__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1

30 LET POSLOVNE SKUPINE DOBA

Več vedeti, bolje živeti, DOBA priložnosti. Praznujemo 30 let.


30 LET POSLOVNE SKUPINE DOBA


Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je Ä?astni pokrovitelj dogodkov ob 30. obletnici DOBE


DOBA 30 LET 3

Kazalo 07

Naša zgodovina

12

DOBA v številkah

16

O DOBI

22

Prijatelji DOBE

32

Obiskali so nas

36

Študenti, udeleženci, diplomanti

42

DOBA v medijih

58

Priznanja in nagrade

62

Naj visokošolski učitelji, naj predavatelji, naj online mentorji in naj diplomanti

70

Sodelovanje z okoljem

76

Področja, kjer smo bili prvi

82

Vseživljenjsko izobraževanje

86

Pogled v prihodnost

90

Zaposleni na DOBI


DOBA 30 LET 4

Pismo prof. dr. Ane Krajnc ob ustanovitvi DOBE


DOBA 30 LET 5


DOBA 30 LET 6

Poslovna skupina

doba fakulteta višja strokovna šola srednja šola jezikovni center središče za samostojno učenje borza znanja


DOBA 30 LET 7

Naša zgodovina 1990

1991

Ustanovitev DOBE.

Začeli smo z izvajanjem programov za brezposelne.

V jezikovne programe smo vpisali 1000 cicibanov in 420 odraslih.

2001

2004

Podelili smo diplome prvim višješolskim diplomantom.

Ustanovili smo DOBA Fakulteto.

2014 Z magistrskim programom Mednarodno poslovanje v angleškem jeziku smo na DOBA Fakulteti vstopili na globalni trg.

1994 Preselili smo se v prostore na Kopitarjevi ulici.

2006

1995 Odprli smo prvo Središče za samostojno učenje v Sloveniji.

2007

Ustanovili smo Poslovni inštitut DOBA Fakultete.

Prejeli smo priznanje Andragoškega centra Slovenije za izjemno prizadevanje pri razvijanju kakovosti v izobraževanju odraslih.

2016

2017

2018

Ustanovili smo Kompetenčni center za razvoj digitalnih kompetenc in online učenje.

DOBA Fakulteta je ustanovila Inštitut za e-izobraževanje.

Postali smo izpitni center za tuje jezike Državnega izpitnega centra.

Fakulteta je pridobila prvo mednarodno akreditacijo za kakovostno izvajanje online študija UNIQUE.

DOBA Fakulteta je pridobila drugo mednarodno akreditacijo za online študij – certifikat EOCCS, ki ga podeljuje EFMD. Akreditacija doktorskega programa DOBA Fakultete.


DOBA 30 LET 8

>>

>>

1996

1997

Začela je delovati Borza znanja.

Začeli smo z izvajanjem srednješolskih programov.

2008

2009

Prvič smo svečano podelili diplome na DOBA Fakulteti.

Izdali smo prvo številko E-novic in prvo številko znanstveno-strokovne e-revije Mednarodno inovativno poslovanje.

Začeli smo z izvajanjem programov DOBA Fakultete na srbskem trgu.

>>

2019 Praznovali smo 20 let online študija. Ustanovljeno je bilo Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Maribor.

Ustanovljena sta bila alumni kluba Višje strokovne šole in DOBA Fakultete.

2020 Praznujemo 30. obletnico.

1998 Ustanovili smo Višjo strokovno šolo.

1999 Kot prvi s Sloveniji smo začeli z izvajanjem online študija. Preselili smo se v zgradbo na Prešernovi ulici.

2011 Na DOBA Fakulteti smo ustanovili Svet za razvoj študija na daljavo.

2012 Začeli smo z izvajanjem programov DOBA Fakultete na hrvaškem trgu.


Malokatera stvar je človeku tako zvest tovariš, kot je njegovo znanje. Spoštovati velja vse tiste, ki nam ga pomagajo osvajati. - MILAN KUČAN

nekdanji predsednik RS (citat iz knjige vtisov na DOBI, leta 2001)


DOBA 30 LET 11


DOBA 30 LET 12

01 DOBA v Å¡tevilkah


DOBA 30 LET 13

49.228 udeležencev in ŠTUDENTOV

Izvajamo več kot

100 PROGRAMOV izobraževanja

redno zaposlenih

36 230

zunanjih sodelavcev

59 izobraževalnih programov smo razvili sami

8607 DIPLOMANTOV DOBA Fakultete in Višje strokovne šole


DOBA 30 LET 14

Študentje študirajo online iz

21

2

let online študija

mednarodni akreditaciji online študija

z nami več kot PODJETIJ

46 DRŽAV SVETA

3000

4 JEZIKI Programe izvajamo v 4 jezikih – slovenski, hrvaški, srbski in angleški


DOBA 30 LET 15


DOBA 30 LET 16

02 O DOBI


DOBA 30 LET 17

Beseda direktorice

Ponosna sem na našo zgodbo, to je zgodba nikoli končanega potovanja, ki se nenehno razvija in plemeniti.

Bogatih in ustvarjalnih 30 let V ponos in veselje mi je, da vam lahko poklonim brošuro, posvečeno praznovanju ob tridesetletnici delovanja DOBE. Pred 30 leti sem ustanovila DOBO in začelo se je novo poglavje v mojem življenju. Imela sem jasno vizijo – razviti drugačno, inovativno izobraževalno ustanovo. Že od začetka smo stavili na odličnost, nadpovprečnost in velikopoteznost. Skupaj s sodelavci smo opravili pionirsko delo in postavili temelje kakovostnega in inovativnega izobraževanja otrok in odraslih v Sloveniji. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je Slovenija zavedala potrebe po razvoju novih programov, oblik in metod učenja. Takratno vzdušje je vplivalo na koncept učeče se družbe, ki je dobival vidno mesto v življenju vsakega posameznika, družbena naravnanost pa je bila naklonjena razvoju novih programov in načinov učenja, tudi v zasebnih izobraževalnih zavodih. Izoblikovali smo filozofijo, poslanstvo, kulturo ter razvijali programe in načine, s katerimi bogatimo slovenski in širši prostor.

Največji razvojni dosežek DOBE je gotovo razvoj modela online študija, ki nas postavlja ob bok modelom, Oblikovali smo ga kot odgovor na potrebe po bogatitvi in kakovosti izobraževanja in zanj pridobili dve mednarodni akreditaciji. V začetku tisočletja smo ustanovili DOBA Fakulteto. Pri oblikovanju visokošolskih študijskih programov, od dodiplomskih do magistrskih in doktorskega programa, so nas zmeraj vodili razmisleki, kakšna bo vloga menedžerja v prihodnosti, katere kompetence bo moral imeti razvite za dosego konkurenčnosti podjetja in za vodenje sodelavcev. Zelo se zavedam, da naša konkurenčna prednost v Sloveniji in v jugovzhodni Evropi niso zgolj sodobni izobraževalni programi, edinstven online študij, število študentov in druge naštete prednosti, ampak so naše prednosti povezane s človeško dimenzijo, stalnimi spremembami, vrednotami in kulturo. V 30 letih se je vse okoli nas spremenilo, trg dela, procesi globalizacije., kar vse vpliva na naše delo


DOBA 30 LET 18

in življenje. Na tej poti se je DOBA z nenehnim prilagajanjem in rastjo dokazala in pomembno prispevala k razvoju človeškega, kulturnega in socialnega kapitala ter h konkurenčnosti podjetij. In za to se je bilo vredno truditi 30 let. Uspešno zgodbo DOBE smo sooblikovali vsi, motivirani sodelavci, odlični profesorji, online mentorji in partnerji, študenti, diplomanti in podjetja. Naj bo ta obletnica zahvala vsem, ki ste in še puščate pečat v naši izobraževalni zgodbi, ki ste in boste z nami delili znanje, čas in prihodnost. Ponosna sem na našo zgodbo, to je zgodba nikoli končanega potovanja, ki se nenehno razvija in plemeniti v online DOBO, DOBO znanja, DOBO povezovanja, DOBO za razvoj skupnosti, DOBO rasti in trajnosti ter DOBO, ki razvija posameznike. Skratka, DOBO, ki vidi dlje.

Jasna Dominko Baloh


DOBA 30 LET 19

Kako rastemo?

prof. dr. Rasto Ovin

Irena Amič Ravnik

Peter Baloh

Dina Potočnik

Kot vsi veliki projekti ima tudi DOBA Fakulteta svoje ime. Jasna Dominko Baloh, direktorica skupine DOBA, vse od začetkov pred 30 leti pa vse do danes ni prenehala z iskanjem novih izzivov in osvajanjem vse višjih standardov, o katerih neizpodbitno pričajo podatki v tej brošuri. V čast nam je, da smo lahko deležniki tega velikega projekta, ki ob znanju sporoča tudi to, da je edina stalnica kakovosti in rasti sprememba.

Na DOBA Fakulteti prevladuje radovednost. Raziskovanje novih načinov razmišljanja in premikanje meja ne samo spodbujamo, temveč tudi pričakujemo. Ideje, inovacije, odprta komunikacija, timsko delo in prenos znanja tako znotraj ustanove kot v skupnosti njenih partnerjev odražajo duha fakultete in jasno kažejo, da bo fakulteta tudi v prihodnosti, ki je bolj kot kdajkoli nepredvidljiva, prosperirala in ostala to, kar je vedno bila – mesto za radovedne, pogumne in drzne.

Institucija, ki raste, se razvija, je inovativno naravnana in mednarodno usmerjena, nudi finančniku zaradi doseganja dobrih poslovnih rezultatov posebno motivacijo, saj se bo ubadal predvsem z usmerjanjem sredstev v razvoj izobraževalne dejavnosti, v posodobitev tehnološke podpore študiju, v dobre delovne pogoje zaposlenih in njihovo nagrajevanje; se pravi v smer, kjer razvoj generira nov razvoj.

Vsakoletna rast števila udeležencev in študentov izobraževalnih programov iz Slovenije in tujine je dokaz, da delamo dobro. Zavedamo se, da dobri rezultati temeljijo na zavzetosti zaposlenih, sledenju našim vrednotam in viziji, zato so ti odlični rezultati za naš marketinško prodajni tim velika motivacija za naprej. Z inovativnimi pristopi v marketingu bomo tudi v prihodnje navduševali bodoče študente in tako zagotavljali trajnostno rast DOBE.

dekan DOBA Fakultete

direktorica študijskih programov na DOBA Fakulteti

direktor financ

direktorica marketinga in prodaje


DOBA 30 LET 20

Stanko Kramberger vodja informatike

Polona Baloh Kremavc

Helena Vogrinec

mag. Klemen Žibret

Slogan DOBA, šola, ki vidi dlje, skušamo na DOBI uresničevati na vsakem koraku. Nenehno se razvijamo, tvegamo, vidimo preko naših meja. To pričakujemo od strokovnih sodelavcev, od pedagoškega tima pričakujemo drugačne pristope pri delu s študenti. Smo tehnološko inovativni, študentom želimo zagotoviti najnovejša znanja v sodelovanju z gospodarstvom, spremljamo zgodbe diplomantov. Prepričana sem, da bo DOBA vedno korak pred drugimi.

Z jasno usmeritvijo, ki temelji na nenehnem razvoju, novih tehnologijah in kakovosti, se je Višja strokovna šola DOBA razvila v višjo šolo z največ diplomanti. Z lastnim razvojnim delom smo razvili štiri višješolske študijske programe in orali ledino na področju online izobraževanja, saj smo prvi uvedli študij, ki je v celoti spletno podprt in odgovarja na ključne zahteve sodobnega časa: dostopnost, vključenost in prilagodljivost.

DOBIN razvojni model temelji na visoki stopnji agilnosti, ki se kaže v proaktivnem odzivanju na spremembe v okolju ter v razvojno-inovativni naravnanosti. Za takšen pristop je potrebna agilnost organiziranja. Prežetost s podjetnostjo in drznostjo, ki temelji na visoki kakovosti, tako v poslovnem kot v pedagoškem delu, zagotavlja odličen potencial za razvoj posameznikov.

direktorica strateških razvojnih projektov in PR

IT oddelek na DOBI je izpostavljen nenehnim izzivom, saj narava dela in hitro razvijajoče se okolje zahtevata stalen razvoj. Ker na DOBI spremljamo nove smernice in imamo pogum, smo bili med prvimi, ki smo uvedli lasten online sistem izobraževanja. To je bil mejnik, ki nam je dal energijo za nadaljnje delo. Vsakodnevno vpeljujemo novosti in izboljšave, da naši študentje dobijo to, kar pričakujejo. Ponudimo jim lahko več kot drugi.

ravnateljica Višje strokovne šole

izvršni direktor


DOBA 30 LET 21

Dr. Boris Cizelj

Dr. Viljem Pšeničny

Bilo mi je v čast in zadovoljstvo biti prvi dekan DOBA Fakultete, ki upošteva spremembe v sodobni informacijski družbi in postindustrijskem gospodarstvu. Njeni profesorji in strokovne službe si prizadevajo, da študenti usvojijo vsa znanja, kompetence in veščine, ki jih zahteva trg dela 21. stoletja. To je pri online študiju didaktično še zahtevnejše kot pri klasičnem, a dve mednarodni akreditaciji potrjujeta, da smo v tem uspeli.

