Živa, september 2009 by Dolenjski list

DRUŽINSKI KOTIČEK

VSEBINA

priloga dolenjskega lista

4–5 6 7 8–9

Le z glavo globoko pod vodo Ko na njivi odločajo centimetri Poiščimo stezice, prijatelji Zmanjševanje kmetijskih zemljišč je zaskrbljujoče 10–11 Z majhnim rezom do velike rešitve 12 Trenutek, iztrgan večni pozabi 13 Lotili so se celovite ureditve vasi 14 Blesti na nogometnih zelenicah in v šoli 15 Radi taborijo, še raje se vračajo v svoj raj 16 Od ljubosumja je brata ugriznil v čelo 17–31 Posebna priloga 32–33 Brez kompleksov 34 Med krhkostjo in močjo 35 V ajdovih jedeh je veliko zdravja 36 Zupančičevi so obnovili sadno sušilnico 37 Tinitus povzroča šumenje v ušesih 38 Tonski mojster Darko Plut 39 Tudi z epilepsijo lahko polno živijo 40 Nekaj nasvetov ob začetku šolskega leta 40 Pravice delavk v času nosečnosti in dojenja 41 Čas za sajenje tulipanov 41 Cvetni pripravki v vrtnarstvu 42 Boemov enomesečni sprehod v mondenem svetu 43 Kviz, ki vam lahko reši življenje 44 Prebrskajmo domačo omaro 45 Horoskop 46 Križanka Na naslovnici: Buče Fotografija: Mirjam Bezek-Jakše

priloga dolenjskega lista Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto Odgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica Dorniž Računalniška izvedba: Igor Rustja Cena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €, četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 € Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

Domače Letos poleti se je na hrvaškem morju poškodovalo veliko Slovencev, nekaj jih je pri raznih vodnih aktivnostih izgubilo celo življenje. Po številu teh nesreč smo prehiteli celo nepremišljene in adrenalina polne Čehe. Konec avgusta je tako umrla slovenska potapljačica, vzrok smrti, ki so ga navedli v dnevnem časopisju, je bila njena prehitra vrnitev iz morskih globin na površje. Kdor ne pozna potapljaških zakonitosti, mu ta podatek ne pove kaj dosti. A tako kot pri mnogih drugih športih, je tudi tu potrebno upoštevati pravila, vsega hudega nas lahko reši predvsem razsodna glava. Naš novinar Igor Vidmar, poznavalec potapljanja, je napisal zanimiv zapis o tem športu in pasteh, ki prežijo na potapljače. Pri napakah jo najceneje odnesejo tisti, ki staknejo le manjše poškodbe, precej huje je, če zaradi nepravilnega ravnanja potapljač postane invalid ali celo umre, tako kot je konec avgusta umrla slovenska potapljačica. Pravilo je, da se dobremu učencu, ki se je učil pri dobrem učitelju, to ne more zgoditi. Pa so vse potapljaške šole enako dobre? Nenehno učenje in iskanje novih rešitev sta ključ za napredek pri zdravljenju raznih bolezni. Čeprav so naši zdravniki zadnje čase večkrat na tapeti zaradi napak, jim je treba priznati, da se na mnogih področjih zelo trudijo slediti najnovejšim svetovnim dognanjem v njihovi stoki in da so pri tem v samem vrhu. Nedavno je bil v Sloveniji velik dogodek, ko je več kot 200 udeležencev v Portorožu preko satelita spremljalo prenos več operacij ramenskega sklepa, kolena, gležnjev in stopala, operacije pa so potekale v novomeški bolnišnici in v Valdoltri. V Novem mestu sta po novih metodah operirala priznana svetovna strokovnjaka, za takšne konference pa so zaslužni zagnani in vedoželjni domači zdravniki, kot sta Martin Mikek in Mohsen Hussein. Tako kot domače zdravnike in druge strokovnjake, bi morali bolj ceniti tudi doma pridelano hrano. Ni vse, kar je poceni, tudi najboljše. Na to nas želi spomniti akcija “Kupujmo domače”, ki jo nekateri pozdravljajo, drugi pa jo zavračajo, češ, naj bodo tudi naši pridelovalci hrane konkurenčni s ceno, pa bodo ljudje kupovali njihove pridelke. A vsa stvar le ni tako preprosta. Recesija, ki pesti tudi nas, nas je opomnila, da v Sloveniji ne pridelamo niti polovice za domačo oskrbo potrebne hrane. To pa je s stališča naše varnosti zelo slabo, v času kriz države zapirajo svoje meje in prednostno poskrbijo najprej za svoje državljane. Države, odvisne od drugje pridelane hrane, so še bolj ranljive, prebivalstvu lahko grozi celo lakota. Kako na te probleme in dileme gleda Novomeščan Igor Hrovatič, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, si lahko preberete v tokratni Živi. Upam, da vam je jesen bogato obrodila. Skrbno pospravite svoje pridelke, kajti ni ga čez domače sadje in zelenjavo! Največkrat ni le najbolj okusno, ampak tudi najbolj zdravo. J oožž i c a D o rrn niž

AKTUALNO

priloga dolenjskega lista

Potapljanje – varno ali nevarno

Le z glavo globoko pod vodo T

ako kot zadnja leta skoraj vsako poletje tudi letos počitnice niso minile brez potapljaških nesreč, od katerih se jih je več končalo s smrtnim izidom. V hrvaškem morju so med ponesrečenci prevladovali Čehi in Slovenci. Pri naših sosedih tako že veljamo za narod ekstremistov, ki se požvižgajo na nevarnosti in pravila varnega ukvarjanja s tveganimi športi.

Med vzroki za večino potapljaških nesreč v nasprotju s splošnim prepričanjem, da je varnost potapljača odvisna predvsem od brezhibnega delovanja njegove opreme, prevladujejo napake potapljača, ki so posledica slabe usposobljenosti ali pa zavestnega ignoriranja varnostnih pravil. Tako je bilo tudi pred desetletji, ko je bila potapljaška oprema veliko bolj skromna in preprosta ter tehnološko tako rekoč primitivna. Čeprav se kisik, ki ga človek nujno potrebuje za življenje, nahaja tudi raztopljen v vodi, tega za dihanje za sedaj še ne moremo uporabljati, v nasprotju z ribami, ki dihajo s škrgami. Zato smo pod vodo odvisni bodisi od zaloge zraka oziroma kisika, ki smo ga pred potopom vdihnili na površju, ali pa od

količine zraka, ki ga pod vodo odnesemo stisnjenega v jeklenkah. Potapljač bi se utopil, če ne bi izplaval na površino, ko bi začutil potrebo po dihanju, če se potaplja na dah, oziroma če bi pod vodo ostal tudi potem, ko bi porabil ves zrak v jeklenki. Vendar vse skupaj le ni tako enostavno.

N a j b o lljj n a g a j a tta a tlak in dušik V vodi tlak narašča za en bar na vsakih deset metrov. Če k temu prištejemo še en bar zračnega tlaka na površini, tlak na dvajsetih metrih znaša tri bare. Nekajkrat višji tlak okolice, ki ga v vodi doživi potapljač, ima različne vplive. Posebni ventili na jeklenki in regulatorju ob ustniku tlak zraka

Le dobro izšolan potapljač, ki se zaveda vseh nevarnosti in dosledno upošteva pravila potapljanja, se bo lahko varno potapljal.

v jeklenki prilagodi na tlak okolice, da ne pride do sesanja oziroma napihovanja. S tem ni težav. Ko se potapljač spušča v globino, mora le izenačiti tlak v srednjem ušesu, vse ostalo poteka samodejno. Težave pri potapljanju zaradi višjega tlaka povzroča predvsem vpliv dušika, ki ga je v zraku 78 odst. Dušik, če ga vdihavamo pod povišanim tlakom, vpliva narkotično, čemur potapljači pravijo dušikova omama oziroma globinska pijanost. Pri globinski pijanosti gre za skoraj enake znake kot pri alkoholni pijanosti – človek počasneje razmišlja, postaja nerazsoden, v večjih globinah postane omotičen in lahko celo izgubi zavest. Narkotičen vpliv dušika pod povišanim tlakom opisuje martinijev zakon, ki ni dobil imena po znanstveniku Martiniju, pač pa po pijači – če se potopimo za deset metrov globine, je tako, kot bi spili 0,5 dl martinija. Globinsko pijanost lahko slabše pripravljen potapljač začuti že pri 30 m, z dvigom proti površju pa ta pijanost izgine. Potapljač zaradi vpliva globinske pijanosti počne stvari, ki bi jih v manjši globini ne počel, pogosto pride do neupoštevanja pravil varnega potapljanja. Vzrok za večino potapljaških nesreč pa je tako imenovana dekompresijska bolezen, ki je posledica raztapljanja dušika v tkivih in telesnih tekočinah pod povišanim tlakom. Globlje kot se potopi potapljač in dlje časa kot ostane na tej globini, več dušika se raztopi v njegovem organizmu. Znanstveni izraz za raztapljanje je saturacija, nasprotni proces pa je desaturacija, ki poteka ob dvigu potapljača na površino oziroma ob zniževanju tlaka. Če zniževanje tlaka oziroma dvig na površino poteka prehitro, se raztopljeni dušik sprošča prehitro in ga potapljača ne mora izdihati, ampak se v tkivih in telesnih tekočinah sproščajo mehurčki, podobno kot ko odpremo steklenico s kokakolo in v njej v trenutku pade tlak in se naredijo mehurčki. Posledica dušikovih mehurčkov v tkivih je tako imenovana dekompresijska bolezen. Odvisno od tega, v katerih tkivih so nastali mehurčki, poznamo različne oblike dekompresijske bolezni – od kožne, ki običajno razen srbenja in podplutb nima resnejših posledic, in mišično sklepne oblike, do živčne oblike, ki pogosto povzroči trajno invalidnost, tudi tetraplegijo, in srčno-pljučne oblike, pri kateri mehurčki zapenijo kri, kar

AKTUALNO oteži in onemogoči normalno delovanje srca. Srčno-žilna oblika dekompresijske bolezni se največkrat konča s smrtjo. Da bi se izognili dekompresijski bolezni, se morajo potapljači dovolj počasi vračati na površino, praviloma ne hitreje kot za 10 m na minuto, in ob večji globini in daljšem zadrževanju pod vodo opraviti še tako imenovane dekompresijske postanke na globinah 9, 6 in 3 m. Na katerih globinah in kako dolgi so dekompresijski postanki, razberemo na dekompresijskih tablicah na osnovi globine in trajanja potopa, za kar potrebujemo še uro in globinomer, v praksi pa danes potapljači uporabljajo za to potapljaški računalnik. Za primer lahko izračunamo dekompresijske postanke za 40 minut na globini 30 m. V takem primeru bi se moral potapljač pri dvigu na površino zadržati na 6 metrov 6 minut in na 3 metrih 20 minut. Posledice dekompresijske bolezni zdravijo v posebnih komorah, kjer ponesrečenca ponovno izpostavijo povišanemu tlaku, ki ga potem postopno znižujejo. Za potapljanje na večjih globinah poklicni potapljači namesto zraka uporabljajo druge plinske mešanice z manjšim deležem dušika, ki ga nadomestijo s helijem, ki se bistveno počasneje raztaplja in nima niti narkotičnega učinka.

Tu d i n a d a h n i v a rrn no va Tudi potapljanje na dah oziroma prosto potapljanje, ki je med počitnikarji najbolj razširjeno, je lahko zelo nevarno. Če odmislimo, da lahko neprevidnega potapljača povozi motorni čoln, obstajajo še druge nevarnosti. Največ nesreč, tudi tragičnih, je posledica predolgega zadrževanja pod vodo, ko potapljač porabi toliko kisika, da njegov delni tlak v pljučih pade pod kritično mejo 5,3 kPa oziroma 0,053 bara in v hipu in brez opozorila izgubi zavest. To se ne dogaja slabo treniranim in neizkušenim prostim potapljačem, ki se vrnejo na površino takoj, ko začutijo potrebo po dihanju.

priloga dolenjskega lista

Tudi prosto potapljanje je lahko nevarno.

Dobro trenirani in izkušeni potapljači precej kasneje začutijo potrebo po dihanju in če to ignorirajo ter se pred potopom pretirano nadihavajo, kaj lahko pride do nesreče. V takem primeru je zelo pomembno, da se ne potaplja sam, saj ga tovariš, ko opazi nezavestnega, prime in potegne na površino, kjer začne nezavestni dihati zrak in pride k sebi ter se brez posledic lahko potaplja naprej. V nasprotnem primeru je posledica nezavesti zaradi pomanjkanja kisika utopitev.

B rre e z p a n i kke e, e v i d n o i n p o p rra av i l i h l e p rre Zgoraj naštete nevarnosti potapljanja niso vsi, so pa najpogostejši vzroki za potapljaške nesreče, ki jih z upoštevanjem pravil lahko preprečimo. Vendar, zakaj klub temu da so praviloma vsi ponesrečenci opravili potapljaški tečaj, tako pogosto prihaja do nesreč, tudi takih s tragičnimi posledicami? Predvsem zaradi tega, ker potapljaški inštruktorji tečajnika niso prepričali, da je spoštovanje in dosledno upoštevanje potapljaških pravil za potapljača življenjsko pomembno. Čeprav je bila potapljaška oprema pred desetletji v primerjavi z današnjo primitivna

Potapljanje je lep in zanimiv šport, ki človeku prinese veliko radosti.

in sorazmerno nezanesljiva, zaradi tega potapljaških nesreč ni bilo več kot danes. Izpit so lahko opravili le v potapljaških klubih, kjer so za potapljanje bolj ali manj dosledno uporabljali izjemno stroga vojaška pravila po Prolarju (pravila ronjenja i obuke lakih avtonomnih ronilaca), ki so bila v marsičem neživljenjska, a vseeno, če jih je potapljač upošteval po zdravi pameti, zelo koristna in uporabna. Da bi osvojil kategorijo po Prolarju, je moral potapljač opraviti precej zahteven teoretični in praktični izpit. Po osamosvojitvi so začela slovenska potapljaška društva in prevzemati pravila in druge sisteme šolanja, prilagojene delovanju komercialnih turističnih potapljaških šol. Če je Prolar zahteval temeljit zdravniški pregled pri specialistu, je kar naenkrat zadostovalo potrdilo kateregakoli zdravnika, da je kandidat zdrav. Tudi izpita, kakršnega smo bili vajeni potapljači v jugoslovanskih časih, ni bilo več. Tako kot obstajajo dobri in slabi učitelji, obstajajo tudi dobri in slabi učenci - če se srečata slab učitelj in slab učenec, je to dovolj, da pri potapljanju pride do katastrofe. Nekoč, ko je moral biti poleg domačega na izpitu v komisiji tudi zunanji inštruktor z odločilnim glasom, skoraj ni bilo možnosti, da bi slab učenec slabega učitelja uspešno opravil izpit. Danes je predvsem v nekaterih potapljaških šolah drugače. Turisti pridejo z željo po potapljanju v turistični potapljaški center, kjer jim namesto celotedenskih predavanj o fiziki in fiziologiji potapljanja, o potapljaških pravilih, nevarnostih, boleznih in zakonodaji zavrtijo video in jih pošljejo z vso opremo v plitvino, kjer opravijo nekaj vaj in dobijo izkaznico, s katero se lahko potapljajo kjerkoli. Seveda so tudi izjeme, kjer v klubih in društvih z dolgoletno tradicijo posvečajo veliko pozornost varnosti potapljanja in kjer se klubski inštruktorji trudijo kar najbolje usposobiti tečajnika za varno potapljanje. Konec koncev klubski inštruktor s tem, da tečajniku izda potrdilo o usposobljenosti, nase prevzame tudi moralno odgovornost. Besedilo in fotografije:

Vidmar Igor V idmar

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Igor Pate, prvak v oranju

Ko na njivi odločajo centimetri A

j, aj, aj, lepa si Slovenija, se s Smolarjem strinja najboljši slovenski at e iz Dolenjega Kamenja. “Pa, žal, orač z obračalnim plugom Igor P Pat ate tudi z nadaljevanjem pesmi, ki pravi, da smo preveč skregani,” obrazloži, zakaj ima to pesem v mobilnem telefonu. Kar nekajkrat smo jo slišali, preden smo se uspeli dogovoriti za pogovor, saj se je nedavno vrnil s svetovnega prvenstva v oranju in je moral nadoknaditi tritedenski dopust. Po osmih urah dela v skladišču Adrie Mobil običajno vsaj še enkrat toliko dela na kmetiji. Za Živo je razkril, zakaj želi postati prvi Slovenec s svetovno medaljo v oranju. set kazenskih točk, ker podporno kolo ni puščalo sledi točno za sledjo traktorja. Za to pravilo prej nisem vedel, sicer bi bil skupno sedmi, drugi dan tekmovanja na ledini pa celo drugi,” pravi oče 9-letnega Uroša in 8-letne Tjaše. Svetovno tekmovanje poteka kar enajst dni, vmes so štirje dnevi uradnega treninga in dva dneva tekmovanja, kjer so pravila zelo stroga. Doping kontrol sicer ni, a na njivah za zmago odločajo centimetri. “Imamo okoli enajst ocenjevalnih kategorij, večkrat se ocenjuje ravnina, pa sendvič (prva odpiralna brazda), krona (osem brazd), potem se pomaknem k levemu sosedu, začnem pri njegovi osmi brazdi in orjem dalje do oznake za 19 brazd, potem naredim povezovalno brazdo ali klin, ko se to zapre, moram natančno 19 brazd zaorat do tam, kjer sem začel, do centimetra natančno, in tam nastane razor, zadnja brazda,” prvič povsem resno odgovarja. Skromen v opisovanju dosežkov ni želel izpostaviti nobenega prvenstva. Le lanskega avstrijskega, kjer je bil na ledini šesti in je spoznal, da lahko zaorje tako kot svetovni asi, si je zapomnil, saj se je počutil “kot v nebesih”.

Šestkratni državni prvak v oranju z obračalnim plugom z letos osvojenima pokaloma.

okoli fehtal”. Bi pa bili še kako dobrodošli, saj nakup pluga in nenehne posodobitve opreme niso poceni. “Letos sem dobil tri žaklje gnojila,” v smehu pristavi, ko ga vprašamo za nagrado z državnega prvenstva. Stroške poti in bivanja na svetovnih prvenstvih krijejo organizatorji, a denarja primanjkuje, da bi s seboj vzel družino. “Drugo leto si bom, upam, privoščil in bo šla z mano na Novo Zelandijo vsaj žena Helena.” Zaradi dela na kmetiji, kjer redi bike in prašiče, ukvarja pa se tudi z vinogradništvom, zmanjka časa za resnejši trening ali druge hobije. “Včasih me res vse mine, ampak ko dosežeš takšen rezultat, te vleče naprej. Da prideš do zlate medalje na svetovnem prvenstvu, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu.” In čeprav bo kmalu tisti letni čas, ko zemlja počiva, to za Igorja ne velja, le plug bo drugačen. “Pozimi pa čistim ceste,” še v smehu doda 31-letni prvak.

Z a n a g rra a d o v rre e ččo o gno ojj i l a

Nagrade pri oraču, ki se preživlja kot viličarist, sicer pa je inženir strojništva in diplomirani ekonomist, gotovo niso motiv. Ker jih ni. “Na svetovnem prvenstvu ni nagrad, dobiš pokal, pa še ta je prehoden in ga moraš naslednje leto vrniti (smeh). Ostane ti medalja. Tekmovalce nagradi kakšna razvita država posebej, za Avstrijca so, denimo, govorili, da bo dobil traktor. Sicer pa je vse odvisno od sponzorjev,” pravi naš najboljši orač, ki nima pokroviteljev, saj Uroš, Igor in Tjaša Pate. Mamica Helena je bila ob našem obisku v službi. ni človek, “ki bi na-

Besedilo in fotografiji:

Martino tinovič Mirjana Mar tino vič

(Foto: arhiv novinarskega središča SPO 2009)

Začelo se je na domači kmetiji, nadaljevalo z regijskimi tekmovanji in ko so pred sedmimi leti tudi na Dolenjskem uvedli kategorijo obračalnega pluga, se je začela njegova strma pot osvajanja vse boljših uvrstitev. “Prvi dan sem na strmišču takoj zmagal. Drugi dan na ledini pa nisem bil s svojim plugom, posodila mi ga je kmetijska šola, in je šlo slabše, bil sem skupno ‘šele’ tretji. Takrat sem videl, da lahko dobro orjem, tako da sem takoj jeseni kupil svoj plug,” se spominja prvega nastopa na državnem tekmovanju leta 2002. Od takrat so sledile same zmage, razen leta 2004, ko mu jo je zagodel novi plug in je bil drugi. Tako je letos že šestič postal prvak in na vprašanje, ali kakšen orač ogroža njegov prestol, je v smehu odvrnil: “Vsako leto napredujem, pri drugih pa se mi zdi, da ostajajo na istem. Tako da sem letos že kar malce nesramno s stotimi točkami razlike premagal vse.” Napredovanje se pozna tudi po uvrstitvah na svetovnih prvenstvih. Prvič in tudi kot prvi Slovenec z obračalnim plugom se ga je udeležil pred petimi leti na Severnem Irskem in zasedel 18. mesto. Na naslednjih tekmovanjih je obiskal še Irsko, Litvo in Avstrijo, vsakič se je uvrstil višje, letos pa v domačem Prekmurju zasedel osmo mesto. A z rezultatom ni videti zadovoljen. “Šele danes sem izvedel, da sem dobil de-

Pate na letošnjem svetovnem prvenstvu v prekmurskih Tešanovcih, kjer je bil skupno osmi.

ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

priloga dolenjskega lista

P. Ciril iz Malega Orehka

Poiščimo stezice, prijatelji Z

bujali so se pod istim podgorskim soncem, ki precej zgodaj zjutraj obsije Mali Orehek in okoliške kraje. Isti zvon jim je oznanil uro, ko so morali zjutraj v šolo in ob nedeljah k maši. Ista gmajna je bila njihovo igrišče, ko so pasli krave in ovce in plezali po drevju. Majhni so živeli isto veliko otroštvo pod veliko goro. Potem so zrasli in se razšli; tako je v življenju. Pred tedni, po mnogih letih, so se spet srečali. Saj se na cesti srečujejo skoraj vsak dan, vsak teden. Ampak tokrat so se srečali tudi v skupnem spominu. Iskro tega spomina je prinesel Ciril. Ušesa so slišala, oči v od sonca ožganih obrazih so se rosile, ko je govoril. Bili so srečni. Frančiškan pater Ciril A. Božič, on je ta Ciril, pa se je tedaj v mislih že poslavljal od rodnega Podgorja in potoval v Avstralijo, kjer že nekaj let vodi Slovenski katoliški misijon sv. Cirila in Metoda Melbourne. P. Ciril A. Božič vodi misijon v Melbournu 8 let. V Avstraliji je bil že tudi od leta 1982 do 1992, potem je deloval na Brezjah do leta 2001, ko ga je pot spet zanesla v svet. Domov v Slovenijo prihaja vsako leto. Tako je bilo tudi to poletje. “Spet sem prišel, ko pa sta ata in mama videti tako lepo,” se je pred tedni vesel obrnil k staršema, s katerima je na bratovem domu na Verdunu sedel k slovesnemu kosilu le malo pred odhodom na letalo za Avstralijo.

Dom Med svojim tokratnim bivanjem v domačih krajih mu seveda spet še zdaleč ni bilo dolgčas. “Bil sem z domačimi v Hrušici v naši zidanici ob dobro obloženih vinogradih. Tudi v Gabrju v Supatu smo bili, ja, tja nisem sem šel že leta. Včeraj smo skupaj poslušali mamino zgodbo o tem, kako sta se leta 1952 prvič srečala v Hrušici z našim atom. Ja, on je tistega leta tako drago plačal v Hrušici vino, da ga še danes lahko pije,” se je nasmejal Ciril. P. Ciril Božič je letošnje poletje med bivanjem tudi veliko maševal in pridigal in se

srečeval z ljudmi od blizu in daleč. Poleg maše na Brezjah je imel še po eno v Turnišču in pri Ilirski Bistrici, maševal je tudi na Višarjih na srečanju treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Potoval je v Pariz k prijatelju Andreju Rodetu, nečaku kardinala Franca Rodeta. Med dogodki tega njegovega poletnega dopusta zunaj Avstralije je bila posebno doživetje že omenjena maša, žegnanje v Malem Orehku. Miha Cimrmančič, domačin s Hriba pri Orehku, Cirilov mladostni prijatelj, je o maši rekel: “Naš župnik je oznanil, da bo maševal Ciril, pa smo prišli. Res je zelo lepo pridigal. Vse je omenil, vse je res. Pozabili smo, zdaj smo se pa spet spomnili.” “V tej pridigi sem malo obudil spomine na kraje, kjer so naše korenine. Malo sem spomnil na današnji čas, ko ni več tistih stezic. Goli vrh je zdaj poraščen svet. Dejal sem tudi, da so naše steze do cerkva lepše. Cerkve so obnovljene. Tu smo, da bi

Ciril Božič z atom Lojzetom in mamo Marijo letos poleti na Verdunu.

V družbi z Miho Cimrmančičem, s katerim sta nekdaj skupaj pasla in bila ministranta pri maši.

lepo živeli. V pridigi sem spomnil tudi na tisto židovsko zgodbo, ki pravi: ‘V srcu sta dva volkova, krvoločen in prijazen. Bojujeta se. Zmaga tisti, katerega ti hraniš,’” je pripovedoval p. Ciril Božič za družinsko pogrnjeno mizo na Verdunu in se veselo zasmejal, ko mu je Miha rekel: “Se spomniš, Ciril, ti si me vozil s kolesom k maši, ko sva šla ministrirat!”

