__MAIN_TEXT__

Page 1

Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica

Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXII jan. - feb. 2017 št. 1

Spoštovana kultura. Z navdušenjem in velikimi pričakovanji ti posvečamo mesec februar. Obudimo spomin na pesnike, pisatelje, glasbenike, skladatelje, slikarje, kiparje … in na vse tiste, ki s teboj preganjajo sivino storilnostno naravnanega sveta. Posvečamo ti čas številnih prireditev in razkošno odmerjamo prostor za zapis kulturnih novic in dosežkov. Včasih ob vsem tem sijaju in želji po priljubljenosti pozabimo na tvoje bistvo. Na genski zapis kulture, na tisto, kar predstavlja tvoj izvor, navdih in smisel. Ti dvigaš duha. Nevsiljivo, a vztrajno nas spodbujaš, da gledamo, poslušamo, čutimo in spoznavamo sebe in svet okrog nas v luči lepega, dobrega in plemenitega. Včasih pozabimo, kako zelo si zakoreninjena v tradicijo in dediščino in včasih ti ne sledimo v tvojih vizijah za prihodnost. Zato je prav in dobro, da nas kdaj pa kdaj ustaviš. Da preberemo pesem, napišemo zgodbo, vzamemo čopič, violino … Vsakokrat nas opominjaš, da je kultura pozdrav, čas za pogovor ali obisk kulturnega dogodka. In teh tudi v naši bližini prihodnje dni ne bo manjkalo. Dragica Šteh

str. 3

Športnika občine za leto 2016 sta postala Luka Kutnar in Renata Mavrič str. 4 Slavnostno odprtje prenovljenega Kulturnega doma Ambrus

str. 4

V uporabo predali razširjeno pokopališče na Muljavi


2

Občina

januar-februar 2017

številka 1

Delovno v leto 2017 Morda naslov zveni kot nekoliko obrabljena fraza, vendar kljub temu pove veliko glede trenutnega dogajanja v občinski upravi, občinskem svetu in celotni občini Ivančna Gorica nasploh. V nasprotju s čedalje pogostejšo prakso na državni ravni, kjer je žal veliko govorjenja in malo konkretnih rezultatov, z nekaj svetlimi izjemami seveda, pri nas točno vemo, katere cilje bi radi dosegli. Vemo pa tudi, kako jih doseči. Vse to nas vztrajno vodi proti vrhu na lestvici razvitih slovenskih občin. To me zelo veseli, zavedam pa se, da tega ne bi bilo mogoče narediti brez izjemnega povezovanja in sodelovanje na vseh ravneh življenja in dela v občini. In seveda tudi ne brez pravih ljudi na pravih mestih. Kot že napisano, imamo v občini Ivančna Gorica kar nekaj razlogov za optimizem v naslednjih dveh letih.

Čeprav se zavedam, da investicije v infrastrukturo niso edini pogoj za kvaliteto bivanja v nekem okolju, pa so te vendarle zelo pomembne. Brez kvalitetnih cest in komunalne infrastrukture, pa šol in vrtcev ter športnih in kulturnih objektov, je tudi kakovost zasebnega, družabnega in poslovnega življenja občanov slaba. In obratno. Zato je zelo pomembno dejstvo, da je naš občinski svet že v decembru sprejel Proračuna za leti 2017 in 2018. Predvidena je izgradnja skoraj šestdesetih projektov, ki so enakomerno porazdeljeni po celotni občini. Z njimi odgovarjamo za številne razvojne izzive, ustvarjamo pogoje za delo gospodarstva, kmetijstva in turizma in hkrati izboljšujemo kvaliteto bivanja. Veliko poudarka bo na nadaljnjem oblikovanju Ivančne Gorice kot sodobnega občinskega središča in tudi vseh večjih krajevnih

središč v občini. Enakomeren razvoj občine še naprej ostaja eden izmed glavnih razvojnih ciljev. Vsi projekti se seveda ne bodo izvajali hkrati, ampak bodo razporejeni v naslednji dve leti. Trenutno je najbolj aktualna priprava na gradnjo skakalnega centra na Polževem, za katerega je pridobljeno gradbeno dovoljenje, in izbira izvajalca za gradnjo prizidka k šoli v Višnji Gori. V Stični poteka gradnja manjkajočih kanalizacijskih vodov, izvajalec pa se trenutno pripravlja tudi za začetek izgradnje kanalizacijskega voda po naselju Žabjek v Višnji Gori. Za vse druge projekte intenzivno pripravljamo dokumentacijo in pridobivamo gradbena dovoljenja. Več informacij o sprejetih proračunih in predvidenih aktivnostih je mogoče dobiti na spletni strani Občine Ivančna Gorica, pa tudi v Klasju vas bomo sproti obve-

ščali o novostih. Ob januarskih obiskih v nekaterih podjetjih v občini sem zaznal optimizem glede prihodnosti, še posebej pa sem bil vesel podatka, da vsi dobro delajo in povečujejo število zaposlenih. Tudi sodelovanje z občino in okoljem so ocenili kot zgledno, to pa je pravzaprav tudi izpolnitev naših ciljev in poslanstva. Seveda se bomo trudili, da bo tako tudi v prihodnje. Slovenski narod ne bi obstal brez slovenske kulture in vsega, kar v njo sodi. Kultura ima pomembno mesto tudi v naši občini. Številna društva in njeni člani dosegajo lepe uspehe in bogatijo naše življenje. Lepo število posameznikov in skupin pa s svojo dejavnostjo uspešno deluje tudi na ravni Slovenije in tudi izven njenih meja. Lep primer je projekt mozaikov z naslovom »Življenje našega drevesa« iz Šentvida pri Stični. Razstava na

to temo bo krasila preddverje Državnega sveta RS od 9. februarja dalje. Urejeni kulturni domovi so osnovni pogoj za uspešno delovanje društev zato verjamem, da sta prenovljena kulturna domova v Ambrusu in Stični pomembna in dobrodošla pridobitev. Še v letošnjem letu sledi prenova kulturnega doma v Šentvidu, počasi pa prihaja čas za gradnjo sodobnega tovrstnega objekta v Ivančni Gorici. Bližnji praznik slovenske kulture bomo slovesno praznovali tudi v občini Ivančna Gorica. Vabljeni na prireditev v prenovljeni kulturni dvorani v Stični. Vsem bralcem Klasja želim prijetno praznovanje kulturnega praznika v družbi z vsaj eno aktivnostjo iz bogate izbire, ki jo nudi slovenska kultura in njeni ustvarjalci. Dušan Strnad, župan

Občina Ivančna Gorica podelila priznanja mladim uspešnim občanom V sredo, 21. 12. 2016, se je župan Dušan Strnad srečal s predstavniki občinskega sveta, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, gospodarstva, društev in zvez. Letošnji t. i. novoletni sprejem pri županu je potekal v prostorih Gostišča pri Japu v Prapročah pri Temenici, kjer so bili zbrani tisti, ki soustvarjajo sedanjost in prihodnost naše občine. Ob tej priložnosti je župan podelil priznanja našim mladim občanom, ki so v minulih letih dosegli vidne uspehe na področju izobraževanja, znanosti in umetnosti. Prireditev se je začela s kratkim predstavitvenim filmom »Življenje našega drevesa«. Gre za čudovit projekt, ki je v sodelovanju Občine Ivančna Gorica in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični iz gradbenega izziva postal umetniško delo. Župan Dušan Strnad je svoj praznični nagovor začel z mislijo, da je bilo v iztekajočem letu narejenega veliko na vseh področjih in je ponosen na čisto vse, ki so sodelovali pri številnih projektih. Kot izjemen letošnji projekt je izpostavil projekt izgradnje mozaikov v Šentvidu pri Stični, ki je dokaz, kako znati v občini držati skupaj, sodelovati in se povezovati. Veseli pa smo tudi uspehov naših kolektivov, društev in posameznikov. Vse to dela sliko o naši občini tudi širše. »Zahvaljujem se vsem, ki se trudite v dobro vseh občanov in občank in prepričan sem, da skupaj lahko naredimo še veliko. Brez vas vsega tega ne bi bilo mogoče storiti.« Ob prihajajočih praznikih jim je še zaželel vesele in blagoslovljene božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter uresničitev vseh želja v letu 2017. V nadaljevanju je bilo predstavljeno še delovanje novoustanovljenega Medobčinskega razvojnega centra občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje ter Lokalne akcijske skupine Suha krajina, Temenica in Krka (STIK). Sledil je najbolj slovesen del prireditve, podelitev spominskih kovancev Prijetno domače. To priznanje župan podeljuje posameznikom in organizacijam ob jubilejih in posebnih dosežkih, ki pripomorejo k prepoznavnosti in razvoju občine Ivančna Gorica. Pravijo, da so mladi gonilo sprememb in odprtosti, napredka in razvoja. Da jih v občini Ivančna Gorica podpirajo, da uspehe mladih prepoznavajo in so na njih ponosni, priča prav včerajšnji dogodek, kjer je

K o l o fo n

bila posebna pozornost namenjena mladim posameznikom, ki so v minulih letih dosegli posebne uspehe in dosežke. Kot prvi sta kovanec iz rok župana prejeli letošnji diamantni maturantki Klara Groznik, dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, doma iz Šentvida pri Stični in Eva Miklavčič iz Malih Kompolj pri Muljavi, dijakinja Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Obe sta na splošni maturi dosegli vse možne točke. Klara nadaljuje študij na Fakulteti za farmacijo, Eva pa se želi vpisati na Pravno fakulteto. Župan je spominski kovanec podelil tudi Aniti Kotar iz Šentvida pri Stični, prejemnici Prešernove nagrade Univerze v Ljubljani za magistrsko delo z naslovom »Študij interakcij ligandov receptorja DC-SIGN z metodo jedrske magnetne resonance.« V nalogi se je ukvarjala s preučevanjem receptorja DC-SIGN, ki ima v človeškem organizmu pomembno vlogo pri okužbi s številnimi mikroorganizmi, najpomembnejši med njimi pa je virus HIV. Spojine, ki bi preprečevale stik med receptorjem in virusom, predstavljajo nov način zdravljenja oziroma preprečevanja okužb s tem virusom. Od spojine do zdravila je zelo dolga pot in začne se z osnovnim razumevanjem procesov, ki se dogajajo med okužbo. Anita je preučevala vezavo izbranih spojin na receptor s posebno metodo, ki nam omogoča vpogled v interakcije na nivoju molekul, imenovano NMR spektroskopijo. Pridobljeni rezultati so pomembni za nadaljnje načrtovanje spojin, ki še močnejše preprečijo interakcije med receptorjem in virusom in bi lahko bile uporabne tudi v terapiji. Anita nadaljuje svojo raziskovalno pot kot doktorska študentka na Kemijskem inštitutu. Četrti prejemnik je bil dr. Martin Se-

ver z Muljave, prejemnik Vodnikove nagrade za odmevno doktorsko delo s področja elektrotehnike z naslovom »Optimizacija hrapavosti spojev v tankoplastnih silicijevih sončnih celicah s tridimenzionalnim optičnim modeliranjem«. Pomen njegove doktorske disertacije se odraža v novih optičnih modelih in pristopih k simulaciji sončnih celic. Kot prvi razviti model velja izpostaviti kombiniran model rasti tankih plasti na nano-in mikro-hrapavih substratih. Uporabnost modela je še bolj narasla, ko je pokazal, da z njim lahko predvidimo lokacije defektnih območij v tankih silicijevih plasteh, kar se je izkazalo kot ključni faktor za doseganje višjih učinkovitosti pretvorbe tankoplastnih silicijevih sončnih celic. Drugi pomembni model, ki ga je razvil Sever, je 3D model za določevanje funkcije kotne porazdelitve svetlobe ob sipanju na fotonskih strukturah z nano in mikro hrapavostmi. Ta model predstavlja enega od ključnih gradnikov sklopljenega modeliranja najbolj kompleksnih struktur sončnih celic. Rezultate raziskav je objavil v enajstih mednarodnih znanstvenih publikacijah, ki so do sedaj prejele že 37 citatov. Spominski kovanec sta prejela tudi igralca Klemen Janežič iz Stične in Jana Zupančič iz Ivančne Gorice. Klemen je diplomant dramske igre in umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Že kot študent se je zanimal ne le za igro, temveč tudi dramaturgijo, režijo in koreografijo. Za študentski film Nad mestom se dani, kjer igra glavno moško vlogo, je leta 2012 prejel nagrado Vesna za najboljši kratki film. Istega leta je prejel akademijsko Prešernovo nagrado za avtorsko predstavo iz umetnosti giba Razpeti mladiček. Med študijem je sodeloval v dveh predstavah, nagrajenih z nagra-

do Zlatolaska, to študentsko nagrado pa je prejel tudi za dramaturgijo. Klemen Janežič je letos prejel že drugo Akademijsko Prešernovo nagrado, tokrat za magistrsko predstavo iz umetnosti giba, ki jo je poimenoval Torzo. V njej izvaja ples butoh, ki od njega zahteva ogromno telesnega napora. Za svoje magistrsko delo je poleg vseh projektov, ki jih je imel v tistem času – premiere v gledališču, snemanje Usodnega vina in drugo, porabil eno leto intenzivnega dela. Igralski začetki Jane Zupančič so v Kulturnem društvu Stična, leta 1999 pa se je vpisala na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in študirala dramsko igro ter umetniško besedo v letniku profesorjev Dušana Mlakarja in Kristijana Mucka. Nastopila je v dveh diplomskih predstavah in za igralske kreacije v obeh predstavah je leta 2003 prejela Akademijsko Prešernovo nagrado. Zaposlila se je v Mestnem gledališču ljubljanskem, katerega članica je še danes. V tem času je odigrala številne vloge različnega žanra z najboljšimi slovenskimi režiserji. Uspešno se je uveljavila

tudi na filmu in televiziji. Nastopila je v celovečercih Pokrajina št. 2 Vinka Möderndorferja in Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja, televizijskih filmih Gverilci po romanu Polone Glavan, tudi naše občanke, televizijski nanizanki Na terapiji in še bi lahko naštevali. Postala je tudi dvakratna prejemnica Dnevnikove nagrade (prejela jo je leta 2010 in 2016), prejemnica nagrade za najboljšo žensko igralko na 31. Gavellovih večerov 2016, prejemnica Nagrade Staneta Severja 2009 in dobitnica Vese za glavno žensko vlogo na festivalu slovenskega filma. Tudi kulturni program so oblikovali naši mladi; plesni pari Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in povezovalca programa dijaka Iza Sekirnik in Julij Kramar ter godalna skupina Gross upi. V nadaljevanju popoldneva je bilo srečanje priložnost za druženje, za izmenjavo vtisov, izkušenj in novih pobud, tako s strani predstavnikov civilnega in gospodarskega kot tudi javnega sektorja. Gašper Stopar

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. februarja.

Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: SET d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.


januar-februar 2017

Občina

številka 1

3

Dan samostojnosti in enotnosti

Športnika občine za leto 2016 sta postala Luka Kutnar in Renata Mavrič V petek, 23. decembra 2016, je v športni dvorani OŠ Stična v organizaciji Občine Ivančna Gorica in Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica v sodelovanju z Zavodom Prijetno domače in ZKD Ivančna Gorica, potekala že tradicionalna svečanost ob dnevu samostojnosti in enotnosti s podelitvijo priznanj športnikom Občine Ivančna Gorica za leto 2016.

Mlajši dečki in deklice V uvodu so na koračnico slovenske vojske z naslovom »Ponosni nase« prikorakali učenci Osnovne šole Stična, ki so za slovesnost pripravili poseben poklon naši Sloveniji in slovenski zastavi. Pomena dogodkov

Občinskega sveta sprejeta soglasno. Povedal je, da je leto 2016 minilo v znamenju gradnje infrastrukture. V ospredje je postavil gradnjo več milijonskega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju

tudi športnike, športnice, ekipe in zaslužne športne delavce občine v letu 2016. Športnika občine Ivančna Gorica za leto 2016 sta postala motokrosist Luka Kutnar iz Moto kluba Fire Group in taekwondoistka Renata Mavrič iz Taekwondo kluba Kang. Za najboljšo šolsko ekipo je bila proglašana ekipa Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Ekipi starejših dečkov A RK SVIŠ Ivančna Gorica je bilo podeljeno priznanje za naj klubsko ekipo. V kategoriji individualnih športov pa je v letu 2016 postala najboljša ekipa Avto-moto društva Šentvid pri Stični. Športniki občine Ivančna Gorica za leto 2016 so postali še: Zoja Peteh (Osnovna šola Stična) v kategoriji mlajših deklic, Jaka Peklaj (AMD Šentvid pri Stični) v kategoriji mlajših dečkov, Tija Dobrič (Taekwondo klub Kang) v kategoriji starejših deklic, Domen Košir (RK SVIŠ Ivančna Gorica) v kategoriji starejših dečkov, atletinja Ela Tekavec med mladinkami in Jan Pancar (AMD Šentvid pri Stični) med mladinci. Med veterani je naziv športnika leta pripadel motokrosistu AMD Šentvid pri Stični, Borutu Koščaku. Priznanje za izjemne športne dosežke v letu 2016 pa so prejeli Jože Polak (RK SVIŠ Ivančna Gorica), Aleš Potokar (NK Ivančna Gorica), Marko Dremelj (AMD Šentvid pri Stični) in Branko Ilotič (Planinsko društvo Polž).

Člani in članice potegujejo za naslove z dvigovanjem največje možne teže v treh disciplinah: počepu, potisku s prsmi in mrtvem dvigu. Naj še omenimo nekaj rezultatov: maja letos je prevzel evropski rekord v počepu, oktobra je na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, v kategoriji do 82,5 kg postal prvak, na

Bogat kulturni program so oblikovali: učenci Osnovne šole Stična, Višnjanski fantje, Vokalna skupina Amabile, Plesni klub Guapa, Godalni orkester Kulturnega društva Stična s pridruženim orkestrom Glasbene šole Grosuplje in Mažoretke Ivančna Gorica. Za spektakularno točko večera so, pred

Prvič podelili priznanja športnikom invalidom Starejši dečki in deklice pred 26 leti pa je s slavnostnim nagovorom prisotne spomnil župan Občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad: »Letos praznujemo že šestindvajseto obletnico plebiscita, na katerem smo Slovenci pokazali enotno in trdno odločenost, da želimo živeti v lastni državi in da želimo sami odločati o svoji prihodnosti. Mirno lahko zatrdimo, da je bilo takratno obdobje najburnejše, nepredvidljivo pa tudi izjemno herojsko obdobje v celotni znani zgodovini slovenskega naroda. Zlahka pa lahko pritrdimo tudi dejstvu, da tega dogodka ne bi bilo, če se ne bi takrat zgodovinsko pokrile tri temeljne stvari: pravi ljudje, ob pravem času, na pravem mestu«. V govoru je izpostavil, da je lahko Občina Ivančna Gorica zgled tudi v enotnosti, saj je večina odločitev

Krke« Občin Grosuplje in Ivančne Gorice. Občina je bogatejša za novo sodobno lekarno v centru Ivančne Gorice, postavljen je nov fitnes na prostem, zgrajeni dolgo pričakovani pločniki za pešce v Stični in urejena prometna ureditev Šentvida ter z njim edinstven gradbeni projekt-mozaiki na podpornem zidu pod šentviškim vrtcem. Pogled je usmeril tudi v prihodnost občine za leto 2017, kjer bo brez dvoma eden vitalnih razvojnih projektov izgradnja zahodne obvoznice z nadvozom preko železniške proge pri Malem Hudem. Ob zaključku je še prav posebej čestital letošnjim dobitnikom športnih priznanj kot tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli k popestritvi današnje prireditve. Na letošnji svečanosti smo dobili

Za odlične športne dosežke v kategoriji invalidi je priznanje prejel Kenan Husejinović iz Taekwondo kluba Kang. Športnik leta za leto 2016 v kategoriji invalidov pa je postal Primož Jeralič. Primož je bil letos član slovenske delegacije v paraolimpijskih igrah in je v Riu zastopal slovenske barve v parakolesarstvu. S svojim ročnim kolesom je tako v kronometrski, kot v cestni dirki osvojil odlično 10. mestu. Primož Jeralič je v mesecu oktobru osebnost meseca na Dolenjskem in je drugič zapored osvojil naziv najboljšega parakolesarja v Sloveniji. Primož je bil hkrati na svečanosti tudi osrednji gost, kjer je prisotnim, v pogovoru s predsednikom Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica Mitjem Hrenom, predstavil svojo življenjsko pot. Podelili posebna priznanja ob jubilejih Plaketo za 20 let delovanja je prejelo Športno društvo Ambrus, ob 50-letnici delovanja pa Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični. V vseh teh letih so na šoli vzgajali in vzgojili nešteto športnih generacij. Za 70 let delovanja so plaketo prejeli tudi člani Avto-moto društva Šentvid pri Stični.

Najboljše klubske in šolske ekipe svetovnem prvenstvu v Rusiji, pa je v kategoriji do 82,5 kg v disciplini počep dvignil 295 kg in postal podprvak v kategoriji. Ob zaključku lahko rečemo, da je v deželi Prijetno domače Martinu Krpanu ime Simon Stopar.

Športnik občine po izboru bralcev Klasja

Tudi letos je na podlagi razpisa uredništva občinskega glasila Klasje potekalo spletno glasovanje za izbor športnika občine. Preko spletnega obrazca ste lahko izbirali med sedmimi kandidati. Največje število glasov je prejel maratonec Aljaž Zaletelj iz Športnega društva Zagradec, ki je tako postal Športnik občine po izboru bralcev Klasja. Za šov točko poskrbeli motokrosisti

amfiteatrom Srednje šole Josipa Jurčiča prav za to priložnost pripravljeni progi, poskrbeli motokrosisti iz AMD Šentvid pri Stični in MK Fire group.

Rokometaši igrali za Dominika Lozarja

Po podelitvi priznanj je sledila še dobrodelna rokometna tekma »ROKOMETNO SRCE«, na kateri so se revijalno pomerili zdajšnji in nekdanji člani RK SVIŠ Ivančna Gorica ter tudi ekipa veteranov RK SVIŠ. Prostovoljni prispevki, ki so se zbirali skozi celoten večer, so bili namenjeni za pomoč 17-letnemu Dominiku Lozarju, članu Rokometnega kluba Črnomelj, ki je po padcu na snegu postal tetraplegik. Gašper Stopar

Priznanje za izjemne športne dosežke v letu 2016

Mladinci in mladinke

Prestižno občinsko priznanje za uspehe v svetovnem merilu, za promocijo športa domače občine ter za izjemne športne dosežke je prejel Simon Stopar v powerliftingu. Powerlifting je edino tekmovanje, kjer se meri maksimalna moč. V športu imenovanem tudi triatlon moči, se posamezniki

Zaključek prireditve v znamenju motokrosa


4

Občina

januar-februar 2017

številka 1

Slavnostno odprtje prenovljenega Kulturnega doma Ambrus V soboto, 14. januarja, je v Ambrusu potekala slovesna otvoritev prenovljenega kulturnega doma. Ambruški hram kulture je tako ponovno odprl svoja vrata in razveselil v prvi vrsti številne domačine in okoliške prebivalce, kot tudi širše. Ambruški kulturni dom predstavlja enega od pomembnejših središč krajevnega dogajanja, zato je Občina Ivančna Gorica v lanski jeseni pristopila k zelo potrebni sanaciji objekta. Le-ta je vključevala izvedbo toplotne izolacije zunanje lupine objekta z zaključnim slojem, zamenjavo zunanjih vrat in oken, ki v preteklosti še niso bila zamenjana in sanacijo vlage na zunanjih stenah z izvedbo drenaže in odvodnjavanja. V samem objektu kulturnega doma se je uredila še nova scenska razsvetljava z reflektorji, prezračevanje, sanacija parketa, opravljena so bila slikopleskarska dela, obnovljena so bila vrata in tla društvenih prostorov ter postavljene nove stopnice za na balkon dvorane. Občina je za obnovo namenila 125.000 evrov, dela pa je izvajalo novomeško podjetje PAM d. o. o. Naj omenimo še, da je bila sama stavba zgrajena že davnega leta 1950. V vmesnem obdobju je bila večkrat obnovljena. Leta 1997 je bila izvedena menjava oken v dvorani, leta 2005 pa še menjava oken v preostalih prostorih, ki so v lasti občine. Leta 2013 je bilo toplotno izolirano še podstrešje nad delom stavbe, ki je v lasti občine. Na uradni otvoritvi je zbrane nagovoril župan Dušan Strnad, ki je povedal, da je Občina Ivančna Gorica s tem projektom izboljšala obstoječo energetsko učinkovitost stavbe, hkrati se bodo zmanjšali stroški

ogrevanja, prav tako pa so do boljših pogojev prišli tudi uporabniki doma. Strnad tudi verjame, da bodo že doslej bogate dejavnosti v tej stavbi še nadgrajene in se bodo uporabniki v njej počutili prijetno in domače. Ob zaključku se je vsem prisotnim krajanom in uporabnikom doma zahvalil za potrpljenje med prenovo, obenem pa krajanom Ambrusa obljubil, da se bo že v tem letu začela tudi prenova tamkajšnje podružnične šole. Naj omenimo še, da kulturni dom ni samostojen objekt, ampak predstavlja približno polovico zgradbe Zadružnega doma Ambrus, ki je v lasti Kmetijske zadruge Stična, ki je tudi pristopila k obnovi enotnega izgleda zunanjega videza. Celoten objekt je tako pridobil tudi novo zunanjo po-

dobo. Prenovljene dvorane so se razveselili tudi člani Kulturnega društva Ambrus, katerih dramska skupina sodi med najbolj aktivne v občini. Prav za to slovesnost so premierno odigrali igro domačina Saša Tratarja, z naslovom Bipolaren, ki je obenem tudi prva avtorska predstava Dramske skupine Ambrus. Igra govori o človeku, ki mu različni pogledi na svet spremenijo tok življenja. Vsak posameznik je krojač svojega življenja, v katerem pa mu je veliko lažje , če ga zajame s pozitivnimi pogledi in sprejme svojo okolico z odprtimi rokami. Življenje je lepo in samo od nas samih je odvisno, ali ga tako tudi sprejmemo. Gašper Stopar

V uporabo predali razširjeno pokopališče na Muljavi Četrta adventna nedelja je bila za Muljavo še posebej slovesna, saj se je ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v uporabo predalo in blagoslovilo novo razširjeno pokopališče. Na pokopališču so se tako zaključila ureditvena dela, s katerimi sta Občina Ivančna Gorica in Krajevna skupnost Muljava zagotovila dodatna grobna polja za klasične pokope, žarne grobove in žarni zid z žarnimi nišami. Pokopališče je kraj zadnjega slovesa in kraj spomina ter srečanj s svojci in znanci, ko obiskujemo grobove svojcev. Urejeno pokopališče pa je tudi odraz kulture in zgodovina kraja. Muljavska cerkev in »staro« pokopališče tukaj stojita že stoletja. Ker pa se kraj širi in sem prihajajo novi ljudje, je staro pokopališče postalo premajhno. Z razširitvijo pokopališča so krajani pridobili prostor za 50 klasičnih grobov ter žarni zid s 40 žarnimi nišami, kar naj bi zadoščalo za več kot štirideset let. Urejen je tudi prostor za raztros pepela z gomilo in prostor za skupinski grob. Novi del pokopališča ima tudi vodnjak in klop, prostor za odlaganje odpadkov, zasajena so drevesa in urejena zelenica. Izvajalec del je bilo novomeško podjetje GPI Tehnika d. o. o., celotna vrednost projekta pa je stala dobrih 173.000 evrov. Zbrane sta na odprtju in blagoslovu nagovorila predsednik Krajevne skupnosti Muljava Janez Drobnič in župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki je ob dogodku povedal, da imamo dolžnost do nas samih in

Otvoritev prenovljenih prostorov v Zdravstveni postaji Zagradec Objekt v Zagradcu, v katerem so že vrsto let splošna ambulanta in zobozdravstvena ordinacija ter vrtec, je bil v preteklih letih zgrajen s samoprispevkom občanov. V oktobru 2015 je Občina Ivančna Gorica ta objekt prodala podjetju AMGRAD d. o. o. iz Zagradca. S tem, ko je objekt dobil novega lastnika, je prišlo tudi do delne preureditve prostorov, saj so se izpraznili prostori, v katerih je bil vrtec. V delu objekta je ostala zobozdravstvena ordinacija z novim lastnikom Dentalis d. o. o., nekoliko več prostora pa je ostalo za ambulanto splošnega zdravnika. Med Občino Ivančna Gorica kot ustanoviteljem Zdravstvenega doma in gospodom Jernejčičem (Amgrad d. o. o.) je bila podpisana pogodba, da ima Zdravstveni dom brezplačno v najemu prostore 30 let in dobi v uporabo še dodaten prostor. S tako prenovljenimi prostori smo zagotovili ustrezne in izboljšane delovne pogoje za delo zdravnika in medicinske sestre.

Od 1. oktobra 2016 dalje v Zdravstveni postaji Zagradec dela zdravnik v splošni ambulanti vsak dan. To je šestmesečno poskusno obdobje, v katerem bomo spremljali trend opredeljevanja pacientov pri zdravnikih, ki delata v Zdravstveni postaji Zagradec. Če bo trend izpolnil naša pričakovanja, bo zdravnik tudi po tem poskusnem obdobju delal vsak dan, sicer pa samo dvakrat tedensko. S tako organizacijo dela zavoda smo se odločili z namenom, da izboljšamo dostopnost zdravstvenih storitev v tem delu občine, zato vabimo krajane krajevnih skupnosti Ambrus, Zagradec in Krka, da si izberejo zdravnika v Zdravstveni postaji Zagradec. Marta Praznik, ZD Ivančna Gorica

Urnik dela zdravnikov v Zdravstveni postaji Zagradec:

PONEDELJEK: 6.30–11.00 - Janez Zupančič, dr. med. TOREK: 6.30 –13.30. - Katarina Žirovnik Kuster, dr. med. SREDA: 12.30 –19.30 - Katarina Žirovnik Kuster, dr. med. ČETRTEK: 6.30 –11.00 - Janez Zupančič, dr. med. PETEK: 6.30 –13.30 - Katarina Žirovnik Kuster, dr. med. (vsak 5. petek zdravnica dela popoldne v ZD Ivančna Gorica) Telefonska številka ZP Zagradec: 01 7886 029 Če še nimate izbranega osebnega zdravnika ali pa vam je splošni zdravnik v Zagradcu bližje domu, ste vabljeni v Zdravstveno postajo Zagradec.

Vsem društvom in zvezam Društva in zveze, ki so v letu 2016 imela z Občino Ivančna Gorica sklenjeno pogodbo o sofinanciranju programov, prijavljenih na javnem razpisu, pozivamo, da poročila o izvedbi programov in aktivnosti za leto 2016 posredujejo na Občino Ivančna Gorica do 28. 2. 2017. Poročila morajo biti pripravljena na predpisanem obrazcu, ki se nahaja na spletni strani Občine Ivančna Gorica in v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica. Če društvo ne bo oddalo poročila za leto 2016, ne bo upravičeno do sredstev na podlagi javnega razpisa za leto 2017. Občina Ivančna Gorica

PUSTNA POVORKA NA SOKOLSKI 2017

naših prednikov, da je pokopališče urejeno in se tako dostojno poslovimo od umrlih. »Muljava v zadnjih letih postaja eno izmed pomembnih središč naše občine. Takoj, ko je bilo ugotovljeno, da primanjkuje prostora na pokopališču, smo prisluhnili željam in se lotili tega projekta. Del pokopališča je sedaj sodobno urejeno in verjamem, da bo dobro služilo svojemu namenu, ko bo za to prišel čas.« Na koncu je vsem prisotnim

še zaželel prijetne božične praznike, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter vse dobro v letu 2017. Novo pokopališče je blagoslovil krški župnik Marko Burger v spremstvu upokojenega župnika Toneta Pahuljeta. V kulturnem programu so sodelovali člani Moškega pevskega zbora Muljava pod vodstvom Maksimiljana Strliča. Gašper Stopar

Pustna sobota v Ivančni Gorici se nezadržno bliža! Občina Ivančna Gorica in Zavod Prijetno domače v sodelovanju z organizatorjem Tržnice Ivančna Gorica, Zvezo kulturnih društev Ivančna Gorica in Plesnim klubom Guapa, vabijo na letošnje pustovanje v Ivančni Gorici, ki bo potekalo na

pustno soboto, 25. februarja, ob 10. uri.

Pevci, gledališčniki, plesalci, likovni ustvarjalci, športniki, turistična društva, gasilska društva, šolski razredi, vrtčevske skupine, poslovni kolektivi, skratka vsi ljudje dobre volje in vseh starosti vabljeni, da se pridružite veselemu pustovanju, bodisi kot skupinska ali posamezna maska. Najboljše maske po izboru komisije pa bodo prejele denarne in praktične nagrade! Informacije in obvezne prijave skupinskih mask potekajo na telefonski številki 041 437 382 ali e-naslovu turizem@ivancna-gorica.si. Vabljeni na pustno soboto v Ivančno Gorico!


januar-februar 2017

5

Občina

številka 1

Kratke občinske V letu 2017 se predvidevajo celovite energetske sanacije javnih stavb

Občina Ivančna Gorica letos načrtuje celovito energetsko obnovo nekaterih javnih stavb in se poteguje za sofinanciranje s strani Ministrstvo za infrastrukturo. V okviru te investicije je načrtovana energetska sanacija podružničnih šol v Ambrusu, na Muljavi in v Stični in dokončanje energetske sanacije vrtca v Višnji Gori. Celotna vrednost investicije znaša 925.645,26 evra. V primeru uspešne kandidature na Javnem pozivu bo Ministrstvo za infrastrukturo oziroma Evropska unija iz Kohezijskega sklada, občini pri tej operaciji sofinanciralo do 40 % upravičenih stroškov. Na omenjenih vzgojno-izobraževalnih objektih je predvidena celovita sanacija ovoja stavb, zamenjava stavbnega pohištva ter preureditev ogrevanja. Za vrtec v Višnji Gori je predvidena še modernizacija ogrevanja, saj sta ovoj stavbe in stavbno pohištvo že zamenjana.

Srečanje Medobčinskega razvojnega centra s predstavnikoma ALDE

Medobčinski razvojni center (MRC) občin Grosuplje, Ivančna Gorica in

Trebnje je jeseni postal del združenja ALDA – Evropsko združenje za lokalno demokracijo in Inštituta IRE – Inštitut regij Evrope. Poslanstvo MRC-ja je zlasti priprava projektov, kandidiranje na nacionalnih in evropskih razpisih. To zajema tudi iskanje projektnih partnerjev, uspeh projektov pa je med drugim odvisen tudi od kakovosti partnerstva. Za pridobivanje dobrih partnerjev se je treba vključevati v mreže, kot sta ALDA in IRE, ki imajo izkušnje in ki vejo, koga povabiti v konzorcij, če je to potrebno. V začetku januarja sta MRC občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje obiskala Marco Boaria, vodja oddelka za razvoj in Aldo Xhani, koordinator programov Evropskega državljanstva iz združenja ALDA. Srečanju so poleg vodje MRC-ja Jasmine Selan s sodelavci prisostvovali tudi župani vseh treh občin. Članstvo v združenju ALDA prinaša boljše informiranje o programih in o možnostih financiranja ter zagotavlja podporo pri iskanju kompetentnih mednarodnih partnerjev za posamezna področja, podporo pri vzpostavitvi partnerstev za posamezen projekt in podporo v odnosih in v komuniciranju z Evrop-

sko unijo, s Svetom Evrope, z Združenimi narodi ter z ostalimi javnimi in privatnimi mednarodnimi institucijami. Na srečanju je beseda tekla o možnostih skupnega sodelovanja in predvsem o projektnih predlogih, ki bi jih MRC lahko pripravil v sodelovanju z ALDO.

Župan v začetku novega leta obiskal podjetji Akrapovič in Elvez

V januarju sta župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole obiskal dve podjetji, ki pomembno prispevate h gospodarski podobi naše občine. V podjetju Akrapovič d. d. v Ivančni Gorici sta ju sprejela lastnik podjetja Igor Akrapovič in direktor podjetja Uroš Rosa. Župan ju je seznanil o skorajšnjem začetku izgradnje zahodne obvoznice, ki se bo priklopila na regionalno cesto med Ivančno Gorico in Višnjo Goro, ravno v krožišču nasproti podjetja Akrapovič ter o novoustanovljenem Medobčinskem razvojnem centru občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje in novi industrijski coni Škrjanče. Po besedah Akrapoviča so s sodelovanjem z lokalno skupnostjo zadovoljni, še posebej pa jih je razveselilo dejstvo, da se bo že v tem letu začela težko pričakovana

izgradnja zahodne obvoznice s krožiščem, ki bo zgrajena v neposredni bližini njihovega podjetja. Kot je še dejal, se v podjetju lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati iz preteklih let, prav tako so obetavni načrti za naprej. Zanimivo je tudi dejstvo, da bo podjetje kmalu doseglo število 1000 zaposlenih. V podjetju Elvez d. o. o. v Višnji Gori sta ju sprejela direktorica podjetja Simona Petrič in ustanovitelj podjetja Marjan Petrič. V preteklem letu so v podjetju beležili 13-odstotno rast, imeli so 18,5 milijona prometa in okoli 450 tisoč evrov čistega dobička.

Podjetje posluje stabilno, uspešnost pa je seveda rezultat zavzetega dela 180 zaposlenih, ki od lanskega leta opravljajo štiriizmensko delo. Pogovor je ob tej priložnosti nanesel tudi na primanjkljaj dobrih kadrov in prihodnost Srednje šole Josipa Jurčiča, ki se v zadnjih letih srečuje z zmanjševanjem števila dijakov. Prav največja ivanška podjetja so že večkrat izrazila pobude, da bi skupaj z lokalno skupnostjo v srednjo šolo ponovno »pripeljali« kakšen tehnični program, kot so metalurgi in livarji. Gašper Stopar in Matej Šteh

Mojca Obreza, prejemnica Naša občina postaja tudi smučarska srebrnega znaka Olimpijskega komiteja Slovenije

Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je Občina Ivančna Gorica pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo smučarskih skakalnic na Polževem. Načrti, da se ob številnih športnih dejavnosti v občini razvije tudi zimska smučarska dejavnost, postajajo očitno realnost. Ob tem pa se sprašujemo ali bo boljše čase dočakalo tudi smučišče na Polževem.