DOBA je odigrala pomembno vlogo pri razvoju zasebnega visokega šolstva, internacionalizaciji študija z uporabo tujih jezikov in pri uvajanju študija na daljavo. V 30 letih se je razvila v enega najuglednejših zasebnih visokošolskih zavodov s sodobno zasnovanimi programi, ki se v zadnjem času praktično v celoti izvajajo v obliki študija na daljavo.

dekan DOBA Fakultete v letih 2006-2011

dekan DOBA Fakultete v letih 2011-2014


DOBA 30 LET 22


DOBA 30 LET 23


DOBA 30 LET 24

03 Prijatelji DOBE


DOBA 30 LET 25

Prijatelji DOBE

Aleksander Saša Arsenovič

Magdalena Tovornik

župan mesta Maribor

županja mesta Maribor v letih 1990-1994

Raziskava Svetovnega ekonomskega foruma o prihodnosti delovnih mest napoveduje, da bo za veliko poklicev potrebna višja stopnja kognitivnih sposobnosti, kot so ustvarjalnost, logično sklepanje in sposobnost reševanja problemov. Izobraževalni sistem bo moral znati tovrstne veščine prenesti na svoje učence in študente. DOBA kot največja zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji in pomemben izobraževalni center v Mariboru sledi sodobnim trendom na področju izobraževanja. Kot pionir na področju e-izobraževanja v Sloveniji pa se lahko DOBA z več kot 20-letnimi izkušnjami izvajanja študijskih programov, ki so v celoti izpeljani preko spleta, postavi ob bok najboljšim evropskim ponudnikom e-izobraževanja. Verjamem, da bo tudi v prihodnje razvijala in nadgrajevala inovativne pedagoške pristope in programe, da bodo prilagojeni potrebam hitro razvijajočega se sveta in družbe.

Moji spomini na začetek DOBE so natančni, saj sem bila zraven na njen prvi, slovesno otvoritveni dan. Bila sem priča uresničitvi tudi mojih idej, da Maribor mora postati mesto znanja in ustvarjalnosti. Obstoječi šolski sistem se je prepočasi odzival na potrebe po novih znanjih, ki jih je napovedovala sprememba političnih, gospodarsko tržnih in družbenih odnosov v pričakovani samostojni Sloveniji, odprti v Evropo in svet. DOBA je pokazala izjemno mero posluha za vrsto znanj, ki jih je razvijajoče se okolje v naslednjih letih zahtevalo. Rasla je na vseh ravneh – po številu vpisanih in predavateljev, po sodelovanju s tujino, z novimi prostori, s publicistično dejavnostjo. Najbolj pa je rasla nenehna skrb za kvaliteto študija in uvajanje novih tehnologij v izobraževalne procese. Vrh je gotovo edinstven študij na daljavo z mednarodno akreditacijo.


DOBA 30 LET 26

mag. Violeta Bulc

Branko Roglić

nekdanja EU komisarka, nekdanja podpredsednica Vlade RS, inovatorka, podjetnica, nekdanja profesorica DOBA Fakultete

lastnik in predsednik Nadzornega odbora ORBICO, častni konzul Slovenije na Hrvaškem

Razumevanje samega sebe, družbenih tokov in naravnih sistemov okoli nas pomaga graditi trajnostno vzdržen svet. Zato pa je potrebno znanje, sveže in vključujoče. DOBA je sodobna izobraževalna institucija, ki ves čas podaja in razgrinja nova, uporabna znanja ter sodobna orodja za tlakovanje uspešnih zgodb. Vse skupaj pa na DOBI oplemenitijo še s srčnostjo, predanostjo in spoštovanjem do življenja samega. Poslanstvo, ki se dotakne vseh tako doma kot v tujini.

Nobenega projekta ni mogoče realizirati brez strokovnjakov. Ti morajo biti celovite osebnosti, strokovno izobraženi, izkušeni in pošteni. Podjetja danes potrebujejo vrhunske strokovnjake, ki morajo biti sposobni vzdrževati harmonijo med zaposlenimi in jih motivirati. S svojim zgledom, etičnim pristopom, skromnostjo in prizadevnostjo bodo v sodelavcih spodbudili tisto najboljše ter tako povečevali konkurenčnost, ki je condicio sine qua non dobrega poslovanja in obstoja na tržišču. Pri tem je treba misliti dolgoročno. Zato morajo svoje znanje, pridobljeno na fakulteti, redno dopolnjevati, da bi lahko sledili spremembam, ki se danes dogajajo vsako sekundo. Nekoč so bile spremembe bistveno redkejše, dotikale so se samo določenih skupin, danes so hitre in globalne ter zadevajo vsakogar.


DOBA 30 LET 27

Prijatelji DOBE

mag. Sonja Šmuc

Marko Lukić

generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije

lastnik in direktor podjetja Lumar

Danes skoraj ni konference ali strokovnega srečanja, na katerem ne bi razpravljali ali vsaj omenili vse večjih in hitrejših sprememb na gospodarskem, tehnološkem in družbenem področju. Če smo še pred nekaj desetletji z znanjem, ki smo ga dobili z rednim izobraževanjem, pridobili tudi kompetence, s katerimi smo bili na trgu dela konkurenčni skoraj vso delovno dobo, so danes razmere popolnoma drugačne. Edina stalnica našega življenja so spremembe. Vedno nove tehnologije, procesi in dognanja pa narekujejo vedno nove kompetence. Znanje, ki je včeraj zadostovalo, danes potrebuje pomembne dopolnitve in nadgradnje, jutri pa bo verjetno neuporabno. Učenje postaja način življenja, potrebno znanje pa največja spremenljivka. Pri krepitvi znanj in kompetenc je kamenček v mozaiku tudi DOBA Fakulteta.

V današnjem hitro spreminjajočem se svetu je zelo pomembno, da se znamo na izzive časa, digitalizacije in spreminjajočega se poslovnega okolja hitro odzvati. Z zavedanjem, da je znanje temelj, ki ga je potrebno v tem hitrem svetu nenehno preverjati in nadgrajevati. Znanje je odlična popotnica za delo v podjetjih. Vendar mladim danes manjka izkušenj. Zato bi moral biti sistem nastavljen tako, da bi v času izobraževanja pridobili čim več praktičnih izkušenj. Prenosu izkušenj, ki se jih nikoli ne da predvideti in so vedno zelo kompleksne, bi bilo treba med študijskim procesom nameniti več pozornosti. DOBI je uspelo vzpostaviti okolje in sodoben izobraževalni proces, ki posameznikom omogoča preplet teoretičnega znanja in realnih izkušenj. Še naprej vam želim veliko uspešnih in inovativnih let ter odličnih diplomantov.


DOBA 30 LET 28

Saša Mrak Hendrickson

mag. Aleksandra Podgornik

izvršna direktorica Združenja Manager

direktorica Štajerske gospodarske zbornice

Ekonomija znanja, bliskovit razvoj tehnologije in globalizacija spreminjajo svet, procese in vloge, tudi vlogo menedžerjev. Njihovo temeljno poslanstvo sicer še vedno ostaja ustvarjanje dobrih poslovnih rezultatov, zagotavljanje rasti in razvoja podjetij, a v ekonomiji znanja se morajo menedžerji bolj kot kdajkoli prej osredotočati na človeški kapital, zato v ospredje prihajajo mehke veščine vodenja. Včasih so bili zanje pomembni le delničarji (shareholders), danes so pomembni vsi deležniki v okolju (stakeholders), ob tem pa tudi vpliv na družbo in okolje. Pred menedžerji je zato veliko izzivov tako pri lastni preobrazbi kot pri preobrazbi podjetij in zaposlenih. Vsak vodja se mora neprestano razvijati ter s svojim delovanjem biti zgled zaposlenim in vračati družbi, brez katere podjetje ne more delovati.

Znanje je bilo vedno temelj razvoja, tako je tudi danes in bo v prihodnje. Zato so zaposleni, ki znajo in so sposobni opravljati svoje delo kakovostno in učinkovito, želja vsakega uspešnega delodajalca in zato je cilj vsakega med njimi zagotoviti si najustreznejše kadre. Šole dajo potrebno formalno izobrazbo, nekatere šole pa dajo še več – dajo izobrazbo, ki temelji na poznavanju potreb in pričakovanj delodajalcev. DOBA je šola take vrste, ne samo zaradi 30-letnih izkušenj, ampak tudi zaradi angažiranosti in pozitivne naravnanosti, ki daje mladim energijo za delo, delodajalcem pa zaposlene, ki jih potrebujejo in s katerimi je veselje delati. Hvala za vaše angažirano delo, ki ga štajersko gospodarstvo čuti in, prosim – bodite takšni tudi v prihodnje!


DOBA 30 LET 29

Prijatelji DOBE

Vladimir Rukavina

mag. Danijela Fišakov

direktor Narodnega doma Maribor

predsednica Slovenskega poslovnega kluba Beograd

Pred 30 leti se je pojavila praktično iz nič, in kot je to v Mariboru običajno, skoraj nihče ni verjel, da se bo iz tega pionirskega in entuziastičnega začetka rodila zgodba o uspehu.

V 30 letih izjemnega poslanstva je DOBA Fakulteta povsem uresničila svoje cilje in vizijo. Že takoj po tipajočih začetkih je postavila zanesljive temelje, ki so omogočili uresničitev želenega. Vstopila je v prihodnost, na DOBI so bili pionirji online študija in vizionarji v kvalitetni različnosti.

Na DOBI so se zavedali pomena praktičnih znanj ljudi, ki so iz prakse prihajali, in jim pomagali to neprecenljivo praktično znanje nadgraditi in oplemenititi z novimi znanji, upoštevajoč dnevne delovne obveznosti in prilagajajoč se njihovemu prostemu času, o čemer sem se praktično prepričal tudi sam. Ko je DOBA pred 20 leti začela z online študijem, je bila to nova prelomnica in spet so orali ledino. Danes je DOBA zares pomembno središče znanja, ki nastavlja ogledalo marsikateri drugi izobraževalni instituciji. Ob tem je s svojo kulturo delovanja in odmevnimi akcijami ter neposredno podporo kulturnim institucijam še kako vključena v kulturno delovanje našega mesta.

Kadarkoli smo projekte ustvarjali skupaj, smo ob uspešnih zaključkih potrjevali smernice za naprej. SPK je tudi ob DOBI rasel in se razvijal v nezamenljiv most, ne samo med gospodarstvoma dveh držav, temveč tudi med številnimi slušatelji, danes člani SPK. Študentje in diplomanti na vseh stopnjah – dodiplomskem, podiplomskem, magistrskem in doktorskem študiju izpostavljajo osebni pristop, četudi po elektronski poti. Prihodnost ostaja skupna, sodelovanje prav tako, saj smo oboji sledilci kakovosti sodobnega sveta.


DOBA 30 LET 30

David Taylor

prof. dr. Ana Krajnc

generalni direktor globalne mreže za visokošolsko izobraževanje BUSINET

zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani in nekdanja profesorica na DOBA Fakulteti

Businet je mreža visokošolskih ustanov, ki ima 114 članic iz 31 držav. DOBA Fakulteta je najstarejša članica mreže iz Slovenije. V mreži Businet je izjemno cenjena ustanova. Vsi posamezniki, s katerimi sem sodeloval na DOBI, imajo potrebno znanje in zagon. Imajo željo, da se stvari uresničijo in da se uresničijo v korist študentov. Organizacija že od samih začetkov kaže vizijo razvijanja alternativnih možnosti učenja.

Ko je DOBA pred 30 leti začela delovati, področje izobraževanja odraslih ni bilo družbeno priznano. Danes postaja njeno področje delovanja – znanje in izobraževanje – družbeno najbolj pomembno. Kar je bila v času Marije Terezije osemletka, je danes višja ali visoka šola. Ne drži več pregovor: “Študiraj, da ti ne bo treba delati.” Nasprotno, danes se pravilo glasi: “Študiraj, da boš lahko delal in samostojno živel.”

Za fakulteto je izredno pomembno, da izkazuje kakovost, veščine in teoretična znanja, ki jih uči. Če uči, da morajo podjetja imeti “prave vrednote”, mora te kazati tudi sama, v nasprotnem njeno sporočilo ni sprejeto. Glavne vrednote DOBA Fakultete so jasno vidne industriji, partnerjem, študentom in splošni javnosti. V času, ko je “trajnost” nekaj, za kar si ogromno ljudi prizadeva, je DOBA sprejela trajnostni model, ki bo v prihodnje videl še veliko rojstnodnevnih zabav.

Ljudje se bojijo robotov, strah jih je, kaj bodo delali, če jim bodo nove tehnologije odvzele delo. Strokovnjaki v razvitih državah ugotavljajo, da bo glavnino dela ljudi v prihodnosti predstavljalo prav izobraževanje / učenje. Ljudje bodo opravljali samo taka dela, pri katerih človek nima tekmeca v robotih: ustvarjalnost, samoiniciativa, čustva, empatija. Brez ustrezno razvitega človeškega kapitala ostanejo pridobitve nove tehnologije mrtve.


