ni bilo ustreznih zdravstvenih naprav, so me poslali v Saalfeld blizu Frankfurta. Tam so me pregledali, slikali po kodbo in me z izvidi poslali nazaj. Rana se je poèasi celila, gnojni izcedek pa sem imel e skoraj dve leti. V zaèetku aprila sem bil zadnjiè operiran in preme èen v drugo bolnico v mestu Hof. Nekega starej ega zdravnika sem prosil za premestitev v Celovec, pa mi ni dovolil, èe da so tam banditi. Kar mi ni uspelo pri njem, sem dosegel pri nekem mlaj em zdravniku in sredi aprila sem se zna el v Celovcu. Bolnica je bila improvizirana v neki vi ji oli. Premi ljeval sem, kako bi pri el do doma, ker sem imel dovoljeno gibanje le do Celovca. Vedel sem, da je elezni ka postaja v Podro ci zastra ena, predvideval sem, da bi se v temi la je izmuznil mimo nje. Tako sem tudi storil in se uspel pretihotapiti na streho vagona, z vlakom sem dospel do Jesenic in nato domov. Proga je bila na veè mestih razru ena in treba je bilo kar precej en del poti prepe aèiti. Na poti iz Kranja sem sreèal na Brniku neko ensko, ki me je povabila domov in mi postregla med drugim celo s krofi. Doma sem ugotovil, da situacija zame ni najbolj ugodna, med drugim so v No icah domobranci napadli partizane, ki so bili pri Avbeljnu. Bile pa so e druge nevarnosti in po treznem premisleku sem se preko Kranja z avtobusom vrnil nazaj v Celovec. V bolnici mojega nekajdnevnega izostanka e opazili niso. Tako sem v Celovcu doèakal konec vojne.
Postalo je zelo ivahno. Koro ko so zasedli Angle i, pa tudi partizani, ki so prièeli z intenzivno propagando za prikljuèitev Koro ke k Jugoslaviji. Pisali so propagandna gesla po hi ah, prirejali zborovanja itd. Pojavili so se begunci, domobranci, èetniki, vlasovci, Kozaki in drugi. Sreèal sem svojega soseda Primo evega Jaka in ga pobaral, èe kaj ve, kje je moj brat Janez, ki je bil partizan. Sreèal sem tudi Udamovèevega Damjana, domo-
316