalne vlade, ampak Regionalni razvojni svet, ki sprejema prioritete, programe in ukrepe za razvoj. Med regionalnimi akterji se dosega konsenz in usklajujejo razvojna predvidevanja in naloge države, regije in občin na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja.
12
Murska Sobota (19.334 prebivalcev, 11. največje mesto v Sloveniji) je največje in osrednje mesto v regiji. Oddaljeno je cca. 60 km od Maribora, 190 km od glavnega mesta Ljubljana in 90 km od Gradca v Avstriji. Zahvaljujoč strateški lokaciji je Pomurje čezmejna regija štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in s tem pomembno glede na gospodarski in kulturni razvoj regije. Geo-strateška lega regije in vpetost v duhovno-energetski sistem Slovenije in Evrope poudarja naraščajoč pomen Pomurja. Relativno čisto in dobro ohranjeno okolje je osnova k naravi prijaznemu razvoju. V regiji so pomembne gospodarske dejavnosti industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, proizvodna in storitvena obrt in še mnoge druge. Občine Pomurja imajo razvito intelektualno infrastrukturo kot je osnovno šolstvo, otroško varstvo, šport, zdravstvo ter sociala in materialno infrastrukturo kot so ceste, železnica, telekomunikacije, elektrika in vodovodno omrežje. V spodnji tabeli imamo prikazano skupno število stanovanj v zasebni lasti fizičnih oseb in lasti javnega sektorja po površini, kakor tudi povprečno površino stanovanj v m2 v 27 občinah Pomurja. Tako ugotovimo, da je v Pomurju 45.871 stanovanj, kar predstavlja le 5,9 % vseh stanovanj v Sloveniji. Največ stanovanj kakor tudi prebivalcev je v Mestni občini Murska Sobota. Tabela 3: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Pomurja OBČINA
2
2
ŠTEVILO PREBIVALCEV
POVRŠINA (km )
STANOVANJSKE POVRŠINE (m /osebo)
Apače
3.624
54
32,11
Beltinci
8.349
62,2
30,61
Cankova
1.897
30,6
30,85
Črenšovci
4.174
33,7
29,92
Dobrovnik/Dobronak
1.321
31,1
35,09
Gornja Radgona
8.571
74,1
30,31
Gornji Petrovci
2.175
66,8
36,08
Grad
2.253
37,4
32,47
Hodoš/Hodos
312
18,1
32,72
Kobilje
610
19,7
36,4
Križevci
3.759
46,2
28,75
Kuzma
1.608
22,9
30,14
Lendava/Lendva
11.088
123
36,51
Ljutomer
11.812
107,2
29,6
5.994
144,5
35,41
19.334
64,4
30,73
1.703
6,9
37,04
Moravske Toplice Murska Sobota Odranci
13
Puconci
6.119
107,7
32,85
Radenci
5.270
34,1
33,74
Razkrižje
1.352
9,8
29,29
Rogašovci
3.238
40,1
28,88
Sveti Jurij
2.906
51,3
30,94
Šalovci
1.585
58,2
31,77
Tišina
4.149
38,8
29,62
Turnišče
3.388
23,8
30,54
Velika Polana
1.460
18,7
35,21
Veržej
1.298
12
31,1
119.349
1.337,3
32,17
SKUPAJ
Vir: Statistični urad RS, 2010.
Tabela 4: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občinah Pomurja
LASTNIŠTVO STANOVANJA
SKUPAJ
Povprečna površina stanovanja (m2)
OBČINA Zasebna last fizičnih oseb
Last javnega sektorja
Stanovanja
Površina (m2)
1
-
-
-
-
-
-
-
Beltinci
2.687
252.725
2.665
250.964
17
1.454
94,1
685
63.775
z
z
z
z
93,1
1.423
122.061
1.401
121.126
22
935
85,8
546
45.862
533
44.961
z
z
84,0
4.714
376.268
4.338
356.131
332
17.704
79,8
Gornji Petrovci
970
79.996
935
77.933
28
1.572
82,5
Grad
858
74.745
842
73.667
z
z
87,1
Hodoš/Hodos
139
11.648
139
11.648
-
-
83,8
Kobilje
273
20.746
262
20.091
z
z
76,0
1.212
105.310
1.160
102.326
34
1.937
86,9
574
50.731
566
50.308
z
z
88,4
Lendava/Lendva
5.420
407.118
5.115
391.304
287
14.748
75,1
Ljutomer
4.550
346.918
4.240
331.448
264
13.042
76,2
Moravske Toplice
2.669
217.825
2.651
216.618
11
616
81,6
Murska Sobota
7.470
616.961
6.730
579.116
571
28.846
82,6
Odranci
478
59.962
z
z
-
-
125,4
Puconci
2.336
206.359
2.300
203.706
21
1.534
88,3
Radenci
2.078
177.615
1.922
169.113
101
5.873
85,5
442
35.593
z
z
z
z
80,5
1.131
98.174
1.113
97.094
z
z
86,8
Apače
Cankova Črenšovci Dobrovnik/Dobronak Gornja Radgona
Križevci Kuzma
Razkrižje Rogašovci 1
Površina (m2)
Stanovanja
Občina Apače je ob zadnejm popisu spadala pod Občino Gornja Radgona!
14
Površina (m2)
Stanovanja
Sveti Jurij
1.189
89.210
1.153
87.157
29
1.597
75,0
736
54.575
721
53.603
z
z
74,2
Tišina
1.302
124.089
1.280
122.825
z
z
95,3
Turnišče
1.041
104.523
1.023
103.150
z
z
100,4
Velika Polana
490
53.196
483
52.768
7
428
108,6
Veržej
458
41.981
443
40.824
10
756
91,7
45.871
3.837966
42.015
3.557.881
1734
91.042
87,3
Šalovci
SKUPAJ
Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.
Tabela 5: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja Družinska gospodinjstva po številu članov OBČINA
Beltinci Cankova Črenšovci Dobrovnik/Dobronak Gornja Radgona Gornji Petrovci Grad Hodoš/Hodos Kobilje Križevci Kuzma Lendava/Lendva Ljutomer Moravske Toplice Murska Sobota Odranci Puconci Radenci Razkrižje Rogašovci Sveti Jurij Šalovci Tišina Turnišče Velika Polana Veržej SKUPAJ Pomurje
Povprečna velikost gospodinjstva
enočlanska
veččlanska
684.847 146.950 141.789 157.573 49.295 26.586 149.757
12.897
2,8
SKUPAJ
SLOVENIJA
Nedružinska Gospodinjstva
2 člana
3
4
5
6+
2.510 598 1.223 467 4.301 725 708 104 195 1.098 477 4.080 3.906 1.965 6.974 418 1.896 1.745 413 988 879 565 1.234 974 456
429 107 220 104 934 137 124 23 38 231 78 976 821 376 1.654 51 333 360 72 164 158 101 211 163 67
532 109 211 75 971 133 127 12 36 219 78 887 808 377 1.624 62 384 396 94 194 140 101 264 166 92
630 112 297 107 972 110 139 16 40 255 99 868 919 427 1.609 99 417 389 93 215 189 69 322 263 99
289 87 148 35 306 88 78 15 13 110 60 231 322 200 424 71 225 165 43 141 108 69 151 130 66
208 83 125 21 182 71 87 16 15 77 74 108 208 171 233 81 201 95 14 109 94 61 113 113 43
368 86 198 117 866 169 134 19 48 185 81 947 764 371 1.337 49 292 314 91 140 162 144 147 119 80
54 14 24 8 70 17 19 3 5 21 7 63 64 43 93 5 44 26 6 25 28 20 26 20 9
3,3 3,5 3,3 2,8 2,9 3,1 3,3 3,4 2,9 3,1 3,5 2,7 3,0 3,1 2,8 3,9 3,3 3,0 2,9 3,4 3,3 3,0 3,4 3,5 3,3
431
93
89
109
29
31
69
11
3,1
3.604
2.634
39.330
8.025
8.181
8.864
7.297
Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.
15
725
3,2
Na podlagi zgornje tabele je razvidno, da je v Pomurju 39.330 gospodinjstev, kar je le 5,74 % vseh gospodinjstev v Sloveniji. Največ med temi je zastopajo 4-članske družine in sicer številčno 8.864, najmanj pa 6 in veččlanske družine in sicer le 2.634. 3.1.2 PODRAVSKA REGIJA Podravska regija z 2,170 km2 obsega dobro desetino (10,7%) slovenskega ozemlja in je po velikosti na petem mestu med slovenskimi regijami. Regija leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Koroško in Savinjsko regijo, na vzhodu pa na Pomursko. Na severu meji na sosednjo državo Avstrijo, na jugu pa na Hrvaško. Podravsko regijo naravnogeografsko zaznamujejo gričevje na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje od reki Dravi. Vodno bogastvo izkorišča regija za pridobivanje električne energije (veriga HE na Dravi), plodno zemljo pa za kmetijsko dejavnost, saj ima največje površine kmetijskih zemljišč v uporabi v vsej Sloveniji (83 000 ha). Regija je na drugem mestu po prispevku k slovenskemu BDP, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti ustvarijo storitvene dejavnosti. 51,6 % vseh prebivalcev, starih 15 let ali več, je dejansko tudi delovno aktivnih, kar je najmanj v državi. Delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest (prostih in zasedenih) je med višjimi v državi. Sodi med regije s pozitivnim selitvenim prirastom, vendar večji negativni naravni prirast na drugi strani vpliva na upadanje števila prebivalcev. Statistična regija Podravje obsega 41 občin, v katerih je konec decembra 2004 živelo 319.186 prebivalcev (16 % vsega slovenskega prebivalstva). Po gostoti naseljenosti z 147,1 prebivalci na km2 je na tretjem mestu v Sloveniji. Največja po površini je občina Slovenska Bistrica, medtem ko ima največje število in gostoto prebivalcev je Mestna občina Maribor. Najmanjša po površini je občina Miklavž na Dravskem polju, najmanj gosto naseljena je občina Žetale, najmanj prebivalcev pa ima občina Trnovska vas. Povprečna gostota naseljenosti v občinah na območju Podravje je skoraj 8% večja od povprečne gostote poseljenosti v Sloveniji. V obdobju od leta 1981 do prve polovice leta 2004 je podravska regija, poleg pomurske, zabeležila največji padec mladega prebivalstva (starega do 14 let). V strukturi prebivalstva po starostnih skupinah se znižuje delež mladega, povečuje pa delež starejšega prebivalstva. Posledica takšnih demografskih gibanj je nadpovprečni indeks staranja prebivalstva. V Podravju se je prebivalstvo staralo hitreje kot v povprečju v Sloveniji (v obdobju 2000 do 2004 je indeks staranja prebivalstva narasel iz 96,6 na 113 in presega slovensko povprečje za skoraj osem odstotnih točk). V občinah Hajdina, Hoče-Slivnica, Kidričevo, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Starše in Žetale je bil indeks staranja prebivalstva višji od indeksa staranja prebivalstva v Sloveniji. Še posebej zaskrbljujoč je bil v letu 2004 indeks staranja prebivalstva v Mestni občini Maribor, kjer je znašal kar 148,1. Demografski trendi v Podravju se ne razlikujejo bistveno od trendov v Sloveniji, katerih glavna značilnost je nizka rodnost in nizka nataliteta.
16
Slika 2: Zemljevid Podravske regije z občinami
Tabela 6: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Podravja OBČINA
POVRŠINA 2 (km )
ŠTEVILO PREBIVALCEV
STANOVANJSKE POVRŠINE 2 (m /osebo)
Benedikt
2.354
24
32,86
Cerkvenjak
2.037
25
35,53
Cirkulane
2.296
32
36,40
Destrnik
2.691
34
30,72
Dornava
2.945
28
27,31
Duplek
6.580
40
31,25
Gorišnica
3.991
29
28,91
Hajdina
3.738
22
30,51
10.794
54
32,93
Juršinci
2.331
36
31,46
Kidričevo
6.670
72
30,80
Kungota
4.713
49
33,48
Lenart
7.910
62
31,70
Lovrenc na Pohorju
3.123
84
28,51
Majšperk
4.113
73
29,73
Makole
2.080
37
28,93
Maribor
112.642
148
31,47
3.974
30
30,54
Hoče-Slivnica
Markovci
17
Miklavž na Drav. Polju
20.273
13
10,35
3.937
33
26,96
Ormož
12.638
142
33,49
Pesnica
7.562
76
31,22
Podlehnik
1.884
46
35,00
Poljčane
4.548
38
28,15
23.741
67
30,99
Rače-Fram
6.594
51
33,89
Ruše
7.333
61
30,96
Selnica ob Dravi
4.564
65
30,00
Slovenska Bistrica
24.586
260
31,86
Središče ob Dravi
2.151
33
34,10
Starše
4.108
34
27,99
Sv. Ana
2.348
37
29,64
Sv. Trojica v Sl. Goricah
2.225
26
30,92
Sv. Andraž v Sl. Goricah
1.210
18
29,78
Sv. Jurij v Sl. Goricah
2.133
31
29,03
Sv. Tomaž
2.110
38
31,26
Šentilj
8.423
65
28,46
Trnovska vas
1.311
23
28,01
Videm
5.592
80
31,13
Zavrč
1.529
19
35,23
Žetale
1.337
38
25,84
Oplotnica
Ptuj
SKUPAJ
337.119
2.173
30,01
Vir: Statistični urad, 2010.
Tabela 7: Stanovanja in površine stanovanj v podravski regiji SKUPAJ OBČINA 2
POVPREČNA POVRŠINA STANOVANJA 2 (m )
STANOVANJA
POVRŠINA (m )
Benedikt
94 9
77.343
87
Cerkvenjak
87 9
72.376
83
1. 39 3
83.580
60
Destrnik
99 9
82.668
83
Dornava
1. 00 2
80.442
82
Duplek
2. 57 5
205.656
82
Gorišnica
1. 42 0
115.374
82
Hajdina
1. 38 6
114.042
83
Cirkulane
18
Hoče-Slivnica
4. 27 3
355.404
84
Juršinci
1. 03 7
73.343
71
Kidričevo
2. 48 7
205.425
83
Kungota
1. 97 8
157.768
82
Lenart
3. 00 9
250.750
85
Lovrenc na Pohorju
1. 26 1
89.034
71
Majšperk
1. 77 8
122.268
69
Makole
95 8
60.165
63
Maribor
52 .4 37
3.545.044
68
Markovci
1. 37 5
121.369
89
Miklavž na Drav. polju
2. 48 9
209.840
86
Oplotnica
1. 44 0
106.125
75
Ormož
5. 61 2
423.244
76
Pesnica
2. 87 7
236.052
83
Podlehnik
1. 08 4
65.941
61
Poljčane
1. 78 0
128.016
72
Ptuj
9. 59 7
735.735
77
Rače-Fram
2. 70 9
223.440
84
Ruše
3. 18 8
227.030
73
Selnica ob Dravi
1. 75 3
136.907
79
Slovenska Bistrica
9. 99 8
783.360
80
Središče ob Dravi
80 5
73.346
91
1. 55 4
114.975
75
Sv. Ana
78 9
69.598
89
Sv. Trojica v Sl. goricah
77 4
68.797
89
Sv. Andraž v Sl. goricah
42 2
36.034
86
Sv. Jurij v Sl. goricah
73 5
61.920
86
Sv. Tomaž
86 6
65.968
67
3. 14 3
239.701
77
43 5
36.720
85
2. 53 2
174.087
69
Zavrč
85 9
53.865
63
Žetale
51 1
34.544
68
Starše
Šentilj Trnovska vas Videm
SKUPAJ
137.148 Vir: STAT (2009)
19
10.117.296
74,37
Tabela 8: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja
Družinska gospodinjstva po številu članov OBČINA
Nedružinska gospodinjstva
SKUPAJ 2 člana
3
4
5
6+
enočlanska
veččlanska
Povprečn a velikost gospodin jstva
Benedikt
792
158
154
157
64
72
187
23
3
Cerkvenjak
688
142
123
123
71
56
173
30
3
Cirkulane
969
231
162
125
55
31
365
37
2,4
Destrnik
1.012
246
217
159
63
43
284
20
2,6
Dornava
977
225
195
185
67
42
263
30
2,7
Duplek
2.609
724
590
410
150
63
672
57
2,6
Gorišnica
1.413
316
283
294
98
63
359
32
2,8
Hajdina
1.556
421
306
233
74
30
492
39
2,4
Hoče-Slivnica
4.469
1.253
913
638
177
122
1366
89
2,4
840
176
177
156
67
44
220
24
2,8
Kidričevo
2.649
691
494
464
137
61
802
61
2,5
Kungota
1.804
513
391
280
117
69
434
56
2,7
Lenart
2.762
695
554
517
183
121
692
68
2,7
Lovrenc na Pohorju
1.345
377
270
190
43
20
445
24
2,3
Majšperk
1.647
437
313
247
85
46
519
39
2,5
Makole
830
207
160
121
52
27
263
25
2,5
Maribor
50.553
13.714
8.707
5.159
1486
771
20716
1382
2,1
Markovci
1.458
330
250
296
112
67
403
27
2,7
Miklavž na Drav. polju
2.542
751
549
402
97
53
690
52
2,5
Oplotnica
1.473
335
269
265
111
70
423
24
2,7
Ormož
4.924
1.275
962
778
268
176
1465
140
2,5
Pesnica
2.825
752
560
444
176
123
770
71
2,6
774
175
129
107
53
28
282
18
2,5
Poljčane
1.737
461
302
285
87
50
552
39
2,5
Ptuj
9.987
2.807
1.945
1.303
398
197
3337
273
2,3
Rače-Fram
2.911
885
558
420
101
46
901
48
2,3
Ruše
2.606
747
481
394
103
44
1091
62
2,3
Selnica ob Dravi
1.898
541
388
278
75
35
581
43
2,4
Slovenska Bistrica
9.675
2.390
1.895
1.634
594
321
2841
217
2,6
Središče ob Dravi
869
215
159
127
52
25
291
19
2,5
1.615
428
345
267
92
49
434
42
2,6
Sv. Ana
748
159
132
171
63
65
158
37
3,1
Sv. Trojica v Sl. Goricah
728
143
134
156
70
41
184
13
2,9
Juršinci
Podlehnik
Starše
20
Sv. Andraž v Sl. Goricah
428
87
79
86
37
25
114
15
2,9
Sv. Jurij v Sl. Goricah
665
145
118
140
69
60
133
12
3,1
Sv. Tomaž
778
165
154
131
54
42
232
16
2,7
3.196
815
750
523
178
112
818
101
2,6
452
109
81
78
42
36
106
18
2,9
2.274
564
450
390
101
55
714
57
2,5
Zavrč
730
142
111
100
28
19
330
23
2,2
Žetale
481
115
88
73
39
33
133
12
2,8
132.689
35.062
2490 1
18.31 0
5994
3453
Šentilj Trnovska vas Videm
SKUPAJ
44981
3415
2,54
Vir: STAT (2010)
3.1.3 ŽELEZNA ŽUPANIJA Splošni podatki: Površina županije: 3.336 km² Število prebivalcev: 257.688 (2010) Upravno središče: Szombathely (79.590 prebivalcev, 2010) Mikro regije: Celldömölk, Csepreg, Körmend, Kőszeg, Őriszentpéter, Sárvár, Szentgotthárd, Szombathely, Vasvár Število občin v regiji: 216 Železna Županija se nahaja na zahodnem delu prekodonavske regije ter meji na Avstrijo in Slovenijo. Njegova največja razdalja od zahoda do vzhoda je prb. 90 km, od severa do juga pa prb. 80 km. Kljub svojemu relativno majhnemu prostoru (3.336 km²), krajevne in naravne značilnosti kažejo na visoko stopnjo raznolikosti. Po povšine je tretja najmanjša županija po županijah Nógrád in Komárom-Esztergom. Za železno županijo so značile majhne vasice. Leta 2010 je županijo sestavljalo 2016 občin. Ta številka pomeni le 6,9 % števila občin v državi ter 33,3 % števila občin v regiji. Posebnost pri poselitveni strukturi je dejstvo, da je v 132-ih občinah od skupaj 216 (61 %) skupaj 216 občin v 132-ih manj kot 500 prebivalcev. Posebnost poselitvene strukture županije lahko najbolje opišemo z dejstvom, da je v 132 občinah od skupno 216, tj. v 61% celotnega števila naselij, prebivalstva manj kot 500 ljudi. Rezultat precej razdrobljene strukture občin v županiji in visoke gostote naselij je veliko število občin na 100 km² (6,5 / 100 km²), ki je skoraj dvakratnik državnega povprečja (3,4 / 100 km²). Skoraj 60,2 % prebivalstva živi v mestih, kar je 7 % manj od madžarskega povprečja. Nobena od 11-ih mestnih občin ne doseže ravni 100 tisoče prebivalcev. Le Szombathely presega mejo 50.000 (79.590 oseb v letu 2010), še 4 mesta pa presegajo mejo 10.000 (Sárvár, Kőszeg, Körmend, Celldömölk). S svojimi 8.839 prebivalci je mesto Szentgotthárd nekoliko manjši. Prebivalstvo mest Vasvár, Csepreg, Vép, Répcelak in Őriszentpéter pa je manjše od 5.000. Večina občin se nahaja v mikro-regiji Szombathely (40), 15 občin pa v
21
mikro-regiji Monošter – Kőszeg. Med mikro-regijami ni bistvenih razlik. Za mikro-regijo Sárvár je značilna manjša gostota naselij, medtem ko je v miko-regiji Csepreg nadpovprečno število naselij. Tabela 9: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v Železni županiji
OBČINA
2
2
ŠTEVILO PREBIVALCEV
POVŠINA (km )
79.590
97,50
816,31
3.442
20,86
165,00
10.823
52,39
206,59
Csepreg
3.470
49,54
70,04
Körmend
11 799
52,79
223,51
Kőszeg
12.077
54,66
220,95
Őriszentpéter
1.160
33,56
34,56
Répcelak
2.371
13,82
171,56
Szombathely Bük Celldömölk
Sárvár
GOSTOTA PREBIVALSTVA (osebe/km )
14.717
64,65
227,64
Szentgotthárd
8.839
67,73
130,50
Vasvár
4.222
55,1
76,62
Vép
3.349
32,89
101,82
Acsád
662
14,34
46,16
Alsószölnök
373
10,02
37,23
Alsóújlak
572
21,02
27,21
Andrásfa
268
8,23
32,56
Apátistvánfalva
356
12,86
27,68
Bajánsenye
475
21,85
21,74
1.212
12,12
100,00
Bejcgyertyános
457
31,43
14,54
Bérbaltavár
478
25,67
18,62
Boba
800
10,95
73,06
Borgáta
155
6,21
24,96
Bozzai
324
4,43
73,14
Bozsok
326
20,91
15,59
Bő
632
10,65
59,34
Bögöt
380
4,99
76,15
Bögöte
294
20,74
14,18
Bucsu
593
16,54
35,85
Cák
294
6,48
45,37
Chernelházadamonya
197
7,85
25,10
1.745
26,61
65,58
Csánig
377
8,19
46,03
Csehi
259
9,34
27,73
Balogunyom
Csákánydoroszló
22
Csehimindszent
334
15,43
21,65
Csempeszkopács
306
5,4
56,67
Csénye
728
19,12
38,08
Csipkerek
327
13,13
24,90
Csönge
382
25,27
15,12
Csörötnek
828
20,53
40,33
95
4,59
20,70
Dozmat
231
8,54
27,05
Döbörhegy
158
11,75
13,45
78
4,4
17,73
Duka
224
15,24
14,70
Egervölgy
343
8,86
38,71
Daraboshegy
Döröske
Egyházashetye
324
13,2
24,55
Egyházashollós
545
19,04
28,62
Egyházasrádóc
1.279
24,79
51,59
Felsőcsatár
479
17,9
26,76
Felsőjánosfa
178
3,06
58,17
Felsőmarác
258
17,44
14,79
Felsőszölnök
550
23,56
23,34
Gasztony
436
14,27
30,55
Gencsapáti
2.867
22,39
128,05
Gérce
1.094
18,3
59,78
Gersekarát
643
19,92
32,28
Gór
305
10,99
27,75
Gyanógeregye
154
7,07
21,78
Gyöngyösfalu
1.116
9,65
115,65
Győrvár
630
16,59
37,97
Halastó
97
5,65
17,17
Halogy
241
7,05
34,18
Harasztifalu
145
7,89
18,38
Hegyfalu
773
11,89
65,01
Hegyháthodász
159
8,08
19,68
Hegyhátsál
139
4,58
30,35
Hegyhátszentjakab
269
9,47
28,41
58
12,74
4,55
Hegyhátszentpéter
127
6,84
18,57
Horvátlövő
215
6,16
34,90
Horvátzsidány
775
12,17
63,68
Hosszúpereszteg
628
37
16,97
Hegyhátszentmárton
Ikervár
1.830
35,34
51,78
Iklanberény
39
2,96
13,18
Ispánk
95
6,92
13,73
Ivánc
705
17,14
41,13
23
Ják
2.584
44,95
57,49
529
20,11
26,31
Jánosháza
2.409
23,41
102,90
Káld
1.041
42,44
24,53
Kám
426
15,3
27,84
Karakó
184
10,35
17,78
Katafa
374
4,81
77,75
Keléd
69
8,72
7,91
Kemeneskápolna
83
4,97
16,70
Kemenesmagasi
827
33,19
24,92
Kemenesmihályfa
504
17,81
28,30
Kemenespálfa
422
13,72
30,76
Kemenessömjén
588
16,05
36,64
Kemenesszentmárton
203
4,29
47,32
Kemestaródfa
231
6,35
36,38
Kenéz
272
7,17
37,94
Kenyeri
821
33,96
24,18
Kercaszomor
198
12,87
15,38
97
9,2
10,54
Kétvölgy
115
6,28
18,31
Kisrákos
206
11,06
18,63
Kissomlyó
230
8,58
26,81
Kisunyom
417
10
41,70
Kiszsidány
98
4,93
19,88
Kondorfa
538
21,61
24,90
Köcsk
288
12,58
22,89
Kőszegdoroszló
246
9,65
25,49
Kőszegpaty
205
12,25
16,73
Kőszegszerdahely
493
7,37
66,89
Lócs
130
5,13
25,34
1.047
9,36
111,86
Magyarlak
732
7,62
96,06
Magyarnádalja
216
3,85
56,10
Magyarszecsőd
428
11,26
38,01
Magyarszombatfa
264
15,94
16,56
Countyhíd
330
6,04
54,64
Meggyeskovácsi
709
24,64
28,77
Mersevát
567
10,54
53,80
Mesterháza
145
4,19
34,61
Jákfa
Kerkáskápolna
Lukácsháza
Mesteri
236
11,69
20,19
Meszlen
214
12,02
17,80
Mikosszéplak
321
18,66
17,20
Molnaszecsőd
433
11,69
37,04
24
Nádasd
1.301
35,6
36,54
Nagygeresd
257
9,4
27,34
Nagykölked
162
9,78
16,56
Nagymizdó
123
6,76
18,20
Nagyrákos
282
16,11
17,50
Nagysimonyi
984
15,67
62,80
Nagytilaj
124
15,66
7,92
Nárai
1.276
15,99
79,80
Narda
502
10,35
48,50
Nemesbőd
629
9,14
68,82
Nemescsó
304
7,38
41,19
Nemeskeresztúr
258
12,17
21,20
Nemeskocs
368
7,93
46,41
Nemeskolta
374
7,34
50,95
Nemesládony
127
5,67
22,40
Nemesmedves
25
4,74
5,27
Nemesrempehollós
275
12,05
22,82
Nick
513
11,4
45,00
Nyőgér
310
10,73
28,89
Olaszfa
423
16,54
25,57
Ólmod
100
3,66
27,32
Orfalu
64
6,94
9,22
Ostffyasszonyfa
768
34,31
22,38
Oszkó
650
20,31
32,00
Ölbő
729
23,53
30,98
Őrimagyarósd
219
12,29
17,82
Pácsony
275
10,01
27,47
Pankasz
413
9,27
44,55
Pápoc
308
31,32
9,83
Pecöl
795
17,26
46,06
Perenye
688
16,22
42,42
Peresznye
959
10,73
89,38
Petőmihályfa
212
9,95
21,31
Pinkamindszent
160
11,01
14,53
Pornóapáti
410
15,14
27,08
Porpác
150
6,19
24,23
Pósfa
270
5,35
50,47
Pusztacsó
155
7,26
21,35
Püspökmolnári
915
15,1
60,60
Rábagyarmat
793
16,79
47,23
Rábahídvég
948
22,41
42,30
1.730
21,41
80,80
212
6,48
32,72
Rábapaty Rábatöttös
25
Rádóckölked
262
18,95
13,83
Rátót
288
7,27
39,61
Répceszentgyörgy
105
5,75
18,26
Rönök
427
17,22
24,80
1.232
16,85
73,12
Sajtoskál
404
9,41
42,93
Salköveskút
516
13,2
39,09
Sárfimizdó
101
7,46
13,54
1.392
6,03
230,85
Simaság
531
10,13
52,42
Sitke
640
27,2
23,53
Sorkifalud
670
17,37
38,57
Sorkikápolna
277
8,86
31,26
Sorokpolány
855
13,29
64,33
Sótony
614
14,93
41,13
Söpte
820
13,98
58,66
57
2,93
19,45
Szakonyfalu
352
11,19
31,46
Szalafő
208
27,37
7,60
Szarvaskend
216
10,34
20,89
66
6,01
10,98
Szeleste
691
20,75
33,30
Szemenye
304
11,8
25,76
Szentpéterfa
957
31,24
30,63
Szergény
329
15,61
21,08
Rum
Sé
Szaknyér
Szatta
Szőce
360
18,71
19,24
Tanakajd
768
11,82
64,97
2.621
20,08
130,53
Telekes
497
10,81
45,98
Tokorcs
350
6,4
54,69
Tompaládony
309
9,44
32,73
Tormásliget
312
7,53
41,43
1.947
12,83
151,75
Tömörd
271
15,36
17,64
Uraiújfalu
881
19,08
46,17
Vámoscsalád
322
11,78
27,33
Vasalja
311
11,24
27,67
Vásárosmiske
350
13,42
26,08
Vasasszonyfa
368
10,65
34,55
Táplánszentkereszt
Torony
Vasegerszeg
386
12,72
30,35
Vashosszúfalu
356
13,92
25,57
Vaskeresztes
381
9,12
41,78
Vassurány
791
10,09
78,39
26
Vasszécseny
1.423
17,95
79,28
Vasszentmihály
335
6,41
2,26
Vasszilvágy
417
11,8
35,34
Vát
664
23,27
28,53
Velem
333
8,61
38,68
89
9,55
9,32
Viszák
242
10,13
23,89
Vönöck
713
17,6
40,51
Zsédeny
190
6,43
29,55
Zsennye
102
5,02
20,32
Velemér
SKUPAJ mesta
155.859
595,49
261,73
SKUPAJ občine
101.829
2.740,61
37,16
SKUPAJ županija
257.688
3.336,1
77,24
Vir: Vas County Statistical Yearbook 2010.
