__MAIN_TEXT__

Page 1

Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XIX december 2013 št. 9 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica

Spodbuda Dragi bralci! Tudi v uredništvu Klasja zaključujemo koledarsko leto 2013, v katerem smo za vas pripravili devet številk. Trudili smo se, da bi zapisali čim več spodbudnih zgodb, obveščali smo o različnih dogodkih in prireditvah, se veselili uspehov in dosežkov naših občanov. V našem časopisu ni manjkalo niti preprostih vestic in spominov na davno pozabljene običaje, navade … Klasje, ki redno prihaja na naše domove, pošiljamo tudi številnim rojakom na različne konce Slovenije, da tudi na ta način lahko ohranjajo stik z rodnimi kraji. Pred kratkim je na uredništvo poklicala bralka, ki jo je že pred mnogimi leti življenjska pot zanesla na Štajersko. Zahvalila se je za to, da lahko prejema Klasje in v njem prebira novice iz rodnega kraja. Klasja je vesela tudi sedaj, ko ji je vid opešal, saj ji predstavlja neprecenljivo vez s kraji in spomini iz mladosti. Uredništvu je ob tej priložnosti zaželela vedrine, ustvarjalnosti in zdravja v novem letu. Njenemu voščilu se pridružujemo tudi mi in vam vsem želimo prijetno domače božično-novoletne praznike. Matej Šteh, urednik

str. 13

Nekdanja šola v Hrastovem Dolu zopet oživela Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij občine Ivančna Gorica v sodelovanju z JSKD OI Ivančna Gorica

str. 3 Državni prvaki v gasilskem kvizu za mladino iz PGD Stična

VABILO

vas vabita na

SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2013

Prireditev bo v petek, 27. decembra 2013, ob 18. uri, v športni dvorani OŠ Stična, Ivančna Gorica SLAVNOSTNI GOVORNIK: župan, Dušan Strnad

V PROGRAMU SODELUJEJO: Otroški pevski zbor OŠ Stična Godalni orkester KD Stična Plesna šola Guapa Solo pevci Glasbene šole Grosuplje, podr. Ivančna Gorica Vokalna skupina Šentviški slavčki Moški pevski zbor Prijatelji

str. 26 30 let šentviškega kulturnega društva

str. 4 Znamenite Borštnikove gostilne ni več

Atrakcija programa: AKROBATSKA SKUPINA FLIP Po podelitvi priznanj bo sledila dobrodelna rokometna tekma »ROKOMETNO SRCE«, na kateri se bodo revijalno pomerili zdajšnji in nekdanji člani RK SVIŠ Ivančna Gorica. Prostovoljni prispevki zbrani v celotnem večeru, bodo namenjeni štiriletni deklici Lindi Mandelj iz Vrhpolja pri Ivančni Gorici, ki trpi za cerebralno paralizo. Z zbranimi sredstvi bomo pripomogli, da bo deklica kljub bolezni nekoč shodila.

Vesel Božič, ponosno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti ter srečno v novem letu 2014! Župan, občinski svet, občinska uprava in uredništvo Klasja


2

Občina

december 2013

Županova poslanica ob zaključku leta Za nami je leto 2013, leto polno negotovosti in neuresničenih pričakovanj. Hkrati pa za občino Ivančna Gorica tudi zelo uspešno leto, v marsičem prelomno. Ob nenehnem obleganju z informacijami o težki finančni situaciji v Sloveniji je prav spodbudno dejstvo, da je naša občina še vedno ena izmed redkih, ki ni zadolžena. Še več, imamo privarčevana sredstva, s katerimi bomo zgradili podružnično šolo z vrtcem in športno dvorano v Zagradcu, ki jo krajani KS Zagradec, Ambrus in Krka potrebujejo in tudi zaslužijo. Pomembna pa je tudi za enakomeren razvoj občine in ohranitev podeželja. V teh dneh je naša občina eno samo gradbišče, toliko investicij naenkrat še ni bilo. Izvajalci pa so pretežno domača podjetja, ki dajejo kruh našim ljudem. Letos smo uspeli pridobiti znatna nepovratna evropska sredstva iz Kohezijskega sklada za izvedbo skupine projektov kanalizacije »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke«. S pomočjo evropskih sredstev nam je uspelo zgraditi tudi vodovodni sistem Kuželjevec-Korinj in še kaj bi se našlo. Sledimo tudi Lokalnemu energetskemu konceptu in Nacionalnemu energetskemu programu tako, da smo zagnali kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v vzgojno izobraževalnem centru Ivančna Gorica, ki so jo zgradili lokalni izvajalci, lesno maso pa bodo dobavljali domači proizvajalci. S precejšnjim sofinanciranjem s strani evropskih sredstev smo obnovili celotno javno razsvetljavo v občini in energetsko sanirali zgradbo osnovne šole v Višnji Gori. Ključnega pomena za nadaljnji razvoj je sprejet Občinski prostorski načrt, s katerim ima občina skupno 370 hektarov zazidljivih površin. Z novim letom začne z delom novoustanovljeni zavod Prijetno domače za turizem, kulturo, promocijo in upravljanje Jurčičeve domačije. Verjamem, da bo s tem turizem v povezavi s kulturo, dobil nov zagon in pridno ljubiteljsko delo v društvih primerno nadgradnjo. Za turizem imamo naravne, kulturne in zgodovinske danosti, zato jih je treba v prihodnje bolje izkoristiti. Želimo, da turizem prinese nova delovna mesta in dodaten zaslužek našim občanom. V letu, ki se bliža koncu, pa smo tudi izkazali veliko mero pozornosti in dobrodelnosti do ljudi v stiski. Ponosen sem, da sem župan v občini, kjer znajo ljudje stopiti skupaj, ko je treba in si pomagati. In to ne le prostovoljni gasilci in sosedje, temveč tudi drugi, od športnikov do humanitarnih delavcev. Vsem, ki ste kaj dobrega storili za druge, se zahvaljujem in se priporočam tudi vnaprej. Še danes mi je toplo pri srcu, ko se spomnim prireditve »Vsi smo ena generacija« v središču Ivančne Gorice. Pred očmi imam malo drobceno deklico iz vrtca, iskrivo polno energije, ki je z roko v roki skupaj z upokojeno gospo ter mladim fantom povezovala prireditev. Na simboličen način je bila tako prikazana naša medsebojna povezanost, na katero pogosto pozabimo. Ravno v prihajajočih dneh imamo priložnost, da se posvetimo družini, svojcem, prijateljem in tudi drugim, za katere v vsakdanjem vrvežu zmanjka časa. Prav zaradi dobrega sodelovanja s Svetom župana za starosti prijazno občino in Centrom za zdravljenje bolezni otrok iz Šentvida pri Stični, nam je uspelo pripraviti projekt Dnevnega centra za starejše, ki bo začel z delom v začetku leta 2014. V sodelovanju z vodstvom Vrtca Ivančna Gorica pa bo z januarjem začel delovati v prostorih istega centra v Šentvidu razvojni oddelek vrtca, s katerim bo obisk vrtca omogočen tudi tistim otrokom s posebnimi potrebami, ki doslej niso mogli biti vključeni v redne oddelke vrtca. Posebej bi rad izpostavil odlično delo članic in članov Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica ter podžupana Tomaža Smoleta ter sodelavcev v občinski upravi. Brez tako dobrih sodelavcev bi bilo tudi meni kot županu težko delati. Menim, da naša naloga ni le gradnja in vzdrževanje infrastrukture, temveč tudi spodbujanje medsebojne povezanosti in solidarnosti ter ustvarjanje okolja, v katerem se bomo počutili varno, prijetno in domače. Spoštovane občanke in občani, ob koncu leta 2013 se vam zahvaljujem za podporo in sodelovanje, še posebej pa bi se rad zahvalil vsem tistim, ki ste aktivno sodelovali pri uresničitvi številnih projektov v skupno dobro. Veliko vas je takih, hvala vsem in vsakemu posebej. Vsem bralkam in bralcem želim, da bi v krogu svojih najdražjih doživeli lep in miren Božič in da bi bilo novo leto do vas kar najbolj prijazno. Želim vam tudi ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Župan Dušan Strnad

K o l o fo n

številka 9

Pripravljajo se novi odloki s področja ravnanja z odpadki in vodooskrbe Zadnja seja Občinskega sveta v tem letu s katere poročamo, je potekala 20. novembra. Začela se je z delom na terenu, saj so si svetniki in svetnice najprej ogledali prostore šole v Višnji Gori, kjer se je pred kratkim zaključila energetska sanacija objekta. V ta namen je Občina Ivančna Gorica uspešno pridobila tudi del finančnih sredstev iz evropskega operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013. V prostorih sejne sobe se je seja začela s potrditvijo mandata nadomestnemu članu Občinskega sveta Milanu Goršiču, ki bo po odstopu Jerneja Lampreta, do konca mandatnega obdobja 2010–2014 občinski svetnik Slovenske demokratske stranke. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel nove cene programov vrtca, ki se upoštevajo od novembra dalje, razlogi za spremembe pa so predvsem povezani z letos sprejetim zakonom o uravnoteženju javnih financ. Tako se bodo za nekaj odstotkov zmanjšale cene programov za prvo in drugo starostno obdobje, povečale pa se bodo cene za programe s potrebnimi potrebami. Razliko v ceni bo krila Občina in ne bo bremenila staršev. V nadaljevanju je ravnateljica Vrtca Ivančna Gorica Branka Kovaček seznanila Občinski svet s pripravami na začetek delovanja razvojnega oddelka vrtca, ki bo z novim letom začel delovati v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. V razvojnem oddelku bo organizirano varstvo in oskrba za otroke s trajnimi motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Trenutno so v naši občini trije takšni otroci, normativ za takšen oddelek pa je 3-6 otrok. Za delo v oddelku je predviden tudi posebni strokovni kader, status otrokom, ki so vključeni v takšen oddelek, pa določa Zavod za šolstvo.

Milan Goršič je po odstopu Jerneja Lampreta postal novi član Občinskega sveta V nadaljevanju je Občinski svet obravnaval predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Ivančna Gorica. Gre za enega pomembnejših odlokov, ki bo v prihodnje urejal ravnanje z odpadki. Ker bo novi odlok usklajen z okoljsko zakonodajo, je izrednega pomena z vidika varovanja okolja, ker pa vpliva tudi na ceno storitev, je pomemben tudi za vse občane, uporabnike storitev izvajalca javne službe. Poglavitni cilj odloka je doseči optimalno obdelavo odpadkov,

Ogled šole v Višnji Gori, na kateri se je pred kratkim zaključila energetska sanacija Predlog Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter drugimi vrstami odpadkov iz gospodinjstev na območju Občine Ivančna Gorica in predlog Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ivančna Gorica sta dana v javno obravnavo in objavljena na spletnih straneh občine na naslovu www.ivancna-gorica.si. Vsi zainteresirani lahko podajo pisne pripombe na naslov Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, Ivančna Gorica ali po elektronski pošti na naslov obc.ivancna.gorica@siol.net, najkasneje do vključno 25. decembra 2013. torej čim večji izkoristek recikliranja odpadkov in zmanjševanje odpadkov na izvoru samem. Važna novost, ki jo odlok prinaša, je obračun odvoza glede na velikost zabojnika, v katerem se bodo zbirali odpadki, velikost zabojnika pa se bo določala glede na število članov gospodinjstva. Cene se bodo oblikovale ločeno za zbiranje mešanih in določenih vrst komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov in tudi za obdelavo ter za odlaganje odpadkov in omrežnino. Elaborat o cenah bo sprejemal Občinski svet, predvideva pa se, da bodo storitve po novem obračunane od marca 2014 dalje. V razpravi so svetniki izpostavljali različna mnenja o merilih, ki jih odlok predvideva za določanje cen storitev, še posebej pa so v oči bodle visoke globe v kazenskih določbah. Glede na trenutno situacijo v družbi so zato predlagali zmanjšanje višin kazni. Odlok je v javni obravnavi do 25. decembra. Novosti, ki se bodo dotaknile tudi občanov pa prinaša tudi predlog novega odloka o oskrbi s pitno vodo. Ena od novosti bo omrežnina, torej strošek javne infrastrukture, ki se bo obračunaval glede na presek vodomerne naprave. Spremembe se bodo zgodile tudi v zvezi s t. i. vaškimi vo-

dovodi, ki bodo počasi morali preiti v upravljanje izvajalca javne službe. Tudi ta odlok je v javni obravnavi do 25. decembra. Občinski svet je v nadaljevanju seje sprejel Odlok o ustanovitvi zavoda Prijetno domače za kulturo, turizem, promocijo, informiranje in upravljanje Jurčičeve domačije, ki je bil prvič obravnavan že na septembrski seji. Zavod bo z delovanjem začel predvidoma po novem letu. Prav tako je po javni razpravi Občinski svet sprejel tudi odlok o enkratnih denarnih socialnih pomočeh iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Na podlagi vlog dijakov in študentov, ki so se javili na javni razpis za štipendije iz občinskega proračuna pa je Občinski svet sprejel tudi sklep o številu in višini štipendij za šolsko leto 2013/2014. Dodeljenih je 22 štipendij za dijake in 7 štipendij za študente, ki bodo prejemali mesečno 100 evrov. Skupaj je za ta namen v proračunu 35.000 evrov. Občinski svet je sprejel tudi soglasje k imenovanju Janeza Zupančiča, dr. med. za direktorja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in pa pozitivno mnenje k imenovanju Milana Jevnikarja, prof., za ravnatelja Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica v naslednjem mandatnem obdobju. Matej Šteh

Zadnja letošnja seja je bila sklicana 19. decembra, z nje pa zaradi zaključka redakcije še ne moremo poročati v tokratni številki. Občinski svet je obravnaval: sklep o imenovanju v. d. direktorja in začasnih predstavnikov ustanovitelja v svet Zavoda Prijetno domače za kulturo, turizem, promocijo, informiranje in upravljanje Jurčičeve domačije in sklep o sredstvih, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta I4/a Novi Center Ivančna Gorica. Gradivo in poročilo s seje bo objavljeno na www.ivancna-gorica.si.

Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. januarja.

Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.


december 2013

3

Občina

številka 9

Župan sprejel državne prvake v gasilskem kvizu Župan Dušan Strnad je 3. decembra sprejel ekipo pripravnikov iz PGD Stična, ki je na 12. državnem kvizu za gasilsko mladino, 23. 11. 2013 v Kidričevem, v postavi Urša Skubic, Carolina Andrea Rezelj in Luka Kastelic, osvojila naslov državnih prvakov. Ob tej priložnosti je ekipi izročil posebno priznanje v obliki spominskega kovanca občinske znamke Prijetno domače. Slovesnega sprejema so se poleg tekmovalne ekipe udeležili še njihovi mentorji, predsednik Gasilske zveze Ivančna Gorica Lojze Ljubič, predsednik PGD Stična Jure Strmole, poveljnik Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica Jože Kozinc in ostali predstavniki društva in gasilske zveze. Župan Dušan Strnad je v nagovoru povedal, da je uspeh treh mladih stiških gasilcev izjemen, tako kot je izjemna naša občina. Gasilstvo je ob tej priložnosti označil za enega pomembnejših stebrov civilne družbe in države. Tudi v naši občini se to dobro kaže, saj je v naši občini približno 20 odstotkov občanov včlanjenih v gasilska društva. Kot je dejal, niso gasilci samo tisti, ki so prvi na kraju nesreče, marsikje so tudi nosilci razvoja krajev, v katerih delujejo. Vsaj v treh požarih zadnje čase v naši občini bi bila materialna škoda bistveno večja, če ne

bi bilo tako hitrega in strokovnega posredovanja gasilskih enot. Zato so sredstva, ki jih občina namenja v proračunu za gasilstvo dobra naložba, še posebej, ker so društva tudi vse bolj strokovno podkovana. Dokaz temu je tudi uspeh mladih gasilcev iz Stične, kjer še posebej veliko truda vlagajo v izobraževanje mladih, kot osrednja enota v občini pa je društvo tudi dobro opremljeno. Župan Strnad je članom ekipe izročil

spominski kovanec v podobi blagovne znamke občine Prijetno domače in jim na ta način izrazil zahvalo za njihov doprinos k večji prepoznavnosti občine. Ob tej priložnosti so se tudi mladi člani PGD Stična zahvalili za sprejem in županovo priznanje in mu izročili grafiko z znakom gasilke mladine PGD Stična, ki je bil prav ob tej priliki prvič javno prikazan. Navzoče sta nagovorila tudi predsednik PGD Stična Jure Strmole in predsednik Gasilske zveze Občine Ivančna Gorica Lojze Ljubič. Strmole je bil leta 2005 tudi pobudnik delovanja mladinske ekipe v Stični. Predsednik Ljubič pa je ob tej priložnosti izrazil globoko zadovoljstvo, da v njegovem 59-letnem delovanju na področju gasilstva prvič doživlja, da je ekipa iz naše občine postala državni prvak. Nekaj o gasilskem kvizu Gasilski kviz je tekmovalna discipli-

na za mladino, ki se na nivoju Gasilske zveze Slovenije izvaja že od leta 2001. Tekmovalci so razvrščeni v tri kategorije; pionirji 7 - 11 let, mladinci 12 - 15 let in gasilci pripravniki 15 - 18 let. Vse kategorije tekmujejo v teoretičnem in praktičnem sklopu, različen je le zahtevan nivo, znanja ter vaje. V teoretičnem delu se tekmovalci pomerijo v poznavanju požarne preventive, zgodovine gasilstva in splošno o gasilstvu. V praktičnem sklopu pa

se pomerijo v vaji štafetno vezanje vozlov ter spoznavanju gasilskega orodja. Gasilci pripravniki se za teste požarne preventive pripravljajo z vprašanji za pridobitev preventivne zlate značke, ki tvori 83 vprašanj. Iz te kvote rešujejo test z 10 trditvami, pri katerih izbirajo drži /ne drži in test požarne preventive, ki vsebuje pet vprašanj izbirnega tipa a, b, c, in pet vprašanj odprtega tipa. Ta test pa vključuje tudi pet činov, specialnosti ali položajnih oznak, za kar morajo tekmovalci poznati vse možne čine, specialnosti ter položajne funkcije v gasilstvu. Tretji test pa sestavlja 10 vprašanj izbirnega tipa iz vsebine zgodovina gasilstva, kjer morajo poznati splošno zgodovino gasilske organizacije, pomembne datume, predstavnike, vse dosedanje predsednike in poveljnike GZS ter podatke vseh 16. kongresov v zgodovini gasilstva v Sloveniji. Drugi del tekmovanja pa se izvaja po sistemu malih sivih celic, od 5 proti 0. Ta del je razdeljen na dva sklopa, prvi sklop se nanaša na gasilska tekmovanja. Tekmovalci morajo pri tem poznati vse gasilsko-športne tekmovalne discipline za člane. Poznati morajo tako sam način izvedbe vaje, funkcijo tekmovalcev, vso potrebno opremo, kakšna je, na koliko metrih je postavljena, zadolžitve posameznih sodnikov ... Drugi del pa se nanaša na splošno o gasilstvu, kjer je treba zelo dobro poznati vso možno opremo v gasilstvu, pojme, zakone, pravilnike, vozila ... Na praktičnem delu, pri vaji štafetno vezanje vozlov, se tekmovalci pomerijo v spretnosti navezave gasilske sekirice ter navezavi ročnika z in brez zasuna. Druga vaja pa je hitrostno spenjanje cevi na trojak. Prostovoljno gasilko društvo Stična mladini posveča veliko pozornost,

Smo čebelam prijazna občina Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba v čebelarstvu v sklopu akcije Ohranimo čebele ozaveščata ljudi o pomenu čebel za naše okolje in življenje. Tako že vrsto let zapovrstjo razpisujeta natečaj za Čebelam najbolj prijazno občino in Čebelam najbolj prijazno podjetje, saj menita, da ravno lokalne skupnosti preko različnih aktivnosti lahko prispevajo k še večjemu ozaveščanju svojih občanov o pomenu čebel. Na letošnji natečaj za Čebelam najbolj prijazno občino se je uspešno prijavila tudi Občina Ivančna Gorica. Na razpis se je letos prijavilo 17 občin in 5 slovenskih podjetij, ki so se potegovali za naziv Čebelam prijazne občine in podjetja v letu 2013. Izmed vseh prispelih vlog je strokovna komisija nominirala tri občine in tri podjetja, ki so bili pri svojem delu na področju ohranjanja okolja in čebel v letu 2013 najbolj učinkoviti. Med nominirane tri občine je bila uvrščena tudi naša občina. Razglasitev dokončnih rezultatov in podelitev priznanj je potekala 6. decembra 2013, na Čebelarskem centru na Brdu pri Lukovici, v okviru tradicionalnega posveta ob Dnevu čebelarskega tu-

rizma. Prvo mesto je dosegla Občina Šentjur, drugo Občina Radovljica, Občina Ivančna Gorica PA je zasedla odlično tretje mesto in si tako pridobila naziv Čebelam prijazna občina. Priznanje je ob navzočnosti predstavnikov obeh naših čebelarskih društev ČD Stična in ČD Krka-Zagradec prevzel župan Dušan Strnad. Priznanje, ki ga je prejela občina in s tem tudi vsi naši čebelarji je dokaz, da se zavedamo pomena čebel za uravnovešen naravni ekosistem del katerega smo

tudi prebivalci. V naši občini imamo kar dvoje izredno aktivnih čebelarskih društev, občina se zavzema za širjenje medovitih rastlin na javnih površinah, podpira delovanje čebelarskih društev in čebelarstvo kot kmetijko panogo, izredno se širi tudi čebelarski turizem in informiranje javnosti o pomenu čebel in medenih izdelkov. Vse to je bilo tudi odločilno, da je občina prejela tako prestižni naslov. Gašper Stopar

kar se kaže tudi v vedno večjem številu vključenih mladih v delo društva. Za njihovo vzgojo in usposabljanje v gasilskih veščinah skrbi mladinska komisija, ki šteje 15 mentorjev. Vsako leto se udeležujejo tekmovanj v orientaciji, kvizu, tekmovanj v gasilsko-športnih tekmovalnih disciplinah, organizirajo pa tudi razne zabavne dogodke in delavnice. Tekmovanj v gasilskem kvizu se mladina iz PGD Stična udeležuje že od leta 2006. Takrat se na ravni GZ Ivančna Gorica tovrstna tekmovanja še niso izvajala, zato se je ekipa v sestavi Maja Kravanja, Neža Strmole in David Mohorčič, pod vodstvom mentorja mladine Jureta Strmoleta, ki je bil tudi eden izmed ustanovite-

ljev mladinske komisije na ravni regije Ljubljana II. in GZ Ivančna Gorica, udeležila takratnega 1. regijskega gasilskega kviza v GZ Kočevje in se z 2. mestom uvrstila na državni kviz, ki je potekal v Dravogradu. Naslednje leto pa je v Stični potekal tudi 1. občinski gasilski kviz. Vsa ta leta se PGD Stična z ekipami uspešno udeležuje gasilskih kvizov in v osmih letih se je društvo kar šestkrat uvrstilo na državno tekmovanje. Leta 2009 je v Braslovčah ekipa mladincev na državnem kvizu osvojila 3. mesto, letos pa je bilo delo mladinske komisije okronano s 1. mestom v kategoriji pripravnikov. Matej Šteh

Tradicionalni slovenski zajtrk v naših vrtcih Čebelarska zveza Slovenija že nekaj let uspešno izvaja dobrodelno akcijo »En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev v slovenskih vrtcih«. Tudi v Občini Ivančna Gorica se zavedamo pomena zdrave hrane in zdravega odnosa do domače hrane, zato so čebelarji iz Čebelarskega društva Stična in Čebelarskega društva Krka - Zagradec v sodelovanju z Vrtcem Ivančna Gorca tudi letos izvajali medeni zajtrk v vseh vrtcih po občini. Povabilu na tradicionalni slovenski zajtrk, ki je potekal v centralnem vrtcu v Ivančni Gorici, se je odzval tudi župan Dušan Strnad. Pridružili so se mu še predsednik Čebelarskega društva Stična Alojz Janežič, ravnateljica vrtca Branka Kovaček in pridelovalka mleka in mlečnih izdelkov Jadranka Zabukovec iz Krke. Otroci so to jutro lahko uživali v dobrotah lokalnega porekla - kruhu, maslu, medu, mleku, jabolkih ter medenih dobrotah, ki so bile delo njihovih pridnih vzgojiteljic. Za vse vrtce v naši občini je maslo in mleko prispevala Kmetija Zabukovec s Krke, jabolka sta prispevali Kmetija Janežič s Poljan nad Stično in Kmetija Erjavec iz Gorenje vasi ter med, ki je delo številnih domačih čebelarjev. V skupini Ribice, ki jo sestavljajo tri do štiri leta stari otroci, so otroci skupaj z vzgojiteljicama za goste pripravili tudi krajši kulturni program. Po zajtrku pa je bila v vrtcu Marjetica v Ivančni Gorici za otroke izvedena glasbeno – gledališka predstava Medenko, v izvedbi Stena Vilerja in Damjane Golavšek. Sicer pa se je Slovenski tradicionalni zajtrk v občini Ivančni Gorici letos dotaknil tudi staršev otrok. Zato so vsi pridelovalci v popoldanskem času v vrtcih pripravili t. i. »stojnice tradicije« in na ta način ozaveščali starše o ponudbi lokalno pridelane hrane. Gašper Stopar


4

Občina

december 2013

številka 9

Kratke občinske V pričakovanju gradnje šole v Zagradcu

Gradnja šole in vrtca v Zagradcu bo eden izmed največjih projektov v naši občini doslej, zato se občinska uprava pospešeno pripravlja na začetek gradnje. Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja so se nekoliko zavlekli zaradi določenih upravnih zapletov, vendar je bilo gradbeno dovoljenje pred kratkim vendarle uspešno pridobljeno. Še pred koncem leta bo objavljen tudi razpis za izvajalca gradbeno-obrtniških del, takoj po pravnomočnem sklepu o izbiri izvajalca pa se bodo dela začela. Še pred začetkom gradnje bo treba porušiti obstoječo šolsko stavbo. Izvajalec za ta dela je že izbran.

Prav teh novic se veselijo tudi zagraški šolarji, ki to šolsko leto s pričo napovedane gradnje nove šole pouk obiskujejo v prostorih srednje šole v Ivančni Gorici. 60 učencev iz podružnične šole Zagradec je ob svetem Miklavžu obiskal tudi župan Dušan Strnad, ki jih je ob tej priložnosti simbolično obdaroval.

Pridobitve na področju otroškega varstva

za razvojni oddelek vrtca. Le-ta bo po novem letu začel delovati v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu.

V Višnji Gori zaključena energetska sanacija podružnične šole, nova se načrtuje v vrtcu

Občina Ivančna Gorica je v skladu z Lokalnim energetskim konceptom v zadnjih letih načrtno pristopila k izboljšanju energetske učinkovitosti javnih objektov, ki so v njeni lasti. Tako je uspešno kandidirala tudi na nepovratna sredstva za energetsko sanacijo podružnične šole v Višnji Gori, katera je bil v decembru zaključena. Izvedena je bila energetska sanacija toplotne izolacije fasade, menjava stavbnega pohištva (okna in vrata) ter izolacije podstrešja. V teh dneh se zaključujejo še dela na pohodnih terasah ter vgradnja svetlobnikov, ki prostoru zagotavljajo dovolj sončne svetlobe, kjer običajno to ni mogoče. Omenjena sanacija bo poleg izboljšave delavnih pogojev za učence in zaposlene, močno zmanjšala tudi porabo energije in s tem povezane stroške za ogrevanje, saj je bila šola kljub temu, da ne gre za star objekt, energetsko potratna. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb. Z nepovratnimi sredstvi bo sofinanciran del celotne investicije, največ v višini 85 % verodostojno izkazanih in plačanih stroškov. Že spomladi pa se bo začela izvajati tudi energetska sanacija vrtca v Višnji Gori. Tudi za ta objekt je Občina Ivančna Gorica uspešno kandidirala na nepovratna sredstva za energetsko sanacijo. Vrtec v Višnji Gori, h kateremu se trenutno gradi prizidek, bo torej prihodnje leto doživel celovito prenovo.

bru so se izvedla še dela na Muljavi in na Ulici Ferda Vesela v Ivančni Gorici. Vzdrževalec cest Komunalne Gradnje Grosuplje pa je dokončal dela ob izgradnji pločnika v Šentvidu pri Stični in obnovil poškodovano križišče pri svetem Roku. Letošnje leto pa bo ostalo zaznamovano tudi z večjimi investicijami na državnih cestah, ki potekajo skozi našo občino. Tako smo že poleti dočakali rekonstrukcijo ceste v Zgornji Dragi, Miklavž pa je prinesel novo cesto tudi skozi Ivančno Gorico in na relaciji Znojile-Krška vas. Omenjene investicije je vodil upravljavec državnih cest, Direkcija RS za državne ceste. Upajmo, da bo glas naše Občine še naprej toliko močan, da bi se za podobne investicije kmalu našla sredstva v državnem proračunu za obnovo regionalne ceste Ivančna Gorica – Radohova vas – Bič.

Nova avtobusna postajališča za večjo varnost uporabnikov javnega prevoza

V občini Ivančna Gorica se v zadnjih letih namenja pozornost tudi področju varnosti udeležencev v prometu. Čeprav se v današnjem času javni prevoz uporablja manj kot v preteklosti, največkrat se z avtobusi vozijo le šolarji in starejši občani, so del skrbi za varnost v prometu tudi avtobusna postajališča. Letos je Občina Ivančna Gorica že uredila nova postajališča v naseljih Mekinje, Stična, Gorenja vas, Muljava, Krška vas, Gabrovčec, Laze nad Krko, Češnjice pri Zagradcu, Valična vas, Ambrus, Višnje, Kamni Vrh – Kal pri Ambrusu, Dečja vas, Kuželjevec, Dob, Radohova vas, Vrh pri Višnji Gori, Kamno Brdo ter po dve v Zagradcu in pred kratkim še dve na cesti Ivančna Gorica – Stična (v bližini naselja Marof). V fazi postavitve so še avtobusne postaje na Malem Hudem, Leskovcu, Veliki Dobravi in v Sobračah. Nove avtobusne nadstrešnice so modernejše, varnejše in prijaznejše do uporabnikov. Poleg zamenjave dotrajanih in uničenih nadstrešnic ter ureditve okolice je bil cilj investicije predvsem približati javni prevoz uporabnikom.

Primeri dobrih praks – medgeneracijsko središče v Murski Soboti

Zaključena tudi asfalterska dela

Od podpisa pogodbe naprej je letošnji izvajalec asfalterskih del v naši občini, podjetje Mapri Pro asfalti, skupaj s CVP d. o. o. iz Ljubljane, pridno skrbel za obnovo in gradnjo naših krajevnih in lokalnih cest. Žal podjetje vsega ni uspelo postoriti, predvsem zaradi omejenih finančnih sredstev v občinskem proračunu. V novembru in decem-

Pred kratkim je na vrtcu Čebelica v Šentvidu pri Stični potekala menjava dotrajanih oken in vrat, na novo so bila montirana tudi zunanja okenska senčila. Gre za investicijo Vrtca Ivančna Gorica, s katero želita vrtec in občina zmanjšati stroške ogrevanja. Že v času poletnih počitnic se bodo dodatno izolirali še stropi, kasneje pa še fasada. V Šentvidu pa ta čas poteka tudi urejanje prostorov

Dnevni center za starejše »Vsi smo ena generacija« odpira vrata 6. januarja Spoštovani! Svet za starosti prijazno občino v sodelovanju z društvi upokojencev in Centrom za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični (CZBO) organizira dnevni center za starejše. V začetku leta 2014 bomo v prostorih CZBO omogočili starejšim v naši občini kakovostno preživljanje časa in druženje. Na izbiro bo dnevni obisk, poldnevni obisk ali zgolj obisk posameznih aktivnosti. Program bo tekel od 7.00 do 15.00, na voljo bodo različne aktivnosti in trije obroki: zajtrk, malica in kosilo. Tisti, ki ste odvisni od prevoza svojcev, boste lahko prišli že ob 5.30 in počivali do začetka programa, po koncu programa pa boste lahko počakali, da pridejo po vas. Za različne aktivnosti delavnice in predavanja bodo poskrbeli prostovoljci iz vseh štirih društev upokojencev in pa seveda koordinator. Na voljo bodo tudi storitve in individualne obravnave strokovnih delavcev CZBO po veljavnem ceniku. V mesecu januarju in februarju bo obisk v centru brezplačen (razen plačljivih storitev CZBO), plačali boste le tiste obroke, ki jih boste naročili. Konec meseca boste prejeli informativni izračun, da boste kasneje razpolagali z informacijo, koliko bi vas kaj dejansko stalo. Pred začetkom obiskovanja dnevnega centra se boste pogovorili s koordinatorjem, ki vas bo seznanil s hišnim redom, od vas pa pridobil vse potrebne podatke. Dobrodošli ste vsi, žal pa vseh ne bomo mogli sprejeti, saj za tiste s hudimi zdravstvenimi težavami in komplikacijami ne moremo in ne smemo prevzeti odgovornosti. Vljudno vabljeni, pridite, imeli se boste lepo in dan bo hitro minil. Poskrbeli bomo, da boste telesno aktivni, kot tudi za vaše možganske vijuge. Ne bodo manjkale niti zabavne aktivnosti in zanimive vsebine. Razpored aktivnosti bomo objavili na občinski spletni strani. Za dodatne informacije sem vam na voljo Tomaž Smole na tel. št. 051 691 089, v CZBO pa se lahko obrnete na Magdaleno Urbančič, 7887 450, vsak delovnik od 7.00 do 15.00.

Pred kratkim so si župan Dušan Strnad, podžupan Tomaž Smole, in člani sveta za starosti prijazno občino s predsednico Mileno Vrenčur ogledali medgeneracijski center oz. hišo Sadeži družbe. Na sprejemu pri županu Mestne občine Murska Sobota Antonu Štihcu so se pogovorili o problematiki skrbi za starejše občane in si izmenjali primere dobre prakse predvsem na področju starosti prijazne občine. Na začetku prihodnjega leta namerava Občina Ivančna Gorica v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični vzpostaviti podobno obliko medgeneracijskega sodelovanja oz. varstva starejših občanov.

Borštnika ni več

Nekaj časa napovedovana rušitev nekdanje Borštnikove gostilne na Krki se je konec novembra tudi uresničila. Verjetno ni bilo prebivalca Krke in okoliških vasi, ki bi se ob tej novici vsaj malo zdrznil in spomnil časov, ko je gostilna v vsej polnosti obratovala, seveda po zaslugi njenega karizmatičnega lastnika Jožeta Borštnika, ki je v njej tržil svoj znameniti brinovec. Lahko bi rekli, da se je tako kot Borštnikovo življenje, nenadno iztekel tudi obstoj domačije, ki je na podbojih vhodnih vrat nosila letnico 1878. Na tem mestu bo nekoč, skladno s prostorskimi akti, na novo urejen center Krke in mlade generacije se ne bodo več spominjale, da je bila tod kdaj slovita Borštnikova gostilna. Je pa zapuščina gostilničarja Borštnika ostala ohranjena in zagotovo bodo krajani poskrbeli tudi za primerno obeležje in trajen spomin na slavnega žganjekuhca s Krke, ki je svojo idejo o mirovnem centru na Krki poromal tudi do papeža. Matej Šteh in Gašper Stopar


številka 9

december 2013

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2014 (Uradni list RS, št. 27/2013) in na podlagi Pravilnika o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Ivančna Gorica (Uradni list. RS št. 106/2011) objavlja Občina Ivančna Gorica

RAZPIS

za subvencioniranje dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave v občini Ivančna Gorica za leto 2014 VSEBINA RAZPISNE DOKUMENTACIJE I. Razpisni pogoji za dodelitev finančnih sredstev II. Vloga – prijavni obrazec

na stroške uporabnika izdela izvajalec javne službe, c) dokazilo, da je objekt, za katerega se uveljavlja subvencioniranje MKČN, legalno zgrajen.

I. RAZPISNI POGOJI ZA DODELITEV FINANČNIH SREDSTEV Občina Ivančna Gorica objavlja RAZPIS za subvencioniranje dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave za čiščenje komunalne odpadne vode iz enostanovanjskih ali večstanovanjskih stavb na območju občine Ivančna Gorica za leto 2014.

5. ROK IN NAČIN PRIJAVE Zainteresirani prosilci morajo oddati vlogo na prijavnem obrazcu. Prijave oz. vloge je treba oddati ali poslati s priporočeno pošto, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Vlogo je treba poslati v zaprti kuverti, ki mora biti na sprednji strani označena z napisom »subvencije za čiščenje odpadne vode«. Na hrbtni strani kuverte mora biti označen polni naslov vlagatelja. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Rok za oddajo vloge je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena za izvedbo tega razpisa, oziroma najdlje do 10. decembra 2014.

1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet razpisa je subvencioniranje dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave na poselitvenih območjih izven območij aglomeracij, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju občine Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica, kot lokalna skupnost, za namen subvencioniranja dela stroškov izgradnje male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju: MKČN) zagotavlja proračunska sredstva v letu 2014 višini 200.000,00 EUR. Višina subvencije za vsako MKČN je 800,00 EUR za posamezno stanovanjsko oziroma večstanovanjsko stavbo. V primeru čiščenja odpadnih voda iz več stanovanjskih stavb z eno MKČN je do sredstev upravičena vsaka posamezna stavba, vendar ne več kot do nabavne vrednosti MKČN brez DDV. 2. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki so lastnice stanovanjske ali večstanovanjske stavbe izven aglomeracij, stojijo na območju občine Ivančna Gorica in imajo stalno prebivališče v občini Ivančna Gorica. 2. Občina Ivančna Gorica bo sofinancirala vloge skladno s Pravilnikom o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju Občine Ivančna Gorica (Uradni list. RS št. 106/2011). 3. Do subvencije iz tega razpisa so upravičeni prosilci, ki so zgradili MKČN v letu 2013 in 2014, kar je razvidno iz dokazil o vpisu v evidenco MKČN. 3. POSEBNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV I. Objekt enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe leži izven območja aglomeracij in da je v njem prijavljeno stalno prebivališče. II. Enostanovanjske ali večstanovanjske stavbe morajo imeti: a) veljavno gradbeno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov, b) MKČN mora imeti namesto prvih meritev izdano pozitivno oceno obratovanja, ki jo izda izvajalec javne komunalne službe, c) MKČN kot gradbeni proizvod za čiščenje komunalne odpadne vode mora ustrezati standardom RS, d) seznam MKČN, ki ustrezajo pogojem, objavlja Zbornica komunalnega gospodarstva na svoji spletni strani (http:// www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_komunalnega_gospodarstva). 4. VLOGA - PRIJAVNI OBRAZEC Vsebina vloge zajema izpolnjen obrazec z osnovnimi podatki prosilca in objekta. Obvezne priloge so: a) dokazilo o nakupu MKČN, iz katerega mora biti razvidna cena, da je bil nakup že opravljen, proizvajalec in tip, ter da je nakup opravil lastnik, b) potrdilo in strokovno oceno o obratovanju MKČN, ki ju

6. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG IN OBVEŠČANJE Vse prejete vloge bodo obravnavne po vrstnem redu prispetja. Upoštevale se bodo izključno popolne ter pravočasno oddane vloge. V primeru, da vloga ni popolna skladno s pogoji in merili razpisa za sofinanciranje, bodo prosilci pozvani, da v roku 8 dni vlogo dopolnijo. Če tega ne bodo storili, oziroma bo vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, bo vloga s sklepom zavržena.

Občina

5

Še zadnjič letos pri naših jubilantih Tudi v zadnjem mesecu leta 2013 je župan nadaljeval z obiski pri naših najstarejših občanih, ki so dopolnili visok življenjski jubilej. Skupaj je letos okroglih 90 let praznovalo 20 naših občanov in občank.

24. novembra je devetdeset let praznovala Marija Ilovar, Obrščakova mama iz Muljave.

7. DELITEV SREDSTEV Sredstva se bodo odobrila po načelu prispelosti popolne vloge, vendar najdlje do porabe v ta namen zagotovljenih proračunskih sredstev. Upravičenci, ki so podali popolno vlogo v tekočem letu in zaradi porabe sredstev niso prejeli subvencije, imajo ob ponovni prijavi na naslednji razpis prednost v vrstnem redu. 8. NADZOR IN SANKCIJE V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov oziroma je prejemnik prekršil druga določila razpisa, je Občina Ivančna Gorica upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku. Prejemnik bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. 9. DVIG RAZPISNE DOKUMENTACIJE Razpisna dokumentacija je, od dneva objave razpisa do izteka prijavnih rokov, dosegljiva na spletni strani Občine Ivančna Gorica www.ivancna-gorica.si. Zainteresirani prosilci lahko dvignejo razpisno dokumentacijo vsak delovni dan v času uradnih ur tudi v vložišču Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Dodatne informacije v zvezi s tem razpisom lahko zainteresirani prosilci pridobijo na Občini Ivančna Gorica, na telefonski številki 01 781 21 00 ali pa posredujejo vprašanje na elektronski naslov: obc.ivancna.gorica@siol.net. 10. INFORMACIJE Informacije o upravičenosti ali neupravičenosti do subvencij lahko dobite na Občini Ivančna Gorica, na spletnem naslovu: www.ivancna-gorica.si in na Javnem komunalnem podjetju Grosuplje d. o. o. Občina Ivančna Gorica Župan Dušan Strnad l. r. Številka: 430-0028/2013 Datum: 10. 12. 2013

Namig za premik 25. 12. ob 18. uri, cerkev sv. Vida v Šentvidu pri Stični: Božični koncert Šentviških slavčkov 25. 12. ob 18. uri, cerkev Marije Brezmadežne v Zagradcu: 10. Božični koncert MePZ Zagradec 26. 12. ob 10. uri: Blagoslov konj v Šentvidu pri Stični in na Veliki Dobravi pri Stični 27. 12. ob 18. uri, Športna dvorana OŠ Stična: Svečanost ob dnevu samostojnosti in enotnosti s podelitvijo priznanj športnikom občine za leto 2013 27. 12. ob 19. uri, Gradišče nad Stično: Božično – novoletni koncert Stiškega kvarteta z gosti 28. 12. ob 17.30 uri, Velike Češnjice: Uprizoritev živih jaslic 29. 12. ob 18. uri, cerkev sv. Pavla v Šentpavlu: Božično novoletni koncert 1. 1. 2014 ob 13.30 uri, Ambrus: Janezov pohod na Korinjski hrib ____________________________________________________________________________________________ Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca Namig za premik ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si.