Župan Dušan Strnad je 21. januarja sprejel športnico Mojco Obreza iz Ivančne Gorice, ki je v letu 2016 na Svetovnem prvenstvu na Hrvaškem v savatu – francoskem boksu, osvojila bronasto medaljo v kategoriji članic (do 52 kg). Ob tem dosežku ji je Olimpijski komite Slovenije (OKS) podelil srebrni znak za vrhunske športne dosežke v preteklem letu. Savate (izgovorjava savat) je francoska borilna veščina, poznana tudi pod imenom francoski boks. Predstavljamo si ga lahko kot obuti kickboks. Razvijal se je že v 16. stoletju, od takrat se pravila niso močno spremenila, s čimer je savate v popolnosti ohranil svojo izvornost in avtentičnost. Pri borbi tako uporabljajo roke in noge. Pri nožnih brcah je dovoljena uporaba stopal brez golenic in kolen. Zaradi posebnih obuval je nožna tehnika v savatu zelo učinkovita in hitra. Podeljeno priznanje s stališča vrhunskega dosežka, ki ga olimpijski komite vrednoti, je po besedah Obrezove najvišje s področja, ki ga pokriva regijska pisarna OKS Ljubljana okolica. Ta zajema občine Grosuplje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Kočevje, Škofljica, Ig, Velike Lašče, Sodražica, Ribnica, Loški Potok, Osilnica in Kostel. Mojca Obreza je sicer članica Univerzitetnega savate kluba Ivančna Gorica za katerega tekmuje in opravlja trenersko delo v Ivančni Gorici, med drugimi opravlja vadbo za dijake in študente v prostorih Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Gašper Stopar

Namen izgradnje skakalnic je vzpostaviti kakovostne pogoje za vadbo in tekmovanja, izboljšati pogoje za zdrav, športni način življenja otrok, predvsem pa omogočiti razvoj mladih smučarskih skakalcev. To je tudi poslanstvo Smučarsko skakalnega kluba Ivančna Gorica, ki deluje v naši občini že drugo leto. Njihovim načrtom je resno prisluhnila tudi Občina Ivančna Gorica in v proračunu zagotovila potrebna finančna sredstva. Na Polževem načrtuje letos postavitev treh skakalnic velikosti K13, K20 in K30, ki bodo uporabne v poletnem in zimskem času. Skakalnice bodo primerne za skakalna tekmovanja in tekmovanja v nordijski kombinaciji na šolskem, občinskem, področnem in državnem nivoju. Uporabljal jih bo domači Smučarsko skakalni klub Ivančna Gorica, seveda pa bo omogočena možnost izvajanja treningov tudi ostalim skakalnim klubom po Sloveniji, predvsem klubom iz dolenjske regije, kjer primanjkuje skakalnic in ljubljanske regije, kjer je v zimski sezoni pogosto težava s pomanjkanjem snega. To pa bo dejansko pomenilo veliko pridobitev za nadaljnji razvoj turistične in športne ponudbe Polževega oz. občine. Gradnja skakalnic je ocenjena na 230.000 evrov, Občina pa računa, da bo uspešna na razpisu Fundacije za šport, s čimer bi prišla do dodatnih finančnih sredstev.

Kaj pa smučišče? Žičnica na Polževem v letošnji zimi žal ne obratuje. Športno društvo Polževo, ki je pred leti dobilo smučišče od Občine v upravljanje in uporabo, bi moralo za pridobitev dovoljenje obratovanja vložiti v obnovo naprav, kar pa je prehud finančni zalogaj. Poleg obnove žičnice bi bilo treba izpopolniti tudi sistem umetnega zasneževanja. Kaže torej, da je tudi prihodnost smučišča odvisna od Občine, vendar ker je trenutno v ospredju projekt skakalnic, je usoda smučišča za zdaj še vedno negotova. Matej Šteh

Pri naših jubilantih Župan Dušan Strnad tudi v letu 2017 nadaljuje z obiski naših najstarejših občanov, ki praznujejo visok življenjski jubilej. Letos bo 90 let dopolnilo 19 občank in občanov.

Na praznični dan 2. januarja se je visokega jubileja razveselil Ob zaključku leta 2016, 29. decembra, je župan obiAvguštin Skubic, po domače Grosov Gustl z Male Dobrave. skal devetdesetletnico Marijo Kozlevčar z Gorenjega Brezovega nad Višnjo Goro.


6

Občina

januar-februar 2017

številka 1

Celostna prometna strategija občine Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je bila uspešna na razpisu Ministrstva za infrastrukturo in v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 dobila odobreno sofinanciranje za izdelavo celostne prometne strategije. Gre za strateški dokument, s katerim bo Občina Ivančna Gorica začrtala učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, katerih cilj je doseči večjo stopnjo ureditve prometa po meri ljudi in posledično višjo kakovost bivanja. Izdelava celostne prometne strategije (CPS) je predpisana in sledi Smernicam za pripravo celostne prometne strategije, ki jih je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Oblikovanje in izvajanje celostne prometne strategije je razdeljeno v štiri faze: 1. faza: Zagon procesa. 2. faza: Izbor ciljev. 3. faza. Priprava strateškega dokumenta. 4. faza: Izvajanje v praksi sprejetih ukrepov.

- izvedba anketiranj in intervjujev med lokalnimi deležniki, - kvantificiranje današnjih trendov na področju potovalnih navad prebivalcev, - telefonska in spletna anketa o potovalnih navadah prebivalcev.

POVZETEK UGOTOVITEV OPRAVLJENE ANALIZE STANJA NA PODROČJU PROMETA

PREMALO ZDRAVA IN AKTIVNA POTOVANJA: Vidik varnosti, hitrosti in dostopnosti igra odločilno vlogo pri odločitvi, kako bodo ljudje potovali. Večina potovanj v občini je opravljenih z osebnim vozilom (86 %). Gre za prevozno sredstvo, ki prevladuje na potovanjih v službe, osnovne šole/ V okviru prve faze priprave Celostne vrtce, po nakupih in v prostočasne prometne strategije občine Ivančdejavnosti. Stopnja motorizacije v na Gorica, ki se je zaključila oktobra Občini Ivančna Gorica znaša 541 2016, je bila izvedena temeljita ana- osebnih vozil na 1000 prebivalcev. liza obstoječega stanja na področju JAVNI POTNIŠKI PROMET: Javni poprometa. Pripravljena analiza stanja tniški promet v občini ni optimalno predstavlja začetni korak v fazi za- učinkovit in atraktiven, čeprav so v gona procesa izdelave celostne pro- prejšnjih letih bili sprejeti nekatemetne strategije in služi za nadaljnje ri ukrepi s ciljem povečanja deleža oblikovanje skupne vizije, ciljev in opravljenih potovanj z javnim potnidoločitve konkretnih ukrepov za nji- škim prometom. Redno uporablja hovo uresničevanje. javni potniški promet le 10 % občanov. Frekvence voženj avtobusov so Aktivnosti, ki so se izvedle v okviru preredke, kar še posebej občutijo prve faze priprave celostne prome- manjša naselja v zaledju. Ob sobotne strategije: tah, nedeljah in praznikih ponekod - analiziranje ključnih obstoječih avtobusi ne vozijo. Postajališča za dokumentov, postopkov in poli- javni potniški promet so ponekod tik, premalo urejena oz. vzdrževana in - javne razprave s prebivalci obči- brez potrebne pripadajoče opreme. ne, Sedanja ureditev javnega potniškega prometa je premalo konkurenčna - oglediAŽUR stanja na terenu z lokalni- 161x161 mm 2.pdf 1 16.5.2016 9:01:18 osebnemu vozilu. mi deležniki,

NEOPTIMALNI POGOJI ZA KOLESARJENJE: Kolo, kot prevozno sredstvo v vsakodnevnih potovanjih, uporablja le 1 % občanov. Ključna ovira za še večji delež kolesarjev je manjkajoča kolesarska infrastruktura oz. nepovezano omrežje varnih kolesarskih povezav. Manjkajo tudi pokrite kolesarnice na javnih površinah, ki bi omogočala varno parkiranje in shranjevanje koles in kolesarska postajališča (možnost počitka). HOJA: Hoja med prebivalci občine ni prepoznana kot privlačen način potovanja na vsakodnevnih kratkih poteh, saj glede na izvedeno anketo, vsakodnevno opravlja dnevna potovanja peš le 2 % občanov. V največji meri k temu prispeva redko in le delno izgrajeno omrežje peš povezav. Na nekaterih območjih je treba urediti bolj varne in med seboj povezane površine za promet pešcev. Posebno pozornost je treba posvetiti prehodom za pešce in varnim šolskim potem. Ob tem pa je treba upoštevati tudi osebe z omejenimi sposobnostmi ter za izpolnjevanje njihovih potreb po aktivni mobilnosti obstoječe peš površine prilagoditi njihovim gibalnim zmožnostim (ureditev klančin in držal ob stopniščih, zniževanje robnikov na prehodih …).

VIZIJA IN CILJI BODOČEGA RAZVOJA MOBILNOSTI V OBČINI IVANČNA GORICA

Vizija oziroma najpomembnejši strateški cilji, ki jim želi občina slediti, v sklopu bodočega načrtovanja prometa, zajemajo sledeče tematike: • Zagotoviti še varnejše in med seboj povezano omrežje peš povezav.

ALI STE VEDELI?

V okviru izdelave Celostne prometne strategije za občino Ivančna Gorica je bilo v sklopu prireditve »Vsi smo ena generacija« iz rok podžupana občine Ivančna Gorica podeljenih 6 mestnih koles srečnim nagrajencem, ki so sodelovali v anketni raziskavi o potovalnih navadah prebivalcev v občini. • Vzpostaviti ustrezne pogoje za povečanje deleža uporabe kolesa med občani, tako z infrastrukturo, kot z ostalimi »mehkimi« ukrepi za spodbujanje kolesarjenja. • Izboljšati pogoje javnega potniškega prometa, tako znotraj občine, kot na širšem območju sosednjih občin. Posebno pozornost je treba posvetiti mobilnosti starejših občanov, saj mobilnost pomembno vpliva na njihovo kakovost življenja. Preučila se bo možnost uvedbe javnega »prevoza na klic«. • Analizirati je potrebno bodočo prometno ureditev regionalne ceste R3-646 (Škofljica – Šmarje Sap – Grosuplje – Ivančna Gorica) skozi Višnjo Goro in Ivančno Gorico in bodočo prometno ureditev

regionalne ceste R1-216 (Ivančna Gorica – Žužemberk – Soteska – Črnomelj) skozi Muljavo in Zagradec, ki bi morali zaradi velike prometne obremenjenosti, omogočati varnejše gibanje in prečkanje pešcev ter kolesarjev (umiritev prometa).

PRIHAJAJOČE AKTIVNOSTI IZDELAVE CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE

Novembra 2016 se je začela druga faza oblikovanja in izvajanja celostne prometne strategije. Na podlagi analize stanja in orisa željenega stanja se bodo definirale prioritete, izbrali se bodo operativni/strateški ukrepi in možnost izvedbe (tudi financiranja) predvidenih ukrepov. Lineal d.o.o.

Namig za premik

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

7. 2., ob 17. uri, Športna dvorana OŠ Stična: Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku 7. 2., ob 20. uri, Kulturni dom Stična: Osrednja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku »Prešerno s Prešernom« 7. 2., Gradišče nad Šentvidom: Prešeren pohod (odhod iz Šentvida ob 21. uri) 8. 2., Ambrus, Tisovec, Korinj: 3. pohod po Ankini poti 8. 2., ob 10. uri, Družbeni center Krka: Počastitev kulturnega praznika na Krki 9. 2., ob 13. uri, Državni svet Republike Slovenije: Odprtje razstave Mozaiki – Življenje našega drevesa 9. 2., ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Fotografska razstava s pesniškim ustvarjanjem 10. 2., ob 18. uri, Družbeni center Krka: 15. Valentinov pohod na Korinjski hrib 10. – 11. 2., Srednja šola Josipa Jurčiča: Informativni dan za srednje šole 11. 2., ob 18. uri, Kulturni dom Stična: Predstava za otroke – Pekarna Mišmaš 12. 2., ob 9.30 uri, Podboršt: 6. pohod na Vrh – po poteh Jurija Kozjaka 12. 2., ob 16. uri, Kulturni dom Stična: Predstava za otroke – Pekarna Mišmaš 14. 2. Debeli hrib: Rezanje vinske trte 15. 2., ob 17. uri, Knjižnica Ivančna Gorica: Ura pravljic s Palčkom Bralčkom 17. 2., ob 20. uri, Kulturni dom Muljava: Avtorska predstava Bipolaren 17. 2., Šentvid pri Stični: Revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 18. 2., ob 18.30 uri, Župnijski dom Šentvid: koncert Slavčkova podoknica 25. 2., ob 10. uri, Ivančna Gorica: Pustna povorka na Sokolski 25. 2., ob 19. uri, Športna dvorana OŠ Stična: Rokometna tekma RK SVIŠ Ivančna Gorica: RK Črnomelj 27. 2. – 3. 3., Knjižnica Ivančna Gorica: Zimske počitnice v knjižnici 28. 2., Višnja Gora: Pustna povorka na Mestnem kopališču 1. 3., Muljava: Začetek sezona v Muzeju Josipa Jurčiča 3. 3., Muljava: Poklon rojaku in otvoritev likovne razstave Damijane Bijek 3. 3., Višnja Gora: Predstavitev madžarskega prevoda Kozlovske sodbe v Višnji Gori na predvečer 24. pohoda po Jurčičevi poti 4. 3., ob 7. uri, Višnja Gora: 24. pohod po Jurčičevi poti


januar-februar 2017

Stranke

številka 1

7

NSi želi invalidom omogočiti bolj normalno življenje

Čestitamo Vam ob prazniku slovenske kulture!

Invalidi so pogosto prepuščeni le oskrbi in dobri volji ter iznajdljivosti njihovih družinskih članov, ali pa je njihovo življenje skrčeno na življenje v ustrezni instituciji. Jasno je, da družinski člani ne morejo nositi vsega bremena oskrbe, prav tako pa si invalidi tega niti ne želijo. Ideja o vzpostavit¬vi sistema osebnih asistentov, ki bi invalidom pomagali na poti v bolj samostojno in na ta način normalno življenje, obstaja že kar nekaj let, a Slovenija tega še vedno ni naredila. Zato smo v NSi pripravili zakon o osebni asistenci. Sprejeti zakon bo v Sloveniji omogočil samostojnejše življenje invalidom, ki zaradi posledic svoje invalidnosti nujno potrebujejo pomoč drugega človeka pri osnovnih potrebah (osebna higiena, oblačenje, hranjenje, spremstvo, sporazumevanje itd.), v gospodinjstvu in drugih dnevnih ak¬tivnostih (priprava hrane, pomoč pri negi otroka, nakupih ipd.). Z osebno asistenco oz. uvedbo osebne pomoči želimo preprečiti diskriminacijo zaradi invalidnosti in invalidom omogočiti bolj normalno, dostojno življenje. OSEBNA ASISTENCA = BOLJŠE ŽIVLJENJE INVALIDOV

Spoštovane občanke in občani. Svetnice in svetniki SDS OO Ivančna Gorica v sestavi Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Maja Strnad, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Anja Lekan, Franc Koželj, Silvo Praznik, Tomaž Smole in Janez Mežan Vam izrekamo iskrene čestitke ob prazniku slovenske kulture. Bliža se 8. februar, Prešernov dan, ko se poklonimo velikemu slovenskemu pesniku in namenimo svoj čas in svoje misli kulturi. K ohranjanju slovenskega jezika in razvoju kulture pa je pomembno prispeval tudi naš rojak Josip Jurčič, avtor prvega slovenskega romana. Pisalo se je leto 1866, ko je izšel Deseti brat, manjkrat pa se omenja, da je tudi avtor prve slovenske tragedije z dramskim delom Tugomer deset let kasneje. Upravičeno se lahko ponašamo s slovitim rojakom in ga vsaj enkrat na leto počastimo z obiskom njegove rojstne hiše na Muljavi ali se udeležimo pohoda po Jurčičevi poti. Občina Ivančna Gorica ima tudi sicer bogat kulturni utrip s številnimi prireditvami, o čemer priča tudi nov Koledar prireditev 2017. V novi knjižici s koledarjem prireditev je predstavljenih 170 dogodkov, ki se bodo letos odvijali na območju destinacije Prijetno domače - občina Ivančna Gorica. Za to, da bi lahko kulturni delavci in zanesenjaki ustvarjali pa potrebujejo pogoje. V Svetniški skupini SDS zato podpiramo vlaganja v kulturo in smo veseli obnove kulturnih domov v Stični in Ambrusu, z veseljem pa pričakujemo tudi obnovo kulturnega doma

KAJ JE NAMEN ZAKONA?

Osnovi namen in cilj zakona je omogočati invalidom, da v družbi zaživijo bolj normalno in enako kot drugi odločajo o svojem življenju. Zato je treba zagotoviti osebno asistenco na domu, na delovnem mestu, pri izobraževanju in pri vključevanju v socialno okolje. Zakon prinaša tudi nove zaposlitvene možnosti v poklicu osebni asistent.

naslednje pogoje: • da zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, • da je star od 18 do 65 let,* • da živi ali bi želel živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe, • da potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko oziroma tudi do 24 ur na dan. *Za starostnike nad 65 let starosti je predvidena skrb v okviru sistema dolgotrajne oskrbe. Vsi tisti pa, ki bodo uveljavili pravico do osebne asistence pred dopolnjenim 65-im letom, jo bodo lahko koristili še naprej.

STALIŠČE NSi JE JASNO: PREDLAGANI ZAKON NOBENI SKUPINI INVALIDOV NE JEMLJE NIČESAR. VSI LE PRIDOBIJO! Predlog zakona podpirajo tudi: Svet za invalide RS, Društvo študentov invalidov Slovenije, Združenje multiple skleroze Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, YHD – društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Društvo distrofikov Slovenije, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije.

KDO BO LAHKO KORISTIL OSEBNO ASISTENCO?

Do osebne asistence je upravičen uporabnik, ki izpolnjuje

Anton Černivec, predsednik OO Ivančna Gorica NSi

PRAVO NA VAŠI STRANI

Brezplačna pravna pomoč Človek se lahko hitro znajde v sodnem postopku ali pa v situaciji, ko bi ga moral sprožiti. Vendar nima denarja, da bi si lahko privoščil pravno pomoč – odvetnika. Kaj lahko stori, da zavaruje svoje interese oz. pravice s pravno pomočjo pravnega strokovnjaka? Brezplačna pravna pomoč (BPP) je institut v Republiki Sloveniji, ki ljudem s šibkim premoženjskim stanjem omogoča, da s pravno pomočjo strokovnjaka zavarujejo ali pa se borijo za svoje interese in pravice, kljub temu da si sicer sami ne morejo privoščiti pravnega zastopanja oz. odvetnika. Odvetnika »časti« država, ki pokrije odvetniške stroške. BPP tako predstavlja uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ozi-

roma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnem varstvu. Dvakratnik trenutno znaša 2 X 292,56 EUR. Oseba, ki je pod zakonsko določenimi pogoji upravičena do takšne pomoči, jo lahko koristi za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč (odvetnika) in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (npr. stroški izvedenca, ne pa tudi sodna taksa). Osebe lahko zaprosijo za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi (sodnega) postopka, npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče. Obrazec za prošnjo za dodelitev BPP najdete na spletni strani www.sodisce.si. Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

BPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči v Republiki Sloveniji in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tudi občani Občine Ivančna Gorica imate, poleg v okviru zgoraj opisane BPP, možnost koristiti brezplačno pravno svetovanje, in sicer preko rubrike Pravo na vaši strani, v katero lahko pošiljate svoja vprašanja oz. pravne probleme, na katere boste prejeli pravni odgovor oz. pravno mnenje. Brezplačno – pro bono! Vprašanje morate poslati na naslov Klasja oz. na urednistvo@klasje.net. Diskretnost zagotovljena! V letu 2017 vsem občanom želim malo pravnih problemov in veliko pravnih rešitev. Jože Petek, Odvetniška pisarna Tadeja Erzin Potočnik

Lokalna akcijska skupina Suhe krajine, Temenice in Krke – LAS STIK

Odprt je prvi javni poziv V mesecu novembru je Lokalna akcijska skupina Suhe krajine, Temenice in Krke objavila 1. javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK, katerih upravičeni stroški bodo sofinancirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za lažjo pripravo operacij je vodilni partner LAS STIK, Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, organiziral dva sklopa animacijskih delavnic. Po eno delavnico v vsaki občini na območju LAS v mesecu decembru, ki so bile namenjene predstavitvi javnega poziva, ter po eno

delavnico v vsaki občini na območju LAS v mesecu januarju, ki pa so bile bolj vsebinsko usmerjene. Prav tako vseskozi poteka v pisarni LAS STIK aktivno svetovanje potencialnim upravičencem. Za vprašanja ali termin smo vam na voljo na telefonski številki 07 34 82 103 in 031 647 072 od pon. do čet. med 9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro ali po elektronski pošti las-stik@ciktrebnje.si. Javni poziv bo odprt do 28. 2. 2017. Vabljeni tudi k sodelovanju v borzi projektnih partnerstev, ki smo jo vzpostavili na spletni strani LAS STIK in je namenjena vsem, ki iščete par-

tnerje na območju LAS STIK za sodelovanje v operacijah, s katerimi želite kandidirati na javne pozive za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS STIK. Spremljajte nas na www.las-stik.si. Liljana Omerzu, koordinatorka CIK Trebnje, Vodilni partner LAS STIK

v Šentvidu pri Stični. Kultura in naš slovenski jezik nas ločita od vseh drugih prebivalcev tega planeta in nas delata posebne, dragocene. Zato smo ju dolžni negovati in ohranjati! V svetniški skupini SDS se trudimo in se bomo trudili za še več pozornosti slovenskemu jeziku in ohranjanju kulturnega izročila naših prednikov. Verjamem, da tako razmišljate tudi vi in se zato veselimo srečanja z vami na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku, ki bo v torek, 7. 2. 2017, ob 20.00 v KD Stična. Ob tej priložnosti naj spomnimo na besede Janka Kersnika, ki jih je izrekel 1882 na Muljavi: »Vzidali smo mu tu v rodno hišo spominsko ploščo kot mali dokaz hvaležnosti naše. Ta plošča naj bo vaš ponos, domačini, varujte jo, čuvajte jo. On sam pa, naš največji pisatelj, recimo, naš največji pesnik, on sam pa počiva oddaljen rodnemu svojemu kraju, tam gori na ljubljanskem pokopališči, obrnjen sem na svojo ljubljeno rodno, dolenjsko stran in na grobnem spomeniku tam stoje v kamen vsekane besede iz Tugomerja, katere ste tudi vi domačini napisali na slavolok tu doli: 'Tvrd bodi neizprosen, mož jeklen, / Kadar braniti je časti in pravde / Narodu in jeziku svojemu.'« Veselo in ponosno praznovanje praznika slovenske kulture! Janez Mežan, Vodja svetniške skupine SDS


8

Gospodarstvo

številka 1

januar-februar 2017

Digitalna Ivanka vsak dan postreže tudi do 1.800 informacij željnih Vsako leto na podlagi analize obiskanosti naše občinske spletne strani govorimo o vedno novih rekordih. Kje je zgornja meja je težko reči, lahko pa dodamo, da je prek pol milijona obiskov v lanskem letu in v povprečju 17 tisoč različnih obiskovalcev mesečno močno presegla okvirje izključno lokalnega informacijskega servisa. Tudi v naši občini je že večina aktivne populacije »digitalne«, kar pomeni, da so digitalni kanali za informiranje in stik z lokalnimi vsebinami njihova prva izbira. Občinska spletna stran je bila pred leti zasnovana izključno kot »glasilo« naše Občinske uprave. Skozi njeno življenje in razvoj do današnjih dni pa je narekovala želja zainteresirane javnosti, da na tem naslovu dobijo svoj prostor tudi vse ostale občinske vsebine z malo začetnico. Tako kot se je delo občinske uprave skozi leta in desetletja transformiralo in iz klasičnega birokratskega stroja v veliko prijaznejši, dostopnejši in učinkovitejši servis za vse, ki živimo in delamo v tem kompleksnem občinskem ekosistemu. Tudi spletna stran, ki nosi ime po naši občini je skozi leta postala vsebinsko pestrejša in prijaznejša. Postala je osrednji medij našega prostora, iz katerega črpajo vsebine tudi drugi mediji, ki poročajo o življenju, delu v naši občini. V primerjavi z rezultati obiskanosti v

letu 2015 so nekateri indeksi v letu 2016 poskočili tudi za več-desetkratnik. V prejšnjem letu je stran zabeležila natančno 525.705 obiskov, leto pred tem »le« 288.578 in »povzročila« za 878 GB podatkovnega prometa, leto pred tem pa 399 GB. Že tradicionalno je mesec december tisti, v katarem spletna stran postreže največ obiskov (55.247 v letu 2016, 30.247 v letu 2015) in obiskovalcev (21.732 v letu 2016, 10.164 v letu 2015). Sicer pa je bil mesec september tisti, ki je imel največ različnih obiskovalcev na strani in sicer kar 27.033. Ta podatek si lahko razlagate tako, da je toliko različnih gospodinjstev oziroma podjetij ne glede na število družinskih članov oziroma število zaposlenih obiskalo spletno stran v tem mesecu. Metodologija spremljanja lahko namreč zabeleži le krajevni internetni naslov (oziroma številko IP, ki poenostavljeno predstavlja hišno številko stavbe z dostopom do intertena) tistega in tistih, ki prispejo na stran kot enkratni dogodek

v časovnem obdobju 24-ih ur, ne moremo pa zabeležiti dejanskega števila računalnikov (tudi telefonov in tablic), ki pridejo na stran iz te lokacije stanovanja, stanovanjske hiše ali podjetja. Tudi če ima neko podjetje 50 računalnikov in so vsi v enem dnevu dostopali do naše spletne strani, ga sistem zabeleži kot enega obiskovalca in en obisk. Za našo občino lahko zapišemo oceno, da ima takole čez prst med 5.000 in 6.000 takšnih krajevnih IP-naslovov. Višja številka različnih obiskovalcev pomeni, da so prišli na stran iz drugih krajev naše države in tudi iz tujine. Zanimiv je podatek, da redno vsak mesec obišče občinsko spletno stran 7.782 različnih obiskovalcev, redno vsaj enkrat tedensko pa je takih zvestih obiskovalcev 2.794. O metodologiji in standardih spremljanja in merjenja spletnega »prometa« zapišemo več kdaj drugič, pomembno pa je vedeti, da se na občinske spletne strani obiskovalci zelo radi vračajo. V povprečju je en obiskovalec obiskal

Podjetniški kotiček z OOZ Grosuplje Plačilo prispevkov: od 1. januarja 2017 za samostojne podjetnike velja, da imajo za plačilo prispevkov 5 dni več časa. Namesto do 15. v mesecu za prejšnji mesec lahko po novem letu prispevke plačajo do 20. v mesecu. Delodajalci pa lahko prispevke poravnajo pet dni po izplačilu plače. Nova dohodninska lestvica, ki je v veljavi z davčnim letom 2017 dalje, prinaša nov dohodninski razred. Med 2. in 3. dohodninski razred je uveden nov razred s 34-odstotno davčno stopnjo, ki bo veljala za neto letno davčno osnovo v razponu od 20.400 evrov do 48.000 evrov. Oteženo poslovanje na avstrijskem trgu: kar precej lokalnih obrtnikov in podjetnikov občasno svoje storitve opravlja tudi v sosednji Avstriji, kjer pa se srečujejo s pogostimi inšpekcijskimi kon-

trolami, visokimi kaznimi za minimalne prekrške, celo za pravopisne napake v obvezni dokumentaciji. In razmere naj bi se s 1. 1. 2017 le še poslabšale, ker Avstrija še zaostruje zakonodajo in pogoje poslovanja za tuja podjetja. OZS pozorno spremlja omenjeno problematiko, zaveda se, da so zakonske spremembe nepravične in v nasprotju z določilom Evropske unije o odprtem trgu in enakopravni obravnavi, zato je preko odvetniške pisarne na evropsko komisijo v imenu 100 slovenskih podjetij že vložila uradne pritožbe. Vseeno poziv vsem, ki delujete ali nameravate delovati na avstrijskem ali kakem drugem tujem trgu, da ste še dodatno pozorni pri pripravi obvezne dokumentacije, da jo imate ustrezno prevedeno ter vedno pri roki. Zakon o vajeništvu: V Obrtno-podjetni-

ški zbornici Slovenije (OZS) smo zadovoljni, da smo v končno besedilo predloga zakona o vajeništvu uspeli vključiti bistvene spremembe in zahteve, ki so ključne za korekten zagon vajeniškega sistema. Stroške vajeništva bo sofinanciralo pristojno ministrstvo, vajenec pa bo imel status dijaka in ne zaposlenega. »REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV ZA LETO 2017 (KODA 95)«, v soboto, 18. 2. 2017, ob 7.00, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Več na www.ooz-grosuplje. si. Vabljeni. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs.si, 01-786 51 30, www.ooz-grosuplje@ozs.si, kjer smo Vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni!

spletno stran v povprečju 2,54-krat, v okviru posameznega obiska pa si je ogledal več kot 5 različnih podstrani. Za naše občane lahko zapišemo, da za njih veljajo večkratniki teh številk saj so na drugi strani tudi takšni obiskovalci strani, ki si ogledajo le eno stran (novico, podatek) in jo v pol minute tudi zapustijo. Pomembno je še zapisati, da ima vsak obiskovalec možnost ogled vsebin, ki so objavljene na več kot 170-ih različnih podstraneh. Velika večina spletnih strani ima v povprečju od 7 do 27 spletnih podstrani, zato lahko našo občinsko stran brez zadržkov označimo kot občinski spletni portal, saj je že dolgo nazaj preskočila okvirje običajne spleten strani. Najbolj obiskane strani so še vedno lokalne novice (povprečno 78.000 obiskov mesečno), sporočila in obvestila naše občinske uprave, organov in javnih zavodov (povprečno 21.000 obiskov mesečno), razpisi (povprečno 12.000 obiskov mesečno), seje svetov in odborov (povprečno 5.300 obiskov mesečno), okoli 1000 obiskov mesečno pa beležijo še strani stik z občino, seje in delovno gradivo občinskega sveta in podstran župana. Zelo izstopa tudi podstran z objavljenimi osmrtnicami (povprečno 5.300 obiskov mesečno) in arhiv z objavami osmrtnic (povprečno 838 obiskov mesečno), med vsemi posebnimi oziroma projektnimi stranmi pa je bila najbolj obiskana stran s predstavitvijo in izborom športnika leta 2016, ki jo je v slabem mesecu obiskalo 4.775 ljudi. Koledar dogodkov v naši občini je tudi posebna stran s prikazom vseh dogodkov za trenutni in prihodnje mesece, ki jih lahko tudi filtriramo po različnih kriterijih. Septembra smo objavili sodob-

nejšo različico koledarja, ki mu dodajamo vedo nove funkcije. V januarjusmo dodali vsem dobro znane gumbe za deljenje in objavo posameznih dogodkov prek družabnih medijev Facebook, Twitter, Linkedin in Pinterest. Sicer pa je novi koledar od septembra do decembra zabeležil 12.154 ogledov in 3.321 različnih obiskovalcev, objavili pa smo že 95 dogodkov v naši občini. Na mesečni ravni te številke predstavljajo 3.000 obiskov in dobrih 1.000 različnih obiskovalcev. Najbolj obiskan vzporedni informacijski kanal za širjenje naših vsebin je občinska Facebook stran (facebook.com/ ivancna.gorica), kjer vsak dan kolegi objavijo vsaj eno aktualno informacijo. Če želite, da se pojavijo obvestila o objavah lokalnih novosti na vašem Facebook zidu vam priporočamo, da kliknete gumb »Všeč mi je« in »Spremljaj«. Svojo spletno stran ima tudi občinski časopis Klasje. Obsega le 14 različnih podstrani, vseeno pa je v lanskem letu zabeležila 25.449 obiskov oziroma v povprečju 2.120 obiskov mesečno in dobrih 1.000 različnih obiskovalcev mesečno. Ste vedeli, da so na tej strani v digitalni objavljene vse številke Klasja od septembra 2010 dalje? Seveda pa nobena od v prvem odstavku omenjenih transformacij še zdaleč ni končana. Letošnje leto nas čaka poleg oblikovne osvežitve še tehnološka nadgradnja , ki bo omogočala enostavnejše in hitrejše (beri cenejše) grafične in vsebinske prilagoditve in nove in sodobnejše možnosti predstavitve in organizacijo vsebin spletne strani, številne integracije z različnimi spletnimi platformami ter s prijaznejšim prikazom vsebin na manjših zaslonih pametnih telefonov. Franc Fritz Murgelj

Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje

Simobil_90x61_25_Grosuplje.pdf 1 5.10.2016 17:00:20

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

VABLJENI NA PRODAJNO MESTO

SI.MOBIL GROSUPLJE V MERCATOR CENTRU

PLAČILO POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE

simobil.si Si.mobil Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje m: 040 979 788


Kmetijstvo

številka 1

januar-februar 2017

9

Tradicionalno decembrsko srečanje proizvajalcev mleka stiške zadruge

Božično-novoletni sejem na tržnici v Ivančni Gorici

Tako kot že nekaj let do sedaj, smo tudi v lanskem decembru organizirali že tradicionalno prednovoletno srečanje stiških proizvajalcev mleka, ki je bilo v Gasilskem domu v Stični in tudi tokrat zelo obiskano. Srečanja so se tudi letos udeležili direktor za nabavo mleka v Ljubljanskih mlekarnah Tone Jakljevič s sodelavcem, predsednik stiške zadruge Jože Golf in svetovalki iz KSS Ivančna Gorica. Mlečna proizvodnja še vedno velja za steber slovenskega kmetijstva, čeprav se je le-ta v letu 2016 krepko zamajal. Cena mleka je bila v začetku leta 2016 že zelo nizka, prve štiri mesece pa se je še dodatno znižala za 3 cente, v zadnjih treh mesecih lanskega leta pa se je trend obrnil in cena mleka se je zvišala za 2,2 centa. Pričakujemo, da se bo trend zvišanja nadaljeval tudi v letu 2017. Cena mleka se sicer v Sloveniji giblje

V soboto, 17. decembra 2016, je bilo tržnici v Ivančni Gorici spet praznično razpoloženje, saj je potekal tradicionalni Božično-novoletni sejem. Na stojnicah je zlasti izstopala bogata praznična ponudba, še posebej pa je bilo veselo med najmlajšimi, ko je tržnico obiskal Božiček. Še pred njegovim prihodom so v dvorani Kulturnega doma Ivančna Gorica strokovne delavke Vrtca Ivančna Gorica, enota Čebelica, iz Šentvida pri Stični za najmlajše uprizorile glasbeno-gledališko predstavo z naslovom »Najraje bi te kar pojedel«, ki je bila, po pripovedi obiskovalcev, ki so jo že obiskali, še boljša kot prvič. Otroci so bili res navdušeni. Še bolj pa potem, ko so priklicali Božička, ki jih je razveselil z lepimi darilci. Tudi v ponudbi na stojnicah je bilo čutiti praznično vzdušje, saj je vse »dišalo« po prazničnih poticah, suhem sadju in ostalih dobrotah. Praznično ponudbo so popestrili tudi člani prostovoljnih društev s svojimi lično izdelanimi izdelki (pletenine, voščilnice …). Marija Okorn

po evropskih in svetovnih trgih. Glede na trenutne razmere na mlečnem trgu pa pričakujemo, da se bo odkupna cena mleka stabilizirala. V zadrugi imamo 72 proizvajalcev mleka, dva manj kot lani. V letu 2016 smo odkupili 4.444.000 litrov mleka, kar je 4 % več kot lani in 10 % več kot leta 2013 oziroma največ v zadnjih 15-ih letih. Povprečna cena za november 2016 je znašala za kmeta okrog 27 centov. V tem mesecu smo beležili dobro vsebnost maščobe in beljakovin. Ljubljanske mlekarne enkrat letno priznajo za vse oddane litre tudi dodatek za zvestobo v višini 0,5 centa na liter mleka. Dodati je še treba, da je mleko redno plačano tako zadrugi kot kmetu. V Sloveniji je bilo v lanskem letu na Ministrstvu za kmetijstvo poleg promocijskih aktivnosti vzpostavljena shema Izbrana kakovost, ki je name-

njena kmetijskim pridelkom oziroma živilom, ki so pridelana in predelana v Sloveniji. V naši zadrugi smo se hitro odzvali in preko certifikacijske hiše na začetku oktobra 2016 pridobili certifikat za vseh 72 proizvajalcev mleka. Mleko iz naših kmetij se sedaj že prodaja v trgovinah s posebnim znakom. Trenutno v zadrugi zaključujemo notranjo presojo za pridobitev certifikata za Izbrano kakovost - goveje meso, ki ga bo v mesecu februarju 2017 predvidoma pridobilo 217 naših rejcev, ko bo zaključena zunanja kontrola certifikacijske hiše. S to shemo in promocijo doma pridelane hrane pričakujemo, da bo naš potrošnik čedalje bolj prepoznaval razlikovalno vrednost in segal po domačih proizvodih in na ta način podpiral slovenskega kmeta. Milena Vrhovec

Poprtnike pekle tudi Ivanjščice Naša kulturna dediščina je bogata. Eno od teh bogastev je tudi tradicija peke poprtnikov. Članice DPŽ Ivanjščice se že nekaj let udeležujejo državnega ocenjevanja in razstave poprtnikov. V decembru so bile s tem namenom v sosednji občini Dobrepolje, kjer sta praznična dogajanja popestrila razstava in ocenjevanje teh že malo pozabljenih dobrot. Kaj je poprtnik? To je »ta boljši kruh«, ki vsebuje poleg moke veliko maščobe, jajc, sladkorja in je skrbno in lepo

Marija Kocjančič, Nada Seliškar, Marjetka Meglen, Marta Okorn In Ivanka Štrubelj

okrašen z različnimi motivi (kita, venček, čipka, ptički …). Gospodinje ga pečejo pred božičem, silvestrovim in svetimi tremi kralji. Tričlanska komisija, ki ji je predsedovala mojstrica peke poprtnika Milka Debeljak, v družbi dveh članov, Bojana Ferjana, profesionalnega kuharja in Irene Ule, predsednice Zveze kmetic Slovenije, je na podlagi pravilnika ocenila in uvrstila naše Ivanjščice takole: Bronasto priznanje: Barbara Meglen Srebrno priznanje: Marta Okorn, Marjetka Meglen Zlato priznanje: Nada Seliškar, Marija Kocjančič, Ivanka Štrubelj, Tjaša Okorn Čestitke vsem prejemnicam priznanj, saj so pokazale znanje in občutek za pripravo tega že malo pozabljenega obrednega kruha. Predsednica komisije je med drugim v nagovoru podala tudi nekaj dobronamernih priporočil, ki bodo prišla prav vsem, ki se kakorkoli ukvarjajo s peko. Eno od njih je, da se krušni izdelki radi navzamejo neljubih vonjav in okusov, zato je izdelek treba pokriti s papirjem in šele nato s kuhinjsko krpo, da se ne navzame vonja in okusa po prašku … Tudi čarobno moč so od nekdaj pripisovali poprtniku. Če med peko poči, bo s počene strani prišel k hiši ženin ali pa se na ta način, pravijo, le na-

PIVO IN RADLER PIVOVARNE KRAUS

Pivo pivovarne Kraus iz pobratene občine Hirschaid je ročno pridelano svetlo pivo prijetnega nemškega okusa. Poskusite in kupite ga lahko: TRGOVINA MAVER V STIČNI IN VIŠNJI GORI, BAR JAMA, VIRIDIN HRAM, GAŠPER BAR, PRINCE PUB, DNEVNI BAR GLORIJA, KLUB BAR, PIZZERIJA KEGELJČEK, FURMAN BAR, FORTUNA No1, MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA, KICBIL, LAVRIČEVA KOČA GRADIŠČE, BISTRO V&R LLITIJA, PUNGI PUB LITIJA, BENCINSKI SERVIS OMW TREBNJE, BAR SALON ŠENTVID. NOVO: KOCKA BAR VIŠNJA GORA. NOVO: OSTRITEV ROČNIH NOŽEV - ostrimo strokovno - samo na za ostritev nožev namenjenemu stroju DICK, - ostrimo na vodno hlajenemu brusu, s kotom vpetja za rezanje rdečega mesa, - v postopku ostritve se rezilo v nobenem primeru ne pregreje, - nože prejete v ostritev lahko praviloma prevzamete naslednji dan. NOŽE LAHKO DOSTAVITE V TRGOVINE MESARSTVA MAVER V STIČNI IN VIŠNJI GORI. UGODNE CENE ZAGOTOVLJENE!

v svojih kmetijsko tehničnih trgovinah - v Železnini v Radohovi vasi (01/7887-628) - v Železnini Zagradec (01/7888-032) in - v Kmetijsko vrtnem centru v Ivančni Gorici (01/7887-624)

Marija Kocjančič in Nada Seliškar smeje gospodinji … Naj se tradicija peke, četudi ne vedno popolne, nadaljuje, da bo čim več smeha ter ženinov in nevest seveda … Za DPŽ Ivanjščice Irma Lekan

SEMENSKI KROMPIR

NA ZALOGI OD ZAČETKA FEBRUARJA! Skupaj s svojimi dobavitelji vam zagotavljamo najboljši sortni izbor, primeren za naše področje. Oglasite se v naših poslovalnicah, kjer vam bomo pomagali pri izboru prave sorte. Za zagotovitev želene sorte priporočamo čimprejšnji nakup! V VRTNEM CENTRU V IVANČNI GORICI (01/7887-622):

TRGOVINA ELANDA Sokolska ulica 3, Ivančna Gorica,

poleg popolne oskrbe vaše kmetije in vrta nudimo tudi kvalitetne pridelke in izdelke domačih kmetij in sosednjih zadrug: -domač krompir in sezonska zelenjava -domači sok, kis, suho sadje ... -vložnine, med, marmelade, olja -vse vrste mok -domače mleko, jogurti, mesni izdelki … -vinotoč: cviček, metliška črnina, malvazija, barbera merlot ...

to je nasproti Občine.