27
Tabela 10: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v Železni županiji LASTNIŠTVO STANOVANJA OBČINA
Szombathely
Skupno število stanovanj
Zasebna last fizičnih oseb
POVRŠINA STANOVANJA (m2)
Last javnega sektorja
Do 29 m2
Drugo
30-39 m2
40-49 m2
50-59 m2
60-79 m2
80-99 m2
Nad 100 m2
Povprečna površina stanovanj (m2)
31.037
28.574
2.176
287
1 063
1 874
3.723
9.154
6.649
3.407
5.167
70
Celldömölk
4.483
4.100
341
42
20
154
411
1.081
873
960
984
77
Csepreg
1.219
1.152
54
13
10
31
52
122
217
292
495
93
Körmend
4.701
4.267
399
35
73
345
342
1.095
1.173
862
811
73
Kőszeg
4.277
3.772
393
112
82
254
489
1.126
1.014
518
794
74
Sárvár
5.938
5.461
354
123
52
270
409
1.349
1.476
1.120
1.262
77
Szentgotthárd
3.090
2.771
254
65
22
92
174
650
660
637
855
82
Vasvár
1.872
1.680
170
22
21
97
132
342
506
389
385
76
Acsád
178
170
5
3
1
7
7
6
22
48
87
94
Alsószölnök
165
160
2
3
2
5
9
45
55
49
92
Alsóújlak
301
300
Andrásfa
144
144
Apátistvánfalva
152
143
5
4
1
Bajánsenye
244
229
9
6
2
2
Balogunyom
361
347
8
6
5
Bejcgyertyános
268
262
3
3
2
Bérbaltavár
304
295
5
4
3
Boba
302
290
3
9
99
98
–
1
Bozzai
106
106
–
Bozsok
135
126
–
Bő
297
292
Borgáta
1 –
–
2
9
28
62
104
63
33
69
–
7
7
21
25
37
24
23
70
6
29
53
63
97
10
26
55
57
92
89
6
6
11
36
83
214
100
1
7
29
108
74
47
77
15
39
55
78
76
38
73
–
1
4
35
82
105
75
86
–
3
12
26
35
23
82
–
4
–
–
–
–
1
5
5
13
32
30
20
82
9
1
3
5
19
42
27
38
82
1
4
7
19
52
72
143
103
28
–
Bögöt
156
146
1
Bögöte
150
147
3
Bucsu
9 –
–
–
6
10
44
41
55
93
–
–
4
14
46
54
32
85
194
184
5
5
Bük
1.185
1.140
33
12
Cák
104
104
98
97
Csákánydoroszló
562
536
Csánig
169
167
Csehi
154
152
1
1
Csehimindszent
195
175
14
Csempeszkopács
101
96
4
Csénye
254
253
Csipkerek
243
242
1
Csönge
196
193
2
1
Csörötnek
331
328
2
1
62
60
1
1
–
1
–
–
6
–
–
5 2
4
1
5
Chernelházadamonya
Daraboshegy Dozmat Döbörhegy Döröske Duka
–
3
4
14
36
57
80
93
5
15
38
35
243
235
614
110
1
2
13
8
29
18
33
89
1
2
5
28
35
27
87
7
17
54
119
184
177
87
1
7
10
30
46
75
92
2
3
23
32
38
33
23
72
6
1
3
21
18
65
50
37
76
1
1
2
8
19
30
41
94
– 1
–
12
– 14
–
2
–
72
71
–
115
–
–
61
61
–
–
166
166
–
–
221
217
3
1
177
170
5
2
Egyházashollós
250
245
2
3
Egyházasrádóc
499
481
9
9
Felsőcsatár
180
172
4
4
84
84
–
185
–
Felsőszölnök
297
292
Gasztony
204
202
4
18
36
65
63
67
83
–
1
1
16
39
92
54
41
74
–
6
10
38
78
41
23
71
3
15
15
115
98
84
83
3
19
13
16
4
7
64
3
8
26
29
98
10
65
27
8
72
15
11
9
19
74
32
81
32
15
72
1
–
Egyházashetye
186
–
1
Egervölgy
Felsőmarác
4 –
1 –
115
Felsőjánosfa
–
–
3 –
17
38
44
56
33
30
65
12
27
63
53
22
75
5
7
11
57
77
91
92
8
18
32
123
159
159
90
1
4
13
42
54
65
91
– 2
– 1 –
2
2
4
21
21
34
92
1
–
2
12
14
60
49
49
85
1
4
–
7
31
36
77
74
72
82
1
1
2
8
10
58
73
52
86
1
29
Gencsapáti
793
783
4
6
1
3
9
28
125
197
430
103
Gérce
495
485
6
4
6
27
40
69
139
131
83
73
Gersekarát
317
298
15
4
6
7
38
63
79
34
90
77
Gór
149
145
2
2
1
2
9
13
47
45
32
84
Gyanógeregye
67
67
2
5
22
18
19
87
Gyöngyösfalu
358
352
6
20
68
100
163
97
Győrvár
286
281
4
Halastó
73
72
1
Halogy
144
144
81
81
296
249
Hegyháthodász
94
92
Hegyhátsál
81
81
155
154
Hegyhátszentmárton
53
53
Hegyhátszentpéter
93
92
Harasztifalu Hegyfalu
Hegyhátszentjakab
Horvátlövő
–
– 1
1 5
–
–
1
1 6
20
26
66
85
82
84
–
–
7
19
16
23
7
1
57
–
–
–
1
18
27
43
29
26
75
–
–
–
1
5
10
23
19
23
83
4
15
33
92
97
52
79
44
3
1 –
1
1
3 –
– 1
– 1 –
– 1
2
8
46
23
15
78
4
9
8
13
19
27
79
–
–
5
10
32
77
25
6
68
–
–
2
7
7
17
11
9
72
–
–
4
13
36
28
12
76
–
65
62
3
–
1
4
15
20
25
92
Horvátzsidány
303
295
7
1
–
5
12
16
68
86
116
92
Hosszúpereszteg
405
393
9
3
2
4
12
47
150
117
73
78
Ikervár
635
602
11
22
1
1
20
33
153
241
186
90
1
1
5
14
12
109
1
5
7
7
11
18
98
5
15
39
77
55
41
77
12
37
71
157
226
270
90
1
2
14
56
80
81
88
Iklanberény
33
32
–
1
Ispánk
50
49
–
1
Ivánc
232
226
1
5
Ják
776
765
8
3
Jákfa
234
231
1
2
Jánosháza
–
– 1
– 3 –
1 095
1 056
29
10
22
42
94
310
336
288
85
Káld
462
433
6
23
–
8
10
37
136
164
107
84
Kám
202
197
2
3
–
3
7
17
60
66
49
86
Karakó
110
109
1
–
4
8
9
25
37
27
80
–
3
–
30
Katafa
150
148
2
Keléd
60
47
12
–
1
6
19
44
42
38
85
1
–
2
5
12
30
9
2
65
2
–
1
7
13
20
22
7
74
2
31
78
134
116
78
76
Kemeneskápolna
70
68
Kemenesmagasi
440
435
Kemenesmihályfa
230
228
–
2
–
3
13
24
69
75
46
81
Kemenespálfa
166
158
–
8
–
3
6
15
75
39
28
78
Kemenessömjén
228
227
–
1
–
7
7
54
78
82
91
97
96
–
1
–
4
6
4
44
18
21
78
Kemestaródfa
115
113
1
1
–
1
1
8
47
35
23
81
Kenéz
110
109
1
1
14
23
32
40
92
Kenyeri
433
419
6
3
25
99
149
154
89
Kercaszomor
Kemenesszentmárton
–
–
4
1
–
–
– 8
–
–
113
110
56
56
–
–
1
Kétvölgy
66
66
–
–
3
Kisrákos
98
97
1
Kissomlyó
147
143
2
Kisunyom
150
145
Kiszsidány
40
40
–
–
Kondorfa
295
295
–
–
Köcsk
168
155
Kőszegdoroszló
96
95
Kőszegpaty
74
64
187
180
93
93
Lukácsháza
342
337
Magyarlak
Lócs
2
3
Kerkáskápolna
Kőszegszerdahely
1
1
– 2
3
2
6
1
2 –
4
65
–
2
2
7
21
33
33
93
–
4
7
32
46
31
27
75
8
8
37
48
49
88
1
2
9
10
6
12
78
1
19
32
109
76
56
76
22
19
64
44
19
71
4
7
16
23
46
96
4
5
18
19
24
89
1
7
18
47
113
112
1
2
14
24
30
22
83
8
8
15
71
123
116
91
–
–
2
1
–
–
–
10
–
292
288
78
78
4
Magyarszecsőd
188
184
1
Magyarszombatfa
146
144
2
–
80 87
9
–
Magyarnádalja
23 14
19
–
3
3
31 27
11
–
–
43 11
17
–
–
4 3
3
7
4
9 –
4 1
– 2
1
–
–
–
3
9
11
86
106
77
87
–
–
1
2
8
32
17
18
80
–
1
6
25
49
52
55
87
–
2
5
14
49
31
45
89
3 –
31
Countyhid
104
103
1
Meggyeskovácsi
324
319
3
Mersevát
209
205
4
–
79
78
1
–
Mesteri
153
143
8
Meszlen
96
96
– –
Mesterháza
–
– 2
– 3
4
1 – 2
–
1
–
–
9
25
40
27
88
22
67
129
74
25
70
8
9
34
69
87
95
4
8
17
25
25
89
3
11
35
34
48
21
73
3
1
5
16
33
38
93
– 1
3
Mikosszéplak
158
158
–
2
9
11
93
33
10
72
Molnaszecsőd
155
150
4
1
–
6
7
10
35
45
52
87
Nádasd
514
490
17
7
–
6
24
53
113
143
175
87
Nagygeresd
153
151
1
1
3
15
15
35
50
34
81
Nagykölked
69
67
1
1
–
3
7
7
19
19
14
76
–
1
9
13
16
16
25
80
–
2
5
17
44
45
34
82
4
16
46
128
119
101
81
8
24
24
41
33
4
61
13
45
102
193
104
Nagymizdó
80
80
Nagyrákos
147
143
– 3
– 1
Nagysimonyi
415
405
4
6
Nagytilaj
134
132
2
Nárai
361
357
1 –
–
1
1 –
3 –
–
–
8
Narda
185
185
–
–
4
9
35
53
84
102
Nemesbőd
228
224
2
2
–
–
3
13
46
48
118
95
Nemescsó
106
103
1
2
–
2
11
32
29
31
88
Nemeskeresztúr
173
173
–
4
25
55
57
32
79
–
–
Nemeskocs
141
139
Nemeskolta
135
132
1
Nemesládony
97
96
1
Nemesmedves
10
6
4
Nemesrempehollós
151
145
2
Nick
218
213
Nyőgér
170
159
8
Olaszfa
257
255
2
Ólmod
48
43
– 2
– –
1
4
40
55
40
85
–
–
2
9
33
50
41
89
–
–
–
8
10
23
30
26
83
–
–
–
1
2
3
4
6
20
61
36
23
76
5
14
48
84
62
86
12
43
62
53
90
36
78
61
57
79
7
21
10
10
83
2
4
–
–
1
1
–
5 3
5 2
–
–
3 –
1 5
–
4 –
32
– 20 –
–
71
Orfalu Ostffyasszonyfa
28
28
387
373
–
– 7
– 7
– 5
12
1
2
4
10
11
92
22
61
101
88
98
79
Oszkó
302
295
5
2
1
4
8
33
72
87
97
86
Ölbő
296
289
5
2
3
5
8
36
90
73
81
84
Őrimagyarósd
114
112
1
1
6
14
24
36
34
89
Őriszentpéter
487
459
22
6
5
19
56
99
130
162
87
Pácsony
131
124
7
2
2
12
39
50
26
82
Pankasz
179
167
6
6
5
1
5
11
29
65
63
90
Pápoc
304
295
3
6
5
13
25
55
114
57
35
69
Pecöl
291
288
2
1
1
1
4
24
37
85
139
94
Perenye
192
191
1
13
10
46
43
79
95
–
–
1
Peresznye
182
174
Petőmihályfa
106
106
–
Pinkamindszent
106
105
–
Pornóapáti
130
126
79
68
104
103
–
53
53
–
Püspökmolnári
374
362
2
10
Rábagyarmat
301
297
3
1
Rábahidvég
386
361
22
Rábapaty
623
608
8
Rábatöttös
117
117
–
–
Rádóckölked
124
124
–
–
97
93
–
1 011
975
16
20
74
69
3
2
Rönök
161
154
2
5
Rum
428
414
9
5
Porpác Pósfa Pusztacsó
Rátót Répcelak Répceszentgyörgy
6
–
–
–
1 –
1 1
16
–
2 –
–
2
3
–
11
–
1
5
7
12
33
54
70
91
2
3
11
41
33
16
79
5
11
16
24
20
28
75
3
4
16
30
77
103
8
11
27
14
18
75
– 1
16
23
43
22
83
–
2
1
5
7
10
28
97
–
2
13
35
133
102
89
84
1
1
6
10
63
106
114
97
3
2
3
24
51
118
102
86
80
7
1
8
16
54
121
206
217
89
–
1
11
19
40
30
16
75
–
1
10
16
29
37
31
80
2
6
23
26
40
94
12
28
94
296
296
284
86
3
4
12
20
19
16
76
3
7
20
13
38
46
34
76
5
11
11
31
95
138
137
86
–
4
–
–
–
–
– 1
–
33
Sajtoskál
140
126
5
9
–
–
5
7
28
42
58
110
Salköveskút
160
154
1
5
–
–
8
17
29
48
58
87
–
–
Sárfimizdó
65
65
–
Sé
333
332
–
Simaság
242
219
Sitke
290
Sorkifalud Sorkikápolna
1
9
30
16
9
78
1
–
3
6
11
36
74
203
111
21
2
–
2
11
11
61
104
53
87
281
4
5
10
14
42
65
76
81
83
248
231
5
104
103
1
Sorokpolány
258
257
Sótony
283
281
1
1
Söpte
258
234
1
23
Szaknyér
–
12
2 –
–
–
1
3
16
67
70
90
87
1
5
14
29
27
26
84
2
4
9
21
57
66
99
89
2
5
42
96
84
54
80
12
17
14
38
66
107
91
24
10
2
10
21
48
54
90
– 4
38
38
–
Szakonyfalu
135
133
–
Szalafő
139
136
Szarvaskend
122
117
35
35
Szeleste
263
254
6
3
Szemenye
189
185
2
2
–
Szentpéterfa
363
353
2
8
–
Szergény
173
171
Szatta
–
2 2
–
1
–
–
72
–
1
2
–
1
9
19
32
48
30
81
4
1
–
2
3
21
43
29
24
78
1
2
11
10
10
91
7
9
22
69
66
88
87
1
8
30
75
43
32
75
3
14
75
84
187
98
5
11
46
58
50
85
–
–
–
–
3
2
1 2
2
– 1
Szőce
211
209
1
1
Tanakajd
248
246
1
1
Táplánszentkereszt
722
691
26
5
7
Telekes
196
192
3
1
Tokorcs
122
120
2
Tompaládony
136
131
3
2
Tormásliget
122
94
3
25
Torony
487
483
3
1
Tömörd
99
95
2
2
–
–
2
3
8
30
65
63
38
79
2
10
51
83
102
98
23
27
58
133
208
266
91
3
7
20
32
76
37
21
70
4
9
9
16
30
27
27
76
–
3
5
11
51
44
22
82
–
1
2
8
42
24
45
85
10
9
28
77
149
211
92
1
4
12
26
21
35
90
–
4 –
3 –
34
Uraiújfalu
379
352
Vámoscsalád
158
153
Vasalja
141
138
Vásárosmiske
177
175
Vasasszonyfa
148
145
Vasegerszeg
147
141
Vashosszúfalu
212
209
Vaskeresztes
121
120
Vassurány
266
258
Vasszécseny
445
Vasszentmihály
16
11
–
5 1
2 –
2
–
1
3
11
28
82
131
122
87
4
4
17
25
68
40
86
1
5
3
47
49
35
83
4
17
53
60
43
84
2
–
–
1
2
–
1
4
10
29
31
73
103
2
4
–
1
4
13
33
39
57
94
2
1
2
16
23
60
79
29
76
1
–
2
1
7
11
38
62
101
6
2
–
8
3
13
44
88
110
93
439
5
1
–
4
10
31
77
136
187
97
166
162
2
2
–
2
6
11
26
53
68
91
Vasszilvágy
163
161
–
2
–
1
1
15
38
63
45
85
Vát
234
233
–
1
–
3
15
15
45
66
90
90
Velem
151
148
–
3
–
3
10
8
41
26
63
96
71
70
1
–
1
5
6
24
18
17
82
1 117
1 053
8
19
24
93
201
346
427
92
Velemér Vép
–
Viszák
124
123
1
Vönöck
337
326
7
Zsédeny
104
102
2
Zsennye
58
57
SKUPAJ
99.118
94.019
– 56
7
–
1 4
–
– –
–
1
4.842
3
1.371
1
5
6
30
33
48
88
2
4
30
79
108
114
88
9
39
26
30
84
9
77
–
–
475
– 1
2
9
16
21
1.936
7.707
19.209
24.225
21.119
Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/
35
24.733
84,56
Tabela 11: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v Železni županiji NEDRUŽINSKA GOSPODINJSTVA
DRUŽINSKA GOSPODINJSTVA PO ŠTEVILU ČLANOV OBČINE
SKUPAJ 1
Szombathely
2
3
4
5
enočlanska
6+
veččlanska
30.431
7.370
8.731
6.623
5.536
1.542
629
7.370
714
Celldömölk
4.382
936
1.359
965
753
253
116
936
95
Csepreg
1.136
228
277
209
248
118
56
228
13
Körmend
4.571
939
1.243
1.049
956
272
112
939
87
Kőszeg
4.097
980
1.110
881
770
249
107
980
85
Sárvár
5.701
1.178
1.540
1.382
1.094
373
134
1.178
133
Szentgotthárd
3.032
641
845
664
606
189
87
641
67
Vasvár
1.701
390
454
372
294
135
56
390
41
Acsád
167
28
43
26
42
18
10
28
4
Alsószölnök
148
33
37
25
32
14
7
33
3
Alsóújlak
251
72
67
50
42
13
7
72
2
Andrásfa
125
47
34
19
15
7
3
47
3
Apátistvánfalva
133
25
34
25
25
14
10
25
4
Bajánsenye
204
59
53
32
36
12
12
59
10
Balogunyom
344
51
61
67
86
51
28
51
2
Bejcgyertyános
206
64
50
39
33
11
9
64
4
Bérbaltavár
204
64
47
27
32
15
19
64
6
Boba
282
58
61
64
59
33
7
58
3
Borgáta
71
23
25
8
9
4
2
23
3
Bozzai
99
19
20
12
27
10
11
19
2
Bozsok
130
29
29
25
25
17
5
29
2
Bő
250
64
59
49
43
25
10
64
3
Bögöt
146
40
42
20
29
12
3
40
5
36
Bögöte
124
34
35
20
24
8
2
34
3
Bucsu
188
29
43
38
40
20
18
29
1
1 034
215
238
197
224
105
55
215
18
Bük Cák
84
22
18
13
17
9
5
22
5
Chernelházadamonya
87
21
30
16
9
11
0
21
7
Csákánydoroszló
524
103
139
104
112
43
23
103
12
Csánig
163
39
50
27
30
13
3
39
3
Csehi
121
33
35
25
12
12
3
33
7
Csehimindszent
155
41
41
29
20
12
12
41
2
Csempeszkopács
97
16
24
17
24
12
4
16
2
222
62
60
32
33
16
19
62
4
Csénye Csipkerek
192
76
60
20
19
9
8
76
8
Csönge
160
44
38
28
24
21
5
44
5
Csörötnek
335
105
70
51
63
24
22
105
3
Daraboshegy
50
18
17
5
9
1
0
18
2
Dozmat
54
7
13
4
10
15
5
7
1
Döbörhegy
86
25
30
15
9
5
2
25
Döröske
54
21
20
6
2
4
1
21
1
118
44
23
22
16
7
4
44
1
Duka
–
Egervölgy
174
59
49
34
25
3
4
59
7
Egyházashetye
161
43
43
32
20
11
12
43
5
Egyházashollós
210
51
57
35
32
26
9
51
1
Egyházasrádóc
481
104
117
96
105
42
17
104
8
Felsőcsatár
159
31
37
33
33
20
5
31
4
Felsőjánosfa
76
19
20
13
12
9
3
19
3
Felsőmarác
133
46
34
21
18
10
4
46
4
Felsőszölnök
250
65
57
52
42
27
7
65
6
Gasztony
188
49
57
29
30
14
9
49
5
Gencsapáti
838
151
177
180
207
96
27
151
15
37
Gérce
449
120
119
90
71
31
18
120
12
Gersekarát
279
63
84
49
43
21
19
63
7
97
34
17
15
20
7
4
34
Gór
–
Gyanógeregye
56
14
16
8
6
10
2
14
3
Gyöngyösfalu
369
83
75
74
90
31
16
83
7
Győrvár
271
75
79
35
52
20
10
75
7
Halastó
53
18
10
11
9
2
3
18
1
Halogy
119
38
31
20
20
5
5
38
2
74
25
22
8
9
7
3
25
2
257
70
66
45
42
25
9
70
9
73
21
16
23
8
4
1
21
5
Harasztifalu Hegyfalu Hegyháthodász Hegyhátsál
61
16
13
13
7
8
4
16
118
35
36
20
13
8
6
35
5
Hegyhátszentmárton
25
8
6
4
3
3
1
8
1
Hegyhátszentpéter
76
21
22
16
7
8
2
21
1
Horvátlövő
63
10
15
14
12
8
4
10
3
Horvátzsidány
286
62
70
41
65
28
20
62
8
Hosszúpereszteg
313
89
96
56
44
17
11
89
7
Ikervár
617
129
140
110
139
62
37
129
8
Hegyhátszentjakab
–
Iklanberény
16
4
5
2
4
1
0
4
–
Ispánk
41
13
8
7
6
4
3
13
–
Ivánc
185
45
58
30
27
16
7
45
7
Ják
750
154
158
136
155
89
58
154
22
Jákfa
210
51
54
47
37
18
3
51
1
1 030
220
313
217
165
75
40
220
23
Káld
436
91
124
108
65
30
18
91
14
Kám
198
65
57
28
32
11
5
65
5
Jánosháza
Karakó
93
27
30
14
9
10
3
27
4
Katafa
135
27
42
23
25
14
3
27
2
38
Keléd
46
16
21
5
1
2
1
16
–
Kemeneskápolna
47
23
8
4
4
3
5
23
–
Kemenesmagasi
371
97
106
63
63
27
15
97
8
Kemenesmihályfa
216
52
63
34
37
20
10
52
5
Kemenespálfa
151
31
33
27
34
10
16
31
4
Kemenessömjén
207
41
42
40
42
25
17
41
1
Kemenesszentmárton
83
17
20
21
18
6
1
17
Kemestaródfa
96
23
35
15
19
3
1
23
7
Kenéz
94
18
17
18
24
14
3
18
2
371
102
103
64
64
23
15
102
5
Kercaszomor
95
33
26
12
15
4
5
33
4
Kerkáskápolna
39
6
14
11
6
2
0
6
07 Kétvölgy
45
11
9
8
7
5
5
11
Kisrákos
96
24
31
16
15
8
2
24
6
Kissomlyó
96
32
24
17
15
7
1
32
3
Kisunyom
141
25
48
31
19
13
5
25
5
Kiszsidány
37
14
9
4
1
6
3
14
Kondorfa
277
92
84
45
28
13
15
92
5
Köcsk
127
35
43
28
12
7
1
35
2
Kenyeri
–
1 –
–
Kőszegdoroszló
81
9
27
17
13
6
9
9
3
Kőszegpaty
66
17
19
10
9
5
6
17
4
157
27
33
34
31
21
11
27
1
59
24
15
7
11
2
0
24
2
Lukácsháza
332
61
81
69
76
35
10
61
14
Magyarlak
294
56
88
63
57
22
8
56
6
Magyarnádalja
72
21
15
15
15
3
3
21
1
Magyarszecsőd
168
30
49
32
36
13
8
30
6
Magyarszombatfa
112
34
29
17
14
10
8
34
4
98
12
28
18
17
10
13
12
3
Kőszegszerdahely Lócs
Countyhid
39
Meggyeskovácsi
293
65
101
63
39
15
10
65
9
Mersevát
209
40
63
37
44
23
2
40
2
60
15
18
8
11
4
4
15
4
Mesterháza Mesteri
110
33
30
22
15
7
3
33
Meszlen
75
13
16
16
16
7
7
13
4
Mikosszéplak
124
38
30
26
11
9
10
38
3
Molnaszecsőd
145
34
41
25
25
16
4
34
2
Nádasd
482
104
129
90
107
35
17
104
9
Nagygeresd
119
32
37
18
19
9
4
32
3
Nagykölked
49
10
15
8
8
3
5
10
4
Nagymizdó
58
14
21
11
6
4
2
14
3
–
Nagyrákos
120
39
27
22
17
5
10
39
1
Nagysimonyi
375
96
105
59
70
35
10
96
13
81
29
28
11
2
9
2
29
5
Nárai
346
53
80
74
83
42
14
53
7
Narda
168
30
40
30
41
17
10
30
4
Nemesbőd
221
62
43
35
55
17
9
62
2
Nemescsó
100
15
30
18
20
11
6
15
3
Nemeskeresztúr
137
47
41
15
21
7
6
47
3
Nagytilaj
Nemeskocs
138
36
37
27
17
12
9
36
4
Nemeskolta
120
22
30
23
19
15
11
22
3
Nemesládony
56
20
16
5
8
2
5
20
2
Nemesmedves
6
2
2
1
–
–
1
–
–
Nemesrempehollós
115
34
30
21
17
10
3
34
1
Nick
213
48
61
47
38
15
4
48
5
Nyőgér
143
45
34
29
20
8
7
45
5
Olaszfa
229
92
58
39
24
13
3
92
5
Ólmod
33
13
3
5
7
4
1
13
Orfalu
22
9
3
4
3
2
1
9
40
– 1
Ostffyasszonyfa
325
96
88
57
46
24
13
96
4
Oszkó
240
64
67
39
40
15
15
64
10
Ölbő
256
49
61
55
52
27
12
49
7
Őrimagyarósd
97
22
31
15
15
11
3
22
5
Őriszentpéter
448
85
106
115
85
27
30
85
9
Pácsony
123
37
27
23
23
10
3
37
1
Pankasz
179
40
47
40
30
16
6
40
3
Pápoc
204
84
64
35
15
4
2
84
2
Pecöl
281
50
79
55
54
27
16
50
10
Perenye
187
34
36
25
44
24
24
34
6
Peresznye
158
43
25
31
29
18
12
43
–
Petőmihályfa
92
21
29
12
16
7
7
21
2
Pinkamindszent
74
32
19
10
8
4
1
32
4
119
21
16
30
26
13
13
21
4
Porpác
67
24
24
7
8
3
1
24
1
Pósfa
93
15
21
18
22
12
5
15
–
Pusztacsó
51
9
10
10
12
6
4
9
–
Püspökmolnári
344
77
99
61
61
31
15
77
10
Rábagyarmat
294
67
59
56
57
29
26
67
6
Rábahidvég
366
85
86
68
74
31
22
85
4
Rábapaty
582
102
154
114
113
63
36
102
16
92
25
24
12
17
10
4
25
4
105
26
28
20
21
8
2
26
2
90
17
24
20
19
8
2
17
1
977
180
276
255
186
52
28
180
13
55
18
21
4
6
3
3
18
5
165
35
38
35
32
15
10
35
4
Rum
412
105
99
84
74
41
9
105
5
Sajtoskál
100
17
33
16
17
8
9
17
3
Pornóapáti
Rábatöttös Rádóckölked Rátót Répcelak Répceszentgyörgy Rönök
41
Salköveskút
150
37
31
29
33
17
3
37
Sárfimizdó
45
17
9
5
6
4
4
17
Sé
340
43
67
76
98
41
15
43
3
Simaság
214
47
52
58
27
22
8
47
4
Sitke
252
72
68
38
40
25
9
72
9
Sorkifalud
221
47
58
31
44
23
18
47
Sorkikápolna
90
20
19
19
16
12
4
20
1
Sorokpolány
253
37
64
45
48
34
25
37
11
Sótony
275
79
68
57
43
19
9
79
5
Söpte
241
32
54
46
52
36
21
32
6
23
6
4
4
3
3
3
6
1
Szaknyér Szakonyfalu
3 –
–
125
30
29
24
20
13
9
30
2
87
27
21
10
16
9
4
27
3
100
32
24
16
19
6
3
32
3
31
7
11
7
2
3
1
7
2
Szeleste
230
62
50
33
46
20
19
62
2
Szemenye
163
57
50
31
12
12
1
57
2
Szentpéterfa
320
57
61
41
85
43
33
57
4
Szergény
149
36
43
31
21
12
6
36
3
Szalafő Szarvaskend Szatta
Szőce
162
57
41
18
25
13
8
57
4
Tanakajd
234
48
46
47
55
22
16
48
6
Táplánszentkereszt
741
137
159
153
184
74
34
137
11
Telekes
183
33
38
31
30
41
10
33
8
Tokorcs
101
26
26
17
19
10
3
26
2
Tompaládony
129
33
31
35
23
3
4
33
5
Tormásliget
127
27
33
25
21
14
7
27
3
Torony
470
80
86
82
111
60
51
80
5
Tömörd Uraiújfalu
97
18
28
18
21
7
5
18
4
352
75
113
68
59
31
6
75
3
42
Vámoscsalád
141
37
38
31
13
12
10
37
5
Vasalja
123
27
42
18
27
4
5
27
3
Vásárosmiske
148
42
47
22
21
11
5
42
3
Vasasszonyfa
138
32
29
32
25
11
9
32
2
Vasegerszeg
126
32
30
25
18
15
6
32
1
Vashosszúfalu
172
39
53
33
30
13
4
39
3
Vaskeresztes
108
17
30
17
23
9
12
17
2
Vassurány
273
34
57
70
65
31
16
34
4
Vasszécseny
433
68
89
89
101
56
30
68
4
Vasszentmihály
140
45
29
24
24
15
3
45
1
Vasszilvágy
146
46
35
18
31
10
6
46
2
Vát
217
40
39
45
50
27
16
40
6
Velem
129
39
37
20
20
9
4
39
2
37
7
19
3
4
4
7
2
1.119
191
269
189
263
124
83
191
31
Viszák
106
19
31
22
19
10
5
19
2
Vönöck
297
72
61
64
68
18
14
72
4
Zsédeny
93
29
29
16
11
8
0
29
4
Zsennye
40
12
15
6
2
2
3
12
1
17.860
6.811
3.327
Velemér Vép
SKUPAJ
95.967
22.197
25.978
–
19.784
Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/
43
22.197
2.147
3.1.4 ŽUPANIJA ZALA Splošni podatki: Površina županije: 3.784 km² Število prebivalcev: 287.043 (2010) Upravno središče: Zalaegerszeg (59.464 prebivalcev, 2010) Mikro regije: Hévíz, Keszthely, Lenti, Letenye, Nagykanizsai Pacsa, Zalaegerszeg, Zalakaros, Zalaszentgrót kistérség Število občin v regiji: 258 Županija Zala je del zahodne prekodonavske regije ter se nahaja na jugozahodu te regije. Na severu meji na Železno županijo, na vzhodu na županijo Veszprém, na jugu na županijo Somogy, na zahodu pa meji na Slovenijo in Hrvaško. Županija Zala sodi med najmanjše županije v državi, saj njegova površina zavzema le 4,06 % ozemlja države. Število prebivalstva je leta 2010 znašala 287.043, kar predstavlja 3 % prebivalstva Madžarske. Povprečna gostota prebivalstva v županiji je 78 ljudi na kvadratni kilometer, kar je precej pod državnim povprečjem, ki znaša 109 ljudi na kvadratni kilometer, kar pa daje županiji Zala peto mesto med najmanj gosto naseljenimi županijami. Poselitev v županiji je zelo neuravnoteženo. Za jugozahodni del županije s svojimi majhnimi vasicami, je značilna nizka gostota prebivalstva, medtem ko je za strnjena naselja v okolici Zalaegerszega, Keszthelya-Héviza ter tudi Nagykanizse značilno, da se v zadnjih letih gostota dviguje. Vseeno pa še vedno ostaja pod državnim povprečjem. Za županijo Zala so značilne majhne vasice ali zaselki. Županija Zala je vodilna pri številu vasic, ki imajo manj kot 200 prebivalcev. Kar 28 % naselij pade v to kategorijo, medtem ko znaša odstotek takih naselij v sosedni Železni županiji le 16 %. Stopnja urbanizacije (delež mestnega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva) znaša 55 %, kar je nekoliko pod regijskim povprečjem (56,3 %). Tabela 12: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v županiji Zala OBČINA
2
2
ŠTEVILO PREBIVALCEV
POVRŠINA (km )
GOSTOTA PREBIVALSTVA (osebe/km )
Zalaegerszeg
61.970
99,85
620,63
Nagykanizsa
49.850
148,40
335,92
4.335
8,31
521,66
21.047
75,98
277,01
Lenti
7.992
73,80
108,29
Letenye
4.119
41,72
98,73
Pacsa
1.793
22,70
78,99
Zalakaros
1.791
17,17
104,31
Zalalövő
3.004
52,64
57,07
Zalaszentgrót
7.098
81,62
86,96
465
5,84
79,62
Hévíz Keszthely
Alibánfa
44
Almásháza
66
4,98
13,25
721
14,51
49,69
1.315
18,02
72,97
354
8,45
41,89
72
9,63
7,48
511
12,52
40,81
Baglad
44
4,86
9,05
Bagod
1.340
16,37
81,86
Bak
1.673
23,05
72,58
328
9,71
33,78
1.085
37,59
28,86
Balatonmagyaród
470
31,53
14,91
Bánokszentgyörgy
651
32,54
20,01
Barlahida
131
6,10
21,48
Batyk
387
8,09
47,84
Bázakerettye
820
8,03
102,12
2.082
36,07
57,72
Becsvölgye
803
21,40
37,52
Belezna
797
30,93
25,77
Belsősárd
100
9,79
10,21
Bezeréd
157
12,14
12,93
Bocfölde
1.136
8,73
130,13
Bocska
371
7,38
50,27
Bókaháza
314
6,70
46,87
Boncodfölde
358
5,90
60,68
Borsfa
730
11,83
61,71
Böde
292
9,17
31,84
Bödeháza
65
6,67
9,75
Börzönce
50
5,60
8,93
Búcsúszentlászló
825
1,54
535,71
Bucsuta
226
16,19
13,96
Csapi
176
10,11
17,41
Csatár
568
7,79
72,91
2.765
12,60
219,44
26
1,99
13,07
Csesztreg
783
23,00
34,04
Csonkahegyhát
367
8,28
44,32
79
10,61
7,45
Csömödér
579
7,79
74,33
Csörnyeföld
443
21,25
20,85
Dióskál
471
19,63
23,99
Dobri
163
7,89
20,66
Alsónemesapáti Alsópáhok Alsórajk Alsószenterzsébet Babosdöbréte
Baktüttös Balatongyörök
Becsehely
Cserszegtomaj Csertalakos
Csöde
45
Dobronhegy
135
2,15
62,79
Döbröce
71
2,70
26,30
Dötk
26
1,72
15,12
300
7,03
42,67
1.008
10,29
97,96
Eszteregnye
694
20,09
34,54
Esztergályhorváti
437
16,70
26,17
Felsőpáhok
636
7,27
87,48
Felsőrajk
738
20,55
35,91
13
8,24
1,58
Fityeház
654
6,50
100,62
Fűzvölgy
140
3,14
44,59
74
5,07
14,60
Galambok
1.288
25,91
49,71
Garabonc
737
18,56
39,71
Gellénháza
1.579
5,24
301,34
Gelse
1.053
22,45
46,90
Gelsesziget
268
4,98
53,82
Gétye
119
6,66
17,87
Gombosszeg
51
2,16
23,61
Gosztola
36
6,98
5,16
330
10,45
31,58
Gutorfölde
1.036
24,85
41,69
Gyenesdiás
3.681
18,50
198,97
85
4,19
20,29
305
11,25
27,11
1.071
39,01
27,45
Hernyék
120
10,31
11,64
Homokkomárom
208
16,70
12,46
Hosszúvölgy
160
3,60
44,44
Hottó
361
6,70
53,88
Iborfia
11
2,59
4,25
Iklódbördőce
305
12,30
24,80
Kacorlak
217
7,60
28,55
Kallósd
77
5,41
14,23
Kálócfa
147
10,21
14,40
Kányavár
112
4,20
26,67
Karmacs
769
14,22
54,08
Kávás
249
6,64
37,50
1.044
19,75
52,86
515
16,07
32,05
80
14,89
5,37
Egeraracsa Egervár
Felsőszenterzsébet
Gáborjánháza
Gősfa
Gyűrűs Hagyárosbörönd Hahót
Kehidakustány Kemendollár Keménfa
46
Kerecseny
266
12,83
20,73
Kerkabarabás
272
10,29
26,43
Kerkafalva
113
18,50
6,11
Kerkakutas
131
20,07
6,53
Kerkaszentkirály
240
8,11
29,59
Kerkateskánd
166
8,94
18,57
Kilimán
247
5,72
43,18
Kisbucsa
478
8,80
54,32
Kiscsehi
171
11,43
14,96
Kisgörbő
180
6,59
27,31
Kiskutas
176
4,69
37,53
Kispáli
273
4,51
60,53
Kisrécse
186
3,42
54,39
Kissziget
162
7,07
22,91
Kistolmács
168
12,20
13,77
Kisvásárhely
53
4,35
12,18
Kozmadombja
56
7,63
7,34
509
11,42
44,57
77
1,52
50,66
Lakhegy
484
8,58
56,41
Lasztonya
119
8,77
13,57
Lendvadedes
33
4,02
8,21
Lendvajakabfa
33
6,18
5,34
Lickóvadamos
198
6,69
29,60
48
4,73
10,15
Lispeszentadorján
310
9,14
33,92
Liszó
414
25,91
15,98
1.205
9,67
124,61
38
8,89
4,27
Magyarszentmiklós
270
4,19
64,44
Magyarszerdahely
507
16,22
31,26
Maróc
85
5,16
16,47
Márokföld
49
7,44
6,59
Miháld
851
21,64
39,33
Mihályfa
384
12,07
31,81
Mikekarácsonyfa
269
8,50
31,65
Milejszeg
364
9,08
40,09
Misefa
298
6,51
45,78
Molnári
697
12,86
54,20
1.766
11,71
150,81
Murarátka
256
12,04
21,26
Muraszemenye
652
16,15
40,37
Kustánszeg Külsősárd
Ligetfalva
Lovászi Magyarföld
Murakeresztúr
47
Nagybakónak
397
17,94
22,13
Nagygörbő
185
7,45
24,83
Nagykapornak
903
24,41
36,99
Nagykutas
457
8,45
54,08
Nagylengyel
501
10,24
48,93
Nagypáli
458
6,34
72,24
Nagyrada
474
12,85
36,89
1.113
26,99
41,24
Nemesapáti
534
10,37
51,49
Nemesbük
676
9,98
67,74
Nemeshetés
299
6,61
45,23
Nemesnép
123
9,72
12,65
Nemespátró
329
12,25
26,86
Nemesrádó
316
14,02
22,54
Nemessándorháza
259
11,16
23,21
Nemesszentandrás
289
5,47
52,83
Németfalu
192
8,67
22,15
Nova
840
39,29
21,38
Óhíd
565
12,48
45,27
Oltárc
265
29,53
8,97
Orbányosfa
147
5,68
25,88
Ormándlak
124
5,75
21,57
Orosztony
439
18,45
23,79
Ortaháza
121
7,03
17,21
Ozmánbük
187
6,69
27,95
Padár
125
10,69
11,69
1.089
23,18
46,98
Pakod
944
12,55
75,22
Pálfiszeg
160
5,59
28,62
Pat
219
8,33
26,29
Pethőhenye
438
11,42
38,35
Petrikeresztúr
372
8,77
42,42
Petrivente
370
7,65
48,37
Pókaszepetk
976
18,69
52,22
Pórszombat
305
15,52
19,65
Pölöske
875
45,23
19,35
Pölöskefő
397
12,32
32,22
Pördefölde
67
19,12
3,50
262
14,12
18,56
27
10,59
2,55
Pusztaederics
184
9,55
19,27
Pusztamagyaród
567
16,03
35,37
Nagyrécse
Páka
Pötréte Pusztaapáti
48
Pusztaszentlászló
601
10,34
58,12
45
2,73
16,48
Rédics
954
25,32
37,68
Resznek
290
18,42
15,74
1.179
29,78
39,59
Rigyác
426
15,36
27,73
Salomvár
595
16,11
36,93
Sand
398
7,48
53,21
Sárhida
803
5,09
157,76
1 863
35,37
52,67
616
4,70
131,06
Sénye
40
3,04
13,16
Sormás
883
16,37
53,94
1.536
36,16
42,48
Surd
635
21,94
28,94
Sümegcsehi
620
17,44
35,55
Szalapa
199
4,52
44,03
Szécsisziget
228
6,20
36,77
Szentgyörgyvár
313
11,66
26,84
Szentgyörgyvölgy
425
29,58
14,37
76
5,08
14,96
299
6,89
43,40
Szentmargitfalva
88
3,12
28,21
Szentpéterfölde
129
12,12
10,64
Szentpéterúr
1.048
15,96
65,66
Szepetnek
1.640
30,39
53,97
26
3,78
6,88
Szilvágy
205
24,27
8,45
Teskánd
1.133
4,85
233,61
Tilaj
199
8,16
24,39
Tófej
671
15,32
43,80
Tormafölde
337
18,86
17,87
Tornyiszentmiklós
622
18,52
33,59
Tótszentmárton
840
10,17
82,60
Tótszerdahely
1 160
12,30
94,31
Türje
1 700
38,23
44,47
Újudvar
913
16,31
55,98
Valkonya
63
7,55
8,34
Vállus
130
21,80
5,96
Várfölde
196
14,87
13,18
Várvölgy
1.060
25,04
42,33
601
11,75
51,15
Ramocsa
Rezi
Sármellék Semjénháza
Söjtör
Szentkozmadombja Szentliszló
Szijártóháza
Vasboldogasszony
49
Vaspör
388
13,45
28,85
Vindornyafok
129
3,50
36,86
Vindornyalak
86
4,49
19,15
Vindornyaszőlős
372
10,55
35,26
Vonyarcvashegy
2.244
14,28
157,14
79
2,79
28,32
208
12,39
16,79
Zalaapáti
1.670
23,42
71,31
Zalabaksa
634
16,10
39,38
Zalabér
728
12,78
56,96
Zalaboldogfa
375
11,47
32,69
1.028
16,07
63,97
Zalacséb
532
9,63
55,24
Zalaháshágy
381
12,13
31,41
Zalaigrice
127
7,73
16,43
Zalaistvánd
371
10,80
34,35
3.039
54,88
55,38
Zalaköveskút
28
2,27
12,33
Zalamerenye
159
13,99
11,37
Zalasárszeg
123
3,04
40,46
Zalaszabar
558
16,95
32,92
Zalaszántó
1.003
37,73
26,58
Zalaszentbalázs
815
20,99
38,83
Zalaszentgyörgy
419
9,83
42,62
1.042
13,10
79,54
Zalaszentjakab
349
7,01
49,79
Zalaszentlászló
840
19,67
42,70
Zalaszentlőrinc
305
4,89
62,37
Zalaszentmárton
71
4,98
14,26
Zalaszentmihály
982
20,82
47,17
47
5,89
7,98
Zalatárnok
723
25,95
27,86
Zalaújlak
103
9,64
10,68
Zalavár
936
31,06
30,14
Zalavég
384
12,11
31,71
Zebeck
58
4,45
13,03
Vöckönd Zajk
Zalacsány
Zalakomár
Zalaszentiván
Zalaszombatfa
SKUPAJ mesta
162.999
622,19
261,98
SKUPAJ občine
124.044
3.161,82
39,23
SKUPAJ županija
287.043
3.784,01
75,86
Vir: Zala County Statistical Yearbook 2010.