Pilo ott Misijon v Avstraliji, ki ga vodi Božič, je velik in tudi vpliven, saj je s svojo dejavnostjo versko, kulturno, socialno in izobraževalno središče Slovencev v tistem delu sveta. V misijon v Melbournu, ki je po besedah p. Cirila Božiča “najprej in predvsem sad dela in prizadevanj pokojnega patra Bazilija A. Valentina in slovenskih izseljencev”, se torej z obiskov v rodnem Podgorju vrača v službo Bogu in ljudem, ki jim je (začasni) dom Avstralija. Ampak sprehodimo se z zgovornim, razgledanim in očitno zelo uspešnim pripadnikom frančiškanskega reda še malo med podgorskimi ljudmi in dogodki, kot so se mu zvrstili to poletje. “Ob četrt na osem zvečer sem pil cviček na Prepihu, ob osmih zvečer sem pil cviček že na Kredarici,” je pripovedoval p. Ciril. Časa, ki ga omenja med prvo in drugo postajo, je res malo, kajti mož se je na Kredarico peljal s helikopterjem. Izpit za helikopter je naredil v Lescah pred 9 leti. Da rad leti, smo opazili že večkrat, saj je Ciril prišel z Brezij v Orehek kar s helikopterjem, čeprav včasih prej tudi samo kot kopilot. Na Kredarici, ki jo je omenil, pa ne samo pokuša podgorsko vino, ampak je tudi že poročil podgorski par. Nekaj minut zatem, ko smo se razšli s p. Cirilom, se je mimo pripeljal Janez Murn. Njega je Ciril Božič poročil na Kredarici. Tudi to so spomini, ki so Cirilovo letošnjo pridigo na omenjenem žegnanju v Malem Orehku dvignili pod nebo. Besedilo in fotografiji:

Mar tin LLuzar uzar Martin

POGOVOR

priloga dolenjskega lista

Igor Hrovatič, direktor KGZS

Zmanjševanje kmetijskih zemljišč je zaskrbljujoče N

aša država si z visokim, kar 85-odst. deležem ozemlja na območjih s težjimi razmerami za kmetovanje in tradicionalno usmeritvijo v živinorejo ne more zagotavljati prehranske samooskrbe na vseh področjih. Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da najnižje vrednosti samooskrbe dosegamo pri sadju in zelenjavi, le okoli 35 odst. Stopnja samooskrbe, ki naj bi zagotavljala neko varnost, naj bi v povprečju znašala okoli 50 odst. V času, ko so kmetovalci bolj kot kdajkoli prej izpostavljeni vremenskim neugodnostim, analitiki že opozarjajo, da bodo podnebne spremembe, ki jih s pogostejšimi vročinskimi valovi, intenzivnejšimi neurji, sušami, poplavami v zadnjem času pogosteje občutimo tudi pri nas, vplivale na zvišanje cen hrane. Nekatere razvite države proizvodnjo hrane že obravnavajo kot eno strateških prioritet. O tem, kako je pri nas, smo govorili z Igorjem Hrovatičem, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Novomeščan je bil na to mesto imenovan aprila letos, potem ko je pol leta opravljal delo vršilca dolžnosti. Pred tem je bil vodja oddelka in službe za kmetijstvo v Mestni občini Novo mesto. Kako je mogoče, da je v trgovini tako težko kupiti domače sadje in zelenjavo, ki jo imajo kmetje v tem letnem času na pretek? Po vstopu v Evropsko unijo so evropski trgi, ki so veljali za zunanje trge, postali notranji trgi, kjer veljajo notranja pravila urejanja trga, nad čemer bdijo v Bruslju. Do leta 2004 smo Slovenci lahko vplivali na to, kar pomeni, da je država lahko uvedla carinske dajatve ali uvozne dajatve in s tem ščitila domačega pridelovalca. Po vstopu v EU pa država teh pristojnosti nima več in dejansko smo Slovenci z relativno majhno proizvodnjo in zaradi naravnih danosti tudi relativno drago proizvodnjo skoraj ovirani na tem notranjem trgu, čeprav so nekateri pridelovalci uspešni in plasirajo svoje proizvode bodisi na notranji trg Unije, kot na primer Eurosad, ki je uspel v Angliji, ali izvažajo na druge trge, na primer na trge držav nekdanje Jugoslavije. Velik problem pri pridelavi sadja in zelenjave je, da so pridelovalci, predvsem kmetje, slabo organizirani. Poleg tega se od pridelovalca do

potrošnika pojavljajo cenovna nesorazmerja. Zaradi kupa posrednikov, ki kmete izžemajo. Tako je. Kako bi lahko verigo posrednikov vsaj skrajšali? Uveljavlja se prodaja na domu, ki ima sicer tudi svoje omejitve za tiste izdelke, ki so podvrženi fitosanitarnim in veterinarskim živilskim predpisom. Prav te stroge omejitve so problem. Predpisi so v zadnjem času po moji oceni postali bolj življenjski in prodaja na domu se širi na naše kmetije, predvsem na področju pridelave mesa pa tudi mleka. Veliki trgovci, ki obvladujejo ta prostor, so tudi ubrali bolj direktno pot in dajejo za predstavitev izdelkov na razpolago prodajne police. Še vedno je prevoz hrane velik strošek, kar je slabo, tudi zaradi onesnaževanja okolja. Trgovina bi s svojo politiko postavljanja marž lahko veliko prispevala k temu, da bi regionalni proizvodi našli svoje mesto na policah. Težko je pričakovati, da bodo trgovci sami naredili to. Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta je v začetku leta objavil poročilo, v katerem ugotavlja, da je na področju trgovine s hrano zelo prisoten monopol. To je resen problem. Določene trgovske verige se pojavljajo na posameznih trgih tudi z dampinško ceno, so zelo močne, imajo agresivno reklamo. To ni samo problem Slovenije, ampak širši problem, s katerim se bo morala tudi evropska komisija več ukvarjati. Skupna kmetijska politika Unije temelji na zagotavljanju primernega standarda ljudi na podeželju in poceni hrane za potrošnika. Z določenimi ukrepi kmetijske politike je to moč doseči. To v praksi pomeni, če teh

ukrepov, plačil, ki so na voljo za slovenske kmete, ne bi bilo, bi bila cena hrane še višja kot je danes. Dokaj enosmerno je gledanje, da so ta sredstva samo za kmete. Šole učencem ponujajo jabolka, pridelana v regiji. Kako pa bi bilo mogoče lokalno oskrbo s hrano povečati? Veliko je treba narediti še za osveščenost glede zdrave hrane in njeno promocijo, boljšo ponudbo in dostopnost, kar je lažje doseči v večjih mestih. V Novem mestu smo poskusili s tržnico, a nekako ni zaživela (razen ekološke, ki pa je terminsko omejena), v Ljubljani se te stvari hitreje primejo. Akcija “Podeželje v mestu”, preko katere sezonsko ponujamo doma pridelano hrano, je na primer postala že tradicionalna, širimo jo tudi v Maribor, želimo jo razširiti še na druga mesta. Pri promociji imajo veliko vlogo društva in združenja pridelovalcev. Kaj pa načrtno spodbujanje? V okviru ukrepov Leader ministrstvo podpira tovrstne projekte, rezultati bodo po moji oceni še prišli, ni jih mogoče pričakovati čez noč. Ljudje težko spreminjajo svoje navade. Če je nekdo leta kupoval alpsko mleko, traja, preden se bo odločil za sveže mleko. Ob vašem nastopu je bila predstavljena akcija “Kupujmo domače”. Kako uspešna je? Gre za akcijo, ki je zastavljena na daljši rok, ni časovno omejena. KGZ jo vodi s številnimi dejavnostmi, ena glavnih je že omenjena “Podeželje v mestu”, sodelujemo z ostalimi zbornicami na področju živilstva, predstavljamo se na sejmu Agra v Gornji Radgoni … Preko lokalnih organov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije spodbujamo potrošnjo doma pridelane hrane. Paradižnik in jagode niso bili pri nas nikoli na jedilniku decembra. Tudi strokovnjaki s Kliničnega centra ugotavljajo, da ima takš-

POGOVOR na hrana, pripeljana iz Španije, Azije, Afrike, vplive tudi na človekov imunski sistem. Morda se tudi zaradi tega pojavljajo določene bolezni. Stopnja samooskrbe je pri rastlinskih proizvodih precej nižja kot pri živalskih. Bi z vrtičkarstvom lahko spodbudili del uvoza? Večji potencial imajo po moji oceni samooskrbne kmetije, ki svojih proizvodov ne plasirajo na trg, ampak jih imajo za lastno uporabo v ožji ali širši družini. Velik pomen imajo z vidika ohranjanja prostora, tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Te kmetije ohranjajo življenje na podeželju, ohranjajo obdelane površine. Prof. Osterc, nekdanji minister, ugotavlja, da obstaja velika bojazen, da v Sloveniji ne bo zadosti živali, ki bi pojedle travo, ki zraste. Meni, da je potrebno delati tudi na tistih kmetijah, ki imajo dve, tri glave živine. Včasih so rekli, da bomo združevali kmetije. Problem je, da so pri nas kmetije majhne, da so parcele majhne in da jih je veliko. Združevanje pa je zaradi terena in prilagojene mehanizacije zelo otežkočeno. Nekatere razvite države proizvodnjo hrane obravnavajo kot eno strateških prioritet. Kako je pri nas? Nihamo. V določenem obdobju je bil strateški pomen bolj izražen, zadnjih 15 let manj, v zadnjem času spet narašča. Vlade so imele različen odnos do tega vprašanja. Država tudi preko varovanja kmetijskih zemljišč kaže, da je treba doseči določeno stopnjo samooskrbe. Tu je minister dr. Pogačnik zelo jasen: 800 m2 obdelovalnih površin na prebivalca, medtem ko je povprečje v Evropi 2.500 m2, je alarmanten podatek. Neko varnost zagotavlja 1000 m2. mi smo že pod to mejo, kar je zaskrbljujoče. Pritiski za urbanizacijo so veliki. Prostorski načrtovalci na novomeški občini, ki pripravljajo občinski prostorski načrt, menijo, da kmetijsko ministrstvo onemogoča razvoj občine. Da bi se izognili tem problemom, je Kmetijsko gozdarska zbornica predlagala, naj se v začetek bolj aktivno vključi tudi kmetijska stroka in da usmeritve, katera območja je mogoče pozidati. Ministrstvo pripravlja spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih. Po predlogu zakona bodo kmetijska zemljišča zelo težko naprodaj. Vemo, da je bilo v preteklosti veliko manipulacij, ko so razna podjetja, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom, kupovala cele komplekse kar preko darilnih pogodb. Pri urejanja prostora bodo mnenja ministrstva postala obvezujoča. Predvidena je tudi varovalka: če bo določeno kmetijsko zemljišče zaradi urbanizacije izgubljeno, bo občina moral zagotoviti, preden bo do tega prišlo, da bodo to zemljišče nadomestili z drugim. V pripravi je tudi razvojna strategija kmetijstva. Pričakujete, da bo prispevala k spremembam na področju oskrbe s hrano?

priloga dolenjskega lista

Za zdaj gre za delovno gradivo. Po oceni zbornice se premalo vključuje ravno ta del prioritet posameznih sektorjev, kaj je pri nas z govedorejo, živinorejo. Naša pripomba je že bila, da bi bilo glede samooskrbe treba natančneje določiti stvari, saj gre za strateški dokument. Pričakujem, da bodo strategija še pilili in da bo razprava o tem šele stekla. Agrometeorologi svarijo, da se bo slovensko kmetijstvo v prihodnjih letih spopadlo s številnimi izzivi glede podnebnih sprememb, v nekaterih predelih grozi opustitev obdelovalnih zemljišč. Kako resno jemljete te napovedi?

Zelo resno. Potrebno bi bilo delati na veliko področjih. Ministrstvo za kmetijstvo ima akcijski načrt za kmetijstvo glede klimatskih sprememb. Veliko bo treba narediti glede znanja, potrebnega za ukrepanje, urediti zadeve na področju odprave škod, ki se pogosto pojavljajo, iskati nove rešitve za slovensko živinorejo. Po napovedih dr. Bogataj Kajfeževe se bodo kontinentalni in mediteranski pasovi močno pomaknili proti severu, lahko se vzpostavi druga klima, če se ne bo pravi čas ne le kmetijstvo, ampak celotna družba zavedla, da lahko upočasnimo te procese.

I rrena ena N o v ak No

10 10

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

Novo mesto, Valdoltra, Portorož

Z majhnim rezom do velike rešitve N

a monitorju v portoroškem hotelu Kampinski spremlja več kot 200 udeležencev Festivala operacijo ramenskega sklepa, ki jo preko satelita prenašajo iz novomeške bolnišnice. Pri klasični operaciji kirurg prereže tkivo, da lahko operira notranjost sklepa, pri minimalno invanzivnih artroskopskih operativnih metodah pa je rez zelo majhen. Operacija poteka s pomočjo kamere, ki omogoča jasno sliko poškodbe; dvodimenzionalno povečano sliko pa kirurg spremlja na monitorju. Poseg poteka v splošni anesteziji.

“Z artroskopsko tehniko zdravimo pri nas, tako kot po svetu, tako rekoč vse oblike okvar mehkih tkiv sklepov. Artroskopska kirurgija ima številne prednosti: krajša je hospitalizacija, manj je pooperativnih bolečin, manj brazgotinjenja v sklepih, manjše je tveganje za pojav komplikacij, kot je okužba operativne rane, in ne nazadnje je pomemben tudi boljši kozmetski efekt. Zaradi teh prednosti se artroskopske tehnike vse bolj uveljavljajo,” pravi Martin Mikek, specialist za operacijo in zdravljenje ramenskega sklepa. Martin Mikek in Mohsen Husein, ortopeda iz novomeške bolnišnice, sta skupaj s kolegoma iz Ortopedske klinike Valdoltra Borisom Pobarajem ter Bogdanom Ambrožičem organizirala 2. mednarodni festival artroskopije, seveda ob podpori obeh bolnišnic. Že drugič so se na njihovo pobudo zbrali v Sloveniji vrhunski strokovnjaki, ki so skupaj s slovenskimi kolegi operirali v novomeški bolnišnici in v Valdoltri, njihove operacije pa so preko

satelita spremljali udeleženci festivala, ki so prišli iz 24 držav.

D i n a m i čče e n kko o m e n tta ar Poškodba prednje križne vezi je še ne dolgo nazaj pomenila konec športne kariere oz. konec rekreacije, danes pa jo ortopedi zelo uspešno sanirajo. Veliko zaslug pri tem ima dr. Freddie H. Fu, ki je tokrat operiral v Novem mestu. Spremljala ga je kamera, on pa je sproščeno komentiral poseg. Na trenutke je bilo slišati, kot bi komentiral napeto dogajanje, ki ga zelo navdušuje. Po končanem delu se njegova sreča razleze na vse prisotne - sledijo objemi, čestitke … Dr. Fu je tudi predsednik svetovne organizacije za artroskopijo in zdravljenje športnih poškodb sklepov. Pri njem se je izpopolnjeval tudi Mohsen Husein in odslej sta stalno v kontaktu. Dr. Fu je leta 2001 vpeljal nov način operacije prednje križne vezi v kolenu; dve leti kasneje so tako operacijo začeli izvajati v ZDA, Moh-

sen Husein pa jo je že leta 2005 prvi v Sloveniji uspešno izvedel prav v novomeški bolnišnici. Sicer pa se pri dr. Fuju redno izpopolnjuje med 20 in 30 ortopedov. Že 17 let živi v ZDA, tja pa je prišel iz Hongkonga.

S v e t o v n a p rre e m i e rra a Sledila je operacija ramenskega sklepa, operiral pa je dr. Butch Krishnan iz ZDA. “Živim v Dallasu, med kavboji,” je povedal v smehu. Tokrat je prvič po svoji novi metodi operiral raztrgano rotatorno manšeto s prenosom operacije “v živo”. Uspelo mu je združiti prednosti klasične in artroskopske metode, ki je še tako nova, da bo inštrumentarij v množični izdelavi šele prihodnje leto. Za ta poseg ga je izraelski proizvajalec posodil novomeški bolnišnici. Pacient je bil Novomeščan Karel Princ, ki si je poškodoval ramo ob padcu z lestve in je seveda zelo zadovoljen, da ga je operiral svetovno priznani strokovnjak. Ta poseg so organizatorji imenovali svetovna premiera.

N a j b o lljj š i n a č i n u čče en njj a

Pred operacijo je bil Karel Princ optimističen – bolečo roko, ki je zaradi padca z lestve ni mogel več dobro dvigniti, mu je operiral dr. Butch Krishnan iz ZDA, in sicer po svoji najnovejši metodi, ki jo je tokrat prvič preko satelita predstavil tudi strokovni javnosti.

Iz Valdoltre in iz Novega mesta je potekal satelitski prenos 14 operacij ramenskega sklepa, kolena, gležnjev in stopala – skupaj jih je bilo 28. Opravljenih je bilo več operacij enake poškodbe, vendar v različnih artroskopskih tehnikah. Preko satelita so udeleženci festivala lahko opazovali tudi po dve podobni operaciji hkrati, spremljali komentarje ter primerjali rešitve. Tokratno srečanje artroskopskih kirurgov, ki so se jim v manjšem številu pridružili tudi travmatologi, fiziatri in fizioterapevti, je največje do sedaj tako po številu udeležencev, kot tudi po številu prenosov operacij. V tem smislu je bil to največji tovrstni dogodek na svetu. Magnet za veliko mednarodno udeležbo so seveda svetovno priznani strokovnjaki s področja artroskopije. “Spremljanje njihovih operacij je prav poseben dogodek in najboljši način učenja. Nič ni boljšega, kot gledati kirurga pri delu in poslušati njegove komentarje. Vsak pacient se po svoje odziva in prav reševanje nepredvidljivih situacij pokaže kdo je vrhunski strokovnjak. Za primerjavo - tudi Tomba se je zapletel ob kakšnem količku, pa je uspešno rešil nepredvidljivo težavo in prvi prismučal do cilja. Pri celotnem po-

NA KRAJU SAMEM

priloga dolenjskega lista

teku so pomembni detajli, ki jih je dobro videti, saj jih v teoriji ni mogoÄ?e zajeti â&#x20AC;Śâ&#x20AC;? slikovito pojasnjujeta Husein in Mikek. Na novinarski konferenci so organizatorji z Borisom Pobarejem na Ä?elu opozorili tudi na zastarele standarde, ki jih ima naĹĄa zdravstvena zavarovalnica glede artroskopskih operacij. Kljub mnogim prednostim slovenske bolniĹĄnice nimajo interesa poveÄ?evati ĹĄtevila tovrstnih operacij, saj jim zaradi neustreznega vrednotenja prinaĹĄajo le izgubo. Poleg tega je â&#x20AC;&#x153;uÄ?na dobaâ&#x20AC;? zelo dolga, zato je malo kirurgov, ki obvladajo te tehnike. Tudi to je vzrok, da je v svetovnem merilu ĹĄe vedno le dobrih 20 odst. artroskopskih operacij, in ta odstotek velja tudi za Slovenijo. Z razliÄ?nimi dogodki, kot je tudi tokratni festival, pa ortopedi skuĹĄajo seznaniti javnost z napredkom in s prednostmi artroskopije.

Lidija JeĹžĹž Lidi ja Je Dr. Freddie H. Fu: V Sloveniji imate visok standard in dobro organizirane bolniĹĄnice; marsikatera ameriĹĄka bolnica se lahko skrije. Imate pa tudi veliko znanja in predvsem artroskopske kirurge, ki so vedoĹželjni, ki se povezujejo s svetom in vnaĹĄajo novosti. Zelo sem zadovoljen, prav navduĹĄen. NavduĹĄila pa me je tudi Slovenija v celoti â&#x20AC;&#x201C; narava, ljudje in kvaliteta Ĺživljenja pri vas. Sumant G. Butch Krishnan: DrugiÄ? sem Ĺže v Sloveniji, a je tokratni obisk nekaj posebnega, saj sem pri vas prviÄ? izpeljal operacijo raztrgane ramenske rotatorne manĹĄete z novo tehniko pred oÄ?mi kamere. Bil sem kar vznemirjen, predvsem pa zadovoljen. V Sloveniji imam dobre kolege, zagnane strokovnjake, s katerimi se rad sreÄ?am in rad z njimi delim izkuĹĄnje. JoĹže Smodej, strokovni direktor novomeĹĄke sploĹĄne bolniĹĄnice: V naĹĄi bolniĹĄnici smo razvijali artroskopske tehnike, sodelovanje na festivalu pa je priznanje naĹĄi strokovnosti in hkrati izziv, saj je prenos operacij velik organizacijski projekt. Namen festivala je izmenjava izkuĹĄenj in znanja. Seveda smo zadovoljni in ponosni, da so pri nas poleg domaÄ?ih kirurgov operirali tudi ugledni tuji strokovnjaki. To je pomemben prispevek k afirmaciji naĹĄe bolniĹĄnice.

/B TFN OBSPĹ&#x2DC;FO LFS QJĂ?F P MKVEFI LJ KJI QP[OBN JO [ OKJNJ Ă¤JWJN

Na hodniku novomeĹĄkega operacijskega bloka â&#x20AC;&#x201C; dr. Freddie H. Fu in dr. Butch Krishnan.

Prijatelja za vedno - dr. Freddie H. Fu je leta 2001 vpeljal novo metodo reĹĄevanja kriĹžne vezi in stabilizacije kolena, Mohsen Hussein pa jo je prvi izvedel v Sloveniji.

Na novinarski konferenci (od leve): Mohsen Hussein, Martin Mikek, Boris Poberaj in DuĹĄan AmbroĹžiÄ?.

12 12

NAŠA DEDIŠČINA

priloga dolenjskega lista

Leopold Pungerčar, ljubiteljski fotograf

elček zgodovine, ujet v fotografski objektiv, je iztrgan pozabi; pravijo, da je ujet v večnost. Pomen fotografije za razumevanje zgodovine in sedanjosti, življenja ljudi in živali, umetnosti … je nedvomno velik. Fotografija je nema priča dogodkov, ki lahko pove več, kot tisoč besed. O nastanku fotografije sicer kroži veliko zgodb, najstarejša je iz leta 1826 - pogled z okna na posestvo Le Gras, ki jo je posnel Joseph Nicéphore Niépce. Fotografskega kronista polpretekle zgodovine imajo tudi Mirnopečani. Bogat arhiv 84-letnega Leopolda Pungerčarja, ki odslikava življenje treh dolin mirnopeške občine in njene okolice, dobrniške doline in krajev vse do Žužemberka, je zavidanja vreden.

Da je v roke vzel fotografski aparat, niti ni naključje, tudi njegov oče se je ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo. In ko ni mogel več hoditi po terenu, je za to delo poprijel Leopold. Pisalo se je leto 1949 in prišel je iz vojske. Začel je s podedovanim fotoaparatom na meh in plošče, kar je bilo za tiste čase kar imenitna oprema, ki pa je zahtevala veliko znanja. Z leti je opremo posodabljal, imel je tudi kamero, njegov zadnji fotoaparat pa je bil practica, tako da je pestra tudi njegova zbirka fotoaparatov. Temnico je imel doma, naprej v kleti, potem pa na podstrešju. Sam je naredil povečevalnik, ki ga je potreboval pri izdelavi fotografij. “Ker ni bilo elektrike, sem vrtel dinamo, da je bila luč. Ob petrolejki bi namreč težko delal povečave,” je povedal Pungerčar.

S ffo a ffii rra an njj e m o t o g rra edil hišo n a rre Leopold Pungerčar je po poklicu mizar, a je bil glavni vir njegovega zaslužka prav fotografija, z njo si je, kot pravi, “naredil hišo”.

Tako je v nedeljo z motorjem (še danes je pod domačo streho njegov prvi motor, 52 let star Puchov kolibri) šel po vaseh, kjer so ga bili vedno veseli, poslikal ljudi, naslednjo nedeljo pa jim dostavil fotografije. “Pa je bilo za kakšno opeko za hišo,” pravi. Najbolj nestrpno so ga čakala dekleta, vsaka je hotela prva videti svojo fotografijo in bognedaj, da bi jih komu pokazal prej. “Fotografiral sem različne dogodke - od krsta, birm, zlatih porok, pogrebov, kmečkih običajev, srečanj društev, različnih tekmovanj … do posledic naravnih nesreč,” je razlagal Pungerčar, medtem ko je kazal fotografije konjskih dirk v Šentjerneju, sušenja mrve, žganja oglja in apna, tekmovanja strelske družine v Mirni Peči, podrto lipo pri cerkvi na Malem Vrhu, novo gasilsko brizgalno, pa gradnjo obrata Beti in prvega bloka v Mirni Peči, številne družinske fotografije, med njimi je tudi slika ansambla Lojzeta Slaka v njihovem prvem kombiju; Leopoldova žena Marija je namreč Slakova sestra. “Tudi kazen sem kdaj pa kdaj plačal,

(FOTO: L. PUNGERČAR)

Trenutek, iztrgan večni pozabi

Breda, Mojca in Polde ob očetovem motorju, s katerim je krožil po tem koncu Dolenjske.

ker nisem imel obrti za fotografiranje. Na kakšni birmi je znal biti cel cirkus, saj so bili tam tudi poklicni fotografi,” se je nasmejal. Veliko je fotografiral tudi za dokumente. V domači mizarski delavnici je imel nad vrati v rolo zavito temno tkanino in ko je kdo prišel, je samo ugasnil cirkularko, zaprl vrata, spustil ozadje in fotografiral. Med številnimi prigodami mu je v spominu ostala tudi ena pogrebna. Bilo je pozimi, ko so ga poklicali, da bi fotografiral umrlega na mrtvaškem odru. Da fotografije niso uspele, je videl šele ob razvijanju zvečer. Takoj je vedel, kaj se je zgodilo - ko je iz mrzlega prišel v sobo, se mu je namreč orosila leča na fotografskem aparatu. Takoj je vzel pot pod noge in še enkrat, tokrat uspešno, opravil svoj posel.

(FOTO: M. Ž.)

I z rro o d a v rro od Pungerčar se je s fotografiranjem napol profesionalno ukvarjal vse do upokojitve pred 25-imi leti. Prelomnica je bila prihod barvne fotografije, dostopnost fotografskih aparatov in možnost razvijanja filmov v mestu. Naj dodamo, da je tudi njegova žena Marija pred poroko, ko je delala v Ljubljani, ljubiteljsko fotografirala. Kot kaže se ljubezen do fotografije prenaša iz roda v rod. Vsakemu od svojih treh otrok – Mojci, Bredi in Poldetu - je podaril dober fotoaparat, fotografiranju in umetnosti nasploh pa se je zapisala hčerka Mojca. Nedavno je pripravila uspešno razstavo, v kateri je šla po sledeh fotografij gradnje ceste bratstva in enotnosti, ki jih je leta 1958 posnel oče, in potegnila vzporednico z današnjim časom. Sedaj se že preizkuša njegov vnuk, Poldetov 17-letni sin Žiga. Torej, fotografska zgodba se bo po vsej verjetnosti nadaljevala. Leopold Pungerčar z zbirko najstarejših fotoaparatov.

