__MAIN_TEXT__

Page 1

Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica

Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXII december 2016 št. 9

Za konec leta Vsak konec leta je zaznamovan z bilancami in najrazličnejšimi obračuni. Tako pri podjetjih kot tudi pri nas samih, saj vsak pri sebi naredi nekakšen pregled minulega leta. Tudi v uredništvu Klasja ob koncu leta ugotavljamo, da smo izpolnjevali svoje poslanstvo in se trudili dosegati cilje oz. zastavljeni program. Pri tem ste nam v neizmerno pomoč tudi vi spoštovani občani, ki s svojimi prispevki soustvarjate podobo našega skupnega časopisa. Seveda ostanejo tudi neizvedene naloge in nenapisane besede. V letu, ki se izteka, smo časopisu s tehničnimi spremembami dali prenovljeno, barvno podobo, zmanjšali smo tudi stroške izdajanja. Številka, ki jo držite v rokah, je letos deveta po vrsti. Obogatili smo jo z darilom, koledarjem, na katerem so podobe mozaikov iz Šentvida pri Stični. In misel, ki je zapisana na njem, naj bo tudi naše praznično voščilo: »Naše življenje je kakor mozaik; pisano in razkošno, z bolj ali manj ostrimi robovi vsakdanjih preizkušenj. V prazničnem času vam želimo, da bi bilo leto 2017 edinstven mozaik domačnosti, veselja, zdravja in novih življenjskih izkušenj«. Matej Šteh, urednik

Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica, v sodelovanju z Zavodom Prijetno domače in ZKD Ivančna Gorica vabita na

SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2016

str. 4

Šola ima besedo

Prireditev bo v petek, 23. decembra 2016, ob 18. uri, v športni dvorani OŠ Stična, Ivančna Gorica. Gost: PRIMOŽ JERALIČ, udeleženec paraolimpijskih iger v Riu de Janeiru V PROGRAMU SODELUJEJO: Učenci OŠ Stična Višnjanski fantje Vokalna skupina Amabile Plesni klub Guapa Godalni orkester KD Stična Mažoretke Ivančna Gorica Posebna točka: Motokros se predstavlja Proglasitev športnika po izboru bralcev Klasja Po svečanem delu se bo prireditev nadaljevala z dobrodelno rokometno tekmo »ROKOMETNO SRCE«, na kateri se bodo revijalno pomerili zdajšnji in nekdanji člani RK SVIŠ Ivančna Gorica. Prijazno vabljeni! ZŠO IVANČNA GORICA OBČINA IVANČNA GORICA Mitja Hren, predsednik Dušan Strnad, župan

str. 21

»ZA LEPŠI SVET« – dobrodelni koncert širokih razsežnosti


2

Občina

december 2016

Skupaj za prijetno domačo občino December je mesec, ko potegnemo črto pod staro leto in se z upanjem in pričakovanji zazremo v novo leto. Je tudi mesec pričakovanj, obdarovanj in praznovanj. Je mesec namenjen družini. V ta čas sodijo tudi številni dobrodelni koncerti in dobra dela, ko se ozremo okoli sebe in poskušamo storiti še nekaj več za sočloveka, še posebej za tiste v stiski. Za nas Slovence pa je december tudi čas, ko se spominjamo časov osamosvajanja naše države in proslavljamo dan samostojnosti in enotnosti. 26. december je dan razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti, ko smo slovenski volivci z veliko večino pritrdilno odgovorili na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Zaradi tolikšne enotnosti se praznik od leta 2005 dalje imenuje dan samostojnosti in enotnosti. Žal je v decembrskem vzdušju pogosto deležen premajhne pozornosti, zato vedno znova opozarjam nanj, saj gre za temelj naše države. Praznujmo ga s ponosom! Kljub prazničnemu vzdušju smo na zadnji seji občinskega sveta sprejeli Proračuna Občine Ivančna Gorica za leti 2017 in 2018 ter s tem določili pot, po kateri bomo hodili v naslednjem obdobju. Pri pripravi smo upoštevali izhodišča predhodno sprejetega noveliranega Lokalnega razvojnega programa. Pri oblikovanju tega programa so na delavnicah sodelovali številni občani z različnih področij dela in življenja v naši občini. Na tej seji smo sprejeli tudi prvo spremembo in dopolnitev občinskega prostorskega načrta, ki bo omogočila nadaljnji razvoj gospodarstva, saj ureja pogoje za novo industrijsko cono v bližini Ivančne Gorice. Preden se razgovorim o načrtih za prihodnost, naj se ozrem še malo v leto, ki se izteka. Leto 2016 je minilo v znamenju gradnje infrastrukture. Trenutno je v ospredju gradnja kanalizacijskih sistemov. Skupni več milijonski projekt Občin Grosuplje in Ivančna Gorica »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke« smo zaključili spomladi na prireditvi »Skupaj za čisto reko Krko«. Ob tej priložnosti smo se spomnili enega izmed pobudnikov aktivnosti za čistejšo reko Krko in častnega občana Avgusta Likovnika, ki smo mu odkrili spominsko obeležje v parku pri Družbenem centru na Krki. Bogatejši smo tudi za novo in sodobno lekarno v centru Ivančne Gorice, v bližini pa smo na prostem uredili vadbeni park za starejše. Uredili smo središče Šentvida pri Stični, kjer smo, po zaslugi učiteljev in učencev osnovne šole ter številnih krajanov, gradbeni projekt nadgradili s čudovitimi mozaiki na podpornem zidu pod vrtcem. Zgrajeni so dolgo pričakovani pločniki v središču Stične. Skupaj z Občinama Grosuplje in Trebnje smo ustanovili Medobčinski razvojni center, pripravili smo Celostno prometno strategijo in načrt izgradnje območja širokopasovnega omrežja. Leto zaključujemo s širitvijo pokopališča na Muljavi in ureditvijo označevanja in usmerjanja v krajevni skupnosti Ivančna Gorica. V teku je razpis LAS STIK za različne projekte iz sredstev EU. Nadaljujemo z energetskimi sanacijami javnih objektov, kot sta kulturni dvorani v Ambrusu in v Stični. In smo že pri načrtih za naprej. Brez dvoma je eden vitalnih razvojnih projektov izgradnja zahodne obvoznice z nadvozom preko železniške proge pri Malem Hudem. Na tem projektu v zadnjem obdobju dobro sodelujemo z državo. Poleg prometne ureditve si prizadevamo tudi za več električne energije, ki bo omogočila nemoten razvoj naše občine. Pripravili bomo natečaj za nov Kulturno upravni center v Ivančni Gorici. Še prej pa bomo uredili sodobno javno parkirišče pri pošti in za Tušem v Ivančni Gorici ter uredili pokrito tržnico v centru Ivančne Gorice. Ta bo v prihodnje delovala vsakodnevno in bo gotovo pomenila priložnost in izziv za domače pridelovalce hrane. Poskrbeli bomo tudi za lepši videz mestnega jedra Višnje Gore in sanirali staro šolo ter v njej uredili prostore za delovanje različnih dejavnosti. Eden izmed projektov sodelovanja z državo je tudi obvoznica, s katero se bo razbremenil Šentvid pri Stični. Skratka, dela ne bo zmanjkalo. Vesel sem, da imam v občinskem svetu in občinski upravi imenitne sodelavce. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem zmogli premagati vse ovire in še naprej dosegali odlične rezultate na vseh področjih. Ob dnevu prostovoljstva sta kar dva naša občana prejela visoko priznanje Državnega sveta Republike Slovenije. Pavel Groznik iz Višnje Gore in Jože Kozinc s Krke sta s svojim dolgoletnim prostovoljnim delom v različnih dejavnostih prispevala k razvoju in prepoznavnosti krajev, iz katerih izhajata, in tudi občine Ivančna Gorica. Čestitam obema in se priporočam za vsaj tako dobro sodelovanje tudi v prihodnje. V teh dneh se bomo spomnili nekaterih zaslužnih mladih ljudi, ki so s svojimi dosežki ponesli ime občine Ivančna Gorica po Sloveniji in širše na različnih področjih. In prav je tako, saj ste ljudje tisti, ki naredite našo občino prijetno domačo za nas, ki tu bivamo in za tiste, ki nas obiščejo. Hvala za vse in pogumno naprej! Vabim vas, da se mi pridružite na praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti s podelitvijo priznanj in nagrad najboljšim športnikom občine v letu 2016. Kulturno bogata in atraktivna prireditev bo v petek, 23. 12. 2016, ob 18. uri, v dvorani OŠ Stična. Želim, da vam božič prinese veselja in notranjega miru. Novo leto pa naj vam prinese izpolnitev vsaj dela želja in načrtov, ki si jih boste zastavili. Pa zdravja seveda. Na dan samostojnosti in enotnosti pa se ponosno spomnimo vseh zaslužnih za to, da imamo svojo državo. Samostojno in neodvisno Slovenijo. Mnogim narodom ni dano, da bi imeli svojo državo. Nam je. Bodimo hvaležni in varujmo jo. Vaš župan Dušan Strnad

K o l o fo n

številka 9

V novo leto že s proračunom za leti 2017 in 2018 V novembru in decembru se je Občinski svet Občine Ivančna Gorica sešel na dveh rednih sejah, na katerih je uspešno potekalo sprejemanje občinskega proračuna za leti 2017 in 2018. Poleg tega so občinski svetniki sprejeli še vrsto drugih odlokov in sklepov, zlasti tudi s področja urejanja prostora. Župan Dušan Strnad je predlog proračuna za leti 2017 in 2018 predstavil na 17. seji, ki je potekala 23. novembra. Kot je dejal, sta proračuna izrazito razvojno naravnana, saj poleg sredstev za izvajanje zakonskih obveznosti vsebujeta tudi postavke za številne investicije in projekte, ki so enakomerno razporejene po vseh dvanajstih krajevnih skupnosti v občini. Za leto 2017 je bil predlog predvidenih prihodkov 13.534.703,47 evrov in 15.974.249,47 evrov odhodkov. Razlika med prihodki in odhodki se bo krila s prenosom sredstev iz leta 2016 v višini slabih 2,5 milijona evrov, oz. če bo potrebno tudi z zadolževanjem v višini slabih 290.000 evrov. Za leto 2018 pa je bilo v predlogu proračuna predvidenih 13.088.806,00 evrov prihodkov in 14.027.568,70 evrov odhodkov. Po obravnavi so svetniki sprejeli sklep, da gre predlog proračuna v javno razpravo, dopolnjen predlog pa so obravnavali na naslednji 18. seji Občinskega sveta. V nadaljevanju 17. seje je Občinski svet obravnaval dva prostorska akta. Sprejeta sta bila Občinski podrobni prostorski načrt »Prenova jedra Krke« in Občinski podrobni prostorski načrt Debeli hrib. Oba dokumenta bosta zdaj omogočala sodobno urejanje in gradnjo na območju, ki jih zajemata načrta, pri čemer gre pomembni lokaciji tudi z vidika razvoja turizma. Občinski svet je obravnaval tudi nov odlok o občinskih cestah, ki bo nadomestil do zdaj veljavnega iz leta 2002. Gre predvsem za uskladitev z novo zakonodajo, sicer pa se z odlokom določa občinske ceste na območju Občine Ivančna Gorica in postopek njihove kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest in prometa na njih, način izvajanja vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe in inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami. Dopolnjen predlog bo sprejet na eni izmed prihodnjih sej. Občinski svet je sprejel tudi sklep o številu in višini štipendije iz proračuna Občine Ivančna Gorica za šolsko leto 2015/2016, po katerem bo razdeljenih 15 štipendij za dijake in 10 štipendij za študente, v višini 100 evrov mesečno. Predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur je podala poročilo o realizaciji Akcijskega programa za starosti prijazno Občino Ivančna Gorica za obdobje 2014 – 2020 (del obdobja). Občina Ivančna Gorica zagotavlja različne oblike pomoči starejši populaciji. Številne aktivnosti potekajo tudi v okviru Sveta za starosti prijazno občino, društev upokojencev in drugih društev, javnih zavodov in nevladnih organizacij. Sožitje starejših in mlajših generacij omogočajo tudi prostori za medgeneracijsko druženje v Ivančni Gorici in za dnevno varstvo starejših v Šentvidu pri Stični. Podžupan Tomaž Smole je Občinskemu svetu predstavil noveliran Lokalni

Svet za starosti prijazno občino je podelil priznanje za najbolj izvirne voščilnice naslednjim avtorjem: Nina Kastelic (Vrtec Sonček Zagradec), Lenart Anžlovar (OŠ Stična, PŠ Višnja Gora), dijaki 1. A, Srednja šola Josipa Jurčiča, DU Stična. Posebno priznanje za projekt mozaikov v Šentvidu pri Stični, ki je imel tudi pomembno vlogo medgeneracijskega povezovanja, je prejela Jelka Rojec.

razvojni program Občine Ivančna Gorica. Dopolnitve so zlasti posledica nove finančne perspektive 2014–2020. V ta namen je bilo organiziranih več delavnic v letih 2015 in 2016 z različnimi deležniki s področja gospodarstva, družbenega življenja in javnih institucij. Vizija nadaljnjega razvoja in predlagani projekti se bodo uresničevali predvsem s proračunskimi sredstvi in z različnimi viri nepovratnih sredstev. Dopolnjen predlog novelacije, ki je bil tudi v javni razpravi, je Občinski svet sprejel na naslednji 18. seji. Občinski svet je sprejel tudi Odlok o ustanovitvi sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Ivančna Gorica ter se seznanil s poročili o delu Centra za socialno delo Grosuplje in Mestne knjižnice Grosuplje v letu 2015. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sta bila za predstavnika ustanovitelja v Svet zavoda Osnovne šole Stična imenovana Jože Kastelic in Janez Koščak in za nadomestnega člana v Odboru za kmetijstvo in gozdarstvo Silvo Praznik, ki je na tokratni seji prvič sodeloval tudi kot član Občinskega sveta, saj je nadomestil dosedanjo svetnico Tino Kokelj, dekliško Zajec, ki ji je zaradi selitve prenehal mandat občinske svetnice. Decembrska seja, ki je potekala 14. decembra, je bila delovna, a tudi že praznična. Na začetku so Občinski svet obiskali skavti iz Grosuplja, ki so tudi letos prinesli Luč miru iz Betlehema in prebrali t. i. poslanico miru. V nadaljevanju so predsednica Sveta za starosti prijazno občino Milena Vrenčur in člana sveta, Majda Verbič in Tomaž Smole, razglasili najizvirnejše in najlepše voščilnice, ki so prispele na poziv omenjenega Sveta in so jih izdelale različne starostne in interesne skupine. Župan je pred nadaljevanjem seje odprl še novo priložnostno razstavo v prostorih sejne sobe, umetnice Pavlice Jakopič iz Primče vasi pri Ambrusu. Svetniki so najprej obravnavali dopolnjen predlog proračuna za leti 2017 in

2018. Večina pripomb in predlogov, ki so prispeli v času javne razprave, se je lahko upoštevala in na koncu je Občinski svet soglasno podprl dopolnjen predlog proračuna za prihodnji leti. V nadaljevanju so se svetniki seznanili z zanimivo Demografsko študijo za občino Ivančna Gorica do leta 2030. Iz nje je razvidno, da v naši občini trenutno beležimo pozitiven naravni in selitveni prirast. Projekcije kažejo, da do leta 2030 število prebivalcev ne bo več tako sunkovito naraščalo, kot je bilo to v zadnjih nekaj letih (študijo bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih številk Klasja). Pomemben razvojni dokument, ki je bil sprejet na tokratni seji, pa je bil usklajen predlog Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica 1 (SD OPN1). Po njem je namreč dokončno sprejet načrt o novi gospodarski coni v Ivančni Gorici (Škrjanče). Gradnja cona naj bi se začela v bližnji prihodnosti. Občinski svetniki so se na tokratni seji seznanili tudi s poročilom o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Ivančna Gorica, ki ga je ob koncu mandatnega obdobja podal predsednik Marjan Balant. Kot je povedal, svet uspešno deluje kot županov posvetovalni organ, pri čemer se glavnina njihovega dela nanaša na proučevanje varnosti šolskih poti in izvajanje preventivnih akcij. Te zlasti potekajo ob dobrem sodelovanju s Policijsko postajo Grosuplje in Združenjem šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica. Občinski svet je sprejel še sporazum o sodelovanju pri zagotavljanju izvajanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju občine Velike Lašče, s čimer bo Javno komunalno podjetje Grosuplje to dejavnost lahko razširilo tudi na omenjeno sosednjo občino. Matej Šteh

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. januarja.

Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Jože Glavič, Franc Fritz Murgelj, Janko Zadel, Jožefa Železnikar; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Salomon d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.150 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.


december 2016

številka 9

Občina

3

Jože Kozinc in Pavel Groznik prejemnika Novelacija Lokalnega plakete Državnega sveta RS razvojnega programa Predsednik Državnega sveta Mitja Bervar je 5. decembra 2016 v dvorani Državnega sveta v Ljubljani, podelil letošnje plakete Državnega sveta Republike Slovenije najzaslužnejšim prostovoljkam in prostovoljcem. Letos so podelili 14 plaket Državnega sveta Republike Slovenije za najzaslužnejše prostovoljce, med njimi sta plaketo prejela dva naša občana, in sicer Jože Kozinc in Pavel Groznik. Na predlog župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada in civilnih društev na Krki je za dolgoletno izjemno prostovoljno, strokovno in organizacijsko delo, plaketo Državnega sveta prejel Jože Kozinc iz Krške vasi. S svojim nesebičnim, pogumnim in izjemnim delovanjem v Krajevni skupnosti Krka, Štabu Civilne zaščite in številnih društvih na področju turizma, kulture, športa in gasilstva je pustil neizbrisen pečat v lokalnem in širšem okolju. Njegove ideje in dejanja lahko opredelimo za vizionarske, saj odločnost, pogum in inovativnost, značilno za njegovo poklicno pot, prenaša tudi na področje svojega prostovoljnega delovanja.

Plaketo Državnega sveta RS Slovenije je prejel tudi predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik iz Višnje Gore. Predlog za podelitev plakete je podala Turistična zveza Slovenije. Pavel Groznik je s svojim dolgoletnim delovanjem na področju civilne družbe pomembno

prispeval k razvoju turizma in turistične društvene dejavnosti v občini Ivančna Gorica, pri svojem delu pa vedno deloval povezovalno in z občutkom za prostovoljstvo in prostovoljno delo nasploh. Gašper Stopar

Zahodna obvoznica Ivančna Gorica pomembna za nadaljnji razvoj občine V petek, 9. 12. 2016, je župan Dušan Strnad gostil ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča. Na delovnem srečanju so bili predstavljeni infrastrukturni projekti v občini Ivančna Gorica, s poudarkom na izgradnji zahodne obvoznice z nadvozom v Ivančni Gorici in rekonstrukcija cesta Ivančna Gorica – Bič. Srečanju sta prisostvovala tudi Tomaž Wilenpart iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo in mag. Zvonko Zavasnik iz Direktorata za kopenski promet. Ivančna Gorica je med večjimi slovenskimi občinami in temu primerno ima tudi veliko cest tako lokalnih kot državnih. Občina na državne ceste nima vpliva, zato je še kako pomembno, kako država gleda na našo občino. V zadnjih letih se je število prebivalcev in tudi prometa v centru občine Ivančna Gorica izjemno povečalo. Prometna problematika pa se ni reševala, tako da imamo vsako jutro izredne razmere na poti od vzgojno izobraževalnega centra skozi center Ivančne Gorice in popoldne nazaj. »Nova prometna ureditev, ki smo jo uspeli umestiti v prostor s sprejemom Občinskega prostorskega načrta z zahodno obvoznico, je ključnega in življenjskega pomena za celotno občino in tudi za podjetnike, ki ob tej novi obvoznici že delujejo ali pa še bodo. Novica, da bomo na začetku naslednjega leta končno začeli graditi krožišče pri Malem Hudem in da takoj naprej zgradimo nadvoz, s tem povežemo celoten okoliš Stične, šolskega centra in tudi delno Ivančne Gorice z avtocesto, je seveda izjemna. Veseli smo, da je bilo to na današnjem sestanku potrjeno. Aktivnosti potekajo v skladu s terminskim načrtom in izgradnja se predvideva zaključiti do konca leta 2018«, je po delovnem srečanju z ministrom dejal župan Dušan Strnad.

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je po delovnem sestanku dejal, da sta z županom pregledala projekte, ki so trenutno v teku in tudi načrte za naprej. »Glavni poudarek pogovora je bil vezan zlasti na t. i. zahodno obvoznico v Ivančni Gorici, kjer je ključen projekt krožišče pri podjetju Akrapovič. Lahko rečem, da so projekti v zaključni fazi in se bo gradnja zelo pomembnega krožišča za Ivančno Gorico začela že v naslednjem letu.« Dodal je še, da istočasno tečejo tudi aktivnosti za nadvoz preko železniške proge z navezavo do glavnega križišča pri priključku na avtocesto. S tem se bo v celoti rešila problematika samega prometa skozi jedro Ivančne Gorice. Pogovori so tekli tudi o regionalni cesti Ivančna Gorica – Bič. Dogovorjeno je bilo, da se že v kratkem organizira ogled ceste in dogovori, kateri odseki bi bili še posebej potrebni korenitejše obnove. »Lahko zagotovim, da se bo ta cesta ustrezno obravnavala v naslednjih letih. Vsekakor pa bo tovorni promet na tej cesti manj pereč, ko se bo

na avtocestah uredilo elektronsko cestninjenje«, je še dodal Gašperšič. Razpravljali so še o cesti skozi Gabrovčec v krajevni skupnosti Krka, kjer se namerava urediti prehod za pešce, modernizaciji ceste Zagradec – Žvirče in o makadamskem odseku državne ceste Krka – Luče. Gašper Stopar

Občina Ivančna Gorica se je na osnovi Lokalnega razvojnega programa (LRP), sprejetega 2011, uspešno razvijala in izvajala projekte, ki smo jih spoznali za ključne, da lahko sledimo razvojnim izzivom. Uresničenih je bilo precej projektov iz izvedbenega načrta, ki pa je bil določen do 2014, ko se je zaključil tudi mandat izvoljenih predstavnikov. Nova finančna perspektiva 2014̶2020 je narekovala novelacijo LRP in preverjanje strateških izhodišč in razvojne vizije. S tem namenom smo v 2015 začeli z delom in preko več delavnic z različnimi deležniki pripravljali nov dokument, ki smo ga na 18. redni seji občinskega sveta decembra 2016 tudi sprejeli. Pred tem je bil v javni obravnavi, znotraj katere pa ni bilo pripomb, kar je bilo pričakovano, saj se je večina mnenjskih voditeljev in družbeno angažiranih občanov udeležila katere izmed delavnic in na tak način prispevala svoje mnenje. Pred zaključno obravnavo so na zadnji delavnici dokument obravnavali še občinski svetniki in predstavniki krajevnih skupnosti in preverili poslanstvo, SWOT analizo in ključne projekte. Širok časovni okvir je bil pogojen z vzporednimi dejavnostmi, pripravljali smo strategijo LAS STIK (Lokalna akcijska skupina Suha krajina Temenica in Krka), Celostno prometno strategijo, Načrt gradnje območja širokopasovnega omrežja, pripravljala pa se je tudi Strategija razvoja lokalne samouprave Republike Slovenije do 2020, ki je bila septembra 2016 tudi sprejeta. Vse to so bila izhodišča, ki smo jih upoštevali pri oblikovanju razvojnega programa, vključno z demografsko študijo narejeno v 2016. Sam program tako zajema obsežen analitični del in na tej osnovi že prej omenjeno analizo prednosti (S), slabosti (W), priložnosti (O) in nevarnosti (T), ki je bila osnova za določanje nosilnih razvojnih projektov. Sam prostorski razvoj je določen z Občinskim prostorskim načrtom, ki smo ga na zadnji seji Občinskega sveta prvič dopolnili in spremenili, in sicer tako, da smo zagotovili pogoje za novo industrijsko cono, ki bo omogočala nadaljnjo rast in razvoj predvsem tistim lokalnim podjetnikom, ki so presegli možnosti na obstoječih lokacijah. S tem smo že začeli uresničevati razvojni program, dejstvo, da je po neuradnih podatkih cona že zasedena, pa potrjuje pravilnost tega projekta. Nadaljevali bomo z urejanjem prometnih ureditev in eden ključnih projektov je izgradnja zahodne obvoznice z nadvozom preko železniške proge pri Malem Hudem. Z navezavo na avtocesto skozi obstoječo industrijsko cono in priključitvijo s krožiščem na cesto Ivančna Gorica – Stična pri odcepu za vzgojno izobraževalni center. S tem bo zagotovljena pretočnost na relaciji Stična – Ivančna Gorica – »Krajina« in posredno Višnja Gora – Ivančna Gorica – Šentvid pri Stični (kjer je predviden obvoznica), ter seveda dostop na avtocesto. Za nemoten razvoj si bomo prizadevali za dodatno elektrifikacijo in večjo dobavo električne energije za vse te projekte pa je potrebno dobro sodelovanje z državo preko pristojnih ministrstev. Nadaljevali bomo tudi z urejanjem središč vodilnih naselij in po Šentvidu in delno Stični sta na vrsti Višnja Gora s sanacijo stare šole in mestnega jedra in Ivančna Gorica z novim kulturnim domom, knjižnico in upravnimi prostori, ki naj bi bili v eni stavbi (izvedel se bo natečaj) in pokrite tržnice. Na infrastrukturnem področju bomo nadaljevali z gradnjo kanalizacije in energetsko sanacijo javnih objektov. Seveda pa naše prihodnosti ne bodo določali samo infrastrukturni projekti, temveč številni t. i. mehki projekti, ki se bodo realizirali preko LAS STIK in s pomočjo Medobčinskega razvojnega centra, katerega so ravno s tem namenom ustanovile občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Trebnje. Pokazala se je potreba po novelaciji Programa razvoja predšolske in šolske vzgoje (na osnovi demografske študije), pripraviti bo potrebno Strategijo razvoja kmetijstva na lokalni ravni, poleg projekta Starejšim prijazna občina bo potrebno več pozornosti nameniti mladim, še posebej pri vstopu na trg dela. Narediti bo potrebno korak naprej pri razvoju turizma s predvidenimi projekti in še izboljšati pogoje za delovanje kulturnih in športnih društev, ki so »lepilo« sodobne družbe. Bolj podrobno (časovni, vsebinski in finančni okvir) so projekti določeni v proračunih in nekatere izmed naštetih že najdemo v proračunu Občine Ivančna Gorica za 2017 in 2018. Poskušali bomo zagotavljati dodatne vire financiranja in iskati nepovratna sredstva preko različnih razpisov tako na regionalni in državni ravni kot tudi na neposrednih evropskih razpisih. Najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi dokumenta, ki bo dobro vodilo za nadaljnji razvoj. Tomaž Smole, podžupan

Sredstva namenjena za razvoj in ohranjanje kmetijstva v Občini Ivančna Gorica Na zadnji decembrski seji občinskega sveta Občine Ivančna Gorica sta bila sprejeta proračuna za leto 2017 in 2018. Sredstva, ki so namenjena za kmetijstvo, ostajajo v enaki višini kod lani. Kar nekaj postavk je v proračunu, ko se na razpis lahko prijavijo kmetje in društva. Podpora za razvoj dopolnilnih dejavnosti, ekološkega kmetovanja, agromelioracije, izgradnja gozdnih vlak, sofinanciranje izgradnje in obnove pašnikov, posodabljanje kmetijskih gospodarstev [sofinanciranje specialne kmetijske mehanizacije], sofinanciranje programov javnih služb [naloge, ki jih ne financira država] kot npr. tečaji, strokovne ekskurzije itd., nadalje pomoč za delovanje društev s področja kmetijstva, enkratna pomoč dijakom in študentom, ki se izobražujejo na področju kmetijstva. Razpisi bodo objavljeni od meseca aprila do oktobra na spletni strani občine in v glasilu Klasje, zato bodite pozorni in vsako številko Klasja natančno preglejte, da česa ne spregledate. Ker se leto izteka, vam, spoštovane občanke in občani, želim blagoslovljene božične praznike ter zdravo, zadovoljno in lepo preživeto novo leto 2017. Cvetko Zupančič, predsednik Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo občine Ivančna Gorica


4

Občina

december 2016

številka 9

Šola ima besedo

Šola je povedala

Ustanovljena sem bila leta 1784 in takrat so mi rekli Ljudska šola v Šentvidu. Pouk je potekal v takratni kaplaniji, učni jezik je bil slovenščina. Nato so me leta 1860 preselili v novo šolsko poslopje, v hišo poleg današnje pošte. Šolski okoliš je tedaj obsegal kraje: Šentvid, Veliki Gaber, Muljava in del Stične. Začetek 20. stoletja je našo deželo zaznamovala vladavina cesarja Franca Jožefa. Tudi v šoli in kraju so bile številne prireditve povezane s cesarstvom in cesarsko družino. Začela sta se razvijati kultura in šport, vzpostavljena je bila železniška povezava iz Ljubljane proti Dolenjski. Šentviški veljaki so še vedno iskali možnosti, da bi zgradili novo šolo. Potem se je začela 1. svetovna vojna in vsi načrti so bili opuščeni. Vojna se je po štirih letih končala. Avstro-ogrska monarhija je razpadla, nastala je nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pouk je bil osiromašen. Šolski obisk je bil skromen, bolj živahno pa je bilo dogajanje v društvih. Npr. Sokoli so po vsej Sloveniji zgradili več kot 100 telovadnic in vadbenih prostorov. V času 2. svetovne vojne so moje prostore najprej zasedli italijanski vojaki, nato vojaki narodnoosvobodilne vojske, nazadnje pa še nemški vojaki. Leta 1945 so partizanska letala poškodovala vzhodno steno. Uničen je bil šolski inventar, ki je zajemal šolske kronike, matične liste in drugo. Učilnica pod kaplanijo pa je postala nemški zapor.

Praznovanje šolskih jubilejev v Šentvidu pri Stični Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični je v petek, 21. oktobra 2016, pripravila izjemno slovesnost ob 50-letnici obstoječe šolske zgradbe in 232-letnici šolstva v Šentvidu pri Stični. Priprave na praznovanje so potekale več let, ko so učenci in delavci šole zbirali in urejali gradivo, raziskovali preteklost in odkrivali številne zanimivosti, povezane s krajem in šolstvom v Šentvidu. Športna dvorana OŠ Ferda Vesela je bila v petkovem večeru polna do zadnjega kotička. Učenci številnih generacij, učitelji in učiteljice, ki so in še poučujejo v šentviški šoli, tehnični delavci in krajani so se zbrali na povabilo slavljenke – šole, ki je brez dvoma v svoji zgodovini vedno predstavljala pomemben dejavnik razvoja in življenja v Šentvidu. Prireditev je otvoril združeni pevski zbor učenk in učencev OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični s slovensko in evropsko himno. Moderatorka – učiteljica Anica Volkar, je pozdravila zbrane goste – med njimi še posebej župana občine Ivančna Gorica, Dušana Strnada, direktorja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Vinka Logaja, nekdanjega župana in dolgoletnega ravnatelja OŠ Ferda Vesela, Jerneja Lampreta, sedanjega ravnatelja Janeza Peterlina, goste iz pobratene občine Hirschaid in vse ostale obiskovalce z mislijo, da mozaik življenja v šoli sestavljajo delavci šole, učenci, starši, zunanji sodelavci in krajani.

Otroška skupina pevcev in plesalcev je nato na hudomušen način prikazala utrip življenja v šoli nekoč. In čeprav se je marsikaj spremenilo, se prav gotovo ni spremenil žar otroške radovednosti in želja po napredovanju. Tako so se skozi prireditev izmenjali pari voditeljev iz posameznih triletij devetletke. Najmlajše šolarje sta predstavljala Martin in Lea. Vsa navdušena sta ugotavljala, da šola praznuje in malo je manjkalo, pa bi ji kar zapela. Potem pa sta se spomnila, da morata slavljenki pripraviti darilo, in ker nista vedela, kaj si želi, sta jo preprosto poklicala. Na njuno veliko začudenje in na začudenje vseh v dvorani se je šola res oglasila. Začela se je zgodba z naslovom Šola ima besedo, v kateri je šola,

ki ji je glas posodila pedagoginja Irena Novak, pripovedovala o svoji zgodovini, o lepih in tudi težkih časih, ki jih je doživela, predvsem pa o številnih dosežkih in prenovah, ki jih je bila deležna v času do današnjega dne. Na velikem zaslonu so se med tem izmenjavale fotografije tistih časov. Glas šole se je prepletal s črnobelimi podobami časov, ki se nam vsem zdijo že zelo daleč. Stare podobe Šentvida, nekdanje šole in ne nazadnje ljudi iz preteklosti, so predstavljale edinstven spominski in čustveni most med dogodki nekoč in življenjem danes. Med otroškim pogovorom s šolo so se vrstili glasbeni in plesni nastopi. Skozi celotno prireditev sta na veličastnem odru prepevala otroški in mladinski pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, pod vodstvom Simone Zvonar, ob klavirski spremljavi Urške Petek ter instrumentalno zasedbo sedanjih in nekdanjih učenk šentviške šole. Vid in Veronika, učenca 6. razreda, sta na oder prinesla nekaj vsem tako znane otroške tekmovalnosti. Šola ju je pomirjala in se obenem spominjala časov med 1. in 2. svetovno vojno, ki so dodobra zaznamovali tudi naše kraje. Njene besede, so bile hkrati tudi opomin, da mir, svoboda in blagostanje niso sami po sebi umevni. Tako je še posebej lepo zazvenela pesem v izvedbi mladinskega pevskega zbora z naslovom Moja dežela, ki sta jo dopolnila ples s trakovi in čudovit valček, ki sta ga zaplesala Jon Kenda in Hana Kavšek.

Iz nagovorov gostov

Ravnatelj Janez Peterlin je v svojem nagovoru poudaril, da je šentviška šola tesno povezana s krajem, s celotnim šolskim okolišem, s krajevnim društvenim življenjem in tudi z Občino Ivančna Gorica. »Vse od daljnega leta 1784 pa do danes so njeni pedagogi in učenci skrbeli za pestro in raznoliko dogajanje v kraju. Zasluge za to imajo tudi ravnatelji, starši, krajani in vsi drugi kakor koli povezani s šolo. Šola je središče kraja, kraju daje življenje, utrip in prihodnost, zato je prav, da se tega dobro in ves čas zavedamo, da šolo podpiramo ter jo spodbujamo v njeni ustvarjalnosti in inovativnosti. V današnjem svetu je izobrazba ena izmed najbolj cenjenih vrednot – sodobni otroci se tega večinoma ne zavedajo, dokler ne odrastejo in ne prevzamejo svojega deleža odgovornosti v družbi in osebnih življenjih«. Povedal je še, da so v pripravah na praznovanje sodelovale štiri generacije učencev, ki so opravljali intervjuje, izdelovali izdelke, spoznavali Šentvid in njegovo okolico. Med številnimi idejami, ki so se ob tem porajale, je bila »tudi ideja gospoda župana, da likovno oblikujemo podporno steno pod šolskim igriščem. Ta je padla na plodna tla in nastali so izjemni mozaiki, ki bodo trajno zaznamovali ustvarjalce in podobo Šentvida«, Župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad je zatrdil, da se občina zaveda pomembnosti kvalitetnega izobraževanja. »Šentviška šola je

danes v prvi vrsti hram učenosti za nadobudno mladino iz njenega šolskega okoliša, ki pokriva dokaj veliko območje, kar štirih krajevnih skupnosti. Že ob njeni izgradnji pa je veljalo, da bo nova šola tudi prostor najrazličnejših dejavnosti, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj krajevnega dogajanja. Vesel sem, da se tako šola kot kraj vsako leto znova izkažeta za imenitne gostitelje in da pevci na vsakoletnem Taboru slovenskih pevskih zborov v domovino in svet ponesejo zelo lepe vtise iz občine Ivančna Gorica« Poudaril je tudi, da bo galerija mozaikov Življenje našega drevesa trajen spomin na praznovanje jubilejnega leta. Direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, dr. Vinko Logaj, je med drugimi

poudaril tudi tisto, kar je poleg znanja za področje vzgoje in izobraževanja za vsakega posameznega učenca v šoli ključnega pomena. To je razvijanje čuta za estetiko in umetnost, domišljijo, lastno zdravje, šport, duhovno občutljivost ter izražanje čustev do okolja in sočloveka. To so veščine in lastnosti, ki poleg znanja zaznamujejo posameznika skozi celotno življenje. V tem je tudi en od velikih pomenov odpiranja šol v kraju in dobrega ter korektnega sodelovanja šole s krajem ter kraja in predstavnikov lokalnih oblasti s šolo. Kot je povedal dr. Logaj, je prav šola v Šentvidu pri Stični dober primer, ki poleg osnovne vloge učenja in poučevanja učencev omogoča tudi izvajanje drugih aktivnosti v kraju.

Skrajno desno poslopje nekdanje »beneficije«, v kateri je delovala šola. Prvo leto po koncu vojne me je obiskovalo 387 otrok osnovne šole ter Višje ljudske šole. Leta 1950 je v prostorih nekdanje beneficije začela delovati šolska kuhinja. Istega leta se je sedemletka reorganizirala v osnovno šolo, ki je obsegala prve štiri razrede in nižjo gimnazijo, ki je obsegala zadnje tri razrede. Delovali so številni krožki – dramski, folklorni, pevski, ki so se predstavljali na šolskih in krajevnih prireditvah. Leta 1962 je bila ustanovljena osemletka, končno pa so se uresničile dolgoletne želje za gradnjo nove šole. Dela so stekla in šolska vrata moje nove stavbe so se prvič slovesno odprla 25. oktobra leta 1966. Ko je Slovenija postala samostojna država, so se izpolnile sanje prednikov, uresničili načrti tistih, ki so z ljubeznijo ohranjali slovensko kulturo. In tudi pri nas se je takrat veliko dogajalo. Potrebovali smo nove prostore in seveda telovadnico. Prenova se je začela tik pred osamosvojitvijo, slovesna otvoritev telovadnice pa se je zgodila jeseni leta 1994. A to še ni bilo vse. Želja po enoizmenskem pouku in uvedba devetletke sta botrovali novim načrtom. In tako so učenci pred desetimi leti v šolsko leto zakorakali skozi prenovljen glavni vhod. Dokončan je bil namreč vzhodni prizidek, kjer imamo sodobno kuhinjo, prostorno jedilnico in nove učilnice. Kmalu zatem so se učilnice nad zbornico spremenile v sodobno knjižnico in multimedijski prostor, odprt pa je bil še prizidek na zahodu, kjer ima danes prostore prvo triletje. 25. oktobra leta 1966 so se prvič odprla šolska vrata nove zgradbe, učenci pa so vanjo zakorakali 2. novembra. Dotedanja dolgoletna ravnateljica Angela Zorec je ključe šolskih prostorov izročila novemu ravnatelju, Slavku Videniču, ki je bil na čelu šole celih 20 let. Leta 1970 je na pobudo Toneta Kozlevčarja pristal na sodelovanje ob praznovanju 20-letnice ustanovitve Slovenskega okteta. V slovesnost je vključil šentviško Kulturno-prosvetno društvo in skupaj so organizirali I. kulturni teden v Šentvidu pri Stični. Osrednji dogodek – Tabor slovenskih pevskih zborov se v Šentvidu odvija še danes, vsako leto, v mesecu juniju. Slavka Videniča je nasledil ravnatelj Jernej Lampret v zavedanju, da se mora tudi šola razvijati in stopiti v korak s časom. Skupaj z zaposlenimi in krajani si je prizadeval za posodobitev in modernizacijo šole. V času njegovega ravnateljevanja do leta 2007 je bila preurejena šolska knjižnica, asfaltiran parkirni prostor pred šolo in šolsko dvorišče, posodobljeni sta bili kuhinja ter kurilnica, nakupljene je bilo veliko opreme za učilnice. Glavna projekta pa sta bila gotovo gradnja telovadnice leta 1994 ter prizidkov z vsemi novostmi v letih 2006 in 2007. 5. marca je Jernej Lampret ob zaključku ravnateljske službe kot župan občine Ivančna Gorica, skupaj z vršilko dolžnosti Jelko Rojec, učence popeljal v enoizmenski pouk. 1. septembra istega leta je ravnateljevanje na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični prevzel sedanji ravnatelj Janez Peterlin. Simbolika življenja je predstavljena tudi v mozaiku, ki od letošnjega leta krasi pročelje podpornega zidu. Zgodbe o njegovem nastanku so zapisane v monografiji z naslovom Življenje našega drevesa. Utrip petdesetih let mojega obstoja na tem mestu pa je popisan v bogatem zborniku, ki predstavlja edinstven spomenik šolstvu v Šentvidu pri Stični.

