Page 1

ŠT.22, JULIJ 2017, LETNIK XVII

Zgodba velikih src strma in dolga pot do prve operacije v Medicorju

Dihalne vaje za zdravo in močno srce

Visok krvni tlak D r u š t vo n a s rc u o p e r i r a n i h S l o ve n i j e , Tb i l i s i j s k a 8 1 , 1 0 0 0 L j u b l j a n a , w w w. d r u s t vo - n s o s. s i

večja možnost za nastanek demence

HOJA zmerna telesna aktivnost

Poletna obremenitev ste pripravljeni na vroče dni?

let

DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE


Ob svetovnem dnevu srca vam polagamo na srce - bodite dobri s svojim srcem, poskrbite za redne in pravočasne preglede.

“Imejte srce za vaše srce”

www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 3

Uvodnik

Nastanek naše zgodbe Čas pred 30 leti je zapisan z ustanovitvijo prvega civilnega društva na Slovenskih tleh, Društva na srcu operiranih Slovenije. V zgodnjih osemdesetih letih se je v Slovenski medicinski prostor neizbrisno zapisalo ime dr. Marka Prepeluha – odvetnika, publicista, humanista in politika tiste dobe. Po težki težki srčni operaciji je občutil stisko bolnika, predvsem stisko pred in po operaciji na srcu. Sam je zaznal težave takratnega trenutka časa, ki nikakor ni bil naklonjen ne Slovenski medicini, še manj Slovenski kardiologiji. V njegovi odvetniški pisarni je sistematično in počasi okrog sebe začel zbirati mlajše zdravnike, bolnike, ki so tako kot on imeli podobno usodo, študente medicine in profesorje. Ključna osebnost v centru takratnega dogajanja je bil prav gotovo prof. dr. Radivoj Ozvald, ugledni učitelj Medicinske fakultete, predstojnik Inštituta za histologijo in embriologijo, aktivni politik, ki je bil tesno vpet v mnoge tokove razvoja zdravstva v takratni skupni državi Jugoslaviji. Na temelju teh misli in hotenj je prvi v Slovenskem prostoru ustanovil izjemno uspešno organizacijo, ki je združila bolnike in zdravnike – »Društvo na srcu operiranih«. Kljub nasprotovanju takratnega družbenega sistema, ki je onemogočal združevanje ljudi sta dr. Marko Prepeluh in prof. dr. Radivoj Ozvald uspela. Ko smo v takratni Jugoslaviji ubrali vsak svojo pot in začeli »na svojem« so dr. Prepeluhu že pešale moči, v naši samostojni Sloveniji pa so nastajale nevzdržne čakalne vrste. V tem času in ob teh dogodkih je predsedovanje društva prevzel človek s podobno vizijo pomagati srčnim bolnikom in ustvarjati lepšo bodočnost za razvoj kardiologije v Slovenskem prostoru – gospod Vladimir Petek, ki je bil z društvom skoraj vse od samega začetka in z nami je gradil idejo, skupno z nami je ustvarjal ekipo in povezoval vse, ki so hoteli pomagati. Zagotovo je največji dosežek ustanovitev tretjega srčnega centra v Sloveniji, to je MC Medicor. Do tedaj so bolniki dve tri ali celo več let čakali na operacijo srca. Nekateri so med čakanjem celo umrli. Prof. dr. Metka Zorc si je dolga leta prizadevala, da bi ustanovila tak center. Tu je nastopil Vlado, ki je v imenu vseh bolnikov pomagal prepričevati ljudi in odgovorne, da tak center potrebujemo. Ko se je končala borba za kliniko, kot je imenoval vse svoje aktivnosti, se je posvetil drugemu področju. Posvetil se je skrbi za člane Društva na srcu operiranih Slovenije, za vsakega posebej, usmeril se je v borbo za preprečevanje bolezni. Pred 16 leti je prvič izdal revijo Utrip srca, ki je presegla pričakovanja. Vlado Petek je brez dvoma s svojim delom presegel okvire naše dežele. Slovenija je med tem časom že zdavnaj postala polnoletna - še več od tega, lani je praznovala 25.let samostojnosti. Zdi pa se in tudi občutimo tako, kot bila kakšen neodgovoren najstnik, ki mu je prav malo mar za svoja dejanja. O neuspelih zdravstvenih reformah smo že pisali v naši reviji, zadnje dni pa nas spet pretresajo zdrahe iz UKC Ljubljana in to na račun naših najmlajših. Naša vlada, pa ministrica za zdravje zadnja leta obljubljata, da se bodo razmere uredile - mi pa smo močno v dvomih. Za otroško srčno kirurgijo ni bilo zaupanja vrednih strokovnjakov saj se je izkazalo, da so postavili na čelo otroške srčne kirurgije človeka, ki nima niti organizacijskih, niti človeških sposobnosti. In veste kaj je najhujše pri vsem - ničhe posamično ne odgovarja za svoja dejanja na tem področju. Nekateri bi celo rekli: “Naše zdravstvo je odlično, pacient slabo”! Še veliko dela nas čaka v prihodnosti... Bojan Petek, urednik

www.drustvo-nsos.si


4

UtripSrca

GRMIČEK ZRASTE OD 30 – 40 CM VISOKO. IMA ŠTEVILNE MAJHNE, OZKE ZAVIHANE LISTE, KI SO POKRITI S KRATKIMI TOGIMI DLAČICAMI. NA STEBLIH SO ŠTEVILNI RUMENI CVETNI KOŠKI, KI CVETIJO OD JUNIJA DO AVGUSTA. RASTLINA IMA MOČNO KONCENTRACIJO HLAPLJIVIH OLJ, ZATO OB POLETNI VROČINI ŽE NA DALEČ ZAČUTIMO VONJ PO SREDOZEMLJU

Laški Smilj ali Zlato sonce, ki rešuje poškodovano kožo in gube Laški smilj (Helichrysum italicum) je rastlina Sredozemlja in Krasa. V teh mesecih krasi številne otoke kjer vznikne na tisoče malih zlato rumenih sončec. Smilj nas zapeljuje s svojim omamnim, mehkim, sladkim vonjem in je zaradi svojih regenerativnih učinkov ena najbolj iskanih rastlin v kozmetični industriji. Ime Helichrysum izvira iz grških besed »helios« and »chryos«, zlato sonce, že on pradavnine pa je povezan z brezčasnostjo in neminljivostjo. Stari Grki so zaradi tega z njim okraševali templje, ki so bili namenjeni bogovom. Poimenovali so ga »amarantos«, »nikoli ne ovene« ali »večno mlad«, saj so očitno dobro poznali predvsem njegovo lastnost ohranjanja mlade kože. V nekaterih jezikih še danes v svojem imenu ohranja nesmrtnost; »immortelle« v francoščini, »everlasting« v angleščini. Pri nas preživi zimo na prostem le ob obali. Drugje ga sadimo v posode in jeseni prenesemo v rastlinjak ali hladni zimski vrt. Laški smilj uspeva na peščenih in dobro odcednih tleh. Dobro prenaša sušo. Potrebuje veliko toplote in polno sonce. Dobro prenaša veter, ne prenaša pa izpostavljenost soli. Posebnih sovražnikov nima niti ga ne napadajo bolezni. Ko odcveti, ga lahko porežemo približno 20 centimetrov od tal. Gnojenje smilja ni potrebno, tudi razmnoževanje je možno tako s potaknjenci kot s semeni. »Petnajst centimetrov dolge vejice spodaj za dva centimetra nekoliko ogulimo ter damo v zemljo, primerno za

www.drustvo-nsos.si

sadike. Pri tem pazimo, da je zemlja vedno dovolj vlažna. Po dveh do treh tednih bo že pognal korenine.« Zelo dobro vzklijejo tudi semena smilja. »Le zemljo, primerno za kaljenje semen, moramo uporabiti. Tudi tu pazimo, da je zemlja vedno dobro vlažna. Ko sadika zraste do višine dveh centimetrov, jo prepikiramo v večji lonček, da se razvije.« Uporaben je predvsem pri zmanjševanju starostnih gub in pri celjenju ran, tudi po zahtevnejših operacijah. Zmanjšuje brazgotine, tudi stare, še posebno pa je primeren za odpravljanje hematomov oziroma modric na telesu. Uporaben je tudi pri tako nezaželenih strijah. »Zaradi vsebnosti kariofilena učinkuje protivnetno, zmanjšuje otekline in pomaga pri zastajanju vode v telesu,« pravi sogovornica, ki poudari še prednosti hidrolata: »Ta ublaži bolečine zaradi opeklin pri čezmernem sončenju že v svoji osnovni obliki. Če pa si ga po sončenju razpršimo na telo, bomo preprečili izsušenost kože in rdečico zamenjali za porjavelost.«

Na psihološkem področju smilj greje in sprošča zatirana čustva. Uravnava pretok subtilnih energij in pomaga odpraviti letargično depresijo. Primeren je za ljudi, ki so imeli v otroštvu premalo ljubezni in tistim, ki se počutijo odtujene in osamljene.


Utrip Srca 5

UTRIP - MINI NOVIČKE Omejitev rib

Z objavo poročila WWF o prihodnosti svetovnih staležev rib je postalo jasno, da je čas, da se morajo sprejeti odločni koraki za obnovo ribjih populacij v svetovnih morjih in oceanih. Poročilo kaže, da si do leta 2050 več milijonov ljudi po vsem svetu ne bo moglo privoščiti ali dostopati do rib in ribiških proizvodov, ki so pomemben vir hrane in beljakovin. Napovedi so še temnejše za naše Jadransko morje, ki mu grozi izumrtje celotne ribje populacije do leta 2048, če se bodo nadaljevale slabe prakse ribolova, ki niso trajnostne. Da bi zaustavil ta destruktivni trend, je WWF začel projekt Fish Forward, ki ga financira Evropska unija. Slovenija je ena od 11 držav, kjer se izvaja projekt, skupaj z Bolgarijo, Nemčijo, Francijo, Grčijo, Italijo, Avstrijo, Portugalsko, Romunijo, Hrvaško in Španijo. Projekt je začet z namenom, da se v javnosti dvigne ozaveščenost o nakupu rib, ujetih iz trajnostnih virov ter da potrošniki s svojimi dejanji neposredno prispevajo k odgovornemu uživanju rib in globalnemu ekološkemu ravnovesju.

Neplodnost Zavod Vitalica je začel nacionalno kampanjo ozaveščanja o neplodnosti. Z letošnjo kampanjo pa želijo pozvati pare k soočenju z neplodnostjo. »Neplodnost je resna težava sodobne družbe. Neprimeren način življenja, premalo skrbi za zdravje, neznani razlogi in nizka ozaveščenost so vzrok velikemu povečanju števila neplodnih parov. Po statistikah se z neplodnostjo spoprijema že vsak šesti par,« opozarjajo v Vitalici, ki je organizirala okroglo mizo, na kateri so bili tudi strokovnjaki vseh treh slovenskih centrov za zdravljenje neplodnosti, Ljubljane, Maribora in Postojne. »Eden izmed problemov je zavlačevanje prve nosečnosti,« je opozorila Vrtačnik Bokalova, saj se je povprečni čas prve nosečnosti v Sloveniji približal 30. letu. Možnost prve nosečnosti po 35. letu po njenih besedah pada, po 40. letu pa gre le še za sporadične primere. Tudi možnost uspešnega zdravljenja neplodnosti z leti zelo pada. Do 38. leta starosti je uspešnih 60 odstotkov primerov zdravljenja, po 38. letu pa le še 25. »Mladost je naša zaveznica,« je opomnila. (več na: neplodnost.net)

Melisa za sen

Melisa je znana kot rastlina »sladkih sanj« ... Ljudska modrost pravi, da si lahko z vračanjem k naravi pozdravite ali olajšate marsikatero zdravstveno tegobo. Ob tem morate dobro poznati lastnosti posameznih zelišč in kako jih pripraviti, da bodo imela želeni učinek. Melisa in meta sta naravna antidepresiva Priporoča se, da ljudje zjutraj spijejo melisin ali metin čaj, saj bodo tako že navsezgodaj dobre volje. Za izboljšanje okusa pa dodajte še nekaj citronke. Melisa je namreč rastlina dobre volje, sreče in lepih sanj. Pijete jo lahko skozi cel dan, saj daje človeku optimizem in ga pomirja. Čaje pijte brez sladkorja in umetnih sladil, morda dodate samo žličko meda. »Grenčine v čajih vplivajo na periferno živčevje prebavil, da izločijo več fermenta, zato se hrana bolje prebavi«. Meliso so v 11. stoletju v Evropo prek Španije in nato v Nemčijo prinesli Arabci. Gojili so jo predvsem menihi v samostanih in jo uporabljali kot zdravilno rastlino, začimbo in dišavnico.

Opijanje Pred dvema letoma je v Sloveniji zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, vsakih 11 ur umrla vsaj ena oseba. In skoraj zagotovo gre za moškega. Ob tem nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da bi se vsem tem primerom lahko izognili že, če bi pili v mejah relativno manj tveganega pitja ter z vzpostavitvijo in vzdrževanjem abstinence. Pri tem poudarjajo, da so potrebni tudi sistemski ukrepi države. Glede na ocene svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se Slovenija po obsegu posledic zaradi škodljive rabe alkohola že desetletja uvršča v sam evropski vrh. Med 29 evropskimi državami glede uvedbe učinkovitih ukrepov za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola zaseda 16. mesto in zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, čeprav tovrstne ukrepe podpira tudi slovenska javnost. Na vsako osebo, ki je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti, izgubimo v povprečju vsaj 11 let potencialnega življenja, poudarja NIJZ.

www.drustvo-nsos.si


6

UtripSrca

Iz vsebine

Visok tlak, večja možnost za nastanek demence

10

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek »tihi ubijalec«, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic. Povišan krvni tlak ima že vsak četrti na svetu, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel. bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih.

Zmerna telesna aktivnost - hoja

14

Hoja je primerna za vse starosti, na sprehode se lahko odpravi cela družina, ali pa vsak sam. Ni potrebno, da hojo jemljemo kot obliko rekreacije, vključimo jo lahko v svoj vsakdan in tako brez dodatnih naporov skrbimo za gibanje.

Zdravi zobje - zdravo srce

20

Zobobol je, kakor pravijo, ena najhujših bolečin. Bolečina je sicer relativna, vendar je večina vprašanih v raziskavah zobobol uvrstila med deset najhujših bolečin.

Zgodbe velih src Čas pred 30 leti je zapisan z ustanovitvijo prvega civilnega društva na Slovenskih tleh, Društva na srcu operiranih Slovenije.

23

Vadite v miru in preprečite srčnožilna obolenja Pomembno je sproščanje v naravi. Sprehodi po mestnih ulicah in aktivnosti v zaprtih telovadnicah so za zdravje manj ugodni, kot si predstavljamo.

32

www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 7

št.22, julij 2017 - Letnik XVII

www.drustvo-nsos.si

Utrip srca je revija Društva na srcu operiranih Slovenije. Revija je brezplačna in prejmejo jo vsi člani društva s plačano članarino. Odgovorni urednik: Bojan Petek Strokovni sodelavci in ostali : Sanja Vilfan Švajger , prof. dr. Metka Zorc, Nika Teraž, Marjan Lužnik, Milka Krapež in Jožica Glažar.

Celiakija, bolezen črevesnih resic

37

Danes vemo, da se bolezen lahko pojavi kadarkoli v življenju in da se večkrat kot značilno sliko kaže netipično.

Dihalne vaje za zdravo in močno srce

Tehnična obdelava in prelom: Plior - Info Tech

39

Tisk: Tiskarna T-Tisk, Naklada: 2500 izvodov.

41

Izčrpanost, prebavne motnje, nihanje počutja, moči in razpoloženja se izrazito pokažejo s prihodom toplih dni, še posebej se na primer okrepijo težave s spanjem, glavoboli, zamegljene misli in slabša zbranost, težave z dihanjem.

Apiterapija Slovensko čebelarstvo ni znano samo po kranjski čebeli, katere izvorna dežela je prav naša država, ampak so slovenski čebelarji s tehnološkim znanjem in napredkom dobro prepoznani v mednarodni skupnosti.

Naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijka 81, 1000 Ljubljana Elektronska pošta: srce@drustvo-nsos.si Internet: www.drustvo-nsos.si

Joga je več tisoč let star sistem znanj in praks, ki temelji na umirjanju miselnih procesov. Do povezave uma in duha lahko poskrbimo tudi z dihalnimi tehnikami, ki izhajajo iz joge.

Poletna obremenitev

Fotografija: Arhiv uredništva, M.C. Medicor, iStock Photos, Bigstock Photos, Pixa Bay, osebni arhivi in člani društva.

Periodika: Izide dvakrat letno. Uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datumov izida. Revija Utrip srca ima informacijsko vlogo in ne more biti nadomestilo za obisk pri vašem zdravniku ali specialistu. Upoštevajte tudi, da nekatere informacije s področja medicine lahko zastarajo. Mnenja avtorjev in bralcev, ki jih podajo prek zapisov so njihova lastna in ne odražajo nujno mnenj in stališč Društva na srcu operiranih Slovenije.