Mojca Mo jca Žnidaršič

NAŠI KRAJI

priloga dolenjskega lista

Koprivnik pri Kočevju

Lotili so se celovite ureditve vasi Č

eprav na robu Kočevskega roga, je bil 16 kilometrov od Kočevja oddaljeni Koprivnik nekoč ena večjih vasi na Kočevskem. Še pred drugo svetovno vojno je bil celo sedež občine, ki je štela okoli 1400 prebivalcev. Čeprav takšnega števila verjetno ne bo dosegel nikoli več, pa je vzpodbudno, kot ugotavljajo vaščani, da se število prebivalcev v nekoč že skoraj izpraznjeni vasi v zadnjih letih ponovno povečuje. Nesseltal ali Nessltol oziroma Essltol, kot so rekli nekdanji prebivalci kočevski Nemci razpotegnjeni obcestni vasi na kraškem Koprivniškem polju, je bil od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne sedež občine. Leta 1880 je bilo v vasi kar 68 hiš in 344 prebivalcev, po izselitvi Kočevarjev pozimi leta 1941/1942 pa je ostala uporabna manj kot polovica hiš. Med vojno je bil Koprivnik pomembna postojanka partizanov, po njej pa so se v tej na 625 metrih nadmorske višine ležeči, s pašniki obkroženi vasi naseljevali ljudje iz različnih krajev Slovenije in republik bivše Jugoslavije, ki so se zaposlovali pretežno na takratnem državnem posestvu. Po vojni so namreč v Koprivniku zgradili hleve za prašiče in govedo, ki pa so, vsaj kar zadeva svinjake, sedaj že skoraj vsi porušeni.

Samo še ena gostilna Na ozemlju nekdanje kočevarske župnije Koprivnik je bilo včasih kar 16 cerkva in večjih kapel, ki pa so bile med vojno ali po njej uničene. Farna cerkev sv. Jakoba v Koprivniku je sodila celo med najstarejše na Kočevskem, saj so jo zgradili že leta 1400. Danes stojita samo še kapelica sredi vasi in nekdanja pokopališka kapelica sv. Ane, ki so jo leta 1956 požgali, nato pa leta 1973 obnovili in služi sedaj kot vaška podružnična cerkev. Med obema vojnama je v Koprivniku delovala parna žaga, na peščeni in plodni zemlji, kjer redijo danes samo še nekaj

pasne živine, pa so se prebivalci preživljali v glavnem s kmetijstvom, prevozom desk in hlodov ter izdelovanjem škafov in čebelarstvom. Slednje je živo tudi danes, saj čebelari Jožetov bratranec Zvone Oberstar. Vas je včasih imela svojo sokolsko četo, danes pa v njej poleg gasilskega društva, ki združuje 41 članov, deluje še športno društvo, katerega dejavnost podpira edini obrtnik v vasi, Ivan Grebenar. Zasebnik, ki se ukvarja s spravilom lesa, je tudi edini v vasi, ki daje več ljudem zaposlitev v domačem kraju. Od nekdanjih petih gostiln in treh trgovin danes v Koprivniku ni nobene več, je pa na mestu, kjer je bila včasih opekarna, danes edina gostilna v vasi.

Celo v i tto o u rre ej a n asi ov njj e v va Kot občina je Koprivnik združeval 25 vasi in zaselkov, od katerih jih je danes 18 povsem porušenih. Med njimi je tudi 1,5 kilometra od Koprivnika v smeri proti Beli krajini oddaljen Hrib, ki pa ga nameravajo vaščani Koprivnika oživiti. Na pobudo občinskega svetnika Jožeta Oberstarja so se lotili načrtnega in celovitega urejanja vasi. Od lanskega februarja, ko so izdelali idejni projekt ureditve vaškega jedra, so obnovili kapelico v vasi in gasilski dom, še letos pa se bodo lotili gradnje mrliške vežice in prihodnje leto pa zasadili drevored, kakršnega je vas imela že v časih, ko so v njej živeli pretežno kočevski Nemci. Od tega, kar so naredili v zadnjem letu in pol, so še posebej ponosni na gasilski dom,

Jože Oberstar je bil pobudnik ureditve vaškega jedra

ki ga bodo slovesno odprli to soboto, 26. septembra, ko bo PGD Koprivnik-Kočevje proslavil 130 let delovanja, veliko pa si obetajo tudi od ureditve stavbe, v kateri je bila do leta 1975 šola. Želijo si namreč, da bi lahko stavbo preuredili v kulturni dom, ki bi postal središče dogajanja v vasi. Sedaj sicer v vasi že imajo zasebni razstavni prostor iz Novega mesta priseljenega umetnika Matjaža Matka, želijo pa si, da bi v kraju zaživel muzej gozdarstva. Z njim bi lahko v Koprivnik pritegnili tako strokovnjake kot tudi druge obiskovalce. Ker se zadevajo, kot pravi Oberstar, da samo to ne bo dovolj, da bi se turisti, ki sicer imajo pri njih kaj videti, tudi vračali, razmišljajo, da bi ustanovili Zavod za turizem, predvsem mlade družine, ki imajo skupno kar 15 otrok mlajših od 15 let, pa tudi spodbujajo, naj se lotijo kmečkega turizma. Tako kot stavba nekdanje šole v vaškem jedru, sameva tudi župnišče. Kot pravi Oberstar, so jim cerkveni možje obljubili, da ga bodo obnovili. Podobno obljubo imajo tudi od občine glede asfaltiranja 6 km makadamske ceste, ki loči Koprivnik od državne ceste Brezovica - Črnomelj, sami vaščani – teh je danes okoli 75 - pa bodo uredili še “lužo”, kot pravijo mlaki v zgornjem delu vasi. Besedilo in fotografije:

Mo jca Lesk o všek -S ve te Mojca Lesko všek-S -Sv

V Koprivnik so se začeli ljudje ponovno vračati pred 13 leti, ko so kraj z občinskim središčem povezali z asfaltno cesto.

Obnovljena kapelica je danes edini sakralni objekt v vasi.

NA MLADIH SVET STOJI

priloga dolenjskega lista

Robert Berič, nogometaš

Blesti na nogometnih zelenicah in v šoli

(FOTO: A. K.)

14 14

omaj polnoletni napadalec ljubljanskega Interblocka Robert Berič, ki je svojo nogometno pot začel v Krškem, je že v svoji krstni sezoni med prvoligaši postal prvi strelec svojega moštva. Pot proti vrhu, na kateri je za svoj klub na prvenstvenih in pokalnih tekmah dosegel že 10 zadetkov, pa mu je začasno zaustavila poškodba križnih kolenskih vezi, zaradi katere je po nedavni operaciji trenutno na prisilnem počitku. A mladi Krčan, ki je hkrati tudi zelo uspešen dijak športnega oddelka gimnazije Šiška, se kljub temu ne da in že kuje načrte za vrnitev. “Kar ne ubije, človeka okrepi,” je namreč prepričan Berič.

R e kko o rrd d e r m l a d i n s kke e r e p rre e zze e n tta ance

N a g rra a j e n z a š p o rrtt n e i n š o l s kke e uspehe

Čeprav se je mladi Krčan prestopa v prvo ligo zelo razveselil, je bil začetek, kot vedno, težak. “Razlika med igranjem v prvi in drugi ligi je precejšnja, saj je igra hitrejša, igralci pa kvalitetnejši. Na svojo priložnost sem tako kot novinec čakal približno pol leta, ko pa sem jo dobil, sem se odločil, da

Ob odličnih predstavah na nogometnih zelenicah pa krški nogometni up navdušuje tudi kot dijak gimnazije Šiška. Za uspehe na šolskem in športnem področju je dobil posebno plaketo, kar pa glede na njegovo vztrajnost in delavnost niti ne čudi. Kljub dvema treningoma na dan namreč najde čas

Perspektivni nogometaš se bo zaradi poškodbe na zelenice najverjetneje vrnil šele naslednje leto.

tudi za knjige, ki pa jih bo po končani gimnaziji verjetno začasno postavil na stran. “Moj cilj je, da uspešno zaključim gimnazijo, potem pa se bom za nekaj časa v celoti posvetil nogometu,” pojasni Robert, ki je kljub mladosti svoje življenje v celoti podredil športu. Ponočevanje in popivanje s prijatelji tako pri njem za razliko od večine njegovih vrstnikov nista v prvem planu, saj se zaveda, da brez odrekanj ni uspehov. Robertov čas tako pri vsega 18-ih letih verjetno šele prihaja. Ne glede na to, kam ga bo zanesla nogometna pot, pa se bo, kot sam rad poudari, vedno rad vračal v rodno Posavje, kjer so doma njegovi najzvestejši navijači, starši in starejši brat.

Anja Kerin An ja K erin (FOTO. B. Š.)

jo tudi izkoristim in povrnem trenerjevo zaupanje,” pove Krčan, ki pa se ni izkazal le v klubu. Robert namreč zelo uspešno zastopa tudi slovenske barve v reprezentanci do 19 let, kjer je rekorder po številu zadetkov na eni tekmi. Na enem izmed srečanj jih je namreč dosegel kar pet. “Igranje za reprezentanco mi je v čast in ponos in upam, da nekega dne pridem tudi v člansko izbrano vrsto,” svojo željo razkrije Robert.

(FOTO. B. Š.)

Perspektivni nogometaš, ki ga je za tako imenovano najbolj pomembno postransko stvar na svetu navdušil oče, je že zelo zgodaj opozoril na svoj talent. “Ko sem bil star 14 let, so me opazili v članski selekciji krškega nogometnega kluba, tako da sem začel trenirati z njimi. Pri 16 letih sem prvič zaigral za člane, leto pozneje pa sem prestopil v prvoligaški klub Interblock,” svojo dosedanjo nogometno pot opiše Robert.

Prve nogometne korake je naredil v Nogometnem klubu Krško.

Robert med tekmo.

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Družina Jene iz Sevnice

Radi taborijo, še raje se vračajo v svoj raj P

ri Jenetovih, nekakšnem skritem raju sredi Sevnice, z manjšim ribnikom in kapelico, plavalnim bazenom, kaminom, vrtiljakom, skrbno pristriženo trato in vrtom, v katerem pridelujejo bio hrano, predvsem zelenjavo, živijo starši in njihovi otroci v lepem sožitju s številnimi domačimi živalmi, tudi morskimi prašički, njihovim precej večjim, menda vietnamskim simpatičnim sorodnikom, ki sliši na ime Čun-čun, ter kozličkom, ki ga moti vrtenje vrtiljaka, zato se kaj rad zaletava vanj s svojo trdo glavo. Marjeta, zdravnica, specialistka patologije in sodne medicine v celjski bolnišnici, ima raje pse, Blaž, veterinar v Mokronogu, pa mačke. Pravzaprav živijo tu kar tri generacije, tudi Blaževa mama in oče, ki sta podobno kot Marjetina starša, posebej mama Marica na Glavnem trgu, vedno na voljo pomagati mladi družini pri varstvu otrok in drugi “logistiki”, da ni potrebno stalno prevažati otrok z enega konca mesta, domačije ob Sevnični, denimo, v glasbeno šolo v staro trško jedro. Marjeta je specializacijo iz patologije delala že pred petimi leti, iz sodne medicine pa v začetku septembra letos. Ob za slovenske razmere številni družini, mladoletnih otrocih, je to nedvomno precejšen napor in lep uspeh. Blaž je Joya kastriral, tako da je postal zelo prijazen visok črn kuža, ki pa že s svojo pojavnostjo vzbuja pri obiskovalcih vsaj rahlo strahospoštovanje. Otroci so zelo pridni v šoli in tudi doma: 15-letna Neža,

gimnazijka, je končala 7 letnikov klavirja, zdaj hodi še k solo petju, v sevniški cerkvi pa igra orgle, ki se jim posveča v zadnjem času; osnovnošolci so 13-letni Andraž, 11letna Nejka, 8-letna Tinkara, najmlajša je dveinpoletna Jana. Jenetovi med zimskimi počitnicami veliko smučajo, predvsem v tujini, v Franciji in Italiji, v organizaciji Salezijanskega mladinskega centra Sevnica, ki ga je vodil tudi Blaž, pa smučajo na Kaninu in Voglu. Ko sta bila Sevničana Blaž in Marjeta, rojena Kladnik, še fant in dekle, sta z avtoštopom prekrižarila dobršen kos Evrope. Njuno “uvajalno” obdobje pred sklenitvijo zakonske zveze se je razvleklo kar na osem let. Dolga leta sta igrala pri sevniški godbi in tudi otroci so krenili po njunih stopinjah. Blaž pravi, da jim bosta z Marjeto omogočila vsaj osnovno glasbeno izobrazbo, kajti prepričan je, da glasbena šola daje celo več delovnih navad kot osnovna šola.

Družina Jene: Blaž, Neža, Nejka in Marjeta z Jano v naročju. Na posnetku manjka Tinkara, ki je nesla zvezke bolni sošolki Hani.

Blaž ima rad živali, zato je tudi uspešen v svojem poklicu.

Na sicer malce stereotipno vprašanje, ali ji nikoli ni bilo žal, da je izbrala tako težak poklic, saj ima opraviti tudi z obdukcijami, Marjeta odgovarja, da ji ni. “Moj poklic je res težak, ampak glede družine je lažji kot Blažev, on ima dežurstva, pri meni jih pa ni.” Medicinsko fakulteto v Ljubljani je Marjeta končala leta 1993. Leto prej sta se z Blažem poročila. Rada bi bila splošna zdravnica, pa ni bilo v Sevnici prostora. Potem je izbirala v Celju med različnimi specializacijami. Če gredo vsi Jenetovi na kolo, je to na cesti že kar kolona. Dostikrat hodijo na taborjenja po Evropi: dvakrat so bili že na Korziki, lani v Stuttgartu, tudi na Azurni obali; samo v enem letu so naredili 5000 km. Bili so tudi v kampih ob Ohridu, Prespanskem jezeru, prekrižarili so Grčijo, hoteli so tudi na Kreto, a jih je 12 ur vožnje s trajektom odvrnilo od te namere. Blaž pravi, da na teh potovanjih živijo bolj skromno, kuhajo si sami. Zato pa si doma da Blaž duška in rad peče otrokom v krušni peči ob bazenu odlične pice in še marsikaj. Blaž velja za dobrega kuharja. Tudi zato je pri Jenetovih posebej poleti živahno, odmevata otroški smeh in razposajeno vreščanje … Blaž pravi, da ima Marjeta bolj na skrbi izvenšolske dejavnosti in obveznosti otrok. “Kakšen dan naredimo samo po Sevnici s prevozi otrok tudi 25 km! Neža je trikrat več delala za glasbeno kot za osnovno šolo. V OŠ je dobila tri zlata priznanja: pri matematiki, slovenščini in zgodovini. Vsi otroci imajo svoj inštrumente, a ne z ambicijo, da bi postali vrhunski glasbeniki, temveč predvsem zaradi pridobivanja delovnih navad. Vsi otroci imajo povsod, v šoli, glasbeni šoli in pri verouku, same petke,” je ponosen na svoje potomce oče Blaž. Besedilo in fotografiji:

ercc PPaav el PPer er

16 16

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Mama Marka Vozlja

Od ljubosumja je brata ugriznil v čelo M

arka Vozlja glasba spremlja že od rane mladosti, najbolj znan je kot pevec, najprej v skupini Čuki, zadnje leto in pol pa je na samostojni poti. Njegova mama Metoda Vozelj se spomni sinovega prvega javnega nastopa: “V prvem razredu je na proslavi v dekliškem vzgajališču v Višnji Gori zapel pesem Ena ptička priletela, publika je bila tako navdušena, da je moral še trikrat nazaj na oder.” Od takrat je Marko nastopal na skorajda vseh proslavah v domačem kraju, kot se spomni mama, nikoli ni imel posebne treme. Ko se je naučil igrati kitaro, je na nastopih pel in igral, da ga je bilo veselje poslušati. Oče Branko je upal, da bo kdo od njegovih sinov - Marko ima še dve leti mlajšega brata Igorja - hotel igrati na klavir ali harmoniko, vendar fantov ta inštrumenta nista zanimala. No, klavir ju je še malo pritegnil, vendar ne v glasbenem smislu, nekega dne sta se ga lotila raziskovati v mehanskem pogledu in ga na koncu popolnoma uničila. “To je bil starejši, že skoraj zgodovinski model klavirja, ki smo ga potem oddali, danes pa je Marku žal, da ga nismo obdržali, ker mu starine veliko pomenijo,” pove. Na sina je zelo ponosna, od začetka njegove glasbene poti dokumentira vse časopisne članke, ki so jih novinarji napisali o njem, prav tako posname vse oddaje, v katerih nastopi kot gost. “Ko se je poročil, sva mu z očetom podarila izrezke iz časopisov, letos za rojstni dan pa sva mu dala še CD-je s posnetki, teh je bilo kar 30,” pove in se spomni, kako je trepetala od nervoze, ko ga je prvič zaslišala na radiu in videla na TV nastopu. Ob tem prizna, da z možem nista bila najbolj navdušena, ko jima je sin naznanil, da bo pustil študij sanitarnega inže-

nirstva in se posvetil glasbi, takrat so se Čuki ravno prebili na vrh slovenske glasbene scene. Vendar sta se kmalu sprijaznila s tem in mu pomagala nakupiti inštrumente in ojačevalce, ki jih je potreboval za nastope. Čeprav se je odločil, da ne bo študiral, je bil v šolskih klopeh priden in uspešen. “Ko je začel hoditi v prvi razred, je najprej velikokrat jokal. Z možem sva ga spraševala, kaj je tako hudega, pa je odgovoril, da nič, da je samo videl bratranca Jožkota in Milija, ki sta tudi jokala, potem je pa še on.” Še danes hrani njegove šolske zvezke, pravi, da je zelo lepo pisal, v srednji zdravstveni šoli, kjer je bil eden redkih fantov, so ga pa sploh imeli vsi radi, pove in doda, da je bil ves čas prav dober. Ob vprašanju, če je Marko, ki ga vsa slovenska javnost pozna kot vzornega in pozitivnega fanta, kdaj kakšno ušpičil, je morala dolgo premišljevati, poleg tistega “servisa” klavirja, po katerem inštrument ni bil več uporaben, se je spomnila, da je bil kot otrok ljubosumen na mlajšega brata Igorja, zato ga je enkrat, ko je za trenutek umaknila pogled, tako ugriznil v čelo, da so kasneje dojenčka, ko je spal, morali zaklepati, da starejši brat ni mogel k njemu. Ko sta bila sinova že večja, Marko je bil v mali šoli, Igor pa še doma, je pa mama njiju in nekaj so-

Starša, Metoda in Branko Vozelj, sta ponosna na sina Marka, nanj in na njegovo delo ju v vsakem trenutku spomni plakat, ki je mesto našel na vratih delovne sobe.

Metoda Vozelj še vedno spremlja, kaj o njenem sinu pišejo mediji, vse članke skrbno izreže in spravi v posebno mapo.

sedovih otrok zalotila, ko so si skuhali pravo turško kavo. “Ostanek so zlili v stranišče, vendar so pozabili potegniti vodo, potem so se pa najprej izgovarjali, da je bila na obisku sorodnica, kasneje pa priznali, da so kavo pili oni.” Mama Metoda prizna, da nima posluha in da je Marko ta dar dobil po očetu Branku, ki je znan višnjegorski pevec basist, ima pa ona drug dar, ki ga je podedoval sin, in sicer piše pesmi, v glavnem lirične. Tisti, ki vedo, da zna nizati verze, pogosto pridejo do nje in jo ob kakšnih posebnih priložnostih poprosijo, da jim napiše pesem, v glavne gre za okrogle obletnice. Pa ne le pesmi, Metoda Vozelj piše tudi dnevnika o tem, kaj pri njej počneta vnukinji, Markovi hčerki Maša in Zala. Obe sta namreč z možem pazila do njunega odhoda v vrtec, in da kakšen trenutek ali dan ne bi šel v pozabo, je vsak dan zapisala, kaj so delali, kaj sta vnukinji novega naredili, zabeležila je vsak napredek, od prvega dne, ko sta prišli v varstvo, do takrat, ko sta šli na kahlico in prvič izgovorili črko r, zraven pa vedno navede še to, kakšno vreme so imeli. “Še zmeraj za vsako posebej pišem dnevnik, čeprav zdaj nista več toliko časa pri nama. Te zvezke jima bova podarila ob kakšni posebni priložnosti, mogoče za 18. rojstni dan,” pove in na vprašanje, če sta deklici kaj podobni svojemu očku, odgovori, da je starejša Maša izrezan očka, Zala pa je bolj podobna mamici Tini. Ker si je Markova mama Metoda vedno želela, da bi imela hčerko, ime bi ji dala Valentina, je še toliko bolj vesela, ker ima Marko kar dve deklici, saj tako lahko posredno vzgaja tudi punčki. Besedilo in fotografiji:

Janja Ambro Jan ja Ambr o žič

ZANIMIVOSTI

PRI NJIH DOMA

1& 5SOKF B #3&Ç*$& XXX UNT CSF[JDF TJ UNT!TJPM OFU

$FOJNP äFMKF OBÝJI TUSBOL QP VTUSF[OJI [BÝŘJUOJI PCMBŘJMJI

$PSEVSB OBKMPOB JO [BEOKJ J[ NJLSPQPMJFTUSB 5SJKF äFQJ [ [BESHP (VNCJ [B OBSBNOJDF JO äFQ OB EFTOJ IMBŘOJDJ *[WFECB [ OBSBNOJDBNJ [B EPQMBŘJMP

0C OBLVQV 91 QSFKNFUF [BÝŘJUOF IMBŘF CSF[QMBŘOP 1SPTUPSOJOB NPUPSKB DN© NPŘ ,. L8 NBTB LH TUBOE EPMäJOB NFŘB DN

Ç"(& )VTRWBSOB

)6427"3/" F 4&3*&4 53*0#3",& $-"44*$ -FQB USQFäOB [BÝŘJUOB PCMBŘJMB [B PCŘBTOP EFMP W HP[EV JO OB WSUV 7TB PCMBŘJMB TP J[EFMBOB J[ NBUFSJBMPW LJ EJIBKP JO VQPSBCOJLV PNPHPŘBKP OBKWFŘKP TWPCPEP HJCBOKB ILSBUJ QB J[QPMOKVKF KP WTF [BIUFWF [B [BÝŘJUP QSFE äBHP

'6/$5*0/"-

/PWB [NPHMKJWB JO WTFTUSBOTLB äBHB [B VQP SBCOJLF LJ DFOJKP LBSBLUFSJTUJLF QSPGFTJPOBMOF äBHF 9 UPSR NPUPS [ESVäVKF WFMJLP NPŘ JO NBKIOF FNJTJKF J[QVÝOJI QMJOPW 5P QPNFOJ WFŘ NPŘJ LP KP OBKCPMK QPUSFCVKFUF JO NBOK WQMJWB OB PLPMKF ; [BWPSP 5SJP#SBLF LJ KP MBILP BLUJWJSBUF UVEJ [ EFTOP SPLP 1SPTUPSOJOB NPUPSKB DN© NPŘ ,. L8 NBTB LH TUBOE EPM äJOB NFŘB DN

)6427"3/" YQ 1SPGFTJPOBMOJ 91 NPEFM TSFEOKFHB SB[SFEB [B SB[MJŘOB PQSBWJMB W HP[EV /BNFOKFO VQPSBC OJLPN LJ TUSFNJKP L WSIVOTLJ QSPEVLUJWOPTUJ ÇBHP PEMJLVKF BHSFTJWFO [OBŘBK WJULP PIJÝKF OJ[FL OJWP USFTMKBKFW JO PQUJNJSBOP UFäJÝŘF 0C OBLVQV 91 QSFKNFUF [BÝŘJUOF IMBŘF CSF[QMBŘOP 1SPTUPSOJOB NPUPSKB DN© NPŘ ,. L8 NBTB LH TUBOE EPM äJOB NFŘB DN

%FMPWOB PCMBŘJMB [B QPHPTUF VQPSBCOJLF WFSJäOJI äBH LJ QPUSFCVKFKP GVOLDJPOBMOB PCMBŘJMB *[EFMBOB TP J[ WJTPLPLBLPWPTUOJI JO MBILJI NBUFSJBMPW TP EPCSP VLSPKFOB JO J[QPMOKVKFKP WTF [BIUFWF LJ [BEFWBKP VEPCKF JO [BÝŘJUP 7SIVOTLB [BÝŘJUB PCMBŘJMB [B QSPGFTJPOBMOP OFHP HP[EPW *[QPMOKVKFKP WTF [BIUFWF HMFEF [BÝŘJUF USQFäOPTUJ JO VEPCKB *[EFMBOF TP J[ SB[UFHMKJWJI NBUFSJBMPW OFLBUFSJ EFMJ QB TP QPTFCFK PKBŘBOJ T QSWPWSTUOJNJ NBUFSJBMJ

(0;%"34," +",/" x41&$*"- &%*5*0/j %FMPWOB KBLOB T QSFE OKJN JO [HPSOKJN [BEOKJN EFMPN J[ WPEPPEQPSOFHB NJLSPQPMJFTUSB ÀUJS KF QSFEOKJ äFQJ JO PEQSUJOF [B [SBŘFOKF [ [BESHP QPE QB[EVIP 1PTFCFO LSPK SPLBWPW [B OBKWFŘKP TWP CPEP HJCBOKB

;"Àė*5/& )-"ė& x41&$*"- &%*5*0/j %FMPWOF IMBŘF [ [BÝŘJUP QSFE äBHP 1SFEOKJ EFM J[

30ė/* 1*)"-/*, 5B SPCVTUOB QSPGFTJPOBMOB äBHB [B SB[MJŘOB )6427"3/" #7Y )6427"3/"

PQSBWJMB JNB LPWBOP USJEFMOP NPUPSOP HSFE [B EPMHP äJWMKFOTLP EPCP JO PIJÝKF NPUPSKB J[ NBHOF[JKB LJ KF LPT WJTPLJN WSUMKBKFN JO [BIUFWBOJN EFMPWOJN QPHPKFN 7JULP JO PLSFUOP PIJÝKF [ OJ[LJN OJWPKFN USFTMKBKFW 1SPTUPSOJOB NPUPSKB DN© NPŘ ,. L8 NBTB LH TUBOE EPMäJOB NFŘB DN

6ŘJOLPWJU SPŘOJ QJIBMOJL [ WFMJLP [NPHMKJWPTU KP QJIBOKB JO FOPTUBWOP VQPSBCP QSJNFSFO [B EPNBŘF VQPSBCOJLF 6QPSBCMKBUF HB MBILP UVEJ LPU TFTBMOJL 4JNFUSJŘOP OBNFÝŘFOB J[ JIPWBMOB DFW OVEJ EPCSP VSBWOPUFäFOPTU JO PLSFUOPTU &OPTUBWFO [BHPO [BWPMKP TJTUFNB 4BNSU4UBSU %PCBWMKFO T QMPÝŘBUP JO PLSPHMP ÝPCP 1SJCPS [B TFTBOKF KF QSJMPäFO 1SPTUP SOJOB NPUPSKB DN© [NPHMJWPTU QJIBOKB N© NBTB LH

)6427"3/" 91 53*0#3",& ;B QPLMJDOF VQPSBCOJLF LJ [BIUFWBKP TV QFSJPSOF QPTQFÝLF NBLTJNBMOP NPŘ JO PLSFUOPTU OQS QSJ QSPGFTJPOBMOFN LMFTUFOKV 0QSFNMKFOB KF [ HVNJKBTUJN W[NFUFOKFN VQMJOKBŘB JO /J$B4JM WBMKFN ;BWPSP 5SJ P#SBLF MBILP BLUJWJSBUF UVEJ [ EFTOP SPLP ;"Àė*5/" ė&-"%" )6427"3/"

0HMBTOP TQPSPŘJMP

5&$)/*$"-

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Za varno delo v gozdu “Vse pogosteje se dogajajo nesreče pri podiranju dreves oz. pri delu v gozdu. Letos je bilo v Sloveniji že deset smrtnih žrtev, podatki pa kažejo, da niso udeleženi le neizkušeni delavci, ampak tudi ljudje, ki v gozdu delajo že desetletje, saj je delo v gozdu polno nepredvidljivih situacij. Beremo in poslušamo o primerih, ko ob padcu požaganega drevesa lahko poškoduje tudi veja, ki jo to drevo odlomi z drugega drevesa … Tudi naš stalni kupec je doživel podobno nesrečo; ima zlomljeno roko, če ne bi imel ustrezne opreme, bi bilo lahko še mnogo huje. Nesreča torej nikoli ne počiva in zato je treba pri tem delu biti vedno znova zelo dosleden in zelo previden,” pravijo v brežiškem podjetju TMS.