50
Tabela 13: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v županiji Zala LASTNIŠTVO STANOVANJA OBČINA
Alibánfa
SKUPNO ŠTEVILO STANOVANJ
Zasebna last fizičnih oseb
POVRŠINJA STANOVANJ (m2)
Last javnega sektorja
Drugo
30-39 m2
–
–
–
–
162
161
–
22
22
–
Alsónemesapáti
276
273
1
2
3
5
Alsópáhok
553
547
2
4
6
Alsórajk
174
174
–
–
–
40
40
–
–
–
193
190
Baglad
43
43
Bagod
435
423
9
Bak
591
576
7
Baktüttös
141
141
–
Balatongyörök
369
368
–
Balatonmagyaród
263
259
2
2
Bánokszentgyörgy
299
279
8
12
86
86
Batyk
193
192
1
Bázakerettye
379
365
11
Becsehely
731
725
Becsvölgye
351
Belezna
286
Almásháza
Alsószenterzsébet Babosdöbréte
Barlahida
1
Do 29 m2
–
1 –
2
40-49 m2
50-59 m2
3
60-79 m2
80-99 m2
Nad 100 m2
Povprečna povšina stanovanj (m2)
8
42
67
42
85
2
9
6
5
86
14
33
69
87
65
84
21
14
33
103
144
232
98
3
7
13
49
57
45
84
10
15
12
87
–
–
3
–
2
5
9
25
53
62
37
79
1
1
4
7
10
13
7
74
3
2
9
14
24
85
160
141
89
8
2
3
19
23
110
220
214
92
4
18
52
41
25
78
9
30
43
75
82
127
88
2
10
37
97
75
42
77
–
–
1 1
–
3 – 1
–
9
38
93
99
59
80
–
1
–
4
8
25
31
17
80
–
1
8
15
16
61
63
29
75
3
2
21
61
73
106
64
52
69
3
3
2
10
13
37
84
227
358
97
346
3
2
3
4
17
28
96
97
106
85
281
4
1
8
11
22
54
91
100
92
–
51
–
Belsősárd
43
43
–
–
–
Bezeréd
155
155
–
–
–
Bocfölde
337
335
–
Bocska
142
140
Bókaháza
140
139
–
1
90
88
–
2
Borsfa
286
282
2
Böde
128
127
1
Bödeháza
57
56
–
1
Börzönce
35
34
–
1
Bucsuszentlászló
274
263
Bucsuta
113
112
Csapi
89
86
Csatár
184
182
–
2
Cserszegtomaj
689
687
–
2
35
35
–
Csesztreg
341
331
4
6
1
1
Csonkahegyhát
132
126
4
2
3
53
53
Csömödér
270
262
3
Csörnyeföld
221
220
1
Dióskál
258
253
3
Dobri
113
113
–
–
Dobronhegy
65
65
–
–
Döbröce
45
44
Dötk
23
23
165
164
Boncodfölde
Csertalakos
Csöde
Egeraracsa
2 2
–
–
– 1
10
21
95
22
39
47
28
15
68
5
4
18
17
43
129
121
94
6
17
13
15
23
34
34
71
4
3
16
28
49
22
18
68
2
2
8
19
35
24
89
2
7
16
20
73
81
87
86
1
6
13
21
40
26
21
71
2
10
11
24
10
76
6
6
7
8
4
2
56
–
– 2
1
6
27
67
71
102
89
1
–
2
12
15
41
28
15
71
–
5
7
21
28
9
19
70
–
1
9
7
30
58
79
95
20
40
54
136
187
250
94
9
19
7
2
17
68
113
139
94
2
11
12
19
45
40
84
1
3
1
10
21
12
5
68
1
5
20
30
61
86
67
81
2
4
26
32
60
53
44
78
1
22
43
33
90
38
31
68
2
11
8
19
21
27
25
71
–
2
1
7
13
14
28
95
–
–
4
2
10
10
13
6
71
–
–
4
12
6
91
45
25
25
66
–
2 –
–
1
11
–
–
–
1
6
– 3
– 4
–
2
5
–
5 – 2
–
–
– 4
52
–
1 17
21
– 28
–
66
Egervár
349
341
3
5
Eszteregnye
268
265
2
1
Esztergályhorváti
198
193
2
3
Felsőpáhok
259
259
Felsőrajk
315
297
14
14
–
–
Fityeház
249
249
–
–
Füzvölgy
52
51
–
Gáborjánháza
63
63
–
Galambok
486
478
1
7
6
Garabonc
262
258
2
2
Gellénháza
615
603
10
Gelse
461
449
6
Gelsesziget
91
91
–
–
Gétye
94
94
–
Gombosszeg
27
27
Gosztola
36
Gősfa
Felsőszenterzsébet
–
–
– 12
6
2
5
20
50
117
155
99
3
5
15
22
35
50
138
93
1
3
12
20
78
52
32
73
2
7
26
27
72
66
59
81
8
20
41
93
94
59
80
1
3
3
7
96
– –
– 3
3
10
58
75
99
93
1
2
1
9
4
35
103
4
5
21
26
7
76
17
21
38
98
129
177
93
5
4
16
25
44
73
95
86
2
2
15
31
84
123
155
205
89
6
1
15
46
65
101
114
119
80
–
1
2
4
24
31
29
89
–
–
1
3
7
38
28
17
80
–
–
–
1
5
8
6
3
4
70
36
–
–
–
3
12
7
14
87
131
130
–
Gutorfölde
504
475
7
22
Gyenesdiás
1 275
1 270
1
4
54
54
–
Hagyárosbörönd
130
129
–
Hahót
499
481
Hernyék
72
72
–
Homokkomárom
78
77
–
Hosszúvölgy
76
75
1
–
122
121
1
–
Gyűrűs
Hottó
1
–
1 –
– –
1
–
–
–
–
3
9
13
26
55
25
82
4
5
18
41
150
160
126
83
9
11
58
95
243
300
559
102
11
25
15
3
73
–
15
–
–
1
–
1
15
11
44
36
23
76
3
–
19
29
33
127
128
163
85
6
11
29
20
6
70
–
– 1
–
53
–
– 3
3
11
13
23
16
9
67
1
1
5
4
16
17
32
89
2
3
6
29
40
42
91
Iborfia
20
20
–
–
–
143
143
–
–
–
Kacorlak
88
88
–
–
–
–
Kallósd
69
69
–
–
–
–
Kálócfa
91
91
–
–
–
2
Kányavár
94
94
–
–
–
Karmacs
352
345
–
–
94
94
Kehidakustány
411
394
15
Kemendollár
205
203
1
Keménfa
48
48
Kerecseny
165
164
Kerkabarabás
133
133
–
–
Kerkafalva
77
77
–
Kerkakutas
96
96
–
125
123
89
88
–
Kilimán
100
100
–
Kisbucsa
183
180
Kiscsehi
104
104
Kisgörbő
101
94
4
3
1
Kiskutas
81
79
1
1
1
100
99
1
Kisrécse
90
89
–
Kissziget
95
95
–
Kistolmács
93
92
–
Kisvásárhely
38
36
Iklódbördőce
Kávás
Kerkaszentkirály Kerkateskánd
Kispáli
7 –
2
4
11
2
1
64
3
10
47
45
37
85
5
17
14
32
20
82
16
27
15
11
76
4
9
28
28
20
79
4
17
18
19
16
20
72
13
27
52
106
82
72
77
2
3
3
4
17
36
29
87
2
5
8
26
49
110
101
112
82
1
1
2
3
13
49
73
64
87
–
3
2
3
2
13
12
13
80
–
5
15
25
26
64
18
12
63
–
5
10
6
21
41
50
84
–
–
1
1
4
18
31
22
90
–
–
2
10
26
26
32
89
–
–
6
5
25
36
49
91
6
36
21
26
83
–
– 1
2
1
1
4 – 3
2
1 –
–
6
10
27
27
25
78
–
1
5
28
58
39
52
85
–
9
12
16
35
20
12
70
5
10
9
33
23
20
78
3
3
15
25
34
98
1
3
5
22
43
26
91
5
12
13
28
16
14
73
1
3
6
25
35
25
83
5
14
6
26
15
24
75
1
5
5
14
8
5
73
1
2 –
1 1
1
54
– 2
–
–
–
–
–
–
–
–
3 –
–
Kozmadombja
33
33
Kustánszeg
210
208
Külsősárd
36
36
–
–
–
–
197
197
–
–
–
–
Lasztonya
59
59
–
–
–
Lendvadedes
24
24
–
–
–
Lendvajakabfa
45
45
–
–
Lickóvadamos
128
128
–
–
–
30
30
–
–
–
Lispeszentadorján
176
172
2
2
Liszó
163
161
1
1
Lovászi
579
558
19
2
Magyarföld
22
22
–
–
–
Magyarszentmiklós
99
99
–
–
–
Magyarszerdahely
163
161
1
Maróc
70
69
1
Márokföld
38
37
Miháld
368
365
2
1
Mihályfa
177
172
4
1
Mikekarácsonyfa
149
148
–
1
Milejszeg
157
156
–
1
Misefa
115
115
–
Molnári
270
267
2
Murakeresztúr
683
670
3
Murarátka
131
130
1
Muraszemenye
293
284
6
Nagybakónak
225
224
1
Lakhegy
Ligetfalva
–
–
–
1
1
–
1
2
14
12
4
77
2
12
56
77
61
86
1
8
18
9
88
1
22
55
54
65
89
1
1
8
9
27
13
84
1
3
5
3
8
4
74
1
6
4
22
10
1
69
2
5
18
51
29
23
73
2
7
14
5
2
68
10
9
5
50
67
34
78
2
4
12
44
47
54
87
36
87
101
148
128
77
70
–
1
1
9
7
4
79
–
2
4
7
42
44
97
–
2
1
– 1
– 2
1
–
2
1
1
9
31
53
66
96
3
1
4
4
29
23
6
74
2
3
9
9
15
85
11
26
58
109
88
71
73
2
2
6
42
76
49
88
2
1
10
32
58
29
17
69
1
8
9
28
33
34
44
79
–
3
7
14
32
19
40
84
1
–
3
3
9
40
75
140
101
10
–
14
27
53
114
189
286
91
–
3
17
24
39
24
24
72
8
13
30
32
100
66
44
73
6
19
30
47
68
24
31
65
–
–
1
–
– 3 –
55
–
– 5
–
Nagygörbő
112
108
3
1
1
12
18
12
36
22
11
70
Nagykapornak
388
377
7
4
2
3
18
46
112
98
109
84
Nagykutas
175
174
2
14
19
41
45
54
83
Nagylengyel
174
170
Nagypáli
125
123
Nagyrada
198
194
Nagyrécse
353
346
Nemesapáti
208
207
Nemesbük
284
283
Nemeshetés
192
192
92
92
Nemespátró
165
161
Nemesrádó
213
213
Nemessándorháza
175
173
2
Nemesszentandrás
130
128
1
68
67
1
Nova
357
341
8
8
Óhid
238
233
2
Oltárc
144
141
–
Orbányosfa
64
64
–
–
Ormándlak
51
51
–
–
Orosztony
226
220
Ortaháza
63
63
–
–
Ozmánbük
92
92
–
–
Pacsa
695
668
19
Padár
76
72
4
Páka
526
513
12
Nemesnép
Németfalu
–
1 1
–
3
2
3
6
13
36
49
65
92
2
2
4
4
9
21
40
45
92
3
1
4
7
19
21
50
56
41
80
4
3
2
8
10
18
42
86
187
100
2
15
17
63
68
43
80
–
–
1 1
–
–
2
17
32
36
80
59
58
75
–
–
2
2
25
44
71
29
19
68
–
–
2
8
4
35
31
12
75
1 –
3
–
2
6
12
14
31
38
62
88
–
3
4
28
28
79
43
28
70
–
1
4
15
35
65
27
28
70
3
2
9
22
45
30
19
75
3
2
5
16
16
26
89
3
4
18
34
82
115
101
86
3
2
8
12
34
85
80
17
72
3
3
2
6
16
46
47
24
76
3
6
10
23
10
12
74
1
3
6
12
18
7
4
65
5
12
17
38
65
46
43
71
5
16
25
17
85
1 –
–
–
4
2 –
8 – 1
56
–
–
2
4
7
16
22
20
21
75
9
12
34
64
117
173
286
93
1
11
14
18
22
6
4
58
2
5
18
41
109
182
169
87
Pakod
351
336
69
69
–
–
Pat
133
133
–
–
Pethőhenye
187
186
1
Petrikeresztúr
177
173
3
Petrivente
136
136
Pókaszepetk
364
354
Pórszombat
139
137
Pölöske
323
320
Pölöskefő
159
159
–
Pördefölde
41
40
–
150
148
Pusztaapáti
24
24
Pusztaederics
97
94
3
Pusztamagyaród
272
269
1
Pusztaszentlászló
269
268
–
20
20
–
Rédics
376
369
4
3
Resznek
153
145
2
6
Rezi
454
449
5
–
Rigyác
148
146
2
–
Salomvár
235
229
4
Sand
196
195
Sárhida
257
256
1
Sármellék
732
712
13
Semjénháza
216
216
–
–
1
31
31
–
–
1
Pálfiszeg
Pötréte
Ramocsa
Sénye
2
–
13
– 1 –
4 – 1
–
13
12
30
97
105
94
82
1
1
2
6
11
20
28
90
2
9
11
32
58
12
9
63
–
3
9
21
78
35
41
79
–
4
16
22
35
46
54
84
–
2
1
11
15
28
79
99
6
1
7
16
20
69
112
139
89
2
3
2
1
6
30
45
52
89
2
1
1
10
46
97
76
92
84
2
2
11
16
30
43
55
84
3
5
23
6
4
70
– 1 1
–
–
1
– 3
9
7
22
48
29
32
79
–
1
1
1
11
4
5
1
63
–
1
4
12
8
24
24
24
75
2
3
4
17
21
89
79
59
81
1
1
1
12
25
72
74
84
84
2
2
1
2
7
6
87
1
2
14
17
69
90
183
95
2
3
3
9
42
49
45
87
4
31
43
55
126
142
53
74
9
12
26
31
70
94
1
9
29
73
65
58
82
2
12
17
47
39
78
87
12
9
40
74
121
94
44
118
221
177
153
79
2
1
24
49
139
103
7
4
8
3
5
67
–
–
– 2
–
1 –
–
– 1 1
7
57
–
6
13 – 3
Sormás
308
307
Söjtör
642
633
6
3
Surd
246
239
3
4
Sümegcsehi
225
221
3
93
91
1
Szécsisziget
103
102
Szentgyörgyvár
149
147
Szentgyörgyvölgy
237
221
71
71
138
137
Szentmargitfalva
73
73
–
Szentpéterfölde
84
82
–
Szentpéterúr
435
420
Szepetnek
551
545
Szijártóháza
29
29
–
Szilvágy
98
95
–
Teskánd
309
306
Tilaj
94
94
Tófej
285
281
Tormafölde
207
207
Tornyiszentmiklós
302
296
Tótszentmárton
325
325
Tótszerdahely
432
424
3
Türje
689
672
Újudvar
333
319
Valkonya
44
42
–
2
–
Vállus
60
56
–
4
–
Szalapa
Szentkozmadombja Szentliszló
–
1
5
6
28
45
77
145
95
11
34
85
186
179
147
81
5
8
8
18
53
75
79
81
1
1
2
5
31
72
76
38
79
1
2
1
8
7
35
30
10
74
1
1
1
7
10
32
33
19
80
1
1
1
3
8
18
50
51
18
80
3
13
1
13
50
73
100
91
–
–
2 –
–
–
–
–
4
3
17
32
7
8
68
–
–
1
6
20
39
47
25
79
1
1
10
10
24
16
11
70
2
3
3
9
8
38
14
9
68
9
6
6
15
41
76
143
83
71
72
4
2
2
7
19
36
99
139
249
94
–
1
8
13
6
87
–
3
13
58
24
92
7
14
45
106
135
99
1
–
–
– 3
2 –
–
1 –
1 – 2
–
–
1
10
21
29
19
14
70
–
3
17
30
59
119
57
82
1
11
25
65
55
49
82
5
9
29
49
80
130
90
1
1
10
9
37
70
197
101
5
1
2
10
15
60
124
220
99
8
9
2
1
14
48
198
209
217
86
9
5
1
12
14
35
86
81
104
84
1
4
3
17
10
9
77
5
16
21
9
9
70
3 –
1 –
1
2 –
4
–
–
58
–
Várfölde
106
105
Várvölgy
449
444
Vasboldogasszony
208
200
Vaspör
202
200
Vindornyafok
71
71
Vindornyalak
50
49
1
–
Vindornyaszőlős
163
161
2
–
Vonyarcvashegy
725
719
2
Vöckönd
47
47
Zajk
95
94
1
Zalaapáti
579
550
16
Zalabaksa
281
273
Zalabér
328
317
Zalaboldogfa
132
132
Zalacsány
321
312
5
4
Zalacséb
176
174
1
1
Zalaháshágy
170
170
–
64
64
–
159
158
–
1 049
1 028
12
Zalaköveskút
19
18
1
Zalamerenye
138
136
2
Zalasárszeg
41
41
Zalaszabar
263
256
3
Zalaszántó
524
497
Zalaszentbalázs
341
Zalaszentgyörgy
144
Zalaigrice Zalaistvánd Zalakomár
–
1 4
– 2
–
2
8
17
37
22
20
75
1
5
8
27
71
122
96
120
81
8
2
2
5
24
42
74
59
87
–
–
6
15
35
56
52
38
77
–
–
2
1
10
23
23
12
76
2
2
3
11
16
10
6
67
1
6
8
21
46
41
40
78
2
22
51
64
148
175
263
94
1
1
4
20
14
7
78
2
6
12
12
18
20
25
78
13
9
11
27
45
184
164
139
82
2
6
4
6
8
15
63
93
92
90
10
1
2
12
15
28
88
109
74
83
1
5
23
20
42
41
85
10
14
18
94
90
93
86
–
1
4
6
35
55
75
95
–
–
1
3
23
44
55
44
84
–
–
6
7
5
11
29
6
74
–
–
4 –
–
–
–
–
– 2
1
2
3
11
12
33
61
37
86
9
19
35
75
110
299
278
233
79
–
2
1
5
3
3
3
2
60
–
4
6
31
18
33
18
28
75
–
2
2
5
14
10
8
73
4
1
7
16
29
76
74
60
78
12
15
14
34
41
33
131
123
148
81
331
9
1
5
16
20
17
60
104
119
88
138
2
4
2
5
14
35
43
45
89
–
59
–
–
Zalaszentiván
381
371
Zalaszentjakab
138
134
Zalaszentlászló
309
305
Zalaszentlőrinc
122
122
–
–
Zalaszentmárton
40
40
–
–
Zalaszentmihály
464
453
39
39
335
327
83
82
Zalavár
411
403
6
2
Zalavég
226
211
2
13
Zebecke
52
51
Zalaegerszeg
23.055
22.048
753
254
331
1.087
Nagykanizsa
20.538
19.121
1.213
204
337
Hévíz
2.831
2.678
5
148
Keszthely
9.128
8.545
359
Lenti
3.242
3.100
Letenye
1.556
Zalaszombatfa Zalatárnok
2
8
– 3
15
21
76
114
154
93
1
2
13
33
40
28
21
72
1
3
7
11
33
90
86
79
84
2
5
21
11
24
25
34
75
2
4
9
16
4
5
67
8
23
66
117
123
123
81
4
15
16
4
76
6 –
4 –
45
136
60
70
76
8
6
7
27
24
11
69
2
6
27
47
134
107
88
80
2
2
5
19
77
71
50
81
3
21
17
11
81
2.526
7.229
5.548
2.935
3.399
70
1.081
2.696
6.101
4.923
2.422
2.978
69
103
218
220
310
725
450
805
87
224
101
436
774
1.828
2.573
1.497
1.919
77
111
31
15
65
203
703
648
818
790
81
1.523
23
10
12
35
87
156
355
412
499
85
660
643
12
5
10
31
36
37
103
117
326
104
Zalalövő
1.212
1.179
21
12
5
28
42
123
336
360
318
84
Zalaszentgrót
2.922
2.846
68
8
21
90
122
320
868
757
744
82
1.316
4.294
9.662
22.081
29.099
23.899
SKUPAJ
114.895
110.492
–
1
–
1
3.079
1.350
1
– 15
Zalakaros
1
– 8
Zalaújlak
7
1
4
–
5 –
–
–
–
–
–
Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/
60
26.868
81,3
Tabela 14: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v županiji Zala DRUŽINSKA GOSPODINJSTVA PO ŠTEVILU ČLANOV OBČINA
NEDRUŽINSKA GOSPODINJSTVA
SKUPAJ 2
3
4
5
6+
eno-članska
veččlanska
Zalaegerszeg
2. 760
5.175
6.752
5.224
4.035
1.574
5.175
548
Nagykanizsa
19.897
4.640
5.876
4.501
3.466
1.414
4.640
514
1.792
530
541
363
258
100
530
38
Keszthely
8.554
2 .366
2.454
1.772
1.356
606
2.366
241
Lenti
3.014
565
848
734
603
264
565
63
Letenye
1.479
288
363
327
325
176
288
37
507
131
144
90
89
53
131
14
Zalalövő
1.120
223
305
201
223
168
223
31
Zalaszentgrót
2.836
674
759
574
504
325
674
80
169
25
59
37
29
19
25
5
Hévíz
Zalakaros
Alibánfa Almásháza
19
3
5
4
4
3
3
1
Alsónemesapáti
259
50
67
43
54
45
50
7
Alsópáhok
458
81
137
85
97
58
81
19
Alsórajk
163
50
41
24
20
28
50
7
34
14
10
1
2
7
14
2
169
42
36
35
28
28
42
6
Baglad
24
8
7
3
3
3
8
1
Bagod
429
73
100
83
106
67
73
5
Bak
580
108
139
122
114
97
108
17
Alsószenterzsébet Babosdöbréte
Baktüttös
128
36
24
25
27
16
36
4
Balatongyörök
328
102
98
61
42
25
102
11
Balatonmagyaród
202
55
57
31
38
21
55
8
Bánokszentgyörgy
297
75
89
67
50
16
75
11
61
Barlahida
62
18
16
13
5
10
18
Batyk
154
42
37
26
31
18
42
6
Bázakerettye
345
85
117
76
47
20
85
10
Becsehely
700
112
146
129
158
155
112
30
Becsvölgye
307
71
89
45
50
52
71
7
Belezna
280
51
59
62
64
44
51
3
Belsősárd
40
10
9
8
6
7
10
Bezeréd
99
43
28
12
9
7
43
4
Bocfölde
321
51
65
71
69
65
51
8
Bocska
123
28
31
21
16
27
28
3
Bókaháza
115
16
35
26
21
17
16
6
Boncodfölde
–
–
76
16
25
10
16
9
16
5
Borsfa
270
59
68
49
55
39
59
15
Böde
103
24
23
23
15
18
24
3
Bödeháza
37
13
15
4
3
1
13
3
Börzönce
34
6
13
6
8
1
6
4
Bucsuszentlászló
256
46
58
52
63
37
46
4
Bucsuta
101
34
24
16
9
18
34
2
Csapi
61
13
14
16
8
10
13
4
Csatár
178
28
43
36
39
32
28
5
Cserszegtomaj
648
105
178
135
146
84
105
15
21
8
7
2
2
2
8
2
Csesztreg
284
45
78
55
65
41
45
7
Csonkahegyhát
117
30
23
18
34
11
30
3
36
12
12
6
3
3
12
3
Csömödér
235
54
59
53
39
30
54
3
Csörnyeföld
208
72
55
38
26
17
72
3
Dióskál
219
79
57
27
31
25
79
4
91
28
30
11
10
12
28
5
Csertalakos
Csöde
Dobri
62
Dobronhegy
52
13
11
8
8
12
13
Döbröce
37
16
7
2
6
6
16
–
Dötk
15
9
3
2
1
0
9
–
Egeraracsa
140
43
35
25
21
15
43
5
Egervár
344
58
85
73
71
57
58
7
Eszteregnye
272
57
75
49
61
29
57
11
Esztergályhorváti
170
36
56
29
21
28
36
4
Felsőpáhok
212
53
52
47
45
15
53
4
Felsőrajk
277
78
60
40
48
51
78
11
9
4
2
2
1
4
1
259
60
64
48
33
60
12
Felsőszenterzsébet Fityeház
– 54
2
Füzvölgy
52
12
19
8
5
4
12
Gáborjánháza
43
21
14
4
3
1
21
Galambok
426
78
127
66
93
62
78
13
Garabonc
279
58
79
53
48
41
58
13
Gellénháza
609
117
179
108
132
73
117
13
Gelse
420
97
104
78
82
59
97
10
Gelsesziget
94
15
26
23
15
15
2
Gétye
59
24
21
6
6
24
2
Gombosszeg
18
8
4
2
8
4
1
1
Gősfa
123
26
29
24
Gutorfölde
456
110
125
Gyenesdiás
927
180
35
Hagyárosbörönd Hahót
Gosztola
Gyűrűs
3
2
2 –
1
8
2
4
23
21
26
5
74
94
53
110
11
212
204
226
105
180
16
10
11
3
5
4
10
3
107
16
33
20
24
14
16
4
446
118
111
70
74
73
118
12
–
1 –
Hernyék
51
21
12
5
10
3
21
2
Homokkomárom
82
25
15
19
12
11
25
1
63
Hosszúvölgy
67
18
17
17
11
4
18
2
Hottó
114
22
29
25
21
17
22
3
Iborfia
13
8
4
1
0
8
Iklódbördőce
–
–
131
32
41
24
15
44
32
2
Kacorlak
80
21
16
12
17
14
21
2
Kallósd
52
22
13
7
8
2
22
1
Kálócfa
78
19
28
11
14
6
19
3
Kányavár
70
19
28
10
3
10
19
1
Karmacs
324
85
83
68
63
25
85
9
77
18
17
10
11
21
18
Kehidakustány
344
73
96
70
60
45
73
7
Kemendollár
Kávás
–
188
42
38
38
38
32
42
5
Keménfa
39
9
12
6
7
4
9
2
Kerecseny
118
44
25
16
12
21
44
4
Kerkabarabás
104
28
27
17
16
16
28
3
Kerkafalva
59
22
14
9
10
4
22
1
Kerkakutas
65
21
18
12
12
2
21
3
Kerkaszentkirály
97
25
27
14
13
18
25
1
Kerkateskánd
73
26
26
7
6
6
26
4
Kilimán
86
15
23
11
20
17
15
3
Kisbucsa
172
51
43
25
30
23
51
7
Kiscsehi
82
23
26
7
21
5
23
2
Kisgörbő
91
26
25
12
8
20
26
2
Kiskutas
74
17
15
15
18
9
17
3
Kispáli
87
21
28
15
15
8
21
3
Kisrécse
66
20
19
10
10
7
20
3
Kissziget
80
24
27
12
10
7
24
1
Kistolmács
67
14
28
13
5
7
14
–
Kisvásárhely
30
16
6
2
2
4
16
–
64
Kozmadombja
21
2
12
2
3
2
2
Kustánszeg
202
57
53
28
25
39
57
6
Külsősárd
35
7
9
5
9
5
7
3
Lakhegy
–
180
39
56
36
23
26
39
7
Lasztonya
45
19
15
4
3
4
19
1
Lendvadedes
19
9
4
3
3
0
9
Lendvajakabfa
18
6
10
2
0
6
1
Lickóvadamos
98
23
33
19
16
7
23
3
Ligetfalva
26
12
5
2
5
3
12
Lispeszentadorján
150
53
53
19
12
13
53
2
Liszó
150
39
23
30
28
30
39
3
Lovászi
553
164
169
111
76
33
164
17
4
5
5
2
1
4
Magyarszentmiklós
103
22
26
18
23
14
22
2
Magyarszerdahely
171
45
40
34
25
27
45
2
Maróc
51
13
21
6
4
7
13
4
Márokföld
22
5
8
4
1
4
5
Miháld
297
56
71
55
60
55
56
6
Mihályfa
148
41
30
35
27
15
41
1
Magyarföld
–
–
–
12 –
–
Mikekarácsonyfa
113
41
31
14
14
13
41
6
Milejszeg
151
41
40
22
29
16
41
1
Misefa
105
17
24
29
28
7
17
1
Molnári
268
51
62
62
51
42
51
13
Murakeresztúr
655
113
164
134
141
103
113
17
Murarátka
120
33
39
19
21
8
33
6
Muraszemenye
278
95
93
35
29
26
95
11
Nagybakónak
175
43
47
34
27
24
43
8
85
12
33
14
13
13
12
5
362
99
92
66
75
30
99
11
Nagygörbő Nagykapornak
65
Nagykutas
153
36
29
29
37
22
36
7
Nagylengyel
157
31
42
33
32
19
31
5
Nagypáli
113
27
26
20
28
12
27
2
Nagyrada
195
43
44
43
35
30
43
12
Nagyrécse
355
60
75
84
94
42
60
7
Nemesapáti
182
46
54
27
25
30
46
6
Nemesbük
243
81
70
36
34
22
81
4
Nemeshetés
142
54
39
20
15
14
54
5
65
23
22
10
6
4
23
2
Nemespátró
130
33
37
25
21
14
33
7
Nemesrádó
140
57
26
22
23
12
57
2
Nemessándorháza
139
46
49
16
18
10
46
4
Nemesszentandrás
102
33
27
17
12
13
33
2
59
9
15
6
10
19
9
4
Nova
331
89
79
68
57
38
89
7
Óhid
220
46
52
52
36
34
46
4
Oltárc
124
34
48
15
14
13
34
9
Orbányosfa
48
11
9
10
6
12
11
5
Ormándlak
48
13
14
9
9
3
13
4
Orosztony
183
70
39
22
19
33
70
1
Ortaháza
48
9
17
4
7
11
9
2
Ozmánbük
80
20
19
9
18
14
20
1
Pacsa
626
132
147
129
124
94
132
16
Padár
62
21
19
8
12
2
21
2
Páka
455
82
133
99
90
51
82
17
Pakod
343
75
90
73
58
47
75
10
72
18
16
11
16
10
18
5
98
34
27
11
15
9
34
5
155
47
43
24
25
16
47
3
Nemesnép
Németfalu
Pálfiszeg Pat Pethőhenye
66
Petrikeresztúr
164
54
36
26
20
28
54
3
Petrivente
144
28
41
21
34
20
28
7
Pókaszepetk
349
76
73
70
80
50
76
8
Pórszombat
122
32
26
13
19
32
32
4
Pölöske
287
62
71
37
58
59
62
8
Pölöskefő
139
32
26
29
30
22
32
6
Pördefölde
27
8
9
4
3
3
8
1
124
40
38
13
10
23
40
4
Pusztaapáti
20
6
7
5
2
0
6
1
Pusztaederics
94
41
22
13
11
7
41
5
Pusztamagyaród
236
62
57
44
26
47
62
3
Pusztaszentlászló
248
62
70
31
49
36
62
3
14
1
6
4
2
1
1
1
Rédics
341
65
79
82
78
36
65
12
Resznek
126
32
32
23
23
16
32
5
Rezi
384
85
103
67
77
52
85
7
Rigyác
134
23
25
25
24
37
23
3
Salomvár
208
51
54
41
38
24
51
4
Sand
177
51
38
28
30
30
51
5
Sárhida
243
44
54
41
50
54
44
5
Sármellék
680
181
161
135
127
76
181
17
Semjénháza
223
39
55
35
54
40
39
8
Sénye
20
10
4
2
4
0
10
Sormás
300
42
72
69
72
45
42
5
Söjtör
615
171
159
108
99
78
171
15
Surd
242
55
57
47
57
26
55
3
Sümegcsehi
201
41
45
24
48
43
41
4
88
23
19
16
17
13
23
1
101
31
22
20
15
13
31
5
Pötréte
Ramocsa
Szalapa Szécsisziget
67
–
Szentgyörgyvár
136
34
50
26
16
10
34
3
Szentgyörgyvölgy
180
50
47
38
21
24
50
5
53
21
19
2
8
3
21
2
Szentkozmadombja Szentliszló
142
43
42
14
23
20
43
3
Szentmargitfalva
58
24
19
9
3
3
24
2
Szentpéterfölde
73
29
21
14
2
7
29
2
Szentpéterúr
346
104
70
59
48
65
104
10
Szepetnek
561
93
131
107
116
114
93
14
Szijártóháza
21
7
8
2
3
0
7
1
Szilvágy
83
16
25
14
14
14
16
4
Teskánd
293
26
72
67
78
50
26
4
Tilaj
91
36
28
11
8
8
36
4
Tófej
264
71
61
46
47
39
71
1
Tormafölde
174
56
49
25
24
20
56
3
Tornyiszentmiklós
281
79
93
51
31
27
79
5
Tótszentmárton
299
49
70
60
62
58
49
7
Tótszerdahely
438
100
89
74
95
80
100
12
Türje
636
157
167
125
109
78
157
8
Újudvar
319
54
82
71
58
54
54
13
Valkonya
36
18
10
3
3
2
18
Vállus
48
10
14
8
6
10
10
– 1
Várfölde
89
21
37
10
12
9
21
8
Várvölgy
401
107
95
63
81
55
107
10
Vasboldogasszony
212
45
40
42
45
40
45
6
Vaspör
158
42
48
20
31
17
42
6
Vindornyafok
50
13
14
10
6
7
13
1
Vindornyalak
35
14
4
5
4
8
14
1
Vindornyaszőlős
153
39
49
20
28
17
39
4
Vonyarcvashegy
672
161
178
122
141
70
161
16
68
Vöckönd
38
12
9
6
7
3
12
1
Zajk
82
20
19
11
13
19
20
3
Zalaapáti
514
99
139
99
100
77
99
16
Zalabaksa
246
56
65
53
31
41
56
11
Zalabér
287
77
80
56
44
30
77
8
Zalaboldogfa
114
27
21
15
25
26
27
1
Zalacsány
300
45
74
53
78
50
45
8
Zalacséb
171
27
32
34
38
40
27
Zalaháshágy
156
48
32
24
29
23
48
5
44
11
10
5
9
9
11
1
157
42
50
14
26
25
42
2
Zalaigrice Zalaistvánd Zalakomár
–
1.012
208
275
186
162
181
208
22
Zalaköveskút
16
8
5
1
1
1
8
1
Zalamerenye
90
27
24
27
8
4
27
5
Zalasárszeg
35
11
5
9
4
9
11
Zalaszabar
225
59
63
25
38
40
59
5
Zalaszántó
392
106
116
66
76
28
106
15
Zalaszentbalázs
332
77
84
70
49
52
77
15
Zalaszentgyörgy
129
26
32
19
23
29
26
4
Zalaszentiván
361
65
83
82
91
40
65
5
Zalaszentjakab
115
24
35
21
13
22
24
7
Zalaszentlászló
334
99
103
53
50
29
99
9
Zalaszentlőrinc
106
28
33
13
13
19
28
1
Zalaszentmárton
37
16
13
5
2
1
16
Zalaszentmihály
376
92
95
73
72
44
92
10
28
11
8
4
4
1
11
1
297
73
89
51
45
39
73
9
59
23
19
6
7
4
23
2
348
87
99
74
43
45
87
8
Zalaszombatfa Zalatárnok Zalaújlak Zalavár
69
–
–
ZalavĂŠg
172
46
53
34
14
25
46
3
Zebecke
34
7
12
6
3
6
7
1
30.141
22.206
19.256
11.113
SKUPAJ
108.335
25.626
Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/
70
25.626
2.861
3.2 PODNEBJE IN ZAHTEVE EVROPSKE UNIJE Reševanje vprašanja podnebnih sprememb zahteva učinkovite ukrepe, zato mora Evropska unija (EU) nadaljevati z dobrim zgledom ter si predvsem prizadevati za najobsežnejši možni mednarodni ukrep. Ukrepi glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti bodo poleg boja proti podnebnim spremembam prispevali k varnosti oskrbe z energijo in pomagali omejiti naraščajočo odvisnost EU od uvožene energije. Evropska energetska politika ima danes naslednja tri temeljna izhodišča: • • •
boj proti podnebnim spremembam, saj emisije CO2, ki nastajajo zaradi proizvodnje ali porabe energije, zasedajo 80 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU; omejevanje zunanje občutljivosti EU na uvoz nafte in zemeljskega plina ter izpostavljenosti višanju cen ogljikovodikov; vzpostavitev bolj konkurenčnega energetskega trga, ki bi posledično spodbudil rast gospodarstva, razvoj tehnologije in odpiranje novih delovnih mest, potrošnikom pa zagotovil varno in cenovno dostopno energijo.2
V okviru podnebno-energetskega paketa si je Evropska unija zadala cilj vsaj 20-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2020, kar je hkrati tudi del Strategije EU 2020. Za zavezance, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti kot sta to tudi Slovenija in Madžarska, je cilj določen za EU kot celoto, in sicer 21-odstotno znižanje do leta 2020 glede na leto 2005. Slika 3: Emisije toplogrednih plinov3 glede na izhodiščno leto Kjotskega protokola, povprečje 2008-2009, in cilji4
Vir: UNFCCC, 2011
2
www.evropa.gov.si/ Ne vključuje emisij zaradi rabe tal in ponorov ter emisij pri letalstvu in pomorstvu. 4 Razlika med emisijami TGP v obdobju 2008-2009 in cilji je le približek ocene izpolnjevanja zavez Kjotskega protokola, saj ne upošteva ponorov in prožnih mehanizmov ter upošteva dejanske emisije v EU ETS sektorjih. 3
71
Slika 4: Emisije toplogrednih plinov po viru, Slovenija, 2008
Vir: www.eea.europa.eu/
Slika 5: Emisije toplogrednih plinov po viru, Madžarska, 2008
Vir: www.eea.europa.eu/
Iz zgornjih slik so razvidne razlike pri deležih emisij toplogrednih plinov glede na vir med Slovenijo in Madžarsko. Takoj se opazi, da so si državi precej podobni. Omeniti velja mogoče le večji delež emisij pri Madžarski iz kmetijstva, pri Sloveniji pa večji delež iz prometa, ki je leta 2008 znašal skoraj 30 % vseh emisij.