48

Za članke v katerih je obravnavano delovanje učinkovin in zdravil velja opozorilo ministrstva za zdravje: “Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniški recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaščeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu“.

www.drustvo-nsos.si


UtripSrca Odprto pismo državnemu zboru, vladi, mistrstvu za zdravje in vsem prebivalcem Slovenije

8

V

pričujočem pismu želimo opozoriti na hude težave, ki se napovedujejo, če bodo poslanci sprejeli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti. Vlada je namreč besedilo teh sprememb potrdila na seji 20. aprila letos kljub nasprotovanju mnogih. Ambicija sprememb naj bi bila ureditev nekaterih pravnih praznin, med drugim tudi urejanje področja podeljevanja koncesij. Enostavno povedano naj bi se spremenil način podeljevanja koncesij oziroma pogoji, po katerih naj bi koncesionarji delali. Ko pa smo podrobno preučili predlagani dokument, smo ugotovili, da besedilo teh sprememb ne ureja skoraj ničesar, marsikje uveljavlja neenakopravni položaj med izvajalci, kar je nedopustno, obenem pa postavlja eksistenco koncesionarskega dela pod velik vprašaj, kar nas zelo skrbi. Podeljevanje koncesij zdravnikom- zasebnikom, ki delajo v okviru javnega zdravstva, je imelo namen, da se razbremeni čakalne vrste. To se je tudi v resnici zgodilo. Ne gre toliko za dejavnost na primarni ravni, pač pa najbolj na sekundarni in tudi (dosti manj) terciarni. Če vzamemo za primer samo srčne operacije, ko se dogaja, da bolniki med čakanjem na poseg umirajo (umrljivost med čakanjem je celo 20 odstotna!), je več kot jasno, da je Slovenija potrebovala še en srčni center, ki je s koncesijo to področje zgledno spravil v red. Poleg tega so mnogi drugi koncesionarji s svojim delom bistveno skrajšali čakalne vrste. Kaj pa je naredilo ministrstvo za zdravje? Po predlaganih spremembah zakona se bodo (ker koncesionarji ne bodo mogli več delati oziroma bodo delali bistveno manj) čakalne vrste znova podaljšale. Že danes so kritično (tudi nedopustno) dolge. Ministrstvo je uvedlo elektronske recepte in elektronske napotnice ter trdilo, da ni prav nobenih težav, da vse funkcionira, kakor je treba. In da se čakalne vrste že precej skrajšujejo. V resnici pa se bolniki

www.drustvo-nsos.si

na preglede ne prijavljajo, ker se ne znajo, zdravniki pa jim sami elektronskih napotnic večinoma tudi ne izpolnjujejo. Znano nam je, da ne hodijo na specialistične preglede, ki bi jih nujno potrebovali, kar pomeni, da se njihovo zdravstveno stanje ves čas slabša. Po nekaterih ocenah bo že konec tega meseca na seznamu prebivalcev, ki bi rabili specialistični pregled (vključno s tistimi, ki so nanj naročeni in čakajo), že okrog 500.000. Ker gre večinoma za kronične bolnike, ki potrebujejo preiskave in zdravila, lahko pričakujemo, da bo njihovo zdravljenje v prihodnosti še dosti dražje, vse na račun nepremišljenih odločitev zdravstvene politike. Ni nam jasno, kakšne cilje so zasledovali sestavljalci sprememb. Če naj bi šlo za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev, so naredili ravno nasprotno; če naj bi šlo za enakopravnejšo urejanje razmer v sistemu, so prav tako naredili ravno nasprotno. Če naj bi šlo za hitrejšo in s tem uspešnejšo obravnavo bolnikov, so že spet naredili ravno nasprotno. Pa še marsikaj bi lahko našteli: zniževanje stroškov (ti se bodo seveda zelo povečali), bolj racionalno urejeno delo (si sploh ne zasluži komentarja) in tisto, kar ves čas ponavljajo in kar je najbolj nesramna hipokrizija od vseh: da gre za dobro bolnikov! Vlada R Slovenije in ministrstvo za zdravje oziroma država Slovenija je lastnik manjših, večjih in ogromnih javnih zdravstvenih ustanov. Zanje je pričakovati, da bodo glavni izvajalci zdravstvenih storitev za veliko večino prebivalcev še precej let v prihodnosti. V teh ustanovah je težav toliko, da jim mediji komaj še sledijo. Zakaj se torej ministrsvo oziroma vlada loteva področja, kjer ni afer, kjer ni hudih pritožb bolnikov, ki so večinoma zadovoljni, kjer ni izgub, kjer ljudje čakajo ravno toliko, kolikor je potrebno, torej koncesionarjev? Zakaj se raje ne loti vseh naštetih težav? Na primer primera kranjske porodnišnice, pa ptujske, Topolščice in seveda našega dolgoletnega zdravstvenega paradnega konja, UKC Ljubljana? Zgodbe, ki


Utrip Srca 9

krožijo o tej ustanovi, na trenutke naježijo tudi najbolj neobčutljive. Kako je možno, da ta oblast ne zna urediti otroške srčne kirurgije, okrog katere se zapletamo že več kot deset let? Kako si ta oblast domišlja, da bo v dobro vseh prebivalcev uredila razmere v zdravstvu tako, da bo vsak dobil, kar potrebuje, če ne zna (zmore, hoče) spraviti v red neke nevrološke klinike? Kako bo oziroma je že do zdaj nadzirala razpolaganje z javnimi sredstvi, če že vrabci na strehi čivkajo, kako jo dobavitelji očitno odirajo in bogatijo na račun našega zdravstva? To so težave, ki na koncu namesto epiloga vedno dobijo odgovor, da gre za sistemske napake, da posameznik ni nič kriv. Najbolje je torej obtožiti sistem. In tako naj bi se dogajalo še naprej, ko bo zaradi takih »sistemskih« rešitev, kot jih predlagajo spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, umiralo precej več ljudi čisto po nepotrebnem. Kako naj državljani zaupajo ministrstvu za zdravje, ki niti odločbe o izrednem upravnem nadzoru v UKC Ljubljana, tej ustanovi ni izročilo po pravilih? Pri zasebnikih se kaj takega ne dogaja. Tam zdravniki ne dežurajo tako, da spijo oziroma, da so v domači postelji, a v (dobro plačani) stalni pripravljenosti. Tudi se ne dogaja, da bi bil nekdo na bolniški, a bi mu plačo izračunali, kot da so delali. Pa še nadure zraven. Pri zasebnikih človek, ki (pa čeprav v administraciji, gre pač za malomarno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem!) dela tako nemarno, izgubi službo. V javnih zavodih pa se kaj takega ne zgodi. Nauk: saj je vse dovoljeno. Ministrstvo za zdravje namesto, da bi tak red, kakor ga imajo koncesionarji, očitno rado povsod uvedlo anarhijo, da se ne bo vedelo, kdo pije in kdo plača. Kako je z zaposlovanjem? Tudi tukaj bi ministrstvo hotelo diktirati zasebnikom, potem ko je podeljevalo soglasja velikim zdravstvenim zavodom za zaposlovanje ljudi (ne glede na Zujf ), ki z izvajanjem zdravstvene dejavnosti niso imeli prav nobene zveze. Da tega

niso vedeli, ni olajševalna okoliščina. Plačani so zato, da vedo in naredijo red. Razumeli bi, da bi vlada hotela s spremenjenimi odločitvami v zakonu z isto količino denarja narediti več. Odločitve, ki jih predlagajo, pa pomenijo, kako z isto (z nekaterimi dodatki pa še večjo) količino denarja narediti manj! Da bi bila mera polna, spremembam ne nasprotujemo le koncesionarji, pač pa vsi, ki so v zdravstvo tako ali drugače vpleteni. Tudi tisti, ki vodijo javne zdravstvene ustanove. Še nikoli do zdaj v slovenskih bolnišnicah ni bilo toliko izgub, ki so bile pridelane v razmeroma zelo kratkem času. Kaj nam to pove? Predvsem pa je treba ponovno poudariti, da ta država že vse od začetka nima mreže javne zdravstvene službe. Glede tega je ministrstvo za zdravje (v prejšnjem mandatnem obdobju) prišlo najdlje leta 2013, ko je bila narejena strategija, nekakšna podlaga za vzpostavitev mreže na primarni ravni. V razpredelnici, kjer so naslovi dokumentov, pa še vedno samevata mreža sekundarne in terciarne dejavnosti. Da se razumemo, mreže še vedno nimamo. To pa je, kot bi hišo začeli graditi na strehi. Poleg tega nam manjkajo osnovna pravila, ki se jim reče standardi in normativi. Če pa tega ni, ni mogoče predvideti, koliko storitev neke določene vrste bodo ljudje na določenem območju tudi v resnici potrebovali. V izogib sesutju zdravstvenega sistema zato pozivamo vlado in ministrstvo za zdravje, da predlog sprememb zakona iz naštetih razlogov (čeprav jih je še mnogo več) takoj umakne in povabi k sodelovanju ljudi, ki to področje resnično dobro obvladajo, da bodo pripravili take spremembe, da bodo dejansko v dobro vsem prebivalcem Slovenije. Društvo na srcu operiranih Slovenije Bojan Petek, predsednik

www.drustvo-nsos.si


10

UtripSrca

VISOK TLAK VEČJA MOŽNOST ZA NASTANEK DEMENCE V Sloveniji z zvišanim pritiskom polovica odraslih

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen, ki jo spremlja vzdevek »tihi ubijalec«, saj se je bolniki pogosto sploh ne zavedajo, nezdravljena pa lahko povzroči zelo resne posledice, kot so srčni ali možganski infarkt ter odpoved srca in ledvic. Povišan krvni tlak ima že vsak četrti na svetu, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel. bolezen pa se vedno pogosteje pojavlja tudi pri mladostnikih. Ob svetovnem dnevu hipertenzije tako strokovnjaki opozarjajo na pomen ozaveščenosti o nevarnosti hipertenzije ter rednega in stalnega spremljanja lastnih vrednosti krvnega tlaka.

www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 11

P

o podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima povišan krvni tlak že vsak četrti odrasel človek na svetu oz. 1,8 milijarde ljudi. Skrb vzbujajo tudi podatki, da se s povišanim krvnim tlakom danes sooča že skoraj 50 % odraslih Slovencev. Ker bolezen nima simptomov, se je večina ne zaveda, med zdravljenimi pa je kar 75 % takih, ki zaradi neupoštevanja zdravnikovih navodil in nerednega jemanja zdravil nimajo dobro urejenega krvnega tlaka. Letos se je Slovenija svetovni akciji ozaveščanja o problematiki in resnosti posledic nezdravljene hipertenzije pridružila z akcijo »Maj mesec meritev 2017«, v okviru katere so cel mesec po celotni Sloveniji potekale brezplačne meritve krvnega tlaka. Krvni tlak in meritev sladkorja ste si lahko dali izmeriti v številnih zdravstvenih ustanovah in lekarnah. Predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana in predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo asist.dr. Jana Brguljan-Hitij, dr. med. je povedala, da se bo vse več ljudi po svetu imelo povišani krvni tlak, in da je tako tudi v Sloveniji.

Tekst: Sanja Vilfan Svajger Foto: KINOKS MEDIA PRODUCTIONS, BIGSTOCK PHOTO

bolezni srca zmanjšamo za 7%, tveganje za umrljivost zaradi možganske kapi pa kar za 10%!« Mag. Primož Dolenc, dr. med. iz KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana je povedal, da so lani odkrili veliko število udeležencev, ki so imeli visok krvni tlak, vendar se niso zdravili, precej visok pa je bil tudi odstotek tistih, ki se zaradi hipertenzije zdravijo, pa imajo kljub temu visok krvni pritisk (59%). »Na visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo pomembno vpliva nezdrav življenjski slog, kot so prekomerno uživanje soli, nezadostno uživanje zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, prekomerna telesna masa in debelost ter nezadostna telesna dejavnost. Sicer pa je povišan krvni tlak kronična bolezen, ki zahteva dosledno zdravljenje do konca življenja in pomemben del učinkovitejšega zdravljenja je seveda tudi upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga. Glavni viri soli v naši prehrani so živila in jedi z veliko vsebnostjo dodane soli, dosoljevanje pri pripravi hrane in pri mizi ter obroki, zaužiti izven doma. Zato je bil v letu 2010 sprejet prvi Akcijski načrt za zmanjševanje vnosa soli pri prebivalcih Slovenije in prvi uspehi so se že pokazali, saj se je vnos soli pri odraslih po zadnjih raziskavah v petletnem obdobju zmanjšal za 9%.«

Vzrokov za hipertenzijo je več, na dednost in starost, ne moremo vplivati, lahko pa odločilno vplivamo na način življenja. Dr. Brguljan Hitij opozori, da bi se morali več gibati, ohranjati normalno težo in uživati čim manj soli. »S tem lahko veliko sami naredimo in preprečimo nastanek hipertenzije kljub genetski predispoziciji!« pove in doda, da so lahko posledice nezdravljene hipertenzije usodne. Nezdravljena hipertenzija namreč lahko privede Bolniki ne sodelujejo do možganskega ali srčnega infarkta, odpovedi srca in Zvišan tlak ne boli, zato pacienti ne sodelujejo, krvni pritisk ledvic, z nezdravljenim krvnim tlakom pa je močno pa ni pod nadzorom, je opozorila prof. dr. povezana tudi demenca. Pomembno Marija Petek Šter, dr. med., iz Katedre za je, da svoj krvni tlak redno družinsko medicino, Medicinska fakulteta, spremljamo in da s kakovostnimi UL in dodala, da bolniki s povišanim merilniki krvnega tlaka tudi doma krvnim tlakom predstavljajo petino vseh sami izvajamo meritve. Na ta način Pomembno je, da svoj krvni obiskovalcev njihovih ambulant. »Običajno lahko hipertenzijo pravočasno tlak redno spremljamo in imajo pridružene tudi druge dejavnike prepoznamo in jo zdravimo. Če samo tveganja za bolezni srca in ožilja, kar za 2 mm znižamo krvni tlak, tveganje da s kakovostnimi merilniki za umrljivost zaradi ishemične zahteva celostno in dolgotrajno, praviloma krvnega tlaka tudi doma sami izvajamo meritve. Na ta način lahko hipertenzijo pravočasno prepoznamo in jo zdravimo

www.drustvo-nsos.si


12

UtripSrca

Svoja zdravila je potrebno dobro poznati

V strokovnih priporočilih pogosto zasledimo, da je priporočljiva večkrat tedenska ali, še bolje, vsakodnevna aerobna telesna dejavnost zmerne intenzivnosti (vsaj pol ure). To je intenzivnost, pri kateri se rahlo znojimo in ki nastopi pri 70 do 80 odstotkih maksimalne srčne frekvence. doživljenjsko zdravljenje in nadzor vseh dejavnikov tveganja v zmanjšanju tveganja za srčno žilne dogodke. Celostna in kontinuirana obravnava bolnika pa je ena od značilnosti pristopa zdravnika družinske medicine, ki vodi večino bolnikov z arterijsko hipertenzijo, posebno če gre za esencialno arterijsko hipertenzijo pri ljudeh, brez zapletov hipertenzije. Prav slabo sodelovanje v zdravljenju je glavni dejavniki, ki vodi v nedoseganje zastavljenih ciljev zdravljenja.« je orisala stanje na področju zdravljenja krvnega tlaka pri nas prof. Petek Šter.

Da je v obvladovanju bolezni nadvse pomembna tudi vloga farmacevta je poudarila Ivanka Brus, mag. farm. spec. iz Lekarniške zbornice Slovenije. »Farmacevti moramo bolnike poučiti o pravilni rabi zdravil, jim svetovati pri samozdravljenju, jih ozaveščati o dejavnikih, ki vplivajo na izide zdravljenja z zdravili. Bolnike pa učimo tudi pravilne samokontrole krvnega tlaka, opozarjamo na dejavnike, ki vplivajo na vrednost meritev, svetujemo nakup primernega merilnika, spodbujamo k beleženju meritev, pomagamo pri pravilni interpretaciji rezultatov ali drugače motiviramo za zdrav način življenja, »je naštela res številne pomoči, ki jih bolnik dobi od lekarniškega farmacevta. Dodala je še, da njihove dolgoletne izkušnje kažejo, da veliko težav pri bolnikih s hipertenzijo predstavlja ravno nepravilna uporaba zdravil:« Bolniki, ki se zdravijo zaradi hipertenzije, pogosto jemljejo več zdravil, bodisi zaradi same hipertenzije ali drugih sočasnih obolenj. Bolnik mora dobro poznati svoja zdravila in dobro je, da ima vedno pri sebi seznam zdravil.«

Debelost pri mladih zvišuje krvni tlak Da se hipertenzija lahko začne že pri mladih, in da le ta pomeni pomembnen dejavnik tveganja za nastanek srčnožilnih obolenj je opozorila doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med iz KO za nefrologijo, na Pediatrični kliniku v UKC Ljubljana.«Med pomembnimi rizičnimi dejavniki za srčno-žilna obolenja pri mladih je hipertenzija, ki se prične že v obdobju mladostnika. Incidenca po 14.

Najbližji stik s pacientom “Medicinske sestre imamo kot članice zdravstvenega tima pomembno, včasih ključno vlogo v procesu zdravljenja bolnika s hipertenzijo na vseh ravneh, tako preventivnem kot kurativnem področju, saj smo največkrat prve in zadnje v verigi obravnave bolnikov, imamo veliko možnosti in priložnosti, da vzpostavimo pristni kontakt in pridobimo njihovo zaupanje (partnerski odnos). Ob bolniku prebijemo veliko časa, zato lahko pridobimo informacije o njegovem življenjskem stilu, razvadah, navadah.«, je na dogodku za medije povedala predstavnica sester, diplomiran medicinska sestra Ernica Jovanović, iz KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana

www.drustvo-nsos.si

Visok krvni tlak ali hipertenzija je kronična bolezen sodobnega človeka in dosega razsežnosti globalne epidemije. Svetovna liga za hipertenzijo je leta 2005 določila 17. maj za Svetovni dan hipertenzije. Slovenija se je gibanju, ki v obdobju 2013-2018, deluje s sloganom »Spoznaj svoje številke – Poznaj svoj krvni tlak«, priključila že na samem začetku. Cilj akcije je povečati zavedanje svetovne populacije o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka.


Utrip Srca 13

letu je nekaj višja pri fantih, kjer znaša 10-13%, med 7%-9% pa pri dekletih, razpon nastane, ker je odvisno kako se tlak meri. V zadnjih 20 letih povišan tlak pri mladih zaradi nezdravega življenjskega sloga narašča, ki je povezan z naraščanjem debelosti. Mladostniki s hipertenzijo večinoma ne kažejo simptomov bolezni, zato je zelo pomembno zgodnje odkrivanje, ustrezno vrednotenje in zdravljenje. In kako visok tlak preprečiti? Strokovnjakinja odgovarja, da je potrebno ozavestiti mlade o zdravem načinu življenja in ga tudi v resnici živeti.

Ali poznate svoje dejavnike tveganja?

Iščejo ljudi s povišanim krvnim tlakom Hipertenziji ne moremo posvečati samo enega dneva v letu, je tako pomemben, da smo ji letos posvetili cel mesec, je povedala specializantka iz KO za hipertenzijo UKC Ljubljana Nina Božič, dr. med. »Letos se je aktivnostim ob Svetovnem dnevu hipertenzije Svetovni ligi za hipertenzijo pridružilo tudi Mednarodno združenje za hipertenzijo, v aktivnostih sodeluje 87 držav po vsem svetu. Z akcijo Maj mesec meritev 2017 smo želeli krvni tlak izmeriti 25 milijonom prebivalcev, ki v zadnjem letu niso imeli opravljene meritve, izpostaviti potrebo po pogostejšem presejanju in motivirati vladne organizacije za izboljšanje lokalnih zmožnosti presejanja. Želimo si, da bi z našimi meritvami prepoznali ljudi s povišanim krvnim tlakom, ki bi posledično prejeli ustrezno zdravstveno obravnavo.«

Zelo pomembno je, da odkrijete svoje osebne dejavnike tveganja, saj lahko ukrepate šele, ko jih poznate. Žal nekatere dejavnike tveganja, predvsem tiste, ki jih ne občutimo, npr. visok krvni tlak ali zvišano raven holesterola, pogosto prepoznamo prepozno. Zato redno hodite na zdravniške preglede, tudi če nimate težav, saj jih boste le tako pravočasno odkrili.

www.drustvo-nsos.si Postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije.

Prijavnica na strani 46. Več na spletni strani: www.drustvo-nsos.si

O pomembnosti rednega merjenja krvnega tlaka govori tudi zgodba bolnika Jurija Čižmeka, ki je povedal, da si, preden ga je zadela kap, več kot 20 let ni izmeril krvnega tlaka. Razen občasne utrujenosti ali napetosti ni čutil nikakršnih znakov, in še to je potisnil na stran, zase je vedno trdil, da je zdrav. »Ko se ti zgodi nekaj takega, pa se ti življenje kar naenkrat popolnoma ustavi in obrne na glavo,« je povedal Jurij Čižmek, ki še vedno čuti posledice kapi.

www.drustvo-nsos.si


14

UtripSrca

Izjemno zanimivo predavanje, ki ga je pripravil prim. dr.Janez Tasič je napolnilo manjšo dvorano v portoroškem Kongresnem centru.

prim. dr. Janez Tasič

Hoja je primerna za ljudi vseh starosti in fizičnih sposobnosti. Vendar je potrebno biti pozoren pri bolezenskih stanjih, kroničnih boleznih.

www.drustvo-nsos.si

Najpomembnejše pravilo rekreacijske hoje je, da ta mora biti koordinirana ter v skladu z lastnimi telesnimi zmožnostmi. Prvo pravilo hoje je, da hodimo v skladu s svojo kondicijo. To ne pomeni, da se sprehajamo, ampak, da hodimo tako hitro kolikor zmoremo, ne da bi se zadihali.


Utrip Srca 15

V Društvu na srcu operiranih Slovenije vsako leto tradicionalno organiziramo zdravstvene delavnice v Portorožu. Glede na dejstvo, da vsi sodobni nasveti priporočajo čimveč telesne oz. aerobne vadbe smo med naše vrste povabili prim. dr. Janeza Tasiča, ki nam je predstavil koristne učinke hoje.

