__MAIN_TEXT__

Page 1

Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica

Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXII julij 2016 št. 6

Čas žetve Počitniško vzdušje, ki je nastopilo po koncu šolskega leta, je tudi nas v uredništvu spodbudilo, da smo pohiteli z julijsko izdajo Klasja. V njem boste lahko med drugim prebrali tudi o uspehih naših maturantov, ki govorijo o tem, da je naša srednja šola med uspešnejšimi v državi. Šolarji, dijaki in študentje tako že lahko uživajo v počitnicah. Tudi v minulem mesecu se je zvrstilo vrsto pomembnih dogodkov in prireditev v naši občini. Poklonili smo se naši domovini Sloveniji in se v lepem številu zbrali na Polževem. Pred kratkim sta občino obiskala tudi predsednik države in kmetijski minister. Občinski svetniki so se pred dopusti sešli še na eni seji, številne tradicionalne kulturne, športne in turistične prireditve pa si sledijo tudi v poletnem času. Kmetje seveda za oddih nimajo prav veliko časa. Košnji in žetvi bo kmalu sledilo spravilo in pobiranje ostalega letošnjega pridelka. Za zdaj smo večjim vremenskim neprilikam ušli. Naj tako ostane vse poletje. Naslednje Klasje pa bo že septembrsko. Matej Šteh, urednik

str. 2 str. 17

Na Polževem Sloveniji voščili za 25 let

Klara Groznik - diamantna maturantka

str. 7 Krški gasilci ob 120-letnici delovanja prevzeli novo gasilsko vozilo

str. 8 Starodobniki od Pekinga do Pariza tudi v Ivančni Gorici

str. 8

Gasilsko reševalna vaja »STIČNA 90«


2

Občina

julij 2016

številka 6

Na Polževem Sloveniji voščili za 25 let Tudi letos smo v občini Ivančna Gorica praznovali 25. junij – dan državnosti na Polževem. Osrednje občinske svečanosti so se poleg več sto občank in občanov udeležili tudi številni gostje. Maši za domovino, ki jo je vodil arhidiakon msgr. Franci Petrič, je sledila svečanost s kulturnim programom, na kateri je navzoče nagovoril slavnostni govornik Janez Janša, prvi obrambni minister v samostojni Republiki Sloveniji. Slovesnost, ki jo je pripravila Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo Ivančna Gorica, TD Polževo, Zvezo kulturnih društev Ivančna Gorica in Zavodom Prijetno domače, se je začela z mašo za domovino, ki jo je v cerkvi svetega Duha na vrhu Polževega daroval msgr. Franci Petrič. Slovesnemu somaševanju sta prisostvovala še krški župnik Marko Burger in Tone Pahulje iz Muljave, krški in zagraški pevci pa so združeno prepevali. V mašni pridigi je msgr. Petrič izpostavil vrednote, ki so pripeljale do demokratizacije in osamosvojitve Slovenije pred 25. leti. Vse navzoče je pozval k molitvi za domovino in k odločitvi za drugačno, bolj pošteno Slovenijo, ki bo domovina vseh dobromislečih

državljanov. »Slovenija, ki bo ostala – ne v »balkanskem kotlu« - ampak v evropskem civilizacijskem kulturnem vrednostnem prostoru, v katerem se je naš narod več kot tisoč let tudi oblikoval in zato kot krščanski narod tudi obstal«, je še pozval msgr. Petrič, ki je bil v letih slovenske demokratizacije (1987-1990) tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja. Po maši se je svečanost nadaljevala na prostem, kjer je zbrane najprej nagovoril župan Dušan Strnad. Ob tej priložnosti se je spomnil pobudnika tradicionalnega praznovanja dneva državnosti na Polževem, dolgoletnega predsednika Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Avgusta Likovnika, kateremu smo se ob 10-letnici njegove smrti poklonili ob nedav-

nem občinskem prazniku. Ob dnevu državnosti je čestital občankam in občanom in jih spodbudil k pogumnemu in ponosnemu praznovanju ter jih pozval, da tudi sami prispevajo svoj delež k še lepši Sloveniji. Slavnostni nagovor ob pazniku države Slovenije je imel Janez Janša, ki je bil slavnostni govornik tudi leta 2003, ko je na Polževem potekalo prvo srečanje ob dnevu državnosti, takrat tudi v sodelovanju z občino Grosuplje. Kot je dejal, je letos v juniju prisostvoval slovesnostim v počastitev 25-letnice slovenske samostojnosti na različnih koncih Slovenije. Na teh slovesnostih je srečeval Slovenijo takšno kot je bila pred 25 leti in ne takšno kot jo danes prikazujejo dnevni mediji. »To je Slovenija, ki je samozavestna, ki se zaveda tega, da smo gospodar na svoji zemlji in jo preveva veselje do življenja« je dejal«. V nagovoru se je spomnil tudi prelomnih trenutkov pred 25 leti. Ravno ob enakem času, kot je nagovoril zbrane na Polževem, so se tistega dne pred 25 leti sprejemale v Ljubljani pomembne odločitve, ki so pripeljale do razglasitve samostojne in neodvisne Republike Slovenije in prehoda v novo državno ureditev. Kljub prazničnemu razpoloženju pa se je, kot je dejal Janša, težko izogniti realnemu stanju in težavam, s katerimi se sooča naša država danes. Janša je še opozoril tudi na aktualne dogodke, ki kažejo na

spremembe v današnji Evropi katere polnopravni člen je tudi Slovenija. »Ključna točka navdiha za izzive, ki so pred nami, mora biti vrednostno središče, ki smo ga Slovenci izoblikovali pred 25 leti. Zanj se uporabljajo različna imena. Jaz temu pravim »slovenska pomlad«. Zame je še vedno živa in bo živa toliko časa, dokler bo živa samostojnost slovenske države«, je še povedal Janša. V kulturnem programu so se na prireditvenem prostoru pri starodavni cerkvici svetega Duha Sloveniji poklonili člani Mešanega in Moškega pevskega zbora Zagradec, Tamburaška skupina Zagradec, recitatorki Kulturnega društva Janez Cigler Višnja Gora (Karmen Gorše in Sara

Čoš) in solistka, domačinka Manca Pirc. Že pred začetkom slovesnosti pa so goste na prizorišče pripeljali z okrašenimi vozovi člani Društva prijateljev konj Višnja Gora. Svečanosti je sledilo druženje pri hotelu na Polževem, kjer so bili vsi udeleženci praznovanja tradicionalno pogoščeni z golažem. Čeprav se je tradicionalno srečanje na Polževem skozi leta vsebinsko in organizacijsko spreminjalo, prireditev še vedno ostaja osrednja občinska svečanost ob našem največjem državnem prazniku. Žal uniformiranih veteranov vojne za Slovenijo letos ni bilo prisotnih, kar je žalosten odsev razmer v naši domovini.

1 m x 1 m ter žarni zid s 40 žarnimi nišami. Prav tako bo urejen prostor za raztros pepela z gomilo za raztros in prostor za skupinski grob. Novi del pokopališča bo imel tudi vodnjak in klop, prostor za odlaganje odpadkov, zasajena bodo drevesa in urejena zelenica. Staro in novo pokopališče bo povezano z dvema prehodoma. Celotno območje razširitve se bo omejilo z ograjo iz armiranega belega betona v kombinaciji s kovinskimi ograjami ob obeh novih vhodih. Na omenjenem območju, kjer bo potekala širitev pokopališča, so predhodno potekala tudi arheološka izkopavanja.

nekaj več. Zunanji fitnes je prosto dostopen, zanj pa ni potrebna posebna športna oprema. Ker so površine zunanjega fitnesa zasedle del obstoječega peščenega parkirišča, se je izvedla tudi priprava novih parkirnih površin. Občina Ivančna Gorica je za celotno naložbo namenila 65.000 EUR.

Matej Šteh

Kratke občinske Ivančna Gorica gostila 11. sejo predsedstva Skupnosti občin Slovenije

V prostorih občinske sejne sobe je 28. junija potekala 11. seja predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS), na kateri je goste pozdravil tudi župan Dušan Strnad, ki je tudi član predsedstva SOS-a. Skupnost občin Slovenije je največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki šteje 178 občin članic. Število prebivalk in prebivalcev, ki jih skupnost skozi občine članice pokriva, je več kot 90 % vseh prebivalcev RS. Občine članice prihajajo iz vseh področij Slovenije, županje in župani pa so vseh političnih prepričanj. Združuje jih prepričanje, da je za razreševanje mnogih problemov, s katerimi se občine srečujejo, treba sodelovati, izmenjavati izkušnje (tudi s tujino), širiti vedenje in znanje ter združevati moči. Na seji v Ivančni Gorici so obravnavali možnosti za črpanje evropskih sredstev za potrebe občin in dogovor za razvoj regij. S strani Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se je seje udeležil tudi mag. Bojan Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko. Posvetili so se tudi problematiki razdeljevanja deleža omrežnine za vodo po občinah pri skupnih investicijah v vodovodno omrežje, seznanili pa so se tudi s projektom promocije strpnosti in

K o l o fo n

deklaracijo o načelih strpnosti, ki jo je predstavil dr. Nejc Jelen iz Izobraževalnega centra Eksena, namero o vzpostavitvi slovenske turnokolesarske poti in stanjem v slovenskih muzejih in galerijah. V drugem delu dneva je potekala še skupna seja predsedstev Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije in Združenja mestnih občin Slovenije z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za okolje in prostor. Na dnevnem redu skupne seje je bila izmenjava mnenj o pripravi sistemskih rešitev množičnega vrednotenja nepremičnin in predlogi v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.

V Stični se je začel graditi pločnik »pod Gradičkom«

Za izboljšanje varnosti pešcev v prometu se je ob lokalni cesti v Stični »pod Gradičkom« pred kratkim začela gradnja pločnika za pešce. Pločnik bo dolg 173 m, širok 1,60 m in bo ločen od vozišča z betonskim robnikom. Skupaj z izgradnjo pločnika bo

urejeno tudi odvodnjavanje meteornih voda. Vrednost investicije je ocenjena na 43.913,92 EUR, izvajalec del pa je podjetje Rekon d. o. o. iz Ivančne Gorice. Predviden čas izgradnje, za katero je izdana tudi polovična zapora lokalne ceste, je do 31. 8. 2016.

Začela se bo širitev pokopališča na Muljavi

14. 7. 2016 sta na sedežu Občine Ivančna Gorica župan Dušan Strnad in direktor podjetje GPI Tehnika d. o. o. Drago Muhič podpisala pogodbo o širitvi pokopališča na Muljavi. Skupna vrednost investicije, ki bo financirana iz proračuna Občine Ivančna Gorica, znaša 122.369,94 EUR, rok izvedbe del pa je do praznika ob dnevu spomina na mrtve, ki ga obeležujemo 1. novembra.

Razširitev obstoječega pokopališča je predvidena južno od cerkve in obstoječega pokopališča v velikosti 510 m2. Uredile se bodo površine za nova grobna polja, in sicer 32 enojnih grobov klasičnih dimenzij 1 m x 2 m, 15 manjših žarnih grobov dimenzij

Srečanje pri častnem občanu msgr. Jožetu Kastelicu

Fitnes na prostem že v uporabi

V Ivančni Gorici je bil pri otroškem igrišču nasproti Mercatorja pred kratkim dokončan park s fitnesom na prostem. Fitnes je opremljen z desetimi različnimi napravami-orodji, prirejenimi tudi za starejše uporabnike. Namenjen je vsem, ki bodo za svoje telo in zdravje želeli narediti

Junija je naš častni občan in dolgoletni župnik v Ivančni Gorici msgr. Jože Kastelic gostil na svojem domu v Stični srečanje duhovnikov in redovnikov sošolcev, ki so bili pred 44. leti posvečeni v duhovnike. Povabilu se je odzvalo 18 njegovih sošolcev iz vseh koncev Slovenije, ob tej priložnosti pa jih je pozdravil tudi župan Dušan Strnad. Pred prihajajočim dnevom državnosti je vsem zaželel ponosno praznovanje praznika naše domovine. Med sošolci gospoda Kastelica je tudi novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Gašper Stopar in Matej Šteh

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 1. septembra.

Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: SET d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.


julij 2016

Občinski svet delovno pred dopusti

V četrtek, 30. junija, so se svetniki in svetnice Občinskega sveta sešli na zadnji seji pred poletnimi dopusti. Tokrat so imeli pred sabo elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo za javni vodovod na območju KS Višnja Gora, ki se oskrbuje iz vodnega vira Jeromščica. Nameravali so ga obravnavati že na prejšnji seji, pa so ga na željo predlagatelja (KS Višnja Gora) preložili na tokratno sejo. Občina je namreč Krajevni skupnosti Višnja Gora podelila pravico upravljanja z omenjenim vodovodom, kar pa je posledično pomenilo, da mora KS kot upravljalec vodovoda izpolnjevati vse zakonske zahteve za izvajanje javne službe. Ena teh zahtev je tudi sprejem elaborata o cenah s strani Občinskega sveta. Elaborat je po naročilu KS pripravila strokovna služba Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, občinski svetniki pa so potrdili predlagane cene, ki bodo veljale za uporabnike iz območja vodovoda Jeromščica. Nadalje se je Občinski svet seznanil s stališči do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN prenova jedra Krke. Omenjeni načrt je bil javno razgrnjen, v tem času pa je zainteresirana javnost lahko podala pripombe in predloge, ki so jih strokovne službe ustrezno obravnavale. Prav tako je bil

javno razgrnjen tudi dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta, kateremu so občinski svetniki namenili več pozornosti. Načrt namreč zajema tudi pripravo obrtne cone na Mrzlem Polju pri Ivančni Gorici, ki je z vidika večine občinskih svetnikov spodbudna in potrebna investicija, še posebej, ker gre za zasebno iniciativo uspešnega podjetnika Milana Pušljarja. Nekoliko več pomislekov pa je bilo izraženih do investitorja, ki v bližini bodoče gospodarske cone gradi nov objekt za kmetijsko rabo, vendar na

Občina

številka 6

zemljišču, ki je v tej fazi sprejemanja sprememb občinskega prostorskega načrta še vedno kmetijsko. Na tokratni seji se je začel tudi postopek sprejemanja odloka o občinskih taksah. Slednji bo med drugim podlaga za zaračunavanja taks, ko se bo začel izvajati odlok o oglaševanju in plakatiranju in za druge uporabe javnih površin. Svetniki so na seji sprejeli tudi dopolnjen predlog Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Ivančna Gorica. Svetniki in svetnice so se tokrat seznanili tudi s poročilom Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica in Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica o delu v lanskem letu. S področja družbenih dejavnosti pa sta bili še dve točki in sicer odlok o podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva v Občini Ivančna Gorica. Po njem bo v kratkem občina objavila javni razpis za podelitev koncesije in sicer za en oddelek otrok starosti 1-3 leta. Odločitev za podelitev koncesije je posledica premajhnih kapacitet našega vrtca. Občinski svet je sprejel tudi dopolnjen odlok o mladini. Slednji bo podlaga za celovito ureditev položaja mladih v občini. Matej Šteh

Začetek 15. seje je potekal v znamenju odprtja nove likovne razstave v sejni sobi, avtorice Judite Rajnar, ki živi in ustvarja na Selah pri Sobračah.

3

Minister za kmetijstvo v Velikih Pecah Na kmetiji Ostanek Heric v Velikih Pecah so 20. julija minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Damijan in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič slavnostno podpisali dogovor o izvedbi akcijskega načrta dela z mladimi kmeti za obdobje od 2016 do 2020. Akcijski načrt opredeljuje konkretne naloge vseh treh ustanov, ki bodo mladim kmeticam in kmetom vzpostavile pogoje za uspešno delo na kmetijah.

Ker je do tega slovesnega dogodka prišlo tik pred tiskom tokratne številke Klasja, bomo obširneje o dogodku poročali v naslednji številki Klasja. Vsekakor pa že sedaj lahko ugotavljamo, da je omenjeni dogodek svojevrstna potrditev dela naših kmetij. Gostje so si ob tej priložnosti tudi ogledali kmetijo Ostanek Heric, ki se razprostira na šestih hektarjih obdelovalnih površin, od tega imajo na 4 ha vrtnine in 2 ha poljščine. Mlada prevzemnica kmetije Damjana Ostanek Heric je ob tej priložnosti povedala, da za vsakega mladega, ki prevzema kmetijo, zelo pomembno znanje, ki ga je pridobil od svojih staršev in prednikov ter pozitiven odnos do kmetije in družinskih članov. Matej Šteh

Na predvečer 25-letnice naše domovine v uporabo predali vodohran na Kamnem Vrhu V petek, 24. 6. 2016, je na Kamnem Vrhu v Krajevni skupnosti Ambrus potekala slovesna otvoritev vodohrana, ki so ga tamkajšnji krajani zelo težko pričakovali. Otvoritev je potekala v sklopu praznovanja krajevnega praznika in na predvečer praznika dneva državnosti, ki ga že tradicionalno prirejajo ambruška društva. Na vroči petek so zbrane ob otvoritvi nagovorili predsednik Krajevne skupnosti Ambrus Stane Tekavčič, direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Stane Stopar in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Slednji je zbrane takole nagovoril: »Današnja prisotnost pod soncem dokazuje, da je bila investicija vodohrana še kako potrebna. Vesel sem, da boste prebivalci še tega dela naše občine končno brez skrbi glede pitne vode. Kot že rečeno, je voda naravna dobrina in ni samo po sebi umevno, da jo imamo«. V nagovoru se je med drugim zahvalil vsem izvajalcem del, ki so v pogodbenem roku dokončali investicijo, ki je stala nekaj manj kot 170 tisoč evrov, kot tudi vsem lastnikom zemljišč, ki so z dobro voljo omogočili, da se vodohran izgradi. Nova pridobitev na Kamnem Vrhu je dobrodošla tako za krajane kot za požarno varnost v celi ambruški do-

lini v primeru naravnih in drugih nesreč. Ob zaključku je vsem zbranim še dodal: »Naj vam bo tale današnja predaja vodohrana v uradno uporabo tudi simbolično darilo nam vsem skupaj ob državnem prazniku. Veselo praznovanje ter uspešno in zdravo uporabo vode vam želim.« Zadovoljstvo ob otvoritvi je izrazil tudi direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Stane Stopar. Kot je povedal, novozgrajeni objekti, kot je vodohran v Kamnem Vrhu, predstavljajo tako za komunalno podjetje kot uporabnike dodano vrednost v boljši in kvalitetnejši oskrbi s pitno vodo. Po njegovih besedah se na območju občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje v zadnjih časih pije najboljšo vodo v Sloveniji. Ob zaključku se je še zahvalil krajanom in predstavnikom občine za zaupanje ter obljubil, da se bodo trudili, da bodo objekt vzorno vzdrževali in kva-

litetno opravljali svoje delo. V nadaljevanju je sledil simboličen prerez traku, ki so ga opravili župan Strnad, predsednik KS Ambrus in direktor grosupeljske komunale. Da pa bo vodohran dobro deloval in služil svojemu namenu, je za blagoslov poskrbel domači župnik Uroš Švarc. Kulturni program so popestrili člani Mešanega in Moškega pevskega zbora Ambrus. Gostom so bila izročena tudi spominska darila – steklenica »Ambruške vodice«, županu pa so izročili še čisto pravo zlato ribico poimenovano »Ambruška Duška«. Praznovanje se je nadaljevalo s tradicionalnim golažem in družabnimi igrami na igrišču pri podružnični šoli v Ambrusu. O gradnji vodohrana Vodohran na Kamnem Vrhu je gradilo podjetje Komunalne gradnje d. o. o. iz Grosuplja. Vodohran je velikosti 99 m3, zgrajen je bil tudi napajalni

cevovod v dolžini cca 210 metrov in dostopna cesta, kar je še dodatna vrednost tega projekta. Za samo delovanje vodohrana na tej lokaciji je bila po trasi cevovoda napeljana tudi elektrika. Z izgradnjo se bodo v pri-

hodnje zmanjšali izpadi vodooskrbe ter enakomerna tlačna dobava vode za 70 krajanov Kamnega Vrha, ki se oskrbujejo z vodo iz tega sistema. Gašper Stopar


4

Občina - Stranke

julij 2016

številka 6

Tabor NSi v Vojniku v znamenju visoke udeležbe in pozitivnega vzdušja

Še zadnja seja pred dopusti

V nedeljo, 12.6.2016, je v Vojniku potekal tradicionalni Tabor NSi, ki se ga je udeležilo preko 3000 članic, članov in simpatizerjev NSi ter tujih in domačih gostov iz cele Slovenije. Predsednica NSi Ljudmila Novak je v govoru ponovno izpostavila, da Slovenija in slovenska politična desnica potrebujeta več povezovanja in demokratičnosti ter hkrati poudarila, da Nova Slovenija ima rešitve za težave, ki trenutno pestijo našo domovino. Krščanski demokrati so odigrali pomembno vlogo pri nastajanju nove države, je dejala predsednica NSi, ki je prepričana, da bi lahko Slovenija šla v še boljšo smer, če ne bi prišlo do razpada Demosa pred 25. leti. »NSi razume politiko kot delo za skupno dobro. Kljub temu, da smo v opozi-

Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki SDS OO Ivančna Gorica v sestavi Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Maja Strnad, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Tina Zajec, Anja Lekan, Franc Koželj, Tomaž Smole in Janez Mežan, smo se udeležili 15. redne seje Občinskega sveta. Mnogi smo se srečali tudi na Polževem v soboto 25. junija na maši za domovino in na osrednji svečanosti, kjer je bil slavnostni govornik Janez Janša predsednik SDS.

ciji, hodimo po terenu in poslušamo različne ljudi ter iščemo rešitve za probleme, ki jih ima Slovenija. Še naprej bomo delali odgovorno z namenom, da kot stranka doprinesemo k razvitosti naše države in blagostanju državljanov,« je še pojasnila. Po njeni oceni Slovenija danes potrebuje več složnosti ter kredibilne in verodostojne voditelje, ki bodo znali ljudi pripraviti k sodelovanju. Slovenija po njene mnenju potrebuje tudi prave ukrepe, ki bi ljudem olajšali življenje. »Temu že nekaj časa sledi NSi, ki v parlamentu predlaga zakone, ki bi ljudi razbremenili,« je še dodala. Zbrane je nagovoril tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki je spomnil, da so bili Slovenski krščanski demokrati

že pred 25-imi leti najboljša izkaznica za našo domovino. Opozoril pa je tudi na to, da so bili v Demosu zbrani vsi, ki so želeli spremembe, malo manj pa je bilo takih, ki so si želeli resnične preobrazbe. Pojasnil je, da je za zaskrbljujoče stanje v Sloveniji po njegovem mnenju niso krive osamosvojitev, demokracija in EU, pač pa odkloni od vrednot osamosvojitve, ki je dala Sloveniji večletni gospodarski zagon. »NSi je kot naslednica slovenskih krščanskih demokratov ponosna na delež, ki so ga krščanski demokrati prispevali k osamosvojitvi. Zavedamo se svoje odgovornosti za razvoj Slovenije v duhu povezovalnih vrednost osamosvojitve. Krščanski demokrati niso razumeli osamosvojitve zgolj kot prelom z Jugoslavijo in z nedemokratičnim režimom, ampak kot trajen temelj bodočega sožitja vse nacije,« je poudaril evropski poslanec NSi. Po oceni Peterleta bo Slovenija začela znova napredovati, ko bo strnila sile za nujne spremembe in postavila skupno dobro za prioriteto političnega delovanja. Anton Černivec, predsednik OO NSi Ivančna Gorica

Pričevalec našega razvoja in kulture 29. knjiga Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Že celega pol stoletja mineva od zasnove naše osrednje domoznanske publikacije. Zadnji dan minulega meseca je izšla njegova 29. knjiga. Naš zbornik je domoznanski zato, ker objavlja razprave, članke, gradivo in bibliografije del, ki obravnavajo zgodovino, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj naših treh občin, posega pa tudi širše in globlje v celoten slovenski prostor. Ustvarjajo ga pretežno sodelavci, ki delujejo na področju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, a tudi drugi strokovnjaki in poznavalci našega področja. Kako dragocen in potreben je, najbolje vedo številne generacije dijakov, študentov in vseh drugih, ki za svoje delo potrebujejo analize, informacije in podatke o naši gospodarski, kulturni in politični zgodovini, o razvoju naših občin in o številnih zaslužnih ustvarjalcih in jubilantih, ki so ali še delujejo med nami. Zbornik naših treh občin redno izhaja vsaki dve leti in je predvsem vsebinsko bogata publikacija, priznana in večkrat citirana tudi v strokovnih krogih. Letošnja številka je precej obsežnejša in po dolgem času tudi tehnološko prenovljena. Prvič izhaja v drugačnem ovoju in v barvnem tisku. Še naprej izhaja s finančno pomočjo vseh treh občin, ki ga tudi enako enakomerno razdeljujejo med svoje krajane, saj se samostojno seveda ne bi mogel vzdrževati. Izdaja ga Mestna knjižnica Grosuplje, ureja pa požrtvovalni sedemčlanski uredniški odbor. Letošnja knjiga je razdeljena na sedem vsebinskih sklopov: Področna

politična, gospodarska in kulturna zgodovina, Naše občine in občani, Znanost, kultura in književnost, Kronika, jubileji in kulturni dogodki, Poslovili so se, Gradivo, Bibliografiji monografskih publikacij in domoznanskih člankov ter Oglasni del. Publikacija obsega 320 strani, ki jih napolnjuje 24 prispevkov 15 avtorjev. Prvi razdelek prinaša 4 tehtne prispevke: Prva svetovna vojna v Dobrepolju in Škocjanu, Človeške ribice iz Stične (avtorice Tatjane Kordiš z Vira), Grad Mačerole (avtorice Valerije Ravbar iz Malega Črnela) in TVD Partizan – ustanovitev in začetek. V razdelku o razvoju naših občin je izčrpno in s številnimi fotografijami predstavljena tudi naša občina Ivančna Gorica, posebej še tudi nova osnovna šola v Zagradcu, strokovno tehten in za nadaljnje raziskave uporaben pa je prispevek o poplavah v Dobrepolju in Struški dolini leta 2010. Celoten naslednji razdelek je povezan s šolstvom in prinaša kar dva zanimiva članka, ki predstavljata uspešno delo mladih na srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici. Kulturna kronika je letos bogatejša in obsežnejša, saj v dveh razdelkih prinaša kar 7 vsebinskih in fotografskih portretov zaslužnih ustvarjalcev, ki še delujejo med nami ali pa so se pravkar poslovili. Tudi skromnejši razdelek Gradivo vsebuje dragocene domoznanske drobce, ki še kako pridejo prav mladim in uveljavljenim raziskovalcem ter publicistom. Prav ti trije razdelki so pogosto iskan vir podatkov, ki jih sicer ne moremo najti v drugem peri-

Na tokratni seji smo se seznanili s poročili o delu Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica v letu 2015 in o delu Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica v letu 2015, ki sta jih predstavila Maja Lampret in Mitja Hren. Veseli nas, da so občani aktivni na športnem in kulturnem področju in da se obe zvezi lahko pohvalita z dobrimi rezultati. Podpiramo nadaljnji razvoj kulture in športa, saj se zavedamo pomena druženja in povezovanja ljudi, še posebej mladih. Na dnevnem redu so bili tudi dopolnjen predlog Odloka o gospodarskih javnih službah, predlog Odloka o občinskih taksah, predlog Odloka o podelitvi koncesije za izvajanje programa predšolske vzgoje in varstva, dopolnjen predlog Odloka o mladini. Predstavljen pa nam je bil tudi Elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo Javni vodovod na območju KS Višnja Gora, ki se oskrbuje iz vodnega vira Jeromščica. Največ pozornosti pa je bilo namenjeno prostorskim zadevam in sicer Stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN prenova jedra Krke ter Stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka SDOPN1. Še posebej slednja zadeva je pomembna za nadaljnji razvoj gospodarstva v naši občini. Z novo gospodarsko cono bo omogočeno lokalnim podjetnikom, da svoje načrte uresničijo v naši občini, hkrati pa se bo uredila tudi problematika nekaterih, ki so prerasli svoje okolje in za nadaljnji razvoj potrebujejo novo lokacijo. Zato smo bili zelo veseli, da smo sprejeli stališča soglasno. Pred dopusti se od vas poslavljamo z besedami našega predsednika na Polževem: » Na slovesnostih v počastitev 25-letnice slovenske samostojnosti na različnih koncih države srečujem Slovenijo takšno kot je bila pred 25 leti in ne takšno kot jo danes prikazujejo dnevni mediji. To je Slovenija, ki je samozavestna, ki se zaveda tega, da smo gospodar na svoji zemlji in jo preveva veselje do življenja. Ključna točka navdiha za izzive, ki so pred nami, mora biti vrednostno središče, ki smo ga Slovenci izoblikovali pred 25 leti. Zanj se uporabljajo različna imena. Jaz temu pravim »slovenska pomlad«. Zame je še vedno živa in bo živa toliko časa, dokler bo živa samostojnost slovenske države.« Ob tej priložnosti VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETEN DOPUST! Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS

Župan pri naših jubilantih Tudi v minulem mesecu so naši najstarejši občani praznovali. Opažamo, da visoke jubileje dočakajo pogosteje v suhokranjskem delu naše občine. Župan Dušan Strnad je v zadnjih tednih voščil dvema jubilantkama iz teh krajev.

odičnem tisku. Obsežen in izčrpen bibliografski del Marije in Draga Samca prinaša bogastvo podatkov o vsem, kar so v minulih dveh letih napisali naši občani ali pa drugi avtorji o nas. Zbrano gradivo je izčrpen vir za vse pišoče in tudi za naše občine, ki se z njim lahko predstavijo in izkažejo ob vsaki priložnosti. Zbornik naših treh občin torej spet prihaja med nas s svojim vsebinskim bogastvom, ki ga lahko s pridom uporabljajo vsi občani. Na dosego roke je v vseh knjižnicah, osnovnih in srednjih šolah in seveda na sedežih naših občin in z njimi povezanih organizacij in društev. Poiščite ga, vprašajte zanj. Zagotovo boste v njem našli tudi kaj zase. Mihael Glavan, glavni urednik

Devetdeset let je 18. junija dopolnila Viktorija Lazarevič iz Malega Globokega. Gospa Viktorija sicer preživlja čas med letom tudi pri svojcih v Ljubljani, a najlepše ji je na domu na Malem Globokem.

8. julija pa je 90 let praznovala Marija Smrekar iz Tolčan. Župan in podžupan sta jo obiskala v krogu njenih najbližjih v domu starejših občanov na Bokalcah v Ljubljani.


julij 2016

številka 6

»Premalo poslušamo svoje telo in enostavno ga ne slišimo, ko nam kriči, da je energetsko izčrpano.« Prav je, da začnemo z za nekatere zelo kontroverznim dejstvom. Tradicionalna kitajska medicina (TKM) je pred 5.000 leti kakovost svojih zdravnikov vedno ocenjevala po številu zdravih in ne po številu bolnih. Prepričani so bili, da dober zdravnik bolezni preprečuje, slab pa jih zdravi. Medtem ko globoko premišljujete o teh besedah in jih poskušate razumeti skozi prizmo sodobnega časa, naj vam zaupam, da imamo tudi v naših krajih uspešnega TKM zdravilca. Naš sogovornik Marko Kralj iz Šentvida pri Stični je alternativni zdravilec, ki svojim strankam pomaga z izvajanjem Tui-na terapije, ki je kot del tradicionalne kitajske medicine (TKM) uporabljena zadnjih 4.000 let. Temelji na tradicionalni TKM teoriji o pretoku QI-ja kot osnovno terapevtsko orodje. Preko uporabe masaže mišic in vezi Tui-na terapija vzpostavlja bolj harmoničen pretok QI-ja preko energijskih kanalov in s tem omogoči telesu, da se samo ozdravi. S katerimi metodami se ukvarjate v vašem podjetju? Katera področja pokriva TKM? Ukvarjam se s Tui-na terapijo, ki je pomemben del tradicionalne kitajske medicine in je enako pomembna kot akupunktura, zeliščna medicina in druge kitajske zdravilne tehnike. Prav tako uporabljam moksibustijo in ventuze – cupping metodo. Lahko na kratko opišete vse te metode, da si jih bodo lahko naši bralci lažje predstavljali. Metoda Tui-na vključuje uporabo ročnih masažnih tehnik na mehkih tkivih, kot so mišice in vezi, akupresurnih tehnik z neposrednim vplivom na tok energije oz. tok Qui-ja po meridianih (energetskih kanalih v telesu) in manipulacijskih tehnik za uravnavanje lege mišično - skeletnih struktur in ligamentov. S temi metodami Tui-na omogoča, da se telo zdravi samo, po naravni poti. Terapija je neagresivna, zato je tudi primerna za otroke in starostnike. Moksibustija je terapija gretja akupresurnih točk z divjim pelinom (Artemisia vulgaris), s čimer dosežemo očiščenje meridiana, boljšo cirkulacijo Qui-ja in krvi ter odstranitev zunanjih patogenih dejavnikov, kot sta veter in mraz. Ventuze - cupping metoda se uporablja pri lokalnih zaporah energije, tako da na izbrano področje postavimo ventuzo in z njo ustvarimo negativen tlak. Terapija deluje tako, da odstranjuje vlago in mraz, izboljšuje cirkulacijo krvi, zmanjšuje znojenje in zmanjšuje bolečino. Kje ste se učili in naučili teh veščin? Zaključil sem Fakulteto za šport in sem profesor športne vzgoje. Po diplomi sem se izobrazil za tuinologa pri dr. Derviševiču, specialistu za športno medicino ter specialistu za akupunkturo in Tui-na terapijo. Dodatno sem se izpopolnjeval tudi na Kitajskem, v Pekingu, v Centru za tradicionalno kitajsko medicino (Beijing Traditional Medicine Training Center of the World Federation of Acupuncture and Moxibustion Societies). Nato sem opravil še izpit pred komisijo na Gospodarski zbornici Republike Slovenije in kot prvi prejel potrdilo o usposobljenosti za tuinologijo v Sloveniji. Imam tudi Nacionalno poklicno kvalifikacijo za maserja, ki sem jo opravil v Celju. Pri katerih težavah so se izkazale vaše metode za najuspešnejše? Najboljše rezultate dosežemo pri težavah kot so glavoboli in migrene,

bolečine v vratu, bolečine v rami (slaba gibljivost ramen, mravljinčenje v rokah), bolečine v komolcu (teniški in golf komolec), bolečine v kolenu, skočnem sklepu (gleženj), bolečine med lopaticami, bolečine v križu (akutni lumbago, nevralgija ishiadicusa), bolečine v kolkih in zapestju (npr. pri karpalnem sindromu). Nadalje sem zelo uspešen tudi pri lajšanju težav pri astmi, odsotnost menstruacije oziroma pri bolečih menstruacijah ter zaprtju in diareji. Pri katerih težavah ste z vašimi metodami nemočni? Kontraindikacije za tui-na masažo so vse akutna vnetja kosti, sklepov, mišic, kože in podkožja, določena kožna obolenja, povišana temperatura, krčne žile in rakava obolenja, saj se zaradi izboljšanja prekrvavitve lahko metastaze širijo po telesu. Kakšen je danes odnos med predstavniki klasične, uradne medicine in alternativci? V primerjavi s tujino bi lahko bilo bolje. Še vedno smo žal daleč od komplementarnega delovanja. Tradicionalna kitajska medicina je v svetu priznana in poznam že kar nekaj naših zdravnikov, ki so se dodatno izobraževali tudi za akupunkturo (npr. anestezistka). V tujini npr. razmere v Nemčiji poznam bolje, pa skoraj ni splošnega zdravnika, ki ne bi izvajal še dodatnih terapij (npr. homeopatijo). Kako prepoznamo dobrega TKM zdravnika in ga ločimo od šarlatana? Pomembno je, da ima terapevt vsaj temeljna znanja medicine in ve, v katerih primerih mora človeka napotiti k zdravniku oz. v katerih primerih ne sme izvajati terapije, ker bi bilo lahko to kontraindicirano. Dobro bi bilo preveriti tudi, katera dokazila o usposobljenosti ima oseba. V današnjem času skoraj ni zadržkov, kako priti do posla, zaslužka, zato je zelo nepregledno, kdo je kaj in kdo je res usposobljen. Ne govorim le o področju alternativne medicine. Zato sem vesel, da je Ministrstvo za zdravje sprejelo Zakon o zdravilstvu, kjer bodo vsi terapevti registrirani in preverjeno usposobljeni, kar bo za uporabnike bolj pregledno in varno. Kitajska medicina temelji predvsem na odnosu vzrok – posledica. Morda še kakšna misel o vzrokih in posledicah iz našega vsakdanjega življenja? Slovenci smo zelo športni narod, morda celo malo ekstremni, mazohistični. Celo v rekreativnem športu. Mislimo, da če nimamo pulza okrog

»Včasih simptom dobi smisel, ko ga osvetlimo z več vidikov posameznikovega življenja in funkcioniranja. In takrat je laže sprejeti odločitve za potrebne spremembe v stilu življenja, načinu razmišljanja, odnosu do sebe, svojega telesa ...« 200 utripov na minuto in drugi dan »muskelfibra« nismo ničesar koristnega naredili za telo. Malo pretiravam, vendar nekako tako je. Pozabimo, da smo večino časa pod hudimi napori, stresi (služba, družina ...). Telo je pogosto energetsko izčrpano. Šport je na nek način tudi stres za telo in če pretiravamo, lahko škodi. Hitreje lahko pride do poškodb ali zdravstvenih težav. Premalo poslušamo svoje telo. Morda bi bilo dostikrat bolje, če bi šli le na sprehod in izvajali raztezne in sprostilne vaje. Na Kitajskem in v drugih vzhodnih državah se bolj zavedajo pomembnosti razteznih in sprostilnih vaj in bolj razmišljajo o posledicah in vzrokih zanje kot zahodne civilizacije. Kako so ljudje naklonjeni alternativnim metodam. Kakšni so trendi, ki ste jih opazili pri svojem delu v zadnjih desetih letih? Ljudje se v vedno večji meri poslužujejo alternativnih metod zdravljenja. Zdi se mi, da predvsem zato, ker sodobna medicina ne da vedno odgovorov na vse težave, zdravi parcialno oz. simptomatsko in premalo upošteva holistični vidik, ki gleda na človeka kot celoto in preplet tako fizičnih kot psihičnih dejavnikov. Včasih simptom dobi smisel, ko ga osvetlimo z več vidikov posameznikovega življenja in funkcioniranja. In takrat je laže sprejeti odločitve za potrebne spremembe v stilu življenja, načinu razmišljanja, odnosu do sebe, svojega telesa ... Na ta način največ sami naredimo za svoje zdravje. S tega vidika ljudje uporabljajo alternativo tudi v smislu preventive. So pa pogosto negotovi in v dvomih, h komu iti. Največkrat se odločijo po priporočilu prijateljev in znancev. Franc Fritz Murgelj

Gospodarstvo

5

Ivankin pehar Vroče? Potem pa kar telefon v roke in nastavite hlajenje.