DOBA 30 LET 31

Prijatelji DOBE

red. prof. dr. Zdenko Medveš

mag. Mitja Jermol

redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na DOBA Fakulteti

vodja Centra za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij na Inštitutu Jožef Stefan

V življenju sem se srečeval z različnimi delovnimi okolji in mislim, da sem v vseh delal tisto, kar me je veselilo, da se nikoli nisem počutil brez izzivov, mlačno in dolgočasno. A tisto, po čemer imam v spominu delovno okolje DOBE, je strokovno vrhunska in neprekinjena podpora pedagoškemu delovanju, pripravljenost za uvajanje novih metod in tudi neposredno sodelovanje v izvedbi posameznih faz pedagoškega procesa. DOBA je moja edina izkušnja, v kateri so študentje ob mojem mentorstvu lahko izvedli študij in opravili študijske obveznosti v obliki empiričnega raziskovalnega projekta s stratificiranim vzorcem. Brez neposrednega sodelovanja strokovnih služb to ne bi bilo izvedljivo.

Svet današnjega in jutrišnjega dne je in bo poln nenehnih sprememb, ki so vedno bolj prepletene z raziskovalnimi in tehnološkimi dosežki. Zato nenehno izobraževanje, prilagojeno posamezniku, dostopno kjerkoli in kadarkoli, postaja nuja. Danes lahko samo ugibamo, kakšne bodo potrebe trga jutri. Zato postaja fleksibilnost, dostopnost in personalizacija izobraževanja, ki ne posega v posameznikovo življenje in kariero, ampak ju dopolnjuje, nujnost. To je nemogoče doseči brez odprtega, vseobsegajočega, vsem dostopnega izobraževanja, ki temelji na novih metodah, pristopih in tehnologijah. DOBA je to doumela že ob svojem nastanku. Danes je uveljavljena izobraževalna institucija, ena vodilnih v regiji, sposobna ponuditi fleksibilne, dostopne in napredne programe specifičnih znanj, ki jih doba nenehnih sprememb potrebuje.


DOBA 30 LET 32

Tone Partljič

mag. Anita Hrast

pisatelj

direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO

Leta 1991 in 1992 sem bil (Rousov) podpredsednik izvršnega sveta Maribor, odgovoren za družbene dejavnosti, torej za šolstvo, kulturo, šport in socialo … Da bi se seznanil z dejavnostjo, sem obiskoval posamezne “deležnike” ali “subjekte”, ki so sodili v moj “resor”. In me je pot zanesla v Razlagovo ulico, kjer je bil izobraževalni zavod DOBA, o katerem nisem vedel tako rekoč nič. Presenetila me je množica otrok, ki so obiskovali tečaje tujih jezikov in saj ne vem, kaj še vse … Prva leta po osamosvojitvi so pokala od idej, želje po izobraževanju in dopolnjevanju znanj. DOBA, ki je danes doma v Prešernovi ulici, se imenuje fakulteta, izvaja dodiplomske, podiplomske, magistrske in doktorske študije, je nedvomno mariborska zgodba o uspehu in rasti.

V svetu je praksa, da se uspešna podjetja in organizacije združujejo v članske organizacije, ki spodbujajo razvoj in vzajemno učenje na področju družbene odgovornosti podjetij in širše družbe. Ponosni smo, da je DOBA Fakulteta že od leta 2010 članica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). V letu 2019 je fakulteta pridobila slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus za strateško celovitost pravne osebe. Ima spoštovanja vreden način razmišljanja in delovanja izobraževalne institucije, ki svojim zaposlenim in študentom z družbeno odgovornim ravnanjem in online študijem ponuja veliko več kot le osnovno dejavnost. S širjenjem znanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju pomembno vpliva na razvoj tega področja tako v Sloveniji kot v drugih državah in soustvarja boljšo družbo.


DOBA 30 LET 33


DOBA 30 LET 34

03 Obiskali so nas


DOBA 30 LET 35

Iz knjige vtisov

Čestitam Dobi za dosežke pri popularizaciji in udejanjanju načel vseživljenjskega učenja, za inovativno in kvalitetno pedagoško delo na področju odraslih in ljudem prijazno izobraževanje. prof. dr. Lucija Čok

ministrica za šolstvo, znanost in šport RS, 2000–2002

Ob 15. obletnici Dobe želim vsem njenim ustvarjalcem še veliko uspehov. Uspešnost izobraževalnega sistema je odvisna od inovativnosti, sposobnosti in voljnosti posameznikov, ki vlečejo ta voz naprej. Čestitam! dr. Milan Zver

minister za šolstvo, znanost in šport RS, 2004–2008

Thank you so much for an excellent tailor made programme. We have learned a lot to take with us home, to future develop online learning at Arcada. We are looking forward to continuing the cooperation. We are also grateful for the warm welcoming, your hospitality. It was a pleasure to visit your beautiful country with smiling and helpful people. Arcada UAS, Helsinki

Thank you very much for the warm welcome, the introduction I received into Maribor, the tour, and the behind – the – scene visit at the DOBA business school. A very innovative approach! I will remember the slogans in all classrooms, and ESPECIALLY … the mission statement referring to a SMILE. That must make this school unique. Gert Van Mol

VIP Program Manager The Wall Street Journal Europe


DOBA 30 LET 36


DOBA 30 LET 37


DOBA 30 LET 38

04 Študenti, udeleženci, diplomanti


DOBA 30 LET 39

Študenti, udeleženci, diplomanti

Petra Bališ

Mihael Tomše

Jernej Damjan

Urška Žolnir

Kljub temu da študij poteka virtualno in brez osebnih stikov, način dela spodbuja povezovanje med študenti in timsko delo. V timu sem spoznala nekaj čudovitih ljudi, s katerimi smo ohranili stike tudi po končanem študiju. Zaposleni na DOBI so nam dajali občutek, da vse študente poznajo po imenih. S svojimi odzivi na naša številna vprašanja so v virtualni svet vnesli osebno noto. Pohvalila bi tudi številne profesorje in predavatelje, ne le zaradi kakovostnih predavanj in uporabnih znanj, ki so jih delili z nami, pač pa tudi za podporo, da smo lažje zdržali do konca in magistrirali v želenem roku, predvsem pa za usmerjanje v kritično razmišljanje o predavanih tematikah.

Že med študijem sem opažal, da sem se iz predmeta v predmet, iz letnika v letnik korenito spreminjal v primerjavi s sodelavci, ki se niso udeležili nobene oblike študija. Moja sposobnost razumevanja in reševanja kompleksnih zadev je dosegla raven, za katero lahko trdim, da presega vsa moja pričakovanja. Zato lahko z velikim veseljem povem, da so se mi odprla obzorja, ki so sicer vedno bila pred menoj, le ključa nisem imel pravega, da bi lahko prestopil prag te širine znanja, osebne rasti in samozavesti.

Vedno sem si želel študirati, ampak na moji športni poti to zaradi številnih odsotnosti ni bilo mogoče. Pri online študiju pa mi ni treba hoditi na predavanja in vaje, vse, kar potrebujem, je dostop do interneta. Za študij marketinga sem se odločil, ker bi rad ostal v športu, vendar ne kot trener. Imam dobre govorne in komunikacijske sposobnosti in z njimi bi rad po koncu športne poti prispeval h krpanju lukenj na področju marketinga smučarskih skokov. S študijem sem si odprl vrata za lažji začetek nove poti po koncu športne kariere.

Po zaključku športne kariere sem si želela pogledati tudi izven športnih vod in si pridobiti znanja s povsem novih področij. Izbrala sem DOBA Fakulteto, program Marketing, družbeni mediji in odnosi z javnostmi. Pri izbiri študija mi je bilo pomembno, da pridobim nova znanja, spoznam nove ljudi ter za nekaj časa spremenim okolje. Priznam, pri študiju ni bilo vedno lahko, saj sem med študijem postala tudi mamica, a online študij mi je omogočil fleksibilnost pri vseh obveznostih. S podporo odličnih sošolcev, profesorjev, online mentorjev in sodelavcev fakultete mi je uspel nov vrhunski dosežek – diploma. Dejstvo je, da z novim znanjem prihajajo tudi nove priložnosti, ki se jih že veselim.

magistrica DOBA Fakultete

diplomant DOBA Fakultete

diplomant DOBA Fakultete

diplomantka DOBA Fakultete


DOBA 30 LET 40

Emanuela Vaslić

Alma Cerić

Hana Selak

Petar Glavaš

Šolanje na DOBI je veliko prispevalo k moji osebnostni rasti, pozitivno je vplivalo name kot osebnost in še povečalo mojo željo po nenehnem učenju. Med šolanjem sem pridobila veliko praktičnega in teoretičnega znanja, ki ga danes uporabljam v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Dobila sem želeno zaposlitev, kar pomeni, da sem dosegla enega od svojih dosedanjih življenjskih ciljev.

DOBA Fakulteta mi je dala dovolj znanja in samozaupanja, da sem se prijavila za delovno mesto finančne svetovalke v Singapurju. Diploma DOBA Fakultete mi je omogočila delovni vizum, z znanjem, pridobljenim na fakulteti, pa sem izpite, ki sem jih morala opraviti, da sem lahko postala finančna svetovalka, opravila bistveno lažje. DOBA Fakulteta mi je dala, kar je zame najpomembneje in največ vredno – priložnost, da postanem neodvisna, priložnost za delo in razvoj ter prepričanje, da vse to zmorem in bom naredila uspešno.

Živim v Dublinu in delam za eno od največjih IT organizacij na svetu. Zelo me je pritegnil doktorski program DOBE s svojim interdisciplinarnim konceptom inovacij in vzdržnega upravljanja poslovanja. Raziskovalna področja programa se popolnoma skladajo z mojimi akademskimi in delovnimi izkušnjami. Moja motivacija za doktorski študij so želja po znanju, izzivih in nadaljnjih uspehih. Ker veliko potujem in imam dolge delovnike, sta zame zelo pomembna izvrstna programska podpora in dostop do najboljših baz podatkov za znanstvenoraziskovalno delo. Na DOBI je vse to na voljo in ne morem si predstavljati boljšega mesta za študij in pripravo doktorske disertacije.

Glede na to, da sem se v magistrski program vpisal z zaključeno tehniško fakulteto, je bil moj glavni cilj, da pri tem študiju pridobim znanja s področja menedžmenta. Zaradi delovnega mesta, ki vključuje tudi veliko službenih poti, je bila možnost online študija na DOBA Fakulteti res edinstvena. Moram priznati, da je študij v celoti izpolnil moja pričakovanja.

diplomantka DOBA Fakultete

magistrica DOBA Fakultete

študentka doktorskega programa DOBA Fakultete

diplomant DOBA Fakultete


DOBA 30 LET 41

Študenti, udeleženci, diplomanti

Tomaž Mlakar

Janja Hercog

Domen Gornik

Vesna Medved Kacjan

Vlaganje v izobraževanje in nova znanja je največ, kar lahko naredimo za osebnostni razvoj, zato mi je diploma prinesla potrditev, da je bila odločitev za študij pravilna. Kljub online študiju smo s študijskimi kolegi spletli prijateljske vezi, še najbolj s tistimi, s katerimi smo sodelovali pri skupinskih nalogah. Izmenjali smo izkušnje in znanja, ki mi koristijo na poslovni in življenjski poti. Bogatejši sem za nova znanja, ki jih uporabljam na delovnem mestu, saj na DOBI odlično povezujejo teorijo in prakso. Delam kot komercialist v prodaji in čeprav sem pred študijem že imel nekaj delovnih izkušenj, sedaj na nekatere procese gledam drugače.

Vse strokovno usvojeno znanje na DOBI in dolgoletne delovne izkušnje sem zdaj lahko povezala in uresničila v svojem projektu delovanja Medgeneracijskega centra. Tako se mi je uresničila dolgoletna želja delati z ljudmi v mojem lokalnem okolju za izboljšanje kakovosti življenja vseh nas. Kot koordinatorka dejavnosti centra lahko vsakodnevno samostojno kreiram, načrtujem, organiziram in izvajam naše dejavnosti.

V podjetju Geberit sem zaposlen od leta 1990. Po izobrazbi sem dipl. inž. strojništva, v podjetju opravljam delo vodje oskrbe proizvodnje. Za tečaj nemščine sem se po posvetu z vodstvom podjetja odločil zaradi lažjega komuniciranja s poslovnimi partnerji iz tujine. Znanje, pridobljeno na tečaju, lahko vsakodnevno uporabljam pri opravljanju svojega dela. Tečaj mi je všeč, ker moraš veliko delati, se učiti, predavateljica nam nič ne prizanaša, tako da je vsaka minuta tečaja popolnoma izkoriščena.

