Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINA IVANČNA GORICA

KONČNO POROČILO

Ljubljana, december 2010

Stran 0

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Naslov projekta:

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE IVANČNA GORICA KONČNO POROČILO

Naročnik:

Občina Ivančna Gorica Sokolska ulica 8 1295 Ivančna Gorica

Izvajalec:

Energen d.o.o.

Tehnološki park 21 1000 Ljubljana

Št. pogodbe:

1044/2010

Vodja projekta:

mag. Aleks Jan

Avtorji:

mag. Aleks Jan, univ.dipl.ekon.

Marko Seršen, univ. dipl. gosp. inž.str.

Dušan Jug, univ. dipl. inž. kem. tehn.

Borut Kovač, dipl. inž. str.

© Energen, d.o.o.

Vloge za razmnoževanje celotne ali dela publikacije nasloviti na: Energen d.o.o., Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana oziroma občina Ivančna Gorica, Solkanska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica

Stran 1

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Kazalo: 1.

UVOD .............................................................................................................................4 1.1.

1.2.

1.3.

2.

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE ENERGIJE ..............................9 2.1.

2.1.1.

2.1.2.

2.2.

2.2.1.

2.2.2.

2.2.3.

2.2.4.

2.3.

2.4.

2.5.

2.5.1.

2.5.2.

2.6.

3.

4.

Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine...........................................................4 Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta ............................................................5 Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta ........................................................6

Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................9 Stanovanja v občini Ivančna Gorica......................................................................................9 Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj .............................................................9 Raba energije za ogrevanje v javnih objektih......................................................................10 Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................................................11 Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ....................................13 Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica........................................18 Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica ......................................24 Raba energije v podjetjih.....................................................................................................26 Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih ...................................................................29 Raba električne energije v občini ........................................................................................29 Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici.....................................................................29 Poraba električne energije v občini Ivančna goriva v obdobju od leta 2000 do 2009 .........31 Javna razsvetljava v občini ..................................................................................................33

PROMET .................................................................................................................... 37 ANALIZA EMISIJ V OBČINI.............................................................................. 39 4.1.

4.2.

Analiza emisij za individualno ogrevanje............................................................................39 Analiza emisij pri porabi električne energije.......................................................................40

5.

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA OSKRBE Z ENERGIJO ................ 41

6.

PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE ............................................... 43

7.

POTENCIAL UČINKOVITE RABE ENERGIJE ........................................... 44

8.

POTENCIAL OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ...................................... 46 8.1.

8.1.1.

8.1.2.

8.2.

8.2.1.

8.2.2.

8.2.3.

8.2.4.

8.3.

8.3.1.

8.4.

8.4.1.

8.4.2.

8.4.3.

Sončna energija ...................................................................................................................48 Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE) ..................48 Sončne elektrarne ................................................................................................................50 Lesna biomasa .....................................................................................................................53 Izraba lesne biomase ...........................................................................................................55 Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso ................................................................57 Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica ...............................................................57 Razvoj v prihodnosti ...........................................................................................................59 Bioplin.................................................................................................................................62 Analiza potenciala občine Ivančna Gorica ..........................................................................63 Biogoriva.............................................................................................................................67 Olje oljne ogrščice...............................................................................................................67 Proizvodnja rastlinskega olja...............................................................................................69 Biodizl .................................................................................................................................70

Stran 2

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Bioetanol .............................................................................................................................71 Geotermalna energija ..........................................................................................................72 Geotermalna energija v Sloveniji ........................................................................................72 Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica .......................................................74 Vodna energija ....................................................................................................................77 Vetrna energija ....................................................................................................................80 Komunalni odpadki .............................................................................................................81

8.4.4.

8.5.

8.5.1.

8.5.2.

8.6.

8.7.

8.8.

CILJI ENERGETSKEGA NAČRTOVANJA V OBČINI .............................. 82

9.

9.1.

10.

Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP)...............................................................83

CILJI, UKREPI IN AKTIVNOSTI LEK ....................................................... 86

10.1.

10.2.

10.3.

10.3.1.

10.3.2.

10.3.3.

10.4.

10.4.1.

10.4.2.

10.4.3.

Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica ..........................................86 Predlog ukrepov ..................................................................................................................87 Ukrepi za gospodinjstva ......................................................................................................92 Aktivnost: energetsko varčna gradnja.............................................................................92 Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih .....................94 Primer URE v gospodinjstvu ..........................................................................................97 Javni objekti ........................................................................................................................99 Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica ...........................................................100 Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah ........................................................117 Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe ............................................118

11.

AKCIJSKI NAČRT ...........................................................................................148

12.

NAVODILA ZA IZVAJANJE LEK-A..........................................................154

13.

VIRI FINANCIRANJA UKREPE OVE/URE.............................................156

13.1.

13.2.

13.3.

13.4.

13.4.1.

13.4.2.

Eko sklad j.s. .....................................................................................................................156 Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije.....................156 ARSKTRP .........................................................................................................................157 Javno zasebno partnerstvo (JZP) .......................................................................................158 Pravna podlaga .............................................................................................................158 Oblike JZP ....................................................................................................................158

14.

VIRI IN LITERATURA ...................................................................................162

15.

KAZALO TABEL IN SLIK.............................................................................164

Stran 3

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

1. Uvod 1.1. Splošni cilji lokalnega energetskega koncepta občine S pomočjo izdelave Lokalnega energetskega koncepta (LEK) ocenimo možnosti in predlagamo rešitve na področju energetske oskrbe lokalne skupnosti. S predlaganimi rešitvami lahko LEK pripomore k bistveno večji osveščenosti prebivalcev, ki je temeljna za doseganje ustreznih rezultatov na področju učinkovite rabe energije in uvajanju novih energetskih rešitev. Lokalni energetski koncept vsebuje analizo obstoječega stanja v obravnavani občini na podlagi katere ugotavljamo trenutno stanje na področju rabe in oskrbe z energijo. Pri analizi stanja se pregleda vse možnosti izrabe lokalnih virov energije pri vseh uporabnikih (javne stavbe, objekti, podjetja gospodinjstva…) in se predlagajo možni bodoči koncepti energetske oskrbe s toploto in električno energijo v lokalni skupnosti.

Pri izvajanju lokalnega energetskega koncepta smo izvedli naslednje aktivnosti:      

Zbiranje podatkov o izrabi lokalnih virov energije pri vseh uporabnikih; Ugotavljanje preteklega in obstoječega stanja na področju oskrbe in rabe energije v občini Ivančna Gorica; Analiza obstoječega stanja in umestitev podatkov v baze za nadaljnje spremljanje in ugotavljanje različnih možnosti ukrepov; Vrednotenje in izbira posameznih ukrepov kratkoročne (5 let) in dolgoročne (10 let) energetske oskrbe; Ugotavljanje možnosti za učinkovitejšo rabo energije posameznih objektov; Izkoriščanje lokalnih obnovljivih virov energije.

Lokalni energetski koncept je pomemben priročnik pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže.

Osnovni cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so:      

učinkovita raba energije na vseh področjih, povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončne energije, bioplin,…), zmanjšanje obremenitve okolja, spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, uvajanje daljinskega ogrevanja, zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, Stran 4

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

   

zmanjševanje rabe končne energije pri vseh skupinah porabnikov, uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, uvedba energetskega knjigovodstva in menedžmenta za javne stavbe, uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

1.2. Zakonska podlaga lokalnega energetskega koncepta Državni zbor Republike Slovenije je leta 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v »Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije.

Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept).

Septembra leta 1999 je bil sprejet Energetski zakon (Ur. List RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s katerim so občine dolžne v svojih dokumentih načrtovati obseg porabe ter obseg in način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur. L. RS, št. 57/04). Nacionalni energetski program, prav tako sprejet leta 2004 (UR.l. RS, št. 57/04) navaja energetsko zasnovo kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte učinkovite rabe energije.

Obvezne vsebine lokalnega energetskega koncepta, način njegove priprave in načine spremljanja in vrednotenja dejavnosti, ki izhajajo iz lokalnega energetskega koncepta ureja Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št.

74/09).

V lokalnem energetskem konceptu pa mora biti upoštevana tudi vsebina spodaj naštetih pravilnikov:  Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 93/2008),  Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur. l. RS, št. 74/2009),  Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Ur.l. RS, št. 93/2008),  Pravilnik o spremembah in dopolnitvi Pravilnika o spodbujanju učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 25/2009),  Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 93/2008),  Pravilnik o spremembah pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 47/2009),

Stran 5

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

 

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur. l. RS, št.

77/2009), Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Ur. l. RS, št. 35/2008).

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZP Načrt, Ur. l. RS, št. 70/2008) ima povezavo z lokalnim energetskim konceptom, saj zakon v svoji vsebini državi in samoupravni lokalni skupnosti narekuje, da s prostorskim načrtovanjem omogoči kakovostno življenjsko okolje s takšno rabo prostora, ki ob upoštevanju dolgoročnega varovanja okolja, ohranjanja narave in trajnostni rabi naravnih dobrin in drugih virov ter celostno ohranjanje kulturne dediščine omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije ter ne ogroža zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. V okviru priprave strateškega dela občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN) je potrebno določiti tudi zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena. V sklop zasnove gospodarske javne infrastrukture sodi tudi energetska infrastruktura, kamor štejemo javno razsvetljavo, plinovod in toplovod, ki so obravnavani v lokalnem energetskem konceptu. Smernice določene v lokalnem energetske konceptu občine dajejo podlago za pripravo OPNja. V Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1, 2004) so opredeljeni cilji varstva okolja, kjer je opredeljena tudi zmanjšana raba energije in večja izraba obnovljivih virov energije. Zakon v 12. členu predpisuje državi in lokalni samoupravni skupnosti, da morata spodbujati dejavnosti varstva okolja, ki preprečuje ali zmanjšuje obremenjevanje okolja in tiste posege v okolje, ki zmanjšujejo porabo snovi in rabo energije. Sestavine lokalnega energetskega koncepta morajo biti implementirane tudi v občinski program varstva okolja.

1.3. Opredelitev območja lokalnega energetskega koncepta Občina Ivančna Gorica je mlada občina, ki je bila ustanovljena leta 1995 in obsega 12 krajevnih skupnosti, in sicer Ambrus, Dob, Ivančna Gorica, Krka, Metnaj, Muljava, Sobrače, Stična, Šentvid pri Stični, Temenica, Višnja Gora in Zagradec. Celoten obseg Občine je 227 km2 in ima po podatkih iz leta 2008 okoli 15.000 prebivalcev. Ugodna prometna lega omogoča industrijski razvoj in uspešen razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti. Središče Ivančne Gorice je mlado naselje, o starodavni zgodovinski slikovitosti pa govorijo arheološke najdbe na Viru in rimski miljnik v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v grbu Občine Ivančna Gorica.

Občinsko središče je torej mesto Ivančna Gorica s 1578 prebivalci (popis 2002). Ostala pomembnejša razvojna središča so še Stična, Šentvid pri Stični, Višnja Gora, Muljava, Krka in Zagradec-Fužina, ki ležijo ob dveh glavnih prometnih poteh, to je ob avtocesti in železnici v smeri vzhod-zahod ter ob regionalni cesti po dolini Višnjice in Krke v smeri (pretežno) sever-jug. V nadaljevanju so podane meje občine Ivančna Gorica.

Stran 6

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 1: Občina Ivančna Gorica

Občina Ivančna Gorica ni opredeljena v Naturi 2000 in podvržena omejitvam. Prav tako v občini ni gozdnih rezervatov. Južni del občine pa sodi v ekološko pomembno območje, kot je prikazano v nadaljevanju.

Slika 2: Občina Ivančna Gorica

Vir: http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm Energija, ki jo porabimo za ogrevanje, je odvisna od izolacijskih lastnosti stavbe in od vremenskih razmer, predvsem od temperature zraka oz. razlike med zunanjo temperaturo zraka in temperaturo v stavbi. Energijo, ki jo porabimo za ogrevanje, lahko ocenimo s pomočjo temperaturnega primanjkljaja oz. stopinjski dni. Na osnovi temperaturnega primanjkljaja lahko postavimo zahteve za minimalno toplotno izolacijo stavb. Karta stopinjskih dni (temperaturnega primanjkljaja), ki prikaže prostorsko porazdelitev stopinjskih

Stran 7

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

dni, je ocena za porazdelitev porabe energije za ogrevanje. Stopinjski dnevi in trajanje kurilne (ogrevalne) sezone naraščajo z nadmorsko višino (Stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone, ARSO, 2010). Trajanje kurilne sezone je število dni med začetkom in koncem kurilne sezone.

Na podlagi meritev v 108 krajih so izračunani stopinjski dnevi in trajanje kurilne sezone, kjer se je izkazala pomembna povezava med nadmorsko višino in trajanje kurilne sezone. V nadaljevanju je prikazana omenjena linearna odvisnost.

Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine

Vir: ARSO, Urad za meteorologijo, 2002 Projektantske podlage za izračune se upoštevajo 220 dni in projektna temperatura -13°. Za primerjavo, kurilna sezona v Ljubljani traja v povprečju 216 dni, v Novem mestu 228 dni, v Črnomlju 222 in na Babnem polju 307 dni (Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje). V nadaljevanju so prikazane vrednosti trajanja kurilne sezone od leta 1990 do 2007.

Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje

Vir: Lastni izračun na podlagi podatkov iz ARSO

Stran 8

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

2. Analiza obstoječega stanja rabe energije Izhodišče za določitev energetskega razvoja občine in določitve potencialnih projektov so tudi podatki o analizi obstoječega stanja rabe energij, s čimer se pridobi energetsko sliko občine.

Porabnike delimo na gospodinjstva oz. individualna stanovanja, skupne kotlovnice, podjetja oz. industrija ter javni sektor.

2.1. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj 2.1.1. Stanovanja v občini Ivančna Gorica V občini Ivančna Gorica je 5.477 stanovanj, povprečna površina stanovanja pa znaša 76,8 m2.

V primerjavi s Slovenijo, je v občini Ivančna Gorica površina stanovanja večja, saj povprečna površina stanovanja znaša 74,6 m2 (SURS, 2007).

Glede na podatke o strukturi stanovanj glede na njihovo starost v občini Ivančna Gorica ugotavljamo, da je bilo največ stanovanj zgrajenih v letih med 1971-1980, in sicer 1035 stanovanj, od skupno 4723 stanovanj, kar pomeni približno 22% zgrajenih stanovanj v tem obdobju (vir podatkov SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

2.1.2. Raba energije za ogrevanje individualnih stanovanj Iz statističnih podatkov lahko razberemo, da se gospodinjstva ogrevajo pretežno (več kot polovica) s trdimi gorivi, in sicer z drvi oz. sekanci. Okoli 40 % stanovanj se ogreva z ELKO. UNP pripada zelo nizek delež, in sicer slaba 2%, najmanjši delež pa predstavlja ogrevanje z elektriko v 1,3%. V občini Ivančna Gorica nimajo zgrajenega plinovoda.

Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

Stran 9

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Na podlagi statističnih podatkov iz popisa prebivalstva 2002, ugotavljamo da ima v občini Ivančna Gorica 1551 stanovanj centralno ogrevanje, ostalih 3.926 stanovanj pa nima centralnega ogrevanja (SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002).

Pri gospodinjstvih smo izvedli tudi anketiranje gospodinjstev, kjer smo posredovali vprašalnik na 700 naslovov, od tega smo pridobili 315 izpolnjenih vprašalnikov. Aktualnost posameznih virov se skozi čas spreminja in po pričakovanjih se zmanjšuje delež ELKO v primerjavi z letom 2002. Pravilno izpolnjenih vprašalnikov smo pridobili 267. V nadaljevanju je prikazan delež gospodinjstev glede na vrsto energenta, ki ga porabljajo za ogrevanje.

Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket

Vir: Rezultati obdelave ankete, 2010 Kot je razvidno iz grafa se okoli polovica gospodinjstev ogreva na les, ostala polovica pa na ELKO oz. imajo kombinirano ELKO in LES. Posamezno gospodinjstvo v povprečju porabi okoli 23.200 kWh oziroma 2.200 l ELKA. Upoštevajoč le podatke o porabi drv znaša povprečja poraba v gospodinjstvo okoli 47.482 kWh, kar pa je vsekakor popačen podatek, saj so podane ocene o letni porabi polen, prav tako gre za stare peči na polena, ki nimajo tako visokih izkoristkov, kot moderne peči na lesno biomaso. Le 1,5% gospodinjstev se ogreva z UNP in 0,5% oziroma en porabnik se ogreva na električno energijo, ki porabi 20.000kWh na letni ravni. Nekaj gospodinjstev pa kombinira tudi ostale energente, npr. UNP in drva, ELKO in toplotna črpalka ter podobno.

2.2. Raba energije za ogrevanje v javnih objektih Javne zgradbe v vsej Sloveniji kažejo na velik potencial za zmanjšanje rabe energije, kamor štejemo ogrevanje prostorov in porabo električne energije. Ogrevanje javnih zgradb v Sloveniji v povprečju predstavlja več kot 70 % celotne rabe energije teh zgradb. Ostala energija se porablja za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in za druge porabnike električne energije. Z ukrepi za zmanjšanje rabe energije je, predvsem v starejših zgradbah (grajenih pred letom 1980), možno prihraniti tudi do 60 % energije za ogrevanje.

Stran 10

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Prihranki energije so seveda odvisni od različnih dejavnikov, kot so npr.: starost zgradbe, kvaliteta gradnje, vzdrževanje, itd.

2.2.1. Seznam vključenih javnih zgradb v občini Ivančna Gorica V energetski koncept občine Ivančna Gorica je bilo vključenih 22 zgradb. Na vse naslove javnih zgradb posredovanih s strani Občine Ivančna Gorica je bil najprej poslan vprašalnik o rabi električne in toplotne energije ter o splošnem stanju posameznih zgradb. Naknadno smo v vseh zgradbah opravili preliminarne energetske preglede, na podlagi katerih so bile ugotovljene prve možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v zgradbah. Preliminarni energetski pregledi so bili opravljeni v septembru 2010.

Naslednja tabela prikazuje seznam vseh vključenih javnih zgradb v energetsko analizo rabe električne in toplotne energije v občini Ivančna Gorica. Analiza ni bila opravljena za upravne prostore (tri pisarne) Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, ki jih ima zdravstveni dom v najemu skupaj z občino, kmetijsko svetovalno službo še z drugimi manjšimi najemniki. Prav tako ni izvedena analiza za glasbeno šolo Grosuplje in Vrtec Pikapolonica, ki imata v najemu prostore v Srednji šoli Josipa Jurčiča.

Stran 11

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22

Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije Javni objekt Naslov Poštna številka SŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica GŠ Grosuplje Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica OŠ Stična Cesta 2. grupe odredov 40 1295 Ivančna Gorica PŠ Višnja Gora Cesta na Polževo 26 1294 Višnja Gora PŠ Muljava Muljava 3 1295 Ivančna Gorica PŠ Krka Krka 47 1301 Krka PŠ Zagradec Zagradec 33 1303 Zagradec PŠ Ambrus Ambrus 33 1303 Zagradec PŠ Stična Stična 24, 1295 Ivančna Gorica OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 46 1296 Šentvid pri Stični PŠ Temenica Temenica 2 1296 Šentvid pri Stični Vrtec Marjetica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Vrtec Čebelica Šentvid 48/a 1296 Šentvid pri Stični Vrtec Miška Stična 24, 1295 Ivančna Gorica Vrtec Polžek Ciglerjeva 27 1294 Višnja Gora Vrtec Sonček Zagradec 31 1303 Zagradec Vrtec Pikapolonica Cesta 2. grupe odredov 38 1295 Ivančna Gorica Zdravstveni dom Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 16 1295 Ivančna Gorica Zdravstveni dom Zagradec Zagradec 31 1303 Zagradec Vzgojno varstveni zavod Višnja Gora Cesta 2. grupe odredov 17 1294 Višnja Gora Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični 44 1296 Šentvid pri Stični Krajevna skupnost Ivančna Gorica Sokolska ulica 8 1295 Ivančna Gorica

Dejavnost Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Šolstvo Otroško varstvo Otroško varstvo Otroško varstvo Otroško varstvo Otroško varstvo Otroško varstvo Zdravstveno varstvo Zdravstveno varstvo Šolstvo Zdravstveno varstvo

Stran 12

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

2.2.2. Podatki o rabi energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica Najpomembnejši podatki za oceno rabe energije so podatki o dejanski rabi energije za ogrevanje in rabi električne energije za zadnji dve leti, ki smo jih v okviru preliminarnih energetskih pregledov zbrali in obdelali.

V naslednjih dveh tabelah so zbrani podatki o:  

rabi energije za potrebe ogrevanja in rabi električne energije za vse obravnavane javne zgradbe v občini Ivančna Goriča za leti 2007/2008 oz 2008/2009, letnih stroških za energijo (posebej za toploto in električno energijo).

Priprava tople sanitarne vode je v vseh zgradbah vključena v rabo energije za ogrevanje (s kurilno napravo se ogreva tudi sanitarna voda) ali v rabo električne energije, če se sanitarna voda ogreva z električnimi bojlerji. Specifična raba energije za ogrevanje glede na velikost ogrevane površine je izračunana za zadnji dve leti posebej.

Zaradi velikega števila objektov in obsežnosti podatkov smo javne objekte ločili na šolo ter vrtce z ostalimi. V tabeli je razvidna poraba energenta v utežnih enotah in MWh za zadnji dve leti. Prav tako je prikazan strošek porabe energenta za isti dve leti. V tabeli porabe energenta za ogrevanje je podan še podatek o povprečni specifični porabi toplote za ogrevanje (t.i. energijsko število ogrevanja), ki pove podatek o porabi toplote na enoto ogrevane površine objekta.

Stran 13

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica Ogrevanje objektov Objekt Ogrevana Letna poraba Letna poraba Povprečna Letni Letni površina energenta v 2008 energenta v 2009 specifična strošek strošek poraba ogrevanja ogrevanja 2008 2009 2 2 m ELKO MWh ELKO MWh kWh/m EUR z EUR z l l DDV DDV SŠ Josipa Jurčiča 7700 88.140 899 90.200 920 118 ca 60.000 ca 61.400 OŠ Stična 5837 85.730 ( UNP) 600 72.600 (UNP) 508 95 55.134 41.518 PŠ Višnja Gora 2230 38.971 398 43.701 446 189 27.000 24.982 PŠ Muljava 368 8.888 91 7.739 79 230 5.789 4.380 PŠ Krka 153 5.411 55 4.833 49 339 3.512 2.772 PŠ Zagradec 489 10.876 111 8.506 87 202 7.099 4.878 PŠ Ambrus 266 6.121 63 5.249 54 220 3.972 3.017 PŠ Stična 245 7.224 74 7.273 74 300 5.298 3.987 OŠ Ferda vesela 5186 39.961 l 407 36.842 375 75 27.778 21.175 PŠ Temenica 209 3.744 l 38 182 2.135 GŠ Grosuplje** 175 ** Opomba: Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v površini 175 m2

Stran 14

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica Objekt Ogrevana Letna poraba Letna poraba Povprečna Letni površina energenta v 2007 energenta v 2008 spečifična strošek poraba ogrevanja 2007 2 3 3 2 m m /l MWh m /l MWh kWh/m EUR Vrtec Marjetica 1325 -16.240 l (UNP-5 114 86 -mesecev) Vrtec Čebelica 430 7.320 75 7.685 78 180 4.082 Vrtec Miška 306 6.255 64 6.129 63 208 3.557 Vrtec Polžek 190 3.178 32 4.106 42 195 1.868 Vrtec Sonček* 50 Vrtec Pikapolonica** ZD Ivančna Gorica 1111 13.000 133 15.000 153 129 9.659 ZD Zagradec 168 5123 52 5008 51 304 3.806 VVZ Višnja Gora Center za zdravljenje 2700 88.019 898 92.000 938 340 48.260 bolezni otrok (68.000/2009) (693/2009) (265) Krajevna skupnost 422 5.000 51 215

Letni strošek ogrevanja 2008 EUR 9.374 9.862 4.590 2.384

11.145 3.720 69.179 (36.344/2009) 3.715

Opomba: **Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223 m2 *Vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec in plačuje del stroškov *** predpostavljena maloprodajna cena ELKA z DDV je 0,743 EUR/l

Stran 15

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica Raba električne energije Svetila Senzorji za vklop Objekt Ogrevana Poraba Povprečna Letni strošek površina el. energije spečifična poraba el. energije* 2 2 m Skupaj v kwh kWh/m EUR SŠ Josipa Jurčiča 7700 232.064 29,82 27.848* Fluor. in varčna ne OŠ Stična 5837 167.132 28,63 20.056* Fluor. in varčna delno PŠ Višnja Gora 2230 55.242 24,77 6.629* Fluor. in varčna ne PŠ Muljava 386 8.640 22,38 1.037* Fluorescentna ne PŠ Krka 153 3.595 23,50 431* Navadna ne PŠ Zagradec 489 5.402 11,05 648* Fluor. in varčna ne PŠ Ambrus 266 5.248 20,41 630* Fluor. in varčna ne PŠ Stična 245 6.791 27,72 815* Fluor. in navadna ne OŠ Ferda vesela 5185 Fluor. in varčna delno PŠ Temenica 209 Fluor. in varčna ne GŠ Grosuplje** 175 Opomba: **Glasbena šola Grosuplje ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 175 m2 *Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem strošku električne energije je v naslednjih dveh tabelah strošek izračunan za vse objekte na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna cena je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji.

Stran 16

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica Raba električne energije Svetila Objekt

Vrtec Marjetica***** Vrtec Čebelica Vrtec Miška Vrtec Polžek Vrtec Sonček**** Vrtec Pikapolonica** ZD Ivančna Gorica ZD Zagradec VVZ Višnja Gora Center za zdravljenje bolezni otrok Krajevna skupnost

Ogrevana površina

Poraba el. energije

m2

Skupaj v kwh 30.550 13.983 9.180*** 15.365 1.500***

1325 430 306 190 50 223 1111 168 2700 422

214.534

Povprečna spečifična poraba kWh/m2

Letni strošek el. energije

46 32,5 30 80 30

4.240 1.678* 1102* 1.844* 180*

79

Senzorji za vklop

EUR

24.800

varčna varčna Fluorescentna in navadna Klasična fluorescentna Fluorescentna in navadna Fluorescentna in navadna Fluorescentna in varčna Varčna Fluorescentna ter varčna Fluorescentna ter varčna

delno ne da da

Navadne, fluo in varčne

delno

ne ne

Stran 17

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Opombe k gornji tabeli: *Letni strošek električne energije- ker je bilo pridobljeno samo nekaj podatkov o letnem strošku električne energije je v naslednjih dveh tabelah strošek izračunan za vse objekte na podlagi porabe objekta in predpostavljene cene v višini 0,12 EUR/kWh z DDV. Takšna cena je nekje povprečna za letošnje leto v Sloveniji. **Vrtec Pikapolonica ima v najemu prostore pri Srednji šoli Josipa Jurčiča v višini 223 m2 *** podatek o porabi je ocenjen ****vrtec Sonček ima v najemu prostore v zdravstvenem domu Zagradec *****Podatki so za obdobje petih mesecev

2.2.3. Analiza splošnega stanja javnih zgradb v občini Ivančna Gorica V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Goriča so bili izvedeni preliminarni energetski pregledi, ki so nakazali potenciale za zmanjšanje rabe energije v posameznih javnih zgradbah.

Namen preliminarnih energetskih pregledov je odkrivanje šibkih točk rabe energije v javnih zgradbah in možnosti za izboljšavo. Z obiskom in izvedbo preliminarnih energetskih pregledov smo povečevali tudi osveščenost in informiranost zaposlenih o nujnosti učinkovite rabe energije in možnostih izkoriščanja obnovljivih virov energije ter učinkovite rabe energije.

Preliminarni energetski pregledi pokažejo tudi na smiselnost izdelave razširjenih energetskih pregledov, kjer se naredi detajlna energetska analiza celotnega objekta, naredijo se predlogi organizacijskih in investicijskih ukrepov, ki se finančno in določijo njihove povračilne dobe.

V naslednjih tabelah so zbrani podatki o:  stanju javnih zgradb in  trenutnem stanju priprave toplote oz. ogrevalnega sistema.

V vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica, ki smo jih zajeli v preliminarnih energetskih pregledih.

Stran 18

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica Objekt

Leto izgradnje

Leto obnove

1982

2004- 2009 (postopno)

SŠ Josipa Jurčiča

Izolacija ovoj

Ne

Izolacija -streha

ne

Vrsta kritine

betumenska

Stavbno pohištvo

Zasteklitev

lesena

Dvona steklena neizolacijska

PVC

Dvojna izolacijska

OŠ Stična 2003/200 4

PŠ Višnja Gora PŠ Muljava

Da

1998

1900

Ne

2002

da Da

pločevinasta pločevinasta

Alu.

Ne

Ne

Opeka

PVC in lesena

Ne

Ne

Strešni zidaki

Lesena

Ne

Ne

Azbestna

Lesena

Ne

Ne

Opečna

Lesena

Pločevinasta

PVC in lesena

PŠ Krka 1809

PŠ Zagradec PŠ Ambrus PŠ Stična

1883

1966

1995 (telovadnica) In 2008

OŠ Ferda Vesela PŠ Temenica 1935

2005

Da

da

Da

Da

Pločevinasta

PVC

Ne

da

Betonska

PVC

dvojna neizolacijska Enojna in dvojna izolacijska dvojna neizolacijska dvojna neizolacijska enojna Dvojna neizolacijska in izolacijska Dvojna izolacijska Dvojna izolacijska

Senčila

Prezračevanje

Po večini ne Delno zunanja senčila

Naravno, delno klimat

ne

Naravno

Notranje žaluzije

Naravno

ne

Naravno

da

Naravno

ne

delno

Naravno Delno prisilno, po večini naravno

delno

Naravno

ne

Naravno

naravno

Stran 19

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica Objekt Vrtec Marjetica Vrtec Čebelica

Leto izgradnje

Leto obnove

Da

Da

Pločevina

Stavbno pohištvo PVC izolacijska

ne

Da-5 cm

1900

Ne

ne

Pločevina Opečna kritina

lesena Lesena dvojna

1980

ne

ne

lesena

1977

ne

ne

Pločevina Betonska kritina

ne

da

ne ne

2010

Izolacija-ovoj

Izolacija- Vrsta streha kritine

Vrtec Miška Vrtec Polžek Vrtec Sonček ZD Ivančna Gorica ZD Zagradec

1964

2004 / 2005

1977 VVZ Višnja Gora Center za zdravljenje otrok Krajevna skupnost

Lesena PVC

ne

Pločevina Betonska kritina

da

opečna

lesena

PVC lesena

1940

1999 (bazen) 2006 (stavba A)in 2009 (stavba B)

da

da

Pločevina in betonska

1890

2002

ne

ne

opečna

PVC

Zasteklitev Dvojna izolacijska Dvojna neizolacijska Dvojna neizolacijska Dvojna neizolacijska Dvojna neizolacijska Dvojna izolacijska Dvojna izolacijska Dvojna izolacijska

Dvojna izolacijska Dvojna neizolacijska

Senčenje

Prezračevanje

Da

Naravno

da

Naravno

ne

Naravno

da

Naravno

ne Dazunanja Dazunanja

Naravno Naravno Naravno in umetno

ne

Naravno

Dazunanja

Naravno

ne

Naravno

Stran 20

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Objekt

Srednja šola Josipa Jurčiča Osnovna šola Stična Podružnična šola Višnja Gora Podružnična šola Muljava Podružnična šola Krka Podružnična šola Zagradec Podružnična šola Ambrus Podružnična šola Stična (glej vrtec Miška) Osnovna šola Ferda Vesela POŠ Temenica

Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica Kurilna naprava Ventil na ogrevalnem Regulacija Izolacija sistemu ogrevanja cevi Moč v kW Leto DA / NE vrsta montaže 2 krat 890 2001 Da Navadni Zunanje delno tipalo 207 2003 Da Termostatski Zunanje Da tipalo 500 1998 ne navadni Sobni ne termostat 90 1990 Ne Navadni Sobni Ne termostat 80-100 1983 Ne Navadni Sobni ne termostat 90 1983 Da Navadni Zunanje ne Tipalo 35-70 Da Navadni ne

2 krat 150 in 200

1990 in 2008

Da

Termostatski Zunanje tipalo

Da

Stran 21

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica Objekt Kurilna naprava Ventil na ogrevalnem Regulacija Izolacija sistemu ogrevanja cevi Moč/leto izdelave Leto DA / NE montaže Vrtec Marjetica 2010 Da Termostatski Zunanje tipalo Da Vrtec Čebelica

Navadni regulacijski

50 Vrtec Miška 90 Vrtec Polžek 40

1987

Da

2001

Da Da

Vrtec Sonček** Vrtec Pikapolonica**

44 2 krat 890

ZD Ivančna Gorica

240 - 350

ZD Zagradec VVZ Višnja Gora

44

Da Da

Center za zdravljenje otrok Krajevna skupnost

285 in 390 kW 55 kW

2009

Da Da

Zunanje tipalo

Ne

Zunanje tipalo Sobni termostat

Ne

Zunanje tipalo Zunanje tipalo

Ne Delno

Termostatski

Zunanje tipalo

Da

Termostatski Navadni regulacijski

Zunanje tipalo

Delno

Zunanje tipalo

Delno

Termostatski Navadni regulacijski

Zunanje tipalo

Da

Zunanje tipalo

Ne

Navadni regulacijski Navadni regulacijski Navadni regulacijski Navadni

Ne

Stran 22

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov so bile ugotovljene številne možnosti za učinkovito rabo energije in za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Z omenjenima ukrepoma bi se energetsko stanje javnih zgradb v občini lahko občutno izboljšalo. Energetski prihranki se posledično odražajo tudi pri zmanjšanju stroškov za rabo energije, izkoriščanje obnovljivih virov energije pa vodi tudi v zmanjšanje energetske odvisnost od fosilnih goriv.

Finančni prihranki so lahko osnova za prihodnje nove investicije v ukrepe učinkovite rabe energije.

Pri tem je potrebno poudariti, da je nujna vpeljava energetskega knjigovodstva v javne zgradbe, saj le neprekinjeno spremljanje rabe energije omogoča pregled in ovrednotenje dejanske rabe energije, ugotavljanje bistvenih odstopanj pri porabi in hitro odkrivanje ter odpravljanje napak.

2.2.4. Analiza rabe energije v javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično rabo celotne energije (toplotne in električne v kWh, vključno s pripravo tople sanitarne vode) glede na velikost ogrevane površine zgradbe v enem letu. Smiselno je ločiti energijsko število ogrevanja, ki daje podatek o energijski varčnosti objekta od energijskega števila tehničnih naprav (poraba električne energije na enoto površine), ki je dostikrat odraz opremljenosti objekta (prezračevanje ipd.).

Dejanska raba energije v stavbi in s tem tudi energijsko število je odvisno od številnih dejavnikov, zato je težko določiti idealne in splošne vrednosti za kazalce rabe energije v stavbah. Pa vendarle je enostavne smernice kljub temu mogoče začrtati. Dogovorjeno mora biti obdobje, za katero se izračunava energijsko število (ogrevalna sezona, koledarsko leto).

Za vsako od skupin stavb (šole in vrtci, upravne stavbe ... ) v občini ugotovimo povprečno vrednost energijskega števila za električno energijo in energijo za ogrevanje.

Vse stavbe, ki imajo energijsko število znatno višje od dobljenih povprečnih vrednosti in nimajo specifičnega razloga za tako visoko rabo energije, je potrebno natančneje pregledati.

V pomoč pri primerjavi energijskih števil je grafikon, ki zajema povprečne vrednosti energijskih števil doslej pregledanih osnovnih šol in upravnih stavb ter predlagane ciljne in alarmne vrednosti.

Stran 24

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji

Vir: http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF Naslednja slika prikazuje energijska števila za osnovne šole v občini Ivančna Gorica.

Energijsko število ogrevanja, ki smo ga izračunali na podlagi pridobljenih podatkov o rabi toplotne energije je dobra primerjava za vse šole, saj se dejavnosti v teh zgradbah opravljajo v podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer določene dejavnosti v nekaterih zgradbah potekajo le občasno.

Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica

Iz zgornje slike lahko vidimo, da imata energijsko število pod 100 kWh/m2 osnovni šoli Stična in Franja Vesela; prva je bila zgrajena pred nekaj leti, druga nedavno obnovljena.

Večina šol je v Slovenskem povprečju, izrazito visoko energijsko število imata podružnični šoli Krka in Stična. Šola Krka bo zaprta z koncem letošnjega leta zaradi dotrajanosti.

Stran 25

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Večina objektov v občini Ivančna Gorica se ogrevajo na ELKO; kar pomeni da so zbrani podatki o nabavi ELKA ne pa tudi o njegovi dejanski porabi. Običajno se energent naroči, ko ga prične primanjkovati, kar pa ne pomeni, da se bo energent tudi porabil v tistem letu.

Naslednja slika prikazuje energijska števila za vrtce in ostale javne objekte v občini Ivančna Gorica. Visoka energijska števila ogrevanja imajo predvsem Vrtec Sonček in Zdravstveni dom Zagradec, ki se nahajata v istem objektu. Visoko energijsko število ogrevanja Centra za zdravljenje bolezni otrok preseneča zaradi nedavno izvedenih sanacij na ovoju zgradbe in pripravi toplote; razlog je verjetno predvsem v porabi toplote za ogrevanje bazenske vode.

Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica

2.3. Raba energije v podjetjih V občini Ivančna Gorica je bilo po podatkih Statistične urada RS v letu 2008 registriranih 895 podjetij, kjer je bilo zaposlenih 4.115 oseb. V okviru izdelave Lokalnega energetska koncepta smo posredovali anketne vprašalnike na večja podjetja in izvedli oglede na izbranih podjetjih.

Na podlagi pridobljenih podatkov, se večja podjetja ogrevajo na UNP, nekatera še na ELKO. V nadaljevanju so podani opisi večjih podjetij, od katerih smo pridobili ustrezne informacije.

Elvez d.o.o.

Podjetje Elvez je proizvajalec specializiranih izdelkov za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo ter industrijo bele tehnike. V osemnajstih letih obstoja podjetje raste in se razvija, uresničujejo strateške cilje in sledijo svojemu poslanstvu in viziji. Podjetje deluje v poslovnoproizvodnem objektu v Višnji Gori. Objekt ima okoli 2.500 m2 ogrevalne površine, imajo triizmensko delo, ter se ogrevajo s kotlom na UNP. Letna poraba goriva znaša okoli 25.000 l

Stran 26

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

UNPja, dobavlja jim ga Petrol. Največji strošek v energiji pa predstavlja električna energija in sicer od 70 – 80%.

Na osnovi porabe energenta, stanja v kotlovnici in razpoložljivi strehi okoli 2.000 m2 predlagamo vključitev mikro soproizvodnje toplote in električne energije moči 5,5 kWe in 12,5 kWth ter postavitev sončne elektrarne na streho.

Altel d.o.o.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1999 in se je razvilo v visokotehnološko podjetje za proizvodnjo elektronike, posameznih sestavov in končnih izdelkov za znanega kupca z nudenjem storitve tehnološkega razvoja izdelkov za serijsko proizvodnjo, izdelavo proizvodne dokumentacije, izdelavo orodij in testnih naprav, zagotavljanja sledenja in kakovosti proizvodnje, nabave materiala, opremljanja elektronskih tiskanih vezij z elektronskimi komponentami v avtomatizirani proizvodnji, funkcionalnega testiranja, embaliranja in logistike izdelkov za kupca. Sedež podjetja je v Višnji Gori .

Podjetje ima veliko porabo električne energije zaradi proizvodnje, in sicer porabijo do 150.000 do 200.000 kWh na leto. Za ogrevanje uporabljajo propan s pomočjo treh peči oz. grelcev po 50 kW, postavili so tudi rekuperacijo toplote. Podjetje se intenzivno ukvarja z racionalizacijo stroškov, so tudi proizvajalec LED luči in nameravajo zamenjati vse svoje klasične sijalke z LED svetilkami. Z izvedbo tega ukrepa učinkovite rabe načrtujejo 60% prihranka pri porabi električne energije.

Na strehi velikosti 450 m2 imajo možnost postavitve sončne elektrarne, streha je obrnjena proti jugu z naklonom 8°C. Upoštevajoč razpoložljivo površine strehe se lahko postavi okoli 70 kWp veliko sončno elektrarno. Zaradi določil in postavljene meje odkupnih cen po Uredbi o podpori se predlaga postavitev 50 kWp sončno elektrarno.

Mercator d.d.

Trgovski center Mercator Ivančna Gorica povprečno na leto porabi okoli 25.000 l ELKA in 925.000 kWh električne energije na leto. Na strehi objekta in nadstrešku parkirišča bi lahko postavili okoli 200 kWp veliko sončno elektrarno.

Akrapovič d.o.o.

Podjetje Akrapovič, d. d., je proizvajalec izpušnih sistemov z veliko zmogljivostjo za motocikle in avtomobile. Podjetje zaposluje več kot 400 visoko usposobljenih in motiviranih ljudi. Za ogrevanje objekta in vetrovnikov (izmenjevalci voda/zrak) za preizkušanje porabijo okoli 1.000 l UNPja na dan.

Stran 27

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

V podjetju Akrapovič bi lahko z umestitvijo enote SPTE dosegli dodatne energetske prihranke in prispevali k zmanjševanju emisij CO2. Poleg SPTE ima podjetje dovolj razpoložljive površine za postavitev sončne elektrarne na strehe objektov, in sicer ocenjujemo možnost postavitve sončne elektrarne moči od 100 do 200 kWp. Iskra baterije Zmaj d.d.

Podjetje je specializirano za proizvodnjo akumulatorjev in baterij. Za svojo proizvodnjo rabijo prvenstveno električno energijo, in sicer za sušilnike in brizgalnike plastike. Za ogrevanje porabijo okoli 80.000 l ELKA, skupne površine okoli 3.000 m2 in radiatorsko ogrevanje režima 60/80. Imajo dvoizmensko delo. Ogrevanje za celoten objekt poteka iz ene veje oz. nimajo izdelane razdelilne postaje, ki bi jim omogočala reguliranje ogrevanja za celoten kompleks. Prav tako imajo veliko odpadne toplote iz kompresorjev, ki jo odvajajo v zrak. Prvi ukrep predlagamo sanacijo kotlovnice in preverba možnosti izrabe odpadne toplote.

Rekon d.o.o.

Podjetje Rekon je gradbeno inženirsko podjetje, ki namerava v prihodnjem letu vzpostaviti industrijsko cono z 9 parcelami (obrtna cona I6). Obstoječe poslovne prostore pa bodo nadgradili s poslovno gostinskim objektom, skupne površine nad kletjo okoli 3.000 m2.

Nov poslovni objekt ima predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100 kW, torej skupaj 200 kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Glede na lokacijo neposredno ob industrijski coni predlagamo preverbo možnosti izgradnje skupne kotlovnice za celotno industrijsko cono vključno z novim poslovnim objektom. Predlagani energenti so biomasa ali UNP s soproizvodnjo toplote in električne energije.

Hoja oblazinjeno pohištvo d.o.o.

V podjetju, kjer so leta 2006 obnovili in nadgradili poslovne prostore, izdelujejo pohištvo po meri,. Za ogrevanje uporabljajo ELKO v kotlu moči 44 kW, letna poraba znaša okoli 2.400 l ELKA. Poraba električne energije zanaša okoli 11.600 kWh.

Stran 28

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

2.4. Raba energije v skupnih kotlovnicah in blokih V občini Ivančna Gorica je predvsem v kraju Ivančna Gorica več blokov, ki imajo večinoma svojo kotlovnico v bloku. Upravniki blokov v občini Ivančna Gorica so SPL in Terca.

Novi bloki so na ulici Studenec 14, 18, 20, kjer ima vsak svojo kotlovnico na ELKO. Na Studenec 14 je moč kotla 200 kW in ogrevajo 24 stanovanj. Na hišnih številkah 18 in 20 je moč kotla 115 kW in ogrevajo 20 stanovanj v vsakem bloku. Ocenjena poraba za posamezen blok je okoli 700 l na mesec v ogrevalni sezoni. Na naslovu Studenec 22 in 24 se ogrevajo na UNP, kjer imajo individualne plinske peči.

Na Livarski ulici sta dva bloka, zgrajena leta 2008, kjer imata vsak svojo kotlovnico na ELKO in 200 kW oz. 90 kW oljno peč.

Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO. Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500 do 9.500 litrov ELKA. V centru Ivančne Gorice, torej bloki na Ljubljanski ulici in Ulici 6. junija, bi bilo smiselno povezati obstoječe kotlovnice, priključiti tudi banko in poslovni objekt s trgovinami ter postaviti skupno kotlovnico ali na biomaso ali pa na UNP s soproizvodnjo toplote in električne energije.

2.5. Raba električne energije v občini Električna energija je med najbolj uporabnimi oblikami energije, ki se uporablja za ogrevanje in ostale namene. Območje občine Ivančna Gorica pokriva podjetje Elekro Ljubljana d.d. Od leta 2007 dalje Energetski zakon (Ur.l.RS, št. 27/07) na področju elektroenergetike uvaja načela prostega trga. Gospodinjski odjemalci so tako na podlagi 80. in 87. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur.l.RS, št. 51/04) pridobili status upravičenega odjemalca, zato lahko prosto izbirajo dobavitelja električne energije. Podatke smo pridobili s strani podjetja Elektro Ljubljana d.d.

2.5.1. Trenutno stanje oskrbe z EE v Ivančni Gorici Glavnina odjemalcev električne energije na območju občine Ivančna Gorica je v normalnem obratovalnem stanju oskrbovana z električno energijo preko treh SN (20 kV) daljnovodov (DV Polica, DV Peščenik in DV Ivančna Gorica). Pri tem pomeni daljnovod DV Ivančna Gorica neposredni industrijski vod namenjen oskrbi podjetja IMP Ivančna Gorica in večjega dela industrijskega odjema v podjetju Akrapovič d.d. Glavni del daljnovoda je izveden z Stran 29

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

vodniki večjega prereza Al/Fe 120/25 mm2. Daljnovoda DV Polica in DV Peščenik pa sta kosmata daljnovoda, ki preko dvo sistemskih zbiralk razdelilne postaje RP 20 kV Ivančna Gorica oskrbujeta poleg mestnega kabelskega omrežja v Ivančni Gorici še odjemalce v naseljih: Stična, Metnaj, Šentvid pri Stični in Temenica v smeri Litije; Podboršt, Pristavica, Zagorica in Veliki Gaber v smeri Trebnja ter naselja vzdolž regionalne ceste Ivančna Gorica Zagradec vse do Ambrusa oziroma Primče vasi. Posamezni 20 kV radialni izvodi iz RP Ivančna Gorica, ki oskrbujejo omenjena območja z električno energijo, tvorijo zanke z 20 kV izvodi sosednjih razdelilno transformatorskih postaj RTP 110(35)/20 kV (Litija, Trebnje in Kočevje), preko katerih se v izrednih napajalnih razmerah zagotavlja rezervno stanje.

Celotno srednjenapetostno razdeljevalno omrežje na obravnavanem območju obratuje na 20 kV napetostnem nivoju. Grajeno je večinoma z vodniki Al/Fe 70/12 mm2, prisotni so tudi drugi materiali predvsem PAS 70 mm2. Posamezni radialno napajani odseki do končnih TP 20/0,4 kV pa so izvedeni z vodniki manjšega prereza npr. Al/Fe 35/6 mm2. Izvodi iz RTP-jev in RP-jev so običajno večjih prerezov in praviloma v kabelski izvedbi. Pretežno kabelsko je tudi mestno omrežje v Ivančni Gorici, večinoma prereza Al 150 mm2.

Napajalni vir območja predstavlja oddaljena RTP 110/20 kV Grosuplje, ki obratuje kot daljinsko voden objekt, v katerem obratujeta po dve transformatorski enoti z 31,5 MVA instalirane moči. V času koničnih obremenitev dosega transformacija v omenjenem objektu, glede na razpoložljivo rezervo, skladno s kriteriji načrtovanja za samostojno obratovanje transformacije, mejne dopustne vrednosti.

Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov Konica 09 RTP / RP

RTP / izvod

dolžina (v km)

RTP/izvoda (MVA)

Datum

Št. TP instal.moč

DV

KB

skupaj

glavni na vod izvodu

Izvoda (MVA)

Grosuplje

Ivančna Gorica

4,79

9.jan.09

12,726

1,241

13,967

12,716

3

Grosuplje

Polica

5,19

14.dec.09

84,933

10,254

95,187

37,562

96

12,89

Grosuplje

Peščenik

6,17

12.jan.09

88,406

10,734

99,14

42,859

111

13,225

Iv. Gorica

Trebnje

1,92

21.dec.09

25,922

4,385

30,307

10,761

31

4,88

Iv. Gorica

Akrapovič

0,31

15.jul.09

0,998

0,998

0,998

1

1

/

Iv. Gorica

Stična

0,98

31.dec.09

14,133

1,005

15,118

9,24

17

2,26

Iv. Gorica

Zagradec

2,07

24.dec.09

44,153

2,184

46,337

18,866

52

4,53

Iv. Gorica

Temenica

1,82

23.dec.09

23,011

1,017

24,028

7,759

31

3,715

Iv. Gorica

KB Ivančna Gorica

1,23

8.jan.09

2,27

2,27

1,85

6

2,48

0,522

11,13

Vir: Elektro Ljubljana, 2010 Konična obremenitev napajalnih izvodov DV Polica in DV Peščenik, ki si medsebojno zagotavljata rezervo, je v letu 2009 presegla dopustne vrednosti za normalna obratovalna stanja skladno s kriteriji načrtovanja. V rezervnih napajalnih stanjih pa je najbolj problematičen izpad voda RTP 110/20 kV Grosuplje - IMP Ivančna Gorica (Al/Fe 150/25 mm2), ko je potrebno IMP oskrbovati iz RP 20 kV Ivančna Gorica. V tem primeru je v času koničnih obremenitev potrebna delna razbremenitev srednjenapetostnega napajalnega voda, ki

Stran 30

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

prevzame oskrbo izpadlega odjema s pomočjo sosednjih RTP 110(35)/20 kV Litija in Trebnje. Padci napetosti na širšem območju RP 20 kV Ivančna Gorica v takšnem obratovanju presežejo dopustne vrednosti za rezervna napajalna stanja. Izpad ostalih dveh napajalnih izvodov v obstoječem stanju ni problematičen, saj je možna vzpostavitev ustreznih rezervnih napajalnih stanj preko ostalih dveh izvodov. Ob pričakovani rasti obremenitev na območju občine Ivančna Gorica pa bo za zagotovitev rezervnega napajalnega stanja v bližnji prihodnosti prav tako potrebna predhodna razbremenitev napajalnih vodov preko sosednjih RTP 110/20 kV. Iz omenjenih razlogov je v neposredni bližini obstoječe RP 20 kV predvidena izgradnja nove RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo rešila problematiko napajanja širšega obravnavanega območja. Predvidena RTP 110/20 kV se bo vzankala v načrtovan daljnovod DV 2x110 kV Grosuplje – Ivančna Gorica – Trebnje, ki bo zagotavljal dvostransko napajanje predvidene RTP, dvostransko napajanje RTP 110/20 kV Trebnje in ustreznejše rezervno napajanje RTP 110/20 kV Grosuplje iz RP 110 kV Hudo ob izpadu povezave DV 2x110 kV Grosuplje Beričevo.

Z izgradnjo nove RTP 110/20 kV Ivančna Gorica, ki bo že v začetku potrebovala dve transformatorski enoti, bo poleg problematike osnovnega in rezervnega napajanja na območju Ivančne Gorice dolgoročno rešen problem nemirnega odjema tovarne IMP. RTP 110/20 kV Grosuplje pa bo razbremenjena, s čimer se odloži potrebna ojačitev transformacije v tej RTP. 2.5.2. Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v obdobju od leta 2000 do 2009 Glede na podatke Elektra Ljubljane d.o.o., so gospodinjstva v občini Ivančna Gorica konec leta 2009 skupno porabili 22.789 MWh električne energije za razne namene, torej za ogrevanje, električne aparate in razsvetljavo. Celotna poraba električne energije v letu 2009 je znašala 51.283,5 MWh. Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009 Poraba

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

GOSPODINJSTVA 17.618.925 18.115.546 19.044.325 19.861.009 20.564.309 21.475.829 20.851.026 21.314.077 22.956.099 22.789.597 NN ODJEMALCI

9.521.255

SN ODJEMALCI

17.993.308 18.500.482 19.448.997 20.283.035 21.001.279 21.932.168 21.919.957 22.559.226 23.182.965 14.607.175

JR SKUPAJ

497.680

9.789.629 511.708

10.291.540 10.732.876 11.112.939 11.605.524 12.032.494 12.621.165 13.714.965 13.340.802 537.943

561.012

580.878

606.625

679.089

599.639

600.692

545.938

45.631.168 46.917.366 49.322.805 51.437.932 53.259.406 55.620.146 55.482.566 57.094.107 60.454.721 51.283.512

Vir: Elektro Ljubljana, 2010 481 NN odjemalcev v občini Ivančna Gorica je konec leta 2009 porabilo skupno 13.340.802 kWh električne energije. SN odjemalci, ki jih je bilo v istem letu 8, so imeli skupno povprečno porabo 14.607.175 kWh . Za javno razsvetljavo je bilo v letu 2009 skupno v povprečju porabljenih 545.938 kWh.

Stran 31

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

V spodnjem grafu je razvidno gibanje (naraščanje in padanje) porabe električne energije v obdobju od leta 2000 do 2009.

Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009

Iz zgornje slike lahko razberemo naraščajočo porabo električne energije v občini Ivančna Gorica,v obdobju od leta 2000 do leta 2005 za vse porabnike, t.j. gospodinjstva, NN odjemalce, SN odjemalce in Javno razsvetljavo.

V letu 2006 se poraba električne energije prav tako povečala glede na preteklo leto, vendar le pri NN odjemalcih in Javni razsvetljavi. V istem obdobju se je poraba električne energije znižala na račun SN odjemalcev ter gospodinjstev. V letu 2007 beležimo povečanje porabe električne energije v gospodinjstvih, SN odjemalcih in NN odjemalcih ter zmanjšanje porabe električne energije namenjeni Javni razsvetljavi v primerjavi s preteklim letom. V letu 2008 je poraba električne energije še vedno naraščala na račun gospodinjstev in NN odjemalcev ter javne razsvetljave, zmanjševanje porabe pa beležimo pri SN odjemalcih. Leto 2009 je bilo glede na leto 2008 bolj varčno na področju porabe električne energije pri vseh porabnikih, saj pri vseh beležimo zmanjšanje porabe električne energije. V nadaljevanju je prikazana skupna poraba električne energije vseh odjemalcev v občini.

Stran 32

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica

2.6. Javna razsvetljava v občini Infrastruktura javne razsvetljave se razteza po celotni občini, zgoščena je v centrih posameznih krajevnih skupnosti. Občina sama upravlja z javno razsvetljavo, sprejet je odlok o podelitvi koncesije za upravljanje z infrastrukturo. V skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je Občina Ivančna Gorica izvedla popis svetilk javne razsvetljave v občini. Skupno število montiranih svetilk javne razsvetljave v celotni občini Ivančna Gorica je 991, je pa še 167 še ne zmontiranih svetilk.

Svetilke, katere so instalirane v občini Ivančna Gorica, v pretežni meri ne ustrezajo pogojem iz 4. člena omenjene uredbe. Celotna instalirana električna moč svetilk, ki so priključena na omrežje javne razsvetljave v občini Ivančna Gorica znaša 207.151 kW. Poraba električne energije za javno razsvetljavo je bilo najvišje leta 2006 (680 MWh), nizka poraba je vidna v letu 2009 (545 MWh), kar kaže na manjšo porabo zamenjanih svetilk. V nadaljevanju je prikazano gibanje porabe električne energije za posamezna leta.

Stran 33

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo

Vir: Elektro Ljubljana, 2010 Ker večina svetilk ne ustreza zahtevam Uredbe (ravno steklo), je potrebno do leta 2011 prilagoditi 25% svetilk (248 svetilk), do leta 2012 dodatnih 50% svetilk (496 svetilk) in preostalih 50% svetilk (495) je potrebno prilagoditi do konca leta 2016. V nadaljevanju je prikazan popis svetilk po krajevnih skupnosti.

Krajevna skupnost

Tabela 12: Popis svetilk Število še Skupna Število ne inst. montiranih montiranih moč svetilk svetilk svetilk ( kWh )

Dolžina os.cest m

Muljava 82 5 20,839 3912 Stična 77 0 14,639 3966 Višnja Gora 183 5 43,175 12209 Krka 44 0 10,850 1374 Ambrus 66 14 22,489 3899 Zagradec 121 1 22,184 5101 Dob 54 17 6,094 4114 Ivančna Gorica 224 91 39,040 9804 Metnaj 18 3 2,736 965 Sobrače 2 0 0,850 82 Temenica 14 17 5,200 909 Šentvid pri Stični 106 14 19,055 5379 SKUPAJ 991 167 207,151 51714 Vir: Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009

Stojna mesta svetilk 76 72 181 39 56 116 50 200 18 2 14 114 938

Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna, metal halogenska in LED svetila.

Fluorescentne žarnice izdelujejo v veliko dimenzijah in oblikah in so zelo varčne, saj 40 W fluorescentna žarnica oddaja 2150 lumnov v primerjavi s 454 lumni, ki jih oddaja 40 vatna

Stran 34

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

žarnica z žarečo nitko. Nove generacije fluorescentnih sijalk z elektronskimi predstikalnimi napravami porabijo še manj energije pri enaki svetilnosti. Med fluorescentne žarnice spadajo tudi kompaktne izvedbe, z običajnim navojem E27 in jih je možno vstaviti v svetilko namesto navadnih žarnic z žarečo nitko. Porabijo tudi do 80% manj energije kot navadne žarnice, njihova življenjska doba pa je 10 krat daljša. Metal halogenske sijalke so sorazmerno varčne, imajo veliko svetlobno moč in jih uporabljajo predvsem za osvetlitev javnih prostorov in površin, dvoran, stadionov, za ulično in industrijsko razsvetljavo. LED sijalke imajo dolgo življenjsko dobo in omogočajo velike prihranke energije.

V nadaljevanju je prikazan primer standardne HQL 125 W in enakovredne HCI-TT 70 W sijalke.

Tabela 13: Primerjava sijalk Parameter HQL 125 W standardna HCI-TT 70 W Moč 125 W 70 W Svetilnost 6.300 lumnov 7.000 lumnov Življenjska doba 8.000 ur 12.000 ur Poraba sistema svetilke 137 W 74 W Izgube moči 12 W 4W Investicija svetilke 437 EUR 467 EUR Cilj zamenjave je dobiti infrastrukturo, ki je energetsko učinkovita in kvalitetna z visokimi svetlobnimi izkoristki, ki izboljšujejo svetlobno tehnične lastnosti na osvetljenih površinah.

Uporabljeni svetlobni viri v svetilkah so predvsem kompaktne fluorescenčne sijalke ter VT Na sijalke.

Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi

Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009 V obdobjih, ko je manj prometa se lahko svetlost/osvetljenost zmanjša. Z uporabo reducirnih relejev ali z uporabo novejših digitalnih preklopnih relejev/reduktorjev. Razlika med dvema je da prva varianta uporablja krmilno fazo, ki je vodena iz odjemnega mesta/prižigališča. Pri slednji pa ne uporabljamo faznega vodnika - krmilnega signala, ampak njene vklopne/izklopne čase reduciranega režima programiramo z zaporedjem vklopov in izklopov faznega vodnika direktno na svetilki.

Stran 35

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Ob 50% zmanjšanju svetlosti/osvetljenosti se raba električne energije zmanjša za najmanj 35 %. Redukcija moči z uporabo reducirnih relejev je mogoča pri uporabi živosrebrovih sijalk in visokotlačnih natrijevih sijalk pod pogojem, da je sijalka zagnana z nazivno (polno) močjo.

Za izvedbo prve variante morajo odjemna mesta/prižigališča omogočati izvedbo. Pogoji za izvedbo:  dovolj prostora za vgradnjo dodatnih elementov,  dodaten prost vodnik v kablu za vodenje krmilnega signala ali  možnost prevezave, ki bo sprostila 1 vodnik, ki se bo uporabil kot krmilni vodnik.

Redukcija je predvidena samo za svetilke večjih moči.

Slika 14: Primer redukcije sijalk

Vir: Energetski pregled občine Postojna, 2009 Varčevanje z energijo lahko, poleg zamenjave svetilk, dosežemo tudi z optimizacijo časa in načina delovanja svetilk na posameznem odjemnem mestu. Na odjemnem mestu lahko izvedemo naslednje optimizacije:  redukcija svetilnosti svetilk v nočnem času.  posamično izklapljanje svetilk.

Posamezne optimizacija je odvisna od tehničnih lastnosti odjemnih mest. Odjemno mesto mora imeti:  dovolj velike varovalke, ki ščitijo kabel,  dovolj velik presek kabla, ki napaja svetilke,  zadostno število vodnikov v kablu.

Stran 36

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

3. Promet Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da skozi občino poteka avtocestna povezava med Ljubljano in Novim mestom, in velik del pogonskih goriv se porabi ali oskrbuje izven meja občine. Prav zaradi tega ne moremo opredeljevati rabe energije v prometu po posamezni občini in določiti energetske indikatorje za dosego večje učinkovitosti rabe energije v prometu znotraj občine.

Politika v sektorju prometa v občini mora usmerjati razvoj tega sektorja na pot trajnostne mobilnosti preko spodbujanja učinkovitega zasebnega in javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja. Splošni ukrepi, ki sledijo tej usmeritvi so:  ozaveščanje in informiranje ljudi o prednostih in slabostih posameznega načina transporta,  širitev in urejanje območij, namenjenih pešcem,  širitev in urejanje kolesarskih poti,  uvajanje novih tehnologij preko vpeljave avtobusov na alternativna goriva (npr: biodizel, utekočinjeni naftni plin itd.), kar je opredeljeno v nadaljevanju.

Z namenom spodbujanja uporabe biogoriva in drugih obnovljivih goriv v prometu, je država sprejela zakonodajske akte. Direktiva 2003/30/ES uvaja ukrepe spodbujanja rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, saj tako lahko pripomore k nadomestitvi dizelskih goriv in motornih bencinov. Direktiva zahteva od držav članic EU zagotovitev najmanjšega deleža rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu, in sicer s pomočjo določanja ciljnih vrednosti deležev biogoriv. Za EU so določili referenčne vrednosti za državne ciljne vrednosti deležev biogoriv v prometu, in sicer 5,75% do konca leta 2010.

Glavna prednost uporabe biogoriv je, da znižujejo rast emisij CO2, s tem pa tudi prispevajo k uresničitvi pogojev EU v okviru Kjotskega protokola. Proizvodnja biogoriv je največja v Franciji in Nemčiji, saj so tam proizvedli skoraj dve tretjini biogoriv, predvsem zaradi davčnega spodbujanja uporabe. Pomanjkljivost oz. problem nastaja na drugi strani predvsem v povečevanju CO2 na področjih proizvodnje energije in kmetijstva, proizvodnja energetskih rastlin za biogoriva pa lahko vpliva na biotsko raznovrstnost kmetijskih površin (EAA,2008).

V Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil so določene vrste biogoriv in deleži letnih količin biogoriv danih na trg v RS za pogon motornih vozil. V 5. in 6. členu je zapisano, da mora biti letna povprečna vsebnost biogoriv v vseh gorivih, ki so dana na trg RS za pogon motornih vozil, po letih naraščajoča, in sicer: v letu 2011 najmanj 5,5%, leta 2012 najmanj 6%, 2013 najmanj 6,5%, 2014 najmanj 7 % ter 2015 najmanj 7,5%.

(Vir: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007103&stevilka=5135)

Stran 37

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predvideni deleži porabe biogoriv ne dosegajo referenčnih deležev iz navedene direktive, ker v Sloveniji ni rafinerij za proizvodnjo motornega bencina in se tudi ne izdeluje biogoriv, primernih za mešanje z motornim gorivom. Biogoriva so se v Republiki Sloveniji poskusno vmešavala v dizelsko gorivo namenjeno pogonu motornih vozil v cestnem prometu že v letu 2004. Primešani biodizel v dizelska goriva je bil delno uvožen iz tretjih držav oziroma pridobljen v drugih državah članicah EU delno pa proizveden v slovenskih obratih za proizvodnjo rastlinskih olj (MOP, 2005).

V Sloveniji je največ tehnoloških možnosti za proizvodnjo biodizla ali čistega (surovega) rastlinskega olja kot alternativnega pogonskega goriva. Osnovna surovina zanju je olje, ki se pridobiva s hladnim stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Za končno pridobitev biodizla je potreben še nadaljnji postopek esterifikacije rastlinskih olj. Pri tem se bo uporabljala na domačih kmetijskih površinah pridelana in uvožena surovina. V prihodnosti bo večina načrtovane proizvodnje biodizla temeljila na uvoženih surovinah, saj naj bi bilo ocenah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji na voljo največ 6.000 do 7.000 ha površin primernih za pridelavo oljne ogrščice (MOP, 2009).

Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji 2005 2006 2007

2008

biodizel v dizlu

količina (t) 5371 4642 14757 24814

čisti biodizel

količina (t)

437

bioetanol v bencinu količina (t) masni delež

%

1

272

1247

3706

0

1

1

Vir: Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005–2008, MOP

Stran 38

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

4. Analiza emisij v občini 4.1. Analiza emisij za individualno ogrevanje V analizi porabe posameznih energentov za ogrevanje individualnih stanovanj je bilo ugotovljeno, da se večina stanovanj v občini ogreva bodisi z lesno biomaso ali z ekstra lahkim kurilnim oljem (ELKO). Nekaj je tudi utekočinjenega naftnega plina (UNP). Ob predpostavki, da znaša ocenjena povprečna letna poraba energije gospodinjstva okoli 20.000 kWh, na letni ravni tako gospodinjstva v občini za ogrevanje stanovanj porabijo 109 GWh primarne energije iz različnih energentov. Posledica porabe energentov so emisije, kot so: CO2, SO2, NOx, CxHy, CO in prah. Pri izračunu emisij se upoštevajo naslednji emisijski faktorji.

Tabela 15: Emisijski faktorji CO2 kg/TJ SO2 kg/TJ NOx kg/TJ CxHy kg/TJ CO kg/TJ kg/TJ ELKO 74.000 120 40 6 45 5 UNP 55.000 3 100 6 50 1 LES 0 11 85 85 2.400 35 El. Energija 138.908 806 722 306 1.778 28 Zem. plin 57.000 0 30 6 35 0 Rjavi premog 97.000 1.500 170 910 5.100 320 Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe« V Sloveniji se uporablja tudi ti. tabelo emisij CO2 pri zgorevanju fosilnih goriv (Ur. l. RS št.

68/96 in 65/98). Iz teh podatkov lahko izračunamo le emisije CO2.

Upoštevajoč podatke iz SURSa in pridobljene ankete smo ocenili razdelitev glede na rabo energenta, in sicer je prikazana v nadaljevanju.

Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini

Vir: lastni preračun iz podatkov SURS in anket

Stran 39

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Ocenjujemo, da 54 % gospodinjstev porablja les za ogrevanje, kjer gre za starejše in peči z nižjimi izkoristki. 38 % gospodinjstev porablja ELKO za ogrevanje. Povprečna poraba znaša 20.000 kWh na gospodinjstvo in v nadaljevanju je prikazan graf emisij gospodinjstev v občini Ivančna Gorica.

Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna Gorica

Kot je prikazano na grafu, znaša letna sproščena količina emisij CO2 v ogrevanju gospodinjstev okoli 11,7 mio ton.

4.2. Analiza emisij pri porabi električne energije Emisije toplogrednih plinov nastanejo na lokalnem nivoju zaradi porabe fosilnih goriv za ogrevanje in tehnološke procese v industriji, na globalnem nivoju Slovenije pa nastanejo emisije pri proizvodnji električne energije v posameznih elektrarnah. Raba električne energije namreč posredno močno onesnažuje ozračje, saj je velik delež električne energije v Sloveniji proizveden iz fosilnih goriv. Leta 2009 je bilo, na primer, v slovenskih termoelektrarnah proizvedene kar 38,2 % celotne, v Sloveniji proizvedene električne energije v tem letu (Vir: Energetska bilanca RS 2009).

Povprečna vrednost emisij CO2 pri proizvodnji električne energije za slovenski elektroenergetski sistem je 0,5 t/MWh (Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988). V občini Ivančna Gorica je znašala poraba električne energije v letu 2009 51.283,5 MWh in ob upoštevanju navedene vrednosti, je bilo s porabljeno električno energijo ustvarjenih dodatnih 25 tisoč ton emisij CO2.

Stran 40

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

5. Analiza obstoječega stanja oskrbe z energijo V občini Ivančna Gorica je glavni energent pri gospodinjstvih za ogrevanje les in ELKO. V primeru porabe lesa gre praviloma za starejše kotle na polena, kjer si prebivalci sami pripravljajo energent. V primeru porabe ELKA sta glavna dobavitelja energenta LOGO in Petrol.

Skupnih kotlovnic, razen v blokih ni. Daljinskega ogrevanja, kljub gosti poselitvi naselja Ivančna Gorica in koncentraciji blokovskega naselja, ni in posamezne kotlovnice izrabljajo ELKO za ogrevanje. Pri pogovoru s stanovalci posameznih blokov smo ugotovili, da večinoma razmišlja o postavitvi individualnih plinskih peči na UNP s čimer bi dosegli učinek »plačaš kolikor porabiš«.

Daljinsko ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem se toplota proizvaja v skupni kotlovnici, do posameznih stanovanjskih in ostalih objektov se dovaja energija po toplovodnem omrežju.

Predaja toplote iz omrežja v objekt poteka v toplotni postaji. Prednosti daljinskega ogrevanja so predvsem:  ena kotlovnica, ki nadomešča individualne kotle (dimnike) in tako vpliva na manjše emisije;  velika zanesljivost oskrbe;  možnost izrabe obnovljivih virov, npr. biomase ali pa tudi vključitev soproizvodnje toplote in električne energije;  varno obratovanje in enostavno vzdrževanje;  optimalna uporaba vložene energije, večji izkoristki sistema;  pri odjemalcih ni kotlov in lokalnih emisij škodljivih snovi;  manjši investicijski stroški (toplotna postaja je občutno cenejša od kotlarne);  prijaznejše do okolja, emisija dimnih plinov je nadzorovana;  udobnejši način ogrevanja.

Podjetja večinoma uporabljajo UNP za ogrevanje in tehnološke potrebe. Zemeljskega plina v občini ni in ga v prihodnjih nekaj letih ne bo možno porabljati. Glavna povezava plinskega omrežja med Ljubljano in Novim mestom še ni zgrajena. V nadaljevanju je prikazana mreža plinovodov v Sloveniji.

Stran 41

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji

Vir: Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018, april 2009

V primeru izgradnje povezave Novo mesto – Ljubljana, predlagamo plinifikacijo predvsem kraja Ivančna Gorica, kjer bi se z nadomeščanjem ELKA in UNPja v bilanci ogrevanja bistveno znižale emisije in stroški za ogrevanje, saj je trenutno ogrevanje na zemeljski plin cenejše kot v primeru ELKA in UNPja. V nadaljevanju je prikazana primerjava emisij CO2 pri porabi posameznih energentov na vloženo energijo.

Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO2 med energenti

Vir: Študija Joanneum Research Graz »Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe« Lesna biomasa je CO2 nevtralna, zemeljski plin in UNP pa omogočata do 30% zmanjšanje emisij CO2.

Stran 42

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

6. Prihodnja oskrba in raba energije Oskrba z energijo v prihodnost v občini Ivančna Gorica mora zasledovati spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije in izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Kot glavni energent v občini za gospodinjstva v individualnih virih ogrevanja predlagamo izrabo lesne biomase, za pripravo tople sanitarne vode pa vgradnjo toplotnih črpalk zrak/voda ali sprejemnikov sončne energije. Potencial za izrabo v občini je velik in večina prebivalcev bo še naprej sama pripravljala biomaso za ogrevanje. Z dodatnimi spodbudami zasebnega sektorja bo tudi večji interes že obstoječih ponudnikov lesnih sekancev za povečanje proizvodnje. Izraba lesne biomase prinaša tako okoljske, socialne kot predvsem ekonomske učinke. Podjetja, ki poleg ogrevanja potrebujejo energijo za tehnološke potrebe, v večini primerov uporabljajo UNP-ja, ki ima bistveno nižje emisije toplogrednih plinov kot npr. ELKO. Z dodatnimi vključitvami tehnologij za soproizvodnjo toplote in električne energije bodo še dodatno prispevali k čistejšem okolju s pomočjo proizvedeno električno energijo z visokim izkoristkom.

V javnem sektorju predlagamo zamenjavo kuriva, to je prehod iz ELKA na obnovljive vire, kjer prehod poteka v delni zamenjavi ELKA s toplotnimi črpalkami ali popolnem prehodu na izrabo lesne biomase. Kot energetsko učinkovit ukrep je torej nadgradnja obstoječih peči na ELKO s toplotno črpalko zrak/voda, ki v veliki meri nadomešča porabo fosilnega goriva pri pripravi tople sanitarne vode in ogrevanja. Potrebno pa je izpostaviti zahteve po nizkotemperaturnem režimu ogrevanja in posledično večji porabi električne energije zaradi delovanja toplotnih črpalk. Druga dolgoročna strategija je popolna izključitev ELKA iz sistema ogrevanja javnih objektov in postavitev manjših kotlov na pelete, ki bi lahko tudi v sodelovanju s toplotnimi črpalkami, omogočili zahtevano energijo objektov za ogrevanje.

Razvojni načrt podjetja Geoplin plinovodi za razvoj prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2007 – 2016 predvideva novih 20 prenosnih plinovodov v skupni dolžini 700,4 km.

Glede na domačo in mednarodno energetsko situacijo so bili projekti razvrščenih v pet prioritet. Izgradnja plinskega omrežja M5 Jarše – Novo mesto sodi v peto prioriteto, in sicer v skupni dolžini 64,4 km. Njegova izgradnja bo v največji meri odvisna od interesa končnih uporabnikov. V kolikor bo bil potrjen načrt izvedbe glavnega plinskega omrežja, predlagamo plinifikacijo le kraja Ivančna Gorica in Višnje Gore. V omenjenih naseljih bo šla glavna plinska proga neposredno mimo, kjer so tudi locirana največja podjetja v občini.

Poraba električne energije z razvojem narašča in s spodbujanjem in investiranjem v npr. sončne elektrarne in enote SPTE se bo del porabljene električne energije proizvedel v sami občini in porabil na mestu proizvodnje.

Stran 43

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

7. Potencial učinkovite rabe energije Več o potencialu URE je napisano v poglavju 10.4, kjer je opisano stanje posameznega javnega objekta s predlogi ukrepov URE. Zato v tem poglavju samo nekaj informacij o tem potencialu.