Družba VitaTerm iz Ivančne Gorice je v letošnjem poletju predstavila klimatsko napravo energijskega razreda A++ Sinclair Zoom, ki jo lahko upravljamo od kjerkoli in kadarkoli kar preko svojega pametnega telefona. Ta angleška blagovna znamka klimatskih naprav tudi pri nas postaja vse bolj cenjena in prepoznana kot znamka z odličnim razmerjem med ceno in kakovostjo. Sinclair nudi kar petletno garancijo na zanesljivost delovanja. Brezžično lahko upravljamo tudi seriji Kite (A++) in Arctic (A++). Sinclair ima v ponudbi tudi talno/stropne, kasetne enote, kanalske in multisplit enote za poslovne in proizvodne objekte. Sinclair klimatske naprave lahko kupite v trgovskih centrih Harvey Norman, GA in trgovinah skupine Bela plus, za svetovanje in ogled vseh rešitev za hlajenje v teh vročih dneh pa obiščite spletno stran www.vita-term.si.

77-letnica je brez naporov prikolesarila na Gradišče in na Pristavo

In to brez pretiranega napora. In ni nikoli bila niti rekreativna kolesarka. Uspelo ji je z električnim kolesom Cyco, ki je plod sodelovanja kolesarskega centra Unibike in Davida Mrvarja iz Stične. Rezultat je zložljivo (!) električno kolo z motorjem moči 250 W in baterijo kapacitete 10 Ah. Ker vam tehnične karakteristike verjetno ne povedo veliko, bomo razložili takole - s tem kolesom boste lahko prevozili do 40 kilometrov brez poganjanja pedalov. Prazna baterija bo pripravljena na nove kolesarske podvige po največ osmih urah polnjenja, z močnejšim napajalnikom pa je lahko polna že v štirih urah. Seveda električno kolo Cyco ni nadomestek za motorno kolo ali kolo z motorjem, zato se pričakuje, da boste električnemu pogonu vsaj malo pomagali in mu tako podaljšali doseg in hkrati poskrbeli še za malo svoje rekreacije. Navsezadnje je to še vedno kolo s pravimi kolesarskimi pedali in s šestimi prestavami. Ker zložen zavzame malo prostora, ga lahko v prtljažniku avtomobila dostavite do izhodišča vašega kolesarskega izleta. Cena? 750 EUR. www.unibike.si

Gostilna Krjavelj tudi z gurmanskimi malicami

Ivanški ljubitelji jedi oziroma malic na žlico lokalno gostilno Krjavelj že dobro poznajo. Vsak dan v tednu je posvečen eni tradicionalni jedi na žlico, kot so obara, pasulj, ričet in golaž. Tem jedem pa se po novem pridružujejo tudi malice za gurmane, kot so z mesom nadevani melancani iz pečice, svinjske roladice, tortilje, mehiške enolončnice, pravi idrijski žlikrofi. Kdor ne more brez njih, si lahko za malico naroči tudi pico, za lačne predstavnice ženskega spola pa so vsak dan za malico na voljo solatni krožnik s tuno, piščancem ali lignji. Ali pa samo s kisom, izbirate lahko med petimi vrstami, in oljem. Cene malic se gibljejo od 3,40 do 4,50 evrov. Več informacij na: www.krjavelj-ig.si. Franc Fritz Murgelj

Nova turistična karta V dneh pred praznikom Občine Ivančna Gorica je Zavod Prijetno domače izdal tretjo dosedanjo različico Turistične karte občine Ivančna Gorica. Zemljevid občine, opisi njenih krajevnih skupnosti, pomembnejših znamenitosti, poti in gostinsko-turistične ponudbe, so lepo povabilo tako gostom kot domačinom, za odkrivanje še neodkritega v naši občini. Turistična karta, ki je napisana v treh jezikih, slovenskem, angleškem in nemškem, je oblikovana v skladu s celostno grafično podobo občine in njeno blagovno znamko Prijetno domače. Bralca, pohodnika, kolesarja, avtodomarja oz. slehernega obiskovalca karta vodi po vseh dvanajstih biserih – krajevnih skupnostih naše občine. Kartografski del poleg imen krajev, vrhov, navedenih nadmorskih višin, prometne infrastrukture in vsega kar sodi na splošni zemljevid območja, vsebuje tudi vris pohodniških in kolesarskih poti pri nas. Skupen nabor štirinajstih poti je opremljen tudi s QR kodami, ki bralcu omogočajo natančnejši pregled tras na ustreznem spletnem portalu GeaGo. Podrobnejši opis posameznih krajev bralec najde v besedilu na drugi strani karte, ki poleg občinskega središča po abecednem redu predstavlja tudi vse naše krajevne skupnosti. Karta je obiskovalcem in domačim raziskovalcem na voljo v turistični info pisarni Zavoda Prijetno domače (Poslovni center Žolnir), v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, na Jurčičevi domačiji na Muljavi in na informacijskih točkah na Mestnem kopališču v Višnji Gori, Kavarni »Pri Joži« v Zagradcu in Gašper baru v Stični. Vabljeni k odkrivanju skritih kotičkov naše občine! Miha Genorio


6

Krajevne skupnosti

julij 2016

številka 6

Na Pristavi predsednik države pozval k strpnosti in enotnosti Tradicionalno spominsko srečanje na Pristavi je letos zaznamoval obisk predsednika države Boruta Pahorja. Prireditev, ki jo Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Stična posvečena spominu na dogodke med drugo svetovno vojno in padle žrtve na tem območju, vsako leto pritegne številne, ki se želijo spomniti tega časa in se pokloniti žrtvam. Letos je bilo razumljivo obiskovalcev še več, k organizaciji pa so pristopili tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever – odbor Grosuplje.

Predsednik Republike je po prihodu na Pristavo položil venec in se poklonil pri spomeniku padlim gorenjskim aktivistom. K spomeniku so venec položili še predstavniki ZB za vrednote NOB Grosuplje, Domžale in Škofja Loka. V nadaljevanju je pri domu na Pristavi sledila svečanost s kulturnim programom, na kateri je najprej zbrane pozdravil predsednik Krajevne organizacije ZB za vrednote NOB Stična, Andrej Krese. Kot je povedal, je Pristava kraj pomembnih dogodkov med drugo svetovno vojno in vojno za Slovenijo, ki so pomembno prispevali k temu, da imamo danes samostojno državo Slovenijo. Pomena vseh teh zgodovinskih dogodkov se je dotaknil v svojem nagovoru tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Opomnil je na dejstvo, da so v preteklosti, v različnih časovnih obdobjih bili ljudje, ki so žrtvovali življenje ali kako drugače prispevali k temu, da danes živimo v lastni državi

in govorimo slovenski jezik. »Pot, po kateri smo prišli, določa tudi pot, po kateri bomo šli v prihodnje«, je še zaključil Smole. Tudi predsednik Pahor je v slavnostnem nagovoru označil obdobje druge svetovne vojne in osamosvojitvene vojne kot tiste, ki Slovencem današnje generacije omogočajo, da smo svobodni in da smo povezani kot enakopravni narod v zvezo evropskih narodov in držav. Kot je dejal, se mu zdi zelo primerno, da na takšnih krajih kot je Pristava spomni tudi na pomen svobode in miru. Obe vrednosti lahko postaneta preveč samoumevni in lahko se zgodi, da se znova vrnejo časi, ko bo treba znova žrtvovati ljudi in življenja, da bi se vrnili svobodni in srečni časi. »Zato bi rad, da sedaj ko je še čas za to, da po mirni poti uredimo vsa odprta vprašanja v Sloveniji, v EU in mednarodni skupnosti, to storimo brez oklevanja in po svojih najboljših močeh. To je naša zgo-

dovinska dolžnost«, je dejal Pahor. Opozoril je še na varnostno krizo in nedavno begunsko krizo, ki so znamenje nestrpnosti in širjenja nasilja. Vendar je po njegovem možno razrešiti vsak konflikt in preseči vse razlike, ki Slovence razdvajajo, vendar le če bomo enotni. Ob koncu je v besedah zahvale zaključil svoj nagovor takole: »Zdelo se mi je pomembno izreči besedo hvaležnosti tistim, ki ste nam ohranili in obranili nacionalno svobodo ter zagotovili mir in poudariti odgovornost nas vseh, da ta mir in svobodo ohranimo za druge in poudarim pomen strpnosti, sožitja in sodelovanja med nami, zlasti, da bi bili, če bi bilo potrebno kot narod znova poklicani pred zgodovino, zato, da ohranimo sebe in vse tiste vrednote, ki so povezane z našim narodnim značajem. Glede naše prihodnosti sem optimističen, saj smo kot narod dozoreli in smo sposobni sodelovanja in premagati velike ovire«. Svečanost so s kulturnim programom obogatili nastopajoči; recitatorke Tatjana Zadel, Zala Miklič, Neža Jerič, Tia in Tisa Krese, harmonikar Vasja Kos ter orgličar Tone Zaletel, Mešani pevski zbor DU Šentvid pri Stični Sončni žarek, Ženski pevski zbor Harmonija, violinistki Ana in Ajda Blaževič Arko in zasedba Godalnega orkestra KD Stična. Ob tej priložnosti so na ogled svoja vozila in opremo postavili tudi pripadniki Slovenske vojske, že v jutranjih urah pa so se iz Stične na Pristavo podali peš tudi udeleženci 9. spominskega pohoda. Pristava je mesto zgodovine in prihodnosti. O tem priča starodavna cerkvica svetega Lamberta, kjer je svoje

prebivališče našla že vojvodinja Virida, kasneje so to vasico na zemljevidu slovenske zgodovine utrdili že omenjeni dogodki v času II. svetovne vojne in kasneje osamosvojitvene vojne. Danes pa je ta vasica kraj, ki svojo zgodovino, naravne in kulturne lepote prepoznavajo kot potencial za nadaljnji razvoj. Nekateri domačini

so to že uspešno preoblikovali v turistične produkte in s tem poskrbeli, da se prepoznavnost Pristave še ohranja in širi. Ob tem pa si samo želimo, da bi prihodnje generacije res znale preseči razlike, ki nas Slovence razdvajajo še danes. Matej Šteh

Zahvala KO ZZB NOB Stična Zahvaljujemo se predsedniku Republike Slovenije, pripadnikom SV, Občini Ivančna Gorica, vsem organizacijam ZZB NOB, praporščakom, ZVVS Grosuplje. Društvu SEVER, ZŠAM Ivančna Gorica, nastopajočim, moderatorki ga. Nuši Volkar, sponzorjem in donatorjem, radiju Zeleni val in pohodnikom. Zahvalil bi se pa tudi vsem članom KO ZZB Stična, ki so pomagali pri organizaciji prireditve, prav tako pa tudi vaščanom s Pristave. Zahvala tudi vsem obiskovalcem, ki so se v velikem številu udeležili prireditve. Vidimo se ponovno naslednje leto. Andrej Krese, predsednik KO ZZB NOB Stična

Zagraški gasilski praznik ob dnevu državnosti Sobotno jutro prazničnega dne 25. junija, ko je celotna Slovenija praznovala 25-letnico slovenske samostojnosti, se je suhokrajnski del občine Ivančna Gorica, v Zagradcu, zbujal v dan poln veselja in praznovanj. Okolica cerkve, župnišča, stare šole in bencinskega servisa ter nove šole z vrtcem, je bilo obdana v praznično vzdušje, okrašena z mlaji in ozaljšanim prireditvenim prostorom s šotorom. Zagraški gasilci so se že dalj časa pripravljali na ta dan, na dan, ko bodo uradno prevzeli novo gasilsko vozilo, ga blagoslovili in predali v nadaljnjo rabo. Poleg tega pričakovanja je bil dan namenjen tudi praznovanju dneva državnosti. Tudi zagraški gasilci, pevci, pevke in tamburaši so se dopoldan udeležili občinske proslave na vrhu Polževega in s svojo navzočnostjo popestrili praznovanje. Zgodnje popoldansko deževje z manjšim neurjem je zaskrbelo organizatorje gasilske prireditve. K sreči se je vreme umirilo in začelo se je jasniti. Začetek prireditve ni bil več vprašljiv. Ob 18. uri so se že pričeli zbirati domači gasilci in gasilci iz povabljenih sosednjih društev, s prapori in gasilskimi vozili. Kot se za tak gasilski praznik spodobi, se je slavnostna prireditev začela z gasilsko povorko, ki jo je sestavljal ešalon 14 praporov s slovensko zastavo na čelu, nato so sledili pionirska in mladinske enota, nato gasilke in na koncu še gasilci. Povorko, katero je vodil domači poveljnik Slavko Zaletelj, je sestavljalo skoraj 100 uniformiranih članov gasilske organizacije. Sodelovalo je tudi 16 gasilskih vozil z utripajočimi intervencijskimi lučmi. Povorka gasilcev in vozil je šla mimo častne tribune, s katere so pozdravljali župan občine Ivančna

Gorica, vodilni člani občinske gasilske zveze, domači predsednik gasilskega društva, predstavnik civilne zaščite in duhovnika. Začetek slovesnosti je naznanila slovenska himna, katero so izvedli pevci Mešanega pevskega zbora Zagradec. Moderatorka programa in tajnica PGD Zagradec, Darja Košak, je pozdravila vse prisotne. Pred uvodnim govorom domačega predsednika društva, Slavka Ferlina, je zapel Moški pevski zbor Zagradec pod vodstvom Roberta Kohka zapel znano slovensko pesem in s tem popestrili slovesnost dogodka. Predsednik je v govoru predstavil nujo in pomen novega gasilskega vozila GVM 1, katerega so gasilci nabavili že v mesecu marcu in z njim že naredili nekaj kilometrov. Govoru domačega predsednika je sledil pozdravni govor podpredsednika gasilske zveze Ivančna Gorica, Staneta Kralja, ki je prebral pismo predsednika Gasilske zveze Ivančne Gorica, Lojzeta Ljubiča. Slednji je bil ta dan zadržan. Sledil je še kratek pozdravni nagovor poveljnika Gasilske zveze Ivančna Gorica, Lovra Markoviča. Župan občine Ivančna

Gorica, Dušan Strnad, se je v svojem govoru dotaknil prijetnosti in domačnosti v Zagradcu, kjer se vedno dobro počuti, kjer se res veliko dogaja. Zahvalil se je za vse aktivnosti gasilskega društva, zaželel veliko varnih kilometrov z novim vozilom, obenem pa se zahvalil tudi za sodelovanje na dopoldanski svečanosti na Polževem. Po pozdravnih besedah župana, je sledila simbolična predaja ključa in prevzem vozila. Ključe novega vozila je poveljnik društva Slavko Zaletelj izročil šoferju in skrbniku vozila, Franciju Zaletelju. Nato se je zaslišal zvok sirene ob utripajočih intervencij-

skih lučeh novega gasilskega vozila, »kombija«, s tipizacijsko oznako GZS, GVM 1 - gasilsko vozilo za prevoz moštva. Sledil je še obred blagoslova, katerega sta opravila domači župnik Sašo Kovač in msgr. Jože Plut. Ob koncu je sledila še podelitev bronastih, srebrnih in zlatih občinskih gasilskih priznanj, zahval in diplom zaslužnim članom PGD Zagradec in donatorjem pri nabavi vozila, posebno spominsko zahvalo sta prejela župan Dušan Strnad in poveljnik GZ Ivančna Gorica, Lovro Markovič. Nastopila je še Tamburaška skupina Zagradec in mladi glasbenici, pev-

ka Maruša Šušerski in citrarka Eva Medved. Za zaključek in popestritev proslave pa so poskrbeli še domači folkloristi. Po končanem uradnem delu je sledil ogled novega vozila in veselo druženje, ki je prešlo v tradicionalno gasilsko veselico. Za dobro voljo pesem in ples je poskrbel Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami, za pogostitev, pijačo in jedačo in srečelov pa domače gasilke in gasilci. Veselica se je nadaljevala pozno v noč in tudi manjša ploha ni zmotila dobre volje vseh prisotnih. Marjan Urbas


julij 2016

številka 6

Krajevne skupnosti

7

Krški gasilci ob 120-letnici delovanja prevzeli novo gasilsko vozilo Sobota, 2. julija 2016, je bila na Krki še posebej slovesna, saj je ta dan potekala osrednja slovesnost ob 120-letnici Prostovoljnega gasilskega društva Krka s prevzemom gasilskega vozila GVC 16/25 znamke Iveco.

Praznovanje okroglega jubileja domačih gasilcev se je začelo s slovesno povorko, v kateri so poleg domačih članov sodelovali tudi gasilci iz drugih društev Gasilske zveze Ivančna Gorica. Slovesnemu mimohodu ob spremljavi Godbe Stična so poleg številnih obiskovalcev prisostvovali častni gostje, med katerimi so bili župan Dušan Strnad, generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Franc Bradeško, predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič, poveljnik Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica Jože Kozinc in številni drugi. Uvodni nagovor je pripadel predsedniku PGD Krka Pavlu Markoviču, ki je zbranim predstavil 120-letno zgodovino društva in razloge za nakup gasilskega vozila. Kot je dejal, so obletnice poseben trenutek, ko se radi ozremo v preteklost in uspe-

šno prehojeno pot skozi različna obdobja. Gasilsko društvo Krka je bilo ustanovljeno že daljnega leta 1896. »Naši predhodniki so že takoj ob ustanovitvi društva nabavili prvo brizgalno. Vseskozi so stremeli k napredku in opremo nenehno posodabljali, kolikor so jim seveda to dopuščale finančne zmožnosti. Leta 1933 so nabavili že prvi avtomobil. Tako smo se tudi v današnjem času člani upravnega odbora odločili, da zamenjamo naše vozilo znamke Mercedes AC 24/35, ki je dopolnilo že 38 let, z novejšim GVC 16/25 znamke Iveco. S tem vozilom bo opremljenost naše operativne enote veliko boljša, kot je bila do sedaj. Pomoč ljudem v nesreči pa bo kvalitetnejša, predvsem pa hitrejša«, je še dodal Markovič, ki je svoj nagovor zaključil z ustanovnim sloganom društva: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč«. Krške gasilce je nagovoril tudi župan

Dušan Strnad. Med drugim je povedal: »Krški dosežki so naši skupni dosežki, s katerimi se veseli cela občina. Vaši predniki so se povezali, zbrali in s skupnimi močnim pred 120 leti ustanovili društvo, katerega jubilej obeležujemo danes skupaj z sodobnim vozilom, ki ga uradno prevzemate. Skupaj z občino Ivančna Gorica, Gasilsko zvezo Ivančna Gorica in Štabom Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica smo bogatejši še za eno izredno sodobno gasilsko vozilo. Na Krki ste zbrani res dobromisleči ljudje, ki vam ni mar samo zase, ampak tudi za širšo lokalno skupnost.« Ob tej priložnosti je Prostovoljnemu gasilskemu društvu Krka ob 120-letnici delovanja podelil posebno županovo priznanje v obliki spominskega kovanca Prijetno domače, ki ga župan podeljuje ob jubilejih in posebnih dosežkih posameznikom in organizacijam, ki pripomorejo k prepoznavnosti in razvoju občine Ivančna Gorica. Tudi generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But se je prisotnim gasilcem zahvalil za vse njihovo požrtvovalno delo, ki ga opravljajo na prostovoljski bazi. »Gasilci v Sloveniji ste izjemno dobro organizirani. Tudi zato občani Ivančne Gorice upravičeno živijo v prepričanju, da jim bodo gasilci vedno pomagali.« Ob tej priložnosti je društvu za 120 let aktivnega delovanja izročil Zlati znak Civilne zaščite. Čestitkam se je pridružil tudi član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Franc Bradeško, ki je jubilantom izročil spominsko plaketo Gasilske zveze Slovenije.

Prvi posredovalci gasilske zveze Ivančna Gorica Vsi se zavedamo, da nesreča nikoli ne počiva, saj nas nesreča lahko doleti kjerkoli in v vsakem trenutku. Zaradi takih primerov nas pridno varujejo gasilska društva v naši občini, ki so tista, ki se najhitreje odzovejo na nesreče, požare in katastrofe. Tega se zavedamo tudi v skupini prvih posredovalcev, ki smo jo s tečajem prvih posredovalcev – bolničarjev ustanovili štiri leta nazaj. Iz večjega števila gasilskih društev v naši občini se je zbralo manjše število gasilcev, ki smo se usposobili za prve posredovalce – bolničarje v takem obsegu, da znamo nuditi poškodovanim osebam prvo in nujno pomoč. Usposabljali smo se pod vodstvom vodje izobraževalnega centra UKC Toneta Posavca, ki nas je s svojimi izkušnjami in znanjem izuril do te mere, da smo začeli udeleževati tudi letnega tekmovanja prve pomoči v Mestni občini Ljubljani. Začeli smo z malo opreme in z improviziranimi torbicami, v katerih smo imeli gaze in povoje. Slaba opremljenost nas ni ustavila pri naših rednih srečanjih in treningih raznih scenarijev in primerov nesreč, v katere so vključena razna društva, s čimer smo se naučili tudi medsebojnega sodelovanja v gasilskih društvih. Nakup opreme, kot so npr. torbe prve pomoči ter nosila po različnih društvih, je to treniranje le še olajšal in omogočil bolj profesionalno oskrbo ponesrečencev. Nekatera društva v

naši občini so se organizirala in kupila avtomatske eksterne defibrilatorje, ki so eno izmed najbolj pomembnih orodij za reševanje življenj. Opremo smo si prilagodili tako, da imamo vsi enako zloženo. To nam omogoča, da lahko ne glede na kraj in število prvih posredovalcev skupaj sodeluje več različnih društev. Naša skupina prvih posredovalcev je najboljši primer meddruštvenega sodelovanja, saj se po štirih letih trdega dela še vedno redno srečujemo enkrat mesečno, timsko delo pa je ena izmed naših najboljših vrlin, saj v tem kar blestimo. Naša srečanja in vaje vsakič potekajo v drugem društvu, kar nam

daje možnost, da dobro poznamo društveno opremo za prvo pomoč ter se ne glede na lokacijo in sodelujoče društvo osredotočimo na določen tip vaje, katero prvo ponovimo teoretično in nato še praktično. Zavedamo se, da kot gasilci in prvi posredovalci nosimo težko breme, saj prva pomoč ob nesrečah predstavlja težko in odgovorno nalogo. Le to pa nam daje motivacijo, da še toliko bolj vneto treniramo, saj smo le tako lahko v trenutkih nesreče usposobljeni, opremljeni in pripravljeni človeku v stiski priskočiti na pomoč. Grega Slak, član ekipe prvih posredovalcev

Dolgoletni predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič, je ob tej priložnosti povedal: »To kar sedaj delate je vaš ponos in zadovoljstvo in porok mladim, da bodo to delo tudi nadaljevali. PGD Krka se predvsem lahko pohvali tudi s svojimi dosežki na tekmovanjih veteranov, kar je edinstven primer v naši občini. Še naprej vam želim dolgo in plodno delo v naši gasilski organizaciji.« Po nagovorih gostov je sledil še uradni prevzem gasilskega specialnega vozila Iveco GVC 16/25 in slovesna predaja ključa. Ključe vozila je najstarejši član PGD Krka 92-letni Franc Bregar predal županu Dušanu Strnadu, župan pa predsedniku in namestniku poveljnika, ki sta ključe predala voznikoma, ki bosta z vozilom upravljala. Slednja sta se zavezala, da bosta z vozilom ravnala kot dobra gospodarja. Novo vozilo je blagoslovil krški župnik Marko Burger, seveda pa je bilo treba vozilo krstiti tudi s penečim vinom. Vozilo ima šasijo skupne teže 14 ton, pogon 4x4, 240 konjskih moči, rezervoar za 2500 litrov vode, 500 litrov penila, prostor za posadko 8+1 s šti-

rimi dihalnimi izoliranimi aparati in visoko zmogljivo Rosenbauer črpalko z visokim tlakom 35 barov in šobami za travniške požare. Novo vozilo bo v veliko pomoč za uspešno posredovanje v situacijah, ko bodo ljudje potrebovali pomoč. Skozi celotno slovesnost so člani Kulturnega društva Krka obiskovalcem z dramskimi vložki popestrili program in jih preselili stoletje nazaj, v čase začetkov krškega gasilstva. Za popestritev kulturnega programa so poskrbeli tudi člani Moškega pevskega zbora Prelo iz pobratenega gasilskega društva Adlešiči. Društvo je ob tej priložnosti tudi podelilo priznanja in zahvale članom, gasilskim društvom in donatorjem. Ob jubileju PGD Krka pa velja poudariti, da so predniki krških gasilcev svoje delo znali ceniti in ga tudi pridno beležiti. Društvo, ki se ponaša z eno najstarejših in zelo bogato kroniko delovanja v naši občini, je v ta namen izdalo tudi obširen in bogat zbornik o delovanju društva. Gašper Stopar

Za sproščen nasmeh skrbimo že 20 let.


8

Krajevne skupnosti

julij 2016

številka 6

Gasilsko reševalna vaja ˝STIČNA 90˝ Letos mineva devetdeset let delovanja prostovoljnega gasilskega društva Stična. Devetdeset let bogatenja družbenega, preventivnega in operativnega življenja na lokalnem območju in širše. Ves ta čas ste naš obstoj in bogato zgodovinsko življenje ustvarjali tudi vi, drage krajanke in krajani kraja Stična ter tudi občine Ivančna Gorica. Z vašo pomočjo smo se razvijali in izpopolnjevali, skrbeli za strokovno usposobljenost operativne enote ter modernizacijo prepotrebnega orodja in opreme, prav tako pa skrbeli za družabno in poučno dogajanje v Stični in okolici. V sklopu praznovanja devetdesetletnice delovanja društva smo pripravili gasilsko reševalno vajo, ki je potekala v soboto, 18. 6. 2016. Z njo smo želeli prikazati usposobljenost in delovanje naše operativne enote.

Začeli smo ob 9:00 pred Samostanom Stična. Scenarij vaje je bila delovna nesreča, ki se je zgodila pri vzdrževanju zvonov v zvoniku, pri čemer se je en delavec poskušal ogniti zvonu, pri tem pa padel skozi okno ter obvisel na pozicijski vrvi, drugi delavec pa je padel z višine približno 2 metra

na lesen podest. Zaradi varnosti se sta na vaji uporabljali lutki. Oba ponesrečenca je skupina devetih gasilcev rešila s pomočjo vrvne tehnike, s poševno vrvno žičnico na parkirišče pred stiško baziliko. Nekoliko kasneje je ˝počilo¨ na parkirišču pred samostanom. Voznik osebnega vozila se je zaradi neprilagojene hitrosti in spolzkega vozišča zaletel v že parkirano vozilo, pri čemer sta ostali dve osebi ukleščeni. Vse to je bila predpostavka vaje. Ekipa je naredila zavarovanje kraja nesreče, postavila požarno varovanje in s tehničnim posegom rešila poškodovanca z vozila ter ju oskrbela. Med samim tehničnim reševanjem je prišlo še do požara parkiranega avtomobila, ki pa so ga hitro pogasili. Vrhunec dneva pa je bil prihod helikopterja Slovenske vojske. Dobro uro

pred začetkom alarmiranja enot za gašenje gozdnega požara je na travnati površini pred Gasilskim centrom Stična pristal helikopter AS 532 AL »Coguar«. Skupina predstavnikov Slovenske vojske je helikopter postavila na ogled obiskovalcem ter ga predstavila. Sledila je vaja – gozdni

požar nad Stično. Skladno z operativnim načrtom občine Ivančna Gorica so bila aktivirane še ostale gasilske enote GZ Ivančna Gorica, ki so z dimnimi napravami označen požar obkrožile ter preprečile njegovo širitev. Glavnino požara pa je nato ˝pogasil˝ helikopter s posebno košaro za zajemanjem vode ˝Bambi bucket˝, ki naenkrat zajame 2.750 litrov vode.

Vodo je zajemal v za to namenjenem bazenu pred gasilskim domom v Stični. Tudi tam je bilo potrebno sodelovanje operativnih gasilcev za pomoč helikopterju pri zajemanju vode. Helikopter je tako z nekaj naleti pomagal pogasiti gozdni požar, pozabil pa ni niti na gasilce, ki so ga opazovali z jase. A taka vodna ploha je bila na vroč dan zelo prijetna. Priprava takega dneva je članom PGD Stična vzela kar nekaj časa, in sicer s pisanjem dopisov in elaboratov že pol leta prej. Poleg že omenjenih članov PGD Stična je na vaji sodelovalo še 14 društev Gasilske zveze Ivančna Gorica, kar pomeni skupno okoli 160 gasilcev skupaj z vozili. Ostala tri dru-

štva pa so bila v pripravljenosti. Vajo so si med drugimi ogledali tudi brigadir Slovenske vojske Marjan Balant, poveljnik CZ Ivančna Gorica Jože Kozinc, podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, predsednik GZ Ivančna Gorica Lojze Ljubič ter poveljnik GZ Ivančna Gorica Lovro Markovič. Hvala vsem za pripravo, udeležbo in podporo pri izvedbi vaje. Naše praznovanje pa se je ob tem šele začelo. Slavnostni dogodek se

bo zgodil septembra, natančneje v petek, 9. 9. ter soboto, 10. 9. 2016. V petek se bo odvila slavnostna akademija s predstavitvijo zbornika ob devetdesetletnici in podelitvijo priznanj, medalj, plaket … V soboto pa bo od 17.00 ure dalje, v spremstvu Godbe Stična, velika gasilska parada skozi kraj, sledila bo slavnostna prireditev, večer pa bomo sklenili ob zvokih ansambla Krjavelj. Vabljeni. Neža Strmole, PGD Stična

VABLJENI

NA PRAZNOVANJE 90-LETNICE DELOVANJA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA STIČNA v soboto, 10. 9. 2016 ob 17.00 začetek gasilske povorke skozi Stično in slavnostna prireditev od 20.00 dalje zabava z ansamblom Krjavelj VABLJENI!

Starodobniki na poti od Pekinga do Pariza navdušili tudi na naših cestah V naši občini smo bili v torek, 12. julija, priča še enemu atraktivnemu dogodku, ta dan so namreč udeleženci vzdržljivostnega relija starodobnikov »Rally Peking to Paris 2016« zapeljali tudi po cestah v naši občini. Tako je marsikateri ljubitelj starih avtomobilov ob trasi dirke med Obolnim in Ivančno Gorico lahko užival ob pogledu na jeklene konjičke, med katerimi so bili najstarejši stari krepko čez 90 let. Udeleženci prestižnega, največjega relija starodobnikov, so se na več kot 13.600 km dolgo pot podali 12. junija iz glavnega mesta Kitajske. Cilj relija je bil v nedeljo, 17. julija, v francoski prestolnici, od 11. do 13. julija pa jih je pot vodila tudi po Sloveniji. Občino Ivančna Gorica so prečkali v torek, 12. julija, ko so udeleženci relija premagovali pot med Mariborom in Ljubljano. Na območju Krajevne skupnosti Metnaj je potekala t. i. točnostna vožnja s startom v naselju Gozd-Reka in ciljem v Mekinjah nad Stično. Po cilju so starodobniki pot nadaljevali do Ivančne Gorice in nato po avtocesti proti Ljubljani, kjer je bil cilj drugega dne na slovenskih cestah. Na reliju je sodelovalo več kot 100 posadk, iz 25 držav in iz vseh konti-

nentov. Naporne in nepredvidljive poti žal niso vsi uspešno prestali. Na etapi skozi našo občino tako ni bilo

več najstarejšega prijavljenega vozila znamke American La France, letnik 1915. Sodelovala pa je še avstrijska

posadka z avtomobilom znamke La France Tourer Speedster, letnik 1917. Vozila so na reliju sicer sodelovala razvrščena v kategorije po letu izdelave. V prvi kategoriji so bili avtomobili, ki so bili izdelani pred letom 1931, v drugi tisti, izdelani med letoma 1932 in 1941 ter v tretji vozila, narejena med letoma 1942 in 1975. Slednja so bila razdeljena še v dva razreda za avtomobile s prostornino motorjev do 2000 ccm in nad 2000 ccm.