Ob otvoritvi nove šole leta 1966.


Martin in Martina – predstavnika tretje triade pa sta se spomnila na jezike, ki so se jih v preteklosti učili učenci v Šentvidu. Valeriia Kravchenko je znamenito pesem Katjuša zapela v ruščini, Dajana Stanojlović je v srbo-hrvaščini pripovedovala o Mjesecu u vodi, plesalke pa so zaplesale energičen ples na sodobno angleško popevko. Potem je šola v pripovedovanju prišla do spomina na tisti dan pred 50. leti,

ko so učenci prvič zakorakali v novo šolsko stavbo. Na oder so tedaj prišli pevci šentviških pevskih zborov – Vidovo, Sončni žarek in Šentviški slavčki ter pod vodstvom Jerneja Kralja in ob spremljavi orffovih instrumentov zapeli tisto znano Pa se sliš in Slovenska dežela. S tem so na simboličen način pokazali na dejstvo, da sta šola in kraj neločljivo povezana in da je nova šola že skoraj 50 let tudi dom Tabora slovenskih pevskih zborov.

Občina

številka 9

december 2016

Za sklep pripovedi o zgodovini šolstva v Šentvidu sta na oder prišli še učiteljici Jana Šetina Tomažič in Tina Orač Gornik in poudarili vlogo tehničnih delavcev šole ter razložili, kdaj in kako je šola dobila ime. Enega izmed posebnih trenutkov večera je predstavljal premierni pevski nastop učiteljic in učiteljev skupaj z mladinskim pevskim zborom in instrumentalno spremljavo ter pesmijo z naslovom Sreča so prijatelji. Sledili so

slavnostni nagovori ravnatelja in gostov. Ob zaključku so moderatorji, ki so se izmenjevali ves čas prireditve šoli izročili darilo – predmete, ki so jih prinašali na kateder, spomine, znanje, izkušnje in tudi čisto pravo torto, kot se spodobi za praznik. Uradni del prireditve se je sklenil s pesmijo Učenje za življenje in mislijo, ki je navdihovala raziskovanje, ustvarjanje, prireditve pa tudi nastajanje izjemnega zbornika o zgodovini

5

šolstva v Šentvidu (soavtorici in urednici Nejka Omahen Šikonja in Polona Kastelic) ter pripravo priložnostne razstave v prostorih šole – »Šola, blagor za narod in mladež«. In prostori šole so še dolgo ta večer živeli v obujanju spominov, srečanjih prijateljev in znancev in tudi ob zadovoljstvu vseh, ki so pripravljali ta dogodek. Matej Šteh

Tradicionalni slovenski zajtrk v občini Ivančna Gorica Na tretji petek v novembru se že tradicionalno v vrtcih in šolah po vsej Sloveniji obeležuje dan slovenske hrane, katerega namen je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolka smo obeležili tudi v občini Ivančna Gorica. Letos se je župan Dušan Strnad odzval povabilu Osnovne šole Stična, ki je v sklopu aktivnosti, povezanih s Tradicionalnim slovenskim zajtrkom, gostila ministrico za izobraževanje, znanost in šport, dr. Majo Makovec Brenčič, skupaj z vodjo sektorja za osnovno šolstvo ministrstva Borisom Zupančičem. Slednji so z zanimanjem pokramljali z otroki iz drugega razreda in s čebelarji ter z njimi tudi zajtrkovali. V nadaljevanju so si ogledali

še nekatere druge šolske prostore in se seznanili s številnimi šolskimi dejavnostmi. Ob koncu obiska sta gostoma, župan in ravnatelj šole Marjan Potokar predstavila nekatere načrte na področju osnovnošolskega izobraževanja v občini. Župan in podžupan Tomaž Smole sta obiskala najmlajše tudi v vrtcu Miška v Stični. Tu so se zajtrka udeležili tudi ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček, predsednik Čebelar-

skega društva Stična Alojz Janežič in Jadranka Zabukovec s kmetije Zabukovec, Krka. Tradicionalni slovenski zajtrk je vseboval med iz ČD Stična, maslo in mleko s kmetije Zabukovec, kruh so spekle kuharice in nekaj tudi na kmetiji Janežič na Poljanah pri Stični, od koder pa so pripeljali tudi jabolka. Seveda niso manjkali tudi slastni medenjaki. Matej Šteh

Ivančna Gorica zasijala v čarobnem siju prazničnih lučk »Pet, štiri, tri, dva, ena,« smo v en glas šteli vsi, ki smo v petek, 2. decembra, pred ploščadjo občinske stavbe, v družbi župana Dušana Strnada, slavnostno prižgali praznične lučke. Občina Ivančna Gorica je čudovito zažarela in začelo se je očarljivo decembrsko vzdušje. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril župan Dušan Strnad, ki se je ob začetku prazničnega vzdušja v središču Ivančne Gorice še posebej obrnil na otroke in njihove starše: »Ob zaključku leta se lahko vprašamo, ali smo bili dobri drug do drugega. Otroci do staršev, starši pa med seboj. Le tako bomo skupaj naredili našo Ivančno Gorico in svoje družine res prijetne in domače.« Vsem navzočim je še zaželel, da bi bili v decembrskem času srečni in veseli ter si nabrali veliko novih moči za izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu.

S pesmico »Pridi sv. Miklavž« pa so otroci skupaj z otroškim in mladinskim pevskim zborom župnije Ivančna Gorica priklicali tudi svetega Miklavža, ki se je pripeljal v spremstvu konj na kočiji. Za Miklavževo vprego je poskrbel Tone Erjavec iz Društva

prijateljev konj Višnja Gora. Miklavž je vsem pridnim otrokom razdelil darila in se z njimi poveselil. Številni obiskovalci pa so se lahko ogreli ob toplem čaju in kuhanem vinu. Gašper Stopar

Jubilejnih 5 let naše in vaše znamke »Prijetno domače« Letos na Martinovo, 11. novembra, je minilo natanko pet let, odkar je luč sveta ugledala celostna grafična podoba z blagovno znamko občine Ivančna Gorica »Prijetno domače«. Domala vsak javni dogodek, ki poteka na območju občine, lepo število izdelkov tako naših obrtnikov kot turističnih ponudnikov ter kopica promocijskih aktivnosti je danes predstavljenih pod sloganom »Prijetno domače – občina Ivančna Gorica«. Zamisel, kako z lastno blagovno znamko obogatiti ponudbo v naši občini, se je pojavila v prvem letu županovanja župana Dušana Strnada z željo, da se pod tem imenom združi celotna ponudba občine, še posebej na področjih naravne in kulturne dediščine, turizma, kulture, obrti in podjetništva ter kmetijstva. Z znakom občine so z lastnimi podsimboli v venček dvanajstih biserov povezane tudi vse naše krajevne skupnosti, fizično pa jih povezuje sistem informacijskih tabel, ki so nameščene v krajevnih središčih, v celoto pa jih spleta slikovita »Krožna pot Prijetno

domače«. Ravno s postavitvijo prve informacijske table v Ivančni Gorici se je zgodba o naši blagovni znamki tudi začela, v dobrega pol leta pa ji je sledilo še preostalih enajst po vsej občini. Vsaka takšna novost seveda potrebuje določen čas, da se uveljavi, vendarle pa je treba poudariti, da je bila znamka s podsimboli posameznih krajevnih skupnosti ustvarjena z vključevanjem velikega dela lokalne skupnosti in je bila med prebivalci občine hitro in dobro sprejeta. Tako pod skupno občinsko znamko svoje proizvode že tržijo tudi nekateri lo-

kalni ponudniki. Danes za uspešno promocijo občinske blagovne znamke in iskanje trženjskih poti skrbi Zavod Prijetno domače za kulturo, turizem, promocijo, informiranje in upravljanje Jurčičeve domačije, ki ga je ustanovila Občina Ivančna Gorica. Konceptni vodja in avtor vidne podobe Prijetno domače je priznani slovenski oblikovalec in naš občan Robert Kuhar. Miha Genorio, Zavod Prijetno domače

Prijetno domače se imamo že 5 let Leta 2011 smo 11.11. izbrali kot primeren dan za rojstvo nove podobe občine s svežo zgodbo življenja in razvoja v njej. V življenju podobe regije je prvih 5 let primerljivo s polnoletnostjo v človeškem življenju. Konča se obdobje otroštva, v kateri so potrebne spodbude, negovanje in pomoč. Začne se samostojnejši čas. Čas s pomembnejšimi zmagami in tudi z bolj bolečimi napakami. Čas aktivnega prispevka in večjih učinkov. V tem poporodnem petletnem obdobju se je sistem nove podobe Prijetno domače hvaležno ugnezdil v gostoljubnih srcih in bistrih glavah naših občank in občanov. Glede na odzive in uporabo sta vsebinska zasnova in vidna simbolika s sloganom Prijetno domače med nami zelo ugodno sprejeta. Tako poenotena ureditev simbolike krajevnih središč v občini kot tudi skupni nastop s simbolom zelene valovnice in sloganom. To obdobje uvajanja nove zgodbe med občani smo sicer načrtovali, vendar je bil uspeh mogoč le s primerno rešitvijo. Sedaj je torej tu polnoletnost in nova pričakovanja. Iz družinskega okolja se polnoletnik vse bolj ozira naokoli. Želi si spoznati svet in vplivati nanj. V primeru komuniciranja naše zgodbe to pomeni polet naše zgodbe preko mej naše občine. Izgradimo prepoznavnost naše zgodbe tudi navzven. Z našo pristno gostoljubnostjo, razumevanjem, odličnostjo, zanesljivostjo, poštenjem in ozaveščenostjo prepričajmo sorodnike, znance, turiste, podjetnike, investitorje in medije. Naj spoznajo neodkrit zaklad sredi Slovenije. Kjer beseda še vedno velja, ljudje skrbijo za soljudi, smo del bogate narave in ne njen tiran, delamo za svoj kruh, cenimo svoje kulturne in naravne dragulje. Kjer še vedno prijetno zadiši iz domače kuhinje. Povabimo jih med nas in med zelene dolenjske hribčke, v svet našega in njihovega otroštva. Skupaj z Občino Ivančna Gorica, Zavodom Prijetno domače, našimi podjetniki in podjetji, našimi šolami in drugimi zavodi, zvezami in društvi, verskimi skupnostmi, klubi in lovskimi družinami bodimo vsi ambasadorji iskrene zgodbe Prijetno domače. Tako bomo čez naslednjih pet let lahko pisali o obdobju zrelosti delovanja za naše skupne poti. Poti, ki nas združujejo in ne razdvajajo. Odpirajo naša vrata in rojevajo nasmehe zadovoljstva in novih priložnosti za skupno dobro vseh. Vsem občanom Prijetno domače čestitke za prvih 5 let naše skupne zgodbe! Vaš Robert Kuhar, avtor zasnove in rešitve sistema podobe Prijetno domače

Rok za zbiranje pobud za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta se izteka Občina Ivančna Gorica sporoča, da do 31. decembra 2016 še poteka sprejemanje zbiranje pobud in predlogov za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica (v nadaljevanju: SD OPN OIG). Pobude za spremembo so lahko iz nestavbnega v stavbno zemljišče kot tudi iz stavbnega v nestavbno zemljišče ipd. V SD OPN OIG bodo upoštevane le pobude in predlogi, ki izpolnjujejo pogoje glede upoštevanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo. Stališča do vseh obravnavanih pobud bodo objavljena na spletni strani v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka SD OPN OIG. Pobude oddate v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica na posebnem obrazcu, ki ga najdete tudi na spletni strani občine. Oddelek za urejanje prostora in varovanje okolja Občine Ivančna Gorica


6

Občina

december 2016

številka 9

Kratke občinske Celovita obnova kulturnega doma v Ambrusu

Ambruški kulturni dom predstavlja eno pomembnejših središč krajevnega dogajanja, zato je Občina Ivančna Gorica v letošnji jeseni pristopila k celoviti sanaciji objekta. Le-ta je vključevala izvedbo toplotne izolacije zunanje lupine objekta z zaključnim slojem, zamenjavo zunanjih vrat in oken, ki v preteklosti še niso bila zamenjana, sanacijo vlage na zunanjih stenah z izvedbo drenaže in odvodnjavanja. Sočasno se ureja tudi notranjščina objekta, tako da bodo prostori nekdanjega Zadružnega doma, ki so namenjeni kulturni dejavnosti in potrebam krajevnih društev, popolnoma obnovljeni.

Pozna jesen prinesla tudi asfalt

Ugodne vremenske razmere omogočajo, da se tudi letos izvajajo asfalterska dela v skladu z načrtom. Tako je bilo že asfaltiranih več cestnih odsekov na krajevnih in lokalnih cestah, razveseljujoče pa je, da so se asfalterska dela izvedla tudi na nekaterih državnih cestah. Tako je Direkcija RS za ceste prisluhnila pobudi občine

Ivančna Gorica po ureditvi regionalne ceste skozi Stari trg in skozi center starega mestnega jedra Višnje Gore. Občina pa je prisluhnila pobudi ponudnikov in obiskovalcev na tržnici v Ivančni Gorici in asfaltirala prostor ob kulturnem domu, na katerem vsako soboto poteka tržnica.

Z delom začel tudi novoimenovani Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Konec novembra je potekala 17. seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica. Omenjena seja je bila zadnja v mandatnem obdobju 2012 – 2016. Ob tej priložnosti sta se predsednik SPV Marjan Balant in podžupan Tomaž Smole zahvalila vsem članom za prispevek na področju preventive in varnosti v prometu v občini Ivančna Gorica. V novem mandatnem obdobju bo Svet deloval v nekoliko spremenjeni sestavi, predsednik pa še naprej ostaja Marjan Balant. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje kot posvetovalno telo župana in ga sestavljajo predstavniki Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, Policijske postaje Grosuplje, Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Stična,

Srednje šole Josipa Jurčiča, Vrtca Ivančna Gorica ter dva predstavnika občanov.

Poklon žrtvam prometnih nesreč

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč v Sloveniji obeležujemo na pobudo Zavoda Varna pot, ki je ta posebni dan letos obeležil že desetič, v naši občini pa smo ga prvič obeležili leta 2010. Tudi letos so člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica organizirali spominski prižig sveč, ki je potekal v soboto, 19. novembra, v večernih urah. Prižigu so se poleg članov ZŠAM pridružili tudi župan Dušan Strnad, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ivančna Gorica Marjan Balant in vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Damijan Mišigoj. S prižgano svečo, ki so jo položili v krožišču v Ivančni Gorici, so se poklonili vsem žrtvam prometnih nesreč v naši občini.

Prikazovalniki hitrosti prispevajo k večji varnosti v prometu

Občina Ivančna Gorica je letos v okviru prizadevanj za večjo prometno

Obvestilo o oddaji neprofitnih stanovanj v najem

Občina Ivančna Gorica bo predvidoma v drugi polovici decembra 2016 na spletni strani občine objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja so v lasti Občine Ivančna Gorica in Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Oddajajo se stanovanja na naslednjih naslovih: 1. Ljubljanska cesta 30, 1295 Ivančna Gorica, stanovanje št. 12, s shrambo, v skupni velikosti 39,66 m2. 2. Gorenja vas 2, 1295 Ivančna Gorica, stanovanje št. 2, v skupni velikosti 52,43 m2. 3. Stantetova ulica 5a, 1295 Ivančna Gorica, stanovanje št. 5, v skupni velikosti 29,55 m2. 4. Stantetova ulica 5a, Ivančna Gorica, stanovanje št. 8, v skupni velikosti 30,91 m2. Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem morajo biti državljani Republike Slovenije in imeti stalno prebivališče prijavljeno na območju občine Ivančna Gorica. Stanovanja bodo upravičencem dodeljena po prednostni listi. Prosilci bodo uvrščeni na ločene liste v okviru liste A (niso zavezanci za plačilo varščine) oziroma liste B (zavezanci za plačilo varščine), odvisno od dohodka gospodinjstva. Kriteriji in merila za dodelitev stanovanja bodo določeni v razpisni dokumentaciji. Vlogo s prilogami, ki bo objavljena na spletni strani občine, bo treba oddati do datuma, ki bo objavljen v javnem razpisu. Javni razpis bo objavljen na spletni strani Občine Ivančna Gorica: http://www.ivancna-gorica.si in na oglasni deski Občine Ivančna Gorica. OBČINA IVANČNA GORICA Dušan Strnad, župan l. r.

Župan Dušan Strnad tudi ob koncu leta nadaljuje z obiski naših najstarejših občanov, ki praznujejo visok življenjski jubilej.

Vincenc Leopold Sever z Muljave, je 18. oktobra v krogu svojih najbližjih praznoval devetdeseti rojstni dan.

Ivana Ambrož z Mestnega trga v Višnji Gori je 20. novembra dopolnila 90 let.

Ana Marjeta Bavdež iz Šentvida pri Stični, je 8. decembra v šentviškem dnevnem centru za starejše praznovala okrogli jubilej.

90 let je 26. oktobra dopolnil tudi naš častni občan France Slana, ki ga je v Domu starejših občanov na Škofljici župan obiskal že v mesecu februarju. Voščilo ob jubileju je po pošti prejel tudi Alojzij Potokar iz Zgornje Drage, ki je 17. novembra dopolnil 90 let.

varnost občanov, med katerimi so najbolj ranljivi najmlajši udeleženci v prometu, v naselju Ivančna Gorica, na Ljubljanski cesti skupaj s podjetjem Sipronika in Zavarovalnico Triglav postavila prikazovalnik hitrosti. Lokacija je bila skrbno izbrana, saj je v primerni razdalji do prehoda za pešce, ki ga dnevno prečka večje število otrok, učencev in dijakov. Postavitev prikazovalnika MHP50 je, v okviru vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, omogočila največja slovenska zavarovalnica v 19-ih slovenskih občinah, med katerimi je bila na razpisu uspešna tudi naša. Takšen prikazovalnik hitrosti pa že umirja promet tudi na zelo prometni cesti na Viru pri Stični, kjer je postavitev naprave omogočilo podjetje Transport Finec d. o. o. Tudi tu analiza podatkov, ki jih naprava beleži, kaže na močno frekvenco prometa

in prekoračitve dovoljene hitrosti. Postavljen prikazovalnih hitrosti pa bo brez dvoma tudi na tej lokaciji prinesel pozitivne učinke in posledično večjo varnost v prometu. Vsekakor družbeno odgovorna poteza podjetja, ki se tudi preko svoje dejavnosti dnevno sooča s problematiko varnosti v prometu. Skupno na območju občine sedaj stoji že devet tovrstnih naprav. Gašper Stopar in Matej Šteh

Ureditev označevanja in usmerjanja v Ivančni Gorici V zadnjem obdobju je za precej razburjenja poskrbel projekt ureditve označevanja in usmerjevanja, zato je prav, da podamo nekaj pojasnil v zvezi s tem. K projektu smo pristopili na poziv občanov in tudi nekaterih podjetnikov, ki jih je neurejenost na tem področju motila, prav tako pa grd videz in nevzdržne razmere ob vstopu v Ivančno Gorico in v krožišču. Mnogi so izrazili tudi pričakovanje, da se postavijo ustrezne usmerjevalne table, podobno kot v drugih urejenih središčih po Sloveniji. Občina je tako pristopila k postavitvi turistično obvestilne signalizacije (v nadaljevanju TOS). Osnovni namen postavitve TOS je opozarjanje in usmerjanje oz. vodenje udeležencev v cestnem prometu z znaki za obveščanje o smeri, v kateri se nahajajo kulturni spomeniki, varovana območja narave ali pomembnejše turistične znamenitosti in drugi subjekti (npr. knjižnica, šola, občina, krajevni urad ...) V skladu s predpisi je treba za tako postavitev izdelati elaborat in pridobiti vsa potrebna soglasja, tako od Direkcije RS za infrastrukturo, kot tudi preveriti skladnost z Občinskim prostorskim načrtom in Odlokom o oglaševanju ter drugimi predpisi, ki urejajo postavitev tovrstnih objektov. Direkcija RS za infrastrukturo je soglasje za postavitev pogojevala z odstranitvijo vseh nelegalno postavljenih objektov za označevanje in oglaševanje, ter v ta namen izdala na podlagi 76. člena Zakona o cestah, Nalog za ureditev turistične signalizacije št. 37152-99/2016/4 (1700) in Nalog za ureditev vertikalne signalizacije št. 37152-99/2016/5 (1700). Na osnovi elaborata in naloga je državni (in ne občinski, kot so zmotno razlagali nekateri) koncesionar marca letos pozval odgovorne za nelegalno postavljene objekte, naj jih odstranijo sami, sicer jih bodo odstranili v skladu z nalogom. Skupina podjetnikov in drugih se je obrnila na občino in pričakovala pomoč pri urejanju. Občina je izposlovala polletni odlog in iskala rešitve, skladne s predpisi. V tem času so nekateri skušali urediti vse potrebno, za legalizacijo in pridobili določena soglasja, vendar ne vsa potrebna. Pol leta kasneje je občina predstavila rešitve, in sicer bo zagotovila eno oglasno mesto, kjer bo mogoče oglaševati ugodneje, šest oglasnih mest bo z razpisom dala v upravljanje koncesionarju, podpirala bo podjetnike pri digitalnem oglaševanju in podobno kot za javne objekte, bodo tudi podjetja imela možnost naročiti usmerjevalne table v skladu s predpisi in možnostmi. Žal posamezniki vztrajajo pri nelegalnih rešitvah in obtožujejo občino za nastalo situacijo, vendar bodo morali v skladu s predpisi, tako kot vsi drugi, svoje objekte primerno urediti, če je to možno, ali pa jih odstraniti, sicer bo to storil državni koncesionar preko svojih izvajalcev. V nadaljevanju se bodo razmere postopoma urejale na celotnem območju občine Ivančna Gorica, novo ureditev v krožišču pa so že pozdravili številni občani in tudi uradni predstavniki krajevne skupnosti. Roko na srce, je videz krožišča zdaj veliko lepši, usmerjevalne table ob cesti pa dajejo Ivančni Gorici sodoben mestotvoren videz in obiskovalce usmerjajo k javnim objektom. V nadaljevanju bodo imela podobno možnost tudi podjetja, ki se bodo za to odločila, seveda tam, kjer bo to možno in dovoljeno. Tomaž Smole, podžupan


Stranke

številka 9

december 2016

7

Sprejete ključne odločitve za naprej! Spoštovane občanke in občani, svetnice in svetniki SDS OO Ivančna Gorica v sestavi Irma Lekan, Alojz Šinkovec, Maja Strnad Meško, Janko Zadel, Brigita Primc, Nace Kastelic, Anja Lekan, Franc Koželj, Tomaž Smole in Janez Mežan, smo sodelovali na 17. in 18. redni seji Občinskega sveta v spremenjeni sestavi. Novi občinski svetnik je Silvo Praznik, ki je po odstopu nadomestil dosedanjo svetnico Tino Kokelj (prej Zajec). Dvofazno smo sprejeli proračun Občine Ivančna Gorica za 2017 in 2018. Še posebej nas veseli dejstvo, da je bil sprejet soglasno. Svetniška skupina SDS je proračun podprla zato, ker je razvojno naravnan, saj vsebuje skoraj polovico sredstev za investicije. Podlaga za proračun je bila na sejah sprejeta novelacija Lokalnega razvojnega programa tako, da vsebuje nekatere ključne rešitve, ki smo jih skupaj z občani identificirali kot pomembne za nadaljnji razvoj naše občine. Ob tem smo seveda sprejeli tudi program dela Občinskega sveta za 2017 in kadrovski

načrt, da bomo lahko izvrševali proračun v skladu z zastavljenimi cilji. Na 17. redni seji smo sprejeli tudi usklajen predlog Odloka Občinskega podrobnega prostorskega načrta prenova jedra Krke in usklajen predlog Odloka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Debeli hrib, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj obeh področij, ki sta tudi turistično zelo zanimivi. Seznanili smo se tudi z različnimi poročili. Z 18. redne seje pa velja izpostaviti predvsem usklajen predlog Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica 1 (SD OPN1), s prejemom katerega, je omogočen zagon nove industrijske cone. Obstoječa, se je namreč zapolnila in nova pomeni predvsem rešitev za številne domače podjetnike, ki so presegli možnosti na obstoječih lokacijah in tudi investitorje od drugje. Veseli nas neuradna informacija, da je cona že zasedena do zadnjega kotička. Županu in občinski upravi čestitamo za

vztrajnost, saj je bilo pri pridobivanju soglasij pri pristojnih ministrstvih kar precej nagajanja s strani posameznikov, ki ne razumejo razvojnih potreb občine in pri uveljavljanju osebnih interesov iščejo vse možne načine, da bi razvoj zavrli. Vsako leto nam skavti prinesejo luč miru iz Betlehema in tudi tokrat je bilo tako. Praznično razpoloženje pa smo zaokrožili še z izbiro najlepših božičnih čestitk, ki so jih izdelali tako otroci kot starejši in vsako leto poteka pod okriljem Sveta za starosti prijazno občino. Zadovoljni s sprejetimi odločitvami ter polni upanja in zaupanja v še boljšo prihodnost Vam tudi svetnice in svetniki Svetniške skupine SDS želimo VESEL BOŽIČ, SREČNO NOVO LETO IN PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI! Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS

Letošnje leto je bilo v znamenju srebrnega jubileja naše države. V zadnjih 25 letih smo doživeli veliko in občutno napredovali. Mislili smo, da gre lahko samo še na bolje, a so se doma in po svetu začele pojavljati razpoke. Pred nami so novi izzivi in preizkušnje, na katere moramo biti pripravljeni in narediti vse, da bo Slovenija spet prostor pravičnosti in domovina za vse. Želimo vam blagoslovljen božič, veliko družinske sreče in ljubezni ter ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti. V novem letu pa želimo veliko miru, zadovoljstva in državljanskega poguma. Oglas 104_5x125 SMC-NL16-2-tisk.pdf

OO SDS Ivančna Gorica

1

16/12/2016

12:50

Minister za infrastrukturo v naši občini Ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča je svetniška skupina SMC ponovno opozorila na prepočasno razreševanje prometne problematike v naši občini, še zlasti izgradnjo zahodne obvoznice s krožiščem pri Akrapoviču in popolne rekonstrukcije regionalne ceste Ivančna Gorica–Bič. Ker je bil z navedeno problematiko že seznanjen na lanski okrogli mizi, ga je svetniška skupina SMC zaprosila, da nas ponovno obišče. V petek, 9. decembra 2016, je tako v pisarni župana prišlo do delovnega srečanja z ministrom in njegovo delegacijo, v kateri sta bila še g. Tomaž Wilenpart iz DRSI-ja in mag. Zvonko Zavasnik iz Direktorata za kopenski promet. Z ministrove strani smo dobili zagotovilo, da so projekti za t. i. zahodno obvoznico z navedenim krožiščem v zaključni fazi in bi do začetka gradnje lahko prišlo že v letu 2017.

V prvi polovici januarja pa bo prišlo do ponovnega ogleda celotne trase regionalne ceste Ivančna Gorica–Bič, na podlagi katerega se bo v nadaljevanju pristopilo k pripravi potrebne infrastrukturne dokumentacije za celovito rekonstrukcijo omenjenega odseka. Prav tako se bo opravil ogled regionalne ceste v naselju Gabrovčec, kjer je nujno potrebno pristopiti k izvedbi bolj varnega avtobusnega postajališča in pešcem, zlasti šolarjem, zagotoviti varen prehod, saj je ta odsek ceste popolnoma nemogoče varno prečkati. Naj omenimo še, da smo na decembrski seji občinskega sveta sprejeli še proračuna za leti 2017 in 2018, katera smo, kljub nekaterim pomislekom in še ne dovolj obrazloženim postavkam, soglasno podprle tudi svetnice SMC-ja. Z mislimi pa smo že zazrte v leti 2017 in 2018, z željo, da se bolj aktivno

pristopi k reševanju problematike na področju vzgoje in izobraževanja (pridobivanje dodatnih prostorov za potrebe vrtca), za kar načrtujemo obisk ministrice v prvih mesecih leta 2017, da najdemo skupno rešitev za posodobitev prostorov v ŠC Josipa Jurčiča, katerega lastnica je država. Še naprej pa bomo v občinskem svetu delovale kot konstruktivna opozicija, podpirale bomo vse projekte, ki predstavljajo napredek naših krajev in delovale za prijetno in varno počutje vseh naših občank in občanov. Naj vam na koncu zaželimo vesele božične praznike, prijetno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti, v letu 2017 pa predvsem zdravja, uspehov in zadovoljstva. Svetnice svetniške skupine SMC, Biljana Gartner, Nataša Lukman, Sonja Maravič in Kristina Zadel

Kongres NSi v Brežicah je potekal pod geslom ''Gradimo normalno Slovenijo'' Športno dvorano Brežice je 12. novembra napolnilo približno 500 predstavnikov stranke Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi) in njenih simpatizerjev, ki so se zbrali na jubilejnem 10. kongresu stranke, ki je bil tudi volilni. Na čelo stranke za naslednje dveletno obdobje do volitev so ponovno izvolili dosedanjo predsednico Ljudmilo Novak, ki je bila edina kandidatka za ta položaj. Približno 400 delegatov stranke je na začetku kongresa stoje in z gromkim aplavzom pozdravilo Novakovo in druge najvidnejše predstavnike stranke, ki so se do odra sprehodili ob spremljavi pesmi Viva La Vida, ki jo izvaja skupina Coldplay. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik OO NSi Brežice Franc Vranetič, ki je dejal, da je počaščen, da se jubilejni kongres odvija v Brežicah, ter se zahvalil Občini Brežice in Zavodu za šport Brežice, da lahko gostujejo v Športni dvorani. Predsednica NSi-ja Novakova je pozdravila vse prisotne ter se po tradiciji najprej spomnila vseh v tem letu pre-

minulih članov mestnih in lokalnih odborov stranke, za katere so navzoči zmolili tudi molitev očenaš. Do besede so prišli tudi gostje, med drugim brežiški župan Ivan Molan in evropski poslanec Franc Bogovič, ki je bil na zadnjih evropskih volitvah izvoljen tudi s podporo NSi-ja. Kongres, ki je potekal pod geslom »Gradimo normalno Slovenijo«, je bil tudi volilni, zato so delegati glasovali o novem vodstvu stranke, članih izvršnega in nadzornega odbora ter strankinega razsodišča. Ker je bila Novakova edina kandidatka za predsednico stranke, so jo z veliko večino znova izvolili na mesto predsednice stranke, ki je edina med strankami, v kateri vodstvo prevetrijo vsaki dve leti, kongrese pa sicer pripravljajo vsako leto. Stara-nova predsednica NSi-ja je v kongresnem nagovoru izpostavila, da je stranka konservativna v vrednotah, liberalna v ekonomiji in socialna v civilni družbi ter spoštuje družino, delo, red in poštenost. Aktualno vlado je kritizirala, da nima vizije in

poguma za modernizacijo Slovenije. NSi bo v prihodnosti prevzela odgovornost, zato po besedah Novakove vzpostavljajo jedro t. i. tretjega stebra, ki naj bi presegal strankarske okvire, vključeval pa ljudi, ki jim je mar za Slovenijo. Programsko izhodišče NSI-ja za prihodnje obdobje prinaša posebna resolucija v treh točkah - stranka zagovarja, da za normalizacijo razmer v državi potrebujemo močno gospodarstvo, varno življenjsko okolje in pravično domovino. Od najvidnejših predstavnikov stranke so v Brežice prišli tudi strankin evropski poslanec Lojze Peterle, poslanca v DZ mag. Matej Tonin, ki je tudi vodja poslanske skupine, in Jernej Vrtovec, predsednik delovnega predsedstva Matjaž Trontelj, članica delovnega predsedstva dr. Vida Čadonič Špelič in drugi. Za glasbeno popestritev je do začetka kongresa poskrbel Pihalni orkester Kostanjevica na Krki. Anton Černivec, OO NSI Ivančna Gorica

Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu. V upanju na boljše čase ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti.

Srečno 2017 Občinski odbor Nove Slovenije Ivančna Gorica


8

Stranke

december 2016

številka 9

Vztrajati na začrtani poti

ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO 2017 Občinski odbor SD Ivančna Gorica

Pred vodstvo Socialnih demokratov se je, tako kot že nekajkrat do sedaj, postavilo vprašanje: »Ali še vztrajati v koaliciji, v kateri se včasih sprejemajo tudi odločitve, ki niso povsem po meri socialdemokratov ter v skladu z obljubami, ki jih je stranka dala svojim volivcem?« Zato se je vodstvo odločilo za mnenje povprašati članstvo stranke. Na zborih članov Socialnih demokratov je poleg že omenjene informacije vodstvo želelo dobiti tudi širšo sliko stanja v območnih in občinskih organizacijah ter hkrati članstvo seznaniti z dosežki stranke v prvi polovici mandata. V Grosupljem je zbor članov Socialnih demokratov iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, potekal 24. novembra 2016 v Družbenem

domu. Navzoče je v uvodu preko video projekcije nagovoril predsednik stranke mag. Dejan Židan. V svojem nagovoru je nanizal najpomembnejše dosežke oz. izvedene projekte, katerih pobudnica je bila stranka Socialnih demokratov in opozoril na naloge, ki stranko čakajo v prihodnje. Nekaj izzivov za razpravo je v svojem uvodnem nagovoru nanizal tudi predsednik grosupeljskih Socialnih demokratov Ivo Gajič. Razvila se je na trenutke tudi precej kritična, toda predvsem korektna in konstruktivna razprava o stanju v današnji družbi in vlogi pa tudi odgovornosti stranke za stanje, kakršno je. Vsi razpravljavci so poleg svojih kritičnih pripomb poudarili tudi podporo vodstvu, da nadaljuje svoje začeto delo v koaliciji ter ga čim uspešneje

zaključi. V razpravi je bilo tudi poudarjeno stališče, da mora stranka zagotoviti svoj vpliv na vseh področjih, predvsem pa na tistih, ki jih pokrivajo ministri iz vrst Socialnih demokratov. V razpravi je bilo izoblikovanih kar nekaj predlogov in pobud, ki so že bili posredovani vodstvu stranke. Predlogi in pobude so zajeli celoten spekter družbenega dogajanja od sociale, delovnopravne in volilne zakonodaje do predloga o obuditvi ideje o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka in ne nazadnje tudi pobude, da se stranka loči od bremen neoliberalizma ter se spet približa oz. obrne k problemom malega človeka. Franci Zorko

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, kot vodilni partner LAS Suhe krajine, Temenice in Krke, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje objavlja:

1. JAVNI POZIV Srečati se, pomeni začetek ostati skupaj, pomeni napredek sodelovati, pomeni uspeh. (Henry Ford)

VESEL BOŽIČ TER VSE DOBRO V LETU 2017 želimo vsem občanom občine Ivančna Gorica. Naj bo leto, ki prihaja, izpolnjeno z uresničenimi željami. Vsem občanom čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2016 Namen javnega poziva:

Namen javnega poziva je izbor operaciji, katerih rezultati prispevajo k uresničevanju Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK v letu 2016 in sofinanciranje njihovih stroškov. Javni poziv se izvaja kot podpora za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in znotraj tega v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS STIK dodelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljevanju EKSRP).

Razpoložljiva sredstva za sofinanciranje:

Okvirna skupna višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje znaša: 408.000 evrov Delež sofinanciranja upravičenih stroškov znaša 85 %.

Objava in rok za vložitev predlogov operacij za sofinanciranje:

Javni poziv je objavljen 30. 11. 2016 in je odprt do vključno 28. 2. 2017. Predloge operacij z vlogo na javni poziv je potrebno poslati priporočeno po pošti na naslov LAS STIK, CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, do 28. 2. 2017 ali osebno dostaviti v tajništvo vodilnega partnerja na naslovu CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, do 28. 2. 2017, do 12.00.

Obdobje upravičenosti stroškov

Upravičeni stroški za izvedbo operaciji so stroški, nastali po izdaji odločbe, s katero Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja odobri izvajanje predlagane operacije. V skladu s tretjim odstavkom 59. člena Uredbe CLLD je datum začetka upravičenosti stroškov storitev zunanjih izvajalcev iz šestega odstavka 28. člena Uredbe CLLD 1. januar 2014.

OO SLS Ivančna Gorica

Informacije o javnem pozivu:

Po elektronski pošti: las-stik@ciktrebnje.si Po telefonu: 07 / 34 82 103 in 031/647 072 vsak delovnik: pon.-čet. med 9. in 15. uro in v pet. med 9. in 13. uro. Zadnja vprašanja bo možno posredovati do 24. 2. 2017. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani LAS STIK: www.las-stik.si

Podjetniški kotiček z OOZ Grosuplje DeSUS - Demokratična stranka upokojencev Slovenije Predvsem pa nikoli ne pozabimo, da dobro delo samo po sebi osrečuje …

Spoštovane občanke in občani, želimo Vam prijetne božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, sreče in uspeha. Občinski odbor DeSUS Ivančna Gorica

ZA AVTOPREVOZNIKE: Vabljeni na »REDNO USPOSAVLJANJE VOZNIKOV ZA LETO 2017 (KODA 95)«, v soboto, 18. 2. 2017, ob 7.00, v Domu obrtnikov v Grosuplju. Prijavnice na www.ooz-grosuplje.si. Vabljeni. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------Iščete obrtnika oz. ponudnika določenega izdelka ali storitve? Obiščite prenovljeni spletni portal Moj obrtnik (www.mojobrtnik.com), ki omogoča pridobitev več ponudb z enim povpraševanjem ter nakup obrtniških storitev (npr. pleskanje, popravila ipd.) v obliki darila, t. i. obrtniški groš. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------Na OOZ Grosuplje smo konec novembra uspešno zaključili Program spodbujanja razvoja malega gospodarstva na OOZ Grosuplje v letu 2016, v okviru katerega smo skozi celo leto izvedli 14 strokovnih izobraževanj in poslovnih srečanj, ki se jih je udeležilo več kot 100 podjetnikov in obrtnikov ter njihovih zaposlenih iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Zahvaljujemo se uredništvu Klasja, ki nam preko »Podjetniškega kotička« omogoča, da je o naših aktivnostih obveščena širša podjetniška javnost. -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

VSEM BRALCEM KLASJA PA ŽELIMO LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER OBILO POSLOVNIH USPEHOV V LETU 2017. VAŠA ZBORNICA.