Preliminarni energetski pregledi so pokazali, da obstajajo potenciali za zmanjšanje rabe energije v praktično vseh obravnavanih javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica. Največ energije je možno prihraniti z boljšo toplotno zaščito ovoja zgradbe in učinkovitejšim tesnjenjem oken in vrat, saj tako neposredno vplivamo na vzroke za visoko rabo toplotne energije, pomemben del prihrankov pa lahko dosežemo s sanacijo ali zamenjavo zastarelega ogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči z izolacijo podstrešja, učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema.

Samo z organizacijskimi ukrepi, kot so energetsko knjigovodstvo, osveščanje in izobraževanje zaposlenih, upravljavcev in uporabnikov lahko brez večjih stroškov zmanjšamo rabo energije tudi do 10 %. Prav tako je potrebno spremljati delovne procese in jih optimizirati glede na specifične pogoje vsake javne zgradbe. Prav optimizacija delovnih procesov v posameznih zgradbah nam lahko prinese dodatnih 5 % zmanjšanje rabe energije in s tem nižje stroške.

V nadaljevanju je prikazan splošni pregled možnih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije javnih objektov.

Organizacija dela (možni prihranki do 10 %):  s sprotnim spremljanjem in merjenjem porabe,  z energetskim knjigovodstvom,  s stalnim ozaveščanjem uporabnikov,  z drugimi organizacijskimi ukrepi (upoštevanje nižjih tarif, časovno usklajevanje aktivnosti).

Proizvodnja toplote:  s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 15–25 %, investicija visoka in dolgoročna),  z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50 kWh/m2, investicija srednja in srednjeročna)  s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10 % – 60 %),  z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %),  s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),  s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),

Stran 44

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

 

z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna), s primerno in racionalno organizacijo dela,

Poraba električne energije:  z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,  z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20 - 40 %, investicija srednja in kratkoročna),  s kompenzacijo jalove energije,  z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),  z rednim vzdrževanjem naprav.

Poraba vode:  s smotrno uporabo hladne in tople vode (prihranki do 20 %, investicija majhna in kratkoročna),  z rednim vzdrževanjem in pregledovanjem naprav.

Izraba učinkovite rabe energije  z uvajanjem obnovljivih virov energije ali učinkovite rabe energije; npr. uvedba mikro kogeneracij za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote.

Stran 45

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8. Potencial obnovljivih virov energije Obnovljivi viri energije predstavljajo del naravnih energetskih tokov, ki ohranjajo ravnovesje na Zemlji in s tem omogočajo življenje na njej. Zemlja prejema energijo iz Sonca v obliki svetlobe in toplote, notranjosti planeta v obliki toplote ter zaradi privlačnosti planetov iz gravitacije. Med temi viri prevladuje energija sončnega obsevanja, kjer se del spremeni v sekundarne obnovljive vire: veter, biomaso, hidroenergijo, plimovanje in valovanje (Medved, 1993). Glede na Evropsko direktivo 2001/77/EC obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo naslednje, nefosilne energetske vire:  vetrne elektrarne,  elektrarne na sončno energijo (solarno-termalne elektrarne in fotonapetostne ali sončne elektrarne),  geotermalne elektrarne,  hidroelektrarne (velike in male),  energija valov,  energija morskih tokov,  biomasa in  bioplin (vključno z deponijskim in zemeljskim plinom).

OVE ne omogočajo samo proizvodnjo električne energije in toplote, lahko so uporabljeni tudi kot gorivo v transportu. Čeprav so mnenja o potencialu za povečanje učinkovitosti v energetskem sektorju in o izvedljivosti zajemanja in shranjevanja emisij CO2 različna, mnoge strokovne študije kažejo, da samo bistveno povečanje OVE ponuja možnost izvedbe trajnostne energetske poti. OVE so tako edini porok za trajnostno energetsko oskrbo (Pehnt et al., 2006, str. 22-23). Obnovljiva energija je tista energija, ki jo pridobivamo iz naravnih in trajnih pritokov energije v okolju. To so sončno obsevanje, veter in padavine. Pravimo jim tudi zelena energija (Twidell, 2004). V bistvu lahko rečemo, da so OVE vsi tisti viri, ki so stalni in razpoložljivi vsako leto. Viri so na razpolago (sonce, veter, reke …) in njihovo izkoriščanje praviloma ne vpliva na samo okolje, prispevajo pa k proizvodnji čiste, zelene električne energije in tako nadomeščajo fosilna goriva ter zmanjšujejo emisije TGP. Osnova vseh OVE je Sonce z neomejeno količino energije. Sonce je giganten fuzijski reaktor, ki je in bo pošiljal Zemlji odvečno količino energije. Vse življenje črpa energijo iz Sonca, rastline rastejo s pomočjo sinteze z uporabo solarne energije. Sonce poganja vreme, veter in padavine ter s tem ustvarja pogoje za izrabo vetrne energije in vodne za proizvodnjo električne energije. Kako torej OVE prispevajo k trajnosti (Pehnt et al., 2006, str. 22-36)?  OVE bistveno prispevajo k varovanju okolja, saj z nadomeščanjem proizvodnje iz fosilnih goriv pomembneje zmanjšujejo izpuste emisij TGP.  OVE so razpršeni in lokalno razpoložljivi, kar posameznim državam omogoča zmanjšanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv in s tem povečajo stabilnost oskrbe z energijo in zmanjšajo konflikte, povezane z viri energije.

Stran 46

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

 



Na srednje dolgi rok OVE preprečujejo povišanje neizogibnih stroškov zaradi fosilnih in nuklearnih virov.

Proizvodni objekti iz OVE se relativno enostavno odstranijo in reciklirajo na koncu svoje življenjske dobe. Niso radioaktivni kot odpadki iz nuklearnih elektrarn in ne zaznamujejo okolja.

OVE so lokalno razpoložljivi in omogočajo povečanje števila delovnih mest ter proizvajajo dodano vrednost lokalnega gospodarstva.

Posebna značilnost OVE je tako raznolikost virov in tehnologije ter velik razpon elektrarn od nekaj vatov do stotine megavatov. OVE so lahko prilagojeni katerikoli energetski storitvi in tesno povezani s konvencionalnim modernimi tehnologijami za zagotovitev trajne oskrbe z energijo.

Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE

Vir:A. Jan, Obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, 2007.

Največja kocka predstavlja energijo, ki jo Zemlja letno prejme od Sonca. Ta energija se deloma pretvori v energijo vetra in vode ter energijo, ki se akumulira v biomasi. Skupaj predstavljajo razpoložljivi potencial posameznega OVE, ki je izredno velik. Manjša kocka na vrhu predstavlja celotno letno globalno porabo energije. Tehnični potenciali posameznih virov se močno razlikujejo med posameznimi regijami. Prav tako niso vsi viri razpoložljivi v neki državi. Večji kot je spekter razpoložljivih lokalnih virov in uporabe sodobnih tehnologij, lažje je nadomestiti pomanjkanje energije ali fosilna goriva. Na dolgi rok bodo posamezne regije z bistvenim potencialom za OVE postale dobavitelj stroškovno učinkovite sekundarne energije.

Stran 47

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.1. Sončna energija Sončna energija izvira iz nuklearnih reakcij, prosta energija pa se v obliki toplote in svetlobe širi po vesolju. Na površini zemlje nam to omogoča življenje, tovrstna energija pa je obnovljiva, brezplačna in ne onesnažuje okolja. Sončno energijo lahko izrabljamo za ogrevanje, proizvodnjo električne energije za osvetljevanje. Potencial sončnega sevanja za Slovenijo znaša okoli 23.000 TWh, vendar je izkoriščenost tega nižja od potenciala, saj znaša le 3% ocenjenega tehničnega potenciala. Sončno energijo lahko izkoriščamo za postavitvijo sončne elektrarne ali s termosolarnimi sistemi.

8.1.1. Termosolarni sistemi za ogrevanje vode – sprejemniki sončne energije (SSE) SSE zbirajo sončno energijo in z njo grejejo in se shranjuje v hranilniku toplote (HT), ki se nato porabi za ogrevanje ali le za pripravo tople sanitarne vode. Učinkovitost SSE je odvisna od nagiba ploskve na katero pada sončno sevanje, od usmerjenosti glede na strani neba in od letnega časa. Najučinkovitejše je delovanje SSE, ko sončni žarki nanj padajo pravokotno.

Glede na stalno spreminjanje vpadnega kota je potrebno izbrati optimalen nagib. Izbrali naj bi ga tako, da dosežemo največji izkoristek ravno v času največje porabe. Za našo zemljepisno širino znaša med 30° in 60°.

Slika 20: Elementi solarnega sistema

VIR: Medved, 1993 Sprejemniki sončne energije (SSE) v grobem delimo na vakuumske in ploščate SSE. Vakuumski cevni sprejemniki so novejši sistem z najoptimalnejšim izkoristkom v vseh letnih časih in v različnih vremenskih pogojih, delujejo tudi v oblačnem vremenu in v zimskem času, saj in imajo zmožnost črpanja energije iz difuzne svetlobe. Njihov izkoristek

Stran 48

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

pokrije do 85% potreb po topli sanitarni vodi. Vakuumska steklena cev s selektivnim premazom absorbira toploto in jo preko aluminijastega prenosnika znotraj cevi prenese na solarni medij, ki kroži skozi kolektor. Vir: Solarix d.o.o.. "Heat Pipe" je visoko učinkovit cevni prenosnik toplote, ki toploto na osnovi uparjalno kondenzacijskega kroga prenaša od absorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino.

Ploščati kolektorji so enostavne izvedbe z visoko odpornostjo na zunanje vplive. Odlikuje jih preprosta in izpopolnjena tehnologija, omogočajo hitro in enostavno montažo brez možnosti napak. Njihov izkoristek pokrije do 70% potreb po topli sanitarni vodi. Preko absorbcijske površine na ceveh, ki so vzporedno nameščene in priključene ter vsebujejo solarni medij, kolektor sprejema energijo osončenja. Solarni medij, ki se ob tem segreva ciklično ogreva vodo v zbiralniku. Kadar primanjkuje toplote iz kolektorjev, se v bojlerju vklopi električni grelec, ki dogreje vodo na izbrano temperaturo.

SSE so v določeni meri že izkoriščeni v občini Ivančna Gorica, vendar je izkoriščenost relativno slaba. V nadaljevanju so prikazane lokacije zgrajenih solarnih sistemov, ki so kandidirali tudi za sredstva AURE in Ekosklada, vendar so podatki le do leta 2008.

Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini

Vir: EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html

Stran 49

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.1.2. Sončne elektrarne Fotovoltaika je tehnologija pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo.

Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije. Proces pretvorbe sončne energije v električno poteka preko sončnih celic. Za boljše funkcioniranje so sončne celice povezane skupaj v sončne module. Večje število modulov lahko med seboj povežemo z ostalimi potrebnimi komponentami v večje sisteme za proizvodnjo električne energije.

Sončne celice neposredno pretvarjajo sevanje sonca v električno energijo. So velike diode, sestavljene iz najmanj dveh plasti polprevodnega materiala, in sicer so običajno izdelane iz monokristalnega, polikristalnega in amorfnega silicija. Ena plast ima pozitivni naboj, druga negativnega. Ko delci svetlobe (fotoni) padejo na solarno celico, jih del absorbirajo atomi polprevodnega materiala. Pri absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih diod vzpostavi električni potencial. To sprosti elektrone na negativni plasti solarne celice, ki začno teči iz polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. To kroženje elektronov pomeni električni tok. Tok steče, ko se priključijo naprave oz. porabniki in s tem sklenejo krog. Delež proizvedene električne energije iz vpadne svetlobne energije se imenuje izkoristek (η) solarne celice.

Glede na uporabnost ločimo dva tipa sončnih elektrarn, in sicer samostojne elektrarne za oskrbo planinskih koč ali podobnih sistemov ter omrežne elektrarne (v nadaljevanju sončne elektrarne), ki vso proizvedeno električno energijo dobavljajo v električno omrežje.

Osredotočili smo se predvsem na slednje, saj sončne elektrarne s proizvedeno električno energijo pokrivajo naše vsakodnevne potrebe in nadomeščajo energijo, proizvedeno iz fosilnih goriv.

Prednosti, ki jih pripisujejo sončnim elektrarnam, so predvsem (Jan, 2007):  gorivo je sonce, ki sije povsod in je zastonj,  vsi elementi so fiksni, ni gibljivih delov, ki se lahko obrabijo ali pokvarijo, saj ko je elektrarna postavljena, tako ostane,  potrebno je le minimalno vzdrževanje za delovanje sistema,  montaža je enostavna, kot zlaganje kock na pripravljeno površino, kar tudi omogoča enostaven prenos celotnega sistema na drugo lokacijo,  ne povzroča hrupa, energijska vračilna doba je nizka in proizvodnja električne energije je avtomatizirana ter brez emisij.

Analiza senčenja je osnovnega pomena pri načrtovanju sončne elektrarne, ki se jo naredi z vrisom poti Sonca skozi celotno leto v 360° digitalno fotografijo. Na primeru prve slike je senčenje sončnih modulov le v dopoldanskih in popoldanskih urah pozimi in ima negativni vpliv v višini 2 % na zmanjšanje celoletne proizvodnje.

Stran 50

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije)

Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005.

Naslednja slika prikazuje neustrezno lokacijo, saj zaradi bližnjega drevesa in posledičnega senčenja izgubimo okoli 33 % energije. Rešitev je odstranitev ovire, v nasprotnem primeru izvedba sončne elektrarne ni priporočljiva in ekonomsko rentabilna.

Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije)

Vir: M. Topič, Raziskovalne dejavnosti na področju fotovoltaike v Sloveniji, 2005.

Sončne elektrarne oziroma njihova proizvodnja električne energije je pogojena s sončnim obsevanjem. Pretvorba v električno energijo poteka neposredno in tako tudi slabo vreme negativno vpliva na zmanjšanje proizvodnje električne energije. Zaradi relativno slabih izkoristkov pretvorbe je smiselnost in ekonomičnost sončnih elektrarn glede same proizvodnje omejena na predele, kjer je sončno obsevanje zadostno in je število sončnih ur v letu dovolj visoko (Solar generation, 2004, str. 7-9).

Na spodnji sliki je prikazan energetski potencial sončnih elektrarn v Sloveniji, in sicer je prikazano povprečno letno sončno obsevanje v MJ na m2 površine sončnih modulov. Največji potencial na podlagi sončnega obsevanja je na Primorskem.

Stran 51

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m2)

Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008.

V praksi velja, da je najugodnejša usmeritev modulov proti jugu, vendar zaradi podnebnih značilnosti ni vedno tako, ampak rahel zamik proti vzhodu ali zahodu. Na podlagi meritev so izračunani optimalni nakloni in azimuti pri izrabi sončne energije na posameznih mestih v Sloveniji, ki so prikazani v Tabeli 4 (Kastelec, 2007). Azimut 180° predstavlja jug.

Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije Postaja Optimalni naklon (°) Optimalni azimut (°) Portorož 31 182 Novo mesto 27 185 Bilje 31 182 Ljubljana 26 185 Krvavec 32 182 Maribor 29 185 Murska Sobota 29 185 Vir: D. Kastelec, Sončno obsevanje v Sloveniji, 2008.

Sončne elektrarne v Ivančni Gorici V letu 2008 so v Suhi krajini, v bližini Primče vasi, na strehi stanovanjske hiše, zgradili avtonomno sončno elektrarno moči 250 Wp. Zaradi oddaljenosti od vasi, s tem pa tudi od obstoječega distribucijskega omrežja, bi izvedba omrežja za napajanje omenjene stanovanjske hiše z električno energijo predstavljala zelo velik strošek kar je tudi razlog, da je objekt do leta 2008 ostal brez napajanja z el. energijo. Kot zelo hitra, enostavna, cenovno ugodna hkrati Stran 52

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

pa okolju prijazna rešitev se je izkazala postavitev otočne sončne elektrarne (Vir: Elektro Ljubljana d.o.o.).

Večjih sončnih elektrarn v občini Ivančna Gorica kljub ustreznemu potencialu trenutno še ni.

8.2. Lesna biomasa Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi. 1.185.145 hektarjev gozdov pokriva več kot polovico površine države (gozdnatost je 58,5 %). Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.

Površina gozdov se v Sloveniji povečuje že prek 130 let. Odmaknjena in za kmetijstvo manj primerna zemljišča se še naprej zaraščajo, zato se tudi v zadnjih letih beleži povečana površina gozdov. Osnovni podatki o gozdovih v Sloveniji so (Vir: Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2008):  Površina gozdov: 1.185.145 ha (gozdnatost je 58,5 %),  Lesna zaloga: 322.194.929 m3 (271,86 m3/ha),  Letni prirastek: 7.868.521 m3 (6,64 m3/ha),  Možni posek: 4.930.176 m3,  Letni posek skupaj v letu 2008: 3.427.372 m3, o iglavcev: 2.055.341 m3, o listavcev: 1.372.031 m3.

Delež lesne zaloge iglavcev je 47,02 %, listavcev pa 52,98 %. V zadnjih nekaj letih je bilo skupno posekano za dobre 3.000.000 m3 dreves letno, od tega 60 % iglavcev in 40 % listavcev. Lesna zaloga slovenskih gozdov se je v letu 2008 v absolutnem povečala za 2,29 %, povprečna lesna zaloga na hektar pa za 1,89 %. Letni absolutni prirastek se je v letu 2008 povečal za 1,10 %, povprečni letni prirastek na hektar pa za 0,62 %. V letu 2007 je znašal skupni letni posek 3.236.100 m3, od tega 2.033.390 m3 iglavcev. V letu 2008 je bilo v slovenskih gozdovih posekano 3.718.263 m3 dreves, od tega 2.242.755 m3 iglavcev in 1.475.508 m3 listavcev. V primerjavi z letom 2007 se je posek povečal za 14,9 % in je bil najvišji v zadnjih 15 letih. Posek še naprej zaostaja za možnim posekom po gozdnogospodarskih načrtih in znaša 82 % možnega poseka in 48,6 % tekočega prirastka. Na naslednjih dveh slikah sta prikazana lesna zaloga v Sloveniji in prirastek gozdov po katastrskih občinah. Vidimo lahko, da je območje Ivančne Gorice glede hektarske zaloge nekje v slovenskem povprečju, prirast gozdov pa je med višjimi.

Stran 53

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek Območje občine Ivančna Gorica sicer spada v Ljubljansko območno enoto, ki je prikazana na naslednji sliki. Splošni podatki omenjene enote za leto 2008 so: 250.360,98 ha  Površina območja: 145.633,74 ha  Površina gozda: 58,17 %  Gozdnatost območja: 264,55 m3/ha  Lesna zaloga: 6,23 m3/ha  Letni prirastek: 3,59 m3/ha  Letni možni posek: 523.244,60 m3  Letni možni posek: Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek

Vir: Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek

Stran 54

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.2.1. Izraba lesne biomase Alternativna možnost ogrevanja objektov je s pomočjo lesne biomase. Pojem biomase opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oz. usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.

Za ogrevanje večjih objektov se upravljajo sekanci ali peleti.

Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Kakovost sekancev je odvisna od kakovosti vhodne surovine in tehnologije drobljenja.

Velikost sekancev se prilagaja kurilni napravi.

Peleti so stiskanci, narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm. V postopku izdelave se uporablja zgolj visokotlačna para. Lesni prah se stiska v stiskalnicah (peletirkah) pod velikim pritiskom in povečano temperaturo. S tem se zmanjša vsebnost vode in prostornino, poveča pa se gostota. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost in sicer 4,9kWh/kg (ELKO 9,7kW/l).

V praksi se zaradi lokalne razpoložljivosti in cenovne politike praviloma uporabljajo lesni sekanci. Dobavitelji so navadno lokalni proizvajalci. Za pokrivanje toplotnih potreb je predvidena postavitev kotlov na lesno biomase, ki bi v celoti pokrivala potrebe po ogrevanju in topli sanitarni vodi. Kotli na sekance spadajo v skupino kurilnih naprav s samodejnim doziranjem goriva in predstavljajo enega bolj izpopolnjenih načinov ogrevanja z lesom.

Najsodobnejše naprave se lahko glede zanesljivosti in udobnosti rabe ter vzdrževanja primerjajo s kotli na olje ali plin. Kot gorivo se uporabljajo lesni sekanci velikosti okrog 30 mm. Shranjeni so v bližnjem zalogovniku ali posebej v skladiščnem prostoru, v kotel pa jih dovaja avtomatska dozirna naprava, ki je opremljena z varnostnim sistemom za preprečevanje povratnega gorenja proti zalogovniku in varovalom proti zatikanju oziroma preobremenitvi. K osnovni opremi sodi tudi avtomatska vžigalna naprava na vroči zrak. Po želji lahko naročimo posamezne opcije kot so: avtomatski iznos pepela, regulacija zgorevanja s pomočjo lambda sonde, frekvenčna regulacija ventilatorja, posebne izvedbe zalogovnika, avtomatsko čiščenje prenosnika toplote z vgrajenimi turbulatorji itn.

Stran 55

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 27: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo

Kot končno obliko kuriva lahko štejemo le zračno suhe lesne sekance. Kurjenje svežih sekancev je sicer mogoče, vendar je zaradi zelo slabih izkoristkov ter nekaterih drugih negativnih stranskih učinkov (okvare kotlov, več saj in katrana, večje emisije) nepriporočljivo. V nadaljevanju je prikazana kurilna vrednost glede na vsebnost vode.

Slika 28: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost

Okoli 4 % porabe primarne energije v Sloveniji je pridobljeno iz biomase. Lesna biomasa ima dolgo tradicijo v slovenski industriji, kjer je instalirano okrog 300 MW kotlovskih kapacitet, nekateri med njimi pa uporabljajo tehnologijo, ki ni v skladu z današnjimi mejnimi vrednostmi za emisije. Uporaba lesa v tradicionalnih pečeh v gospodinjstvih upada, uporaba lesa v modernih malih kotlih pa narašča. Z upoštevanjem celotne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji z 8 % deležem oskrbe s primarno energijo biomasa predstavlja najpomembnejši obnovljivi vir energije skupaj z vodno energijo.

Stran 56

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.2.2. Individualni sistemi ogrevanja na lesno biomaso Individualna raba – gospodinjstva 25 % stanovanj v Sloveniji uporablja za ogrevanje kot edini vir lesno biomaso. Kot dodatno ogrevanje 10 % stanovanj uporablja lesno biomaso, ki pa ni edini, ampak glavni (5 %) ali sekundarni (5 %) vir ogrevanja. Več kot polovica stanovanj (65 %) za ogrevanje ne uporablja lesa. Med najpomembnejšimi energenti za ogrevanje sta kurilno olje in zemeljski plin.

Opozoriti je potrebno, da je večina kurišč na lesno biomaso na polena, ki so neučinkoviti in zastareli. Novejši kotli na lesno biomaso (sekance, pelete in tudi polena) omogočajo veliko boljše izkoristke in popolnejše izgorevanje lesa. V nadaljevanju je prikazan primer individualnega ogrevanja na sekance, kjer je prikazan zalogovnik za sekance, kotel in hranilniki toplote.

Slika 29: Prikaz izrabe lesnih sekancev

Vir: Herz d.o.o.

Kmetije Pri popisu prebivalstva v letu 2000 je bilo v Sloveniji 86.336 kmetij glede na standard evropskih primerljivih kmetij. Prebivalci kmetij predstavljajo 16 % celotnega slovenskega prebivalstva. Površina vseh zemljišč obsega 918.908 ha, 43 % teh zemljišč pa pokrivajo gozdovi. Tako je 394.701 ha gozdov oziroma 34 % vseh gozdov v Sloveniji v lasti kmetovalcev. Povprečni odrez kmetovalcev letno znaša 3,3 m3/ha. Manjši delež lesa (38 %) se prodaja, preostali les (62 %) pa se uporablja ali predeluje na kmetijah za les za ogrevanje ali tehnični les.

8.2.3. Potencial lesne biomase v občini Ivančna Gorica Na spletni strani http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod je možno pridobiti podrobne podatke o potencialu lesne biomase v občini Ivančna Gorica. V nadaljevanju so prikazani rezultati.

Stran 57

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Občina:

IVANČNA GORICA

Površina:

22.701

Število prebivalcev:

14.519

Gostota poselitve:

0,64

Površina gozdov:

13.488

Delež gozda:

59,4

Površina gozda na prebivalca:

0,9

Delež zasebnega gozda:

95,4

Največji možni posek:

53.166

m3/leto

Realizacija največjega možnega poseka:

28.403

m3

Delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov:

9,23

Število stanovanj:

5.583

Delež stanovanj ogrevanih z lesom:

54

ha

ha % ha/prebivalca %

%

%

Demografski kazalci:

3

Socialno-ekonomski kazalci:

4

Gozdnogospodarski kazalci:

5

Sinteza kazalcev:

5

Kazalci so razdeljeni v tri skupine: 

 

Demografski kazalci: v to skupino spada delež zasebne gozdne posesti, površino gozda na prebivalca in delež stanovanj, kjer za ogrevanje uporabljajo les kot glavni oziroma edini vir energije.

Socialno-ekonomski kazalci: v to skupino sodi delež gozda, realizacijo najvišjega možnega poseka in ocenjen delež lesa primernega za energetsko rabo.

Gozdnogospodarski kazalci: povprečna velikost gozdne posesti, delež težje dostopnih in manj odprtih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozda.

Sinteza kazalcev biomase.

5 pomeni, da ima občina Ivančna Gorica velik potencial izrabe lesne

Stran 58

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.2.4. Razvoj v prihodnosti Pomen biomase v Sloveniji narašča in enak trend se pričakuje v prihodnosti. Trend je direktno razviden tudi iz projekcij in pričakovanj ponudnikov lesne biomase ter ponudnikov tehnologij za njeno uporabo. Predvidevanja so razdeljena na:  Največji relativni porast se pričakuje pri mikro sistemih (sistemi daljinskega ogrevanja za oskrbo s toploto stanovanjskih hiš ali javnih zgradb);  Število gospodinjstev, ki uporabljajo les za ogrevanje, bo naraščalo srednje in dolgoročno, kratkoročno pa precej počasi ali pa bo celo upadlo;  Število sistemov daljinskega ogrevanja bo raslo v srednjem in dolgoročnem obdobju;  Število sistemov soproizvodnje toplote in električne energije se ne bo spremenilo v kratkoročnem obdobju, njihov razvoj v dolgoročnem obdobju pa je precej nejasen;  Število sistemov v industriji se bo kratkoročno zmanjšalo zaradi obstoječega stanja v lesno obdelovalni industriji, kjer večina teh sistemov danes deluje. V dolgoročnem obdobju bo število teh sistemov ponovno pričelo naraščati. [10] V občini Ivančna Gorica obstaja nekaj manjših sodobnih sistemov izrabe lesne biomase za potrebe ogrevanja in sušenja, kompleksu samostana Stična pa je izgrajen daljinski sistem ogrevanja za objekte. V nadaljevanju sledi kratek opis treh kotlovnic z izrabo lesnih sekancev.

Kmetija Erjavec Zasebnik si je na kmetiji zgradil sodobno kotlovnico na lesne sekance moči kotla 250 kW. Kot energent porablja lesne sekance lastne proizvodnje. Proizvedena toplota se porablja za potrebe ogrevanja objektov ter sušilnice sadja.

Slika 30: Kotel na lesno biomaso

Stran 59

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Samostan Stična Za pokrivanje potreb po pripravi toplote imajo instaliran kotel na lesno biomaso moči 500 kW. Letna poraba sekancev lastne proizvodnje je ca 1.500 nm3. Po podatkih (Kristof, 2010) je instalirana moč kotla za lesno biomaso premajhna za ca 200 kW. Razliko pokrivajo s kotlom na ELKO. Ogrevajo ca 10.000 m2 prostorov. Ogrevanje je dvojno; radiatorsko in talno.

Sanitarno vodo v neogrevalni sezoni ogrevajo s toplotno črpalko moči 200 kW. Na naslednji sliki so fotografije kotla na lesno biomaso proizvajalca Hertz ter skladišče za skladiščenje lesnih sekancev volumna 1.500 m3.

Slika 31: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance ter deponija za odpadni les

Mizarstvo Vencelj V Mizarstvu Vencelj imajo postavljeni sistem mletja vseh njihovih lesnih ostankov, ki se shranjujejo v zalogovniku sekancev. Njihova letna količina odpadkov zadostuje za letno porabo sekancev za ogrevanje. Zalogovnik in kotel je prikazano v nadaljevanju.

Stran 60

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 32: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj

Glede na podatke o pridobljenih sredstev za kotle na lesno biomaso (do leta 2008) je bilo v občini postavljenih skupno 9 modernih kotlov na lesno biomaso, od tega le en na sekance in ostali na polena, ki so kandidirali za sredstva AURE in Eko sklada. V ta seznam so vključeni že opisani sistemi (Vencelj, Samostan Stična in Kmetija Erjavec).

Slika 33: Lokacije kotlov na lesno biomaso

Stran 61

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.3. Bioplin Bioplin nastaja v reakcijskih posodah imenovanih tudi fermentorjih s pomočjo anaerobne razgradnje, kar pomeni razgradnja brez prisotnosti kisika. Bioplinski proces se je uporabljal v glavnem za obdelavo komunalnih odpadkov z namenom zmanjšanja količine organske komponente v kombinaciji s proizvodnjo biološko stabilnega končnega produkta. Proizvedeni bioplin se je običajno uporabljal za proizvodnjo toplote in električne energije za interno uporabo v napravah za obdelavo odpadnih vod. Sedaj prevladujejo bioplinske naprave, ki pridobljeni bioplin kurijo v enota za soproizvodnjo toplote in električne energije, kjer toploto porabljajo za lastni proces in ogrevanje, električna energija pa se oddaja v omrežje.

Surovine za proizvodnjo bioplina razdelimo na dve osnovni skupini:  Substrati oz. biomasa: o gnojila: goveja in prašičja gnojevka in gnoj, perutninski gnoj; o rastlinska biomasa: koruzna, žitna in travna silaža, sveži odkos trave ostanki krme, pridelkov;  Kosubstrati oz. biološko razgradljivi odpadki (BIOO) odpadki živilsko predelovalne industrije: o Živalski stranski proizvodi: ostanki hrane, ostanki predelave živali, klavniški odpadki, mast, odpadno sadje in zelenjava, blato iz čistilnih naprav, kompost, industrijske odplake, bogate s proteini in ogljikovimi hidrati, odpadne snovi pri razmaščevanju maščobe.

Slika 34: Surovine za proizvodnjo bioplina

Kalorična vrednost na m3 bioplina je odvisna glede na vsebnost metana in znaša od 5,2 do 6,5 kWh/m3 bioplina. Iz tega lahko v postopku SPTE ob skupnem izkoristku nekaj manj kot 83 % proizvedemo približno manj kot polovico električne energije in nekaj nad polovico toplotne energije (v odvisnosti od izkoristka in velikosti kogeneracije; z velikostjo raste izkoristek).

Bioplin nastaja z anaerobno fermentacijo na več načinov: Stran 62

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

  

Na odlagališčih komunalnih odpadkov nastaja t.i. odlagališčni plin; Na komunalnih čistilnih napravah z zaprtimi gnilišči nastaja ob anaerobni stabilizaciji komunalnega blata t.i. komunalni bioplin; Na BPN, kjer se predelujejo prej omenjeni substrati in kosubstrati pa nastaja bioplin, ki je predmet tega projekta.

Obstaja več možnosti za uporabo bioplina:  Za proizvodnjo električne in toplotne energije, ki jo izkoriščamo v toplotnih in ostalih proizvodnih napravah, kot je shematično prikazano naslednji sliki,  Ali kot gorivo, ki se ga pošilja v omrežje zemeljskega plina ali izrablja neposredno v motorjih z notranjim izgorevanjem za pogon motornih vozil. Tovrstna aplikacija v Sloveniji še ni zaživela, ker ne obstajajo ekonomski pogoji zanjo.

Slika 35: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina

8.3.1. Analiza potenciala občine Ivančna Gorica Za analizo potenciala bioplina v regiji Ivančne Gorice smo se omejili na kmetijstvo. Uporabili smo podatke objavljene na enem seminarjev Biogas region na kmetijskem inštitutu, avtor objave je Peter Pšaker iz KGZ Celja. Podatki so bazirali na subvencijskih vlogah iz leta 2006.

Ti podatki se tekom let praktično ne spreminjajo. V Osrednjeslovenski regiji je za leto 2006 subvencijske vloge oddalo 7.545 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo 59.131 ha kmetijskih površin. Travinje predstavljajo 62 %, njivske površine pa 30 % vseh kmetijskih površin, ostalo so trajni nasadi. Pri analizi, kjer smo upoštevali dve glavni žiti (pšenico in ječmen) in oljno ogrščico, smo evidentirali 2.690 ha strnišč. Obtežba živali je 1,0 GVŽ/ha kmetijskih površin.

Za regijo je značilno intenzivno kmetijstvo na rodovitnih obrečnih ravnicah in poljih ter ekstenzivno kmetijstvo na terasah in prisojnih pobočjih hribovitih predelov. Problem kmetijstva v regiji je razdrobljenost kmetijskih površin, ki otežuje dostop do kmetijskih

Stran 63

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

površin in povečuje stroške kmetovanja. Večja je razdrobljenost kmetijskih površin v hribovitem delu regije. Razvoj naselij vse bolj zapira možnosti za normalen razvoj kmetij.

Zaradi takšnega prostorskega razvoja imajo kmetje težave pri rabi prometne infrastrukture, kjer ovirajo promet in težave s sovaščani, ki jih kmetijstvo v bližini doma moti. Bližina večjih urbanih središč omogoča hitro in stroškovno učinkovito prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter nakup opreme, materiala in storitev, to prednost pa kmetijstvo preslabo izkorišča.

Le manjši delež kmetov se ukvarja z dopolnilnimi dejavnostmi, v prihodnosti pa bo obstoj mnogih kmetij odvisen od usmeritve v dopolnilne dejavnost. Največje površine namenjene pridelavi poljščin so v občinah Ivančna Gorica, Ljubljana, Litija in Domžale. V hribovitih delih je razvito sadjarstvo, ena glavnih dejavnosti teh predelov pa je gozdarstvo. V naslednji tabeli so prikazani osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinahsubvencijske vloge za leto 2006. Vidimo lahko, da je v občini Ivančna Gorica skoraj 10% staleža živine in kmetijskih površin regije.

Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske vloge za leto 2006 Občina

Ivančna Gorica

GVŽ

5.295

Kmet.pov. Njive Zač.trav.

Skupaj in vrtovi in praha ha ha ha 5.687 Občina

Ivančna Gorica

1.439

Njive Skupaj ha

Trajni travnik ha

Sad. pesa ha

Pšenica ha

Koruza za zrnje ha

1.492

4.148

0

160

102

53

Ječmen

Oljna ogrščica ha

Strnišča

ha

Silažna koruza ha

270

421

0

429

ha

Na osnovi kriterijev smo prepoznali 847 kmetijskih gospodarstev, ki predstavljajo 11,2 % vseh v Osrednjeslovenski regiji. Največ jih je v občinah Ljubljana, Ivančna Gorica, Grosuplje in Ig. Izbrana kmetijska gospodarstva imajo v reji 30 % vseh živali v regiji, na katerih prevladuje govedoreja, predvsem reja krav molznic. V obdelavo je zajetih 6.663 ha njivskih površin kar je 38 % vseh njivskih površin v regiji. Največ jih je v občini Domžale, Ljubljana in Mengeš, najmanj pa v občini Horjul (7 ha) in Velike Lašče (7 ha). Strnišč je zajetih 961 ha kar je 36 % vseh strnišč v regiji in trajnih travnikov 6.236 ha kar je 17 % od vseh v regiji. Po površini strnišč najbolj izstopa občina Domžale 321 ha, v kar 13 občinah pa jih je manj kot 10 ha. Trajnih travnikov je največ v občini Grosuplje, Ljubljana in Litija.

Stran 64

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji 847 Št. kmet. gospodarstev 18.021 Št. vseh živali v GVŽ 12.168 Govedi v GVŽ 4.688 Prašičev v GVŽ 1.166 Kokoši nesnic v GVŽ 0 Pitovnih piščancev v GVŽ 0 Puranov v GVŽ 6.663 Njiv v ha 961 Strnišč v ha 6.236 Trajnih travnikov v ha Za analizo potenciala smo uporabili scenarij, da izbor ne posega v primarno kmetijsko pridelavo in zajema živinorejske kmetije, večje poljedelske in manjše poljedelsko-travniške kmetije.

Pri živinorejskih kmetijah smo izbrali:  10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,  50 % strnišč  10 % trajnih travnikov.

Pri večjih poljedelskih kmetijah smo izbrali:  10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,  100 % strnišč  100 % trajnih travnikov.

Pri manjših poljedelsko travniških kmetijah smo izbrali:  10 % njivskih površin namenjenih glavnemu posevku,  0 % strnišč  50 % trajnih travnikov.

Rezultati analize potenciala celotne osrednje slovenske regije so prikazani v naslednji tabeli, potencial občine Ivančna Gorica je prikazan za njo. V celotni regiji smo z izbranimi kriteriji zajeli 666 ha njivskih površin za pridelavo glavnega posevka, 519 ha strnišč in 1.691 ha trajnih travnikov. Vsa živinska gnojila na kmetijskih gospodarstvih prispevajo 34 % skupnega donosa bioplina, rastlinska biomasa pa 66 %. Iz kmetijskih potencialov je v Osrednjeslovenski regiji po scenariju mogoče proizvesti 38,1 GWh električne energije na leto.

