Page 1

glasilo ObÄ?ine Mokronog - Trebelno, september 2012, leto VI

21


2

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Namesto uvodnika

Dober dan!

Prvi septembrski večer se je v Mokronogu začel filmsko kljub cmeravemu vremenu, ki je dogodek s predvidenega letnega prizorišča pred knjižnico prestavilo v dvorano. Po noveli Cirila Kosmača posneta filmska komedija TISTEGA LEPEGA DNE je obiskovalce nasmejala do solz, čeprav je bila posneta poleti leta 1962, torej natančno pred petdesetimi leti. Film, ki velja za mojstrovino v zgodovini slovenskega filma, je režiral France Štiglic, igrajo pa legendarni Bert Sotlar, Duša Počkaj, Arnold Tovornik, Jože Zupan, Angelca Hlebce, Lojze Potokar, Lojze Rozman in drugi. Film so snemali v Podnanosu pri Vipavi, kar je razumljivo, saj se dogaja v času fašistične

okupacije Primorske, kot je razumljivo, da osrednja ljubezenska zgodba prinaša tudi sliko življenja Primorcev v tem času, ko so se upirali na vsakem koraku, tudi tako, da so domače črnosrajčnike prisili peti prepovedano slovensko pesem Morje Adrijansko. Podpisani ne morem mimo tega, da ne bi pohvalil organizatorje za izbor filma, saj smo se tako tudi v naši občini, hote ali ne in kljub maloštevilnim obiskovalcem, spoštljivo pridružili številnim prijateljem in spoštovalcem slovenskega filma, ki so se poklonili jubileju. Na nek način pa smo se spomnili tudi 15. septembra 1947, državnega praznika, ki je v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v RS zapisan kot VRNITEV PRIMORSKE K MATIČNI DOMOVINI.

Stane Peček

OBČINA MOKRONOG-TREBELNO Pod Gradom 2 SI-8230 Mokronog Tel: 07/ 34-98-260 Fax: 07/34-98-269 Spletna stran: www.mokronog-trebelno.si OBČINSKI SVET Tomaž BRZIN, Puščava 4, 8230 Mokronog, 041/454-142, ZinniBrzin@gmail.com Peter DEU, Stari trg 3, 8230 Mokronog, 041/620-074, gostisce.deu@siol.net Franc DRAGAN, Cerovec pri Trebelnem 3, 8231 Trebelno, 031/611-301, franc.dragan@gmail.com. Rafael ERŽEN, Velika Strmica 3, 8231 Trebelno,

Letos mineva natanko 70 let od velikega dogodka, ko je bila na Trebelnem, med prvimi na Slovenskem, začela svojo več kot tri tisoč kilometrov dolgo bojno pot Gubčeva brigada. Od 850 borcev, bork in aktivistov, zbranih ob ustanovitvi, se je v brigadi do osvoboditve borilo nad tri tisoč borcev in bork. Partizanski boj je tako že v tistih časih pomembno začrtal tudi osamosvojitveno pot. V spomin na ta dogodek, hkrati tudi v spomin na 69 obletnico ustanovitve 12. SNOUB slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade, ustanovljene v Mokronogu, se je tudi letos 1. septembra na Trebelnem zbralo veliko ljudi, od blizu in daleč, še živečih udeležencev partizanskega boja, drugih in, ker me je še posebej razveselilo, tudi veliko mladih. V veliko čast pa nam je bilo, da je bil med nami – poleg ostalih pomembnih osebnosti slovenskega političnega življenja – tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk. Mokronog in Trebelno sta pustila pomemben pečat pri osvoboditvi slovenskega ozemlja in zato je prav, da spomin na te zgodovinske, prelomne dogodke ohranjamo. Tu mislim tako na tiste pred sedmimi desetletji, kot tiste pred dvema desetletjema, med osamosvojitveno vojno za Slovenijo. Prisotni na srečanju so pritrdili našemu predsedniku dr. Danilu Türku, ki pogosto poudarja, da sta narodnoosvobodilni boj in vojna za Slovenijo, v zavesti našega naroda, uveljavila pomembne vrednote – samozavest, hrabrost in tovarištvo, svobodoljubje in privrženost kulturnemu izročilu, zaradi česar pripadamo narodu zmagovalcev, ki živi v samostojni državi Sloveniji, ki je spoštovana in cenjena znotraj Evropske unije. Ob tem dodajam: FOTOGRAFIJI NA NASLOVNICI: Gasilski dom na razglednici iz leta 1902 Ob prevzemu motorne brizgalne leta 1928

041/802-283 Alojz KOCJAN, Gorenje Laknice 40, 8230 Mokronog, 041/732-985, monter.kocjan@siol.net Milica KOROŠEC, Češnjice pri Trebelnem 37, 8231 Trebelno, 041/455-033, milicakorosec@gmail.com Marko KOSTREVC, Trebelno 2, 8231 Trebelno, marko.kostrevc@gmail.com Stanislav RAJER, Slepšek 21, 8230 Mokronog, 041/217-705, stane.rajer@siol.net Marjan STARIČ, Ornuška vas 12, 8231 Trebelno, 041/760-156, marjan.staric@renault.com Gregor ŠKOPORC, Hrastovica 35, 8230 Mokronog, 040/439-837, gregor.seki@gmail.com Elizabeta ŽLAJPAH, Stari trg 29, 8230 Mokronog, 041/319-578, zlajpah.elizabeta@zd-tr.si

upam, da nas ne bodo notranji nesporazumi in ukvarjanje s postranskimi temami, medtem ko resnični problemi ostajajo ob strani, pripeljali tja, kamor si nihče od nas ne želi. Slovenija mora ostati spoštovana in cenjena tudi v prihodnje. Sicer pa zaposleni v občinski upravi še vedno ohranjamo optimizem in se trudimo z uresničevanjem začetih projektov, ne glede na dogajanje na socialni, gospodarski in politični sceni v državi. O največjem projektu, ki se trenutno izvaja v jugovzhodni regiji, pišemo več v notranjosti glasila. Na tem mestu bi rad poudaril le to, da zaenkrat teče gradnja OŠO v skladu z načrtovano časovnico. V teh dneh se je že pričela gradnja sekundarnega omrežja, oz. individualnih priključkov. Prva gospodinjstva, naj bi se na optično omrežje priključila že novembra tega leta, vsi ostali pa postopno in najpozneje do pomladnih mesecev prihodnjega leta. Drugi projekt, ki je prav tako delno financiran s strani države, pa je rekonstrukcija križišča v Gorenjem Zabukovju in obnova lokalne ceste Gorenje Zabukovje – Trebelno in javne poti Pugled - Brezovica – Gorenje Zabukovje. Tudi tukaj tečejo gradbena dela v skladu z načrtovano časovnico. Ob gradbiščih živeči občani, torej domačini, spremljajo obnovo z velikim zadovoljstvom. Vsem, ki nestrpno čakate na razgrnitev OPN (občinski prostorski načrt), naj na tem mestu sporočim, da se sodelavka, ki pokriva področje urejanja prostora, trudi skupaj s pripravljavcem URBI d. o. o, da bi razgrnitev izvedli prihodnji mesec. Verjamem, da nam bo to uspelo. Sicer pa, ali ste opazili, da smo na Trebelnem odprli kombinirani oddelek vrtca. S tem dejanjem smo zagotovo uresničili dolgoletne sanje staršev, pa tudi nekdanjih »lokalnih politikov« iz območja Trebelnega. 1. september je za nami. Začelo se je tudi novo šolsko leto. Učencem, dijakom in študentom, želim pri učenju in študiju veliko lepih trenutkov in pridnosti, učiteljem pa veliko volje in osebnih uspehov. Anton Maver - župan

UPRAVA Mojca Pekolj, direktorica E-pošta: mojca.pekolj@mokronog-trebelno.si SPREJEMNA PISARNA: Jožica Samide 07/34 98 260 SPLOŠNA SLUŽBA in GOSPODARSTVO: Marija Sitar  PRAVNA SLUŽBA: Saša Hahn FINANCE IN KMETIJSTVO: Marijana Jereb KOMUNALA IN INFRASTRUKTURA: Davorin FINK OKOLJE IN PROSTOR: Mateja Podgoršek 07/34 98 264 DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Mateja Vrabec


3

leto VI., številka 21, september 2012

Spomin je živ – Kljub dežju več kot 400 ljudi Prva sobota v septembru je kljub dežju na Trebelno privabila več kot 400 ljudi, ki so počastili spomin na ustanovitev Gubčeve brigade pred 70 leti v gozdu pri Trebelnem. Poleg tega pa še ustanovitev Mokronoške čete in 12. brigade. Precej med njimi jih je na Trebelno prišlo peš – z Mirne, Puščave, Slovenske vasi in Ždinje vasi. Pohode so organizirali Občinska organizacija združenja borcev za vrednote NOB Mirna, Občinska organizacija združenja borcev za vrednote NOB Šentrupert, Območno združenje Zveze slovenskih častnikov Novo mesto, Nova gorica in Maribor, Policijsko veteransko društvo Sever

Gubčeve brigade MOL, in domači župan Anton Maver, ki je v nagovoru ponovil, da sta Mokronog in Trebelno pustila pomemben pečat pri osvoboditvi slovenskega ozemlja. Poudaril je še, da občina skrbi za obeležja pretekle zgodovine, in se zahvalil vsem, ki s svojimi pohodi, prisotnostjo, organizacijo, izvedbo slovesnosti in drugimi spremljajočimi aktivnostmi častijo spomin na velike dogodke pred dvajsetimi in sedemdesetimi leti. Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje je podelilo tudi pet priznanj – med prejemniki sta bila tudi občana Občine Mokronog-Trebelno, Ferdo Berk in Jože Simončič. Predsednik ZB NOB Trebnje Boštjan Sladič

OBRAZLOŽITVI PRIZNANJ: Tovariš Ferdo Berk - se je rodil 3. novembra 1941 in je kot otrok močno občutil zlo takratne oblasti. Očeta so mu leta 1942 ubili Italijani v Cugljevi dolini pri Mokronogu, po nalogu takratnega mokronoškega župnika. Z bratom in sestrama ter mamo Anico so mukoma preživeli strahote II. svetovne vojne, po njej pa številne selitve. Medvojni čas se je Ferdu močno vtisnil v spomin, zato se je aktivno vključil v borčevsko organizacijo,v kateri je kljub spoštljivim letom še vedno zelo aktiven. Priznanje prejme za svoje prostovoljno delo, udeleževanje na delovnih akcijah in odnos, s katerim dviguje ugled organizacije.

Dolenjska in Bela krajina, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Trebnje, pri spomeniku ustanovitve Gubčeve brigade pa se je pohodnikom pridružila tudi Gorjanska četa iz Šentjerneja. Slavnostni govornik je bil predsednik republike dr. Danilo Türk, ki je dejal, da smo Slovenci enotni, razdore pa vnašajo politiki iz pritlehnih kalkulacij, pozval je k popravi krivic z odvzetimi pokojninami in dodal, da morajo ljudje ob moralni trdnosti in plemenitosti, ki sta bili po njegovih besedah značilni za partizanske borce in borke ter protifašistični boj v celoti, ohraniti občutek za zgodovino in zgodovinsko resnico. Zbrane sta pozdravila tudi ljubljanski župan Zoran Janković, saj je domicilna občina

in predsednik Občinske organizacije borcev za vrednote NOB Mokronog-Trebelno Miroslav Hrovat sta podelila tudi članske izkaznice novim članom ter pokala ekipama Orli in Partizani z Mirne, ki so bili najboljši na junijskem tekmovanju v orientacijski za pokal Gubčeve brigade. Kulturni program so sooblikovali Godba Trebnje, pevke Ženskega pevskega zbora Generacija '57, recitatorja Zoran Remic in Katja Kramar, najbolj pa so navdušile osnovnošolke, domačinke s Trebelnega - Alja Suljič je zapela Počiva jezero v tihoti, Lara Kotnik, Klara Svenšek, Lara Hvastija in Nina Suljič pa Poj mi pesem. Prireditev je povezovala Petra Krnc. Že pred slovesnostjo na Trebelnem so v spomin na dogodke preteklosti delegacije položile venec pri spomeniku padlim domačinom v NOB pred občinsko stavbo v Mokronogu in pri Repovi hiši v Mokronogu, kjer je bila ustanovljena 12. Brigada. P. K. FOTOGRAFIJE: Mojca Žnidaršič

Tovariš Jože Simončič - se je rodil 5. marca 1937 in zgodnje otroštvo preživel v najhujših časih vojne vihre. Kot sin prvoborca Jožeta, po domače Blažeta, je bil nenehno ogrožan s strani takratne oblasti in kolaboracionistov. Je civilni vojni invalid, saj je neposredno po končani vojni pod domačim kozolcem z bratom in prijateljem našel protiavionsko bombo, ki je eksplodirala, ubila brata Blaža in prijatelja, njega pa močno ranila v nogo. Kot ponosen sin prvoborca se je v borčevsko organizacijo vključil takoj, ko je bilo to mogoče, in je kljub spoštljivim letom še vedno zelo aktiven. Priznanje prejme za svoje delo in odnos, s katerima prispeva k ugledu tako občinske organizacije kot organizacije kot celote.


4

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Pobratenje Občine Mokronog-Trebelno z občino Gračišće

Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je na svoji 9. redni seji, 15. 2. 2012, sprejel sklep, da »Občinski svet daje načelno soglasje k postopku za pripravo na pobratenje z Občino Gračišče (Hrvatska).« Pooblastil je župana, da vodi vse nadaljnje aktivnosti v zvezi s pobratenjem. Občini združujejo obojestranski interes po sodelovanju, skupni interesi in podobnosti med obči-

nama, kar je pomemben element za vzpostavitev dolgotrajnega prijateljstva in sodelovanja med dvema občinama. Občinski svet je na svoji 11. redni seji sprejel SKLEP, da Občina Mokronog-Trebelno sklene sporazum o pobratenju z občino Gračišće. Za svečani podpis sporazuma o pobratenju se pooblasti župana Antona MAVRA. Občina Gračišče leži v vzhodnem delu osrednje Istre. Ustanovljena je bila leta 1993 in danes obsega 60,15 km2 oziroma 2,13 % površine Istrske regije. Ima 1439 prebivalcev (popis iz leta 2001) in je vse bolj prepoznavna po svojih številnih kulturnih in zabavnih dogodkih. Med njimi so najbolj prepoznavni in že tradicionalni: »Zasopimo na organić«, »Smotra vina«, »Festival istarskih maneštra«, najstarejša in najbolj znana prireditev pa je »Vidova«, ki se praznuje v čast Sv. Vida vsako leto 15. junija, ko ima občina tudi svoj občinski praznik. Prav ob tej priložnosti sta tamkajšnji župan Ivan Mijandrušić in župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver podpisala sporazum o pobratenju. Marija Sitar Občinska uprava

OBVESTILO

OBVESTILO

o začetku izgradnje hišnih priključkov za optično omrežje Izgradnja hrbteničnega omrežja v Občini Mokronog-Trebelno je končana. V naslednjih dneh se bo na vašem območju pričela izgradnja HIŠNIH PRIKLJUČKOV. Hišni priključki na optično omrežje se bodo gradili povsod tam, kjer bodo gospodinjstva za to izrazila svoj interes, kar lahko storijo s podpisom Pogodbe o izgradnji priključka na odprto širokopasovno omrežje, ki jo sklenejo s podjetjem GVO. Vpogled na predvideno traso je občanom na voljo preko občinske spletne strani v aplikaciji PISO (http://www.geoprostor.net/PisoPortal). V aplikaciji PISO je mogoče natančno videti z rdečimi in modrimi pikami označena gospodinjstva na območju izvedbe projekta. V občini imamo 602 gospodinjstva, ki bodo imela možnost prednostne priključitve v prvi fazi, to je takoj po končani izgradnji. Ta gospodinjstva so v aplikaciji označena z rdečimi pikami. Cena izgradnje hišnega priključka je za vsa gospodinjstva enaka in bo znašala 192 EUR z DDV. V ceni je zajet izkop od glavnega voda do objekta, položitev kabla do objekta ter vgradnja hišne omarice. Občina VAS bo nekaj dni pred pričetkov gradbenih del v posameznem naselju PISNO OBVESTILA o pričetku gradnje, in sicer preko pošte. Takrat vas bo OSEBNO obiskal in se pri vas oglasil operativni vodja izvajalca GVO – g. Andrej Jenko, da se boste dogovorili o poteku izgradnje priključka v kolikor ste zainteresirani za priključitev na širokopasovno omrežje. Kontakt: • operativni vodja del s strani izvajalca, podjetja GVO: andrej.jenko@telekom.si , GSM: 041/523 532 • vodja projekta in koordinator s strani Občine Mokronog-Trebelno: mojca.pekolj@mokronog-trebelno.si, GSM: 041/669 210 Informacije o projektu so dostopne na spletni strani www.mokronog-trebelno.si , pod rubriko aktualni projekti: »Širokopasovno omrežje«. Mokronog, september 2012 OBČINA MOKRONOG-TREBELNO

NOTARSKA OVERITEV SLUŽNOSTNIH POGODB ZA GOŠO BO POTEKALO. •na TREBELNEM - v prostorih Večnamenskega doma, soboto, 06.10. 2012 od 8.00 - 11.°° ure in v MOKRONOGU - v prostorih Občine Mokronog-Trebelno, v torek 09.10.2012 od 14.°° do 17.°° ure S seboj prinesite pogodbe, ki ste jih prejeli po pošti in OSEBNI DOKUMENT! Občina Mokronog-Trebelno