Zmerna telesna aktivnost

HOJA pripravil: Bojan Petek

Hoja je primerna za vse starosti,

Hoja je poceni!

na sprehode se lahko odpravi

Hodite lahko sami ali v družbi, hoja je povsem zastonj in pristoji vsem življenjskim stilom, od vas zahteva le dobro voljo. Potrebnih 30 minut hoje na dan lahko opravite tudi v treh 10-minutnih intervalih: pospremite otroke do šole, med službenim odmorom se peš odpravite do restavracije na malico, parkirate malce dlje od službenega vhoda. Nedavne raziskave so pokazale, da pri ženskah zadostuje približno 75 minut telesne aktivnosti na teden za znatno izboljšanje telesne kondicije.

cela družina, ali pa vsak sam. Ni potrebno, da hojo jemljemo kot obliko rekreacije, vključimo jo lahko v svoj vsakdan in tako brez dodatnih naporov skrbimo za gibanje. Psi so odlična motivacija in obveza za vsakodnevne sprehode, prav tako se lahko odločimo, da se v službo ali šolo odpravimo peš, če le ni predaleč.. Tudi kardiologi priporočajo t.i. kardiofitnes, ki vljučuje deset minut hitre hoje dnevno.

Zakaj je hoja koristna: Hoja ima na naše zdravje zelo velik vpliv, saj lahko z redno rekreacijo poskrbimo za kondicijo, in hkrati zmanjšujemo verjetnot za srčno-žilna obolenja v starejših letih. Hoja namreč ugodno vpliva na prekrvavitev telesa in krepi srce, poleg tega pa lahko samo trideset minutna aktivnost, ki poteka trikrat dnevno, znižuje krvni pritisk. S hojo lahko uspešno tudi hujšamo in vzdržujemo telesno težo, saj spodbuja presnovo in delovanje črevesja, poleg tega pa krepimo in oblikujemo mišice. Te sčasoma postanejo veliko bolj prožne in predvsem močne. Pri ljudeh, ki so doživeli srčni infarkt, hoja zelo pozitivno vpliva v procesu zdravljenja.

Hoja pospešuje presnovo. Hoje pozitivno vpliva na lažje primere depresije in pomaga v boju proti stresu. S hojo boste imeli več energije in se boste bolje počutili. Hoja izboljšuje spanec.

www.drustvo-nsos.si


16

UtripSrca

Preizkusili smo čevlje bolnika z multiplo sklerozo Foto: Tamino Petelinšek / STA Multipla skleroza je avtoimuna bolezen, ki povzroča vnetje v osrednjem živčevju in je najpogostejši razlog za invalidnost med mladimi. A s pravočasnim odkrivanjem bolezni in posledično hitrim zdravljenjem se lahko upočasni napredovanje bolezni in tako izboljša kakovost življenja bolnika, so poudarili sredi maja na okrogli mizi ob Svetovnem dnevu multiple skleroze.

Z

a multiplo sklerozo praviloma zbolijo mladi ljudje. Kljub temu, da je na svetu že okoli 2,5 milijona teh bolnikov, od tega okoli 3500 v Sloveniji, vzrok bolezni ostaja nejasen, je na današnji okrogli mizi ob svetovnem dnevu multiple skleroze povedala nevrologinja z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Alenka Horvat Ledinek. Dejavniki tveganja za bolezen so okoljski, kajenje, okužba z določenim virusom in dedna predispozicija. Čeprav bolezen ni dedna, pa ima posameznik desetkrat večjo možnost, da zboli, če ima multiplo sklerozo njegov sorodnik, je dodala. Za multiplo sklerozo 2,5- do trikrat pogosteje zbolevajo ženske kot moški. Če zboli moški, pa se bolezen pojavi praviloma pet let pozneje kot pri ženski, je pojasnila nevrologinja z UKC Maribor Tanja Hojs Fabjan in dodala, da je več multiple skleroze v beli rasi.

Različne oblike bolezni

Po njenih navedbah ima velika večina bolnikov najprej obliko bolezni z zagoni in obdobji mirovanja. Pri 40 do 60 odstotkih teh bolnikov bolezen sčasoma, v približno 15 letih, napreduje v sekundarno napredujočo obliko, pri kateri se znaki bolezni nenehno slabšajo. Do 15 odstotkov bolnikov pa ima po njenih navedbah že od samega začetka takšno obliko bolezni z nepretrgoma slabšajočim potekom. Klinična psihologinja v UKC Maribor Estera Žalik je ob tem dejala, da je soočanje z diagnozo zelo stresna situacija. Kako posameznik reagira na to, je odvisno od tega, kako si sam razloži situacijo, veliko pa jih bolezen na začetku preprosto zanika. Opozorila je tudi na pomen podpore družine in bližnjih pri soočanju z boleznijo.

»Saj nisem bolan!«

»Zanikanja ne smemo obtoževati. To je obrambni mehanizem, da preživimo situacije, ki so v tistem trenutku preveč boleče,« je pojasnila. Ob tem pa je dejala, da dolgoročno ne gre podpirati oz. odobravati zanikanja, saj se potem bolniki ne zdravijo. Opozorila je tudi na pomen podpore družine in bližnjih pri soočanju z boleznijo. »Res je, da ima med 40 in 60 odstotkov bolnikov z multiplo sklerozo tudi www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 17

depresijo. Ampak bolj kot bolezen na to vpliva njihovo socialno okolje,« je opozorila psihologinja.

Obteženo življenje v čevljih bolnika Udeleženci okrogle mize smo ob koncu tiskovne konference lahko tudi preizkusili posebne čevlje, izdelane s 3D tiskalnikom, ki omogočajo simulacijo hoje oziroma življenja z multiplo sklerozo, in se tako postavili »v čevlje bolnika«. Kakšen je občutek? Nobenega ravnotežja, predvsem pa hitra utrujenost, ki smo jo začutili že po nekaj minutah hoje. Vsak čevelj je bil namreč zelo obtežen, podplat pa postavljen krivo, tako da tudi z največjim trudom nisi mogel hoditi (dolgo) naravnost. (ss, sta)

Moje srce Le kam zbežijo moje lepe sanje v katere se zasanjam vsako noč? Kam so odšle? Sem z njimi, a brez mene sanjajo drugod? Oči zaprem, že cvet se v dremežu prikaže morda le eden, včasih pisan šopek rož, z veseljem sprejmem to darilo, naj rože te ponesle bi me v spanec. Ko v sanje padem, brž odnesejo me daleč proč, morda med svetle in pojoče zvezde, skozi meglice meteorskih rojev tja v vesolje... Do Reke me odnesejo, na pašnike zelene... Zbudim se včasih v grozi, kot da v brezno padam, da ni poti... kot voda, ki pritekla bi vrh slapa, da padem vanj... preplašena in vržena iz lepih sanj, se v kriku prebudim...

Zgodba bolnika Gregor Selak je prve znake multiple skleroze zaznal novembra 2013, ko je večkrat izgubil ravnotežje in padel.«Ko sem bil zunaj na ulici, je izgledalo, kot da sem pijan,« se spominja. Po dveh tednih se je odpravil k osebnemu zdravniku, ki ga je napotil na nevrološko kliniko. Tam so mu po magnetnoresonančnemu slikanju glave in s pregledom možganske tekočine potrdili multiplo sklerozo.«Zdravnik me je želel takoj zdraviti s kortikosteroidi, bil sem šokiran in depresiven, zato sem najprej zdravljenje zavrnil. Nato sem se poslužil več alternativnih možnosti zdravljenja, kar pa ni pomagalo, zato sem se vrnil k nevrologu,« je dejal in dodal, da so začeli zdravljenje. Danes se počuti dobro in lahko normalno hodi 1,5 ali dve uri, prav tako je ponovno začel plezati, s čimer se je strastno ukvarjal pred boleznijo. Po Selakovih besedah mu je pri soočanju z boleznijo zelo pomagala soproga. »Na koncu sem moral sam pri sebi spremeniti stvari. Ugotovil sem, da bo z negativno energijo šlo samo na slabše,« je dejal in dodal, da je bolezen potem vzel kot pozitivno priložnost za spremembo svojega življenja. »Ugotovil sem, katere stvari želim početi. Sedaj jih dejansko počnem. Živim!,« je še dejal.

Srce nori, razbija, kot zbežalo bi iz bitke, mirim ga: Pomiri se srce! Bile so sanje, le hude sanje so bile, zbežale so in ni jih več... Pomiri se srce, pomiri! Umirja se, počasi, prav počasi tolče, zdaj prepočasi, utripa skoraj ni. Ustrašim se: Ne ustavljaj se srce, utripaj, bij! Udarjaj mirno in pravilno! Ko skušam spomniti se sanj, jih ni, le košček prebujenja včasih mi ostane, le kot preblisk, kot delček konca. Še to izgine. Včasih, se zbudim v molitvi, k Mariji Pomočnici molim... Počakam, včasih uro, včasih več, da mi srce začne skoraj normalno biti, da zmedenost v glavi mi izgine. O bradikardija, le kaj počneš, kaj počneš z mojim srcem! Marija Krajnik, Škofja Loka

www.drustvo-nsos.si


18

UtripSrca

Ustavimo pesticid glifosat!

I

nštitut za trajnostni razvoj in Mreža Plan B za Slovenijo pozivata k podpisu Evropske državljanske pobude (EDP) »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«. Učinkovina glifosat se v herbicidih uporablja pogosto. Vsebuje jo tudi zloglasni Monsantov Roundup, ki ga uporabljajo na posevkih, gensko spremenjenih tako, da lažje prenesejo učinke herbicida.

Strupene kemikalije, ki povzročajo raka, so lahko prisotne tudi v vašem telesu. Svetovna zdravstvena organizacija je pred dvema letoma objavila, da je glifosat med verjetnimi povzročitelji raka pri ljudeh. Znanstveniki so odkrili sledi glifosata v urinu pri skoraj polovici testiranih ljudi iz 18 evropskih držav3. Kljub temu pa Evropska komisija trenutno meni, da bi se v EU lahko začeli pogovarjati o podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata za nadaljnjih 10 let, industrijski lobisti pa zahtevajo celo 15 let. Zgodba se ponavlja: od suma nevarnosti za zdravje nekega pesticida do dejanske prepovedi lahko mine tudi 10 let in več – tako kot npr. pri atrazinu, ki je več desetletij veljal za čisto sprejemljivega. Danes pa nas katastrofa v Kemisu spet opozarja na »stranske« učinke atrazina in drugih strupenih pesticidov, ki trajajo tudi še desetletja po njihovi prepovedi. Ne dovolimo, da se isti vzorec ponovi tudi pri glifosatu in drugih učinkovinah. Podpišimo EDP »Prepovejmo glifosat in zaščitimo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi«! Evropska državljanska pobuda (EDP) je inštrument, s katerim lahko milijon državljanov Evropske unije zahteva od Evropske komisije, da oblikuje zakonodajni predlog in z njim uredi določeno področje. Z EDP Evropsko komisijo pozivamo, naj državam članicam predlaga prepoved uporabe herbicidov, ki vsebujejo glifosat, naj izboljša postopek odobravanja pesticidov in sprejme zavezujoče cilje glede zmanjšanja uporabe pesticidov za celotno EU. Glifosat je samo vrh ledene gore in še zdaleč ni edina škodljiva učinkovina v pesticidih. Prizadevati si moramo za prihodnost brez pesticidov. Evropsko državljansko pobudo je podpisalo že več kot 790.000 podpisnikov. Zdaj smo pripravili podlage v slovenskem jeziku in k podpisu vabimo tudi slovenske državljane. Poziv: http://itr.green-smoothie.org/razno/stop-glifosatu/

www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 19

Vseslovenski projekt ADAM za čim prejšnje odkritje prvih znakov demence

Projekt ADAM, vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence, je v dveh mesecih (od 8. maja do 7. julija) v 6 regijah zajel več kot 450 prebivalcev Slovenije, starejših od 60 let in bo potekal pod strokovnim vodstvom Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Gre za neprofitni projekt, ki ima v osnovi tri namene: -ozaveščati širšo in tudi strokovno javnost glede naraščajoče problematike demence ter s tem tudi zmanjševati stigmo te bolezni, -izvajati presejalne teste spominskih in miselnih sposobnosti, ki lahko nakazujejo na začetne faze demence in

-omogočiti aplikativno znanstveno - raziskovalno delo usmerjeno v razvoj novih, cenovno dostopnih in neinvazivnih metod za diagnostiko demence s pomočjo EEG tehnologije. Zanimivo je, da je od 450 prostih mest, prostih le še 20 odstotkov. 450 posameznikov sicer ne predstavlja reprezentativnega vzorca za celotno Slovenijo, zato bo potrebnih še več let, verjetno pa tudi ponovno testiranje že testiranih, da bodo prišli do oprijemljive statistike. Sodelovanje v projektu ADAM je brezplačno. Končni cilj projekta je razvoj učinkovitega vsakoletnega preventivnega presejalnega programa za sistematično zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve demence v Sloveniji, po vzoru programov SVIT, DORa in ZORA ter hkrati omogočiti razvoj novih metod diagnostike te bolezni s pomočjo EEG tehnologije. Pobudnik projekta je podjetje za aplikativno nevroznanost BLCKB d.o.o., član SRIP-a Zdravje - medicina. Ostali partnerji so še: UKC Ljubljana, Združenje Spominčica (oba člana SRIP-a Zdravje - medicina) in ZDUS. Podpornik projekta je Zavarovalnica Triglav d.d. (Vir: sis-egiz.eu)

www.drustvo-nsos.si


20

UtripSrca

Zdravi zobje, zdravo srce

Z

obobol je, kakor pravijo, ena najhujših bolečin. Bolečina je sicer relativna, vendar je večina vprašanih v raziskavah zobobol uvrstila med deset najhujših bolečin. Ta naj bi bil najbolj boleč, če je v zobu vnetni proces, ki je običajno posledica okužbe. Kadar zob napade gniloba, nastane luknjica, skozi katero pridejo bakterije v notranjoast zoba. Ne gre torej le za zobno gnilobo samo po sebi, pač pa za to, da odpira vrata vsem mogočim boleznim, ki so lahko tudi usodne, česar se ljudje večinoma sploh ne zavedajo. Prav tako statistični podatki pravijo, da naj bi obstajala tudi povezava med slabim ustnim zdravjem in možgansko kapjo, revmatoidnim artritisom, nekaterimi vrstami raka, okužb dihal, sladkorno boleznijo in težavami v nosečnosti. Dejstvo, da so usta povezana z ostalim telesom, je pogosto spregledano. Redno čiščenje zob zmanjša nevarnost za razvoj srčnih bolezni, oralnih okužb in sladkorne bolezni.

V ustih je ogromno bakterij Toda to še zdaleč ni vse. Kronična obstruktivna pljučna bolezen in pljučnica sta okužbi, ki lahko povzročita smrt. Pojavita se, ko bakterije prodrejo v spodnje dihalne poti. Perodontalna bolezen pa je bakterijska okužba, ki se začne, ko bakterije iz plaka, zobnih oblog, pridejo v okolico zob in tudi vanje. Strokovnjaki so leta 2011 (American Academy of Periodontology) objavili rezultate raziskave, ki dokazujejo www.drustvo-nsos.si

povezavo med perodontalno boleznijo in boleznimi dihal. Bolj natančno povedano: bolezen obzobnih tkiv lahko poveča nevarnost za razvoj tako kronične obstruktivne pljučne bolezni kot tudi pljučnice. Po drugi strani pa redno in temeljito čiščenje zob zmanjša nevarnost, da bi v ustih kraljevale bakterije. Strokovnjaki pravijo, da lahko tri minutno ščetkanje zob nekajkrat na dan človeku dobesedno reši življenje.

Tekst: Milka Krapež Foto: BIGSTOCK PHOTO nosečnice v tem, sicer veselem, a vendar občutljivem času ustni higieni posvetiti posebno pozornost. Izbrati je treba kakovostno zobno kremo (po možnosti brez fluora) in zobe z dlesnimi vred redno čistiti. Da povrhnjica ne bo prizadeta, je dobro izbrati mehko

»Kar se dogaja v ustih, ima lahko posledice za celo telo. Že nekaj časa je znano (znanstveno potrjeno), da obstaja povezava med gnilimi zobmi in srčno boleznijo« Znano je, da je to le ena od stvari na seznamu, kaj vse lahko povzroči nosečnost (poleg povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, težav s hrbtenico, zaprtja, hemorodiov in še česa). Nosečnice so bolj nagnjene k temu, kar medicina imenuje nosečniški gingivitis. To je milejša oblika bolezni dlesni, ki povzroči krvavenje (pri umivanju zob), otekanje dlesni in draženje sluznice. Zato morajo

(oznake so navadno angleške, torej soft) zobno krtačko. Gingivits je namreč lahko začetek resne perodontalne bolezni, kar lahko povzroči še druge tegobe. Nekaj raziskav je namreč pokazalo, da obstaja povezava med kronično boleznijo dlesni in prezgodnjim rojstvom ali pa rojstvom otroka s premajhno telesno težo. Na meji verjetnega se zdi, da lahko


Utrip Srca 21

moško rodnost.« Da o veseli spolnosti daleč v starost sploh ne govorimo.

Eden najpogostejših vzrokov za smrt v preteklosti Smrt zaradi zobnih abscesov je danes izredno redka, zato si je še toliko težje predstavljati, da je bila pred dvesto leti eden glavnih vzrokov za prezgodnje umiranje. Ko so v Londonu v začetku 17. stoletja začeli beležiti vzroke za smrt, so bile okužbe zob in obzobnih tkiv med vzroki vedno na petem ali šestem mestu.

Vzrok za ustni zadah

redno čiščenje zob vpliva tudi na miselne, zaznavne funkcije. Raziskave so pokazale, da bolezen dlesni vpliva na slabše miselno delovanje, ki je lahko povezano z Alzheimerjevo boleznijo. Ameriški zobozdravniki so v sodelovanju z danskimi pred nekaj leti ocenjevali zaznavne sposobnosti starejših ljudi. Z metodo, ki sicer meri inteligenčni količnik( tako imenovani digitalni test simbolov, DST), so odkrili povezavo med perodontalno boleznijo in nižjim inteligenčnim količnikom pri starostnikih (starejših od 70 let). Drugače povedano, ljudje, ki so imeli vnete dlesni zaradi bolezni obzobnih tkiv, so imeli slabšo zaznavno funkcijo od tistih, ki takih težav niso imeli. To so potrdile tudi raziskave, ki so jih delali Britanci.