V našem podjetju smo se za tečaj odločili, ker smo s prevzemom ameriškega lastnika morali na hitro ponoviti znanje angleščine. Tečaj »English on the move« udeleženci priporočamo vsem tistim, ki so v kratkem času pripravljeni trdo delati, v zameno za to pa veliko dobiti. Tečaj je zelo razgiban, zabaven in učne ure minejo, kot bi pihnil. Zelo všeč nam je bilo tudi, da tečaj vodita dve predavateljici z bogatimi izkušnjami in tako še dodatno popestrita učne ure. Upamo in želimo si, da bomo z učenjem tujih jezikov nadaljevali, saj so ta znanja danes nujna.

diplomant Višje strokovne šole

diplomantka Višje strokovne šole

udeleženec tečaja nemščine

udeleženka tečaja angleščine


DOBA 30 LET 42


DOBA 30 LET 43


DOBA 30 LET 44

05 DOBA v medijih


DOBA 30 LET 45

Do znanja iz domačega fotelja Objavljeno v Časniku Finance, 4. 12. 2007

Z izobraževanjem na daljavo v Sloveniji počasi sledimo trendom v Evropi V dobi novih tehnologij in pomanjkanju časa se vse bolj uveljavlja izobraževanje na daljavo ali e-študij. Nedvomno ima kašno pomanjkljivost, kljub temu pa so prednosti, zlasti za zaposlene oziroma izredne študente, v primerjavi s klasičnim izobraževanjem ogromne. Glavna je ta, da si vsak lahko sam razporeja svoj čas, ki ga bo namenil izobraževanju. Kljub temu da študij poteka dobesedno iz domače dnevne sobe, to ne pomeni da so kolegi med seboj izolirani. Delo namreč lahko poteka samostojno ali v skupini v virtualnem študijskem okolju, mentorji, učitelji in študentje pa komunicirajo med seboj v forumih in klepetalnicah. E-študij poteka modularno Izobraževanje na daljavo je organizirano nekoliko drugače kot redni študij. »E-študij poteka modularno – predmet za predmetom. En predmet traja od štiri do sedem tednov, nato sledi izpit. Svoje napredovanje preverjajo študenti z elektronskimi testi za samopreverjanje. Izpite opravljajo ob zaključku predmeta na sedežu šole ali v študijskem središču. Študente ves čas študija spremlja mentor, ki odgovarja na vprašanja, daje dodatna navodila za delo, študente pri študiju usmerja in spodbuja,« pojasnjuje Polona Baloh iz Evropskega poslovno izobraževalnega središča DOBA. Kako naj bo organizirano? »Za kakovostno izveden e-študij je pomembna celostna podpora, poleg administrativne in tehnične je pomembna tudi pedagoška podpora študiju, ki obsega vse faze: pred vključitvijo v študij, izvedbo študija in poštudijske aktivnosti,« pravi Balohova, ki meni, da je težko oceniti, na katerih področjih je e-študij bolj

in na katerih manj primeren. »V fazi razvoja e-študija je veljalo prepričanje, da je zaradi odsotnosti neposrednega stika (face to face) težje razvijanje tako imenovanih ‘mehkih spretnosti’, na primer komunikacija pri študentih, vendar novejša tehnologija s pomočjo pravih pedagoških pristopov omogoča učinkovito nadomeščanje odsotnosti neposrednega stika – denimo avdio-video komunikacija,« je prepričana Balohova. Prednosti izobraževanja na daljavo E-študij ima številne prednosti tudi za podjetja, katerih zaposleni se izobražujejo na tak način. Tak študij namreč zaposlenim poleg službenih obveznosti daje možnost prilagodljivosti na različnih področjih. Izberejo, kje se bodo učili (doma, na dopustu, v službi), kdaj se bodo učili (zjutraj, zvečer, ob koncu tedna), kako pogosto se bodo učili (vsak dan le nekaj minut, trikrat tedensko, intenzivno ob koncu tedna) in koliko časa bodo namenili učenju (samo 30 minut na dan, uro ali dve dnevno); skratka, sami si razporejajo čas. Manj izostankov z dela Zaradi vedno večje potrebe po internetni komunikaciji v poslovnem svetu so hkrati uporabne praktične vsebine, kot so net etika, komuniciranje v forumih, klepetalnicah, uporaba novih programov, virtualnega učnega okolja. … Hkrati pa udeležence spremlja mentor, s sodelavci se srečujejo in komunicirajo v virtualnem učnem okolju ter na uvodnem in zaključnem srečanju. »Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je ob takem študiju manj izostankov z dela, pa tudi stroški so bistveno manjši; na primer: ni potrebno najeti predavalnic, gradiva so dostopna v e-obliki … Udeleženci pa se urijo tudi v komunikacijskih sposobnostih, samostojnem delu, odgovornosti in samoiniciativnosti,« pravi Balohova.


DOBA 30 LET 46

Študij kadarkoli in kjerkoli E-študij posamezniku omogoča, da optimalno združuje opravljanje službenih obveznosti, čas, ki ga preživi z družino ali ga nameni hobijem in športnim aktivnostim, s študijem. Omogoča mu, da se v študijski postopek vključi kadarkoli in kjerkoli, sam pa lahko odloča, kdaj in koliko časa bo pri študiju aktiven. Neodvisnost od časa in kraja študija je še vedno najpogostejši razlog za vključitev v e-študij. Z izobraževanjem na daljavo počasi sledimo trendom v Evropi, je prepričana Polona Baloh. Pravi, da bolj kot o razvitosti, lahko govorimo o razširjenosti e-študija v Sloveniji, ki je povezana s kulturo učenja kot tako, ki jo tehnologije le spodbujajo. E-študij je pri nas še vedno vezan bolj ali manj na posamezne projekte, čeprav veliko visokošolskih zavodov že uvaja kombinirano učenje (blended learning).


DOBA 30 LET 47

Študij na daljavo v srbščini Slobodan Kujundžić Večer, 19. 6. 2008

Visoka poslovna šola Doba iz Maribora prvič nastopa na srbskem trgu izobraževalnih storitev in nanj uvaja svojevrstno novost – študij na daljavo oziroma preko interneta. Načrtujejo, da se bo v prihodnjem šolskem letu vpisala prva generacija on-line študentov, ki bodo morali za letnik študija odšteti 1780 evrov. Predstavniki šole so na tiskovni konferenci poudarili, da študij na tej fakulteti traja tri leta in pol, študentje pa bodo izpite opravljali na klasičen način. Ob vpisu bodo dobili tudi elektronski indeks. Študijski program bodo izvajali v srbskem jeziku, vso študijsko gradivo pa je za študente brezplačno. Za študij potrebujejo torej samo osebni računalnik, dostop do interneta in spletni iskalnik. »Največja prednost študija na daljavo je v tem, da lahko študenti sami določijo, kdaj bodo spremljali predavanja in se učili, njihovo delo pa vsak dan spremlja mentor, ki jim svetuje in jih obvešča o njihovem napredovanju,« je pojasnila Jasna Dominko Baloh, direktorica poslovne šole. Dodala je še, da Doba svoje študente izobražuje za evropske izzive v poslovnem svetu in da letno to šolo konča več kot 3000 študentov. Visoko poslovno šolo Doba so leta 2003 ustanovili v okviru Poslovne skupine Doba, ki deluje že od leta 1990. V okviru visoke poslovne šole potekajo trije visokošolski programi ekonomskih znanosti in en magistrski program. Njen prag je doslej ‘prestopilo’ več kot 86 tisoč študentov. Predavatelji so znani izvedenci na svojem področju in imajo bogate praktične izkušnje. Spletno šolo v Beogradu bo vodila Polona Baloh, direktorica Študijskega centra Beograd, ki bo začel delovati jeseni.


DOBA 30 LET 48

Čim bolj zgodaj začeti z učenjem dveh tujih jezikov Jasna Snežič Večer, 13. 5. 2010

Je za upadanje zanimanja za nemščino kriva tudi politika s svojim površnim in podcenjujočim odnosom do tega, da se je treba ob angleščini učiti še kakšen tuji jezik? Ne šolska politika ne izobraževalna sfera kot takšna, nista naklonjeni spodbujanju učenja več tujih jezikov, je bila misel, izrečena na začetku včerajšnje okrogle mize Jezikovna raznolikost ob meji. V Mariboru jo je pripravila DOBA, z namenom, da stroka spregovori o pomenu nemškega jezika in učenju nemščine od vrtca dalje, s poudarkom na vprašanju, ali se starši in učitelji zavedajo, kako pomemben je ta tuji jezik za prostor ob meji, če želimo kljub jezikovnim razlikam zasebno in poslovno uspešno komunicirati, ter tvorno sodelovati. Četudi ni bilo prav pogosto v večurni razpravi slišati, da že lep čas upada zanimanje za učenje nemščine, je prav to dejstvo spodbudilo stroko k pogovoru o nemščini kot tujem jeziku. In prav nič prizanesljiva ni bila uvodničarka dr. Vida Jesenšek, predstojnica oddelka za germanistiko Filozofske fakultete UM do tistih, ki imajo moč, to je do jezikovnih politikov: »Milo rečeno opažamo neodločenost, pasivnost in zadržanost, ko gre za spodbujanje učenja tujih jezikov, kot so nemščina, madžarščina. Površen in podcenjujoč odnos imajo do tega, da se je treba ob prvem učiti tudi drugi in tretji tuji jezik, zato hkratno učenje tujih jezikov v slovenskem prostoru upada.« Ko se je ozrla v druge izobraževalne sisteme, je poudarila, da tudi drugod opazno spodbujajo zlasti učenje angleščine, ne pa tudi drugih tujih jezikov. S tem jezikovne politike po njeni oceni siromašijo sporazumevanje, pa čeprav nikoli v zgodovini ni bilo poučevanje jezikov tako pomembno, kot je danes. Očitno pa imamo šole, na katerih so učitelji in ravnatelji, ki to zelo dobro vedo. Mariborska osnovna šola Janka Padežnika nesporno sodi mednje; Stanka Emeršič, profesorica nemščine, ki že vrsto let z zanimivimi in učinkovitimi

pristopi v poučevanju učencev navdušuje za učenje tega tujega jezika, je ob nizanju vrste projektov ponosno poudarila, kako je njena šola ena redkih v državi, ko lahko učenec izbira med nemščino ali angleščino kot prvim tujim jezikom, ki mu je v devetletki od četrtega razreda do zaključka osnovne šole namenjenih 665 ur. Da je jezik potrebno živeti in da ga najbolj živiš v okolju, v katerem ga ljudje govorijo, je razmišljala dr. Karmen Teržan Kopecky, predstojnica oddelka za prevodoslovje na Filozofski fakulteti UM. »Cilj nas vseh bi moral biti začeti čim prej s poučevanjem vsaj dveh tujih jezikov in to po celi izobraževalni vertikali, brez prekinitev,« je poudarila, preden je predstavila skupno predavalnico, ki na fakulteti živi že dobrih dvajset let. O poučevanju in učenju nemščine je nato spregovorila Danica Perše, profesorica nemščine na Srednji zdravstveni šoli Maribor. Tudi ona je predstavila vsa mogoča partnerstva in izmenjave med dijaki, tudi na obvezno prakso odhajajo mariborski v graško bolnišnico in v doma za ostarele v München. Najbrž ni dijaka, ki bi se ne zavedal, kako pomembno je zanj znanje nemščine v njegovem poklicu. A se kljub temu zanimanje zanjo zmanjšuje, letos je na šoli le še en oddelek z nemščino v prvem letniku.


DOBA 30 LET 49

Pri 63 letih diploma in nova kariera Jasna Kontler - Salamon Delo, 16. 12. 2011

Manica Sancin in njeno šolanje Višješolski študij ji je izboljšal spomin in podprl njeno prostovoljno delo – načrti za ustanovitev centra za starejše v Pekrah. Mariborčanka Manica Sancin je ena izmed dveh študentov, ki sta starejša od 60 let in sta letos diplomirala na zasebnem izobraževalnem zavodu Doba. Na tem zavodu so se namreč pred leti odločili, da bodo vsem študentom, ki bodo imeli ob vpisu več kot 60 let, omogočili brezplačen študij. Triinšestdesetletna Manica Sancin je tako svojima že dvema diplomama dodala tisto iz višješolskega programa za organizatorje socialne mreže. Tudi sicer je naša sogovornica izjemno pogumna in odločna ženska, ki ji življenje v zadnjih dveh desetletjih ni prizanašalo. Po študiju kemijske tehnologije se je zaposlila v Metalni, kjer se je ukvarjala s problematiko korozije. Ob delu se je lotila magistrskega študija na zagrebški univerzi – tam ga je namreč našla s svojega delovnega področja – raziskovalni del magisterija pa je opravila v Nemčiji. Ker v Metalni niso potrebovali okoljske magistrice, se je zaposlila v Tamu, kjer je bilo, pravi, zelo lepo, dokler se po osamosvojitvi ni začela Tamova agonija in so lepega dne ostali brez plač. Sledila je še ena zaposlitvena selitev, tokrat v Hidromontažo. Čez nekaj let pa je šlo tudi to podjetje v stečaj, Sancinova, ki je imela takrat komaj 48 let, je morala na zavod za zaposlovanje. Tam je bila dolgih pet let (država je takrat »žrtvam« stečajev ponudila tako imenovan program 2 + 3). Sancinova je hotela delati, a ji kljub več kot sto prošnjam službe ni uspelo dobiti. Izkoristila pa je vsaj izobraževalne priložnosti – učila se je

