Page 1

OPERATIVNI PROGRAM SLOVENIJA – MADŽARSKA 2007 - 2013

KONCEPT ČEZMEJNE ENERGETSKO UČINKOVITE REGIJE z vizijo in strategijo razvoja v okviru projekta

»Skupno orodje za čezmejno energetsko učinkovito regijo«

Maj 2012

1


Nosilec aktivnosti:

Lokalna energetska agencija za Pomurje

Sodelujoči partnerji:

• E-zavod • Pomurski tehnološki park • Energia Ügynökség Közhasznú Nonprofit Kft. Vodja aktivnosti: •

Bojan Vogrinčič, direktor

Sodelujoči: • • • • • • • • •

Bojan Vogrinčič Štefan Žohar Katja Karba Darko Ferčej Saš Erlih Marko Močnik Igor Börc Bibók Roland Henrietta Kovacs

Številka pogodbe projekta: SI-HU-1-2-014

2


1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ENERGO OPTIMUM............................................................... 6 2. UVOD............................................................................................................................ 8 2.1 SPODBUJANJE K UKREPOM UČINKOVITE RABE ENERGIJE .............................................. 9 2.2 SPODBUJANJE K IZKORIŠČANJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE .................................. 10 3. OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA................................................... 11 3.1 REGIJE, PREBIVALSTVO IN STANOVANJA........................................................................ 12 3.1.1 POMURSKA REGIJA................................................................................................. 12 3.1.2 PODRAVSKA REGIJA................................................................................................ 16 3.1.3 ŽELEZNA ŽUPANIJA................................................................................................. 21 3.1.4 ŽUPANIJA ZALA....................................................................................................... 44 3.2 PODNEBJE IN ZAHTEVE EVROPSKE UNIJE ...................................................................... 71 3.3 JAVNE STAVBE V ČEZMEJNI REGIJI................................................................................. 73 4. OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV...................................................................... 74 4.1 TRENUTNO STANJE – OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE ................................................................. 74 4.2. BIOMASA....................................................................................................................... 75 4.2.1 IZKORIŠČANJE LESNE BIMASE V ČEZMEJNI REGIJI ................................................. 83 4.2.2 POTENCIAL LESNE BIOMASE V ČEZMEJNI REGIJI ................................................... 83 4.3 SONČNA ENERGIJA ........................................................................................................ 85 4.3.1 IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI .......................................... 87 4.3.2 POTENCIAL SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI............................................... 90 4.4 VETRNA ENERGIJA ......................................................................................................... 92 4.4.1 POTENCIAL VETERNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI .............................................. 95 4.5 BIOPLIN.......................................................................................................................... 96 4.5.1 IZKORIŠČANJE BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI.......................................................... 97 4.5.2 POTENCIAL BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI .............................................................. 98 4.6 BIOGORIVA .................................................................................................................. 100 4.7 DEPONIJSKI PLIN.......................................................................................................... 103 4.7.1 POTENCIAL IZKORIŠČANJA DEPONIJSKEGA PLINA V ČEZMEJNI REGIJI ................ 105 4.8 GEOTERMALNA ENERGIJA........................................................................................... 106 4.8.1 GEOTERMALNE VRTINE V ČEZMEJNI REGIJI........................................................ 111 4.8.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA GEOTERMALNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI ......... 118 4.9 VODNA ENERGIJA ....................................................................................................... 118 4.9.1 HIDROELEKTRARNE V ČEZMEJNI REGIJI .............................................................. 120 4.9.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA VODNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI ...................... 122

3


5. PORABA ENERGENTOV..............................................................................................123 5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6 5.7

RABA ENERGIJE ZA OGREVANO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO ....................................... 123 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE................................................................................... 126 PORABA ENERGENTOV V PROMETU NA ČEZMEJNI REGIJI .......................................... 129 SKUPEN PREGLED PORABE ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI .................................... 131 ANALIZA EMISIJ V ČEZMEJNI REGIJI............................................................................ 133 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI ........................................................... 139 SMERNICE.................................................................................................................... 141

6 VIZIJA........................................................................................................................146 7 STRATEGIJA CEEA ......................................................................................................147 8 PREDLOG UKREPOV / AKCIJSKI PLAN .........................................................................148 9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................151 10 KAZALO TABEL .........................................................................................................154 11 KAZALO SLIK ............................................................................................................156 11 VIRI IN LITERATURA..................................................................................................157

4


KRATICE IN POJMI CO - ogljikov monoksid CO2 - ogljikov dioksid CK - centralna kurjava CxHy - ogljikovodiki DO - daljinsko ogrevanje DOLB - daljinsko ogrevanje na lesno biomaso EE - električna energija ELKO - ekstra lahko kurilno olje EZ - Energetski zakon GVŽ - glav velike živine HE - hidroelektrarna HU - Madžarska ISD - interna stopnja donosnosti mHE - mala hidroelektrarna MOP - Ministrstvo za okolje in prostor NOx - dušikovi oksidi Nprm - nasuti prostorninski meter (m³) OVE - obnovljivi viri energije PPE - prihranek primarne energije ReNEP - Resolucija o Nacionalnem energetskem programu RNSV - relativna stopnja neto sedanje vrednosti RTP - razdelilna transformatorska postaja SI - Slovenija SO₂ - žveplov dioksid SPTE - soproizvodnja toplote in električne energije SSE - sprejemnik sončne energije SURS - Statistični urad RS TP - transformatorska postaja UNP - utekočinjen naftni plin Ur. l. RS - Uradni list Republike Slovenije URE - učinkovita raba energije ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike AN OVE - Akcijski načrt za obnovljive vire energije ZP - zemeljski plin ČEZMEJNA REGIJA - združeno območje regij Podravja in Pomurja ter županij Zala in Vas

5


1. PREDSTAVITEV PROJEKTA ENERGO OPTIMUM Projekt Energo Optimum se v letu 2012 zaključuje in predstavlja čezmejno iniciativo čezmejno partnerstvo za doseganje učinkov na področju energetske učinkovitosti regije, katere aktivnosti se bodo po našem prepričanju nadaljevale tudi v prihodnosti. Projekt je sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru OP SI-HU 2007-2013. V več kot dve letnem obdobju je bila izvedena široka paleta aktivnosti, radi pa bi izpostavili tiste, ki imajo dober odziv med ciljno skupino. LEA Pomurje nastopa v projektu kot vodilni partner s tem, da sodelujejo še trije partnerji, po katerih smo vsebinsko in teritorialno razdelili naloge ter obveznosti. Vsekakor je ena izmed dobro sprejetih aktivnosti med ciljno skupino aplikacija e-hiška (http://www.energo-optimum.eu/e-hiska), s katero si uporabniki lahko na enostaven način izračunajo učinke investicij (zamenjava oken, vrat, namestitev izolacije..). Učinki so prikazani na vzorčni hiši, tako z energetskega kot tudi s finančnega vidika. Razviti smo želeli čim enostavnejšo aplikacijo, da bodo lahko zainteresirani dobili prve in osnovne informacije. Seveda vsem zainteresiranim, nudimo tudi podrobnejšo energetsko svetovanje, tako z vidika preveritve idej kot tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Občani se lahko oglasijo v prostorih našega energetsko svetovalnega centra, vsako sredo med 11 in 14 uro oziroma po predhodnem telefonskem dogovoru; svetovanje je brezplačno. V kolikor internetna povezava na vašem domu ne deluje, se lahko oglasite pri nas, da vam izročimo t.i. e-vizitko projekta, kjer je nameščena tudi e-hiška in boste lahko izračune za investicijo v hišo naredili brez internetne povezave, saj je aplikacija nameščena tudi na e-vizitki. Rdeča nit celotnega projekta je CEEA (crossborder energy efficient area), ki sloni na tem konceptu čezmejne energetsko učinkovite regije, preko pilotnih pristopov reševanja situacije, kot so IR termodiagnosticiranje stavb, analize energetske učinkovitosti v gospodarstvu, prikazu ukrepov na virtualnem modelu stavbe, itd. Vzpostavili smo tudi mobilno razstavo na obravnavano temo projekta in sicer smo v kombiju zagotovili predstavitev in promocijo različnih tehnik / instalacij / vzorcev. Kombi se je premikal po različnih lokacijah, predvsem smo se usmerili v osnovne šole, kjer v okviru različnih aktivnosti (energetskega dneva, naravoslovnega dneva,….) predstavimo projekt, kombi in v njem predstavljene instalacije. Uspeli smo zajeti predstavitev najpogostejših izolativnih sistemov, sončnih kolektorjev za ogrevanje sanitarne vode (ploščati in vakuumski), regulacije ogrevalnih sistemov, prikazan je sistem podrezovanja zidu, ki je zelo pomemben pred namestitvijo izolacije na starejših sistemih. Razstava je podprta z interaktivno predstavitvijo na treh monitorjih, kjer so prikazani predstavitveni filmi / presentacije kot tudi s shematskimi prikazi. Kot zanimivost in na drugi strani tudi pristop k izkoriščanju obnovljivih virov energije je motor kombija predelan na biodizel in olje oljne repice. Tako, da ga je možno voziti (seveda to vključujemo tudi v predstavitev) na dizel, biodizel in olje oljne repice. V projektu je bila izvedena pilotna kampanja »Naredi sam«, ki je bila usmerjena v doseganje ener. učinkovitosti stavbnega pohištva – izvedba ukrepov na javnih stavbah z minimalnimi stroški. Januarja leta 2012 pa smo izvedli mednarodni seminar na temo energetsko trajnostnega razvoja regije.

6


Namen seminarja je bil na eni strani inventarizirati primere ukrepov na različnih nivojih in jih smiselno ter smotrno umestiti v obravnavano okolje, kot na drugi strani predstaviti in predebatirati različne scenarije ukrepov in aktivnosti, ki se jih lahko oz. se jih bomo morali lotiti v prihodnosti za učinkovito doseganje kazalnikov na energetskem področju. Vsekakor smo na seminarju predstavili tudi trenutno dosežene rezultate v okviru projekta Energo optimum, kjer je precej zanimiva energetska slika regije in v okviru tega (po)raba energije. Podrobneje o projektu najdete na www.energo-optimum.eu.

7


2. UVOD Koncept je izdelan v okviru projekta ENERGO OPTIMUM – skupno orodje za čezmejno energetsko učinkovito regijo, ki je financiran iz programa Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija – Madžarska. Stanje na področju energetske učinkovitosti v čezmejni regiji, je pod razpoložljivim potencialom, kar je ugotovljeno z vzorčnimi analizami. Ocena stanja, ki bi ga območje lahko doseglo in na ta način dosegalo ustrezne kazalnike je velik potencial regije. Cilji, ki izhajajo iz nacionalnih in evropskih strateških dokumentov, so realno dosegljivi in se jih lahko z ustreznimi koraki doseže. Ker gre za regijo, kjer je poraba energije previsoka v vseh sektorjih in se je potrebno lotiti tega problema sistematično in zajeti vse sektorje porabe energije. Priložnost se odražajo v preusmeritvi privarčevanih kapacitet v druge, za regijo koristnejše sfere, predvsem pa na nivoju varovanja okolja in zniževanja emisij TPG. Nameni koncepta čezmejno energetsko učinkovite regije so naslednji: primerjalna analiza Pomurske in Podravske regije iz Slovenije ter županije Zala in Vas iz Madžarske, predstavitev trenutnega izkoriščanja in izrabe obnovljivih virov energije ter situacije na področju učinkovite rabe energije na čezmejnem območju, definicija lokalno najbolj primernih vrst/sistemov izkoriščanja OVE, opredelitev lokacij, ki so primerne za izkoriščanje OVE na čezmejnem območju, ocenitev možnega razvoja URE in OVE na čezmejnem območju kot priročnik za ključne akterje. Odgovornost za vsebino tega koncepta so njegovi avtorji in ne odraža nujno mnenja Evropske skupnosti. Program SI-HU ni odgovoren za nobeno morebitno napako v vsebini tega koncepta. Cilj pričujočega koncepta je s tem pripraviti osnovo za regionalne programske dokumente v prihodnosti in s tem prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno, regionalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je moč iskati tudi na področju lokalne energetike. Govorimo o temeljih izboljšanja energetske učinkovitosti in s tem zmanjšanju porabe fosilnih goriv in obenem povečanju rabe obnovljivih virov energije. To so tudi temeljne naloge razvitega sveta, kamor tudi nesporno sodimo. Smo v obdobju, ko je črpanje nafte doseglo svoj vrhunec in bodo količine nafte kljub povečanem povpraševanju počasi upadle. Nafte in zemeljskega plina v prihodnjih nekaj desetletij še ne bo zmanjkalo, zaloge premoga pa zadoščajo še za nekaj stoletij. Vendar se pa na globalni ravni kot večji problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bo tudi Slovenija morala zmanjšati energetsko intenzivnost.

8


To je mogoče doseči ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni. Evropska unija si s svojo politiko na tem področju prizadeva biti tudi vodilna globalna sila pri razvoju ukrepov in strategij, ki preprečujejo podnebne spremembe. Slovenija in Madžarska kot državi članici smo zavezani k doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter povečanju energetske učinkovitosti (URE) in povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE). Za dosego teh ciljev evropska komisija uporablja številne programe. V lokalnih skupnostih in na regionalnem območju se širi nabor različnih razvojnih in okoljevarstvenih priložnostih. Tako se morajo regija oziroma regijski organ usposobiti za zaznavanje in kritično presojo teh priložnosti. Eden od temeljnih dokumentov za zaznavo in presojo teh priložnosti v čezmejni regiji bo vsekakor lahko tudi ta koncept čezmejne energetsko učinkovite regije. Paziti moramo, da pred odločitvami, katerim dati prednost, ali URE ali OVE, pretehtamo vse prednosti in pomanjkljivosti. Velja, da bo jutri še kako kmalu, vendar pa se kaže tudi pri OVE držati reka, da ni vse zlato, kar se sveti. Obnovljivi viri energije lahko izpolnijo svojo bit sožitja odnosov med ljudmi in naravo samo na osnovi celovitega regionalnega načrtovanja virov ob upoštevanju varstva narave in okolja. Vedeti namreč moramo, da OVE pomenijo tudi spremembe v rabi prostora in tehnologije. Koncept čezmejne energetsko učinkovite regije obravnavamo kot proces seznanjanja in izobraževanja prebivalcev in regionalnih akterjev o možnostih in okoljski sprejemljivosti energetskih storitev na regionalni ravni ter njihovega vključevanja v njeno oblikovanje in izvajanje. S spremembo navad in ravnanj posameznikov je mogoče privarčevati tudi do 15% energije brez večjih investicijskih vložkov.

2.1 SPODBUJANJE K UKREPOM UČINKOVITE RABE ENERGIJE Povečanje učinkovite rabe energije mora v regiji postati stalen proces v okviru dolgoročne strategije razvoja energetike. Spodbujanje ukrepov URE in izrabe OVE izvajata državi s programi izobraževanja, informiranja, osveščanja javnosti, energetskim svetovanjem, spodbujanjem energetskih pregledov, spodbujanjem energetskih konceptov, pripravo standardov in tehničnih predpisov, fiskalnimi ukrepi, finančnimi spodbudami in drugimi oblikami spodbud. Na čezmejni ravni moramo aktivno pristopiti k izvajanju programov URE: -

s spodbujanjem informacijsko-promocijskih projektov, s stalnim izobraževanjem in ozaveščanjem porabnikov energije v regiji, s s podbujanjem zasebne oziroma podjetniške iniciative za uvajanje OVE in ukrepe v URE, s spodbujanjem izdelave energetskih pregledov tako v javnih kot zasebnih stavbah in z energetskimi pregledi vseh visoko potratnih stavb in večjih porabnikov, s pripravo in realizacijo ukrepov za URE izhajajoč iz energetskih pregledov, s proučitvijo možnosti za spodbude za izvedbo ukrepov za URE v stavbah ter za povečano izrabo lokalnih OVE,

9


-

s pregledom tehnične dokumentacije na občinski ravni pri izdajanju dovoljenj za obnove kotlarn v javnih stavbah, z ureditvijo izvajanja dimnikarske službe, z vzpodbujanjem individualnih lastnikov za investicije URE s podporo energetskega svetovanja, z energetsko sanacijo stavb, s pogodbenim zagotavljanjem energetskih prihrankov, z aktivnostmi za koriščenje zemeljskega plina, kot ekološko ustreznejšega fosilnega goriva.

2.2 SPODBUJANJE K IZKORIŠČANJU OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Glede na stališče EU je primerno določiti obvezne nacionalne cilje, skladne z 20 % deležem energije iz obnovljivih virov in 10 % deležem energije iz obnovljivih virov v sektorju prometa v porabi energije Skupnosti do leta 2020. Izhodišča, potenciali OVE in nabori energetskih virov držav članic se razlikujejo. Za Slovenijo je določeno, da mora doseči najmanj 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije do 2020, medtem ko je za Madžarsko določen dvig na 13 %. Proizvodnja toplote iz OVE poleg najmanjših vplivov na okolje, izboljšanja lokalne kakovosti zraka, ter preprečevanja oziroma upočasnjevanja podnebnih sprememb, povečuje tudi zanesljivost oskrbe, pospešuje regionalni razvoj in razvoj podeželja ter ohranja in ustvarja nova delovna mesta. Podobne učinke ima tudi proizvodnja električne energije iz OVE. Na čezmejni ravni so predlagani naslednji ukrepi: -

-

Uvajanje trajnostnih vzdržnih razvojnih programov ze spodbujanje OVE in URE Spodbujanje uporabe sončne energije za pripravo sanitarne vode v gospodinjstvih. Pogoji za uporabo aktivnih sprejemnikov sončne enrgije za pripravo tople sanitarne vode so ugodni. Najenostavnejši so sistemi z naravnim obtokom. Za povprečno štiričlansko družino zadošča sistem s sprejemnikov sončne energije okoli 6 m2 in hranilnikom toplote okoli 300 litrov. Tak sistem nam pokrije do 70% vseh potreb gospodinjstva po topli vodi, kar predstavlja prihranek okoli 300 litrov kurilnega olja na leto na gospodinjstvo. Spodbujanje povečanja izrabe lokalnih OVE predvsem lesne biomase oziroma zamenjave fosilnih goriv z lesno biomaso v gospodinjstvih. Spodbujati zamenjavo zastarelih kotlov na trda goriva v gospodinjstvih s sodobnimi kotli na lesno biomaso. Ozaveščati pravne osebe o možnosti zamenjave energentov fosilnih goriv z ustreznejšemi.

10


3. OPREDELITEV OBMOČJA ENERGETSKEGA KONCEPTA Ozemlje, ki ga obravnavamo v tem gradivu zajema regije Podravje in Pomurje na slovenski ter županiji Zala in Vas na madžarski strani – v nadaljevanju ČEZMEJNA REGIJA. Skupna površina ČEZMEJNE REGIJE meri 10.630 km², na njej pa prebiva okoli 1.001.199 ljudi. Med večja mesta na tem območju spadajo Maribor (112.642 prebivalcev), Murska Sobota (20.080), Szombathely (79.590), Zalaegerszeg (61.970) ter Nagykanizsa (49.850). Zahvaljujoč strateški lokaciji je ČEZMEJNA REGIJA stičišče štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in s tem pomembno glede na gospodarski in kulturni razvoj območja. Relativno čisto in dobro ohranjeno okolje je osnova k naravi prijaznemu razvoju. V ČEZMEJNI REGIJI so pomembne gospodarske dejavnosti industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, proizvodna in storitvena obrt in še mnoge druge. Občine/okraji na tem območju imajo razvito intelektualno infrastrukturo kot je osnovno šolstvo, otroško varstvo, šport, zdravstvo ter sociala in materialno infrastrukturo kot so ceste, železnica, telekomunikacije, elektrika in vodovodno omrežje. Slika 1: Obravnavano območje projekta Energo Optimum – ČEZMEJNA REGIJA

www.si-hu.eu

11


Tabela 1: Število prebivalcev, površina regij ter gostota prebivalstva v ČEZMEJNI REGIJI

REGIJA

2

ŠTEVILO PREBIVALCEV REGIJE

POVRŠINA (km )

2

GOSTOTA PREBIVALSTVA (osebe/km )

POMURJE

120.875

1.337,3

90,39

PODRAVJE

337.119

2.173

155,14

ZALA

287 043

3.784,01

75,86

VAS

257 688

3.336,1

77,24

TOTAL

1.002.725

10.630,41

99,66

Tabela 2: Stanovanja in površine stanovanj v ČEZMEJNI REGIJI SKUPAJ

REGIJA

2

POVPREČNA POVRŠINA STANOVANJ (m ) 2

STANOVANJA

POVRŠINA (m )

POMURJE

45.871

3.837.966

87,3

PODRAVJE

137.148

10.117.296

74,4

ZALA

50.411

4.098.414

81,3

VAS

41.316

3.495.333

84,6

TOTAL

274.749

21.549.010

81,9

3.1 REGIJE, PREBIVALSTVO IN STANOVANJA 3.1.1 POMURSKA REGIJA Pomurje je regija na SV Slovenije z osrednjim vodotokom reko Muro in meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Relativno omejeno ozemlje je veliko 1.337 km2 (6,6% od celotnega ozemlja Slovenije) ima okoli 119.349 prebivalcev, ki predstavljajo okoli 6,3 % vsega prebivalstva Slovenije. Regija je ena od 12 statističnih regij v Sloveniji. Pomurje ima 27 občin in nima regionalne vlade, ampak Regionalni razvojni svet, ki sprejema prioritete, programe in ukrepe za razvoj. Med regionalnimi akterji se dosega konsenz in usklajujejo razvojna predvidevanja in naloge države, regije in občin na področju gospodarskega, socialnega, prostorskega in okoljskega ter kulturnega razvoja.

12


Murska Sobota (19.334 prebivalcev, 11. največje mesto v Sloveniji) je največje in osrednje mesto v regiji. Oddaljeno je cca. 60 km od Maribora, 190 km od glavnega mesta Ljubljana in 90 km od Gradca v Avstriji. Zahvaljujoč strateški lokaciji je Pomurje čezmejna regija štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in s tem pomembno glede na gospodarski in kulturni razvoj regije. Geo-strateška lega regije in vpetost v duhovno-energetski sistem Slovenije in Evrope poudarja naraščajoč pomen Pomurja. Relativno čisto in dobro ohranjeno okolje je osnova k naravi prijaznemu razvoju. V regiji so pomembne gospodarske dejavnosti industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, gradbeništvo, trgovina, proizvodna in storitvena obrt in še mnoge druge. Občine Pomurja imajo razvito intelektualno infrastrukturo kot je osnovno šolstvo, otroško varstvo, šport, zdravstvo ter sociala in materialno infrastrukturo kot so ceste, železnica, telekomunikacije, elektrika in vodovodno omrežje. V spodnji tabeli imamo prikazano skupno število stanovanj v zasebni lasti fizičnih oseb in lasti javnega sektorja po površini, kakor tudi povprečno površino stanovanj v m2 v 27 občinah Pomurja. Tako ugotovimo, da je v Pomurju 45.871 stanovanj, kar predstavlja le 5,9 % vseh stanovanj v Sloveniji. Največ stanovanj kakor tudi prebivalcev je v Mestni občini Murska Sobota. Tabela 3: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Pomurja OBČINA

2

2

ŠTEVILO PREBIVALCEV

POVRŠINA (km )

STANOVANJSKE POVRŠINE (m /osebo)

Apače

3.624

54

32,11

Beltinci

8.349

62,2

30,61

Cankova

1.897

30,6

30,85

Črenšovci

4.174

33,7

29,92

Dobrovnik/Dobronak

1.321

31,1

35,09

Gornja Radgona

8.571

74,1

30,31

Gornji Petrovci

2.175

66,8

36,08

Grad

2.253

37,4

32,47

Hodoš/Hodos

312

18,1

32,72

Kobilje

610

19,7

36,4

Križevci

3.759

46,2

28,75

Kuzma

1.608

22,9

30,14

Lendava/Lendva

11.088

123

36,51

Ljutomer

11.812

107,2

29,6

5.994

144,5

35,41

19.334

64,4

30,73

1.703

6,9

37,04

Moravske Toplice Murska Sobota Odranci

13


Puconci

6.119

107,7

32,85

Radenci

5.270

34,1

33,74

Razkrižje

1.352

9,8

29,29

Rogašovci

3.238

40,1

28,88

Sveti Jurij

2.906

51,3

30,94

Šalovci

1.585

58,2

31,77

Tišina

4.149

38,8

29,62

Turnišče

3.388

23,8

30,54

Velika Polana

1.460

18,7

35,21

Veržej

1.298

12

31,1

119.349

1.337,3

32,17

SKUPAJ

Vir: Statistični urad RS, 2010.

Tabela 4: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občinah Pomurja

LASTNIŠTVO STANOVANJA

SKUPAJ

Povprečna površina stanovanja (m2)

OBČINA Zasebna last fizičnih oseb

Last javnega sektorja

Stanovanja

Površina (m2)

1

-

-

-

-

-

-

-

Beltinci

2.687

252.725

2.665

250.964

17

1.454

94,1

685

63.775

z

z

z

z

93,1

1.423

122.061

1.401

121.126

22

935

85,8

546

45.862

533

44.961

z

z

84,0

4.714

376.268

4.338

356.131

332

17.704

79,8

Gornji Petrovci

970

79.996

935

77.933

28

1.572

82,5

Grad

858

74.745

842

73.667

z

z

87,1

Hodoš/Hodos

139

11.648

139

11.648

-

-

83,8

Kobilje

273

20.746

262

20.091

z

z

76,0

1.212

105.310

1.160

102.326

34

1.937

86,9

574

50.731

566

50.308

z

z

88,4

Lendava/Lendva

5.420

407.118

5.115

391.304

287

14.748

75,1

Ljutomer

4.550

346.918

4.240

331.448

264

13.042

76,2

Moravske Toplice

2.669

217.825

2.651

216.618

11

616

81,6

Murska Sobota

7.470

616.961

6.730

579.116

571

28.846

82,6

Odranci

478

59.962

z

z

-

-

125,4

Puconci

2.336

206.359

2.300

203.706

21

1.534

88,3

Radenci

2.078

177.615

1.922

169.113

101

5.873

85,5

442

35.593

z

z

z

z

80,5

1.131

98.174

1.113

97.094

z

z

86,8

Apače

Cankova Črenšovci Dobrovnik/Dobronak Gornja Radgona

Križevci Kuzma

Razkrižje Rogašovci 1

Površina (m2)

Stanovanja

Občina Apače je ob zadnejm popisu spadala pod Občino Gornja Radgona!

14

Površina (m2)

Stanovanja


Sveti Jurij

1.189

89.210

1.153

87.157

29

1.597

75,0

736

54.575

721

53.603

z

z

74,2

Tišina

1.302

124.089

1.280

122.825

z

z

95,3

Turnišče

1.041

104.523

1.023

103.150

z

z

100,4

Velika Polana

490

53.196

483

52.768

7

428

108,6

Veržej

458

41.981

443

40.824

10

756

91,7

45.871

3.837966

42.015

3.557.881

1734

91.042

87,3

Šalovci

SKUPAJ

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

Tabela 5: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja Družinska gospodinjstva po številu članov OBČINA

Beltinci Cankova Črenšovci Dobrovnik/Dobronak Gornja Radgona Gornji Petrovci Grad Hodoš/Hodos Kobilje Križevci Kuzma Lendava/Lendva Ljutomer Moravske Toplice Murska Sobota Odranci Puconci Radenci Razkrižje Rogašovci Sveti Jurij Šalovci Tišina Turnišče Velika Polana Veržej SKUPAJ Pomurje

Povprečna velikost gospodinjstva

enočlanska

veččlanska

684.847 146.950 141.789 157.573 49.295 26.586 149.757

12.897

2,8

SKUPAJ

SLOVENIJA

Nedružinska Gospodinjstva

2 člana

3

4

5

6+

2.510 598 1.223 467 4.301 725 708 104 195 1.098 477 4.080 3.906 1.965 6.974 418 1.896 1.745 413 988 879 565 1.234 974 456

429 107 220 104 934 137 124 23 38 231 78 976 821 376 1.654 51 333 360 72 164 158 101 211 163 67

532 109 211 75 971 133 127 12 36 219 78 887 808 377 1.624 62 384 396 94 194 140 101 264 166 92

630 112 297 107 972 110 139 16 40 255 99 868 919 427 1.609 99 417 389 93 215 189 69 322 263 99

289 87 148 35 306 88 78 15 13 110 60 231 322 200 424 71 225 165 43 141 108 69 151 130 66

208 83 125 21 182 71 87 16 15 77 74 108 208 171 233 81 201 95 14 109 94 61 113 113 43

368 86 198 117 866 169 134 19 48 185 81 947 764 371 1.337 49 292 314 91 140 162 144 147 119 80

54 14 24 8 70 17 19 3 5 21 7 63 64 43 93 5 44 26 6 25 28 20 26 20 9

3,3 3,5 3,3 2,8 2,9 3,1 3,3 3,4 2,9 3,1 3,5 2,7 3,0 3,1 2,8 3,9 3,3 3,0 2,9 3,4 3,3 3,0 3,4 3,5 3,3

431

93

89

109

29

31

69

11

3,1

3.604

2.634

39.330

8.025

8.181

8.864

7.297

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002.

15

725

3,2


Na podlagi zgornje tabele je razvidno, da je v Pomurju 39.330 gospodinjstev, kar je le 5,74 % vseh gospodinjstev v Sloveniji. Največ med temi je zastopajo 4-članske družine in sicer številčno 8.864, najmanj pa 6 in veččlanske družine in sicer le 2.634. 3.1.2 PODRAVSKA REGIJA Podravska regija z 2,170 km2 obsega dobro desetino (10,7%) slovenskega ozemlja in je po velikosti na petem mestu med slovenskimi regijami. Regija leži na severovzhodu Slovenije in meji na zahodu na Koroško in Savinjsko regijo, na vzhodu pa na Pomursko. Na severu meji na sosednjo državo Avstrijo, na jugu pa na Hrvaško. Podravsko regijo naravnogeografsko zaznamujejo gričevje na severovzhodu, subalpsko gozdnato hribovje (Pohorje in Kozjak) na zahodu ter Dravsko-Ptujsko polje od reki Dravi. Vodno bogastvo izkorišča regija za pridobivanje električne energije (veriga HE na Dravi), plodno zemljo pa za kmetijsko dejavnost, saj ima največje površine kmetijskih zemljišč v uporabi v vsej Sloveniji (83 000 ha). Regija je na drugem mestu po prispevku k slovenskemu BDP, za osrednjeslovensko. Največji delež bruto dodane vrednosti ustvarijo storitvene dejavnosti. 51,6 % vseh prebivalcev, starih 15 let ali več, je dejansko tudi delovno aktivnih, kar je najmanj v državi. Delež prostih delovnih mest od vseh delovnih mest (prostih in zasedenih) je med višjimi v državi. Sodi med regije s pozitivnim selitvenim prirastom, vendar večji negativni naravni prirast na drugi strani vpliva na upadanje števila prebivalcev. Statistična regija Podravje obsega 41 občin, v katerih je konec decembra 2004 živelo 319.186 prebivalcev (16 % vsega slovenskega prebivalstva). Po gostoti naseljenosti z 147,1 prebivalci na km2 je na tretjem mestu v Sloveniji. Največja po površini je občina Slovenska Bistrica, medtem ko ima največje število in gostoto prebivalcev je Mestna občina Maribor. Najmanjša po površini je občina Miklavž na Dravskem polju, najmanj gosto naseljena je občina Žetale, najmanj prebivalcev pa ima občina Trnovska vas. Povprečna gostota naseljenosti v občinah na območju Podravje je skoraj 8% večja od povprečne gostote poseljenosti v Sloveniji. V obdobju od leta 1981 do prve polovice leta 2004 je podravska regija, poleg pomurske, zabeležila največji padec mladega prebivalstva (starega do 14 let). V strukturi prebivalstva po starostnih skupinah se znižuje delež mladega, povečuje pa delež starejšega prebivalstva. Posledica takšnih demografskih gibanj je nadpovprečni indeks staranja prebivalstva. V Podravju se je prebivalstvo staralo hitreje kot v povprečju v Sloveniji (v obdobju 2000 do 2004 je indeks staranja prebivalstva narasel iz 96,6 na 113 in presega slovensko povprečje za skoraj osem odstotnih točk). V občinah Hajdina, Hoče-Slivnica, Kidričevo, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Starše in Žetale je bil indeks staranja prebivalstva višji od indeksa staranja prebivalstva v Sloveniji. Še posebej zaskrbljujoč je bil v letu 2004 indeks staranja prebivalstva v Mestni občini Maribor, kjer je znašal kar 148,1. Demografski trendi v Podravju se ne razlikujejo bistveno od trendov v Sloveniji, katerih glavna značilnost je nizka rodnost in nizka nataliteta.

16


Slika 2: Zemljevid Podravske regije z občinami

Tabela 6: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Podravja OBČINA

POVRŠINA 2 (km )

ŠTEVILO PREBIVALCEV

STANOVANJSKE POVRŠINE 2 (m /osebo)

Benedikt

2.354

24

32,86

Cerkvenjak

2.037

25

35,53

Cirkulane

2.296

32

36,40

Destrnik

2.691

34

30,72

Dornava

2.945

28

27,31

Duplek

6.580

40

31,25

Gorišnica

3.991

29

28,91

Hajdina

3.738

22

30,51

10.794

54

32,93

Juršinci

2.331

36

31,46

Kidričevo

6.670

72

30,80

Kungota

4.713

49

33,48

Lenart

7.910

62

31,70

Lovrenc na Pohorju

3.123

84

28,51

Majšperk

4.113

73

29,73

Makole

2.080

37

28,93

Maribor

112.642

148

31,47

3.974

30

30,54

Hoče-Slivnica

Markovci

17


Miklavž na Drav. Polju

20.273

13

10,35

3.937

33

26,96

Ormož

12.638

142

33,49

Pesnica

7.562

76

31,22

Podlehnik

1.884

46

35,00

Poljčane

4.548

38

28,15

23.741

67

30,99

Rače-Fram

6.594

51

33,89

Ruše

7.333

61

30,96

Selnica ob Dravi

4.564

65

30,00

Slovenska Bistrica

24.586

260

31,86

Središče ob Dravi

2.151

33

34,10

Starše

4.108

34

27,99

Sv. Ana

2.348

37

29,64

Sv. Trojica v Sl. Goricah

2.225

26

30,92

Sv. Andraž v Sl. Goricah

1.210

18

29,78

Sv. Jurij v Sl. Goricah

2.133

31

29,03

Sv. Tomaž

2.110

38

31,26

Šentilj

8.423

65

28,46

Trnovska vas

1.311

23

28,01

Videm

5.592

80

31,13

Zavrč

1.529

19

35,23

Žetale

1.337

38

25,84

Oplotnica

Ptuj

SKUPAJ

337.119

2.173

30,01

Vir: Statistični urad, 2010.