Zobje so povezani tudi z ljubeznijo Tudi moški imajo lahko specifične težave, če si zob ne čistijo redno. Ne gre (samo) za zadah, pač pa za slabšo spolno zmogljivost, kar bo verjetno moške posebej zanimalo. Britanska raziskava izpred šestijh let namreč ugotavlja povezavo med boleznijo

dlesni in erektilno disfunkcijo. Štirje od petih mož s hudo erektilno disfunkcijo (kar pomeni, da spolnega odnosa niso bili sposobni), je imelo perodontalno bolezen. Do podobnega spoznanja so prišli tudi izraelski strokovnjaki. Več kot 15 odstotkov moških z erektilno disfunkcijo je imelo tudi kronično bolezen dlesni. Kako so lahko zobje in obzobna tkiva povezani s sposobnostjo za spolni odnos? Bakterije iz ust, ki se nabirajo zaradi površnega čiščenja zob, lahko družno z delci iz oblog pridejo v krvni obtok. To pa lahko povzroči, da se žile v penisu zamašijo oziroma zožijo, zato v penis ne priteče zadostna količina krvi, ki je potrebna za normalno erekcijo. Poleg tega so raziskovalci ugotovili tudi, da lahko redno čiščenje zob (s krtačko) normalizira količino semenčic. Izraelska raziskava je pokazala, da ima več kot polovica moških z malo semenčič v semenski tekočini tudi kronično perodontalno bolezen. Britanski strokovnjak iz British Dental Health Foundation dr.Nigel Carter je rekel takole: »Čiščenje zob morda ne zveni seksi, vendar pa raziskave potrjujejo, da je izredno pomembno za

Ni pomembno, kako dober poslovni predlog boste predstavili, kako lepe besede boste izbrali za svojo ljubezen ali kako prefinjeno boste naročili jedi za večerjo, oseba nasproti vas ne bo mogla posvetiti pozornosti temu, če vam bo obupno smrdelo iz ust. Raziskave kažejo, da se tisti, ki vas posluša, ne more osredotočiti na nič drugega kot na vonj, ki prihaja iz vaših ust. Najhuje pa je, da se človek, ki ima močan zadah, tega niti ne zaveda. Partnerji teh ljudi pravijo, da zjutraj vsa spalnica smrdi. Prva stvar je, da vas nekdo na to opozori. Kar je precej nehvalež no, saj je lahko človek zaradi tega hudo užaljen. Če se to zgodi vam, ne bodite užaljeni, saj vam oseba, ki vas je na to opozorila, res želi samo dobro. Posvetiti se je treba vzroku za zadah. Raziskovalci s klinike Mayo pravijo, da je samo pri enem od desetih ljudi vzrok za zadah dejansko v ustih. Vse drugo pa je znak, da je nekje v telesu nekaj narobe. Lahko gre za nastanek oziroma razvoj sladkorne bolezni, za težave v jetrih, ledvicah ali pa v dihalih. Seveda zadah prihaja iz telesa tudi, kadar jeste česen ali čebulo. Snovi iz čebule in česna pridejo v krvni obtok, s kisikom napolnjena kri pa v dihala, zato se čuti vonj pri izdihovanju. Samo pazljiva ustna higiena tu ne bo kaj www.drustvo-nsos.si


22

UtripSrca

dosti pomagala. Potreben je čas, da gredo snovi iz krvnega obtoka, kar se navadno zgodi šele po dobrih 24. urah. Seveda pa je vzrok za zadah lahko slaba ustna higiena. Kot rečeno, bakterije ostajajo in se nabirajo v ustih, delčki hrane, ki zaradi slabega čiščenja zob zastajajo med zobmi, se začno razkrajati, vse skupaj pa povzroči, da človeku iz ust smrdi kot iz gnojne jame. K temu dodatno pripomore, če rad uživa sladko hrano, ker to zagotavlja bakterijam najbolj priljubljeno hranilo, da se veselo razmnožujejo in probleme samo še povečujejo. Bakterije kot stranski produkt sproščajo kisline, te pa zmanjšujejo raven pH, kar poškoduje zobno sklenino. Obisk pri zobozdravniku bo prej ko slej nujno potreben. Tri minutno ščetkanje zob in

čiščenje medzobnih prostorov je torej edino zagotovilo, da k zobozdravniku ne bo treba prav pogosto. Nekateri se tega bojijo zaradi možnih bolečin pri zdravljenju, vse več pa je ljudi, ki jih je teh obiskov strah zaradi stroškov.

Nevarnost zdravstvenega sistema Nekaj let nazaj so vsi večji ameriški mediji poročali o primeru 24-letnega Kylea Willisa, ki ga je začel boleti modrostni zob. Ker ni imel denarja, bil je brezposeln, pa tudi zdravstvenega zavarovanja ni imel, si zdravljenja ni mogel privoščiti. Po dobrem tednu ali dveh mu je obraz otekel, bolečine pa so bile neznosne, zato je šel na urgenco. Tam so mu dali dva recepta, proti bolečinam in antibiotike. Za oboje ni imel denarja, zato se je odločil le za

zdravila proti bolečinam. Toda okužba se je razširila na možgane in samo v nekaj urah po sprejemu v bolnišnico mu ni bilo več pomoči. Podobno se je zgodilo 12-letnemu fantu, ki je okužbi zob prav tako podlegel. Na spletu lahko najdete na desetine takih zgodb Strokovnjaki so komentirali, da se večina ljudi ne zaveda, kako zelo nevarne so lahko okužbe zob in okoliških tkiv. V Sloveniji pa lahko dodamo, kako zelo je lahko nevaren zdravstveni sistem, ki ne omogoča vsem ljudem, da lahko v nuji obiščejo zdravnika, ne da bi za to rabili celo goro denarja. Tak sistem, kot je ameriški, bi namreč nekateri želeli uvesti tudi pri nas.

Kaj je zobni absces? To je nakopičen gnoj, ki se zbere znotraj zoba, v dlesnih ali pa v čeljustni kosti. Povzročajo ga bakterijske okužbe.

Kako ga zdravimo?

Ga lahko preprečimo?

Edini način za to je temeljita in redna ustna higiena: tri mimutno ščetkanje zob z mehko krtačko in kakovostno zobno pasto; čiščenje medzobnih prostorov s posebnimi ščetkami ter tudi čiščenje z zobno nitko. Zelo koristno je spiranje medzobnih prostorov s posebno zobno prho. S temeljito nego zob preprečite zobno gnilobo in okužbo z bakterijami, ki so sicer v ustih stalno prisotne. Posebej je treba poskrbeti za čisto ustno votlino prav po vsakem obroku pa tudi po zaužitju kakšne sladke pijače.

www.drustvo-nsos.si

Nakopičeni gnoj je treba očistiti. Včasih je potrebna manjša operacija, saj se gnoj lahko nabere v nekakšni vrečki, ki jo je treba izrezati. Bolnik dobi lokalno anestezijo. Če se absces naredi v zobu, bo zdravnik (potrebnih bo več obiskov) čistil zobni kanal, dokler ne bo odstranil ves gnoj. Potem bo dal v zob ustrezno polnilo, da se okužba ne bi ponovila. Če pa se absces naredi v obzobnem tkivu, bo ta del zobozdravnik prav tako temeljito očistil in verjetno zob zavaroval s tako imenovano lusko. Če pa je stanje hujše, če je prizadetega več tkiva, bo potrebna operacija, s katero se to tkivo odstrani. Morda bo treba zob izdreti, kar bo najbolje presodil zobodzravnik. Zobozdravniki velikokrat predpišejo tudi antibiotike, ki so kos bakterijskim okužbam.


Utrip Srca 23

www.drustvo-nsos.si


24

UtripSrca

Strma, dolga pot do prve

prim. Boris Cibic, dr. med

www.drustvo-nsos.si

Jeseni 1945 sem prišel v Ljubljano kmalu po ustanovitvi popolne Medicinske fakultete, da tu nadaljujem študij medicine, ki sem ga začel na Medicinski fakulteti v Padovi leta 1940. Diplomiral sem leta 1950. Z velikim navdušenjem sem sprejel ponudbo za delo na Patofiziološkem raziskovalnem inštitutu, je pa po nekaj letih, v meni začela tleti neustavljiva želja, da se povetim neposredni pomoči bolnikom. Odločil sem se za študij interne medicine in po končani specializaciji za delo z bolniki s srčnimi boleznimi. Bila je doba, ko so v večjih bolnišnicah že začeli ustanavljati posebne oddelke. Na Klinikah v Ljubljani sta kmalu nastala kardiološki in kardiokirurški oddelek, na katera so začeli prihajati iz vse Slovenije bolniki potrebni zdravljenja v vrhunski ustanovi. Ni dolgo trajalo, da je nastal velik razkorak številom bolnikov napotenih v te ustanove in stvarno možnostjo pomoči tako na Interni kliniki in še manj na Kardiokirurškem oddelku Kirurške klinike. Počasi je nastalo nevzdržno stanje na katerega niso mogli ostati neprizadeti niti internisti in še manj kardiokirurgi. Tedaj se je v podporo kardiologom vključila tudi Kardiološka sekcija SZD, ki sem jo vodil kot predsednik že več let. Za rečitev premajhne možnosti življensko nujne pomoči zlasti bolnikom potrebnim operativnega zdravljenja srčne bolezni. Kljub temu, da smo v naših prizadevanjih šteli veliko podpornikov tudi zunaj zdravniških krogov pa je uradna medicina premalo začutila našo stisko in nas žejne peljala čez vodo. Udarec je bil hud in huda je bila rana vendar ne usodni dogodek. Med nami je izgorevala za uresničitev čim boljše in čimprejšnje pomoči težkim srčnim bolnikom mlada zdravnica, neuklonljiva v svojih notranjih hotenjih, tedaj asistentka na Histološko-embriološkem inštitutu, specialistka kardiologinja Metka Zorc, dr. med. Ker se mi je kmalu po tem iztekla delovna doba in sem prevzel nove dolžnosti nisem več mogel ožje sodelovati z drago kolegico. Živo pa sem jo spremljal na njeni premočrtni poti na kateri so jo čakale mnoge zasede. Premala je vse in leta 2003 je njena vizija končno postala resnica ob prvi operaciji srca v tretjem kardiokirurškem centru v Sloveniji »Medicor« s sedežem v prostorih Splošne bolnišnice v Izoli in ambulantnimi prostori v Ljubljani, Kotnikova ul. 5. Draga Metka, ob 10. jubileju uspešnega dela Medicorja, ko v tvojem srcu žari zadoščenje, da si svoje življensko poslanstvo v celoti izpolnila, ti iz srca čestitam in želim še nadaljevanje po tvoji neprekosljivi poti empatije do bolnika z boleznijo srca in žilja. Srečno.


Utrip Srca 25

operacije v Medicorju

prof. dr. Radivoj Ozvald

»Ad augusta per angusta« (V. Hugo)

Spoštovani kolegi, v posebno čast si štejem, da na danšnji slovesnosti posvetim nekaj besed duši in idejni organizatotorici največje kardilološke prireditve na Slovenskih tleh. Prof. dr. Marjeta Zorc zavzema v slovenski medicini posebno mesto. Današnji dan je rezultat njenega dolgoletnega nesebičnega dela v katerem je združila svoj topel človeški odnos do bolnika z suho-hladno znanostjo. Že kot mlada diplomantka medicine je zapisala svoje življenje kardiologiji. Usoda je hotela, da je skozi sorodstvene vezi takoj po diplomi spoznala očeta srčne kirurgije prof. dr. Reneja Favalora. Šestmesečno izpopolnjevanje na kliniki v Buenos Airesu ji je dalo strokovno osnovo in neizmeren polet. Hotela je pomagati Slovenskemu bolniku, vsem tistim v dolgi vrsti čakajočih in umirajočih, kjer ni bilo rešitve v domačih ustanovah. V zgodnjih 80 letih je ob pomoči bolnici – obsojeni na smrt – ob bolniški postelji spoznala prof. Charlesa Hahna – očeta Evropske srčne kirurgije in njegovega asistenta dr. Ninoslava Radovanovića. Švicarji so cenili požrtvovalnost. Dobila je povabilo na specializacijo. Od tod dalje se začne strma strokovna kariera. Dilema ostati v tujini ali oditi domov jo spremlja na vsakem koraku. Nazadnje prevlada moč družinskih vezi. Dr. Zorčeva se vrne domov in začne delo asistenta na Medicinski fakulteti. Ohranja povezave s tujino, kot najmlajši član kolektiva je povsod izjema. Vaje z študenti, predavanja, raziskovalno delo z bolniki. Rodi se misel izboljšati kardiologijo, na novo organizirati delo. Tu se pojavljajo ovire, ovire, ki porodijo idejo o novem kardiovaskularnem centru. Ali mlada zdravnica ne odneha. Možnost prenese v Sremsko Kamenico, kjer začne skupno s prof. Radovanovićem ustvarjati novi inštitut za srčne bolnike. Ideja obrodi bogate sadove – 15,000 operiranih bolnikov, številni strokovni sestanki, raziskave na področju ateroskleroze in končno – program prve transplantacije srca. leta 1985 odide v Cleveland, kjer se uspešno vključi v program enega največjih Ameriških srčnih kirurgov – prof.dr. Roberta Stewarda. Ob prihodu v domovino izvrši prva v takratni Jugoslaviji endomiokardno biopsijo in ustvari raziskovalni center za kardiologijo na inštitutu za histologijo Medicinske fakultete, kjer je še danes predstojnica. Strokovne povezave z svetovnimi centri v Clevelandu, Ženevi, Parizu, Londonu in Torontu ter New Yorku se nadaljuje od leta 1985 dalje. Prehojena življenska pot ji daje pogum, da ustvari današnji veliki trenutek slovenske kardiologije, ki ga brez nje ne bi bilo. Proslava prve operacije aorto-koronarnega by passa v Ljubljaniin prisotnosti pro. Favalora ter vseh najeminentnejših strokovnjakov s področja kardilogije v svetu pomeni posebno promocijo za Slovenijo in našo medicino v svetu, prof. Zorčevi pa zagotavlja z našo globoko hvaležnostjo, posebno mesto v slovenski medicini. Prav gotovo predstavlja njena mladostna podoba poseben vzgled in svetlo bodočnost na področju kardilogije v Sloveniji. www.drustvo-nsos.si


26

UtripSrca

1

3

5 www.drustvo-nsos.si

2

4


Utrip Srca 27

DRUŠTVO NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE

UTRINKI SPOMINOV Pripravila: Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr.med. Foto: arhiv Društva, M.C. Medicor Čas pred 30 leti je zapisan z ustanovitvijo prvega civilnega društva na Slovenskih tleh, Društva na srcu operiranih Slovenije. Razmere v takratni Jugoslovanski družbi nikakor niso bile naklonjene uspešnemu razvoju medicinske stroke, predvsem ne karidologije. Svetovna kardiološka stroka je drvela naprej z razvojem novih tehnologij zdravljenja, ideje kako reševati življenja so bile uspešne. Izjemno operativno zdravljenje – aortokoronarni by-pass, ki ga je razvil pionir koronarne srčne kirurgije prof. dr. Rene Favaloro je postalo vse bolj in bolj razširjena metoda, ki je omogočala normalno življenje srčnim bolnikom širom sveta.

S

kozi povezave, ki jih je gojila medicinska stroka in skozi možnosti, ki smo si jih ustvarili sami skozi bodisi družinske povezave in prijateljstva, se je postopoma širilo naše znanje, videli smo pot, kako učinkovito in uspešno zdraviti tudi Slovenske srčne bolnike. Sama osebno sem se šolala v tujini na ustanovi, ki je bila nosilec takratnega razvoja svetovne kirurgije – Cleveland Clinic Foundation. V tistem vzpodbudnem in neverjetnem okolju so se mi porodile številne ideje kako organizirati podobno ustanovo tudi doma, v Sloveniji. Ideje kako izboljšati kardiološko stroko doma, kako nuditi dobro zdravljenje vsem našim bolnikom, da nebi več umirali, da bi živeli kvalitetno in učinkovito življenje tudi v pozni starosti. Tu, na Clevelandski kliniki se je rodila ideja profesorja Favalora – aortokoronarni by-pass, tu so se razvijale nove metode diagnostike bolezni srca in žilja pod vodstvom začetnika invazivne diagnostika prof. dr. Masona Sonesa, tu so se razvijala sodobna zdravljenja bolezni srca z zdravili, skratka, Cleveland Clinic Foundation je bila praktično center sveta sodobne kardiologije. Prof. dr. Rene Favaloro, prof. dr. Robert Hobbs, prof. dr. Robert Stewart, prof. dr. William Sheldon, izjemni ljudje z izjemnim znanjem so mi dali vse, znanje in pogum kako delovati naprej. Lahko bi ostala v tej brilijantni ekipi, kot sicer najmlajša članica, pa vendar sem imela vse možnosti. A odločila sem se drugače, pod pritiskom družine, očeta, matere in sorodnikov… Prišla sem nazaj, v okolje ki razvoju stroke ni bilo naklonjeno, videla sem dolge liste čakajočih bolnikov, umirajočih na čakalni listi in bila sem sama. Moji predstojniki so delovali v težkih razmerah, prim. dr. Majda Mazovec je razvijala invazivno diagnostiko kot samotni jezdec na konju. Razlika v opremi je bila neprimerljiva, ali moji učitelji so vztrajali, bili so mi vzgled pokončnih osebnosti, ki so na vsak način hoteli spremeniti tudi naš svet: prof. dr. Josip Turk, prof. dr. Miran F. Kenda, prim. dr. Boris Cibic, prim. dr. majda Mazovec, prof. dr. Matija Horvat, prof. dr. Anton Jagodic.

Fotografije levo: 1. Iz otvoritve tretjega srčnega centra M.C. Medicor 2. Na obisku v Sremski Kamenici 3. Vlado Petek - predsednik društva do leta 2012 4. Iz otvoritve tretjega srčnega centra Medicor 5. Osebje M.C. Medicor v Izoli

Z vsemi novimi idejami v glavi sem jih skušala prepričati, da sprejmejo nekaj izzivov in sprejeli so me v to posebno skupino, dobrohotno a včasih tudi manj dobrohortno. Prišel je čas, ko so nepregledne liste čakajočih presegle mejo zdravega razuma, bolniki so našli izhod: zdravljenja e tujini, našli so Prof. dr. Ninoslava Radovanoviča in prof. dr. Challesa Hahn-a v www.drustvo-nsos.si


28

UtripSrca

Ženevi. Številni bolniki so ne samo čakali na operativno zdravljenje, pač pa so jim zdravljenje odklonili, češ da ni pomoči. Ostala je le zgodba borbe, kako ostati na tem svetu čim dlje in jemati zdravila, ki tudi niso bila učinkovita, torej umiranje na obroke. Takrat, v tistem prelomnem obdobju sem bila poslana, da spremljam bolnico v izjemno težkem stanju na operacijo k prof. dr. Ninoslavu Radovanoviču v Švico. Bil je to pravi podvig, saj nihče ni verjel, da bo zdravljenje uspešno. Morda so me poslali z bolnico samo zato, da kljub vsem entudiazmom in energiji, ki sem jo vložila v to zdravljenje na koncu ne bo uspešno. Ali usoda je hotela drugače, morda višja sila, sem si večkrat dejala. Gospa je čudežno preživela operacijo prof. dr. Ninoslava Radovanoviča in zdravljenje po operaciji. V Švici se je tudi meni odprl nov svet, spoznala sem Švicarsko medicino, ki je bila podobna Clevelandski kliniki, spoznala sem neverjetni osebi, kot sta bila prof. dr. Ninoslav Radovanovič in njegov predstojnik prof. dr. Charles Hahn.