Že slabo pritrjen vi vijj a k j e l a h kko o usoden Njihove dolgoletne izkušnje pri prodaji opreme za delo v gozdu, še zlasti žag, za katere imajo seveda tudi servis, so zakladnica dragocenih nasvetov za vse, ki se lotijo dela v gozdu. Dolgo so ljudje podcenjevali nevarnosti, ki pretijo pri tem delu, zato so bili premalo pozorni oz. premalo dosledni pri uporabi čelade, pri varovalnem oblačilu, ki ne sme biti poškodovano oz. po poškodbi naknadno lepljeno ali šivano, saj s tem izgubi prvotne lastnosti. Toda osnovni poudarek je na žagi, ki mora biti v vseh pogledih brezhibna, da omogoča varno in kvalitetno delo. “Ob nakupu žage vsakogar poučimo, kako z njo ravnati, opozorimo na določene posebnosti in na to, da jo je treba skrbno vzdrževati. Pomanjkljivosti, ki se pojavijo in se zdijo morda nepomembne, imajo lahko velik vpliv na delovanje žage in s tem tudi na varnost. Že premalo privit vijak ali matica lahko posredno povzročita poškodbo verige. Topa veriga pa lahko povzroči tudi nesrečo …”

ževanju. “Med drugim je treba po vsaki uporabi žago očistiti in pregledati, kar se že redkeje dogaja. Pomembno je redno brušenje verige, da je vedno dovolj ostra in pravilno vpeta. Žal tudi ni samoumevno, da je za uporabo žage primerno le originalno olje, kar je dobro tako za žago, kot tudi za okolje, saj je ekološki vidik pomemben pri snovanju izdelkov Husqvarna. V praksi pa se dogaja marsikaj … Pogosto dobimo na servis žago takrat, ko bi jo posameznik moral že uporabljati, pa zadnji hip opazi, da je nekaj narobe. V takem primeru je seveda dobro poiskati servis, ne pa ne zaupati v srečo, da bo že nekako šlo …” Žage, ki jih priporočajo, so v cenovnem razponu od 200 pa do 1200 evrov. Namen seveda pogojuje moč in velikost žage, žal pa se stranke pogosto odločajo za cenejšo, čeprav je morda za njihov namen premalo zmogljiva. “Cenejše žage imajo plastično ohišje, ki se pri preveliki uporabi lahko pregreje. Namenjene so pač za manjša opravila in tega se je treba zavedati. Pri tem izdelku je tako, da je boljša žaga primerna tudi za manjša opravila, obratno pa seveda ne velja.” Žage imajo tudi zavoro verige,v najsodobnejši izvedbi pa so poskrbeli še za dodatno varnost z zavoro “TrioBrake”.” V primeru povratnega udarca vztrajnostna sila samodejno sproži zavoro, ki v trenutku zaustavi verigo. Zavoro lahko uporabnik sproži tudi sam, in to mehansko z eno roko, “TrioBrake” pa je še dodatna zaščita na zadnjem ročaju, ki jo lahko sproži z drugo roko.

D o l g a t rra a d i c iijj a i n i z kku ušn njj e Natančna pravila pri uporabi in vzdrževanju žag je švedsko podjetje Husqvarna vključilo v svojo poslovno filozofijo. To podjetje, ki ima že 300-letno tradicijo, praznuje letos 50. obletnico izdelovanja verižnih žag. Naključje je hotelo, da tudi podjetje TMS Brežice, ki prodaja med kmetijski mehanizaciji tudi artikle iz njihovega programa, letos praznuje svojo 20. obletnico. Varnost je prva in podjetje Husqvarna je ogromno naredilo za varnost njihovih izdelkov. Še zlasti na področju verižnih žag imajo zelo široko znanje in veliko izkušenj. Toda od uporabnika je odvisno, ali bo žago pravilno uporabljal in vzdrževal. Navodila vsebujejo tudi nekaj literature iz gozdarske stroke, poleg osnovnih usmeritev za delo z žago pa so tudi opozorila glede doslednosti pri vzdr-

Melita Vučajnk v prodajalni TMS Brežice.

J e n a p rrv v e m m e sstt u d e n a r n o sstt ? va ali v a rrn Da se pomena varnosti pri delu v gozdu premalo zavedamo, potrjujejo tudi ne tako redki predlogi, ki jih slišijo na servisu, in sicer, da bi zavoro kar odstranili. Vzrok je cena. Melita pojasni, da pri njih tako tveganega početja nikakor ne sprejemajo, saj je servis posredno dogovoren za varnost uporabnikov žag. “Predvsem pa denar ne bi smel biti na prvem mestu, ampak varnost. Žal se posamezniki tega zavedajo šele, ko v njihovi bližini pride do nesreče. Opažamo, da se ob takih priložnostih poveča povpraševanje po zaščitni opremi in tudi servis je bolj obiskan.” Delo v gozdu je zahtevno in odgovorno opravilo. Lotiti se ga je treba s precej znanja iz gozdarske stroke in precej znanja ter doslednosti glede uporabe žage. Poleg tega je nujna zaščitna oprema, ki mora biti povsem brezhibna. Dobro je poskrbeti tudi za okolico in postaviti opozorilni znak, da poteka v bližini podiranje dreves. Zaradi nepredvidljivih situacij pa je priporočljivo imeti s seboj tudi mobilni telefon – za vsak slučaj, če bi morali poklicati pomoč.

Lidija Ježž Lidi ja Je

NEVIDNE NITI

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Brez muje se še čevelj ne obuje Pred dobrima dvema letoma je Renata Bukovac tehtala skoraj sto kilogramov. Kilogrami so se začeli nabirati po rojstvu drugega sina, vsako leto nekaj in kar naenkrat jih je bilo veliko preveč. Vrstile so se tudi težave s koleni in resno je zbolela na črevesju. Vse več je imela zdravil in vse slabše se je počutila. Nujno je bilo treba popolnoma spremeniti življenjski slog, kar je lahko reči, a težko narediti. Dva meseca je zbirala informacije, prebirala navodila, se posvetovala na različnih koncih in vedno znova dobila podoben odgovor: le športna aktivnost in zdrava prehrana je pot do trajen rešitve njenih težave. Pomagala sta ji sino-

va in mož pa tudi prijateljica, ki je kondicijska trenerka. Usmerila jo je v aerobiko in fitnes, kasneje pa je sama dodajala še kolesarjenje in tek. “V naši družini smo temeljito spremenili način prehranjevanja. Na začetku sem si en dan v tednu privoščila, kar mi je srce poželelo, kasneje pa je želja po sladkarijah izginila kar sama. Sem pa pozorno prebirala deklaracije in se prepričala, kaj je res zdravo in kaj ne. Pri nas ni več sladkorja, črn kruh pečemo doma, na jedilnik sta prišli ajda in pira, predvsem pa kokosovo maslo. Edino ta maščoba ne spremeni lastnosti pri višjih temperaturah, je brez vonja in okusa in mirno lahko rečem, da je zares zdrava, pozitivna maščoba.” Meso še vedno uživajo, predvsem ribe in perutnino, pa veliko zelenjave in sadja, poskrbijo pa tudi za dodatke kot so Omega 3, 6 in 9. Predvsem ribje olje, ki je lahko tudi v kapsulah, je dragocen dodatek, ki varuje zdravje. Renata poudarja, kako pomembno je imeti vsaj pet obrokov dnevno.

Š p o rrtt n a l i n iijj a V šestih mesecih je izgubila 30 kilogramov, najpomembnejše pa je, da je to težo uspela tudi obdržati. Z “odpadanjem” kilogramov so odpadale tudi zdravstvene težave. Zato ni čudno, da je na osnovi svoje dragocene izkušnje začela novo dejavnost in jo poimenovala Športna linija. “Ko sem začela teči in kasneje kolesariti, sem spoznavala, kako pomanjkljiva je ponudba kvalitetne opreme na našem koncu, saj je ta ključnega pomena za uspešno vadbo in dobro počutje. Pozorno sem prisluhnila tudi ostalim športnikom in vključila artikle, ki jih potrebujejo. Iz Avstrije uvažam odlične izdelke znamke Puma, zato lahko kvalitetno

Renata Bukovac

robo ponudim po ugodni ceni. Moja trgovina s športno opremo in prehranskimi dodatki je osnovana na resničnih potrebah ljudi, ki se s športom ukvarjajo rekreativno, vendar resno in redno,” pravi Renata.

Te kk,, n o rrd ojj a , d iijj s kka a ho njj e ko l e s a r j e n Ni redko, da k njej prihajajo ljudje v zrelejših letih in jo povprašajo, kaj jim svetuje – ne samo glede opreme, ampak tudi glede pristopa k rekreaciji. “Večina bi kar takoj začela z daljšim tekom, to pa odsvetujem. Da bodo v rekreaciji zares uživali, to pa je pogoj za vztrajanje, se je treba teka lotiti previdno. Začnemo z minuto teka in minuto hoje in čas teka le postopno podaljšujemo. Pametno je prebrati literaturo, ki vsebuje program teka za začetnike. Za tek je nujno izbrati pravo obutev, ki prihrani težave z gležnji, koleni in kolki, kar vse lahko hitro povzroči bolečine v hrbtenici. Če se teka lotimo postopno in previdno, nam nudi veliko užitka in nas zares krepi.” Vse bolj se tudi pri nas uveljavlja nordijska hoja, ki je tudi del medicinskih shujševalnih metod. “Vsakdo se je lahko loti, saj je dokaj enostavna in zelo učinkovita. Po 45 minutah nas dobro ‘namuči’, to pa je tudi namen gibanja. To je učinkovito, če nam pospeši utrip in če se ob tej dejavnosti preznojimo. Dobro pa je, da se pred začetkom poučimo o tehniki oz. uporabi palic, da bomo telesu zares koristili.” Renata in njen mož sta se vključila tudi v Kolesarski klub; kolesarjenje je manj zahtevno od teka in zato je za rekreativce začetnike zelo priporočljivo. Toda začetni vložek, če še nimamo kolesa, je večji kot pri

22 22

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

teku, kjer potrebujemo le primerno obutev. Izbrati je treba ustrezno kolo, saj je za zdravo kolesarjenje pomembna njegova prava velikost. Od opreme so najpomembnejĹĄe podloĹžene hlaÄ?e in seveda Ä?elada. Za moĹĄke, ki imajo teĹžave s prostato, so proizvajalci poskrbeli za udobne preklane sedeĹže, za ostale pa tudi sedeĹže z gelom, ki so zelo udobni. Skratka, kolesarjenje je podroÄ?je, ki postaja tudi v rekreativnem pomenu vse bolj priljubljeno. â&#x20AC;&#x153;Za tiste, ki se v srednjih ali poznih letih odloÄ?ajo, da bodo veÄ? naredili za svoje zdravje in za boljĹĄi videz, je dobro, da se prikljuÄ?ijo organizirani skupini pod strokovnim vodstvom. Pomembna je tudi motivacija, ki posameznika sili, da redno vadi. Sam Ä?lovek namreÄ? hitro najde izgovor, da nima Ä?asa za rekreacijo.â&#x20AC;? Renata vsak dan nameni najmanj eno uro ĹĄportnim aktivnostim,ki krepijo njeno telo in voljo, pa tudi okus se ji je prilagodil tako, da ne bi veÄ? mogla uĹživati neÄ?esa, kar ni zdravo. Pravi, da je zadovoljna, kot ĹĄe nikoli prej.

Lidija JeĹžĹž Lidi ja Je

/B TFN OBSPĹ&#x2DC;FO LFS W OKFN QSFCF SFN WTF LBS NF [BOJNB

53(07*/" Ă&#x20AC;1035/" -*/*+" E P P +F[FSP B 5SFCOKF

/PWB LPMFLDJKB Ă?QPSUOJI PCMBĹ&#x2DC;JM 1VNB WTF [B BFSPCJLP m UOFT KPHP QJMBUFT

Ă&#x20AC;QPSUOJ NPESĹ&#x2DC;LJ ;4QPSU [ $PPMNBY GVOLDJKP

F NBJM JOGP!TQPSUOBMJOJKB OFU XXX TQPSUOBMJOJKB OFU %FMPWOJ Ĺ&#x2DC;BT 1PO QFU PE 4PCPUB PE

1PCJSBNP QSJKBWF [B UFĹ&#x2DC;BK OPSEJKTLF IPKF

1VNB OPHPNFU LPMFLDJKB PCMBĹ&#x2DC;JM JO PCVUWF [B ESVĂ?UWB VHPEOB QPOVECB

E WBT UV Ä&#x2014;BLBKP

L PMFTB

B DFOFKĂ?

#MB[JOF VUFĂ¤J Ă?QPSUOF UPSCF OBISCUOJLJ CJEPOJ /BMHBOF %PEBULJ L QSFISBOJ JO QPNPĹ&#x2DC; QSJ IVKĂ?BOKV .BYYJNVN ,PMFTBSTLB LPMFLDJKB (JPSEBOB KFTFO [JNB

4&37*4 ,0-&4 */ 45"30 ;" /070 ; PCJTLPN TF QSFQSJĹ&#x2DC;BKUF TBNJ /F CP WBN Ă¤BM

DRUŽINSKI KOTIČEK

; HJCBOKFN EP [ESBWKB JO [BEPWPMKTUWB +FTFO QSJIBKB JO T UFN UVEJ ǁBT QPQPMEBOTLF SFLSFBDJKF 4UF äF SB[NJÝMKBMJ LBLP TJ CPTUF PC PCWF[OPTUJI EPNB JO TMVäCJ W[FMJ OFLBK VSJD UVEJ [BTF 4BK WFTUF WTBLPEOFWOJN äJWMKFOK TLJN TJUVBDJKBN TUF MBäKF LPT ǁF TUF UFMFTOP JO QTJIJǁOP W ǁJN CPMKÝJ LPOEJDJKJ ; SFLSFBUJWOP WBECP VUSKVKFNP [ESBWKF QPWFǁVKFNP UFMFTOP W[ESäMKJWPTU ILSBUJ QB QPTUBKBNP WTF CPMK [BEPWPMKOJ JO QPMOJ QP [JUJWOF FOFSHJKF 7 ÀNBSKFÝLJI 5PQMJDBI JNBUF QSJ J[CJSJ [B SFLSFBDJKP JO TQSPTUJUFW OB WPMKP NBSTJLBK -BILP TF PEMPǁJUFW [B PCJTL CB[FOPW JO TBWO BMJ [B PSHBOJ[JSBOP SFLSFBUJWOP WBECP W DFOUSV 7JUBSJVN 4QB $MJOJRVF

0SHBOJ[JSBOB UFMFTOB WBECB 1PMFH EWFI äF VWFMKBWMKFOJI QJMBUFT JO LBSEJP WBECF LJ TP QSJ VEFMFäFOLBI [FMP QSJMKVCMKF OF TP MFUPÝOKB OPWPTU USJ BUSBLUJWOF WBECF QMFTOB BFSPCJLB KPHB JO QPTFCOF EFMBWOJDF TQSPÝǁBOKB "FSPCJLB KF FOFSHJǁOB TLVQJOTLB WPEFOB WBECB PC HMBTCJ T LBUFSP QPWFǁVKFNP W[ESäMKJWPTU NPǁ JO LPPSEJOBDJKP 1SJ UFK WBECJ HSF [B OJ[ HJCPW LJ TP QPEPCOJ QMFTOJN +PHB KF FEJOTUWFOB WBECB LJ [ESVäVKF HJCBOKF [ EJ IBMOJNJ JO NFEJUBDJKTLJNJ UFIOJLBNJ LJ QP NJSKBKP EVIB UFS OBT ǁVTUWFOP VSBWOPWFÝBKP /PWPTU TP UVEJ EFMBWOJDF TQSPÝǁBOKB %BSKB 3P[NBO WPEKB DFOUSB 7JUBSJVN 4QB $MJOJ RVF x%FMBWOJDF QSFETUBWMKBKP TLMPQ WBK T QPESPǁKB ÝQPSUB HMBTCF JO QTJIPMPHJKF OB LB UFSJI TF VEFMFäFODJ OBVǁJKP SB[MJǁOJI NFUPE

&LJQB DFOUSB 7JUBSJVN 4QB $MJOJRVF [ WPEKP %BSKP 3P[NBO W TSFEJOJ

TQSPÝǁBOKB LPU TP QSBWJMOP EJIBOKF SB[UF[OF WBKF 5BJ DIJ QJMBUFT KPHB %FMBWOJDF TP [FMP [BOJNJWF LFS KJI CPNP J[WBKBMJ OB SB[MJǁOJI MPLBDJKBI W CB[FOV UFMPWBEOJDJ HP[EV JO QBSLV UFS TLVQBK [ SB[MJǁOJNJ TUSPLPWOKBLJ %FMBWOJDF TNP QPTLVTOP VWFEMJ äF MBOJ JO TP QSJ OBÝJI HPTUJI EPäJWFMF [FMP MFQ TQSFKFN j 1PNFNCOB OPWJDB [B NBNF QB KF EB KF PC QPOFEFMKLJI PE EP VSF PSHBOJ[JSBOP CSF[QMBǁOP WBSTUWP PUSPL

ÀQPSUOB LBSUJDB 7JUBSJVN ;B UJTUF LJ TF UFäLP VEFMFäVKFKP SFLSFBDJKF W WOBQSFK EPMPǁFOJI UFSNJOJI CP QSBWÝOKB ÀQPSUOB LBSUJDB 7JUBSJVN 4QB $MJOJRVF 5BLP MBILP UFSNJO WBECF J[CFSFKP LBLPS KJN VTUSF[B VEFMFäJKP QB TF MBILP OBTMFEOKJI WBEC QJMBUFT QBDF WBECB LBSEJP WBECB OPSEJKTLB IPKB KPHB WBKF TQSPÝǁBOKB QMFTOB BFSPCJLB $FOB LBSUJDF KF &63 JO PNPHPǁB PCJTL OBKNBOK JI WBEC T QPQVTUPN

WTBLPHBS 1SJ QMBWBOKV VQPSBCMKBNP WTF WFMJLF TLVQJOF NJÝJD JO KJI LSFQJNP SBNFOTLF ISC UOF QSTOF UFS NJÝJDF SPL JO OPH 0E PLUPCSB EBMKF MBILP W QSFEQSPEBKJ LVQJUF WTUPQOJDF [B OPUSBOKF CB[FOF JO TBWOF QP QPTFCFK VHPEOJI DFOBI

;NJHBKUF TF 1P WTFN TFEFOKV W TMVäCJ BWUPNPCJMV BMJ [WFǁFS EPNB KF OBKWFǁ LBS MBILP QPEBSJNP TBNFNV TFCJ ǁBT ,PU QSBWJ %BSKB 3P[NBO x%B TJ WFOEBSMF W[BNFNP UJTUP VSJDP BMJ EWF OB UFEFO 5FMP JO EVÝB OBN CPTUB IWBMFäOB ;BUP OBSFEJUF OFLBK [B TWPKF [ESBWKF ;NJHBKUF TF 7TF LBS QPUSFCVKFUF EB CPTUF Q PTUBMJ [ESBWJ WJULJ JO HJCǁOJ KF EB OBT PCJÝǁFUF j

1MBWBOKF ; SFLSFBUJWOP WBECP VUSKVKFNP [ESBWKF QPWFŘVKFNP 1MBWBOKF KF FOB OBKCPMK [ESBWJI JO QSJQP UFMFTOP W[ESäMKJWPTU ILSBUJ QB QPTUBKBNP WTF CPMK [BEPWPMKOJ JO QPMOJ QP[JUJWOF FOFSHJKF SPǁMKJWJI PCMJL HJCBOKB JO [BUP QSJNFSOP [B

5FSNF ÀNBSKFÝLF 5PQMJDF 7JUBSJVN 4QB $MJOJRVF DFOUFS 5FM XXX UFSNF LSLB TJ

6SOJL UFMFTOF WBECF W 5FSNBI ÀNBSKFÝLF 5PQMJDF TFQUFNCFS o KVOJK

6SB 10/&%&-+&, 503&, 43&%" ė&535&, 70%/" "&30#*," 70%/" "&30#*," 70%/" "&30#*," 70%/" "&30#*," 1-&4/" "&30#*," BMJ 1*-"5&4 ,"3%*07"%#" 7"+& 4130Àė"/+" ,"3%*07"%#" 1-&4/" "&30#*," BMJ ,"3%*07"%#" 7"+& 4130Àė"/+" 1*-"5&4 ,"3%*07"%#" '*5/&4 '*5/&44 1"$& 7"%#" 1"$& 7"%#" +0(" '*5/&4 '*5/&4 PE EP t *OEJWJEVBMOP TWFUPWBOKF LBUFSP WBECP J[CSBUJ TQSFNMKBOKF WBÝFHB OBQSFELB TLP[J DFMP TF[POP

1&5&, 70%/" "&30#*,"

7"+& 4130Àė"/+" 1"$& 7"%#" '*5/&4

40#05" 70%/" "&30#*," QPTWFU T USFOFSKFN QPTWFU T USFOFSKFN QPTWFU T USFOFSKFN QPTWFU T USFOFSKFN

VRTNARSKI KOTIČEK

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Razpoke in posedanje hiše Kaj storiti, če se temelji hiše posedajo in se kažejo razpoke? Takih primerov je iz leta v leto več, pojavljajo se tudi pri novih hišah. Človek najprej pomisli na slabo delo ali slab material, le redko pa na pravi vzrok – na neustrezna tla. “Pri gradnji, zlasti večjih objektov, so zakonsko predpisane ustrezne geotehnične terenske in laboratorijske preiskave glede sestave in nosilnosti tal. Šele na osnovi analize zemljine in natančnega pregleda gradbene jame je mogoče vedeti, če so tla primerna za gradnjo,” pravi Tone Metelko, direktor Ureteka v Sloveniji, ki ima sedež v Ivančni Gorici. “Pri individualnih gradnjah se predhodne preiskave terena v praksi nekoliko zanemarjajo, zato investitorjem priporočamo, naj jim namenijo več pozornosti,” še doda. On že ve, saj podjetje Uretek vsako leto samo v Sloveniji sanira 50 do 70 objektov, ki se posedajo in ki imajo nevarne razpoke. Med temi je več novejših kot pa starih hiš. Vzroki za posedanje temeljev so raznovrstni, npr. izpiraje tal, vibracije, šibko temeljenje, potresi, v letošnjem letu zlasti suša, vsi pa imajo skupni imenovalec: neustrezno nosilnost temeljnih tal. “Napačno je prepričanje, da so tla nekaj nespremenljivega; nasprotno, pod zemljo se veliko dogaja. Zemljišče je živo in se odziva na klimatske spremembe, na prevelike pozidave oz. posege v naravo, na povečane količine vode ali na sušo … Vse to tla doživljajo kot šok in se seveda odzovejo. Zaradi večjih posegov lahko podtalnica spremeni svoj tok in hiša, ki je bila desetletja “zdrava”, se začne posedati in pokažejo se razpoke. Vprašljive so tudi poceni parcele, ki stojijo na deponijah, nasutjih itd. J e m o g o čče e h i š o š e rre ešiti? Objekt in teren si najprej ogledajo in že glede na sistem razpok lahko okvirno določijo in locirajo vzroke. Zanima jih tudi prisotnost podtalnice in kako je rešeno odvodnjavanje, vključno z meteornimi vodami, kajti če voda nekontrolirano odteka na določenem delu hiše, bo tam sčasoma lahko prišlo do problemov in celo do razpok. Stara, neočiščena ali slabo narejena drenaža je tudi pomemben faktor. Pomembna je tudi okolica – hiša naj ne bi imela v najožji bližini velikih dreves, grmičevja, saj ta lahko pospeši omenjene probleme. Zelo pomemben je podatek, kako so narejeni temelji. To je mogoče razbrati iz načrta hiše, ki pa ga lastniki ponavadi založijo, izgubijo, morda celo zavržejo … Vse to jim pomaga natančno določiti problem. Po izkušnjah g. Metelka so za posedanje hiš in razpoke pogosto kriva ilovnata tla, ki spreminjajo volumen glede na količino vode, ki je prisotna v zemljini. “Ilovica se v obdobju od jeseni do pomladi napije vlage in njen volumen se bistveno razširi ter z veliko silo dvigne dele hiše. V sušnem

poke oz. poškodbe hiše samodejno zmanjšajo. In hiša je ponovno stabilna in varna, pripoveduje Metelko.

