V tej številki boš izvedel tudi o projektu, ki ga izvajamo že 10 let.
Še enkrat pozorno preglej revijo. Opazil boš, da nam ponekod družbo delajo črke. Prepiši jih od začetka do konca revije v enakem zaporedju v spodnje krogce. To je poletno geslo!
SKRB ZA OKOLJE
Žival se predstavi: Volk 4
10 ogroženih živali 8
Pitna voda 10
Gremo po vodo 11
TRAJNOSTNA POT = MOJA IZBIRA
Kaj je nagrada za trajnostno mobilnost? 12
Dejavni v naravi, ne za ekrani 14
Od pike do pike 16
Premisli in izračunaj 17
Napiši geslo, svoj naslov in starost ter jih do 10.7.2023 naslov: info@drustvo-sobivanje.si
Geslo zimske številke je bilo: SKAKALNICA
VARNOST V PROMETU
Varno s skirojem 18
Poznaš svoje kolo? 20
Semafor pripoveduje 21
ŽIVIM ZDRAVO
Mala šola košarke 22
Sonce in led 23
Žensko Evropsko košarkarsko
prvenstvo v Sloveniji in Izraelu 24
5 vaj za moč 29
Zdravo kosilo - lečin boloneze 31
SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO
Kako postati dober prijatelj 32
Lepa beseda lepo mesto najde 34
Pesem o prijateljstvu 35
Sobivanje – brezplačna revija za otroke in starše, junij 2023. Letnik 8, številka 15. Nosilec projekta: Sobivanje – Društvo za trajnostni razvoj. Izdajatelj: Bomark d.o.o., Predjamska cesta 1, 1000 Ljubljana. Odgovorni urednik: mag. Borut Petelin. Besedila in urejanje besedil: Andreja Šeme. Strokovni sodelavci: dr. Lia Katarina Kompan Erzar, Tomaž Oršič, Špela Šavs, Borut Sila. Jezikovni pregled: Zorana Teran. Likovno uredništvo in oblikovanje: Nina Marselan. Fotografije: Shutterstock oziroma navedeni avtorji. 15. številka revije Sobivanje izhaja v tiskani in v e-obliki. Vsebina je zaščiteno avtorsko delo in jo je brez pisnega dovoljenja nosilca projekta prepovedano razmnoževati v kakršnikoli obliki.
SLOVENIJA, KOT JO VIDIMO OTROCI
Pohodništvo in planinarjenje 36
Kviz 38
Ilustracija na naslovnici in fotografije v
Shutterstock, Wikipedia, STO mediateka
kazalu:
Žival se predstavi:
KDO SMO?
Sem sivi volk, kličejo me tudi navaden volk. Sem prednik psa. V Evropi nas skoraj ni več, v Sloveniji pa smo uspeli preživeti, zato smo ostali avtohtona živalska vrsta. Sem med največjimi plenilci v Sloveniji. Ker nas je zelo malo, smo zavarovane živali in naša številčnost narašča. Običjano ne živim sam, ampak živim v tropu, največkrat nas je skupaj pet do osem volkov.
V Sloveniji je volk zavarovana žival, kar pomeni, da jih lovci ne smejo streljati.
KAJ POČNEMO?
Sem plenilec, kar pomeni, da lovim plen. Običajno plena ne iščem sam, ampak ga išče volčji trop. Lahko se pohvalim, da smo dobri tekači, tečemo lahko 60 km/h, tako da plen pogosto utrudimo s hitrim tekom, nato pa ga z lahkoto ujamemo. Pri iskanju hrane lahko naenkrat prepotujemo veliko kilometrov: od 40 pa celo do 70! Pri lovu mi zelo pomagata dober sluh in odličen voh.
KAKŠNI SMO?
Sem največji predstavnik družine psov in sem jim zelo podoben. Naše telo je dolgo od 100 do 140 cm, tehtamo pa od 20 do 80 kg. Imam rumenorjav kožuh s sivim nadihom, koničast gobec in pokončne koničaste uhlje ter dolg, košat rep. Imam dolge noge in šape, prva stopala imajo pet prstov, zadnja pa samo štiri, na koncu so ostri kremplji. Moj kožuh postane pozimi bolj gost in bolj siv.
KJE ŽIVIMO?
Moji predniki so včasih živeli po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike, danes pa so žal večinoma iztrebljeni. Danes živimo predvsem v bukovih in jelkastih gozdovih na Kočevskem in Notranjskem, ko lovimo, pa se premaknemo tudi v SZ Slovenijo. Vsako volčje krdelo ima svoje ozemlje, ki ga brani pred volkovi iz sosednjega krdela. Meje označimo z našimi izločki in z oglašanjem.