Kot je bilo v enem izmed televizijskih prispevkov povedano s strani udeležencev, gre pri sodelovanju na dirki bolj kot za tekmovalnost za uživanje v vožnji, druženju in spoznavanju dežel, ki jih obiščejo. Seveda se brez pustolovske žilice ni dobro podati na tako pot. Dirka pa je tudi svojevrstna promocija krajev, po katerih je speljana trasa relija. Matej Šteh, Nika Kovačič

Že leta 1934 pri nas tudi mednarodna avtomobilska dirka Predsednik PGD Stična Jure Strmole nam je ob tej priložnosti poslal na uredništvo zanimive podatke o t. i. Mednarodni alpski avtomobilski vožnji, ki je skozi naše kraje potekala avgusta 1934. Start dirke je bil v Nici, približno 150 udeležencev dirke pa je pot preko Francije, Švice, Italije, Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, do cilja v Monaku, prepeljalo v šestih dneh. Iz arhivskih dokumentov stiškega gasilskega društva, ki letos praznuje 90 let, je razvidno, da so bili njihovi gasilski predniki aktivno vključeni v izvedbo dirke, ko je mednarodna dirka potekala skozi naše kraje. Na podlagi dopisa Gasilske zajednice so bili dolžni opraviti gasilsko nadzorstvo dne 12. 8. 1934, in sicer od Sv. Roka (Šentvid), mimo Korena, Škufca, Griž, Studenca, Ščitnika, Karlingerja in trgovine Rojec, do železniške postaje Stična (danes Ivančna Gorica). Petnajst gasilcev je dežuralo od 4. ure zjutraj do 10.30, nato jih je zamenjala druga ekipa. Vsa odgovornost je bila dana predsedniku, ta pa je bil odgovoren župnemu predsedniku. Vsekakor zanimiv utrinek iz naše krajevne zgodovine.


julij 2016

številka 6

Krajevne skupnosti

9

Tradicionalna žetev žita na Kitnem Vrhu Tradicionalno srečanje Da se ne bi pozabilo, kako so generacije naših prednikov pospravljali žito z njiv, lepo skrob dnevu državnosti na bijo vaščani Kitnega Vrha v okviru Turističnega društva Zagradec. Valični vasi Vaščani Valične vasi, društvo Publius Maximius, župnija Zagradec, Krajevna skupnost Zagradec, društvo Svetega Modesta ter Vojaški vikariat smo se tudi letos povezali ob srebrnem jubileju naše države Slovenije. V ta namen je bilo v soboto, 2. julija, vse nared za tradicionalno kresovanje z mašo za Slovenijo. Mašo sta vodila msgr. dr. Jože Plut in domači župnik Sašo Kovač. Po maši je tudi tokrat sledil kratek kulturni program. Prisotni so se tudi tokrat najbolj razveselili besed domačina Jožeta Pluta in pa seveda velikega kresa, ki je še dodatno pogrel vse prisotne. Sledilo je družabno srečanje, kjer so se prisotni lahko okrepčali, pa tudi zaplesali ob ritmih ansambla Urok.

V nedeljo, 10. julija 2016, na pravo poletno popoldne so prireditev organizirali že 16. leto zapored. Uradno gre za občinsko tekmovanje v žetvi pšenice s srpom, a tekmovalci pridejo tudi od drugod. A pri tej prireditvi ne gre samo za tekmovanje. Gre tudi za prikaz dela starejših generacij, ki ga spremlja veliko mladih oči, kak mlajši pa se tudi dejansko spoprime s srpom. Lahko bi torej rekli, da gre za povezovanje različnih generacij. Žanjci so tekmovali v dveh kategorijah, ločenih po spolu. Pri končni razvrstitvi najboljših se upoštevajo čas požete »parcele«, čistost njive, trdnost in estetskost snopa. Pri mo-

ških je bil najboljši nepremagljivi domačin s Kitnega Vrha Jože Černivec pred Štefanom Ozimkom z Repelj in Jožefom Zajcem z Malega Korinja. Pri ženskah je bila najboljša Angela Trlep z Orlake, pred Anico Vidic iz Dolenjskih Toplic in Majdo Murn s Korit. Prav posebne nagrade pa se podelijo naj žanjcu in žanjici, ki izstopata po originalnem-tradicionalnem oblačilu in načinu žetve. To sta letos postala Milan Trunkelj s Kitnega Vrha in Marija Žakelj iz Žužemberka. Naj omenim še najstarejša udeleženca oz. tekmovalca: to sta 85-letni Franc Grabnar z Grma in 84-letna Magda Kumelj iz Dolenjskih Toplic.

Prireditvi sta med drugim prisostvovala tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad in direktorica Kmetijske zadruge Stična Milena Vrhovec, ki je vodila ocenjevalno komisijo. Po končanem tekmovanju je seveda sledila razglasitev rezultatov in podelitev nagrad. Za veselo razpoloženje in dobro počutje so poskrbeli vaščani Kitnega Vrha in ansambel Divja kri. Starejši del vaščanov Kitnega Vrha zelo pohvali mlajše. Pravijo, da bi brez prispevka mladih vaščanov zelo težko organizirali takšno prireditev. In tako je tudi prav, naj na mladih svet stoji. Simon Bregar

Predstavitev turistične ponudbe v Šentjurju Turistično društvo Višnja Gora je turistično ponudbo Višnje Gore in pomembnejših destinacij občine že predstavljalo v Ljubljani in Mariboru. Letos pa smo dobili povabilo, da se predstavimo pri trgovskem centru Spar v Šentjurju pri Celju. Seveda smo ponudbo z veseljem sprejeli in se v soboto, 18. 6. 2016, tudi predstavili. Predstavitev smo pripravili, tako kot predhodne: Turistično društvo Polževo, Vinogradniško sadjarsko turistično društvo Debeli hrib, Zavod prijetno domače, Občinska turistična zveza Ivančna Gorica, Društvo upokojencev Višnja Gora, Kmetija Čož, Mestno kopališče Višnja Gora in Turistično društvo Višnja Gora kot nosilec predstavitve. Župan občine pa je prijazno prevzel pokroviteljstvo predstavitve. Z avtobusom se nas je na predstavitev odpravilo 25 članic in članov omenjenih društev ter uslužbenk Zavoda. Seveda pa smo s seboj imeli vse potrebno za uspešno predstavitev, to je propagandno gradivo, pa televizor, na katerem smo predvajali predstavitvene filme o občini Ivančna Gorica in Višnji Gori, reklamne table, ozvočenje, vino in še kaj. Kmetija Čož je skupno ponudbo zaokrožila s slaščicami in sladoledom. Manjkal ni niti harmonikar in slikar Janez Kastelic. Skupaj smo se predstavili kar na osmih stojnicah. Predstavitev je potrdila znano dejstvo, da Slovenijo premalo poznamo, saj se za večino ljudi poznavanje Slovenije konča že nekaj deset kilometrov od doma. Obiskovalci stojnic so se sicer zanimali za našo ponudbo in verjamem, da bo nekaj njih prišlo na ogled naših znamenitosti in se podalo po eni od pešpoti. Sicer pa je le peščica njih poznala Jurčičevo pot pa

Ob tem posebnem jubileju so domačini zasadili lipo, ki jo je daroval msgr. dr. Jože Plut. Lipa je že četrta v vrsti, domačini pa želimo vzpostaviti park lip, ki bodo zaznamovale vsako družino iz Valične vasi. Po vzoru izpred nekaj let, ko so ob lipi vstavili časovno ampulo s podpisi vseh prisotnih, želijo v prihodnosti zasaditi še več lip in ob vsaki lipi vstaviti ampulo o družini iz vasi. Ne smemo pa mimo tega, da pridne roke domačinov, ki jih je skupaj manj kot sedemdeset, vsako leto pripravijo tako lepo vzdušje, ki pogreje vsako srce. Mimo vasi, ki je v ta namen še posebej pripravljena, saj vaščani za ta namen že ves mesec pripravljajo prizorišče in urejajo okolico, se je prelepo spustiti v dolino proti cerkvi sv. Martina, kjer stoji samo prizorišče. Pohvalno in zgledno za vse, ki obiščemo prireditev pa prijetno in sproščujoče. Valičani, kar tako naprej! Za Društvo Publius Maximius Valična vas Andrejka Miše Glavič

VABLJENI NA PRIREDITVE OB 19. ANINEM SEJEMU Petek, 29. 7. 2016 ob 20.00 uri V Mestni hiši odprtje razstave klekljanih izdelkov klekljaric skupine Polžkice in ročnih del skupine žena iz Višnje Gore, ki ustvarjajo v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje. Ob odprtju razstave bo kulturni program, v katerem sodeluje tudi Miloš Genorio. Razstava bo v Mestni hiši.

Višnjo Goro, Muljavo in Stično. Kaj več pa že ne. Posebne pozornosti pa sta bili deležni naši klekljarici, Milica in Jelka, saj je ob njima vseskozi bilo veliko radovednežev, ki so njuno delo z zanimanjem spremljali. Zelo dobro je bila obiskana tudi stojnica debelohribščkov in veliko obiskovalcev je izvedelo, da tudi v naši občini pridelujemo izvrstna vina. Sicer pa smo bili deležni pohval in priznanj za našo celovito predstavitev, tako s strani obiskovalcev kot tudi predstavnikov Spara. Še posebej pa smo bili veseli obiska in pohvalnih besed predsednika Turistične zveze Slovenije, g. Petra Misja, ki si je našo predstavitev tudi z zanimanjem ogledal. Domov smo se vračali preko Kozjanskega, mimo Podčetrtka. Ustavili smo se v Olimju, kjer smo v gostilni Haler imeli kosilo, nato pa smo si pod vodstvom patra Jožeta ogledali tamkajšnji minoritski samostan in tretjo

najstarejšo lekarno v Evropi. Sledil je še ogled v baročnem stilu zgrajene cerkve, posvečene Marijinemu vnebovzetju, ki jo krasi mogočen trinadstropni pozlačen oltar v črni barvi. Po obisku bližnje zelo znane čokoladnice smo se odpravili proti domu. Doma nas je pričakalo pravo neurje, kar pa ni pokvarilo dobrega razpoloženja po uspeli predstavitvi in prijetnem popoldnevu. Vsi udeležni v tej predstavitvi smo pripravljeni podobno predstavitev pripraviti še kje drugje. Dodam naj še, da je prav ta dan bilo v Velenju Srečanje Turističnih zvez in društev iz Slovenije, ki je bilo letos poimenovano Veselo v poletje. Turistično društvo Višnja Gora se je srečanja udeležilo in na svoji stojnici predstavilo turistično ponudbo in možnosti za izlete v Višnji Gori in njeni okolici, prav tako pa tudi pomembnejše turistične in kulturne zanimivosti občine. Jože Gros

Sobota, 30. 7. 2016 Ob 19.30 maša v cerkvi sv. Ane in po njej koncert Višnjanskih fantov z gostjo Manco Pirc. Ob 20.30 uri bo na Mestnem trgu za prijeten konec tedna nastopil Daniel Popović. Možen ogled postavljene razstave klekljanih izdelkov in ročnih del. Nedelja, 31. 7. 2016 - ob 8.00 maša v mestni cerkvi sv. Ane - ob 9.00 mestni klicar oznani začetek sejma - ob 9.30 začetek programa za otroke - ob 10.00 maša v mestni cerkvi sv. Ane - ponovni nastop klicarja - ob 11.30 program za otroke Obiskali nas bodo žužemberški vitezi, piranski meščani in Martin Krpan z ministrom Gregorjem. V času sejma bodo na Mestni trg prijahali jezdeci na konjih, vozovi s konjsko vprego in starodobna vozila. Terice iz TD Škofljica bodo prikazale predelavo lanu, pridejo kulčarji in še kdo. Poskusili boste lahko polže, za dobro voljo pa bo poskrbel lajnar. Na stojnicah bo bogata ponudba izdelkov domače in umetnostne obrti, predstavljena bo turistična ponudba Višnje Gore in njene okolice ter največje znamenitosti občine. Za hrano in pijačo bodo spet skrbeli višnjanski gasilci.

V Višnjo Goro Slovensko pravljico prijazno vabi Turistično društvo Višnja Gora


10

Krajevne skupnosti

julij 2016

številka 6

Visoki jubilej Lovske družine Ivančna Gorica Večina slovenskih lovskih družin je bila ustanovljena leta 1946 in vse te letos praznujejo 70-letnico. Kot je v navadi in prav, se ob tej svoji obletnici tudi Lovska družina Ivančna Gorica ozira nazaj in presoja, kako uspešno je prehodila dolgo pot. Pogled nazaj jo lahko upravičeno navdaja s ponosom, pogled naprej pa zato z zanosom.

Lov je človekova prastara in prvinska dejavnost, ki mu je omogočala preživetje v obdobju njegovega učlovečenja. Ko je postal živinorejec, je lov ta osnovni pomen izgubil, a je dobil novega – z lovom je branil svoje živali pred divjimi. Kasneje se je pomen lova še večkrat spremenil, a je ostal za človeka vedno pomemben in je to še danes. Spreminjala se je tudi organiziranost lova in lovcev. Slovenski lovci so se zbrali v svojo organizacijo konec 19. stoletja. Sprva so bila v njej združena lovska društva, družbe, klubi. Po drugi svetovni vojni pa so leta 1946 za osnovno celico lovske organizacije uzakonili lovsko družino, ki se vedno imenuje po svojem lovišču. Ker naselja Ivančna Gorica takrat še ni bilo, se tudi današnje osrednje lovišče naše občine in lovska družina v njem nista moglo imenovati tako. Kljub temu, da je svojo pot začela v gostišču zaselka pod gričkom Ivančna Gorica, sta se njeno lovišče in druži-

na sama takrat imenovala Stična. V preteklih 70 letih je družina doživela kar nekaj sprememb in se je končno ustalila z današnjim imenom. Lovci Lovske družine Ivančna Gorica gospodarimo v 4200 ha velikem lovišču, ki se razteza od severne meje naše občine prek njenega središča proti jugu. Ob ustanovitvi družine smo ga dobili v oskrbo zelo osiromašenega. Predvojni zakupni sistem in vojna vihra sta divjad v njem tako zdesetkala, da je bilo treba sprva lov v njem celo prepovedovati. Lotili smo se dela. In kaj vse moramo postoriti lovci, da divjadi in ljudem v korist uskladimo naravo s kulturno krajino. S košnjo preprečujemo zaraščanje travnikov in tako divjadi omogočamo pašo. Z vzdrževanjem gozdnih robov in drugih grmišč ohranjamo življenjski prostor in zavetišče številnim živalim. Sadimo in gojimo drevje s plodovi, ki so hrana divjadi. Kjer ni dovolj površinskih voda, ure-

jamo in vzdržujemo vodne vire za napajališča, za valjanje nekaterih živali v vodi in nekaterim tudi za življenjski prostor. Postavljamo in vzdržujemo krmišča ter obdelujemo krmne njive, da nanje privabljamo divjad in jo tako odvračamo od obdelovalnih površin. Postavljamo gnezdilnice za ptice. Seveda tudi skrbno načrtujemo in izvajamo odstrel posameznih vrst divjadi. S temi in številnimi drugimi ukrepi se trudimo ohranjati naravno ravnovesje in pestrost živalskih vrst za sedanji čas in za prihodnost. Gospodarimo torej trajnostno. V okviru svojega dometa tako skrbimo za zdravo okolje, v katerem tudi ljudje lahko uspešneje skrbimo za svoje zdravje. Danes je v našem lovišču število divjadi optimalno, njeno zdravje ustrezno, na obdelovalnih površinah povzroča iz leta v leto manj škode. Lovci Lovske družine Ivančna Gorica torej žanjemo uspehe svojega dela.

Praznovanje okroglega jubileja

Ob tako uspešni bilanci preteklih 70 let smo lovci Lovske družine Ivančna Gorica letos upravičeno slavili in se veselili. 18. junija smo se s povabljenimi gosti zbrali v slovesno okrašeni in urejeni dvorani Kulturnega doma v Ivančni Gorici. Vsak je prejel Zbornik, ki smo ga izdali ob tej priložnosti, vsem ženskam na proslavi pa smo izkazali posebno pozornost z rdečimi vrtnicami. Lovski rogovi so z lovsko koračnico napovedali slovesni dogodek. Prisotne je pozdravil starešina Jože Zaman in v svojem uvodnem nagovoru na kratko očrtal življenjsko pot in dosežke naše lovske družine.

Osrednji govornik je bil podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Iz njegovega govora je bilo mogoče razbrati, da se vodstvo občine zelo dobro zaveda pomena lovskih družin in našega izjemnega doprinosa k razvoju in prepoznavnosti občine ter k skrbi za zdravo okolje. Zato je v imenu župana, ki je bil ta dan zadržan drugje, naši lovski družini podelil spominski kovanec Prijetno domače. Nagovorili so nas še podpredsednik Lovske zveze Slovenije Ivan Malešič, zastopnik Zveze lovskih družin Zasavje Tomaž Trotošek in predstavnik Lovskega Kinološkega društva Zasavje Darko Grošelj. Lovska zveza Slovenije je ob tej priložnosti družini podelila spominsko plaketo, najbolj prizadevne lovce pa odlikovala. Znak za lovske zasluge so prejeli Rudi Janežič, Zvone Lavrič in Roman Pušlar starejši, zlati znak pa Viktor Kastelec, Alojz Mostar, Silvo Oven, Jože Plankar, Ciril Zajec in

Jože Zaman. Ivan Strmole in Aleksander Kuster sta za kinološke zasluge prejela srebrni znak Lovskega kinološkega društva Zasavje. Tudi Lovska družina Ivančna Gorica je odlikovala vrsto svojih članov z bronastimi, srebrnimi ali zlatimi plaketami, spominske plakete pa je podelila lovskim družinam, društvom, organizacijami in institucijami, s katerimi nas delo najbolj povezuje. Vrhunec je slovesnost dosegla, ko je praporščak Branko Zupan zvil stari prapor, gospod Tomaž Smole pa je kot namestnik botra, župana Dušana Strnada razvil novega in ga izročil praporščaku. Praporščaki vseh gostujočih lovskih družin so po običaju prekrižali svoje prapore z novim. Proslava je potekala ob spremljavi lovskih rogov, na katere so igrali naši prijatelji - priznani glasbeniki Kulturnega društva Zasavski rogisti. Kulturni program so obogatili še prav tako priznani domači glasbeniki: solist ljubljanske opere, tenorist Matej Vovk in Stiški kvartet. Po slovesnem delu se je proslavljanje nadaljevalo z druženjem pod šotorom ob divjačinskem golažu in praznični torti. Zvone Lavrič, LD Ivančna Gorica Fotografije: Lado Markelj

Dnevi odprtih vrat ČD Krka in Zagradec

Obveščeni in obdarjeni Ta mesec so bili izmed vseh naročnikov brezplačnih novic izžrebani naslednji nagrajenci –Mira Bonifer, Tina Mrzek, Tatjana Smrekar, Eva Bregar in Franc Papež. Sponzor tega meseca je kolesarski center Unibike iz Ivančne Gorice, ki vsem izžrebanim podarja darilni bon za servisne storitve v vrednosti 20 evrov. Tako boste lahko poskrbeli za svoja kolesa, da bodo vedno pripravljena na vaše kolesarske podvige. O načinu prevzema nagrade boste obveščeni prek elektronske pošte. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo. Vsi ki še niste prijavljeni na brezplačne novice, povabljeni k prijavi, morda boste izžrebani v naslednji številki.

Ob zaključku šolskega leta smo krožkarjem, ki so obiskovali čebelarski krožek na OŠ Stična, PŠ Krka podelili priznanja. Ob prevzemu ličnih priznanj, ki so jih krasile oznake ČZS, Občine Ivančna Gorica, OŠ Stična ter Čebelarskega društva Krka in Zagradec smo krožkarjem čestitali za sodelovanje in prizadevnost. Veseli smo, da so se naučili nekaj novega o naravi in našem okolju, da so spoznali življenje in delo čebel, še posebej pa, da je večina izgubila strah pred čebelami. Veselili smo se vsakega ponedeljka, ker je bilo prijetno in zabavno delati z nadobudnimi krožkarji. Dobrodošli tudi naslednje leto, v 3. letu delovanja čebelarskega krožka. Marjan Volaj


julij 2016

številka 6

Krajevne skupnosti

11

Srebrni jubilej naše domovine

Kri ni voda

Letošnje praznovanje dneva državnosti je bilo bolj opazno in slovesno kot v preteklih letih. Slovenska Cerkev se je v dogajanja vključila tako, da so bile po vsem ozemlju Republike Slovenije na isti datum ''maše za domovino'', v katere je bila še posebej vključena za to priliko sestavljena prosilna molitev. Na ta način je Cerkev vernim državljanom nakazala, da smo vsi državljani odgovorni za svoj dom, za deželo, v kateri živimo. Da državni prazniki niso stvar politikov, pač pa ljudi, ki se s to državo istovetijo in jo imajo radi. Praznovali smo tudi v Stični. Zbrali smo se v stiški baziliki, domiselno okrašeni s skorajda pozabljenimi simboli slovenstva – rdečimi nageljni v vazi pred oltarjem, repliko karantanskega knežjega kamna, slovenskim kozolcem, ki ga ne pozna noben drug narod, slovensko lipo, pod katero so modrovali naši predniki in sprejemali tudi politične odločitve, slovensko potico s kozarčkom medice, s sodčkom vinske kapljice, v kotu se je nad modrim morjem vzpenjal naš Triglav z Aljaževim stolpom na vrhu. Nasproti pa so tri zastave izražale našo politično voljo; slovenska, da želimo živeti v svoji državi, evropska, da želimo živeti v širši evropski skupnosti in

Da kri ni voda, dokazujejo številni potomci izseljencev, ki iščejo svoje korenine v Sloveniji. Tako je tudi z družino Jamesa Cahilla Lyncha. »Babica in njena sestra sta mi vedno znova zatrjevali, da so naši predniki prišli iz Slovenije ter da po naših žilah teče tudi slovenska kri. Ko je umrla moja stara teta, sem se odločil, da poiščem kraj, od koder so se moji predniki izselili v Ameriko.« James Cahill Lynch je kmalu našel vas Težka voda na Dolenjskem, od koder izvira njegova družina. Pa ne le to. Našel je tudi številne sorodnike in kmalu so se vezi, pretrgane pred nekaj generacijami, ponovno obnovile.

vatikanska, da smo katoličani. Klopi so bile domiselno okrašene z lipovimi listi in rdečim nageljnom, ki jih je povezovala slovenska trobojnica. Po končanem bogoslužju in zaključni prosilni molitvi je domača godba intonirala Zdravljico, nato pa še evropsko himno. Stoje je celotna cerkev pritegnila godbi s petjem, nakar se je začel kulturni program v počastitev praznika. Zbor izvajalcev je bil pester, od predšolskih otrok in mladostnikov do odraslih in starejših, program pa je segal od Vodnika in Prešerna preko

verzov in misli naših bratov v izseljenstvu in zdomstvu, do naših sedanjih, skorajda že ponarodelih popevk. Tako se je praznovanje dneva državnosti prevesilo v vesel župnijski dan s tombolo, športnimi tekmovanji, kulinarko in sladkanjem pod šotorom ter prijetnim kramljanjem. Dež nas je pregnal šele pozno popoldne. P. s. Upajmo, da na tako praznovanje naše državnosti ne bo treba čakati naslednjih 25 let. Maja Ficko Foto: Urška Gnidovec

Župnija Šentvid pri Stični – povezujemo, slavimo, praznujemo V župniji Šentvid pri Stični se izteka prvo leto delovanja pod vodstvom novega župnika Izidorja Grošlja in kaplana Branka Setnikarja, ki pa se prav v teh dneh že pripravlja na svoje novo delovno mesto. Nov župnijski dom predstavlja središče bogatega duhovnega in družabnega dogajanja, ki tudi poleti ne pojenja.

Od takrat James prihaja z mamo Phyllis in sestro Tracey vsako leto na 14-dnevne počitnice. Veliko se družijo s sorodniki, vendar si vedno znova vzamejo čas tudi za oglede slovenskih naravnih lepot in kulturnih zanimivosti. V zadnjih letih se jim na potovanjih pridruži tudi prijatelj Martin. Na vabilo sorodnice naj obiščejo tudi Polževo in Višnjo Goro, so se z veseljem odzvali. Pri organizaciji ogledov znamenitosti našega kraja sta sodelovala tudi predsednik in podpredsednik Turističnega društva Polževo Miloš Šušteršič in Martin Flamaceta s soprogama. Gostje so si z veseljem ogledali zbirko starega kmečkega orodja, ki jim ga je ljubeznivo razkazala ga. Ivica Zupančič iz Kriške vasi, obiskali so hotel Polževo, nato pa po obilnem kosilu pri gostitelju Milovanu Živkoviču in njihovi sorodnici nadaljevali s hitrim ogledom okoliških cerkva. Ogled so zaključili v cerkvi sv. Ane, kjer so z veseljem prisluhnili zanimivi razlagi g. Pavla Groznika, ki jim je razkazal tudi staro mestno hišo. Martin, sopotnik družine Lynch, ki nima slovenskih korenin, je ob neki priložnosti: »Prišel sem kot Američan, vračam se kot Slovenec. Težko bom zapustil to čudovito deželo, ki je postala moj drugi dom!« Ta njegova izjava pove vse o navdušenju nad prijaznimi ljudmi, krajevnimi lepotami in kulturnimi spomeniki, o katerih vedno znova objavlja kratke članke na Facebookovi strani, da bi seznanil svoje prijatelje z malo deželico Slovenijo, v kateri živijo ljudje z velikim srcem in odprtimi prijateljskimi rokami. Anita Šefer

VABILO 13. TEKMOVANJE HARMONOIKARJEV IN DRUŽABNO SREČANJE SOBRAČE, 7. avgust 2016

Prvi počitniški teden je župnijsko dvorišče napolnila množica otrok in mladih, ki so pod geslom Zdaj gre zares obeležili letošnji župnijski oratorij. Zgodba o iskanju resnice in vsakdanjem trudu malega Ostržka je navdušila več kot sto otrok, ki so se pod vodstvom prizadevne in požrtvovalne skupine animatorjev ter kaplana in župnika, učili vztrajnosti, zaupanja in pristnih medsebojnih odnosov. Seveda ni manjkalo zanimivih delavnic, pogovorov in tudi zabavnih iger. Še posebej so se mali in veliki udeleženci oratorija razveselili dneva na bazenu Kodeljevo in večera, ko so v in ob župnijskem domu tudi prespali. Številna doživetja, duhovne in slavilne pesmi in bogati spomini so obogatili tudi zaključno sveto mašo, ki je oratoriju 2016 dala zadnji duhovni pečat.

Zahvalna maša ob 40–letnici duhovništva Janeza Zaletela

V nedeljo, 3. julija, ko je že nastopil čas počitnic in dopustov, smo v Šentvidu pri Stični praznovali 40 let duhovniške poti rojaka Janeza Zaletela, ki je imel novo mašo 11. julija 1976 v župnijski cerkvi svetega Vida. Novomašnik je na svojo podobico zapisal misel svetega Janeza Boska – Kadar sin zapusti svoje starše in se posveti duhovniškemu poklicu, zasede Jezus njegovo mesto v družini. Tako se je pred štiridesetimi leti zgodilo v Zaletelovi družini v Šentpavlu, Janez pa je sledil klicu in prinašal Božje kraljestvo v župnije, kjer je deloval. Pred leti se je vrnil v svojo domačo župnijo in v njej postal duhovni pomočnik. Med slovesnim somaševanjem jubilanta Janeza, župnika Izidorja in

kaplana Branka so bile izrečene zahvale za dar duhovništva, za številne talente in dobra dela, s katerimi je zaznamovana duhovniška pot Janeza Zaletela. Za zaključek se je slavljenec skupaj s sobratoma duhovnikoma, pevci, ministranti in člani ŽPS poveselil v župnijskem domu ob torti in prijetnem druženju. Dragica Šteh

V nedeljo, 7. 8. 2016, ob 13. uri vabljeni v Sobrače, na 13. tekmovanje harmonikarjev v diatonični harmoniki. Vsi, ki želite sodelovati na tekmovanju, se lahko prijavite na tel.št. 041 977 220 ali preko e-pošte: pgdsobrace@ gmail.com. Po tekmovanju bo DRUŽABNO SREČANJE z ansamblom KRJAVELJ in tekmovanje v vlečenju vrvi. Za hrano in pijačo je poskrbljeno. VABLJENI! PGD Sobrače

Mestno kopališče v Višnji Gori vabi Na Mestnem kopališču v Višnji Gori se je kopalna sezona uradno začela že konec meseca junija, vročina v teh dneh pa je kot nalašč za osvežitev v bazenu, ki je odprt vsak dan od 10. do 19. ure. Obiskovalci kopališča imajo na voljo tudi pester izbor hrane v njihovi kuhinji. Organizatorji nudijo tudi raznovrstne programe za najavljene skupine, najmlajše pa vabijo na zadnji termin (od 1. 8.−5. 8. 2016) petdnevnih zabavnih počitnic na MKVG. Prostih je še nekaj mest. Skratka, bazen je odprt, vreme pa je kot nalašč za kopanje, zato ljubitelji plavanja Mestno kopališče v Višnji Gori obiščite že te dni. Gašper Stopar


12

Krajevne skupnosti

julij 2016

številka 6

Turistični društvi Polževo in Višnja Gora vabita na Polževo, v soboto, 3. septembra 2016, kjer bo že 12. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti nad Višnjo Goro, v spomin na domačina Iva Krevsa, ki je bil balkanski prvak v tekih v tridesetih letih in se je udeležil tudi olimpijskih iger v Berlinu 1936 leta. Tek poteka po lepo razgibani pokrajini, tako, da tekači uživajo tudi v naravnih lepotah. Organizirano je več kategorij v treh različnih dolžinah 800 m, 4,4 km in 11 km. Tisti, ki jim je ljubša hoja pa bodo uživali na pohodu, delno tudi po progi, kjer potekata tek, večji del pa po naši čudoviti gozdni učni poti. Na poti je označenih 26 različnih drevesnih vrst z ostalimi zanimivimi podatki. Pohodniki si bodo ogledali tudi razstavo starega kmečkega orodja v Kriški vasi pri Rineževih. Organizatorji vsako leto uvajamo novosti, da je tek privlačnejši in atraktivnejši. Letos bomo poskrbeli za elektronsko merjenje časa s čipi na štartnih številkah. Rezultati bodo takoj znani vsem, saj bo na cilju tudi digitalni zaslon. Poskrbljeno bo za strokovno ogrevanje pred tekom, da se bomo izognili morebitnim poškodbam. Na startu bomo imeli tudi predstavnike društva »ZA SRCE« pri katerih bo možno kontrolirati pritisk in še kaj. Vsako leto nas obišče vedno več otrok, to pa nam daje motivacijo, da smo na pravi poti. Letos bo za animacijo otrok poskrbela naša krajanka Anita Šefer, odlična slikarka in pripovedovalka zgodb. Za otroke, ki jim je ljubša rekreacija, pa bomo poskrbeli skupaj s priznanim mentorjem Tomažem Pančurjem. Treba je poudariti, da bomo dan pred tekom skupaj z gospo Anito Šefer organizirali tudi posebno slikarsko delavnico, predvsem za začetnike, kjer se bo moč spoznati s tehnikami risanja. Na samem prireditvenem prostoru se nam bodo lahko osebno predstavili sponzorji, podporniki in vsi ljudje dobre volje, ki jim tovrstna prireditev v našem kraju veliko pomeni. Ker se zavedamo naravnih lepot in smo ekološko usmerjeni, vas ob tej priložnosti prosimo, da se glede prevozov organizirate in naj vas več pride z enim vozilom. Tudi na ta način bomo prispevali k ohranitvi narave. Več o naših aktivnostih si lahko preberete tudi na naši spletni strani www.tdpolzevo.si. START: ob 11:00 za vse kategorije PROGA: Proga poteka po približno 3 km asfalta, po makadamu 3 km in po kolovozih 5 km (okoli 4,5 km poteka po gozdu) Start je na nadmorski višini 600 m. Do km 2,5 se proga rahlo spusti na n. v. 510 m, do 4,1 se dvigne na n. v. 360 m, do 6,3 se rahlo spusti na n. v. 550 m, do km 7,3 se rahlo dvigne na n. v. 570 m, do km 10,2 poteka skoraj po ravnem, rahlo se dvigne na n. v. 540 m, in nato do cilja na km 11,0, se dvigne na n. v. 600 m. DOLŽINA PROGE: 11 km, vzponi 200 m, spusti 200 m OZNAKE PROGE: Rdeče-beli trakovi, pretečeni km in oddaljenost do cilja v km OKREPČEVALNICE: na 2,5 km, 5,2 km, 7,4 km, 8,2 km in 10,2 km ter na cilju KATEGORIJE: ČLANICE (Ž): A do 24 let (1992 in mlajše); B 25−34 let (1991−1982); C 35−44 let (1981−1972); D 45−54 let (1971−1962); E 55 let in več (1961 in starejše) ČLANI (M): A do 19 let (1997 in mlajši); B 20−29 let (1996−1987); C 30−34 let (1986−1982); D 35−39 let (1981−1977); E 40−44 let (1976−1972); F 45−49 let (1971−1967); G 50−54 let (1966−1962); H 55−59 let (1961−1957); I 60−64 let (1956−1952); J 65−69 let (1951−1947); K 70 let in več (1946 in starejši) NAGRADE: Vsi tekmovalci – spominsko darilo, spominska medalja, topel obrok Kolajne dobijo prvi trije v vsaki kategoriji, pokal za absolutnega zmagovalca (M in Ž), nagrada za najmlajšega (M in Ž) na 11 km, nagrada za najstarejšega (M in Ž) na 11 km, nagrada za najbolj oddaljenega udeleženca na 11 km PREDŠOLSKI OTROCI (2010 in mlajši): Netekmovalno Dečki / deklice: 7−9 let (2009−2007); 10−12 let (2006−2004); 13−15 let (2003−2001) Rekreativci/ke: 2000 in starejši PRIJAVE: prijave na dan starta samo do 10:30 ure Priporočena startnina – samoprispevki: otroci do 12 let 3 EUR, mladina do 18 let 5 EUR, ostali 10 EUR RAZGLASITEV REZULTATOV: 1 uro po končanem teku, približno ob 13:30 uri Za vse informacije sva vam na voljo Miloš Šušteršič (041 683 601) in Jure Smolič 041 711 655.

Veterani OZVVS Grosuplje na Maistrovem pohodu Cerkvenjak 2016 Naše romanje na vsakoletni Maistrov pohod v Slovenskih goricah ima že kar dolgo brado. V vseh teh letih smo se Maistrovega pohoda udeležili že osmič. Letos je OZVVZS Lenart pohod organiziralo skupaj z občino Cerkvenjak V soboto, 4. junija 2016, v zgodnjem jutru, smo se veterani Območnega združenja zbrali pred Gasilskim centrom Grosuplje in se z avtobusom odpeljali proti Štajerski v Cerkvenjak, ki je kot je bilo že rečeno, letos organizator tradicionalnega Maistrovega pohoda.