USTANOVITEV MC MEDICOR, DECEMBER 1999 GOSPOD R. CHUFFO, PROF. DR. N. RADOVANOVIĆ, PROF. DR. K. BOH, PROF. DR. R. FAVALORO IN PROF. DR. M. ZORC

Tudi to je bila posebna usoda, saj sem šele tam spoznala, da je pravzaprav začetnik koronarne kirurgije, ki je nadaljeval idejo profesorja Favalora v Evropi, pravzaprav prof. dr. Charles Hahn. Ob njem se je razvijal in morda tudi presegel znanje svojega učitelja v tistem času eden izjemnih srčnih kirurgov sveta prof. dr. Ninoslav Radovanovič. Bil je Jugoslovan, prodoren, izjemen kirurg s posebno vizijo zdravljenja bolezni srca in predvsem človek z velikim srcem. Njegovo delo in življenje je bilo posvečeno srčnim bolnikom, neumorno je reševal življenja noč in dan. Trume bolnikov so romale iz Evrope v Ženevo in na Kliniko Genolier v Švici, centri v Nemčiji, Angliji in na Švedskem www.drustvo-nsos.si

takrat še niso dovolj dobro razvili koronarne kirurgije, bolnike so pošiljali bodosi v ZDA bodisi v Švico. Imela sem priložnost opazovati romanja bolnikov iz področja dežel bivše Jugoslavije, kmalu so se jim pridružili tudi slovenski srčni bolniki, tisti, ki so bili odpisani in umirajoči. Bilo jih je vedno več in več... V času mojih obiskov, spremljajoč bolnike na kliniko Genolier in v Ženevo sem dobila povabilo prof. dr. Charlesa Hahna, ki mi je ponudil posebne pogoje če ostanem. Ostala sem, a tudi tokrat za določen čas… Vrnila sem se nazaj, tokrat tudi trdno odločena, da prenesem znanje domov in da skušam organizirati stroko v Ljubljani bolje in učinkoviteje. V svojem entuziazmu sem se seveda zmotila, bila sem zadnja v vrsti. Pa ne samo to, napisala sem idejo, kako ustvariti kardiovaskularni inštitut Slovenije, kjer bosta kardiološka stroka in srčna kirurgija združeni pod eno streho. Ta projekt skrbno hranim še danes, čeprav je nastal v času, ko nisem imela v žepu niti še specialističnehgga izpita, imela pa sem vizijo in bila sem trdno prepričana da delam prav. Vodila me je ena sama misel, da pomagam bolniku in nič drugega, da pomagam bolniku za vsako ceno. Kmalu sem spoznala, da motim okolico in predvsem tiste, ki so čuvali in zavirali razvoj. Polen in zatiranj je bilo mnogo, vendar sem preživela... Tako se je v moji glavi rodila tudi ideja kako združiti ljudi, ki so preživeli operativna zdravljenja, potrebovali pa so nekoga, ki bi skrbel zanje, potrebovali so druženja, da izmenjajo ideje in da se tudi veselijo življenja. Skozi zgodbo mojega poklica sem spoznala dr. Marka Prepeluha, ki je sam preživel neuspešno operacijo doma in ki mu je kasneje roka prof. dr. Radovanoviča rešila življenje. Skoraj istočasno je zbolel tudi moj bivši predstojnik na Medicinski fakulteti v Ljubljani prof. dr. Radivoj Ozvald. Tudi on je brez upanja poiskal prof. dr. Radovanoviča in preživel. Prof. dr. Ozvald in dr. Marko Prepeluh, odvetnik, sta bila izjemna človeka, intelektualca, ki sta imela velik čut do ljudi in kjljub temu, da sta uživala življenje po operaciji v največji meri in brez težav, sta začutila stisko ljudi v neposredni okolici. Z entuziazmom sta podprla idejo nastanka Društva na srcu operiranih Slovenije in skupno s številnimi somišljeniki med katerimi so bili mag. Jože Smrekar, legendarni partizanski komandant France Sever Franta, Marko Kocijan, Marjan Slavič, Evgenij Valjavec, Marjanca Hlavaty, Vladimir Petek in številni drugi. Društvo na srcu operiranih Slovenije je postalo uspešna zgodba, predstavljala je zavetje Slovenskim srčnim bolnikom, reševala je preštevilne težave, pomagala ljudem


Utrip Srca 29

v stiski. S pomočjo nas mlajših in mojih predstojnikov, profesorjev kardiologije, so se vršila širom Slovenije številna predavanja in zborovanja v smislu izobraževanja ljudi, kako je potrebno živeti, da si ohranimo zdravje do pozne starosti. Za prvimi predsedniki, ki so orali ledino pri nastajanju Društva na srcu operiranih slovenije, kot so bili prof. dr. Ozvald, dr. Prepeluh, Marko Kocijan in mag. Jože Smrekar, je idejo prevzel in vodil več kot 16 let Vladimir Petek. V tem obdobju je Društvo pomenilo poseben izziv v Slovensaki družbi, oblikovala se je revija Utrip srca, skrb za slovenske srčne bolnike se je razširila, Društvo je postalo vzgled izjemnega delovanja, ki so mu sledila tudi druga združenja, Društvo za srce Slovenije, Društvo koronarnih bolnikov itd.. Neumorno delo gospoda Vladimirja Petka in članov Upravnega odbora je pomagalo tkati idejo nastanka novega centra za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija in postalo eden prvih lastnikov Ustanove. Ob ustanovitvi leta 1999 so poleg Vladimirja Petka sodelovali tudi ministrica za zdravje prve Vlade prof. dr. Katja Boh, prof. dr. Ninoslav Radovanovič, prof. dr. Ronald Chufo, prof. dr. Rene Favaloro in sama osebno. Rodila se je uspešna zgodba mednarodnega centra za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija, ki je pod vodstvom predstojnika srčne kirurgije prof. dr. Ninoslava Radovanoviča predstavljal resnično dom Slovenskih srčnih bolnikov, kjer kot sem enkrat zapisala:

»MEDICOR – kjer vsako srce najde svoje pesem« in lahko zdaj rečem: »MEDICOR – kjer vsako srce najde svojo ozdravitev«. Delo prof. dr. Ninoslava Radovanoviča nadaljujemo skupno z njegovo ekipo v okviru oddelka za srčno kirurgijo pod vodstvom njegovega učenca, izjemnega kirurga, prim. dr. Miladina Đorđeviča, katerega priznanje podeljeno v Evropi za najnižjo smrtnost na srčnih operacijah poudraja tudi naše prepričanje, da smo na pravi poti. Dandanes, po več kot 20 letih priprav, da center ugleda luč sveta in 15 letih napornega in entuziastičnega dela ugotavljam, da smo izpolnili pričakovanja slovenskih srčnih bolnikov. Prišli pa smo ponovno do stanja družbe z neznosnimi čakalnimi dobami tudi na srčno kirurgijo, na čakalnih listah ponovno umirajo bolniki. Zdi se, da se vračamo v leta pred osamosvojitvijo slovenske dežele, ko skoraj nismo videli poti naprej. Verjamem, da se mora nekaj spremeniti tudi na današnji dan! In kako sem v dolgih letih vzdržala vsa nasprotovanja, predvsem tistih, ki pri razvoju kardiologije in kardiovaskularne kirurgije niso imeli nobene vizije? Pomagal in spremljal je moje delo gospod nadškof dr. Alojzij Šuštar, katerega napotki mi še danes napolnjujejo življenje in omogočajo, da opravljam svoje poslanstvo.

PRVIH DESET BOLNIKOV OPERIRANIH V BOLNIŠNICI MC MEDICOR LETA 2004 TER ČLANI UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE, S PREDSEDNIKOM VLADIMIRJEM PETKOM www.drustvo-nsos.si


30

UtripSrca

Izkušnje, pričevanja in zgodbe naših članov Resnična godba, ki jo bom v nadaljevanju opisal, se je zgodila sicer jeseni leta 2015, je pa danes še vedno, če še ne bolj, aktualna…

UKC ali MEDICOR

S

em poprečen Ljubljančan pri oseminsedemdesetih letih. Nikoli se nisem kaj prida ukvarjal s športom. Pred dobrimi šestimi leti sem ob večjem naporu čutil bolečino v prsih, ki se je širila proti vratu in levi rami. Moja osebna zdravnica me je takrat napotila h kardiologu, ki pa ni ugotovil vzroka teh bolečin. Na koncu so mi zdravniki povedali, da tiči vzrok za bolečino verjetno v hrbtenici in v mojem EMŠO-ju. Resnična godba, ki jo bom v nadaljevanju opisal, se je zgodila sicer jeseni leta 2015, je pa danes še vedno, če še ne bolj, aktualna… Leta 2015 so postajale bolečine čedalje pogostejše in ob tem sem tudi težje dihal. Moje sinove je to ob skupnem sprehodu nekje sredi septembra zelo motilo, ker sem moral večkrat sesti na klop in počivati. Zato so mi za rojstni dan financirali t.i. menedžerski pregled pri Barsos-u. 1. oktobra istega leta sem bil tam pregledan, večina izvidov razen ultrazvoka srca je bila zadovoljivih, obremenitveni test pa so morali takoj po začetku zaradi čudnega obnašanja srca prekiniti. Končna Barsos-ova diagnoza pregleda pa je bila “hitra srčna obravnava”. 6. oktobra sem pri svoji zdravnici dobil napotnico za nadaljnje srčne preiskave s stopnjo nujnosti “hitro”. Omenila mi je MC Medicor v Izoli. Tam naj bi bile čakalne dobe morda najmanjše. Kljub temu sem se kot “lokalpatriot” še isti dan z vso dokumentacijo pojavil v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Sestra pri okencu mi je dejala, naj pustim napotnico (s stopnjo nujnosti 2 – hitro) in dokumente kar pri njej. Čakalna doba naj bi bila 10 (deset!) mesecev, pripomnila pa je, da mi bo že zdravnica poslala dopis, ki naj ga podpišem, da se strinjam s podaljšano čakalno dobo. “Hvala za rože”, sem si mislil, pobral papirje in odšel. Naslednji dan, 7. oktobra, sem po večkratnem poskušanju končno dobil telefonsko zvezo z Medicorjevim centrom v Izoli. Prijazno so me napotili na njihov center v Ljubljani na Kotnikovi ulici. Sprejela me je prijazna sestra, pregledala izvide in napotnico in mi povedala, da bom prišel na vrsto najkasneje v začetku januarja 2016, torej manj kot v treh mesecih, da pa mi lahko prof. dr. Metka Zorc glede na nujnost posega postavi tudi krajši rok. Nisem bil še dobro doma, pa že dobim poziv iz Medicorja, da bi me gospa profesor rada videla in naj pridem še isti dan zvečer v ambulanto. Ob pregledu mi je le-ta rekla, da ji moje srce ni prav nič všeč. Še isti večer je naročila sestri, naj mi v najkrajšem možnem času v Izoli organizira termin za koronarografijo. Tja sem bil naročen že v torek, 13. oktobra. www.drustvo-nsos.si

Preživel sem že kar nekaj operacij in od bolnišnic nimam najboljših spominov. Zato sem s težkim srcem stopil v preddverje Medicorja. Sem se mar zmotil v vhodu? Saj to je hotel!. Pustimo detajle ob strani. Prijazno sem bil sprejet in pospremljen v bolniško sobo. Čista in sveže zlikana posteljnina. Za koronarografijo sem bil isti dan določen kot zadnji. Že ob pregledu sem opazil zdravnika, da z videnim ni bil zadovoljen. Na oddelek sem prišel nazaj nekaj po 20. uri. Medicinski tehnik mi je oskrbel rano in nanjo položil vrečko peska, ki naj bi jo vsaj štiri ure potiskal na rano. Poslovil se je in odšel. Čez kake četrt ure se je ponovno oglasil pri meni, že v bundi, in mi še enkrat pregledal rano. “Veste”, je rekel, “ne bi mogel zaspati, če se ne bi še enkrat prepričal, da je z vašo rano vse v redu”. Naslednji dan sem bil odpuščen. Povedali so mi, da bo konzilij prim. dr Đorđevića ocenil, kako se mojemu srcu lahko pomaga. Mnenje naj bi dobil v tednu dni. Še predno sem dobil pošto iz Izole, so me že poklicali z ljubljanskega Medicorja in mi razložili, da bom predvidoma dobil štiri bypasse. Če bom uspel pridobiti še določene manjkajoče izvide, bom lahko operiran že 24. oktobra. Uspelo mi je. V Izolo sem prišel v petek, 23. oktobra – brez strahu. Sprejeli so me kot zadnjič, čez čas pa smo imeli moja žena, sin in jaz razgovor s prof. dr. Šušakom, ki me je potem tudi operiral. Zelo podrobno je opisal potek operacije in rehabilitacije. Na oddelku sem ponovno začutil zelo ugodno klimo, sestre in tehniki ter zdravniki so se tikali in se klicali po imenih, nobene napetosti ni bilo čutiti kot je to pogosto primer v bolnišnicah. Tudi prof. Zorčeva je bila za vse Metka, kar daje vsej zgodbi še poseben pečat. Mene so tudi vsi povprek klicali Peter. Počutil sem se, kot bi bil njihov. Že v soboto sem bil kot prvi operiran. Moj prvi stik z dežurno sestro je bil v šok sobi. Roke in noge sem imel še privezane, imel sem suhe in razpokane ustnice in kosmat jezik, in žejen, žejen. Piti nisem smel, mi je pa sestra v kratkih časovnih obdobjih s končkom namočene gobice na palčki močila ustnice in jezik. Bil sem ji zelo hvaležen. Tudi kasneje, tako v sobi za intenzivno in pointenzivno nego, kakor tudi na oddelku sem bil kot tudi ostali “sotrpini” deležen izjemne pozornosti celotnega osebja. Imel sem stik s kar precej sestrami, pa ne morem nobene izpostaviti, ker bi tako drugim delal krivico. Pa zdravniki. Ne samo med vizitami, ki niso bile le mimohod med posteljami – pogovarjali so se z vsakim bolnikom posebej in vsakemu povedali najmanj nekaj spodbudnih besed. Tudi sicer so nas obiskovali in kontrolirali


Utrip Srca 31

stanje naših src na monitorjih. Izpostavil bi dr. Zorana (tako so ga vsi klicali in še danes ne vem njegovega priimka). Najmanj dvajsetkrat je bil ob meni, tudi ponoči, gledal na monitor in se praskal po bradi. Ko sem enkrat vprašal, če je kaj narobe, mi je odgovoril nekako takole:”Dobro je, dobro, pa bomo že poskrbeli, da bo na koncu vse OK!” Pa se je to menda res zgodilo. Še in še bi lahko pisal o dogodkih in vtisih, pa bi bil sestavek predolg. Po desetih dneh sem dobil odpustnico. Dobil sem tudi izdatna napotila, kako naj se obnašam doma. K zdravljenju je sodila še štirinajstdnevna rehabilitacija v Centru za rehabilitacijo in preventivno kardiologijo MC Medicor. Le-ta se nahaja v hotelu Neptun v Portorožu. Pacienti smo bili stacionirani v Grand hotelu Portorož, hotelu s petimi zvezdicami. V času od 29. 11. do 13. 12. 2015 sem bil deležen enkratnega servisa, ki se spodobi hotelu takega ranga, pa tudi rehabilitacijskega programa. Klima je bila tako kot v Izoli enkratna, saj je medicinsko rehabilitacijo izvajala ista ekipa kot v Izoli.. S strani Medicorja smo bili rehabilitiranci pod stalno zdravniško kontrolo. Vsak dan so nam kontrolirali telesno težo in merili krvni tlak, vsak teden tudi posneli EKG ter izvedli obremenilni test. Dvakrat na teden nas je obiskal dr. Zoran in se za vsakega je vzel dovolj časa, da se je pozanimal o našem počutju. Večji del dneva smo bili deležni raznih masaž, limfne drenaže, fango oblog, individualne telovadbe in dihalnih vaj. Za nameček pa nam je v tem terminu bilo naklonjeno tudi vreme – 14 dni sonca in brezvetrja, tako da smo k vsem skupaj dodali še dopoldanske in popoldanske sprehode. Po končani rehabilitacijo sem se počutil kot prerojen. Za zaključek naj povem: “Hvala Medicorju, hvala za življenje!” Prav zanima me, v kakšnem stanju bi bilo moje srce julija oz. avgusta tega leta ali še pozneje, ko bi me UKC poklical na koronarografijo. Bi bil takrat sploh še živ? Danes prav gotovo ne več!

Peter Lobe, Ljubljana

Spoštovana gospa ministrica, ker menim, da je prav, da ste neposredno - 'iz prve roke' obveščeni o tem, kako delujejo naše zdravstvene ustanove si dovoljujem to, da vam pošiljam sporočilo, ki govori o tem. V maju letos sem bil operiran v MC Medicor v lzoli. Zamenjali so mi aortno zaklopko zaradi poapnelosti (diagnoza: stenosis valvulae aorte). Operiral me je prof. dr. Stamenko Sušak; aortno zaklopko mi je zamenjal s Sorin Bicarbon Fitllne mehinsko protezo št. 21. To, kar vam hočem povedati, je, da sem bil deležen zelo profesionalnega in tudi osebnega in prijaznega obravnavanja v boinišnici, zaradi cesar sem osebju MC Medicor ob koncu zdravlienja izročil tole sporočilo: Drage in spoštovanl sodelavke in sodelavci MC Medicor v lzoli, zahvaljujem se vam za izjemno profesionalno obravnavanje v vaši bolnišnici – takšnega doslej nisem bil deležen v nobeni zdravstveni ustanovi v Sloveniji. Hvala vam! Moja izjava je iskrena in v niej se v resnici zrcali to, kar sem doživljal med zdravljenjem v bolnišnici. Začelo se je že s sprejemom. Prof. dr. Sušak, zelo renomirani kirurg, ki ga je tisti dan čakalo še nekaj zahtevnih operacij, si je vzel več kot eno uro časa za pogovor z menoj pred operacijo. Opisal mi je operacijo in mi pojasnjeval vse, kar me je zanimalo v zvezi z njo. Pri tem sem čutil zelo oseben odnos zdravnika do mene, enega od številnih pacientov, ki jih operira; v njegovem odnosu ni bilo čutiti nepotrpežljivosti in nestrpnosti, čeravno ga je čakalo nekaj zahtevnih operacij ves dan, vse do poznega, večera. Podobno oseben odnos sem čutil ves čas zdravljenja in bivanja v bolnišnici (osem dni) s strani zdravnikov, sester in drugega osebja. Enako lahko potrdijo svojci, ki so me spremljali ob prihodu v bolnišnico in prišli po mene po koncu zdravljenja. Ocenjujem, da je to tisto, kar potrebujemo v našem zdravstvenem sistemu. To je gotovo težko doseči, vendar menim, da lahko uspe Ie, ce ima bolnišnica takšno vodstvo, kakršno ima MC Medicor. V Medicorju je za to gotovo zaslužna prof. dr. Marjeta Zorc, ki z osebno in strokovno avtoriteto vodi to ustanovo. Primer navajam kot dober zgled zato, kakšno bi moralo biti naše zdravstvo. Zoran Jelenc, Ljubljana www.drustvo-nsos.si


32

UtripSrca

VADITE V MIRU

in preprečite srčnožilna obolenja

Dr. La Puma, vodilni ameriški strokovnjak na področju hujšanja, zdravja in osebne rasti je prepričan, da se pri reševanju problema debelosti tudi zdravniki sami spoprijemajo s številnimi preprekami in omejitvami.

www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 33

P

rva je omejen čas, ki ga imajo na voljo za pacienta, saj se mu v kratkem času težko posvetijo v celoti in mu učinkovito svetujejo. Druga prepreka pa so pacienti sami, saj jih je večina še vedno prepričana, da bodo težave rešili s »čudežno« tabletko, ki seveda ne obstaja. Za korenite spremembe je treba spremeniti način prehranjevanja in življenjski slog. »Svoje paciente zelo težko prepričam, da je telovadba po npr. srčni kapi, pri sladkorni bolezni, zdravljenju bolečin v križu itn. blagodejnejša kot pa uživanje tablet. Seveda je potrebna ustrezna kombinacija obeh. Redna vadba pa lahko znatno pomaga tudi pri zmanjšanju možnosti za nastanek raka na prsih,« pravi dr. La Puma, ki še posebej poudarja zdravilne učinke redne vadbe v naravi, stran od mestnega hrupa in glasnih telovadnic.