V Podbukovju pri Krki se je 7. decembra v krogu svojih najbližjih okroglega jubileja veselila Marija Fink.

• svinjsko in goveje in ostalo meso slovenskih rejcev • vse za koline po zares ugodnih cenah • mesni izdelki narejeni po domačih recepturah • vabljeni v Stično, Grosuplje in v Ljubljano • tel. št. za informacije in naročila 01 7869 402


6

Stranke

december 2013

številka 9

Prižgimo luč V občinskem odboru SDS smo se odločili, da bomo letošnji december obeležili drugače. Izvršni odbor je sklenil, da bomo zbirali sredstva in pomagali družini v stiski. Dobili smo informacijo o družini, ki živi v skromnih razmerah in se bori še z boleznijo. Še posebej najmlajši potrebuje številne terapije, da bi lahko čim dlje užival neobremenjeno mladost. Družini so pomagali že številni pred nami, zato v ničemer ne izstopamo. Ko smo povprašali, kako lahko pomagamo, smo dobili informacijo, da bi bilo koristno izolirati streho, saj skoznjo uhaja toplota. Prihranjena sredstva pa bodo lahko uporabili za nego in zdravljenje. V soboto se je nabralo kar nekaj ljudi dobre volje iz naše stranke in smo zastavili. Material smo s pomočjo podjetja Agrograd dobavili že dan poprej, domači pa so pripravili podstrešje. Delo je vodil in koordiniral novopečeni občinski svetnik Milan Goršič, ki so ga v decembru veseli vsi otroci, saj si rad nadene podobo dobrih decembrskih mož. Pomagali so mu Silvo Praznik, Peter Kutnar, Janez Drobnič, predsednik KS Muljava in Nace Kastelic, občinski svetnik in predsednik KS Temnica. Za malico je poskrbela trgovina PIPO, občinski svetnici Vera Hribar in Irena Brodnjak pa sta malico dostavili in servirali.

V občinskem DeSUS-u je nemirno

Domači so nas lepo sprejeli in pomagali pri delu, ki je potekalo hitro. Sredi dneva nas je prišel pogledat, kako napredujemo, tudi predsednik OO SDS Ivančna Gorica in župan Dušan Strnad. Razveselil nas je z novico, da so naši mladi na tržnici zbrali veliko število zamaškov in baterij za deklico Lindo, pa tudi cel kup igrač za otroke, ki si jih ne morejo privoščiti. To je dalo novega zagona in kmalu je bila streha izolirana in pokrita s pohodnimi ploščami. Toplota iz centralnega ogrevanja, ki so ga nedavno izgradili drugi dobri ljudje pa ni več

uhajala v zrak. Toplo pa je bilo pri srcu tudi vsem tistim, ki so bili pomoči deležni in tistim, ki so pomagali. V Ljubljani so prižgali praznične luči na Prešernov rojstni dan, mi pa smo prižgali luč v srcih, v dlaneh in v očeh. Svetila bo cel december in še dlje. Hvala vsem, ki ste pomagali in se še trudite pri zbiranju sredstev, hvala za pridne roke in darovan čas in hvala za priložnost, da sem tudi sam pripomogel in s tem storil dobro delo. Tomaž Smole, podžupan in član IO OO Slovenske demokratske stranke

Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost.

Začelo se je z voščilnicami

Bliža se novo leto, zato je bila prva delavnica namenjena izdelavi voščilnic. V dveh urah jih je nastalo kar devetdeset, vsaka izdelana ročno, vsaka unikatna. Prejeli jih bodo vsi člani stranke. Delo še ni končano, saj je treba dodati še voščilo, ki bo tudi izpisano ročno v kaligrafski pisavi. Temu je namenjena posebna delavnica.

Delo z zelenjem

Naslednji dve delavnici sta bili »zeleni«. Najprej je mentorica Tončka prisotnim povedala in pokazala kako izdelati adventni venček. Tu so se posebej izkazali moški udeleženci. Njihova naloga je bila iz vrbovine izdelati obroče, na katere bi nato ženske privezale smrekove ali druge vejice in okraske. Pa se je izkazalo, da znajo ženske obroče narediti same, moški pa kar ves venec, ne le obroč! Tako je domov vsak odšel s svojim. Ne povsem, eden od njih (iz moških rok) je primerno okinčan pristal kar na steni pisarne. Naslednja zelena delavnica je bila namenjena izdelavi novoletnih aranžmajev. Iz prinesenega zelenja, grmičevja in cvetja so po navodilih mentorice Tončke nastale ikebane vseh vrst, primerne za novoletni čas, pa tudi za druge namene. Praktično znanje, uporabno za vse čase, pridobljeno v pičli uri in pol!

Leto 2013 se končuje

Ustvarjanje v delavnicah je potekalo v mislih na konec leta, čeprav je pridobljeno znanje uporabno kadarkoli. Prav je, da se leto zaključi »v stilu«, zato bodo člani imeli strankarsko silvestrovanje. Tam bodo potegnili črto pod leto 2013 in v 2014 stopili s starimi izkušnjami in z novimi načrti. Delavnice so pokazale, da je ljudi s primernimi idejami lahko aktivirati. Pokazale so tudi, da je strankarsko življenje lahko zabavno, veselo, ustvarjalno in da daje konkretne rezultate. Da bi le bilo vedno tako … Joža Železnikar

Na Vranskem je pod geslom »Krščanski demokrati. Odgovor za prihodnost.« potekal 7. kongres Nove Slovenije – krščanskih demokratov, ki se ga je udeležilo več kot 400 delegatov in gostov iz vse Slovenije. Stranka je na kongresu soglasno spremenila svoje ime v Nova Slovenija – krščanski demokrati. Krščanska demokracija se tako, po več kot 13-ih letih, tudi formalno vrača v slovenski politični prostor. S spremembo imena NSi še bolj jasno sporoča, da ima krščanska demokracija v Sloveniji in predvsem v Evropi zelo pomembno vlogo. Predsednica stranke Ljudmila Novak je na kongresu poudarila, da krščanski demokrati stavimo na delo, poštenost in odgovornost, na temeljne etične in krščanske vrednote, ki jih ne more nadomestiti tisoč zakonov in predpisov. »Nova Slovenija – krščanski demokrati, smo demokratična politična stranka, ki želi povezovati vse državljane, ki sprejemajo demokracijo, krščanske vrednote, slovensko kulturo in evropsko povezovanje in sodelovanje«, je dejala in dodala, da želimo ustvariti Slovenijo, v kateri bodo imeli vsi enake možnosti za razvoj svojih sposobnosti in talentov. Udeležence kongresa je nagovoril tudi ekonomist mag. Rado Pezdir, ki je v govoru opozoril, da bodo dolgovi Slovenije ostali tudi po koncu krize. »Zavedajte se, s koncem krize pri-

hajajo šele resna vprašanja s težkimi odgovori,« je dejal mag. Pezdir in dodal, da je Nova Slovenija tista desna stranka, ki razume tržno gospodarstvo, in ki se bo zavzela za male podjetnike in male ljudi. »Na desnici je to prihodnost«, je še dodal in izrazil upanje, da bo Nova Slovenija s svojo politiko čim prej normalizirala desno politično opcijo. Vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin je dejal, da so močnejši krščanski demokrati najtrdnejše zagotovilo za lepšo prihodnost Slovenije in napovedal, da bo Nova Slovenija v desetih letih postala največja politična sila v državi. Evropski poslanec in ustanovitelj Slovenskih krščanskih

demokratov Lojze Peterle pa je na kongresu poudaril, da bo Slovenijo rešila predvsem sprememba politične kulture, ki jo predlaga Nova Slovenija. »To je element, ki ga nima nobena druga politična stranka. Mi smo dali v program novo politično kulturo«, je zaključil Peterle. Kongres je sprejel tudi posebno kongresno izjavo, kjer poudarjamo, da se v NSi zavzemamo za nižje davke, manjšo javno upravo, umik politike iz gospodarstva ter ustvarjalne in poštene državljane.

Slovenska demokratska mladina se zaveda, da vedno več družin potrebuje pomoč. Iz tega razloga smo se odločili, da jim pomagamo po svojih močeh. V soboto, 14. decembra, smo na tržnici v Ivančni Gorici pripravili dobrodelno stojnico, kamor ste lahko občanke in občani prinesli predvsem igrače, ki jih

vaši otroci ne potrebujejo več. Prav tako ste prinašali tudi razna oblačila in šolske potrebščine, nekateri pa ste prispevali tudi denarne prispevke. Hvala, ker smo pomoči potrebnim skupaj polepšali decembrske praznike. Prav tako pa smo na stojnici zbirali pokrovčke, baterije in kartuše za deklico

Lindo iz Ivančne Gorice, saj za svojo bolezen nujno potrebuje plačljive zdravniške terapije. Odzvali ste se v velikem številu. Po končani tržnici smo vse zbrano odpeljali k staršem deklice, ki niso mogli skriti veselja. Hvala!

Dobrodelna stojnica

V mali pisarni občinskega odbora DeSUS-a v zadnjih dveh mesecih kar vrvi od ustvarjalnega nemira. Prihajajo različni ljudje v zrelih letih, prevladujejo ženske, in odhajajo veselo razpoloženi z raznimi izdelki v rokah. Le kaj se dogaja? »Sreda ob petih je dan za začetek …« Že nekaj sred zapored se odvijajo razne delavnice. Mentorji prinesejo svoje znanje, udeleženci pa na koncu odhajajo s svojimi izdelki v rokah in z novimi znanji in izkušnjami v glavah.

Anton Černivec, predsednik OO N.Si Ivančna Gorica


december 2013

številka 9

Stranke

7

Predstavitev referenčnih ambulant v ZD Ivančna Gorica Spet sta tu sneg in zima, igra se s srečo rima. Ob božiču in v novem letu, veselja, zdravja, sreče naj bo! Prijazno snežak Vam kima. Vesel božič in srečno novo leto Vam želi Občinski odbor DeSUS Ivančna Gorica. Prijateljstva, ki so prestala preizkus časa in sprememb, so gotovo najboljša. Prihajajoče leto naj odpira nove poti, dosegajte za kar ste se trudili, najdite, kar ste pogrešali …

Miren božič in vse dobro v letu 2014 želimo vsem občanom občine Ivančna Gorica. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA OO SLS IVANČNA GORICA

Neodvisna lista Optimist želi vsem občankam in občanom Občine Ivančna Gorica prijetne božične praznike, zavite v toplino doma in preživete v krogu najbližjih. Naj bo leto 2014 čas iskrenih namenov, poštenih dejanj, preudarnosti pri sprejemanju odločitev in zadovoljstva nad osvojenimi cilji. Naj bo prežeto z zdravjem in dobrim počutjem vas in vaših bližnjih in naj bo čas za nove začetke in uspešne zaključke.

Vse lepo v letu 2014 vam želimo »Optimisti«!

Referenčna ambulanta je ambulanta družinske medicine, kjer poleg zdravnika in srednje medicinske sestre, vstopa v tim še diplomirana medicinska sestra. Diplomirana medicinska sestra v tej ambulanti vodi bolnike, ki imajo kronične bolezni, kot so: astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, sladkorna bolezen tip 2 in povečan krvni pritisk. Izvaja tudi preventivne preglede odraslega človeka v starosti od 30 - 50 let. Diplomirana medicinska sestra vodi in obravnava kronične bolnike po protokolu, ki je vnaprej določen in ga je določilo Ministrstvo za zdravje. V primeru odstopanja dobljenih rezultatov diplomirana medicinska sestra napoti pacienta v ambulanto družinske medicine – to je, k vašemu osebnemu zdravniku ali pa k specialistu. Z vzpostavitvijo referenčnih ambulant povečamo kakovost obravnave kroničnih bolnikov, ter zmanjšamo čakalni čas pri zdravniku družinske medicine. Referenčno ambulanto dodeli Ministrstvo za zdravje tistim zdravnikom družinske medicine, ki izpolnjujejo določene zahteve in pogoje kakovosti dela svoje ambulante. Pogoje za izvajanje referenčne ambulante v ZD Ivančna Gorica izpolnjujejo: - Janez Zupančič, dr. med., spec. družinske medicine, - Tonja Gomzi Hrabar, dr. med., - Mateja Plut Švigelj, dr. med., spec. družinske medicine. V referenčnih ambulantah so vodeni samo tisti pacienti, ki obiskujejo zgoraj navedene osebne zdravnike. Referenčna ambulanta se v ZD Ivančna Gorica nahaja v prvem nadstropju, tik pred zobozdravstveno ambulanto. V referenčni ambulanti delata medicinski sestri, in sicer: - Maja Bajc Gerl za paciente Janeza Zupančiča, dr. med. in paciente Tone Gomzi Hrabar, dr. med., - medicinska sestra Milena Janežič za paciente Mateje Plut Švigelj, dr. med. ORDINACIJSKI ČAS za paciente, ki ste opredeljeni pri Janezu Zupančiču, dr. med. : TOREK 12.30 - 19.30 SREDA 6.30 - 13.15 PETEK 6.30 - 13.15 (prvi in tretji petek v mesecu)

ORDINACIJSKI ČAS za paciente, ki ste opredeljeni pri Tonji Gomzi Hrabar, dr. med. : PONEDELJEK 12.30 – 19.30 ČETRTEK 6.30 - 13.15 PETEK 6.30 - 13.15 (drugi in četrti petek v mesecu) ORDINACIJSKI ČAS za paciente, ki ste opredeljeni pri Mateji Plut Švigelj, dr. med. : SREDA 6.30 - 13.15 ČETRTEK 12.30 – 19.30 PETEK 6.30 - 13.15

NAROČANJE ZA OBISK V REFERENČNI AMBULANTI:

Pacienti, ki želite obiskati sestro v referenčni ambulanti, se lahko naročite osebno ali pa pokličete na tel. št. 01 781 90 00, v času ordinacijskega časa ambulante. Ker je naloga referenčnih ambulant, da vzpostavijo stik s pacienti, ki imajo določene kronične bolezni ter, da izvajajo preventivne preglede zdrave populacije, vam medicinske sestre pošiljajo tudi vabila, da se zglasite pri njih. Ne zanemarite vabil in se nanje odzovite. Z medicinsko sestro, ki si bo vzela čas za vas, se boste pogovorili o svoji bolezni in si izmenjali izkušnje in znanje. Pogovorili se boste o svojem počutju, zdravstvenem stanju ter o pravilni uporabi pripomočkov, ki jih potrebujete pri vsakodnevnem obvladovanju vaše kronične bolezni. Skupaj z medicinsko sestro boste izpolnili še vprašalnike, ki pokažejo trenutno stanje vaše kronične bolezni. Medicinska sestra vas bo napotila tudi v medicinski laboratorij, kjer bodo opravili določene krvne preiskave. Želim vam, da bi bili vsi, ki obiskujete referenčno ambulanto, zadovoljni z našim delom, ter da bi se z zdravstveno-vzgojnim delom, ki ga nudijo naše usposobljene medicinske sestre in zdravniki, vaša kronična bolezen tako izboljšala, da bi bila čim manj moteča pri vašem vsakdanjem življenju. Marta Praznik, dipl. med. sestra, ZD Ivančna Gorica


8

Gospodarstvo

številka 9

december 2013

Miklavž otvoril trgovino Eurospin Eurospinova nova trgovina v Ivančni Gorici, ki so jo brez posebne slovesnosti svojemu namenu predali 5. decembra, je 42-a slovenska, v celotni mreži v Italiji in Sloveniji pa predstavlja 960-o Eurospinovo trgovino. Eurospin je največja in najhitreje rastoča italijanska skupina na področju diskontne prodaje, ki ga je leta 1993 ustanovila skupina sodelavcev z dolgoletnimi izkušnjami na področju široke distribucije. Eurospin predstavlja italijansko rešitev za rastočo potrebo potrošnikov po varčevanju. Na več kot 800 kvadratnih metrih prodajnih površin v Ivančni Gorici je zaposlitev našlo 7 prodajalk in mesar. Ravno mesnica s ponudbo mesa izključno slovenskega porekla in vedno sveža ponudba sadja in zelenjave sta poleg kakovosti, pestrosti izdelkov in nizkih cen živilskega in neživilskega programa, so po prepričanju področnega vodje za dolenjsko regijo Alena Havića najbolj prepoznane značilnosti Eurospinovih trgovin. Ob tem dodaja, da glede obiskanosti in prodaji ivanške trgovine v prvem tednu prijetno presenečen, saj beležijo veliko večji obseg prodaje od pričakovanega. V zadnjih dveh mesecih so poleg ivanške odprli še tri nove trgovine. V letu 2013 je posebno leto za skupino Eurospin, saj letos praznuje 20-letnico obstoja in 10-letnico prisotnosti skupine v Sloveniji. Po besedah Havića lahko v prihodnjem letu zato pričakujemo še več posebnih ugodnosti in zanimivih jubilejnih ponudb. Dopoldanska otvoritev trgovine, le dan pred Miklavževim godom, je bila načrtovana brez posebne protokolarne slovesnosti. So se pa predstavniki slovenske podružnice Eurospin Eko in Milan Rojec, predstavnik najemodajalca in upravljavca stavbe, v kateri posluje Eurospin, potrudili z vodenimi predstavitvami in brezplačnim jelenjim golažem. Ob otvoritvi Eurospina so se med domačini odprle številne razprave na temo števila trgovin v naši občini. Nekaterim prihod novega diskontnega trgovca v Ivančno Gorico predstavlja dopolnitev in še večjo pestrost ponudbe, drugi pa so mnenja, da je

Damjan Samastur, Šentvid pri Stični: »V Eurospinu smo že nakupovali in zelo pozdravljam, da se je odločil odpreti trgovino tudi v Ivančni Gorici. Sem mnenja, da večje število trgovin in večja konkurenca prinaša pozitivne učinke za nas potrošnike, kot so pestrejša in kakovostnejša ponudba, nižje cene in prijaznejše storitve prodajnega osebja.« trgovin pri nas preveč in bi raje kot novo trgovino imeli nov proizvodni obrat, ki bo prinašal več delovnih mest. Dejstvo je, da že nekaj let zapored beležimo upad zasebne porabe. Največjega beležijo ravno v segmentu trgovin na drobno z živili, pijačami in tobakom. Letos je obseg prodaje v tem segmentu nižji za 4 odstotke. Najbolj upad prodaje občutita tradicionalna slovenska trgovca, kot sta Mercator in Engrotuš. Po drugi strani pa diskontni trgovci beležijo rast obsega prodaje, saj denimo Hofer in Lidl beležita 20-odstotno povečanje prodaje. Pohod diskontov v kriznih

Jadranka Zabukovec, Krka: »Moje mnenje je, da je v Ivančni Gorici že preveč trgovin glede na število prebivalcev in njihovo kupno moč. Pri nas je tudi vse več kmetij, ki povečujejo samooskrbni potencial naše občine, pa tudi trendi gredo v smeri nakupov čim manj industrijsko predelane hrane, s čim manj dodatki, ki zdaj že dokazano povečujejo vsem znane civilizacijske bolezni.«

Nova trgovina v Ivančni Gorici je 42-a v Sloveniji, v celotni mreži v Italiji in Sloveniji pa predstavlja 960-o Eurospinovo trgovino.

časih se kaže tudi v lanskem poslovanju italijanske hčerinske družbe Eurospin. Lani je družba povečala prihodke za 11,1 odstotka, na 88,2 milijona evrov, EBITDA pa so medletno okrepili za več kot tretjino. Družba se med vsemi diskonti sicer ponaša z najmanjšo EBIT maržo. Ta znaša 1,1 odstotka (Hofer se ponaša z 2,6-odstotno, Lidl pa s 3,3-odstotno). Je pa donosnost kapitala italijanskega diskonta večja kot pri nemških tekmecih na slovenskih tleh. Franc Fritz Murgelj

Obrtna cona v Ivančni Gorici se širi Razvoj in širitev obrtne cone v Ivančni Gorici predstavlja velik potencial za razvoj lokalnega gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in priložnost za sodelovanje za obstoječa podjetja. V zadnjih mesecih smo lahko opazovali pospešeno adaptacijo obstoječe stavbe, ki jo je pred 38 leti zgradilo podjetje Sinoles. Prvi dolgoročni najemnik tretjine stavbe je trgovsko podjetje Eurospin, na začetku prihodnjega leta pa bo, po načrtih investitorja in upravljavca stavbe, družbe Erge, d. o. o., končana celotna adaptacija objekta.

Milan Rojec, solastnik upravljavca stavbe pravi, da bodo nove najemnike prostorov v stavbi bivšega Sinolesa izbirali med interesenti, ki bodo za kraj predstavljali kakovostno obogatitev ponudbe.

Lastništvo skoraj 3.000 kvadratnih metrov velike stavbe, ki jo je leta 1975 zgradilo podjetje Sinoles, se je od leta 1995, ko je šel Sinoles v stečaj, večkrat zamenjalo. Današnji lastnik in upravljavec stavbe je prek podjetja Erge, d. o. o. družina Rojec, ki bo v adaptacijo stavbe vložila dober milijon evrov. Poleg Eurospina, ki je za ustrezno pripravo in finalizacijo obrtnih del v trgovini po svojih standardih, poslal investitorju več kot 200 strani projektnih pogojev, bosta v prihodnjem letu novi poslovni dejavnosti predana večja prostora za trgovinsko-storitveno dejavnost, en večji gostinski lokal ter več manjših pisarniških enot. Milan Rojec, solastnik podjetja Erge pravi, da bo najemnike oziroma kupce ostalih prostih delov stavbe izbiral med interesenti, ki bodo za Ivančno Gorico predstavljali obogatitev po-

nudbe blaga oziroma storitev. Ena od možnosti je do nedavnega bila tudi selitev obstoječe Lekarne Ljubljana v nove, večje prostore z modernejšim konceptom zasnove predstavitvenih in prodajnih površin. Vendar pa ima občinska uprava za novo lokacijo lekarne drugačne načrte, saj naj bi bila bližje obstoječemu Zdravstvenemu domu. Adaptacija objekta je zastavljena trajnostno. Uporabili so kakovostnejše materiale in večje debeline toplotne izolacije od predvidenih v projektni dokumentaciji, za toplotno oskrbo stavbe skrbi toplarna na biomaso oziroma lesne sekance, ki jih dobavlja izključno lokalni dobavitelj. V kratkem bo za objekt izdelana tudi obvezna energetska izkaznica, bo pokazala pravo energetsko učinkovitost celotne stavbe. Franc Fritz Murgelj

Sokolska 5, Ivančna Gorica, Tel.: 01 7878299, GSM: 041 277 993

Nudimo vam:

- moško, žensko in otroško obutev, - vse za šivanje, - vse za pletenje.

NOVO!!! VSE VRSTE VOLNE ZA PLETENJE, PREJICE ZA KVAČKANJE IN VEZENJE. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2014.


december 2013

POVEZOVANJE V SRCU SLOVENIJE WWW.RAZVOJ.SI WWW.SRCE-SLOVENIJE.SI INFO@RAZVOJ.SI

Srce Slovenije prejemnik naziva finalist Sejalec 2013 V Cankarjevem domu v Ljubljani so bila 12. novembra 2013 podeljena priznanja Sejalec za najbolj ustvarjalne in inovativne dosežke v slovenskem turizmu. Razvojni center Srca Slovenije je za turistični produkt »Srce Slovenije - prijazna destinacija za avtodomarje« prejel naziv finalist Sejalec 2013. Letošnji dobitnik glavne nagrade Sejalec je Penzion Raduha, drugi finalist pa Podzemlje Pece. Za Razvojni center Srca Slovenije je to že drugi Sejalec - leta 2004, ob prvi izvedbi poziva, smo prejeli bronastega sejalca za produkt Kolesarske, pohodniške in konjeniške poti Posavskega hribovja. V Srcu Slovenije je bila v lanskem letu vzpostavljena mreža počivališč za avtodome. Razvojni center Srca Slovenije je povezal male podeželske ponudnike iz območja občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Ivančna Gorica, Šentrupert in Šmartno pri Litiji. V mrežo je vključenih 18 karavaningu prijaznih gostiteljev, kjer lahko turisti oskrbijo avtodom, okušajo domače dobrote in prenočijo, poleg tega pa si ogledajo še lokalne zanimivosti. Vključeni so tudi štirje ponudniki iz občine Ivančna Gorica: Izletniška kmetija Okorn, Kmetija Čož, Mestno kopališče Višnja Gora in Turistična kmetija Grofija.

Razgibano območje Srca Slovenije je s številnimi naravnimi lepotami in ohranjeno dediščino idealna izbira za izlet z avtodomom

Z rokodelstvom do novih delovnih mest

Poleg novih delovnih mest, ki jih lahko spodbujamo s podporo rokodelstvu, ima to področje izjemen pomen tudi za druženje in medgeneracijski prenos znanj in veščin med ljudmi ter posredno za višjo kakovost življenja. Razvojni center Srca Slovenije zato pripravlja načrt za ustanovitev Mreže rokodelcev Srca Slovenije, ki bo predvidoma zaživela v naslednjem letu. V mrežo želimo povezati rokodelce in društva iz občin Dol pri Ljubljani, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šentrupert, Šmartno pri Litiji, Trzin in Zagorje ob Savi. Hkrati bomo vključili tudi posamezne turistične točke (turistične kmetije, gradovi, muzeji …), na katerih bi lahko vzpostavili manjše trgovinice za prodajo in promocijo rokodelskih izdelkov iz tega okolja. Z vključevanjem v slovensko mrežo rokodelskih centrov bomo poskrbeli za zastopanje interesov posameznih rokodelcev na nacionalni ravni. V Mrežo rokodelcev Srca Slovenije vabimo posameznike in društva, ki izdelujejo rokodelske izdelke. Kontaktirate nas lahko na elektronski naslov mija.bokal@razvoj.si ali po telefonu št. 01 8962 719. Pomen rokodelstva in drugih znanj ter veščin ljudi za trajnostni razvoj je na srečanju 25. novembra 2013 na Turistični kmetiji Pr Krač v Dolskem poudaril tudi dr. Christian Krotscheck. Gre za razvojnega stratega, ki sodeluje pri strateškem razvoju izjemno uspešne avstrijske regijske znamke Štajerski Vulkanland. Pred 13 leti, ko so se začeli ukvarjati s sistematičnim razvojem regije, so se poglobili v nesnovne in snovne danosti, ki obstajajo v regiji, in opredelili tri ključna področja, ki jih želijo razvijati: veščine in talente ljudi, naravne vire ter obstoječe ekonomske vire, to so podjetja. Gre za nesnovno dediščino, ki jo ima vsaka regija, in pomeni neomejen vir pri razvoju določene skupnosti. Postopoma so začeli razvijati tri temeljna področja, ki jih tudi sistematično komunicirajo: rokodelstvo, kulinarika in vitalnost oz. kvaliteta življenja, v katero vključujejo naravo, kulturo, način življenja itd. Na sorodnih osnovah razvijamo tudi znamko Srce Slovenije, zato so znanja in izkušnje dr. Krotschecka toliko dragocenejša.

Gozdni vrtec se predstavi - Vrtec Ivančna Gorica

V začetku decembra je v Šmartnem pri Litiji potekal zaključni dogodek projekta Srce narave nas povezuje. Udeležile so se ga tudi predstavnice vrtca iz Ivančne Gorice, ki so se udeleževale tudi izobraževanj. Povedale so: »Vrtec Ivančna Gorica sodeluje v programu gozdnih vrtcev že drugo leto, vsebine so se lepo prijele. Vsi ne čutijo enako svežine gozda, vendar je važno, da se trudimo v tej smeri.« Skupen cilj programa je, da bi preko različnih dejavnosti dosegli stalno povezanost šol in vrtcev z naravnim lokalnim okoljem, saj ima to najrazličnejše pozitivne vplive na otroke. Prav v Srcu Slovenije so pred štirimi leti med prvimi v Sloveniji podprli idejo o gozdnih vrtcih in šolah. V teh letih so se na tem območju zvrstili trije tovrstni projekti, katerih nosilci so bili Občina Kamnik, Lokalna razvojna fundacija Pogum in kamniški Inštitut za gozdno pedagogiko. V dosedanjih aktivnostih je sodelovalo 22 enot šol in 18 vrtcev s podružnicami. V projektu je sodelovalo doslej več kot 300 pedagoških strokovnih delavcev, gozdnih delavnic se je udeležilo 3100 otrok. Projekti so bili predstavljeni na 5 mednarodnih strokovnih dogodkih in vzbudili veliko zanimanje. 50 pedagoških strokovnih delavcev si je v Nemčiji ogledalo dobre prakse tamkajšnjih gozdnih vrtcev. Med pomembnimi pridobitvami je tudi vzpostavitev Mreže gozdnih vrtcev in šol Slovenije. S pomočjo mreže se ideja odprtih učnih okolij v gozdu širi iz Srca Slovenije tudi v širši slovenski prostor. Preko spletne strani www.gozdnivrtec.si lahko pedagoški delavci izmenjujejo ideje in izkušnje, v pripravi so tudi nekatera strokovna gradiva. Projekt Srce narave nas povezuje je bil podprt s strani LAS Srce Slovenije in sofinanciran s strani Evropske unije.

številka 9

Gospodarstvo

9

Vrsta rabe, zemljišče pod stavbo S 1. januarjem 2014 se v evidenci zemljiškega katastra, ki ga vodi Geodetska uprava, ukinja vodenje in izkazovanje vrst rabe zemljišč. Dosedanje rabe zemljišč, nekatere poznamo že od nastanka zemljiškega katastra, so: 1. katastrske kulture (njiva, travnik, sadovnjak, vinograd, pašnik, gozd in drugo); 2. zemljišča pod gradbenimi objekti (stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje in drugo); 3. zelene površine (zelenica, pokopališče, park, igrišče); 4. nerodovitna zemljišča (vodotok, jezero, ribnik, močvirje, neplodno). Z novim letom bodo te vrste rabe nadomestile samo naslednje tri: 1. zemljišče pod stavbo; 2. zemljišče pod stavbo pred letom 2006 ( Uveljavitev zakona o evidenci nepremičnin); 3. zemljišče. Zaradi načina vodenja podatkov o zemljiščih v zemljiškem katastru Geodetska uprava v tem trenutku ne more izbrisati vseh podatkov o vrstah rabe, katastrskih kulturah in razredih brez vpliva na določene pravice lastnikov posameznih parcel, zato bo izbris teh podatkov izveden postopno, za posamezno parcelo, ob izvedbi rednih postopkov vzdrževanja zemljiškega katastra, kot so npr. geodetske storitve (ureditev meje, parcelacija, izravnava meje, določitev zemljišča pod stavbo itd.). Podatki o podrobnejši rabi zemljišč so vidni v dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč – RABA - in si jih je mogoče ogledati v javnem vpogledu z javnim pregledovalnikom grafičnih podatkov Ministrstva za okolje in prostor - RKG. Vse stavbe, ki so zdaj evidentirane v zemljiškem katastru kot stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, poslovna stavba, garaža, funkcionalni objekt, spomenik, porušen objekt, stavbišče, stavba, stanovanjska stavba – stavbišče, bodo po 1. januarju 2014 uvrščene v zemljišče pod stavbo pred letom 2006, vendar le, če bodo izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - stavba v naravi obstaja in - stavba je evidentirana v zemljiški kataster (obstaja poligon, ki predstavlja stavbo) in ima določeno površino (to ne velja za parcele, ki imajo dosedanjo rabo stavbišče s sicer izrisanim poligonom za eno ali več stavb, navedena pa je samo skupna površina parcele) in - geodetsko podjetje oceni, da se stavba evidentirana v zemljiškem katastru do danes ni spremenila po obliki in velikosti (npr. ni novih prizidkov). Če stavba, ki izpolnjuje navedene pogoje, še nima številke stavbe, mora geodetsko podjetje pred izdelavo elaborata izvesti še minimalni vpis stavbe v kataster stavb, v elaborat pa priložiti obrazce za vpis stavbe v register nepremičnin (obrazci kot pri popisu nepremičnin). Če vsi navedeni pogoji niso izpolnjeni, se dosedanja vrsta rabe izbriše iz zemljiškega katastra in se njena površina umesti v rabo zemljišče. Iz zemljiškega katastra se izbrišejo tudi meje parcelnih delov vrste rabe (dvorišče) in katastrskih kultur (njiva, travnik itd.), razen zemljišča pod stavbo, ki pogoje izpolnjuje. Primer: Iz zemljiško katastrskega prikaza (še vedno se v praksi velikokrat uporablja izraz katastrski načrt) je razvidno, da je dosedanje stanje na parcelni številki 1042/5 sledeče: - na parceli obstajajo vrste rabe stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje in dvorišče ter - katastrski kulturi travnik 4 in njiva 7.

Združitev parcel

Zemljiško katastrski prikaz bo za parcelno številko 1042/5 po 1. 1. 2014 videti takole: - prvi scenarij: stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje obstajata na terenu in se po obliki in velikosti od evidentiranja v zemljiškem katastru nista spremenila:

Vrsti rabe stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje izpolnjujeta zgoraj opisane kriterije in se zato uvrstita v zemljišče pod stavbo pred letom 2006. Vsa ostala površina parcele dobi rabo zemljišče. - drugi scenarij: stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje sta bila po vrisu v zemljiški kataster spremenjena (zgradili so prizidek k stanovanjski stavbi in del gospodarskega objekta porušili)

Ker stanovanjska stavba in gospodarsko poslopje ne ustrezata kriterijem za umestitev v zemljišče pod stavbo pred leto 2006, se celotni parceli določi raba zemljišče. V skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (ZEN, Ul. RS 47/2006) pa je treba vsako stavbo trideset dni po zaključku gradbenih oz. ob začetku uporabe stavbe (ali dela stavbe) ali ob prijavi prvega stalnega prebivališča ali sedeža pravne osebe, evidentirati v kataster stavb. Stavbo se evidentira tako, da lastnik parcele (ali stavbe, dela stavbe itd.) pri geodetskem podjetju naroči izdelavo elaborata za vpis stavbe v kataster stavb in elaborat za vpis zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster (pri stavbah z enim delom se izdela enoten elaborat evidentiranja stavbe). Del elaborata za vpis stavbe v kataster stavb so tudi tako imenovani REN vprašalniki (obrazci), ki so podlaga za določitev vrednosti nepremičnine na podlagi modelov vrednotenja nepremičnin. Geodetsko podjetje mora za izdelavo elaborata opraviti terensko izmero zunanjosti objekta in vseh prostorov v objektu. Dolžnost evidentiranja stavb, kot je opisana zgoraj, velja tudi za lastnike parcel, iz katerih bodo po 1. 1. 2014 izbrisani poligoni stavb (stanovanjske stavbe, gospodarska poslopja itd., ki ne ustrezajo kriterijem za zemljišče pod stavbo pred letom 2006), na terenu pa stavbe obstajajo. Na nekaterih območjih so geodetske uprave že začele s pošiljanjem pozivov lastnikom stavb, ki nimajo evidentiranih stavb, da so dolžni stavbe evidentirati v obe evidenci in posledično tudi v register nepremičnin, z opozorilom, da bodo, če tega ne storijo, denarno kaznovani. Opozoriti je treba, da stavba, ki nima določenega zemljišča pod stavbo in ni vpisana v kataster stavb, ni izvzeta iz množičnega vrednotenja in s tem oproščena davka na nepremičnine. Maja Macedoni

V javnosti se pojavljajo informacije, da se lastnikom več parcel, ki mejijo druga na drugo, in na eni od njih stoji stanovanjska stavba, izplača parcele združiti, da bi tako zmanjšali njihovo vrednost in s tem davčno osnovo. Ob tem je treba opozoriti, da na zmanjšanje vrednosti združenih parcel bistveno vpliva namenska raba zemljišča, ki pa jo določi občina. Največja površina, ki še lahko pripada stavbi, in je vrednotena po nižji stopnji, je 2400 m2. Poglejmo primer: Imamo združeno parcelo z 2200 m2 in 100 m2 zemljišča pod stavbo. Če občina določi zemljišču s 2200m2 namensko rabo, ki ni zemljišče za gradnjo, bo glede na določbe zakona o davku na nepremičnine zemljišče obdavčeno po 0,15% stopnji. Če pa občina zemljišče z namensko rabo opredeli kot zemljišče za gradnjo, bo dvakratnik zemljišča pod stavbo obdavčen po stopnji 0,15%, ostalo zemljišče pa po davčni stopnji 0,5%. Vsaka združitev parcel torej ne pomeni nujno tudi manjšega davka na nepremičnine.


10

Kmetijstvo

december 2013

številka 9

Martinova sobota v Ivančni Gorici

Tradicionalno srečanje proizvajalcev mleka stiške zadruge

Na ivanški tržnici je tudi letos Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z upravljavcem tržnice Zadrugo Jarino pripravilo tradicionalno Martinovo soboto. Čeprav je bilo napovedano dokaj slabo vreme, je raznovrstna ponudba na tržnici vseeno pritegnila veliko število obiskovalcev. Na Martinovo po ljudski legendi sv. Martin spremeni mošt v vino in zato je mlado vino eno od simbolov tega priljubljenega jesenskega praznika. Tako je tudi letos Tudi tokrat je Marti-

Lokalno pridelani polži sedaj tudi na tržnici

Kmetijska zadruga Stična je v letošnjem decembru v Gasilskem domu v Stični organizirala že tradicionalno prednovoletno srečanje vseh proizvajalcev mleka. Teh srečanj se naši proizvajalci radi udeležijo, povabilu pa se vedno odzovejo domača kmetijska svetovalna služba in vodilni delavci Ljubljanskih mlekarn. Tudi letos se je srečanja udeležil g. Slavko Peklaj, izvršni direktor nabave v Ljubljanskih mlekarnah. novo ponudbo na tržnici zaznamovala stojnica Vinogradniško-sadjarsko turističnega društva Debeli hrib, pri kateri je potekala degustacija mladega vina. Člani društva so se lepo potrudili in pripravili bogato predstavitev svoje dejavnosti, prav letos pa so svoja vina začeli tržiti tudi pod občinsko blagovno znamko Prijetno domače. Obiskovalce je prav tako pritegnila pokušina medenih izdelkov, ki so jo pripravili člani Čebelarskega društva Stična. Prvič so na ivanški tržnici obiskovalci lahko kupili oz. degustirali tudi polže iz polžje farme Stična, seveda pa ni manjkala tudi ponudba piva Kraus iz pobratene občine Hirschaid in ponudba članic Društva podeželskih žena Ivanjščice. Tudi na tokratni tematski tržnici pa je bilo mogoče kupiti raznovrstno zelenjavo in sadje, mesne in mlečne izdelke, zelišča in razne rokodelske izdelke. Poskrbljeno je bilo tudi za bogat spremljevalni program, na odru prireditvenega prostora so se predstavili pevci Moškega pevskega zbora Ambrus, Moškega pevskega zbora Vidovo in Šentviški slavčki. Obiskovalce sta nagovorila župan Dušan Strnad in Marija Podobnik z Dobrave pri Stični, ki je pred kratkim postala »Kmetica leta 2013«. Svojo dejavnost sta predstavila tudi predsednik Vinogradniško-sadjarskega turističnega društva Debeli hrib Jože Zadražnik in predsednik Čebelarskega društva Stična Alojz Janežič. Letošnja Martinova sobota pa je sovpadala tudi s tradicionalno razstavo Društva gojiteljev malih pasemskih živali Ivančna Gorica, ki jo člani društva vsako leto pripravijo v dvorani kulturnega doma. Tako skoraj ni bilo obiskovalca tržnice, ki si ne bi ogledal tudi razstave in občudoval delo naših rejcev, čudovite kunce, golobe, perutnino in ptice. Matej Šteh

KMETIJSKA ZADRUGA STIČNA

želi vsem svojim članom, zadružnikom, strankam, gostom in poslovnim partnerjem:

Vse kar vam srce posadi … da bi v prihajajočem letu skupaj sejali srečo in želi prijateljstvo. Da bi gojili mir in užili to, kar vam je najbolj pri srcu … VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2014! V letu 2014 bomo veseli vaših obiskov v naših poslovalnicah, kjer vas pričakujemo s kvalitetno in ugodno ponudbo ter s prijazno postrežbo.

