Issuu on Google+

aktualno

STANJE NA TRGU

MATJAŽ ŠTAMULAK, samostojni premoženjski svetovalec, www.cresus.si

KONEC KRIZE ALI ZAČETEK NOVE? Podnaslov: Se obeta globalna izguba prihrankov? Poseben boj med mediji in politiki. Trenutno se na svetovnih finančnih trgih ne bije le boj za ohranitev trenutnega finančnega sistema in rešitev določenih držav in bank pred bankrotom, ampak se poseben boj bije tudi v medijih in med politiki o tem, ali je trenutne globalne finančne krize že konec in je obvladljiva ali se nam šele bliža poglobitev trenutne situacije in začetek neke nove krize, povsem drugačne od tega, kar smo doživeli do sedaj. Sam se bolj nagibam k temu, da se bo kriza še poglobila in predvsem, da bomo v bližnji prihodnosti doživeli različne dogodke, ki si jih danes mogoče niti ne predstavljamo. Predvidevam torej, da smo v letu 2012 vstopili v novo fazo krize, ki se bo dotaknila predvsem realnega gospodarstva (kolikor se ga seveda še ni) in predvsem vrednosti premoženja vsakega posameznika. Zakaj?

Zakaj smo na pragu nove krize? Prvič zagotovo zaradi tega, ker bodo morale banke in države večjih svetovnih velesil v letu 2012 vrniti izredno količino najetih posojil, natančneje kar 5.875 milijard evrov dolga. Poleg te neznanske količine dolga, ki jo je treba vrniti letos, pa dodatne težave povzroča še trenutna slaba situacija, ki povišuje stroške novih posojil in seveda tudi tistih posojil, ki

16

jih je treba refinancirati – a pod trenutnimi pogoji. Zaostrovanje dolžniške krize v razvitih državah vedno bolj čutijo tudi prebivalci teh držav, saj se davčne obremenitve povečujejo, nižajo se socialni transferji in s tem se ukinjajo različne pridobljene pravice, manj pa je tudi denarja za spodbujanje gospodarstva, kar seveda pelje v začarani krog. Poleg tega svoje dodajajo tudi centralne banke širom sveta, ki se trenutno soočajo z velikim pomanjkanjem zaupanja,

veliko večjim od tistega v letu 2008, ki je imel za posledico padec celotnega sveta v recesijo.

Krize še ni konec!? Drugi razlog za to, da krize še nikakor ne bo konec, pa je sama narava ciklusov gospodarstva. Gospodarstvo samo se namreč zaradi težnje po neskončni rasti in omejenosti virov vedno znova giblje v ciklusih – od rasti do upadov in do vnovične rasti. Te gospodarske cikluse je z izjemno natančnostjo prepoznal in tudi napovedal ruski ekonomist Nikolai Kondratieff. Po njegovem mnenju se shema ciklusov ujema tudi z nastankom kapitalizma od leta 1800 dalje in v njegovi projekciji so upadi in rasti gospodarstev zelo natančno določeni. Zadnji upad gospodarstva se po Kondratijevih izračunih začel že leta 2001 in trenutna gospodarska zima naj bi tako, po njegovih projekcijah, trajala vse do leta 2020. Če k tej, zelo točni in natančni projekciji dodamo še to, da smo v letu 2012 prvič na svetu priče globalni krizi in da se v trenutni dolžniški krizi nahaja praktično celoten razviti svet, potem lahko sklepamo, da bodo posledice krize zelo nepredvidljive. V teh nepredvidljivih posledicah bodo najbolj na udaru prihranki posameznikov in realni sektor gospodarstva.