Tabela 7: Stanovanja in površine stanovanj v podravski regiji SKUPAJ OBČINA 2

POVPREČNA POVRŠINA STANOVANJA 2 (m )

STANOVANJA

POVRŠINA (m )

Benedikt

94 9

77.343

87

Cerkvenjak

87 9

72.376

83

1. 39 3

83.580

60

Destrnik

99 9

82.668

83

Dornava

1. 00 2

80.442

82

Duplek

2. 57 5

205.656

82

Gorišnica

1. 42 0

115.374

82

Hajdina

1. 38 6

114.042

83

Cirkulane

18


Hoče-Slivnica

4. 27 3

355.404

84

Juršinci

1. 03 7

73.343

71

Kidričevo

2. 48 7

205.425

83

Kungota

1. 97 8

157.768

82

Lenart

3. 00 9

250.750

85

Lovrenc na Pohorju

1. 26 1

89.034

71

Majšperk

1. 77 8

122.268

69

Makole

95 8

60.165

63

Maribor

52 .4 37

3.545.044

68

Markovci

1. 37 5

121.369

89

Miklavž na Drav. polju

2. 48 9

209.840

86

Oplotnica

1. 44 0

106.125

75

Ormož

5. 61 2

423.244

76

Pesnica

2. 87 7

236.052

83

Podlehnik

1. 08 4

65.941

61

Poljčane

1. 78 0

128.016

72

Ptuj

9. 59 7

735.735

77

Rače-Fram

2. 70 9

223.440

84

Ruše

3. 18 8

227.030

73

Selnica ob Dravi

1. 75 3

136.907

79

Slovenska Bistrica

9. 99 8

783.360

80

Središče ob Dravi

80 5

73.346

91

1. 55 4

114.975

75

Sv. Ana

78 9

69.598

89

Sv. Trojica v Sl. goricah

77 4

68.797

89

Sv. Andraž v Sl. goricah

42 2

36.034

86

Sv. Jurij v Sl. goricah

73 5

61.920

86

Sv. Tomaž

86 6

65.968

67

3. 14 3

239.701

77

43 5

36.720

85

2. 53 2

174.087

69

Zavrč

85 9

53.865

63

Žetale

51 1

34.544

68

Starše

Šentilj Trnovska vas Videm

SKUPAJ

137.148 Vir: STAT (2009)

19

10.117.296

74,37


Tabela 8: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja

Družinska gospodinjstva po številu članov OBČINA

Nedružinska gospodinjstva

SKUPAJ 2 člana

3

4

5

6+

enočlanska

veččlanska

Povprečn a velikost gospodin jstva

Benedikt

792

158

154

157

64

72

187

23

3

Cerkvenjak

688

142

123

123

71

56

173

30

3

Cirkulane

969

231

162

125

55

31

365

37

2,4

Destrnik

1.012

246

217

159

63

43

284

20

2,6

Dornava

977

225

195

185

67

42

263

30

2,7

Duplek

2.609

724

590

410

150

63

672

57

2,6

Gorišnica

1.413

316

283

294

98

63

359

32

2,8

Hajdina

1.556

421

306

233

74

30

492

39

2,4

Hoče-Slivnica

4.469

1.253

913

638

177

122

1366

89

2,4

840

176

177

156

67

44

220

24

2,8

Kidričevo

2.649

691

494

464

137

61

802

61

2,5

Kungota

1.804

513

391

280

117

69

434

56

2,7

Lenart

2.762

695

554

517

183

121

692

68

2,7

Lovrenc na Pohorju

1.345

377

270

190

43

20

445

24

2,3

Majšperk

1.647

437

313

247

85

46

519

39

2,5

Makole

830

207

160

121

52

27

263

25

2,5

Maribor

50.553

13.714

8.707

5.159

1486

771

20716

1382

2,1

Markovci

1.458

330

250

296

112

67

403

27

2,7

Miklavž na Drav. polju

2.542

751

549

402

97

53

690

52

2,5

Oplotnica

1.473

335

269

265

111

70

423

24

2,7

Ormož

4.924

1.275

962

778

268

176

1465

140

2,5

Pesnica

2.825

752

560

444

176

123

770

71

2,6

774

175

129

107

53

28

282

18

2,5

Poljčane

1.737

461

302

285

87

50

552

39

2,5

Ptuj

9.987

2.807

1.945

1.303

398

197

3337

273

2,3

Rače-Fram

2.911

885

558

420

101

46

901

48

2,3

Ruše

2.606

747

481

394

103

44

1091

62

2,3

Selnica ob Dravi

1.898

541

388

278

75

35

581

43

2,4

Slovenska Bistrica

9.675

2.390

1.895

1.634

594

321

2841

217

2,6

Središče ob Dravi

869

215

159

127

52

25

291

19

2,5

1.615

428

345

267

92

49

434

42

2,6

Sv. Ana

748

159

132

171

63

65

158

37

3,1

Sv. Trojica v Sl. Goricah

728

143

134

156

70

41

184

13

2,9

Juršinci

Podlehnik

Starše

20


Sv. Andraž v Sl. Goricah

428

87

79

86

37

25

114

15

2,9

Sv. Jurij v Sl. Goricah

665

145

118

140

69

60

133

12

3,1

Sv. Tomaž

778

165

154

131

54

42

232

16

2,7

3.196

815

750

523

178

112

818

101

2,6

452

109

81

78

42

36

106

18

2,9

2.274

564

450

390

101

55

714

57

2,5

Zavrč

730

142

111

100

28

19

330

23

2,2

Žetale

481

115

88

73

39

33

133

12

2,8

132.689

35.062

2490 1

18.31 0

5994

3453

Šentilj Trnovska vas Videm

SKUPAJ

44981

3415

2,54

Vir: STAT (2010)

3.1.3 ŽELEZNA ŽUPANIJA Splošni podatki: Površina županije: 3.336 km² Število prebivalcev: 257.688 (2010) Upravno središče: Szombathely (79.590 prebivalcev, 2010) Mikro regije: Celldömölk, Csepreg, Körmend, Kőszeg, Őriszentpéter, Sárvár, Szentgotthárd, Szombathely, Vasvár Število občin v regiji: 216 Železna Županija se nahaja na zahodnem delu prekodonavske regije ter meji na Avstrijo in Slovenijo. Njegova največja razdalja od zahoda do vzhoda je prb. 90 km, od severa do juga pa prb. 80 km. Kljub svojemu relativno majhnemu prostoru (3.336 km²), krajevne in naravne značilnosti kažejo na visoko stopnjo raznolikosti. Po povšine je tretja najmanjša županija po županijah Nógrád in Komárom-Esztergom. Za železno županijo so značile majhne vasice. Leta 2010 je županijo sestavljalo 2016 občin. Ta številka pomeni le 6,9 % števila občin v državi ter 33,3 % števila občin v regiji. Posebnost pri poselitveni strukturi je dejstvo, da je v 132-ih občinah od skupaj 216 (61 %) skupaj 216 občin v 132-ih manj kot 500 prebivalcev. Posebnost poselitvene strukture županije lahko najbolje opišemo z dejstvom, da je v 132 občinah od skupno 216, tj. v 61% celotnega števila naselij, prebivalstva manj kot 500 ljudi. Rezultat precej razdrobljene strukture občin v županiji in visoke gostote naselij je veliko število občin na 100 km² (6,5 / 100 km²), ki je skoraj dvakratnik državnega povprečja (3,4 / 100 km²). Skoraj 60,2 % prebivalstva živi v mestih, kar je 7 % manj od madžarskega povprečja. Nobena od 11-ih mestnih občin ne doseže ravni 100 tisoče prebivalcev. Le Szombathely presega mejo 50.000 (79.590 oseb v letu 2010), še 4 mesta pa presegajo mejo 10.000 (Sárvár, Kőszeg, Körmend, Celldömölk). S svojimi 8.839 prebivalci je mesto Szentgotthárd nekoliko manjši. Prebivalstvo mest Vasvár, Csepreg, Vép, Répcelak in Őriszentpéter pa je manjše od 5.000. Večina občin se nahaja v mikro-regiji Szombathely (40), 15 občin pa v

21


mikro-regiji Monošter – Kőszeg. Med mikro-regijami ni bistvenih razlik. Za mikro-regijo Sárvár je značilna manjša gostota naselij, medtem ko je v miko-regiji Csepreg nadpovprečno število naselij. Tabela 9: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v Železni županiji

OBČINA

2

2

ŠTEVILO PREBIVALCEV

POVŠINA (km )

79.590

97,50

816,31

3.442

20,86

165,00

10.823

52,39

206,59

Csepreg

3.470

49,54

70,04

Körmend

11 799

52,79

223,51

Kőszeg

12.077

54,66

220,95

Őriszentpéter

1.160

33,56

34,56

Répcelak

2.371

13,82

171,56

Szombathely Bük Celldömölk

Sárvár

GOSTOTA PREBIVALSTVA (osebe/km )

14.717

64,65

227,64

Szentgotthárd

8.839

67,73

130,50

Vasvár

4.222

55,1

76,62

Vép

3.349

32,89

101,82

Acsád

662

14,34

46,16

Alsószölnök

373

10,02

37,23

Alsóújlak

572

21,02

27,21

Andrásfa

268

8,23

32,56

Apátistvánfalva

356

12,86

27,68

Bajánsenye

475

21,85

21,74

1.212

12,12

100,00

Bejcgyertyános

457

31,43

14,54

Bérbaltavár

478

25,67

18,62

Boba

800

10,95

73,06

Borgáta

155

6,21

24,96

Bozzai

324

4,43

73,14

Bozsok

326

20,91

15,59

632

10,65

59,34

Bögöt

380

4,99

76,15

Bögöte

294

20,74

14,18

Bucsu

593

16,54

35,85

Cák

294

6,48

45,37

Chernelházadamonya

197

7,85

25,10

1.745

26,61

65,58

Csánig

377

8,19

46,03

Csehi

259

9,34

27,73

Balogunyom

Csákánydoroszló

22


Csehimindszent

334

15,43

21,65

Csempeszkopács

306

5,4

56,67

Csénye

728

19,12

38,08

Csipkerek

327

13,13

24,90

Csönge

382

25,27

15,12

Csörötnek

828

20,53

40,33

95

4,59

20,70

Dozmat

231

8,54

27,05

Döbörhegy

158

11,75

13,45

78

4,4

17,73

Duka

224

15,24

14,70

Egervölgy

343

8,86

38,71

Daraboshegy

Döröske

Egyházashetye

324

13,2

24,55

Egyházashollós

545

19,04

28,62

Egyházasrádóc

1.279

24,79

51,59

Felsőcsatár

479

17,9

26,76

Felsőjánosfa

178

3,06

58,17

Felsőmarác

258

17,44

14,79

Felsőszölnök

550

23,56

23,34

Gasztony

436

14,27

30,55

Gencsapáti

2.867

22,39

128,05

Gérce

1.094

18,3

59,78

Gersekarát

643

19,92

32,28

Gór

305

10,99

27,75

Gyanógeregye

154

7,07

21,78

Gyöngyösfalu

1.116

9,65

115,65

Győrvár

630

16,59

37,97

Halastó

97

5,65

17,17

Halogy

241

7,05

34,18

Harasztifalu

145

7,89

18,38

Hegyfalu

773

11,89

65,01

Hegyháthodász

159

8,08

19,68

Hegyhátsál

139

4,58

30,35

Hegyhátszentjakab

269

9,47

28,41

58

12,74

4,55

Hegyhátszentpéter

127

6,84

18,57

Horvátlövő

215

6,16

34,90

Horvátzsidány

775

12,17

63,68

Hosszúpereszteg

628

37

16,97

Hegyhátszentmárton

Ikervár

1.830

35,34

51,78

Iklanberény

39

2,96

13,18

Ispánk

95

6,92

13,73

Ivánc

705

17,14

41,13

23


Ják

2.584

44,95

57,49

529

20,11

26,31

Jánosháza

2.409

23,41

102,90

Káld

1.041

42,44

24,53

Kám

426

15,3

27,84

Karakó

184

10,35

17,78

Katafa

374

4,81

77,75

Keléd

69

8,72

7,91

Kemeneskápolna

83

4,97

16,70

Kemenesmagasi

827

33,19

24,92

Kemenesmihályfa

504

17,81

28,30

Kemenespálfa

422

13,72

30,76

Kemenessömjén

588

16,05

36,64

Kemenesszentmárton

203

4,29

47,32

Kemestaródfa

231

6,35

36,38

Kenéz

272

7,17

37,94

Kenyeri

821

33,96

24,18

Kercaszomor

198

12,87

15,38

97

9,2

10,54

Kétvölgy

115

6,28

18,31

Kisrákos

206

11,06

18,63

Kissomlyó

230

8,58

26,81

Kisunyom

417

10

41,70

Kiszsidány

98

4,93

19,88

Kondorfa

538

21,61

24,90

Köcsk

288

12,58

22,89

Kőszegdoroszló

246

9,65

25,49

Kőszegpaty

205

12,25

16,73

Kőszegszerdahely

493

7,37

66,89

Lócs

130

5,13

25,34

1.047

9,36

111,86

Magyarlak

732

7,62

96,06

Magyarnádalja

216

3,85

56,10

Magyarszecsőd

428

11,26

38,01

Magyarszombatfa

264

15,94

16,56

Countyhíd

330

6,04

54,64

Meggyeskovácsi

709

24,64

28,77

Mersevát

567

10,54

53,80

Mesterháza

145

4,19

34,61

Jákfa

Kerkáskápolna

Lukácsháza

Mesteri

236

11,69

20,19

Meszlen

214

12,02

17,80

Mikosszéplak

321

18,66

17,20

Molnaszecsőd

433

11,69

37,04

24


Nádasd

1.301

35,6

36,54

Nagygeresd

257

9,4

27,34

Nagykölked

162

9,78

16,56

Nagymizdó

123

6,76

18,20

Nagyrákos

282

16,11

17,50

Nagysimonyi

984

15,67

62,80

Nagytilaj

124

15,66

7,92

Nárai

1.276

15,99

79,80

Narda

502

10,35

48,50

Nemesbőd

629

9,14

68,82

Nemescsó

304

7,38

41,19

Nemeskeresztúr

258

12,17

21,20

Nemeskocs

368

7,93

46,41

Nemeskolta

374

7,34

50,95

Nemesládony

127

5,67

22,40

Nemesmedves

25

4,74

5,27

Nemesrempehollós

275

12,05

22,82

Nick

513

11,4

45,00

Nyőgér

310

10,73

28,89

Olaszfa

423

16,54

25,57

Ólmod

100

3,66

27,32

Orfalu

64

6,94

9,22

Ostffyasszonyfa

768

34,31

22,38

Oszkó

650

20,31

32,00

Ölbő

729

23,53

30,98

Őrimagyarósd

219

12,29

17,82

Pácsony

275

10,01

27,47

Pankasz

413

9,27

44,55

Pápoc

308

31,32

9,83

Pecöl

795

17,26

46,06

Perenye

688

16,22

42,42

Peresznye

959

10,73

89,38

Petőmihályfa

212

9,95

21,31

Pinkamindszent

160

11,01

14,53

Pornóapáti

410

15,14

27,08

Porpác

150

6,19

24,23

Pósfa

270

5,35

50,47

Pusztacsó

155

7,26

21,35

Püspökmolnári

915

15,1

60,60

Rábagyarmat

793

16,79

47,23

Rábahídvég

948

22,41

42,30

1.730

21,41

80,80

212

6,48

32,72

Rábapaty Rábatöttös

25


Rádóckölked

262

18,95

13,83

Rátót

288

7,27

39,61

Répceszentgyörgy

105

5,75

18,26

Rönök

427

17,22

24,80

1.232

16,85

73,12

Sajtoskál

404

9,41

42,93

Salköveskút

516

13,2

39,09

Sárfimizdó

101

7,46

13,54

1.392

6,03

230,85

Simaság

531

10,13

52,42

Sitke

640

27,2

23,53

Sorkifalud

670

17,37

38,57

Sorkikápolna

277

8,86

31,26

Sorokpolány

855

13,29

64,33

Sótony

614

14,93

41,13

Söpte

820

13,98

58,66

57

2,93

19,45

Szakonyfalu

352

11,19

31,46

Szalafő

208

27,37

7,60

Szarvaskend

216

10,34

20,89

66

6,01

10,98

Szeleste

691

20,75

33,30

Szemenye

304

11,8

25,76

Szentpéterfa

957

31,24

30,63

Szergény

329

15,61

21,08

Rum

Szaknyér

Szatta

Szőce

360

18,71

19,24

Tanakajd

768

11,82

64,97

2.621

20,08

130,53

Telekes

497

10,81

45,98

Tokorcs

350

6,4

54,69

Tompaládony

309

9,44

32,73

Tormásliget

312

7,53

41,43

1.947

12,83

151,75

Tömörd

271

15,36

17,64

Uraiújfalu

881

19,08

46,17

Vámoscsalád

322

11,78

27,33

Vasalja

311

11,24

27,67

Vásárosmiske

350

13,42

26,08

Vasasszonyfa

368

10,65

34,55

Táplánszentkereszt

Torony

Vasegerszeg

386

12,72

30,35

Vashosszúfalu

356

13,92

25,57

Vaskeresztes

381

9,12

41,78

Vassurány

791

10,09

78,39

26


Vasszécseny

1.423

17,95

79,28

Vasszentmihály

335

6,41

2,26

Vasszilvágy

417

11,8

35,34

Vát

664

23,27

28,53

Velem

333

8,61

38,68

89

9,55

9,32

Viszák

242

10,13

23,89

Vönöck

713

17,6

40,51

Zsédeny

190

6,43

29,55

Zsennye

102

5,02

20,32

Velemér

SKUPAJ mesta

155.859

595,49

261,73

SKUPAJ občine

101.829

2.740,61

37,16

SKUPAJ županija

257.688

3.336,1

77,24

Vir: Vas County Statistical Yearbook 2010.

27


Tabela 10: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v Železni županiji LASTNIŠTVO STANOVANJA OBČINA

Szombathely

Skupno število stanovanj

Zasebna last fizičnih oseb

POVRŠINA STANOVANJA (m2)

Last javnega sektorja

Do 29 m2

Drugo

30-39 m2

40-49 m2

50-59 m2

60-79 m2

80-99 m2

Nad 100 m2

Povprečna površina stanovanj (m2)

31.037

28.574

2.176

287

1 063

1 874

3.723

9.154

6.649

3.407

5.167

70

Celldömölk

4.483

4.100

341

42

20

154

411

1.081

873

960

984

77

Csepreg

1.219

1.152

54

13

10

31

52

122

217

292

495

93

Körmend

4.701

4.267

399

35

73

345

342

1.095

1.173

862

811

73

Kőszeg

4.277

3.772

393

112

82

254

489

1.126

1.014

518

794

74

Sárvár

5.938

5.461

354

123

52

270

409

1.349

1.476

1.120

1.262

77

Szentgotthárd

3.090

2.771

254

65

22

92

174

650

660

637

855

82

Vasvár

1.872

1.680

170

22

21

97

132

342

506

389

385

76

Acsád

178

170

5

3

1

7

7

6

22

48

87

94

Alsószölnök

165

160

2

3

2

5

9

45

55

49

92

Alsóújlak

301

300

Andrásfa

144

144

Apátistvánfalva

152

143

5

4

1

Bajánsenye

244

229

9

6

2

2

Balogunyom

361

347

8

6

5

Bejcgyertyános

268

262

3

3

2

Bérbaltavár

304

295

5

4

3

Boba

302

290

3

9

99

98

1

Bozzai

106

106

Bozsok

135

126

297

292

Borgáta

1 –

2

9

28

62

104

63

33

69

7

7

21

25

37

24

23

70

6

29

53

63

97

10

26

55

57

92

89

6

6

11

36

83

214

100

1

7

29

108

74

47

77

15

39

55

78

76

38

73

1

4

35

82

105

75

86

3

12

26

35

23

82

4

1

5

5

13

32

30

20

82

9

1

3

5

19

42

27

38

82

1

4

7

19

52

72

143

103

28


Bögöt

156

146

1

Bögöte

150

147

3

Bucsu

9 –

6

10

44

41

55

93

4

14

46

54

32

85

194

184

5

5

Bük

1.185

1.140

33

12

Cák

104

104

98

97

Csákánydoroszló

562

536

Csánig

169

167

Csehi

154

152

1

1

Csehimindszent

195

175

14

Csempeszkopács

101

96

4

Csénye

254

253

Csipkerek

243

242

1

Csönge

196

193

2

1

Csörötnek

331

328

2

1

62

60

1

1

1

6

5 2

4

1

5

Chernelházadamonya

Daraboshegy Dozmat Döbörhegy Döröske Duka

3

4

14

36

57

80

93

5

15

38

35

243

235

614

110

1

2

13

8

29

18

33

89

1

2

5

28

35

27

87

7

17

54

119

184

177

87

1

7

10

30

46

75

92

2

3

23

32

38

33

23

72

6

1

3

21

18

65

50

37

76

1

1

2

8

19

30

41

94

– 1

12

– 14

2

72

71

115

61

61

166

166

221

217

3

1

177

170

5

2

Egyházashollós

250

245

2

3

Egyházasrádóc

499

481

9

9

Felsőcsatár

180

172

4

4

84

84

185

Felsőszölnök

297

292

Gasztony

204

202

4

18

36

65

63

67

83

1

1

16

39

92

54

41

74

6

10

38

78

41

23

71

3

15

15

115

98

84

83

3

19

13

16

4

7

64

3

8

26

29

98

10

65

27

8

72

15

11

9

19

74

32

81

32

15

72

1

Egyházashetye

186

1

Egervölgy

Felsőmarác

4 –

1 –

115

Felsőjánosfa

3 –

17

38

44

56

33

30

65

12

27

63

53

22

75

5

7

11

57

77

91

92

8

18

32

123

159

159

90

1

4

13

42

54

65

91

– 2

– 1 –

2

2

4

21

21

34

92

1

2

12

14

60

49

49

85

1

4

7

31

36

77

74

72

82

1

1

2

8

10

58

73

52

86

1

29


Gencsapáti

793

783

4

6

1

3

9

28

125

197

430

103

Gérce

495

485

6

4

6

27

40

69

139

131

83

73

Gersekarát

317

298

15

4

6

7

38

63

79

34

90

77

Gór

149

145

2

2

1

2

9

13

47

45

32

84

Gyanógeregye

67

67

2

5

22

18

19

87

Gyöngyösfalu

358

352

6

20

68

100

163

97

Győrvár

286

281

4

Halastó

73

72

1

Halogy

144

144

81

81

296

249

Hegyháthodász

94

92

Hegyhátsál

81

81

155

154

Hegyhátszentmárton

53

53

Hegyhátszentpéter

93

92

Harasztifalu Hegyfalu

Hegyhátszentjakab

Horvátlövő

– 1

1 5

1

1 6

20

26

66

85

82

84

7

19

16

23

7

1

57

1

18

27

43

29

26

75

1

5

10

23

19

23

83

4

15

33

92

97

52

79

44

3

1 –

1

1

3 –

– 1

– 1 –

– 1

2

8

46

23

15

78

4

9

8

13

19

27

79

5

10

32

77

25

6

68

2

7

7

17

11

9

72

4

13

36

28

12

76

65

62

3

1

4

15

20

25

92

Horvátzsidány

303

295

7

1

5

12

16

68

86

116

92

Hosszúpereszteg

405

393

9

3

2

4

12

47

150

117

73

78

Ikervár

635

602

11

22

1

1

20

33

153

241

186

90

1

1

5

14

12

109

1

5

7

7

11

18

98

5

15

39

77

55

41

77

12

37

71

157

226

270

90

1

2

14

56

80

81

88

Iklanberény

33

32

1

Ispánk

50

49

1

Ivánc

232

226

1

5

Ják

776

765

8

3

Jákfa

234

231

1

2

Jánosháza

– 1

– 3 –

1 095

1 056

29

10

22

42

94

310

336

288

85

Káld

462

433

6

23

8

10

37

136

164

107

84

Kám

202

197

2

3

3

7

17

60

66

49

86

Karakó

110

109

1

4

8

9

25

37

27

80

3

30


Katafa

150

148

2

Keléd

60

47

12

1

6

19

44

42

38

85

1

2

5

12

30

9

2

65

2

1

7

13

20

22

7

74

2

31

78

134

116

78

76

Kemeneskápolna

70

68

Kemenesmagasi

440

435

Kemenesmihályfa

230

228

2

3

13

24

69

75

46

81

Kemenespálfa

166

158

8

3

6

15

75

39

28

78

Kemenessömjén

228

227

1

7

7

54

78

82

91

97

96

1

4

6

4

44

18

21

78

Kemestaródfa

115

113

1

1

1

1

8

47

35

23

81

Kenéz

110

109

1

1

14

23

32

40

92

Kenyeri

433

419

6

3

25

99

149

154

89

Kercaszomor

Kemenesszentmárton

4

1

– 8

113

110

56

56

1

Kétvölgy

66

66

3

Kisrákos

98

97

1

Kissomlyó

147

143

2

Kisunyom

150

145

Kiszsidány

40

40

Kondorfa

295

295

Köcsk

168

155

Kőszegdoroszló

96

95

Kőszegpaty

74

64

187

180

93

93

Lukácsháza

342

337

Magyarlak

Lócs

2

3

Kerkáskápolna

Kőszegszerdahely

1

1

– 2

3

2

6

1

2 –

4

65

2

2

7

21

33

33

93

4

7

32

46

31

27

75

8

8

37

48

49

88

1

2

9

10

6

12

78

1

19

32

109

76

56

76

22

19

64

44

19

71

4

7

16

23

46

96

4

5

18

19

24

89

1

7

18

47

113

112

1

2

14

24

30

22

83

8

8

15

71

123

116

91

2

1

10

292

288

78

78

4

Magyarszecsőd

188

184

1

Magyarszombatfa

146

144

2

80 87

9

Magyarnádalja

23 14

19

3

3

31 27

11

43 11

17

4 3

3

7

4

9 –

4 1

– 2

1

3

9

11

86

106

77

87

1

2

8

32

17

18

80

1

6

25

49

52

55

87

2

5

14

49

31

45

89

3 –

31


Countyhid

104

103

1

Meggyeskovácsi

324

319

3

Mersevát

209

205

4

79

78

1

Mesteri

153

143

8

Meszlen

96

96

– –

Mesterháza

– 2

– 3

4

1 – 2

1

9

25

40

27

88

22

67

129

74

25

70

8

9

34

69

87

95

4

8

17

25

25

89

3

11

35

34

48

21

73

3

1

5

16

33

38

93

– 1

3

Mikosszéplak

158

158

2

9

11

93

33

10

72

Molnaszecsőd

155

150

4

1

6

7

10

35

45

52

87

Nádasd

514

490

17

7

6

24

53

113

143

175

87

Nagygeresd

153

151

1

1

3

15

15

35

50

34

81

Nagykölked

69

67

1

1

3

7

7

19

19

14

76

1

9

13

16

16

25

80

2

5

17

44

45

34

82

4

16

46

128

119

101

81

8

24

24

41

33

4

61

13

45

102

193

104

Nagymizdó

80

80

Nagyrákos

147

143

– 3

– 1

Nagysimonyi

415

405

4

6

Nagytilaj

134

132

2

Nárai

361

357

1 –

1

1 –

3 –

8

Narda

185

185

4

9

35

53

84

102

Nemesbőd

228

224

2

2

3

13

46

48

118

95

Nemescsó

106

103

1

2

2

11

32

29

31

88

Nemeskeresztúr

173

173

4

25

55

57

32

79

Nemeskocs

141

139

Nemeskolta

135

132

1

Nemesládony

97

96

1

Nemesmedves

10

6

4

Nemesrempehollós

151

145

2

Nick

218

213

Nyőgér

170

159

8

Olaszfa

257

255

2

Ólmod

48

43

– 2

– –

1

4

40

55

40

85

2

9

33

50

41

89

8

10

23

30

26

83

1

2

3

4

6

20

61

36

23

76

5

14

48

84

62

86

12

43

62

53

90

36

78

61

57

79

7

21

10

10

83

2

4

1

1

5 3

5 2

3 –

1 5

4 –

32

– 20 –

71


Orfalu Ostffyasszonyfa

28

28

387

373

– 7

– 7

– 5

12

1

2

4

10

11

92

22

61

101

88

98

79

Oszkó

302

295

5

2

1

4

8

33

72

87

97

86

Ölbő

296

289

5

2

3

5

8

36

90

73

81

84

Őrimagyarósd

114

112

1

1

6

14

24

36

34

89

Őriszentpéter

487

459

22

6

5

19

56

99

130

162

87

Pácsony

131

124

7

2

2

12

39

50

26

82

Pankasz

179

167

6

6

5

1

5

11

29

65

63

90

Pápoc

304

295

3

6

5

13

25

55

114

57

35

69

Pecöl

291

288

2

1

1

1

4

24

37

85

139

94

Perenye

192

191

1

13

10

46

43

79

95

1

Peresznye

182

174

Petőmihályfa

106

106

Pinkamindszent

106

105

Pornóapáti

130

126

79

68

104

103

53

53

Püspökmolnári

374

362

2

10

Rábagyarmat

301

297

3

1

Rábahidvég

386

361

22

Rábapaty

623

608

8

Rábatöttös

117

117

Rádóckölked

124

124

97

93

1 011

975

16

20

74

69

3

2

Rönök

161

154

2

5

Rum

428

414

9

5

Porpác Pósfa Pusztacsó

Rátót Répcelak Répceszentgyörgy

6

1 –

1 1

16

2 –

2

3

11

1

5

7

12

33

54

70

91

2

3

11

41

33

16

79

5

11

16

24

20

28

75

3

4

16

30

77

103

8

11

27

14

18

75

– 1

16

23

43

22

83

2

1

5

7

10

28

97

2

13

35

133

102

89

84

1

1

6

10

63

106

114

97

3

2

3

24

51

118

102

86

80

7

1

8

16

54

121

206

217

89

1

11

19

40

30

16

75

1

10

16

29

37

31

80

2

6

23

26

40

94

12

28

94

296

296

284

86

3

4

12

20

19

16

76

3

7

20

13

38

46

34

76

5

11

11

31

95

138

137

86

4

– 1

33


Sajtoskál

140

126

5

9

5

7

28

42

58

110

Salköveskút

160

154

1

5

8

17

29

48

58

87

Sárfimizdó

65

65

333

332

Simaság

242

219

Sitke

290

Sorkifalud Sorkikápolna

1

9

30

16

9

78

1

3

6

11

36

74

203

111

21

2

2

11

11

61

104

53

87

281

4

5

10

14

42

65

76

81

83

248

231

5

104

103

1

Sorokpolány

258

257

Sótony

283

281

1

1

Söpte

258

234

1

23

Szaknyér

12

2 –

1

3

16

67

70

90

87

1

5

14

29

27

26

84

2

4

9

21

57

66

99

89

2

5

42

96

84

54

80

12

17

14

38

66

107

91

24

10

2

10

21

48

54

90

– 4

38

38

Szakonyfalu

135

133

Szalafő

139

136

Szarvaskend

122

117

35

35

Szeleste

263

254

6

3

Szemenye

189

185

2

2

Szentpéterfa

363

353

2

8

Szergény

173

171

Szatta

2 2

1

72

1

2

1

9

19

32

48

30

81

4

1

2

3

21

43

29

24

78

1

2

11

10

10

91

7

9

22

69

66

88

87

1

8

30

75

43

32

75

3

14

75

84

187

98

5

11

46

58

50

85

3

2

1 2

2

– 1

Szőce

211

209

1

1

Tanakajd

248

246

1

1

Táplánszentkereszt

722

691

26

5

7

Telekes

196

192

3

1

Tokorcs

122

120

2

Tompaládony

136

131

3

2

Tormásliget

122

94

3

25

Torony

487

483

3

1

Tömörd

99

95

2

2

2

3

8

30

65

63

38

79

2

10

51

83

102

98

23

27

58

133

208

266

91

3

7

20

32

76

37

21

70

4

9

9

16

30

27

27

76

3

5

11

51

44

22

82

1

2

8

42

24

45

85

10

9

28

77

149

211

92

1

4

12

26

21

35

90

4 –

3 –

34


Uraiújfalu

379

352

Vámoscsalád

158

153

Vasalja

141

138

Vásárosmiske

177

175

Vasasszonyfa

148

145

Vasegerszeg

147

141

Vashosszúfalu

212

209

Vaskeresztes

121

120

Vassurány

266

258

Vasszécseny

445

Vasszentmihály

16

11

5 1

2 –

2

1

3

11

28

82

131

122

87

4

4

17

25

68

40

86

1

5

3

47

49

35

83

4

17

53

60

43

84

2

1

2

1

4

10

29

31

73

103

2

4

1

4

13

33

39

57

94

2

1

2

16

23

60

79

29

76

1

2

1

7

11

38

62

101

6

2

8

3

13

44

88

110

93

439

5

1

4

10

31

77

136

187

97

166

162

2

2

2

6

11

26

53

68

91

Vasszilvágy

163

161

2

1

1

15

38

63

45

85

Vát

234

233

1

3

15

15

45

66

90

90

Velem

151

148

3

3

10

8

41

26

63

96

71

70

1

1

5

6

24

18

17

82

1 117

1 053

8

19

24

93

201

346

427

92

Velemér Vép

Viszák

124

123

1

Vönöck

337

326

7

Zsédeny

104

102

2

Zsennye

58

57

SKUPAJ

99.118

94.019

– 56

7

1 4

– –

1

4.842

3

1.371

1

5

6

30

33

48

88

2

4

30

79

108

114

88

9

39

26

30

84

9

77

475

– 1

2

9

16

21

1.936

7.707

19.209

24.225

21.119

Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/

35

24.733

84,56


Tabela 11: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v Železni županiji NEDRUŽINSKA GOSPODINJSTVA