Srečanje je bilo namenjeno predvsem zahvali za sodelovanje v letu 2013 in razpravi o trenutni situaciji in problematiki pri mlečni proizvodnji ter druženju in voščilu za bližajoče praznike. Zadružniki smo v letu 2013 izgubili lastništvo v Ljubljanskih mlekarnah, potem ko je največja evropska mlečna korporacija Lactalis s 192 obrati, kupila še večinski delež v Ljubljanskih mlekarnah. Evropske razmere na trgu z mlekom so razmeroma ugodne, povpraševanje po mleku se je močno povečalo, temu primerne so tudi cene. V Sloveniji tem trendom mlekarne ne sledijo in odstopanja odkupnih cen v primerjavi s tujino so kar precejšnja. V okviru Mlekodela ima zadruga še vedno pogajalsko skupino za ceno mleka v Ljubljanskih mlekarnah, katera je sicer dosegla, da se bo cena v decembru 2013 dvignila za 0,5 centa in v januarju 2014 za 0,75 centa. V tem letu stalni dobavitelji mleka Ljubljanskim mlekarnam nismo občutili kakršnihkoli sprememb, se pa bojimo, da jih bomo v prihodnje. V kolikor bomo ugotovili, da se z Ljubljanskimi mlekarnami ne bo dalo zagotoviti solidnega odkupa, se bomo prisiljeni obrniti na drugega kupca. V stiški zadrugi bomo v letu 2013 odkupili dobre 4.000.000 litrov mleka, katerega proizvede 82 proizvajalcev. Letošnje količine bodo za 5% manjše kot v letu 2012 in bodo enake kot v letu 2011. Povprečna cena mleka za november 2013 je v naši zadrugi znašala 0,356 eura, za november 2012 pa je bila 0,313 eura. Nekateri naši rejci, ki dosegajo zelo dobre parametre kvalitete (beljakovine in tolščobo), dosežejo ceno tudi do 0,38 eura. V mesecu novembru je bilo pri nas najnižja cena 0,28 eura. Proizvodnja mleka je strateškega pomena, tako za slovensko kmetijstvo, kakor tudi za kmeta in zadruge. Upam, da se ne bo dopustilo, da se ta dejavnost na naših majhnih kmetijah uniči. Na koncu smo si ob kozarčku in malici zaželeli lepo praznovanje božiča in vse dobro v letu 2014. Milena Vrhovec

Uspeti pomeni zaupati v delo, izbrati svojo pot, vztrajati in se veseliti drobnih sadov. Z obiskovalci tržnice v Ivančni Gorici in Izletniškega turizma Okorn se vedno znova veselimo drobnih sadov uspeha. Iskreno se Vam zahvaljujemo za obisk in naj ostanejo vezi, ki so se spletle med nami v letu 2013 trdne, prepletene z zdravjem in ljubeznijo.

Srečno leto 2014 in vljudno vabljeni na Izletniški turizem Okorn ter na Ivanško tržnico!

Izletniški turizem Okorn


december 2013

Kmetijstvo

številka 9

11

Ceglarjev Anton in Einstein o čebelah Med je že iz časov naših babic klasično zdravilo za zdravljenje prehlada, kašlja in drugih obolenj grla. Pa seveda ne le to. Zdravilnih učinkov medu in drugih čebeljih izdelkov - propolisa, matičnega mlečka, cvetnega prahu - je cela vrsta. Tako že od nekdaj velja, da med ni le hrana, ampak tudi zdravilo. Pravilneje rečeno: ni zdravilo, ampak je naravni preparat, ki je zelo zdravilen. O medu in čebelarstvu smo se pogovarjali s Sonjo in Antonom Ceglar, ki ju po ponudbi medu pod blagovno znamko Med iz Ilovškega valjaka (valjak je staro ime za čebelnjak), medenih izdelkov in drugih čebeljih pridelkov poznajo redni obiskovalci ivanške ekološke tržnice.

Sonja in Anton Ceglar pred svojim ilovškim čebelnjakom sporočata vsem bralcem Klasja: »Naj bo prihajajoče leto za vas in vaše najbljižje zdravo in polno prijetnih občutkov. Predvsem pa ... naj vam dobro medi leto 2014!«

Tako kot je narava ustvarila sožitje čebel s številnimi rastlinami, ki jih oprašujejo in tako omogočajo razvoj in obstoj rastlinskih vrst, v sožitju s čebelicami živita tudi čebelarja Sonja in Anton Ceglar iz vasi Mekinje nad Stično. Pravzaprav prihajata iz zaselka Ilovec, starega zaselka nad vasjo, neposredno ob Sonjini rojstni domačiji, na kateri je čebelarska dejavnost prisotna že vsaj 120 let. Tudi Anton je ljubezen do čebelarstva gojil že od rosnih otroških let, ko mu je oče kupil prvi panj čebel. Včasih je skoraj vsaka kmetija imela svoj čebelnjak, ki je bil vir sladosti in odpornosti ter zdravja mladih in starih. Malokdo ve, da je znameniti znanstvenik Einstein razvil tudi zelo ilustrativno teorijo, povezano s čebelami. Rekel je nekako takole: »Ko bo z obličja Zemlje izginila čebela, bo človek preživel le še štiri leta; ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ...« Ali je imel prav ali ne, presodite sami. Anton in Sonja pritrjujeta tej tezi in opozarjata, da se pravzaprav niti ne zavedamo, da so čebele najpomembnejše opraševalke rastlin in da oprašijo 80 odstotkov rastlin in 90 odstotkov sadnih dreves ter tako pomembno vplivajo na pridelavo hrane tako za ljudi kot tudi za živali. Sonja in Anton sta se s čebelarjenjem spoznala že prej, tako da sta ljubezen in skupno življenje pred približno dvajsetimi leti kmalu potrdila s svojim prvim čebelnjakom še pred poroko. Čebelarstvo pa je kmalu preraslo okvire ljubiteljske dejavnosti. Tako danes upravljata z 250 panji, nekaj jih imata v lasti, nekaj v najemu, večina panjev je medonosnih, manjši delež pa je namenjen za vzgojo novih čebeljih družin. Ceglajeva imata danes že tri mobilne čebelnjake, ki jih vozita »na pašo« in tako pridobivata različne vrste medu. Antonove čebele so, zaradi posebne obravnave in skrbi za čebelje družine na »Antonov način«, ki je mnogokrat prav v nasprotju z ustaljeno čebelarsko pra-

kso, postale slavne tudi izven naših meja. Nekaj panjev čebeljih družin tako vsako leto naseli tudi medonosna področja izven naših meja. Kot sam poudarja, je v nekaterih, nam bližnjih, deželah stalna praksa sodelovanja med sadjarji in čebelarji, saj naj bi takšno sodelovanje pri opraševanju sadnih nasadov prispevalo tudi do 70-odstotno večjemu pridelku. Pri nas pa vse prevečkrat lahko preberemo, da so kmetje, sadjarji in drugi veliki pridelovalci sezonske zelenjave in žitaric zaradi nepoznavanja in neupoštevanja nasvetov čebelarske stroke domnevno krivci za velike pogine čebel. Drugi vzrok za nagle upade čebel pa so bolezni, ki jih prenašajo čebelji zajedavci, velikokrat pa so vzrok tudi tujerodne čebelje vrste. Naša avtohtona čebelja vrsta kranjska čebela, poimenovana tudi kranjska sivka, je umirjena in zelo marljiva čebelja vrsta. Zaradi nje in tudi zaradi naravnih danosti ter kakovostne paše za čebele je slovenski med, ki je bil letos novembra že 19. slovenski izdelek, registriran pri Evropski komisiji, priznan po svoji kakovosti in zdravilnih učinkih. Embalaža z geografsko zaščiteno znamko Slovenski med je tako lahko le čista medičina, ki je bila iztočena iz satnic brez kakršnih koli drugih dodatkov. Točna sestava medu je odvisna od cvetlic, na katerih so cvetni prah nabirale čebele. Med vsebuje pretežno monosaharide (fruktozo in glukozo), ki so najenostavnejši sladkorji in so glavni vir energije v telesu. Encimi so ena najpomembnejših sestavin medu. Encimi so beljakovine, ki pospešujejo hitrost kemičnih reakcij v živih organizmih in sodelujejo pri presnovi druge hrane, kjer omogočajo boljše izkoriščenje sestavin hrane. V medu so raztopljeni v vodi topni vitamini in sicer: vitamini B kompleksa, vitamin C, pantotenska kislina, folna kislina. Količine vitaminov niso velike, kljub temu pa je med pomemben vir le-teh. Za normalno delovanje presnovnih procesov je

pomembno vzdrževanje stalne koncentracije mineralnih snovi. V medu se nahajajo v obliki soli natrija, fosforja, kalija, kalcija, silicija, magnezija, železa in mangana. Gozdne vrste medu vsebujejo do 1 % rudninskih snovi, cvetlični med pa vsebuje do 0,35 %. Najbogatejši je kostanjev med, ki vsebuje tudi do 1,3 % mineralnih snovi. O medu in »medu« na policah večjih trgovskih centrov pa je bilo že veliko zapisanega. Čeprav čebelarji danes ne smejo več na glas govoriti, da med in drugi čebelji pripravki učinkovito pomagajo pri različnih tegobah, prav vsi poznamo vsaj vlogo medu v preventivi in lažji kurativi pri prehladnih obolenjih. Sicer pa je t. i. apiterapija ena od uglednih alternativnih zdravilnih metod. Je veda, ki govori o tem, kako si na podlagi čebeljih pridelkov pomagamo krepiti in ohranjati zdravje. Med in čebelji pridelki niso zdravila, so pa koristna in pomembna dopolnila zdravilom. Že Paracelsus je pred mnogimi stoletji namreč zapisal: »Vaša živila naj bodo vaša zdravila in vaša zdravila naj bodo vaša živila.« Dokaz, da apiterapija pridobiva vrednost in svoje mesto v svetu, je tudi to, da je 30. marec svetovni dan apiterapije. Začetki apiterapije segajo tisočletja nazaj do egipčanske, grške, kitajske, indijske, babilonske in drugih civilizacij. O apiterapiji lahko govorimo v vsej zgodovini človeštva. Uporaba in zdravilne učinke te metode lahko še dandanes v praksi spremljamo pri afriških in južnoameriških plemenih staroselcev. Do zdaj je ugodno delovanje čebeljih pridelkov znano pri več kot 500 različnih bolezenskih stanjih in težavah, vendar uradna slovenska medicina tega zdravljenja še vedno ne podpira. Zelo učinkovita proti prehladu je mešanica treh četrtin medu, četrtine propolisa in,cvetnega prahu ter matičnega mlečka, ki jo nato zaužijemo trikrat do štirikrat na dan po pol žličke, skupno torej dve žlici dnevno. S tem se zdravijo tudi opekline, rane, poškodbe. Ta mešanica se pri Ceglarjevih imenuje Api Dar. Tako tudi Ceglarjeva poznata mnoge zdravilne učinke medu in medenih izdelkov. Vsem bolj zvedavim znata povedati, da se med uporablja kot idealno energijsko hranilo, ima pomirjevalne učinke in ugodno vpliva na celjenje opeklin, ran in odrgnin. Poudarjata, da je pomemba tudi vrsta medu. Cvetlični med krepi žile in srce, zato je priporočljiv srčnim bolnikom in ljudem z nizkim krvnim tlakom. Lipov med je antibaktericiden, zato pomaga pri prehladnih obolenjih in pospešuje znojenje, kostanjev med pa priporočata bolnikom z anemijo, hipetonijo, starostno oslabelostjo. Zaradi velike količine fruktoze lahko kostanjev med uživajo tudi sladkorni bolniki. Akacijev med poleg drugega blaži utrujenost in blagodejno vpliva na prebavila, hojev med pa Sonja in Anton priporočata ob slabokrvnosti, saj vsebuje

veliko rudninskih snovi. Poudarjata, da je v zimskem času za uživanje najprimernejši gozdni med, ki krepi odpornost in pomaga pri vnetju žrela in dihalnih poti. Onesnaževanje okolja vpliva žal tudi na zmožnost čebel in drugih žuželk, da te najdejo cvetove z nektarjem. Znanstveniki na ameriški univerzi v Virginiji so odkrili povezavo med učinkovitostjo čebel in onesnaženostjo ozračja. Onesnažen zrak namreč onemogoča, da se vonj cvetlic, s katerim privabljajo žuželke, širi daleč v okolico. Tako je sposobnost čebel za opraševanje in nabiranje medu zmanjšana. Ceglarjeva imata srečo, da imata svoje nepremične čebelnjake postavljene v neokrnjeni naravi v Mekinjah in na Primorskem, za pašo čebeljim družinam v mobilnih čebelnjakih pa tudi zelo pozorno izbirata lokacije namestitev. Ceglarjeva posvečata veliko pozornosti ukrepom za ohranjanje kakovosti medu in drugih izdelkov v vseh proizvodnih fazah. Svojo predanost tej zavezi se jima je potrdila skozi številna najvišja priznanja za kakovost različnih sort medu. Pridelujeta namreč šest glavnih vrst medu, največje povpraševanje pa je po njunem cvetličnem medu, ki je po okusu in aromi najbolj nevtralen. Za peko in drugo pripravo slaščic pa sama najbolj priporočata kostanjev med, ki je od vseh najbolj aromatičen. Poleg omenjenih sta v njuni stalni ponudbi še lipov in akacijev med, med najkakovostnejšimi sortami pa so gozni, kostanjev in hojev

med. Za slednjega sta na letošnjem mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni prejela zlato priznanje za kakovost. Priznanj in nagrad za kakovost se jima je v vseh letih delovanja nabralo že toliko, da jima je že pred leti zmanjkalo prostih površin na stenah. Zato zdaj izobešata le nekaj zadnjih po vrsti. S čebelami in čebelarstvom Ceglarjevih je tako ali drugače povezanih veliko njunih sorodnikov in prijateljev. Anton pravi, da če ne bi imel pri delu toliko brezpogojne pomoči, bi nikakor ne zmogel vsega dela, saj zahteva danajšnje vzdrževanje čebelarske infrastrukture in skrb za zdravje čebeljih družin in zdravo pašo veliko več dela, kot so ga morali vložiti čebelarji nekoč. Nikakor pa si še ne predstavlja, da bi lahko s Sonjo živela le od čebelarstva. Pravi, da je za vsakega čebelarja med zelo grenak. Ko spoznamo vse okoliščine in pogoje za čebelarjenje, ki jih imata Ceglarjeva, bi vsakdo prikimal tej trditvi. V čebelarstvu vztrajata, ker imata čebele in to dejavnost resnično rada. Morda pa bomo o pomenu in koristi čebel za širšo lokalno skupnost še lažje prepoznali sedaj, ko smo tudi kot občina na letošnjem natečaju Čebelam najbolj prijazna občina, ki ga vsako leto pripravita Čebelarska zveza Slovenije in Javna svetovalna služba prek akcije Ohranimo čebele, med 17-imi sodelujočimi občinami zasedli odlično tretje mesto. Franc Fritz Murgelj


12

Okolje

številka 9

december 2013

Načrt odvoza komunalnih odpadkov v letu 2014 v občini Ivančna Gorica I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE

Mešane komunalne odpadke in mešano embalažo bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni (z začetkom v sredo, 1. 1. 2014, z mešanimi komunalnimi odpadki). Ponedeljek: KS IVANČNA GORICA Torek: KS AMBRUS, KS KRKA, KS ZAGRADEC, KS VIŠNJA GORA – brez naselja Zgornja Draga, KS MULJAVA – brez naselij: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Sreda: KS DOB, KS SOBRAČE, KS TEMENICA, KS MULJAVA – naselja: Bojanji Vrh, V. in M. Kompolje, Sušica, Trebež Četrtek: KS ŠENTVID – brez naselij: Artiža vas, Glogovica, V. Pece, Vrhpolje Petek: KS METNAJ, KS STIČNA, KS ŠENTVID – naselja: Artiža vas, Glogovica, V. Pece, Vrhpolje, KS VIŠNJA GORA – naselje Zgornja Draga

II. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV

Organske odpadke se bo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažalo enkrat na teden, v zimskem času enkrat na 14 dni. Ponedeljek: KS DOB – naselje Dob, KS ŠENTVID - naselja Šentvid pri Stični, KS STIČNA – naselje Stična in Vir pri Stični, KS METNAJ - naselji Metnaj in Mekinje (prvi odvoz 6. 1. 2014) Sreda: KS IVANČNA GORICA - naselja Ivančna Gorica, Malo Hudo, Stranska vas, KS MULJAVA – naselje Muljava, KS VIŠNJA GORA - naselje Višnja Gora (prvi odvoz 8. 1. 2014) Petek: KS KRKA – naselja Krka, Krška vas, Znojile pri Krki (prvi odvoz 10. 1. 2014)

VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA

Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16.03. do 14.11.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15.11. do 15.03.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt.

III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV

Torek: steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 14. 01. 2014) Sreda: papir (tedenski odvoz)

IV. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV

Dopisnica iz leta 2013 se lahko uporabi še do 31. 12. 2013 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavljena na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. V januarju 2014 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2014. Dopisnico je treba shraniti. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak, kot v letu 2013. Naročilo kosovnih odpadkov lahko naročate tudi preko naše spletne strani na http:// odpadki.jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov.

V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM sobota 05. 04. 2014 sobota 05. 04. 2014 sobota 05. 04. 2014 sobota 05. 04. 2014 sobota 05. 04. 2014 sobota 05. 04. 2014 sobota 05. 04. 2014 ponedeljek 07. 04. 2014 ponedeljek 07. 04. 2014 ponedeljek 07. 04. 2014 JESENSKI PREVZEM sobota 04. 10. 2014 sobota 04. 10. 2014 sobota 04. 10. 2014 sobota 04. 10. 2014 sobota 04. 10. 2014 sobota 04. 10. 2014 sobota 04. 10. 2014 ponedeljek 06. 10. 2014 ponedeljek 06. 10. 2014 ponedeljek 06. 10. 2014

Temenica Dob Šentvid pri Stični Stična Ivančna Gorica Muljava Višnja Gora Ambrus Zagradec Krka

-parkirišče pri trgovini - na avtobusni postaji - parkirišče pri trgovini Blatnik - parkirišče pri samostanu - parkirišče pri Zdravstvenem domu - parkirišče pred kulturnim domom - parkirišče pri Cestnem podjetju - parkirišče pred družbenim domom - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge - parkirišče pri Gostišču Krka

8.00 – 8.30 9.00 – 9.30 10.00 – 11.00 11.30 – 12.30 13.00 – 14.00 14.30 – 15.30 16.00 – 17.00 14.00 – 15.00 15.30 – 16.30 17.00 - 18.00

Temenica Dob Šentvid pri Stični Stična Ivančna Gorica Muljava Višnja Gora Ambrus Zagradec Krka

-parkirišče pri trgovini -na avtobusni postaji - parkirišče pri trgovini Blatnik - parkirišče pri samostanu - parkirišče pri Zdravstvenem domu - parkirišče pred kulturnim domom - parkirišče pri Cestnem podjetju - parkirišče pred družbenim domom - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge - parkirišče pri Gostišču Krka

8.00 – 8.30 9.00 –9.30 10.00 – 11.00 11.30 – 12.30 13.00 – 14.00 14.30 – 15.30 16.00 – 17.00 14.00 – 15.00 15.30 – 16.30 17.00 – 18.00

VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME BO V SOBOTO 26.04.2014: I. Skupina: AMBRUS – pred Kmetijsko zadrugo ZAGRADEC – pri šoli VELIKE LESE – pri cestni bazi KRKA – parkirišče Rebolj MULJAVA – pred družbenim domom MLEŠČEVO – pri ekološkem otoku HRASTOV DOL – sredi naselja DOB- na avtobusni postaji RADOHOVA VAS – na železniški postaji VRH NAD VIŠNJO GORO – pri gasilskem domu II. Skupina: SOBRAČE – pri gasilskem domu TEMENICA – pri trgovini ŠENTPAVEL- pri trgovini Agrograd ŠENTVID PRI STIČNI – pri gasilskem domu PETRUŠNA VAS – pri ekološkem otoku METNAJ – pri gasilskem domu STIČNA – na glavni avtobusni postaji IVANČNA GORICA – Studenec pri avtobusni postaji IVANČNA GORICA – pri sta. blokih ob Lj. cesti STRANSKA VAS – pri ekološkem otoku (viadukt) VIŠNJA GORA – na železniški postaji KRIŠKA VAS –pri gasilskem domu

7.30 – 8.00 8.30 – 9.00 9.15 – 9.45 10.00 –10.30 10.45 –11.00 11.15 –11.30 12.00 –12.15 12.30 –13.00 13.15 –13.45 14.15 –14.30 7.30 –7.45 8.00 –8.30 8.45 –9.00 9.15 – 9.45 10.00 –10.15 10.30 –10.45 11.00 –11.30 11.45 –12.00 12.15 –12.45 13.00 –13.15 13.30 –14.00 14.15 –14.30

Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo: 1. Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd. 2. Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd. 3. Monitorji, televizorji 4. Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,…), telefoni, radijski sprejemniki, ipd. 5. Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd.

Proti plačilu pa se v zbirni center lahko oddajajo tudi: - mešani komunalni odpadki, ki se odložijo v zbirnem centru (nesortirani), - gradbeni odpadki - ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo. Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati izjema so le kovine in papir. Za njih velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa in lokalnega radia Zeleni val.

VIII. PRIKAZ ODLOŽENIH IN LOČENO ZBRANIH ODPADKOV V OBČINAH DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA: 2005

Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času CERO Špaja dolina v zbirni center brezplačno oddajo v naslednje ločene odpadke: - mešana embalaža (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike, ipd.)., - papir in kartonasta embalaža (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža, ipd.), - steklena embalaža (steklenice, kozarci od vlaganja, ipd.), - ravno steklo (okenska stekla, ipd.), - odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto to je cca 4-5 kom avtomobilskih gum), - kovine (drobne kovine), večji kosi kot so radiatorji, peči ipd., se odložijo na za to primerno ploščad, - odpadni les (kosi lesa ali pohištva kot so; omare, mize, leseni stoli, ipd.), - odpadna električna in elektronska oprema (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.), - nevarni odpadki (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, plesticidi, odpadna olja, ipd.), - kosovni odpadki (jogiji in druge vzmetnice, oblazinjene sedežne garniture, športni rekviziti, večje igrače, ipd.), - odpadni tekstil – za ponovno uporabo (oblačila, obutev), - organski odpadki, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje (večja količina vej, žive meje), - plastične rolete (okenske plastične rolete).

1. Odpadki odloženi v deponijo

2006

2007

2008

2009

2010

12.352.330 12.877.975 14.050.845 12.622.464 10.838.246 12.432.290

2011

2012

2013

9.914.465

7.206.586

6.143.360

2. Ločeno zbrani odpadki: a) kosovni odpadki: - kovine

171.860

- les

98.600

79.790

165.030

208.780

185.790

175.400

154.030

114.260 396.540

0

0

0

109.640

207.610

289.030

381.300

416.900

8.292

13.619

16.575

17.903

22.539

23.329

23.531

22.600

19.342

c) OEEO (odpadna el. oprema)

0

0

12.940

75.560

153.054

141.092

158.697

153.201

131.177

d) odpadne avtomobilske gume

0

0

0

50.410

71.440

97.330

0

30.750

30.800

e) odpadni tekstil

0

0

0

0

0

0

0

7.090

10.920 900.480

b) nevarni odpadki

f)

ekološki otoki:

- papir

386.480

545.440

639.040

730.540

751.010

903.780

868.530

895.350

- steklo

142.600

183.380

217.180

285.540

330.950

367.130

486.770

561.060

605.321

- embalaža

81.620

89.460

114.690

170.640

221.220

333.721

714.010

1.494.430

1.693.450

1.429.940

1.642.800

1.704.870

1.852.610

2.794.250

3.142.230

3.274.091

3.887.610

3.004.130

0

0

0

0

0

75.280

60.710

56.280

50.639

g) organski odpadki : h) odpadne nagrobne sveče Skupaj zbrani odpadki:

14.573.122 15.451.274 16.835.930 16.062.697 15.599.099 17.991.002 16.057.504 14.854.597 13.113.479

Ločeno zbrani odpadki skupaj: 2.220.792 2.573.299 2.785.085 3.440.233 4.760.853 5.558.712 Odloženi odpadki v deponijo 12.352.330 11.973.955 14.050.845 12.622.464 10.838.246 12.432.290 skupaj: 21,42 30,57 30,90 % ločeno zbranih frakcij: 15,24 16,65 16,54

6.143.039

7.648.011

6.970.119

9.914.465

7.206.586

6.143.360

38,26

51,49

53.15

Za mesec december 2013 smo upoštevali količine odpadkov glede na enako obdobje preteklega leta. Iz zgornjih podatkov je razvidno, da smo v letošnjem letu zbrali manj odpadkov kot v preteklem letu. Verjetno je to posledica krize v gospodarstvu in s tem padec standarda, ki se kaže že od leta 2010. Ločeno zbiranje odpadnega tekstila oz. oblačil, ki smo ga začeli lansko leto zbirati v zbirnem centru v CERO Špaja dolina se je zelo uveljavil, saj smo ga letos zbrali že 11 t. Posledica povečanja ločeno zbranih odpadkov na izvoru in manj zbranih odpadkov, se količina odloženih odpadkov zelo hitro zmanjšuje glede na pretekla leta. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje.

VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2014. Javno komunalno podjetje Grosuplje


december 2013

Krajevne skupnosti

številka 9

13

Oživili nekdanjo šolo v Hrastovem Dolu V petek, 22. novembra, je v Hrastovem Dolu potekalo slovesno odprtje obnovljenih prostorov nekdanje podružnične šole, ki prav letos praznuje jubilejnih 60 let, odkar je bila zgrajena in dana v uporabo. Obnovljena šola bo od zdaj naprej večnamenski javni prostor, ki bo služil potrebam vaščanov in krajanov Krajevne skupnosti Dob za različne interesne dejavnosti ter kulturne prireditve. Šola v Hrastovem Dolu je bila zgrajena leta 1953, vse do njenega zaprtja leta 2007 pa so jo obiskovali otroci iz Hrastovega Dola, Rdečega Kala, Lučarjevega Kala, Sada, Trnovice in Malih Pec. Zaprtju je botrovalo premajhno število otrok v 1. 2. in 3. razredu, ki se od tedaj naprej vpisujejo v 1. razred v matični šoli v Šentvidu pri Stični. Vaščani, ki so se na šolo še posebej navezali, so kljub zaprtju upali, da se bo našla dejavnost, ki bi dala novo namembnost nekdanjim šolskim prostorom. Še največ podpore je dobila ideja o vzpostavitvi oddelka za vrtec, vendar prostori niso ustrezali zahtevnim standardom. Tako je zlasti po prizadevanju krajanov in domačega gasilskega društva prišlo do odločitve, da se šola obnovi tako, da bo služila potrebam različnih interesnih skupin v kraju in okolici. Predlogu je prisluhnila tudi Občina Ivančna Gorica oz Občinski svet, ki je zagotovil sredstva za njeno prenovo. Na slovesnosti ob otvoritvi je goste

in krajane, ki so napolnili novo večnamensko dvorano, nagovoril predsednik gradbenega odbora Tone Oven, ki je predstavil idejo o obnovi nekdanje šole in sam potek obnovitvenih del. Celotno investicijo je vodil gradbeni odbor ob pomoči občinske uprave Občine Ivančna Gorica in pri tem vložil tudi več sto prostovoljnih ur. Oven se je še posebej zahvalil vsem izvajalcem obrtniških del, za kvalitetno in ugodno opravljeno delo, še posebej pa je izrazil zadovoljstvo, da je Občina Ivančna Gorica skupaj z Občinskim svetom zagotovila sredstva za obnovo v višini dobrih 60.000 evrov. Predsednik gradbenega odbora je spregovoril tudi o prihodnosti obnovljenih prostorov nekdanje šole, v katerih želijo poleg organiziranja interesnih dejavnosti in prireditev, vzpostaviti tudi neke vrste promocijsko-informativni in izobraževalni center oziroma turistično info točko za območje Suhe krajine. »Krajani Hrastovega Dola so bili

pripravljeni ponovno vložiti veliko prostovoljnega dela in potem tudi odločitev o tem, ali naj Občina vloži sredstva za obnovo, ni bila težka« je v uvodu o obnovljenih prostorih spregovoril v svojem nagovoru župan Dušan Strnad, ki si želi, da bi krajani v tem objektu našli svoj drugi dom in ga čuvali s takšno skrbjo, kot so ga gradili pred šestdesetimi leti. Enega večjih dogodkov zadnjih let v Krajevni skupnosti Dob se je razveselil tudi njen predsednik Jože Polončič, ki zagotavlja, da bo obnovljena šola zopet omogočala pestro dogajanje v kraju. Nekaj idej, kako izkoristiti obnovljene prostore, je izpostavil tudi ravnatelj Osnovne šole Ferda Vesela Janez Peterlin, saj bi šola lahko izvajala v njenih prostorih razne delavnice ali naravoslovne dneve. Ob tej priložnosti je nekaj zanimivosti iz zgodovine šolstva v Hrastovem Dolu predstavil 88-letni domačin Alojz Šraj. Še posebej je bilo zanimivo poslušati, kako je v tistih težkih

povojnih časih potekala gradnja šole. Domačinom pa je še vedno dobro v spominu dolgoletni učitelj Pavel Mišmaš, zadnja učiteljica v šoli pa je bila Milena Podobnik. Ob koncu slovesnosti je sledil še simboličen prerez traku, ki so ga opravili župan Dušan Strnad, predsednik Krajevne skupnosti Dob Jože Polončič in predsednik gradbenega odbora Tone Oven. Obnovljene prostore je blagoslovil upokojeni župnik Janez Petek,

na ta način pa je bila obnovljena šola tudi uradno predana v uporabo. Da postaja nekdanja podružnična šola pravi kulturni center je dokazal tudi bogat kulturni program, ki je spremljal prireditev. V njem so sodelovali Moški pevski zbor Prijatelji (veliko članov prihaja prav iz Hrastovega Dola), novoustanovljeni Moški pevski zbor Dob, domači harmonikarji in violinistki ter šolarji. Matej Šteh

Spomini na gradnjo šole v Hrastovem Dolu Ob otvoritvi prenovljenih prostorov nekdanje podružnične šole v Hrastovem Dolu, so oživeli tudi spomini na čas pred 60-imi leti, ko je bila šola zgrajena. Tistih časov se spominja danes 88-letni Alojz Šraj, ki je bil takrat tajnik gradbenega odbora. Del njegovih spominov objavljamo v tokratni številki Klasja. Prvi resni načrti za gradnjo šole v Hrastovem Dolu so nastali že leta 1939, ko je sklep o začetku gradnje šole v Hrastovem Dolu sprejela takratna Občina Šentvid. Uresničitev sklepa je preprečila vojna. V težkih vojnih razmerah je na pobudo šolskega upravitelja iz Šentvida, Lovra Jevnikarja pouk ponovno stekel tudi v Hrastovem Dolu. Krajani smo organizirali nastanitev učiteljev in se dogovorili za prostor za pouk, ki je potekal v Verbičevi hiši (pri Bagateljnovih). Verbičevi so ponudili tudi parcelo za gradnjo nove šole, na najboljši lokaciji v vasi. Žal zaradi vojnih razmer pa šolski pouk ni potekal redno. Ob koncu vojne je pouk spet normalno stekel, šolo pa je obiskovalo več kot 45 otrok iz Hrastovega Dola, Trnovica, Lučarjevega Kala, Rdečega Kala, Sada in Malih Pec. Leta 1952 je sanitarna inšpekcija ugotovila, da šola v Verbičevi hiši ne izpolnjuje več pogojev za nadaljevanje pouka in, da jo je treba zaradi tega zapreti. Domačini se z zaprtjem šole nismo strinjali. Ker ni bilo nobene možnosti za nadaljevanje pouka v Verbičevi hiši, smo se pozanimali o pogojih za gradnjo nove šole. Obveščeni smo bili, da ta čas ni nobenih pogojev, da bi se gradila nova šola, otroci pa bodo morali spet peš v oddaljeno šolo v Šentvid. Na podlagi ugotovljenih dejstev smo sklicali zbor krajanov in krajane seznanili z nastalimi razmerami, ki so bile v danih pogojih težko rešljive. Edini način, da bi rešili šolo, je bil, da se opremo na lastne sile in se gradnje lotimo sami. Sklenili smo, da takoj poprimemo za delo. Podpisali smo obveze za delovne ure, v katerih bi pripravili material, predvsem kamen, ki je bil takrat glavni gradbeni material za obodne zunanje stene zgradbe, za prevoze s konjsko vprego in ves potrebni tehnični les. Z delom je začel tudi izvoljeni gradbeni odbor, v katerem smo bili skoraj vsi člani upravnega odbora novoustanovljenega PGD Hrastov Dol.

Po vasi smo zbrali vse razpoložljivo ročno orodje: krampe, železne štange (drogove), železne zagozde, lopate in če je kdo še imel kake ostanke smodnika za razstrelitev skal, iz katerih bi pripravili kamen. Tudi vojaški naboji, iz katerih smo pridobivali smodnik, so prišli prav, pa tudi stare zažigalne vrvice za miniranje kamna. Bera vsega tega materiala je bila skromna, a za začetek je bilo nekaj bolje kot nič. Najprej smo poiskali vsa nahajališča naloženih skal z nakazanimi naloženimi ploščami. Največ jih je bilo na trnovških senožetih, nekaj tudi na Sajskih Miniščah in tudi v Hrastovem Dolu, na Črnečih in Androvih njivah. Nato smo na Črneči njivi ob poti na Dolnje njive odprli kar cel kamnolom. Gradbeni odbor je dobil dovoljenje za nabavo potrebnega razstreliva. Za hranjenje razstreliva in miniranje sem dobil pooblastilo jaz. Za organiziranje dela za naslednji dan smo se delno dogovorili že ob samem delu, vendar pa smo morali člani gradbenega odbora kljub temu vsak večer od hiše do hiše, da smo organizirali delovne ekipe za naslednji dan. Priznati moramo, da so pred nami že leta 1941 in 1942 naši predhodniki opravili ogromno in pomembno delo. Za gradnjo šole so priskrbeli gradbeno parcelo. Za to je bil prav gotovo najbolj zaslužen pokojni Janez Verbič, ki je razpolagal z najbolj mikavno gradbeno parcelo v vasi. Odstopil jo je za bolj skromno plačilo v korist nove šole. Gotovo bi bil srečen, če bi videl novo šolo. Preminil je v povojnih pobojih leta 1945. Sam sem bil tajnik gradbenega odbora. Neposredno sem bil vključen v vsa dogajanja, redno sem se udeleževal delovnih akcij. Obenem sem bil odbornik takratne Občine Šentvid. Napisal sem zapisnik o izvolitvi gradbenega odbora. Zbral sem vse pisne obveze o delu, obveze za potreben tehnični les in popisal ves pripravljeni material na gradbišču. Z vsem dogajanjem sem

seznanil Občino Šentvid neposredno. Predsednik občine je bil Gaber Zorc iz Šentvida. S predsednikom gradbenega odbora Alojzom Kastelicem sva vse te zapisnike, obveze in popis materiala odnesla na Referat za prosveto in kulturo okraja Grosuplje, Vinku Dobnikarju. Neposredno sva ga seznanila z vsem našim delom in našimi prizadevanji, da za vsako ceno želimo zgraditi šolo, pa četudi v skrajnem primeru v lastni režiji. Izrazila sva tudi upanje na razumevanje in pomoč širše družbene skupnosti. Referent Dobnikar je bil prijetno presenečen in začuden nad našo nepopustljivo zagnanostjo. Mogoče 10 ali 14 dni za tem obiskom so nas prišli z železniške postaje Radohova vas obvestit, da čaka gradbeni odbor za gradnjo šole na postaji dva vagona zidne opeke, ki ju je potrebno raztovoriti. Okraj Grosuplje nam jo je plačal in jo poslal kot pomoč pri gradnji šole. S tem je bila prva plast ledu prebita. Trdo in še z večjim navdušenjem smo delali naprej. Gradbišče je bilo vedno bolj založeno z gradbenim materialom. Kamen, zidna opeka in še šest ton žganega apna, ki smo ga nabavili pri Francu Omahnu na Veliki Dobravi pri Višnji Gori, ki je ravno tedaj imel kuhano apnenco s kvalitetnim apnom, pa še na ugodni lokaciji. Pri gasilcih smo si izposodili denar, da smo takoj poravnali račun. Nato smo iskali izvajalca zidarskih del. Obiskali smo zidarske mojstre v bližini, ki bi bili po naših ocenah primerni, da opravijo ta zidarska dela. Obiskali smo Karla Kovačiča iz Bukovice, Lojzeta Kristana z Glogovice in Jožeta Podržaja z Bojanjega Vrha. Slednji je imel še največ možnosti, da spelje to nalogo, ker je imel največ strokovnega znanja in delovno ekipo. O poteku priprav smo redno seznanjali Občino v Šentvidu, obenem pa tudi Okraj Ljubljana okolica, ki je tedaj še pokrival naše področje. Spomladi leta 1952, ko smo imeli na gradbišču približno 300 voz lepo pri-

pravljenega kamna, 6 ton žganega apna, ugašenega v jami apnenki, popisan seznam obvez za tehnični les, potreben za bodočo šolsko stavbo ter podpisane obveze o prevozih in delu s strani krajanov ter dva vagona zidne opeke, smo dobili iz Občine Šentvid obvestilo, da nas bo obiskala številčna delegacija. Tega dne naj funkcionarji gradbenega odbora počakamo na gradbišču. Bili smo prijetno presenečeni. V delegaciji so bili zastopniki republike, zastopniki Okraja Ljubljana okolica, predsednik Občine Šentvid Gaber Zorc, predvideni projektant, arhitekt Oton Gaspari in direktor Gradbenega podjetja Grosuplje Alojz Nebec. Vsa zbrana delegacija je bila prijetno presenečena. Navdušeni so bili nad našo zagnanostjo in nad ogromno količino gradbenega materiala. Ko so se nam predstavniki te visoke delegacije predstavili, se je premaknilo težko breme skrbi, kako nadaljevati gradnjo šole, da nismo le na lastnih plečih nosili vseh bremen gradnje v tistih bednih časih. Ogromno breme so predstavljali nabava in prevozi peska, ker ni bilo nobene prave poti. Kamionov je bilo malo, pa še ti so bili preprosti in niso mogli do Hrastovega Dola. Le do Grčevja pri Dobu so se pripeljali, tam je bilo treba pesek ročno preložiti na takrat trdo okovane lesene vozove, opremljene s cestnimi trugami. Na vozovih smo vozili od pol do tri četrtine kubičnega metra peska. Če kdo ni premogel cestne truge, je bil dober tudi iz protja pleten gnojni koš. Na ta način smo s konjsko in volovsko vprego na gradbišče navozili cca. 100 kubičnih metrov peska iz naše delovne obveze. Člani gradbenega odbora smo resno upali, da financiranje gradnje šole odslej ne bo več vprašljivo. Že takoj na sestanku na gradbišču se nam je rodila ideja, da bi z gradnjo šole zgradili tudi dvorano za potrebe gasilcev in prostor za spravilo gasilske opreme. Predstavnika okraja in republike načeloma nista nasprotovala našim

željam. Prisotni gradbeni inženir in arhitekt Gaspari, ki pa naj bi izdelal gradbeni načrt, je pa takoj, ko je videl tako veliko zalogo lepega kamna v obliki plošč, v glavi že naredil načrt. Ko smo mu člani upravnega odbora oz. gradbenega odbora za gradnjo šole predlagali, naj v načrt nove šole vključi še dvorano za potrebe gasilcev ter prostor za gasilsko orodje in opremo, je že takrat odločno nastopil, da tega ne bo naredil. Povedal nam je, da bo naredil lepo kulturno stavbo, na zunaj kombinirano s kamnom in z nekaj lesa v pročelju, pritlično, da se bo lepo prilegala kraju in našemu naselju, skrbno pripravljen kamen, svojstvo tega kraškega sveta, pa bo krasil fasado nove šole. Teh odločitev se je vztrajno držal. Pristal je le, da v šolsko stavbo umesti manjši prostor za orodje in opremo za gasilce. Že na shodu na gradbišču šole je predsednik Občine Šentvid Zorc izjavil, da bom vse stike z okrajem oz. republiko vodil jaz kot odbornik občine. Prejel sem dogovorjeno pooblastilo in preden je bila šola dograjena, je bilo teh stikov v zvezi z gradnjo šole kar precej. V mesecu juniju 1952 so delavci Gradbenega podjetja Grosuplje pripeljali barako za orodje in nato še orodje. Predstavniki gradbenega podjetja so se z nami dogovorili, da poskrbimo za hrano delavcem, to seveda proti bolj skromnemu plačilu. Za to se nam je uspelo dogovoriti pri družini Ane Zupančič v Hrastovem Dolu št. 3. Gradnja je stekla. Gradbeni odbor je moral poskrbeti za posek in dovoz vsega tehničnega lesa. Organizirali smo krajane in v hudi avgustovski vročini posekali in zvozili ves potrebni les za ostrešje in stropnike. Les smo speljali na travnik nasproti šole. Tam so ga tesarji ročno obtesali, naredili ostrešje in namestili stropnike. Do konca leta 1952 je bila šola v grobem sezidana, naslednjega leta pa tudi uspešno dokončana.


