Živimo umetni standard, Peter Slapšak (Kapital 2011)

Finančni m

KAPITALOV

“Živimo umetni standard.”

Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum V kakšnem stanju se po vašem mnenju trenutno nahaja globalni finančni sistem? Se vam zdi, da nas čaka še dolga pot do okrevanja?

P. Slapšak: “V t.i. razvitih državah se danes srečujemo z izjemno visokimi proračunskimi primanjkljaji, prav tako pa države obremenjujejo visoki javni dolgovi ter predraga in premalo fleksibilna državna birokracija. Zaradi staranja prebivalstva imajo pokojninske in zdravstvene blagajne vedno višje odhodke, ki presegajo prihodke. Vse to je razvite države privedlo na rob zmožnosti financiranja svojega standarda. Gre za strukturne težave, ki se ne dajo rešiti čez noč. Ukrepi za stabilizacijo so zelo nepriljubljeni za državljane, prav tako

40 Kapital 533 0711 2011.indd 8

tudi za politike, ki bi jih morali izvesti.

Moj odgovor je – da, čaka nas še dolga pot do okrevanja.”

Kako vidite trenutno finančno situacijo v Evropi in Sloveniji? Je pri nas kaj drugače, kot v ZDA? Lahko, po vašem mnenju, pričakujemo nove težave ali se bo situacija kmalu umirila, saj smo pred kratkim sprejeli nov reševalni paket v višini 1 bilijona evrov za EU območje?

P. Slapšak: “Tako Slovenija, kot tudi Evropa in ZDA, so v podobni situaciji. Živimo umetni standard, kar pomeni, da več zapravimo, kot ustvarimo. Tak način življenja zagotovo pripelje do krize ali bankrota. To je osnovna logika in

kdor je ne razume, gleda zelo kratkoročno. Situacija se sicer lahko umiri za kratek čas, vendar pa se moramo vprašati, od kod smo vzeli denar za reševanje evra? Če si iskreno odgovorimo, to zagotovo ni iz rezerv, ki smo jih ustvarili v preteklih letih.”

Kako se lahko, po vašem mnenju, najbolje zaščitimo kot posamezniki pred negotovostmi na finančnih trgih? Kje in na kakšen način pridobiti informacije, ki bi nam pripomogle k ustvarjanju čim bolj “varne finančne prihodnosti”?

P. Slapšak: “Kot posamezniki se lahko najbolje zaščitimo, če prevzamemo odgovornost za svoje premoženje. To lah-

KAPITAL 7.11.11 11/4/11 8:18 AM

i maraton Kako poskrbeti za varno prihodnost?

Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, ki se ukvarja s prodajo in nakupom naložbenega zlata in srebra, je z nami spregovoril o trenutni finančni situaciji doma in v svetu ter izpostavil pomembnost vlaganja v plemenite kovine.

ko naredimo predvsem z dodatnim izobraževanjem na področju osebnih financ. Odvaditi se moramo živeti preko svojih zmožnosti. Vsak posameznik se lahko sistematično loti izgradnje svojega premoženja. Tukaj resnično velja pregovor, iz malega raste veliko. Zelo pomembno je, da smo pri izgradnji premoženja potrpežljivi, prav tako pa je zelo pomembno, da ustvarjeno premoženje tudi pravilno razpršite na več različnih naložb pri različnih ponudnikih. Različne informacije so danes veliko lažje dostopne kot včasih, vendar se je treba zavedati, da vsaka informacija ni nujno dobra. Priporočam obiske finančnih sejmov in okroglih miz, morda slediti zgledu uspešnega podjetnika, ki je sam izkusil vse pasti poslovanja in ustvarjanja dodane vrednosti, ali vprašati za nasvet finančnega strokovnjaka.

Načinov je veliko. Pomembno je, da si tudi za to vzamete čas.”

Kot direktor podjetja, ki se ukvarja s prodajo in nakupom naložbenega zlata in srebra, ste verjetno na tekočem z dogajanji v svetu s področja trga plemenitih kovin. V zadnjem času tudi centralne banke kupujejo večje količine zlata. Kakšno vlogo v globalnem finančnem sistemu, po vašem mnenju, ima zlato danes in zakaj so v preteklosti ukinili vezavo svetovne valute (dolarja) na zlato?

P. Slapšak: “V zadnjem času so centralne banke zopet postale neto kupci zlata. Tu gre predvsem za centralne banke držav v razvoju, ki želijo svoje denarne rezerve razpršiti tudi v najbolj konvertibilno valuto zlato. Danes zlato v glo-

Živimo umetni standard, kar pomeni, da več zapravimo, kot ustvarimo. Tak način življenja zagotovo pripelje do krize ali bankrota.” balnem sistemu ne igra tako pomembne vloge kot nekoč, saj je delež zlata glede na ostalo finančno premoženje nižji od 1 %, kar pa ne pomeni, da bo imelo zlato tudi v prihodnje postransko vlogo. Prednost zlata je, da se ga ne da natisniti in v kratkem času podvojiti količine, tako kot pri papirnatem.

Menim, da bo za stabilizacijo globalnega finančnega sistema in povrnitev zaupanja v sistem potrebno povečati vlogo zlata, tako kot se je to že dogajalo v preteklosti.”

Na kakšen način bi moral posameznik/investitor vstopati v naložben trg plemenitih kovin?

P. Slapšak: “Predvsem dolgoročno, saj lahko nihanja cen kratkoročno prinesejo tudi izgubo pri naložbi v zlato in srebro. Zelo pomembno je tudi, da posameznik vstopa na trg zlata in srebra z nakupi v fizični obliki, saj se je v preteklosti že dogajalo, da so t.i. certifikati, vezani na zlato, hitro izgubili na vrednosti takoj, ko je izdajatelj certifikata zašel v težave. Torej, če ne špekulirate, vam svetujem nakup v fizični obliki.”

Koliko bi po vašem mnenju moral imeti vsak posameznik zlata in srebra v svojem portfelju glede na trenutne razmere v svetu?

P. Slapšak: “Na kongresu plemenitih kovin in surovin, ki smo ga letos že petič organizirali v Ljubljani, so se tako tuji kot tudi domači strokovnjaki strinjali, da je priporočljiv delež premoženja, ki naj ga ima posameznik v zlatu in srebru, nekje 25 %.”

Katera plemenita kovina ima po vašem mnenju večji potencial rasti v prihodnosti (zlato ali srebro) in zakaj?

P. Slapšak: “Osnovni motiv za vlaganje v zlato in srebro mora biti zaščita in razpršitev premoženja, če pa bi strogo ocenjevali potencial rasti v naslednjih 10 letih, pa bi se zaradi majhnosti trga, širine industrijske uporabe ter specifičnih lastnosti odločil za srebro. Osebno menim, da bo ravno zaradi svojih lastnosti srebro kmalu postala tudi strateška kovina, ki lahko dolgoročnim vlagateljem prinese nadpovprečne donose.” n 41

Kapital 533 0711 2011.indd 9

11/4/11 8:18 AM