Pomembno je sproščanje v naravi Sprehodi po mestnih ulicah in aktivnosti v zaprtih telovadnicah so za zdravje manj ugodni, kot si predstavljamo. V obeh okoljih je naša pozornost motena zaradi mestnega hrupa, gneče, onesnaženega zraka ali digitalnih naprav. V naravi pa smo obdani s prijetnimi zvoki, z barvami, vonjavami, kar našo pozornost krepi. Lažje se osredinimo, ostanemo zbrani in pomirjeni, kar je ključno za dobro počutje. Narava na nas deluje zdravilno. To so ugotovili tudi na Univerzi Standford, na kateri so pred kratkim opravili študijo, s katero so primerjali odzive možganov oseb, ki so se 90 minut sprehajale po mestu, in oseb, ki so se 90 minut zadrževale v naravi. Pri tistih, ki so se sprehajali v gozdu, so opazili očitno zmanjšano delovanje v predelu možganov, ki je povezan z razvojem psihičnih in duševnih bolezni. Ugotovili so, da sprehod v naravi blagodejno vpliva na kognitivne in čustvene procese. Narava namreč nežno vzpodbudi zbranost in delovni spomin, kar omogoča, da se um sprosti. Telesna aktivnost v naravi vpliva tudi na naš imunski sistem in ga krepi.

Zapišite si kako se počutite po vadbi Dr. La Puma še ugotavlja, da imamo naravo na dosegu roke. Je brezplačna in dokazano zdravilna. Najboljši nasvet, ki ga lahko dobimo od zdravnika oz. terapevta, je, da pojdimo vsak dan na 20-minutni sprehod v naravo, brez telefona in drugih motečih dejavnikov. Zapišimo si, kako smo se počutili pred sprehodom in po njem. Morda bomo odkrili, da bomo ravno na tak način lahko izboljšali svoje počutje in zdravje. Če jo narava zagode z dežjem, mrazom ali z vročino, pa imamo še vedno na voljo tudi fitnes in zaprto telovadnico.

Kako se soočiti s srčnožilno boleznijo A če pride do srčnožilnega dogodka je nadvse pomembno, da se bolnik in njegovi bližnji znajo soočiti z boleznijo. Po soočenju s hudim obolenjem se pri pacientu zvrsti cela paleta čustev, zato jih 20 do 30 odstotkov v prvem letu po miokardnem infarktu potrebuje psihiatrično intervenco zaradi razvoja anksiozne ali depresivne motnje. Informacija o bolezni bolnika pogosto psihično obremeni, lahko se pojavi strah, poslabša se razpoloženje. Bolezen od bolnika in njegovih družinskih članov pogosto zahteva veliko spremembo življenjskih navad, zaradi česar lahko dobijo občutek, da težav nimajo pod nadzorom, zato doživljajo nemoč. Razpoloženje bolnikov se lahko poslabša tudi zaradi občutkov krivde, če niso upoštevali zdravnikovih navodil ali pa so opustili zdrav način življenja. Pomembna je zgodnja prepoznava teh motenj, ko je še dokaj enostavna zamejitev težav in preprečevanje hujših oblik. Pogosto zadostuje že odkrit pogovor o bolezenskem poteku in posledicah, pomembna pa je tudi podpora svojcem, ki je sicer pogosto spregledamo. Ob bolj izraženih psihičnih motnjah (razvoj resnejše depresije ali anksioznosti s paničnimi napadi), je za dosego psihične rehabilitacije, pomembna čimprejšnja psihoterapevtska obravnava oziroma zdravljenje z zdravili, razlaga Damijan Perne, dr. med., specialist psihiater.

www.drustvo-nsos.si


34

UtripSrca

USTAVI SE!

www.drustvo-nsos.si


Sporočilo za javnost Raziskave kažejo porast števila ljudi, ki trpijo za anksioznostjo ali depresijo, število bolniških odsotnosti narašča, prav tako izgorelost, kronične bolezni in splošna ogroženost za pojav hujših bolezni. Splošni tempo življenja v družbi se zaostruje iz leta v leto, zato so na Zavodu Med. Over.Net zasnovali vseslovensko akcijo Ustavi se!, s katero želijo spodbuditi k razmisleku o prehitrem tempu življenja ter ozaveščati prebivalstvo Slovenije o pomenu skrbi za zdravje.

Utrip Srca 35

V

okviru projekta, ki ga podpirajo številni partnerji iz gospodarstva, ambasadorji in mediji, so se snovalci akcije zavezali, da bodo do 29. septembra 2017 zbrali 2.065.895 minut. Toliko nas je bilo Slovencev 1. januarja 2017. »V Zavodu Med.Over.Net smo vsak dan v stiku z zgodbami ljudi, ki jih je življenje tako ali drugače ustavilo. Zato smo se vprašali, kaj lahko (še) naredimo za več zdravja, več dobrega počutja, več srečnih ljudi, več veselih otrok in zadovoljnih staršev,« je dejal Tomaž Oplotnik, direktor Zavoda Med.Over.Net, ki bo projekt Ustavi se!, s katerim želijo spodbuditi ljudi k razmisleku o pomenu ustreznega razporejanja časa med dnevnimi opravki in počitkom oziroma prostim časom, izvajal med junijem in septembrom 2017. Podatki NIJZ kažejo, da »število obiskov pri zdravniku in bolniških odsotnosti zaradi diagnoze izgorevanja narašča, kar gre verjetno pripisati tudi temu, da zdravniki to težavo v zadnjih letih bolje prepoznavajo. Vsi smo ogroženi, pod stresom in lahko izgorimo, če sami sebe ne poznamo dovolj, če ne vemo, kako se stres odraža pri nas, in če se ne znamo sprostiti,« je v sporočilu zaključil Samo Belavič Pučnik iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Svojo minuto v skupno zavedanje, kako pomembno je vsak dan sproti pomisliti nase in prisluhniti notranjim vzgibom pri iskanju splošnega osebnega zadovoljstva, vsak posameznik podari s klikom na spletnem mestu akcije Ustavi.se. »Ob vsakodnevnem (pre)hitrem tempu pozabimo nase in čas je, da se ustavimo! Ko se ›ustavimo‹ in si vzamemo čas zase, lahko razmislimo, kaj bi lahko naredili drugače, da bi živeli bolj zdravo, zadovoljno in srečno. Pomembno je, da začnemo pri sebi. Ko se bomo uspeli ›ustaviti‹ sami, bomo lahko pomagali tudi drugim,« je v nadaljevanju pojasnila Andreja Verovšek, soustavrjalka akcije in vodja projektov Zavoda Med.Over.Net.

Skrb za zaposlene danes je naložba za prihodnost V letu 2015 je bilo izgubljenih skoraj 27.000 let zaradi bolniških odsotnosti, 72 odstotkov ljudi se spopada s simptomi stresa, poraba antidepresivov je po letu 2000 močno narasla in se v povprečju skoraj podvojila, slovenski trg delovne sile pa se bo v 5 letih soočil z velikim pomanjkanjem delavcev vseh profilov, saj bo takrat, sodeč po raziskavah, že četrtina delavcev v Sloveniji starejša od 55 let. To pomeni, da bodo morali delodajalci spremeniti tudi miselnost o starejših zaposlenih: »Pomembno je, da delodajalci skrbimo za svoje zaposlene v smislu vseživljenjskega učenja, dobrega počutja v podjetju, nagrajevanja, opolnomočenja in nudimo možnosti večjega usklajevanja med družino in službo ter seveda v največji meri odgovorno skrbimo za njihovo psihofizično zdravje. Zdrav in zadovoljen sodelavec je naš največji kapital,« meni Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala mojazaposlitev.si, ki podpira akcijo Ustavi.se. www.drustvo-nsos.si


36

UtripSrca

Pomena skrbi za rast, razvoj in dobro počutje zaposlenih ter pozitivnih učinkov, ki jih prinaša urejeno delovno okolje, pa se zavedajo tudi številni podporniki akcije iz gospodarstva, ki bodo v času trajanja projekta izvajali dejavnosti, s katerimi bodo še okrepili bogate programe promocije zdravja na delovnem mestu. »Verjamem v pravo mero vsega. Ne razumem ljudi, ki so 100-odstotno v poslu ali 100-odstotno predani užitkom ipd. Zato je zame poziv Ustavi se! poziv k pravi meri. Delaj, počivaj, rekreiraj se, zabavaj se, bodi nor, ustavi se. Vse v pravi meri,« pravi Marko Podgornik, uspešen podjetnik in ambasador akcije.

Ambasadorji, ki so se znali ustaviti

laže vem, ali je to, kar počnem, prav ali ne in na kakšen način naj nadaljujem,« je ob sprejemu vloge ambasadorja projekta dejal Urban Praprotnik, tekaški trener in strokovnjak za zdravilne učinke gibanja. Njegovo sporočilo je podprl Mario Sambolec, strokovnjak za prehrano in gibanje: »Želje, ideje, projekti, okolje in pričakovanja nas samih in drugih nas ženejo daleč in više, kot smo morda sposobni. Pravijo, da je pomembna pot, ne cilj. Verjamem, da sta oba dejavnika med seboj povezana in soodvisna in ni dobro zanemariti enega na račun drugega.«

Podarite minuto

»Ustavi se! je ideja, ki bi morala zakrožiti okoli

Na simbolni ravni bo Zavod Med.Over.Net zbiral minute, ki jih boste lahko podarili s klikom na

sveta! Razumeva jo kot zavestno prisotnost, kot odločitev za spremembo. Zavestno se ustavim, te pogledam v oči in se ta trenutek zavedam, da sem v komunikaciji s tabo. To je to,« sta ob začetku akcije dejala Lea in Albert Mrgole, družinska in partnerska terapevta, avtorja uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, ki sta k akciji pristopila v vlogi ambasadorjev projekta. Z ambasadorji, priznanimi strokovnjaki z različnih področij, bodo snovalci akcije v prihodnjih mesecih pripravljali napotke, ki vodijo v uresničevanje filozofije »mirnejšega« tempa življenja, zbirali motivacijske elemente za pozitivne spremembe in posledično bolj polno ter aktivno – tako poslovno kot zasebno – življenje. »Ustavi se! razumem kot spodbudo, da se vprašam, zakaj nekaj počnem. Ko se tega zavedam, toliko

spletnem mestu projekta Ustavi.se!. »Naša skupna zaveza do 29. septembra 2017, ko se bo projekt sklenil, je, da za vsakega Slovenca zberemo vsaj eno minuto ter da se bomo lahko ustavili in pomislili – najprej – nase,« je sklenila Andreja Verovšek. “Ponosna sem na partnerje, ki so pristopili k projektu Ustavi se!, kar pomeni, da so prepoznali stanje v družbi. Samo skupaj lahko izpeljemo akcijo. Vsak partner gospodarske družbe, ambasador ali donator minut ima svojo zgodbo zbiranja minut ter svojo zgodbo, kako bo na koncu akcije porabil zbrane minute. Zagotovo pa v duhu dobrega. Veselim se nadaljevanja zgodbe, ker to je šele začetek!”, je sodelovanje s podjetji opisala Anja Vogrič, soustvarjalka akcije Ustavi se!

www.drustvo-nsos.si


Utrip Srca 37

CELIAKIJA Bolezen črevesnih resic

C

eliakija sicer ni zelo redka bolezen in pozor, predvsem ne gre za alergijo marveč avtoimunsko obolenje, ki ga je potrebno čimbolj zgodaj prepoznati in se nato tudi striktno držati navodil za prehranjevanje. Drži, gre za bolezen, ki jo lahko v celoti uravnavamo s pravilno prehrano, že molekule za bolnikovo črevo škodljivega glutena lahko povzroči hudo poslabšanje in dolgotrajno okrevanje bolnika s celiakijo. Pogovarjali smo se s predstojnikom Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na pediatrični kliniki v Ljubljani, prof. dr. Rokom Orlom in asist. Anijo Orel, mag. inž. Prehrane.

»Danes vemo, da se bolezen lahko pojavi kadarkoli v življenju in da se večkrat kot značilno sliko kaže netipično, prisoten je le kakšen od omenjenih znakov, ali pa le posledice pomanjkanja specifičnih snovi v telesu, npr. železa, kalcija in drugih mineralov, nekaterih vitaminov, predvsem v maščobi topnih itd. Zato moramo na celiakijo pomisliti tudi pri ljudeh s slabokrvnostjo, zmanjšano mineralno kostno gostoto, funkcionalnimi prebavnimi težavami, kot sta npr. napihnjenost in nelagodje v trebuhu, težavami z zanositvijo in še dolgo bi lahko naštevali, razložita sogovornika« in dodata, da nekateri ljudje s celiakijo sploh nimajo težav in da je tudi pri teh bolezen smiselno odkriti in zdraviti, saj nezdravljena pomeni pomemben dejavnik tveganja za pojav nekaterih avtoimunskih in celo rakavih bolezni.

Kakšna bolezen je celiakija?

dr. Rok Orel

»Celiakija je razmeroma pogosta imunsko pogojena bolezen, ki prizadene približno vsakega stotega človeka, ne prizadene samo otrok ampak tudi odrasle. V prvi vrsti gre za eno od oblik preobčutljivosti na gluten, ki je zmes beljakovin, ki jih najdemo v zrnih nekaterih žit, predvsem pšenice, rži, ječmena, pire in v

manjši meri ovsa«, razloži predstojnik gastroenterologije prof. Orel. »Te beljakovine se med žiti nekoliko razlikujejo, zlasti v ovsu so precej drugačne, zato le ta ne škoduje vsem bolnikom s celiakijo. Danes vemo, da se celiakija lahko pojavi le pri ljudeh, ki imajo ustrezno dedno nagnjenje zanjo. Vendar ima genetsko zasnovo za razvoj celiakije kar tretjina ljudi, bolezen pa se pri večini ne pojavi. Zato mislimo, da so za nastanek bolezni pomembni verjetno še drugi, zaenkrat neznani dedni dejavniki in predvsem vplivi okolja. Morda je pomembno koliko so otroci stari, ko začno uživati živila, ki vsebujejo gluten, koliko in kako pogosto ga uživajo ter morebitni dejavniki, ki vplivajo na prepustnost črevesa za večje molekule iz hrane in stanje črevesnega imunskega sistema ob stikih z njimi. Znanstvene raziskave niso uspele potrditi, da bi čas uvajanja glutena v hrano, njegova količina in dojenje vplivali na pojavnost celiakije.« Pri celiakiji se naš imunski sistem ne obrne le proti beljakovinam iz glutena ampak tudi proti sestavinam lastnega telesa, ki stopajo v stik z glutenskimi beljakovinami,zato bolezni ne štejemo med alergije ampak med avtoimunske bolezni. Tako »tarča« imunskega odziva npr. postane tudi tkivni

www.drustvo-nsos.si


38

UtripSrca

encim, ki stopa v kemične reakcije z glutenskimi beljakovinami. »Veliko ga je v sluznici črevesa, kjer zato poteka burno vnetje, ki pripelje do pomembnih poškodb črevesne sluznice. Posledica črevesnega vnetja in poškodbe sluznice je lahko zmanjšana zmožnost absorpcije hrane iz črevesa v kri. Ker pa se podobne snovi kot je imenovana črevesna tkivna transaminaza nahajajo tudi v drugih delih telesa, celice našega imunskega sistema pa iz črevesa potujejo po krvi in mezgi v praktično vsak kotiček našega organizma, tudi celiakija ni bolezen, ki bi bila omejena na prebavila, ampak lahko prizadene številne druge organe,«oriše dogajanje v telesu bolnika s celiakijo prof. Rok Orel.

Kako postavimo diagnozo celiakije? Bolezen iščemo tako pri bolnikih s tipičnimi kot pri tistih z netipičnimi simptomi. Pozorni moramo biti tudi pri sladkorni bolezni tipa 1 in drugih avtoimunskih obolenjih, čeprav nimajo nobenih znakov ali simptomov celiakije, opomni prof. Orel in doda, da je prepoznavanje celiakije v večini primerov razmeroma preprosto: »V

vzorcu krvi preverimo koncentracijo katerega od za celiakijo značilnih avtoprotiteles (največkrat tistih proti tkivni transglutaminazi) in če ugotovimo, da je le ta povišana, bolnika napotimo na nadaljnjo diagnostiko. Ta večinoma vsebuje endoskopijo zgornjih prebavil z več bioptičnimi odvzemi sluznice dvanajstnika, saj lahko z mikroskopskim pregledom le teh najbolj zagotovo potrdimo ali ovržemo diagnozo celiakije. Včasih so smiselne tudi genetske preiskave, ki jih prav tako naredimo iz vzorca krvi. Žal lahko z genetskimi preiskavami potrdimo le nagnjenje za bolezen, ne pa tudi bolezen samo.«

Kako celiakijo zdravimo? Edini znani zares uspešen način je, da iz prehrane povsem izključimo gluten, ki je pogosto »skrit« tudi v številnih drugih živilih, pri katerih nanj ne bi niti pomislili. Zato je prav, da se bolniki vsaj ob postavitvi diagnoze, še bolje pa večkrat in zlasti če ob preverjanju koncentracije za celiakijo značilnih protiteles v rednih intervalih ugotovimo, da se je ta spet povišala, posvetujejo z ustrezno usposobljenim kliničnim

Po novem lahko diagnozo postavimo tudi brez pregleda črevesne sluznice, a le pri tistih bolnikih, ki imajo tipične znake bolezni in potrjeno genetsko nagnjenje pa tudi in koncentracijo avtoprotiteles, ki vsaj za desetkrat preseže zgornje normalne vrednosti.

www.drustvo-nsos.si

dietetikom. Žal je teh v Sloveniji še zmeraj premalo, ljudje pa radi naivno prisluhnejo nasvetom različnih samo imenovanih neustrezno usposobljenih »prehranskih strokovnjakov«! V veliko pomoč so tudi informacije, ki jih zberejo društva bolnikov s celiakijo, ki so v naši državi zelo dobro organizirana in imajo že dolgoletno tradicijo uspešnega delovanja. Le ta nudijo bolnikom informacije o varnih živilih ter organizirajo izobraževanja, na katerih sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja zdravstva in prehrane. (sš)

Po kredibilne informacije k društvu bolnikov Bolnik s celikaijo zdravila ne dobi v lekarni ampak se pozdravi z popolno brezglutensko prehrano, ki je močno odvisna od osveščenosti ponudnika oz. pripravljavca hrane. Ti pa v osnovi niso zdravstveni delavci in brezglutensko dieto praviloma dojemajo površno. Vztrajne in dosledne bolnike s celiakijo pa dojemajo kot komplikatorje. Tako se osnovno zaupanje med bolnikom in ponudnikom poruši. To nas je v Društvu Celiac – Življenje brez glutena spodbudilo k organiziranju srečanja med bolniki s celiakijo in zaupanja vrednimi ponudniki brezglutenske hrane. Poimenovali smo ga Festival brezglutenske ponudbe. Prva izvedba je bila v začetku junija v Novem mestu. Predstavilo se je 25 ponudnikov. Festival je obiskalo okoli 700 bolnikov s celiakijo iz cele Slovenije. Naslednji festival bo v Novem mestu 2. junija 2018. tGoran Makar, predsednik društva Celiac - življenje brez glutena.


Utrip Srca 39

Dihalne vaje za zdravo in močno srce Tekst: Sanja Vilfan Svajger Foto: KINOKS MEDIA PRODUCTIONS, BIGSTOCK PHOTO

srca. Srce je organ, ki se nahaja naravnost spodaj ob prsnici; je votel mišični organ, ki ga mišična stena deli na levo in desno polovico: sestavljata ga desni in levi preddvor, t.i. atrij ter iz desni in levi prekat, t.i. ventrikel. A srce ni le organ s katerim se pošilja kri po telesu, je tisto, kar nas ohranja žive. S srcem ne le čutimo, s srcem tudi živimo.

Napotki pri izvedbi

Joga je več tisoč let star sistem znanj in praks, ki temelji na umirjanju miselnih procesov. Do povezave uma in duha lahko poskrbimo tudi z dihalnimi tehnikami, ki izhajajo iz joge. Dih je most med telesom in umom.