Tone Metelko

obdobju pa je obratno - ilovnata tla se skrčijo, osušijo in razpokajo. Ob zmanjšanem volumnu pa se temelji hiše posedejo. Ta nihanja postopno razpokajo hišo. Če bi v takem primeru začeli reševati problem s podbetoniranjem (kar se v praksi pogosto dogaja), bi s tem naredili še večji problem oz. še večjo škodo. Ilovnata tla in nasuti tereni pogosto ne zmorejo nositi večjih obtežb, zato beton, katerega kubik tehta 2 toni in pol, za ilovnato podlago ni prava rešitev. Podjetje Uretek, ki deluje v 75 državah po svetu, slovensko predstavništvo pa sodi v skupino s sedežem v Veroni, opisane probleme rešuje tako, da v nenosilna ilovnata tla vbrizga posebno ekspanzijsko smolo. Ta je narejena na osnovi poliuretanov, kubik te tehta le okoli 150 kg. Ekspanzijska smola v 15 sekundah poveča svoj volumen 20- do 30-krat, ob tem pa razvije pritisk do sto kilogramov na kvadratni centimeter. Ta smola v nekaj sekundah doseže maksimalen volumen in se v petih minutah strdi oz. dobi končno obliko. Ob tem, ko se volumen smole naglo povečuje, stisne ilovico (postopoma iztisne tudi vodo in zrak) in hkrati zapolni vse praznine in razpoke v zemljini. Tako trajno učvrstijo podlago pa tudi temelje hiše, saj smola zapolni tla do 3 metre in pol v globino pod hišo. To pa je nosilni sloj z največjimi napetostmi. Pred začetkom vbrizgavanja ekspanzijske smole izvajalci namestijo na objekt laserske merilce in sproti spremljajo rezultate; objekt, ki se je posedal ali pa se je na enem delu nagnil, lahko dvignejo za več centimetrov. Ob tem se tudi raz-

N a kka a k š n i h t l e h sstt o j i v aš dom? va Sanacijo izvaja ekipa, ki pride iz Italije, ker pa imajo pri nas veliko dela, tudi slovenščina ni več problem. Tovornjak delavnica, ki ima s posebno opremo operativni doseg do 70 metrov, omogoča sanacijo tudi težko dostopnih kotičkov. Delo je čisto in hitro, saj izkop ni potreben in tudi gradbenih del ni. Cena je odvisna od marsičesa, okvirno pa osnovna sanacija manjše stanovanjske hiše stane okoli 5500 evrov. Postopek in material sta zaščitena z evropskim patentom, ki je finsko-italijanskega izvora; za svoje delo oziroma material Uretek nudi desetletno garancijo. Naloga lastnika je, da se pred gradnjo s strokovnjaki posvetuje, kako in kaj. Uretek pa je podjetje za sanacijo. Preventivno se vključi le v primerih, ko obstaja bojazen, da bi z nadzidavo stare hiše, ki ne stoji na prav “zdravih” tleh ali temeljih, lahko prišlo do poškodbe celotnega objekta. V takem primeri učvrstijo temelje oz. temeljna tla. Na ta način pa ni mogoče sanirati hiš, ki so poškodovane zaradi zemeljskih plazov, ker gre v tem primeru za drugačne sile. “Tudi vremenska dogajanja ter posegi v okolje in prostor opozarjajo, da se je treba, preden postavimo hišo, posvetovati s strokovnjakom, kako se bo zemljina, na kateri bo stal naš dom, obnašala v različnih razmerah. Poučen primer je namreč hiša, ki je bila postavljena z manjšim delom na skali in z večjim na nasutem terenu. Sile so jo razpočile, še preden je bila pripravljena za vselitev,” opozarja Tone Metelko.

Lidija Ježž Lidi ja Je

26 26

priloga dolenjskega lista

POSEBNA PRILOGA

Vrata in okna za zahtevnejše kupce Novomeško podjetje Boplast je odprlo nov poslovni in razstavnoprodajni prostor in tako na enem mestu omogočilo pregled njihove ponudbe stavbnega pohištva. “Arhitektom in gradbeni stroki v celoti že od našega začetka - ta sega v leto 2001 - ponujamo najboljše rešitve za stavbno pohištvo. Ker gre za cenovno višji razred, smo si prizadevali izdelke, ki jih tržimo, predstaviti na ustreznem nivoju,” je povedal direktor Boplasta Gregor Judež. Pravi tudi, da so se, sodeč po prvih odmevih domačih in tujih dobaviteljev ter kupcev, pravilno odločili. Salon je namenjen predvsem kupcem iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki so jih že do sedaj zvesto spremljali. “Prizadevamo si slediti svetovnim trendom tako v oblikovnem kot v kakovostnem in vsebinskem pogledu, zato redno obiskujemo mednarodne sejme. Novosti vnašamo v naš prostor in v teh letih smo si ustvarili krog zahtevnejših poslovnih partnerjev,” je dodal Boštjan Judež, ki vodi komercialo in dobro pozna stroko in pričakovanja kupcev.

Tu d i č i tta a l e c p rrss t n i h o d t i s o v ov Stavbno pohištvo je v zadnjem obdobju doživelo velik razmah. Od domačih proizvajalcev tega programa so vključili v svojo ponudbo izdelke Kovinoplastike Lož, podjetja Pirnar, Lip Bled, Roto ter M Sora (za lesena okna visoke kakovosti). Poleg oken – te ponujajo v aluminijasti, PVC ali leseni izvedbi – so predvsem vrata doživela veliko sprememb. “Glede kakovosti in sodobne tehnologije lahko najvišja pričakovanja upravičijo vhodna vrata Pirnar. Gre za aluminijasta vrata, ki so lahko tudi v kombinaciji s steklom ali imitacijo lesa, odpirajo pa se lahko tudi na električni pomik s čitalnikom prstnega

odtisa. Prav vsa sodobna vhodna vrata, ne glede na proizvajalca oz. material, imajo seveda varnostna okovja. Dolgo so bila najbolj iskana bela PVC vrata, sledila so modna in hkrati močna vrata iz aluminija, ki jih je moč tudi trendovsko oblikovati in obarvati; znova pa postajajo vse bolj iskana lesena vhodna vrata,” pripovedujeta brata Judež. Pri vhodnih vratih sta na prvem mestu kakovost in varnost, enostavno vzdrževanje in seve-

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

da tudi videz. Poseben Ä?ar ima steklo, ki je moÄ?no okrepljeno (kaljeno steklo), lahko tudi v funkciji vhodnih vrat. Pri tem, poudarjata sogovornika, je pomembna ustrezna izolativnost â&#x20AC;&#x201C; toplotna in zvoÄ?na -, kar je mogoÄ?e doseÄ?i z razliÄ?no kombinacijo stekel. Videz je pri vhodnih vratih velikega pomena, zato se kupci pogosto posvetujejo tudi s predstavniki Boplasta, kakĹĄna reĹĄitev bi bila najprimernejĹĄa, kaj so videli po svetu, kakĹĄne barve in oblike prihajajo in kakĹĄna vrata so moderna in hkrati primerna za naĹĄe okolje. IzkuĹĄnje pravijo, da je prvotno najbolj iskano belo barvo zamenjala siva oz. barva kovin, od temnih do svetlejĹĄih, in seveda les v naravni barvi.

E n o sstt a n o va n e Ä? v rrss t v rra at ov njj e â&#x20AC;&#x201C; v ve Notranja vrata pa dobivajo tudi vlogo dekoracije. Trendovsko je imeti podboj in vrata poravnana v isti ravnini, moĹžne pa so kombinacije barv in materiala. Tudi pri klasiÄ?nih notranjih vratih dobiva podboj posebno vlogo, zato postaja opaznejĹĄi, ĹĄirĹĄi. Stanovanje ali hiĹĄa nista veÄ? opremljeni le z eno vrsto vrat, nasprotno - razliÄ?ni prostori imajo razliÄ?na vrata. Ta segajo od klasiÄ?nih do steklenih, vmes pa je paleta idej in izvedb. â&#x20AC;&#x153;Pomembni so detajli, ki dajejo tudi tem izdelkom posebno noto,â&#x20AC;? pravijo v Boplastu. V zadnjem Ä?asu se pri novogradnji ali pri prenovi stanovanj oz. hiĹĄ stranke rade odloÄ?ajo za drsna vrata, ki poveÄ?ajo prostor in ga hkrati tudi linijsko izÄ?istijo. Ta je mogoÄ?e dobiti v razkoĹĄnih lesenih furnirjih, dekorjih ali pa v stekleni izvedbi. Omejitev tako rekoÄ? ni, saj se proizvajalci hitro odzivajo na zahteve trga oz. kupcev, ki so vse bolj izobraĹženi, imajo vse veÄ? informacij in so jim tudi na tem podroÄ?ju novosti vse bliĹže. Direktor Boplasta pravi, da pri njih skrbijo prav za zadovoljitev takih kupcev.

L.J.

1DÂŤÂŤ ÂŤVHPÂŤQDURÄ&#x201E;HQ ÂŤ NHUÂŤJUHPÂŤODKNRÂŤ]ÂŤQMLPLÂŤQDÂŤ]DQLPLYHÂŤL]OHWH ,P[KF B ,P[KF F NBJM JOGP!SBKNBY TJ 5FM GBY

vr{vilyĂŞqlĂŞuhq|nvkulq pĂŞ tlzljĂŞÂ hĂŞpÂ }lkivĂŞmhzhkĂŞ }Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2039;ĂŞwjrĂŞÂ&#x2013;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x201E;Â?ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x201C;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2122;Â&#x152;Â?Â&#x152;ĂŞÂ&#x2018;Â&#x201E;Â?Â&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â?OÂ&#x2019;ĂŞ Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2018;Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x2026;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x152;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2C6;Â?Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x2030;Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x201E;Â&#x2021;ÂąĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x152;Â?Â&#x2018;Â&#x201E;Â&#x2018;Â&#x152;Â&#x2039;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x152;Â?Â&#x2122;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2020;Â&#x2C6;Â&#x2122;ĂŞ

q|iÂąĂŞih|tp{ÂąĂŞyvlmp ÂąĂŞ~lilyĂŞ{lyyhuv}hÂĂŞ uÂ&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x152;Â?Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x2122;Â&#x2C6;Â&#x2014;Â&#x2019;Â&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2018;Â?Â&#x2C6;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x160;Â&#x2022;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x2018;Â?Â&#x2019;ĂŞ Â&#x17D;Â&#x2DC;Â&#x201C;Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x2C6;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2026;Â?Â&#x201E;Â&#x160;Â&#x201E;ĂŞÂ?ĂŞÂ¨ÂąÂĽĂŞÂ&#x2021;Â&#x2021;Â&#x2122;ĂŞÂ

}Â?Â?Â&#x2DC;Â&#x2021;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2026;Â?Â?Â&#x2C6;Â&#x2018;Â&#x152;ĂŞÂ&#x2122;ĂŞÂ&#x201C;Â&#x2022;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x201E;Â?Â&#x201E;Â?Â&#x2018;Â&#x2C6;ĂŞwjr uÂ&#x2019;Â&#x2122;Â&#x2019;ĂŞÂ?Â&#x2C6;Â&#x2013;Â&#x2014;Â&#x2019;ÂąĂŞ Â&#x17D;Â&#x2019;Â&#x2020;Â?Â&#x201E;Â&#x2018;ĂŞÂ&#x152;Â&#x2018;ĂŞtÂ&#x2C6;Â&#x2014;Â?Â&#x152;Â&#x17D;Â&#x201E;

ĂŞÂŞÂ§ĂŞÂŁÂŠÂŁĂŞÂ˘Â¨ĂŞÂĽÂŞ wÂlÂĂŞ rvjqhuÂąĂŞkÂ&#x2019;Â&#x2026;Â&#x2022;Â&#x2DC;OÂ&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x201E;Â&#x2013;ĂŞÂĽÂŞ ĂŞÂŞÂ§Â˝ĂŞÂŁÂŞÂ§ĂŞÂ§ÂŚĂŞÂĄÂŞĂŞ wÂlÂĂŞtl{sprhÂąĂŞjÂÂĄÂĽÂÂ&#x2026;Â&#x2022;Â&#x152;Â&#x160;Â&#x201E;Â&#x2021;Â&#x2C6;ĂŞÂ˘Â§ ĂŞÂŞÂ§Â˝ĂŞÂŁÂŚÂŠĂŞÂĄÂ˘ĂŞÂĽÂŞĂŞ

;BTUPQOJL [B %PMFOKTLP #FMP LSBKJOP JO ,PĹ&#x2DC;FWKF &VSPMJOF .FEF +BOF[ T Q +VSLB WBT 4USBĂ¤B

5FM GBLT (TN

F NBJM FVSPMJOF NFEF!HNBJM DPN XXX FVSPMJOF NFEF DPN

"-6 JO 17$

t 0,/" t 73"5" t ("3"Ă&#x2021;/" 73"5" t ;*.4,* 73507* t 1"/03".4,& 453&)&

4F QSJQPSPĹ&#x2DC;B [B QBTJWOF IJĂ?F

Ă?JSJOB QSPm MB KF NN

6( o 8 NÂ¤,

Ă?JSJOB QSPm MB KF NN CSF[ KFLMB T UFSNPJ[PMBDJKP 8 NÂ¤, W PLOP KF WHSBKFOP TUFLMP USPTMPKOJ UFSNPQBO 8 NÂ¤, QSPm MJ JNBKP Ă?FTULPNPSOJ TJTUFN [ 9 QSFLBUJ [B TUBCJMOPTU OBĂ?J QSPJ[WPEJ JNBKP TPEPCOP [BPCMKFOF MJOJKF FOFSHFUTLP WBSĹ&#x2DC;OB TUFLMB JO WBSOPTUOP PLPWKF UFS TFSJKTLP WHSBKFOB USJ UFTOJMB WTJ QSPJ[WPEJ TP J[EFMBOJ J[ VWPĂ¤FOFHB NBUFSJBMB 530$"- /FNĹ&#x2DC;JKB LJ KF QPQPMOP SFDJLMBĂ¤FO

CBSWF TP PCTUPKOF JO PEQPSOF OB WSFNFOTLF WQMJWF PLFOTLJ QSPm MJ JNBKP [ SB[MJLP PE LPOLVSFOĹ&#x2DC;OJI TSFEOKF UFTOJMP LJ HB KF NPHPĹ&#x2DC;F [BNFOKBUJ HBSBODJKB [B 17$ QSPm MF KF MFU [B TUFLMP MFU HBSBODJKF 4 QPKNPN HSFFO MJOF PLPMKV QSJKB[OP KF 530$"- Ă¤F EMKF Ĺ&#x2DC;BTB OB[BK [BNFOKBM TWJOFD T TQPKJOP LBMDJKB JO DJOLB o LPU QJPOJS DFMPUOF TUSPLF

&EJOTUWFOP W TUBWCOFN QPIJĂ?UWV PLFOTLFHB QSFHJCB [B EPEBUOP UPQMPUOP J[PMBDJKP /PTJMOJ UFĹ&#x2DC;BKJ PLOB TP WJKBĹ&#x2DC;FOJ Ĺ&#x2DC;F[ QSF LBUF

MODA

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Obetaven začetek Andrej Vovko je mlad podjetnik, ki je pravkar stopil na samostojno pot. To pa ne pomeni, da nima delovnih izkušenj. Znanje in izkušnje si je nabiral pri Medletovih, kjer je hitro spoznal, da je kakovost prvi pogoj, kakovosti pa ni mogoče doseči brez znanja. S tako popotnico je odprl svoje podjetje, ki ga je poimenoval AV invest. Okna, vrata in senčila ter svetovanje o stavbnem pohištvu so njegova dejavnost. Pri senčilih vseh vrst – od različnih žaluzij do različnih rolet - se veže na svojega prvega delodajalca. Pri oknih pa je prevzel zastopstvo firme Hausmart za Dolenjsko. “Gre za PVC okna srednjega in nižjega cenovnega razreda, ki so dostopna širšemu krogu ljudi, hkrati pa s svojo kakovostjo in specifičnostjo ustrezajo najstrožjim kriterijem.” Pojasni, da standardi te firme zadoščajo tudi za pridobitev subvencije ekološkega sklada RS, ker ima to okno že v osnovni izvedbi (s tem pa tudi v osnovni ceni) vgrajen PVC distančnik v steklu, ki dodatno

znižuje toplotno prevodnost in omogoča boljšo zvočno izoliranost (do 2dB) ter preprečuje nastanek plesni in kondenza (do 60%). Te značilnosti so pri pridobitvi državne subvencije pomembne, saj država podpira le kvalitetne energetske rešitve. “Sicer je treba PVC distančnik posebej naročiti in doplačati, ali pa se za pričakovano toplotno izolacijo odločiti za trislojno zasteklitev, kar spet podraži izdelek. V primeru oken Hausmart to ni potrebno, ker je PVC distančnik že vgrajen v steklo,” pojasnjuje Andrej Vovko. Pohvali tudi obliko Rehau okenskih okvirjev, ki so še posebej primerni za zamenjavo oken v starejših hišah. Okvirji so malce zaokroženi in zato na videz mehkejši. “Nekoliko robustnejši pa so profili oz. okvirji oken za nizkoenergijske hiše in za novogradnje. Sicer pa gre za majhne razlike. Podjetje Hausmart vključuje profile uveljavljenih proizvajalcev, poleg Rehau tudi Schuco, Aluplast in Wymar. Pri vseh pa je mogoče doseči nizko toplotno prevodnost.” K oknom sodijo tudi okenske police, ki jih je mogoče tudi nekoliko prirediti posameznim željam. Police Helopal so iz marmorne moke in naravnih smol, različnih vrst oz. barv. Tudi okenske okvirje je mogoče dobiti v različnih barvah. Opaža, da je vse več navdušenja nad sivo barvo, še vedno pa so iskane bela barva ter barve imitacije lesa. Občasno se pojavi tudi naročilo za rdečo ali zeleno obarvana okna. Podobno velja tudi za vrata in senčila. Čisto na začetku svoje samostojne

Andrej Vovko

poti je Andrej Vovko dobil nekaj naročil za opremo večstanovanjskih hiš, kasneje še posamezna individualna naročila. To mu je vlilo veselje in upanje, da se bo vse dobro razvijalo, in to kljub recesiji, ki je gradbeno panogo zelo prizadela. Začel je v precej neugodnem času, ki se mora prej ali slej končati. Zato pravi, da upravičeno upa le na boljše čase.

L. J.

KRIŽANKA

POSEBNA PRILOGA

priloga dolenjskega lista

Inoks â&#x20AC;&#x201C; sodoben in veÄ?en â&#x20AC;&#x153;Inoks je material, ki nudi ogromno moĹžnosti. Je zahteven za obdelavo, toda hvaleĹžen za vzdrĹževanje. Ä&#x152;e je material kakovosten, ne bo nobenih prstnih odtisov, noben madeĹž se ga ne prime, ni obÄ?utljiv, skratka vedno bo Ä?ist in lep. Poleg tega je veÄ?en. V sodobnem domu ne sme manjkati, priporoÄ?am pa ga tudi pri obnovi in posodobitvi starejĹĄih hiĹĄ in stanovanj. V takem primeru daje moderno noto in sveĹžino in se lepo dopolnjuje s tradicionalnim oz. starim,â&#x20AC;? pravi Slobodan RanÄ&#x2018;eloviÄ&#x2021; iz Grosupljega. V naselju Urbanija pri Novem mestu opremlja hiĹĄe z notranjimi in zunanjimi ograjami, ki so po zamisli arhitekta dopolnjene z lesom. Na zunanji ograji topel les zakljuÄ?uje viĹĄino ograje, del notranje stopniĹĄÄ?ne ograje iz inoksa pa je z lesom celo uokvirjen, da delujejo kot slika. â&#x20AC;&#x153;Rad imam take izzive, ki zahtevajo dodatne napore, s tem pa mi nudijo tudi zadovoljstvo. Ograja nima le v svoje primarne funkcije, ampak je lahko tudi lep izdelek, ki krasi dom.â&#x20AC;?

N e l e m o d a , p rre edv vss e m uporabnost Inoks je v veÄ? izvedbah, od mat do sijoÄ?e, pa od peskanega s steklom do satenastega videza. â&#x20AC;&#x153;Za katerokoli izvedbo gre, vedno je najpomembnejĹĄe mojstrstvo pri varjenju.

A-test za varjenje je treba obnavljati, saj materiali doĹživljajo nenehno izpopolnjevanje, Ä?emur moramo slediti z novim znanjem.â&#x20AC;? Slobodan opozarja, da bo ta material zadrĹžal svoj upraviÄ?en sloves le, Ä?e bo najkvalitetnejĹĄi. â&#x20AC;&#x153;Zato investitorji ne smejo prihraniti na raÄ?un kakovosti. Pri novem materialu ni videti razlike med draĹžjim in cenejĹĄim, sÄ?asoma pa se pokaĹže, kaj je prava kakovost in kje je denar vrĹžen stran.â&#x20AC;? Ä&#x152;eprav dela z razliÄ?nimi materiali, mu je inoks najljubĹĄi. â&#x20AC;&#x153;Bili so Ä?asi, ko so vsi iskali le medenino, danes ga pa ni nikjer veÄ?. Ne gre le za drugaÄ?no modo, gre tudi za uporabnost. Le material, ki je vzdrĹžljiv in vedno lep kot nov, se obdrĹži. Delal sem tudi kovinske ograje, ki so sicer lepe, toda drage. Zato se kupci odloÄ?ajo kar za kupljene modele, ki so na prodaj v veÄ?jih tehniÄ?nih trgovinah in so relativno poceni. Tudi po Ĺželeznih ograjah je ĹĄe nekaj povpraĹĄevanja, toda ta ograja zahteva veliko dela Ĺže preden je postavljena (cinkanje itd), potem pa ĹĄe veliko vzdrĹževanja. Ko Ä?lovek seĹĄteje stroĹĄke, ni bistvene razlike od ograje iz inoksa. Seveda pa je vse stvar okusa in posebnih Ĺželja. Izpolnjevanje teh je zame vedno znova veselje, saj je ustvarjanje neÄ?esa novega prava naloga zame.â&#x20AC;? Zunanje ograje iz inoksa zahtevajo poseben postopek. Kar ĹĄtirikrat so uÄ?vrĹĄÄ?ene, s tem, da je treba nosilce pritrditi, preden dobi hiĹĄa fasado, hkrati pa jih je treba ustrezno zavarovati. â&#x20AC;&#x153;Za notranjo inoks ograjo pa priporoÄ?am, da jo

Slobodan RanÄ&#x2018;eloviÄ&#x2021;

postavimo, preden poloĹžimo ploĹĄÄ?ice ali parket, saj gre tudi za detajle, ki morajo biti brezhibni.â&#x20AC;?

O d n a d sstt rre e ĹĄ n i kka a d o k lljj u kke e Slobodan iz inoksa izdeluje tudi okvirje za steklene ograje ali nadstreĹĄnike, Ä?e je treba, pa se loti tudi sveÄ?nika, kljuke in ĹĄe Ä?esa. Tudi serijski izdelki so lepi, toda prav poseben Ä?ar in osebno noto dobi tudi tako vsakdanji kos kot je kljuka na vratih, Ä?e je oblikovana po naroÄ?ilu. â&#x20AC;&#x153;Samostojno podjetje sem odprl pred petimi leti, po smrti mojstra Ĺ˝muca, ki me je ogromno nauÄ?il. Z njim smo obnavljali PleÄ?nikove Ĺ˝ale, pa nekatere sakralne objekte in inventar. Morda prav zato Ä?utim posebno veselje do ustvarjanja zahtevnejĹĄih izdelkov in do spajanja preteklosti s sedanjostjo in upam, da tudi s prihodnostjo. Zato imam inoks tako rad.â&#x20AC;?

L.J.

%PNJOPY

7FMJLB -PLB (SPTVQMKF

(TN JOGP!EPNJOPY TJ XXX EPNJOPY TJ

*[EFMVKFNP JO NPOUJSBNP WTF WSTUF JOPY QBTBSTLJI PHSBK JO ESVHJI LPWJOTLJI PHSBK SB[OJI OBETUSFĂ?LPW

Nosilce za inoks ograjo je treba uÄ?vrstiti, preden hiĹĄa dobi fasado.

LPWJOTLJI LPOTUSVLDJK JO PCSPC

32 32

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

Test: ĹĄkoda octavia 1,9 TDI

Brez kompleksov O

ctavia, ki so jo predstavili leta 1996, je bila dolgo Ä?asa edini pravi Volksvagnov izdelek na Ä&#x152;eĹĄkem. Kasneje sta priĹĄli ĹĄe fabia in veliki superb, danes pa Ä&#x152;ehi ponujajo ĹĄe roomstra, practica in po novem tudi crossoverja yetija. A Ä?e se vrnemo na octavio, je bila prva iz serije postavljena na podvozje golfa IV, s Ä?imer je imela odprta vrata do â&#x20AC;&#x153;banke organovâ&#x20AC;? iz grupacije VAG. Morda so vÄ?asih kakĹĄne novosti zamujale pri vgradnji v ĹĄkodo, a so Ä&#x152;ehi to kompenzirali z ugodno ceno.

Ä&#x152;ehi so nas letoĹĄnje leto prijetno presenetili z obseĹžno prenovo octavie.