5

leto VI., številka 21, september 2012

11. redna seja Občinskega sveta Občine MokronogTrebelno je bila v sredo, 13. junija 2012 Na dnevnem redu je bilo 19 točk. Prisotnih je bilo 9 članic in članov Občinskega sveta Občine Mokronog-Trebelno. 1. Občinski svet je sprejel »Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Mokronog-Trebelno«. 2. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno se je seznanil z Revidiranim letnim poročilom za leto 2011 javnega podjetja Komunala Trebnje. 3. Občinski svet je sprejel »Pravilnik o subvencioniranju izgradnje malih čistilnih naprav na območju občine Mokronog-Trebelno«. Predmet pravilnika je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju občine. Po trenutno veljavni zakonodaji posamezne hiše ali naselja z manj kot 50 prebivalci niso vključene v območja aglomeracije, kjer za odvajanje in čiščenje odpadnih vod skrbi javna služba. Lastniki stavb na območju, ki ga ni treba opremiti z javno kanalizacijo, ter lastniki stavb zunaj naselja, morajo zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah. »Javni razpis za subvencioniranje izgradnje male komunalne čistilne naprave v občini Mokronog-Trebelno za leto 2012«je že objavljen. Rok za oddajo vloge je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena za izvedbo tega razpisa, oz. najkasneje do 20. novembra 2012. 4. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je sprejel poročila o poslovanju: javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Mokronog-Trebelno za leto 2011, in sicer: Zdravstvenega doma Trebnje, Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, Knjižnice Pavla Golie Trebnje in Osnovne šole Mokronog. 5. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je v vrtcu Mokronožci pri OŠ Mokronog podaljšal obratovanje 5. začasnega oddelka za obdobje šolskega leta 2012/2013. Osnovni šoli Mokronog je izdal soglasje za podaljšanje zaposlitev potrebnega kadra za navedeni oddelek za šolsko leto 2012/2013 oz. za čas delovanja dodatnega oddelka. Sprejet je bil sklep za odprtje dodatnega začasnega oddelka OŠ Mokronog, in sicer na lokaciji podružnične šole Trebelno, za šolsko

leto 2012/2013. Osnovni šoli Mokronog se je izdalo soglasje za zaposlitev potrebnega kadra za navedeni oddelek za šolsko leto 2012/2013 oz. za čas delovanja dodatnega oddelka. 6. Pri točki dnevnega reda: »Soglasje k sistemizaciji delovnih mest vrtca Mokronožci«, sta bila sprejeta dva sklepa, in sicer: Občinski svet občine Mokronog-Trebelno daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest OŠ Mokronog za Vrtec Mokronožci, v šolskem letu 2012/2013, kot izhaja iz predloga OŠ Mokronog, št. 174, prejetega 30. 5. 2012. V primeru, da se med letom pojavi potreba po spremembi sistemizacije delovnih mest glede na št. vpisanih otrok in da ta sprememba ne vpliva na število zaposlenih, se na podlagi obrazloženega predloga OŠ Mokronog, Vrtca Mokronožci, pooblašča župana za izdajo soglasja za spremembo vrste oddelka in k morebitni zaposlitvi. 7. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je izdal soglasja za redno delovno uspešnost: ravnateljici Osnovne šole Mokronog, direktorici Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje in direktorici Knjižnice Pavla Golie Trebnje ter direktorici Zdravstvenega doma Trebnje, za leto 2011, kot so predlagali posamezni sveti zavodov. 8. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno je sprejel dopolnitev letnega načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Mokronog-Trebelno za leto 2012. 9. Pri točki »premoženjsko pravne zadeve« je občinski svet obravnaval 6 zadev, in sicer: • Odločal je o pravnem poslu menjave zemljišč. Sprejet je bil SKLEP: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno odobri pravni posel menjave nepremičnin, parc. št. 1835/68 in 1835/70 s parc. št. 1835/66 in 1835/72, vse k.o. 1411-Ostrožnik. • Odločal je o pravnem poslu nakupa nepremičnine parc. št. 1302/5 k.o. 1415-Trebelno in sprejel SKLEP: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno daje soglasje k nakupu nepremičnine parc. št. 1302/5 k.o. 1415-Trebelno v velikosti 81 m2, ki je bila uporabljena za prestavitev oziroma rekonstrukcijo ceste LC 425610 – 425614 Ornuška vas–Trebelno–Mokronog, za kupnino v znesku 405,00 EUR. • Odločal je o pravnem poslu prodaje gozdnih parcel in sprejel SKLEP: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno odobri pravni posel prodaje gozdnih zemljišč parc. št. 1445/35, 1445/54 in 1064, vse k.o. 1415-Trebelno, parc. št. 727 in 736/3, vse k.o. 1414-Jelševec ter parc. št. 1303/3 in 1304, vse k.o. 1417-Ornuška vas po postopku, določenem z zakonom o kmetijskih zemljiščih in po prodajni ceni skupaj 29.483,00 EUR. • Odločal je o pravnem poslu prodaje sola-

stniškega deleža na kmetijskih zemljiščih in sprejel naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno odobri pravni posel prodaje solastniškega deleža nepremičnin parc. št. 2630, 2638 in 2643, vse k.o. 1412-Mokronog, do 1/4, po postopku, določenem z Zakonom o kmetijskih zemljiščih ter po prodajni ceni skupaj 10.885,00 EUR. • Odločal je o pravnem poslu prodaje opuščene javne poti. Sprejeta sta bila dva SKLEPA: Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno odobri pravni posel prodaje nepremičnine parc. št. 1077/5 k.o. 1412-Mokronog – pot v izmeri 1021 m2 z neposredno pogodbo po ceni 2.042,00 EUR, pod pogojem, da se z ukinitvijo javnega dobra in nadaljnjo odprodajo poti seznani mejaše ter v zvezi s tem pridobi njihovo pisno soglasje. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno sprejme sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za parc. št. 1077/5 k.o. 1412-Mokronog – pot v izmeri 1021 m2. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, pod pogojem, da pride do odkupa. • Odločal je o posegu na dele zemljišč v občinski lasti in brezplačni odsvojitvi zaradi rekonstrukcije križišča regionalnih cest Trebnje–Mokronog–Boštanj; sprejet je bil SKLEP: Občina Mokronog-Trebelno dovoljuje Direkciji Republike Slovenije za ceste, da za potrebe rekonstrukcije križišča regionalnih cest R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, R1-215/1162 Mokronog – Boštanj in R2-418/1199 Mokronog–Zbure, poseže na nepremičninah: – parc. št. 1075/6 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 23 m2, – parc. št. 1075/9 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 358 m2, – parc. št. 1075/16 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 8 m2, – parc. št. 1075/17 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 84 m2, – parc. št. 1073/4 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 82 m2, – parc. št. 705/18 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 34 m2, – parc. št. 705/20 k.o. 1412-Mokronog v izmeri 586 m2. 10. V svet revije Rast je občinski svet kot predstavnika Občine Mokronog-Trebelno imenoval gospoda Stanislava Pečka, Ulica Talcev 10, 8230 Mokronog. 11. Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno se je seznanil z dokončnim poročilom o nadzornem pregledu prejetih sredstev Osnovne šole Mokronog od Občine Mokronog-Trebelno v letu 2011. Nadzor je bil opravljen v mesecu marcu 2012. Mojca Pekolj Direktorica Občinske uprave


6

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Občina Mokronog-Trebelno na podlagi pozitivnega mnenja o skladnosti državne pomoči št. K-BE 185-2241170-2008 z dne 06.06.2008 in v skladu 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v Občini Mokronog-Trebelno za programsko obdobje 2007 - 2013 (Uradni list RS, št. 62/08), z dne 20.6.2008 ter Odloka o proračunu Občine Mokronog-Trebelno za leto 2012 (Uradni list RS, št. 13/12), objavlja PONOVNI

JAVNI RAZPIS

za dodeljevanje sredstev za programe na področju kmetijstva v občini MokronogTrebelno v letu 2012 I. SPLOŠNI DEL I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NEPOSREDNEGA UPORABNIKA PRORAČUNA Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Ponovitev javnega razpisa za naslednja UKREPA: 1. Investicije za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah 2. Štipendiranje na področju kmetijstva III. UPRAVIČENCI Upravičenci do pomoči, so: ü nosilci kmetijskega gospodarstva – pravne in fizične osebe, ki ustrezajo pogojem mikropodjetij, kot je opredeljeno v Prilogi 1 Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; ü člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež ter kmetijske površine na območju občine; ü udeleženci izobraževanja kmetijskih poklicnih in srednjih šol; IV. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Sredstva za izvajanje programov na področju kmetijstva v Občini Mokronog-Trebelno se zagotavljajo v proračunu Občine Mokronog-Trebelno. Višina sredstev je določena z Odlokom o proračunu Občine Mokronog-Trebelno za leto 2012 (Ur. list RS, št. 13/12). 2. Občina bo dodeljevala sredstva pod pogojem, da upravičenci podajo za posamezne namene izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih

virov oziroma da priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo višino že prejetih sredstev za določen namen. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh oblik pomoči, ki jih prejemnik za posamezni namen lahko pridobi iz državnega, občinskega ali drugega sklada. 3. Skupna višina vseh prejetih sredstev iz proračuna Republike Slovenije, proračunov lokalnih skupnosti in mednarodnih virov za posamezne namene iz tega razpisa ne sme preseči zgornje meje pomoči, določene s smernicami za državno pomoč v kmetijskem sektorju (2000/C 28/02). 4. Sredstva za ukrepe po tem pravilniku, ki se izvajajo na območju Občine Mokronog-Trebelno, se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij ali v obliki subvencioniranih storitev. 5. Investicije in investicijska vlaganja, za katera se dodeljujejo sredstva morajo biti začete v tekočem letu, za katere mora biti podana ocena možnosti obstoja oziroma preživetja kmetije po metodologiji kmetijske svetovalne službe. 6. Sredstva pomoči se lahko dodelijo v primeru, kadar ta predstavlja spodbudo za izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno potrebna za ohranjanje stabilnosti in doseženega nivoja kmetijske pridelave, preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti. 7. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč v razpisani višini, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. 8. Društva se lahko prijavljajo le na ukrepe, pri katerih je navedeno, da so upravičenci društva. 9. Sredstva se bodo nakazovala po podpisu pogodbe o dodelitvi, in sicer 30. dan po predložitvi zahtevkov z vsemi zahtevanimi verodostojnimi dokazili o izvedenih nalogah. Zahtevek je potrebno vložiti najkasneje do 30.11.2012. 10. Občina izplačuje upravičencem sredstva do skupne vrednosti, določene za posamezni namen. 11. Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu. 12. Občinska uprava pripravi pregled prispelih vlog in pripravi predlog prejemnikov pomoči in ga posreduje Občinskem svetu Občine Mokronog-Trebelno v sprejem. 13. O dodelitvi sredstev upravičencem odloča Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno s sklepom. Odločitev občinskega sveta je dokončna. 14. Zoper odločitev lahko upravičenec vloži tožbo v roku 30 dni po prejemu sklepa na Upravno sodišče v Ljubljani. 15. Obveznosti med Občino Mokronog-Trebelno in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo, v kateri so opredeljene posamezne naloge, roki za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil.

16. Najvišji zneski pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva, zagotavljanje tehnične pomoči, pomoči za plačilo zavarovalnih premij, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 4. do 16. Uredbe Komisije (ES) 1857/2006 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. V zvezi z istimi stroški se pomoč izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006. Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe Komisije (ES) številka 1535/2007 glede na iste upravičene odhodke ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006. V kolikor višina izvedenega programa v posameznem letu odstopa od višine prijavljenega programa, se upravičencu dodeli le sorazmerni del pomoči. 17. Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 100.000 € v sektorju transporta, oziroma 200.000 € bruto za področje predelave in trženja v katerem koli obdobju treh proračunskih let (2. člen Uredbe komisije (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis). V. NADZOR IN SANKCIJE Namensko uporabo sredstev po tem pravilniku spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev pridobljenih po razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem razpisu za naslednji dve leti, v primerih, ko se ugotovi: v da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, v da je upravičenec za katerikoli namen navajal neresnične podatke, v da je upravičenec za isti namen že pridobil finančna sredstva, v da je upravičenec odtujil (prodal) objekte, specialno mehanizacijo in opremo sofinancirano iz nepovratnih sredstvih proračuna občine pred iztekom 5 let. VI. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZNA NAMENA, UPRAVIČENI


7

leto VI., številka 21, september 2012 STROŠKI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Prijave na razpis bodo ovrednotene na podlagi naslednjih meril, ki bodo upoštevana pri dodeljevanju proračunskih sredstev: II. UKREPA 1. INVESTICIJE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Višina razpisanih sredstev znaša 3.000,00 €. Namen ukrepa: Z ukrepom se želi ustvariti pogoje in možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest ter realizacijo poslovnih idej članov kmečkega gospodinjstva. Namenjen je investicijam, ki so potrebne za začetek opravljanja dopolnilne dejavnosti ali za posodobitev in modernizacijo že obstoječe dopolnilne dejavnosti, in sicer: ü predelavi kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (sadja, zelenjave, žit, mleka, mesa, lesa, zelišč ...), ü turizem na kmetiji, ü dejavnost (storitve in izdelki), povezani s tradicionalnimi znanji na kmetiji, ü pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, ü kompostiranje organskih snovi. Upravičenci: Nosilci kmetijskih gospodarstev in člani kmečkega gospodinjstva, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima sedež in kmetijske površine na območju občine. Splošni pogoji upravičenosti: ü upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, določene v javnem razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnile dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 61/05), ü dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po investiciji, ki se sofinancira. K vlogi mora upravičenec priložiti še dodatno dokumentacijo: ü finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oziroma dokončanja le-te, ü pravnomočno gradbeno dovoljenje (če gre za gradnjo objekta) oziroma lokacijsko informacijo (če gre za adaptacijo objekta), ü predračune za nakup strojev ali opreme oziroma predračune o potrebnih delih, ü fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjavo, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaključeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana, ü mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganj v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti.

Upravičeni stroški: ü vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta, ü nakup nove opreme in strojev, razen traktorjev, ü promocija, ü splošni stroški. Finančne določbe: ® Sofinancira se do 50% upravičenih stroškov investicije za posamezne vrste dopolnilnih dejavnosti. ® Skupna pomoč iz občinskega proračuna posameznemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 10.000 € v katerem koli obdobju treh proračunskih let. ® Skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli podjetju, ne sme presegati 200.000 € bruto, v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 2. ŠTIPENDIJE NA PODROČJU KMETIJSTVA Višina razpisanih sredstev znaša 1.300 €. Namen ukrepa: Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov srednjih kmetijskih šol, naslednikov kmetij in s tem dvigovanje izobrazbenega nivoja naslednikov kmetij. Pogoji za pridobitev sredstev: ü izpolnjen obrazec za štipendije – obr. 1,51, ü izjava lastnika kmetije, da bo prosilec prevzemnik kmetije, ü izjava, da prosilec ne prejema druge štipendije ali pomoči, ü kopijo zadnjega šolskega spričevala, ü potrdilo o šolanju. Dodatni pogoj za pridobitev sredstev: Prednost pri dodelitvi imajo prosilci, katerih starši imajo edini vir dohodka iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana. Upravičenci: Ø udeleženci izobraževanja poklicnih in srednjih kmetijskih šol, ki so predvideni za naslednike kmetij. Finančna določbe: Višina štipendije se letno usklajuje z višino drugih štipendij, ki se izplačujejo iz občinskega proračuna in bo določena na podlagi sprejetih sredstev proračuna, števila prijavljenih kandidatov in zadnjega šolskega uspeha posameznega kandidata, vendar ne več kot 125 € /mesec. V. VSEBINA VLOGE Vloge na javni razpis morajo biti predložene najkasneje do 15.10.2012 do 13.ure. Vlagatelji izpolnijo in oddajo vloge na sedežu Občine Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog, in sicer obvezno na predpi-

sanem obrazcu »Vloga za dodelitev sredstev za področje kmetijstva iz občinskega proračuna«, ki jih dobijo na spletni strani http://www. mokronog-trebelno.si ali v sprejemni pisarni Občine Mokronog-Trebelno. Izvajalci ali organizatorji razpisanih ukrepov morajo k vlogi priložiti pisno ponudbo za izvedbo v programu določenih nalog in predvideti višino potrebnih sredstev. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezna ukrepa, določene v tem razpisu ter podpisano izjavo prijavitelja na javni razpis Občine Mokronog-Trebelno v letu 2012. K vlogi morajo upravičenci, poleg posebnih dokazil, ki so določeni pri posameznem ukrepu, priložiti še fotokopijo subvencijske vloge za leto 2012. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo s sklepom župana zavrnjene in ne bodo obravnavane v postopku dodelitve sredstev. Občinska uprava opravi pregled prispelih vlog in pripravi predlog prejemnikov pomoči. O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča Občinski svet Občine Mokronog-Trebelno s sklepom. Odločitev občinskega sveta je dokončna. Medsebojne obveznosti med Občino Mokronog-Trebelno in upravičencem se uredijo s pogodbo. Upravičenci uveljavljajo pravico do pomoči na podlagi vloge na javni razpis in dokumentov, ki so navedeni v javnem razpisu. VI. DODATNE INFORMACIJE 1. Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Mokronog-Trebelno http://www.mokronog-trebelno.si/, na oglasni deski Občine in v občinskem glasilu ODSEV. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani, lahko pa se dobi tudi na sedežu Občinske uprave. 2. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo po telefonu vsak delovni dan na telefonski številki 07/ 34 98 263 (Marijana Jereb), e-naslov: marijana. jereb@mokronog-trebelno.si ali v prostorih občine. Številka: 331-0021/2011 Datum: 05.09.2012

Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver

Na podlagi Pravilnika o štipendiranju v Občini Mokronog-Trebelno (Ur.l. RS, št. 82/2008, 99/2011), in na podlagi Odloka o proračunu Občine Mokronog-Trebelno za leto 2012 (Ur.l. RS, št. 06/11, 13/12) objavlja Občina 


8 

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog

JAVNI RAZPIS

za dodelitev štipendij dijakom in študentom Občine Mokronog-Trebelno za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 1. Predmet javnega razpisa: Podelitev štipendij dijakom in študentom Občine Mokronog-Trebelno, razen tistim, ki imajo možnost pridobiti štipendijo po Pravilniku o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v Občini Mokronog-Trebelno za programsko obdobje 2008-2013 (Uradni list RS, št. 62/2008). 2. Pravico do štipendije Občine Mokronog-Trebelno lahko uveljavijo dijaki, ki obiskujejo srednješolski program poklicne, srednje tehniške in strokovne šole, program gimnazije in študenti višješolskega, visokošolskega in magistrskega študijskega programa, enovitega magistrskega študijskega programa, univerzitetnega programa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: § da so državljani Republike Slovenije, § da imajo stalno prebivališče v občini Mokronog-Trebelno, § da imajo status rednega študenta, razen študenti z vpisanim absolventskim statusom oziroma status dijaka, § da so v preteklem šolskem letu dosegli najmanj prav dober šolski uspeh, oziroma povprečno oceno najmanj 3,6 – učenci, vajenci in dijaki oziroma povprečno oceno vseh opravljenih izpitov najmanj 8,0 - študenti, § da je njihovo izobraževanje neprekinjeno in redno, § da niso v delovnem razmerju, ne prejemajo nadomestila za brezposelne pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, ne opravljajo dejavnosti, nimajo statusa zasebnika ali samostojnega podjetnika, niso lastniki ali solastniki podjetja in ne prejemajo druge štipendije v Republiki Sloveniji. 3. Kriteriji za dodelitev štipendije so: § višja povprečna ocena kandidata, § mnenje Zavoda RS za zaposlovanje glede deficitarnosti smeri študija oziroma srednješolskega izobraževanja na trgu delovne sile na območju občine Mokronog-Trebelno, § na podlagi pridobljenega mnenja se upošteva višji letnik v določenem deficitarnem profilu, § boljši dosežki na izvenšolskih dejavnostih, § ob enakih pogojih ima prednost kandidat z nižjim dohodkom na družinskega člana. dohodek na družinskega člana se bo izračunal v skladu z 14. in 15. členom Pravilnika o štipendiranju v Občini Mokronog-Trebelno (Ur.l. RS, št. 82/2008, 99/2011). Popolne, ustrezno dokumentirane in v razpisnem roku prispele vloge bo obravnavala komisija za štipendiranje. Na osnovi prispelih vlog in zbrane dokumentacije ter na osnovi navedenih kriterijev bo pripravila poročilo ter predlog o podelitvi štipendij Občine Mokronog-Trebelno. 4. Okvirna vrednost in število štipendij: Za

šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 bodo v skladu s Pravilnikom o štipendiranju v Občini Mokronog-Trebelno predvidoma dodeljene 3 štipendije, in sicer 2 za dijake in 1 za študente. Višina štipendije za dijake bo znašala 130,00 EUR mesečno, za študente pa 150,00 EUR mesečno. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za podelitev štipendij znaša na podlagi sprejetega občinskega proračuna v šolskem letu 2012/2013 5.000,00 EUR. 5. Vsebina prijave: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno po prijavnem obrazcu, ki je sestavni del javnega razpisa, h kateri je potrebno priložiti naslednja dokazila: § dokazilo o vpisu v tekoči letnik izobraževanja skupaj z navedbo izobraževalnega programa, § predstavitev in utemeljitev izbora šole oziroma univerze, § dokazilo o doseženem učnem uspehu v predhodnem šolskem letu oziroma dokazilo o opravljenih izpitih in njihovi povprečni oceni predhodnega študijskega leta, § dokazila o izven šolskih dejavnostih, uspehih in priznanjih, § fotokopija osebnega dokumenta. 6. Čas in kraj dviga razpisne dokumentacije: Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani občine in v občinskem glasilu ODSEV. Obrazci so od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljivi v sprejemni pisarni Občine Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, Mokronog in na spletni strani Občine www.mokronog-trebelno.si . 7. Rok za oddajo prijave in način oddaje: Prijavo

z vsemi potrebnimi dokazili je potrebno oddati v zaprti kuverti najkasneje do 15.10.2012 do 13. ure, in sicer osebno v sprejemni pisarni občine ali po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog z oznako »Ne odpiraj – vloga za podelitev štipendije«. 8. Obravnavane bodo le tiste prijave, ki bodo pravočasne. Vlagatelj nepopolne prijave bo pozvan k njeni dopolnitvi. Prepozno prispele prijave na javni razpis in prijave, ki ne bodo dopolnjene v roku, ki bo naveden v pozivu, se s sklepom zavržejo. 9. Izid razpisa: Sam razpis bo zaključen najkasneje v 45-ih dneh od dneva odpiranja vlog. O podelitvi štipendij Občine Mokronog-Trebelno bo odločala na predlog komisije za štipendiranje Občinska uprava občine Mokronog-Trebelno z odločbo. Odločba bo posredovana vsakemu kandidatu, ki se je javil na javni razpis. Kandidat ima pravico v osmih dneh od prejema odločbe zoper odločitev občinske uprave vložiti pritožbo. Po pravnomočnosti odločbe bo s štipendistom sklenjena pogodba o štipendiranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Mokronog-Trebelno kot štipenditorjem in izbranim štipendistom v skladu z določili Pravilnika o štipendiranju v Občini Mokronog-Trebelno. 10. Dodatne informacije in pojasnila: Mateja Vrabec, tel. 07/ 34 98 266, el. naslov: mateja. vrabec@mokronog-trebelno.si . Župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver

REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Goliev trg 5, 8210 Trebnje t: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: ue.trebnje@gov.si

Obvestilo za pridelovalce grozdja in vina o prijavi zalog vina Upravna enota Trebnje obvešča svoje stranke, pridelovalce grozdja in vina, da so v skladu s 17. členom Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/2007 in 62/2009, v nadaljevanju: Pravilnik) dolžni do 7. 9. 2012 upravni enoti prijaviti zaloge vina na dan 31. julij v letu prijave. Prijavo so dolžni oddati pridelovalci, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina in prijavljajo pridelek vina. Prijava se vloži na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na spletni strani e- uprave: http://e-uprava.gov.si/storitve/pridobiVlogo.esju?id=1428 in na sedežu upravne enote. Prav tako je pridelovalec dolžan v skladu s Pravilnikom tukajšnji upravni enoti: - vsako leto, najkasneje do 20. novembra, prijaviti pridelek grozdja, mošta, vina oziroma drugih proizvodov, če obdeluje 0,1 ha ali več vinogradov ali če te pridelke oziroma proizvode trži ali če je uveljavljal podporo za prestrukturiranje vinograda, - v roku 30 dni po izvedeni prodaji oziroma nakupu pridelkov oziroma proizvodov prijaviti prodajo oziroma nakup teh pridelkov oziroma proizvodov (samostojni podjetniki in pravne osebe), - prijavljati vse nastale spremembe vpisanih podatkov v 30 dneh od nastale spremembe.