Materiali in pripomočki za šivanje, vezenje, kvačkanje, pletenje, filcanje, klekljanje, gumbi gobelini, od igle do slona, delavnice.

Spodnje perilo in nogavice Zuja in Alisa iz bambusa in bombaža; tudi večje številke in perilo za čas nosečnosti in dojenja. Knjige, ročno izdelana darila, dobra kozmetika, AromAtični kotiček. Delamo od 9. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure. https://www.facebook.com/Elanda-vseza-ročna-dela

 041/ 753 031

VABLJENI TUDI V OSTALE ZADRUŽNE POSLOVALNICE! VAŠA KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA

V POSLOVNIH PROSTORIH TRGOVINE PIPO ORGANIZIRAMO: Sreda 01. 03. 2017 ob 18. uri

BREZPLAČNA DELAVNICA: VLAGANJE V PLEMENITE KOVINE Predavatelje g. Peter Slapšak (Elementum)

Petek 17. 3. in sobota 18. 3. 2017 ob 16. uri

TEČAJ ZA VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO

Cena 16-urnega tečaja je 100 € (rezervacija 20 €). Izvaja SŠ Grm Novo mesto.

Petek 24. 3. ob 16.00 uri in v soboto 25. 3 2017 ob 8. uri

VARNA UPORABA FITOFARMACEVTSKIH

Cena 15-urnega tečaja je 85 € (rezervacija 15 €). Izvaja SŠ Grm Novo mesto.

Za vse dogodke je obvezna rezervacija v trgovini PIPO, Šentvid pri Stični. Več informacij na 041 855 430.


10

Krajevne skupnosti

januar-februar 2017

številka 1

Načrt odvoza komunalnih odpadkov v letu 2017 Prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev POMLADANSKI PREVZEM: sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 3. 2017 sobota 11. 0. 2017 ponedeljek 13. 3. 2017 ponedeljek 13. 3. 2017 ponedeljek 13. 3. 2017 JESENSKI PREVZEM: sobota 07. 10. 2017 sobota 07. 10. 2017 sobota 07. 10. 2017 sobota 07. 10. 2017 sobota 07. 10. 2017 sobota 07. 10. 2017 sobota 07. 10. 2017 ponedeljek 09. 10. 2017 ponedeljek 09. 10. 2017 ponedeljek 09. 10. 2017

Temenica Radohova vas Dob Šentvid pri Stični Stična Ivančna Gorica Muljava Višnja Gora Ambrus Zagradec Krka

- parkirišče pri trgovini - parkirišče pri železniški postaji - na avtobusni postaji - parkirišče pri trgovini Tuš - parkirišče pri samostanu - parkirišče pri Zdravstvenem domu - parkirišče pred kulturnim domom - parkirišče pri »Cestnem podjetju« - parkirišče pred družbenim domom - parkirišče pri trgovini KZ - parkirišče pri Gostišču Krka

7.30 –8.00 8.15–8.45 9.00 –9.30 10.00–11.00 11.30–12.30 13.00–14.00 14.30–15.30 16.00–17.00 14.30–15.30 16.00–17.00 17.30–18.30

Temenica Radohova vas Dob Šentvid pri Stični Stična Ivančna Gorica Višnja Gora Ambrus Zagradec Krka

parkirišče pri trgovini parkirišče pri železniški postaji na avtobusni postaji parkirišče pri trgovini Blatnik parkirišče pri samostanu parkirišče pri Zdravstvenem domu parkirišče pri »Cestnem podjetju« parkirišče pred družbenim domom parkirišče pri trgovini KZ parkirišče pri Gostišču Krka

7.30–8.00 8.15–8.45 9.00–9.30 10.00–11.00 11.30–12.30 13.00–14.00 16.00–17.00 14.30–15.30 16.00–17.00 17.30–18.30

- biološko razgradljivi odpadki; - lahke izolacijske odpadke; - mešane gradbene odpadke (do 350 kg/dan oziroma do 5000 kg/leto/gospodinjstvo). Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine (proti plačilu) in mešanih ali inertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa, naše spletne in facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val. Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. Javno komunalno podjetje Grosuplje

Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2016? V letu 2016 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 10.673 ton komunalnih odpadkov, od tega 6.985 ton ločenih frakcij ter 3.412 ton mešanih komunalnih odpadkov. S tem smo presegli zastavljene načrte za preteklo leto, dosežen rezultat pa se že odraža na decembrskih položnicah za komunalne storitve, saj so se zaradi manjših količin mešanih komunalnih odpadkov znižali stroški obdelave le teh. Spodnji graf prikazuje naraščanje deleža ločeno zbranih frakcij v preteklih letih

Prevzem odpadne električne in elektronske opreme (OEEO) bo v soboto, 22. 4. 2017, po naslednjem vrstnem redu: NASELJE: Skupina 1: SOBRAČE – pri gasilskem domu TEMENICA – pri trgovini ŠENTPAVEL- pri trgovini Agrograd ŠENTVID PRI STIČNI – pri gasilskem domu PETRUŠNA VAS – pri ekološkem otoku METNAJ – pri gasilskem domu STIČNA – na glavni avtobusni postaji IVANČNA GORICA – Studenec pri avtobusni postaji IVANČNA GORICA – pri stanovanjskih blokih ob Ljubljanski cesti STRANSKA VAS – pri ekološkem otoku (viadukt) VIŠNJA GORA – na železniški postaji KRIŠKA VAS –pri gasilskem domu Skupina 2 AMBRUS – pred Kmetijsko zadrugo ZAGRADEC – pri šoli VELIKE LESE – pri cestni bazi KRKA – parkirišče Rebolj MULJAVA – pred družbenim domom MLEŠČEVO – pri ekološkem otoku HRASTOV DOL – sredi naselja DOB- na avtobusni postaji RADOHOVA VAS – na železniški postaji VRH NAD VIŠNJO GORO – pri gasilskem domu

ČAS ZBIRANJA:

7.30 –7.45 8.00 – 8.30 8.45 – 9.00 9.15 – 9.45 10.00 –10.15 10.30 –10.45 11.00 –11.30 11.45 –12.00 12.15 –12.45 13.00 –13.15 13.30 –14.00 14.15 –14.30

V primerjavi s preteklim letom se je povečala količina ločeno zbrane odpadne embalaže, papirja ter biološko razgradljivih odpadkov, nekoliko manjša pa je količina zbrane odpadne steklene embalaže.

7.30 –8,00 8.30 –9,00 9.15 –9,45 10.00 –10.30 10.45–11.00 11.15 – 11.30 12.00 – 12.15 12.30 – 13.00 13.15 – 13.45 14.15 – 14.30

Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd. 3. Monitorji, televizorji. 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik …), telefoni, radijski sprejemniki ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice ipd.

CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA Odpiralni čas

Letni delovni čas (15. 3. – 14. 11. )

Zimski delovni čas (15. 11. – 14. 3.)

pon - pet

7:00 – 19:00

pon - pet

7:00 – 16:00

sob

8:00 – 15:00

sob

8:00 – 13:00

nedelje in prazniki ZAPRTO Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo: - papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža ipd.); - mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.); - stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.); - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto) - kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.); - kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...); - odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.); - nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, pesticidi, odpadna olja, manjša električna in elektronska oprema v dolžini do 25 cm ipd.); - odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblačila, obutev); - PVC rolete (okenske plastične rolete); - odpadno plastiko (plastične igrače, večje plastične kose ...); - odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska št. občine); - inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) – manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/ leto/gospodinjstvo); - lesne odpadke iz vrtov in gospodinjstev (do 500 kg/leto). Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajo: - preostanek komunalnih odpadkov;

Opomba: obdobje december 2015 – december 2016

Cilj Javno komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2017 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke še povečati, na način, da bomo nadaljevali z ozaveščanjem uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov, pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vključili tudi Medobčinski inšpektorat. V letu 2017 prav tako načrtujemo izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno električno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami iz območja vseh treh občin. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje

Dragi bralci in bralke časopisa Klasje, na začetku marca se odpira novi

MASAŽNI SALON SULIS, v katerem so vam na voljo tuina masaža, klasična masaža, masaža stopal in energijska terapija Reiki. Več informacij dobite na internetu, Sulis masaže. Vljudno vabljeni! Naročite se lahko na tel. 040-586-066 Sulis Primož Šekoranja s. p., Pot na vir 5, Ivančna Gorica


številka 1

januar-februar 2017

Kmetija Kotar iz Dolenje vasi pri Temenici tudi letos z jaslicami poskrbela za praznične dni December je mesec praznovanj, je čas bleščečih lučk, skupnih druženj in obdarovanj. Je mesec praznovanja božiča in izdelovanja jaslic, ki predstavljajo božično zgodbo. Kmetija Kotar iz Dolenje vasi pri Temenici je že četrto leto zapored pripravila jaslice iz doma izdelanih premikajočih se figur v naravni velikosti, letos že na površini 4000 m2. Figure se premikajo s pomočjo posebnih mehanizmov in prikazujejo različna kmečka opravila. Na ogled so jih postavili med 23. 12. 2016 in 8. 1. 2017. Dejanu Kastelicu enostavno ne zmanjka dobrih idej, ki jih je tudi letos delil z obiskovalci. Dejan je rekel, da se mora v glavi poroditi najprej dobra ideja, iz nje pa se počasi razvija podoba. Pri ustvarjanju družinskih jaslic je potreboval veliko dobre volje, potrpljenja, vztrajanja in želje po nečem novem, drugačnem, seveda mu je pri tem pomagala ekipa prijateljev in sorodnikov. Na projekt so se pripravljali skozi vse leto, intenzivno pa zadnja dva meseca. Ob pogledu na pravljične podobe božične zgodbe, ki so jo pripravili letos, je marsikdo ostal brez besed. Žive živali (rač-

ke, osliček, teliček, ovce, koze, mini prašički, zajčki …), ki so tudi letos bile sestavni del te zgodbe, so zgodbo naredile popolno. Poskrbeli so tudi za najmlajše obiskovalce, ki so navdušeni v vrsti čakali na jahanje ponija po poti ogleda jaslic. Čarobnost lučk in zvok božičnih pesmi sta obiskovalca med ogledom popeljala v praznični čas, ga spodbudila, da se je za trenutek ustavil, umiril od vsakodnevnih skrbi, predvsem pa od raznih dogodkov polnih decembrskih dni, ter občudoval zgodbo, ki je bila sestavljena iz številnih drobnih detajlov.

Krajevne skupnosti

11

Jaslice se poslavljajo

Seveda Kotarjevi niso pozabili na obiskovalce, saj so jih pogostili z domačimi mlečnimi izdelki in seveda toplim napitkom. Obiskovalci pa so si pri vhodu na prizorišče jaslic lahko ogledali in kupili izdelane miniaturne lesene jaslice g. Tadeja Koleša iz Radanje vasi pri Temenici. Kmetija Kotar se vsem obiskovalcem zahvaljuje za velik obisk, za prostovoljne prispevke, pohvale, ki jim bodo dale spodbudo, da za 2017 spet pripravijo nekaj pravljičnega.

Božični čas se je iztekel in tudi jaslice v Šentvidu smo po svečnici pospravili. Drobno dete, ki je bilo v jasli položeno, bo naš spremljevalec na vseh poteh skozi celo leto. Letošnje jaslice v župnijski cerkvi v Šentvidu smo pripravili župljani iz podružnice sv. Lenart. Že ob prvem povabilu so bile ponujene roke in uspelo nam je. Zahvala za organizacijo pri delu gre Franceljnu in Nacetu ter Janezu Prosenu za čudovito cerkev in mežnarijo. Zahvala pa gre prav tako Davidu, Dejanu, Janku ter Nacetu ml. Prav je, da se zahvalimo tudi našim kolednikom, saj so nam že drugo leto zapored voščili, mi pa s svojim darom pomagamo misijonarjem, da lažje izpolnjujejo svoje poslanstvo. Ana Kastelic

Vaščani podružnične cerkve v Pungertu so v jaslicah simbolno prikazali domačo pokrajino s kopijo cerkve svetega Lenarta, podružnično šolo in krajevnim domom v Temenici.

Elizabeta Adamlje

Tradicionalni blagoslov konj v Šentvidu Člani Konjerejskega društva Radohova vas so na god svetega Štefana tudi letos pripravili blagoslov konj v Šentvidu pri Stični. Konje in njihove lastnike so blagoslovili šentviški župnik Izidor Grošelj in duhovnika Janez Zaletelj ter Ciril Brglez. Blagoslova so se v velikem številu udeležili člani Konjerejskega društva Radohova vas in konjeniki z Ranča Prebil. Po končanem blagoslovu je predstavnik društva Milan Vrhovec voščil vsem konjenikom in obiskovalcem lepe božične praznike in srečno novo leto. Predstavnici RK in Karitasa iz Šentvida sta darovalcem prostovoljnih prispevkov za potrebe otrok iz socialno ogroženih družin šole Šentvid pri Stični izročili koledar našega društva. Za varnost v prometu pa so poskrbeli

Ekipa stiških jasličarjev je poskrbela, da so se v letošnjih jaslicah odražali jubileji, ki so jih praznovali v Stični v letu 2016 (880 let samostana, 860 let od posvetitve stiške cerkve in 80 let, odkar je bila stiška samostanska cerkev povzdignjena v papeško baziliko). Osrednji motiv je bila maketa stiške samostanske cerkve, kakršna naj bi bila v prvotnem obdobju. Sveto družino so postavili na vrt, ki ga oklepa romanski križni hodnik. Za cerkvijo se je na hribu kazal grad Višnjegorskih grofov, kakor ga je dal narisati Janez Vajkard Valvazor. Višnjegorski grofje so namreč darovali posestvo, na katerem je zrastel stiški samostan. Da pa so bile jaslice povsem samostanske, so poskrbele podobe in figure stiških belih menihov.

člani Gasilskega društva Šentvid pri Stični. Srečno do prihodnjega blago-

slova decembra 2017!

Milan Vrhovec

7. Sobraški pohod - pohod po sosednjih vaseh Krajevna skupnost Sobrače in Prostovoljno gasilsko društvo Sobrače smo letos uspešno organizirali že 7. sobraški pohod. Pohod je potekal v nedeljo, 22. 1. 2017. Kot vedno smo se pohodniki ob manjšem okrepčilu zbrali pred gasilskim domom v Sobračah. Okoli 90 pohodnikov se nas je podalo na 15-kilometrsko pot, ki smo jo začeli z vzponom do čagoške kapelice. Pot smo nadaljevali skozi vas Bukovica in po večjem vzponu prispeli na Felič Vrh. Pridni sobraški gasilci so predvidevali, da nas bo vzpon malo izmučil, ter nam tam postregli s čajem, kuhanim vinom ter dobrotami sobraških gospodinj.

Po krajšem oddihu, ki se je zelo prilegel, smo si pohodniki nabrali novih moči še za zadnji del poti. Pohod smo nato nadaljevali skozi vasi Javorje, Vrata, Višji Grm in Kalce. Pot je bila kljub nižji temperaturi in snežni podlagi prijetna. Ob prihodu na cilj so nas krajani pogostili s toplim obrokom in sladkimi dobrotami sobraških gospodinj. Po prijetnem druženju, ki ga je spremljala harmonika pa smo pohodniki

prejeli še spominsko majico. Zahvaljujemo se vsem članom PGD in KS Sobrače, ki so pomagali pri organizaciji pohoda. Zahvala tudi vsem ostalim krajanom predvsem pa sobraškim gospodinjam, saj brez vaših pridnih rok pohod ne bi tako uspel kot je. Zahvala tudi sponzorjem za spominsko majico PanPan, Kresal, Larti in Agrograd. Barbara Verbič

Tudi jaslice v župnijski cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici postavlja stalna ekipa jasličarjev, ki so se tudi letos potrudili in prikazali podobe iz časa Kristusovega rojstva s pastirskimi votlinami in hlevčki, prikazano pa je bilo tudi mesto Betlehem.

Mali oglasi V centru Ivančne Gorice, za nekdanjo lekarno ob železniški progi, prodam stanovanjsko hišo, v kateri sta dve stanovanji po 100 m2, v pritličju pa poslovni prostor 50 m2, ter dve garaži. Hiša stoji na 864 m2. Cena po dogovoru. Informacije: 051 613 861. V najem oddamo opremljeno manjšo mizarsko delavnico in družinsko stanovanje. Informacije: 01 7878 422 ali 040 359 150. Najamem ali kupim manjše kmetijsko zemljišče (za vrt) v Ivančni Gorici. Lahko je manjša njiva, del njive ali del obstoječega vrta. Informacije: 041 396 366. V najem vzamem poslovni prostor v velikosti 30 - 40 m2 za mirno storitveno dejavnost v Ivančni Gorici. Informacije: 041 651 331, 041 701 702.


12

Krajevne skupnosti

januar-februar 2017

številka 1

Božični vikend v Zagradcu

Tudi v Zagradcu smo slovesno praznovali božič. Že dvanajsto leto zapovrstjo je bil del tega praznovanja tudi tradicionalni božični koncert v organizaciji Kulturnega društva Zagradec. Na koncertu, ki ga je povezoval Davor Žnidaršič, član gledališke skupine Zagradec, so sodelovale številne zasedbe: Otroški pevski zbor, gostujoči zbor iz Dvora ob Krki, Vokalna skupina Amabile, duet mladih glasbenic na violini in klavirju, Sara Jernejčič in Alja Miklič, Tamburaška skupina Zagradec in seveda MePZ Zagradec. Na koncu pa je Vanja Erjavec Strmec vodila združeni zbor skoraj stoterih grl, mladih in starejših, ki so skupaj zapeli še dve pesmi, zadnjo pesem Sveta noč pa so zapeli skupaj s poslušalci in cerkev je postala pravi božični orkester.

Ob koncu se je predsednica Kulturnega društva Zagradec Sabina Erjavec zahvalila vsem zaslužnim za tako uspešen koncert. Po koncertu so bili prav vsi povabljeni pred kulturni dom, kjer so postregli s toplimi napitki in prigrizki.

smrečicama, ličnimi jaslicami pred oltarjem in izobešeno slovensko zastavo nad prezbiterijem, je odmevala slovenska pesem. Župnik je pridigal o svetem Štefanu, njegovem življenju, pokončnosti in ponosu, katerega pa ni več toliko med nami Slovenci. Omenil je tudi ponos na državne simbole ter izobešanje zastave ob državnih praznikih. Ob koncu maše pa se je v cerkvi zaslišala tudi slovenska himna Zdravljica. Vendar slovesnosti še ni bilo konec. Nadaljevala se je zunaj, kjer se je zbralo ducat konjenikov s konji in konjsko vprego. Blagoslov konj na Štefanovo je že tradicija na Slovenskem, v Zagradcu pa se je ta običaj začel pred enajstimi leti, ko je takratni župnik v Zagradcu in zdajšnji dekan v Žužemberku, Franc Vidmar, organiziral prvi blagoslov v

Nočni božični pohod z baklami

Istega dne je Turistično društvo Zagradec letos že 16-ič organiziralo nočni pohod z baklami, po krajih krajevne skupnosti Zagradec. Vsako leto je druga smer pohoda. Tokrat se

Štefanovo, praznovanje dneva samostojnosti in blagoslov konj

Božično vzdušje in praznovanje praznikov sta se v Zagradcu oziroma v kraju Gabrovka nad Zagradcem nadaljevala v ponedeljek, 26. 12., ko v Sloveniji praznujemo dan odločitve za samostojno državo. Ob 10. uri je v podružnični cerkvici sv. Primoža in Felicijana, zagraški župnik Sašo Kovač, daroval mašo v čast tega praznika. V cerkvi, božično okrašeni z božičnima

Tekmovanje v kuhanju bograča na Gradišču Leto je bilo leto naokoli in v nedeljo, 2. oktobra, smo se spet družili pri Lavričevi koči na Gradišču. Tekmovalci, razdeljeni v sedem skupin, smo se pomerili v kuhanju bograča. Med sodelujočimi sta bili tudi dve skupini pevcev Studenčka, in sicer ena skupina že z znanjem kuhanja, druga pa začetniki kuhanja bograča. Ob 10. uri smo zavihali rokave, delo se je začelo. Vzdušje med tekmovalci je bilo prijetno in domače in kmalu je zadišalo. Tekmovalci smo ves čas pogledovali proti nebu, kdaj bo izza oblakov posijalo sonce, da prežene slabo vreme in meglo, da med nas tekmovalce privabi tudi obiskovalce, ki bodo poskusili, kdo je najboljši med najboljšimi. Kljub slabemu vremenu jih je kar nekaj prišlo in so lahko po 13.00 uri začeli s pokušino bograča in ocenjevanjem. Odločitev je bila težka, saj se je vsaka tekmovalna skupina trudila, da bi bil njen bograč najboljši. Ob 14.00 uri je bilo treba odložiti kuhalnice in tokrat je bila na delu strokovna žirija, ki pa ni imela lahke-

Zagradcu. Vendar pa ni bilo pravega odziva. Z blagoslovom so ponovili v naslednjem letu v kraju Gabrovka, v prijetnem zaselku v kmečkem okolju, sredi gričevnatih polj in travnikov, kjer pa se je že zbralo nekaj konjenikov. V tem desetletju se je ta običaj kar dobro prijel in se blagoslova udeležujejo tako konjeniki iz domače župnije kot tudi iz sosednje krške in šmihelske. Po blagoslovu so za okrepčilo poskrbele gospodinje in možje iz Gabrovke.

je ob 17. uri zbralo okoli dvesto pohodnikov pred gasilskim domom v Zagradcu, kjer so se lahko okrepčali s čajem in kuhanim vinom, na voljo so bile tudi bakle. Pred odhodom je predsednik turističnega društva

Slavko Blatnik, vse zbrane pozdravil in naznanil smer letošnjega pohoda od Zagradca proti Gabrovki, Kitnemu Vrhu, Tolčanam in Češnjicam nazaj v Zagradec. Podal je nekaj varnostnih napotkov pri hoji in pri uporabi pirotehničnih naprav ter zanimivosti ob poti. V jasnem in dokaj toplem večeru se je kolona pohodnikov podala do Gabrovke, kjer je bil prvi postanek. V cerkvici sv. Primoža in Felicijana se je dalo ogledati jaslice in obnovljen oltar, zunaj pa je predsednik TD predstavil del zgodovine te cerkve. Po desetminutnem postanku se je pot nadaljevala proti Kitnem Vrhu, mimo mlaja, okrašenega z novoletnimi lučkami, visokega kar 32 metrov, ki je bil postavljen v čast jubileja krajana Avgusta Kuhlja, ki je pred kratkim praznoval 80. rojstni dan. Mlaj je obdajalo tudi kmečko orodje s številko 80. Kosa pa je pomenila, da je Gustelj že vrsto let nepremagljiv v tekmovanju s koso na Lučarjevem Kalu, kjer vsako leto poteka tradicionalno tekmovanje v košnji. V središču vasi so domačini pripravili topel sprejem vseh pohodnikov s postrežbo toplih napitkov, kuhanega vina, čaja, biskvita in ostalih sladkih dobrot in značilno Kitnsko pogačo. Značilni zvok iz meha diatonične harmonike vaškega godca Jožeta Molka je privabil dobro voljo ter prisrčen sprejem pohodnikov. Pohod se je po dobre pol ure počitka nadaljeval po poti do Tolčan in Češnjic nad Zagradcem proti cilju. Med potjo so mladi pohod popestrili tudi s prižiganjem svetlobnih raket. Marjan Urbas

Šentviški pritrkovalci spet nastopili v Cankarjevem domu

ga dela. A odločitev je vseeno padla. Sedmo mesto je zasedla naša tekmovalna skupina začetnikov kuhanja bograča, tekmovalna skupina že dobro izučenih kuharjev bograča Studenček pa se je uvrstila med prve tri ekipe. Prislužili so si lepo nagrado, vsi ostali tekmovalci pa so prejeli tolažilne nagrade. Pevci Studenčka poleg tega, da pojemo in igramo, radi tudi kuhamo.

Vozimo pametno Javna agencija RS za varnost prometa v sodelovanju z RKS izvaja delavnice »VOZIMO PAMETNO« po srednjih šolah v Sloveniji z namenom zmanjšati število nesreč pri bodočih mladih voznikih. Na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici sta delavnici potekali 17. Novembra in 7. decembra 2016. Prikaz postopkov nujne prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja izvaja Valentina Rutar Polanec, članica ekipe prve pomoči RKS – OZ Grosuplje. Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ

Največjo odgovornost pri kuhanju bograča ali golaža imata Boris Klemenčič in Miro Sever, ki zelo spretno vrtita kuhalnice, da se jima kaj ne prismodi, drugi pa poskrbimo še za drugo pomoč, ki je pa tudi ni malo. Zelo smo veseli, da nam kuha lepo in dobro uspe, saj tudi tako poskrbimo za svoje obiskovalce, da se po končanem koncertu še veselijo z nami. Fani Lavrih

DRUŠTVO AL-ANON za samopomoč družin alkoholikov

Vas skrbi, ker nekdo od vaših bližnjih preveč pije? Pokličite Družinske skupine Al-Anon in Alateen na tel.: odzivnik: 01/2513 000, tel.št. 041/590 789, 031/744 722 Spletna stran: http://www.al-anon.si/ E-naslov: info@al-anon.si

Potem ko so pritrkovalci Matej Smrekar, David Klemenčič in Jaka Škrabec, s podporo mentorja Jožeta Mehleta, lani že nastopili v Cankarjevem domu, so v soboto, 7. januarja 2017, spet imeli to čast, da sodelujejo in nastopijo na zaključni slovesnosti, ob 50. obletnici oddaje Prvega programa radija Slovenije, Slovenska zemlja v pesmi in besedi, skozi prostor in čas. Oddaja je potekala v živo iz Linhartove dvorane Cankarjevega doma. Fantje so že pritrkavali v sklopu jubileja, in sicer v oddaji, ki je potekala v živo s prenosom iz Ilirske Bistrice. Pritrkovalcem čestitamo in jim želimo, da bi še nastopali na tako visoki ravni, kakor tudi še veliko pritrkavanja v domačih zvonikih. Fantje pritrkujejo z veseljem in ponosom, naj bo to v zvoniku ali na prireditvi. Na prireditvi nastopijo na miniaturnih zvonovih, ki smo jih pred desetletjem kupili s prispevki faranov župnije Šentvid, z namenom, da znanje in tradicija pritrkavanja ne bi šla v pozabo. V tem obdobju z gotovostjo lahko potrdimo, da je bila to modra odločitev in je dobro izkoriščena. Želimo si, da bi se v župniji oblikovala nova, mlada skupina pritrkovalcev, ki bodo prenašali te ljudske umetnosti tudi na kasnejše rodove. Silvo Škrabec


januar-februar 2017

Krajevne skupnosti

številka 1

13

Po 20 letih ponovno srečanje dolenjskih jamarjev Pisalo se je leto 1996, ko so se jamarji društev na Dolenjskem zadnjič zbrali v Semiču pri jami Malikovec, kjer so v okviru srečanja dolenjskih jamarjev izpeljali izpite Jamarske zveze Slovenije. Tabori dolenjskih jamarjev so potekali brez prekinitve vse od leta 1979, vsako leto je tabor organiziralo drugo društvo. Glavni poudarek taborov je bilo izobraževanje, predavanja o prvi pomoči, vrvni tehniki in zlasti raziskovanje in ogledi jam. Po dvajsetletni prekinitvi je na mednarodni odpravi v Črni gori letos poleti, znova zaživela ideja o obuditvi dolenjskih jamarskih taborov in tako smo se srečali že avgusta na sestanku delavnega odbora Dolenjskega jamarskega tabora, predstavniki treh društev (JK Novo mesto, JK Brežice in JK Krka), kjer smo dorekli okvirni program 18. tabora. Po zaključku sestanka smo že vedeli, da vrnitve nazaj ni in da gre zdaj zares, glavni organizator za nas zelo pomembnega dogodka je postal Jamarski klub Krka. Gonilna sila je kot pri večini večjih projektov v klubu postal vodja letošnjega tabora, Leopold Bregar. S tem dogodkom smo v klubu zaokrožili tudi letošnje praznovanje svojega jubileja, prve 10-letnice. Prve priprave na veliki dogodek so se tako začele konec avgusta: iskanje in ogled primerne lokacije, oblikovanje in pošiljanje vabil društvom, dogovori o organizaciji dogodka znotraj kluba, pisanje prošenj za finančne donacije, iskanje predavateljev in inštruktorjev, izdelava predstavitve kluba, priprava zanimivih jamarskih igric itd. Naš klub je imel nekoliko več dela, saj je bilo izvedbi dogodka posvetiti veliko prostega časa. Potrebno je bilo zbrati in pregledati vso opremo, ki jo potrebujemo, pobrati prijave vseh klubov zaradi nakupa pijače in prehrane, se dogovoriti glede najema koče, poskrbeti za izdelavo majic itd. Bilo je nekaj časovnega usklajevanja, vendar smo na koncu dorekli tudi čas srečanja in tako smo med 7. in 9. oktobrom začasno prepovedali pohajkovanje medvedom v okolici gozdarske koče Strmec . Teden dni pred samim dogodkom nas je čakalo še opremljanje skoraj 10 metrov visoke stene, ki je v neposredni bližini koče, za katero se je na

koncu izkazalo, da je več kot primerna za učni poligon. V petek dopoldan se je proti Stojni, ki se nahaja blizu Kočevske Reke, odpeljal kombi, naložen do zadnjega kotička opreme za jamarstvo, nakupljene pijače in prehrane ter drobnega inventarja za bolj udobno bivanje v koči. Prva jamarja, ki sta prišla na »kraj zločina«, sta pripravila kočo na tri-dnevno bivanje za okoli 30 jamarjev iz šestih dolenjskih klubov; poleg JK Novo mesto, JK Brežice in JK Krka, še Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, DZRJ Ribnica in Belokranjski jamarski klub Črnomelj. Za bivanje sta pripravila tudi sosednjo kočo, kjer lahko prespi do 20 ljudi. Pot do jame sta dobro označila in pozno popoldan so začeli prihajati prvi jamarji. Proti večeru, ko se je koča dodobra segrela ter po okusni večerji so sledile priprave na sobotni dan, ki je bil poln smeha in učenja. Po zajtrku smo si jamarji, ki smo bili zadolženi za učenje, razdelili opremo in jamarje, željne novega znanja, razdelili v tri skupine; začetniki v eno, nadaljevalni nivo pa v dve ekipi – ekipo snemanje poškodovanca in ekipo opremljanje jam. Začetniki so se seznanili z jamarsko opremo, naučili so se izdelati vozle, ki se najpogosteje uporabljajo v jamarstvu, nato pa so se podali z izkušenim jamarjem v steno. Med tem je ena izmed nadaljevalnih ekip začela s predstavitvijo pravilnega opremljanja jame. Učili so se »zabijanja« svedrovcev in zateznih sider, ki jim jamarji pravimo »fiksi«; najbolj zagrizeni so svoje pridobljeno znanje lahko preizkusili v steni. Na drugi strani stene so se jamarji učili in ponavljali tovariško pomoč, snemanja poškodovanca z vrvi. Obstaja veliko načinov snemanja, vse je odvisno od tega, ali jamar pleza navzgor ali navzdol. Seveda smo izbrali in trenirali težji način, pristop do poškodovanca od spodaj, ko le ta obvisi v prižemah in ga je treba sneti s pomočjo dolge popkovine ali »diname«. To so morali narediti kar se da hitro in ga spustiti na varno mesto. Po kosilu smo se z začetniki odpravili na poligon v steno še malo potrenirati, nadaljevalni nivo pa je poslušal zanimivo predavanje dr. Mihe Čekada o dokumentiranju jam in izdelavi zapi-

snikov. Predstavil je tudi jamarjem še nekoliko manj poznan program Lidar, ki služi za hitrejše in bolj učinkovito prepoznavo terena, na katerem se potencialno nahajajo jame. Po predavanju in ko so se iz stene vrnili tudi začetniki, je bilo na vrsti razvedrilo – jamarske igre. Tekmovali smo v »žimarjenju« oz. plezanju na dobrih 30 metrov, za katerega se je izkazalo, da ni tako lahko kot je videti in v »ožinarju«. Najboljši čas plezanja 3 minute in 28 sekund je pripadel članu JK Novo mesto. Namen »ožinarja« je, da se zgornja opažna plošča – »bosanka« prežagana na pol, počasi centimeter za centimetrom spušča navzdol, medtem ko se jamarji plazimo čez tako imenovano ožino. Smeha med premagovanjem ožine je bilo veliko, zatikanja ob zmanjševanju širine tudi. Ustavilo se je pri 17 centimetrih, letošnji rekord pripada članici JK Krka. Po zabavnem delu je bila na vrsti večerja, in to kakšna. Zraven okusno pečenega odojka ni manjkala niti dobra pijača, saj nam je jamarski kolega iz Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki postregel z doma varjenim pivom. Po večerji so sledile predstavitve klubov; naš klub je predstavil pregled dogajanja v prvih desetih letih našega delovanja, na področju izobraževanja, raziskovanja in varstva jam. Večer se je zavlekel ob jamarskem kramljanju in obujanju spominov dolgo v začetek nedelje. Zjutraj ni bilo lahko vstati in od nas se je poslovilo večje število udeleženih jamarjev, tako da smo preostali po zajtrku naredili načrt, kako čim bolje izkoristi nedeljo. Odločili smo se, da preizkusimo program Lidar še v praksi in zato smo v bližini koče pregledali nekaj udornic. Bili smo zelo uspešni in našli štiri objekte ter jim določili lego. Štirje jamarji so se po pregledu terena odpravili raziskat najdene jame, dva sta se določila za pregled terena, pri koči pa sta dva začela pospravljati. En vhod v jamo smo morali še razširiti, a smo za registracijo uspeli izmeriti in izrisati tri jame, od katerih je vsaka zanimiva na svoj način. Ko smo končali z merjenjem, so se oglasili naši želodčki in ravno prav smo prišli do koče ob dogovorjenem času kosila. Po kosilu

Na spominskem pohodu Po poteh vojne za Slovenijo Pohodniki Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje smo se tudi letos na povabilo OZVVS Domžale udeležili že petindvajsetega tradicionalnega spominskega pohoda po poteh vojne za Slovenijo. Na pot smo odšli v soboto, 24. sep-

tembra, in se v Domžalah v parku za Občino Domžale pridružili ostalim pohodnikom z ljubljanskega območja. Po uradnem protokolu in nagovoru predsednika Janeza Gregoriča, smo se odpravili na dobrih 11 km dolg pohod.