72
3.3 JAVNE STAVBE V ČEZMEJNI REGIJI Iz izkušenj ter na podlagi zbranih anket smo ugotovili, da so šole in vrtci največji porabniki energentov med javnimi stavbami v ČEZMEJNI REGIJI. V spodnji tabeli je razvidno, da je na tem območju skupaj 477 vrtcev ter 487 šol. Tabela 15: Seznam vrtcev in šol v ČEZMEJNI REGIJI
REGION
VRTCI
POMURJE PODRAVJE VAS ZALA TOTAL
ŠOLE
72 133 130 142 477
TOTAL
127 267 272 298
55 134 142 156 487
964
Slika 6: Pregled vrtcev ter šol v ČEZMEJNI REGIJI 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Pomurje
Podravje
Region Number of kindergartens,
73
Vas
Zala
Region Number of schools,
4. OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV 4.1 TRENUTNO STANJE – Obnovljivi viri energije Narejen je bil pregled stanja v čezmejni regiji, ki med drugim kaže situacijo ene regije napram situaciji v ostalih regijah na čezmejnem področju. Analize kažejo, da se je na območju čezmejne regije z hipnim povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase. Zanimivo je, da s terena poročajo predvsem dimnikarske službe, da so posamezne vasi, predvsem tiste, kjer je velik delež lastnikov gozdov, že v veliki večini prešle na lesno biomaso. Velik problem, tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem, še vedno predstavljajo peči z nizkim izkoristkom, zastareli stroji in naprave ter energetsko potratne stavbe. K veliki porabi energije prispevajo tudi potrošniki, ki še vedno v svoje vsakdanje življenje niso vpeljali energetsko varčnega obnašanja. Velik premik je potrebno narediti tudi v javnih zgradbah (šole, vrtci, krajevni uradi, občina,…), kjer energetsko varčno obnašanje še ni doseglo zadovoljivega nivoja, prav tako je nujno potrebno uvesti energetsko računovodstvo. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili posamezne obnovljive vire energije, to so biomasa, bioplin, biogoriva, energija sonca, geotermalna energija, veter, voda in njihovo izrabo v čezmejnem območju ter pregledali ukrepe za učinkovito rabo energije, tj. predvsem varčevanje z električno energijo.
Slika 7: Deleži oskrbe z energijo iz OVE leta 2010 na Madžarskem
Vir: KSH
Med obnovljivimi viri energije na Madžarskem prevladuje energije iz lesne biomase (79,3 %), sledijo, obnovljivi odpadki iz industrije (7,4 %), geotermija (5,1 %), obnovljivi komunalni odpadki (2,8 %), električna energija iz veternic (2,4 %), bioplin (1,9 %), električna energija iz hidroelektrarn (0,8 %) ter sončna energija (0,3 %).
74
Slika 8: OVE po virih energije v letu 2011 v Sloveniji po nivoju primarne oskrbe z energijo
Vir: Energetska bilanca RS 2011
Bruto domača poraba obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2011 znašala 22.188 TJ, neobnovljivih industrijskih odpadkov (NOI) pa 1.014 TJ. V primerjavi s predhodnim letom bo količina energije iz OVE večja za slabe +4 %, iz NOI pa za +4 %. Prevladuje delež biomase (les in lesni odpadki, papirni mulj) z 76 % deležem. Sledijo biogoriva (biodizel in bioetanol) z 10% deležem, drugi bioplin (7 %), NIO (4 %), deponijski plin iz čistilnih naprav, plin (2 %) in fotovoltaike (SE) z manj kot 1 %. V strukturi porabe končne energije znaša OVE (brez hidro energije) 8,6 %, delež NIO 0,5 %, delež OVE (brez hidro energije) in NIO skupaj pa 9,1 %.
4.2. BIOMASA Lesna biomasa Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline, ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. V skupino lesne biomase uvrščamo: • • • • •
manj kvaliteten les iz gozdov, les iz površin v zaraščanju, les s kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, odslužen (neonesnažen) les.
75
Vloga gozda je razen ekološke in varovalne tudi socialna. Nenazadnje ima gozd tudi proizvodno vlogo. Ekološka, varovalna in socialna funkcija gozdov so pomembne za naše okolje in počutje. Les iz gozdov pa pomeni vir surovine lesni industriji, gradbeništvu in energetiki. Gozd štejemo za obnovljiv naravni sistem, ki v svoj direktni proizvod – les veže sončno energijo. Les je pomemben kot energetska vrednost. Pred približno dvema stoletjema je bil les edini energetski vir v naših domovih. Sedaj, ko se zavedamo učinka tople grede in pomena zdravega okolja, se nam gozd, naše domače bogastvo, ponuja pred vrati. Pri uporabi fosilnih goriv (naftni derivati, zemeljski plin) se sprošča CO2, ki je bil v ta goriva vezan v davni preteklosti. Povečevanje koncentracije ogljikovega dioksida (CO2) v našem ozračju povzroča učinek tople grede. Posledica tega je dvig povprečnih temperatur. Vse to povzroča globalne klimatske spremembe. V procesu izgorevanja lesa ogljikovodiki razpadejo na CO2 in vodo, sprosti pa se toplotna energija. Tudi les ni okolju popolnoma neškodljivo kurivo, vendar lahko emisije z ustrezno tehnologijo zmanjšamo. Plini, ki se sproščajo pri izgorevanju lesne biomase, so del naravnega kroženja elementov v naravi (ogljik, dušik, itd.) in dodatno ne obremenjujejo okolja, kot je to pri rabi fosilnih goriv. Viri lesne biomase uporabne v energetske namene, so:
• • • • •
1. GOZD redni posek (sortimenti slabše kvalitete), sečni ostanki (vejevina in vrhači, vendar ne tanjši od 5 cm premera), redčenja (drobni sortimenti), premene, sanitarne sečnje.
• • • • •
2. KMETIJSKE IN URBANE POVRŠINE krčitve grmišč, obnove sadovnjakov in vinogradov, vzdrževanje parkov in zelenic, čiščenje pašnikov, gradnja objektov.
• • •
3. LESNI OSTANKI primarna predelava lesa (krajniki, žamanje, očelki, žaganje), sekundarna predelava lesa (lesni prah, skoblanci), lubje.
4. ODPADNI IN ODSLUŽEN LES • lesna embalaža, • gradbeni les, • pohištvo, 76
• odpadki na komunalnih odlagališčih. Največ možnosti za uporabo lesne biomase imajo lastniki gozdov, ki lahko iz svojih gozdov pridobijo dovolj primerne lesne biomase. Z vidika stroškov kuriva so njihovi izdatki vezani le na stroške poseka, spravila, transporta in priprave energenta (polen, sekancev), kar v povprečju pomeni približno polovico stroškov že pripravljenega kuriva. Lastništvo gozda seveda ni pogoj za uporabo lesne biomase. Vsi, ki lastnih virov lesne biomase nimajo dovolj ali nimajo strojev za pripravo ustrezne oblike lesnega kuriva, imajo naslednje možnosti: • nakup že pripravljene biomase (polen, sekancev, peletov) z dostavo na dom, •
lastna priprava materiala v gozdu z uporabo tujega sekalnika ali cepilnega stroja,
•
naročilo vseh potrebnih del za pripravo biomase iz svojega gozda pri različnih izvajalcih gozdnih storitev.
Poleg lastnikov gozdov in vseh gospodinjstev so pomembni potencialni ponudniki in porabniki lesne biomase tudi žagarski in lesnopredelovalni obrati, ki lahko zadostijo svojim energetskim potrebam, hkrati pa so lahko z viški kuriva pomemben ponudnik biomase na lokalnem trgu. Obnovljivost lesne biomase kot energetskega vira, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dviguje pomen lesa kot vira energije. Za učinkovito rabo lesa v energetske namene je potrebno tudi znanje o zgradbi in lastnostih lesa. Osnovna lastnost goriv je kurilnost. Kurilnost lesa je količina toplote, ki nastane pri popolnem izgorevanju enote goriva, pri čemer se produkti izgorevanja ne ohladijo pod temperaturo rosišča vodne pare. Tabela 16: Kurilne vrednosti posameznih energentov Energent
Kurilnost (kWh/enoto)
Kurilno olje – ekstra lahko ELKO
10kWh/l 3
Zemeljki plin
9,5 kWh/Sm
UNP (butan/ propan)
12,8 kWh/kg 3
Rjavi premog (650kg/m )
3,9 kWh/kg
Lesni peleti
4,9 kWh/kg
Polena povprečje (20%w)
4 kWh/kg
Lesni sekanci povprečje (20%w)
800 kW/nm
3
Smreka
2178 kWh/ m
3
Jelka
2628 kWh/ m
3
Bukev
3078 kWh/ m
3
Črna jelša
2178 kWh/ m
3
77
Tabela 17: Razmerja med posameznimi prostorninskimi enotami lesne biomase Enote
3
Enota Goli
Polena (1m) (zložena)
Goli 1m 3
1m
Polena (30 cm) (zložena)
Polena (30 cm) (nasuta) 3
1 prm
1,4
1,2
2
3
0,85
1,4
2,1
1,67
2,55
1 prm
0,71
Polena (30 cm) (zložena)
1 prm
0,83
1,2
Polena (30 cm) (nasuta)
1 nm
3
0,5
0,7
0,6
0,33
0,46
0,40
1 nasuti m
3
1 prm
Polena (1m) (zložena)
Lesni sekanci (< 5 cm)
Lesni sekanci (<5 cm) 1 nasuti m
1,5
3
1 nm
0,66
Vir: ENSVET in http://www.zgs.gov.si/
Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejavniki: - vsebnost vode ali vlažnost lesa (vsebnost vode v lesu predstavlja razmerje med maso vode in skupno maso lesa in vode; vlažnost lesa pa je razmerje med maso vode in maso popolno suhega lesa). - kemična zgradba lesa - gostota lesa - drevesna vrsta in deli drevesa - zdravstveno stanje lesa Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kWh energije. Torej: več kot je vode v lesu več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje! Glede na vsebnost vode v lesu ločimo: 1. svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %, 2. gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oz. približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %, 3. zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj šest mesecev, v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %, 4. tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 15 % Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4 energije uskladiščene v lesu za izhlapevanje vode. Voda v lesu je prosta (ni vezana na lesno snov) in vezana (v celičnih stenah). Les začne oddajati vodo takoj po poseku. Najprej izhlapeva prosta voda, s tem postaja les lažji.
78
Ko izhlapi vsa prosta voda (v povprečju ima les takrat 30 % vlažnost) začne izhlapevati vezana voda. Pri tem postane les higroskopski in začne spreminjati volumen in dimenzijo. Les sestavljajo naslednji elementi: ogljik (50 %), kisik (43 %), vodik (6 %) in dušik (1 %). Kemična sestava lesa pa je naslednja celuloza (40 - 50 %), hemiceluloze (24 - 33 %), lignin (20 - 35 %) in spremljajoče snovi (škrob, sladkor, smola, čreslovina, barvila, strupi, 3 - 4 %). Kurilna vrednost posameznih sestavin ni enaka (na primer lignin ima višjo kurilno vrednost kot celuloza, zato je kurilna vrednost iglavcev, ki imajo več lignina, pri enaki masni enoti, višja kot pri listavcih). Gostota lesa je odvisna od drevesne vrste (listavci imajo večjo gostoto kot iglavci), časa sečnje (gostota narašča z vsebnostjo vode), dela drevesa (koreničnik, vejevina in jedrovina imajo višjo gostoto) in starosti lesa. Gostota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces zgorevanja (les z večjo gostoto zgoreva počasneje).
Slika 9: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase (osnova je energijska vrednost R. Bora)
Vir:http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les
79
Slika 10: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine (osnova je energijska vrednost Robinije)
Vir:http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les
Primerjava grafikonov kaže, da dobimo kar 39 % manj energije, če kupimo 1 m³ topolovega lesa, kot če kupimo 1 m³ bukovega lesa. Na osnovi prostornine (m³) se nam poleg bukve izplača kupovati še les hrasta, robinije in gabra. Razlike v energijski vrednosti so manjše, če kupujemo lesno biomaso po teži (tona ali kilogram). V tem primeru bi pri nakupu 1 tone topolovega lesa kupili le 1 % manj energije, kot če bi kupil 1 tono bukovega lesa. Pri kupovanju glede na težo pa moramo upoštevati vsebnost vode. Zdravstveno stanje lesa bistveno vpliva na kurilno vrednost (trohneč les ima manjšo gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost). Pri uporabi lesa za kurjavo naj bi upoštevali, da za ogrevanje izberemo les listavcev, ki ima večjo gostoto in zato višjo kurilno vrednost na m³ (les izgoreva počasneje, več je žerjavice). Za kuho in peko pa izberemo les iglavcev, ki ima večjo kurilno vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje). Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vsebnost vode v lesu najnižja (v poznem jesenskem ali zimskem času). Z razžagovanjem in cepljenjem pospešimo sušenje lesa. Pripravljen les naj se suši v pokritih in zračnih skladovnicah vsaj šest mesecev. Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že več kot 100 let. Ob upoštevanju v letu 2008 izdelanih gozdnogospodarskih enot, se je površina slovenskih gozdov povečala za 1,893 ha in znaša 1.185.145 ha. Upoštevajoč aktualno površino gozdov znaša gozdnatost Slovenije trenutno 58,5 %.
80
Slika 11: Gozdnatost Slovenije
Vir: Zavod za gozdove Slovenije
Slika 12: Gozdnatost Madžarske
Vir: MGSZH Erdészeti Igazgatóság
81
SLOVENIJA Približno 57% Slovenije je poraslo z gozdovi. Na nekaj manj kot 1.150.000 ha gozdov je shranjeno približno 277.000.000 m3 lesne mase ali povprečno 240 m3 lesa na vsak ha gozda. Poleg tega vsako leto priraste še dodatnih 7.000.000 m3 ali približno 6,2 m3 lesa na ha gozda. MADŽARSKA Ena petina ozemlja Madžarske je pokritega z gozdom. Madžarska ima okoli 330.000.000 m³ živega lesa ter letno priraste okoli 12.000.000 m³ dodatnega lesa, od katerega je določen maksimalen poseg 9.000.000 m³. Kot kaže slika zadnjih let, se letno na Madžarskem poseka približno 7.000.000 m³ lesa. Od teh 7 milijonov m³ lesne biomase kot odpad v gozdu ostane 1,5 milijonov m³, tako da nam ostane 5,5 milijonov m³ lesa za nadalnjo proizvodnjo. Od teh 5,5 milijonov m³ je prb. 3,5 milijonov m³ drugorazrednega lesa (za kurjavo, papir, ….) ter 2 milijona m³ prvorazrednega lesa, ki gre za industrijsko predelavo.
DOLB sistem Z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso (DOLB) lahko ogrevamo prostore in sanitarno vodo večjega števila objektov iz centralne kotlovnice, kjer se kot gorivo uporablja lesna biomasa. Moderen sistem DOLB nudi svojim uporabnikom zelo visoko udobje, veliko čistost in varno uporabo po konkurenčni in stabilni ceni. Poleg tega je lesna biomasa obnovljiv in okolju prijazen vir energije, ki ga v Sloveniji ne primanjkuje. Pri daljinskem ogrevanju je pomembna dovolj velika gostota odjema (najmanjša vrednost je 1.200 kWh/m toplovoda), kajti pri nizki gostoti odjema toplovod hitro postane ekonomsko nezanimiva investicija, saj se pri nizkem odjemu hitro draži. Za postavitev sistema daljinskega ogrevanja je torej potrebna visoka intenzivnos poselitve, še boljše pa, če je možnost tudi industrijskega odjema, ki zahteva pretežno enako količino toplote skozi celo leto. Pri postavitvi daljinskih sistemov za oskrbo z energijo je potrebno upoštevati tudi socialni in demografski vidik, zaradi česar je sisteme potrebno izdelovati z zunanjimi viri financiranja. Vsekakor pa je zelo pomembna tudi natančna izdelava plana priskrbe goriva (lesa). SPTE sistem5 Sočasna proizvodnja toplote in električne energije postaja zaradi doseganja bistveno višjih izkoristkov kot pri ločeni proizvodnji vse bolj pomemben način energetske proizvodnje. Najbolj razširjena je uporaba naprav SPTE na fosilne vire energije, kot je zemeljski plin. Zemeljski plin uporabljamo neposredno v motorju z notranjim izgorevanjem (ali plinski turbini), ki poganja električni generator, odpadna toplota (npr. od izpušnih plinov) pa se uporabi za proizvodnjo koristne toplote, na primer za ogrevanje. Električno energijo lahko tehnološko na več načinov proizvajamo tudi z uporabo lesne biomase. Večje enote so že dolgo v uporabi, medtem ko mikro enote SPTE na lesno biomaso v komercialno uporabo šele 5
Koristni nasveti za izgradnjo manjših elektrarn, BORZEN d.o.o. in SODO d.o.o.
82
prihajajo. Pomembno je vedeti, da (polne) podpore lahko prejemajo le proizvodne naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kjer celotni izkoristek znaša nad 75 % oziroma 80 % glede na uporabljeno tehnologijo.
4.2.1 IZKORIŠČANJE LESNE BIMASE V ČEZMEJNI REGIJI Gozdnatost v čezmejnem območju je relativno visoka. Tako je Pomurju pokrito z 41.021 ha gozda, Podravje z 84.694 ha, županija Vas 93.694 ha ter županija Zala 115.257 ha gozda. Za Pomurje to pomeni 27,4 % gozdnega deleža, za Podravju 35,4 %, za županijo Vas 28,1 % ter za županijo Zala 30,5 %. Tabela 18: Gozdnatost čezmejnega območja GOZDNATOST Površine regij (ha) Površina gozda (ha) Delež gozda (%)
Pomurje
Podravje
Vas
Zala
SKUPAJ
133.752
216.928
333.615
378.411
1.062.706
41.021
84.694
93.694
115.257
334.666
27,4
35,4
28,1
30,5
30,4
Spodnja tabela prikazuje povprečno količino porabe lesa na čezmejnem področju za namen ogrevanja in tehnološko toploto. Razliko v celotni porabi lesa in lesnih ostankov v regijah se uvozi iz drugih regij Slovenije ali Madžarske oziroma iz drugih sosednjih držav. Tabela 19: Povprečna količina porabe lesa v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto v enem letu Pomurje
Podravje
Vas
Zala
SKUPAJ
m3
150.000
301.934
220.550
247.546
920.030
MWh
262.500
528.384
385.962
433.205
1.610.051
PORABA LESA
4.2.2 POTENCIAL LESNE BIOMASE V ČEZMEJNI REGIJI V vseh štirih regijah čezmejnega območja je delež izkoriščenja biomase zelo visok. Zaradi precejšnejga dviga cen kurilnega olja ter plina, se je dejansko v zadnjih treh letih poraba lesne biomase v čezmejnem območju drastično zvišala, predvsem v gospodinjstvih, ocenjujemo, da izkoriščamo dejansko velik del omenjenega potenciala. Zaskrbljujoče pa je, da se večji del te lesne biomase skuri v neekonomičnih kotlih z majhnim izkoristkom.
83
Daljinskih sistemov na lesno biomaso (DOLB) je v čezmejnem območju razen redkih izjem, še vedno premalo, se pa njihovo število narašča. Na srečo pa je v preteklosti bilo nekaj tako imenovanih pilotskih projektov DOLB-ov in mikro DOLB-ov, ki so pokazale smernice ostalim. Z zamenjavo zastarelih kotlov z novimi bi prihranili samo v Pomurju vsaj 73.000 MWh primarne energije. Ker se ta energent porabi v glavnem v gospodinjstvih bi bil prihranek okoli 7,3 % vse energije, ki jo porabimo za ogrevanje v gospodinjstvih in javnem sektorju. V ukrepe rabe biomase za proizvodnjo električne energije je vključena izgradnja:
obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije iz lesne biomase v industrijskih obratih in pri daljinskem ogrevanju, naprav za proizvodnjo električne energije iz odlagališčnega plina, naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz bioplina, ki nastaja v bioloških čistilnih napravah odpadne komunalne in industrijske vode, naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz bioplina, ki nastaja iz biološko razgradljivih odpadkov pri pridelavi rastlin in živinoreji.
Potencial lesne biomase iz gozdov pa ni enak vsej posekani lesni masi ampak le tistemu delu, ki ga na trgu lesa ni mogoče boljše prodati. Ob 100 % izkoriščanju dovoljene sečnje se vrednosti lahko v prihodnje trajno povečajo za najmanj 18 %. Vzrok za odstopanje dejanske sečnje od dovoljene v ZG izhaja iz lastniško in prostorsko razdrobljene zasebne gozdne posesti. V spodnji tabeli so zajeti po naši oceni potenciali izkoriščanja lesa kot obnovljivega vira po regijah čezmejnega območja: Tabela 20: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje toplote iz lesne biomase v enem letu PORABA LESA GWh/leto
Pomurje
Podravje
Vas
Zala
SKUPAJ
Trenutno stanje
262,5
528,4
386
433,2
1.610,1
Ciljno stanje
350
700
510
560
2.120
84
4.3 SONČNA ENERGIJA Sončna energija je osnova za praktično vse procese, ki se odvijajo v naravi, vključno s človeškim življenjem. To je čista in brezplačna oblika energije, dostopna domala povsod. Sončna energija bo na voljo v neomejeni količini že nekaj prihodnjih milijard let. Največja možna izraba solarne toplotne energije je nujen korak k zagotovitvi trajne oskrbe z energijo in za ohranitev našega planeta ter zdravja prihodnjih generacij. Tabela 21: Sončno obsevanje (kWh/ m2·dan), H območje Jan
Feb
Mar
Apr
Maj
Jun
Jul
Avg
Sep
Okt
Nov
Dec
Leto
1.11
2.04
3.21
4.44
5.49
5.90
5.99
5.26
3.73
2.19
1.24
0.92
3.46
Sončna energija je eden redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli. V področjih severnih zemljepisnih širin med 40-50°, to je v področju, kjer ležita tudi Slovenija in Madžarska, je letno sončno obsevanje med 1000 in 1500 kWh/m2. Za inženirsko prakso se poslužujemo dolgoletnih meteoroloških podatkov, saj je napoved obsevanja preko dneva in mesecev bistvena pri zahtevnejših analizah. Za večje kraje v Sloveniji in na Madžarskem imamo na voljo različne baze meteoroloških parametrov trajanja sončnega obsevanja in vsote sončnega sevanja ter difuzno sončno sevanje. Od 8760 letnih ur je na razpolago približno 1400 do 1900 sončnih ur. Primer porazdelitve sončne energije v teku leta se lahko vidi na spodnji sliki. Sončno sevanje je tok energije, ki ga sonce enakomerno oddaja na vse strani. Do zunanje atmosfere prispe moč sevanja 1353 W/m2 (t.i. solarna konstanta). Slika 13: Energijska bilanca sončnega sevanja
Vir: http://ro.zrsss.si/projekti/energetika
85
Ob prehodu skozi zemeljsko atmosfero sevanje zaradi odboja, raztrosa in absorbcije na prašnih delcih in molekulah plinov oslabi. Sončno sevanje pri tem razpade na dve komponenti : direktno sevanje - del sevanja, ki neovirano prodre skozi atmosfero difuzno sevanje - del sevanja, ki se zaradi prašnih delcev in molekul odbije oz. absorbira in neusmerjeno prispe na zemeljsko površino. Vsota direktnega in difuznega sevanja se imenuje globalno in je v letnem povprečju v Sloveniji in Madžarskem cca. 1200 kWh/m2, kar ustreza vsebnosti energije približno 120 litrov kurilnega olja. Glede na tip kolektorja se lahko do okoli 75% globalnega sevanja pretvori v toploto. Tabela 22: Primer mesečnega števila sončnih ur po regijah Mesec
Povrečno število sončnih ur ( h/mesec ) v letu 2010 POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
Januar
88
50,03
57
57
65
Februar
93
110,23
82,9
82,9
95
Marec
138
128,3
135,7
135,7
134
April
146
201,5
186,7
186,7
178
Maj
219
232,7
252,8
252,8
235
Junij
233
223,5
267,1
267,1
241
Julij
264
282,13
296,6
296,6
281
Auvgust
244
259,03
278
278
260
September
178
158,6
202
202
179
Oktober
91
141
138,9
138,9
124
November
63
88,7
62,8
62,8
71
December
56
54,3
40,2
40,2
50
86
Slika 14: Povprečno število sončnih ur v ČEZMEJNI REGIJI Povprečno število sončni ur na čezmejnem območju 300 250 200 150 100 50 0 januar
marec
maj
julij
september
november
4.3.1 IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Velik potencial varčevanja ob hkratnem kratkoročnem ekonomskem efektu ponuja danes ogrevanje sanitarne vode. Tako predstavljajo sončni kolektorji v povezavi s centralnim ogrevalnikom sanitarne vode prav v poletnih mesecih najzanimivejšo alternativo za ogrevalni kotel: potreba po energiji za ogrevanje sanitarne vode je v veliki meri konstantna in neodvisna od letnega časa. Predvsem v poletnih mesecih se časovno ujemata potreba po energiji in ponudba sončne energije. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. V preostalih mesecih ogrevanje sanitarne vode dopolnjuje drug neodvisen vir toplote - praviloma nizko temperaturni oljni/plinski ogrevalni kotel ali še bolje - kondenzacijski kotel. V spodnji tabeli navajamo oceno izkoriščanja sončne energije za namen ogrevanja ter pridobivanja tople sanitarne vode.