14

Krajevne skupnosti

december 2013

številka 9

V Višnji Gori podeljena priznanja za urejenost domov in njihove okolice V petek, 6. 12. 2013 je v gasilskem domu v Višnji Gori v sklopu tradicionalnega ocenjevanja hiš in kmetij potekala svečana prireditev »Moja dežela lepa in gostoljubna«, ki sta jo letos že 16. organizirali turistični društvi Višnja Gora in Polževo. Na prireditvi, ki jo je vodila Rebeka Petrič, je tudi letos potekal bogat kulturni program, saj so slavnostni večer med podeljevanjem priznanj s petjem in igranjem popestrili domači »Višnjanski fantje« ter duet Manca in Luka Pirc iz Kriške vasi. Obe turistični društvi sta pri letošnjem ocenjevanju dali poudarek spoštovanju kulturne dediščine in zato nagradili krajane, ki se trudijo ohraniti nekdanje dejavnosti, obnavljati hiše z ohranitvijo stare arhitekture ter zbirati predmete, ki so nekdaj koristili človeku pri vsakdanjem delu. Najprej je priznanja podelilo Turistično društvo Višnja Gora. Obrazložitev priznanj je podala članica ocenjevalne komisije Nataša Slapničar, priznanja pa je podelil predsednik komisije Andrej Zupančič. Priznanji za najlepše obnovljeni hiši sta prejeli Marija in Janko Perko ter Miran Verdel z Mestnega trga, saj sta obe vzorčni obnovi hiš z bogato tradicijo, poudarili njun nekdanji izgled. Družina Groznik z Jurčičeve ceste je prejela priznanje za ohranitev kmetije in kmečkega življenja, Izletniški turizem Leskovec priznanje za novo celovito turistično ponudbo in za spodbudo na zastavljeni poti, čebelarju Francu Bobnarju iz Pregelj pa je bilo podeljeno priznanje za dolgoletno uspešno delo na področju čebelarstva. V kategoriji ocenjevanja ocvetličenja balkonov in oken so pohvale TD Višnja Gora prejeli: Kusterjevi iz Zgornje Drage ter Đogićevi in Ambroževi z Mestnega trga. Za vse tri nagrajence je značilno, da so okna in balkoni njihovih hiš ter njihova okolica v vseh letnih časih obdani z navdušujočim sezonskim cvetjem in cvetnimi aranžmaji. Zahvale za sodelovanje in udejstvovanje na različnih področjih pa so

Nagrajeni kozolec, last Ivana Erjavca iz Nove vasi prejeli: Marjan Škufca za samoinicia- vrtač. Posebno priznanje za obsežno tivno urejanje okolice pokopališča v zbirko starega kmečkega orodja pa Višnji Gori, Marija Medved iz Dedne- sta prejela Ivica in Jože Zupančič, ki ga Dola za večletno sodelovanje na imata bogato zbirko starega kmečkeprireditvah v vlogi Liparjeve mame ga orodja, saj se v njuni zbirki nahaja ter sestra in brat, Manca in Luka Pirc okoli 300 manjših in 15 večjih prediz Kriške vasi, prav tako za sodelova- metov (npr. vozovi). nje na prireditvah, na katerih Manca TD Polževo je podelilo tudi priznanja poje in igra violino, Luka pa razteguje za lepo urejene kmetije, hiše in nemeh. govano okolico. Priznanje za urejeno Skrb in ohranitev starih kmečkih hišo in kmetijo sta prejela Anica in poslopij je pomembno za našo kul- Jože Jeršin iz Kriške vasi. Mirjam Zuturno dediščino. Na Kriško-polževski pan in Dušan Nose iz zaselka Trnovc, planoti je ohranjenih kar nekaj starih Ana in Enes Korič iz zaselka Sleme ter kmečkih kašč in kozolcev. TD Polže- Blagica in Robert Romih iz zaselka Levo je lani podeljevalo priznanja za dine pa so dobitniki priznanj za ureohranjene in obnovljene kašče, letos jene hiše in njihove skrbno negovane pa je posebno pozornost nameni- okolice. Kot vsako leto pa je tudi tolo kozolcem. Priznanja za ohranja- krat TD Polževo podelilo pohvalo za nje kulturne dediščine – kozolcev je naj pridelek, katero sta prejela Jasmipredsednik TD Polževo Miloš Šušter- na in Vinko Žibert, ki sta vzgojila najšič podelil naslednjim nagrajencem: višji fižol na Kriško-polževski planoti, Ivanu Erjavcu iz Nove vasi, Dragici saj je meril v višino celih 6 metrov in Pečjak iz Kriške vasi, Stanetu Omah- pol.S nu iz Pristave in Justi Zaviršek iz Za- Podjetje Copati Vučko iz Ivančne

Izletniški turizem Leskovec je prejel priznanje za novo celovito turistično ponudbo in za spodbudo na zastavljeni poti Gorice je vse nagrajence obdarilo s toplimi copati za prihajajoče zimske dni. Po končani prireditvi pa je svoj vinogradni okoliš predstavil predsednik Vinogradniškega sadjarskega turističnega društva Debeli hrib Jože Zadražnik, ki je omogočil pokušino dobre kapljice. Nekateri okoliški turistično- gostinski ponudniki: Izletniški turizem Leskovec, družina Jeršin iz Kriške vasi, Gostilna Jelenov rog s Peščenika, Mesarstvo Maver iz Stične, Mestno kopališče Višnja Gora, Hotel Polževo ter Kmečki turizem Habjan z Vrha nad Višnjo Goro pa so pripravili okusno pogostitev s svojimi specialitetami. TD Višnja Gora in TD Polževo se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta imenovanim sponzorjem. Ocenjevalni komisiji obeh TD sta

zadovoljni, da priznanja in pohvale pozitivno vplivajo na krajane in da jih to spodbuja, da se še bolj trudijo za urejen videz svojih domov in naše okolice. Še posebej smo veseli, da je v naši sredi veliko sokrajanov, ki so vedno pripravljeni sodelovati na različnih prireditvah in takšnih, ki sami od sebe poskrbijo za to, da je naša okolica lepša in bolj urejena. Želimo si le, da bi bil obisk prireditve večji, zato že sedaj vabimo prebivalce naše občine, da si naslednje leto pridejo ogledat tradicionalno prireditev v Višnjo Goro, mi pa se bomo potrudili za pester kulturni program. Na svidenje na 17. prireditvi »Moja dežela lepa in gostoljubna«. Nataša Slapničar, TD Višnja Gora

V Temenici proslavili delo pridnih rok

MALI OGLASI

Na petkovo popoldne, 15. novembra, smo se v dvorani doma krajanov zbrali prebivalci krajevne skupnosti Temenica. Dobili smo se, da proslavimo ves trud pridnih rok in bistrih glav v krajevni skupnosti Temenica, ki so v tem letu gradile in povezovale, premikale gore in male kamenčke. Vsaka, še tako majhna pridobitev je vredna hvale, navsezadnje pa je pomembno tudi to, da se vsaj enkrat na leto snidemo in si izrečemo besedo »hvala« in »dober dan, dragi sosed«. Ponosni smo lahko na učence prvega in drugega razreda podružnične šole Temenica, ki so pod vodstvom učiteljic Mojce Kravcar Glavič, Alenke Ivanjko in Simone Zvonar pripravili prisrčen in živahen program. Krajane so s spodbudnimi besedami nagovorili gospod župan Dušan Strnad, predsednik krajevne skupnosti Temenica gospod Ignacij Kastelic in pomočnik ravnatelja Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični gospod Anton Linec. Zbrano občinstvo je nagovoril tudi predsednik Gasilskega društva Temenica, gospod Peter Lavrih, ki je predstavil vse aktivnosti gasilcev. Na prireditvi smo sklenili tudi neskončni krog človek – čebela – cvet – med – sad. V Kulturnem društvu Temenica smo dihali s čebelo skozi celo leto. V sklopu projekta Čebela skozi leto je bilo v sodelovanju s Sadjarsko – vinogradniško- turističnim

V Spodnji Dragi pri Ivančni Gorici prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1217 m2, asfaltni dostop, služnosti urejene, mirna lokacija ob gozdu, na koncu vasi. Informacije: 041 221 051. ----------------------------------------------------------------------------------------------------Komati za konje, velikost 24 col, komplet, dobro ohranjeni, prodam. Informacije: 041 365 234. ----------------------------------------------------------------------------------------------------Staro mizarsko mizo - ponk, kuhinjsko omaro - kredenco in lesene skrinje kupim. Informacije: 041 623 165. ----------------------------------------------------------------------------------------------------Prodam 1,5 sobno stanovanje, velikosti 41,55 m2 v centru Ivančne Gorice. Zgrajeno 2005. Odlično ohranjeno, J lega, nizki stroški ogrevanje, dostop z dvigalom, urejena ZK. Vredno ogleda. Cena po dogovoru. Informacije: 041 954 483.

društvom Debeli hrib organizirano predavanje o čebelam prijaznem sadjarstvu in o življenju čebel. Otroci podružnične šole so si v Temenici pri čebelarju gospodu Borutu Preinfalku ogledali »opazovalni« panj. Sledili sta tudi sobotni delavnici za otroke, na katerih smo vlivali sveče iz čebeljega voska in pekli medenjake. Čebelarjenje v krajevni skupnosti Temenica ima dolgoletno tradicijo. V sklopu projekta so Staša Kokot, Borut Preinfalk in Boris Pevc posneli video zapis najstarejše čebelarke v Temenici, gospe Minke Piskule, ki je obujala spomine na čebelarjenje svojega očeta pred 70-imi leti. Pripravili so tudi tematsko razstavo o delu čebelarja nekoč. Čebela je bila tudi navdih za letošnji likovni natečaj na temo Čebela skozi leto, ki ga je razpisalo Kulturno društvo Temenica. Vabilu k ustvarjanju

so se s svojima mentoricama Mojco Kravcar Glavič in Alenko Ivanjko odzvali učenci Podružnične šole Temenica, ki so narisali čebelnjake in dve skupinski stvaritvi v tehniki mozaik, za kateri so bili posebej nagrajeni. Pod mentorstvom Jelke Rojec so sodelovali tudi učenci likovnega krožka OŠ Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Vsa dospela dela so nas presenetila s svojo barvitostjo, domiselnostjo in živahnim pristopom k razpisani temi. Komisija je podelila prvo nagrado Maji Klemenčič za delo Mali avtoportret, drugo nagrado Rebeki Pajek za Težaško delo in tretjo nagrado Ani Kotar za Čebelo na cvetu. Vsa sodelujoča dela natečaja so bila razstavljena v zgornjih prostorih doma krajanov, kjer smo se po koncu prireditve ob dobri kapljici in malici poveselili v slogu prijetno domače. Za KD Temenica zapisala Saša Koleša

V letu 2013 smo dosegli skoraj vse zastavljene cilje. Svet Krajevne skupnosti Temenica se zahvaljuje vsem društvom: Prostovoljnemu gasilskemu društvu Temenica, Kulturnemu društvu Temenica, Krajevni organizaciji rdečega križa Grosuplje, Športnemu društvu Temenica, Vinogradniško sadjarskemu turističnemu društvu Debeli hrib, Podružnični šoli Temenica in vsem, ki ste sodelovali pri gradnji cest in pri ostalih projektih v krajevni skupnosti. Posebna zahvala gre županu občine Ivančna Gorica Dušanu Strnadu in vsem njegovim sodelavcem, ki so nam omogočili, da smo zastavljene cilje lahko realizirali. Vsem zgoraj naštetim, občankam in občanom Krajevne skupnosti Temenica in občine Ivančna Gorica želimo blagoslovljene božične praznike in zdravo ter uspešno novo leto 2014. Ignac Kastelic, predsednik KS Temenica


december 2013

številka 9

Krajevne skupnosti

15

Regijski posvet članic v Stični V okviru letnega programa Gasilske zveze Slovenije in Sveta članic Gasilske zveze Slovenije je bil posvet za članice prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih zvez Kočevje, Ribnica, Loški potok, Dobrepolje, Grosuplje (uradni sedež regije je v Grosupljem) in Ivančna Gorica v soboto, 23. 11. 2013, v Stični. Po uvodnih pozdravih domačega predsednika Jureta Strmoleta, člana predsedstva Gasilske zveze Slovenije Uroša Gačnika (GZ Dobrepolje) in regijske predsednice komisije za delo s članicami Marije Novak (PGD Kriška vas) smo šli najprej na ogled Verskega muzeja in samostana Stična, ki je za slovensko zgodovino ena od najpomembnejših institucij na verskem, kulturnem in gospodarskem (predvsem kmetijskem) področju, pa ne nazadnje tudi v posameznih umetnostnih in raziskovalnih dejavnostih. Po ogledu muzeja in samostana sta stiška poveljnik in njegov namestnik (sin Peter in oče Janez Kastelic) pokazala večji del opreme v njihovi garaži, s katerim so, kot osrednje prostovoljno gasilsko društvo v Gasilski zvezi Ivančna Gorica, opremljeni in usposobljeni, da lahko nastopijo kar na dveh intervencijah hkrati. Kljub dežju so nato člani Jamarskega kluba Krka, ki sodijo pod novomeško reševalno službo, prikazali na stolpu

Na MKVG se še vedno dogaja

»Gasilska slika« članic Regije Ljubljana II. stiškega gasilskega doma reševanje z vrvno tehniko. Le-ta je poleg vstopanja in izstopanja ter reševanja v jamah uporabna tudi na odprtem in na visokih zgradbah, ali pa tudi v kombinaciji pri reševanju skupaj z gasilci ob neurjih, gozdnih in obcestnih

Poveljnik in njegov namestnik (sin in oče) sta razkazala vozila ter orodje in opremo, ki jo imajo na razpolago kot osrednje društvo v GZ Ivančna Gorica.

strminah ter ob podobnih nesrečah. Ker pa je ves dan precej nagajal dež, sam prikaz ni bil tako detajlno predstavljen kot bi bil, če bi bilo vreme vsaj nekoliko bolj znosno. Ob tem naj še povemo, da so se članice v novi sestavi po letošnjih volitvah dobile prvič in da so bile volitve dokončno na Gasilski zvezi Slovenije sprejete šele v septembru. Zato so nekatere menile, da bi bilo dobro, zaradi vremena in prikaznih vaj ter prostorskih možnosti, v prihodnje letne posvete organizirati v septembru ali celo spomladi pred dopusti. V dvorani gasilskega doma je nato sledila vrsta nagovorov. Med njimi naj posebej omenimo nagovor regijskega poveljnika Boruta Lončareviča, predsednika Gasilske zveze Ivančna Gorice Alojza Ljubiča, ki je precej dopolnil sliko zgodovine o Stični in stiškem gasilstvu ter poveljnika Gasilske zveze Ivančna Gorica Lovra Markoviča. Temu so sledili tudi kulturni in zabavni program ter zakuska. Jože Miklič

Martinova nedelja v Zgornji Dragi Na Martinovo nedeljo, 10. novembra, smo imeli v Zgornji Dragi pri Višnji Gori še posebej prazničen dan. Da je dan res nekaj posebnega, so nam naznanjali pritrkovalci pod vodstvom Matica Podržaja, ki so z zvonovi v čudoviti melodiji vabili k bogoslužju. Naša starodavna cerkvica sv. Martina je po celotni obnovi dobila lepo novo podobo. Da bi vsa dela dobila še Božji blagoslov, smo medse povabili gospoda škofa Antona Jamnika, ki je ob somaševanju domačega župnika Janeza Mihelčiča blagoslovil obnovitvena dela. Kot je v pozdravnem govoru povedala gospa Olga Jančar, je za obnovo več kot 800 let stare cerkvice poskrbel bivši gospod župnik Boštjan Modic v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, za kar smo jima vaščani iz srca hvaležni. V pridigi je gospod škof orisal našo cerkvico kot biser, veliko dragocenost, ki so nam jo predniki zapustili kot dediščino. Sam Bog ve koliko molitev in prošenj je bilo izrečenih v vseh teh stoletjih ter koliko iskrenih zahval. Naš vaški zavetnik sv. Martin je pravi zgled pravega kristjana, ki svoje vere ne kaže le z molitvijo, pač pa najprej z deli usmiljenja do trpe-

čih in zapostavljenih. Slovesnost je polepšalo tudi ubrano prepevanje mešanega pevskega zbora iz Višnje Gore, pod vodstvom organista Milana Jevnikarja. Ob sklepu svete maše sta se v imenu vaščanov zakonca Glavič gospodu škofu zahvalila za darovanje svete maše, blagoslov in tople besede, ki so se dotaknile vsakega izmed nas. Po sveti maši smo vaščani pripravili veselo druženje ob domačih dobro-

tah. Vsako leto znova se zavedamo, da nas naš vaški zavetnik na prav poseben način združuje. Iskrena zahvala pritrkovalcem in pevskemu zboru z željo, da bi še večkrat tako čudovito polepšali razna praznovanja. Zahvaljujemo se tudi gospodu županu Dušanu Strnadu za udeležbo na slovesnosti. Dobrodošli na naslednjem žegnanju! Marjeta Glavič

Na Mestnem kopališču Višnja Gora smo preživeli že drugo uspešno kopalno sezono. Zaradi prenove bazenske inštalacije in bazenske tehnike se lahko pohvalimo, da je bila kvaliteta kopalne vode zelo dobra, število kopalcev pa večje kot v preteklem letu. V prihajajoči sezoni na bazenski ploščadi niti na zelenici ne načrtujemo zemeljskih del, zato bomo sezono lahko odprli ob navalu prve vročine, kopalci pa bodo lahko uporabljali tudi travnate površine. V prihodnji sezoni bomo nadgradili svojo ponudbo na kopališču s 14 dnevnim varstvom otrok, starih od 6 do 10 let s trenerjem in vaditeljem plavanja ter profesionalnimi animatorji. Spomladi bo znan točen program in termin, prve prijave bomo prejemali že v maju 2014! Dogajanje na terasi kavarne in na bazenski ploščadi se nadaljuje tudi v hladnejših dneh. Poleg kulturnih dogodkov in koncertov, smo veliko pozornost namenili najmlajšim, in sicer s sobotnimi ustvarjalnimi delavnicami. V soboto, 28. 12. , bomo v sodelovanju z Družinskim gledališčem Kolenc organizirali igro za otroke in obiskal nas bo Dedek Mraz, na silvestrski večer pa se bomo srečali na tradicionalnem silvestrovanju na MKVG. Vse naše novosti, ponudbo in aktualne dogodke lahko spremljate na našem Facebook profilu https://www.facebook.com/MestnoKopalisceVisnjaGora ali internetni strani: www.mestnokopalisce.si Naš elektronski naslov je info@mestnokopalisce.si ali telefonska številka 051442-800 Kristina Zadel


16

Krajevne skupnosti

številka 9

december 2013

IV. Western prireditev na ranču Prebil

Miklavž na Gradišču

V soboto, 28. 9. 2013, na oblačen jesenski dan, je na ranču Prebil potekalo zadnje tekmovanje v westeren disciplinah v sezoni 2013. Pestro dogajanje se je začelo že navsezgodaj zjutraj. Malo pred deseto zjutraj je vsem jahačem, tekmovalcem in znanja željnim poslušalcem avstrijski mednarodni sodnik in rejec konj pasme quarter in paint g. Franz Vorraber pripravil kratko predavanje o pravilnem razstavljanju, prikazu in postavitvi konj na razstavi, kar bo marsikateremu prišlo zelo prav pri rejskem ocenjevanju konj. Novi obrazi osvežili tekmovanje. Zadnja tekma v letošnji sezoni western tekmovanj, ki štejejo za državno prvenstvo slovenskega združenja quarter in paint konja, se je tokrat začela nekoliko drugače. Poleg vseh rednih in že poznanih tekmovalcev se je na zadnjo tekmo prišlo preizkusit veliko novih tekmovalcev, kar je še kako dobrodošlo in spodbudno za razvijanje western disciplin v Sloveniji. Novi tekmovalci so morali pred začetkom tekme opraviti preizkus sposobnosti in obvladljivosti svojega konja, kar so vsi brez težav opravili. Potem ko je Nadja Košmrlj, pevka ansambla Kolvorat, zapela slovensko himno, se je začela prva disciplina »reining youth«, v kateri so nastopili trije mladi jahači. Zmagala je izkušena tekmovalka Maruša Flajs na konju po imenu Puro Chic Fritz. Disciplina »horsemanship« je primerna za mlajše ali manj izkušene jahače in konja ter odlična priložnost za oba, da se navadita na okolico, na druge konje, množico ljudi in vse ostale dejavnike, ki se pojavijo na takšnih prireditvah. Disciplina je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu tekmovalci odjahajo progo v koraku, kasu in galopu, drugem pa vsi tekmovalci skupaj v primerni razdalji krožijo po maneži, medtem pa sodnik (g. Franz Vorraber) ocenjuje držo, ravnotežje jahača v sedlu, skladnost s konjem, obvladanje konja ipd. V disciplini »horsemanship walk&trot« tekmovalci vzorec proge odjahajo v koraku in kasu. V tej disciplini se je po-

Turistično društvo Ivančna Gorica je v soboto, 7. 12. 2013, organiziralo že 8. pohod z baklami k sv. Miklavžu na Gradišče. Pohodniki iz Ivančne Gorice in okolice smo brez težav prehodili to zanimivo pot. Člani TD Ivančna Gorica skrbimo za ohranjanje šeg in navad v naših krajih, zato vsako leto prvo soboto v mesecu decembru organiziramo Miklavžev pohod.

Maruša Flajs pri izvajanju sliding stopa s v kategoriji »reining« merilo kar 11 tekmovalcev, med njimi veliko novih obrazov, ki so se navkljub svojemu prvemu nastopu vsi odlično odrezali. Prvo mesto v omenjeni disciplini je zasedla Eva Lanišek na konju Lipe in nato vso konkurenco ugnala še v kategoriji »horsmanship youth«. V kategoriji »horsmanship open« se je pomerilo 10 tekmovalcev, zmago je slavil Tadej Klaužar s konjem po imenu GK Dreamboy. Tekmovalni dan se je nadaljeval z disciplino »trail«, v kateri tekmovalci popeljejo svojega konja skozi poligon, kjer konj pokaže svoje fizične in psihične sposobnosti. V kategoriji »trail youth« je med petimi tekmovalci zmagala Kim Janežič, v kategoriji »trail open« pa njena starejša sestra Niki Janežič na konju po imenu Dry Midnight Badger. Disciplina »reining« poskrbela za vrhunec tekmovanja Po krajšem odmoru, kjer so gledalce presenetili plesalci counrty – line plesov ter popestrili in še dodatno sprostili vzdušje se je western turnir nadaljeval z disciplino »reining«. V tej disciplini jahač vodi konja skozi natančno določen vzorcev, ki je sestavljen iz krogov, spinov (obrat za 360 stopinj) in stopov (»slidov«). »Reining« pogosto imenujemo western različica dre-

surnega jahanja. V kategoriji »reining rookie« se je pomerijo 7 tekmovalcev, prvo mesto pa je ponovno zasedla Maruša Flajs. Maruša je zmago slavila tudi v kategoriji »reining non pro«, kjer so se za zmago potegovali štirje tekmovalci. V kategoriji »reining open« so se pomerili štirje tekmovalci. V razburljivi tekmi je prvo mesto v »kraljevski disciplini« dosegel izkušeni Nemec, živeč v Sloveniji, Wolfgang Meyer s konjem po imenu Bueno Cash Quixote. Na tekmovanju so se predstavili trije naši člani. Miša Rus iz Šentvida pri Stični je prvič tekmovala v western disciplinah in v kategoriji »trail open« dosegla odlično drugo mesto. Brina Dacar je v kategoriji »walk&trot« osvojila 3. mesto. Za pester spremljevalni program je bilo čez dan poskrbljeno z otroškim kotičkom, v katerem so otroci risali in ustvarjali na temo konjiček, jahali ponico Bibi, za jedačo in pijačo pa so poskrbeli člani društva. Organizator se zahvaljuje vsem članom društva, sponzorjem in tistim, ki ste na kakršenkoli način pomagali k izvedbi prireditve.

Da je bilo naše druženje bolj pestro in praznično obarvano, je zborovodkinja Mojca Intihar skrbno izbrala stare pesmi, pevke KD Harmonija pa so jih z veseljem zapele. Ker je Miklavž že star in hodi počasi smo ga vsi prisotni s pesmijo Pridi, pridi sv. Miklavž glasno poklicali. Miklavž nas je s svojo prisotnostjo počastil in z darili razveselil. Prisotna angelčka sta mu pri njegovih opravilih spretno pomagala. Prijazna gostitelja ga. Sonja in g. Maks sta poskrbela za čajček in kuhan vinček, da nas ni zeblo. Članice TD Ivančna Gorica pa so spekle veliko dobrot, ki so jih prijazno ponudile vsem udeležencem pohoda. Se vidimo naslednje leto, prvo soboto v decembru! Ema Grünbacher, TD Ivančna Gorica

Sveti Miklavž obiskal Sobrače Letos so sobraški otroci in njihovi starši pričakali Miklavža ob ogledu igre, ki jo je napisala in režirala sokrajanka Tanja Adamlje, dijakinja 3. letnika Srednje šole Josipa Jurčiča.

Lep konjeniški pozdrav iz Temenice! Jure Struna

Šesti Miklavžev koncert V nedeljo, 8. decembra, je v dvorani kulturnega doma v Ivančni Gorici potekal že šesti Miklavžev koncert v organizaciji KORK Ivančna Gorica in Pevcev ljudskih pesmi Studenček. Tudi letos je bil koncert namenjen varovancem VDC Želva in otrokom iz socialno ogroženih družin. Skupaj smo obdarili 58 posameznikov. Koncert je povezovala gospa Nuša Volkar. Veseli smo bili, ker so se našemu vabilu odzvali gospod župan Dušan Strnad, direktorica VDC Želva gospa mag. Mira Potokar, predsednik Območnega združenja RK Grosuplje gospod Franc Horvat. Vse navzoče je pozdravila tudi predsednica KORK Ivančna Gorica gospa Renata Laznik in se zahvalila navzočim za obisk. Tudi

vsi trije gostje so v kratkem nagovoru pozdravili navzoče, jim zaželeli prijetno druženje in spregovorili tudi o pomenu humanitarnosti in skrbi za soljudi. Program so začeli naši Studenčki, ko pa je povezovalka najavila naslednji nastop, je zašumelo po dvorani, saj je na oder stopil Adi Smolar. V svojem nastopu se je dotaknil teme humanitarnosti in poleg ostalih pesmi zapel tudi Rolico papirja in pohvalil vse ljudi dobre volje, ki so pripravljeni žrtvovati svoj čas za soljudi. Med nastopajočimi so bili tudi fantje VITIS iz Bele krajine. Nastopila je pevka Viktorija in s svojim temperamentom razvnela dvorano. Nikakor pa ne smemo pozabiti na prijatelja Želvakov, kot jih

sam imenuje, Staneta Vidmarja, ki s svojimi pesmimi izvabi tudi kakšno solzico. Tudi letos je na oder povabil varovance VDC Želva in so skupaj zapeli dve pesmi. Po končanem koncertu je seveda prišel Miklavž in obdaril vse pridne. Zelo smo zadovoljni z obiskom koncerta, saj je bila dvorana do zadnjega sedeža polna in smo si morali pomagati tudi s stoli z balkona. Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali prostovoljne prispevke. Vse za okrasitev odra so prispevali varovanci Želve. Vsi nastopajoči so nastopili brezplačno, tudi ozvočenje je bilo brezplačno, zato se zahvaljujemo podjetju Petra Kavška in tehniku Simonu Kavšku. Za sladke dobrote se zahvaljujemo tudi Lojzki Sever, Dragici Jereb, Mileni Krošelj in Maji Grošelj. Hvala tudi mladim prostovoljcem Špeli Koščak, Urošu Kastrevcu, Leji in Timu Retelj in Primožu. Hvala tudi gospe Zdenki Gašper za pomoč pri okrasitvi dvorane. Zahvala Miklavžev koncert so omogočili: Občina Ivančna Gorica, KORK Ivančna Gorica, podjetje Akrapovič, Jan Špendal s. p., Stanislav Kavšek s. p., Zadruga Jarina, Pekarstvo Gorenc, Kmetija Erjavec, Lamas, Tušmarket Ivančna Gorica. Za KORK Ivančna Gorica Stanka Pajk

Tanja je rada priskočila na pomoč, ko smo jo prosili, da pripravi program za Miklavža. K sodelovanju je povabila vse, ki jim je igranje v veselje in glede na razpoložljive igralske moči, igro kar sama napisala, upoštevajoč želje in lastnosti igralcev. Zaradi obveznosti vseh nastopajočih so težko uskladili urnik vaj in le na generalki (dve uri pred nastopom) so bili zbrani vsi skupaj. Pisana druščina igralcev je svojim otrokom, vnukom, sestricam, bratcem in sosedom predstavila pričakovanje in dogajanje v dneh pred prihodom Miklavža. Kljub nepridipravom, ki smo jim lahko sledili v igri, pa je dobri mož s svojim spremstvom v Sobrače le prinesel darila in se prijazno pogovoril z vsakim otrokom, jih poslušal, kar so mu imeli povedati in jim obljubil, da naslednjo leto spet pride. Držali ga bomo za besedo. In Tanjo tudi, obljubila je namreč, da bo spet pripravila kaj posebnega. Otrokom in nastopajočim v veselje in zadovoljstvo. Gospodinjam gre zahvala, da so se krajani po končanem Miklavževanju ob prigrizku in pijači zadržali ob prijetnem pogovoru. Tanja Fajdiga

KS SOBRAČE IN PGD SOBRAČE vabita na

4. sobraški pohod,

ki bo 19. januarja 2014 (3. nedelja v januarju), s pričetkom ob 9.30 izpred gasilskega doma v Sobračah. Pohod bo v vsakem vremenu. Hoja na lastno odgovornost.


december 2013

številka 9

Karitasov koncert združil šentviške pevce Dobrota ne pozna meja in je vtkana v dno vsakega človeškega srca, po njej si ljudje znova in znova postajamo blizu. Tako smo bili sobotni večer, 23. novembra, hvaležni za vsa odprta srca in oči vseh darovalcev in vseh nastopajočih, ki so nam polepšali 6. tradicionalni dobrodelni koncert, ki ga vsako leto pripravlja Župnijska karitas Šentvid pri Stični. V imenu dobrote so na dobrodelnem koncertu nastopili: mešani pevski zbor pod vodstvom Tanje T. Kastelic, mešani pevski zbor DU Sončni žarek pod vodstvom Staneta Fuksa, otroški zbor pod vodstvom Simone Zvonar, dekliški pevski zbor skupaj z moškim pevskim zborom Prijatelji pod taktirko Roberta Markoviča, moški pevski zbor Dob, ki ga vodi Matej Vovk, moški pevski zbor Prijatelji z zborovodjem Robertom Markovičem, ženski pevski zbor Vidovo pod taktirko Urbana Tozona, moški pevski zbor Vidovo pod vodstvom Urbana Tozona ter šentviški Slavčki in njihova Tanja Tomažič Kastelic. Eva Medved je iz citer izvabljala melodije, gost večera je bil Marjan Zgonc. Žal so zaradi bolezni sodelovanje na dobrodelnem koncertu odpovedali mladi dobuski pritrkovalci. Župnik Jože Grebenc se je na začetku zahvalil dobrim ljudem, ki podpirajo našo odločitev in trud, vsem, ki zaupajo našemu delu in nas podpirajo s svojimi darovi in se nas spomnijo v svojih molitvah. Brez ljudi z odprtim srcem bi bil naš trud nemočen. V tistih dneh je bil na obisku v domovini misijonar Pedro Opeka, zato ni bilo naključje, da smo se skozi koncert sprehodili z njegovimi mislimi o ljubezni in skrbi za ljudi v stiski. Med koncertom smo predstavili tudi delo Župnijske karitas. Po koncertu je sledilo še prijetno druženje nastopajočih in organizatorjev. V letu vere se je naš Župnijski karitas trudil služiti bližnjemu in po svojih močeh pomagati ljudem v stiski. Največ jim lahko pomagamo v obliki hrane, ki jih dobimo iz zalog

Škofijskega karitasa ter iz blagovnih rezerv EU. Preko Škofijskega karitasa pomagamo pri plačilu položnic, pri nakupu šolskih potrebščin ter pri nakupu kurjave. Letos smo delili tudi šolske zvezke, ki so jih otroci podarili otrokom. Hvaležni pa smo tudi za vse prostovoljne prispevke, zlasti za ozimnico, ki jih darujejo naši dobrotniki ob različnih priložnostih. V adventnem času obiščemo bolne in invalide ter starejše od 80 let, pomagamo Miklavžu pri obdarovanju otrok, še posebej pa se veselimo srečanja starejših in bolnih, katere vsako leto povabimo k sveti maši in jih potem pogostimo. V njihovi družbi nam je res prijetno. Po zgledu naše zavetnice sv. Elizabete pa smo letos tudi pomagali družini, ki ji je ogenj uničil streho in družini, ki ima zelo bolnega otroka.

stisko, v kateri so se znašli. Trudimo se, da sledimo misli, ki jo je zapisala blažena mati Terezija: » V svojem življenju ne moremo narediti velikih stvari, lahko pa naredimo male stvari z veliko ljubezni.« V bližajočih praznikih želimo vsem našim dobrotnikom, prosilcem in sodelavcem vesele in blagoslovljene božične praznike in vse lepo v letu, ki prihaja.

Po svojih močeh se trudimo, da bi našim prosilcem v največji meri olajšali

Tatjana Škrabec, ŽK Šentvid pri Stični

Čeprav le drobna kakor nič se je spustila Luč z neba in poiskala mesto si v temah človeškega srca. Ta drobna Luč je tihi glas, ki te poljublja na srce, utiša strah, objame bol, ko nežno pravi: »Ljubim te.« Naj se Bog rodi v Tebi!

Krajevne skupnosti

17

Tradicionalno srečanje starejših krajanov v Šentvidu

»Sreča je nekaj, kar se ne zgodi vsak dan. Ni povezana z materialnimi dobrinami. Lahko je le majhna pozornost.« (Anton Trstenjak) Na povabilo Krajevne organizacije Rdečega križa Šentvid pri Stični smo se starejši in zvesti krvodajalci srečali v šentviški avli v soboto, 23. novembra 2013. V teh časih, ko so naši medsebojni odnosi še posebej na preizkušnji, so takšna srečanja še toliko bolj dobrodošla. Utrjujejo namreč našo medsebojno povezanost, spodbujajo solidarnost in so priložnost za druženje ter medsebojno izmenjavo izkušenj. S svojo navzočnostjo so nas počastili spoštovani gostje: župan Občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad, predsednik RKS Območnega združenja RK Grosuplje gospod Franc Horvat, ravnatelj OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični gospod Janez Peterlin in predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični gospod Vojko Urbas. Prijazno so nas nagovorili. Zlasti je v avli šole odmevala županova novica, da bo z novim letom v Šentvidu začelo delovati dnevno varstvo starejših občanov. Delo KORK Šentvid pri Stični v preteklem letu je predstavila predsednica gospa Joži Perpar. Kulturni program so oblikovali Šentviški slavčki pod mentorstvom gospe Tanje Tomažič Kastelic in učenci šentviške šole. Za kakovost našega življenja je zelo bistveno tudi to, da smo pripravljeni storiti kaj tudi prostovoljno. Naše življenje postaja veliko lepše, kadar ne delamo samo tega, kar moramo, ampak skušamo svoje zmožnosti in sposobnosti deliti z drugimi. Ob tem doživljamo veliko lepega in osrečujočega, življenje postaja dragocenejše. Na letošnjem srečanju smo se zahvalili zvestim krvodajalcem, ki nesebično pomagajo ljudem in lajšajo njihovo stisko že vrsto let. Za njihovo solidarnost in plemenitost jim je predsednik RKS Območnega združenja Grosuplje g. Franc Horvat podelili priznanja. Za 5x darovano kri: TATJANA BLATNIK, MATEJ KASTELIC, IGOR KASTELIC, TOMAŽ PIRMAN, BRIGITA PRIMC, GORAZD SINJUR; za 10x darovano kri: STANKA HRIBAR; za 15x darovano kri: JOŽI SADAR; za 20x darovano kri: BOJAN GOLI, MARJAN KOTAR, DUŠAN KOVAČIČ, RAJKO VARGA; za 25x darovano kri: ALENKA KASTELIC, GORAZD SKUBIC; za 30x darovano kri: CIRILA KASTELIC, ROMAN MIKELJ, ANDREJ PUCELJ; za 45x darovano kri: ANTON ZUPANČIČ; za 50x darovano kri: ALOJZ TURK. Iskrene čestitke vsem dobitnikom. Najpomembnejše vrednote v življenju, kot so solidarnost, dobro delo za sočloveka in medsebojna pomoč, niso naprodaj, ni jih mogoče kupiti in ne prodati. Morajo preprosto obstajati ali pa jih ni. Tako malo je treba, da se imamo lepo, da se počutimo sprejete in koristne. Toliko drobnih stvari je, tudi to srečanje, s katerimi lahko drug drugemu bogatimo življenje. Za gostoljubnost se iskreno zahvaljujemo ravnatelju in delavcem OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Poslovili smo se v upanju, da se prihodnje leto zopet snidemo. Vsem, ki se srečanja niso udeležili, želimo, da doživijo čar prihajajočih božičnih praznikov ter zdravi in radostni stopajo v vse dni leta 2014. Nuša Volkar


18

Krajevne skupnosti

december 2013

številka 9

Upokojenci Višnje Gore v »Hrvaško Kalifornijo« Naše potovanje se je začelo v četrtek, 10. oktobra, v nočnih urah. Odpeljali smo se proti deželi sočnih mandarin v dolino reke Neretve – Hrvaško Kalifornijo. Pot nas je vodila iz Ljubljane, s postankom v Višnji Gori, kjer smo vstopili in nadaljevali vožnjo proti Zagrebu, Slavonskemu Brodu do Bosanskega Broda, kjer smo vstopili v Federacijo Bosno in Hercegovino. Takoj po vstopu v Bosno in Hercegovino smo opazili zapuščeno pokrajino z ostanki zadnje vojne. Ob pogledu na razpadajoče stavbe, ki so polne zadetkov strelnega orožja, nam je zastajal dih. V prsih nas je stiskalo tudi ob pogledu na grobove premnogih pokopališč padlih v tej vojni. Pot nas je vodila mimo železarskega mesta Zenica in naprej v Sarajevo. Naš vodnik Mitja Gorenak in voznik Matej sta poskrbela za vmesne postanke avtobusa, da smo se malo sprostili in okrepili. V dopoldanskih urah smo prispeli v Sarajevo, kjer nas je pričakal lokalni vodnik. Med vožnjo po mestu nam je vodnik Muhamed izčrpno predstavil nastanek in zgodovino mesta, dogodke v mestu in življenje ljudi. Pokazal nam je številna ohranjena obeležja in zgradbe iz rimskega obdobja, srednjega veka, osmanskega obdobja in avstroogrskega obdobja ter mesto, kjer sta bila leta 1914 ustreljena prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena. Ogledali smo si tudi veliko modernih stavb. Peljali smo se mimo stadiona, kjer so bile leta 1984 odprte in zaključene zimske olimpijske igre. Potem smo se z vodnikom sprehodili po zname-

niti Baščaršiji, kjer številne gostilnice ponujajo pokušino odličnih čevapčičev in si ogledali t. i.«karavan saraji« oziroma prenočišča za popotnike in trgovce, med katerimi je najbolj znan Moriča Han. Po ogledu mesta in nakupih smo se odpeljali do hotela na Ilidži, kjer smo se nastanili. V hotelu so nam pripravili večerjo s pravimi bosanskimi specialitetami in živo lokalno glasbo. Drugi dan smo nadaljevali pot čez planino Igman v dolino reke Neretve. Ustavili smo se v Jablanici, znani po veliki bitki na Neretvi iz II. svetovne vojne. Pot nas je po slikoviti pokrajini vodila do Mostarja. Z lokalno vodnico smo se podali po mestu. Predstavila nam je zgodovino mesta, sprehodili smo se po znamenitem Starem mostu, ki je simbol Mostarja, si ogledali projekcijo rušenja mostu v zadnji vojni. Sprehod smo nadaljevali po »kojundžiluku« s številnimi kavarnami in obrtniškimi delavnicami. Popoldne smo potovanje nadaljevali do izvira reke Bune, ki je pot na površje poiskala pod 200 m visoko pečino. Pot smo nadaljevali mimo znamenitega Počitelja do Makarske riviere in prispeli do nastanitvenega hotela v Gradacu. Za dobrodošlico so nas pogostili z aperitivom, figami, mandarinami in pecivom. Po nastanitvi je sledila večerja, nepozabna zabava in ples ob zvokih dalmatinske glasbe. Sobota je bil težko pričakovan dan – obiranje mandarin. Že pred osmo uro zjutraj smo se iz hotela odpravili do pristanišča v Gradacu. Vožnja z ladjami do pristanišča v Opuzenu je trajala 2 uri. Na ladji so nam postregli z vinom, pršutom, sirom in dalma-

tinsko glasbo, za veselo vzdušje pa so poskrbeli tudi gusarji, ladja je bila ena sama velika zabava. Pri izstopu z ladje smo se z avtobusom odpeljali do ene od številnih plantaž sočnih in dišečih mandarin. Še pred obiranjem mandarin smo se s prijaznimi domačini odpeljali s tradicionalnimi ladjicami »trupicami« po rokavu Neretve. Vstopanje in izstopanje v trupico je potekalo po strogem pravilu, da ne bi prišlo do prevrnitve, saj so to majhne plitke ladjice. Prijazni domačin na ladjici nam je postregel s hercegovsko lozo, smokvami in nam tudi zapel. Vožnja s trupico je bila zelo romantična, saj so se na eni strani rokava Neretve bohotili nasadi mandarin, na drugi strani nasadi trav, zelenjave in grmičevja. Po izstopu iz trupic smo se odpravili v nasad mandarin. Vodnik Mitja nam je že med vožnjo z avtobusom opisal način obiranja mandarin. Po navodilih kako se mandarine obirajo, ni sledilo nič kaj lahko delo, saj je treba vsako mandarino trikrat obrniti in šele potem odtrgati z drevesa. Pri vstopu v nasad smo dobili vreče za mandarine in se zapodili v nasad. Sočni rumeni sadeži so kar vabili s približno 1,5 do 2 metra visokih dreves. Vsak sadež je bil lepši od drugega. Vreče so se počasi polnile, saj smo na začetku mnogo mandarin, ki jih nismo znali odtrgati, poškodovali in smo jih pojedli. Po obiranju smo avtobus napolnili z vrečami mandarin in se odpeljali na zasluženo kosilo. Po nekaj kilometrih vožnje smo se ustavili na parkirišču restavracije Adria v Metkoviću. Pri vhodu v restavracijo je igral ansambel, poleg