Pot nas je vodila skozi Depalo vas in naprej do Trzina, kjer je bil junija 1991 hud spopad med našo Teritorialno obrambo in JLA, žal je bilo v tem spopadu tudi nekaj smrtnih žrtev. Po daljšem nagovoru sodelujočih v tem spopadu, smo se povzpeli na Mengeški hrib Oneger in naprej na Dobeno, kjer smo se okrepčali in odšli proti gradu Jablje in naprej na Mengeško polje ter po makadamski cesti proti Domžalam. Tu so nam prijazni gostitelji v gasilskem domu na Stobu postregli z okusnim kosilom, sledilo pa je prijetno tovariško srečanje z obujanjem spominov na leto 1991. Hvaležni smo domžalskim veteranom, ki so nam omogočili v njihovi družbi preživeti lep dan ter si nabrati energije za delo vnaprej. Hvala vam in drugo leto spet nasvidenje. Jože Erjavec

smo se odločili, da se razdelimo v dve skupini, eno je čakalo še preostanek čiščenja koč, druga si je odšla ogledat preostale najdene objekte in »pobrala« koordinate za nadaljnje akcije, ki nas nedvomno še čakajo na tem koncu. Bilo je pozno popoldne, ko nam je le uspelo vse pospraviti, zakleniti koče in se posloviti od čudovitega vi-

kenda. Načrti za prihodnje leto, ki bo v organizaciji JK Novo mesto, so že v teku; nedvomno bo spet zanimivo. Številne jame in brezna že/še čakajo na nas, da jih raziščemo s skupnimi močmi dolenjskih jamarjev. Tanja Podržaj Jamarski klub Krka

Izleti Planinskega društva Polž Višnja Gora 2017 7.jan TRDINOV VRH (1178 m); nezahtevna zimska tura. Vodi Janez Čebular 14.jan OBČNI ZBOR 22.jan SNEŽNIK (1796 m); nezahtevna zimska tura. Vodi Aleš Erjavec. 5.feb DEBELA PEČ (2014 m); nezahtevna tura. Vodi Brane Ilotič. 8.feb ŠMARNA GORA (669 m) počastitev kulturnega praznika; nezahtevna zimska tura. Vodi Janez Čebular. 19.feb OKREŠELJ (1378 m), TURSKA GORA (2251 m); nezahtevna /zelo zahtevna zimska tura. Vodi Aleš Erjavec. 25.feb ČISTILNA AKCIJA PO JURČIČEVI POTI 4.mar JURČIČEV POHOD; množični pohod. 12.mar CIPRNIK (1745 m); Nezahtevna tura. Vodi Tadej Hočevar. 18.mar IZLET ZA VRTEC, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 19.mar PO JUŽNIH OBRONKIH NANOSA (1262), nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 2.apr KOČA NA HLEVNIŠKI PLANINI (818 m), nezahtevna tura, Vodi Milan Sirk. 17.apr PLANINSKA KOČA PRI FRANCIJU (930 m), nezahtevna tura. Vodi Brane Ilotič. 22.apr IZLET ZA VRTEC, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 23.apr VOJAK (UČKA 1401m); nezahtevna tura. Vodi Boštjan Skubic. 5.-6.-7. maj PRIJETNO DOMAČE; množični pohod. 14.maj KANZIANIBERG (795 m) zelo zahtevna tura. Vodi Aleš Erjavec. 19.-20. maj GROOS (3798 m) zelo zahtevna visokogorska ledeniška tura. 20.maj IZLET ZA VRTEC, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 27.maj Tabor MDO 10.-11. junij VOGEL (1922 m), RODICA (1966 m), ČRNA PRST (1844 m); nezahtevna tura. Vodi Milan Sirk. 17.jun IZLET ZA VRTEC, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 25.jun VRTAČA (2180 m); nezahtevna tura. Vodi Tadej Hočevar. 1.jul BREGARJEV POHOD (1620 m); nezahtevna tura, množični pohod. 9.jul VELIKI DRAŠKI VRH (2243 m), MALI DRAŠKI VRH (2132 m), VIŠEVNIK (2050 m); delno zahtevna/zahtevna neoznačena steza. Vodi Brane Ilotič. 19.jul IZLET ZA UPOKOJENCE, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 22.-23. julij JALOVEC (2645 m), zelo zahtevna tura. Vodi Milan Sirk. 29.jul POHOD H KRIŽU (GRADIŠČE 704 m); množični pohod. 2.-4. avgust PLANINSKI TABOR LOGARSKA DOLINA, vodi vodniški odsek. 16.avg IZLET ZA UPOKOJENCE, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 18.-19. avgust TRIGLAV (2864 m); zelo zahtevna tura. Vodi Aleš Erjavec. 3.sep PLANJAVA ČEZ SREBRNO SEDLO (2394 m) zahtevno brezpotje: Vodi Brane Ilotič. 17.sep VELIKI VRH (2088 m) nezahtevna tura. Vodi Boštjan Skubic. 23.sep POT DVEH SLAPOV; množični pohod. 1.okt KEPA (2143 m) zahtevna tura. Vodi Tadej Hočevar. 4.okt IZLET ZA VRTEC, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 7.okt IZLET ZA VRTEC, nezahtevna tura. Vodi Janez Čebular. 14.-15. oktober ZAKLJUČEK SEZONE V VISOKOGORJU 5.nov OVČJI VRH (2024 m) lahka tura. Vodi Boštjan Skubic. 11.nov LEVSTIKOV POHOD; množični pohod 26.nov PASJA RAVAN (1020 m), lahka tura. Vodi Milan Sirk. 9.dec NOČNI POHOD Z LUČKAMI; množični pohod.


14

Krajevne skupnosti

januar-februar 2017

številka 1

Krajevna organizacija Rdečega križa Ambrus v letu 2016 Članice in člani KORK Ambrus smo se tudi v letu 2016 trudili za dobrobit naših krajanov, tako tistih, ki potrebujejo našo materialno pomoč kot tudi tistih, ki potrebujejo sočloveka. V leto smo zakorakali z načrti, ki smo si jih začrtali na občnem zboru v mesecu marcu in ob izteku leta lahko ugotovimo, da nam je uspelo izvesti vse, kar smo si zadali. Dvakrat v letu smo izvedli meritve krvnega sladkorja in tlaka, tako na Velikonočnem, kot tudi na Božičnem sejmu. Pri čemer smo nekaj krajanom svetovali obisk zdravnika in so jim ti nato tudi določili novo terapijo za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja. Tudi zato smo se odločili, da bomo meritve izvajali redno. Če nam uspe pomagati enemu samemu človeku, smo že dosegli svoj namen. V letu 2016 smo preko RKS - OZ Grosuplje prejeli in razdelili 25 prehranskih paketov in praškov, 55 zabojev jabolk, skupno 340 kg testenin, riža, moke, pločevink fižola ter pelatov, 50 litrov olja in 28 paketov mleka. Nekaterim našim krajanom smo pomagali s plačilom položnic. Sodelujemo tudi z ostalimi krajevnimi organizacijami in si ob večjih naravnih nesrečah ter

drugih večjih potrebah med seboj pomagamo. Tako smo nekaj denarnih sredstev namenili za pomoč ob požarih na domačijah v Stični in v Višnji Gori. V maju smo v sodelovanju s Kulturnim društvom Ambrus pripravili srečanje za starejše krajane krajevne skupnosti in z njimi preživeli prijetno popoldne. Zelo nas je razveselila naša mlada krajanka, ki je v okviru šolske projektne naloge, v sodelovanju z domačimi kulturniki, pripravila dobrodelno prireditev in vsa zbrana sredstva namenila našemu delovanju. Sredstva za naše delovanje smo prejeli tudi od Občine Ivančna Gorica in naših krajanov. Skozi leto smo obiskovali bolne, osamljene in starejše, ob koncu leta pa smo vse, ki prejemajo naše pakete ter tiste, ki jih je bolezen priklenila na njihov dom, obiskali, jim zaželeli vse dobro in jih tudi obdarili. Vključili smo se v akcijo »Božiček za en dan« in tako je zaradi dobrih ljudi v Sloveniji božično jutro narisalo nasmeh devetim obdarjencem iz našega konca. Veseli smo, da sta bili v letu 2016 kar dve naši članici izvoljeni na pomembni mesti v območnem združenju. Tako je Metka Mirtič postala članica

Člani upravnega odbora KORK Ambrus kot Božičkovi pomočniki Častnega razsodišča RKS-OZ Grosuplje in Martina Hrovat predsednica Nadzornega odbora RKS-OZ Grosuplje. Na tem mestu se upravni odbor zahvaljuje vsem članom in prostovoljcem KORK Ambrus, RKS Območni zvezi Grosuplje ter naši občini za sodelovanje in pomoč. Predvsem pa gre zahvala vsem tistim krajanom, ki ste nas kakorkoli podprli in nam pomagali pomagati. Skupaj zmoremo več. Naj bo tako tudi v letu 2017. Polona Hrovat, KORK Ambrus

Biseri Dalmacije in mandarine V toplem jesenskem jutru smo se zbrali upokojenci Višnje Gore in se odpeljali na potovanje po biserih Dalmacije in na mandarine. Prvi potniki v avtobus so vstopili že v Mariboru, nato v Slovenskih Konjicah, Celju, Ljubljani, Višnji Gori in Novem mestu. Vodnica Aleksandra pa nas je ob prijetni vožnji skozi pokrajine popeljala v zgodovino in sedanjost krajev, ljudi in znamenitosti. Pot nas je vodila preko mejnega prehoda Bregana, skozi Liko, kjer je bil v kraju Smiljan pri Gospiču rojen izumitelj elektromagnetnega polja Nikola Tesla. Bil je velik učenjak in izumitelj, saj je govoril osem jezikov in delal samo za dobrobit človeštva. Skozi predor Sv. Rok pod Velebitom smo zapustili Liko in prispeli Severno Dalmacijo z največ otoki in otočki v Jadranskem morju. Peljali smo se mimo otoka Paga, ki je znan po pridobivanju soli in paški čipki. Pot smo nadaljevali mimo Zadra, kraja Ravni Kotari, ki je znan po smokvah, občudovali izliv reke Krke v morje in številne lepote te pokrajine. Ozka vijugasta cesta nas je vodila v Trogir mesto med otokom Čiovo in kopnim. Lokalni vodič nam je pokazal številne znamenitosti in nas zasul s številnimi podatki v zgodovini, o vladarjih, pomembnežih, borbah, letnicah tako, da si vseh podanih podatkov nismo mogli zapomniti. Bil je prava knjiga v govoreči obliki. Iz Trogirja smo se odpeljali v Split, mesto z veliko kulturnimi spomeniki. Pričakal nas je prijazen vodnik in nas popeljal po veličastni Dioklecianovi palači, ki jo je zgradil cesar Dioklecian in v njej prebival zadnja leta svojega življenja. Po cesarjevi smrti so se v palačo zatekali pregnani rimski vladarji in njihove družine. Palača je najznamenitejši spomenik rimske arhitekture na vzhodni obali Jadrana. V prostem času smo se sprehodili po ozkih ulicah in si ogledali tudi ostale predele mesta.

Po ogledu in počitku smo pot nadaljevali proti jugu do Neuma, prekrasnem obmorskem kraju v Bosni in Hercegovini, kjer smo se nastanili v Grand hotelu Neum. Sledila je prijava, nastanitev, večerja in zabava ob ritmih žive glasbe. Vesela družba prisotnih je poskrbela za nepozaben zabavni večer, ki je trajal pozno v noč. Prekratka noč in zgodnji odhod na pot je bil za marsikoga težka preizkušnja. Po zajtrku smo se podali na pot proti Dubrovniku. Vozili smo se po ozki vijugasti obalni cesti in v daljavi občudovali naravo in premnoge otoke. Pred prihodom v Dubrovnik smo s ploščadi občudovali mnoge turistične križarke, ki so se zasidrane bohotile kot nekakšni hoteli na morju. Prihod v mesto Dubrovnik je bil nepozaben. Po hitrem izstopu iz avtobusa nas je sprejela prijazna vodnica in nas popeljala skozi bogato zgodovino mesta. Zaradi množice turistov smo se počasi in v skupini prebijali po mestu in se v prostem času odpočili ob kavici na mestni ulici Stradun. Prav tako hitro kot smo izstopili iz avtobusa, smo morali tudi vstopiti zaradi prihoda in odhoda velikega števila avtobusov z vseh dežel. Ogled mesta Dubrovnik je veličasten, enkraten, nepozaben in sedaj vemo,

zakaj ga obiskujejo največje zvezde sveta. Pri odhodu smo tudi panoramsko opazovali prečudovite dubrovniške lepote. Pot smo nadaljevali na polotok Peljašec do znamenitega mesta Ston. Mesto ima 5,5 km dolga obzidje in najstarejše morske soline v Evropi. Po ogledu kraja nas je pot vodila ob Stonskem zalivu, kjer smo občudovali vzgajališča školjk in po vijugasti cesti prispeli do znanega kmečkega turizma. Prijazen sprejem gospodarja z domačim žganjem in prikazom posnetka predelave oljčnega olja, nas je vse navdušil. Za konec so nam pripravili kosilo, domače specialitete izpod peke, vinom in vodo. Utrujeni, polnih želodcev, pa tudi vino je naredilo svoje, smo se odpeljali proti hotelu nastanitve. Nekateri v avtobusu so utrujeni dremali, druge je razganjalo od energije, smeha in veselja ni bilo konca. Po prihodu v hotel smo se želeli sprehoditi ob obali, nekateri so se celo sprehodili po vodi, vendar nas je hitro pregnal blisk in dež. V hotelu je sledila večerja in ponovno nepozaben večer s plesom. Naša ga. Anica pa je naslednje jutro korajžno zaplavala tudi v morje. V nedeljo smo se prebudili v prekra-

Kaj je to ljubezen Župnijska Karitas iz Ivančne Gorice je povabila dr. Sanjo Rozman, da predava na temo: Kaj je to ljubezen. Predavanje je bilo 29. 11. 2016 v veroučni učilnici cerkve sv. Jožefa, ki nam jo je prijazno odstopil župnik Jurij Zadnik. Dogodek je bil namenjen utrjevanju medosebnih odnosov. V torek zvečer se nas je zbralo zelo veliko poslušalcev. Vsakega od nas je zanimalo, kaj bo zdravnica- psihoterapevtka vedela in povedala o ljubezni. Vsi na splošno kar dobro vemo, da je ljubezni več vrst: materinska, očetovska, bratska in še in še. Kam pa sodi ljubezen, kaj jo omogoča, kaj jo zadržuje, kako jo spoznamo? To in še več nas je zanimalo. Gospa Sanja je imela zanimivo prezentacijo. Kar dobro uro je trajalo podajanje tako pomembne snovi in še veliko je ostalo za prihodnjič. Nekaj malega je bilo vprašanj, sicer pa nam je predavateljica zaupala svoj elektronski naslov, kjer lahko kontaktiramo z njo. Na voljo sta bili tudi njeni knjigi. Dr. Sanji Rozman smo se toplo zahvalili za bogato predavanje. Vse poslušalce pa povabili na hodnik, kamor smo postavili mizo s sladkimi dobrotami in domačim grozdnim sokom. Naj zaključim z lepo mislijo uglednega pisatelja: Ljubezen je edini ključ, ki odpira rajska vrata … (Phil Bosmans) Želimo si, da bi nas taki dogodki zbliževali in združevali. Saj ljubiti bližnjega ni težko, težko ljubimo tistega, ki nas ne »mara«. Zapisala članica ŽK Ema Grünbacher

Rokodelske delavnice v Izoli Sredi decembra je Zveza društev upokojencev Slovenije v hotelu Delfin Izola že četrto leto organizirala rokodelske delavnice, ki se jih je udeležilo 110 upokojencev iz 56 društev. Iz razpisa je bilo razvidno, da bo izvedenih 13 delavnic, in sicer: Risanje vzorcev na steklo, Dekorativna kvačkana obešanka, Vezena zapestnica, Zapestnica iz perlic, Novoletni okraski, Šivana slika, Figurice iz krep papirja, Adventni venček iz das mase, Škatla iz razglednic, Novoletna jelka iz papirja, Vaza iz stekla in papirja, Izdelava tipanke in Peka kruha in piškotov. Nabor je bil kar velik, vendar se je posameznik lahko prijavil le na tri delavnice. Namen delavnic je, da se znanje posamezne veščine prenaša na čim širši krog, tako med vrstnike kot tudi na mlajše generacije. Vsi, ki smo se udeležili teh delavnic, iz DU Višnja gora Marija Pilko in Marija Nartnik ter iz DU Ivančna Gorica Ljuba Štrubelj, smo dobili nalogo, da v svojih okoljih organiziramo delavnice, sodelujemo na krajevnih razstavah, predvsem pa širimo svoje znanje in s tem ohranjamo kulturno dediščino. Na delavnicah smo spoznali, da so časopisi in tiskane reklame kar primeren material za izdelavo ličnih praktičnih izdelkov, da se kozarček za vlaganje s pomočjo vrvice ali barv

lahko spremeni v okrasno posodico za shranjevanje različnih predmetov, škatlice od čajnih svečk lahko postanejo lepi okraski za jelko, na katero lahko dodamo angelčke in snežake iz krep papirja in s tem nekaj prihranimo. Steklenička od soka lahko s pomočjo časopisnega papirja in nekaj barve postane bakrena vazica, skratka bilo je zanimivo in uporabno, predvsem pa brez večjih stroškov. V preteklem letu sem v medgeneracijskem centru (drugo nadstropje nad knjižnico) izvedla delavnico, na kateri smo izdelovale nageljne in narcise iz krep papirja, košarice iz reklamnega papirja, ovijale kozarce z vrvico, pletle ogrlice in še marsikaj drugega. V Višnji Gori pa že več let potekajo ustvarjalne delavnice kot dejavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje pod strokovnim vodstvom Marice Pilko. Tudi letos imam v načrtu delavnico, na kateri bi lahko pridobljeno znanje brezplačno posredovala naprej, zato prosim vse zainteresirane, ne glede na starost, da se udeležijo te delavnice, marsikaj znam in to lahko posredujem tudi drugim. Prijavite se, ne bo vam žal, o datumu pa se bomo dogovorili glede na vaše želje in moj prosti čas. Informacije: 031 636 445. Ljuba Štrubelj

sno sončno jutro. Po zajtrku in odjavi iz hotela smo se odpeljali v dolino reke Neretve, kjer nas je pričakal lastnik plantaže sočnih in dišečih mandarin. Razdelili so nam vrečke za zaščito obuval, vreče za mandarine in se pognali v prekrasen zeleno – oranžen nasad. Obiranje mandarin je kar zapletena zadeva. Sadež je treba trikrat zavrteti, šele nato previdno odtrgati. Obiranje smo si olajšali s škarjami in delo je potekalo hitreje Vsak nabiralec mandarin se je lahko do sitega najedel (brezplačno) in jih po želji nabral za domov, kolikor je kdo nabral, je tudi plačal. Po obiranju smo se s prijaznimi domačini popeljali s tradicionalnimi ladjicami » trupicami« po rokavih reke Neretve. Postregli so nam s figami in domačo lozo. Vožnjo s trupicami po kanalih reke Neretve, med številnimi nasadi mandarin, zelenjave in zelenja, smo polepšali tudi s petjem in veseljem. Po končani vožnji s trupicami smo se

z avtobusom odpeljali v restavracijo Adria v Metkoviću. V prekrasnem snežno belem salonu nas je po napornem potovanju in delu čakalo kosilo. Po kosilu pa ponovno ples ob dalmatinski glasbi do poznega popoldneva. In prišla je tudi ura odhoda domov. Po vseh doživetjih in lepotah, ki smo jih videli, smo se domov odpeljali polni lepih vtisov in novih spoznanj. V Višnjo Goro smo se vrnili v poznih nočnih urah in se s sladkimi sočnimi mandarinami podali vsak proti svojemu domu. Zahvaljujemo se naši organizatorki ga. Jožici Klemenčič za trud in organizacijo potovanja. Z njenim veselim značajem po druženju in spoznavanju novih krajev upamo, da bo še kdaj poskrbela za prijetna potovanja. Hvala vodnici Aleksandri za prečudovito predstavitev vsega videnega in voznikoma za srečno in varno vožnjo. Jožica Podržaj


januar-februar 2017

Na podlagi 114. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13 in 68/16), Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/2012 in 22/2015) in Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2017 (Uradni list RS, št. 83/2016)Občina Ivančna Gorica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2017

1. Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so: - kulturni programi / redna dejavnost (vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju glasbene, plesne, folklorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske, video, spletne, ter multimedijske dejavnosti), - kulturni projekti (posamične aktivnosti kulturnih izvajalcev, ki sodijo v okvir širšega javnega interesa oziroma so v interesu Občine Ivančna Gorica, vsebinsko učinkoviti in promocijsko naravnani (prireditve posvečene državnim in občinskim praznikom, občinske prireditve s kulturnim programom, festivali s kulturno vsebino, nastopi kulturnih izvajalcev v tujini, posamični primeri mednarodnega kulturnega sodelovanja, pomembna kulturna srečanja, obnove nepremične kulturne dediščine, nakup in vzdrževanje opreme, ki jih za svoje kulturno delovanje potrebujejo izvajalci, itd… ). 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov/projektov: - kulturna društva in njihove zveze, - zavodi in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju ljubiteljske kulture. 4. Izvajalci kulturnih programov/projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - so registrirani za opravljanje kulturne dejavnosti in je kulturna dejavnost njihova osnovna oziroma prevladujoča dejavnost, - imajo zagotovljene kadrovske, materialne in prostorske pogoje za opravljanje kulturne dejavnosti, - delujejo neprekinjeno že najmanj eno leto, kar pomeni da je bilo njihovo delo vsaj že enkrat predstavljeno v javnosti, samo registracija ni zadostna, - opravljajo redno izobraževalno delo, ki je strokovno vodeno, - opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi, - vodijo evidenco o članstvu v društva in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, - vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - nimajo neporavnanih obveznosti do Občine Ivančna Gorica, - da vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji kulturnih programov in/ali kulturnih projektov za preteklo leto. Ne glede na prejšnji odstavek pa morajo lastniki nepremične kulturne dediščine za kulturni projekt vzdrževanja nepremične kulturne dediščine izpolnjevati naslednje pogoje: - nepremična kulturna dediščina mora imeti status spomenika ali pa biti vpisana v zbirni register dediščine, - soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. 5. Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja kulture za leto 2017 so rezervirana na postavkah: - 18018 – sofinanciranje delovanja strokovnih služb in organov zvez kulturnih društev – višina razpisanih sredstev je 6.000 EUR, - 18023 – sofinanciranje programa zvez kulturnih društev – višina razpisanih sredstev je 14.000 EUR, - 18024 – sofinanciranje programov in projektov kulturnih društev – višina razpisanih sredstev je 75.000 EUR, - 18025 – sofinanciranje nabave opreme kulturnih društev – višina razpisanih sredstev je 8.000 EUR, - 18006 – vzdrževanje kulturnih spomenikov – višina razpisanih sredstev je 40.000 EUR. 6. Prijavitelji, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - izpolnjeno prijavo na razpis, izpolnjene obrazce iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji) ter vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge, - s podpisom potrjen vzorec pogodbe (vsi prijavitelji), - kopijo odločbe oziroma sklepa o registraciji (samo tisti, ki se prijavljajo prvič), - dokazilo o lastništvu, projekt obnove in spomeniško varstveno soglasje za projekt obnove spomeniškovarstvenih objektov. Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe – zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 7. Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih kulturnih programov/ projektov so naslednja: Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente: 1. Kulturni program oziroma redna dejavnost 2. Kulturni projekti 3. Nakup in vzdrževanje opreme. 4. Vzdrževanje kulturne dediščine.

1. KULTURNI PROGRAM OZIROMA REDNA DEJAVNOST 1.1. Dejavnost 1. pihalni orkester 2. glasbena dejavnost odrasli pevski zbor otroški pevski zbor

število točk 300 točk 150 točk 80 točk

ljudski pevci 3. gledališka dejavnost predstava odrasli nad 2 h (v letnem gledališču) predstava odrasli nad 2 h predstava odrasli do 2 h predstava otroci 4. folklorna dejavnost odrasla folklorna skupina otroška folklorna skupina 5. filmska in video dejavnost 6. likovna in fotografska dejavnost 7. literarna dejavnost 8. lutkovna dejavnost 9. plesna dejavnost 10. novinarska dejavnost

80 točk 250 točk 160 točk 120 točk 80 točk 150 točk 80 točk 100 točk 100 točk 100 točk 80 točk 80 točk 80 točk

1.2. Število aktivnih članov v skupini in vrednotenje: število članov dodatne točke na število točk redne dejavnosti nad 40 34 % od 26 do 39 25 % od 13 do 25 15 % od 4 do 12 8% 3 in manj 0% 1.3. Kvaliteta skupine Skupine se same realno razvrstijo v kvalitetno skupino po opisanih kriterijih za posamezno dejavnost, potrdi oz. končno določi pa komisija vsako leto ob javnem razpisu. kategorija

opis

A

skupina, ki je bil v preteklem letu 35% prepoznavna na državnem in mednarodnem nivoju, se skozi dve sezoni neprekinjeno dokazuje in zagotavlja najbolj kvalitetne produkcije v občini ter vsako leto izvedejo premierno prireditev.

dodatne točke na število točk redne dejavnosti

B

skupine, ki je prepoznavna na ob- 20% močnem nivoju, se udeležuje območnih preglednih srečanj in revij ter redno izvaja nastope v občini in drugod.

C

skupina, ki nastopa na javnih prire- 0% ditvah, dosega povprečne kakovosti izvedb programov.

1.4. Nastopi Pri točkovanju nastopov se upoštevajo le javne prireditve, ne upoštevajo se sodelovanja oziroma nastopanje na občnih zborih lastnih in drugih društev, pri obredih kot so maše, pogrebi, poroke, martinovanja, rojstni dnevi, srečanja zaključenih skupin, ipd. nastopi

Razpisi

številka 1

število točk maksimalno število točk

1.

državna in mednarodna 100 točk srečanja in tekmovanja

200 točk

2.

osrednji dogodki, celove- 70 točk černi (premierni) koncert, premiera

140 točk

3.

samostojni koncerti, pred- 40 točk stave, razstave, literarni dogodek, multimedijski dogodek

80 točk

4.

udeležba na javni priredi- 10 točk tvi, gostovanje

40 točk

Opombe: - samostojni koncerti, razstave, predstave, … se morajo obvezno dokazovati s programskimi listi, iz katerih je razvidna programska vsebina prireditve, vsi ostali nastopi pa se morajo dokazovati s propagandnim gradivom organizatorja (vabila, plakati,…). Strokovni službi ZKD Ivančna Gorica morajo biti posredovani vsaj 7 dni pred dogodkom, zaradi objave na Zelenem valu, - premierni ali prvič predstavljeni program pomeni nov program ali da vsaj štiri sezone ni bil na sporedu; - javna prireditev pomeni prireditev, dostopna javnosti in utemeljeno računa na odmevnost v medijih in ustrezno prepoznavnost v javnosti, - pri skupinah, ki nastopajo z manj kot šestimi člani, se jim število točk deli s številom 4, predstavljati pa se morajo pod imenom društva, - individualni nastopi pomenijo nastop, ki ga izvajajo manj kot štirje člani in pri skupinah, kjer gre za izvajanje programa posameznikov (likovna, literarna, plesna, glasbena dejavnost). 1.5. Mentorji in drugi strokovni sodelavci Društvu pripadajo dodatne točke za pokrivanje honorarjev in potnih stroškov mentorjev in drugih strokovnih sodelavcev. Med njih se po tem pravilniku štejejo: kapelnik, zborovodja, godec, režiser, kamerman, itd. pri honorarju in potnih stroških se upošteva največ 70 vaj letno. Društvu za mentorju oziroma drugega strokovnega sodelavca pripada 2 točki na vajo, kar skupaj znese maksimalno 140 točk. Društvu za pokrivanje potnih stroškov mentorja oziroma drugega strokovnega sodelavca pripada:

15

- 1 točka na vajo = od 10 - 24 km v obe smeri, - 2 točki na vajo = od 25 - 49 km v obe smeri, - 3 točke na vajo = nad 50 km v obe smeri, kar skupaj znese maksimalno 210 točk.

2. KULTURNI PROJEKTI

V primeru, da izvajalec kulturnih programov oziroma kulturne dejavnosti pridobi sredstva za posamičen kulturni projekt iz naslova sofinanciranja kulturnih projektov, se le-ta ne upošteva pri vrednotenju kulturnih programov oziroma redne dejavnosti. Kadar je več izvajalcev kulturnega projekta, mora nosilec projekta izvesti vsaj polovico programa. 2.1. PRIREDITVE 1. nivo prireditve krajevni , občinski 7 točk medobčinski, državni 10 točk meddržavni 20 točk 2. število izvajalcev do 10 točk 3. tradicionalnost prireditve 5 točk 4. produkcijski stroški vsebina, organizacija in tehnična izvedba prireditve 65 točk 2.2. FESTIVALI (Krka, Stična, Slofolk) 1. nivo prireditve državni 20 točk meddržavni 40 točk 2. število dogodkov koncert, gledališka in plesna predstava, razstava, delavnica, literarni večer,… 20 točk / dogodek 3. tradicionalnost prireditve 5 točk 4. produkcijski stroški tehnična izvedba, oglaševanje, ozvočenje prireditve,… 130 točk 2.3. STRATEŠKI PROJEKTI Tabor slovenskih pevskih zborov

600 točk

3. NAKUP IN VZDRŽEVANJE OPREME

Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup in vzdrževanje opreme nepogrešljivo za izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljena tudi lastna sredstva. Prednost pri sofinanciranju bodo imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva.

4. VZDRŽEVANJE KULTURNE DEDIŠČINE

Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične in pravne osebe (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki ali upravljavci objekta lociranega na območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve ali vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki ali upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 50% upravičenih stroškov, ter druge materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov obnove. Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja, ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti: - glede na stopnjo zaščitenosti, - glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica, - glede na stopnjo ogroženosti spomenika, - ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS. 8. Prijavitelji na javni razpis Občine Ivančna Gorica so dolžni v primeru pridobitve sredstev, na povabilo občine, vsaj dvakrat letno brezplačno sodelovati na prireditvah, ki jih organizira ali soorganizira Občina Ivančna Gorica. Pri izvedbi kulturnih programov in projektov, ki jih sofinancira Občina Ivančna Gorica, so prejemniki sredstev dolžni na ustrezen način poskrbeti za promocijo občine, kar se natančneje dogovori v okviru pogodbe o sofinanciranju. 9. Dodeljena sredstva izvajalcem kulturnih programov/projektov morajo biti porabljena v letu 2017. 10. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje strokovni sodelavec Matej Šteh, tel. (01) 781 21 30. 11. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 15. 3. 2017, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno ter nepravilno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 12. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe/projekte na področju kulture v letu 2017 – ne odpiraj.« 13. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev bo strokovna komisija opravila predvidoma 20. 03. 2017 v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica. 14. Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke. Strokovna komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog.


16

Razpisi

Vloge ne bo upoštevana v primeru da: - ni bila poslana v predpisanem roku, - ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali - je vlogo oddal neupravičen prijavitelj. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom

januar-februar 2017

zavrže. 15. Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2017 (Uradni list RS, št. 83/2016) in Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005, 31/2007 in 26/2014) Občina Ivančna Gorica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2017 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se šteje kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vse razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje zlasti naslednjih mladinskih programov in projektov, ki: - vključujejo neformalno izobraževanje in druge obšolske dejavnosti, - vključujejo informativna središča in druge oblike informiranja ter svetovanja mladim, - vključujejo raziskovalno dejavnost mladih, - vključujejo mladinsko prostovoljno delo, - vključujejo aktivno in kvalitetno preživljanje prostega časa, - vključujejo programe za preprečevanje uživanja drog in drugih nevarnih substanc, - spodbujajo k strpnosti, nenasilju med in nad mladimi, - spodbujajo kulturno izražanje in kreativnost, - spodbujajo inovativnost in podjetnost mladih. Predmet sofinanciranja ne morejo biti mladinski programi in projekti, ki imajo naravo: - dopolnilnega poklicnega ali univerzitetnega izobraževanja, - rednega ali dopolnilnega izobraževanja v okviru ustanov, ki delujejo v skladu z določili Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja, - investicij ali nakupa opreme, - vključevanja odvisnikov v skupnosti za zdravljenje odvisnosti, - znanstvenih raziskovanj in strokovnih srečanj znanstvenega značaja. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2016 (Uradni list RS, št. 104/2016) in Pravilnika za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005 in 26/2014) Občina Ivančna Gorica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2017 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so programi s področja socialno-humanitarnih dejavnosti. Sredstva javnega razpisa niso namenjena za sofinanciranje investicij in programov redne oziroma obvezne dejavnosti (zakonska ali pogodbena obveznost) za katero se sredstva zagotavljajo iz drugih virov. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti:

številka 1

sprožiti upravni spor. 15. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava. 16. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2018 podati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. 17. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. 18. Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva z zakonitimi zamudnimi

organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenih predvsem mladim med 10. in 29. letom. 4. Izvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo, - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti, - programi in projekti se izvajajo za mladino v občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let), - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov, - za izvedbo programov in projektov morajo zagotoviti najmanj 50 %-delež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov, - vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje mladinskih programov, so rezervirana na postavki 18045 – Sofinanc. dejav. društev, ki delajo z mladimi, in sicer v višini 4.000,00 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so naslednja: • PREGLEDNOST – cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni – do 5 točk; • ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov - 1–5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, - 6–10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke, - 11–15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, - 16–20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk. • DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov - 60–80 % - 2 točki, - 81–90 % - 5 točk, - več kot 90 % - 8 točk. • CILJNA POPULACIJA – programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike ter družbeno izločeno invalidno mladino – do 5 točk; • REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov – do 5 točk; • DOSTOPNOST – programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino – do 5 točk; • INOVATIVNOST – mladinski programi in projekti - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva; - društva na področju zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 60/95, 49/98, 89/99); - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Ivančna Gorica, ustanovijo posamezniki ali verske skupnosti v skladu z zakonom; - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov; - druge organizacije in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju socialne varnosti ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih;

obrestmi v občinski proračun: - če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev, - če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa. Ravno tako izvajalec v takem primeru v naslednjem letu ne more pridobiti sredstev in sicer na podlagi Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju javnih kulturnih programov in kulturnih projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/2012 in 22/2015).

neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov – do 10 točk; • EKONOMIČNOST – mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo – do 10 točk; • KONTINUIRANOST – mladinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo – do 5 točk. Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov in projektov za leto 2017 morajo biti porabljena v letu 2017. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje strokovna sodelavka Maja Lampret, tel. (01) 781 21 129. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati najpozneje do 10. 3. 2017 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte – 2017 – NE ODPIRAJ.« Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). 10. Izvajalci mladinskih programov in projektov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - seznam članov društva s plačano članarino iz vaše evidence (za društva, ki imajo sedež v občini Ivančna Gorica; za društva, ki pa nimajo sedeža v Občini Ivančna Gorica navedite skupno število članov in priložite seznam članov društva, ki so občani Občine Ivančna Gorica), - izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.

19. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0004/2017-2 Datum: 31. 1. 2017 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad

akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju mladinskih dejavnosti. 11. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila predvidoma 13. 3. 2017 v prostorih Občine Ivančna Gorica. 12. Strokovno komisijo s sklepom imenuje župan, ugotavljala pa bo pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog. 13. Vloge ne bomo upoštevali v primeru da: - ni bila poslana v predpisanem roku, - ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali - je vlogo oddal neupravičen prijavitelj. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže. 14. Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju programa. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 8 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor. 15. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2018 podati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. 16. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. 17. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0003/2017-1 Datum: 31. 1. 2017

Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še: - fotokopija odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota), - fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega

OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad

- imajo sedež v Občini Ivančna Gorica; - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Ivančna Gorica, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Ivančna Gorica; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačano članarino in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - vsako leto občinski upravi do konca meseca februarja dostavijo poročilo o realizaciji programov za preteklo leto in so izpolnili vse pretekle obveznosti do Občine Ivančna Gorica. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 20.000,00 EUR in so planirana na postavki proračuna 20017 – Sodelovanje z nevladnimi organizacijami. 6. Vrednotenje programov izvajalcev v skladu z merili, opredeljenimi s Pravilnikom za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica

(Uradni list RS, št. 44/2005 in 26/2014) opravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. 7. Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke. 8. Izbrane izvajalce o višini in namenu odobrenih finančnih sredstev obvesti direktorica občinske uprave s sklepom. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je v roku 15 dni po prejemu možno pri županu Občine Ivančna Gorica vložiti pritožbo. Zoper odločbo župana je možno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem. 9. Po preteku roka za pritožbe Občina Ivančna Gorica z izvajalci programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti sklene pogodbe o sofinanciranju programov. Če vlagatelj pogodbe ne podpiše in je ne vrne občinski upravi v roku 15 dni od izdaje pisnega poziva za podpis, se šteje, da je vlagatelj odstopil od zahteve po sofinanciranju programa s področja social-


januar-februar 2017

no-humanitarnih dejavnosti. 10. Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: A. Sedež izvajalca: - sedež v občini Ivančna Gorica – 20 točk; - podružnica v občini Ivančna Gorica – 6 točk; - člani iz občine Ivančna Gorica – 2 točki. B. Število članov iz občine Ivančna Gorica: - 1–10 članov – 3 točke; - 11–30 članov – 6 točk; - 31–50 članov – 10 točk; - 51–70 članov – 15 točk; - nad 70 članov – 20 točk. C. Program dela za razpisano leto: - Vzpostavljanje socialne mreže z okoljem (druženje, obiski starostnikov, onemoglih, invalidov, …) – 10 točk; - Krvodajalsko akcijo – 10 točk; - Organizacija dobrodelne in druge prireditve na območju občine Ivančna Gorica – 8 točk (največ 24 točk); - Izobraževalna dejavnost (predavanje, delavnica, krožek ali druga oblika izobraževanja) za člane in/ ali širšo okolico: • v občini Ivančna Gorica – 5 točk (največ 15 točk); • izven občine Ivančna Gorica – 2 točki (največ 4 točke). - Rekreativna dejavnost (izlet, ekskurzija, letovanje, druge športne in kulturne aktivnosti za člane) – 2 točki (največ 10 točk); - Sodelovanje članov in prostovoljcev pri načrtovanju in izvajanju programa: • 1–5 članov in prostovoljcev – 1 točka; • 6–10 članov in prostovoljcev – 2 točki; • 11–15 članov in prostovoljcev – 3 točke; • nad 16 članov in prostovoljcev – 5 točk. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP in 15/03 – ZOPA), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2017 (Uradni list RS, št. 83/16), Letnega programa Športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2017 (sprejetega na 18. seji Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica, dne 14. 12. 2016) in 5. člena Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12) Občina Ivančna Gorica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje športnih programov v Občini Ivančna Gorica za leto 2017 1. Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog oziroma dejavnosti v športu: • vsebine: - interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok, mladine ter interesna športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna dejavnost študentov, - športna rekreacija, - kakovostni šport. • razvojne in strokovne naloge oziroma dejavnosti v športu: - izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje strokovnih kadrov v športu, - investiranje in vzdrževanje javnih športnih objektov, - večje športne prireditve, - delovanje športnih zvez na območju Občine Ivančna Gorica. 3. Za sofinanciranje športnih programov lahko kandidirajo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva in klubi, ki imajo sedež in registrirano športno dejavnost v Občini Ivančna Gorica, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem in delovanjem na območju Občine Ivančna Gorica, - zavodi, samostojni športni delavci in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vzgoje in izobraževanja, - gospodarske družbe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva, klubi in njihova zveza v Občini

številka 1

- Reference – program se na območju občine izvaja: • 0–5 let – 1 točka; • 5–10 let – 2 točki; • nad 10 let – 3 točke. - Izdaja glasila, biltena ali kakšne druge oblike promocijskega materiala – 5 točk (največ 10 točk); - Pričakovan delež sofinanciranja s strani Občine Ivančna Gorica: • do 40 % – 6 točk; • 40–50 % – 2 točki; • nad 50 % – 0 točk. Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke. 11. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti v letu 2017 morajo biti porabljena v letu 2017. 12. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Maja Lampret, tel. 01/78-12-129. 13. Zadnji rok za prijavo na razpis je 10. 3. 2017, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica z oznako »Prijava na javni razpis na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2017 – NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani mora biti

naveden naslov prijavitelja. Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. 14. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev ne bo javno in sicer ga bo strokovna komisija opravila predvidoma v 13 .3. 2017 v prostorih Občine Ivančna Gorica. 15. Izvajalci socialno-humanitarnih dejavnosti, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - seznam članov društva s plačano članarino iz vaše evidence (za društva, ki imajo sedež v občini Ivančna Gorica; za društva, ki pa nimajo sedeža v Občini Ivančna Gorica navedite skupno število članov in priložite seznam članov društva, ki so občani Občine Ivančna Gorica), - izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe.