9

leto VI., številka 21, september 2012 REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TREBNJE ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Goliev trg 5, 8210 Trebnje t: 07 34 82 252, f: 07 34 82 270, www.upravneenote.gov.si/trebnje/, e: ue.trebnje@gov.si

Obvestilo za vojne veterane, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/2012 - v nadaljevanju: ZUJF), ki je začel veljati 31. 5. 2012, je prinesel spremembe tudi na področju vojnih veteranov, vojnih invalidov in žrtev vojnega nasilja, in sicer: 1. Izplačila prejemkov po vojni zakonodaji do konca leta 2012 in prehod na nov način izplačevanja prejemkov po vojni zakonodaji z letom 2013 Denarni prejemki po vojni zakonodaji (invalidnine, dodatki, doživljenjske  mesečne rente in drugi prejemki po zakonih) se ne bodo več izplačevali prvi delovni dan v mesecu za tekoči mesec, temveč prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec. Na nov način izplačil se bo v celoti prešlo v letu 2013. V prehodnem obdobju v letu 2012 pa mesečni prejemki dospejo v izplačilo: -        za julij 2012 6. 7. 2012 -        za avgust 2012 13. 8. 2012 -        za september 2012 19. 9. 2012 -        za oktober 2012 25. 10. 2012 -        za november 2012 3. 12. 2012 -        za december 2012 2. 1. 2013 2.  Ukinitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja V vseh treh tako imenovanih »vojnih zakonih« se ukine pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja ter pravica do povračila potnih stroškov. 3. Zvišanje starosti za uveljavitev pravic po Zakonu o vojnih veteranih iz 50 na 55 let starosti Osebam s priznanim statusom vojnega veterana se zviša starost za uveljavitev pravic po Zakonu o vojnih veteranih iz 50 na 55 let starosti, kar pomeni, da je za uveljavitev pravic po zakonu potrebno dopolniti starost 55 let in izpolnjevati ostale zakonske pogoje. Še naprej pa bo do veteranskega dodatka upravičen vojni veteran, ki mu je bila pravica do veteranskega dodatka že

priznana in tudi ob prevedbi v letu 2012 še ne bo star 55 let. Veteranski dodatek lahko obdrži v primeru, če delež prejemkov na družinskega člana ne preseže 497,15 € osnove za odmero veteranskega dodatka. 4. Pravica do zdravstvenega varstva (dopolnilno zdravstveno zavarovanje) Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se od 1. 1. 2013 zagotavlja le vojnim veteranom, ki so prejemniki veteranskega dodatka oziroma izpolnjujejo pogoje za pridobitev veteranskega dodatka in so stari 55 let. Do sedaj dodeljena pravica do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se zagotavlja le do 31. 12. 2012, po tem datumu pa le ob izpolnjevanju na novo določenih pogojev. Pravica do zdravstvenega varstva ostane nespremenjena za osebe s statusom vojnega invalida in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja.

Obvestilo vodje policijskega okoliša Jesen je čas, ko se ljudje veliko zadržujejo v vinogradih, saj je čas trgatve, nabiranja gozdnih sadežev (kostanj). Pri tem v veliko primerih puščajo vozila nezavarovana, odklenjena, v vozilih pa na vidnih mestih vrednejše predmete, torbice, mobilne telefone. Predmeti v vrečki ali torbici, ki sicer niso dragoceni, so lahko vaba za storilce, saj ti ne vedo, kaj je v vrečki ali torbici. Povzročena škoda bo v tem primeru večja, kot je vrednost odnesenih predmetov. Prav tako puščajo odklenjene zidanice oz. vikende, kar pa storilci kaznivih dejanj v velikih primerih izkoristijo za izvrševanje različnih kaznivih dejanj. Kljub večkratnemu opozarjanju s strani policistov ugotavljamo, da občani velikokrat puščajo v odklenjenih vozilih in nezaklenjenih zidanicah oz. vikendih torbice, denarnice in vrednejše predmete. Zaradi tega ponovno opozarjamo, da občani poskrbijo za varnost svojega premoženja s tem, da v vozilih na vidnih mestih ne puščajo omenjenih predmetov, vozila pa

naj redno zaklepajo. Prav tako opozarjamo, da naj zaklepajo zidanice oz. vikende in vrednejše predmete spravljajo na manj vidna mesta. V jesenskem času se morajo udeleženci v cestnem prometu prilagajati vremenskim spremembam (jutranja megla, deževni dnevi), zaradi katerih postanejo ceste vlažne oz. mokre, s tem pa tudi bolj spolzke in nevarne za vožnjo. Zaradi tega vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo in jim predlagamo, da hitrost svojih vozil prilagodijo trenutnim situacijam v prometu. Zaradi opravil na poljih opozarjamo uporabnike kmetijske mehanizacije, da odstranijo z vozila zemljo ali blato, ki bi lahko onesnažilo vozišče, preden se vključijo v promet na cesto s kolovozne poti ali druge zemljiške površine, in tako zagotovijo varno udeležbo v prometu tudi drugim udeležencem. V kolikor pa pri opravilih na polju pride do onesnaženja ceste, predlagamo, da jo očistijo in s tem preprečijo morebitne prometne nesreče. (Za prekršek onesnaževanja ceste je predpisana globa po ZCES-1 v višini 1.000 EUR.) Vse občane in občanke naprošamo, da o pojavu sumljivih vozil in oseb takoj obvestijo Policijsko postajo Trebnje na tel. 07 3462700 ali na 113 ali si zapišejo registrsko številko sumljivega vozila, kajti le s skupnimi močmi lahko preprečimo marsikatero kaznivo dejanje in pripomoremo k bolj varnemu bivanju v vašem okolju. Janez ŠENICA VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (Zgo-1d) V Uradnem listu št. 57/2012 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1D), ki je začel veljati z dnem 28.7.2012. S spremembami ZGO se bodo pospešili in skrajšali postopki s področja graditve, na ta način pa bodo postopki pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja cenejši in hitrejši. Med poglavitne rešitve ZGO-1D sodi ukinitev obvezne pridobitve projektnih pogojev, saj je potrebno k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti le soglasje pristojnega soglasodajalca. Investitor jih sicer pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko pridobi, vendar niso več obvezni. Roki za pri- 


10 

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno dobitev projektnih pogojev oziroma soglasij so po novi zakonodaji krajši. Če pristojni soglasodajalec projektnih pogojev oziroma soglasja ne izda v določenem roku, se šteje, da je le-to izdano. Revizija projektne dokumentacije se opravi, če tako zahteva investitor, sicer le-ta ni več obvezna. Gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti ni treba pridobiti, če se namembnost spreminja v nezahtevnih objektih in enostanovanjskih stavbah, prav tako uporabno dovoljenje ni potrebno za začetek uporabe enostavnega in nezahtevnega objekta ter enostanovanjske stavbe. Na zahtevo investitorja se lahko izda uporabno dovoljenje tudi za enostanovanjsko stavbo. S spremenjeno določbo zakona se izda gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta v skrajšanem ugotovitvenem postopku, če iz prikaza lege objekta na zemljišču izhaja, da je oddaljenost objekta od meje sosednjih zemljišč najmanj tri metre. Spreminjajo se nekatera pravila glede sodelovanja stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Tako se spreminja člen zakona, ki je določal, da upravni organ povabi stranke, da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o njej izrečejo na obravnavi, saj po novem ustna obravnava ni več obvezna. Vzpostavlja se fikcija vročitve vabil in odločb v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj z objavo na oglasni deski in spletnih straneh stranskim udeležencem, katerim vročitve po določilih ZUP ni mogoče opraviti. Če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči. Odpravlja se zahteva po overovitvi pisnih izjav stranskih udeležencev.

Spremembe zakona omogočajo gradnjo stavb, ki omogoča samooskrbo objekta in sledi napredku tehnike v primeru, kadar komunalna oprema še ni zgrajena, saj lahko investitor ne glede na določbe prostorskega akta zagotovi minimalno komunalno oskrbo tudi na način, ki omogoča samooskrbo le-tega. Dodan je tudi nov odstavek, ki določa, da v primeru, če prostorski akt zahteva obvezno priključitev objekta na komunalno opremo, ki pa še ni zgrajena, se šteje, da je pogoj minimalne komunalne oskrbe izpolnjen tudi, če je v projektni dokumentaciji predviden alternativni način, ki omogoča samooskrbo objekta in izkazuje zadnje stanje gradbene tehnike.   Novela zakona v 30. členu določa, da se postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po določbah tega zakona.

Roki za izdajo projektnih pogojev in soglasij v postopkih, začetih pred uveljavitvijo tega zakona, pa začnejo teči z dnem uveljavitve tega zakona.

Zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih (zkz-d) (odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč – znižanje, ukinitev) V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 58/2012 z dne 31. 7. 2012, je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-D), ki bo začel veljati dne 15.8.2012. S spremembo zakona se znižuje/odpravlja odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Bistvene novosti ZKZ-D so: - ukinja se odškodnina za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 51, - višina odškodnine bo odvisna od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča, - odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč se ne odmeri v postopkih izdaje dovoljenja za gradnjo, ki se nanašajo na: • rekonstrukcijo ali odstranitve objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov,

• gradnje nezahtevnih objektov po predpisih, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, • spremembo namembnosti objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, • nadzidavo objektov po predpisih, ki urejajo graditev objektov, • gradnjo kmetijskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino nestanovanjskih kmetijskih stavb, • gradnjo gradbenih inženirskih objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupino cevovodov, komunikacijskih omrežij in elektroenergetskih vodov. V prehodnih določbah (7. člen) je tudi določeno, da ima investitor, ki je plačal odškodnino zaradi spremembe namembnosti na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo), pravico do vračila plačane odškodnine, če na podlagi tega zakona ne bi bil zavezan za plačilo odškodnine, ali vračila razlike med plačano odškodnino in odškodnino na podlagi tega zakona, če bi bil na podlagi tega zakona zavezan za plačilo odškodnine v nižjem znesku. Investitor lahko zahtevo za vračilo tega zneska vloži v roku 6 (šestih) mesecev od uveljavitve tega zakona.

V Čužnji vasi nova sirarna

V Raduljskem hribovju, vzhodno od Trebelnega, se na 480 metrih nadmorske višine nahaja kmetija Škrjanec, ki svojo kmetijsko panogo usmerja v proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov. Na 40-ih hektarjih obdelovalnih površin, od tega je četrtina njiv, ostalo pa so pašniki in košni travniki, se skozi leto pase njihova številčna čreda krav. Iz nehomogeniziranega kravjega mleka izdelujejo jogurte, sirotko, različne sire, mleko, kislo smetano, maslo in skuto. Vse mlečne produkte naredijo iz polnovrednega kravjega mleka, kar pomeni, da mleku ničesar ne odvzamejo in tudi ničesar ne dodajo, razen sirišča in kulture. Zaradi vse večjega povpraševanja po izdelkih z manj maščob, pa v svoji ponudbi ponujajo še izdelke z delno posnetega mleka. Njihove prvovrstne izdelke je, poleg prodaje na domu, možno kupiti tudi v Kmetijski zadrugi Mokronog, v Qulandji na prodajnem mestu kmetije Kastelic, ter na mokronoškem in šentjernejskem sejmu. »Prodaja mlečnih proizvodov na lokalnem trgu ima za potrošnika številne koristne učinke, saj je lokalno pridelana hrana zaradi kratkih transportnih poti in brez dolgotrajnejšega skladiščenja bolj sveža in s tem kakovostnejša,« poudarja prednosti domačih izdelkov Janez Škrjanec in si želi od potrošnikov večje vrednotenje sveže in doma pridelane hrane. Dragica Ribič


11

leto VI., številka 21, september 2012

Manjše odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča Sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih drastično znižuje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, hkrati pa prinaša možnost vsem tistim, ki so odškodnino pred uveljavitvijo novele tega zakona (pre)plačali, da zahtevajo vračilo preveč plačanega nadomestila. Lanska uvedba odškodnin, ki jo je treba plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, je gradnjo investitorjem bistveno podražila. O tem je bil v 18. številki glasila Odsev objavljen obširen prispevek z naslovom »Odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč«. Novela Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki velja od 15. avgusta 2012, pa znižuje odškodnine za pozidave kmetijskih zemljišč, ukinja odškodnine za zemljišča, ki imajo boniteto nižjo od 51 in določa odmero višine le od tlorisa objekta in ne več od celotnega zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se po novem izračuna po naslednji enačbi: ODŠKODNINA = tlorisna površina kmetijske rabe * A; pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta in ki se vodi v zemljiškem katastru ter znaša: a) za gradnjo objektov, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov uvrščeni v skupino objektov transportne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov (objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter drugi gradbeni inženirski objekti, kamor spadajo tudi: ograje, višje od 2.2 m, oporni zidovi in škarpe nad 1.5 m višine): – boniteta zemljišča od 51 do 60:  A = 1 EUR – boniteta zemljišča od 61 do 75:  A = 3 EUR   – boniteta zemljišča od 76 do 100:  A = 5 EUR   b) za gradnjo drugih objektov, kamor sodijo stanovanjske stavbe, poslovni objekti ...    – boniteta zemljišča od 51 do 60:  A = 4 EUR – boniteta zemljišča od 61 do 75:  A = 12 EUR – boniteta zemljišča od 76 do 100:  A = 20 EUR

Če tloris objekta leži na parcelah različnih bonitet, se za vsak del tlorisa kmetijske rabe upošteva pripadajoča boniteta. Če tloris objekta leži na parceli, ki ima poleg bonitete, večje od 50, tudi boniteto nič, se za izračun odškodnine zaradi spremembe namembnosti upošteva boniteta večja od 50. V tem primeru bo verjetno smiselno izvesti postopek parcelacije, saj bo strošek parcelacije še vedno mnogo nižji od zneska, potrebnega za plačilo odškodnine.  PRIMER IZRAČUNA ODŠKODNINE ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI: Investitor bi rad na zemljišču, velikem 800 m2, z boniteto 41, zgradil stanovanjsko hišo 120 m2. Primerjava izračunov pred spremembo in po spremembi zakona: PRED SPREMEMBO: 41 × 0.20 x 800 m2 = 6.560 EUR PO SPREMEMBI: za zemljišče z boniteto zemljišča, ki je manjša od 51, se odškodnina ne odmeri, torej je znesek odškodnine 0 EUR   Če uporabimo drug primer: velikost parcele 800 m2 z boniteto 61, na kateri želi investitor postaviti stanovanjsko stavbo tlorisne površine 120 m2, je primerjava izračunov sledeča: PRED SPREMEMBO: 61 × 0.22 x 800 m2 = 10.736 EUR PO SPREMEMBI: za zemljišče z boniteto 61 je faktor A = 12 EUR ... torej znesek odškodnine je: 120m2 × 12 EUR/m2 = 1.440 EUR Novela zakona torej bistveno zmanjšuje odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Določa pa tudi možnost vračila preveč plačane odškodnine vsem tistim, ki so v času pred sprejetjem te spremembe že (pre)plačali odškodnino v primerjavi z novo ureditvijo. Zato vsi tisti, ki ste v obdobju od junija 2011 do julija 2012 plačali odškodnino za spremembo namembnosti zemljišča, pa je na podlagi novele zakona ne bi bili zavezani plačati, potem se čim prej obrnite na pristojno upravno enoto, ki vam je izdala gradbeno dovoljenje in z izpolnitvijo obrazca za povrnitev odškodnine zahtevate vračilo preplačane odškodnine. Zahteva za vračilo preplačane odškodnine se lahko vloži v roku šestih mesecev od uveljavitve novele zakona, to je do 15. 2. 2013. Jerneja Dragan

23. državna razstava DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ, ki se je letos odvijala na Ptuju med 17. in 20. majem, je bila po besedah organizatorjev rekordna. Sodelovalo je nekaj manj kot 800 kmetij, ki so na ocenjevanje poslale 1347 svojih izdelkov. Strokovne komisije so ob zaključku podelile skupno kar 1098 priznanj, od tega 474 zlatih, 354 srebrnih in 270 bronastih. Prav tako se je povečalo število prejemnikov znakov kakovosti za tiste izdelke, ki so tri leta zapovrstjo prejeli zlato priznanje. Letos je bilo takih 80. Med dobitniki priznanj so bili tudi razstavljalci iz naše občine. ZLATA PRIZNANJA so prejeli:

KMETIJA BERCE, Mitja Berce, Slepšek 6, Mokronog, za OLJE OLJNE OGRŠČICE, KMETIJA GRABNAR, Milka Grabnar, Jelševec 12, Trebelno, za KOKOSOVO POTICO, KMETIJA JEVNIKAR, Ivanka Jevnikar, Florjanska 12, Mokronog, za NAVADNO SKUTO, KMETIJA MEJAK, Cvetka Mejak, Vrh pri Trebelnem 19, za NAVADNO SKUTO. SREBRNO PRIZNANJE je dobila KMETIJA SINUR, Lojzka Sinur, Drečji Vrh 18, Trebelno, za TROPINOVEC. s. p.