Milan Sašek, predsednik OOZ Grosuplje Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje


december 2016

Gospodarstvo

številka 9

9

Merkur Agrograd z nami že pet let V naši občini verjetno ni hiše ali stanovanja, v kateri ni vgrajen vsaj en kos, ki je kupljen v trgovini Agrograd v Ivančni Gorici ali njihovi poslovni enoti v Šentpavlu. Trgovski center v Ivančni Gorici stoji že pet let. Ob selitvi iz stare lokacije na novo je bilo na tem področju 13 neposrednih konkurentov, ki so se ukvarjali s trgovino z gradbenim in instalacijskim materialom. Danes jih je ostalo le še pet. Trgovina Agrograd je tako za naše občane eden glavnih oskrbovalcev z gradbenim in instalacijskim materialom ter bogato založenim gospodinjskim oddelkom. O do sedaj prehojeni poslovni poti in o načrtih v prihodnosti smo se pogovarjali z direktorjem in lastnikom Agrograda Antonom Medvedom. Od odprtja gradbeno-trgovinskega centra Agrograd je minilo pet let. Se je odločitev za nakup nepremičnine in gradnjo trgovskega centra, glede na to, da smo bili takrat na višku finančne in gradbene krize, izkazala za dobro poslovno potezo?  25. novembra je minilo natanko pet let od odprtja našega novega centra na novi lokaciji. Naložba v širitev je bila nujna, saj takrat z obstoječimi kapacitetami nismo več mogli zagotoviti uresničevanja zadanih poslovnih načrtov. Prvo trgovino v Šentpavlu smo odprli že leta 1991, v Ivančni Gorici pa leta 2000. Obe lokaciji sta bili kmalu pretesni za vse, kar smo želeli ponuditi lokalnim samograditeljem, gradbenim podjetjem in tudi gospodinjam.  Pa vendar, ko je bil gradbeniški sektor v največjem razcvetu, je bilo na povezavi Gaber-Višnja Gora celo 13 neposrednih konkurentov z gradbeno in inštalatersko opremo. Danes vas je ostalo le še 5. Kje so vzroki, da ste danes med njimi? Za tiste, ki jih danes ni več, težko komentiram njihove poslovne odločitve. Ne morem trditi, da smo pri nas krizo v gradbeništvu preživeli brez prask. Seveda smo jo občutili. Se pa nam je obrestovalo zelo natančno planiranje zalog, ustrezna cenovna politika, gradnja dobrih odnosov s kupci, tudi zadolževanje na trgu kapitala smo ohranili na minimumu. In to vse skupaj je vodilo do tega, da se zdaj lahko pogovarjava o nas in o naših načrtih.  Ste franšizij trgovskega sistema Merkur. Kakšne so priložnosti, prednosti in kakšne so tiste malo manj sladke obveznosti tega odnosa? V zgodovini Merkurja smo bili njihov drugi franšizij. Franšiza pomeni dolgoročno poslovno sodelovanje med dvema partnerjema in imaboljše pogoje kot drugi poslovni kupci. Danes je v tej skupini 16 franšizijev. Do leta 2007 smo bili z Merkurjem veliko bolj tesno povezani kot danes. Merkur je takrat zašel v velike težave, zato smo morali sami vzpostaviti neposredne dogovore z dobavitelji in vzpostaviti lastne nabavne poti. Glede na določila bi morali po franšizni pogodbi imeti na policah 80 % njihove robe, vendar glede na okoliščine in naš poseben status ta delež nikoli ne preseže 50 %. Danes nam Merkur predstavlja glavnega dobavitelja za ves gospodinjski program in belo tehniko. Nova poslovna stavba je prinesla tudi priložnosti za širitev prodajne-

Direktor in lastnik podjetja Agrograd Anton Medved pred svojim trgovskim centrom Merkur Agrograd, ki danes že peto leto pomaga z oskrbo samograditeljev in gradbenih podjetij na področju od Novega mesta do Ljubljane in od Zagorja do Metlike. ga programa. S čim vse ste obogatili lahko nadejamo vaši kupci v prihodnje? svojo ponudbo? Na lokalnem področju smo zaznali Zelo pomembna novost bo možnost veliko potrebo kupcev po dobri po- eno ali večdnevne izposoje specialnudbi najširšega programa gospo- nih strojev in električnega orodja. dinjskih pripomočkov, bele tehnike, Gre za pripomočke, ki jih potrebuakustike in inštalaterske opreme. jemo zelo redko oziroma enkrat ali Zato skrbimo za pestrost ponudbe in dvakrat v življenju. Nam pa, domazalogo v tem delu naše trgovine. Tudi čim mojstrom, zelo pomagajo pri hinaši kupci cenijo to našo usmeritev, trejšem doseganju želenih rezultatov saj znajo danes že dobro izračunati pri gradbenih ali mizarskih projektih.    skupni strošek nabave enega gospo- Kupci smo danes vse bolj zahtevni. dinjskega pripomočka, ki stane vsega In vse bolj informirani. Kako se je v nekaj evrov. Če bi moral ponj v bližn- zadnjih letih spremenila vloga zapojo industrijsko cono na Rudniku bi bil slenih v vaši trgovini? že strošek za gorivo višji od vrednosti Danes naši zaposleni niso več le kupljenega blaga.  blagajniki. Kupci pred zahtevnejšim Še vprašanje vezano na vaš prejšnji nakupom zberejo veliko informacij odgovor. Če smo na vaši prejšnji in želijo pred končno odločitvijo od lokaciji zelo redko opazili kakšno naših zaposlenih še dodatno svetožensko, pa še tiste redke so prišle vanje. Zato se naši zaposleni veliko po naročilu moža, jih danes v vaši izobražujejo o materialih in sistetrgovini opazimo kar veliko.  mih vgradnje, da znajo predstaviti Res je. Danes je razmerje kupcev po vse možnosti in svetovati ter prodaspolu že pol-pol. Ženskam je namen- ti prave izdelke. Razvoj na področju jen predvsem gospodinjski oddelek gradbeništva je pripeljal do izredne v prvem nadstropju, znajo pa danes specializacije različnih izdelkov za naše nežnejše polovice zelo suvere- gradnjo, adaptacijo in obrtniška dela. no izbrati in kupiti tudi vijake in elek- Zato moramo danes pri nas poznati trično orodje. Ker pa so zahtevnejše določena inženirska znanja, da lahko nakupovalke od moških, je pomemb- suvereno svetujemo našim kupcem. no, da imamo na gospodinjskem od- Svetovanje glede materialov in modelku zelo pestro ponudbo in vedno žnosti izvedb, dobava materialov in dovolj veliko zalogo. Veseli smo, da potrošnega blaga, možnost najema nam tudi zaupajo, česa, česar nima- hitrega kredita ... Saj ponujate že mo na zalogi, si želijo in jim v tem skoraj vse, le še obrtniških del ne. tudi ustrežemo.  Boste kdaj obuli tudi te čevlje in poKatere so še dodatne storitve, ki jih nujali tudi izvedbo gradbenih in drugih obrtnih del? kupci pri vas najbolj cenijo? Smo ena prvih trgovin na širšem po- Na to področje se ne bomo spuščadročju, ki je začela z brezplačno do- li. Res je, da danes svetujemo tako o stavo kupljenega materiala na dom. materialih kot samih postopkih vgraSmo tudi ena prvih tovrstnih trgovin, dnje, ker to pričakujejo od nas naši ki se je za to opremila z avtodviga- kupci. Veliko kupcev nas tudi sprašulom, ki pohitri in poenostavi logistiko je po priporočilih in kontaktih glede pri naših kupcih. Danes imamo dve izvajalcev. Radi jim posredujemo tudi tovrstni tovorni vozili. Naše področje te informacije. Mnogi med njimi se prodaje se je z možnostjo dostave vrnejo in se nam zahvalijo za priporazširilo vse do Novega mesta, Me- ročilo, ker so zelo zadovoljni s kakotlike in Zagorja. Druga storitev pa je vostjo storitve, odzivnostjo obrtnika možnost najema hitrega kredita za in ne nazadnje tudi s ceno. In če so malo večje nakupe brez obiska ban- naši kupci zadovoljni, smo zadovoljni ke. Le dobre pol ure mine od zahtev- tudi mi. ka do odobritve. Franc Fritz Murgelj Katerih novosti v vaši trgovini pa se

Dragocenost življenja so trenutki, ki dajejo spominom lepoto, prihodnosti pa smisel.

Inovativnost

Stik

Sožitje

Partnerstvo

Srečno 2017! Vodilni partner LAS STIK Patricija Pavlič

Povezanost

Predsednik LAS STIK Vlado Kostevc


10

Kmetijstvo

december 2016

številka 9

»Lisičke« iz Zagradca prvič na jesenskem sejmu v pobrateni občini Hirschaid Zagraške »Lisičke« in tudi nekaj krepkih »Lisjakov« se je 22. oktobra zgodaj zjutraj odpravilo proti severni Bavarski. Pot jih je vodila na tradicionalni jesenski sejem v Hirschaidu, na katerem so se obiskovalcem podeželske žene iz Zagradca sploh prvič predstavile. Želja po tem obisku je zorela že lep čas, letos pa je vendarle napočil trenutek, da so članice Aktiva podeželskih žena »Lisičke«, ki sicer delujejo v okviru Turističnega društva Zagradec, odpotovale v Hirschaid, da obiskovalcem tamkajšnjega sejma ponudijo svoje izdelke in dobrote. Punce so se na odhod v Hirschaid skrbno pripravile. Priprave in načrtovanje so trajale nekaj tednov. Na cilju pozno popoldne je skupino sprejel tamkajšnji župan Klaus Homann. Po odlični večerji v tradicionalni bavarski gostilni Kraus so ob zvokih slovenske harmonike marsikaterega obiskovalca zasrbele pete. Predsednica Aktiva podeželskih žena »Lisičke« Helena Žnidaršič se je v imenu vseh zahvalila županu Homannu, za povabilo in prijetno druženje. Mrzla, a s soncem obsijana sejemska nedelja je privabila številne obiskovalce od blizu in daleč, uživali pa so

lahko tudi ob slovenskih dobrotah, občudovali ročne izdelke izpod pridnih ženskih rok, za posebno vzdušje pa sta poskrbela harmonikarja Aleksander Bonifer in Jure Omahen. Glasbe in dobrot željnih obiskovalcev se je pred stojnico kar trlo in sejemsko popoldne je še prehitro minilo. Ponudba dobrot iz občine Ivančna Gorica je sicer na jesenskem sejmu v Hirschaidu prisotna že vrsto let. Tam sta bila tudi tokrat prisotna Miha Maver in Dušan Kamnikar, Lisičke pa so sejemskemu vzdušju v Hirschaidu dodale piko na i. Naši ponudniki so tako nastopili na odlično obiskanem

sejmu, obiskovalcem ponudili naše dobrote in izdelke ter s tem skupaj zaokrožili izvrstno promocijo naše občine in destinacije Prijetno domače. Vzdušje na sejmu je bilo ob polni mizi, ki se je kar šibila pod slovenskimi dobrotami, zares prijetno in domače. Pozno popoldne po končanem sejmu se je tokratna ekipa utrujena, a bogatejša za novo izkušnjo, zadovoljna in srečna odpravila z našim Nikom proti domu, beseda pa je že tekla o naslednjih priložnostih za promocijo tako doma, kot na tujem. Urška Genorio Foto: Aleksander Bonifer

Na Martinovi tržnici izbrali najboljše mlado vino Na tržnici v Ivančni Gorici so v soboto, 19. novembra 2016, Občina Ivančna Gorica, Zavod Prijetno domače in Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica v sodelovanju z organizatorjem tržnice pripravili tradicionalno Martinovo tržnico. Poleg nakupa iz raznovrstne ponudbe naših kmetij, rokodelcev in društev, so številni obiskovalci lahko poskusili tudi letošnje mlado vino, poskrbljeno pa je bilo tudi za veselo razpoloženje s cvičkovo princeso Anjo Mrhar in televizijsko voditeljico Jasno Kuljaj. Kljub slabši vremenski napovedi je tradicionalna Martinova tržnica v Ivančno Gorico privabila številne ljubitelje žlahtne kapljice, saj je bil letos prvič organiziran tudi izbor najboljšega mladega vina. Svoja letošnja vina so na pokušino pripeljali člani domačega Vinogradniško-sadjarsko turističnega društva Debeli hrib in štiri sosednja vinogradniška društva: Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom, Društvo vinogradnikov »Lisec« Dobrnič, Društvo Vinogradnikov Suha krajina in Vinogradniško društvo Štuc Šmartno, pridružili pa so se jim tudi nekateri vinarji iz Turističnega društva Ambrus. Najboljše rdeče vino in najboljše belo vino so izbirali obiskovalci tržnice, ki so razstavljena vina pokušali in najbolj všečna nagradili s točkami. Izmed 58 vzorcev je bilo izbrano tudi t. i. »Prijetno domače mlado vino«, pridelano na območju občine Ivančna Gorica. Po izboru pokuševalcev je bilo za najboljše rdeče vino proglašen cviček vinarja Jožeta Zadražnika iz VSTD Debeli hrib, drugo mesto je zasedel Jože Zadražnik z vinom Gamay iz VD ŠTUC Šmartno, tretje mesto pa je zasedlo vino Zweigelt Jožeta Venclja iz VTD Čatež pod Zaplazom.

Med belimi vini je slavila Tatjana Piškur iz VSTD Debeli hrib z Renskim rizlingom, za njo sta se zvrstila Franci Lavrič z Laškim rizlingom iz DV Lisec-Dobrnič in Jože Gnidovec s Tramincem iz DV Suha krajina. Naziv najboljše »Prijetno domače mlado vino« pa si je prislužil Jože Zadražnik s cvičkom iz vinskih goric Debeli hrib. Med obiskovalci sta bila tudi župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad

in direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio, ki sta zbrane nagovorila in predstavila aktivnosti blagovne znamke Prijetno domače, ki je luč sveta ugledala natanko pred petimi leti, na Martinovo, 11. 11. 2011, ob 11. uri. V kulturnem programu sta sodelovali Folklorna skupina Stična in Vokalna skupina Šentviški slavčki, za vesele viže pa je skrbel Ansambel Božekaku. Matej Šteh

Vsem po vrsti dobro srečo, dobro srečo, dober prid, sreče žlico kar največjo, to velja, to naj novo leto da. (Tone Pavček)

Naj elitna lipicanska kobila Družina Sinjur v Lipici dosegla odlične rezultate Kobilarna Lipica vodi izvorno rodovniško knjigo za pasmo lipicanski konj in izvaja skupni rejski program v sodelovanju z Združenjem rejcev lipicanca, katerih član je tudi Rajko Sinjur iz Radanje vasi. Pri vodenju rodovniške knjige izvedejo letne preglede in registracijo posameznih kategorij živali – opravijo pregled telesnih lastnosti živali, izvedejo preizkus delovne sposobnosti v vpregi in pod sedlom, razvrščajo živali v kakovostne razrede in opravijo odbiro plemenskih živali.

Testa delovnih sposobnosti in rejskega pregleda se je letos udeležila tudi 4-letna kobila Slavina IX rejca Rajka Sinjurja, ki je z njo test delovnih sposobnosti v vpregi uspešno opravil že leta 2015. Na testu delovnih sposobnosti pod sedlom je bila letos s strani lipiških sodnikov ocenjena najbolje, prav tako pa je pridobila najvišjo telesno oceno in se s tem uvrstila med elitne lipicanske kobile. Z odličnimi rezultati si je prislužila rdečo lento, ki sta ji jo podelila direktorica kobilarne Lipica Lorela Dobrinja in predsednik Združenja rejcev lipicancev (ZRLS) Marko Avšič. Za vrhunske rezultate kobile Slavine IX je bilo potrebno veliko treninga v domačem okolju. Za vse dodatne ure izobraževanja in treninga gre velika zahvala inštruktorici jahanja Barbari Boben, ki je kobilo odlično pripravila za test delovnih sposobnosti pod sedlom in Klemenu Turku za vse nasvete in treninge pri vožnji vprege. S tem rezultatom so dokazali, da lahko tudi mladi rejci s trdim delom in vztrajnostjo posežejo po vrhunskih rezultatih. Gašper Stopar

JASLICE V NARAVNI VELIKOSTI Od 23. decembra do 8. januarja (vsak dan po 17. uri), na kmetiji Kotar, Dolenja vas pri Temenici 1.

Vabimo vas na ogled jaslic v naravni velikosti, s pravimi živalmi in premikajočimi se figurami, ki uprizarjajo stara kmečka opravila. Vljudno vabljeni na ogled in topel napitek. Vstopnine ni!

VESEL BOŽIČ IN VSE DOBRO V LETU 2017 želimo vsem članom, delavcem, zadružnikom, strankam in poslovnim partnerjem.

7. uprizoritev živih jaslic v Velikih Češnjicah

Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in vam sporočamo, da bomo tudi v letu 2017 veseli vaših obiskov v naših poslovalnicah, kjer vas pričakujemo s kvalitetno in ugodno ponudbo ter s prijazno besedo in postrežbo.

Prisluhnite božični zgodbi in v čudovitem naravnem okolju, med prijaznimi domačini, podoživite skrivnost božične noči. Program bodo popestrile tudi t. i. »svetlobne jaslice«

Kmetijska zadruga Stična

PONEDELJEK, 26. 12. 2016, ob 17.30

Vljudno vabljeni!


Okolje

številka 9

december 2016

Življenje je lepo. Zelo pomembno nam je, kje in kako ga živite. Prav zato si prizadevamo zgraditi zdravo podobo družbe, ki raste in se razvija s svojim okoljem.

11

VLOGA za izdajo e-računa (in hkrati odjava papirnega računa) IZDAJATELJ E-RAČUNA:

Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje

KAJ JE E-RAČUN?

Lepo vabljeni v našo družbo, s 1. januarjem 2017 obogateno še z DIMNIKARSKO SLUŽBO.

PREJEMNIK E-RAČUNA:

E-račun zamenjuje račun v papirnati obliki, prejmete ga na izbrani e-naslov ali v svojo spletno banko.

Naziv: _____________________________________ Naslov: ____________________________________ Elektronski naslov za pošiljanje e-računov: _________________________________________ Kontaktna oseba in tel. številka:

ZAKAJ PREKLOPITI NA E-RAČUN?

__________________________________________ Referenca zadnjega poslanega računa (13. mestna): __________________________________________

HITRO E- račun je pri vas prej kot papirnati.

IBAN ŠT. TRR: SI 56 _________________________ Naziv banke ali BIC: _______________________

EKOLOŠKO E-račun je okolju prijazen, za njegov nastanek ne potrebujemo papirja.

DIMNIKARSKE STORITVE 01 788 89 56 dimnikar@jkpg.si

Davčna številka: __________________________ S podpisam soglašam, da nam izdajatelj posreduje e-račun v elektronski obliki (označite enega): Na zgoraj zapisani elektronski naslov. V elektronsko banko.

UČINKOVITO Z e-računom prihranite čas in denar, saj ga lahko plačate samo z enim klikom ali direktno bremenitvijo.

NAČRT ODVOZA KOMUNALNIH ODPADKOV V LETU 2017 V OBČINI IVANČNA GORICA

UDOBNO Če e-račun združite s plačilom preko direktne bremenitve, plačilo izvede banka, vi pa preko e-računa spremljate vsebino računa. VLOGO IZPOLNI in jo pošlji po pošti na naš naslov ali skenirano na info@ jkpg.si.

Podpis prejemnika e-računa: ___________________ Datum podpisa vloge: __________________ Odstriži, izpolni in pošlji.

I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE Mešani komunalni odpadki se bodo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni razen treh praznikov 1. 5. , 1. 11. in 25. 12. odpadkov ne bomo odvažali. Odvoz bomo nadomestili s prvo soboto po prazniku, to je 6. 5., 4. 11. in 30. 12. (dne 02. 1. 2017 se začne odvoz mešane embalaže). Ponedeljek: KS IVANČNA GORICA – brez naselja Spodnja Draga Torek: KS AMBRUS, KS KRKA, KS VIŠNJA GORA, KS ZAGRADEC, KS IVANČNA GORICA – naselje Spodnja Draga KS MULJAVA – brez naselij: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Sreda: KS DOB, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS MULJAVA – naselja: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Četrtek: KS ŠENTVID – brez naselij: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje Petek: KS METNAJ, KS STIČNA, KS ŠENTVID – naselja: Artiža vas, Glogovica, Velike Pece, Vrhpolje, KS VIŠNJA GORA- Vrh nad Višnjo Goro (malo vozilo) in KS TEMENICA (malo vozilo). II. ODVOZ BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH ODPADKOV Biološko razgradljive odpadke se bo, ne glede na praznike (izjema je enaka kot pri točki I.), v poletnem času odvažalo enkrat na teden, v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.) enkrat na 14 dni. Ponedeljek: KS DOB, KS ŠENTVID, KS STIČNA, KS METNAJ, KS KRKA, KS ZAGRADEC, KS AMBRUS, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS VIŠNJA GORA – okolica. (prvi odvoz 09. 1. 2017)

S podpisom soglašam, da mi izdajatelj JKP Grosuplje d.o.o. do odjave vse račune posreduje v e-obliki v elektronsko banko ali na e-naslov, naveden v tej vlogi. Obenem se strinjam z odjavo papirnih računov. Izdajatelju jamčim za resničnost podatkov na tej vlogi in se zavezujem, da mu bom sporočal vsako morebitno spremembo podatkov, ki bi vplivala na prejem e-računa.

Datum prejema vloge in podpis odgovorne osebe izdajatelja e-računa (izpolni JKPG): __________________________________________

Sreda: KS IVANČNA GORICA, KS MULJAVA, KS VIŠNJA GORA - naselje (prvi odvoz 11. 1. 2017) III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Torek: Steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 10. 1. 2017) Sreda: Papir in karton (tedenski odvoz) IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Dopisnica iz leta 2016 se lahko uporabi še do 31. 12. 2016 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavljena na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. V januarju 2017 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2017. Dopisnico je treba shraniti. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak letu 2016. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov lahko naročate tudi preko naše spletne strani na http://odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov.

3

2

11 18 25

10 17 24 31

9

19 26 2 9

1 8

7

6

16 23

15 22

14 21 28

13 20 27

2 9

1 8

7

6

16 23 30

15 22 29

14 21 28

13 20 27

čet

sre

tor

pon

JAN

tor

4

12

pon

sre

5

16 23 30 FEB

MAJ

AVG

8

18 25

MAR

JUN

SEP

18 25

19 26

18 25

pet

sob

ned

ned

Načrt odvoza komunalnih odpadkov v občini Ivančna Gorica v letu 2017

pon

APR

čet

12

tor

3 10 17 24 31

5

13 20 27

sre

3 10 17 24

6

14 21 28

čet

13 20 27

7

15 22 29

6

15 22 29

8

pet

pet

1

16 23 30

1

16 23 30

4 11

10 17 24

3 10 17 24 31

2 9

8 25

2 9

sob

4 11

18 25

4 11

19 26

3 10 17 24

pon

14 21 28

11

19 26

5 12

18 25

tor

7

12

6 13 20 27

4 11

11

19 26

sob

13 20 27

7 14 21 28

4

12

sob

ned

5 12 19 26

3

14 21 28

14 21 28

5

sre

DEC

5 12 19 26

4

15 22 29

7

15 22 29

13 20 27

čet

NOV

sob

15 22 29

5

16 23 30

8

6

14 21 28

pet

16 23 30

18 25

ned

8

tor

6

10 17 24 31

1

16 23 30

7

15 22 29

1

sre

7

18 25

2 9

8

ned

čet

8

11

19 26

3 10 17 24 31

1

pon

pet

3

2 9

1

4

12

18 25

sob

tor

5

13 20 27

4 11

ned

sre

6

14 21 28

JUL

čet

7

pon

pet

16 23 30

pon

2 9

18 25

tor

19 26

11

19 26

5 12

4

12

sre

15 22 29

13 20 27

5

13 20 27

8

6

14 21 28

6

čet

1

7

15 22 29

14 21 28

sob

9

8

7

pet

3 10 17 24

10 17 24 31

1

16 23 30

15 22 29

6 13 20 27

2

18 25

2 9

8

16 23 30

3

11

19 26

1

16 23 30

2 9

tor

4

12

3 10 17 24

2 9

ned

sre

5

13 20 27

4 11

OKT

čet

6

14 21 28

3 10 17 24 31

pon

pet

7

5 12 19 26

sob

15 22 29

1

Odvoz nevarnih odpadkov

8

ned

Odvoz mešane embalaže

Odvoz odpadne električne in elektronske opreme

Legenda:

Odvoz mešanih komunalnih odpadkov

Odvoz bioloških odpadkov


12

Krajevne skupnosti

december 2016

številka 9

V Višnji Gori podelili priznanja »Moja dežela lepa in gostoljubna 2016« V petek, 25. novembra, sta Turistični društvi Višnja Gora in Polževo v dvorani gasilnega doma v Višnji Gori pripravili zaključek 19. ocenjevanja urejenosti kraja v okviru projekta »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Na prireditvi so bila podeljena priznanja za najlepše urejene in ocvetličene hiše ter posebna priznanja za dosežke, ki prispevajo k prepoznavnost širšega območja Višnje Gore. Priznanja sta podelila predsednik Turističnega društva Višnja Gora Jože Gros in predsednik Turističnega društva Polževo Miloš Šušteršič.

Priznanja TD Višnja Gora

Namen ocenjevanja v okviru akcije Turistične zveze Slovenija »Moja dežela lepa in gostoljubna«, je spodbujati občane k urejanju bivalnega okolja, s čimer lastniki bivalnih objektov pozitivno vplivajo na lastno počutju, še posebej pa to vpliva tudi na vtise in počutje obiskovalcev in turistov. Tega se zavedajo tudi v Višnji Gori, kjer Turistični društvi Višnja Gora in Polževo vsako leto izpeljeta akcijo ocenjevanja. Organizacijo zaključne prireditve si društvi vsakoletno izmenjujeta, letos je ta naloga pripadla višnjanskemu turističnemu društvu. Poleg krajanov so se podelitve priznanj udeležili tudi gostje. Župan Dušan Strnad je čestital vsem nagrajenim krajanom, saj s svojim trudom pomembno pripomorejo k urejenemu videzu Višnje Gore in okoliških vasi, to pa je tudi v skladu z občinsko znamko Prijetno domače, s katero

Občina že pet let nagovarjamo turiste in obiskovalce. Zahvalil se je tudi tistim vestnim krajanom, ki se udeležujejo čistilnih akcij, prav letos je po vsej občini potekala pod sloganom »Za nami je čisto«. Župan je ob tej priložnosti predstavil tudi nekaj načrtov, ki jih ima Občina Ivančna Gorica na širšem območju Višnje Gore. V prihodnjih letih se bo uresničil načrt obnove stare šole, ki bo dobila novo namembnost, s tem pa bo še bolje zaživelo staro mestno jedro. Pripravlja se tudi gradnja prizidka k novi šoli, na Polževem se načrtuje postavitev smučarskih skakalnic, na Leskovški planoti pa se bo začela gradnja dolgo pričakovanega vodovoda. O pomenu urejene okolice hiš in drugih objektov sta spregovorila tudi podpredsednik Turistične zveze Slovenije Vlado Kostevc in direktor Zavoda Prijetno domače Miha Genorio.

Priznanje za opazno urejenost hiše in okolice so prejeli: - Maja in Janez Strmec, Jurčičeva cesta, Višnja Gora - Marija in Zdravko Zrimšek, Stari trg pri Višnji Gori - Janja in Bojan Ambrožič, Cesta Dolenjskega odreda - Silva in Silvo Vrhovec, Cesta talcev - Ivanka in Andrej Gorše, Spodnje Brezovo Pohvale za skladno urejenost in ocvetličenje okolice so prejeli: - Vida in Jože Zajc, Kopališka ulica, Višnja Gora - Tina in Marko Vozelj, Grintovec, Višnja Gora - Anica in Jože Gorše, Spodnje Brezovo - Prostovoljno gasilsko društvo Višnja Gora Letos je zahvalo za poseben prispevek k urejenosti in prepoznavnosti kraja prejel Anton Rus ml., ki je poznan po izdelovanju okrasnih kozolčkov. Zahvale za urejanje in cvetličenje na kozolčkih so prejele: - Ana Mišič, Cesta Dolenjskega odreda, Višnja Gora - Anica Vozel, Kopališka ulica, Višnja Gora - Milena Šeme, Žabjek, Višnja Gora

Martinovanje 2016 na Polževem Tudi letos je TD Polževo pripravilo Martinovanje, kot že šestkrat doslej, čeprav naša Kriško-polževska planota ni vinorodna. Zato pa k nam že vrsto let pridejo vinogradniki iz bližnje in daljne okolice. V petek, 18. novembra, smo se člani TD Polževo in povabljeni gosti prijetno družili v hotelu Polževo. Predstavili so se nam pridelovalci vin in določili smo tudi strokovno komisijo za ocenjevanje. Za uvod sta nam zaigrala Manca in Luka, Lija pa nam je prebrala nekaj resnic in napotkov o vinih, kot sledi. Med vsemi pijačami je vino najbolj koristno, med zdravili najbolj okusno in med živili najbolj prijetno – to je zapisal grški zgodovinar in filozof Plutarh že okoli leta 100. Poleg tega, da v vinih okusimo božanske arome, ima pitje vina v zmernih količinah tudi ogromno pozitivnih učinkov na naše zdravje. Slovenija je tradicionalna pridelovalka odličnih vin, saj ima 9 vinorodnih okolišev. Odločili smo se, da tudi mi izberemo za naš okus najbolj všečno vino. Vinogradniki iz petih vinorodnih okolišev so k nam prinesli 8 vrst belih vin in kar 12 vrst rdečih. Pričeli smo z izborom belih vin, vse je bilo pripravljeno tako, kot je treba. Dobili smo liste s številkami vin in pisala, da smo si lahko sproti zabeležili ocene, na koncu pa zapisali številko nam najbolj všečnega vina na poseben listek. Točaja Milka in Enes sta nam prijazno točila vinske vzorčke, na mizi pa so bili tudi vrči za odvečno vino, saj si nismo mogli privoščiti, da bi kljub

- Sonja Pivk, Cesta Dolenjskega odreda, Višnja Gora - Dušana Leskovšek, Ulica Antona Tomšiča, Višnja Gora - Rozi Garvas, Ciglerjeva ulica, Višnja Gora

Priznanja TD Polževo

Priznanje za urejenost hiše / počitniške hiše / domačije z okolico so prejeli: - Amira in Jože Jeršin, Pristava nad Višnjo Goro - Jasmina in Vinko Žibert, Kriška vas - Vida in Božo Sotler, Kriška vas - Marija in Slavko Novak, Kriška vas Priznanje za obnovo starega kozolca, za gostoljubnost in oživitev kmečkega običaja ličkanja sta prejela Nada in Janez Jeršin iz Kriške vasi. Posebno priznanje za urejenost sakralnih objektov so prejeli: - Družini Virant in Novak (cerkev svete Magdalene v Kriški vasi) - Družini Brčan in Erjavec (cerkev

svetega Lenarta v Novi vasi) - Blaž Miklavčič (kapelica v Zavrtačah) Posebna zahvala za promocijo in prepoznavnost Krevsovega teka po Kriško-polževski planoti je bila podeljena Pavlu Grozniku iz Višnje Gore. Pohvale za izredne pridelke so prejeli: - Mojca in Tone Habjan, Nova vas (za obsežne površine posejane z ajdo) - Anica in Jože Jeršin, Kriška vas (za nenavadno debelo krmno peso) - Jože Zupančič, Kriška vas (za bogat pridelek kakijev in fig) - Marija in Slavko Novak, Kriška vas (za nenavadno veliko korenje) Prireditev je spremljal tudi bogat kulturni program, ki so ga oblikovali mlada harmonikarja Sandra in Kristijan Kahne, malčki iz Vrtca Polžek iz Višnje Gore in veterani Folklorne skupine Tine Rožanc. Matej Šteh

Prva Miklavževa trgatev na Debelem hribu

skromnim porcijam spili kar vse po vrsti. Saj na količino vin (20) tega tudi nismo smeli. Po vsakem okušanju smo splaknili usta z vodo in pojedli košček kruha. Po končanem okušanju belih vin smo se malo okrepčali z narezkom in nadaljevali prireditev. Naš župnik gospod Janez Mihelčič je opravil krst mladega vina, Manca in Luka pa sta nam zapela in zaigrala nekaj lepih slovenskih pesmi. Sledilo je ocenjevanje rdečih vin, po enakem postopku. Vmes smo si lahko ogledali razstavljene slike iz našega septembrskega extempora, ki so jih ustvarile članice našega turističnega društva pod vodstvom mentorice Anite. Po končanem pokušanju vin je komisija pregledala naše ocene. Ugotovila je, da je občinstvo na martinovanju izbralo naslednja najbolj všečna vina: 1. belo Kerner – Zagradec, Koncilja 2. belo Muškat Otonel – Jeruzalem 3. Dolenjsko belo – Debeli hrib, Kepa

1. rdeče Teran – Križ, Pipan 2. rdeče Regent -Šmaverske gorice, Žagar 3. rdeče Cviček – Debeli hrib, Zadražnik Strokovna komisija pa je podala svoje strokovno mnenje in ocenila vina takole: 1. rdeče Zwaitgelt – Zagradec, Blatnik 2. rdeče teran – Križ, Umek 3. modra Frankinja – Metlika, Stariha Naše ocenjevanje jim bo gotovo v spodbudo, ne glede na bela ali rdeča vina ali barvno nekje vmes, kakršen je tudi naš dolenjski cviček. Prisotni vinarji in vabljeni gosti so naši prireditvi namenili tudi nekaj spodbudnih besed. Za konec smo si s krščenimi vini še nazdravili, zaplesali ob zvokih harmonike in violine ter se zadovoljni poslovili. Drugi dan pa na tržnici v Ivančni Gorici z veseljem ugotovili, da občina koraka po naših stopinjah. Jerneja Miklič, članica TD Polževo

V septembru smo vinogradniki na Debelem hribu potrgali zrelo in zdravo grozdje v naših vinogradih, za martinovo smo že nazdravili z dobrimi cvički in belimi vini. Pri vinogradniku Rajku Sinjurju pa je laški rizling še vedno zorel na trsih. Rajko se je namreč odločil, da bo njegovo grozdje nabiralo sladkor tudi v mrzlih jesenskih in zimskih dneh. Točno opoldne na Miklavžev dan je grozdje v brentah odnesel v hram, kjer so žlahtne sladke jagode laškega rizlinga dale približno sto litrov mošta, iz katerega bo nastalo zelo dobro in kakovostno vino. Pogumna Rajkova odločitev o pozni trgatvi je spodbuda ostalim vinogradnikom na našem hribu, mogoče bo že naslednje leto še v kakšnem vinogradu grozdje čakalo na ledeno trgatev. Inovativnost in strokovnost vinogradnikov prispeva k še večji prepoznavnosti kakovostnih vin, ki dozorijo v debelohribskih hramih. Ivan Vocovnik, Debeli hrib


december 2016

številka 9

Krajevne skupnosti

13

Božiček se je spustil z vrha gasilskega doma Decembrsko druženje v Krajevna skupnost Šentvid pri Stični je tudi letos za najmlajše krajane iz naselij krajevne skupnosti pripravila obisk Božička. Prireditev je potekala v petek, 16. decembra, pri gasilskem domu v Šentvidu pri Stični, kjer so organizatorji za otroke pripravili program, v katerem so sodelovali Otroški pevski zbor OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični in člani KD Vidovo. Seveda je bil prihod Božička tisto, kar so otroci najbolj nestrpno pričakovali. In ta prihod je bil zares nekaj posebnega. Božiček se je letos po vrvi spustil z vrha gasilnega doma in tako med otroke prišel na res spektakularen in veličasten način. Seveda ni pozabil na tisto najpomembnejše, darila. Pri obdaritvi so mu pomagali njegovi pomočniki palčki, ki so Božička pospremili tudi v Center za zdravljenje bolezni otrok. Obdaritvi je

KS Metnaj

V nedeljo, 18. decembra, smo se krajani KS Metnaj srečali na tradicionalnem prednovoletnem druženju pred gasilskim domom v Metnaju. Tudi letos je otroke obiskal dobri mož, ki se je v Metnaj pripeljal kar s parno lokomotivo. Otroci so se sladkali z domačim pecivom in toplim čajem, malo starejši pa smo poklepetali in se pogreli ob kuhanem vinu. Tudi na naše starejše občane nad 75 let in bolne nismo pozabili, zato jih bomo v teh prazničnih dneh obiskali na domu. Vsem želimo SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO 2017! Svet KS Metnaj

sledilo še druženje ob toplih napitkih in prigrizku. Prireditev so omogočili: KS Šentvid pri Stični, PGD Šentvid pri Stični, Mizarstvo Ročka, Mitja Poljšak s.p.,

Cvetličarna Zvonček, Frida Bijec s.p., Pizerija Kegeljček , Trgovina Pipo, Andrej Krese s.p., Inox Žnidaršič d.o.o. in Albin Verbič. Matej Šteh

Miklavžev pohod Leto je naokoli in prišel je veseli december. Zakaj veseli? Zato, ker se dogajajo same lepe, zabavne in vesele reči. Mesec se začne s pomembnim dogodkom. In kaj je to? Miklavž pride, ja seveda, to vemo že iz otroških časov. Naše Turistično društvo Ivančna Gorica je priredilo dne, 3. 12. 2016 že 11. Miklavžev pohod z baklami na Gradišče. Predsednica Tatjana je nagovorila vse navzoče in prebrala nekaj pesmic o Miklavžu in miklavževanju. Spodbujala je otroke, naj pokličejo Miklavža, medtem pa so se pohodniki že posedli okrog miz. Miklavž je slišal klice otrok in prihitel s svojim spremstvom. Je rekel, da so v nebesih vsi prehlajeni, da je pregovoril le enega angelčka, hudič pa je poslal tudi enega, ampak ta je nagajal za deset hudičev. Miklavž ga je moral kar naprej opozarjati, naj se lepo obnaša. Otroci, ki so želeli darila, so se predstavili in Miklavž je v svoji zlati knjigi preveril, ali so bili pridni. Šele nato so dobili darila. Razdelili smo jih vsem otrokom. Na tem mestu posebna zahvala KS Ivančna Gorica, ki je prispevala denarna sredstva za nakup daril.