nemščino in italijanščino. Ko se ji je čas na borzi iztekel, ji je do pogojev za upokojitev manjkalo še 2 dni. »Znanca sem prosila, da me je prijavil kot čistilko, sama sem plačala vse obveznosti,« je rešitev opisala Sancinova. Po upokojitvi je bilo nekaj let kar lepo, nato pa se je začela depresija. »Bilo je tako hudo, da sem se komaj spravila iz hiše. Vedela sem, da moram nekaj ukreniti in se rešiti depresije.« Pregnala jo je, pravi, s prostovoljno pomočjo starejšim. To delo je opravljala in ga še vedno povsem brezplačno, sama plačuje tudi potne stroške. »V tem delu res uživam, ampak ves čas sem čutila tudi željo po študiju. Ker sem vedela za brezplačni študij za starejše, sem počakala, da sem dopolnila ta leta,« razlaga, kako se je pred tremi leti vpisala na višješolski program organizatorja socialne mreže. »Res je, da sem pred tem imela že precej višjo izobrazbo, a me to ni prav nič motilo. Ker sem bila najstarejša med študenti, sem slišala tudi nekaj pripomb. Na primer od dekleta, ki je ugotovilo, da bo, če bom jaz diplomirala, gotovo diplomirala tudi ona. Zdaj je tako, da sem jaz že diplomirala, ona pa ima še kar nekaj izpitov.« Na vprašanje, ali lahko po študijskem uspehu sklepamo, da še nima težav s spominom, Manica Sancin odgovarja, da jih tudi ona že ima, a da ji je študij precej pomagal: »Možgani so se mi kar nakravžljali. Tudi zato študij starejšim zelo priporočam.« Z diplomo v žepu Sancinova zdaj nadaljuje prostovoljsko delo in že načrtuje novo kariero. Ustanovila bi namreč rada center za dnevno bivanje in dejavnosti za starejše v Pekrah. »Tam bi jim organizirala vse obroke, imeli bi celo vrsto aktivnosti,« vneto razlaga naša sogovornica. Ne kaže dvomiti, da ji bo uspel tudi ta začrtani cilj. Učenje na stara leta Kako Manica Sancin ocenjuje posebnosti učenja v starejših letih? »Nobene razlike nisem


DOBA 30 LET 50

občutila. Tudi zato, ker ima Doba dobre pedagoge, ki upoštevajo posebnosti vsakega posameznika. Program za organizatorko socialne mreže mi je poleg tega pisan na kožo, saj imam rada ljudi. Čeprav sem se lotila študija na področju, ki je oddaljen od mojega osnovnega poklica, sem takrat že imela več kot pet let tovrstnih izkušenj. Poleg tega se pač rada učim in tudi zato mi gre se laže od rok.«


DOBA 30 LET 51

Ko te računalnik »ne spusti naprej« Bogi Pretnar Tatjana Šalej Delo, 25. 1. 1998

Središče za spodbujanje učenja je brezplačno učno mesto za delo z najsodobnejšimi pripomočki V različnih ustanovah za izobraževanje odraslih je veliko zanimanja za učenje tujih jezikov. Po besedah profesorice nemškega in angleškega jezika Mateje Geder, ki poučuje v mariborski Dobi, se udeleženci zanimajo za splošno znanje tujega jezika, vsako leto pa imajo tudi nekaj skupin, ki želijo usvojiti znanje poslovnega jezika. Izjemoma oziroma na prošnjo posameznih podjetij pa pripravljajo udi specializirane tečaje iz jezika stroke. Učijo tako otroke kot mladino in odrasle. Zanesljivo najbolj neobičajno pa je delo v tako imenovanem središču za spodbujanje učenja, ki je v Dobi namenjeno le odraslim. Deluje že tri leta in pol, po vsej Sloveniji pa je že nekaj več kot 20 podobnih središč. Zanimanje za učenje v Dobinem središču je tako veliko, da je zdaj na prosto mesto žal potrebno čakati že pol leta. Zelo bi si želeli imeti prostorske in denarne možnosti, da bi središče razširili denimo še za 20 mest, pravi direktorica Dobe Jasna Dominko Baloh. V posebnem prostoru imajo trenutno osem učnih mest, opremljenih s štirimi računalniki, televizorjem in video rekorderjem ter kasetofoni, saj so na voljo zelo različni učni pripomočki od CD-romov do avdio in video kaset. Številne kupujejo tudi v tujini, nekateri CD-romi stanejo tudi več tisoč mark, tako da strošek za dobro opremljenost centra ni mačji kašelj. Dobino središče na mesec obišče po 400 slušateljev – nič čudnega, saj so takšna središča za slušatelje brezplačna; stroške namreč plačujeta ministrstvo za šolstvo in zavod za zaposlovanje. »Polovica obiskovalcev v našem centru za spodbujanje učenja je brezposelna.

Središče je vsak dan razen nedelje odprto od 8. zjutraj do 22. zvečer. Dopoldne in popoldne obiskovalci najdejo tukaj človeka, ki skrbi za razpored, izdaja učno gradivo – tega ni mogoče odnašati domov – pomaga pri uporabi pripomočkov, svetuje …,« našteva Dominkova. Ljudje prihajajo z najrazličnejšimi željami, česa bi se hoteli naučiti, v Dobi pa se lahko spoznajo tudi z delovanjem interneta ali se denimo učijo po programih, kako telefonirati. Kako sprejeti stranko, je na primer obvezna vsebina rednega programa za poslovnega sekretarja, tako da so slušatelji primorani priti v središče in se naučiti sprejemanja strank. Tistemu, ki bi se želel učiti kakšnega tujega jezika, v Dobinem središču najprej omogočijo testiranje, da lahko ocenijo, kakšno je njegovo predznanje in na kateri stopnji bi lahko nadaljeval. Skupaj se dogovorijo o ciljih, ki jih ima obiskovalec, in mu poskušajo svetovati najbolj ustrezen način in ritem dela. Kdor želi, lahko ob koncu opravi tudi preizkus znanja in dobi ustrezno potrdilo. Med procesom učenja pa so že različni interaktivni računalniški učni programi sami pripravljeni tako, da kandidata ne spustijo naprej, dokler ne pokaže ustreznega znanja. Kaj pa, če je nekdo najprej zelo zagnan, potem pa hitro odneha? »Sprva so ljudje prihajali ali pa ne – zdaj pa zaradi čakalnih dob želimo, da nam udeleženci svojo odsotnost prej sporočijo, da lahko usklajujemo prosta mesta za učenje. Zato je veliko več reda,« je zadovoljna direktorica. Med jeziki, ki se jih obiskovalci centra najpogosteje želijo naučiti, našteva na prvem mestu nemščino, sledijo angleščina, francoščina, italijanščina pa tudi slovenščina, saj je med obiskovalci tudi nekaj tujcev. Delo v središču pa prepletajo tudi z delom tečajnikov. Po besedah Mateje Geder se v jezikovnih tečajih lotevajo jezikov s prepletanjem sodobnih in klasičnih metod. Uporabljajo elemente nevrolingvističnega programiranja, pozornost avditivnih tipov pritegnejo z različnimi ritmi, vizualnim snov predstavljajo s slikami,


DOBA 30 LET 52

filmi, barvami, kinestetičnim pa omogočajo gibanje tudi med poukom. Poleg elementov te metode med urami uporabljajo še sproščanje, elemente »super learninga« in upoštevajo učenje na osnovi različnih inteligenc. Velik poudarek dajejo tudi glasbi. Tako na začetku, med odmorom in na koncu vrtijo živahnejše ritme, ki naj bi delovali bolj spodbujajoče in sproščeno, medtem ko med branjem teksta ali dialogi v ozadju igra tiha, bolj umirjena glasba. Za aktivno predstavljanje slovnice pa so spet potrebni bolj jasni ritmi, na primer baročna glasba. Seveda pa brez klasične metode poučevanja, ki od vsakega zahteva »dril«, ni uspeha. Medse povabijo tudi domače goste, ki so vrsto let preživeli v tujini ali tuje goste, ki že dalj časa živijo pri nas. Če je povpraševanje ustrezno, v Dobi pripravljajo tudi tečaje drugih, morda za nas malce bolj eksotičnih jezikov. In če je povpraševalcev premalo? V tem primeru posameznikom brezplačno svetujejo oziroma posredujejo telefonsko številko tistega, ki želeni tuj jezik (na primer ruščino, češčino, poljščino, japonščino, kitajščino, korejščino, singalejščino itd.) že obvlada. Seveda takrat posamezniku ne morejo zagotoviti kakovosti poučevanja. Edino, kar želijo v povračilo, je informacija, kako je bilo.


DOBA 30 LET 53

Na fakultete je treba uvesti filozofijo Duška Vuga Cizl Večer, 6. 8. 2012 Človek talentov

Zgodba družinskega podjetja Hipp Pisalo se je leto 2010 v Pfafenhofnu. Pet slovenskih novinarjev na tiskovni konferenci v podjetju Hipp. Stara, lahko bi rekli kar “socialistična zgradba”. Izjemna varnost pri ogledu. Vse mora biti varovano, predvsem zaradi zelo pomembne čistoče. Ob napovedani uri se pojavi prof. dr. Claus Hipp. Sede v star naslonjač. Prof. Hipp je pripravljen na vprašanja novinarjev. Vprašanj kar ni hotelo biti konca. Pravzaprav se redko zgodi, da je treba novinarje “vleči” s tiskovne konference. Toda avtobus je čakal in pomembna obljuba je bila dana. Prof. Hipp je obljubil, da pride v Maribor. Letos junija 2012 je obljubo izpolnil. Pričakali smo ga na graškem letališču. Želeli smo, da bi preživel vsaj dva dneva v Mariboru, da mu razkažemo mesto. Ni bilo časa, tudi za kosilo ne. Prof. Claus Hipp je obisk v Mariboru izkoristil še za kratek sestanek v Gradcu. Njegov dan je izpolnjen do minute. Za njegov urnik skrbi njegova predstavnica za odnose z javnostmi, Sandra Hohenlohe. Prof. Claus Hipp je izjemna karizmatična osebnost. V podjetje svojega deda je vstopil leta 1964. Od takrat se je malo družinsko podjetje razvilo v veliko mednarodno podjetje. Podjetje je znano predvsem po ekološko pridelani hrani za otroke. Pravzaprav se je podjetje ustanovilo na osnovi rešitve problema. Kako prehraniti otroke, potem ko zmanjka maminega mleka. Njegov ded je poiskal rešitev v tako imenovani čebulni moki. Z rešitvijo tega problema je pomagal številnim družinam po svetu. Z leti se je proizvodnja širila, vodili so jih trendi prehranjevanja. Že leta 1964, ko je v podjetje vstopil prof. Claus Hipp, je bila ekološka predelava pravzaprav revolucionarna. Le redka podjetja takrat so se usmerjala v ekološko predelavo.

Prof. Claus Hipp je vsestranski človek. Že med vožnjo od Gradca do Maribora je, sicer redkobeseden, povedal najbolj bistveno. Na fakultete je treba uvesti filozofijo. Znanje je danes preveč ozko usmerjeno na stroko. Treba ga je zastaviti veliko širše. Sam je to dokazal s številnimi talenti. Že pri sedemnajstih se je učil ruščine in še danes pogosto poseže po ruski literaturi. Od leta 1970 je bil aktiven v športnem jahanju. Na gospodarskem področju se je povzpel v sam vrh in prejel številna priznanja gospodarske zbornice Nemčije in Bavarske. Svojo umetnostno nadarjenost je izkazal v igranju oboe in likovnem ustvarjanju. Leta 2000 je prejel nagrado Franca Kavke za umetniško likovno ustvarjanje v Pragi. Sicer je doktoriral iz prava. Danes je zaslužni profesor na univerzi v Tbilisiju v Gruziji, kjer poučuje likovno umetnost. Človek velikih talentov, bi lahko rekli. Eno od vprašanj je bilo, kako je vključil v podjetje svojo družino – pet otrok. Vsi so danes zaposleni v podjetju Hipp. Vsak od njih je našel področje, ki ga je najbolj zanimalo. Hipp je znan tudi iz TV-spotov za produkte Hipp. Za kvaliteto izdelkov jamči s svojim imenom. V TV-spotih v zadnjem času nastopajo tudi sin in njegovi vnuki. Je to napoved njegovega umika iz javnosti? Kje pa! Gospod, ki je zakorakal proti osemdesetim, je pripravljen na nove podvige. Nedolgo tega ga je sorodnik prepričal, da se preizkusi še v plezanju v gorah. Prizna, da je bilo težko, toda z osvojitvijo vrha je v življenje dodal novo zmago.