12

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

130 let gasilstva v Mokronogu

22. junij je bil za Mokronožane nadvse pomemben dan, saj smo gasilci praznovali že 130-letnico organiziranega delovanja. Biti gasilec je bilo na ta dan še posebna čast in ponos. Ob praznovanju in počastitvi tega visokega jubileja se je v Mokronogu zbralo veliko pomembnih gostov in prijateljev gasilstva, med drugimi tudi generalni direktor URSZR Darko But, predsednik GZS Anton Koren, član Izvršilnega odbora GZS in predsednik GZ Trebnje Anton Strah, vodja izpostave URSZR Novo mesto Klemen Gorše, vodja regijskega centra za obveščanje Novo mesto Borut Kolenc, poveljnik OGP Mokronog -Trebelno Zvone Zore, predstavniki bližnjih gasilskih društev in nenazadnje tudi sorodniki gasilcev, ki so v začetku 20. stoletja zelo uspešno vodili društvo. Zgodovina društva je zelo bogata in sega v daljnje leto 1882, ko je skupina naprednih in premožnih krajanov ustanovila gasilsko društvo, ki se je takrat imenovalo Požarna bramba Mokronog. Kmalu po ustanovitvi so člani začeli z gradnjo svojega prvega gasilskega doma ter seveda s pridobivanjem gasilske opreme, ki je bila v takratnih časih precej skopa. Društvo je bilo že takrat močno vpeto v lokalno družbeno dogajanje in tako z rednimi veselicami in tombolami prišlo do dela sredstev, potrebnih za delovanje in razvoj. Po drugi svetovni vojni je bilo članstvo zdesetkano, gasilski dom je bil poškodovan, uničeno je bilo veliko gasilske opreme, nekaj tudi odtujene. Pa vendar društvo ni zamrlo, ampak se je z leti ponovno postavilo na noge, za kar sta zagotovo najbolj zaslužna takratna poveljnik in predsednik Cveto Kladnik in Franc Majcen. Pravi razcvet pa je društvo doživelo po letu 1990. Zgradil se je nov gasilski dom, pridobila so se sodobna in dobro opremljena vozila ter izpopolnila osebna in skupna zaščitna oprema. Še bolj pomembno pa je dejstvo, da je usposobljenost operativnih gasilcev, tovarištvo in prijateljstvo med člani in pripravljenost pomagati pomoči potrebnim tudi za ceno lastnega zdravja ali celo življenja na zelo visokem nivoju. Nedvomno gre na tem mestu velika zahvala dolgoletnemu in aktualnemu predsedniku društva Janezu Bregantu. Dobro delo društva danes dokazuje naraščanje števila članov, ki se zagotovo ne včlanjujejo zaradi osebnih koristi, ampak iz potrebe po druženju in želje po nesebični pomoči. Zelo nas veseli tudi dejstvo, da se mladina zavzeto vključuje v delo društva, saj so ravno mladi porok, da bo društvo uspešno delovalo tudi v bodoče. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Člani PGD Mokronog

Gasilski sprevod skozi Mokronog

Slovesnost ob 130-letnici društva

Društvena vaja »Dorema 2008«

Gasilska vozila pred prenovljenim gasilskim domom


leto VI., številka 21, september 2012

Janez Bregant, prostovoljni gasilec

Ogenj je naravni pojav, ki je človeku dolgo kazal samo zastrašujoč in sovražen obraz. Sčasoma pa je odkril tudi njegove koristi, se ga naučil sam zanetiti in pogasiti. Spoznal je tudi, da v boju z njim organizirana skupina lahko doseže več kot neorganizirana skupina posameznikov in na tej točki se verjetno začne zgodba o gasilstvu. Najstarejša listina z uredbo o gašenju požara je napisana na papirusu z egiptovsko pisavo in je stara več kot tri tisoč let. Antična grška in rimska mesta so poznala nočno požarno službo. V rimski državi se je po vojaških zgledih razvila državna protipožarna služba, ob tem tudi prostovoljno gasilstvo. Država je gasilska društva zelo podpirala, saj so skrbela za varnost ljudi in imetja. V petem stoletju je zahodno rimsko cesarstvo propadlo in gasilstvo je za več stoletij ugasnilo. Organizirana gasilska služba se je spet pojavila v srednjem veku. Iz 9. stoletja je tako ohranjena uredba o nočni straži, v 13. stoletju so začeli uvajati požarne rede. Ljubljana ga je dobila leta 1676. Določal je, da se o požaru obvešča z zvonjenjem ali s trombo, imel je navodila o stalni pripravljenosti vozov s polnimi sodi vode, ravnanju z brizgalnami in drugih postopkih. Požarni red so nenehno izpopolnjevali tudi s preprečevalnimi ukrepi, kot so gradnja peči in dimnikov. Podeželje se je, tudi glede na značilnost bivalnega okolja, moralo znajti po lastnih močeh. Prvo gasilsko društvo na Slovenskem so leta 1869 ustanovili v Metliki, leto pozneje v Ljubljani, Laškem in na Ptuju, trinajst let za tem, leta 1882, v Mokronogu. Janez Bregant, predsednik UO PGD Mokronog, poveljnik GZ Trebnje in član UO Gasilske zveze Trebnje, najprej iskrene čestitke za odlikovanje za posebne zasluge, ki ga je ob visokem jubileju društva podelila GZ Slovenije. Enaka priznanja so bila podeljena še Francu Gregorčiču, Pavlu Jevnikarju in Stanetu Zupančiču st. Čestitka tudi njim in seveda vsem drugim, ki smo jih zapisali v posebnem odstavku. Hvala. Kar prijelo se je že: kadar imajo mokronoški gasilci veselico, bo gotovo dež. Letos, ob 130-letnici, se je tudi vreme izkazalo. To pa res! Morda smo ga pretentali s tem, da smo poudarili praznovanje in veselico napisali z manjšimi črkami. V bogati brošuri, ki je izšla ob tej priložnosti, se seznam članstva zaključi s številko 162. V oči pade, da je veliko enakih priimkov, recimo Bregantov je 8, Gregorčičev

13, Jevnikarjev 8, po pet je Špeličev in Železnikov, po štirje se podpisujejo z Mikec, Možina, Strajnar in tako naprej do kompletnih družin, kot je Bizjakova in še katera. Vem, da priimek ni enačaj za sorodstvo, pa vendar pogled na seznam vleče v misel, da gre za nekakšno dobro družinsko izročilo, ki se prenaša iz roda v rod kot narodovo bogastvo. Lepo rečeno: narodovo bogastvo! Gasilstvo to nedvomno je. Kot družba se včasih premalo zavedamo, kakšna vrednota je nesebična pripravljenost pomagati sočloveku. Tega se ne da meriti z denarjem in tudi ne pade kar iz zraka. To je nenehen proces, katerega seme so posadili naši predniki, ga negovali, razvijali in ohranjali v kondiciji skozi generacije in nam ga zaupali v nadaljnjo oskrbo in rast. Gasilske družine, če jih tako imenujem, so tradicionalno pomemben vir. So studenčki, ki v glavno strugo prispevajo že na pravo temperaturo ogreto studenčnico in tako vključevanje poteka najbolj naravno, nekako samo po sebi umevno. Pa vendar, kaj otroka, poleg vzgleda starejših, še pritegne, da pride v gasilske vrste? In kaj ga potem drži? Tone Zidar in Stanko Zupančič sta gasilca 58 let, Franc Gregorčič, Miroslav Hrovat, Marija Janežič 56 in Emil Jevšek 54, če naštejem le tiste, ki so se srečali z gasilskim Abrahamom. Mislim, da sta naša dejavnost in način, kako jo predstavljamo, za otroke kar privlačna. Razne igre, priprave na tekmovanja in sama tekmovanja, uniforme, zaupanje odraslih in vse, kar lahko dobro delujoče društvo nudi, so dejavniki, skozi katera otroci osveščajo občutek, da so enakovredni člani združbe ljudi, ki vse, kar počne, počne zato, da lahko kar najbolje pomaga soljudem v nesreči. Ta občutek plemenite koristnosti, po moje, ljudi tudi zadrži v gasilskih vrstah. In seveda dobra klima v društvu, kjer vsak vsakemu lahko iskreno pogleda v oči, kjer se goji tovarištvo in družabnost. Med drugim organiziramo »kostanjev piknik«, ki ga združimo z dnevom odprtih vrat. Gasilci že dolgo niste več samo »gasilci«. Gasilec je danes, če se malo pošaliva, nekakšen multipraktik, ki je vedno pripravljen in pri roki. Tudi, če je treba rešiti mačko z drevesa. Ja, tudi mačko smo že reševali in rešili z drevesa. Sicer pa je med intervencijami nekako polovica »klasičnih«, se pravi požarov raznih vrst, polovica pa prometnih in drugih. Vidite nas tudi pri raznih varovanjih, redarstvih, pri varovanju prometa itn. Tem

13 potrebam in zahtevam odgovarjamo z ustreznim izobraževanjem. V zadnjih desetih letih se je 125 mokronoških gasilcev in gasilk usposabljalo na 18 različnih izobraževalnih tečajih. Seveda prostovoljno in v svojem prostem času. Med njimi tudi dva za delo s helikopterjem. Res je. Kajti, če potrebuješ na intervenciji pomoč helikopterja, moraš imeti v skupini na tleh človeka, ki bo znal organizirati pogoje, da bo helikopter lahko koristen, ki bo znal komunicirati s posadko v helikopterju, ki se bo znal obnašati, če bo moral recimo na krov helikopterja itd. V društvu imate pionirje, mladince, člane in veterane, obeh spolov seveda. Pravzaprav zelo naravna združba, od otroka do dedka. Imajo vsi kaj početi? Za vsakega je dovolj dela. Vsi ne morejo biti operativci, eni so še premladi, drugim so leta upočasnila korak. Je pa dela dovolj za vse. Na koncu koncev je treba vzdrževati dom in okolico, pripraviti veselico, postoriti to in ono. Glede na vse, ste gasilci dovolj cenjeni, ali le takrat, kadar zavrtimo 112? Kot sem že rekel, včasih se kot družba tega narodovega bogastva premalo zavedamo. Prepričan sem, da bi razni zakoni in predpisi bili malo drugače zapisani, če bi se sprejemali takoj po kakšni naravni katastrofi. Marsikaj se sprejme brez preverjanja v praksi. Pred kratkim so recimo ukinili nočno delo v novomeškem regijskem centru in ga prestavili v Brežice, kar otežuje obveščanje, saj smo ostali brez radijskih povezav, povezani smo samo s telefoni. To gotovo ni dobro. Če rečem za naše okolje, sem oz. smo zadovoljni. Najbolj pomembno je, da nam ljudje zaupajo, da se zanesejo na nas, da nas podpirajo. To nam dajo vedeti na različne načine. Ne nazadnje, ko se pred novim letom pojavimo s koledarji pred vrati. Vedo, da bo denar koristno uporabljen. Prepričan sem, da nas bodo tudi letos enako prijazno sprejemali. Hvala vnaprej! PGD Mokronog je ob jubileju podelilo plaketo Občini Mokronog-Trebelno. Verjetno ne zgolj zaradi tega, ker je ob takih priložnostih to nekako v navadi. Občina Mokronog-Trebelno je glavni finančni vir za delovanje društva, pri tem mislim tudi na nakup potrebne opreme in tehnike. Seveda bi želeli še več. Razumemo pa tudi trenutno stisko in prosimo le za najnujnejše. Mislim, da sodelujemo v obojestransko zadovoljstvo, pri čemer je pomembna tudi pozitivna vloga župana, kot prvega odgovornega za požarno varnost v občini. Tudi županu, g. Antonu Mavru, smo se zahvalili s plaketo. Operativci so v glavnem ljudje, ki so 


14

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno zaposleni. Reciva, da je ura je devet dopoldne. Sirena pokliče. Kaj naredi človek na delovnem mestu? Delodajalci našo dejavnost podpirajo in sodelujejo. Do sedaj smo še vedno s polno ekipo odhiteli na intervencijo. Menim pa, da s strani države ni zadostne stimulacije. Sodelujete tudi z drugimi društvi? Seveda, preprosto po principu NA POMOČ! Ne samo v sosedstvu. Naravne nesreče so nas poklicale za več dni v Železnike, na Ptuj, v občino Desternik, večkrat smo sodelovali pri gašenju na Krasu, s posledicami naravne nesreče smo se borili v slovenski vasi Ukva v Italiji in še kaj bi se našlo. V uvodu sem zapisal, da ste poveljnik Gasilske zveze Trebnje in predsednik upravnega odbora PGD Mokronog. Kaj je težje? Obe funkciji sta zahtevni in odgovorni in obe lahko funkcionirata le v dobrem sožitju z ostalimi organi in moštvom. Gasilsko društvo deluje podobno kot orkester. Vsak član orkestra igra svoje note, dirigent/poveljnik dirigira orkestru na vajah in nastopih, medtem ko direktor/predsednik delo organizira, skrbi za materialne in druge pogoje. Torej sta

oba enako pomembna. Moram povedati, da s poveljnikom Petrom Železnikom odlično sodelujeva. Oba skupaj pa ne bi bila vredna piškavega lešnika, če ne bi imela dobrega in sposobnega članstva. Na tej funkciji si že četrti mandat. Če sem odkrit, to ni funkcija, za katero bi se ravno tepli, bi me pa gotovo že zamenjali, če bi menili, da ne dosegam določenih standardov ali da sem izgubil kompas. Gasilec pa si …? 38 let. Se spomniš, kdaj ti je bilo kot gasilcu najhuje? Zelo natančno: 21. januarja 1986. Zagorelo je v čevljarskem podjetju Zmaga (danes je tam pekarna). To je bil moj prvi večji požar, s katerim sem se spopadel v vlogi poveljnika. Gorela so razna lepila in drug čevljarski material, mi pa nismo imeli ustreznih sredstev za gašenje, niti nismo vedeli, kako nevaren je material, ki je gorel, in kakšne pline proizvaja pri tem. Skratka zapletena situacija, ko pravzaprav ne veš, s kakšnim sovražnikom imaš opravka in ko so posledice napačnih odločitev lahko katastrofalne. Zadevo smo

vendarle uspešno pripeljali do konca. Šok pa je sledil, ko me je na analizi dogodka funkcionar OGZ Trebnje pred vsemi okrcal, kaj vse da sem narobe naredil. Nisem mu ostal dolžan. Ovrgel sem njegove napade in moštvo mi je zaploskalo. Takrat sem se zavedel, da mi zaupajo. Morda kakšna anekdota? Državno tekmovanje članic v Moravskih Toplicah leta 2002. Tekma je na vrhuncu. Upravljavka stroja naše ekipe je v tekmovalnem žaru tako močno privila plin, da je razneslo B-tlačno cev, kar je pomenilo diskvalifikacijo. Toda zgodilo se je nekaj neverjetnega: v natančno istem trenutku, ko je počilo, je padla tudi tarča in sodniki so priznali rezultat. Dekleta so osvojila 16. mesto, kar je najboljši rezultat PGD Mokronog na državnih tekmovanjih v vseh kategorijah. In preden se ti zahvalim za pogovor? Rad bi rekel hvala krajanom in vsem, ki nam kakorkoli pomagajo in sodelujejo z nami. Predvsem pa hvala vsem, ki nas združuje pozdrav in geslo NA POMOČ! Stane Peček

Hiša sira

Zapisi o glavni trški ulici v Mokronogu vedo za trgovine vseh vrst, za gostilne, mesnice, pekarne, kovačijo, sedlarstvo, mizarstvo, čevljarstvo, druge obrtniške delavnice in salone, cvetličarno, lekarno, trafiko, slaščičarno, zavarovalnice, banko, pa še kaj bi se našlo, ne omenjajo pa, da bi se v kakšni hiši posebej trudili s sirom. Trg je dočakal tudi to. Pred dnevi je vrata odprla Hiša sira. Sirarstvo Gorišek, ki se podpisuje pod to pridobitvijo, sicer ni neznano. Družinska kmetija na Križnem Vrhu, dobre pol urice hoda od Mokronoga, že od leta 1992 v lastni proizvodnji proizvaja različne naravne sire in druge mlečne izdelke. S prodajalno v trgu, kozicami, ki bodo na ogled v sklopu objekta, in drugo ponudbo bo kmetija, ne samo popestrila jedilnik v kraju, gotovo tudi povečala turistično privlačnost Mokronoga. s.p.

V DOREMI nove zaposlitve

Sedež podjetja DOREMA d. o. o. je v RADOMLJAH, v Mokronogu je obrat šivalnice. Lastniki podjetja so Nizozemci, ki imajo organizirano prodajno mrežo predšotorov za počitniške prikolice na nizozemskem, angleškem in nemškem trgu. V zaskrbljujočem času, ko se naslovi na gospodarskih straneh časopisov berejo kot črna kronika in so najbolj pogoste besede zapiranje proizvodnje in odpuščanje delavcev, je DOREMA v mokronoškem obratu med kolektivnim dopustom razširila delavnico in jo opremila z novimi stroji, za katere bo v teh dneh sedlo enajst novih šivilj. Ker delo ni tako enostavno, saj od šivilj ne zahteva zgolj ročnih spretnosti, so za izbrane kandidatke organizirali ustrezno usposabljanje. Z novimi zaposlitvami bo v mokronoškem obratu delalo 68 šivilj. Računajo, da bodo povečali proizvodnjo za 20 %. Obrat v Mokronogu vodi Pavel Jevševar. s.p.


15

leto VI., številka 21, september 2012

85 let, prenovljen gasilski dom in novo vozilo

Sedmi julij si bodo štatenberški gasilci bržkone za vselej vtisnili v spomin. 85 let po ustanovitvi društva so v Štatenberku dočakali prevzem sploh prvega vozila s požarno vodo v dolgi in bogati zgodovini društva. Vozilo GVV-1, kot rečeno, nosi požarno vodo, zato je za društveno požarno območje z razgibanim terenom in omejenim dostopom do požarne vode ne le primerno, temveč tudi nujno potrebno. Sredstva za nakup težko pričakovanega vozila je v veliki meri prispevala občina Mokronog-Trebelno, del so prispevali donatorji, pomemben delež pa so preko aktivne nabiralne akcije štatenberških gasilcev prispevali tudi, poudarjajo v Štatenberku, dobri ljudje. Ključe novega vozila je poveljniku PGD Štatenberk Branku Zoretu

predal župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, poveljnik pa Robertu Ajdiču, vozniku in skrbniku vozila. Prevzem novega vozila je bil pravzaprav zgolj eden od dogodkov ob praznovanju 85. obletnice delovanja društva. V Štatenberku so ob tej priložnosti svojemu namenu predali tudi popolnoma obnovljeni gasilski dom (Domači gasilci so ga prenavljali zadnjih pet let.) S simboličnim prerezom traku je to storila direktorica občinske uprave občine Mokronog-Trebelno Mojca Pekolj. Še pred gasilsko parado, s katero so obeležili častitljivi jubilej, pa je v Štatenberku potekalo tudi tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal občine Mokronog-Trebelno. Sodelovalo je deset tekmovalnih desetin. V obeh kategorijah je zmaga ostala doma, tako da sta na policah štatenberških vitrin ostala tudi oba prehodna pokala. Pokale in pohvale so

tekmovalcem podelili predsednik društva Alojz Dragan, poveljnik Branko Zore, župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver in občinski poveljnik Zvonko Zore. Dan so štatenberški gasilci zaključili s tradicionalno vrtno prireditvijo, na kateri je obiskovalce dolgo v noč zabaval ansambel Ne ga lom't. PGD Štatenberk se iskreno zahvaljuje občini Mokronog-Trebelno, donatorjem in vsem, ki ste finančno pripomogli pri nabavi novega vozila GVV-1. Miran Zore

Štatenberške gasilke desete v državi Zlata ekipa, z leve proti desni stojijo Špela Kocjan, Anita Zore, Marta Dragan, Jožica Koračin in Branka Zore, čepijo pa Laura Starič, Mojca Šuštaršič, Barbara Zarabec, Jasmina Koračin. Mentorjev Zvonka in Branka Zoreta ni na fotografiji. (Gasilec, ki se je pridružil, je član sodniške ekipe).