Nato smo vsi skupaj prigriznili potičko, ki so jo spekle pridne roke naše članice, otroci so dobili čaj, odrasli pa kuhano vino. Imeli smo zanimivo pot iz Ivančne Gorice na Gradišče. Vreme je bilo naklonjeno, celo preveč, saj sploh ni bilo snega, ki se za ta zimski čas že spodobi. Ob koncu prireditve smo še prijateljsko pokramljali s prijatelji in znanci. Gostitelja Sonja in Maks pa naj prejmeta še enkrat zahvalo, za lepo okrašeno jelko in celoten pri-

Ob božiču naj vas radost objame, v letu novem pa naj ljubezen cveti, posel uspeva in se zdravje krepi! Vse to vam želimo člani Sveta Krajevne skupnosti Muljava

reditveni prostor, ki je pričaral pravo Miklavževo vzdušje. Če bo po sreči, in to si želimo, se bomo kmalu spet srečali. Vsem društvenim sodelavcem, vsem pohodnikom, vsem ljudem dobre volje kličemo:

VESEL BOŽIČ IN VSE DOBRO V NOVEM LETU 2017! Zapisala članica TD Ivančna Gorica Ema Grünbacher

Vsem krajankam in krajanom želimo v letu 2017 vse dobro, veliko osebnega zadovoljstva in obilo sreče. Člani Sveta KS Zagradec

Krajevna skupnost Temenica oddaja v središču Temenice Veliko sreče in lepih sanj, naj Vam prinese božični dan, novo leto pa naj zaživi, radosti polno brez solza in skrbi! KS STIČNA

POSLOVNI PROSTOR,

(v stavbi Doma krajanov) v velikosti 80 kvadratnih metrov. Za vse informacije pokličite tel. št. 041 320 287 (Nace Kastelic).

Družba Si.mobil širi internetno pokritost na območju KS Metnaj Si.mobil z omrežjem LTE/4G pokriva nove »bele lise« ali območja, ki do zdaj niso imela dostopa do hitrega interneta oz. je bil ta zelo slab. Najkasneje februarja 2017 bodo najsodobnejše omrežje dobili prebivalci krajev Pristava, Debeče, Mala Goričica, Dobrava pri Stični in Metnaj. Tehnologija LTE uporabnikom omogoča enako hiter ali celo hitrejši dostop do interneta kot fiksno omrežje. S pokrivanjem t. i. »belih lis« tudi Si.mobil izpolnjuje zavezo, po kateri bo dostop do hitrega interneta do 31. maja 2017 omogočil na 225 ruralnih delih Slovenije, ki so do sedaj imela slabši dostop do hitrega interneta ali pa so bila povsem brez dostopa do njega. V okviru zaveze je Si.mobil omrežje LTE/4G omogočil že več kot 98 % prebivalstva celotne Slovenije in pokril že 216 »belih lis«. S spoštovanjem zaveze in hitro širitvijo najsodobnejših tehnologij Si.mobil zagotavlja tudi infrastrukturo za trenutne in prihajajoče trende med uporabniki. »Uporabniki do spletnih vsebin vse pogosteje dostopajo z mobilnimi telefoni, pa tudi s pametnimi urami, zapestnicami ali drugimi »wearables« oz. nosljivimi tehnologijami. Zahteva uporabnikov po dostopu do spletnih vsebin oz. prenosu podatkov kjerkoli in kadarkoli bo v prihodnosti tako gotovo še močnejša. Prav zato pri Si.mobilu uporabnikom prinašamo odlično omrežje LTE / 4G, ki danes zagotavlja nemoteno uporabo spletnih storitev in je že pripravljeno na izzive jutrišnjega dne,« je razložil Matjaž Prvinšek, vodja skupine za radijsko omrežje. Si.mobil d. d.

Obvestilo krajanom KS Metnaj

Obveščamo vas, da bo v teh dneh začel delovati nov repetitor podjetja Si.mobil na Pristavi, zato pričakujte v okolici svojih domov obisk Simobilovih tehnikov, zaradi merjenja pokritosti signala in možnosti dostopa interneta ter optimalne nastavitve anten. V želji po pridobitvi čim boljših telekomunikacijskih storitev za našo krajevno skupnost vas prosimo za razumevanje. Svet KS Metnaj

Sv. Lenart v Pungertu stopil iz teme Nekateri ste že opazili, drugi pa boste po prebranem članku bolj pozorni. Ja, res je, naša mala podružnica sv. Lenarta v šentviški župniji je letos osvetlila pročelje podružnične cerkve. Obžagali smo tudi lipo, tako da je naša prelepa cerkvica res stopila iz teme. Poleg tega je naša podružnica letos na vrsti za postavitev jaslic v župnijski cerkvi Šentvid pri Stični. Na ta dogodek se pripravljamo že dva meseca. Upamo, da nam bo uspelo predstaviti del temeniške doline z odmaknjeno vasico Pungert in vam pričarati lep božič. Nace Kastelic


14

Krajevne skupnosti

številka 9

december 2016

Aktivnosti Konjerejskega društva Radohova vas v letu 2016 Konjerejsko društvo Radohova vas oziroma njegovi člani smo bili v letu 2016 zelo aktivni na različnih prireditvah v občini Ivančna Gorica, sosednjih občinah in društvih. Na povabilo Društva prijateljev konj Višnja Gora smo se v mesecu aprila udeležili žegnanje konj pri svetem Juriju na Selih nad Višnjo Goro. Udeležili smo se tudi 44. tedna cvička in kvadrigaRimskih dnevov v Trebnjem. Prisotni smo bili na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Sodelovali smo v povorkah ob 120-letnici Gasilskega društva Krka, ob 90-letnici Gasilskega društva Stična, ob 30-letnici Konjerejskega društva Krim-Vrbljene, ter 20-letnici Konjeniškega društva Celje in otvoritvi njihovega doma. Številčno smo bili prisotni na prireditvah in pohodih, ki so jih organizirala različna društva: konjeniški pohod Temenica – Krka, pohoda Društva prijateljev konj Višnja Gora in sosednjega društva Gombišče. Septembra smo organizirali pohod Konjerejskega društva Radohova vas s startom v Radanji vas do Krke. Oktobra je bilo v Lipici rejsko ocenjevanje, ki se ga je udeležil nas član Rajko Sinjur s svojo 4- letno kobilo Romide. Odlično je opravila test delovne sposobnosti in si prislužila lento na hipodromu kot najboljša ocenjena kobila 2016 pasme pri lipicancih. Ob tej priložnosti mu iskreno čestitamo za odličen uspeh. Tradicionalno smo se udeležili tudi blagoslova vina in žegnanja konj v Biču na Martinovo nedeljo. Konjerejsko društvo Radohova vas vabi na vsakoletni tradicionalni blagoslov konj, ki bo na Štefanovo, v ponedeljek, 26. decembra 2016, po deseti maši, v Šentvidu pri Stični. Zbor

Pisarniško pohištvo Office furniture

konjenikov in vpreg bo ob 10.30 pri gasilskem domu v Šentvidu pri Stični. Konjerejsko društvo Radohova vas želi vsem članom društva, njihovim družinskim članom, sponzorjem in

»Jaz pa vrtec bom kopala«

ostalim ljubiteljem konj vesel in blagoslovljen božič ter srečno in uspešno novo leto 2017. Primož Vrhovec

ZDRAVSTVENI DOM IVANČNA GORICA VABI NA DELAVNICO TEHNIKE SPROŠČANJA 16. 1. 2017 ob 17.30

Poznamo več tehnik, s katerimi si pomagamo ob občutku napetosti, tesnobi, ob stresu, strahu. Kako se sprostimo? S hojo, glasbo, pogovorom ... Lahko pa se naučimo učinkovitih tehnik, ki ne zahtevajo veliko časa in napora, kot so npr.: - RAZLIČNE TEHNIKE DIHANJA, - PROGRESIVNA MIŠIČNA RELAKSACIJA, - VIZUALIZACIJA. Učinki so takojšnji. Udeležba je brezplačna, potrebujete le kartico ZZZS. KJE: Predavalnica Zdravstvenega doma Ivančna Gorica

ZDRAVO HUJŠANJE, 23. 1. 2017

Rezervacija/vpis na el. naslov: zvc@zd-ivg.si ali na tel. št. 01/ 781 90 00. TRAJANJE: 6 mesecev CENA: brezplačno KJE: Predavalnica Zdravstvenega doma Ivančna Gorica Lepo vabljeni!

Odprodaja rabljenih strojev

»Vanj bom drobne rožce sjala, nageljček in rožmarin, ki bo mladosti mi spomin«. Tako so včasih prepevale dekleta, ki so se postavljale s svojimi rožami. S cvetjem so krasile okna, otroci so spletali venčke in si jih polagali na glavo, venci so naznanjali slovo od pokojnika, pušeljc je dobil fant, ki ga je ljubilo dekle, ali pa za slovo in tudi takrat, ko je šel » na vojsko« in dekle ni vedelo, ali se bo še kdaj vrnil. Cvetje ima še danes simbolični pomen in za mnoge Slovence bo tako tudi ostalo. V Turističnem društvu Ivančna Gorica se zavedamo in zavzemamo, da bi se ohranilo cvetličenje naših domov in njihove okolice. Pomembno je cvetje, zelenje in drugo okrasje, ki je v sozvočju z naravo in bivanjsko okolico. Biti mora tudi všečno in urejeno. Tudi letos je komisija za ocenjevanje budno spremljala in si ogledovala bivanjske hiše in njihovo okolico in izbrala najlepše. 14. oktobra 2016 smo slovesno podelili skromna darila in priznanja. Nekaj besed o cvetličenju je povedala predsednica društva Tatjana, nekaj izbranih misli pa je dodal naš dolgoletni, zelo aktivni sodelavec Leopold.

Društvo delovnih invalidov Grosuplje.

SREČNO 2017!

V prihajajočem letu 2017 vam želimo: Mladostnega počutja Kozarec dobrega vina Veselja, sreče in ljubezni Gonilne sile za vso leto

Selco EBL110

Za vsa vprašanja smo vam na voljo na 041/615-162 ali na info@mzg.si. Več podatkov na www.mzg.si.

Ko smo nagrajence spraševali, kaj jih žene v okraševanje domov, so povedali, da imajo rože radi, predvsem pa imajo radi svoj dom in želijo, da bi se domači dobro počutili. Prav nič niso ljubosumni na sosede, ki ob tem uživajo. Veseli nas, da Ivančna Gorica postaja lep in urejen kraj, v katerem se počutimo prijetno in domače. Za slovo še nekaj o cvetju iz bogate pevske dediščine: »Tam sem jaz doma, kjer je sonce, Kjer je vrt cvetoč tam dom je moj!« Z veseljem pričakujemo nove izzive krašenja naših domov, ki jih bomo občudovali in ocenjevali v naslednjem letu. Ema Grűnbacher, članica TD Ivančna Gorica

Naj iskrivost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke časa, naj čarobnost zimske narave zasenči črne misli, naj toplina in iskrenost besed srečuje te vse leto, naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu … Prijetne božične praznike in srečno novo leto 2017 vsem svojim članom in občanom občine Grosuplje, občine Ivančna Gorica in občine Dobrepolje želi

Kontaktna brusilka

Priznanja so prejeli: Anica Kastelic, Ulica talcev Anica Zupančič, Cesta II. grupe odredov Franc Kumelj, Vodotučine Anica Tomšič, Vrhpolje Tončka Radkovič, Ulica Dolenjskega odreda

Vzponov Iskro v očeh Šopek rož Najboljšo družbo Jutra polna dobre volje Avantur Goro uspehov Objemov, tistih iskrenih Radosti Adrenalina


december 2016

številka 9

Čebelarji ČD Stična ne počivamo! Leto 2016 je bilo za člane Čebelarskega društva Stična zelo pomembno. Za nami je namreč več kot uspešno praznovanje 80. obletnice ustanovitve ČD Stična. Iztekajočega se leta pa se bomo prav gotovo spominjali še po drugih dogodkih. Kljub delu s čebeljimi družinami, ki ne vzame malo časa, najdemo čas še za druga opravila in dogodke.

Obisk pri čebelarju Vinku Severju

V društvu imamo že nekaj časa navado, da obiščemo čebelarje, ki praznujejo visoke jubileje. Letos smo zato obiskali gospoda Vinka Severja, ki je praznoval 90. rojstni dan. Čebelariti

je začel, ko mu je bilo komaj 10 let, nad čebelarstvom pa se je navdušil pri sosedu, ki je imel čebele. Napisal je dramsko delo Čebelar se ženi, za svoje delovanje na področju čebelarstva pa je dobil tudi nekaj priznanj. Vinku čebelarji želimo še mnogo zdravja in veselja s čebelami!

Strokovna ekskurzija na Bizeljsko

Začetek oktobra je namenjen čebelarski strokovni ekskurziji in tudi letos ni bilo nič drugače. Tokrat smo se odpravili na Bizeljsko. V Šmarjeških Toplicah smo se ustavili pri čebelarju Stanetu Gorencu in si ogledali značilnosti njegovo čebelarstvo ter čebelarski muzej na prostem. Nato nas je pot vodila preko Brežic do Kapel, kjer smo imeli mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja. Tisti, ki pri maši niso prisostvovali, pa so si v INFO sobi ogledali film Jovse in Dobrova, ki sta biser narave v Posavju. Cilj našega izleta je bil v kraju Bizeljsko, kjer smo si ogledali Slomškovo

sobo. Pri Babičevih v Bukovju pa smo videli zbirko kar 1560 raznolikih in zanimivih majolik iz celega sveta. Naša zadnja postaja je bila prava bizeljska posebnost, ki se nahaja na vrhu vasice Brezovica pri Najgerjevih. Tam smo si ogledali več kot 200 let stari jami repnici, izdolbeni v kremenčev pesek. Preživeli smo zares prijeten dan in veselimo se prihodnjega oktobra, ko se bomo spet odpravili raziskovat kakšen drug kotiček Slovenije.

Medeni zajtrk v vrtcih in šolah

Stiški čebelarji že od samega začetka sodelujemo pri akciji Medeni zajtrk, ki se je preimenoval v Tradicionalni

slovenski zajtrk. Kar 13 čebelark in čebelarjev je obiskalo 5 enot vrtca in 4 lokacije na osnovnih šolah in jim podarili 15 kilogramov medu. Otrokom smo pripovedovali o življenju čebel in o delu čebelarjev, pokazali smo jim nekaj čebeljih pridelkov in čebelarskih pripomočkov. Za piko na i pa smo skupaj z otroki pozajtrkovali in imeli priložnost opazovati zadovoljne otroške obraze, medtem ko so se sladkali z medom. Te akcije se čebelarji še posebej radi udeležujemo, saj tako mladim predstavljamo svoje delo in jih hkrati poučimo o skrbi za čebele in okolje.

Martinova tržnica

Čebelarji se že dve leti precej redno udeležujemo različnih tematskih tržnic v Ivančni Gorici, na katerih predstavljamo svoj med in medene izdelke. Udeležili smo se tudi letošnje Martinove tržnice, na kateri so obiskovalci lahko okušali različne vrste medu. Hvala vsem, ki nas obiščete na naših stojnicah in uživate v pridelkih naših čebel!

Ambroževa maša

Letošnjo čebelarsko mašo ob godu Sv. Ambroža smo stiški čebelarji izjemoma obhajali na Gradišču nad Stično. Prav na Gradišču smo namreč letos praznovali 80. obletnico ustanovitve našega društva. Ob tej priložnosti smo na pročelje cerkve Sv. Miklavža dali pritrditi spominsko ploščo, posvečeno duhovniku in čebelarju Jožefu Jeriču (1823–1888), ki je bil rojen v hiši ob cerkvi. Na Miklavževo nedeljo smo se zbrali stiški čebelarji skupaj s prijatelji iz drugih društev in s farani iz Petrušnje vasi in Pristavlje vasi. Z mašno daritvijo smo se zahvalili za uspešno izpeljano proslavo, zahvalili smo se za

preteklo čebelarsko sezono, prosili smo za pokojne čebelarje in za farane podružnice Sv. Miklavža, ki se ob godu svojega zavetnika tradicionalno zbirajo na Gradišču. Mašo so darovali stiški opat Janez Novak, župnik Izidor Grošelj iz Šentvida pri Stični ter naša čebelarja pater Avguštin Novak in Janez Zaletel. Ko se ozremo v iztekajoče se leto, lahko vidimo, da smo bili letos zares pridni in uspešni! Veselimo se nove čebelarske sezone in hkrati upamo, da bodo naše čebelice dobro prestale zimo. Ob koncu leta pa naj vam, drage bralke in dragi bralci časopisa Klasje, zaželimo zdravo, mirno in uspešno prihajajoče leto. Naj medi! Za ČD Stična Petra Peunik Okorn

NOVI ČEBELARJI, POZOR!

Čebelarje, ki bi se želeli včlaniti v eno izmed obeh čebelarskih društev v občini Ivančna Gorica, naj spomnimo, da lahko to storite pred ali na občnem zboru posameznega društva. Včlanitev kasneje žal do naslednjega leta ne bo več mogoča. Občni zbor ČD Krka in Zagradec: 13. 1. 2017 (kontaktna oseba je Marjan Volaj: marjan.volaj@gmail.com). Občni zbor ČD Stična: 21. 1. 2017 (kontaktna oseba je Joži Pevec: pevec.jozi@gmail. com).

Društvo prijateljev konj Višnja Gora vabi na Štefanovo in ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, ob 10. uri, na BLAGOSLOV KONJ, na Veliki Dobravi pri Višnji Gori.

Krajevne skupnosti

15

Čebelarski krožek na Krki v tretje leto delovanja Čebelarski krožek na podružnični osnovni šoli na Krki je ob začetku novega šolskega leta nadaljeval tretje leto svojega delovanja. Letos krožek obiskuje petindvajset šolarjev od 1. do 4. razreda. Prvi dan smo se spoznali, kot mentor sem se predstavil sam ter somentorica učiteljica Mateja, nato pa še vsak od novincev. Letos se nam je priključilo kar devet novih krožkarjev od tega kar pet deklic Ana, Ivana, Kristina, Neli in Roxy ter fantje Dane, Jaka, Liam in Oton. V eni prvih učnih ur smo odšli do našega novega učnega čebelnjaka, oddaljenega le nekaj metrov od šole. Tu smo si ogledali notranjost čebelnjaka, panje čebel in spoznali osnovna čebelarska orodja. Ogled smo nadaljevali v Čukovini, kjer je ČD Krka in Zagradec postavilo malo razstavo starih domovanj čebel, orodja ter čebeljih proizvodov. Od lanskega leta pa so tam razstavljene tudi panjske končnice, ki so jih v lanskem šolskem letu naslikali krožkarji pod mentorstvom slikarja Franceta Slane. Ogledali smo si tudi pisarno našega čebelarskega društva in razdelili nekaj slikovitih čebelarskih zgibank.

Sledilo je najslajše opravilo, prihranili smo nekaj satov ajdovega medu in jih s pomočjo gospodarja čebelnjaka Tončka tudi zavrteli v točilu. Izcedilo se je nekaj kozarcev sladkega medu. Polizali smo cela dva kozarca medu, najbolj pa so šli v slast koščki satovja polni medu, ki so se žvečili bolj kot najboljša žvečilka. V hipu jih je zmanjkalo. Mali ljubitelji čebelic pa so bili tudi navdušeni, ko smo pomerjali popolnoma nove zaščitne čebelarske obleke in klobuke, ki sta jih donirala Čebelarska zveza Slovenije in krojaška delavnica Liniatex z Muljave. Tako opremljeni smo se korajžno postavili pred čebelnjak ter varno opazovali izletavanje čebel in ugotavljali, kaj prinašajo v svojih koških, ko se vračajo v panj. Prav nobenega strahu ni bilo videti iz iskrivih očk znotraj zaščitnega pajčolana, celo dotikali smo se ljubkih čebelic, seveda le v rokavicah! Največja pridobitev ob učnem čebelnjaku pa je medoviti vrt, ki so ga letos uredili in posadili čebelarji ČD Krka in Zagradec. Posajenih je sto medovitih vrst sadik. Mali krožkarji so jih nekaj celo že prepoznali. V nadaljevanju krožka spomladi pa bodo rastline označili z napisi na lesenih tablicah, ki jih je naredil g. Milan, dedek našega krožkarja. S tem bomo tudi obogatili vsebine čebelarskega krožka. Krožek poteka ob ponedeljkih dve uri v podaljšanem bivanju. V prvih dveh mesecih smo obdelali naslednje teme: • Zgodovina bivališč čebel ter vrste bivališč, • Razvojne stopnje od jajčeca do čebel ter življenje čebel v panju, • Spoznavanje čebelje družine in posebnosti posameznega člana, • Razvojne stopnje čebel in njihova opravila v posameznih obdobjih, • Prezimovanje čebel in čebelarjeva opravila preko zime. Pridobljeno znanje smo obnavljali z izpolnjevanjem vprašalnika iz delovnega zvezka in kvizom, da pa ni bilo preveč dolgočasno, smo znanje utrjevali z igricami, kot so vislice in male sive celice. Na krožku pa ni pomembno samo nabiranje teoretičnega znanja, bolj kot tega se krožkarji veselijo delavnic, kot so zbijanje lesenih okvirčkov za sate ter vtiskanje voščenih satnih podlog. Najbolj razburljivo pa je samo delo v čebelnjaku, ko krožkarji pridejo v stik s čebelami, seveda varni v zaščitnih oblekah ali samo z ogledom preko steklene stene v čebelnjaku. Izdelovali smo tudi voščene figurice obeskov za božične smrekice in sveče iz čebeljega voska. Voščene vzorce in med v malih ličnih pakiranjih si je možno ogledati in kupiti na pošti na Krki. Krožkarji pa so aktivno sodelovali tudi na 10. obletnici tradicionalnega slovenskega zajtrka, ali medovitega zajtrka in sošolcem predstavili koristnost čebele in njenih proizvodov. Skupaj s sošolci in otroki iz vrtca na Krki smo pred učnim čebelnjakom zapeli tudi čebelarsko himno, kar je v istem času zapelo tudi tisoče otrok in šolarjev po slovenskih šolah. Nadaljevanje čebelarskega krožka v tretje šolsko leto na krški podružnični osnovni šoli je bil za krožkarje in mene kot mentorja zelo spodbuden in skupaj se veselimo novih spoznanj o čebelarstvu in naravi. Spoznavanje narave in njeno varovanje ter ohranjanje, čim bolj čiste in neokrnjene pa je osnovno sporočilo delovanja čebelarskega krožka. mentor Marjan Volaj, ČD Krka in Zagradec


16

Krajevne skupnosti

december 2016

številka 9

Anton Komat nas je ekološko opismenjeval

Pridne krške roke na razstavi na Vranskem

V torek, 8. novembra, je Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica v sklopu mesečnih torkovih predavanj gostilo Antona Komata, znanega samostojnega raziskovalca in ekološkega »opismenjevalca«. Dobri dve uri je 52 udeležencev poslušalo iskrivo predavanje z naslovom »Zdravstveno tveganje industrijske hrane«. Kaj smo izvedeli?

To je ime skupine deklet in žena, članic Turističnega društva Krka, ki si želijo ustvarjati in izdelovati izdelke, s katerimi okrasijo svoj dom in razveselijo prijatelje. Na naših delavnicah kvačkamo, pletemo, izdelujemo nakit in cvetje iz papirja. Ker smo v petih letih, kar delujejo Pridne krške roke, tehniko izdelovanja cvetja izpopolnile, smo krepko povečale število rož, ki jih znamo izdelati. Izdelovanje cvetja iz papirja je umetnost, ki je vpisana v register žive kulturne dediščine. Na Slovenskem se je izdelovanje cvetja iz papirja začelo že konec 19. stoletja. Znanje se je prenašalo iz roda v rod in se je ohranilo do danes. In prav zato, da ohranimo našo kulturno dediščino, je na Vranskem neformalno združenje RožCE leta 2011 organiziralo prvo razstavo cvetja iz papirja. Razstavljalk je bilo iz leta v leto več. Razstava je postala tradicionalna dvodnevna prireditev z naslovom «Vseslovenska razstava rož iz papirja«. Letošnje razstave, četrte po vrsti, smo se udeležile tudi članice Turističnega društva Krka, skupina Pridne krške roke. S pripravami smo začele že spomladi, jeseni pa smo izdelano cvetje še dopolnile. Na naših mizah je zacvetelo na tisoče cvetov v različnih barvah. V starem deblu, ki ga je Marija našla v gozdu, smo predstavile pomlad s forzicijo, zvončki, žafrani, mačicami, tulipani. Nismo pozabile niti na lesko, ciklame in telohe. Posebno pozornost so pritegnile pisane hiacinte, ki so v družbi gladiol napovedovale poletje. In ker je bila razstava v skorajda zimskem času, smo izdelale božično zvezdo in božični kaktus. Marsikdo je moral potipati cvetje, da se je prepričal, da je resnično narejeno iz papirja. Naš cilj, da cvetje iz papirja izdelamo v taki obliki in v taki barvi, kot je v naravi, je bil s tem dosežen. Naš božični kaktus, hijacinte, gladiole in božična zvezda so se na razstavi ujele v skoraj vsak objektiv, obiskovalci se kar niso mogli načuditi spretnosti naših rok. Na Vranskem je letos sodelovalo 120 izdelovalcev cvetja iz cele Slovenije. Prišli so iz Cerkelj, Murske Sobote, Tolmina, Črnomlja in drugod. Našo občino smo več kot uspešno predstavili in pokazali svoje znanje Papirčkarji iz Doba pri Šentvidu in Pridne krške roke iz Krke. Sodelovati na taki razstavi, doživeti vzdušje skupnosti ljubiteljev cvetja, je resnično enkratno doživetje. Mnoge dolge zimske večere preživimo skupaj. Ko pa se dan podaljša in ko prestavimo uro, takrat delavnice zamenja delo na poljih. Jeseni, ko se spet ura prestavi in dnevi skrajšajo, se ponovno dobimo z novimi idejami in izkušnjami. In tako bo tudi letos. In spet bo nastalo novo cvetje, ki ga bomo prikazale ob raznih prireditvah v našem kraju. Danica Petrič, TD Krka Foto: Pinki & Marjan

Si, kar ješ (azijski rek)! Svet uničuje povezava nafta – hrana – finance. Industrijska hrana povzroča 98 % degenerativnih obolenj. Nadzor nad hrano imata kmetijstvo in trgovina, ne zdravstvo. Industrijski koncept kmetovanja je »naftno« kmetovanje, namesto nekdanjega »sončnega«. Njegove značilnosti so: uporaba težke mehanizacije (traktorji so nastali iz tankov), NPK gnojila (iz vojaške industrije), monokulture (koncept velikoserijske proizvodnje), uporaba pesticidov za uničevanje škodljivcev (živčni strupi iz vojaške industrije). Posledica tega je umiranje zemlje, ki jo namesto humusa »oživljajo« mineralna gnojila in porast števila škodljivcev. Če jih je bilo v 50-ih letih znanih 120, jih je danes že

1.400. Kemija prek hrane vstopa v telesa, posledica tega pa so degenerativna obolenja. Kaj torej jemo, hrano ali le kemijo? Zdravstvene posledice industrijsko pridelane in predelane hrane Človekovo zdravje ima korenine v prsti. Hrana mora biti živa, ne industrijsko procesirana. Temelj človekovega imunskega sistema je mikrobiom. Flora v človeškem telesu je enaka flori v zemlji, presnova pa je pri človeku in pri rastlinah enaka. Smo torej del narave, ki jo z uporabo kemije v kmetijstvu ubijamo. Z uporabo klorovih in fosfornih pesticidov prihaja do nevrotoksičnosti, ker ti nepovratno poškodujejo možgane. Otroci postajajo hiperaktivni, kar medicina rešuje s pomirjevali. Posledica fosforja v hrani je sindrom kronične utrujenosti, brezvoljnost, padec odpornosti, težave s pozornostjo, spominom in fino motoriko, ker so moteni procesi v možganih. Herbicidi so metabolični strupi, ki blokirajo dihalno verigo. Fungicidi ubijajo glivice pa tudi deževnike, ki pridelujejo humus v zemlji. Oboji so kancerogeni. Največja kemična grožnja svetu pa so hormonski motilci. To so sintetične kemikalije, proti katerim človeške celice niso odporne in jih prepoznajo kot hormone, s tem pa je moteno hormonsko ravnovesje. Koliko teh strupov je v ljudeh, ni znano. Vemo, da so najbolj ogrožene nosečnice oz. zarodki. Zaradi učinka hormona estrogena pada plodnost pri dečkih,

posledica tega pa so »ne-moški«, poženščeni moški. Hormonski motilci so v vsej hrani, ki izvira iz živali, vzrejenih na farmah, saj so te preventivno krmljene z antibiotiki. Užijemo jih torej z mesom, mlekom in jajci ter seveda z izdelki iz njih. Naslednja svetovna kriza ne bo finančna, temveč prehranska, pravi Anton Komat. Kje je rešitev? Garancija za zdravo življenje in telo je zdrava hrana. Že Hipokrat je rekel, da je bolje preprečevati kot zdraviti. Toda za preventivo – preprečevanje bolezni je uporabljenega le 2 % denarja, namenjenega zdravstvu. Preprečevati moramo torej sami … Izhod iz zavožene globalizacije je v lokalni ozaveščenosti. Prejšnje generacije so znale preživeti brez kemije, toda ta znanja so v veliki meri pozabljena. Tako je Slovenija izgubila veliko razpoložljive pridelovalne zemlje, saj je propadlo 13.000 malih kmetov, zato pa imamo največje število »marketov« na prebivalca. Lokalne skupnosti morajo postati kar najbolj samooskrbne, ne le v kmetijstvu, temveč tudi v drugih dejavnostih. Tako bo denar ostajal doma, skupnosti pa bodo robustne in sposobne preživetja tudi v krizi. Precej tega, kar smo slišali, je mogoče najti v najnovejši Komatovi knjigi z naslovom »Če boste molčali, bodo kamni govorili«. Si jo sploh upamo vzeti v roke, po vsem tem, kar smo slišali? Joža Železnikar

Eno leto telovadbe Zagraški člani Šole zdravja smo praznovali 1. obletnico jutranjega rekreacijskega druženja. Naj si bo dež, sneg, megla, vedno se zberemo ob 7.30. Če ravno ni sončka, pa s svojo pozitivno energijo prikličemo nasmeh na obraze ostalih udeležencev. Druženje, prijateljstvo, dobra volja in zagon, da storimo nekaj dobrega za svoje telo. To šteje. Ob obletnici sta nas obiskala g. Grishin in ga. Katkič in nam namenila nekaj besed pohvale ter nas spodbudila k vztrajnosti. Domača poetinja pa nam je ob priSimobil_90x61_25_Grosuplje.pdf grizku in nazdravljanju poklonila pesem:

1 5.10.2016 17:00:20

»Že eno leto pred kulturnim domom v Zagradcu se zbiramo. Dobro jutro si zaželimo. Iz različnih krajev prihajamo, pridno telovadimo. Duha in telo krepimo, 1000 gibov naredimo. Nekateri so omagali, drugi pristopili. Najbolj pridni, so vedno redni bili. Danes prvo svečko smo upihnili, vse dobro si zaželeli, da bi le še dolgo telovadili, zdravi in čili«.

C

M

Y

CM

MY

CY

MY

K

VABLJENI NA PRODAJNO MESTO

SI.MOBIL GROSUPLJE V MERCATOR CENTRU

PLAČILO POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE

simobil.si Si.mobil Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje m: 040 979 788

Ja, pri nas se je telovadba »prijela«. Dragi člani Šole zdravja, ČESTITKE! Biljana Gartner

Zahvala Bilo je 2. avgusta zvečer, ko je na dvorišče pritekel sosed, da pri nas gori gospodarsko poslopje. Hitro so prišli gasilci, ki so s svojim hitrim posredovanjem in strokovnim delom omejili ogenj ter rešili tisto, kar se je še rešiti dalo. Bil je dan, ki nam bo ostal za vedno v spominu. Vendar ne le zaradi škode, temveč tudi zaradi vas, ki ste nam v tistih trenutkih nesebično pomagali. Zahvala vsem prostovoljnim gasilskim društvom za hiter odziv in strokovno posredovanje. Hvala vsem izvajalcem za hitro sanacijo pogorišča. Zahvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in drugim, ki ste pomagali po svojih močeh. Vsem želimo mirne in blagoslovljene praznike. Družina Kavšek, Glogovica 17


številka 9

december 2016

Krajevne skupnosti

17

Srečanje članic Gasilske zveze Ivančna Gorica Požarna vaja v Livarju Srečanje članic Gasilske zveze Ivančna Gorica je bilo letos 5. 11. 2016 na Krki, organiziralo ga je PGD Krka. Srečanja se je udeležilo 60 članic, začele smo ob 15 uri. Ob sprejemu nas je nagovorila predstavnica PGD Krka Tončka Svetin. Kljub slabemu vremenu smo se vseeno odpravile na ogled cerkve sv. Kozma in Damijana in Krške jame. Ob ogledu smo si bile enotne, da moramo več pozornosti nameniti lepotam domačih krajev, ki jih kljub bližini žal ne poznamo dovolj. Po ogledu smo nadaljevale druženje v dvorani družbenega centra na Krki. Že ob prihodu nas je pričakala razstava ročnih del članic Pridnih krških rok. V nadaljevanju je sledil uradni del s kulturnim programom. Ob srečanju nas je najprej nagovoril predsednik PGD Krka Pavle Markovič, ki je povzel 120 letno delovanje društva in poudaril pomen dela članic v društvu. V nagovoru sta nas pozdravila tudi predsednica članic regija Ljubljana ll in sveta članic GZ Ivančna Gorica Marija Novak in poveljnik štaba CZ Ivančna Gorica Jože Kozinc. V nadaljevanju je sledil krajši kulturni program v izvedbi članov Kulturnega

Kot je splošno znano, je mesec oktober mesec požarne varnosti, v sklopu katerega smo v Livarju izvedli požarno vajo oziroma vajo evakuacije iz upravno-poslovne stavbe ter proizvodnih prostorov podjetja IMP Armature. Namen vaje je bil preveriti usposobljenost in pripravljenost tako zaposlenih kot sil zaščite in reševanja, ki jih je zastopalo Prostovoljno gasilsko društvo Ivančna Gorica. V sklopu požarne vaje so med drugim gasilci tudi teoretično in praktično poučili vse prisotne o pravilnem in varnem pristopu h gašenju začetnih požarov, kolegi iz Livarja pa so prikazali še temeljne postopke oživljanja ter predstavili delovanje avtomatske naprave za oživljanje (defibrilator), ki se nahaja v prostorih družbe Livar ter podjetja IMP Armature.

društva Krka (Anja Markovič, Jože Pečjak, Anica Kozinc), citrarke Ane Koželj in harmonikarja Roka Žgajnarja. Na hudomušen način so nas opozorili na lastnosti, ki so ali pa tudi ne v ponos. Glede na pretežno žensko udeležbo verjetno ni potrebno poudarjati, kaj je bila tema hudomušnih zgodb. Druženje smo nadaljevale ob degustaciji dobrot pridnih rok članic PGD Krka. Dan se je prehitro prevesil v

večer, ko so nas že klicale družinske obveznosti. 5. 11. 2016 je bil prijeten dan, ki smo ga izkoristile za prijetno druženje, spoznavanje lepot naše občine, izmenjavo izkušenj in prepotrebno sprostitev ob številnih aktivnostih, ki jih opravljamo v življenju. Gasilke so bile, smo in bomo tudi v prihodnje pomemben člen v delovanju PGD. Anica Kozinc

Vsem sodelujočim, predvsem pa Prostovoljnemu gasilnemu društvu Ivančna Gorica, se v imenu družbe Livar lepo zahvaljujemo in upamo, da bomo tudi v prihodnje preverjali usposobljenost le na vajah. Metod Obretan, LIVAR d. d.

Predstavitev gasilstva na Otroškem bazarju v Ljubljani

Gasilska ekskurzija PGD Višnja Gora

V petek, 9. 9. 2016, smo se gasilci in gasilke PGD Ambrus in PGD Vrh pri Višnji Gori udeležili Otroškega bazarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. PGD Ambrus je za razstavni prostor posodil svoje gasilsko vozilo AC 24/60, ki je poželo veliko otroškega in tudi odraslega navdušenja. Na samem prostoru smo gasilci in gasilke razstavili nekaj gasilske opreme, ki smo jo kasneje pokazali in opisali otrokom, njihovim staršem in vzgojiteljicam. Predstavili smo vse plati našega dela, zabavne in resne. Za otroke smo pripravili vajo z vedrovko, pri kateri smo se zabavali vsi. Otroci so bili posebej navdušeni nad špricanjem in sedenjem v kabini gasilskega kamiona, zabavali pa so se tudi z oblačenjem gasilske opreme.