DRUŽINSKA GOSPODINJSTVA PO ŠTEVILU ČLANOV OBČINE

SKUPAJ 1

Szombathely

2

3

4

5

enočlanska

6+

veččlanska

30.431

7.370

8.731

6.623

5.536

1.542

629

7.370

714

Celldömölk

4.382

936

1.359

965

753

253

116

936

95

Csepreg

1.136

228

277

209

248

118

56

228

13

Körmend

4.571

939

1.243

1.049

956

272

112

939

87

Kőszeg

4.097

980

1.110

881

770

249

107

980

85

Sárvár

5.701

1.178

1.540

1.382

1.094

373

134

1.178

133

Szentgotthárd

3.032

641

845

664

606

189

87

641

67

Vasvár

1.701

390

454

372

294

135

56

390

41

Acsád

167

28

43

26

42

18

10

28

4

Alsószölnök

148

33

37

25

32

14

7

33

3

Alsóújlak

251

72

67

50

42

13

7

72

2

Andrásfa

125

47

34

19

15

7

3

47

3

Apátistvánfalva

133

25

34

25

25

14

10

25

4

Bajánsenye

204

59

53

32

36

12

12

59

10

Balogunyom

344

51

61

67

86

51

28

51

2

Bejcgyertyános

206

64

50

39

33

11

9

64

4

Bérbaltavár

204

64

47

27

32

15

19

64

6

Boba

282

58

61

64

59

33

7

58

3

Borgáta

71

23

25

8

9

4

2

23

3

Bozzai

99

19

20

12

27

10

11

19

2

Bozsok

130

29

29

25

25

17

5

29

2

250

64

59

49

43

25

10

64

3

Bögöt

146

40

42

20

29

12

3

40

5

36


Bögöte

124

34

35

20

24

8

2

34

3

Bucsu

188

29

43

38

40

20

18

29

1

1 034

215

238

197

224

105

55

215

18

Bük Cák

84

22

18

13

17

9

5

22

5

Chernelházadamonya

87

21

30

16

9

11

0

21

7

Csákánydoroszló

524

103

139

104

112

43

23

103

12

Csánig

163

39

50

27

30

13

3

39

3

Csehi

121

33

35

25

12

12

3

33

7

Csehimindszent

155

41

41

29

20

12

12

41

2

Csempeszkopács

97

16

24

17

24

12

4

16

2

222

62

60

32

33

16

19

62

4

Csénye Csipkerek

192

76

60

20

19

9

8

76

8

Csönge

160

44

38

28

24

21

5

44

5

Csörötnek

335

105

70

51

63

24

22

105

3

Daraboshegy

50

18

17

5

9

1

0

18

2

Dozmat

54

7

13

4

10

15

5

7

1

Döbörhegy

86

25

30

15

9

5

2

25

Döröske

54

21

20

6

2

4

1

21

1

118

44

23

22

16

7

4

44

1

Duka

Egervölgy

174

59

49

34

25

3

4

59

7

Egyházashetye

161

43

43

32

20

11

12

43

5

Egyházashollós

210

51

57

35

32

26

9

51

1

Egyházasrádóc

481

104

117

96

105

42

17

104

8

Felsőcsatár

159

31

37

33

33

20

5

31

4

Felsőjánosfa

76

19

20

13

12

9

3

19

3

Felsőmarác

133

46

34

21

18

10

4

46

4

Felsőszölnök

250

65

57

52

42

27

7

65

6

Gasztony

188

49

57

29

30

14

9

49

5

Gencsapáti

838

151

177

180

207

96

27

151

15

37


Gérce

449

120

119

90

71

31

18

120

12

Gersekarát

279

63

84

49

43

21

19

63

7

97

34

17

15

20

7

4

34

Gór

Gyanógeregye

56

14

16

8

6

10

2

14

3

Gyöngyösfalu

369

83

75

74

90

31

16

83

7

Győrvár

271

75

79

35

52

20

10

75

7

Halastó

53

18

10

11

9

2

3

18

1

Halogy

119

38

31

20

20

5

5

38

2

74

25

22

8

9

7

3

25

2

257

70

66

45

42

25

9

70

9

73

21

16

23

8

4

1

21

5

Harasztifalu Hegyfalu Hegyháthodász Hegyhátsál

61

16

13

13

7

8

4

16

118

35

36

20

13

8

6

35

5

Hegyhátszentmárton

25

8

6

4

3

3

1

8

1

Hegyhátszentpéter

76

21

22

16

7

8

2

21

1

Horvátlövő

63

10

15

14

12

8

4

10

3

Horvátzsidány

286

62

70

41

65

28

20

62

8

Hosszúpereszteg

313

89

96

56

44

17

11

89

7

Ikervár

617

129

140

110

139

62

37

129

8

Hegyhátszentjakab

Iklanberény

16

4

5

2

4

1

0

4

Ispánk

41

13

8

7

6

4

3

13

Ivánc

185

45

58

30

27

16

7

45

7

Ják

750

154

158

136

155

89

58

154

22

Jákfa

210

51

54

47

37

18

3

51

1

1 030

220

313

217

165

75

40

220

23

Káld

436

91

124

108

65

30

18

91

14

Kám

198

65

57

28

32

11

5

65

5

Jánosháza

Karakó

93

27

30

14

9

10

3

27

4

Katafa

135

27

42

23

25

14

3

27

2

38


Keléd

46

16

21

5

1

2

1

16

Kemeneskápolna

47

23

8

4

4

3

5

23

Kemenesmagasi

371

97

106

63

63

27

15

97

8

Kemenesmihályfa

216

52

63

34

37

20

10

52

5

Kemenespálfa

151

31

33

27

34

10

16

31

4

Kemenessömjén

207

41

42

40

42

25

17

41

1

Kemenesszentmárton

83

17

20

21

18

6

1

17

Kemestaródfa

96

23

35

15

19

3

1

23

7

Kenéz

94

18

17

18

24

14

3

18

2

371

102

103

64

64

23

15

102

5

Kercaszomor

95

33

26

12

15

4

5

33

4

Kerkáskápolna

39

6

14

11

6

2

0

6

07 Kétvölgy

45

11

9

8

7

5

5

11

Kisrákos

96

24

31

16

15

8

2

24

6

Kissomlyó

96

32

24

17

15

7

1

32

3

Kisunyom

141

25

48

31

19

13

5

25

5

Kiszsidány

37

14

9

4

1

6

3

14

Kondorfa

277

92

84

45

28

13

15

92

5

Köcsk

127

35

43

28

12

7

1

35

2

Kenyeri

1 –

Kőszegdoroszló

81

9

27

17

13

6

9

9

3

Kőszegpaty

66

17

19

10

9

5

6

17

4

157

27

33

34

31

21

11

27

1

59

24

15

7

11

2

0

24

2

Lukácsháza

332

61

81

69

76

35

10

61

14

Magyarlak

294

56

88

63

57

22

8

56

6

Magyarnádalja

72

21

15

15

15

3

3

21

1

Magyarszecsőd

168

30

49

32

36

13

8

30

6

Magyarszombatfa

112

34

29

17

14

10

8

34

4

98

12

28

18

17

10

13

12

3

Kőszegszerdahely Lócs

Countyhid

39


Meggyeskovácsi

293

65

101

63

39

15

10

65

9

Mersevát

209

40

63

37

44

23

2

40

2

60

15

18

8

11

4

4

15

4

Mesterháza Mesteri

110

33

30

22

15

7

3

33

Meszlen

75

13

16

16

16

7

7

13

4

Mikosszéplak

124

38

30

26

11

9

10

38

3

Molnaszecsőd

145

34

41

25

25

16

4

34

2

Nádasd

482

104

129

90

107

35

17

104

9

Nagygeresd

119

32

37

18

19

9

4

32

3

Nagykölked

49

10

15

8

8

3

5

10

4

Nagymizdó

58

14

21

11

6

4

2

14

3

Nagyrákos

120

39

27

22

17

5

10

39

1

Nagysimonyi

375

96

105

59

70

35

10

96

13

81

29

28

11

2

9

2

29

5

Nárai

346

53

80

74

83

42

14

53

7

Narda

168

30

40

30

41

17

10

30

4

Nemesbőd

221

62

43

35

55

17

9

62

2

Nemescsó

100

15

30

18

20

11

6

15

3

Nemeskeresztúr

137

47

41

15

21

7

6

47

3

Nagytilaj

Nemeskocs

138

36

37

27

17

12

9

36

4

Nemeskolta

120

22

30

23

19

15

11

22

3

Nemesládony

56

20

16

5

8

2

5

20

2

Nemesmedves

6

2

2

1

1

Nemesrempehollós

115

34

30

21

17

10

3

34

1

Nick

213

48

61

47

38

15

4

48

5

Nyőgér

143

45

34

29

20

8

7

45

5

Olaszfa

229

92

58

39

24

13

3

92

5

Ólmod

33

13

3

5

7

4

1

13

Orfalu

22

9

3

4

3

2

1

9

40

– 1


Ostffyasszonyfa

325

96

88

57

46

24

13

96

4

Oszkó

240

64

67

39

40

15

15

64

10

Ölbő

256

49

61

55

52

27

12

49

7

Őrimagyarósd

97

22

31

15

15

11

3

22

5

Őriszentpéter

448

85

106

115

85

27

30

85

9

Pácsony

123

37

27

23

23

10

3

37

1

Pankasz

179

40

47

40

30

16

6

40

3

Pápoc

204

84

64

35

15

4

2

84

2

Pecöl

281

50

79

55

54

27

16

50

10

Perenye

187

34

36

25

44

24

24

34

6

Peresznye

158

43

25

31

29

18

12

43

Petőmihályfa

92

21

29

12

16

7

7

21

2

Pinkamindszent

74

32

19

10

8

4

1

32

4

119

21

16

30

26

13

13

21

4

Porpác

67

24

24

7

8

3

1

24

1

Pósfa

93

15

21

18

22

12

5

15

Pusztacsó

51

9

10

10

12

6

4

9

Püspökmolnári

344

77

99

61

61

31

15

77

10

Rábagyarmat

294

67

59

56

57

29

26

67

6

Rábahidvég

366

85

86

68

74

31

22

85

4

Rábapaty

582

102

154

114

113

63

36

102

16

92

25

24

12

17

10

4

25

4

105

26

28

20

21

8

2

26

2

90

17

24

20

19

8

2

17

1

977

180

276

255

186

52

28

180

13

55

18

21

4

6

3

3

18

5

165

35

38

35

32

15

10

35

4

Rum

412

105

99

84

74

41

9

105

5

Sajtoskál

100

17

33

16

17

8

9

17

3

Pornóapáti

Rábatöttös Rádóckölked Rátót Répcelak Répceszentgyörgy Rönök

41


Salköveskút

150

37

31

29

33

17

3

37

Sárfimizdó

45

17

9

5

6

4

4

17

340

43

67

76

98

41

15

43

3

Simaság

214

47

52

58

27

22

8

47

4

Sitke

252

72

68

38

40

25

9

72

9

Sorkifalud

221

47

58

31

44

23

18

47

Sorkikápolna

90

20

19

19

16

12

4

20

1

Sorokpolány

253

37

64

45

48

34

25

37

11

Sótony

275

79

68

57

43

19

9

79

5

Söpte

241

32

54

46

52

36

21

32

6

23

6

4

4

3

3

3

6

1

Szaknyér Szakonyfalu

3 –

125

30

29

24

20

13

9

30

2

87

27

21

10

16

9

4

27

3

100

32

24

16

19

6

3

32

3

31

7

11

7

2

3

1

7

2

Szeleste

230

62

50

33

46

20

19

62

2

Szemenye

163

57

50

31

12

12

1

57

2

Szentpéterfa

320

57

61

41

85

43

33

57

4

Szergény

149

36

43

31

21

12

6

36

3

Szalafő Szarvaskend Szatta

Szőce

162

57

41

18

25

13

8

57

4

Tanakajd

234

48

46

47

55

22

16

48

6

Táplánszentkereszt

741

137

159

153

184

74

34

137

11

Telekes

183

33

38

31

30

41

10

33

8

Tokorcs

101

26

26

17

19

10

3

26

2

Tompaládony

129

33

31

35

23

3

4

33

5

Tormásliget

127

27

33

25

21

14

7

27

3

Torony

470

80

86

82

111

60

51

80

5

Tömörd Uraiújfalu

97

18

28

18

21

7

5

18

4

352

75

113

68

59

31

6

75

3

42


Vámoscsalád

141

37

38

31

13

12

10

37

5

Vasalja

123

27

42

18

27

4

5

27

3

Vásárosmiske

148

42

47

22

21

11

5

42

3

Vasasszonyfa

138

32

29

32

25

11

9

32

2

Vasegerszeg

126

32

30

25

18

15

6

32

1

Vashosszúfalu

172

39

53

33

30

13

4

39

3

Vaskeresztes

108

17

30

17

23

9

12

17

2

Vassurány

273

34

57

70

65

31

16

34

4

Vasszécseny

433

68

89

89

101

56

30

68

4

Vasszentmihály

140

45

29

24

24

15

3

45

1

Vasszilvágy

146

46

35

18

31

10

6

46

2

Vát

217

40

39

45

50

27

16

40

6

Velem

129

39

37

20

20

9

4

39

2

37

7

19

3

4

4

7

2

1.119

191

269

189

263

124

83

191

31

Viszák

106

19

31

22

19

10

5

19

2

Vönöck

297

72

61

64

68

18

14

72

4

Zsédeny

93

29

29

16

11

8

0

29

4

Zsennye

40

12

15

6

2

2

3

12

1

17.860

6.811

3.327

Velemér Vép

SKUPAJ

95.967

22.197

25.978

19.784

Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/

43

22.197

2.147


3.1.4 ŽUPANIJA ZALA Splošni podatki: Površina županije: 3.784 km² Število prebivalcev: 287.043 (2010) Upravno središče: Zalaegerszeg (59.464 prebivalcev, 2010) Mikro regije: Hévíz, Keszthely, Lenti, Letenye, Nagykanizsai Pacsa, Zalaegerszeg, Zalakaros, Zalaszentgrót kistérség Število občin v regiji: 258 Županija Zala je del zahodne prekodonavske regije ter se nahaja na jugozahodu te regije. Na severu meji na Železno županijo, na vzhodu na županijo Veszprém, na jugu na županijo Somogy, na zahodu pa meji na Slovenijo in Hrvaško. Županija Zala sodi med najmanjše županije v državi, saj njegova površina zavzema le 4,06 % ozemlja države. Število prebivalstva je leta 2010 znašala 287.043, kar predstavlja 3 % prebivalstva Madžarske. Povprečna gostota prebivalstva v županiji je 78 ljudi na kvadratni kilometer, kar je precej pod državnim povprečjem, ki znaša 109 ljudi na kvadratni kilometer, kar pa daje županiji Zala peto mesto med najmanj gosto naseljenimi županijami. Poselitev v županiji je zelo neuravnoteženo. Za jugozahodni del županije s svojimi majhnimi vasicami, je značilna nizka gostota prebivalstva, medtem ko je za strnjena naselja v okolici Zalaegerszega, Keszthelya-Héviza ter tudi Nagykanizse značilno, da se v zadnjih letih gostota dviguje. Vseeno pa še vedno ostaja pod državnim povprečjem. Za županijo Zala so značilne majhne vasice ali zaselki. Županija Zala je vodilna pri številu vasic, ki imajo manj kot 200 prebivalcev. Kar 28 % naselij pade v to kategorijo, medtem ko znaša odstotek takih naselij v sosedni Železni županiji le 16 %. Stopnja urbanizacije (delež mestnega prebivalstva v skupnem številu prebivalstva) znaša 55 %, kar je nekoliko pod regijskim povprečjem (56,3 %). Tabela 12: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v županiji Zala OBČINA

2

2

ŠTEVILO PREBIVALCEV

POVRŠINA (km )

GOSTOTA PREBIVALSTVA (osebe/km )

Zalaegerszeg

61.970

99,85

620,63

Nagykanizsa

49.850

148,40

335,92

4.335

8,31

521,66

21.047

75,98

277,01

Lenti

7.992

73,80

108,29

Letenye

4.119

41,72

98,73

Pacsa

1.793

22,70

78,99

Zalakaros

1.791

17,17

104,31

Zalalövő

3.004

52,64

57,07

Zalaszentgrót

7.098

81,62

86,96

465

5,84

79,62

Hévíz Keszthely

Alibánfa

44


Almásháza

66

4,98

13,25

721

14,51

49,69

1.315

18,02

72,97

354

8,45

41,89

72

9,63

7,48

511

12,52

40,81

Baglad

44

4,86

9,05

Bagod

1.340

16,37

81,86

Bak

1.673

23,05

72,58

328

9,71

33,78

1.085

37,59

28,86

Balatonmagyaród

470

31,53

14,91

Bánokszentgyörgy

651

32,54

20,01

Barlahida

131

6,10

21,48

Batyk

387

8,09

47,84

Bázakerettye

820

8,03

102,12

2.082

36,07

57,72

Becsvölgye

803

21,40

37,52

Belezna

797

30,93

25,77

Belsősárd

100

9,79

10,21

Bezeréd

157

12,14

12,93

Bocfölde

1.136

8,73

130,13

Bocska

371

7,38

50,27

Bókaháza

314

6,70

46,87

Boncodfölde

358

5,90

60,68

Borsfa

730

11,83

61,71

Böde

292

9,17

31,84

Bödeháza

65

6,67

9,75

Börzönce

50

5,60

8,93

Búcsúszentlászló

825

1,54

535,71

Bucsuta

226

16,19

13,96

Csapi

176

10,11

17,41

Csatár

568

7,79

72,91

2.765

12,60

219,44

26

1,99

13,07

Csesztreg

783

23,00

34,04

Csonkahegyhát

367

8,28

44,32

79

10,61

7,45

Csömödér

579

7,79

74,33

Csörnyeföld

443

21,25

20,85

Dióskál

471

19,63

23,99

Dobri

163

7,89

20,66

Alsónemesapáti Alsópáhok Alsórajk Alsószenterzsébet Babosdöbréte

Baktüttös Balatongyörök

Becsehely

Cserszegtomaj Csertalakos

Csöde

45


Dobronhegy

135

2,15

62,79

Döbröce

71

2,70

26,30

Dötk

26

1,72

15,12

300

7,03

42,67

1.008

10,29

97,96

Eszteregnye

694

20,09

34,54

Esztergályhorváti

437

16,70

26,17

Felsőpáhok

636

7,27

87,48

Felsőrajk

738

20,55

35,91

13

8,24

1,58

Fityeház

654

6,50

100,62

Fűzvölgy

140

3,14

44,59

74

5,07

14,60

Galambok

1.288

25,91

49,71

Garabonc

737

18,56

39,71

Gellénháza

1.579

5,24

301,34

Gelse

1.053

22,45

46,90

Gelsesziget

268

4,98

53,82

Gétye

119

6,66

17,87

Gombosszeg

51

2,16

23,61

Gosztola

36

6,98

5,16

330

10,45

31,58

Gutorfölde

1.036

24,85

41,69

Gyenesdiás

3.681

18,50

198,97

85

4,19

20,29

305

11,25

27,11

1.071

39,01

27,45

Hernyék

120

10,31

11,64

Homokkomárom

208

16,70

12,46

Hosszúvölgy

160

3,60

44,44

Hottó

361

6,70

53,88

Iborfia

11

2,59

4,25

Iklódbördőce

305

12,30

24,80

Kacorlak

217

7,60

28,55

Kallósd

77

5,41

14,23

Kálócfa

147

10,21

14,40

Kányavár

112

4,20

26,67

Karmacs

769

14,22

54,08

Kávás

249

6,64

37,50

1.044

19,75

52,86

515

16,07

32,05

80

14,89

5,37

Egeraracsa Egervár

Felsőszenterzsébet

Gáborjánháza

Gősfa

Gyűrűs Hagyárosbörönd Hahót

Kehidakustány Kemendollár Keménfa

46


Kerecseny

266

12,83

20,73

Kerkabarabás

272

10,29

26,43

Kerkafalva

113

18,50

6,11

Kerkakutas

131

20,07

6,53

Kerkaszentkirály

240

8,11

29,59

Kerkateskánd

166

8,94

18,57

Kilimán

247

5,72

43,18

Kisbucsa

478

8,80

54,32

Kiscsehi

171

11,43

14,96

Kisgörbő

180

6,59

27,31

Kiskutas

176

4,69

37,53

Kispáli

273

4,51

60,53

Kisrécse

186

3,42

54,39

Kissziget

162

7,07

22,91

Kistolmács

168

12,20

13,77

Kisvásárhely

53

4,35

12,18

Kozmadombja

56

7,63

7,34

509

11,42

44,57

77

1,52

50,66

Lakhegy

484

8,58

56,41

Lasztonya

119

8,77

13,57

Lendvadedes

33

4,02

8,21

Lendvajakabfa

33

6,18

5,34

Lickóvadamos

198

6,69

29,60

48

4,73

10,15

Lispeszentadorján

310

9,14

33,92

Liszó

414

25,91

15,98

1.205

9,67

124,61

38

8,89

4,27

Magyarszentmiklós

270

4,19

64,44

Magyarszerdahely

507

16,22

31,26

Maróc

85

5,16

16,47

Márokföld

49

7,44

6,59

Miháld

851

21,64

39,33

Mihályfa

384

12,07

31,81

Mikekarácsonyfa

269

8,50

31,65

Milejszeg

364

9,08

40,09

Misefa

298

6,51

45,78

Molnári

697

12,86

54,20

1.766

11,71

150,81

Murarátka

256

12,04

21,26

Muraszemenye

652

16,15

40,37

Kustánszeg Külsősárd

Ligetfalva

Lovászi Magyarföld

Murakeresztúr

47


Nagybakónak

397

17,94

22,13

Nagygörbő

185

7,45

24,83

Nagykapornak

903

24,41

36,99

Nagykutas

457

8,45

54,08

Nagylengyel

501

10,24

48,93

Nagypáli

458

6,34

72,24

Nagyrada

474

12,85

36,89

1.113

26,99

41,24

Nemesapáti

534

10,37

51,49

Nemesbük

676

9,98

67,74

Nemeshetés

299

6,61

45,23

Nemesnép

123

9,72

12,65

Nemespátró

329

12,25

26,86

Nemesrádó

316

14,02

22,54

Nemessándorháza

259

11,16

23,21

Nemesszentandrás

289

5,47

52,83

Németfalu

192

8,67

22,15

Nova

840

39,29

21,38

Óhíd

565

12,48

45,27

Oltárc

265

29,53

8,97

Orbányosfa

147

5,68

25,88

Ormándlak

124

5,75

21,57

Orosztony

439

18,45

23,79

Ortaháza

121

7,03

17,21

Ozmánbük

187

6,69

27,95

Padár

125

10,69

11,69

1.089

23,18

46,98

Pakod

944

12,55

75,22

Pálfiszeg

160

5,59

28,62

Pat

219

8,33

26,29

Pethőhenye

438

11,42

38,35

Petrikeresztúr

372

8,77

42,42

Petrivente

370

7,65

48,37

Pókaszepetk

976

18,69

52,22

Pórszombat

305

15,52

19,65

Pölöske

875

45,23

19,35

Pölöskefő

397

12,32

32,22

Pördefölde

67

19,12

3,50

262

14,12

18,56

27

10,59

2,55

Pusztaederics

184

9,55

19,27

Pusztamagyaród

567

16,03

35,37

Nagyrécse

Páka

Pötréte Pusztaapáti

48


Pusztaszentlászló

601

10,34

58,12

45

2,73

16,48

Rédics

954

25,32

37,68

Resznek

290

18,42

15,74

1.179

29,78

39,59

Rigyác

426

15,36

27,73

Salomvár

595

16,11

36,93

Sand

398

7,48

53,21

Sárhida

803

5,09

157,76

1 863

35,37

52,67

616

4,70

131,06

Sénye

40

3,04

13,16

Sormás

883

16,37

53,94

1.536

36,16

42,48

Surd

635

21,94

28,94

Sümegcsehi

620

17,44

35,55

Szalapa

199

4,52

44,03

Szécsisziget

228

6,20

36,77

Szentgyörgyvár

313

11,66

26,84

Szentgyörgyvölgy

425

29,58

14,37

76

5,08

14,96

299

6,89

43,40

Szentmargitfalva

88

3,12

28,21

Szentpéterfölde

129

12,12

10,64

Szentpéterúr

1.048

15,96

65,66

Szepetnek

1.640

30,39

53,97

26

3,78

6,88

Szilvágy

205

24,27

8,45

Teskánd

1.133

4,85

233,61

Tilaj

199

8,16

24,39

Tófej

671

15,32

43,80

Tormafölde

337

18,86

17,87

Tornyiszentmiklós

622

18,52

33,59

Tótszentmárton

840

10,17

82,60

Tótszerdahely

1 160

12,30

94,31

Türje

1 700

38,23

44,47

Újudvar

913

16,31

55,98

Valkonya

63

7,55

8,34

Vállus

130

21,80

5,96

Várfölde

196

14,87

13,18

Várvölgy

1.060

25,04

42,33

601

11,75

51,15

Ramocsa

Rezi

Sármellék Semjénháza

Söjtör

Szentkozmadombja Szentliszló

Szijártóháza

Vasboldogasszony

49


Vaspör

388

13,45

28,85

Vindornyafok

129

3,50

36,86

Vindornyalak

86

4,49

19,15

Vindornyaszőlős

372

10,55

35,26

Vonyarcvashegy

2.244

14,28

157,14

79

2,79

28,32

208

12,39

16,79

Zalaapáti

1.670

23,42

71,31

Zalabaksa

634

16,10

39,38

Zalabér

728

12,78

56,96

Zalaboldogfa

375

11,47

32,69

1.028

16,07

63,97

Zalacséb

532

9,63

55,24

Zalaháshágy

381

12,13

31,41

Zalaigrice

127

7,73

16,43

Zalaistvánd

371

10,80

34,35

3.039

54,88

55,38

Zalaköveskút

28

2,27

12,33

Zalamerenye

159

13,99

11,37

Zalasárszeg

123

3,04

40,46

Zalaszabar

558

16,95

32,92

Zalaszántó

1.003

37,73

26,58

Zalaszentbalázs

815

20,99

38,83

Zalaszentgyörgy

419

9,83

42,62

1.042

13,10

79,54

Zalaszentjakab

349

7,01

49,79

Zalaszentlászló

840

19,67

42,70

Zalaszentlőrinc

305

4,89

62,37

Zalaszentmárton

71

4,98

14,26

Zalaszentmihály

982

20,82

47,17

47

5,89

7,98

Zalatárnok

723

25,95

27,86

Zalaújlak

103

9,64

10,68

Zalavár

936

31,06

30,14

Zalavég

384

12,11

31,71

Zebeck

58

4,45

13,03

Vöckönd Zajk

Zalacsány

Zalakomár

Zalaszentiván

Zalaszombatfa

SKUPAJ mesta

162.999

622,19

261,98

SKUPAJ občine

124.044

3.161,82

39,23

SKUPAJ županija

287.043

3.784,01

75,86

Vir: Zala County Statistical Yearbook 2010.

50


Tabela 13: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v županiji Zala LASTNIŠTVO STANOVANJA OBČINA

Alibánfa

SKUPNO ŠTEVILO STANOVANJ

Zasebna last fizičnih oseb

POVRŠINJA STANOVANJ (m2)

Last javnega sektorja

Drugo

30-39 m2

162

161

22

22

Alsónemesapáti

276

273

1

2

3

5

Alsópáhok

553

547

2

4

6

Alsórajk

174

174

40

40

193

190

Baglad

43

43

Bagod

435

423

9

Bak

591

576

7

Baktüttös

141

141

Balatongyörök

369

368

Balatonmagyaród

263

259

2

2

Bánokszentgyörgy

299

279

8

12

86

86

Batyk

193

192

1

Bázakerettye

379

365

11

Becsehely

731

725

Becsvölgye

351

Belezna

286

Almásháza

Alsószenterzsébet Babosdöbréte

Barlahida

1

Do 29 m2

1 –

2

40-49 m2

50-59 m2

3

60-79 m2

80-99 m2

Nad 100 m2

Povprečna povšina stanovanj (m2)

8

42

67

42

85

2

9

6

5

86

14

33

69

87

65

84

21

14

33

103

144

232

98

3

7

13

49

57

45

84

10

15

12

87

3

2

5

9

25

53

62

37

79

1

1

4

7

10

13

7

74

3

2

9

14

24

85

160

141

89

8

2

3

19

23

110

220

214

92

4

18

52

41

25

78

9

30

43

75

82

127

88

2

10

37

97

75

42

77

1 1

3 – 1

9

38

93

99

59

80

1

4

8

25

31

17

80

1

8

15

16

61

63

29

75

3

2

21

61

73

106

64

52

69

3

3

2

10

13

37

84

227

358

97

346

3

2

3

4

17

28

96

97

106

85

281

4

1

8

11

22

54

91

100

92

51


Belsősárd

43

43

Bezeréd

155

155

Bocfölde

337

335

Bocska

142

140

Bókaháza

140

139

1

90

88

2

Borsfa

286

282

2

Böde

128

127

1

Bödeháza

57

56

1

Börzönce

35

34

1

Bucsuszentlászló

274

263

Bucsuta

113

112

Csapi

89

86

Csatár

184

182

2

Cserszegtomaj

689

687

2

35

35

Csesztreg

341

331

4

6

1

1

Csonkahegyhát

132

126

4

2

3

53

53

Csömödér

270

262

3

Csörnyeföld

221

220

1

Dióskál

258

253

3

Dobri

113

113

Dobronhegy

65

65

Döbröce

45

44

Dötk

23

23

165

164

Boncodfölde

Csertalakos

Csöde

Egeraracsa

2 2

– 1

10

21

95

22

39

47

28

15

68

5

4

18

17

43

129

121

94

6

17

13

15

23

34

34

71

4

3

16

28

49

22

18

68

2

2

8

19

35

24

89

2

7

16

20

73

81

87

86

1

6

13

21

40

26

21

71

2

10

11

24

10

76

6

6

7

8

4

2

56

– 2

1

6

27

67

71

102

89

1

2

12

15

41

28

15

71

5

7

21

28

9

19

70

1

9

7

30

58

79

95

20

40

54

136

187

250

94

9

19

7

2

17

68

113

139

94

2

11

12

19

45

40

84

1

3

1

10

21

12

5

68

1

5

20

30

61

86

67

81

2

4

26

32

60

53

44

78

1

22

43

33

90

38

31

68

2

11

8

19

21

27

25

71

2

1

7

13

14

28

95

4

2

10

10

13

6

71

4

12

6

91

45

25

25

66

2 –

1

11

1

6

– 3

– 4

2

5

5 – 2

– 4

52

1 17

21

– 28

66


Egervár

349

341

3

5

Eszteregnye

268

265

2

1

Esztergályhorváti

198

193

2

3

Felsőpáhok

259

259

Felsőrajk

315

297

14

14

Fityeház

249

249

Füzvölgy

52

51

Gáborjánháza

63

63

Galambok

486

478

1

7

6

Garabonc

262

258

2

2

Gellénháza

615

603

10

Gelse

461

449

6

Gelsesziget

91

91

Gétye

94

94

Gombosszeg

27

27

Gosztola

36

Gősfa

Felsőszenterzsébet

– 12

6

2

5

20

50

117

155

99

3

5

15

22

35

50

138

93

1

3

12

20

78

52

32

73

2

7

26

27

72

66

59

81

8

20

41

93

94

59

80

1

3

3

7

96

– –

– 3

3

10

58

75

99

93

1

2

1

9

4

35

103

4

5

21

26

7

76

17

21

38

98

129

177

93

5

4

16

25

44

73

95

86

2

2

15

31

84

123

155

205

89

6

1

15

46

65

101

114

119

80

1

2

4

24

31

29

89

1

3

7

38

28

17

80

1

5

8

6

3

4

70

36

3

12

7

14

87

131

130

Gutorfölde

504

475

7

22

Gyenesdiás

1 275

1 270

1

4

54

54

Hagyárosbörönd

130

129

Hahót

499

481

Hernyék

72

72

Homokkomárom

78

77

Hosszúvölgy

76

75

1

122

121

1

Gyűrűs

Hottó

1

1 –

– –

1

3

9

13

26

55

25

82

4

5

18

41

150

160

126

83

9

11

58

95

243

300

559

102

11

25

15

3

73

15

1

1

15

11

44

36

23

76

3

19

29

33

127

128

163

85

6

11

29

20

6

70

– 1

53

– 3

3

11

13

23

16

9

67

1

1

5

4

16

17

32

89

2

3

6

29

40

42

91


Iborfia

20

20

143

143

Kacorlak

88

88

Kallósd

69

69

Kálócfa

91

91

2

Kányavár

94

94

Karmacs

352

345

94

94

Kehidakustány

411

394

15

Kemendollár

205

203

1

Keménfa

48

48

Kerecseny

165

164

Kerkabarabás

133

133

Kerkafalva

77

77

Kerkakutas

96

96

125

123

89

88

Kilimán

100

100

Kisbucsa

183

180

Kiscsehi

104

104

Kisgörbő

101

94

4

3

1

Kiskutas

81

79

1

1

1

100

99

1

Kisrécse

90

89

Kissziget

95

95

Kistolmács

93

92

Kisvásárhely

38

36

Iklódbördőce

Kávás

Kerkaszentkirály Kerkateskánd

Kispáli

7 –

2

4

11

2

1

64

3

10

47

45

37

85

5

17

14

32

20

82

16

27

15

11

76

4

9

28

28

20

79

4

17

18

19

16

20

72

13

27

52

106

82

72

77

2

3

3

4

17

36

29

87

2

5

8

26

49

110

101

112

82

1

1

2

3

13

49

73

64

87

3

2

3

2

13

12

13

80

5

15

25

26

64

18

12

63

5

10

6

21

41

50

84

1

1

4

18

31

22

90

2

10

26

26

32

89

6

5

25

36

49

91

6

36

21

26

83

– 1

2

1

1

4 – 3

2

1 –

6

10

27

27

25

78

1

5

28

58

39

52

85

9

12

16

35

20

12

70

5

10

9

33

23

20

78

3

3

15

25

34

98

1

3

5

22

43

26

91

5

12

13

28

16

14

73

1

3

6

25

35

25

83

5

14

6

26

15

24

75

1

5

5

14

8

5

73

1

2 –

1 1

1

54

– 2

3 –


Kozmadombja

33

33

Kustánszeg

210

208

Külsősárd

36

36

197

197

Lasztonya

59

59

Lendvadedes

24

24

Lendvajakabfa

45

45

Lickóvadamos

128

128

30

30

Lispeszentadorján

176

172

2

2

Liszó

163

161

1

1

Lovászi

579

558

19

2

Magyarföld

22

22

Magyarszentmiklós

99

99

Magyarszerdahely

163

161

1

Maróc

70

69

1

Márokföld

38

37

Miháld

368

365

2

1

Mihályfa

177

172

4

1

Mikekarácsonyfa

149

148

1

Milejszeg

157

156

1

Misefa

115

115

Molnári

270

267

2

Murakeresztúr

683

670

3

Murarátka

131

130

1

Muraszemenye

293

284

6

Nagybakónak

225

224

1

Lakhegy

Ligetfalva

1

1

1

2

14

12

4

77

2

12

56

77

61

86

1

8

18

9

88

1

22

55

54

65

89

1

1

8

9

27

13

84

1

3

5

3

8

4

74

1

6

4

22

10

1

69

2

5

18

51

29

23

73

2

7

14

5

2

68

10

9

5

50

67

34

78

2

4

12

44

47

54

87

36

87

101

148

128

77

70

1

1

9

7

4

79

2

4

7

42

44

97

2

1

– 1

– 2

1

2

1

1

9

31

53

66

96

3

1

4

4

29

23

6

74

2

3

9

9

15

85

11

26

58

109

88

71

73

2

2

6

42

76

49

88

2

1

10

32

58

29

17

69

1

8

9

28

33

34

44

79

3

7

14

32

19

40

84

1

3

3

9

40

75

140

101

10

14

27

53

114

189

286

91

3

17

24

39

24

24

72

8

13

30

32

100

66

44

73

6

19

30

47

68

24

31

65

1

– 3 –

55

– 5


Nagygörbő

112

108

3

1

1

12

18

12

36

22

11

70

Nagykapornak

388

377

7

4

2

3

18

46

112

98

109

84

Nagykutas

175

174

2

14

19

41

45

54

83

Nagylengyel

174

170

Nagypáli

125

123

Nagyrada

198

194

Nagyrécse

353

346

Nemesapáti

208

207

Nemesbük

284

283

Nemeshetés

192

192

92

92

Nemespátró

165

161

Nemesrádó

213

213

Nemessándorháza

175

173

2

Nemesszentandrás

130

128

1

68

67

1

Nova

357

341

8

8

Óhid

238

233

2

Oltárc

144

141

Orbányosfa

64

64

Ormándlak

51

51

Orosztony

226

220

Ortaháza

63

63

Ozmánbük

92

92

Pacsa

695

668

19

Padár

76

72

4

Páka

526

513

12

Nemesnép

Németfalu

1 1

3

2

3

6

13

36

49

65

92

2

2

4

4

9

21

40

45

92

3

1

4

7

19

21

50

56

41

80

4

3

2

8

10

18

42

86

187

100

2

15

17

63

68

43

80

1 1

2

17

32

36

80

59

58

75

2

2

25

44

71

29

19

68

2

8

4

35

31

12

75

1 –

3

2

6

12

14

31

38

62

88

3

4

28

28

79

43

28

70

1

4

15

35

65

27

28

70

3

2

9

22

45

30

19

75

3

2

5

16

16

26

89

3

4

18

34

82

115

101

86

3

2

8

12

34

85

80

17

72

3

3

2

6

16

46

47

24

76

3

6

10

23

10

12

74

1

3

6

12

18

7

4

65

5

12

17

38

65

46

43

71

5

16

25

17

85

1 –

4

2 –

8 – 1

56

2

4

7

16

22

20

21

75

9

12

34

64

117

173

286

93

1

11

14

18

22

6

4

58

2

5

18

41

109

182

169

87


Pakod

351

336

69

69

Pat

133

133

Pethőhenye

187

186

1

Petrikeresztúr

177

173

3

Petrivente

136

136

Pókaszepetk

364

354

Pórszombat

139

137

Pölöske

323

320

Pölöskefő

159

159

Pördefölde

41

40

150

148

Pusztaapáti

24

24

Pusztaederics

97

94

3

Pusztamagyaród

272

269

1

Pusztaszentlászló

269

268

20

20

Rédics

376

369

4

3

Resznek

153

145

2

6

Rezi

454

449

5

Rigyác

148

146

2

Salomvár

235

229

4

Sand

196

195

Sárhida

257

256

1

Sármellék

732

712

13

Semjénháza

216

216

1

31

31

1

Pálfiszeg

Pötréte

Ramocsa

Sénye

2

13

– 1 –

4 – 1

13

12

30

97

105

94

82

1

1

2

6

11

20

28

90

2

9

11

32

58

12

9

63

3

9

21

78

35

41

79

4

16

22

35

46

54

84

2

1

11

15

28

79

99

6

1

7

16

20

69

112

139

89

2

3

2

1

6

30

45

52

89

2

1

1

10

46

97

76

92

84

2

2

11

16

30

43

55

84

3

5

23

6

4

70

– 1 1

1

– 3

9

7

22

48

29

32

79

1

1

1

11

4

5

1

63

1

4

12

8

24

24

24

75

2

3

4

17

21

89

79

59

81

1

1

1

12

25

72

74

84

84

2

2

1

2

7

6

87

1

2

14

17

69

90

183

95

2

3

3

9

42

49

45

87

4

31

43

55

126

142

53

74

9

12

26

31

70

94

1

9

29

73

65

58

82

2

12

17

47

39

78

87

12

9

40

74

121

94

44

118

221

177

153

79

2

1

24

49

139

103

7

4

8

3

5

67

– 2

1 –

– 1 1

7

57

6

13 – 3


Sormás

308

307

Söjtör

642

633

6

3

Surd

246

239

3

4

Sümegcsehi

225

221

3

93

91

1

Szécsisziget

103

102

Szentgyörgyvár

149

147

Szentgyörgyvölgy

237

221

71

71

138

137

Szentmargitfalva

73

73

Szentpéterfölde

84

82

Szentpéterúr

435

420

Szepetnek

551

545

Szijártóháza

29

29

Szilvágy

98

95

Teskánd

309

306

Tilaj

94

94

Tófej

285

281

Tormafölde

207

207

Tornyiszentmiklós

302

296

Tótszentmárton

325

325

Tótszerdahely

432

424

3

Türje

689

672

Újudvar

333

319

Valkonya

44

42

2

Vállus

60

56

4

Szalapa

Szentkozmadombja Szentliszló

1

5

6

28

45

77

145

95

11

34

85

186

179

147

81

5

8

8

18

53

75

79

81

1

1

2

5

31

72

76

38

79

1

2

1

8

7

35

30

10

74

1

1

1

7

10

32

33

19

80

1

1

1

3

8

18

50

51

18

80

3

13

1

13

50

73

100

91

2 –

4

3

17

32

7

8

68

1

6

20

39

47

25

79

1

1

10

10

24

16

11

70

2

3

3

9

8

38

14

9

68

9

6

6

15

41

76

143

83

71

72

4

2

2

7

19

36

99

139

249

94

1

8

13

6

87

3

13

58

24

92

7

14

45

106

135

99

1

– 3

2 –

1 –

1 – 2

1

10

21

29

19

14

70

3

17

30

59

119

57

82

1

11

25

65

55

49

82

5

9

29

49

80

130

90

1

1

10

9

37

70

197

101

5

1

2

10

15

60

124

220

99

8

9

2

1

14

48

198

209

217

86

9

5

1

12

14

35

86

81

104

84

1

4

3

17

10

9

77

5

16

21

9

9

70

3 –

1 –

1

2 –

4

58


Várfölde

106

105

Várvölgy

449

444

Vasboldogasszony

208

200

Vaspör

202

200

Vindornyafok

71

71

Vindornyalak

50

49

1

Vindornyaszőlős

163

161

2

Vonyarcvashegy

725

719

2

Vöckönd

47

47

Zajk

95

94

1

Zalaapáti

579

550

16

Zalabaksa

281

273

Zalabér

328

317

Zalaboldogfa

132

132

Zalacsány

321

312

5

4

Zalacséb

176

174

1

1

Zalaháshágy

170

170

64

64

159

158

1 049

1 028

12

Zalaköveskút

19

18

1

Zalamerenye

138

136

2

Zalasárszeg

41

41

Zalaszabar

263

256

3

Zalaszántó

524

497

Zalaszentbalázs

341

Zalaszentgyörgy

144

Zalaigrice Zalaistvánd Zalakomár

1 4

– 2

2

8

17

37

22

20

75

1

5

8

27

71

122

96

120

81

8

2

2

5

24

42

74

59

87

6

15

35

56

52

38

77

2

1

10

23

23

12

76

2

2

3

11

16

10

6

67

1

6

8

21

46

41

40

78

2

22

51

64

148

175

263

94

1

1

4

20

14

7

78

2

6

12

12

18

20

25

78

13

9

11

27

45

184

164

139

82

2

6

4

6

8

15

63

93

92

90

10

1

2

12

15

28

88

109

74

83

1

5

23

20

42

41

85

10

14

18

94

90

93

86

1

4

6

35

55

75

95

1

3

23

44

55

44

84

6

7

5

11

29

6

74

4 –

– 2

1

2

3

11

12

33

61

37

86

9

19

35

75

110

299

278

233

79

2

1

5

3

3

3

2

60

4

6

31

18

33

18

28

75

2

2

5

14

10

8

73

4

1

7

16

29

76

74

60

78

12

15

14

34

41

33

131

123

148

81

331

9

1

5

16

20

17

60

104

119

88

138

2

4

2

5

14

35

43

45

89

59


Zalaszentiván

381

371

Zalaszentjakab

138

134

Zalaszentlászló

309

305

Zalaszentlőrinc

122

122

Zalaszentmárton

40

40

Zalaszentmihály

464

453

39

39

335

327

83

82

Zalavár

411

403

6

2

Zalavég

226

211

2

13

Zebecke

52

51

Zalaegerszeg

23.055

22.048

753

254

331

1.087

Nagykanizsa

20.538

19.121

1.213

204

337

Hévíz

2.831

2.678

5

148

Keszthely

9.128

8.545

359

Lenti

3.242

3.100

Letenye

1.556

Zalaszombatfa Zalatárnok

2

8

– 3

15

21

76

114

154

93

1

2

13

33

40

28

21

72

1

3

7

11

33

90

86

79

84

2

5

21

11

24

25

34

75

2

4

9

16

4

5

67

8

23

66

117

123

123

81

4

15

16

4

76

6 –

4 –

45

136

60

70

76

8

6

7

27

24

11

69

2

6

27

47

134

107

88

80

2

2

5

19

77

71

50

81

3

21

17

11

81

2.526

7.229

5.548

2.935

3.399

70

1.081

2.696

6.101

4.923

2.422

2.978

69

103

218

220

310

725

450

805

87

224

101

436

774

1.828

2.573

1.497

1.919

77

111

31

15

65

203

703

648

818

790

81

1.523

23

10

12

35

87

156

355

412

499

85

660

643

12

5

10

31

36

37

103

117

326

104

Zalalövő

1.212

1.179

21

12

5

28

42

123

336

360

318

84

Zalaszentgrót

2.922

2.846

68

8

21

90

122

320

868

757

744

82

1.316

4.294

9.662

22.081

29.099

23.899

SKUPAJ

114.895

110.492

1

1

3.079

1.350

1

– 15

Zalakaros

1

– 8

Zalaújlak

7

1

4

5 –

Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/

60

26.868

81,3


Tabela 14: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v županiji Zala DRUŽINSKA GOSPODINJSTVA PO ŠTEVILU ČLANOV OBČINA