Kljub vsemu pa so nas letos Ä&#x152;ehi presenetili s temeljitim redizajnom, ki se dobro opazi tako na zunanjosti kot tudi na notranjosti. Najprej boste opazili novo prednjo masko z elegantnejĹĄo reĹĄetko hladilnika in nove luÄ?i, ki niso veÄ? umirjeno oglate, temveÄ? povsem zaobljene. Nova sta tudi smernika, vgrajena v vzvratni ogledali. Na zadnjem delu boste opazili nov odbijaÄ? in nove luÄ?i, precej osveĹžena je tudi notranjost. Tu je takoj opazna nova sredinska konzola z izboljĹĄanim radijskim sprejemnikom z ekranom, obÄ?utljivim na dotik, in novimi stikali za prezraÄ?evalni sistem, pa nov volanski obroÄ? â&#x20AC;Ś Ergonomija je ĹĄe vedno na visokem nivoju, pogreĹĄal sem le tipke na volanu, a multifunkcijski volanski obroÄ? je na spisku dodatne opreme. Notranjost je prijetna na pogled in na dotik, izbor materialov in tkanin je kakovosten. SedeĹži so udobni in imajo dobro

boÄ?no oporo. MoĹžnosti nastavitve je veliko, zato boste lahko naĹĄli primeren poloĹžaj za volanom. Zaradi visokih bokov in majhnih steklenih povrĹĄin je levi laket skoraj nemogoÄ?e nasloniti na okenski okvir, bo pa bo desna roka lahko poÄ?ivala na velikem naslonu, ki je hkrati tudi predal, v katerem lahko hranite CD-je. Poskrbljeno je tudi za druge drobnarije, saj je odlagalnih povrĹĄin in predalov na pretek. Dobro je poskrbljeno za prtljago, saj ne glede na ĹĄtevilo potnikov ni bojazni, da bi morali torbe ali kovÄ?ke drĹžati na kolenih. PrtljaĹžnik je namreÄ? eden veÄ?jih v razredu, saj sprejme za 560 oz. ob podrti zadnji klopi za 1420 litrov prtljage. Nekaj sprememb je tudi v motorni ponudbi, a le pri bencinskih motorjih, dizla (2,0 in 1,9 TDI) ostajata ĹĄe naprej v ponudbi. Tokrat sem preizkusil ĹĄibkejĹĄega in ne glede na dejstvo, da ima ta motor

hÂ&#x2122;Â&#x2014;Â&#x2019;ĂŞzÂ?Â&#x201E;Â&#x17D; {yliuqlĂŞÂŞÂ§ĂŞÂŁÂ¤Â¨ÂĄĂŞÂ¤Â¨ÂĄ nÂ&#x2019;Â&#x2013;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2019;Â?Â&#x152;Â?Â&#x201E;

uv}vĂŞtlz{vĂŞÂŞÂ§ĂŞÂŁÂŠÂŁÂ˘ĂŞÂŠÂŠÂŠ

zÂ&#x2C6;Â&#x2022;Â&#x2122;Â&#x152;Â&#x2020;Â&#x2C6;

MFUOP KBNTUWP CSF[ PNFKJUWF LN

nÂ&#x2019;Â&#x2013;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2021;Â&#x201E;Â&#x2022;Â&#x2013;Â&#x17D;Â&#x201E;ĂŞÂ&#x2122;Â&#x2019;Â?Â&#x152;Â?Â&#x201E;

MFUOP KBNTUWP CSF[ PNFKJUWF LN

Ă&#x20AC;LPEB 0$5"7*" CVTJOFTT

%70." /* 7&Ä&#x2014; :&5* 0#45"+" QSJ "750 4-", V W /PWFN NFTUV 7BCMKFOJ OB UFTUOF WPĂ¤OKF

Ă¤F PE &63

AVTO TIMES PREDSTAVLJA

priloga dolenjskega lista

ĹĄe vedno vbrizg izveden s pomoÄ?jo Ä?rpalke in ĹĄobe in ne s pomoÄ?jo skupnega voda, tako kot golf VI, in ne glede na to, da je glasnejĹĄi in robustnejĹĄi od novega, deluje veliko bolj moĹĄko kot pa uglajena nova generacija motorjev. Vse je sicer stvar okusa, a ta motor octavii omogoÄ?a odliÄ?ne zmogljivosti, morda je celo malo brutalen, je pa izredno varÄ?en. Motor je zdruĹžen z roÄ?nim petstopenjskim menjalnikom, kjer so prve tri prestave dokaj kratke in je potrebno pogosto segati po roÄ?ici, kar omogoÄ?a hitre pospeĹĄke v mestu, medtem ko daljĹĄa Ä?etrta in peta prestava obljubljata niĹžjo porabo in manj motornega hrupa. Brez sprememb je tudi podvozje, kjer lahko pohvalim nizko teĹžiĹĄÄ?e in dobro razporejeno teĹžo med osema ter predvidljivost, s katero octavia vozi med zavoji. Spredaj McPherson in zadnji multilink je nastavljen nekoliko trĹĄe kot pri konkurenci, kar pa se kompenzira z udobnimi sedeĹži. Ä&#x152;eĹĄki avtomobil z nemĹĄkimi koreninami je izdelan brez pripomb in z novim redizajnom je videti precej bolj sveĹže. Kdo se ĹĄe spomni, da je to bil vÄ?asih vzhodnjaĹĄki proizvod. Moderna, prostorna, zmogljiva in ekonomiÄ?na limuzina ne ponuja razlogov za nepriljubljenost. Octavia je dober avtomobil, ki je vreden izdanega denarja, ne glede na to, da so nekateri ĹĄe vedno skeptiÄ?ni in zmajujejo z glavo, ko se omeni ime Ĺ koda.

Borut Ĺ tajnaher Bor ut Ĺ t ajnaher

Te h n i Ä? n i p o d a t k i : Motor: turbodizel, 4-valjni, vbrizg: Ä?rpalka - ĹĄoba; prostornina: 1896 ccm; najviĹĄja moÄ?: 77 kW/105 KM; najveÄ?ji navor: 250 Nm pri 1900 vrt/min; dolĹžina: 4569 mm; ĹĄirina: 1769 mm; viĹĄina: 1445 mm; medosna razdalja: 2575 mm; menjalnik: 5-stopenjski roÄ?ni; prtljaĹžnik: 560/1420 l; najviĹĄja hitrost: 190 km/h: pospeĹĄek od 0 â&#x20AC;&#x201C; 100 km/h: 11 s; povpreÄ?na poraba na 100 km: 6,4 l

1DÂŤ

ÂŤVHPÂŤQDURÄ&#x201E;HQ ÂŤNHUÂŤYÂŤ QMHPÂŤSUHEHUHPÂŤYVH ÂŤNDUÂŤPHÂŤ]DQLPD

34 34

NEVIDNE NITI

priloga dolenjskega lista

Med krhkostjo in močjo I

vanka Dvojmoč pravi, da nosi v sebi več svetov, zato ima bogato notranje doživljanje in velik ustvarjalni potencial. Pogosto se izraža v rimah in o ustvarjalnosti pravi: “To je več kot brezhiben stik, je kot vesolje neskončnih oblik, je čudežni miselni dotik. Če ga neguješ, te popelje v druge dimenzije, razvija nova čutila in sprosti izjemne energije.” Nevidne niti jo tesno povezujejo predvsem z Anglijo, čeprav je bila tam le enkrat v življenju, in to vsega štirinajst dni. Tekoče govori ne le sodobno angleščino, ampak tudi star jezik, saj Shakespeara prebira in recitira v originalu. Obožuje tudi Byrona; oba pesnika je “razumela” že kot majhen otrok. “Skozi njuna portreta sem ju začutila, kot da sta se me dotaknila s svojo globino in kot da sem razumela njuno dušo. Kasneje sem prebirala prevode in nato še originale; z njima sem tesno povezana.” Večino njunih del zna na pamet – v angleščini, seveda.

Da ima angleščina pri njej posebno mesto, je zaznala že okoli desetega leta starosti. Ni se je še učila, pa je že pisala pesmi tudi v tem jeziku. Še danes nastajajo v angleščini njene najbolj izpovedne pesmi, v hrvaščini, jeziku njenih staršev, ustvarja razigrane rime, v slovenščini pa še marsikaj. “Brat, ki je zaradi svoje življenjske zgodbe moj heroj, tako kot moja starša, me je spodbujal, da sem verjela v moč svojih risb, ki naj bi oživele, in v moč besed. Če se bom potrudila, je dejal, bodo zapele najlepšo simfonijo. Zato jih tudi zlagam, kot bi pisala glasbo.” Največ pesmi ima v angle-

škem jeziku, kjer se počuti tudi najbolj domače. Ne ve, od kje je kar poznala angleške besede in jih znala že kot majhna deklica tudi pravilno napisati. V srednji ekonomski šoli so hitro prepoznali njen talent in Irena Polenšek, ki jo je učila in bila kasneje tudi mentorica pri njeni diplomi, za katero si je izbrala angleški jezik, ji je želela omogočiti študij v Angliji. Vendar Ivankini starši niso bili za to, da bi kar odšla v svet. Zato je ostala doma in se ob delu izobraževala za poslovno sekretarko. To delo z veseljem opravlja, tako kot je z veseljem mama in žena. Vendar se že, odkar pomni, v njej vrtijo različni svetovi. “Govorim o srčnem asu, o notranjem glasu, neobvladljivi luknji v času …” pojasni doživljanje sojih vzporednih svetov, pa tudi potrebo po ustvarjanju in po samoti. Njene številne pesmi za sedaj še niso objavljene; včasih katero le vplete v svoj nastop. Hvaležna je, ker ji je v Krki, kjer je zaposlena, dano pokazati tudi svoj talent. Čeprav ga je sprva hotela skriti, je vendarle močnejši od sramežljivosti in mora se izraziti. To zaupanje je na vseh svojih nastopih povsem upravičila, čeprav se je tam sprva počutila, kot da bi jo izstrelili na luno. “To je še ena od vlog, ki me sicer izčrpa, saj dam velik del sebe, hkrati pa je tudi zanimiva izkušnja.” Na odru pride do izraza tudi njena veselejša plat, ki jo sama opiše z besedo “zverca”. Take jo v vsakdanjem življenju ne poznajo, saj je tiha in zelo skromna. Zato se jo je kar težko zamisliti v vlogi voditeljice velike prireditve, kot je na primer Forum odličnosti. Toda na odru kar zažari in s svojim nastopom navduši tudi najzahtevnejšo publiko. Ugledni domači in tuji gostje so bili tudi letos očarani nad Ivanko Dvojmoč, ki je to nalogo opravila zares odlično. Veleposlanica Švedske je bila prepričana, da gre za igralko mednarodnih razsežnosti, večina pa, da se s tem delom ukvarja profesionalno in so se spraševali, kje se jo še da videti

oz. poslušati. Prireditev je na pamet vodila v domačem in v angleškem jeziku, tuja imena je izgovarjala z lahkoto in pravilno … Ob tem je bil njen tudi scenarij, ki je, kot pravi, nastal naenkrat in spontano. “Zgodi se, da zaslutim dogodek že vnaprej in potem, ko dobim povabilo, je pravzaprav nekje v meni že vse pripravljeno in le še zlijem na papir.” Na vprašanje, kako si zapomni toliko tujih imen (od indijskih, preko finskih do portugalskih …), pravi, da s pomočjo vizualizacije - ko prebere ime, se ji ob tem odvrtijo določene slike in tako je podatek za vedno shranjen z brezhibno izgovarjavo vred. In nobenega “plonk listka” ne potrebuje – zapomni si za zmeraj. Njeno vodenje prireditev je tudi pravi “performens”, zato se vedno vtisne v spomin. Tako, kot se ljudje, ki jim namenja svoj nastop, vtisnejo v njen spomin: Vilma Bukovec, Slavko Avsenik, Slavko Pregelj, pa mnogi znanstveniki, kulturniki, diplomati, gospodarstveniki … “To so trenutki izjemnih razsežnosti, čustvenih nežnosti, občutka breztežnosti, edinstvenih prednosti in večnih vrednosti … “ zopet v rimah opiše svoje doživljanje. Ivanka ne dela velikih načrtov – v ospredju sta njena družina in služba, ostalo prepusti času, energijam in notranjemu ritmu. Ima močno intuicijo, zanimive in pogosto sporočilne sanje in predvsem zaupa v vse dobro. Ve pa, da bo še naprej ustvarjala, saj jo v to sili notranji nemir – v angleščini, hrvaščini in slovenščini mora izraziti svoja čutenja, pisati mora o svoji, že na svet prinešeni žalosti, pa o odgovornosti in tudi o veselju, kadar v sebi začuti “zverco”.

Lidija Ježž Lidi ja Je

V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

priloga dolenjskega lista

Ajdove palačinke Tončke Vrtin

V ajdovih jedeh je veliko zdravja V

rtinovi iz Doblič imajo lepe njive okrog vasi, že pred leti so začeli z integriranim poljedeljstvom. Ker morajo kolobariti, so se odločili tudi za ajdo, ki jo sejejo po pšenici ali ječmenu. Ajda je tudi dobrodošla čistilka njiv. A ker ajda potrebuje od setve do žetve 90 dni, jo vedno sejejo, preden goduje sv. Ana, torej pred 26. julijem. Kot pravi gospodinja Tončka Vrtin, so se v letih, odkar sejejo ajdo, tako navadili nanjo, da si kuhinje brez te žitarice sploh ne more predstavljati. Pri tem je še kako pomembno, da jim ajdo zmelje znanec, tako da dobro vedo, kakšna je moka, ki jo porabijo zase, nekaj pa je dajo sorodnikom.

To n č kka a i š čče e rre ecep ptt e “Ko smo imeli svojo moko, sem jo začela vse več uporabljati v kuhinji. Najprej sem se spomnila na ajdove žgance, ki smo jih pogosto kuhali v moji mladosti. Potem sem začela peči kruh in potico, oboje sem dala v oceno tudi na prireditev Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in dobila priznanji. Da sem dala jedi v oceno, so me prepričale članice Društva kmečkih žena Črnomelj, kjer sem tajnica,” pove Tončka, ki je predvsem vesela, da so družinski člani dobro sprejeli ajdove jedi.

Tončka Vrtin pri pripravi ajdove torte

Ajdovi palačinki in torta

Sicer pa Vrtinova ne more prehvaliti ajdove moke. Pravi, da so jedi iz nje odlične za sladkorne bolnike in ljudi s celiakijo. Seveda mora biti moka zares zgolj iz ajde, brez dodatkov. “Ajda je zdrava in rada bi, da bi se mladi navadili na zdravo prehrano, pa tudi, da bi se v kulinariki ohranile tradicionalne ajdove jedi,” pravi Tončka. Prav to, da družinski člani radi jedo ajdove jedi, a tudi priznanji s Ptuja jo je spodbudilo, da je začela iskati recepte za jedi iz ajdove moke. Nekaj jih je dobila od kmečkih žensk, marsikaj pa je poskusila pripraviti tudi sama. In

uspelo ji je. Morda res ne vedno že prvič, toda recepti za prej omenjene jedi ter za ajdovo pogačo, palačinke in ajdovo torto so zagotovo dobro preizkušeni.

To rrtt a i z a j d o vih palačink ov Za naše bralce je Tončka pripravila recept za palačinke in torto. Za 10 palačink vzame 20 dag čiste domače ajdove moke, 6 do 7 dl mleka, 2 celi jajci, 1 čajno žličko soli. Sestavine zmeša in speče palačinke, ki jih namaže z različnimi namazi. Zanjo so najboljše, če so namazane z domačo slivovo marmelado. Ponudi tudi kristalni sladkor in orehov nadev, kakršnega pripravi za orehovo potico. Včasih Tončka ne ponudi palačink posamično, ampak naredi ajdovo torto, kot jo imenuje sama. V litoželezno ponev položi palačinko in jo namaže z orehovim nadevom, nanj položi drugo palačinko in jo potrese z naribanimi jabolki, kakršne uporablja tudi za zavitek, spet položi palačinko in jo potrese z domačo skuto. V tem zaporedju ponavlja, dokler ne položi desete palačinke. Potem jih pokrije z alu folijo in v pečici peče 20 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ko je pečena, torto po vrhu posipa s sladkorjem ali okrasi s smetano. Z ajdovo torto Tončka marsikdaj pogosti ženske iz Doblič in okoliških vasi, ki se s svojimi ročnimi deli srečujejo na zimskih uricah. Doma torto postreže kot sladico za praznik ali ob nedeljah, ko se okrog mize zbere vseh osem družinskih članov. In za vse jo je dovolj. Besedilo in fotografiji:

Mirjam Bez ek -Jakše Bezek ek-Jakše

36 36

ZANIMIVOSTI

priloga dolenjskega lista

Zupančičevi so obnovili sadno sušilnico E

n najstarejših načinov konzerviranja sadja je sušenje, ki se ga danes mnogi lotevajo s sodobnimi električnimi aparaturami, Jože Zupančič, po domače Piškov Jože iz Razbor pri Čatežu pa se je lani odločil, da bo obnovil staro vaško sušilnico, ki je v večjem delu stala na njegovi zemlji. Na pragu jeseni jo je slovesno odprl, pri tem so mu pomagali čateški kulturniki, ki so kot ohranjevalci ljudskega blaga prispevali zloženko o tej sušilnici, in Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Novega mesta, ki mu je ves čas pomagal s strokovnimi nasveti. “Vaška sušilnica je bila v zadnjih letih res v slabem stanju, propadala je, zato sem sklenil, da jo je treba podreti ali obnoviti,” pojasni Zupančič, ki se je k Piškovim v Razbore priženil pred 24 leti, od takrat pa skrbi, da domačija z 10 glavami živine dostojno gospodari. Po pogovoru z domačimi in Dušanom Štepcem z novomeškega zavoda za varstvo kulturne dediščine se je odločil, da bo ohranil ta kulturni spomenik. Dela je bilo veliko, saj je bila stara zgradba v tako slabem stanju, da jo je moral obnoviti od temeljev do strehe. Material za obnovo je kupil, po navodilih Štepca pa je delal kar sam. “Sem preračunal, da je tako najbolj ugodno, kajti če bi se odločil, da bom zaprosil za nepovratna sredstva, bi moral najeti delavce, da bi izstavili račune, to pa bi vse skupaj zelo podražilo,” ugotavlja preudaren gospodar, ki posebnih načrtov za prihodnost sušilnice ne dela, si pa želi, da bi jo videli tudi drugi. Zato se že odgovarja z vodstvom centra za šolske in obšolske dejavnosti na Čatežu, da bi jo pokazali šolarjem. V prihodnje naj bi postavili tudi označbe ob glavni cesti na Čatež, da bi k njim lahko prišli še posamezniki, ki jih zanima tovrstno sušenje, in ravno zaradi tega so pred sušilnico postavili informativno tablo s podatki o njej. Zupančičevi razmišljajo tudi o tem, da bi morda kdaj registrirali sušenje sadje kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, Jožeta predvsem zanima sušenje za druge.

V zloženki in na tabli pred to edinstveno sušilnico, ki je ena redkih še ohranjenih na Dolenjskem, je Dušan Štepec zapisal, da so naši predniki sadje sušili že v 16. stoletju, najbolj preprost način je bil s pomočjo sonca. Kasneje so začeli graditi posebne sušilnice, kjer so sadje sprva sušili v dimu, med obema vojnama pa so se uveljavile brezdimne sušilnice, kakršna je tudi razborška, ki so jo zgradili leta 1936. V njej so vaščani sušili jabolka, hruške in slive samo nekaj let, pojasni Zupančič in doda, da so kasneje v njej sušili koruzo, potem pa je cevi načela rja, zato je začel uhajati dim in je niso več uporabljali. Sušilnica meri dobrih 30 kvadratnih metrov, v njej pa je sušilna komora, kjer je 12 les, ki so še najbolj podobne predalom, in kurišče, ki je zgrajeno tako, da dim ne more priti v sušilno komoro, tja lahko pride samo topel zrak, ki zakroži med lesami. Če bi sušilno komoro popolnoma napolnili, bi vanjo lahko naložili okoli 400 kg sadja, vendar Zupančičevi zaenkrat sušijo bolj po malem, ob našem obisku so imeli polne le tri lese. “Zdaj še nabiramo izkušnje in se učimo, zato pozorno opazujemo, kaj se dogaja. Ker še nimam pravega občutka, sem zadnjič sadje kar stehtal, da bi videl, koliko vlage je izhlapelo,” prizna Zupančič, ko ga vprašamo, zakaj ima poleg komore tehtnico. Sušenje sadja je zapleten proces, pri katerem je treba upoštevati, da temperatura

Jože Zupančič se sušenja sadja še uči, pri tem si pomaga z literaturo in izkušnjami drugih.

Lese so še najbolj podobne predalom, sušilna komora pa leseni omari.

v vseh lesah ni enaka, prav tako so krhlji različnih velikosti, zato se različno dolgo sušijo; načeloma pa velja, da se jabolka sušijo približno dva dni, hruške in slive pa tri do pet dni. “Dvakrat na dan naložim v peč in prav tolikokrat iz les pobiram suhe škrbelne,” pove in pojasni, da pri njih tako rečejo krhljem. Jožetu so v veliko pomoč tudi informacije, ki jih je dobil na ogledu podobne sušilnice na Gradežu pri Turjaku, tisto so obnovili pred nekaj leti, zato so mu lahko pomagali z nasveti pri obnovi pa tudi pri sušenju. “Prepričan sem, da je naša kmetija s to sušilnico pridobila vrednost,” pravi gospodar, ki je vesel, da so odločitev za prenovo podprle tudi njegove tri hčerke. Glede na to, da so se vse tri usmerile v ekonomijo, bodo skupaj s podjetnim očetom zagotovo našle način, kako upravičiti naložbo. Besedilo in fotografije :

Janja Ambro Jan ja Ambr o žič

Sadna sušilnica stoji na južnem robu vasi Razbore, poleg nje je informativna tabla.

ZABAVNA GLASBA

priloga dolenjskega lista

Tinitus povzroča šumenje v ušesih B

elokranjska rock skupina Tinitus je vrsto let delovala pod imenom Suzuki All Star Band. Bend je nastal spontano leta 2002. Črnomaljski motoristi so pač imeli zabavo ob zaključku sezone in njihov član Mare je obljubil, da jih bo na žuru zabaval. Ker je vedel, da bo pred razposajeno množico akustična kitara prešibka, je na pomoč poklical prijatelje. Ta večer so igrali samo priredbe, in to brez predhodnih vaj. Zabava je uspela in na novo nastali bend so vsi hvalili. Fantje so se naslednji dan ob kavi že pogovarjali, da bi zadevo lahko še kdaj ponovili. In tako je tudi bilo. Kmalu je nastalo jedro skupine. Štiričlanska zasedba je preigravala izključno priredbe. Skladbe so si sposojali z ozemlja bivše skupne države, v ospredju je bila glasba skupin EKV, Majke, Let3, Riblja čorba, Partibrejkers. Pritegnile so jih tudi ameriške skupine kot sta Red Hot Chilli Peppers in Pearl Jam, od domačih pa predvsem Lačni Franc oziroma Zoran Predin. Njihovi koncerti so trajali tudi po štiri ure. V takšni zasedbi so zabavali ljudi na zasebnih zabavah, imeli pa so tudi nekaj javnih nastopov. Klasični rock zasedbi se je kmalu pridružil še klaviaturist. Skladbe so postale bolj polne, fantje so svoj repertoar razširili ter nadgradili. Petčlanski zasedbi se je čez dobro leto pridružila pevka in znova so se odprle nove možnosti. Pod imenom Suzuki All Star Band so nastopali vse do leta 2008, nato pa so se odločili za spremembo imena. Nastal je Tinitus. Predstavimo člane benda. Pevka Vlatka je zagotovo najlepša članica benda. Je nadarjena vzgojiteljica, ki s člani benda ravna kot s svojimi učenci. Vsakič ji uspe polepšati še tako moker san, ups … dan. Vedno pride pravočasno na vaje, skoraj vsa besedila zna na pamet. Pevec in ritem kitarist Mare je sodnik, ki se je za to funkcijo na pamet naučil meter debel kup zakonov in pravnih aktov, a za besedila, ki jih poje v bendu, rabi “plonk listke”, stojalo za note in lučko, da lahko vse prebere. V prostem času je ponosni jezdec suzukija in pravna pomoč vsem po krivem preganjanim Belokranjcem. Vse bolj postaja tudi zidarski mojster. Jože je kitarist, obenem pa tudi modelar. V prostem času izdeluje zaboje za ojačevalce, dela kitare in neprestano menja glasbeno opremo. Pripada sekti kitaristov, katere moto je: Življenje je prekratko za slab sound, v rokah pa drži neko japonsko kopijo kitare. Zato, da bi si na kitari pripravil dober zvok, bi moral na vaje prihajati vsaj uro prej. Ivo je bobnar, ki ga je na enem izmed predavanj o varstvu pri delu zdramil izraz tinitus. V zadnjem času se posveča fotografiji, zato ves denar zmeče v fotografsko opremo. V bendu ga nikakor ne morejo prepričati, da bi si kupil nov 13-inčni boben, ker mu sedanji hudo smrdi po plesni. Ima najbolj nevaren in neroden stolček med vsemi bobnarji. Klaviaturist Tomaž je matematični strah in trepet semiških otrok. Strašno rad pritiska in vrti gumbe in zaradi tega ga je doletela čast, da v zadnjem času skrbi za zvočno podobo benda. Rad jadra, zato si namerava kupiti majhen katamaran, saj z velikim na Kolpi baje nimaš kaj početi. Basist Rodjo poklicno tolče po kamnih in si o tem celo upa predavat na univerzi. Potovanja in glasbo jemlje skrajno resno in včasih v sumljivo velikih dozah. Zaradi njegovega zamujanja na vaje morajo imeti vedno na zalogi zadostno količino hmeljnih napitkov. O tem, kako je biti član skupine Tinitus, smo se pogovarjali s kitaristom Jožetom Miketičem. Kako je prišlo do imena? Ker smo v začetku igrali predvsem za motoriste, se nas je že na prvem koncertu prijelo ime Suzuki All Stars Band. No, ko smo se

imena naveličali, smo razpadli za en teden. Nato je nastala skupina Tinitus. To je izraz za pojav, ki je dobro znan vsem obiskovalcem hudih, superglasnih, skratka nesramno dobrih zabav. Gre za piskanje v ušesih naslednje jutro, potem ko ste jih večer pred tem izpostavljali prehudim decibelom. Kakšno je vzdušje v skupini? Se me seboj dobro razumete? Med sabo se odlično razumemo. Pevko Vlatko razumemo malo težje, saj je iz Metlike in govori nam včasih nerazumljiv dialekt. Hmmm, konec koncev je med Metliko in Črnomljem celih 15 kilometrov. Kakšna glasba je v vašem repertoarju? Zaenkrat predvsem preigravamo glasbo, ki jo tudi sami poslušamo. Običajno pride kdo izmed nas z novo idejo. Nato določeno skladbo enkrat do dvakrat poslušamo, snamemo akorde in jo odigramo. Pesmi nikoli ne igramo popolnoma enako originalu. Prvič zato, ker ga verjetno ne bi znali, in drugič, ker to nima nobenega smisla. Ali ustvarjate tudi avtorsko glasbo? V tem trenutku je del našega obsežnega repertoarja tudi skladba z naslovom Way. Tekst je zbobnala skupaj Vlatka, muzika je pa nastala čisto iz navadnega kitarskega rifa. Trenutno imamo na zalogi še tri avtorske skladbe, ki pa jih na nastopih ne igramo. Morda bi jih bilo treba samo na novo aranžirati in dodelati. Idej za nove pesmi je precej, naša največja težava pa so besedila. Katera zvrst glasbe vam najbolj leži? Mi smo večinoma zrasli v času jugoslovanskega poznega rocka in v obdobju grungea. Vsi smo redno zahajali v črnomaljski MKK, kjer je takrat Mare vrtel muziko. Zato so si naši pogledi o dobri glasbi precej podobni. Nekaj drugačnosti je v skupino prinesla Vlatka, ki je nekoliko mlajša in tako prežeta z mlajšimi glasbenimi produkti. Kakšna je glasbena scena v Črnomlju in nasploh v Beli krajini? Hm, kaj pa vem, ni slaba. Pohvalil bi Glas mladih, ki je odlična odskočna deska za mlade neuveljavljene skupine in posameznike. Vse bolj se uveljavljata skupini Odgovor na nagradno vprašanje iz Silence Abuse in prejšnje številke se glasi: Dekade. The Curves, kmalu pa se jim bodo priTokratni nagrajenec je Jožef Konda družili še drugi. iz Črnomlja. Seveda moram ob Novo nagradno vprašanje: Napišite, tej priložnosti omekaj pomeni izraz tinitus. Odgovor s niti tudi legendarni svojim naslovom pošljite do ponedeljbelokranjski skupini ka, 19. oktobra, na naslov: Dolenjski Indust Bag in Brolist, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za ken Lock, ki uspešŽivo”, ali na elektronski naslov no delujeta že vrsto tajnistvo@dolenjskilist.si. Med odgolet. vori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo Besedilo in prejel zgoščenko, poklanja jo uredništfotografija: vo Dolenjskega lista.