V soboto, 15. oktobra, se je poln avtobus gasilcev in gasilk odpravil na društveno gasilsko ekskurzijo, tokrat na Hrvaško. Ob 7. uri smo se z avtobusom izpred gasilskega doma odpeljali proti Samoboru, kjer smo naredili prvi postanek. Sprehodili smo se po starem mestnem jedru in si vzeli čas za kavo in znamenite kremšnite. Po ogledu mesta s tržnico in steklarske delavnice unikatnega kristala Samobor, smo se odpeljali v vinsko gorico na 320 m nadmorske višine. Ob narezku domačega suhega mesa in sira je sledila degustacija štirih tamkajšnjih kakovostnih vin. Med drugim tudi posebnega vina Bermet, ki se je nahajal na jedilniku Titanika že leta 1912. Po ogledu vinske gorice in degustaciji smo se odpeljali v Zagreb, kjer smo si ogledali dvorano Vatroslava Lisinskega, športno dvorano Dražena Petroviča in nogometni stadion GNK DINAMO. Sledil je sprehod skozi središče mesta, kjer smo si ogledali Kaptol, tržnico Dolac in se skozi Kamnita vrata povzpeli na Markov trg. Znameniti Zagreb smo si ogledali tudi z vožnjo s turističnim vlakcem in njihovim tradicionalnim tramvajem. V bližini trga Bana Jelačiča smo si prislužili večerjo v zagrebškem stilu. V Višnjo Goro smo se, že z načrti ponovne gasilske ekskurzije, vrnili v poznih večernih urah. Miha Slapničar, predsednik PGD Višnja Gora Alenka Godec, PGD Ambrus

Matija TOMC

25. DECEMBER 2016, OB 17. URI V CERKVI SV. JOŽEFA V IVANČNI GORICI SPEVOIGRO IZVAJAJO: SOLISTI: Joži VOVK (Marija), Matej VOVK (Jožef), Katarina ZOREC (angel), Simona JANŽEKOVIČ (angel), Iva ROZMAN (pastir), Tomaž KAVŠEK (pastir), Martin MEGLIČ (pastir), Bojan MIKLAVČIČ (pastir), Jernej ROZMAN (pastir), Andrej HERNEC (pastir)

INSTRUMENTALNA ZASEDBA: Urška PETEK (orgle), Jure MALOVRH (VIOLINA), Karin KOVAČEK (flavta), Anja HERNEC (flavta), Maja BITENC (flavta), Alja ŠTAUDOHAR (flavta), Jure BAVDEK (trobenta) SODELUJEJO ŠE: združeni pevski zbori in učenci veroučne šole župnije Ivančna Gorica


18

Krajevne skupnosti

december 2016

številka 9

Blagoslov župnijskega doma v Šentvidu pri Stični V nedeljo, 30. oktobra, je nad šentviško župnijo zares sijalo sonce milosti v znamenje, da so vera, upanje in ljubezen vodilo našega življenja. Slovesno nedeljsko mašo je ob navzočnosti župnika Izidorja, kaplana Mohorja, duhovnih pomočnikov Janeza in Cirila, nekdanjega kaplana Branka in nekdanjega župnijskega upravitelja p. Maksimilijana daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Župljani so napolnili cerkev, slovesno petje je segalo do nebeških korov in do človeških src. Med sveto mašo smo obujali spomine na težko in zahtevno pot, ki jo je župnija Šentvid premagovala v minulih mesecih. Tudi g. nadškof se je v pridigi spomnil pokojnega župnika Jožeta Grebenca in poudaril njegovo srčnost in prizadevanja za župnijski dom. In prav

zato, nam je položil na srce, moramo tej čudoviti stavbi, ki smo jo s skupnimi močmi postavili, dati pravo srce in pravo življenje. Gradnjo novega župnijskega doma je leta 2011 začel tedanji župnik Jože Grebenc, ki pa dokončanja doma zaradi nepričakovane smrti ni dočakal. Začasno vodenje župnije je februarja lansko leto prevzel p. Maksimilijan File iz sosednje stiške župnije, ki je s pomočjo gradbenega odbora in župljani začel s pospešenim urejanjem notranjosti župnijskega doma in avgusta 2015 je bil dom pripravljen za vselitev novega župnika in kaplana. Župnik Izidor Grošelj je nato nadaljeval z dokončanjem in ureditvijo prostorov za pastoralno delo v župniji. Poleg bivalnih prostorov dom razpolaga z učilnicami in prostori za delo-

vanje različni skupin, izjemna je tudi prireditvena dvorana, ki je v kletnem delu doma. Ko smo ob zaključku maše prisluhnili poročilu gospodarskega sveta, smo se vsi po vrsti zavedali, da nas je pri delu spremljala Božja milost. Številni žulji, zagnanost, pa tudi molitve predstavljajo kamne v stavbi, ki postaja naš župnijski dom. Zbrane je ob koncu maše nagovoril tudi župan občine Ivančna Gorica, gospod Dušan Strnad in izrazil veselje nad delavnostjo, prizadevnostjo in trudom šentviških župljanov. Po maši je slovesni sprevod z duhovniki, ministranti, narodnimi nošami in zbranim občestvom premaknil na dvorišče novega župnijskega doma. Ko je gospod nadškof blagoslavljal dom, smo z litanijami vseh svetnikov

Tradicionalno srečanje starejših krajanov v KORK Šentvid pri Stični Ker nas je lanskoletno srečanje zametlo z novozapadlim snegom, smo letošnje tradicionalno srečanje starejših članov prestavili na zgodnejši datum - 12. novembra. Zbrali smo se v avli OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, kjer smo že vrsto let gostje med prijaznimi učenci in delavci šole. Z veseljem in gostoljubnostjo nas sprejmejo medse. Pisnemu vabilu se je odzvalo 40 članov in podpornikov Krajevne organizacije RK Šentvid pri Stični. Srečanju sta se pridružila tudi predsednik RKS OZ Grosuplje, gospod Franc Horvat in predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični, gospod Vojko Urbas. V navadi je, da naša članica, gospa Anica Volkar, nagovori vse prisotne. V duhu Martinove sobote je sledil preplet plesa, pesmi, zvoka citer in harmonike. Otroška folklorno-plesna skupina učencev OŠ Ferda Vesela pod vodstvom gospe Polonce Lampret nam je zaplesala venček ljudskih plesov. Citrarka, gospodična Eva Medved je iz svojega glasbila izvabila nežne zvoke, ki so pobožali prav vsako srce. In vedno prisotni Šentviški slavčki so s svojimi glasovi napolnili prostor. Harmonikarja, bratranca Martin in Matic sta povlekla meh in zaigrala vesele viže. Vmes sta prisotne pozdravila tudi naša gosta ter nam v prihajajočem letu zaželela vse dobro. Program srečanja je potekal v duhu medgeneracijskega povezovanja, saj so bili nastopajoči otroci in vnuki naših po-

vabljencev. Vmes so učenke OŠ med vse povabljence razdelile novoletna voščila šole in koledarčke RK za leto 2017. Po programu smo se preselili v šolsko jedilnico, kjer so nam postregli z odličnim kosilom. Nazdravili smo s kozarčkom rujnega vinca, kar se za Martinovo spodobi. Med prijetnim druženjem je čas kar prehitro minil. Drug z drugim smo poklepetali, se razgovorili o zdravju. Veseli smo bili Irene in njenih varovancev. Vsako leto se potrudijo priti. Le še želja: Pojdite jih obiskat v njihov dnevni center v Šentvidu! Domače in

varovancev VDC Želva, stanovanjske skupnosti Paradoks z Malega Vrha Šmarje Sap, varovancev društva Soži-

brotah domačih gospodinj, pa tudi v sproščenem pogovoru, polnem hvaležnosti in spominov. Dragica Šteh

Miklavževanje v Šentvidu Na nedeljo pred praznikom svetega Miklavža, najbolj priljubljenega svetnika med otroki, so šentviško cerkev napolnile družine. Mali in veliki so z nestrpnostjo pričakovali Miklavžev prihod. Otroci so pripravili kratko igro o pričakovanju svetega Miklavža, otroški pevski zbor pod vodstvom Simone Zvonar pa je poskrbel za glasbeno podlago temu prisrčnemu dogodku. Ko so bili peharji nastavljeni, je po cerkvi prišel težko pričakovani Miklavž. Blagoslavljal je otroke, opogumljal starše in s prijazno besedo spomnil vse, da nas na poti skozi življenje vodijo naši angeli varuhi. Prav molitev sveti angel je prva prisrčna, zaupna in iskrena molitev naših otrok. Potem je Miklavž razdelil darila, veselje in iskrice v otroških očeh pa so eno najlepših doživetij za nas starše. Zato zahvala župniku Izidorju Grošlju za organizacijo in Občini Ivančna Gorica za prispevek pri obdaritvi. Matej Šteh

prijetno je med njimi! Zahvala vsem udeležencem z željo, da se prihodnje leto zopet snidemo.

SREČNO, ZDRAVO ter PRIJAZNO leto 2017! In še: Vidimo se 26. decembra - na dan samostojnosti in enotnosti, ko ob žegnanju konj v Šentvidu pripravimo akcijo »DROBTINICA«. Ves darovani izkupiček podarimo skladu OŠ Ferda Vesela za sofinanciranje šolske prehrane učencev. Prosim, bodimo odprtega srca in duha! Za KORK Šentvid pri Stični Majda Verbič, prostovoljka

Miklavževanje 2016 v KORK Ivančna Gorica Letos je Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica že devetič organizirala Miklavževo obdaritev

prosili blagoslova in varstva naših priprošnjikov in tudi podružničnih zavetnikov. S posvečenim občutkom smo sklenili dan v druženju ob bogatih do-

tje in naših socialno ogroženih otrok. Navzoče je v imenu KORK Ivančna Gorica pozdravil predsednik Uroš Kastrevc. Prireditev je vodila dolgoletna odbornica RK gospa Darinka Kavšek. Cel program je bil namenjen predvsem predstavitvi dela oseb s posebnimi potrebami, ki so ustvarjalni in z veseljem sodelujejo, čeprav s svojimi mentorji in starši za pripravo porabijo veliko časa, a so dokazali, da so na odru izjemni. Najprej so se predstavili člani folklorne skupine Čukci Medobčinskega društva Sožitje Grosuplje, Ivančna Gorica in Videm Dobrepolje. Pod vodstvom mentorice Zofije Rogelj so prikazali stare običaje in zaplesali.

Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi, vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane, naj v miru sreča nežno vas objame!

MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO 2017 LETO VAM ŽELI Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica

Naši prijatelji z Malega Vrha Šmarje Sap so pod mentorstvom gospe Marije Zaman predstavili jutranje bujenje s kavico v stanovanjski skupnosti Mali Vrh. Med premori je program popestril mlad virtuoz na harmoniki Martin Meglič, tudi s pesmijo, ki opeva lepote naše Slovenije. V goste smo povabili tudi mlade folkloriste skupine Vidovo pod vodstvom gospe Anite Kotar, ki so s plesom in petjem prikazali življenje na vasi ob prihodu Miklavža pred sto leti.

Zahvaljujemo se podžupanu gospodu Tomažu Smoletu, predsedniku RKS - OZ Grosuplje Francu Horvatu, predsednicam KORK Grosuplje, Žalna in Šmarje Sap, ki so se odzvali našemu vabilu in s svojo prisotnostjo potrdili, da delamo dobro za ljudi. Za pomoč se zahvaljujemo Občini Ivančna Gorica, kmetiji Erjavec, gospe Tosji Kocjančič, Brili d. o. o., gospe Janji in trgovini Kašča, Miklavžu - gospodu Milanu Goršiču in gospodu Poljšaku za ozvočenje v zadnjem hipu. Hvala! Stanka Pajk


december 2016

številka 9

Drobtinica in Evropski dan oživljanja 16. oktober zaznamujeta kar dva posebna dneva: Svetovni dan hrane in Evropski dan oživljanja. Že deveto leto smo se RKS - OZ Grosuplje pridružili vseslovenski akciji Drobtinica in v soboto, 15. 10., zbirali prostovoljne prispevke za tople obroke socialno ogroženih otrok našega območja. Stojnice smo imeli v trgovskih centrih Mercator, Spar in Tuš v Grosupljem, Mercator in Tuš v Ivančni Gorici in v trgovini Spar na Vidmu - Dobrepolje. »Zrno do zrna – pogača,« pravi slo-

venski pregovor. Iz majhnih darov posameznikov smo zbrali 415 € v Dobrepolju, 427 v Ivančni Gorici in 861 € v Grosupljem, skupaj 1703 €. Z zbranimi sredstvi bomo plačali kosilo otrokom na naših osnovnih šolah. Člani ekip prve pomoči RKS - OZ Grosuplje so v TC Spar Grosuplje in Mercator Ivančna Gorica poučevali temeljne postopke oživljanja. Geslo letošnjega Evropskega dneva oživljanja je: OTROCI REŠUJEJO ŽIVLJENJA, zato smo z otroki vadili že v soboto,

8. 10., v OŠ Brinje Grosuplje in v torek, 11. 10., s 40 člani krožka prve pomoči v OŠ Stična Ivančna Gorica. 70 do 80 % srčnih zastojev se zgodi doma, v Sloveniji preživi samo 5 do 15 % ljudi, samo 30 % očividcev začne z oživljanjem. Za dober izid so najpomembnejše prve minute po zastoju srca, zato smo veseli vseh, ki želijo pomagati in zato skrbijo za svoje znanje. Anica Smrekar, sekretarka RKS - OZ Grosuplje

Ustvarjalni trenutki v Sožitju »Oj lepo je res na deželi …« veselo prepeva skupina mladih ob zvokih Jožetove harmonike in Martinove kitare. Le kdo so to? Fantje in dekleta, 22 jih je, so člani klubske dejavnosti, ki deluje v okviru društva Sožitje, le to pa obstaja že 18 let in vključuje osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, s sedežem v Grosuplju. Naš program dela se odvija pod strokovnim vodenjem prostovoljk Zofke, Nevenke in Janje in zajema naslednje dejavnosti: - spoznavanje domačega kraja in okolice, - bogatenje besednega zaklada, - likovno izražanje in ročne spretnosti, - ohranjanje ljudskega izročila, - športne aktivnosti kot sta pohodništva in plavanje. Srečanja v klubski dejavnosti mladim veliko pomenijo. Vse, kar se tam dogaja, jih razveseljuje in osrečuje, še posebno takrat, kadar imajo priložnost pokazati še komu, kaj znajo in zmorejo tudi oni. S svojo voljo, vztrajnostjo in trudom pa v okviru svojih zmogljivosti zmorejo marsikaj. Za nami je leto, v katerem se je veliko ustvarjalo in nastopalo. V okviru ročnih spretnosti in likovnega izražanja smo tudi letos izdelali kar lepo število novoletnih čestitk. Izdelke, ki so nastali med letom, ob zaključku leta razstavimo, z nekaterimi od njih pa smo se letos udeležili celo nagradnega natečaja in bili nagrajeni. Zelo prijetno je naše sodelovanje z

Mestno knjižnico Grosuplje in Knjižnico Ivančna Gorica, kjer so tudi letos poskrbeli v tednu kulture občine Ivančna Gorica za razstavo izdelkov in nas povabili na pravljično uro. Marsikaj lepega in zanimivega smo doživeli na pohodih po naši občini in celo izven nje. Nekateri pa so se odločili za plavanje, kar nam vsako leto omogoči Center za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Že vrsto let je v klubski dejavnosti zelo aktivna plesna skupina Čukec, v katero je vključenih vseh 22 fantov in deklet. Pojejo ljudske pesmi, prikazujejo otroške igre, razna kmečka opravila (ličkanje koruze … ), pripovedujejo šale in izštevanke ter plešejo ljudske plese naših babic in dedov, prilagojene njihovim zmogljivostim. Pojejo in plešejo ob spremljavi harmonike in kitare. Iz oddaljene Mirne Peči prihajata harmonikar Jože in njegov sin Martin s kitaro na vsako srečanje. Zato hvala vama za požr-

tvovalnost in dobro voljo, ki jo trosita med nas. Poleg dveh nastopov znotraj društva Sožitje (novoletno srečanje v Šmarju, piknik na Gradišču) smo se v mesecu aprilu udeležili 26. državne glasbene revije Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo. Na reviji je društvo Sožitje Grosuplje sodelovalo že desetič, za kar je prejelo posebno priznanje. Poletje smo zaključili z nastopom na občinski prireditvi v Kulturnem domu Grosuplje ob Dnevu državnosti, kjer smo sodelovali na povabilo župana občine Grosuplje dr. Petra Verliča. Ta dogodek nam bo ostal še dolgo v spominu. Vlil nam je novih moči in samozavesti za nadaljnje delo. Če se vam zdijo naše dejavnosti zanimive in ste pripravljeni ustvarjati z nami, vas vabimo, da se nam pridružite kot prostovoljci. Za več informacij pokličite: 031 600 020 (Nevenka). Za društvo Sožitje Grosuplje Zofka Rogelj, prostovoljka

Svečano odkritje spominske plošče na Podržajevi domačiji na Medvedici Petindvajset let je minilo od tistih prelomnih dni, ko smo se odločili stopiti na lastno pot. Odločitev je bilo sprejeti relativno lahko, saj je za njo stala volja velike večine prebivalcev Slovenije. Toda njena uresničitev je bila zgodba zase. Zanjo je bilo žal

treba seči tudi po orožju. Tega orožja pa seveda vsaj pred začetkom osamosvojitvene vojne ni bilo dovolj. Še posebej, ker je takratna jugoslovanska oblast ukazala razorožiti TO Slovenije. Toda namera jim ni uspela v celoti. Precejšen del orožja in streliva

je bilo shranjenega na skritih lokacijah, t. i. tajnih skladiščih orožja. Eno takšnih skladišč je bilo tudi na domačiji Podržajevih na Medvedici. Družina Podržaj se je zaradi tega, ker je sprejela v hrambo orožje za potrebe Teritorialne obrambe in Manevrske strukture narodne zaščite, izpostavila veliki nevarnosti. Toda to jih ni odvrnilo od njihove odločitve, da tudi na ta način prispevajo svoj delež k slovenski osamosvojitvi. Zato se je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje odločilo, da v zahvalo družini Podržaj ter trajni spomin na tiste, za slovenski narod tako pomembne dogodke, na njihovi domačiji postavi spominsko obeležje. Slovesno odkritje spominske plošče na Podržajevi hiši je bilo 15. oktobra letos. Začelo se je že v zgodnjih jutranjih urah, ko je po krajši uvodni slovesnosti izpred Osnovne šole Šen-

Krajevne skupnosti

19

Zahvala krvodajalcem Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Grosuplje se zahvaljuje vsem krvodajalcem, ki so se udeležili jesenske krvodajalske akcije od 24. do 27. oktobra v Šentvidu pri Stični, Vidmu – Dobrepolje, Ivančni Gorici in Grosupljem. V štirih dneh se je na krvodajalski akciji zvrstilo 414 krvodajalcev. Veliko jih je darovalo kri tudi na Zavodu za Transfuzijsko medicino v Ljubljani. Prav vsem izrekamo iskreno zahvalo, da s svojo krvjo pomagajo reševati življenja in vračati zdravje bolnikom. Zaloge krvi so namreč že od poleti nizke in na Zavodu za transfuzijsko medicino bodo krvodajalcev veseli vsak dan, od 7. do 15. ure in ob sredah do 17. ure tudi v času do naslednje krvodajalske akcije, ki bo na našem območju potekala od 24. do 26. aprila 2017. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nudili prostore in pomagali pri izvedbi krvodajalske akcije, pa tudi lokalnim časopisom, Zavodu Drevored in Študentskemu klubu Groš za promocijo krvodajalske akcije. Veseli smo, da je bilo med letošnjimi udeleženci lepo število mladih krvodajalcev, kar 48 jih je kri darovalo prvič. Hvaležni smo za gostoljubnost na Srednji šoli Josipa Jurčiča, kjer ravnatelj g. Milan Jevnikar s svojim zgledom in povabilom spodbuja dijake, da stopijo v vrsto in dajo kri. Vsako leto pred jesensko krvodajalsko akcijo pa tudi pripravimo predavanje o krvodajalstvu, ki ponudi dijakom celovito informacijo in razjasni mnoga vprašanja in nepotrebne strahove. Prav tako smo lepo sprejeti na Osnovni šoli Šentvid pri Stični, kjer zadnja leta združujemo krvodajalsko akcijo z naravoslovnim dnevom za učence osmega razreda. Ogledajo si potek krvodajalske akcije, spoznajo poslanstvo in organiziranost svetovnega gibanja Rdečega križa, v štirih šolskih urah pa se naučijo nekaj najnujnejših ukrepov prve pomoči. Ponosni smo na vse krvodajalce, saj darovanje krvi pomeni eno najplemenitejših oblik pomoči sočloveku in izjemno humanost. Franc Horvat, predsednik Anica Smrekar, sekretarka RKS – OZ Grosuplje »Vse mine – razen dobrega, ki si ga storil.« (francoski pregovor)

Donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem se zahvaljujemo za mnoga dejanja dobrote v iztekajočem se letu in voščimo vesele božične praznike ter dan samostojnosti in enotnosti! Novo leto 2017 naj bo zdravo, mirno in bolj prijazno do vseh, ki doživljajo stiske in pomanjkanje. RKS - Območno združenje Grosuplje Anica Smrekar in Franc Horvat

Čarobni čas božiča naj vas popelje v leto polno uspehov, trdnega zdravja, ljubezni in sreče! Te želje vam namenja iskreno in iz srca, Krajevna organizacija Rdečega križa Muljava tjurij na pot proti Medvedici, na spominski pohod Viljema Podržaja, krenila dokaj velika skupina pohodnikov. Svečanost se je začela s prihodom častne straže Slovenske vojske ter praporščakov s prapori številnih Območnih združenj ZVVS in policijskega veteranskega združenja SEVER. Pridružili so se jim tudi praporščaki s prapori Združenja borcev za vrednote NOB ter lovci in gasilci, ki so tudi sicer aktivno sodelovali pri pripravi slovesnosti. Na prizorišče so prispeli tudi, kljub slabemu vremenu in naporni prehojeni poti, dobro razpoloženi udeleženci pohoda. Vse navzoče je najprej nagovoril predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Mirko Zupančič, nato pa je o dogodkih pred 25. leti spregovoril takratni namestnik načelnika MSNZ za grosupeljsko območje Janez Skubic. Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, ki je bil tudi pokrovitelj svečanosti, je pozdravil navzoče ter v svojem nagovoru poudaril pomen dogodkov pred četrt

stoletja. Po končanih govorih je sledilo odkritje spominske plošče. Slovensko zastavo, s katero je bila prekrita, pa so v spomin na dogodek svečano izročili soprogi pokojnega Viljema Podržaja. V nadaljevanju je predstavnik Slovenske vojske izročil spominske znake pripadnikom vojne sestave 57. ObmŠTO Grosuplje. Sledil je krajši kulturni program, v katerem je sodeloval oktet Samorastniki in recitatorki Osnovne šole Šentjurij. Udeleženci slovesnosti so druženje nadaljevali pod šotorom, ki so ga postavili pripadniki SV in domači gasilci. Vsi so v spomin na dogodek dobili spominsko značko in izvod zbornika z naslovom 25 let po vojni za samostojno Slovenijo. Ob veteranskem golažu so obujali spomine na tiste pomembne čase ter hkrati izrekli tudi kakšno kritično besedo o današnjih časih, ki niso vedno v skladu s takratnimi pričakovanji in današnjimi željami. Franci Zorko


20

Krajevne skupnosti

številka 9

december 2016

Stoletnica rojstva narodnega heroja Jožeta Kovačiča Ob stoti obletnici rojstva narodnega heroja Jožeta Kovačiča smo v vasici Vnajnarje pod Jančami v Mestni občini Ljubljana, na kraju, kjer je 24. maja 1942 končal svoje mlado življenje, obnovili spomenik v spomin temu pogumnemu borcu. ZZB za vrednote Grosuplje, KO ZB Stična in ZZB za vrednote NOB Ljubljana Moste - Polje, KO ZB Janče – Prežganje, smo ob odkritju obnovljenega spomenika pripravili spominsko slovesnost, na kateri je bilo tudi zelo veliko Jožetovih sorodnikov, saj je izhajal iz številne družine. O življenju Jožeta Kovačiča je spregovoril njegov nečak Tone Kovačič, ki je za svojega strica povedal, da je bil idealist. »O njem sem vedno slišal same dobre stvari, povedali so mi, da je bil idealist, bojeval se je za ideale lepšega življenja in za domovino,« je med drugim dejal. Jože Kovačič se je rodil 24. novembra 1916 v Stični v kmečki družini kot sedmi od osmih otrok, imel je dva brata in tri sestre. Glede na veliko število otrok je moral zgodaj od doma, in čeprav je osnovno šolo končal z odliko, na nadaljevanje šolanja ni bilo mogoče misliti. Postal je vajenec v trgovini z železnino in kmetijsko opremo, kjer se je seznanil s sindikalnimi idejami, hkrati pa je bil tudi navdušen športnik in planinec. Ko je zbolel za tuberkulozo, je izgubil službo, preživljal se je s prodajo kmetijskega orodja in bil med ljudmi zelo cenjen in spoštovan. Takoj po začetku vojne se je pridružil aktivistom OF, sprejet je bil v partijo in postal je član okrožnega komiteja KP Grosuplja. Po

aretaciji brata Slavka se je umaknil v ilegalo, a so ga konec oktobra leta 1941 s pomočjo izdajalcev ujeli v Stični, vendar jim je pobegnil. Izbire ni bilo več – vstopil je v Stiško četo, ki se je decembra 1941 priključila 2. štajerskemu bataljonu. Sodeloval je v bitkah v okolici Litije, na Pugledu pa je v zimi 1941-1942 že postal komandir čete in se proslavil v številnih bitkah z Italijani. Ko so borci 2. grupe odredov 19. maja 1942 krenili čez italijansko-nemško mejo in se skušali pri Litiji prebiti na Štajersko, je Jože postal komandant bataljona, a te dolžnosti ni nikoli opravljal. Pri vasi Tuji Grm pod Jančami se je 2. grupa odredov 21. maja ostro spopadla z Nemci, Jože Kovačič pa je bil ranjen. Na položaju je kljub temu zamenjal padlega mitraljezca, a ga je zadela še druga krogla. Borci so se zaradi sovražnikove premoči odločili za vrnitev na italijansko zasedbeno stran. Ker je bil Kovačič zelo težko ranjen, bitke pa vse težje, so ga borci skrili v grmovje pod smreko pri Vnajnarjih, sami pa so se umaknili z obljubo, da se vrnejo ponj. Zaradi občutne sovražnikove premoči vrnitev ni bila mogoča, povsem izčrpanega Kovačiča pa je 24. maja našel vaški fantiček. Ranjenec ga je prosil, da mu je sezul čevelj, na puško zavezal vezalko in se oddaljil. Jože Kovačič se je z zadnjimi močmi ustrelil. Leta 1961 so na kraju njegove smrti postavili prvi spomenik in posadili tri smreke, ki so zrasle v mogočna drevesa. Spomenik so pozneje obnovili, tokrat pa sta obe borčevski organizaciji

TREBNJE 07 34 81 481

Srečanje na Velikem Korinju Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Grosuplje, krajevni odbor Zveze borcev Krka, Občina Ivančna Gorica in PGD Korinj že desetletja skrbijo za letno srečanje italijanskega in slovenskega naroda na Velikem Korinju.

O svojem stricu je spregovoril nečak Tone Kovačič združili moči in ga postavili na novo. Po narodnem heroju Jožetu Kovačiču nosi ime tudi Zdravstveni dom v Ivančni Gorici. Zbrane ob spomeniku sta pozdravila Andrej Krese, predsednik ZB Stična in Jelka Boštjančič, predsednica ZB Janče - Prežganje, nekaj besed pa je o Kovačiču povedal tudi njegov soborec v 2. grupi odredov, Franc Sever - Franta. Dejal je, da je imel Kovačič »vedno najbolj urejeno četo, njegovi borci pa so ga imeli zelo radi, saj je bil tak klen dolenjski fant«. V kulturnem programu so sodelovali pevec Miloš Genorio s harmonikarjem Janezom Goršičem, Tisa Krese ob spremljavi Vasje Kosa in recitatorka Tatjana Zadel, prireditev je povezovala Nuša Volkar. ZB Stična se za sodelovanje zahvaljuje vsem članom, donatorjem in simpatizerjem ter vošči vesele božične praznike in srečno novo leto 2017! Jožica Hribar Foto: Ladislav Zupančič

S spoštovanjem in hvaležnostjo se vsako leto spominjamo padlih. Spomenik nas opominja na čase, ko je pri nas, v Evropi in po svetu divjala druga svetovna vojna. Delegaciji vsako leto slovesno položita cvetje k spominskemu obeležju padlih slovenskih in italijanskih partizanov. Nagovor italijanskih partizanov ANPI je na letošnji prireditvi, ki je bila 24. septembra, imel Enjo Pironi. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevnega odbora Zveze borcev Krka Simon Sedevčič. S skupnim bojem slovenskih in italijanskih partizanov je bila tlakovana tudi sedanja vez med obema državama, ki sta enakopravni članici Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij. Skupni boj in skupne žrtve za isti cilj so nam danes lahko v opomin, da se vsi skupaj trudimo za mirno življenje v skupnosti. Vsak od nas lahko prispeva, da se grozote vojn ne ponovijo več. Program so izvajali: Krški rogisti z vodjem Žanom Pušem, operna pevka Rebeka Radovan, recitatorka Tatjana Zadel, OŠ Stična - PŠ Krka z mentoricami: Maja Sever, Katja Čakš, Brigita Langenfus, Nadja Jankovič Fortuna, Tončka Rajer in Mateja Jere Grmek, na harmoniki Jure Humljan, moderatorka Mateja Jere Grmek in prevajalka Vesna Bašin. Za ozvočenje je poskrbel Franc Gačnik, ki je tudi gonilna sila pri vsakoletni organizaciji srečanja. Krajevni odbor Zveze borcev Krka vsako leto organizira spominsko slovesnost, gostitelj – PGD Korinj – poskrbi za prostor in pogostitev, sodeluje pa tudi Slovenska vojska s častno stražo ter praporščaki. Mateja Jere Grmek

Avto Slak

NOVO MESTO 07 39 32 999

www.avtoslak.si

Majhno še nikoli ni bilo tako veliko! Izkoristite izjemno decembrsko ponudbo vozil Volkswagen po čisto majčkenih cenah! Veliki prihranki do 2.500 EUR , bon za financiranje do 1.500 EUR in bon staro za novo v višini 500 EUR .

Emisije CO2: 180 −82 g/km. Kombinirana poraba goriva: 7,8−3,4 l/100 km. Emisijska stopnja: EURO 6. Emisije NOX : 0,0733− 0 g/km. Število delcev: 0,0099− 0 x 1011 . Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Akcija velja za vozila letnik 2016 na zalogi in za vsa nova naročila do 31.12.2016. Akcija ne velja za modela Beetle in Touareg ter za električna in hibridna vozila. *Višina prihranka je odvisna od modela. **Bonus v obliki znižanja maloprodajne cene vozila v vrednosti do 1.500 EUR z DDV velja v primeru hkratnega financiranja/najema vozila preko družbe Porsche Leasing SLO d.o.o. in permanentnega Porsche kasko zavarovanja vozila preko Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji, ki je del skupine Porsche Finance Group Slovenia pod pogoji akcije V WBON17. Več na www.porscheleasing.si. Slike so simbolne.


december 2016

Šolstvo

številka 9

21

OŠ Stična od septembra do novembra Šolski prostor in čas sta poligon številnih možnosti spoznavanja in odkrivanja novih znanj, uveljavljanja dejavnosti, ki širijo obzorja in utrjujejo lestvico vrednot in ne nazadnje vključevanja vzgoje v vse ravni šolskih in izven šolskih dejavnosti. Na OŠ Stična se je prva tretjina šolskega leta 2016/17 tako odvijala v znamenju novih in starih projektov, ki sledijo viziji in poslanstvu šole. Alkoholne ključavnice

S 1. septembrom je OŠ Stična skupaj z OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični v sodelovanju z občino Ivančna Gorica pristopila k projektu namestitve alkoholnih ključavnic v avtobuse in druga vozila namenjena prevozu šolskih otrok. V tednu od 7.–11. novembra smo na matični šoli ter na PŠ Višnja Gora in PŠ Zagradec izvedi preventivne delavnice v povezavi z varnostjo v prometu za osmošolce in devetošolce. Pri izvedbi delavnic in pri samem projektu smo sodelovali z gospo dr. Majdo Zorec Karlovšek, uni. dipl. kem, vodjo projekta »Alkoholne ključavnice – kdaj, zakaj in kako.«

smo pisali dnevnik gibanja in zajtrkovanja, ki bo na željo staršev še naprej ostal del družinskega urnika. Na urah oddelčne skupnosti smo se pogovarjali o zdravem načinu življenja, o prehranjevalnih navadah in iskali načine, kako premagati nekoristne navade. V šolski urnik smo vključili ure telesne aktivnosti in s tem spodbujali željo po gibanju in dejavnostih na svežem zraku.

Tradicionalni zajtrk in obisk ministrice za šolstvo znanost in šport

Na predavanju dr. Majde Zorec so se učenci seznanili s strašljivo statistiko prometnih nesreč in zaznavanja prometa v stanju vinjenosti. Številke in podatki so dobili resnično težo ob pričevanju in osebnih zgodbah ljudi, ki so zaradi vinjenih voznikov utrpeli neozdravljive poškodbe. Rok Bratuža, Slavko Kranjec, Jože Globokar in para olimpijec Bojan Lukežič pa so učencem prikazali tudi lepšo plat invalidnosti, ki se brez dvoma kaže v vztrajnosti in odločenosti za kakovostno življenje kljub invalidskemu vozičku. Omenimo še glavne sponzorje in partnerje projekta: ETSC (Evropski svet za prometno varnost), AVP- Javna agencija Republike Slovenije za varnost v prometu, Svet za preventivo in vzgojo in v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica, Dräger Slovenija, zavarovalnica Generali in Zavod Varna pot. Več o alkoholnih ključavnicah si lahko preberete na spletni strani www. fortox.si

Uživajmo v zdravju

Zavod Republike Slovenije za šolstvo je bil na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje projektov Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009 - 2014 in Programa Finančnega mehanizma EGP 2009 - 2014 na področju razpisa Pobude za javno zdravje izbran kot nosilec projekta Celostni inovativni model za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih ter odraslih in zmanjšanju neenakosti v zdravju, s krajšim naslovom projekta »UŽIVAJMO V ZDRAVJU«. Eden izmed glavnih ciljev projekta »Uživajmo v zdravju« je vzpostaviti sistem učinkovitega sodelovanja med šolami, zdravstvenimi domovi in lokalnimi skupnostmi pri pomoči otrokom, ki se srečujejo s težavami v gibalnem in telesnem razvoju, ta sistem pa želimo kasneje prenesti na celotno državo. Na OŠ Stična je projekt potekal od septembra do konca novembra, in sicer na podružničnih šolah Višnja Gora in Zagradec za učence 4., 5. in 6. razreda. Osrednjo pozornost smo namenili zdravi prehrani, pitju vode, zajtrkovanju in gibanju. V ta namen

Vseslovenski projekt Tradicionalni slovenski zajtrk se izvaja z namenom, da bi izboljšali zavest o pomenu lokalne samooskrbe ter domače pridelave in predelave. Na OŠ Stična je 18. novembra 2016 Tradicionalni slovenski zajtrk potekal že petič. Eno leto pa praznuje dan slovenske hrane, ki na poseben način opozarja na dejstvo, da biti samooskrben, pomeni biti bogat. V projekt so vključena kar štiri ministrstva – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje in od letos tudi Ministrstvo za kulturo. Poleg njih pa ima projekt tudi številne partnerje, med njimi tudi Čebelarsko zvezo Slovenije in Zavod RS za šolstvo.

našega učitelja glasbe Romana Sarjaša, ki ni bil samo v vlogi dirigenta in pianista, ampak je bil tudi en od glavnih protagonistov koncerta Za lepši svet. V sodelovanju s predstavniki Upravnega odbora šolskega sklada, ki se je za izvedbo koncerta izdatno okrepil s številnimi zaposlenimi delavci šole - čistilkami, hišnikom, računovodkinjami, kuharicami, učiteljicami, učitelji in vodstvom šole, je večer odlično uspel. Za uspeh je bilo treba stopiti skupaj in to se je tudi zgodilo. Potem so izzveneli še zadnji akordi, razgreta lica, dlani in srca so utripala v skupni zavesti, da sta skrb za sočloveka in sočutje del naše skupne dediščine, ki ima tudi zaradi srčne organizacije in pogumne izvedbe, upanje tudi v prihodnosti. Zato iskrena hvala vsem, ki ste stopili v včasih tako zelo neudobne čevlje priprave tovrstne prireditve. Hvaležnost in priznanje izrekamo vsem, ki ste se potrudili s promocijo, scenarijem, programom, sceno, prostorom, sprejemom, pogostitvijo za goste … Resnično, s svojim zgledom, delom, voljo in energijo ste dali prireditvi del sebe. Prisrčna hvala vsem nastopajočim, ki ste s svojo prisotnostjo, besedami, pesmijo in plesom pokazali, da je umetnost ena od poti v svetlobo lepšega sveta. Zapišimo in povejmo naglas tudi to, da so pri tehnični izvedbi projekta pomagali številni dobrotniki, ki so se vsi po vrsti odpovedali honorarju. Tudi za vaše zavihane rokave, nasmeh in dobro vzdušje, ki ste ga omogočili, smo iskreno hvaležni. In seveda – HVALA vsem vam, ki ste kupili vstopnico in s svojo navzočnostjo, aplavzom in veseljem postali del zgodbe, ki se ji reče – skupaj zmoremo veliko. In zdaj – naj bo tako, kot je rekla Tinkara Kovač, ponesimo to formulo dobrodelnosti in dobronamernosti naprej, na svoje domove, v naše vasi, na delovna mesta in povsod tja, kjer še tli iskra solidarnosti in medsebojne pomoči. In za zaključek še podatek, ki bo marsikateremu stiškemu šolarju in njegovi družini, vsaj za nekaj časa vrnil nasmeh na obraz. S prodajo vstopnic in prispevki donatorjev smo zbrali 10.059,00 evrov.

Kruh, maslo, med, mleko in jabolko, ki smo jih na tradicionalnem slovenskem zajtrku postregli na OŠ Stična in vseh šestih podružnicah, so bili pridelani oz. pripravljeni v našem lokalnem območju. Z velikim veseljem in ponosom smo jih na matični šoli postregli tudi visokim gostom, in sicer: ministrici za šolstvo, znanost in šport, dr. Maji Makovec Brenčič, vodji sektorja za šolsko in predšolsko vzgojo, Borisu Zupančiču in županu občine Ivančna Gorica, Dušanu Strnadu. Med zajtrkom je beseda tekla o pomenu jutranjega obroka v dnevni oskrbi posameznika, Marjan Potokar pa je poudaril, da poizkušamo spremeniti navade ljudi, da bi se zavedli pomena vsakodnevnega zajtrka. Ni pozabil omeniti, da so vsa živila za zajtrk iz lokalnega okolja.