V soboto, 26. maja 2012, sta se članski enoti PGD Štatenberk udeležili državnega gasilskega tekmovanja v Velenju. Na stadionu Rudar, pod pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka, je nastopilo kar 298 najboljših slovenskih gasilskih enot oz. skoraj 3000 gasilk in gasilcev. Štatenberški gasilci so se predstavili z ekipo članic A in članov A. Članice so osvojile končno deseto mesto in si priborile zlato tekmovalno značko, člani pa ob obilici smole v obliki poškodbe enega od tekmovalcev vaje žal

niso mogli dokončati. Prav tako v soboto, 2. junija, pa je na Ptuju potekalo državno gasilsko tekmovanje mladine. Iz PGD Štatenberk je na tekmovanju najboljših mladinskih enot v državi nastopila ekipa mladink, ki je osvojila končno 20. mesto in s tem srebrno tekmovalno značko. Kar pet enot iz PGD Štatenberk pa se je udeležilo tekmovanja GZ Trebnje, in sicer tri v mladinski in dve v članski kategoriji. Končni izplen PGD Štatenberk so tri prva mesta, eno drugo in eno četrto mesto. Miran Zore


16

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

O

d življenja je treba vzeti vse, kar nam ponuja. Upokojenke v skupini za samopomoč MOKRONOŽICE smo z obema rokama zgrabile petek za svoja srečanja. Za nas je »zapovedan praznik«. Praznik sproščenega pogovora in vedrih misli. Tu prečistimo dušo, z vnemo se spet lotimo dela. SLAVKA: Petek je prijeten dan. Mokronožice imamo praznik. Rada prihajam na srečanja. Izvem marsikaj novega. Saj pravijo, prava beseda najde soseda. Malo pogospodinjim, skuham petkov kofetek, močno nam razgiblje misli. Pripravim pa tudi kakšen izlet. PEPCA: Današnji čas je naklonjen mladim in lepim. Starejših ljudi ne marajo več v druščino. Na petkovih srečanjih pa po mili volji poklepetamo. Pogovor je živahen, pa tudi poučen. Vedno slišim kaj novega. ANICA: Petkov kofetek je prav imeniten; po njem ti kar zaigra v srcu. Zanimiv pogovor me razživi. Poskrbim pa tudi, da upokojenke dobijo časopis ŽURNAL. PEPCA: Srečanja ob petkih so zelo zanimiva. Pretresemo novice. Na urniku pa imamo tudi teme, ki nas seznanijo z nečim novim. Ker pa me noge več ne ubogajo, me v dom pripelje gospod Peter. DARKA: (vodja skupine) Imam prijeten občutek, kot bi živela v veliki družini. Kot prostovoljka sem takoj z navdušenjem sprejela to vodenje. Če sem zadržana in ne morem na srečanje, sem slabe volje in hudo mi je. MILKA: Z veseljem grem v skupino; razvedrim se, izvem novice, pa tudi kaj koristnega. O tem čez teden doma v senci počasi premlevam; tako čas hitreje mineva. Rada pišem sestavke za naše Utrinke. Pri srcu mi je narava, zlasti vinograd. MAGDA: Poskrbim za dober kofetek in za sladkarije, da so vedno na mizi. Mamo Milko pripeljem na petkovo srečanje, saj je moja dobra soseda. Zelo sem zadovoljna z Utrinki. Rada pišem o minulih časih, o paši. Še vedno imam v spominu, kako sem si v mrzlih jutrih segrela v noge: stopila sem v topli kravjak. STANKO: Zadovoljen sem, da se sestajamo. Prijetno poklepetamo,

Svetovni festival praženega krompirja

novic je vedno veliko. Dobrih in slabih. Sem oskrbnik doma, poskrbim za njegov dober videz. VIDA: Zelo rada hodim na srečanja. Kot bi se vrnila v mlada leta, pomladijo me. Za ta čas družino kar izklopim. Ko sem med vami, so moji najsrečnejši trenutki. Spodbujate me k pisanju. Pred časom so me bolj vznemirjale socialne teme, zdaj pa razmišljam o življenju, o ljubezni. V skupini se mi je odprl nov svet. MICI: Petek je zame zapovedan praznik. To je moj dan. Obveznosti pustim ob strani. Rada kaj napišem in narišem za Utrinke. Prevoz imam urejen. PETER: Hudič je, ko je petek le enkrat na teden. V skupini se dobro počutim, izredno sem zadovoljen. Tu se sprostim, pomladim. Poskrbim za prevoz, če kateri zdravje malo ponagaja. V skupini se dobro razumemo. Saj pravijo, kar srce narekuje, usta z lahkoto govorijo. Pa tudi srce v naših letih vidi bolje kot oči. Skrbno napravimo načrt, o čem bodo pripovedovali Utrinki. Res so nam pri srcu. Z nami pa je tudi misel, da je starost kot rečica, ki se po mnogih brzicah, kamnitih pregradah in drugih zaprekah počasi umirja, s seboj pa nosi šepetanje o minulih dneh, pretkano s spomini, z upanjem, s hrepenenjem, kar poživlja naš jesenski večer. Anica Zidar

PETKOV kofetek

Prvega septembra se je v Mariboru odvrtel 12. svetovni festival praženega krompirja. Seveda ne gre pozabiti, da se je na tej

ravni prvič pražilo v Mokronogu. O tem priča tudi plošča na mokronoškem domu gasilcev. Zato je popolnoma razumljivo, da je bila v Mariboru tudi mokronoška ekipa na čelu s predsednikom turistične- Dva predsednika in župan Franc Kangler ga društva Alojzem Gregorčičem. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so spražili 100 kg krompirja, ki so ga obiskovalci, na veselje ekipe, z užitkom in rekordno hitro pospravili.

Gotovo ne bi bilo tako, če ne bil dober. Pa kaj dober! Najboljši. Saj ne more biti drugače, če so v ekipi najboljši pražilci, če se krompir praži na najbolj izjokani čebuli in najboljših ocvirkih, če je začinjen z najbolj pravim odmerkom začimb in še nekaj zelo pomembnega: krompir je bil podarjen. To je dalo jedi še poseben okus, ki ga ni mogel prezreti še tako izbirčen jedec. Zato darovalki Anici Bevc iz Belega Griča srčna hvala. Iskrena Od leve proti desni stojijo Alojz Gregorčič, Emi Bulc, Polona Gregorčič, hvala tudi vsem, ki so ekipi omogočili udeležbo: Občina MoMarjan Ucman, Toni Bulc (predsednik društva vinogradnikov Mokronog), Polde Možina, Branko Zupančič, spredaj pa so Dragica Zupančič, kronog-Trebelno, Halo beton Trebnje, Gradbena mehanizacija Strajnar in GM Kuselj iz Šentruperta. Fani Metelko in Mari Možina.


17

leto VI., številka 21, september 2012

V Logu so ličkali po starem Ličkanje koruze je svoj čas sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila in bilo hkrati čudovit družabni dogodek, ki je zbral na enem mestu vso vas, staro in mlado. Začelo se je na njivi, kjer so ročno “nalomili” koruzne storže, naložili na voz in pripeljali na domače dvorišče ali pod kozolec, spravili na pod oz. skedenj, pač na prostor, kjer se je potem ličkalo. Manjše količine koruze so ličkali tudi v vežah ali t. i. hišah. Na storžih, ki so jih odbrali za seme, so pustili nekaj listov, da so jih lahko vezali za sušenje v “canfih” (tudi cofih in še kaj) ali na latah. Listje, odstranjeno s storžev, so znali koristno uporabiti. Z njim so polnili postelnjake (štrozake, tuhne), iz njih izdelovali predpražnike, copate, cekarje, pozimi tesnili okna in še kaj. Ob delu pa je spontano oživela, če pove-

ena z vinom, druga z vodo. Ličkar, ki je imel srečo, je lahko naletel na klobaso, ali pa na storž z rdečim zrnjem, kar je pomenilo, da je lahko nehal delati … Noč se je seveda zaključila z LIKOFOM. Morda ga najbolje opišemo, če rečemo, da je bil nemalokrat podoben ohceti.

In ker niso stiskači, so ga ponudili še drugim. V soboto, 15. septembra, ob štirih popoldne, so vpregli konje in se odpravili na njivo. Potem je vse teklo tako, ali skoraj tako, kot smo opisali zgoraj. Pod Smoličevim kozolcem so bili prav vsi iz vasi (nekaj čez tri desetine jih je), s prišleki pa se jih je, skupaj z županom Antonom Mavrom, nabralo čez sto. Lahko zaupamo tudi to, da se je delalo do poznih jutranjih ur in da sta malce za to

7

mo v današnjem jeziku, ljudska kulturna ustvarjalnost. Že sam prostor je bil gledališki. Ličkarji so sedeli okoli kupa koruze, za katerega je nekdo s košem skrbel, da je skopnel šele za likof. Kup ni bil previsok, zato so se vsi videli in so lahko sodelovali. V skupini se je vedno našla »glavna oseba«, ki je poganjala, dokler se večer ni začel vrteti z energijo lastne domišljije. V takem vzdušju so potem privrele na plan razne vaške dogodivščine, stare zgodbe, pravljice, anekdote in šale. Prepevale so se stare in nove pesmi, nastajali zanimivi pevski venčki tipa »Al' me boš kaj rada imela …«, v katerih moški in ženski pol duhovito »ličkata« drug drugega. Nekdo je imel s seboj orglice in skoraj vedno je bil zraven muzikant, če ne vaščan, pa iz sosednje vasi. Tudi sam kup koruze je nudil razna presenečenja. V njem sta bili npr. skriti pletenki,

Potem je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja prihrumela kmetijska mehanizacija in, kako paradoksalno, vási požrla čas, čeprav bi ga, po vsej logiki, morala prinesti. V Logu, majhni vasici ob krajevni cesti Mokronog–Mirna, so se letos dogovorili, da bodo nekaj tega časa iztrgali nazaj in ga še oplemenitili. Najprej zase, za dušo svoje vasi.

kriva tudi dva pujsa, pečena, se ve. O vincu in drugih dobrotah je škoda besed. Moramo pa povedati, da je vse skupaj ob nekem druženju zaličkal Franc Glušič z običajno vabo: »Kaj, če bi ličkali?« Ob rujnem zbrana mladina iz Loga in sosednjih vasi je bila takoj za. Najbolj resno pa je zadevo zgrabil Niko Slak in spomladi s tem namenom posadil koruzo. Stvar je potem rasla skupaj z njo in dozorela. Ker pa vendarle živimo v nekem sodobnem svetu, so Ložani vpregli še svoje lobistične sposobnosti. Tako so povabili k sodelovanju diplomirano etnologinjo Alenko Lamovšek, zastonj nasvete sta delila tudi Pečkov Stane in Hrovatov Mišo, Barbara Slak je vodila kamermana, Jože Kopina in Niko sta se izkazala s konkretnim cvičkom, mirnska DANA z brezalkoholnimi pijačami, Jaka Hočevar je pripeljal prekrasen voz, Janez Hočevar sodčke, Kolenčev Janez je napihoval orglice, harmonikar Tomo pa raztegoval meh. Tudi svetokriški gasilci so svoje prispevali. Seveda ne gre pozabiti lovske družine (predstavnika Peter Deu in Zvonko Žgajnar), ki je v gozdu nekajkrat počila v dobrobit bograča. Pri pokušini so domačini z zadovoljstvom ugotovili, da je divjačina vendarle enkrat s pravim namenom obdelovala njihove njive. Vabljeni naslednjo jesen! Stane Peček Vse fotografije Alenka Lamovšek, razen št. 7


18

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Tek po lovskih stečinah vsako leto bolj obiskan 14. julija je Lovsko društvo Trebelno uspešno organiziralo že sedmi Tek po lovskih stečinah. Zdaj že tradicionalni tek po razgibanem terenu Trebelnega je prvovrsten športno-rekreacijski dogodek, ki ga je Olimpijski komite Slovenije (OKS) uvrstil v svoj nacionalni program »Slovenija teče«, kamor sodijo tudi

tekači, skupaj s pohodniki jih je bilo približno 200, tekli v 15 kategorijah, na razdaljah od 400 metrov do sedem kilometrov,« dodaja Muhič. Letošnji tek je postregel z novostjo. Prvič so tekle četvorke. Absolutna zmagovalca teka po lovskih stečinah sta postala Aljaž Zalar (ŠD Lončar) in Klara Zakšek (AK Sevnica).

Teki Dolenjske. Tekaški dogodek, ki vsako leto privabi okoli 200 tekačev in pohodnikov ter tudi marsikateri radoveden pogled, je eden največjih športnih dogodkov v občini. In še raste. »Vse več nas je. Veseli nas, da pri nas tečejo tudi takšni asi, kot je denimo naš olimpijec Primož Kobe. Imamo tudi pestro mednarodno udeležbo, tekači prihajajo iz Hrvaške, Španije, Francije in Anglije. Vse več pa je, in to nas še posebej veseli, tudi domačih tekačev,« pravi starešina LD Trebelno Stane Muhič, eden od pobudnikov organizacije največjega tekaškega dogodka v občini Mokronog-Trebelno. Ideja za športni dogodek, ki na prvi pogled prave povezave z lovskim poslanstvom nima, je padla v sodelovanju z najboljšim domačim tekačem Leopoldom Sajetom (AK Portovald), ki že vrsto let uspešno teče po praktično vsej Sloveniji in žanje uspeh za uspehom. »Potrebovali smo spremljajoče dogajanje ob naši tradicionalni lovski noči, odločili smo se za šport, natančneje za tek. Z Leopoldovo pomočjo smo se povezali z AK Marathon Novo mesto, ki deluje pod okriljem OKS. Termin smo le stežka uskladili, ampak nam je naposled uspelo. Letos so tekačice in

V LD Trebelno so z razvojem teka po lovskih stečinah, ki bo prihodnje leto na sporedu 13. julija, kljub vse bolj zahtevni organizaciji zelo zadovoljni. Posebej zato, ker je doseg tekmovanja že zdavnaj presegel krajevne meje. »Lahko rečemo, da k nam prihajajo iz vse države, celo iz tujine. Zato hvala vsem, ki kakor koli pomagajo. Organizacijski zalogaj za naše društvo je kar velik. Posebej hvala občini Mokronog-Trebelno, ZD Trebnje in zdravnici Elizabeti Žlajpah, vsem donatorjem in sponzorjem, tekačem in pohodnikom, pa seveda tudi občanom za udeležbo, pomoč in potrpljenje,« zaključi Muhič. LD Trebelno, ki v skladu z zakonom o divjadi in lovstvu prvenstveno opravlja naloge trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, pa poleg teka po lovskih stečinah pod pokroviteljstvom občine Mokronog-Trebelno vsako leto prireja tudi strelsko tekmovanje za pokal Gubčeve brigade ter tudi t. i. bazenske tekme, na katerih se z vidnimi uvrstitvami lahko pohvalijo tudi strelci iz domačega društva. Miran Zore Foto: Marko Repše (LD Trebelno)

ČESTITKA ZA 90 let

Naša draga mama Ivana Andrejaš je letos 14. avgusta dopolnila častitljivih 90 let. Prelepega četrtkovega dopoldneva so prišli na obisk gospod župan Anton Maver, gospa predsednica KORK Mokronog Irena Hočevar ter predsednik društva upokojencev Mokronog gospod Anton Hočevar. Naši mami so stisnili dlan, ji zaželeli zdravja in malo razvedrili njen vsakdan. Hvala vsem trem za obisk in lepe želje.    vnukinja Alenka Kučič


19

leto VI., številka 21, september 2012

Čas je, da pomislite nase!

Moškim in ženskam, starim od 50 do 69 let, je namenjen brezplačen državni program Svit – to je program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Program Svit omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še natančnejšo preiskavo črevesa, ki pojasni vzrok prikrite krvavitve in načrtuje takojšnje učinkovito zdravljenje odkritih bolezenskih sprememb. Program Svit lahko na leto reši življenje najmanj 200 prebivalcem Slovenije, mnogim pa prihrani veliko trpljenja, ki ga povzroči zahrbtna bolezen. Zaradi pravočasne odstranitve polipov v debelem črevesu in danki bo vsako leto v Sloveniji vsaj 300 obolelih za to obliko raka manj. Uspeh Programa Svit je odvisen od vključitve čim večjega števila povabljenih v program in njihovega aktivnega sodelovanja. Ko boste prejeli vabilo, je vsekakor modro, da na povabilo odgovorite in se vključite v program. Tudi ko ste v program povabljeni ponovno (čez približno dve leti), boste v nadaljevanje

Leopoldina Jevnikar, najstarejša občanka Občine Mokronog-Trebelno

26. junija je praznovala svoj 103. rojstni dan Leopoldina Jevnikar iz Martinje vasi pri Mokronogu. Vse dobro tudi za naprej so ji prišli voščit župan Občine Mokronog-Trebelno g. Anton Maver, predstavnice KORK in predsednik Društva upokojencev Mokronog g. Anton Hočevar. Slavljenka jim je med opisovanjem svoje življenjske poti še posebej zbrano predstavila trideseta leta prejšnjega stoletja, to je tisto obdobje, ko je kar 10 let služila v Ljubljani pri mornariško častniški plemiški družini ruskega porekla. Gostom je celo zapela rusko pesmico (v ruščini seveda), ki govori o ljubezni in se je v tistih časih baje veliko prepevala. Zdravje gospe kar dobro služi. Dobro se počuti tudi zaradi pomoči, ki jo ji nudi sin Roman, za kar mu je zelo hvaležna. Njena edina skrb, s katero se v zadnjem času še posebej ukvarja, pa je, kaj bo s to državo. Pravi, da je v vsakokratne politične veljake običajno verjela, sedaj pa, da jo vse manjkrat prepričajo. Ne glede na razplet političnih aktivnosti v državi želimo gospe Leopoldini Jevnikar še veliko zdravja in čim več prijetnih vsebin pri branju dnevnih časopisov. Gospa Leopoldina pa naj bo vsem nam v neizmeren navdih. Irena Maver

postopkov povabljeni šele, ko boste na naslov Svita vrnili izpolnjen vprašalnik. Analiza odzivnosti prebivalcev zdravstvene regije Novo mesto v prvi polovici leta 2012 kaže na primerljivo stanje, kot je sicer v RS, podrobnejša analiza podatkov o odzivnosti pa v nekaterih občinah kaže bistveno nižjo odzivnost in celo upad le-te glede na ostale občine v RS (Graf 1). Najslabše se odzivajo občani občin Krško, Škocjan, Mokronog-Trebelno in Kostanjevica na Krki. Vse je odvisno od vas samih! Naj vas ne bo strah, zato ne odlašajte! VIR: 1. Dostopno na: Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki SVIT; http:// www.program-svit.si/?page_id=3, pridobljeno s spletne strani 6. 9. 2012

Napisala: Brigita Zupančič-Tisovec Služba za javno zdravje Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto

Zdravstveno letovanje otrok v Fiesi

Območno združenje Rdečega križa Trebnje je tudi letos, tako kot vsako leto, organiziralo zdravstveno letovanje otrok v Fiesi v CŠOD Breženka. Letovanja se je udeležilo 166 otrok iz vseh štirih občin: občine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog - Trebelno. Letovanje je trajalo v treh tedenskih izmenah od 9. julija do 30. julija 2012. Da je letovanje potekalo brez zapletov so poskrbeli trije pedagoški vodje Truda Medved, Andreja Koščak in Nino Zajc. Za zdravstveno oskrbo otrok pa sta poskrbeli medicinski sestri Marta Dreža in Mojca Mihevc. Otroci so v družbi 15 vzgojiteljev, ki so z vso odgovornostjo in srčnostjo dokazali, da imajo radi otroke, preživeli še ene nepozabne počitnice. Otroci so zapuščali letovanje z lepimi spomini na morje, sonce in počitniške prijatelje. OZRK Trebnje se zahvaljuje vsem staršem za zaupanje in županom vseh štirih občin za prispevana sredstva. Tako smo z njihovo pomočjo otrokom, ki so jim bile mogoče včeraj počitnice na morju le sanje, te sanje tudi uresničili. Nič ni lepšega, kot doživeti otroški živ žav in se veseliti skupaj z njimi. Skupaj smo uspeli izpeljati še eno uspešno letovanje!! MOJCA MIHEVC


20

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Galerijska paleta

Vpliv 3. razvojne osi na občino Mokronog-Trebelno je naslov diplomskega dela, ki ga bo Matjaž Jevnikar 14. novembra 2012, ob 18. uri predstavil v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje. Torej kaj je 3. razvojna os? To je predvidena cesta, ki bo med sabo povezala Avstrijo, Koroško in Savinjsko s Posavjem, Dolenjsko, Belo Krajino in Hrvaško in že nekaj let predstavlja eno najbolj vročih tem v medijih. Zato se je Matjaž Jevnikar v diplomskem delu posvetil proučevanju možnega poteka te povezave ter vpliva 3. razvojne osi na okolje, na življenje prebivalcev ter vsem ostalim pozitivnim in negativnim posledicam zagotovitve te cestne povezave na območju občine Mokronog-Trebelno. S pomočjo sogovornikov: župana občine Mokronog-Trebelno, drugih iz vrst občinske uprave, gospodarstvenikov, medijskih objav in posameznikov je ugotavljal ali trditev strokovnjakov, da bo 3. razvojna os izboljšala gospodarstvo in povečala turistični izkupiček, velja tudi za področje občine Mokronog-Trebelno oz. širše Mirnske doline. V Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje vas vabimo 18. oktobra 2012, ob 18. uri, ko bomo odprli razstavo Italijanske naivne umetnosti iz Museo Nazionalle delle Arti Naïves »Cesare Zavattini«. Dr. Simone Terzi je razstavo zasnoval kot izbor 40 del italijanskih naivnih avtorjev iz zbirke Museo Nazionalle delle Arti Naïves »Cesare Zavattini«. V spremnem tekstu ob razstavi avtor poskuša orisati pojem naivna umetnost in zgodovino muzeja v Luzzari. Omenja, da naivne umetnosti ni enostavno definirat in omejiti. Vendar zaključi, da je bolj kot ime pomembno, da ima naivna umetnost svoje mesto poleg drugih umetniških stilov 20. stoletja. V kataloškem zapisu se loti tudi podrobne predstavitve nastanka muzeja in velike vloge Cesara Zavattinija pri tem. On je mestu Luzzara predlagal, da začnejo s podeljevanjem Državne nagrade za naivno slikarstvo Luzzara, ki je ponudila temelje za nastanek edinega italijanskega muzeja naivne umetnosti. Svoje razmišljanje dr. Simone Terzi zaključi z mislijo o pomenu muzeja v Luzzari. »Kljub protislovjem v razvoju, in vsekakor nedoslednim ter nepovezanim dogodkom, se je italijanska naivna umetnost rešila prav zaradi Luzzare in njenega muzeja. V nobenem drugem kraju v Italiji ni mogoče že tri desetletja preučevati dela številnih naivcev, razpravljati o njih, jih analizirati in zbirati podatke

Predvidena priključka na tretjo razvojno os.