Kapitalizem so krize! Izvor samih trenutnih težav finančnega sistema ni od včeraj, niti od leta 2007,

KAPITAL 27.2.12


Najbolj nevarne za prihodnja leta so vsekakor denarne naložbe

Banka BIZ (centralna banka vseh bank) je že leta 2007 opozorila pred podivjanim javnim zadolževanjem, ki je zajelo razvite države, a so takrat ta opozorila večinoma ignorirali. Vse projekcije rasti javnih dolgov so namreč že takrat kazale na neizogiben bankrot razvitih držav. ko je počil nepremičninski balon v ZDA. Ne, težave so veliko globlje in dokazujejo to, da je sam finančni sistem, ki ga poznamo danes, v zadnjih letih postal povsem nefunkcionalen. S tem ugotavljamo, da je napaka v samem sistemu, zaradi česar je nemogoče pričakovati, da bi lahko z enkratnimi intervencijami (kot smo jim priče v zadnjem času) rešili tako velike in nakopičene težave. Namreč, gre za tipično sistemsko napako v samem sistemu, saj prvotne bančne težave vodijo do dolžniških težav, dolžniške težave nadalje vodijo do monetarnih težav, težave v monetarnem sistemu pa spet vodijo nazaj do bančnih težav. Glavnina vseh današnjih težav in dolgov izvira iz leta 1971, ko je takratni predsednik ZDA Richard Nixon ukinil vezavo dolarja na zlato – od takrat dalje smo namreč del zgodovinsko enkratnega poskusa sistema s povsem nekritim papirnatim denarjem. In ta poskus nas je pripeljal do enormnih dolgov, ki jih ne bo mogoče vrniti drugače kot skozi

razvrednotenje valut (USD, EUR, CHF) ali pa skozi totalen kolaps celotnega sistema, ki prav tako privede do propada različnih valut.

Največje napake kapitalizma. Kapitalizem je po mnenju mnogih kritikov naredil največjo napako s tem, ko je več desetletij vzdrževal trend in politiko, ki je kreirala globalni finančni sistem temelječ na kreditih – torej sistem, ki je v celoti osnovan na dolgu! Z gospodarstvom, temelječem na dolgovih, je kapitalizem dovolil, da se je razrasel sistem nekritega papirnatega denarja (ves novi denar pride na svet z novo zadolžitvijo). Kadarkoli na novo ustvarjen denar pride v obtok, ni v odnosu z ustvarjenimi vrednostmi v obliki dodatnega družbenega proizvoda in ima zato tendenco, da deluje inflacijsko. Vedno, ko količina denarja v obtoku ni v realnem razmerju z ustvarjenimi dobrinami, to privede do inflacije in torej do razvrednotenja papirnatega denarja. Lep primer

Dolg držav, ki zapade v plačilo v letu 2012 Država

Dolg države, ki zapade v letu 2012

Japonska ZDA Italija Francija Nemčija Kanada Brazilija Velika Britanija Kitajska Indija Rusija

2.319 milijard evrov 2.152 milijard evrov 331 milijard evrov 283 milijard evrov 220 milijard evrov 171 milijard evrov 131 milijard evrov 128 milijard evrov 94 milijard evrov 44 milijard evrov 10 milijard evrov (Vir: Bloomberg)

za to je cena povprečnega družinskega avtomobila. Le-ta je poskočila iz 3.542 dolarjev v letu 1971 na skoraj 30.000 dolarjev v letu 2011. In to večinoma zaradi povečevanja količine denarja v obtoku. Zgolj kot zanimivost: v zadnjih 40 letih, odkar smo del poizkusa sistema z nekritim papirnatim denarjem, smo tako imeli več kot 425 sistemskih kriz v 187 državah, ki so bile posledica trenutne ureditve finančnega sistema. Med leti 1970 in 2011 je Mednarodni denarni sklad evidentiral 145 bančnih kriz, 208 monetarnih zlomov in 72 različnih dolžniških kriz. Od leta 2008 dalje pa smo v največji in prvi globalni krizi do sedaj, kar daje slutiti, da bodo posledice te situacije zelo nepredvidljive.