KAJ JEMO?
Sem zver, kar pomeni, da jem meso. Imam 42 ostrih zob. Zobje, ki se imenujejo podočniki, so daljši – z njimi zgrabim in usmrtim plen. Vsak dan potrebujem od tri do pet kg mesa. Največkrat jem jelene, srne in divje prašiče, včasih pa tudi mrhovino, manjše živali in rastline.
Včasih smo bili volkovi med najbolj razširjenimi sesalci na svetu. Živeli smo v Evropi in Aziji, vse do Indije in Kitajske. Nato pa ste nas ljudje iztrebili. Pred okoli 60 leti smo bili volki skoraj iztrebljeni tudi v Sloveniji. Odkar smo volkovi popolnoma zavarovani in nas ne smejo streljati, nas je vedno več. Slovenski volkovi smo eni izmed redkih avtohtonih volkov, ki smo še ostali v Evropi. Zato je ohranitev volkov v Sloveniji zelo pomembno za širitev volkov v zahodno Evropo.
SKRB ZA
OKOLJE
V Sloveniji imamo veliko zaščitenih živalskih vrst. Katere vse so to, je zapisano v Pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Nekatere od ogroženih živali živijo na kopnem, nekatere v rekah in morju, pa tudi na nebu.
Tokrat si bomo pobližje ogledali deset ogroženih živali v Sloveniji. V Pravilniku so označene s črko E (endangered), kar pomeni, da strokovnjaki menijo, da jih čez nekaj let ne bo več.
Netopirji
Veliki hrček
Dolg je 32 cm in težek 0,5 kg.
Človek ga je skoraj iztrebil, ker se hrani s pridelki. V Sloveniji jih je samo še okoli sto.
Jaz sploh nisem vedela, da obstajajo veliki hrčki!
Ris
V Sloveniji so risi sredi 19. stoletja že izumrli, potem pa so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v Kočevski Rog naselili tri pare s Slovaške. Danes jih je v Sloveniji manj kot 30.
V Sloveniji je zelo veliko različnih netopirjev, a vsi niso enako ogroženi. Hudo ogroženi so južni, veliki in mali netopirji ter navadni, veliki navadni, ostrouhi, dolgokrilni in dolgonogi netopirji.
Laški gad
Je ena od treh strupenih kač pri nas. Dolg je največ 80 cm. Pri nas ga najdemo le v Breginjskem kotu, na Sabotinu in Koradi.
Meni se pa sanjalo ni, da so martinčki ogroženi.
Volk
Tudi volkov je pri nas zelo malo, med 30 in 40. Več o njih ste lahko prebrali na začetku revije.
Kareta
Te želve lahko zrastejo celo do enega metra in tehtajo 250 kg. Dihajo s pljuči in so edini plazilci v Jadranskem in Sredozemskem morju.
Progasti gož
To je naša najdaljša in zelo redka kača. Dolg je lahko do 260 cm. Po telesu ima štiri temne črte na rjavi podlagi. Ni strupen in človeku ni nevaren.
Martinček
Ta 27 cm dolg kuščar živi povsod v Sloveniji razen v Istri. Samci imajo zelene ali rumenozelene boke, samice pa so sive ali rjave.
Rjavi medved
To je zver, ki je lahko dolga celo do 2,5 metra, težka pa do 300 kg. Je zver, ki se večinoma hrani z rastlinami in plodovi, glivami in glodalci. Človeku praviloma ni nevaren.
Bober
Pri nas so že izumrli, nato pa so leta 1998 po vodnih poteh prišli iz Hrvaške in zdaj njihovo število na srečo narašča. Dolgi so en meter, težki pa do 35 kg.
SKRB ZA OKOLJE
Pitna voda je voda, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene ter vsa voda, ki se uporablja v proizvodnji in prometu z živili. Pod druge gospodinjske namene si v običajnih pogojih predstavljamo uporabo vode za osebno higieno (umivanje, prhanje, kopanje, umivanje zob) ter za pranje in čiščenje predmetov in površin, preko katerih je ob uporabi, ali kasneje, možen vnos onesnaženj v telo ali nanj.