Kot bi prišli domov. Domačini so nas sprejeli na svoj topli gostoljubni način, tako da se je dobra volja, ki smo jo prinesli s seboj, le še povečala. Po okusnem okrepčilu nas je pozdravil župan občine Cerkvenjak gospod Marjan Žmavc, nato pa predsednik OZVVS Lenart g. Darko Škerget. Predsednik Škerget je v svojem govoru poudaril pomen 25. obletnice osamosvojitve Slovenije pa tudi probleme, ki jih imamo veterani v teh časih. Sledil je zanimiv kulturni program, ki so ga v večini izvajali mladi, ki so odlično opravili svoje nastope. Bili smo navdušeni. Kot vsako leto smo skupaj s predsednikom Škergetom zapeli himno. Sprejem nas veteranov, pozdrav gostiteljev in kulturni program, kažejo na odlično sodelovanje med veteransko organizacijo, občino, šolo in vsemi občani teh krajev. Žal pa moramo ugotoviti, da ni povsod tako. Kmalu smo pod vodstvom vodje pohoda Marjana Rebernika krenili na 9 km dolgo pot. Hodili smo po prelepih Slovenskih goricah, iz Cerkvenjaka proti vasi Kadrenci – Cogetinci – Cenkovo in tako prispeli nazaj v Cerkvenjak. Po poti smo občudovali prelepe kraje, ki smo jih že poznali, vendar so nas spet navdušili. Pomagalo je seveda tudi prelepo vreme, ki je še dodatno prispevalo k naši prešerni volji. Gostitelji so nam med potjo nudili okrepčila, da nismo bili ne lačni ne žejni, na koncu pa smo dobili še okusno malico. Skratka, Štajerci so se spet izkazali na tisti njihov prisrčen način. Seveda se bomo pohodov v Slovenske gorice še udeleževali, čas pa bi bil, da tudi mi povabimo svoje dolgoletne gostitelje v naše kraje. Jelka Janežič

Vztrajnostna dirka s TOMOS avtomatiki – 10. september 2016, v obrtni coni Ivančna Gorica Spoštovani ljubitelji motorizma, še posebej tisti, ki ste prve kilometre na motorni pogon naredili oz. jih še vedno delate z mopedi z avtomatskim menjalnikom – Moto klub Fire Group organizira že tretjo vztrajnostno 3-urno dirko motorjev do 50 ccm z avtomatskim menjalnikom. Tekma bo v obrtni coni v Ivančni Gorici, 10. septembra 2016, z začetkom ob 11. uri. Osnovna ideja je, da bi se pomerili vozniki nam tako poznanih in priljubljenih Tomos avtomatikov. Ni pa to pogoj – tudi tekmovalci na mopedih drugih blagovnih znamk, ki so izdelani na enakem konceptu, so ravno tako dobrodošli. Izpolnjevati pa morajo nekaj osnovnih zahtev – prostornina motorja do 50 ccm (+/- 3 ccm), brez ročnega ali nožnega menjalnika, minimalno 16 colska kolesa, dvotaktni agregat in premer difuzorja vplinjača do 12 mm, variomat ni dovoljen. Tekmujejo ekipe, ki jih sestavljajo

trije vozniki, ki so istočasno tudi mehaniki. V primeru, da so v ekipi same predstavnice ženskega spola ali mladostniki do 15 let, lahko kot četrtega člana ekipe vključijo mehanika, ki ga morajo ob prijavi tudi imenovati. Ekipa nastopi samo z enim vozilom, vozniki se menjajo. Tekme se lahko udeleži do 40 ekip. Vsi, ki vas prireditev zanima, lahko več informacij dobite na spletni strani MK Fire Group (motoklub-firegroup.si) ali pa pišite na zvone.zupancic@gmail.com. Da bi se

izognili nepotrebnim zapletom, prosimo, da se pravočasno prijavite, rok je 2. 09. 2016. Pred tekmo je namreč potrebno poskrbeti tudi za nekaj formalnosti, kot je na primer žrebanje startnih številk, ki bo 2. 09. 2015 ob 20.00 v Princ pubu. Vsi drugi, ki ne boste tekmovali, pa vljudno vabljeni na prijetno druženje in vsekakor zanimiv in zabaven dogodek. Zvone Zupančič predsednik MK Fire Group


julij 2016

številka 6

Krajevne skupnosti

13

Člani PD Polž smo se podali na 2062 m visoko Veliko Raduho

Počitnice PD Polž na otoku Hvaru

Dne 22. 05. 2016 se nas je v jutranjih urah zbralo 15 pohodnikov, ki smo se v krasnem jutru odpeljali proti Štajerski. Avtocesto smo zapustili na odcepu za Logarsko dolino in se v centru Mozirja ustavili na jutranji kavici. Pot smo nadaljevali do vasi Struge, kjer se začne vzpon z avtom do parkirišča pod Kočo na Loki skoraj na 1500 m. Ko smo se opremili z nahrbtniki in pohodnimi čevlji, smo po 15 minutah prispeli do koče na Loki pod Raduho, kjer smo malo pomalicali in po krajšem postanku začeli vzpon proti vrhu Raduhe. Sama pot je z nekaj strmimi deli dokaj lepa in poteka v smeri Male Raduhe. Po dobrih dveh urah smo prispeli na vrh Raduhe v lepem sončnem vremenu. Z vrha smo imeli lep razgled na bližnje in daljne vrhove. Po okrepčilu in malo sončenja ter obveznem slikanju, smo začeli s spustom proti planini Arta in mimo Snežne jame, ki je naša najvišja turi-

Tudi letos smo se pridružili Planinskemu društvu Krka Novo mesto in s Turistično agencijo Relax odšli na otok Hvar, od 8. junija do 15. junija 2016. V zgodnjih jutranjih urah smo se z udobnimi avtobusi odpeljali v Split, s trajektom do mesta Stari Grad, naprej z avtobusom do hotela Hvar v mesto Jelsa, kjer smo preživeli sedem dni aktivnih počitnic.

stična jama. Med samim spustom, malo pred planino Arta, je gospe Tini zdrsnilo na kamnu in na komolcu smo ji oskrbeli malo ranico. S planine Arta smo po pol ure prišli nazaj do koče na Loki, kjer smo si privoščili daljši postanek in okrepčilo ter ob prijetnem kra-

mljanju strnili svoje vtise s pohoda. Velika Raduha je naš najvzhodnejši dvatisočak v Kamniško-savinjskih Alpah, ki ga od osrednjega dela loči globoka soteska Savinje. Lep planinski pozdrav! Milan Sirk

Skupno potepanje stiških upokojencev »Čez alpsko tromejo v Planico« Ondan, natančneje 18. maja 2016, smo jo mahnili na skupni potep tja »čez alpsko tromejo v Planico«. To je bilo popotovanje v svet jezer, dolin sredi mogočnih vrhov in idiličnih vasic. Popotovanje smo pričeli čez karavanški predor v deželo jezer Avstrijo, vodni raj onkraj Karavank. Koroška jezera pa so še posebej cenjena zaradi čudovite pokrajine, ki jih obdaja. Ledeniško Baško jezero je eno najbolj znanih in lepih zaradi njegove turkizno svetlikajoče se vode, zaradi katere je dobilo vzdevek »Božje solze« in dalo inspiracijo za znano koroško ljudsko pesem »N'mau čriez jizaro«, ki nam jo je med vožnjo s CD ploščka predvajala vodička. Od tu smo pot nadaljevali v Ziljsko dolino (Avstrija). »Tam kjer teče bistra Žila, Rož-Podjuna-Zila venec treh dolin ...« so sledile znane pesmi z vodičkinega ploščka. Tu so se Slovenci naselili za časa kneževine Karantanije. Nad dolino se dviguje mogočno gorovje s slovenskim imenom Dobrač in istoimenskim vrhom, kjer le nekaj metrov pod vrhom stoji najvišje ležeča cerkvica v Evropi in lepo vidna v dolino kamor se je leta 1348 ob katastrofalnem potresu zrušil Dobrač (v dolžini 5 km je cca 1 miljarda m3 materiala zgrmelo v dolino in bilo je ogromno mrtvih).

Kar OK smo ...

Sledila je Kanalska dolina-Beneška Slovenija (ltalija). Postanek v Ovčji

Organizirani so bili trije daljši pohodi: v zaliv Vrboska in nazaj, (12 km), na najvišji vrh na otoku Hvar - Vrh Sveti Nikola 626m in spust na drugi strani - votlina nad Sveto Nedeljo. V tej votlini, visoko nad mestom, je ostanek Avguštinskega samostana – majhna cerkvica – kapelica, v tretje pa smo se podali proti 604 m visokemu Humu, vendar nismo stopili prav na vrh zaradi brezpotja in dežja, ki nas je ta dan spremljal. Imeli smo tudi izlet z ladjo na otok Brač, v mesto Bol, (Zlatni Rat). Bilo pa je še dovolj prostega časa za kolesarjenje, sončenje, kopanje v kristalno čistem morju ali v bazenu pri hotelu in sprehajanje, ob večerih pa veselo druženje, (karaoke, ples, tombola in še kaj). Prijetne, aktivne, vesele počitnice smo zaključili 15. junija. V poznih večernih urah smo se srečno vrnili domov. Zahvaljujemo se PD Krka za povabilo in se priporočamo še za kakšne podobne počitnice. Anica Turk

Pohod na Storžič 2132 m

vasi, nekoč najbolj slovenski kanalski vasi. Tu vam vsakdo ne bo odgovoril po naše na vaš dober dan, a Slovenci so tu še kar doma inskrbijo za široko dejavnost za ohranjanje slovenske jezikovne in druge narodne dediščine. Kot Čedermac sredi neljubih časov je tu živel slavni gorski vodnik, dober poznavalec gorskega rastlinja in velik ljubitelj slovenskih gora Julius Kugy. Prijeten sprehod do vaške cerkve, kjer je služboval in je pokopan Jurij Prešeren (brat Franceta Prešerna) in zunanji ogled hiše Juliusa Kugyja, nas

je osvežil in odpeljali smo se v dolino Zajezero. Ogledali smo si pokopališče iz prve svetovne vojne in znamenite freske Življenje. Po okrepčilu smo odrinili proti Trbižu in nato do čudovitih Mangartskih jezer, kjer se na jezerski gladini vidi prekrasen odsev Mangarta in njegovih sosedov. Na poti do jezer nas je vodička spet spomnila, da smo v Beneški Sloveniji in v nas obudila nostalgijo na mlada leta- Rudeči cvet, Zvezde žarijo ... so bile melodije najstarejšega delujočega slovenskega ansambla Beneški fantje. Ja, kar »not smo padli« pa smo še mi peli.

Poglejte kako smo »fit« in »luštni«

Planica je novodobni kraj zedinjenja Slovencev in seveda naš ponos. Tudi mi smo romali sem, da začutimo to energijo pod temi sodobnimi napravami. Pa še srečo smo imeli, ker so na eni od manjših naprav potekali skoki. Pa tudi veter smo čutili in jo kar v center popihali in nato odrinili v Kranjsko Goro na pozno domače kosilo. Pripravila: Danijela Jermol DU Stična, Odbor za potepanja

V nedeljo, 10. julija 2016, smo se člani PD Polž zgodaj zjutraj zbrali v Višnji Gori. Ob peti uri smo se posedli v avtomobile in se odpeljali proti Tržiču. V Lomu pod Storžičem smo zapustili glavno cesto in se po makadamski cesti pripeljali do doma pod Storžičem. Na parkirišču smo parkirali avtomobile in se pripravili za pohod. Z navodili vodnika naj bomo na poti previdni in pazimo pri hoji, saj je bila pred nami najdaljša in zelo zahtevna pot čez Psico na Storžič. Ko smo prišli iz gozda, se je pot začela strmo vzpenjati, na nekaj mestih je bila varovana z jeklenicami in klini. Hodili smo po grebenu Storžiča, kjer smo imeli čudovit pogled na okoliške hribe. Ker je bila pot zahtevna in težka, smo se razdelili v dve skupini. Tisti bolj hitri in spretni so bili v prvi, ostali pa v drugi skupini. Ko smo prišli na vrh Storžiča (2132 m), smo se odpočili in pomalicali. Sestopili smo čez Škarjev rob. Tudi na tej poti je bila potrebna velika zbranost. Spuščali smo se po strmini, v veliko pomoč pa so nam bile jeklenice in klini. Po dveh urah hoje smo prišli do doma pod Storžičem (1132 m) Premagali smo več kot 1050 višinskih metrov. Hvala vodniku Branku Ilotiču, pa tudi njegovim pomočnikom, saj so nas varno pripeljali do cilja. Za nami je bil spet prečudovit dan, ki smo ga preživeli v naših gorah! Zapisala Vinko Borštar in Darja Pajk


14

Krajevne skupnosti

julij 2016

številka 6

Slavnostna akademija ob 150-letnici RKS

Rdeči križ deluje na slovenskih tleh že 150 let. To častitljivo obletnico smo zaznamovali s slavnostno akademijo 1. 7. 2016 v Cankarjevem domu v Ljubljani in smo se je udeležili tudi predstavniki RK Grosuplje. Pokrovitelj in slavnostni govornik predsednik države Borut Pahor je poudaril, da je Rdeči križ Slovenije organizacija, ki si za opravljeno delo zasluži globoko spoštovanje in priznanje celotne skupnosti, še posebej pa je izpostavil prostovoljce, ki so pravi zaklad slovenske družbe. »Rdeči križ Slovenije je pomemben del mednarodnega gibanja,« je v svoji video čestitki na slavnostni akademiji ob 150. obletnici RK na Slovenskem dejal Tadateru Konoé, predsednik mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Glasbene točke so povezovale kratke predstavitve prostovoljcev, ki delujejo na različnih področjih: prva pomoč, krvodajalstvo, pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, iskanje pogrešanih ... Delovanje ekip prve pomoči so predstavili evropski prvaki FACE 2015 - ekipa PP RKS – OZ Grosuplje.

Ste slišali za dnevno varstvo starejših?

leta je letos prispelo 220 prijav. Podelili so naziva Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, naziv Naj prostovoljski projekt, naziv Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, priznanje za mednarodno prostovoljstvo in tri priznanja za posebne dosežke v prostovoljstvu. V starostni skupini 20-30 let je prejel naziv Naj prostovoljec Uroš Mehle iz Grosuplja na predlog RKS - Območnega združenja Grosuplje, kandidaturo pa so podprli tudi gasilci, kjer Uroš sodeluje že od sedmega leta starosti in Grosupeljski skavti, saj je Uroš tudi stegovodja. Uroš je član naše zmagovite ekipe prve pomoči, ki so postali evropski prvaki septembra 2015 v Romuniji in svoje znanje prve pomoči posreduje mlajšim članom ekip, po šolah, na prireditvah. Je tajnik mladinskega sveta Grosuplje, krvodajalec in sodeluje v dveh pevskih zborih. S svojim zgledom in delovanjem kot mladinski voditelj skupin mladih prispeva k širjenju prostovoljstva med mladimi. Uroš ne pozna izgovorov: ne morem, ne da se, bom jutri … Ponosni smo nanj in mu iskreno čestitamo!

Dan slovenskih krvodajalcev v Prilozju

Krvodajalci Območnega združenja Grosuplje, Črnomelj, Trebnje in Metlika so se 4. junija srečali v Prilozju v Beli krajini. S slavnostnim programom, športno-zabavnimi igrami in druženjem so se organizatorji želeli zahvaliti plemenitim ljudem, ki s svojo krvjo zdravijo bolne in rešujejo

Naj prostovoljec leta 2015 Uroš Mehle

Trenutno so v dnevno varstvo vključeni štirje občani, Ani, Jože, Danica in Ančka. Zanje skrbi Irena, njihov angel varuh, kot ji pravijo. Ob obisku smo jih našli na dolgem hodniku, kjer so se sprehajali, saj je bilo zunaj prevroče. Kaj pa počnejo sicer? O tem pričajo stene v njihovi sobi, ki so prekrite s slikami in mozaiki. Izdelujejo voščilnice iz raznih materialov za družinske praznike, posebej so ponosni na čisto pravi mozaik, ki so ga naredili na novem opornem zidu v Šentvidu. Trenutno pripravljajo nekaj, ne bomo izdali česa, za tradicionalno prireditev »Vsi smo ena generacija«, ki bo potekala na začetku septembra v Ivančni Gorici. Berejo časopise, knjige, posebno imajo radi Zgodbe z razglednic, kjer prepoznavajo svoje kraje. Obravnavajo aktualne teme in obujajo spomine, včasih tudi zapojejo. Posebno simbiozo imajo z enoto vrtca za otroke s posebnimi potrebami, ki tudi deluje pod isto streho. Radi so aktivni in radi naredijo nekaj, kar je uporabno in koristno tudi za druge, ne le za njih same. To osmišlja njihov vsakdan. Za ideje in materiale poskrbi Irena, hrano, tri obroke dnevno, pa jim zagotavlja Center za zdravljenje bolezni otrok. Za kakšen priboljšek poskrbijo tudi sami! V dnevno varstvo se lahko vključijo tisti starejši, ki ne morejo ali ne želijo biti sami doma. Izpolniti je treba vlogo, ki je enaka kot za prijavo v dom starejših občanov. Dosegljiva je na internetu. V varstvu je možno prebiti največ osem in najmanj štiri ure. Cena za eno uro je 1,55 € in vključuje tudi hrano. Za oskrbovance je lahko organiziran tudi vsakodnevni prevoz, če tega ne morejo zagotoviti sorodniki. Trenutne prostorske zmogljivosti niso polno zasedene, saj je prostora za šest oseb. Tudi lažja demenca ni ovira, pravi Irena. Če imate torej doma sorodnika, ki ne more več v celoti poskrbeti zase, premislite, ali ga ne bi vključili v dnevno varstvo. Obogatili mu boste življenje, saj bo dneve preživljal pestro in v družbi, sebe pa boste rešili skrbi, kaj vse se lahko zgodi, če … Joža Železnikar

V četrtek, 16. junija 2016, je Mladinski svet Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja na Brdu pri Kranju razglasil najboljše prostovoljce in prostovoljske projekte za leto 2015. Na natečaj Prostovoljec

življenja. Odkrili smo, da je med našimi krvodajalci tudi velik talent za lokostrelstvo, saj je Iztok Škrjanec, krvodajalec z Muljave, prvič poprijel za lok in osvojil skoraj vse možne točke. Zahvaljujemo se pekarni Grosuplje, ki je z donacijo sladkega in slanega peciva poskrbela za malico naših udeležencev. Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ Grosuplje

Ekipa prve pomoči RKS – OZ Grosuplje nastopila na FACE 2016 Rdeči križ Slovenije je skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje organiziral preverjanje evropskih ekip prve pomoči FACE 2016, ki je potekalo od 30. 6. do 3. 7. 2016 v Ljubljani. Preverjanja se je udeležilo 20 ekip iz Evrope, na posebno povabilo mednarodnega organizacijskega odbora sta se preverjanja izven konkurence udeležili ekipa PP Mestne občine Ptuj kot lanskoletni državni prvak in ekipa PP RKS – OZ Grosuplje – lanskoletni evropski prvak. Grosupeljska ekipa je dobila povabilo le tri dni pred samim preverjanjem in bi brez posebnih priprav po številu doseženih točk zasedla tretje mesto. Ker zmagovalna ekipa zaradi drugih obveznosti in poškodb ni bila popolna, sta jo dopolnila dva člana druge ekipe. Tako so grosupeljsko ekipo sestavljali: Monika Gril, Filip Gavez, Uroš in Luka Mehle, Žiga Bizjak in vodja ekipe Mitja Šimonka.

V sklopu Doma starejših občanov Grosuplje tretje leto deluje dnevno varstvo za naše občane. Nahaja se v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični in je namenjeno starejšim, da v njem dneve preživijo varno, prijetno in polno.

V konkurenci tekmovalnih ekip je prvo mesto zasedla ekipa RK Srbije, drugo mesto ekipa Irske in tretje mesto ekipa RK Črne gore. Vsem ekipam čestitamo za prikazano

znanje, organizatorjem pa za odlično izvedbo velikega mednarodnega dogodka. Franc Horvat, predsednik RKS – OZ Grosuplje


julij 2016

številka 6

Krajevne skupnosti

15

Gadi, modrasi in druge kače nosijo napis: NE UBIJAJ! Tokratni prispevek sem se odločila napisati, ker sem samo letos od več ljudi slišala, da so ubili gada. Prvo vprašanje, ki se mi poraja je, ali je bila dotična kača res gad, drugo kaj je žival storila, da si je zaslužila smrt. Je koga ugriznila, je kdo oškodovan ali mrtev zardi nje, po mojem vedenju ne. Pravzaprav v Sloveniji že desetletja ni nihče umrl zaradi kačjega ugriza (kače ugriznejo ne pičijo, pikajo žuželke). Torej, kače se pobija zaradi nerazumevanja in strahu, ki pa ni upravičen. Treba je namreč vedeti, da kača ne bo nikogar napadla brez razloga, ugrizne le, če jo presenetimo ali je stisnjena v kot in ne vidi možnosti pobega, drugače raje pobegne. Strup je za kačo namreč izredno dragocen, zato ni presenetljivo, da ga v primeru obrambe pogosto ne uporabi (gre za suhi ugriz). Nobena naših treh strupenih kač (modras, gad in laški gad), ne spada med zelo strupene kače, kot so mambe, kobre, tajpani in še nekatere. Torej smrtno strupenih kač pri nas NI. Ker pa vem, da smo ljudje prinesli na svet prastari strah (strah - sproži beg, ki je bil naša obramba tekom evolucije in ga imajo tudi druge živali, je nagon, ki je zapisan v genih, s katerim smo si v davnini pomagali, da smo ostali živi), strah pred kačami, pajki, volkovi in drugimi živi bitji, ki so nam v daljni zgodovini ogrožala življenja; menim, da je osveščanje, razumevanje in znanje, skupaj z vedenjem najboljša preventiva za zaščito nas in kač. V Sloveniji tako najdemo tri strupene kače in osem nestrupenih. Strupene so Gad, Modras in Laški gad. So tiste, ki so največkrat žrtev, z njimi pa tudi druge, ker ljudje, priznajmo si, kač ne ločimo med sabo. Kače vidimo tako redko, da jih med sabo v resnici ločijo jih le strokovnjaki. Najprej si poglejmo kačo, ki je prva na jeziku in zelo osovražena, čeprav popolnoma neu-

pravičeno. Gad (Vipera Berus): Strupena kača,

ki zraste do približno 60 ali 70 centimetrov v dolžino. Ima ovalno glavo, ki počasi prehaja v čokat trup s kratkim repom. Samice so rjavkaste, samci pa sivi, na hrbtu pa imajo še cikcakasto progo, ki je pri samcih bolj izrazita. Pogosti so tudi popolnoma črni primerki. Živi na vlažnih, hladnih območjih, ki imajo velike temperaturne spremembe. Njegova prehrana so mali sesalci, ptiči in dvoživke. Gad je dokaj redka kača, ki po značaju ni agresivna, in se rajši umakne kot pa spušča v konflikt. Strup ni močno toksičen in navadno (ne vedno) izzove le lokalno reakcijo (oteklino na mestu ugriza, pomodrelost). Spada pa med ranljive vrste in je zavarovan, z Uredbo zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Zaradi vzorca ga pogosto zamenjamo s smokuljo, ki pa je popolnoma nenevarna in nestrupena kača. Modras (Vipera ammodytes): Naj-

večja slovenska strupenjača doseže v dolžino približno en meter in ima veliko, srčasto oblikovano glavo, na kateri se zelo dobro vidi rožiček. Je edina izmed naših kač, ki ima ro-

Namig za premik

23. 7., Korinj: Gasilska veselica z ansamblom Mladi gamsi 29.–31. 7, Višnja Gora: Anin sejem 6. 8., ob 17. uri, Kriška vas: Gasilska veselica z ansamblom Pogum 7. 8., ob 13. uri, Sobrače: Tradicionalno tekmovanje harmonikarjev in veselica z ansamblom Krjavelj 13. 8., Hrastov Dol: Gasilska veselica s Tanjo Žagar in spremljevalno skupino Avantura 27.–28. 8., Gradišče nad Šentvidom: Razstava malih živali in avtohtonih slovenskih pasem 28. 8., ob 14. uri, Dob pri Šentvidu: Dan nogometa in dobre volje 29.–31. 8., od 10.–12. ure, Knjižnica Ivančna Gorica: Počitnice v knjižnici: 3, 2, 1 … šola 3. 9., Polževo: 12. Krevsov tek in pohod po Kriško - polževski planoti 10. 9., Industrijska cona Ivančna Gorica: Vztrajnostna dirka s Tomos avtomatiki 10. 9., ob 17. uri, Stična: Praznovanje 90-letnice PGD Stična z gasilsko povorko in veselico 11. 9., Gradišče nad Šentvidom: 3. tekmovanje v kuhanju bograča 11. 9., Ivančna Gorica: Koncert ljudskih pevcev in godcev Studenček 16. 9., Ivančna Gorica: Prireditev Vsi smo ena generacija 17. 9., Tržnica Ivančna Gorica: Praznik krompirja 17. 9., Stična: Slovensko srečanje mladih v Stični 17. 9., Gradišče nad Šentvidom: 18. tek po Lavričevi poti 18. 9., Šentvid pri Stični: Državno prvenstvo Slovenije v motokrosu 18. 9., Stična: Praznovanje 880-letnice Stiškega samostana 23.–24. 9., Gradišče nad Šentvidom: Otvoritev otroških igral »Prijetno domače« 23.–25. 9., Ambrus: Ustvarjalne vikend počitnice z glino 24. 9., Šentvid pri Stični: Aviratek 24. 9., Višnja Gora: Pohod po Poti dveh slapov Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca »Namig za premik« ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si.

žiček, na trebuhu pa je tudi rdeče obarvana. Hrbet je rjavkast, siv ali celo rumenkast. Všeč so mu prisojna - topla, kamnita področja, ki so delno zaraščena. Modras je veliko bolj razširjen, možnost, da ga srečamo večja. Je bolj agresiven, ima močnejši strup in njegov ugriz je nevarnejši. A vendar enako kot gad, raje izvede pobeg, kot da se sooči z nevarnostjo v obliki človeka. Prav tako kot gad spada med ranljive vrste in je z uredbo zavarovana vrsta. Laški gad (Vipera aspis): Telo laškega gada je kratko in čokato velikost, glede na spol je lahko dolgo od 75 do 85 centimetrov. Vrh gobčka je rahlo privzdignjen, vendar ne tvori rožička kot pri modrasu. Barve so od rjave do sive in črne. Živi le v gorah, pri nas na zahodni strani Bovškega pogorja v smeri Italije. Je zavarovan. Splošno razširjena nestrupena kača, ki pogosto zaide v naše domove poleti, ko išče zavetje in vodo je belouška (Natrix natrix). Zraste v dolžino do

180 centimetrov. Najhitreje jo prepoznamo po beli lisi na vsaki strani glave. Obe lisi sta ob strani uokvirjeni s temnima lisama. Hrbet je rjavkasto siv s temnimi pegami in svetlimi lisami. Po trebuhu ima temne prečne proge na svetli podlagi, oko ima veliko, zenico pa okroglo. Najpogosteje

jo najdemo ob vodah, saj se prehranjuje z dvoživkami in včasih ribami, zadišijo pa ji tudi glodavci. Še je zavarovana, človeku pa ni nevarna. Kaj, če do ugriza vendarle pride, kako ravnati in kako danes ravnajo zdravstvene službe? V zadnjih desetih letih so vsako leto zabeležili med 5 in 10 ugrizi kač, smrtnih primerov ni več, strupenjač pa vedno manj. Če vas ugrizne kača, rane ne podvezujte, saj se tako strup skoncentrira na en del telesa in je tam močnejši. Prav tako ne režite rane in ne srkajte strupa, saj je to pravzaprav nekoristno in celo lahko razdražimo rano in naredimo brazgotino. Ud, v katerega vas ugrizne kača, imobilizirajte s kakšno ruto in obiščite zdravnika. Protistrupa praktično ne uporabljajo več, ker so tudi protistrupi močni. Ker obstajajo tudi možnosti alergijskih reakcij nanje, raje vsako osebo vsaj nekaj ur opazujejo, nekatere hujše primere pa tudi več kot 24 ur. Torej močan zdrav človek, ki ni alergičen na strup kače, bi po vseh pravilih moral preživeti ugriz brez posebne obravnave in posledic ter uporabe protistrupa. Nevaren je le slabotnim ljudem in otrokom ali pri ugrizu v glavo ali žilo veno. Največkrat se v Sloveniji uporabi protistrup po ugrizu modrasa, pa še pri njem le v petdesetih odstotkih ugrizov, saj se zanki splošne zastrupitve pojavijo le v redkih primerih v Sloveniji že več let ne. Ne boste verjeli pa je res, do večine ugrizov kač pride ravno med pobijanjem teh živali, saj imajo še dolgo po smrti refleks ugriza. Ubijanje kač je pravzaprav krivolov, saj so zaščite-

ne. Ker se kače bolj bojijo nas kot mi njih, napadejo samo, če se počutijo ogrožene ali če jih je strah. V primeru, da jo opazite, je najbolje, da se ji umaknete, izognite v dolgem ovinku in jo pustite pri miru. Kadar pa smo namenjeni v gozd ali drugam v naravo, nabirati gobe, borovnice ali početi kaj drugega, nosimo visoko obutev, kot so gojzarji, ne segajmo v neznano z rokami, uporabimo palico in predvsem delajmo hrup, najbolje z glasno, težko hojo, saj kače to zaznajo in se nam umaknejo. Ne ubijmo ali lovimo kač, temveč jim pustimo, da gredo svojo pot. Kače so koristne in pomembne, saj bi brez njih miši, voluharji in drugi glodavci preplavili naša polja in travnike mi pa bi se znašli v velikih težavah. Za tiste, ki jih kača v njihovi okolici ali pa bližini hiše moti, se je bojijo, pa je na voljo: KAČOFON – 040 322 449 S Kočofonom želi Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev prispevati k izboljšanju odnosa Slovencev do kač. Preko telefona vam svetujejo, kako ravnati, če se kača pojavi v bližini doma ali zaide v hišo. V nujnih primerih opravljajo intervencije na domovih in kače preselijo v primernejša bivališča. Če res dobro premislimo, je verjetnost, da bomo umrli od kačjega ugriza veliko manjša kot, da umremo od srčnega infarkta, možganske kapi ali katere druge bolezni, saj v Sloveniji za posledicami teh bolezni umre tisoče ljudi, zaradi kačjega ugriza že desetletja nihče. Blanka Markovič, univ. dipl. biologinja

Pa jima je uspelo (štorkljama)! Gotovo ste že opazili, da je naš par štorkelj dobil naraščaj. Na svet je prišel en mladič in to ravno ob pravem času, zadnji teden junija. Mali Puhek, kot so ga poimenovali naši otroci, pridno raste, ves čas pa je pri njem eden od staršev, ki ga varuje. Puhek mora zdaj hitro zrasti, saj se bo moral do jeseni okrepiti in zrasti v odraslo ptico, ki bo zmožna prepotovati več tisoč kilometrov dolgo pot na jug. Držimo pesti, da bosta novo pečena starša zmogla najti dovolj hrane, da bosta mladiča prehranila in jima bo prvi poskus starševstva uspel. Na podlagi Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah je bela štorklja zavarovana vrsta, prav tako, pa je tudi na seznamu živalskih vrst, katerih habitat se varuje. To pa zato, ker izgubljajo življenjska območja zaradi intenzivnega kmetijstva (spreminjanje travnikov v njive) in zastrupljanja s pesticidi, ki pa ne zastrupljajo le

malih sesalcev (miši, voluharji ...) in drugih živali (žuželke), ki jih jedo različne živali (vključno s štorkljami), pač posledično prehajajo v prehranjevalno verigo (tudi vodo) in zastrupljajo tudi nas – ljudi. Niso pa smo štorklje tiste, ki imajo letos mladiče. Tudi par sivih čapelj je uspešno gnezdil in spravil pokonci mladiča, ki ga sedaj, ko je zapustil gnezdo, že lahko srečamo na naših travnikih, največkrat pa jih vidim ob lagunah, kjer se mastijo z žabami. Sive čaplje sicer gnezdijo v velikih kolonijah, pri nas pa si je vsaj en par našel ugodne razmere in gnezdi stran od večine. To sicer ni pogosto se pa zgodi. Ko smo opazovali rast mladiča, se je iz malega dinozavra spremenil v veliko elegantno ptico. Čaplje gnezdijo prej kot štorklje, začnejo lahko že februarja, štorklje redko pred koncem marca. Iz jajc (1-6 jajc svetlomodre barve) se izvalijo mladiči v raz-

miku približno 2 dni. Štorklje imajo redko več kot tri jajca. Potem je preživitvena strategija podobna. Pri čapljah po navadi preživi le en mladič, pri štorkljah odvisno od leta. V obeh primerih pa je odločilno ali bodo starši našli dovolj hrane. Prehranjujejo se podobno, le da so čaplje bolj vezane na mokrišča in manj na travnike, na katere so vezne štorklje. Obe vrsti pa potrebujeta za ustrezen razvoj mladičev obsežne travnike, ki so po možnosti poplavni, in dostop do vode, kjer najdejo dvoživke. Da pa ne bomo nepravični, tudi druge živali imajo mlade, kosi, plavčki sinice race … Vsi pa opravljajo v naravi dobro delo, ko pospešeno lovijo žuželke, da prehranijo mladiče. Malemu Puhku pa zaželimo veliko sreče, da bo zrastel v mogočno in lepo ptico ter v jeseni z drugimi predstavniki svoje vrste odletel v Afriko. Blanka Markovič dipl. univ. biol.


16

Krajevne skupnosti

julij 2016

številka 6

Arheološke raziskave ob gradnji kanalizacijskega sistema v Višnji Gori

Visok krvni tlak arterijska hipertenzija

Gradnja kanalizacijskega sistema v Višnji Gori je dala arheologom edinstveno priložnost, da ob zemeljskih gradbenih delih poskušamo zaslediti še neodkrite delčke preteklosti mesta Višnje Gore. O preteklosti Višnje Gore je bilo že veliko napisanega, predvsem o ustanovitvi mesta leta 1478 in grofih Višnjegorskih ter njihovem gradu. Manj poznana so nam starejša obdobja, vendar nam posamezne najdbe kažejo, da je bilo območje poseljeno že v davni preteklosti. Arheologi smo bili pri gradnji kanalizacijskega sistema prisotni že od samega začetka, saj je celotno območje Višnje Gore registrirano kot kulturna dediščina in na takih območjih je naša prisotnost ob zemeljskih posegih po zakonu obvezna. Gradbeni izkop je potekal v glavnem po že obstoječih cestah, ulicah in poteh, kar pomeni, da so bile morebitne arheološke plasti in ostaline že predhodno vsaj delno poškodovane. Kljub temu pa smo arheologi uspeli iz zemlje izluščiti nekaj novih spoznanj o preteklosti Višnje Gore. Najstarejše odkrite najdbe do sedaj izvirajo iz prazgodovinskega obdobja in so bile odkrite na območju dolinice (ledinsko ime Kojnca) med Grintavcem in mestom. Gre za majhne odlomke lončenine, ki jih bolj natančno časovno ne moremo opredeliti. Glede na velikost in obrabo bi lahko rekli, da so sem prišli z vodnim delovanjem, in sicer zelo verjetno z območja Starega gradu, kjer naj bi bila prazgodovinska naselbina. Prazgodovinsko lončenino smo odkrili tudi v dolini Višnjice v Starem trgu, in sicer med železnico in cesto Višnja Gora – Ivančna Gorica. Tu smo zabeležili več različnih nanosov Višnjice in v enem od teh smo odkrili odlomke bronastodobne lončenine stare vsaj 3000 let. Odlomki so bili manjši in zaobljeni, kar govori o tem, da so bili pod vplivom vodnega delovanja Višnjice. Podobna lončenina je bila odkrita v bližnji Podsmreki. Na območju Grintavca je bil odkrit odlomek rimske tegule oziroma strešnika. Ker je bila odkrita v plasti, ki je bila nasuta, je zelo težko natančno opredeliti od kod izvira in na kakšen način je bila v primarni uporabi. V neposredni bližini smo odkrili tudi ostanke kurišča, kjer pa ni bilo odkritih nobenih drugih najdb in ga ni mogoče časovno opredeliti. Obdobje pravega srednjega veka, torej čas, ko je nad dolino Višnjice gospodoval grad, v arheološkem zapisu za zdaj ni pustil velikih sledi, razen morda nekaj posameznih odlomkov

Krvni tlak imenujemo tisti tlak, s katerim kri pritiska na steno žile, po kateri teče.