87
Tabela 23: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen ogrevanja prostorov ter pripravo tople sanitarne vode po regijah na čezmejnem območju INŠTALIRANI SONČNI KOLEKTORJI Št. gospodinjstev Površine kolektorjev (m³) Energije (MWh)
POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
39.330
132.689
95.967
108.335
376.321
1.004
4.518
2.900
3.200
11.622
451,8
2.033,1
1.305
1.440
5.229,9
FOTOVOLTAIKA Slika 15: Primer postavitve fotovoltaike v naselju Martjanci v Pomurju
Vir: Arhiv LEA Pomurje
Sončne celice se povezujejo v sončne module. Uporabljamo jo predvsem v oskrbi odročnih naselij in stavb, oddaljenih naprav in že tudi v cestni informatiki. Prednosti izkoriščenja sončne energije so v okolju prijazni energiji, brez emisij, ne onesnažuje okolja, s tem se zmanjšuje učinek tople grede, proizvodnja in poraba sta na istem mestu. Slabosti so zaradi
88
različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij, cena energije iz takih sistemov je še vedno draga zaradi velike investicije. Priča smo nenehnemu dvigovanju cen energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode. Do nedavnega so bile vračilne dobe za uporabo solarnih sistemov od 10 in več let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja in drugih energentov. Večina se jih predvsem iz ekonomskega razloga zato tudi ni odločila za izrabo sončnega sevanja. Glede na trend rasti cen goriva v zadnjem letu pa že lahko govorimo o 7-letni vračilni dobi pri uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode. Vgradnja solarnega sistema je torej ekonomična že na krajši čas in glede na svojo življenjsko dobo 25 let pomeni bistvene letne prihranke. Z zmanjševanjem porabe energentov se občutno zmanjšajo vplivi na okolje, s tem doprinesemo k varovanju virov energije in k zaščiti zemeljske atmosfere. Sončna energija je eden redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli. V področjih severnih zemljepisnih širin med 40-50°, to je v področju, kjer leži tudi Slovenija in Madžarska, je letno sončno obsevanje med 1000 in 1500 kWh/m2. Za inženirsko prakso se poslužujemo dolgoletnih meteoroloških podatkov, saj je napoved obsevanja preko dneva in mesecev bistvena pri zahtevnejših analizah. Za večje kraje v Sloveniji imamo na voljo različne baze meteoroloških parametrov trajanja sončnega obsevanja in vsote sončnega sevanja ter difuzno sončno sevanje. Velik potencial varčevanja ob hkratnem kratkoročnem ekonomskem efektu ponuja danes ogrevanje sanitarne vode. Tako predstavljajo sončni kolektorji v povezavi s centralnim ogrevalnikom sanitarne vode prav v poletnih mesecih najzanimivejšo alternativo za ogrevalni kotel: potreba po energiji za ogrevanje sanitarne vode je v veliki meri konstantna in neodvisna od letnega časa. Predvsem v poletnih mesecih se časovno ujemata potreba po energiji in ponudba sončne energije. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. V preostalih mesecih ogrevanje sanitarne vode dopolnjuje drug neodvisen vir toplote - praviloma nizko temperaturni oljni/plinski ogrevalni kotel ali še bolje - kondenzacijski kotel. Od 8760 letnih ur je na razpolago približno 1400 do 1900 sončnih ur. Sončno sevanje je tok energije, ki ga sonce enakomerno oddaja na vse strani. Do zunanje atmosfere prispe moč sevanja 1,36 kW/m2 (t.i. solarna konstanta). Ob prehodu skozi zemeljsko atmosfero sevanje zaradi odboja, raztrosa in absorbcije na prašnih delcih in molekulah plinov oslabi. Sončno sevanje pri tem razpade na dve komponenti :
direktno sevanje - del sevanja, ki neovirano prodre skozi atmosfero difuzno sevanje - del sevanja, ki se zaradi prašnih delcev in molekul odbije oz. absorbira in neusmerjeno prispe na zemeljsko površino.
89
Vsota direktnega in difuznega sevanja se imenuje globalno in je v letnem povprečju v Sloveniji in na Madžarskem cca. 1200 kWh/m2, kar ustreza vsebnosti energije približno 120 litrov kurilnega olja. Glede na tip kolektorja se lahko do okoli 75% globalnega sevanja pretvori v toploto. Cena električne energije, proizvedene s PV-moduli, je občutno višja od cene elektrike na tržišču, investicija v PV-elektrarno pa se povrne v približno desetih letih zaradi državnih spodbud za odkup električne energije. Cena zagotovljenega odkupa v Sloveniji iz sončne mikroelektrarne (manjše od 50 kW), postavljene na stavbo in priključene v letu 2011, znaša 0,33237 €/kWh in je zajamčena za 15 let. Potrebna moč sončne elektrarne, ki bi zadostila porabi povprečnega slovenskega gospodinjstva, je 3,3 kW oziroma 21 m2 pri modulih s 15% učinkovitostjo. Pri informativni ceni okoli 3000 €/kW znaša strošek investicije v takšno sončno elektrarno 10.000 €. Investitorji se namesto zagotovljene odkupne cene lahko odločijo tudi za prodajo posameznim distributerjem po tržnih cenah in uveljavljajo obratovalno podporo, v tem primeru se lahko investicija povrne še hitreje. Seveda so tudi čeri, ki se jim mora investitor izogniti. Če je fizična oseba, se del dohodka šteje v dohodnino in obdavči. Zato ima večina investitorjev status pravne osebe (samostojni podjetnik ali podjetje). V spodnji tabeli navajamo oceno izkoriščanja sončne energije za namen pridobivanja električne energije. Tabela 24: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen pridobivanja električne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 INŠTALIRANI FOTOVOLTAIČNI SISTEMI Skupna inštalirana moč (MW) Pridobljena električna energija (MWh)
POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
3,802
14,245
0,123
0,141
18,311
4.178,2
15.526,8
146,4
167,9
20.019,3
4.3.2 POTENCIAL SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v ČEZMEJNI REGIJI je zelo velik. Ker pa je sončnih dni pozimi premalo, pa pogoji izkoriščanje izključno sončne energije za ogrevanje stanovanj v regiji niso primerni.
90
Slika 16: Potencial za izkoriščanje sončne energije v Evropi
Vir: http://re.jrc.ec.europa.eu/
V spodnji tabeli so zajeti po naši oceni potenciali izkoriščanja sončne energije za namen pridobivanja tople sanitarne vode po regijah čezmejnega območja: Tabela 25: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v regijah na čezmejnem območju za pridobivanje električne in toplotne energije iz sonca v enem letu INŠTALIRANI SONČNI KOLEKTORJI GWh/leto Trenutno stanje Ciljno stanje
POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
4,63
17,56
1,45
1,61
25,25
9,9
25,1
33,6
38,2
106,8
Možen potencial tega obnovljivega vira na čezmejnem območju je v bistvu zelo velik in težko točno določljiv. Če preprosto vzamemo predpostavko, da se bo v vsakem letu 5 % gospodinjstev (18.816) odločilo za investiranje v ta OVE, to pomeni zmanjšanje fosilnih goriv
91
za okoli 37.632.000 litrov kurilnega olja na leto oziroma prihranek 376.320.000 kWh energije. Nenazadnje to pomeni tudi precejšnje zmanjšanje emisij CO2 za nekaj manj kot 200.000 ton na leto.
4.4 VETRNA ENERGIJA Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60%. V praksi pa se le od 20 do 30% energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo. Tehnologija Sestavni deli elektrarne na veter so: steber, ohišje (notri je generator električne energije in ostali pomembni deli; menjalnik hitrosti, rotor, sistem za spreminjanje smeri, itd., ki jih varuje ohišje, lopatice (navadno 2 - 3). Polje vetrnih elektrarn Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Pretvorba vetrne energije v električno Vetrna energija je vektorska kinetična energija. Njena velikost je odvisna od hitrosti vetra in se povečuje približno proporcionalno s hitrostjo vetra na tretjo potenco. Tako je izkoriščanje vetrne energije zanimivo tam, kjer dosegajo vetrovi konstantno visoke hitrosti.
92
SLOVENIJA
Slika 17: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku
Vir: http://www.arso.gov.si/
Preden se odločimo za postavitev elektrarn na veter moramo narediti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. Meritve vetra opravljamo z posebnimi merilnimi napravami, imenovanimi anemometri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah, pri čemer je treba upoštevati, da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Iz meritev dobimo podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri itn. Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter. Prednosti in slabosti : Prednosti izkoriščanja energije vetra: enostavna tehnologija, proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij. Slabosti izkoriščanja energije vetra: vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti, v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa. Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra smo gledali podatke iz mesta Murska Sobota, saj veljajo precej podobne raznere, kaj se tiče vetrne energije ter smo prišli do naslednjih rezultatov: -
povprečna hitrost vetra od 1.1.2011 do 31.12.2011 (podatki merjeni vsakih pol ure) se giblje med 1,6 in 1,8 m/s, povprečna hitrost vetra za posamezni mesec prikazuje spodnji graf
93
Slika 18: Dnevna hitrost vetra za Mursko Soboto Povprečna dnevna hitrost vetra za leto 2011 2,5
veter (m3/s)
2
1,5 povp. veter 1
0,5
0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Vir: http://www.arso.gov.si/
V Sloveniji nasploh se izkorišča le majhne količine vetrne energije na odročnih mestih. Dejansko je Slovenija premajhna, zato bi kakšne večje plantaže vetrnic težko zgradili, v poštev bi prišle edino samostojne vetrne centrale, različnih oblik in velikosti na ustreznih lokacijah z dovolj vetra. MADŽARSKA V začetku leta 2011 je Madžarska iz 176 (329 MW) inštaliranih veternih elektrarn z skupno močjo 329 MW proizvedli 733.000 MWh, kar zadošča za približno 340.000 gospodinjstev. Pri tem je bil najbolj produktiven mesec januar.
94
Slika 19: Povprečne hitrosti ter smeri vetra na Madžarskem
Vir: Országos meterológiai szolgálat
Tabela 26: Povprečne dnevne hitrosti vetra v letu 2011 v m/s
Pomurje (MS) Podravje (MB) Vas in Zala ČEZMEJ. REGIJA
POVPREČJE
Jan Feb Mar Apr Maj
Jun
Jul
Avg Sep
Okt Nov Dec
1,9
1,6
2,2
1,9
2
2,2
1,9
1,6
1,5
1,5
1,4
1,7
1,8
2,3
2,3
1,8
3
2,6
2,2
2,2
1,7
2,4
1,9
2,1
2,2
2,2
2,6
2,8
3,3
3,2
3
2,5
2,4
2,3
2,4
2,5
2,6
2,8
2,7
2,3
2,2
2,4
2,7
2,5
2,3
2,2
1,8
2,1
2,0
2,0
2,2
2,2
Vir: ARSO in Országos meterológiai szolgálat
4.4.1 POTENCIAL VETERNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra za čezmejno območje smo gledali podatke iz mesta Murska Sobota, Maribor ter županiji Zala in Vas, kjer veljajo precej podobne razmere, kaj se tiče vetrne energije ter smo prišli do naslednjih rezultatov: Za čezmejno območje velja, da po teh meritvah, ki jih vidimo v zgornji tabeli in po današnji tehnologiji nima velikega potenciala za izkoriščanje vetrne energije. Nekoliko višje hitrosti bi sicer lahko izmerili na nekaterih višjih območjih po regijah kot je Goričko v Pomurju in Pohorje v Podravju ter še nekatere višje ležeče točke v županijah Zala in Vas, kjer pa je slabša dostopnost in slabo ali celo neobstoječe elektroenergetsko omrežje. Poleg tega se povprečne hitrosti gibljejo med 2 – 4 m/s, kar poslabša smotrno neekonomsko izrabo vetrne energije. 95
4.5 BIOPLIN Na področju energetske izrabe bioplina v Sloveniji in na Madžarskem se je veliko spremenilo. Ne le, da ni več ovir za uvoz tehnologije, opreme in materiala iz držav članic EU, temveč se vse bolj povečuje vrsta in obseg substratov za proces anaerobne digestacije. Po eni strani je temu tako zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, po drugi strani pa zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. V zadnjem času smo priča tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. Ne le zahteve smernic EU o obveznem deležu bio-goriv v rabi pogonskih goriv (2 % v letu 2005 in 5,75 % v letu 2010) in zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, temveč v zadnjem času tudi hitro rastoče cene nafte ustvarjajo novo nišo energetske rabe bioplina. Ob ustrezni tehnologiji izločanja CO2 in drugih plinov iz bioplina lahko dobimo gorivo, ki je povsem enakovredno zemeljskemu plinu, ima pa to prednost, da ne povzroča dodatnih emisij toplogrednih plinov. Spekter (so)substratov, možnosti pridobivanja in energetske izrabe bioplina se tako hitro širi. Vendar so s tem investitorji v bioplinarne postavljeni tudi pred nove izzive in tveganja ter soočeni z administrativno džunglo najrazličnejših okoljsko-sanitarno-veterinarskoelektrotehničnih predpisov in dovoljenj. Bioplinske naprave, ki bi uporabljale samo gnoj in gnojevko iz živalskih farm, se skoraj ne gradijo več. Kot možni (so)substrati se tako pojavljajo snovi kmetijskega izvora (travinje, silažna koruza, poškodovano sadje), organski odpadki iz živilsko-predelovalne industrije (npr. iz predelave sadja in mleka), določeni odpadki iz klavniške industrije (z nekaj pomembnimi izjemami), nadalje odpadki iz gostinskih obratov, biološko razgradljivi del komunalnih odpadkov itd. Za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov veljajo različni režimi, ki jih je v dobro ljudem in okolju potrebno strogo upoštevati, kar zahteva tudi poostren nadzor nad ravnanjem z njimi ter ob njihovi vse bolj raznovrstni rabi tudi okrepitev zmogljivosti nadzora. V nasprotnem primeru nas bo slej ko prej doletela kakšna afera, npr. zaradi širjenja patoloških klic preko gnojiva iz bioplinarne, v kateri so uporabljali nedovoljene substrate ali pa določenih substratov pred vnosom v bioplinski reaktor niso ustrezno obdelali. Ena sama »afera« pa seveda lahko sproži verižno reakcijo nasprotovanja prebivalcev prostorski umestitvi in izgradnji bioplinske naprave širom po naši deželi. Pristop k načrtovanju in obratovanju bioplinarne ne zahteva premišljenosti in previdnosti zgolj zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi, tudi s stališča same ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarne kaže biti nadvse previden in premišljen. Bioplinarne ne smemo obravnavati kot naprave, ki se je sposobna z manjšimi spremembami hitro prilagoditi na spremembe na trgu (so)substratov, prej jo velja primerjati z občutljivim želodcem, ki se na prehitre spremembe v količini, vrsti in temperaturi hrane odzove s prebavnimi motnjami, ki so lahko tudi dolgotrajne ali celo usodne. Zato je pred vsako odločitvijo za gradnjo bioplinske naprave potrebno opraviti temeljito študijo izvedljivosti, ki ne bi smela temeljiti le na preprostem izračunu vračila investicijskih stroškov na osnovi zmanjšanja lastnih stroškov za
96
energijo in zaslužka na osnovi zagotovljene odkupne cene oz. premije za v javno omrežje oddano energijo. Študija mora upoštevati tako možnosti zaslužka s predelavo odpadkov, uporabo predelanega substrata (kot gnojiva), kot tudi možnosti prodaje oz. koristne rabe odvečne toplotne energije. Obvezno mora upoštevati tudi tveganja, povezana s spremembami pri pridelavi oz. na trgu (so)substratov.
4.5.1 IZKORIŠČANJE BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI Interes za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v ČEZMEJNI REGIJI in predvsem v Pomurju narašča. K temu očitno veliko prispevata zagotovljen odkup in predvsem za večje naprave, ki uporabljajo energetsko bogate sosubstrate, ugodna odkupna cena oz. premija za v javno omrežje oddano električno energijo, kakor tudi odprava carin za nakup opreme ter vse večja navzočnost podjetij, ki tržijo storitve in produkte na področju proizvodnje bioplina in njegove pretvorbe v električno in toplotno energijo. K temu pomembno prispeva tudi sprejem oz. izvajanje prepovedi krmljenja živali z nekaterimi ostanki hrane ter omejevanje vnosa dušika na kmetijske površine. V rastlinah se v času poletne vegetacije nakopiči na 1m2 kmetijske površine 5 do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se energija transformira v obliko bioplina kot pogonskega goriva, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH4). Tabela 27: Trenutno izkoriščanje bioplina za namen pridobivanja električne in toplotne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 BIOPLINARNE Število delujočih bioplinskih naprav Delujoče bioplinarne (MW)
Pomurje
Podravje
Vas
Zala
SKUPAJ
6
3
2
0
11
7,5
2,9
1,25
0
11,65
*Nepopoln podatek!
Drugi možen potencial so rastlinski ostanki in poljščine. V spodnji tabeli je podan izplen metana v 1m3 na tono organskega suhega substrata.
97
Tabela 28: Izplen metana v m3 na tono organskega suhega substrata 3
Izplen (m metana na tono organskega suhega substrata) Goveji gnoj, trden 200-300 Svinjski gnoj, trden 220-320 Goveji gnoj, tekoč 210-310 Svinjski gnoj, tekoč 225-325 Kurji gnoj 230-340 Koruzna silaža 290-450 Travna silaža 280-440 Silaža sladkorne pese 350-450 Silaža krmne pese 320-420 Vir: Energetska izraba bioplina RS za okolje, AURE Vrelna masa
4.5.2 POTENCIAL BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI Primer POMURSKE REGIJE Izkoriščanje bioplina v Pomurski regiji lahko prispeva s 12,2% k nacionalnim ciljem za bioplin ali s 1,2% k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije do leta 2020. Lahko namreč 185 GWh energije pridobimo z uporabo živinskega gnoja, proizvedenega v regiji. Potencial za proizvodnjo električne energije v SPTE bi se lahko razširil na 58 GWh/leto, kar zadostuje oskrbo z električno energijo za 13.445 gospodinjstev. Teoretično inštalirana zmogljivost bioplinarn v regiji je lahko okrog 7,8 MW (to je na primeru 16 bioplinarn po 0,5 MW instalirane moči). Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Pomurski regiji znaša 5,71 kt CO2eq/leto, kar pomeni prednost pri ravnanju z gnojem, nadomeščanje fosilnih goriv in gnojil z obnovljivo energijo. Dodatne koristi trajnostnega razvoja trga bioplina, ki se lahko odražajo v Pomurski regiji glede naslednjih kazalnikov: 1. Zasnova najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Direktiva o nitratih), ki prispeva k prihranku umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata) do 5.568,7 t/leto, ki je vreden 1.610.905 €/leto; 2. 6.214 ha razpoložljivih kmetijskih površin je na voljo za pridelavo energetskih rastlin, kar predstavlja 73 GWh energije; 3. Pri pridelavi energetskih rastlin lahko dobimo 182.704 t/leto organskih gnojil kar nadomešča uporabo 3.885,5 t/leto umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata), kar je vrednost 1.124.001 € / leto; 4. Zagon novih gospodarskih dejavnosti dobave in upravljanja s surovinami, proizvodnje energije in organskih gnojil, ki lahko prispeva k povečanju zaposlitev v regiji in sicer za 24 148 novih delovnih mest; 5. Pritegnitev več kot 24 milijonov € investicij za razvoj trga bioplina.
98
Podobne cilji so lahko zastavljeni tudi v drugih regijah čezmejnega podočja. Slika 20: Bioplinarna Nemščak
Vir: http://www.mladina.si/
Oznake na zgornji sliki: 1. Dostava, predelava in sterilizacija mesnih odpadkov, 2,3 Fermentorji in polnilnica za gnojnico in koruzno silažo, 4. Plinski generatorji, 5. Postfermentacija (filtracija plina), 6. Boksi za silažo, 7. Čistilna naprava, 8. Prašičja farma V spodnji tabeli so zajeti trenutno evidentirani podatki o pridobljeni energiji iz delujočih bioplinarn v čezmejnem območju ter po naši oceni potenciali izkoriščanja bioplina za namen pridobivanja toplotne in električne energije: Tabela 29: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz bioplina v enem letu Pridobljena toplotna in električna energija (MWh/leto) Evidentirano stanje Ciljno stanje
POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
70.728
38.300
13.750
0
122.778
150
80
40
20
290
99
Kot prikazuje zgornja tabela je rezerve še precej, predvsem v Podravski regiji ter v županiji Zala in Vas, kjer še proizvodnja bioplina ni razširjena. Pri umeščanju bioplinskih naprav v prostor pa seveda ne smemo pozabiti na okoljski vidik, ki mora vedno biti na prvem mestu.
4.6 BIOGORIVA Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv, in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično. Biodiesel je motorno gorivo, ki ga pridobivajo s kemičnim postopkom iz oljne repe, soje in drugih oljčnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je energetsko popolnoma enak kot navaden diesel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenski dobi motorja. Njegove najvažnejše lastnosti pa so vezane na zmanjšanje onesnaženosti v okolju. Pri delovanju motorja, ko biodiesel izgoreva, prihaja celo do tega, da na izpušni cevi prihaja iz motorja celo 10% kisika. Biodiselska goriva ne vsebujejo žvepla in težkih kovin. Količina ogljikovega dioksida je enaka količini, ki jo je rastlina absorbirala med rastjo. Tudi transport je nenevaren za okolico, ker se v zemlji razgradi v osemindvajsetih dneh, v vodi pa v nekaj dneh. Zaradi številnih pozitivnih lastnosti, je biodizel našel svojo mesto ravno v ekološkem poljedelstvu, kjer je po mednarodnih kriterijih tudi edino sprejemljivo gorivo. V državah EU lahko kmetje dobijo certifikat o pridelavi bio-hrane le, če uporabljajo biodizel.6 Direktiva 2003/30/ES zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv. Na podlagi Direktive 2003/30/ES so za države članice EU določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv v prometu in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010, pri čemer se odstotki bioloških goriv izračunajo na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega bencina in dizla. Slika 21: Oljna ogrščica
Vir: Lasten
6
Vir: http://www.pozitivke.net/
100
SLOVENIJA Za oceno vrednosti deleža bioloških goriv v dizelskih gorivih do 31. decembra 2010 je Republika Slovenije prevzela referenčne vrednosti bioloških goriv iz Direktive 2003/30/ES. Za izračun letnih količin bioloških goriv v dizelskih gorivih je upoštevana predvidena letna poraba 630.000 t dizelskih goriv v prometu na območju Republike Slovenije. Pri določitvi predvidenih vrednosti deleža bioloških goriv v motornih bencinih pa je Republika Slovenija na ureditev trga takih goriv na območju EU, ker sama nima ne proizvodnje etanola niti rafinerij, v katerih bi zagotovila umešanje bioloških goriv v motorne bencine, ustrezna biološka goriva pa bi kupovala zunaj območja Republike Slovenije. V pričakovanju, da se bo trg motornih bencinov z biološkimi gorivi vzpostavil v EU v obdobju naslednjih dveh let in da bo zaradi uveljavljanja oprostitev trošarin vzpostavljen pregleden sistem izdaje certifikatov za motorne bencine z biološkimi gorivi na območju EU, Republika Slovenija ocenjuje leto 2007 kot prvo leto prodaje bioloških goriv v motornih bencinih. Slika 22: Primer dobre prakse iz Pomurja - proizvodnja biodizla v Gančanih
Vir: Arhiv LEA Pomurje
Proizvodnje biodizla se je v Pomurju pred leti lotil Intercorn Trading Jožef Jerič, proizvodno in dodelavno semenarsko podjetje. Za predelavo je uporablja oljno ogrščico. Kapaciteta predelave oljne ogorščice v olje je bila 6.000 ton oljne ogorščice. To pomeni 2000 ton olja. Predelava olja v biodizel je bila okoli 1800 ton na leto. Dodatno se je predela tudi okoli 100 ton bio kurilnega olja. Iz predelave masti, loja in rabljenega olja se pa je pridobilo okoli 2.200 ton biodizla. Žal pa je zaradi razmer cen biogoriva na trgu svoje proizvodnjo moral zaustaviti.
101
MADŽARSKA Madžarska do leta 2030 načrtuje povečanje svoje proizvodnje biogoriv na 15%, ko naj bi uporaba etanola dosegla 304.000 ton ekvivalenta nafte, z vmesnim ciljem 10% do leta 2020 oziroma 202.000 ton ekvivalenta (leta 2009 je bil delež 4%), kar pomeni komaj 34.000. Nova strategija države se osredotoča na biogoriva naslednje generacije in bioplin. Madžarskem ima v planu v nekaj letih zagnati 30 manjših in 4 večje tovarne za proizvodnjo bioetanola. Plan naj bil, da bi ta delež predstavljal več kot 40% skupne bioenergije v skupnem energetskem planu. Proizvodnja biomase, biodizla in bioetanola postaja vedno bolj ekonomična posebno pri ceni pri sedanji ceni za sod nafte. Proizvodnjo biogoriv vidijo kot rešitev prekomerno proizvodnjo žitaric. Cilj države pa je proizvodnja 800.000 ton bioetanila iz 2,5 milijona ton žitaric letno. Mednarodna energetska agencija (IEA) zatrjuje, da je proizvodnja mešanice bioetanola brez subvencij rentabilna pri ceni nafte 60 USD za sod. Moramo poudariti, da je tudi današnja proizvodnja bioetanola dvakrat dražja od proizvodnje benzina. Potrošniki, ki bi želeli prilagoditi svoja prevozna sredstva pa bi morali za svoje zadovoljstvo poseči dodatno v žep in to je tudi vzrok nerazširjenosti biogoriv med potrošniki. Slika 23: Primer dobre prakse iz županije Zala7
V mestu Zalaegerseg v županiji Zala so leta 2010 začeli s programom Ekomesto, v sklopu katere je nastala tudi prva proizvodnja biometana v županiji. Potrebni material za proizvodnjo tega biogoriva pridobivajo iz čistilne naprave. V sklopu omenjenega programa sta konzorcij podpisala podjetje Zalavíz Zrt., ki je lastnik omenjene čistilne naprave za odpadno vodo ter avtobusni prevoznik Zala Volán Zrt. Dogovorili so se o odkupu biometana za namen goriva za lokalne avtobuse. Biometan ima podobno energijsko vrednost kot zemeljski plin in tako sedaj šolarje iz Zalaegerszega prevažajo z avtobusom na okolju prijazen način. 7
http://www.eukn.org/Hungary/hu_hu/
102
4.7 DEPONIJSKI PLIN8 Zaradi negativnega vpliva deponijskega plina na ozračje in podtalnico, je njegova uporaba v energetske namene vse bolj pomembna in ekonomična, kar je razvidno tudi iz številnih primerov njegove uporabe v rzaličnih držav Evrope in sveta. Izkoriščanje deponijskega plina zahteva sistem zbiranja plina, ki ga zagotovimo z ustrezno pokritostjo odpadkov in odvzemom plina preko nadzorovane cevi. Z ekonomskega vidika je postavitev objektov za energijsko izrabo deponijskega plina upravičen v primeru nastajanja večjih količin plina, torej v poštev pridejo samo večja odlagališča, ki sprejmejo več kot 60.000 m³ odpadkov letno. Bioplin, ki nastaja pri razkrajanju in anaerobnem vrenju komunalnih odpadkov, ki jih odlagamo na odlagališča imenujemo deponijski plin. Sestavljen je iz 45-55% metana in 4050% ogljikovega dioksida. Poleg metana in ogljikovega dioksida vsebuje tudi vodo, dušik in kisik. Kurilna vrednost deponijskega plina znaša od 18 do 22 MJ/Nm³. Količina proizvedene energije iz tega alternativnega goriva je odvisna od kakovosti (deleže metana v plinu) in količine zajetega plina. Na kakovost deponijskega plina je težko vplivati, zato pa se količina zajetega plina lahko poveča z dobrimi sistemi za zajem pina. Na tono odloženih komunalnih odpadkov se lahko sproti od 50 do 400 Nm³ deponijskega plina. Meritve emisij plinov na deponijah, so za odlagališča v Nemčiji pokazale, da se v povprečju sprosti 120 Nm³ deponijskega plina na tono odpadkov. Možnosti izrabe metana iz zajetja deponisjkega plina so: • proizvodnja električne energije • neposredna uporaba plina v industrijskih procesih • injiciranje v cevi za zemeljski plin • gorivo za vozila (npr. vozila na deponijah, javno prevoz) • gorivne celice Od zgoraj neštetih možnosti izrabe, je med najbolj priljubljenimi proizvodnja električne energije, saj je pred uporabo plina ponavadi potrebno le minimalno čiščenje. Za proizvodnjo električne energije se najpogosteje uporabljajo batni stroji. V večini primerov so to motorji z notranjim zgorevanjem z vžigom z električno iskro (npr. Ottov motor), redkeje pa z vžigom s komprimiranim zrakom. Poleg motorjev, se za pridobivanje el. energijenuporabljajo tudi plinske turbine. Motorji ali turbine preko skupne gredi poganjajo generator, ki proizvaja in oddaja električno energijo v elektroenergetsko omrežje. Za pridobivanje električne energije iz deponijskega plina sta pomembna predvsem delež energetsko izrabljenega zajetega plina in energijski izkoristek motorja. V državah EU se v povprečju energetsko izrabi približno 60 % zajetega deponijskega plina. Energijski izkoristek motorja je prb. 30 %. Iz ene tone odpadkov se pri izrabi deponijskega plina proizvede prb. 68 kWh.
8
Vir: ENERGAP
103
V Sloveniji so trenutno le na treh odlagališčih postavljeni plinski motorji za izrabo deponijskega plina: • Ljubljana – odlagališče odpadkov Barje, • Celje odlagališče odpadkov Bukovžlak, • Maribor – odlagališče odpadkov Pobrežje. PRIMER DOBRE PRAKSE V PODRAVJU – Odlagališče nevarnih odpadkov POBREŽJE Slika 24: Plinska postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina
Vir: Snaga d.o.o.
Na odlagališču je sistem za prisilno odplinjanje telesa odlagališč, ki ga sestavljajo: • mreža plinskih sond in povezovalnih plinovodov • plinska postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina • mala plinska elektrarna za proizvodnjo električne energije Posamezna plinska sonda ima funkcijo odvajanja odlagališčnega plina ter vzdrževanja podtlaka v telesu odlagališča. Sestavljajo jo vertikalna vrtina globine 10m s vstavljeno perforirano cevjo, ki je obdana s propostnim lomljencem. Nastavek posamezne sonde je opremljen z regulacijsko zaslonko, merilnimi nastavki za merjenje tlaka, pretoka, sestave in temperature odlagališčnega plina za posamezno vrtino in povezovalni plinovod. Odlagališčni plin se kot pogonski medij uporabi na objektu mala plinska elektrarna za proizvodnjo električne energije. Mala plinska elektrarna s strojno opremo JENBACHER je objekt lociran ob vhodu odlagališča. Objekt sestavljajo: enota motorja in generatorja (agregat moči 625 kW, napetost generatorja 400 V), s pripradajočimi napravami, napeljavami in opremo, transformatorska postaja (0,4/10 kV), VN kablovod, povezovalni plinovod ter naprave in oprema za regulacijo in sinhronizacijo z objektom plinske postaje.
104
V primeru izpadov obratovanja ali vzdrževalnih del na objektu mala plinska elektrarna se vrši sežig odlagališčnega plina na plinski postaji z baklo. Plinska postaja z baklo je objekt, ki je lociran na centralnem odlagališču. Objekt sestavljajo: plinski kolektor, kondenčni lonec sistem za kontinuirano preverjanje sestave odlagališčnega plina, radialno pihalo, števec pretoka in bakla. Naprave so opremljene z ustreznim regulacijskimi, merilnimi in varnostnimi elementi. Ob kontinuiranem delovanju elektrarna pri povprečnem pretoku deponijskega plina 370 Nm³/h se proizvede letno cca. 5.000.000 kWh električne energije, ki se oddaja v distribucijsko omrežje podjetja Elektro Maribor. S proizvedeno električno energijo se lahko oskrbi prb. 1.200 gospodinjstev. Manjši del proizvedene električne energije se uporablja za oskrbovanje objektov in naprav na odlagališču.