Od leve: Stane Peček, Mojca Femec, Bogdan Osolnik, mag. Ciril Pevec, Patricija Pavlič, mag. Igor Teršar, Zvonka Falkner, Dušan Skerbiš, Jože Zupan, Alojzij Kastelic, Anton Maver, Jože Falkner, Tatjana Mihelčič Gregorčič, Borut Kolenc

za naknadne raziskave in študije.« V juniju je Galerija likovnih samorastnikov Trebnje ponovno pripravila mednarodni tabor likovnih samorastnikov, tokrat že 45. po vrsti. Dolga leta delovanja smo želeli obeležiti tudi z vabljenimi umetniki, zato so na taboru sodelovali umetniki, ki so Mirnsko dolino spoznali že v preteklosti. Pri ustvarjanju ste od 9. do 16. junija 2012 tako lahko opazovali Waldomira de Deusa Souzo iz Brazilije, Ano Knjazovic, Milana Stanisavljevića in Ivano Stanisavljević Negić iz Srbije, Darjo Lovak, Stanislava Novak, Ireno Polanec, Natašo Prestor in Rudija Stoparja iz Slovenije. Na odprtju smo se želeli tudi zahvaliti

Izobraževanje za vsakogar

Na Centru za izobraževanje in kulturo Trebnje v tem letu zopet izvajajo številne izobraževalne, izpopolnjevalne programe in tečaje. Tako lahko izpopolnite svoje znanje na raznovrstnih tečajih s področja računovodstva, računalništva ali pa si pridobite nacionalno poklicno kvalifikacijo socialnega oskrbovalca na domu, pomočnika kuharja oziroma natakarja. Pripravljajo pa tudi nova usposabljanja za pridobitev NPK: vrtnar pridelovalec, čistilka, knjigovodja, izdelovalec spletnih strani, skladiščnik, viličarist, hišnik, oblikovalec cvetličnih vezav in dekoracij. Še posebej so aktualni tečaji tujih jezikov, za katere je v zadnjem času vse več zanimanja. Poleg tečajev angleščine in nemščine, je možna vključitev tudi v tečaje španščine in slovenščine za tujce. Na CIK Trebnje potekajo tudi višješolski programi ekonomist, organizator socialne mreže, logistično inženirstvo in gradbeništvo, ki jih kot študij na daljavo izvaja zavod Erudio iz Ljubljane. V svoji pestri ponudbi imajo brezplačne programe: računalniška pismenost za odrasle, branje za znanje in branje za zabavo, UŽU – izzivi podeželja, UŽU – most do izobrazbe, UŽU - beremo in pišemo skupaj, ki jih izvajajo v okviru projekta Dvig ravni pismenosti. V okviru projekta Izvajanje programov splošnega neformalnega izobraževanja odraslih bodo v tem letu med drugim izvajali programe dediščina kulinarike na podeželju, trženje na podeželju, knjigovodstvo na podeželju, zgodovina umetnosti skozi čas, digitalna pismenost ter druge. V krajevni knjižnici Mokronog v okviru projekta CVŽU Dolenjska vsak drugi ponedeljek od 11.00 do 16.00 poteka točka vseživljenjskega učenja, na kateri se organizirajo delavnice z različnih tematskih področij ter računalniško opismenjevanje. Več na www.cvzu-dolenjska.si. Programi v okviru projektov so za udeležence brezplačni, saj jih sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Več si lahko preberete na www.ciktrebnje.si. Milena Hvastija


21

leto VI., številka 21, september 2012 prizadevnim posameznikom in podpornikom galerije, med katerimi je prav gotovo tudi Občina Mokronog-Trebelno. Zahvalo za pomoč in podporo pri organiziranju in razvoju tabora in galerijske dejavnosti Občini Mokronog-Trebelno je prevzel župan občine, gospod Anton Maver, ki je 45. mednarodni tabor likovnih samorastnikov tudi odprl. Zahvalo za zvesto in dolgoletno sodelovanje ter pomoč na področju organizacije in izvedbe taborov in galerijske dejavnosti je prejel tudi Mokronožan, gospod Stane Peček. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje vas vabi na: - 10. oktobra 2012, ob 18. uri na predstavitev diplomskega dela Zale Miklavčič z naslovom Pojavne oblike nezakonitosti izvršilne veje oblasti. - 18. oktobra 2012, ob 18. uri na odprtje razstave Italijanske naivne umetnosti iz Museo Nazionalle delle Arti Naïves »Cesare Zavattini«. - 19. oktobra 2012, ob 18. uri pa na vodstvo po razstavi Italijanske naivne umetnosti, ki ga bo izvedel kustos razstave dr. Simone Terzi. V zbirki muzeja se nahajajo dela odmevnih imen italijanske naive Bruno Rovesti, Pietro Ghizzardi, Gino Covili, Lorenzo Lovo in Ferruccio Bolognesi… - 14. novembra 2012, ob 18. uri na predstavitev diplomskega dela Matjaža Jevnikarja z naslovom Vpliv 3. razvojne osi na občino Mokronog-Trebelno. - 3. decembra 2012, od 10. do 18. ure na Dan odprtih vrat Galerije likovnih samorastnikov Trebnje.  zapisala Andrejka Vabič Nose Informacije: Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, 07 / 34 82 106,

Nemirni NEMIR

Člani ansambla NEMIR pravimo, da je letos naše leto, saj nizamo uspeh za uspehom. Letos smo se udeležili tekmovanja za pesem poletja in zmagali s pesmijo NA SIPINAH. Na festivalu Vurberk smo pobrali kar štiri nagrade, na Števerjanskem festivalu nagrado za najboljši trio in bili izbrani za Alpen grand prix, ki bo v Meranu v Italiji v mesecu oktobru. Za nami je tudi 43. festival narodno zabavne glasbe na Ptuju, kjer smo prejeli dve častitljivi nagradi: strokovna komisija nas je razglasila za najboljši ansambel, prejeli smo Orfeja, radijski poslušalci in TV gledalci pa so valčku SAMOTAR namenili največ glasov. Avtor besedila in glasbe je Denis Zupan, aranžmaja pa Marjan Turk, s katerim tudi največ sodelujemo. Seveda smo nagrad izredno veseli, ptujskih še posebej, saj smo se tega festivala udeležili prvič. Trenutno tečejo priprave za 2. »Nemirni koncert«, ki bo 11. novembra 2012 ob 18. uri v Športni dvorani v Mokronogu, kjer bo na voljo tudi naša druga zgoščenka. Vsi prav lepo povabljeni! Karolina Uhan

Tudi v mokronoški knjižnici se obeta bogata jesen Po poletnem oddihu smo se v Knjižnici Pavla Golie Trebnje že pošteno lotili priprav na jesenske dogodke in bralne aktivnosti, ki jih pripravljamo za otroke in odrasle. Z osnovnošolci smo bili kreativni že poleti, saj smo v juliju in avgustu pripravili Jurčkove ustvarjalne delavnice. Slednje so v Krajevni knjižnici Mokronog potekale v okviru dnevov evropske kulturne dediščine, 29. in 30. avgusta. Otroci so pridno ustvarjali, prvi dan izdelali igro spomin, ki so ga shranili v ročno izdelane vrečke iz odpadnega blaga. Pustili so ga v knjižnici, da se bodo z njim igrali ob naslednjih obiskih knjižnice. Drugi dan so iz odsluženih jeans hlač sešili vrečke za šolske copate, torbice, etuije za mobilne telefone in peresnice. Okrasili so jih z raznimi našitki in pisanimi gumbi. Seveda ni manjkalo obveznega sproščanja ob branju pravljic in uživanja v različnih družabnih igrah. Od 10. do 20. septembra bo v mokronoški knjižnici na ogled fotografska razstava Damjana Popelarja z naslovom Mirnska dolina v polževi lupini. Gospod Milan Hervol že 20 let uživa le presno hrano in stremi k samozadostnosti človeške družbe. Svoje življenje je posvetil širjenju naravnih zakonov, ki nas pripeljejo do zdravja in miru. Z vrsto let prakticiranja tako zdravega načina življenja kot tudi ekološkega kmetovanja si je nabral celo zakladnico izkušenj in znanj. Ljudem je pomagal ozdraviti vrsto bolezni, med njimi tudi raka in ostale tako imenovane neozdravljive bolezni. Svoje bogato znanje in neprecenljive izkušnje bo gospod Hervol z obiskovalci mokronoške knjižnice delil v četrtek, 20. septembra, ob 19.00. V oktobru bomo k sodelovanju povabili tudi najmlajše bralce, ki bodo spet polnili Jurčkove nahrbtnike, odrasli pa brali za Golievo bralno značko. Transilvanija, neokrnjena narava z gorskimi prelazi, neskončnimi ravninami, strašljivimi srednjeveškimi gradovi, veličastnimi palačami in starodavnimi mesti, dežela z odlično hrano in prijaznimi ljudmi, je zibelka za mite in legende o Drakuli in raj za motoriste. 12 navdušenih motoristov iz Mokronoga in okolice je po 7 dneh potovanja, 48 urah čiste vožnje in prevoženih 2886 km strnilo avanturistične vtise, ki jih bodo z nami delili 25. oktobra ob 19.00. »V resnici dežela očara s svojo lepo in neokrnjeno naravo, velikimi mesti in vasicami, ki nas vrnejo v preteklost«, pravijo člani julijske motoristične odprave Robert in Bojana Gregorčič, Aleš in Erika Udovč, Jože in Suzana Mikec, Olga Medved, Blaž Gorenjc, Janez Malenšek, Valerija Duša, Mateja Ćirić Jamnik in Miloš Ćirić. Bodite del pestrega jesenskega knjižničnega dogajanja tudi vi. Irena Palčar Knjižnica Pavla Golie Trebnje


22

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

N'coj je en lep večer

je bil naslov kulturnega dogodka, ki se je 7. septembra zvečer začel plesti pred mokronoško knjižnico s pravljico Damjana Popelarja PLETENI POLŽ, se preko mostu starih viž, ki sta ga v živo napletli ženska skupina DPŽ Tavžentroža Trebelno z zborovodkinjo Gabrijelo Cedilnik in moški zbor KUD Emil Adamič Mokronog z zborovodjem Stanetom Pečkom, sprehodil v razstavo fotografij in grafik MIRNSKA DOLINA V POLŽEVI DOLINI v dvorani kulturnega doma avtorjev Iztoka Amerška, Damjana Popelarja, Sebastjana Popelarja in Tamare Korošec. Razstavo je odprl domači župan Anton Maver, voditeljska vitra pa je bila v spretnih rokah Mateje Ramovš. Morda še najbolje povzamemo večer, če besedilo povabila prestavimo v preteklik: »Pridružili smo se fantazijskemu popotovanju v pleteni polžji lupini po dolini tisočletnih spominov, kjer vsak kraj, sleherni kamen in les pripovedujejo zgodbe preteklih dni. Vstopili smo v skrivnostnega pletenega polža in z vsakim zavojem potovali dlje in globlje po skrbno obdelani pokrajini gradov in romarskih svetišč, skozi trge in vasi do skrivnostnega tolmuna z vrbo, kjer se je pravo potovanje šele začelo.« Začelo, da se ne bi končalo ta večer, da bi nas spremljalo na naših vsakdanjih poteh, da bi pozvonilo v srcih in glavah, ko s pogledom zajamemo, kar nam je narava dala na posodo … je bilo razumeti avtorja projekta MIRNSKA DOLINA V POLŽEVI LUPINI, DAMJANA POPELARJA, tistega univerzitetno diplomiranega arhitekta, ki ročno opleta vrbe po dolini in nas prisili, da se vprašamo zakaj. Prof. dr. Janez Bogataj si je odgovoril: »Damjan Popelar je v spomin in, če prav razumem, predvsem v opomin opletel vrbova drevesa v Mirnski dolini … Opletene vrbe,

delo razširil na diplomsko nalogo. Leta 2002 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani pri mentorju prof. dr. Tomášu Valeni in somentorju prof. Janezu Koželju z diplomsko nalogo Poetični dvogovori s kraji. Diploma je pomenila prispevek k pripravi koncepta Regijskega parka Trnovski gozd.« Od leta 2000 vsako leto postavi v pokrajino po nekaj del. Igre s svetlobo, Zimska metamorfoza, Zatočišče, Rečna gugalnica, Jesenska princesa, Zlati gaber, Vrbe v cvetju je le nekaj zanimivih imen njegovih postavitev. Vsa so vezana na naravo, vsa so postavljena v naravi, vsa so iz naravnih materialov. Svoja dela dokumentira in razstavlja ter predstavlja na predavanjih doma in v tujini. Skupinska razstava 35. umetniških fotografij v uvodu omenjenih avtorjev, ki je bila zaradi prostorskih možnosti postavljena v dvorani, je organsko nadaljevanje teme večera oz. oseben pogled umetnikov na Damjanove postavitve v naravi, hkrati tudi dokument o njegovem ustvarjanju in odnosu do narave.

Soavtorji razstave Damjan Popelar, Sebastjan Popelar, Iztok Ameršek in voditeljica Mateja Ramovš (manjka Tamara Korošec)

Pevski skupini med nastopom

ki vzbudijo pozornost tudi površnemu popotniku čez Mirnsko dolino, pomenijo veliko več. Pomenijo povezanost, simbiozo »kulture« in »nature«. Damjana Popelarja kritika umešča v okvir LAND ARTA, posebno obliko konceptualne umetnosti, »ki s svojimi koreninami sega v šestdeseta leta in je torej nekako otrok alternativnih gibanj, nove ekološke zavesti, celovitega pogleda na svet in emancipacije od inštitucionalnih vezi.« V njegovi biografiji beremo: »Leta 1999 je s študenti iz FH-Arhitektur Muenchen sodeloval na arhitekturni delavnici Poetični dvogovori s kraji na Sinjem vrhu na Gori nad Ajdovščino pod mentorstvom prof. Tomáša Valene in svoje

Pogled iz zadnje vrste

Ja, bil je lep večer. In hvala tudi vsem, ki so ga omogočili: Občine Mokronog-Trebelno, Mirna, Trebnje in Sevnica, JSKD OI Trebnje in Sevnica, Zveze kulturnih društev Trebnje in Sevnica, KŠMT Sevnica, Knjižnica Pavla Golie Trebnje, CIK Trebnje – Galerija Likovnih samorastnikov, Turistično društvo Šentrupert. Kot organizator je podpisana Zveza kulturnih društev Trebnje. Stane Peček Vse fotografije Iztok Ameršek


23

leto VI., številka 21, september 2012

Sabina Starič, zlata maturantka

Oktober je pred vrati in medtem ko osnovnošolci in srednješolci šole obiskujejo že nekaj tednov, se študijsko leto za študente šele začenja. Tudi za Sabino Starič, zlato maturantko Gimnazije Novo mesto, doma s Cerovca pri Trebelnem. Sabina po uspehu na splošni maturi odhaja na študij v Ljubljano, natančneje na Fakulteto za farmacijo, kjer bo, kot pravi, sledila svojemu veselju po raziskovanju naravoslovnih ved. Sabina se je na splošni maturi odlično odrezala, dosegla je 31 točk in bila med 18 zlatimi maturanti Gimnazije Novo mesto. »Matura je bila lažja od pričakovanj, sem pa vanjo vložila res veliko truda. Tako dobrega rezultata vseeno nisem pričakovala, sem pa zelo vesela, da je moj trud poplačan,« pravi 19-letnica, ki je željo po študiju farmacije razvila v gimnazijskih letih: »Pred gimnazijo nisem vedela, kaj želim postati, zato sem se tudi odločila za vpis na gimnazijo, ki jo je pred menoj obiskovala tudi moja sestra. Želela sem pridobiti splošno znanje. Ugotovila pa sem, da me bolj privlačijo naravoslovne vede, farmacija sodi v ta kontekst, zato upam, da se bo moja odločitev izkazala za pravilno.« Sabinini dolgoročni cilji so seveda vezani na zaposlitev v farmacevtski stroki, najraje v bližini doma. O tujini, pravi, še ne razmišlja. »Upam, da se bo kaj našlo. Je pa res, da je mladim danes težko dobiti službo, posebej v domačem okolju. Tujina me za zdaj ne mika preveč, verjamem pa, da so možnosti za uspeh tam precej večje«, dodaja, zavedajoč se vse večjih težav študentov, ki na svoji poti do izobrazbe pogosto pogrešajo potrebno podporo države oziroma lokalne skupnosti: »Sama prejemam Zoisovo štipendijo, tako da nekako gre. Mislim pa, da bi morali država in občina znanje, eno največjih človekovih vrednost, bolj podpirati in šolajočim se nameniti kakšno štipendijo več. Danes je pač tako, da si študija vsakdo, ki bi si to želel, ne more več privoščiti in to je žalostno.« Miran Zore

V oktobru začenjamo novo študijsko leto

V Univerzo za tretje življenjsko obdobje Trebnje, ki deluje v okviru Centra za izobraževanje in kulturo Trebnje, se vključujejo slušatelji Občine Trebnje, Občine Mirna, Občine Šentrupert in Občine Mokronog-Trebelno. Število slušateljev iz leta v leto narašča, prav tako tudi različne aktivnosti v katere se lahko vključujejo. Srečujemo se vsak torek v prostorih CIK Trebnje, kjer imamo na delavnicah predavanja iz različnih področij. Enkrat mesečno se v okviru popotne malhe podamo na strokovno ekskurzijo po krajih Slovenije. Vsak član pa lahko svoje interese zadovoljuje tudi v študijskih krožkih, kjer izpopolnjuje znanje z jezikovnega, ustvarjalnega, plesnega področja, pohodništva, kuharstva, prepoznavanja zelišč… V preteklem študijskem letu je delovalo 19 različnih krožkov. Prvo srečanje v novem študijskem letu bomo imeli na Mirni, in sicer 2. oktobra 2012, ob 9 uri, v prostorih Kulturnega doma. Vabimo vas, da se nam pridružite. V naši sredi se boste dobro počutili in veliko novega izvedeli. Predsednica UTŽO Trebnje: Silva Mežnar

PRVI DAN V VRTCU

Nov oddelek predšolskega varstva na Trebelnem

Vrtec Mokronožci, ki deluje pod okriljem OŠ Mokronog, je s šolskim letom 2012/13 odprl nov oddelek vrtca. Petim oddelkom, ki delujejo v vrtcu Mokronožci, se je pridružil še šesti oddelek, ki je svoje prostore dobil v Podružnični šoli Trebelno. V kombiniranem oddelku je 19 otrok v starosti od 2 let do vstopa v šolo. Skupaj je tako v šolskem letu 2012/13 v vrtec Mokronožci vključenih 116 otrok v starosti od 1 leta do vstopa v osnovno šolo. Novi prostori predšolskega varstva na Trebelnem so zelo dobrodošli za starše z okolice Trebelnega, saj do sedaj v tem okolišu ni bilo organiziranega predšolskega varstva, starši pa so bili prisiljeni otroke voziti v varstvo v Mokronog ali celo v vrtce v drugih občinah. Oddelek vrtca na Trebelnem je trenutno odobren za eno šolsko leto z možnostjo podaljšanja. Glede na zelo ugodno demografsko sliko, saj število otrok na Trebelnem in okolici narašča, pa smo prepričani, da bo potreba po tem oddelku tudi v prihodnjih letih. Prve dni uvajanja so novo sprejeti otroci že opravili in njihovi nasmejani obrazi so polepšali dan staršem in strokovnim delavkam vrtca. Polona Kralj Zupančič

Zbiranje starega papirja

Tudi v letošnjem šolskem letu smo se na OŠ Mokronog odločili za zbiranje starega papirja v obliki tekmovanja med razredi. Akcijo bomo organizirali tako, da bomo papir zbirali na treh stopnjah, in sicer razredni stopnji na Trebelnem in v Mokronogu ter na predmetni stopnji v Mokronogu. Zmagovalni razredi bodo nagrajeni s plačilom določenih kilometrov na enem dnevu dejavnosti. Z zbiranjem starega papirja bomo na svoj način pomagali naravi in tako ohranili kar nekaj dreves. Čista narava je naša prihodnost. Vabimo vse učence in starše, da se vključijo v akcijo in tako prispevajo svoj delež za čisto in neokrnjeno naravo. Vsi tisti občani, ki nimate več šoloobveznih otrok, lahko pokličite na številko 3498220. Oglasila se vam bo poslovna sekretarka na šoli, ga. Mojca Brinovec Kalčič, in njej boste lahko posredovali vesti, kam priti po papir, če ga sami ne morete pripeljati. Marija Zagorc


24

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Andreja uspešno predstavila svoje robotke v Rusiji Andreja Kernc, učenka Osnovne šole Mokronog, je med letošnjimi počitnicami za en teden odpotovala v Rusijo, kjer je na evropskem sejmu mladih raziskovalcev od 15 do 18 let, EXPO-SCIENCES EUROPE 2012, predstavljala rezultate svoje raziskovalne naloge z naslovom Roboti kot mravlje. Že pred poletjem, v prejšnji številki Odseva, smo omenili, da bo imela Andreja Kernc, sedaj že devetošolka OŠ Mokronog, precej pestre počitnice. In res je bilo tako. Takoj po zaključku šole se je udeležila enotedenskega mednarodnega tabora robotike, ki je potekal v Rabcu, na Hrvaškem, in sicer od 24. do 30. Junija. Udeležbo na tem taboru si je prislužila s prvim mestom in zlatim priznanjem na tekmovanju iz robotike. Ker je že vešča programiranja, se je

Slovenska delegacija (od leve proti desni): Marko Jeran, Griša Prinčič, Andreja Kernc, Tomaž Kušar, Mirko Vavpotič in naši vodički Nadya in Daša.