Pogled na ostanke obzidja na zahodnem delu mesta. lončenine in enega novca, ki ga ča- skega, namiznega, servirnega). Poleg sovno opredeljujemo v čas 13. ali 14. tega je bil v isti plasti odkrit novec poljskega kralja Sigismunda III. Vasa stoletja. Glavnina odkritih najdb in struktur iz leta 1613 in kamnit umivalnik. po pričakovanju pripada obdobju Ostanke objektov, predvsem temepoznega srednjega veka in zgodnjega lje, smo odkrili tudi na zahodnem novega veka, torej obdobju od sre- delu mesta v Sokolski ulici, kjer smo dine 15. stoletja naprej. Med vsemi dokumentirali ostanke Sokolskega odkritji izstopa predvsem obzidje in doma ter še nekaj drugih objektov. obrambni stolp. Pri obzidju je zelo Pri izgradnji kanala pri kopališču smo pomembno, da smo pridobili nova na globini okoli 2 metra odkrili staro spoznanja o načinu gradnje obzidja strugo Višnjice, ki je nekoč tekla okoin o njegovih dimenzijah. Tako smo li 10 metrov severneje. V strugi smo na zahodni strani mesta odkopali (v odkrili večjo količino živalskih kosti in dolžini štirih metrov) mestno obzid- lončenine. Ker so odlomki lončenine je, ki je ohranjen 4 metre v višino in in kosti precej veliki, sklepamo, da 2 metra v širino. Ugotovili smo, da je jih je morala voda prinesti iz nepobilo, vsaj na tem mestu, obzidje dvo- sredne bližine, to pomeni, iz Staredelno, in sicer iz 1,2 metra širokega ga trga. Odlomke lončenine bi lahko zunanjega zidu in okoli 0,8 metra no- okvirno datirali na konec srednjega tranjega zidu. Dodatno oporo zidu je veka ali začetek novega veka, kar ponudil tudi poševni oporni zid ali kon- meni v čas, ko se naselje preseli na trafor. Obzidje je bilo postavljeno na utrjen plato in dobi mestne pravice. predhodno izravnano površino, ki je Vsekakor pa moramo opraviti še nabila vkopana v zbito ilovico in delno tančne analize lončenine, preden vsekana v trdno kamnito geološko lahko z gotovostjo potrdimo starost osnovo. Z notranje strani so bili po- najdb. nekod na obzidje prizidani objekti. Kljub temu, da gradbeni izkop ni bil Na severovzhodnem območju mesta širok, kar v veliki meri onemogoča pa smo odkrili ostanke obrambnega pravi vpogled v arheološki zapis in že stolpa. Stolp ni bil odkrit v celoti, saj omenjeno dejstvo, da posegi potekasega izven gradbenega posega. Na jo po obstoječih cestnih infrastruktupodlagi odkritega dela domnevamo, rah, ki so ta zapis vsaj delno poškododa gre za delno krožni stolp, ki je vali, smo sodeč po zgoraj napisanem bil kasneje prezidan in v uporabi za odkrili in dokumentirali kar precej neobrambne namene, na primer za novega in zanimivega. Terenskemu žganje apna ali bivalni objekt. V ruše- delu sedaj sledi analiza pridobljenih vinskih plasteh v notranjosti stolpa, in že obstoječih podatkov in sinteza ki nakazujejo na požar, so bili odkriti le-teh v obliki poročila, ki bo dostoodlomki lepo okrašenega namiznega pno tudi v knjižnici v Ivančni Gorici. posodja z upodobitvami jelena, žen- Vse odkrite in zbrane najdbe je treske, rastlinskimi motivi, odkrite so ba temeljito očistiti ter konservirati. bile lepo okrašene pečnice in drugi Temu sledi analiza najdb, s katero odlomki različnega posodja (kuhinj- bomo pridobili informacije o časovnem okviru in namembnosti najdb. Na koncu bi se v imenu arheološke ekipe Primož Stergar s. p. radi zahvalili investitorju Občini Ivančna Gorica in njenim predstavnikom, ki so vodili projekt izgradnje kanalizacijskega sistema. Znali so prisluhniti našim zahtevam in željam ter tako pripomogli k novim spoznanjem o preteklosti našega edinega mesta. Zahvalili bi se radi tudi vsem skupinam izvajalcev gradbenih del in domačinom, ki so nas sprejeli kot del projekta in nam rade volje omogočili, da smo lahko neovirano opravljali svoje delo.

Pogled na območje severovzhodnega obrambnega stolpa mesta.

Sašo Porenta, Primož Stergar

Poznamo sistolični (zgornji) krvni tlak in diastolični (spodnji) krvni tlak. Krvni tlak se nenehno spreminja. Krvni tlak se lahko zviša zaradi številnih dejavnikov, kot so npr. bolečina, psihične obremenitve, telesni napor (tudi hoja), govorjenje. Krvni tlak se zviša po kajenju, zaužitju kofeina (prava kava, poživljajoče pijače) in po obrokih. V takih okoliščinah je zvišan krvni tlak normalen fiziološki pojav in nima škodljivih posledic. Krvni tlak čez dan niha in se spreminja zaradi različnih razlogov: najvišji je navadno zjutraj, podnevi je višji kot zvečer, ko se zniža, med spanjem pa je najnižji v celem dnevnem obdobju. Zvišan krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, zato je pomembno, da poznate vrednost svojega krvnega tlaka. Optimalen krvni tlak je 120/80 mm Hg . Od vrednosti 140/90 mmHg navzgor je krvni tlak previsok in škodljiv. Visok krvni tlak ali hipertenzija je bolezen, ki navadno ne povzroča težav. Čeprav poteka nemo, ga je treba zdraviti. Če tega ne storimo, obstaja večja verjetnost za pojav: možganske kapi, srčnomišičnega infarkta, odpovedi ledvic in drugih zapletov. Kaj povzroča visok krvni tlak? Dejavniki, ki povzročajo visok krvi tlak : • dednost, to je dejavnik na katerega nimamo vpliva, • povečana telesna teža, • povečana količina soli v prehrani (dosoljevanje hrane, suhomesnati izdelki …), • premajhna telesna dejavnost, • alkoholne pijače, kajenje, stres … Z zdravim načinom življenja boste bistveno zmanjšali tveganje, da bi zboleli za boleznimi srca in žilja. Pravilno merjenje krvnega tlaka doma Pred meritvijo: • pol ure ne zaužijte obroka, prave kave, ne kadite in ne uživajte alkohola, • krvnega tlaka si ne merite kmalu po naporu ali zaužitju zdravil, • opravite fiziološke potrebe - stiska zvišuje krvni tlak, • pripravite si pisalo in papir za zapis krvnega tlaka, • vsaj 5 minut udobno počivajte. Med meritvijo: • med meritvijo ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radia in ne glejte televizije, ter bodite čimbolj sproščeni. • Manšeto namestite na ustrezno mesto (na nadlakti ali podlakti), tako da bo povezovalna cevka izhajala iz manšete na notranji strani komolca (merilniki z manšeto na nadlakti). Meritev vedno izvajajte na isti roki. • Med meritvijo krvnega tlaka mora biti manšeta v višini srca, ne glede na način, kako merite krvni tlak (na nadlakti ali podlakti; sede, leže ali stoje). Roka naj počiva podprta v udobnem položaju. • Krvni tlak izmerite 2-krat zaporedoma, vmes naj bo 1- do 2-minutni presledek, zlasti če je izmerjeni krvni tlak visok. Če se obe meritvi izraziteje razlikujeta, je potrebna še tretja meritev. • Takoj po meritvi vrednosti vpišite v dnevnik meritev; zapišite datum in čas meritve, vrednost krvnega tlaka in srčnega utripa ter morebitne posebnosti. Zakaj je merjenje krvnega tlaka doma sploh potrebno? • Bolniki, ki si doma redno merijo krvni tlak, pogosto bolje sodelujejo pri zdravljenju svoje bolezni. • Redne meritve krvnega tlaka so lahko opomin za dosledno jemanje zdravil. • Redno spremljanje krvnega tlaka doma spodbuja bolnika k zdravemu življenjskemu stilu in omejevanju soli v prehrani. • Precej pogosto so samo meritve krvnega tlaka v domačem okolju nižje kot v ordinaciji pri zdravniku - na ta način lahko realneje ocenimo dejanski krvni tlak. HOLTER- 24-urno merjenje krvnega pritiska To je preiskava, s katero pridobimo podatke o vrednostih krvnega tlaka preiskovanca podnevi in ponoči. V ta namen se pacientu namesti aparat, ki 24 ur meri krvni tlak – podnevi vsakih 15 minut, ponoči pa vsakih 30 minut. Med nošenjem aparata je mogoče opravljati običajne aktivnosti, niso pa priporočene daljše vožnje z avtomobilom ali avtobusom, ker tresljaji motijo meritev. Preiskava poteka 1 dan. Aparat se sname po 24 urah, meritve se odčitajo na računalniku in izpiše izvid. 24-urno meritev priporočamo pri slabo urejenemu krvnemu tlaku, pri preverjanju učinkovitosti zdravljenja, pri sumu na hipertenzijo bele halje (ko je krvni tlak povišan samo pri zdravniku), pri sumu na pretirano zdravljenje. Aparat za 24-urno merjenje krvnega pritiska imamo tudi v našem zdravstvenem domu, na preiskavo se lahko naročijo vsi pacienti, ki imajo pri nas izbranega svojega osebnega zdravnika. Na preiskavo vas lahko napoti vaš osebni zdravnik in je brezplačna. Na preiskavo se naročite v referenčni ambulanti. Pacientov, ki pri nas nimajo izbranega osebnega zdravnika, ne sprejemamo. Naj bo vaše zdravje na prvem mestu in največja vrednota, ki jo imate. Milena Janežič, dipl. med. sestra, ZD Ivančna Gorica


julij 2016

številka 6

Zelo uspešen zaključek šolskega leta 2015/16 na Srednji šoli Josipa Jurčiča Vsak zaključek prinese s seboj bilanco doseženih ciljev in veselje nad izjemnimi uspehi. Veseli in ponosni smo, da se je šolsko leto 2015/16 na naši srednji šoli uspešno končalo in postreglo z nekaj vrhunskimi rezultati. Zato se sprehodimo čez zaključno žetev šolskega leta 2015/16 na SŠJJ.

Slovesna podelitev spričeval splošne mature 62. generacija maturantov, ki se je v prvi letnik gimnazije vpisala leta 2012, je zaključila šolanje na Srednji šoli Josipa Jurčiča. 11. julij je bil letos dan, ki smo ga vsi, maturanti in profesorji, nestrpno pričakovali. Razlog je sila preprost: 53 dijakov je pričakovalo plačilo za svoje štiriletno delo – rezultate mature, profesorji pa potrditev, da delamo dobro. Pa smo dočakali: letošnja generacija maturantov je bila zelo uspešna: vsi (razen enega dijaka) so zelo uspešno opravili svoj zrelostni izpit, med njimi so štirje zlati maturanti, 98,1% uspeh je daleč nad slovenskim povprečjem, ravno tako število doseženih točk (21,82) in povprečne ocene (vse nad 3, večina pa 4 in več) pri večini predmetov. Rezultate mature so dijaki izvedeli zjutraj preko spletne strani RIC-a, tako da so na podelitev maturitetnih spričeval prišli veseli. Slovesno smo začeli s fotografiranjem, himno, zadnjič smo tudi zapeli maturantsko himno Gaudeamus igitur, ravnatelj Milan Jevnikar je podrobneje predstavil potek in rezultate mature. Vsi dijaki so dosegli izjemno lep uspeh, tako da smo lahko upravičeni ponosni nanje, še posebej pa smo veseli letos kar štirih zlatih maturantov. To so Klara

Groznik, Janja Koželj, Jan Zaletelj in Jošt Dolinšek. Klara Groznik je ena izmed 17 slovenskih maturantov, ki so dosegli prav vse točke (34), zato bo jeseni gostja predsednika republike na Brdu, Jan Zaletelj pa je v družini že drugi zlati maturant. Vsi štirje so prejeli najvišjo nagrado šole – Jurčičevo zlato nagrado, vpisani pa so tudi na zlato steno maturantov naše šole. V programu so sodelovali maturanti Tamara Butala, Nika Vidic, Maša Zajec, Rok Ahačevčič in Vid Muhadžič, ki so tudi sicer vsa štiri leta delovali

na kulturnem področju. Besedo sva prispevali tudi Nada Radoš in Vesna Celarc, razredničarki, ki sva dijake spremljali vsa štiri leta. Ker je bila to izjemno dobra generacija na intelektualnem, socialnem, kulturnem … področju, predvsem pa so dobri ljudje, sva se tudi midve težko poslovili. Zaključili smo s pogovorom in se poslovili. Zvečer smo uspešen zaključek proslavili še na pikniku – te spomine pa bomo zadržali zase … Vesna Celarc

Najboljši med odličnimi Diamantna maturantka Klara Groznik je doma v Šentvidu pri Stični. V času srednje šole se je udeleževala tekmovanj iz matematike, logike, razvedrilne matematike, fizike, kemije, slovenščine, sladkorne bolezni, biologije, angleščine in nemščine. Zlata priznanja je osvojila na tekmovanjih iz znanja o sladkorni bolezni, matematiki, slovenščini in razvedrilni matematiki. Med vsemi področji sta ji najbolj všeč kemija in matematika. Klara pravi, da se je z udeležbo na tekmovanjih naučila veliko stvari, pridobila številne koristne informacije in spoznala različne načine razmišljanja. Klara se je vpisala na Fakulteto za farmacijo, zato ker so ji všeč naravoslovni predmeti in jo zanima delo v laboratoriju. Poleg tega pa bi rada imela tudi dovolj prostega časa za branje knjig, gledanje filmov in poslušanje glasbe. Klara Groznik: »V srednji šoli mi je bil najbolj všeč moj razred, ker smo se zelo dobro razumeli. Imeli smo veliko ekskurzij in izletov, v nižjih letnikih po Sloveniji, po koncu 3. letnika pa smo šli na maturantsko ekskurzijo v Grčijo. Čeprav je gimnazija dokaj zahtevna, so profesorji razumevajoči, dijaki pa si med sabo radi pomagamo, zato lahko šolo dokonča vsak, ki se bo za to trudil«. Zlata maturantka Janja Koželj je doma iz Gabrja pri Stični. Je mirno in zadržano dekle, ki jo odlikujeta prizadevnost in skromnost. Pravi, da ni pričakovala tako odličnega rezultata, da pa je zelo vesela in se je trudila za uspeh.

Zlati maturant Jan Zaletel prihaja iz vasi Malo Hudo iz okolice Ivančne Gorice. Njegov moto je, da se trdo delo na koncu vedno obrestuje. V srednji šoli je bil vseskozi odličen, udeleževal se je različnih tekmovanj predvsem s področja fizike in matematike. Prav ti dve področji ga tudi najbolj zanimata Za nadaljnji študij si je izbral Fakulteto za strojništvo. Stroji in njihov pogon ga že od nekdaj zanima in rad dela z njimi. Najbolj pa ga veselita robotika in mehatronika, saj se ukvarjata s povezovanjem znanja o strojih in računalnikih.

Šolstvo

17

Maturirala je še ena generacija ekonomskih tehnikov V ponedeljek, 4. julija, je bila na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica svečana podelitev spričeval letošnje poklicne mature. Večina prijavljenih kandidatov, natančno 87,5 % (lani 96,2 %, predlani 100%), kar je samo malenkost nižje od letošnjega slovenskega povprečja 90,9 %, je po štirih letih šolanja končala svoje srednješolsko izobraževanje in pridobila poklic ekonomskega tehnika. Le dva dijaka sta bila neuspešna pri enem predmetu od štirih. Nekaj dijakov te generacije pa čakajo še popravni izpiti za četrti letnik in nato matura v jesenskem roku. Ne dvomimo, da bodo vsi uspešni.

Naši tokratni novopečeni ekonomski tehniki so se že med svojim šolanjem dobro izkazali, tako pri svojem rednem delu kot pri drugih dejavnostih. Sodelovali so pri različnih šolskih, državnih in mednarodnih projektih in tekmovanjih ter pri tem dosegli lepe uspehe, tudi prva mesta v državi. Dva dijaka sta bila pri tem ob siceršnjem odličnem oz. zelo dobrem šolskem uspehu z doseženimi zlatimi priznanji še posebej uspešna, zlasti na področju računovodstva, ekonomije in turizma, sodelovala pa sta tudi v odlično ocenjenem mednarodnem projektu Erasmus Plus. To sta Katja Selan in Matic Sinjur, prva je za svoje dosežke prejela Jurčičevo srebrno nagrado, drugi pa Jurčičevo bronasto nagrado. Z dosežki na maturi smo bili dijaki in njihovi učitelji zelo zadovoljni tudi zato, ker so kandidati dosegli izjemno visoko povprečno število doseženih točk, tj. 16,5. Ob tem moramo vedeti, da je za opravljeno poklicno maturo dovolj že 8 točk. Tudi uspeh po posameznih predmetih je zavidljiv, še posebej so se izkazali pri angleščini, matematiki ter projektnih nalogah, kjer so dosegli povprečno oceno 4. Prireditvi, ki je bila sicer v dopoldanskem času, je prisostvovalo tudi nekaj staršev, ki so bili ponosni na dosežke svojih otrok. Po krajšem kulturnem programu, pri katerem so sodelovali dijaki Erik Jovanović, Darijo Lazić in Martin Meglič, je napočil najbolj slovesen trenutek – podelitev spričeval poklicne mature, ki so jo izvedli ravnatelj Milan Jevnikar, tajnica poklicne mature Dragica Eržen in razrednik Igor Gruden. Z našimi maturanti smo nato zapeli maturantsko himno Gaudeamus igitur, še zadnjič poklepetali, se pomenili o sami maturi in se seveda ozrli naprej, na njihovo poklicno ali študijsko pot. Iz Ivančne Gorice odhaja še ena uspešna generacija ekonomskih tehnikov. Našim dijakom, ki so uspešni zaključili šolanje, želimo veliko uspeha na vseh področjih življenja! Igor Gruden

»Razprostrite krila in odletite svojim ciljem naproti« Dragica Šteh

Zlati maturant Jošt Dolinšek živi v vasi Polica, osnovno šolo pa je obiskoval v Grosuplju. Pet let je treniral košarko, sedaj pa večino prostega časa posveča fotografiji. Jošt pravi, da je njegov največji uspeh, dober zaključek srednje šole, ki mu omogoča nadaljnji študij. Veseli ga tudi učenje jezikov, ki je hkrati dandanes tudi zelo uporabno. Vpisal se je na študij psihologije na ljubljanski univerzi, ker ga psihologija zanima, imel pa bo tudi veliko različnih možnosti, kako in kje nadaljevati po študiju. Drugih načrtov za naprej, razen študiranja, nima, saj se raje prepusti toku.

Jan Zaletel: »Najlepši spomini na srednjo šolo so povezani s sošolci, s katerimi smo postali dobri prijatelji. Gimnazija Josipa Jurčiča je majhna srednja šola, kjer se profesorji posvetijo vsakemu učencu posebej. Vedno so nam pripravljeni pomagati in svetovati. Z nekaj truda lahko dijak doseže odlične rezultate«.

Ravnatelj Milan Jevnikar je ob slovesu letošnje generacije maturantov povedal takole: »Štiriletno šolanje pri nas vam je izpolnilo najlepše obdobje vašega življenja. Prepričan sem, da vsi čutite enako, da so bila to kljub vsem sprotnim težavam in zapletom najlepša leta vašega življenja. Na naši šoli ste dozoreli v odrasle, izobražene in lepo vzgojene mlade ljudi. Prepričan sem, da vam spomin na ta leta in predvsem spomini na današnji praznični dan nikoli ne bodo zbledeli. Srednja šola in maturitetno spričevalo, ki ga boste danes prejeli sta vam odprla pot v življenje. Razprostrite krila in odletite svojim ciljem naproti. Tako kot ste dosegli današnji cilj, boste dosegli vse druge, ki si jih boste zastavili. Le dovolj vztrajni bodite in ne ustrašite se nobene zapreke, nobene stranpoti. Poti morda ne bodo vselej ravne, a če boste vztrajni in ostali zvesti svojim idealom in jih boste prehodili pokončno, boste na koncu lahko ponosno pogledali nazaj in se veselili življenja.« Jošt Dolinšek: »V največjem spominu mi bo seveda ostal moj razred in prijatelji, saj smo skupaj preživeli veliko časa. Vsi bodoči maturanti, delajte sproti in se vam za maturo ne bo treba veliko učiti, ker ni tako težka, kot govorijo vsi«.


18

Šolstvo

julij 2016

številka 6

Jurčičeva priznanja in nagrade Srednje šole Josipa Jurčiča Tudi letos je uspeh dijakov SŠ Josipa Jurčiča izjemen – v spričevalih in na tekmovanjih, predvsem pa v lepih medsebojnih odnosih, ki gradijo pot mladega človeka ob nabiranju znanja in izkušenj. Zato je tudi letos imela komisija za Jurčičeva priznanja in nagrade prijetno in hkrati težko nalogo; izmed mnogih predlogov mentorjev in razrednikov je v skladu s pravilnikom o Jurčičevih priznanjih in nagradah ter mnenjih profesorjev in sošolcev izbrala prejemnike nagrad za šolsko leto 2016/17.

Jurčičevi priznanji sta prejela dijaka prvega letnika gimnazije – Jan Horvat in Jan Bregar. Jan Horvat obiskuje fakultativni pouk ruščine na naši šoli, sodeluje v šolskem pevskem zboru in gledališki skupini, nanizal pa je tudi veliko uspehov na različnih tekmovanjih: bronasto priznanje na 15. državnem tekmovanju mladih zgodovinarjev, bronasto priznanje na šolskem tekmovanju iz fizike, razvedrilne matematike, logike in biologije in ga nadgradil s srebrnim državnim priznanjem. Tudi Jan Bregar je sodeloval na številnih tekmovanjih - na šolskem tekmovanju iz poznavanja sladkorne bolezni je osvojil 3. mesto, na državnem tekmovanju v logiki in matematiki pa srebrno priznanje. Je tudi zmagovalec šolskih tekmovanj iz fizike in matematike, pa tudi član šolske nogometne ekipe, ki je osvojila 1. mesto na področnem tekmovanju v malem nogometu. Za izjemne plesne dosežke – drugo mesto v standardnih plesih na Šolskem plesnem festivalu in kulturno delo na šoli sta Jurčičevo priznanje prejela tudi Neža Novak in Nejc Bavdek. Nagrajeni so bili tudi dijaki tretjih letnikov – Jernej Brlek, Sara Koščak in Tjaša Miklavčič. Jernej je odličen dijak, ki najde čas tudi za treniranje plavanja, sodeloval je v projektu Simbioza in na področnem ekipnem tekmovanju v atletiki. Osvojil je bronasto priznanje iz fizike in matematike in srebrno Stefanovo priznanje na tekmovanju iz fizike. Predvsem pa je odličen sošolec, ki prijateljem vedno pomaga pri pouku. Odlična in vsestranska Sara je izjemna gimnazijka: sodeluje v KUD Vidovo, kjer je odlična igralka, aktivna je v župniji Ivančna Gorica kot animatorka in pevka, pevka je tudi v šolskem pevskem zboru, udeležuje se mnogih tekmovanj. Njena ljubezen je tudi ples in v paru s soplesalcem Miho Šircljem je na letošnjem Šolskem plesnem festivalu osvojila 3. mesto v standardnih plesih in 5. mesto v latinsko – ameriških plesih. Njena sošolka Tjaša je odlična dijakinja in iskrena sošolka, dejavna v župniji Ivančna Gorica, odgovorna in natančna, predvsem pa vedoželjna in iskriva dijakinja, ki je poleg mnogih bronastih priznanj na državnem nivoju osvojila tudi osvojila dve srebrni – v razvedrilni matematiki in Cankarjevo srebrno priznanje.

Bronasto Jurčičevo nagrado so prejeli trije dijaki 2. b oddelka gimnazije: Anamarija Papež, ki je dijakinja z odličnimi ocenami pri vseh predmetih. Letos se je izkazala z dosežki na mnogih državnih tekmovanjih; v novembru je osvojila zlato priznanje na tekmovanju v poznavanju sladkorne bolezni. Njeno je tudi zlato priznanje iz razvedrilne matematike in srebrno Vegovo priznanje na tekmovanju iz matematike. Nagrajenca sta tudi njena sošolca Karin Oven in Miha Janežič. Miha je pevec šolskega pevskega zbora, član vrtnarskega krožka na naši šoli in izvrsten plesalec – skupaj s sošolko Karin je na državnem tekmovanju Šolskega plesnega festivala dosegel 3. mesto v latinsko – ameriških plesih in 1. mesto v standardnih plesih.

Z bronasto nagrado pa je bil nagrajen tudi letošnji maturant ekonomskega programa naše šole Matic Sinjur. Sodeloval je v mednarodnem projektu Erasmus Plus in pri izmenjavi s partnersko šolo iz Hirschaida. Še posebej pa se je letos izkazal na regijskem tekmovanju iz matematike in osvojil srebrno priznanje. Z raziskovalno nalogo je skupaj s sošolci na državnem nivoju osvojil zlato priznanje na turistični tržnici 'Festival v deželi gob'. Njegovo je tudi prvo mesto in s tem zlato priznanje na državnem tekmovanju iz ekonomije, tako individualno kot ekipno. Podelili smo tudi dve srebrni Jurčičevi nagradi: prvo Maji Bošnjaković, dijakinji tretjega letnika gimnazije, ki je dejavna v mnogih pripravah na tekmovanja na šoli, pa tudi v konjeniškem klubu, rada piše in letos

je osvojila 5. mesto na regijskem literarnem natečaju Urška. Njenih je kar nekaj bronastih priznanj na tekmovanjih: mladih zgodovinarjev, za Cankarjevo priznanje, mednarodnem matematičnem kenguruju, iz razvedrilne matematike, nemščine in logike. Osvojila pa je tudi srebrni priznanji iz razvedrilne matematike in angleške bralne značke. Uspehe je okronala z zlatim priznanjem na tekmovanju iz logike. Druga srebrna nagrada pa je šla v roke Katji Selan, letošnji maturantki ekonomskega programa. Katja je vodila razredno skupnost, pomagala sošolcem in našla čas, energijo in navdušenje tudi za udeležbo na številnih tekmovanjih. Na državnem tekmovanju iz ekonomije je z ekipo osvojila zlato priznanje, individualno pa srebrno. Z ekipo je zmagala tudi z raziskovalno nalogo na 'Festivalu v deželi gob'. Tudi v prejšnjih letih je prejela visoka priznanja na tekmovanju iz računovodstva, uspešno sodelovala pri projektu Erasmus Plus, sodelovala pri šolskem glasilu 'Iskrice' in 'Obrazih prihodnosti'. Je tudi aktivna v domačem gasilskem društvu in župniji Ivančna Gorica. Najvišjo nagrado naše šole - zlato Jurčičevo nagrado - pa je letos najprej prejela Klara Groznik, 4. b. Klara je vsa leta odlična dijakinja, vedno pripravljena pomagati sošolcem. V vseh letih se je udeležila mnogih tekmovanj, aktivna pa je tudi na športnem področju. Letos je njeno zlato priznanje na državnem tekmovanju iz poznavanja sladkorne bolezni. Prav tako je prejela zlato priznanje na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike, v matematiki in na tekmovanju iz logike pa je osvojila srebrno priznanje. Klara je Zlato Jurčičevo priznanje pozlatila še z najboljšim uspehom na splošni maturi, kjer je dosegla vse možne točke in postala »diamantna maturantka«. Na podelitvi letošnjih maturitetnih spričeval so zlate Jurčičeve nagrade prejeli še trije Klarini sošolci, Janja Koželj, Jošt Dolinšek in Jan Zaletel, še trije zlati maturanti naše šole. Iskrene čestitke vsem nagrajencem – priznanja in denarne nagrade, ki vam jih je podelila naša šola za vaše izjemne dosežke in v zahvalo, da ste ime Srednje šole Josipa Jurčiča ponesli v svet, naj ostanejo prijeten kamenček v mozaiku spomina srednješolskih let. Za vedno pa naj ostane v vas vaša ustvarjalna radovednost, mladostna energija in nasmeh, s katerim se nikdar ne naveličajte delati dobro! Iskrene čestitke! Maja Zajc Kalar, predsednica komisije

»neUmni doping« ali javna kampanja mladimladim o nevarnostih zlorabe nootropikov Skupina Društva študentov farmacije Slovenije, ki vsako leto pripravi več javnih kampanj na temo javnega zdravja in se tako trudi ozaveščati ljudi vseh generacij o pomembnosti zdravja in skrbi zanj, se je tudi v tem letu odločila za organizacijo obsežnejšega projekta. Slednji je letos potekal na čisto poseben način in sicer pod okriljem projekta Za zdravje mladih, ki ga podpirajo Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Brez izgovora Slovenija, Zveza tabornikov Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje in RTV Slovenija. Projekt v sodelovanju s strokovnjaki deluje v smeri promocije, raziskovanja, izobraževanja, informiranja o javnem zdravju in s tem preprečevanja bolezni povezanih z življenjskim slogom pri otrocih in mladostnikih tako, da v planiranje in samo izvedbo vključuje prav svojo tarčno populacijo, mlade. Študentje farmacije smo se v sklopu tega projekta zato odločili za izvedbo javne kampanje z naslovom »neUmni doping«, v okviru katere smo z namenom ozaveščanja mladih o nevarnostih in pasteh zlorabe ojačevalcev spomina in inteligence, imenovanih tudi nootropiki, obiskali 10 slovenskih srednjih šol, med drugim tudi Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Nootropiki so skupina zdravil, ki so namenjena terapiji bolezni s tipičnim kognitivnim pešanjem, kot so Alzheimerjeva bolezen, ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) in Parkinsonova bolezen. Zaradi učinkov na možganski krvni obtok in na možgansko presnovo naj bi namreč vplivali na izboljšanje višjih možganskih funkcij kot so spomin, učenje, dojemanje, miselna zbranost in motivacija. najbolj znani primeri učinkovin so npr. piracetam, modafinil, metilfenidat, amfetamini. Žal se dandanes vse pogosteje dogaja, da se tovrstna zdravila zaradi svojega delovanja zlorabljajo v namen t.i. akademskega dopinga. Izraz »akademski doping« opredeljuje zlorabo omenjenih zdravil v akademskih sferah, torej med študenti, predvsem kompetitivnih smeri študija, vse pogosteje pa tudi že med dijaki. Zaskrbljujoč podatek je, da je zloraba v zadnjih letih iz časa intenzivnega umskega napora, kot sta izpitno obdobje ali matura, prerasla v zlorabo tekom celotnega študijskega oz. šolskega leta. Mehanizem delovanja večine omenjenih zdravil je namreč povečanje koncentracije in budnosti, kar omogoča lažje učenje, zato se jih je prijel tudi naziv »smart-drugs«. A kot vsa zdravila imajo tudi ta veliko stranskih učinkov, dodatna past njihove zlorabe v neterapevtske namene, tj. tudi namen akademskega dopinga, pa je, da nimajo dokazanega učinka na izboljšanje kognitivnih funkcij in dolgoročnega spomina. Dijake Srednje šole Josipa Jurčiča so v petek, 11. marca 2016, z namenom ozaveščanja zlorabe nootropikov obiskale tri študentke farmacije: Helena Vrbanac, študentka 5. letnika ter Neža Trpin in Maja Zupančič, obe bivši dijakinji - gimnazijki z Jurčiča, sedaj pa študentki 4. letnika. Kampanja je bila izvedena v dveh delih. Prvi del je bil na sporedu že v zgodnjih jutranjih urah in je bil zaradi same teme in zahtevnosti namenjen dijakom zadnjih letnikov. Predavanja o zlorabi nootropikov in negativnih posledicah njihove dolgotrajne uporabe, ki smo ga študenti pripravili s prebiranjem strokovnih člankov in s pomočjo gradiva študijskega predavanja, ki ga je posebej za nas izvedel prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., se je udeležilo več kot 70 dijakov 3. in 4. letnika. Po predstavitvi je sledila diskusija, ki je ponudila kar nekaj prodornih vprašanj tako s strani dijakov kot profesorjev, zato verjamemo, da se je tematika udeležencev dotaknila in na obeh straneh, in tako naši, študentski, kot na strani dijakov, pustila poseben pečat. Drugi del kampanje je bil bolj sproščene narave in tako namenjen vsem dijakom srednje šole. V avli šole je bila v času odmorov postavljena stojnica, na kateri so se delili letaki s povzetkom vsebine kampanje, namenjena pa je bila tudi podrobnejšim pogovorom o sami tematiki ali odgovorom na specifična vprašanja. Organizirana je bila tudi posebna nagradna igra, izžrebani nagrajenec pravilnega odgovora na zastavljeno vprašanje je prejel majčko s logotipom kampanje »neUmni doping«. Čestitamo! V imenu celotne skupine Društva študentov farmacije Slovenije, sodelujoče v kampanji »neUmni doping«, bi se v zaključku rada iskreno zahvalile ravnatelju srednje šole g. Milanu Jevnikarju za zeleno luč in dobrodošlico študentom farmacije in javni kampanji tudi v Ivančni Gorici ter s tem izkazano podporo medgeneracijskemu sodelovanju mladih. Hvala tudi za vsesplošno skrb, da smo se študentke na Jurčiču počutile več kot lepo. Iskrena zahvala gre tudi g. profesorju Franciju Grlici kot kontaktni osebi in hkrati odgovornemu za celotno organizacijo in logistiko kampanje. Največja zahvala pa je namenjena vsem dijakom, profesorjem in ostalim zaposlenim na Srednji šoli Josipa Jurčiča, ki ste ali (še) boste na tak ali drugačen način poskrbeli, da se tematika in zavedanje o problematiki zlorabe zdravil in drugih drog, tudi v umske namene, širi dalje. Prav vi ste namreč tisti, ki ste ob mladih prisotni v njihovih najodločilnejših letih razvoja, in imate s tem neverjetno moč in privilegij, da jih lahko še pravi čas usmerite na pravo pot – naj to velja tudi glede opozarjanja na nevarnosti in pasti zlorabe zdravil v neterapevtske namene. Neža Trpin, Maja Zupančič, Helena Vrbanac


julij 2016

Dekleta Srednje šole Josipa Jurčiča so 'JUNAKINJE NAŠEGA ČASA' Prosti čas v današnjem natrpanem vsakdanu ima kot splošni družbeni pojav različne funkcije, med katerimi se zdi, da predvsem izstopajo naslednje tri: počitek, ki omogoča obnavljanje fizičnih in psihičnih moči; razvedrilo in zabava, ki osvežujeta in ustvarjata razpoloženje; ter razvoj osebnosti, ki je eden od pogojev spontane rasti in potrditve človekovih ustvarjalnih moči, njegove zavesti. Na prvi pogled se zdi, da mladi večino svojega prostega časa dandanes namenjajo razvedrilu in zabavi. Pa vendar – med nami so tudi taki, ki so svoj prosti čas pripravljeni žrtvovati za pomoč sočloveku. Tamara, Eva, Urša, Ines, Tjaša in Klara so svoj prosti čas sedem mesecev posvečale učenju slovenščine dveh priseljenih dečkov in njunem vključevanju v naše okolje. Ko nas je Slovenska filantropija pozvala, naj dekleta prijavimo na natečaj Junaki našega časa, smo se z veseljem odzvali. Natečaj navdušuje mlade, naj krepijo solidarnost, iščejo možnosti za projekte, ki pomenijo novo kakovost življenja, promovirajo prostovoljstvo, spodbujajo samoini-

Šolstvo

številka 6

19

Eko vrtnarski krožek na srednji šoli se je lepo prijel V letošnjem šolskem letu smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča prvič izvajali dejavnosti eko vrtnarskega krožka. Dejavnosti so potekale v okviru vseslovenskega projekta »Slovenski šolski ekovrtovi«. Naša šola je tudi formalna članica tega projekta. Dejavnosti se je udeleževalo 5 dijakov naše šole (Lara Godnjavec-4. letnik gimnazije, Neža Livk-3. letnik gimnazije ter Vid Topolovec Klemenčič, Žiga Rapuš in Miha Janežič- vsi 2. letnik gimnazije), ki sva jih usmerjala mentorja Jelka Grabljevec in Simon Bregar. Mentorja se sproti izobražujeva na letnem delovnem seminarju »Permakulturni vrt« pri mentorici ga. Jožici Fabjan, učiteljici in pionirki permakulture v Sloveniji. Permakulturo lahko označimo za trajnostni (takšen, ki zemlje in okolice ne siromaši oz. je ne onesnažuje) način vrtnarjenja oz. kmetovanja. Dejavnosti našega krožka so vključevale teoretični pouk in predvsem praktično delo na vrtu.

ciativnost ter razvijajo senzibilnost za potrebe soljudi v ožjem in širšem okolju. Oseba, ki postane prostovoljec, ne pričakuje ničesar v zameno. Ni plačila, so le izkušnje, za katere verjamemo, da bodo pripomogle k temu, da tudi sami postanemo boljši ljudje. Pa vendar, ko si brez pričakovanj, te 'nekdo od zgoraj' opazuje in velikokrat tudi nagradi.