4.7.1 POTENCIAL IZKORIŠČANJA DEPONIJSKEGA PLINA V ČEZMEJNI REGIJI Ekonomsko gledano je uporaba deponijskega plina upravičena v primeru odlagališč z več kot 60.000 m³ odpadkov letno. To npr. za Slovenijo velja, da bi bilo smotrno izrabljati energijsko vrednost plina na vseh enajstih deponijah v Sloveniji. Na Madžarskem pridejo torej v poštev vsa odlagališča, ki razpolagajo z več kot 60.000 m³ odpadkov letno. Tabela 30: Količina zbranih komunalnih odpadkov v čezmejnem območju REGIJA
Količina zbranih komunalnih odpadkov v letu 2010 (v tonah)
Pomurje
40.578
Podravje
134.862
Vas
98.521
Zala
98.061
SKUPAJ
372.022
105
Slika 25: Količina komunalnih odpadkov v ČEZMEJNEM OBMOČJU CROSSBOARDER REGION (ton/prebivalca/dan) Waste / region (tones/inhabitant per day) 1,1 1,1 1,05 1,05 1 0,95
0,93
0,92
0,9 0,85 0,8 Pomurje
Podravje
Vas
Zala
4.8 GEOTERMALNA ENERGIJA Predvsem na regijah čezmejnega območja obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Potencialne investitorje spodbujajo k razmišljanju o izrabi geotermičnega potenciala nihanja cen energentov na trgu in pa seveda ustvarjanje dodatne vrednosti pri neenergetski izrabi vode (kopališča, zdravilišča, ipd.). Osnovne informacije, ki so potrebne za oceno izkoristljivosti energije iz Zemljine notranjosti, nam dajo geološke raziskave. Te morajo odgovoriti na vprašanja, povezana s pogoji nastopanja geotermalnih virov (obstoj, prostorsko razširjanje, temperatura) ter pogoji zajema in izkoriščanja termalnih virov in s tem povezanimi tehnološkimi zahtevami (izkoristljivost, kapaciteta, ekološki vidik izkoriščanja, vzdrževanje,...). Ker mehanizmi in geometrija geotermalnih sistemov največkrat niso popolnoma ali sploh niso rešeni, bomo v aplikativnem raziskovalnem projektu "Geotermalna energija" z novejšimi izsledki strukturne in regionalne geologije ter geofizikalnimi metodami razvijali izboljšane konceptualne modele tistih geotermičnih virov, kjer je izražen interes. Tako izboljšani modeli bodo služili za modeliranje mehanizmov napajanja in praznjenja termalnega vodonosnika, dolgoročnih vplivov izkoriščanja podzemne vode in/ali za izbiro lokacij s potencialom za nastopanje termalnih virov. V aplikativnem raziskovalnem projektu "Geotermalna energija" se bomo še posebej posvetili naslednjim problemom: izbor potrebnih geoloških parametrov za uspešno izvedbo tehnologije toplotnih črpalk (plitva geotermija za ogrevanje manjših objektov), reinjektiranje vode nazaj v geotermalni rezervoar (vzdrževanje tlaka v geotermalnem vodonosniku) in modeliranju toplotnega in masnega toka v geotermalnem rezervoarju.
106
Cilji aplikativnega raziskovalnega projekta Geotermalna energija so tako odkrivanje novih geotermalnih virov, kot tudi optimizacija izrabe obstoječih geotermalnih virov v smislu trajnostnega izkoriščanja. Geotermija je kljub vrtinam v občini zaradi velikih investicij popolnoma neizkoriščena.9 SLOVENIJA Geološke značilnosti vodonosnih plasti na območju Pomurja in Podravja Plasti na globini od 300 do 500 m. Vodonosne kamnine so Pliocenski peščenjaki z dobro prepustnostjo in nizko mineralizacijo. Temperatura geotermalne vode se giblje od 30 –50 °C. Plasti na globini od 800 and 1200 m. Vodonosne kamnine so heterogeni Miocenski peščenjaki s srednjo prepustnostjo in srednjo mineralizacijo. Temperatura vode se giblje od 50-75 °C. Globje ležeče plasti so na globini od 2000 to 5000 m. Vodonosne kamnine so razpoklinski heterogeni Mezozoiski karbonati z odlično prepustnostjo in visoko mineralizacijo. Temperatura geotermalne voda se giblje od 120 do 230 °C. Ko pride geotermalna voda iz vrtine na površje, kjer pritisk pade, se poruši karbonatno ravnovesje in pride do izločanja CaCO3. Karbonat se potem useda na cevi, skozi katere teče geotermalna voda in lahko povzroči zamašitev. Ta pojav preprečujejo z dodajanjem zaviralca obarjanja (Actiphos-om). Geotermalna voda vsebuje tudi povišano vrednost plina CO2, ki omogoča lažji dvig vode po vrtini in pri pritiskih, ki so v vodi. Ko je le-ta še v vodonosniku, preprečuje obarjanje-precipitacijo CaCO3. Ko voda pride iz vrtine, se CO2 na atmosferskem tlaku izloči in tako se poruši karbonatno ravnovesje in CaCO3 se izloči. Za sproščanje CO2 v atmosfero se plačuje ekološka taksa, ki je ob uporabi plina v koristne namene ne bi bilo. Slika 26: Vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih
Vir: Zasnova »kaskadnega« načina koriščenja geotermalne vode / energije v sistemu vrtin v gospodarne namene 9
Vir: http://www.geo-zs.si/
107
Slika 27: Temperature na 1000 m globine v Sloveniji Temperature (°C) at 1000 m depth
ia
y ar ng Hu
str Au
M. Sobota
Maribor
Ptuj
Jesenice
Velenje
Celje
Kranj
ly Ita
atia Cro
Ljubljana
Legend 30
N. Mesto
Koper
atia Cro
Scale (km) 0
isotherm (°C)
borehole with geothermal data
N. Gorica
10
20
30
interpolation method: kriging
80 75 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10
40
Vir: Slovenian geothermal profile, M. Sc. Andrej Lapanje, M. Sc. Dušan Rajver and M. Sc. Joerg Prestor, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana
Slika 28: Položaj pomurske in podravske regije na karti - Temperatura (ºC) v globini 1000m
Vir: Geološki zavod Slovenije
108
Nizkotemperaturna geotermalna voda se nahaja po celotnem območju Pomurja v geoloških slojih imenovanih “Mura formacija”. Geotermalna voda se nahaja v globini do 1000 m. Te plasti sestavljajo različne gline in peski. MADŽARSKA10 Geotermalna energija je za biomaso na drugem mestu izkoriščanja obnovljivih virov energije ter predstavlja 8,2% uporabe; glede na lastnosti ozemlja, bi lahko ta vrednost še zrasla. Madžarska je namreč ena od treh evropskih držav (po Italiji in Islandiji) z najvišjih potencialom geotermalne energije. Ozemlje Madžarske ima pomembno lastnost za geotermalno energijo – zemeljska skorja je tukaj veliko tanjša kot drugje. Še ena za naložbe v geotermalno energijo ugodna okoliščina Madžarske so številne vrtine za pridobivanje termalne vode. Te zapuščene vrtine sestavljajo odlično mrežo za črpanje vode pri vsaj 110°C, kar za vlaganje na tem področju predstavlja olajševalno okoliščino. Nedavno (2009) je eno od velikih podjetij načrtovalo pomembno dolgoročno naložbo za realizacijo raziskovanj vrtin s termalno vodo. V okviru projekta je predvideno sodelovanje madžarske petrokemične družbe MOL in družbe Green Rock (Avstrija), ki imata deleže v podjetju CEGE, ki ga je leta 2008 ustanovila skupina MOL skupaj z islandskim podjetjem Enex in podjetjem Green Rock International (Avstrija). To podjetje je nastalo z namenom raziskovanja, proizvodnje in prodaje geotermalne energije, skupaj z gradnjo geotermalnih obratov in tehnologij, ki lahko neposredno zagotavljajo toploto. Trije ustanovitelji imajo v lasti tri enake deleže v CEGE, od katerih je vsak vreden 6 milijonov forintov. Podjetje CEGE namerava v naslednjih 4-5 letih več kot 10 milijard forintov vložiti v nove projekte in se pri tem osredotočiti na proizvajanje električne energije iz geotermalne energije. Za to bo treba termalno vodo, katere temperatura je vsaj 110-120 stopinj, pridobiti iz vrtin, ki segajo več kot 2000 metrov globoko. Le malo drugih področij na svetu je primerljivih s Panonsko nižino po prisotnosti izvirov termalne vode s pozitivnim tlakom (v skrajnih primerih celo 360 barov). Termalna voda na teh območjih je drugačne slanosti, kar običajno pomeni 20-40 gramov soli na liter. To pomeni, da je treba več pozornosti nameniti izvajanju postopkov ekstrakcije in izbiri tehnologije za ekstrakcijo, da se omeji nastajanje apnenca. Pri izbiri tehnologije je treba biti pozoren tudi na dejstvo, da so madžarski termalni izviri pogosto na peščenjaku, kjer je potrebna uporaba tehnoloških sredstev, prilagojenih za potiskanje vode nazaj. Na Madžarskem je za raziskovanje na področju geotermalne energije na globini, večji od 1500 metrov, potrebna dobra tehnološka priprava in pripravljenost na določeno tveganje. Z geološkega stališča je država dobro raziskana, registriranih je 8000 globokih vrtin in na voljo je obsežna zbirka seizmičnih in geoloških podatkov. Do zdaj lokalna geotermalna industrija še ni dobro razvila prakse geološkega raziskovanja globoko pod zemeljsko površino. Vrtine, ki segajo več kot 2500 metrov globoko, so bile narejene z namenom iskanja ogljikovodikov; in le nekaj vrtin, globljih od 1500 metrov, je nastalo zaradi izkoriščenja termalnih voda. In to v državi, kjer je večina potenciala za izkoriščanje termalnih voda srednje in (zelo) globoko pod zeneljskim površjem.
10
Vir: http://www.icon-project.eu/
109
Slika 29: Temperature na 1000 m globine na Madžarskem
Vir: Regionális Energiagazdasági Kutatóközpont Budapesti Corvinus Egyetem (Regional Research Centre for Energy Management) – The possibilities of geothermal electric power generation in Hungary, 2009.
Tabela 31: Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji in na Madžarskem SLOVENIJA
MADŽARSKA
104,17
654,6
1.136,4
9.767
315,7
2.713,3
0,35
0,47
Uporaba (MWt) Ogrevanje individualnih hiš
22,4
23,7
Daljinsko ogrevanje
3,29
94,9
Hlajenje / klimatske naprave
0,13
-
Ogrevanje rastlinjakov
13,6
196
Ribogojništvo
-
4
Vreja živali
-
2
Kmetijske sušilnice
-
10
Tehnološka toplota v industriji
-
12
Termalna kopališča
25,04
272
Toplotne črpalke
49,7
40
Skupna inštalirana kapaciteta (MWt) Izkoriščanje (TJ/leto) Izkoriščanje (GWh/leto) Faktor izkoristka
Vir: http://www.geothermal-energy.org/
110
4.8.1 GEOTERMALNE VRTINE V ČEZMEJNI REGIJI V spodnji tabeli so naštete aktivne vrtine na ČEZMEJNEM OBMOČJU, maksimalni pretoki na ustju, vhodno temperaturo, letno pridobljeno energijo (poraba energije = povprečni pretok * (vhodna temperatura – izhodna temperatura) * 0,1319) ter tip uporabe kot sledi: I = Industrijska procesna toplota C = klimatizacija zraka (hlajenje) A = sušenje v agrikulturi (zrna, sadje, zelenjava) F = gojenje rib K = gojenje živali S = taljenje snega H = individualno ogrevanje prostorov (vse razen toplotnih črpalk) D = daljinsko ogrevanje (vse razen toplotnih črpalk) B = kopanje in plavanje (vključno z balneologijo) G = rastlinajki in ogrevanje prsti, površinske zemlje O = ostalo
Tabela 32: Geotermalne vrtine na ČEZMEJNEM OBMOČJU ŠT.
KRAJ
UPORABA
TIP UPOR.
PRETOK (KG/S)
VHODNA ENERGIJA TEMP.(°C) (TJ/leto)
POMURJE 1.
Moravske Toplice
Terme 3000 d.o.o.
HB
87
61,2
124,5
2.
Tešanovci
Grede Tešanovci d.o.o.
G
27,8
40
11
3.
Moravske Toplice
Terme Vivat, Počitek-užitek d.o.o.
CHB
12
60
14,5
4.
Murska Sobota
Hotel Diana d.o.o.
HB
12
43
21,4
5.
Murska Sobota
Komunala, Javno podjetje d.o.o.
DB
10,3
49
17,5
6.
Lendava
Terme Lendava d.o.o.
HB
14
59
28,5
7.
Lendava
Nafta-Geoterm d.o.o
D
25
66
31,7
8.
Mala Nedelja
BioTerme Mala Nedelja, Segrap d.o.o.
B
22
48,4
17,3
9.
Banovci
Terme Banovci d.o.o.
HB
23,5
61,8
70,9
10.
Radenci
Terme Radenci, Zdravilišče Radenci d.o.o.
B
6,5
42
2,7
11.
Dobrovnik
Ocean Orchids d.o.o.
G
30
62
14,6
24,5
53,8
354,6
POVPREČJE / SKUPAJ PODRAVJE 1.
Ptuj
Terme Ptuj d.o.o
HB
23
41
21,4
2.
Maribor
Terme Maribor d.d.
B
1,5
39
5,14
3.
Benedikt
Benedikt
D
POVPREČJE / SKUPAJ
V fazi testiranja! 12,2
111
40
26,5
VAS 1.
Alsóhápok
Kolping Családi, Hotel Kft
B
10
38
1,2
2.
Mesteri
Mesteri Termál Kft.
B
7,2
64
6,4
3.
Sárvár(2X)
Termálfürdő
B
12,5
44
10,2
4.
Sárvár
Danubius Hotel
B
13,3
48
3,2
5.
Sárvár
Spirit Hotel
B
8,6
46
11,7
6.
Vasvár
Vasi Triász Kft.
B
1
72
4,76
7.
Vasvár
Triász Kft, fűtés
D
10
72
12,5
8.
Szombathely(2X)
Termálfürdő
B
9,5
34
0,75
9.
Celldömölk(3X)
Termálfürdő
B
3,3
44
4,4
10.
Borgáta
Borgáta Forrás Kft
B
12
48
2,3
8,7
51
57,4
POVPREČJE / SKUPAJ ZALA 1.
Szentgotthárd
Gotthárd Therm Kft.
B
16,6
32
0,36
2.
Zalaegerszeg(3X)
Thermál Plus Kft
B
28
98
9,4
3.
Kehidakustány(2X)
Kehida Termál, Gyógyfürdő és Szolgáltató Kft
B
25
51
8,8
4.
Zalakaros(4X)
Gránit Gyógyfürdő Zrt.
B
36
106
11,4
5.
Zalakaros
Karosinvest Idegenforgalmi, Szolgáltató Kft.
B
9
53
3,4
6.
Pusztaszentlászló
Termálfürdő, Eurowild Kft
B
2,7
48
4,7
7.
Gelse
Gelse Termál, Vagyonkezelő és Szolgáltató Kft.
B
8
42
0,4
8.
Bázakerettye
Önkormányzat, Szolgáltató Kft.
B
2
32
0,04
9.
Lenti(3X)
Gyógyfürdő Kft
B
13
70
17,4
10.
Letenye
ÉKKÖV Kft
B
8,5
48
0,45
11.
Nagykanizsa
Kanizsa Uszoda Kft.
B
12
50
5,8
12.
Zalaszentgrót
Szentgróti Víz- és, Fürdő Kft
B
26
32
0,44
13.
Hévíz
Tóforrás
B
400
38
422
14.
Hévíz (2X)
Szent András Állami, Reum. és, Reha. Kórház
B
35
38
11,3
15.
Hévíz
Hotel Aquamarin
B
5,6
42
2,7
16.
Hévíz
Hotel Helios
B
11,5
37
7,1
17.
Hévíz
Danubius Health, Spa Resort
B
14
41
4,6
18.
Hévíz
DRV Zrt.
B
13
37,5
4
19.
Galambok
Castrum, Gyógykemping Kft.
B
7,5
43
3
35,4
49,4
517,3
POVPREČJE / SKUPAJ
Iz zgornje tabele je razvidno, da je na ČEZMEJNEM OBMOČJU skupaj 56 aktivnih vrtin, ki se v večji meri uporabljajo za termalna kopališča. Tako najdemo v zalski županiji 28 aktivnih vrtin, v županiji Vas 14 , v Podravju 3 ter v Pomurju 11.
112
Slika 30: Geotermalni uporabniki na območju projekta ENERGO OPTIMUM
Vir: Arhiv LEA Pomurje
SI Razen toplotnih črpalk je raba za kopanje in plavanje ter za ogrevanje prostorov v naših termalnih kopališčih in toplicah glavni način neposredne rabe geotermalne toplote, sledijo pa jim rastlinjaki in daljinsko ogrevanje. V zadnjih 5 do 6 letih so se pojavili štirje novi koristniki v severovzhodni Sloveniji. Trije (Moravske Toplice-Vivat, Tešanovci, Dobrovnik) izrabljajo isti regionalni peščeni (do slabo vezani peščenjak) vodonosnik zgornje miocenske in pliocenske starosti (tako imenovana Murska formacija), medtem ko je proizvodna vrtina v Benediktu, ki je dospela v paleozojske metamorfne kamnine, še v fazi testiranja. HU Kot zgoraj vidno uporablja geotermalno energijo 29 uporabnikov na področju županije Zala in Vas, predvsem za namen plavanja in kopanja (vklj. balneologijo) v toplicah raziskane ozemlja. (Slika 2) Daljinsko ogrevanje deluje le na eni izmed 20.-tih lokacij, kjer se geotermalna energija izkorišča. Razširjenost geotermalnih toplotnih črpalk narašča v nekaj zadnjih letih, vendar je njihovo število še vedno majhno. Kopanje in plavanje SI Šest termalnih kopališč in zdravilišč ter še štirje rekreacijski centri (trije od teh so del hotelske ponudbe), kjer se plavalni bazeni ogrevajo z geotermalno vodo neposredno ali
113
posredno preko toplotnih izmenjevalcev oziroma geotermalnih toplotnih črpalk. Temperature vode na ustju v termalnih kopališčih znašajo od 39 do 72°C. Skupna izkoriščena geotermalna energija za kopanje in plavanje, vključno z balneologijo, je ocenjena na 176,5 TJ/leto. Na nekaterih krajih so dosežene izpopolnitve z boljšo izrabo temperaturnega razpona, predvsem v Moravskih Toplicah (Terme 3000) in v Banovcih z uporabo toplotnih izmenjevalcev. HU Po podatkih naj bi v JV Madžarskem bilo registriranih 29 uporabnikov termalne vode na 20tih lokacijah. Uporabniki upravljajo 38 vrtin za namen termalnega kopanja in balneologije. Letni povprečni pretok iz teh 38 vrtin je 107 l/s in letno koriščenje geotermalne energije je enako 226 TJ/leto. Naravno termalno izvirno jezero v Hévízu s povprečnim letnim pretokom okoli 400 l/s termalne vode, daje 422 TJ/leto geotermalne energije za neposredno rabo. Vse skupaj se uporablja 507 l/s termalne vode iz vrtin in iz izvirnega jezera, ki prispevajo 648 TJ/leto energije (Preglednici 1b in 3b). Več družb prav sedaj planira nadaljnjo izrabo velike količine iztekajoče vode iz izvirnega jezera v v Hévízu. Ogrevanje prostorov SI Ogrevanje prostorov se izvaja na šestih lokacijah, predvsem v termalnih kopališčih, ponekod neposredno (Moravske Toplice in Banovci), ponekod drugod pa skozi toplotne izmenjevalce (Terme Lendava) ali geotermalne toplotne črpalke (Hotel Diana v Murski Soboti). V številnih krajih je vključeno tudi ogrevanje sanitarne tople vode. Geotermalne toplotne črpalke so inštalirane le v primeru prenizke temperature termalne vode za ta tip koriščenja. V Moravskih Toplicah se je v zadnjih 5 letih pojavil nov uporabnik, Terme Vivat. Skupna izkoriščena geotermalna energija za ogrevanje prostorov je okrog 133,9 TJ/leto. Klimatizacija zraka (hlajenje) iz geotermalne energije se domnevno odvija le v Termah Vivat, kjer prispeva dodatna 2 TJ/leto izrabljene energije. Daljinsko ogrevanje SI V Sloveniji imamo sedaj le 2 geotermalna daljinska ogrevalna sistema. V Murski Soboti se v sklopu Komunale ogreva 300 stanovanj iz geotermalne energije skozi toplotne izmenjevalce, posebno od oktobra do aprila, v središču Lendave pa se s to toploto ogreva več stavb (šola, vrtec, stanovanjski bloki) pod okriljem podjetja Nafta Geoterm. V Lendavi se zaključuje ali pa je že dovršen tudi sistem za taljenje snega na pločnikih. V Benediktu je daljinsko ogrevanje še v poskusni fazi, saj je vrtina še v fazi testiranja. Skupna izkoriščena geotermalna energija za daljinsko ogrevanje znaša 44 TJ/leto. HU Termalna voda za daljinsko ogrevanje se uporablja le na eni lokaciji v Vasváru, kjer se stanovanjska soseska ogreva s termalno vodo s temperaturo 72oC. Izkoriščana toplotna energija znaša 12,4 TJ/leto. V tem primeru ni zahtevano obvezno reinjektiranje termalne
114
vode. V Zalaegerszegu se načrtuje ogrevanje bolnice in nekaj drugih javnih inštitucij s termalno vodo. Izgradnja reinjekcijskega sistema še ni zaključena. Rastlinjaki SI Kmetijsko podjetje Grede Tešanovci v bližini Moravskih Toplic izkorišča že toplotno izrabljeno vodo, ki priteka iz Moravskih Toplic (Terme 3000) s temperaturo 40°C, za ogrevanje rastlinjaka površine 1 ha za proizvodnjo paradižnikov. V Dobrovniku je podjetje Ocean Orchids postavilo nove rastlinjake s površino 1,4 ha (nedavno razširjeni na 3 ha) za gojitev orhidej, tako za domači kot tuji trg. Podjetje Ocean Orchids verjetno uporablja 3 enote toplotnih črpalk za reguliranje vodne temperature za rabo v cevnem sistemu rastlinjakov, kar tu ne opisujemo dalje. Torej je skupna izkoriščena geotermalna energija v rastlinjakih 25,6 TJ/leto. Geotermalne toplotne črpalke SI V Hotelu Diana v Murski Soboti se uporablja najbrž par enot GTČ v odprtem sistemu, tipično večje zmogljivosti (0,26 MWt vse skupaj) za dvig temperature termalne vode za nadaljnjo uporabo v plavalnem bazenu in za ogrevanje prostorov. Njihov prispevek v izkoriščeni geotermalni energiji znaša okrog 4,75 TJ/leto in je že zajet v kategoriji »Kopanje in plavanje«. Glede na nedavne številke postaja raba geotermalne energije za ogrevanje prostorov v majhnih decentraliziranih enotah vse bolj priljubljena in razširjena v Sloveniji. Silno težko je ugotoviti točno število inštaliranih enot talnih GTČ na ČEZMEJNEM OBMOČJU, saj ni na voljo nobene državne statistike. Le številke prodaj enot GTČ dajo skoraj vso količino za njihovo oceno navkljub dejstvu, da nekaj predvsem tujih proizvajalcev ni voljno podati takih vsaj približnih številk. Poleg teh številk in ocen iz prejšnjih let smo pazili, da jih nismo podvajali s precej manjšo številko podeljenih kreditov in denarnih pomoči, kakor tudi vodnih dovoljenj (od leta 2005 dalje), ki jih podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor ter njena Agencija za okolje republike Slovenije (Pregled izkoriščanja geotermalne energije v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodnem Madžarskem, 2011). Trenutno naj bi bilo v severovzhodni Sloveniji v Prekmurju in Podravju približno 600 delujočih enot GTČ, ki izrabljajo po naši oceni okrog 40 TJ/leto geotermalne toplote. Ocenjujemo, da je od teh več kot polovica enot GTČ z odprtim krogotokom (W tip), ki izrabljajo letno okrog 20 TJ iz plitve podtalnice. Ostalo so enote GTČ v zaprtem sistemu kot vodoravni zbiralniki (morda 13 TJ), ali navpični zbiralniki (morda 7 TJ izrabljene energije). Tako je nenadoma ta kategorija direktne rabe postala najhitreje razvijajoča. Med temi obstajajo tudi enote GTČ večjih zmogljivosti (>30 kW), ki so postavljene v javnih zgradbah kot so šole, toda morda je to bolj primer v drugih delih države, in ne toliko v Pomurju in Podravju .
115
HU Dovoljenja za geotermalne toplotne črpalke, ki izrabljajo toplotno energijo podzemlja v primeru zaprtih sistemov, izdaja področni rudarski inšpektorat. Pristojen področni inšpektorat je v Pécsu za Zalsko županijo in v Veszprému za Železno županijo. Vse skupaj sta oba inšpektorata do sedaj izdala 13 dovoljenj v Zalski županiji in 3 v Železni županiji, zato lahko z veliko stopnjo zaupanja predvidevamo, da število izdanih dovoljenj ne odraža realnega stanja uporabe geotermalnih toplotnih črpalk. Dovoljenja v primeru odprtih sistemov s črpanjem vode izdaja Inšpektorat za zaščito naravnega okolja in vodno gospodarstvo v Szombathelyu. Sistemi geotermalnih toplotnih črpalk na odprti krog na tem območju še niso bili odobreni, pa tudi geološki pogoji za inštalacijo tega tipa toplotnih črpalk niso ugodni. Ti sistemi so značilni za prodne sedimente Donave in so skoncentrirani v Budimpešti. Seveda delovanja nekaj teh sistemov brez dovoljenj ni mogoče izključiti. Na tem območju se uporablja največkrat geotermalne toplotne črpalke z vertikalno zaprto zanko, s tipično globino vrtine 50 m in občasno 100 m. Tabela 33: Skupna geotermalna raba na ČEZMEJNEM OBMOČJU
116
Tabela 34: Uporaba geotermalne energije v pomurski in podravski regiji
Tabela 35: Uporaba geotermalne energije v 탑upaniji Zala in Vas
117
4.8.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA GEOTERMALNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Potencial geotermalne energije se le težko natančno določi. Smo pa v spodnji tabeli poskusili ponazoriti potencial, ki je še realno dosegljiv na čezmejnem območju. Tabela 36: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz geotermalne energije v enem letu Pridobljena toplotne in električna energija (GWh/leto) Evidentirano stanje
POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
310
29
220
510
1.069
910
90
700
1.600
3.300
Ciljno stanje
4.9 VODNA ENERGIJA11 Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21,6 % vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: • pretočne, • akumulacijske, • pretočno-akumulacijske. Pretočne hidroelektrarne izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloge vode. Slabost teh hidroelektrarn je, da sta proizvedena energija in oddana moč odvisni od pretoka, ki pa skozi leto niha. Pretočna elektrarna lahko stoji samostojno ali pa v verigi več elektrarn. Akumulacijske hidroelektrarne izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec. Pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali pa s poplavitvijo dolin in sotesk. Vodo shranimo zato, da imamo določen pretok, tudi ko je vode manj. Te elektrarne so večnamenske, saj velikokrat služijo tudi oskrbi z vodo, namakanju itd. Pretočno-akumulacijske hidroelektrarne so kombinacija zgoraj omenjenih. Gradijo se v verigi, v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. Te elektrarne zbirajo vodo navadno krajši čas, medtem ko zbirajo akumulacijske elektrarne vodo daljše obdobje. Kateri način izrabe hidropotenciala je pravi, je odvisno od več dejavnikov, predvsem lastnosti vodotoka. 11
http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/
118
Najpomembnejša sta dva: pretočna količina in višinski padec vode. V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne energije, medtem ko na Madžarskem 0,8 %. Glavni del hidroelektrarne je turbina. Obstaja več vrst turbin, ki so primerne za različne vodotoke. Vodo dovajamo v turbine, te poganjajo generator, ki pretvarja hidroenergijo v električno. Poleg različnih tipov ločimo hidroelektrarne tudi po velikosti. Male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih. V svetu so različni kriteriji, kdaj neko hidroelektrarno štejemo za malo. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. Ker imajo velike hidroelektrarne ponavadi izjemno škodljive vplive tako na okolje kot tudi na družbo, jih, čeprav so vodne, ponekod ne štejejo med obnovljive vire energije. Majhne hidroelektrarne delimo glede na moč v tri skupine: mikroelektrarne, ki imajo moč manj kot 100 kW, mini elektrarne, ki imajo moč od 100 kW do 1 MW in male elektrarne, katerih moč znaša od 1 MW do 10 MW. Mikro sistemi delujejo tako, da je del toka reke speljan po kanalu ali ceveh do turbine, ki poganja generator in s tem proizvaja elektriko. Izstopna voda iz turbine se nato vrača v rečno strugo. Mikro sistemi so ponavadi »run of the river« sistemi, ker dovoljujejo glavnemu toku reke, da neovirano teče naprej. To je izredno pomembno z vidika ekologije, saj ne naredimo nobenega bistvenega posega v reko. S tem ne spreminjamo vodostoja in režima reki ter ne onemogočamo normalnega vodnega življenja. Poleg tega ne potrebujemo velikih sredstev za zajezitev reke. Sistem je lahko zgrajen lokalno pri majhnih stroških, kjer je zaradi preprostega sistema zanesljivost daljša. Problem lahko nastopi, če imamo izrazita sušna in deževna obdobja, še posebno v sušnih obdobjih, če si ne moremo zagotoviti dovolj velike količine vode. Če elektrike ne oddajamo v omrežje in če nimamo nameščenih akumulatorjev za njeno shranjevanje, potem je presežek električne energije izgubljen. Mikro sistemi so še posebno primerni za podeželske in izolirane kraje in so ekonomska alternativa obstoječemu električnemu omrežju. Sistemi priskrbijo poceni, neodvisen in nepretrgan električni tok brez škodljivega vplivanja na okolje. Prednosti izkoriščanja hidroenergije: ne onesnažuje okolja, dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški. Slabosti izkoriščanja hidroenergije: izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje, nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, visoka investicijska vrednost.
119
Slika 31: Primer delovanja hidroelektrarne
Vir: http://www.he-moste.sel.si/
4.9.1 HIDROELEKTRARNE V ČEZMEJNI REGIJI V gospodarskem smislu talna voda, kot tudi nekaj manjših potokov ne predstavlja večji potencial za eksploatacijo vodne energije. Talna voda in omenjeni vodotoki so omejen resurs, ki je zaradi svoje količine lahko namenjen zgolj za vodooskrbo prebivalstva in za izboljšanje ekoloških razmer v prostoru, ne more pa biti generator razvoja. Ravno tako je ugotovljeno, da glede na majhne zaloge podtalnice odvzem vode iz omenjenih potokov in iz podtalnice, za namakanje v kmetijstvu ni primeren. V ČEZMEJNI REGIJI so naslednje reke primerne za postavitev hidroelektrarne: • • • • • •
reka Drava, reka Mura, reka Rába, reka Pinka, rekas Répce ter reka Gyöngyös.
V spodnji tabeli so naštete obstoječe hidroeletrarne, višinski padec, pretok ter nazivne moči elektrarn:
120
Tabela 37: Seznam hidroelektrarn v ČEZMEJNI REGIJI Kr a j
Vi š in s ka r az l ik a [m ]
R eka
Pr eto k [m ³/ s]
Moč [k W]
En er g i ja (M Wh )
PO M U R J E V tem trenutku še ni večje delujoče hidroelektrarne! PODRAVJE Starše
Drava
33
450
133.200
577.000
Gorišnica
Drava
29
500
118.400
548.000
Maribor
Drava
14,2
550
62.400
270.000
Selnica ob Dravi
Drava
14,5
550
58.000
260.000
28 manjših HE
Drava
-
-
8.100
35.500
22,6
512,5
380.100
1.690.500
SKUPAJ / POVPREČJE
VAS Alsószölnök
Rába
3,0
8
200
435
Csörötnek
Rába
3,5
9,6
245
710
Körmend
Rába
4,1
8,8
240
931
Ikervár
Rába
8,0
28
1.540
7.000
Felőcsatár
Pinka
3,5
2,0
40
175
Vaskeresztes
Pinka
2,1
2,1
40
98
Pornóapáti
Pinka
4,2
5,6
113
393
Szentpéterfa
Pinka
3,7
3,1
50
345
Damonya
Répce
1,8
1,5
25
77
Lukácsháza
Gyöngyös
3,2
1,5
26
134
Gencs Felső
Gyöngyös
2,4
1,6
25
142
Gencs Alsó
Gyöngyös
2,4
1,5
18
38
Gyöngyöshermán
Gyöngyös
1,9
1,9
13
41
Bogát
Gyöngyös
1,6
1,8
13
47
Tanakajd
Gyöngyös
2,2
0,9
13
53
Vasszécseny
Gyöngyös
3,0
1,6
25
81
Sárvár-Újmajor
Gyöngyös
6,6
93
18
44
3,4
10,1
2.644
10.744
SKUPAJ / POVPREČJE
ZALA V tem trenutku še ni večje delujoče hidroelektrarne!
Ko je podano v zgornji tabeli, imamo na ČEZMEJNEM OBMOČJU skupaj 39 manjših in večjih hidroelektrarn na petih rekah. Tako imamo v Podravju na reki Dravi 4 hidroelektrarne skupne inštalirane moči 380,1 MW ter v županiji Vas 4 elektrarne na reki Rába s skupno inštalirano močjo 2,22 MW, na reki Pinka 4 manjše hidroelektrarne s skupno inštalirano močjo 0,24
121
MW, na reki Répce 1 manjšo hidroelektrarno z inštalirano močjo 0,025 MW ter na reki Gyöngyös skupaj 8 manjših hidroelektrarn s skupno inštalirano močjo 0,15 MW.
4.9.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA VODNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI V ČEZMEJNEM OBMOČJU je možno izkoriščati lokalne vodne potenciale, tj. reke in potoke. Med rekami je neizkoriščen le še reka Mura v pomurski regiji. Še vedno se proučuje sprejemljivost gradnje hidroelektrarne na reki Muri. Ta energetski potencial je v zadnjih letih pogosto vključen v najrazličnejše načrte predvsem elektrogospodarskega. Znane so študije o najoptimalnejši izrabi reke Mure, ki je predvidevala izgradnjo verigo stopenjsko akumulacijskih elektrarn. Po podrobnejših analizah vseh negativnih posledic takšnega koncepta, kakor tudi protestov kritične javnosti, je bil ta koncept pred leti opuščen. Smatra se, da na območju Mure (območje v Sloveniji, kjer Mura ni mejna reka) energetska izraba, zaradi zavarovanja obstoječega naravnega okolja murskih mrtvic in poplavnih logov, ni primerna. Tabela 38: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje elektrike iz vodne energije v enem letu Pridobljena toplotne in električna energija (GWh/leto) Evidentirano stanje Ciljno stanje
POMURJE
PODRAVJE
VAS
ZALA
SKUPAJ
0
1.690,1
10,7
0
1.700,8
281,0
2.000,0
50,0
10,0
2.341,0
122
5. PORABA ENERGENTOV Zbrani in ocenjeni so naslednji podatki o porabi primarne energije za celotno regijo v obdobju enega leta: • • •
poraba primarne energije po posameznih energentih za ogrevanje (gospodinjstva, pravne osebe, javne stavbe) poraba električne energije (gospodinjstva, pravne osebe, javne ustanove), podatki o porabi energentov za transport.