Ivančna Gorica, imajo pod enakimi pogoji prednost pred ostalimi izvajalci letnega programa športa pri sofinanciranju njihovih športnih programov.

Opomba: Višina sredstev se lahko do zaključka razpisa spremeni v primeru, da bo višina proračunskih prihodkov bistveno drugačna od planiranih in bo potreben rebalans proračuna. Višina sredstev se bo v tem primeru uskladila z rebalansom proračuna.

4. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih dejavnosti iz prejšnje točke, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Občini Ivančna Gorica in na območju občine izvajajo dejavnost, razen če ni objektivnih možnosti, - so registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa in je športna dejavnost njihova osnovna oziroma prevladujoča dejavnost, - s svojim dosedanjim delom izkazujejo pričakovano kvaliteto, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so registrirani najmanj eno leto pred vložitvijo prijave na javni razpis, - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakon o društvih, - imajo zagotovljene pogoje (materialne, prostorske, kadrovske, organizacijske) za izvajanje in realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, - vodijo evidenco o opravljenih treningih, vajah, tekmovanjih, uvrstitvah, … - da ob prijavi na javni razpis predložijo občinski upravi popolno zahtevano razpisno dokumentacijo, - da so dostavili poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev in so izpolnili vse pretekle obveznosti do Občine Ivančna Gorica, - da izpolnjujejo pogoje in merila iz Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12), ki so osnova za vrednotenje športnih programov. 5. Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja športa za leto 2017, so: - 18031 Sofinanciranje strokovne službe in organov ZŠO - 11.000,00 EUR, - 18034 Priznanja za športnike in športne delavce - 800,00 EUR, - 18035 Športne prireditve - 1.300,00 EUR, - 18036 Strokovno izobraževanje v športu 800,00 EUR, - 18037 Programi za otroke in mladino- 37.500,00 EUR, - 18038 Kakovostni šport, vrhunski šport, rekreacija - 167.500,00 EUR, - 18039 Programi planinstva - 3.700,00 EUR, -18040 Upravljanje in vzdrževanje nogometnega stadiona - 50.000,00 EUR, - 18043 Sofinanciranje nakupa športne opreme 4.700,00 EUR, - 18044 Sofinanciranje gradnje in vzdrževanja športnih objektov - 8.000,00 EUR.

Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še: - fotokopija odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota), - fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju humanitarnih dejavnosti. 16. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava. 17. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2018 občinski upravi predložiti: - letno poročilo o izvedbi programov, - dokazila o namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa in - zaključno finančno poročilo. 18. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. 19. Vloge ne bo upoštevana v primeru da: - ni bila poslana v predpisanem roku,

6. Dodeljena sredstva izvajalcem športne dejavnosti za leto 2017 morajo biti porabljena v letu 2017. 7. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Maja Lampret, tel. 01/78-12-129. 8. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - seznam članov društva s plačano članarino iz evidence izvajalca, - izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe, - program dela za leto 2017 ter program investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2017. Za tiste, ki se prijavljajo prvič pa še: - fotokopija odločbe o registraciji (za društva jo izda Upravna enota)-, - fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju športnih dejavnosti. Izbrani bodo le tisti izvajalci, ki bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo. 9. Merila za vrednotenje športnih programov so v prilogi tega javnega razpisa. Odobrena vrednost sredstev za posamezno prijavo je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na obseg ter kakovost projektne prijave in vrednosti točke. Vrednost točke bo določena tako, da se bo višina razpoložljivih sredstev delila s seštevkom vseh ocen izbranih prijaviteljev. Odobrena vrednost zaprošenih sredstev posameznega prijavitelja pa bo določena tako, da se bo njegovo število točk pomnožilo z vrednostjo točke. 10. Zadnji rok za prijavo na razpis je 10. 3. 2017, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredova-

Razpisi

17

- ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali - je vlogo oddal neupravičen prijavitelj. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže. 20. Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti so dolžni izvajati dogovorjene programe in naloge v skladu s tem pravilnikom in le za namene, opredeljene v pogodbi. Kolikor se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev programov s področja socialno-humanitarnih dejavnosti, se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave. Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine. 21. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0006/2017-1 Datum: 31.1.2017 OBČINA IVANČNA GORICA župan Dušan Strnad na v zaprti kuverti in z oznako »NE ODPIRAJ – Javni razpis za šport 2017«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Vloge se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica) 11. Odpiranje vlog za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila predvidoma 13. 3. 2017 v prostorih Občinske uprave Občine Ivančna Gorica. Strokovna komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog. 12. Vloge ne bo upoštevana v primeru da: - ni bila poslana v predpisanem roku, - ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali - je vlogo oddal neupravičen prijavitelj. Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže. 13. Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju programa. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor. 14. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo finančnih sredstev izvajalcev programov izvaja občinska uprava. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2018 podati letno poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. 15. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. 16. Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v občinski proračun: - če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev,


18

Razpisi

- če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa. Ravno tako izvajalec v takem primeru v naslednjem letu ne more pridobiti sredstev in sicer na podlagi Pravilnika o vrednotenju in sofinanciranju športnih

številka 1

januar-februar 2017

programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 11/12). 17. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavi-

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2017 (Uradni list RS, št. 83/2016) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05, 30/06, 25/15), Občina Ivančna Gorica objavlja

JAVNI RAZPIS

za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2017 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in dejavnosti društev in zveze na področju turizma: - izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd., - izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura ipd., - spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, - akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, razgledišč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd., - organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena, - aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke in mladino, - izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.), - oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki ipd.). 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma: - turistična društva, - društva za ohranjanje ljudskih običajev, - turistična zveza. 4. Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so registrirani po zakonu o društvih, - da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, - da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti, - da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, - da delujejo najmanj eno leto; - da so dostavili poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev in so izpolnili vse pretekle obveznosti do Občine Ivančna Gorica, - da izpolnjujejo pogoje in merila iz Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05, 30/06, 25/15), ki so osnova za vrednotenje dejavnosti. 5. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje programov s področja turizma so rezervirana na postavkah št. 14006 – Sofinanciranje programa turističnih društev in št. 14008 – Sofinanciranje turistične zveze, v skupni višini 30.000,00 EUR. Od tega je namenjeno za sofinanciranje programov in dejavnosti: - društev 17.00,00 EUR, - zveze 13.000,00 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklopa: a) delovanje društev/zveze, b) programi društev/zveze. a) Delovanje društev/zveze Društvo pridobi točke glede na število članov društva, zveza pa na število društev, ki so vključena v zvezo in ustrezajo pogojem, opredeljenim v 2. in 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, ki je v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18. leta starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena.

Merila za točkovanje: Razred Število članov 1. 1–10 2. 11–50 3. 51–100 4. 101–200 5. 201 in več

telji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0002/2017-1 Datum: 31. 1. 2017

Število točk 10 30 50 80 100

Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev, vključenih v zvezo, in sicer za vsako društvo 10 točk. b) Programi društev/zveze Izbor programov, ki se točkujejo, opravi strokovna komisija. Programi morajo biti jasno vsebinsko in časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z izdelano finančno konstrukcijo.

OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad

se lahko oddajo osebno v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali priporočeno po pošti. 12. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev, ki ne bo javno, bo strokovna komisija opravila 13. 03. 2017, v prostorih Občine Ivančna Gorica. Strokovna komisija bo ugotavljala pravočasnost, upravičenost in popolnost vloge glede na besedilo javnega razpisa ter zatem tudi ocenjevanje in vrednotenje ustreznih vlog. Vloga ne bo upoštevana v primeru da: - ni bila poslana v predpisanem roku, - ni bila poslana na način, ki je opredeljen v javnem razpisu ali - je vlogo oddal neupravičen prijavitelj.

Program

Število točk

1) Ohranjanje kulturne in naravne dediščine

50 / letno

2) Razvoj turističnih poti in varstvo okolja a) urejanje in vzdrževanje pohodnih poti, tematskih poti, razgledišč … b) čistilne akcije 3) Organizacija in izvedba prireditev a) društvo je organizator in izvajalec prireditve b) društvo sodeluje na prireditvi širšega pomena c) društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena 4) Promocijske in informativne dejavnosti a) izdajanje promocijskega materiala (zloženke, razglednice …) b) predstavitev turistične ponudbe (sejmi, razstave, spletne strani …) 5) Aktivnosti za pospeševanje turizma a) organizacija in izvedba izobraževanj (seminar, delavnica, ekskurzija …) b) organizacija in izvedba natečajev (najlepše naselje, stavba, najboljša gostinska ponudba …) 6) Oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe a) oblikovanje turističnih izdelkov (spominki …) b) oblikovanje nove turistične ponudbe in trženje obstoječe turistične ponudbe Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov kot za društva. Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30 % razpoložljivih sredstev, za programe društev/zveze pa 70 % razpoložljivih sredstev. Višina odobrenih sredstev je odvisna od števila točk, ki jih bo prijavitelj dobil glede na prijavljen program in od vrednosti točke. Vrednost točke se izračuna na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov vseh prijaviteljev. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev oz. zveze ter razpoložljivih sredstev. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem programov s področja turizma morajo biti porabljena v letu 2017. 8. Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa, morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo: - prijavni obrazec, - podatki o programu, - fotokopija odločbe o registraciji, - fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta, iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo prvič, oz. tiste, ki so v zadnjem letu spreminjali statut), - seznam članov društva s plačano članarino, - izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe. 9. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje strokovni sodelavec Matej Šteh, tel. (01) 781 21 00. 10. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 10. 03. 2017, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 11. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti ovojnici z oznako » Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2017 – ne odpiraj«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti napisan naslov prijavitelja. Vloge

40 / letno 30 / letno 100 / prireditev 50 / prireditev 30 / prireditev 30 / pro. material 20 / predstavitev 30 / izobraževanje 50 / natečaj 30 / letno 50 / letno

Za vloge, ki ne bodo popolne, bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog vlagatelja pisno pozvala k dopolnitvi. Nepopolne vloge mora vlagatelj dopolniti v roku 5 dni od prejema pisnega obvestila za dopolnitev. Če tega vlagatelj ne stori, se vloga s sklepom zavrže. 13. Vlagatelj bo obveščen o odločitvi o dodelitvi sredstev (višini in namenu odobrenih finančnih sredstev) s sklepom direktorice občinske uprave. Na podlagi sklepov bo Občina Ivančna Gorica z izvajalci izbranih programov sklenila pogodbe o sofinanciranju programa. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je možno vložiti pritožbo, in sicer pri županu Občine Ivančna Gorica v roku 15 dni po prejemu sklepa. Župan o pritožbi odloči z odločbo, zoper katero ni pritožbe, je pa možno pri pristojnem sodišču sprožiti upravni spor. 14. Nadzor nad izvajanjem programov in porabo dodeljenih sredstev izvajalcev programov opravlja občinska uprava. Izvajalci morajo najkasneje do zadnjega dne v februarju 2018 podati poročilo o izvedbi programov z dokazili o izpolnitvi prevzetih obveznosti. 15. Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. 16. Izvajalec mora vrniti prejeta finančna sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi v občinski proračun: - če je bila na podlagi nadzora ali iz oddanega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev, - če izvajalec ni oddal poročila o realizaciji programa. Prav tako izvajalec v takem primeru v naslednjem letu ne more kandidirati za sredstva iz občinskega proračuna. 17. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0005/2017-1 Datum: 31. 01. 2017 OBČINA IVANČNA GORICA Župan Dušan Strnad


januar-februar 2017

številka 1

Krajevne skupnosti

19

Novoletno srečanje stiških upokojencev Krki Od sv. Jožefa Kot je v navadi, smo se tudi lani ob koncu meseca decembra člani društva upokojencev Stična zbrali, da se poveselimo ob izteku leta. Zaradi velikega števila udeležencev je bilo v gostišču kar malo tesno, predvsem je primanjkovalo plesnega prostora. Ja, mi »mladostniki« se z veseljem prepustimo plesnim ritmom in tudi zapojemo radi kakšno narodno in ponarodelo pesem. Kljub vsesplošnemu pomanjkanju finančnih sredstev se člani radi udeležimo srečanj, da se poveselimo, srečamo svoje znance, vrstnike in z njimi »kakšno rečemo«, kot pravimo na tem koncu Dolenjske. Po nagovoru predsednice društva so nam postregli z bogatim pozno popoldanskim kosilom, po katerem bi šli običajno gladko počivat. Tokrat pa je bilo drugače. Dandanes v prazničnem decembru nastopajo kar trije radodarni možje. Kdo nas je tokrat obiskal pa poglejte na priloženih fotografijah. Božiček je tako cingljal, da ga nismo mogli ne preslišati in ne spregledati. Tudi on nas ni. Izredno simpatičen mož je nosil velik koš, res pravi, iz pravih viter spleten in v njem za vsakega paket krhljev. pomočnica, gospa Ljuba, mu je urno pomagala, da je lahko čim prej nadaljeval svojo

pot. Ja, koliko otroka je še v nas, kljub »srebrnini« v laseh in prav je tako. Božiček je odšel, prišla pa je Klavdija, mlado dekle s harmoniko, ki jo »vreže« po domače in tudi kaj bolj zahtevnega iz pod prstov izvabi, s posebno energijo. Če doda še svoj glas, samo gledaš. Kar prekiniti smo jo morali, da smo izpeljali še medsebojno darovanje. Seveda je kasneje nadaljevala do poznih večernih ur. Med tem so natakarji poskrbeli za popolnitev miz z »mojstrovinami« naših članic upravnega odbora in ostalih članic društva (žal, tukaj nimamo nobenega mojstra, vendar ga

vabimo). Omamno! Tudi to so svojevrstne umetnine, ki so tako lepe in za povrhu še tako dobre in sladke, da človek težko odneha. S kilogrami pa se bomo borili v novem letu. Povedati pa je potrebno, da smo tiste starejše od osemdeset let in bolne obiskali nekaj dni kasneje na njihovih domovih ali v domu za starostnike ter jim izročili manjša darila. Lepo je videti, da so ljudje srečni. Naj končam z željo in mislimi upravnega odbora, da se v takšnem številu in dobrem razpoloženju spet srečamo. Danijela Jermol SKEN

V naši župnijski cerkvi, ki je bila napolnjena do zadnjega kotička, smo na božični dan popoldne slavili novorojeno dete s spevoigro Slovenski božič, skladatelja Matija Tomca. Za zbore, instrumentaliste in soliste naše župnije jo je priredila Darinka Pirc, ki je s svojimi talenti, znanjem in ljubeznijo do cerkvenega petja neprecenljivo bogastvo za našo župnijo. Otroke, mladino in nas malo starejše je povezala v skupnost, ki smo se z veseljem in užitkom pripravljali na lepo in bogato božično praznovanje. Pod njenim vodstvom smo pevci in instrumentalisti na koru ter solisti Jožef in Marija ter pastirji, obkroženi z angelci, pred oltarjem odlično izvedli to čudovito kantato. Jožefa in Marijo sta profesionalno zapela in zaigrala operni pevec Matej Vovk in njegova žena Joži, ki že mnogo let z znanjem, dobro voljo in potrpežljivostjo vodi naš cerkveni zbor. Na orgle nas je spremljala Urška Petek. Z željo, da bi se nasitili božje navzočnosti, smo nadaljevali božično praznovanje s sveto mašo. Po maši smo se ob toplih napitkih in pecivu zadržali pred cerkvijo, si voščili ter nazdravili Jezusovemu rojstvu in rojstvu naše države, ki smo ga obhajali naslednji dan. Iskrice na nebu so sporočale, da smo pred cerkvijo v Ivančni Gorici radostni ljudje. Naj ta radost traja vse leto. Darinka Kavšek

Blagoslov obnovljene zagraške cerkve V nedeljo, 18. decembra 2016, ko se je na adventnih venčkih prižgala četrta svečka, je bilo v župniji Zagradec ob Krki precej slovesno. V župnijski cerkvi Marije Vnebovzete je bila darovana sveta maša z blagoslovom obnovitvenih del. Bogoslužje je vodil zagraški rojak, dr. Jože Plut, kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja in župnik ljubljanske stolnice, somaševal pa domači župnik Sašo Kovač. Slovesni maši so prisostvovali tudi predsednica KS Zagradec, Biljana Gartner, predsednik Društva upokojencev Ivančna Gorica in Krajevnega odbora Rdečega križa Zagradec, Matjaž Marinček, domačin in zagraški faran, projektant Jože Maver, restavrator stranskih oltarjev Miha Legan ter restavratorka prižnice Helena Valentin, člani župnijskega pastoralnega sveta in ostalo občestvo. Za pevsko in glasbeno spremljavo je poskrbel otroški pevski zbor pod vodstvom zborovodkinje Vanje Erjavec Strmec in organista Žiga Jernejčiča. Po simboličnem kropljenju in kajenju sten cerkve z dišečim kadilom po notranjosti cerkve okoli s spremstvom župnika in ministrantov, se je mašnik, dr. Plut, podal na prižnico in ponazoril pridigo izpred časov, ko še ni bilo ozvočenja. Predstavil je prižnico, na kateri je stal, predstavil smiselnost strehe nad prižnico ter oba stranska oltarja. Pohvalil je odlično opravljeno delo vseh sodelujočih pri obnovi in spodbujal sožupljane, da naj negujejo krajevno svetišče in naj bodo ponosni na opravljeno delo prednikov in sedanjih župljanov. Po pridigi sta mašnika blagoslovila oba stranska oltarja in prižnico Na koncu maše pa se je domači župnik najprej zahvalil Bogu in Mariji za ta prečudoviti dan, druga zahvala je bila namenjena somašniku dr. Jožetu Plutu, ki si je ob obilici dela vzel čas in sooblikoval blagoslov obnovljene cerkve, tretja zahvala pa je šla zaslužnim ljudem ob obnovi cerkve: pro-

Vse ljubitelje pohodništva, narave in prijetnega druženja vabimo na tradicionalni, letos že

15. VALENTINOV POHOD na Korinjski hrib-Ciganov vrh.

Odhod izpred Družbenega centra na Krki bo v petek, 10. 2. 2017, ob 18. uri. Za prijetno druženje na Korinju bodo poskrbeli korinjski gasilci. Organizacijski odbor

KINOLOŠKO DRUŠTVO GROSUPLJE

jektantu, domačinu Jožetu Mavru, restavratorjema Mihu Leganu in Heleni Valentin iz suhokrajinskih krajev ter vsem obrtnikom, ki so pripomogli pri obnovi. Restavratorka Valentin je na kratko prestavila svoje delo ob restavriranju prižnice. Vsi imenovani so v dar dobili značilno zagraško pogačo. Četrta zahvala pa je bila namenjena župljanom za logistično podporo pri izvedbi obnove in seveda pri pripravi te slovesnosti. Posebej pa se je zahvalil za finančno pomoč občini Ivančna Gorica in škofiji Novo mesto.

Zgodovina pripoveduje

Iz zgodovine zagraške cerkve izvemo, da začetke te cerkve beležimo v drugi polovici 18. stoletja, ko so Auerspergerji, predvsem grof Karel Auersperger, znani železarji iz te doline, leta 1754 prodali svojo železarno na Fužini in dali sezidati prva poslopja namenjena cerkvenim potrebam. Kmalu zatem dobi delo prvi kaplan, ki je duhovno oskrboval tovarniške delavce. Leta 1788 ustanovijo kaplanijo, pred 220 leti, leta 1796 pa prvo župnijo. O prvi cerkvi na tem območju ni pravih podatkov, izhajala pa naj bi iz romanskih časov. Do konca 18. stoletja se je cerkev občasno širila in

dograjevala za potrebe krajanov. Zagraška cerkev, sploh pa vse Marijine cerkve, je zgrajena in postavljena v smeri neba vzhod-zahod ob enakonočju. Leta 1891 je bil izdelan sedanji poznobaročni glavni oltar iz starega prejšnjega baročnega oltarja mojstra Vurnika. Stranska baročna oltarja sta še starejša. Levi je bil posvečen sv. Nikolaju, kasneje pa so ga posvetili Cirilu in Metodu, zavetnikoma Slovanov, desni pa je posvečen sv. Katarini, cesarici. Točna datacija izdelave prižnice ni znana. Prvotna je služila kot berilnik v jedilnici stiškega samostana. Po letu 1785 so jo iz jedilnice stiškega samostana prestavili v Zagradec. Franc Stele jo umešča v konec 17. stoletja. Izdelala jo je ljubljanska kamnoseška delavnica pod vodstvom mojstra Mihaela Cussa. Prižniške poslikave nimajo avtorskega podpisa, vendar bi po stilu poslikave in tehnike bile najverjetneje delo Fortunata Berganta. Sestavljena je iz več delov. Izdelana je iz črnega kamna z manjšimi ornamenti iz rumenega in belega kamna. Prižnica kaže vpliv italijanske baročne umetnosti. Njena posebnost je poslikava olja na kamne. Upodo-

VABI Kinološko društvo Grosuplje že vrsto let organizira brezplačna strokovna predavanja za lastnike psov in tiste, ki bi to želeli postati. S tem želimo občanom predstaviti novosti s področja kinologije in tako obogatiti kinološko kulturo v naših občinah. Tudi za letošnjo pomlad smo pripravili dve predavanji: - Sreda, 22. 2. 2017 ob 19. uri: »Pes in njegova uporaba skozi zgodovino«, mag. Peter Levstek, dr. vet. ved. - Četrtek, 23. 2. 2017 ob 19. uri: »Ali poznamo govorico svojega psa?«, Branko Puš, predsednik Komisije za izobraževanje in izpite pri Kinološki zvezi Slovenije. Obe predavanji bosta potekali v dvorani Družbenega doma na Taborski cesti 1 v Grosupljem. Pred obema predavanjema bodo od 18:30 naprej potekali tudi vpisi na tečaje šolanja psov, v četrtek pa bo po predavanju še predstavitev vseh tečajev. Dodatne informacije: info.kd.grosuplje@gmail.com, 031 350 786 ali 040 678 578, http://www.kd-grosuplje.si/ bljeni so štirje cerkveni učitelji ter mali Jezus v templju s starešinami in Marijo. Leta 1886 je mojster in slikar Šubic izdelal križev pot, ki ga krasijo novi obnovljeni okvirji z žlahtno pozlato. Leta 1904 so bile postavljene pnevmatske orgle Josefa Mauracherja iz st. Florjana pri Linzu, leta 2009 pa so bile popolnoma obnovljene. Cerkvene oltarje so nazadnje restavrirali mojstri Narodnega muzeja Ljubljana pred 47. leti. Na pobudo župnika Saša Kovača se

je obnova notranjosti cerkve začela v začetku leta 2016. Ostranjen je bil razpadajoči omet do višine treh metrov, zamenjana celotno elektroinštalacija, nameščeno novo ozvočenje, ometali so cerkev s sušilnimi ometi, cerkev prepleskali, zbrusili baročni kamniti tlak, poslikali cerkveni notranji cokel ter restavrirali stranske oltarje in kamnito prižnico. Obnova je cerkve je stala okoli 40.000 evrov, veliko dela pa je bilo opravljeno prostovoljno. Marjan Urbas


20

Krajevne skupnosti

januar-februar 2017

številka 1

Vadba za mamice Postati mama je prav posebno doživetje v življenju ženske. Edinstveno in neponovljivo obdobje nosečnosti se stopnjuje s prihodom novega družinskega člana, ki nedvomno poskrbi za nove izzive in življenje marsikateri mamici obrne na glavo, še posebej, je zanjo to prvič. Pomembno je, da so novopečene mamice polne energije in se počutijo zdrave v svojem telesu, kljub neprestani akciji, pestovanju, dviganju, neprespanim nočem in skrbem. Le zdrava mama, ki ustrezno poskrbi zase s pravilno prehrano, gibanjem in občasnimi trenutki samo zase, bo lahko svojemu otroku dala sebe v najboljši možni različici. Občutek, da moramo s same vadbe priti komaj še živi, je popolnoma varljiv. S pravilnim začetnim ogrevanjem in končnim raztezanjem, prilagojenim konkretni vadbi in ciljem, ki jih želimo z njo doseči, se bomo po vadbi počutili prijetno ter polni energije in motivacije za naprej. Takrat se nam vse zdi lažje, odmislimo vse skrbi in četudi jih po vadbi spet poberemo v svoj nahrbtnik in odnesemo s sabo nazaj domov, je le-ta potem vsaj polovico lažji. Kdaj lahko začnete vaditi po porodu? Z vadbo lahko začnete najmanj 6 tednov po porodu oziroma po prvem ginekološkem pregledu, razen v primeru težjih oblik poroda (carski rez – tu vam lahko ogromno pomaga dober fizioterapevt, naj vam ne bo škoda časa in denarja za to, bogato se vam bo obrestovalo kasneje). V

tem času se za mamice svet popolnoma spremeni, bolj se orientirajo na svoje domače, družinsko okolje in težko si jih predstavljamo npr. na kakšni visoko intenzivni vadbi, kjer bi bila mogoče celo edina s porodno izkušnjo ali pa svojih težav, skrbi ne bi mogla zaupati inštruktorju, mogoče jih le-ta ne bi niti razumel ali bil glede njih strokovno podkovan. Zgodilo se nam je že, da je k nam prišla novopečena mamica in se želela pridružiti naši energični plesni vadbi zumba. Ker smo ji takšen začetek toplo odsvetovali in jo s strokovnega vidika napotili na pilates vsaj za mesec, dva, je raje preprosto odšla drugam, kjer so žal verjetno bolj upoštevali njene želje - a kaj, ko niso bile v korist ne njej, ne njenemu telesu … Nam je še vedno hudo, ko se spomnimo nanjo. A še zdaleč ni edina. Nekatere bi najraje šle direktno na kondicijski trening, da čim prej pridobijo nazaj svoje “staro” telo. Pred sabo imate še celo življenje, za čisto vse aktivnosti, ki si jih boste zaželele, a prisluhnite prosimo svojemu telesu – le enega imate! Poskrbite zanj, kot se spodobi in hvaležno vam bo to vračalo vsa nadaljnja leta. S preveliko in predčasno obremenitvijo telesa, ki je doživelo tako velike spremembe v nosečnosti in med porodom, si lahko naredite nepopravljivo škodo, še bolj oslabite medenične mišice, kar vodi v inkontinenco (ne, to še zdaleč NI običajen pojav in naj vas nihče ne prepriča v to, da se to

ne da spremeniti, ali da bi se morale s tem kar sprijazniti, vse lahko naredite same!), povešenje/zdrs organov medenične in trebušne votline, kratkoročno pa zaradi mlečne kisline pride do spremembe okusa materinega mleka, ki ga otrok zato zavrača. Zaradi hormona relaksina, ki se sprošča v nosečnosti, so mišice in ligamenti oslabljeni in preveč intenzivno dodatno raztezanje se zato takrat odsvetuje. Zaradi pogostega pojava diastaze rektusov ali po domače, razmika trebušnih mišic je potrebno biti zelo pazljiv, katere vaje izvajate – ali ste vedele, da lahko z napačnimi svoj trebuh dejansko še povečate in ta razmik še razširite? Če vam na vadbi svetujejo zgolj klasične trebušnjake in po porodu še niste vadile niti nekaj mesecev, si lahko naredite veliko škodo in ni rečeno, da se jo bo dalo še popraviti. Vse oblike teka, boot camp, krožne in intervalne vadbe zato v prvi fazi odpadejo! Še celo vseh vaj pilatesa ne smete delati takoj, temveč jih bo usposobljen inštruktor za poporodno vadbo prilagodil vašemu stanju. Vse to velja ne glede na to, kdaj začnete z vadbo po porodu – tudi če ste čakale leto, dve, tri, imele več kot eno nosečnost – še vedno morate vadbo začeti na ustrezen način in jemati sebe kot nekoga, ki vadi prvič po porodu - skozi vse stopnje vadbe morate postopoma, šele na koncu si lahko spet privoščite najbolj intenzivne. Kot marsikje, tudi tukaj ni instant recepta za spremem-

Stara šola v Višnji Gori in zahodna obvoznica pri Malem Hudem »Klasje«, časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica, je pomemben informator njegovih bralcev, enako velja za »Višnjana«, glasilo Krajevne skupnosti Višnja Gora. Klasje je, tako kot Občina Ivančna Gorica, naredilo izjemen napredek, od svojega začetka po 1. 1. 1995, ko se je do marca 1995 imenovalo »Novičar« - prve novice občine Ivančna Gorica, nato pa že aprila 1995 postalo Uradni vestnik občine Ivančna Gorica. Novičar je izhajal na štirih straneh, Klasje, letnik XXII iz decembra 2016, pa je imel 32 strani. Kot član Občinskega sveta v prvih dveh mandatih 1994–2002 sem bil aktivno vključen v razvojne rešitve občine v njenih začetkih, ko je bil npr. v prvi številki Novičarja objavljen februarja 1995 članek: »Začetek skoraj iz nič«. Ob 20. letnici občine Ivančna Gorica sem v Klasju objavil več člankov o izvedbi lokalne samouprave v občini, o volitvah, o občinskem svetu in županu, omenil pa sem tudi še nerešena vprašanja s področja družbene infrastrukture in prometne problematike, ki se vlečejo vse od leta 1995 dalje. Gre tudi za zahodno obvoznico pri Malem Hudem, za propadajoči grad Podsmreka, podaljšek Ciglerjeve ulice, ob železniški progi v Višnji Gori in za stavbo stare Osnovne šole v Višnji Gori. Z velikim zadovoljstvom sem prebral v Klasju in v Višnjanu, da se načrtuje v letih 2017/18 sanacija stare Osnovne šole v Višnji Gori in izgradnja krožišča in nadvoza nad železniško progo Višnja Gora – Ivančna

Gorica na Malem Hudem ter obnova vodnjaka Konjšček v Višnji Gori. Ta sporočila bralcem so bila objavljena v navedenih časopisih, tako od župana kot od občinskih svetnikov. Tokrat bi te napovedi pač morale držati! Klasje in tudi Višnjan nimata rubrike »Pisma bralcev«, prav tako je malo ali nič komentarjev na vsebino v različnih člankih, čeprav menim, da to ne bi bilo odveč. Župan je že v uvodniku v Višnjanu navedel, da že od selitve učencev v novo šolo v Višnji Gori, iščejo rešitve za staro šolo, vendar nobena ni bila prava. Sedaj pa je odločeno, da se zgradba popolnoma prenovi in vanjo pripelje novo življenje ter da se uredi okolica. Ker sem bil v te rešitve v preteklosti vključen, predvsem kot občinski svetnik iz Višnje Gore, jih bom nekaj tudi navedel: Že leta 2000, po izpraznitvi stavbe s konca šolskega leta 1998/99 je bil objavljen javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo, javila sta se dva interesenta, ki pa sta kmalu odstopila. Nekaj časa se je vanjo vselil del Vzgojno izobraževalnega zavoda Višnja Gora, po njenem odhodu pa je stavba ostala vse do danes prazna. Ponujena je bila tudi VVZ Vrtcu Ivančna Gorica za predšolske otroke, kjer pa so ugotovili, da prostori niso primerni zanje. Za stavbo je izkazal interes tudi Dom za starejše občane Grosuplje, vendar je ugotovil, da bi adaptacija stala preveč ter je zato uporabil sredstva za zgraditev prizidka pri svojem domu v Grosupljem. Interesa za prostore nista

pokazali niti Osnovna šola Stična, ki ji sicer že primanjkuje prostorov v novi šoli v Višnji Gori, niti Glasbena šola Grosuplje, ki na ponudbo sploh ni odgovorila. Interes je pokazal Šolski muzej v Ljubljani, ki pa ni imel na razpolago finančnih sredstev za adaptacijo. Povabili smo tudi ministrstvo za šolstvo, da bi v stavbo uporabljali za poletno in zimsko šolo v naravi, vendar tudi to ni bilo uspešno. V zadnjem času pa je bilo zamišljeno, da bi v stavbi nastal dnevni center za starejše občane, očitno tudi ta ideja ni več aktualna, vsaj ne za celotno stavbo. Prav tako ni bilo interesa gostincev ali trgovcev, ker ni zadostnega zaledja zanje (gostje in kupci). Vendar pa mora biti prostor stare šole v Višnji Gori z uporabno površino 596 m2 in z vrtom v izmeri 347 m2 in bližnjo športno ploščadjo v velikosti 646 m2, za marsikaj vendarle uporaben. Še vedno je aktualna tudi izgradnja zahodne obvoznice, še posebej nadvoz nad železnico Višnja Gora Ivančna Gorica, pri Malem Hudem. Prvi predlogi za to prometno ureditev so se pojavili že ob gradnji avtoceste Višnja Gora - Bič, v letu 1995. Kaže, da bo do realizacije vendarle prišlo v letih 2017/18. Upajmo, da bodo decembrske napovedi tokrat za obe navedeni zadevi uspešni. Franc Godeša, član Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica 1994−2002

bo in vam tega nihče nima pravice obljubljati. Vaše telo je 9 mesecev in še več potovalo skozi ogromne spremembe, drage mamice in od njega ni pošteno pričakovati, da bo šlo sedaj v obratni smeri kaj hitreje, kaj ni tako? Na kaj moramo biti nujno pozorni, ko začnemo z vadbo po porodu? Velik poudarek je treba nameniti krepitvi mišic medeničnega dna, krepiti zgornji del trupa (roke, rame), ki je zaradi dviganja in nošenja dojenčka veliko bolj obremenjen, razgibavati in okrepiti zapestja, da ne pride do vnetja karpalnega kanala, okrepiti stabilizatorje, trebušne mišice, se naučiti pravilnega ravnanja s svojo hrbtenico, izboljšati ravnotežje. Vadba mora biti absolutno prilagojena vašemu stanju – zavedajte se: imate otroka, ki potrebuje mamico, ki ni izčrpana po vadbi. Velika prednost vadbe za mamice je tudi, da se ne boste niko-

li počutile same, saj na takšni vadbi od drugih mamic vedno lahko izveste kakšno novo zanimivo informacijo, nasvet, se potolažite, kadar imate težak dan in delite veselje druga z drugo. Športno društvo Fit manija poleg aerobike, zumbe, pilatesa in aerolatesa sedaj organizira tudi vadbo posebej za mamice, seveda pod vodstvom inštruktorice, ki je usposobljena tudi za vadbo za nosečke in poporodno vadbo. Brezplačni predstavitveni trening Vadbe za mamice bo v torek, 14. februarja, ob 17.30 – čim prej pokličite na 041/234-925 ali pišite na fitmanija@siol.net za več informacij in prijavo ter si zagotovite svoje mesto! Tina Kozelj za ŠD Fit manija

»Prostovoljno delo z otroki in mladostniki« Center za socialno delo Grosuplje išče prostovoljke in prostovoljce za sodelovanje v preventivnem programu: »Prostovoljno delo z otroki in mladostniki«. Vabljeni vsi, ki vas zanima delo z otroki in mladostniki. Od prostovoljk in prostovoljcev pričakujemo: – najmanj srednješolsko izobrazbo – DOKONČANA SREDNJA ŠOLA (najmanj V. stopnja) ŽE OB PRIJAVI - smer: družboslovna oz naravoslovna smer študija (socialno delo, pedagoška izobrazba, zdravstvena smer ipd.). je zaželena ni pa pogoj. – izkušnje, smisel in veselje za delo z otroki in mladostniki, sposobnost samostojnega vodenja skupine otrok ali mladostnikov, – organizacijske sposobnosti, – obvezno udeležbo na vseh pripravljalnih sestankih in na evalvacijskem sestanku po izvedenem taboru, – pripravo in izvedbo aktivnosti na taboru (delavnice, večerni program, športne vsebine …), – opravljeno usposabljanje za prostovoljce (2-dnevno usposabljanje za nove prostovoljce), ki se ga opravi naknadno. Stroške napotitve na usposabljanje krije CSD Grosuplje, v koliko usposabljanja prostovoljec že nima opravljenega. Dodatna pojasnila in napotke glede prijave daje mag. Branko Škerjanec, univ. dipl. soc. kult. in fil. Telefon: 01 781 80 69 E-pošta: brane.skerjanc@gov.si CENTER ZA SOCIALNO DELO GROSUPLJE Adamičeva cesta 51 1290 Grosuplje


januar-februar 2017

Veseli december v Osnovni šoli Ferda Vesela

Šola je v praznični čas vstopila 6. decembra s prižigom lučk in obiskom Miklavža. Sicer se nismo srečali, ampak pustil nam je sladko presenečenje. Tudi šolo smo praznično okrasili - s čudovitimi okraski in s smrečico, ki je krasila osrednji šolski prostor. December pa je minil tudi v znamenju natečaja »Naj Ferdova smrečica«. V avli smo lahko občudovali smrečice raznoraznih oblik in materialov. Ustvarjalnost učencev je res brezmejna. 23. decembra je komisija natečaja razglasila tudi rezultate in podelila nagrade trem najboljšim iz vsake triade. 23. december pa je bil nadvse prazničen. Učenci so se sprva zbrali v matičnih učilnicah in se ob družabnih igrah ter medsebojnem obdarovanju še zadnjič v tem koledarskem letu skupaj poveselili. Nato je v avli sledila prireditev. S slovensko himno smo se spomnili dneva samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra. Prireditev so obogatili tudi

nastopi otroškega in mladinskega pevskega zbora, flavtistk in violinistke. Učenci devetega razreda pa so pripravili odličen plesni nastop, ki sta ga popestrila ′jelenčka′ na skirojih. Prvi nastop na šolskem odru pa so imele tudi mažoretke. Učenci šolske-