Slovenija je ena najmanjših držav v Evropi. Glede števila vodnih virov pa spada med najbogatejše evropske države. Skupna dolžina vseh voda, ki tečejo po površju Slovenije, je skoraj 27.000 kilometrov. Če bi torej vse Slovenske površinske vode postavili eno za drugo, bi vodna črta objela več kot polovico planeta Zemlje. Obseg Zemlje je namreč 40.075 km.
Slovenija ima izjemno kakovostno pitno vodo. Danes je že pra vi prestiž, da si lahko človek iz pipe natoči čisto pitno vodo, v Sloveniji pa je pitna voda iz pipe na srečo še vedno realnost. Imamo tudi ogromno izvirov, kamor hodijo ljudje po vodo še danes. Že stoletja pa so zaradi zdravilnih učinkov znani in priljubljeni tudi vrelci z mineralno vodo, ki jo lahko pijemo ali pa se v njej kopamo.
V Sloveniji spodbujamo pitje vode iz pipe. Pitje vode iz plastenk ni potrebno, plastenke pa so tudi velik onesnaževalec okolja. Pitno vodo si iz pitnikov lahko v svojo steklenico v toplejših mesecih natočite v kar nekaj slovenskih mestih. Samo Ljubljani je pitnikov več kot 40.
V Sloveniji imamo za oskrbo s pitno vodo registriranih več kot tisoč vodovodnih sistemov, ki skupaj oskrbujejo več kot 90 % prebivalcev.
Včasih so vsi hodili po vodo k izvirom. Povprašaj starše ali stare starše, tete, strice ..., če imate v bližini kakšen izvir. Pojdite skupaj tja po vodo z nekaj steklenicami. To bo doživetje za vse. Videl boš, da ima voda neposredno iz izvira še boljši okus kot voda iz pipe.
Če pa živiš v mestu, pojdite na raziskovalni sprehod poiskat pitnike vode. Če jih najdete, si zapomni lokacijo in si tam natoči vodo v vročih poletnih dneh.
TRAJNOSTNA
POT = MOJA
IZBIRA
Nagrada ni ena, nagradi sta kar dve! Prva nagrada je, da se boš ob uporabi sredstev za trajnostno mobilnost dobro počutil. Vsakič, ko do cilja hodiš, kolesariš, se voziš s skirojem, rolerji, rolko ali kotalkami, se gibaš. O tem, da je gibanje zdravo, pa že ptički pojejo, kajne? Z gibanjem na zraku in soncu krepiš svoje mišice in zdravje.
Druga nagrada za trajnostno mobilnost pa je, da tako pomagaš zmanjšati količino izpušnih plinov, ki gredo v okolje ob uporabi netrajnostnih prevoznih sredstev.
Morda se ti včasih zdi, da en sam ne more narediti veliko. Pa ni res. Vsakič, ko boš šel kam peš, s kolesom, skirojem, rolerji ... pobarvaj en listek na drevesu. Boš videl, da se takih dejanj kar hitro veliko nabere. Če bo več ljudi delalo tako, bomo skupaj naredili veliko dobrega za naš planet.
Pobarvaj en listek vsakič, ko boš uporabljal sredstvo trajnostne mobilnosti.
TRAJNOSTNA
POT = MOJA
IZBIRA Izziv:
Povabi prijatelja, starše ali teto na sprehod ali na izlet v naravo ali na kolesarjenje. Zadaj jim izziv: ne smejo uporabljati telefona. Bodo zdržali? (Če že uporabljaš mobilni telefon, velja izziv seveda tudi zate!)
Kako se ti zdi, ko povsod vidiš ljudi, ki so prilepljeni na zaslone mobilnih telefonov? Na avtobusni postaji, v trgovskem središču, celo na ulici, v šoli ... Če pozornost usmerimo v zaslon, pač ne vidimo človeka, ki je ob nas.
Včasih so se ljudje pogovarjali, saj je bil pogovor edini vir informacij o tem, kaj je novega v življenju in svetu. Danes pa je teh virov informacij veliko in so na dosegu prstov.
Zdaj pa pomisli na dogodke, ki so te najbolj razveselili. Kdaj si bil najbolj srečen? Ko si bil v družbi ljudi, ki te imajo radi, ali ko si buljil v telefon in iskal videe, zaradi katerih ne bo v tvojem življenju nič drugače in ne boš nič bolj srečen?
TRAJNOSTNA
POT = MOJA
IZBIRA
Poveži pike od 1 do 20 in dobil boš risbo zelo priljubljenega trajnostnega prevoznega sredstva.