5.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO Iz analize porabe energije s posameznimi viri energije za ogrevano in tehnološko toploto je razvidno, da se v ČEZMEJNI REGIJI za ta nemen porabi 10.461 GWh energije oziroma 56,6 % celotne porabe energije v regiji. Strukturo porabe energije v spodnji tabeli prikazujemo po posameznih energentih. Kot je razvidno, se za ogrevanje v ČEZMEJNI REGIJI največ porabi fosilno gorivo ELKO (ekstra lahko kurilno olje) in sicer skupaj 374.674.186 litrov, kar predstvalja 35,8 % v skupni porabi za ogrevanje. Kurilnemu olju sledi zemeljski plin, ki je predvsem razširjen na madžarski strani ter se ga skupaj porabi 305.566.451 Sm³, kar predstavlja 27.7 % v skupni porabi. Kot tretji energent je les in lesni ostanki, katerega predvsem na neurbanih naseljih porabijo okoli 1.258.323 m³ ali 21 % v skupni porabi za ogrevanje. Sledi geotermalne energija kot energent, ki se ga porabi okoli 1.069.000 MWh ter predstavlja 10,2 % v skupni porabi za ogrevanje in tehnološko toploto. Kot naslednji energent sledi UNP, ki ga porabijo 27.637.253 litrov, kar predstavlja 1,83 % v skupni porabi za ogrevanje. Električne enrgije se v ČEZMEJNI REGIJI porabi okoli 149.009 za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov, kar predstavlja 1,4 % v skupni porabi. Premog se več porabi na Madžarskem, je ga pa tudi najdemo v Sloveniji za ogrevanje prostorov. Skupaj se ga porabi okili 33.554 ton, kar predstavlja 1,4 % v skupni porabi. Sledijo še toplotne črpalke s skupno energijo 48.670 MWh (0,4 %) ter ogrevanje s sončno energijo, katere podatek pa je zanemarljiv.
123
Tabela 39: Prikaz porabe vseh energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI v enem letu ENERGENTI ZA OGREVNO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO ENERGENT enota KURILNO OLJE
l 3
POMURJE
PODRAVJE
VAS
SKUPAJ
ZALA
enot/leto
MWh/leto
enot/leto
MWh/leto
enot/leto
MWh/leto
enot/leto
MWh/leto
enot/leto
MWh/leto
58.968.167
589.682
166.564.355
1.665.643
67.318.947
673.189
81.822.717
818.227
374.674.186
3.746.741
LES
m
150.000
262.500
423.697
741.470
323.866
566.767
360.760
631.331
1.258.323
2.202.068
PREMOG
ton
4.000
17.600
11.298
49.711
8.636
37.998
9.620
42.328
33.554
147.637
l
2.460.086
17.237
6.948.878
48.642
8.311.604
57.350
9.916.685
68.425
27.637.253
191.654
Sm
25.696.830
244.120
72.584.517
689.553
95.482.364
907.082
111.802.740
1.062.126
305.566.451
2.902.881
MWh
310.000
310.000
29.000
29.000
220.000
220.000
510.000
510.000
1.069.000
1.069.000
MWh
452
452
1.276
1.276
976
976
1.087
1.087
3.791
3.791
MWh
5.802
5.802
16.388
16.388
12.526
12.526
13.954
13.954
48.670
48.670
MWh
17.763
17.763
50.174
50.174
38.352
38.352
42.720
42.720
149.009
149.009
UNP ZEMELJSKI PLIN GEOTERMIJA SONČNA ENERGIJA TOPLOTNE ČRPALKE ELEKTRIČNA ENERGIJA SKUPAJ
3
1.465.156
3.291.857
2.514.240
124
3.190.198
10.461.451
Slika 32: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI
Slika 33: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto po regijah
125
5.2 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Pomemben porabnik različnih vrst energije so predvsem zgradbe. Ogrevanje in razsvetljava po eni strani omogočajo primerne bivalne in delovne pogoje, vendar tudi povečujejo rabo energije, večajo stroške in prispevajo k čedalje hujšin klimatskih spremembam. Učinkovita raba omejenih virov energije v bistvu ne znižuje bivalnih pogojev, temveč zahteva včasih enostavne ukrepe v vsakdanjem življenju. Končna poraba električne energije z leti narašča tako v Sloveniji, kot tudi na lokalnem nivoju. Ugotavljamo, da je vsaj na lokalnem nivoju varčevanje z električno energijo na izredno nizki ravni in da se potrošniki vedejo skrajno potratno do tega vira energije. Ključni ukrep je vplivanje na obnašanje potrošnikov, učinkovitejša – 'svetlejša' gradnja z okni na jug in zahod za zasebne hiše, vgradnja energetsko varčnejših žarnic za razsvetljavo vasi, vzpodbujanje nakupa energetsko varčnejših aparatov in naprav tako v gospodinjstvu kot v industriji. Od davnega leta 1879, ko je Thomas Edison izumil prvo žarnico, je tehnologija izdelave žarnic zelo napredovala. Še posebej v zadnjih dvajsetih letih, ko so na tržišče prišle t.i. varčne žarnice. V spodnji tabeli so našteti podatki o porabi električne energije na ČEZMEJNEM OBMOČJU na podlagi podatkov od Elektro Maribor za slovensko stran ter podatke iz Statističnega urada županije Zala in županije Vas za madžarsko stran. Za slednje žal ni podatkov o skupnem številu odjemalcev električne energije v javnem sektorju ter industriji, zato so določeni končni podatki nepopolni. Popolni podatke za leto 2010 imamo za gospodinjstva, pravne osebe in javno razsvetljavo o porabi električne energije v ČEZMEJNI REGIJI. V gospodinjstvih je tako skupaj na območju projekta ENERGO OPTIMUM skupaj trenutno 477.281 odjemalcev, ki skupaj porabijo okoli 1.170 GWh električne energije na leto. Pravne osebe so, tako kot pričakovano, največji porabniki električne energije v ČEZMEJNI REGIJI, ki skupaj porabijo letno okoli 3.256 GWh električne energije, kar predstavlja več kot 72 % delež celotne porabe eletrične energije. Za javno razsvetljavo se letno porabi več okoli 62,9 GWh električne energije in predstavlja okoli 1,5 % od skupne porabe električne energije.
126
Tabela 40: Poraba električne energije na ČEZMEJNEM OBMOČJU po porabnikih v enem letu
ŠTEVILO ODJEMALCEV
REGIJA
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE (MWh) ODJEMALCI SKUPAJ
Gospodinjstva
Pravne osebe
Javna razsvetljava
POMURJE
46.668
5.684
605
PODRAVJE
133.305
23.147
VAS
129.243
ZALA SKUPAJ
PORABA SKUPAJ Gospodinjstva
Pravne osebe
Javna razsvetljava
52.957
180.722
291.511
7.534
479.767
N.P.
156.452*
454.356
1.634.112
20.974
2.109.442
N.P.
N.P.
129.243*
274.086
629.405
16.266
919.757
168.065
N.P.
N.P.
168.065*
260.474
701.105
18.120
979.699
477.281
28.831*
605*
506.717*
1.169.638
3.256.133
62.894
4.488.665
* Nepopoln podatek!
127
Slika 34: Porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po območjih in vrsti uporabnikov na leto (GWh)
1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 POMURJE
PODRAVJE
Gospodinjstva
Pravne osebe
VAS
ZALA
Javna razsvetljava
Slika 35: Delež porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti uporabnikov
128
5.3 PORABA ENERGENTOV V PROMETU V ČEZMEJNI REGIJI Promet je v zadnjem obdobju prevzel prvo mesto med sektorji po porabi energije V čezmejnem območju in je leta 2008 porabila 27,7 % skupne energije v Sloveniji. Poraba energije se je v zadnjih petih letih povečala za 7,3 %. Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, česar posledica je nenehno naraščanje emisij toplogrednih plinov (SURS 2010). Leta 2010 je bila energijska vsebnost biogoriv v prodanem dizelskem gorivu in motornem bencinu za pogon motornih vozil v cestnem prometu 2,4 % in je nižja od 5 % referenčne vrednosti za leto 2010 (Ministrstvo za gospodarstvo; Energetska bilanca RS za leto 2011). Pri prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da je promet fluiden po svoji naravi in je nemogoče ugotoviti ali se je oskrba in poraba goriv zgodila znotraj občinskih meja. Na podlagi tega ni smiselno podrobneje opredeljevati rabe energije v promtu na čezmejnem območjur, saj izračun ne bi imel smisla. Zraven tega je nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. Zato so v tej strategiji predstavljeni le splošni podatki o obravnavanem sektorju. V spodnji tabeli so podani podatki o številu in vrsti vozil na območju proejkta ENERGO OPTIMUM. Podatki za regiji Pomurje in Podravje so vzeti iz statističnega urada Ministrstva za notranje zadeve medtem ko za županiji Zala in Vas ni bilo uradnih podatkov, zato se je naredila projekcija glede na število gospodinjstev, število prebivalcev ter velikost in lastnoštvo kmetijskih površin. Tabela 41: Vozni park v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti vozila leta 2010 Osebna avtomobili
Tovorna vozila
Traktorji
Motorna Kolesa z kolesa motorjem
POMURJE PODRAVJE VAS ZALA
58.391 159.774 81.232 101.787
2.162 13.711 6.541 9.105
13.477 13.818 6.321 7.421
2.719 7.052 4.121 5.541
SKUPAJ
401.184
31.519
41.037
19.433
Ostalo
SKUPAJ
2.689 9.370 4.523 5.122
4.783 5.972 6.652 7.541
84.221 209.697 109.390 136.517
21.704
24.948
539.825
Kot iz zgornje tabele razvidno, je v ČEZMEJNI REGIJI skupaj 539.825 vozil. Od tega največ osebnih avtomobilov (401.184), sledijo traktorji (41.037), ostala vozila kot so avtobusi, delovna tovorna vozila, razni priklopniki, itd. (24.948), tovorna vozila (31.519), kolesa z motorjem (21.704) ter motorna kolesa (19.433). Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije število osebnih vozil na 1.000 prebivalcev v Pomurju znaša 490, medtem ko ta številka v Podravju znaša 494. Povprečna starost osebnih avtomobilov znaša v pomurski regiji 8,6 let, medtem do v podravki regiji 8,3 leta.
129
Slika 36: Vozni park po deležu glede na vrsto vozil v ČEZMEJNI REGIJI
Na podlagi zgornje tabele o številu osebnih avtomobilov ter podatkov iz Statističnega urada RS o povprečni porabi goriva (7,2 l – benzin, 6,6 l – dizel), povprečnem številu prevoženih kilometrov na leto (12.604) ter deležu bencinskih, dizelskih in ostalih osebnih avtomobilov (65 % - becinskih vozil, 35 % dizelskih vozil), je možno izračunati okvirno količino porabljenega goriva v ČEZMEJNI REGIJI za osebna vozila. Tabela 42: Poraba goriv za osebna vozila v ČEZMEJNI REGIJI
REGIJA
OSEBNI AVTOMOBILI
PORABA GORIV OSEBNIH AVTOMOBILOV
PORABA ENERGIJE
Bencin
Dizel
Bencin (l)
Dizel (l)
SKUPAJ (l)
GWh
POMURJE
37.954
20.437
34.442.799
17.000.804
51.443.603
514.436
PODRAVJE
103.853
55.921
94.245.351
46.518.666
140.764.017
1.407.640
VAS
52.801
28.431
47.916.273
23.650.725
71.566.998
715.670
ZALA
66.161
35.626
60.040.313
29.635.986
89.676.299
896.762
SKUPAJ
260.769
140.415
236.644.736
116.806.181
353.450.917
3.534.508
130
5.4 SKUPEN PREGLED PORABE ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI Tabela 43: Zbirni prikaz letne porabe vseh energentov v ČEZMEJNI REGIJI PORABA VSEH ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI V ENEM LETU Poraba energentov za ogrevno in tehnološko toploto ELKO
Les
Premog
UNP
Geotermija
Sončna energija
Energija iz topl. črpalk
Električna energija
Skupaj
MWh
MWh
MWh
MWh
MWh
MWh
ZP
REGIJA
Sm³
l
MWh
m3
MWh
t
MWh
L
MWh
Pomurje
58.968.167
589.682
150.000
262.500
4.000
17.600
2.460.086
17.237
25.696.830
244.120
310.000
452
5.802
17.763
1.465.156
Podravje
166.564.355
1.665.643
423.697
741.470
11.298
49.711
6.948.878
48.642
72.584.517
689.553
29.000
1.276
16.388
50.174
3.291.857
Vas
67.318.947
673.189
323.866
566.767
8.636
37.998
8.311.604
57.350
95.482.364
907.082
220.000
976
12.526
38.352
2.514.240
Zala
81.822.717
818.227
360.760
631.331
9.620
42.328
9.916.685
68.425
111.802.740
1.062.126
510.000
1.087
13.954
42.720
3.190.198
374.674.186
3.746.741
1.258.323
2.202.068
33.554
147.637
27.637.253
191.654
305.566.451
2.902.881
1.069.000
3.791
48.670
149.009
SKUPAJ
SKUPAJ vsi sektorji – vsi energenti za ogrevano in tehnološko vodo v ČEZMEJNI REGIJI v MWh Poraba električne energije za pogone in razsvetljavo MWh Gospodinjstva Pravne osebe Pomurje 180.722 291.511 Podravje 454.356 1.634.112 Vas 274.086 629.405 Zala 260.474 701.105 SKUPAJ 1.169.638 3.256.133
Javna razsvetljava 7.534 20.974 16.266 18.120 62.894
479.767 2.109.442 919.757 979.699 SKUPAJ poraba električne energije za pogone in razsvetljavo v ČEZMEJNI REGIJI v MWh
Poraba energentov za transport – osebni avtomobili Bencin liter MWh Pomurje 34.442.799 344.427.990 Podravje 94.245.351 942.453.510 Vas 47.916.273 479.162.730 Zala 60.040.313 600.403.130 SKUPAJ
236.644.736
2.366.447.360
10.461.451
4.488.665
Dizel liter 17.000.804 46.518.666 23.650.725 29.635.986 116.806.181
MWh 170.008.040 465.186.660 236.507.250 296.359.860 1.168.061.810
514.436 1.407.640 715.670 896.762 SKUPAJ poraba energentov za transport (osebni avtomobili) v ČEZMEJNI REGIJI v MWh
PORABA VSEH ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI v MWh Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov
131
3.534.508
18.484.624
Tabela 44: Poraba energije na leto in na prebivalca v ČEZMEJNI REGIJI TOPLOTNA ENERGIJA
REGIJA
ŠTEVILO PREBIVALCEV
PORABA ENERGIJE
PORABA ENERGIJE NA PREBIVALCA
MWh / leto
kWh / prebivalca / leto
Pomurje
119.349
1.465.156
12.276
Podravje
337.119
3.291.857
9.764
257.688 287.043 1.001.199
2.514.240 3.190.198
9.757 11.114
10.461.451
10.449
Vas Zala SKUPAJ
ELEKTRIČNA ENERGIJA REGIJA
ŠTEVILO PREBIVALCEV
PORABA ENERGIJE
PORABA ENERGIJE NA PREBIVALCA
MWh / leto
kWh / prebivalca / leto
Pomurje
119.349
479.767
4.019
Podravje
337.119
2.109.442
6.257
257.688 287.043 1.001.199
919.757 979.699 4.488.665
3.569 3.413
Vas Zala SKUPAJ
4.483
TOPLOTNA IN ELEKTRIČNA ENERGIJA
REGIJA
ŠTEVILO PREBIVALCEV
PORABA ENERGIJE (BREZ PROMETA)
PORABA ENERGIJE NA PREBIVALCA
MWh / leto
kWh / prebivalca / leto
Pomurje
119.349
1.944.923
16.296
Podravje
337.119
5.401.299
16.022
257.688 287.043 1.001.199
3.433.997 4.169.897 14.950.116
13.326 14.527 14.932
Vas Zala SKUPAJ
132
5.5 ANALIZA EMISIJ V ČEZMEJNI REGIJI Slovenski del območja ČEZMEJNE REGIJE je skladno s slovensko Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) in Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03) razporejeno na območje z oznako SI1 kot to prokazuje spodnja slika (območje Pomurja in Podravja brez omočja Mestne občine Maribor).
Slika 37: Meje poselitvenih območij in območij onesnaženosti
Vir: S K L E P o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)
Stanje zraka na določenem območju se določa po kriterijih uredbe o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) in Uredbe o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02). Raven koncentracij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, na podlagi katerih je določena stopnja onesnaženosti območja (SI1), je za poselitveno območje onesnaženosti razvidna iz naslednje tabele:
133
Tabela 45: Raven koncentracije onesnaženosti na območju SI1 Oznaka območja
SO (2)
NO(2)
PM10
Pb
CO
Benzen
Ozon
SI1
5
2
2
5
5
5
1
Opomba: • oznaka 1 za preseženo mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost, če gre za ozon, • oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem, • oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo, • oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja in • oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja. Vir: S K L E P o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)
Po zgornjih podatkih je razvidno, da so na tem območju rezulati meritev CO zelo nizke, zato onesnaženost zraka s to snovjo ni problematična. Meritev NO₂ kažejo občasno preseženo mejno vrednost le ob cestah, predvidoma je cestni promet tudi glavni vir onesnaženja z dušikovimi oksidi. Meritve PM₁₀ (delcev velikosti do 10 μm) kažejo občasna preseganja mejnih vrednosti na vseh območjih v Sloveniji. Meritve benzena ne kažejo zelo visokih vrednosti in zaradi tega ne povzročajo probleme prevelike onesnaženosti zraka v Sloveniji (Predhodna ocena onesnaženosti zraka z SO₂, NO₂, delci svincem, CO in benzenom v Sloveniji, ARSO 2003). Svinec, ogljikov monoksid, benzen, dušikov dioksid in prah so pogosto posledica cestnega prometa. Žveplov dioksid in prah so pogosto posledica prometa, emisij zaradi ogrevanja in industrijskih emisij (žveplov dioksid). Podobno kot za Podravje in Pomurje se predvideva tudi za županiji Zala in Vas, kjer pa bi kot poselitveno območje izzvzel območje mesta Zalaegerszeg in Nagykanizsa, ki sta zaradi svoje strnjene poselitve in industrije bolj obremenjena kot neurbana okolica.
Emisije toplogrednih plinov Emisije so produkt, ki nastaja pri zgorevanju različnih energentov, ki najpogosteje izgorevajo v toplotnih motorjih, kotlih ter elektrarnah, kjer so prisotni različni viri goriv oziroma energentov. Energetska politika Evrope, kakor tudi Slovenije in Madžarske bazira na učinkoviti rabi energije in na spodbujanju obnovljivih virov energije. Direktive EU in Kjotski protokol to tudi narekujeta. Glede na poročilo Evropske komisije, v katerem so navedli, da Slovenija ne izpolnjuje obveznosti iz Kjotskega protokola (določene so obveznosti, da omejimo emisije TGP glede na izhodiščno leto 1986 za 8 %), moramo povedati, da Slovenija vseeno izvaja in načrtuje ukrepe, s katerimi bi dosegla potrebno zmanjšanje toplogrednih plinov. Za emisije toplogrednih plinov sta pri nas najpomembnejša sektorja proizvodnja elektrike in toplote ter promet. Od skupnih približno 20 milijonov ton slovenskih emisij toplogrednih plinov je sektor
134
proizvodnje el. energije in toplote odgovoren za okoli 30 % teh emisij, sektor prometa okoli 20 %, industrija in gradbeništvo pa sta s porabo energije emitirala okoli 12 % vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Delež gospodinjstev je okrog 17 %. Glede emisij SO₂ in CO₂ so emisijski faktorji prilagojeni specifikacijam goriv, ki se uporabljajo v Sloveniji in na Madžarskem. Za pregled privzetih emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti spojin: Ogljikov dioksid (CO2): je dušljivec, težji od zraka, zmanjšuje v zraku za življenje potrebno koncentracijo kisika, nastaja pri gorenju in pri dihanju, je glavni toplogredni plin, nastaja pri vseh procesih zgorevanja, po klimatskih modelih klimatskih modelih bo podvojitev CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 °C +/– 1,5 °C. Žveplov dioksid (SO2) : nastaja pri gorenju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo, v prisotnosti zračne vlage in prahu se katalitično oksidira v žveplovo kislino (H2SO4) kisel dež, draži dihala, povzroča ožige na listih rastlin, pri razpadu organskih snovi, ki vsebujejo S, nastaja zelo strupen žveplovodik, je težji od zraka, je brezbarven, ostro dišeč, strupen plin, znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni, kot so bronhitis, draženje dihalnih poti, vseh škodljivih učinkov pa še vedno ni znana. Ogljikov monoksid (CO): je strupen brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti je še posebej nevaren, ima 200 do 300-krat večjo afiniteto v primerjavi s kisikom za vezavo s hemoglobinom, največ ga nastaja pri nepopolnem izgorevanju (primanjkljaj kisika), koncentracija 0,3 vol. % povzroči smrt človeka v pol ure, majhne koncentracije povzročajo motnje v zaznavi in miselnih procesih, poslabša vid, nastajajo psihomotorične motnje, pri večjih koncentracijah je eksploziven, v nekaj urah na zraku oksidira v CO2, na avtomobilski cesti ob zastoju prometa, ga je več kot 44 ppm, v zaprtem avtomobilu ob kajenju cigaret ga je več kot 87 ppm, 100 ppm povzroča glavobol, 300 ppm povzroča kolaps, 600 ppm povzroči komo in smrt. Ogljikovodiki (CxHy): dražijo nos, dihala, oči, spojine so toksične in kancerogene,
135
glavni vir so motorna vozila in razni industrijski procesi, izhajajo kot neizgorele sestavine pri gorenju naftnih derivatov, iz motorjev z notranjim izgorevanjem, pri izhlapevanju topil, čistil, bencina, predstavniki iz prometa so BTX ( benzen, toluen, etil- benzen, orto-ksilen...), ob prisotnosti NOX in O3 se tvori poletni smog.
Dušikovi oksidi (NOx): nastaja z oksidacijo zračnega dušika pri gorenju nad 1000OC, je težji od zraka, agresivno deluje na dihala (v večjih koncentracijah povzroči pljučni edem), svoj delež prispeva pri tvorbi kislega dežja, smogu daje rumeno barvo. Pri opredelitvi emisijskih faktorjev so uporabljeni podatki literature, ki so bili objavljeni in priporočeni v študiji Joanneum Research iz Gradca “Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung” (Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe). Tabela 46: Emisijske vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij CO2 kg/TJ
SO2 kg/TJ
NOx kg/TJ
CxHY kg/TJ
CO kg/TJ
prah kg/TJ
ELKO
74000
120
40
6
45
5
ZP
57000
0
30
6
35
0
Premog
97000
1500
170
910
5100
320
UNP
55000
3
100
6
50
1
Les
0
11
85
85
2400
35
138900
800
720
305
1779
28
Elektrika
Vir: Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung , Graz, 1997
136
Tabela 47: Poraba vse primarne energije po energentih v ČEZMEJNI REGIJI ENERGENT
Pomurje
Podravje
Vas
SKUPAJ
Zala
MWh
TJ/leto
MWh
TJ/leto
MWh
TJ/leto
MWh
TJ/leto
MWh
TJ/leto
ELKO
589.682
2.123
1.665.643
5.996
673.189
2.423
818.227
2.946
3.746.741
13.488
Les
262.500
945
741.470
2.669
566.767
2.040
631.331
2.273
2.202.068
7.927
Premog
17.600
63
49.711
179
37.998
137
42.328
165
147.637
531
ZP
244.120
879
689.553
2.482
907.082
3.265
1.062.126
3.824
2.902.881
10.450
UNP
17.237
62
48.642
175
57.350
206
68.425
246
191.654
690
Električna energija
17.763
64
50.174
181
38.352
138
42.720
154
149.009
536
1.465.156
4.136
3.291.857
11.682
2.514.240
8.209
3.190.198
9.608
10.461.451
33.622
SKUPAJ*
*Pri skupni energiji (MWh) smo upoštevali tudi energijo iz sonca, geotermije in toplotnih črpalk!
137
Tabela 48: Struktura emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) po regijah CO2 t/leto
SO2 t/leto
NOx t/leto
CxHy t/leto
CO t/leto
Prah t/leto
SKUPAJ t/leto
POMURJE ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija
157.102 0 6.111 3.410 50.103 8.890
255 10,4 94,5 0,2 0 51,2
84,9 80,3 10,7 6,2 26,4 46,1
12,7 80,3 57,3 0,4 5,3 19,5
95,5 2.268 321,3 3,1 30,8 113,8
10,6 33 20,2 0,06 0 1,8
157.561 2.472 6.615 3.420 50.166 9.122
SKUPAJ
225.616
411,3
254,6
175,5
2.832,5
65,7
229.356
269,8 6.405,6 912,9 8,7 86,9 322
30 93,4 57,3 0,17 0 5,1
444.999 6.982 18.795 9.653 141.576 25.798
496,9
8.005,9
186
647.804
ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija
443.704 0 17.363 9.625 141.474 25.141
719,5 29,4 268,5 0,6 0 144,8
PODRAVJE 239,8 36 226,9 226,9 30,4 162,9 17,5 1 74.5 14,9 130,3 55,2
SKUPAJ
637.307
1.163
644,9
ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija SKUPAJ
179.302 0 13.289 11.330 186.105 19.168
290,8 22,4 205,5 0,6 0 110,4
96,9 173,4 23,3 20,6 97,9 99,4
14,5 173,4 124,7 1,2 19,6 42,1
109 4.896 698,7 10,3 114,3 245,5
12,1 71,4 43,8 0,2 0 3,9
179.825 5.337 14.385 11.363 186.337 19.669
409.194
629,7
511,5
375,5
6.073,8
131,4
416.916
VAS
ZALA ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija
218.004 0 16.005 13.530 217.968 21.391
353,5 25 247,5 0,7 0 123,2
117,8 193,2 28 24,6 114,7 110,9
17,7 193,2 150,1 1,5 22,9 47
132,6 5.455,2 841,5 12,3 133,8 274
14,7 79,5 52,8 0,2 0 4,3
218.640 5.946 17.325 13.569 218.239 21.950
SKUPAJ
486.898
749,9
589,2
432,4
6.849,4
151,5
495.670
Vir: Lasten izračun
Tabela 49: Struktura SKUPNIH emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) CO2 t/leto
SO2 t/leto
NOx t/leto
CxHy t/leto
CO t/leto
Prah t/leto
SKUPAJ t/leto
ČEZMEJNA REGIJA ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija
998.112 0 51.507 37.950 595.650 74.450
1.618,6 87,2 796,5 2,1 0 428,8
539,5 673,8 90,3 69 313,5 385,9
80,9 673,8 483,2 4,1 62,7 163,5
607 19.024,8 2.708,1 34,5 365,7 953,5
67,4 277,4 170 0,7 0 15
1.001.025 20.737 55.755 38.060 596.392 76.397
SKUPAJ
1.757.669
2.933,2
2.072
1.468,2
23.693,6
530,5
1.788.367
Vir: Lasten izračun
5.6 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Obnovljivi viri energije (OVE) so pomemben vir primarne energije tako v Sloveniji, na Madžarskem in v svetu in tisto kar povečuje njihov delež mora biti postavljeno med prednostne naloge energetske in okoljske politike. Ob upoštevanju uvoza, ki npr. v Sloveniji zajema trenutno okoli 70 % celotnih potreb po primarni energiji v državi, se postavijo obnovljivi viri energije s svojim visokim socialnim in okoljskim vplivom, na mesto pomembne nacionalne strateške rezerve. Tabela 50: Obnovljivi viri energije v ČEZMEJNI REGIJI Pridobljena toplotna in električna energija iz OVE (GWh/leto) Pomurje
Podravje
Vas
Zala
SKUPAJ
Lesna biomasa
262,5
528,4
386
433,2
1.610,1
Sončna energija
4,63
17,56
1,45
1,61
25,25
Bioplin
70,7
38,3
13,7
0
122,7
Geotermija
310
29
220
510
1.069
0
1.690,1
10,7
0
1.700,8
647,8
2.303,3
631,8
944,8
4.527.8
OVE
Vodna energija SKUPAJ
139
Iz zgornje tabele je razvidno, da se največ obnovljive energije v ČEZMEJNI REGIJI proizvede iz vodne energije in sicer skupaj dobrih 1.700 GWh, kar v skupni strukturi predstavlja 37 %. Sledi lesna biomasa z 1.610 GWh ali 35 %, nato geotermalna energija z 1.069 GWh ali 24 %, nato bioplin z 123 GWh ali 3 % ter sončna energija iz katere proizvedemo letno skupaj okoli 25 GWh energije, kar pa predstavlja 1 % v skupni strukturi v ČEZMEJNI REGIJI.
Slika 38: Struktura obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI
Slika 39: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto
Raba obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI se počasi, a vztrajno uveljavlja. Po trenutnem stanju se v regiji za ogrevano in tehnološko toploto uporablja 31,7 % obnovljivih virov energije, tj. lesa, geotermalne energije, sončne energije in pridobljene energije iz toplotnih črpalk.
140
Slika 40: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v skupni strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto ter porabo električne energije
5.7 SMERNICE Glede na naslednje dokumente: -
ENERGIJA 2020 (Bruselj 10.11. 2010) EVROPA GOSPODARNA Z VIRI (Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Bruselj 26.1.2011 ) NEP 2010-2030 Horizon 2020
STANJE V EVROPI: Raziskave kažejo, da se energetski sistemi v Evropi prilagajajo znatno prepočasi, saj spremembe v domači proizvodnji vplivajo na strukturne spremembe v oskrbi z energijo. Ker se bodo s širitvijo v EU pridružile še nove države, z zastarelo infrastrukturo in gospodarstvi, ki bodo na področju energije manj konkurenčni, je toliko bolj nujno, trenutno stanje na energetskem področju Evrope izboljšati. Glavni trenutno problem je razdrobljenost notranjega energetskega trga, premalo je transparentnosti, dostopnosti in možnosti izbire, zato še vedno obstaja veliko ovir za odprto in pošteno konkurenco. Glavna naloga je zamenjati in povečati obstoječe zmogljivosti, najti zanesljive nefosilne alternative za goriva, prilagoditi omrežja obnovljivim virom energije in doseči resnično integriran notranji energetski trg.