DOBA 30 LET 54

Samo ne odnehajte! Na tiskovni konferenci v Mariboru je bilo čutiti melanholijo v vrstah novinarjev. Nenehno negativno poročanje o dogodkih slovenskega gospodarstva je naredilo svoje. Uspešnost družinskega podjetja je toliko bolj močna v kriznih časih, je poudaril. V vseh teh letih je bilo kar nekaj težkih preizkušenj, tudi v uspešnem podjetju, kot je Hipp. Z vztrajnostjo in optimizmom so jih premagali. Hipp nas je skušal opogumiti in spomniti, v kako lepi državi živimo. Samo ne odnehajte. Imate mlad potencial, ki ga je treba zadržati, mu dati priložnosti. Po konferenci je spregovoril tudi študentom Dobe. Na predavanju so sodelovali študentje študija na daljavo iz različnih držav, kar ga je še posebej razveselilo. Tudi sam predava študentom v Gruziji. Na vprašanje o tem, kako uspeva njegovim otrokom ob tako uspešnem in karizmatičnem očetu, je poudaril, da se da vse dogovoriti. Vsak od nas ima talente. Le odkriti jih je treba. Se lahko iz te zgodbe česa naučimo? Spoznati človeka takih talentov je pravzaprav darilo. Daje nam zagon, da preizkusimo svoje talente tudi sami. In kar je danes problem, je lahko rešitev za jutri. Morda je le začetek neke nove, uspešne zgodbe.


DOBA 30 LET 55

Voz pred konjem dr. Rasto Ovin Večer, 15. 5. 2015

V Sloveniji se veliko izobraženih ljudi in ljudi, ki imajo vpliv, ukvarja s stvarmi, ki naj bi nam izboljšale življenje. Ko beremo, kje vse moramo še napredovati, se vidi, kot da se ta družba ukvarja s problemi, ki so tipični za visoko razvito državo s trdno demokracijo in ekonomijo. Bojim pa se, da zahteve po visoki kakovosti življenja, ki jo prinaša čisto okolje, zadostno financirano zdravstvo, šolstvo, kultura … velikokrat temeljijo na napačnih pričakovanjih. V njegovi izjavi na sestanku z Mednarodnim denarnim skladom in Svetovno banko je finančni minister lahko pokazal na oživljanje gospodarstva v Sloveniji, a je hkrati korektno opozoril, da še zdaleč ni čas za predah. To, kar je na diplomatskem parketu običajna izjava, bi morali doma razumeti, da moramo počasi pričakovanja prilagoditi našim gospodarskim rezultatom. Sliši se izpeto, a na koncu bomo lahko porabili toliko, kot bomo proizvedli. To imenujemo trajnostna ekonomija. Kulturni n demokratični primanjkljaj nam preprečujeta, da bi to spoznal dovolj velik del volilnega telesa, zaradi česar različne interesne skupine izvajajo nenehen pritisk na politiko, da jim mora država omogočiti večji kos pogače. Oba primanjkljaja bi lahko merili tudi po tem, da se v dobrih časih možnosti, ki jih daje gospodarska rast, hitro spremenijo v pravice. Tako se mora zaradi splošnega nezaupanja v demokracijo in dobronamernost oblasti vsaka nova korist, ki jo omogoči gospodarska rast, takoj zacementirati v nekem dokumentu. Zaradi tega se v fazi gospodarskega nazadovanja področja, kjer za dosežene visoke standarde storitev enostavno zmanjka financ, spremenijo v politični problem. Milo rečeno bi zato težko rekli, da imamo v Sloveniji na kateremkoli področju opraviti s trajnostno kulturo in politiko. Seveda pri tem mislim tudi na javno prisvojeno navado, ko se brez vsake slabe vesti v lasten žep spravlja denar davkoplačevalcev, in to mimo namena, zaradi katerega je bil pobran. Vsi vemo, da je v urejenih trajnostnih ekonomijah to nemogoče. V zadnjem času je spet oživela pobuda, da pristopimo k oblikovanju zaveze

za trajnostni razvoj Slovenije. Osrednja teža iniciative je kot po navadi namenjena obvarovanju naših lepih voda, gozdov, sonaravni energiji … Skratka, cilji, proti katerim bi težko kdo rekel karkoli. Ekonomist mora tukaj pripomniti, da seveda ne gre za lepše in bolj zdravo okolje, temveč je v današnjem razpoloženju na svetu zmeraj v prednosti tisti, ki bo omogočal proizvodnjo s čim manj škodljivo uporabo virov. To prednost trgi tudi bogato nagradijo in seveda sem za to, da pričnemo ekološko ravnati vsi. Vendar izpuščamo eno nalogo, in to glavno. V literaturi trajnostno ravnanje vključuje nujne sestavne dela, kot so ekologija, ekonomija, politika in kultura. Brez izboljšanja splošne kulture, demokracije in politike bo tudi prizadevanje za izboljšanje življenjskega okolja prejkone tek na kratke proge. Zaostajanje pri reformah, lastništvo države v gospodarstvu, kot ga ne poznajo nikjer v Evropi, in temu primerno vmešavanje dnevne politike v poslovanje velikih družb pač niso stvari, ki sestavljajo trajnostno ekonomijo. Seveda velja enako za demokratično in politično zrelost, ki sta še globoko v tranzicijski fazi razvoja. Očitno še naprej pri prizadevanjih za visoke – denimo ekološke standarde vpregamo voz pred konja. Posledice pa bodo, da pri takšnem trajnostnem razvoju ciljev ne bomo dosegali trajnostno, temveč bomo morali zaradi ekonomskih neravnovesij (tudi kot posledice zaostanka na področju demokracije in politike) od njih znova in znova odstopati. S tem pa bo šel tudi tukaj v nič del naložb v izboljšanje okolja, ki jih sicer lahko le podpremo.


DOBA 30 LET 56

Ali v podjetjih v Slovenji potrebujemo znanje in razvoj? Jasna Dominko Baloh Gospodarski izzivi, oktober 2015

V skoraj vseh slovenskih podjetjih namenjajo formalnemu izobraževanju zaposlenih delavcev manj kot pred krizo, v nekaterih za več kot polovico manj. Manj sredstev namenjajo tudi za neformalna izobraževanja. Ob tem se vsi dobro zavedamo, da je sodobno podjetje podjetje znanja in da so njegovi delavci delavci znanja. Tudi uspešna podjetja v Sloveniji so dokaz, da se vlaganje v znanje izplača. Priznani nizozemski center za politične in strateške študije TNO ugotavlja, da si z znižanjem cen podjetja zagotovijo konkurenčno prednost pred tekmeci le za približno dva meseca; z dobro tržno promocijo to prednost povečajo na eno leto, z razvojem novega proizvoda na dve leti, z razvojem novega tehnološkega procesa na tri leta, z obvladovanjem tržne mreže na okoli 4 leta ter z vrhunsko usposobljenim kolektivom na 7 let. Znanje celotnega kolektiva torej omogoča konkurenčnost in varnost podjetij. Teoretiki in praktiki veliko govorijo o vseživljenjskem izobraževanju in njegovem pomenu, vendar so redki, ki to izvajajo v praksi. V razvitih gospodarstvih se vsak zaposleni izobražuje najmanj 40–50 ur, podjetniki in menedžerji pa tudi do 150 ur. Naša podjetja v Sloveniji pa želijo v krizi izdatke za izobraževanje čim bolj zmanjšati in zanje slabše plačevati. Današnji svet postaja vse bolj neusmiljen. Če bosta Slovenija in Štajerska hoteli v njem zadržati delovna mesta in konkurenčnost ter s tem normalen gospodarski in kulturni razvoj, bomo morali bistveno zvišati vlaganje v znanje. Veliko priložnost pri razvoju Štajerske vidim v razvoju ljudi, pa ne samo ključnih menedžerskih kadrov, ampak vseh zaposlenih. To je najpomembnejši potencial našega razvoja: stremljenje po novih znanjih, po dodani

vrednosti, ki jo prinašajo visoko izobraženi in inovativni sodelavci. Vzvodi za nenehno učenje naj v podjetjih prihajajo od menedžerjev, ki naj promovirajo kulturo učenja. V Sloveniji in tudi na Štajerskem se pomena znanja najbolj zavedajo posamezniki, saj se največkrat izobražujejo na individualni ravni, zaradi osebnih razlogov in koristi, ki jim jo diploma lahko prinese (boljše delovno mesto, bolj zanimivo delo, bolje plačano delo, velja možnost izbire …). Skratka, v izobraževanju vidijo priložnost za napredovanje v karieri, za menjavo službe ter za boljše počutje v službi in zasebno. Vendar je zaradi krize in negotovosti takšnih posameznikov vsako leto manj, saj potencialni kandidati ne vidijo smisla svojega nadaljnjega izobraževanja, vložek je velik, koristi pa daleč in negotove. Na delodajalski ravni pa je zavedanje o pomenu znanja na nižji ravni. Prav delodajalci bi morali v izobraževanju in izpolnjevanju zaposlenih videti možnosti za večjo konkurenčnost in produktivnost. Izobraževanje zaposlenih ne more biti samo sebi namen in tudi ni namenjeno samo dvigovanju kulturnih norm prebivalstva, njegov namen je povečanje zaposljivosti, konkurenčnosti in produktivnosti. Ob vsem povedanem je pomembno, da je znanje cenjeno in spoštovano, da o njem govorimo vsi, tudi menedžerji, župani in novinarji.


DOBA 30 LET 57

Družba še vedno več pričakuje od žensk Srečko Klapš Večer, 27. 3. 2019

Z Večerovo štajersko gospodarsko osebnostjo leta Jasno Dominko Baloh, direktorico Dobe, o poslovni poti na področju zasebnega visokega šolstva in položaju žensk v podjetništvu. Prihodnje leto bo Doba praznovala 30. rojstni dan. Prav toliko časa bo minilo, odkar ste se iz politike podali na poslovno pot. »Kar ne morem verjeti, da bodo prihodnje leto minila tri desetletja od leta 1990, ko sem ustanovila prvi zasebni izobraževalni zavod v Sloveniji. Sprva smo se ukvarjali z jezikovnimi programi in s tečaji po vrtcih. Nato smo ustanovili srednjo šolo in se bolj posvetili formalnemu izobraževanju. Seveda je bila nadgradnja ustanovitev višje šole in fakultete, to je bilo pred petnajstimi leti. Danes smo največja izobraževalna ustanova v Sloveniji, na kar smo ponosni, še posebej, ker smo v Mariboru.« Bili ste tudi prvi v Sloveniji, ki ste uvedli študij na daljavo, in prvi ter za zdaj edini z evropskim certifikatom … »Modeli študija na daljavo obstajajo v svetu že nekaj desetletij, mi smo naš model nekoliko priredili. Sprva nam nihče ni verjel, da je to sploh možno, na šolskem ministrstvu so nas čudno gledali, tudi na andragoškem centru so menili, da smo Slovenci preveč tradicionalni in da potrebujemo neposredni stik s profesorji. Bili smo vztrajni in začeli s tridesetimi študenti na daljavo. Letos jih na vseh programih online študira več kot 1200. Največji izziv ni bila tehnologija, saj smo za opravljanje tovrstnega študija najeli program Blackboard, ampak kako nadomestiti neposredne stike s profesorji in mentorji ter oblike sodelovanja s študenti.« Kamera na izpitu Kako pa ste opravili s skepso o ustreznem poštenem preverjanju izpitov in ocenjevanj? »Žal je pri nas še vedno precej skepse, ki jo

omenjate, morda tudi za to, ker Slovenija po raziskavah pri digitalizaciji izobraževalnega procesa zaostaja dvajset let za razvitim visokim šolstvom, s čimer gotovo ne moremo biti zadovoljni. Kar se pa tiče preverjanja znanj, že deseto leto vse izpite posnamemo. Vsak študent mora imeti na izpitu vklopljeno kamero, ki snema tudi prostor, v katerem sedi, in tako ‘nadzoruje’ morebitno prisotnost drugih ljudi in nedovoljenih tehnoloških pripomočkov. Pri tem sodelujemo s kanadskim podjetjem, od katerega dobimo poročilo, v katerem piše, Janez Novak, ok, ali Janez Novak je vstal od računalnika in dobil navodila od kolega. Seveda v tem primeru izpita ne priznamo. Sprva je bilo med študenti nekaj negodovanja, a že dolgo vsi študentje vedo, da brez kamere in pozitivnega poročila o ustreznem opravljanju izpita tega ne morejo opraviti.« Bili ste tudi prva ženska, ki je vodila zasebno izobraževalno ustanovo pri nas. Čeprav pravite, da ste vztrajni, je bila ta pot morda težja? »Položaj žensk v izobraževanju se je v zadnjih letih bistveno izboljšal. Pred sto leti je imelo samo pet odstotkov žensk akademsko izobrazbo, danes jih jo ima že preko 60 odstotkov. Ne bom rekla, da je bila moja pot težja, ker sem ženska, saj se nikoli nisem vprašala, kaj bi bilo, če bi bila moški. Morda tudi zaradi tega, ker sem vztrajna, in ko si zastavim cilj, grem proti njemu čim bolj premočrtno. Ženske smo po naravi bolj pragmatične, znamo poslušati druge in smo nagnjene k sodelovanju. Res pa je, da manj tvegamo in smo bolj racionalne. Sama na to ne gledam kot na boj, za neko pozicijo med moškimi in ženskami, ampak z ljudmi, ki so zainteresirani za nek projekt ali položaj, ne glede na to, kakšnega spola so.« Raje kreditirajo podjetnike Po raziskavi GEM je Slovenija na repu Evrope po številu podjetnic, nekaj torej ne delamo prav … »Se strinjam, morda tudi zato, ker je po svetovnih raziskavah pot do kreditov in