Igrišče je polno otrok. Trije se lovijo na kotalkah in dva na rolerjih. Štirje se podijo s skiroji. Na rolkah pa vadi trike pet fantov. Otroški vik in krik od daleč opazujeta dva psa in trije golobi.
Koliko kolesc je na igrišču? Napiši račun in izračunaj. Če še ne znaš reševati takšnih računov, pa lahko kolesca narišeš in jih prešteješ.
Koliko nog je na igrišču? Napiši račun in izračunaj. Če še ne znaš izračunati takšnih računov, lahko noge narišeš in jih prešteješ.
BESEDA STROKOVNJAKA:
VARNOST V PROMETU
Dragi otroci!
Se tudi vi vsak dan vozite s skirojem okoli doma, k prijateljem ali v šolo? Pohvale za uporabo trajnostnega prevoznega sredstva! Pri tem pa ne pozabite na čelado, ki varuje vašo glavo pred posledicami padcev ali trkov.
V prometu morate na skiroju ravnati enako kot pešec, to pomeni, da uporabljate pločnike in prehode za pešce. Preden prečkate prehod, poglejte levo-desno-levo, cesto pa prečkajte čez prehod tako, da ob skiroju hodite.
Na skiroju ste veliko hitrejši kot pešci in zato v prometu tudi bolj ogroženi, saj vas vozniki ne pričakujejo. Zato se res dobro prepričajte, ali je prečkanje varno, da so vozniki ustavili vozilo in vas opazili.
Vse bolj so popularni tudi električni skiroji. Ker gre za lahko motorno vozilo, morate vedeti, da to ni igrača in da ga ne morete primerjati z navadnim skirojem. Z njim se vozi po kolesarskih površinah, če teh ni, pa ob robu ceste (a samo znotraj naselja, kjer je hitrost omejena na 50 km/h ali manj). Električni skiro lahko uporabljajo le starejši od 14 let ali starejši od 12 let, ki imajo opravljen kolesarski izpit.
Srečno pot in vesele počitnice!
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
Med vožnjo s skirojem je prepovedana uporaba mobilnega telefona, pametne ure ali slušalk.
V letošnjem projektu sodeluje kar 29.992 otrok iz 198 vrtcev in osnovnih šol.
VARNOST V PROMETU
Svoje kolo moraš dobro poznati, da ga znaš varno upravljati in dobro skrbeti zanj. Zapisane dele kolesa vpiši v pravi prostor ob kolesu.
Ročna zavora – veriga – prestavna ročica – okvir – pedala – sedež –guma – balanca
Čebele ne bi razumele semaforjev, saj ne vidimo rdeče barve. Uf, še dobro, da čebele nismo udeleženke v prometu.
Semafor ima tri barve. Vsaka barva ima svoj pomen. Da smo na cesti varni, moramo natančno vedeti, kaj posamezna barvna luč pomeni.
Poveži, da bo prav!
Zelena puščica –voziti smeš le v smeri puščice in pri tem ne smeš ovirati vozil, ki vozijo po cesti, kamor se vključuješ
Rdeča luč –prepovedana vožnja
Rumena utripajoča luč – vozi posebno previdno
Rdeča in rumena luč hkrati –prepovedana vožnja, napoved za zeleno luč
Zelena luč –prost prehod
https://www.liveworksheets.com/ak2843459qx
Rumena luč –prepovedana vožnja, razen, če se ne moreš več varno ustaviti
ŽIVIM ZDRAVO
Košarka je ekipni šport metanja na koš. Tekmujeta dve ekipi s po petimi igralci. Zmaga tista ekipa, ki uspe vreči več žog v nasprotnikov koš.
Košarka je (poleg nogometa) eden najpopularnejših in najbolj gledanih športov na svetu. Igrati jo začnejo že otroci. V Sloveniji imajo svoje idole, kot sta na primer Goran Dragić in Luka Dončić.
K priljubljenosti košarke v Sloveniji prispeva tudi nov pristop poučevanja otrok v zadnjih letih – ni poudarjeno trdo delo, ampak učenje prek igre. Pri tem ima pomembno vlogo knjiga trenerja Boruta Sile Zabavna mala košarka (Košarkarska zveza Slovenije, 2021). V njej je trener predstavil zabavne pristope k učenju košarke – plod njegovega dvajsetletnega dela z otroki od 6. do 12. leta doma in v italijanskem zamejstvu. V knjigi predstavlja številne zabavne igre, ki urijo motorične sporobnosti mladih igralcev in tako razvijajo hitrost, koordinacijo, agilnost in gibljivost. Prek iger razvijajo tudi športno predznost, tekmovalnost, ekipni duh, sodelovanje, pomoč slabšim ...