Komisija natečaja Junaki našega časa je skrbno preučila prispele prijave ter se odločila nagraditi tudi naša dekleta. Nagrado so prejele na prireditvi Slovesni dan prostovoljstva, 19. maja 2016 v Slovenskih Konjicah. Čestitamo in ponosni smo na vas, naše junakinje! Mojca Saje Kušar, mentorica prostovoljk

Sreča so prijatelji V petek, 20. 5. 2016, smo pevci Mladinskega pevskega zbora Srednje šole Josipa Jurčiča priredili peti, zdaj že tradicionalni koncert. Dogodek smo premišljeno postavili na začetek Tedna ljubiteljske kulture in tedna praznovanja občinskega praznika občine Ivančna Gorica.

Na dobro obiskanem koncertu v avli srednje šole smo svoje starše in številne druge povabljene razveselili z zelo pestrim glasbenim programom. Poslušalcem smo pripravili glasbeno potovanje skozi različne slovenske pokrajine, saj je program temeljil predvsem na ljudskih pesmih. Za popestritev pa so se vmes zvrstile še instrumentalne in plesne točke. V prijeten večer nas je popeljala skupina „ Vocapella”, ki jo sestavlja 5 dijakov naše šole pod vodstvom prvošolca Martina Megliča. Skupina nas je kljub kratkemu obdobju delovanja prijetno presenetila. Osrednji del programa pa je bil nastop šolskega mešanega pevskega zbora. Izbor ljudskih pesmi, kot so Lepo mi poje črni kos, Pri sosedi in druge, se morda na prvi pogled ne zdi aktualen,

vendar so besedila s sporočili tudi v današnjem času še kako aktualna. Vse narodne pesmi je zbor zapel štiriglasno brez spremljave. Letni koncert so z izbornim nastopom popestrili instrumentalisti Ana Blaževič Arko z violino ter harmonikarji Tjaša Miklavčič, Nejc Bavdek in Martin Meglič. Na koncertu se je premierno predstavil tudi fantovski zbor z narodnima Sinoči sem na vasi bil in Karlinca je štemana, kar je bila pravzaprav logična izbira. Med obiskovalci koncerta sem prepoznala precej bivših dijakov srednje šole, ki so bili nekdaj tudi pevci šolskega zbora. Vsi so bili zelo prijetno presenečeni nad dovršenostjo našega petja. Navdušil pa jih je tudi ples treh plesnih parov naše šole, ki so

zablesteli z venčkom standardnih plesov. Nastopila sta tudi Karin Oven in Miha Janežič, ki sta pred kratkim osvojila prvo mesto na državnem plesnem festivalu. Vseh 34 glasov, združenih v mešani zbor, je v zadnjem delu koncerta poleg ljudskih zapelo nekaj šaljivih pesmi, ki jih je marsikdo v dvorani slišal prvič. Sledile pa so še tri skoraj ponarodele popevke s klavirsko spremljavo dijakinje Danijele Slana, in sicer Brez besed, Kako sva si različna in Poletna noč. Ravno slednja je bila izjemna izbira, kar sem zaznala po prešernem razpoloženju obiskovalcev, ki so nas nagradili z burnim aplavzom. Z odra je bilo mogoče tudi v dvorani prepoznati veliko dobre volje in naklonjenosti našim prizadevanjem, naklonjeni so nam naši starši in vsi

Najprej smo naredili okvirni načrt celoletnega dela. Nato smo določili lokacijo vrta. Sledile so več ali manj praktične vsebine na vrtu, ki smo jih sproti obogatili tudi s teoretičnimi informacijami: - zasaditev divje češnje ter sadnih in okrasnih grmovnic. - Izdelava visoke grede. Celotno delo postavitve in umestitve gred, razen obdelave lesa, smo opravili z dijaki v šoli v okviru krožka. - Priprava zemlje pred sajenjem ter sajenje oz. setev rastlin v grede (razdelitev prve visoke grede na 4 poljine-gredice, kjer bomo izvajali kolobarjenje in ureditev druge, kjer smo posadili trajnice- sadne ter zelišča. Pri delu smo upoštevali tudi načelo dobrih sosedov. - Spoznavanje naravnih zaščitnih sredstev za rastline in uporaba komposta ter zastirke za gnojenje oz. zaščito rastlin - cepljenje različnih sort na podlage - Ureditev dveh cvetličnih gredic - Ogled zanimivega zelenjavno-okrasnega vrta v domačem kraju. - Urejanje in oskrba rastlin, ki so zasajene na posameznih gredicah - Ureditev dodatne nizke grede, kamor smo posadili paradižnik in sončnice. Pri delu smo, kolikor se je le dalo, upoštevali tudi setveni koledar- upoštevali smo dejstvo, kako so nam položaji nebesnih teles naklonjeni pri vrtnih opravilih, spoznali smo nekaj teorije o trajnostnem razvoju (kaj to je, kaj to pomeni za ohranitev našega planeta, kompostiranje, kolobarjenje, nekaj o permakulturi, visokih gredah … Dijaki so bili pri urah krožka zelo dejavni, zato se jima mentorja lepo zahvaljujeva. Imamo pa veliko načrtov za prihodnje leto: - Postavitev gomilaste visoke grede - Postavitev strežnika za vodo - Očiščenje in oživljanje že obstoječega ribnika - Ureditev nekdanjega čebelnjaka v vrtno lopo, ki bi mogoče nekoč zopet lahko postala čebelnjak - Nadaljnje urejanje okolice in sadnega vrta - Uvajanje permakulturnih načel Mentorja dejavnosti: Simon Bregar in Jelka Grabljevec drugi, ki so nas počastili s svojo prisotnostjo. To je odlična spodbuda za naše nadaljnje delo in druženje, saj nas pesem povezuje. Vsi si želimo s sošolci in prijatelji čim prej na maturantskem plesu zapeti Gaudeamus igitur. Do takrat pa nam pevcem navdušenja za marsikatero drugo pesem ne bo zmanjkalo. Sreča so prijatelji, je bil naslov prve pesmi. Za nas pevce to drži še posebej, saj prijateljstvo povezujemo še s pesmijo. V mislih smo že pri nasle-

dnjem letnem koncertu, na katerem bomo spet pripravili kaj zanimivega. Tudi zaradi lepega odziva publike obljubimo, da se bomo nanj še bolj zavzeto pripravljali, za kar bo z veliko dobre volje poskrbel zborovodja, ravnatelj Milan Jevnikar. To zavezo smo potrdili po koncertu na prijetnem druženju obiskovalcev ob skromni pogostitvi. Ela Vesel, dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča


20

Šolstvo

številka 6

julij 2016

Nagrajeni haikuji na Nov uspeh mladih lesarjev 16. srednješolskem natečaju za najboljši haiku v organizaciji Gimnazije Vič Haiku je trivrstična pesniška oblika, japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih.

V šolskem letu 2015/16, sta Gimnazija Vič in Cankarjev dom razpisala 16. srednješolski natečaj za najboljši haiku v slovenskem, angleškem, španskem, italijanskem, francoskem in nemškem jeziku. V torek, 5. aprila 2016, smo se zaključne prireditve udeležili tudi dijaki nagrajenih haikujev, ki so prejeli naslednje nagrade: Nagrada za najboljši haiku v angleškem jeziku: Nastja Greznik, 2.a (mentorica Mojca Saje Kušar), Karin Oven, 2.b (mentorica Maja Zajc Kalar) in Pia Požek, 2.a (mentorica Mojca Saje Kušar). Nagrada za najboljši haiku v španskem jeziku: Tine Likovič, 2.a (mentorica Mojca Saje Kušar), Katja Markovič, 2.a (mentorica Mojca Saje Kušar). Mojca Saje Kušar, profesorica angleščine in španščine

Konec aprila je v Novi Gorici potekalo tradicionalno 22. tekmovanje slovenskih lesarskih šol-tako imenovana Lesarijada. Deset lesarskih šol iz Nove Gorice, Ljubljane, Novega mesta, Škofje Loke, slovenj Gradca, Kočevja, Maribora, Murske Sobote, Postojne, Krško- Sevnice, se je skupaj z Zavodom za gluhe in naglušne iz Ljubljane pomerilo v šestih disciplinah, ki so bile sestavljene iz strokovnega dela, športnih iger in fotografskega natečaja. Tako je odlično prvo mesto v ročni obdelavi lesa pod mentorstvom Antona Hrastarja dosegla ekipa ŠC Novo mesto, drugo mesto posamično v ročni obdelavi je dosegel Gašper Kastelic z Velikega Korinja. V izdelavi intarzij je pod mentorstvom Darka Brišarja drugo mesto in pokal osvojil Anže Kastelic z Vira pri Stični, drugo mesto pa je dosegel tudi Lovro Arh, ki se je pomeril s sovrstniki v risanju AvtoCAD pod mentorstvom Nadje Kapš. Viden uspeh in tretje mesto so v močni konkurenci pod vodstvom Nuše Obreza dosegli tudi košarkarji. V skupni uvrstitvi so zmagali Novogoričani pred ekipo ŠC Novo mesto, srednje gradbene, lesarske in vzgojiteljske šole. Slavko Mirtič

Anže Kastelic med najboljšimi tekmovalci v izdelavi intarzije

Gašper Kastelic z Velikega Korinja z osvojenim pokalom za prvo mesto

Zaključek šolskega leta na OŠ Stična Pestro dogajanje ob zaključku šolskega leta na OŠ Stična je zaznamovalo tako matično šolo v Ivančni Gorici kot tudi vse podružnične šole OŠ Stična. Počastitev dneva državnosti, kulturna predstavitev dejavnosti minulega šolskega leta, slovesna podelitev priznanj najbolj prizadevnim učenkam in učencem ter seveda podelitev spričeval je le nekaj poudarkov s prireditev, ki so se odvijale na zadnji šolski dan. pogostitev ob koncu prireditve, v avli šole so postavile na ogled čudovito razstavo svojih izdelkov. V imenu Lisičk je zbrane pozdravila in nagovorila njihova predsednica, gospa Helena Žnidaršič. Za zaključek je zbrane nagovorila vodja šole Slavka Nahtigal, ki se je zahvalila staršem za sodelovanje v tem šolskem letu, sodelavcem za dobro opravljeno delo in nastopajočim za njihov prispevek h kulturnemu ugledu šole.

Sloveniji v pozdrav in šolskemu letu v slovo

»Ti, domovina edina - moja pesem, moj svet …«

V športni dvorani PŠ Zagradec se je na predvečer zadnjega šolskega dne odvil tradicionalni koncert ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta. Koncert, ki ga PŠ Zagradec prireja že trinajsto leto, je minil v znamenju domovinske tematike in veselja pred začetkom počitnic. Posebnost letošnjega koncerta je bilo prav gotovo povezovanje med krajevnimi skupnostmi Zagradec, Ambrus in Krka, ki sestavljajo novi šolski okoliš PŠ Zagradec. Na prireditvi so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora iz Ambrusa

pod vodstvom Cirila Hočevarja, gledališka skupina iz Zagradca pod vodstvom Sabine Erjavec, mešani pevski zbor s Krke, pod vodstvom Mojce Zajc ter seveda gostitelji – učenke in učenci PŠ Zagradec. Ti so pripravili pester in zanimiv program, kjer ni manjkalo pesmi, instrumentalnih skladb in recitacij. Zbranemu občinstvu sta se predstavila tudi otroški pevski zbor pod vodstvom Slavke Nahtigal in mladinski pevski zbor pod vodstvom Andreja Oberstarja. Poseben pečat so poletnemu večeru v zavetju nove šole v Zagradcu dale članice Aktiva podeželskih žena, Lisičke. Ne samo, da so poskrbele za

V petek, 24. junija, je zares že dišalo po počitnicah in praznovanju. V športni dvorani OŠ Stična so se zbrale učenke in učenci od 1. do 9. razreda ter skupaj z učiteljicami in učitelji proslavili konec šolskega leta in dan državnosti. Prireditev, ki sta jo prisrčno in prepričljivo povezovala petošolca Teja Zaletel in Nal Roš Omahen in za katero je scenarij napisala Aleksandra Šparl, je prekipevala od veselja, navdušenja in otroške razigranosti. Številni nastopajoči na čelu z mladinskim in otroškim pevskim zborom so pripravili program, ki je zaigral na domovinska čustva vseh navzočih in hkrati že pozival k veselju in sproščenosti počitniškega časa. Govor za dan državnosti sta z domovinskimi mislimi in zgodovinskim pogledom na 25 let samostojne in neodvisne

Republike Slovenije predstavili učenki 5.b – Pia Zupančič in Ajša Hodžič. Njunim mislim pa je sledila slovesna koračnica z naslovom Ponosni nase, kjer so učenke in učenci 1. a in 1. b s čepicami v barvah slovenske zastave s prisrčno koreografijo slovensko zastavo tudi sestavili. Sledil je nagovor gospoda ravnatelja Marjana Potokarja, ki je pohvalil nastopajoče in njihove mentorje za odlično predstavo ob zaključku šolskega leta, se ob prireditvi spominjal številnih dogodkov iz preteklosti in poudaril, da je učencem preostala ena pomembna naloga - učiti se in si na ta način ustvarjati najboljše pogoje za jutri. Ravnatelj se je tudi zahvalil vsem učiteljem in tehničnemu osebju za opra-

vljeno delo v šolskem letu 2015/16 ter podelil priznanja najbolj uspešnim učenkam in učencem od 1. do 8. razreda. Priznanje so prejeli: Danijel Sami Blažič, ki je v letošnjem šolskem letu prejel 4 srebrna in 2 zlati priznanji, Miha Perpar, ki je v letošnjem šolskem letu prejel 2 zlati priznanji, Lana Benčan, Nataša Lukić, Tevž Ivanjko, Lucija Struna in Ajša Hodžić, za pridobljena srebrna priznanja, Zoja Peteh, ki je postala najuspešnejša športnica šole ter Manca Kepa, Stanislav Šivec in Enej Humar za odlično predstavitev raziskovalne naloge o rodbini Fedran s Hudega, z naslovom Družbeni status - zgodbe o uspehih, za katero je OŠ Stična prejela zlato priznanje. Dragica Šteh


julij 2016

Šolstvo

številka 6

21

Najboljši med odličnimi na OŠ Stična in Nagradni izlet na Dunaj V torek, 7. 6. 2016, so se učenci OŠ Stična odpravili na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični izlet na Dunaj. Izlet si je 45 učencev zaslužilo z rednim

opravljanjem domačih nalog, z uspehi na tekmovanjih, z opravljanjem bralne značke in s pozitivnim odnosom pri slovenščini in tujih jezikih.

GAŠPER STRUNA – najboljši učenec OŠ Stična v šolskem letu 2015/16

Gašper Struna je doma v Ivančni Gorici. Živi v družini z očetom, mamo in sestro Lucijo. V prostem času trenira košarko v Košarkarskem klubu Ivančna Gorica in se šest let uči diatonično harmoniko. To sta dve dejavnosti, ki mu zelo veliko pomenita in mu dajeta energijo in zagon za vse ostale dejavnosti. Gašper je v času šolanja na OŠ Stična osvojil 10 zlatih priznanj na tekmovanjih iz znanj. Največ mu pomeni tretje mesto v državi na tekmovanju iz matematike v sedmem razredu. Tekmovanja so ga naučila delavnosti, natančnosti, zbranosti, usmerjenosti k cilju in dobri organizaciji časa. Njegov najlepši spomin je spomin na 18. april 2015, ko je najprej zgodaj zjutraj odpisal tekmovalne naloge na tekmovanju iz matematike in pri tem dosegel šesto mesto v državi, nato pa v župnijski cerkvi Svetega Jožefa prejel še zakrament svete birme. Gašper se je vpisal na Srednjo šolo Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, ker želi imeti široko odprta vrata za nadaljnji študij, za katerega se še ni povsem odločil. Gimnazija v domačem kraju ga je prepričala, ker so njeni dijaki uspešni na različnih področjih. Najbolj ga veselijo naravoslovne vede - matematika, kemija, fizika, življenja pa si ne predstavlja brez družine, sorodnikov in prijateljev. Gašper Struna: Rad bi se zahvalil vsem mentorjem v Osnovni šoli Stična, ki so spoznali moj talent in mi ga pomagali razviti. Brez njih ne bi spoznal vseh področij, na katerih potekajo tekmovanja in na katerih sem si razširil svoja znanja.

TADEJ STRAH – najboljši učenec OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični v šolskem letu 2015/16

Tadej Strah je letos zaključil 9. razred OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Poleg njega sestavljajo družino Strah še ati Edo in mami Darja ter mlajša sestra Ana in brat David, ki sta tudi že osnovnošolca.

Tadej je raziskovalec, iskalec, mogoče postane celo izumitelj. Njegov moto je, da pošteno delo, vložen trud, zaupanje obrodijo tudi dobre sadove. Ljubiteljsko se ukvarja s fotografijo, igra na kitaro, rad kolesari, hodi v hribe, je animator. Za marsikatero dejavnost so ga navdušili v šoli, starša pa mu pomagata in omogočata, da ta svoja zanimanja tudi izpelje. Tadej se je med šolanjem udeleževal različnih tekmovanj iz znanja, ki so potekala na področjih fizike, astronomije, matematike, kemije, logike, računalništva (Bober), zgodovine, geografije … Na državnih tekmovanjih je v zadnjih treh letih dosegel 12 zlatih priznanj. Še poseben ponosen je na dve drugi nagradi pri astronomiji in dve tretji nagradi pri fiziki. Letos je uspešno sodeloval tudi na mednarodni Sanktpeterburški astronomski olimpijadi in le za las zgrešil priznanje. Ob pripravah na tekmovanja se je veliko naučil tudi za reden pouk in svoje znanje z veseljem delil tudi naprej. Marsikatero fizikalno zakonitost je doma preizkusil tudi v praksi. Najbolj ga navdihujejo področja astrofizike, kemije, elektronike, računalništva in seveda tehnika. Iz osnovnošolskih dni mu je še posebej v lepem spominu izlet v Benetke in igranje na kitaro na valeti, kjer je spremljal sošolce pri petju. Za nadaljnje šolanje si je Tadej izbral Gimnazijo Vič v Ljubljani. Prepričal ga je pester izbor dodatnih raziskovalnih dejavnosti na področju sodobnih tehnologij, naravoslovja. Rad bi še naprej razvijal svoja znanja na področju astrofizike, tehnike in povezoval teorijo s prakso. Tadej Strah: Vsa leta šolanja mi bodo ostala v lepem spominu. Imeli smo se fajn v šolah v naravi, na izletih, doživeli smo marsikaj zanimivega in poučnega. Z učitelji sem se dobro razumel, podali so mi veliko znanja in napotkov, za kar se vsem najlepše zahvaljujem. Z njihovo spodbudo sem res lahko razvijal svoje talente. Vsekakor pa mi ostajajo pomembni družina, poštenost, prijatelji. Dragica Šteh

Ogledali so si letno rezidenco Schönbrunn, v okviru panoramskega ogleda so videli Karlovo cerkev, državno opero, avstrijski parlament, dvorno gledališče, univerzo, več cerkva ... Sprehodili so se po dvorišču nekdanjega cesarskega dvorca Hofburg ter si ogledali grobnice Habsburžanov. Videli so tudi znamenito stolnico sv. Štefana, dve Wagnerjevi stavbi ob rečici Wien ter Fabianijevi arhitekturni mojstrovini. Zelo so bili navdušeni nad nenavadnimi arhitekturnimi in slikarskimi umetninami umetnika Hundertwasserja. Odlično vodenje učitelja nemščine Igorja Rajnerja je učence popeljalo v pretekle čase, v obdobje habsburške in ter Avstro-Ogrske monarhije, ki smo ji nekaj časa pripadali tudi Slovenci. Izvedeli so veliko zanimivosti o življenju Habsburžanov, o posameznih vladarjih, kot na primer o Mariji Tereziji in njenem sinu Jožefu II., ki sta kot reformatorja še posebno pomembna za naše šolstvo. Dunaj je za Slovence zanimiv tudi zaradi številnih umetnikov, pesnikov, pisateljev, arhitektov ..., ki so študirali in delovali v tem mestu. Naj jih naštejem le nekaj: France Prešeren, Ivan Cankar, Jurij Slatkonja, Franc Miklošič, Luka Knafelj, Anton Janša, Jože Plečnik, Maks Fabiani, Jožef Štefan ter drugi. Dan je bil prekrasen, sončen, zanimiv; čudovito mesto Dunaj bo učencem zagotovo za vedno ostalo v spominu. Katja Sredič Rus, prof. Nekaj misli udeležencev nagradnega izleta Uživali smo v lepem, sončnem dnevu na Dunaju. Videli smo Schönbrunn, ki ima zelo velike in zelo lepe vrtove. Šli smo na razgledni stolp. Učitelj Igor nam je zelo veliko povedal. Bil je nepozaben izlet, ki bi ga z veseljem ponovila. Lucija, 7. b Dunaj mi je bil zelo všeč, še posebej zato, ker sem tokrat prvič obiskala to mesto. Vse zanimivosti so bile zelo zanimive in tudi odlično predstavljene. Najbolj mi je bil všeč razgled z Donavskega stolpa. Upam, da se še kdaj vrnem na Dunaj. Udeleženka izleta V torek, 7. 6., smo polni pričakovanja odšli na Dunaj. Ogledali smo si veliko zanimivosti in veliko prehodili. Imeli smo tudi precej prostega časa, ki smo ga izkoristili za nakupovanje spominkov. Odšli smo tudi v Starbucks. Udeleženka izleta

Finale državnega prvenstva v atletiki, Koper 2016 V sredo, 8. 6. 2016, so se trije učenci OŠ Stična skupaj s skupinico učencev iz Šentvida pri Stični odpravili na finale državnega prvenstva v atletiki v Koper. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da se preko področnih tekmovanj v vseh regijah po Sloveniji skozi sito tekmovalcev prebijejo le najboljši atleti v posameznih disciplinah. Zato si učenci Blaž Perko (PŠ Zagradec), Tjaša Čebular (MŠ Stična) in Neja Planko (PŠ Višnja Gora) zaslužijo vse pohvale že samo za uvrstitev na tekmovanje. Tekmovati v družbi sovrstnikov, ki v veliki večini prihajajo iz sredin, kjer so v ozadju tudi atletski klubi, ni mačji kašelj. In naši učenci so dokazali, da kljub temu, da nimajo specialnega atletskega znanja in so večino le-tega pridobili pri urah športa, lahko parirajo tudi »eliti« v kraljici športov, atletiki. Še enkrat vse čestitke vsem trem! Uvrstitve: Neja Planko: 12. mesto v skoku v višino s 138 preskočenimi cm (Neja je na področnem prvenstvu preskočila 141 cm in dosegla nov šolski rekord pri mlajših učenkah). Blaž Perko: 13. mesto v teku na 60 m z rezultatom 8.13 s Tjaša Čebular: 23. mesto v teku na 60 m z rezultatom 8.39 s Za aktiv ŠPO Uroš Šparl


22

Šolstvo

julij 2016

številka 6

Iz temeniške šole Zazrem se v Sivega orla in vprašam: »Kaj je ključ?« Zelo občuteno mi odvrne: »PRIJAZNOST. Tvoj svet potrebuje PRIJAZNOST.« In vprašam Sivega orla: »In kako naj se učimo?« Odgovori mi: »S prijaznostjo, samo s prijaznostjo ...« (Carlos Castaneda) V manj kot mesecu dni smo z učenci Podružnične šole v Temenici preživeli skorajšnja dva dopoldneva v druženju na dveh posestvih z dvema prav posebno prijaznima gospema, ki vsaka na svoj način in v svojem okolju počneta izjemne stvari - tako zase, za svoje družinske člane kot tudi za ves rastlinski in živalski svet, s katerim sta obdani in se srečujeta pri svojih vsakodnevnih opravilih. Pouk naravoslovja smo namreč izvedli v domači pokrajini na posestvu ga. Otilije Grad Barle v Mačkovcu pri Čatežu in na domačiji družine Koleša v Radanji vasi pri Temenici. Izvesti pouk na prostem, v naravnem okolju, kjer se ponuja nešteto možnosti za doseganje različnih ciljev s področja naravoslovnih vsebin in izkustvenega učenja, ko učenci ne spoznavajo samo rastlinskega in živalskega sveta, temveč so v proces učenja vključeni tudi z lastno aktivnostjo, je tako za učence kot za učitelje prav posebni izziv. Šola za življenje, kot taki vrsti vsebin in dejavnosti sama rada rečem, je prav posebno izkustvo, za katerega lahko zagotovo zatrdim, da pušča pri učencih velike sledi pri njihovem učenju in pridobivanju novega znanja - tako na področju naravoslovnih vsebin kot tudi na področju njihovih socialnih odnosov in odnosov z vsemi živimi bitji, ki se pojavijo v našem okolju. Včasih podobe povedo več kot besede. Ko za pripravo analize svojega pedagoškega dela ob koncu dneva dejavnosti (naravoslovnega, kulturnega ali športnega dne) pregledujem arhiv fotografij, sem nemalokrat presenečena in hkrati navdušena nad vsem, kar lahko posameznik s podrobnejšim opazovanjem razbere iz ene same fotografije! Sploh izrazi na obrazih najmlajših, ki so v svojem delovanju in izražanju čustev oz. navdušenju ter čudenju po večini dosti bolj spontani in iskreni kot mi odrasli, mi nemalokrat dajo ogromno misliti, kaj vse še lahko spremenim-o v našem osnovnošolskem izobraževanju, da bo šola res imela svoj prvobitni in pravi namen. V petek, 27. 5. 2016, smo učenci PŠ Temenica preživeli prav posebno šolsko dopoldne. Na svojem permakulturnem posestvu v Mačkovcu

Športno-jezikovni tabor Radenci V petek, 20. 5. 2016, smo se učenci Osnovne šole Ferda Vesela odpravili na športno-jezikovni tabor v CŠOD Radenci. Učenci smo sodelovali pri športnih igrah in angleških ter nemških urah. Čeprav nas je celotno pot spremljal dež, smo bili navdušeni nad prihajajočim vikendom.

pri Čatežu nas je tudi letos prijazno sprejela ga. Otilija Grad Barle, upokojena učiteljica, ki svoje znanje in izkušnje kljub svojim letom, še vedno z velikim zanosom in iskreno navdušenostjo širi na mlajše generacije. Glavna tema našega naravoslovnega dne je bila MOČ ZAČIMB IN ZELIŠČ. V enem samem dopoldnevu smo v sklop različnih dejavnosti združili res veliko: ogledali in spoznali smo različne zdravilne rastline in zelišča, jih nabrali in iz njih pripravili zeliščni namaz, si pripravili zeliščni čaj, spoznali medsebojno učinkovanje zelišč na ostalo zelenjavo in živali (insekte), njihov vpliv na ostala živa bitja (ptice, plazilce), si ogledali semensko banko, prepoznavali sadno drevje in jagodičevje, poimenovali in prepoznavali zelenjavo na vrtu in na dvignjenih gredah, zakurili ogenj in spekli krompir v žerjavici in še marsikaj drugega. Ker ga. Otilija na svojem posestvu nima ne vodovoda ne elektrike, pa kljub vsemu preživlja na njem večino mesecev od pomladi do jeseni, je bilo zanimivo spoznanje pridobivanja in ravnanja s sončno energijo, pridobljeno s sončnimi celicami, in ravnanje z deževnico, ki s pomočjo čistilne naprave oz. filtriranjem služi svojemu namenu tako v gospodinjstvu kot tudi za zalivanje vrta. Nič manj posebno doživetje, polno raziskovanja in odkrivanja vsega živega (pri čemer se je kot odličen pripomoček izkazala tudi lupa oz. povečevalno steklo, s katero učenci izredno radi raziskujejo tudi sebe in drug drugega!) pa je potekalo na vrtu in okolici doma družine Koleša, kjer nas je na sončno sredo, 16. 6. 2016, sprejela mama našega drugošolca Jerneja, ga. Saša Koleša. Popeljala nas je po njihovem res čudovito pisanem zeliščno – zelenjavnem vrtu in gredicah, na katerem je zaradi raznolikosti in barvitosti rastlinja, ki je v teh tednih v polnem cvetenju, pravi

pravcati dom za številne žuželke, čebele, kobilice, pikapolonice in ostale živali. Njihov vrt, ki je od lani še bogatejši in še bolj pisanih barv, postaja pravi učni poligon, za katerega si iskreno želim, da ga v prihodnje obišče čim več učencev vseh okoliških šol v občini Ivančna Gorica! Gospa Saša, sicer ekonomistka po izobrazbi, se je izkazala kot odlična učiteljica in učenci so pod njenim mentorstvom v skorajšnjih dveh urah izdelali kamilično olje, sledili postopku izdelave zeliščne soli, spoznali življenjski krog rastline (od semena do odrasle rastline), povonjali in primerjali med seboj različna doma izdelana mazila ter si ogledali in primerjali med seboj dve vrsti sušilnic (na drva in za sušenje na prostem). Med drugim smo si ogledali tudi mlade piščančke kokoši nesnic, jih nahranili in ponovili, kaj vse potrebujejo živali (poleg hrane!) za svoj normalen življenjski razvoj. Ogledali smo si tudi doma narejena naravna mila in za preizkušanje, kako dišeča in uporabna so, dobili v dar celo vsak svojega. Lahko samo zapišem, da smo se na obeh posestvih in druženjih imeli res prijetno, poučno in pustolovsko (sploh na drevesnih hišicah in raziskovanju ter uporabi kompostnega stranišča pri gospe Otiliji, enako pri opazovanju z lupo vseh živih migetajočih organizmov, ki se skrivajo po cvetovih, na listih in steblih pri Koleševih, sploh številne listne uši na bobu pod lupo so pri učencih izzvale neizmerno začudenje) in da smo k mozaiku svojega vedenja in spoznanj dodali veliko novih kamenčkov znanja in izkušenj, ki jih ne bomo kar tako pozabili. Resnično si želim, da se delovanje na obeh posestvih v tako sonaravnem duhu nadaljuje, gospe Otiliji in gospe Saši pa še enkrat iskrena zahvala za nepozabne preživete ure v njuni družbi. Lidija Oštir, PŠ Temenica

Zaključno srečanje Vrtca Miška (Stična) na Gradišču V torek, 7. junija, je bilo v poznopopoldanskih urah na Gradišču se posebno živahno. Srečali smo se starši, stari starši, vzgojiteljice in otroci iz stiškega vrtca Miška z namenom, da skupaj sklenemo iztekajoče se šolsko leto. Naši otroci so na lepo okrašenem odru ob skrbnem očesu vzgojiteljic pripravili prisrčen program. Vanj so vključili tudi ples z dedki in babicami, ki so pogosto nepogrešljivi v vsakdanjem življenju naših družin … Še nekaj dodatne pozornosti so bili deležni naši »mali maturanti«, ki bodo vrtčevske mizice kmalu zamenjali za šolske klopi. Za nadomestitev izgubljene energije smo s pogostitvijo ob koncu prireditve poskrbeli starši ter prijazni oskrbniki gradiškega prostora, ki se jim zahvaljujemo za sodelovanje. Predvsem pa si za celoletni trud pohvalo zaslužijo vzgojiteljice, ki predstavljajo dušo in srce stiškega vrtca. Barbara Mestnik

Po namestitvah v sobe smo se odpravili na zunanje igrišče in se ob igranju nogometa in odbojke naužili svežega zraka. Dež je prenehal in tudi za nas je posijalo sonce . Po večerji pa smo pričeli z delom – učenjem angleškega in nemškega jezika. V soboto smo se po zajtrku odpravili na prijeten sprehod do reke Kolpe in nato pričeli z intenzivnim delom. Razdeljeni smo bili v dve skupini – vsaka je imela pouk angleščine in nemščine. Po kosilu sta bila na vrsti rafting in supanje – nepozabno doživetje. Supanje je šport, pri katerem stojiš na SUP deski in veslaš – ni bilo tako enostavno kot se sliši . Potrebuješ kar nekaj moči in ravnotežja. Po vrnitvi smo odšli na lov za skrito angleško-nemško besedo. Vsi smo jo našli. Po podelitvi nagrad smo imeli manjši piknik. Sami smo poskrbeli za ogenj in za to, da nismo bili lačni. Za zaključek dneva pa smo se odpravili na sprehod po bližnji vasi. V nedeljo smo nadaljevali s poukom angleščine in nemščine ter se pomerili v lokostrelstvu. Športno-jezikovni tabor smo uspešno zaključili in se polni zanimivih vtisov odpravili domov. Lea Kastelic

Najbolj se nam bo rolalo prav na ulici! Celo leto vsi nestrpno pričakujemo poletje, visoke temperature, dolge večere in dopustovanje ob vodi. Verjamem pa, da se tako kot poletja prav vsi razveselimo tudi njegovega konca, ko že dodobra razgreti in opečeni pospravimo kratke hlače in nekoliko z mešanimi občutki pozdravimo jesen. To je čas ohladitve, dežja in začetka šole ter predavanj. Jesen pa v Grosuplju naznanja še en pomemben tradicionalen GROŠ-ev dogodek: GROŠ NA ULICI. Študentski klub GROŠ se bo v soboto, 17. septembra 2016, v dopoldanskem času s svojo stojnico predstavil na prireditvi Grosuplje v jeseni. V popoldanskem delu pa sledi zabavnejši program, ki je že vsem dobro znan pod imenom GROŠ NA ULICI. To je najpomembnejši dogodek Študentskega kluba GROŠ, zato smo se mladi letos še posebej potrudili in glave staknili že v juniju. Pripravili smo pester glasbeni program. Grošev oder bodo letos (med drugimi) zasedli vsem dobro poznani člani zasedbe Big Band Grosuplje, za piko na i pa bo večerni glasbeni program popestrila še skupina Big Foot Mama, ki je lansko leto, ob svoji 25-letnici, napolnila Ljubljanske Stožice! Podrobnejši program letošnjega dogodka GROŠ NA ULICI bo v kratkem objavljen na naši spletni strani www.klub-gros.com. V sklopu GROŠ-evega poletja smo naše člane 24. 6. pogostili na prvi GROŠ-evi Per' pa Burger fešti, ki je uspela odlično in jo bomo zagotovo izvedli tudi prihodnje leto! V nadaljevanju poletnega programa vas vabimo še na adrenalinski Karting (23.7.), obisk Velike planine in kolegov iz Študentskega kluba Kamnik (6.8.), 3-dnevno zabavo na KKŠ sumer fest-u na Koroškem (11.8.-14.8.), vožnjo s kajaki po reki Krki (20.8.) in še na divji spust z Zipline-om v Bovcu (3.9.). Vabljeni tudi naši člani iz občine Ivančna Gorica. V primeru večjega števila prijav, na katerega od dogodkov, je mogoče organizirati tudi avtobusni prevoz z glavne postaje v Ivančni Gorici. V našem lokalu pa še vedno velja Grošev popust ''deset dol'' s katerim si lahko naši člani ob predložitvi veljavne članske izkaznice privoščijo pijačo z 10 % popustom. Za vse aktualne informacije in dogajanja redno spremljajte našo uradno Facebook stran Študentski klub GROŠ in spletno stran www.klub-gros.com. In ne pozabite, z GROŠ-em ni nikoli dolgčas! Patricija Kastelic, Študentski klub GROŠ


julij 2016

Kultura

številka 6

23

Srebrnih 25 let Stiškega kvarteta

Drevo v mozaiku

V soboto, 2. julija, je Stiški kvartet ob 25-letnici delovanja pripravil v športni dvorani OŠ Stična v Ivančni Gorici slavnostni koncert ob okroglem jubileju. Priljubljeni »kvartetovci« so ob tej priložnosti v goste povabili vrsto izvajalcev, s katerimi so pripravili čudovit večer glasbe in pesmi. Župan Dušan Strnad pa je kvartetu za dosedanje delovanje na glasbenem področju podelil spominski kovanec Prijetno domače.