NEDRUŽINSKA GOSPODINJSTVA

SKUPAJ 2

3

4

5

6+

eno-članska

veččlanska

Zalaegerszeg

2. 760

5.175

6.752

5.224

4.035

1.574

5.175

548

Nagykanizsa

19.897

4.640

5.876

4.501

3.466

1.414

4.640

514

1.792

530

541

363

258

100

530

38

Keszthely

8.554

2 .366

2.454

1.772

1.356

606

2.366

241

Lenti

3.014

565

848

734

603

264

565

63

Letenye

1.479

288

363

327

325

176

288

37

507

131

144

90

89

53

131

14

Zalalövő

1.120

223

305

201

223

168

223

31

Zalaszentgrót

2.836

674

759

574

504

325

674

80

169

25

59

37

29

19

25

5

Hévíz

Zalakaros

Alibánfa Almásháza

19

3

5

4

4

3

3

1

Alsónemesapáti

259

50

67

43

54

45

50

7

Alsópáhok

458

81

137

85

97

58

81

19

Alsórajk

163

50

41

24

20

28

50

7

34

14

10

1

2

7

14

2

169

42

36

35

28

28

42

6

Baglad

24

8

7

3

3

3

8

1

Bagod

429

73

100

83

106

67

73

5

Bak

580

108

139

122

114

97

108

17

Alsószenterzsébet Babosdöbréte

Baktüttös

128

36

24

25

27

16

36

4

Balatongyörök

328

102

98

61

42

25

102

11

Balatonmagyaród

202

55

57

31

38

21

55

8

Bánokszentgyörgy

297

75

89

67

50

16

75

11

61


Barlahida

62

18

16

13

5

10

18

Batyk

154

42

37

26

31

18

42

6

Bázakerettye

345

85

117

76

47

20

85

10

Becsehely

700

112

146

129

158

155

112

30

Becsvölgye

307

71

89

45

50

52

71

7

Belezna

280

51

59

62

64

44

51

3

Belsősárd

40

10

9

8

6

7

10

Bezeréd

99

43

28

12

9

7

43

4

Bocfölde

321

51

65

71

69

65

51

8

Bocska

123

28

31

21

16

27

28

3

Bókaháza

115

16

35

26

21

17

16

6

Boncodfölde

76

16

25

10

16

9

16

5

Borsfa

270

59

68

49

55

39

59

15

Böde

103

24

23

23

15

18

24

3

Bödeháza

37

13

15

4

3

1

13

3

Börzönce

34

6

13

6

8

1

6

4

Bucsuszentlászló

256

46

58

52

63

37

46

4

Bucsuta

101

34

24

16

9

18

34

2

Csapi

61

13

14

16

8

10

13

4

Csatár

178

28

43

36

39

32

28

5

Cserszegtomaj

648

105

178

135

146

84

105

15

21

8

7

2

2

2

8

2

Csesztreg

284

45

78

55

65

41

45

7

Csonkahegyhát

117

30

23

18

34

11

30

3

36

12

12

6

3

3

12

3

Csömödér

235

54

59

53

39

30

54

3

Csörnyeföld

208

72

55

38

26

17

72

3

Dióskál

219

79

57

27

31

25

79

4

91

28

30

11

10

12

28

5

Csertalakos

Csöde

Dobri

62


Dobronhegy

52

13

11

8

8

12

13

Döbröce

37

16

7

2

6

6

16

Dötk

15

9

3

2

1

0

9

Egeraracsa

140

43

35

25

21

15

43

5

Egervár

344

58

85

73

71

57

58

7

Eszteregnye

272

57

75

49

61

29

57

11

Esztergályhorváti

170

36

56

29

21

28

36

4

Felsőpáhok

212

53

52

47

45

15

53

4

Felsőrajk

277

78

60

40

48

51

78

11

9

4

2

2

1

4

1

259

60

64

48

33

60

12

Felsőszenterzsébet Fityeház

– 54

2

Füzvölgy

52

12

19

8

5

4

12

Gáborjánháza

43

21

14

4

3

1

21

Galambok

426

78

127

66

93

62

78

13

Garabonc

279

58

79

53

48

41

58

13

Gellénháza

609

117

179

108

132

73

117

13

Gelse

420

97

104

78

82

59

97

10

Gelsesziget

94

15

26

23

15

15

2

Gétye

59

24

21

6

6

24

2

Gombosszeg

18

8

4

2

8

4

1

1

Gősfa

123

26

29

24

Gutorfölde

456

110

125

Gyenesdiás

927

180

35

Hagyárosbörönd Hahót

Gosztola

Gyűrűs

3

2

2 –

1

8

2

4

23

21

26

5

74

94

53

110

11

212

204

226

105

180

16

10

11

3

5

4

10

3

107

16

33

20

24

14

16

4

446

118

111

70

74

73

118

12

1 –

Hernyék

51

21

12

5

10

3

21

2

Homokkomárom

82

25

15

19

12

11

25

1

63


Hosszúvölgy

67

18

17

17

11

4

18

2

Hottó

114

22

29

25

21

17

22

3

Iborfia

13

8

4

1

0

8

Iklódbördőce

131

32

41

24

15

44

32

2

Kacorlak

80

21

16

12

17

14

21

2

Kallósd

52

22

13

7

8

2

22

1

Kálócfa

78

19

28

11

14

6

19

3

Kányavár

70

19

28

10

3

10

19

1

Karmacs

324

85

83

68

63

25

85

9

77

18

17

10

11

21

18

Kehidakustány

344

73

96

70

60

45

73

7

Kemendollár

Kávás

188

42

38

38

38

32

42

5

Keménfa

39

9

12

6

7

4

9

2

Kerecseny

118

44

25

16

12

21

44

4

Kerkabarabás

104

28

27

17

16

16

28

3

Kerkafalva

59

22

14

9

10

4

22

1

Kerkakutas

65

21

18

12

12

2

21

3

Kerkaszentkirály

97

25

27

14

13

18

25

1

Kerkateskánd

73

26

26

7

6

6

26

4

Kilimán

86

15

23

11

20

17

15

3

Kisbucsa

172

51

43

25

30

23

51

7

Kiscsehi

82

23

26

7

21

5

23

2

Kisgörbő

91

26

25

12

8

20

26

2

Kiskutas

74

17

15

15

18

9

17

3

Kispáli

87

21

28

15

15

8

21

3

Kisrécse

66

20

19

10

10

7

20

3

Kissziget

80

24

27

12

10

7

24

1

Kistolmács

67

14

28

13

5

7

14

Kisvásárhely

30

16

6

2

2

4

16

64


Kozmadombja

21

2

12

2

3

2

2

Kustánszeg

202

57

53

28

25

39

57

6

Külsősárd

35

7

9

5

9

5

7

3

Lakhegy

180

39

56

36

23

26

39

7

Lasztonya

45

19

15

4

3

4

19

1

Lendvadedes

19

9

4

3

3

0

9

Lendvajakabfa

18

6

10

2

0

6

1

Lickóvadamos

98

23

33

19

16

7

23

3

Ligetfalva

26

12

5

2

5

3

12

Lispeszentadorján

150

53

53

19

12

13

53

2

Liszó

150

39

23

30

28

30

39

3

Lovászi

553

164

169

111

76

33

164

17

4

5

5

2

1

4

Magyarszentmiklós

103

22

26

18

23

14

22

2

Magyarszerdahely

171

45

40

34

25

27

45

2

Maróc

51

13

21

6

4

7

13

4

Márokföld

22

5

8

4

1

4

5

Miháld

297

56

71

55

60

55

56

6

Mihályfa

148

41

30

35

27

15

41

1

Magyarföld

12 –

Mikekarácsonyfa

113

41

31

14

14

13

41

6

Milejszeg

151

41

40

22

29

16

41

1

Misefa

105

17

24

29

28

7

17

1

Molnári

268

51

62

62

51

42

51

13

Murakeresztúr

655

113

164

134

141

103

113

17

Murarátka

120

33

39

19

21

8

33

6

Muraszemenye

278

95

93

35

29

26

95

11

Nagybakónak

175

43

47

34

27

24

43

8

85

12

33

14

13

13

12

5

362

99

92

66

75

30

99

11

Nagygörbő Nagykapornak

65


Nagykutas

153

36

29

29

37

22

36

7

Nagylengyel

157

31

42

33

32

19

31

5

Nagypáli

113

27

26

20

28

12

27

2

Nagyrada

195

43

44

43

35

30

43

12

Nagyrécse

355

60

75

84

94

42

60

7

Nemesapáti

182

46

54

27

25

30

46

6

Nemesbük

243

81

70

36

34

22

81

4

Nemeshetés

142

54

39

20

15

14

54

5

65

23

22

10

6

4

23

2

Nemespátró

130

33

37

25

21

14

33

7

Nemesrádó

140

57

26

22

23

12

57

2

Nemessándorháza

139

46

49

16

18

10

46

4

Nemesszentandrás

102

33

27

17

12

13

33

2

59

9

15

6

10

19

9

4

Nova

331

89

79

68

57

38

89

7

Óhid

220

46

52

52

36

34

46

4

Oltárc

124

34

48

15

14

13

34

9

Orbányosfa

48

11

9

10

6

12

11

5

Ormándlak

48

13

14

9

9

3

13

4

Orosztony

183

70

39

22

19

33

70

1

Ortaháza

48

9

17

4

7

11

9

2

Ozmánbük

80

20

19

9

18

14

20

1

Pacsa

626

132

147

129

124

94

132

16

Padár

62

21

19

8

12

2

21

2

Páka

455

82

133

99

90

51

82

17

Pakod

343

75

90

73

58

47

75

10

72

18

16

11

16

10

18

5

98

34

27

11

15

9

34

5

155

47

43

24

25

16

47

3

Nemesnép

Németfalu

Pálfiszeg Pat Pethőhenye

66


Petrikeresztúr

164

54

36

26

20

28

54

3

Petrivente

144

28

41

21

34

20

28

7

Pókaszepetk

349

76

73

70

80

50

76

8

Pórszombat

122

32

26

13

19

32

32

4

Pölöske

287

62

71

37

58

59

62

8

Pölöskefő

139

32

26

29

30

22

32

6

Pördefölde

27

8

9

4

3

3

8

1

124

40

38

13

10

23

40

4

Pusztaapáti

20

6

7

5

2

0

6

1

Pusztaederics

94

41

22

13

11

7

41

5

Pusztamagyaród

236

62

57

44

26

47

62

3

Pusztaszentlászló

248

62

70

31

49

36

62

3

14

1

6

4

2

1

1

1

Rédics

341

65

79

82

78

36

65

12

Resznek

126

32

32

23

23

16

32

5

Rezi

384

85

103

67

77

52

85

7

Rigyác

134

23

25

25

24

37

23

3

Salomvár

208

51

54

41

38

24

51

4

Sand

177

51

38

28

30

30

51

5

Sárhida

243

44

54

41

50

54

44

5

Sármellék

680

181

161

135

127

76

181

17

Semjénháza

223

39

55

35

54

40

39

8

Sénye

20

10

4

2

4

0

10

Sormás

300

42

72

69

72

45

42

5

Söjtör

615

171

159

108

99

78

171

15

Surd

242

55

57

47

57

26

55

3

Sümegcsehi

201

41

45

24

48

43

41

4

88

23

19

16

17

13

23

1

101

31

22

20

15

13

31

5

Pötréte

Ramocsa

Szalapa Szécsisziget

67


Szentgyörgyvár

136

34

50

26

16

10

34

3

Szentgyörgyvölgy

180

50

47

38

21

24

50

5

53

21

19

2

8

3

21

2

Szentkozmadombja Szentliszló

142

43

42

14

23

20

43

3

Szentmargitfalva

58

24

19

9

3

3

24

2

Szentpéterfölde

73

29

21

14

2

7

29

2

Szentpéterúr

346

104

70

59

48

65

104

10

Szepetnek

561

93

131

107

116

114

93

14

Szijártóháza

21

7

8

2

3

0

7

1

Szilvágy

83

16

25

14

14

14

16

4

Teskánd

293

26

72

67

78

50

26

4

Tilaj

91

36

28

11

8

8

36

4

Tófej

264

71

61

46

47

39

71

1

Tormafölde

174

56

49

25

24

20

56

3

Tornyiszentmiklós

281

79

93

51

31

27

79

5

Tótszentmárton

299

49

70

60

62

58

49

7

Tótszerdahely

438

100

89

74

95

80

100

12

Türje

636

157

167

125

109

78

157

8

Újudvar

319

54

82

71

58

54

54

13

Valkonya

36

18

10

3

3

2

18

Vállus

48

10

14

8

6

10

10

– 1

Várfölde

89

21

37

10

12

9

21

8

Várvölgy

401

107

95

63

81

55

107

10

Vasboldogasszony

212

45

40

42

45

40

45

6

Vaspör

158

42

48

20

31

17

42

6

Vindornyafok

50

13

14

10

6

7

13

1

Vindornyalak

35

14

4

5

4

8

14

1

Vindornyaszőlős

153

39

49

20

28

17

39

4

Vonyarcvashegy

672

161

178

122

141

70

161

16

68


Vöckönd

38

12

9

6

7

3

12

1

Zajk

82

20

19

11

13

19

20

3

Zalaapáti

514

99

139

99

100

77

99

16

Zalabaksa

246

56

65

53

31

41

56

11

Zalabér

287

77

80

56

44

30

77

8

Zalaboldogfa

114

27

21

15

25

26

27

1

Zalacsány

300

45

74

53

78

50

45

8

Zalacséb

171

27

32

34

38

40

27

Zalaháshágy

156

48

32

24

29

23

48

5

44

11

10

5

9

9

11

1

157

42

50

14

26

25

42

2

Zalaigrice Zalaistvánd Zalakomár

1.012

208

275

186

162

181

208

22

Zalaköveskút

16

8

5

1

1

1

8

1

Zalamerenye

90

27

24

27

8

4

27

5

Zalasárszeg

35

11

5

9

4

9

11

Zalaszabar

225

59

63

25

38

40

59

5

Zalaszántó

392

106

116

66

76

28

106

15

Zalaszentbalázs

332

77

84

70

49

52

77

15

Zalaszentgyörgy

129

26

32

19

23

29

26

4

Zalaszentiván

361

65

83

82

91

40

65

5

Zalaszentjakab

115

24

35

21

13

22

24

7

Zalaszentlászló

334

99

103

53

50

29

99

9

Zalaszentlőrinc

106

28

33

13

13

19

28

1

Zalaszentmárton

37

16

13

5

2

1

16

Zalaszentmihály

376

92

95

73

72

44

92

10

28

11

8

4

4

1

11

1

297

73

89

51

45

39

73

9

59

23

19

6

7

4

23

2

348

87

99

74

43

45

87

8

Zalaszombatfa Zalatárnok Zalaújlak Zalavár

69


ZalavĂŠg

172

46

53

34

14

25

46

3

Zebecke

34

7

12

6

3

6

7

1

30.141

22.206

19.256

11.113

SKUPAJ

108.335

25.626

Vir: http://www.nepszamlalas2001.hu/

70

25.626

2.861


3.2 PODNEBJE IN ZAHTEVE EVROPSKE UNIJE Reševanje vprašanja podnebnih sprememb zahteva učinkovite ukrepe, zato mora Evropska unija (EU) nadaljevati z dobrim zgledom ter si predvsem prizadevati za najobsežnejši možni mednarodni ukrep. Ukrepi glede obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti bodo poleg boja proti podnebnim spremembam prispevali k varnosti oskrbe z energijo in pomagali omejiti naraščajočo odvisnost EU od uvožene energije. Evropska energetska politika ima danes naslednja tri temeljna izhodišča: • • •

boj proti podnebnim spremembam, saj emisije CO2, ki nastajajo zaradi proizvodnje ali porabe energije, zasedajo 80 odstotkov emisij toplogrednih plinov v EU; omejevanje zunanje občutljivosti EU na uvoz nafte in zemeljskega plina ter izpostavljenosti višanju cen ogljikovodikov; vzpostavitev bolj konkurenčnega energetskega trga, ki bi posledično spodbudil rast gospodarstva, razvoj tehnologije in odpiranje novih delovnih mest, potrošnikom pa zagotovil varno in cenovno dostopno energijo.2

V okviru podnebno-energetskega paketa si je Evropska unija zadala cilj vsaj 20-odstotno znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) do leta 2020, kar je hkrati tudi del Strategije EU 2020. Za zavezance, ki so vključeni v sistem trgovanja z izpusti kot sta to tudi Slovenija in Madžarska, je cilj določen za EU kot celoto, in sicer 21-odstotno znižanje do leta 2020 glede na leto 2005. Slika 3: Emisije toplogrednih plinov3 glede na izhodiščno leto Kjotskega protokola, povprečje 2008-2009, in cilji4

Vir: UNFCCC, 2011

2

www.evropa.gov.si/ Ne vključuje emisij zaradi rabe tal in ponorov ter emisij pri letalstvu in pomorstvu. 4 Razlika med emisijami TGP v obdobju 2008-2009 in cilji je le približek ocene izpolnjevanja zavez Kjotskega protokola, saj ne upošteva ponorov in prožnih mehanizmov ter upošteva dejanske emisije v EU ETS sektorjih. 3

71


Slika 4: Emisije toplogrednih plinov po viru, Slovenija, 2008

Vir: www.eea.europa.eu/

Slika 5: Emisije toplogrednih plinov po viru, Madžarska, 2008

Vir: www.eea.europa.eu/

Iz zgornjih slik so razvidne razlike pri deležih emisij toplogrednih plinov glede na vir med Slovenijo in Madžarsko. Takoj se opazi, da so si državi precej podobni. Omeniti velja mogoče le večji delež emisij pri Madžarski iz kmetijstva, pri Sloveniji pa večji delež iz prometa, ki je leta 2008 znašal skoraj 30 % vseh emisij.

72


3.3 JAVNE STAVBE V ČEZMEJNI REGIJI Iz izkušenj ter na podlagi zbranih anket smo ugotovili, da so šole in vrtci največji porabniki energentov med javnimi stavbami v ČEZMEJNI REGIJI. V spodnji tabeli je razvidno, da je na tem območju skupaj 477 vrtcev ter 487 šol. Tabela 15: Seznam vrtcev in šol v ČEZMEJNI REGIJI

REGION

VRTCI

POMURJE PODRAVJE VAS ZALA TOTAL

ŠOLE

72 133 130 142 477

TOTAL

127 267 272 298

55 134 142 156 487

964

Slika 6: Pregled vrtcev ter šol v ČEZMEJNI REGIJI 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Pomurje

Podravje

Region Number of kindergartens,

73

Vas

Zala

Region Number of schools,


4. OCENA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV 4.1 TRENUTNO STANJE – Obnovljivi viri energije Narejen je bil pregled stanja v čezmejni regiji, ki med drugim kaže situacijo ene regije napram situaciji v ostalih regijah na čezmejnem področju. Analize kažejo, da se je na območju čezmejne regije z hipnim povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase. Zanimivo je, da s terena poročajo predvsem dimnikarske službe, da so posamezne vasi, predvsem tiste, kjer je velik delež lastnikov gozdov, že v veliki večini prešle na lesno biomaso. Velik problem, tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem, še vedno predstavljajo peči z nizkim izkoristkom, zastareli stroji in naprave ter energetsko potratne stavbe. K veliki porabi energije prispevajo tudi potrošniki, ki še vedno v svoje vsakdanje življenje niso vpeljali energetsko varčnega obnašanja. Velik premik je potrebno narediti tudi v javnih zgradbah (šole, vrtci, krajevni uradi, občina,…), kjer energetsko varčno obnašanje še ni doseglo zadovoljivega nivoja, prav tako je nujno potrebno uvesti energetsko računovodstvo. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili posamezne obnovljive vire energije, to so biomasa, bioplin, biogoriva, energija sonca, geotermalna energija, veter, voda in njihovo izrabo v čezmejnem območju ter pregledali ukrepe za učinkovito rabo energije, tj. predvsem varčevanje z električno energijo.

Slika 7: Deleži oskrbe z energijo iz OVE leta 2010 na Madžarskem

Vir: KSH

Med obnovljivimi viri energije na Madžarskem prevladuje energije iz lesne biomase (79,3 %), sledijo, obnovljivi odpadki iz industrije (7,4 %), geotermija (5,1 %), obnovljivi komunalni odpadki (2,8 %), električna energija iz veternic (2,4 %), bioplin (1,9 %), električna energija iz hidroelektrarn (0,8 %) ter sončna energija (0,3 %).

74


Slika 8: OVE po virih energije v letu 2011 v Sloveniji po nivoju primarne oskrbe z energijo

Vir: Energetska bilanca RS 2011

Bruto domača poraba obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2011 znašala 22.188 TJ, neobnovljivih industrijskih odpadkov (NOI) pa 1.014 TJ. V primerjavi s predhodnim letom bo količina energije iz OVE večja za slabe +4 %, iz NOI pa za +4 %. Prevladuje delež biomase (les in lesni odpadki, papirni mulj) z 76 % deležem. Sledijo biogoriva (biodizel in bioetanol) z 10% deležem, drugi bioplin (7 %), NIO (4 %), deponijski plin iz čistilnih naprav, plin (2 %) in fotovoltaike (SE) z manj kot 1 %. V strukturi porabe končne energije znaša OVE (brez hidro energije) 8,6 %, delež NIO 0,5 %, delež OVE (brez hidro energije) in NIO skupaj pa 9,1 %.

4.2. BIOMASA Lesna biomasa Pojem biomasa opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline, ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. V skupino lesne biomase uvrščamo: • • • • •

manj kvaliteten les iz gozdov, les iz površin v zaraščanju, les s kmetijskih in urbanih površin, lesne ostanke primarne in sekundarne predelave lesa, odslužen (neonesnažen) les.

75


Vloga gozda je razen ekološke in varovalne tudi socialna. Nenazadnje ima gozd tudi proizvodno vlogo. Ekološka, varovalna in socialna funkcija gozdov so pomembne za naše okolje in počutje. Les iz gozdov pa pomeni vir surovine lesni industriji, gradbeništvu in energetiki. Gozd štejemo za obnovljiv naravni sistem, ki v svoj direktni proizvod – les veže sončno energijo. Les je pomemben kot energetska vrednost. Pred približno dvema stoletjema je bil les edini energetski vir v naših domovih. Sedaj, ko se zavedamo učinka tople grede in pomena zdravega okolja, se nam gozd, naše domače bogastvo, ponuja pred vrati. Pri uporabi fosilnih goriv (naftni derivati, zemeljski plin) se sprošča CO2, ki je bil v ta goriva vezan v davni preteklosti. Povečevanje koncentracije ogljikovega dioksida (CO2) v našem ozračju povzroča učinek tople grede. Posledica tega je dvig povprečnih temperatur. Vse to povzroča globalne klimatske spremembe. V procesu izgorevanja lesa ogljikovodiki razpadejo na CO2 in vodo, sprosti pa se toplotna energija. Tudi les ni okolju popolnoma neškodljivo kurivo, vendar lahko emisije z ustrezno tehnologijo zmanjšamo. Plini, ki se sproščajo pri izgorevanju lesne biomase, so del naravnega kroženja elementov v naravi (ogljik, dušik, itd.) in dodatno ne obremenjujejo okolja, kot je to pri rabi fosilnih goriv. Viri lesne biomase uporabne v energetske namene, so:

• • • • •

1. GOZD redni posek (sortimenti slabše kvalitete), sečni ostanki (vejevina in vrhači, vendar ne tanjši od 5 cm premera), redčenja (drobni sortimenti), premene, sanitarne sečnje.

• • • • •

2. KMETIJSKE IN URBANE POVRŠINE krčitve grmišč, obnove sadovnjakov in vinogradov, vzdrževanje parkov in zelenic, čiščenje pašnikov, gradnja objektov.

• • •

3. LESNI OSTANKI primarna predelava lesa (krajniki, žamanje, očelki, žaganje), sekundarna predelava lesa (lesni prah, skoblanci), lubje.

4. ODPADNI IN ODSLUŽEN LES • lesna embalaža, • gradbeni les, • pohištvo, 76


• odpadki na komunalnih odlagališčih. Največ možnosti za uporabo lesne biomase imajo lastniki gozdov, ki lahko iz svojih gozdov pridobijo dovolj primerne lesne biomase. Z vidika stroškov kuriva so njihovi izdatki vezani le na stroške poseka, spravila, transporta in priprave energenta (polen, sekancev), kar v povprečju pomeni približno polovico stroškov že pripravljenega kuriva. Lastništvo gozda seveda ni pogoj za uporabo lesne biomase. Vsi, ki lastnih virov lesne biomase nimajo dovolj ali nimajo strojev za pripravo ustrezne oblike lesnega kuriva, imajo naslednje možnosti: • nakup že pripravljene biomase (polen, sekancev, peletov) z dostavo na dom, •

lastna priprava materiala v gozdu z uporabo tujega sekalnika ali cepilnega stroja,

naročilo vseh potrebnih del za pripravo biomase iz svojega gozda pri različnih izvajalcih gozdnih storitev.

Poleg lastnikov gozdov in vseh gospodinjstev so pomembni potencialni ponudniki in porabniki lesne biomase tudi žagarski in lesnopredelovalni obrati, ki lahko zadostijo svojim energetskim potrebam, hkrati pa so lahko z viški kuriva pomemben ponudnik biomase na lokalnem trgu. Obnovljivost lesne biomase kot energetskega vira, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurenčnost dviguje pomen lesa kot vira energije. Za učinkovito rabo lesa v energetske namene je potrebno tudi znanje o zgradbi in lastnostih lesa. Osnovna lastnost goriv je kurilnost. Kurilnost lesa je količina toplote, ki nastane pri popolnem izgorevanju enote goriva, pri čemer se produkti izgorevanja ne ohladijo pod temperaturo rosišča vodne pare. Tabela 16: Kurilne vrednosti posameznih energentov Energent

Kurilnost (kWh/enoto)

Kurilno olje – ekstra lahko ELKO

10kWh/l 3

Zemeljki plin

9,5 kWh/Sm

UNP (butan/ propan)

12,8 kWh/kg 3

Rjavi premog (650kg/m )

3,9 kWh/kg

Lesni peleti

4,9 kWh/kg

Polena povprečje (20%w)

4 kWh/kg

Lesni sekanci povprečje (20%w)

800 kW/nm

3

Smreka

2178 kWh/ m

3

Jelka

2628 kWh/ m

3

Bukev

3078 kWh/ m

3

Črna jelša

2178 kWh/ m

3

77


Tabela 17: Razmerja med posameznimi prostorninskimi enotami lesne biomase Enote

3

Enota Goli

Polena (1m) (zložena)

Goli 1m 3

1m

Polena (30 cm) (zložena)

Polena (30 cm) (nasuta) 3

1 prm

1,4

1,2

2

3

0,85

1,4

2,1

1,67

2,55

1 prm

0,71

Polena (30 cm) (zložena)

1 prm

0,83

1,2

Polena (30 cm) (nasuta)

1 nm

3

0,5

0,7

0,6

0,33

0,46

0,40

1 nasuti m

3

1 prm

Polena (1m) (zložena)

Lesni sekanci (< 5 cm)

Lesni sekanci (<5 cm) 1 nasuti m

1,5

3

1 nm

0,66

Vir: ENSVET in http://www.zgs.gov.si/

Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejavniki: - vsebnost vode ali vlažnost lesa (vsebnost vode v lesu predstavlja razmerje med maso vode in skupno maso lesa in vode; vlažnost lesa pa je razmerje med maso vode in maso popolno suhega lesa). - kemična zgradba lesa - gostota lesa - drevesna vrsta in deli drevesa - zdravstveno stanje lesa Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kWh energije. Torej: več kot je vode v lesu več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje! Glede na vsebnost vode v lesu ločimo: 1. svež les – les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %, 2. gozdno suh les – les približno pol leta po poseku v primeru zimske sečnje oz. približno 4 mesece po poseku v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %, 3. zračno suh les – les, ki se je sušil vsaj šest mesecev, v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %, 4. tehnično suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 15 % Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les porabimo 1/4 energije uskladiščene v lesu za izhlapevanje vode. Voda v lesu je prosta (ni vezana na lesno snov) in vezana (v celičnih stenah). Les začne oddajati vodo takoj po poseku. Najprej izhlapeva prosta voda, s tem postaja les lažji.

78


Ko izhlapi vsa prosta voda (v povprečju ima les takrat 30 % vlažnost) začne izhlapevati vezana voda. Pri tem postane les higroskopski in začne spreminjati volumen in dimenzijo. Les sestavljajo naslednji elementi: ogljik (50 %), kisik (43 %), vodik (6 %) in dušik (1 %). Kemična sestava lesa pa je naslednja celuloza (40 - 50 %), hemiceluloze (24 - 33 %), lignin (20 - 35 %) in spremljajoče snovi (škrob, sladkor, smola, čreslovina, barvila, strupi, 3 - 4 %). Kurilna vrednost posameznih sestavin ni enaka (na primer lignin ima višjo kurilno vrednost kot celuloza, zato je kurilna vrednost iglavcev, ki imajo več lignina, pri enaki masni enoti, višja kot pri listavcih). Gostota lesa je odvisna od drevesne vrste (listavci imajo večjo gostoto kot iglavci), časa sečnje (gostota narašča z vsebnostjo vode), dela drevesa (koreničnik, vejevina in jedrovina imajo višjo gostoto) in starosti lesa. Gostota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces zgorevanja (les z večjo gostoto zgoreva počasneje).

Slika 9: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase (osnova je energijska vrednost R. Bora)

Vir:http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les

79


Slika 10: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine (osnova je energijska vrednost Robinije)

Vir:http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les

Primerjava grafikonov kaže, da dobimo kar 39 % manj energije, če kupimo 1 m³ topolovega lesa, kot če kupimo 1 m³ bukovega lesa. Na osnovi prostornine (m³) se nam poleg bukve izplača kupovati še les hrasta, robinije in gabra. Razlike v energijski vrednosti so manjše, če kupujemo lesno biomaso po teži (tona ali kilogram). V tem primeru bi pri nakupu 1 tone topolovega lesa kupili le 1 % manj energije, kot če bi kupil 1 tono bukovega lesa. Pri kupovanju glede na težo pa moramo upoštevati vsebnost vode. Zdravstveno stanje lesa bistveno vpliva na kurilno vrednost (trohneč les ima manjšo gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost). Pri uporabi lesa za kurjavo naj bi upoštevali, da za ogrevanje izberemo les listavcev, ki ima večjo gostoto in zato višjo kurilno vrednost na m³ (les izgoreva počasneje, več je žerjavice). Za kuho in peko pa izberemo les iglavcev, ki ima večjo kurilno vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje). Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vsebnost vode v lesu najnižja (v poznem jesenskem ali zimskem času). Z razžagovanjem in cepljenjem pospešimo sušenje lesa. Pripravljen les naj se suši v pokritih in zračnih skladovnicah vsaj šest mesecev. Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že več kot 100 let. Ob upoštevanju v letu 2008 izdelanih gozdnogospodarskih enot, se je površina slovenskih gozdov povečala za 1,893 ha in znaša 1.185.145 ha. Upoštevajoč aktualno površino gozdov znaša gozdnatost Slovenije trenutno 58,5 %.

80


Slika 11: Gozdnatost Slovenije

Vir: Zavod za gozdove Slovenije

Slika 12: Gozdnatost Madžarske

Vir: MGSZH Erdészeti Igazgatóság

81


SLOVENIJA Približno 57% Slovenije je poraslo z gozdovi. Na nekaj manj kot 1.150.000 ha gozdov je shranjeno približno 277.000.000 m3 lesne mase ali povprečno 240 m3 lesa na vsak ha gozda. Poleg tega vsako leto priraste še dodatnih 7.000.000 m3 ali približno 6,2 m3 lesa na ha gozda. MADŽARSKA Ena petina ozemlja Madžarske je pokritega z gozdom. Madžarska ima okoli 330.000.000 m³ živega lesa ter letno priraste okoli 12.000.000 m³ dodatnega lesa, od katerega je določen maksimalen poseg 9.000.000 m³. Kot kaže slika zadnjih let, se letno na Madžarskem poseka približno 7.000.000 m³ lesa. Od teh 7 milijonov m³ lesne biomase kot odpad v gozdu ostane 1,5 milijonov m³, tako da nam ostane 5,5 milijonov m³ lesa za nadalnjo proizvodnjo. Od teh 5,5 milijonov m³ je prb. 3,5 milijonov m³ drugorazrednega lesa (za kurjavo, papir, ….) ter 2 milijona m³ prvorazrednega lesa, ki gre za industrijsko predelavo.

DOLB sistem Z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso (DOLB) lahko ogrevamo prostore in sanitarno vodo večjega števila objektov iz centralne kotlovnice, kjer se kot gorivo uporablja lesna biomasa. Moderen sistem DOLB nudi svojim uporabnikom zelo visoko udobje, veliko čistost in varno uporabo po konkurenčni in stabilni ceni. Poleg tega je lesna biomasa obnovljiv in okolju prijazen vir energije, ki ga v Sloveniji ne primanjkuje. Pri daljinskem ogrevanju je pomembna dovolj velika gostota odjema (najmanjša vrednost je 1.200 kWh/m toplovoda), kajti pri nizki gostoti odjema toplovod hitro postane ekonomsko nezanimiva investicija, saj se pri nizkem odjemu hitro draži. Za postavitev sistema daljinskega ogrevanja je torej potrebna visoka intenzivnos poselitve, še boljše pa, če je možnost tudi industrijskega odjema, ki zahteva pretežno enako količino toplote skozi celo leto. Pri postavitvi daljinskih sistemov za oskrbo z energijo je potrebno upoštevati tudi socialni in demografski vidik, zaradi česar je sisteme potrebno izdelovati z zunanjimi viri financiranja. Vsekakor pa je zelo pomembna tudi natančna izdelava plana priskrbe goriva (lesa). SPTE sistem5 Sočasna proizvodnja toplote in električne energije postaja zaradi doseganja bistveno višjih izkoristkov kot pri ločeni proizvodnji vse bolj pomemben način energetske proizvodnje. Najbolj razširjena je uporaba naprav SPTE na fosilne vire energije, kot je zemeljski plin. Zemeljski plin uporabljamo neposredno v motorju z notranjim izgorevanjem (ali plinski turbini), ki poganja električni generator, odpadna toplota (npr. od izpušnih plinov) pa se uporabi za proizvodnjo koristne toplote, na primer za ogrevanje. Električno energijo lahko tehnološko na več načinov proizvajamo tudi z uporabo lesne biomase. Večje enote so že dolgo v uporabi, medtem ko mikro enote SPTE na lesno biomaso v komercialno uporabo šele 5

Koristni nasveti za izgradnjo manjših elektrarn, BORZEN d.o.o. in SODO d.o.o.

82


prihajajo. Pomembno je vedeti, da (polne) podpore lahko prejemajo le proizvodne naprave s soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kjer celotni izkoristek znaša nad 75 % oziroma 80 % glede na uporabljeno tehnologijo.

4.2.1 IZKORIŠČANJE LESNE BIMASE V ČEZMEJNI REGIJI Gozdnatost v čezmejnem območju je relativno visoka. Tako je Pomurju pokrito z 41.021 ha gozda, Podravje z 84.694 ha, županija Vas 93.694 ha ter županija Zala 115.257 ha gozda. Za Pomurje to pomeni 27,4 % gozdnega deleža, za Podravju 35,4 %, za županijo Vas 28,1 % ter za županijo Zala 30,5 %. Tabela 18: Gozdnatost čezmejnega območja GOZDNATOST Površine regij (ha) Površina gozda (ha) Delež gozda (%)

Pomurje

Podravje

Vas

Zala

SKUPAJ

133.752

216.928

333.615

378.411

1.062.706

41.021

84.694

93.694

115.257

334.666

27,4

35,4

28,1

30,5

30,4

Spodnja tabela prikazuje povprečno količino porabe lesa na čezmejnem področju za namen ogrevanja in tehnološko toploto. Razliko v celotni porabi lesa in lesnih ostankov v regijah se uvozi iz drugih regij Slovenije ali Madžarske oziroma iz drugih sosednjih držav. Tabela 19: Povprečna količina porabe lesa v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto v enem letu Pomurje

Podravje

Vas

Zala

SKUPAJ

m3

150.000

301.934

220.550

247.546

920.030

MWh

262.500

528.384

385.962

433.205

1.610.051

PORABA LESA

4.2.2 POTENCIAL LESNE BIOMASE V ČEZMEJNI REGIJI V vseh štirih regijah čezmejnega območja je delež izkoriščenja biomase zelo visok. Zaradi precejšnejga dviga cen kurilnega olja ter plina, se je dejansko v zadnjih treh letih poraba lesne biomase v čezmejnem območju drastično zvišala, predvsem v gospodinjstvih, ocenjujemo, da izkoriščamo dejansko velik del omenjenega potenciala. Zaskrbljujoče pa je, da se večji del te lesne biomase skuri v neekonomičnih kotlih z majhnim izkoristkom.

83


Daljinskih sistemov na lesno biomaso (DOLB) je v čezmejnem območju razen redkih izjem, še vedno premalo, se pa njihovo število narašča. Na srečo pa je v preteklosti bilo nekaj tako imenovanih pilotskih projektov DOLB-ov in mikro DOLB-ov, ki so pokazale smernice ostalim. Z zamenjavo zastarelih kotlov z novimi bi prihranili samo v Pomurju vsaj 73.000 MWh primarne energije. Ker se ta energent porabi v glavnem v gospodinjstvih bi bil prihranek okoli 7,3 % vse energije, ki jo porabimo za ogrevanje v gospodinjstvih in javnem sektorju. V ukrepe rabe biomase za proizvodnjo električne energije je vključena izgradnja:    

obratov za soproizvodnjo toplote in električne energije iz lesne biomase v industrijskih obratih in pri daljinskem ogrevanju, naprav za proizvodnjo električne energije iz odlagališčnega plina, naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz bioplina, ki nastaja v bioloških čistilnih napravah odpadne komunalne in industrijske vode, naprav za soproizvodnjo toplote in električne energije iz bioplina, ki nastaja iz biološko razgradljivih odpadkov pri pridelavi rastlin in živinoreji.

