Issuu on Google+


Rešite svoje premoženje, kupite srebro


THORSTEN SCHULTE

Re{ite svoje premoženje, kupite srebro Pomembna temeljna znanja za kritične vlagatelje • Kako mirno preživeti svetovni dolžniški in evrski kaos • Kako do neposrednega dobička od svetovnega potenciala srebra


Thorsten Schulte REŠITE SVOJE PREMOŽENJE, KUPITE SREBRO Prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič Uredila Mojca Benedičič Tehnična izvedba R. D. S. Naslovnico oblikovala Marjeta Novak Tehnični direktor Štefan Škvorc Izdala in založila Učila International, založba, d.o.o., Tržič in Elementum-Ag, d.o.o., Šenčur, 2012 Za založbo Srečko Mrvar Za Elementum-Ag, d.o.o. Peter Slapšak Natisnjeno v EU Prva izdaja, naklada 300 izvodov (za trdo vezavo) Prva izdaja, naklada 1000 izvodov (v zbirki Žepna knjiga) Copyright © 2012 by Kopp Verlag, Pfeiferstrasse 52, D-72108, Rottenburg Vse pravice pridržane

je registrirana blagovna znamka založbe Učila International.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 336.743.23 SCHULTE, Thorsten Rešite svoje premoženje, kupite srebro / Thorsten Schulte ; [prevedla Maruša Mugerli Lavrenčič]. - 1. izd. Tržič : Učila International, 2012 Prevod dela: Vermögen retten ISBN 978-961-00-1550-5 za trdo vezavo ISBN 978-961-00-1544-4 v zbirki Žepna knjiga 261138432 za trdo vezavo 261140224 v zbirki Žepna knjiga


Vsebina Srebro – nepogrešljiva kovina prihodnosti Uvod

11 13

Rešite premoženje – dokler je še čas Klasične gospodarske nacije tonejo v močvirju dolgov Kdaj bo posojilni balon počil? Učinek okužbe (“contagion effect”) ali: Grčija ni osamljen primer Vzroki evrske krize Kdo bo rešil rešiteljice? Kje je še varno? Naraščajoča državna tveganja Valutna reforma – ali nam grozi grozljiv konec

17 25 27 29 34 40 42 46

Temeljna znanja o srebru Kratka zgodovina srebra Kratko in jedrnato: Vse, kar morate vedeti o srebru Kateri dejavniki določajo ceno srebra? Kako se oblikuje cena srebra? Virtualno srebro – igra na Nymexu Fizične srebrne investicije – vredne same po sebi

53 56 58 63 66 68 69

Enajst dobrih razlogov za naložbo v srebro 1. razlog: Zlato se kopiči, srebro izrablja 2. razlog: Zaradi svojih fizikalnih lastnosti je srebro tako zaželeno in težko oziroma sploh ne nadomestljivo 3. razlog: Bum trga RFID čipov – brez srebra ne gre 4. razlog: Brez srebra ni energij prihodnosti 5. razlog: Srebro igra pomembno vlogo v medicini 6. razlog: Srebro – zato da bodo delovale povezave

75 78 83 85 87 88 89


7. razlog: V trezorjih emisijskih bank skorajda ni srebra 90 8. razlog: Vse več vlagateljev odkriva srebro 91 9. razlog: Omejeni resursi srebra 94 10. razlog: Srebro omogoča davčno optimirano naložbo 95 11. razlog: Prepoved srebra je komajda verjetna – v primerjavi s prepovedjo zlata 96 Umetnost iz srebra 98 Namizna srebrnina 105 Fizična naložba – ko veš, kaj imaš Nenavadno davčno pravo Srebrne palice – nepriljubljene zaradi visokega davka na dodano vrednost Davčna posebnost: münzbarren Kovanec ali münzbarren? Najbolj znani in zaželeni srebrni kovanci American silver eagle Britannia Canada wildlife Kenguru Kivi Koala Kukabura Libertad Avstralski srebrni lunar serija 2 Kitajski srebrni lunar in barvni lunar Maple leaf Panda Dunajski filharmonik Nemška posebnost – Quadriga Kje lahko varno in diskretno kupite srebro