6. Winterparty s pridihom dobrodelnosti V soboto, 23. 11. 2013, smo v Ivančni Gorici praznovali šesto obletnico dejavnosti moto kluba Element Twentysix. Praznovanje je potekalo v prostorih družbe Pan Jan. Po preteklih petih sezonah, je postal klub prepoznaven po zelo izvirnih, zabavnih in obiskanih winter party-jih. Tudi letos ni bilo nič drugače. Zabava se je za povabljence začela v večernih urah, organizatorji pa smo se ''zabavali'' že par tednov prej, da smo poskrbeli za potek na nivoju. Za obiskovalce smo priredili razstavni prostor, kjer so se ponašali štirje motorji in en poltovornjak. V sredini med njimi pa je zavetje iskal mali mini-moto E26. Ob 20. uri je šlo zares, dvorana je postajala čedalje bolj polna. Ob 22. uri so že tako veselo družbo razvneli Prismojeni profesorji bluesa, za njimi pa še že preizkušeni Eight Bomb. Obe skupini sta uresničili in presegli pričakovanja. Nad pričakovanji pa je bil tudi obisk, saj se je zabave udeležilo kar 45 moto klubov. Vrtela se je glasba, migale so noge in teklo je pivo. No slednje le za obiskovalce, saj smo člani kluba Element Twentysix sklenili, da se na naših prireditvah odpovemo alkoholu za voljo preudarnosti in potrpežljivosti v primeru kakšnega izbruha agresije. Na srečo do tega ni prišlo, ker se v klubu trudimo, da gojimo prijateljske odnose. Kljub zabavi smo ob polnoči posvetili minuto tišine za tiste motoriste, ki so v preteklem letu žalostno preminuli. Veseli smo, da se poleti lahko vozimo, da se ob hladnih dnevih lahko družimo, da lahko svoje norčije udejanjamo, nimajo pa te sreče vsi. V naši okolici živi deklica Linda Mandelj, ki ima cerebralno paralizo in te sreče žal ne okuša. V ta namen smo na zabavi priredili dobrodelno tombolo, izkupiček v višini 200 evrov pa donirali za pomoč Lindi. Prav tako smo pretekla leta zbirali zamaške od plastenk, zbrali smo jih približno 200 kg in tudi te smo Mandljevim izročili 2. decembra, da bodo lažje pridobili potrebna sredstva za zdravljenje hčerke Linde. Srečni smo, ker je obisk zabave odražal naša načela, ker je zabava potekala brez izgredov, najbolj pa smo srečni, ker smo lahko kanček svoje sreče podarili tudi družini Mandelj. Ob tej priložnosti člani kluba izrekamo zahvalo tudi vsem donatorjem: PGD Stična, Pizzerija Kegeljček, Flirt bar, Avtomati Armič. Matija Sever, Element Twentysix

pa se je razprostiralo veliko plesišče. Po nekaj stopnicah smo se povzpeli v veliki salon. Salon je bil pripravljen v snežno beli barvi, mize in pogrinjki so bili prečudoviti, stoli oblečeni v belo tkanino s pentljo na naslonjalu. Pogostitev in prijaznost strežnega osebja nas je močno presenetila. Po končanem kosilu in plesom ob zvokih zimzelenih dalmatinskih melodij, smo se v poznih popoldanskih urah odpravili v hotel in po večerji nadaljevali druženje ob glasbi in se zabavali z družabnimi igrami. V nedeljo smo se po zajtrku odpravili na okoli 500 km dolgo pot proti domu. Veseli, zadovoljni, polni novih spoznanj, doživetij in polnim prtljažnikom sočnih mandarin smo potovali po Jadranski magistrali mimo Splita, Šibenika, Zadra, preko Like v

Slovenijo. Na potovanju nas je vodnik Mitja seznanjal s kraji, znamenitostmi, posebnostmi, zgodovino in življenjem ljudi, tako da smo se resnično vračali polni novih spoznanj in nepozabnih doživetij. V zgodnjih večernih urah smo prispeli v Višnjo Goro in se obteženi z mandarinami odpravili vsak proti svojemu domu. Po končanem potovanju se vsi zahvaljujemo naši organizatorki gospe Jožici Klemenčič za trud in organizacijo potovanja. V upanju, da bo s svojim veselim značajem, nesebičnim delom in želje po druženju in spoznavanju novih krajev in ljudi še velikokrat poskrbela za prijetna potovanja in druženja. Zapisala: Jožica Podržaj

Program izletov in drugih aktivnosti v letu 2014 4. januar: TRDINOV VRH (1178 m) nezahtevna zimska tura; vodi Janez Čebular 18. januar: OBČNI ZBOR 26. januar: TOŠC (1021 m) nezahtevna zimska tura; vodi Aleš Erjavec 8. februar: ŠMARNA GORA (669 m) počastitev kulturnega praznika; nezahtevna zimska tura. Vodi Janez Čebular 19. februar: KRIM (1107 m) nezahtevna zimska tura; vodi Brane Ilotič 22. februar: ČISTILNA AKCIJA PO JURČIČEVI POTI 23. februar: MIRNA GORA (1047 m) nezahtevna zimska tura; vodi Milan Sirek 1. marec: JURČIČEV POHOD; množični pohod 16. marec: SIVKA, BEVKOV VRH (1051 m) nezahtevna tura; vodi Boštjan Skubic 30. marec: JAMPRŠNIK (649 m) nezahtevna tura; vodi Tadej Hočevar 21. april: SVETI PETER nezahtevna tura; vodi Brane Ilotič 10.-12. maj: DOLOMITI TABOR; vodi Boštjan Kaplan 31. maj: TABOR MDO 25. maj: SLIVNICA (1114 m) za družine z najmlajšimi, lahka označena pot; vodi Špela Bašar 8. junij: VOŠCA (1737 m), JEREBIKOVEC (1621) nezahtevna tura; vodi Milan Sirek 22. junij: LEDINSKI VRH (2108 m) nezahtevna tura; vodi Boštjan Skubic 2. julij: BOČ (978 m) za upokojence, lahka označena pot 5. julij: BREGARJEV POHOD (1620 m) nezahtevna tura; množični pohod 13. julij: ŠPIK (2472 m) zahtevna tura; vodi Milan Sirek 19.-20. julij: GRINTOVEC ČEZ GAMSOV SKRET (2558 m), KOČNA (2540 m) nezahtevna tura; ; vodi Brane Ilotič 26. julij: POHOD H KRIŽU (GRADIŠČE 704 m); množični pohod 1.-2. avgust: TRIGLAV (2864 m) zelo zahtevna tura; vodi Aleš Erjavec 10.-15. avgust: PLANINSKI TABOR BAVŠČICA; vodi vodniški odsek

27. avgust: POHORJE (1150 m) za upokojence, lahka označena pot 31. avgust: PRISOJNIK (2547 m) zelo zahtevna tura; vodi Aleš Erjavec 7. september: PLANINA PREVALA (1311m) za družine z najmlajšimi, lahka označena pot; vodi Špela Bašar 13.-14. september: GROSSGLOCKNER (3798 m) zahtevna visokogorska ledeniška tura; vodi vodniški odsek 27. september: POT DVEH SLAPOV; množični pohod 5. oktober: SMREKOVEC (1577 m) lahka označena pot; vodi Milan Sirek 19.-20. oktober: ZAKLJUČEK SEZONE V VISOKOGORJU 8. november: LEVSTIKOV POHOD; množični pohod 16. november: KOPRIVNIK (1393 m), MOHOR (952 m) nezahtevna zimska tura; vodi Boštjan Skubic 30. november: MRZLICA (1122 m) lahka označena pot; vodi Brane Ilotič 13. december: NOČNI POHOD Z LUČKAMI; množični pohod ZA UPOKOJENCE (vodi Janez Čebular) 2. julij: BOČ ( 978 m) lahka označena pot 27. avgust: POHORJE (1150 m) lahka označena pot PLANINSKI IZLETI ZA DRUŽINE Z NAJMLAJŠIMI (vodi Špela Bašar) 25. maj: SLIVNICA (1114 m) lahka označena pot. 7. september: PLANINA PREVALA (1311 m) lahka označena pot. Vsi izleti bodo razpisani na http://polz.blog.siol.net SEDEŽ: Planinsko društvo Polž, Mestni trg 21, 1294 Višnja Gora URADNE URE: vsak drugi torek v mesecu na sedežu PD Polž, od 19.30 do 20.30 E-POŠTA: pd.polz@gmail.com; PREDSEDNIK Aleš Erjavec: 041 746 825


december 2013

številka 9

Krajevne skupnosti

19

Mednarodni dan prostovoljstva Mednarodna organizacija združenih narodov je 5. december razglasila za mednarodni dan prostovoljstva že leta 1985. V Sloveniji je prostovoljno delo prisotno ves čas, le oblike so se z leti malo spremenile ali pa razširile svoje delovanje na vseh področjih. Tudi v Občini Ivančna Gorica je duh prostovoljstva prisoten že mnoga desetletja. Med prvimi prostovoljci so bili naši gasilci, ki so v vsakem času pripravljeni priskočiti na pomoč ogroženim v požarih, poplavah, nesrečah itd. Omeniti moramo tudi Krajevno organizacijo Rdečega križa Ivančna Gorica, ki ima več kot 50-letno tradicijo delovanja v naši občini,čeprav se

je v zadnjih 20-ih letih spremenil način delovanja Rdečega križa oziroma se je le-to razširilo tudi na področje socialnih zadev, saj smo prostovoljke priče čedalje več družinam, ki so socialno ogrožene. Pod okriljem OZRK Grosuplje, ki združuje krajevne organizacije na območju občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje je v letu 2012 delovalo skupaj 205 prostovoljcev med njimi 169 žensk in 36 moških. V krajevni organizaciji RK Ivančna Gorica je skupaj delovalo 21 prostovoljcev in 4 mladi prostovoljci mlajši od 25 let. Ne smemo pa pozabiti tudi na druge organizacije in društva našem ob-

močju, v katerih delujejo prostovljci. Med njih sodi Društvo podeželskih žena Ivanjščice, turistično društvo, tudi kulturniki so prostovoljci, Pevci ljudskih pesmi Studenček, Harmonija, gledališčniki Pet do pol, Karitas. V občini delujejo tudi številna športna in druga društva in tudi med njimi najdemo veliko prostovoljcev. S tem člankom želim ob dnevu prostovoljstva čestitati vsem, ki se trudite polepšati dneve soobčanom, ki jim nudite svojo dobro voljo, entuziazem in svoj prosti čas. Čim več uspeha pri našem in vašem delu vam želi KORK Ivančna Gorica. za KORK Ivančna Gorica Stanka Pajk

Društvo invalidov Grosuplje organiziralo srečanje težjih invalidov V gostišču Krpan je v soboto, 30. 11. 2013, potekalo srečanje težjih invalidov Društva invalidov Grosuplje, hkrati pa je bilo to tudi praznovanje mednarodnega dneva invalidov, 3. decembra. Predsednica Anica Perme je vse prisotne pozdravila in jim zaželela lep dan. Poudarila je, da je to srečanje za težje invalide, ki so zaradi svoje bolezni oziroma invalidnosti marsikdaj prikrajšani in se med letom ne morejo udeleževati naših programov. Prav zaradi tega je prav, da se vsi srečamo vsaj enkrat na leto. Vsem udeležencem zaželela, da se ob srečanju spomnijo na dogodke, ki so jim v iztekajočem letu prinesli radost in srečo ter za trenutek pozabijo tiste manj lepe spomine. Zahvalila se je Občini Grosuplje in županu dr. Petru Verliču in vsem, ki društvu pomagajo skozi celo leto. Prisotni so z zanimanjem spremljali govoru župana dr. Verliča, ko je govoril o tem, da je Občina Grosuplje jeseni pristopila k projektu Starosti prijazna občina. Projekt bo pripomogel tudi k boljši kvaliteti življenja marsikaterega invalida. Članica Antonija Kastelic nas je razveselila z svojo deklamacijo in s tem

Dobrota razorožuje … in osrečuje … Vsem občanom, donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem se zahvaljujemo za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu ter voščimo vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 2014! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE

Srečne praznike želimo, zdravja vam privoščimo, smeh naj greje vas vso zimo, da v srcu bo toplo. KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA IVANČNA GORICA IN PEVCI LJUDSKIH PEVCEV STUDENČEK VAM ŽELIJO MIRNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, OPTIMISTIČNO NOVO LETO 2014.

prijetno popestrila srečanje. V nadaljevanju smo prisluhnili zanimivemu predavanju dr. Ladislava Golouha. Po njegovih predavanjih marsikdo ugotovi, kaj botruje njegovi invalidnosti in si pri težavah marsikdaj tudi sam pomaga ter hkrati ve, kdaj mora poiskati zdravniško pomoč. S takšnim pozitivnim in samoreflektivnim pristopom invalidi iz Grosupljega pomagajo predvsem sami sebi, prihranijo pa tudi del bremena slovenskemu zdravstvu. Po uradnem dnevu je sledila pogosti-

tev, vsi težji invalidi pa so prejeli skromno praktično darilo. Ob prijetnem klepetu je čas kar prehitro minil. Rahlo utrujeni a predvsem dobre volje in veselih obrazov smo se začeli poslavljati. Drug drugemu smo zaželeli vse dobro v prihajajočem letu. Zahvaljujemo se Občini Grosuplje in gospodu županu ter Zvezi delovnih invalidov Slovenije, da so nam pomagali pri izvedbi srečanja. Karmen Jurčič

Vaščani Šentpavla, vas vabimo na

Leto 2013 je za nami. Posamezni dogodki, ki so zaznamovali preteklo leto, so kot stopinje v snegu. Slabi naj izginejo, lepi pa ostanejo. Začetek leta nam vedno ponuja nove možnosti, nove poti, zato želi Društvo gobarjev Štorovke-Šentrumar Hočevje vsem prebivalcem občine Ivančna Gorica, predvsem svojim članicam in članom, da bi izbrali poti, na katerih bodo doživeli veliko lepih trenutkov, osebne sreče in zadovoljstva v letu 2014. Hkrati se zahvaljujemo vsem donatorjem in sponzorjem za njihovo pomoč pri izvedbi našega programa dela in jim želimo v letu 2014 veliko poslovnih uspehov ter osebnega zadovoljstva. Še enkrat hvala. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM DRUŠTVO GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR HOČEVJE. Marija Grm

BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 29.12.2013 ob 18.00 uri, v cerkvi sv. Pavla, v Šentpavlu.

Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj. Prijetne božične praznike in srečno novo leto 2014 vsem svojim članom in občanom občine Grosuplje, občine Ivančna Gorica in občine Dobrepolje želi DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV GROSUPLJE

Vesele in blagoslovljene božične praznike, novo leto pa naj bo radodarno z zdravjem, srečo in uspehi. Preživite ga v miru, zaupanju in sodelovanju. To so naše iskrene želje vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Dob pri Šentvidu. Predsednik in svetniki KS Dob

Prijetno božično vzdušje nam bodo popestrili naslednji nastopajoči: Stiški kvartet

BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2014

Moški pevski zbor Prijatelji

Vam želi

Člani ansambla Popotniki Eva Medved, citrarka Po koncertu pa sledi še prijetno druženje ob pecivu in toplih napitkih, ki ga bodo pripravile naše gospodinje. Želimo vam blagoslovljen božič, v novem letu pa veliko zdravja, sreče, miru in medsebojnega razumevanja. Vaščani Šentpavla

SPECIALISTIČNA ORDINACIJA ZA ULTRAZVOK DR. MOJCA VAN MIDDEN, spec. radiologije Gabrje pri Stični 6, 1295 Ivančna Gorica tel. (01) 787 83 25


20

Krajevne skupnosti

december 2013

številka 9

Upokojenci so tekmovali v pikadu Člani društev upokojencev iz Ivančne Gorice, Šmarja-Sap in Grosupljega so se 10. decembra na medobčinskem tekmovanju pomerili v pikadu. V prostorih grosupeljskega Društva upokojencev so svoje znanje in spretnost preizkusile tri moške in tri ženske ekipe. Čeprav je zmagovalni pokal v moški konkurenci ostal v domačem, grosupeljskem društvu upokojencev, v ženski konkurenci pa so ga domov odnesle šmarske upokojenke, tudi ivanške tekmovalke in tekmovalci niso bili preveč razočarani, saj so v prijetni družbi svojih sovrstnikov preživeli lepo poznojesensko popoldne. Franci Zorko

Moška ekipa DU Ivančna Gorica

Ljubljanska cesta 2B, 1295 Ivančna Gorica Tel.: 01/7877-111, DEŽURNA ŠT. 041/327-716

V mesecu decembru 2013 in januarju 2014 vam nudimo: 15 % POPUSTA ZA STERILIZACIJO PSIČK IN KASTRACIJO PSOV 30 % POPUST NA STERILIZACIJO MAČK IN KASTRACIJO MAČKONOV. V mesecu decembru nudimo 15 % POPUSTA NA HRANO IN PRIPOMOČKE ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: od PON do PET: 7.00 – 18.00; ob SOBOTAH 8.00 do 11.00 veterina.ivancna@siol.net, www.veterina-dobro-ivancna.si

Ženska ekipa DU Ivančna Gorica

Lastnikom živali se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v preteklem letu. V letu 2014 pa vam in vašim ljubljenčkom želimo čim več zdravja.


december 2013

številka 9

Šolstvo

21

Odlični uspehi naših logikov in matematikov Obiskali smo gasilce Jesenski meseci tega šolskega leta so bili tudi za naše učence in učenke logike in razvedrilne matematike zelo uspešni. Konec meseca septembra je na šoli potekalo šolsko tekmovanje iz logike, ki se ga je udeležilo 94 učencev, osvojili pa so kar 45 bronastih priznanj. Osem učencev se je udeležilo državnega tekmovanja v oktobru, kar štirje med njimi so osvojili najžlahtnejša priznanja. Gašper Struna, učenec 7. razreda, je dosegel 22. mesto in s tem osvojil zlato priznanje, Jure Kavšek iz 8. razreda ter Anamarija Papež iz 9. razreda pa sta osvojila srebrno priznanje. Prav tako je srebrno priznanje osvojila Ajda Ramšak iz 8. razreda (PŠ Višnja Gora, mentorica L. Medimurec). S tem pa uspehov še ni bilo konec. Letos smo drugič na naši šoli organizirali tudi šolsko tekmovanje iz razvedrilne matematike (malo računaš, rišeš, povezuješ, logično razmišljaš, pa še v razvedrilo je ). Na državnem

Tudi letošnje leto smo z otroki matične šole obiskali gasilce na Hudem. Kot vsako leto so nam pripravili zanimive predstavitve in nas podučili, da lahko majhen ogenj pogasimo tudi sami. S pomočjo gasilcev so lahko tudi otroci poskusili, kako se z vodo gasi požar. Čestitamo vsem tekmovalcem na gasilskih tekmovanjih, ki so dosegli zelo dobre rezultate, mnogi med njimi so tudi naši učenci. Vsem gasilcem bi se še enkrat zahvalili za tako topel in poučen sprejem ter hvala za varno vožnjo otrok v šolo. Natalija Gabrijel, OŠ Stična, Ivančna Gorica

tekmovanju v novembru, kamor so se uvrstili trije učenci, pa sta se imeni prejemnikov žlahtnih priznanj tokrat le zamenjali, Anamarija je osvojila zlato priznanje (12. mesto), Gašper pa srebrno priznanje.

Vloženo delo, dobra motivacija in izjemen talent so učencem in učenkam prinesli pričakovane rezultate. Veselimo se njihovih uspehov in jim za dosežene rezultate čestitamo. Mentorica: Darja Strah, prof.

V šolo smo povabili slikarja Franceta Slano V sredo, 13. 11. 2013, smo na Podružnični šoli Krka gostili znanega slovenskega slikarja Franceta Slano. Učiteljice in učenci smo mu pripravili kratek kulturni program s pesmicami. Nato so učenci z njim opravili intervju o njegovem življenju in delu. Letos oktobra je dopolnil že 87 let. Povedal nam je, da je začel ustvarjati, ko mu je oče že pred vstopom v šolo kupil prve vodene barvice. Z njimi je naslikal marjetice. Ima zelo lepe spomine na otroštvo, katerega je preživel v Splitu. Tam je tudi končal osnovno šolo ter se vpisal na gimnazijo, ki pa jo je dokončal v Ljubljani. Nato je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer si je izbral smer slikarstvo in leta 1949 diplomiral. Po končani akademiji se je preživljal kot ilustrator. Kasneje se je lotil slikanja in od leta 1951 deluje kot svobodni umetnik. Največ se ukvarja s slikanjem v olju in akvarelu, poleg tega pa še z risanjem, gvašem, tempero, pastelom in keramiko. Njegove značilne teme so krajina, mlini, kozolci, predmestja, morska obrežja, stari čolni in barke, razbitine in ostanki na obali, šopki cvetja, petelini, ribe, mački … Razstavljal je že po vsej Sloveniji in po tujini. Najbolj je bil vesel nagrade na II. sredozemskemu bienalu v Ale-

ksandriji leta 1957. Leta 1962 je prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1988 ga je pot prinesla na Krko, kjer si je ustvaril svoj drugi dom in kjer še vedno ustvarja. Otrokom je zaupal, da je ustvaril več tisoč slik. Za vzor so mu bili naslednji veliki umetniki: Anton Ažbe, Diego Velazquez,

Francisco de Goya. Na koncu nam je s pasteli naslikal sliko petelina. Lahko smo ga opazovali in občudovali pri njegovi zbranosti in natančnosti. Hvala gospodu Slani za prijetno in ustvarjalno druženje. Učiteljica Tončka Rajer

Čebelar na obisku V okviru letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka sta nas v vrtcu Čebelica v Šentvidu pri Stični obiskala kar dva čebelarja. G. Blatnik in g. Šraj sta bila tako prijazna, da sta prišla v dopoldanskem času in nam v vrtec prinesla s seboj veliko čebelarskih pripomočkov in slik. Otrokom sta na prijeten, njim razumljiv način razložila, na kakšen način čebelarji pridobivajo med. Otroci so imeli za gospoda seveda kar nekaj vprašanj, saj imajo med zelo radi. Obema se iskreno zahvaljujemo za čas in prijaznost, ki sta ga namenila našim najmlajšim. Zdaj se veliko bolj zavedamo, koliko dela imajo čebelice in čebelarji, da se lahko mi sladkamo s sladkim medom. Darinka Grabljevec

… in končno je prišel veliki dan v vrtcu Čebelica v Šentvidu … Odštevali smo dneve in ure, kdaj bo k nam prišel Dedek Mraz. In končno je prišel pravi dan in seveda prava ura.

Gasilci v vrtcu Šentvid V okviru požarne varnosti smo se v vrtcu Čebelica v Šentvidu pri Stični letos kar dvakrat srečali z gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Šentvid pri Stični. Najprej so nas prijazno povabili, da smo obiskali gasilski dom in si ogledali njihovo opremo, vozila in seveda prostore. Pomerili smo njihove čelade in se preizkusili v gašenju s pravimi gasilnimi cevmi. Na koncu so nas postregli še s sokom in bomboni. Naslednje srečanje pa je bilo prav akcijsko. Gasilci so izvedli čisto pravo evakuacijsko vajo v našem vrtcu. Že pred vajo smo skupaj pripravili načrt evakuacije in se ga tudi natančno držali. Vsi otroci in delavke smo po odkritju požara hitro zapustili vrtec in čakali na prihod gasilcev. Prišli so hitro in vestno opravili svoje delo. Hvala vsem članom PGD Šentvid pri

Stični za njihov trud, za njihov čas in prijaznost, ki so jo izkazali v obeh primerih. Otroško veselje in navdušenje

ob doživljanju njim tako zanimivega poklica je bilo neznansko. Darinka Grabljevec

Skupaj s starši smo se zbrali v igralnicah, kjer so otroci vseh skupin našega vrtca imeli čajanko. Starše so pogostili s piškoti, ki so jih spekli sami v dopoldanskem času in jih postregli s toplim čajem. Čajanka v praznično okrašenih igralnicah, v soju svečk in praznični glasbi je res prijetna in domača. Ko smo popili čaj in pojedli piškote, smo s prižganimi lampijončki odšli na nočni pohod do Kulturnega doma. Tam nas je pričakala Pika Nogavička, ki nas je s svojimi vragolijami nasmejala do solz. In končno je prišel trenutek, ko smo ga zagledali in zapeli: »Siva kučma, bela brada … Otroški obrazi so zažareli v vsej čarobnosti. Oči so bile polne pričakovanja in veselja. In vse to samo, ko so ga zagledali. Bil je resnično najlepši pogled na otroke, kar ga lahko vidiš. In ko jih je poklical, da jim izroči darilo, so nasmeški segali vse tja do ušes. Z obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečamo z njim, smo veseli in polni prazničnih vtisov in lepih želja odšli domov. Darinka Grabljevec


22

Šolstvo

december 2013

številka 9

Krajevni praznik Temenice Kdor pozna Temenico, ve, da se tu vedno dogaja kaj zanimivega. V petek, 15. 11. 2013, so se krajani in krajanke zbrali, da bi proslavili trud pridnih rok, ki so v tem letu gradile in povezovale, premikale gore in male kamenčke. Kljub kriznim časom je bilo marsikaj postorjeno. Župan, gospod Dušan Strnad, se krajanom vedno rad pridruži in pohvali njihov trud. Zbrane je nagovoril tudi predsednik krajevne skupnosti Temenica, gospod Ignacij Kastelic, ki s svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo veliko prispeva k boljšemu življenju v kraju. Predstavila so se tudi druga društva, ki aktivno delujejo v Temenici. Učenci podružnične šole so z veseljem pokazali del tega, kar so se v letošnjem

šolskem letu že naučili pri pouku pod vodstvom Mojce in Alenke, pa tudi pri pevskem zboru, ki ga vodi gospa Simona Zvonar. Šola je kraj učenosti, ima pa tudi povezovalno vlogo v kraju, saj se tu čez leto odvija kar nekaj srečanj. O povezanosti kraja in šole je spregovoril pomočnik ravnatelja, gospod Anton Linec. Letos je potekal tudi projekt o čebelarstvu, ki ima v Temenici dolgoletno tradicijo. Ogledali so si del video zapisa o čebelarjenju nekoč, ki je ravno tako nastal s sodelovanjem prizadevnih krajanov. Kulturno društvo je razpisalo drugi likovni natečaj na temo Čebela skozi leto. Na razpisano temo so ustvarjali učenci podružnične šole. Ustvarjali so tudi učenci predmetne

stopnje v okviru interesne dejavnosti Likovne delavnice, pod vodstvom gospe Jelke Rojec. Izdelki so razstavljeni v zgornjih prostorih tamkajšnjega kulturnega doma. Vsi učenci in mentorice so dobili zahvale za sodelovanje. Najbolj pa velja pohvaliti učenke, ki so na natečaju osvojile prva tri mesta, za to pa prejele posebno nagrado: 1. mesto: Maja Klemenčič (9. r.); 2. mesto: Rebeka Pajek (9. r.); 3. mesto: Ana Kotar (7. r.). Posebno nagrado so dobili učenci PŠ za skupinski izdelek. Vsem iskrene čestitke.

Obisk Vrtca Čebelica ob mesecu požarne varnosti V petek, 25. 10. 2013, so otroci Vrtca Čebelica v spremstvu vzgojiteljic obiskali gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Šentvid pri Stični. Za začetek jim je Lovro Markovič st. povedal nekaj osnovnih informacij o gasilstvu ter kaj storiti, ko nastane požar, pokazal pa jim je tudi, kako deluje gasilni dihalni aparat. Izkazalo se je, da otroci že veliko vedo o gasilstvu, saj so pridno odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja. Potem je sledil ogled avtomobila, opreme ter gasilskih zaščitnih oblek. Pri ogledu gasilskega tovornjaka je bilo seveda najbolj zanimivo prižigati sireno. Da pa ogled ne bi bil preveč dolgočasen, so se lahko malo starejši preizkusili v gašenju s cevjo, malo mlajši pa so se lahko preizkusili v vaji z vedrovko. Za konec so se otroci posladkali z bomboni, vsak pa je prejel tudi brošuro o tem, kako ukrepati v primeru požara. Špela Markovič

Druženje se je nadaljevalo s pogostitvijo in druženjem do poznih ur. Mojca Kravcar Glavič

Učni podjetji sta odprli svoja vrata devetošolcem Na dnevu odprtih vrat Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo tudi ekonomisti iz tretjih letnikov predstavili naši učni podjetji UP Bleščica, d. o. o., in UP Partibus, d. o. o. Znano je, da pridobimo na ekonomski šoli veliko praktičnega znanja, učimo se tudi podjetništva. Ustanovimo podjetje, ki deluje z vsemi funkcijami kot prava podjetja. SREDNJEŠOLSKI ŠPORT Obiskali so nas osnovnošolci iz okoliških šol. Na začetku sta dijakinji četrtih letnikov predstavili izkušnje o projektu Leonardo da Vinci, v okviru katerega kar dvanajst dijakov vsako leto opravlja prakso v tujini. Nato smo prevzeli dogajanje dijaki tretjega letnika in predstavili obe učni podjetji. Prikazali smo, kako delujeta, s čim se ukvarjamo in naše načrte za naprej. Učencem smo v podjetju Bleščica pokazali, kako se plete zapestnica in ti so se jih z velikim veseljem učili plesti. Za nagrado so jih lahko vzeli domov. Kasneje smo izvedeli, da so jih nekateri dokončevali celo med poukom.  V podjetju Partibus so lahko učenci doživeli pravi ''žur'' in se po učilnici zapeljali z avtobusom. Tako smo uspešno izvedli dan odprtih vrat. Zdaj pa pričakujemo pravi naval pri vpisu na našo šolo.

Delovno vzdušje v BLEŠČICI, d. o. o.

Ekipa, ki ustvari »žur« kamor pride PARTIBUS Ines Jeršin, Nika Zore, dijakinji 3. letnika Srednje ekonomske šole

Debaterji Srednje šole Josipa Jurčiča v Strasbourgu Oktobra letos smo debaterji Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica zmagali na debatnem turnirju v Ljubljani. V soboto, 9. 11. 2013, pa smo Barbara Tekavec, Špela Zupančič in Blaž Potočnik šolo zastopali v Litiji ter dosegli 2. mesto, Špela je bila 3. najboljša govorka turnirja, Barbara pa deseta. Z zmago v Ljubljani in 2. mestom v Litiji smo si priborili izlet v francoski Strasbourg v organizaciji Zavoda za kulturo dialoga Ljubljana. Na pot smo Blaž Potočnik, Katarina van Midden, Barbara Tekavec, Špela Zupančič in Matej Pekolj odšli 12. novembra zvečer. Po naporni avtobusni vožnji smo si zjutraj najprej ogledali grad Koenigsbourg. Po namestitvi v Cap Europe smo odšli na ogled mesta. Prišli smo do znamenite katedrale Notre Dame, ki upravičeno slovi tudi po svoji lepi notranjosti. Po 334 stopnicah smo se povzpeli na vrh, od koder se nam je odprl čudovit pogled na Strasbourg. Naslednji dan smo se odpravili v Evropski parlament in zasedli sedeže evropskih poslancev. V uvodnem delu so nam predstavili delovanje parlamenta. Nato smo preizkusili sistem glasovanja, s katerim poslanci sprejemajo ali zavračajo predloge. Imeli smo možnost, da uslužbencem postavljamo vprašanja, ki so nas zanimala, in kmalu se je vnela zanimiva debata. Po kosilu je sledila igra Eurogame, v kateri smo se povezali v skupine, ki so jo sestavljali de-

baterji iz različnih držav. Dobili smo vprašanja v različnih jezikih, tema pa je bila seveda Evropska unija. Nato smo se razporedili v skupine glede na temo, ki smo jo želeli obravnavati. Sledila je razprava z drugimi dijaki, nato pa smo obravnavano temo predstavili tudi drugim skupinam. Po zaključku finala Eurogame smo se vrnili v hostel. Proti domu smo se odpravili v petek, 15. novembra. Vrnili smo se sicer utrujeni, a polni lepih vtisov in novih prijateljstev. Špela Zupančič in Barbara Tekavec, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Dijaki naše šole solidno nastopili na področnem tekmovanju v košarki Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča so 10. 12. 2013 nastopili na področnem tekmovanju v košarki, ki je bilo v Novem mestu. Dolenjsko prvenstvo v košarki je zelo močno tako, da je vsaka zmaga veliko vredna. Naši dijaki so sicer obe tekmi izgubili, a zapustili dober vtis. V prvi tekmi so zelo namučili ekipo Gimnazije Brežice in z njo tesno izgubili, v drugi tekmi pa so bili boljši favorizirani Novomeščani ŠC NOVO MESTO – Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, ki so na koncu postali tudi prepričljivi prvaki Dolenjske. Za našo šolo so nastopali: Patrik Horvat, Jošt Dolinšek, Matic Škrajnar, Tit Kek, Martin Grošelj, Tibor Juhart, Luka Bregar, Jan Turk Stankovič, Jaša Tiselj, Klemen Steklačič, Matjaž Hernec, Mark Lesjak in Matej Retar. Naši dijaki so osvojili končno 5.-6. Mesto. Upajmo, da bo naslednje leto še bolje. Simon Bregar

Simbioza med generacijami Tud na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici je od 21. do 25. oktobra potekal projekt medgeneracijskega sodelovanja Simbioza. Dijaki in dijakinje 3. in 4. letnikov pod vodstvom profesorja za informatiko Darka Pandurja smo kot prostovoljci zainteresiranim občanom pomagali pridobiti osnovno znanje s področja uporabe računalnika in mobilne telefonije. Simbioze se je udeležilo 16 vedoželjnih občanov. Projekt je bil razdeljen na pet delov: Računalnik, moj prijatelj; Klik v svet; Brez elektronske pošte ne gre; Povežimo se! in Svet mobilne telefonije. Dijaki smo svoje znanje z veseljem predajali tečajnikom, obenem pa smo pridobili neprecenljive izkušnje. Vsem udeležencem želimo, da bi odslej pogosteje sedli pred računalnik in pridobljeno znanje s pridom uporabljali. Upamo, da so bile skupne ure druženja prijetne za vse in da se prihodnjič zopet vidimo, takrat še v večjem številu. Anja Šinkovec in Aleksandra Erjavec, 3. B


december 2013

Euromet Jamboree Švedska 2013 »Yes, we can!«

Letošnji Jamboree, srečanje mladostnikov in vzgojiteljev predstavnikov zavodov držav članic Eurometa je bil v mestu Löderup, ki leži na južni obali ob Baltskem morju, v bližini mesta Ystad, od 21. do 29. septembra 2013. Slovenci, Francozi, Poljaki, Švedi, Nizozemci, Finci, Belgijci in Angleži smo drug drugega spoznavali, skupaj pomešali naše navade, premagali jezikovne prepreke, se veliko smejali, zabavali in veselili. Drug od drugega smo učili in se veliko naučili. Na prvem spoznavnem druženju v soboto, ko smo prispeli na Švedsko, nam je vodja projekta Björn Lidberg predstavil program. Rekel je tudi, da bomo vsi skupaj sodelovali v eksperimentu. Letošnji Euromet Jamboree projekt je bil eksperiment, ki bi naj pokazal, kako se med seboj povezujejo pravice, opolnomočenje in odgovornost, kar je bila tema letošnjega Jamboree-ja. Prepričani smo, da smo v tem tednu dosegli cilj: eksperiment je uspel. Pravice, opolnomočenje in odgovornost so med seboj skoraj neločljivo povezani, kar smo spoznavali cel te-

NASTJA:

»Dan odhoda, zgodaj zjutraj se je vlekel. Pot do nemške obale je bila dolga in utrujajoča, a kljub temu smo se veselili, da gremo na Švedsko. Na Švedskem smo bile prve od vseh povabljenih držav oz. skupin. Bil je lep sončen dan in počasi smo se zbirali vsi. Imeli smo predstavitev države, iz katere prihajamo in bilo je super. Na Švedskem smo uživale, bile so različne delavnice, katerih smo se udeležile. Najbolj zanimiva delavnica je bila sestavljanje avtomobilov in dirkanje z njimi. Zanimivo mi je bilo, da je bilo na tako majhnem kraju toliko različnih, a prav zanimivih ljudi. Z nekaterimi smo se bolje ujele kot z drugimi, saj vem, da sem oseba, ki uživa tudi v samoti. Vsak večer, ko smo imeli prosto, sem se pogovarjala z Eduardom iz Nizozemske. Včasih sem odšla na sprehod in gledala naravo, ki je bila čudovita. Odšli smo tudi na obalo, kjer smo se zabavali in smejali. Vikinška vas je bila zelo zanimivo doživetje na Švedskem, saj je bilo zelo

den. Družili smo se med različnimi delavnicami, pri dejavnostih in projektih, pa tudi ob igri, klepetu, lenarjenju na soncu, sprehodih ob morju, obisku Vikinške vasice, izdelovanju lesenih avtomobilčkov, poskušanju Švedske specialitete – smrdeča riba, piknik na plaži, kuhanju, večernih klepetih … Organizacija in izvedba projekta sta bili odlični, prav tako umestitev v okolje oz. namestitev v hostlu Backåkra Vandrarhem, kjer smo ta čas bivali. Za našo prehrano sta skupaj skrbela

lastnik hostla Ronny in kuhar Daniel, ki sta odlično poskrbela za nas. Marina Ristić

lepo. Obiskali smo tudi bližnje mesto, kjer smo se potepali in raziskovali. Mislila sem, da se bom tam izgubila, ampak je bilo vse OK, saj sem se navadila vsaj malo na angleščino. Nikoli ne bom pozabila trenutka, ko sem dobila darilo od Eduarda in nikoli ne bom pozabila doživetja, kot je bilo na Švedskem, saj je bilo res zelo lepo, le malo prekratko. Najhujši je bil zadnji večer, ko smo se vsi poslavljali en od drugega s solzami v očeh. Težko je bilo verjeti, da je teh 10 dni minilo s svetlobno hitrostjo. In naslednje jutro nas že ni bilo več, ostal je le spomin na to, da se je Eduardo zbudil le zato, da se je poslovil in s tem je ostala le žalost in spomin na »family black and white« in »yes we can«. Sedaj se, po dveh mesecih, ko razmišljam o Švedski, nasmejim. Vse kar smo doživeli, je bilo res neverjetno in hvala vzgojiteljema Marini in Dejanu za varno vožnjo, postajališča, ter da smo se imeli fenomenalno. Bila je prava ekipa na pravem mestu.«

MARUŠA:

YES WE CAN 

»Letos septembra smo odšli na Jamboree na Švedsko. Vožnja je bila najprej zelo utrujajoča, vendar ko smo prispeli, je vse bilo boljše! Meni je bil to najači teden v življenju. Rada sem se družila z mladostniki in vzgojitelji iz vseh držav. Najbolj mi je ostal v spominu Viking, ki mislim, da je moj zgubljeni dedi. Rada sem imela sprehode ob morju, spuščanje zmajev, igranje kmečkega golfa, pa seveda našega kuharja. Ne vem, če sem kdaj prej toliko in tako dobro jedla. Vse sem oboževala! Res je bilo mega super fantastično! Rada bi se zahvalila VIZ VG, da so mi to potovanje uresničili in seveda vzgojiteljema Marini in Dejanu!« P. s. Love jou alll, peace!

TANJA:

Šolstvo

številka 9

»Meni je bilo vse všeč, bilo mi je v redu, ker sem videla drugo državo, kako se razlikuje od naše pa njihova hrana mi je bila zelo všeč. Pač so spomini od tam dobri in bodo za skozi ostali.«

23

Novo vodstvo Študentskega kluba Groš še večjim projektom naproti V petek, 29. novembra 2013, so v Pivnici in Gostilni Anton potekale volitve za organe Študentskega kluba Groš, ki svojim članom nudi vrsto popustov in organizira številne dogodke. Mandat predsednika Groša je že tretje leto dobil Uroš Vodopivec, ki z ostalimi svojimi člani upravnega odbora za naslednje leto obljublja nove projekte za vse študente in dijake občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Novo vodstvo sestavljajo: predsednik Uroš Vodopivec, člani upravnega odbora Gašper Kus, Nina Roštan, Tomaž Pirman, Ambrož Volek, Gregor Novljan, Mariša Pajk, Boštjan Kutnar in Matjaž Kotar, člani dijaške sekcije Denis Boh, Žan Pirman in Jan Kus, člani nadzornega odbora Tomaž Hrovat, Luka Šehovič, Jan Mehlin ter člani disciplinske komisije Dušan Pirman, Jurij Intihar Sok in Monika Boh.