Šolstvo

številka 1

21

OBVESTILO O VPISU V 1. RAZRED ga gledališkega krožka so nas s predstavo Zvezdica Zaspanka popeljali v čarobni čas otroštva. Po končani predstavi pa se je za učence od šestega do devetega razreda odvijalo tudi plesno tekmovanje. Opazili smo, da je med našimi učenci veliko dobrih plesalcev. Najboljši so bili tudi nagrajeni. V zaključnem delu dopoldanske prireditve nas je nagovoril tudi ravnatelj Janez Peterlin in nam zaželel lepe božične praznike ter vse dobro v prihajajočem letu. Učenci so veseli in z nasmehom na obrazih za en teden zapustili šolske klopi in si hudomušno rekli - se vidimo prihodnje leto. Naj v letu 2017 vse naše poti vodijo navzgor in naj nas na teh poteh spremljajo predvsem medsebojno spoštovanje, zdravje, uspeh in sreča. Mogoče bo prav leto 2017 tisto, ki se ga bomo vedno znova radi spominjali. Srečno! Lea Kastelic, učiteljica nemščine in slovenščine

Nesreča nikoli ne počiva Društvo paraplegikov ljubljanske po- komentarji smo jih najprej seznanili nosti in vrhunske rezultate, ki jih naši krajine že vrsto let po osnovnih šolah z našo poškodbo - paraplegijo in te- športniki dosegajo na najvišjih sveučencem in učiteljem predstavlja traplegijo. Spoznali so veliko razliko tovnih in mednarodnih tekmovanjih. projekt »Različnost je zakon.« To je med hudimi posledicami, ki jih pusti Menimo, da so učenci dobili vrsto koprogram preventive in ozaveščanja, s poškodba hrbtenjače. Težja kot je ristnih in pomembnih podatkov, ki jih katerim želimo učencem predstaviti poškodba, hujše so njene posledice. bodo v prihodnjem mladem življenju poslanstvo našega društva in jih opo- Najtežje je tetraplegikom, ki imajo opozarjali na različne nevarne pasti. zoriti na vse vzroke, ki so botrovali prizadete tudi roke. Posebej smo jih Tudi mi smo se ob prisrčnih druženaši invalidnosti. opozorili na prometne nesreče, ki njih dobro počutili. Še posebej ob V novembru smo med drugimi obi- predstavljajo kar dobro tretjino vseh skupnem spoznanju, da smo storili skali tudi tri šole v občini Ivančna Go- vzrokov naših poškodb. Med njimi je nekaj dobrega in koristnega. Sicer pa rica – dvakrat Osnovno šolo Stična, tudi veliko takih, ki so jih povzročili tovrstne predstavitve čutimo kot del po enkrat pa Podružnično šolo Višnja vinjeni vozniki. svojega poslanstva. Gora in Podružnično šolo Zagradec. Spoznali pa so tudi svetlejšo plat na- Projekt je z razpisom sofinancirala Za učence osmih in devetih razredov šega življenja. Predvsem naše ena- Občina Ivančna Gorica. smo na vseh šolah pripravili enoten kovredno življenje ter športne aktivJože Globokar program preventive in ozaveščanja, izvedli pa smo ga skupaj s projektom »Alkoholne ključavnice,« ki ga je vodila dr. Majda Zorec Karlovšek. Učenci so na vajah s posebnimi očali dobili občutek opitosti, predavateljica pa jih je seznanila tudi s posledicami uživanja alkohola in drog. S projektom »Različnost je zakon,« smo učencem predstavili poslanstvo Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine in poškodbe, ki so botrovale naši invalidnosti. S projekcijami fotografij in Predstavitev učencem na Podružnični šoli Zagradec (foto: Tomaž Demšar)

V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS št. 81/2006 in 63/2013) so v šolskem letu 2017/2018 šoloobvezni vsi otroci, ki so rojeni v koledarskem letu 2011. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu. Vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2017/2018 bo za šolske obveznike iz šolskega okoliša Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični potekal od 13. 2. do 17. 2. 2017, v OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Zaradi enakomernejše časovne razporeditve vas vljudno prosimo, da upoštevate naslednji razpored: • otroke, katerih priimek se začne na črko od A do J, pripeljete starši k vpisu v PONEDELJEK, 13. 2. 2017, od 12.30 do 16.00, • otroke, katerih priimek se začne na črko od K do M, pripeljete starši k vpisu v TOREK, 14. 2. 2017, od 12.30 do 17.00, • otroke, katerih priimek se začne na črko od O do S, pripeljete starši k vpisu v SREDO, 15. 2. 2017, od 12.30 do 16.00, • otroke, katerih priimek se začne na črko od Š do Ž, pripeljete starši k vpisu v ČETRTEK, 16. 2. 2017, od 12.30 do 16.00. Dodaten termin za vpis je v PETEK, 17. 2. 2017, od 8.00 do 12.00. Vpis bo potekal v pisarni pedagoginje OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, v prostoru št. 405. K vpisu pridite starši in otroci. Vljudno vas prosimo, da k vpisu prinesete tudi izpolnjen anketni vprašalnik, ki vam ga prilagamo. Irena Novak, šolska svetovalna služba

Janez Peterlin, ravnatelj

SPOŠTOVANI STARŠI Vabimo Vas, da vpišete Vašega otroka v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 2017/2018. Po Zakonu o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOŠ) morajo starši v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let (roj. od 1. 1. 2011 – 31. 12. 2011; 45. člen ZOŠ). Osnovna šola vpisuje otroke v prvi razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Vpis bo potekal po naslednjem razporedu: Na matični šoli v ponedeljek, 13. 2. 2017, od 7.00 do 10.00 in od 12.30 do 18.00 za šolski okoliš  matične šole  Stične  Muljave V Zagradcu v torek, 14. 2. 2017, od 7.00 do 10.00 in od 12.30 do 18.00 za šolski okoliš  Zagradca  Ambrusa  Krke V Višnji Gori v torek, 14. 2. 2017, od 7.00 do 10.00 in od 12.30 do 18.00 Naknadni vpis bo v ponedeljek, 20. 2. 2017, od 7.30 do 10.00 in od 12.30 do 14.00 na matični šoli v Ivančni Gorici. DRAGI OTROCI Z VAMI SE BOMO PRVIČ SREČALI V MESECU JUNIJU, KO BOSTE V ŠOLO PRIŠLI SKUPAJ Z VAŠIMI STARŠI. Ravnatelj: Marjan Potokar

SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA v a b i v petek, 10. februarja 2017, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 11. februarja 2017, ob 9. uri na

I N F O R M Aza programa TIVNI DAN splošna gimnazija in ekonomski tehnik.

Sproščeno vzdušje v dijaški »dnevni sobi«

V tednu od 30. 1. do 3. 2. 2017 in nato od 20. 3. do 24. 3. , od 8.00 do 14.00, šola letos prvič izvaja teden odprtih vrat. S prijavo svojega obiska na naslov ravnatelj@ssjj.si ali na telefon 01 78 78 720 si boste zagotovili osebno obravnavo pri ogledu šole in pridobivanju vseh informacij o šoli. Vljudno vabljeni!


22

Šolstvo

januar-februar 2017

številka 1

Delovni obisk Andaluzije v okviru projekta »Sunny Side Up« Vse se je začelo v torek ob 2.30. Bila je trda noč, ko smo jaz, Daniel in Marko prišli k železniški postaji v Ivančni Gorici. Hitro smo se poslovili od staršev in skočili v kombi, ta pa nas je pripeljal na zelo mrzlo letališče v Benetkah. Med čakanjem na vstop na letalo smo srečali dva Američana, ki sta se odpravljala nazaj domov, v Ameriko. Povprašala sta nas o tem projektu in mi smo jima projekt tudi razložili. Ker je bilo čakanje kar precej dolgo, smo se dotaknili tudi drugih tem (ameriške volitve ipd.), a kmalu smo se, z dobrim vtisom, odpravili na letalo. Po dokaj mirnem letu smo pristali v Bruslju (prestolnici Belgije), ker pa se nam je zelo mudilo na naslednji let, smo hitro odkorakali proti letalu za Malago. Tam smo se udobno namestili in že spet smo bili v zraku. Ta let je bil malo daljši, a je kar hitro minil, saj smo se vsi nekako zabavali (brali knjige, poslušali glasbo ipd.). Ko smo pristali v Malagi, smo šli po svojo prtljago. Ampak jo je letalska družba izgubila. Razočarani smo šli naprej v Granado, kjer je potekal naš project The sunny side up. V mesto nas je pripeljal tamkajšnji učitelj po imenu Fran. Ko smo prispeli k hotelu, smo odšli v svoje sobe in se tam namestili.

Jaz, Marko, Daniel in učiteljica Katja Tomažinčič smo v sobah počakali na prihod učitelja Igorja Rajnerja in ravnatelja OŠ Stična gospoda Marjana Potokarja, saj sta šla v Granado posebej. Naslednji dan smo se zbudili ob 7.30 in odšlo v šolo. Ta se je nahajala v bližini mesta v Churriana de la Vega. Tam smo imeli zajtrk, kjer je bil tudi župan, ravnatelj in še par drugih pomembnih ljudi. Po končanem zajtrku je bil daljši odmor, kjer smo se družili s tamkajšnjimi učenci. A odmor je hitro minil, saj so bili učenci zelo zabavni in zgovorni. Zastavljali so nam vprašanja v angleščini, na katera smo jim tudi odgovorili. Po odmoru smo začeli s svojimi dejavnostmi. Slovenija in Ciper sta imeli za dejavnost avtomobilčke na sončno energijo. Z učenci smo le-te tudi uspešno sestavili in imeli tekmovanje na šolskem igrišču. Ker nam je ostalo še nekaj časa, smo se lovili in igrali različne igre. Po končanem pouku smo nadaljevali v bližnjo restavracijo, kjer smo pojedli kosilo. Po kosilu smo se usedli na avtobus in odpeljali nazaj k hotelu ter tam bili prijetno presenečeni, ker je prispela naša izgubljena prtljaga. Po odmoru smo odšli z vsemi državami na tradicionalni španski obrok

(veliko salam, kruha ipd.). V četrtek je bujenje potekalo ob istem času kot prejšnji dan, ravno tako odhod v šolo. Pred začetkom pouka smo šli še na zajtrk v lokal blizu šole. Po zajtrku smo se udeležili pouka v šoli. Vsaka država je predstavila svojo državo. Po predstavitvah smo se med odmorom spet družili z učenci, kjer so bili zopet zelo zgovorni. Potem smo se združili z razredi in sledili pouku. Po pouku smo zopet šli v restavracijo na kosilo, po njem pa na avtobus in z njim v hotel v Granadi. Tam smo spet imeli odmor in po odmoru smo se odpravili na večerjo, a tokrat v Burger King. Tam smo se zelo dobro najedli in se vrnili v hotel za spanec. Naslednji dan, v petek, smo se zbudili nekoliko prej, saj smo s šestimi razredi šli na ogled Granade. Pred ogledom pa smo še zajtrkovali v lokalu blizu šole. Ogled je bil zelo zanimiv, saj smo videli veliko število zgodovinsko pomembnih stavb (Stolnica Kristusovega učlovečenja …). Ogledali smo si tudi umetniško razstavo o človeku, ki je bila zelo zanimiva. Po dolgem ogledu mesta smo šli v šolo na kosilo. Pri kosilu pa je še vsaka država dala svoja darila tamkajšnjemu ravnatelju šole. Tokrat smo z avtobusom odšli naravnost proti hotelu,

kjer smo imeli daljši odmor. Po odmoru smo šli v mesto po spominke in na večerjo. Utrujeni smo se vrnili v hotel, kjer smo hitro zaspali. V soboto pa je bil na vrsti ogled palačnega kompleksa Alhambra in ogled znanstvenega centra. Prvo smo šli na zajtrk v kavarno blizu hotela in od tam nadaljevali pot do Alhambre. Pot je bila zelo zanimiva, saj je ob straneh poti tekla voda v obliki manjših potočkov. Ko smo prispeli do Alhambre, je bil razgled čudovit. Alhambra pa je bila prav tako čudovita. Stene so bile okrašene z izjemnimi detajli, zidovi so se dvigali več metrov visoko in kamorkoli si pogledal, si videl mačke. Ta kraj je zelo zgodovinsko bogat, kar smo lahko prebrali na različnih tablah. Po končanem ogledu Alhambre smo šli na kosilo v restavracijo v centru mesta in nato pot nadaljevali v znanstveni center. Tam smo lahko izvajali različne poskuse o svetlobi, teži, masi, vetru, vodi … Vsak poskus pa je imel zraven napisano še razlago v angleščini, kar je bilo v veliko pomoč pri razumevanju poskusa. Po ogledu znanstvenega centra smo se vrnili nazaj v hotel in šli še na zadnjo večerjo zraven hotela. Pri večerji smo se poslovili od ostalih držav in se vrnili v hotel za počitek.

V nedeljo pa je sledil samo še odhod domov. Zjutraj smo šli zajtrkovat v kavarno zraven hotela in potem odšli z avtom na letališče v Malago. Ko smo prispeli na letališče, smo se namestili na letalo in odleteli v Švico, Zürich. Od tam pa smo odleteli v Benetke, kjer smo uspešno prejeli prtljago. Domov smo prispeli okoli 11.30 zvečer. Ta izlet se mi je zdel imeniten. Veliko smo se zabavali, smejali, spoznali različne kulture, zgodovino … Zelo sem hvaležen za to, kar sta nam omogočili Evropska unija in OŠ Stična, saj je bilo nepozabno. Granada je mesto, ki je res polno različnih ljudi in kultur. In ko smo že pri ljudeh: ljudje v Granadi so bili prijazni, vljudni in v veliko pomoč. Tega izleta ne bom nikoli pozabil. Luka Kohek, učenec 9. razreda OŠ Stična

pomočjo mentorjev Branke Lah in zunanjega sodelavca Mirana Tomaševiča so se učenci lahko vključili v fotografski natečaj Mladinskega centra Domžale z naslovom Pogled, s pomočjo mentorja Kristijana Rešetiča pa so učenci naredili film, ki bo poslan na razpis JSKD Medvode, Filmarjenje 2016. Na šolskem nivoju smo za najboljšo fotografijo izbrali fotografijo Žive Batis, ki je prejela tudi knjižno nagrado in priznanje.

S praznovanjem meseca šolskih knjižnic smo želeli učencem še bolj približati šolsko knjižnico, jo narediti zanimivo in jih spodbuditi k raziskovanju, ustvarjanju in samoiniciativnosti. Ob vsaki njihovi novi ideji, iskrici, nasmehu in veselju, ki je bilo prisotno ob vseh aktivnostih, smo videli, da smo s takšnim pristopom na pravi poti. Branka Lah Foto: Živa Batis

Mesec šolskih knjižnic na OŠ Stična Na OŠ Stična sva se knjižničarja Kristijan Rešetič in Branka Lah skupaj z zainteresiranimi učitelji tudi letos v oktobru pridružili praznovanju mednarodnega meseca šolskih knjižnic. Ker je bilo letošnje geslo Naučite se razvozlati svoj svet, smo v knjižnici izvedli različne aktivnosti, s katerimi smo želeli pokazati pomen šolskih knjižničarjev in knjižnice pri razvijanju učnih spretnosti, razvoju kritičnega mišljenja, širjenju obzorij in splošne razgledanosti.

Na OŠ Stična so si naših učenci širili obzorja s sledečimi dejavnostmi: • v sodelovanju z učitelji tujih jezikov (Katjo Tomažinčič, Katjo Sredič Rus in Kristijanom Rešetičem) smo za učence 7. in 9. razreda PŠ Višnja Gora ter učence, ki obiskujejo neobvezni izbirni predmet francoščino na matični šoli, organizirali pogovore preko Skype videoklica, torej smo opravili skype konferenco. Učenci so se pogovarjali s svojimi sovrstniki s Portugalske in iz Rusije, spoznavali obe državi, predstavljali svoj kraj in se pogovarjali tudi o najljubših knjigah. Na koncu so izmenjali tudi nekaj besed in fraz v svojih maternih jezikih: portugalščini, slovenščini in ruščini; • na knjižničnih urah smo učencem predstavili literarni natečaj Smar-Teama Z domišljijo na potep. Konec oktobra smo izbrali in nagradili pesem učenke 5. razreda Tonje Smole z naslovom Stična ter jo po jesenskih počitnicah nagradili s priznanjem in knjižno nagrado; • v šolski knjižnici smo organizirali prvi bralni klub v tem šolskem letu.

Pogovorili smo se o knjigi Pisani plamenčki našega upokojenega učitelja, vsestranskega avtorja, publicista in raziskovalca Leopolda Severja. Bralni klub je sestavljala skupina učenk, pomočnica ravnatelja Lidija Zajc in gospod Leopold Sever, ki se je prijazno odzval na naše vabilo in s svojim humorjem razvedril naš pogovor o knjigi in kemiji v vsakdanjem življenju. Pozdravil nas je tudi ravnatelj Marjan Potokar, trije člani novinarskega krožka pa so skupaj z mentorico Andrejo Robek Perpar z našim gostom naredili še intervju, ki bo objavljen v šolskem časopisu ter v naslednji publikaciji Predstavljamo se; • potekalo je tudi učenje in raziskovanje v šolski knjižnici: pri urah KIZ (knjižnična informacijska znanja) v 2. in 3. triletju so se učenci spremenili v mlade raziskovalce in se naučili uporabljati knjižnično gradivo na nekoliko drugačen način, skozi igro. Na matični šoli so 5. razredi naredili koledar, ki smo ga razstavili v šolski knjižnici, kjer so označili pomembnejše svetovne dneve, praznike, šolske dogodke, v 6. razredih so učenci spoznali, kako v knjižnici poiskati vire za plakat ali seminarsko nalogo in kako vire pravilno navesti, 7. razredi so s pomočjo gradiv v knjižnici urili svoje male sive celice, 8. razredi so pri predmetu kemija na periodnem sistemu potapljali ladjice in svoje znanje o elementih iskali tudi v strokovni literaturi, 9. razredi pa so s pomočjo gradiva iz priročne knjižnice reševali križanko; • ker mesec šolskih knjižnic v prvem tednu sovpada s tednom otroka, smo v knjižnici posebno pozornost namenili miselnim igram, kot so šah, spomin, mikado, igralne karte za spoznavanje tujih jezikov … Igra ima velik pomen za razvoj miselnih in drugih sposobnosti, zato bomo te igre ohranili tudi še naprej. Na pobudo učencev pa smo organizirali tudi prvi šahovski turnir, na katerem je zma-

gal učenec Žan Erjavec, ki je prejel priznanje in knjižno nagrado. Zaradi velikega navdušenja učencev smo z veseljem sprejeli njihovo pobudo, da se organizira še več tovrstnih turnirjev v tem šolskem letu, npr. zimski, pomladanski in poletni; • udeležili smo se natečaja na temo fotografske razstave in kratkega filma Šolska knjižnica odpira vrata v svet. V šolski knjižnici smo učence povabili k fotografiranju in ustvarjanju filma. S


številka 1

januar-februar 2017

Jožefa Mišmaš (15. 7. 1945–19. 12. 2016) Sanje se začnejo največkrat z učiteljem, ki verjame v nas, nas pritegne in dvigne na višjo raven, včasih tudi z ostro palico, ki ji rečemo resnica. (Dan Rather) Podobnikova Jožefa je bila rojena v Stični, kot tretji otrok očetu Janezu in materi Josipini. Podobnikovi so bili učiteljska družina. Že njen oče je bil namreč zaposlen na Osnovni šoli Stična kot hišnik, še v prostorih samostana. Za učiteljski poklic so se kar po vrsti odločali tudi otroci. Najstarejši brat Janez je vrsto let poučeval športno vzgojo na stiški gimnaziji in številni njegovi učenci se še danes spominjajo njegove predanosti telovadbi, predvsem dvigovanju uteži in rokometu. Mlajši brat Peter je postal učitelj geografije in zgodovine. Bil je vrsto let direktor Šolskega centra v Ivančni Gorici in prvi predsednik Rokometnega kluba SVIŠ. Vplivu šolstva se ni mogla upreti niti Joža, le mlajša sestra Alenka si je izbrala poklic višje medicinske sestre. Podobnikovi so stanovali v Gradičku, v znamenitem stiškem objektu, na vzpetini nad samostanskimi šolskimi prostori in pod šolo na »hribčku«. Ta okoliščina je gotovo pripomogla k odločitvi, da se je podala v učiteljske vode. Po šolanju v domači Stični, kjer je končala osnovno šolo in gimnazijo, se je odpravila na Pedagoško akademijo, in kot je navedeno v šolski kroniki, je bila že 27. septembra 1965 na šolo honorarno nastanjena tov. Jožefa Podobnik – absolventka gimnazije, ki je v tem šolskem letu izredno študirala na Pedagoški akademiji. Prevzela je pouk v kombiniranem oddelku 6., 7. in 8. razreda na Krki, v katerem je bilo 24 učencev. Tistega daljnega šolskega leta 1965/66 je bilo na šoli na Krki sedem razredov v štirih oddelkih s 87-imi učenci. Z dvema krajšima prekinitvama konec 60-ih let je ostala na šoli vse do upokojitve 20. 11. 2002. Njeno prvo delovno okolje je bila šola na Krki, ki je postala kasneje tudi

kraj njenega bivanja. Tu se je poročila z Jožetom Mišmašem, Pekovim Jožetom, in ob idilični reki Krki sta ustvarila družino, v kateri so se rodili njuni otroci Jože, Tomislav in Julijana. Tako kot je bil v pravljici Svetlane Makarovič priljubljen pek Mišmaš, tako je bila Joža v šoli med svojimi sodelavci in učenci, saj je znala okrog sebe ustvarjati prijetno vzdušje. Kar nekaj let je vsako jutro v šolsko kuhinjo pripeljala svež kruh iz domače pekarne. Marinka Boljka, njena dolgoletna sodelavka, se spominja: »Ko sem prišla v Stiški samostan kot nova učiteljica, nisem nikogar poznala. Učilnico sem imela nad velbom. Sredi pouka potrka nekdo na vrata. Stopim, odprem. Tedaj je pozvonilo za odmor. Pred vrati so stale tri mlade nasmejane kolegice, med njimi Joža. Povabile so me na kavo. To je bila lepa dobrodošlica na šoli in uvod v dolgoletno prijateljstvo. Joža je bila biolog s srcem. S kolegom sta organizirala prve naravoslovne tabore v naravi. Nepozaben je bil tabor ob potoku Drmožnik v Spodnji Dragi. Ves dan so si z učenci pripravljali bivake. Ko pa bi morali zvečer vanje, se je ulilo kot iz škafa. Z Jožo sva brez panike razvažali prestrašene in premočene učence po domovih. Pozno zvečer sva obsedeli v avtu pred razdejanim taborom. Nasmejala se je: »Zopet je zmagala narava.« Zelo se je razveselila nove šole, katere temeljni kamen je bil položen 25. 10. 1979, in vstopa v novo šolo 1. 9. 1981. S kolegom Leopoldom Severjem sta dobila svojo učilnico. Veliko prostora za učne zbirke, pripomočke … in učenci sodobne kabinete, knjižnico, telovadnico, kuhinjo … Joža je na šoli poleg naravoslovnega krožka in tečajev prve pomoči vodila tudi obrambni krožek. Bil je zelo obiskan in za uspešno in pestro delo, ki je bilo povezano s takrat obveznimi vsebinami družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora, je prejela posebno republiško priznanje. V sklopu obrambnih dni so se srečevali z borci, pripravljali orientacijske pohode in reševali naloge s prej omenjenimi vsebinami. Ob praznikih pa

so pripravljali nastope ne le v šoli, temveč tudi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Veliko so se povezovali s podružničnimi osnovnimi šolami. Med prvimi je na šoli vodila prometni krožek. Urila je ekipe prve pomoči in se z njimi udeleževala občinskih in regijskih tekmovanj. Sodelovala je pri vodenju pionirske in mladinske organizacije in na raziskovalnih taborih. Izvoljena je bila v Odbor delavskega nadzora in imenovana v Komisijo za pripravo samoupravnih aktov. Ni minilo veliko let in že je šola postala pretesna za sobivanje osnovnošolcev in srednješolcev. Načrtovala se je gradnja nove šole v bližini. Gradnjo nove je še opazovala kot zaposlena učiteljica, pred odprtjem nove pa se je upokojila, po 37 letih poučevanja na Osnovni šoli Stična. S šolo je ohranila stik, saj se je z velikim veseljem udeleževala naših upokojenskih srečanj. Razveselila se je gradnje nove šole na Krki in njenega odprtja, prav tako šole v Zagradcu. Mnogokrat smo lahko ob številnih priložnostih okusili dobrote njihove pekarne, tople žemljice in sveže pecivo. Mi, ki smo delali z njo, pa vemo, da je bila ena tistih, ki ni nikoli želela biti izpostavljena, a vedno pripravljena pomagati in poprijeti za delo, kjerkoli in kadarkoli je to bilo potrebno. To smo cenili tako njeni sodelavci kot tudi učenci, ki so spoštovali njeno pravičnost. V čast nam je, da smo lahko delali z njo. Hvala. Marjan Potokar

Premagali prvake in se veliko naučili 1:0, a to je bilo žal premalo za napredovanje oz. prvo mesto v skupini. To so nazadnje dosegli prav Brežičani, ki so na zadnji tekmi v skupini premagali Novomeščane s 3:1 in se po zaslugi najboljše gol razlike veselili 1. mesta. Nekoliko presenetljivo so bili na koncu najboljši v finalni skupini prav Brežičani, ki so tako osvojili naslov letošnjih dolenjskih prvakov. Tekmovanje je bilo izjemno izenačeno, slabe ekipe na tekmovanju ni

23

Ogled Zvezdnega mesta in Moskve

SREDNJEŠOLSKI ŠPORT

Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice so se 18. januarja letos udeležili dolenjskega prvenstva v malem nogometu, ki je potekalo v Novem mestu. Lani so bili naši dijaki dolenjski prvaki in so imeli na tekmovanju vlogo 1. nosilca. Tekmovanja se je udeležilo 9 najboljših srednješolskih ekip z Dolenjske, ki so bile razdeljene v 3 predtekmovalne skupine s po tremi ekipami. Ekipe so igrale po sistemu vsaka z vsako, zmagovalec skupine pa se je uvrstil v finalno skupini treh zmagovalcev, ki so na koncu v medsebojnih tekmah odločili o prvih treh mestih. Naši dijaki so imeli v skupini A za nasprotnika še ekipo Gimnazije Brežice in Srednjo elektro šolo ter tehniško gimnazijo Novo mesto. Najprej so se pomerili s slednjimi in po dokaj izenačeni igri izgubili z 0:2. Če so še želeli upati na 1. mesto v skupini so morali v drugi tekmi s čim višjo razliko premagati ekipo Gimnazije Brežice. Naši dijaki so igrali zelo dobro in tekmo zmagali z rezultatom

Šolstvo

bilo. Naši fantje so se zelo dobro odrezali, saj so jedro ekipe, ki je nosilo glavno breme sestavljali fantje iz 1. in 2. letnika. Njihov čas šele prihaja. Za našo šolo so igrali: Sifet Ljubijankič- vratar in kapetan ekipe, Gašper Herman, Jure Kavšek, Jan Bregar, Gal Kušar, Primož Lesjak, Lenart Lavrih, Arber Ramadani, Leon Mirtič in Jakob Stare- vratar. Manjkal je Žiga Marjanovič. Simon Bregar

Zadnji teden v oktobru 2016 nas je 28 dijakov iz vse Slovenije poletelo z letalom Adrie Airways iz Brnika proti Moskvi. V organizaciji društva Slovenija-Rusija smo se odpravili na ogled Zvezdnega mesta in Moskve. Zvezdno mesto, Državni center za trening kozmonavtov, raziskave in testiranja J. A. Gagarin, leži 32 km jugovzhodno od Moskve. Do leta 2009 je bilo strogo zaprto območje, tukaj pa se še danes usposabljajo ruski kozmonavti. Vse to smo si lahko ogledali tudi slovenski dijaki. Prvih pet dni smo bili nastanjeni v hotelu, v delovnem delu Zvezdnega mesta. Vsako jutro smo pozajtrkovali v menzi, kjer občasno jedo tudi kozmonavti sami. Nato smo se vsak dan odpravili v samo središče Centra za urjenje kozmonavtov. Na zanimivih predavanjih, ki so bila prevajana v slovenščino, smo izvedeli veliko novega in zanimivega. Strokovnjaki, ki poučujejo tudi kozmonavte, so nam predajali znanja o sistemih za omogočanje življenja v vesolju, o vesoljskih oblačilih (skafandrih) in vesoljskih sprehodih, o medicini v vesolju in še marsičem. Imeli smo tudi to čast, da nam je predaval kozmonavt Oleg Skripochka, ki se je šele septembra vrnil iz Mednarodne vesoljske postaje (MVP) na Zemljo.

Skupinska slika pred eno od Moskovskih galerij Vrhunec našega izobraževanja v Zvezdnem mestu pa je bil zagotovo praktični del. Preizkusili smo se v simulaciji spajanja vesoljske ladje Sojuz z Mednarodno vesoljsko postajo. Ogledali smo si tudi notranjost tehnološke replike nekdanje vesoljske postaje Mir. Predstavili in pokazali so nam tudi eno od dveh centrifug ter vadbene module za MVP. Ob koncu našega bivanja v Zvezdnem mestu smo prejeli diplome o uspešno opravljenem izobraževalnem programu in se poslovili. Odpravili smo še proti Moskvi. Za dokaj kratko pot smo zaradi gostega prometa potrebovali kar tri ure. Med potjo smo se ustavili še v muzeju letalstva in si ogledali hišo ruskega raketnega konstruktorja S. Koroljova. Pozdravile so nas tudi prve snežinke. V Moskvi smo bili nastanjeni v hostlu, za vožnjo do centra mesta smo uporabljali podzemno železnico. V dveh dneh, ki smo ju prebili v Moskvi, smo si ogledali še dve astronomski razstavi in seveda Rdeči trg, Kremelj in hram Vasilija blaženega. Med vračanjem na letališče smo naredili še postanek v tovarni raketnih motorjev Energomash, kjer smo si ogledali razstavo razvoja raketnih motorjev. Nadaljevali smo pot na letališče in se vrnili na slovenska tla. Razšli smo se polni lepih spominov in z željo po ponovnem srečanju. Zahvaljujem se staršem, županu in podžupanu ter Občini Ivančna Gorica, ki so mi omogočili to nepozabno doživetje v Rusiji. Tadej Strah

Živali krasijo smrečico Ponedeljek, 12. december, je bil prav poseben dan. Strokovne delavke vrtca Miška so otroke in starše povabile na sprehod z lanternami in predstavo Živali krasijo smrečico. Zvečer smo se zbrali pred vrtcem, kjer so nas pozdravile bakle in veselo vzdušje, ki je kljub mrazu izžarevalo toplino in pričakovanje. Vzgojiteljici Marica in Marta sta nam dali kratka navodila in podali smo se na sprehod preverit, ali je v okolici vasi Gabrje in samostana Stična ostala kakšna živalca, ki je pozabila na krašenje smrečice v Kulturnem domu Stična. V pomoč pri iskanju so nam bile, poleg svetilk in lantern, ki so jih pod skrbnim vodstvom vzgojiteljic izdelali otroci teden dni prej, tudi skoraj polna luna in prgišče bolj ali manj svetlih zvezdic. Živali nismo našli, saj so nas že čakale v Kulturnem domu. Zajček, ptička, lisica, volk, ježek in medved. Vsi so se zbrali, da bi si s krašenjem smrečice popestrili sicer mirno in včasih malo turobno zimo. Pri iskanju okraskov pa so naleteli na prav posebnega – zvezdico, ki je pri igri s sestricami padla na zemljo. Živali so ji skupaj pomagale nazaj na nebo, zvezdica pa jim je v zahvalo tako svetlo svetila, da so našli prelepe okraske za svojo novoletno smrečico. Niso pa bile pridne in vesele le živali, pridni so bili tudi otroci, zato je Božiček pri živalih zanje pustil darila. Veselje je bilo nepopisno in še pred spanjem mi je sinček razlagal, da mu je zajček dal darilo. Najlepša hvala strokovnim delavkam vrtca Miška in vrtca Polžek za nepozaben večer, ki je polepšal tako otrokom kot nam staršem začetek tedna in dodal še malce čarobnosti prazničnemu decembru. Anka Pogačnik


24

Kultura

številka 1

januar-februar 2017

Praznične melodije Godbe Stična Minuli konec tedna je minil v zvokih stiške godbe, ki je v soboto in nedeljo, 10. n 11. decembra, pripravila tradicionalni že 22. božično-novoletni koncert. Tudi letos so naši godbeniki navdušili publiko, ki je oba večera dodobra napolnila kulturno dvorano v Stični. Tradicionalni božično-novoletni koncert je eden izmed vrhuncev vsakoletnega ustvarjanja Godbe Stična, saj je praznični december kot nalašč za prijetne melodije, s katerimi so tudi tokrat godbeniki navdušili svoje zveste poslušalce. Hkrati pa je koncert ob koncu leta priložnost tudi za pregled opravljenega dela in izrekanje zahval in prazničnih želja. Ob tej priložnosti so godbeniki ponosno predstavili nove člane, ki so se jim pridružili v letošnjem letu. Godbo Stična tako sedaj sestavlja že 68 članov, ki zavzeto in uspešno delujejo pod vodstvom kapelnika Vladimirja Škrleca in predsednika Matjaža Kastelica. Tudi njima so se ta večer še posebej zahvalili, besedo zahvale pa so izrekli tudi donatorjem, sponzorjem in Občini Ivančna Gorica, ki je godbi tudi letos pomagala z nakupom opreme. Župan Dušan Strnad in številni obiskovalci so lahko občudovali nov instrument – suzafon, ki je vidno izsto-

pal v zadnji vrsti na odru. Godbeniki so letos v goste povabili Vokalno skupino Šentviški slavčki, ki so ta večer zapeli skupaj z godbo in se tudi sami predstavili z dvema skladbama. Večer pa se je zaključil s tisto najbolj znano božično skladbo, Sveto nočjo in glasnim aplavzom publike, ki je bila nagrajena še z nekaj

dodatnimi skladbami. Sicer pa se člani Godbe Stična že ozirajo v prihajajoče leto, v katerem bodo praznovali 140-letnico obstoja in 40-letnico neprekinjenega delovanja. V ta namen že napovedujejo jubilejni koncert, ki bo potekal 6. maja 2017. Matej Šteh

Monika Hočevar na violončelu, kitari in klavirju, Manca Hočevar na flavti, Nika Škoda na violini, Špela Zupančič na klarinetu ter Žiga Jernejčič na klavirju in orglah. Praznične pesmi, polne topline in radosti, so se čudovito prepletale z božično zgodbo čisto običajne deklice, ki svoji prijateljici približa skrivnost praznika Kristusovega rojstva. Zgodbo, ki jo je spisala Polona Hrovat, je odlično podajala mlada Maša Žnidaršič.

Ambruški pevci smo leto, bogato z različnimi pevskimi dogodki, zaokrožili najbolje, kot znamo ̶ s pesmijo seveda. Upamo, da je pesem radosti in miru kraljevala tudi v srcih obiskovalcev, ki so z božičnega koncerta odhajali vidno zadovoljni. Naj nas dobra pesem in pristno veselje, ki smo ga občutili ob božiču, spremljata na vseh naših poteh novega leta. Špela Zupančič, KD Ambrus

Božič s Šentviškimi slavčki Vrhunec vsakoletnega ustvarjanja Šentviških slavčkov je božični koncert, ki ga pripravimo v domači župnijski cerkvi na sam božični dan. Tudi ob minulem božiču je bilo tako. Koncert je potekal v pristnem vzdušju ob jaslicah. Poslušalci so lahko prisluhnili bogatemu programu, ki smo ga Slavčki pripravili pod vodstvom umetniške vodje Tanje Tomažič Kastelic skupaj z gosti. Pridružili so se nam člani Moškega pevskega zbora

V letu 2016 je v okviru Kulturnega društva Ambrus začela delovati nova pevska zasedba, Vokalna skupina Amabile. Dekleta v tej zasedbi nastopajo manj kot leto dni. Kljub kratkemu času skupnega prepevanja je zasedba nastopila na številnih prireditvah v domačem Ambrusu in tudi drugje. Prepevale so na številnih porokah. V Žužemberku so imele nastop na dveh občinskih prireditvah, v Ambrusu so nastopile na občinski proslavi ob kulturnem dnevu in vseh drugih prireditvah čez leto, ki jih ob petindvajsetletnici domačega kulturnega društva in Moškega pevskega zbora Ambrus, ni manjkalo. Bile so tudi gostje v glasbeni oddaji na Golici TV. V decembru so prepevale na tradicionalni svečanosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti občine Ivančna Gorica ter na dveh božičnih koncertih v Zagradcu in v Ambrusu. Svoj prvi samostojni koncert so pripravile v novembru na žužemberškem gradu in nato kot ponovitev še v Ambrusu.