107 110

Delo po meri – ustrezna naložbena strategija 1. korak: Kako veliko je vaše likvidno premoženje 2. korak: Razpršitev vaše naložbe v srebro Alternativa: ETF-ji in ETC-ji

129 132 133 134

111 112 114 114 116 117 118 118 119 119 120 121 122 122 123 124 125 125 126


Delnice rudnikov srebra Fresnillo Pan American Silver Wheaton Corp. Silver Standard Coeur D’Alene Hecla Mining Polymetal Hochschild Silbercorp. Metal Opcije in drugi produkti terminskih trgov Future posli Opcije/Warranti Primer iz prakse: nakupna opcija Primer iz prakse: prodajna opcija Platina in paladij kot dodatek Platina: težka plemenita kovina Temeljna dejstva o platini Paladij: sorodnik platine Temeljna dejstva o paladiju: Posredne naložbe v platino in paladij

139 141 141 141 142 142 142 143 143 143 144 146 146 149 149 150 151 152 152 153 153

Pogled v prihodnost: Najboljše še pride Naložbe v srebro kot najboljša strategija zaščite pred inflacijo Srebro je v primerjavi z zlatom še vedno izredno podcenjeno Zelo daleč smo od srebrnega balona Vrednost srebra v primerjavi z drugimi premoženjskimi razredi Cena srebra: potovanje v prihodnost Srebro – sidro stabilnosti za negotove čase

155

Leksikon srebra

181

Dodatek O avtorju

193 197

160 161 162 166 167 175


Knjiga Thorstena Schulteja je namenjena tako za etnikom kot tudi izkušenim vlagateljem v srebro. Bralec bo v njej izvedel, zakaj je ravno zdaj pravi trenutek za naložbo v srebro. Po uvodnem poglavju, v katerem vas bo avtor seznanil z nujno potrebnim znanjem o “belem zlatu”, sledi enajst prepri ljivih razlogov, ki govorijo v prid srebrni naložbi. V bržkone najzanimivejšem poglavju vas bo avtor razumljivo vpeljal v skrivnosti uspešnih naložbenih strategij, potovanje po svetu srebra pa zaklju il z jasno napovedjo za prihodnost. Ujemite redko priložnost, preberite knjigo Thorstena Schulteja in imejte tudi vi dobi ek od neznanskega potenciala srebra!


Srebro – nepogrešljiva kovina prihodnosti Sam sem, kot najbrž veste, navdušen nad srebrom kot investicijskim sredstvom – in potencial, ki se skriva v tej žlahtni kovini, je po mojem mnenju neznanski. Stavek, ki bo zagotovo pognal kri po žilah številnim bralcem knjige, še posebno, ker ga je zapisal trenutno najve ji poznavalec “srebra” v Evropi, zagotovo pa najboljši analitik na podro ju srebra v Nem iji, investicijski ban nik, katerega napovedi so se do zdaj še vedno izkazale za resni ne – Thorsten Schulte. Po prebrani knjigi ne boste bogatejši le za poglobljeno znanje o aktualni gospodarski in finan ni krizi, v kateri se je v zadnjih letih znašla Evropa, temve predvsem o tem, kaj pravzaprav srebro je, kakšna je njegova zgodovina, dejavnikih, ki dolo ajo ceno srebra, ter o razlogih, zakaj je pomembno imeti v svojem finan nem portfelju tudi plemenite kovine, zakaj se odlo iti za naložbo v srebro in na kakšen na in je to najbolje storiti. Mogo e le nekaj informacij o srebru za priokus ... Fizikalne, kemijske in biološko-medicinske lastnosti srebra so izredne. Zato je in bo srebro zelo zaželena kovina v industriji, po drugi strani, ali pa prav zato, je tudi zelo obetavna naložba, saj tako kot zlato nudi obutek finan ne varnosti. Dolgoro no se bo njegova cena zagotovo dvignila. V korist tej trditvi govorijo vsaj trije razlogi. Zaloge srebra so namre zelo omejene, bistveno manj ga je kot zlata, srebro bo