Ob cesti, ki pripelje v Šentvid pri Stični, blizu Osnovne šole Ferda Vesela so že pred nekaj časa uredili brežino in jo omejili z večjimi betonskimi ploščami. Kmalu po tem je gospa Jelka Rojec, zaposlena v osnovni šoli, dobila idejo za krasitev teh velikih plošč in svoje predloge delila s pristojnimi delavci Občine Ivančna Gorica.

Pisalo se je poletje 1991, ko so člani tedanjega Moškega pevskega zbora Stična Tone Zaletel, Dušan Kamnikar, Alojz Kastelic in Marko Okorn ustanovili Vokalni kvartet Stična, kasneje poimenovan Stiški kvartet. Tako se je ravno v času nastanka samostojne države Slovenije začela tudi uspešna in ustvarjalna glasbena pot skupine, ki je ime sicer že poznanega domačega kraja in s tem tudi občine Ivančna Gorica ponesla širom po Sloveniji in tudi preko njenih meja. Na slavnostnem koncertu je kvartet v pesmi in glasbi prikazal to prehojeno pot in se predstavil z različnimi pesmimi in različnimi glasbenimi žanri, ki so zaznamovali tudi njihovo 25-letno delovanje. V tem obdobju se je nekajkrat spremenila tudi zasedba kvarteta, nazadnje pred nekaj leti, ko se je polovica kvarteta pomladila s Kristjanom Ovnom in Urošem Zorcem, ki sta se pridružila Dušanu in Marku. V programu so zapeli tudi skupaj z gosti večera, s katerimi tudi sicer dobro sodelujejo. To so bili Marko Pezdirc iz Zlatih muzikantov, Mojca Saje iz skupine Dežur, ženski trio Teja Saksida, Katarina Janič in Lara Zorn, ljubljanska klapa Lavanda,

njihovih stopinjah. Ob tej priložnosti je kvartetu podelil posebno priznanje v obliki spominskega kovanca, s podobo občinske znamke Prijetno domače. Člani kvarteta se ob tej priložnosti zahvaljujejo vsem zvestim prijateljem in sponzorjem, ki so jim nesebično priskočili na pomoč pri pripravi jubilejnega koncerta. Še posebej ekipi, ki se je dva dni trudila s tehnično izvedbo koncerta, ivanškim gasilcem, ki so vzorno poskrbeli za red in varnost, Ivanjščicam za slastno pogostitev, Mesarstvu Maver in seveda Pinkiju za okusen golaž. Z dobro kapljico so

citrarka Tanja Zajc Zupan, narodnozabavni ansambel Simona Bučarja in nepozabni klaviaturist in moderator celotnega večera Tadej Vasle. Kvartetu je ob jubileju čestital tudi župan Dušan Strnad, ki se je v nagovoru zahvalil za njihov doprinos k razvoju pevskega ustvarjanja v občini Ivančna Gorica. Kvartet v svoji 25-letni zgodovini ni le sodeloval pri številnih prireditvah in dogodkih v občini, temveč je, kot je dejal župan, s svojim uspešnim delovanjem tudi zgled številnim mladim, ki stopajo po

ta večer poskrbeli kmetija Erjavec iz Gorenje vasi, vinarstvo Frelih iz Šentruperta in Štoka iz Krasa, Blaž pa je spekel kruh iz virske peči. Fantje se seveda zavedajo, da njihovega prepevanja brez podpore domačih ne bi bilo, zato velja zahvala tudi njim. Vsem zvestim poslušalcem pa že kličejo: Na snidenje ob naši naslednji obletnici z našim sloganom »Danes, jutri, spet in spet, poje stiški vam kvartet!« Matej Šteh

Koncert Okteta fantov KD Stična z gosti s Tržaškega V petek, 10. junija, je Oktet fantov KD Stična izvedel svoj letni koncert, tokrat prvič z gostujočo skupino. Povabilu v goste so se prijazno odzvali člani vokalno-instrumentalne skupine »Mi jn Uane« iz Trsta. Letošnji koncert je potekal v prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem v stiškem samostanu, za kar so fantje še posebej hvaležni. Izjemno akustični prostori in za izvedbo vokalnega koncerta odličen ambient, so nastopajočim omogočili kvalitetno podajanje glasbenega repertoarja navzočim poslušalcem. Oktet je letos predstavil nabor zahtevnejših pesmi pretežno slovenskih avtorjev, nastop pa popestril z dalmatinskimi, afriškimi in ruskimi melodijami. Tudi letos so program fantje sestavili skupaj z umetniškim vodjo, prof. Jožetom Koresom. Posebna popestritev koncerta pa je bila tokrat »Čebelarska pesem«, ki so jo fantje izvedli skupaj s prekrasno instrumentalno spremljavo, za katero je poskrbela citrarka Eva Medved. Program občuteno povezovala Katja Lampret.

Gostje s Tržaškega, ki že vrsto let prijateljujejo z mešanim pevskim zborom Zborallica, njihova umetniška vodja pa je priznana skladateljica in pevovodja Anastasija Purič, so skupina, sestavljena iz članov moške vokalne skupine Lipa in petih instrumentalistov Tamburaškega ansambla »France Prešeren«. Pesmi, ki so jih predstavili, je izbor repertoarja, posnetega na zgoščenki z naslovom »Valkamen«, val in kamen.

Barvit sklop pesmi, ki jih zaznamuje umeščenost Trsta med morjem in kopnim, je raznovrstna mešanica pesmi narodov severnega Jadrana in predstavlja slovensko, italijansko in hrvaško kulturo. Oktet fantov se na tem mestu še enkrat zahvaljujejo rojakom iz Trsta ter z veseljem pričakujejo ponovno snidenje, takrat na njihovem koncu, na reviji »Fantje pojejo na vasi« v Bazovici. Miha Genorio

Ideja je zaživela. Učenci so naredili slike rastočega drevesa. Zamisel so poimenovali: »Življenje mladega drevesa«. Nastala je prava zgodba. Aktivne skupine in društva iz okolice Šentvida pri Stični so dobili možnost, da naredijo svoj mozaik in se z njim predstavijo. Tudi Kulturno društvo Vidovo je dobilo predlogo, po kateri smo ustvarjali svoj mozaik rastočega drevesa. To se je zgodilo 13. in 14. maja 2016. Malo je nagajal dež, vendar nam poguma, dobre volje in ustvarjalne žilice ni zmanjkalo. Po končanem delu pa smo mozaik še s krpo očistili in dopolnili manjše luknjice. Veseli in zadovoljni smo se postavili ob steno s svežim mozaikom in se nasmehnili fotografu. Prepričani smo, da bo celoten projekt zagotovo ponesel prepoznavnost Šentvida pri Stični čez meje naše občine, In spet se je izkazal pregovor: »Kjer je volja, tam je tudi pot!« Ema Grűnbacher, KD Vidovo

Večer folklore Že spet je leto naokoli in folklorna skupina veterani KD Vidovo je spet pokazala, kaj se je naučila v enem letu. Ta dogodek je bil 4. 6.2016 v Domu kulture v Šentvidu pri Stični. Dolgo smo vadili, zato ni bilo nič težko narediti in se zavrteti ob zvokih harmonike, ko je raztegnil svoj meh simpatični mladenič z imenom Gašper. Nanj smo zelo ponosni, saj je pomladek v naši skupini, kjer se z nami zavrti tudi njegova mama. Za popestritev programa smo v goste povabili folklorno skupino iz Cerkelj na Gorenjskem. Tudi oni so se dobro odrezali in publika jim je namenila bučen aplavz. Večerno dogajanje se je odvijalo v prijetnem in prijateljskem vzdušju. Ob koncu programa pa smo zveste poslušalce in gledalce nagradili s prigrizkom in dobro kapljico. Vse smo doma sami pripravili, zato je bilo zelo » bio in brez konzervansov«. Najbolj navdušeni pa smo se še zavrteli z našimi gosti in tako je bil krog folklornega večera sklenjen. Ob takih priložnostih nam poje srce in usta lezejo v nasmeh, saj se naše narodno izročilo nadaljuje in ohranja v vseh svojih značilnostih in podrobnostih. Vsem, ki ste kakor koli pomagali uresničiti ta prijetni, družabni dogodek, se iz srca zahvaljujemo. Pionirji smo nekoč davno v pionirski zaprisegi obljubljali: obljubljamo, da se bomo pridno učili in delali … Tako rečemo tudi danes, ko smo postali že veterani: po svojih najboljših močeh se bomo trudili, da ohranimo folkloro. Do naslednjega koncerta vam želimo še veliko veselih in srečnih trenutkov. Mogoče se bo v jeseni. pridružil še kakšen korenjak.? Ema Grünbacher, FS Vidovo veterani


24

Kultura

številka 6

julij 2016

Jurčičeva povest Domen spet navdušila gledalce V letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi domača gledališka skupina Kulturnega društva Josipa Jurčiča že četrto desetletje neprekinjeno uprizarja Jurčičeva dela. Tudi letos je za ljubitelje gledališča pod zvezdami pripravila konec junija in v začetku julija šest uprizoritev znanega Jurčičevega dela Domen. Za ponovitev lanske predstave so se odločili, ker je lani slabo vreme ponagajalo in so predstave odpadle. Letos je bilo vreme bolj naklonjeno. Enako kot prejšnja leta, je tudi letos predstavo režirala Tatjana Lampret, za imenitno sceno pa je poskrbel Dore Južna skupaj z marljivimi domačini. Žalostno usodo Domna lahko spoznate v spodnji fotozgodbi.

Domen je nezakonski otrok, kot hlapec dela Jurca opozori Sovo, da se mu Domen želi mapri Jurčevih, kjer se zaljubi v gospodarjevo ščevati. hči Anko (Barbara Tekavec). Gospodar (Davorin Kastelic) ga pošlje od hiše, a se zagovori, da ga je v to nagovoril graščak Sova (Aleš Tomažin).

Berač Urh (Jernej Lampret) Domnu razkrije pogovor, ki ga je pred leti slišal med Sovo in Domnovo materjo Meto (Lidija Zajc). Izkaže se, da je Sova Domnov oče.

Anka opozori Domna, da je Sova naročil žu- Županovi možje ulovijo Domna a jim kasneje panu (France Bradač) naj ga ulovijo in po- uide. šljejo v vojsko.

Domen razkrije materi, da ve za skrivnost, kdo je njegov oče.

Meta od žalosti umre. Mrtvo jo najde Jurca.

Meta pride na grad in prosi Sovo, naj ne pošlje sina v vojsko. Sova pa jo surovo odslovi in ji zlomi srce. Domen išče mamo. Ko pride do Jurca izve, Po nekaj letih se Domen vrne, da bi se mada je umrla. V jezi se odpravi k Sovi, kjer ga ščeval Sovi. Skupaj s turškimi vojaki napade ujamejo in pošljejo na vojsko. grad. Sova v obračunu ustreli Domna.

Ranjenega Domna najde krojač Špilkin Jožek (Andrej Zajc).

Domen umre. Grad pogori.

Umetnica iz Ambrusa Marjeta Baša se prvič samostojno predstavlja na razstavi v galeriji Mestne knjižnice v Grosuplju Uveljavljena in prepoznavna ter tudi mednarodno aktivna kiparka, ki živi in ustvarja v Ambrusu, je letos prvič predstavila svoja najnovejša dela na samostojni razstavi. Doslej se je udeleževala številnih skupinskih razstav, natečajev, kolonij, razpisov in že tradicionalno vodila kiparske delavnice v glini za vse generacije.

Njena najnovejša dala so na ogled do 2. septembra 2016 v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Upamo, da jih v jeseni predstavimo tudi v domačem okolju Ivančne Gorice. Do takrat pa vabljeni na ogled izjemne razstave keramičnih skulptur z naslovom Prepletanja. Simona Zorko


julij 2016

Knjižnica Ivančna Gorica ZBIRAMO ŽE PRIJAVE ZA JESENSKE BIBLIOPEDAGOŠKE DEJAVNOSTI V KNJIŽNICI IVANČNA GORICA september/december 2016

Prijavite se na dejavnosti pri izposojevalnem pultu knjižnice v Ivančni Gorici ali pokličite na tel. št. 01 7878 121. Na željen sklop se lahko prijavite že med poletjem, potem pa vas na datum spomnimo preko SMS-a. Prijave zbiramo do zasedbe mest. Prireditve in dejavnosti so brezplačne. Za obiske predšolskih in šolskih skupin se pred sezono, že v septembru, obrnite na bibliotekarko Petro Volkar po telefonu, osebno ali na petra.volkar@gro.sik.si.

DEJAVNOSTI ZA ODRASLE BRALNI KLUB ZA ODRASLE

Bralni klub Kranjska čbelica deluje že četrto sezono. Vodi ga bibliotekarka Ksenija Medved. Pogovarjamo se o skupni prebrani knjigi, se srečamo s kakim pisateljem in odpravimo na kako ekskurzijo. V bralnem klubu se srečujemo vsak prvi torek v mesecu ob 17. uri. Vabljeni vsi »knjigoljubci«, da se nam pridružite.

PREDAVANJA ZA ODRASLE

Za odrasle pripravljamo različna predavanja in predstavitve knjig. Trenutno napovedujemo dva taka dogodka: potopisno predavanje Silva Vrhovca in predstavitev knjige Sanje Lončar o zeliščih: Ščepec vedenja. S Silvom bomo »preplezali« več evropskih štiritisočakov, s Sanjo Lončar pa spoznali skrivne moči pozabljenih zelišč.

USTVARJAMO IZ KNJIG ZA ODRASLE

Kadar ni drugega učitelja, si lahko pomagamo s knjigami. Tam so skrita mnoga znanja, tudi ročne spretnosti. Z malce usmeritve animatorke Renate Medved izdelujemo izdelke za različne priložnosti. Srečanja potekajo vsako drugo sredo v mesecu ob 17. uri. Prosite za zloženko s programom. - 9. november: Prefinjeno domače (Fini novoletni okraski iz slanega testa) - 14. december: Cvetoče zvezde (Voščilnice: 3D voščilnice z božično zvezdo) - 11. januar: 'Upcikliran' nakit (Nekoliko drugače bomo uporabili vrvice, prejice in pa predmete iz delavnic naših mož in fantov in si ustvarile zapestnice.) - 10. februar: Ključ do srca: Valentinovo (Izdelale bomo obeske za ključe za svoje moške iz odsluženih kavbojk. )

Vsako tretjo sredo ob 17. uri od septembra do aprila med nas pride Palček Bralček in pripoveduje nove pravljice. Igramo se besedne igre, se sladkamo s Palčkovimi piškotki, Palček tudi kaj začara in zapoje. Primerno je za otroke od 6. do 99. leta starosti. Vodi jih knjižničarka Anita Globokar.

SLOVENSKO-ANGLEŠKE URE PRAVLJIC

Potekajo vsak četrti petek v mesecu ob 17. uri, od septembra vse do aprila 2017 in so namenjene otrokom od 5. do 9. leta starosti. Ura poteka v slovenskem in angleškem jeziku. Po pravljici otroci osvajajo nove besede preko igre, ob koncu dobijo tudi povzetek za domov. Vodi jih Anja Thaler Zupan.

POČITNIŠKE DEJAVNOSTI

bodo potekale 2., 3. in 4. novembra ob 10. uri. Socialne igre bodo prvi dan, 2. novembra, v dopoldanskem času, naslednja dva dni pa bo na vrsti ogled kino risank, letošnji izbor Animateke. POČITNIŠKI KINO: JSKD OI Ivančna Gorica v prostorih knjižnice organizira dve počitniški kino predstavi: izbor risanih filmov evropske produkcije, program Slon za leto 2016. Primerno je za otroke od 4. do 10. leta starosti.

BEREMO S TAČKAMI

Dejavnost je primerna za predšolske in ostale otroke s težavami pri branju. Terapevtski par (kužek in terapevt) iz društva »Tačke Pomagačke« poskrbi, da branje postane užitek. Izvaja se individualno, prijava je obvezna.

KOLEDAR DEJAVNOSTI PO MESECIH SEPTEMBER - 6. 9. ob 17. uri: Bralni klub - 21. 9. ob 17. uri: Ura pravljic s Palčkom Bralčkom - 23. 9. ob 17. uri: Slovensko-angleška ura pravljic - 27. 9. ob 17. uri: Beremo s tačkami -28. 9. ob 18. uri: Silvo Vrhovec: Potopisno predavanje

USTVARJAMO IZ KNJIG: ZA OSNOVNOŠOLCE IN STARŠE

NOVEMBER -2., 3., 4. november: Počitnice v knjižnici (socialne igre s knjigo in počitniški kino) - 2. 11. ob 10. uri: Socialne igre s knjigo (V sklopu »Počitnic v knjižnici« so ta dan v dopoldanskem času.) - 8. 11. ob 17. uri: Bralni klub - 9. 11. ob 17. uri: Ustvarjamo iz knjig za odrasle - 12. 11. ob 10. uri: Ustvarjamo iz knjig: za osnovnošolce in starše - 16. 11. ob 17. uri: Ura pravljic s Palčkom Bralčkom - 22. 11. ob 17. uri: Beremo s tačkami - 25. 11. ob 17. uri: Slovensko-angleška ura pravljic

Delavnice vodi ustvarjalka iz Višnje Gore Zala Petelin. Ustvarjanje z njo je usmerjeno bolj v tekstilne izdelke. Vstopnine ni, se je pa treba na delavnice prijaviti. Srečevali se bomo vsako drugo soboto v mesecu ob 10. uri vse do marca 2017. O programu Zala obvešča sproti.

IGRALNA URA S POUČNO KNJIGO ZA OSNOVNOŠOLCE

Poteka od oktobra do junija, prvi ponedeljek na dva meseca ob 17. uri. Poudarek tega modela knjižne in knjižnične vzgoje je na vzgoji za uporabo poučne knjige. Na začetku je pravljica za motivacijo. Ob poučnih knjigah se zgodi vsakič kaj zanimivega, odvisno od teme (o praznikih, knjigi, spoznavanju Slovenije …). Primerno je za otroke prve in druge triade. Vodi jih bibliotekarka Maruša Pušnik.

Ah, ti ambruški najstniki

URA PRAVLJIC S PALČKOM BRALČKOM

SOCIALNE IGRE OB KNJIGI ZA OSNOVNOŠOLCE: NAHRBTNIK ZA ŽIVLJENJE

Socialne igre niso čisto navadne družabne igre, pač pa so razvite v tehnike, s pomočjo katerih vplivamo na višjo raven psihosocialne kompetentnosti, razvoj socialnih spretnosti, otrokovo predstavo o sebi. Med socialne igre štejemo tiste igre, ki namesto tekmovalnosti v ospredje postavljajo socialne odnose med ljudmi. Naše igre potekajo ob zgodbah. Knjižničarji jih pripovedujejo v tehniki kamishibai (malo namizno gledališče). Potekajo vsako prvo sredo v mesecu ob 17. uri, od oktobra do aprila 2017.

25

DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE

OKTOBER - 3. 10. ob 17. uri: Igralna ura s poučno knjigo za osnovnošolce - 4. 10. ob 17. uri: Bralni klub - 5. 10. ob 17. uri: Socialne igre s knjigo - 8. 10. ob 10. uri: Ustvarjamo iz knjig: za osnovnošolce in starše - 11. 10. ob 17. uri: Zdrava prehrana: Sanja Lončar - 19. 10. ob 17. uri: Ura Pravljic s Palčkom Bralčkom - 25. 10. ob 17. uri: Beremo s tačkami - 28. 10. ob 17. uri: Slovensko-angleška ura pravljic

DEJAVNOSTI ZA OSNOVNOŠOLCE

Kultura

številka 6

DECEMBER - 5. 12. ob 17. uri: Igralna ura s poučno knjigo - 6. 12. ob 17. uri: Bralni klub - 7. 12 ob 17. uri: Socialne igre s knjigo - 10. 12. ob 10. uri: Ustvarjamo iz knjig: za osnovnošolce in starše - 14. 12. ob 17. uri: Ustvarjamo iz knjig za odrasle

Ob zadnjih izdihljajih šolskega leta, v petek, 17. junija 2016, so nam člani Otroške dramske skupine Ambrus pripravili igro z naslovom, Ah, ti najstniki, v kateri je sodelovalo kar trinajst nadobudnih mladih igralcev. Skozi celo šolsko leto so se srečevali pred, za in na odru kulturnega doma v Ambrusu in skupaj spoznavali čare dramske igre ter improvizacije. Že ob miklavževanju so nam pripravili krajšo igrico, ki je obetala. Njihova mentorica, Maja Tratar, ki jim je želela predati čim več znanja in odrskih veščin, je ob tem gotovo na njih prenesla tudi nekaj svoje ljubezni do igre in gledališča. Ob druženju z njimi je dobila navdih za avtorsko igro, ki jim je pisana na kožo. Govo-

ri o življenju najstnikov, o prvih simpatijah, zaljubljenosti, o iskricah v očeh, o tem, zaradi česar se svet vrti v vseh obdobjih življenja, prej, zdaj in potem. Sendi Zupančič, Cene Zupančič, Lukas Gregorič, Hana Pirc, Anja Tomšič, Jernej Miklič, Maša Žnidaršič, Martin Bradač, Maša Muhič, Nika Lovše, Mark Zore, Žan Strmec in Nika Miklič so nam pokazali, kaj zmorejo in dokazali, da premorejo obilo talenta. Navdušili so publiko, ki komaj čaka na ponovitev ali uprizoritev česa novega. Kakorkoli že, nekateri med njimi so rojeni za oder in jih bomo gotovo spremljali tudi v prihodnosti. In to nam je vsem v veselje. Polona Hrovat, KD Ambrus

LOKALNA SCENA VOL. 2 petek 26. 8. 2016, Mlin pri Marjanu Premierno predvajanje novega albuma skupine Astrid Lindgren. Po dvanajstih letih delovanja nam domači alternativni bend predstavlja tretjo plato. MARJAN RECORDS, neodvisna založba bo prav tako kot »Free Willy« (2007) in »Taste me« (2011) izdala novo stvaritev »Tree«. Tokrat skupina ne bo stopila na oder, bo pa poslušanje popestrila likovna umetnica Judita Rajnar, ki skupaj z Astridi pod okriljem JSKD pripravlja tudi otroško radijsko igrico »Pon Pon z Vanilijeve lune«. Na drugi izvedbi Lokalne scene bosta tokrat nastopila druga dva domača benda, ki slišita na ime Blue Towns Radio in Ingrit Shueller.

Lokalna scena vol.1 se je odvijala v Domu kulture Ivančna Gorica na božični dan leta 2011 z izdajo albuma »Taste me« in fotografsko razstavo Aljaža Celarca in Eve Pavlič Seifert, ki bosta tudi tokrat poskrbela za grafično podobo izdelka

Program:

20.00 Premierno predvajanje tretjega albuma ansambla Astrid Lindgren 21.00 Koncert Blue Towns Radio 22.00 Koncert Ingrit Schueller Simona Zorko Foto: Rudi Meglič


26

Šport

julij 2016

številka 6

Janez Erčulj je z veteransko košarkarsko reprezentanco Slovenije nad 55 let postal evropski prvak!

Evropski košarkarski prvaki nad 55 let z Janezom Erčuljem (stoji prvi na levi) V Novem Sadu je od 25. junija do 3. julija pod okriljem Mednarodne veteranske košarkarske zveze (FIMBA) potekalo deveto evropsko veteransko prvenstvo v košarki. V kategorijah od 35+ pa do 75+ (starostne kategorije so od 35-40 od 40-45 in tako naprej na 5 let) je nastopalo sto ekip, med njimi kar devet slovenskih. Za nas je bila najbolj zanimiva in kot se je izkazalo na koncu tudi najbolj uspešna moška reprezentanca nad 55 let, kjer je igral tudi naš občan Janez Erčulj, lahko mu rečemo kar stiška legenda pod koši. Janez, ki je še vedno tudi aktiven član Košarkarskega kluba Ivančna Gorica, je naslovu svetovnega veteranskega podprvaka (selekcija nad 50 let), ki ga je osvojil pred tremi leti v Grčiji, tako dodal novo lovoriko-zlato. Za osvojeni naslov evropskega prvaka mu iskreno čestitamo. Pri njem ima človek občutek, da je vsako

leto boljši. Naj bo tako še naprej. V njegovi kategoriji nad 55 let je nastopalo 14 ekip, med njimi tudi Rusi, Grki, Srbi, Hrvati, Nemci, Litvanci, Poljaki ... V finalu bi pričakovali katero od teh ekip, a ni bilo tako. Pa pojdimo po vrsti. V svoji predtekmovalni skupini so »Janezovi« osvojili 1. mesto. Nato so v četrtfinalu premagali rusko A ekipo s 65:53, v polfinalu so naleteli še na močno rusko ekipo B in jo tudi premagali z rezultatom 77:66. V drugem polfinalu so presenetljivi Moldavci premagali Nemce. A v finalu ni bilo dvomov, kdo je boljši. Naši so več kot prepričljivo premagali Moldavijo z rezultatom 70: 43. Najboljši strelec je bil Dušan Hauptman s 27 točkami. Janez je v finalu igral slabih 12 minut in dosegel 4 točke ob odličnem 67 % metu. Čestitke! Janez pravi, da so bili v Novem Sadu

odlično sprejeti s strani gostiteljev, pohvalil je zelo dobro hrano. Pravi, da so bili s soigralci odlična ekipa, ki je zmagovala predvsem s trdno obrambo. Za Slovenijo so igrali: Dušan Hauptman, Branimir Potisk, Janez Erčulj, Vojko Anzeljc, Marjan Oprčkal, Andrej Plaunsteiner, Franci Medved, Dušan Kovačič, Anton Vidmar, Abdulah Kahvedžić, Milan Jevšek in Marko Slokar. Za konec samo še to: jubilejno 10. EP v veteranski košarki Maxibasketball 2018 bo gostil Maribor. Janezu Erčulju želimo, da se dobro pripravi tudi na naslednje, domače prvenstvo in ne dvomimo, da nas bo zopet razveselil. Jože Ulčar, predsednik KK Ivančna Gorica in Simon Bregar

Mednarodna nogometna zveza - FIFA imenovala Tomaža Vesela na pomembno funkcijo Tomaž Vesel, naš sokrajan, poznan predvsem po tem, da opravlja funkcijo predsednika Računskega sodišča RS, je doživel novo veliko čast, s tem pa tudi naša občina. V začetku julija letos ga je namreč Mednarodna nogometna zveza FIFA imenovala za predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost. To je zelo pomembna funkcija v strukturi FIFE, ki skrbi za dobro vodenje in nadzor organizacije. Kot pravi Tomaž Vesel, je sam zadovoljen z izkazanim zaupanjem in podeljeno častjo, se pa zaveda velike odgovornosti, ki jo ta funkcija prinaša. FIFA je namreč globalna ustanova, ki vodi najbolj priljubljen šport na svetu in ima kot taka izjemen doseg in velikanski vpliv. »Zelo se veselim sodelovanja s Fifo, saj želim tudi sam s svojim delom kot neodvisni predsednik prispevati k temu, da bo Fifa delovala v skladu z mednarodnimi standardi ter, da se bo nadaljevalo izvajanje reform, ki bodo krepile dobro upravljanje in vodenje«, je povedal Vesel. Tomaž Vesel je bil izbran izmed več kandidatov. Že sam uspešno izpeljan test integritete pred imenovanjem pa je sam po sebi znak velikega priznanja za prvega slovenskega revizorja. V skupini, ki je preverjala kandidate, je bil denimo tudi nekdanji generalni pravobranilec na Sodišču Evropskih skupnosti oziroma sodišču EU Miguel Poiares Maduro. Potem, ko je uspešno prestal test integritete, ga je na mesto predsednika imenoval svet Fife, ki ga vodi predsednik Gianni Infantino, v njem pa sedijo predstavniki vseh konfederacij. Predsednik tega telesa Fife sedi na vseh zasedanjih komiteja in nadzoruje tudi delo samega predsednika. Gre za neodvisno in neprofesionalno funkcijo, zato Tomaž Vesel še naprej ostaja predsednik slovenskega Računskega sodišča. Imenovan je bil z mandatom do naslednjega kongresa Fife. »Imenovanje gospoda Vesela kot neodvisnega predsednika Fifine komisije za revizijo in skladnost je zelo pomembno z vidika našega stalnega prizadevanja za okrepitev dobrega vodenja in nadzora. Gre za zelo pomembno funkcijo v naši organizaciji, strokovno znanje, ki ga ima gospod Vesel, in njegove mednarodne izkušnje bodo vsekakor zagotovilo za povrnitev zaupanja naših pokroviteljev v našo organizacijo kot tudi za povrnitev splošnega zaupanja v Fifo,« je imenovanje slovenskega strokovnjaka za revizijo pospremil prvi mož Fife Infantino. Imenovanje Tomaža Vesela, ki bo kot Slovenec zasedal eno najvišjih funkcij v strukturah mednarodnega športa, je novo priznanje tudi za Slovenijo in slovenski šport. Kot najbrž veste, je predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin kandidat za novega predsednika Evropske nogometne zveze UEFE. Simon Bregar


julij 2016

Šport

številka 6

27

RK SVIS Ivančna Gorica

Pregled sezone Za nami je sezona 2015/2016. 26. sezona nastopanja skupne občinske ekipe z imenom Rokometni klub SVIŠ, hkrati pa to pomeni že 56 sezon rednega nastopanja nekdanjih občinskih klubov v državnih tekmovanjih. V tem obdobju se je zgodilo marsikaj, a prispevek pred vami, bo poročal o dogajanjih pravkar minule sezone. Posvetimo se torej zadnji sezoni, v kateri so ekipe Rokometnega kluba SVIŠ v sedmih tekmovalnih kategorijah odigrale 229 prijateljskih in prvenstvenih tekem in v dveh ne tekmovalnih kategorijah še 87. Igralcem v vseh teh kategorijah je bilo skupno nudeno kar 1040 treningov. V vseh teh kategorijah vključno z veteransko ekipo, klub se ponaša z desetimi, se je z rokometom bolj ali manj aktivno ukvarjalo 259 igralcev. Od najmlajših v kategoriji mini rokometa do veteranov.

Mladi četrti v državi

V teh nastopih so tekmovalne ekipe zabeležile 134 zmag, 9 neodločenih rezultatov in 86 porazov. Najuspešnejše so bile mlajše kategorije. Kar dve ekipi sta se uvrstili na zaključni turnir najboljših štirih ekip. Mlajši dečki A (letnik 2003) so osvojili 3. mesto in starejši dečki A (letnik 2001) 2. mesto v državnem prvenstvu. Tudi preostale ekipe so posegle visoko, mlajši dečki B (letnik 2004) so osvojili 6. mesto, starejši dečki B 13. mesto … Vsi ti dosežki so ivanški rokometni klub umestili na visoko 4. mesto v seštevku vseh mladih tekmovalnih ekip v Sloveniji, za Novim mestom, Celjem in Trebnjem, ter pred Slovenj Gradcem, Gorenjem, Ribnico, Škofjo Loko, Koprom itd. V ta seštevek sodijo dosežki mlajših dečkov B in A, starejših dečkov B in A, kadetske in mladinske ekipe. Na to lestvico se je letos uvrstilo 49 slovenskih moških klubov. Velja poudariti, da letošnji dosežek ni osamljen, saj se je RK SVIŠ v zadnjih desetih letih kar devetkrat uvrstil v najuspešnejšo deseterico. Le v sezoni 2008/09 se je uvrstil na 12. mesto. Ni pa letošnji dosežek najuspešnejši, SVIŠ-eve ekipe so se namreč v sezoni 2012/13 uvrstile celo na 3. mesto.

Uspešni tudi v tujini

Tekmovalne dosežke so ekipe brusile na številnih turnirjih, predvsem v tujini, pred začetkom sezone in tudi med njo. Vezsprem, Poreč in Monošter so bile destinacije letošnjih gostovanj. Na turnirje je navadno potovalo več klubskih ekip in tudi v tujini so se ekipe odlično izkazale: mlajši dečki C so osvojili 2. mesto v Monoštru, mlajši dečki A 3. mesto v Veszpremu, … Zanimiv je podatek, da so ekipe RK SVIŠ v sezoni 2015/2016 odigrale 28 mednarodnih tekem in zabeležile kar 18 zmag, dva neodločena rezultata in le 8 porazov. Nasprotniki so prihajali iz petih držav – Madžarske (20x), Hrvaške (5x), Bosne in Hercegovine (1x), Češke (1x) in Nemčije (1x). Z dosežki se niso izkazale samo ekipe, pač pa tudi posamezniki. Številni mladi igralci SVIŠ-a so zaradi tega prejeli vabila za nastope na preglednih reprezentančnih tekmah v svojih starostnih selekcijah. Ob bok tem dosežkom, se klub še vseeno ne hvali, s kar preveč oguljeno frazo – rokometno šolo. Pa vendar, rokometna šola RK SVIŠ – pisano z malo, je z vsemi dosežki umeščena v slovenski rokometni prostor z veliko začetnico.

Dosežki mladih v zadnjih letih so rezultati dela doma vzgojenih rokometnih trenerjev. Izstopajo Aleksander Polak, Uroš Šparl in Simon Stopar. Nekaj je prispevala še moja malenkost kot trenerja državne reprezentance U-14 v zadnjih 12. sezonah. Ne smem pozabiti na prispevek Nikole Radiča in Gorazda Potočnika. V sodelovanju se je izoblikoval koncept, po poti katerega se preizkušajo že novi, bodoči trenerji. Vemo namreč, da je kvalitetno strokovno delo z nenehnim nadgrajevanjem in medsebojnim sodelovanjem temeljno izhodišče za dvig kvalitete. K temu dodajmo še svojo skrb za vzgojno komponento.

Članska ekipa

Ob vseh teh uspehih mladih ne skrbi letos slabša uvrstitev članske ekipe, ki se je uvrstila na 7. mesto v 1. B državni ligi. Po nekaj prvoligaških sezonah, se je članska ekipa v sezoni 2015/2016 ponovno začela oblikovati, za tiste prihodnje, odmevnejše dosežke. Dejstvo je namreč, da 1. liga zahteva pri igralcih precej odrekanj. Igralci poleg uspešnega študija, za kar jih velja pohvaliti, usklajujejo svoj prosti čas med družinskimi obveznostmi in vsakodnevnimi treningi. Večina igralcev se po zaključku študija poda v iskanje zaposlitve in če jo dobijo, potem je s treniranjem največkrat konec. Službene obveznosti in obvezne treninge je skoraj nemogoče uskladiti. Tako je klub nenehno obsojen na »produkcijo« novih in novih igralcev. Niti ne omenjam, da so skoraj vsi igralci članske ekipe domačini. To je skoraj samoumevno. Zgolj redki so iz sosednjih krajev. Je pa vedno več zanimanja, da bi mladi rokometaši iz sosednjih klubov prihajali na treninge v Ivančno Gorico. Zgolj togi prestopni pogoji so razlog, da jih ni še več. Navkljub vsemu pa ambicije po odmevnejših dosežkih članske ekipe vseeno obstajajo in vodstvo kluba se je zahvalilo dosedanjemu članskemu trenerju Milošu Aksentijeviču in angažiralo Sebastjana Obajdina. Kot mlad igralec je kariero začel v Celju in jo kot članski igralec zaključil na Škofljici, kjer je deloval tudi kot trener. Z novim trenerjem je narejen načrt, ki naj bi mlado člansko ekipo popeljal pod vrh 1. B lige. V nekaj letih, ko bo mladina igralsko dozorela, pa bo ekipa poizkušala poseči po samem vrhu lige in napredovanju.

