14 14
NAŠA DEDIŠČINA
priloga dolenjskega lista
Pragozdni rezervat – Krakovski gozd
Naravoslovna učilnica tudi za bodoče rodove P
rvo aprilsko soboto, ko je Krka spet prestopila bregove, se je tudi Krakovski gozd prebujal v mokro jutro: v času, ko je ptiče razganjalo od začetka gnezdenja in ko je bila podrast že bujno odeta v zelenje, posuto s drobnim močvirskim cvetjem, pa se je pogumno v zeleno odevalo tudi drevje. Znotraj 2.400 hektarjev velikega nižinskega gozda hrasta doba, ki je zaradi težke prehodnosti in poplav težje dostopen in predstavlja kakovosten življenjski prostor ter pribežališče številnim rastlinskim in živalskim vrstam, je nedaleč od Kostanjevice in le lučaj od regionalne ceste Kostanjevica–Križaj tudi 38 arov površin edinega slovenskega nižinskega pragozdnega ostanka. Za naravni rezervat je bil razglašen leta 1952 in zato uživa strogo varstvo, vstop v pragozd je celo prepovedan. “V tem delu gozda ni dovoljeno delati ničesar, dovoljeno je le znanstvenoraziskovalno delo. To je izredno pomembna naravoslovna učilnica: če nas zanima, kako narava sama ureja stvari, se gremo lahko učit v pragozd,” je na pohodu po Resslovi poti, ki je bil prvo soboto v aprilu, zbranim pohodnikom dejal Hrvoje Oršanič. Čeprav analize rasti hrastov kažejo, da je bil ta del rezervata v preteklosti sajen, to ne vpliva na njegovo naravovarstveno vrednost. Po ocenah naj bi bila drevesa v pragozdnem rezervatu stara nekaj več kot 200 let, odlikuje pa jih izjemna lesna masa, ki je ni najti v nobenem gospodarskem gozdu. A žal zadnje desetletje tudi ta del čuti posledice kmetijskih posegov v naravo in postopne podnebne spremembe. Celo v rezervatu ni več drevesa, ki ne bi imel nekaj suhih vej. Prišlo je torej do fizioloških motenj, verjet-
no zaradi količine podtalne vode, ki se zmanjšuje zaradi hidromelioracij, nihanjem podtalnice pa se hrast ni bil sposoben prilagoditi, zaradi česar se opazno suši.
Člo v e š k i p o h l e p b rre ez me ov ejj a Svoje k uničevanju gozda prispeva tudi človek. Kako velika sta človeška objestnost in pohlep, se je pokazalo 26. decembra 2001, ko se je skupina treh domačinov z motornimi žagami spravila nad šest mogočnih pragozdnih dobov. Anonimni klic jim je preprečil, da bi debla odpeljali, a policiste je bilo treba kar pošteno prepričevati v pomen dejanja, da so tatvino vzeli resno in na podlagi analize sline na odvrženem ogorku našli storilce. “Žal je Krakovski gozd tudi poligon za urjenje vojaških helikopterjev. Kakšen je hrup, ko helikopter preleti to območje, kjer gnezdijo številne živalske vrste, ki jih ščiti cela vrsta evropskih direktiv! Čeprav so leti omejeni na nadmorsko višino 400 metrov, pa krošnje dreves tolčejo po trupu jeklenih ptic in to tudi zato, ker bi bilo predrago, če bi vojaško vzletno pristajalno stezo spremenili za nekaj stopinj. Urjenje nad Krakovskim gozdom je nesprejemljivo, kot tudi nizki preleti nad Krko,” pravi Oršanič. Zaradi prisotnosti vrst, ki so ogrožene v evropskem merilu, je Krakovski gozd uvrščen na seznam mednarodno pomembnih
Za spoznavanje Krakovskega gozda je urejena 8 kilometrov dolga krožna Resslova pot, ki pelje tudi mimo naravnega rezervata. Tradicionalni pohod po njej je organiziran vsako prvo soboto v aprilu.
V Krakovskem gozdu cveti tudi zaščitena močvirska logarica.
območij za ptice IBA, ornitološke raziskave so potrdile prisotnost 112 vrst ptic z okoli 100 gnezdilci, največ pozornosti vzbujajo skrita gnezda črnih štorkelj in edino gnezdo orla malega klinkača v Sloveniji, tu so optimalna mrestišča kar 11 vrstam dvoživk, svoj prostor so zavzele številne rastlinske vrste, ki jih drugje skoraj ne najdemo več, samo v zaščitenem delu gozda so našli več kot 250 vrst gob … Dejstvo je, da je narava v Krakovskem gozdu, še posebej pa v pragozdu, našla svojo oazo in otok miru pred človekom, in to zgolj zaradi naravne straže: vode in komarjev, pomanjkanje sočutnega odnosa do narave pa se odraža tudi na tem delu našega koščka zemlje, ki ga sooblikujeta visoka podtalnica in površinska voda, ki zastaja na glinenih tleh. A zavedati se moramo: gozdni rezervat, ta biser narave, ki je za odprti um še vedno odprta knjiga, moramo čuvati - to smo dolžni našim potomcem. Besedilo in fotografije:
anja Gazvoda Tan ja Jakše Gazv oda
Narava v pragozdu živi svoje življenje. Trajnost, mogočnost, mističnost in neprecenljivost dobijo tu nove dimenzije in pomen.