DOBA 30 LET 58

financiranja njihovih projektov težja oziroma daljša, ker finančne inštitucije raje kreditirajo podjetnike kot podjetnice. Tudi v finančnih ustanovah je bistveno manj žensk kot moških, v nadzornih svetih in upravah gospodarskih družb dominirajo moški, tako je tudi v politiki. Morda se od žensk, ki imajo levji delež pri odgovorni vzgoji otrok, pričakuje preveč, saj je potrebno veliko usklajevanja, da je lahko hkrati dobra podjetnica, polna inovativnih idej in projektov, ali gonilna sila na čelu srednjega ali velikega podjetja. Pri tem je najbolj pomembno, da človek zna in želi podjetniško namero učinkovito izpeljati, ne glede na to, kakšnega spola je. Res pa je, da kljub formalno-pravni enakosti med spoloma družba še vedno več pričakuje od žensk.« Bi kvote, ki jih predlagajo za bolj enakovredno zastopanje žensk v politiki in gospodarstvu, kaj spremenile? »Načeloma v te kvote ne verjamem, ker če človek ni iz pravega testa, ne bo dobil kruha. Bolj bi bilo treba spremeniti klimo v družbi, ki bi bila pripravljena ženskam pomagati, da bi lažje stopile na ta pota. Če pogledamo, v katere študijske programe se ženske vpisujejo, še ne vidim napredka. Gre za pedagogiko, psihologijo, šolstvo, v zadnjem času tudi pravo. Prav v šolstvu na primer je zaposlenih 90 odstotkov učiteljic in le desetina učiteljev, statistika pri ravnateljih pa je nasprotna, ti so v glavnem moški, nekateri med njimi so zelo uspešni, a vendarle. Najbolj uspešni so mešani timi, k temu bi morali stremeti v odločevalskih ekipah demokratičnih družb tako v politiki kot v gospodarstvu. Kombinacija racionalnosti in sodelovanja z odločnostjo in ambicijo za zdravo tveganje je najboljša. To bi pripomoglo tudi k bolj etičnemu ravnanju v družbi.« V vrhu primerljivih šol Če se vrneva k Dobi, prvič uvajate tudi doktorski študij. »Letno izvedemo povprečno do 20 pedagoških inovacij, kar nas uvršča v vrh primerljivih visokih šol. Z on-line doktorskim študijem na področju inovacij, trajnostnega poslovanja in digitalizacije pričnemo letos, v njem pa bodo študentje reševali znanstvene probleme delodajalcev.« Vam država kaj primakne, glede na to, da odpirate programe, ki jih ni v ponudbi javnega šolstva? Kakšen je vaš pogled na debato o financiranju

zasebnega šolstva? »Ta debata, ki izvira iz odločbe ustavnega sodišča, sicer bolj zadeva osnovno šolstvo. Prav je, da država svojo obvezo izpolni. Kar se pa tiče koncesij, te Doba fakulteta v času Janševe vlade, ko so se podeljevale, ni dobila. V naslednjih mandatih vlad je tekla zgolj debata o preverjanju ustreznosti podeljenih koncesij, novih pa se ni podeljevalo. Ocenjujemo, da gre za neenakopraven odnos do nas in naših študentov, ki so tudi davkoplačevalci. Nekdanja šolska ministrica Maja Makovec Brenčičeva je lansirala idejo o tem, da bi država vendarle finančno podprla programe zasebnih fakultet, ki jih javne ne ponujajo, a je pobuda očitno ostala v predalu. Doba Fakulteta izvaja vrsto programov, ki se ne izvajajo na javnih fakultetah, kot sta magistrski program Menedžment pametnih mest, Marketing in prodaja.«


DOBA 30 LET 59


DOBA 30 LET 60

06 Priznanja in nagrade


DOBA 30 LET 61

Priznanja in nagrade

Nagrada za inovativnost Štajerske gospodarske zbornice 2010, 2013, 2017 Finalisti izbora za marketinško odličnost leta 2018


DOBA 30 LET 62

Priznanje Andragoškega centra Slovenije za prizadevanje pri razvijanju kakovosti izobraževanja odraslih Priznanje Združenja Manager za 10-letno kakovostno sodelovanje


DOBA 30 LET 63


DOBA 30 LET 64

07 Naj visokoĹĄolski uÄ?itelji, naj predavatelji, naj online mentorji in naj diplomanti


DOBA 30 LET 65

Najboljši na DOBA Fakulteti 2018/2019

dr. Andrej Kovačič naj visokošolski učitelj

dr. Tomislav Rozman naj visokošolski učitelj

mag. Zineta Vilman naj online mentor

Natalija Mijaljević naj online mentor

2017/2018

2015/2016

NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ dr. Darko Števančec dr. Tina Vukasović

NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ Pedja Ašanin Gole dr. Marko Divjak

NAJ ONLINE MENTORJI mag. Bojana Drev mag. Darko Balaš mag. Nedeljko Ostojič

NAJ ONLINE MENTORJI Danijel Puklavec Sandra Lapčić Kovačić dr. Miljan Vojnović

NAJ DIPLOMANTI Karmen Juvan Poplas Simona Prah Vesna Lamovšek

NAJ DIPLOMANTI Marko Ogorevc Kristina Sapač Tamara Zamelli

2016/2017

2014/2015

NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ dr. Andrej Kovačič dr. Marko Divjak

NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ mag. Natalie Cvikl Postružnik dr. Marko Divjak

NAJ ONLINE MENTORJI mag. Bojan Krajnc Sandra Lapčić Kovačić dr. Miljan Vojnović

NAJ ONLINE MENTORJI mag. Metka Nežič Sandra Lapčić Kovačić mag. Nedeljko Ostojič

NAJ DIPLOMANTI Nataša Ritonija Jernej Vehovec Tadej Motaln

NAJ DIPLOMANTI Klemen Suša Matjaž Godec Gregor Hrovat


DOBA 30 LET 66

dr. Miljan Vojnović naj online mentor

Matej Lorenci

nagrada za najboljšo magistrsko nalogo

2013/2014 NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ Pedja Ašanin Gole dr. Valentina Prevolnik Rupel NAJ ONLINE MENTORJI dr. Suzana Strmšek Turk dr. Milan Puvača dr. Miljan Vojnović NAJ DIPLOMANTI Marko Mihajlović Anita Breznik Martina Kovčalija Srđan Jefić Vladimir Čitlučanin

2012/2013 NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ mag. Natalie Cvikl Postružnik mag. Viktor Lednik dr. Viljem Pšeničny NAJ ONLINE MENTORJI Danijel Puklavec mag. Nuša Lazar mag. Metka Nežič NAJ DIPLOMANTI Andreja Križman Špela Juntes

Ivan Špoljarić naj diplomant

Nataša Zupančič naj magistra

Rok Kralj Zorana Kralj Vladimir Spasojević

2011/2012 NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ dr. Polona Pivec Mag. Viktor Lednik dr. Zdenko Medveš dr. Branko Škafar NAJ ONLINE MENTORJI mag. Vesna Kovačič mag. Metka Nežič Nataša Alešnik NAJ DIPLOMANTI Petra Peterka Natalija Ber Petra Valenčić Erik Šiftar Irena Kalšek Slobodanka Bogdanović Saša Vedenik Sonja Gomboc


DOBA 30 LET 67

Najboljši na DOBA Fakulteti

2010/2011

2008/2009

NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ mag. Natalie Cvikl Postružnik mag. Viktor Lednik dr. Lucija Mulej dr. Vito Bobek

NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ mag. Viktor Lednik dr. Vito Bobek

NAJ ONLINE MENTORJI mag. Metka Nežič mag. Polonca Čontala Piberl Valerija Gašparič NAJ DIPLOMANTI Mateja Koželj Ana Bučar Mojca Makuc Dijana Mitrović Biljana Gorenčevska Andrej Maček

2009/2010 NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ mag. Viktor Lednik dr. Peter Stanovnik NAJ ONLINE MENTORJI mag. Metka Nežič mag. Vesna Lešnik Štefotič Darja Dravec NAJ DIPLOMANTI Karmen Lončarič Dean Kocjančič Andriana Šarić

NAJ ONLINE MENTORJI Polonca Čontala Piberl Anita Lamešič mag. Metka Nežič NAJ DIPLOMANTI Štefan Horvat Renata Stupar Katjuša Jeseničnik

2007/2008 NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ dr. Katja Košir NAJ ONLINE MENTOR Zdenka Nanut Planinšek NAJ DIPLOMANTI Aleš Cvetek Sandra Šukljan

2006/2007 NAJ VISOKOŠOLSKI UČITELJ mag. Violeta Bulc NAJ ONLINE MENTOR Andrea Kostanjevec


DOBA 30 LET 68


DOBA 30 LET 69

Najboljši na Višji strokovni šoli 2018/2019

mag. Klemen Žibret naj predavatelj

mag. Bojan Krajnc naj online mentor

Tomaž Mlakar naj diplomant

2017/2018

2014/2015

2011/2012

NAJ PREDAVATELJ dr. Suzana Golobb Strmšek NAJ ONLINE MENTOR mag. Sonja Zelnik NAJ DIPLOMANT Jerneja Jonak

NAJ PREDAVATELJ dr. Tanja Sedej NAJ ONLINE MENTOR mag. Klemen Žibret NAJ DIPLOMANTA Janja Krajnc Natalija Gruntar

NAJ PREDAVATELJ Ivica Flis Smaka NAJ ONLINE MENTOR mag. Klemen Žibret NAJ DIPLOMANTA Jasna Petelin Janja Hercog

2013/2014

2010/2011

NAJ PREDAVATELJ Ivica Flis Smaka NAJ ONLINE MENTOR Ivica Flis Smaka NAJ DIPLOMANTA Medina Zukanović Rosana Kozjan

NAJ PREDAVATELJ Simona Mauko NAJ ONLINE MENTOR mag. Bojan Krajnc NAJ DIPLOMANTA Maja Cvikl Suzana Lesjak

2012/2013

2009/2010

NAJ PREDAVATELJ Ivica Flis Smaka NAJ ONLINE MENTOR Ivica Flis Smaka NAJ DIPLOMANTA Marjana Rakun Vlasta Tomec

NAJ PREDAVATELJ dr. Tomaž Kralj NAJ ONLINE MENTOR mag. Klemen Žibret NAJ DIPLOMANTI Jerneja Kušenić Milena Gorjup Suzana Uršič Andrej Hajnc

2016/2017 NAJ PREDAVATELJ mag. Slavko Bunderla NAJ ONLINE MENTOR Stanija Ivajnšič NAJ DIPLOMANTA Tatiana Petrova Aleš Sernc 2015/2016 NAJ PREDAVATELJ Dejan Valh NAJ ONLINE MENTOR mag. Klemen Žibret NAJ DIPLOMANTA Marko Slugič Ana Marija Paulič


DOBA 30 LET 70

Natalija Topler Viktor Markuš Arton Thači Andreja Razlag 2008/2009 NAJ PREDAVATELJ dr. Suzana Strmšek Turk NAJ DIPLOMANTI Martina Sarjaš Mariana Medun Mojca Jaksetič Katja Mikolič Jana Bovha Dejan Hancman Ksenija Rajh Damir Ivanović

2006/2007

2003/2004

NAJ DIPLOMANTI Valerija Igrec Simona Verhovnik Angela Šnajder Boštjan Flegar Alenka Kukovec Nevenka Golob

NAJ DIPLOMANTI Željko Budimir Tatjana Pirih Simona Kociper Dubravka Lovrec Jajčevič

2005/2006

NAJ DIPLOMANTI Katja Rejec Frida Dolinar Dušanka Brglez

NAJ DIPLOMANTI Janja Poročnik Alenka Dorič Damijan Jerič Marjeta Lenkič Tomaž Lipicer

2007/2008

2004/2005

NAJ DIPLOMANTI Jasmina Godec Albina Mulec Darja Jozić Čoh Nataša Rebernik Stojanka Jovanović Tanja Šinkovec Konestabo Darja Gostinčar

NAJ DIPLOMANTI Maja Mesarič Teodora Ribič Dagmar Robar Nataša Krašna Nevenka Lever Maja Rajki Lagudin

2002/2003


DOBA 30 LET 71


DOBA 30 LET 72

08 Sodelovanje z okoljem


DOBA 30 LET 73

Sodelovanje z okoljem Vključujemo se v oblikovanje širšega družbenega okolja s sodelovanjem z izobraževalnimi institucijami v Sloveniji in tujini, s sodelovanjem z gospodarstvom in negospodarstvom ter širšo skupnostjo.

Organizacije in združenja


DOBA 30 LET 74

VisokoĹĄolske ustanove


DOBA 30 LET 75

Družbena odgovornost na DOBI

Povezujemo se z okoljem, svojo zrelost pa dokazujemo tudi z družbeno odgovornostjo, ki je vpeta v temeljno politiko DOBE. Zaposlenim, študentom in udeležencem z družbeno odgovornim ravnanjem ponujamo veliko več kot le osnovno dejavnost; nanje prenašamo vrednote empatije, etičnega delovanja in trajnostne odgovornosti. Organiziramo okrogle mize in konference, skupaj s študenti organiziramo dobrodelne akcije.