Slovenija je postala leta 2017 evropski prvak v košarki za moške. Letos med 15. in 25. junijem pa bo v Ljubljani potekalo evropsko prvenstvo v košarki za
ženske, kar je lepa priložnost, da spoznamo tudi žensko ekipo z vzdevkom Rakete in navijamo zanje.
Odlomek iz knjige Zabavna mala košarka (Borut Sila, Košarkarska zveza Slovenije 2021)
PROSTOR: polovica košarkarskega igrišča
Trener Borut Sila poudarja, da lahko otroci košarko vzljubijo samo, če se ob tem zabavajo.
TEHNIČNI ELEMENTI: vodenje, tek, spremembe smeri, zaustavljanje
REKVIZITI: rumen in moder klobuček, košarkarske žoge
STAROST OTROK: 6–11 let
OPIS IGRE BREZ VODENJA ŽOGE
V skupini določimo tri otroke. Enemu damo rumen klobuček, ki predstavlja sonce, drugima dvema pa damo modra klobučka, ki predstavljata led. Preden se igra začne, se ostali otroci razbežijo po igralni površini. Ob trenerjevem znaku začneta lovca z modrim klobučkom loviti otroke. Ko jih ujameta, otroci zamrznejo − obstojijo na mestu ter zakličejo: »Sonce!« Ko se jih sonce dotakne, se stalijo in stečejo naprej. Če imamo veliko otrok, lahko določimo več otrok za lovljenje in reševanje (npr. trije otroci predstavljajo led in dva otroka sonce).
OPIS IGRE Z VODENJEM ŽOGE
Otrokom pred začetkom igre razdelimo žoge. Na trenerjev znak začnejo otroci z vodenjem žoge loviti, otroci, ki predstavljajo sonce pa odtajati otroke. Ujeti otroci prenehajo z vodenjem, žogo primejo z obema rokama ter ostanejo v položaju, v katerem so bili ujeti. Prav tako so ujeti vsi otroci, ki med igro prenehajo voditi žogo. Hitrost otroka (sonce), ki rešuje zamrznjene otroke, ni pomembna, zato lahko v to vlogo vključimo predvsem počasnejše otroke.
ŽIVIM
ZDRAVO Med 15. in 25. junijem bo v Ljubljani in izraelskem Tel Avivu potekalo evropsko prvenstvo v košarki za ženske. Gotovo vsi poznamo Gorana Dragića, Luko Dončića in druge košarkarje. Tokrat pa imamo priložnost spoznati tudi žensko košarkarsko ekipo z vzdevkom Rakete.
Slovenke bodo vse tekme igrale ob 18. uri. Vstopnice so na prodajnih mesti Eventima in Petrola na voljo že od 15 evrov naprej. Z eno vstopnico si lahko ogledate dve tekmi, bodisi popoldanski ali večerni. Rakete si zelo želijo in se veselijo spodbude navijačev na igrišču.
Na 39. evropskem košarkarskem prvenstvu za ženske bo igralo šestnajst reprezentanc, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Dve skupini (A in B) bosta tekmovali v Tel Avivu in dve (C in D) v Ljubljani. V Ljubljani bo potekal tudi celoten finalni del, tako da bo v Areni Stožice vsega skupaj kar 25 tekem.
Skupina A (Tel Aviv): Črna gora, Latvija, Španija, Grčija
Skupina B (Tel Aviv): Belgija, Italija, Češka, Izrael
Skupina C (Ljubljana): Nemčija, Velika Britanija, SLOVENIJA, Francija
Skupina D (Ljubljana): Turčija, Slovaška, Madžarska, Srbija
Slovenija:
četrtek, 15. junija ob 18h (tekma z Veliko Britanijo)
petek, 16. junija ob 18h (tekma z Nemčijo)
nedelja, 18. junija ob 18h (tekma s Francijo
Finalna
tekma z bojem
za medalje bo v nedeljo, 25. junija.