Stran 65

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten v proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju Skupni Energetska Moč Občine donos vrednost motorja Elekt. bioplina bioplina energija 3 m kWh/leto kWh/leto kW 1.269.363 6.918.029 2.628.851 329 Grosuplje 938.926 5.117.146 1.944.516 243 Ivančna Gorica 890.045 4.850.744 1.843.283 230 Litija 445.604 2.428.540 922.845 115 Šmartno pri Litiji 520.888 2.838.839 1.078.759 135 Velike Lašče SKUPAJ za celotno 18.408.265 100.325.044 38.123.517 4.765 regijo

Potencial občine Ivančna Gorica Potencial občine Ivančna Gorica je 940.000 m3 bioplina, ki ima energetsko vrednost 5.120 MWh/leto. Iz tega je mogoče proizvesti 1.950 MWh električne energije, kar pomeni velikost enote SPTE 240 kWel. Ta velikost predstavlja 5 % celotnega potenciala osrednje slovenske regije. V primeru odločitve izgradnji bioplinske naprave bi se lahko izrabil potencial sosednjih občin v kolikor kmetije niso preveč oddaljene. Živinska gnojila je smiselno prevažati maksimalno iz 30 kilometrov oddaljene lokacije.

Stran 66

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.4. Biogoriva Biogoriva pridobljena iz biomase spadajo med alternativne obnovljive vire energije. Ob izpolnjevanju zahtev po kvaliteti in določenih modifikacijah vozila predstavljajo neposredni nadomestek za fosilna goriva. Uporaba biogoriv lahko pomembno prispeva k uresničevanju ciljev o izboljšanju zanesljivosti oskrbe z energijo, k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in k ustvarjanju novih možnosti trajnostnega razvoja podeželja. Na trgu obstaja več vrst biogoriv, ki se lahko uporabljajo v tekoči ali plinasti obliki mednje sodijo tudi bioplin, biodizel, rastlinska olja itd… Bioplin je že bil opisan, v nadaljevanju sta opisana rastlinsko olje in biodizel kot potencial OVE. 8.4.1. Olje oljne ogrščice Oljna ogrščica (Brassica napus L. var. napus) je rastlina, ki spada v družino križnic.

Uvrščamo jo med najpomembnejše oljnate poljščine, ki je v svetu razširjena na 26 milijonih hektarjev z namenom predelave semena v jedilno olje in v ogrščični metil ester (RME), tako imenovani BIODIZEL. Sekundarni pridelek je koncentriran beljakovinski ostanek semena, v procesu hladnega stiskanja imenovan ogrščične pogače oziroma ogrščične tropine po ekstrakciji olja z organskim topilom in je lahko odličen beljakovinski dodatek pri prehrani domačih živali.

Povprečen pridelek semen oljne ogrščice v Evropi znaša 2,5 t/ha, večino konvencionalnih pridelovalcev pa dosega pridelke večje od 4 t semen ogrščice na hektar. V Sloveniji so povprečni pridelki primerljivi s pridelki v Evropi, vendar moramo vedeti, da se je v preteklosti oljna ogrščica v Sloveniji nemalokrat sejala na površine, (neprimerne za njeno pridelavo) na katerih so tudi druge poljščine dajale skromne pridelke. Torej lahko ob ustrezni izbiri njive, primerni agrotehniki in uporabi novejših sort in hibridov realno pričakujemo pridelke večje od 4 t semen oljne ogrščice na hektar (z vsebnostjo olja od 45 do 50 %).

Po podatkih Statističnega urada republike Slovenije (SURS) pridelovalne površine za proizvodnjo oljne ogrščice po letu 2004 naraščajo, izjema je leto 2008, kar je razvidno na naslednji sliki. Naslednja slika prikazuje gibanje količine letnega pridelka, ki je bil največji v letu 2007, ko so bile zasajene tudi največje površine. V letu 2007 je bil letni pridelek 14.740 ton.

Stran 67

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 36: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010)

Naraščanje površin ter posledično pridelka je zaradi povpraševanja privedlo tudi do višjih cen, kar prikazuje spodnji grafikon. Tako je pridelovalec leta 2000 za kilogram oljne ogrščice dobil 0,15 EUR leta 2008 pa tudi do 0,39 EUR. Slika 37: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih

Pri pridelavi oljne ogrščice imamo določene omejitve glede površin, ki jih lahko namenimo pridelavi oljne ogrščice. Pri pridelavi oljne ogrščice je kot osnovno potrebno upoštevati štiriletni kolobar. Zaradi vse večjega povpraševanja po oljni ogrščici in ambicioznih ciljev glede tekočih biogoriv, je bilo v zadnjih letih narejeno več ocen potencialnih površin, ki so prikazane na naslednji sliki.

Na območju osrednje slovenske regije, kamor spada tudi občina Ivančna Gorica obstaja potencial kmetijskih površin v količini 60.000 ja, trenutno se oljna ogrščica prideluje na 38 hektarjih. Če bi uporabili kriterij, da je za energetske rastline teoretično možno uporabiti 10% njivskih površin, to znaša 6.000 ha. Ker pa se je v letu 2008 v celotni Sloveniji izrabilo ca 4.500 ha za potrebe pridelave oljne ogrščice, kot je razvidno na naslednji sliki, je ta ocena nerealna oz. je bolj točna ocena, da je potencial za proizvodnjo oljne ogrščica na omenjeni regiji ca 40 ha.

Stran 68

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Na enem hektarju oljne ogrščice lahko pridobimo ca 3 do 4 tone semen, iz tega pa ca 1.500 do 2.000 litrov rastlinskega olja. Na 40 hektarjih bi tako ob upoštevanju štiri letnega kolobarja lahko pridelali ca 40 ton semen oz. 16 ton rastlinskega olja.

8.4.2. Proizvodnja rastlinskega olja Proizvodnja rastlinskih olj, ki predstavljajo osnovno surovino za proizvodnjo biodizla danes poteka na osnovi ekstrakcije olj s pomočjo mehanskega stiskanja semen ali s pomočjo topil.

Proces ekstrakcije je odvisen od količine olja v semenu (za semena z nizko vsebnostjo olja je primerna samo ekstrakcija s pomočjo topil). Surovo olje, ki ga pridobimo s stiskanjem je potrebno očistiti različnih nečistoč, kot so beljakovine, fosfati, aldehidi, ketoni, gume.

Biorafinerije oz. proizvajaci biodizelskega goriva pred pripravljeno olje (očiščeno mehanskih primesi) opravijo postopek čiščenja, ki je tehnološko bolj zahtevno (degumacija in nevtralizacija prostih maščobnih kislin) ter proces esterifikacije olja. Zlasti pomembna je nevtralizacija prostih maščobnih kislin, ki korodivno vplivajo na kovinske dele opreme.

Zasebni kmetovalec iz Mokronoga ima v zasebni oljarni trenutne kapacitete za stiskanje 500 ton semen oljne ogrščice. V primeru dobre letine znaša donos semen oljne ogrščice preko 5 ton/ha. Preko leta skladišči semena z okoli 3% vlage. Za pripravo olja uporablja dvofazno tehnologijo hladnega stiskanja olja proizvajalca opreme Hocem d.o.o. s katerim sta skupaj razvila sedanjo tehnologijo. Kapaciteta naprave je 120 kg proizvedenega olja na uro. Skupni dosežen izkoristek olja iz semen preseže 40%. Proizvedeno olje, ki ga skladišči v dveh 5000 litrskih rezervoarjih (razvidni na naslednji sliki) je namenjeno za kulinariko.

Lastnosti olja oljne ogrščice Lastnosti olja oljne ogrščice so prikazane v naslednji tabeli v primerjavi z:  Dizelskim gorivom- oznaka D2 in  Biodizlom- oznaka je RME. Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv Lastnosti 2D RME 43,47 37,02 En. vrednost (MJ/kg) 2 4,01 7,19 Viskoznost pri 20◦C (mm /sek) 0,821 0,876 Gostota pri 20◦C 60 100 Temperatura vžiga (◦C) -15 -8 Temperatura tališča (◦C) 0 6 Vsebnost dušika (ppm) 0,36 0,012 Vsebnost žvepla (%) 0,33 9,22 Vsebnost kisika (%)

Olje oljne ogrščice 35,80 69-77 0,920 18

Stran 69

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Energetska vrednost olja oljne ogrščice znaša 80% energetske vrednosti dizel goriva, vendar je omenjeno olje 12% težje od dizel goriva. Viskoznost je višja kot pri primerjalnih gorivih.

Problematična je viskoznost olja ogrščice, zaradi katere je potrebno olje segreti na ca 50°C, da ga je mogoče uporabljati v motorjih z notranjim izgorevanjem. V naslednji tabeli so podane kritične temperature glede vžiga omenjenega olja.

8.4.3. Biodizel Biodizel je gorivo iz obnovljivih virov, kot so rastlinska olja in živalske maščobe, ki tako rekoč »zraste« v nekaj mesecih. Pretvarjanje sončne energije v kemijsko, v obliki ogljikovodikov v rastlinah je neskončen cikel, ki nam vse dokler bomo skrbeli za okolje, torej ne bi smelo zmanjkati obnovljivih virov. Pridobivati ga je mogoče iz surovega ali že uporabljenega rastlinskega olja ali živalskih maščob.

Najvažnejša surovina za pridobivanje biodizla v evropskih državah je oljna repica z 82,82 %, sledi sončnica z 12,50 % in ostale surovine, medtem ko se v ZDA in drugje po svetu kot glavna surovina uporablja soja. Tako bo v nadalje govora o biodizlu iz oljne repice (RME – Rapseed oil Methyl Ester), ki v srednjeevropskem prostoru zelo dobro uspeva in daje ugodne rezultate pri raziskavah in uporabi pridobljenega goriva. Energetska bilanca za biodizel je glede na rezultate raziskav, ki so jih opravili različni avtorji v letih od 1991 do 2003, pozitivna in se giblje med 1:2.3 do 1:3.2.

Najkvalitetnejši biodizel je pridelan iz čistega repičnega olja. Ostali so slabše kvalitete, je pa na splošno kvaliteta biodizela zelo odvisna od rafinerije in postopka rafinacije. Minimalna kakovost biodizla je predpisana s standardom EN14214. Slabši je biodizl, večja je viskoznost, manjše je t.i. cetansko število, več je umazanij itd. Sodobni dizelski motorji pa so močno občutljivi na kvaliteto goriva in potrebno je upoštevati dejstvo, da je biodizl zelo agresiven medij, še posebej na gumo, plastiko in barvne kovine, kot sta recimo baker in aluminij.

Odpadna olja so vse vrste rastlinskih olj, ki se uporabljajo v restavracijah in drugje pri pripravi jedi in se po iztrošenosti odvažajo. To so predvsem sončnična in olivna olja. Ta olja po iztrošenosti predstavljajo ogromen ekološki problem, zato se že sedaj kontrolirano odvažajo iz restavracij in od drugod.

Za proizvodnjo električne energije v SPTE je smiselno uporabljati biodizel, ki je v večini proizveden iz odpadnih olj. Iz razloga višanja kakovosti, se mu lahko dodajajo druga olja, vendar v manjšinskem deležu. Takšen biodizel se v prometu ne more uporabljati, saj je pri nižjih temperaturah zelo viskozen. Pri prilagoditvi sistema elektrarne, pa se v biodizelskih elektrarnah lahko uporablja, saj s rezervoar za gorivo ogreva s proizvedeno toploto iz hladilne vode motorja in se tako vzdržuje minimalna temperatura, potrebna za zadovoljivo viskoznost biodizla. Potrebna temperatura je ca 35°C, tako pozimi kot poleti.

Stran 70

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Proizvodnja biodizla v Sloveniji trenutno poteka na eni lokaciji; to je v podjetju Biogoriva d.o.o. Proizvodni obrat v Gančanih je pogorel nekaj let nazaj, Oljarica Kranj pa je biodizl proizvajalo do leta 2005. Trenutno proizvaja biodizl v »garažni« količini podjetje Oljarna Kranjc s.p. Podjetje Biogoriva je ustanovilo leta 2005 Podjetje Pinos TKI. Petrol je čez tri leta odkupil 25% delež.

8.4.4. Bioetanol Bioetanol je zanimiv predvsem kot gorivo za pogon vozil. Do 20% bioetanola lahko brez kakršnih koli sprememb na pogonskih motorjih z notranjim zgorevanjem dodajamo bencinu.

Lastnosti mešanice se celo izboljšajo: etanol ima dobre zgorevalne lastnosti, visoko oktansko število ter omogoča čisto zgorevanje. Kurilnost bioetanola je 26,7 MJ/kg (bencin 42,7 MJ/kg).

Ker bioetanol gori počasneje kot bencin moramo v motorjih, ki uporabljajo čisti bioetanol prilagoditi le predvžig. Najbolj poznan je program uvajanja bioetanola v Braziliji, kjer je proizvodnja najbolj razširjena saj pridelajo 70% svetovne proizvodnje. Z njim nadomestijo 60% bencina za pogon vozil. Velike količine etanola porabijo tudi v industriji pri izdelavi kozmetičnih izdelkov, zdravil, čistil in topil.

Stran 71

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.5. Geotermalna energija Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih kamenin.

Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 150°C in jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150°C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na sledeče načine:  geotermalno izkoriščanje (vrelci vroče vode, vrelci pare, dvofazni vrelci voda – para),  hlajenje vročih kamenin,  geotlačno izkoriščanja (proizvodnja električne energije, ogrevanje, balneologija).

Raziskave o rabi geotermalne energije so pokazale, da se največ energije uporabi za ogrevanje. Razdelitev uporabe geotermalne energije je prikazana na naslednji sliki.

V Evropi se geotermalna energija izkorišča za pridobivanje električne energije, za ogrevanje stanovanj in industrijskih objektov, v kmetijstvu za ogrevanje rastlinjakov, v turizmu in še nekaterih drugih dejavnostih. Najboljši pogoji za izkoriščanje geotermalne energije v Evropi so v Islandiji, Italiji in Grčiji.

Slika 38: Področja rabe geotermalne energije

Vir: Grobovšek, 2010 8.5.1. Geotermalna energija v Sloveniji Geološka in tektonska zgradba Slovenije je zelo pestra, saj sestavlja njeno ozemlje pet različnih geoloških strukturnih enot: panonski bazen, Vzhodne Alpe, Južne Alpe, mejni pas med Vzhodnimi in Južnimi Alpami in Zunanji Dinaridi. Kar 93% površja Slovenije je sestavljenega iz sedimentnih kamnin, 3% iz magmatskih in 4% iz metamorfnih kamnin.

Najpogostejši sedimentni kamnini sta apnenec (25% površja Slovenije) in dolomit (15%).

Stran 72

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Nevezane klasične kamnine (glina, mulj in pesek) se nahajajo na ravninskem svetu ob večjih rekah. Med njimi prevladujejo plinoceanski peski v panonskem gričevju in kvartarni prod na ravninah. Najmlajše so halocenske naplavine rek in potokov (vir: Ogrin, Plut 2009).

Tipe kamnin v Sloveniji si lahko ogledamo na naslednji sliki. Julijske Alpe, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe, Predalpsko hribovje, Kras in dinarsko hribovje so večinoma sestavljene iz apnencev in dolomitov. Goriško območje, Vipavska dolina, Brkini in slovensko primorje je sestavljeno večinoma iz fliša in peščenjakov. Metamorfne kamnine in globočnine se nahajajo na Pohorju in Kozjaku. Na Halozah, v Posotelju in Slovenskih goricah je zastopan lapor, goriško večinoma sestavljajo peski. Ob Dravi in Muri se nahaja silikatni prod, v Ljubljanski kotlini pa karbonatni prod, grušč, konglomerat in breča, Krško dolino sestavlja glina, melj ter karbonatni prod in grušč (vir: geografski atlas Slovenije, 1998).

Slika 39: Tipi kamnin v Sloveniji

Ker leži Slovenija na stičnem območju Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, sta gubanje in narivanje, ki sta spremljala koalizijo Afriške in Evropske plošče, ustvarila tudi globoke prelomne (tektonske) cone, ki so omogočile globinsko kroženje vode. V Sloveniji je za dotok toplote proti površju pomembna predvsem debelina zemljine skorje, ki je največja v zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km, proti vzhodu pa se tanjša, tako da v skrajnem vzhodnem delu znaša le okoli 30 km. Voda, primerna za odvzem toplote se nahaja v Sloveniji tako v razpoklinskih vodonosnikih (predvsem karbonatih- dolomitih in apnencih, delno tudi v peščenjakih), kakor tudi v medzrnskih vodnosnikih (peski, prodi). Razpoklinske vodonosnike predstavljajo starejše plasti, najpogostejše mezozojske starosti (vir: Kralj, 1999).

Tako so geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, Slovenska Istra Stran 73

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

in območje zahodne Slovenije. Trenutno je v Sloveniji 79 vrtin z volumskim pretokom približno 1500 l/s in toplotno močjo 140 MWt. Približno 80% te energije iz nizkotemperaturnih prenosnikov se izkorišča. Količine termalnih voda v vodonosnikih so omejene. Izlivanje vodonosnikov po toplotni izrabi pa povzroča toplotno onesnaževanje okolja. Iz tega razloga pri gospodarnem ravnanju s termalnimi vodami vračamo energijsko izrabljeno termalno vodo nazaj v vodonosnik. Izkoriščanje vodonosnikov je smotrno, če vodonosnik ni globlje kot 2000 do 3000 m, če je vrelec izdaten (>150 t/h) in vsebuje manj kot 60g/kg mineralov. Postopek se imenuje reinjektiranje. Geotermalna potencialna območja v Sloveniji so v petih regijah, kot je razvidno tudi iz naslednje slike: Panonski bazen, Rogaškoceljsko- šoštanjska regija, Planinsko-laško-zagorska regija, Krško-brežiška regija in Ljubljanska kotlina (barje, Podpeč in Vrhnika).

Slika 40: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine

Vir: Aplikativna fizična geografija 8.5.2. Ogrevanje s toplotno črpalko v občini Ivančna Gorica Kot je bilo ugotovljeno zgoraj je na področju občine Ivančna Gorica mogoče izkoriščanje geotermalne energije:  iz t.i. »plitve geotermije«, ki se izvede s pomočjo toplotnih črpalk bodisi sistema zemlja/voda ali voda/voda.  za potrebe individualnih objektov.

V nadaljevanju sledi kratek opis omenjenih sistemov.

Stran 74

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Toplotna črpalka je sestavljena iz uparjalnika, ki odvzema toploto okolice (vode, zraka, zemlje), v njem se pri nizki temperaturi uplini delovna snov (hladivo), ki nato potuje v kompresor. Ta pare stisne in jih dvigne na višji tlačni in temperaturni nivo. Vroče pare v kondenzatorju kondenzirajo pri višji temperaturi in pri tem oddajo kondenzacijsko toploto ogrevanemu mediju. Delovna snov nato potuje preko ekspanzijskega ventila, kjer se ji zniža tlak nazaj v uparjalnik in proces se ponovi. Na naslednji sliki je shematično prikazano delovanje toplotne črpalke.

Slika 41: Shema delovanja toplotne črpalke

Vir: www.witaterm.si Poznamo tri osnovne izvedbe toplotnih črpalk glede na medij (okolico), ki ga hladimo in medij, ki ga ogrevamo. Tako poznamo sisteme toplotnih črpalk zrak/voda, voda/voda, zemlja/voda. Pri označevanju tipa toplotnih črpalk se na prvo mesto postavlja medij, ki ga hladimo, na drugo mesto pa medij, ki ga grejemo. Toplotne črpalke zrak/zrak pa so v bistvu vse vrste klimatizerjev, ki ohlajajo in vzdržujejo temperaturo v določenem prostoru in toploto predajajo na zrak v sosednjem prostoru ali okolico. Med nizkotemperaturne ogrevalne sisteme prištevamo talno ogrevanje in ogrevanje z ventilatorskimi konvektorji, pa tudi radiatorsko ogrevanje, pri katerem je temperaturni režim 55/45 °C ali nižji. Temperatura ogrevanja se med letom spreminja, prav tako temperatura vira toplote. Realno energijsko sliko nam zato da le letno grelno število, ki upošteva razmerje med toplotnimi potrebami in vloženo energijo preko celega leta, vključno s potrebno energijo za dodatno ogrevanje (v primeru, če toplotna črpalka ne pokrije vseh toplotnih potreb 100 %).

V primeru izrabe toplotne črpalke zrak-voda za pokrivanje potreb po ogrevalni vodi je optimalna varianta, če črpalka deluje na nizko temperaturnem režimu; to pomeni, da je temperatura ogrevane vode maksimalno 35◦C. V tem primeru je grelno število črpalke preko 3. Ta temperatura ogrevalne vode ni primerna za radiatorsko ogrevanje ampak samo za talno.

Na naslednji sliki lahko vidimo diagram odvisnosti grelnega števila od zunanje temperature in pa temperature ogrevalne vode.

Stran 75

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 42: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in temperature ogrevalne vode

V naslednji tabeli je prikazana primerjava uporabe toplotne črpalke zrak-voda za primere nizkotemperaturnega ogrevanja v režimu 35◦C v odvisnosti od zunanje temperature.

Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja Toplotna črpalka 35◦ C 7.400 Investicija 22,5 Grelna moč pri A7/W35 4,3 Grelno število pri A7/W35 5,2 Električna moč pri A7/W35 19,4 Grelna moč pri A2/W35 3,7 Grelno število pri A2/W35 5,2 Električna moč pri A2/W35 16 Hladilna moč pri A35/W7 0145 x 190 x 65/320 Dimenzije (ŠxVxG)/TEŽA 300 Strošek vzdrževanja (€/leto) Opomba: A7 ali A2 pomeni temperaturo okolice 7 ali 2°C. W35 pomeni temperature ogrevalne vode, se pravi 35°C. Iz tabele je razvidno, da je grelno število višje pri nižji temperaturi okoliškega zraka, kar je v skladu z prej prikazanim diagramom. V kolikor bi pa pri zunanje temperaturi 7◦C (COP = 4,3) potrebovali temperaturo 55°C, bi se grelno število znižalo za 1 enoto.

Velikost toplotne črpalke se prilagodi tako, da zagotavlja 90–95 odstotkov letnih potreb po toplotni energiji, preostalih 5–10 odstotkov pa zagotavlja pomožni električni grelnik. Dobra praksa narekuje izbiro toplotne črpalke, ki pokriva 60 odstotkov potreb ogrevanja na najhladnejši dan.

Stran 76

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Na naslednji sliki je prikazana potreba po toplotni energiji in deleži, ki jo pokrivajo toplotna črpalka in dodatni viri.

Slika 43: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote

Vir: horizont.si

8.6. Vodna energija Na Območju občine Ivančna Gorica je večji potencial vodne energije , reka Krka. Krka izvira pod Krško jamo, zaključi pa se v sotočju z reko Savo na NV 141 m. Ker reka Krka predstavlja visok vodni potencial, hipotetično za izgradnjo Male hidroelektrarne (MHE).

Pogoj za izrabo vodne energije je ustrezen umetno ustvarjen vodni tlak, na primer od nivoja zajezitve do mesta turbine, med katerima vodi tlačni cevovod. Pri MHE gre za načeloma za prosti vodni tok reke, pri katerem izgradnja večjih jezov in rezervoarjev ni potrebna. Ob spoznanju, da je obravnavanje malih elektrarn povezano predvsem s pojmom racionalnega izkoriščanja energetskih virov in določene zagotovljenosti napajanja lokalnih odjemalcev, moramo prav tako upoštevati negativne vplive na okolje (predvsem floro in favno ob in v reki), kadar ocenjujemo potencial MHE. Prav tako gradnja MHE na okolje in družbo lahko vpliva pozitivno, in sicer, z nadomeščanjem proizvodnje energije iz fosilnih goriv, katerih posledica so emisije škodljivih snovi. MHE prav tako zmanjšujejo poplavljanje rek, v določenih primerih pa celo povečujejo biološko raznovrstnost.

Vir: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200605_sabina_miklavcic.pdf Lokacijo MHE predstavljajo tisti pogoji, ki zagotavljajo energetsko izkoriščanje vodotokapotoka; padec od zajezitve do strojnice in zadostna količina vode potrebna za proizvodnjo.

Elektrarni dajeta moč padec in pretok vode. Padec je razlika med kotom zajezitve na zajetju ter kotom turbine. Za izbor lokacije pa je pomembno predvsem kako je oblikovan teren, da lahko po njem speljemo dovod vode do strojnice –izbrati moramo najugodnejši odsek potoka.

Stran 77

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Večji kot je padec, večja je moč elektrarne pri enakem pretoku vode. Zato je smiselno na najkrajšem odseku poiskati največji padec (slapovi, brzice).

Vir: http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200704602.pdf Na spodnji sliki je prikazan pretok Krke za mesec september 2010, kjer je povprečni pretok 2m3/s. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila prva polovica obdobja sušna, v drugi polovici obdobja pa beležimo več deževja s poplavami.

Vir: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/H12_g_30.html Na reki Krki so trenutno postavljene tri male hidroelektrarne, ki so prikazane na spodnji sliki.

Slika 44: Lokacije MHW na reki Krki

Vir: EnGIS

Stran 78

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

V nadaljevanju so podane osnovne karakteristike posameznih elektrarn.

mHE Smolič

mHE Zagradec

mHE Štupnikov mlin

Krka

Krka

Krka

Izvedeno

Izvedeno

Izvedeno

Šifra KP:

E-0168

E-0310

E-0221

Hzg:

267,58

105,15

236,09

Ime objekta: Vodotok: Stanje projekta:

Lastnik/upravljalec: Smolič Terezija s.p.

Začetek obratovanja:

25.03.2002

Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, d.o.o.

23.06.2002

Maver Anton s.p.

25.03.2002

instalirana moč(kW):

40

150

50

Instalirani pretok(m^3/s):

2,5

4

3

Faktor pretočnosti:

0,37

0,14

0,49

Potencialna ener.(MWh):

174

777

274

Letna proizvodnja(MWh):

175

727

287

4 375

4 846

5 747

Polne ure obratovanja(h): Vir podatkov:

Register KPEE in Register KPEE in ARSO koncesije ARSO koncesije

Register KPEE in ARSO koncesije

Stran 79

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

8.7. Vetrna energija Vetrne elektrarne so del t.i. zelene energije, ki izkoriščajo naravno energijo vetra, pri tem pa se ne sproščajo okolju škodljive snovi. Tovrstna elektrarna je elektroenergetski objekt s katerim pretvarjamo energijo vetra v električno energijo. Sestavljena je iz vetrnih turbin z generatorji, transformatorske postaje in daljnovoda, ki vetrno elektrarno povezuje s prenosnim omrežjem. Teoretična pretvorba vetra v električno energijo znaša 60%, v praksi pa se med 20 in 30 % vetra dejansko pretvori v električno energijo. Večina vetrnih elektrarn potrebuje veter s hitrostjo okoli 5m/s, da se zažene. Pri previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb. Maksimalna in optimalna moč se doseže pri hitrosti vetra okoli 15 m/s, med 15 m/s in 25 m/s pa vetrnice proizvedejo največ električne energije. Pri previsokih hitrostih nad 25m/s pa se vetrne elektrarne ustavijo, da ne bi prišlo do poškodb.

Prav tako se vetrna elektrarna zaustavi pri prenizki hitrosti vetra (pod 5 m/s) in takrat ne proizvaja električne energije Vir: Moja energija, Vetrna energija Prednosti vetrnih elektrarn so (Obnovljivi viri energije, BC Naklo) čista energija brez odpadkov ali nevarnih kemičnih snovi, hitra gradnja, pridobivanje energije neodvisno od vode in je ne porablja, nizki stroški obratovanja. Imajo pa vetrne elektrarne velik vizualni poseg v okolje.

Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra in izdelati vetrne rože. Potrebna je analiza merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest, oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno izkoristka parka vetrnih turbin.

Glede na vetrno karto Slovenije (veter je bil izmerjen na višini 10 metrov ob splošnem jugovzhodniku) je na območju Občine Ivančne Gorice hitrost vetra v povprečju med 4 - 6 m/s. V primeru interesa izrabe vetra na območju občine bi bilo potrebno izdelati meritve hitrosti vetra na različnih višinah, npr. 100 m. Z dejanskimi meritvami se lahko opredeli realni potencial za izrabo vetrne energije v občini. V nadaljevanju je prikazana karta hitrosti vetra (modelski rezultat) na višini 10 m na območju Slovenije ob splošnem jugovzhodniku, ki ima v višinah hitrost 10 m/s.

Stran 80

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 45: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije

Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf

8.8. Komunalni odpadki Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov sta v naseljih Občine Ivančna Gorica urejena, in sicer odvoz komunalnih odpadkov opravlja Snaga javno podjetje d.o.o. Odpadki se odlagajo na odlagališču v Ljubljani, kjer iz odlagališčnega plina v enote soproizvonje toplote in električne energije pridobivajo električno energijo.

Stran 81

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

9. Cilji energetskega načrtovanja v občini EU si je za trajnostno prihodnost zastavila naslednje cilje ( Paket ukrepov za izvajanje ciljev EU v zvezi s podnebnimi spremembami in obnovljivimi viri energije za leto 2020, 2008):   

   

zmanjšanje predvidene porabe energije za 20 % do leta 2020, povečanje deleža obnovljivih virov energije v skupni porabi energije na 20 % do leta 2020, povečanje deleža biogoriv na vsaj 10 % celotne porabe bencina in dizelskega goriva do leta 2020 pod pogojem, da bodo na voljo trajnostna biogoriva „druge generacije“ iz poljščin, ki niso namenjene prehrani, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020, notranji trg energije, ki bo dejansko in učinkovito koristil vsakemu posamezniku in podjetju, boljša povezanost energetske politike EU z drugimi politikami, denimo s kmetijsko in trgovinsko, boljše mednarodno sodelovanje.

EU načrtuje do leta 2050 pridobivati več kot 50 % energije za proizvodnjo električne energije, industrijo, promet in gospodinjstva iz virov, ki ne povzročajo emisij ogljika, torej iz nefosilnih goriv. Govorimo o OVE, ki predstavljajo pomembno alternativo fosilnim gorivom.

Njihova uporaba zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, razprši oskrbo z energijo in zmanjša odvisnost od trgov fosilnih goriv (zlasti nafte in plina). Rast OVE tudi spodbuja zaposlovanje v Evropi, ustvarjanje novih tehnologij in izboljšuje naše trgovinske bilance. Raziskovalni programi, ki jih s sredstvi podpira EU, prispevajo k razvoju teh možnosti in novih tehnologij za učinkovitejšo rabo energije (Europa Gateway to the European Union, 2009).

Nova direktiva o promociji proizvodnje električne energije iz OVE (2008/0016) postavlja ambiciozne cilje za vse države članice, tako da bo EU dosegla 20 % delež energije iz obnovljivih virov do leta 2020 in 10 % delež obnovljivih virov energije zlasti v prometnem sektorju. Nova direktiva bo morala biti implementirana v državah članicah najkasneje v začetku leta 2010. Za Slovenijo je postavljen cilj, da bo delež energije iz OVE v bruto končni porabi do leta 2020 znašal 25 % (delež v letu 2005 je znašal 16 %).

Evropska komisija je v Zeleni knjigi z naslovom Evropska strategija za trajnostno, konkurenčno in varno energijo definirala izzive, ki izhajajo iz vedno večje porabe energije in podnebnih sprememb. Naj izpostavim nekaj glavnih izhodišč (Zelena knjiga, 2006, str. 3-4):

Stran 82

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo







  

Evropa je vstopila v novo energetsko obdobje. Nujno so potrebna vlaganja, saj bo potrebno v Evropi nameniti okoli tisoč milijard evrov sredstev za pokritje pričakovanega povpraševanja po energiji.

Odvisnost od uvoza narašča in potrebno je povečanje konkurenčnosti domačih virov, saj bo v nasprotnem primeru Evropa v 20 do 30 letih morala pokrivati okoli 70 % povpraševanja po energiji z uvozom.

Zaloge so zgoščene v nekaj državah. Približno polovica plina, porabljenega v EU, prihaja iz Rusije, Norveške in Alžirije. Glede na sedanje trende bi se odvisnost od uvoza plina v naslednjih 25 letih povečala na 80 %.

Svetovno povpraševanje po energiji se povečuje, povečujejo se emisije in cene nafte, plina ter električne energije. Rešitev je v večji energetski učinkovitosti in inovativnosti.

Podnebje se vse bolj segreva in v kolikor ne bomo ukrepali, bodo vse svetovne regije, vključno z EU, soočene z resnimi posledicami za svoja gospodarstva in ekosisteme.

Evropa še ni razvila notranjih trgov z energijo, ki bi bili v celoviti konkurenčni. Da se ta cilj doseže, je potrebno razviti medsebojne povezave, vzpostaviti učinkovite zakonodajne in ureditvene okvire ter jih tudi uporabljati v praksi.

Eno od prednostnih področij, opredeljenih v Zeleni knjigi, je celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam. V kolikor želimo omejiti bližajoči se dvig globalnih temperatur na dogovorjeno raven, ki je največ 2 stopinji nad predindustrijskimi vrednostmi, bi morale globalne emisije TGP doseči najvišjo vrednost najkasneje do leta 2025, nato pa bi se morale glede na raven iz leta 1990 zmanjšati za najmanj 15 %, ali pa celo za 50 %. Zaradi tega velikega izziva mora Evropa takoj ukrepati, še posebej na področju energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije. Slednji ukrepi bodo poleg boja proti podnebnih spremembam prispevali k varnosti oskrbe z energijo in pomagali omejiti naraščajočo odvisnost EU od uvoza. Posledično bi lahko ustvarili tudi številna delovna mesta in predvsem ohranili tehnološko prednost EU držav v hitro rastočem svetovnem sektorju.

Celovit pristop za boj proti podnebnim spremembam je sestavljen iz (Zelena knjiga, 2006, str.

10-13):  spodbujanja energetske učinkovitosti,  povečanja uporabe OVE,  zajema in geološkega skladiščenja ogljika.

9.1. Cilji nacionalnega energetskega programa (NEP) Nacionalni energetski program je dokument, ki naj bi usklajeval prihodnja delovanja ustanov, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo ter postavlja cilje in določa mehanizme za prehod od zagotavljanja oskrbe z energenti in električno energijo k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami. Postavlja tudi cilje in mehanizme za spremembo razumevanja vloge in pomena energije pri dvigu blaginje. Osnovno poslanstvo NEP je

Stran 83

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

spremeniti razumevanje vloge in pomena energije pri zagotavljanju blaginje – kakovosti življenja s ciljem izboljšanja ravnanja z energijo v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu.

Cilji Nacionalnega energetskega programa so združeni v tri skupine:  zanesljivost oskrbe z energijo,  konkurenčnost oskrbe z energijo in  varovanje okolja.

Glavni cilji z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo so: 1. Dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu nivoju:  s konkurenčno oskrbo Republike Slovenije z električno energijo iz domačih energetskih virov, najmanj v obsegu 75 % sedanje porabe. Poraba električne energije energetsko intenzivne industrijske proizvodnje je odvisna od mednarodnih pogojev poslovanja. Inštalirana moč elektrarn v elektroenergetskem sistemu na ozemlju Republike Slovenije mora biti pri tem dolgoročno vsaj 45 % višja od največje končne moči porabe;  z izboljšanjem dolgoročne konkurenčnosti proizvajalcev električne energije v Republiki Sloveniji;  z zagotavljanjem vsaj 60-odstotne sistemske rezerve pri oskrbi z električno energijo na območju, ki nima omejitev daljnovodnih povezav;  z zagotavljanjem večine devetdesetdnevnih rezerv nafte in naftnih derivatov na lokacijah v Republiki Sloveniji.

2. Stalno povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij (infrastrukture) in kakovosti oskrbe.

3. Uvajanje ukrepov URE in rabe OVE. 4. Ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških gospodarskih javnih službah.

5. Doseganje kakovosti električne energije pri končnih uporabnikih v skladu z mednarodnimi standardi.

6. Znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije udeleženih podjetij.

Glavni cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so 1. Zagotoviti pospešeno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom z:  izpeljavo popolnega odprtja trga z električno energijo in

Stran 84

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

 zemeljskim plinom za vse odjemalce, razen za  gospodinjstva, najkasneje do 1. julija 2004, vključno z  gospodinjstvi pa do 1. julija 2007;  vzpostavitvijo reguliranega dostopa do omrežja zemeljskega  plina do 1. julija 2004;  ločitvijo cenovne politike od ukrepov spodbujanja;  razvoja energetskih podjetij.

2. Zagotoviti učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih dejavnosti s:  strokovno, učinkovito, neodvisno in pregledno regulacijo energetskih trgov;  pravno in funkcionalno ločitvijo med proizvajalci oziroma dobavitelji električne energije oziroma zemeljskega plina ter izvajalci gospodarskih javnih služb, kot sta prenos in upravljanje prenosnega omrežja do 1. julija 2004;  ekonomsko učinkovitim delovanjem gospodarskih javnih služb;  zagotavljanjem pogojev za pregledno, varno in učinkovito delovanje organiziranih trgov energije.

3. Spodbujati znanstveni in tehnološki razvoj na področju proizvodnje in rabe energije.

Cilji s področja okolja 1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer:  do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 10 % glede na leto 2004;  do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004;  do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na leto 2004;  do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto 2004;  o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.

2. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010:  povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % do leta 2010  dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010;  zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta 2005

Stran 85

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

10. Cilji, ukrepi in aktivnosti LEK Strokovne podlage in smernice za sprejem strateških dokumentov in občinskih aktov na področju dolgoročne energetske politike občine so:  raba krajevnih virov energije – postopno nadomeščanje fosilnih goriv z npr. lesno biomaso ob zamenjavi iztrošenih naprav in ko subvencije iz različnih virov omogočijo ekonomičnost zamenjave pred iztekom življenjske dobe naprav,  promoviranje in stimuliranje rabe obnovljivih virov energije (biomasa, sončna energija) ter učinkovite rabe energije (SPTE) za ogrevanje objektov in sanitarne vode,  v prostorskih izvedbenih aktih predvideti površine za namestitev solarnih elektrarn ( na degradiranih površinah) in površine za (plantažno) gojenje energetskih rastlin, bodisi za bioplin (sudanska trava,itd) bodisi za lesno biomaso (vrbe, topoli,itd),  dolgoročna zaveza, na primer do 2015 (konec te finančne perspektive) zmanjšati porabo fosilnih goriv tudi z večjo energetsko učinkovitostjo za 50% in jih delno nadomestiti z obnovljivimi viri, nadalje za 20% zmanjšati porabo električne energije na prebivalca (z ukrepi učinkovite rabe energije, z decentralizirano krajevno proizvodnjo, itd),  v občinskih aktih predvideti možnost energetskega pogodbeništva pri oskrbovanju javnih zgradb z energijo.

10.1.

Cilji Lokalnega energetskega koncepta občine Ivančna Gorica

Glede na:  analizo obstoječega stanja rabe in oskrbe z energijo za gospodinjstva, javne stavbe, gospodarstvo,  analizo obstoječega stanja na področju električne energije, gospodarstva, prometa, odpadkov, prometa, prostora, obnovljivih virov energije,  analizo rabe energije za vse porabnike v občini, analizo vplivov na okolje,  analizo predvidene bodoče oskrbe z energijo,  analizo šibkih točk obstoječe oskrbe in rabe energije ter upoštevanje strateških ciljev smo oblikovali cilje in načrt ukrepov. Cilji so predstavljeni v naslednji tabeli.

Stran 86

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Cilji

Učinkovita raba energije (URE) v občini Uporaba energije iz obnovljivih virov energije (OVE) Vzpostavljen sistem energetskega informiranja in svetovanja

Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica Obrazložitev Na osnovi analize obstoječe rabe energije v občini lahko grobo zaključimo, da ta ni najbolj učinkovita. Identificirani je bil eden javni objekt, kjer je bila optimalno implementirata URE. Občina Ivančna Gorica za sedaj z obstoječim načinom rabe energije ne prispeva k izpolnitvi ciljev iz Nacionalnega energetskega programa in Akcijskega načrta za energijsko učinkovitost 2008-2016.

Potencial rabe OVE v občini trenutno ni izkoriščen razen v enem primeru. Obstajajo dokaj velike rezerve za koriščenje OVE. Z izpolnjenim in doseženim ciljem bo usmerjena raba energije iz OVE v spremembo obstoječega stanja.

Za gospodinjstva oz. prebivalce in upravljavce javnih stavbe se ne izvaja informiranje in svetovanje glede URE in uporabe OVE. Z vzpostavljenim sistemom energetskega svetovanja, bi dvignili zavest njihovo zavest, kar bi neposredno ali posredno prispevalo k obema zgornjima ciljema, kar je v skladu z Nacionalnim energetskim programom RS in Akcijskim načrtom za energijsko učinkovitost 2008-2016.

Energetsko Potrebno je vpeljati energetsko knjigovodstvo za vse javne objekte knjigovodstvo in in na podlagi spremljanja rezultatov izvajati predlagane ukrepe za energetski zmanjšanje porabe energije in povečanje rabe obnovljivih virov management energije.

10.2.

Predlog ukrepov

Namen predloga ukrepov je podati usmeritve za reševanje ključnih problemov na področju energetske oskrbe v Občini Ivančna Gorica za obdobje naslednjih 10 let oziroma čas veljavnosti tega LEK. Na vsebino načrta ukrepov so vplivali predvsem potreba po ukrepu za izboljšanje energetskega stanja, izvedljivost in stroški ukrepa ter predlogi ključnih akterjev.

Načrt ukrepov je predviden kot uporabno orodje predvsem za občinsko upravo, pa tudi za vse nosilce ukrepov.

S pomočjo načrta ukrepov naj bi Občina Ivančna Gorica:  usmerjala svoje delo v prioritetne vsebine na področju energetike,  učinkoviteje usmerjala porabo sredstev,  imela pregled nad izvajanjem projektov,  hitreje dosegala učinkovito rabo energije.

Stran 87

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

V spodnji preglednici so podani ukrepi s katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje obstoječega energetskega stanja, URE in povečano rabo OVE.

Ukrep Energetska sanacija objektov Energetsko varčna gradnja Izraba lokalnih OVE

Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica Obrazložitev ukrepa Ukrep je namenjen energetski sanaciji objektov (ovoja, stavbnega pohištva, pripravi toplote za ogrevanje in rabe električne energije) z namenom znižati rabo primarne energije v gospodinjstvih in poslovnih subjektih do 20% ter javnih stavbah do 50%.

Ukrep je predviden za vse bodoče gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih objektov z namenom doseči URE in uporabo OVE v novozgrajenih objektih.

V občini obstajajo rezerve za koriščenje lokalnih OVE. Namen ukrepa je pospešiti izrabo OVE v občini in to energijo vključiti v sistem energetske oskrbe občine ter na ta način zmanjšati njeno odvisnost od fosilnih virov goriv. Torej je namen ukrepa postaviti določeno število sistemov za pridobivanje energije iz OVE in s tem povečati rabo OVE v javnih stavbah ter gospodinjstvih in poslovnih subjektih.

Biomasa

Spodbujanje izgradnje individualnih sistemov pri občanih občine ter izgradnja mikro daljinskih sistemov ogrevanja javnih objektov: 1. Mikro DOLB Ivančna Gorica – blokovsko naselje; 2. Mikro DOLB Gimnazija – postavitev biomasne kotlovnice v Srednji šoli Josipa Jurčiča in povezava šole in vrtca. Obstoječi sistemi ogrevanja na UNP služijo kot rezerva; 3. OŠ v Šentvidu in povezava vrtca ter opcijsko tudi Zdravstveni zavod za otroke.

Sončne elektrarne

Sončne elektrarne je možno postaviti npr. na OŠ Stična in sosednjih objektih, kjer je potrebno preveriti nosilnost konstrukcije.

Poleg razpoložljivih streh je potrebno predvideti in omogočiti postavitev sončnih elektrarn na zemljišča, ki niso namenjena za pridelavo hrane.

SPTE na UNP

Obstoječi ogrevalni sistem OŠ Stična in novo zgrajenega vrtca se lahko nadgradi z vključitvijo enote SPTE na UNP ter tako pridobi dodatne prihranke

Uporaba TČ TČ omogočajo doseganje prihrankov kot dopolnilni sistem za pripravo tople sanitarne vode in tudi za ogrevanje. V primeru novogradenj in talnega in stenskega ogrevanja lahko predstavljajo najugodnejši sistem Stran 88

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

ogrevanja.

Biodizel/ rastl. Olja, bioplin

Potenciala za bioplin ni. Možni so projekti izrabe biodizla oz. rastlinskega olja za ogrevanje večjega števila objektov preko sistema SPTE.

HE Zamenjava ELKA z UNP

Trenutno delujejo tri HE, nekaj projektov je pripravi.

Utekočinjen naftni plin (UNP) omogoča čistejše izgorevanje in tako zmanjšanje emisij v primerjavi z uporabo ELKA. Vključitev enote SPTE v sistem pa omogoča doseganje dodatnih energetskih prihrankov.

Vsi projekti, ki predpostavljajo izgradnjo mikro daljinskega sistema na lesno biomaso, sončne elektrarne na javnih objektih in postavitve enot SPTE se lahko izpelje preko določil Javno Zasebnega Partnerstva (JZP). V naslednji tabeli so po posameznem ukrepu podane aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti. Detajlneje je način izvajanja aktivnosti posameznega projekta oziroma delovnega sklopa predstavljen v projektnih nalogah, ki bodo opisane v poglavju aktivnosti LEK.

Ukrep URE Gospodinjstva Učinkovita raba energije Energetsko varčna gradnja

Javni sektor Energetski menedžment Energetsko knjigovodstvo

Tabela 24: načrt aktivnosti LEK občine Ivančna Gorica Aktivnosti Spodbujanje in uvajanje URE in OVE (biomasa, solarna energija, sončne elektrarne, uporaba toplotnih črpalk) Opredelitev obveznosti glede energetsko varčne gradnje in sistemov URE v ustreznih občinskih aktih. V primeru novogradnje (zasebnih ali javnih objektov) bi morali investitorji v fazi zasledovati nizkoenergijsko porabo načrtovanih objektov, uporabo materialov, ki to omogočajo in na podlagi načrtovane porabe energije tudi Študijo alternativnih virov, ki bo podala oceno o najprimernejšem viru za ogrevanje (v študiji bi bilo potrebno oceniti tehnični, ekonomski in okoljski vidik ogrevanja na ELKO, UNP, biomaso, solarno energijo, TČ ali medsebojno kombinacijo)

Imenovanje energetskega menedžerja.

Vpeljava energetskega knjigovodstva v vseh javnih objektih

Stran 89

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Učinkovita raba energije

Pred odločitvijo o ukrepih s področja URE:  izvedba razširjenih energetskih pregledov javnih stavb in pridobitev energetske izkaznice,  uvedba varčevalnih ukrepov,  izdelava študij alternativnih virov za izbrane objekte iz energetskih pregledov,  energetska sanacija javnih objektov.

Energetska sanacija Sanacija nekaterih javnih objektov: objektov  s primerno in dobro izolacijo stavb (možni prihranki 15- 25 %, investicija visoka in dolgoročna),  z izolacijo podstrešja, s čimer se zmanjšajo transmisijske izgube (prihranki do 50 kWh/m2, investicija srednja in srednjeročna)  s kvalitetnimi okni in vrati (možni prihranki 10- 60 %),  z zatesnitvijo oken, s čimer zmanjšamo ventilacijske izgube (prihranki do 15 %),  s primerno razporeditvijo grelnih teles in ogrevalnih sekundarnih krogov ter uporabo termostatskih ventilov (prihranki do 10 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),  s hidravličnim uravnovešenjem ogrevalnih vodov (prihranki do 8 %, investicija majhna ali srednja in kratkoročna),  z uvedbo avtomatske regulacije temperature v prostorih, ki naj bo odvisna od zunanje temperature (prihranki do 7 %, investicija srednja in kratkoročna),  z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav,  z uporabo sodobne razsvetljave, varčnih žarnic in z izkoriščanjem dnevne svetlobe (prihranki 20- 40 %, investicija srednja in kratkoročna),  s kompenzacijo jalove energije,  z uvajanjem nadzora in regulacijo vršne električne moči (prihranki do 10 %, investicija srednja in kratkoročna),  z rednim vzdrževanjem naprav.

Izraba lokalnih OVE

URE- industrija

Izdelava študije:  izdelava študije izvedljivosti za izvedbo sistemov DOLB na območjih strnjene poselitve občine Ivančna Gorica,  o potencialu sončne energije v občini  Izraba enot SPTE na UNP Vzpostavitev energetskega knjigovodstva Stran 90

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Pri izrabi lokalnih OVE smo se omejili na lesno biomaso in sončno energijo, ker je bilo predhodno ugotovljeno da:  Potencial bioplina znaša okoli 200 kW izraženo v instalirani moči enote kogeneracije.

Ekonomičnost teh naprav je nizka in močno pogojena z izrabo proizvedene toplote in porabo velikih količin živinskih gnojil, ki bi jih bilo težko zagotoviti v ekonomičnem obsegu. Zato ta potencial nismo upoštevali kot smiseln za izrabo.  Potencial geotermalne energije je omejen samo na t.i. »plitvo geotermijo«, to je izrabo energije zemlje majhnih globin. Ta sistem kot sistem izrabe ogrevanja s pomočjo toplotnih črpalk je primeren predvsem za individualne in manjše objekte. Zaradi navedenega je ta potencial smiseln le v individualnih objektih.  Potencial vetrne energije je premajhen za postavitev večjih elektrarn.

Stran 91

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

10.3.

Ukrepi za gospodinjstva

10.3.1. Aktivnost: energetsko varčna gradnja Cilj Zmanjšana raba končne energije v gospodinjstvih za 20%

Nosilec Občina Ivančna Gorica, lastniki gospodinjstev

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

V občini Ivančna Gorica oskrba s toplotno energijo v eno ali več stanovanjskih objektih temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo nadzorovane in zastarele, kar s stališča vplivov na okolje ni optimalen način oskrbe s toploto.

Prezračevanje se izvaja po večini nepravilno, izraba vode in električne energije v večini primerov ni racionalna. Ukrepi na področju izrabe učinkovite rabe energije so lahko naslednji: Sanacija ovoja zgradbe S primerno in dobro izolacijo stavb in podstrešja so možni prihranki do 35 % na prihranku energije za ogrevanje. Dodatno je mogoče s kvalitetnimi vzidanimi okni in vrati možno doseči prihranke do 50%. Pred odločitvijo se je potrebno posvetovati s strokovnjaki s tega področja kaj je optimalno in smiselno izvesti glede na obstoječe stanje objekta.

Ogrevanje Zamenjava starih klasičnih kotlov na lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše kotle na lesno biomaso. struktura porabe energentov v občini namreč kaže, da se velik odstotek stanovanj ogreva na lesno biomaso, kar je sicer pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno dostopen energetski vir. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les), vendar na veliko bolj učinkovit način in z veliko manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na les.

Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso, UNP ali toplotnih črpalk.

Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo z zgoraj navedenimi alternativnimi načini ogrevanja. kotle na lesno biomaso ali izrabo UNP. Namestitev termostatskih ventilov na ogrevalna telesa ali zamenjava dotrajanih ogrevalnih teles; najučinkovitejša lokalna regulacija je vgradnja termostatskih ventilov na ogrevala, s Stran 92

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

katerimi lahko dosežemo do 15 % energijskih prihrankov. Uporaba termostatskih ventilov lahko bistveno izboljša klimo v prostoru, ter hkrati zmanjša rabo toplotne energije.

V naslednji tabeli podajamo seznam osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije v gospodinjstvih.

Prezračevanje Ugodno počutje in sposobnost koncentracije za delo v prostoru, pa naj bo to bivalni ali delovni prostor, sta odvisna od vrste dejavnikov, kot so temperatura, osvetljenost, gibanje zraka, hrup in podobno, med njimi pa je eden najpomembnejših dejavnikov kakovost zraka. V zraku mora biti zadosten delež kisika, primerna zračna vlaga, nemoteča količina vonjav in tako majhna količina zdravju škodljivih snovi, da naše zdravje ni ogroženo. Primerno kakovost zraka dosežemo z zračenjem, ki je potrebno predvsem zaradi odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav. Škodljive primesi v zraku nastajajo v stanovanjih na dveh nivojih: iz snovi, ki so v prostoru, torej zaradi izhlapevanja različnih zaščitnih premazov lesa, lakov in barv, naravnega plina radona, mikroorganizmov, prahu, zaradi bivanja človeka v prostoru, ki oddaja različne vonjave in vlago, kuha in pripravlja hrano, se kopa, kadi, goji rože, ki oddajajo dodatno vlago itd.

Najbolj razširjena metoda je zračenje z odpiranjem oken. Pri tem ločimo dolgotrajno zračenje in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje ali tudi zračenje s priprtimi okni, lahko označimo odpiranje oken zvračanjem v polvertikalni položaj ("skipana okna"), ki ostanejo priprta večino dneva ali noči. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v prostoru. Tak način predstavlja v hladnih dneh tudi veliko izgubo toplotne energije potrebne za ogrevanje. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru tudi hitreje znižuje relativna vlaga zraka in pospešuje gibanje prahu. Podhlajujejo pa se tudi površine v neposredni okolici okna. Veliko primernejše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken. V enakomernih časovnih intervalih (n.pr. vsake tri ure) odpremo za kratek čas (5 –10 minut) okna na stežaj. V tem času znaša izmenjava zraka med 9 in 15 krat. kar pomeni da se celotna količina zraka zamenja v 4-8 minutah.

Uporaba električne energije V čim večji meri je potrebno izkoriščati naravno svetlobo, k čimer pripomore tudi redno in kvalitetno čiščenje oken ter svetil. V objekt je potrebno preveriti ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov. Smiselna je tudi uporaba varčnih žarnic zlasti v prostorih kjer le-ta sveti dlje časa, ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo; sploh v nočnem času ni potrebno pustiti električne aparate v stanju pripravljenosti. Pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času obratovanja mirovanja oziroma pripravljenosti (energijski razred A) porabijo zelo malo električne energije.

Stran 93

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Uporaba vode V stanovanjih je potrebna stalna kontrola ali so po uporabi pipe zaprte, sploh v tuš kabinah.

Zapiranje pipe je nujno takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo. Smiselna je vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja. Potrebno je:  redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov ter  vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja.

Nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev je poleg že zaradi omenjene manjše porabe električne energije smiselna tudi zaradi manjše porabe vode za pranje. Izraba deževnice je smiselna za zalivanje vrtov in zelenic medtem ko je treba za morebitno njeno uporabo v objektu (izpiranje v WC kotličkih) le-to upoštevati že v fazi gradnje.

Občina lahko izvaja ukrepe s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad. Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov:  občinska pomoč pri svetovanju občanov glede URE in OVE,  občinska pomoč pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE,  motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.),  uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov in  motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija).

Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energentov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20 %, ne da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo.

10.3.2. Aktivnost: Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodinjstvih Cilj Zmanjšana raba končne energije v gospodinjstvih za 20%

Nosilec Občina Ivančna Gorica, lastniki gospodinjstev

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Občina Ivančna Gorica ne izvaja učinkovitega strateškega svetovanja ter spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE. Kljub temu občani sorazmerno dobro poznajo prednosti izkoriščanja

Stran 94

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

alternativnih virov energije, predvsem sončne in lesne biomase. Izkoriščanje omenjenih virov energije in je glavni vir OVE, ki se trenutno izkorišča v občini, za povečanje deleža solarne energije. Za popularizacijo ostalih virov pa bo morala občina odigrati svojo vlogo na svetovalnem, izobraževalnem in splošno komunikacijskem področju.

Vključevanje lokalnega prebivalstva je ključno za uspešno uvajanje URE in OVE. Prav tako bo občina pri načrtovanju območij z novimi gradnjami morala poskrbeti za načrt energetske oskrbe območja in s tem vplivati na izbor energenta ter določiti območja z ustrezno gradnjo (npr. nizkoenergetske hiše, pasivni objekti, obvezna oskrba s solarnimi sistemi...).

Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodinjstvih s pomočjo mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE na območjih z novimi gradnjami. Pričakovana rezultata, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta sta:  zmanjšana poraba energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode,  povečan delež uporabe obnovljivih virov energije.

PREDVIDENE AKTIVNOSTI 1. Sprejetje Pravilnika o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini Ivančna Gorica Občina pripravi novi Pravilnik o sofinanciranju energetske obnove objektov v občini, kjer so definirani pogoji in oblike pomoči.

2. Komunikacija z občani Komunikacija z občani se v osnovi deli na njihovo vključevanje in obveščanje ter izobraževanje. Vključevanje občanov je pomembno predvsem za namen analize stanja na področju spodbujanja oz. uvajanja URE in OVE in vključevanja njihovih mnenj v nadaljnje strateške korake. Komunikacija z občani bo potekala predvsem na način:  izdelava javnomnenjske raziskave stanja na področju uporabe OVE in izvajanja URE,  izdelava spletne strani s spletnim forumom in  sprejemanje mnenj občanov prek spletne pošte in v pisarni.

3. Izobraževanje za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe V sklopu izobraževanj za toplotno izolacijo stavb bodo predstavljene rešitve, ki izboljšujejo energetsko učinkovitost stavb. Izobraževanja bodo usmerjena v učinkovito energetsko obnovo starejših stavb in izgradnjo novih stavb. Poudarek bo namenjen novim izolacijskim materialom, ki se jih uporablja pri izolaciji oboda stavb (fasade, streh, tal). Poudarjene bodo tudi toplotne izgube zaradi oken ter reševanje problematike toplotnih mostov. V sklopu Stran 95

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja investicij usmerjenih v energetsko učinkovito izvedbo stanovanjskih hiš.

Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:  informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),  ciljna izobraževanja glede na interesente (obnova stavbnega pohištva (fasade, streha, tla), kjer bodo sodelovali tudi predstavniki firm s področja Slovenije, ki so dejavne na tem področju. Izobraževanja bodo organizirana v večdnevnem sklopu. Predstavljeni bodo novi izolacijski materiali ter nove rešitve na področju zmanjševanja energetskih izgub stavb.

Pred izvajanjem izobraževanja se bo v sklopu prve aktivnosti izdelala predstavitvena publikacija z opisom poteka, terminskim načrtom in vabilom, ki bo poslana na vsa gospodinjstva 4. Uporaba obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Poseben poudarek bo namenjen analizi povrnitve investicije ob zmanjšanju stroškov ogrevanja. V ta namen se bo pred izvajanjem izobraževanj v okviru prve aktivnosti izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodinjstvom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj. Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za zmanjšanje toplotnih izgub stavbe, kot tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije.

5. Svetovanje pri načrtovanju sanacije Svetovanje bo koordiniral energetski menedžer, ki deluje na področju občine Ivančna Gorica.

Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne stanovanjske hiše, za katere naj se določi najboljše rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na izolaciji stanovanjskih hiš, določitvi najprimernejšega sistema ogrevanja prostorov in sanitarne vode. Predvsem naj se spodbuja raba sončne energije za ogrevanje in/ali pridobivanje električne energije, kogeneracij, toplotnih črpalk in biomase.

6.

Pomoč pri iskanju finančnih virov

Prebivalcem, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, naj se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije.

Stran 96

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

KAZALNIK Število oddanih vlog za koriščenje OVE in URE v preteklem koledarskem letu.

FINANČNI NAČRT Financiranje s strani občine največ na objekt 2.000 € oz. 15%.

ROK IZVEDBE Do marec 2016.

10.3.3. Primer URE v gospodinjstvu Navajamo primer zmanjšanja stroškov ogrevanja za namišljeno gospodinjstvo variante enostanovanjske hiše, ki za pokrivanje toplotnih potreb uporablja star kotel na ELKO. Grelna telesa so stari radiatorji brez termostatske glave. Hiša je neizolirana zgrajena iz 20 cm opečnega zidu z neizolirano streho in starimi lesenimi okni s termopanom. Za ogrevanje 200 m2 ogrevalne površine porabi letno 3.000 litrov ELKA. T.i. energijsko število ogrevanja, ki prestavlja porabo kuriva v kWh na m2 ogrevanje površine znaša 150 kWh/m2. Letni strošek ogrevanja pri trenutni ceni ELKA 0,749 EUR/l z DDV znaša 2.247 EUR. V nadaljevanju so prikazani stroški ogrevanja za neko povprečno gospodinjstvo v občini Ivančna Gorica, to je poraba ELKA okoli 2.500 litrov, torej znaša vhodna energija energenta 25.600 kWh. Pri izračunu stroška ogrevanja je potrebno upoštevati vsaj strošek goriva in investicije (upoštevajoč amortizacijo 15 let) in strošek vzdrževanja. Celotni stroški za tipično gospodinjstvo so preračunani na EUR/MWh. Slika 46: Primerjava stroškov ogrevanja

Najcenejše ogrevanje na polena in toplotne črpalke, kjer je pri izrabi toplotnih črpalk (kolektor in geosonda) predvideno talno gretje objekta. Stroški ogrevanja na zemeljski plin in sekance oz. pelete je na primerljivem nivoju, kjer pri zemeljskem plinu glavnino stroška predstavlja energent, pri sekancih pa investicija.

Stran 97

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Najcenejša investicija v sanacijo nizkotemperaturnega ogrevalnega sistema je investicija v toplotno črpalko zrak/voda. Toplotna črpalka tako deluje v kombinaciji z obstoječim kotlom; le ta bi deloval samo v času najhladnejših mesecev, ko je temperatura manjša od -5◦C, to znaša ca 30% časa ogrevalne sezone. Potrebna toplotna moč ogrevalne naprave za ogrevanje 200 m2 ogrevalne površine pri omenjenem energijskem številu znaša ca 15 kW. V tem primeru bi toplotna črpalka proizvedla 19 od potrebnih 26 MWh toplote. Za to bi potrebovala 1248 obratovalnih ur. Nazivna toplotna moč izbrane toplotne črpalke pri temperaturi ogrevalne vode 65◦C znaša 14,9kW, elekrična moč pa 5,4 kW. Stroški v tem primeru ogrevanja znašajo, kot je prikazano v naslednji tabeli.

Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko Kotel TČ Poraba ELKO Strošek Poraba el. energije Strošek Strošek skupaj v MWh v EUR v MWh v EUR V EUR Sedanje stanje 26 2.247 2.247 Novo stanje 7 605 19 566 1.171 Razlika 19 1.642 -19 -566 1.076 Opomba: 5,4 kW instalirane el. moči obratuje 1.248 ur po ceni električne energije 0,084 EUR/kWh Investicija v toplotno črpalko z montažo bi znašala ca 7000 EUR (vir: termotehnika, cenik 2010). Izračun enostavne vračilne dobe investicije znaša 7 let.

Stran 98

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

10.4.

Javni objekti

Za doseganje učinkovite rabe energije v javnih zgradbah in posledično tudi zmanjšanja stroškov za porabljeno energijo, je zelo pomembno, da se predlagani ukrepi za izboljšanje energetskega stanja zgradb tudi dejansko izvajajo. Le izvedba predlaganih ukrepov prinaša energetske prihranke, ukrepi na papirju pa ne.

Glavni organizacijski ukrep za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah je osveščanje in informiranje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v javnih zgradbah.

Zmanjšanje rabe energije se najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov.

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso predlagani (primer: priprava tople sanitarne vode v zgradbah, ki se redko uporabljajo).

Pri vzgojno varstvenih zavodih (vrtcih in osnovnih šolah) je bilo glavno vodilo zmanjšanje rabe energije ob enakih ali izboljšanih pogojih bivanja, saj se v teh zgradbah opravlja dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V nekaterih šolah je problem z ogrevanjem, predvsem v dneh, ko je bilo ogrevanje nekaj dni v mirovanju (med vikendi in prazniki).

Preliminarni energetski pregledi so bili opravljeni v vseh javnih zgradbah, katerih lastnik je občina Ivančna Gorica in država. Za vsako zgradbo je navedeno tudi energijsko število, ki pa v nekaterih primerih ne odraža dejanskega energetskega stanja zgradb, verjetno zaradi netočnih podatkov o porabi energenta. Poleg tega izračunano energijsko število v kWh/m2 močno odvisno od volumna ogrevane površine. Starejši objekti imajo običajno višje strope prostorov in manj skupnih prostorov ipd.

Na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov smo pripravili sklop ukrepov za učinkovito rabo energije v posameznih javnih zgradbah. Večina predlaganih ukrepov kažejo na smiselnost izvedbe razširjenih energetskih pregledov (tudi za določitev izkoriščanja optimalnih virov obnovljive energije, npr.: toplotna črpalka ali solarni sistemi) v vseh javnih zgradbah, najprej pa predvsem v šolah in vrtcih.

V nadaljevanju sledi:  opis stanja v javnih objektih, ki j bil ugotovljen pri opravljenem preliminarnem energetskem pregledu in  predlog ukrepov.

Stran 99

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Ukrepi so podani v vrstnem redu glede pomembnosti; najbolj nujni ukrepi so posebej poudarjeni s krepko pisavo, ostali ukrepi pa so zelo smiselni za zmanjšanje rabe energije in jih bi bilo smotrno izvesti v najkrajšem možnem času.

10.4.1. Stanje javnih objektov v občini Ivančna Gorica V nadaljevanju so najprej opisani javni objekti, ki niso v lasti občine Ivančna Gorica- Srednja šola Josipa Jurčiča, Center za zdravljenje otrok, Zdravstveni dom Ivančna Gorica in Zagradec, temu sledi opis javnih objektov občine Ivančna Gorica.

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka ovoja zgradbe; razvidno je, da je stavbno pohištvo v zelo slabem stanju tako stekla oken kot tudi okvirji - zaradi slabe izolativnosti nastajajo velike transmisijske izgube, zaradi slabega tesnenja pa velike ventilacijske izgube.

Slika 47: Termovizijska posnetka objekta šole

V objektu Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so v zadnjih letih izvedli manjše obnove:  okna: v letu 2004 zamenjani 3 od 150 enot,  radiatorji: v letu 2007 zamenjano 40 od 1600 enot,  svetila: v letu 2008 zamenjano 40 od 1600 enot,  kotlovnica: v letih od 2000 do 2009 postopoma obnovljeni vsi kroglični ventili, črpalke, peči in gorilniki, cisterna za olje,  fasada: v letu 2009- oplesk.

Na naslednji sliki sta fotografiji obnovljene kotlovnice.

Stran 100

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 48: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Predlog ukrepov  izvedba razširjenega energetskega pregleda, ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z definicijo predloga ukrepov,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo kotla na lesno biomaso,  nadaljevanje zamenjave dotrajanega stavbnega pohištva, s kvalitetnimi okni in vrati zamenjava ne varčnih svetil,  zamenjava radiatorjev in regulacijskih ventilov,  vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah; Zdravstveni zavod za otroke Slika 49: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke

Energijsko število ogrevanja znaša 265 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne; vendar je visoka poraba toplote posledica ogrevanja bazena, saj so objekti kompleksa renovirani (izolacijska fasada in stavbno pohištvo), kotlovnica nova s sodobnimi kotli in nimajo podatkov o ločenem ogrevanju porabnikov.

Stran 101

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlog ukrepov  vgradnja SPTE enote bi zmanjšala stroške energetske oskrbe objektov.

Zdravstveni dom Ivančna Gorica Energijsko število ogrevanja znaša 129 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. povprečne objekte.

Stavbno pohištvo je po večini izolacijsko vendar je na spodnjem termovizijskem posnetku razvidno slabo tesnjenje okenskih okvirjev. Na desnem posnetku so razvidni toplotni mostovi, kar kaže na pretanko izolacijo na fasadi. Toplovodni kotel je starejšega datuma s slabim izkoristkom, ogrevalna telesa starejša brez termostatskih ventilov, razsvetljava je po večini varčna.

Slika 50: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica

Slika 51: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica

Predlog ukrepov  izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z definicijo predloga ukrepov,  vgradnja SPTE za zmanjšanje energetske oskrbe objekta.

Stran 102

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Zdravstveni dom Zagradec V objektu zdravstvenega doma Zagradec so obnovljena okna, vgrajena je varčna razsvetljava in radiatorji z termostatskimi glavami. Kotlovnica je skupna za sosednji vrtec. Kotel je starejšega datuma, sam objekt je neizoliran, tako fasada kot strop proti neogrevanem delu, kar je razvidno na spodnji sliki posnetkov s termovizijsko kamero in potrjuje tudi visoko energijsko število ogrevanja, ki znaša preko 300 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne objekte.

Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec

Predlog ukrepov  Izvedba energetskega pregleda s poudarkom na izdelavi študije gradbene fizike, ki bi dala podatke o kritičnih prerezih z njihovimi toplotnimi prehodnostmi.  Izvedba izolacije na ovoju zgradbe.  Za znižanje stroškov ogrevanja bi bila smiselna vgradnja toplotne črpalke zrak/ voda.

Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora Slika 53: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in telovadnice

Stran 103

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Objekt zavoda je obnovljen; sodobna kotlovnica na podstrešnem delu, stavbo pohištvo je leseno novejšega datuma z vgrajenim izolacijskim steklom. Razsvetljava je varčna, dodatno vgrajeni senzorji za vklop na hodnikih. Strop proti neogrevanem delu je izoliran. Zunanji zidovi objekta debelejši od pol metra in ne potrebujejo dodatne izolacije.

Na objektu telovadnice bi bilo smiselno izvesti izolacijo fasade, kar je razvidno na gornji sliki; zaradi neizolirane fasade so razvidni toplotni mostovi in celo reže med zidaki.

Predlog ukrepov  Vgradnja SPTE note za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe objekta.  Izvedba izolacije fasade na objektu telovadnice.

Osnovna šola Stična Slika 54: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična

Energijsko število ogrevanja znaša 95 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne. Šola je stara dobri sedem let in je bila zgrajena po novodobnih zahtevah: varčna razsvetljava, ogrevalna telesa z termostatskimi glavami, ovoj zgradbe z izolacijo, kotlovnica s sodobnima kotloma, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Šibka točka so velike steklene površine brez senčil na delu pročelja šole, kar povzroča visoko temperaturo v hodniku šole v vročih dneh (glej spodnjo sliko). Na gornji desni sliki je razvidna slabša toplotna izolativnost kovinskega okvirja okna v primerjavi s stekleno površino.

Predlog ukrepov  Vgradnja SPTE poleg obstoječih kotlov na UNP. Osnovna šola Višnja Gora Objekt OŠ Višnja Gora je zgrajen iz betonskih plošč z notranjo izvedbo izolacije s mavčnimi ploščami ter tervol izolacijo. V kotlovnici je instaliran toplovodni kotel moči 500 kW, ogrevalna telesa so opremljeni s termostatskimi ventili, v prostorih so po večini varčna svetila. Problematičen je prostor, v katerem se nahaja zbornica, ki je zelo hladen v zimskih

Stran 104

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

mesecih- razviden je na spodnji sliki termovizijskih posnetkov. Razvidno je, da je potrebna izolacija tal proti neogrevanem delu objekta, prav tako bi bilo smiselno zamenjati stavbno pohištvo z izolacijskim.

Slika 55: Osnovna šola Višnja Gora

Predlog ukrepov:  Vgradnja SPTE poleg obstoječega kotla na UNP.  Izvedba razširjenega energetskega pregleda s poudarkom na študiji gradbene fizike, da se locirajo vse kritični prerezi z visokimi toplotnimi izgubami.

Podružnična šola Muljava Energijsko število ogrevanja znaša 230 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Stavbno pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi slabega tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije ogrevanja, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Strešna kritina je brez izolacije, strop proti neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran.

Na naslednji sliki sta posnetka stavbnega pohištva in kotla v kotlovnici.

Slika 56: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice

Stran 105

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Na naslednji sliki sta termovizijska posnetka objekta. Razvidno je, da je vgrajeno stavbno pohištvo slabo izolativno, prav tako je na zgornjem delu vidno njegovo slabo tesnjenje. Na obeh posnetkih je razviden toplotni most, ki bi ga bilo potrebno sanirati.

Slika 57: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava

Predlog ukrepov  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.  zamenjava stavbnega pohištva,  izolacija strehe oz. strop proti neogrevanem delu,  sanacija fasade z dodatno izolacijo.

Podružnična šola Zagradec Energijsko število ogrevanja znaša 202 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Azbestna salonitna kritina brez izolacije strehe, strop proti neogrevanem delu (podstrešje) je neizoliran.

Stavbno pohištvo je dotrajano kar povzroča velike toplotne in ventilacijske izgube zaradi slabega tesnjenja. Toplovodni kotel je starejšega datuma (1990) brez ustrezne regulacije ogrevanja, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov. Svetila niso varčna.

Slika 58: posnetka svetil v objektu

Stran 106

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 59: termovizijska posnetka objekta

Na gornjih posnetkih lahko vidimo, da na steklenih površinah nastajajo velike toplotne izgube. Prav tako bi bilo smiselno izolirati fasadni podzidek na objektu, kjer je razviden toplotni most.

Predlog ukrepov  izvedba razširjenega/poenostavljenega energetskega pregleda s poudarkom na izvedbo elaborata gradbene fizike; ugotovijo se kritične toke prerezov na ovoju zgradbe z definicijo predloga ukrepov,  nujna zamenjava strešne kritine z izvedbo izolacije stropa proti neogrevanem delu strehe,  zamenjava stavbnega pohištva,  sanacija fasadnega podzidka,  zamenjava ne varčnih svetil z varčnimi (glej spodnji sliki),  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.

Stran 107

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Osnovna šola Ferda Vesela Slika 60: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela

Energijsko število ogrevanja znaša 75 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne objekte.

Objekt je bi v zadnjih letih postopoma obnovljen; izolacija na ovoju zgradbe, senčila na nekaj oknih ogrevalna telesa z termostatskimi glavami, varčna razsvetljava, kritina z izolacijo oz. izolacija stropa proti neogrevanem delu strehe.

Na gornjih termovizijskih posnetkih je razvidno, da nastajajo toplotne izgube na velikih steklenih površinah na glavnem vhodu in pa toplotnih mostovih, kot je primer fasadnega podzidka.

Predlog ukrepov  rekonstrukcija celotne kotlovnice in prehod na lesno biomaso ali  dograditev toplotne črpalke k obstoječemu sistemu ogrevanja ali  dodatno bi bila smiselna vgradnja SPTE za zmanjšanje stroškov energetske oskrbe objektov.

Podružnična šola Temenica Energijsko število ogrevanja znaša 182 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne. Objekt je obnovljen z opečno kritino in izolacijo stropa proti neogrevanem delu strehe. Vgrajeno je izolacijsko stavbno pohištvo iz PVC profilov. Vgrajena varčna razsvetljava- fluorescentna z zrcalnim rastrom.

Stran 108

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 61: Termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica

Na gornji termovizijskih posnetkih lahko vidimo ne optimalno tesnjenje vgrajenega plastičnega pohištva, kjer nastajajo določene toplotne izgube. Razviden je tudi toplotni most na fasadi.