»ZA LEPŠI SVET« – dobrodelni koncert širokih razsežnosti

Četrtkov večer, sredi običajnega delovnega tedna. Nabito polna športna dvorana OŠ Stična še pred začetkom prireditve poka po šivih. Ne samo zaradi resnično velike množice, ampak tudi zaradi pozitivne energije, vznemirjenja, pričakovanja in ne nazadnje zaradi osrednjega namena, ki seže naravnost do srca. Življenje namreč ni vedno pravično in marsikomu na pot postavlja preizkušnje pa tudi stiske in pomanjkanje. Tako so številni gostje, znani slovenski estradniki, med katerimi mnogi tudi sami nekoč učenci OŠ Stična, so skupaj z organizatorji stopili skupaj, da bi prispevali sredstva v šolski sklad in s tem učencem iz socialno šibkih družin omogočili lepši svet. Prireditev je otvorila ena in edina Nina Pušlar, ki je z mladinskim pevskim zborom OŠ Stična in Art Musiç Orchestrom ter seveda s številnimi glasovi iz dvorane, zapela nepozabni To mi je všeč. Veliko navdušenje je na odru požel dramski igralec Klemen Janežič, ki se je z nostalgijo spomnil svojih šolskih let in besedo skoraj prostovoljno predal odličnima voditeljicama prireditve, učenkama 6. razreda – Naji in Lei. S svojim nastopom so pridih igrivosti in otroškega veselja pripravili naši prvošolčki, otroški pevski zbor in šolska folklorna skupina. Potem so se vrstili nastopi znanih pevcev, ob katerih je blestel tudi mladinski pevski zbor in ne nazadnje tudi solisti. Ob izvrstnem Žanu Serčiču je zapela Neža Okorn. Zapela sta tudi Alex Volasko in Omar Naber, pa raperja Nipke in Ina Shai. Potem so oder napolnili pevci in instrumentalisti domače zasedbe z imenom Vesela nevesta, zapela in zaigrala sta vse bolj prepoznavna Marcel in Matic; nastopila sta tudi ansambel Povratniki in oktet fantov Stična. Za dinamični in romantični plesni del je poskrbela plesna šola Guapa, Lani Mali pa so se pridružili plesalci in plesalke Srednje šole Josipa Jurčiča. Sledili so nastopi legendarnega Stiškega kvarteta, Marka Vozlja in Trkaja, za zaključek pa še Tinkara Kovač, s katero je zapela tudi sedmošolka Maruša Vovk. Ob izrednem številu nastopajočih je potrebno povedati, da je vse nastope v živo spremljal Art Music Orchestra pod vodstvom

Pri organizaciji in izvedbi prireditve so nam pomagali: - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

SOUNDLIGHT, OZVOČENJA IN OSVETLITVE SIR-PAK d.o.o., Stična 22, Ivančna Gorica TRANSPORT FINEC d.o.o., Taborska cesta 32 a, Grosuplje Avto prevozništvo HOČEVAR BORIS s.p., Velike Lese 6, Krka Bencinski servis JANEZ KOCJANČIČ s.p., Zagradec 34, Zagradec FOTO TRAVNIK ANDREJA TRAVNIK s.p., Taborska cesta 4, Grosuplje DNEVNI BAR GLORIJA Irma Lekan s.p., Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica SALON AM - Frizerstvo Maja Amon s.p., Vir pri Stični 118, Ivančna Gorica KUB ARHITEKTURA d.o.o., Cesta v Gorice 37, Ljubljana KUMELJ d.o.o., Vodotučine 5, Ivančna Gorica KAMLES Stanko Perpar s.p., Zaboršt pri Šentvidu 16, Šentvid pri Stični KRJAVELJ trgovina, gostinstvo in prevozi d.o.o., Ljubljanska cesta 38, Ivančna Gorica AKRAPOVIČ d.o.o., Malo Hudo 8 a, Ivančna Gorica BONAJO d.o.o., Taborska cesta 38 D, Grosuplje Trgovina Kašča, TOK d.o.o., Praproče pri Temenici 1 a, 1296 Šentvid pri Stični SAZAS THE PRINCE PUB PGD STIČNA DAVID MRVAR SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA ČISTILNI SERVIS MEDVED ABOGRAFIKA ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA OBČINA IVANČNA GORICA


22

Šolstvo

december 2016

številka 9

Okno v svet za učitelje OŠ Stična OŠ Stična se je pridružila mednarodnemu programu Erazmus+ (KA1), mobilnost učiteljev, z namenom strokovnega izobraževanja, usposabljanja in spoznavanja novih metod poučevanja. Moje izobraževanje je potekalo v obmorskem mestu na jugu Anglije, Portsmouth. Dva tedna sem se na tamkajšnji univerzi udeleževala raznih delavnic, na katerih sem spoznala nov pristop poučevanja tujega jezika pod okriljem priznanih strokovnjakov. V pričakovanju novega in neznanega sem se 15. avgusta podala na univerzo v Portsmouthu, kjer sem spoznala soudeleženke z različnih koncev Evrope ter ene s Kitajske. Vse smo se izobraževanja udeležile z namenom spoznati metodo poučevanja, ki se je v svetu pokazala za zelo uspešno, namreč metodo imenovano CLIL. Le-ta temelji na učenju jezika skozi vsebino in ne skozi teme, kot je trenutna praksa poučevanja. Prve dni je z nami delala priznana strokovnjakinja, dr. Diana Hicks, pri kateri smo se vživele v vlogo učencev. Predala nam je mnogo idej, napotkov, strategij poučevanja s to metodo, ki pa so preproste in se osredotočajo na učenčevo aktivnost pri učenju. Profesor Graham Workman nam je predstavil ogromno zabavnih dejavnosti, s katerimi lahko popestriš uro angleščine. David Deadman in Michael Fennell sta z nami »trenirala« jezik, Chris Allison pa nam je predstavila zapleten angleški šolski sistem. Program je trajal dva tedna, delavnice so bile zelo intenzivne, dobila sem ogromno novih idej, materiala in seveda tudi nov pogled na poučevanje tujega jezika. Vendar delo se ni končalo s koncem izobraževanja, pravo delo se začenja zdaj, ko moram naučeno prenesti v prakso, in prepričana sem, da se bom naučila še marsikaj novega, kajti učenci so tisti, ki nas naučijo največ. Hvaležna sem za izkazano zaupanje

in bogato izkušnjo, kajti odprl se mi je nov svet možnosti. Polona Strmole, prof. razrednega pouka ----------------------------------------------V času od 22. 8. 2016 do 26. 8. 2016 sem se udeležila petdnevnega tečaja na Malti z naslovom EMPOWERMENT IN ICT SKILLS v okviru projekta K1. Tečaj se je odvijal v šoli ETI School. V skupini je bilo 12 tečajnikov. Tečaja smo se udeležili učitelji z Danske (2), iz Romunije (2), iz Poljske (5), iz Bolgarije (1), Latvije (1) in Slovenije (1). Bili smo zanimiva mednarodna skupina. Na tečaju smo spoznavali različne programe in pripomočke, ki nam lahko pomagajo pri učnem procesu. Razvijali smo sposobnosti za uvedbo različnih orodij, ki temeljijo na tehnologiji, v učno okolje. Seznanili smo se, kako vključiti računalniško posredovano komunikacijo v učni proces z uporabo različnih orodij (klepetalnice, blog, spletne strani, izdelava videa, uporaba Hot Potatoes, itd.). Hkrati z razvijanjem računalniških sposobnosti smo dejavno razvijali tudi jezikovne spretnosti ob stalni komunikaciji v angleškem jeziku ter na koncu tečaja izdelali skupinski projekt. Pohvalila bi strokovnost predavatelja in profesionalnost osebja šole. V okviru tečaja so nas seznanili z bogato zgodovino Malte in njihovo kulinariko. Malta je zelo raznolika dežela, polna kontrastov, z bogato zgodovino. Izpostavljena je bila različnim kulturam in vladarjem. Na eni strani otoka lepe peščene plaže, na drugi strani skalnate plaže sredi mest. V mestih na jugu otoka visoke zgradbe, na drugi strani lepe zgradbe z afriškim pridihom. Na vsakem koraku se občuti odprtost in prijaznost domačinov. Vrednost tečaja ni samo v pridobljenem računalniškem znanju, temveč v vezeh, ki se stkejo med udeleženci tečajev. Suzana Klopčič, prof. ----------------------------------------------Ob koncu lanskega šolskega leta nas je razveselila novica, da je prof. Katji

Tomažinčiču in prof. Igorju Rajnerju uspelo za našo šolo pridobiti sredstva za izobraževanje učiteljev v tujini. Tako je torej mene pot ponesla v Anglijo, v univerzitetno mesto Oxford, kjer sem se udeležila intenzivnega tedenskega izobraževanja za učitelje angleščine s poudarkom na zgodnjem poučevanju, saj smo v času, ko se poučevanje angleščine pomika v drugi oziroma že tudi prvi razred. Tako se mi je zdela tema primerna in aktualna. Predavanja so bila izvrstno pripravljena. Delo je potekalo v majhnih skupinah. V vsaki skupini je bilo okoli deset slušateljev iz skoraj vsepovsod. Delo je bilo ves čas zelo aktivno. Poudarek je bil predvsem na praktičnem delu, pripravi simulacij situacij v razredu, spoznavanju novih pristopov, uporabi orodij, ki so na internetu brezplačna in v učilnici lahko služijo kot dobro motivacijsko sredstvo. Pridobila sem ogromno novih idej in, kar je bilo meni najbolj všeč, nekaj časa živeti med rojenimi govorci in uživati v pravi angleščini, poslušati in se učiti novih fraz, novih besed. Poskrbljeno je bilo tudi za sprostitev. Z vodičem smo si ogledali Oxford. Mesto je prepredeno z zgodovinskimi stavbami, tu je živelo ogromno avtorjev, kot na primer C. S. Lewis, J. R. R. Tolkien, T. S. Eliot in seveda mnogi drugi. Zaradi izredne arhitekture je mesto pogosto kraj, kjer nastajajo različni filmi. Zanimive zgodbe so v Oxfordu resnično na vsakem koraku. Nepozabna je bila tudi predstava Sen kresne noči Williama Shakespearja, ki se je odvijala kar na dvorišču univerzitetne založbe Oxford Press, nepozabni pa tudi popoldnevi, preživeti v knjigarnah, kje resnično najdeš vsako knjigo. Oxford, malo mestece v jugozahodni Angliji, je bila najboljša izbira za tako kratko, vendar učinkovito izobraževanje. Alenka Kovač, prof.

Strokovno izobraževanje učiteljev OŠ Stična v Zagradcu Zadnjo soboto v novembru smo strokovni delavci OŠ Stična spoznavali šolski okoliš zagraške šole. V Zagradcu in na Fužini smo si ogledali župnijsko cerkev, Štupnikov mlin in obnovljeno elektrarno. Prehodili smo deset kilometrov poti skozi vasi pretežno desnega brega reke Krke, od koder prihajajo zagraški učenci. Ob poti smo se ustavili pri Ivanu Janezu Rošlju in njegovi soprogi, ki imata dom na meji med Zagradcem in Fužino. Mizica pred hišo je povedala vse. Z občutkom spoštovanja do učiteljev, gostoljubja, v stilu vsebine, odkrivanja zgodovine in spoznavanja kraške pokrajine sta Rošljeva obogatila naše strokovno izobraževanje.

Pot nas je vodila do Marinče vasi, kjer so čakali učenci in starši. Pozdravila sta nas predsednica KS Zagradec Biljana Gartner in predsednik društva upokojencev Matjaž Marinček, ki je predstavil tudi projekt Šola zdravja - 1000 gibov. Tu smo se razdelili v dve skupini. Nekateri med nami so se odločili za krajšo pot s postankom v gasilskem domu. Poveljnik PGD Zagradec Slavko Zaletelj jim je predstavil uporabo defibrilatorja. Daljša pot pa nas je vodila čez reko Krko in nadaljevali smo skozi Veliko Globoko in Malo Globoko, od koder je lep razgled na Fužino, kjer smo obiskali Štupnikov mlin in obnovljeno elektrarno. To je bil že naš drugi pohod v Zagradcu. Prvič smo ga organizirali pred osmimi leti. Takrat smo spoznavali levi breg, to je med Valično vasjo in Kitnim Vrhom. Tako smo skupaj prehodili dve tretjini šolskega okoliša PŠ Zagradec. Ostala je še zadnja tretjina; Grintovec, Dečja vas – Breg – Pajčna. Urejena gozdna pot nad vasjo Grintovec bo prav gotovo v prihodnje naša gozdna učna pot. Pod njo je vodno zajetje za suhokranjski vodovod. To pa bo tema tretjega pohoda, če se bo tradicija nadaljevala. Pri organizaciji so sodelovali: Ivan Janez Rošelj, Marjan Maver, Slavko Zaletelj, Sašo Kovač, Robert Kohek, Biljana Gartner, Matjaž Marinček, Anica Furlan, Jožica Zaletelj. Slavka Nahtigal

Gostovanje učencev iz Grund- und Mittelschule Hirschaid Učitelji in učenci Osnovne šole Ferda Vesela smo 27. 9. 2016 sprejeli učitelje in učence iz pobratene šole Hirschaid, iz Nemčije. Poleg nemških učencev, ki so se udeležili izmenjave, smo sprejeli tudi 52 učencev, ki so izbrali Slovenijo kot destinacijo za 5-dnevni zaključni izlet. Goste smo pričakali na avtobusni postaji pred šolo in jih z navdušenjem sprejeli. Za popestritev programa pa je poskrbela naša bivša učenka Eva Hribar, ki je živahno dogajanje spremljala s harmoniko. Veseli in ponosni smo, da se je sprejema udeležilo veliko naših učencev. Sodelovali so tudi v kratkem programu dobrodošlice – goste so pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico v več jezikih. Po skupni večerji so se nemški učenci odpravili proti Stični, kjer so bili nastanjeni. Za Osnovno šolo Ferda Vesela je mednarodna izmenjava izjemnega pomena in želimo si, da bi se uspešno odvijala tudi v prihodnosti. Učenci so v sredo začeli dan z obiskom občine Ivančna Gorica, kjer jih je sprejel župan Dušan Strnad,

medtem ko so se preostali učenci, ki so na zaključnem izletu v Sloveniji, odpravili v Planico in si ogledali tudi turistični biser Gorenjske – Blejsko jezero, kjer so posedali, se sprehajali in uživali kot na pravem oddihu. Učenci, ki so bili pri nas na izmenjavi, so s skupino učencev 8. razreda, sodelovali pri dinamični večjezični uri, nato pa so v 9. razredu merili moči v znanju nemščine. V popoldanskem času pa so si skupaj ogledali znamenitosti občine Ivančna Gorica – Jurčičevo Muljavo in Krko. Na Muljavi nas je pričakal sam Krjavelj (doživeto ga je odigral naš bivši in dolgoletni ravnatelj Jernej Lampret) poln fantazije in hudomušnosti. Uspelo mu je celo prestrašiti nemške goste, še posebej, ko je hudiča presekal na dva dela. Sledila je prijetna avtobusna vožnja do Krke, mimo Poltarice pa pešpot do izvira našega bisera reke Krke in ogled Krške jame. Za zaključek pa smo se zbrali na skupni večerji. V četrtek dopoldne smo se v prijetnem vzdušju zbrali v jedilnici. Malo smo si razgledali šolo in obiskali

učence v razredih – navdušenje je bilo obojestransko. Učenci so tudi v četrtek soustvarjali pouk angleščine, kasneje pa tudi pouk slovenščine. Pouku slovenščine, so poleg naših in nemških učencev, prisostvovali tudi nekateri učenci neobveznega izbirnega predmeta nemščina. Po kosilu, pri katerem so se nam pridružili tudi ostali nemški učenci, ki so tukaj na zaključni ekskurziji, smo se odpravili proti Ljubljani. Sprehodili smo se do Zmajskega mostu, se peljali z vzpenjačo, si ogledali grad in se podali tudi na sprehod po starem delu Ljubljane. Učenci so imeli nekaj prostega časa tudi za samostojen ogled Ljubljane in ob prijetnih temperaturah in obsijana s soncem je bila še lepša kot navadno. Za prijeten zaključek dneva pa smo se po Ljubljanici peljali še z ladjico. V petek nas je pot vodila preko Postojne proti morju. V Postojni smo si ogledali Postojnsko jamo in vivarij. Učenci iz Nemčije so bili, tako nad jamo kot tudi nad vivarijem, navdušeni. Ko smo prispeli na morje, pa je

bilo navdušenje še večje in dan se je, s popoldanskim kopanjem in večernim druženjem, uspešno zaključil. Zbudili smo se v sončno sobotno jutro. Po zajtrku smo se odpravili v Piran in si ogledali morski akvarij. Prijazno so nam tudi pokazali, kako akvariji delujejo, kako ogrevajo oziroma hladijo vodo ipd. Po končanem ogledu smo se ustavili še v muzeju školjk in izvedeli veliko zanimivega. Nato smo se peš odpravili proti Fiesi, si vzeli čas za kopanje in druženje ter imeli skupno kosilo z udeleženci

likovnega in naravoslovnega tabora. Po odličnem kosilu smo v nemškem jeziku napisali še razglednice. Učenci, ki so bili pri nas na izmenjavi, pa so popoldne preživeli na portoroški plaži. Zaključni večer se je odvijal na Tartinijevem trgu, kjer smo si izmenjali majhne pozornosti in se poslovili. V nedeljo je za naše nemške prijatelje sledila pot nazaj v Nemčijo. Zaželeli smo jim varno vožnjo, v upanju, da se kmalu spet vidimo. Lea Kastelic, koordinatorica izmenjave


december 2016

Šolstvo

številka 9

23

Praznični december na Srednji šoli Josipa Jurčiča December, ta zadnji praznični mesec v letu, zna biti pogosto kar naporen. Kako tudi ne, saj ob koncu leta pogledamo nazaj, na pretekle uspehe, radi pa tudi načrtujemo kaj novega, kar bi radi uresničili v prihodnosti. Tudi na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo tako pripravili v torek, 6. decembra, dan, ki je pokazal, kaj smo delali, pa tudi dan, ko smo nakazali, s čim se bomo še ukvarjali oz. kaj bomo počeli v prihodnje. Seveda je bil to tudi dan, ko pride prvi od treh dobrih decembrskih mož! Tako smo združili kar nekaj dejavnosti. Pouk smo začeli ob pol enih, zato so dijaki že ob dvanajstih imeli kosilo (kar je zakon, so rekli), nato so nekateri odšli k pouku, drugi so pripravljali prostore za popoldansko prireditev, tretji pa krasili novoletno

jelko ali pripravljali prostore, da so bili čim bolj praznični. Ob štirih so se v telovadnici v nogometu pomerili gimnazijci in ekonomisti. Naj ostane skrivnost, kdo je zmagovalec! Med tem časom pa smo pričakovali starše na govorilnih urah in devetošolce v dijaški sobi, kjer so bile informacije za vse osnovnošolce, ki jih zanimata programa gimnazija in ekonomski tehnik, ki ju razpisuje naša šola. Ob 17. uri se je začela prireditev, ki smo jo vsi nestrpno pričakovali – s posebno točko naj bi se namreč predstavili vsi oddelki šole. Še prej pa – skriti gost! Ne boste verjeli, njegovo ime je ostalo do trenutka, ko je stopil na oder, skrivnost! Skriti gost je bil bivši dijak naše šole, danes pa znani igralec Klemen Janežič. Navdušenje (predvsem tistega dela občin-

stva, ki redno spremlja nadaljevanko Usodno vino – in kot smo opazili, je takšnih precej) je bilo nepopisno. Klemen je prijazno odgovarjal na vprašanja Sare Sever, ki je poleg Ize Sekirnik in Julija Kramarja vodila prireditev. Povedal je veliko zanimivih stvari o svojem poklicu in delu ter o tem, da ima šolo v lepem spominu. Prav dolgo ni bil z nami, ker se mu je mudilo na predpremiero v SNG Drama. Po zanimivem pogovoru pa so se predstavili dijaki posameznih oddelkov, ki so si točke (ob pomoči razrednikov) zamislili sami. Glede na to, da so peli, plesali, deklamirali, predvajali svoje filme in pokazali še mnogo zanimivih reči ter da je bila prav vsaka točka nekaj posebnega, bi marsikdo rekel, da se zadnji čas niso ukvarjali

Prenova zobozdravstvene ordinacije v Srednji šoli Josipa Jurčiča

Pred malo več kot tridesetimi leti nas je takole s plakatov, ki so viseli v čakalnicah in ordinacijah otroških zobozdravnikov, vabil simpatični zajček Repko ilustratorke Jelke Reichman. Tako je bilo tudi v zobozdravstveni ordinaciji, ki so jo leta 1983 odprli v prostorih takrat novozgrajenega šolskega centra. Zobozdravnika so imeli čisto blizu otroci, ki so takrat obiskovali osnovno šolo in programe srednješolskega izobraževanja, v Ivančni Gorici. Od takrat se je pri oskrbi okvarjenih zob marsikaj spremenilo. Uporaba novih načinov in materialov, modernejši zobozdravniški stol, računalniško beleženje podatkov, strožji predpisi sterilizacije - vse to je zahtevalo drugačno opremo ordinacije. Na začetku letošnjega leta smo predstavniki zdravstvenega doma in ravnatelj srednje šole začeli z razgovori o prenovi ordinacije. Prenova je zajemala celotno preureditev prostora, saj obstoječi ni ustrezal predpisom, in je bilo stanje kljub skrbnemu vzdrževanju tal in čiščenju pohištva slabo. Pri dogovorih smo skrbno načrtovali izbiro materialov in obseg izvedenih del, da bi s finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo, prenovo uspešno izpeljali, obenem pa usklajevali terminsko izvedbo prenove, da ne bi motili šolskega dela. Predvideno je bilo, da bo prenova trajala mesec dni. Takoj po zaključku šolskega leta smo zobozdravnici in asistentki izpraznile omare in začela so se »rušitvena« dela. Pri tem sta bila glavna hišnik zdravstvenega doma Miha Gabršček in hišnik srednje šole Milan Čož, ki sta v najbolj vročih dneh poletja, najprej pridno

odstranjevala staro opremo in nato po načrtih zgradila novo predelno steno, zgladila stare stene, pripravila inštalacijske kanale, poravnala tlak in naredila nov strop. Vodja prenove Miha Gabršček je odlično usklajeval delo vseh mojstrov, ki so opremili ordinacijo z vodovodno in električno napeljavo, položili nove talne obloge, postavili pohištvo in zobozdravniški stol. Da ne bi presegli načrtovanih sredstev, je nad stroški bedela računovodkinja zdravstvenega doma Sabina Žučko. Za prenovo smo porabili 21.000 evrov. Po malo več kot mesecu dni smo lahko v nov prostor spet začele nameščati opremo, ki jo potrebujemo za delovanje zobozdravniške ordinacije. Bilo je zanimivo začeti del v novem prostoru. Namesto vajenih gibov smo odpirale predale in omarice ter iskale orodje in material. Vendar kot pravijo, na boljše se je vedno lažje navaditi. Zanimivi so bili tudi odzivi pacientov - otrok in staršev: »O, sedaj je pa res lepo … Čisto drugače izgleda - prava ordinacija, tako je sedaj svetlo … Pa saj je res bilo potrebno tole prenoviti.« V petek, 25. 11. 2016, je bila slovesnost otvoritve prenovljene ordinacije. Udeležili so se je župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ravnateljica vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček, ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar, ravnatelj OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Janez Peterlin, ravnatelj SŠ Josipa Jurčiča Milan Jevnikar, direktor ZD Ivančna Gorica Janez Zupančič, profesorji in delavci SŠ ter mnogi sodelavci iz zdravstvenega doma. Z glasbo in petjem so nas nav-

dušili dijaki srednje šole. Pozdravnim govorom ravnatelja srednje šole, direktorja zdravstvenega doma in gospoda župana je sledil prerez traku in ogled novega prostora. Z nami sta se napredka razveselili tudi upokojena zobozdravnica Jana Jevnikar Lampret, ki je prva delala v teh prostorih, in njena asistentka Sonja Mulh. Obrabljen plakat zajčka Repka je dobil nov okvir in bo še naprej otroke, mladino pa tudi mnoge odrasle, pozdravil v zobozdravstveni ordinaciji, kjer se trudimo, da so nasmehi naših pacientov zdravi in lepši. Darija Brlek, dr. dent. med.

z ničimer drugim, kot da so ustvarjali in pilili svoj nastop. Pa ni tako, vsi so to počeli ob svojem rednem delu in učenju. Prav zanimivo je bilo videti, kako nastopa kar celoten razred! Nič zato, če nastop ni bil čisto profesionalen – pomembno je sodelovati. Manjkala nista niti pevski zbor in plesna skupina. Poleg vseh dejavnosti smo zbirali tudi prostovoljne prispevke za obnovo čitalnice, obiskovalci pa so lahko izbirali med izdelki, ki jih dijaki ustvarjajo pri likovnem pouku. Začetek decembra na naši šoli je bil res prazničen. Poleg pouka in govorilnih ur smo imeli dan odprtih vrat za osnovnošolce, ob koncu pa še zabavno prireditev, na kateri so mladi pokazali, da so inovativni in pogumni, da znajo in zmorejo. Vsi obiskovalci pa so se po zaključku prireditve ob

pecivu in čaju zadržali v prijetnem klepetu ob zvokih Ibrove harmonike, Nejčeve kitare in seveda Martinovega glasu. Srečno in na svidenje prihodnje leto! Vesna Celarc, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Tako te imam rad … Leto se nagiba h koncu. Praznični čas, veseli, na trenutke prenatrpani december z obiski dobrih mož, adventnim pričakovanjem, s svetlobo božične skrivnosti in vznemirjanjem odštevanja v novo koledarsko leto, predstavlja našim družinam poseben izziv.

Zato smo toliko bolj hvaležni za požrtvovalnost, srčnost, ustvarjalnost in toplino tistih, ki skrbijo za naše najmlajše. Vzgojiteljice vrtca Čebelica v Šentvidu pri Stični so 8. decembra popoldne, v avli šentviške osnovne šole zbrale vse svoje varovance, njihove bratce in sestrice, mame in očete, pa tudi kakšna dedek in babica sta bila vmes. Čarobna smrečica in babica, ki ob prebiranju pravljice pričakuje svoje vnuke, sta malčke začarala v veliko pričakovanje. Ko se je odprl pravljični oder, pa so žarečih oči začeli spremljati zgodbo o krokodilčku, ki je iskal prijatelja. Sočustvovali so z njegovo osamljenostjo in navijali zanj, ko je pripravljal presenečenja in prijazne verze za opico, zebro in nilskega konja. In se vsakič, ko je krokodilček izrekel stavek Tako te imam rad, da bi te kar pojedel, držali za glavo. Kot v vseh pravljicah je tudi v tej na koncu srečen razplet. Krokodilček sreča svojo sorodno dušo in spet je vse prav. Močan aplavz in veselje ob knjigah, ki so jih dobili mali vrtičkarji, so pozlatili četrtkov večer. Pod črto vsega pa spoznanje, da so na svetu ljudje, ki svoj poklic živijo z dušo in srcem. Da je v takšni predstavi nepredstavljivo število ur dela, šivanja in izdelovanja kostumov in scene, učenja teksta in gledališke igre, tehničnih priprav in velike ljubezni do otroških src. In čeprav bo praznični december še kako hitro minil, bosta doživetje predstave in zavest, da vsakdo v življenju lahko najde nekoga, ki govori isti jezik, kakor popotnica za leto, ki prihaja. Dragica Šteh

»Hvala vam, najboljši starši!« Tako je zaklicala skupina štiriletnikov, oblečenih v majice s pikapolonico, ki obiskujejo Vrtec na Krki, z nasmehom in objemom pa jih vsakodnevno sprejmejo medse vzgojiteljice Zdenka Skubic, Iva Rozman in Sonja Lekan. Kajti najboljši starši smo svojim najboljšim otrokom, s pomočjo najboljših vzgojiteljic, pripravili veliko presenečenje. Zadnji novembrski petek so se otroci zaradi vabila, ki so ga prejeli po pošti, zbrali s svojimi najbližjimi v vrtcu. Vabilo je obljubljalo presenečenje, le kakšno, so se že nekaj dni pred dogodkom pogovarjali med seboj ter zahtevali odgovore pri vzgojiteljicah. Na prvem sestanku staršev otrok skupine Pikapolonice smo se namreč dogovorili, da bomo za naše otroke pripravili nekaj posebnega, kar v današnjih prazničnih dneh največkrat primanjkuje. Vzeli si bomo čas za njih, izklopili ostale obveznosti, vklopili srce … Prvo druženje v popoldanskih urah v vrtcu, razdelitev vlog scenarija in ostalih pomembnih nalog: priprava scene, vabil za otroke, glasbena spremljava poteka celotnega dogodka …«Uf, bomo zmogli?« »Super ste,« pravita Zdenka in Iva, »gremo še enkrat!« … In še drugič in tretjič in nastala je igrana pravljica Mojca Pokrajculja in nastala so darilca za naše pika-poke, vabila ter skupinska slika, ki smo jo prejeli vsi ob zaključku predstave. Pravljični trenutek z Mojco Pokrajculjo, njenim piskrčkom ter živalmi, ki so ji delale družbo, muho, žabo, zajčkom, lisico in medvedom je bil nepozaben. Zaradi ponosnih in nasmejanih obrazov naših najmlajših. Če je pripravljeno s srcem, je vedno najboljše! V imenu staršev otrok skupine Pikapolonice Vrtca na Krki Manca Koščak


24

Kultura

december 2016

številka 9

17. Festival Stična Glasba, gledališče, popotovanja in umetnost so polnili Stično od 12. novembra do 3. decembra. Poleg slovenskih ustvarjalcev bodo prihajajoči vikend gledalce razveseljevali tudi gostje iz Italije, Srbije in Makedonije. Že 12. novembra smo lahko uživali v sproščenem ambientu v Mlinu pri Marjanu, kjer so nas v festivalsko dogajanje letos popeljali Astrid Lindgren. V petek, 18. novembra, je v baru Jama potekal že tradicionalni Glasbeni maraton, Rock vizije in natečaj Festivala Stična, ko so se predstavili mladi, nadarjeni in še neuveljavljeni glasbeniki (Kvintet za umret, Plužni filozofi, Rock Angeles, JU T, Sintagma, ManiacS, Artel in Seul Océan). Finalni nastop na Vizijah (maja 2017) so si priborili Seul Océan, JU T pa so si zagotovili nastop na Festivalu Stična 2017. Na letošnjem Rock maratonu so podelili tudi posebne nagrade najboljšim glasbenim skupinam državnega festivala Vizije, ki je potekal meseca maja 2016 v Novi Gorici. V okviru dobrodelne akcije letošnjega Festivala Laško Pivo in cvetje so obiskovalci s simbolično vstopnino oblikovali sklad za donacijo mladim in nadarjenim glasbenim posameznikom ali skupinam. Iz tega sklada so bile podeljene štiri vrhunske kitare Framus Artist Serie Phil XG, ki jih je njihov oblikovalec in kitarski virtuoz Phil X, sicer tudi prvi kitarist skupine Bon Jovi, letos v Laškem tudi osebno podpisal. Kitare veljajo za vrhunski model, izdelane pa so v Nemčiji. Dobitniki nagrade so skupine Infected, Polna Luna, Diareja Eksploziv in Sandra Erpe. Skupina Infected pa je kot zmagovalka natečaja dodatno prejela še bas kitaro Warwick Corvette $$. Prvi petkov rock večer so zaključili lanski zmagovalci natečaja Festivala Stična, skupina Lumberjack. Kot vedno smo tudi letos pripravili tudi otroški program. Ko so v soboto dopoldne na okna trkale dežne kaplje, so otroci brali s Palčkom Bralčkom na Dnevu knjižnice. Rdeča nit otroških delavnic je bila z Zlato hruško nagrajena knjiga Tadeja Trnovška z naslovom Zaklad pisarja Bernarda. Starši so lahko medtem prelistali knjige in časopise ter poklepetali ob čaju ali kavi.

Sobota je bila namenjena tudi otvoritvi letošnjega festivala, ki je bila še posebej slovesna. Že 17 let pri Festivalu Stična sodeluje tudi Muzej krščanstva na Slovenskem, ki velikodušno gosti razstave v okviru Festivala. Leto 2016 je za Muzej krščanstva na Slovenskem, ki deluje v prostorih Cistercijanske opatije Stična, jubilejno, saj mineva 10 let, odkar je stiški muzej dobil status muzeja državnega pomena. Po večletnih prizadevanjih je postal osrednji državni muzej za krščansko umetnost in zgodovino krščanstva na Slovenskem, ki s svojim delovanjem bogati ves slovenski in mednarodni kulturni prostor. Muzej krščanstva na Slovenskem je muzej, ki sledi prek 1700 let staro versko izročilo na območju Slovenije. Krščanstvo je v teh stoletjih ustvarilo izjemno materialno in duhovno zapuščino, ki znotraj muzejskih dejavnosti dobiva nove dimenzije. Muzej z razstavami, publikacijami in prireditvami komunicira z javnostjo, ker se zaveda, da krščanstvo ni samo del historičnega konteksta, ampak ima svoje mesto tudi v sodobni družbi. Poleg župana Občine Ivančna Gorica Dušana Strnada in podžupana Tomaža Smoleta se je otvoritve udeležil tudi sekretar na ministrstvu za kulturo in predsednik sveta muzeja Silvester Gaberšček. Župan je ob jubileju muzejske dejavnosti Muzeju krščanstva na Slovenskem podelil spominski kovanec Prijetno domače. Jubilejna razstava bo na ogled do 5. marca 2017. Lepo galerijo Muzeja krščanstva je napolnila tudi čudovita glasba. Trio, ki je preprosto poimenovan kar TriO

(Nikolina Kovač Juvan - flavta, Robert Petrič - rog in Lovorka Nemeš Dular – klavir). A sobotnega večera še nismo zaključili takoj. V prenovljenem Kulturnem domu Stična so glasbeni program nadaljevali mladi pevci. Po nekaj letih so na oder v Stično ponovno prišli Anakrousis iz Gropade v Italiji in z domačim mešani pevskim zborom Zborallica, z mladostno energijo ponesli v svet popa, jazza in swinga. V nedeljo popoldne so oživeli glavni junaki iz pesmic Svetlane Makarovič. S pomočjo navihanih živalic so v otroškem kabaretu Čuk na palici otroci spoznali življenjske zagate in njihove rešitve, poleg tega pa tudi različne instrumente. Do naslednjega festivalskega vikenda pa smo sanjali o potovanju v Namibijo in Bocvano, kamor nas je med rdeče sipine, po prostranih zalivih, ravninah popeljala Andrejo Avberšek na potopisnem predavanju.

Tudi 2. vikend Festivala je navdušil obiskovalce. V četrtek je v Kulturni dom Stična pritekel Toni Vencelj, ki teče že več kot 30 let in zadnja leta svoje razdalje še podaljšuje. Petkrat se je udeležil več kot 200 km dolgega etapnega Marathona des Sables v maroški Sahari, prav tako petkrat pa je nastopil na 170 km dolgem gorskem ultramaratonu Ultra trail de Mont Blanc. Ob kratkih filmih je vsem obiskovalcem predstavil svojo kariero, svoje gorske in puščavske maratone ter zanimive dogodivščine, ki so se prigodile njemu in njegovi zvesti spremljevalki in ženi Katji. Iz Maroške Sahare pa smo se v petek preselili v bar Jama, kjer nam je druž-

bo delalo Društvo mrtvih pesnikov. Petkov večer so nam polepšali s pesmi, kot so Ti si vse, Rabm, Čutm in še bi lahko naštevali, saj se je v njihovi 25-letni pevski karieri nabralo ogromno uspešnic. V soboto pa smo se lahko pogreli v Kulturnem domu in se nasmejali predstavi Šentjakobskega gledališča, ki so se nam predstavili z igro Moj ata, socialistični kulak, ki jo je režiral Gojmir Lešnjak Gojc. Komedija o usodi malega človeka v neusmiljenem kolesju zgodovine in o družbenih spremembah po drugi svetovni vojni nam ponuja vzporednice z današnjimi turbulentnimi časi. V nedeljo pa so spet uživali otroci. Igralci gledališke skupine Osnovne šole Stična so zaigrali v predstavi o lepem princu, ki se je hotel poročiti s cesarjevo hčerko. A ker hčerka ni marala njegove ljubezni, si je priskrbel službo pri cesarju kot svinjski pastir. Cesarjeva hči se je zaljubila vanj, a njen oče ni podpiral te ljubezni. A v nedeljo se vrata Festivala še niso zaprla. Zvečer smo se skupaj z Borutom Bušičem in Heleno Šušteršič odpeljali na bližnji vzhod. Predstavila sta nam svojo avanturistično pot po Iranu. Julijskega dne sta se ob dveh zjutraj z motorjem odpravila od doma in četrti dan vožnje prestopila meje Irana, kjer sta spoznavala skrivnosti, drugačni svet: perzijsko kulturo, znamenitosti, pokrajino in domačine, ki je navdušila marsikoga v dvorani. V zadnji tretjini letošnjega festivala so k nam prišli tudi gostje iz tujine. 1. decembra je Svetovni dan boja proti aidsu. Ob tej priložnosti smo predvajali srbski dokumentarni film Borba in upanje - z virusom HIV je mogoče živeti, katerega režiser je Aleksander Bako. K nam so prišli tudi dolgoletni prijatelji iz Makedonije. V petek ste si lahko v Kulturnem domu Stična lahko ogledali kar dve gledališki predstavi Dramskega studia Godot iz Kočanov (Makedonija), ob katerih smo se lah-

ko nasmejali. Potem smo se preselili še v bar Jama, kjer so nas najprej ogreli Ingrit Schűller, katere člani prihajajo iz naših krajev. Nato pa so ljubitelje rocka razvajali še New Candys, psihadelični rock'n'roll bend iz Benetk (Italija). V soboto, 3. decembra, se bomo spomnili rojstva pesnika Franceta Prešerna in obeležili TA VESELI DAN KULTURE. V Kulturnem domu Stična smo otvorili razstavo fotografij in predstavitev mozaikov »Življenje našega drevesa«. Projekt je nastal v sodelovanju Občine Ivančna Gorica in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični iz gradbenega izziva, pod vodstvom likovne pedagoginje Jelke Rojec, in postal umetniško delo. S sproščenim vzdušjem glasbe, teatra in poezije sta nas nato v božično-novoletni čas zapeljala vrhunska violinistka Anja Bukovec, pianist Igor Vićentić, in izvrstni igralec Boris Cavazza, ki nas je navdušil z interpretacijo poezije. Dogodek je potekal pod pokroviteljstvom župana Občine Ivančna Gorica in v sodelovanju z ZKD Občine Ivančna Gorica. Festival smo začeli z rock'nrollom in ga tako tudi zaključili. Ponovno se nam je pridružil Hanibal, festival pa so zaključili Zgrešeni primeri. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji že 17. Festivala Stična, in vsem, ki nas pri ustvarjanju festivalskih zgodb podpirate z obiskom dogodkov. Neža Mikelj, Kulturno društvo Stična

Koncert Višnjanskih fantov ob 40. letnici KUD Janez Cigler

Koncert skupine Gross upi (Glasbene šole Grosuplje)

V soboto, 22. oktobra, je v avli Podružnične šole v Višnji Gori potekal tradicionalni koncert Višnjanskih fantov, ki je bil letos še dodatno obogaten s praznovanjem 40. obletnice delovanja Kulturnega društva Janez Cigler Višnja Gora. Župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad je društvu poklonil spominski kovanec Prijetno domače. Program je številne obiskovalce hudomušno popeljal skozi zgodovino kulture v Višnji Gori, lepo pa se je prepletal s pesmimi Višnjanskih fantov, ki so pripravili raznolik repertoar slovenskih pesmi. Kot gosta večera sta se predstavila domačin Đorđe Malkoč in sopranistka Teja Saksida ter tako dodala svoj kamenček raznolikosti v mozaiku. Pod okriljem KUD Janez Cigler je poleg glasbene sekcije zelo dejaven tudi dramski oddelek pod vodstvom Melite Garvas. Tokrat so za pokušino odigrali odlomek igre Burka o jezičnem dohtarju in po do sedaj videnem se lahko že

Folk skupina Gross upi, ki že osmo leto deluje pod okriljem Glasbene šole Grosuplje, je posnela svojo novo zgoščenko, tretjo po vrsti, z naslovom Live. Zgoščenka bo izšla v januarju 2017, promocijski koncert ob izidu pa se bo odvil v petek, 13. 1. 2017, v dvorani kulturnega doma Grosuplje. Gross upom se bodo na odru pridružili pevec Roko Bažika, violinistka Jelena Ždrale, kontrabasist Rok Hozjan in kvartet Mascara. Gross upi so znani po tem, da »znajo narediti žur«, kar bomo doživeli v dvojni meri. V živo na koncertu, nato pa še v domačih naslanjačih ob poslušanju zgoščenke, ki je bila prav tako posneta v živo. Več informacij tudi na Facebooku in gsg.si. Polona Udovič

Kulturno društvo Vidovo vabi veselimo celotne igre, ki bo odigrana v kratkem. KUD Janez Cigler se je ob tej priložnosti simbolično s šopkom rož spomnil vseh dosedanjih predsednikov društva (Anica Zupančič, Tatjana Strojan, Janja Ambrožič, Brane Medved, Barbara Pušlar, Janez Koščak in sedanja predsednica Eva Steiner). Zbrane sta z nagovorom počastila predsednik krajevne skupnosti Vi-

šnja Gora Luka Šeme in župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, ki se je vsem generacijam in vsem predsednikom društva zahvalil za lepšanje kulturnega vsakdana v Višnji Gori. Ob visokem jubileju je zdajšnji predsednici Evi Steiner podelil spominski kovanec v podobi občinske znamke Prijetno domače. Gašper Stopar

Letni koncert Ženskega pevskega zbora Vidovo, v soboto, 14. januarja 2017, ob 19. uri, v Domu Kulture Šentvid pri Stični. _________________________________________________ Folklorni večer »Zaplešimo skupaj«, v soboto, 21. januarja 2017, ob 19. uri, v Domu kulture Šentvid pri Stični. Predstavile se bodo otroška, odrasla in veteranska folklorna skupina Vidovo.