Janez Zupančič častni predsednik RK SVIŠ

Ob bok vsem tem dosežkom in tekmovanjih se je v klubu zgodila tudi sprememba na vodstvenem mestu. Dolgoletni predsednik Janez Zupančič je zaključil s predsedovanjem. Janez Zupančič je ustanovni član RK SVIŠ in je aktivno deloval vse od njegove ustanovitve leta 1990. Podpredsednik je postal 17. 2. 1996, od 26. 3. 1999 do 19. 11. 2015 pa je bil predsednik kluba. V času njegovega vodenja je RK SVIŠ dosegel nekaj iz-

jemnih dosežkov v članski kategoriji: 6 sezon nastopanja v 1. ligi, nastop v finalu pokala, nastop v super pokalu, izvedba tekme državne reprezentance v Ivančni Gorici, če k temu dodamo še naslove državnih prvakov med mladimi, je to lahko v ponos vsakemu izmed članov, predsedniku pa zagotovo še toliko bolj.

jamem, da je RK SVIŠ z vsem navedenim, dosežki in promocijo, občinsko zaupanje upravičil. Čez nekaj tednov se že začnejo tekmovanja v sezoni 2016/2017. Narejeni so že prvi organizacijski načrti za udeležbo na turnirju na Madžarskem. Iščejo se novi sponzorji in podporniki. Potrebna bo spet cela vrsta

logističnih podvigov za novih 200 tekem … Aktivnim klubskim delavcem, ki jih ni nikoli dovolj, prostora za nove volonterske podvige ne bo zmanjkalo za nadaljevanje bogate rokometne dediščine. Za RK SVIŠ, Marjan Potokar

10. hitropotezni šahovski turnir Polževo 2016

Vsi ti dosežki ne povedo vsega. Mnogo je tistega, kar ostaja za tem in je prikrito. Kot na primer nenehna skrb za pridobivanje sredstev in krepitev ugleda kluba ter skrb za saniranje številnih zdravstvenih težav in poškodb igralcev ter še in še. A kaj vse je bilo treba storiti, vemo le tisti, ki smo z Janezom delovali. Vse to in še mnogo drugega je razlog, da smo Janezu Zupančiču na Zboru članov kluba, 19. 11. 2015 podelil naziv častnega predsednika kluba. Na naslednjem zboru 23. 6. 2016 pa smo prisotni sprejeli še odločitev, da se Janezu Zupančiču podeli plaketa, na kateri bo zapisano: Za uspešno in požrtvovalno vodenje kluba v obdobju, v katerem je klub zabeležil največje tekmovalne uspehe v zgodovini rokometa v Občini Ivančna Gorica. Z osebnim delom, pozitivnim delovanjem, prizadevanjem in ugledom je pripomogel k vidnemu uspehu in napredku ter razvoju RK SVIŠ Ivančna Gorica. V klubu upamo, da smo s tem dejanjem vsaj delno izkazali zaupanje v njegovo delo in da bomo tudi v prihodnje lahko računali na njegovo pripadnost.

Tokrat nas je na jubilejnem 10. hitropoteznem šahovskem turnirju na Polževem, za razliko od lani, spremljalo takšno vreme, da bi ga lahko vikali, kakor smo včasih radi rekli. In to se je poznalo tudi na obisku šahistov, kjer se nas je zbralo 33. Izvrstna organizacija izpod rok in glav Pavleta Sotirova, predsednika ŠK Višnja Gora – Stična ter Miloša Šuštaršiča, predsednika TD Polževo, ki sta turnir skupaj organizirala, je navdušila šahiste. Z udeležbo, ki je bila po ratingu ena najmočnejših na Polževem doslej, nas je razveselila tudi državna prvakinja Špela Kolarič. Tokrat je zmago slavil Jure Zorko, mednarodni mojster, tudi državni prvak v hitropoteznem šahu, drugi je bil Marjan Kastelic iz Novega mesta, FIDE mojster, in tretji Aleksander Kriuchkov, Rus, ki je, skupaj s Sergeyem Trussevichem, poskrbel, da je bil turnir v mednarodni zasedbi. Sergeyu ni šlo tako dobro kot lani, ko je bil prvi, saj je bil letos deveti. Da je sodelovalo več šahistov kot lani, se je poznalo tudi pri uvrstitvi domačih igralcev, ki so se razvrstili od 19. mesta dalje. Najboljši sem bil avtor tega prispevka, drugi je bil Slavko Sotirov in tretji predsednik Pavle Sotirov.

Zahvala

Ob koncu se moram zahvaliti še sponzorjem in donatorjem za materialno podporo. Zahvala je namenjena tudi staršem, ki ste igralce podpirali v njihovih prizadevanjih za čim boljše dosežke. Prav Vam velja zahvala za korektno sodelovanje, saj ste trenerjem zaupali in jih niste ovirali pri njihovem delu. Za tak odnos zaslužite pohvalo. Posebno mesto ima zahvala Občini Ivančna Gorica, saj bi brez njene podpore težko posegali tako visoko. Ver-

Da pa nihče ni odšel z dolgim nosom, je vsak udeleženec dobil kakšno malenkost. Za to so poskrbeli naši sponzorji in donatorji, v prvi vrsti Občina Ivančna Gorica, brez katere izpeljava turnirja ne bi bila možna. Pred zadnjim kolom nas je prišel pozdravit tudi podžupan Tomaž Smole, ki je šahiste povabil, da pridejo k nam tudi drugače in ne samo zaradi šaha, saj je pri nas prijetno in domače. Da je temu res tako, je dokazalo Gostinstvo Polževo z odlično postrežbo in hrano. Praktične nagrade so prispevali še slikar Janez Kastelic, inovator in slikar Štefan Horvat, Mesarstvo Maver d. o. o., Adriatic Slovenica PE Ljubljana, Koala Višnja Gora ter Avtodelta Ljubljana. Šahovski pozdrav!

Damjan Lesjak


28

Šport

julij 2016

številka 6

Plesni festival Guapa 2016 – Poletje v školjki V nedeljo, 19. junija, se je v OŠ Stična odvil 2. plesni festival Guapa. V prvem delu festivala smo si ogledali plesno predstavo z naslovom Poletje v školjki. V predstavi je nastopalo 300 plesalcev, ki so nam poleg ostalih svojih plesnih nastopov zaplesali tudi skupinsko koreografijo na pesem Prisluhni školjki. 9 plesalcev je odigralo glavne vloge iz istoimenskega brezčasnega filma in tako je bila zgodba še bolj razumljiva in privlačna. Glavne vloge so odigrali: Ela Gruber Novak in Zoja Verbič v vlogi Milene ter Majk Zupančič in Tai Zajc v vlogi Tomaža, Karin Potokar, Klara Dolničar, Kristjan Ikić, Neja Ambrož in Neža Zoe Perklič v vlogi njunih prijateljev.

Plesno tekmovanje za naziv Naj Guapa plesna skupina in Naj Guapa plesalec/ka sezone 15/16

Plesalci so se pomerili v treh kategorijah: mini hip hop 1, mini hip hop 2 in hip hop mladinci. Vsi finalisti so prejeli medaljo in vstopnico za kopanje v mestnem kopališču v Višnji Gori. Zmagovalci pa so prejeli še kupon za mesečno članarino v naslednji plesni sezoni. Izmed 7 skupin v kategoriji Mini hip hop 1 (1. triada), je zmagala skupina iz Šentvida. To so: Nika Dolničar, Tinkara Langus, Klara Kokolj, Zala Ciglar, Karin Markovič, Anja Anžlovar, Lara Klemenčič, Kaja Kotar in Nika Ciglar. Izmed 6 skupin v kategoriji Mini hip hop 2 (2. triada), pa je prav tako zmagala skupina iz Šentvida. To so: Gaja, Rovanšek, Manca Modic, Alma Vendramin Vavtar, Anika Sreš, Klara Pajek,

mesto), Lulu Aisha Paolini (5. mesto), Gaja Rovanšek (6. mesto) in Špela Lampret (7. mesto). V kategoriji Hip hop mladincev so se tekmovalci pomerili med seboj tako, da so sestavili svojo koreografijo na določeno glasbo. Pomerilo se je 7 tekmovalcev. Zmagovalec te kategorije je Tai Zajc, ki si je priboril naziv

Naj Guapo sezone. Sledili so mu Kristjan Ikić (2. mesto), Zoja Verbič (3. mesto), Neža Zoe Perklič (4. mesto), Žana Verbič (5. mesto), Klara Dolničar (6. mesto) in Hana Steklačič (7. mesto). Vsak od njih je sestavil izjemno koreografijo in boj je bil zares tesen. Pripravila: Maja Zrilič

Tekmovalna plesna reprezentanca Plesnega kluba Guapa 2016

Liza Zorko, Enja Lampret, Nika Perpar, Špela Lampret in Katarina Verbič. Zmagovalka Mini hip hop 1 kategorije je Laura Muren Bratuž. Priborila si je naziv Naj Guapica sezone. Ostale finalistke pa so: Klara Kokolj in Stella Lekić (2. mesto), Ana Oblak (4. Me-

sto), Matevž Kambič (5. mesto) Tinkara Langus (6. mesto), Brina Šket (7. mesto) in Zala Zajec (8. mesto). Zmagovalka Mini hip hop 2 kategorije je Ajda Ambrožič. Ostale finalistke pa so: Neža Koželj (2. mesto), Zoja Jernejčič (3. mesto), Alja Miklič (4.

V plesnem klubu Guapa imamo mladinsko skupino in članski par, ki tekmujejo v street dance show kategoriji. Z njihovimi nastopi na tekmovanjih skozi celo leto so vzorno zastopali plesni klub Guapa in občino Ivančna Gorica. Mladinska skupina je s plesno točko ZOO na pokalnih turnirjih zasedla 1. mesto, članski par pa sta s plesno točko Pop art zasedli 6. mesto. Na državnem prvenstvu so se tekmovalke odlično odrezale, saj je skupina zasedla 7. mesto s plesno točko Rice factory, par pa z isto točko 4. mesto. S tem rezultatom je sicer obema plesnima točkama za las ušla uvrstitev na Evropskem in Svetovnem prvenstvu. A verjamemo, da bo to odlična odskočna deska za naslednjo plesno sezono.

3. plesni kamp GUAPA 2016, 22. – 24. avgust, Orehova gaj  KONČNO SMO GA DOČAKALI  Po dolgem premoru, bomo v PK Guapa zopet organizirali plesni kamp . Na tridnevnem dogodku se bomo družili, zabavali in veliko plesali. Tako, da bomo maksimalno pripravljeni na novo plesno sezono. 3. plesni kamp Guapa bo potekal od ponedeljka, 22. do srede, 24. avgusta 2016, v Orehovem gaju v Ljubljani. Tridnevni intenzivni program plesnih delavnic pod vodstvom Nejca Darovca bo potekal v dopoldanskem in večernem času. Plesalo se bo različne hip hop plesne stile, ki se jih bo zadnji dan, združene v eno koreografijo, predstavilo vsem obiskovalcem. Vsak dan bo veliko časa tudi za zabavo, športne, vodne in animacijske igre čez dan ter druženje in ples ob ognju zvečer. Pripravila: Maja Zrilič

OBČINSKA LIGA MALI NOGOMET

V najboljšem položaju še vedno VIP športni studio in BS ŠD Zagradec Pred poletnim premorom se zdi, da bo v 1. ligi ekipi VIP športni studio težko kdo odvzel 1. mesto. Bar pri Livarni je trdno na 2. mestu, za tretje pa se bo najbrž bil boj med ekipama FSK Mafijozi in MSU team. Ostale tri ekipe se bodo poskušale izogniti zadnjemu mestu, ki vodi v 2. ligo. Trenutno najbolje kaže ekipi s Hrastovega Dola. V drugi ligi so v najboljšem položaju Zagradčani. A imajo tri tesne zasledovalce tako, da si velikih spodrsljajev jeseni ne bodo smeli privoščiti. Višnjegorcem pa letos nikakor ne gre. Bo pa drugo leto bolje. Vrstni red v 1. ligi: o.t.

zmaga

remi

poraz goli +

goli - razlika

točke

1.

V.I.P. Športni Studio

7

7

0

0

34

13

/+21

21

2.

Bar pr Livarni

8

6

1

1

23

15

/+8

19

3.

FSK Mafijozi

8

4

0

4

18

17

/+1

12

4.

MSU Team

8

3

2

3

16

17

/-1

11

5.

Fortuna no.1

8

2

1

5

16

24

/-8

7

6.

Avtostoritve Sadar

8

0

4

4

11

21

/-10

4

7.

ŠDM Krka

7

0

2

5

6

17

/-11

2

remi

poraz

goli +

goli -

razlika

Vrstni red v 2. ligi: o.t.

zmaga

točke

1.

BS ŠD Zagradec

7

5

1

1

32

20

/+12

16

2.

ŠDM Ambrus

8

5

1

2

19

11

/+8

16

3.

Kavarna pri Joži

8

5

0

3

29

26

/+3

15

4.

Kozmet. salon Vilinija

8

4

2

2

22

12

/+10

14

5.

ŠD Ambrus

8

3

1

4

18

17

/+1

10

6.

Raja Višnja Gora

8

1

1

6

16

40

/-24

4

7.

KIC BIL Višnja Gora

7

0

2

5

11

22

/-11

2

V prvi ligi je med strelci trenutno najboljši zadnja leta naš najbolj učinkovit igralec Kristjan Čož (VIP športni studio) s 16 doseženimi goli. 10 jih je dosegel Janez Perme (Bar pri Livarni), na 3. mestu pa je Tilen Jenko (FSK Mafijozi) s 7 doseženimi goli. Med strelci v drugi ligi po spomladanskem delu vodi Mitja Hrovat (Kavarna pri Joži) z 10 doseženimi zadetki pred Petrom Nosetom z 9 in Maticem Sadarjem ( oba BS ŠD Zagradec) s 7 doseženimi zadetki. Simon Bregar


številka 6

julij 2016

Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, in čeprav spokojno spiš, v naših srcih naprej živiš.

ZAHVALA

V 90. letu starosti je za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta

ANA JAKLIČ

po domače Breznikova mama Ani z Muljave (13. 4. 1927–23. 6. 2016) Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, izražali sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju doma starejših občanov Grosuplje, onkološkemu inštitutu Ljubljana, dr. Nadi Kozjek, dr. Dremljevi in osebju oddelka H2 za požrtvovalno pomoč v zadnjih dneh njenega življenja. Župnikoma g. Marku iz Krke in g. Tonetu z Muljave za lepo opravljen obred, moškemu in ženskemu pevskemu zboru z Muljave, trobentaču Damjanu in njegovi ženi Mojci za lepo zaigrane melodije, sosedu g. Maksu Strliču za ganljive besede slovesa, ter Pogrebnemu zavodu Perpar. Nepozaben je spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj, naši ljubljeni mami smo hvaležni za vso toplino in dobroto, ki smo jo prejemali in se od nje veliko naučili. Še enkrat hvala in počivaj v miru. Žalujoči: vsi njeni

Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš več sanjal in ne boš več pel, ne boš nemiren čakal več pomladi, kdaj breskve zacvetijo in tri nasadi.

ZAHVALA V 84. letu starosti se je 22. 5. 2016 od nas poslovil dragi oče, stari ata, brat, tast in stric

CIRIL MANDELJ

Bašetov Ciril iz Marinče vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove svete maše. Ob zadnjem slovesu se zahvaljujemo tudi gospodu župniku Marku Burgerju, krškim pevcem, Damjanu za odigrano tišino, ter gospodu Slavku Blatniku za poslovilne besede. Posebna zahvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar za pomoč in organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.

ZAHVALA

Zahvale

29

ZAHVALA V 88. letu starosti je odšla k Bogu po zasluženo plačilo

ANTONIJA GROZNIK

V 50. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat, bratranec, stric, nečak, zet, svak

IGOR DEŽMAN

iz Doba pri Šentvidu pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, ki so naši družini v 14-ih letih Igorjeve bolezni stali ob strani in nas spodbujali, ter vlivali voljo, da smo se kljub nepričakovani življenjski situaciji borili naprej. Zahvalo izrekamo vsakemu izmed vas za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Še posebej bi se zahvalila bratu Tonetu in njegovi ženi Darji za vso podporo in pomoč pri organizaciji pogreba. Zahvala gre tudi pogrebnemu zavodu Perpar, gospodu kaplanu Branku Setnikarju ter pevskemu zboru Prijatelji. Žalujoči vsi njegovi

Oko zapremo in znova te uzremo. Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares ne boš odšel v naših srcih večno boš živel. Mirno spi, za vse še enkrat hvala ti.

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 59. letu starosti zapustil naš dragi mož, oči in dedi

JOŽE ZIDAR

iz Stranj pri Velikem Gabru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, cvetje, podarjene sveče ter darove za svete maše. Hvala zdravniški službi ZD Trebnje, Pogrebnim storitvam Perpar za organizacijo pogreba, gospodu župniku Janezu Jeromnu za lepo opravljen obred, vsem sodelavcem Slovenskih železnic, kolektivu OŠ Veliki Gaber in vrtca Sončnica ter vsem članom AMD Šentvid pri Stični. Posebno hvala g. Mateju Štehu za izrečene besede slovesa in vsem motokrosistom, ki ste omogočili, da se je zaslišal v slovo zvok, ki ga je imel naš Jože tako rad – zvok motokros motorja. Hvala tudi vsem tistim, ki ste našega dragega pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsa toplina in dobrota njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: vsi njegovi

Šrangarjeva Toni iz Starega trga pri Višnji Gori Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu Mihelčiču in Avguštinu Novaku za lepo opravljeno sveto mašo. Zahvaljujemo se g. Pavlu Grozniku za poslovilne besede, hvala cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Milana Jevnikarja, hvala Domu starejših Grosuplje, kjer so lepo skrbeli zanjo. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu Perpar za vso organizacijo pogreba. Iskrena hvala prav vsem, ki ste kdaj kaj dobrega storili za našo Toni. Vsi njeni

Dragi Jezus, si res mene poklical, s tvojih ustnic svoje ime sem slišal. Glej zapuščam prazen čoln na obali, zdaj odhajam, kamor kličeš me ti. (K. Wojtyla)

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mami, stare mame, prababice, sestre in tete

ROZALIJE HOČEVAR, roj. Bregar (24. 4. 1931–29. 5. 2016) Iz Znojil pri Krki 15

od katere smo se poslovili 3. junija 2016 na pokopališču na Krki, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala dr. Rokvičevi in sestri v ZD. Hvala g. župniku Marku Burgerju za molitve, besede tolažbe in za opravljeno mašno daritev in pogrebni obred, g. Tonetu Pahulji in g. Franciju Godcu za somaševanje, pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem, Roku za zaigrano Tišino ter govorniku Društva upokojencev. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo imeli radi, cenili njeno dobroto, zanjo molili in jo boste ohranili v lepem spominu. Njen svetli lik ohranimo v srcu in molitvah, z globoko hvaležnostjo, da smo bili del njenega življenja. Mož Rafko, sin Rafko in hčerki Rozi in Marta z družinami


30

julij 2016

številka 6

NAGRADNA KRIŽANKA

Kdor ga zmore, ta je glav′ca Kviz, ki skuša biti tu in ta malce hudomušen 1. Kateremu drevesu v naši občini ni »posvečena« nobena vas? a) češnji b) češplji c) višnji

6. V katerem selišču se je rodil Prešernov sodelavec Miha Kastelic? a) v Gorenji vasi b) v Mali vasi c) v Kriški vasi

2. Koliko kg je potegnila rekordna buča, ki jo kaže podoba (pridelal L. Zaletel 2011)? ………..

7. Novo mesto so svoj čas imenovali približno takole: a) Rudelnovo b) Poldetovo c) Dušanovo 8. Kakšni so bili ptički Milčinskega? a) brez perja b) brez gnezda c) brez posluha

3. Kako imenujemo del telesa, ki ga neradi imenujemo, čeprav ga nujno potrebujemo? a) nekaj na »t« b) nekaj na »g« c) nekaj na »r« 4. Poišči žival ki jo pridajamo pregovoru »beseda ni …..«: a) kozel b) krava c) konj 5. Odloči se za zemljino, ki je geografsko najbolj vitka! a) Avstralija b) Azija c) Amerika

9. Največ našega apnenca je nastalo v: a) juri b) kambriju c) kvartaru 10. Kako je bilo ime naši punci, ki sedi v kraljevem naročju« a) Ančka b) Agata c) Alenka

Odgovore najdete malce prikrite nekje v bližini.

Pokrovitelj nagradne križanke:

ZAVOD PRIJETNO DOMAČE

Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 1. septembra 2016. Izžrebali bomo praktične nagrade pokrovitelja ZAVOD PRIJETNO DOMAČE: 3x pohodniška majica Prijetno domače.

Hudomušnice

Nežka: »Janez, sedajle med nočno nevihto res ne smeva grešiti, bog vse vidi!« Janez: »Daj no mir, vsega si pa tudi ne more zapomniti.« Nežka: »Kako da ne, saj ima vse dokaze na fotografijah – lej kako na gosto bliska s flešem!« »Koliko si dobil« vpraša zapornik novega jetnika? »Deset let,« je kratek novinec. » Kaj si pa zagreši?« »Nič!« »Lažeš; za »nič« dajo smo pet let.« Zakonca prideta v trgovino po novo otroško posteljo, že šesto po vrsti? Zaradi prostorske stiske odbereta etažno ležišče. Ko je vse urejeno, poprosita prodajalca: »Kaj bi pa nama priporočili?« Prodajalec ju nekaj časa gleda in nato svetuje: »Vesta kaj, tudi za vaju bi priporočil dvoetažno posteljo. »Joj kako si moker v glavo, da ni si kaj bolan, Petrček?« je bila vsa zaskrbljena mama, potem ko je potipala sinkovo glavo. »Brez skrbi mama, glava je mokra zato, ker sem ribicam v akvariju dajal ljubčke za lahko noč.

Od g o v o r i: 1. b, 2. 136, 3. c, 4. c, 5. c, 6. a, 7. a, 8. b, 9. a, 10. c.

Pravilni gesli nagradne križanke iz zadnje številke sta: »RAZSTAVA NA PROSTEM« in »ČEZ BRZICE«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja Okrepčevalnica pri Frenku, Franc Srebrnjak s.p., Ivančna Gorica so: 1. nagrada: 2x dnevna malica in 2x pijača - MILKA ZALETELJ (Dečja vas); 2. nagrada: 2x dnevna malica - BLANKA STRUNA (Ivančna Gorica) in 3. nagrada: 1x dnevna malica in 1x pijača - MARJAN VOLAJ (Krka). Za koriščenje nagrade se dogovorite v Okrepčevalnici pri Frenku. Čestitamo!


31

številka 6

julij 2016

Sto in dve leti od začetka 1. svetovne vojne Stara »novica« v sliki Paberkovanje obledelih sledi v naši krajih iz tistega časa

Dolgo nismo vedeli, da so si naši fantje osmislili življenje v tistih težkih časih s preprostim pesništvom. Nekaj tega smo že objavili. Tudi tokrat objavljamo nekoliko zmedeno pesem izpod peresa nekega Janeza iz Šentviškega konca. Morda je nastajala v jeku katere od številnih italijanskih ofenziv; kdo bi vedel.

Čuden semenj Oj semen lep, Oj semen nov. Borojevič je kralj njegov. Na meji šotor je razpet. Na sejmu kupce je sprejel. Slovensko zemljo drag je kupi. Črez gorce iz juga nihče vkup. Sto let in tisoč sto topov. Še prazni pojdete domov. Kako grmi čez dol in breg. Ne pet pedi, ne pet pedi, ne damo naše vam prsti. Poveljnik naš je boren ptič, poveljni naš – Borojevič.

Zibel se je zibala

Marija Kovačič Ko mati začutili so, da dete bo na svet prišlo, dejali so z vso skrbjo: »Prišel bo kmalu srečen dan, a kam na detece jaz dam«? So oče vzeli resno to, stesali lepo zibelko. Bila iz lesa je mehkega, ki ga slovenska lipa dá. So mati dete zibali, ljubeče ga uspavali. Zraven pesmi pevali, srečo v srcu zbujali. Ker bila je zibel lipova, se je kmalu »znucala«. So rekli oče na vse to: »Saj nove lipe rastejo.« Slovenske lipe naj rastó čim več zibeli dajejo, naš rod naprej ohranjajo. Naj se zibke zíbljejo, z nevidno angelsko močjó.

Faksimile druge, nekoliko nerazumljive kitice. Pri raziskovanju »Svetovne vojske«, kakor so ji ljudje tedaj rekli, sem naletel na več fotografij, ki so bile brez vseh podatkov in tudi lastniki običajno niso vedel kdo je na podobi. Glede na kraj najdišča bi rekel, da sta iz Suhe krajine iz okolice Ambrusa ali Brezovega Dola. Če se nekoliko prepustimo domišljiji, bi rekli, da je manjši fant, s skoraj otroškim obrazom in otožnim izrazom, nedavno pripotoval k vojakom in tam našel nekoliko starejšega znanca s činom poddesetnika. Naj jima bo lahka zemljica, kjer koli sta že storila bridko smrt.

Na dolenjski železnici že od novega leta polagajo nove tračnice, s čimer bo ta proga mnogo pridobila, kajti stare so že ogrožale promet. Prizor je posnet med Šentvidom in Radohovo vasjo. Ilustrirani Slovenec, november 1930

Pomagajmo jih prepoznati Morda je tole uvod v nov kotiček. V njem bomo s skupnimi močmi skušali razvozlati nekatere fotografske skrivnosti. Današnja podoba ni zelo skrivnostna, ker približno vemo, kdaj in kje je nastala. Tudi nekaj oseb je bilo že prepoznanih. Fotografija je nastala pred Gorenjo vasjo ob gradnji mostu čez Višnjico. Za orientacijo na nam bo Undrova (Mostarjeva) žaga in del njene okolice, ki se kaže v ozadju. Od delavcev so prepoznani Franc Ilovar (večji človek v klobuku), zraven njega je Alojz Sinjur, Vrbetov; sredi pa se v pisani obleki smehlja Pepa Sinjur, prav tako Vrbetova. Če bi kdo mogel in želel prepoznavanje dopolniti ali povedano popraviti, naj sporoči uredništvu. Tako bomo pomagali ohraniti del naše preteklosti iz domačega okolja. Leopold sever

Iz zakladnice naših domačij V našem kotičku smo predstavili malone dvesto predmetov, ki so jih izdelovali in uporabljali prejšnji rodovi in vendar te robe še ni zmanjkalo. Res pa je, da je vedno manj ljudi, ki te stvari pomnijo po imenu in vedo, za kaj ali čemu so jih uporabljali. Mlajši rodovi iz tako imenovane »ekranske ere« se za te stvari ne menijo dosti. Zategadelj je prav, da jih pisno in slikovno ovekovečimo tudi v našem časniku; morda bo prišel čas, ko bodo te stvari spet postale zanimive in vredne preučevanja. Tokrat je na vrsti nekaj, kar neradi primemo v roke, če ni res nujno. Velja kot doslej. Povejte ime in na kratko opišite uporabnost. Oglasite se tudi v primeru, če niste povsem prepričani, kaj bi to bilo. Polde iz kotička

Stari časi – stari špasi Nekatere o Ribničanih Oče Ribničan prvič pripelje sina v Ljubljano. Tam mladi zagleda avto in vpraša očeta: »Oča, kaj pa je leunu? Smrkavc, kaj ne vajš! Avtamobil! Tedaj pripelje mimo vprega in konji se splašijo. Sin pocuka očeta za hlače: »Oča, zakaj so se pa kojni splašili?« »I kaj se najbi ti ustrašu, če b vidu de grjedo po cajsti prazne hlače, pa nič notri!« Gresta naprej po cesti in srečata pogreb. V sprevodu eni pojejo, drugi pa jokajo: »Oča, zekaj pa ani pojejo, druga pa jokajo? »I krota neumna, kaj ne vajš: pojejo tistə k boda verbali, jokaja pa tstə, k ne buoda nəč duobil. Mahala sta jo tudi čez trg in sin poprosi očeta: »Oča, lpu va pruosim, kpite mi anô pomarančô. I kaj t jo bom kpval, je škuoda dnarja. Tistle ženskə, k jih prodaja, jezik pokaž, pa ti buo ano u glavo zastojn zagnala.«


32

mesec 2013

julij 2016 - številka 6 številka 5

Ambrus

Kako je Vahtarjeva Roza moža prevzgojila

Metnaj

Muljava

Sobrače

Šentvid

Temenica

Z A G R A D EC

203. rekord:

Smetišnica za celo občino Ondan lazim okoli cerkvenega hriba v Ivančni Gorici in zapazim Andreja Klemenčiča, kako vihti metlo in čisti »svoj« del Rimske ceste. Vendar mi pozornost ni zbudila metla, pač pa Andrejeva smetišnica, bolje rečeno smetača. Bilo jo je tolikanj, da bi na njej lahko pristal helikopter, če bi imel bolj majhne tace. Pri priči sem vedel, da bo to nekaj rekordnega. Povprašam gospodarja, pa sva se domenila za fotografiranje in za objavo v Klasju. Polavtomatska naprava meri pri repu pol metra, pri zijalu pa še deset centi več. Seveda sem bil radoveden, zakaj tako velika smetišna nima pokončnega držala, in sem zvedel: »Takšna naprava zahteva sklanjanje, kar v današnjih časih koristi, pa še v manj dostopne kote sežeš z njo,« mi je pojasnil domiselni Andrej. Verjetno se bo zanjo zanimala tudi naša komunala. Po vsem tem bi bil vsak dvom odveč: to je svež Klasjev rekord, ki se bo uradno glasil na ime Andrej Klemenčič z Rimske ceste v Ivančni. Čestitamo, da se kar zemlja trese. Leopold Sever

Dve generaciji pred tem se je k hiši priženil član poljske straže ali »vahte« kot so tedaj rekli, pa se je hiše prijelo ime »Pri Vahtarju«. Po dveh rodovih spet ni bilo moškega potomca in najmlajša hči Roza je k hiši pripeljala zeta Antona. Bil je delaven podnevi in ponoči, zato bi Rozi jako ustrezal, če ne bi imel napake: preveč rad je pogledal v kozarec, zlasti ob nedeljah po maši, zategadelj ob ponedeljkih, včasih tudi dlje, ni bil za delo. Roza je poskusila zlepa, a ni pomagalo. Končno se je odločila za drastičen ukrep. Nek ponedeljek, bilo je sredi košnje, je najela tri dobre kosce in jih pogostila s táko malico »za vse prste obliznit«, svojega Antona pa sploh ni povabila zraven. »Pokliči še Toneta, lej kako žalostno gleda; resda je prišel malo pozno, je pa le nekaj trave omlatil za nami,« so rekli delavci med natakanjem kozarcev in si brisali mastna usta. »Za nobeno ceno,« je odločno pribila Roza, »on je včeraj žrl, čeprav ni nič delal, mi bomo pa danes, ko delamo« in je natočila še nekaj rund. Nekateri pričevalci menijo, da je bila ena terapija dovolj za Tonetovo spametovanje, drugi pa, da je bila potrebna daljša serija. Bodi tako ali drugače, Tone je močno zmanjšal »plave« ponedeljke in torke in nazadnje sploh prenehal z gostilnami. Šlo je tako daleč, da so ga vse ženske naokoli, dajale za zgled svojim »trpinom«: » Kar tiho bodi, zakaj se je pa Vahtarjev Tone lahko spametoval,« je vsaka pribila. Očitno je moške najlaže krotiti z lakoto, kot cirkuške medvede, a kaj ko stare »arcnije« dandanes ne primejo več. Bo treba pogruntati kaj novega. Leopold Sever

Ivanški miljniki Ob kratki novici, da smo pri Turističnem društvu Ivančna Gorica premaknili originalni obcestni kamen iz rimskih časov od cerkve na urbano rimsko cesto, sem obljubil, da bom v prihodnje kaj več povedal o težavnem reševanju teh in podobnih reliktov. Glavno rimsko cesto iz Emone (sedaj Ljubljane) preko Acerva (sedaj Ivančne Gorice) in dalje proti Latobikoriumu (sedaj Trebnje) so začeli graditi nekako v prvem stoletju našega štetja. Za tiste čase dokaj široko cesto (5 do 6 m) so gradili iz vojaških in gospodarskih potreb, za prodor proti vzhodu v rodovitno Panonsko nižino in Podonavje. Tedaj so vzdolž te transverzale na vseh pomembnih križiščih z drugimi komunikacijami nastale cestne postaje za oskrbo popotnikov in poštne službe. Taka postaja je bila tudi na območju sedanje Ivančne Gorice, preko katere so vodila pota iz doline Save v zgornje porečje reke Krke. Obcestna postaja se je imenovala A c e r v o, kar naj bi miselno pomenilo P r i g o m i l a h. Tu so mišljene predvsem gomile z območja velegradišča Vir. Gomile niso ležale samo v razlivu Virskega potoka, kjer jih nekaj lahko še dandanes občudujemo, marveč tudi proti vzhodu, proti Pecam in proti zahodu proti Mleščevemu. Nekaj jih je bilo prav blizu podvoza pod avtomobilsko cesto proti Muljavi in še naprej. Kljub temu, da je bilo veliko ostankov iz predrimskih in rimskih časov uničenih, med drugim tudi pri gradnji prve avtomobilske ceste čez nekdanji Acervo, je ostalo še veliko sledi iz teh časov. Predvsem me je presenetilo pojavljanje miljnikov v večjem številu kot na drugih območjih vzdolž nekdanje itinerarke. Pri gradnji nove avtomobilske ceste mi je ob pozornem spremljanju zemeljskih del marsikaj postalo razumljivejše. O tem bom skušal pripovedovati v naslednjih nadaljevanjih. Leopold Sever

Občudovalci starega sveta na eni izmed gomil v Gomilah, po kateri je davna »Ivančna« dobila prastaro ime Acervo. Gomile so bile tudi na njenem ožjem območju, a so bile zgodaj zravnane.

Acervo je bilo vmesna postaja med Emono in Latobikom. Od nje sta vodila dva stranska odcepa: na sever v dolino Save in na jug v dolino Krke. Prvo so polatinili v Savus, drugo pa v Korkoras. Blizu Emone vidimo še Nauportus, Vrhniko.

Uganka šaljivka Kakšna je razlika med pivskim sodom in pivskim trebuhom? (Odgovor je pod ustreznima podobama)

V pivski sod je treba pipo zabíti, pivski trebuh ima pa že montirano

Profile for Newsroom Slovenia

Klasje julij 2016  

Na Polževem Sloveniji voščili za 25 let, Gasilsko reševalna vaja »STIČNA 90« Na predvečer 25-letnice naše domovine v uporabo predali vodohra...

Klasje julij 2016  

Na Polževem Sloveniji voščili za 25 let, Gasilsko reševalna vaja »STIČNA 90« Na predvečer 25-letnice naše domovine v uporabo predali vodohra...

Profile for ecetera