predstavljamo razlike v ocenah trditev o podjetniĹĄtvu med obema skupinama (Tabela 2).
6 'RGDWQD UD]LVNDYD GLVNXVLMD LQ ]DNOMXÞHN V poglavju je predstavljen najpomembnejťi rezultat testiranja razlik PHG VNXSLQDPD PRãNLK LQ üHQVN Y VWDOLãÞLK GR SRGMHWQLãWYD QD REVWRMHÞLK SRGDWNLK 5D]OLNH VPR ugotavljali s t-testom, ob predhodnem testiranju homogenosti varianc z Levenovim testom. V YVHK SULPHULK VPR XJRWRYLOL SULÞDNRYDQR HQDNRVW YDULDQF PHG skupinama. 8JRWRYLOL VPR ]JROM HQR LQ HGLQR VWDWLVWLÞQR SRPHPEQR UD]OLNR PHG VSRORPD WDEHOD LQ VLFHU VH PRãNL SRÞXWLMR QHNROLNR manj podjetne od Şensk. Tabela 2: T- WHVW XJRWDYOMDQMD UD]OLN Y VWDOLãÞLK R SRGMHWQLãWYX PHG obema skupinama Frekve Odstote Spol nca k Moťki 55 45,1 Ženski 67 54,9 Skupaj
122
100,0
Sig. (2tailed)
VpraĹĄanja
N M SD t df Spol Ocenite, v kolikťni meri Moťki 55 4.65 1.713 VH VDPL SRÞXWLWH Ženski 67 4.72 1.346 120 *.030 podjetnega. .223 *(p<0,05) **(p<0,01) ODVWQL L]UDÞXQ
Razlika na prvi pogled ni presenetljiva, vendar pa se je v nadaljnjem SURXĂžHYDQMX SUREOHPDWLNH SUDY WD L]ND]DOD NRW NOMXĂžQD VDM VH QH sklada z rezultati medkulturne ĹĄtudije na vzorcu 55 drĹžav, med katerimi je tudi Slovenija in ki jo predstavljamo spodaj. Avtorja Alicia Rubio-BanĂłn in Nuria Esteban-Lloret, na podlagi teorije Hofstedta pojasnjujeta, zakaj bodo moĹĄki bolj verjetno kot Ĺženske opravljali naloge, povezane s poslovnim svetom, z argumenti hegemonske moĹĄkosti. Delati v poslovnem okolju je ocenjeno kot EROM UDFLRQDOHQ LQ PDQM ĂžXVWYHQ SURFHV ]DWRUHM EROM PRĂŁNL 9 QMXQL raziskavi je bil upoĹĄtevan indeks moĹĄkosti (MAS Index), ki ga je razvil Hofstede za vsako od drĹžav v vzorcu. DrĹžave, ki imajo nizek indeks 81