141
Trenutno se v Evropi izkorišča le 45 % proizvodnje električne energije iz vodnih in jedrskih virov, opozorilom o pomanjkanju nafte in ranljivosti iz vidika oskrbe iz plina se daje premalo pozornosti. Evropa je gospodarsko v svetovnem merilu dosti bolj vplivnejša, kot v energetskem, saj po neodvisnem indeksu Renewable Attractiveness index 2010 nudijo ZDA in Kitajska najboljše priložnosti za naložbe v obnovljivo energijo. Poraba energija v Evropi predstavlja eno petino porabe energije v svetu. Ker na globalnih energetskih trgih prihaja do pomanjkanja in ker azijske države in bližnje vzhodne države v razvoju predstavljajo večino povečanja svetovnega povpraševanja, bo EU kot največja uvoznica energije v svetu verjetno postala še bolj občutljiva na tveganja v zvezi z oskrbo. Največ potenciala nudita stavbni in prometni sektor, saj je tam največ možnosti za izboljšanje stanja. Izvajati morata aktivno politiko varčevanja z energijo in se preusmeriti na čiste vire energije: - spodbujajo se naj večji prihranki energije - večje naložbe v nizkoogljične tehnologije in ključne tehnologije za shranjevanje energije - elektromobilnost (električna vozila in javni prevoz) Zelo veliko vlogo igra pri tem javni sektor, ki naj bi dajal vzgled, saj vsako leto porabi približno 1500 milijard €, kar je 16 % BDP-ja EU. Javna naročila bi naj vsebovala merila za energetsko učinkovitost, da se povečajo prihranki energije in širijo inovativne rešitve, zlasti na področju stavb in prometa. Okrepiti je treba pobude občin, kot so konvencije županov, saj igrajo na lokalnih ravneh pomembno vlogo. Mesta, ki porabijo do 80 % energije so hkrati del problema in rešitve za izboljšanje EU. Energetska učinkovitost (EU v nadaljevanju) je še vedno najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij, povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti, izboljšanja cenovne dostopnosti energije za potrošnike in ustvarjanja delovnih mest v izvoznih panogah. Najpomembnejša in najtežja naloga se mi zdi je, spremeniti sedanje vzorce obnašanja, zato je potrebno EU vključiti v vsa ustrezna področja politike, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, predvsem v celotno energetsko verigo od pridobivanja energije, prek prenosa in distribucije do končne porabe. Nujno je učinkovito spremljanje skladnosti, ustrezen tržni nadzor, razširjena uporaba energetskih storitev in pregledov ter učinkovita uporaba snovi in recikliranje. V prvi fazi so potrebne : - tehnološke izboljšave - velike spremembe v energetskih, industrijskih, kmetijskih in prevoznih sistemih - spremembe našega ravnanja v vlogi proizvajalcev in potrošnikov Oblikovati je treba ukrepe za znatno pospešitev prenov z energetsko učinkovitimi izdelki in tehnologijami: - JAVNE STAVBE: Pomemben, zaradi demonstracijskih učinkov, za usmerjanje trgov in zmanjšanje stroškov v javnem sektorju. Ukrepi so prednostno usmerjeni v energetsko učinkovite novogradnje in
142
energetsko sanacijo bolnišnic, šol, vrtcev in domov za starejše. Osnovne in srednje šole so pomembni nosilci sprememb energetske kulture v lokalnem okolju, univerze pa primerno okolje za razvoj in demonstracijo novih pristopov in tehnologij. Cilj izvedbe ukrepov URE v javnem sektorju je zagotoviti 50 % delež skorja ničelno energijsko novih in obnovljenih stavb do leta 2015 in 100 % delež do leta 2018. Cilji bodo doseženi: • S pripravo in izvedbo projekta energetsko učinkovite razsvetljave v šolah • Z delovanjem tehnične pisarne v okviru Javnega sklada za upravljanje z nepremičninami ( v ustanavljanju) Pripravil se bo pravilnik za dodeljevanje pomoči za izvajanje ukrepov URE gospodinjstvom z nizkimi prihodki ( ranljive skupine), zato se bojo iskala partnerstva z lokalnimi skupnostmi in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (primerno informiranje, prenos informacij in podpora pri izvedbi). Prenos dobrih praks pri sanaciji stavb iz tujine. Neprofitne stanovanjske organizacije bi v okviru javnega sektorja izkoriščale ta instrument. Omogočeno bo tudi črpanje EU sredstev gospodinjstvom in neprofitnim stanovanjskim org in zagotavljanje teh sredstev iz EU sklada za regionalni razvoj ESRR. -
PROMETNI SEKTOR: Potencial na primeru večmodalnih rešitev Energetsko učinkovita vozila Energetsko učinkoviti način vožnje
Prodor novih tehnologij in energijskih virov v prometu bo vplival na rabo energije v prometu in tudi na povezovanje vozil iz nizko napetostnega omrežja, pričakuje se prodor električnih akumulatorskih vozil in dolgoročno vozil na vodik in prodor sistemov za decentralizirano pridobivanje energije iz OVE za vozila. Pri tem je treba omeniti, da bo razvoj proizvodnje biogoriv 2 generacije usmerjen v večnamensko predelavo celuloze in lignocelulozne biomase v biogoriva in druge izdelke z višjo dodano vrednostjo. Trenutno je razvoj še v demonstracijski fazi, nadaljnji razvoj bo pa odvisen od spodbud, utemeljenih na dodatnih koristih te proizvodnje, vključno z okoljskimi učinki v celotni življenjski dobi. Za prevladujoča postopka predelave: - Termokemična pretvorba - Biokemična pretvorba celuloze v biodizel oz. bioetanol se pričakuje postopna komercializacija. Nižanje stroškov bo pri biokemični pretvori odvisno od encimov v procesu, pri termokemični pa od optimizacije več faz postopka: - Ravnanje z biomaso - Uplinjanje - Sinteze plina Pritiski vpliva biogoriv na proizvodnjo hrane se bo z razvojem biogoriv 2. generacije zmanjšalo, zaradi večjega povpraševanja pa bodo nujni trajnostni kriteriji za izkoriščanje gozdov in drugih virov biomase. -
INDUSTRIJSKI SEKTOR: o Večja podjetja • sistem za trgovanje z emisijami • spodbujanje uvajanja sistema za upravljanje z energijo SIST EN 16001:2009 v podjetja
143
spodbude za svetovanje in priprava investicijskih projektov, revizija metodologije energetskih pregledov – zbrani podatki o rabi in stroških za energijo • uvajanje pogodbenega znižanja stroškov za energijo o Manjša podjetja - energetski pregledi, sistem za upravljanje energije, - MSP-jem podporni mehanizmi, svetovanje in ciljno usposabljanje o Uvajanje pametnih števcev o Zaposlovanje energetskih menedžerjev •
Poudarek je na tem: - kako zmanjšati porabi virov in količine odpadkov – torej iskanje novih načinov porabe in izboljšanje upravljanje z zalogami virov - spremeniti vzorce porabe pri končnih uporabnikih – dolgoročna naloga - optimizacija proizvodnih procesov, upravljavske in poslovne metode - izboljšanje logistike Ker se bodo subvencije EKO sklada omejile na projekte, ki jih bodo izdelali certificirani projektanti oz. izvajalci, mogoče v razmislek, za pridobitev certifikata za svetovalce izvajalce projektov, v našem primeru na LEA. Prvih pet let po subvencioniranju, bodo uvedli program za spremljanje rezultatov izvedenih projektov URE, ki so bili deležni državne podpore. Obeta se razvoj lokalnih energetskih agencij, spodbujanje razvoja in uporabe znanja ter izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh v okviru področij trajnostne energetike. Lokalne energetske agencije naj bi nudile podporo občinam pri uvajanju sistemov za upravljanje z energijo. Posebej poudarek se daje: uporabi in razvoju lesne biomase (bioplin) in spodbujanje razvojev zbirnih centrov za lesno biomaso spodbujanje proizvodnje toplote z lesno biomaso in sončno energijo, energijo vetra, geotermalna energija, bioplin sistem daljinskega ogrevanja na biomaso spodbujanje integracije sončnih elektrarn v stavbe razvoju distribucijskih omrežij za vključevanje razpršene proizvodnje električne energije vključno z razvojem aktivnih omrežij okrepitev ciljnega izobraževanja in usposabljanja na področju ravnanja z energijo izvedba demonstracijskih projektov, ki izboljšujejo praktično usposobljenost za kakovostno pripravo in izvedbo projektov na področju energetske učinkovitosti in zelenih energetskih tehnologij ter trajnostne energetike Evropa mora postati bolj odporna na prihodnja nihanja cen energije in blaga na svetovni ravni. Poseben poudarek se daje tudi recikliranju, saj se z povečanjem recikliranja zmanjša pritisk na potrebo po surovinah, zmanjša se poraba energije in emisije toplogrednih plinov. Zato je treba iskati nove načine recikliranja, saj če bi države reciklirale 70 % svojih odpadkov, bi v Evropi nastalo vsaj 500.000 novih delovnih mest (krožno gospodarstvo, ki temelji na reciklirajoči družbi).
144
Da bi se zmanjšala potreba po oskrbi s toploto bo ključnega pomena tudi razvoj nizko energijskih in nizkoogljičnih stavb, kjer bo poudarek na povečanju izkoristkov tehnologij za lokalno proizvodnjo energije, integriranih v stavbah, zlasti fotonapetostnih elektrarn, mikro soproizvodnje toplote in električne energije (mikro SPTE) izrabe sončne toplote tudi za hlajenje. Oblikovanje dolgoročnega načrta 2050 Večja energetska učinkovitost zmanjšuje potrebo po proizvodnji energije in potrebno po infrastrukturi. S tem se zmanjša tudi pritisk na zemeljske vire. Zmanjšanje porabe energije v EU za 1 % bi npr. pomenilo, da ne potrebujemo ekvivalenta 50 termoelektrarn na premog ali 25 000 vetrnih turbin. Zato je pomembno ravnotežje med različnimi interesi. Za pravilno izbiro ZDAJ in DOLGOROČNO moramo upoštevati celoten življenjski cikel načina, kako izrabljamo vire, vključno z vrednostno verigo in ravnovesje med različnimi prednostnimi nalogami. Npr. - proizvodni procesi z minimalnimi zalogami zmanjšujejo količino energije, ki je potrebna za shranjevanje proizvodov v skladiščih, lahko pa zahtevajo več prevoza, isto velja za zbiranje odpadkov in recikliranje. - Uporaba okolju prijaznih vozil zmanjšuje porabo fosilnih goriv, povečuje pa povpraševanje po električni energiji in nekaterih surovinah, katerih dobava je mogoče omejena in ki so koncentrirana le na nekaj geografskih območjih ( redki zemeljski elementi za baterije in gorivne celice, litij za baterije) - Na kmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za pridelavo hrane, se lahko zmanjšujejo zemljišča, na katerih se pridelujejo energijske rastline, zaradi obeh pa se lahko zmanjšujejo površine, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost - Materiali za izboljšanje izolacije lahko občutno zmanjšajo količino energije, ki je potrebna za ogrevanje stavb, vendar so lahko bolj energetsko intenzivni za proizvodnjo - Z večjo uporabo jedrske energije se zmanjšajo emisije ogljika, vendar je potrebno nadaljnje spodbujanje jedrske varnosti, ustreznega ravnanja z odpadki… Torej vsi dolgoročni načrti morajo biti rezultat vseh načrtov, ki kakorkoli vplivajo en na drugega in na energijsko učinkovito prihodnost. Pri tem bo glavni namen ločitev gospodarske rasti, rabe virov in njenega okoljskega učinka.
145
6 VIZIJA
Čezmejna regija bo (p)ostala zelena oaza energetsko trajnostnega razvoja in bo na EU nivoju, preko realizacije ukrepov in akcij projekta ENERGO OPTIMUM, imela zagotovljeno in optimizirano oskrbo z energijo, ki bo bilančno neodvisno od zunanjih območij.
146
7 STRATEGIJA CEEA Da bo čezmejna regija bo (p)ostala zelena oaza energetsko trajnostnega razvoja, ki bo na EU nivoju, imela zagotovljeno in optimizirano oskrbo z energijo, katera bo bilančno neodvisna od zunanjih območij, bo potrebno nadaljevati z realizacijo strateških usmeritev, ki smo jih razvrstili po najpomembnejših segmentih:
območno energetsko knjigovodstvo za URE in povečanje URE v vseh sektorjih regijski monitoring razvoja izkoriščanja OVE in usmerjene direktne vzpodbude izobraževanje ključnih akterjev, odločevalcev in vodstvenih oseb vzpostavitev komunikacije z ministrstvi in nadzorovani razvoj financiranja projektov – financiranje energetskih projektov ki niso vzdržni (ekonomsko, okoljsko) z javnimi sredstvi promovirati dodano vrednost energetskih projektov (dodatne zaposlitve, storitveni sektor, kmetijstvo,..) razvoj ekološko energetskega turizma sprememba učnih načrtov / umestitev okoljske vzgoje v učne načrte OŠ preučitev zaščitenih območij, smiselnosti teh in definiranje pristojnosti – predvsem civilne javnosti vzpostavitev dialoga med javnim, ekonomskim in civilnim sektorjem
147
8 PREDLOG UKREPOV / AKCIJSKI PLAN Glede na izhodišča, ki temeljijo na dejanskem stanju in so tudi predstavljene v dokumentih samega projekta in kot take deloma evidentirane skozi projekt, bo v prihodnosti za območje nujno potrebno izvesti še nekatere korake. Spodaj navedeni predlogi korakov za aktivnosti niso prioritetno usklajeni, ker jih je nesmiselno pozicionirati po prioritetah ampak morajo ključni akterji skrbeti za vzporedno implementacijo le-teh: Uskladitev zakonodaje z direktivami in pričakovanju EU Ureditev energetskega področja je v obeh državah zelo različna. Glede na pričakovanja EU, kot tudi v smeri poenostavitve dela organov ter lažje seznanitve in uporabe na strani končnih uporabnikov, bi bilo koristno, če bi se v prihodnosti določen del aktivnosti usmeril in težil k cilju, da bi: razmejili vsebino kompleksnih zakona na več področnih in zaključenih zakonov, uskladili regionalne in lokalne akte z nacionalnimi smernicami in zakoni, konkretno uredili in uzakonili energetsko knjigovodstvo za javni sektor, na nacionalni oz mogoče tudi na meddržavni ravni definirati okvirje podatkov, ki jih bomo potrebovali s strani javnega sektorja. V okviru tega koraka bi bilo smiselno tudi zajeti in realizirati »monitoring« za nadzor energetike. Tukaj vidimo potrebo pri prenosu obstoječih pooblastil izdajanja dovoljenj, predvsem pa vzpostavitev posebnega čezmejnega in tudi regijskega mehanizma, ki bo na ravni območij preprečil preseganje izkoriščanja določenih potencialov OVE. Trenutno ni poenotenega sistema upravljanja, niti nadzora izkoriščanja OVE, kar bi lahko preko tega omejevalo vplive na okolje. Ključna pomanjkljivost je odsotnost upravljavske strukture, ki bi bila nadrejena posameznim investitorjem in neodvisna od birokratskih aparatov, ki se ne spoznajo za potenciale. Obstajajo sicer odločevalci, izvrševalci odločitev vendar pa lahko prihaja, vsekakor v veliki večini primerov popolnoma nezavedno, do nasprotovanj med posameznimi območji glede ciljev. Energetsko planiranje, ki je lahko tudi realizirano se vrši na ravni lokalnih skupnosti in države, vendar so občine v regiji absolutno premajhne in preveč soodvisne od sosednjih občin, da bi se uspešni čezmejni in regijski projekti, ki bi posegali po skupnih potencialih lahko vršili le na ravni občine. Potrebna je vzpostavitev kolektivnega organa odločanja o velikih projektih / potencialih. Usposabljanja in delavnice ter dogodki za ciljne skupine Glede na evidentirane udeležence usposabljanj v projektu, prejemnike svetovalnih storitev in uporabnike e-hiške, se je potrdilo dejstvo, da velika večija ljudi potrebuje konkretne informacije in svetovalne storitve. Le tako bodo storili pravilne korake k energetski učinkovitosti. V okviru tega koraka predlagamo nadaljevanje / začetek dela z: svetovanja za uporabnike na različnih lokacijah, lokalni energetski dnevni na občinski ravni, usposabljanja in delavnice za vse ciljne skupine, informativno izobraževalni dogodki v šolah, srečanja članov občinskih svetov, forum županov, predstavitve v državnem svetu in državnem zboru.
148
Kolegijski organi namreč lahko odločajo o smernicah, zato bi morali imeti predstavitvena srečanja s predstavniki institucij, ki so kompetentne za razvoj z vidika OVE, URE in okolja. Oni bodo namreč odločali o prioritetah in ključnih projektih za območja, čeprav ne poznajo specifik tega področja. Nujno potrebno je različnim članom periodično ali pa pred ključnimi momenti predstaviti aktualne teme, postreči z novimi podatki o stopnji izkoriščanja OVE in trendu na področju URE. Preko tega bodo lahko kompetentno odločali o pomembnih zadevah. Energetsko učinkovite hidroelektrarne Analize so pokazale, da vključeno območje razpolaga z dovolj velikim potencialom hidroenergije, ki bi ga lahko konkretno izkoristili, vendar je potrebno ob tem tudi paziti na okolje. Določene aktivnosti so na tem področju že bile izvedene, vendar je potrebno proces nadaljevati z vključevanjem vsem deležnikov, ki lahko doprinesejo svoj delež. V tem koraku predlagamo, ne samo gradnjo, ampak odgovorno nalogo pozicioniranja objektov v okolje, pridobitev soglasja »okolja« in šele tedaj gradnjo. Tukaj se kaže največja potreba in potencialne naloge za tovrstne aktivnosti in organizacije, kot so bile v projektu Energo optimum. Prav tako je potrebno prisluhniti in usmerjati ključne deležnike, da se ne bi, trenutno nepomembni negativni vplivi, pozneje pokazali za kritične. Vzporedno pa je smiselno tudi preveriti prednosti in slabosti pretočnih ali / in akumulacijskih hidroelektrarn. Začeti je potrebno analizo za preveritev obeh tehnologij na obstoječih vodotokih za energetsko učinkovito in okoljsko sprejemljivo izkoriščanje hidroenergije. V mislim imamo pripravo teoretične študije izkoriščanje hidroenergije preko obeh variant, kot tudi morebiti dejansko postaviti pilotno pretočno hidroelektrarno na enem izmed vodotokov. Izkoriščanje sončne energije Delež izkoriščanja sončne energije v vključenem območju je nizko pod pragom potenciala in ga je potrebno drastično dvigniti. Velik premik na področju izkoriščanja sončne energije se lahko pričakuje preko: promocije izrabe sončne energije za toplo vodo in električno energijo ozaveščanje in informiranje ter svetovanje potencialnim investitorjem odprava nepotrebnih birokratskih ovir za namestitev sončnih elektrarn, kot tudi za vključitev le teh v omrežje; prenos pooblastil na organizacije, ki bodo opravile montažo in priključitev; vzpostavitev in zagotovitev vzdržnega sistema financiranja zelene energije tako na državni ali / in regionalni ravni zagotovitev in ohranjanje subvencij (s strani države, regije ali lokalnih skupnosti) za investicije v sisteme za izkoriščanje sončne energije. Naravni gradbeni materiali in energetsko učinkovit gradbeni sektor Organizacije morajo več aktivnosti v prihodnosti usmerjati k povečanju uporabe domačih t.j. naravnih gradbenih materialov v gradbeništvu - uporaba potenciala in direktne navezave ter povezave med pridelavo naravnih gradbenih materialov, namestitvijo teh materialov v regiji ter posledično privarčevani del sredstev, ki se sedaj nameni za energijo uporabiti v drugih sektorjih. Prav tako bi korak odprl velike potrebe po zaposlovanju.
149
S tem korakom je povezana tudi sanacija javnih stavb – znižanje porabe energije v javnem sektorju in sorazmeren del ter parcialni učinek ima tudi zasledovanje načel biogradnje in biobivanja. Podeželje in kmetije – velik potencial za energetiko Dokazano dejstvo je da so kmetije in kmetijska gospodarstva precej energetsko potratna in organizacijsko imajo neizdelan sistem gospodarjenja v smislu maksimalne izrabe obstoječih potencialov. Vsekakor moramo planirati večplastno, zato se predlaga, da se k temu izzivu pristopi z več vidikov in sicer: ciljno usmerjena energetska svetovanja in priprava akcijskih načrtov ter poslovnih planov za kmetije; usposabljanje kmetov ter analitika gospodarjenja; inkorporacija energetske učinkovitosti pri vsakdanjem delu; energetski pregledi kmetij z vidika varčevalnega potenciala in nadomeščanja fosilnih goriv ter maksimalne samooskrbe; v tem kontekstu so zanimive ideje namakalne naprave, ki jih poganja sonce, saj so neodvisne od omrežja uporaba pridelkov za energente - kogeneracijski sistemi, ki omogočajo uporabo toplote za domačo uporabo in prodajo zelene energije. Učinkovitejša uporaba lesa Analize so pokazale velike pomanjkljivosti pri uporabi lesne biomase in sicer je na tem področju potrebno opraviti precej dela, da se bomo približali pričakovanemu stanju. Konkretna pričakovanja, ki jim moramo uresničiti preko akcij: Zamenjava zastarelih kotlov za zgorevanje lesne biomase, Začetek intenzivnejših instalacij DOLB-ov in kogeneracij, Uporaba lesa v regiji po prioritetah glede na kvaliteto, Realizacija decentraliziranih sistemov za predelavo in deponija lesne biomase.
150
9 ZAKLJUČEK Analize kažejo, da se je na čezmejnem območju projekta ENERGO OPTIMUM z hipnim povišanjem naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase. Zanimivo je, da s terena poročajo predvsem dimnikarske službe, da so posamezne vasi v ČEZMEJNI REGIJI, predvsem tiste, kjer je velik delež lastnikov gozdov, že v veliki večini prešle na lesno biomaso. Velik problem še vedno predstavljajo peči z nizkim izkoristkom, zastareli stroji in naprave ter energetsko potratne stavbe. K veliki porabi energije prispevajo tudi potrošniki, ki še vedno v svoje vsakdanje življenje niso vpeljali energetsko varčnega obnašanja. Velik premik je potrebno narediti tudi v javnih zgradbah (šole, vrtci, krajevni uradi, občina…), kjer energetsko varčno obnašanje še ni doseglo zadovoljivega nivoja, prav tako je nujno potrebno uvesti energetsko računovodstvo. Problematična je tudi industrija, ki se tudi ta sooča s starimi in potratnimi stroji, neučinkovitim ravnanjem z energijo ter velikokrat z malomarnim odnosom do okolja (hrup, razsvetljava, odpad). V tem dokumentu, ki je nastal v okviru projekta ENERGO OPTIMUM in ki obravnava čezmejno območje (Podravje, Pomurje, Vas in Zala), prikazujemo porabo energentov primarne energije v regiji na letni ravni ter oceno izkoriščenosti lokalnih obnovljivih energetskih virov. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je namreč moč iskati tudi na področju lokalne in regionalne energetike brez državnih mej. Cilj strategije je s tem prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Na globalni ravni in posledično nacionalni ter regionalni ravni, se kot velik problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bomo tudi na lokalni in regionalni, kot sevedna na nacionalni ravni morali zmanjšati energetsko intenzivnost. To je mogoče doseči ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni. Le s stalnim osveščanjem ljudi in izobraževanjem, delavnicami in seminarji lahko dosežemo, da bodo ljudje čim bolj ozaveščeni in se bodo začeli zavedati uporabe OVE & URE. Ljudje se odločamo za vedno nove tehnologije in znanosti, pri tem pa se zmeraj premalo zavedamo, kam vodi nenehno povečanje porabe fosilnih goriv.
151
Zavedati se moramo, da so fosilna goriva omejena in se zelo počasi obnavljajo, zato moramo razmišljati o nadomestitvi z drugimi oblikami energije in čimbolj promovirati in pospeševati uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v naši regiji že danes in ne takrat, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo. Kot alternativna rešitev za nadomeščanje klasičnih virov energije obstajajo v Pomurju obnovljivi viri energije, ki so v okolju prisotni že tako dolgo kot samo človeštvo. Med glavne obnovljive vire energije spadajo sonce, voda, biomasa, biološki plini, geotermija in veter. Raba obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI se počasi, a vztrajno uveljavlja. Po trenutnem stanju se v regiji za ogrevano in tehnološko toploto uporablja 31,7 % obnovljivih virov energije, tj. lesa in lesnih ostankov, geotermalne energije, sončne energije in energije pridobljene s toplotnimi črpalkami. V skupni porabi energentov v regiji brez prometa zaseda obnovljiva energija 27,8 %. V strukturi obnovljivih virov energije prevladuje les in lesni ostanki, če pa upoštevamo proizvodnjo električne energije pa vodna energije. V ČEZMEJNI REGIJI se je s povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, in sicer predvsem lesne biomase ter v zadnjem času vse bolj razširjenih toplotnih črpalk. Gozdnogospodarski načrti dovoljujejo ponavadi dosti večji delež za posek kot se ga na koncu dejansko poseka. Tako se za energetske namene v ČEZMEJNI REGIJI v enem letu porabi okoli 920.000 m³ lesa. Iz sončne energije je zaradi odvisnosti od lokalnih podnebnih razmer in zasnove sistema mogoče zadovoljiti 100% vseh potreb po topli vodi. Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v ČEZMEJNI REGIJI je zelo velik. Trenutno se ga izkoristi okoli 25 GWh. Na področju energetske izrabe bioplina se je tako v Sloveniji kot na Madžarskem veliko spremenilo. Ne le zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, temveč tudi zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. Priča smo tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. nteres za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v ČEZMEJNI REGIJI narašča. Konec leta 2010 se je proizvedlo skupaj 123 GWh toplotne in električne energije. Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. Osnovna surovina za proizvodnjo tako biodizla kot surovega rastlinskega olja je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali pa tudi sončnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je biodizel energetsko popolnoma enak kot navaden dizel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenjski dobi motorja.
152
V severovzhodni Sloveniji ter na celotnem območju Panonske nižine obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Iz geoternalne energije se v ČEZMEJNI REGIIJI predvsem za baleontologijo ter ogrevanje rastlinjakov uporabi okoli 1.070 GWh energije. Velik potencial obstaja še pri proizvodnji električne energije iz tega obnovljivega vira. Pretvorba energije vetra v električno energijo poteka v vetrnih elektrarnah in za napovedovanje količine energije vetra, ki bi jo lahko vetrna elektrarna pretvorila v nekem časovnem obdobju, moramo poznati porazdelitev verjetnosti hitrosti vetra v tem času. Vetrne elektrarne večinoma začnejo obratovati pri hitrosti vetra 5 m/s, največ energije pa se dobi pri hitrosti vetra med 15 do 25 m/s. Če je veter premočan ali preslab, potem je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. V ČEZMEJNI REGIJI so za namen proizvodnje električne energije s pomočjo vetra z obstoječo tehnologije, pogoji za ekonomično proizvodnjo slabi. Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Večina rek v ČEZMEJNI REGIJI so izkoriščeni, razen reke Mure, ki pa je z energetskega vidika primerna za postavitev manjše hidroelektrarne. Največ električne energije se v ČEZMEJNI REGIJI proizvede na reki Dravi (128.500 kW). Skupaj se proizvede okoli 1.700 GWh električne energije. Končna poraba električne energije z leti narašča tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Ugotavljamo, da je vsaj na lokalnem nivoju varčevanje z električno energijo na izredno nizki ravni in da se potrošniki vedejo skrajno potratno do tega vira energije. Da bi povečali delež rabe obnovljive energije pri zadovoljevanju energetskih potreb na regionalni ravni, morajo odločevalci na ČEZMEJNI REGIJI oblikovati svojo strategijo in programe za povečanje rabe obnovljivih virov energije v okviru obstoječih regionalnih potencialov. Vendar je pri tem pomembno tako lokalno in regionalno kot kooperativno sodelovanje tudi na nacionalni in nenazadnje na mednarodni ravni.
Čezmejna regija bo (p)ostala zelena oaza energetsko trajnostnega razvoja in bo na EU nivoju, preko realizacije ukrepov in akcij projekta ENERGO OPTIMUM, imela zagotovljeno in optimizirano oskrbo z energijo, ki bo bilančno neodvisno od zunanjih območij.
153
10 KAZALO TABEL Tabela 1: Število prebivalcev, površina regij ter gostota prebivalstva v ČEZMEJNI REGIJI.................................... 12 Tabela 2: Stanovanja in površine stanovanj v ČEZMEJNI REGIJI ........................................................................... 12 Tabela 3: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Pomurja............... 13 Tabela 4: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občinah Pomurja ................................................ 14 Tabela 5: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja ..................................... 15 Tabela 6: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Podravja .............. 17 Tabela 7: Stanovanja in površine stanovanj v podravski regiji ............................................................................. 18 Tabela 8: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja ..................................... 20 Tabela 9: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v Železni županiji......................................... 22 Tabela 10: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v Železni županiji................................................. 28 Tabela 11: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v Železni županiji...................................... 36 Tabela 12: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v županiji Zala ........................................... 44 Tabela 13: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v županiji Zala..................................................... 51 Tabela 14: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v županiji Zala .......................................... 61 Tabela 15: Seznam vrtcev in šol v ČEZMEJNI REGIJI .............................................................................................. 73 Tabela 16: Kurilne vrednosti posameznih energentov .......................................................................................... 77 Tabela 17: Razmerja med posameznimi prostorninskimi enotami lesne biomase ............................................... 78 Tabela 18: Gozdnatost čezmejnega območja ....................................................................................................... 83 Tabela 19: Povprečna količina porabe lesa v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto v enem letu . 83 Tabela 20: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje toplote iz lesne biomase v enem letu ...................................................................... 84 Tabela 21: Sončno obsevanje (kWh/ m2·dan), H območje ................................................................................... 85 Tabela 22: Primer mesečnega števila sončnih ur po regijah ................................................................................. 86 Tabela 23: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen ogrevanja prostorov ter pripravo tople sanitarne vode po regijah na čezmejnem območju ..................................................................................................... 88 Tabela 24: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen pridobivanja električne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 ................................................................................................................................... 90 Tabela 25: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v regijah na čezmejnem območju za pridobivanje električne in toplotne energije iz sonca v enem letu ........................ 91 Tabela 26: Povprečne dnevne hitrosti vetra v letu 2011 v m/s ............................................................................. 95 Tabela 27: Trenutno izkoriščanje bioplina za namen pridobivanja električne in toplotne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 ......................................................................................................................... 97 3 Tabela 28: Izplen metana v m na tono organskega suhega substrata ................................................................ 98 Tabela 29: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz bioplina v enem letu ............................................ 99 Tabela 30: Količina zbranih komunalnih odpadkov v čezmejnem območju ........................................................ 105 Tabela 31: Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji in na Madžarskem ..................................................... 110 Tabela 32: Geotermalne vrtine na ČEZMEJNEM OBMOČJU ................................................................................ 111 Tabela 33: Skupna geotermalna raba na ČEZMEJNEM OBMOČJU ..................................................................... 116 Tabela 34: Uporaba geotermalne energije v pomurski in podravski regiji ......................................................... 117 Tabela 35: Uporaba geotermalne energije v županiji Zala in Vas ....................................................................... 117 Tabela 36: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz geotermalne energije v enem letu .................... 118 Tabela 37: Seznam hidroelektrarn v ČEZMEJNI REGIJI ........................................................................................ 121 Tabela 38: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje elektrike iz vodne energije v enem letu ................................................................ 122 Tabela 39: Prikaz porabe vseh energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI v enem letu 124 Tabela 40: Poraba električne energije na ČEZMEJNEM OBMOČJU po porabnikih v enem letu .......................... 127
154
Tabela 41: Vozni park v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti vozila leta 2010 .................................................................... 129 Tabela 42: Poraba goriv za osebna vozila v ČEZMEJNI REGIJI............................................................................. 130 Tabela 43: Zbirni prikaz letne porabe vseh energentov v ČEZMEJNI REGIJI ........................................................ 131 Tabela 44: Poraba energije na leto in na prebivalca v ČEZMEJNI REGIJI ............................................................ 132 Tabela 45: Raven koncentracije onesnaženosti na območju SI1 ......................................................................... 134 Tabela 46: Emisijske vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij ............................................................. 136 Tabela 47: Poraba vse primarne energije po energentih v ČEZMEJNI REGIJI..................................................... 137 Tabela 48: Struktura emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) po regijah..................................................................................... 138 Tabela 49: Struktura SKUPNIH emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) ................................................................................... 139 Tabela 50: Obnovljivi viri energije v ČEZMEJNI REGIJI......................................................................................... 139
155
11 KAZALO SLIK Slika 1: Obravnavano območje projekta Energo Optimum – ČEZMEJNA REGIJA.................................................. 11 Slika 2: Zemljevid Podravske regije z občinami ..................................................................................................... 17 Slika 3: Emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto Kjotskega protokola, ............................................. 71 Slika 4: Emisije toplogrednih plinov po viru, Slovenija, 2008 ................................................................................ 72 Slika 5: Emisije toplogrednih plinov po viru, Madžarska, 2008 ............................................................................. 72 Slika 6: Pregled vrtcev ter šol v ČEZMEJNI REGIJI .................................................................................................. 73 Slika 7: Deleži oskrbe z energijo iz OVE leta 2010 na Madžarskem....................................................................... 74 Slika 8: OVE po virih energije v letu 2011 v Sloveniji po nivoju primarne oskrbe z energijo.................................. 75 Slika 9: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase............................................................... 79 Slika 10: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine................................................... 80 Slika 11: Gozdnatost Slovenije.............................................................................................................................. 81 Slika 12: Gozdnatost Madžarske .......................................................................................................................... 81 Slika 13: Energijska bilanca sončnega sevanja...................................................................................................... 85 Slika 14: Povprečno število sončnih ur v ČEZMEJNI REGIJI .................................................................................... 87 Slika 15: Primer postavitve fotovoltaike v naselju Martjanci v Pomurju............................................................... 88 Slika 16: Potencial za izkoriščanje sončne energije v Evropi ................................................................................. 91 Slika 17: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku..................................... 93 Slika 18: Dnevna hitrost vetra za Mursko Soboto ................................................................................................. 94 Slika 19: Povprečne hitrosti ter smeri vetra na Madžarskem................................................................................ 95 Slika 20: Bioplinarna Nemščak .............................................................................................................................. 99 Slika 21: Oljna ogrščica ....................................................................................................................................... 100 Slika 22: Primer dobre prakse iz Pomurja - proizvodnja biodizla v Gančanih...................................................... 101 Slika 23: Primer dobre prakse iz županije Zala .................................................................................................... 102 Slika 24: Plinska postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina .......................................................................... 104 Slika 25: Količina komunalnih odpadkov v ČEZMEJNEM OBMOČJU CROSSBOARDER REGION (ton/prebivalca/dan) ................................................................................................................................. 106 Slika 26: Vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih ..................................... 107 Slika 27: Temperature na 1000 m globine v Sloveniji.......................................................................................... 108 Slika 28: Položaj pomurske in podravske regije na karti - Temperatura (ºC) v globini 1000m .......................... 108 Slika 29: Temperature na 1000 m globine na Madžarskem................................................................................ 110 Slika 30: Geotermalni uporabniki na območju projekta ENERGO OPTIMUM ..................................................... 113 Slika 31: Primer delovanja hidroelektrarne ......................................................................................................... 120 Slika 32: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI ......................... 125 Slika 33: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto po regijah ....................................... 125 Slika 34: Porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po območjih in vrsti uporabnikov ................................ 128 Slika 35: Delež porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti uporabnikov .......................................... 128 Slika 36: Vozni park po deležu glede na vrsto vozil v ČEZMEJNI REGIJI............................................................... 130 Slika 37: Meje poselitvenih območij in območij onesnaženosti.......................................................................... 133 Slika 38: Struktura obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI........................................................................ 140 Slika 39: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto ........... 140 Slika 40: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v skupni strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto ter porabo električne energije......................................................................................................................... 141
156
11 VIRI IN LITERATURA Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Statistični urad RS Statistični letopis RS 2010, Statistični urad RS, Ljubljana 2010 Priročnik ENSVET za energetske svetovalce, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS, AURE, Gradbeni Inštitut ZRMK, številka priročnika 138 Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota Ankete opravljene pri večjih odjemalcih energentov v Pomurju in Podravju ter županiji Zala in Vas Ankete opravljene pri vzorcu gospodinjstev v Pomurju in Podravju ter županiji Zala in Vas Energetska izraba bioplina, Agencija RS za učinkovito rabo energije AURE, ENSVET, Razni informativni listi, gradiva, članki in publikacije najdeno vse na spletnih straneh in dostopnem gradivu Meteorološki letopis 2010 BORZEN d.o.o. SODO d.o.o. ESTIF evropsko združenje za solarno energijo Elektro Maribor, 2009 ENERGAP Snaga d.o.o. Geološki zavod Slovenije Energetska bilanca Pomurja, 2006 Vas County Statistical Yearbook 2010 Zala County Statistical Yearbook 2010 UNFCCC, 2011 Központi Sztatisztikai Hivatal Energetska bilanca RS 2011 Országos meterológiai szolgálat Energetska izraba bioplina RS za okolje, AURE Slovenian geothermal profile, M. Sc. Andrej Lapanje, M. Sc. Dušan Rajver and M. Sc. Joerg Prestor, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana Regionális Energiagazdasági Kutatóközpont Budapesti Corvinus Egyetem (Regional Research Centre for Energy Management) – The possibilities of geothermal electric power generation in Hungary, 2009 www.energo-optimum.eu www.si-hu.eu www.nepszamlalas2001.hu www.evropa.gov.si www.eea.europa.eu www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les www.ro.zrsss.si/projekti/energetika www.re.jrc.ec.europa.eu/ www.arso.gov.si www.mladina.si
157
www.eukn.org/Hungary/hu_hu www.geo-zs.si www.icon-project.eu www.prihodnostjeobnovljiva.org www.he-moste.sel.si www.gov.si/aure
158
Vsebinska zasnova in besedila: LEA Pomurje, Martjanci 36, 9211 Martjanci, Slovenija, www.lea-pomurje.si Leto izdaje: 2012 Dokument je pripravljen v okviru projekta Energo optimum, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Slovenija - Madžarska 2007-2013. Odgovornost za vsebino prevzemajo avtorji in ni nujno, da odraža stališče Evropske Komisije, prav tako Evropska Komisija ni odgovorna za morebitno uporabo informacij, ki so navedene v tem dokumentu.
159