Predlog ukrepov  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna doba ukrepa znaša okoli 7 let.  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.

Podružnična šola Ambrus Slika 62:Termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus

Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 220 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe, ki so razvidne tudi na gornji termovizijskih posnetkih. Stavbno pohištvo leseno z neizolacijskimi stekli.

Stran 109

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Objekt je prekrit z opečno kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu strehe.

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentnih žarnic z razširjenim rastrom, delno ne varčna.

Kotel iz leta 1983 z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 63: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta

Predlog ukrepov  zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna doba ukrepa znaša okoli 7 let,  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.

Vrtec Miška in OŠ Stična Slika 64: termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična

Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 208 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe-stavbnem pohištvu, kar je razvidno tudi na gornjem termovizijskem posnetku.

Stran 110

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije ali stropa proti neogrevanem delu strehe in je zgrajen iz kamna. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z neizolacijskimi stekli.

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna.

Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 65: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave

Predlog ukrepov  zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna doba ukrepa znaša okoli 7 let,  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa.

Vrtec Čebelica Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 200 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe; v tovrstnih objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi ne izolacijskih stekel in neustreznega prezračevanja, saj so okna v vrtcih večkrat priprta. Objekt je prekrit z opečno kritino z strešno izolacijo minimalne debeline 5 cm. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli, vgrajena zunanja senčila.

Stran 111

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 66:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica

Razsvetljava- delna izvedba fluorescentne razsvetljave z razširjenim rastrom, delno ne varčna.

Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 67: Razsvetljava Vrtec Čebelica

Predlog ukrepov  zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje. Vračilna doba ukrepa znaša okoli 7 let,  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,  vgradnja varčne razsvetljave.

Stran 112

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Vrtec polžek Slika 68: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica

Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 211 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. Na gornjih termovizijskih posnetkih lahko vidimo vir nastanka toplotnih izgub; poleg ne izolativnih steklenih površin so na ovoju objekta prisotni dobro vidni toplotni mostovi. V tovrstnih objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna priprta. Objekt je prekrit z pločevinasto kritino z strešno izolacijo minimalne debeline 10 cm, fasada je brez izolacije. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli, Razsvetljava- delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne varčna (klasična fluorescentna). Kotel iz z slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov, Predlog ukrepov  zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,  sanacija toplotnih mostov na fasadi,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,  vgradnja varčne razsvetljave.

Stran 113

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Vrtec Sonček Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček

Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 304 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe. V tovrstnih objektih nastajajo velike toplotne izgube zaradi neustreznega prezračevanja, saj so okna priprta. Objekt je prekrit z betonsko kritino brez strešne izolacije, fasada brez izolacije, kar je dobro vidno tudi na termovizijske posnetku. Stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli.

Razsvetljava je delna varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne varčna (klasična fluorescentna). Kotel je starejšega datuma s slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Predlog ukrepov  zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje.  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,  vgradnja varčne razsvetljave.

Stran 114

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Vrtec Marjetica Slika 70:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica

Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 86 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. varčne. V tovrstnih objektih nastajajo toplotne izgube edino zaradi prezračevanja, saj se okna običajno pripirajo.

Celotna izvedba objekta je v skladu z novodobnimi standardi; fasada z izolacijo, visoko izolacijsko stavbno pohištvo.

Razsvetljava je varčna izvedba, objekt se ogreva s sodobnim kotlom z visokim izkoristkom, ogrevalna telesa z vgrajenimi termostatskimi ventili.

Predlog ukrepov 



Vgradnja soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) na prostor poleg obstoječega kotla, kar je razvidno na naslednji sliki. Vgradnja omenjene enote velikosti 12, 5 kW toplotne moči bi vplivala na znižanje stroškov ogrevanja.

Ostali ukrepi na novozgrajenem objektu niso smiselni.

Slika 71: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE

Stran 115

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Krajevna skupnost Ivančna Gorica Slika 72:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti

Stanje objekta Energijsko število ogrevanja znaša 215 kWh/m2, kar uvršča objekt med t.i. potratne, izgube toplote predvsem zaradi slabega izkoristka kotla in izgub na ovoju zgradbe ter neustreznim prezračevanjem. Gradnja iz kamna, fasada je brez izolacije, stavbno pohištvo leseno z dvojno zasteklitvijo z ne izolacijskimi stekli. Dotrajana okna so vir velikih toplotnih izgub, kar potrjuje tudi naslednja slika.

Razsvetljava- je delno varčna izvedba (fluorescentna svetila z razširjenim rastrom), delno ne varčna (klasična fluorescentna). Kotel v kotlovnici je starejši in s slabim izkoristkom, ogrevalna telesa brez termostatskih ventilov.

Slika 73: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta

Stran 116

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlog ukrepov  zamenjava stavbnega pohištva z sodobnim izolacijskim,  znižanje stroškov ogrevanja z vgradnjo toplotne črpalke zrak/voda in hranilnikom toplote; stroški ogrevanja se znižajo za okoli tretjino glede na sedanje stanje,  vgradnja termostatskih ventilov na ogrevalna telesa,  vgradnja varčne razsvetljave.

10.4.2. Potencial ukrepov OVE in URE v javnih stavbah Ocena potencialov za zmanjšanje energije po izvedenih predlaganih ukrepih, posebej za šole in vrtce in posebej za ostale javne zgradbe je prikazan v naslednji tabeli, kjer so ocenjeni prihranki energije tudi ovrednoteni. Kvalitetnejše vrednosti prihrankov je možno pridobiti z kvalitetnim energetskim pregledom in izdelavo elaborata gradbene fizike, kjer se pridobijo podatki o toplotnih izgubah objekta glede na vgrajene materiale. V naslednji tabeli so prikazane vrednosti rabe energije in možni prihranki energije. Izbrano leto analize je po večini 2009.

Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne energije za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica Trenutna raba Strošek Možni prihranek Možni energije energije energije za prihranek za ogrevanje za ogrevanje ogrevanje energije za ogrevanje MWh EUR MWh EUR Šole* 2.630 109.000 790 33.000 Vrtci* 297 26.000 90 7.800 Ostalo* 1.868 116.000 560 34.800 SKUPAJ 4.795 251.000 1.440 75.600 Trenutna raba Strošek Možni prihranek Možni električne električne električne prihranek energije energije energije električne energije MWh EUR MWh EUR Šole * 252 30.246 83 9.980 Vrtci* 101 13.284 33 4.384 Ostale javne zgradbe* SKUPAJ 353 43.530 116 14.364 Opomba: * za določene objekte niso bili pridobljeni podatki

Stran 117

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Gornja tabela prikazuje podatke o porabi energije in njihovih stroškov za leto 2008 oz. 2009 ter oceno prihrankov v kolikor bi izvedli predlagane ukrepe iz prejšnjega poglavja. Skupna poraba energije za ogrevanje v vseh javnih zgradbah v občini Ivančna Gorica (izvzete so zgradbe, ki nam niso posredovale podatkov o rabi energije oz. teh podatkov nimajo) je v letu 2008/2009 znašala blizu 4.800 MWh, strošek za ogrevanje pa je znašal 250.000 EUR. Možni prihranki energije za ogrevanje v šolah in vrtcih ter ostalih javnih objektih znašajo okoli 30%.

Z ukrepi učinkovite rabe energije (sanacija ovoja zgradbe, izraba sodobnih načinov ogrevanja) in s stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v šolah in vrtcih je možno na leto privarčevali do 40.000 EUR za ogrevanje, v ostalih javnih zgradbah pa do 35.000 €.

Skupni možni prihranki energije (skupaj električna in toplotna energija) znašajo 1.556 MWh, kar pomeni prihranek do 30 %, večina prihranka je moč doseči pri ogrevanju.

Ocenjeni prihranek stroškov znaša do ca 90.000 EUR. Pri tem je potrebno upoštevati dejstvo, da se bodo cene energentov še zviševale, tako da bodo investicije v učinkovitejšo rabo energije v javnih zgradbah še pridobile ne teži argumentov za njihovo izvedbo.

10.4.3. Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE za javne stavbe Aktivnost 1: Vzpostavitev energetskega menedžmenta javnih zgradb Cilj

Nosilec

Povečanje rabe OVE v občini za 25%

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Lokalne skupnosti potrebujejo za implementacijo akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta strokovno-tehnično osebo, ki bo lahko koordinirala in vodila implementacijo energetskega koncepta ter nadzorovala zunanje izvajalce pri izvajanju aktivnosti akcijskega načrta. Eden od problemov lokalnih skupnosti je, da ne razpolagajo z ustreznimi kadri in tako niso pravi zagovornik v primerjavi s strokovnim specializiranim zunanjim izvajalcem, ki predlagajo ekonomsko in tehnično rešitev, ki pa ni nujno najboljša za naročnika, t.j. za lokalno skupnost. To lahko velikokrat pomeni, da pride do neustreznih organizacijskih in investicijskih rešitev, ker ni bilo vzpostavljenega ustreznega vodenja in nadzora.

Naloge energetskega upravljavca:  Vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta;  Vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica; Stran 118

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

        

Spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov; Pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta; Nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine; Pošiljanje informacij o razpisih in možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz različnih EU projektov; Vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev; Identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta na ustrezen nacionalni in evropski razpis; Organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih javnih dogodkov v sodelovanju z občino; Priprava izobraževalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi; Svetovanje pri zelenih javnih naročilih, itd.

V kolikor občina Ivančna Gorica nima kadrovskih kapacitet, ki bi prevzele vlogo energetskega menedžerja, je rešitev za kakovostno doseganje ciljev občin je ureditev razmerja z ustrezno organizacijo, ki bo v imenu občine vodila in koordinirala vse procese, ki izhajajo iz aktivnosti akcijskega energetskega načrta občine.

Aktivnost 2: Vzpostavitev energetskega knjigovodstva v javnih zgradbah Cilj

Nosilec

Zmanjšanje skupne rabe energije v vseh javnih stavbah za 10% do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec, vodstvo javnih objektov

Energetsko knjigovodstvo je osnovni instrument upravljanja z energijo in predstavlja zajemanje, obdelavo in arhiviranje podatkov, povezanih z nabavo in porabo energentov in energij oz ciljno spremljanje rabe energije. Takšen pogled na energetske stroške in porabo energije omogoča, da jih gledamo kot spremenljivko, na katero ne vplivajo le gibanja na trgih energije in energentov, temveč tudi izbire in dejanja financerjev, upraviteljev, vzdrževalcev in uporabnikov.

Vpeljava energetskega knjigovodstva, ki zajema več sorodnih objektov tudi omogoča, da ne le ugotovimo kje oz. za katero energetsko storitev so izdatki največji, temveč da primerjamo specifične izdatke za določeno storitev (npr. stroški za ogrevanje na m2, na otroka itd…) med posameznimi (podobnimi) objekti in tako lahko identificiramo, kje se splača podrobneje raziskati možnosti za stroškovno upravičene ukrepe in investicije v zmanjšanje energetske rabe oz. zmanjšanje stroškov. Določeno odstopanje v rabi nam pove, da v je prišlo do motenj

Stran 119

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

in okvar v sistemu in lahko takoj ukrepamo in s tem preprečimo dodatne stroške in večjo rabo energije.

Aktivnost Uvede se osnovno energetsko knjigovodstvo za vse javne stavbe na način mesečnega spremljanja porabe in stroškov električne energije, energentov, vode. Uvede se tudi dnevnik vzdrževalnih del, okvar in popravil, ki so bili izvedeni na energetskih sistemih. Enostavno energetsko knjigovodstvo naj zajema redno spremljanje:  porabe in stroškov energentov;  porabe in stroškov vode;  dnevnika vzdrževalnih del, okvar in popravil;  obratovalni dnevnik obratovanja kotlovnice, sistema prezračevanja in klimatiziranja,  temperatur v prostoru in zunanjih temperatur;  izračun kazalnikov rabe energije in vode, npr. specifične rabe energije za ogrevanje v kWh/m2, porabo vode na zaposlenega, porabo električne energije na uporabno površino,  zaposlenega, stroške energije in vode na zaposlenega, stroške po dobavljeni/porabljeni  enoti energije/energenta ipd.

Na podlagi zbranih podatkov se izvede natančna analiza za posamezno javno stavbo. Analiza mora biti podlaga za načrtovanje sanacije ter pri določevanju energetskih šibkih točk javnih stavb. Na podlagi natančne analize porabljene energije se izoblikuje varčevalne ukrepe za posamezno javno stavbo.

Obstajajo različne možnosti vzpostavitve energetskega knjigovodstva:  preko enostavnih samostojnih računalniških aplikacij,  preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne stavbe na podlagi podatkov o mesečni porabi, kot je npr. DEM aplikacija (daljinski energetski manager).

Investicija Enostavna računalniška aplikacija razen investicije v namizni računalnik je povzroči posebnih stroškov. V excel aplikaciji se lahko pripravijo tabele, kamor se vnašajo zahtevani podatki.

Investicija v npr. DEM aplikacijo znaša ca 300 EUR na objekt povprečne velikosti.

Stran 120

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Aktivnost 3: Izvedba razširjenih energetskih pregledov v javnih zgradbah v javnih zgradbah Cilj

Nosilec

Zmanjšanje skupne rabe energije v vseh javnih stavbah za 20% do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve.

Razširjeni energetski pregled - je pregled, ki zahteva natančno analizo podjetja ali zgradbe.

Razširjeni energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v podjetjih in ustanovah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kvalitetne investicijske odločitve. Pregled vsebuje natančne izračune energijskih potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije:  Analiza energetskega stanja in upravljanja z energijo; določitev energijskega števila ogrevanja, toplotnih izgub objekta, analiza priprave tople sanitarne vode, analiza rabe energije obstoječega stanja za obdobje zadnjih treh let,  Izdelava izkaza toplotnih karakteristik objekta za ogrevanje in prezračevanje vključno z izdelavo elaborata gradbene fizike.  Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe energije; določitev investicijskih in organizacijskih ukrepov učinkovite rabe energije,  Analiza izbranih ukrepov učinkovite rabe energije; izračun prihrankov in stroškov investicije, stroškov za energijo (toplotno in električno), določitev prioritete ukrepov.  Izvedba termovizijske analize; uporablja se za ocenitev gradbeno – fizikalnih lastnosti energetskega stanja zgradb ter pomanjkljivosti ovoja zgradbe objekta, saj je le ta nepogrešljiva metoda pri izvajanju energetskih pregledov objektov. Z njeno pomočjo se natančno opredelijo vsa kritična mesta v zgradbi oz. razvidna so mesta z največjimi toplotnimi izgubami in napakami pri gradnji.

Glede na izračunana energijska števila in ugotovljenega stanja objektov bi v nadaljevanju potrebno izvesti razširjene energetske preglede v naslednjih objektih:  

Srednja šola Josipa Jurčiča, Podružnična šola Višnja Gora.

Stran 121

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Na podlagi razširjenih energetskih pregledov je možno določiti realne potenciale za zmanjšanje rabe energije in stroškov za energijo v posamezni zgradbi ter kateri ukrepi prinašajo največje energijske prihranke glede na vložene finančna sredstva.

Pridobitev energetske izkaznice Na koncu izvedenih vseh predhodnih aktivnosti v sklopu projekta Razširjen energetski pregled zgradb se predstavijo ugotovitve in posamezna zgradba pridobi energetsko izkaznico.

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Energetske izkaznice stavb izdelujejo neodvisni strokovnjaki iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008) na zahtevo stranke. Pri izdelavi energetskih izkaznic stavb morajo neodvisni strokovnjaki upoštevati metodologijo, določeno s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.

Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb(Ur. l. RS, št. 77/2009) določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic ter način prijave izdane izkaznice za vpis v register.

Omenjeni akt določa tudi vrste stavb, za katere je energetska izkaznica obvezno izobešena na vidnem mestu. Za novozgrajene stavbe bomo uporabljali računsko energetsko izkaznico, za obstoječe zgradbe bomo uporabljali merjeno energetsko izkaznico. 24. člen izrecno določa, da mora biti energetska izkaznica nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi lokalnih skupnosti oz. organizacije in so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l.

RS 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami:     

12201 stavbe javne uprave; 12630 stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 12640 stavbe za zdravstvo; 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo; 12203 druge upravne in pisarniške stavbe.

KAZALNIKI UKREPA  Izdelani akcijski načrti ukrepov za javne stavbe, ki niso znotraj ciljnega razreda glede na energetsko število,  Pridobljene energetske izkaznice za vse javne objekte.

VREDNOST STORITEV Razširjen energetski pregled znaša od 2.000-5.000 EUR po objektu, odvisno od velikosti in zahtevnosti energetskega pregleda. V ceni je vključena izdelava energetske izkaznice.

Stran 122

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

ROK IZVEDBE Leto 2011

Aktivnost 4: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt izvedbe mikro sistema na lesno biomaso v občini v večjih kotlovnicah in strnjenih naseljih Cilj

Nosilec

Povečati delež OVE na 10% do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Povečana raba lesne biomase v sodobnih energetskih sistemih je za Slovenijo pomembna z vidikov zanesljivosti in konkurenčnosti energetske oskrbe ter varstva okolja. Les je domač, obnovljiv in okolju prijazen vir energije. Sistem mikro DOLB bi zamenjal obstoječ sistem daljinskega ogrevanja na fosilna goriva, kot tudi zmanjšal število individualnih kurišč. Sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je sestavljen iz kotlarne, omrežja za distribucijo toplote ter toplotnih postaj.

V ta namen bi kot prvo aktivnost znotraj tega projekta izdelali Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) za ogrevanje prostorov na sistem mikro daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za mikro lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina DIIP naj bo skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek ogrevanja pred in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe jano zasebnega partnerstva.

V kolikor bi vrednost investicije presegala 500.000 EUR bo potrebno na podlagi Uredbe o pripravi in obravnavi investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS št.

60/06) potrebno še dodatno pripraviti investicijski program (INVP).

KAZALNIK Število vzpostavljenih mikro sistemov na lesno biomaso.

FINANČNI NAČRT Postavitev promocijskega demo sistema pri čemer bi bil občinski delež 10% vrednosti celotne investicije.

ROK IZVEDBE 2 leti po sprejetju akcijskega načrta.

Stran 123

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

PREDLOG PROJEKTOV Predlog projekta 1: Kotlovnica na lesno biomaso v Srednji šoli Josipa Jurčiča Na srednji šoli Josipa Jurčiča sta za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode nameščena 2 kotla na ELKO po 890 kW. Poraba zadnje dve leti je znašala 88.000 in 90.000 litrov ELKA. Ocenjujemo, da sta kotla predimenzionirana in bi zadostovala moč kotla moči 500 kW. Kotlovnica z rednim vzdrževanjem kotlov lahko zadovoljivo omogoča ogrevanje objekta.

Poleg možnosti prehoda na zemeljski plin s kogeneracijo, predlagamo podrobnejšo analizo možnosti prehoda na lesno biomaso.

Predlagamo postavitev kotla moči 500 kW, ki bi pokrival celotne potrebe po ogrevanju ter vključitev toplotno črpalko zrak/voda za pripravo tople sanitarne vode v neogrevalni sezoni.

V nadaljevanju so opredeljena tehnična izhodišča in pričakovani ekonomski učinki.

Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča Tehnični kazalci Enota Vrsta goriva lesni sekanci Nazivna moč kotla 500 kW Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0% Proizvodnja toplote biomasa 830 MWh/leto ELKO 0 MWh/leto Skupaj proizvodnja koristne toplote 830 MWh/leto Primarna poraba energije iz biomase 922 MWh/leto Število polnih obratovalnih ur 1.660 h/leto 3 Potrebna količina biomase nasuti m 1.093 kg 294.232 Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066 3 (€/nm ) 18 Letni stroški goriva brez DDV € 19.389,9 Stroški goriva na MWh €/MWh 21,0 Stroški goriva na GJ €/GJ 5,8 Ocenjena investicija v rekonstrukcijo celotne kotlovnice, umestitvijo novega kotla na lesne sekance in izgradnjo skladišča s hidravličnim pomikom znaša okoli 250.000 EUR brez DDV. Upoštevajoč stroške energenta, električne energije in upravljanja kotlovnice (delo hišnika) v skupini višini 25.000 EUR brez DDV in pridobitev nepovratnih sredstev v višini 50% upravičenih stroškov znašajo stroški ogrevanja na letnem nivoju okoli 70 EUR/MWh.

Stran 124

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlog projekta 2: Kotlovnica na lesno biomaso v OŠ Ferda Vesela (enak projekt v Podružnični šoli Višnja Gora) OŠ Ferda Vesela ima kotlovnico na ELKO v kletnih prostorih, kjer je kotlovnica relativno velika za postavitev zalogovnika za biomaso in postavitvijo kotla na biomaso. Letna poraba ELKA znaša v povprečju okoli 38.500 l ELKA. Objekt je relativno energetsko varčen in s tega vidika primeren za izrabo lesne biomase. Skladno z letno porabo ELKA je ocenjena velikost kotla 200 kW s hranilniki toplote. Skladišče lesne biomase se uredi v sosednjem prostoru kotlovnice, v kotlovnici pa se postavi kotel moči 200 kW s hranilniki toplote ter priključi na obstoječi sistem ogrevanja. Ocenjena investicija v kotlovsko opremo in zalogovnik znaša okoli 100.000 EUR brez DDV. Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla Tehnični kazalci Enota Vrsta goriva lesni sekanci Nazivna moč kotla 200 kW Izkoristek kotla pri proizvodnji toplote 90,0% Proizvodnja toplote biomasa 357 MWh/leto ELKO 0 MWh/leto Skupaj proizvodnja koristne toplote 357 MWh/leto Primarna poraba energije iz biomase 396 MWh/leto Število polnih obratovalnih ur 1.783 h/leto 3 Potrebna količina biomase nasuti m 470 kg 126.408 Cena biomase na enoto (€/kg) 0,066 3 (€/nm ) 18 Letni stroški goriva brez DDV € 8.330,3 Trenutni stroški ogrevanja ob 38.500 l ELKA in ceni 0,633 EUR/ liter brez DDV znašajo 24.382 EUR brez DDV oz. z DDV okoli 29.260 EUR. Ocenjeni stroški za nakup lesnik sekancev pa so ocenjeni na nivo 8.300 EUR brez DDV. Upoštevajoč stroškov dela in servisiranja v višini 10.000 brez DDV na letnem nivoju, tako za obstoječo kot za biomasno kotlovnico, znaša strošek ogrevanja v primeru lesne biomase z amortizacijo in pridobljeno subvencijo na nivoju okoli 65 EUR/MWh brez DDV. Za primerjavo znaša strošek ogrevanja iz obstoječe kotlovnice okoli 95 EUR/MWh brez DDV, kjer predstavlja strošek ELKA okoli 70 EUR/MWh in ostali stroški brez amortizacije 25 EUR/MWh. V nadaljevanju je prikazana struktura stroškov ogrevanja za biomaso in ELKO.

Stran 125

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 74: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso

V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov in DIIPa za izvedbo projekta, kjer bi bila analizirana tudi možnosti izvedbe projekta preko JZP-ja.

Predlog projekta 3: Kotel na pelete v manjših javnih objektih, npr. Podružnična šola Zagradec Izraba majhnih oz. gospodinjskih kotlov za ogrevanje na pelete je aktualno v vseh javnih objektih, ki imajo porabo do 10.000 l ELKA. V občini Ivančna Gorica so primerni objektih za postavitev kotla na pelete: Podružnična šola Zagradec, Muljava, Ambrus. Omenjeni objekti so sicer energetsko zelo potratni in so potrebni energetske sanacije. Z vključitvijo kotlov na pelete bi lahko bistveno znižali stroške za ogrevanje. V nadaljevanju je prikazan primer za Podružnično šolo Zagradec.

Letna poraba ELKA znaša v povprečju okoli 9.000 l ELKA in na podlagi ocenjene porabe ELKA ocenjujemo potrebno velikost kotla na pelete 45 kW, kjer bi bilo v obstoječi kotlovnici urediti tudi zalogovnik za pelete, kjer bi se lahko uredilo fleksibilno ali sesalno doziranje peletov v kotel.

Ocenjena investicija v postavitev kotla na pelete moči 45 kW in ureditev zalogovnika ter vsa pripadajoča oprema je ocenjena na nivo okoli 20.000 EUR. Letna potreba po peletih znaša okoli 9.100 kg na leto. Trenutna cena peletov se giblje okoli 180 do 200 EUR/tono brez DDV, kar predstavlja letni strošek pelet okoli 1.600 EUR brez DDV. Letni strošek ob ceni 0,633 EUR/l brez DDV pri porabi 9.000 litrov znaša letni strošek za gorivo 5.700 EUR. V nadaljevanju predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov vseh objektov, kjer bi bili analizirani posamezni viri ogrevanja (biomasa, TČ in SPTE) ter pripravi izhodišča za odločitev o investicij v lastni režiji ali v obliki JZP-ja.

Stran 126

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlog projekta 4: Skupna kotlovnica na lesno biomaso za blokovska naselja v centru Ivančne Gorice Na ulici 6. junija so trije bloki, stari 8 let, ki imajo vsak svojo kotlovnico na ELKO. Posamezen blok porabi v ogrevalni sezoni v povprečju okoli 8.000 l ELKA. V neposredni bližini je 8 starejših blokov na Ljubljanski ulici, kjer je ocenjena letna poraba goriva od 7.500 do 9.500 litrov ELKA. Skupaj je torej 11 blokovskih enot, ki skupaj porabijo okoli 90.000 l ELKA. V nadaljevanju je prikazana potencialna lokacija kotlovnice na lesno biomaso in izgradnja toplovodnega omrežja, kjer bi se morala priključiti tudi sosednja objekta (banka in poslovni objekt). Ocenjena skupna poraba energije je 1.100 MWh energije za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

Slika 75: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda

Na sliki je označena lokacija kotlovnice (številka 1) in bloki (do 2 do 12). Objekt označen s številko 13 je trgovinski objekt in 14 banka. Ocenjena velikost kotlovnice je kombinacija kotla na biomaso moči 500 kW in 100 kW. Slednji bi bil za pokrivanje pretežno potrebe po topli sanitarni vodi. Dodatno h kotlom na sekance bi se dogradil še ustrezno velik hranilnik toplote, ki bi omogočal dovolj energije za ogrevanje in sanitarno vodo v konicah sezone in dneva.

Ocenjena vrednost opreme in gradbenega dela s toplovodnih omrežjem je ocenjen na nivo 600.000 do 650.000 EUR s toplovodom dolžina okoli 500 m. Ker gre za zasebne bloke bi morala občina spodbuditi zasebne investitorje za izgradnjo tovrstnih projektov, kar bi omogočila s podelitvijo koncesije za izgradnjo daljinskega omrežja.

Stran 127

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlog projekta 5: Skupna kotlovnica za industrijsko cono I6/c Stransko polje, Ivančna Gorica Občina je sprejela odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu obrtne cone I6/c Stranko Polje Ivančna Gorica, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu dne 30.6.2008 (Url št.

65/2008). Znotraj OPPN predmetne obrtne cone so območja namenskih rab območja proizvodnih (obrtnih), servisnih, trgovskih in poslovnih objektov. Na območju cone je predvidena izgradnja obrtnih, trgovskih in drugih poslovnih prostorov in pripadajočih servisnih objektov ter površin za manipulacijo. Določene so višine objektov, in sicer največ do 12 m višine oz. na parcelah št. 4 in 5 največ do višine 15 m.

Za dobavo električne energije je predvidena izgradnja dveh TP 1x 1000kVA 20/0,4kVA ter izgradnjo šest cevne kabelske kanalizacije v dolžini ca. 300 m. Ogrevanje je predvideno na tekoča goriva ali plin, za kar se predvidijo cisterne na posameznih lokacijah. Dovoljena je tudi izraba alternativnih virov energije: biomasa, toplotne črpalke, sončna energije…

Obrtna cona je zahodno od obstoječe obrtne cone, kjer je predvidena gradnja poslovnogostinskega objekta neposredno ob novi obrtni coni (glej sliko št. 10). V nadaljevanju je prikazana prostorska umestitev posameznih parcel (št. 1 do 9).

Slika 76: Obrtna cona I6/c

Za ogrevanje so predvidena individualne rešitve, npr. na ELKO, UNP in alternativne vire.

Dodatna alternativna je izgradnja skupne kotlovnice in ogrevanje npr. na biomaso. V nadaljevanju so analizirane posamezne možnosti in predlogi ogrevanja obrtne cone. Za določitev končne oblike variante ogrevanja je potrebno narediti podrobno študijo alternativnih virov energije, ki upravičujejo izbiro posamezne rešitve. Energetski zakon določa: «Pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje

Stran 128

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo«. Izhodišče izdelave študije pa je Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo.

Analiza variant mora biti izdelana tudi v skladu z določili Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena, če je poleg zahtev iz 7. člena tega pravilnika najmanj 25 odstotkov celotne končne energije za delovanje sistemov v stavbi zagotovljeno z uporabo obnovljivih virov energije v stavbi. Energijska učinkovitost stavbe je dosežena tudi, če je delež končne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo tople vode pridobljen na enega od naslednjih načinov:  najmanj 25 odstotkov iz sončnega obsevanja,  najmanj 30 odstotkov iz plinaste biomase,  najmanj 50 odstotkov iz trdne biomase,  najmanj 70 odstotkov iz geotermalne energije,  najmanj 50 odstotkov iz toplote okolja,  najmanj 50 odstotkov iz naprav SPTE z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom,  je stavba najmanj 50 odstotkov oskrbovana iz sistema energijsko učinkovitega daljinskega ogrevanja oziroma hlajenja.

Izhodišča Predvidna izgradnja industrijske cone Ivančna Gorica je razdeljena na 9 lokacij. Iz vidika možnosti izgradnje centralne kotlovnice na različne energente smo v oceni upoštevali izgradnjo od 10.000 do 15.000 m2 površin (pisarniški, proizvodnji ter skladiščni del).

Upoštevajoč podatke o primerljivih objektih je ocenjena poraba ELKA na letnem nivoju od 15.000 do 20.000 l ELKA, kar je konzervativna ocena. Za izračun potrebne energije bomo v nadaljevanju upoštevali spodnjo oceno, to je 15.000 l ELKA, kar pomeni da znaša ocenjena poraba za ogrevanje preračunano v ekvivalent ELKA okoli 135.000 l oz. 1.380 MWh energije za ogrevanje. Tukaj ni upoštevana procesna toplota in raba skozi celo leto, saj ni podatka o podjetjih in njihovih porabah. Dodatno predlagamo priklop poslovno-gostinskega objekta Rekon. Nov poslovni objekt ima v projektu predvidena dva plinska kotla na UNP moči 100 kW, torej skupaj 200 kW in bojler za sanitarno vodo 1.000 litrov. Skladno s projektnimi ocenami ocenjujemo letno porabo ekvivalenta ELKA okoli 25.000 l.

Skupna ocenjena poraba za ogrevanje je ocenjena na nivo 1.400 MWh in ocenjeno konično moč 0,8 MW.

Stran 129

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso (DOLB) V primeru postavitev daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (DOLB) predlagamo postavitev kotlovnice na lokacijo parcele št. 9 in izgradnja glavnega toplovoda v dolžini 300 m vse do poslovnega objekta št. 10. V nadaljevanju je prikazana lokacija kotlovnice in izgradnja toplovodnega omrežja.

Slika 77: DOLB Obrtna cona I6/c

Ocenjena investicija v postavitev kotlovnice z zalogovnikom za sekance, vgradnjo kotlov na lesne sekance moči 500 in 100 kW s hranilnikom toplote in ustrezno povezavo znaša okoli 320.000 EUR. Izgradnja toplovodnega omrežja je ocenjena na nivo 84.000 EUR brez DDV (400 trasnih metrov toplovoda po 210 EUR/trasni meter). Predvidena je tudi postavitev do 200 kW toplotne podpostaje v posameznih objektih, katere posamezni strošek je z montažo ocenjen na nivo 10.000 EUR. Skupna investicije je ocenjena na nivo 500.000 EUR brez DDV za dobavo energije za ogrevanje, brez tople sanitarne vode, ki se pridobiva individualno ali s toplotnimi črpalkami oz. bojlerji.

V primeru prodaje toplote po ceni vezani na ELKO z določenim popustom (npr. 10%) predlagamo naslednji tarifni pravilnik.

Po priključni moči na leto Števnina

Po merilniku 57,00 EUR/MWh (10% nižja cena toplote MWh kot v primeru ELKA) do 200 kW 15,00 EUR/kW 120 EUR/leto

Strošek ogrevanja iz DOLB bi tako za končne uporabnike znašal 75 EUR/MWh. V primeru postavitve individualnih kotlovnic za večje porabnike na UNP ali ELKO, bi znašala cena ogrevanja (amortizacija investicija in strošek energenta) 94 EUR/MWh za UNP in

Stran 130

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

80 EUR/MWh za ogrevanje na ELKO. Ogrevanje na DOLB je tako ugodnejše in izpolnjuje zahteve iz PURESa. V ekonomski kalkulaciji smo upoštevali možnost pridobitve 50 % nepovratnih sredstev, rednih stroškov upravljanja in vzdrževanja in prihodkov iz naslova prodaje toplote.

Izračunana enostavna vračilna doba znaša 9 let, IRR znaša 9,15%.

V naslednji fazi predlagamo izdelavo Študije alternativnih virov za določitev različnih rešitev izrabe alternativnih virov.

Individualno ogrevanje na UNP in vključitev enote SPTE V kolikor bodo posamezni objekti imeli individualno ogrevanje, potem predlagamo postavitev ogrevalnega sistema na UNP zaradi okoljskih vidikov in dodatno enoto SPTE za doseganje dodatnih energetskih prihrankov, in sicer v višini 50% pokrivanja toplotnih potreb za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

V našem primeru, znaša poraba posameznega objekta okoli 140 MWh je potreben klasičen kotel moči 100 kW. V tem primeru predlagamo vključitev ene ali dveh enot SPTE moči 5,5 kWe in 12,5 kWt. Skupni izkoristek naprave je 88%, 27% znaša izkoristek za električno energijo in 61% za toploto. V primeru delovanja 4.000 ur bi ena enota SPTE predlagana moči proizvedla 50 MWh toplote in 22 MWh električne energije. V primeru porabe električne energije za lastne potrebe znaša ocenjeni letni prihranek okoli 3.500 EUR brez DDV, kar pomeni, da se investicija 22.000 EUR brez DDV povrne v šestih letih.

Z vključitvijo enote SPTE se obstoječi stroški ogrevanja zaradi dodatnega prihranka ustrezno znižajo.

Aktivnost 5: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt umestitve toplotne črpalke zrak/voda v javnih objektih Cilj

Nosilec

Povečati delež OVE na 10% do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Primer vgradnje toplotne črpalke na manjšem objektu je prikazan v naslednjem predlogu projekta.

Stran 131

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlog projekta 5: Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda na objektu Podružnična šola Zagradec Omenjeni objekt porabi letno za potrebe ogrevanja 8.500 litrov ELKA. Kotel je zastarel, potrebna toplotna moč kotla znaša 40 kW, toplotne izgube ocenjujemo na min. 10%. Tako se letno proizvede ca 70 MWh toplotne energije za kar kotel obratuje 1.750 ur.

Vgradnja toplotne črpalke zrak/voda pomeni investicijsko najmanjši strošek. Strošek npr. črpalke proizvajalca Termotehnika TČK ZVR 19ST*(65°C) moči 5,9 kWe in 20 kWt znaša skupaj z hranilnikom toplote, razdelilno postajo in priklopom ca 14.000 EUR z DDV. Črpalka bi letno delovala 2.520 obratovalnih ur in bi proizvedla 50 MWh toplote, kar znaša 70%.

Predpostavili smo, da v zimskem času, ko znaša temperatura pod 0◦C toplotna črpalka ne bo delovala. Preostalih 20 MWh bi se proizvedlo z obstoječim kotlom. Sedaj znašajo stroški ogrevanja ca 6.300 EUR ob predpostavljeni ceni ELKA 0,743 EUR/l z DDV. Strošek delovanja toplotne črpalke je naslednji:  strošek obstoječega kotla za pripravo 20 MWh znaša 1.620 EUR,  strošek delovanja toplotne črpalke za porabljenih 14.870 kWh ob predpostavljeni ceni električne energije 0,10 EUR/kWh z DDV znaša 1.487 EUR. Strošek skupaj znaša 3.100 EUR, kar pomeni okoli 50% znižanje stroškov ogrevanja oz.

3.200 EUR/leto. Vračilna doba investicije brez upoštevanja vira financiranja blizu 5 let.

Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt postavitve sončnih elektrarn v občini Cilj Povečati delež OVE na 10% do leta 2015 glede na leto 2010

Nosilec Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije, to je brez emisij in nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Pri načrtovanju sončnih elektrarn je potrebno upoštevati naslednja pravila:  usmerjenost in naklon modulov je proti jugu in z naklonom okoli 30°, odvisno od lokacije,  povezave med moduli, razsmerniki in odjemnim mestom morajo biti zaradi izgub čim krajše,  povezava na javno električno omrežje mora biti čim bližje lokaciji sončne elektrarne,  moduli ne smejo biti senčeni, saj tudi delno senčenje bistveno vpliva na celotno proizvodnjo energije.

Stran 132

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL 37/2009), določa odkupne cene oz. obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam.