že drugo leto zapored vključila v raziskovalno (nadaljevalno) skupino, ukvarjala pa se je z brezžično infrardečo komunikacijo med roboti. Njen končni izdelek je bil mobilni robot, ki ga je bilo moč upravljati z IR daljincem. Kot smo tudi že pisali, pa je bilo prvo mesto in zlato priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije Andreji tudi vstopnica za Evropski sejem mladih raziskovalcev od 15. do 18. let, EXPO-SCIENCES EUROPE 2012, ki se je odvijalo v Rusiji, natančneje v Tuli, in sicer od 2. do 8. julija. Tako je takoj po taboru robotike Andreja skupaj s svojim mentorjem, Tomažem Kušarjem, v okviru Zveze organizacij za

tehnično kulturo Slovenije odpotovala v Rusijo, kjer je predstavljala rezultate svoje raziskovalne naloge z naslovom Roboti kot mravlje. Na omenjenem sejmu sta Slovenijo predstavljala dva raziskovalca, in sicer poleg naše Andreje še Mariborčan, Griša Prinčič, študent kemije v Ljubljani, ki je predstavljal raziskovalno nalogo s področja kemije. Prireditev se je odvijala v povsem novem vojaškem muzeju v Tuli. Razstave so se poleg večine evropskih držav udeležili tudi mladi raziskovalci iz nekaterih neevropskih držav, kot so Tajvan, Iran, Južna Koreja … Poleg strokovnega druženja in odkrivanja novih znanj je bila to za Andrejo priložnost navezovanja novih stikov in poznanstev ter priložnost spoznavanja tuje dežele. Organizatorji so poskrbeli tudi za vsakodnevne dejavnosti udeležencev. Tako so (smo) imeli organiziran kulturni večer v tamkajšnji operi, si ogledali znamenit muzej ruskih samovarov in Kremelj v Tuli. Dan pred odhodom, torej takoj po zaključku sejma, pa smo se odpravili na celodnevni izlet – piknik, kjer smo se v pozno popoldne zabavali v družbi pravih ruskih babušk. Zadnji dan pa smo si v lastni režiji ogledali še Rdeči trg in znamenito katedralo Svetega Vasilija v središču Moskve. Sejem sicer ni bil tekmovalnega značaja, vseeno pa so udeleženci prejeli osebna priznanja. Tako je Andreja prejela priznanje za uspešno prenesen naravni pojav na področje konstruiranja robotov. Za piko na i pa se je Andreja tik pred začetkom tega šolskega leta udeležila še enega enotedenskega tabora robotike, ki je potekal v okviru tabora inovativnih tehnologij, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, in sicer od 19. do 24. avgusta. Na tem taboru je imela priložnost programirati prave industrijske robote priznanih znamk, kot so Motoman, ABB in Epson, in se seznaniti z delom na oddelku za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Udeleženci tabora so obiskali tudi podjetje ComTrade d. o. o. in pa Inštitut Jožefa Štefana, tabor pa so zaključili s predstavitvijo izdelkov in njihovega dela. Andreja pravi, da so bile letošnje počitnice zanjo ene najbolj pestrih do sedaj. A glede robotike še zdaleč ni rekla zadnje besede, saj že pridno pripravlja načrt in išče gradivo za nadaljevanje svoje raziskovalne naloge na področju mini mobilnih robotov. Andreji ob začetku šolskega leta želimo veliko sreče in delovne vneme ter veliko nadaljnjih uspehov, tako na področju robotike, kot tudi v šoli. Mentor: Tomaž Kušar

V tretje gre rado Alja Suljić, učenka 9. razreda Osnovne šole Mokronog, je radovedno, prijazno in ustvarjalno dekle, dejavno na veliko področjih. Že v 6. razredu je s svojim literarnim prispevkom sodelovala v natečaju Z domišljijo na potep in bila izbrana med dvajset nominirancev, ki so se udeležili zaključne prireditve na Vrhniki. Takrat si je za svoj prispevek Priljubljen in nepri-

ljubljen – nekdaj in tudi danes prislužila posebno priznanje uredništva, organizatorja projekta ZDNP. Že naslednje leto se je uvrstila na 2. mesto (kategorija

predmetna stopnja) in ponovno posegla po nagradi. Tokrat je bil to prvenec z naslovom Nenavadno slovo, o katerem so njeni sošolci zapisali, da se jim zdi zgodba zelo zanimiva, napisana z občutkom, saj je nastala pod peresom nekoga, ki obvlada besede. Le-temu je letos sledila druga knjiga, in sicer s pomenljivim naslovom Ljubezen uči peti. Sama nadarjenost ne naredi pisatelja, za knjigo mora biti še človek, je dejal Ralph Waldo Emerson, in to v Aljinem primeru prav gotovo drži. Vesna Magovec Regent


25

leto VI., številka 21, september 2012

OK SEP Mokronog v novo sezono

Odbojkarski klub SEP Mokronog se je po lanskem prvem mestu v 3. državni odbojkarski ligi uvrstil rang višje, in sicer v 2. DOL. To je eden največjih uspehov v zgodovini kluba, če ne celo največji, še posebej zato ker so vsi odgovorni načrtovali uvrstitev v višjo ligo šele v dveh ali treh letih. V novo sezono so vstopili optimistično in zelo delovno, saj se kar nekaj igralcev pripravlja in trenira že celo poletje. Med njimi je večina kadetov (do 17 let), kar jih zelo veseli. Veliko je takih, ki kar močno trkajo na vrata članske ekipe. Sami fantje so si zadali visoke cilje in vsi skupaj verjamejo, da jim lahko s trdim delom uspe priti čim bliže vrha slovenskega kadetskega prvenstva. Članska ekipa je zelo mlada, vendar imajo nekateri igralci že kar dolgo dobo igralnega staža. Klub, ki bo v novi sezoni nastopil s pomlajeno ekipo, si za člansko ekipo visokih ciljev ne postavlja, saj je to njihovo prvo leto v 2. DOL, bo pa trd boj za obstanek. V času priprav na novo sezono sta se jim pridružila dva nova igralca, Tom Smrke iz Žužemberka in Nejc Tomazin iz Kostanjevice na Krki. Oba sta se lepo vključila v proces treningov in skupaj že zelo dobro funkcionirajo. Na treningih se jim je pridružil tudi Matija Lončar iz Braslovč, vendar bo po dogovorih za njih zaigral šele

v spomladanskem delu. Članska ekipa se je že pomerila z ekipo Žužemberka in Kočevja na prijateljski tekmi, kjer je pustila zelo dober vtis. Do začetka lige bo odigrala še nekaj prijateljskih tekem in nekaj tekem za pokal Slovenije. Mlajši in starejši dečki naj bi začeli trenirati 3. teden septembra, ko bo osnovna šola uvedla nov urnik. Razpored vseh tekem vseh selekcij si lahko ogledate na spletnem naslovu: http://www.odbojka.si/tekmovanja2012. Mišo Hrovat

Na startu sezone, Foto Mestna info točka, Ivan Majc s.p.

Poletje v znamenju odbojke na mivki v Mokronogu

Na startu sezone, Foto Mestna info točka, Ivan Majc s.p.

Dne 9.6.2012 je potekal prvi turnir v odbojki na mivki za moške dvojice. Na turnirju je sodelovalo 11 ekip, slavila pa sta Jaka Slak-Riossa in Igor Jevnikar.

Strel Tomaž

se predstavi Rojen in s srcem Mokronožan, živeč na Mirni, najstarejši slovenski športni skakalec v vodo. Ta adrenalinski šport je izjemno dobro gledan. Prirejamo ga na stolpih, mostovih, dvigalih, pečinah. Posebno izjemni so skoki iz višin nad 10 m. Tekme se vršijo širom Slovenije in to mednarodno iz večih držav. Most na Soči, Kanal na Soči, Slap ob Idrijci, Boršt pri Cerkljah, Jesenice na

Gorenjskem, Maribor- Lent, Škocjanske jame in včasih še kje. Ko se ozrem v globino se adrenalin poveča, samo strahu ne sme biti, ker nevarnost preži, kajti vode ni podcenjevati. Največji užitek pa je, ko se prepustiš prostemu padu. Figurativnih skokov me je naučil Italijan Pino Auber s katerim še vedno sodelujem. Ker sem že nekoliko v letih in previden, izvajam še edino elegantne lastovke in pol vijake. S tem športom se ukvarja že cca 50 let, aktivno pa zadnjih 20.

Dne 23.6. 2012 se je na igrišču za odbojko na mivki odvijal drugi kvalifikacijski turnir. Turnir je sovpadal s prireditvijo Kresna noč, na njem pa je sodelovalo 14 ekip. Zmagala sta Rok Žlajpah in Grega Erpič. Na zadnjem kvalifikacijskem turnirju dne 14.7.2012 se je udeležilo 9 ekip. Zmagala je ekipa v postavi Aleksander Ribič in Edo Korošec iz Kamnika, ki sta v finalu premagala domačo dvojico Erpič-Žlajpah. V seštevku točk vseh treh kvalifikacijskih turnirjev sta zmagala Rok Žlajpah in Grega Erpič ter se tako uvrstila na zadnji turnir v odbojki na mivki imenovan Beachtour Deu OPEN 2012, ki se je odvijal od 27.-28.7.2012. Organizatorji so tudi letos priredili enega izmed dveh najmočnejših turnirjev v odbojki na mivki v Sloveniji, pri čemer so se to leto še posebej potrudili. V zadnjem mesecu pred turnirjem so namreč postavili še eno igrišče, s čimer je prizorišče dogodka dobilo popolnoma novo podobo.

Plavat sem se naučil prej kot brati in pisati. V tej karieri se je v moji vitrini nabralo veliko število medalj, pokalov, diplom in priznanj. Sedaj pri 60-tih letih sem postavil mejo, da neham skakati z višin (nad 10 m). Za Novo leto bom postavil še višinski zimski rekord v Novem mestu – kandijski most in to mostarsko višino 22 m iz dvigala. To bo slovo od skokov v globino. Ne bom pa še odnehal. Leta 2011 sem ustanovil slovenski pokal v tem športu. Vodil ga

bom naprej, saj Leon Štukelj je telovadil do 100 leta. Jaz bom skakal do 101 leta. Sem upokojen in sem vsak dan na Malkovcu v vinogradu, ter še vedno navdušen član Ribiške družine Sevnica, čeprav v reki Mirni rib skoraj ni več.


26

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Zmaga je tokrat ostala doma

V Podpečini se je tudi to poletje intenzivno brcalo. Kljub vremenskim težavam je Športno društvo Trebelno - Okrepčevalnica Vinkl 22. julija organiziralo sedmi tradicionalni nogometni turnir, na katerem je sodelovalo 12 povabljenih ekip. Boji na razmočenem igrišču so trajali ves dan, pokal za končno prvo mesto pa so na koncu visoko v zrak dvignili domači nogometaši, ki so turnir po letu 2008 osvojili že drugič. V finalu je ŠD Trebelno - Okrepčevalnica Vinkl premagalo Šmarjeto, tretji je bil Dual Ekspres, četrti pa Paradiž. Za najboljšega nogometaša turnirja je bil izbran Anže Pavlič, nogometaš Šmarjete, priznanje za najboljšega vratarja turnirja pa je prejel domači vratar Igor Grebenc. Z zmago na domačem turnirju so nogometaši s Trebelnega zaokrožili uspešne nastope na turnirjih, v poletnih mesecih so namreč zbrali kar pet pokalov, v Beogradu pa odigrali tudi prijateljsko tekmo z odličnim beograjskim moštvom Trudbenik. Počitka po koncu sezone ni bilo veliko. V mesecu avgustu so namreč stekla nujna vzdrževalna dela na travnatem igrišču v Podpečini, v začetku meseca septembra pa so se že začeli boji v 3. ORNL Novo mesto, v kateri ŠD Trebelno - Okrepčevalnica Vinkl letos nastopa prvič. 28. oktobra, ko bo igrišče, upajo na Trebelnem, znova pripravljeno za igro, bo eno kolo 3. ORNL odigrano tudi v

Podpečini. Navijači, vabljeni. ŠD Trebelno - Okrepčevalnica Vinkl pa je tudi organizator zimske nogometne lige v novi športni dvorani pri Osnovni šoli Mokronog. Letošnja sezona zimske nogometne lige bo že druga. Lani je v njej sodelovalo osem ekip, letos pa si organizatorji prizadevajo formirati tudi drugo ligo, s prav tako osmimi ekipami. Tekme v zimski ligi bodo tako kot lansko leto na sporedu ob nedeljah dopoldne. Vse zainteresirane ekipe se za sodelovanje v zimski ligi lahko prijavijo pri Miranu K. - 041632650. Miran Zore

Sedmi kolesarski maraton po Mirnski dolini Kolesarski klub DOLENJSKA BALANCA je 18. avgusta organiziral maraton po Mirnski dolini. Tekmovalna trasa je kolesarje vodila po dolinah rek Mirne in Temenice ter po okoliških gričih. Za veliki maraton je bilo potrebno prevoziti 65 km, za kar so najhitrejši potrebovali 2 uri, mali maraton je ponujal 25 km, družinski pa 12 km. Zanimivo je, da se je predhodno prijavilo le 12 udeležencev, na startu pa jih je bilo 125. Seveda to ni zmedlo organizatorjev in je vse potekalo v najlepšem redu in v zadovoljstvo udeležencev. Najmlajša udeleženka je bila stara šest prstkov, najmlajši 7, najstarejši je vozil s sabo 67 let, najstarejša pa 62. Pri izvedbi prireditve so pomagali gasilci, Zdravstveni dom Trebnje, prometna postaja policije Trebnje in redarji na motorjih iz kluba Junci. Soorganizator prireditve je bila Športna zveza Mirnske doline, sponzorji pa: MONTER KOCJAN d. o. o.; TOMPLAST

d. o. o., Občina MOK RONOG-TREBELNO, občina ŠENTRUPERT, TRIGLAV d. d. poslovalnica Trebnje; Pogačar Janez s. p.; GOSTINSTVO BOJANA LESJAK s. p.; INDUSTRIJSKA PRODAJALNA DANA ANDREJ JAMŠEK s. p.; MAGRAM d. o. o.; VISKO d. o. o.; TRGOVINA ALENKA DEJAN TRATAR s. p. ter medijski sponzor VAŠ KANAL. Vozila za organizatorja pa smo dobili pri PAN JAN Trebnje. Kolesarski klub DOLENJSKA BALAN-

CA se zahvaljuje vsem udeležencem in sponzorjem in že sedaj vabi na 8. maraton, ki bo avgusta 2013. Organizator in predsednik kluba Matjaž Malenšek Fotke Stane Rajer


27

leto VI., številka 21, september 2012

Jan Samide,

rojen za šport Zgodi se ti, da te med sprehodom po zapečarski hosti, dohitijo hitri koraki, zaslišiš dober dan, in preden se dobro obrneš, že švigne mimo tebe in izgine nekje na koncu gozdne poti. Niti ne pomisliš, da bi ga lovil, da bi kakšno rekla, da bi ti povedal kam tako hiti, zakaj, na primer, tudi on ne nabira jurčkov. Ujameš pa ga z elektronsko pošto. Jan, povej, od kdaj si na ti s športom? Z športom se ukvarjam že od otroštva. Rad sem tekal za žogo in se kasneje preizkušal v veliko športnih panogah. Ko sem se srečal z atletiko, s tekom, sem vedel, da je to tisto pravo, kar želim. Gotovo sem bil tudi zaradi tega že na samem začetku zelo uspešen. Potem pa poškodba in pol leta prisilnega počitka. Vračanje na atletske steze verjetno ni prav enostavno? Res ni. Težave sem imel predvsem z motivacijo in tudi ko sem normalno treniral sem čutil, da mi nekaj manjka. Analiziral sem stvari in prišel do spoznanja, da moram za večje dosežke vlagati več truda in znanja, kar pa mi prejšnji klub nekako ni mogel nuditi.

In si zamenjal klub. Tečem že šest let, od lani za Atletsko društvo Olimpik Kropa. Moj trener je Tomaž Zupančič, ki mi vedno stoji ob strani in vodi potek treningov, za kar sem mu izredno hvaležen. Trenirati vrhunski šport pomeni ne le, da prideš kdaj pa kdaj na trening, ampak da celoten slog življenja posvetiš temu. Kaj pa šola? Trenutno sem dijak 4. letnika tehniške gimnazije v Novem mestu in včasih je težko usklajevati šolo in šport. Ampak ker vem kakšni so cilji v mojem življenju, se bolj posvečam njim, seveda pa šola pri tem ne sme biti ovira. Pa tvoji atletski cilji? Letošnje leto so moji treningi postali bolj specializirani in usmerjeni v naslednje leto, saj želim izpolniti normo za Mladinsko Evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Riettiju v Italiji. Veliko pomembnih rezultatov si že zapisal v svoj atletski dnevnik. Naštejva le najpomembnejše iz tega leta. - Mednarodni Beli Kros, Beograd, 29. januar, Mladinci (letniki 1993/94) - 3. mesto - Mednarodni ulični tek, Velika Kladuša, 1. junij, 5000 m – 3. mesto - Državno prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke, 30. junij do 1. julij -: 5000 m – 1. mesto in 1500 m – 2. mesto - Državno prvenstvo za mlajše člane in članice, Ptuj, 21. in 22. julija 5000 m – 2. mesto in 3000 m – 2. mesto. Jan, hvala za tale elektronski pogovor. V imenu bralcev Odseva ti želim veliko užitkov na naših in mednarodnih stezah, predvsem pa naj te zgrešijo vse poškodbe. Seveda si vedno dobrodošel na naših straneh. Radi imamo dobre novice. s. p.