Ambasadorka Ditka Maučec vabi na evropsko prvenstvo v košarki za ženske 2023 v Stožicah:
»Dajte priložnost #raketam, da vam pokažejo, da je tudi ženska košarka atraktivna in energična. Mislim, da bodo super zanimive tekme in dogodki.«
Goran Dragić, zlati kapetan moške košarkarske reprezentance: »Tudi dekleta si zaslužijo enako podporo kot mi fantje.«
Vratar slovenske nogometne reprezentance, Jan Oblak, pa je dodal: »Vesel sem, da bom lahko svojo sestro Tejo in njene soigralke v državni reprezentanci letos spremljal na domačih tleh. Podprite in nagradite dekleta z obiskom tudi vi.«
DOBRE IN SLABE STRANI DRUŽBENIH OMREŽIJ
Gotovo imaš kakšnega prijatelja ali sorodnika, ki je starejši od tebe in kar naprej visi na telefonu. Kako se ti zdi, ko ga opazuješ? Se ti zdi neumno, ker ne vidi ničesar okoli sebe? Ali komaj čakaš, da boš tudi sam imel telefon?
Družbena omrežja imajo seveda dobre strani, imajo pa tudi slabe. Dobre strani uporabe družbenih omrežij so:
• lahko ohranjaš stike z družinskimi člani in prijatelji,
• izveš kaj novega in dobivaš ideje,
• spoznaš lahko nove ljudi, ki jih zanimajo podobne stvari,
• lahko slediš aktualnim dogodkom.
VARNA RABA INTERNETA
Vstavi ustrezne besede, da bodo stavki smiselni.
blokiraš zaščiten poznaš odpisuj staršem ali učitelju neznane, vsiljeno neznanimi, povej
• Nikoli ne brskaj po internetu, če računalnik ni _________________.
• Svoje kontaktne podatke vedno zaupaj samo tistim, ki jih dobro ____________.
Slabe stvari, ki se ti lahko zgodijo na družbenih omrežjih, pa so:
• lahko postaneš tarča spletnih zlorab,
• če gledaš same »idealne« objave in vedno srečne popolne ljudi, lahko to slabo vpliva na tvojo samopodobo,
• če nisi dovolj previden, lahko postaneš žrtev spletnega nasilja,
• lahko si izpostavljen lažnim in zavajajočim informacijam,
• lahko izrabijo tvojo naivnost in vse, kar jim pošlješ (npr. fotografije).
Vprašaj prijatelja, ki uporablja družbena omrežja, ali se mu je že kdaj zgodila kakšna slaba stvar.
Katera? Kako se je počutil? Kako je ukrepal, kaj je naredil?
Če ne bo vedel, na kakšne slabe stvari misliš, mu pokaži ta prispevek.
• Če na spletu naletiš na vsebino, zaradi katere ti je neprijetno, to takoj povej _______________________.
• Bodi pozoren na elektronsko pošto, ki ti jo pošljejo _______________ osebe in ti veliko obljubljajo. V tem primeru gre najverjetneje za ___________________ elektronsko pošto.
• Ne srečuj se z ____________ ljudmi, tudi če ste prijatelji na spletu. Če te ta oseba povabi na srečanje, to vedno ____________ staršem/učitelju/ svetovalni delavki.
• Neželene pošiljatelje lahko odstraniš s seznama stikov ali pa jih popolnoma _________________. Na sporočila nadlegovalca NIKOLI ne __________________!
Rešitev:
Športno se obleci in obuj. Pripravi si vodo in jo med vadbo spij večkrat po požirkih. Če boš vadil ob glasbi in v družbi, bo še bolj zabavno. Preden začneš z vajami, si vzemi pet minut za ogrevanje s hojo, tekom na mestu, skakanju čez kolebnico ...
Počepi
Krepi: mišice zgornjega in spodnjega dela telesa
Vsako vajo ponovi desetkrat!
Stopala postavimo v širino bokov, poravnamo
trup, roke spustimo ob telo. Nato upognemo kolena, pri čemer zadnjico potisnemo nazaj, na navidezen stol. Pazimo, da trup ostane vzravnan. Roke iztegnemo pred seboj ali pa jih postavimo v bok. V končnem položaju zadržimo za sekundo, nato kolena iztegnemo in se vrnemo v začetni položaj.
Žabji poskoki
Krepi: noge in odriv
Stopala postavimo v širino bokov. Nato naredimo globok počep, pri čemer roke spustimo na podlago. Sonožno se odrinemo v smeri naprej in navzgor. Roke pri tem iztegnemo proti stropu. V fazi leta je telo povsem iztegnjeno. Doskok izvedemo preko prstov na cela stopala. Vrnemo se v prvoten položaj.