postajalo vse bolj zanimivo kot industrijska uporabna kovina in srebro bo postala druga varna valuta, takoj za zlatom. Strokovnjaki ugotavljajo, da je finan na pismenost ve ine prebivalstva v Evropi zelo slaba. In ni druga e ni v Sloveniji, zato si v podjetju Elementum d.o.o in Concorde PS d.o.o. prizadevamo kar najbolje informirati im širši krog ljudi, saj se zavedamo, da lahko le finan no pismen posameznik pametno zaš iti in optimizira svoje premoženje pred inflacijo oziroma posledicami morebitne valutne reforme in si tako zagotovi finan no varnejši jutri. Bodite ta finan no pismen posameznik tudi vi! Neodvisni mednarodni premoženjski svetovalec, Bojan Pravica


Uvod

André Kostolany je neko dejal: “Ne vem, kako bi na hitro obogateli. Vem pa, kako boste na hitro obubožali: e boste poskusili na hitro obogateti.” Naš cilj ne more in ne sme biti hitri zaslužek. To bomo raje prepustili hazarderjem in pustolovcem, ki bi lahko svojo sre o namesto na borzi prav tako preizkušali v Las Vegasu. Naš cilj je zavarovanje premoženja v asu najve jih izzivov. Opraviti imamo z neverjetnim balonom na trgu vrednostnih papirjev s fiksnimi obrestmi. Balonom posojil, ki so jih izdale države, banke in podjetja. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je znašala vrednost državnih posojil, ban nih obveznic in podjetniških posojil na celem svetu okrog 15 bilijonov dolarjev, se pravi 15.000 milijard dolarjev. V zaetku leta 2011 je vrednost posojil dosegla že skoraj 98.000 milijard dolarjev. Koli ina papirnatega denarja je v zadnjih tridesetih letih neznansko narasla. V štiriintridesetih lanicah OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), se pravi v starih industrijskih državah, je bilo sredi leta 2011 osemnajstkrat toliko denarja kot leta 1980. Gospodarski rezultati teh istih držav pa niso niti šestkrat ve ji. V medijih krožijo vedno ve je številke. Ko je nemška banka Herstatt leta 1974 bankrotirala, so izgube znašale okoli pol milijarde nemških mark. Danes bi za rešitev francosko-belgijske banke Dexia


14

THORSTEN SCHULTE

potrebovali finan ne garancije Belgije, Francije in Luksemburga v višini ve kot 90 milijard evrov. Pri tem pa je banka že leta 2008 prejela finan no injekcijo v vrednosti 6,4 milijard evrov in za ve kot 150 milijard garancij. Država, kot je Irska, je morala samo leta 2008 sprejeti ban ni reševalni paket v vrednosti 485 milijard, kar je trikratna vrednost gospodarskega u inka države. Samo peš ica teh podatkov zadostuje, da se zavemo, kako velika nevarnost danes grozi našemu papirnatemu premoženju. Moj cilj v prihodnjih letih je zavarovanje naših prihrankov. S to knjigo želim srebro predstaviti kot najboljšo “zaš ito pred inflacijo”. Še boljšo kot zlato! Bela kovina kot investicija zaenkrat še ostaja v senci zlata. Knjiga bo dokazala, da so vlagatelji osredoto eni predvsem na zlato. Kar je velika zmota! O zlatu sicer ne govorijo vsi in še zelo dale smo od zlatega balona, toda za srebro se zanima veliko manj vlagateljev. In ravno zato je za nas tako zanimivo. Ko je nekaj vsem na jeziku, lahko na to mirno pozabite. Takrat je že prepozno. Pri srebru smo od tega še zelo zelo dale . Vendar pa je mikavnost srebra zame še iz enega razloga ve ja kot o arljivost zlata. Pri zlatu je letno povpraševanje v devetih desetinah na strani nakita in investicij, zgolj desetina pade na industrijo. Srebro pa se v realnem gospodarstvu uporablja v velikem slogu. V luksuznem avtomobilu je ve kot za dve un i srebra, v vsakem mobilnem telefonu ga je približno 250 miligramov, ve kot 90 odstotkov son nih kolektorjev izkazuje srebrne deleže in s srebrom je prevle ena celo površina mojega hladilnika. Poleg tega je srebro prisotno v mnogih tehnologijah prihodnosti. In jaz želim biti lastnik plemenite kovine, ki se uporablja v realnem gospodarstvu in ki omogo a raznolike možnosti uporabe.