Avantura na dveh kolesih

Transilvanija, neokrnjena narava z gorskimi prelazi, neskončnimi ravninami, strašljivimi srednjeveškimi gradovi, veličastnimi palačami in starodavnimi mesti, dežela z odlično hrano in prijaznimi ljudmi, je zibelka za mite in legende o Drakuli in raj za motoriste. 12 navdušenih motoristov, 7 motorjev, 6 parov, 7 dni potovanja, 2886 prevoženih km, 48 ur čiste vožnje, preko 2000 posnetkov in prečenje 3 držav, je statistika, ki smo jo zabeležili v začetku julija 2012 na potovanju po Romuniji. Seveda smo morali v Romunijo preko Hrvaške in Srbije in prav slednja nas je sprejela in gostila res lepo. O Romuniji vse preveč beremo kot o deželi revščine in kriminala. V resnici dežela očara s svojo lepo in neokrnjeno naravo, velikimi mesti in vasicami, ki nas vrnejo v preteklost. Transilvanija pomeni namreč 'onkraj gozdov', ljubiteljem evropske eksotike pa lahko pokaže veliko več od znamenitega gradu strašnega grofa

Drakule. Prevozili smo poti osrednje Romunije od zahodnega mesta Timišvara, preko Hundedoare, Deve, Rašnova, Brašova do evropske prestolnice kulture 2007 Sibia. Na poti smo prečili Karpate preko prelazov Transalpina in Transfargarasan,

ki sta nas čisto navdušila. Preživeli smo 15 in 37 °C, pripeko in dež, prazen akumulator, kilometre slabih cest... a tudi odlično kulinariko, super hotele, odlično pivo in cene, da bi se preselil v Romunijo. Po Romuniji smo se potepali Robert Gregorčič, Bojana Gregorčič, Aleš in Erika Udovč, Jože in Suzana Mikec, Olga Medved, Blaž Gorenjc, Janez Malenšek, Valerija Duša, Mateje Ćirić Jamnik in Miloš Ćirić. Posebej se zahvaljujemo sponzorjema Vini d.o.o, ki nam je natisnil majice in trgovini Loteks Trebnje, ki nam je podarila sponzorske majice. Besedilo in foto: Mateja Ćirić Jamnik in Robert Gregorčič


28

ODSEV, glasilo Občine Mokronog - Trebelno

Zastrupitve pri živalih

V vsakdanjem življenju nas obkroža nepregledna množica strupenih snovi. Nekatere poznamo in se jim izogibamo, za nekatere sploh ne slutimo, da so škodljive, spet tretje pa so nam, ljudem, nenevarne, ogrožajo pa naše štirinožne prijatelje. Psi in mačke so zelo radovedni in pogosto pojedo stvari, ki jim škodijo. Znaki zastrupitve lahko nastopijo kmalu po zaužitju, lahko pa šele dneve, tedne, v nekaterih redkih primerih celo leta po tem, ko se je žival prvič srečala s strupom. Znaki zastrupitve so odvisni od strupa in so ponavadi nespecifični, zato je točno diagnozo težko postaviti, razen če je lastnik žival opazil pri zaužitju strupene snovi. V primeru, da opazimo, kako je naš ljubljenček vzel strupeno snov v usta ali se mu je le-ta polila po koži ali sluznici, moramo strupeno snov takoj začeti izpirati s telesa s tekočo vodo in nemudoma poiskati pomoč veterinarja. Če je žival strup zaužila in je od tega minilo manj kot dve uri, bo veterinar poskusil izzvati bruhanje. Če je možno, s seboj prinesite embalažo strupene snovi, ker bo to veterinarju pomagalo pri izbiri ustreznega zdravljenja. Če je vaša žival pogoltnila sumljivo substanco, vendar trenutno ne kaže znakov zastrupitve, ne čakajte, ampak ukrepajte takoj. Zastrupitev s strupom za glodavce je ena najpogostejših zastrupitev. Ti strupi preprečujejo strjevanje krvi, znaki zastrupitve se običajno pokažejo v nekaj dneh, včasih šele po enem tednu, lahko pa tudi kasneje. Žival je potrta in slabotna, značilne so zelo blede sluznice, pogosto pa se opazi tudi črno blato, krvav urin ter tudi krvavitve na drugih delih telesa, npr. dlesnih. Zoper to zastrupitev obstaja specifičen protistrup, vendar je potrebno ukrepati dovolj zgodaj, da je zdravljenje uspešno. Precej pogosta je tudi zastrupitev z organofosfornimi spojinami, npr. strupom za polže. Po zaužitju lahko klinični znaki nastopijo že v nekaj minutah. Značilna je slabost, slinjenje, bruhanje, tresenje in krči. Tudi zoper to zastrupitev obstaja protistrup, žal pa je zdravljenje pogosto, kljub hitremu ukrepanju, neuspešno. Antifriz oziroma etilen glikol je sladkega okusa in ga živali rade poližejo. Klinični znaki se lahko pokažejo zelo hitro po zaužitju. Značilni so živčni znaki in bruhanje. Včasih pride do začasnega izboljšanja, ki mu kmalu sledi ponovno poslabšanje, odpoved ledvic in smrt. Zastrupitev s svincem je pogostejša pri starejših živalih, saj se ta kovina navadno počasi akumulira v organizmu, da doseže toksično koncentracijo. Možne pa so tudi hitrejše, bolj

akutne zastrupitve. Vir svinca je lahko starejša barva, nekateri pesticidi, baterijski vložki in akumulatorji, posledica je vnetje želodčne in črevesne sluznice, pojavijo se lahko znaki živčnih motenj. Kot je bilo že omenjeno, so nekatere snovi ljudem v normalnih količinah nenevarne, našim ljubljenčkom pa lahko povzročajo hude težave. Številna ''človeška'' hrana ni primerna za nekatere živali. Čokolada npr. vsebuje alkaloid teobromin, ki ga psi in mačke presnavljajo dosti počasneje kot ljudje, kar lahko privede do zastrupitve, ki se kaže z upočasnjenim bitjem srca, razdražljivostjo in krči, konča pa se lahko celo s smrtjo. Tudi zdravila namenjena ljudem ni priporočljivo uporabljati pri hišnih ljubljenčkih brez posveta z veterinarjem. Paracetamol (Lekadol, Daleron) se uporablja pri ljudeh za lajšanje bolečine in povišane telesne temperature, za mačke pa so že majhne doze tega zdravila smrtne, saj jim za razgradnjo paracetamola manjka določen encim. Tudi pri ostalih domačih živalih: govedu, konjih, drobnici, prašičih, perutnini lahko pride do zastrupitev. Pri slednjih je največkrat vzrok zastrupitve pokvarjena krma, saj je zaradi načina reje njihovo gibanje omejeno (izjema je paša) in tako le stežka prihajajo v stik s strupenimi snovmi iz okolja. Do zastrupitev pride lahko zaradi nepravilne priprave in skladiščenja krme. Takšna krma, zlasti silaža, žitarice ter briketi, je največkrat onesnažena s plesnimi in mikroorganizmi, oziroma z njihovimi strupi, ki jih le-ti izločajo. Bolezenski znaki, ki jih povzroči zastrupljena krma s primesmi škodljivih plesni, kvasovk, gliv, bakterij ali strupenih rastlin, so naslednji: neješčnost, slinjenje, zvrgavanje, napenjanje, vnetje želodčne in črevesne sluznice, ki se kaže kot driska, okvare ledvic, mehurja, jeter, presnovne, hormonalne in živčne motnje, pogin. Rejcem živali svetujemo, da so pozorni na to kaj živali zaužijejo v naravi, kakšno hrano jim dajemo in da ob pojavu znakov ali sumu zastrupitve poiščejo veterinarsko pomoč ali nasvet. Aleš Koncilja, dr. vet. med. in mag. Iztok Rep, dr. vet. med. mag. Iztok Rep, dr. vet. med.: 051 616 703 Alenka Štirn, dr. vet. med.: 031 696 073 Aleš Koncilja, dr. vet. med.: 031 306 558 DEŽURSTVO (24 ur/dan): 051 616 703 Ambulanta za male živali je odprta:

PON–PET: 8-10 in 14-16 | SOB: 7-9 Telefon/faks: 07 348 1000 | E-mail: veterina.rep@siol.net

Opravičilo

Alan Bizjak na zagovoru doktorske naloge

FOTO: PETER GEDEI

V prejšnji številki so v pogovoru z dr. Alanom Bizjakom izpuhteli avtorji fotografij, zato jih objavljamo še enkrat., avtorjema pa iskreno opravičilo. Urednik

Umetniška fotografija RIBOLOV, avtor A. Bizjak


Izredno hitro in stabilno omrežje, dostopne cene in prilagojena ponudba – ključne prednosti storitev Amisa na optiki Družba Amis vse krajane občine Mokronog - Trebelno obvešča, da je pričela s trženjem internetnih storitev na krajevnem optičnem omrežju. Izbirate lahko med raznovrstnimi pestrimi vsebinami in uporabnimi rešitvami. Seznanite se s ključnimi prednostmi Amisovega optičnega omrežja in storitev ter izberite Amis. Zanesljivo in stabilno delovanje omrežja in storitev

naročniške pakete ali pa naročite vsako storitev samostojno in jo poljubno nadgrajujete, glede na lastne potrebe.

Optična omrežja so znana po svoji zanesljivosti in stabilnosti. Poleg zanesljivega omrežja, pa Amis zagotavlja nemoteno delovanje vseh storitev tako za domače, kot tudi poslovne uporabnike. V ta namen Amis sistematično nadgrajuje in posodablja omrežje, uporabniku pa nudi vrhunsko opremo za brezžični internet in ogled digitalne televizije nove generacije. Presenečeni boste nad zmogljivostjo digitalnega TV vmesnika, ki omogoča izredno odzivnost in hitropreklapljanje med kanali.

Digitalna AmisTV 3.0

Amis Internet - super hitri internet, tudi do 100 Mbps Naročniški paketi Amis vključujejo različne internetne hitrosti od 20 Mbps do 100 Mbps. Najbolj priljubljen naročniški paket je Optika Trojka L z internetom, televizijo in telefonijo, saj vključujejo paketi največ po najbolj ugodni ceni. Krajani lahko pri Amisu izbirate tako celovite

Amis Televizija je najsodobnejša TV rešitev v Sloveniji, ki vas bo zagotovo prepričala, ko jo boste prvič preizkusili in spoznali kako enostavna, uporabna in prijazna je. V vaš dom prinaša več kot 140 lokalnih, nacionalnih in tujih TV programov, ki si jih boste lahko s pomočjo časovnih TV funkcij ogledovali takrat, ko boste to sami želeli. Izbirate lahko tudi med najrazličnejšimi programskih paketi in ekskluzivnimi TV programi: HBO, POP NON STOP, PINK in programi visoke ločljivosti (HD) ter film v videoteki. Ker Amis pri oblikovanju ponudbe vedno izhaja iz zornega kota uporabnika in njegovih potreb je za vas oblikoval pakete storitev, ki bodo v polni meri zadovoljili vaše potrebe. Za več informacij in naročila lahko krajani občine Mokronog - Trebelno pokličete na brezplačno telefonsko številko 080 20 10.

“Amisove prednosti ostajajo enostavnost, uporabnost, kakovost storitev, vrhunska oprema in podpora uporabnikom ter cenovno dostopne storitve. Optika zagotavlja trajno in zanesljivo rešitev z vidika infrastrukture, skoraj neomejene prenosne hitrosti in v celoti večjo zanesljivost in kakovost storitev. V praksi to pomenil boljšo izkušnjo uporabnikov, bodisi hitrejši internet, visokoločljivo TV in uporabo številnih bolj zahtevnih storitev. Storitve

Preklopi na Amis Priklop je enostaven in hiter Pri Amisu boste deležni vrste vrhunskih storitev, priklop je enostaven in hiter in ne povzroča dodatnih stroškov. Če se odločate za menjavo ponudnika,na Amisu poskrbijo, da boste ves čas nemoteno brskali po internetu. Amis uredi vse postopke in dokumentacijo. Prepustite torej vse skrbi ponudniku, saj vam bo le-ta uredil vso potrebno dokumentacijo za priklop storitev in v primeru prehoda izvedel vse potrebne dogovore z vašim obstoječim ponudnikom. Hitra in enostavna montaža Amisovi izkušeni monterji vam na domu strokovno uredijo priklop storitev in vam prikažejo delovanje AmisTV 3.0. 24 urna strokovna podpora vse dni v tedni Amisovi svetovalci so vam z veseljem na voljo za vsa vprašanja in težave 24 ur na dan, vse dni v tednu.

so cenovno dostopne prav vsem vrstam naročnikov in namenjene uporabnikom, ki želijo čim bolj izkoristiti svoj čas,” prednosti ponudbe družbe Amis razlaga direktorica za prodajo in marketing Katja Šajnovič

Amis d.o.o., Tržaška cesta 85, Maribor

Amis Optika v vašem kraju!


Sodobno širokopasovno omrežje se sedaj gradi tudi v vašem kraju. Zato je zdaj pravi čas za pravo odločitev - izberite storitve SiOL! Z veseljem vas obveščamo, da na območju vaše občine potekajo aktivnosti izgradnje odprtega širokopasovnega omrežja (OŠO). To omogoča dostop do širokopasovnih storitev, kot so hitri internet, digitalna telefonija ter napredna digitalna in kabelska televizija. Telekom Slovenije je z blagovno znamko SiOL največji ponudnik širokopasovnih storitev v Sloveniji. Prizadevamo si, da z visoko kakovostjo storitev, zanesljivostjo delovanja, neprekinjeno podporo in skrbjo za uporabnika to tudi nenehno potrjujemo. Verjamemo, da boste pri izbiri ponudnika, če se boste za tovrstno ponudbo odločili, izbrali najboljšo celovito ponudbo SiOL.

Razlogi, zakaj izbrati storitve SiOL: • Zanesljivost in varnost delovanja. V Telekomu Slovenije z veliko odgovornostjo skrbimo za varno in zanesljivo delovanje svojega omrežja ter storitev. • Hiter, zanesljiv in varen SiOL internet s časovno neomejenim dostopom in enostavno priključitvijo. Ponujamo vam tudi brezplačno uporabo varnostnega paketa, možnost izobraževanja o osnovah interneta in e-pošte na vašem domu, 10 MB prostora na spletnem strežniku ter vrsto dodatnih storitev. • Najzabavnejša digitalna SiOL TV je več kot le televizija. Poleg več kot 150 TV-programov boste lahko dostopali do vsebin v več videotekah, med njimi do najnovejših filmskih uspešnic, posneli ali zaustavili program, ki ga gledate, ter si ga ogledali kasneje, igrali igre, pregledovali svoje fotografije ali posnetke z računalnika na TV-zaslonu, dostopali do aktualnih informacij, vremena in športa, poslušali radio in mnogo več. SiOL TV je napredna digitalna televizija, ki vam omogoča, da izberete paket programov, ki vam najbolj ustreza, ter z vrsto dodatnih vsebin in možnosti uporabe prilagodite gledanje televizije svojemu načinu življenja. • Kabelska televizija je v optičnem omrežju OŠO možna kot dodatek digitalnim storitvam SiOL na območjih, kjer obstajajo tehnične možnosti. Za vzpostavitev storitve priporočamo televizijski sprejemnik z vgrajenim DVB-C-sprejemnikom MPEG 4. Namestitev je enostavna, saj ohranite obstoječe koaksialne inštalacije do TV-sprejemnikov, storitev pa zagotavlja sprejem signalov televizijskih in radijskih programov celotne ponudbe kabelske televizije. • Napredna in ugodna SiOL telefonija. Telefonirajte, kot ste bili navajeni doslej, in ostanite v stiku z brezplačnimi klici med več kot 140.000 uporabniki SiOL telefonije, ob naročilu mesečnega dodatka pa lahko neomejeno telefonirate na več kot pol milijona številk v omrežju Telekoma Slovenije. S storitvami, kot so preusmeritev ali zapora klicev ter spremljanje stroškov in urejanje nastavitev prek spletnih servisnih strani, boste spoznali vse prednosti sodobne digitalne telefonije. • Strokovna pomoč 24 ur na dan za uporabnike storitev SiOL na brezplačni telefonski številki 080 1000. • Enostaven pregled in urejanje nastavitev naročniškega razmerja prek spletnih servisnih strani. • Skrb za obstoječe uporabnike SiOL. Naročniki storitev SiOL lahko sodelujejo v Programu zvestobe, v okviru katerega pripravljamo posebne ugodnosti samo zanje. Trudimo se, da ponudbo prilagajamo željam in potrebam uporabnikov, zato smo za vas pripravili vrsto možnosti izbire. Odločite se lahko za eno izmed storitev SiOL ali kombinacijo več storitev v različnih paketih, v okviru redne ali različnih akcijskih ponudb. Za več informacij o aktualni ponudbi na odprtem širokopasovnem področju na vašem področju in ostalih storitvah SiOL smo vam na voljo: • v Telekomovem centru na Novem trgu 9 v Novem mestu, tel.: 07 391 88 00 (delovni čas: pon-pet: 8.00-19.00, sob: 8.00-12.30) • v Centru za pomoč uporabnikom, brezplačni telefon: 080 8000 Zabavajte se ob SiOL TV z bogato izbiro vsebin za vso družino, brskajte po spletu in se pogovarjajte s svojimi najbližjimi. Združite vse na enem mestu s storitvami SiOL! Storitve lahko tudi sami preizkusite v Telekomovem centru Novo mesto, po predhodnem dogovoru pa vas bomo obiskali tudi na vašem domu. Veselimo se vašega klica oziroma obiska. Vaš Telekom Slovenije

Promocijsko sporočilo

Telekom Slovenije, d.d., 1546 Ljubljana.

STORITVE SiOL NA SODOBNEM ŠIROKOPASOVNEM OMREŽJU


eGlasilo

sodelujte pri soustvarjanju vsebin na spletnem mestu Občine Mokronog-Trebelno

Na spletnih straneh Občine Mokronog-Trebelno predstavljamo novo rubriko eGlasilo, ki jo boste lahko soustvarjali tudi vi, občani Občine Mokronog-Trebelno. K sodelovanju vabimo društva in organizacije kot tudi posameznike, ki jim bo tako občinsko spletno mesto služilo kot prostor za promoviranje svojih dejavnosti.

1

2

3

1

Na spletnem mestu Občine MokronogTrebelno obiščite povezavo Prijava (desno zgoraj). Nato izberite zavihek “Rad bi ustvaril uporabniški račun”. V naslednjem koraku izpolnite obrazec in potrdite s klikom na “Ustvari nov račun”. V kratkem bi moral na vpisani e-naslov prispeti tudi potrditveno sporočilo.

2

Po registraciji ali prijavi boste preusmerjeni na podstran vašega profila. Tam lahko izberete, ali želite dodati članek ali dogodek. Pri vnosu vsebin upoštevajte navodila na obrazcu. Po shranitvi prispevka bo urednik prejel obvestilo o novi vsebini in potrdil objavo na spletni strani.


Novi začetki v vrtcu Mokronožci ODSEV ISSN 1855-3443 Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Mokronog-Trebelno, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Uredniški odbor Stane PEČEK, odgovorni urednik, 041 296 111, stane.pecek@siol.net Petra KRNC, namestnica odgovornega urednika, 031 513 462, krnc.petra@gmail.com Mojca PEKOLJ, članica/direktorica občinske uprave, Jerneja DRAGAN, članica, dragan.jerneja@gmail.com Milena HVASTIJA, 031 745 044, članica, milena.hvastija@ciktrebnje.si Miroslav HROVAT, član, 040 796 475, mirko.hrovat@gmail.com

Skupina Medvedki

Skupina Slončki

Skupina Žabice

Skupina Miške

Skupina Korenčki

Skupina Smrkci, Trebelno

Grafična realizacija: Tomograf, Novo mesto Naklada: 1200 izvodov ODSEV dobijo vsa gospodinjstva v občini Mokronog-Trebelno brezplačno. Uredništvo si pridržuje pravico da ne objavi, delno objavi ali krajša prispevke v skladu z uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Nenaročeni in nedogovorjeni prispevki so lahko dolgi do 1500 znakov, skupaj s presledki, in morajo biti podpisani s polnim imenom in priimkom. Na izrecno željo uredništvu znanega avtorja prispevka, se ime in priimek le-tega lahko tudi ne objavi. Uredništvo si v skladu z Odlokom o izdajanju občinskega glasila Odsev pridržuje pravico, da neprimerne in žaljive vsebine ne objavi. Fotografije, prilepljene v word, zaradi slabe kakovosti ne bodo objavljene.

Prispevke lahko pošljete po elektronski pošti na naslov: urednistvo.odsev@siol.net ali na naslov uredništva: ODSEV, Pod Gradom 2, 8230 Mokronog Tu dobite tudi informacije o oglaševanju.

Prispevke za naslednjo številko do ČETRTKA, 6. DECEMBRA 2012.

Lepo je na tej šoli

Prvošolčki in učenci OŠ Mokronog so že prvi šolski dan spoznali iz krajšega kulturnega programa in nagovora ge. ravnateljice Zvonke Kostrevc, da je lepo na tej šoli; lepo je biti učenec, v šoli se učimo, telovadimo in si zapojemo. Prvič je šolske klopi zasedlo 12 učencev v Mokronogu in 8 učencev na podružnični šoli Trebelno. Sprejem prvošolčkov se je pričel s pesmijo, nadaljeval

pa z delavnicami v učilnici. Po končanem programu so se otroci posladkali s piškoti in sadjem ter polni novih vtisov odšli domov. Tudi šestošolci so se že navadili zelo številčnega razreda – kar 28 jih je ­– in spoznali vse učitelje, ki jih poučujejo posamezne predmete. Drugi šolski teden se je pričel s športnim pohodom do posestva Pule, ko so si vsi šolarji nabrusili podplate in uporabili znanje šolskega projekta Mokrih nog naokrog – poznavanje domače občine. Kolektiv OŠ Mokronog

Odsev 21, leto 6  

Glasilo občine Mokronog-Trebelno

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you