V decembru smo se študentje odpravili na predbožični izlet v Salzburg, kjer smo si ogledali muzej Redbull-a in se pogreli ob kozarcu ali dveh kuhanega vina. 21. decembra se bomo zabavali na božičnem party-u z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami. Novo leto pa bomo pričakali v Bratislavi, kamor se bomo odpravili kar za tri noči. Za naslednje leto že pripravljamo še veliko drugih projektov in dodatnih popustov, prav tako za naslednje leto načrtujemo tudi odprtje novih prostorov kluba, za katerega si želimo, da postanejo grosupeljsko stičišče obštudijskih dejavnosti naše mladine. Z decembrom smo razširili uradne ure v Grosupljem na Gasilski cesti 10, kamor ste vabljeni v ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure. Vabljeni sedaj tudi v Dobrepolje na vrhu Jakličevega doma, vsak torek od 18. do 20. ure. Uradne ure lahko izkoristite za vse informacije ter dobrodošle predloge za izboljšanje naše ponudbe. Dosegljivi smo tudi na spletni strani www.klub-gros. com, z »všečkom« pa nas lahko podprete na Facebook strani https://www. facebook.com/sk.gros. Ambrož Volek

Dan odprtih vrat na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica V sredo, 3. decembra, smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica odprli vrata za vse osnovnošolce, ki so želeli videti, spoznati in doživeti našo šolo. Pripravili smo dan odprtih vrat, ki so se ga udeležili devetošolci iz Stične, Višnje Gore, Šentvida pri Stični, Grosuplja, Trebnjega, Velikega Gabra in z Mirne. K nam so prišli dopoldan, in sicer prva skupina ob pol devetih dopoldan, druga pa ob enajstih. Pripravili smo jim raznovrstne predstavitve in dejavnosti. Po uvodnem nagovoru in pozdravu ravnatelja Milana Jevnikarja so izvedeli, kaj pravzaprav sta gimnazija in ekonomska šola, nato

pa so si ogledali dve kratki gledališki predstavi, in sicer eno v slovenščini in drugo v angleščini. Med obema igricama je zapela dijakinja Manca Pirc pesem z naslovom Apres toi v francoščini, ki je sicer na naši šoli zelo priljubljen jezik in učni predmet. Ker je na šoli zelo dejaven tudi debatni klub, smo pripravili tudi debato, katere trditev se je glasila Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica je prava izbira. Pomerili sta se dve ekipi, ena je bila za, druga pa proti. Vsaka ekipa je navedla svoje argumente, zakaj se strinja oz. ne strinja s to trditvijo. Čeprav je imela ekipa, ki je bila proti temu, da je naša šola prava izbira, kar nekaj argumentov proti, so bili argumenti tiste, ki je bila za, prepričljivejši. Debaterka Barbara je zaključila z ugotovitvijo, da ona vendarle ne bi hodila na „Jurčiča“, če ta ne bi bil prava in seveda najboljša izbira za tistega, ki želi v bližini svojega doma obiskovati dobro gimnazijo ali ekonomsko šolo. Po malici in ogledu šole je sledil še en del, namenjen spoznavanju naravoslovja in ekonomije. Devetošolci so lahko skupaj z našimi dijaki sodelovali pri poskusih in v delavnicah pri biologiji, kemiji, fiziki in matematiki, tisti, ki jih zanima ekonomska šola, pa so si ogledali kar dve učni podjetji, eno se imenuje Bleščica, drugo pa Partibus. V različnih skupinah so pri vseh predmetih po opravljenih poskusih ugotavljali, da so bili ti resnično zanimivi, in se čudili, da ne ločijo okusa čebule in česna, če ne morejo vonjati. Za kemijo pa so tako že vnaprej vedeli, da

večinoma smrdi – takšen vonj se je po koncu poskusov širil tudi po hodnikih šole. Prva skupina devetošolcev je odšla malo pred enajsto uro, nato pa je že prišla druga, ki je ravno tako spoznala in doživela vse dejavnosti. Vsi devetošolci so z veseljem in radovednostjo sodelovali pri naših dejavnostih ter tako vsaj malo „povonjali“ in „okusili“našo šolo. Ponovno pa jih bomo povabili na šolo spet februarja, ko bo informativni dan. Vesna Celarc


24

Domoznanska galerija

december 2013

številka 9

Spominska soba stiških letalcev

Konec letošnjega novembra so se naposled uresničila prizadevanja Štefana Polajžerja in Zvoneta Lavriča, da v Stični uredimo spominsko sobo zagnanim stiškim letalcem v času pred drugo svetovno vojno. Spominska soba, ki je prostor dobila v baru Jama, oživlja za tisti čas neponovljivo dogajanje v naših krajih, osrednja akterja pa sta bila domačinka Kristina Gorišek in predvojni učitelj v Stični Lado Ambrožič.

Otvoritev spominske sobe stiških letalcev je vzbudila veliko zanimanje domačinov in drugih (Foto: Vesmin Kajtazovič) Kristina Gorišek se je rodila 15. de- za letalstvo. Leta 1934 se je na precembra 1906 v Mekinjah pri Stični. dlog poklicnega tovariša in prijatelja Klicali so jo Brezoviška Tinca. Vleklo Piculina iz Kočevja udeležil tečaja jajo je v svet. Leta 1930 je zasledila dralnega letalstva na Blokah, ki ga je oglas Društva rezervnih oficirjev, ki pod vodstvom Raznožnika organiziral je vabil, naj se javijo dekleta, ki želijo aeroklub v Ljubljani. Tu se je seznanil postati letalke. Prijavila se je, opravila s študentom in učiteljem letenja Mizdravniške preglede in se izkazala na livojem Šircljem, ki je prevzel šolanje poskusnem letu. Šolanje se je začelo skupine, v kateri so bili pretežno staspomladi 1931 in kmalu je prišlo do rejši mladinci. Skupina je bila na lezastoja, ker je ministrstvo prepove- tenju izjemno zagnana in je dosegala dalo šolanje civilistom na vojaških čedalje boljše uspehe. Poleg tega se letalih. Šolanje se je nadaljevalo, ko je navzela tudi napredne miselnosti, je aeroklub dobil svoja letala znamke ki jo je na Dolenjsko vnašal Ambrožič, vsestranski organizator in pobudnik Fizir in Sim 3. Kristino je letenja učil Slovenec Bogo- kulturno-prosvetnega ustvarjanja ter mir Jaklič, pilot lovca. Prvič je samo- pronicljiv opazovalec političnega dostojno poletela 9. novembra 1932 na gajanja v predaprilski Jugoslaviji. Pred letalu Fizir FN. To je bil prvi samostoj- odhodom z Blok so si člani skupine ni polet ženske v Jugoslaviji in sploh zastavili velikopotezne načrte. Že v na Balkanu. Za polet je Kristini be- jeseni leta 1934 so ustanovili svojo jaograjski klub podaril srebrno vazo s dralno skupino z imenom Stična, ki je posvetilom »Naši prvi jugoslovanski imela sedež v Stični. Jadralna skupina aviatičarki Kristini Gorišek«. Zdru- Stična je postala ena najmočnejših in ženje rezervnih letalcev ji je v znak najbolj zagnanih letalskih organizaspoštovanja in občudovanja podarilo cij ljubljanskega aerokluba. Jadralno kitajsko vazo, ministrstvo za vojsko pa skupino so poleg Ambrožiča sestavljali napredni ljubljanski študentje in ji je podelilo medaljo za hrabrost. Bila je dobra letalka, sodelovala je na konstruktorji ter domačini, tako Mištevilnih letalskih mitingih po Jugo- livoj Šircelj, Slavko Pregelj, inženir in slaviji. Udeležila se je tudi odprtja lju- univerzitetni profesor Anton Kuhelj, bljanskega letališča leta 1933, kamor Božo Učakar, Albert Grobler, Slavko je priletela s civilnim letalom Fizir. Lampret, Jože Perme, Jule Vrbič, LudKadar je letela nad domačim krajem, vik Starič in še nekateri drugi. Starič, so ji vaščani navdušeno mahali v poz- legendarni motociklistični dirkač, v drav. Otroci so še dolgo zatem, ko so svetu znan kot Leteči Kranjec, je za uzrli kako letalo, radi pravili, da tam potrebe društva kupil starega Forda, s katerim je prevažal letala na Bloke in leti Brezoviška Tinca. Zadnjič je poletela leta 1940. Leta na Grmado nad Ortnekom. 1947 se je preselila v Anglijo in si tam V treh letih so bila v Stični zgrajena štiri jadralna letala, povečini z denarustvarila dom. V času med obema vojnama pa so jem, ki so ga prispevali člani skupine Stično preletavala tudi drugačna le- in seveda s prostovoljnim delom. Tako tala, kot jih je pilotirala Tinca Gorišek. so leta 1936 v Stični zgradili za tisti čas To so bila preprosta, doma izdela- eno najboljših jadralnih letal, ki je bilo na jadralna letala, ki so jih izdelovali usposobljeno za vrhunske dosežke. To in z njimi jadrali ljubljanski dijaki in je bilo letalo GRUNAU BABY, ki sta ga študentje, njihov idejni vodja in or- na podu Binčeta Lampreta po nemganizator jadralnega letalstva v Stični škem konstrukcijskem načrtu v glavpa je bil prav tako Ljubljančan, Lado nem gradila Lado Ambrožič in domači Ambrožič, ki je v Stični tista leta uči- mizar Jože Perme – Mežnarjev Jože. Med gradnjo so si letalo nenavadne teljeval. Lado Ambrožič – Novljan se je rodil lepote in veličine (čez krila je merilo 10. marca 1908 v Čatežu ob Savi v kakih štirinajst metrov, sestavljeno pa učiteljski družini. Že mlad je sklenil, je bilo iz lesa, platna in okovja) hodili da se bo tudi sam posvetil temu po- ogledovat domačini od blizu in daleč, klicu, kar je uresničil leta 1928, ko je še več navdušenja pa je bilo potem, končal učiteljišče v Ljubljani. Že kot ko je Grunau Baby poletela z Nograda učiteljiščnik se je vključil v delo raz- proti Marofu. ličnih naprednih mladinskih športnih Ambrožič je v tistem času prav s tem in tehničnih organizacij, uspešno pa letalom na Blokah naskakoval državni je urejal tudi mladinske časopise, tam rekord v vztrajnem jadralnem letenju, si je nadel tudi psevdonim Novljan. 10 ur in 47 minut, vendar je bil v zraku Spremljajoč razvoj tehnike se je zagrel pičlih 12 minut premalo.

Zanimivo je, na kakšen način so tedanja jadralna letala vzletala. Za repom letala so v zemljo zabili železni klin, na katerega je bilo s pomočjo sprožilca pripeto letalo. Na kljuko, pritrjeno na kljunu letala, so pripeli gumijasto vrv, speljano v dva kraka; ob vsak krak so se postavili po trije možje, ki so na povelje začeli korakoma nategovati vrvi. Na povelje »teci« so vrvi nategovali v teku, na povelje »spusti« pa je tisti pri repu letala odpel sprožilec in letalo se je katapultiralo v zrak. Kot kamen iz frače. Vrv se je potem sama snela s kljuke in padla na zemljo. Pri vsakem prevozu letala iz Stične na Nograd je skoraj vedno sodelovala mala množica fantov, mož in mladeži, razstavljeno letalo pa je na hrib s konjsko vprego vozil domačin Pungeršček.

Pobudniki in realizatorji javne predstavitve stiškega letalstva; z leve Zvone Lavrič, Štefan Polajžer in Miloš Moretti (Foto: Vesmin Kajtazovič)

Delovanje stiške jadralne skupine je zamrlo tik pred drugo svetovno vojno, in sicer iz političnih razlogov. Leta 1938 se je stiško letalsko društvo znašlo v primežu pritiskov in groženj s strani vodstva Ljubljanskega aerokluba, ki so mu stiški jadralci očitali politizacijo in klerikalizem. Odgovor Ljubljane je bil grob; ravnanje stiške letalske organizacije je bilo označeno kot protidržavno delovanje in kot hujskanje mladine k nepokorščini. Učitelja Ambrožiča so iz Stične premestili na Sinji Vrh v Beli krajini in tako dosegli, da je Stiška letalska organizacija kmalu zatem zamrla. Otvoritev spominske sobe stiških letalcev je vzbudila precejšnjo pozornost domačinov, mladih in starih, omeniti pa velja posebnega gosta, tudi letalca, dolenjskega rojaka Franca Severja Franto, doma iz Št. Jurija pri Grosupljem, velikega prijatelja in letalskega sodruga Lada Ambrožiča - Novljana, partizanskega komandanta, polkovnika vojnega letalstva, med drugim načelnika štaba 44. lovske divizije, komandanta letalske baze na Aerodromu Batajnica, Aerodoma Pleso pri Zagrebu in dolgoletnega direktorja Aerodroma Brnik in Adrie. V kratkem nagovoru je pozdravil novo pridobitev, pomembno za Stično in za zgodovino slovenskega letalstva, spregovoril pa je še o svojih medvojnih in povojnih srečanjih z generalom Ambrožičem. Zvone Lavrič

Člani jadralne skupine Stična in domačini pri gradnji letala Zögling na notranjem dvorišču gostilne Gradiček v Stični

Kristina Gorišek, Brezovška Tinca prva motorna pilotka v Jugoslaviji in na Balkanu


Kultura

številka 9

december 2013

25

Festival Stična tudi letos navdušil Od 23. novembra do 7. decembra je Stična zopet prekipevala od kulturnih, družabnih in umetniških prireditev ter dogodkov, saj je v tem času potekal 14. Festival Stična. Organizatorji so bili, kot vsako leto, ljubiteljski kulturniki iz Stične in okolice, večinoma mladi in nadebudni člani KD Stična. In letošnji Festival je bil posvečen prav mladim, njihovim težavam, njihovemu času in življenju v današnjem svetu, kjer se prihodnost ne kaže kot jasna in svetla. Tudi letos je, kot vedno, Festival Stična nastal v sodelovanju s kulturniki iz tujine. Letos so nas tako obiskali gledališčniki iz Trsta ter iz BIH. Festival Stična v glavah ustvarjalcev zori celo leto in tudi tokrat so poskusili ponuditi dobro dozo zabave, doživetij, kulture, izkustev, dobre družbe … Za obiskovalce pa se je vse skupaj začelo 16. novembra s predfestivalskim dogajanjem in otvoritvijo spominske sobe stiškim predvojnim letalcem v Baru Jama. Tu se sedaj lahko seznanite o prvih letalskih poskusih in dosežkih v Stični, Jadralni skupini Stična ter prvi samostojni pilotki na Balkanu, Kristini Gorišek, ki se je rodila in mladost preživljala prav v isti hiši kot je sedaj Bar Jama. Teksti so podkrepljeni s slikami, razstavljenih pa je tudi nekaj predmetov letalke Kristine Gorišek. Naslednji vikend, v petek 22. novembra, se je dogajanje nadaljevalo z že tradicionalnim glasbenim maratonom

in natečajem Festivala Stična 2013, na katerega se je prijavilo devet inovativnih, neuveljavljenih glasbenih skupin iz cele Slovenije. Letošnji zmagovalci

natečaja so Ostrokljuni iz Begunj, ki so si s tem prislužili samostojen koncert na prihodnjem Festivalu Stična. Sledil pa je še koncert lanskoletnih zmagovalcev, rock skupine Netherworld. V soboto, 23. novembra, pa je bila v Galeriji Muzeja krščanstva na Slovenskem uradna otvoritev 14. Festivala Stična. Letošnji Festival se je začel v znamenju glasbe in fotografije. Najprej so se na koncertu z naslovom Klasično petje ni samo opera predstavili solopevci

Glasbene šole Grosuplje iz razreda profesorice Polone Kopač Trontelj. Ob instrumentalni spremljavi godalnega tria, klavirja, flavte ter tudi jembe so skušali številnim poslušalcem dokazati, da je solo petje lahko primerno za vsaka ušesa. Po koncertu je sledil še protokolarni del in uradna otvoritev, ob kateri se je odprla tudi fotografska razstava Aljaža Celarca z naslovom Badlands. Dogodek so popestrili Freeway Machine, domača rock skupina, ki se je tokrat predstavila v malce drugačni, akustični izvedbi. Prvo festivalsko soboto je v sklopu rock'n'roll ekskurzije zaključila skupina Sausages s predskupino Liquf. Najmlajšim je bila v nedeljo namenjena predstava Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, Gledališče iz kovčka, ki s pomočjo otrok obnavlja znane pravljice. Za konec prvega festivalskega vikenda pa je Matej Košir popeljal obiskovalce potopisnega večera v Indijo in Nepal. Drugi festivalski vikend se je začel v četrtek, 28. novembra, ko so obiskovalci odkrivali skrite kotičke dežele na stičišču evropskega in azijskega sveta

na potopisnem predavanju Slavka Marina z naslovom Turčija skozi oči motorista. Težko pričakovan pa je bil petkov koncert hrvaške skupine Jinx. Na oder bara Jama so stopili s priljubljeno Da smo se voljeli manje, v dveh urah pa so prikazali presek dosedanje kariere ter zaigrali še druge njihove največje uspešnice, kot so Na čemu si ti, Smijem se, Strijele na horizontu, Tamo gdje je sve po mom, Ljeto, Na zapadu in mnoge druge. Z izvrstnim petjem in izdelanim nastopom so glasbi dodali malo nostalgičnega pridiha in z odra med poslušalce razdajali njihovo pozitivno energijo. Tudi v soboto se je kar iskrilo, saj je premiero doživela avtorska gledališka predstava Adolescenca, domače gledališke skupine Drzne in lepi. Ti so z režiserjem Dejanom Spasićem ustvarili upodobitev obdobja, ko se otrok spreminja v odraslo osebo, spremljajo pa ga različna vprašanja in problemi. Kakšen je njihov pogled na svet? Je biti mlad lepo ali težko? Kako najti motivacijo? Katera pravila upoštevati? V kaj verjeti? Kako se vključiti v družbo in ostati zvest samemu sebi? Predstava je požela kar nekaj dobrih kritik, saj ne dovoli pasivnega sedenja in strmenja, temveč vsakega prisili k razmišljanju. Nedeljsko popoldne je bilo spet rezervirano za najmlajše. Muzikal gledališča Unikat, Od kod si, kruhek, dokazuje, da je lahko učenje in spoznavanje prijetno in zabavno. Pri zgodbi o nastanku kruha sodelujejo tudi otroci, ki se potem veselijo srečnega konca. Vikend se je zaključil s še enim potopisnim večerom. Skozi pripovedovanje Štefana Reharja je s prečudovito naravo, zanimivimi avtohtonimi živalskimi vrstami in gurmanskimi užitki navdušila Tasmanija. Tudi zadnji festivalski vikend se je pričel s potopisnim predavanjem, tokrat o zanimivi kulturi ter življenju Amišev, ki kljub vsemu razvoju in tehnologiji dandanašnjega sveta živijo preprosto življenje brez elektrike in po strogih pravilih njihove skupnosti. V petek so z gledališko predstavo Igre u pjesku v Stični gostovali gledališčniki Teatra Fedra iz BIH. Igra govori o odraščanju, prvih ljubeznih, moško-ženskih odnosih, razočaranju in bolečini v social-

Spet se učimo UTŽO Ivančna Gorica je oktobra spet odprla svoja vrata. Interes za vključevanje v izobraževanje med starejšimi je vedno večji. Vprašanje ali starejši prihajajo v izobraževanje zaradi družbe ali zaradi znanja, nima enoznačnega odgovora. Enako pomembna sta oba vidika. Celo življenje je čas za samouresničevanje, saj le približno vemo, kdo smo, komaj slutimo kaj bi morali biti, niti sanja pa se nam ne, kaj bi lahko bili. To pa odkrivamo vsak dan znova, celo življenje. Izobraževanje starejših je prostovoljno. Narekuje ga družba hitrih sprememb, informacijska družba, želja in potreba po vključenosti v družbeno skupnost, ohranjanje in ponovno oblikovanje socialnega statusa in dolgoživa družba. Dejavna starost je pogoj za medgeneracijsko sožitje. Letošnje prvo predavanje z naslovom SPOŠTOVANJE OTROŠTVA, je imela dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič. Spoštovanje je v tem težkem času, ko ni več prostora za spoštovanje otrok, ključno za vse nas. Lotiti se je treba pravih razprav o otrocih. Okrepiti je treba dialog z njimi, a ne s pozicij odraslih.

Skušajmo biti tam, kjer so oni sami. Raziskave o otrocih so v zadnjih letih večinoma narejene brez otrok in so rezultat pogledov nas odraslih. Tudi šola je narejena po meri odraslih. Kaznuje se neznanje, namesto da bi se pridružili temu neznanju in bi skupaj z otrokom potovali do znanja. Vsak otrok nekaj zmore. Kaj je to, pa mora odkriti učitelj, saj je strokovnjak na tem področju. V otroku mora vedno videti napol poln in ne napol prazen kozarec. Učitelj mora odkriti te posebne potrebe in otroka motivirati s posebnimi nalogami. Učitelj nikoli nima pravice otroku vzeti prihodnosti, češ »iz tebe itak nikoli nič ne bo«. Te pravice nimajo niti starši. Ne smemo dovoliti, da se otrok vda v usodo in se odpove svoji moči. Odrasli moramo otrokom dati sporočilo, da je treba poskusiti vedno znova in znova z vsem srcem, kajti če ne poskusiš, ne moreš vedeti ali ti bo uspelo. Konvencija o pravicah otrok bi morala biti neprestano na mizi ne samo učiteljev ampak tudi staršev, vzgojiteljev in zdravnikov. Starši in učitelji se težko pridružimo otrokom. Otrok kot človek mora biti

v procesu učenja, saj nihče ne more brez dobrih izkušenj o sebi zrasti v človeka, ki stoji. To pa ne pomeni, da otrokom ne postavimo odločnih meja. Če otrok nima meja, to kaže na našo nemoč . Tako otroka pustimo na cedilu. Včasih moramo odločiti mimo otroka, pa vendar v njegovo dobro, ker imamo zanj svojo odgovornost. V otroku je treba krepiti lastno vrednost (zmogel boš), povezanost v družini in okolju, da zna skrbeti zase in za druge, sposobnost za ljubezen, sposobnost za reševanje konflikta in ga spodbujati k prispevanju za skupno dobro. Spoštovati moramo otrokov čas, posebej še njegovo sedanjost. Pridružimo se otrokom v sedanjosti. Ta čas je sovražen za življenje, svet moramo varovati za otroke … Šola mora biti prostor za veselje, strah v šoli je hromeč. To pa ne pomeni, da ni trdega dela in odgovornosti. Nikoli se ne nehajmo pogovarjati z otroci in nikoli jih ne nehajmo imeti radi. Povzetek predavanja zapisala Jožica Lampret

nem kontekstu današnjega časa. V soboto, 7. decembra, pa se je z glasbeno obarvanim večerom 14. Festival Stičnazaključil . Kot že nekaj let zapored, se na zaključku Festivala obeležuje tudi rojstvo našega največjega pesnika, Franceta Prešerna, zato na ta dan v Stični praznujejo Ta veseli dan kulture. Vstopi na festivalske dogodke tistega dne so brezplačni, tudi letos pa je zaključni koncert tako omogočila Občina Ivančna Gorica. Ob uradnem zaključku Festivala je na odru KD Stična koncertirala Manca Izmajlova, pridružili pa so se ji tudi člani domačega mešanega pevskega zbora Zborallica. Odlična vokalistka, glasbeno izšolana v tujini, je nastopila v okviru projekta 100 srčnih koncertov, ki ga je ustvarila skupaj z možem Benjaminom. Namen projekta je približati tako zvrst glasbe in koncerte na visokem nivoju tudi ljudem, ki si tega ne morejo privoščiti ali se ne odločijo za obisk velikih festivalskih dvoran, zato z možem to prinašata v manjše kraje po Sloveniji. Ob posneti glasbeni podlagi Simfoničnega orkestra kinematografije v Moskvi Manca prepeva zimzelene melodije iz slovanskega sveta, tokrat pa je zaradi odsotnosti moža z njo nastopil harmonikar. V nekaj pesmih se je predstavila tudi Zborallica, na koncu pa so vsi skupaj združili moči ter zapolnili oder stiške dvorane. Sicer že po uradnem zaključku, pa je sledila še zabava v Baru Jama s ska, swnig, punk, rock'n'roll, jazz

skupino Red Five Point Star, ki je kljub mrazu dodobra ogrela občinstvo. Če potegnemo črto pod vsem dogajanjem, lahko ugotovimo, da je kulturna dejavnost v Stični zares na vrhuncu ter da se ustvarjalci Festivala Stična vsako leto zares potrudijo in pripravijo pester ter zanimiv program, ki nikoli ne razočara. Ob zaključku bi se radi zahvalili vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da jim je tudi letos uspelo. Zahvala gre vsem sponzorjem in donatorjem, Občini Ivančna Gorica, Cistercijanski opatiji Stična in Muzeju Krščanstva na Slovenskem, Javnemu skladu za kulturne dejavnosti OI Ivančna Gorica in Zvezi kulturnih društev Ivančna Gorica, Baru Jama, ostalim predprodajnim mestom in vsem drugim, ki so na kakršen koli način pripomogli k mozaiku letošnjega festivala. Ne nazadnje se zahvaljujejo tudi vsem članom in članicam Kulturnega društva Stična, ki so z veliko požrtvovalnostjo in dobro voljo ustvarili Festival Stična 2013. Seveda pa se že kujejo novi načrti, idej stiškim kulturnikom nikoli ne primanjkuje, prav tako pa ne zagnanosti ter volje. Kot vedno se bodo trudili biti vsaj tako dobri ali še boljši, zato se za družabno in kulturno dogajanje v Stični gotovo ni za bati. Nasvidenje do Festivala Stična 2014! Kaja Bahor Foto: Tina Rus


26

Kultura

številka 9

december 2013

Letni koncert Ženskega pevskega zbora Vidovo

30 let Kulturnega društva Vidovo

V petek, 22. 11. 2013, smo članice Ženskega pevskega zbora Vidovo organizirale letni koncert. Prireditev se je odvijala v dvorani kulturnega doma v Šentvidu pri Stični. Na koncertu smo se pod vodstvom dirigenta profesorja Urbana Tozona predstavile s pesmimi različnih žanrov; s slovenskimi ljudskimi ter umetnimi pesmimi, slovensko popevko in tujimi duhovnimi pesmimi. V goste smo povabile moški pevski zbor Vidovo, citrarko Evo Medved in učence Glasbene šole Grosuplje. Slednji so se predstavili v dveh točkah. Najprej so nastopili učenci, ki sestavljajo skupino Gross upi in jih vodi Polona Udovič. Trio deklet (Lana Mak, Tina Žerovnik in Ana Eržen), ki jih vodi profesorica Evelin Legović, nas je navduševal z igranjem na klavir, violo in petjem. Prireditev je povezovala Anica Volkar. Zadnji del prireditve je bil posvečen praznovanju 30. obletnice ustanovitve Kulturnega društva Vidovo. Ob tej priložnosti je predstavnik Zveze

Na pobudo članov moškega in ženskega pevskega zbora je bilo 1. 4. 1983 ustanovljeno Pevsko društvo Šentvid pri Stični, 14. 6. 2004 pa se je preimenovalo v Kulturno društvo Vidovo. Najprej sta v društvu delovala samo pevska zbora, od leta 1992 dalje pa sta začeli delovati še gledališka in folklorna skupina. Pozneje sta se društvu pridružila še likovna skupina, ki se je s časoma osamosvojila in pa glasbena skupina Tik – Tik, ki se je pozneje ravno tako osamosvojila. Društvo organizira nastope moškega in ženskega pevskega zbora, folklornih skupin in gledališča Vidovo, sodeluje in soorganizira Srečanja pevskih zborov Šentvidov Slovenije, ki je bilo letos že petnajstič in Mednarodni festival folklornih skupin Slofolk, ki je bil letos že devetič. Društvo je ime domačega kraja in občine s svojimi gostovanji poneslo v svet, saj so zbori gostovali v različnih državah po Evropi - Italija, Avstrija, Madžarska, Francija, folklorna skupina pa je bila na festivalih v Mehiki, Italiji, Madžarski, Hrvaški, Češki, Srbiji, Bosni in Hercegovini, Avstriji, Nemčiji, Siciliji, Franciji, Romuniji, Makedoniji in Latviji. Po začetku dela folklorne skupine leta 1992 je bilo treba nabaviti ustrezne narodne noše, da je skupina lahko nastopala. Kljub pridobljenim sredstvom na državnih in občinskih razpisih in lastnim sredstvom teh sredstev še vedno ni bilo dovolj. Društvo se je za pomoč obrnilo na krajane, ki so v nabiralni akciji velikodušno priskočili na pomoč, za kar bi se jim ob tej priložnosti radi še enkrat najlepše zahvalili. Nabavili smo kompletne dolenjske narodne noše, pozneje pa smo dokupili še obleke za belokranjske in prekmurske noše ter noše za otroško folklorno skupino. V letu 2003 smo pridobili sredstva iz javnega razpisa in tako nabavili še gorenjske noše in pozneje še originalne noše za otroško skupino.

kulturnih društev Ivančna Gorica Janko Jelenčič podelil priznanje za 30 let delovanja društva in ob tem čestital tudi predsedniku društva Franju Čučku za dolgoletno delo v društvu. Na koncu smo gostiteljice zapele še skupno pesem z Moškim pevskim zborom Vidovo, po prireditvi pa je vse nastopajoče in obiskovalce čakal

prigrizek in nadaljnje druženje ob kapljici rujnega. Pri organizaciji koncerta so nam pomagali: PIPO, Vinogradniško-sadjarsko in turistično društvo Debeli hrib in Cvetličarna Zvonček. Hvala za pomoč in obisk našega koncerta! Anamarija Škerjanc

Stari Vrh, spet smo tu!

Leto je na okoli in člani Mešanega pevskega zbora Zagradec smo se 30. novembra in 1. decembra odpravili na že 7. intenzivne pevske vaje na Starem Vrhu. Ob kraljevski pogostitvi, prelepi pokrajini, ki nas je obdajala in zabavnih uricah prepevanja, smo preživeli krasen vikend! V soboto smo na Kmečki turizem Žgajnar na Starem Vrhu prišli v jutranjih urah. Kljub temu, da smo že stari znanci in vsakoletni obiskovalci, nas je lastnica ponovno presenetila in za dobrodošlico postregla z odličnimi domačimi dobrotami. Še preden smo odšli na intenzivne vaje smo se vsi pogovarjali samo o tem, kako bo vikend kraljevski. Sicer se smešno sliši, toda resnično ni nikogar zanimalo, kaj se bomo učili na intenzivnih vajah, kako težke pesmi je pripravil naš zborovodja, ampak smo vsi obujali spomine na pretekla leta: na čudovito zasneženo pokrajino, odličen razgled in predvsem izvrstno domačo hrano! Gospa je res izpolnila naša pričakovanja. Še več! Razvajala nas je s svojimi dobrotami in vsi verjetno komaj čakamo naslednje leto, da spet poskusimo tiste »gluhe štruklje«. Počutili smo se res domače, sploh ko smo se namestili po sobah. Vsak je točno vedel, kam bo odložil prtljago, katera je njegova postelja, kje se bo zvečer kartalo ... Potem pa se je začelo zares! Glede na prakso je najbolje, da se učimo pesmi ločeno po glasovih. Ženske glasove je večinoma učil štu-

dent na Akademiji za glasbo v Ljubljani Žiga Jernejčič, moške pa naš zborovodja, profesor glasbene vzgoje v Dolenjskih Toplicah Robert Kohek. Res smo intenzivno delali, saj se zavedamo, da smo zmožni peti tudi malo bolj zahtevne pesmi. Da sami opazimo rezultat naučenega, smo se po vsakih ločenih vajah vedno še združili in zapeli pesem v celoti. Vaje so v soboto potekale preko celega dne od devetih zjutraj pa do kosila in od treh popoldne do večerje, v nedeljo pa v dopoldanskem času. Glede na to, da nas v decembru čaka še kar nekaj nastopov, intenzivne vaje niso bile samo božično in praznično obarvane, čeprav je tako vzdušje prevladovalo med nami pevci. Prosti čas smo izkoristili za lenarjenje, kartanje, pogovarjanje, smejanje, pripovedovanje šal, za sprehode, sproščanje v savni, branje člankov iz-

pred 30 let, branje pesmic in pravljic ter za petje vse mogočih pesmi, tudi na novo naučenih. Zabavo smo združili s trdim delom in tako vikend maksimalno izkoristili. Imam občutek, da smo se še bolj povezali med seboj in bili res ena velika družina. V nedeljo smo se proti domu odpravili po kosilu. Odšli smo z lepimi spomini in tako k mozaiku delovanja mešanega pevskega zbora dodali še en kamenček. Slovo tudi tokrat ni bilo težko. Tudi sama lastnica kmečkega turizma je dejala: »No, lepo se imejte. Pa saj drugo leto se pa tako ali tako vidimo!« In prepričana sem, da ima prav.

Mešani pevski zbor Zagradec v novomeški stolnici

Člani Mešanega pevskega zbora Zagradec smo bili v soboto, 23. novembra, na pobudo novomeške škofije povabljeni v stolni kapitelj v Novo mesto. Ta dan je bil kot zaključek leta vere, poleg tega pa je novomeški škof msgr. Andrej Glavan, ki je vodil tudi sveto mašo, podelil sveta pisma letošnjim katehumenom, ki so stopili na pot vere. Peli smo pri sveti maši in v čast nam je bilo, da smo lahko sodelovali z znanim slovenskim bas-baritonistom, Markusom Finkom. Ob petju solističnih vložkov in ene pesmi v celoti, je vsem nam zastal dih – dobro, da smo imeli pred mašo generalko, drugače res ne vem, kako

V letu 1993 je s sklepom Krajevna skupnost Šentvid dodelila Dom kulture v upravljanje Pevskemu društvu. Dom kulture je bil potreben popolne notranje prenove, saj ga več let ni nihče uporabljal. Z obnovo dvorane je društvo pričelo v letu 1993. Najprej je bilo potrebno narediti centralno ogrevanje, zbrusiti in prelakirati parket, podpreti s podporniki oder v kletnih prostorih in prepleskati dvorano in garderobo. V letu 1999 je društvo obnovilo del električne napeljave, nabavilo dodatne reflektorje in mešalno mizo, kar je bilo nujno potrebno za normalno delovanje gledališča. V tem letu je bilo kupljenih tudi 120 kom oblazinjenih stolov, 80 kom se jih je dokupilo leta 2002, ko je bil tudi izdelan nov oder. Leta 2005 pa je bila zamenjana peč za centralno ogrevanje z novo pečjo, saj je bila ob izdelavi centralnega ogrevanja nameščena rabljena peč, ki jo je društvo dobilo brezplačno in so jo člani društva sami obnovili. Položena je bila tudi toplotna izolacija na podstrešju. Vsa našteta obnovitvena dela in nabavljena oprema je bila financirana s sredstvi, pridobljenimi z javnimi natečaji, s pomočjo Krajevne skupnosti Šentvid in finančnimi sredstvi društva, ki jih je društvo pridobilo z nastopi in prireditvami ter ogromno prostovoljnega dela veh članov. Naj se ob koncu še enkrat zahvalimo vsem, ki nas in naše delo podpirajo in nam kakorkoli pomagajo. Hvala tudi vsem našim zvestim gledalcem, ki s svojim obiskom naših prireditev podpirajo naše delo. Franjo Čuček, predsednik KD Vidovo

bi peli. Razveselilo nas je tudi to, da je preprost človek, nasmejanega obraza, kljub njegovi res uspešni karieri (dvakrat je bil nominiran za prestižno glasbeno nagrado grammy, ki jo vsako leto podelijo v ZDA). Veseli

smo, da smo lahko sodelovali z njim in želimo si, da bi lahko še kdaj skupaj prepevali ter navduševali poslušalce. Sabina Erjavec, članica MePZ Zagradec


december 2013

Kultura

številka 9

27

Gledališka skupina Zagradec navdušuje V Temenici uprizorjena z veseloigro Težave s hrbtenico Lažnivka Gledališka skupina Zagradec nadaljuje z uprizarjanjem komedije Težave s hrbtenico. Po več kot uspešni prvi ponovitvi v domačem kraju so bili povabljeni v grajsko klet v Žužemberk, gostovali pa so tudi v dvorani gasilskega doma v Ajdovcu. Spomnimo se, da je na novo ustanovljena Gledališka skupina Zagradec, ki jo sestavlja 10 članov, uradno začela delovati letos konec februarja. Z igro Težave s hrbtenico se je premierno predstavila konec maja in požela veliko zadovoljstvo med gledalci, zato ni čudno, da so se odločili igro še enkrat zaigrati in z njo razveseljevati ljudi izven domačega kraja in občine. 20. oktobra so igro zaigrali v domačem, zagraškem kulturnem domu.

Dvorana je bil spet napolnjena do zadnjega kotička in preko celotne igre je bilo slišati smeh in zadovoljstvo obiskovalcev. Prva ponovitev je odlično uspela in člani gledališke skupine so dobili potrditev, da so na pravi poti – torej, naj se gostovanja začnejo! 16. novembra so zabavali prebivalce Žužemberka in njegove okolice. Igrati v grajski kleti je bil zanje velik izziv, saj so morali sceno in dogajanje zelo prilagoditi tamkajšnjemu odru. Toda pozitiven odziv publike in bučen aplavz na koncu jim je dal potrditev, da so bili enkratni. Takoj naslednji teden, 24. novembra so gostovali v Ajdovcu. Tudi tam je bila dvorana nabito polna. S svojo sproščenostjo, hudomušnostjo in mladostno energijo ter hkrati z dramaturškimi zapleti v

igri so člani gledališke skupine tudi tu nasmejali vse prisotne in jim zagotovili lep večer. Težave s hrbtenico pa ne bodo še ponehale! V decembru gostujejo v Ambrusu in v Straži, v prihodnjem letu pa zagotovo še kje. Če ste med tistimi, ki igre še niste videli, pridite, ne bo vam žal! Tisti, ki pa ste se že nasmejali na račun lažnive Sally, Petra Ravena, ki se zagozdi v banjo, pilota Leonarda, slepega uglaševalca klavirjev Williamsa, doktorja Novaka, preprostega vratarja in gospe Raven, pa le še kdaj pridite. Smeha ni nikoli preveč! Sabina Erjavec, vodja Gledališke skupine Zagradec

Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. : od 9. do 19. ure ČET.: od 9. do 14. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45)

Spoštovane obiskovalke in obiskovalci knjižnice!

Tudi v novem letu vas vabimo v knjižnico in vam kot prijazno voščilo in popotnico ponujamo nekaj dogodkov ter vam želimo obilo lepih trenutkov ob zgodbah v knjigah in tudi sicer. Srečno 2014!

PRAZNIČNO BRALNICO

je odprl Miklavž. Ponoči, s 5. na 6. december, je prireditveni prostor dobil podobo praznične bralnice. V vintage stilu je staro pohištvo restavrirala Jagoda Jabuka – Godec, okrasila smrečico z izvirnim okrasjem

in poskrbela za vzdušje s še drugimi prazničnimi predmeti, ki budijo pravljična občutja. V bralnici lahko posedate vsak dan v času, ko je knjižnica odprta, in prebirate časopise - vse tja do treh kraljev. Vabljeni!:)

RISANKE ZA ODRASLE ali ANIMIRANE SREDE ZA ODRASLE V KNJIŽNICI V IVANČNI GORICI

organiziramo z Društvom za oživljanje zgodbe 2 koluta, ki sicer vsako leto pripravlja Mednarodni festival animiranega filma Animateka v Ljubljani (Kinodvor, Slovenska kinoteka). V štirih srečanjih vam bomo celostno predstavili sodobno produkcijo kratkih animiranih filmov, in sicer: - 15. januarja ob 19. uri: Animirani filmi skozi čas (pospremljeno s strokovnimi komentarji) - 12. februarja ob 19. uri: Animateka po Animateki 2013 - 12. marca ob 19. uri: Slovenski animirani filmi - 23. aprila ob 19. uri: Animateka po Animateki 2014 Gre za program lanskih in letos nagrajenih evropskih animiranih filmov za odrasle in pregled svetovne in slovenske produkcije skozi čas, kar pomeni, da bomo dobili nadvse dober pregled nad dogajanjem s tega področja. Vstopnine ne bo, bomo pa pobirali prijave do zasedbe mest na tel. št. 031 707 978. Pohitite s prijavo.

DELAVNICE ROČNIH DEL bodo še dvakrat, in sicer:

22. 1. 2014 ob 17. uri: NOVI IZDELKI IZ STAREGA TEKSTILA: Kako lahko oživijo stare majice, kavbojke, prtički ali zavese. Z barvami, poslikavami, servietno tehniko in našitim nakitom lahko nastanejo prave unikatne mojstrovine. Kos tekstila prinesite s seboj. 19. 3. 2014 ob 17. uri: POSLIKAVA KERAMIKE: Pričenja se pomlad in nasadi novih zelišč in cvetlic. Poleg mladih rastlinic lahko prijazno poslikamo tudi lončke. Keramični lonček prinesite s seboj. Vstopnine ni, zbiramo pa prijave do zasedbe mest na tel. št. 787 81 21.

URE PRAVLJIC bodo:

12. decembra in 6. februarja ob 18. uri na Krki, 19. februarja, 26. marca in 16. aprila v Ivančni Gorici. Sprejemamo otroke od 5. leta starosti dalje. Prijavite se teden pred prireditvijo na tel. št. 787 81 21 ali osebno za izposojevalnim pultom. Na Krki prijava ni potrebna.

POTOPISNA PREDAVANJA

bodo tudi v nadaljevanju sezone, v novem letu, prikaz potovanj domačinov. Na dve predavanji vas zagotovo vabimo že sedaj, in sicer: v četrtek, 16. 1. , ob 19. uri z Jelko Rojec, ki je popotovala po Južni Afriki in v četrtek, 6. 3., ob 19. uri: Gregor Jakoš in Klemen Bregar (z ekipo) s kolesom po Portugalski.

BRALNI KLUB

za tretje življenjsko obdobje poteka vsak prvi torek ob 17. uri. Sprejemamo nove članice in člane. Prijavnico dobite ob prvem obisku, vstop je prost.

ZIMSKE POČITNICE V KNJIŽNICI:

Detajl iz knjižnične praznične bralnice

Ste že kdaj srečali mitomanko? Mi smo jo spoznali na premieri 30. 11. in ponovitvi 1. 12. , ko so člani KD Temenica v režiji Boruta Severja uprizorili igro v dveh dejanjih z naslovom Lažnivka.