UVOD

15

Oscar Wilde govori o ljudeh, ki “poznajo ceno vsega in vrednost ni esar”. Kdor bo prebral to knjigo, bo spoznal resni no vrednost vlaganja v srebro. To je pomembno, da tudi ob mo nih udarcih ne boste podvomili o dolgoro nih priložnostih in velikem pomenu naložb v srebrno premoženje. Pri vlaganju upoštevajmo splošen nasvet: Kupuj, ko trepetaš, in prodajaj, ko postaneš pohlepen. Centralne banke in porabniki srebra v industriji utijo potrebo, da srebrne špekulante tu in tam udarijo po prstih. Kdor špekulira s certifikati s finan nimi vzvodi ali na ameriškem terminskem trgu, se bo, e se ne bo zmenil za svarila, vedno znova opekel. Tisti, ki danes fizi no vlagajo v srebro, pa potrebujejo samo potrpljenje. Kajti srebro je v primerjavi z zlatom – in še bolj v primerjavi z vsemi papirnimi denarnimi terjatvami od vlaganj v banke, državne obveznice, ban ne zadolžnice in še veliko drugega – zelo podcenjeno. Odpravite se torej z menoj na potovanje po našem današnjem svetovnem finan nem sistemu in trgu srebra, zato da boste tako kot jaz v srebru prepoznali pomemben del strategije zaš ite premoženja. Evro, dolar, britanski funt, japonski jen in celo švicarski frank so bolni v svojem jedru. Srebro je na dolgi rok “varna banka” v teh skrajno nestanovitnih asih.


REŠITE PREMOŽENJE – DOKLER JE ŠE ČAS


Nekaj tednov pred pomembnimi parlamentarnimi volitvami je bil predsednik vlade na koncu z živci. Na zasedanju poslanskega kluba njegove socialisti ne stranke v idili nem kopališkem kraju Balatonöszöd ob Blatnem jezeru je takratni madžarski ministrski predsednik Ferenc Gyurcsany priznal nekaj nezaslišanega. “Lagali smo ljudem. Jasno kot beli dan je bilo, da to, kar govorimo, ne drži … Štiri leta nismo naredili ni . Ni . Navesti ne morem niti enega vladnega ukrepa, na katerega bi lahko bili ponosni,”1 je rohnel predsednik vlade, ki je v politiko vstopil kot premožen poslovnež. Neprijetno je bilo to, da je bil Gyurcsanyjev govor posnet in pozneje predvajan na televizijah in razširjen na spletu, kar je na Madžarskem pripeljalo do viharnih protestov in ve dnevnih nasilnih spopadov. Prav zares huda provokacija. Ministrski predsednik države lanice Evropske unije odkrito prizna, da je državljanom ve let lagal in jih zavedno puš al v negotovosti glede dramati ne prora unske situacije. Je bila to nesramnost, predrznost ali je politik preprosto povedal resnico? Roko na srce: Ste zares prepri ani, da vam vladajo i vedno govorijo resnico? Ne glede na 1

Citirano po Süddeutsche Zeitung, 19. 6. 2006


20

THORSTEN SCHULTE

to, ali sedijo v Berlinu, Parizu, Bruslju ali Budimpešti. Najbrž ne. Zato ni ni udnega, da je po prvem razburjenju tudi na Madžarskem prevladalo mnenje, da je nekoliko naiven premier preprosto povedal resnico. In ta je bila dovolj dramati na: Že leta 2006 je prora unski primanjkljaj na Madžarskem znašal 10,1 odstotka bruto doma ega proizvoda (BDP). Vlada se je zamenjala, težave pa so ostale. Jeseni 2008 je bila Madžarska tik pred državnim bankrotom in rešili so jo lahko le s pomo jo 20 milijard evrov težkega kredita Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Toda že poleti 2010 je novi ministrski predsednik Viktor Orban potrdil, da so razprave o pla ilni nesposobnosti Madžarske še kako na mestu. Vlada je položaj v srednjeevropski državi primerjala s kriznim položajem v Gr iji.2 Morda se boste vprašali, zakaj smo za uvod v knjigo izbrali ravno majhno državo, kot je Madžarska. e bi bile težave samo tukaj, bi bilo z Evropo še vse v najlepšem redu, zlasti ker Budimpešta zaradi slabe prora unske situacije še ni mogla vpeljati evra. Še sre a, pravimo danes. Tak uvod smo izbrali zato, da vam že takoj na za etku predstavimo tri glavna sporo ila: 1. Dolžniška kriza nikakor ni nastala šele s krizo finan nih trgov med letoma 2007 in 2009. Ve milijard težka pomo bankam pa je že tako neugoden položaj še znatno zaostrila in dolžniško krizo zelo pospešila. 2. Prosim, ne mislite, da obstajajo samo v Budimpešti politiki, ki so v ravnanju z resnico v asih nekoliko ležerni ( e se izrazimo šarmantno). 3. Resni ni obseg krize državljani vedno izvedo šele tik pred dvanajsto in ko morajo vlade akcionisti no udejanjiti rešilne 2

Boerse-go.de, 4. 6. 2010


REŠITE PREMOŽENJE – DOKLER JE ŠE AS

21

programe, ki ogrozijo življenjski standard in blaginjo državljanov. Takrat pa je praviloma prepozno, da bi lahko ukrepali. Upam, da knjigo berete še pravi as, zato da za vaše premoženje ne bo prepozno. Vsi neu inkoviti in dragi paketi rešilnih ukrepov, ki so jih pripravile vlade, vprašljivi odkup državnih obveznic iz problemati nih evropskih držav, sanacijski programi v državah, ki jim grozi bankrot, ki naj bi umirili trge – ni od tega težav ne bo rešilo. Vendar pa nam to daje vsaj nekaj asa. Tudi vam, da boste lahko ukrepali in svojo denarnico obvarovali pred krizo. Sam sem, kot najbrž veste, navdušen nad srebrom kot investicijskim sredstvom – in potencial, ki se skriva v tej plemeniti kovini, je po mojem mnenju neznanski. e boste pravo asno izdelali na rt, boste od prihajajo ega srebrnega buma profitirali. Kajti najboljše šele pride (zato prosim nujno preberite moje napovedi na koncu knjige). Dolgoro no se bo srebro po mojih ocenah izkazalo kot še kako privla na investicija. To je ena plat medalje – ali srebrnika. In druga: plemenita kovina je zanesljiv ohranjevalec vrednosti, še posebej v kriznih asih. e bi prišlo do valutne reforme ali valutnega reza, bo moral vsak, ki verjame v papirnati denar in na njem temelje e naložbene instrumente (od hranilne knjižice preko posojil do klasi nega življenjskega zavarovanja), ra unati na velike izgube. Srebro pa ima – tako kot tudi zlato – vedno notranjo vrednost. Odlo ilna razlika med obema plemenitima kovinama: zlato kopi imo – v trezorjih in škatlah za nakit. Srebro pa izrabljamo, in sicer zlasti za obetavne vrhunske tehnologije (glej 3. poglavje). To dela “belo plemenito kovino” še posebej privla no. V drugem poglavju se bomo iz rpneje ukvarjali s tem vidikom. Kaj pa e se vse obrne popolnoma druga e, e padca ne bo,


22

THORSTEN SCHULTE

Stolpasta zgradba našega amerocentričnega svetovnega finančnega sistema Za vse nas je zelo težko ocenjevati dolgoročno vrednost delnic, posojil, hiš in surovin. Edina gotovost je, da ni nič gotovo. Trgi se pogosto vedejo iracionalno. Strahovi pripeljejo do pretiranih padcev, pohlep pa povzroča cenovne balone, ki se v določenem trenutku razpočijo. Zato je za nas toliko pomembneje, da poznamo primerjavo, koliko denarja je bilo vloženega v različne vrste naložb. V državnih obveznicah, bančnih zadolžnicah in drugih naslovih za izterjavo dolgov je bilo 31. marca 2011 skoraj 98 bilijonov dolarjev, natančneje 97.761,6 milijard dolarjev. Na trgu obstaja velika množica posojil in vlagatelji imajo zaradi velike ponudbe težave z izbiro. Lahko bi mislili, da je to dobro za upnike, če le ne bi bilo majhnega ampak. Emitenti posojil, ki so prisotni na kapitalskem trgu, dolgujejo denar. Če bankrotirajo, bo kupec/upnik posojila ostal z dolgim nosom. Če grozi stečaj državam, te rade izkoristijo svoje centralne banke, ki natisnejo nov denar, in skušajo težave rešiti z devalvacijo, torej dolgove tako rekoč izničiti z inflacijo. Posojil in s tem dolgov je kot peska v morju. Kdor vrednost rudnikov zlata primerja s tržno ceno vseh delnic na svetu, pri delnicah rudnikov še ne bo opazil balona. Če pogledamo domnevno velikodušne zaloge srebra – na Zemlji razpoložljive srebrne palice in kovance –, se aktualna vrednost izkaže kot zelo skromna. Zlata in srebra ni niti približno toliko kot papirnatega denarja.


REŠITE PREMOŽENJE – DOKLER JE ŠE AS

• Svetovna količina derivatov (31. 12. 2010; OTC in borza) • Kapitalizacija posojilnega trga (31. 03. 2011)

668.979.900 mio. $ 97.761.600 mio. $

• Skupni dolg ZDA (31. 12. 2010; 359,6 odstotkov ameriškega BDP-ja) 52.706.720 mio. $ • Kapitalizacija delniškega trga (18. 11. 2011)

46.183.438 mio. $

• Nepremičninsko premoženje ZDA (zasebno) (31. 12. 2010)

16.370.400 mio. $

• Neto zunanji dolg ZDA (31. 12. 2010)

2.470.989 mio. $

• Gotovina v obtoku ZDA (16. 11. 2011)

1.057.619 mio. $

• Državno zlato ZDA (261,499 mio. unč)

450.810 mio. $

• Investicije v surovine po svetu (30. 09. 2011, Barclays)

393.000 mio. $

• Tržna kapitalizacija Exxon Mobila (18. 11. 2011)

365.338 mio. $

• Kapitalizacija rudnikov zlata (HUI indeks s 15 rudniki zlata, 18. 11. 2011)

225.827 mio. $

• Produkcija rudnikov zlata 2010

147.367 mio. $

• Zaloge srebra (2,494 mrd. unč)

80.710 mio. $

• Produkcija rudnikov srebra 2010

23.813 mio. $

Vir: Bloomberg, BIS, Fed, CPM (Podatki pri ceni zlata 1723,95 dolarja in ceni srebra 32,36 dolarja za čisto unčo)