DOBA 30 LET 76

Razvojno-raziskovalno delo Odmevnejše raziskave na DOBA Fakulteti Podjetja s potencialom rasti (2011–2012) Osebnostne značilnosti in učno vedenje online študentov DOBA Fakultete (2017) Analiza stanja na področju digitalizacije in e-izobraževanja v visokem šolstvu v Sloveniji (2017) Prepoznavnost, ugled in percepcija DOBA Fakultete in njenih programov v širši javnosti v primerjavi s sorodnimi visokošolskimi ustanovami v Sloveniji (2017) Sodobni razvojni trendi v bančništvu Družinsko podjetništvo, inovativnost in nasledstvo Izpostavljeni mednarodni projekti DOBA Fakultete MoreVM: Ready for Virtual Mobility? (2007) HEI UP: Improvement of Business Process Management in Higher Education Institution (2011–2013) DESTINY: Developing Employability Skills Through INnovative education using MOOCs for Youth and work seekers (2014–2017) TellMe: Training for Education, Learning and Leadership towards a new MEtropolitan discipline (2017–2020) Master@home: Internationalisation at Home through Online Micro Masters and Virtual Mobility (2018–2021) Izpostavljeni mednarodni projekti DOBA Fakultete Raziskovalni projekt AIPES – avtonomni inteligentni in prilagodljivi e-učni sistem CRP: Krepitev digitalnih kompetenc ranljivih skupin za izboljšanje zaposljivosti in višjo dodano vrednost na trgu dela POKI – ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje PODPORNO OKOLJE ZA RAZVOJ IN UPORABO E-UČENJA – usposabljanje tutorjev in razvijalcev programov e-učenja

V raziskovalno in razvojno dejavnost na DOBI se aktivno vključujejo vsi subjekti DOBE: visokošolski učitelji in sodelavci, predavatelji, strokovni delavci, študenti ter zunanji subjekti: predstavniki drugih izobraževalnih institucij in gospodarstva. Raziskovalna in razvojna dejavnost je usmerjena predvsem v prijavo in izvajanje raziskovalnih in razvojnih projektov, diseminacijo in krepitev odmevnosti raziskovalnih rezultatov ter vključevanje študentov v raziskovanje.


DOBA 30 LET 77


DOBA 30 LET 78

09 PodroÄ?ja, kjer smo bili prvi


DOBA 30 LET 79

Področja, kjer smo bili prvi

Prvi zasebni izobraževalni zavod v Sloveniji Začeli smo z zgodnjim učenjem tujega jezika v vrtcih Ustanovili smo prvo zasebno višjo strokovno šolo v Sloveniji Odprli smo prvo Središče za samostojno učenje v Sloveniji Prvi v Sloveniji smo razvili model online študija Prvi smo razvili program za usposabljanje mentorjev online študija Razvili smo prvi zasebni višješolski program Poslovni sekretar Prvi smo razvili virtualno mobilnost Prvi in edini v Sloveniji in jugovzhodni Evropi z mednarodno akreditacijo online študija


DOBA 30 LET 80

“

DOBA Fakulteta je prva in edina fakulteta v Sloveniji in jugovzhodni Evropi z dvema mednarodnima akreditacijama kvalitete online ĹĄtudija.


“

Edina stalnica kakovosti in rasti je sprememba, saj tako rastemo tudi osebno. - prof. dr. RASTO OVIN dekan DOBA Fakultete


DOBA 30 LET 83


DOBA 30 LET 84

10 Vseživljenjsko izobraževanje


DOBA 30 LET 85

Znanje je danes človeku potrebno kot zrak za dihanje prof. dr. Ana Krajnc

Vseživljenjsko učenje obstaja, odkar obstaja človeštvo, ljudje se učijo vse življenje, od zibeli do groba.

Sposobnost učenja je ena od bistvenih lastnosti človeka. Vseživljenjsko učenje obstaja, odkar obstaja človeštvo, ljudje se učijo vse življenje, od zibeli do groba. Slovenski pregovor pravi: “Vse življenje se učiš in neumen umreš.” Nekoč so se učili iz vsega, kar se jim je dogajalo, ko so naleteli na kaj neznanega, iz izkušenj, ko so se borili za preživetje, premoč, boljše življenje, sožitje z drugimi itd. Spoznanja so nastajala spontano. Ko so ljudje znali brati, so na lastno željo vzeli v roke kak priročnik, knjigo nasvetov ali jih je prevzela dobra zgodba. Še v 19. stoletju so govorili o samoizobraževanju ljudi, kar je veljalo predvsem za odrasle. Za otroke so do takrat že razvili organizirano šolstvo, predpisali šolsko obveznost, nadzor nad šolanjem mladine je prevzela država. Sredi 19. stoletja so za bolj organizirano izobraževanje odraslih prvi poskrbeli na Danskem (Grundwig), kjer so ustanavljali ljudske visoke šole. Ta val je pljusknil k nam šele 60 let pozneje, a je s prvo svetovno vojno spet izginil. Ustanovili so prve ljudske visoke šole, znana

je bila v Trstu, a so jo zaprli zaradi znanega predavanja Ivana Cankarja. Kmečke družine so takrat od Mohorjeve družbe dobivale letno zbirko knjig in koledar. Katero knjigo in kdaj je kdo vzel v roke in kaj je prebral, pa je bila stvar osebne izbire. Preživeti je bilo mogoče tudi brez knjig. Sledilo je obdobje industrijske družbe, ko je človek služil stroju, ljudi smo usposabljali glede na zahteve stroja, pri katerem bodo delali. Izobraževanje je sledilo zahtevam delovnega mesta. Mnoge sposobnosti in posebni talenti ljudi so ostali neprebujeni, neuporabljeni. Ozko poklicno izobraževanje ni razvijalo človekove osebnosti. Danes živimo v družbi sprememb, tveganja, a tudi največjih možnosti, kar jih je človek kadarkoli v zgodovini imel. Z razvojem znanosti in novih tehnologij prehajamo v novo civilizacijo, v kateri se mora človek nenehno izobraževati. Ne podreja se več stroju, sedaj vlada novi tehnologiji. Od znanja in osebne sposobnosti


DOBA 30 LET 86

uporabnika je odvisno, do kam nova tehnologija lahko seže, kaj omogoča. Zahteve in potrebe po znanju so tako velike, da ni več časa, da bi učenje prepuščali naključjem in volji posameznika. V učeči se družbi postane učenje jasno organizirano, naravnano na cilje, intenzivno, zavestno in jasno vodeno. Narašča število profesionalnih izobraževalnih ustanov in izobraževalnih ponudb. K posameznemu izobraževalnemu “paketu” po osebni izbiri dodaja učeči se še druge multimedijske vire, razgovore, osebno opazovanje in vse, kar dodatno bogati izobraževalni program. Zato pravimo, da mora človek danes biti sposoben postati “director” svojega izobraževanja. Strokovna ponudba izobraževalnih programov in osebna zagnanost, samoiniciativnost (motivacija) za učenje povečata učno učinkovitost. Odvisni postajamo od lastne vedoželjnosti. Pomembno je, da ločimo vseživljenjsko učenje in vseživljenjsko izobraževanje. Znani danski strokovnjak Gøsta Esping-Anderson ugotavlja, da so v družbah izginili nekdanji družbeni razredi. Največje razlike in nasprotja danes nastajajo med ljudmi, ki znanje imajo, in tistimi, ki ga nimajo. Z vseživljenjskim izobraževanjem ljudje pridobivajo, ohranjajo in razširjajo svoje osebne kompetence in družbeni položaj. V tem je njihova socialna varnost in družbena moč. Družba je postala vrtinec. To je resničnost, ki jo danes že živimo tudi pri nas. Stanje razvitosti ljudi določa vitalnost neke družine, podjetja, občine in države. Novo tehnologijo uporabljajo vsi ljudje. V pametnem telefonu imajo v svojem žepu ves svet, vse ljudi in neskončne možnosti. Temeljni pogoj, da mlad človek vstopi v delovno in javno življenje, je danes terciarna izobrazba (višja ali visoka). Ta mu omogoča, da se lahko naprej uspešno vseživljenjsko izobražuje.


DOBA 30 LET 87


DOBA 30 LET 88

11 Pogled v prihodnost


DOBA 30 LET 89

RazmiĹĄljanje o prihodnosti Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBE


DOBA 30 LET 90

Naša prihodnost bo dobra le toliko, kot je naša sposobnost, da udejanjimo začrtane usmeritve in cilje skupaj s proaktivnostjo, inovativnostjo in sodelovanjem.

Razvojni izzivi DOBE za prihodnost Prihodnosti ne zna natančno napovedati nihče, lahko se naslonimo na mnenja uglednih filozofov in ekonomistov, na spoznanja zadnjih let, let hitrih sprememb, ki bodo v prihodnosti še bolj prisotne. In prav v letu, ko obeležujemo na DOBI 30 let delovanja, se srečujemo s svetovno pandemijo korona virusa, ki bo zagotovo vplivala tudi na našo prihodnost. Torej: spremembe, globalizacija, digitalizacija, odnosi v svetu. Vse to moramo izobraževalne ustanove upoštevati, ko razmišljamo o tem, kako odgovarjati na družbene potrebe. Prav na izobraževalne ustanove bo padel velik del odgovornosti, kako udeležence in študente pripraviti na prihodnost, na njihov osebni razvoj, na kariero in ohranjanje konkurenčnosti na trgu dela. Inovacije bodo nujne, saj bo le moderno in novim družbenim okoliščinam naravnano izobraževanje zagotovilo za socialno pravičen družbeni razvoj. DOBA bo tudi v naslednjih desetletjih nadaljevala z rastjo in odličnostjo na vseh področjih delovanja ter tako sprejemala odgovornost, ki jo narekujeta gospodarski in družbeni razvoj. Svoje poslanstvo bo tudi v prihodnje videla v sinergičnem povezovanju razvojnega,

izobraževalnega, raziskovalnega in svetovalnega dela ob spodbujanju inovacij in odpiranju v mednarodni prostor. Kot vodilna izobraževalna ustanova v jugovzhodni Evropi bo s svojo unikatnostjo, odprtostjo in fleksibilnostjo nosilka sprememb na področju inovativnega učenja, razvijanja aktualnih znanj ter raziskovanja in trajnostne rasti, bo vodilno visokošolsko in višješolsko središče ter center vseživljenjskega učenja. Spoštovani, imamo vizijo, poslanstvo, vrednote, strategijo, bogato preteklost in pred nami – v to sem trdno prepričana – odlično prihodnost. Verjamem, da bomo svojo dinamično zgodbo nenehnega učenja s skupnimi močmi, s sodelovanjem in energijo tudi uresničili. A naša prihodnost bo dobra le toliko, kot je naša sposobnost, da udejanjimo začrtane usmeritve in cilje s pro aktivnostjo, inovativnostjo in sodelovanjem vseh deležnikov ob upoštevanju kakovosti. Le tako bomo uresničili svojo vizijo: šola, ki vidi dlje. Dlje v prihodnost in preko naših meja.


DOBA 30 LET 91


DOBA 30 LET 92

12 Zaposleni na DOBI


DOBA 30 LET 93

Zaposleni na DOBI danes

Odličen in lojalen tim 36 strokovnih, pedagoških, administrativnih in tehničnih sodelavcev

230 zunanjih sodelavcev – visokošolskih učiteljev, predavateljev, online mentorjev


DOBA 30 LET 94


DOBA 30 LET 95

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je častni pokrovitelj dogodkov ob 30. obletnici DOBE


DOBA 30 LET 96

Ključni dogodki 30. obletnice DOBE

Svečani teden: Slavnostna akademija z odprtjem razstave 22. maj 2020 Svečani teden: Začetek brezplačnih predmetov online študija 22. maj 2020 Znanstvena konferenca The Future of Global Business and Marketing: How will Smart Companies Deal with Challenges and Opportunities? 11. november 2020

Alumni srečanje s strokovnjakinjo 25. november 2020

Novoletno srečanje december 2020


30 let poslovne skupine DOBA Izdajatelj in založnik: DOBA Odgovorna urednica: Polona Baloh Kremavc Uredniški odbor: Jasna Dominko Baloh, Irena Amič Ravnik, Klemen Žibret, Dina Potočnik Dokumentacija: arhiv DOBE Fotografije: osebni arhivi, arhiv DOBE, Shutterstock Jezikovni pregled: Zvezdana Bercko in Barbara Jarh Ciglar Tisk: Grafiti studio Naklada: 2000 Leto izida: 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37(497.4Maribor)(091) DOBA (Maribor) Doba : 1990-2020 : 30 let poslovne skupine Doba / [uredniški odbor Jasna Dominko Baloh ... [et al.] ; dokumentacija arhiv Dobe ; fotografije osebni arhivi, arhiv Dobe, Shutterstock]. - Maribor : Doba, 2020 ISBN 978-961-7061-07-9 1. Dominko-Baloh, Jasna COBISS.SI-ID 305094656


Več vedeti, bolje živeti, DOBA priložnosti. Praznujemo 30 let.


www.doba.si

Profile for Doba Fakulteta

Brošura - 30 let  

Advertisement
Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded