4
Občina
december 2016
številka 9
Šola ima besedo
Šola je povedala
Ustanovljena sem bila leta 1784 in takrat so mi rekli Ljudska šola v Šentvidu. Pouk je potekal v takratni kaplaniji, učni jezik je bil slovenščina. Nato so me leta 1860 preselili v novo šolsko poslopje, v hišo poleg današnje pošte. Šolski okoliš je tedaj obsegal kraje: Šentvid, Veliki Gaber, Muljava in del Stične. Začetek 20. stoletja je našo deželo zaznamovala vladavina cesarja Franca Jožefa. Tudi v šoli in kraju so bile številne prireditve povezane s cesarstvom in cesarsko družino. Začela sta se razvijati kultura in šport, vzpostavljena je bila železniška povezava iz Ljubljane proti Dolenjski. Šentviški veljaki so še vedno iskali možnosti, da bi zgradili novo šolo. Potem se je začela 1. svetovna vojna in vsi načrti so bili opuščeni. Vojna se je po štirih letih končala. Avstro-ogrska monarhija je razpadla, nastala je nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pouk je bil osiromašen. Šolski obisk je bil skromen, bolj živahno pa je bilo dogajanje v društvih. Npr. Sokoli so po vsej Sloveniji zgradili več kot 100 telovadnic in vadbenih prostorov. V času 2. svetovne vojne so moje prostore najprej zasedli italijanski vojaki, nato vojaki narodnoosvobodilne vojske, nazadnje pa še nemški vojaki. Leta 1945 so partizanska letala poškodovala vzhodno steno. Uničen je bil šolski inventar, ki je zajemal šolske kronike, matične liste in drugo. Učilnica pod kaplanijo pa je postala nemški zapor.
Praznovanje šolskih jubilejev v Šentvidu pri Stični Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični je v petek, 21. oktobra 2016, pripravila izjemno slovesnost ob 50-letnici obstoječe šolske zgradbe in 232-letnici šolstva v Šentvidu pri Stični. Priprave na praznovanje so potekale več let, ko so učenci in delavci šole zbirali in urejali gradivo, raziskovali preteklost in odkrivali številne zanimivosti, povezane s krajem in šolstvom v Šentvidu. Športna dvorana OŠ Ferda Vesela je bila v petkovem večeru polna do zadnjega kotička. Učenci številnih generacij, učitelji in učiteljice, ki so in še poučujejo v šentviški šoli, tehnični delavci in krajani so se zbrali na povabilo slavljenke – šole, ki je brez dvoma v svoji zgodovini vedno predstavljala pomemben dejavnik razvoja in življenja v Šentvidu. Prireditev je otvoril združeni pevski zbor učenk in učencev OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični s slovensko in evropsko himno. Moderatorka – učiteljica Anica Volkar, je pozdravila zbrane goste – med njimi še posebej župana občine Ivančna Gorica, Dušana Strnada, direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Vinka Logaja, nekdanjega župana in dolgoletnega ravnatelja OŠ Ferda Vesela, Jerneja Lampreta, sedanjega ravnatelja Janeza Peterlina, goste iz pobratene občine Hirschaid in vse ostale obiskovalce z mislijo, da mozaik življenja v šoli sestavljajo delavci šole, učenci, starši, zunanji sodelavci in krajani.
Otroška skupina pevcev in plesalcev je nato na hudomušen način prikazala utrip življenja v šoli nekoč. In čeprav se je marsikaj spremenilo, se prav gotovo ni spremenil žar otroške radovednosti in želja po napredovanju. Tako so se skozi prireditev izmenjali pari voditeljev iz posameznih triletij devetletke. Najmlajše šolarje sta predstavljala Martin in Lea. Vsa navdušena sta ugotavljala, da šola praznuje in malo je manjkalo, pa bi ji kar zapela. Potem pa sta se spomnila, da morata slavljenki pripraviti darilo, in ker nista vedela, kaj si želi, sta jo preprosto poklicala. Na njuno veliko začudenje in na začudenje vseh v dvorani se je šola res oglasila. Začela se je zgodba z naslovom Šola ima besedo, v kateri je šola,
ki ji je glas posodila pedagoginja Irena Novak, pripovedovala o svoji zgodovini, o lepih in tudi težkih časih, ki jih je doživela, predvsem pa o številnih dosežkih in prenovah, ki jih je bila deležna v času do današnjega dne. Na velikem zaslonu so se med tem izmenjavale fotografije tistih časov. Glas šole se je prepletal s črnobelimi podobami časov, ki se nam vsem zdijo že zelo daleč. Stare podobe Šentvida, nekdanje šole in ne nazadnje ljudi iz preteklosti, so predstavljale edinstven spominski in čustveni most med dogodki nekoč in življenjem danes. Med otroškim pogovorom s šolo so se vrstili glasbeni in plesni nastopi. Skozi celotno prireditev sta na veličastnem odru prepevala otroški in mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, pod vodstvom Simone Zvonar, ob klavirski spremljavi Urške Petek ter instrumentalno zasedbo sedanjih in nekdanjih učenk šentviške šole. Vid in Veronika, učenca 6. razreda, sta na oder prinesla nekaj vsem tako znane otroške tekmovalnosti. Šola ju je pomirjala in se obenem spominjala časov med 1. in 2. svetovno vojno, ki so dodobra zaznamovali tudi naše kraje. Njene besede, so bile hkrati tudi opomin, da mir, svoboda in blagostanje niso sami po sebi umevni. Tako je še posebej lepo zazvenela pesem v izvedbi mladinskega pevskega zbora z naslovom Moja dežela, ki sta jo dopolnila ples s trakovi in čudovit valček, ki sta ga zaplesala Jon Kenda in Hana Kavšek.
Iz nagovorov gostov
Ravnatelj Janez Peterlin je v svojem nagovoru poudaril, da je šentviška šola tesno povezana s krajem, s celotnim šolskim okolišem, s krajevnim društvenim življenjem in tudi z Občino Ivančna Gorica. »Vse od daljnega leta 1784 pa do danes so njeni pedagogi in učenci skrbeli za pestro in raznoliko dogajanje v kraju. Zasluge za to imajo tudi ravnatelji, starši, krajani in vsi drugi kakor koli povezani s šolo. Šola je središče kraja, kraju daje življenje, utrip in prihodnost, zato je prav, da se tega dobro in ves čas zavedamo, da šolo podpiramo ter jo spodbujamo v njeni ustvarjalnosti in inovativnosti. V današnjem svetu je izobrazba ena izmed najbolj cenjenih vrednot – sodobni otroci se tega večinoma ne zavedajo, dokler ne odrastejo in ne prevzamejo svojega deleža odgovornosti v družbi in osebnih življenjih«. Povedal je še, da so v pripravah na praznovanje sodelovale štiri generacije učencev, ki so opravljali intervjuje, izdelovali izdelke, spoznavali Šentvid in njegovo okolico. Med številnimi idejami, ki so se ob tem porajale, je bila »tudi ideja gospoda župana, da likovno oblikujemo podporno steno pod šolskim igriščem. Ta je padla na plodna tla in nastali so izjemni mozaiki, ki bodo trajno zaznamovali ustvarjalce in podobo Šentvida«, Župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad je zatrdil, da se občina zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja. »Šentviška šola je
danes v prvi vrsti hram učenosti za nadobudno mladino iz njenega šolskega okoliša, ki pokriva dokaj veliko območje, kar štirih krajevnih skupnosti. Že ob njeni izgradnji pa je veljalo, da bo nova šola tudi prostor najrazličnejših dejavnosti, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj krajevnega dogajanja. Vesel sem, da se tako šola kot kraj vsako leto znova izkažeta za imenitne gostitelje in da pevci na vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov v domovino in svet ponesejo zelo lepe vtise iz občine Ivančna Gorica« Poudaril je tudi, da bo galerija mozaikov Življenje našega drevesa trajen spomin na praznovanje jubilejnega leta. Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Vinko Logaj, je med drugimi
poudaril tudi tisto, kar je poleg znanja za področje vzgoje in izobraževanja za vsakega posameznega učenca v šoli ključnega pomena. To je razvijanje čuta za estetiko in umetnost, domišljijo, lastno zdravje, šport, duhovno občutljivost ter izražanje čustev do okolja in sočloveka. To so veščine in lastnosti, ki poleg znanja zaznamujejo posameznika skozi celotno življenje. V tem je tudi en od velikih pomenov odpiranja šol v kraju in dobrega ter korektnega sodelovanja šole s krajem ter kraja in predstavnikov lokalnih oblasti s šolo. Kot je povedal dr. Logaj, je prav šola v Šentvidu pri Stični dober primer, ki poleg osnovne vloge učenja in poučevanja učencev omogoča tudi izvajanje drugih aktivnosti v kraju.
Skrajno desno poslopje nekdanje »beneficije«, v kateri je delovala šola. Prvo leto po koncu vojne me je obiskovalo 387 otrok osnovne šole ter Višje ljudske šole. Leta 1950 je v prostorih nekdanje beneficije začela delovati šolska kuhinja. Istega leta se je sedemletka reorganizirala v osnovno šolo, ki je obsegala prve štiri razrede in nižjo gimnazijo, ki je obsegala zadnje tri razrede. Delovali so številni krožki – dramski, folklorni, pevski, ki so se predstavljali na šolskih in krajevnih prireditvah. Leta 1962 je bila ustanovljena osemletka, končno pa so se uresničile dolgoletne želje za gradnjo nove šole. Dela so stekla in šolska vrata moje nove stavbe so se prvič slovesno odprla 25. oktobra leta 1966. Ko je Slovenija postala samostojna država, so se izpolnile sanje prednikov, uresničili načrti tistih, ki so z ljubeznijo ohranjali slovensko kulturo. In tudi pri nas se je takrat veliko dogajalo. Potrebovali smo nove prostore in seveda telovadnico. Prenova se je začela tik pred osamosvojitvijo, slovesna otvoritev telovadnice pa se je zgodila jeseni leta 1994. A to še ni bilo vse. Želja po enoizmenskem pouku in uvedba devetletke sta botrovali novim načrtom. In tako so učenci pred desetimi leti v šolsko leto zakorakali skozi prenovljen glavni vhod. Dokončan je bil namreč vzhodni prizidek, kjer imamo sodobno kuhinjo, prostorno jedilnico in nove učilnice. Kmalu zatem so se učilnice nad zbornico spremenile v sodobno knjižnico in multimedijski prostor, odprt pa je bil še prizidek na zahodu, kjer ima danes prostore prvo triletje. 25. oktobra leta 1966 so se prvič odprla šolska vrata nove zgradbe, učenci pa so vanjo zakorakali 2. novembra. Dotedanja dolgoletna ravnateljica Angela Zorec je ključe šolskih prostorov izročila novemu ravnatelju, Slavku Videniču, ki je bil na čelu šole celih 20 let. Leta 1970 je na pobudo Toneta Kozlevčarja pristal na sodelovanje ob praznovanju 20-letnice ustanovitve Slovenskega okteta. V slovesnost je vključil šentviško Kulturno-prosvetno društvo in skupaj so organizirali I. kulturni teden v Šentvidu pri Stični. Osrednji dogodek – Tabor slovenskih pevskih zborov se v Šentvidu odvija še danes, vsako leto, v mesecu juniju. Slavka Videniča je nasledil ravnatelj Jernej Lampret v zavedanju, da se mora tudi šola razvijati in stopiti v korak s časom. Skupaj z zaposlenimi in krajani si je prizadeval za posodobitev in modernizacijo šole. V času njegovega ravnateljevanja do leta 2007 je bila preurejena šolska knjižnica, asfaltiran parkirni prostor pred šolo in šolsko dvorišče, posodobljeni sta bili kuhinja ter kurilnica, nakupljene je bilo veliko opreme za učilnice. Glavna projekta pa sta bila gotovo gradnja telovadnice leta 1994 ter prizidkov z vsemi novostmi v letih 2006 in 2007. 5. marca je Jernej Lampret ob zaključku ravnateljske službe kot župan občine Ivančna Gorica, skupaj z vršilko dolžnosti Jelko Rojec, učence popeljal v enoizmenski pouk. 1. septembra istega leta je ravnateljevanje na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični prevzel sedanji ravnatelj Janez Peterlin. Simbolika življenja je predstavljena tudi v mozaiku, ki od letošnjega leta krasi pročelje podpornega zidu. Zgodbe o njegovem nastanku so zapisane v monografiji z naslovom Življenje našega drevesa. Utrip petdesetih let mojega obstoja na tem mestu pa je popisan v bogatem zborniku, ki predstavlja edinstven spomenik šolstvu v Šentvidu pri Stični.
Ob otvoritvi nove šole leta 1966.