Zimzelene pravljice Ele Peroci in delavnice ročnih del bodo popestrile počitniške dopoldneve vsak dan od 17. do 21. februarja od 10. do 12. ure. - ponedeljek, 17. februar: Snežni možek - torek, 18. februar: Jama treh bratov

Dogajanje je zapleteno prepleteno in gledalca ne pušča pasivnega. Ves čas mu drami možgane z vprašanjem, kaj je resnica in kaj je laž, kdo bo koga ujel in kako bo mlada bolezenska lažnivka – mitomanka Jana (Lea Prosen) speljala svoje domišljijske podvige. Najbolj se poigrava s simpatičnim inženirjem Petrom (Dejan Prosen), ki ga srce prisili, da brezglavo sledi svoji ljubezni. Prikupna mladenka ima nadvse bujno domišljijo. S tem seveda svojim domačim, sestri Fani (Darja Osvald) in očetu (Miran Hribar) povzroči ne malo težav. In ker je brezglava ljubezen lahko že sama po sebi komedija zase, je ljubezen podkrepljena z drobcenimi lažmi seveda recept za pravi večer zmešnjav. Po spletu naključnih laži, pomešanih s fantazijami več oseb, se na prizorišču znajde tudi slavna modna oblikovalka Ana Tutta (Tanja Fajdiga). Spretno se poigrava z odkrivanjem resnice, vpleta tudi svoje osebne interese, vendar na koncu pošteno nasede pravi poklicni lažnivki. Za nameček se pojavi še skrivnostna teta (Cveta Suknaič) iz Janine domišljije. Edina laž, ki je bila resnica. Kot se spodobi v zaključku zmaga ena sama in edina resnična ljubezen med dvema mladima človekoma, ki je tudi laž ne more premagati. Pri igri je sodeloval tudi Jaka Hribar, ki je skrbel za tehniko, kostumografija je bila v rokah Lidije Hribar, scenografijo pa je oblikoval Janez Koleša. Za KD Temenica zapisala Saša Koleša

Člani Društva anonimnih alkoholikov, skupina Ivančna Gorica, vabijo na januarsko srečanje v knjižnico: Ni pomembno samo to, da sem padel, ampak bolj to, da sem vstal in grem naprej Slovenija se uvršča med države, v katerih imamo ljudje do uživanja alkohola pozitiven odnos, zaradi česar je omejitev v zvezi z alkoholom izredno malo. Za večino je uživanje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije, obredov ali celo način življenja. Po popiti količini alkohola smo v evropskem vrhu. Slovenec, starejši od 15 let, spije na leto med deset in petnajst litrov čistega alkohola. Že zato, ker je problematiko dobro (pre)poznati, saj se pojavlja povsod okoli nas, v družbi, pri prijateljih, znancih ali v družini, vas vabimo na pogovor s člani Društva anonimnih alkoholikov, skupina Ivančna Gorica. Člani in njihovi svojci bodo z nami delili svoje življenjske izkušnje in zgodbe. Dogodek bo na las podoben projektu »Živa knjižnica«, ki poteka povsod po Sloveniji in pri katerem ne beremo klasične knjige, ampak je knjiga z zgodbami kar človek sam. Vabimo vas na srečanje z njimi. Vstop je prost, vabimo pa vas, da se nam res brez zadržkov pridružite, saj bomo slišali zgodbe pogumnih ljudi. Pogum in upanje pa sta tisto, kar želijo v društvu razširiti od človeka do človeka. Srečanje bo 29. januarja 2014, ob 18. uri. - sreda, 19. februar: Hišica iz kock - četrtek, 20. februar: Pustne šeme - petek, 21. februar: Muca Copatarica Natančnejše dogajanje je opisano v zloženkah, ki jih dobite v knjižnici. Vstopnine ni, prijave pa bomo pobirali do zasedbe mest na tel. št. 787 81 21 ali osebno za izposojevalnim pultom. Program bo primeren za otroke prve triade.

RAZSTAVE

Na začetek leta 2014 smo uvrstili dve razstavi Likovnega društva Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Tudi letos se bodo vsi člani že v januarju predstavili z ustvarjanjem na temo »Zimsko pravljica«, v februarju pa Anton Drab z novimi deli. V marcu in aprilu bo na ogled razstava idrijskih čipk domačinke Maje Bitenc in idrijskih žena.


28

Šport

december 2013

številka 9

Rokometaši SVIŠ-a znova na FINAL FOUR pokala Slovenije

Če rokometašem SVIŠ-a iz Ivančne Gorice zbiranje točk na letošnjem državnem prvenstvu ne gre najbolje od rok, pa so zato spet razveselili navijače z velikim pokalnim uspehom in uvrstitvijo med štiri najboljše ekipe v Sloveniji, po zmagi nad Dravo s 23:27. Po zamenjavi trenerja Zarabca z dosedanjim dolgoletnim pomočnikom Milošem Aksenitjevičem na začetku meseca, so Sviševci prvo tekmo na prvenstvu proti Izoli izgubili, se v drugi morali zadovoljiti le s točko proti Krškem nato pa v četrtfinalu pokala na Ptuju, po Krki v prejšnjem krogu, prebrodili še »naraslo« Dravo in se zasluženo uvrstili v elitno družbo Trebnjega, Celja in Velenja na zaključni turnir, ki bo 1. in 2. marca prihodnje leto. Tam bodo naši fantje že lahko unovčili lanske izkušnje in ob ugodnem žrebu (beri Trebnje) poskušali storiti še korak naprej. Za zdaj vse čestitke fantom za borbeno predstavo in velik uspeh, pa tudi navijačem, ki kljub nekaj več porazom na prvenstvu niso izgubili upanja za obstanek v 1. ligi in fante v lepem številu spremljajo tako v domači dvorani kot tudi na gostovanjih. Skupaj z igralci navijači verjamemo, da klubska himna »Ništa kontra Sviša ...« na Ptuju ni odmevala zadnjič v tej sezoni. S prvenstveno tekmo proti Krki v soboto 21. 12.13 se končuje tekmovanje v koledarskem letu 2013, ki

se bo nadaljevalo po premoru šele konec meseca januarja, ko SVIŠ gostuje pri Slovanu. S tekmovanjem na prvenstvu pa za letos končujejo tudi mlajše selekcije, ki so rezultatsko zelo uspešne, saj se kar v štirih mladih kategorijah upravičeno nadejamo napredovanja v polfinalno tekmovanje t. j. med 12 oziroma 16 ekip v državi. Varovanci trenerja Aleksandra Polaka so navajeni zmagovati. Tako so na prvenstvu mlajši dečki B v sedmih tekmah dosegli 5 zmag in 2 poraza in so na 2. mestu predtekmovalne skupine za Ribnico. Leto starejši, mlajši dečki A, ki so bili lani državni prvaki, poraza letos še ne poznajo. Suvereno so premagali vseh sedem tekem in so v svoji skupini prvi. Obe ekipi z gotovostjo računata na pomladanski polfinale, ambicije slednjih pa prav gotovo segajo prav na vrh! Nekaj kvalitetnih in zanimivih predstav so pokazali tudi starejši dečki B, ki so v konkurenci odličnih ekip Krke in Trebnjega na tretjem mestu svoje skupine, ki pa še vodi v dodatne kvalifikacije za prosto mesto v nadaljevanju. Žal bodo fantje zaradi treningov nekoliko prikrajšani za novoletne praznike, saj je kvalifikacijski turnir že takoj po Novem letu. Po odličnem začetku je kadetska ekipa prikazala dve malo slabši predstavi, proti koncu pa zopet ujela pravo tekmovalno formo in z gladkimi zma-

gami proti Grosuplju, Črnomlju in Krki ponovno zasedla drugo mesto v svoji skupini. Polfinalno tekmovanje je zagotovljeno, s tem pa niso še potešene ambicije te perspektivne ekipe, ki pod vodstvom Gorazda Potočnika upravičeno meri visoko. Mladinci pri zbiranju točk letos niso bili najbolj uspešni. Plačali so davek neizkušenosti in individualnemu razvoju, ki mu je bila ekipa podrejena. Po pravilu so mladi gralci (večina je stara šele 17 let) tesne končnice tekem izgubili, s tem pa, upamo, pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo prišle prav v naslednjih letih tega tekmovanja. Vseeno jih spomladi čaka nadaljevanje prvenstva, v katerem bodo imeli še kar nekaj tekem po meri. Ob izteku koledarskega leta 2013 lahko ugotovimo, da je za nami za šport sicer zelo zahtevno leto, a hkrati po uspehih za Rokometni klub SVIŠ Ivančna Gorica, katerega glavni sponzor je Občina Ivančna Gorica, najuspešnejše v vsej zgodovini kluba! Naj bo tako tudi prihodnje leto! Ob prihajajočih praznikih Vam, bralcem Klasja, rokometaši SVIŠA želijo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 2014 in Vas hkrati vabijo, da obiščete tekme vseh starostnih kategorij ter navijate za naše fante! »DEJMO SVIŠ!« Roman Tratar

Tudi v naši občini talentirani dirkači Motošport je v občini Ivančna Gorica sorazmerno dobro zastopan. Vendar pa takih, ki se ukvarjajo s kartingom, ni prav veliko. Eden takšnih je tudi Mai Sadar, sedemletni šolar iz Šentvida pri Stični. Mai je svoj prvi gokart dobil, ko je bil star tri leta in od takrat sta s svojim jeklenim konjičkom skoraj nerazdružljiva. V letošnji sezoni je uspešno nastopal v slovenskem pokalnem tekmovanju Sportstil v kategoriji MINI 50, v kateri tekmujejo najmlajši dirkači. Od osmih izvedenih dirk se je Mai udeležil sedmih in kar petkrat stal na stopničkah. To mu je ob koncu sezone prineslo zasluženo 3. mesto v skupni razvrstitvi v kategoriji oz. 2. mesto med slovenskimi vozniki. Naporna sezona res ni bila mačji kašelj, saj so dirke potekale po dirkališčih v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Kljub temu, da je letošnja sezona že zaključena, pa Mai ne počiva, saj med vikendi že pridno trenira s svojim novim gokartom, v sezoni 2014

bo namreč tekmoval v višji kategoriji Rotax Micro Max. Hitremu in pogumnemu Maiu iskre-

ne čestitke in srečno na njegovi športni poti! (Matej Šteh)

Silvo Podobnik

(30. 3. 1948–9. 11. 2013) Zadihal je veter jeseni. V svojem plesu se je poigraval z listi na drevesih in odnašal cvetove rastlin. Ptice so se umirile, ne letajo več tako visoko, živali so se pritajile. Le studenci odnašajo spomine v daljne reke in morja. Pa ni vedno tako. Včasih je lepše, kot na primer takrat, ko sušec s svojo mužo prinaša v kraje pomladne vetrove. Takrat življenjski sokovi na drevju in travnih bilkah opravijo svoje. Vse brsti. Oznanja se prihod pomladi. Prav tako je bilo pred 65 leti v Stični, v Gradičku. Materi Amaliji in očetu Silvestru, Plankarjevemu Vestlu, se je rodil prvorojenec Silvo. Prijetna so bila ta otroška leta. Sploh, ko je Silvo dobil še brata Milana in sestro Anico, le njena dvojčica Olgica se ni dolgo veselila življenja z njimi. Iz Stične je družino pot vodila v novo hišo v Ivančno Gorico na današnjo Livarsko ulico, kjer je bil v začetku 50-ih let ta del Ivančne Gorice še nepozidan. Živeli so v stiku z naravo. Silvu je bil ta stik še posebno blizu. Rad je imel živali. Nekoč je celo udomačil srnico Miko, ki je postala njihova družinska prijateljica. Od tu je obiskoval osnovno šolo in nato stiško gimnazijo. Poleg narave je v tistem času vzljubil tudi rokometno žogo. Priključil se je rokometašem Stične. A že leta 1967 se je za tri sezone in pol preselil v Rokometni klub Grosuplje. Šport ga je usmerjal tudi v želji po zaposlitvi. Tega leta se je vpisal na Visoko šolo za telesno kulturo. Pot ga je vodila v ljubljansko Olimpijo, kjer je ostal dve sezoni. V tem času leta 1971, je nastopil za slovensko, takrat republiško, člansko reprezentanco na turnirju v Priboju in odigral dve tekmi, proti Srbiji in Črni gori. Odlični nastopi so mu prinesli možnost, da bi postal igralec – vratar Slovana, takrat kluba, ki se je v naslednjih letih povzpel do evropske veljave. Čeprav je s klubom nekaj časa treniral, se za podpis pogodbe ni odločil. Vrnil se je v domače okolje. Leta 1973 mu je umrla mati. Zanj, čeprav najstarejšega med otroki, je bila to velika izguba. Kmalu se je poročil. Z ženo Albino sta dobila sina Tomaža. V času, ko je bil na vrhuncu rokometne igralske kariere, se je zaposlil na OŠ Stična, najprej honorarno in nato od 1. septembra 1972 redno. Na OŠ Stična je bil zaposlen do svoje upokojitve leta 2007. Njegovo prvo delovno mesto in tudi zadnje je bilo v Višnji Gori. V prvih letih službovanja je rokometno pot nadaljeval po domačih krajih. Najprej v Stični, nato se je za pol leta preizkusil celo kot igralec nogometa v Ivančni Gorici, a se je vrnil k rokometu in že leta 1974 postal trener in igralec v Višnji Gori, kjer je sestavil odlično ekipo, ki pa ni imela igralnih pogojev. Pot je nadaljeval v Stični in Šentvidu. S pridobitvijo športne dvorane v šolskem centru je tu poskusil še enkrat z najboljšimi igralci Šentvida in Stične. S treniranjem in igranjem je zaključil po sezoni 1983/84 v Šentvidu. Poskušal je veliko, a čas preprosto še ni bil zrel. Zapustil pa nam je idejo: »V kolikor ne moreš sam, se poveži.« Z velikim navdušenjem je nekaj let kasneje spremljal ustanovitev združenega kluba RK SVIŠ, ki je vse prej naštete klube povezoval in pri tem tudi aktivno sodeloval. Postal je prvi trener veteranske ekipe. V klubu je vrsto let opravljal različne naloge. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugimi bronasto Bloudkovo priznanje občine Grosuplje leta 1989. Vseskozi je aktivno deloval tudi na šolskem področju. Bil je mentor več generacijam učencev v rokometu, nogometu, atletiki in odbojki. Vsakega njihovega uspeha se je iskreno veselil. Mnogokrat je sam z lastnim prevozom poskrbel za razvoz tekmovalcev. Vsa leta se je udeleževal letnih in zimskih šol v naravi. Pripravljal je načrte športnih dni. Vključeval se je v delo samoupravnih in družbeno-političnih organov šole. Pomembno vlogo je opravil kot razrednik, saj je znal pred mladino prav odločno nastopiti. Zaradi svojega raznolikega in uspešnega dela je leta 1992 napredoval v učitelja svetovalca. Dnevi na igrišču ali v telovadnici so bili vedno pestri. Aktiv športnikov je ves čas povezovalo izredno prijateljstvo. Bilo je obilo smeha in tudi vse dileme smo razrešili. Sedanja zunanja ureditev igrišča ob šoli v Ivančni Gorici je plod naših delovnih sobot. Udeleževali smo se sindikalnih tekmovanj v košarki in smučanju. Sodelovali pri 24-urni prireditvi v malem nogometu …, tu so bile še šole v naravi, ki so spet poglavje zase. Vsakega odhoda smo se veselili. Veliko je bilo nepozabnih tekem z otroki, tekem s sosednjimi šolami in rivalstva, kdo bo boljši. Po tekmovanjih smo vedno napravili analizo. Udeleževal se je strokovnih ekskurzij, kjer smo doživeli kar nekaj nepozabnih dogodivščin. Majhne stvari so bile tiste, ki so nas razveselile za cel dan: npr. iskanje pice Napoli v Neaplju, polomljena postelja prav tako v Neaplju, na Nizozemskem nam je uspelo zajtrkovati v poslovnem razredu ter še in še … Tudi zadnje čase, kot upokojenec, je ob naših srečanjih povpraševal po nekdanjih sodelavcih in na koncu vedno dodal: »Kaj pa rokomet?« Udeleževal se je srečanj z upokojenci naše šole. Le na zadnjem srečanju, letos v oktobru, ga ni bilo, vendar je dejal: »Pridem naslednje leto.« Jesenski veter je odnesel to željo, a vem – njegov optimizem, ki ga je izžareval do svojega odhoda, bo spremljal svojce in vse, ki smo ga poznali. S svojo zvestobo šoli in športu je zapustil neizbrisen pečat, ki bo naslednjim generacijam služil kot vodilo. Hvala. Za OŠ Stična in Rokometni klub SVIŠ, Marjan Potokar


december 2013

Šport

številka 9

29

Razgovor s predsednikom NK Ivančna Gorica Rafaelom Korenom

Kako gre nogometu v naši občini? Nogomet je tudi v naši občini zelo na očeh in občane seveda zanima, kaj se dogaja v NK Ivančna Gorica. Nedolgo nazaj je imel klub volilno skupščino, na kateri je bil izvoljen tudi predsednik kluba. Edini kandidat, ki si je »upal« prevzeti odgovorno nalogo, je bil dotedanji športni direktor Rafael Koren in bil tudi prepričljivo izvoljen. Seveda je on najbolj poklican, da nam posreduje nekaj informacij o trenutni situaciji v klubu in o načrtih za prihodnost. Selekcije so zaključile jesenski del tekmovanj. Kakšna je rezultatska bilanca ob polletju? Dobra. Kadeti in mladinci, ki nastopajo v 2. državni ligi zahod, zasedajo na skupni lestvici 7. mesto med 14 eki-

pami (za mladince in kadete se vodi skupna lestvica). Gledano z malo širšega zornega kota to pomeni, da so kadeti in mladinci NK Ivančna Gorica med 30 najboljšimi ekipami v državi, ravno tako člani, kar je glede na dejstvo, da imamo v Sloveniji okrog 300 registriranih klubov pri NZS, gotovo zelo lep uspeh. Ta uspeh ima še posebno vrednost, če vemo, da smo pri mladincih v tej sezoni imeli zaradi različnih razlogov velike težave z zagotovitvijo zadostnega števila igralcev na tekmah. Cilj - obstanek v ligi je praktično že zagotovljen, velike zasluge zato ima gotovo tudi trener mladinske ekipe Jani Pate, dolgoletni igralec in kapetan ljubljanske Olimpije. Člani nastopajo v 3. slovenski nogometni ligi. Prav tako zasedajo 7. mesto. Želimo si doma vzgojiti igralce za tekmovanje v višjem rangu. Pred spomladanskim delom za prvouvrščenim zaostajamo za 10 točk, kar nam daje upanje, da razmišljamo tudi o lovu za najboljšimi. Cilj mora biti druga liga, če ne letos, pa zagotovo v prihodnji sezoni. Druga liga stroškovno ni kaj zahtevnejša, se pa lažje dobi sponzorska sredstva, lažje je tržiti, bolj si na očeh, posledično je tudi večje zanimanje javnosti za nogomet.

Tudi selekcije U-11, 13 in 15, ki tekmujejo pod okriljem NK Ivančna Gorica, vodi pa jih po medsebojnem dogovoru Nogometna šola, dobro tekmujejo, njihove rezultate pa si lahko pogledate na spletni strani Nogometne šole in Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Kakšno je trenutno finančno stanje v klubu, saj vemo, da ima klub še nekaj starih dolgov, splošna družbena situacija pa ni rožnata? Finančno stanje se izboljšuje. Še vedno je nekaj starih dolgov a se zelo trudimo, da jih kar se da hitro poravnamo. Računam, da bomo v prihodnjem letu ali dveh finančno stabilen klub, če seveda ne bo kakih »presenečenj«. Ko sem se priključil upravi kluba pred štirimi leti, smo bili tik pred stečajem, danes je situacija bistveno boljša. Naj omenim, da je Občina Ivančna Gorica imela posluh in nam nudila podporo pri sanaciji kluba, posebej bi omenil župana Dušana Strnada in podžupana Tomaža Smoleta, še prej pa seveda prejšnjega župana Jerneja Lampreta. Sam osebno se zelo bojim dejstva, da nekateri posamezniki želijo v naši občini ustanoviti Zavod za šport. Mnogi se ne zavedajo, kaj to pomeni za šport. Običajno manj denarja za delovanje športnih društev in precej

Taekwondo pokal Ivančna Gorica

več za vzdrževanje objektov in za plačevanje tistih, ki tam delajo. Če upravljanje športnih površin in objektov, npr. v našem klubu prevzame Zavod za šport, bo to nedvomno pomenilo veliko večje stroške vzdrževanja, ki ga zdaj v veliki meri opravljamo sami in pa posledično večje stroške kluba. Obenem to na nek način pomeni razvrednotenje dela mnogih posameznikov, ki so v preteklih 40 letih v klubu delali zastonj, v dobro kluba in prihodnjih mladih generacij. Obenem se sprašujem, kako se bo potem vrednotil oz. upošteval vložek nogometnega kluba, ki je preko svojih sponzorjev in donatorjev zbral ogromna sredstva (gre za sedemmestno številko) za posodobitev in dograditev stadiona. Med drugim gre tu za igrišče z umetno travo, kjer je bila investicija res velika. Samo NZS je klubu namenila za ta namen 150.000,00 evrov. Ne predstavljam si, kako bodo na to reagirali ljudje, ki so ta klub gradili celih 40 let. Po vseh težavah, s katerimi se je klub ukvarjal v zadnjih letih in po vsem kar smo skupaj naredili, ne bomo dovolil, da nam to vzamejo. Kako v primeru pozitivnega razvoja dogodkov vendarle gledate na prihodnost ivanškega nogometa? Naša želja je, da članska ekipa spet

postane stabilen drugoligaš, ki bo jedro svoje ekipe črpala iz svojega mladinskega pogona. Mladinci in kadeti so svoj cilj že dosegli, lahko pa so še boljši. Mlajše selekcije so organizacijsko že na visokem nivoju, tudi rezultati bodo kmalu tu. Dejstvo seveda je, da samo z domačimi igralci ne bo šlo, a jedro ekipe mora biti domače. Naša vizija je, da damo možnost otrokom in mladini iz našega okolja, da se usmerjajo v kakovostni šport v domačem kraju, da jih ni potrebno voziti v Ljubljano ali kam drugam, kar zahteva velike stroške in dragoceni čas staršev. Naj omenim, da se skoraj vsak dan na stadionu zvrsti čez 200 otrok in da smo skupaj z Nogometno šolo, po moji oceni največja športna organizacija v občini, ki ima tudi zelo veliko odgovornost! Želel bi si le več posluha gospodarskih subjektov v občini, saj so nekatera izgubila družbeno odgovornost, nekatera pa nam v tej situaciji dejansko ne morejo pomagati. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli delovali in pripomogli pri razvoju NK Ivančna Gorica, a žal Vas je preveč, da bi vse omenil ob 40. rojstnem dnevu našega in vašega kluba. Vsem občanom želim lepe praznike. Hvala za pogovor! Simon Bregar

MEDOBČINSKA ZIMSKA MALONOGOMETNA LIGA

Sedem ivanških ekip v boj za čim višja mesta

V nedeljo, 1. 12. 2013, je Taekwondo klub Kang organiziral 1. mednarodno tekmovanje Taekwondo pokal Ivančna Gorica. Tekmovanja se je udeležilo 31 klubov iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Hrvaške, Italije, Slovaške in Slovenije. Na tekmovanje je prišel 301 tekmovalec. 260 jih je tekmovalo v borbah in 41 v kicku. Sodelovalo je 13 klubov iz Slovenije, 10 iz Hrvaške, 1 iz Bosne, 5 iz Italije, 1 iz Kosova in 1 iz Slovaške. Kljub velikemu številu tekmovalcev je bilo tekmo- Na začetku novembra se je ponovno začela medobčinska zimska malonogovanje izpeljano zelo dobro in na visokem mednarodnem nivoju, tudi po zaslugi mednarodnih metna liga, ki poteka v Grosuplju oz. v Škofljici. Letos se je udeležuje 28 ekip, ki so razdeljene v 3 kakovostne skupine po 10 oz. 8 v 3. ligi. Ekipe prihajajo iz sodnikov, ki so v večini prihajali iz Hrvaške. Iz Taekwondo kluba Kang se je tekmovanja udeležilo 20 tekmovalcev. 10 jih je tekmovalo v borbah ter 10 v kicku. En tekmovalec pa je tekmoval celo v obeh disciplinah. Tekmovalce je spremljala trenerka Renata Mavrič, s pomočnikom Timotejem Todićem. Taekwondo klub Kang so zastopali: Žan Zupančič, mlajši kadeti do 30 kg, ki je prikazal zelo dobro borbo, vendar je bilo vseeno premalo za zmago, zato se je poslovil od tekmovanja že v prvem krogu, kljub manjšim poškodbam je vztrajal do konca borbe in se ni zlahka predal. Mitja Dinej Dobrič, prav tako mlajši kadeti do 30 kg, je tokrat prvič stopil na tatami in se poleg kicka preizkusil še v borbah, tudi on se je dobro boril in kljub manjši poškodbi pogumno nadaljeval borbo do konca. Niki Cener, mlajši kadeti do 33 kg je prav tako zaključil tekmovanje v prvem krogu, Jure Tozon, mlajši kadeti do 43 kg se je tokrat odlično odrezal in po osvojenih štirih zmagah stopil na zmagovalno stopničko, zasedel je tudi drugo mesto v skupni razvrstitvi med mlajšimi kadeti. Tija Dobrič, mlajše kadetinje do 47 kg, je zelo suvereno nastopila in se do konca odlično borila, zelo malo ji je zmanjkalo, da bi osvojila zlato medaljo, zato je pristala na drugem mestu. Urh Oven, kadeti A do 37 kg se je poslovil v prvem krogu, kljub velikemu številu točk, ki jih je dosegel, je bil njegov nasprotnik žal še bolj uspešen. Gašper Kastelic, kadet B do 49 kg, je tokrat prvič tekmoval in premagal prvega nasprotnika, v finalni borbi je bil žal bolj izkušen nasprotnik in tako je Gašper domov odnesel srebrno medaljo. Sandi Cener, kadet

B do 53 kg, je kljub srčni borbi žal izgubil prvo borbo z razliko samo ene točke, ter tako končal na tretjem mestu. Kenan Huseinović, kadet B do 57 kg, je močnejšemu nasprotniku predal borbo in pristal na tretjem mestu. Aleš Tekavčič, mladinec A do 63 kg, je prav tako končal na 3. mestu, ker se mu ni uspelo prebiti v finale. Na tekmovanju v kicku pa so sodelovali: Mitja Dinej Dobrič, dečki letnik 2005, ki je osvojil 9. mesto, prav tako je v tej kategoriji tekmoval Martin Glac in prav tako osvojil 9. mesto, med deklicami letnika 2005 je tekmovala Anna Kokolj in se uvrstila na 5. mesto, med deklicami letnika 2006 sta tekmovali Zala Mavrič in Zarja Bažika in se obe uvrstili na tretje mesto, med deklicami letnika 2007 je tekmovala Neja Bažec, ter se prav tako uvrstila na 3. mesto. Med dečki letnika 2007 smo imeli kar tri predstavnike, to so bili Gašper Štajnar 3. mesto, prav tako

3. mesto Luka Stare, prvo mesto v tej kategoriji pa je osvojil Tevž Olovec, ki je uspešno premagal vse nasprotnike. Med tekmovalce letnika 2008 se je prijavil tudi Ronald Bažec in osvojil drugo mesto. Vsi tekmovalci v kicku so prejeli medalje. Ekipno je Taekwondo klub Kang zasedel 18. mesto. Hvaležni smo Pekarni Pečjak, ki je prav vsem sodelujočim nadel čokoladno navihane nasmehe, nenazadnje pa tudi naši izjemni ekipi kluba Kang za nesebično pomoč pri organizaciji, ter dekletom »B hostese«, ki so sodelovale pri podelitvi medalj. Naša želja je, da bi Taekwondo pokal Ivančna Gorica postal ne le stalnica na koledarjih taekwondoistov, temveč tudi tekmovanje, kamor bi se tekmovalci, trenerji in gledalci vedno znova vračali s takšnim veseljem, kot ga do tega tekmovanja čutimo v ekipi kluba Kang. Renata Mavrič

4 občin (Škofljica, Videm Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje), med njimi jih je 7, ki izhajajo iz naše občine: Mixfix.si-FSK Mafijozi igra v 1. ligi, Hrastov Dol, Fortuna No1, ŠDM Krka in Niko tours v 2. ligi ter ŠDM Ambrus in MSU tem v 3. ligi. Veliko igralcev iz naše občine tudi letos igra v drugih ekipah npr. v RS Team ŠD Kompolje, ki vodi v 1. ligi. V tej ekipi je kar igralcev iz naše občine, pa v Outsider ŠD Krajina, Silveco sport in še kje. Po petih oz. šestih krogih v 1. ligi vodi RS team ŠD Kompolje, pred Outsider ŠD Krajina. Mixfix.si FSK Mafijozi zasedajo solidno 6. mesto z dvema zmagama in štirimi porazi.

V 2. ligi vodi ekipa Odvisniki, najboljša med našimi ekipami je ŠDM Krka, ki zaseda 3. mesto, Fortuna No1 so 5., Niko tours 6. in Hrastov Dol 9. V 3. ligi vodi ekipa Finneko, mladi iz Ambrusa so dobri 4., ekipa MSU team pa je v zadnjem krogu dosegla prepričljivo, a prvo zmago. S takim nadaljevanjem se bo gotovo otresla zadnjega, 8. mesta. Trenutno najboljši strelec lige je naš občan in najboljši strelec ivanške lige Kristijan Čož s 14 goli. Igra pa pri prvouvrščeni ekipi 1. lige RS team ŠD Kompolje. Odlično 3. mesto med strelci v 1. ligi zaseda krški, prebujeni veteran Jože Mišmaš (ŠDM Krka) s 6 goli. Simon Bregar


30

Šport

december 2013

številka 9

Uspešno delo Košarkarskega kluba Ivančna Gorica v letu 2013 Košarkarski klub Ivančna Gorica je letos praznoval peto obletnico delovanja. Ko strnemo vtise in spomine prvih petih let, pridemo do spoznanja, da smo v vsem tem času opravili že veliko dela, predvsem na prepoznavnosti in popularnosti košarke v širšem področju in ustvarjanju pogojev za kakovostno delo z mladimi. Članska ekipa, ki je bila ob ustanovitvi kluba nosilec dejavnosti, je letos začela z že šesto sezono v tekmovanjih pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, lansko leto pa smo uspeli vzgojiti tudi že prvo generacijo najmlajših pionirjev. Vpis v šolo košarke, ki jo pod strokovnim vodstvom Žige Erčulja in Marjana Kralja izvajamo na OŠ Stična in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, se je letos močno povečal, tako da košarko trenira že skoraj 60 osnovnošolcev, od tega je najvišji delež najmlajših iz prve triade. Predvsem nas veseli dejstvo, da je tudi po zaslugi nedavno končanega Eurobasketa, prepoznavnost košarke zrasla in da so tudi v našem področju mladi prepoznali lepoto tega kolektivnega športa. Obe selekciji, tako članska, kot U-10, sta z nastopi v letu 2013 že zaključili, saj so pred nami novoletni prazniki in z njimi enomesečni premor. Člani, ki nastopajo v 4. SKL, v skupini Vzhod 2, so odigrali šest tekem, pri čemer so dosegli štiri zmage in dva poraza. Po nekaj slabšem uvodu, ko so na domačem parketu dvakrat klonili, so v nadaljevanju strnili vrste in se s tremi zaporednimi zmagami, vključno z derbijem v vroči Metliki, vrnili v boj za eno od prvih dveh mest v skupini, ki v nadaljevanju vodita v razigrava-

Ekipa MIXFIX.si medobčinski prvak v košarki 3:3 na en koš Edina ekipa iz občine Ivančna Gorica, ki nastopa v medobčinski košarkarski ligi občin Grosuplje, Videm Dobrepolje, Škofljica in Ivančna Gorica je postala prvak med 11 ekipami v vse bolj priljubljeni košarkarski zvrsti- igri 3:3 na en koš. Lahko rečemo, da je to dvoranska različica ulične košarke, ki postaja vse bolj popularna in zanjo prirejajo tudi že evropska prvenstva. Slovenci smo s svojo ekipo letos postali celo evropski »klubski« prvaki. Fantje, ki so v ekipi MIXFIX.si izjemno zastopali barve naše občine so tile fantje: Miha Zajc kot vodja ekipe ter Uroš Kristan, Matic Erčulj, Blaž Kaplan, Janez Erčulj, Žan Ivanjko, Aljaž Omejec, Jernej Strnad, Danilo Baranašič in Mladen Novak Bralič.

LESTVICA:

Pokalno tekmovanje tokrat Laščanom

Pokalno tekmovanje v medobčinski ligi je v letu 2013 osvojila ekipa Velike Lašče. KGG Krka se je v postavi Bogdan Vrhovec, Bojan Kuhelj, Jože Kozinc in Roman Mestnik morala zadovoljiti z drugim mestom, kar pa je konec koncev tudi odličen rezultat. Na tretjem mestu je končala ekipa Flirt bar v postavi Zvone Omahen, Robert Mali in Janez Lampret. Na turnirju je nastopila tudi eki-

porazi

TOČKE

koši

razlika

MIXFIX.si

20

18

2

38

604 : 484

120

2.

ŠD GROSUPLJE

20

17

3

37

686 : 502

184

3.

ŠD ŠT. JURIJ

20

15

5

35

676 : 542

134

4.

ŠPORTNI KLUB PIJAVA GORICA

20

12

8

32

631 : 605

26

5.

ŠMARJE SAP DELFINI

20

10

10

30

551 : 576

-25

6.

ŠMARJE SAP

20

9

11

29

572 : 620

-48

7.

MZG GROSUPLJE

20

9

11

27

506 : 543

-37

8.

STRUŠKI BIKI-ŠD STRUGE

20

9

11

27

553 : 555

-2

9.

ŠD PREDSTRUGE

20

5

15

25

598 : 656

-58

Želimo vam vesel božič ter uspehov polno leto 2014!

10.

FORTUNA BAR CIKAVA

20

3

17

23

527 : 679

-152

Jernej Strnad, KK Ivančna Gorica

11.

ŠD ŠT. JURIJ 2

20

3

17

23

545 : 687

-142

borila do zadnje sekunde, velikokrat je zmanjkala le še malenkost do še kakšne zmage. V klubu smo ponosni na naše najmlajše in jim želimo, da še naprej uživajo v košarki ter tako zavzeto in pridno delajo na treningih. Za uspehe v prihodnosti se vsekakor ni bati. Vabimo vas, da obiščete našo spletno stran www.kkivancna.si, kje si lahko več preberete o delovanju in aktivnostih v klubu. Za vas objavljamo vse pomembne novice, poročila in razporede tekem ter ostale zanimivosti.

Luka Mlakar odličen drugi v namiznem tenisu Na drugi tekmi za računalniško namiznoteniško lestvico rekreativcev za sezono 2013/14 se je še posebej izkazal član ŠD Krka Luka Mlakar (prvo tekmo je končal na tretjem mestu), ki je moral šele v finalu posamičnega turnirja priznati premoč Bojanu Vokalu (lanskoletnemu zmagovalcu lestvice do 39 let, četrtemu iz zadnjega državnega prvenstva). V kategoriji parov do 39 let pa sta Mlakar in Vokal združila moči in osvojila prvo mesto. Na omenjenem turnirju v Velikih Laščah je nastopilo več kot 100 igralcev namiznega tenisa.

zmage

1. Ekipa U-10 KK Ivančna Gorica in trener Žiga Erčulj nje za uvrstitev v tretjo ligo. Članska ekipa je tudi letos nastopila v Pokalu SPAR, kjer jo je v tretjem krogu pričakal drugoligaš Radenska iz Murske Sobote. Radenska je upravičila vlogo favorita, Ivančani pa so z dveh tekem odnesli pomembne izkušnje za v prihodnje. Selekcija U-10 je nastopila na treh turnirjih tekmovanja najmlajših pionirjev, ki ga organizira Košarkarska zveza Slovenije. Odigrala je šest tekem, na katerih je prikazala, da zelo dobro trenira in je od lanskega leta zelo napredovala. Ekipa mladih nadobudnežev je tako dosegla zgodovinsko prvo zmago selekcije U-10 za Košarkarski klub Ivančna Gorica, na vseh ostalih tekmah pa se je dobro

tekme

pa Stične v postavi Rado Pižem, Boštjan Košir, Robert Oven in zasedla odlično šesto mesto. 2. mesto KGG Krka (Jože Kozinc), 1. mesto Velike Lašče (Igor Sever), 3. mesto Flirt bar (Zvone Omahen) Jože Kozinc, Športno društvo Krka

Tekmovanje je potekalo v dveh delih- spomladanskem in jesenskem in naključje je hotelo, da sta se ravno v zadnjem krogu za prvo mesto pomerili prvouvrščeni ekipi ŠD Grosuplje in MIXFIIX.si. V zelo izenačeni tekmi so bili na koncu boljši naši fantje s 35:33 in tako zasluženo postali medobčinski prvaki. Bravo! Simon Bregar in Miha Zajc


Zahvale

številka 9

december 2013

31

Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi je tvoje zdaj bivališče …

Slaba bo letina, revščine vir, če mokrota moti božični večer.

V SPOMIN

Božična zvezda

(17. 9. 1981–11. 12. 2003)

MATEJ ŠEMROV

Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) je čudovita spremljevalka božičnih in novoletnih praznikov. Vsako leto v vrtnih centrih in drugih trgovinah prodajo med zimo na stotine božičnih zvezd. Večina teh žal po nekaj tednih pristane na smetiščih. Da pa se to ne bo zgodilo tudi naši božični zvezdi, je dobro poznati nekaj značilnosti o tej rastlini in osnov njene oskrbe. Božična zvezda izhaja iz družine mlečkovk (Euphorbiaceae) in izvira iz Mehike. Na tamkajšnjih planotah raste v obliki velikega grma. Po Wikipediji jo je ameriški ambasador Joel Roberts Poinsett leta 1828 prinesel v ZDA in po njem se ta rastlina v angleščini imenuje poinsettia. Prvo božično zvezdo v loncu naj bi prodali leta 1850 v ZDA. Rastlina je trajni grm z zimzelenimi listi koničaste ali suličaste oblike. Včasih imajo narezane robove in spominjajo na hrastove liste. To kar imajo laiki za cvet pri božični zvezdi, so v resnici le obarvani ovršni listi, od prvotnega cveta sta ostala le prašnik in plodnica. Številni moški cvetovi so z enim samim ženskim cvetom ugnezdeni v nekakšni skledici iz zraslih podpornih listov, skupine skledičastih socvetij pa rozetasto obdajajo živo obarvani ovršni listi (brakteje), ki nas zavedejo, da so to cvetni listi. Rastlina naj bi bila močno strupena, kar pa ni res. Dejstvo je, da je večina rastlin iz njenega rodu strupenih. Za njen slabi sloves je kriva tudi urbana legenda iz leta 1919, ko naj bi dveletni otrok umrl zaradi zaužitja lista božične zvezde. Vendar je rastlina le rahlo strupena in njen sok povzroča pri nekaterih alergične reakcije na koži, za smrt pa bi moral otrok pojesti okoli 600 njenih listov. Iz tropskega grma so žlahtnitelji uspešno vzgojili sobno lončnico kompaktne rasti in različnih barv, ki cveti nekaj mesecev. Gojene oblike so na voljo v najrazličnejših barvnih odtenkih, od temnordeče, svetlordeče, lososove, močno rožnate do bele, lisaste …, in oblikah rasti. Kupimo

lahko pritlikavo božično zvezdo, grmič in v obliki košatega drevesca na visokem deblu.

Nega božične zvezde

Božično zvezdo večinoma kupimo v lončku, da jo potem doma postavimo na mesto, od koder nam bo razveseljevala pogled. Že pri nakupu pa moramo paziti, da pravi cvetovi niso odprti in da rastlina ne stoji zunaj ali v mrzli trgovini, sicer bomo njeno lepoto uživali le kratek čas. Rastlino postavimo v prostor, s temperaturo najmanj 15 °C, na svetlo okensko polico (ne na direktno sonce) in jo redno ter temeljito zalivajmo. Pazimo tudi, da ne bo na prepihu. Da bomo preprečili gnitje korenin, pa moramo po zalivanju vodo iz podstavka odliti. Ko odcvetijo, jih navadno zavržemo. Lahko pa jo zlahka gojimo še naprej kot necvetočo rastlino. Dvakrat na mesec jo dognojujemo. Če smo rastlino pozabili zaliti in so listi oveneli, lonec potopimo v mlačno vodo in počakamo, da se prst namoči. Ko obarvani ovršni listi odpadejo, božično zvezdo močno obrežemo. Iz rezov se izceja mleček, ki lahko draži kožo. Steblu pribli-

Ne mine dan ne mine noč, da ne vidim tvojih lepih očk.

ZAHVALA SILVO PODOBNIK

(30. 3. 1948–9. 11. 2013) iz Lučarjevega Kala Ob boleči izgubi mojega dragega moža in očija se zahvaljujemo vsem, ki ste nam tako množično izrekali sožalje in nam stisnili roko in s tem pokazali, kako ste ga spoštovali. Zlasti bomo pogrešali njegovo dostojanstveno držo, njegova mnenja, njegove komentarje ob športnih izidih in njegovo delo okoli domače hiše. Zahvaljujemo se Silvotovemu prijatelju Marjanu Potokarju za poslovilni govor, ki je opisal njegovo športno pot, ge. Ljubi Štrubelj in ge. Branki Kastelic za lepe poslovilne besede, vsem vaščanom Lučarjevega Kala za darovano cvetje in izrečene dobre besede, vsem prijateljem, s katerimi je Silvo toliko let dopustoval na smučiščih in na morju, njegovim sošolcem, s katerimi se je vsako leto dobival, vsem njegovim osnovnošolskim sodelavcem, ge. Branki za lepe cvetlične aranžmaje, ge. Dragici za nesebično razdajanje same sebe, zdravstvenemu osebju, ki so se trudili lajšati njegovo bolezen, pevskemu zboru Prijatelji za lepo zapete poslovilne pesmi, zavodu Perpar za lepo opravljen njegov zadnji počitek. Še enkrat hvala tudi vsem tistim, ki jih do sedaj še nismo posebej imenovali, pa ste nam v tem težkem času nesebično pomagali, darovali sveče in cvetje. Hvala vsem sorodnikom, zlasti bratu Milanu in sestri Anici in vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. Njegova žena Bina in sin Tomaž z Vildano

žajmo prižgano vžigalico ali svečo, da bo sok koaguliral in ne bo več iztekal. Potem napoči čas mirovanja do junija. Rastline v tem obdobju ne zalivamo, zatem jo presadimo v navadno cvetlično prst, zmešano s šoto. Da bi božična zvezda ponovno začela lepo rasti, potrebuje temperaturo od 18 do 20 stopinj Celzija, zadosti vode in malo gnojila. Ko bodo pognali novi poganjki, pustimo le nekaj najmočnejših, druge odstranimo. Nove rastline lahko vzgojimo tudi iz potaknjencev. Z vršičkanjem vzgojimo košate rastline. Božična zvezda je rastlina kratkega dneva in tvori cvetove in ovršne liste le, če jo jeseni postavimo v prostor, ki ga ne osvetljujemo z umetno svetlobo.