ŽIVIM ZDRAVO
Sklece
Krepi: mišice zgornjega dela trupa, sodelujejo pa vse mišične skupine
Uležemo se na trebuh, dlani položimo na tla v širino ramen. Nato se dvignemo od podlage tako, da se z dlanmi odrinemo od tal in iztegnemo roke. Telo je pri tem vzravnano, pogled usmerjen naprej. Nato pokrčimo komolce in se spustimo v prvoten položaj.
Povabi k vajam še starše ali prijatelje!
Trebušnjaki
Krepi: trebušne mišice
Uležemo se na hrbet, kolena in stopala upognemo v širino bokov. Roke iztegnemo preko glave. Nato dvignemo zgornji del trupa in roke od tal ter jih usmerimo proti svojim nogam. V prvotni položaj se vrnemo tako, da se počasi spustimo nazaj na hrbet.
Sestavine (za šest oseb ali za dvakrat, če ste trije):
• 3 žlice oljčnega olje
• 1 čebula
• 2 stebli zelene
• 2 korenčka
• 3 stroki česna
• 1 žlica paradižnikovega koncentrata
• 1 čajna žlička origana
• 1 lovorjev list
• 1 žlica balzamičnega kisa
• 500 g leče
• 750 g pasiranega paradižnika
• 1 liter vode
• 1 čajna žlička sesekljanega petršilja
• polnozrnate testenine
Postopek:
1. Lečo damo v skledo, jo prelijemo z vodo in pustimo čez noč na pultu.
Polmost
Krepi: stegenske mišice in zadnjico
Uležemo se na hrbet, kolena postavimo v širino bokov. Roke položimo ob telo. Nato z oporo rok in stopal dvignemo medenico navzgor, proti stropu. V prvotni položaj se vrnemo tako, da zadnjico spustimo nazaj na podlago.
2. V ponvi na olju 5-8 minut pražimo sesekljano zelenjavo, da se zmehča. Nato ogenj povečamo in dodamo paradižnikov koncentrat, timijan, origano in lovorjev list. Pražimo dve minuti. Dodamo odcejeno lečo in pasiran paradižnik ter vodo. Pokrijemo in kuhamo 45 minut.
3. Ko je lečin bolognese skuhan, ga še dodatno začinimo po okusu s soljo in poprom. Posujemo ga s sesekljanim peteršiljem in postrežemo z izbrano prilogo.
Recept so zapisali in pripravili otroci oddelka 4–6 let vrtca Veržej pod mentorstvom Nine Kodba Vereš in Silve Smeh. Hvala!
SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO
Včasih, ko si utrujen in slabe volje, je prav težko biti prijatelj. Včasih, ko te je strah in si žalosten, je težko najti prijatelja. In včasih, ko si jezen in te nič ne veseli, imaš občutek, da nihče noče biti tvoj prijatelj.
Takrat je najbolj pomembno, da pogledaš okoli sebe in se nasmehneš, da se tvoj srček spomni, da so okoli tebe drugi otroci, ki ti lahko pomagajo. Tvoj nasmeh bo sporočil, da si želiš pomoči, da bi rad bil del družbe in da bi rad sodeloval.
Prav sodelovanje je tisto, kar iz običajnih otrok naredi prijatelje. Povzroči, da si vesel, ker so veseli drugi otroci okoli tebe. Naenkrat opaziš, da te ni več strah, ker vidiš, da si lahko pomagate. V hipu si manj utrujen, ker veš, da nisi sam, da boste skupaj naredili vse tisto, česar sam ne bi uspel. Ko se povežemo in povemo, kaj nas skrbi, bomo vedno našli rešitev in poskrbeli za to, da nihče ne bo pozabljen. Jeza, strah, žalost in utrujenost nas samo spomnijo na to, da je čas, da stopimo skupaj in skupaj naredimo nekaj lepega, dobrega in prijaznega drug za drugega, za naravo in za svet okoli nas. Tako iz navadnega, dolgočasnega ali težkega dne nastane pravljičen in vesel dan.
Kakšen dan je danes? Kaj je vsak izmed nas prinesel s seboj v srčku? Kaj bi danes lahko naredili skupaj? Poglej okoli sebe in razmisli, kako bi lahko skupaj naredili dan pravljičen.
dr. Lia Katarina Kompan Erzar
Ko se povežemo in povemo, kaj nas skrbi, bomo vedno našli rešitev.
Do danes je v projektu Spodbujamo prijateljstvo sodelovalo že več kot 150.000 otrok! Letos pri projektu sodeluje kar 39.048 otrok iz 247 vrtcev in osnovnih šol.