Potencial lesne biomase iz gozdov pa ni enak vsej posekani lesni masi ampak le tistemu delu, ki ga na trgu lesa ni mogoče boljše prodati. Ob 100 % izkoriščanju dovoljene sečnje se vrednosti lahko v prihodnje trajno povečajo za najmanj 18 %. Vzrok za odstopanje dejanske sečnje od dovoljene v ZG izhaja iz lastniško in prostorsko razdrobljene zasebne gozdne posesti. V spodnji tabeli so zajeti po naši oceni potenciali izkoriščanja lesa kot obnovljivega vira po regijah čezmejnega območja: Tabela 20: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje toplote iz lesne biomase v enem letu PORABA LESA GWh/leto

Pomurje

Podravje

Vas

Zala

SKUPAJ

Trenutno stanje

262,5

528,4

386

433,2

1.610,1

Ciljno stanje

350

700

510

560

2.120

84


4.3 SONČNA ENERGIJA Sončna energija je osnova za praktično vse procese, ki se odvijajo v naravi, vključno s človeškim življenjem. To je čista in brezplačna oblika energije, dostopna domala povsod. Sončna energija bo na voljo v neomejeni količini že nekaj prihodnjih milijard let. Največja možna izraba solarne toplotne energije je nujen korak k zagotovitvi trajne oskrbe z energijo in za ohranitev našega planeta ter zdravja prihodnjih generacij. Tabela 21: Sončno obsevanje (kWh/ m2·dan), H območje Jan

Feb

Mar

Apr

Maj

Jun

Jul

Avg

Sep

Okt

Nov

Dec

Leto

1.11

2.04

3.21

4.44

5.49

5.90

5.99

5.26

3.73

2.19

1.24

0.92

3.46

Sončna energija je eden redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli. V področjih severnih zemljepisnih širin med 40-50°, to je v področju, kjer ležita tudi Slovenija in Madžarska, je letno sončno obsevanje med 1000 in 1500 kWh/m2. Za inženirsko prakso se poslužujemo dolgoletnih meteoroloških podatkov, saj je napoved obsevanja preko dneva in mesecev bistvena pri zahtevnejših analizah. Za večje kraje v Sloveniji in na Madžarskem imamo na voljo različne baze meteoroloških parametrov trajanja sončnega obsevanja in vsote sončnega sevanja ter difuzno sončno sevanje. Od 8760 letnih ur je na razpolago približno 1400 do 1900 sončnih ur. Primer porazdelitve sončne energije v teku leta se lahko vidi na spodnji sliki. Sončno sevanje je tok energije, ki ga sonce enakomerno oddaja na vse strani. Do zunanje atmosfere prispe moč sevanja 1353 W/m2 (t.i. solarna konstanta). Slika 13: Energijska bilanca sončnega sevanja

Vir: http://ro.zrsss.si/projekti/energetika

85


Ob prehodu skozi zemeljsko atmosfero sevanje zaradi odboja, raztrosa in absorbcije na prašnih delcih in molekulah plinov oslabi. Sončno sevanje pri tem razpade na dve komponenti :  direktno sevanje - del sevanja, ki neovirano prodre skozi atmosfero  difuzno sevanje - del sevanja, ki se zaradi prašnih delcev in molekul odbije oz. absorbira in neusmerjeno prispe na zemeljsko površino. Vsota direktnega in difuznega sevanja se imenuje globalno in je v letnem povprečju v Sloveniji in Madžarskem cca. 1200 kWh/m2, kar ustreza vsebnosti energije približno 120 litrov kurilnega olja. Glede na tip kolektorja se lahko do okoli 75% globalnega sevanja pretvori v toploto. Tabela 22: Primer mesečnega števila sončnih ur po regijah Mesec

Povrečno število sončnih ur ( h/mesec ) v letu 2010 POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

Januar

88

50,03

57

57

65

Februar

93

110,23

82,9

82,9

95

Marec

138

128,3

135,7

135,7

134

April

146

201,5

186,7

186,7

178

Maj

219

232,7

252,8

252,8

235

Junij

233

223,5

267,1

267,1

241

Julij

264

282,13

296,6

296,6

281

Auvgust

244

259,03

278

278

260

September

178

158,6

202

202

179

Oktober

91

141

138,9

138,9

124

November

63

88,7

62,8

62,8

71

December

56

54,3

40,2

40,2

50

86


Slika 14: Povprečno število sončnih ur v ČEZMEJNI REGIJI Povprečno število sončni ur na čezmejnem območju 300 250 200 150 100 50 0 januar

marec

maj

julij

september

november

4.3.1 IZKORIŠČANJE SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Velik potencial varčevanja ob hkratnem kratkoročnem ekonomskem efektu ponuja danes ogrevanje sanitarne vode. Tako predstavljajo sončni kolektorji v povezavi s centralnim ogrevalnikom sanitarne vode prav v poletnih mesecih najzanimivejšo alternativo za ogrevalni kotel: potreba po energiji za ogrevanje sanitarne vode je v veliki meri konstantna in neodvisna od letnega časa. Predvsem v poletnih mesecih se časovno ujemata potreba po energiji in ponudba sončne energije. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. V preostalih mesecih ogrevanje sanitarne vode dopolnjuje drug neodvisen vir toplote - praviloma nizko temperaturni oljni/plinski ogrevalni kotel ali še bolje - kondenzacijski kotel. V spodnji tabeli navajamo oceno izkoriščanja sončne energije za namen ogrevanja ter pridobivanja tople sanitarne vode.

87


Tabela 23: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen ogrevanja prostorov ter pripravo tople sanitarne vode po regijah na čezmejnem območju INŠTALIRANI SONČNI KOLEKTORJI Št. gospodinjstev Površine kolektorjev (m³) Energije (MWh)

POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

39.330

132.689

95.967

108.335

376.321

1.004

4.518

2.900

3.200

11.622

451,8

2.033,1

1.305

1.440

5.229,9

FOTOVOLTAIKA Slika 15: Primer postavitve fotovoltaike v naselju Martjanci v Pomurju

Vir: Arhiv LEA Pomurje

Sončne celice se povezujejo v sončne module. Uporabljamo jo predvsem v oskrbi odročnih naselij in stavb, oddaljenih naprav in že tudi v cestni informatiki. Prednosti izkoriščenja sončne energije so v okolju prijazni energiji, brez emisij, ne onesnažuje okolja, s tem se zmanjšuje učinek tople grede, proizvodnja in poraba sta na istem mestu. Slabosti so zaradi

88


različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij, cena energije iz takih sistemov je še vedno draga zaradi velike investicije. Priča smo nenehnemu dvigovanju cen energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb in pripravo tople sanitarne vode. Do nedavnega so bile vračilne dobe za uporabo solarnih sistemov od 10 in več let, kar je bila posledica precej nizke cene kurilnega olja in drugih energentov. Večina se jih predvsem iz ekonomskega razloga zato tudi ni odločila za izrabo sončnega sevanja. Glede na trend rasti cen goriva v zadnjem letu pa že lahko govorimo o 7-letni vračilni dobi pri uporabi solarnega sistema za pripravo sanitarne tople vode. Vgradnja solarnega sistema je torej ekonomična že na krajši čas in glede na svojo življenjsko dobo 25 let pomeni bistvene letne prihranke. Z zmanjševanjem porabe energentov se občutno zmanjšajo vplivi na okolje, s tem doprinesemo k varovanju virov energije in k zaščiti zemeljske atmosfere. Sončna energija je eden redkih energetskih virov, ki je relativno enakomerno porazdeljen po zemeljski obli. V področjih severnih zemljepisnih širin med 40-50°, to je v področju, kjer leži tudi Slovenija in Madžarska, je letno sončno obsevanje med 1000 in 1500 kWh/m2. Za inženirsko prakso se poslužujemo dolgoletnih meteoroloških podatkov, saj je napoved obsevanja preko dneva in mesecev bistvena pri zahtevnejših analizah. Za večje kraje v Sloveniji imamo na voljo različne baze meteoroloških parametrov trajanja sončnega obsevanja in vsote sončnega sevanja ter difuzno sončno sevanje. Velik potencial varčevanja ob hkratnem kratkoročnem ekonomskem efektu ponuja danes ogrevanje sanitarne vode. Tako predstavljajo sončni kolektorji v povezavi s centralnim ogrevalnikom sanitarne vode prav v poletnih mesecih najzanimivejšo alternativo za ogrevalni kotel: potreba po energiji za ogrevanje sanitarne vode je v veliki meri konstantna in neodvisna od letnega časa. Predvsem v poletnih mesecih se časovno ujemata potreba po energiji in ponudba sončne energije. Pravilno dimenzionirane naprave s sončnimi kolektorji z med seboj usklajenimi sistemskimi komponentami lahko prihranijo 50-60% letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode v eno- in dvodružinskih hišah. V preostalih mesecih ogrevanje sanitarne vode dopolnjuje drug neodvisen vir toplote - praviloma nizko temperaturni oljni/plinski ogrevalni kotel ali še bolje - kondenzacijski kotel. Od 8760 letnih ur je na razpolago približno 1400 do 1900 sončnih ur. Sončno sevanje je tok energije, ki ga sonce enakomerno oddaja na vse strani. Do zunanje atmosfere prispe moč sevanja 1,36 kW/m2 (t.i. solarna konstanta). Ob prehodu skozi zemeljsko atmosfero sevanje zaradi odboja, raztrosa in absorbcije na prašnih delcih in molekulah plinov oslabi. Sončno sevanje pri tem razpade na dve komponenti :  

direktno sevanje - del sevanja, ki neovirano prodre skozi atmosfero difuzno sevanje - del sevanja, ki se zaradi prašnih delcev in molekul odbije oz. absorbira in neusmerjeno prispe na zemeljsko površino.

89


Vsota direktnega in difuznega sevanja se imenuje globalno in je v letnem povprečju v Sloveniji in na Madžarskem cca. 1200 kWh/m2, kar ustreza vsebnosti energije približno 120 litrov kurilnega olja. Glede na tip kolektorja se lahko do okoli 75% globalnega sevanja pretvori v toploto. Cena električne energije, proizvedene s PV-moduli, je občutno višja od cene elektrike na tržišču, investicija v PV-elektrarno pa se povrne v približno desetih letih zaradi državnih spodbud za odkup električne energije. Cena zagotovljenega odkupa v Sloveniji iz sončne mikroelektrarne (manjše od 50 kW), postavljene na stavbo in priključene v letu 2011, znaša 0,33237 €/kWh in je zajamčena za 15 let. Potrebna moč sončne elektrarne, ki bi zadostila porabi povprečnega slovenskega gospodinjstva, je 3,3 kW oziroma 21 m2 pri modulih s 15% učinkovitostjo. Pri informativni ceni okoli 3000 €/kW znaša strošek investicije v takšno sončno elektrarno 10.000 €. Investitorji se namesto zagotovljene odkupne cene lahko odločijo tudi za prodajo posameznim distributerjem po tržnih cenah in uveljavljajo obratovalno podporo, v tem primeru se lahko investicija povrne še hitreje. Seveda so tudi čeri, ki se jim mora investitor izogniti. Če je fizična oseba, se del dohodka šteje v dohodnino in obdavči. Zato ima večina investitorjev status pravne osebe (samostojni podjetnik ali podjetje). V spodnji tabeli navajamo oceno izkoriščanja sončne energije za namen pridobivanja električne energije. Tabela 24: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen pridobivanja električne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 INŠTALIRANI FOTOVOLTAIČNI SISTEMI Skupna inštalirana moč (MW) Pridobljena električna energija (MWh)

POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

3,802

14,245

0,123

0,141

18,311

4.178,2

15.526,8

146,4

167,9

20.019,3

4.3.2 POTENCIAL SONČNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v ČEZMEJNI REGIJI je zelo velik. Ker pa je sončnih dni pozimi premalo, pa pogoji izkoriščanje izključno sončne energije za ogrevanje stanovanj v regiji niso primerni.

90


Slika 16: Potencial za izkoriščanje sončne energije v Evropi

Vir: http://re.jrc.ec.europa.eu/

V spodnji tabeli so zajeti po naši oceni potenciali izkoriščanja sončne energije za namen pridobivanja tople sanitarne vode po regijah čezmejnega območja: Tabela 25: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v regijah na čezmejnem območju za pridobivanje električne in toplotne energije iz sonca v enem letu INŠTALIRANI SONČNI KOLEKTORJI GWh/leto Trenutno stanje Ciljno stanje

POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

4,63

17,56

1,45

1,61

25,25

9,9

25,1

33,6

38,2

106,8

Možen potencial tega obnovljivega vira na čezmejnem območju je v bistvu zelo velik in težko točno določljiv. Če preprosto vzamemo predpostavko, da se bo v vsakem letu 5 % gospodinjstev (18.816) odločilo za investiranje v ta OVE, to pomeni zmanjšanje fosilnih goriv

91


za okoli 37.632.000 litrov kurilnega olja na leto oziroma prihranek 376.320.000 kWh energije. Nenazadnje to pomeni tudi precejšnje zmanjšanje emisij CO2 za nekaj manj kot 200.000 ton na leto.

4.4 VETRNA ENERGIJA Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5 m/s, da prične obratovati. Pri previsokih hitrostih, običajno nad 25 m/s, se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalne moči se dobijo pri hitrosti okoli 15 m/s. Med 15 in 25 m/s proizvedejo vetrnice največ električne energije. Pri previsokih ali prenizkih hitrostih vetra je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. Vetrna elektrarna pretvarja energijo vetra v električno energijo. Teoretično jo lahko pretvori največ do 60%. V praksi pa se le od 20 do 30% energije vetra dejansko pretvori v električno energijo. Moči vetrnih elektrarn se gibljejo od nekaj kW do nekaj MW. Elektrarne z večjo močjo lahko proizvedejo več električne energije. Z napredovanjem tehnologije se te moči vedno bolj povečujejo. Tehnologija Sestavni deli elektrarne na veter so:  steber,  ohišje (notri je generator električne energije in ostali pomembni deli; menjalnik hitrosti, rotor, sistem za spreminjanje smeri, itd., ki jih varuje ohišje,  lopatice (navadno 2 - 3). Polje vetrnih elektrarn Na grebenih, kjer pihajo ugodni vetrovi se navadno postavi večje število vetrnih elektrarn, ki skupaj tvorijo polje vetrnih elektrarn. Pretvorba vetrne energije v električno Vetrna energija je vektorska kinetična energija. Njena velikost je odvisna od hitrosti vetra in se povečuje približno proporcionalno s hitrostjo vetra na tretjo potenco. Tako je izkoriščanje vetrne energije zanimivo tam, kjer dosegajo vetrovi konstantno visoke hitrosti.

92


SLOVENIJA

Slika 17: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku

Vir: http://www.arso.gov.si/

Preden se odločimo za postavitev elektrarn na veter moramo narediti natančne meritve vetra na izbranih lokacijah. Meritve vetra opravljamo z posebnimi merilnimi napravami, imenovanimi anemometri. Meritve morajo biti opravljene na ustreznih višinah, pri čemer je treba upoštevati, da se z oddaljevanjem od zemeljskega površja hitrost vetra povečuje. Iz meritev dobimo podatke o hitrosti vetra, njegovi smeri itn. Na podlagi teh podatkov lahko ocenimo količino električne energije, ki bi jo proizvajala elektrarna na veter. Prednosti in slabosti : Prednosti izkoriščanja energije vetra:  enostavna tehnologija,  proizvodnja električne energije iz vetrnih elektrarn ne povzroča emisij. Slabosti izkoriščanja energije vetra:  vizualni vpliv na okolico zaradi svoje velikosti,  v neposredni bližini povzročajo določen nivo hrupa. Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra smo gledali podatke iz mesta Murska Sobota, saj veljajo precej podobne raznere, kaj se tiče vetrne energije ter smo prišli do naslednjih rezultatov: -

povprečna hitrost vetra od 1.1.2011 do 31.12.2011 (podatki merjeni vsakih pol ure) se giblje med 1,6 in 1,8 m/s, povprečna hitrost vetra za posamezni mesec prikazuje spodnji graf

93


Slika 18: Dnevna hitrost vetra za Mursko Soboto Povprečna dnevna hitrost vetra za leto 2011 2,5

veter (m3/s)

2

1,5 povp. veter 1

0,5

0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

Vir: http://www.arso.gov.si/

V Sloveniji nasploh se izkorišča le majhne količine vetrne energije na odročnih mestih. Dejansko je Slovenija premajhna, zato bi kakšne večje plantaže vetrnic težko zgradili, v poštev bi prišle edino samostojne vetrne centrale, različnih oblik in velikosti na ustreznih lokacijah z dovolj vetra. MADŽARSKA V začetku leta 2011 je Madžarska iz 176 (329 MW) inštaliranih veternih elektrarn z skupno močjo 329 MW proizvedli 733.000 MWh, kar zadošča za približno 340.000 gospodinjstev. Pri tem je bil najbolj produktiven mesec januar.

94


Slika 19: Povprečne hitrosti ter smeri vetra na Madžarskem

Vir: Országos meterológiai szolgálat

Tabela 26: Povprečne dnevne hitrosti vetra v letu 2011 v m/s

Pomurje (MS) Podravje (MB) Vas in Zala ČEZMEJ. REGIJA

POVPREČJE

Jan Feb Mar Apr Maj

Jun

Jul

Avg Sep

Okt Nov Dec

1,9

1,6

2,2

1,9

2

2,2

1,9

1,6

1,5

1,5

1,4

1,7

1,8

2,3

2,3

1,8

3

2,6

2,2

2,2

1,7

2,4

1,9

2,1

2,2

2,2

2,6

2,8

3,3

3,2

3

2,5

2,4

2,3

2,4

2,5

2,6

2,8

2,7

2,3

2,2

2,4

2,7

2,5

2,3

2,2

1,8

2,1

2,0

2,0

2,2

2,2

Vir: ARSO in Országos meterológiai szolgálat

4.4.1 POTENCIAL VETERNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Po obdelavi podatkov o hitrosti vetra za čezmejno območje smo gledali podatke iz mesta Murska Sobota, Maribor ter županiji Zala in Vas, kjer veljajo precej podobne razmere, kaj se tiče vetrne energije ter smo prišli do naslednjih rezultatov: Za čezmejno območje velja, da po teh meritvah, ki jih vidimo v zgornji tabeli in po današnji tehnologiji nima velikega potenciala za izkoriščanje vetrne energije. Nekoliko višje hitrosti bi sicer lahko izmerili na nekaterih višjih območjih po regijah kot je Goričko v Pomurju in Pohorje v Podravju ter še nekatere višje ležeče točke v županijah Zala in Vas, kjer pa je slabša dostopnost in slabo ali celo neobstoječe elektroenergetsko omrežje. Poleg tega se povprečne hitrosti gibljejo med 2 – 4 m/s, kar poslabša smotrno neekonomsko izrabo vetrne energije. 95


4.5 BIOPLIN Na področju energetske izrabe bioplina v Sloveniji in na Madžarskem se je veliko spremenilo. Ne le, da ni več ovir za uvoz tehnologije, opreme in materiala iz držav članic EU, temveč se vse bolj povečuje vrsta in obseg substratov za proces anaerobne digestacije. Po eni strani je temu tako zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, po drugi strani pa zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. V zadnjem času smo priča tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. Ne le zahteve smernic EU o obveznem deležu bio-goriv v rabi pogonskih goriv (2 % v letu 2005 in 5,75 % v letu 2010) in zmanjšanju odlaganja biološko razgradljivih odpadkov, temveč v zadnjem času tudi hitro rastoče cene nafte ustvarjajo novo nišo energetske rabe bioplina. Ob ustrezni tehnologiji izločanja CO2 in drugih plinov iz bioplina lahko dobimo gorivo, ki je povsem enakovredno zemeljskemu plinu, ima pa to prednost, da ne povzroča dodatnih emisij toplogrednih plinov. Spekter (so)substratov, možnosti pridobivanja in energetske izrabe bioplina se tako hitro širi. Vendar so s tem investitorji v bioplinarne postavljeni tudi pred nove izzive in tveganja ter soočeni z administrativno džunglo najrazličnejših okoljsko-sanitarno-veterinarskoelektrotehničnih predpisov in dovoljenj. Bioplinske naprave, ki bi uporabljale samo gnoj in gnojevko iz živalskih farm, se skoraj ne gradijo več. Kot možni (so)substrati se tako pojavljajo snovi kmetijskega izvora (travinje, silažna koruza, poškodovano sadje), organski odpadki iz živilsko-predelovalne industrije (npr. iz predelave sadja in mleka), določeni odpadki iz klavniške industrije (z nekaj pomembnimi izjemami), nadalje odpadki iz gostinskih obratov, biološko razgradljivi del komunalnih odpadkov itd. Za ravnanje z različnimi vrstami odpadkov veljajo različni režimi, ki jih je v dobro ljudem in okolju potrebno strogo upoštevati, kar zahteva tudi poostren nadzor nad ravnanjem z njimi ter ob njihovi vse bolj raznovrstni rabi tudi okrepitev zmogljivosti nadzora. V nasprotnem primeru nas bo slej ko prej doletela kakšna afera, npr. zaradi širjenja patoloških klic preko gnojiva iz bioplinarne, v kateri so uporabljali nedovoljene substrate ali pa določenih substratov pred vnosom v bioplinski reaktor niso ustrezno obdelali. Ena sama »afera« pa seveda lahko sproži verižno reakcijo nasprotovanja prebivalcev prostorski umestitvi in izgradnji bioplinske naprave širom po naši deželi. Pristop k načrtovanju in obratovanju bioplinarne ne zahteva premišljenosti in previdnosti zgolj zaradi varovanja okolja in zdravja ljudi, tudi s stališča same ekonomike izgradnje in obratovanja bioplinarne kaže biti nadvse previden in premišljen. Bioplinarne ne smemo obravnavati kot naprave, ki se je sposobna z manjšimi spremembami hitro prilagoditi na spremembe na trgu (so)substratov, prej jo velja primerjati z občutljivim želodcem, ki se na prehitre spremembe v količini, vrsti in temperaturi hrane odzove s prebavnimi motnjami, ki so lahko tudi dolgotrajne ali celo usodne. Zato je pred vsako odločitvijo za gradnjo bioplinske naprave potrebno opraviti temeljito študijo izvedljivosti, ki ne bi smela temeljiti le na preprostem izračunu vračila investicijskih stroškov na osnovi zmanjšanja lastnih stroškov za

96


energijo in zaslužka na osnovi zagotovljene odkupne cene oz. premije za v javno omrežje oddano energijo. Študija mora upoštevati tako možnosti zaslužka s predelavo odpadkov, uporabo predelanega substrata (kot gnojiva), kot tudi možnosti prodaje oz. koristne rabe odvečne toplotne energije. Obvezno mora upoštevati tudi tveganja, povezana s spremembami pri pridelavi oz. na trgu (so)substratov.

4.5.1 IZKORIŠČANJE BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI Interes za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v ČEZMEJNI REGIJI in predvsem v Pomurju narašča. K temu očitno veliko prispevata zagotovljen odkup in predvsem za večje naprave, ki uporabljajo energetsko bogate sosubstrate, ugodna odkupna cena oz. premija za v javno omrežje oddano električno energijo, kakor tudi odprava carin za nakup opreme ter vse večja navzočnost podjetij, ki tržijo storitve in produkte na področju proizvodnje bioplina in njegove pretvorbe v električno in toplotno energijo. K temu pomembno prispeva tudi sprejem oz. izvajanje prepovedi krmljenja živali z nekaterimi ostanki hrane ter omejevanje vnosa dušika na kmetijske površine. V rastlinah se v času poletne vegetacije nakopiči na 1m2 kmetijske površine 5 do 6 kWh energije, ki je nakopičena v rastlinskih maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah. Pri anaerobnem razkroju zelene biomase se energija transformira v obliko bioplina kot pogonskega goriva, nosilec energije v bioplinu pa je metan (CH4). Tabela 27: Trenutno izkoriščanje bioplina za namen pridobivanja električne in toplotne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 BIOPLINARNE Število delujočih bioplinskih naprav Delujoče bioplinarne (MW)

Pomurje

Podravje

Vas

Zala

SKUPAJ

6

3

2

0

11

7,5

2,9

1,25

0

11,65

*Nepopoln podatek!

Drugi možen potencial so rastlinski ostanki in poljščine. V spodnji tabeli je podan izplen metana v 1m3 na tono organskega suhega substrata.

97


Tabela 28: Izplen metana v m3 na tono organskega suhega substrata 3

Izplen (m metana na tono organskega suhega substrata) Goveji gnoj, trden 200-300 Svinjski gnoj, trden 220-320 Goveji gnoj, tekoč 210-310 Svinjski gnoj, tekoč 225-325 Kurji gnoj 230-340 Koruzna silaža 290-450 Travna silaža 280-440 Silaža sladkorne pese 350-450 Silaža krmne pese 320-420 Vir: Energetska izraba bioplina RS za okolje, AURE Vrelna masa

4.5.2 POTENCIAL BIOPLINA V ČEZMEJNI REGIJI Primer POMURSKE REGIJE Izkoriščanje bioplina v Pomurski regiji lahko prispeva s 12,2% k nacionalnim ciljem za bioplin ali s 1,2% k nacionalnim ciljem za obnovljive vire energije do leta 2020. Lahko namreč 185 GWh energije pridobimo z uporabo živinskega gnoja, proizvedenega v regiji. Potencial za proizvodnjo električne energije v SPTE bi se lahko razširil na 58 GWh/leto, kar zadostuje oskrbo z električno energijo za 13.445 gospodinjstev. Teoretično inštalirana zmogljivost bioplinarn v regiji je lahko okrog 7,8 MW (to je na primeru 16 bioplinarn po 0,5 MW instalirane moči). Skupno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Pomurski regiji znaša 5,71 kt CO2eq/leto, kar pomeni prednost pri ravnanju z gnojem, nadomeščanje fosilnih goriv in gnojil z obnovljivo energijo. Dodatne koristi trajnostnega razvoja trga bioplina, ki se lahko odražajo v Pomurski regiji glede naslednjih kazalnikov: 1. Zasnova najboljše kmetijske prakse pri ravnanju z gnojem (Direktiva o nitratih), ki prispeva k prihranku umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata) do 5.568,7 t/leto, ki je vreden 1.610.905 €/leto; 2. 6.214 ha razpoložljivih kmetijskih površin je na voljo za pridelavo energetskih rastlin, kar predstavlja 73 GWh energije; 3. Pri pridelavi energetskih rastlin lahko dobimo 182.704 t/leto organskih gnojil kar nadomešča uporabo 3.885,5 t/leto umetnih gnojil (urea-amonijeva nitrata), kar je vrednost 1.124.001 € / leto; 4. Zagon novih gospodarskih dejavnosti dobave in upravljanja s surovinami, proizvodnje energije in organskih gnojil, ki lahko prispeva k povečanju zaposlitev v regiji in sicer za 24 148 novih delovnih mest; 5. Pritegnitev več kot 24 milijonov € investicij za razvoj trga bioplina.

98


Podobne cilji so lahko zastavljeni tudi v drugih regijah čezmejnega podočja. Slika 20: Bioplinarna Nemščak

Vir: http://www.mladina.si/

Oznake na zgornji sliki: 1. Dostava, predelava in sterilizacija mesnih odpadkov, 2,3 Fermentorji in polnilnica za gnojnico in koruzno silažo, 4. Plinski generatorji, 5. Postfermentacija (filtracija plina), 6. Boksi za silažo, 7. Čistilna naprava, 8. Prašičja farma V spodnji tabeli so zajeti trenutno evidentirani podatki o pridobljeni energiji iz delujočih bioplinarn v čezmejnem območju ter po naši oceni potenciali izkoriščanja bioplina za namen pridobivanja toplotne in električne energije: Tabela 29: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz bioplina v enem letu Pridobljena toplotna in električna energija (MWh/leto) Evidentirano stanje Ciljno stanje

POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

70.728

38.300

13.750

0

122.778

150

80

40

20

290

99


Kot prikazuje zgornja tabela je rezerve še precej, predvsem v Podravski regiji ter v županiji Zala in Vas, kjer še proizvodnja bioplina ni razširjena. Pri umeščanju bioplinskih naprav v prostor pa seveda ne smemo pozabiti na okoljski vidik, ki mora vedno biti na prvem mestu.

4.6 BIOGORIVA Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. V svetu se uporabljata dve vrsti biogoriv, in sicer alkoholna biogoriva, ki se dodajajo ali celo popolnoma zamenjajo bencin v bencinskih motorjih ter biodiesel, ki je namenjen za naftne motorje. Zaenkrat je biodiesel bolj razširjen oz. se ga uporablja že kar množično. Biodiesel je motorno gorivo, ki ga pridobivajo s kemičnim postopkom iz oljne repe, soje in drugih oljčnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je energetsko popolnoma enak kot navaden diesel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenski dobi motorja. Njegove najvažnejše lastnosti pa so vezane na zmanjšanje onesnaženosti v okolju. Pri delovanju motorja, ko biodiesel izgoreva, prihaja celo do tega, da na izpušni cevi prihaja iz motorja celo 10% kisika. Biodiselska goriva ne vsebujejo žvepla in težkih kovin. Količina ogljikovega dioksida je enaka količini, ki jo je rastlina absorbirala med rastjo. Tudi transport je nenevaren za okolico, ker se v zemlji razgradi v osemindvajsetih dneh, v vodi pa v nekaj dneh. Zaradi številnih pozitivnih lastnosti, je biodizel našel svojo mesto ravno v ekološkem poljedelstvu, kjer je po mednarodnih kriterijih tudi edino sprejemljivo gorivo. V državah EU lahko kmetje dobijo certifikat o pridelavi bio-hrane le, če uporabljajo biodizel.6 Direktiva 2003/30/ES zahteva od držav članic EU, da zagotovijo najmanjši delež rabe bioloških goriv in drugih obnovljivih goriv v prometu in da za ta namen pri dajanju goriv na trg določijo za svoja območja državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv. Na podlagi Direktive 2003/30/ES so za države članice EU določene tudi referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev bioloških goriv v prometu in sicer: 2 % do konca 2005 in 5,75 % do konca 2010, pri čemer se odstotki bioloških goriv izračunajo na podlagi njihove energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega v prometu uporabljenega bencina in dizla. Slika 21: Oljna ogrščica

Vir: Lasten

6

Vir: http://www.pozitivke.net/

100


SLOVENIJA Za oceno vrednosti deleža bioloških goriv v dizelskih gorivih do 31. decembra 2010 je Republika Slovenije prevzela referenčne vrednosti bioloških goriv iz Direktive 2003/30/ES. Za izračun letnih količin bioloških goriv v dizelskih gorivih je upoštevana predvidena letna poraba 630.000 t dizelskih goriv v prometu na območju Republike Slovenije. Pri določitvi predvidenih vrednosti deleža bioloških goriv v motornih bencinih pa je Republika Slovenija na ureditev trga takih goriv na območju EU, ker sama nima ne proizvodnje etanola niti rafinerij, v katerih bi zagotovila umešanje bioloških goriv v motorne bencine, ustrezna biološka goriva pa bi kupovala zunaj območja Republike Slovenije. V pričakovanju, da se bo trg motornih bencinov z biološkimi gorivi vzpostavil v EU v obdobju naslednjih dveh let in da bo zaradi uveljavljanja oprostitev trošarin vzpostavljen pregleden sistem izdaje certifikatov za motorne bencine z biološkimi gorivi na območju EU, Republika Slovenija ocenjuje leto 2007 kot prvo leto prodaje bioloških goriv v motornih bencinih. Slika 22: Primer dobre prakse iz Pomurja - proizvodnja biodizla v Gančanih

Vir: Arhiv LEA Pomurje

Proizvodnje biodizla se je v Pomurju pred leti lotil Intercorn Trading Jožef Jerič, proizvodno in dodelavno semenarsko podjetje. Za predelavo je uporablja oljno ogrščico. Kapaciteta predelave oljne ogorščice v olje je bila 6.000 ton oljne ogorščice. To pomeni 2000 ton olja. Predelava olja v biodizel je bila okoli 1800 ton na leto. Dodatno se je predela tudi okoli 100 ton bio kurilnega olja. Iz predelave masti, loja in rabljenega olja se pa je pridobilo okoli 2.200 ton biodizla. Žal pa je zaradi razmer cen biogoriva na trgu svoje proizvodnjo moral zaustaviti.

101


MADŽARSKA Madžarska do leta 2030 načrtuje povečanje svoje proizvodnje biogoriv na 15%, ko naj bi uporaba etanola dosegla 304.000 ton ekvivalenta nafte, z vmesnim ciljem 10% do leta 2020 oziroma 202.000 ton ekvivalenta (leta 2009 je bil delež 4%), kar pomeni komaj 34.000. Nova strategija države se osredotoča na biogoriva naslednje generacije in bioplin. Madžarskem ima v planu v nekaj letih zagnati 30 manjših in 4 večje tovarne za proizvodnjo bioetanola. Plan naj bil, da bi ta delež predstavljal več kot 40% skupne bioenergije v skupnem energetskem planu. Proizvodnja biomase, biodizla in bioetanola postaja vedno bolj ekonomična posebno pri ceni pri sedanji ceni za sod nafte. Proizvodnjo biogoriv vidijo kot rešitev prekomerno proizvodnjo žitaric. Cilj države pa je proizvodnja 800.000 ton bioetanila iz 2,5 milijona ton žitaric letno. Mednarodna energetska agencija (IEA) zatrjuje, da je proizvodnja mešanice bioetanola brez subvencij rentabilna pri ceni nafte 60 USD za sod. Moramo poudariti, da je tudi današnja proizvodnja bioetanola dvakrat dražja od proizvodnje benzina. Potrošniki, ki bi želeli prilagoditi svoja prevozna sredstva pa bi morali za svoje zadovoljstvo poseči dodatno v žep in to je tudi vzrok nerazširjenosti biogoriv med potrošniki. Slika 23: Primer dobre prakse iz županije Zala7

V mestu Zalaegerseg v županiji Zala so leta 2010 začeli s programom Ekomesto, v sklopu katere je nastala tudi prva proizvodnja biometana v županiji. Potrebni material za proizvodnjo tega biogoriva pridobivajo iz čistilne naprave. V sklopu omenjenega programa sta konzorcij podpisala podjetje Zalavíz Zrt., ki je lastnik omenjene čistilne naprave za odpadno vodo ter avtobusni prevoznik Zala Volán Zrt. Dogovorili so se o odkupu biometana za namen goriva za lokalne avtobuse. Biometan ima podobno energijsko vrednost kot zemeljski plin in tako sedaj šolarje iz Zalaegerszega prevažajo z avtobusom na okolju prijazen način. 7

http://www.eukn.org/Hungary/hu_hu/

102


4.7 DEPONIJSKI PLIN8 Zaradi negativnega vpliva deponijskega plina na ozračje in podtalnico, je njegova uporaba v energetske namene vse bolj pomembna in ekonomična, kar je razvidno tudi iz številnih primerov njegove uporabe v rzaličnih držav Evrope in sveta. Izkoriščanje deponijskega plina zahteva sistem zbiranja plina, ki ga zagotovimo z ustrezno pokritostjo odpadkov in odvzemom plina preko nadzorovane cevi. Z ekonomskega vidika je postavitev objektov za energijsko izrabo deponijskega plina upravičen v primeru nastajanja večjih količin plina, torej v poštev pridejo samo večja odlagališča, ki sprejmejo več kot 60.000 m³ odpadkov letno. Bioplin, ki nastaja pri razkrajanju in anaerobnem vrenju komunalnih odpadkov, ki jih odlagamo na odlagališča imenujemo deponijski plin. Sestavljen je iz 45-55% metana in 4050% ogljikovega dioksida. Poleg metana in ogljikovega dioksida vsebuje tudi vodo, dušik in kisik. Kurilna vrednost deponijskega plina znaša od 18 do 22 MJ/Nm³. Količina proizvedene energije iz tega alternativnega goriva je odvisna od kakovosti (deleže metana v plinu) in količine zajetega plina. Na kakovost deponijskega plina je težko vplivati, zato pa se količina zajetega plina lahko poveča z dobrimi sistemi za zajem pina. Na tono odloženih komunalnih odpadkov se lahko sproti od 50 do 400 Nm³ deponijskega plina. Meritve emisij plinov na deponijah, so za odlagališča v Nemčiji pokazale, da se v povprečju sprosti 120 Nm³ deponijskega plina na tono odpadkov. Možnosti izrabe metana iz zajetja deponisjkega plina so: • proizvodnja električne energije • neposredna uporaba plina v industrijskih procesih • injiciranje v cevi za zemeljski plin • gorivo za vozila (npr. vozila na deponijah, javno prevoz) • gorivne celice Od zgoraj neštetih možnosti izrabe, je med najbolj priljubljenimi proizvodnja električne energije, saj je pred uporabo plina ponavadi potrebno le minimalno čiščenje. Za proizvodnjo električne energije se najpogosteje uporabljajo batni stroji. V večini primerov so to motorji z notranjim zgorevanjem z vžigom z električno iskro (npr. Ottov motor), redkeje pa z vžigom s komprimiranim zrakom. Poleg motorjev, se za pridobivanje el. energijenuporabljajo tudi plinske turbine. Motorji ali turbine preko skupne gredi poganjajo generator, ki proizvaja in oddaja električno energijo v elektroenergetsko omrežje. Za pridobivanje električne energije iz deponijskega plina sta pomembna predvsem delež energetsko izrabljenega zajetega plina in energijski izkoristek motorja. V državah EU se v povprečju energetsko izrabi približno 60 % zajetega deponijskega plina. Energijski izkoristek motorja je prb. 30 %. Iz ene tone odpadkov se pri izrabi deponijskega plina proizvede prb. 68 kWh.