Foto: Ladislav Zupančič

Božični koncert v Ambrusu Mnogi pravijo, da so božične pesmi ene izmed najlepših. Vsekakor so prežete z mirom in radostjo Luči, ki je prišla na svet in mu prinesla milost. Venček takšnih pesmi smo ambruški pevci ponesli ljudem tudi 26. decembra 2016, ko smo v župnijski cerkvi svetega Jerneja v Ambrusu pripravili božični koncert. Tokratni božični koncert je bil zastavljen nekoliko drugače, saj je bil združen s sveto mašo, ki jo je daroval domači župnik Uroš Švarc. Ljudje so tako že med obredom lahko prisluhnili vsem zborom in glasbenikom, po sklepni Zdravljici, dnevu samostojnosti in enotnosti nadvse primerni pesmi, pa je sledil »pravi koncert«. Znotraj našega kulturnega društva deluje več zborov ̶ Mešani, Moški in Otroški pevski zbor Ambrus ter Vokalna skupina Amabile. Na koncertu so se predstavili prav vsi in z izbranimi, lepo odpetimi pesmimi ter ubranimi glasovi številnim obiskovalcem polepšali večer. S svojimi instrumenti so ga obogatili tudi mladi glasbeniki:

Vokalna skupina Amabile … balzam za dušo

Prijatelji, ki jih je na citrah spremljala Eva Medved. Prav citre pa so spremljale tudi osrednjo gostjo večera, priznano slovensko citrarko Tanjo Zajc Zupan. Skupaj s solistko Viktorijo Petek sta poskrbeli, da je bilo vzdušje ob jaslicah še bolj pristno. Koncert pa smo skupaj z gosti zaključili s pesmijo Sveta noč. Šentviški slavčki se ob uspešno končani pevski sezoni zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica, ZKD občine Ivanč-

na Gorica, JSKD OI Ivančna Gorica, Samastur, d. o. o., Mesarstvu Martin, Stanku Kuplenku ter vsem domačim. Tudi tokrat pa se je koncert zaključil v sproščenem druženju pred cerkvijo, kjer je bila ob dobrotah in toplih napitkih priložnost tudi za izrekanje prazničnih voščil. Matej Šteh Vokalna skupina Šentviški slavčki vabijo na koncert

SLAVČKOVA PODOKNICA, v soboto, 18. februarja, ob 18.30, v dvorani župnijskega doma Šentvid pri Stični Gostje: Ansambel Fantje izpod Lisce Gross upi Na harmoniki se bosta predstavila tudi Martin Kastelic in Matic Hribar. Vabljeni!

Dekleta so mlada in zelo nadarjena, sestri Monika in Manca Hočevar iz Ambrusa ter sestri Polona in Nika Škoda iz Zagradca s svojimi glasbenimi talenti na odru zasijejo kot prave zvezde. Vodja zasedbe je Monika Hočevar, ki na Glasbeni akademiji v Zagrebu študira violončelo. Vse štiri so odlične vokalistke, poleg tega znajo svoje petje pospremiti tudi z igranjem na različna glasbila: violončelo, violino, prečno flavto, kitaro in klavir. Preplet vsega tega v najlepših svetovnih, jadranskih in slovenskih popevkah v poslušalcu prebudi mnoga čustva in zato prav nikogar ne pustijo ravnodušnega. Na njihovih nastopih jih na klavirju spremlja Žiga Jernejčič, ki ob igranju daje občutek, da se je stopil z njihovo glasbeno pravljico. Med poslušalci njihove glasbe smo lahko opazili ljudi vseh generacij in od vse povsod. Posnetki njihovih nastopov so uspešni tudi na spletni strani YouTube. Tako na koncertu v Žužemberku kot tudi v Ambrusu se je prostor napolnil do zadnjega kotička in navdušenje je beseda, ki bi opisala ta dva večera. Med koncertoma smo na odru lahko občudovali lepoto glasbe, mladih glasov, veselje, mladost in žar v očeh. Žar, ki te prevzame in ti vedno znova govori, da je življenje lepo. Polona Hrovat, KD Ambrus Foto: Jan Hrovat

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

VABI

v okviru projekta SIMBIOZA na brezplačne delavnice računalniškega opismenjevanja starejših, ki bodo potekale ob sredah med 6. marcem in 5. aprilom 2017, od 11.00 do 12.30., v računalniški učilnici na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Udeleženci se bodo naučili osnov uporabe računalništva in mobilne telefonije. Vabljeni ste tudi tisti, ki ste se udeležili delavnic v preteklih letih, da obnovite ter poglobite pridobljeno znanje. Prijave zbiramo na e-naslov: ravnatelj@ssjj.si ali na telefonski številki 01 7878 720, do vključno petka, 24. 2. 2017.


številka 1

januar-februar 2017

Kultura

25

Ambrus si je vzel čas za voščila, darila in Sapramiško

Iz Kulturnega društva Temenica

V Ambrusu imamo tako kot povsod drugje radi praznični čas. To je čas, ko se sredi Ambrusa postavi božično drevo in naša vas za nas postane najlepša prestolnica sveta. To je tudi čas, ko člani sveta naše krajevne skupnosti in člani krajevne organizacije rdečega križa obiščejo najstarejše, bolne in pomoči potrebne krajane. V ta namen smo imeli 3. decembra delavnico izdelovanja voščilnic, ki jo vsako leto pripravijo članice ambruškega kulturnega društva. Bilo nas je lepo število, zbralo se je kar 24 otrok in naredili smo veliko voščilnic. Nekaj najlepših voščilnic smo poslali tudi na Natečaj za najizvirnejše božično-novoletne voščilnice. Prav je, da se otrokom, ki živijo v tem hitrem elektronskem času, predstavi in pokaže čar dobrih starih voščilnic. Seveda pa brez dobrih mož ne gre. Kot vsako leto nas je tudi letos obiskal Sveti Miklavž in obdaril vse, bolj ali manj, pridne otroke. Obiskal nas je v župnijski cerkvi, kjer so za nas in njemu zapeli člani Otroškega pevskega zbora Ambrus. Pomagali so mu angeli, pa tudi parklji, ki vsako leto znova dokažejo, da imajo tudi oni

V kulturnem domu Temenica je 3. decembra 2016 prepolna dvorana otrok in njihovih staršev z nestrpnostjo čakala prihod svetega Miklavža. Člani kulturnega društva so se nanj dobro pripravili in otroke ogreli z otroško gledališko predstavo Kokošje reči. Videti je bilo, da je bila igrica več kot odlična, zato je bilo lahko pričakati Miklavža, ki je pod pokroviteljstvom Krajevne skupnosti Temenica otroke seveda bogato obdaril.

radi Miklavža. Na zadnji šolski dan v letu so učenci Podružnične šole Ambrus dobili vabila za Pravljični večer s Sapramiško. Tako smo se 29. decembra srečali s Sapramiško in njenimi lešniki v »Naši mali knjižnici« kulturnega doma v Ambrusu. V prijetnem okolju na novo urejene dvorane so se zbrali otroci od dveh do osmih let in skupaj prisluhnili pravljici o miški Sapra. Skozi zgodbo jih je vodila Špela Zupančič,

članica literarne skupine domačega kulturnega društva. Otroci so se naučili nove pesmice, na ustvarjalni delavnici pa si je vsak lahko izdelal svojo miško za okras in tudi tako za lačne želodčke. Če bi imel december kakšen dan več, bi se prav gotovo zgodilo še kaj in bi za nami ostala še kakšna dobra sled, a brez skrbi, tudi v letu 2017 bomo skupaj puščali mnogo dobrih sledi. Polona Hrovat, KD Ambrus

Mojca Širok v Ivančni Gorici Decembrsko torkovo srečanje v društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica je bilo v znamenju Italije. Kako je biti dopisnica iz Rima in Vatikana nam je predstavila Mojca Širok, znan televizijski obraz in radijski glas. Mojca Širok je po izobrazbi profesorica slovenščine in italijanščine, magistrirala pa je iz kulture. Svojo poklicno pot je začela kot novinarka Mladine, leta 1999 pa prevzela na RTV Slovenija mesto dopisnice iz Rima in Vatikana. Delo televizijske in radijske dopisnice je opravljala 13 let, sedaj pa je novinarka na TV Slovenija. Predstavila nam je način, kako poteka njeno delo sedaj in kako je potekalo na začetku njene poklicne poti. Kriza in z njo povezano varčevanje sta dopisniško mrežo zmanjšala na minimum, saj je od nekoč šestih dopisnikov iz Rima na koncu ostala edina. Medijski prostor se je spremenil, nekateri poklici so izginili, mladi novinarji nimajo več dela za nedoločen čas. Internet je usoden predvsem za tiskane medije, ki izgubljajo bitko z njim.

Mojca Širok v Rimu

Njeno dopisniško delo je zahtevalo poznavanje Italije, za katero pravi, da je tako raznolika, da jo je težko razumeti. Je država držav, od tod izvira tudi njena politična nestabilnost. Jug Italije je na ravni tretjega sveta, čeprav je država tam pustila milijarde. Razlog je v delovanju treh kriminalnih združb - mafije, ki so zasidrane tako v teritoriju kot v glavah ljudi. Država nad eno tretjino ozemlja nima nikakršne oblasti, ker je daleč, mafijci pa so med tamkajšnjimi ljudmi. »Kolateralna škoda« novinarskega raziskovanja so njene tri knjige. Tam je uporabila gradivo, ki ga zaradi omejenega časa za televizijska (1minuta 30) in radijskih javljanj ni mogla porabiti. Pri svojem delu si je zgradila tudi svojo socialno in novinarsko

mrežo, iz katere je črpala podatke. Posebna zgodba je Vatikan, kjer uradno ne izveš ničesar.

Kaj je zanimalo publiko?

Pestro podajanje naše gostje je 41 članov poslušalo z velikim zanimanjem, kar so pokazala tudi vprašanja, ki so jih postavili. Tako jih je zanimalo, kako je z viri podatkov. Povedala je, da do teh prideš le, če si na mestu dogodka. V Vatikanu je imela svojo privatno mrežo, ker uradnih virov, razen tiskovnih konferenc, ni. Težava je, ker Slovenija medijsko ni prepoznavna. Delo je za ženske še težje. Na vprašanje, ali je papež Frančišek zaradi svojega načina delovanja življenjsko ogrožen, je bil odgovor, da ne. V bistvu še ni naredil ničesar takega, česar njegov naslednik ne bi mogel »popraviti«. Drugače se obnaša do ljudi, počistil je banko, ustanovil nekaj komisij, sicer pa stoji za znano versko doktrino. Res pa ima veliko sovražnikov. Da je cerkev takega papeža potrebovala, se je Mojca Širok strinjala. Ugled cerkve je omadeževan, vrniti ji je treba dobro ime, vsaj navzven reformirati kurijo, sicer pa naj ostane vse enako. Na vprašanje, ali je papež v svojem delovanju iskren, ali le igra, je odgovorila, da je iskren.

Ker je bila otroška gledališka predstava letos še posebej hudomušna, ji je sledila ponovitev na kulturni prireditvi Jaz znam, ti znaš, ki je potekala 17. decembra 2016. Letos se je svojo točko odzvalo zelo veliko talentiranih posameznikov iz ožje in širše okolice Temenice. Prireditev je potekala tudi v povezavi z zaključkom natečaja Mleko naše vsakdanje, na katerega so se odzvali učenci PŠ Temenica, PŠ Šentlovrenc in OŠ Veliki Gaber. Izbrani so bili najboljši likovni in literarni prispevki. Janez Koleša, predsednik Kulturnega društva Temenica, se je v imenu kulturnega društva zahvalil vsem nastopajočim in vsem udeležencem natečaja in jim izrekel iskrene čestitke. Krajane je povabil k sodelovanju tudi v prihodnjem koledarskem letu 2017. Za KD Temenica zapisala Teja Zajec

»Za PRIJATELJE si je treba čas vzet …« Na vprašanje, kako rešuje Italija problem beguncev, je Mojca Širok odgovorila, da ga sploh ne rešuje. Razpršeni so po celi državi in v glavnem hitro odidejo iz nje. Denar, ki ga namenijo za begunce, do njih sploh ne pride, ker ga prej pokradejo. Država za vsakega azilanta prispeva po 42 € na dan, za mladoletnike celo 84 €, pri tem pa ti dobijo le 3 €, drugo poberejo tisti, ki naj bi zanje skrbeli. Sistem omogoča, da v povezavi s politiko denar enostavno »ponikne«. Dve uri sta minili kot blisk. Mojca Širok nam je razkrila marsikaj, česar sicer na vidimo. Za to smo ji lahko samo hvaležni!

… je bilo slišati med prihodom številnih obiskovalcev, ki so 19. 11. 2016 do zadnjega kotička napolnili avlo Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični na koncertu Moškega pevskega zbora Prijatelji. Na večeru slovenskih in dalmatinskih pesmi, kot so ga poimenovali, so obeležili tudi 10. obletnico delovanja. Moški pevski zbor Prijatelji je nastal pred desetimi leti, ko se je nekaj fantov zbralo z namenom, da zapojejo na pogrebni slovesnosti. Za takratno priložnost jih je uglasil Robert Markovič, ki velja tudi za ustanovitelja zbora. Prijatelji od takrat prepevajo na vseh mogočih slovesnostih, proslavah, koncertih in tudi pri cerkvenih slovesnostih. Vsako leto jih lahko poslušate na znamenitem božičnem koncertu v Šentpavlu, Karitasovem koncertu in še marsikje drugje. Največkrat jih slišimo v družbi citrarke Eve Medved in spremljavi pianistke Špele Sellak, ki s svojim igranjem lepo povežeta zvoke glasil z melodijo citer in klavirja.

Joža Železnikar

Kulturno društvo Krka

prireja kulturno prireditev v počastitev kulturnega praznika ter velikana poezije dr. Franceta Prešerna. Prireditev bo v avli Družbenega centra na Krki, v sredo, 8. 2. 2017, ob 10. uri. Po krajšem kulturnem programu bomo odšli na hrib »Šentrumar - gobarski dom«, kjer se bo program nadaljeval ob prijetnem druženju. Prijazno vabljeni!

Prijatelji so v goste povabili še domači ansambel Hec, katerega sestavljata tudi dva člana MPZ Prijatelji in posebne goste večera vrhunsko klapo Gallus, ki so s svojimi mediteranskimi in slovenskimi pesmimi navdušili mlado in staro občinstvo. Na koncertu sta zbrane nagovorila tudi šentviški župnik Izidor Grošelj in podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole. Kot je dejal Smole, so Prijatelji v minulih desetih letih veliko prispevali h kulturnim prireditvam v naši občini. V znak zahvale je Moškemu pevskemu zboru Prijatelji podelil županov spominski kovanec v podobi občinske znamke Prijetno domače. Gašper Stopar


26

Kultura

januar-februar 2017

številka 1

Direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek je prejemnica Čopovega priznanja Kot večina poklicev imamo tudi knjižničarji svoje nacionalno stanovsko združenje - Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije, ki stoluje v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani. Na sedežu zbirajo predloge članov in društev, ki so v svoji sredi zaznali posameznike, ki izstopajo po delu, učinkovitosti in sposobnostih. Izbranim nagrajencem sta 21. decembra 2016 v Plečnikovi veliki čitalnici nagrade podelila minister za kulturo Anton Peršak in predsednica Zveze dr. Sabina Fras Popović. Minister je v nagovoru izpostavil poslanstvo knjižničarjev in njihov pomen ob spodbujanju kreativnosti ter širjenju branja in znanja. Med prejemniki priznanj je bila tudi direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Roža Kek. Komisija za Čopova priznanja je podelitev utemeljila z naslednjim opisom: »Roža Kek je bila med leti 1980 in 1983 zaposlena na OŠ Louis Adamič Grosuplje, od leta 1983 pa dela v Mestni knjižnici Grosuplje, zadnjih 18 let kot direktorica. Pod njenim vodstvom se je knjižnična mreža v občinah, ki jih pokriva delovanje grosupeljske knjižnice, prenovila in poživila. Vodila je investicije in prenove enot v Ivančni Gorici, Dobrepolju in Grosupljem. Roža Kek knjižnico vodi z občutkom za kolektiv, skrbno in strokovno, kar dokazuje tudi uvrstitev grosupeljske knjižnice med najbolj razvite slovenske knjižnice v letu 2011. Mestna knjižnica Grosuplje ima pod vodstvom Rože Kek izjemen posluh za posameznika, predvsem na področju socialnega vključevanja ranljivih ciljnih skupin prebivalstva. S predstavitvijo teh dejavnosti je knjižnica leta 2015 sodelovala pri evropskem pro-

slanstvu oživila tudi prostore za druženje, saj jih dnevno obišče množica obiskovalcev vseh starosti. Za Rožo Kek velja, kar je zapisala predsednica ZDBS dr. Sabina Fras Popovič: »Biti prejemnik Čopove nagra-

(Karolina Zakrajšek)

Jesen navlekla je meglo po vseh nižavah in vleče jo v vrhe po mokrih travah. Ledena sapa do kosti pretresa, odnaša listje in drevesa, kot breztežna peresa. Vse se spreminja z nami vred izginja. Ostal bo komaj bled spomin, ko nam hlad odganjal bo kamin. Kar čutim zemljo šepetati: Storži so že v kozolcu zlati. in ajdo tudi so poželi, da bi pozimi dober kruh imeli. Že zbirajo se ptiči, v jatah poletavajo nad griči, da šli v deželo večne bi pomladi,še mi tja na dopust gremo vsi radi. Stojim ob grobu dolgem več kot meter, pomislim trpko, kdaj me bo kot svečko, za vedno ugasnil- veter?

Zbral Drago Samec

Beremo z dr. Iztokom Osojnikom Od lanskega oktobra potekajo v knjižnici v Ivančni Gorici srečanja »Beremo z dr. Iztokom Osojnikom«. V okviru programa »Ustvarjalna Evropa« ga organizirata Kulturno-umetniško društvo Police Dubove in naša knjižnica. Literarna srečanja so odprta za bralce različnih generacij in poklicev, pogoj je le ljubezen do knjig. jektu Public Libraries 2020. Roža Kek aktivno sodeluje v strokovnih združenjih, je članica Sekcije za splošne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije ter članica različnih delovnih skupin v Zvezi in Združenju splošnih knjižnic. Sodelovala je v različnih strokovnih komisijah in drugih telesih ter kot članica strokovne komisije za investicije pri Ministrstvu za kulturo. Za izjemen prispevek k razvoju knjižnične dejavnosti in dvigu ugleda slovenskih splošnih knjižnic ter krepitvi položaja knjižničarjev ji Zveza bibliotekarskih društev Slovenije podeljuje Čopovo priznanje za leto 2016.« Pri tej utemeljitvi bi morali še marsikaj dopolniti, a dodajmo le nekaj. Direktorica, še kako dobro pozna vsa življenja knjige, saj piše o problematiki knjižničarstva in zgodovini domačih knjižnic, ukvarja se z uredništvi pri Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ter pri Domoznanski zbirki naših občin, največ

energije pa posveča segmentu življenja knjige v knjižnicah in ekspoziturah v vseh treh občinah, ki jih pokriva Mestna knjižnica Grosuplje, saj je matična knjižnica tudi za enote v občinah Ivančna Gorica in Dobrepolje. Delegacijam in skupinam predstavlja kulturni utrip okolja, ob tem, da lahko ob bogatem fondu knjižnice pokaže še posebno domoznansko zbirko starih knjig in faksimilov ter arhivskega gradiva (razglednic, reprodukcij in originalov), ki jih knjižnica poseduje. Zbirko tudi vseskozi strokovno dopolnjuje. Na predstavitvah knjig v Mestni knjižnici ter na občinskih lokacijah uvede dogajanje in izpostavi tematske iztočnice, prav tako ob otvoritvah razstav. Pri celotnem delovanju knjižnice direktorica vzpostavlja sinergijo z vsemi lokalnimi kulturnimi društvi in institucijami ter se odziva na potrebe krajev ter uporabnikov v širšem in nacionalnem okviru. Knjižnica s svojimi enotami je ob osnovnem po-

V spomin in zahvalo mami, babici, prababici, sestri, teti, prijateljici Karolini Zakrajšek Navleklo je meglo

de je čast in hkrati odgovornost, kajti za vedno si mejnik v strokovnem razvoju in tvoj presežek piše zgodovino in ustvarja prihodnost.«

V petek, 28. oktobra 2016, je za vedno ugasnilo zemeljsko življenje naše drage Karoline Zakrajšek v domu starejših občanov Grosuplje, katerega oskrbovanka je bila zadnjih šest let. Zahvaljujemo se vsemu osebju doma za njihovo oskrbo in pomoč, še posebno v zadnjih dneh bivanja v domu. Karolina Zakrajšek se je rodila 20. 6. 1924 leta v vasi Kuželjevec pri Zagradcu, kot drugi otrok v družini Kovač. Kot mlado dekle je odšla iz rodne vasi v Ljubljano k teti. Izšolala se je za šiviljo in nekaj let delala v Angori. Ob delu se je došolala za administracijsko tehnico in se zaposlila na Okraju Grosuplje. V Grosuplju je spoznala tudi svojega moža Zakrajšek Franca, s katerim se je 1952. leta poročila. V zakonu sta se ji rodili hčerki Erika in Zdenka. Po več letih dela na Okraju Grosuplje se je njena službena pot nadaljevala v Tabor Grosuplje. Tu je opravljala delo tajnice direktorja in dočakala tudi svojo upokojitev. 1994. leta ji je umrl mož Franc. Karolina ni obupala. Veselje so ji prinašali hčerki, vnuki in kasneje tudi pravnuki. Veliko veselje je imela s pisanjem svojih pesmi in spominov. Namenila jih je svojemu rojstnemu kraju in ljudem, ki so ji bili blizu. Dve knjižici pesmi je posvetila svojim otrokom. Več let je prijateljevala z akademskim slikarjem

Marijanom Tršarjem. Z njegovimi ilustracijami so obogatene knjige, ki jih je izdala tudi z njegovo pomočjo. 24 let je bila članica Literarnega kluba upokojencev Slovenije (LIKUS) in v tem času izdala sedem samostojnih zbirk: - Mi smo del narave l. 1997, - Iz megle v sonce l. 1999, - Darovan je glas spomina l. 2000, - Suha krajina-odmevi čutenj l. 2002, - Slika slovenske vasi l. 2004, - Naš vrtec, pesmi za otroke l. 2005, - Rože iz njegove dlani l. 2006. Pesmi in črtice je pošiljala v objavo tudi raznim krajevnim listom (Grosupeljski odmevi, Klasje). Tematika njenih del je raznovrstna in zajema vso slikovitost potovanja skozi življenje, mavrico človeških čutov in navezanost na naravo in ljudi. Njeno zemeljsko potovanje je sedaj zaključeno. Od nje smo se poslovili v nedeljo, 30. oktobra, na grosupeljskem pokopališču. Hvaležni smo ji za njeno dobroto in za vse, kar je storila v času bivanja na zemlji. Hvaležni smo tudi, da smo lahko del življenja preživeli z njo. Njena knjižna dela bodo ostala, ostali pa bodo tudi spomini nanjo v naših srcih. Vsi njeni

Kaj se je dogajalo do sedaj?

Srečanja potekajo vsak tretji torek v mesecu ob 17. uri. Določena je knjiga, ki jo je dobro predhodno prebrati, ni pa nujno, nato pa se o njej pogovarjamo. V oktobru je bil to roman češke pisateljice Radke Denemarkove »Prispevek k zgodovini radosti«. Pisateljico, prvotno je bila predvidena celo njena udeležba, je zastopala prevajalka Tatjana Jamnik. V novembru se nam je pridružil dr. Iztok Osojnik, obravnavali pa smo knjigo poljske psihoanalitičarke in terapevtke Maje Storch »Hrepenenje močne ženske po močnem moškem«. Gre za interpretacijo psihologa Carla G. Junga, ki prek pravljice razlaga Junga in njegovo teorijo na prijeten in lahko razumljiv način. Tu je dr. Osojnik odprl del svojih »registrov« in nas prikoval na stole s svojim vseobsežnim znanjem. Jaspers: Vprašanje krivde

Dr. Osojnik s prevajalko Tatjano Jamnik V januarju letos smo se ponovno srečali z dr. Osojnikom, to pot ob knjižici Karla Jaspersa, enega ključnih filozofov 20. stoletja, z naslovom »Vprašanje krivde«. Dr. Osojnik nas je popeljal v začetke nacizma v Nemčiji v 30-ih letih, ko sta vladala vsesplošen strah in negotovost, kar je bil dober teren za vzpon sicer demokratično izvoljenega Hitlerja na oblast. Jaspers je bil antinacist, sicer učenec svetovnega filozofa Heideggerja (ta se javno ni nikoli deklariral proti nacizmu). V »Vprašanju krivde«, ki je prvič izšla leta 1946, je ubesedil krivdo nemškega naroda za začetek II. svetovne vojne in grozodejstva, povzročena med njo. To je zelo zahtevno vprašanje, ki nima enoznačnega odgovora. Krivdo je razdelil v štiri stopnje: kriminalno (individualna krivda, ki jo obravnavajo sodišča), politično (kolektivna krivda, ko je država naredila zločin proti drugim, ti pa nisi nastopil proti, zato si soudeležen), moralno (individualna krivda, ko se zaveš, da je bilo sodelovanje pri nečem nemoralno, kar ti govori tvoja vest) in metafizično (potreba po medčloveški solidarnosti, ko sebe prepoznamo v drugih; nujna je medosebna komunikacija, ker sicer postanemo žrtve manipulacije). Gre sicer za filozofsko gledanje, ki pa ima zelo praktične posledice in je aktualno od začetka zgodovine do danes, saj je svet v nenehnih vojnah. Dr. Osojnik je nazorno razložil pojem populizma, s katerim se srečujemo danes. Totalitarni vodje oz. stranke, ki so sicer demokratično izvoljene (za razliko od diktatur, kjer oblast prevzamejo nasilno), a so v manjšini, prevzamejo oblast nad večino. Postavijo se nad zakone, ki jih sicer predpisujejo, za svojo vladavino pa morajo imeti na drugi strani brezpravno »rajo«, ki je tudi izven zakona (npr. Judje). Vmesna populacija je videti, kot da ni prizadeta, čeprav je ustrahovana.

Kaj se bo še dogajalo?

21. marca bo predvidoma zadnje srečanje z dr. Osojnikom. To pot bomo govorili o knjigi poljskega pisatelja, esejista in literarnega znanstvenika Jerzy-ja Franczak-a »Nečloveška komedija«. Gre za provokativen, nihilističen in intelektualen roman o sodobnem zločinu in kazni. Knjigo dobite v knjižnici. Z nestrpnostjo pričakujem, kaj nam bo o tej temi povedal dr. Osojnik. Če želite preživeti eno ali dve uri drugače, kot jih preživljate sicer, če si želite širiti obzorje in se ne bojite sebe izprašati o svoji etiki in morali, pridružite se nam! Mi bomo veseli, vam pa ne bo žal … Dr. Iztok Osojnik je pesnik, filozof, kritik, komparativist, zgodovinski antropolog, mednarodno uveljavljen avtor, ki je za svoje delo prejel več domačih in tujih nagrad. Je avtor številnih zbirk, romanov, monografij, esejev, razprav in strokovnih člankov, organizator domačih in mednarodnih literarnih in strokovnih srečanj. Ponosni smo, da se lahko srečujemo z njim! Joža Železnikar


januar-februar 2017

Šport

številka 1

Primož Jeralič - naš paraolimpijec!

27

Samo Butkovič, udeleženec največjega maratona na svetu

Po 24 letih smo prebivalci občine Ivančna Gorica zopet dočakali »svojega« udeleženca olimpijskih iger, za katerega smo lahko stiskali pesti. Po kanuistu na divjih vodah Borutu Javorniku, ki nas je več kot častno zastopal na poletnih OI v Barceloni leta 1992, smo v Riu na Paraolimpijskih igrah (POI) lahko spremljali Primoža Jeraliča, sicer rojenega Novomeščana, ki pa se je v nekaj letih življenja v naši občini že privadil in se ustalil. Primoža že kar dobro poznamo, če ne drugje, Več kot 50.000 tekačev z vsega svega lahko spoznavamo na naših cestah, ko zavzeto trenira s posebej zanj prirejenim kolesom. ta se je 6. novembra na znamenitem Pred nesrečo, ki jo je doživel pri smučanju pri 24 letih, je bil prav tako odličen športnik-atlet in tudi po tem je ostal zvest športu, ki mu veliko pomeni. V nesreči si je poškodoval hrbtenjačo tako, da si s spodnjim delom telesa ne more praktično nič pomagati (pri kolesarjenju spada v skupino H-5- tu kolesarijo tisti, ki si lahko pomagajo z rokami in zgornjim delom telesa). Šok po nesreči je bil hud, a se je hitro pobral in pravi, da ga je ta nesreča naredila še močnejšega. Primož je borec, poln energije in načrtov, pravi navdih za naše mlade športnike pa tudi druge. Ko ga poslušaš, se kar navzameš njegove moči in volje do dela. Zgodbe s treningov in tiste iz Ria so takšne, da bi Primož lahko o tem napisal zelo zanimivo knjigo. V pogovoru, ki sva ga imela na začetku decembra, sem mu postavil nekaj vprašanj, na katera sem dobil obširne in zanimive odgovore. Primož, kako so potekale priprave na Rio? Rio je bil seveda najprej le želja, saj se je bilo treba tja z dobrimi rezultati kvalificirati. To potrditev sem dobil šele letos. Bolj obsežne priprave so stekle kako leto pred tekmovanjem, ko sem se odločil, da bo treba za kak boljši rezultat narediti kaj več in v svoje delo vključiti še kakega strokovnjaka. Na lastno pest sem si poiskal osebnega trenerja za moč in vzdržljivost, strokovnjaka za prehrano, fizioterapevta ter servis za kolo. Pred tem sem imel samo trenerja za kolesarjenje, za vse drugo sem skrbel sam. A vse te nove strokovnjake je bilo treba plačati, kar je bil zahteven projekt, ki je od mene pobral veliko energije. Priprave so potekale kar dobro do aprila letos, ko sem v centru Ivančne Gorice doživel prometno nesrečo, ko me je na treningu zbil avtomobil. Najprej sem že pomislil, da so šle OI po vodi, a k sreči telesne poškodbe le niso bile tako hude, da bi mi preprečile odhod na tekmovanje. A treba je bilo dobiti novo kolo, ki je bilo v nesreči uničeno, kar je bil zopet zahteven projekt. Zaradi časovne stiske kolo ni bilo optimalno pripravljeno oz. narejeno in žal so se posledice tega pokazale prav v Riu. Sicer sem bil za POI dobro pripravljen. V Riu si nastopal na dveh tekmah. Najprej si tekmoval v kronometru, nato pa še na cestni dirki. Dosegel si dve 10. mesti. Kako si zadovoljen s samimi rezultati? Moj cilj je bil, da dam vse od sebe. Rekel sem si: »Če bom v cilju čisto izmučen, bo to pomenilo, da sem dal vse od sebe in to je to«. Bolj sem se osredotočil na prvo tekmo-kronometer, bolje pa mi je kazalo na cestni dirki, ki smo jo vozili že 24 ur po kronometru. Organizatorji so se tako odločili zaradi lažje organizacije, za tekmovalce pa to seveda ni bilo dobro. Kljub veliki utrujenosti po kronometru sem si hitro opomogel. Pred tekmo in na začetku nje sem se dobro počutil. Takoj po startu sem si izboril dobro pozicijo v vodilni skupini, a kaj, ko se mi je kmalu zgodila okvara kolesa. Zlomile so se vilice, nato sem vozil še po praznih gumah. Popravilo je trajalo 14 minut in vrhunska uvrstitev je šla po zlu. Brez te okvare bi najverjetne-

je končal blizu najboljših oz. takoj za zmagovalnim odrom. Tako sem končal kot 10. Po tekmi sem bil precej razočaran, a tak je pač šport. Hitra izdelava novega kolesa po prometni nesreči se je prav na OI izkazala za pomanjkljivo. Kako naporno je bilo tekmovanje priča dejstvo, da se mi je tudi zaradi velike vlage v ozračju na dnu kolesa nabirala voda. Naj omenim še to, da so znotraj naše tekmovalne skupine H-5 kar velike razlike v hendikepiranosti in da sam sodim med tiste, ki nam je že vnaprej nekaj težje kot drugim. A na to se ne želim kaj dosti izgovarjati. Je pa bil Rio velika šola za naprej. Če bom še naprej tekmoval, se bom priprav na velike tekme lotil precej drugače. Po čem si boš Rio poleg tekmovanja najbolj zapomnil? Veliko zanimivega sem videl. V spomin se mi je zelo vtisnila otvoritev tekmovanja, ko smo prišli na stadion Maracana in nas je bučno pozdravilo blizu 100.000 gledalcev. To je bilo res doživetje. Zanimivo je bil doživeti obisk favele-barakarskega naselja, ki jih je tukaj veliko. Nekatera so popolnoma v rokah mafije in kriminala, druge nekoliko bolj urejene. Na splošno pa velja za Rio, da je okolje zelo onesnaženo, zelo gost promet, kjer veljajo posebna pravila, ki jih Evropejci nismo vajeni. Kolesarji se npr. vozijo samo dopoldne, popoldne in zvečer jih zaradi gostega prometa in kriminala sploh ni videti, avtomobili po 6. uri zvečer ne ustavljajo več ob rdečih semaforjih, ker je to zelo nevarno zaradi kriminalcev, varneje je, da se vozijo v rdečo luč ipd. Sam sem se po Riu kar veliko vozil s svojim kolesom. V mestu je bilo ogromno policije in vojske, ves čas sem imel občutek, da se bo zgodil državni udar ali kaj podobnega. Občutek varnosti res ni bil dober. Zapomnil si

bom tudi prigodo, ko so me med treningom napadli potepuški psi in sem jim le s težavo pobegnil. Cestna infrastruktura je razen cest za tekmovanja zelo slaba. Res je bilo kaj videti. Že kaj pogleduješ proti Tokiu, kjer bodo naslednje POI? Moja želja seveda je, da bi tam nastopil, saj sem ne nazadnje tukaj pridobil veliko izkušenj, ki jih velja izkoristiti. Mi je pa jasno, da če se bom tega projekta lotil mora biti to povsem profesionalno. Le v tem primeru bom lahko vrhunski. To, da se bom poleg treninga ukvarjal še s številnimi drugimi stvarmi (priprava in popravila kolesa, pridobivanje sredstev in druge stvari, ki sodijo zraven) ne pride v poštev, saj mi to pobere preveč energije. Mislim, da sedaj natančno vem, kakšen mora biti pristop. Če mi bo uspelo sestaviti ustrezno ekipo, bo moral vsak od nas 100 % opravljati svoj del posla. Polovičarsko k zadevi ne mislim pristopiti. Upam, da mi bo pri tem stala ob strani tudi lokalna skupnost. Kaj konkretno si želiš od občine oz. lokalne skupnosti? Želim si, da bi bile ceste v boljšem stanju kot so sedaj in da bo prometna ureditev pešcem in nam kolesarjem bolj pisana na kožo. Tako nekako mi je tudi obljubil župan na sprejemu po prihodu iz Ria in držal ga bom za besedo. Seveda si tudi želim, da bi se v proračunu občine znašla postavka za šport invalidov, da bi določeno vsoto denarja dobival redno. Prav tako računam na pomoč domačih gospodarstvenikov, sedaj me že malo bolje poznajo. Mogoče lahko tudi jaz komu prispevam kak kamenček v mozaik uspešnega dela. Naj se Primožu želje izpolnijo, saj je s svojim delom in pristopom lahko navdih za marsikoga! Srečno Primož! Simon Bregar

Primož Jeralič – kandidat za osebnost leta 2016 Skozi celo minulo leto ste gledalke in gledalci Televizije Vaš kanal izbirali osebo, ki je najbolj zaznamovala dogajanje v posameznem mesecu. Od 1. februarja naprej pa lahko med dvanajstimi kandidati z glasovanjem odločite, kdo bo postal osebnost leta 2016. Za osebnost leta Televizije Vaš kanal se poteguje tudi naš občan in paraolimpijec Primož Jeralič, ki je bil zmagovalec meseca oktobra. Primož je na minulih paraolimpijskih igrah v Riu de Janeiru odlično zastopal slovenske vrste kot eden izmed sedmih športnikov invalidov, in sicer v parakolesarstvu. Za uspehe mu je župan Dušan Strnad na sprejemu v Ivančni Gorici podelil spominski kovanec Prijetno domače. Svoj glas za Primoža Jeraliča lahko oddate na spletnem naslovu www.vaskanal.com, vključno do nedelje, 20. februarja 2017. Glas lahko oddate tudi prek dopisnic, ki jih pošljite na TV Novo mesto, Podbevškova ulica 12, 8000 Novo mesto. Vabljeni h glasovanju! Glas lahko oddate vsakih 24 ur.

newyorškem maratonu podalo v boj z ulicami in časom. Med profesionalci so bili ponovno najboljši Kenijci, toda največja privlačnost newyorškega maratona ni tekma, ampak množica udeležencev in vzdušje. Največji maraton na svetu je letos preteklo tudi 57 Slovencev, med katerimi je bil tudi naš občan Samo Butkovič iz Sela pri Radohovi vasi. Kako je teči skozi newyorška okrožja, je svoja doživetja Butkovič delil z nami, ki je 42-kilometrsko razdaljo pretekel v času 3h in 22 min in med več kot 50.000 tekači zasedel odlično 3074 mesto. Kot je Samo povedal, je tekače ob progi spremljalo čez milijon bučnih navijačev, glasbenih rock in jazz skupin, mažoretk in bobnarjev, ki jih ponesejo proti cilju tudi skozi pet strmih, več kilometrov dolgih mostov, ki še kako pobirajo energijo. Vseskozi ga je ob progi spremljala tudi njegova družina. Samo se je na maraton intenzivno pripravljal dobrega pol leta z vsakodnevnim tekom in udeležbo na polmaratonih. Letno se udeleži vsaj dveh maratonov doma ali v tujini. Do danes se je dvakrat udeležil najhitrejšega maratona v Berlinu (osebni rekord 3h in 10 min), Trstu, Dunaju, rad pa bi se preizkusil še na maratonu v Londonu. Kot zanimivost je še dodal, da omenjeni maraton povezuje vseh 5 newyorških občin, kar ga spominja na ivanški 115 km dolgi tridnevni pohod Prijetno domače, ki povezuje vseh 12 krajevnih skupnosti. Gašper Stopar

Dečki letnika 2008 NK Ivančna Gorica nizajo uspeh za uspehom Naša selekcija U-9 očitno ne pozna besede poraz ali neuspeh. Le dva tedna po velikem uspehu in osvojitvi zimske lige so s svojim zmagoslavjem nadaljevali tudi na turnirju v Trebnjem in ponovno osvojili prvo mesto. Nasprotniki so že v skupinskem delu izgubljali kot po tekočem traku. Ob dejstvu, da so priložnost dobili vsi fantje so s skupino z gol razliko 8:0 osvojili prvo mesto. Sledili sta četrtfinalni in polfinalni zmagi z rezultatom 3.0 in tekma za prvo mesto z domačo ekipo. Finalna tekma pa je bila zelo izenačena, saj je domača ekipa z brezkompromisnim bojem in agresivnostjo po celem igrišču nevtralizirala našo kombinatorno igro. Zato je bila finalna tekma »raztrgana«, a zato bolj izenačena in napeta za gledalce. Tekma se je končala neodločeno in odločili so kazenski streli. Pri le-teh se je izkazal ivanški vratar Jon in pokal zmagovalca je spet šel v roke ivanških risov. Skratka, lahko le čestitamo našim fantom in trenerju, ki so nas s svojimi rezultati že kar malce razvadili. Le upamo lahko, da bomo znali ceniti tudi njihovo slabšo predstavo ali rezultat. Aleš Potokar