23


24

THORSTEN SCHULTE

e bo evro rešen, e bo vladam v dogovoru z državljani uspelo uveljaviti ostre sanacijske programe? Recimo torej, da se bo vse dobro kon alo. Predpostavljajmo, da bo globalno gospodarstvo doživelo tako reko pravlji ni bum s komajda predstavljivimi stopnjami rasti, prekipevajo imi dav nimi prihodki in polno zaposlenostjo. Poleg tega predpostavljajmo veliko stabilnost cen, zadostno oskrbo z energijo, stabilne vlade, u inkovite državne uprave in konec vojn v oddaljenih deželah. Na kratko: za hip se prepustimo iluziji, da bi lahko obstajala ekonomska in geopoliti na Indija Koromandija brez kriz. V takšnem okolju bi se bržkone celo posre ilo državne dolgove dolgoro no zmanjšati na sprejemljivo mero. Potem bi bila svarila v tej knjigi nepotrebna in lahko bi me ozna ili za nepopravljivega pesimista. Kritiko bi z veseljem prenesel, saj bi od cveto ega gospodarstva in stabilnih razmer profitirali vsi. e bi prišlo do najboljšega možnega konca, bi bilo vaše vlaganje v srebro neke vrste zavarovalna polica. e ste lastniki nepremi nine, svoj objekt zavarujete za primer požara in obenem upate, da škodnega primera nikoli ne bo. Ampak najpozneje, ko slišite, da so bili v vaši etrti na delu požigalci, ste lahko pomirjeni, ker ste poskrbeli za zadostno zavarovanje. Vendar pa med zavarovalno polico in “srebrnim zakladom” obstaja odlo ilna razlika: premije, ki jih morate pla evati za zavarovanje, so izgubljene, e zavarovanja ne boste uporabili. Z nakupom srebrnih kovancev ali palic, pa kopi ite trajno vrednost z donosnim potencialom. In tako kot zlato daje tudi srebro ob utek varnosti. Tega, da je omenjeni optimisti ni scenarij le tiha želja, pa nam na tem mestu ni treba poudarjati.


Dodatek

Srebrne mĂźnzbarren Umicore Andora teĹža

dimenzije

nominalna vrednost

oznaÄ?evalna ĹĄtevilka

15.000 g

235 x 100 x 75 mm lito

450 diners

72863

5000 g

165 x 72 x 51 mm lito

150 diners

72862

1000 g

90 x 48 x 26 mm lito

30 diners

72861

500 g

69 x 40 x 20 mm lito

15 diners

72860

250 g

59 x 29 x 16 mm lito

10 diners

72859


DODATEK

195

Srebrni kovanci (večji 1 unča) nom. vrednost

velikost

čistost

teža

premer

označevalna št.

30 AUD

1 kg

999,0 ‰

1000 g

101,00 mm

72508

10 AUD

10 oz

999,0 ‰

311 g

75,50 mm

72509

slika ni v naravni velikosti

Avstralija kukabura

nom. vrednost

velikost

čistost

teža

premer

označevalna št.

30 AUD

1 kg

999,0 ‰

1000 g

101,00 mm

72904

10 AUD

10 oz

999,0 ‰

311 g

75,50 mm

72903

0,5 AUD

1/2 oz

999,0 ‰

15,552 g

36,10 mm

72900

slika ni v naravni velikosti

Avstralija koala

Avstralija lunar II (2011 zajec, 2012 zmaj, 2013 kača itd.)

nom. vrednost

velikost

čistost

teža

premer

označevalna št.

30 AUD

1 kg

999,0 ‰

1000 g

101,00 mm

72851

10 AUD

10 oz

999,0 ‰

311 g

85,40 mm

72852

8 AUD

5 oz

999,0 ‰

155,520 g

65,20 mm

72845

2 AUD

2 oz

999,0 ‰

62,200 g

55,10 mm

72853

0,5 AUD

1/2 oz

999,0 ‰

15,552 g

36,10 mm

72854

slika ni v naravni velikosti

Srebrne münzbarren Cookovi otoki Objavljeno s prijaznim dovoljenjem bavarske deželne banke

Srebrne münzbarren Cookovih otokov so tamkaj zakonito plačilno sredstvo. (čistost enotno 999,0 ‰) teža

dimenzije

nominalna vrednost

označevalna številka

5000 g

182 x 89 x 30 mm kovano

150 CID

72502

3110 g

182 x 89 x 18 mm kovano (brez sl.)

100 CID

72501

1000 g

105 x 50 x 18 mm kovano (brez sl.)

30 CID

72500

1000 g

100 x 12,5 kovano (kovanec, okrogel)

30 CID

72499

slika ni v naravni velikosti označevalna številka 72502

označevalna številka 72499

Srebrne palice Na voljo je raznolik program palic iz čistega srebra v naslednjih velikostih (čistost enotno 999,0 ‰)

označevalna številka 25100

teža

dimenzije

označevalna številka

10 g

31 x 18 x 2,0 mm kovano (brez sl.)