8

Vir: ENERGAP

103


V Sloveniji so trenutno le na treh odlagališčih postavljeni plinski motorji za izrabo deponijskega plina: • Ljubljana – odlagališče odpadkov Barje, • Celje odlagališče odpadkov Bukovžlak, • Maribor – odlagališče odpadkov Pobrežje. PRIMER DOBRE PRAKSE V PODRAVJU – Odlagališče nevarnih odpadkov POBREŽJE Slika 24: Plinska postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina

Vir: Snaga d.o.o.

Na odlagališču je sistem za prisilno odplinjanje telesa odlagališč, ki ga sestavljajo: • mreža plinskih sond in povezovalnih plinovodov • plinska postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina • mala plinska elektrarna za proizvodnjo električne energije Posamezna plinska sonda ima funkcijo odvajanja odlagališčnega plina ter vzdrževanja podtlaka v telesu odlagališča. Sestavljajo jo vertikalna vrtina globine 10m s vstavljeno perforirano cevjo, ki je obdana s propostnim lomljencem. Nastavek posamezne sonde je opremljen z regulacijsko zaslonko, merilnimi nastavki za merjenje tlaka, pretoka, sestave in temperature odlagališčnega plina za posamezno vrtino in povezovalni plinovod. Odlagališčni plin se kot pogonski medij uporabi na objektu mala plinska elektrarna za proizvodnjo električne energije. Mala plinska elektrarna s strojno opremo JENBACHER je objekt lociran ob vhodu odlagališča. Objekt sestavljajo: enota motorja in generatorja (agregat moči 625 kW, napetost generatorja 400 V), s pripradajočimi napravami, napeljavami in opremo, transformatorska postaja (0,4/10 kV), VN kablovod, povezovalni plinovod ter naprave in oprema za regulacijo in sinhronizacijo z objektom plinske postaje.

104


V primeru izpadov obratovanja ali vzdrževalnih del na objektu mala plinska elektrarna se vrši sežig odlagališčnega plina na plinski postaji z baklo. Plinska postaja z baklo je objekt, ki je lociran na centralnem odlagališču. Objekt sestavljajo: plinski kolektor, kondenčni lonec sistem za kontinuirano preverjanje sestave odlagališčnega plina, radialno pihalo, števec pretoka in bakla. Naprave so opremljene z ustreznim regulacijskimi, merilnimi in varnostnimi elementi. Ob kontinuiranem delovanju elektrarna pri povprečnem pretoku deponijskega plina 370 Nm³/h se proizvede letno cca. 5.000.000 kWh električne energije, ki se oddaja v distribucijsko omrežje podjetja Elektro Maribor. S proizvedeno električno energijo se lahko oskrbi prb. 1.200 gospodinjstev. Manjši del proizvedene električne energije se uporablja za oskrbovanje objektov in naprav na odlagališču.

4.7.1 POTENCIAL IZKORIŠČANJA DEPONIJSKEGA PLINA V ČEZMEJNI REGIJI Ekonomsko gledano je uporaba deponijskega plina upravičena v primeru odlagališč z več kot 60.000 m³ odpadkov letno. To npr. za Slovenijo velja, da bi bilo smotrno izrabljati energijsko vrednost plina na vseh enajstih deponijah v Sloveniji. Na Madžarskem pridejo torej v poštev vsa odlagališča, ki razpolagajo z več kot 60.000 m³ odpadkov letno. Tabela 30: Količina zbranih komunalnih odpadkov v čezmejnem območju REGIJA

Količina zbranih komunalnih odpadkov v letu 2010 (v tonah)

Pomurje

40.578

Podravje

134.862

Vas

98.521

Zala

98.061

SKUPAJ

372.022

105


Slika 25: Količina komunalnih odpadkov v ČEZMEJNEM OBMOČJU CROSSBOARDER REGION (ton/prebivalca/dan) Waste / region (tones/inhabitant per day) 1,1 1,1 1,05 1,05 1 0,95

0,93

0,92

0,9 0,85 0,8 Pomurje

Podravje

Vas

Zala

4.8 GEOTERMALNA ENERGIJA Predvsem na regijah čezmejnega območja obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Potencialne investitorje spodbujajo k razmišljanju o izrabi geotermičnega potenciala nihanja cen energentov na trgu in pa seveda ustvarjanje dodatne vrednosti pri neenergetski izrabi vode (kopališča, zdravilišča, ipd.). Osnovne informacije, ki so potrebne za oceno izkoristljivosti energije iz Zemljine notranjosti, nam dajo geološke raziskave. Te morajo odgovoriti na vprašanja, povezana s pogoji nastopanja geotermalnih virov (obstoj, prostorsko razširjanje, temperatura) ter pogoji zajema in izkoriščanja termalnih virov in s tem povezanimi tehnološkimi zahtevami (izkoristljivost, kapaciteta, ekološki vidik izkoriščanja, vzdrževanje,...). Ker mehanizmi in geometrija geotermalnih sistemov največkrat niso popolnoma ali sploh niso rešeni, bomo v aplikativnem raziskovalnem projektu "Geotermalna energija" z novejšimi izsledki strukturne in regionalne geologije ter geofizikalnimi metodami razvijali izboljšane konceptualne modele tistih geotermičnih virov, kjer je izražen interes. Tako izboljšani modeli bodo služili za modeliranje mehanizmov napajanja in praznjenja termalnega vodonosnika, dolgoročnih vplivov izkoriščanja podzemne vode in/ali za izbiro lokacij s potencialom za nastopanje termalnih virov. V aplikativnem raziskovalnem projektu "Geotermalna energija" se bomo še posebej posvetili naslednjim problemom: izbor potrebnih geoloških parametrov za uspešno izvedbo tehnologije toplotnih črpalk (plitva geotermija za ogrevanje manjših objektov), reinjektiranje vode nazaj v geotermalni rezervoar (vzdrževanje tlaka v geotermalnem vodonosniku) in modeliranju toplotnega in masnega toka v geotermalnem rezervoarju.

106


Cilji aplikativnega raziskovalnega projekta Geotermalna energija so tako odkrivanje novih geotermalnih virov, kot tudi optimizacija izrabe obstoječih geotermalnih virov v smislu trajnostnega izkoriščanja. Geotermija je kljub vrtinam v občini zaradi velikih investicij popolnoma neizkoriščena.9 SLOVENIJA Geološke značilnosti vodonosnih plasti na območju Pomurja in Podravja Plasti na globini od 300 do 500 m. Vodonosne kamnine so Pliocenski peščenjaki z dobro prepustnostjo in nizko mineralizacijo. Temperatura geotermalne vode se giblje od 30 –50 °C. Plasti na globini od 800 and 1200 m. Vodonosne kamnine so heterogeni Miocenski peščenjaki s srednjo prepustnostjo in srednjo mineralizacijo. Temperatura vode se giblje od 50-75 °C. Globje ležeče plasti so na globini od 2000 to 5000 m. Vodonosne kamnine so razpoklinski heterogeni Mezozoiski karbonati z odlično prepustnostjo in visoko mineralizacijo. Temperatura geotermalne voda se giblje od 120 do 230 °C. Ko pride geotermalna voda iz vrtine na površje, kjer pritisk pade, se poruši karbonatno ravnovesje in pride do izločanja CaCO3. Karbonat se potem useda na cevi, skozi katere teče geotermalna voda in lahko povzroči zamašitev. Ta pojav preprečujejo z dodajanjem zaviralca obarjanja (Actiphos-om). Geotermalna voda vsebuje tudi povišano vrednost plina CO2, ki omogoča lažji dvig vode po vrtini in pri pritiskih, ki so v vodi. Ko je le-ta še v vodonosniku, preprečuje obarjanje-precipitacijo CaCO3. Ko voda pride iz vrtine, se CO2 na atmosferskem tlaku izloči in tako se poruši karbonatno ravnovesje in CaCO3 se izloči. Za sproščanje CO2 v atmosfero se plačuje ekološka taksa, ki je ob uporabi plina v koristne namene ne bi bilo. Slika 26: Vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih

Vir: Zasnova »kaskadnega« načina koriščenja geotermalne vode / energije v sistemu vrtin v gospodarne namene 9

Vir: http://www.geo-zs.si/

107


Slika 27: Temperature na 1000 m globine v Sloveniji Temperature (°C) at 1000 m depth

ia

y ar ng Hu

str Au

M. Sobota

Maribor

Ptuj

Jesenice

Velenje

Celje

Kranj

ly Ita

atia Cro

Ljubljana

Legend 30

N. Mesto

Koper

atia Cro

Scale (km) 0

isotherm (°C)

borehole with geothermal data

N. Gorica

10

20

30

interpolation method: kriging

80 75 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 20 15 10

40

Vir: Slovenian geothermal profile, M. Sc. Andrej Lapanje, M. Sc. Dušan Rajver and M. Sc. Joerg Prestor, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana

Slika 28: Položaj pomurske in podravske regije na karti - Temperatura (ºC) v globini 1000m

Vir: Geološki zavod Slovenije

108


Nizkotemperaturna geotermalna voda se nahaja po celotnem območju Pomurja v geoloških slojih imenovanih “Mura formacija”. Geotermalna voda se nahaja v globini do 1000 m. Te plasti sestavljajo različne gline in peski. MADŽARSKA10 Geotermalna energija je za biomaso na drugem mestu izkoriščanja obnovljivih virov energije ter predstavlja 8,2% uporabe; glede na lastnosti ozemlja, bi lahko ta vrednost še zrasla. Madžarska je namreč ena od treh evropskih držav (po Italiji in Islandiji) z najvišjih potencialom geotermalne energije. Ozemlje Madžarske ima pomembno lastnost za geotermalno energijo – zemeljska skorja je tukaj veliko tanjša kot drugje. Še ena za naložbe v geotermalno energijo ugodna okoliščina Madžarske so številne vrtine za pridobivanje termalne vode. Te zapuščene vrtine sestavljajo odlično mrežo za črpanje vode pri vsaj 110°C, kar za vlaganje na tem področju predstavlja olajševalno okoliščino. Nedavno (2009) je eno od velikih podjetij načrtovalo pomembno dolgoročno naložbo za realizacijo raziskovanj vrtin s termalno vodo. V okviru projekta je predvideno sodelovanje madžarske petrokemične družbe MOL in družbe Green Rock (Avstrija), ki imata deleže v podjetju CEGE, ki ga je leta 2008 ustanovila skupina MOL skupaj z islandskim podjetjem Enex in podjetjem Green Rock International (Avstrija). To podjetje je nastalo z namenom raziskovanja, proizvodnje in prodaje geotermalne energije, skupaj z gradnjo geotermalnih obratov in tehnologij, ki lahko neposredno zagotavljajo toploto. Trije ustanovitelji imajo v lasti tri enake deleže v CEGE, od katerih je vsak vreden 6 milijonov forintov. Podjetje CEGE namerava v naslednjih 4-5 letih več kot 10 milijard forintov vložiti v nove projekte in se pri tem osredotočiti na proizvajanje električne energije iz geotermalne energije. Za to bo treba termalno vodo, katere temperatura je vsaj 110-120 stopinj, pridobiti iz vrtin, ki segajo več kot 2000 metrov globoko. Le malo drugih področij na svetu je primerljivih s Panonsko nižino po prisotnosti izvirov termalne vode s pozitivnim tlakom (v skrajnih primerih celo 360 barov). Termalna voda na teh območjih je drugačne slanosti, kar običajno pomeni 20-40 gramov soli na liter. To pomeni, da je treba več pozornosti nameniti izvajanju postopkov ekstrakcije in izbiri tehnologije za ekstrakcijo, da se omeji nastajanje apnenca. Pri izbiri tehnologije je treba biti pozoren tudi na dejstvo, da so madžarski termalni izviri pogosto na peščenjaku, kjer je potrebna uporaba tehnoloških sredstev, prilagojenih za potiskanje vode nazaj. Na Madžarskem je za raziskovanje na področju geotermalne energije na globini, večji od 1500 metrov, potrebna dobra tehnološka priprava in pripravljenost na določeno tveganje. Z geološkega stališča je država dobro raziskana, registriranih je 8000 globokih vrtin in na voljo je obsežna zbirka seizmičnih in geoloških podatkov. Do zdaj lokalna geotermalna industrija še ni dobro razvila prakse geološkega raziskovanja globoko pod zemeljsko površino. Vrtine, ki segajo več kot 2500 metrov globoko, so bile narejene z namenom iskanja ogljikovodikov; in le nekaj vrtin, globljih od 1500 metrov, je nastalo zaradi izkoriščenja termalnih voda. In to v državi, kjer je večina potenciala za izkoriščanje termalnih voda srednje in (zelo) globoko pod zeneljskim površjem.

10

Vir: http://www.icon-project.eu/

109


Slika 29: Temperature na 1000 m globine na Madžarskem

Vir: Regionális Energiagazdasági Kutatóközpont Budapesti Corvinus Egyetem (Regional Research Centre for Energy Management) – The possibilities of geothermal electric power generation in Hungary, 2009.

Tabela 31: Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji in na Madžarskem SLOVENIJA

MADŽARSKA

104,17

654,6

1.136,4

9.767

315,7

2.713,3

0,35

0,47

Uporaba (MWt) Ogrevanje individualnih hiš

22,4

23,7

Daljinsko ogrevanje

3,29

94,9

Hlajenje / klimatske naprave

0,13

-

Ogrevanje rastlinjakov

13,6

196

Ribogojništvo

-

4

Vreja živali

-

2

Kmetijske sušilnice

-

10

Tehnološka toplota v industriji

-

12

Termalna kopališča

25,04

272

Toplotne črpalke

49,7

40

Skupna inštalirana kapaciteta (MWt) Izkoriščanje (TJ/leto) Izkoriščanje (GWh/leto) Faktor izkoristka

Vir: http://www.geothermal-energy.org/

110


4.8.1 GEOTERMALNE VRTINE V ČEZMEJNI REGIJI V spodnji tabeli so naštete aktivne vrtine na ČEZMEJNEM OBMOČJU, maksimalni pretoki na ustju, vhodno temperaturo, letno pridobljeno energijo (poraba energije = povprečni pretok * (vhodna temperatura – izhodna temperatura) * 0,1319) ter tip uporabe kot sledi: I = Industrijska procesna toplota C = klimatizacija zraka (hlajenje) A = sušenje v agrikulturi (zrna, sadje, zelenjava) F = gojenje rib K = gojenje živali S = taljenje snega H = individualno ogrevanje prostorov (vse razen toplotnih črpalk) D = daljinsko ogrevanje (vse razen toplotnih črpalk) B = kopanje in plavanje (vključno z balneologijo) G = rastlinajki in ogrevanje prsti, površinske zemlje O = ostalo

Tabela 32: Geotermalne vrtine na ČEZMEJNEM OBMOČJU ŠT.

KRAJ

UPORABA

TIP UPOR.

PRETOK (KG/S)

VHODNA ENERGIJA TEMP.(°C) (TJ/leto)

POMURJE 1.

Moravske Toplice

Terme 3000 d.o.o.

HB

87

61,2

124,5

2.

Tešanovci

Grede Tešanovci d.o.o.

G

27,8

40

11

3.

Moravske Toplice

Terme Vivat, Počitek-užitek d.o.o.

CHB

12

60

14,5

4.

Murska Sobota

Hotel Diana d.o.o.

HB

12

43

21,4

5.

Murska Sobota

Komunala, Javno podjetje d.o.o.

DB

10,3

49

17,5

6.

Lendava

Terme Lendava d.o.o.

HB

14

59

28,5

7.

Lendava

Nafta-Geoterm d.o.o

D

25

66

31,7

8.

Mala Nedelja

BioTerme Mala Nedelja, Segrap d.o.o.

B

22

48,4

17,3

9.

Banovci

Terme Banovci d.o.o.

HB

23,5

61,8

70,9

10.

Radenci

Terme Radenci, Zdravilišče Radenci d.o.o.

B

6,5

42

2,7

11.

Dobrovnik

Ocean Orchids d.o.o.

G

30

62

14,6

24,5

53,8

354,6

POVPREČJE / SKUPAJ PODRAVJE 1.

Ptuj

Terme Ptuj d.o.o

HB

23

41

21,4

2.

Maribor

Terme Maribor d.d.

B

1,5

39

5,14

3.

Benedikt

Benedikt

D

POVPREČJE / SKUPAJ

V fazi testiranja! 12,2

111

40

26,5


VAS 1.

Alsóhápok

Kolping Családi, Hotel Kft

B

10

38

1,2

2.

Mesteri

Mesteri Termál Kft.

B

7,2

64

6,4

3.

Sárvár(2X)

Termálfürdő

B

12,5

44

10,2

4.

Sárvár

Danubius Hotel

B

13,3

48

3,2

5.

Sárvár

Spirit Hotel

B

8,6

46

11,7

6.

Vasvár

Vasi Triász Kft.

B

1

72

4,76

7.

Vasvár

Triász Kft, fűtés

D

10

72

12,5

8.

Szombathely(2X)

Termálfürdő

B

9,5

34

0,75

9.

Celldömölk(3X)

Termálfürdő

B

3,3

44

4,4

10.

Borgáta

Borgáta Forrás Kft

B

12

48

2,3

8,7

51

57,4

POVPREČJE / SKUPAJ ZALA 1.

Szentgotthárd

Gotthárd Therm Kft.

B

16,6

32

0,36

2.

Zalaegerszeg(3X)

Thermál Plus Kft

B

28

98

9,4

3.

Kehidakustány(2X)

Kehida Termál, Gyógyfürdő és Szolgáltató Kft

B

25

51

8,8

4.

Zalakaros(4X)

Gránit Gyógyfürdő Zrt.

B

36

106

11,4

5.

Zalakaros

Karosinvest Idegenforgalmi, Szolgáltató Kft.

B

9

53

3,4

6.

Pusztaszentlászló

Termálfürdő, Eurowild Kft

B

2,7

48

4,7

7.

Gelse

Gelse Termál, Vagyonkezelő és Szolgáltató Kft.

B

8

42

0,4

8.

Bázakerettye

Önkormányzat, Szolgáltató Kft.

B

2

32

0,04

9.

Lenti(3X)

Gyógyfürdő Kft

B

13

70

17,4

10.

Letenye

ÉKKÖV Kft

B

8,5

48

0,45

11.

Nagykanizsa

Kanizsa Uszoda Kft.

B

12

50

5,8

12.

Zalaszentgrót

Szentgróti Víz- és, Fürdő Kft

B

26

32

0,44

13.

Hévíz

Tóforrás

B

400

38

422

14.

Hévíz (2X)

Szent András Állami, Reum. és, Reha. Kórház

B

35

38

11,3

15.

Hévíz

Hotel Aquamarin

B

5,6

42

2,7

16.

Hévíz

Hotel Helios

B

11,5

37

7,1

17.

Hévíz

Danubius Health, Spa Resort

B

14

41

4,6

18.

Hévíz

DRV Zrt.

B

13

37,5

4

19.

Galambok

Castrum, Gyógykemping Kft.

B

7,5

43

3

35,4

49,4

517,3

POVPREČJE / SKUPAJ

Iz zgornje tabele je razvidno, da je na ČEZMEJNEM OBMOČJU skupaj 56 aktivnih vrtin, ki se v večji meri uporabljajo za termalna kopališča. Tako najdemo v zalski županiji 28 aktivnih vrtin, v županiji Vas 14 , v Podravju 3 ter v Pomurju 11.

112


Slika 30: Geotermalni uporabniki na območju projekta ENERGO OPTIMUM

Vir: Arhiv LEA Pomurje

SI Razen toplotnih črpalk je raba za kopanje in plavanje ter za ogrevanje prostorov v naših termalnih kopališčih in toplicah glavni način neposredne rabe geotermalne toplote, sledijo pa jim rastlinjaki in daljinsko ogrevanje. V zadnjih 5 do 6 letih so se pojavili štirje novi koristniki v severovzhodni Sloveniji. Trije (Moravske Toplice-Vivat, Tešanovci, Dobrovnik) izrabljajo isti regionalni peščeni (do slabo vezani peščenjak) vodonosnik zgornje miocenske in pliocenske starosti (tako imenovana Murska formacija), medtem ko je proizvodna vrtina v Benediktu, ki je dospela v paleozojske metamorfne kamnine, še v fazi testiranja. HU Kot zgoraj vidno uporablja geotermalno energijo 29 uporabnikov na področju županije Zala in Vas, predvsem za namen plavanja in kopanja (vklj. balneologijo) v toplicah raziskane ozemlja. (Slika 2) Daljinsko ogrevanje deluje le na eni izmed 20.-tih lokacij, kjer se geotermalna energija izkorišča. Razširjenost geotermalnih toplotnih črpalk narašča v nekaj zadnjih letih, vendar je njihovo število še vedno majhno. Kopanje in plavanje SI Šest termalnih kopališč in zdravilišč ter še štirje rekreacijski centri (trije od teh so del hotelske ponudbe), kjer se plavalni bazeni ogrevajo z geotermalno vodo neposredno ali

113


posredno preko toplotnih izmenjevalcev oziroma geotermalnih toplotnih črpalk. Temperature vode na ustju v termalnih kopališčih znašajo od 39 do 72°C. Skupna izkoriščena geotermalna energija za kopanje in plavanje, vključno z balneologijo, je ocenjena na 176,5 TJ/leto. Na nekaterih krajih so dosežene izpopolnitve z boljšo izrabo temperaturnega razpona, predvsem v Moravskih Toplicah (Terme 3000) in v Banovcih z uporabo toplotnih izmenjevalcev. HU Po podatkih naj bi v JV Madžarskem bilo registriranih 29 uporabnikov termalne vode na 20tih lokacijah. Uporabniki upravljajo 38 vrtin za namen termalnega kopanja in balneologije. Letni povprečni pretok iz teh 38 vrtin je 107 l/s in letno koriščenje geotermalne energije je enako 226 TJ/leto. Naravno termalno izvirno jezero v Hévízu s povprečnim letnim pretokom okoli 400 l/s termalne vode, daje 422 TJ/leto geotermalne energije za neposredno rabo. Vse skupaj se uporablja 507 l/s termalne vode iz vrtin in iz izvirnega jezera, ki prispevajo 648 TJ/leto energije (Preglednici 1b in 3b). Več družb prav sedaj planira nadaljnjo izrabo velike količine iztekajoče vode iz izvirnega jezera v v Hévízu. Ogrevanje prostorov SI Ogrevanje prostorov se izvaja na šestih lokacijah, predvsem v termalnih kopališčih, ponekod neposredno (Moravske Toplice in Banovci), ponekod drugod pa skozi toplotne izmenjevalce (Terme Lendava) ali geotermalne toplotne črpalke (Hotel Diana v Murski Soboti). V številnih krajih je vključeno tudi ogrevanje sanitarne tople vode. Geotermalne toplotne črpalke so inštalirane le v primeru prenizke temperature termalne vode za ta tip koriščenja. V Moravskih Toplicah se je v zadnjih 5 letih pojavil nov uporabnik, Terme Vivat. Skupna izkoriščena geotermalna energija za ogrevanje prostorov je okrog 133,9 TJ/leto. Klimatizacija zraka (hlajenje) iz geotermalne energije se domnevno odvija le v Termah Vivat, kjer prispeva dodatna 2 TJ/leto izrabljene energije. Daljinsko ogrevanje SI V Sloveniji imamo sedaj le 2 geotermalna daljinska ogrevalna sistema. V Murski Soboti se v sklopu Komunale ogreva 300 stanovanj iz geotermalne energije skozi toplotne izmenjevalce, posebno od oktobra do aprila, v središču Lendave pa se s to toploto ogreva več stavb (šola, vrtec, stanovanjski bloki) pod okriljem podjetja Nafta Geoterm. V Lendavi se zaključuje ali pa je že dovršen tudi sistem za taljenje snega na pločnikih. V Benediktu je daljinsko ogrevanje še v poskusni fazi, saj je vrtina še v fazi testiranja. Skupna izkoriščena geotermalna energija za daljinsko ogrevanje znaša 44 TJ/leto. HU Termalna voda za daljinsko ogrevanje se uporablja le na eni lokaciji v Vasváru, kjer se stanovanjska soseska ogreva s termalno vodo s temperaturo 72oC. Izkoriščana toplotna energija znaša 12,4 TJ/leto. V tem primeru ni zahtevano obvezno reinjektiranje termalne

114


vode. V Zalaegerszegu se načrtuje ogrevanje bolnice in nekaj drugih javnih inštitucij s termalno vodo. Izgradnja reinjekcijskega sistema še ni zaključena. Rastlinjaki SI Kmetijsko podjetje Grede Tešanovci v bližini Moravskih Toplic izkorišča že toplotno izrabljeno vodo, ki priteka iz Moravskih Toplic (Terme 3000) s temperaturo 40°C, za ogrevanje rastlinjaka površine 1 ha za proizvodnjo paradižnikov. V Dobrovniku je podjetje Ocean Orchids postavilo nove rastlinjake s površino 1,4 ha (nedavno razširjeni na 3 ha) za gojitev orhidej, tako za domači kot tuji trg. Podjetje Ocean Orchids verjetno uporablja 3 enote toplotnih črpalk za reguliranje vodne temperature za rabo v cevnem sistemu rastlinjakov, kar tu ne opisujemo dalje. Torej je skupna izkoriščena geotermalna energija v rastlinjakih 25,6 TJ/leto. Geotermalne toplotne črpalke SI V Hotelu Diana v Murski Soboti se uporablja najbrž par enot GTČ v odprtem sistemu, tipično večje zmogljivosti (0,26 MWt vse skupaj) za dvig temperature termalne vode za nadaljnjo uporabo v plavalnem bazenu in za ogrevanje prostorov. Njihov prispevek v izkoriščeni geotermalni energiji znaša okrog 4,75 TJ/leto in je že zajet v kategoriji »Kopanje in plavanje«. Glede na nedavne številke postaja raba geotermalne energije za ogrevanje prostorov v majhnih decentraliziranih enotah vse bolj priljubljena in razširjena v Sloveniji. Silno težko je ugotoviti točno število inštaliranih enot talnih GTČ na ČEZMEJNEM OBMOČJU, saj ni na voljo nobene državne statistike. Le številke prodaj enot GTČ dajo skoraj vso količino za njihovo oceno navkljub dejstvu, da nekaj predvsem tujih proizvajalcev ni voljno podati takih vsaj približnih številk. Poleg teh številk in ocen iz prejšnjih let smo pazili, da jih nismo podvajali s precej manjšo številko podeljenih kreditov in denarnih pomoči, kakor tudi vodnih dovoljenj (od leta 2005 dalje), ki jih podeljuje Ministrstvo za okolje in prostor ter njena Agencija za okolje republike Slovenije (Pregled izkoriščanja geotermalne energije v severovzhodni Sloveniji in na jugozahodnem Madžarskem, 2011). Trenutno naj bi bilo v severovzhodni Sloveniji v Prekmurju in Podravju približno 600 delujočih enot GTČ, ki izrabljajo po naši oceni okrog 40 TJ/leto geotermalne toplote. Ocenjujemo, da je od teh več kot polovica enot GTČ z odprtim krogotokom (W tip), ki izrabljajo letno okrog 20 TJ iz plitve podtalnice. Ostalo so enote GTČ v zaprtem sistemu kot vodoravni zbiralniki (morda 13 TJ), ali navpični zbiralniki (morda 7 TJ izrabljene energije). Tako je nenadoma ta kategorija direktne rabe postala najhitreje razvijajoča. Med temi obstajajo tudi enote GTČ večjih zmogljivosti (>30 kW), ki so postavljene v javnih zgradbah kot so šole, toda morda je to bolj primer v drugih delih države, in ne toliko v Pomurju in Podravju .

115


HU Dovoljenja za geotermalne toplotne črpalke, ki izrabljajo toplotno energijo podzemlja v primeru zaprtih sistemov, izdaja področni rudarski inšpektorat. Pristojen področni inšpektorat je v Pécsu za Zalsko županijo in v Veszprému za Železno županijo. Vse skupaj sta oba inšpektorata do sedaj izdala 13 dovoljenj v Zalski županiji in 3 v Železni županiji, zato lahko z veliko stopnjo zaupanja predvidevamo, da število izdanih dovoljenj ne odraža realnega stanja uporabe geotermalnih toplotnih črpalk. Dovoljenja v primeru odprtih sistemov s črpanjem vode izdaja Inšpektorat za zaščito naravnega okolja in vodno gospodarstvo v Szombathelyu. Sistemi geotermalnih toplotnih črpalk na odprti krog na tem območju še niso bili odobreni, pa tudi geološki pogoji za inštalacijo tega tipa toplotnih črpalk niso ugodni. Ti sistemi so značilni za prodne sedimente Donave in so skoncentrirani v Budimpešti. Seveda delovanja nekaj teh sistemov brez dovoljenj ni mogoče izključiti. Na tem območju se uporablja največkrat geotermalne toplotne črpalke z vertikalno zaprto zanko, s tipično globino vrtine 50 m in občasno 100 m. Tabela 33: Skupna geotermalna raba na ČEZMEJNEM OBMOČJU

116


Tabela 34: Uporaba geotermalne energije v pomurski in podravski regiji

Tabela 35: Uporaba geotermalne energije v 탑upaniji Zala in Vas

117


4.8.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA GEOTERMALNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Potencial geotermalne energije se le težko natančno določi. Smo pa v spodnji tabeli poskusili ponazoriti potencial, ki je še realno dosegljiv na čezmejnem območju. Tabela 36: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz geotermalne energije v enem letu Pridobljena toplotne in električna energija (GWh/leto) Evidentirano stanje

POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

310

29

220

510

1.069

910

90

700

1.600

3.300

Ciljno stanje

4.9 VODNA ENERGIJA11 Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije in kar 21,6 % vse električne energije na svetu je proizvedeno z izkoriščanjem energije vode oziroma hidroenergije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Z izjemo starih mlinov, ki jih poganja teža vode, izkoriščajo moderne hidroelektrarne kinetično energijo vode, ki jo le ta pridobi s padcem. Količina pridobljene energije je odvisna tako od količine vode kot od višinske razlike vodnega padca. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn: • pretočne, • akumulacijske, • pretočno-akumulacijske. Pretočne hidroelektrarne izkoriščajo veliko količino vode, ki ima relativno majhen padec. Reko se zajezi, ne ustvarja pa se zaloge vode. Slabost teh hidroelektrarn je, da sta proizvedena energija in oddana moč odvisni od pretoka, ki pa skozi leto niha. Pretočna elektrarna lahko stoji samostojno ali pa v verigi več elektrarn. Akumulacijske hidroelektrarne izkoriščajo manjše količine vode, ki pa ima velik višinski padec. Pri teh elektrarnah akumuliramo vodo z nasipi ali pa s poplavitvijo dolin in sotesk. Vodo shranimo zato, da imamo določen pretok, tudi ko je vode manj. Te elektrarne so večnamenske, saj velikokrat služijo tudi oskrbi z vodo, namakanju itd. Pretočno-akumulacijske hidroelektrarne so kombinacija zgoraj omenjenih. Gradijo se v verigi, v kateri ima le prva elektrarna akumulacijsko jezero. Te elektrarne zbirajo vodo navadno krajši čas, medtem ko zbirajo akumulacijske elektrarne vodo daljše obdobje. Kateri način izrabe hidropotenciala je pravi, je odvisno od več dejavnikov, predvsem lastnosti vodotoka. 11

http://www.prihodnostjeobnovljiva.org/

118


Najpomembnejša sta dva:  pretočna količina in  višinski padec vode. V Sloveniji je v hidroelektrarnah proizvedeno 24,5% vse proizvedene električne energije, medtem ko na Madžarskem 0,8 %. Glavni del hidroelektrarne je turbina. Obstaja več vrst turbin, ki so primerne za različne vodotoke. Vodo dovajamo v turbine, te poganjajo generator, ki pretvarja hidroenergijo v električno. Poleg različnih tipov ločimo hidroelektrarne tudi po velikosti. Male hidroelektrarne so manjši objekti postavljeni na manjših vodotokih. V svetu so različni kriteriji, kdaj neko hidroelektrarno štejemo za malo. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW. Ker imajo velike hidroelektrarne ponavadi izjemno škodljive vplive tako na okolje kot tudi na družbo, jih, čeprav so vodne, ponekod ne štejejo med obnovljive vire energije. Majhne hidroelektrarne delimo glede na moč v tri skupine: mikroelektrarne, ki imajo moč manj kot 100 kW, mini elektrarne, ki imajo moč od 100 kW do 1 MW in male elektrarne, katerih moč znaša od 1 MW do 10 MW. Mikro sistemi delujejo tako, da je del toka reke speljan po kanalu ali ceveh do turbine, ki poganja generator in s tem proizvaja elektriko. Izstopna voda iz turbine se nato vrača v rečno strugo. Mikro sistemi so ponavadi »run of the river« sistemi, ker dovoljujejo glavnemu toku reke, da neovirano teče naprej. To je izredno pomembno z vidika ekologije, saj ne naredimo nobenega bistvenega posega v reko. S tem ne spreminjamo vodostoja in režima reki ter ne onemogočamo normalnega vodnega življenja. Poleg tega ne potrebujemo velikih sredstev za zajezitev reke. Sistem je lahko zgrajen lokalno pri majhnih stroških, kjer je zaradi preprostega sistema zanesljivost daljša. Problem lahko nastopi, če imamo izrazita sušna in deževna obdobja, še posebno v sušnih obdobjih, če si ne moremo zagotoviti dovolj velike količine vode. Če elektrike ne oddajamo v omrežje in če nimamo nameščenih akumulatorjev za njeno shranjevanje, potem je presežek električne energije izgubljen. Mikro sistemi so še posebno primerni za podeželske in izolirane kraje in so ekonomska alternativa obstoječemu električnemu omrežju. Sistemi priskrbijo poceni, neodvisen in nepretrgan električni tok brez škodljivega vplivanja na okolje. Prednosti izkoriščanja hidroenergije:  ne onesnažuje okolja,  dolga življenjska doba in relativno nizki obratovalni stroški. Slabosti izkoriščanja hidroenergije:  izgradnja hidrocentral predstavlja velik poseg v okolje,  nihanje proizvodnje glede na razpoložljivost vode po različnih mesecih leta, visoka investicijska vrednost.

119


Slika 31: Primer delovanja hidroelektrarne

Vir: http://www.he-moste.sel.si/

4.9.1 HIDROELEKTRARNE V ČEZMEJNI REGIJI V gospodarskem smislu talna voda, kot tudi nekaj manjših potokov ne predstavlja večji potencial za eksploatacijo vodne energije. Talna voda in omenjeni vodotoki so omejen resurs, ki je zaradi svoje količine lahko namenjen zgolj za vodooskrbo prebivalstva in za izboljšanje ekoloških razmer v prostoru, ne more pa biti generator razvoja. Ravno tako je ugotovljeno, da glede na majhne zaloge podtalnice odvzem vode iz omenjenih potokov in iz podtalnice, za namakanje v kmetijstvu ni primeren. V ČEZMEJNI REGIJI so naslednje reke primerne za postavitev hidroelektrarne: • • • • • •

reka Drava, reka Mura, reka Rába, reka Pinka, rekas Répce ter reka Gyöngyös.

V spodnji tabeli so naštete obstoječe hidroeletrarne, višinski padec, pretok ter nazivne moči elektrarn:

120


Tabela 37: Seznam hidroelektrarn v ČEZMEJNI REGIJI Kr a j

Vi š in s ka r az l ik a [m ]

R eka

Pr eto k [m ³/ s]

Moč [k W]

En er g i ja (M Wh )

PO M U R J E V tem trenutku še ni večje delujoče hidroelektrarne! PODRAVJE Starše

Drava

33

450

133.200

577.000

Gorišnica

Drava

29

500

118.400

548.000

Maribor

Drava

14,2

550

62.400

270.000

Selnica ob Dravi

Drava

14,5

550

58.000

260.000

28 manjših HE

Drava

-

-

8.100

35.500

22,6

512,5

380.100

1.690.500

SKUPAJ / POVPREČJE

VAS Alsószölnök

Rába

3,0

8

200

435

Csörötnek

Rába

3,5

9,6

245

710

Körmend

Rába

4,1

8,8

240

931

Ikervár

Rába

8,0

28

1.540

7.000

Felőcsatár

Pinka

3,5

2,0

40

175

Vaskeresztes

Pinka

2,1

2,1

40

98

Pornóapáti

Pinka

4,2

5,6

113

393

Szentpéterfa

Pinka

3,7

3,1

50

345

Damonya

Répce

1,8

1,5

25

77

Lukácsháza

Gyöngyös

3,2

1,5

26

134

Gencs Felső

Gyöngyös

2,4

1,6

25

142

Gencs Alsó

Gyöngyös

2,4

1,5

18

38

Gyöngyöshermán

Gyöngyös

1,9

1,9

13

41

Bogát

Gyöngyös

1,6

1,8

13

47

Tanakajd

Gyöngyös

2,2

0,9

13

53

Vasszécseny

Gyöngyös

3,0

1,6

25

81

Sárvár-Újmajor

Gyöngyös

6,6

93

18

44

3,4

10,1

2.644

10.744

SKUPAJ / POVPREČJE

ZALA V tem trenutku še ni večje delujoče hidroelektrarne!

Ko je podano v zgornji tabeli, imamo na ČEZMEJNEM OBMOČJU skupaj 39 manjših in večjih hidroelektrarn na petih rekah. Tako imamo v Podravju na reki Dravi 4 hidroelektrarne skupne inštalirane moči 380,1 MW ter v županiji Vas 4 elektrarne na reki Rába s skupno inštalirano močjo 2,22 MW, na reki Pinka 4 manjše hidroelektrarne s skupno inštalirano močjo 0,24

121


MW, na reki Répce 1 manjšo hidroelektrarno z inštalirano močjo 0,025 MW ter na reki Gyöngyös skupaj 8 manjših hidroelektrarn s skupno inštalirano močjo 0,15 MW.