R udi Vlašič

38 38

DOMAČE VIŽE

priloga dolenjskega lista

Tonski mojster Darko Plut K

ako pomembna je ozvočitev za uspeh javne prireditve, opazimo najbolj takrat, ko gre kaj narobe, kadar zahrešči ali zapiska iz zvočnikov, ko jo to najmanj primerno. Darko Plut iz Ručetne vasi je po izobrazbi ekonomist, je oče štirih otrok, samostojni podjetnik, ki se ukvarja z ozvočevanjem, osvetljevanjem in organizacijo prireditev. Na njegovem kombiju, s katerim prevaža opremo po Sloveniji in tujini, piše Pluton.

“Petnajst let sem bil glasbenik. Na odrih sem pel, igral pa sem tudi na klaviature. Morda se bo kdo spomnil skupin Concorde ali Uniband. S Tatjano Hutar, ki se je pozneje proslavila kot pevka narodnozabavnega ansambla Vrisk, sva nastopala nekaj časa kot duo. Moje hčerke Polona, Simona in Lea se tudi ukvarjajo z glasbo: prva študira solo petje, druga igra klavir, tretja pa flavto. Sin pa je še premajhen, da bi bil glasbeno dejaven in zaenkrat le joka. Kot samostojni podjetnik sem na tržišču petnajst let in dela mi ne manjka. Ozvočili ste že veliko prireditev tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Vsaka postavitev ima svoja pravila. Drugače je, če je prireditev na prostem ali v dvorani. Nekatere športne dvorane so

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke se glasi: 22.marca. Med prejetimi odgovori smo izžrebali Marico Deželak iz Sevnice. Novo nagradno vprašanje: Koliko sinov ima naš današnji intervjuvanec, tonski mojster Darko Plut iz Ručetne vasi? Odgovor s svojim naslovom pošljite do ponedeljka, 19. oktobra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, “Za Živo”, ali na elektronski naslov tajnistvo@dolenjskilist.si . Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jo uredništvo Dolenjskega lista.

prav zahtevne. Kar veliko jih je, ki so zelo neakustične, imajo visoke neizolirane strope. Takrat zelo odmeva, kar moti poslušalce. Govor pa je v takšni dvorani nerazumljiv, a se ne da veliko pomagati. Ja, ozvočil sem številne prireditve. Naj naštejem samo nekaj večjih: Vinska vigred, Teden cvička, Lendavska trgatev, odprtje poletja na portoroški plaži, Praznik pršuta in terana v Dutovljah, Jurjevanje v Črnomlju, Semiška ohcet, Iz trebanjskega koša, Pridi zvečer na grad idr. Za tonsko podobo sem skrbel na koncertih Helene Blagne, Juhu bande, ansambla Franca Miheliča, Zapeljivk, Navihank, Gašperjev, De Žura, Petra Graše, Davorja Radolfija, Miša Kovača, Modrijanov, Mladih Dolenjcev in še številnih drugih. Delam tako doma kot v tujin in lahko se pohvalim, da poznam skoraj vse slovenske in številne tuje izvajalce tako narodnozabavne kot zabavne glasbe. To so v glavnem prijetne, prav nič domišljave osebe. Najdejo se tudi izjeme, a o teh ne bi izgubljal besed,” pripoveduje. Naporno in zahtevno, ni kaj. In to vedno bolj. Ko sem pričel pred petnajstimi leti, ansambli in posamezniki niso bili tako razgledani in zahtevni. Hitro so bili zadovoljni, zdaj pa se vse bolj zavedajo, da je dobra ozvočitev prav tako pomembna kot dobra izvedba. Kdor varčuje na račun ozvočitve, si dela slabo uslugo. Nekaj glasbenih skupin, s katerimi sem delal, pa je bilo tudi muhastih. To so bili največkrat začetniki, ki mislijo, da so zvezde in je tonski mojster kriv, če ne zvenijo tako, kot bi radi. Na tržišče vedno znova prihajajo novosti in če jim ne bi sledil, bi hitro zastarel. Novi izdelki pa niso poceni. Včasih je treba postaviti tudi več kot štirideset zvočnikov, na desetine mikrofonov, da o več sto metrih kablov sploh ne izgubljam besed. Če gre za

večjo prireditev, pripravljam z ekipo ozvočitev tudi cel dan. Izurjena ušesa glasbenikov hitro opazijo tudi najmanjšo napako, organizatorji ne tako hitro. Ne gre se igrati: konkurenca je velika in kaj hitro lahko izpadeš iz igre. Pri mojem delu napak ne moreš popraviti. Zadeve tečejo v živo, to ni, kot da bi mizar delal mizo. Če se zmoti, ima na voljo veliko časa za popravek. Moje delo je delo na terenu. Velikokrat sem odvisen od vremena, nemalokrat se kje kaj zatakne. Treba je biti prilagodljiv in iznajdljiv. Delate sami? Imam sodelavce. Podizvajalce, ki pripravijo oder, izberejo ansambel, poskrbijo za reklamo … Po želji namreč pripravim prireditev v celoti. Pa naj gre za veselico ali kaj večjega. Do zdaj je bilo vse v redu, naročniki niso imeli kakšnih posebnih pripomb na moje delo, plačila so prihajala v dogovorjenem roku. Najmanj reda je, ko so naročniki uslug občine. Izjema je metliška, ki nakaže zasluženi denar še kak dan pred iztekom plačilnega roka. Anekdota? Zgodilo se mi je, da sem prišel na prizorišče teden dni pred napovedanim datumom prireditve. To je bilo v Izoli. Ko sem spoznal zmoto, sem se nasmehnil, šel na dobro večerjo in domov. To je bilo le malo bolje kot zmota metliškega soboslikarja, ki je prebelil dva hodnika v črnomaljskem bloku, preden je ugotovil, da bi moral delati v sosednji stavbi. Zaslužek? Da se živeti. Največ dela je v maju, juniju in juliju, pa tudi jeseni in pozimi. Najrazličnejša društva in organizacije me večkrat prosijo za brezplačne usluge. Če se le da, pomagam. Z roko v roki se da narediti marsikaj, predvsem pa dobra dela.

Toni Gašperič

PIKIJEV KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Epilepsija pri psih

Tudi z epilepsijo lahko polno živijo T

a skrivnostna, zapletena bolezen, ki se kaže z nenadnimi napadi in krči, se pojavlja tudi pri psi in mačkah (pri mačkah je zelo redka). Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen pri psih in zna biti zelo zastrašujoča za lastnika. Našim ljubljenčkom lahko primerno pomagamo le, če poznamo nekatere značilnosti te bolezni. Ponavljajoči epileptični napadi (konvulzije) so posledica nenormalne aktivnosti v možganih, predvsem v možganski skorji. Živčne celice v možganih so pretirano vzdražene, zato pride do nekakšne nevrološke nevihte, posledica tega pa so konvulzije. Kadar s preiskavami ne ugotovimo nobenega organskega vzroka za pojav napadov, govorimo o idiopatski ali primarni epilepsiji. Primarna epilepsija je pogosto dedna. Krči in napadi so včasih tudi posledica drugih bolezni (sladkorna bolezen, srčne težave, tumorji v možganih, možganska kap, bolezni ščitnice, jeter, zastrupitve …), zato je v primeru ponavljajočih se napadov potrebno opraviti dodatne preiskave. Kaj se dogaja med napadi? Epileptični napadi so lahko zelo nepredvidljivi. Včasih se pojavljajo redno, včasih z daljšimi ali krajšimi presledki, vzorec pojavljanja ni nujno stalen. Nekateri psi čutijo, kdaj se bo napad pojavil in to na specifičen način pokažejo. Takrat pogosto poiščejo bližino lastnika. Med trajanjem napada so brez zavesti, nas ne slišijo in se ne odzivajo. Večina psov leži na boku, vesla z nogami, ima izbuljene oči, včasih stoka, nekontrolirano urinira in defecira. Večina takih napadov traja 1-3 minute. Včasih napadi ne zajamejo celega telesa in jih hitro zamenjamo za druge živčne motnje. Po napadu je obnašanje živali različno. Nekatere enostavno vstanejo in ne kažejo nobene spremembe v obnašanju, nekatere pa so še več ur zmedene. Večina napadov se zgodi, ko živali počivajo in so sproščene. Pogosti so zvečer in

Primarno epilepsijo lahko uspešno nadzorujemo z zdravili.

ponoči, redkeje pa v fazi aktivnosti in vznemirjenja med dnevom. Navadno se kažejo z vedno enakim specifičnim vzorcem, značilnim za posameznega psa. Kaj naj naredi lastnik med napadom? Pomembno je, da ostanemo mirni. Vaša žival je brez zavesti, vas ne sliši, ne čuti bolečin. Veliko bolj kot žival je v stiski lastnik. Dobro je, da ste že vnaprej pripravljeni na napad in veste, kako reagirati. Zagotovite, da se med napadom žival ne more poškodovati (da ne pade po stopnicah, se udari v pohištvo …). Taki živali nikoli ne poskušajte odpirati gobca ali je prestavljati! Kratkotrajni napadi so nevarni le zaradi morebitnih udarcev in poškodb jezika, če pa napad traja dlje časa, tudi do 10 minut, lahko pride do okvare možganov zaradi pomanjkanja kisika. Zaželeno je, da si lastniki zapišejo (še bolje je, da kar posnamejo s kamero ali telefonom) dolžino trajanja, obliko in pogostost napadov. Po posameznem napadu počakajte, da si žival nekoliko opomore in potem z njo obiščite veterinarja. Če pa so napadi zelo pogosti, si sledijo in trajajo več minut, je nujno takoj poiskati veterinarsko pomoč. Kako ugotovimo, zakaj se pojavljajo napadi? Poleg epilepsije lahko konvulzije povzročajo tudi nekatere druge bolezni. Najpomembnejši korak v diagnostiki epilepsije je izčrpna anamneza (čas pojavljanja napadov, trajanje, oblika, periodičnost napadov, predhodne druge bolezni in spremljajoči simptomi …). Primarna epilepsija se največkrat pojavlja pri starosti 1-5 let. Ob sumu epilepsije opravimo v veterinarski ambulanti osnovne diagnostične preiskave (preiskavo krvi, urina, ultrazvok, RTG). Praviloma so pri epilepsiji rezultati vseh teh preiskav negativni. Ker pa so včasih lahko vzrok za epileptične napade tudi možganski tumorji, te ugotavljamo s specialistično magnetno-resonančno ali CT preiskavo. Ali obstaja terapija, ki prepreči napade? Če je imel kuža samo en blag napad, se navadno veterinar še ne odloči za terapijo. Ob ponavljajočih se napadih pa dobi žival antiepileptična zdravila, ki preprečujejo napade. V začetku je potrebno odmerek teh zdravil prilagoditi posamezni živali, terapija

Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen pri psih.

pa je v večini primerov dosmrtna. Nenadna prekinitev terapije lahko sproži epileptični napad. Kadar vzrok napadov ni epilepsija, ampak kakšna druga organska bolezen ali tumor, je prognoza odvisna od vzroka napadov in možnosti odpravljanja tega vzroka. Ali je bolezen ozdravljiva? Epilepsija pri psih redko mine sama po sebi. Z zdravili kontroliramo pojavnost epileptičnih napadov, da ti ne zmanjšujejo kvalitete življenja našega ljubljenčka. Psu, ki prejema zdravila, zagotovite redne preglede pri veterinarju, da pravočasno ugotovimo morebitne stranske učinke terapije. Veliko psov z epilepsijo živi polno in lepo življenje.

Pree m rru žičnik,, dr.vet.med. V esna Pr u K rržičnik žičnik

40 40

DRUŽINSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Nekaj nasvetov ob začetku šolskega leta Še tako veliko prijateljstvo ne prenaša dolgo bremena premnogih dobrih nasvetov. Robert Lynd • Najpomembneje je, da starši dejavno in sproti skrbite za to, da sami ostajate zadovoljni, da skušate ohranjati ravnovesje v družini, se znate soočati s težavami in jih tudi konstruktivno z vsemi družinskimi člani rešujete – brez glasnega negodovanja in iskanja krivde v nekom. Vaš način življenja in reševanja problemov bo tudi za vašega otroka postal model učenja, kako se spopasti s problemi. • Za otroka si je potrebno vzeti čas – prisotnost staršev otroku nudi občutek varnosti. Skupaj preživeti čas z otrokom je zanj

najdragocenejša popotnica za življenje. Vse stvari bodo ostale, le otrok bo odšel … • Neposredna pomoč pri šolskem delu naj bo prilagojena otrokovi starosti in njegovim potrebam. Sicer boste podpirali otrokovo odvisnost in nesamostojnost. Šola sicer uči, otrok sam pa se nauči. Razvajanje in opravljanje obveznosti namesto otroka zagotovo ne spodbuja k dejavnemu učenju. Torej delajte skupaj z njim, in ne namesto njega. • Spodbujajte otroka k doseganju uspehov in opravljanju nalog, ki sodijo v otrokovo “naročje”. Prav z ustreznimi spodbudami

PRAVNI NASVETI

Pravice delavk v času nosečnosti in dojenja Delavke imajo v času nosečnosti in ves čas, ko dojijo, pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju. Tako je prepovedano, da bi takšne delavke in tudi delavke, ki so pred kratkim rodile, v tem obdobju opravljale dela, ki bi lahko ogrozila njihovo zdravje ali zdravje otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim razmeram. V tem primeru mora delodajalec, če se niti z začasno prilagoditvijo delovnih razmer ali prilagoditvijo delovnega časa ni možno izogniti nevarnosti za zdravje delavke ali otroka, zagotoviti delavki drugo ustrezno delo. Če delodajalec delavki ne more zagotoviti drugega ustreznega dela in je delavka iz tega razloga doma, ji mora zagotoviti nadomestilo plače. Pri tem se šteje, da je noseča delavka tista delavka, ki o svoji nosečnosti obvesti delodajalca z zdravniškim potrdilom (nosečnost se šteje od časa seznanitve delodajalca z nosečnostjo do poroda). Za delavko, ki je pred kratkim rodila, se šteje tista delavka, ki je rodila pred manj kot 12 meseci in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Za doječo delavko pa se šteje delavka, ki doji otroka in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Kateri so dejavniki tveganja in delovne razmere, ki bi lahko ogrozili zdravje takšnih delavk ali zdravje otroka, je predpisano v Pravilniku o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk (Ur. l. RS, št. 82/2003). Prepovedano je tudi, da bi te delavke

delale nadurno delo ali delo ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takšnega dela izhaja nevarnost za zdravje delavke ali zdravje otroka. Sicer pa se lahko delavki (in tudi delavcu), ki neguje otroka, starega do treh let, naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči le z njenim predhodnim pisnim soglasjem. Delavki v času nosečnosti in ves čas, ko doji otroka, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, niti jim (če je bila odpoved delodajalca dana že prej) ne more prenehati delovno razmerje. Če delodajalec ob izreku odpovedi oz. v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja navedeno varstvo, če delavka takoj oz. v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj, ko ovire prenehajo, vendar ne po izteku odpovednega roka, s predložitvijo zdravniškega potrdila obvesti delodajalca o svoji nosečnosti. Ne glede na navedeno pa lahko delodajalec po predhodnem soglasju inšpektorja za delo odpove pogodbo o zaposlitvi takšnim delavkam oz. staršem, če so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (stečaj, likvidacija …). Poleg navedenega pravnega varstva ima delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, tudi pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.

Markko Št Štamcar amcar,, odvetnik Mar amcar

lahko povečate otrokovo vztrajnost in motiviranost za delo. Glasno tarnanje staršev nad zahtevnostjo šole zbuja pri otroku malodušje, nemotiviranost in ga odvrača od uresničevanja ciljev. Povejte otroku, da zmore opraviti določeno nalogo. Tako bo dobil zaupanje vase in ne bo tako hitro obupal. Pohvalite ga ob vsakem, čeprav majhnem uspehu. Majhni uspehi navadno nekoč rodijo velik uspeh. S stalnim grajanjem in zmerjanjem bo otrok zagotovo izgubil samozaupanje. Sprejel bo vaše razlage in postal ravno tak, kakršnega si ne želite, ampak mu govorite, da je. Ne posmehujte se njegovim napakam in nikar se ne norčujte iz njegovega neuspeha. Sramotenje in posmeh zagotovo ne dvigujeta človekove delovne storilnosti. • Otrok naj tekmuje sam s seboj in ne z drugimi. Nikoli ga ne primerjajte z vzornim in uspešnejšim bratom, sestro ali sošolcem, prijateljem. Spominjajte ga na njegov lasten napredek. Če ga boste primerjali z drugimi, mu bo to povečalo občutek, kako zaostaja za drugimi in mu bo jemalo nadaljnji pogum, saj bo verjel, da so drugi res boljši in da jih zato ne more nikoli doseči. • Gibanje, redna in primerna prehrana, humor in sprostitev ustvarjajo temelje za učenje. Vloga staršev je pri zagotavljanju teh pogojev zelo pomembna. • Zagotovite otroku ustrezne razmere za učenje doma: primeren prostor, dovolj spanja, umirjenost, sproščenost, ki spodbuja optimalno budnost možganov in pripravljenost na sprejemanje množičnih podatkov. • Spodbujajte otrokovo samoiniciativo. Pomagajte mu pri pripravi urnika dnevnih obveznosti. Na koncu naj otrok pregleda dosežene dnevne cilje. Z vašo pomočjo naj spozna smisel in namen vsakodnevnih naporov. • Postopnost, vestnost, vztrajnost, odgovornost …, vse to so vrednote, ki popeljejo do uspeha. Učenje naj poteka po korakih. Končne cilje si je dobro razdeliti v delne. Tudi na vrh gore ne priplezamo naenkrat. Če bodo otrokove želje prevelike in cilji previsoki, bo kaj kmalu izgubil motivacijo in se mu bo vse zdelo brezzvezno. Ob doseganju delnih ciljev pa bo imel otrok občutek, da je uspešen, kar bo tudi ugodno vplivalo na njegovo nadaljnje delo. • Spodbujajte otroka k uporabi različnih tehnik učenja: izpiski, “plonk listki”, miselni vzorci, asociativno učenje, tehnike postavljanje vprašanj in odgovorov (igra vlog) … Spomin si lahko izboljšajo, kadar učno snov sprejemajo po več čutnih kanalih. Samo poslušanje v šoli pogosto ni dovolj. • Ponavljanje je ključ do ohranjanja znanja. Pametno je začeti ponavljati dovolj zgodaj. To se vselej obrestuje. Kampanjsko učenje slej ko prej privede do težav - kup učne snovi postane prevelik, volja in moč otroka pa zelo kmalu (p)ostaneta premajhna. • Upoštevajte otrokove dobre in slabe dneve in mu jih dopustite. Saj jih občasno dopuščamo tudi sebi, mar ne?

Mate Mat e ja PPe e tric, univ.dipl.pedag.

VRTNARSKI KOTIČEK

priloga dolenjskega lista

Čas za sajenje tulipanov M

ed vse bolj številnimi spomladi cvetočimi čebulnicami so tulipani še vedno vodilni. Njihovo cvetenje je enkratno, posebej če smo jih posadili nekaj več, saj njihovi pokončni cvetovi pridejo do pravega izraza le v skupini. Znanih je ogromno število sort, ki se ločijo med seboj tako po velikosti cvetov, višini cvetnega stebla, barvi in obliki cveta. Vse po vrsti pa ima zelo rad voluhar. Zato vas na to opozarjam že sedaj. Najboljši čas za sajenje tulipanov je druga polovica meseca oktobra. To pa zato, da se do nastopa mraza čebulice dobro ukoreninijo.

Čebulice posadimo na čisto gredo, ki smo jo dobro pognojili. To je pomembno, če želimo čebulice po končanem cvetenju zadržati za naprej. Če kupite nove čebulice, bodo te naslednje leto zacvetele tudi, če jih nič ne gnojite. Vendar ne bo od čebulic skoraj nič ostalo, ker bodo za cvetenje porabile vso hrano. Gredico očistimo plevela, saj je ta tudi med tulipani lahko zelo nadležen. Ker so njegovi listi dokaj krhki, je gredico zelo težko opleti, ne da bi poškodovali liste. Gredo pognojimo z organsko mineralnim gnojilom, kot je Biosol, katerega plitvo vkopljemo v zemljo. Tako pognojena in pripravljena gredica lahko počaka nekaj časa na sajenje. Čebulice je priporočljivo pred samim sajenjem še razkužiti. To naredimo tako, da jih za eno uro namočimo v raztopino pri-

pravka Previcur in Octave. Previcur uporabimo v 0,2-odst. jakosti, Octave pa v 0,04odst. jakosti. Tulipane sadimo s sadilno lopatico ali v za ta namen specialnim sadilcem. Ta ima ob strani mero, da lahko vse čebulice posadimo enako globoko. Nikoli pa čebulic ne sadimo s sadilnim klinom! To pa zaradi tega ne, ker pod čebulico ostaja prazen prostor, zaradi česar se čebulica ne more ukoreniniti. Če se že ukorenini, pa korenine strohnijo, ker niso v stiku s zemljo. Besedilo in fotografije:

S l aavv kko o Zgonec

Cvetni pripravki v vrtnarstvu Cvetni pripravki, od katerih so najbolj poznane t.i. Bachove kapljice, se ne uporabljajo zgolj za boljše počutje, ampak so namenjeni tudi za živali in rastline. Predstavil bom uporabo teh cvetnih pripravkov za rastline. Rastline so pomemben del našega bivalnega okolja, saj nam ne dajejo zgolj hladne sence v vročih poletnih dnevih, ampak nam tudi nujno potreben kisik, hrano. Poleg tega je les eden prijetnejših gradbenih materialov. Torej zakaj ne bi tudi sami nekoliko poskrbeli za naše zelene prijateljice pri njihovi rasti in razvoju? Ob tem so prav cvetni pripravki eden enostavnejših načinov, da rastlinam pomagamo ne le pri njihovi boljši rasti, ampak tudi pri odpornosti na bolezni in škodljivce. Bachove cvetne pripravke smo opisali v dobrih treh sezonah; od teh je eden pomembnejših prav “rešilno zdravilo”. Ta cvetna mešanica se uporablja kot pomoč pri stresnih stanjih (presajanje, rez, sajenje novih rastlin), poleg tega pa lahko uporabljamo tudi druge cvetne pripravke: gaber (uvelost), oljka (izčrpanost po dolgotrajni suši), šipek (rastline, ki se nikakor ne morejo bujno razvijati). Cvetni pripravki so koristni za okrepitev rastline pri njihovi rasti: oreh (za nova obdobja v življenju rastline - brstenje, olistanje, cvetenje, zrelost plodov, izguba listov ter za okrepitev rastlin proti škodljivcem),

majnik (za vse vrste šokov po naravnih ujmah). Sam postopek nanašanja cvetnih pripravkov je v skladu z enostavnostjo cvetnega zdravljenja. Stekleničko osnovne cvetne raztopine (koncentrat) damo v zalivalko v vodo (20 l) in s tem zalivamo rastline. Drug način je, da v škropilnico z vodo dodamo stekleničko osnovne raztopine, pretresemo in s tem poškropimo po listih, po deblu ali pod krošnjo. Sam imam letos eno lepših izkušenj s škropljenjem krompirja, saj je že prvo škropljenje z mešanico oreha ter majnika poskrbelo, da je bila krompirjeva njiva nezanimiva za koloradskega hrošča, saj sem lahko na celi njivi našel zgolj nekaj hroščkov v prvem valu njihovega prihoda, ob čemer se hroščki tudi kasneje niso namnožili. Krompirjevo njivo sem poškropil še petkrat in krompir je lepo rodil.

Kozamer ozamernik nik,, BFRP Jan K ozamer nik

42 42

BERITE Z NAMI

priloga dolenjskega lista

Srđan Valjarević: Como

Boemov enomesečni sprehod v mondenem svetu N

ekateri ga imajo za srbskega Jamesa Deana, nekateri za kultnega pisatelja srbske izgubljene generacije, nekateri za literarnega čudodelnika, ki mu uspeva z zapisovanjem povsem vsakdanjih stvari ustvariti presenetljive umetnine, za nekatere je literarni ustvarjalec melanholične postbukovskijevske senzibilnosti, za mnoge je pisec, ki bralca z nobenim svojim delom ne razočara. Beseda je o Srđanu Veljareviću, enem najzanimivejših ter doma in v svetu najbolj uveljavljenih sodobnih srbskih literatov.