Bolezni, škodljivci in nevarnosti

Srebrni listni virus je pogosta virusna bolezen božične zvezde. Na napadeni rastlini se zvijajo listi in poganjki, ki so sivo lisasti. Rastline uničimo. V suhem ozračju rastlino pogosto napadejo uši in pršice. Kadar so listi skodrani in lepljivi, na njih pa opazimo drobcen zelen ali črn mrčes so to listne uši, ki jih zatiramo z insekticidom. Če se listi zvijajo in rumenijo, potem pa odpadejo, je v prostoru presuho, pretemno in prevroče. Rastline prestavimo na svetlo mesto in redno rosimo. Božična zvezda ne prenaša plinskih peči, saj se listi zvijejo in posušijo. Prestavimo jo v prostor s svežim zrakom. Na koncu vsem bralcem Klasja želim vesele praznike! Ihan Irena, dipl.ing.agr. in hort. Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja in trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Upanja ni več, sanje so končane. Srcu so zadane bridke rane, in grenka solza po licu spolzi, ker večno slovo tako zelo, zelo boli.

ZAHVALA V 56. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož in oči

FRANCI HREN

Minilo je deset let, dragi Matej, odkar si prezgodaj odšel od nas. Vsi se te še vedno spominjamo - veselega, nasmejanega in polnega načrtov - a vse to si odnesel s seboj. Pustil si nam eno sporočilo: življenje je igra, zato ga igraj danes, ker jutri mogoče nikoli več ne pride. To poskušamo, čeprav brez tebe ni vedno lahko. Radi te imamo!!!

Mami

Eno leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, Kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo.

V SPOMIN

Minilo je leto dni, ko nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica.

MARIJA JERŠIN

s Peščenika (21. 10. 1921–16. 12. 2012) Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče. Vsi njeni Ni res, da je odšla – nikoli ne bo. Ujeta v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljala v tišini.

ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta

MARIJA PAPEŽ

iz Višenj pri Ambrusu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se poklonili spominu ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu Novak, župniku iz Ambrusa ter sosedi Jožici Papež za nesebično in iskreno pomoč pri lepem slovesu od pokojne Marije. Vsi njeni

Srce je omagalo tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal…

mesar iz Malega Korinja 1a Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, mu prinašali dobrote in mu vlivali pogum za bitko z boleznijo. Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem vaščanom Malega in Velikega Korinja, sorodnikom, prijateljem, polharjem, g. Nacetu Blatniku, sodelavcem in stricu Slavku Paharju za zvonjenje. Posebna zahvala gasilcem PGD Korinj, Zagradec, Krka in Ambrus za častno stražo in pokop, da so ga tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi krškemu župniku za lepo opravljeno sveto mašo ter pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala tudi govornikom Robiju Bradaču in predsedniku PGD Korinj Juretu Paharju ter gospe z Vrhnike za ganljive besede ob slovesu in pevcem. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in maše. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija

RUDOLFA JANEŽIČA (31. 1. 1933–19. 10. 2013) iz Stične 71

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste bili te dni z nami v mislih, besedah in molitvi. Hvala za vse cvetje, sveče in svete maše. Hvala župniku patru Maksimiljanu, pevskemu cerkvenemu zboru, pogrebnemu zavodu Perpar in g. Tonetu Zaletelju za poslovilni govor. Žalujoči vsi njegovi


32

Zahvale Ni te več na dvorišču ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši, ni več tvojega smehljaja le trud tvojih pridnih rok ostaja.

ZAHVALA Ob slovesu naše drage mame

ANE URBAS

številka 9

december 2013

Ko bom v nebesih, bom po meri ljubezni do bližnjega, ki jo bom vzel s seboj v nebesa, vsemogočen. (Jurij Humar)

ZAHVALA

iz Šentvida pri Stični Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se zahvaljujemo za podarjeno cvetje, sveče, izrečene in pisne besede tolažbe in stiske rok. Hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje, ki so skrbeli zanjo – še posebej ga. Bijec Metki in ga. Dragici Hribar ter vsem, ki so jo obiskovali. Hvala Perparjevim, za opravljene pogrebne storitve. Hvala pevskemu zboru Prijatelji, nosilcu prapora gospodu Ateljšku in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala gospe Dragici Kastelic za sočutno izražene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Vsi njeni

A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (S. Gregorčič)

ZAHVALA Na pot k Luči je odšel naš dragi mož in ata

PETER KOSTELEC iz Gabrja pri Stični

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za cvetje in sveče, za darove v dober namen in svete maše. Hvala njegovim nekdanjim sodelavcem, hvala članom DU Stična, GD Stična, govornikoma g. Zaletelju in g. Strmoletu ter pevcem cerkvenega pevskega zbora. Iskrena zahvala dr. Janezu Zupančiču za dolgoletno skrbno zdravljenje, hvala osebju Infekcijske klinike, oddelek 4 v Ljubljani, za razumevanje in človečnost. Zahvaljujemo se duhovnikom p. Maksimilijanu Fileju, g. Jožetu Kastelicu in g. Jožetu Milčinoviču za somaševanje ob zadnjem slovesu. S svojo toplino in ljubeznijo, s šaljivostjo in nesebičnim razdajanjem v naših srcih živi naprej. Vsi njegovi Ko pošle so ti moči zaprl trudne si oči. In čeprav pokojno spiš, z nami še naprej živiš.

ZAHVALA

V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric

JOŽE PAJK

Malo Globoko, Zagradec (1. 9. 1936 – 25. 10. 2013)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za obiske in spodbudne besede v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste nam s svojo prisotnostjo, stiskom roke, tolažilnimi besedami, z molitvijo, darovanim cvetjem, svečami in mašnimi darovi pomagali v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost, pogrebnemu zavodu Perpar za skrbno organiziran pogreb, vsem pevcem za zapete pesmi in trobentačici za zaigrano Tišino. Hvala tudi govorcu Slavku Blatniku za izrečene sočutne ganljive besede slovesa. Iskrena hvala tudi strokovnim delavcem ZD Ivančna Gorica in osebju UKC Ljubljana. Predvsem pa hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi

V 74. letu je nenadoma končal svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče in ata

ALOJZIJ KASTELIC (1939–2013) iz Velikih Češnjic

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za vso pomoč, besede tolažbe, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala Združenju šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, Društvo upokojencev Šentvid, Turističnemu društvu Šentvid, pogrebnim storitvam ter g. župniku s sodelavcema za iskrene besede slovesa in opravljen poslovilni obred. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi. Ohranimo ga v lepem spominu. Vsi njegovi V krošnji tiho zaječi, dotaknejo se veje tal, vsak list boleče vzdrhti, največji korenini se je čas končal. Vendár drevo bo spet in spet pognalo neumrljivi cvet, v spominu za premnogo let.

ZAHVALA Prezgodaj in nepričakovano je odpovedalo srce našega dragega

JANEZA GORIŠKA Brezovškega Janeza (1951 – 2013).

Zahvaljujemo se vsem, ki ste znali spoštovati njegovo dobroto, se v velikem številu poslovili od njega, darovali za cvetje, sveče in dober namen. Posebna zahvala gre obema govorcema, družini Erjavec – Marn, Ljubi Govekar, PGD Stična, gospodu župniku in Pogrebnemu zavodu Perpar. Njegova prisrčna bližina je bila velik dar. Za vedno bo ostal v naših mislih in srcih. Vsi njegovi Ob koncu pa Marija, naj umrem v ljubezni Tvoji! Končani bodo boji, pri Tebi bom doma!

ZAHVALA

ob slovesu od dragega strica

FRANCA VENCLJA

(16. 3. 1945 – 21. 11. 2013 ) Male Češnjice 1 Na prvo adventno nedeljo smo se poslovili od našega Franceljna v krogu sorodnikov, številnih prijateljev in znancev. Neštetokrat se je peljal v Nemčijo, da bi zaslužil za vse, kar je doma potreboval, saj je bil dober gospodar, dobrotnik in sosed. Svojo pozitivno naravnanost je delil z drugimi, o svojih težavah ni razpravljal. Ko se je bolezen že močno odražala v njegovih dejanjih, pogovorih in odločitvah, je še zadnjikrat » poromal« v varstvo tujih strokovnjakov. Njegova telesna izčrpanost in bolezen nista mogla več služiti življenju. Odklanjal je obiske v bolnici, želel se je vrniti zdrav. Na žalost smo ga pripeljali domov, v domačo hišo, v stanju, ko ni več zemeljskih bremen. Njegovi domači bi se radi iz srca zahvalili prav vsem, ki ste družili moči z nami, da smo ga skupaj, žalostni zmogli sprejeti v žari in ga s hvaležnostjo in spoštovanjem pospremili k zadnjemu počitku – k mami.

Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. Tiho in za vedno je zaspal mož, ata, dedek in pradedek

ANTON ERČULJ

(17. 12. 1931–2. 11. 2013) iz Primče vasi Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, sv. maše in ostalo pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnje počivališče v Ambrusu. Posebno lepo se zahvaljujemo osebju ZD Ivančna Gorica, dr. Župančiču, patronažnima sestrama Mateji in Simoni za skrb in nego na domu, župniku Urošu za obiske in duhovno podporo. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste poskrbeli za lepo in ganljivo slovo. DRAGI ATEK ... POČIVAJ V MIRU.

Žalujoči vsi njegovi

Mama, odšla si k Mariji Brezmadežni Zagraški, Gabrovski zvon pa še naprej znani, da si ti v mislih še med nami .

ZAHVALA V 85. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustila naša draga mama, babica in prababica

MARIJA KRALJIČ

Kraljičeva mama iz Gabrovke (8. 2. 1929–20. 10. 2013) Ob izgubi naše drage mame bi se želeli zahvaliti vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, prispevke k obnovi križevega pota, vsestransko pomoč v težkih trenutkih ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Borisu Žerovniku, vaščanom in pogrebnemu zavodu Novak za lepo opravljen pogreb. Hvala zagraškemu pevskemu zboru za občuteno zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo podpirali pri skrbi za gabrovsko cerkev ter jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni

Tako tiho, mirno si živel, tako tiho, mirno si odšel. Nisi pomahal nam v slovo, nisi segel nam v roko, a pesem tvoja je izpeta, le večna melodija ostaja v svetlobi odeta. Ti tujina rezala je kruh, a zapustila mnogo ti je muk. Nisi tožil, nisi jokal, bil si borec, bil naš vzor. Za letošnji sveti večer že pripravljal si plan, že si delal seznam, s kom boš svojih sedemdeset let praznoval. Ostal je prazen stol za domačo mizo, ostalo mnogo lepih je spominov, ostalo je le upanje, da to je le začasno slovo in da si že ponovno srečal vse, kar na zemlji ljubil si in ti je pomenilo vse.

ZAHVALA Ob zemeljskem slovesu od pokojnega brata

DREMELJ JANEZA 24. 12. 1943–10. 9. 2013

Dragi Francelj, počivaj v miru, mi pa živimo v upanju, da se ponovno srečamo s Teboj.

Vsem, ki ste Janezu lepšali dneve življenja, ga sočutno podpirali, mu lajšali zdravstvene in duševne stiske izrekamo prisrčno zahvalo. Njegovo nenadno slovo ni prizadelo samo nas, veliko vas je bilo – prijateljev, sosedov, znancev in sorodnikov, ki ste se velikodušno odzvali. Žalujemo in te pogrešamo; združuje in spodbuja nas misel nate, kar je največje upanje in plačilo za vse dobro. Bog povrni vse za vse.

Hvaležni vsi žalujoči!

brat Tone in sestra Meti z družinama


december 2013

33

številka 9

Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec

Božično pecivo Vsako leto se v predbožičnem času po domovih širi mamljiv vonj po domačih piškotih in drugih vrstah peciva. Naše najbližje in goste radi razveselimo s slastnimi dobrotami, vsekakor pa so ti še okusnejši in bolj vabljivi, ker se potrudimo in jih spečemo sami. Le kakšen bi bil božič brez vseh teh sladkih zapeljivosti? Tiramisu z medenjaki

Sestavine: 500 g sira mascarpone, 4 rumenjaki, 4 žlice sladkorja, 3 skodelice kuhanega vina, klinčki, cimet, janeževa zvezda, 4 žlice konjaka, 10 medenjakov (svetlih, brez glazure), 1 tablica temne čokolade (kakavni delež: 70 %), 2 limeti (ali 1 limona), 5 cl arome (medenjakov ali tiramisuja)

Priprava: Začimbe vsujemo v kuhano vino, segrejemo in pustimo, da se ohladi. Sladkor in rumenjake penasto premešamo. Primešamo nastrgano lupino limet in sir mascarpone. Kuhano vino zmešamo s konjakom in aromo. Vanj potopimo medenjake. Polovico kreme iz mascarponeja namažemo na polovico medenjakov. Nanje položimo ostale medenjake in ponovno potopimo v kuhano vino. Po potrebi ponovimo. Na koncu medenjake ponovno premažemo s kremo iz mascarponeja. Tiramisu pustimo stati čez noč v hladilniku. Preden postrežemo, ga posujemo z nastrgano temno čokolado.

Pomarančne zvezdice

Sestavine: 100 g sladkorja v prahu, 120 g masla, 1 jajčni rumenjak, 1 jedilna žlica pomarančnega soka, 220 g moke (gladke), jajčni rumenjak (zmešan z mlekom), grobo mlet sladkor, pomarančna lupinica (naribana) Priprava: Najprej penasto umešamo maslo in sladkor in primešamo rumenjake. Prilijemo pomarančni sok. Mešanici dodamo moko in naglo zgnetemo v testo. Testo naj počiva v hladilniku dve uri. Pečico z vročim zrakom ogrejemo na 170° C.

mo 3 žlice mleka in marcipana ter mešamo, dokler ne dobimo gladke zmesi. Postopoma dodajamo Amretto in vmešamo pistacije. Maso zgnetemo v prožno testo. Pekač obložimo s pekovskim papirjem in nanje z vrečko za okraševanje nabrizgamo praline v obliki kroglic. Praline s pistacijo in marcipanom pustimo, da se posušijo (najbolje čez noč). Nad vodno kopeljo oziroma v posodi nad toplo vodo segrejemo kuverturo in vanjo pomočimo praline. Praline damo na mrežo ali pekovski papir, da se posušijo. Tik preden se čokolada popolnoma strdi, praline okrasimo s pistacijo.

Cimetovi piškoti s čokoladnim nadevom

Odlični cimetovi piškotki, ki v sebi skrivajo čokoladno presenečenje. Sestavine: 250 g moke, 150 g sladkorja, 200 g masla, 15 g kakava, 1 rumenjak, ščepec soli, 1,5 žličke cimeta Nadev: 50 g čokolade Priprava: Penasto zmiksamo zmehčano maslo, sladkor, rumenjak in ščepec soli, da dobimo bledo kremo. V skledo presejemo moko, kakav in cimet. Mešanico dodamo masleni masi in gladko premešamo. Pokrijemo s prozorno folijo in za 30 minut položimo v hladilnik. Čokolado nalomimo na 50 kockic. Iz ohlajenega testa oblikujemo kroglice. V vsako s prstom zavrtamo luknjico, v katero potisnemo po kocko čokolade. Potem znova oblikujemo kroglico, ki jih sproti polagamo v pekač, na peki papir. Pekač s kroglicami za 30 minut položimo v hladilnik. Pečico segrejemo na 180 °C. Pekač za 15 minut položimo v segreto pečico.

Medena torta brez pečenja

Testo razvaljamo na pomokani delovni površini in izrežemo zvezdice. Položimo jih na pekač, obložen s papirjem za peko in premažemo z mešanico iz razžvrkljanega jajca in mleka. Potresemo z grobo mletim sladkorjem in pomarančno lupinico. Pomarančne zvezdice pečemo pribl. 12 minut.

Praline s pistacijo in marcipanom

Posebno nežen recept za božične piškote. Zelo primerne so tudi kot darilce. Sestavine: 80 g pistacij (fino mletih), 300 g marcipanove mase (narezane na majhne koščke), 1 šilce Amaretta, 500 g kuverture (grenke), 20 pistacij (za okrasitev) Priprava: Za praline s pistacijo in marcipanom segreje-

Sladica, ki je nekaj posebnega, tako po sestavinah, kot po okusu. Sestavine: piškotna podlaga, 250 g keksov spekulatius, 150 g masla, medeni nadev, 250 g skute, 250 g kisle smetane, 250 g sladke smetane, 75 g medu, 2 dl Baileyjsa - irski kremni liker, 5 lističev želatine, 1 žlička mletega cimeta, 70 g čokolade v prahu, 1 žlica kakava Priprava: Maslo pristavimo in počasi stopimo. Želatino v skodelici namočimo v malo vode. Piškote stresemo v vrečko, potem pa jih zdrobimo s kuhinjskim valjarjem ali s kuhinjskim kladivom. Stopljeno maslo odstavimo in primešamo zdrobljenim keksom. Dno tortnega modela obložimo s peki papirjem, potem pa nanj stresemo pri-

pravljeno zmes. Enakomerno jo razdelimo po dnu modela in jo s hrbtno stranjo žlice dobro potlačimo. Tako pustimo stati 30 minut. V skledi zmešamo skuto, kislo smetano, med, liker in cimet. Želatino ožamemo in stopimo po navodilu z embalaže. Primešamo jo skutinemu nadevu. Ko masa začne želirati, sladko smetano čvrsto stepemo. Nežno jo vmešamo pripravljenemu nadevu, potem pa zmes nalijemo v tortni model. Tega pokrijemo s prozorno folijo in za 2 uri postavimo v hladilnik.

Creme brulee s kuhanim vinom

Sestavine: 200 ml stepene smetane, 250 ml creme fraiche, 1/2 kos vanilijevega stroka, 50 g vanilijevega sladkorja, 4 jajčne rumenjake, 40 g trsnega sladkorja (rjavega), 50 ml kuhanega vina Priprava: Vanilijev strok razrežemo po dolžini in mu izdolbemo sredico. Sladko smetano damo kuhati skupaj s creme freaiche, vanilijev koncentrat in strok, nato pa primešamo še kuhano vino. Odstranimo lonec s plošče, pokrijemo s pokrovko in pustimo stati približno 15 minut. Nato odstranimo vanilijev strok. Rumenjak zmešamo z vanlijevim sladkorjem in vmešamo v smetanovo maso z metlico za sneg. Maso damo v modelčke, ki so odporni proti ognju in jih postavimo v posodo z vročo vodo. Voda naj sega malo čez polovico modelčkov. Za 30 minut jih položimo jih v pečico, ki smo jo segreli na 150 °C. Trstni sladkor posujemo in gratiniramo pri maksimalni zgornji toploti, dokler ni sladkor zlato rumen in hrustljavo karameliziran. Za to lahko uporabite tudi gorilnik.

Pomarančna rezina s čokolado in orehi

Sestavine: Biskvit: 180 g jedilne čokolade, 125 g masla, 2 jajci, ščepec soli, 150 g moke, 50 g medu, 1 kavna žlička pecilnega praška, 120 g mletih orehov Krema: 300ml pomarančnega soka, nastrgana lupina 1 pomaranče, 40 g škroba, 200 g sladkorja, 30 g masla, 200ml sladke smetane Čokoladna glazura: 600ml sladke smetane, 100 g jedilne čokolade Priprava: Najprej čokolado in maslo stopimo nad soparo in zmešamo. Jajca, sladkor, med, sol dobro premešamo in dodamo k zmesi čokoladi z maslom ter dobro zmešamo. K masi dodamo še moko in orehe, maso nato zlijemo v model, ki smo ga obložili s peki papirjem, pečemo na 175 °C 15 do 20 minut. Priprava kreme: rumenjake dobro penasto umešamo, dodamo sladkor, škrob in pomarančni sok ter maso kuhamo na malem ognju do vretja. Pustimo, da 3 minute vre, medtem dobro mešamo. K masi damo maslo in premešamo ter jo pustimo, da se ohladi, k ohlajeni masi dodamo stepeno smetano in pomarančno lupinico. Za glazuro čokolado in smetano stopimo in ju dobro premešamo. Naredimo si tudi malo sladkane vode s pomarančno aromo, lahko s pomarančnim likerjem, ter pokapljamo ohlajen biskvit, nanj porazdelimo pomarančno kremo, počakamo, da se malo shladi in strdi ter nanjo porazdelimo še čokoladno glazuro, sladico nato postavimo v hladilnik za eno uro.

Kokosove rezine z belo čokolado

Sestavine: Testo: 320 g moke, 80 g margarine, 120 g sladkorja, 1 jajce, 3 žlice kisle smetane, 3/4 praška za pecivo Nadev: 250 g bele čokolade, 200 g kokosove moke, 50 g kokosove margarine Preliv: 150 g bele čokolade Priprava: Iz vseh sestavin zamesimo testo in ga razdelimo na 3 dele. Razvaljamo in spečemo vsak del na okoli obrnjenem pekaču (25x40 cm). Vsak biskvit pečemo približno 10 minut na 180 °C. Ko se plasti ohladijo, jih malo navlažimo z mlekom. Prvo in drugo plast nadevamo s kremo iz stopljene bele čokolade in kokosa, vrhnjo plast pa prelijemo s prelivom, ki smo ga stopili nad soparo. Skoraj hladne rezine narežemo na pravokotnike.

Kokosove kroglice drugače

Sestavine za 25 kroglic: 3 sočne pomaranče, 2 žlici pomarančne lupinice, 300 g bele čokolade, 30 g masla, 2 žlici pomarančnega likerja (po želji), 100 g kokosove moke Priprava: Pomaranče razpolovite in ožemite. Pomarančnemu soku dodajte pomarančno lupinico in kuhajte toliko časa, da ostane le še približno 75 ml tekočine. Čokolado narežite na koščke. Vročemu soku dodajte čokolado, maslo in po želji pomarančni liker ter mešajte toliko časa, da se popolnoma stopijo. Zmes za približno 4 ure postavite v hladilnik. Iz goste mase z rokami oblikujte kroglice v velikosti oreha in jih povaljajte v kokosovi moki.


34

december 2013

NAGRADNA KRIŽANKA

številka 9

Če ne vem, poizvem (DOMAČ KVIZ) 1. Kateri cvetlici pravijo v nekaterih naših krajih slepica? a) telohu b) ciklami c) čemažu 2. Poišči parni soglasnik črki »p«! a) d b) g c) b 3. Kateri od naštetih naravnih plinov je najbolj strupen? a) žveplovodik b) amonijak c) etan 4. Katero bitje je glavni junak v pravljici o copatarici? a) medved b) mačka c) miška d) mula

7. Kdo se je rodil v Zakojci? a) France Kosmač b) Fran Erjavec c) France Bevk 8. Kakšne barve je dragi kamen smaragd: a) zelene b) rumene c) vijoličaste 9. V krščanstvu so božji sli a) ptice b) angeli c) svetniki 10. Kaj škodljivega počne mladenič? ...................................................…...

5. Zapiši število, ki je seštevek števil razvitih prstov (parkljev) pri štirih kravah. ……..! 6. Proso: a) manemo b) mlatimo c) otepamo

Odgovore najdete skrite kak seženj proč

SUDOKU

PALAČA SPROSTITVE IVANČNA GORICA Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 15. januarja 2014. Izžrebali bomo tri nagrade pokrovitelja PALAČA SPROSTITVE IVANČNA GORICA, Ulica 6. junija 12a, telefon 787 80 40, GSM: 051 627 427: 3x VREDNOSTNI BON ZA 40,00 EUR.

Vodoravna križanka Z NAVPIČNO REŠITVIJO Sodobna prometna sredstva in druge povezave so pripeljale do stanja, v katerem se je v polni meri uveljavil star pregovor o relativni velikosti sveta. Pridevniški del tega pregovora se bo izpisal v tretjem navpičnem stolpcu.

____________________________________ Pravilni gesli iz zadnje številke sta: »NINA PUŠLAR« in »ČEZ AVIRA«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja Mesarstvo Maver Stična: Rok Berus (Ivančna Gorica), Gregor Trontelj (Ivančna Gorica), Marija Rus (Stična). Nagrajenci se zglasite na sedežu podjetja v Stični (Trgovina Tuš), kjer prevzamete nagrado: SET PIVA KRAUS. Čestitamo!

Rešitev (sudoku):

Vprašanja, ki bodo pripeljala do rešitve so: 1. država v Karibskem morju, 2. tretje Mozartovo ime, 3. sotrudniki, 4. muslimanski prerok, 5. gradbeni delavec, 6. nosilec.

Odgovori: 1. a, 2. c, 3. a, 4. b, 5. 32, 6. a, 7. c, 8. a, 9. b, 10. kadi.

Pokrovitelj nagradne križanke:

Rešujemo tako, da v vsak stolpec in vsako vrstico vnesemo številke od 1 do 9. V nobeni vrstici, stolpcu ali v očrtanem kvadratu se številka ne sme ponoviti.


december 2013

35

številka 9

Beseda o besedi

Naravozvočnice

Franc Godeša V naši rubriki Napisano z domačo roko smo v zadnji številki lahko prebrali zadnji del spominov na čas 2. svetovne vojne, ki jih je zapisal že pokojni France Ceglar. V tokratni in prihodnjih nekaj številkah bomo ostali v istem časovnem obdobju, seznanili pa se bomo z zanimivostmi medvojnega dogajanja v Višnji Gori. Nekaj spominov iz otroštva je pripravil Franc Godeša.

Prehranjevalna akcija v Višnji Gori leta 1942 Na pročelju Mestne hiše v Višnji Gori, kjer je danes sedež krajevne skupnosti, je vzidana marmorna plošča z naslednjim besedilom: »V noči s 3. na 4. junij 1942 je II. grupa odredov ob pomoči več kot 450 zaščitnikov izvedla v Mestni hiši na pobudo intendanta grosupeljsko-stiškega območja OF Ignaca Fabjana - Ilije, padlega v Roški ofenzivi 1942, veliko prehranjevalno akcijo iz skladišča italijanske trgovske organizacije Prevod.« Kaj se je zgodilo v tej prehranjevalni akciji? Po hudi zimi 1941/42 se je rodilo varljivo upanje, da bo leta 1942 konec vojne. To je vplivalo na razmah osvobodilnega gibanja v t. i. Ljubljanski pokrajini. Spomladi 1942 je začela nastajati tudi narodna zaščita kot nekakšna rezervna partizanska vojska. V njej so bili kot narodni zaščitniki domala vsi moški na osvobojenem in neosvobojenem ozemlju. Na osvobojenem ozemlju je postajala problematična preskrba prebivalstva in partizanske vojske s hrano in drugim blagom. Okrožni intendanti narodne zaščite so po vaseh zbirali hrano za vojsko. Trgovine na osvobojenem ozemlju so se hitro praznile, zato so blago uvažali iz okupiranih krajev (tudi tajne vagonske pošiljke iz Ljubljane). V takih razmerah je Nace Fabjan - Ilija, intendant grosupeljsko-stiškega okrožja (sicer krojač iz Višnje Gore), predlagal, da bi izpraznili italijansko preskrbovalno skladišče v Višnji Gori, kjer je bilo okrog 17 ton živil (moka, riž, mast, olje, sladkor, testenine, sir, sol, itd.)

Pred zimo Mihaela Jarc

Koliko je rožic, ki so ovenele, koliko je ptičic, ki so onemele. Jaz pa čakam zime, v njej vsa bol premine, beli sneg zapade, črne vse prepade.

Pogled na Višnjo Goro z gradu 3. junija 1942, zvečer, se je zbral na Polževem 3. (Šiškov) bataljon II. grupe odredov, ki je tedaj štel okrog 700 članov, ter dve četi Stiškega in dve četi Krškega bataljona narodne zaščite, skupaj okrog 450 zaščitnikov. Vsak zaščitnik se je moral opremiti z dvometrskim kolom za nošenje blaga. Mobiliziranih je bilo tudi okoli 40 vprežnih voz. Naloga Šiškovega bataljona je bila, da obkroži in zavaruje mesto Višnja Gora, od stavbe sodišča (sedanjega zavoda) do kopališča. V Višnji Gori je bil tedaj nastanjen bataljon »črnih srajc« (fašistov), ki je štel okoli 500 oboroženih vojakov. Bili so locirani delno v stavbi sodišča, v zgradbah in barakah okrog železniške postaje ter pred železniškim predorom. V mestu italijanskih vojakov ni bilo. Zaščitniki so se začeli spuščati po poti pod razvalinami starega gradu, kjer je danes speljana Jurčičeva pohodna pot, do glavne ceste pri stari šoli in potem po cesti do skladišča. Tam sta po dva zaščitnika prevzela vrečo z moko ali testeninami in zaboje s sladkorjem ali oljem, jih obesila na drogove in nesla po isti poti navzgor, do Pristave nad Višnjo Goro. Tako je ena kolona hodila prazna navzdol, druga pa otovorjena navzgor. Praznjenje skladišča je trajalo pet ur ter se uspešno končalo pred svitom. Akcija je potekala, kar je bilo izjemno za ta čas, brez enega samega strela na obeh straneh. Partizani so medtem izvedli še dve lokalni akciji. V eni od hiš so ostrigli italijanske ljubice, v osnovni šoli pa so sneli z zidov slike kralja Emanuela in Mussolinija ter ju razbili. V šolsko razrednico so za slovo napisali: »Obisk partizanov 4.

junija 1942«. Vprežni vozovi so bili bogato naloženi na Pristavi nad Višnjo Goro. Tovor so potem odpeljali mimo Polževega čez Vrhe in Kravjek do Znojil nad Krko. Tam so jih čakali civilni in vojaški intendanti. Večji del živil je bil namenjen v Suho krajino za bolnišnice, partizanske kuhinje in civilno prebivalstvo. Del je dobila II. grupa odredov, ki se je kmalu po muljavski bitki, 20. junija 1942 odpravila na drugi pohod na Gorenjsko in Štajersko. Posledice akcije so bile večstranske. Ob tako uspešni in brez žrtev izvedeni akciji in zagotovitev hrane za dlje časa je bil zlasti pomemben dvig morale. Okupacijska vojska, ki je bila osramočena pa se je hudo maščevala Višnjanom. Kaznovali so jih s trimesečnim odvzemom hrane, ki so jo dobivali na živilske karte. Nekateri občinski uslužbenci, med njimi tudi Ignac Nadrah, so bili odpeljani v internacijo. Uradno poročilo, objavljeno 8. junija 1942 v italijanskem »Informacijskem vestniku XI. armadnega korpusa«, se je glasilo takole: »Uporniška banda je ponoči vdrla v naselje Višnja Gora in prisilila občinskega tajnika, da ji je izročil ključe občine, nato so odnesli iz skladišča okoli 500 stotov moke in druga živila. Vdrli so v šolske prostore in uničili slike njegove visokosti kralja in Duceja, nato pa odšli v stanovanje nekega Lužarja ter odnesli radijski sprejemnik in osebne predmete oficirja, ki je tam nastanjen, ki pa je bil takrat odsoten. Banda se je po akciji oddaljila v smeri Sv. Duh - Kriška vas. Pregledali smo okolico, toda uspeha ni bilo. Poizvedbe še trajajo.«

Nekatere naravozvočnice so tako prvinske, da jih zazna tudi otopel občutek zanje. Mednje sodi na primer glagol plapolati in njegov glagolnik plapolanje. V naravi skoraj ni telesa, ki bi plapolalo; besedo »izgovarjajo« le umetne tvarine, največ tekstilne. V tem vse drugo daleč prekašajo zastave, ki so zares prave »plapolavke«. Včasih zaslišimo tudi »govorico« sušečih se rjuh in drugega perila. Tudi hlače mahedrače, ženske rute in trakovi mornarskih čepic se oglašajo na podoben način, kajpak, med hitrim gibanjem in če piha močnejši veter. Plapolanju močno sorodna, vendar ne enaka naravozvočnica, je plati s pripadajočim glagolnikom planje, ki se nanaša na postopek pri čiščenju žita. Poljejo nam tudi mehki deli prsnega koša, kadar smo zadihani in žile pri močnejšem utripanju. Vse tri inačice imajo neko posebnost: so skoraj jalove; njihove družine imajo namreč malo članov in še te v govoru redko uporabljamo. Zategadelj s posebnim zanosom poslušamo plapolanje državne zastave in zastave drugih združenj, ki jim pripadamo. Ob tem naj nam tudi žile živahno poljejo. Leopold Sever

Iz zakladnice naših domov Naš življenjski čas bi nemara lahko utelesili kot velikanski klobčič préje, ki se vrti vedno hitreje in navija nase našo življenjsko nit. Čim debelejši je klobčič, tem hitreje se nit navija in končno jo zmanjka in ni nas več. Pa pustimo življenjsko motovilo in pojdimo k naši uganki. Tudi predmet, bolje rečeno del stroja, ki ga kaže podoba, nekoliko spominja na klobčič. Res je, da se ne debeli, se pa vrti zelo hitro, kot naš čas in ko zmanjka slame, se ustavi. Joj, povedal sem vam preveč, zato ugibanje ne bo težavno. Sporočite ime pričujoče naprave in še kaj o njeni uporabi. Ob novem letu, ko se začne navijati na naš klobčič nov sloj življenjske niti, vsem sodelavcem etnološkega kotička želim, da bi zdravi in zadovoljni preživeli novo življenjsko etapo, leto 2014. Klasjev Polde

Praznično voščilo ob časovni prelomnici


36

mesec 2013

december številka 5 2013 - številka 9

Ambrus

Ambrus Tokrat bomo nekoliko razmišljali o skrivnostnem imenu Ambrus, ki ga nosi najbolj južno ležeče krajevno

središče v naši občini. Ljudska razlaga pravi, da je ime povezano z brusi, ki naj bi jih ondi izde-

Ambrus iz vzhodne strani

Površine Suhe krajine in predeli zahodne Bele krajine, kažejo izrazito »gradiško« praznino

Lipa zelenela je … Podnebne spremembe povzročijo pojave, ki jih prednamci v prejšnjih desetletjih in stoletjih nemara niso dosti videli. Enega takih pojavov so sredi decembra opazili vaščani Velikih Pec. Na začetku njihove vasi na manjšem gričku raste srednje velika lipa. Drevo je spomladi lepo ozelenelo, sredi avgustove suše pa je odvrglo liste in zdelo se je, da se bo posušilo. Toda ne; okoli svetega Miklavža, ko je vse drevje naokoli hitelo odmetavati še zadnje liste, je lipa bohotno ozelenela. Kaj se je zgodilo? Lipa raste na kamnitem gričku, ki nima zaloge talne vode. V hudi suši je drevo iz obupa odvrglo liste in s tem ohranilo pri življenju ostali del rastline. Lipa ima namreč močno listno transpiracijo, ki zelo osuši drevo. Toda revica je naredila račun brez krčmarja; mlade liste bo zagotovo poparil decembrski mraz in z nadomestno asimilacijo ne bo nič. Verjetno bo drevo naslednje leto slabše vegetiralo. Bodimo na preži! Leopold Sever

lovali v starih časih. Človek bi razlagi verjel, če ne bi bila za izdelovanje brusov potrebna dokaj trda hribina, predvsem kremen in kremen vsebujoči konglomerati. Na te pa na Ambruškem kljub vztrajnemu iskanju doslej še nisem naletel. So pa naokoli pogoste nekoliko trše zvrsti krednega apnenca z dolomitom, ki pa po današnjih merilih ne dosegajo brusne čvrstosti in trdote. Ker tu ne najdemo zanesljivega izhodišča, poskusimo še v drugih smereh. Ena izmed možnosti je, da bi ime dale rastline iz skupine metuljnic z imenom Abrusi, toda vsa prizadevanja, da bi ondi našel rastišča teh rastlin so bila brezuspešna; in vrh tem še to, da so naši predniki redko dajali imena po zelnatih trajnicah. Stari Rimljani so po zasedbi naših krajev včasih obstoječemu imenu dodali predlog »ambi na primer Ambidravi, torej predel ob Dravi. Če bi obstoječemu Brusu dodali še rimski »ambi«, bi sicer lahko nastalo ime Ambrus. Toda v starem veku so bili predeli Suhe krajine zaradi sušnosti silno redko poseljeni, kar zmanjšuje verjetnost, da bi tja segali poimenovalni vplivi novih gospodarjev. Redko staroveško poselitev teh predelov zanesljivo izpričuje popolna odsotnost sledov gradiške infrastrukture kot so gradišča in tičnice. Včasih se izhodišča imena dá prepoznati iz inačic narečnega govora. V bližnjem Ratju sem ljudi slišal govoriti »Uombrüs«, ali tako nekako. Zanimivo je, da se je s priimkom Ambrus podpisoval nek madžarski pisatelj, vendar je malo verjetno, da bi bila imenska pojava povezana. Zapisana razmišljanja torej niso razkrila zanesljivega izvora imena Ambrus. Če kdo vé zanj, naj sporoči; vendar ne tako: »Kraj se prvič omenja ...,« kot pogosto zapišejo razni »veščaki«. Leopold Sever

Metnaj

Muljava

Sobrače

Šentvid

Temenica

Z A G R A D EC

174. rekord:

Bogata nešplja Poznavalci pravijo, da je bila nešplja v starem veku pri nas dosti bolj razširjena kot dandanes. Sadjarji so jo kasneje nadomestili z drugim sadjem iz velike družine rožnic, predvsem z jablanami, hruškami in slivami, s katerimi je nešplja v sorazmerno ozkem sorodstvu. Nekaj nešpelj je raslo tudi na Debečem, kjer je bila nekdaj doma Mojca Žurga, sedaj Klemenčič. Rastlina se ji je tako priljubila, da je že v mladosti sklenila, da si bo tam, kjer bo imela svoj dom, posadila to lepocvetno rastlino z okusnimi plodovi. Le-ti postanejo užitni in telesu dobrodejni šele, ko jih dobi zmrzal in se »zmedijo«, tako kot ožja sorodnika šipek in mokovec. Svet je torej čuden: če nekaj pozebe, je navadno zanič, tu je pa ravno obrnjeno. Letos je arhaično drevo še posebej bogato obrodilo. Z lastnico sva s skupnimi močmi naračunala poldrugi tisoč užitnih plodov, ki bodo v različnih oblikah obogatili družinsko mizo.

Čeprav veliko hodim naokoli, tako rodnega drevesa še nisem videl, zato sem komisiji brez pridržkov predlagal vpis rekorda na Mojčino ime. Čestiiiiitamo na ves glas!!!!! Mojca mi je mimogrede izdala še eno skrivnost: v njenih mladih letih so si otroci ob šolski poti v skalah poiskali skrivališče, v katerega so vložili dozorele, vendar še ne zmehčane nešplje. Iz skrivališč so si pozimi spotoma večkrat oskrbeli sadno malico. Verjetno gre za starodaven način oskrbe s hrano, v naravnem okolju v neizprosnem boju za preživetje.

175. rekord:

Andrejev za presežen ducat »Živemu človeku se vse primeri,« pravi pregovor. Glejte, kaj se je napletlo Linčevim iz Šentvida. Konec letošnjega listopada so se namenili imeti koline. Ko so vsi povabljeni prišli skupaj, so presenečeni spoznali, da so malone vsi pod patronatom svetega Andreja. Pa si jih oglejmo. Sredi podobe stasito stoji gospodar oče Andrej; na očetovi desnici stoji sin Andrej, za njim pa mesarsko opravljena soseda Andrej Klemenčič in Andrej Markovič; ob očetovi levici stoji vnukinja Andreja, zraven nje pa Andrej Dremelj iz Višnje Gore. Šest torej. Toda berite dalje; vse skupaj se je po naključju dogajalo ravno na dan svetega Andreja, ki goduje 30. listopada. Bogato »andrejsko« zbirko je še popestrilo več rodov staro hišno ime Pri Andrejčku. Nenavadna imenska zbirka je čisto naključje, čeprav nekateri modrijani pravijo, da popolnega naključja ni na tem svetu. Bodi tako ali drugače; dogodek je nedvomno lep Klasjev rekord, saj bi kaj podobnega težko našli daleč naokoli. Iskrene čestitke. Med sodelujočimi je delal »zgago« le domači Andrejčkov sin, ki pa ni prav nič kriv, da ni Andrej, ampak Boštjan. Kaj hočemo, vsi pa tudi ne moremo biti Andreji; ta bi bila pa res prehuda. Leopold Sever

Profile for Newsroom Slovenia

Klasje december 2013  

Nekdanja šola v Hrastovem Dolu zopet oživela,Županova poslanica ob zaključku leta, Smo čebelam prijazna občina, 6. Winterparty s pridihom do...

Klasje december 2013  

Nekdanja šola v Hrastovem Dolu zopet oživela,Županova poslanica ob zaključku leta, Smo čebelam prijazna občina, 6. Winterparty s pridihom do...

Profile for ecetera