Bankroti držav, bankroti bank, bankroti posameznikov? Banka BIZ (centralna banka vseh bank) je že leta 2007 opozorila pred podivjanim javnim zadolževanjem, ki je zajelo razvite države, a so takrat ta opozorila večinoma ignorirali. Vse projekcije rasti javnih dolgov so namreč že takrat kazale na neizogiben bankrot razvitih držav. Opisana dolgoročna neuravnoteženost javnih financ tako povzroča veliko tveganje za prihodnjo monetarno stabilnost. Banka je opozorila tudi na to, da gospodarstva v prihodnje ne bodo ustvarila več toliko kot v preteklosti ter da bo zadolževanje za te države v prihodnje veliko dražje in težje dostopno, kot je bilo v preteklosti, kar pa se, zanimivo, uresničuje že v letu

17


stanje na trgu I aktualno Zaostrovanje dolžniške krize v razvitih državah vedno bolj čutijo tudi prebivalci teh držav, saj se davčne obremenitve povečujejo, nižajo se socialni transferji in s tem se ukinjajo različne pridobljene pravice, manj pa je tudi denarja za spodbujanje gospodarstva, kar seveda pelje v začarani krog. 2012. Banka BIZ je v svojem, zelo znanem poročilu iz leta 2007 opisala tudi dve možnosti izhoda iz trenutne dolžniške krize in izpod bremena dolgov. Prva možnost je neposredna monetizacija dolgov (tiskanje denarja za znižanje dolgov), druga možnost pa je zniževanje javnega dolga preko inflacije (tiskanje denarja za upad kupne moči). Obe rešitvi prinašata visoko inflacijo, ki je uničevalec srednjega razreda, saj po večini takrat ljudje izgubijo večino svojih prihrankov, ker niso ustrezno zaščiteni. Za posameznika je tako danes ključnega pomena prav sledeče vprašanje: Kako lahko ustrezno zaščitim svoje premoženje/prihranke pred prihodnjim razvrednotenjem?

premoženja v prihodnjih letih ponujajo predvsem kapitalske naložbe (določene delnice dobrih podjetij) in surovine (plemenite kovine, predvsem zlato in srebro, ter tudi preostale surovinske naložbe, posebej strateške kovine in redke zemlje). Seveda nikakor ne smemo pozabiti na zemljišče in gozdove ali morebiti celo kakšen dober nakup nepremičnine. Najbolj nevarne za prihodnja leta pa so vsekakor denarne naložbe, ki niso odporne na inflacijo in razvrednotenje premoženja, zato bi se bilo teh v prihodnjih letih dobro izogniti.

Kmalu uvedba zlatega standarda? Eden izmed najboljših hranilcev vrednosti med celotno zgodovino je vsekakor zlato. Zato ne preseneča dejstvo, da se vedno več držav pogovarja o morebitni novi uvedbi zlatega standarda v prihodnosti, s čimer bi papirnati denar imel vnovič neko podlago in s tem stabilnejšo vrednost (Turčija, Kitajska, Rusija, Iran, Južna Koreja). Poleg teh predlogov pa se je v preteklem mesecu ameriška zvezna država Utah (poleg Indiane, ki se je za to odločila že v začetku leta 2011) odločila, uvedla in uzakonila zlato valuto. Tam je zdaj možno kot uradno plačilno sredstvo imeti tudi zlatnike in srebrnike. Dodatno zahtevajo še, da ameriški dolar v tej zvezni državi prepove in da ne bi bil več zakonito plačilno sredstvo, saj menijo, da bodo papirnate valute, posebej dolar, v prihodnjih nekaj letih le še zgodovina. Zato mora danes vsak posameznik paziti predvsem na to, da tudi njegovo dosedanje premoženje ob neupoštevanju rizikov ne postane zgodovina. n

Težave so veliko globlje in dokazujejo to, da je sam finančni sistem, ki ga poznamo danes, v zadnjih letih postal povsem nefunkcionalen.

Zaščita premoženja. Danes tako smo v obdobju, ko ljudje vedno bolj spoznavajo, da morajo dati prednost varnosti pred donosom in v teh časih je prioritetna naloga vsakega posameznika vsekakor zaščita in ohranitev premoženja. Glede na zgoraj opisane scenarije se kot zelo dobra naložbena možnost za zaščito

18

KAPITAL 27.2.12


Konec krize ali začetek nove, Matjaž Štamulak (Kapital 2012)