številka 9

december 2016

Ta veseli dan kulture navdušil polno dvorano v Stični V soboto, 3. decembra, smo praznovali Ta veseli dan kulture, praznovanje Prešernovega rojstnega dne, ko svoja vrata odpro številni hrami kulture po celi Sloveniji. V naši občini ta dogodek že tradicionalno poteka pod pokroviteljstvom župana občine Ivančna Gorica, Dušana Strnada, in sicer v organizaciji Občine Ivančna Gorica, Zveze kulturnih društev občine Ivančna Gorica ter Kulturnega društva Stična, in sicer kot zaključna prireditev Festivala Stična. Prireditev smo začeli s kratkim predstavitvenim filmom in odprtjem razstave fotografij mozaikov »Življenje našega drevesa«. Gre za čudovit projekt, ki je v sodelovanju Občine Ivančna Gorica in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični iz gradbenega izziva, pod vodstvom likovne pedagoginje Jelke Rojec, postal umetniško delo. Prisotne je nagovoril tudi župan Dušan Strnad, ki se je zahvalil tako Jelki Rojec za vodenje projekta izdelave mozaikov, Urhu Pircu za izdelavo predstavitvenega videa, kot tudi vsem kulturnim ustvarjalcem, ki

25

ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA na podlagi 37. člena statuta in Pravilnika o priznanjih ZKD Občine Ivančna Gorica objavlja

RAZPIS

za zbiranje predlogov za podelitev Jurčičevih priznanj in plaket v letu 2017.

s svojim delom dvigujejo kvaliteto življenja v občini Ivančna Gorica. Za tem smo prisluhnili še čudovitemu koncertu klasične glasbe in poezije, ki sta ga izvedla mednarodno priznana in najuspešnejša klasična violinistka v Sloveniji Anja Bukovec ter igralec, režiser, profesor dramske igre in prejemnik številnih nagrad Boris Cavazza. Sledila je pogostitev, sproščeno druženje in nadaljevanja večera z rock

glasbo. Večer je zaključila zasedba Zgrešeni primeri, še prej pa je občinstvo ogrel in navdušil domačin Hanibal, čigar skladba »Rad mam Ivančno« postaja cel hit. Vrhunska glasba, razstava, polna dvorana Kulturnega doma Stična in navdušena publika so dokaz, da je bilo res lepo. Prešerno, kot se za Ta veseli dan kulture tudi spodobi. Maja Lampret

»Kot viharnik vrh gora«

Predlagatelji so lahko posamezniki, skupine ali društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Predlogi morajo prispeti na naslov: Zveza kulturnih društev Občine Ivančna Gorica, Cesta 2. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 15. 1. 2017. Obrazec najdete na spletni strani Občine Ivančna Gorica. Kasneje prispelih predlogov žal ne bomo mogli upoštevati. Kandidate lahko predlagate v naslednje kategorije: • Jurčičevo priznanje za mlade Priznanje lahko prejmejo otroci in mladi do 18. leta starosti. Merila so: čas aktivnega delovanja, posebni dosežki ali uspehi, število nastopov ali obseg aktivnosti oz. delovanja. • Jurčičevo priznanje za podporo Priznanje se podeli posamezniku ali skupini, ki ni v vodstveni funkciji društva, a je pomembno prispeval k razvoju in delovanju skupine, društva ali posamezne dejavnosti s področja kulture. Merila so: pomoč, podpora ali viden prispevek k delovanju ali razvoju skupine, društva ali kulturne dejavnosti. • Jurčičeva plaketa posamezniku Plaketo se podeli posamezniku za večletno delo v ljubiteljski kulturi, posebne dosežke, umetniško vodenje ali pedagoško – mentorsko delo. Merila so: čas delovanja, posebni dosežki in uspehi, obseg aktivnosti oz. delovanja. • Jurčičeva plaketa skupini Plaketo lahko prejmejo skupine ali društva za izjemne rezultate na posameznem področju kulturnega ustvarjanja. Merila so: posebni dosežki, število nastopov, gostovanj ali projektov ter obseg delovanja zadnjih dveh let. V posamezni kategoriji lahko predlagate samo enega posameznika ali skupino. Predlagate lahko posameznike ali skupine, ki so pomembno prispevali k razvoju kulture v občini Ivančna Gorica. Svečana podelitev priznanj in plaket bo 8. februarja, na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku.

Koncert ŽePZ Harmonija z gosti V soboto, 26. novembra, je v avli SŠ Josipa Jurčiča potekal za šolo neobičajen dogodek, koncert ŽePZ Harmonija. Na odru je mavrična druščina treh generacij - babice z vnuki, mame in očetje s sinovi in hčerami, profesorica z nekdanjimi dijaki – združila svoje pevske moči. Šola je vedno bila, je in bo središče znanja in kulture nekega kraja. Ta večer je Srednja šola Josipa Jurčiča za našo prireditev na stežaj odprla svoja vrata. Gostje večera so bili Oktet fantov KD Stična in ŽePZ Nimfe, članice KD Harmonija. Za instrumentalno spremljavo sta poskrbela Urška Petek na klavirju in Primož Cedilnik na harmoniki. ŽePZ Harmonija – gostitelj večera – prepeva že 9. leto. Dve leti nas vodi ga. Gabrijela Cedilnik. Skupaj z njo in ob asistenci g. Primoža Cedilnika smo ustvarile že veliko lepih in uspešnih nastopov.

Kultura

Oktet Deseti brat na Krki Pri nas na Krki je zmeraj lepo. Kdaj pa kdaj spokojni mir veselo zmotijo prireditve v organizaciji društev na Krki. Zadnja sobota v oktobru nam bo ostala v lepem spominu. Ko se je dan nagibal v večer, nas je obiskal sam Deseti brat. Svoje čute smo prepustili zvenom ubranega petja okteta Deseti brat. Kulturno društvo Krka, sekcija Festival Krka, nam je v sodelovanju z župnikom Markom Burgerjem v Krški cerkvi sv. Kozma in Damijana pripravilo koncert okteta Deseti brat s Črnuč pod umetniškim vodstvom prof. Milivoja Šurbeka.

Že vrsto let sodelujemo na Območni reviji pevskih zborov, na Festivalu U3ŽO v Cankarjevem domu, na različnih prireditvah v občini Ivančna Gorica in zunaj nje. Letos smo imele že 12 nastopov. Tri uspešne koncerte smo lani in letos pripravile skupaj z mešanim zborom U3 iz Grosuplja in ŽePZ Tavžentrože Trebelno. Tudi oba

BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT V ŠENTPAVLU Vaščani Šentpavla vas vabimo na božično – novoletni koncert, ki bo v ponedeljek, 26. 12. 2016, ob 18. uri, v cerkvi sv. Pavla v Šentpavlu. Nastopajoči: Stiški kvartet Marjan Zgonc Moški pevski zbor Prijatelji Eva Medved, citrarka Tom Kobe, solist Špela Sellak, pianistka Naj bodo praznični, decembrski trenutki še posebno lepi in naj vam glasba prijetno ogreje srce … Vaščani Šentpavla

zbora pojeta pod taktirko gospe Gabrijele Cedilnik. Največji dogodek pa je seveda vsakoletni samostojni koncert. Veliko ur preživimo na tedenskih vajah in intenzivnih vajah. Pojemo ljudske in umetne pesmi. Skupaj z zborovodkinjo Gabrijelo pilimo melodije, dinamiko in druge finese. Velik poudarek dajemo dikciji. »Pesem mora biti poslušljiva«, nas neprestano opozarja zborovodkinja Gabrijela. Nam je to na koncertu uspelo, saj nas je v polni avli SŠ Josipa Jurčiča okrog 170 obiskovalcev na koncu nagradilo z bučnim, stoječim aplavzom. Za vsako dejavnost so seveda poleg volje potrebni tudi drugi pogoji, primeren prostor in denarna podpora. Na koncu koncerta smo se pevke Harmonije zahvalile SŠ Josipa Jurčiča in ravnatelju g. Milanu Jevnikarju za podporo in velikodušno pomoč, saj že drugo leto vadimo v svetli, topli, prijazni učilnici s klavirjem in Občini Ivančna Gorica, za finančno podporo. Zahvalile smo se tudi vsem sodelujočim, ki so z nami soustvarili bogat pevski program in prijetno vzdušje in vse, nastopajoče in obiskovalce, povabile na druženje ob prigrizku in bogati ponudbi peciva, ki smo ga pevke pripravile same. Jožica Lampret

Oktet Deseti brat je začel delovati leta 1980, najprej pod imenom Črnuški oktet in se kasneje preimenoval v oktet Deseti brat. Najprej so delovali brez umetniškega vodje, v četrtem letu delovanja pa so pridobili Peregrina Capudra. Nadalje je delo umetniškega vodje prevzel Vinko Jager, nato Tamara Žagar in končno Jože Kores. Leta 1993 so iz potrebe pevcev okteta ustanovili tudi svoje društvo v prostorih Gasilskega društva Črnuče. Nastopajo doma in v tujini. Predstavili so se že v vseh republikah nekdanje Jugoslavije, peli so v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, poleg tega pa še v Severni in Južni Ameriki ter Avstralija. Osem Desetih bratov nas je z ubranim petjem popeljalo od duhovnega (Ave Maria, In nomine Jesu ...) k malce nagajivemu posvetnemu in ljudskemu (Pesem o lončenem basu, Snočkaj sem no pošto zvedev, Tri narodne …). Prisluhnili smo skladbam tujih (J. Galus, P. Janczak, S. Žarov …) in domačih avtorjev (R. Simoniti, A. Srebotnjak ...). V pesmi smo tako prepotovali svet in Slovenijo. A ob zaključku večera obsedeli očarani in vzneseni ob vsem doživetem ta večer v župnijski cerkvi v družbi Desetega brata. Bili smo si enotni; če je beseda tista, ki včasih ljudi prizadene, jih razdvaja, je pesem tista, ki da človeku vedno novo spodbudo. Pesem je tista, ki človeku omogoči izražati čustva radosti in veselja, pesem je tista, ki človeka opogumi tudi v najtežjih trenutkih lastnih bojev ali slovesa. Z nasmehom na obrazu in pesmijo v srcu smo se odpravili proti domu. Še prej pa osmim Desetim bratom zaželeli, da še dolgo s pesmijo potujejo po svetu in Sloveniji, pa na rodne kraje Desetega brata naj ne pozabijo. Anica Kozinc


26

Kultura

december 2016

številka 9

Knjižnica Ivančna Gorica

Preko polnoletnosti v 20 let

Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si

26. 11. se je v cerkvi Marije Brezmadežne v Zagradcu zgodil čudovit koncert otroškega pevskega zbora.

PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45)

KNJIŽNICA 2017: SLOVENŠČINA SE IZPODRIVA, NEZNANJE JE ZAŽELENO, ZATO JE TREBA KNJIŽNICE OHRANJATI IN RAZVIJATI

V obstoječih pogojih se trudimo vzdrževati normalne pogoje za delo, skrbimo za zbirko, za knjižne novosti, red, posredovanje informacij, ki jih potrebujete za študij, delo, prosti čas. V letu, ki prihaja, naj bi bralci in knjige dobili nekaj dodatnega prostora. Veselimo se teh premikov. Pristojni se torej zavedajo pomena ohranjanja slovenske besede in pomena branja, ta zaznava je prisotna tudi širše. V času 32. Slovenskega knjižnega sejma je potekal dogodek »Ker nam ni vseeno«, s katerim se je začela nacionalna kampanja Slovenija bere, katere pokrovitelj je predsednik RS, Borut Pahor. Predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije, so podpisali Memorandum Slovenija bere. Branje je zdravo zate in za državo, pravijo ambasadorji kampanje. Vsak na svojem področju, po svojih močeh, bomo tako še naprej skrbeli za bralno pismenost in za jezik, knjižnice to delamo tradicionalno, praktično skozi tisočletja. Kot vemo, obstajajo nasprotne tendence: slovenščina se izpodriva (celo že kot predavateljski jezik), nevednost pa je zaželena. V letu 2017 vam zato želimo bogatega in vsebinskega pogleda na vse; na vrednote, kulturo, življenje, pot naprej. Srečno.

KNJIŽNICA 2016 V ŠTEVILKAH: ZA ŠTEVILKAMI JE VSEBINA IN JE ZGODBA

V knjižnico ste radi hodili, polovica občanov je že prestopila naš prag, vsak dan nas obišče tudi več kot 600 bralcev. Dejavnosti za spodbujanje branja se nadaljujejo. Pet literarnih večerov, 3 potopisna predavanja, 12 srečanj bralnega kluba, 5 strokovnih predavanj, 6 ustvarjalnih delavnic ob knjigi za odrasle, 12 za otroke, 2 fotografski razstavi, 8 likovnih in prav toliko knjižnih razstav. Še? Izredno priljubljene so »Ure pravljic s Palčkom Bralčkom«, prav tako »Angleške ure

Na Festivalu Stična je potekal tudi Dan knjižnice. Sodelovali smo z Verskim muzejem Stična; predstavljali nagrajeno knjigo domačina kustosa Tadeja Trnovška »Zaklad pisarja Bernarda« o stiški rokopisni delavnici in rokopisih.) Preko 200 obiskovalcev je lahko uživalo v pravljici, angleški uri pravljic, socialnih igrah s knjigo, vse na temo stiških znamenitosti, ali pa so posedeli v knjižnični kavarni. (Foto: Tadej Trnovšek). pravljic« in »Socialne igre ob knjigi«, vseh skupaj je bilo preko 30. Poleg tega so se izvajale še v okviru obiskov ali v okviru programa »Počitnice v knjižnici« (zimske, poletne in jesenske). Pristopili smo k projektu »Beremo s Tačkami«, s katerim se branje približa preko ljubezni do kužkov. Kuža Erc s terapevtko Vesno sta sedaj pri nas že udomačena. Začeli smo z izvajanjem ur s poučno knjigo, ki so se takoj prijele med mladimi vedoželjneži. Blizu 100 je bilo obiskov predšolskih in šolskih skupin, večina jih je strukturiranih, vodenih, saj resno izvajamo knjižno in knjižnično vzgojo. Desetina jih je potekala v okviru državnega projekta »Rastem s knjigo«, nekajkrat smo knjižničarji učence obiskali na terenu ob zaključku bralnih značk, bralnih projektov, ob bralnih in kulturnih praznikih. Pride tudi Palček Bralček, včasih pa nastopimo v vlogi predavateljev za starše. Radi povemo kaj o bralni vzgoji, vabljeni smo na državnem nivoju s predavanji v NUK-u, UKM-u. Sodelovali smo na Noči knjige z recitalom o vodi na kopališču

v Višnji Gori, s krajinskimi arhitekti s čitalnico na prostem in predavanji, z JSKD OI Ivančna Gorica pri organizaciji dejavnosti, srečanjih mladih literatov, seniorjev ali mladih novinarjev, z ZKD Ivančna Gorica in na Festivalu Stična z Muzejem krščanstva na Slovenskem pripravili Dan knjižnice s kavarno. Pripravili smo slavnostno srečanje za društvo Sožitje, združili moči z Zavodom Cirius Kamnik ob 8. februarju, radi nas obiskujejo iz društva »Mali vitezi«. Sodelujemo z bralnimi klubi vseh generacij, tako smo se srečali ob knjigah v Osnovni šoli Stična. Smo najboljši vnašalci na portal »Dobreknjige.si (vnašamo ob prostem času), zaradi dobrih recenzij na portalu smo prišli še do zanimivega sodelovanja in evropskih sredstev, tako da se pri nas sedaj odvijajo srečanja »Beremo z dr. Iztokom Osojnikom«. Za vsem naštetim stoji nešteto bogatih vsebin, ki jih številke ne morejo pričarati. Hvala, hvala, hvala vsem vam za sodelovanje in skupne kulturne trenutke. Ksenija Medved

DOGODKI V JANUARJU 2017

V novem letu nadaljujemo z rednimi dejavnostmi. Prijave na dejavnosti sprejemamo do zasedbe mest na tel. št. 7878 121. Prosimo vas za resno prijavljanje, saj se razumemo, kajne . (Prijava na glasbeno pravljico ni potrebna.) 3. 1. ob 17. uri: Bralni klub: Jacqueline Raoul -Duval: Kafka, večni zaročenec 7. 1. ob 10. uri: Socialne igre ob knjigi 10. 1. ob 17.30.: Premiera glasbene pravljice Ksenije Medved »Basko in Violeta« v dvorani knjižnice Mestne knjižnice Grosuplje. (Nastopajo vse naše pravljičarke in Klavirski trio Ars Musica.) 11. 1. ob 17. uri: Ustvarjamo iz knjig za odrasle: Upcikliran nakit 14. 1. ob 10. uri: Ustvarjamo iz knjig za osnovnošolce 17. 1. ob 17. uri: Beremo z dr. Iztokom Osojnikom: Karl Jaspers: Vprašanje krivde 18. 1. ob 17. uri: Ura pravljic s Palčkom Bralčkom 24. 1. ob 17. uri: Beremo s Tačkami 27. 1. ob 17. uri: Slovensko-angleška ura pravljic Vabimo vas tudi na ogled likovne razstave domačinke Mimi Tratar »Pri nas ob božičnem času: cerkve v naši občini«, s katero je začela upodabljati sakralne objekte v občini. Gre za svojevrsten domoznanski projekt, ob slikah so verzi slovenskih avtorjev. Razstava je na ogled do konca januarja, v času odprtosti knjižnice. V prireditvenem prostoru je na ogled razstava »Male šole glinenih izdelkov«, ki poteka pod mentorstvom Marjete Baša. Vabljeni!

Ne damo se Letošnji celovečerni letni koncert Mešanega pevskega zbora Sončni žarek Društva upokojencev Šentvid pri Stični je potekal v soboto, 26. novembra. Za izvedbo koncerta so tokrat izbrali novo dvorano župnijskega doma v Šentvidu pri Stični, kjer jim je prostore gostoljubno odstopil župnik Izidor Grošelj. Zbor, ki deluje pod vodstvom zborovodje Stanislava Fuxa, se je publiki, ki je dodobra napolnila dvorano, predstavil z dvanajstimi skladbami. Gostje koncerta so bile članice Ženskega pevskega zbora Laniške predice iz Škofljice in Ženski pevski zbor Društva upokojencev Metlika. Prav slednji so tudi rojaki zborovodje Fuxa. Ob koncu programa so vsi zbori združeni zapeli še tisto upokojensko Ne damo se in pri publiki poželi navdušenje. To je bil zares še en žarek v letošnjem bogatem kulturnem mozaiku Šentvida. Matej Šteh

Vsi mladi komaj čakajo, da bi postali polnoletni, saj je 18 let pomembna prelomnica. Otroški pevski zbor Zagradec pa je to prelomnico že prešel in letos zabeležil že 20 let delovanja. Da bo jubilejni koncert res nekaj posebnega, so mi doma že pripovedovali hčerki. »Kitara bo, violina, pa tudi bobni!« sta navdušeno pripovedovali Patricija in Maruša. In res. Koncert je bil nekaj posebnega. Najprej te je že na vhodu pričakal topel sprejem, kjer si iz rok mladih pevk prejel programski list s piškotom, na katerem je pisalo hvala. Za lažje preživljanje koncerta te je čakalo tudi čokoladno presenečenje. Sladko presenečenje pa se je skrilo v primerjavi s tem, kaj so pričarali mladi člani otroškega pevskega zbora. Pod vodstvom Vanje Erjavec Strmec in z instrumentalno podlago so nas resnično začarali. Prav veselje je bilo gledati vse nasmejane in vesele obraze, ki so prepevali brez not in pevskih map. Koncert so popestrili še člani otroškega pevskega zbora iz Žužemberka in mešani pevski zbor iz Zagradca. Iz pesmi v pesem se je napetost stopnjevala in dosegla višek, ko so se otrokom pred občinstvom pridružile bivše pevke, ki so same že dosegle polnoletnost. S triglasnim petjem so vsi skupaj dokazali, da se s trudom in vajami marsikaj zmore. Večer se ni zaključil v cerkvi, ampak pred njo, kjer so se pevci in vsi obiskovalci posladkali s sladkimi dobrotami, picami in pijačo. Za vse to so poskrbeli tisti, ki imajo otroški pevski zbor Zagradec resnično radi. Hvala Vanja za čudoviti večer, hvala za lepe vrtnice, ki smo jih prejele mamice in posebej hvala za ure, ki jih preživiš z našimi otroki in jim privzgajaš veselje do petja. Helena Kastelic Foto: Slavko Mirtič Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta 2. grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica T: 01 786 90 70, T: 041 846 674 E: oi.ivancna.gorica@jskd.si W: www.jskd.si

Razstava Male šole risanja jesenski semester v Ivančni Gorici, 19. 1. 2016, 17.00, razstavni prostori Knjižnice Ivančna Gorica Na mali šoli risanja pod mentorstvom Judite Rajnar so se otroci spoznavali z vplivom glasbe na likovno ustvarjanje ter tudi sami prepletali oba umetniška izraza. Na zaključku in otvoritvi razstave si bodo sodelujoči v kulturnem programu ogledali animirane filme ter se družili skupaj s starši ob razstavljenih delih. (v soorganizaciji s Knjižnico Ivančna Gorica) Delavnica vodenja prireditev, javnega nastopanja in protokola, 20. in 21. 1. 2017, Knjižnica Ivančna Gorica in Kulturni dom Ivančna Gorica Na delavnici, ki bo razpisana konec januarja, bodo udeleženci spoznavali ter se urili v konkretnih primerih nastopanja in obvladovanja odra, spoznavali protokolarna teoretična pravila, pripravljali scenarije in simulirali izvedbe prireditev. Slavnostna podelitev plaket in priznanj JSKD RS, 25. 1. 2017, Ljubljana Nagrajeni bodo najvidnejši ustvarjalci na področju ljubiteljske kulture v Sloveniji v letu 2016. Strokovna spremljanja za Območno srečanje odraslih gledaliških skupin – Linhartovo srečanje in mladinskih gledaliških skupin – Festival Vizije 2017, 1. 1.– 31. 3. 2017, Ivančna Gorica Zakaj je polje jezero, natečaj za tretjo triado mladih likovnikov koordinacije Osrednja Slovenija v sodelovanju z RTV Slovenija 3. program ARS, 3. 12.– 8. 2. 2017, Ivančna Gorica Madžarski prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, knjiga bo izšla 27. decembra 2016 Jurčičeva Kozlovska sodba v Višnji Gori je v okviru projekta Modrost in pravica prevedena že v deset jezikov. Madžarski prevod je pripravila Júlia Bálint Čeh, ilustracije za likovno opremo knjige pa Štefan Horvat Vsem občanom in kulturnikom občine Ivančna Gorica želimo mirne božične praznike ter veselo, prijazno in uspešno leto 2017! Simona Zorko, koordinatorka


december 2016

številka 9

Kultura - Šport

27

Ko likovna umetnost navduši »SKOZI ŠTIRI LETNE ČASE« je naslov nove slikarske razstave Damijane Bijek, otvoritev katere je potekala 16. decembra, še vedno pa so nekatera dela in izdelki na ogled v Kavarni Sonček v Ivančni Gorici. Včasih se vse nekako sestavi. Kavarna se imenuje Sonček, Zborallica je s svojo mladostno svežino in vrhunsko odpetimi skladbami prinesla sonce, sonce je postalo že skorajda razpoznavni znak likovnih del Damijane Bijek, ki pa je že tako ali tako eno sonce. Z večnim nasmehom na obrazu, vedno novimi ustvarjalnimi idejami in iskrivostjo. Sonce v vseh pogledih. Likovna dela Damijane Bijek, ki ustvarja pod imenom Dambija, so že skorajda stalnica v Kavarni Sonček. Tokrat je umetnica pripravila prerez njenega letošnjega ustvarjanja. Recenzijo njenih del je predstavila literarna kritičarka in diplomirana umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je o njenih delih zapisala naslednje:

»Diplomirana ustvarjalka Damijana Bijek je ustvarjalka, ki se giblje po širokem polju likovnega, kjer uresničuje svoje izostrene likovno-estetske norme. Njen opus pripada slikarstvu, oblikovanju gline in ustvarjanju v steklu. Raznolikim področjem se posveča na predan, raziskovalen, vsebinsko, likovno-formalno, tehnično in slogovno raznolik način. S svojimi likovnimi dejanji išče najbolj učinkovit izraz, s katerim bi likovno-vizualno odgovorila na kreativna zanimanja, na videnja, doživljanja in čutenja, na misli, ki se ji porajajo. V neutrudnem delovanju na področju slikarstva je prehodila interpretativno pot od realizma do abstrakcije. Od perfekcionističnega tkanja slikovne podobe, v kateri je dosegla

barvno in oblikovno dovršenost, je preko stilizacij, reduciranj na bistveno in sproščanj poteznosti prestopila v sfere, kjer vsebine niso opredeljive, zato pa v delih prekipeva moč barv. Senzibilna avtorica ne potuje le skozi različne kraje, skozi različne motive, ampak tudi skozi čas. Njena tokratna razstava nas vodi skozi naravni časovni krogotok. Postanke v posameznih letnih časih predstavljajo različni motivni sklopi in o njih prepričljivo govorijo koloristična razpoloženja.« Otvoritev razstave so z raznolikim repertoarjem in odličnim petjem obogatili pevci mešanega pevskega zbora Zborallica, ki ga vodi Janja Omejec. Zbrane je nagovoril podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, ki je Damijani čestital za vse njene ustvar-

jalne dosežke in ji zaželel še veliko uspeha na njeni poti. Otvoritve se je udeležil tudi slovenski pisatelj Ivan Sivec, katerega literarna dela so bila navdih za Damijanino likovno ustvar-

janje. Vsekakor prijeten uvod v odlično likovno razstavo. Vljudno vabljeni, da si jo ogledate. Maja Lampret

Jubilejno leto eno najbolj uspešnih v AMD Šentvid pri Stični V petek, 9. decembra, je v prostorih Turistične kmetije Fajdiga v Temenici potekalo srečanje ob zaključku uspešne sezone Avto-moto društva Šentvid pri Stični. Ob tej priložnosti je društvo obeležilo tudi 70-letnico delovanja. Predsednik AMD Šentvid pri Stični Matej Šteh je v uvodnem nagovoru orisal zgodovino in začetke delovanja društva, ki segajo v leto 1946, ko je v Ivančni Gorici začela delovati avto moto grupa, pod vodstvom Franca Kalarja. Njihov namen je bil zlasti organizirano izobraževanje prvih voznikov avtomobilov in motorjev, dejavnost avtošole pa se je leta 1956 prenesla v Šentvid pri Stični, kjer društvo neprekinjeno deluje do današnjih dni. Kasneje se je dejavnost vzgoje in izobraževanja v prometu opustila in društvo se je povsem posvetilo moto športu, katerega začetki segajo prav v leto 1956, ko je društvo organiziralo prve cestno hitrostne dirke po Šentvidu. V začetku 60-ih let so jim sledile prve dirke v motokrosu

na Gradišču nad Stično, leta 1976 pa se je motokros preselil na sedanjo lokacijo v Dolino pod Kalom, bolje poznano kot »Cukarca«. Društvo je v bogati zgodovini nanizalo veliko športnih uspehov, večkrat je prejelo tudi naziv najboljšega organizatorja dirke v posamezni sezoni. V zadnjem desetletju člani AMD Šentvid pri Stični pospešeno vlagajo v razvoj dirkališča, saj so bili kar štirikrat organizatorji dirke na evropski ravni. Letošnje jubilejno leto je za njih še posebej uspešno, saj se lahko pohvalijo s kar tremi državnimi prvaki in ekipni prvaki. Izpostaviti je potrebno Jana Pancarja, ki je eden najbolj perspektivnih mladih motokrosistov v Sloveniji. Slednji je bil letos tudi član slovenske motokros reprezentance.

Zbrane je ob zaključku pozdravil in nagovoril župan Dušan Strnad, ki je čestital vsem aktivnim članom društva kot tudi vsem drugim, ki so kakorkoli pripomogli, da društvo lahko uspešno praznuje tako visok jubilej delovanja. Kot je dejal, so dirke v Dolini pod Kalom eden izmed dogodkov, po katerem je občina še posebej prepoznana. To je bilo moč opaziti tudi letos jeseni, ko je »Cukarca« dobesedno pokala po šivih, saj se je dirke udeležil aktualni svetovni prvak MXGP Tim Gajser. Ob visokem jubileju je društvu podelil spominski kovanec Prijetno domače. Društvo je ob tej priložnosti podelilo jubilejne plakete članom-športnim funkcionarjem za dolgoletno in aktivno delo v društvu ter članom-mo-

Podjetje CUGELJ PVC IN ALU OKNA glavni sponzor članske ekipe Košarkarskega kluba Ivančna Gorica Košarkarski klub Ivančna Gorica in podjetje CUGELJ PVC IN ALU OKNA d. o. o. sta v septembra 2016 sklenila pogodbo o glavnem sponzorstvu članske ekipe kluba. S tem se je začelo intenzivnejše sodelovanje med uspešnim lokalnim podjetjem in mladim košarkarskim klubom. Pogodba je sklenjena za tri leta tako, da se bo v tem obdobju članska ekipa imenovala Košarkarski klub CUGELJ OKNA Ivančna Gorica. »S tem sodelovanjem bomo poskrbeli za finančno stabilnost kluba v prihajajoči sezoni. Klub spremljamo že od ustanovitve. Klub raste, s tem pa tudi zanimanje mladih za ta šport, kar je v skladu z našimi načeli družbene odgovornosti. Naše podjetje spodbuja ekipno delo, tako v proizvodnji kot pri montaži na terenu. Menimo, da športni kolektivi in podjetja delujejo po enakem principu - ekipnem delu, zato smo se odločili, da s finančnim vložkom dodatno podpremo perspektivni lokalni klub in s tem omogočimo nemoteno delovanje selekcij, saj gre za prihodnost košarke v Ivančni Gorici, posredno pa tudi širše. Veseli smo, da se treningov udeležuje vedno večje število osnovnošolcev, saj je to odličen znak za razvoj tega športa v prihodnosti,« je ob podpisu pogodbe dejal Ignac Cugelj, direktor družbe CUGELJ PVC IN ALU OKNA d. o. o.

S podpisom pogodbe tudi podjetje Cugelj PVC in ALU okna uresničuje svojo zavezo do lokalnega okolja. Namen pokroviteljstva je dolgoročno sodelovanje in soustvarjanje uspešne športne zgodbe, ki bo košarko v Ivančni Gorici dvignila na višjo raven. Šport je odličen medij, preko katerega podjetja učinkovito dosegajo promocijski učinek. Poleg same promocije je podjetje, ki vlaga v šport, med ljudmi deležno tudi statusa družbeno odgovornega podjetja. To pomeni, da si podjetje pri svojih vsakodnevnih poslovnih dejavnostih prostovoljno in ne zgolj na podlagi predpisov in direktiv, prizadeva upoštevati družbene in okoljske potrebe. Zato smo v Košarkar-

skem klubu Ivančna Gorica izredno veseli in ponosni, da je podjetje CUGELJ PVC in ALU okna za svojo promocijo izbralo prav naš klub. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da bo sodelovanje potekalo uspešno in v obojestransko zadovoljstvo. Skupaj bomo lahko ustvarjali boljše pogoje za delo z mladimi na področju športa v naši občini in tudi širše, s tem pa tudi bogatimo vezi in skupnost. Vsem ljubiteljem in podpornikom košarke želimo vesele praznike in veliko uspehov v prihajajočem novem letu 2017. Cugelj PVC okna in ALU okna d. o. o., Košarkarski klub Ivančna Gorica

tokrosistom za dolgoletno športno pot in odlične tekmovalne uspehe. Z zahvalami so se zahvalili tudi organi-

zacijam, društvom in sponzorjem, s katerimi več let uspešno sodelujejo. Gašper Stopar

SVIŠ jesenski prvak 1.B državne rokometne lige V soboto, 17. decembra, se je s 13. krogom končal jesenski del državnega prvenstva v 1.B državni rokometni ligi. V dvorani OŠ Stična v Ivančni Gorici je vodilna ekipa RK SVIŠ Ivančna Gorica na derbiju kola gostila 3. uvrščeno Krško in zabeležila zmago 38-35. Po polovici državnega prvenstva je ekipa iz Ivančne Gorice zabeležila kar 11 zmag in samo 2 poraza, zbrala 22 točk in postala jesenski prvak. Sledi ji Šmartno z 20 točkami, Krim-Olimpija z 19 točkami in Škofljica z 18 točkami. Mlada ekipa iz Ivančne Gorice si za jesenski naslov zasluži vse pohvale, saj je pokazala več, kot smo od nje pričakovali. Nadaljevanje prvenstva sledi 4. februarja prihodnje leto, zato imajo fantje kar nekaj časa, da se dobro regenerirajo in se nato podajo v borbo za prvi dve mesti, ki vodita v elitno 1.A državno rokometno ligo. Vse čestitke! Odlično gre tudi mladim ekipam RK SVIŠ Ivančna Gorica, saj sta se ekipi starejših dečkov B in kadetov že uvrstili v polfinale državnega prvenstva, med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Odlično so redni del državnega prvenstva zaključili tudi mladinci, ki so se uvrstili v skupino 6-ih ekip, ki se bodo potegovale za 2 mesti, ki vodita v 1. mladinsko državno rokometno ligo. Z rednim delom državnega prvenstva pa nadaljujejo tudi najmlajši – mlajši dečki. Mlajši dečki B so zabeležili že 7 zmag brez poraza, leto starejši mlajši dečki A pa imajo 6 zmag in 2 poraza, tako da so oboji na dobri poti k uvrstitvi v polfinale državnega prvenstva. Čestitke tudi mladini! Boštjan Košir


28

Šport

december 2016

številka 9

Mai Sadar obarval sezono 2016 v zlato

Predstavljamo vam naše mlade športnike

Kolesar Luka Pajek V naši občini se iz leta v leto porajajo novi, mladi, nadarjeni športniki v zelo različnih športnih panogah. Tisti, ki nastopajo za klube iz naše občine, so nam nekoliko bolj na očeh, druge, ki nastopajo za klube od drugod pa pogosto slabo poznamo oz. slabo poznamo njihovo dejavnost in uspehe. Eden od njih je Luka Pajek iz Malih Češnjic blizu Šentvida pri Stični, ki se ukvarja s cestnim kolesarstvom in nastopa za Kolesarski klub Grega Bole z Bleda. Luka je star 20 let in drugo leto dirka v članski kategoriji do 23 let. Je tako uspešen, da nastopa tudi za državno reprezentanco, kar seveda pomeni, da veliko dirka tudi v tujini. Sam pravi, da nastopa na praktično vseh domačih dirkah ter na dirkah po sosednjih oz. bližnjih evropskih državah. Konkurenca pri nas je močna, še veliko bolj pa seveda na mednarodnih tekmah. Na vsaki cestni dirki nastopa med 120-200 kolesarjev. Luka pa ne nastopa samo na cestnih dirkah, kjer vsi startajo hkrati, ampak tudi v kronometru (posamično tekmovanje na čas-) ter tudi na velodromu. Letos je nanizal nekaj odličnih rezultatov: - 2. mesto na velodromu na državnem prvenstvu na 4000 m- elitna članska kategorija. - 6. mesto v kronometru na državnem prvenstvu do 23 let, - 18. mesto med mladimi kolesarji do 23 let na 6 dnevni cestni dirki

Na državnem prvenstvu v kronometru Tour of Serbia, - 23. mesto v Italiji na cestni dirki »San Daniele« v elitni članski kategoriji - 20. mesto na cestni dirki za VN Kranja (tretji od Slovencev!) v elitni članski kategoriji - 6. mesto na cestni dirki na državnem prvenstvu članov do 23 let - 5. mesto na VN Avtomojster Podsmreka v elitni članski kategoriji - 3. mesto v končni razvrstitvi v pokalu za Zlato kolo (1. je bil kolesar iz Adrie mobila, 2. Pa kolesar iz KK Sava Kranj) Sam se zahvaljuje Kolesarskemu servisu UNIBIKE Ivančna Gorica za podporo s servisom in kolesarskimi deli.

Pravi, da mu vsaka taka pomoč pride prav, saj so stroški tekmovanja veliki. Žal morajo tudi v članski konkurenci dajati tekmovalci mesečne prispevke, saj jim klub ne more vsega kriti. Treningi so naporni, trenira 5-6x tedensko, navadno pa je konec tedna še tekma. Z letošnjo sezono še posebej zadovoljen, saj je bil pred zadnjo dirko sezone še na 5. mestu v skupnem seštevku »pokala za Zlato kolo«, nato pa si je na zadnji dirki sezone –»VN Avtomojster« priboril dovolj točk za 3. mesto skupno. Čestitamo! Simon Bregar

SREDNJEŠOLSKI ŠPORT

FC Ivančna Gorica po prvem delu tik pod vrhom slovenske druge lige

Naše dijakinje na 5.-6. mestu na dolenjskem srednješolskem tekmovanju 24. 11. je v Brežicah potekalo dolenjsko področno tekmovanje v odbojki za dijakinje. Tekmovanja so se udeležile najboljše srednješolske ekipe na Dolenjskem. Naše dijakinje so pod vodstvom profesorice športne vzgoje Marije Strnad nastopale v predtekmovalni skupini B. Najprej so v precej izenačeni tekmi izgubile proti ŠC Krško-Sevnica (gimnazija) z rezultatom 1:2, na drugi tekmi pa so z rezultatom 0:2 izgubile še proti kasnejšim zmagovalkam iz Novega mesta (Srednja zdravstvena in kemijska šola). Kljub dvema porazoma in končnemu 5.-6. mestu pa so zapustile dober vtis. S popolno ekipo bi mogoče dosegle tudi kaj več. Pa drugo leto. Za ekipo naše šole so nastopale: Kaja Bregar, Maša Tekavčič, Marija Ome-

jec, Nika Struna, Lucija Zaletel, Nika Žabot, Sara Vehar, Andreja Golobič in

Drsališče v Temenici vabi Drsališče v Temenici je tudi letošnjo zimo odprlo svoja vrata. Vabljeni na brezplačno drsanje vsak dan od 16. ure dalje, za vikende ter praznike pa od 14. ure dalje. Drsališče je v večernih urah osvetljeno. Drsališče se nahaja na športnem igrišču pri podružnični šoli v Temenici. Možna je izposoja drsalk vseh velikosti. Več informacij: Facebook stran Športno in izobraževalnega društva Temenica.