D

ihalne vaje lahko pripomorejo k zdravju vašega srca. Najboljše pri tehnikah dihanja je, da so preproste in jih lahko izvajate kadar koli in kjer koli. Dihalne tehnike bodo pripomogle k zniževanju krvnega tlaka, telo bo bolj prekrvavljeno, počutili se boste bolj pomirjene, okrepil se bo vaš imunski sistem, kar bo vplivalo na boljše delovanje vašega

Pri izvajanju tehnik dihanja je potrebno zavedanje, da je globoko dihanje potrebno izvajati iz trebuha. Poleg tega je pomemben element dihanja koncentracija, in sicer fokusna točka, ki si jo izberemo in v katero gledamo. Še boljše pa je, da zapremo oči in najdemo fokusno točko znotraj sebe. Pri tem umirimo misli, da nam ne begajo ter se izrecno posvetimo svojemu vdihu in izdihu. S popolno zbranostjo sledimo toku zraka, ki potuje po nosnicah v pljuča, in zavedamo kako se, da telo napolni z vdihom s svežo energijo, z izdihom pa se iz telesa odstrani napetost vsa nakopičena napetost v telesu. Prepustimo se poživljajočemu ritmu dihanja, ki nas povezuje naše telo in duha.

Pozitivni učinki Pranayame Pranajama je poimenovanje za dihalne tehnike, s katerimi je dihanje pod nadzorom. Sliši se nenavadno, saj je dihanje nekaj tako naravnega in nenadzorovanega, a ima pri jogi poseben pomen. S pranajamo se povečujejo življenjska www.drustvo-nsos.si


40

UtripSrca

moč, umske zmogljivosti in zavedanje. S spreminjanjem dihanja spreminjamo vpliv razpoloženja. Zavestno dihanje očisti dihalne poti in prinaša celicam več kisika, kar omogoča hitrejše procese v telesu in boljšo regeneracijo. S pranajamo se povečujejo tudi umske zmogljivosti in zavedanje. Bolj ko je pravilen in poglobljen dih, boljše je počutje in srce bolj zdravo in močno.

ZMAGOVITI DIH Pri udžaji pranajama je dih prisoten skozi celotno vadbo. Uporabljate ga pri vseh asanah – telesnih položajih. Z njim se telo dodatno prečisti, prediha. Zvok je podoben valovanju morja, ki nastane zaradi stiska glasilk v grlu. Dihate le skozi nos. S to tehniko dihanja prejmete močan vir energije. Doživeli boste nove razsežnosti vadbe joge. Izvedba: Sedite v Osnovnem sedečem položaju ali v Lotosu. Počutiti se morate sproščeno in pomirjeno. Lahko si podložite zadnjico z blazino, da se

boš počutili še bolj udobno. Zaprete oči. Predstavljate si, da ste sami v prostoru. Okrog vas, čeprav je lahko glasno in pestro, občutite tišino in mir. To ponotranjite in nadaljujete z vajo. Osredotočite se na grlo, prsni koš in trebuh. Izdihnete in stisnete presredek, rahlo stisnete trebušne mišice, tako da se popek čim bolj približa hrbtenici. Z globokim vdihom napolnite pljuča, trebuh miruje. Z izdihom stisnete vse prej našteto in aktivirate še glasilke, ki jih stisnete pri izdihu. Z izdihom ustvarite šum. Opombe: Redna praksa vam bo omogočila avtomatizacijo tega dihanja in pomagala doseči nov pogled na jogo, sproščanje in predvsem na dihalne tehnike. Jogijski dih se razlikuje od normalnega dihanja, a vaja dela mojstra. Potrebno je, da ga večkrat vključite ali pa ga izvajate tudi posebej, npr. pred samo vadbo joge. Začnite prve poletne dni prenovljeno, sveže in predvsem zdravo.

Ana Kersnik Žvab ima licenco International Yoga Teacher, Pilates Mat Instructor, je vaditeljica FZS vaditelj aerobike in inštruktorica pilatesa.

Naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja za tujino

EVROPSKA KARTICA se uporablja v državah članicah EU in EGP ter Švici, v Avstraliji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji. JE BREZPLAČNA. Opozorilo za pravočasno naročanje evropske kartice. Naročeno evropsko kartico boste prejeli v 4 delovnih dneh, V POLETNIH MESECIH SE ZARADI POVEČANEGA ŠTEVILA NAROČIL TA ROK LAHKO PODALJŠA. Za obdelavo vašega naročila in pošiljanje je potreben določen čas zato pri naročanju evropske kartice to upoštevajte. Če evropske kartice niste pravočasno naročili, se oglasite na pristojni območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer vam bodo izdali »Certifikat, ki začasno nadomešča evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja«. Ker se evropske kartice pošiljajo za vsako osebo posebej, se lahko zgodi, da vseh naročenih evropskih kartic ne boste prejeli istočasno. Več informacij in naročilo kartice:

https://www.zzzs.si/zzzs/konv/ konv.nsf Pri udžaji pranajama je dih prisoten skozi celotno vadbo. Uporabljate ga pri vseh asanah – telesnih položajih. Z njim se telo dodatno prečisti, prediha.

www.drustvo-nsos.si

ali osebno pri vaši omočni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje.


Utrip Srca 41

Izčrpanost, prebavne motnje, nihanje počutja, moči in razpoloženja se izrazito pokažejo s prihodom toplih dni, še posebej se na primer okrepijo težave s spanjem, glavoboli, zamegljene misli in slabša zbranost, težave z dihanjem. To je nekaj najopaznejših znakov, s katerimi skuša telo »pritegniti« pozornost in sporočiti, da se je treba na dni, ko je toplotna obremenitev še posebej velika, pripraviti. Naše telo je vsakodnevno izpostavljeno številnim škodljivim snovem. Le - te prodirajo vanj skozi dihala, prebavila, dihala in celo skozi kožo. Le-te je zato potrebno odstraniti ali pa jih zmanjšati, kolikor uspemo.

Poletna obremenitev BODITE PRIPRAVLJENI Tekst: Sanja Vilfan Svajger Foto: KINOKS MEDIA PRODUCTIONS, BIGSTOCK PHOTO

O

bremenjenost našega telesa s strupi se je s spremenjenimi življenjskimi in prehranjevalnimi navadami v zadnjih desetletjih močno povišala. Kljub raziskavam tudi strokovnjaki še nimajo končnih odgovorov, kaj vse in v kolikšnem obsegu vpliva na vzajemno delujoče degenerativne procese v človeškem organizmu, ki se sčasoma lahko odražajo kot različne težave in obolenja. Tudi odgovora, kako se na škodljive snovi odzove človekovo telo, raziskovalci zaenkrat še nimajo. Kadar se k strupenim vplivom iz okolja pridruži še močno povišana temperatura zraka, (ki smo se je zadnja leta že navadili) in ki prinaša predvsem v mestnih okoljih še dodaten obremenilen element za

zdravje in počutje ljudi, je potrebno biti še posebej previden.

Jejmo poletno Pomagajte organom in posegajte po ohlajeni hrani, izbirajte veliko sveže zelene zelenjave (brokoli, šparglji, artičoke, avokado, brstični ohrovt, špinača, kumare, bučke, cvetača, zelje …)a ne zanemarjajte niti sadja in zelenjave rumene in rdeče barve (paradižnik, rdeča pesa, korenje), oreščkov in pitja mlačnih ali na sobno temperaturo ohlajenih zeliščnih čajev. V vročini se zlahka odpoveste sladkemu razvajanju, sladkor zamenjajte za beljakovine v obliki pustega mesa, rib, oreščkov in mlečnih izdelkov ter vlaknin, ki jih najdemo v sadju, www.drustvo-nsos.si


42

UtripSrca

Poskrbite, da je hrana, ki jo uživate, čim bolj naravnega izvora, naj sadje in zelenjava sestavljata polovico vsakega obroka.

zelenjavi in v polnozrnatih ogljikovih hidratih. S tem boste uravnotežili raven sladkorja v krv, kar je še posebej pomembno ravno v vročih in soparnih poletnih dneh. Ker bomo skoparili s 'težko' hrano, po njej pravzaprav niti ne bomo čutili prave potrebe, bodo za ohranjanje dnevne ravni energije zadostovale preproste jedi, hladne juhe, na žaru pripravljeno meso in zelenjava brez gostih omak in škrobnatih prikuh in veliko sveže zelenjave, Slovenci pojemo še posebej

veliko zelene solate. Ne pozabimo na magnezij, ki nas umiri in 'spočije', pripomore pa tudi k boljšemu spancu. Poskrbite, da je hrana, ki jo uživate, čim bolj naravnega izvora, naj sadje in zelenjava sestavljata polovico vsakega obroka, po možnosti pa dva mesna obroka tedensko nadomestite z oreščki, sojo, seitanom, tofujem, fižolom, lečo ali čičeriko.

Gibanje tudi poleti - a le v ohlajenih prostorih ali zgodaj zjutraj

Poletje je čas dopustov, počitka in sproščenosti. Uživajte ga in pazite nase. www.drustvo-nsos.si

Tudi poleti se je potrebno gibati, seveda pa urnik prilagodimo vremenskih pogojem. Sprehodili ali počasi tekli bomo zgodaj zjutraj, ko sončni žarki še niso močni, in nato šele zvečer, ko se ohladi. Če je toplo tudi še ponoči, je potrebno v bivališču ohladiti zrak ali z ventilatorji, klima napravo ali, če res ne gre drugače, s kratkotrajnim prepihom. V hladnejših nočeh odpremo vsa okna, ki jih zjutraj zapremo in tako zadržimo prijetno klimo vsaj še nekaj dopoldanskih ur. Odpravite se v kopališča, naj vas ne moti dren in hrup, poiščite si kolikor toliko miren kotiček, in s knjigo preživite najbolj tople dneve ob bazenu. Če imate možnost, je seveda najboljša rešitev miren počitek v bližini morja, kjer vas poleg morja hladi tudi blaga morska sapica. Plavanje pa je v resnici najbolj priporočljivo gibanje v vročih poletnih mesecih.

Pazite nase in na starejše posameznike Bolj ogroženi bodo posamezniki, ki prejemajo zdravila za nižanje krvnega tlaka ali odvajanje vode oziroma morajo upoštevati omejitev vnosa tekočine, so sporočili iz ljubljanskega UKC. Izjemno ogroženi bodo onemogli stari ljudje, ki so pri zagotavljanju termalnega ugodja in vnosa tekočine odvisni od drugih oseb. Ne pozabimo večkrat preveriti počutja starostnikov, ki sicer živijo sami, opozarjata Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino Interne klinike in dr. Hugon Možina, dr. med., vodja Internistične prve pomoči Interne klinike UKC Ljubljana. Oblivanje zaradi vročinskih valov, ki je še posebej mučno ponoči, izčrpava, najtežja so obdobja več zaporednih vročih dni, ko tudi jutra ne prinesejo počitka, ampak težek dan, ki ga je treba čim bolj aktivno preživeti.


Utrip Srca 43

Kako ravnati v obdobju povišanih temperatur? Ob visokih temperaturah izgubljemo večjo količino tekočine z znojenjem. Večja izguba tekočin poveča učinkovitost zdravil za nižanje krvnega tlaka. Z dodatno uporabo zdravil za odvajanje vode lahko v tem primeru povzočimo prekomerno izsušenost telesa.

Zato je v času visokih temperatur koristno: Večja učinkovitost zdravil za nižanje tlaka ali odvajanje seča Dnevno merjenje krvnega tlaka sede in stoje. Ob rednem jemanju zdravil za nižanje krvnega tlaka slednji lahko nizek najprej stoje, nato pa tudi sede.

Dnevno tehtanje

Kako ukrepati: Če je krvni tlak stoje nizek, zmanjšate ali prehodno opustite odmerek zdravil za nižanje krvnega tlaka. O tem obvestite osebnega zdravnika.

Kako ukrepati: Če se telesna masa zniža pod običajno ali ciljno, zmanjšate ali prehodno opustite zdravila za odvajanje vode. O tem obvestite osebnega zdravnika.

Kako ukrepati ob toplotnem udaru: IZČRPANOST

TOPLOTNI UDAR

Znaki toplotne izčrpanosti so:

Znaki toplotnega udara so:

Močno znojenje in onemoglost Hladna, bleda koža Hiter in šibek pulz Slabost in/ali bruhanje in omotica

Telesna temperatura nad 39°C Vroča in pordela koža Hiter in močan utrip Možna je motnja zavesti, krči

Kako ukrepati: Umaknite se v hladnejše prostore Ležite in razrahljajte oblačila Pijte po požirkih - obilno Aktivno se hladite z uporabo vlažnih tkanin in uporabo ventilatorja Če se bruhanje ne ustavi takoj poiščite zdravniško pomoč

Kako ukrepati: Takoj kličete 112 ! Posameznika umaknete v hladen prostor in ga pričnete hladiti s hladnimi, vlažnimi tkaninami ali hladno kopeljo ! Pomembno: posamezniku z motnjo zavesti NE ponujate tekočine! Vir: UKC Ljubljana

POLIFENOLI, FLAVONOIDI, TERPNOIDI... Poleg beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov naj hrana vsebuje tudi vrsto mikrohranil: flavonoidov, ki jih vsebuje večina sadja in zelenjave, karotenoidov (rumena in oranžna zelenjava in sadje, temno zelena listasta zelenjava), glukozinolatov, največ jih je v brokoliju, cvetači in zelju, ter terpnoidov in D-glukaratov - najdemo jih v jabolkih, brstičnemu ohrovtu, brokoliju in stročjem fižolu. Ne gre pozabiti priporočil o zadostnem vnosu fenolov in polifenolov, ki jih je veliko v jagodičastem sadju pa tudi čaju in kavi, pa na triterpene v rožmarinu in nekaterih drugih začimbah. www.drustvo-nsos.si


44

UtripSrca

Proti koncu leta 2015 se nam je pridružil Marko Bohinc, sicer diplomirani ekonomist, ki je »pomladil« tudi naš upravni odbor. Tale pogovor je nastal, ker nas je zanimalo, kaj je privedlo človeka mlajše generacije, da se nam pridruži in tvorno pomaga.

Vedeti je treba, kdo pije in kdo plača KAJ JE BIL TOREJ RAZLOG, DA STE SE ODLOČILI VČLANITI V DRUŠTVO NA SRCU OPERIRANIH?

»Člani moje razširjene družine se v zadnjih letih srečujejo z mnogimi težavami, diagnozami in terapijami. Te so bile povod za to, da sem tudi osebno potrkal na vrata Društva.« KAJ PO VAŠEM MNENJU BOLNIKI NAJBOLJ POTREBUJEJO?

»Razumevanje, odprta vrata in pristen človeški pristop, kar bi moral zagotavljati kakovosten zdravstveni režim naši državi.« Kolikor mi je znano, ste iz družine, kjer je dolgoživost pravilo. Kje je skrivnost? Ali so starejši živeli oziroma živijo pametneje kot mlajša generacija? »Živimo pošteno in bolj ali manj www.drustvo-nsos.si

zdravo. Prekrške in pregrehe v življenjskem slogu so moji starejši sorodniki uravnotežili z obdobji odrekanja in zadržanosti. Verjetno pa tudi z nekakšno skromnostjo.« KAJ NAS PO VAŠEM MNENJU NAJBOLJ MORI? PRAVIJO, DA STRES UNIČUJOČE VPLIVA NA ZDRAVJE? TUDI VI TAKO ČUTITE?

»Brez dvoma. Stres je tih in zelo zanesljiv ubijalec. Veliko dela na sebi je potrebnega, da človek ne izgori že v mladih letih. Sodobni čas zahteva od posameznikov tudi nemogoče podvige. In tu se kalvarija začne.« ZADNJE LETO DNI JE BILO V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU KAR NEKAJ ODMEVNIH AFER. KAJ JE PO VAŠEM MNENJU KRIVO ZA TO? ČESA NIKAKOR NE ZNAMO NAREDITI

OZIROMA, ALI GRE RES SAMO ZA SISTEM?

»Afere so vedno odraz težav, ki dolgo tlijo in so v družbi tudi dolgo manj poznane. Brez afer verjetno tudi ni pričakovati sprememb. Mene so naučili, da brez nič ni nič. Da male stvari vodijo v velike. Ter da brez truda in proaktivnosti ni moč pričakovati sprememb, sploh pa ne pozitivnih.« PONAVADI PRAVIJO, DA SO KRIVE SISTEMSKE NAPAKE, LJUDJE PA SE IZGONEJO VSAKI ODGOVORNOSTI. MISLITE, DA BI SPREMENJENA PRAVILA LAHKO SPREMENILA TUDI TO?

»Naučili so me tudi, da je bolje slab red kot pa, da ga sploh ni ali pa da sploh ne obstaja. Tako nekako. Pravila


Utrip Srca 45

igre je treba postaviti. Začenši kar doma, v svojem gospodinjstvu.« ALI VERJAMETE, DA JE V ZDRAVSTVU VELIKO KORUPCIJE? V PRAVILIH JE PO VSAKEM NEŽELENEM DOGODKU (KO PACIENT UTRPI TAKŠNO ALI DRUGAČNO ŠKODO ALI PA GRE ZA MOBING ZAPOSLENIH) TREBA NAREDITI TAKO IMENOVANO VZROČNO POSLEDIČNO ANALIZO, DA SE DOGODEK NE BI PONOVIL. MISLITE, DA SE TO TUDI REDNO DOGAJA?

»Zdravstvo sicer ni moje strokovno področje. Pojem korupcije je precej strašljiv že kar sam po sebi. Slovenci imamo radi etikete, manj pa jih zna obrazložiti, za kaj pri korupciji gre in kam to vse skupaj vodi na dolgi rok. Po zaključkih projektov ali po investiranjih je potrebno napraviti tako imenovano post-implementacijsko analizo in se vprašati, ali smo res dobili tisto, v kar smo vložili denar, energijo in čas. Po domače, kaj imamo od tega. Analiza preteklih dejanj in dogodkov je vedno zahtevna, a brez tega ni mogoče pripraviti učinkovitih ukrepov za pot naprej. Uspešni sistemi s tem nimajo težav.«

»Sem zagovornik gospodarjenja in vodenja na načine, kjer se ve, kdo pije in kdo plača. Pravica do zdravja in zdravstvene oskrbe ne sme in ne more biti stvar percepcije posameznikov, še manj pa kakšnih elit. Vem, da si moji najbližji želijo zdravstvene oskrbe od soljudi, ki so za to usposobljeni in imajo hkrati veliko občutka za sočloveka. Ni mi potrebno izgubljati besed o čakalnih vrstah, dve minutnem

pregledu, neugodni ali celo nedopustni komunikaciji. Če so zdravljenje, oprema in znanje izjemno dragi, potem upravičeno pričakujemo tudi izjemne učinke za denar, ki se za to porabi. Ni potrebno, da bi bili v teh pričakovanjih preskromni. Tudi časi niso več takšni. Mlajše generacije pričakujejo vedno več za svoj denar. O tem ni več dvoma.« (Pogovarjala se je: Milka Krapež)

MNOGO JE BOLNIKOV, KI IMAJO DO ZDRAVNIKOV VELIKO STRAHOSPOŠTOVANJE, ZATO SI JIH MARSIČESA NITI NE UPAJO VPRAŠATI. IMATE IDEJO, KAKO BI TO LAHKO SPREMENILI, DA BI SE BOLNIKI ZARES SAMI ODLOČALI O TEM, KAKO BI SE RADI ZDRAVILI?