SPODBUJAMO PRIJATELJSTVO
S sošolci ste bili vse šolsko leto skupaj, med počitnicami pa se z nekaterimi kar dva meseca ne boste videli. Vsak od njih je nekaj posebnega. Kaj, če sošolce pred koncem šolskega leta razveseliš z drobmo pozornostjo, ki ogromno pomeni?
Rabiš samo nekaj manjših listkov (ali pa velik papir nareži na štiri dele). Na vsak listek napiši ime sošolca ali sošolke in eno ali več njegovih ali njenih lastnosti, ki jih ceniš, in zaželi lepe počitnice.
Npr.: Draga Maša, zelo dobro rišeš in obvladaš matematiko. Želim ti lepe počitnice. Uroš Dragi Tine, odličen si v košarki in lepo poješ. Imej se lepo med počitnicami. Eva
Mi prijat’li smo, prijazni in veseli. Radi se igramo in radi se imamo.
Pojemo in plešemo, vedno se zabavamo. Se ne prepiramo, in vedno si pomagamo.
Najlepše bo, če se dogovorite in se z listki obdarite kar vsi sošolci!
Skupaj se učimo, pišemo, računamo, rišemo in pojemo.
Druščina smo prava in vsem smo zabava.
Mi prijat’li smo v šoli in doma. Igra vsak dan povezuje nas, h kateri vabimo vse vas.
Učenci 1.a OŠ Veržej
Mentorica: Klavdija Krajnc
SLOVENIJA, KOT JO VIDIMO OTROCI
Pohodništvo in planinarjenje sta med Slovenci zelo priljubljena. Po naši deželi so prepredene številne poti, ki vabijo v neokrnjeno naravo na ogled številnih naravnih lepot.
Imamo več kot 10.000 kilometrov označenih in urejenih pohodnih poti, poleg tega pa še 5.000 kilometrov tematskih in sprehajalnih poti. Še posebej lepe so poti po Julijskih Alpah: vrhovi, slapovi, kristalna jezera, raznolike rastline in razgled z vrhov očarajo vsakega pohodnika.
Za postanek po naporni poti si lahko izberemo eno od izmed 175 planinskih koč, kjer se lahko okrepčamo s slovensko tradicionalno hrano, v nekaterih pa lahko tudi prenočimo. Koča pri Triglavski jezerih leži v bližini kristalno čistih
jezerc. Zelo obiskana je koča Dom na Komni, ki leži nad strmimi stenami Bohinjske doline in reke Savice in na križišču številnih planinski poti. Koča Triglavski dom na Kredarici pa je najvišje ležeča koča v Sloveniji (2515 metrov nad morjem).
Poznaš pregovor: »Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor.« Govori o tem, da je zelo pomembno, da poskrbimo za svojo varnost, preden se odpravimo v gore in na poti. Poskrbeti moramo za ustrezno opremo, preveriti vremenske in snežne razmere ter izbrati pot, ki bo primerna našim zmožnostim. Sledimo rdečim usmerjevalnim tablam, na katerih je zapisan tudi čas hoje do cilja, in markacijam.
Hoja v hrib ni enostavna, ampak lepote slovenskih gora bodo vsakič poplačale vse napore in kapljice znoja!
Tomaž Oršič
SLOVENIJA, KOT
JO VIDIMO
OTROCI Odgovori na pet vprašanj in zapiši pravilne črke odgovorov na spodnje črtice. Izvedel boš, kako se imenuje začasno ali stalno prebivališče v gorah, namenjeno zaščiti pred vremenskimi neprilikami (dežjem, snegom, vetrom, mrazom ...) in prenočevanju.
Vpiši črke pravilnih odgovorov po vrsti v spodnja polja:
4. Katera od dejavnosti na prostem je v Sloveniji med najbolj priljubljenimi?
E Balinanje
R Plavanje
U Lov
A Pohodništvo
5. Koliko urejenih in označenih pohodniških poti imamo v Sloveniji?
H V Sloveniji nimamo označenih pohodnih poti
K Več kot 10.000 kilometrov
Z Okoli 1.000 kilometrov
T Manj kot 5.000 kilometrov
1. Katera je najbilj množična organizacija v Sloveniji?
B Planinska zveza
H Planinsko društvo
K Lokostrelska zveza
L Nogometna zveza
2. Koliko planinskih koč, zavetišč in bivakov je v Sloveniji?
A 200
E 239
I 179 U 100
3. Česa ni v ponudbi planinske koče?
T Informacij o planinskih poteh
V Bazena
M Stolov
P Prijetnega vzdušja