Mai Sadar, 10-letni dirkač kartinga razreda Rotax Mikro Max iz Šentvida pri Stični, je tudi letos osvojil naslov državnega prvaka, letošnji naslov je tako že tretji zaporedoma, saj ga je osvojil tudi že v letu 2014 in 2015. Letos je laskavemu nazivu dodal še naslov pokalnega prvaka Sportstil, v Sportstil prvenstvu vozijo dirkači Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Črne Gore. Že začetek sezone je nakazoval, da bo letos Mai v svoji kategoriji dominiral, saj je kar na petih zaporednih dirkah osvojil najvišjo stopničko. Za „piko na i“ letošnje odlične sezone, pa si je po koncu zadnje dirke na Novem Marofu, na Hrvaškem, zaradi dosežkov prislužil posebno vabilo in s tem tudi vstopnico na svetovno prvenstvo, ki je potekalo v Italiji. Mai se je svetovnega prvenstva udeležil kot prvi Slovenec v svoji kategoriji in je hkrati tudi najmlajši dirkač kartinga, ki je kadarkoli zastopal slovenske barve na tem prestižnem tekmovanju, kjer so tekmovali vozniki iz kar 59 držav. Po zelo dobri vožnji v finalu si je privozil 16. mesto, ki pa ga je malo pokvarila kazen 10 sekund zaradi nepravilnosti na startu. Vseeno je bil s svojo vožnjo in pridobljenimi izkušnjami na tako velikem tekmovanju, zelo zadovoljen. Mai se iskreno zahvaljuje svojim navijačem, posebna zahvala pa gre tudi sponzorjem Transport Finec d. o. o. in Armex Armature d. o. o. Prepričani smo, da bomo lahko tudi naslednjo sezono poročali o nadaljnjih uspehih mladega dirkača. Monika Sadar

Nika Žlajpah.

Pred zadnjim krogom 1. dela 2. slovenske futsal (malonogometne) lige so ivanški nogometaši še vodili, a so žal v zadnjem krogu doživeli prvi poraz. Premagala jih je ekipa Kebelj Pizzeria Salama. Tako so vrh prepustili ekipi FSK Stripy iz Škofje Loke. Ne glede na to lahko rečemo, da so prvi del odigrali odlično, saj so poleg že omenjenega poraza le še enkrat remizirali proti njihovim največjim rivalom v Škofji Loki. Vse ostale tekme so zmagali, nekatere zelo prepričljivo. Zanimivo je, da je naša ekipa dosegla največ golov in jih najmanj dobila. Glede na to, da večina fantov prihaja z naših krajev, šele sedaj lahko vidimo, kakšno kvaliteto pravzaprav ima Ivančna Gorica v malem nogometu. In lahko smo ponosni na to. Če bo šlo tako naprej, je tudi prva liga povsem realen domet.

Simon Bregar

T Z

N P D:P

+/-

T

1.

FSK Stripy

9 8

1

0 42:24 +18 25

2.

FC Ivančna Gorica

9 7

1

1 49:20 +29 22

3.

Gorica Futsal Klub

9 4

3

2 34:27 +7

15

4.

Velike Lašče

9 5

0

4 39:38 +1

15

5.

Kebelj Pizzeria Salama

9 4

2

3 38:31 +7

14

6.

ŠD Mlinše

9 4

2

3 29:27 +2

14

7.

Futsal klub Dobrepolje

9 3

2

4 29:32 -3

11

8.

FC Hiša daril Ptuj

9 2

2

5 37:41 -4

8

9.

KIX Ajdovščina

9 1

1

7 20:37 -17

4

10.

Dlan Logatec

9 0

0

9 17:57 -40

0

Za našo ekipo nastopajo: Kristjan Čož, Jože Gačnik, Robert Gačnik, Andrej Ružič, Gašper Klemenčič, Robi Glavan, Simon Ostanek, Klemen Zaletel, Mark Lesjak, Luka Stojanović, David Vidmar, Žan Gregl, Anže Sadar, Tomaž Knep, Robert Potokar, Jani Hočevar in Peter Stojanović. Kristjan Čož je trenutno tudi prepričljivo najboljši strelec slovenske druge lige z 21 goli. Simon Bregar


december 2016

Šport

številka 9

29

4. Taekwondo pokal Ivančna Gorica V nedeljo, 4. 12. 2016, se je že četrto leto zapored odvijalo mednarodno tekmovanje Pokal Ivančna Gorica. Sodelovalo je 26 klubov iz Srbije, Italije, Hrvaške, Bosne in Slovenije. Letos smo na pokalu poleg borb in kicka imeli tudi disciplino poomse (tehnika ali forme). Novost je bila še ta, da smo imeli elektronske čelade. Te so poskrbele, da so bile borbe še bolj poštene, sodnikom pa so olajšale delo. Na otvoritev so prišli podžupan občine Ivančne Gorice Tomaž Smole, predsednik Zveze športnih organizacij Ivančna Gorica Mitja Hren in predsednik kluba Kang Borislav Milošević. Tomaž Smole je imel otvoritveni govor in ob tej priložnosti podaril zahvalno plaketo mladinskemu svetovnemu prvaku v borbah taekwondoja Patriku Divkoviću. Letos je na pokalu sodelovalo 233 tekmovalcev, od tega jih je 165 tekmovalo v borbah, 41 v kicku in 27 v tehniki. Lani je bilo na pokalu vsega skupaj 156 tekmovalcev, predlani 215 tekmovalcev in na prvem pokalu 301 tekmovalec. Iz kluba Kang je bilo skupaj 25 tekmovalcev, ki so tekmovali v kicku, borbah in v tehniki. Nekateri so tekmovali v dveh disciplinah, Tibor Jože Rozina pa je tekmoval v vseh treh. V borbah smo osvojili ekipno 10. mesto, v kicku 6. mesto in v tehniki 2. mesto. Izjava Carlota Turillija iz kluba FreeSpirit iz Trsta: ''Vam in organizacijske-

mu timu se za povabilo na pokal iskreno zahvaljujem. Kot že vsa leta od rojstva vašega pokala do zdaj ste bili tudi letos sposobni uspešno združiti šport, zabavo in prijateljstvo. Pokal je bil veličasten dogodek in kot vedno odlično organiziran. Tehnična raven raste z vsakim letom, zato se pokala vsako leto z veseljem udeležimo. Ponosni smo, da je naš klub FreeSpirit osvojil peto mesto. Tudi prihodnje leto se vam pridružimo. Še enkrat hvala za športni duh in prijaznost.'' V kicku smo imeli 15 tekmovalcev. V kategoriji Ž2 deklice letnik 20082009 sta tekmovala Neža Berden in Mojca Maršič. Mojca je osvojila 3. mesto, Neža je izgubila in ostala brez odličja. Mai Marinko, Maksim Mulh in Patrik Janez Repar so tekmovali v kategoriji M3 dečki letnik 2010-2011, žal so vsi izgubili v prvem krogu. Taras Predanič, Domen Dremelj, Vid Milošević, Filip Marn, Maks Brčan in Jakob Libnik so tekmovali v kategoriji M2 dečki 2008-2009. Vsi so izgubili v prvem krogu. Filip Marn je bil v odlični formi in le za las (50:53) izgubil proti Aneju Jermanu, ki je bil v tej kategoriji drugi. V kategoriji M1 dečki letnik 2006-2007 sta si tretje mesto priborila Tevž Nemanič in Tibor Jože Rozina. V tehniki je tekmovalo 12 Kangovcev. Urban Ulcelj, Mark Hren, Tija Dobrič, Renata Mavrič, Mojca Maršič in Tibor Jože Rozina so bili v kategoriji sami in

posamezno osvojili 1. mesta. Sama v kategoriji parov sta bila tudi Žan Zupančič in Tija Dobrič. Tudi onadva sta stopila na najvišjo stopničko. Kenan Husejinović je tekmoval v kategoriji para body, kategoriji za invalide, in osvojil zlato medaljo. Kenan je tekmoval tudi v kategoriji neinvalidov mladinci do višjega rdečega pasu. V tej kategoriji je osvojil drugo, Gašper Kastelic pa prvo mesto. Štirje naši tekmovalci so osvojili srebrno medaljo: Gal Maršič v kategoriji kadeti do višjega rumenega pasu, Žan Zupančič v kategoriji kadeti 1-3 poom, Maša Porenta v kategoriji kadetinje do višjega rdečega pasu ter Dejan Novak v kategoriji člani do višjega rdečega pasu. Najboljša tekmovalka v tehniki pri ženskah je bila naša Renata Mavrič. V borbah je 11 naših tekmovalcev želelo pokazati, iz kakšnega testa so. Mark Hren je v finalu pri mlajših kadetih -33 kg osvojil zlato medaljo. Jon Marinko, mlajši kadet +51 kg, je eno borbo zmagal in se uvrstil v finale. V finalu ga je premagal Tevž Nemanič, tako da je Jon pristal na drugi stopnički in Tevž na prvi. Tibor Jože Rozina, mlajši kadet -36 kg, je zmagal eno borbo in osvojil 3. mesto. Žan Zupančič, Jakob Marn in Gašper Kastelic so prvo borbo izgubili in osvojili bronasto medaljo. Tija Dobrič in Gal Maršič sta izgubila prvo borbo in osvojila srebrno medaljo. Maks Brčan in Tevž

Namizni tenis na Krki Čeprav težko, a povsem zasluženo, so igralci ŠD KGG Krka I spet postali prvaki v ligi občin Velike Lašče, Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Pod vodstvom kapetana Kozinca so nastopili še Omahen, Mlakar, Mestnik in Vokal. Čeprav so se na koncu šteli medsebojni osvojeni dvoboji, prvo tekmo proti Laščanom je dobila Krka 8:2 drugo pa izgubila 6:4, je Krka vodila od začetka do konca tekmovanja. Za drugouvrščenimi Laščami se je uvrstila druga ekipa Krka v postavi Kuhelj, Vrhovec, Mali, Erjavec in Podobnik. Na četrtem mestu je končala ekipa Stična I. Tako se je končala najzanimivejša sezona doslej. Razburljivih tekem ni manjkalo, prav tako ne presenečenj, sladkih zmag in grenkih porazov. Omeniti velja še prvo in edino letošnjo zmago Stične II proti ekipi Krke II. Le upamo lahko, da smo se iz vsega skupaj kaj naučili. Zaključku ligaškega tekmovanja sledi pokalno. Letos je prvič potekalo pod drugačnimi pravili kot tekmovanje v ligi. Sistem lige je bolj pisan na kožo Krki, ki s tremi precej izenačenimi igralci n lažje dobiva tekme proti La-

Krajani Metnaja so za svojega mladega sokrajana Jaka Peklaja, ki je letos postal državni prvak v motokrosu (kategorija MX 65) pripravili po zaključku sezone svečani sprejem. Na križišču pred gasilnim domom so obesili poseben transparent in mu izročili pokal in torto v barvah njegovega motorja.

Pečjak, ki je s svojo široko bero slastnega francoskega peciva poskrbela za polne želodčke vseh tekmovalcev in trenerjev. Izjemna ekipa kluba Kang se je pri celotni organizaciji zelo potrudila: red sta vzdrževala Marko Hegler, Jošt Marinko, Anton Mulh in Boštjan Slak, poškodb se je strokovno lotil zdravnik dr. Gordan Mijovski, Žiga Klemenčič je natisnil diplome. Aleš Tekavčič, ki je letos naredil izpit za pripravnika, je bil v sodniški ekipi in je pregledoval borce, če imajo vse ščitnike. Timotej Todić in Lovro Ulcej sta poskrbela za tekmovalce. Renata Mavrič je pomagala pri organizaciji. Srečno ekipi kluba Kang pri organizaciji Taekwondo pokala Ivančna Gorica še naprej. Darja Podpečnik

Francoski boks savate - brezplačno za srednješolce in študente

Pokalno tekmovanje 2016, člani ŠD Krka ščanom, pri katerih prva dva igralca nekoliko izstopata. Letošnja pravila so torej bila bolj pisana na kožo Laščanom. Sistem dva na dva in par se je sicer izkazal za zanimiv. Pokalno tekmovanje je tokrat organizirala ekipa ŠD Kompolje v telovadnici na Vidmu. Zbralo se je devet ekip, ki so se najprej pomerile v skupinah, nakar so po dve najboljši ekipi iz vsake skupine nadaljevale boje na izpadanje. ŠD Krka je v prvo ekipo postavilo Kozinca, Malija in Vokal. V drugi ekipi sta bila Kuhelj in Omahen, v tretji pa

Olovec sta zaradi zdravstvenih težav borbe odpovedala. Izjava organizatorja Tomaža Zakrajška: ''Veseli smo, da smo četrti pokal ponovno uspeli organizirati na visokem nivoju. Zahvaljujem se vsem našim članom, ki so pomagali, da je pokal uspel. Zahvaljujem se tudi vsem klubom, ki so v Ivančno Gorico pripeljali tekmovalce. Letos smo na pokalu prvič imeli disciplino tehnika. To disciplino smo zaradi premajhnega števila prijavljenih tik pred pokalom skoraj odpovedali. Na koncu smo se vendarle odločili, da izpeljemo tudi tekmovanje v tehniki. Ker je vsak začetek težak, bo morda prihodnje leto tudi ta disciplina z več prijavljenih zaživela v pravih barvah.'' V klubu Kang smo hvaležni Pekarni

Mestnik Vrhovec. Prva ekipa je kot edina končala tekmovanje brez poraza in prehodni pokal še za eno leto pripeljala na Krko. V finalu so sicer bolje začeli Laščani, ki so preko Smrekarja hitro povedli z 1:0. Na koncu se je izkazalo, da več od tega niso zmogli. Krka je slavila s 3:1. V tekmi za tretje mesto sta Omahen Kuhelj ugnala Vrhovec Mestnik in osvojila tretje mesto. Laščanom tako kot leto poprej ni preostalo drugega, kot da revanšo obljubijo za prihodnje leto. V novembru so igralci ekipe Šmarje Sap organizirali tekmovanje v igri parov. Lanski naslov je Zvone Omahen obranil z Bojanom Kuhljem v kategoriji mladih do 50 let. Tretje mesto sta osvojila igralca Stične Rado Pižem in Janez Lampret. Pri veteranih pa sta tretje mesto osvojila Globokar Kozinc. 3. 12. pa je ŠD Kompolje organiziral turnir v počastitev občinskega praznika in priredil tekmovanje posameznikov. V kategoriji deklic do 12 let je slavila članica ŠD Krka Pika Vokal. V kategoriji moški do 50 let je Bojan Kuhelj osvojil tretje mesto, prvo pa Bojan Vokal (oba Krka). Nova sezona v medobčinski ligi se bo predvidoma začela na začetku februarja. Bojan Vokal, ŠD Krka

Na SŠ Josipa Jurčiča v plesni dvorani ob četrtkih poteka uro in pol trajajoča vadba francoskega boksa. Savate je šport, kjer poleg tekmovalnega in edinstvenega borjenja s palico canne, poučujemo poleg samoobrambe tudi francoski boks. Francoski boks je športna disciplina savate športa, ki ga priznavava olimpijski komite kot panogo, v kateri tekmovalno uspešnejšim srednješolcem in študentom omogoča status vrhunskega športnika. S takšnim statusom pa je povezanih kar nekaj ugodnosti, ki omogočajo lažji študij. Ime univerzitetni nakazuje, da savate mednarodno deluje kot univerzitetni FISU šport, ki je tesno povezan s srednješolskim ISF združenjem. Olimpijski komite Slovenije priznava šele rezultate tekmovalcev od 14. leta naprej, zato tudi dajemo prednost pri vadbi in vpisu tej populaciji.

Lara in Špela uspešni na tekmi v Radečah

4. 12. 2016 je v Radečah potekalo mladinsko državno prvenstvo v savatu, ki ga je tokrat organiziral Karate klub Radeče. Univerzitetni savate klub iz Ivančne Gorice se je udeležil tekmovanja z dvema predstavnicama Laro in Špelo, ki sta dosegli 6 in 7. mesto, kar je za njun prvi boksarski nastop odličen dosežek.

Lara in Špela v akciji Če želite v novi sezoni 2016/2017 trenirati skupaj z nami se nam ob ČETRTKIH 18:00–19:30 pridružite v plesni učilnici srednje šole Josipa Jurčiča. Možnost dodatnega treninga v Ljubljani po predhodnem dogovoru s trenerjem. Za dijakinje/dijake in študente/ke je vadba brezplačna do junija 2017. mag. Jurij Obreza, predsednik USK UNIVERZITETNI SAVATE KLUB (www.francoskiboks.si, 040 752 734)


30

Zahvale ZAHVALA Ugaslo življenje naše drage mame

DARINKE ŠLAJPAH

iz Šmarja - Sapa pušča praznino v načrtih, a ne more izbrisati trenutkov, ki so nam bili dani. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste se od nje poslovili, darovali cvetje in sveče ali nam v tolažbo namenili toplo besedo. Marjeta Šlajpah Godec z družino Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)

ZAHVALA

V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi

IVAN HROVAT

s Kala (09. 5. 1943 – 26. 11. 2016) Ob boleči izgubi se vsem iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove v dober namen. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen poslovilni obred, Moškemu pevskemu zboru Ambrus za zapete pesmi, Pogrebni službi Novak Marija, vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ter vsem, ki ste nam in nam še vedno v teh težkih trenutkih stojite ob strani in ste nam na katerikoli način pomagali. Posebna zahvala gre gasilcem PGD Ambrus, ekipi dežurne službe ZD Grosuplje in Ivančna Gorica ter ekipi nujne medicinske pomoči iz UKC Ljubljana za njihov hiter odziv in neizmeren požrtvovalni trud. Njegovi žalujoči

ZAHVALA

V 89. letu je odšel v večnost moj oče

MILAN ERJAVEC

po domače Undrov Milan iz Bojanjega Vrha Iz srca se zahvaljujem sorodnikom in sosedom za pomoč in oporo v težkih trenutkih, vaščanom in vsem drugim, ki ste se prišli poslovit od njega, darovali za svete maše, cvetje ter sveče. Hvala lovcem LD Krka za lep lovski pogreb svojega tovariša, pevcem za ubrano petje, ga. Anici za besede slovesa, Perparjevim, Obrščakovim, ter g. Tonetu Pahulji za lep obred. Hvala dr. Zupančiču ter medicinskim sestram v njegovi ordinaciji za več desetletno zdravljenje. Zahvaljujem se tudi podjetju Akrapovič in sodelavcem. sin Emil Nešteto sveč je že zagorelo, nešteto rožic je ovenelo, nešteto solz preteklo je. Življenja naša so se spremenila a srca naša te ne bodo pozabila.

V SPOMIN

številka 9

december 2016

Najlepše mati, je tvoje srce. V njem so ljubezen, dobrota in skrb, vsa hrepenenja, prečutih noči ….

Da mi je duša vsa lira stoglasna, vstala iz nje bi mi pesem preglasna. Avemarija …

ZAHVALA

ZAHVALA

V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica

VALI KRIŠTOF roj. Klemenčič

MARIJA MARICA ZAVRŠNIK roj. Hočevar,

iz Šentvida pri Stični 136 a (15. 2. 1931– 03. 12. 20016)

Koželjeva Marica z Vrhov

Iskreno se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, ki bodo gorele v njen spomin. Hvala g. župniku Janezu Zaletelu za opravljen obred, ga. Dragici Kastelic za lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se GD Šentvid za podarjeno cvetje, poslovilne besede in spremstvo na zadnji poti. Prav tako hvala pogrebnemu zavodu Perpar in pevcem za zapete pesmi. Hvala za darovane sveče in cvetje DU Šentvid, KD Vidovo, Turističnemu društvu in AMD Šentvid, Mizarstvo Vencelj, vsem sosedom in prijateljem. Posebna zahvala pa ga. Marjani Hočevar za poslovilno pismo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, vsem, ki ste jo imeli radi in jo ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč. Le mir in pokoj mi dragi želite in zame prižgite lučko v spomin.

Sedaj bo pela v angelskem zboru, ste zapisali v žalno knjigo, saj je bilo njeno življenje in delo tesno povezano s petjem. Do upokojitve je bila namreč stalna članica SNG Opera in balet Ljubljana. Čeprav je živela v Ljubljani, je bilo njeno srce na rodnih Vrheh, kamor se je z radostjo v srcu vračala. Iskreno se zahvaljujemo vsem sovaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, delili z nami bolečino, molili zanjo, darovali cvetje, sveče in svete maše in se v tako velikem številu poslovili od nje na ljubljanskih Žalah. Hvala patru Zdravku Jakopu za ganljiv poslovilni obred in njenim kolegom za izbrano petje. Hvala tudi župniku Marku Burgerju s Krke in Cesarjevemu Antonu za petje zvonov na Krki in Polževem. Odslej bo živela v naših srcih. hči Staša Koželj z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni In ostala je tišina, ki boli A ljubezen, ki obilno si nam jo dajala, Za vedno v naših srcih je ostala!

ZAHVALA

ZAHVALA

Ob nepričakovani izgubi mame

TINCE MUHIČ

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša draga mami, babi, prababi, sestra in teta

se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Ambruškemu župniku Urošu Švarcu za podeljeno odvezo in sočutje, PGD Stična za intervencijo, duhovnikoma Sašu Kovaču in Jožetu Kastelicu za darovano sveto mašo in pogreb ter pevcem pevskega zbora Ambrus za lepo spremljavo.

iz Glogovice 4, Šentvid pri Stični (roj. 23. 11. 1929)

Hvala vsem za vso pomoč, podporo in spoštljive besede slovesa, vsem za izrečeno sožalje, za cvetje, sveče, še posebno pa za darove svetih maš. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje. hči Jerneja

Dober plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Caryle)

ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta

MIHAELA PANGERCA, dr. vet. med. 1935−2016

FRANCI HREN

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih dneh, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in Društvu Spominčica, ter ga pospremili na zadnji poti.

23. novembra je minilo že tretje leto od tistega v žalost odetega dne, ko smo ti rekli zbogom. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Vsi njegovi

Hvala PGD Ivančna Gorica za spremstvo, pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, harmonikarju Vasji, g. Matjažu Marinčku, predsedniku Društva upokojencev za lep govor, ter pevcem KD Prijatelji za zapete pesmi. Hvala Domu starejših občanov Fužine za njihovo skrb v času bolezni. Nuša, Janez, Uroš

Mali Korinj 1a ( 1958–2013)

Na sončen poletni dan je v 87. letu v večnost odšla naša zlata mami in babi

KRISTINA DRAB

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsak stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in svete maše, za izrečeno pismo in ustno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti in da jo boste ohranili v lepem spominu. Zahvaljujemo se g. župniku Izidorju Grošlju za obred in nagovor, pogrebni službi Perpar, predsedniku društva upokojencev Matjažu Marinčku in tudi tistim, ki jih nismo omenili. Žalujoči vsi njeni

Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič)

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija

KAROLA HRIBARJA

iz Šentvida pri Stični se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju UKC Ljubljana za lajšanje bolečine v zadnjih dneh njegovega življenja, medicinski sestri Aniti Kovačič, patronažni sestri Mojci Zaletelj, Pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem Prijatelji, MoPZ Vidovo in nečakinji Majdi, govornikoma Marjani Hočevar in Mateju Štehu za lepe besede slovesa. Vsi njegovi


december 2016

Minevajo 102 leti od začetka 1. svetovne vojne

Paberkovanje obledelih sledi iz časov velikega spopada V začetku novembra smo se spomnili naših pokojnih, zato se spodobi, da nekaj besed in podob posvetimo tudi umrlim v času 1. svetovne vojne, ko je smrt še posebej na gosto mahala s koso. Pa ne samo na bojišču, tudi na domovih je pobirala zlasti otroke, ki so zaradi pomanjkanja hrane iz zdravil na veliko umirali. V moji mladosti so še živeli neposredni udeleženci te vojne, ki so mi živo opisovali lastna doživetja. Zanimivo je, da so bili malone vsi ranjeni, pa so v vojaških bolnišnicah dočakali konca vojne. Med njimi je bil tudi Miklavčič France, Mežnarjev oče s Korinja. V strelskem jarku ga je zasula težka ruska granata. Ko so ga »sanitejci« izkopali, ni kazal znakov življenja, zato so ga položili v veliko skladovnico trupel. Povsem po naključju je prišel mimo neki vojak ravno v trenutku, ko je France nevede pomigal s prsti. Potegnili so ga iz skladovnice in poslali v bolnišnico, kjer je počasi okreval, čisto zdrav pa ni bil nikoli več. Ko so ga naslednji dan na vozu peljali v lazaret, je videl svežo gomilo, v kateri bi skoraj počival tudi sam. Kadar je v vojski padel kak višji častnik, so ga vojaške oblasti, če je bilo količkaj možnosti, slovesno pokopale. Na podobi je truplo avstrijskega polkovnika (obrsta), ki je bil ob nenadni kanonadi zadet na ruskem bojišču. Položili so ga v poškodovano cerkev in ob njem postavili častno stražo, trobentač pa je občasno trobil žalostinko. Nekateri premožnejši svojci, zlasti, če so imeli plemiško poreklo, so poskrbeli, da so truplo pripeljali domov in ga pokopali v domači grobnici.

Našemu Severju Ivan Rošelj

Ob besedi »sever« v naši glavi občutek mrzel se pojavi; to so hladne zimske melodije kot da mrzel veter okoli oglov brije. A Leopold, nosilec hladnega imena, vendar ni znanilec slabega vremena. Pero njegovo vse tako popiše da občutke tožne v naših dušah zbriše. Naj razpravlja kaj o sivi pradavnini, o hudih časih ali o narodopisni skrinji; povsod nasuje vedrih nam izrazov, da po branju Klasja, veselih smo obrazov. Pa ni ves v hudomušni spravi, tudi resno kdaj pero zastavi. Nam kaže vrste zgodovinskih zmot in vztrajno išče našo stvarno pot. Na ta način pokrajini Dolenjski in očetnjavi vsej slovenski bo dosti rešil pred pozabo, za sedanjo in prihodnjo rabo. Tudi to se mu v dobro stavi, da z bralci pristen stik vzpostavi, da srenjo našo povezuje in načrte skupne snuje. Tako bomo združeni, moční, v dve in sedemnajsto leto šli. Skrbi zdaj svoje odložimo, se ob Klasju veselimo. Leopoldu še priporočilo, naj dalje naše bo vedrilo. V novem letu, če se dá, knjigo novo naj izda.

Manj imenitne vojake so preprosto zagrebli v zemljo, včasih pa tudi to ni bilo mogoče. Pogrebno svečanost je na kratko opravil vojaški kurat in stvar je bila končana. Če se je vojska kaj dlje zadržala v kraju, je kak vojak obiskal gomilo, v kateri je med drugimi ležal tudi njegov prijatelj, izmolil kratko molitvico in morda pisal njegovim domačim. Na sliki je gomila neznanih padlih vojakov in ob njem eden izmed njihovih živih prijateljev. Edino znamenje na grobu je na kol nataknjena čelada enega od pokopanih nesrečnikov. Večina teh samotnih gomil je počasi prerasla trava.

Spet ena na račun Klasjevega Poldeta (Pa damáče in pa pravíci)

31

številka 9

Klasjev Polde mi je reku, de gre rad mau naakúl, de vidi, kaku se kaj əlde ríhtaja. Undán jo je mahnu na Lúčarjev Kau, vndi, k əlde kažeja, kaj sa velicga in debelga prdelali; vsi sevéjde zatu, de bi prznáje pa nagrada dúbli. Vndi sa əlde prpelal vse sorte pakázat, de se Klasjev kar nej mogu naglédat. Sevéjde mi nej mogu vsiga pavéjdat, bi predôug trájal. Zatu mi je aménu samu tistə, kar mi je najbl v spamini astal. Najbəl si je zapumnu ana faj žensko, k je vsa stvar naprej pelêla, de je teklə k pa masli. Kəkr je pazvejdu, je bla tu Milena, direktarca zadrge. Ta ženska je hədu pahvalila zadržáne in druge abčane, de faj skrbija za abčinska samapreskrba; če buo šlə taku naprej sma ləhkə brez skrbi in de na bouma skúmrali. K je pa direktarca pakazála taku faj čebula, de ja še Kitajci némaja, je pa Polde kar ači izbulu: ancajt je gledal čebula, ancajt direktarco, de se abújga kar nej mogu naglédat. At tistga cajta jéj faj dost čebule. Sivejde bi rad probau tud direktarco, a kaj, k se da žensk v tih lejtih taku tešku pride – še pasébej, če sa direktarce. Zatu je za ánkat astàl samu pər čebuli. V imeni Klasjevga Poldeta zapisav L. S.

Odmev na poizvedovanje V šesti številki Klasja (julij 2016) sem v rubriki o 1. svetovni vojni objavil podobo dveh vojakov in prošnjo za prepoznanje, misleč, da sta na sliki fanta z našega konca. Dolgo časa je bilo vse tiho, na lepem pa so se oglasili sorodniki enega od njiju in povedali kdo je. Večji fant s fotografije je iz naše soseščine. To je Jože Bradač, Martinkov s Sloke Gore. Jože je vojno preživel, njegov brat Tone, s katerim sta si bila jako podobna, pa je obležal na bojišču. O manjšem vojaku, mladeniču z otroškim obrazom, so vedeli le to, da je bil doma nekje s Primorskega in je bil Jožetov dober prijatelj. Če je preživel, ni znano. Ni kaj, naš časopis zaradi priljubljenosti pogosto zaide daleč v občinsko zamejstvo. Leopold Sever

Nezaželeni Miklavž Dandanes v prazničnem decembru nastopajo trije radodarni možje: Sveti Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. Vendar ni bilo vedno tako. Do konca druge svetovne vojne smo imeli le Miklavža, Božiček pa je bil v naših predelih v tem pogledu malo znan. Po vzpostavitvi tako imenovane ljudske oblasti pa se je stvar zapletla: Miklavž je bil škof, torej človek iz vere, te pa nova oblast ni marala, vsaj ne v javnih ustanovah. Muljavski učitelj Perko je to vedel, zato je tradicionalnega Miklavža »predelal« v socialističnega agitatorja, kar se lepo vidi iz Miklavževega nagovora, ki ga kaže kopirani rokopis. Kljub temu so leta 1949 na okraju Grosuplje temeljito adaptiranega muljavskega Miklavža odločno prepovedali, kajti na obzorju se je že kazal ruski Dedek Mraz s svojo malho. Leopold Sever

Miklavžev nagovor učitelja Perka, ki je svetega moža postavil v službo Osvobodilne fronte, bi moral prebrati Vinko Sever z Muljave, a zaradi uradne prepovedi ni smel na oder, zato si je za današnje pojme duhovit spis ohranil za spomin.

Iz zakladnice naših domačij Številne generacije prednamcev so živele v čudovitem sožitju z okoljem. Do nedavna so v njem poiskali malone vse, kar so potrebovali za vsakdanje življenje. Pričujoča fotografija je nastala pred nepolnim desetletjem na Muljavi in kaže na starosvetno privezovanje vinske trte na oporo; naši stari so pač znali z naravo. Sporočite, kako so rekli naravnemu »motvozu«, ki je na podobi. Vendar se tu že kažejo vplivi sodobnega časa, ker je za oporo uporabljena žica iz »mlade« kovine, aluminija. V pričakovanju odgovorov, vas lepo pozdravlja Leopold Sever


32

mesec 2013

december 2016 - številka 9 številka 5

Ambrus

Kako je Štefan Laha odganjal Lužarjev Štefan je uspešno hodil k Mežnarjevi Tilki. Toda začela se je vojna in v vas so prišli Italijani. Kmalu po tistem je punca Štefanu kar naravnost rekla: »Ne hodi več; najino početje je grešno; se ne bi rada pokorila v vicah, če ne še kje globlje!« Štefan je zijal od presenečenja, a je kmalu spoznal, da za spokorništvo ni kriv strah pred večnostjo, pač pa Frančesko, italijanski podčastnik, ki je bil vedno pogosteje pri Mežnarjevih. Kajpak ne prazen – vedno je imel kaj s seboj: makarone, riž, marmelado ali kaj drugega od vojaške špiže. Štefan Lahu v tem ni mogel konkurirati, ker je bil še sam lačen. Vrhu tega je dišal po kravah, medtem, ko je Kalabrež

daleč naokoli širil vonj po briljantini, s katero si je mazal črne lase. Povsem mirno pa fant le ni mogel prenašati »greha« nekdanje ljube: oprezal je, in ko se mu je zdelo, da je Frančesko ob Tilkinih čarih v najgloblji ekstazi, je skočil pod okno in zavpil: »Makarooooni«, drugič pa: »Špageeti, špageeti,« in odbrzel s kolesom. Enkrat pa je storil napako: ko je izčrpal ves repertoar iz italijanske prehrane, je enkrat zakričal: »Buteeeeljka«. To je letelo Tilkinemu očetu, ki je večkrat dobil kaj rujnega iz italijanske loze. Ta je srdito pograbil vile in tako urno skočil za Štefanom, da sploh ni utegnil skočiti na kolo, temveč je dirjal kar ob njem. Navsezadnje se je stvar

še dobro izšla. Razen predrte zadnje gume, ki so jo načele zalučane vile, ni utrpel škode. Potem so Italijani lepega dne izginili, a ne brez sledu. Nekaj mesecev po tistem je Tilka dobila lepo punčko, črno ko biks, in jasno je bilo, da je njen oče z bolj južne zemljepisne širine kot je naša. Za čuda je kasneje podobno sled Tilki zapustil tudi maščevalni Štefan, le da je bila njegova potomka svetlejše polti. Ker ni plačeval alimentov, jo je spet skupilo njegovo kolo – čez noč je izginilo ko kafra. Leopold Sever

Metnaj

Muljava

Sobrače

Šentvid

Temenica

Z A G R A D EC

206. rekord:

Listov za deset Adamov Za tiste, ki ste bolj doma v okrasnem rastlinju, je bilo že v naslovu vse jasno: gre za rastlino iz rodu Alokazija, tudi Adamov list imenovana. Ime je dobila po prvem človeku Adamu, ki so mu svetopisemski slikarji z listi prekrivali moško premoženje; če smemo biti malce hudomušni, bi rastlini zategadelj lahko rekli tudi Adamove spodnjice. Kaj jaz vem zakaj, morda tudi zaradi tega, je Adamov »tekstil« še posebej pri srcu Sonji Kastelic iz Stične. Gojiteljica se je za Adamovo pokrivalo jako zavzela in rastlina je v treh letih tako »ratala«, da bi z njenimi desetimi listi lahko pokrili nič koliko »premoženj«, pa bi še ostalo praznega prostora. Vsak list namreč zavzame kakega pol kvadratnega metra, pa računajte koliko tega bi bilo pokritega! »Adamovka« je občutljiva za zimski mraz, zato jo Kastelčevi vsako zimo premaknejo v zatišje, spomladi pa spet na prosto; kaj hočemo, zaradi nepremišljenosti prvih dveh, raja že dolgo nimamo na zemlji. Glede na povedano je rastlina za čuda bolj sramežljive narave in cvetove redko pokaže. Doslej so na Kastelčevi Alokaziji opazili le dva bela cvetova. Upajmo, da bo rastlina v prihodnje tudi s cvetjem tako razkošna, kot je z listi. Seveda ne bomo čakali na cvetno bohotenje, kajti, rastlina je že doslej pokazala toliko, da si njena skrbnica Sonja že brez tega zasluži Klasjev rekord, velik kot največje Adamovo pokrivalo. Čestitamo, da odmeva do raja in nazaj. Leopold Sever P.s.: Sedaj mrzlično iščemo Evin list; predvidevamo, da se tudi pod njim skrivajo jako zanimive stvari.

207. rekord:

Ajda, ki je rada visoko

Vedoželjna popotnica Septembra je v Slovenijo prikolesarila Kristina, mlada Nemka iz Kölna in se ustavila tudi v Ivančni Gorici. K nam je prišla s Hrvaškega, pred tem pa je obiskala že več drugih držav. Povsod je poiskala nekaj podeželskih središč in preučevala njihovo podobo. Kristina je namreč študentka arhitekture in krajinarstva. Mojo pozornost je vzbudila z napetim opazovanjem spomenika vodi na trgu pred banko v našem občinskem središču. Na vprašanje, kaj je vzbudilo njeno radovednost, mi je povedala, da jo zanimata simbolika in sporočilnost vodnega pomnika. Ko sem ji pojasnil, da razsežnost in oblika fontane temeljita na molekularnosti vode in na zgodovinskih sledeh, ki so jo v okolici pustili starosvetni častilci vode, je bila navdušena. Pri priči je sklenila, da bo nekoč tudi sama poskusila uresničiti kaj podobnega, kajpak, če bodo okoliščine temu naklonjene. Skupaj sva namreč ugotovila, da izvirne rešitve vedno naletijo na nerazumevanje »strokovnih« samovšečnežev. Kristina je v vsaki državi kupila zastavico in jo pritrdila na kolesno šibo. Slovenske še ni imela; kupila jo bo pred odhodom iz države. Potem bo odhitela domov, ker se bo kmalu začel študij. Leopold Sever

Ste že slišali za fižol, ki rabi preklo? Ste, seveda ste! Kaj pa za ajdo? To pa ne, za prmej da ne! Vidite, dandanes je tudi to mogoče. Na vrtni njivi Staneta Rusa iz Artiže vasi imajo ajdo, resda le eno, toda táko, da bi naši stari rekli »velika ko dva štrika – celih 275 centimetrov smo ji namerili; komisijsko seveda, ker mi pri Klasju ne delamo »šlampasto«. Zgodilo se je takole. Stane je lani ondi posejal ajdo. Pri spravilu pa se je eno od semen potuhnilo in letos samosevno vzklilo. Ko so jo opazili, je imela že čez meter, potem pa rasti ni bilo konca. Rastlina ima okoli sto socvetij, na vsakem od njih pa okoli dvajset cvetov: sedaj pa računajte, koliko zrn bo dala; kar lep ajdov hlebček bodo lahko spekli. Z botaničnega stališča je ajda med posevki nekaj posebnega. Vsa druga žita so sorodna travam, le ajda je tipična dvokaličnica. Toda to je njen problem. Mi mo bili tako navdušeni, da nismo sklicali izredne seje, ampak smo na licu mesta uradno proglasili nov rekord. Potem smo čestitali in tako viharno ploskali, da bi se ajda prelomila, če ne bi bila privezana. Besedilo pod podobo: Ajdo je prva opazila hči Melita, zato se je z vso pravico postavila ob rekorderki. Polde Klasjev

Profile for Newsroom Slovenia

Klasje december  

V novo leto že s proračunom za leti 2017 in 2018 Občina Ivančna Gorica, Zahodna obvoznica Ivančna Gorica pomembna za nadaljnji razvoj občine

Klasje december  

V novo leto že s proračunom za leti 2017 in 2018 Občina Ivančna Gorica, Zahodna obvoznica Ivančna Gorica pomembna za nadaljnji razvoj občine

Profile for ecetera