»Dobro vprašanje. Torej strah in spoštovanje. Ne-upati si, ali si upati. Vedno je dilema. Na tem je potrebno delati, na spoštovanju in lepi komunikaciji. Te vrednote danes žal kar bledijo. Vrednote nam privzgojijo. To velja za zdravnike in ostale člane družbe.« PO POKLICU STE EKONOMIST. KAJ BI VI NAREDILI, DA BI BILO NAŠE ZDRAVSTVO BOLJ (STROŠKOVNO) UČINKOVITO?

Pazite na svojo težo in prehrano in vaše srce vam

bo hvaležno

Društvo na srcu operiranih Slovenije www.drustvo-nsos.si


46

UtripSrca

O različnih nevarnostih, katerim smo izpostavljeni na spletu, informiranje o varni uporabi spletnega bančništva, o različnih oblikah spletnih prevar in praktične rešitve, kako se zavarovati.

Osnove spletne varnosti

S

tarši (in vsi ostali) lahko tukaj najdete nekaj kratkih predlogov za zagotavljanje varnosti družinskih članov v spletu.

Z družinskimi člani se pogovarjajte o varnosti v spletu. Bodite jasni glede pravil in pričakovanj v povezavi s tehnologijo in glede posledic neprimerne uporabe. In predvsem poskrbite, da jim pri težkih odločitvah ne bo odveč vprašati za vaš nasvet. Tako se bodo družinski člani lažje podali v raziskovanje spleta in bodo vedeli, da se lahko z vprašanji obrnejo na vas. Tehnologijo uporabljajte skupaj. To je dober način učenja varnosti v spletu, obenem pa se lahko z družinskimi člani sproti pogovorite o varnostnih vprašanjih. Pogovarjajte se o spletnih storitvah in spletnih mestih. Z družinskimi člani se pogovarjajte o spletnih mestih, ki jih obiskujejo, in o primerni vsebini za posameznega družinskega člana. Zaščitite gesla. Družinskim članom povejte, kako nastaviti varna gesla v spletu. Opomnite jih, da gesel ne razkrivajo drugim, razen morda zaupanja vrednim odraslim, na primer staršem. Poskrbite tudi, da se bodo navadili odjaviti www.drustvo-nsos.si

iz svojih spletnih računov, ko uporabljajo javne računalnike v šoli, kavarni ali knjižnici. Uporabite nastavitve zasebnosti in deljenja z drugimi. Veliko je spletnih mest, kjer lahko objavljate misli, fotografije, videoposnetke, posodobitve stanja in drugo. V številnih storitvah so na voljo nastavitve zasebnosti, s katerimi lahko pred objavo določite, kdo lahko vidi vsebino. Z družinskimi člani se pogovorite o tem, kaj je primerno objavljati javno in

NE ODGOVARJAJ NA ELEKTRONSKA PISMA, KI OD TEBE ZAHTEVAJO OSEBNE IN FINANČNE PODATKE. LEGITIMNA PODJETJA TAKŠNIH ZAHTEV NIKOLI NE BODO POŠILJALA PO ELEKTRONSKI POŠTI ALI PREK SPLETA.

česa ne. Poskrbite, da bodo spoštovali zasebnost drugih, tako da ne bodo objavljali osebnih podatkov družinskih članov ali prijateljev in da v javno objavljeni vsebini ne bodo drugih označevali z imenom. Preverite starostne omejitve. Veliko spletnih storitev,


Utrip Srca 47

vključno z Googlom, ima starostne omejitve, ki določajo, kdo lahko te storitve uporablja. Za Google Račun morate biti na primer dovolj stari, nekatere Googlove izdelke pa lahko uporabljajo samo starejši od 18 let. Preden otroku dovolite, da se prijavi za račun, vedno preverite pogoje uporabe spletnega mesta. Otrokom tudi jasno razložite svoja pravila glede spletnih mest in storitev, ki jih lahko uporabljajo. Naučite družinske člane odgovorno komunicirati. Dobro splošno pravilo je, da nečesa, česar ne bi povedali nekomu osebno, ne pišite v SMS, e-poštno sporočilo, neposredno sporočilo ali komentar na spletni strani nekoga drugega. Pogovarjajte se o tem, kako komunikacija v spletu vpliva na druge, in oblikujte družinske smernice o ustrezni komunikaciji. Pogovarjajte se z drugimi odraslimi. Pogovarjajte se s prijatelji, sorodniki, učitelji, inštruktorji in svetovalci. Drugi starši in strokovnjaki, ki delajo z otroki, so lahko dragocen vir informacij, na podlagi katerih se lahko odločite glede ustreznih smernic za svojo družino, zlasti če imate opravka s tehnologijo, ki je ne

poznate. Zaščitite računalnik in identiteto. Uporabljajte protivirusno programsko opremo in jo redno posodabljajte, razen če uporabljate Chromebook, ki protivirusne programske opreme ne potrebuje. Z družinskimi člani se pogovorite o vrstah osebnih podatkov, kot je številka EMŠO, telefonska številka ali domači naslov, ki jih ni pametno objavljati v spletu. Družinskim članom povejte, naj ne sprejemajo ali odpirajo e-poštnih prilog od neznancev. Bodite ves čas na tekočem. Za varnost si je treba nenehno prizadevati – tehnologija se stalno spreminja, prav tako pa tudi potrebe družinskih članov. Zato poskrbite, da se boste o tem redno pogovarjali. Na novo postavite hišna pravila, preverite, kaj počnejo drugi družinski člani, in si redno vzemite čas za pogovor. (bp)

Srčno žilne bolezni vsako leto terjajo 17,3 milijona življenj po navedbah svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Statiska tudi kaže, da so ženske enako podvržene - če ne celo bolj v primerjavi z moškimi. Ne preseneča dejstvo, da je število koronarnih bolezni naraslo za 300% v zadnjih petih letih. Zato vam ob svetovnem dnevu srca polagamo na srce - bodite dobri s vojim srcem, poskrbite za redne in pravočasnne preglede. “Imejte srce za vaše srce”

SVETOVNI DAN SRCA www.drustvo-nsos.si


48

UtripSrca

Do boljšega počutja z apiterapijo Tekst: Nika Teraž Foto: Big Stock Photo Slovenija je dežela čebelarjev, saj kar 10.000 Slovencev čebelari (ali rečeno drugače, na 1.000 prebivalcev imamo 5 čebelarjev). To nas uvršča v sam evropski vrh in kaže na dolgoletno tradicijo čebelarjenja. Slovensko čebelarstvo ni znano samo po kranjski čebeli, katere izvorna dežela je prav naša država, ampak so slovenski čebelarji s tehnološkim znanjem in napredkom dobro prepoznani v mednarodni skupnosti.

www.drustvo-nsos.si

Večina čebelarstvo najpogosteje povezuje z medom – čebeljim pridelkom, ki ne manjka v skoraj nobenem gospodinjstvu, čedalje bolj pa je v Sloveniji in predvsem v tujini znana apiterapija. Gre za vedo, ki proučuje, kako s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Začetki apiterapije segajo daleč v zgodovino, saj so jo prakticirali že stari Egipčani, Grki, pa tudi Kitajci, Babilonci in druge civilizacije. Danes je 30. marec znan kot svetovni dan apiterapije, ki ga obeležujemo na rojstni dan dr. Filipa Terča, po rodu Čeha, ki je delal in živel v Mariboru. Dr. Terč (1844–1917) velja za očeta moderne apiterapije, saj je s pomočjo čebeljega strupa pomagal pri revmatičnih obolenjih. V Sloveniji apiterapija ni sestavni del uradne medicine, jo pa dopolnjuje. Čebelji pridelki, poleg medu in čebeljega strupa še cvetni prah,

matični mleček in propolis, pozitivno delujejo na različna bolezenska stanja in težave. Med vsebuje 75 % sladkorja in 20 % vode ter nekaj eteričnih olj, proteinov, kislin, mineralov in drugih snovi. Uporabljamo ga predvsem v prehrani, deluje pa tudi protimikrobno. Poznamo več vrst medu – cvetličnega, gozdnega, akacijevega, lipovega, kostanjevega ... Cvetlični med na primer krepi srce in ožilje ter pomaga pri lajšanju vnetja dihalnih poti in prehladov, medtem ko akacijev pomirja in ugodno deluje pri nespečnosti ter težavah v obdobju menopavze. Lipov med ščiti pred pred angino in vnetjem dihal, sicer pa pomaga tudi pri premagovanju prehladov, pri nespečnosti, nemiru, astmi in bronhitisu. Primeren je za ljudi z nizkim krvnim tlakom, medtem ko ni priporočljiv za srčno-žilne bolnike. Pri slabokrvnosti, utrujenosti in nespečnosti pomaga kostanjev


Utrip Srca 49

med, gozdni pa med drugim zvišuje hemoglobin v krvi, krepi srce in povečuje vzdržljivost ožilja. Skoraj vsakega je že kdaj pičila čebela. Bolečina in pekoč občutek, ki ga povzročajo hlapne snovi v strupu, res nista prijetna, a čebelji strup ima več učinkov – uporablja se za zdravljenje revmatizma, perifernega živčnega sistema in obolelih arterij. Vnašamo ga lahko s piki ali v obliki raznih mazil. Ker se pri pikih lahko pojavljajo alergične

Med pridelki, ki jih uporablja apiterapija, najdemo tudi matični mleček, ki vsebuje vitamine B, C in D ter nekaj vitamina E. Je bele do bledo rumene barve in gosto tekoč, na voljo pa je tudi v obliki kapsul, sirupa ali je primešan medu. Najbolje ga je vzeti na tešče (damo ga pod jezik in pustimo, da se raztopi), dnevni odmerek pa naj ne bi bil večji kot 1 g (odrasli običajno 300 do 500 mg, otroci pol manj). Za matični mleček je značilno preventivno in kurativno delovanje – med drugim blaži živčno napetost, pospešuje presnovo, povečuje odpornost organizma proti boleznim, deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec, uporablja se pri zdravljenju revme in pri pomanjkanju vitaminov, blaži težave, ki so povezane s srcem, jetri ali želodcem, pozitivno pa deluje tudi pri odpravljanju posledic visokega krvnega tlaka.

reakcije, je pred zdravljenjem treba ugotoviti, ali je pacient alergičen. V cvetnem prahu se skrivajo vitamini skupine B ter drugi vitamini (A, C, E in H). Uporabljamo ga kot prehransko dopolnilo – lahko ga zmešamo s hranoi, namočimo v tekočino in popijemo ali zmeljemo med zobmi. Med drugim cvetni prah izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje živčnost in razdražljivost, pomaga bolnikom z obolelo prostato, starejšim bolnikom spodbuja apetit in moč, pri otrocih pa povečuje rast in izboljšuje vid. Tu ne govorimo o cvetnem prahu, ki je spomladi v zraku in ga pogosto vdihavamo, saj čebele tega prahu, ki lebdi in nima hranilnih snovi, ne nabirajo, zanj pa je značilna tudi visoka alergenost. V propolisu so do danes našli že več kot 360 zdravilnih sestavin. Je naravni antibiotik ter deluje protibakterijsko, protivirusno, protiglivično in protivnetno. Tako na primer zdravi vnetja, pospešuje celjenje ran, pomaga pri revmatičnih obolenjih, pri zdravljenju slabokrvnosti, obolenju dihal in krepi imunski sistem. Učinkovit je tudi pri zobobolu, vnetju dlesni in herpesu. Omenimo lahko še vosek, ki se uporablja predvsem v kozmetiki in farmaciji, pa tudi v gospodinjstvu. Verjetno ste ga že opazili med sestavinami raznih krem, mazil, mil, ličil itd., uporablja pa se tudi v pripravkih za celjenje ran, opeklin in drugih kožnih poškodbah. Čebelji

vosek se z medom lahko uporabi še v domačih pripravkih za žvečenje, ki blagodejno vplivajo pri vnetjih ustne votline, dlesni, obolelega požiralnika in želodca.

Za ohranjanje pomena čebel v svetu Čebele nam dajejo mnoge koristne in seveda okusne proizvode, hkrati pa opravljajo še eno pomembnejšo nalogo, in sicer oprašujejo rastline. Že Albert Einstein je rekel, da ko bo čebela izginila z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; »saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi ...« Včasih se zdi, da se premalo zavedamo pomena čebel, saj bi brez njihove prisotnosti številne rastline imele manjši pridelek, ljudje pa posledično manj hrane. Slovenski čebelarji so med najbolj prepoznavnimi v svetu, velik ugled pa imajo tudi v Sloveniji. Želijo, da bi se ljudje še bolj zavedali pomena čebel, zato si že nekaj let prizadevajo, da bi Organizacija združenih narodov 20. maj, sicer rojstni dan slovenskega čebelarja Antona Janše, razglasila za svetovni dan čebel. Pričakujejo, da se bo to zgodilo v sredini decembra v New Yorku, vseeno pa samo praznovanje ni ključno – treba je izboljšati pogoje za čebelarje, čebelarjenje in čebele, da bodo le-te lahko preživele, poudarja predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Sicer si čebelarji že 10 let prizadevajo, da bi čebele razglasili za ogrožene, k temu pa bo zagotovo pripomogel tudi omenjeni svetovni dan čebel. www.drustvo-nsos.si


50

UtripSrca

KJE LAHKO UVELJAVLJAM POPUSTE Z ČLANSKO IZKAZNICO DRUŠTVA NA SRCU OPERIRANIH SLOVENIJE?

Thermana Laško d.d., Zdraviliška 4, 3270 LAŠKO Zdravilišče Laško, Welnes center Laško 10 % popust na naslednje storitve: - bazen - bazen+savna - wellness storitve - fizioterapevtske storitve Akcijska ponudba 30% 30 % popust na celodnevne vstopnico za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic. Akcijska ponudba 20% 20 % popust na celodnevne vstopnico v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic. Pri akcijski ponudbi se na doplačilo za vstopnico za savno obračuna tudi 10% popust.

20 % popust na naslednje storitve: - za bazene in savne ob predložitvi izkaznice 10% popust za naslednje storitve - pregled pri kardiologu in za obremenilno testiranje (obe storitvi je potrebno opraviti skupaj) Terme Šmarješke Toplice, Šmarješke Toplice 100 8220 Šmarješke Toplice Tel.: 07/ 38 43 400, 07/ 38 43 500 Fax: 07/ 30 73 107 E-mail: booking.smarjeske@terme-krka.si

OBVESTILO VSEM ČLANOM DRUŠTVA: NUJNO SPOROČITE DRUŠTVU -VSAKO SPREMEMBO NASLOVA -SVOJCI OBVESTITE DRUŠTVO O SMRTI ČLANA -IZGUBO ČLANSKE IZKAZNICE

NA E-MAIL: SRCE@DRUSTVO-NSOS.SI ALI PO TEL: 03 734 1310

OBČASNO SE DOGAJA, DA NEKATERI NE PREJEMATE POŠTE Z VABILI NA ZDRAVSTVENE DELAVNICE ALI REVIJE UTRIP SRCA.

10% popust za naslednje storitve • zdravstvene in wellness storitve v Zdravilišču Radenci • na celodnevne kopalne karte

VZROK JE VEČINOMA NEPLAČILO ČLANARINE ZA TEKOČE LETO ALI (REDKEJE) IZGUBA POŠTE...

Zdravilišče Radenci d.o.o. Zdraviliško naselje 12, 9252 Radenci http://www.sava-hotels-resorts.com

ČE STE ŽE ČLAN NAŠEGA DRUŠTVA - PRIJAVNICE NE POŠILJAJTE! SAMO ZA NOVE ČLANE.

Čitljivo izpolnjeno in podpisano pristopno izjavo prosimo vrnite na naslov: Društvo na srcu operiranih Slovenije, Tbilisijska 81, 1000 Ljubljana

www.drustvo-nsos.si


Vicoteka

Zanimivosti

Marko se je pripeljal na mejni prehod in carinik ga je vprašal: “Kava, alkohol, cigareti …?” “Ne hvala, v prtljažniku imam vsega dovolj!” je odgovoril Marko.

BENEČANI SITI TURISTOV ...ne pa tudi njihovega denarja

“O, teta, lepo da si prišla k nam na obisk!” se je razveselila Mateja. “Si se res razveselila mojega obiska?” vpraša teta. “Seveda! Očka je rekel, da nam samo ti še manjkaš!” Mož in žena v živalskem vrtu. Žena se je preveč približala kletki z gorilo in opica jo zagrabi ter začne otipavati. “Jože, pomagaj mi! Poglej, kaj mi dela!” kriči žena. “Povej ji, da te boli glava!” ji svetuje mož. V krčmi, kjer se zbirajo žeparji in postopači, nekdo od njih lista po modni reviji. “Od kdaj pa se ti zanimaš za modo?” ga vpraša eden. “Gledam samo to, kje bodo prihodnjo sezono prišiti žepi na oblačilih.” Gorenjec se pritožuje: “Kajenje zame ni noben užitek!” “Zakaj?” “Če kadim svoj tobak, mi je žal denarja.” “Kaj pa če kadiš tujega?” “Takrat pa pipa ne vleče dobro, ker jo preveč natlačim.”

V Benetkah imajo dovolj turistov, ki dnevno dobesedno preplavijo mesto na vodi in jim onemogočajo normalno življenje. Dostop do turističnih znamenitosti v Italiji, ki so v poletnih mesecih množično obiskane, bo omejen. Tako je sklenila italijanska vlada po rekordnem obisku turistov v minulem letu, ko je to priljubljeno turistično deželo obiskalo že 56 milijonov turistov. Število turistov bodo uravnavali med drugim v Rimu ob vodnjaku Trevi in na Španskih stopnicah, v Firencah na trgu pred katedralo in v Benetkah na Markovem trgu. V Sloveniji si zaradi prevelikega števila obiskovalcev še nikjer drugje kot na Bledu ne belimo las, za zdaj se zdi, da smo še na stopnji, ko bi si marsikje želeli takih skrbi.

Društvo na srcu operiranih Slovenije

PRIDRUŽITE SE NAM TUDI VI V Društvu na srcu operiranih bolnikov Slovenije nas je že več kot 2000. Postanite tudi vi naš član/ica! Ni nujno, da ste bili operirani na srcu, ni nujno, da imate kakšno od srčnih bolezni. Tudi če ste popolnoma zdravi, lahko postanete naš član/ica in nam pomagate v prizadevanjih, da preprečimo širjenje srčno žilnih bolezni, ki vsako leto zahtevajo življenja mnogih Slovenk in Slovencev. V našem društvu boste spoznali ljudi, ki so zboleli in ki jih je operacija na srcu rešila pred najhujšim. Izkušnje, ki jih naši člani in članice izmenjujejo med seboj, so tisto najbolj dragoceno, kar imamo. Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti. Poučne so, saj povedo, kako je treba živeti, da človek ostane zdrav pozno v starost.

Vsako leto prirejamo mnogo različnih dogodkov. Največ je predavanj strokovnjakov z različnih področij. Gostili smo tako največje slovenske kot tudi nekaj tujih zdravnikov, profesorjev, kirurgov, strokovnjakov za telesno dejavnost in za prehrano. Vse prireditve, delavnice, predavanja, pa tudi naša neformalna srečanja imajo en sam cilj: pomagati srčnim bolnikom, da bodo znali zdravo živeti, pa tudi pomagati zdravim, da ne bi zboleli. Z informacijami želimo nuditi pomoč vsem, ki jih iščejo in danes je teh ljudi vse več. Bolniki si končno upajo marsikaj vprašati. Postaja vse bolj jasno, da smo za svoje zdravje odgovorni sami in da lahko zanj tudi sami največ storimo.


Utrip srca, št.22, julij 2017  

društvo na srcu operiranih slovenije

Utrip srca, št.22, julij 2017  

društvo na srcu operiranih slovenije

Advertisement