25010

20 g

39 x 22 x 2,4 mm kovano (brez sl.)

25020

50 g

46 x 26 x 4,0 mm kovano (brez sl.)

25050

100 g

55 x 31 x 6,0 mm kovano

25100

250 g

59 x 29 x 16 mm lito (brez sl.)

25250

500 g

69 x 40 x 20 mm lito (brez sl.)

25500

1000 g

90 x 48 x 26 mm lito

25501

5000 g

165 x 72 x 51 mm lito (brez sl.)

25503

15.000 g

235 x 100 x 75 mm (brez sl.)

25505

označevalna številka 25501


O avtorju

Thorsten Schulte, imenovan tudi “Srebrni de ek”, se je od leta 1999 do sredine leta 2008 ukvarjal z naložbenim ban ništvom, pri emer je pridobil posebna znanja na podro ju plemenitih kovin. Med drugim je bil podpredsednik banke Deutsche Bank za frankfurtsko obmo je ter namestnik oddel nega direktorja nemške centralne zadružne banke (Deutsche-Zentral Genossenschaftsbank). Bil je pobudnik prvih surovinskih naložb nemških ljudskih bank, od leta 2003 pa se posve a vprašanjem naložb v zlato in srebro. Že leta odlo no priporo a naložbe v zlato in srebro. Iz lastnih izkušenj ve, da vedno ve predstavnikov bank dvomi o sistemu in se želi s plemenitimi kovinami zavarovati pred prihajajo imi neprilikami našega amerocentri nega svetovnega finan nega sistema. Stike ima tako s strokovnjaki za surovine, trgovci s plemenitimi kovinami, zaposlenimi na ministrstvih, ECB, ekonomisti, naložbenimi ban niki kot tudi s številnimi novinarji. Ustvaril je gosto mrežo informacij, ki jo izrablja v prid svojih bralcev. Ve informacij o avtorju in njegovem delu najdete na spletni strani www.silberjunge.de.


Verodostojnost evidenc vam potrjuje letno potrdilo, ki ga izda neodvisni švicarski revizor poslovnih knjig. Vaše plemenite kovine se skladiš ijo v vašem imenu in za vaš ra un. Plemenite kovine so ves as skladiš enja varovane in zavarovane.

Ve informacij na: www.elementum-interna onal.com Kontakt za Slovenijo:

Elementum d.o.o. Poslovna cona A35 4208 Šen ur SI87644363 Elementum – AG d.o.o. Poslovna cona A35 4208 Šen ur SI30566371 Tel.: 04/279-1990 Gsm: 051/635-053 Fax: 04/279-1991 Email: info@elementum.si Internet: www.zlato-srebro.si


tudi prihodnost naših strank. Pomemben del naše dejavnosti je nenehno izobraževanje ob delu in na vseh podro jih, ki so pomembna za našo dejavnost. Zato smo tudi, kot pobudnik in sodelujo i, sodelovali v razvoju prvega enoletnega Usposabljanja za premoženjske svetovalce v okviru Gea College. V šolskem letu 2011/2012 pa je bil na podlagi tega usposabljanja tudi prvi v Sloveniji razpisan Visokošolski študij za premoženjske svetovalce v okviru iste ustanove. Nimamo kristalne krogle, ki bi 100 % napovedovala gibanje naložb, izbiro najbolj donosne oblike vlaganj. Našim strankam pa jam imo, da se jim bomo 100 % posvetili, pregledali potrebe, želje in zmožnosti, pokazali na prednosti ter slabosti posameznih produktov skozi celotno življenje. S poudarkom na razpršitvi obstoje ih kot morebitnih novih naložb.

jvujvykl wz

“•ˆ’Wˆ‘–Ž’ê–™ˆ—’™„‘ˆê‡­’­’­

www.concorde-ps.si



Rešite svoje premoženje, kupite srebro