naslovna tema
investiranje v kriznih ~asih
ALTERNATIVA BORZNI RDE^ICI borze so glavna tema pogovorov ljudi v leto{njem letu. Kako tudi ne, saj smo bili v Sloveniji do zdaj ve~inoma navajeni samo vzponov, nasprotja, torej ohladitve te~ajev, pa od nikoder. MATJA@ [TAMULAK borza nikoli ni enosmerna ulica navzgor, zato za vsako
bo kriza velika? Kdor seje veter, bo `el vihar, pravi star pregovor. Ko so se ZDA leta 2001 po padcu dvoj~kov, novi vojni proti terorizmu in poku delnic nove ekonomije izognile dalj{i in globlji recesiji, se je pod taktirko Alana Greenspana drasti~no zni`ala klju~na obrestna mera, ki je pripomogla k mno`i~nemu financiranju v trg nepremi~nin. Ta trg je bil z leti glavni generator rasti ameri{kega gospodarstva in je s poceni zadol`evanjem z leti prerasel v novi balon, ki zaradi bega pred prej{njo recesijo v ZDA daje slutiti, da bi lahko padajo~i trend trajal ve~ let. Kajti nepremi~ninski balon v ZDA ni obi~ajen borzni balon. Govorimo o balonu, ki je mo~no prepleten z denarnim sistemom, razmahom neomejenega kreditiranja in monetarno politiko najvi{jih oblasti - preplet, ki mu v zgodovini {e nismo bili pri~a. In ~e je FED pred temi dogodki toliko ~asa razgla{al inflacijo kot dr`avnega sovra`nika {tevilka ena, danes pa re`e
Danes so surovinske nalo`be pravi pokazatelj negotovih ekonomskih in gospodarskih razmer.
64
KAPITAL
Kapital 438 1703 08 NT.indd 11
obrestne mere in razpihuje inflacijska pri~akovanja kot slon v trgovini s porcelanom, mora biti nekaj v finan~nem sistemu hudo narobe. Soros pravi, da bo kriza velika, ker se kon~uje obdobje “kreditne ekspanzije, temelje~e na dolarju kot glavni valuti mednarodnih denarnih rezerv.”
Zato~i{~e v surovinah. V tak{nih ~asih so v zgodovini zato~i{~e praviloma predstavljale surovine, saj so bile edine sposobne ohraniti realno vrednost ob borznih zlomih, hiperinflacijah, recesijah, depresijah, stagflacijah in tudi v ~asu vojnih razmer. In tudi danes so surovinske nalo`be pravi pokazatelj negotovih ekonomskih in gospodarskih razmer. Posebej izstopa zlato, ki v teh nestabilnih ~asih presega vse mogo~e rekorde. ^ez leto{nje novoletne praznike smo videli preboj cene zlata ~ez 850 dolarjev, ki jo v zgodovini bele`imo kot najvi{jo dose`eno ceno za 31,1035 grama (un~a) zlata. Kmalu za tem, `e pred sredino januarja, smo bili pri~e padcu nove meje, 900 dolarjev za un~o zlata. Danes se bli`amo novi meji - 1000 dolarjev. Zlato kot nalo`ba je vlagatelju v letih od 2001 do leta 2007 v povpre~ju vsako leto prinesla 10,7 odstotka donosnosti v evrih na letni ravni. V lanskem letu je bil donos kar 17,9 odstotka, na grafu pa je razvidno, da je cena zlata posko~ila ravno od avgusta dalje, ko je izbruhnila kriza na ameri{kem trgu hipotekarnih posojil. V leto{njem letu, ko na ve~ini nalo`b na kapitalskih trgih spremljamo rde~ predznak, pa se je zlato od 1. januarja pa do 7. marca podra`ilo za dobrih 16 odstotkov, kar dokazuje, da v kriznih ~asih veliko ljudi spreminja svojo nalo`beno politiko in s pove~anim povpra{evanjem raste tudi cena plemenitih kovin. ^e pa donos zlata v leto{njem
MATJA@ [TAMULAK samostojni premo`enjski svetovalec in svetovalec podjetja Elementum premozenje◊gmail.com
rastjo sledi padec, ve~ji rasti pa, logi~no, ve~ji padec. Slovenska borza, pred leti izjemno podcenjen trg, je bila v leto{njem letu `e `rtev “tresenja” svetovnih borznih indeksov, ki vedno bolj vztrajno reagirajo na vse vidnej{e posledice ameri{ke hipotekarne krize. Kriza pa ni ve~ samo hipotekarna, ampak se ka`e tako reko~ vsepovsod, preko potro{nikov, ki vedno bolj in bolj ~utijo dvig cen `ivljenjskih potreb{~in, do ban~nih izgub in izgub skladov, pa vse do padcev borznih indeksov ter razvrednotenja ameri{kih obveznic in ameri{kega dolarja. Tudi Slovenija z vstopom v EU in prevzemom valute evro `e dolgo ni ve~ izjema in je v ta mednarodni finan~ni prostor dobro vpeta.
17. marec 2008
3/13/08 3:38:17 PM