4.9.2 POTENCIAL IZKORIŠČANJA VODNE ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI V ČEZMEJNEM OBMOČJU je možno izkoriščati lokalne vodne potenciale, tj. reke in potoke. Med rekami je neizkoriščen le še reka Mura v pomurski regiji. Še vedno se proučuje sprejemljivost gradnje hidroelektrarne na reki Muri. Ta energetski potencial je v zadnjih letih pogosto vključen v najrazličnejše načrte predvsem elektrogospodarskega. Znane so študije o najoptimalnejši izrabi reke Mure, ki je predvidevala izgradnjo verigo stopenjsko akumulacijskih elektrarn. Po podrobnejših analizah vseh negativnih posledic takšnega koncepta, kakor tudi protestov kritične javnosti, je bil ta koncept pred leti opuščen. Smatra se, da na območju Mure (območje v Sloveniji, kjer Mura ni mejna reka) energetska izraba, zaradi zavarovanja obstoječega naravnega okolja murskih mrtvic in poplavnih logov, ni primerna. Tabela 38: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje elektrike iz vodne energije v enem letu Pridobljena toplotne in električna energija (GWh/leto) Evidentirano stanje Ciljno stanje

POMURJE

PODRAVJE

VAS

ZALA

SKUPAJ

0

1.690,1

10,7

0

1.700,8

281,0

2.000,0

50,0

10,0

2.341,0

122


5. PORABA ENERGENTOV Zbrani in ocenjeni so naslednji podatki o porabi primarne energije za celotno regijo v obdobju enega leta: • • •

poraba primarne energije po posameznih energentih za ogrevanje (gospodinjstva, pravne osebe, javne stavbe) poraba električne energije (gospodinjstva, pravne osebe, javne ustanove), podatki o porabi energentov za transport.

5.1 RABA ENERGIJE ZA OGREVANO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO Iz analize porabe energije s posameznimi viri energije za ogrevano in tehnološko toploto je razvidno, da se v ČEZMEJNI REGIJI za ta nemen porabi 10.461 GWh energije oziroma 56,6 % celotne porabe energije v regiji. Strukturo porabe energije v spodnji tabeli prikazujemo po posameznih energentih. Kot je razvidno, se za ogrevanje v ČEZMEJNI REGIJI največ porabi fosilno gorivo ELKO (ekstra lahko kurilno olje) in sicer skupaj 374.674.186 litrov, kar predstvalja 35,8 % v skupni porabi za ogrevanje. Kurilnemu olju sledi zemeljski plin, ki je predvsem razširjen na madžarski strani ter se ga skupaj porabi 305.566.451 Sm³, kar predstavlja 27.7 % v skupni porabi. Kot tretji energent je les in lesni ostanki, katerega predvsem na neurbanih naseljih porabijo okoli 1.258.323 m³ ali 21 % v skupni porabi za ogrevanje. Sledi geotermalne energija kot energent, ki se ga porabi okoli 1.069.000 MWh ter predstavlja 10,2 % v skupni porabi za ogrevanje in tehnološko toploto. Kot naslednji energent sledi UNP, ki ga porabijo 27.637.253 litrov, kar predstavlja 1,83 % v skupni porabi za ogrevanje. Električne enrgije se v ČEZMEJNI REGIJI porabi okoli 149.009 za ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov, kar predstavlja 1,4 % v skupni porabi. Premog se več porabi na Madžarskem, je ga pa tudi najdemo v Sloveniji za ogrevanje prostorov. Skupaj se ga porabi okili 33.554 ton, kar predstavlja 1,4 % v skupni porabi. Sledijo še toplotne črpalke s skupno energijo 48.670 MWh (0,4 %) ter ogrevanje s sončno energijo, katere podatek pa je zanemarljiv.

123


Tabela 39: Prikaz porabe vseh energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI v enem letu ENERGENTI ZA OGREVNO IN TEHNOLOŠKO TOPLOTO ENERGENT enota KURILNO OLJE

l 3

POMURJE

PODRAVJE

VAS

SKUPAJ

ZALA

enot/leto

MWh/leto

enot/leto

MWh/leto

enot/leto

MWh/leto

enot/leto

MWh/leto

enot/leto

MWh/leto

58.968.167

589.682

166.564.355

1.665.643

67.318.947

673.189

81.822.717

818.227

374.674.186

3.746.741

LES

m

150.000

262.500

423.697

741.470

323.866

566.767

360.760

631.331

1.258.323

2.202.068

PREMOG

ton

4.000

17.600

11.298

49.711

8.636

37.998

9.620

42.328

33.554

147.637

l

2.460.086

17.237

6.948.878

48.642

8.311.604

57.350

9.916.685

68.425

27.637.253

191.654

Sm

25.696.830

244.120

72.584.517

689.553

95.482.364

907.082

111.802.740

1.062.126

305.566.451

2.902.881

MWh

310.000

310.000

29.000

29.000

220.000

220.000

510.000

510.000

1.069.000

1.069.000

MWh

452

452

1.276

1.276

976

976

1.087

1.087

3.791

3.791

MWh

5.802

5.802

16.388

16.388

12.526

12.526

13.954

13.954

48.670

48.670

MWh

17.763

17.763

50.174

50.174

38.352

38.352

42.720

42.720

149.009

149.009

UNP ZEMELJSKI PLIN GEOTERMIJA SONČNA ENERGIJA TOPLOTNE ČRPALKE ELEKTRIČNA ENERGIJA SKUPAJ

3

1.465.156

3.291.857

2.514.240

124

3.190.198

10.461.451


Slika 32: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI

Slika 33: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto po regijah

125


5.2 PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE Pomemben porabnik različnih vrst energije so predvsem zgradbe. Ogrevanje in razsvetljava po eni strani omogočajo primerne bivalne in delovne pogoje, vendar tudi povečujejo rabo energije, večajo stroške in prispevajo k čedalje hujšin klimatskih spremembam. Učinkovita raba omejenih virov energije v bistvu ne znižuje bivalnih pogojev, temveč zahteva včasih enostavne ukrepe v vsakdanjem življenju. Končna poraba električne energije z leti narašča tako v Sloveniji, kot tudi na lokalnem nivoju. Ugotavljamo, da je vsaj na lokalnem nivoju varčevanje z električno energijo na izredno nizki ravni in da se potrošniki vedejo skrajno potratno do tega vira energije. Ključni ukrep je vplivanje na obnašanje potrošnikov, učinkovitejša – 'svetlejša' gradnja z okni na jug in zahod za zasebne hiše, vgradnja energetsko varčnejših žarnic za razsvetljavo vasi, vzpodbujanje nakupa energetsko varčnejših aparatov in naprav tako v gospodinjstvu kot v industriji. Od davnega leta 1879, ko je Thomas Edison izumil prvo žarnico, je tehnologija izdelave žarnic zelo napredovala. Še posebej v zadnjih dvajsetih letih, ko so na tržišče prišle t.i. varčne žarnice. V spodnji tabeli so našteti podatki o porabi električne energije na ČEZMEJNEM OBMOČJU na podlagi podatkov od Elektro Maribor za slovensko stran ter podatke iz Statističnega urada županije Zala in županije Vas za madžarsko stran. Za slednje žal ni podatkov o skupnem številu odjemalcev električne energije v javnem sektorju ter industriji, zato so določeni končni podatki nepopolni. Popolni podatke za leto 2010 imamo za gospodinjstva, pravne osebe in javno razsvetljavo o porabi električne energije v ČEZMEJNI REGIJI. V gospodinjstvih je tako skupaj na območju projekta ENERGO OPTIMUM skupaj trenutno 477.281 odjemalcev, ki skupaj porabijo okoli 1.170 GWh električne energije na leto. Pravne osebe so, tako kot pričakovano, največji porabniki električne energije v ČEZMEJNI REGIJI, ki skupaj porabijo letno okoli 3.256 GWh električne energije, kar predstavlja več kot 72 % delež celotne porabe eletrične energije. Za javno razsvetljavo se letno porabi več okoli 62,9 GWh električne energije in predstavlja okoli 1,5 % od skupne porabe električne energije.

126


Tabela 40: Poraba električne energije na ČEZMEJNEM OBMOČJU po porabnikih v enem letu

ŠTEVILO ODJEMALCEV

REGIJA

PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE (MWh) ODJEMALCI SKUPAJ

Gospodinjstva

Pravne osebe

Javna razsvetljava

POMURJE

46.668

5.684

605

PODRAVJE

133.305

23.147

VAS

129.243

ZALA SKUPAJ

PORABA SKUPAJ Gospodinjstva

Pravne osebe

Javna razsvetljava

52.957

180.722

291.511

7.534

479.767

N.P.

156.452*

454.356

1.634.112

20.974

2.109.442

N.P.

N.P.

129.243*

274.086

629.405

16.266

919.757

168.065

N.P.

N.P.

168.065*

260.474

701.105

18.120

979.699

477.281

28.831*

605*

506.717*

1.169.638

3.256.133

62.894

4.488.665

* Nepopoln podatek!

127


Slika 34: Porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po območjih in vrsti uporabnikov na leto (GWh)

1.800 1.600 1.400 1.200 1.000 800 600 400 200 0 POMURJE

PODRAVJE

Gospodinjstva

Pravne osebe

VAS

ZALA

Javna razsvetljava

Slika 35: Delež porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti uporabnikov

128


5.3 PORABA ENERGENTOV V PROMETU V ČEZMEJNI REGIJI Promet je v zadnjem obdobju prevzel prvo mesto med sektorji po porabi energije V čezmejnem območju in je leta 2008 porabila 27,7 % skupne energije v Sloveniji. Poraba energije se je v zadnjih petih letih povečala za 7,3 %. Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, česar posledica je nenehno naraščanje emisij toplogrednih plinov (SURS 2010). Leta 2010 je bila energijska vsebnost biogoriv v prodanem dizelskem gorivu in motornem bencinu za pogon motornih vozil v cestnem prometu 2,4 % in je nižja od 5 % referenčne vrednosti za leto 2010 (Ministrstvo za gospodarstvo; Energetska bilanca RS za leto 2011). Pri prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da je promet fluiden po svoji naravi in je nemogoče ugotoviti ali se je oskrba in poraba goriv zgodila znotraj občinskih meja. Na podlagi tega ni smiselno podrobneje opredeljevati rabe energije v promtu na čezmejnem območjur, saj izračun ne bi imel smisla. Zraven tega je nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. Zato so v tej strategiji predstavljeni le splošni podatki o obravnavanem sektorju. V spodnji tabeli so podani podatki o številu in vrsti vozil na območju proejkta ENERGO OPTIMUM. Podatki za regiji Pomurje in Podravje so vzeti iz statističnega urada Ministrstva za notranje zadeve medtem ko za županiji Zala in Vas ni bilo uradnih podatkov, zato se je naredila projekcija glede na število gospodinjstev, število prebivalcev ter velikost in lastnoštvo kmetijskih površin. Tabela 41: Vozni park v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti vozila leta 2010 Osebna avtomobili

Tovorna vozila

Traktorji

Motorna Kolesa z kolesa motorjem

POMURJE PODRAVJE VAS ZALA

58.391 159.774 81.232 101.787

2.162 13.711 6.541 9.105

13.477 13.818 6.321 7.421

2.719 7.052 4.121 5.541

SKUPAJ

401.184

31.519

41.037

19.433

Ostalo

SKUPAJ

2.689 9.370 4.523 5.122

4.783 5.972 6.652 7.541

84.221 209.697 109.390 136.517

21.704

24.948

539.825

Kot iz zgornje tabele razvidno, je v ČEZMEJNI REGIJI skupaj 539.825 vozil. Od tega največ osebnih avtomobilov (401.184), sledijo traktorji (41.037), ostala vozila kot so avtobusi, delovna tovorna vozila, razni priklopniki, itd. (24.948), tovorna vozila (31.519), kolesa z motorjem (21.704) ter motorna kolesa (19.433). Po podatkih statističnega urada Republike Slovenije število osebnih vozil na 1.000 prebivalcev v Pomurju znaša 490, medtem ko ta številka v Podravju znaša 494. Povprečna starost osebnih avtomobilov znaša v pomurski regiji 8,6 let, medtem do v podravki regiji 8,3 leta.

129


Slika 36: Vozni park po deležu glede na vrsto vozil v ČEZMEJNI REGIJI

Na podlagi zgornje tabele o številu osebnih avtomobilov ter podatkov iz Statističnega urada RS o povprečni porabi goriva (7,2 l – benzin, 6,6 l – dizel), povprečnem številu prevoženih kilometrov na leto (12.604) ter deležu bencinskih, dizelskih in ostalih osebnih avtomobilov (65 % - becinskih vozil, 35 % dizelskih vozil), je možno izračunati okvirno količino porabljenega goriva v ČEZMEJNI REGIJI za osebna vozila. Tabela 42: Poraba goriv za osebna vozila v ČEZMEJNI REGIJI

REGIJA

OSEBNI AVTOMOBILI

PORABA GORIV OSEBNIH AVTOMOBILOV

PORABA ENERGIJE

Bencin

Dizel

Bencin (l)

Dizel (l)

SKUPAJ (l)

GWh

POMURJE

37.954

20.437

34.442.799

17.000.804

51.443.603

514.436

PODRAVJE

103.853

55.921

94.245.351

46.518.666

140.764.017

1.407.640

VAS

52.801

28.431

47.916.273

23.650.725

71.566.998

715.670

ZALA

66.161

35.626

60.040.313

29.635.986

89.676.299

896.762

SKUPAJ

260.769

140.415

236.644.736

116.806.181

353.450.917

3.534.508

130


5.4 SKUPEN PREGLED PORABE ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI Tabela 43: Zbirni prikaz letne porabe vseh energentov v ČEZMEJNI REGIJI PORABA VSEH ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI V ENEM LETU Poraba energentov za ogrevno in tehnološko toploto ELKO

Les

Premog

UNP

Geotermija

Sončna energija

Energija iz topl. črpalk

Električna energija

Skupaj

MWh

MWh

MWh

MWh

MWh

MWh

ZP

REGIJA

Sm³

l

MWh

m3

MWh

t

MWh

L

MWh

Pomurje

58.968.167

589.682

150.000

262.500

4.000

17.600

2.460.086

17.237

25.696.830

244.120

310.000

452

5.802

17.763

1.465.156

Podravje

166.564.355

1.665.643

423.697

741.470

11.298

49.711

6.948.878

48.642

72.584.517

689.553

29.000

1.276

16.388

50.174

3.291.857

Vas

67.318.947

673.189

323.866

566.767

8.636

37.998

8.311.604

57.350

95.482.364

907.082

220.000

976

12.526

38.352

2.514.240

Zala

81.822.717

818.227

360.760

631.331

9.620

42.328

9.916.685

68.425

111.802.740

1.062.126

510.000

1.087

13.954

42.720

3.190.198

374.674.186

3.746.741

1.258.323

2.202.068

33.554

147.637

27.637.253

191.654

305.566.451

2.902.881

1.069.000

3.791

48.670

149.009

SKUPAJ

SKUPAJ vsi sektorji – vsi energenti za ogrevano in tehnološko vodo v ČEZMEJNI REGIJI v MWh Poraba električne energije za pogone in razsvetljavo MWh Gospodinjstva Pravne osebe Pomurje 180.722 291.511 Podravje 454.356 1.634.112 Vas 274.086 629.405 Zala 260.474 701.105 SKUPAJ 1.169.638 3.256.133

Javna razsvetljava 7.534 20.974 16.266 18.120 62.894

479.767 2.109.442 919.757 979.699 SKUPAJ poraba električne energije za pogone in razsvetljavo v ČEZMEJNI REGIJI v MWh

Poraba energentov za transport – osebni avtomobili Bencin liter MWh Pomurje 34.442.799 344.427.990 Podravje 94.245.351 942.453.510 Vas 47.916.273 479.162.730 Zala 60.040.313 600.403.130 SKUPAJ

236.644.736

2.366.447.360

10.461.451

4.488.665

Dizel liter 17.000.804 46.518.666 23.650.725 29.635.986 116.806.181

MWh 170.008.040 465.186.660 236.507.250 296.359.860 1.168.061.810

514.436 1.407.640 715.670 896.762 SKUPAJ poraba energentov za transport (osebni avtomobili) v ČEZMEJNI REGIJI v MWh

PORABA VSEH ENERGENTOV V ČEZMEJNI REGIJI v MWh Vir: Lasten izračun na podlagi zbranih podatkov

131

3.534.508

18.484.624


Tabela 44: Poraba energije na leto in na prebivalca v ČEZMEJNI REGIJI TOPLOTNA ENERGIJA

REGIJA

ŠTEVILO PREBIVALCEV

PORABA ENERGIJE

PORABA ENERGIJE NA PREBIVALCA

MWh / leto

kWh / prebivalca / leto

Pomurje

119.349

1.465.156

12.276

Podravje

337.119

3.291.857

9.764

257.688 287.043 1.001.199

2.514.240 3.190.198

9.757 11.114

10.461.451

10.449

Vas Zala SKUPAJ

ELEKTRIČNA ENERGIJA REGIJA

ŠTEVILO PREBIVALCEV

PORABA ENERGIJE

PORABA ENERGIJE NA PREBIVALCA

MWh / leto

kWh / prebivalca / leto

Pomurje

119.349

479.767

4.019

Podravje

337.119

2.109.442

6.257

257.688 287.043 1.001.199

919.757 979.699 4.488.665

3.569 3.413

Vas Zala SKUPAJ

4.483

TOPLOTNA IN ELEKTRIČNA ENERGIJA

REGIJA

ŠTEVILO PREBIVALCEV

PORABA ENERGIJE (BREZ PROMETA)

PORABA ENERGIJE NA PREBIVALCA

MWh / leto

kWh / prebivalca / leto

Pomurje

119.349

1.944.923

16.296

Podravje

337.119

5.401.299

16.022

257.688 287.043 1.001.199

3.433.997 4.169.897 14.950.116

13.326 14.527 14.932

Vas Zala SKUPAJ

132


5.5 ANALIZA EMISIJ V ČEZMEJNI REGIJI Slovenski del območja ČEZMEJNE REGIJE je skladno s slovensko Uredbo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) in Sklepom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03) razporejeno na območje z oznako SI1 kot to prokazuje spodnja slika (območje Pomurja in Podravja brez omočja Mestne občine Maribor).

Slika 37: Meje poselitvenih območij in območij onesnaženosti

Vir: S K L E P o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)

Stanje zraka na določenem območju se določa po kriterijih uredbe o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) in Uredbe o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02). Raven koncentracij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, na podlagi katerih je določena stopnja onesnaženosti območja (SI1), je za poselitveno območje onesnaženosti razvidna iz naslednje tabele:

133


Tabela 45: Raven koncentracije onesnaženosti na območju SI1 Oznaka območja

SO (2)

NO(2)

PM10

Pb

CO

Benzen

Ozon

SI1

5

2

2

5

5

5

1

Opomba: • oznaka 1 za preseženo mejno vrednost ali vsoto mejne vrednosti in dopustnega odstopanja oziroma ciljno vrednost, če gre za ozon, • oznaka 2 za koncentracijo med mejno vrednostjo in dopustnim odstopanjem, • oznaka 3 za koncentracijo med zgornjim pragom za ocenjevanje in mejno vrednostjo, • oznaka 4 med spodnjim in zgornjim pragom ocenjevanja in • oznaka 5 pod spodnjim pragom ocenjevanja. Vir: S K L E P o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev, svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 72/03)

Po zgornjih podatkih je razvidno, da so na tem območju rezulati meritev CO zelo nizke, zato onesnaženost zraka s to snovjo ni problematična. Meritev NO₂ kažejo občasno preseženo mejno vrednost le ob cestah, predvidoma je cestni promet tudi glavni vir onesnaženja z dušikovimi oksidi. Meritve PM₁₀ (delcev velikosti do 10 μm) kažejo občasna preseganja mejnih vrednosti na vseh območjih v Sloveniji. Meritve benzena ne kažejo zelo visokih vrednosti in zaradi tega ne povzročajo probleme prevelike onesnaženosti zraka v Sloveniji (Predhodna ocena onesnaženosti zraka z SO₂, NO₂, delci svincem, CO in benzenom v Sloveniji, ARSO 2003). Svinec, ogljikov monoksid, benzen, dušikov dioksid in prah so pogosto posledica cestnega prometa. Žveplov dioksid in prah so pogosto posledica prometa, emisij zaradi ogrevanja in industrijskih emisij (žveplov dioksid). Podobno kot za Podravje in Pomurje se predvideva tudi za županiji Zala in Vas, kjer pa bi kot poselitveno območje izzvzel območje mesta Zalaegerszeg in Nagykanizsa, ki sta zaradi svoje strnjene poselitve in industrije bolj obremenjena kot neurbana okolica.

Emisije toplogrednih plinov Emisije so produkt, ki nastaja pri zgorevanju različnih energentov, ki najpogosteje izgorevajo v toplotnih motorjih, kotlih ter elektrarnah, kjer so prisotni različni viri goriv oziroma energentov. Energetska politika Evrope, kakor tudi Slovenije in Madžarske bazira na učinkoviti rabi energije in na spodbujanju obnovljivih virov energije. Direktive EU in Kjotski protokol to tudi narekujeta. Glede na poročilo Evropske komisije, v katerem so navedli, da Slovenija ne izpolnjuje obveznosti iz Kjotskega protokola (določene so obveznosti, da omejimo emisije TGP glede na izhodiščno leto 1986 za 8 %), moramo povedati, da Slovenija vseeno izvaja in načrtuje ukrepe, s katerimi bi dosegla potrebno zmanjšanje toplogrednih plinov. Za emisije toplogrednih plinov sta pri nas najpomembnejša sektorja proizvodnja elektrike in toplote ter promet. Od skupnih približno 20 milijonov ton slovenskih emisij toplogrednih plinov je sektor

134


proizvodnje el. energije in toplote odgovoren za okoli 30 % teh emisij, sektor prometa okoli 20 %, industrija in gradbeništvo pa sta s porabo energije emitirala okoli 12 % vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. Delež gospodinjstev je okrog 17 %. Glede emisij SO₂ in CO₂ so emisijski faktorji prilagojeni specifikacijam goriv, ki se uporabljajo v Sloveniji in na Madžarskem. Za pregled privzetih emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti spojin: Ogljikov dioksid (CO2):  je dušljivec, težji od zraka,  zmanjšuje v zraku za življenje potrebno koncentracijo kisika,  nastaja pri gorenju in pri dihanju,  je glavni toplogredni plin,  nastaja pri vseh procesih zgorevanja,  po klimatskih modelih klimatskih modelih bo podvojitev CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3 °C +/– 1,5 °C. Žveplov dioksid (SO2) :  nastaja pri gorenju fosilnih goriv, ki vsebujejo žveplo,  v prisotnosti zračne vlage in prahu se katalitično oksidira v žveplovo kislino (H2SO4) kisel dež,  draži dihala,  povzroča ožige na listih rastlin,  pri razpadu organskih snovi, ki vsebujejo S, nastaja zelo strupen žveplovodik,  je težji od zraka,  je brezbarven, ostro dišeč, strupen plin,  znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni, kot so bronhitis, draženje dihalnih poti, vseh škodljivih učinkov pa še vedno ni znana. Ogljikov monoksid (CO):  je strupen brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti je še posebej nevaren,  ima 200 do 300-krat večjo afiniteto v primerjavi s kisikom za vezavo s hemoglobinom,  največ ga nastaja pri nepopolnem izgorevanju (primanjkljaj kisika),  koncentracija 0,3 vol. % povzroči smrt človeka v pol ure,  majhne koncentracije povzročajo motnje v zaznavi in miselnih procesih, poslabša vid, nastajajo psihomotorične motnje,  pri večjih koncentracijah je eksploziven,  v nekaj urah na zraku oksidira v CO2,  na avtomobilski cesti ob zastoju prometa, ga je več kot 44 ppm,  v zaprtem avtomobilu ob kajenju cigaret ga je več kot 87 ppm,  100 ppm povzroča glavobol,  300 ppm povzroča kolaps,  600 ppm povzroči komo in smrt. Ogljikovodiki (CxHy):  dražijo nos, dihala, oči,  spojine so toksične in kancerogene,

135


   

glavni vir so motorna vozila in razni industrijski procesi, izhajajo kot neizgorele sestavine pri gorenju naftnih derivatov, iz motorjev z notranjim izgorevanjem, pri izhlapevanju topil, čistil, bencina, predstavniki iz prometa so BTX ( benzen, toluen, etil- benzen, orto-ksilen...), ob prisotnosti NOX in O3 se tvori poletni smog.

Dušikovi oksidi (NOx):  nastaja z oksidacijo zračnega dušika pri gorenju nad 1000OC,  je težji od zraka,  agresivno deluje na dihala (v večjih koncentracijah povzroči pljučni edem),  svoj delež prispeva pri tvorbi kislega dežja,  smogu daje rumeno barvo. Pri opredelitvi emisijskih faktorjev so uporabljeni podatki literature, ki so bili objavljeni in priporočeni v študiji Joanneum Research iz Gradca “Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung” (Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe). Tabela 46: Emisijske vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij CO2 kg/TJ

SO2 kg/TJ

NOx kg/TJ

CxHY kg/TJ

CO kg/TJ

prah kg/TJ

ELKO

74000

120

40

6

45

5

ZP

57000

0

30

6

35

0

Premog

97000

1500

170

910

5100

320

UNP

55000

3

100

6

50

1

Les

0

11

85

85

2400

35

138900

800

720

305

1779

28

Elektrika

Vir: Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energie und Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung , Graz, 1997

136


Tabela 47: Poraba vse primarne energije po energentih v ČEZMEJNI REGIJI ENERGENT

Pomurje

Podravje

Vas

SKUPAJ

Zala

MWh

TJ/leto

MWh

TJ/leto

MWh

TJ/leto

MWh

TJ/leto

MWh

TJ/leto

ELKO

589.682

2.123

1.665.643

5.996

673.189

2.423

818.227

2.946

3.746.741

13.488

Les

262.500

945

741.470

2.669

566.767

2.040

631.331

2.273

2.202.068

7.927

Premog

17.600

63

49.711

179

37.998

137

42.328

165

147.637

531

ZP

244.120

879

689.553

2.482

907.082

3.265

1.062.126

3.824

2.902.881

10.450

UNP

17.237

62

48.642

175

57.350

206

68.425

246

191.654

690

Električna energija

17.763

64

50.174

181

38.352

138

42.720

154

149.009

536

1.465.156

4.136

3.291.857

11.682

2.514.240

8.209

3.190.198

9.608

10.461.451

33.622

SKUPAJ*

*Pri skupni energiji (MWh) smo upoštevali tudi energijo iz sonca, geotermije in toplotnih črpalk!

137


Tabela 48: Struktura emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) po regijah CO2 t/leto

SO2 t/leto

NOx t/leto

CxHy t/leto

CO t/leto

Prah t/leto

SKUPAJ t/leto

POMURJE ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija

157.102 0 6.111 3.410 50.103 8.890

255 10,4 94,5 0,2 0 51,2

84,9 80,3 10,7 6,2 26,4 46,1

12,7 80,3 57,3 0,4 5,3 19,5

95,5 2.268 321,3 3,1 30,8 113,8

10,6 33 20,2 0,06 0 1,8

157.561 2.472 6.615 3.420 50.166 9.122

SKUPAJ

225.616

411,3

254,6

175,5

2.832,5

65,7

229.356

269,8 6.405,6 912,9 8,7 86,9 322

30 93,4 57,3 0,17 0 5,1

444.999 6.982 18.795 9.653 141.576 25.798

496,9

8.005,9

186

647.804

ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija

443.704 0 17.363 9.625 141.474 25.141

719,5 29,4 268,5 0,6 0 144,8

PODRAVJE 239,8 36 226,9 226,9 30,4 162,9 17,5 1 74.5 14,9 130,3 55,2

SKUPAJ

637.307

1.163

644,9

ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija SKUPAJ

179.302 0 13.289 11.330 186.105 19.168

290,8 22,4 205,5 0,6 0 110,4

96,9 173,4 23,3 20,6 97,9 99,4

14,5 173,4 124,7 1,2 19,6 42,1

109 4.896 698,7 10,3 114,3 245,5

12,1 71,4 43,8 0,2 0 3,9

179.825 5.337 14.385 11.363 186.337 19.669

409.194

629,7

511,5

375,5

6.073,8

131,4

416.916

VAS

ZALA ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija

218.004 0 16.005 13.530 217.968 21.391

353,5 25 247,5 0,7 0 123,2

117,8 193,2 28 24,6 114,7 110,9

17,7 193,2 150,1 1,5 22,9 47

132,6 5.455,2 841,5 12,3 133,8 274

14,7 79,5 52,8 0,2 0 4,3

218.640 5.946 17.325 13.569 218.239 21.950

SKUPAJ

486.898

749,9

589,2

432,4

6.849,4

151,5

495.670

Vir: Lasten izračun


Tabela 49: Struktura SKUPNIH emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) CO2 t/leto

SO2 t/leto

NOx t/leto

CxHy t/leto

CO t/leto

Prah t/leto

SKUPAJ t/leto

ČEZMEJNA REGIJA ELKO Les Premog UNP Zemeljski plin El. energija

998.112 0 51.507 37.950 595.650 74.450

1.618,6 87,2 796,5 2,1 0 428,8

539,5 673,8 90,3 69 313,5 385,9

80,9 673,8 483,2 4,1 62,7 163,5

607 19.024,8 2.708,1 34,5 365,7 953,5

67,4 277,4 170 0,7 0 15

1.001.025 20.737 55.755 38.060 596.392 76.397

SKUPAJ

1.757.669

2.933,2

2.072

1.468,2

23.693,6

530,5

1.788.367

Vir: Lasten izračun

5.6 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V ČEZMEJNI REGIJI Obnovljivi viri energije (OVE) so pomemben vir primarne energije tako v Sloveniji, na Madžarskem in v svetu in tisto kar povečuje njihov delež mora biti postavljeno med prednostne naloge energetske in okoljske politike. Ob upoštevanju uvoza, ki npr. v Sloveniji zajema trenutno okoli 70 % celotnih potreb po primarni energiji v državi, se postavijo obnovljivi viri energije s svojim visokim socialnim in okoljskim vplivom, na mesto pomembne nacionalne strateške rezerve. Tabela 50: Obnovljivi viri energije v ČEZMEJNI REGIJI Pridobljena toplotna in električna energija iz OVE (GWh/leto) Pomurje

Podravje

Vas

Zala

SKUPAJ

Lesna biomasa

262,5

528,4

386

433,2

1.610,1

Sončna energija

4,63

17,56

1,45

1,61

25,25

Bioplin

70,7

38,3

13,7

0

122,7

Geotermija

310

29

220

510

1.069

0

1.690,1

10,7

0

1.700,8

647,8

2.303,3

631,8

944,8

4.527.8

OVE

Vodna energija SKUPAJ

139


Iz zgornje tabele je razvidno, da se največ obnovljive energije v ČEZMEJNI REGIJI proizvede iz vodne energije in sicer skupaj dobrih 1.700 GWh, kar v skupni strukturi predstavlja 37 %. Sledi lesna biomasa z 1.610 GWh ali 35 %, nato geotermalna energija z 1.069 GWh ali 24 %, nato bioplin z 123 GWh ali 3 % ter sončna energija iz katere proizvedemo letno skupaj okoli 25 GWh energije, kar pa predstavlja 1 % v skupni strukturi v ČEZMEJNI REGIJI.

Slika 38: Struktura obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI

Slika 39: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto

Raba obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI se počasi, a vztrajno uveljavlja. Po trenutnem stanju se v regiji za ogrevano in tehnološko toploto uporablja 31,7 % obnovljivih virov energije, tj. lesa, geotermalne energije, sončne energije in pridobljene energije iz toplotnih črpalk.

140


Slika 40: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v skupni strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto ter porabo električne energije

5.7 SMERNICE Glede na naslednje dokumente: -

ENERGIJA 2020 (Bruselj 10.11. 2010) EVROPA GOSPODARNA Z VIRI (Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Bruselj 26.1.2011 ) NEP 2010-2030 Horizon 2020

STANJE V EVROPI: Raziskave kažejo, da se energetski sistemi v Evropi prilagajajo znatno prepočasi, saj spremembe v domači proizvodnji vplivajo na strukturne spremembe v oskrbi z energijo. Ker se bodo s širitvijo v EU pridružile še nove države, z zastarelo infrastrukturo in gospodarstvi, ki bodo na področju energije manj konkurenčni, je toliko bolj nujno, trenutno stanje na energetskem področju Evrope izboljšati. Glavni trenutno problem je razdrobljenost notranjega energetskega trga, premalo je transparentnosti, dostopnosti in možnosti izbire, zato še vedno obstaja veliko ovir za odprto in pošteno konkurenco. Glavna naloga je zamenjati in povečati obstoječe zmogljivosti, najti zanesljive nefosilne alternative za goriva, prilagoditi omrežja obnovljivim virom energije in doseči resnično integriran notranji energetski trg.

141


Trenutno se v Evropi izkorišča le 45 % proizvodnje električne energije iz vodnih in jedrskih virov, opozorilom o pomanjkanju nafte in ranljivosti iz vidika oskrbe iz plina se daje premalo pozornosti. Evropa je gospodarsko v svetovnem merilu dosti bolj vplivnejša, kot v energetskem, saj po neodvisnem indeksu Renewable Attractiveness index 2010 nudijo ZDA in Kitajska najboljše priložnosti za naložbe v obnovljivo energijo. Poraba energija v Evropi predstavlja eno petino porabe energije v svetu. Ker na globalnih energetskih trgih prihaja do pomanjkanja in ker azijske države in bližnje vzhodne države v razvoju predstavljajo večino povečanja svetovnega povpraševanja, bo EU kot največja uvoznica energije v svetu verjetno postala še bolj občutljiva na tveganja v zvezi z oskrbo. Največ potenciala nudita stavbni in prometni sektor, saj je tam največ možnosti za izboljšanje stanja. Izvajati morata aktivno politiko varčevanja z energijo in se preusmeriti na čiste vire energije: - spodbujajo se naj večji prihranki energije - večje naložbe v nizkoogljične tehnologije in ključne tehnologije za shranjevanje energije - elektromobilnost (električna vozila in javni prevoz) Zelo veliko vlogo igra pri tem javni sektor, ki naj bi dajal vzgled, saj vsako leto porabi približno 1500 milijard €, kar je 16 % BDP-ja EU. Javna naročila bi naj vsebovala merila za energetsko učinkovitost, da se povečajo prihranki energije in širijo inovativne rešitve, zlasti na področju stavb in prometa. Okrepiti je treba pobude občin, kot so konvencije županov, saj igrajo na lokalnih ravneh pomembno vlogo. Mesta, ki porabijo do 80 % energije so hkrati del problema in rešitve za izboljšanje EU. Energetska učinkovitost (EU v nadaljevanju) je še vedno najučinkovitejši način za zmanjšanje emisij, povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in konkurenčnosti, izboljšanja cenovne dostopnosti energije za potrošnike in ustvarjanja delovnih mest v izvoznih panogah. Najpomembnejša in najtežja naloga se mi zdi je, spremeniti sedanje vzorce obnašanja, zato je potrebno EU vključiti v vsa ustrezna področja politike, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem, predvsem v celotno energetsko verigo od pridobivanja energije, prek prenosa in distribucije do končne porabe. Nujno je učinkovito spremljanje skladnosti, ustrezen tržni nadzor, razširjena uporaba energetskih storitev in pregledov ter učinkovita uporaba snovi in recikliranje. V prvi fazi so potrebne : - tehnološke izboljšave - velike spremembe v energetskih, industrijskih, kmetijskih in prevoznih sistemih - spremembe našega ravnanja v vlogi proizvajalcev in potrošnikov Oblikovati je treba ukrepe za znatno pospešitev prenov z energetsko učinkovitimi izdelki in tehnologijami: - JAVNE STAVBE: Pomemben, zaradi demonstracijskih učinkov, za usmerjanje trgov in zmanjšanje stroškov v javnem sektorju. Ukrepi so prednostno usmerjeni v energetsko učinkovite novogradnje in

142


energetsko sanacijo bolnišnic, šol, vrtcev in domov za starejše. Osnovne in srednje šole so pomembni nosilci sprememb energetske kulture v lokalnem okolju, univerze pa primerno okolje za razvoj in demonstracijo novih pristopov in tehnologij. Cilj izvedbe ukrepov URE v javnem sektorju je zagotoviti 50 % delež skorja ničelno energijsko novih in obnovljenih stavb do leta 2015 in 100 % delež do leta 2018. Cilji bodo doseženi: • S pripravo in izvedbo projekta energetsko učinkovite razsvetljave v šolah • Z delovanjem tehnične pisarne v okviru Javnega sklada za upravljanje z nepremičninami ( v ustanavljanju) Pripravil se bo pravilnik za dodeljevanje pomoči za izvajanje ukrepov URE gospodinjstvom z nizkimi prihodki ( ranljive skupine), zato se bojo iskala partnerstva z lokalnimi skupnostmi in ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve (primerno informiranje, prenos informacij in podpora pri izvedbi). Prenos dobrih praks pri sanaciji stavb iz tujine. Neprofitne stanovanjske organizacije bi v okviru javnega sektorja izkoriščale ta instrument. Omogočeno bo tudi črpanje EU sredstev gospodinjstvom in neprofitnim stanovanjskim org in zagotavljanje teh sredstev iz EU sklada za regionalni razvoj ESRR. -

PROMETNI SEKTOR:  Potencial na primeru večmodalnih rešitev  Energetsko učinkovita vozila  Energetsko učinkoviti način vožnje

Prodor novih tehnologij in energijskih virov v prometu bo vplival na rabo energije v prometu in tudi na povezovanje vozil iz nizko napetostnega omrežja, pričakuje se prodor električnih akumulatorskih vozil in dolgoročno vozil na vodik in prodor sistemov za decentralizirano pridobivanje energije iz OVE za vozila. Pri tem je treba omeniti, da bo razvoj proizvodnje biogoriv 2 generacije usmerjen v večnamensko predelavo celuloze in lignocelulozne biomase v biogoriva in druge izdelke z višjo dodano vrednostjo. Trenutno je razvoj še v demonstracijski fazi, nadaljnji razvoj bo pa odvisen od spodbud, utemeljenih na dodatnih koristih te proizvodnje, vključno z okoljskimi učinki v celotni življenjski dobi. Za prevladujoča postopka predelave: - Termokemična pretvorba - Biokemična pretvorba celuloze v biodizel oz. bioetanol se pričakuje postopna komercializacija. Nižanje stroškov bo pri biokemični pretvori odvisno od encimov v procesu, pri termokemični pa od optimizacije več faz postopka: - Ravnanje z biomaso - Uplinjanje - Sinteze plina Pritiski vpliva biogoriv na proizvodnjo hrane se bo z razvojem biogoriv 2. generacije zmanjšalo, zaradi večjega povpraševanja pa bodo nujni trajnostni kriteriji za izkoriščanje gozdov in drugih virov biomase. -

INDUSTRIJSKI SEKTOR: o Večja podjetja • sistem za trgovanje z emisijami • spodbujanje uvajanja sistema za upravljanje z energijo SIST EN 16001:2009 v podjetja

143


spodbude za svetovanje in priprava investicijskih projektov, revizija metodologije energetskih pregledov – zbrani podatki o rabi in stroških za energijo • uvajanje pogodbenega znižanja stroškov za energijo o Manjša podjetja - energetski pregledi, sistem za upravljanje energije, - MSP-jem podporni mehanizmi, svetovanje in ciljno usposabljanje o Uvajanje pametnih števcev o Zaposlovanje energetskih menedžerjev •

Poudarek je na tem: - kako zmanjšati porabi virov in količine odpadkov – torej iskanje novih načinov porabe in izboljšanje upravljanje z zalogami virov - spremeniti vzorce porabe pri končnih uporabnikih – dolgoročna naloga - optimizacija proizvodnih procesov, upravljavske in poslovne metode - izboljšanje logistike Ker se bodo subvencije EKO sklada omejile na projekte, ki jih bodo izdelali certificirani projektanti oz. izvajalci, mogoče v razmislek, za pridobitev certifikata za svetovalce izvajalce projektov, v našem primeru na LEA. Prvih pet let po subvencioniranju, bodo uvedli program za spremljanje rezultatov izvedenih projektov URE, ki so bili deležni državne podpore. Obeta se razvoj lokalnih energetskih agencij, spodbujanje razvoja in uporabe znanja ter izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh v okviru področij trajnostne energetike. Lokalne energetske agencije naj bi nudile podporo občinam pri uvajanju sistemov za upravljanje z energijo. Posebej poudarek se daje:  uporabi in razvoju lesne biomase (bioplin) in spodbujanje razvojev zbirnih centrov za lesno biomaso  spodbujanje proizvodnje toplote z lesno biomaso in sončno energijo, energijo vetra, geotermalna energija, bioplin  sistem daljinskega ogrevanja na biomaso  spodbujanje integracije sončnih elektrarn v stavbe  razvoju distribucijskih omrežij za vključevanje razpršene proizvodnje električne energije vključno z razvojem aktivnih omrežij  okrepitev ciljnega izobraževanja in usposabljanja na področju ravnanja z energijo  izvedba demonstracijskih projektov, ki izboljšujejo praktično usposobljenost za kakovostno pripravo in izvedbo projektov na področju energetske učinkovitosti in zelenih energetskih tehnologij ter trajnostne energetike Evropa mora postati bolj odporna na prihodnja nihanja cen energije in blaga na svetovni ravni. Poseben poudarek se daje tudi recikliranju, saj se z povečanjem recikliranja zmanjša pritisk na potrebo po surovinah, zmanjša se poraba energije in emisije toplogrednih plinov. Zato je treba iskati nove načine recikliranja, saj če bi države reciklirale 70 % svojih odpadkov, bi v Evropi nastalo vsaj 500.000 novih delovnih mest (krožno gospodarstvo, ki temelji na reciklirajoči družbi).