Investitorji imajo dve možnosti vezave na elektro omrežje, in sicer po modelu zagotovljenega odkupa (vso električno energije se odda v omrežje po zagotovljeni ceni) ali obratovalne podpore (finančna pomoč za tekoče poslovanje, ki se dodeli neto proizvedeni električni energiji, jo proizvajalci prodajo sami na trgu ali jo porabijo kot lastni odjem). Na podlagi Uredbe se zagotavlja višina odkupne cene za dobo 15 let od pridobitve odločbe o podpori, kjer se višina zagotovljenega odkupne cene določi na podlagi referenčnih stroškov v letu 2009, ki znašajo za sončne elektrarne na strehi do 50 kWp 415,46 EUR/MWh ter do 1 MWp 380,02 EUR/MWh. Če je proizvodna naprava sestavni del ovoja zgradbe oziroma elementov zgradbe, kot to določa drugi odstavek 14. člena te uredbe, se referenčni stroški zvišajo za 15 %. V kolikor gre za samostojni objekt (sončna elektrarna na zemlji) pa znašajo referenčni stroški iz leta 2009 do 50 kWp 390,42 EUR/MWh in do 1MW 359,71 EUR/MWh. Odkupne cene se določijo na podlagi referenčnih stroškov sončnih elektrarn za leto 2009 in se ustrezno znižajo:  v letu 2010 za 7 %,  v letu 2011 za 14%,  v letu 2012 za 21 % in  v letu 2013 za 28 %.

V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih za postavitev sončnih elektrarn. Pri zasebnih podjetij pridejo v poštev vsa večja podjetja z razpoložljivimi strehami, kjer smo že opredelili možnost postavitve v podjetjih Elvez (150 kWp), Altel (50 kWp), Akrapovič (180 kWp)…

Potencialne lokacije na javnih objektih s predlaganimi velikostmi sončnih elektrarn so:  Osnovna šola Stična, skupno 180 kWp na treh vejah OŠ in telovadnici;  Podružnična šola Višnja Gora, 50 kWp na strehi telovadnice in nad knjižnico;  OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 50 kWp.  Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, 50 kWp na telovadnici in strehi šole.  Center za zdravljenje bolezni otrok, 30 kWp.  Zdravstveni dom Ivančna Gorica, 50 kWp. Skupna ocena večjih sončnih elektrarn na javnih objektih je ocenjena na nivo 410 kWp, od tega znaša potencial večjih sončnih elektrarn na objektih v osnovnih šolah skupaj 280 kWp. Ker je večina projektov definirana na velikost 50 kWp je v nadaljevanju podrobneje opisana tehnična in ekonomska upravičenost sončne elektrarne. Upoštevane so predpostavke, da so

Stran 133

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

moduli obrnjeni proti jugu, naklon 30°. Upoštevano je povprečno obsevanje za območje Ivančne Gorice.

Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kWp Naklon in orientacija modulov J, 30° Število solarnih modulov kom 216 2 Skupna površina (m ) 362,2 Moč elektrarne (kWp) 49,68 2 Sončno obsevanje (kWh/m ) 1.210 Proizvodnja električne energije (kWh) 52.541 Specifična letna proizvodnja e.e. (kWh/kWp) 1.058 Prihranek emisij CO2 (kg/a) 44.660 Cena električne energije za 2011 (EUR/kWh) 0,357 Specifična investicija (EUR/kWp) 2.700 Amortizacija na 15 let (EUR/leto) 9.000 Letni stroški vzdrževanja in obratovanja (brez stroškov financiranja) (EUR/leto) 2.000 Diskontna stopnja (%) 7 Interna stopnja donosa (%) 9 Enostavna vračilna doba (let) 8,5 Razpoložljive strehe so ugodne za postavitev in večjo izrabo sončnih elektrarn v občini. V kolikor občina ni zainteresirana za postavitev elektrarn, lahko tovrstne investicije izvede preko določil javno zasebnega partnerstva. Vse navedene vrednosti so brez DDV. Aktivnost 6: Energetsko varčna gradnja- Idejni projekt vključitve soproizvodnje toplote in električne energije v večjih kotlovnicah Cilj

Nosilec

Povečati delež OVE na 10% do leta 2015 glede na leto 2010

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomeni sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Dimenzioniranje enote SPTE izhaja iz izhodišča pokrivanja od 30 do 50 % toplotnih potreb, kar pomeni, da je poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti enote SPTE in se lahko vključi v že obstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike ogrevanja. Objekti s premajhno porabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj so pričakovani finančni učinki ustrezno manjši.

Stran 134

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

SPTE na UNP ali ELKO omogoča dodatne energetske in finančne prihranke, saj se s pomočjo dodatno proizvedene električne energije ustvarijo prihranki pri prodaji električne energije v obliki zagotovljenega zakupa ali pri manjši porabi električne energije iz omrežja in dodatno prihodek iz naslova obratovalne podpore. V večini primerov soproizvodnih postrojenj znaša energetski prihranek med 20 % in 30 %. Za večino proizvodnih procesov je potrebna tudi zanesljiva oskrba z električno energijo. Soproizvodnja zagotavlja zanesljivost, poleg tega omogoča še druge prihranke, ki jih je težje ekonomsko ovrednotiti. V ta namen bi kot prvo aktivnost izdelali Študijo alternativnih virov ali Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju DIIP) za vgradnjo SPTE za pokrivanje potreb po ogrevanju prostorov za izbrano lokacijo v občini Ivančna Gorica. Vsebina omenjenih študij naj bo skladna z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/2006). V DIIP se analizira strošek ogrevanja pred in po izvedbi zamenjave načina ogrevanja kot tudi možnost izvedbe javno zasebnega partnerstva.

Javni objekti primerni za vključitev enote SPTE v obstoječi sistem ogrevanja so predvsem:  Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči;  Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne moči (SPTE DACHS);  Podružnična šola Višnja Gora, 2 x DACHS;  OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični, 2 x DACHS. V nadaljevanju je prikazana ekonomika postavitve enote SPTE k obstoječemu sistemu ogrevanja za eno enoto DACHS, to je 5,5 kW električne in 12,5 kW toplotne moči proizvajalca Senertec, npr. v Vrtcu Marjetica. V nadaljevanju so podana tehnična in ekonomska izhodišča delovanja ene enote ob predpostavki delovanja 4.000 ur.

Stran 135

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE Vrsta goriva za SPTE UNP Nazivna moč SPTE 20,5 kW Nazivna moč SPTE (toplotna) 12,5 kW Električna moč SPTE 5,5 kW Proizvodnja toplote v obstoječem kotlu na UNP 61 MWh/leto Proizvodnja toplote v SPTE 50 MWh/leto Skupaj proizvodnja koristne toplote 111 MWh/leto Delež SPTE 44,9% Število polnih obratovalnih ur SPTE 4.000 h/leto Izkoristek SPTE pri proizvodnji toplote 27,0% Izkoristek SPTE pri proizvodnji električne energije 61,0% Izgube SPTE 12,0% Neto prodaja električne energije 22 MWh/leto Letna poraba goriva obstoječih kotlov UNP 9.133 Letna poraba goriva za SPTE UNP 10.992 Skupna letna poraba goriva litrov UNP 20.125 V nadaljevanju je prikazana ekonomika delovanja enote SPTE, kjer je predvidena lastna poraba proizvedene električne energije in toplote, iz katerega naslova se ustvarijo prihranki in prihodki iz naslova obratovalne podpore ter dodatno je ovrednotena toplota. Na drugi strani je strošek goriva in letnega serviranja enote.

Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE Število ur obratovanja

4.000

Prihodki, prihranki Prihranek pri el. energiji

5,5 kWe

0,10 EUR/kWh

2.200

Zagotovljeni odkup

5,5 kWe

0,19199 EUR/kWh

4.224

Ovrednotena toplota

12,5 kWe

0,097 EUR/kWh

4.841 11.264

Skupaj prihranki STROŠKI Strošek plina brez trošarine

21 kW

0,087 EUR/kWh

7.145

Strošek servisa

600

Skupaj stroški

7.745

RAZLIKA PRIHRANKI - STROŠKI Vse vrednosti so brez DDV.

3.520

Letni prihranek znaša okoli 3.500 ur, kar pomeni ob investiciji 22.000 EUR brez DDV vračilno dobo okoli 6 let. V tem primeru mora biti investitor registriran za opravljanje

Stran 136

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

dejavnosti proizvodnje in prodaje električne energije. Izvedba projekta vključitve enote SPTE se lahko izpelje v skladu z določili javno zasebnega partnerstva.

KAZALNIK Število vzpostavljenih sistemov soproizvodnje toplote in električne energije.

FINANČNI NAČRT Lastna investicija v višini 22.000 EUR brez DDV ali izvedba preko določil JZP.

Aktivnost 7: Uvedba varčevalnih ukrepov v javnih stavbah Cilj Zmanjšanje skupne rabe energije v vseh javnih stavbah za 20%

Nosilec Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Osveščanje in informiranje zaposlenih je eden izmed glavnih organizacijskih ukrepov za izboljšanje energetskega stanja v vseh javnih zgradbah. Zmanjšanje rabe energije se najprej začne pri vsakem posamezniku in šele nato z izvedbo ukrepov.

Pri izbiri predlogov za učinkovito rabo energije v javnih zgradbah je glavni poudarek na smiselnosti izvedbe ukrepov. Mnogi ukrepi sicer lahko zmanjšajo rabo energije, vendar so ekonomsko popolnoma neupravičeni in zato niso podani. Pri vrtcih in osnovnih šolah je zelo pomembna visoka stopnja bivalnega ugodja in predvsem zanesljivost ogrevanja. V nadaljevanju podajamo nekaj osnovnih in nekaj cenovno nezahtevnih ukrepov za boljšo URE v javnih objektih.

1. Ogrevanje:  dobra toplotna izolacija objektov;  natančna regulacija temperature v prostorih;  primerna razporeditev grelnih teles;  kakovostna okna in vrata;  dodatna zatesnitev oken;  uvajanje obnovljivih virov energije;  zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi;  vgradnja termostatskih ventilov;  vgradnja kotla primernih moči.

Stran 137

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

2. Prezračevanje:  kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih;  redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila.

3. Električna energija:  v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo;  okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila;  preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov;  uporaba varčnih žarnic;  ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru;  izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo;  pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije;  pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih.

4. voda:  kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte;  zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo;  redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov;  vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja;  vgradnja števcev v stanovanjskih blokih za posamezna stanovanja;  nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev;  izraba deževnice; KAZALNIK Organizirano izobraževanje zaposlenih v občinskih stavbah.

FINANČNI NAČRT 500 EUR za 1 izobraževanje. Letno predvidena 2 izobraževanji.

ROK IZVEDBE September 2011 do Maj 2011.

Stran 138

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Aktivnost 8: Pravila o energetsko varčni gradnji Cilj

Nosilec

Vzpostavitev sistema za zagotovitev uvedbe sistemov OVE in ukrepov URE ob novogradnjah in rekonstrukciji obstoječih objektov.

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Občina v svojih občinskih aktih (Občinskega prostorskega načrta) opredeljuje podrobnejša pravila izvedbe aktivnosti glede OVE in URE. V večji meri pa je energetsko učinkovita gradnja in uporaba OVE po novem tako ali tako določena v vsebini Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

V nadaljevanju pa podajamo zahteve, ki izhajajo iz Prenovljenega pravilnika o učinkoviti rabi energije –PURES 2010, ki je stopil v veljavo 1.7.2010 skupaj z pripadajočo tehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010.

Z novim pravilnikom so postavljene minimalne zahteve za gradbeni del, ki približno ohranjajo raven zahtevnosti PURESA iz leta 2008. Tako ostaja obvezno pokrivanje 25% celotne končne energije v stavbi z obnovljivimi viri (PURES 2008 je predvideval pokritje 25% potrebne moči z OVE), pri tem so predvideni tudi novi, poenostavljeni načini izpolnjevanja te zahteve, vezani na posamezne vire OVE. Za nove javne stavbe se ohranja zahteva, da morajo biti 10% boljše od ostalih.

Pogosto se pojavlja vprašanje, ali bo tudi v stanovanjskih stavbah v bodoče potrebno vgrajevati mehansko prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Zahteve za potrebno toploto za ogrevanje so postavljene tako, da bi ta obveznost veljala v širšem obsegu šele po letu 2015. Novi PURES uvaja termin »skoraj nič energijske stavbe« in njihovo uvedbo do leta 2020 Skoraj nič energijske stavbe: Prenovljena direktiva uvaja termin skoraj nič energijskih stavb, ki so opredeljene kot stavbe, ki tako malo energije porabi za ogrevanje in hlajenje, da lahko potrebe po energiji v čim večji meri pokrijemo z obnovljivimi viri, vključno z obnovljivo energijo proizvedeno na stavbi ali tik poleg nje.

Energijske lastnosti stavbe: Merilo za energijsko učinkovitost stavbe po novem predstavlja izključno celotna raba energije (ne le za ogrevanje, ampak tudi za hlajenje in pripravo tople vode, vgrajena razsvetljava naj se upošteva predvsem pri ne stanovanjskih stavbah), in sicer na ravni primarne energije in s tem povezane emisije CO2.

Cilji za nove in javne stavbe: Poseben poudarek je na spodbujanju gradnje t.i. skoraj nič energijskih hiš, še posebej v javnem sektorju: Stran 139

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

  

do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti tudi vmesni cilj do 2015); do 2018 zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske, predstavljati morajo zgled ostalim; države članice morajo v ta namen pripraviti Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in periodično poročati EC o stanju na tem področju (po 2012 na 3 leta).

Energijska prenova starejših stavb: Še posebej je pomemben obseg energijske prenove starejših stavb, zato prenovljena direktiva EPBD ohranja vse dosedanje zahteve, odpravi nejasnosti in nedorečenosti ter mestoma zahteve celo zaostruje. Odpravljena je meja 1000 m2 (PURES 2008) za izpolnjevanje minimalnih zahtev pri večjih prenovah stavb (naša zakonodaja že postopa tako pri vseh rekonstrukcijah). Zahteva po uskladitvi z minimalnimi zahtevami velja za del, ki se prenavlja. Študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov: Odpravljen je tudi prag 1000 m2 (PURES 2008) za obvezne študije izvedljivosti za alternativne energetske sisteme, tako bo študija potrebna pri vsaki novogradnji, ne glede na velikost stavbe.

Minimalne zahteve in vloga LCC analize: Pri postavitvi minimalnih zahtev za nove stavbe in pri priporočenih ukrepih za prenovo starejših stavb je treba upoštevati stroškovno učinkovitost ukrepa v celem življenjskem krogu (Life Cycle Costing - LCC) in poiskati dolgoročno optimalne rešitve. Prenovljena direktiva predvideva benčmarking minimalnih zahtev v EU-27 na podlagi enotne metodologije temelječe na LCC. Namen spremenjenega določila je preprečiti morebitne izgubljene priložnosti za energijsko učinkovito gradnji ali prenovo, seveda pa države lahko postavijo tudi strožje zahteve, ki so energijsko bolj učinkovite, kot bi to sledilo iz upoštevanja stroškovno optimalnih zahtev:  

Minimalne zahteve: Stroškovno optimalne minimalne zahteve naj se predpisujejo tako za rabo energije v stavbi kot za elemente ovoja pri novogradnjah in prenovah.

Zahteve za sisteme: Predvidena je postavitev minimalnih zahtev za tehnične sisteme, ki so vgrajeni v stavbi, predvsem za kotle, naprave za pripravo tople vode in klimatske sisteme. Zahteve naj pokrivajo celotno rabo energije, pravilno vgradnjo, primerno dimenzioniranje, prilagoditve ter regulacijo vgrajenih sistemov. Pregledi kotlov se razširijo na pregled celotnega ogrevalnega sistema, pri čemer lahko države članice določijo različne periode pregledov glede na moč kotla.

Spodbujati je treba vgradnjo pametnih merilnikov za električno energijo.

Pasivno hlajenje: Strategije pasivnega hlajenja in preprečevanje pregrevanja imajo prednost pred aktivnim hlajenjem.

Stran 140

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Energetska izkaznica in trženje stavb: Prenovljena direktiva utrjuje informativno promocijsko vlogo energetske izkaznice stavbe v vseh oblikah prometa z nepremičninami, tako bo na primer zahtevana navedba energijskih indikatorjev pri oglaševanju stavb. Izkaznica naj po novem vsebuje predvsem podatek o primarni energiji, potrebni energiji za ogrevanje in hlajenje in o emisijah CO2. Njena obvezna priloga je seznam priporočenih ukrepov, razen če ni potencialov za izboljšave (v smislu zahtev obstoječe zakonodaje). Direktiva kot novost predvideva evropsko prostovoljno shemo energetskih izkaznic za ne stanovanjske stavbe, s priporočilom za njeno vključevanje v nacionalne certifikacijske sheme. Za uporabnike izkaznic je pomembna zahteva po vzpostavitvi celovitega sistema kontrole kakovosti pri izdajanju energetskih izkaznic.

Prostorsko načrtovanje in prenovljena EPBD: Pomembno novost predstavlja tudi zahteva naj bosta lokalna in regionalna uprava vključeni v prenos EPBD, predvsem zaradi usklajenosti zakonodaje o prostorskem načrtovanju in zakonodaje o energetski učinkovitosti stavb, kar bi lahko olajšalo izkoriščanje obnovljivih virov.

Učinkovitost kotlovnic se povečuje s čim večjo izkoriščenostjo tehnološko ustreznih naprav, ustrezno regulacijo in ustreznim vodenjem. Pri investicijskem vzdrževanju kotlovnic oziroma rekonstrukcijah je zato potrebno spodbujati upravnike k tovrstnim projektom. Prav tako je potrebno pospeševati izgradnjo skupnih kotlovnic in ne lokalnih kurišč (npr. nov stanovanjski kompleks, območje centralnih dejavnosti, ali tudi kogeneracija na OVE (biomasa) za dislocirane poslovne subjekte.

KAZALNIK Sprejem Občinskega akta, ki opredeljuje zahteve glede OVE in URE FINANČNI NAČRT Vrednost projekta je 2500 €. Občina v celoti krije vrednost izdelave projekta.

ROK IZVEDBE Pred sprejemom OPPN Občine Ivančna Gorica.

Stran 141

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Aktivnost 8: Energetska sanacija javnih objektov Cilj Vzpostavitev sistema za zagotovitev uvedbe sistemov OVE in ukrepov URE ob novogradnjah in rekonstrukciji obstoječih objektov.

Nosilec Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec

Na podlagi izvedbe preliminarnih energetskih pregledov in ugotovljenih energetskih števil v nadaljevanju podajamo okvirne predlagane ukrepe energetske sanacije za posamezno javno stavbo kot povzetek ukrepov in aktivnosti iz prejšnjega poglavja. Te ukrepe se bo uvajalo v skladu s finančnimi zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo obsegal sanacijo ki so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v objektih, ki niso v ciljnem energetskem razredu.

Na splošno varčevalni potencial obstaja v vseh javnih objektih. Predlagamo, da se v občini Ivančna Gorica izvedejo naslednje aktivnosti v smeri izboljšanja energetske učinkovitosti:   Izolacija ovoja objekta na objektih: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček,  Zamenjava strešne kritine: PŠ Zagradec,  Zamenjava stavbnega pohištva: Srednja šola Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica,  Ogrevanje in zamenjava kurilne naprave: o Montaža termostatskih ventilov: Srednja šola gimnazija Josipa Jurčiča, PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica, o Vgradnja toplotne črpalke: PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Temenica, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica, o Vgradnja SPTE: OŠ Ivančna Gorica, Vrtec Marjetica, OŠ Ferda Vesela, Center za zdravljenje bolezni otrok, o Vgradnja kotla na biomaso/DOLB: Srednja šola Josipa Jurčiča,..  Razsvetljava: o Zamenjava fluoroscentnih in navadnih žarnic z energetsko varčnimi: gimnazija, PŠ Muljava, PŠ Zagradec, PŠ Ambrus, Vrtec Miška in OŠ Stična, Vrtec Čebelica, Vrtec Polžek, Vrtec Sonček, Krajevna skupnost Ivančna Gorica, o Vgradnja senzorjev za vklop:

Stran 142

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Smotrnost oz. prioritetno listo predlaganih ukrepov bodo dali opravljene nadaljnje študije (razširjeni ali poenostavljeni energetski pregledi s poudarkom na študijah gradbene fizike) s predlaganimi ukrepi ter dobo vračila investicij. S sanacijo javnih stavb bomo dosegli do 30% zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah.

FINANČNI NAČRT Doba povračila investicije pri sanacijah javnih objektov zlasti stavbnega pohištva in ovoja zgradbe brez sofinanciranja po navadi ni ekonomska opravičena. Zato predlagamo sanacijo objektov ob pridobitvi sredstev oz. drugih oblik sofinanciranja in ob izvedbi predvidenih vzdrževalnih del na objektu..

Za energetsko sanacijo objektov zlasti izrabo OVE in URE obstaja tudi možnost pogodbenega financiranja, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Trenutno so na voljo dve obliki pogodbenega financiranja: 1. pogodbeno financiranje na področju dobave energije oziroma energetskih naprav, ki naročniku omogoča:  zmanjšanje rabe in stroškov za energijo;  vgradnja sodobnih, zanesljivih in energetsko učinkovitih sistemov brez lastnega vlaganja;  povečanje vrednosti zgradbe zaradi posodobljenih energetskih sistemov;  izboljšani delovni in bivalni pogoji v zgradbah;  zmanjšanje obremenitev okolja z nevarnimi emisijami.

2. pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije (URE): Pogodbenik – izvajalec oziroma investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov za rabo energije. Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev pri letnih prihrankih pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo.

V praksi prihaja tudi do kombinacije obeh oblik. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem.

Stran 143

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Aktivnost 9: Energetska sanacija javne razsvetljave Cilj

Nosilec

Zmanjšanje porabe električne energije javne razsvetljave.

Občina Ivančna Gorica

Odgovornost za usklajevanje Energetski upravljavec Koncesionar

Občina je objavila Odlok o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in upravljanja javne razsvetljave v Občini Ivančna Gorica, in sicer v Uradnem listu št. 7/2010 z dne 29.1.2010. Koncesionar še ni izbran. Gospodarska javna služba »upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave« obsega dobavo in postavitev, redno vzdrževanje in strokovni nadzor nad delovanjem javne razsvetljave. V skladu z navodili občine bo skrbel za dobavo, postavitev in zamenjavo svetilk ter sijalk; dobavo, postavitev in zamenjavo drogov javne razsvetljave, drugih naprav in svetlobnih znakov in podobno.

V občini Ivančna Gorica bo potrebno do leta 2016 prilagoditi celotno javno razsvetljavo zahtevam Uredbe o svetlobnem onesnaževanju. V večini primerov bo potrebno zamenjati obstoječe svetilke s svetilkami z ravnim steklom, ki bodo tudi energetsko varčne oziroma prinašale energetske prihranke. Med energetsko varčne vire svetlobe spadajo fluorescentna, metal halogenska in LED svetila.

Pri analizi ekonomskih učinkov zamenjave se lahko upošteva naslednje predpostavke:  cena svetilke 150 do 350 EUR (odvisno od tehnologije),  cena posamezne sijalke 10 EUR,  cena zamenjave sijalke 8 EUR,  cena uporabe dvigala 20 EUR. S posodobitvijo javne razsvetljave se lahko ustvarijo pomembni prihranki. 5. člen uredbe definira, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki jih opravlja občina za razsvetljavo občinskih cest in javnih površin na sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem občine. Po rezultati raziskovanj Statističnega urada v publikaciji Popis prebivalstva je bilo na dan 30.6.2006 v občini Ivančna Gorica 14.258 prebivalcev. Poraba v letu 2006 je znaša 679.089 kWh (najvišja vrednost v zadnjih desetih letih) in tako znaša poraba na prebivalca 47,6 kWh/prebivalca. Poraba v letu 2009 je bistveno nižja in znaša 545.938 kWh, torej ob enakem številu prebivalcev znaša kazalnik 38,2 kWh / prebivalca.

Za določitev obsega potrebnih investicij in posledično pričakovanih prihrankov, je potrebno izdelati energetski pregled javne razsvetljave in na podlagi analize različnih tehnologij, oblik in možnosti prikazati ekonomske učinke posameznih ukrepov. Izbrana varianta bo predstavljala smernico koncesionarju za gospodarno ravnanje z javno razsvetljavo.

Stran 144

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

13.2.4 Opis ukrepov in aktivnosti URE in OVE v gospodarstvu Aktivnost 1: vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva Cilj Nosilec Odgovornost za usklajevanje Zmanjšana raba končne Občina Ivančna Energetski upravljavec energije do leta 2015 glede na Gorica leto 2010 za 10 % Spodbujanje in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu lahko predstavlja pomemben prispevek k zmanjševanju porabe energije v občinah, ker so gospodarski subjekti navadno veliki porabniki energije. Namen projekta je spodbujanje URE in OVE v gospodarstvu s pomočjo mehkih vsebin (svetovanja, izobraževanja in nasploh komuniciranja) in načrtnega uvajanja URE in OVE. Pričakovani rezultati, ki jih lahko pričakujemo na podlagi izvedenih aktivnosti projekta so zmanjšana poraba končne energije in dvig delež uporabe obnovljivih virov energije in učinkovite energije. Vzpostavitev sistematičnega vodenja energetskega knjigovodstva se bo izvajala skozi naslednje aktivnosti: 1. Analiza stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu Načrt spodbujanja in uvajanja URE in OVE v gospodarstvu je možno oblikovati le na osnovi kakovostno izvedene analize stanja energetske porabe in uporabe URE in OVE v gospodarstvu. Analiza stanja bo zajemala naslednje segmente:  Evidentiranje obstoječih gospodarskih subjektov.  Analiza podatkov o skupni porabi posameznih virov energije v gospodarstvu ter  podatkov o porabi energije po posameznih gospodarskih panogah.  Analiza podatkov o načrtovanih gospodarskih subjektih (gospodarska cona) in  predvidenih dodatnih potrebah po virih energije.  Analiza podatkov o obstoječih ukrepih in tehnikah URE v gospodarstvu ter prihrankih  energije, ki iz tega izhajajo.  Zaključki analize stanja s povzetkom ugotovljenih pomanjkljivosti oziroma priložnosti za  izboljšavo stanja.

2. Analiza možnosti uporabe URE in OVE v gospodarstvu glede na lokalne značilnosti Predstavljeni bodo sistemi, ki omogočajo učinkovito in ekonomično rabo virov energije ter priporočene vrste OVE in tehnologije URE, glede na lokalne značilnosti in možnosti.

Analizirane bodo ekonomičnost izbrane variantne rešitve.

Stran 145

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

3. Predlog ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE V sklopu načrta bo, glede na ugotovljeno obstoječe stanje glede porabe virov energije in uporabe OVE in ukrepov za URE v gospodarstvu, predstavljen program ukrepov in aktivnosti za spodbujanje in uvajanje URE in OVE. 4. Izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE V sklopu izobraževanj o URE in OVE, ki usmerjena bodo v sanacijo proizvodnih in poslovnih stavb, bodo predstavljene rešitve za učinkovito rabo energije v gospodarstvu.

Pomemben poudarek bo tudi na predstavitvi lokalno najbolj zanimivih obnovljivih virov energije kot so sončne celice, toplotne črpalke in biomasa. V sklopu izobraževanja bodo predstavljene možnosti sofinanciranja naložb in drugih spodbud na področju URE in OVE. Izvedene bodo dve vrsti izobraževanj:  splošna informativna in motivacijska izobraževanja (izvedba enega predavanja),  ciljna izobraževanja glede na interesente (glede na vrsto dejavnosti in velikost subjektov).

Tovrstna izobraževanja bodo vključevala pregled in predstavitev bolj specifičnih ukrepov in tehnik URE in možnih OVE, ki so primerni za določeno gospodarsko panogo ali skupini panog. Pred izvajanjem izobraževanj se bo izdelala zgibanka, ki bo poslana vsem gospodarskim subjektom v občini. V zgibanki bodo predstavljene vsebine izobraževanj.

Zgibanki bo priloženo vabilo ter terminski plan izobraževanj. V okviru izobraževanja bo organiziran ogled primerov dobrih praks, kjer si bo možno ogledati tako rešitve za URE, kot tudi sistemov ogrevanja na obnovljive vire energije.

4. Svetovanje pri načrtovanju uporabe URE in OVE Svetovanje naj bo usmerjeno v konkretne poslovne subjekte, za katere naj se določi najboljše rešitve ter načine za izkoriščanje obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti. Ukrepi naj temeljijo na spodbujanju uporabe novih kotlov, sanaciji stavb in spodbujanju rabe biomase, toplotnih črpalk in sončnih celic.

5. Pomoč pri iskanju finančnih virov Gospodarskim subjektom, ki so zainteresirani za investicije v izboljšavo energetske učinkovitosti stavb, proizvodnih procesov ter ogrevalnih sistemov, naj se nudi pomoč pri iskanju možnosti sofinanciranja ter pomoč pri izpolnjevanju dokumentacije.

6. Sofinanciranje energetskih pregledov v podjetjih Občina nameni 10 % sofinanciranje ob odločitvi podjetja za izvedbo energetskega pregleda objekta. Podrobnosti vsebine energetskih pregledov je že bila predstavljena.

Stran 146

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

KAZALNIK Število prijav za pridobitev sofinanciranja za izvedbo razširjenih energetskih pregledov.

FINANČNI NAČRT Izvedbo finančnega načrta glede na predlagane aktivnosti v celoti izvede Občina Ivančna Gorica. Predvidene aktivnosti z vrednostmi so naslednje:  izobraževanje gospodarskih subjektov o URE in OVE, predviden strošek 2000 EUR/leto,  svetovanje pri načrtovanju sanacije, strošek 3000 EUR/leto,  pomoč pri iskanju finančnih virov, strošek 1000 EUR/leto,  sofinanciranje izvedbe energetskih pregledov, predviden strošek 20000 EUR//leto.

Stran 147

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

11. Akcijski načrt Aktivnosti za leto 2011 1. Imenovanje energetskega upravljavca in skupine za izvedbo projektov Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: Župan, Oddelek za gospodarske zadeve oz. Urad za okolje in prostor na Občini Ivančna Gorica Rok izvedbe: 2011 Pričakovani rezultati: Sistematičen začetek izvajanja programov. Da pride do izvedbe projektov, je nujno potrebno, da se določi nekoga, ki bo stalno spremljal izvajanje projektov, poročal o rezultatih in težavah, ki se pojavljajo tekom izvedbe posameznega projekta.

Potrebno je torej določiti osebo, ki nosi odgovornost za organizacijo izpeljave projektov v praksi, to je energetski menedžer, ki mora tudi stalno slediti razpisom za sofinanciranje projektov in novostim na področju energetike. Energetski menedžer oblikuje delovno skupino, ki mu pomaga pri iskanju najboljših rešitev pri izvajanju posameznih projektov in skupaj podajajo izvajalcem vsa ustrezna navodila za izvajanje projektov. Energetski menedžer je zadolžen tudi za pripravo letnih poročil o izvajanju ukrepov. Financiranje s strani občine: delo in financiranje energetskega menedžerja in delovne skupine lahko poteka v okviru obstoječega dela zaposlenih.

2. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih objektih.

Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektov Rok izvedbe: 2011 Pričakovani rezultati: Učinkovitejša raba energije v javnih objektih pomeni predvsem zmanjševanje stroškov poleg zmanjšanja vpliva na okolje. Da lahko sprejemamo učinkovite ukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno energetsko knjigovodstvo, torej beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Za izboljšanje prihodnosti je namreč nujno potrebno poznati trenutno stanje in pretekle trende. Energetsko knjigovodstvo pomeni vzpostavitev enotnega načina spremljanja podatkov na enem mestu ter njihovo sprotno vnašanje v podatkovno bazo, kar omogoča natančno ovrednotenje stroškov rabe energije v javnih objektih, iz česar se določijo prioritetni ukrepi za zmanjšanje rabe energije v objektih.

Poleg tega se zmanjšajo tudi transakcijski stroški dostopa do podatkov, saj bi bili le-ti sistematično urejeni. Energetski upravitelj organizira zbiranje in vnašanje podatkov za vse javne objekte v občini.

Energetsko knjigovodstvo je možno na več načinov:  preko on-line sistema centralne enote in posamezne javne zgradbe, ki zagotavlja realne dnevne energetske podatke;  preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne zgradbe na podlagi mesečnih  podatkov o rabi energije;  preko samostojnih enostavnih računalniških aplikacij.

Stran 148

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Vrednost projekta: okoli 350 €/ zgradbo (odvisno od vrste sistema energetskega knjigovodstva).

Energetski upravljavec bo v letu 2011 odgovoren za pripravo celotnega akcijskega načrta, ki bo moral biti potrjen s strani župana. V nadaljevanju so podlage oz. smernice za izdelavo akcijskega načrta.

Aktivnosti 2012 in naprej 1. Priprava pravilnikov oziroma sklepov, ki se nanašajo na področje URE in OVE. Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: energetski menedžer Rok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: Občina mora poskrbeti za celostno oskrbo z energijo za vse uporabnike. Smiselno je, da opredeli usmeritve, koncepte in jih vključi v ostale ureditvene dokumente občine. S tem se zagotovi, da je oskrba načrtovana, nadzorovana in okoljsko čim bolj sprejemljiva. Določijo se območja, kjer se pri oskrbi z energijo daje prednost OVE. Preko sprejetja Pravilnika o načinu ogrevanja na določenem območju se poskrbi, da se različni tipi oskrbe ne podvajajo, da so obstoječi sistemi cim bolj rentabilni in da se daje prednost OVE in URE. 2. Izdelava razširjenih energetskih pregledov izbranih javnih objektov Nosilec: Občina Ivančna Gorica.

Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: Osnovni namen energetskega pregleda objekta je izdelava podlag za obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program URE. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami.

Energetski pregledi so ekonomsko upravičeni pri večjih uporabnikih energije, kot so proizvodni obrati in večji objekti – poslovno stanovanjski objekti, šole in bloki. Spodaj našteti objekti so najbolj potratni in zato tudi prvi kandidati za razširjeni energetski pregled.

Seveda pa se krog objektov, za katere se opravijo energetski pregledi lahko kadarkoli razširi.

Občina se lahko odloči izpeljati energetske preglede tudi za vse občinske javne objekte.

Prvi sklop stavb, kjer so potrebni energetski pregledi:  Srednja šola Josipa Jurčiča,  Podružnična šola Višnja Gora.

Vrednost projekta: do 4.000 €/ objekt (odvisno od velikosti in zahtevnosti energetskega pregleda) Financiranje s strani občine: 1.500 € Ostali viri financiranja: Vodstvo šole oz. Ministrstvo za šolstvo v primeru srednje šole Josipa

Stran 149

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Jurčiča 3. Pridobitev energetskih izkaznic za javne objekte Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 12 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Podeljevali jo bodo neodvisni strokovnjaki iz 68. člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, 70/2008) na zahtevo stranke. ob upoštevanju metodologije določene s predpisom iz zadnjega odstavka tega člena.

Vrednost projekta: ca 300 EUR/objekt 4. Izvedba študij alternativnih virov energije z elaboratom gradbene fizike Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: energetski menedžer Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi študija alternativnih virov energije z elaboratom gradbene fizike, kjer se analizira alternativni viri za zagotavljanje energetske oskrbe objektov in kritične točke na objektu posameznega objekta, ki so poglavitni vir toplotnih izgub. Na osnovi rezultatov se določi prednostna lista izvajanja ukrepov, kot so npr. izolacija ostrešja, fasade, zamenjava stavbnega pohištva ipd.

Vrednost študije na objekt: 2.500 € Financiranje s strani občine: 2.500 € 5. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije do leta 2015 Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: energetski menedžer, oddelek za okolje in prostor na občini.

Rok izvedbe: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: Za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativen načrt izvedbe potencialnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnje sistemov za izkoriščanje OVE v naslednjih dveh letih. V okviru proračunskih zmožnostih predlagamo, da se ta aktivnost izvede vsake dve leti.

Vrednost projekta: 2.000 € Financiranje s strani občine: 2.000 € 6.

Vgradnja sistemov za izkoriščanje lesne biomase (sekanci ali peleti) za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode v večjih kotlovnicah in strnjenih naseljih

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru JZP. Odgovorni: Energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe DIIPa: 6 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Stran 150

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Pričakovani rezultati: Vgradnja specialnih kotlov na lesno biomaso ima velik učinek na osveščanje zaposlenih in predvsem šolarjev v javnih zgradbah, zmanjša se raba energije in odvisnost od fosilnih goriv. Z vgradnjo kotlov na biomaso v izbrane objekte bo občina Ivančna Gorica postala primer dobre prakse izkoriščanja OVE tudi za ostale zgradbe v občini.

Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizira izbrana varianta s stališča ekonomičnosti in okoljskega vidika. Možnost financiranja v obliki javno zasebnega partnerstva se analizira v obliki DIIP. Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjo kotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselna vgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajo toplotne črpalke zrak/voda Vrednost projekta: je odvisna od velikosti izbranega objekta.

Financiranje s strani občine: 10% Ostali viri financiranja: na način pogodbenega zagotavljanja toplote (potencialni investitorji), Eko sklad.

7.

Vgradnja toplotnih črpalk za pripravo toplote oz. tople sanitarne vode

Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner.

Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: priprava toplote v večini manjših javnih objektov poteka s pomočjo kotlov na ELKO. Priprava toplote pomeni po večini dokaj velik strošek zato je smiselna vgradnja sistemov URE s čim manjšimi investicijskimi stroški. Takšen sistem predstavljajo toplotne črpalke zrak/voda.