Njegovo visoko mesto v srbski sodobni književnosti potrjujejo tako domače in mednarodne nagrade kot številni prevodi v tuje jezike, pa tudi to, da so Valjarevićeve knjige med najbolj sposojanimi v srbskih javnih knjižnicah. Vse to je vsekakor dovolj, da v naši rubriki ponudimo v branje njegov najnovejši roman Como, ki je v prevodu Urbana Vovka pred kratkim izšel pri Cankarjevi založbi v knjižni zbirki S poti. Roman govori o mladem srbskem pisatelju, ki je dobil štipendijo Rockefellerjeve fundacije za enomesečno bivanje v mednarodni ustvarjalni koloniji na razkošnem posestvu ob mondenem Comskem jezeru v italijanskih Alpah. Tako rekoč čez noč se junak pripovedi znajde v povsem drugačnem svetu, kot je bil tisti, v katerem sicer živi. Tranzicijsko Srbijo, kjer “je bilo resnično slabo, bilo je grozno”, je zamenjalo mondeno okolje bogataških vil, bivalnega in gurmanskega razkošja, družbo prijateljev in znancev, s katerimi je popival in preganjal

dolgčas po beograjskih lokalih, pa aristokratska družba intelektualcev z vseh koncev sveta. Namen podeljene štipendije je bil, da bi mladi pisatelj v intelektualno spodbudnem okolju in v vrhunskem udobju v miru ustvarjal novo literarno delo, vendar se beograjski literarni boem pisanja ne loti niti za minuto. Prav nič mu ni tudi za druženje z imenitnimi gosti kolonije, med katerimi so znani umetniki, znanstveniki, raziskovalci in publicisti. Namesto pogovorom, literarnim večerom, predavanjem in koncertom v vilah na posestvu se raje predaja uživanju lepot okoliške narave, hodi na sprehode po posestvu in hribu s pomenljivim imenom Tragedia ter navezuje stike z natakarji na posestvu in s preprostimi ljudmi v okoliških krajih, ves čas pa se naliva z alkoholom, z dragimi viskiji in konjaki ter z žlahtnimi francoskimi in italijanskimi vini, vmes pa še s pivom in vsem drugim, kar mu tekočega pride pod roke. Nadaljuje torej z boemskim

življenjem, kot ga je živel v Beogradu. Vendar kljub stalni opitosti polno doživlja novo okolje, odkriva presenetljivo človeško praznino in puhlost v prenekateri osebnosti z imenitnim nazivom ter polnokrvno človečnost v preprostih ljudeh, kot sta natakarja Mahatma in Gregorio na posestvu ali lastnik malega lokala Augusto. Še posebej prisrčne stike naveže z mlado natakarico Aldo v barčku v bližnji vasi, s katero se zaradi obojnega pomanjkljivega znanja tujih jezikov “pogovarjata” tako, da si rišeta podobe. Besede, visoko cenjene v družbi intelektualcev na bogataškem posestvu, tu sploh niso potrebne, komunikacija se vzpostavlja drugače, na osnovi pristnega sočutenja in človeške bližine. Poseben čar Valjarevićevega pisanja je v prvoosebnem pripovedovanju, ki daje romanu človeško toplino in pristnost. Koliko gre to na račun pisateljske spretnosti in sloga, koliko pa na račun iskrenosti zapisovanja resnično doživetega, je seveda vprašanje. Pisatelj sam je v enem od intervjujev sicer zatrdil: “Napisal sem resnično zgodbo, tako je takrat bilo in konec. Zdaj več ne popivam in se drugače zabavam …”, a povsem spregledati le ni mogoče, da je za privlačnost in berljivost romana zaslužno tudi to, da Valjarevićevo pisanje spominja na priljubljene televizijske resničnostne šove, da torej igra na vzorce komunikacij, ki jih je prinesla informacijska plima in se morda niti ne zavedamo, v kakšni meri nas določa. Vsekakor je roman Como zanimivo bralno doživetje, ki ga ne gre prezreti.

Markkel eljj Milan Mar

ZDRAVSTVENI KOTIÄ&#x152;EK

priloga dolenjskega lista

Kviz, ki vam lahko reĹĄi Ĺživljenje K

oliko veste o srcu? Znanost na tem podroÄ?ju hitro napreduje, zato je teĹžko ostati z vsem na tekoÄ?em. Zato sem za vas tokrat pripravil kratek kviz v obliki pravilnih in nepravilnih trditev, ki vam lahko za nekaj let podaljĹĄa Ĺživljenje. objavljena pred dvema letoma. Raziskovalci so ugotovili, da imajo osebe z resno depresijo trikrat veÄ?jo moĹžnost, da jih ubije srÄ?ni infarkt, kot veseli, optimistiÄ?ni ljudje. Smrtonosna je lahko celo blaga depresija. Raziskave so pokazale, da bi lahko to povezanost pojasnili z dejstvom, da so potrte osebe nagnjene fiziÄ?ni neaktivnosti ter neredni in nepravilni prehrani. Depresivna oseba bi se morala o tveganjih za srÄ?ne bolezni pogovoriti s svojim zdravnikom. Potenje je lahko znamenje srÄ?nega infarkta. DrĹži. Veliko ljudi ne prepozna svarilnih simptomov infarkta. Ĺ e manj jih zna prepoznati znamenja, ki nakazujejo moĹžgansko kap. VeÄ?ina srÄ?nih napadov se zaÄ?enja z: (1) neprijetnim pritiskom v prsih ali boleÄ?ino, ki traja nekaj minut; (2) boleÄ?ino v ramenu, vratu ali roki; (3) pomanjkanjem sape; (4) redkejĹĄi simptomi vkljuÄ?ujejo slabost, vrtoglavico, hladen pot.

Prvi simptomi moĹžganske kapi so lahko: (1) mrtvilo ali slabost v licu, rokah ali nogah, posebej na eni strani telesa; (2) teĹžave v razumevanju in govoru; (3) vrtoglavica, izguba ravnoteĹžja; (4) motnje vida; (5)resni glavoboli. Ä&#x152;e sumite, da ste doĹživeli srÄ?no ali moĹžgansko kap, takoj pokliÄ?ite prvo pomoÄ?. Neka ĹĄtudija je pokazala, da to naredi le ena od petih oseb. MaÄ?ke lahko poveÄ?ujejo tveganje za srce. Ne drĹži. V resnici vse Ĺživali, ki imajo dlako, perje ali krzno, â&#x20AC;&#x153;pomagajoâ&#x20AC;? krvnemu tlaku. Ĺ tudije so pokazale, da osebe s poviĹĄanim kr vnim tlakom laĹžje in hitreje spravijo svoj pritisk v normalne meje, Ä?e imajo hiĹĄnega ljubljenÄ?ka, kot so pes, maÄ?ka ali akvarijske ribice. Ugotovljeno je, da take osebe laĹžje prenaĹĄajo stresne situacije.

Ivo Iv o Belan, dr. med.

3B[LVĂ¤JMP &DPDJE 4 o WJTPLP VÇ?JOLPWJUB [BĂ?Ç?JUB QSFE QPW[SPÇ?JUFMKJ CPMF[OJ 4QP[OBOKF Ç MPWFLB EB KF USFCB [ESBWF MKVEJ P[JSPNB Ă¤JWBMJ MPÇ FWBUJ PE CPMOJI JO EB TF CPMF[OJ MBILP Ă?JSJKP QP [SBLV T ISBOP WPEP JO [ VNB[BOJKP KF QSJWFEMP EP SB[WPKB JO VWFECF EF[JOGFLDJKF LPU PTOPWOFHB QSFWFO UJWOFHB VLSFQB QSJ [BĂ?Ç JUJ MKVEJ JO Ă¤JWBMJ QSFE CPMF[OJNJ %F[JOGFLDJKB KF QPTUPQFL [NBOKĂ?FWBOKB Ă?UF WJMB NJLSPPSHBOJ[NPW OB SBWFO LJ OJ OFWBSOB [B OBĂ?F [ESBWKF 7 QPTUPQLJI EF[JOGFLDJKF VQP SBCMKBNP SB[MJÇ OB EF[JOGFLDJKTLB TSFETUWB ,SLJOP MBTUOP [OBOKF JO QSJEPCMKFOF J[LVĂ?OKF TP OBN PNPHPÇ JMJ EB TNP SB[WJMJ SB[LVĂ¤JMP &DPDJE 4 LJ [BSBEJ TPEPCOF JO VÇ JOLPWJUF TFTUBWF TQBEB NFE WPEJMOF W TWFUV 5FTUJSBO KF QP OBKOPWFKĂ?JI NFUPEBI [B EF [JOmDJFOTF W &6 &DPDJE 4 KF WTFTUSBOTLP SB[LVĂ¤JMP T Ă?JSPLJN TQFLUSPN EFMPWBOKB ;BHPUBWMKB VÇ JOLPWJUP [BĂ?Ç JUP QSFE WTFNJ [OBOJNJ WJSVTJ CBLUFSJ KBNJ JO HMJWJDBNJ WLMKVÇ OP [ WJSVTJ HSJQF ; FOJN QPTUPQLPN SB[LVĂ¤FWBOKB KJI VÇ JOLPWJUP VOJÇ JNP JO QSFQSFÇ JNP SB[USPT NJLSPPSHB OJ[NPW /BKQPNFNCOFKĂ?F MBTUOPTUJ &DPDJEB 4 TP VÇ JOLPWJUPTU WBSOPTU QSBLUJÇ OPTU JO WTF TUSBOTLB VQPSBCOPTU *[EFMFL KF W PCMJLJ QSBĂ?LB QSFQSPTU [B TISB OKFWBOKF QSFWP[ JO OBUBOÇ OP SFEÇ FOKF UFS KF IJUSP UPQFO W NMBÇ OJ WPEJ 4FTUBWJOF LJ KJI WTFCVKF EFMPWOB SB[UPQJOB &DPDJEB 4 EFMPWOB SB[UPQJOB SB[LVĂ¤JMP

WPEB TF CJPMPĂ?LP SB[HSBEJKP JO T UFN OF POF TOBĂ¤VKFKP PLPMKB %FMVKF OB OBÇ JO PLTJEBDJKF JO [BHPUBWMKB VÇ JOLPWJUP EF[JOGFLDJKP &DPDJE 4 KF QSJNFSFO [B SB[LVĂ¤FWBOKF QP WSĂ?JO QSFENFUPW PQSFNF [SBLB JO WPEOJI TJTUFNPW 6QPSBCMKB TF OB GBSNBI SJCPHPK OJDBI W WBMJMOJDBI SBTUMJOKBLJI LMBWOJDBI JO WFUFSJOBSTLJI PSEJOBDJKBI /BNFOKFO KF UVEJ [B Ç JĂ?Ç FOKF JO SB[LVĂ¤FWBOKF TUBOPWBOK [ESBW TUWFOJI VTUBOPW UFS KBWOJI QSPTUPSPW Ă?QPSUOB TSFEJĂ?Ç B Ă?PMF IPUFMJ UPWBSOF QJTBSOF ;B TQMPĂ?OP Ç JĂ?Ç FOKF JO SB[LVĂ¤FWBOKF QP WSĂ?JO VQPSBCMKBNP PETUPUOP SB[UPQJOP QSJNFS QSJQSBWF EFMPWOF SB[UPQJOF WTFCJOP H WSFÇ LF SB[UPQJNP W M WPEF 7PEPUPQ OJ QSBĂ?FL OBN EB SB[UPQJOP SPĂ¤OBUF CBSWF [ WPOKFN MJNPOF %FMPWOP SB[UPQJOP OBOFTFNP OB Ă¤FMFOF QP WSĂ?JOF %FMVKF IJUSP TBK KF QPUSFCOJ Ç BT EFMP WBOKB PETUPUOF SB[UPQJOF TBNP NJOVU 1P NJOVUBI KF USFCB QPWSĂ?JOP TQSBUJ [ WPEP 0C VQPSBCJ W TLMBEV [ OBWPEJMPN &DPDJE 4 OJ LPSP[JWFO OF QVĂ?Ç B NBEFĂ¤FW OF QPĂ?LP EVKF HVNF JO QMBTUJÇ OJI J[EFMLPW UFS OF UWPSJ Ă?LPEMKJWJI J[QBSJO &DPDJE 4 KF OB WPMKP W SB[MJÇ OJI QBLJSBOKJI WSFÇ LF QP H LH JO LH W CPMKF [BMP Ă¤FOJI MFLBSOBI TQFDJBMJ[JSBOJI USHPWJOBI JO WFUFSJOBSTLJI QPTUBKBI P[JSPNB BNCVMBOUBI ; VQPSBCP QSFWFSKFOJI WBSOJI JO VÇ JOLP WJUJI J[EFMLPW [BHPUBWMKBNP [ESBWP PLPMKF JO [NBOKĂ?VKFNP NPĂ¤OPTU QSFOPTB CPMF[OJ

vÂ&#x160;Â?Â&#x201E;Â&#x2013;Â&#x2018;Â&#x2019;ĂŞÂ&#x2013;Â&#x201C;Â&#x2019;Â&#x2022;Â&#x2019;:Â&#x152;Â?Â&#x2019;

Cepljenje proti gripi prepreÄ?i srÄ?ni infarkt. DrĹži. Znanstveniki vedo, da lahko virusne infekcije poĹĄkodujejo arterije. Provokativna preliminarna ĹĄtudija, ki so jo opravili na medicinski fakulteti v Hustonu (Teksas, ZDA), je pokazala, da so srÄ?ni bolniki, ki so se cepili proti gripi, imeli kar 67 odst. manjĹĄo verjetnost, da bodo doĹživeli srÄ?ni infarkt, kot tisti, ki se niso cepili. Neka druga ĹĄtudija ugotavlja, da so starejĹĄi ljudje, ki so se okuĹžili z virusom herpesa, dvakrat bolj izpostavljeni moĹžnosti infarkta in smrti zaradi srÄ?nih bolezni, kot tisti, ki niso okuĹženi. Neka italijanska ĹĄtudija je potrdila, da lahko tudi kroniÄ?na vnetja sinusov, bronhitis in celo vnetje seÄ?il poveÄ?ajo tveganje za poĹĄkodbe arterij. Resni ljudje Ĺživijo dlje. Ne drĹži. Ĺ tudija medicinskega centra v Baltimoru je zajela 150 moĹĄkih in Ĺžensk, ki so imeli neko obliko srÄ?ne bolezni, in 150 zdravih ljudi. Raziskovalci so hoteli ugotoviti, kolikĹĄna je verjetnost, da se ljudje na nekatere situacije odzovejo s smehom, konkretno, koliko ljudi se bo zasmejalo, ko jim bo natakar naroÄ?eno pijaÄ?o â&#x20AC;&#x153;po nesreÄ?iâ&#x20AC;? zlil v naroÄ?je. Pri zdravih osebah so odkrili 60-odst. veÄ?jo verjetnost, da se bodo temu nasmejali. Bolni ljudje so se pogosteje razjezili in celo postali sovraĹžni. Ä&#x152;e se ne smejete dovolj, se poskuĹĄajte razvedriti s kakim duhovitim Ä?tivom ali filmi, sebe pa skuĹĄajte jemati manj resno kot doslej. Za zdravo srce je potrebna intenzivna polurna vadba pet dni na teden. Ne drĹži. Ĺ e ne tako dolgo nazaj so zdravniki govorili, da je koristna le redna intenzivna fiziÄ?na aktivnost, npr. dĹžoging. Zdaj pa kaĹže, da lahko srce reĹĄi Ĺže kakrĹĄnakoli vadba. Nedavna ĹĄtudija je pokazala, da so Ĺženske nad 45 let, ki so se vsaj enkrat na teden odpravile na enourni sprehod, prepolovile nevarnost za nastanek srÄ?ne bolezni. Tudi moĹĄki so imeli koristi Ĺže pri lahkih vajah. Tudi umirjene aktivnosti kot sta golf ali vrtnarjenje pomagajo pri zniĹževanju tveganja. Pomembno je zgolj to, da je Ä?lovek aktiven. Ä&#x152;e si oseba ne more privoĹĄÄ?iti pol ure vadbe, naj to poÄ?ne dvakrat po 15 minut. Depresija je bolezen, ki vpliva na um in srce. DrĹži. Depresija, potrtost je lahko pravi ubijalec. Raziskava v Kanadi je pokazala, da 7,5 odst. ljudi, ki trpijo za depresijo, vsako leto umre zaradi srÄ?nih bolezni, medtem ko zaradi istega vzroka letno umre le 2,5 odst oseb brez depresije. Lahko depresija res izzove infarkt? To nakazuje tudi ĹĄtudija,

44 44

MODA

priloga dolenjskega lista

Prebrskajmo domačo omaro Š

e kako hitro se je premaknil čas iz poletja v prihajajočo jesen. In ne samo, da smo zapravljali na zasluženih počitnicah, morda tudi na kakšni razprodaji, zato nismo ravno pri denarju za nakup nove jesenske garderobe. Morda nam ravno iz teh razlogov ne bo treba v prihajajočem obdobju izdati prav nič denarja. Poskušajmo se pogovoriti z babico, dedkom, mamo, očetom, dobro teto ali stricem in njihove kose oblačil, nakita, ostalih dodatkov, ki so jih sami že zdavnaj opustili, prinesimo v lastno garderobo. Opravimo za zamenjavo kakšno dobro delo, jih kam popeljimo ali jim kakorkoli polepšajmo jesenske dni in še kako bomo deležni jesenskih plodov – četudi drugačnih kot smo jih vajeni sicer.

Naj bo za mlade ali že malo v srednjih ali zrelih letih, nedvomno je še vedno velik hit ravno čipka, ki se znajde prav povsod: na oblekah, tunikah, šalih, nogavicah ali pajkicah. Naj bo prosojna, romantična in naj se naš čas zavrti v čas gotike. Poiščite srajce, rokerske T-shirte, mamine rožnate obleke in vsa moško krojena oblačila. Vse mogoče pletenine, ki so lahko tudi za kakšno številko večje, so prava izbira za kombinacijo k obleki ali jeansu. Če boste v šatuljah vaših starejših dam v družini našli tudi kakšen nakit, kot npr. broško s poldragimi kamni, prstan, potem boste seveda videti še kako čedni in uglajeni. Tudi naši partnerji bodo našli kaj zase. Srajce, ki so ključni kos garderobe, naj bodo flanelaste za grunge videz iz devetdesetih ali poslovno bele za čeden videz petdesetih, kakršnega je oboževala tudi Marlene Dietrich; črna kravata pa bo poslovni videz še obogatila. In k angleško navdahnjenemu dandi videzu se še posebej podajo enostavni nizki čevlji z vezalkami, da ne omenjam klobukov, ki bodo dodali garderobi piko na i, pa naj gre za elegantno gentelmanski ali slamnati slog. Tudi dedkova pozlačena žepna ura, ki si jo boste

korenjaki obesili na ogrlico, bo dodatno prispevala k večji samozavesti. Kot sem že omenila, je veliko pozornosti v modi letos namenjene obuvalom. Na petah in ogromnih platformah se znajdejo nenavadni detajli, kot so renesančni kipci, cvetlični šopki, kovinske verige ali bleščeča zrcalca. Še vedno so popularne rimljanke, paščki pa so dovoljeni prav povsod. In seveda bo jeseni videti veliko čevljev z odprtimi prsti v njih. Morda malo nepraktično, a topleje bo z debelejšimi nogavicami. Tudi pasovi naj tako na ženskem kot na moškem telesu poudarjajo silhueto, zato so dovoljene pentlje, večkrat prevezani pasovi, širše rute, ozek pas v kontrastni barvi, ogromen futurističen pas, trak z drobnimi rožami …, skratka kamor vam seže jesenska domišljija. In ob tem je seveda miselnost, da se lahko po modi oblačijo le tisti, ki imajo veliko pod palcem, na srečo preživeta. Bolj kot se znajdete, več boste veljali, ne glede na to, na kaj se vaša iznajdljivost nanaša. Pa srečno in uspešno pri brskanju po omarah vaših sorodnikov. To naj ne bo ne zadržano, še manj pa dolgočasno. mag.

Dragica Martt a SStter ernad Dr agica Mar nad

priloga dolenjskega lista

OVEN – Oktobra boste morali biti bolj potrpežljivi in strpni, sicer boste hitro izgubili tla pod nogami. Na delovnem mestu vas utegnejo nervirati sestanki in sitni sodelavci, doma pa vas bodo v slabo voljo spravljali radovedni sorodniki, ki se bodo vpletali v vašo intimo. Poskrbite za primerno sprostitev. BIK – Do 16. boste zlahka kos poslovnim in finančnim težavam. Zahvaljujoč odličnim komunikacijskim sposobnostim in intuiciji boste začeta poslovna pogajanja uspešno pripeljali do konca. Ker ne boste preveč komplicirali, se utegne večina odnosov z okolico izboljšati. Poročeni bodo uživali v družbi domačih. DVOJČKA – Ta mesec boste težko ugodili vsem. Še težje pa boste uskladili svoje želje in tuje načrte. Situacija na delovnem mestu se zapleta. Čaka vas veliko dela - v katerega boste vlagali veliko energije, a pogosto bodo rezultati malenkostni. Samski dvojčki se bodo prestrašili čustev in se umaknili vase. RAK – Na delovnem mestu bo situacija nekoliko bolj napeta. Bolj premišljeno izbirajte primerne trenutke za izražanje svojega mnenja ali za nestrinjanje. S sodelavci, šefom, prijatelji in partnerjem se nikar ne prepirajte, predvsem pa ne obljubljate nemogočega. Prosti čas izkoristite za športne aktivnosti. LEV – Večina levov bo oktober posvetila karieri, izobraževanju in iskanju novih poslovnih izzivov. Pred podpisom pogodb podrobno preberite drobni tisk. Največ poslovne in finančne sreče čaka tiste, ki so zaposleni na področju računalništva, medijev in marketinga. Doma si boste delali nepotrebne skrbi. DEVICA – Primanjkovanje energije, nepomembna nesoglasja s sodelavci in kopica dela bodo krivi, da se boste na delovnem mestu slabo počutili. Če ne boste bolj zaupali sebi in prisluhnili intuiciji, se utegnete vrteti v začaranem krogu. Odnos s partnerjem se bo nekoliko izboljšal, imate vso njegovo podporo. TEHTNICA – Poslovna situacija bo najbolj naklonjena tehtnicam, katerih delo je povezano z umetnostjo in kulturo. Druženje s prijatelji bo povsem podrejeno vašemu poslovnemu tempu, družbo pa si boste pogosto izbirali tudi glede na trenutno razpoloženje. Možne so manjše zdravstvene težave. Poskrbite zase! ŠKORPIJON – Na delovnem mestu vam v oktobru ne bo najlažje. Ker ste v mišljenju daleč pred večino sodelavcev in ker znate vizionarsko predvideti najboljše rešitve, se utegnete znajti v središču različnih tračev. Zaupajte vase in se ne dajte ugnati! Izdatke skrbno načrtujte. Čas ni primeren za nakupe. STRELEC – V oktobru boste znali sprejeti prave poslovne odločitve v odločilnem trenutku. Poslovni uspehi se vam bo tudi finančno obrestovali. Kljub vsemu pa utegnete konec meseca pričakati s prazno denarnico. Samski strelci utegnejo srečati sorodno dušo. Vezani strelci bodo uživali v razvajanju domačih. KOZOROG – Če želite poslovne projekte uspešno pripeljati do konca, boste potrebovali pomoč in podporo sodelavcev. Prosti čas bo zapolnjen z družabnimi aktivnostmi, športom in prostovoljnim delom. Družinsko življenje bo potisnjeno na strani tir. Na domače se boste spomnili šele takrat, ko se bodo začeli pritoževati. VODNAR – Na delovnem mestu vam bodo naložili več odgovornosti. V drugačnih okoliščinah bi bili takšnega izziva veseli, sedaj pa vas prevevajo razni negativni občutki, ki utegnejo popolnoma blokirati vaše delovanje. Bolj zaupajte sebi! Zaradi slabe vesti boste domače razvajali na vse možne načine. RIBI – V oktobru boste pogosto imeli občutek, da stojite na mestu. Ne glede na to, kaj delate in kako se posvetite delu, se bodo poslovne zadeve reševale po polžje. V komunikaciji z okolico bodite bolj iskreni – nič tudi ni narobe, če odkrito pokažete svoja čustva. Prosti čas posvetite meditaciji.

46 46

priloga dolenjskega lista

KRIŽANKA

9 . Ž i v i n a n a g rra a d n a k r i ž a n kka a

9. Živina nagradna križanka Sponzor tokratne križanke je YURENA, šola tujih jezikov, Glavni trg 11, Novo mesto, ki podarja praktične nagrade v vrednosti 40, 30 in 20 evrov. Pravočasno smo prejeli 198 rešitev osme Živine nagradne križanke. Terme Krka, Ljubljanska cesta 26, Novo mesto, podarjajo: 1. nagrado, kosilo za 2 osebi v Restavraciji Tango na Otočcu, prejme Rok Pezelj iz Dolenje vasi pri Mirni Peči, 2. nagrado, kosilo za 1 osebo v Restavraciji Tango na Otočcu, prejme Jože Mesarko iz Novega mesta, in 3. nagrado, igranje tenisa (1h) ali vstop v fitnes v Športnorekreacijskem centru Otočec, prejme Nevenka Žiberna iz Krškega. Nagrajencem čestitamo! Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 19. oktobra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico pa pripišite “9. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

Pravilna rešitev 8. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi:OBOIST, DEDEKIND, IRS, IKAR, SNET, JV, ESKAPADA, JT, TREN, EBRO, IE, DILETANT, BRAZGOTINA, ETAT, RILINDIJA, GAZ, ŠVED, RAB, ANANAS, LIK, GAŠENJE, ALP, JESEN, ATENTATOR, IRENEJ, ETIOPIJA, NAJAVA, SOK, OSAT. Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate z objavo osebnih podatkov. Ime: ............................................................................................ Priimek: ..................................................................................... Naslov: ....................................................................................... ................................................................................................................. Podpis: ........................................................................................

KRIŽANKA