144


Da bi se zmanjšala potreba po oskrbi s toploto bo ključnega pomena tudi razvoj nizko energijskih in nizkoogljičnih stavb, kjer bo poudarek na povečanju izkoristkov tehnologij za lokalno proizvodnjo energije, integriranih v stavbah, zlasti fotonapetostnih elektrarn, mikro soproizvodnje toplote in električne energije (mikro SPTE) izrabe sončne toplote tudi za hlajenje. Oblikovanje dolgoročnega načrta 2050 Večja energetska učinkovitost zmanjšuje potrebo po proizvodnji energije in potrebno po infrastrukturi. S tem se zmanjša tudi pritisk na zemeljske vire. Zmanjšanje porabe energije v EU za 1 % bi npr. pomenilo, da ne potrebujemo ekvivalenta 50 termoelektrarn na premog ali 25 000 vetrnih turbin. Zato je pomembno ravnotežje med različnimi interesi. Za pravilno izbiro ZDAJ in DOLGOROČNO moramo upoštevati celoten življenjski cikel načina, kako izrabljamo vire, vključno z vrednostno verigo in ravnovesje med različnimi prednostnimi nalogami. Npr. - proizvodni procesi z minimalnimi zalogami zmanjšujejo količino energije, ki je potrebna za shranjevanje proizvodov v skladiščih, lahko pa zahtevajo več prevoza, isto velja za zbiranje odpadkov in recikliranje. - Uporaba okolju prijaznih vozil zmanjšuje porabo fosilnih goriv, povečuje pa povpraševanje po električni energiji in nekaterih surovinah, katerih dobava je mogoče omejena in ki so koncentrirana le na nekaj geografskih območjih ( redki zemeljski elementi za baterije in gorivne celice, litij za baterije) - Na kmetijskih zemljiščih, ki se uporabljajo za pridelavo hrane, se lahko zmanjšujejo zemljišča, na katerih se pridelujejo energijske rastline, zaradi obeh pa se lahko zmanjšujejo površine, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost - Materiali za izboljšanje izolacije lahko občutno zmanjšajo količino energije, ki je potrebna za ogrevanje stavb, vendar so lahko bolj energetsko intenzivni za proizvodnjo - Z večjo uporabo jedrske energije se zmanjšajo emisije ogljika, vendar je potrebno nadaljnje spodbujanje jedrske varnosti, ustreznega ravnanja z odpadki… Torej vsi dolgoročni načrti morajo biti rezultat vseh načrtov, ki kakorkoli vplivajo en na drugega in na energijsko učinkovito prihodnost. Pri tem bo glavni namen ločitev gospodarske rasti, rabe virov in njenega okoljskega učinka.

145


6 VIZIJA

Čezmejna regija bo (p)ostala zelena oaza energetsko trajnostnega razvoja in bo na EU nivoju, preko realizacije ukrepov in akcij projekta ENERGO OPTIMUM, imela zagotovljeno in optimizirano oskrbo z energijo, ki bo bilančno neodvisno od zunanjih območij.

146


7 STRATEGIJA CEEA Da bo čezmejna regija bo (p)ostala zelena oaza energetsko trajnostnega razvoja, ki bo na EU nivoju, imela zagotovljeno in optimizirano oskrbo z energijo, katera bo bilančno neodvisna od zunanjih območij, bo potrebno nadaljevati z realizacijo strateških usmeritev, ki smo jih razvrstili po najpomembnejših segmentih:    

    

območno energetsko knjigovodstvo za URE in povečanje URE v vseh sektorjih regijski monitoring razvoja izkoriščanja OVE in usmerjene direktne vzpodbude izobraževanje ključnih akterjev, odločevalcev in vodstvenih oseb vzpostavitev komunikacije z ministrstvi in nadzorovani razvoj financiranja projektov – financiranje energetskih projektov ki niso vzdržni (ekonomsko, okoljsko) z javnimi sredstvi promovirati dodano vrednost energetskih projektov (dodatne zaposlitve, storitveni sektor, kmetijstvo,..) razvoj ekološko energetskega turizma sprememba učnih načrtov / umestitev okoljske vzgoje v učne načrte OŠ preučitev zaščitenih območij, smiselnosti teh in definiranje pristojnosti – predvsem civilne javnosti vzpostavitev dialoga med javnim, ekonomskim in civilnim sektorjem

147


8 PREDLOG UKREPOV / AKCIJSKI PLAN Glede na izhodišča, ki temeljijo na dejanskem stanju in so tudi predstavljene v dokumentih samega projekta in kot take deloma evidentirane skozi projekt, bo v prihodnosti za območje nujno potrebno izvesti še nekatere korake. Spodaj navedeni predlogi korakov za aktivnosti niso prioritetno usklajeni, ker jih je nesmiselno pozicionirati po prioritetah ampak morajo ključni akterji skrbeti za vzporedno implementacijo le-teh: Uskladitev zakonodaje z direktivami in pričakovanju EU Ureditev energetskega področja je v obeh državah zelo različna. Glede na pričakovanja EU, kot tudi v smeri poenostavitve dela organov ter lažje seznanitve in uporabe na strani končnih uporabnikov, bi bilo koristno, če bi se v prihodnosti določen del aktivnosti usmeril in težil k cilju, da bi:  razmejili vsebino kompleksnih zakona na več področnih in zaključenih zakonov,  uskladili regionalne in lokalne akte z nacionalnimi smernicami in zakoni,  konkretno uredili in uzakonili energetsko knjigovodstvo za javni sektor,  na nacionalni oz mogoče tudi na meddržavni ravni definirati okvirje podatkov, ki jih bomo potrebovali s strani javnega sektorja. V okviru tega koraka bi bilo smiselno tudi zajeti in realizirati »monitoring« za nadzor energetike. Tukaj vidimo potrebo pri prenosu obstoječih pooblastil izdajanja dovoljenj, predvsem pa vzpostavitev posebnega čezmejnega in tudi regijskega mehanizma, ki bo na ravni območij preprečil preseganje izkoriščanja določenih potencialov OVE. Trenutno ni poenotenega sistema upravljanja, niti nadzora izkoriščanja OVE, kar bi lahko preko tega omejevalo vplive na okolje. Ključna pomanjkljivost je odsotnost upravljavske strukture, ki bi bila nadrejena posameznim investitorjem in neodvisna od birokratskih aparatov, ki se ne spoznajo za potenciale. Obstajajo sicer odločevalci, izvrševalci odločitev vendar pa lahko prihaja, vsekakor v veliki večini primerov popolnoma nezavedno, do nasprotovanj med posameznimi območji glede ciljev. Energetsko planiranje, ki je lahko tudi realizirano se vrši na ravni lokalnih skupnosti in države, vendar so občine v regiji absolutno premajhne in preveč soodvisne od sosednjih občin, da bi se uspešni čezmejni in regijski projekti, ki bi posegali po skupnih potencialih lahko vršili le na ravni občine. Potrebna je vzpostavitev kolektivnega organa odločanja o velikih projektih / potencialih. Usposabljanja in delavnice ter dogodki za ciljne skupine Glede na evidentirane udeležence usposabljanj v projektu, prejemnike svetovalnih storitev in uporabnike e-hiške, se je potrdilo dejstvo, da velika večija ljudi potrebuje konkretne informacije in svetovalne storitve. Le tako bodo storili pravilne korake k energetski učinkovitosti. V okviru tega koraka predlagamo nadaljevanje / začetek dela z:  svetovanja za uporabnike na različnih lokacijah,  lokalni energetski dnevni na občinski ravni,  usposabljanja in delavnice za vse ciljne skupine,  informativno izobraževalni dogodki v šolah,  srečanja članov občinskih svetov,  forum županov,  predstavitve v državnem svetu in državnem zboru.

148


Kolegijski organi namreč lahko odločajo o smernicah, zato bi morali imeti predstavitvena srečanja s predstavniki institucij, ki so kompetentne za razvoj z vidika OVE, URE in okolja. Oni bodo namreč odločali o prioritetah in ključnih projektih za območja, čeprav ne poznajo specifik tega področja. Nujno potrebno je različnim članom periodično ali pa pred ključnimi momenti predstaviti aktualne teme, postreči z novimi podatki o stopnji izkoriščanja OVE in trendu na področju URE. Preko tega bodo lahko kompetentno odločali o pomembnih zadevah. Energetsko učinkovite hidroelektrarne Analize so pokazale, da vključeno območje razpolaga z dovolj velikim potencialom hidroenergije, ki bi ga lahko konkretno izkoristili, vendar je potrebno ob tem tudi paziti na okolje. Določene aktivnosti so na tem področju že bile izvedene, vendar je potrebno proces nadaljevati z vključevanjem vsem deležnikov, ki lahko doprinesejo svoj delež. V tem koraku predlagamo, ne samo gradnjo, ampak odgovorno nalogo pozicioniranja objektov v okolje, pridobitev soglasja »okolja« in šele tedaj gradnjo. Tukaj se kaže največja potreba in potencialne naloge za tovrstne aktivnosti in organizacije, kot so bile v projektu Energo optimum. Prav tako je potrebno prisluhniti in usmerjati ključne deležnike, da se ne bi, trenutno nepomembni negativni vplivi, pozneje pokazali za kritične. Vzporedno pa je smiselno tudi preveriti prednosti in slabosti pretočnih ali / in akumulacijskih hidroelektrarn. Začeti je potrebno analizo za preveritev obeh tehnologij na obstoječih vodotokih za energetsko učinkovito in okoljsko sprejemljivo izkoriščanje hidroenergije. V mislim imamo pripravo teoretične študije izkoriščanje hidroenergije preko obeh variant, kot tudi morebiti dejansko postaviti pilotno pretočno hidroelektrarno na enem izmed vodotokov. Izkoriščanje sončne energije Delež izkoriščanja sončne energije v vključenem območju je nizko pod pragom potenciala in ga je potrebno drastično dvigniti. Velik premik na področju izkoriščanja sončne energije se lahko pričakuje preko:  promocije izrabe sončne energije za toplo vodo in električno energijo  ozaveščanje in informiranje ter svetovanje potencialnim investitorjem  odprava nepotrebnih birokratskih ovir za namestitev sončnih elektrarn, kot tudi za vključitev le teh v omrežje;  prenos pooblastil na organizacije, ki bodo opravile montažo in priključitev;  vzpostavitev in zagotovitev vzdržnega sistema financiranja zelene energije tako na državni ali / in regionalni ravni  zagotovitev in ohranjanje subvencij (s strani države, regije ali lokalnih skupnosti) za investicije v sisteme za izkoriščanje sončne energije. Naravni gradbeni materiali in energetsko učinkovit gradbeni sektor Organizacije morajo več aktivnosti v prihodnosti usmerjati k povečanju uporabe domačih t.j. naravnih gradbenih materialov v gradbeništvu - uporaba potenciala in direktne navezave ter povezave med pridelavo naravnih gradbenih materialov, namestitvijo teh materialov v regiji ter posledično privarčevani del sredstev, ki se sedaj nameni za energijo uporabiti v drugih sektorjih. Prav tako bi korak odprl velike potrebe po zaposlovanju.

149


S tem korakom je povezana tudi sanacija javnih stavb – znižanje porabe energije v javnem sektorju in sorazmeren del ter parcialni učinek ima tudi zasledovanje načel biogradnje in biobivanja. Podeželje in kmetije – velik potencial za energetiko Dokazano dejstvo je da so kmetije in kmetijska gospodarstva precej energetsko potratna in organizacijsko imajo neizdelan sistem gospodarjenja v smislu maksimalne izrabe obstoječih potencialov. Vsekakor moramo planirati večplastno, zato se predlaga, da se k temu izzivu pristopi z več vidikov in sicer:  ciljno usmerjena energetska svetovanja in priprava akcijskih načrtov ter poslovnih planov za kmetije;  usposabljanje kmetov ter analitika gospodarjenja;  inkorporacija energetske učinkovitosti pri vsakdanjem delu;  energetski pregledi kmetij z vidika varčevalnega potenciala in nadomeščanja fosilnih goriv ter maksimalne samooskrbe;  v tem kontekstu so zanimive ideje namakalne naprave, ki jih poganja sonce, saj so neodvisne od omrežja  uporaba pridelkov za energente - kogeneracijski sistemi, ki omogočajo uporabo toplote za domačo uporabo in prodajo zelene energije. Učinkovitejša uporaba lesa Analize so pokazale velike pomanjkljivosti pri uporabi lesne biomase in sicer je na tem področju potrebno opraviti precej dela, da se bomo približali pričakovanemu stanju. Konkretna pričakovanja, ki jim moramo uresničiti preko akcij:  Zamenjava zastarelih kotlov za zgorevanje lesne biomase,  Začetek intenzivnejših instalacij DOLB-ov in kogeneracij,  Uporaba lesa v regiji po prioritetah glede na kvaliteto,  Realizacija decentraliziranih sistemov za predelavo in deponija lesne biomase.

150


9 ZAKLJUČEK Analize kažejo, da se je na čezmejnem območju projekta ENERGO OPTIMUM z hipnim povišanjem naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase. Zanimivo je, da s terena poročajo predvsem dimnikarske službe, da so posamezne vasi v ČEZMEJNI REGIJI, predvsem tiste, kjer je velik delež lastnikov gozdov, že v veliki večini prešle na lesno biomaso. Velik problem še vedno predstavljajo peči z nizkim izkoristkom, zastareli stroji in naprave ter energetsko potratne stavbe. K veliki porabi energije prispevajo tudi potrošniki, ki še vedno v svoje vsakdanje življenje niso vpeljali energetsko varčnega obnašanja. Velik premik je potrebno narediti tudi v javnih zgradbah (šole, vrtci, krajevni uradi, občina…), kjer energetsko varčno obnašanje še ni doseglo zadovoljivega nivoja, prav tako je nujno potrebno uvesti energetsko računovodstvo. Problematična je tudi industrija, ki se tudi ta sooča s starimi in potratnimi stroji, neučinkovitim ravnanjem z energijo ter velikokrat z malomarnim odnosom do okolja (hrup, razsvetljava, odpad). V tem dokumentu, ki je nastal v okviru projekta ENERGO OPTIMUM in ki obravnava čezmejno območje (Podravje, Pomurje, Vas in Zala), prikazujemo porabo energentov primarne energije v regiji na letni ravni ter oceno izkoriščenosti lokalnih obnovljivih energetskih virov. Izzive trajnostnega razvoja, varstva narave in korenitega zmanjševanja podnebnih sprememb je namreč moč iskati tudi na področju lokalne in regionalne energetike brez državnih mej. Cilj strategije je s tem prispevati k procesom, ravnanjem in izbiram, ki omogočajo kakovostne energetske storitve ob zmanjšanju skupnih bremen za lokalno in globalno okolje ter krepijo udeležbo prizadetih z odločitvami. Na globalni ravni in posledično nacionalni ter regionalni ravni, se kot velik problem kaže prehitro segrevanje zemeljskega ozračja in z njim povezane podnebne spremembe kot posledica naraščanja toplogrednih plinov, ki v atmosferi zadržujejo toploto. Če hočemo, da podnebne spremembe ne bodo ogrozile obstoja civilizacije, bomo morali sedanje emisije toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj tri četrtine. Zato bomo tudi na lokalni in regionalni, kot sevedna na nacionalni ravni morali zmanjšati energetsko intenzivnost. To je mogoče doseči ne da bi se odpovedali kakovosti življenja. Vsekakor pa so potrebne spremembe v glavah, odločitvah in ravnanju mnogih, ter spremembe energetskih politik od globalnih preko nacionalnih vse do lokalnih ravni. Le s stalnim osveščanjem ljudi in izobraževanjem, delavnicami in seminarji lahko dosežemo, da bodo ljudje čim bolj ozaveščeni in se bodo začeli zavedati uporabe OVE & URE. Ljudje se odločamo za vedno nove tehnologije in znanosti, pri tem pa se zmeraj premalo zavedamo, kam vodi nenehno povečanje porabe fosilnih goriv.

151


Zavedati se moramo, da so fosilna goriva omejena in se zelo počasi obnavljajo, zato moramo razmišljati o nadomestitvi z drugimi oblikami energije in čimbolj promovirati in pospeševati uporabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v naši regiji že danes in ne takrat, ko bo fosilnih goriv zmanjkalo. Kot alternativna rešitev za nadomeščanje klasičnih virov energije obstajajo v Pomurju obnovljivi viri energije, ki so v okolju prisotni že tako dolgo kot samo človeštvo. Med glavne obnovljive vire energije spadajo sonce, voda, biomasa, biološki plini, geotermija in veter. Raba obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI se počasi, a vztrajno uveljavlja. Po trenutnem stanju se v regiji za ogrevano in tehnološko toploto uporablja 31,7 % obnovljivih virov energije, tj. lesa in lesnih ostankov, geotermalne energije, sončne energije in energije pridobljene s toplotnimi črpalkami. V skupni porabi energentov v regiji brez prometa zaseda obnovljiva energija 27,8 %. V strukturi obnovljivih virov energije prevladuje les in lesni ostanki, če pa upoštevamo proizvodnjo električne energije pa vodna energije. V ČEZMEJNI REGIJI se je s povišanjem cen naftnih derivatov raba energetskih virov umirila oz. zmanjšala na račun rabe obnovljivih virov energije, in sicer predvsem lesne biomase ter v zadnjem času vse bolj razširjenih toplotnih črpalk. Gozdnogospodarski načrti dovoljujejo ponavadi dosti večji delež za posek kot se ga na koncu dejansko poseka. Tako se za energetske namene v ČEZMEJNI REGIJI v enem letu porabi okoli 920.000 m³ lesa. Iz sončne energije je zaradi odvisnosti od lokalnih podnebnih razmer in zasnove sistema mogoče zadovoljiti 100% vseh potreb po topli vodi. Potencial izkoriščanja sončne energije za proizvodnjo tople sanitarne vode in električne energije v ČEZMEJNI REGIJI je zelo velik. Trenutno se ga izkoristi okoli 25 GWh. Na področju energetske izrabe bioplina se je tako v Sloveniji kot na Madžarskem veliko spremenilo. Ne le zaradi omejitev, ki jih EU uvaja pri proizvodnji hrane, in posledično preusmeritev kmetijske proizvodnje v proizvodnjo energetskih rastlin in proizvodnjo energije, namenjene silaži, temveč tudi zaradi predpisov o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki, ki npr. ne dovoljujejo več uporabe pomij za krmljenje živali ali odlaganja določenih vrst organskih odpadkov na komunalne deponije. Priča smo tudi hitremu tehnološkemu razvoju bioplinskih naprav, ki omogočajo vse bolj učinkovito razgradnjo različnih sosubstratov v bioplin ter pretvorbo le-tega v električno in toplotno ali pogonsko energijo. nteres za proizvodnjo in energetsko rabo bioplina v ČEZMEJNI REGIJI narašča. Konec leta 2010 se je proizvedlo skupaj 123 GWh toplotne in električne energije. Biogoriva so se pokazala kot najboljši nadomestek za nafto. Lahko se koristijo v različnih oblikah in tehnoloških postopkih, energijska vrednost je enaka vrednosti gorivom, ki so proizvedena iz mineralnih surovin. Najvažnejše pa je to, da so biogoriva popolnoma neškodljiva za okolico. Osnovna surovina za proizvodnjo tako biodizla kot surovega rastlinskega olja je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali pa tudi sončnic ter žitaric. Lahko se pridobiva tudi z reciklažo odpadnih jedilnih olj in iz živalskih maščob. Razen tega, da je biodizel energetsko popolnoma enak kot navaden dizel, ima boljšo mazivno lastnost, kar pripomore k podaljšani življenjski dobi motorja.

152


V severovzhodni Sloveniji ter na celotnem območju Panonske nižine obstaja velik potencial za izkoriščanje nizkoentalpijskih termalnih virov. Nizkoentalpijski termalni viri se izrabljajo za neposredno uporabo (balneologija, agrikultura, akvakultura, industrijska uporaba in ogrevanje prostorov). Iz geoternalne energije se v ČEZMEJNI REGIIJI predvsem za baleontologijo ter ogrevanje rastlinjakov uporabi okoli 1.070 GWh energije. Velik potencial obstaja še pri proizvodnji električne energije iz tega obnovljivega vira. Pretvorba energije vetra v električno energijo poteka v vetrnih elektrarnah in za napovedovanje količine energije vetra, ki bi jo lahko vetrna elektrarna pretvorila v nekem časovnem obdobju, moramo poznati porazdelitev verjetnosti hitrosti vetra v tem času. Vetrne elektrarne večinoma začnejo obratovati pri hitrosti vetra 5 m/s, največ energije pa se dobi pri hitrosti vetra med 15 do 25 m/s. Če je veter premočan ali preslab, potem je vetrna elektrarna zaustavljena in takrat ne proizvaja električne energije. V ČEZMEJNI REGIJI so za namen proizvodnje električne energije s pomočjo vetra z obstoječo tehnologije, pogoji za ekonomično proizvodnjo slabi. Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Pretvorba hidroenergije v električno energijo poteka v hidroelektrarnah. Večina rek v ČEZMEJNI REGIJI so izkoriščeni, razen reke Mure, ki pa je z energetskega vidika primerna za postavitev manjše hidroelektrarne. Največ električne energije se v ČEZMEJNI REGIJI proizvede na reki Dravi (128.500 kW). Skupaj se proizvede okoli 1.700 GWh električne energije. Končna poraba električne energije z leti narašča tako v Sloveniji kot tudi na Madžarskem. Ugotavljamo, da je vsaj na lokalnem nivoju varčevanje z električno energijo na izredno nizki ravni in da se potrošniki vedejo skrajno potratno do tega vira energije. Da bi povečali delež rabe obnovljive energije pri zadovoljevanju energetskih potreb na regionalni ravni, morajo odločevalci na ČEZMEJNI REGIJI oblikovati svojo strategijo in programe za povečanje rabe obnovljivih virov energije v okviru obstoječih regionalnih potencialov. Vendar je pri tem pomembno tako lokalno in regionalno kot kooperativno sodelovanje tudi na nacionalni in nenazadnje na mednarodni ravni.

Čezmejna regija bo (p)ostala zelena oaza energetsko trajnostnega razvoja in bo na EU nivoju, preko realizacije ukrepov in akcij projekta ENERGO OPTIMUM, imela zagotovljeno in optimizirano oskrbo z energijo, ki bo bilančno neodvisno od zunanjih območij.

153


10 KAZALO TABEL Tabela 1: Število prebivalcev, površina regij ter gostota prebivalstva v ČEZMEJNI REGIJI.................................... 12 Tabela 2: Stanovanja in površine stanovanj v ČEZMEJNI REGIJI ........................................................................... 12 Tabela 3: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Pomurja............... 13 Tabela 4: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v občinah Pomurja ................................................ 14 Tabela 5: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja ..................................... 15 Tabela 6: Število prebivalcev, površina občin, stanovanjske površine m2 na osebo v občinah Podravja .............. 17 Tabela 7: Stanovanja in površine stanovanj v podravski regiji ............................................................................. 18 Tabela 8: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v občinah Pomurja ..................................... 20 Tabela 9: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v Železni županiji......................................... 22 Tabela 10: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v Železni županiji................................................. 28 Tabela 11: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v Železni županiji...................................... 36 Tabela 12: Število prebivalcev, površina občin, gostota prebivalstva v županiji Zala ........................................... 44 Tabela 13: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu v županiji Zala..................................................... 51 Tabela 14: Družinska in nedružinska gospodinjstva po številu članov v županiji Zala .......................................... 61 Tabela 15: Seznam vrtcev in šol v ČEZMEJNI REGIJI .............................................................................................. 73 Tabela 16: Kurilne vrednosti posameznih energentov .......................................................................................... 77 Tabela 17: Razmerja med posameznimi prostorninskimi enotami lesne biomase ............................................... 78 Tabela 18: Gozdnatost čezmejnega območja ....................................................................................................... 83 Tabela 19: Povprečna količina porabe lesa v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto v enem letu . 83 Tabela 20: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje toplote iz lesne biomase v enem letu ...................................................................... 84 Tabela 21: Sončno obsevanje (kWh/ m2·dan), H območje ................................................................................... 85 Tabela 22: Primer mesečnega števila sončnih ur po regijah ................................................................................. 86 Tabela 23: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen ogrevanja prostorov ter pripravo tople sanitarne vode po regijah na čezmejnem območju ..................................................................................................... 88 Tabela 24: Trenutno izkoriščanje sončne energije za namen pridobivanja električne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 ................................................................................................................................... 90 Tabela 25: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v regijah na čezmejnem območju za pridobivanje električne in toplotne energije iz sonca v enem letu ........................ 91 Tabela 26: Povprečne dnevne hitrosti vetra v letu 2011 v m/s ............................................................................. 95 Tabela 27: Trenutno izkoriščanje bioplina za namen pridobivanja električne in toplotne energije v ČEZMEJNI REGIJI na začetku leta 2011 ......................................................................................................................... 97 3 Tabela 28: Izplen metana v m na tono organskega suhega substrata ................................................................ 98 Tabela 29: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz bioplina v enem letu ............................................ 99 Tabela 30: Količina zbranih komunalnih odpadkov v čezmejnem območju ........................................................ 105 Tabela 31: Izkoriščanje geotermalne energije v Sloveniji in na Madžarskem ..................................................... 110 Tabela 32: Geotermalne vrtine na ČEZMEJNEM OBMOČJU ................................................................................ 111 Tabela 33: Skupna geotermalna raba na ČEZMEJNEM OBMOČJU ..................................................................... 116 Tabela 34: Uporaba geotermalne energije v pomurski in podravski regiji ......................................................... 117 Tabela 35: Uporaba geotermalne energije v županiji Zala in Vas ....................................................................... 117 Tabela 36: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje električne in toplotne energije iz geotermalne energije v enem letu .................... 118 Tabela 37: Seznam hidroelektrarn v ČEZMEJNI REGIJI ........................................................................................ 121 Tabela 38: Prikaz trenutnega stanja in zasledovanega končnega ciljnega stanja glede na potencial v ČEZMEJNI REGIJI za pridobivanje elektrike iz vodne energije v enem letu ................................................................ 122 Tabela 39: Prikaz porabe vseh energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI v enem letu 124 Tabela 40: Poraba električne energije na ČEZMEJNEM OBMOČJU po porabnikih v enem letu .......................... 127

154


Tabela 41: Vozni park v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti vozila leta 2010 .................................................................... 129 Tabela 42: Poraba goriv za osebna vozila v ČEZMEJNI REGIJI............................................................................. 130 Tabela 43: Zbirni prikaz letne porabe vseh energentov v ČEZMEJNI REGIJI ........................................................ 131 Tabela 44: Poraba energije na leto in na prebivalca v ČEZMEJNI REGIJI ............................................................ 132 Tabela 45: Raven koncentracije onesnaženosti na območju SI1 ......................................................................... 134 Tabela 46: Emisijske vrednosti pri uporabi različnih goriv in tehnologij ............................................................. 136 Tabela 47: Poraba vse primarne energije po energentih v ČEZMEJNI REGIJI..................................................... 137 Tabela 48: Struktura emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) po regijah..................................................................................... 138 Tabela 49: Struktura SKUPNIH emisij v ČEZMEJNI REGIJI za ogrevano in tehnološko toploto ter električno energijo za razsvetljavo in pogone (brez prometa) ................................................................................... 139 Tabela 50: Obnovljivi viri energije v ČEZMEJNI REGIJI......................................................................................... 139

155


11 KAZALO SLIK Slika 1: Obravnavano območje projekta Energo Optimum – ČEZMEJNA REGIJA.................................................. 11 Slika 2: Zemljevid Podravske regije z občinami ..................................................................................................... 17 Slika 3: Emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto Kjotskega protokola, ............................................. 71 Slika 4: Emisije toplogrednih plinov po viru, Slovenija, 2008 ................................................................................ 72 Slika 5: Emisije toplogrednih plinov po viru, Madžarska, 2008 ............................................................................. 72 Slika 6: Pregled vrtcev ter šol v ČEZMEJNI REGIJI .................................................................................................. 73 Slika 7: Deleži oskrbe z energijo iz OVE leta 2010 na Madžarskem....................................................................... 74 Slika 8: OVE po virih energije v letu 2011 v Sloveniji po nivoju primarne oskrbe z energijo.................................. 75 Slika 9: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi mase............................................................... 79 Slika 10: Primerjava energijskih vednosti drevesnih vrst na osnovi prostornine................................................... 80 Slika 11: Gozdnatost Slovenije.............................................................................................................................. 81 Slika 12: Gozdnatost Madžarske .......................................................................................................................... 81 Slika 13: Energijska bilanca sončnega sevanja...................................................................................................... 85 Slika 14: Povprečno število sončnih ur v ČEZMEJNI REGIJI .................................................................................... 87 Slika 15: Primer postavitve fotovoltaike v naselju Martjanci v Pomurju............................................................... 88 Slika 16: Potencial za izkoriščanje sončne energije v Evropi ................................................................................. 91 Slika 17: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku..................................... 93 Slika 18: Dnevna hitrost vetra za Mursko Soboto ................................................................................................. 94 Slika 19: Povprečne hitrosti ter smeri vetra na Madžarskem................................................................................ 95 Slika 20: Bioplinarna Nemščak .............................................................................................................................. 99 Slika 21: Oljna ogrščica ....................................................................................................................................... 100 Slika 22: Primer dobre prakse iz Pomurja - proizvodnja biodizla v Gančanih...................................................... 101 Slika 23: Primer dobre prakse iz županije Zala .................................................................................................... 102 Slika 24: Plinska postaja z baklo za sežig odlagališčnega plina .......................................................................... 104 Slika 25: Količina komunalnih odpadkov v ČEZMEJNEM OBMOČJU CROSSBOARDER REGION (ton/prebivalca/dan) ................................................................................................................................. 106 Slika 26: Vodni cikel in nastanek geotermalne vode v vodonosnih kamninah oz. slojih ..................................... 107 Slika 27: Temperature na 1000 m globine v Sloveniji.......................................................................................... 108 Slika 28: Položaj pomurske in podravske regije na karti - Temperatura (ºC) v globini 1000m .......................... 108 Slika 29: Temperature na 1000 m globine na Madžarskem................................................................................ 110 Slika 30: Geotermalni uporabniki na območju projekta ENERGO OPTIMUM ..................................................... 113 Slika 31: Primer delovanja hidroelektrarne ......................................................................................................... 120 Slika 32: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto v ČEZMEJNI REGIJI ......................... 125 Slika 33: Struktura porabe energentov za ogrevano in tehnološko toploto po regijah ....................................... 125 Slika 34: Porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po območjih in vrsti uporabnikov ................................ 128 Slika 35: Delež porabe električne energije v ČEZMEJNI REGIJI po vrsti uporabnikov .......................................... 128 Slika 36: Vozni park po deležu glede na vrsto vozil v ČEZMEJNI REGIJI............................................................... 130 Slika 37: Meje poselitvenih območij in območij onesnaženosti.......................................................................... 133 Slika 38: Struktura obnovljivih virov energije v ČEZMEJNI REGIJI........................................................................ 140 Slika 39: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto ........... 140 Slika 40: Delež OVE v ČEZMEJNI REGIJI v skupni strukturi porabe energije za ogrevanje in tehnološko toploto ter porabo električne energije......................................................................................................................... 141

156


11 VIRI IN LITERATURA  Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, Statistični urad RS  Statistični letopis RS 2010, Statistični urad RS, Ljubljana 2010  Priročnik ENSVET za energetske svetovalce, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS, AURE, Gradbeni Inštitut ZRMK, številka priročnika 138  Zavod za gozdove Slovenije, OE Murska Sobota  Ankete opravljene pri večjih odjemalcih energentov v Pomurju in Podravju ter županiji Zala in Vas  Ankete opravljene pri vzorcu gospodinjstev v Pomurju in Podravju ter županiji Zala in Vas  Energetska izraba bioplina, Agencija RS za učinkovito rabo energije  AURE, ENSVET, Razni informativni listi, gradiva, članki in publikacije najdeno vse na spletnih straneh in dostopnem gradivu  Meteorološki letopis 2010  BORZEN d.o.o.  SODO d.o.o.  ESTIF evropsko združenje za solarno energijo  Elektro Maribor, 2009  ENERGAP  Snaga d.o.o.  Geološki zavod Slovenije  Energetska bilanca Pomurja, 2006  Vas County Statistical Yearbook 2010  Zala County Statistical Yearbook 2010  UNFCCC, 2011  Központi Sztatisztikai Hivatal  Energetska bilanca RS 2011  Országos meterológiai szolgálat  Energetska izraba bioplina RS za okolje, AURE  Slovenian geothermal profile, M. Sc. Andrej Lapanje, M. Sc. Dušan Rajver and M. Sc. Joerg Prestor, Geological Survey of Slovenia, Ljubljana  Regionális Energiagazdasági Kutatóközpont Budapesti Corvinus Egyetem (Regional Research Centre for Energy Management) – The possibilities of geothermal electric power generation in Hungary, 2009  www.energo-optimum.eu  www.si-hu.eu  www.nepszamlalas2001.hu  www.evropa.gov.si  www.eea.europa.eu  www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=les  www.ro.zrsss.si/projekti/energetika  www.re.jrc.ec.europa.eu/  www.arso.gov.si  www.mladina.si

157


     

www.eukn.org/Hungary/hu_hu www.geo-zs.si www.icon-project.eu www.prihodnostjeobnovljiva.org www.he-moste.sel.si www.gov.si/aure

158


Vsebinska zasnova in besedila: LEA Pomurje, Martjanci 36, 9211 Martjanci, Slovenija, www.lea-pomurje.si Leto izdaje: 2012 Dokument je pripravljen v okviru projekta Energo optimum, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Slovenija - Madžarska 2007-2013. Odgovornost za vsebino prevzemajo avtorji in ni nujno, da odraža stališče Evropske Komisije, prav tako Evropska Komisija ni odgovorna za morebitno uporabo informacij, ki so navedene v tem dokumentu.

159

Koncept CEEA_Energo optimum  

Koncept CEEA_Energo optimum s

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you