Za izbrane objekte in lokacije se najprej izdela študija alternativnih virov, kjer se analizirajo alternativni sistemi (npr. kotel na biomaso v primerjavi s toplotno črpalko) in se določi vrstni red vgradnje toplotnih črpalk. Možnost financiranja v obliki javno zasebnega partnerstva se analizira v obliki DIIP. 8. Spodbujanje sončnih elektrarn v občini Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZP Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 12 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: Sončne elektrarne omogočajo proizvodnjo zelene električne energije, to je brez emisij in nadomeščajo proizvodnjo električne energije iz fosilnih goriv. Država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL 37/2009) določa obratovalne podpore tudi sončnim elektrarnam.

V občini Ivančna Gorica je na razpolago dovolj površin na javnih in zasebnih objektih za postavitev sončnih elektrarn. Predlagamo, da se pred začetkom izvajanja investicijskih del izdela prioritetni seznam omenjenega ukrepa na javnih objektih. Za izdelavo načrta in usklajevanje izvajanja naj bo zadolžen energetski menedžer s sodelovanjem vodstva posameznih javnih objektov.

Stran 151

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Predlagan objekt za leto 2011-2012 je OŠ Stična.

9. Spodbujanje vgradnje soproizvodnje toplote in električne energije v večjih kotlovnicah Nosilec: Občina Ivančna Gorica, zasebni partner v primeru izvedbe preko JZP Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: 24 mesecev od potrditve akcijskega načrta.

Pričakovani rezultati: Soproizvodnja toplote in električne energije oz. SPTE pomeni sočasno proizvodnjo toplote in električne energije. Država z Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji z visokim izkoristkom (URL 37/2009) določa obratovalne podpore tudi soproizvodnji.

Poraba toplote glavno vodilo pri določitvi velikosti enote SPTE in se lahko vključi v že obstoječo kotlovnico kot nadgradnja obstoječe tehnike ogrevanja. Objekti s premajhno porabo energije niso primerni za postavitev enote SPTE, saj so pričakovani finančni učinki ustrezno manjši.

Predlagana objekta za izvedbo v 2011 sta:  Osnovna šola Stična, predlagana velikost 30 kW električne in 60 kW toplotne moči,  Vrtec Marjetica, predlagana enota SPTE velikosti 5,5 kW električne in 12,5 toplotne moči (SPTE DACHS) z lastnim financiranjem ali preko JZP. 10. Energetska sanacija javnih objektov Nosilec: Občina Ivančna Gorica.

Odgovorni: energetski menedžer, vodstvo javnih objektov.

Rok izvedbe: do leta 2015 Pričakovani rezultati: Energetska sanacija se bo izvajala na ovoju objektov (fasada, zamenjava stavbnega pohištva, izolacija in zamenjava strešne kritine) v skladu s finančnimi zmožnostmi občine oz. javno zasebnim partnerstvom. Načrt ukrepov bo obsegal sanacijo, ki so večji finančni zalogaj kot manjše ukrepe za dvig obstoječega stanja v objektih, ki niso v ciljnem energetskem razredu.

Na osnovi aktivnosti izvedbe Študije alternativnih virov z elaboratom gradbene fizike se določi prioritetna lista ukrepov in objektov ter finančno in terminsko ovrednoti izvedba ukrepov.

11. Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: energetski menedžer Izvedba: projekt se izvaja vsako leto; začetek izvajanja 2012 Pričakovani rezultati: Občina lahko spodbudi učinkovito rabo energije v gospodinjstvih z nekaj pilotnimi projekti dobre prakse. Lahko tudi vsako leto v nekaj gospodinjstvih sofinancira na primer zamenjavo oken, obnovo fasad, polaganje dodatne izolacije na objekte, z minimalnimi subvencijami lahko poskuša spodbuditi tudi gradnjo energetsko varčnih objektov ipd..

Vrednost projekta: 3.000 €/leto.

Financiranje s strani občine: 3.000 €/leto.

Stran 152

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

12. Osveščanje in izobraževanje občanov, osveščanje otrok v šolah, prirejanje okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, gostovanje najpomembnejših akterjev na lokalni televiziji ipd.).

Nosilec: Občina Ivančna Gorica Odgovorni: energetski menedžer Izvedba: Aktivnost se začne izvajati takoj in se izvaja neprestano.

Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitvi posameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju se neprestano izvaja več dejavnosti, kot so izobraževanje in osveščanje otrok v šolah in vrtcih, prirejanje okroglih miz, srečanj, obdelovanje problematike na lokalni televiziji (gostovanje pomembnih akterjev), članki v lokalnem časopisu itd.. Načrt tovrstnih aktivnosti pripravi Energetski menedžer. Zavedanje problematike običajno sproži večjo aktivnost občanov pri reševanju le-teh. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenih uporabnikov zmanjšati rabo energije v objektu tudi do 20%, ne da bi se bivalno ugodje v objektu zmanjšalo.

Vrednost projekta: 1.000 €/leto.

Financiranje s strani občine: 1.000 €/leto.

Stran 153

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

12. Navodila za izvajanje LEK-a Izvajanje smernic energetskega razvoja občine, opredeljene v lokalnem energetskem konceptu omogoča doseganje zastavljenih ciljev in uresničitev zmanjšanja energetske odvisnosti ter povečanje deleža OVE in URE. Spremljanje izvajanje LEK-a omogoča pregled na napredkom in doseženimi rezultati in podlago za določitev nadaljnjih korakov. Prav tako je občina dolžna po Pravilniku o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Ur.l. RS, št. 74/09) o sprejemu lokalnega energetskega koncepta obvestiti ministrstvo, pristojno za energijo in ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Občina mora po pravilniku enkrat letno poročati o izvajanju lokalnega energetskega koncepta ministrstvu, pristojnemu za energijo.

Komisija, ki je spremljala izdelavo Lokalnega energetskega koncepta, z izdelovalci predstavi izsledke na občinski seji in predlaga nabor aktivnosti, želene cilje ter terminski plan. Za uspešno izvajanje energetskega koncepta v občini je potrebno določiti odgovorne osebe, ki bodo zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta.

V skladu z priporočili iz NEP naj občina imenuje občinskega energetskega managerja oz. upravljavca, katerega naloga je delovanje na področju občinske energetske problematike na področju javnega sektorja in tudi na področju gospodinjstev in privatnega sektorja. Njegova naloga je spodbujanje, informiranje, izobraževanje in izvajanje posameznih projektov.

Strategija razvoja občine Ivančna Gorica temelji na energetski sanacije javnih objektov ter večji izrabi lesne biomase in soproizvodnje toplote in električne energije v luči večje energetske učinkovitosti in izrabe OVE. V naslednji fazi mora občinski energetski manager pripraviti nabor projektov, ga uskladiti s predstavniki občine, ter opredeliti predvideni učinki tega projekta (v okviru podrobnejših analiz in študij) ter po izvedbi posameznega projekta primerjati dosežene rezultate s predvidenimi. Rezultate posameznih projektov je potrebno deliti z lokalno skupnostjo (časopis, predstavitve ipd.) ter o njih izdelati informacijske brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd..

Občina s svojim odgovornim ravnanjem z objekti v njihovem upravljanju daje signale občanom in podjetjem v občini. Dodatno je potrebno pri gospodinjstvih z izobraževanjem in promocijskimi aktivnostmi spodbujati ukrepe učinkovite rabe energije in večje izrabe obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso).

Vpeljava energetskega knjigovodstva dejansko predstavlja orodje za ciljno spremljanje porabe energije v javnih objektih, kjer se pokažejo energetsko potrebni objekti in doseganje

Stran 154

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

rezultatov na letnem nivoju pri zmanjševanju porabe energije. Na osnovi podatkov o porabi energije v objektih se postavi prioritetno listo objektov in ukrepov.

S sprejemom OPN-ja je potrebno omogočiti gospodinjstvom, podjetjem in javnim objektom izrabo kateregakoli ukrepa URE in OVE oz. z usmeritvami omogočati njihovo izrabo.

Stran 155

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

13. Viri financiranja ukrepe OVE/URE Za spodbujanje ukrepov URE in OVE so na voljo subvencije, ugodni krediti in podporne sheme za posamezne aktivnosti. V nadaljevanju so opredeljeni možni viri pridobitve ustrezne možnosti sofinanciranja oz. izvedbe projekta.

13.1.

Eko sklad j.s.

Sklad spodbuja razvoj na področju varstva okolja z dajanjem kreditov oziroma poroštev za okoljske naložbe in z drugimi oblikami pomoči. Sklad vzpodbuja naložbe, ki so skladne z nacionalnim programom varstva okolja in z okoljsko politiko Evropske unije. V skladu s sklepi Vlade RS z dne 31.01.2008 izvaja razpise za gospodinjstva Eko sklad, slovenski okoljski javni sklad.

Eko sklad tako omogoča pridobitev kredita za okolje naložbe oz. subvencije za gospodinjstva.

Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, je v letu 2010 objavil tri javne pozive za dodeljevanje nepovratnih sredstev v skupni višini 18 milijonov evrov. Razpisi so zajemali spodbude občanov za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih in večstanovanjskih stavb.

Omenjeni viri financiranja so primerni predvsem za podjetja in občane. Razpisi in pogoji kandiranja so objavljeni na spletni strani Eko sklada http://www.ekosklad.si/index.html.

13.2.

Ministrstvo za gospodarstvo, Sektor za aktivnosti učinkovite rabe energije Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo in letno objavlja razpise za sofinanciranje projektov izrabe lesne biomase (individualne sisteme in daljinska ogrevanja – DOLB). V nadaljevanju sta podrobneje opisana aktualna javna razpisa, ki sta namenjena predvsem zasebnim podjetjem.

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za leta 2010, 2011 in 2012 (DOLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje projektov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so vsa podjetja, organizirana kot gospodarske družbe, registrirana po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur.l.

RS, št 65/09 UPB 3) ali samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravičenci niso mikro podjetja s sedežem v manjših naseljih. Prijavitelj ne more biti podjetje, ki proizvaja naprave ali komponente naprav, ki so del operacije. Skupna višina nepovratnih sredstev: 6.000.000 EUR za leta 2010, 2011 in 2012. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010 in naprej, do porabe

Stran 156

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

sredstev, vsak prvi delovni četrtek v mesecu, v tromesečnih razmikih. Več informacij na: www.mg.gov.si.

Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za leti 2010 in 2011 (KNLB 2). Namen javnega razpisa je sofinanciranje vgradnje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso, moči 150 do 5000 kW. Upravičenci do državne pomoči po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Ur.l. RS, št 42/06 s spremembami), Zakona o zadrugah (Ur.l. RS, št.

62/07), Zakona o zavodih (Ur.l. RS/I, št. 12/91 s spremembami) ter samostojni podjetniki, ki imajo sedež v RS. Upravičenci do subvencije po tem razpisu so pravne osebe zasebnega prava, ustanovljene na podlagi Zakona o društvih, (Ur.l. RS, št. 61/06) ter Zakona o ustanovah, (Ur.l. RS, št. 70/05; 91/05 popr.), ob pogoju, da ne gre za pridobitno dejavnost. Za operacije, ki se ne nahajajo v enem od mestnih naselij v Sloveniji, velja omejitev, da prijavitelj ne morejo biti mikro podjetja, ki so upravičenci po javnem razpisu MKGP za ukrep 312 – podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Prijavitelj tudi ne more biti podjetje, ki proizvaja naprave ali komponente naprav, ki so del operacije. Podrobnejše informacije so na voljo v razpisni dokumentaciji. Skupna višina nepovratnih sredstev: 4.400.000 EUR za leti 2010 in 2011. Roki za oddajo vlog: 02.12. 2010. in 03.03. 2011 oziroma do porabe sredstev.

Več informacij na: www.mg.gov.si.

13.3.

ARSKTRP

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja deluje v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V okviru 3. osi Programa razvoja podeželja za RS 2007/2013 spodbujajo zaposlovanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju ter izboljšanje kakovosti življenja na podeželju. To je mogoče doseči preko investicijskih podpor v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, s podporami pri ustanavljanju in razvoju mikro podjetij ter z aktivnostmi pri obnovi in razvoju vasi. V nadaljevanju so podrobneje opisani krepi v okviru Sektorja za razvoj podeželja, v okviru katerih se lahko pridobi sredstva za okoljske naložbe.

Ukrep 311: Diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti. Namen podpore je omogočiti začetek ali posodobitev opravljanja nekmetijskih dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi dodaten vir dohodka na kmetijah ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer na kmetijah. Upravičenci so fizične in pravne osebe, odgovorna oseba upravičenca pa mora biti član kmečkega gospodinjstva.

Ukrep 312: Podpora ustanavljanju in razvoju mikro podjetij. Namen podpore je omogočiti začetek opravljanja dejavnosti in s tem ustvariti nova delovna mesta kot tudi dodaten vir dohodka na podeželju ter prispevati k izboljšanju socialnih ter ekonomskih razmer na podeželju. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki imajo sedež in opravljajo dejavnost zunaj naselij s statusom mesta.

Stran 157

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

13.4.

Javno zasebno partnerstvo (JZP)

13.4.1. Pravna podlaga JZP temelji na določbah 31. In 8. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/2006 z odslej ZJZP). Za posamezen projekt izvedbe preko določil JZP je potrebno izdelati študijo, katere namen je:  predstavitev možnih načinov izvedbe javno-zasebnega partnerstva v povezavi s podelitvijo koncesije za izvedbo predmetnega projekta,  odgovoriti na vprašanje ali so izpolnjeni pravni pogoji za sklenitev razmerja javnozasebnega partnerstva,  opredelitev temeljnih pravnih elementov javno zasebnega partnerstva, vključno s SWOT analizo predmetnih modelov javno-zasebnega partnerstva in določitvijo argumentacije za vsebino skupnega akta o javno-zasebnem partnerstvu.

Pri izdelavi študije morajo biti upoštevani predvsem sledeči predpisi:  Zakon o javnih financah /ZJF/ (Ur.l. RS, št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002-ZJU, 127/2006-ZJZP, 14/2007-ZSPDPO, 109/2008, 49/2009, 38/2010),  Zakon o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Ur.l. RS, št. 127/2006),  Zakon o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Ur.l. RS, št. 65/2009-UPB3, 83/2009 Odl.US: U-I-165/08-10, Up-1772/08-14, Up-379/09-8),  Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin /ZSPDPO/ (Ur.l. RS, št. 14/2007, 55/2009 Odl.US: U-I-294/07-16) 13.4.2. Oblike JZP ZJZP predvideva različne oblike sodelovanja med javnim in zasebnim partnerjem in sicer: 1. razmerje pogodbenega partnerstva, ki ima lahko naravo:  javno naročniškega razmerja (javno naročniško partnerstvo)  koncesijskega razmerja (koncesijsko partnerstvo) 2. razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva.

A)

Javno naročniško partnerstvo

Bistveno za delitev med koncesijskim in javno naročniškim javno-zasebnim partnerstvom je delitev tveganj. Če javni partner (v našem primeru torej občna Gorenja vas Poljane) nosi večino poslovnega tveganja izvajanja projekta, se javno-zasebno partnerstvo šteje za javno naročniško. V nasprotnem primeru, ko večino poslovnega tveganja prevzame zasebni partner, je razmerje opredeljeno kot koncesijsko partnerstvo. Pri tem velja opozoriti tudi na delitev med klasičnim javnim naročilom in javno naročniškim partnerstvom; v primeru, ko celotno poslovno tveganje uspešnosti projekta nosi javni partner, gre za klasično javno naročilo, ne pa

Stran 158

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

za pravo javno-zasebno partnerstvo, saj v tem primeru partnerstvo ne bi temeljilo na delitvi tveganja, kar pa je esencialni in nujni element za obstoj javno-zasebnega partnerstva. Šteje se, da zasebni partner nosi tveganje poslovne uspešnosti projekta, če so njegovi prihodki odvisni od izkoriščanja zgrajenih objektov ali naprav. Če pa bi občina zasebnemu partnerju jamčila nek minimalni prihodek oziroma bi se zavezala pokriti morebitno vsakoletno izgubo zasebnega partnerja pri izvajanju projekta, bi imelo tako partnerstvo naravo klasičnega javnega naročila, saj zasebni partner ne bi nosil nikakršnega poslovnega tveganja.

Oblikovanje razmejitve med javno-zasebnim partnerstvom in klasičnim javnim naročilom je namreč bistveno za opredelitev pravne podlage za izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja (oziroma izvajalca). Izvajanje postopkov javnih naročil črpa pravno podlago v Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 odslej ZJN-2), izvajanje postopka izbire zasebnega partnerja pa je oprto na ZJZP. Bistvena razlika med klasičnim javnim naročilom in javno-zasebnim partnerstvom je tudi glede opredelitve zadolženosti Občine, saj projekti javno-zasebnega partnerstva praviloma ne pomenijo dodatnega zadolževanja javnega partnerja.

Upoštevaje cilje in predmet projekta izrabe biomase v Vrtcu Šentrupert in povezanih šolskih objektih velja zaključiti, da izvedba javno naročniškega partnerstva v konkretnem primeru ne bi bila optimalna izbira modela javno-zasebnega partnerstva, saj se z vidika trenutnega dejanskega stanja infrastrukture in večji prenos tveganja na zasebnega partnerja, vidi kot prednostna postavka v primerjavi s tem, če večino investiranja in posledično tveganja prevzela občina.

B) Koncesijsko partnerstvo Koncesijsko razmerje predstavlja dvostransko pogodbeno razmerje med koncendentom (občino) in zasebnim partnerjem kot koncesionarjem, v katerem bi koncendent podelil koncesionarju (najverjetneje) izključno pravico za izvedbo projekta za dogovorjeno časovno obdobje, kar bi vključevalo izgradnjo mikro DOLB I. in II. faza za obdobje 15 let. Od obsega dejavnosti, ki bi jih Občina podelila koncesionarju, načina delitve poslovnega tveganja, vrste lastniškega modela, je odvisna od izbire med koncesijo gradnje1 ali koncesijo storitve.

V primeru odločitve za obliko koncesijskega partnerstva bi torej občina po izvedenem postopku izbire zasebnega partnerja, z njim sklenil koncesijsko pogodbo, s katero bi na zasebnega partnerja prenesla pravico (in obveznost) za izvedbo projekta. Občina bi na zasebnega partnerja prenesel tudi pravico uporabe obstoječe infrastrukture, ki je nujno potrebna za izvajanje projekta. Zasebni partner pa bi bil zavezan obnoviti in/ali vzpostaviti 1

Kadar je namen koncesije izgradnja objektov in naprav ali njihovih posameznih delov, katerih koncesionar ima v času trajanja razmerja pravico do njihove uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja ali da se pravica do uporabe, upravljanja oziroma izkoriščanja objektov in naprav kombinira s plačilom za izvedbo gradnje ter znaša vrednost gradenj, ki preide v last javnega partnerja (prvi odstavek 80. člena tega zakona), ocenjena skladno s predpisi o javnih naročilih, najmanj 5.278.000 EUR (v nadaljnjem besedilu: koncesija gradenj), se za ravnanje pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva uporabljajo pravila tega zakona, ki urejajo koncesije gradenj (79. člen ZJZP).

Stran 159

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

(financirati, projektirati in zgraditi) celotno manjkajočo infrastrukturo, ki bi bila potrebna za izvajanje ogrevanja, z njo upravljati in jo vzdrževati tekom celotnega trajanja koncesijskega razmerja. Zgrajena infrastruktura in oprema bi v skladu z dogovorom prešla v last občine po izteku veljavnosti koncesijske pogodbe. Zasebni partner bi svoj finančni vložek pokrival iz prodaje toplote iz naslova lastništva in vgradnje naprave. Oblikovanje cene ogrevanja in vzdrževanja je predmet koncesijske pogodbe ali določbe razpisne dokumentacije za izbor zasebnega partnerja. Višina cene pa bi bila odvisna tudi od morebitne koncesijske dajatve, ki bi jo občina lahko zahteval od koncesionarja.

Odvisno od dogovora bi objekti in naprave postali last občine bodisi takoj (na primer model zgradi-prenesi v last-upravljaj ali BTO / Build – Transfer - Operate) bodisi po preteku določenega obdobja (na primer model zgradi- upravljaj-prenesi v last ali BOT / Build – Operate - Transfer).2 Model lastninske pravice na objektih bi moral biti opredeljen že v javnem razpisu za izbiro zasebnega partnerja. Ker je potrebno skrbeti predvsem za zagotavljanje javnega interesa, ki se kaže v kvalitetnem, trajnem in neprekinjenem izvajanju pogodbenih obveznosti iz koncesijske pogodbe, je verjetno priporočljivejša druga varianta, po kateri bi zgrajena infrastruktura prešla v last Občine po preteku veljavnosti koncesijske pogodbe. V nasprotnem primeru ne namreč finančna konstrukcija za zasebnega partnerja ne izkaže kot rentabilno in poslovno zanimivo. Za javni interes bi bilo mogoče tudi ob predlagani lastniški strukturi zadovoljivo poskrbeti, predvsem preko institutov izločitvene pravice v primeru stečaja ali drugega načina prenehanja zasebnega partnerja, ter razlastitve v primeru prenehanja koncesijskega razmerja. Pri urejanju teh vprašanj je potrebna posebna skrbnost predvsem pri sestavi koncesijskega akta in koncesijske pogodbe.

Glede na navedeno je koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva šteti za ustrezno obliko javno-zasebnega partnerstva. Za podajo končne ocene je potreben vpogled tudi v statusno obliko, pri čemer izvedba SWOT analize omogoča podajo ocene optimalnega modela.

C) Statusno partnerstvo Statusno javno-zasebno partnerstvo bi lahko občina sklenila z zasebnim partnerjem na 2

BOT model je temeljna oblika projektnega financiranja z vključevanjem zasebnega sektorja in se najpogosteje uporablja v praksi. BOT model se je razvil iz dveh pravnih osnov, prva temelji na konceptu »omejenega regresnega« financiranja in pri katerem posojilodajalci zagotovijo sredstva za financiranje projekta na osnovi ocene, da bo projekt sposoben generirati dovolj finančnih prilivov za servisiranje najetih dolgov, ali na osnovi razpoložljivega kapitala, ki predstavlja neke vrste garancijo za izvedbo posla. Druga pravna osnova je koncesija, ki pa ni klasična koncesija, ki bi omogočala brezpogojno uporabo objekta ob zelo omejeni vlogi države, temveč gre za partnerski odnos med zasebnim sektorjem in državo. BOT modelu vsebuje številne prednosti glede na klasično financiranje infrastrukturnih objektov: - uporaba zasebnega kapitala nadomešča državna sredstva iz proračuna, - posojilojemalec je zasebni partner in ne javni, kar pomeni, da je tveganje financiranja posla pretežno na strani zasebnega sektorja, še posebej če za te kredite ne garantira država, - višina najetih posojil je odvisna od neto denarnega toka finančnih prilivov, ki jih prinese določen projekt, - hitrejša izvedba projektov in lažji nadzor države nad izvajanjem projektov.

Kot pri vsakem so tudi pri BOT modelu prisotne določene slabosti, najpogosteje se uporabniki projekta srečujejo z višjimi stroški oz. dražjo storitvijo, kot če bi projekt v celoti financirala država/lokalna skupnost, saj je osnovno vodilo zasebnega sektorja pri izvedbi projekta dobiček. Po tehnični in finančni konstrukciji so projekti, izvedeni z BOT modelom, kompleksnejši, zato se morajo uporabniki soočati z daljšo izvedbo.

Model BTO je izpeljanka iz modela BOT, pri čemer je faza prenosa zgrajene infrastrukture v last javnega partnerja realizirana takoj po njeni izgradnji, tako da zasebnemu partnerju po realizacijo izgradnje ostane zgolj pravica upravljanja.

Stran 160

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

način, da bi podelila izvajanje pravic in obveznosti, ki iz javno-zasebnega partnerstva izhajajo, izvajalcu statusnega javno-zasebnega partnerstva:  z ustanovitvijo nove pravne osebe,  s prodajo deleža javnega partnerja v javnem podjetju ali drugi osebi javnega ali zasebnega prava,  z nakupom deleža, z dokapitalizacijo ali na drug soroden način ter s prenosom pravice in obveznosti izvajanja opredeljene javne gospodarske službe na to osebo.

Bistveno je torej, da sta javni in zasebni partner skupaj udeležena kot družbenika v izvajalcu statusnega partnerstva. Partnerja lahko za namene izvajanja razmerja ustanovita novo pravno osebo, lahko pa eden od obeh partnerjev vstopi kot družbenik v že obstoječo pravno osebo, katere družbenik je tudi drugi partner. ZJZP tako kot pri koncesijah gradenj tudi pri statusnem partnerstvu dopušča možnost izbire med različnimi modeli lastninske pravice. Tudi v primeru statusnega partnerstva je tako možen dogovor, da lastninska pravica na objektih in napravah preide na Občino takoj ob zgraditvi, lahko pa je v lasti izvajalca statusnega partnerstva do poteka dogovorjene dobe trajanja partnerstva ali pa še tudi po njem.

Postopek sklenitve javno-zasebnega partnerstva mora ne glede na izbrano obliko slediti naslednjim načelom:  načelo gospodarnosti (zasledovanje načela »value for money«),  načelo transparentnosti (preglednost vseh postopkov),  načelo javnosti (javna objava javnih razpisov),  načelo konkurence (nediskriminatorno oblikovanje pogojev in meril),  načelo enakosti (vodenje postopka na način, da se enake informacije posreduje vsem kandidatom ter na način, da se nobenega izmed njih ne preferira oz. diskriminira).

Stran 161

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

14. Viri in literatura 1. Agencija RS za okolje – Urad za meteorologijo, 2002. Pripravila: Tadeja OvsenikJeglič, Tajda Mekinda-Majaron http://www.arso.gov.si/vreme/poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna% 20slu%C5%BEba/Stopinjski_dnevi_in_trajanje_kurilne_sezone.pdf 2. Anketni vprašalniki.

3. Energetska bilanca RS 2009 4. EnGis, http://www.geopedia.si/EnGIS.html 5. Geodetska uprava, http://www.geodetska-uprava.si/DHTML_HMZ/wm_ppp.htm 6. Grobovšek, ENET, Energetsko svetovanje, 2010 7. http://www.arso.gov.si/vreme/projekti/energija_veter.pdf 8. Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje 9. Kako do energijsko učinkovitih stavb v občinah (http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF) 10. Kastelec, D., Rakovec, J., & Zakšek, K. (2007). Sončna energija v Sloveniji.

Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 11. Medved, S. (1993). Solarni inženiring. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo 12. Pehnt, M., et al. (2006). Renewable energie, Inovation for the future. Berlin: Federal Ministry for the Environment, Nature Conservation and Nuclear Safety (BMU).

13. Podatki o odjemu električne energije za območje občine Ivančna Gorica, 4300012/2010 z dne 02.08.2010.

14. Podatki o temperaturnem primanjkljaju in trajanju kurilne sezone http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf 15. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2002.

16. Popis svetilk Javne razsvetljave občine Ivančna Gorica, 2009 17. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2008 18. Prebivalstvo Slovenije, Statistični urad RS, 2008.

19. Raba biogoriv v gorivih v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letih 2005– 2008, Ministrstvo za okolje in prostor 20. Razvojni načrt prenosnega plinovodnega omrežja za obdobje 2009 – 2018; Geoplin plinovodi, http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Porocila/Raz_nacr t_plin_2009-2018.pdf 21. Statistični letopis Republike Slovenije. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije.

22. Solarix d.o.o, http://www.solarix.si/ 23. Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter fur die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich Raumwarmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetsko-tehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe").

Stran 162

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

24. Twidell, J. (2004). Obnovljiva energija: politika in trgi (Priročnik Soltrain: Izkoriščanje sončne energije za proizvodnjo električne energije s pomočjo fotonapetostnih sistemov; prevod F. Smole in B. Kren). Ljubljana: Fakulteta za elektrotehniko.

25. Uradni list RS, št. 68/1996 in 65/1988 26. Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (URL 37/2009) 27. Zavod za gozdove Slovenije: Lesna zaloga, prirastek in posek http://www.biomasa.zgs.gov.si/index.php?p=uvod

Stran 163

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

15. Kazalo tabel in slik Kazalo tabel Tabela 1: Seznam javnih zgradb, vključenih v analizo rabe energije ...................................... 12 Tabela 2: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 14 Tabela 3: Poraba toplote za ogrevanje objektov in sanitarne vode vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica ....................................................................................................... 15 Tabela 4: Poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občiniIvančna Gorica................................................................................................................................ 16 Tabela 5: poraba električne energije in razsvetljava vseh javnih objektov v občini Ivančna Gorica................................................................................................................................ 17 Tabela 6: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 19 Tabela 7: Splošni podatki o stanju vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica.................... 20 Tabela 8: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica................................................................................................................................ 21 Tabela 9: Splošni podatki o stanju ogrevalnega sistema vseh javnih zgradb v občini Ivančna Gorica................................................................................................................................ 22 Tabela 10: Pregled RTP in dolžina vodov ............................................................................... 30 Tabela 11: Poraba Električne energije v občini Ivančna Gorica v letih od 2000 do 2009....... 31 Tabela 12: Popis svetilk ........................................................................................................... 34 Tabela 13: Primerjava sijalk..................................................................................................... 35 Tabela 14: Raba biogoriv v dizelskem gorivu in motornem bencinu v Sloveniji.................... 38 Tabela 15: Emisijski faktorji .................................................................................................... 39 Tabela 16: Optimalni naklon in azimuti pri izrabi sončne energije ......................................... 52 Tabela 17: Osnovni podatki o kmetijstvu v Osrednjeslovenski regiji po občinah-subvencijske vloge za leto 2006 ............................................................................................................. 64 Tabela 18: Število živali (GVŽ) in kmetijske površine (ha) na izbranih kmetijskih gospodarstvih v Osrednjeslovenski regiji ......................................................................... 65 Tabela 19: Kmetijski potencial za Osrednjeslovensko regijo za izbrane občine, ovrednoten v proizvedeni električni energiji in moči motorja po izbranem scenariju ........................... 66 Tabela 20: lastnosti različnih vrst goriv ................................................................................... 69 Tabela 21: Primerjava uporabe toplotnih črpalk v primeru različnih režimov ogrevanja ....... 76 Tabela 22: Cilji LEKa občine Ivančna Gorica ......................................................................... 87 Tabela 23: Predlog ukrepov LEK občine Ivančna Gorica ....................................................... 88 Tabela 24: načrt aktivnosti LEKa občine Ivančna Gorica ....................................................... 89 Tabela 25: Primerjava stroškov ogrevanja z ELKO in toplotno črpalko ................................. 98 Tabela 26: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabe električne energije za javne zgradbe v občini Ivančna Gorica ...................................................................... 117 Tabela 27: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v SŠ Josipa Jurčiča ................................. 124 Tabela 28: Tehnični kazalci izrabe lesne biomase v OŠ Ferda Vesla.................................... 125 Tabela 29: Tehnično - ekonomska izhodišča primera sončne elektrarne moči 50 kWp ........ 134 Tabela 30: Tehnično izhodišča postavitve SPTE................................................................... 136 Tabela 31: Ekonomski kazalci postavitve SPTE.................................................................... 136

Stran 164

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Kazalo slik Slika 1: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7 Slika 2: Občina Ivančna Gorica ................................................................................................. 7 Slika 3: Trajanje kurilne sezone v odvisnosti od nadmorske višine .......................................... 8 Slika 4: Trajanje kurilne sezone za izbrane kraje....................................................................... 8 Slika 5: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja..................................................................... 9 Slika 6: Delež stanovanj glede na vrsto ogrevanja iz anket ..................................................... 10 Slika 7: Energijske števila ogrevanja v osnovnih šolah v Sloveniji......................................... 25 Slika 8: Energijske števila šol v občini Ivančna Gorica........................................................... 25 Slika 9: Energijske števila vrtcev in ostalih javnih stavb v občini Ivančna Gorica ................. 26 Slika 10: Poraba električne energije v občini Ivančna Gorica v letu od 2000 do 2009 ........... 32 Slika 11: Skupna poraba električne energije v občini Ivančna Gorica..................................... 33 Slika 12: Poraba električne energije za javno razsvetljavo ...................................................... 34 Slika 13: Primer klasične svetilke po uredbi ............................................................................ 35 Slika 14: Primer redukcije sijalk .............................................................................................. 36 Slika 15: Delež gospodinjstev glede na rabo goriv za ogrevanje v celotni občini................... 39 Slika 16: Letna proizvodnja emisij v gospodinjstvih za ogrevanje v celotni občini Ivančna Gorica................................................................................................................................ 40 Slika 17: Mreža plinovodov v Sloveniji................................................................................... 42 Slika 18: Primerjava proizvodnje emisij CO2 med energenti .................................................. 42 Slika 19: Potencial fosilnih goriv in OVE................................................................................ 47 Slika 20: Elementi solarnega sistema....................................................................................... 48 Slika 21: Lokacije solarnih sistemov v občini ......................................................................... 49 Slika 22: Analiza senčenja (primer ustrezne lokacije) ............................................................. 51 Slika 23: Analiza senčenja (primer neustrezne lokacije) ......................................................... 51 Slika 24: Povprečni letni kvaziglobalni obsev (MJ/m2)........................................................... 52 Slika 25: Lesna zaloga v Sloveniji ........................................................................................... 54 Slika 26: Lesna zaloga v Sloveniji, prirastek in posek............................................................. 54 Slika 26: Kotel na lesne sekance z avtomatsko dozirno napravo............................................. 56 Slika 27: Kurilna vrednost lesne biomase glede na vlažnost ................................................... 56 Slika 28: Prikaz izrabe lesnih sekancev ................................................................................... 57 Slika 29: Kotel na lesno biomaso............................................................................................. 59 Slika 30: Del kotlovnice na lesno biomaso v samostanu stična in skladišče za lesne sekance ter deponija za odpadni les................................................................................................ 60 Slika 31: Lesna biomasa v podjetju Mizarstvo Vencelj ........................................................... 61 Slika 32: Lokacije kotlov na lesno biomaso............................................................................. 61 Slika 33: Surovine za proizvodnjo bioplina ............................................................................. 62 Slika 34: Shematični prikaz bioplinske naprave z izrabo proizvedenega bioplina .................. 63 Slika 35: Letna proizvodnja oljne ogrščice v Sloveniji (SURS, 2010).................................... 68 Slika 36: Gibanje cen oljne ogrščice v Sloveniji po letih ........................................................ 68 Slika 37: Področja rabe geotermalne energije.......................................................................... 72 Slika 38: Tipi kamnin v Sloveniji ............................................................................................ 73 Slika 39: Termalni in mineralni izviri v Sloveniji in vrtine ..................................................... 74 Slika 40: Shema delovanja toplotne črpalke ............................................................................ 75 Slika 41: Grelno število toplotne črpalke zrak/ voda v odvisnosti od zunanje temperature in temperature ogrevalne vode.............................................................................................. 76 Slika 42: Potreba po toplotni energiji v odvisnosti od vira toplote.......................................... 77 Slika 43: Lokacije MHW na reki Krki ..................................................................................... 78 Slika 44: Hitrost vetra na višini 10 m na območju Slovenije................................................... 81 Stran 165

Lokalni energetski koncept občine Ivančna Gorica – Končno poročilo

Slika 45: Primerjava stroškov ogrevanja.................................................................................. 97 Slika 46: Termovizijska posnetka objekta šole ...................................................................... 100 Slika 47: posnetki kotlovnice objekta Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica............... 101 Slika 48: Termovizijski posnetek zdravstvenega zavoda za otroke ....................................... 101 Slika 49: Termovizijski posnetek Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ............................... 102 Slika 50: posnetek radiatorja in varčne sijalke v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ........ 102 Slika 51: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Zdravstvenega doma Zagradec .................. 103 Slika 52: termovizijski posnetek ovoja zgradbe Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora in telovadnice ...................................................................................................................... 103 Slika 53: Termovizijski posnetek del ovoja objekta OŠ Stična ............................................. 104 Slika 54: Osnovna šola Višnja Gora ...................................................................................... 105 Slika 55: Posnetek ovoja zgradbe in kotlovnice..................................................................... 105 Slika 56: Termovizijska posnetka ovoja zgradbe POŠ Muljava ............................................ 106 Slika 57: posnetka svetil v objektu......................................................................................... 106 Slika 58: termovizijska posnetka objekta............................................................................... 107 Slika 59: termovizijska posnetka objektov Osnovna šola Ferda Vesela................................ 108 Slika 60: termovizijska posnetka objekta POŠ Temenica...................................................... 109 Slika 61: termovizijska posnetka objekta POŠ Ambrus......................................................... 109 Slika 62: Obstoječi kotel in stavbno pohištvo objekta ........................................................... 110 Slika 63: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Miška in OŠ Stična .................................... 110 Slika 64: posnetek stavbnega pohištva in razsvetljave........................................................... 111 Slika 65:termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica........................................................ 112 Slika 66: Razsvetljava Vrtec Čebelica ................................................................................... 112 Slika 67: Termovizijski posnetek objekta Vrtca Čebelica ..................................................... 113 Slika 68:termovizijski posnetek objekta Vrtca Sonček.......................................................... 114 Slika 69:termovizijski posnetek objekta Vrtca Marjetica ...................................................... 115 Slika 70: Prikaz kotlovnice in prostora za enoto SPTE ......................................................... 115 Slika 71:termovizijski posnetek objekta krajevne skupnosti ................................................. 116 Slika 72: posnetek kotla in notranji termovizijski posnetek objekta...................................... 116 Slika 73: Primerjava stroškov ogrevanja v OŠ Ferda Vesela med ELKO in biomaso .......... 126 Slika 74: Lokacija skupne kotlovnice in izgradnja toplovoda ............................................... 127 Slika 75: Obrtna cona I6/c...................................................................................................... 128 Slika 76: DOLB Obrtna cona I6/c.......................................................................................... 130

Stran 166