28

Šport

številka 1

januar-februar 2017

Kangovci državni podprvaki v tehniki 19. 11. 2016 je bilo v Slovenskih Konicah državno prvenstvo v tehniki borilne veščine taekwondo. Turnirja se je udeležilo tudi kar 17 tekmovalcev iz TKD kluba Kang, in sicer v vseh starostnih kategorijah od najmlajših začetnikov do starejših naprednejših tekmovalcev. Klub Kang je v skupnem seštevku osvojil 2. mesto in zasluženo osvojil naziv podprvaka državnega prvenstva v tehniki. »Z Rezultatom smo v klubu zelo zadovoljni, ker so se vsi v klubu potrudili za ta dosežek« je o tem povedal trener Tomaž Zakrajšek. Istočasno je potekala v isti dvorani Adidasova otroška liga, ki je bila namenjena našim mlajšim tekmovalcem v borbah in kicku, kjer je sodelovalo 8 Kangovcev. V skupnem seštevku so naši borci osvojili 5. mesto. V posamezni kategoriji otroci do 8 let so tekmovali: pri deklicah Mojca Maršič in pri dečkih Tjaš Kuhelj, oba sta osvojila 3. mesto. Mitja Dinej Dobrič, Urban Ulcej in Tibor Jože Rozina so nastopali v kategoriji mlajši kadeti od 9 do 11 let. Mitja je tekmoval od

rdečega pasu naprej in osvojil 3. mesto, Urban od zelenega do rdečega in osvojil 2. mesto in Tibor do zelenega pasu in osvojil 1. mesto. Pri kadetih od 12 do 14 let smo imeli štiri tekmovalce, Žan Zupančič in Tija Dobrič od rdečega pasu dalje, Maša Porenta od zelenega do rdečega pasu in Gal Maršič do zelenega pasu. Pri Tiji in Žanu se je videlo, da sta oba zelo izkušena taekwondoista in sta oba postala državna prvaka v svoji kategoriji. Maša je bila 3 in Gal 2. Pri mladincih smo imeli dva tekmovalca Kenan Husejinović, od rdečega pasu naprej je osvoljil 3. mesto, Gašper Kastelic pa je do redečega pasu postal državni prvak. Timotej Todić in Aleš Tekavčič sta tekmovala v isti kategoriji člani 1 18-30 let od redečaga pasu naprej. Aleš je bil 3 in Timotej 1. Tudi naša dva trenerja kluba Renata Mavrič in Tomaž Zakrajšek sta tekmovala v kategoriji člani 2 31-40 let od rdečega pasu naprej. Zakrajšek je bil podprvak, Mavričeva pa državna prvakinja. Pri članih 2 je tekmoval tudi Dejan Novak v kategoriji do rdečega pasu in

osvoljil 2. Mesto. Pri veterankah 41 do 50 let do rdečega pasu je tekmovala Andreja Novak in osvojila naslov državne prvakinje. Imeli smo štiri pare. 2. mesto sta si zagotovila Dobrič in Zupančič prav tako tudi Porenta in Maršič. 1. mesto sta osvojila Mavrič in Zakrajšek, prav tako tudi Dejan Novak in Andreja Novak. Imeli smo tudi 3 moške ekipe, državni prvaki so postali Tekavčič, Todić in Zakrajšek. Prav tako so bili prvi Maršič, Ulcej in Kastelic. Drugi pa so bili Dobrič, Zupančič in Husejinović. Na koncu tekmovanja je bila na vrsti še kategorija najboljših tekmovalcev. Naslov najboljše tekmovalke si je že šesto leto zapored zagotovila Renata Mavrič. Tomaž Zakrajšek je osvojil tretje mesto med najboljšimi tekmovalci, Timotej Todič pa četrto mesto. Renata Mavrič je povedala: »Ponosna sem, da mi je že šesto leto zapored uspelo osvojiti naslov državne prvakinje in prav tako zmagati v kategoriji za najboljšo tekmovalko, ker se tam pomerimo med sabo vse tekmovalke iz različnih starostnih skupin. Na dr-

Vpis v SANKUKAI KARATE

Ivančani še vedno v igri za prvo mesto

Poznate prednosti, ki jih prinaša redna vadba?

sterola. Vse to in še mnogo več, spoznate pri rednem treningu SANKUKAI KARATEJA. KARATISTKO - klubska maskota je prišla na obisk zaključne prireditve otrok, dne 20. 12. 2016, ter je vsem pridnim otrokom prinesel darila ob koncu koledarskega leta. K vpisu vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji, so primerni za moški in seveda tudi ženski del populacije. Treningi potekajo prav te dni v skupinah: • cicibanov (5-7 let) - 1x tedensko • otrok (7- 14 let) -2-3x tedensko • mladine (14-18 let)- 2-4x tedensko • članov (od 18 let dalje) 2-3x tedensko

Darja Podpečnik

Adidasova otroška liga: Mojca Maršič kick Ž2 2. mesto Maks Brčan kick M2 2. mesto Tjaš Kuhelj ml. kadeti 1 -27 kg 3. mesto Maks Brčan ml. kadeti 1 -27 kg 2. mesto Mark Hren ml. kadeti 2 -33 kg 1. mesto Gašper Stajnar ml. kadeti 2 -33 kg 3. mesto Tevž Olovec ml. kadeti 2 -36 kg 5. mesto Mitja Dinej ml. kadeti 2 -43 kg 1. mesto Gal Maršič kadet B -57 kg 1. mesto

2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA

tudi v zimskem semestru Redna vadba ima presenetljive učinke tudi pri zdravljenju depresije, tesnobe in stresa. Ne prepustite se lenobi, kajti redna vadba resnično dela čudeže! Tesnoba se pojavi takrat, kadar nas je nečesa strah ali se počutimo pod močnim stresom. Pride lahko tudi do napadov panike. Če se počutite nesamozavestno, lahko to izboljšate s pomočjo vadbe. Ne samo, da boste razmigali telo, bolje se boste počutili tudi zaradi tega, ker boste nekaj dosegli. Že sprehod lahko pomaga, če se odločite za obisk SANKUKAI KARATEJA pa ste že pravi zmagovalec, kajti izkušnje, ki jih pridobite s treningom, z lahkoto prenesete v vsakdanje življenje. Nekateri celo trdijo, da je vadba bolj učinkovita pri zdravljenju kot sama zdravila. Vsekakor športu lahko damo možnost, saj zdravi brez kemije, ki se nahaja v zdravilih. Endorfini, ki se sproščajo pri vadbi, bodo vse temne misli odgnali proč in vas pripravili za pozitivno spopadanje z vsakdanjimi problemi. Endorfini imajo čudovito sposobnost, da se zaradi njih počutimo srečne. Zato na plan z njimi. Smeh bo psihično in fizično koristil vam, brez skrbi pa lahko z njim okužite tudi čim več ljudi okoli sebe. Zagotovo vam bodo hvaležni. Tudi pri bolečinah v hrbtu si lahko pomagamo z vadbo. Kljub temu da si z bolečinami v hrbtu ne predstavljamo, kako bi se lahko ukvarjali s športom, vseeno poskusite. Seveda se najprej ne boste spravili na težke vaje, treba je začeti z lažjo vadbo. Treba je začeti na krepitvi mišic v jedru telesa, predvsem trebušnih mišic ter mišic za stabilizacijo telesa. Močne trebušne mišice in dobra drža lahko učinkovito preženejo bolečino. Redna vadba lahko pripomore pri zdravljenju različnih bolezni. Znano je, da lahko s pomočjo redne vadbe znižamo krvni tlak, izboljšamo stanje pri sladkorni bolezni, okrepimo kosti in zvišamo nivo koristnega HDL hole-

žavno prvenstvo sem se pripravljala tudi na pripravah v Novem Sadu s trenerjem Branislavom Kuruco, ki so mi zelo koristile. S svojimi nastopi sem zadovoljna, je pa seveda še vedno veliko možnosti za izboljšavo in temu se bom posvečala na prihodnjih treningih.«

• veteranov (nad 40 let) 1-2x tedensko Karate klub Ivančna Gorica ima 40-letne izkušnje na področju treniranja karateja. Zato vabljeni na naše treninge tudi naši nekdanji člani v veteransko ekipo. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehničnega mentorja g. Vlado Paradižnik – 5 dan. Vpis poteka prav te dni v telovadnici: - OŠ Stična vsak torek in četrtek ob 18h - OŠ Šentvid vsak ponedeljek in četrtek ob 18 h - OŠ ZAGRADEC četrtek ob 18h Vse dodatne informacije dobite na naši internetni strani http://www. sankukai-karate.info/ Jože Kastelic 2. DAN, trener SANKUKAI KARATEJA

Ivanški igralci malega nogometa uspešno nadaljujejo spomladanski del tekmovanja v 2. Slovenski futsal ligi. Kljub porazu v drugem krogu 2. dela tekmovanja proti ekipi ŠD Mlinše so še vedno povsem blizu vrha z realnimi možnostmi tudi za napredovanje v 1. ligo. V tretjem krogu drugega dela so namreč doma premagali neugodno ekipo iz Nove Gorice, njihovi najhujši tekmeci za 1. mesto- FSK Stripy pa so na domačem igrišču presenetljivo izgubili prvo tekmo letos proti zadnjeuvrščeni ekipi Dlan Logatec z 0:2. Zadnja tekma, ki so jo naši igralci doma dobili z ekipo Gorica Futsal klub, je bila zelo zahtevna. Domači sicer nikoli niso rezultatsko zaostajali za tekmeci, a kljub temu ni bilo lahko. Čeprav je treba pohvaliti vse domače igralce, sta na tej tekmi vendarle izstopala vratar Klemen Zaletel in izjemni golgeter Kristjan Čož, ki je dosegel 4 res izvrstne zadetke. Kristijan tudi prepričljivo vodi na lestvici strelcev v 2. SFL z 28 doseženimi goli, drugo in tretje mesto zasedata igralca s Ptuja oz. Nove Gorice s 15 oz. 13 doseženimi zadetki. Trenutna lestvica v 2. SFL: T

Z

N

P

D:P

+/-

T

1.

FSK Stripy

12

10

1

1

56:32

+24

31

2.

FC Ivančna Gorica

12

9

1

2

60:27

+33

28

3.

ŠD Mlinše

12

7

2

3

41:34

+7

23

4.

Gorica Futsal Klub

12

6

3

3

46:35

+11

21

5.

Velike Lašče

12

6

1

5

51:49

+2

19

6.

Kebelj Pizzeria Salama

12

4

2

6

43:42

+1

14

7.

Futsal klub Dobrepolje

12

4

2

6

38:48

-10

14

8.

FC Hiša daril Ptuj

12

3

2

7

47:53

-6

11

9.

KIX Ajdovščina

12

2

1

9

31:52

-21

7

10. Dlan Logatec 12 1 1 10 24:65 -41 4 Več podrobnosti o tekmovanju si lahko preberete na uradni spletni strani Nogometne zveze Slovenije pod zavihkom »Klubska tekmovanja«- Futsal- Ostala tekmovanja Futsal«. Simon Bregar

Namizni tenis na Krki Začel se je spomladanski del v Ljubljanski ligi. Po poškodbi prvega igralca KGG Krke I Mlakarja je ekipa po prvem delu na predzadnjem mestu. Na začetku drugega dela pa je ekipa po vrnitvi Mlakarja premagala vedno motivirane prvake prejšnjih let Imis. Luka Mlakar je sicer dobil dva od treh dvobojev za zmago s 5:4, a junak tekme je bil tokrat Omahen, ki je po vodstvu gostov z 2:0 premagal Janšo in ohranil upanje za zmago domačih. Za obstanek

v ligi je potrebno vsaj osmo mesto. Glede na zaostanek iz prvega dela bo to kar precej težavno, a glede na optimizem ekipe po vrnitvi poškodovanega Mlakarja ostaja veliko upanja na obstanek med elito. Medtem ko smo mislili, da se bo druga ekipa borila za mesta v zgornji polovici tabele pa temu ni tako. Nekajkrat je sicer ekipo zapustila sreča in so morali premoč nasprotnikom priznati po najtesnejšem izidu. Upamo, da bo v nadaljevanju bolje. V peti

ligi Slavčeva ekipa proti novoustanovljeni ekipi bivših upov Zaloga ni imela veliko upanja na uspeh, ga bo pa zato v vseh prihodnjih toliko več. V dolenski ligi, ki je na nek način pomembnejša, smo nekoliko prevetrili ekipe. Odločili smo se, da letos nastopimo samo z dvema ekipama. Po začetnem dogovoru bo namesto Mestnika eno ekipo vodil Kuhelj, drugo pa Kozinc. Kuhlju bosta družbo delala Vrhovec in Mlakar, medtem ko bo Kozinc računal na Milija,

Omahna, Mestnika in druge. Letos se je v dolensko ligo prijavilo le šest ekip, tako da lahkih tekem ne bo. Omenimo naj tudi, da bo v dolenski ligi tudi Stična nastopila samo z eno ekipo. Na Krki in tudi v Stični se obetajo zanimivi dvoboji. Vabljeni na ogled katere od njih. Bojan Vokal, ŠD Krka


Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Simon Gregorčič)

ZAHVALA

ob boleči izgubi naše drage mame

ALBINE PLANKAR 1924−2016

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Janezu Zupančiču za prijazno sodelovanje in oporo za čas njene bolezni, hvala ga. Mateji Kralj iz patronažnega oddelka za neizmeren trud in prizadevanje pri negi. Hvala osebju Maksilofacialne klinike in Onkološkega inštituta Ljubljana za veliko zavzetost pri njenem zdravljenju. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, Moškemu pevskemu zboru Prijatelji, gospodu župniku Antonu Pahuljetu za lepo opravljen obred in nagovor ter ga. Anici Bregar za ganljive poslovilne besede. Hvala podjetju IMP Armature d. o. o. in LD Ivančna Gorica. Njeni

S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Delo, ljubezen, trpljenje, bilo tvoje je življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod, nam ostaja praznina in velika bolečina.

ZAHVALA V 74. letu je tragično preminil naš ljubljeni mož, oče, dedi, tast, brat, stric, svak in boter

VID ADAMLJE

iz Grilovega mlina, Čagošče 1 pri Temenici 13. 6. 1943–23. 12. 2016

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, podarjene sveče ter darovane svete maše. Zahvala pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen obred in molitve, Pevskemu zboru Prijatelji in citrarki Evi Medved za ganljive pesmi. Posebna zahvala Jožetu Golfu in Nacetu Adamljetu, vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, ter vsem tistim, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Za njim je nastala neskončna praznina, ki jo bomo napolnili z bogatimi spomini nanj. Hvaležni smo za dni, ki smo jih preživeli v njegovi bližini.

Žalujoči vsi njegovi

Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.

ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil mož, oče in dedi

MILAN GRABNAR iz Radohove vasi

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani, posebej pa še duhovnikom za lepo opravljen obred in sveto mašo, g. Šraju za poslovilne besede, pevcem Prijatelji in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi

Zahvale

številka 1

januar-februar 2017

Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni. Tvoja toplina med nami ostaja, v srcu zapisani spomini so tvoje sledi.

ZAHVALA

Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi …

Sporočamo žalostno vest, da nas je zavedno zapustila draga mama, babica in prababica

V SPOMIN

iz Ivančne Gorice (7. 10. 1928–8. 1. 2017) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Ivančne Gorice, vaščanom Lučarjevega Kala, prijateljem in znancem za vsak stik roke in izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo govornikoma gospodu Petru in gospe Branki za poslovilne besede, pevcem Prijatelji za lepo zapete pesmi, citrarki Evi za zaigrano žalostinko, pogrebnemu zavodu Perpar za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala vsem, ki ste bili v teh žalostnih dneh z nami ter ste v tako velikem številu pospremili našo mamo na zadnjo pot na pokopališče na Muljavi. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: hčerki Albina in Nataša, vnuki Tomaž, Mojca in Uroš z družinami, sestre Ani, Tilka in Vilma.

STANISLAV HRIBAR

ALBINA MARKELJ, rojena Koncilija

29

(10. 9. 1933–23. 1. 2014)

Čas hitro in hitro teče … Te dni mineva že tri leta, odkar smo ti rekli zbogom … Ko si od bolečin in utrujenosti zaprl svoje optimistične oči, ko se je ustavilo tvoje močno, z dobroto napolnjeno srce. Od takrat živimo z najlepšimi spomini nate, skušamo delati in živeti z vrednotami, na katere si prisegal in jih z nauki prenašal na nas. In prav z delom, trudom, poštenostjo, skromnostjo, veseljem, optimizmom in upanjem zmoremo preživeti in te ohranjati v naših srcih na vsakem koraku. Skušamo ti biti v ponos in ti sporočamo, da te imamo radi in te pogrešamo … Hvala vsem, ki pristopate k njegovemu grobu, se ga spominjate in pogrešate. Dedo, se vidimo v sanjah …

ZAHVALA Ob izgubi drage mami, tašče in stare mame

JOŽEFE SADAR

(5. 3. 1935–4. 12. 2016) iz Krke 21 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Marku Burgerju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem in trobentaču. Zahvaljujemo se tudi pogrebnim storitvam Perpar iz Šentvida pri Stični ter Cvetličarstvu Zakrajšek iz Srobotnika pri Velikih Laščah. Posebna zahvala Domu starejših občanov Grosuplje, kjer so tako lepo skrbeli zanjo. Vsi njeni Zahvala je v prejšnji številki pomotoma izpadla. Hvala za razumevanje. Uredništvo

Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.

V SPOMIN RUDI MIGLIČ (1944–2015)

Mineva dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi

Da mi je duša vsa lira stoglasna, vstala iz nje bi mi pesem prekrasna. Avemarija …

ZAHVALA Na sončen poletni dan je v 87. letu v večnost odšla naša zlata mami in babi

MARIJA MARICA ZAVRŠNIK roj. Hočevar,

Koželjeva Marica z Vrhov Sedaj bo pela v angelskem zboru, ste zapisali v žalno knjigo, saj je bilo njeno življenje in delo tesno povezano s petjem. Do upokojitve je bila namreč stalna članica SNG Opera in balet Ljubljana. Čeprav je živela v Ljubljani, je bilo njeno srce na rodnih Vrheh, kamor se je z radostjo v srcu vračala. Iskreno se zahvaljujemo vsem sovaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, delili z nami bolečino, molili zanjo, darovali cvetje, sveče in svete maše in se v tako velikem številu poslovili od nje na ljubljanskih Žalah. Hvala patru Zdravku Jakopu za ganljiv poslovilni obred in njenim kolegom za izbrano petje. Hvala tudi župniku Marku Burgerju s Krke in Cesarjevemu Antonu za petje zvonov na Krki in Polževem. Odslej bo živela v naših srcih. hči Staša Koželj z družino Za napako pri objavi v prejšnji številki se opravičujemo. Uredništvo

Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne budi. Slej ko prej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.

V SPOMIN 29. januarja je minilo 16 let, odkar je za vedno legel k počitku naš dragi mož, oče in stari ata

JOŽE ČOŽ

iz Livarske ulice 5, Ivančna Gorica Zahvaljujemo se vsem, ki še ohranjate spomin nanj in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi najdražji


30

Zahvale

številka 1

januar-februar 2017

ZAHVALA

Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.

ZAHVALA

ZAHVALA

8. januarja se je v 81. letu poslovila od nas naša draga

Ob prezgodnji in boleči izgubi žene in mame

JOŽEFA PUŠLJAR

KATARINE ILAR

po domače Kadujčeva Joži z Malega Hudega pri Ivančni Gorici (10. 11. 1936−8. 1. 2017)

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vaše molitve, podporo in sočutje ter za cvetje, sveče in svete maše. Hvala duhovnikoma Jožetu Kastelicu in Juriju Zadniku za odvezo, pogrebno mašo in poslovilni obred. Hvala vsem vaščanom, ki ste se še zadnjič prišli poslovit od nje, pripravili ganljiv govor ter zapeli in odigrali venček prelepih pesmi v njen spomin. Hvala gasilcem PGD Hudo, ki ste jo v tolikšnem številu in s častmi pospremili v cerkev in h grobu. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Perpar za vso organizacijo, Branki Orel za okrasitev vežice ter pevcem in trobentaču za poslovilne pesmi. Hvala osebju ZD Ivančna Gorica in UKC Ljubljana za hitro odzivanje, razumevanje in pomoč. Hvala vsem, da ste jo imeli radi in jo boste skupaj z nami ohranili v lepem spominu. Vsi njeni

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ji kakorkoli pomagali ob njeni bolezni. Posebna zahvala gre timu oskrbe na domu DSO Grosuplje in gospe Anici, Branki ter Mateju za vso pomoč, oskrbo in dobro voljo, ki ste jo prinašali v njen dom. Hvala župniku g. Jožetu Kastelicu za obiske na domu, njegove lepe in ganljive misli ob pogrebu. Hvala tudi župniku Juriju Zadniku za somaševanje. Ganljive so bile tudi poslovilne besede sosede Ljube Štrubelj v imenu sokrajanov z Malega Hudega, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče, spremstvu PGD Ivančna Gorica na njeni zadnji poti ter pogrebni službi Perpar. Naše Joži se bomo spominjali z nasmehom in lepimi spomini. Bila je ljubeča žena, mama, babica, teta in prababica. Vedno jo bomo nosili v srcu. Vsi njeni

iz Spodnje Drage (1947−2016)

» Ni smrt tisto, kar loči nas. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.«

ZAHVALA V 85. letu starosti se je od nas poslovila

ALOJZIJA OVEN iz Šentvida pri Stični 9

Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in molili zanjo. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Izidorju Grošlju za obred, pogrebni službi Perpar, pevcem za zapete pesmi in društvu upokojencev in tudi tistim, ki jih nismo omenili. Žalujoči vsi njeni

Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A, kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti

ZAHVALA

V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, sestra, teta, sestrična

ZAHVALA BOJAN VOLK (1960−2017)

Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem Gimnazije Josipa Jurčiča (generacija 1978), Zvezi borcev za vrednote NOB Stična in pogrebnemu zavodu Perpar. Posebna zahvala gospodu Pavlu Grozniku, gospe Tatjani Zadel, gospodu Miru Volkarju in gospodu Andreju Kotarju za ganljive besede ob slovesu. Hvala Oktetu fantov Kulturnega društva Stična za čudovito zapete pesmi. Iskrena hvala vsem za izkazano sočutje, izrečene besede, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi žalujoči, ki te bomo za vedno ohranili v svojih srcih in trajnem spominu.

ALOJZ MAČEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre višnjegorskemu župniku g. Janezu Mihelčiču za pomoč in podporo ter lepo opravljen poslovilni obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Perpar, OI, ZD Lj. Moste, dr. Šoln, ZD Ivančna Gorica ter patronažni službi. Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

V 62. letu nas je nepričakovano zapustil in odšel v večnost dragi brat in stric

IGNACIJ KASTELIC

po domače Vališanov Nace iz Malih Češnjic 6, Šentvid pri Stični (1955−2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše, ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pogrebni službi Perpar, gospodu župniku Izidorju Grošlju za obred in nagovor, ter pevcem iz Barja za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Brata Jože in Stane z družinama

Ni glavno uspeti. Bolj slavno je ravno živeti in biti rabna kov v verigi rodov. (Tone Pavček)

ZAHVALA

Od nas se je poslovil brat, mož, oče, dedek in pradedek

FRANC PERKO iz Ambrusa

Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo pomladi, ki nad mano bo sijal.

ZAHVALA

Čeprav z bolečino v srcu, smo mu morali reči zbogom. Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu izkazali spoštovanje, ga prišli pokropit, darovali cvetje in maše ter se ga spomnili v molitvi. Zahvala gre tudi ambruškemu gospodu župniku, ministrantom in zboru za lep obred in zadnje slovo. Sedaj imamo novega angela, ki bo pazil na naš korak.

Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, ata in brat

ANI MESARKO, rojena Mulh

FERDINAND ZAJEC

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavkam za izrečena sožalja, podarjene pozornosti ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi za čustveno podporo, nagrobne sveče, cvetje in darovane svete maše. Zahvaljujemo se tudi govornici Klavdiji, Pogrebni službi Sašo Novak iz Straže za organizacijo pogreba, pevcem, župniku Janezu Jeromnu in bolnišničnemu patru g. Danijelu Golavšku za cerkveni obred ter Diegu Barrios Rossu za lepo odpeto Ave Marijo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: hči Polona, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo

Ob boleči izgubi se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše, svete maše ter darove v dober namen. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljen poslovilni obred, Moškemu pevskemu zboru Prijatelji za zapete pesmi, pogrebnemu zavodu Perpar, vsem trem govornikom in vsem, ki ste dragega Nandeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste nam in nam še vedno stojite ob strani. Še posebno se zahvaljujemo gasilcem PGD Dob, članom Gorniškega kluba Limberk, ekipi dežurne službe ZD Ivančna Gorica ter ekipi nujne medicinske pomoči iz UKC Ljubljana za njihov hiter odziv in požrtvovalnost. Vsi njegovi

iz Bratnic 10, Šentvid pri Stični.

V 73. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož in oče.

iz Podboršta (1954–2017)

Vsi njegovi

ZAHVALA Utrujena od bolezni se je v 90. letu za vedno poslovila od nas

ANICA PUŠNAR roj. ZRIMŠEK

Od drage mame smo se poslovili 12. 1. 2017 v Goriških Brdih na pokopališču v Dolnjem Cerovem. Iskrena hvala vsem, ki ste se od nje poslovili, darovali sveče ali nam v tolažbo namenili toplo besedo. Vojko Pušnar z družino


januar-februar 2017

31

številka 1

Paberkovanje obledelih sledi iz 1. svetovne vojne Pred sto leti, to je leta 1917, je teklo že tretje leto vojne, za katero so trdili, da jo bo že prvo leto konec. Tedaj je v starodavni Habsburški monarhiji že vsega primanjkovalo. Tudi strelivo so delali bolj za sproti. Tale dva prazna naboja je prinesel domov Jože Čož iz okolice Temenice, ko si je po dveletnem vojskovanju vendarle izprosil dopust. Tedaj je prinesel domov v plahti cel kup deščic, vzetih iz zabojev za prepečenec. V času, ko je bil mir, jih je pred taverno izrezoval z navadnim žepnim nožem. Doma je iz njih s klejem zlepil okvir z dvema motivoma: cerkvijo – znamenje pobožnosti in Triglavom – znamenje slovenskega domoljubja. Na žalost je Jože kmalu po vrnitvi padel na soškem bojišču. Za njim sta ostali le pričujoči podobi.

Stara »novica« Ugovor češkega odbora

Na dan kronanja Habsburgovca Karla za ogrskega kralja je v Moskvi zasedal Češki odbor za osvoboditev Slovanov. Ta je sprejel sklep: »Odločno izjavljamo, da kronanje cesarja Karla za nas ne velja in gremo neustrašeno naprej za osvoboditev vseh Slovanov.« Rasíjsko slóvo, januar 1917 Opomba: Fotografija ni izvirna sestavina članka

Pomagajmo jih prepoznati Nekaj bolj ali manj neznanih podob smo s pomočjo pridnih bralcev že oteli pred pozabo; dajmo jih še kàj. Pred nami je »nova« fotografija. Obleka in še marsikaj drugega priča, da gre za star Erjavčev posnetek, nastal verjetno v okolici Višnje Gore. Kdor kaj ve o ljudeh in o kraju nastanka podobe, naj sporoči v uredništvo. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, ob kakšni priložnosti so se »mili naši stari« po gasilsko postavili pred Erjavčevo kišto z zagrinjalom. Prijazno vabljeni! Leopold Sever

Iz zakladnice naših domačij

Hudomušnice »Odkar smo se preselili v mesto, smo nadvse srečni,« se hvali novopečena meščanka pred mestnimi sosedi. »Kaj pa vas dela tako srečne v mestnem okolju,« bi radi vedeli meščani? »Vsak konec tedna se odpeljemo na deželo in neznansko uživamo v naravi.«

Prepevamo Šentvidčani

Ženska v zrelih letih je padla s hruške in odpeljali so jo k zdravniku. »Gospod zdravnik, čudne stvari se dogajajo dandanes,« je potožila doktorju; »prej sem ob večerih večkrat ležala pod hruško in občudovala zvezde, danes pa so se mi zvezde pokazale kar pri belem dnevu.«

Prepevamo Šentvidčani, znani smo po tem, kjer je petje, tam smo mi; naj tole vam povem:

Stric Dolfe je prvič na obisku pri sorodnikih in Peterček je sam doma. »Stric, presenečen sem nad tvojim videzom; kje pa imaš kljun, krila in živobarvno perje, hoče vedeti nečak?« Zakaj kljun, krila in perje,« začudeno pogleda stric? »Zato, ker ata in mama vedno govorita, da piješ kot žolna.«

DARINKA VIDIC

Prijetno, kakor v raju, je v našem lepem kraju. Med prijetnimi ljudmi, veselo se živi. Znani daleč naokoli, le kdo nas ne pozna, naš Tabor pevskih zborov odmeva prek meja. Veseli smo Šentvidčani to se od daleč vid′, da našo drago vas varuje sveti Vid.

Vinko je imel nadležnega mačka, ki je večkrat kaj izmaknil z mize, zato se ga je hotel znebiti. Odnesel ga je v gozd a se je mačkon vsakič vrnil domov. »Sploh ne vem, kaj naj storim z njim,« je potarnal pred sosedom Lipetom. »Čisto enostavno,« svetuje Lipe, »odnesi ga v globok gozd, pa ga ne bo nazaj«. Čez teden dni sta soseda spet vsak na svojem balkonu. Lipe: »Si se znebil nadležnega mačka?« Vinko: »Nisem. Odnesel sem ga tako globoko v gozd, da sam brez njega sploh nisem znal domov!«

Stara šala Zdravnik: »Gospa, vaša hči je slabokrvna, predpisal ji bom železo!« Mama: »Gospod doktor, mi smo premožni; dajte ji rajši kaj zlatega ali srebrnega.«

Tako kot je astronomsko leto začelo novo vrtenje dni, tednov in mesecev, smo tudi »etnologi« začeli nov ciklus poizvedovalnih ugank. Na sliki je kolikor toliko sodobna civilizacijska pridobitev, ki se je dandanašnji umaknila v notranjost bivališč. Le tu in tam jo še vidimo na prostem. Globoko tuhtajte in sporočite, kakšna vesoljska raketa s pogonom na plin je to. Posebej razvozlajte, kaj pomenita matematična simbola 00. Vse prijatelje našega narodopisnega kotička obveščam, da bom letos najbolj pridne sodelavce obiskal malo pozneje. Kaj hočemo, vse se spreminja, tudi mi. Prav tako bo preglednica z rešitvami lanskih etnoloških ugank objavljena mesec dni pozneje kot običajno. Dotlej pa pridno pomagajte pri bogatenju naše rubrike. Prijaznih dva tisoč sedemnajst pozdravov vam pošilja – Leopold Starinski.


32

mesec 2013

januar-februar 2017 - številka 1 številka 5

Ambrus

Kako je Micka že na zemlji »uživala«

Metnaj

Muljava

Sobrače

Šentvid

Temenica

Z A G R A D EC

208. rekord:

Pisane koprive z rajskega vrta Svetopisemske zgodbe pripovedujejo, da v raju niso lepi samo cvetovi, ampak tudi listi. Med lepolistne rastline nedvomno spadajo tudi pisane koprive, ki jih uspešno goji Anica Mandelj z Lučarjevega Kala. Gospa Anica jih kajpak ni šla iskat v raj, pot tja jo še čaka, temveč jih je vzgojila iz potaknjencev, dobljenih od dobre prijateljice. Pa se iz rajskih višav spustimo na zemljo, med botanike. Ti so lepotice preiskali in dognali, da niso sorodne s pekočimi koprivami, temveč spadajo v obsežno družino ustnatic, ki jih kar mrgoli po naših travnikih: kadulja, grenkuljica, medenika, materina dušica, majaron, dobra misel, več met, sivka, čišljak; dodajmo še mrtvo koprivo, pa smo tam: slednjim so namreč blizu pisane koprive. Te, zlasti rod Coleusovk, slovijo po lepih listih, vseh barv in njihovih odtenkov. O tem se lahko prepričamo s pogledom na priloženo fotografijo ali pa z obiskom pri Anici, kajpak v aktivni vegetacijski dobi, ko so rastline na prostem. Očarljiv dosežek vsekakor zasluži imeniten Klasjev rekord. Z listino bo Anica lahko pomahala pod nosom vsakomur, ki bi jo hotel dajati v nič. Čestitamo, da se iskre krešejo v vseh barvah. Leopold Sever

Micka je živela na manjši kmetiji. Otroci so drug za drugim odšli v svet, in ko se je za večno poslovil mož, je ostala sama. Kljub temu je garaško in trmasto še naprej redila kravici in telička. Pa so si tam blizu mestni ljudje zgradili počitniško hišico, zraven nje pa postavili velik žar za peko. Odsihmal se je v rebri pogosto širil omamen vonj po čevapčičih, kurjih bedrcih, pečeni papriki in praženi čebuli; včasih pa je tudi smrdelo, ko so mestni kaj zasmodili. Po stezi je mimo pogosto šla Micka z velikim košem krme za živinčet. Ob takih prilikah so

se mestni obrnili na naslonjačih, globoko vdihavali in pristavili »Micka, vi ne veste, kako ste srečni.« Micka se je počasi obrnila, si popravila oprto, ki jo je rezala v rame, in vprašala: »I, zakaj pa?« »Zato, ker vdihavate čudovit vonj po senu, mi pa v tem smradu. Nate čevapčiče, mi smo se jih že preveč napokali,« pa večkrat pridite mimo, da bomo še mi uživali. Micka si je obrisala potno čelo, použila dar, se zahvalila in trudno odšla proti hlevu. Po tistem je ob koncu tedna pogosto hodila »odišavljat« gospodo in bila vsakič deležna nekaj z žara.

Na žalost se je mestna druščina kaj hitro osipala in drug za drugim so odhajali v »večna počivališča«. Obilne hrane se pač ni dalo pokuriti zgolj z obračanjem na naslonjaču, pa jih je pobralo. Micka pa je še dolgo hodila s košem v reber in kadar je videla rdečo zarjo nad obzorjem, je vselej pomislila: »Lej jo gospodo, tudi na onem svetu ne more brez žara. Upam, da mojemu staremu ponudijo kakšen rajski čevapčič, čeprav ondi najbrž ne more nikogar odišavljati z mrvo.« Leopold Sever

Acervanški (ivanški) miljniki (podlistek) Rimljani so imeli celoten imperij razdeljen v pokrajine (province) Province so imele različen status. Državljani bližnjih pokrajin so imeli navadno več pravic kot ljudje z obrobja. Zanimivo je, da je ozemlje današnje občine Ivančna Gorica v določenem obdobju spadalo v dve provinci. Meja, ki se je sicer pogosto spreminjala, je potekala nekako med Višnjo Goro in Ivančno Gorico (Acervo). Zahodni del je spadal v tako imenovano X. provinco, vzhodni del pa v provinco Panonijo. Rimljani so ta predel imeli za prehodno ozemlje, zato so ga prometno dobro prepredli s cestami. Posebno pomembna je bila prometnica, ki je iz Emone tekla proti Sisku in naprej v Panonsko nižino. Dolgo časa sem ugibal, zakaj se je »prometna signalizacija«,tu mislim na kamne miljnike, na našem območju še posebej bogato ohranila. Skrivnost se mi je odstrla med gradnjo avtomobilske ceste pred četrt stoletja. Tedaj sem prežal na zanimivosti, ki so prihajale izpod površja in ugotovil, da je predel posejan z naplavljenimi osamelci, primernimi za izdelavo miljnikov. Nanje so naleteli tudi staroveški graditelji ceste in najprimernejše oblikovali v obcestne informatorje. Enega takih kolosov, ki je že po naravi imel obliko miljnika, sem skušal postaviti na javen kraj v pouk in dekoracijo, a nisem našel dovolj podpore. Vse kar sem lahko storil, je bilo ovekovečenje na fotografiji. Joj, koliko našega naravnega in kulturnega bogastva je šlo zaradi nevednosti im malomarnosti po zlu. Prihodnjič bom opisal, kako sem z muko reševal enega izmed obdelanih rimskih kamnov.

Kamnit surovec, že po naravi podoben miljniku, je tehtal nekaj ton. Na dan je prišel pri gradnji ivanške vzhodne obvoznice. Večino takih monolitov so razbili, tale pa je bil odpeljan na zasebno posestvo. Za primerjavo je poleg moja malenkost.

Še ena o Klasjevem Poldetu Dandanes, ko se vse navzkriž okrog prinaša, so taki časi, da še sam sebi ne moreš več zaupati. Zategadelj Klasjevi novinarji neutrudno razkrivamo korupcijo in druge lumparije. Uspeh ni izostal. Ondan se je ujel celo tak premetenec kot je Klasjev Polde. Skrita kamera ga je namreč ujela, ko si je pripravljal solato iz orjaške zelnate glave. To ne bi bilo nič sumljivega, če ne bi vedeli, da sam takega zelja ni zmožen pridelati. Preiskava je pokazala, da gre za glavo, ki je na tekmovanju na Lučarjevem Kalu dosegla prvo mesto. Lastnica nagrajenega zelja nam je zatrdila, da glave Polde sicer ni sunil, a jo je pa tako poželjivo gledal kot višnjanski kozel, pa mu jo je podarila. Zdaj nam je kajpak jasno: Polde se žene za rekordi zgolj iz pridobitništva; zelje je kajpak samo vrh ledene gore– bog vedi koliko tozadevnega masla ima že na glavi. Fanta je treba ustaviti, sicer bo nekega dne »orekordil« sam stiški samostan in ga potem poželjivo gledal. Saj vemo zakaj. Mili bog, kam bo to pripeljalo. Klasjeva komisija za preprečevanje korupcije: Predsednik LS

Profile for Newsroom Slovenia

Klasje januar 2017  

Športnika občine za leto 2016 sta postala Luka Kutnar in Renata Mavrič, Slavnostno odprtje prenovljenega Kulturnega doma Ambrus, Otvoritev p...

Klasje januar 2017  

Športnika občine za leto 2016 sta postala Luka Kutnar in Renata Mavrič, Slavnostno odprtje prenovljenega Kulturnega doma Ambrus, Otvoritev p...

Profile for ecetera